štev. 45. V Ljubljani, v sredo 7. novembra 1917. Leto IV. IC dvanajsti in zadnji bitici ob Soci. Naše vojaštvo prodira iz čepovanske doline na Banjško planoto. - Dozdaj ujetih nad 200.000 Lahov in 1800 topov. (Glej str. 532. in 533.) Naš cesar v Gorici. - Slilce s pogreba dr. Janeza Evangelista Krelca. Simon Gregorčič: Soči. Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti, — krasna si, hči planin 1 Tvoj tek je živ in je lehak, kot hod deklet s planine, iii jasna si, kot spev krepak planinske je mladine, — krasna si, hči planin! Rad gledam ti v valove bodre, valove te zelenomodre: temna zelen planinskih trav in vedra višnjevost višav lepo se v njih je zlila; na rosah sinjega neba, na rosah zelenih gora lepoto to si pila, — krasna si, hči planin! Ti meni si predraga znanka 1 Ko z gorskih prišumiš dobrav, od doma se mi zdiš poslanka, nesoča mnog mi ljub pozdrav,— Bog sprimi te tu sred planjav!... Kako glasno, ljubo šumljaš, kako krepko, čvrsto skakljaš, ko sred gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno ležeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? Težko se ločiš od hribov, zibelke tvojega valovja? Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Obojno bol pač tu trpiš! V tej boli tožna in počasna, ogromna solza se mi zdiš, a še kot solza — krasna! Krasna si, bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte divji srd ne moti! Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan; prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga — gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok, krog tebe pa svinčena toča, in dež krvav in solz potok, in blisk in grom, oh, bitva vroča. Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo. Takrat se spomni, bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, tačas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipl v tok strašan! Ne stikaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi, ter tujce, zemlje lačne, vtopi na dno razpenjenlh valov. To prerokovanje se je uresničilo. Dve leti je branila Soča slovensko ozemlje pred grabežljivim Lahom in na tisoče Lahov je našlo smrt v njenih valovih. Tik pred sedanjo našo ofenzivo je vsled večdnevnega deževja Soča tako narasla, da je poplavila vso dolino ter je na tisoče Lahov utonilo v deročih valovih. * « * Dne 1. avgusta 1879 je priobčil Stritarjev dunajski „Zvon" eno najlepših slovenskih pesmi „Soči". Podpisan je bil le „Gr—, a pesnik je bil duhovnik S. Gregorčič, goriški rojak, doma z Vršnega pri Kobaridu. Gregorčičev slavospev »Soči", ki je obenem krepka davorija, je odmeval v tisočerih srcih. Gregorčič sam je štel ta svoj srčni izliv med svoje najkrepkejše pesmi, tn po pravici, saj je dal duška mislim in čustvom vsega slovenskega naroda v prekrasni poetski obliki. Že francoski pisatelj Charles Nodier je davno pred njim navdušeno poveličeval čudovito lepo našo reko Sočo, a Gregorčič je ustvaril nesmrten umotvor. Slovenec Gregorčič je poznal pohlepnega laškega soseda, s tugo in jezo je gledal besno rovanje izdajalske iredente proti državi zvestim Slovencem, in v svojem proroškem duhu je vedel že pred 38 leti, da ni več daleč dan, ko »vihar grozan, vihar strašan prihrumel z gorkega bo juga, divjal čez plodno bo ravan" ob Soči. * .v. * Gregorčičevo prerokovanje se je izpolnilo in Sočo kri naša je pojila in sovražna kalila in blisk in grom, ki je segal, ne le do Ljubljane temveč celo na zeleno Štajersko, sta obdajala Sočo, kjer so se vršili nad 2 leti najbolj krvavi boji sedanje svetovne vojne. To Gregorčičevo proroško pesem sta prav dobro prevedla na nemški jezik prof. Anton Funtek in stotnik pl. Andrejka*) in razni nemški in slovanski listi so jo ponatisnili čudeč se prorcčanstvu goriškega slavca. Z bitko ob Soči je odločena usoda slovenskega primorja in Jadranskega morja in rešena bo tudi beneška Slovenija laškega jarma. Buči morje Adrijansko, bilo si in boš slovansko! *) Priobčena je tudi v nemški Andrejkovi krasni knjigi .Slovenische Kriegs- und Soldatenlieder.' Stran 526 TEDENSKE SLIKE štev. 45 Naš cesar med viharnim pozdravljanjem vojaštva in prebivalstva v goriški vasi po begu Italijanov pred hrabro našo vojsko. Spomini na dr. Kreka. Dr. Ivan Lah. Konec. Dr. Kreka sem videl zadnjikrat v Beli Krajini pri otvoritvi belokranjske železnice. Bil je ves čas obdan od svojih častilcev, od kmetov in duhovnikov, in je bil zidane volje. Ni iskal prvih mest poleg gospoda ministra, katerega namene je dobro poznal. ubša mu je bila množica, ki je ta dan videla uresničeno svojo davno željo, svojo železnico. Po banketu, ko je bil dokončan ofici-elni del, je prišel dr. Krek, obdan od svo-ega ljubljenega ljudstva, na vrt. Obraz mu e žarel od radosti. Vse je hotelo, da govori. In res. Dr. Krek je stopil na stol in je govoril: povedal je to, kar so poprej pozabili vsi oficijelni in neoficijelni govorniki, da je namreč nova železnica zopet ena vez, ki je zbližala jugoslovanski narod, da smo premagali zapreke v Budapešti in na Dunaju in smo predrli zopet na enem kraju one umetne planke, ki nas delijo. »Zopet je odprta pot, po kateri se bodo združevali bratje to in onstran Kolpe in ta pot se bo razhodila in razširila tako, da bo po njej nekoč hodil en sam narod brez vseh tujih gospodov. Kajti bliža se čas, ko bo konec suženjstva, bliža se čas svobode . . Tako je nekako govoril dr. Krek, in ves vrt je odmeval v radosti in navdušenju. To je bilo v maju 1914. Poslušal sem ta govor za mizo, in poleg mene je sedel denuncijant, kajti tudi jaz — sem ploskal temu govoru , .. Dr. Krek je bil tudi priča v mojem procesu. Moj denuncijant je trdil, da je pripovedoval ves slučaj, ki se je dogodil pri otvoritvi belokranjske železnice, v Črnomlju v večji družbi, na poti na kolodvor. Dr. Krek je toraj moral biti zaslišan. Bil sem takrat v zaporu v Novem Mestu. Sodišče je iskalo dr. Kreka — pa ga ni moglo najti. Vse je bilo že gotovo — jaz sem čakal dneva sodbe, rešitve in svobode — a dr. Kreka ni bilo nikjer. Končno se je posrečilo menda radovljiškemu sodišču, da e dr. Kreka zaslišalo. Nekega dne me je obiskal moj zagovornik, pokojni dr. Slane. .Bil je ves razburjen. „Kaj takega! Kaj nam je napravil dr. Krek!" je rekel in je ves zasopel in s stisnjenimi pestmi hodil po pusti jetniški sobi. „Kaj?" sem vprašal mirno. »Izjavil je, da nič ne ve, a da je naj-brže tako, kakor stoji v obtožnici. Pomislite! Najhujšemu sovražniku, bi ne storil kaj ta- kega. Ako nič ne vem in ne morem reči, da je najbrže tako, kakor stoji v obtožnici, I« _ S stališča zagovorništva je imel morebiti moj zagovornik prav. Jaz sem ostal miren in nisem dr. Kreku nič zameril: vedel sem, da ni med tistimi, ki so pomagali pri Judeže-vem delu v naši domovini: za to je bil previsok. Nasprotno: zdelo se mi je, da ga sodišče zato ni moglo tako dolgo najti, ker je odšel iz žalostne, Ljubljane te dobe, kajti tudi on je veroval v Gospo Sveto. Nihče ni vedel, kaj pride: tudi on je imel sovražnike. Gotovo je bil vesel, ko je imel po zaslišanju sodišče zopet za seboj . . . Imel sem prav, kajti njegova izjava, dasi morebiti neprevidna, ni imela pri obravnavi odločujočega pomena. V veliki kasarni v Grubiesovu smo imeli svojo čitalnico. Ležali so tam časopisi: nemški, češki, poljski, rusinski, ogrski. Tam v enem kotu smo se vsak večer shajali slovanski vojaki — spoznali smo se po časopisih, ki smo jih čitali. Bližal se je 30. maj, začetek dolgo pričakovanega in še dalje odlašanega ^parlamenta. Poslanci so obetali izjave. Čehi in Poljaki so mogli imeti velike nade, kajti med tem so že izpregovorili češki pisatelji in za Poljake so govorili že drugi. A mi, mi? Kaj smo mogli pričakovati? Nestrpno smo čakali poročila o prvi seji. In prišlo je. Tu se je zažarelo v očeh! Deklaracije! In med njimi tudi naša — jugoslovanska, o kakršni smo sanjali — a nismo vedeli, da je prišel čas, da bi jo izrekli. Dr. Krek je vedel, da jo prišel ta čas in jo je izrekel. In vse kar je bilo negotovega in boječega v nas — je mahoma odpadlo. V trenutku smo se porodili, kakor nas je skovala sila časa. Bili smo drugim enaki: bili smo tu in nihče ni nas več mogel ubiti. Začudili so se drugi, od kod smo se vzeli. Zarezale so se nasproti sovražne oči: kako si upate na solnce, vi, razkropljeni sinovi teme, vi, ki niste bili ? Toda mi smo bili — in smo tu. Vedel sem, da je dr. Krek v ospredju tega pohoda, ki je imel vesti narod iz stoletnih muk, skozi ječe in morišča na novo pot vstajenja in življenja. Edina pot, ki je bila mogoča iz težkih dob. Pot preko grobov na nove boje do zmage. Tisoči sužnjev so na mah zapazili, da so padli okovi: ne vsi, ne poslednji. Še rožljajo zarjavele verige, toda ven ž njimi, ven na solnce, da jih vidi svet, in padle bodo, razpadle bodo v svoji lastni sramoti! štev. 45 TEDENSKE SLIKE Stran 527 Naš cesar s svojim štabom zasleduje razvoj strašnega poraza Italijanov in zmagovito napredovanje naše armade na soški fronti. a! S soške fronte: Kraški hribček z votlinami, v katerih so vzdržali naši vojaki neštevilno laških naskokov. Glavno je, da pokažemo, da smo in da hočemo biti enaki vsem. Tu bi bil pokazal dr. Krek ves svoj talent, kar ga je v sebi skrival kot pridigar, kot vzgojitelj, kot pisatelj, sociolog, teolog, ekonom in politik. Dolgoletno njegovo delo bi bilo prav sedaj dobilo svojo smer in plodna tla. On ni bil človek malenkosti. Mi vsi smo neizmerno grešili v tem, da smo se zapirali na svoje domače dvorišče in smo se obmetavali z gnojem. Bil« je včasih tega toliko, da je smrdelo vse naokrog. In najboljšim ljudem je že prehajala volja do dela, ker smo metali kamenje na vsakogar, ki je skušal voziti naprej. Tam zunaj pa je svet med tem stopal na široka vesela pota. In nismo bili vselej sami krivi, vemo to dobro: bili so mnogi, ki so nas dražili in drugi so nam zapirali vrata, da nismo mogli naprej: a tepli smo se med seboj. Slabši smo bili v svojih činih, nego v svojih srcih — zato je bila tudi kazen večja, nego smo jo zaslužili. Toda sedaj je konec: konec enkrat za vselej. Misli so lahko različne, ampak pot je ena — ena sama: to je pot, ki jo je od 30. maja pa do svoje prerane smrti tako jasno in določno kazal dr. Janez Evangelist Krek. Treba je, da postanejo iz nas slabih in omahljivih Petri-skale, na katerih se bodo zidale cerkve našega narodnega prerojenja; treba je, da postanejo iz boječih in boja-željnih Savlov Pavli — oznanjevalci nove svobode in narodnega ujedinjenja. Treba je, da postanejo iz nas govorniki, bojevniki-organizatorji, Kreki, ki bodo sprejeli dedščino, ki nam jo je odkazal njegov grob. A predvsem je eno potrebno: Vera, da je prišla ura našega odrešenja! E. G. Brat: Beg za milijoni. Roman Slovenca Amerikanca. 15. nadaljevanje. Medtem je agent opazil, da je zavoj na pultu pač zapečaten, toda brez naslova. Vpričo blagajnika je torej zavoj odprl in našel v njem amerikanski državljanski list na ime Jakoba Beliča, rodom iz Omišlja na otoku Krku, ter 4000 dolarjev. Nato je zavoj zopet zapečatil, napisal nanj lastnikov naslov ter ga dal blagajniku, naj ga zaklene v posebno blagajno. Dodd pa se je v Pollyni družbi vozil okoli vsega Covvsanda ter spraševal, so li videli ali slišali, da je kdo priplaval iz morja na kopno. Vse policiste na tem polotoku je spravil na noge. Njegova vztrajnost je bila čudovita in njegovi sistematiki, s katero je izčrpal vse možnosti; bi se ne mogel odtegniti niti najmanjši sled. Toda zvečer je moral vendarle priznati, da je ostal brez uspeha. Nihče ni videl tujca in nikjer ni izginil noben čoln. »Ah, saj sem slutila!« je zajokala Polly, ki je bila upehana. »Utonil je ! Ali pa ga je požrl morski pes!« »Tod okoli sploh ni morskih psov, mrs. Bell,« jo je tolažil Dodd. »Gotovo ga je zagledal kak ribiški čoln ter ga odpeljal s seboj. Uiti nama ne bo mogel, ker opozoril sem že vse policijske urade. Nič ne obupa-vajte! Dobiva ga: potem pa bo moral ali v blaznico ali v ječo, — kakor bo!< Nato je dal ukaz, naj se vrne čoln v Plymonth. Velikanska vojna luka z ogromnim molom ter dolga vrsta ladjenic in skladišč sta dajali z morja na mesto veličasten pogled. Celo Polly je za hipec pozabila svoje strašne skrbi ob slikovitem razgledu. Medtem so izšli v P]yi,.onthu že večerni listi, in v njih je našel ameriški agent Doddovo tiralnico za Jackom Bellom, milijonskim tatom iz Chicaga. Takoj se je spomnil skrivnostnega zavoja v blagajni, toda razumeti ni mogel, zakaj je državljanska listina na ime Jakoba Beliča. Ime in polovica priimka sta se popolnoma krila s tatovim naslovom. Da bi ne imel sitnosti, je svojo slutno naznanil policiji, ki je takoj obvestila Dodda in poslala ponj. Dodd se je nemudoma odpeljal k agentu ter se mu legitimiral. »Kakšen je bil mož, ki je zavoj oddal?« je vpraševal "Dodd, vesel, da se rriu je posrečilo rešiti vsaj denar. Prepričan je bil, da sta v listnici ukradena milijona. »Prav žal mi je, da vam s popisom do-tičnega moža ne morem postreči,« je odgovoril agent. »Toda bilo je toliko različnih obrazov, da je v mojem spominu le še nejasna gnječa. Vrhu tega se je tako mudilo, da nisem utegnil študirati fiziognomij. Sicer pa oddajnik bržčas ni bil tat osebno, nego oopolnoma tuj človek, ki ni morda niti slutil, kaj je oddal. Menda bi bil vsaj omenil, da je v zavoju denar.« »Vem. Mnogo denarja! Toda če pride kdo po zavoj, ga zadržite in dajte nemudoma aretirati, prosim?« »Brez skrbi!« je vzkliknil agent. »Vem, kaj je moja dolžnost, — sicer pa bi se niti jaz ne branil nagrade 2000 dolarjev!« Dodd je švignil z avtomobilom zopet v svoj hotel ter je takoj potrkal na duri Pollyne sobe. Vesel, zmagovit je vstopil Dodd,aPolly ga je sprejela z vzklikom: »Vi ste njegov morilec! \'i ste ga po- stran 528 TEDENSKE SLIKE štev. 45 Pešci in oddelek s strojnima puškama v avstrijskem oklopnem vlaku med bojem. Naši vojaki na soški fronti polagajo ekrazitovo patrono, da izvrše eksplozijo neeksplodirane laške granate. gnali v smrt!« »Nemogoče! On še živi! je izjavil Dodd slovesno. Evo vam dokaza: njegova listnica! Izvolite jo odpreti!« Toda v listnici so bili le štirje bankovci po tisoč dolarjev, državljanski list in nekaj drugih legitimacijskih papirjev. »To je vse?!« je zategnil Dodd silno razočaran. Prepričan je bil doslej, da najde v listnici vso ali vsaj skoraj vso ukradeno vsoto. Da pa bi prišel Jack iskat na agenturo le teh borih čvetero tisočakov, tega niti Dodd ni mogel verjeti. Kaj so milijonskemu tatu štirje tisočaki! — Zavoj je dal izročiti gotovo le za to, da spelje njega, svojega zasledovalca, na krivo sled. Toda svoje bojazni ni hotel izdati Polly. »Da, to je listnica mojega soproga! O, Jack!« je vzkliknila Polly in pritisnila listnico na svoje srce. >Vsaj ena sled za teboj!« »Kaj se vaš gospod soprog ne piše — Bell?« »Ne, v istini se piše Belič, ker je po očetu Slovenec, po materi Hrvat,« je razlagala Polly ter z ljubeznijo pestovala listnico. »Le njegovi bivši tovariši so mu poameri-kanili priimek v Bell, ki mu je ostal ... A kaj storiva sedaj ?« »Počakava in iščeva ga dalje,« je odgovoril Dodd. »Kakor hitro pride kdo na agenturo, ga primejo!« »Toda če primejo Jacka, ga — zatajim!« je izjavila odločno. »Da, tako se glasi najina pogodba!« je pritrdil detektiv. »Vi le kar tajite! Upam, da vam ne bo nikdar treba se pritoževati, da nisem mož-beseda.« Tedaj si je otda solze, in nova nada, da je Jack vendarle še živ in zdrav, je napolnila njeno srce. Saj človek tako lahko upa, česar si želi! Listnico pa je obdržala ter se ž njo tolažila in bodrila . . . Naslednjega jutra sta se vozila po lepi angleški obali ob Rokavskem zalivu, kjer je poiskal Dodd vsako najmanjšo ribiško vas ter spraševal po Bellu. Toda nikjer ni našel sledu. A tudi na amerikanski agenturi v Ply-monthu se ni oglasil nihče zaradi zavojčka. Ko je brzcjavil Dodd še na Angleško banko v London, je li ondi kak sumljiv človek te dni naložil dva milijona dolarjev, je dobil negativen odgovor. Jack Bell-Belič je izginil, kakor bi ga resnično požrlo morje. XII. Lohengrin. Jack Bel-Belič je bil res — mojstrski plavač. Komaj pol ure potem, ko je odšel Michel Mohr, se je po vrvi s kljuko vzpel na okroglo okence, tef počakal še par hipov, da se je skril mesec za oblake, nato pa se je vrgel v morje. Hrup stroja in šumenje morskih valov sta njegov padec v vodo skoraj popolnoma preglušila. Ker je stražnik vrhu tega še dremal, ni mogel slišati Jackovega skoka v morje. Srečno se je izmotal iz vrtincev, ki jih je povzročil parnikov tek, ter je s'krepkimi sunki skušal doseči kopno. Toda vodna struja je bila močna ter ga je odnašala v zaliv. Nad uro se je boril proti struji, a ni mogel nikamor. Daleč tamkaj je zagledal luč svetilnika na Eddystone. Krenil je torej tja, struja ga je izdatno podpirala in hitro je brez posebnega napora napredoval, plavajoč nekaj časa na prsih, potem zopet vznak in včasih tudi počivajoč, mirno leže na morski gladini. Toda svetilnik je bil vendarle predaleč, in moči so mu že pojemale. Legel je zopet vznak in pusdl, da ga nese voda kamorkoli. Tedaj zagleda nenadoma nedaleč pred sabo temno barko z dvema jamborjema. Vozila je brez luči, le spredaj je brlela rdeča leščerba. Jack je plaval od strani k barki ter zakričal^ na vso moč: »Halo! Na pomoč!« Človek ob krmilu je iztegnil vrat preko relinga, ga zagledal, a — molčal. »Halo!« je zakričal Jack vnovič. »Kaj hočete, da vpričo vaše barke utonem, — vrag vas zajahal!« Tedaj je že priletel tik do njega rešilen obroč, od nekod pa mu je vrgel nekdo v klopčič navito vrv. Par trenotkov nato je bil Jack že na barki. Bila je barka »Queen« iz Falmonthale s tremi možmi posadke na krovu: kapitan, krmar in močan deček. Očividno kapitan gosta ni bil vesel, toda Jack se ni brigal za to, nego je zahteval jesti in piti. Dobil je oboje. »Zakaj vozite brez luči?« je vprašal nato kapitana. Toda odgovora ni dobil. Kapitaii je le temno zagodrnjal in odšel na ladjin prednji konec. »Tu ni vse v redu!« si je mislil Jack, se slekel, ožel obleko ter jo razobesil na veter, da se čim preje posuši. Medtem seje zavil v koče ter utrujen zaspal. Ko se je zbudil, je bil Eddystone že daleč zadaj, in začelo se je polagoma daniti. Toda jutro je bilo še daleč. Jack se je oblekel v napolsuho obleko ter se zavil v debel koc. Stopil je h krmarju: »Imaš žganja? Mraz mi .je!« Molče je segel krmar v žep ter mu ponudil steklenico. Jack je parkrat krepko potegnil in vprašal: »Kam vozite ? Kdaj dospete ?« Toda krmar je le iztegnil desmco po svoji steklenici, jo spravil v žep in — molčal »Čudni ljudje ste! — Zakaj, vraga, ne odgovarjate na poštena vprašanja ? Kaj pa vozite?« štev. 45 TEDENSKE SLIKE Stran 529 Vojaško pokopališče: Ogromna skala kot nagrobni spomenik z napisom imen naših padlih vojakov v dolini Lepne. Učinek mine: Ogromen liiak, ki ga je izkopala mina na naši fronti ob Soči. Molk. »Pa mi vsaj odgovorite, če se utegnem še lepo naspati?« Krmar je energično pokimal. »Pa grem torej spat!« je dejal Jack. »Hvala lepa za žganje! Prav dobro greje.« In poiskal je zatišje, vrgel na tla^nekaj kocev, se dobro zavil in legel. »Gotovo so tihotapci !< je razmišljal. »Pa kaj me briga! Dobri ljudje so pa le!«Jn zaspal je. Naslednjega jutra je poskušal ^vnovič zlepa s kapitanom. Začel mu je pripovedovati, da je že služil na raznih parnikih in da je bil že mnogo po svetu, toda po nesreči je padel s poslednjega parnika kot potnik ter da mu je za rešitev nepopisno hvaležen. Rad bi mu to največjo uslugo -s čimerkoli poplačal. »Ostanite torej na barki in — če bo treba — pomagajte nam pri delu!« je od- govoril kapitan. »Pojdiva zajutrkovat!« In šla sta. Pri zajtrku je govoril skoraj le Jack, kapitan — ki se je zval Penfold — je večinoma poslušal, prikimaval, se smehljal ter jedel in pil. Tudi krmar je ostal molčeč ter je končno izdal le toliko, da gre smer proti Franciji. Normanski ribiči v Pieherelu jih že pričakujejo. Jack pa je dognal kmalu sam, da je barka polna whiskyja, vžigalic in tobaka. Tretjo noč se je imela barka približati obali ter oddati svoje blago. Toda vreme jim je načrt prekrižalo. Iz oceana je hrumelo vodovje v zaliv ter onemogočilo barki, da bi se pri- bližala kopnemu. Sele petega večera, ko se je morje pomirilo, so zagledali obal. Jack je stal ob krmilu. Veselo je opravljal na ladji najrazličnejše mornarske posle, in kapitan je bil ž njim prav posebno zadovoljen. Saj ie bil Jack izvežban mornar ter spreten v vsakem delu na ladji. Delal pa je rad tudi zato, da si je v družbi molčečih mož preganjal dolgčas. 530 Stran 560 TEDENSKE SLIKE štev. 45 Pogrcb dr. J. E. Kreka: 1) Mrtvaški voz. 2) Dr. Krek na mrtvaškem odru v škofijski palači v Ljubljani. 3):Dvoriščc škofijske palače z venci. 4)^Sprevod pred frančiškansko cerkvijo. 5—6) Društva z zastavami. Naenkrat je ukazal kapitan barko ustaviti: vrgli so mačka in jadra speli. Tako so stali do polnoči, jedva dve morski milji pred obrežjem. Točno o polnoči pa je vžgal kapitan raketo, in takoj nato je švignila na kopnem enaka raketa pod nebo. Nato so dvignili sidro in barka se je začela z napolrazpetimi jadri bližati obali. Bila je gosta, tiha tema. Trije veliki čolni so se pojavili iz noči ter se urno prislonili k stoječi barki. Nato se je vzpelo na krov okoli petdeset mož, ki so hitro in brez besed odnašali blago v čolne. Vse se je vršilo tiho, brez povelja in brez luči. Vsak se je izlahka orijentiral ter si je sam poiskal svojo nalogo. >Pa so res spretni in pridni !<* si je mislil Jack ter krepko pomagal. Že sta odrinila dva polna čolna, ko se je nenadoma peklensko posvetilo. Silna luč se je vsipala nanje z morske strani, a razločiti ni bilo mogoče ničesar kot jarke bliske, ki so oslepljali. Bila je francoska carinska križarka z najostrejšim reflektorjem. Ribiči so poskakali v čoln, pometali večino tovora v morje ter skušali čim preje izginiti iz reflektorjevega okrožja zopet v gluho temo. Hipoma je plavalo okoli barke po morju polno zabojev z vvhiskyjem, škatlje vžigalic in veliki zavoji s tobakom, samo angleško blago, tihotapljeno na francoska tla. Z ostro kretnjo se je ustavila carinska križarka tik barke, in hipoma je poskakalo nanjo ducat oboroženih mitninarjev. Kapitan Penfold in krmar sta se ruvala' ž njimi, ki so ju hoteli prijeti, a njun odpor je bil hitro zlomljen. Deček, ki je bil na barki kuhar, se je skril na dnu barke, da ga dolgo niso mogli najti. Le Jack ni storil ničesar. Z rokami v žepih se je dal mirno prijeti ter je mitninarje celo uljudno pozdravljal. »Prava sreča zame!« si je mislil, ko so ga gnali z barke na križarko, kjer so ga natančno preiskali ter mu njegov izborni žepni nož s sedmerimi rezili, žagico, vijakom in kljuko za šampanjko zaplenili. Ze naslednje opoldne so sedeli vsi štirje v francoski ječi v luki St. Malo. (Dalje prihodnjič.) NaroČite „Tedenske Slike!*' štev. 45 TEDENSKE SLIKE Stran 561 Pogreb dr. J. E. Kreka: \.) Poslanci v sprevodu —- v prvi vrsti so: predsednik jugoslovanskega kluba dr. Korošec (pri steni), podpredsednik poslanske zbornice vitez Pogačnik (na sredi) in predsednik „Ceškega svaza poslanec S t a n e k 2.) Škof dr. Bona-ventura Jeglič z duhovščino ob grobu. 3.) Dr. Korošec govori ob odprtem grobu.*) 4.) Sprevod pri vili dr. Kreka, kjer je zapel ___ zbor Glasbene Matice. „loda bratje in sestre na grobu dr. Kreka ne smemo vzdihovati. Iz groba slišim glas: Dvignite glave, ker se približuje vaše odrešenje.---Bodite složni, odločni, dosledni, da dosežete veliko idejo svojega jugoslovanskega naroda!" Prvi god cesarja Karla. v nedeljo je praznovala cerkev praznik dobrotnega škofa svetnika Karla Boromeja, a naš cesar Karel prvič kot vladar avstro-ogrske monarhije svoj god. Praznoval ga je obdan od svojih zmagoslavnih čet, ki so mu v junaški požrtvovalnosti izvojevale najlepše vezilo — poraz najljutejšega sovražnika njegove države. Z armado vred pa obdajajo cesarja v neomajni zvestobi tudi vsi njegovi narodi, katerim je v kratkem obdobju svojega vladanja neštetokrat pokazal svojo lju bežen in svojo pravičnost. Po celi državi so slavili kot pravi ljudski praznik, in zastave veselja plapolajo tudi povsodi po slovenski zemlji, katero je cesar na čelu zmago-slavnearmadeosvobodil grabežljive italijanske roke. Cesar je takoj hitel v osvobojeno Gorico, da se prepriča, kakšno škodo je pretrpela. V Trstu je goriški deputaciji izjavil: „Moja želja je, da se lepa Gorica, ta biser med avstrijskimi mesti, ki je sedaj po hrabrosti mojih vrlih vojakov zopet osvojena, vzdigne iz razvalin še bogatejša in bolj cvetoča nego prej. Potem bodo tudi za trdo izkušane prebivalce mesta prišli veseli časi, v katerih jim bo ravnotako kakor v dnevih stiske zagotovljena moja najtoplejša očetovska skrb." Kar velja za Gorico, velja seveda tudi za vsa slovenska mesta, trge in vasi po Goriškem! Za Poljaki v Galiciji, za Hrvati in Srbi v Bosni in Hercegovini so goriški Slovenci prinesli najtežje žrtve na oltar domovine. Slovenci imajo kot vojaki in kot mučeniki, trpeči v najožjem vojnem ozemlju po dve leti trajajočem ognju sovražnikovih topov največje zasluge za zmago v današnji vojni z Italijo. Cesar to ve in jim tega ne pozabi! Znano Mu je, da je naša želja Zedinjena Jugoslavija pod habsburško zmagoslavno krono. Ker je moder, pravičen in dalekoviden vladar, napravi konec našemu narodnemu trpljenju ter podeli svobodo Slovencem, Hrvatom in Srbom, združenim v državi v samopravno celoto. Vsa slovenska Benečija osvojena! Katastrofa Cadornove armade je naj-groznejša tragedija, ki se je odigrala v laški zgodovini. Strašno naglo prodiranje Kroba-tinove armade s Koroškega, BeloM^e s severne Goriške ter Boroevičeve s srednje in južne Goriške med peklenskim grmenjem več ti-sočev topov in več stotisočev pušk, min in ročnih bomb je bil pač prizor, ki ga ne more izmisliti najbujnejša pesniška fantazija. Od doline Bele do Jadranskega morja je levi breg Tilmenta ali Talijamenta prost sovražnika, skoraj vsa Benečija je zasedena, Čedad, Videm in Humin (Gemona) so padli, v enem tednu je izgubil sovražnik nad 200.000 mož in nad 1800 topov. Videm, glavno mesto province istega imena, najvažnejše železniško stekališče v beneški ravnini, šteje okoli 40.000 prebivalcev ter je od 1. 1866 laška posest. Humin (Gemona) je važna trdnjava, ob gornjem Tilmentu in šteje 15.000 prebi-velcev. Čedad, Videm in Šempeter Slove n o v so glavni kraji naših bratov beneških Slovencev. Jezikovna meja beneških naših rojakov se začenja južno Ibane in gre proti gori Subit, ob cesti do Stare Gore, čez Pre-šenjski hrib do izliva ArbeČT v Nadlžo, čez Volovjak na Mladasjena, nad Kanaličem k Sv. Lovrencu na Piket do Porčinja, na Čelo okoli Maline na Čaban, v dolino Karnahta do Tera, da proti zahodu nad Šumajami k Cmoru, ob občinski meji brdsko - huminskt do Kadina, kjer se začne rezijanska meja. V šempeterskem, tarčenskem, čedadskem„ huminskem in možniškem okraju živi okoli 40.000 Slovencev. Slovenščina se je ohranila doslej v cerkvi in med kmečkim ljudstvom. Za goriškimi Slovenci so torej zdaj tudt beneški rojaki postali bedne žrtve grozovite vojne Ogromne armade se vale preko vse Benečije; povsod požari, uničevanje, strah in trepet, grom topov in pušk, povsod boji» kupi mrličev in trume upehanih ujetnikov. Treviso in Benetke sta v vojnem ozemlju^ laška armada se baje ustavlja šele na desnem bregu Tilmenta, da branijo Lombardijo. Toda kdo ve, če jim ne pade Conrad Hotzendorfski iz Tirolske za hrbet? Bežečo laško armado dveh treh zborov so naše čete, hiteče preko Codroipa, zasačile fn obkolile pri Latisani in so ob mostu čez Tilment zajele 60.000 mož z več sta topovi ter gomilami streliva. Že 31. oktobra so vzeli naši tudi G rade ž, takisto je zopet naš Tržič (Monfal-cone). Cadorna trdi, da so bili njegovi načrti izdani, da je kriva poraza strahopetnost njegove II. armade, ki ji je poveljeval general Capelle, a da pridejo kmalu francoske in angleške čete na pomoč, ki vržejo zmagovalca nazaj. Listi že namigujejo, da je revolucija v Italiji neizogibna, da bo Cadorna odstavljen in da morda odstopi tudi kralj. Naša ofenziva se je izprožila kakor ogromna skala z višine Krasa in dere zdaj dalje in dalje. Kdo ve, kje se ustavi, kaj vse uniči medpotoma! Dogodki se šele razvijajo, konec je nedogleden ... Vršil se bo tisti proces, kakor se je vršil v Belgiji, na Francoskem, v ruski Poljski, v Galiciji, v Primorju, Dalmaciji, Bosni,^ južni Ogrski, v Črni gori in Srbiji, v Mace-doniji in Rumuniji, prebivalstvo bo bežalo v tuje kraje, v begunske tabore in vojna bo uničevala in razdirala, kakor je njena ne-odvrnjiva navada. Milijone nove škode, neizmerna beda in trpljenje, ki ga je okusila že toliko narodov, toliko milijonov ljudi, bo zadelo sedaj tudi prebivalstvo severne Italije v večji meri nego je to bilo doslej. Akti evropske drame se vrše, kakor jih predpisuje zakon te svetovne vojne. Ni ¦ je poti nazaj, drama postaja tragedija, v katero je zapleten ves svet, večina je zapletena v krvavo vojno, ostali svet, zlasti neimoviti sloji, pa trpe gospodarsko in veliko pomanjkanje živ-Ijenskih potrebščin. Italija bi si bila lahko prihranila ta svojo nesrečo, ker ji je Avstro - Ogrska ponudila ob izbruhu italijanske vojne nekaj koncesij. Sedaj je pa Italija v vojni in ba narod, če še ne med vojno, pa po vojni zahteval natančen račun od provzročiteljev nesreče. V gorenji Italiji vladajo Silne zmešnjave, ki se bodo raztegnile, če presojamo položaj Stran 532 TEDENSKE SLiKE štev. 45 Delo naših pionirjev: Žični most preko doline in potoka za osebe in materija!. Delo naših pionirjev za fronto: 772 m visok most, ki ga grade naši vojaki preko doline med dvema zasedenima hriboma. Slika kaže most med delom. Ker ni mogoče napraviti opor, visi most na močnih žičnih vrveh. Podpisujte VII. vojno posojilo! po vesteh, ki prihajajo iz Italije, na vso deželo, in prav nič bi se ne čudili, če tamkajšnje prebivalstvo, ki je politično izobra-ženeje nego po ostalih državah ter agilneje nenadoma spremeni tudi vladno obliko. V Italiji je namreč jako razvito repubiikanstvo. Bodoči dnevi in tedni nam bodo šele pokazali vojni in politični pomen dvanajste soške bitke, ki je kot vojni dogodek eden najvažnejših, dasi na konec vojne tudi še ne bo vplival odločilno. Naša domovina pa je končno odrešena vojne mSre in nepopisne nesreče. Dolžnost države je zdaj, da se škoda čim preje popravi in da se rane zacelijo. Naš narod si je to krvavo zaslužil. Razne vesti. Najuspešnejše bojno sredstvo v ofenzivi ob Soči so bile, kakor poroča „Az Est", granate, napolnjene z novim plinom, ki je tako oster, da prodre tudi skozi proti-plinove maske. Po polurnem obstreljevanju so italijanske baterije umolknile. (Novi plini, s katerim so napolnjene nemške granate, je cijankalijev plin, ki povzroča takojšnjo smrt). Avstrijska gosposka zbornica kaže demokratizmu in socijalnim reformam jako neprijazno lice. Všeč ji ni odprava § 14., nastopila je proti zakonskemu načrtu zoper bančno oderuštvo in celo proti paragrafu 1154 b. To zastopstvo agrarnega in bančnega kapitala v moderni državi pač ni več na mestu. Stališče ministra Žolgerja je baje omajano. Na soškem bojišču se je mudil cesar Kari kot vrhovni poveljnik. Nove novce, kovane po 25 in 50 vinarjev ter papirnate po 5 kron nameravajo izdati. Govore tudi o novcih po 5 vin. Sedmo avstrijsko vojno posojilo je razpisano s 5. novembrom in zaključijo ga 3. dec. Na Francoskem so odkrili zaroto in zaprli mnogo vplivnih ljudi. Na Irskem imajo zopet vstajo v nekaterih okrožjih. 400 let je minulo le dni, ko je Martin Luter nastopil s svojimi nauki proti rimski cerkvi in osnoval protestantizem. Draginja v Avstriji in — Nemčiji! — Razni listi so n. pr. že objavili, da je v vsej Nemčiji dovolj avstrijskih tobačnih izdelkov po izvirni ceni. Ljudem se ni treba nastavljati. — Dobri čevlji se dobe že za 24 do 28 mark (pri nas 75 do 100 K); dobra moška obleka 78 mark (enaka bi stala pri nas najmanj 300 K.) Kar se tiče prehrane, je v Nemčiji vsega morda po manj, a je vse urejeno in cene so zelo—zmerne. Neki trgovski zunanji list, ki leži na Dunaju v kavarnah, je priobčil jedilni list v obmejnem mestu Pasovi (Passau) v hotelu „Passauer Wolf" in sicer: juha 20 pfenigov (30 vin.), pečeno vime M 1'50, ocvrt golob s solato M L—, file obložen M 1"30, goveji jezik obložen M L20, telečja ali goveja pečenka s solato M 1'20, telečja glava s hrenom M TlO, srce dušeno M 1*10, telečji drob 60 pl, češnjev kompot 30 pf., porcija ementalskega sira 30 pL Potniki pravijo, da so porcije poštene. zadostne, da se človek lahko naje. — Korak sem čez avstrijsko mejo pa so cene povprečno trikrat večje in porcije za polovico manjše. Odkod to prihaja? Dunajske gostilne in restavracije delajo velikanske dobičke, a nihče se ne gane! Povprečno stane vsak košček mesa, ki ga neseš v usta, po 1 K. S prikuhami je pa naravnost škandal. Dve žlici malo ali nič zabeljene zelenjadi od 70 v do K 1"20; poldrugi krompir (kuhan na vodi, srednje velikosti) 60 do 80 vin. — In vendar lastna cena vsem tem prikuham ne presega nikjer 20 do 30 v. — Zakaj take velikanske cene? — In ljudje bi se morali vsaj s prikuho malo na esti, ali kdor bi to hotel," bi zapravil že 5 K, a še bi ne bil sit tike skoro nezabeljene čorbe! Odkod take cene? Zakaj je v Nemčiji drugače?! Budimpešta. Stara želja Ogrov se je izpolnila, Budimpešta je postala milijonsko mesto. Ko so videli da Dunaja ne more doseči, so upali vsaj na milijon. A zadnje štetje leta 1910. jih je razočaralo. Kljub priklop-Ijenju par predmestij niso našteli več kot 881.000. Sedaj med vojsko je pa bil prirastek (begunci itd.) silno velik, šteli so in dobili vsoto 1,006.138. Petrolej. Slab dovoz za časa vojske je prisilil Japonce, da so svojo zemljo še bolj preštudirali. Posrečilo se jim je dobiti nove petrolejske vrelce in 1. 1915. so uporabili že za 60% lastnega petroleja. Prej pa so skoro vsega uvažali. Najmanjša država sveta. Visoko na skalah leži v Pirenejih (Španska) majhna vasica, Saint Goust imenovana. Samostojna je, ne Francozi in ne apanci ne pobirajo tam vojakov in davkov. Poldrngi km^ obsega, šteje pa 130 prebivalcev. Tavolara ob Sardiniji ima sicer še manj prebivalcev, a je dosti večja, Monaco ima pa pri istem obsegu veliko več ljudi. Ti 130 gorjanci se prav dobro počutijo, nikdar se resno ne kregajo. Ustavo so uvedli, predsednik države pobira tudi davke in je vrhovni sodnik. Enega samega redarja imajo, ta je izvrše-valna oblast. Splošna volilna pravica daje državljanom možnost voliti parlament, obstoječ iz 12 članov, volilna doba znaša pet let. Ženske volijo, a ne morejo biti voljene. V svetovni vojski je Saint Goud strogo nevtralen. Ruski lan. Bridko občutimo pomanjkanje predivnih snovi. Rusi so v tem oziru dosti štev. 45 TEDE.NSKE SLIKE Stran 533 Delo naših domobrancev za fronto: Vojaki pri poljski opekarni za izdelovanje opeke, ki se potrebuje za vojaške stavbe v opustošenih krajih. Skrb za konje: Poleti v vročini so vojaki pri trenu in topovih pri vsaki priliki konje kopali. na boljšem, lanu imajo zadosti, pa tudi bombaža. V zadnjih letih so pridelali lanu vsako leto za 250.000 ton, to se pravi skoro polovica vsega evropskega lanu. Prostor, na katerem ga dobivajo, meri ca 1,009 000 ha, to je 10.000^ = cela Kranjska. Največ ga je v Provinciji Vologda, skoro 150.000 ha. Upravništvo in uredništvo J^edenskih Slik" in ^Slovana" se je preselilo iz Frančiškanske al. 10 v Drag. Hribarjevo tiskarno na Dunajski cesti št. 9. Veliko denarja zaslužite trgovci, drogisti, krčmarji itd. s prodajo najfinejšega, zdravju neškodljivega ki je najboljša primes tobaku. Puši se lahko tudi sam. 140 zavojčkov (prod. cena 50 v) 50 K 140 „ . „ 1 K) 100 K 140 , , , 2 K) 100 K Vse franke iz Prage po povzetju. V. JAN, TOVARNAR V PRAGI. Naslov za naročila: Rudolf Cotič, zastopnik, Vrhnika. Zahtevajte cenik drugih predmetov. - Vsled velikih naročil in pomanjkanja osobja se ne pošiljajo vzorci. Stran 534 TEDENSKE SLIKE Štev. 45 Do skrajnosti za zmago! Orgle iz papirja! V Schirgiswalde na Nemškem so rekvirirali tudi piščali orgel. Namesto kovinskih so si naredili piščali iz lepenke natančno po vzoru rekviri-ranih ter jih popleskali z aluminijevim lakom. Organist orgla baje prav dobro na nje. Uiitelia italiianičine išče Slovenec za večerne ure. Naslov pove uprav. ,Ted. Slik". Poraunajfe naročnino! • ••• •••• • ••• •••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t • • • • • • ••••••••• • • • • • • ••••••••• • • • ••••••••• Izšel ie velezanimiv roman • »SNAHA" ' ki opisuje usodo pogumne lri¦ Naročite nemudoma! .«L. •••••• : : • : • • • • • • ......... • • • ••••••••• • • • • • • ••••••••• ••••••••• Broširan stane po knjigarnah In v naSem u-pravništvu Izvod 3 K, po poiti 30 v več; za naročnike ..Tedenskih Slik" pa stane s poštnino vred samo 3 K. • • • ••••••••• m w • : : : ••••••••• • • • • • • ••••••••• ••••••••• ¦ • * ! ! ! • • • • • • •••••••••••••••¦•••••••••••••••••••••••••••••••a • ••••••• •••••••• • ••••••• •••••••• • ••••••• •••••••• • ••••••• •••••••• ••e*a«•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• BLflŽ JflNCflR pleskarski mojster več let pri tvrdki BRATA EBERL, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena in pohištvena dela. Delavnica: Oražem, Breg št. 6. Franc Drobnič v Laškem Trgu kupi vsako množino bukovih ali borovlii drogov (švelarjev) po K 7-50 komad. Kupi pa tudi vsake vrste drugi les in deželne pridelke po najvišji ceni. FramuHnl sredstvo z« pemlajenie rramyaOI las ki rdeče, svetlein sive lase in brad« za trajn« temno barva. 1 steltle-nica s p»štnine vred stane K 270. Rydyol iutt v« perdeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s p»štnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov nar«čila;i za ¦ ••I Jan Grolich, dregerija pri angelju v BRNU --št. S45, Meravsk«.-- I I • J Sijajno bodočnost imajo turške in nove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled svoje vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez SV 1,000.000 kron! "M Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3 Ljubljana. šampanjske zamaške, rablj'ene, ne strte,, plačam 70 vinarjev kos. Rabljene zamaške steklenic 6 kron za kilo. Te vrste prevzamem po povzetju in ni treba poprei povprašati. Kupim n«ve zamaške po vzorcih za najvišje cene. KASZIRER EMIL, Budapest, VII., Alpar-utcalO. poleg Garay-ter. Priina ^ISji^ za šivalne stroje in ko-' Wljw lesa. šivanke vseh vrst posamezne dele priporoča na drobno in debelo IGN. VOK specialna trgovina šivalnih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica št. 7 Tiskovine vseh vrst kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, ' letake, vabila, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne '"°" ^"° tiskarna DRAGOTIN HRIBAR v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 štev. 45 TEDENSKE SLIKE Stran 535 STAVCE sprejme D. Hribarjeva (fl. Pesek) tiskarna v Ljubljani, Dunajska c. 9. V kratkem izide v založbi »Umetniške propagande" v Ljubljani :::: STENSKA SLIKA «:: Slovenska Madona po orig. znanega umetnika Fr. Klemen-čiča. Umetniško v barvah, na karton izvršena reprodukcija meri brez okvirja 65X78 in velja za naročnike, ki se priglasijo do konca tega meseca 20 K, v bogato pozlačenem okvirju 50 K. Po izidu slike bo znašala cena brez okvirja 25 K, z okvirjem 60 K. Zaboj in ovoj-nina za pošiljatev po pošti (železnici) se zaračuna po lastni ceni ali pa vzame nazaj.. Zahtevajte prospekte in pojasnila v salonu »Umetniške propagande' v Ljubljani, Sodna ulica šlev. 5. F. BATJEL• °""!> LJUBLJANA, Stari trg 28 Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne, žepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. = Mehanična delavnica = na Starem trgu St. 11. Dosip 3us pleskarski in iikarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna in točna postrežba. Kislo vodo, vino = in sadjevec razpošilja A. OSE T, pošta Guštani, Koroško. Kupim vse vrste zamaške, steklenice in sode. Zavod za masiranje Poljanskacest a 7 negovanje obraza, prsi, las in rok. Zaloga SchrSder - Schenkejevih preparatov. Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA Priporočam svojo zalogo tropiltovca, m vinskega iesiha. Razpošiljam pristno istrsko vino za protivrednost živeža: krompir, fižol, repo, zelje, i. t. d. = Ivan Geržinič, = Hum, pošta Roč, Istra. IVAN DAX in SIN Ljubljana, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bosato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strickmaschinen) :: Brezplačen gp ^ Zahtevajte pouk v ve- ^rrrn^ Cenik, ki ga zenju /^^^^\j'yj^^*^\ dobite Tovarna v i^^^^^M^^^^^ brezplačno Lincu usta- ^^^p^r ^^^^ poštnine novi j. 1867. ^'sSU^ Ns^iiuj^ prosto. KONJAK iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega 4 pollitrske steklenice fran-ko po pošti za 60 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bo lajšajoče vribalno sredstvo pritrganju po udih, Francovo žganje, 4 pollitrske steklenice za 48 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči burgundec po K 4-60 liter. Benedikt Hertl. graščak, grad Golice, Konjice, Štajersko. Kuverte s firmo, pisma, račune itd. Izvršuje lično, i*". točno in ceno tiskarna Dras- Hribarja v Llubljani Dunajska cesta št. 9. Nov Icažipot bolnikom I Sestavil sem spis, da ž njim pokažem milijonom trpečih edino pravo pot k ozdravljenju. Ta kažipo( ne stane niti vinarja in se vsakemu, kdor se čuti bolnega, slabotnega in malodušnega pošlje zastonj. Moj spis je sad SOletnega temeljitega premišljevanja in obsega veliko število praktičnih izkušenj in dokazov najodličnejših znanstvenikov. ICdor se hoče oteti, naj se posluži mojega poduka, ki je že tisočerim pomagal. Naj si je že zbolel vsled skrbi, prenapornosti ali lehkomiseinosti in nezmernosti vsem trpečim, omahljivcem in ljudem brez veselja do dela pokažem znanstveno in naravno pot k oprostitvi živčnih bolezni, nespečnosti, nevolje do dela, duševni in telesni slabotnosti, trganja po udih, glavobola, ne-prebavnosti in želodčnih bolečin ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj Icažipot! Naslovite dopisnico na: E. P a s t e r n a k, Berlin, N.O., Mlchaelkirchplatz 13, Abt. 499. Zalosa pohištva VIDO BRATOVŽ Stari trs 5 UUBLDANA Kmetska posojilnica j i r. z. z n. z. Obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnema varno 4 4 Ljubljanske v Ljubllani brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. stran 536 TEDENSKE SLIKE štev. 45 , SANATORIUM • EMONA „ 1 ZA-NOTRANUE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI, 1^ ¦PORODNIŠNICA. LtXJBLtJANA-KOMENSKEGAUL[CA-4 ti SEF-zDfWNK:pRiMARidDRFR.DERGANG \l Dobro >IKO< uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 1240 št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 18"6a št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20 št. 99865 Kovinasta verižica K reO št. 9S645 Uhani amerikanski double zlato.............K 3-40 št. 99022 Srebr. rožni venec K 9-50 Lastna protokolirana tovarna ur v SvicI. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner t Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. — Ne stane nič. Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam Slamnate čevlje (solne) in slamnate podplate za v čevlje katere sem začel izdelovati, tako da ustrežera lati-ko vsaki žatitevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsakdo poskusil FRANC CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. »•••I Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiši