VESTNIK E""""i""""tt)Umumttimmmm)mmtmm')tmt'btt)ttttt)iy Poštni urad 9020 Cetovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt E E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. = = ŠittttttitmmmtmtttttttittuumtttttmnmttutttttttttttttttttttumE LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 4. JANUAR 1980 ŠTEV. 1 (1949) SVET OB VSTOPU V NOVO LETO: Človeštvo se je znašlo pred števHntmi prob!emi, ki ogrožajo mir Če pogiedamo izjave in posianice, ki so jih ob prehodu iz starega v novo ieto po stari tradiciji objaviti vodiini državniki v svetu, potem moramo ugotoviti, da spiošno previaduje zaskrbijenost spričo trenutnega Miožaja v svetu. Gotovo ne gre za nekakšno dramatiziranje razmer, vendar pa stvarna ocena stanja dovoij jasno pokaže, da se je nakopičilo obiio nerešenih probiemov, ki resno ogrožajo mir. To pa Postarija merodajne državnike in preko njih vse narode sveta pred odgovorno naiogo, da vsak s svoje strani in po svojih močeh prispeva k skupnemu obravnavanju in reševanju odprtih vprašanj. Ent izmed ugotovitev, ki jo za-siedino v vseh novoletnih izjavah in ptslanicah, je ta, da se v minusu tetu položaj v svetu nikakor ni i:boljša), tako da se je človeštvo ob prehodu v novo leto in hkrtti v novo desetletje znašlo obt,menjeno s težko hipoteko šte- ludi sosedstvo nfa biti zgrajeno na zaupanju 'o večietni prekinitvi, ki jo je ^vzročna zaostritev manjšinskega trašanja na Koroškem vse Jo zto-jasnega „tafelsturma" teta 1972 da-ic, je na mejnem prehodu Grabtje-kdmec prejšnji teden spet prišto do *tčanja predstavnikov sosednjih obit Ptiberk in Ravne na Koroškem, hnenjati so zdravice ob novem tetu 3 se pogovarjati o nadatjnjem sode-jvanju teh dveh obmejnih in sosed-iih občin, pri tem pa z zadovotj-*Vom ugotavtjati, da se odnosi med vstrijo in Jugostavijo v zadnjem ku spet vidno izbotjšujejo. Tega izbotjšanja se brez dvoma 'setimo tudi Stovenci na avstrijskem ^roškem, ki smo sptoh dostedni pri-*tši potitike odprte meje in dobro-sedskih odnosov. Vendar smo mne^ a, da morejo biti odnosi med sodi res dobri te tedaj, če bodo zgra-li na medsebojnem zaupanju in preti z duhom iskrenosti. Ravno v takšno medsebojno zadnje pa je težko verovati, dokter 'noše bremeni neurejeno manjšin-b vprašanje kot hipoteka neizpot-hnih mednarodnih pogodbenih ob-jznosti. Vendar bo potrebno zaupata težko obnoviti, dokter bo sedanji tajno nezadovotjivi in diskrimina-Iski zakon o narodnih skupinah ve-t za „višek možnega"; in to za-anje bo še ztasti težko utrditi, do-m bodo upravičene zahteve po uki-Ivi Političnih procesov proti sto-hskim aktivistom zavračati z „ar-mentorn", da Avstrija kot pravna Žava tega ne more storiti, ker tudi otapccv mamit ne more enostavno rostiti(!). vilnih kriz in nakopičenih problemov. O tem dovolj zgovorno priča statistični podatek, da se je tekom leta 1979 samo v Ženevi zvrstilo okoli 9000 mednarodnih srečanj, kljub temu pa so številna vprašanja ostala nerešena in so se ob njih porajala še nova; množica neurejenih problemov pa še naprej zaostruje mednarodni položaj. Očiten je zastoj pri razvijanju mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov, kar razumljivo vpliva na celotni proces pogajanj. Tukaj ne gre samo za neposredne odnose med tako imenovanimi ve-iesilami, ali predvsem med Ameriko in Sovjetsko zvezo, čeprav je jasno, da prav ti odnosi zelo merodajno vplivajo na celotni razvoj v svetu. Vprašanje sodelovanja med narodi in državami je mnogo širše in zajema celotno svetovno skupnost: pa naj gre za iskanje novih gospodarskih odnosov, za dogovore o razorožitvi, za uveljavitev sodobnih demokratičnih načel pri raz- reševanju spornih vptašanj, za odpravljanje zadnjih ostankov kolonializma in pojavov neokolonializma, za zmanjševanje prepada med razvitim in nerazvitim delom sveta, za izoblikovanje alternativ spričo vedno očitnejše naftne in širše energetske krize, ali za razne druge probleme, ki tarejo svet na pragu osemdesetih tet. Nakopičenost vseh teh in mnogih drugih nerešenih vprašanj povzroča v svetu nevarno napetost, ki enkrat tu in drugič tam sproži akutno zaostritev, kakor jo trenutno v najbolj pereči obliki doživljamo v Iranu in Afganistanu. Ravno ob teh primerih se kaže, kako nevarno je lahko vsako tuje vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in se potrjuje pravilnost načela, da mora biti edina purana praksa v mednarodnih odnosih uresničevanje suverenih pravic narodov na neodvisnost, samostojnost, ozemeljsko nedotakljivost in lasten način življenja. Dosledno spoštovanje teh načel in njihovo odločno uresničevanje v praksi mora biti obveznost vseh članic mednarodne skupnosti; tukaj ne sme biti „izjem" — tudi ne za eno ali za drugo velesilo. Od uveljavljanja tega spoznanja v veliki meri zavisi nadaljnji razvoj človeštva ne le v novem letu, marveč tudi v novem desetletju in v bodočnosti sploh. Nadzorni odbor in Upravni odbor Zveie siovenskih organizacij na Koroikem sta na skupni seji, ki je bita v petek !8. decembra 1979, po-siutala izčrpno poročiio o zadnjem razgovoru med predstavniki treh v pariamentu in korotkem dežeinem zboru zakopanih !trank ter zastopniki obeh o:rednjih organizacij korotkih Siovencev. V obtirni diskusiji, ki je :iediia poročiiu, so odborniki oceniti trenutni poioiaj sio-venske narodne :kupno:ti na Korotkem. V nadaijevanju seje sta odbora med drugim razpravijaia tudi o seji občinskega odbora v Biičovsu, kjer so skiepati o namenitvi krajevnih napisov. V tej zvezi sta odbora ponovno jasno poudarita znano staiišče ZSO, da je treba čien 7 driavne pogodbe vkijučno doioiito o dvojezičnih topograf:kih označbah in krajevnih napisih dosiedno iz-ve:ti na ceiotnem ozemiju avtohtone naseiitve koroških Siovencev, ne pa samo v maiotteviinih krajih, ki jih prevideva zakon o narodnih sku-pinah. Ziasti pa je biio izrecno poudarjeno, da za iipoinitev državne pogodbe ni pristojna občina, ampak zvezna viada in je zato absoiut-no ne:prejem)jivo, da bi o tem odiočaia posamezna občina. Konkretno k biičovskemu primeru pa bo ZSO zavzeta staiitče po predhodnem razgovoru : trenutno odsotnim bikovskim županom, ki je hkrati podpredsednik ZSO. V novo desetletje 5 prvim jdMKdrjem fegd lefd smo vstopil! v novo desetletje. spričo Jejstvd, dd CljtrC stdlnemd prlzddevdnjM m šfevllmC močmC Cortjrorzfdclj "Amo dspell doseč! rzpo/nftvf člcnd 7 po svojlC željdC In predsfdVdC, C; rzvlrgjo Iz ddr; e stvdrrrost; m Iz sCrC; Zd oCstoj ;r; wdddljr:j! rdzvoj Mdše r;drodr;e sCdpr;ostl, Costd tddl v novem oCdoCjd v ospredjd CorCd ;n delo Zd dresHlelfev clend 7 drždvr;e pogodCe, to je zd dosego popo/ne wedCo-prdvr;osfl nd vsem dvfoCtor;em Mdsellfver:em prosford. ^prememCd je (e v fem, Jd ^mo ^e v prefe^/o^r Jo neJdvnegd ^orJr zd zd^onJo dreJJev ž:v/jenjy^r7? vprdšdnj ndšegd e/ovcšrd, ^eJdj ;n v Pojoče pd ^e mordmo ^ontr prot;' trenntn; Zd^onrt; nreJliv; zd rešitev, š-o oJgovdrjd/d td^o ndšfm potre^dm ^ot In čr^l meJndroJno Zdjdm- een;7t vdrttveno-prdvn/A Jo/oe;7 č/end 7 Jrždvne pogojne. 7*o je potrebno podJdr/t;, ^er v/dJd In zd^onoJdjd/ec še veJno jtojltd nd ^tdTščd, Jd je č/en 7 že rešen oJnosno Jd trendtnd nreJltev preJ^tdvljd vlše^, ^1 5c gd /d/?^o prlčd^dje, td^o J d ^o torej v ndj^o/jšem primem možne le md!enš;ostne novellzdclje v ne^lstvenlT) zdJevdži In yo tnJl meJ ndml tenJence, Tn vlJjo In prlčd^djejo ndelond/no rešitev zgolj v go^poJdrsT; In ^ocldlnl okrepitvi. ToJd zgoJovlnd prdv ndše ndroJne ^dpno^tl nd Korošcem JoCdZdje, Jd $e je zdpottdvljdnje ndclondlnegd vprdšdnjd močno mdščevdlo. V zdmltll o Izpolnitvi člend 7 oJno^no ;zCojevdnjd endCoprdvno^tl mord Zdto Intf tdJl v CoJoče prvenstven politični Coj, čeprdv nlColl In nlCjer ne sme poteCdtl Izollrdno oj ndšegd ostdlegd tdCo soclo-eConom-sCegd Cof Cdlfdrnegd pr;zdJevdnjd zd oCstoj In endCoprdven rdzvoj ndšegd človeCd. Vse ndše prlzdJevdnje se mord Izpopolnjevdtl, mord Clfl sCldJno z Jdno sfvdrnosfjo, v še trdnejši medseCojnl povezdnostl, Jd ne Co nend-rdvnegd rdzCordCd med ndšlml fežnjdm; In ndšlm ConCrefnlm delom/ TdCšno jormnllrdnje ndšegd Cojd In deld nlCdCor ni novo. TdCo smo postdvljdll In zdčrtovdl! že zelo ConCrefno nd oCčnem zCom Z^O Idnl v Železni Kdpll, le dd so fd spozndnjd še vse premdlo prešld fndl v ndše dejdnsCo delo. vlil ni fdCo, dd Imdmo mnogo zCorov In p-osvetovdnj, C1 se spremlnjdjo v sldvjd In doC;vdjo zndčdj mdn;jesfdf;j, Co pd je nd drngl sfrdnl še follCo perečlC In CočljlvlC vprdšdnj, Cl ferjdjo ndšo resno sCrC In zdldgdnječ OC Concn medndrodnegd lefd ofroCd mislim pri tem zldstl nd ndšo premdlCno sCrC Zd šolooCvezne otroCe. Cl Iz CdCršnlC Coli vzro-Cov ne dž;vdjo ponCd v mdferlnem jeziCn. OC rdzveselpvlC redlrzdCtjdC dveC otrošCIC vrtcev je to ndše CrezCrlžje zd osnovno šolstvo, Cl ne ferjd fdClC jlndnčnlC sredstev, še poseCno Cndo. Prdvllno ponddrjdmo, dd mordmo Clfl jrontovsCd orgdnlzdcljd, Cl povezuje In zdrnžnje vse ndše ljudi, Cl jim je pri sren nsodd ndše ndrodne sCnpnostl. Td jrontd pd se mord dresnlčevdfl zldstl nd ferenn/ To vemo Iz IzCnšenj v čdSK ndrodnoosvoCodllne CorCe; Cdj Cl Clld OT Crez Crdjev-nlC jronfnlC odCorovf Tndl ddnes veljd; ne iollCo jdčenje centrd, mdrveč predvsem Creplfev ferend In nsposdCljdnje CrdjevntC dejdvnlCov, če Co-čemo oCrdnltl ndšegd človeCd In mn pomdgdtl. Otvoritev oCrdjne plsdrne v PllCerCn je Crez dvomd rdzveseljlv ZdčeteC v tej smeri, venddr le-fd ne sme posfdtl sdmo nov center, mdrveč mord Cit! dejdnsCo žlvd povezdvd s terenom, C! Co vestno reglsfrlrdld vsdC nfrlp Crdjev In Ijndl, dd Co ndšd pomoč IdCCo smofrnd In nčlnCovlfd. To veljd zd Z50 CdCor tnd! zd vse osfdle cenfrdlne orgdnlzdclje In nsfdnove, če Cočemo Cit! In deldf! Cot jrontd vseC dejdvnlCov ndrodne CorCe. /n to mordmo, Cdjfl ndšd CorCd še ni Cončdnd In ne Co vsedoflej doCler ne Como dosegi! prdvlc, Cl ndm grejo/ Tndl v novem deseflefjn zdto n! pofreCnd le strnjenost v ndšlC Idsf n!C vrstdC, mdrveč std v CorCl Zd sCnpne ndrodne Interese In težnje CdCor doslej pofreCnl enotnost In sodelovdnje vseC ndrodnlC sil, ne glede nd njl-Covo politično dll svetovnondzorno nsmerjenosf. Te prcldCCo se sicer zgodi, dd Como Izlgrdn! drng prof! drngemn, Cdr ni /e prelzCnšend mefodd ndšlC ndrodnlC ndsprofnlCov, mdrveč nevdrnd željd fnd! prlstojnlC člnlfeljev, C! C! nds rddl prcprlčdll o CorlsflC ZdCond o ndrodnlC sCnplndC In ndrodnosf-n!C sosvetov. Te enotni In strnjen! Cof doslej Como fndl v Codoče IdCCo snvereno vodil! ndrodnosfno pollflCo Cot snCjeCf In preprečili, dd C! CJdj Col! po-sfdl! spet predmet rdzllčnlC špeCMČdCjj dl! tndl sdmo Izvršni orgdn Cogdr Col! JrMgegd. To veljd poseCno ponddrltl oC rdznlC ndmlgdVdnjlC v zvez! z rdzve-seljlvlm rdzvojem IzColjšdnjd sosedsCIC odnosov med zlvstrljo In /ngosld-vljo. A/! j!C pozJrdvljdmo, Cer v Coljšem vzdnšjn prlčdCdjemo Idžj! pristop C reševdnjn tnd! ndšegd vprdšdnjd. Odločno pd odCldnjdmo vse špeCdldclje, CdCor dd C! Clld tem odnosom podrejend fnd! ndšd pollflCd In Cl se Zdto ndše zdCfeve spremenile. Kdor tdCo posfdvljd, ne rdznme v ddndšnjem svetn splošno prlzndnegd ndčeld, dd !md sleCernd mdnjšlnd ndrdvno prdvl-co do vsesfrdnsCIC stlCov z mdtlčnlm ndrodom tn dd je po drng! sfrdnl nd-rdvnd dolžnost vsdCe mdtlce, dd sc Zdvzemd Zd prdvlce svojlC mdnjšln. KorošC! Slovenci, C! smo v ndjfežjem čdsn CorCe proti jdšlzmn spet nfrdlll svojo povezdnost z mdtlčnlm ndrodom, vseCdCor z neomdjno vero prlčdCnjemo v ndš! CorCl dCflvno podporo njegove drždvc Codls! z dvo-strdnsClm drždvnlm spordznmevdnjem Codls! z ndrdvno povezdnostjo z ndšlm prlzddevdnjem nd vseC področjlC ndšegd ndro-dnegd žlvljenjd. V zdJnjem mesecn preteClegd lefd smo Izročil! vldd! operdflvn! Cole-ddr Zd rešitev neCdterlC ndšlC vprdšdnj. TdC Coleddr redllzdclje dolgoroč- 7 (Ddlje nd sfrdnl) Vsi prisrčno vabijeni na tradicionaini bo v soboto 12. januarja 1980 s pričetkom °b 2Q y Deiavski zbornici v Ceiovcu. Tokrat bosta za ples igrala znana in priljubljena piesni ansambei „ŠOK' — RTV Ljubijana narodno zabavni ansambei „Fantje treh doiin v kuiturnem deiu bo nastopit vokaini ansambei „R!BNiŠK! OKTET" Vstopnice po 50 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni „Naša knjiga", v pisarni Slovenske prosvetne zveze in pri večerni blagajni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Na pragu !eta 1980 napovedi gospodarskih strokovnjakov niso nič kaj razveseijive Na sedežu OECD v Parizu, to je organizacije za gospodarsko sodeiovanje in razvoj, ki vkijučuje 24 najrazvitejših držav sveta, spodbuja pa tudi stike z drugimi državami, je oddeiek za ekonomske zadeve poskrbet za nenavadno novoietno „dariio": tik pred iztekom ieta in desetietja je objavi) obširno anaiizo, ki svetu za ieto 1980 ne obeta nič dobrega. Posebno črnogiede pa so napovedi za države v razvoju. S tem so strokovnjaki precej revidirati svoje šeie pred nedavnim objavijene napovedi, ki so biie dosti botj optimistične od sedanje najnovejše anaiize, pri kateri so upoštevati tudi že zadnje podražitve nafte. Svojo prvotno napoved so strokovnjaki OECD graditi na podatkih, zbranih še pred lanskim no-vemborm, ko še ni bilo znano, kakšna bo odtočitev konference OPEČ glede novih cen nafte. Zato so sedaj preklicali novembrsko napoved, po kateri naj bi bila v ietu 1980 povprečna gospodarska rast v razvitem delu sveta (pri 24 članicah OECD) enoodstotna, medtem ko je v lanskem letu dosegla še 3,2"/«. Zaradi novega ..naftnega šoka" pa pričakujejo, da bo gospodarska rast kvečjemu 0,3-odstot-na, v povprečju ..ničelna", v nekaterih razvitih državah pa bo pri- Ne moremo verovati v poštenost take potitike Kakor smo poročali, je kancler Krei-sky med svojim obiskom v Klubu slovenskih študentov na Dunaju med drugim omenil najnovejše predloge in zahteve, ki so mu jeh predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev predali na zadnjem razgovoru v obliki .operativnega koledarja". Kancler je menil, da se bo nekaj teh zahtev brez dvoma dalo uresničiti. 2e ta namig, ki praktično še ničesar ne pomeni, pa je za koroške .demokrate" že dovolj, da začnejo torpedirati vsak najmanjši poskus reševanja enega ali drugega izmed številnih nerešenih vprašanj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Koroški OVP-jevski poslanci so namreč v parlamentu že naslovili na kanclerja vprašanje, ali je mnenja, da manjšinsko vprašanje na Koroškem še ni rešeno in kako si v tem primeru tolmači izjave deželnega glavarja Wagnerja (ki v zadnjem času trmasto ponavlja trditev, da je člen 7 v celoti izpolnjen — op. ured ). Posebej pa hočejo poslanci vedeti, katere zahteve koroških Slovencev je ancter pripravljen izpolniti in v kak-ni obliki to namerava izvesti. Vse kaže, da nameravajo tudi tokrat akticirati znano taktiko ,ping-pong" ed Dunajem in Celovcem, s katero že ponovno preprečili vsak pozi-an in konstruktiven pristop k obrav-jvanju manjšinske problematike. Ob okšnem odnosu pa od prizadete manjšine tudi pri najboljši volji ni mogoče pričakovati, da bi zaupala taki politiki in verovala lepim besedam. Prepričati nas morejo samo dejanja! šlo celo do recesije. Posledice tega razvoja bodo: rast cen, povečevanje zunanjetrgovinskega pri-manjkijaja in še več brezposelnih, kajti njihovo število naj bi se od lanskih 16,7 milijona povečalo letos na 20 milijonov; inflacija naj bi po teh napovedih v razvitem delu sveta dosegla 10 odstotkov. Med vodilnimi državami bodo kljub splošni sivini precejšnje razlike. Združene države Amerike, ki so lani zabeležile še dvoodstotno gospodarsko rast, bodo po napovedih OECD znova doživele recesijo (-1,25 odstotka), torej že tretjič po prvem ..naftnem šoku" v letu 1973. Velika Britanija, katere gospodarstvo je lani stagniralo, naj bi prav tako zdrsnila v recesijo. Italija, ki je lani dosegla približno 4-odstotno gospodarsko rast, bo obstala na 2 odstotkih. Francija bo s 3 odstotkov zdrsnila na 2, Zvezna republika Nemčija pa s 4,2 na 2,2 odstotka. Le japonski analitiki še vedno obetajo 4,7-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je lani znašala 6 odstotkov. Za popolnejšo podobo razvitega dela sveta v letu 1980 pa je seveda treba upoštevati tudi še druge pojave. Posebno važna je rast cen, ki bo zlasti močna v Veliki Britaniji in ZDA, inflacija bo posebno prizadeta Italijo, kjer bo znašala kar Med partnerji, ki so prejšnji mesec podpisali pogodbo o ustanovitvi mešane avstrijsko-jugoslovanske banke s sedežem na Dunaju, je tudi Ljubljanska banka. Ta denarni zavod si je s svojim uspešnim delom pridobit mesto med vodilnimi jugoslovanskimi bankami, hkrati pa se je uveljavil tudi na področju mednarodnega poslovanja. Tako na primer angleški mesečnik „The Banker" uvršča Ljubljansko banko na 123. mesto med 300 največjimi bankami na svetu. Po reorganizaciji jugoslovanskega bančnega sistema ob začetku lanske- 16,5 odstotka; nezaposlenost bo na primer v ZDA znašala 7,5 odstotka; bistven pa je končno tudi vpliv zunanjetrgovinske menjave, glede katere strokovnjaki OECD Ameriki in Veliki Britaniji napovedujejo za razliko od lanskega leta v tem letu presežek, v Italiji bo lanski presežek nekoliko nazadoval, vse druge vodilne države pa bodo zabeležile krepko negativno bilanco. Medtem ko je prvi del poročila torej precej „siv", pa je drugi del pisan kar v črni barvi: države v razvoju bodo po mnenju strokovnjakov OECD najhuje prizadete. Ne bodo le dražje plačevale nafte, temveč bodo težje izvažale tudi svoje pridelke in izdelke (njihov izvoz bo po napovedih padel za 2 milijardi dolarjev), kajti stagnacija oziroma recesija v razvitih državah bo povzročila omejitve pri uvozu teh držav. Tako se bo nadaljevalo pešanje zunanjetrgovinske menjave držav v razvoju in jim tudi pomoč, ki jim jo je na lanski konferenci v Caracasu obljubil OPEČ, ne bo dosti kaj pomagala; samo za nafto bodo morale leta 1980 odšteti najmanj 15 milijard dolarjev več kot doslej. Posledice takega razvoja utegnejo bite resne. Zlasti tiste države v razvoju, ki nimajo lastnih virov energije, bodo prisiljene iskati nova posojila in še hitreje bodo drsele v odvisnost od enega ali drugega bloka. Sploh pa bodo morale uvoz omejiti, kar ne bo le zaviralo njihove gospodarske rasti, temveč bo v tem začaranem krogu škodilo tudi razvitim državam, ki bodo težje izvažale. Tako se svetovnemu gospodarstvu na pragu leta 1980 obetajo vse prej kot razveseljivi izgledi. ga leta je Ljubljanska banka s pristopom Kreditne banke Maribor, Kreditne banke Koper in Podravske banke Koprivnica prerasla v Združeno ljubljansko banko in se še bolj uveljavila na celotnem področju Jugoslavije, pa tudi v mednarodnem pogledu. Sredi leta 1979 je bilančna vsota banke znašata okroglo 200 milijard dinarjev (to je 10.500 milijonov dolarjev), kar pomeni povečanje za 12 odstotkov v primerjavi z letom 1978, ko je bilančna vsota znašala 184 milijard din. V istem času so se povečali depoziti za 8 "/o in so dosegli vsoto 131 milijard din. Danes ima Ljubljanska banka že daleč nad 300 poslovnih enot po Jugoslaviji ter je sredi lanskega leta zaposlovala 10.500 ljudi. Razen poslovnih enot v Jugoslaviji pa vzdržuje tudi mrežo predstavništev in informacijskih birojev v tujini. Lani je imela 7 predstavništev v deželah v razvoju, 4 v socialističnih državah in 8 v zahodnih državah; svoje predstavništvo ima Ljubljanska banka tudi v Celovcu. Že teh nekaj podatkov dovolj prepričljivo kaže, da je postala Ljubljanska banka pomemben dejavnik gospodarskega razvoja Jugoslavije in razumljivo še posebej Slovenije. Ob koncu leta 1978 je bila banka udeležena S 16 "/o v celotnem jugoslovanskem domačem bančnem poslovanju in z 18 "/o v jugoslovanskem mednarodnem plačilnem prometu. Pomembno povečanje za 40 "/o je banka dosegla pri varčevanju: okrog 3 milijone občanov ji je zaupalo svoje hranilne vloge. Ta sredstva tvorijo 37 "/u v skupnih depozitih banke ali 24 "/e celotnih bančnih sredstev. V zadovoljivem obsegu pa je naraščalo tudi mednarodno poslovanje Ljubljanske banke: doseglo je 3,5 milijarde v plačilnem prometu s tujino. Kar 18 "/e skupnih jugoslovanskih plačil za izvoz in 17 "/o za uvoz je potekalo preko Ljubljanske banke. Občina Škofja Loka bo 9. januarja obhajala svoj občinski praznik Občina Škofja Loka obsega hribovito pokrajino, ki jo okiepata doiini Seiške in Poijanske Sore. Občina je med prvimi v Jugosiaviji začeta razvijati kmečki turizem s pomočjo strokovne po-speševatne stužbe pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. V prijaznih in mogočnih kmečkih domačijah, ki so raztresene po Škofjetoškem hribovju, tahko preživite svoj prosti čas. Naša največja prednost: gostotjubnost! Vse informacije za kmečki turizem daje agencija Atpetour, Škofja Loka, tet. (064) 61-564 in 60-960. Ljubljanska banka se uveljavlja tudi v mednarodnem pogledu Potožaj narodnosti ne more biti te v formatnih pravicah, temveč v zagotavtjanju dejanske enakopravnosti „Poiožaj narodnosti ne more biti )e v formainih pravicah, temveč v krepitvi ustvarjainega sožitja med .večinsko' in .manjšinsko' skupnostjo, v zagotavijanju materiainih pogojev za tako sožitje in v krepitvi zavesti, da tako imenovani večinski narodi nosijo primarno odgovornost za obstoj in razvoj narodnosti." Tako je poudarit predsednik komisije za mednarodne odnose pri skupščini SR Siovenije Bojan Lubej, ko je prejšnji teden izroča) odiikovanja čianom koiektiva Radia Koper-Capo-distria, s katerimi jih je predsednik Tito odiikovai ob ianski 30-ietnici tega medija. Ob tej priiožnosti je Bojan Lubej poudari! viogo Radia Koper pri graditvi samoupravne sociaiistične družbe enakopravnih narodov in narodnosti in še posebj njegovo viogo na narodnostno mešanem ozemiju in ob odprti meji. Poiitika odprtih meja ima še poseben pomen za narodnostne skupnosti, saj jim omogoča poin razvoj in stike z narodno matico, hkrati pa gre tudi za funkcijo povezovaica med sosednjimi državami in narodi. ..Resnično enakopravne narodnostne skupnosti postajajo tako vse boij aktiven dejavnik miru, razumevanja, varnosti in sodeiovanja," je ugotovi) Bojan Lubej in ob koncu svojega kratkega nagovora nagiasii, da si je treba prizadevati, da se bosta na narodnostno mešanem področju pripadnika obeh narodnostnih skupnosti tahko sporazumevata brez posrednika in v obeh jezikih, „da bodo v pogojih dejanske dvojezičnosi iah-ko pripadniki obeh narodnosti še boij zavzeto in neposedno skupno obiikovaii kuiturno, gospodarsko in razvojno pedobo narodnostno prepietenega področja". Pomoč otrokom sveta ne samo v mednarodnem letu otroka Mednarodno leto otroka se je pred dnevi končalo in gotovo bodo v posameznih državah in v svetovnem merilu delali obračune o tem, kolikšna in kakšna je bila skrb, ki so je bili otroci sveta deležni v tem letu. Vendar pa skrb otrokom ne sme biti omejena le na eno leto — biti mora stalna, kajti otroci so vedno in povsod potrebni posebne pomoči. Ena izmed oblik stalne pomoči otrokom je dejavnost UNICEF — sklada Združenih narodov za pomoč otrokom. Ta sklad je bil ustanovljen decembra leta 1946, ko so milijoni otrok trpeli za posledicami druge svetovne vojne. Sprva je bil pretežni del sredstev namenjen potrebam otrok v Evropi, kjer so bile posledice vojne najhujše. Po letu 1950 pa se je težišče programov UNICEF preneslo v prizadevanje za dolgoročno izboljšanje položaja otrok v deželah v razvoju, predvsem v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Samo v letu 1978 je prejeto pomoč UNICEF nad 860 milijonov otrok do petnajstega leta starosti, kar je približno polovica vseh otrok na svetu. Delo UNICEF je popolnoma odvisno od prostovoljnih prispevkov. Približno 75 odstotkov sredstev prispevajo vlade držav članic, ostanek pa izvira iz prodaje voščilnic in iz prostovoljnih prispevkov posameznikov in skupin. Leta 1975 je znašal skupni dohodek UNICEF 141 milijonov dolarjev. Glavna naloga UNICEF je sodelovanje z deželami v razvoju pri njihovih naporih za izboljšanje položaja otrok. Večinoma gre za dolgoročno usmerjene akcije, ki naj zagotovijo tako nemoten razvoj otrok kakor tudi razvoj dežele, v kateri živijo. V ta namen države same izdelajo razvojne programe, pri katerih izvedbi potem sodeluje UNICEF s svojimi strokovnjaki in finančno pomočjo. Seveda ni mogoče razviti nekega splošnega projekta, ki bi se ga dalo uresničiti v vseh državah, kajti specifičnosti dežel v razvoju so prevelike. Največ pomoči daje UNICEF najmanj razvitim državam, posebna pomoč pa je namenjena državam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, vojna ali gospodarska kriza. Pri izvedbi projektov UNICEF tesno sodeluje z drugimi organizacijami in agencijami Združenih narodov, predvsem s Svetovno zdravstveno organizacijo, z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo (FAO), z UNESCO in drugimi. Izdelan je tudi osnovni program pomoči otrokom za zadovoljitev Najosnovnejših potreb. Program zajema skrb za mater in otroka, načrtovanje družine, zagotovitev sveže vode in Reditev sanitarij, organizacijo smotrne proizvodnje, skladiščenja in porabu hra- vpeljavo najenostavnejših tehneških postopkov v vsakdanje življenje. V deželah v razvoju se rodi oqe-setih otrok sedem, ne da bi bibri porodu prisoten zdravnik ali šota babica. Previsoka nataliteta resno o^-ža zdravje mater in ottok. Posleta je, da so v deželah v razvoju več t polovica umrlih otrok, mlajši od It let. Ponekod umre do trideset odst* kov otrok pred petim rojstnim dn vom. Okužena voda in neurejene san tarije sta glavna vzroka širjenja na lezljivih bolezni in epidemij med otroki. Svoje prispeva še pomanjkljiva prehrana: prekratek čas dojenja, kasneje pa kronično pomanjkanje hrane ali določenih snovi v njej. Tako na primer zaradi pomanjkanja vitamina A v hrani vsako teto oslepi več kot sto tisoč otrok. Samo v letu 1975 je UNICEF omogočil šolanje in izpopolnjevanje 30.000 zdravstvenim delavcem in 100.000 učiteljem; opremil je 20.000 zdravstvenih postaj in demonstracijskih centrov za pravilno prehrano; 50.000 šolam je pomagal z učili; uredil je 1.000 centrov za dnevno varstvo in zaščito otrok jn tako dalje. In to je samo majhen de! pomoči, ki jo je UNICEF nudit otrokom v 102 državah na vseh celinah sveta-Številke so razmeroma visoke, vendaf se moramo zavedati, da je vedno Več otrok potrebnih pomoči. Zato je moralna dolžnost vsakogar, da po svojih močeh podpre dejavnost, ki jo razvije UNICEF — v korist otrokom vsega sve ta. Beneški Stovenci utrjujejo stike z matično domovino Slovenci v Benečiji svoje vezi z matično domovino Slovenijo v zadnjem času še krepijo in utrjujejo, ker se morejo narodnostno ohraniti le tedaj, če bodo najtesneje povezani z matičnim narodom. V okviru prizadevanj, da bi razširili sodelovanje, je prišlo pred nedavnim v Čedadu do srečanja med predstavniki slovenskih organizacij in društev v Benečiji ter predstavniki občine Tolmin. Ob tej priložnosti so obravnavali vrsto problemov, ki naj bi jih v prihodnje reševali tudi ob podpori in sodelovanju matične domovine. Razgovora, ki je bil na sedežu prosvetnega društva „!van Trinko" v Čedadu, so se udeležili tudi pred stavniki področnega odbora Slo venske kulturno-gospodarske zvez< ter Slovenskega raziskovalnega in stituta v Trstu. Predstavnike tol minske občine so med drugim se znanili tudi z rezultati analize, I jo je opravil inštitut za vprašanj izseljencev. Po teh ugotovitvah ka 60 odstotkov vseh Slovencev dela izven Benečije, in sicer v srednjt Italiji ali tujini. Več kot 80 odstotkov teh zdomcev si želi vrniti ' domače kraje, pri izpolnitvi po;* jev za njihovo vrnitev pa pričah jejo beneški Slovenci več pom' tudi od matične domovine. Umetnost kot most med sosednjimi narodi in državami jMhnicj borca za pravice primorskih Siovencev Pred nedavnim je obhaja! 70-le)nico znani narodnopolitični in kulturni detavec v Tr:tu Dutan Hretčak, ki je bi) ob tej priloino:ti deieien vizokih priznanj. SKGZ mu je ob ;voji 75-letnici (o kateri smo poročali tudi v naSem iistuj podeiiia svoje najvitje priznanje — Od ličje boja in deta. Jugasiovanski predsednik Tito pa ga je obiikovai z Redom zasiug za narod z ziato zvezdo; odiikovanje mu je izročil predsednik SZDL Siovenije Mitja Ribici v okviru posebne siavnosti, ki so se je udetežiii vodiini predstavniki narodnih organizacij iz Trsta ter druibenopolitičnega iivijenja Siovenije. Predsednik Ribičič je orisa) živijenjsko pot jubitanta in nagiasii predvsem njegovo deio pri razvijanju naprednih miadinskih in itudent-skih organizacij na Goriikem in Tržaikem, zaradi česar ga je tatiztično sodiiče obsodiio na 77 iet ječe. HreSčak je tel tudi skozi ziogiasna taboritča Gonars in druga. Po osvoboditvi je deiovai kot novinar in doiga ieta kot urednik Primorskega dnevnika, potem je bii na socia-iistični iisti izvoijen v občinski svet in občinski odbor, do upokojitve pa je bii zaposien v tiskovnem uradu dežeie. Svoj deiež pa je prispeva) in ga ie prispeva tudi v kuiturnem iivtjenju primorskih Siovencev. Duianu Hreičaku ob živijenjskem jubiieju in k visokim odiikova-njem iskreno čestitamo tudi koroiki Siovenci! PFocfna desede^/a zgodovinarja Metoda Mikuža V celovški Auli slovenici je bita prejšnji mesec predstavljena pes-niško-grafična zbirka „KRAS", s katero sta se dve zamejski slovenski založbi (Založništvo tržaškega tiska v Trstu ter Založniška in tiskarska družba Drava Celovec-Bo-rovlje) povsem enakovredno uvrstili v slovensko založniško dejavnost. Kajti zbirka „Kras" predstavlja na tem področju brez dvoma izreden dosežek: 15 pesmi kraškega pesnika Srečka Kosovela in 15 izvirnih grafik tržaškega umetnika Lojzeta Spacala je povezanih v čudovito celoto, ki jo v spremnem eseju (celotni esej objavljamo na 7. strani — op. ured.) tolmači Ciril Zlobec, prav tako otrok Krasa; vsa besedila poleg slovenskega izvirnika še v prevodih v italijanščino (Luciano Morandini, Marino Verto-vec in Marko Kravos) in v nemščino (Helmut Scharf in Andrej Kokot); vse skupaj pa v razkošni opremi (vsaka posamezna pesem in grafika v posebni mapi, vse pa skupaj s tekstovno mapo združene v naslovnem ovitku) — to je troje-zična umetniška zbirka „Kras", ki je v pravem pomenu besede enkraten dogodek, ne le po svoji umetniški vsebini in obliki, ampak tudi po svoji izpovedi. S to zbirko je bilo namreč praktično dokazano, da geslo o manjšini kot mostu med narodi in državami ni le prazna fraza. Trojezič-nost zbirke je sad praktičnega izvajanja te plemenite vloge: slovenski zamejski založbi sta za sodelovanje pri prevajanju pridobili tudi pripadnike obeh večinskih narodov in v skupnem plemenitem prizadevanju je nastalo delo, ki predstavlja dragocen prispevek k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med narodi na stičišču treh sosednih držav. O tem pomenu in namenu zbirke „Kras" je bilo govora tudi na predstavitvenem srečanju, ki so se ga poleg domačih gostov udeležili sotvorci zbirke — od slikarja Lojzeta Spacala preko vseh petih prevajalcev do avtorja eseja Cirila Zlobca. Po pozdravnih besedah poslovodje Drave dr. Francija Zwittra so ob povezavi urednika zbirke Marka Kravosa predstavili Kosovelovo pesem v slovenščini Ciril Zlobec, v italijanskem prevodu Luciano Morandini in v nemškem prevodu Helmut Scharf. Svojevrstno umetniško doživetje pa so bile tudi preiivajoče se barve diaprojekcije Sergia Sergassa, ki je prikazal Kras kot vir Spacalovega umetniškega doživljanja. Sergasovo predavanje, izvirno po svoji dramaturški izpeljavi in likovno-fotografski izdelanosti, obsega tri dele: v prvem prikazuje značilnosti Krasa, v drugem slika lepote Istre, v tretjem pa spominja na pretresljivo človeško tragedijo, ki se je odigrala v tržaški Rižarni, kjer je bilo za časa nacizma uničevalno taborišče. Trojezična pesniško—grafična umetniška zbirka „Kras" naj bi — tako je bilo poudarjeno ob njeni predstavitvi — odmevala v prostoru, kjer živijo kot sosedje trije narodi, v duhu sožitja in medsebojnega razumevanja. Poleg te plemenite humanistične izpovedi pa ima zbirka tudi svojo izjemno umetniško vrednost. Zato je dragocena v dvojnem pogledu in kot taka tudi izredno lepo darilo, ki bo v veselje vsakomur. Kljub bogati vsebini in razkošni opremi pa je cena zbirki razmeroma ugodna: znaša le 350 šilingov. Kupite ali naročite jo v knjigarni „Na-ša knjiga" v Celovcu, Paulitsch-gasse 5—7. Slovenski zgodovinar prof. dr. Metod Mikuž, ki ga po njegovih zanimivih predavanjih poznamo tudi na Koroškem, je pred kratkim slavil 70-letnico, ob kateri so v tisku delali obračune plodnih desetletij, ki jih jubilant posveča raziskovanju slovenske in širše zgodovine, predvsem pa zgodovine narodnoosvobodilne borbe. Za zgodovino se je M. Mikuž zanimal že v času študija na teološki fakulteti, kjer je tudi temo za svojo disertacijo izbral iz zgodovine. Potem je zgo- dovino študiral na filozofski fakulteti. Nova prelomnica na njegovi življenjski poti pa je bi) začetek narodnoosvobodilne borbe, ko je prepričanju, da mora biti duhovnik tam, kjer je večina naroda, sledila vključitev v OF in odhod v partizane. Zavzemal je visoke položaje v osvobodilnem gibanju ter je veliko prispevat k utrjevanju množične osnove OF in k razkrinkavanju narodnega izdajstva. Po osvoboditvi je bil več let zvezni poslanec in član vodstev SZDL in zveze borcev. Ze od leta 1947 dalje je deloval kot izredni profesor zgodovine narodnoosvobodilne borbe in kot redni profesor za občo zgodovino ter je bistveno prispeval tudi k oblikovanju znanstvenih kadrov za to področje. Zlasti pa je pomembno njegovo delo na področju pisanja učbenikov in temeljnih del iz novejše zgodovine. Naj omenimo le obsežno delo ..Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji", ki je pred leti izšlo v petih knjigah na skupaj okoli 2500 straneh. V ostalem pa je napisal nešteto razprav, člankov, učbenikov, knjig in drugih publikacij, ki so plod temeljnih raziskav ter so nastale na osnovi obsežnega študija virov. Spominska piošča za pad!e kuMurnike Na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so odkriti spominsko ploščo z imeni 36 slovenskih pisateljev, pesnikov, esejistov in prevajalcev, ki so kot partizani, talci ali taboriščniki padli v narodnoosvobodilnem boju 194)—45. Na slovesnosti so poudarili, da je seznam padlih slovenskih kulturnikov najdaljši, kar jih je med jugoslovanskimi narodi", dokaz, da je bil slovenski umetnik vedno na strani napredka, vedno v boju za pravico in človečnost. Stovenski tisk na Koroškem predstavtjen tudi nemški javnosti 5/offMs^r znanstven; rMŠtftKt v CefotCH jf strojo ..Disertacije in razprave" obogati/ z MOt;w zvez-^OTM. V zajetni knjigi, ^i obsega skoraj 250 stra- ni, je izšia obsežna razprava tir. zlvgaština Afaiieja z nasiovom „Die sloteettiscFe Presse in Tčarnten 7#4Š do 7900", ^i jo je /eta 7972 napisa/ ^ot disertacijo na jiio-zojs^i ja^aiteti danajske aniverze. Kd^or že prva dva zvezda (v prvem je Vida Oidd predstavi/a s/ovens^o književnost na Koroškem po ieta 7945, v dragem pa je Fran Zvitter okraziožd slovensko stališče k tako imenovanema. „koroškema vprašanja"), tako tadi sedanji tretji zvezek predstav/ja dragocen prispevek k postopnema zmanjševanja očitnega „pri-manjkijaja", ki nedvomno v/ada v koroški in sp/ok nemški javnosti, kar se tiče poznavanja zgodovine in preko nje seveda tadi današnjega položaja slovenske narodnostne skapnosti na Koroškem. Prav to poznavanje ali nepoznavanje pa je eden izmed glavnik dejavnikov, ki okiikajejo razamevanje ali kolje rečeno ne-razamevanje večinskega naroda za težnje in potreke koroškik Slovencev. Se več; ie pomanjkljivo poznanje resnice daje nemškonacionaiističnim krogom možnost, da nadaijajejo s svojim na iažnik „resnicak" in maja-vik argamentik zgrajenim kajskaškim delovanjem — na škodo ne samo Slovencem, ampak predvsem tadi mira in piodnema razvoja v deželi. Zato je vsak prispevek, ki pomaga širiti medsekojno spoznavanje, dvakrat pomemken, saj prispeva k med-sekojnema razamevanja. in spoštovanja, kar je vendar pogoj za mirno in prijateljsko sožitje okek narodov v deželi v znamenja enakovrednosti in enakopravnosti. To v polni meri velja tadi za novi zvezek iz zkirke Slovenskega znanstvenega inštitata, v katerem je dr. zlvgaštin Afalle orisal nastanek, razvoj in pomen slovenskega tiska na Koroškem v dragi polovici prejšnjega stoletja, torej v doki, v katero pade tadi čas, ko je na tem področja prav Celovec odigral vodilno vlogo v vsenarodnem pomena, fosekno vrednost pa ima razprava še spričo dejstva, da se je njen avtor opiral na doslej neokjavljeno arkivsko gradivo, s katerim je prikazal odnos, ki so ga do Siovencev in njikovega koja za narodnostne pravice, ne nazadnje pa tadi do njikovega tiska imeli aradni dejavniki na deželni in državni ravni — torej res ne gre za „okičajno propagando" nekik ..skrajnežev" (kakor določeni krogi radi imena-jejo vsako slovensko ali vsaj Slovencem nesovražno pakii-kacijo), marveč za verodostojen in dokamentiran oris dela naše zgodovine. Pa tadi naše sedanjosti; saj je avtor svojo razpravo dopvinii še z FiFliogra)s^iwi podatki o slovenskem tiska na Koroškem po ieta 7930, ki v zgoščeni okiiki sega vse do danes, /n končno je treka omeniti še izčrpen seznam kratic, navedko citira-nik tekstov v izvirnika, ter pregled iiteratare, kar vse ko zainteresiranema kraica posredovalo oksežen in zanimiv pregled mesta in vloge časopisne kesede v življenja in korki koroškik Siovencev. Knjigo „Die sioweniscke Presse in Kiirttfett 7#4#— 7900" (Slovenski tisk na Koroškem 7#4#—7900) dokite v knjigarni Naša knjiga; cena 740 šilingov. Dr. Anton Svetina Prispevki k zgodovini Šentruperta pri Beijaku V minulih ietih smo objaviti že vrsto razprav, v katerih je dr. Anton Svetina nanizal zanimive podrobnosti iz zgodovine posameznih krajev na južnem Koroškem. Njegovi spisi so razumijivo vzbuditi široko zanimanje med braici našega iista. Zato smo se odiočiii, da objavimo tudi njegovo najnovejšo razpravo, ki se bavi z zgodovino Šentruperta pri Beijaku. Ta kraj je zanimiv za nas ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je tam nekaj časa živeia in je na tamkajšnjem pokopaiišču pokopana mati največjega siovenskega pesnika Franceta Prešerna. Uredništvo Ko je bita leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je bilo po ustanovni listini cesarja Friderika III. tej škofiji dodeljeno tudi be-Ijaško cerkveno okrožje, in to v korist menzi stolnega kapitlja ljubljanske škofije. Belja-ško cerkveno okrožje je obsegalo pet župnij, in sicer: Št. Rupert na Blatu (St. Rup-recht am Moos), Sv. Nikolaj v spodnjem predmestju Beljaka (St. Nikotai in der un-teren Vorstadt Villachs), Skočidol (Gottes-1at), Upa nad Vrbo (Lind ob Vetden) in Dvor nad Vrbo (Kranzelhofen). Prvotna pra- fara tega cerkvenega okrožja je bila župnija v Št. Rupertu, sedež prafare pa je bil še pred letom 1461 prenešen iz št. Ruperta k cerkvi sv. Nikolaja v predmestju Beljaka. O nastanku in o zidavi cerkve v Št. Rupertu je bilo objavljenih nekaj razprav koroških piscev. Henrik Koller opisuje nastanek cerkve v kraju Gradišče (Gratschach), še čudi, da je bila cerkev v Gradišču le 2 km oddaljena od št. Ruperta ter pride do zaključka, da je bila ta cerkvica sezidana še pred cerkvijo v Št. Rupertu v zvezi z misijonsko dejavnostjo solnograške nadškofije, kar bi odgovarjalo tudi zazidalni tehniki te cerkvice; Koller sklepa na podlagi teh ugotovitev, da je bila ta cerkvica sezidana v drugi polovici 8. stoletja pod misijonarjevem škofa Virgila. Po reorganizaciji solnograške nadškofije po cesarju Karlu Velikem leta 811 pa je bita ta misijonska cerkvica na neprimernem kraju in so pozidati zaradi boljših prometnih zvez cerkev v št. Rupertu. Koller meni ob koncu svoje razprave, da je cerkvica v Gradišču najstarejša cerkev v Avstriji. Tu naj bo mimogrede pojasnjen etimološki pomen slovenskega imena kraja Gratschach. Eberhard Kranzmayer razlaga, da so prebivalci imenovali ta kraj v slovenskem narečju Grače ali Gradče; ti dve imeni pa ne ustrezata slovenskemu izrazoslovju oziroma jezikoslovju. Na karti kotoških slovenskih in nemških krajevnih imen profesorja VI. Klemenčiča je v okencu 15 C vrisan kraj Gradišče - Graditschach tik ob avstrij-sko-jugostovanski meji in so po mojem mnenju slovenski prebivalci kraja Gratschach pri št. Rupertu imenovali tudi ta kraj Gradišče. Pri opisu zgodovine župnije Št. Rupert dokazuje koroški zgodovinar Gotbert Moro, da župnija Št. Rupert ni bila ustanovljena pred letom 860, ozemlje te župnije pa je takrat obsegalo mnogo več naselij kot danes, ker so takrat pod to župnijo spadali še kraji onstran potoka Suha (Zauchen-bach), kakor Skočidol (Gottestal) in Podrav-Ije (Foderlach). Za župnijo Št. Rupert je prvič listinsko izkazan kot župnik (pleba-nus) leta 1195/1196 Utrih (VVolricus). Leta 1360 je takratni župnik v št. Rupertu Janez obljubil, da bo v Skočidolu namestil župnika in kaplana, ki naj oskrbujeta tudi cerkev v Podravljah. Župnija Skočidol je bila torej ustanovljena leta 1360. Pravice nad-župnije, ki jih je uživala šentruperška župnija čez betjaško cerkveno okrožje od njene ustanovitve dalje, pa so bile po navedbah G. Mora prenešene polagoma, vsekakor pa pred letom 1437, na župnijo sv. Miklavža v Beljaku, ki je listinsko prvič izkazana leta 1309; to se je zgodilo verjetno iz razloga, ker je zaradi naraščanja mesta Belja- ka postala tudi župnija sv. Miklavža v predmestju Beljaka pomembnejša kot oddaljena župnija v št. Rupertu. Šentruperška župnija je postala vikariat šmiklavške župnije in je prišla skupaj s to župnijo leta 1461 pod ljubljansko škofijo. V letu 1519 se v neki listini imenuje cerkev v št. Rupertu kot ecclesia filialis šmiklavške cerkve pod provizorjem Rutbertom Aichholzerjem. Pa-tronatske pravice nad to župnijo je prvotno imel deželni knez kot lastnik grada in gospostva Landskron, po ustanovitvi ljubljanske škofije pa sta si to pravico delila ljubljanski stolni kapitelj in gospostvo alternativno. Pravica odvetništva nad to župnijo kakor tudi nad vsemi ostalimi župnijami beljaškega cerkvenega okrožja je bila od vsega začetka v rokah grada in gospostva Landskron. Grad in gospostvo Landskron leži v neposredni bližini kraja št. Rupert na Blatu (St. Ruprecht am Moos) oziroma blizu župne cerkve v št. Rupertu v severno-zahodnem predelu osojskega jezera. Ker je izvrševanje pravice odvetništva nad župnijami beljaškega cerkvenega okrožja, ki so jo imeli v rokah lastniki oziroma zakupniki grada in gospostva Landskron, najbolj občutil vsakokratni župnik oziroma vikar župnije št. Rupert, naj na tem mestu podam nekaj podatkov o zgodovini tega gradu in gospostva. (Se tM^aljaje) Večer slovenske umetniške besede Ob 40-tetnici kulturnega udejstvovanja Silva Ovsenka, je Slovenska prosvetna zveza v prostorih dijaškega doma SšD priredila večer siovenske umetniške besede, v okviru katerega sta sodelovala sam jubiiant Silvo Ovsenk kot kreator večera in prof. Črtomir Zorec kot povezovaiec skozi program. Čeprav je navada, da se jubilantu v čast pripravi neko prireditev, je tokrat bilo to drugače. Veiiki prijatelj koroških Slovencev, še iz časa narodno osvobodilnega boja in ki je to svojo zvestobo ohranil do danes, je kot že omenjeno sam pripravil večer slovenske umetniške besede. On ni bral kot je to v navadi, marveč je govoril umetniško besedo, se pravi, uporabljal jo je, kot bi jo govoril avtor, na Ivana Cankarja in Otona Župančiča pa prek Grudna, Klopčiča, Kajuha in Menarta vse do naših koroških ustvarjalcev, Polanška in Kokota. Za konec tega lepega večera je tovariš Silvo povedal Prešernovo Zdravico — tolikokrat že zapeto, tolikokrat že recitirano, a vedno še tako svežo, lepo in pomembno; pesem, ki druži naš politični človečanski nazor — tudi dobrososed- izust (na pamet). Govoril je tako iepo in privlačno, da je zadivil vsakega posameznika v polni dvorani. Na sporedu je imel izbor pesmi, ki so jih ustvarjali naši najboljši slovenski pesniki in pisatelji — od ski — z globoko humanistično vero v ljudi, ki v srcu dobro mislijo. Prav zaradi vseh teh plemenitih misli, je poudari) prof. Zorec, so v teku prizadevanja, da bi postala Prešernova zdravica nova sloven- ROŽEK Obnova prosvetne organizacije „Peter Markovič" Z veseljem smo vzeti na znanje, da so v Rožu obnoviti prosvetno organizacijo „Petra Markoviča", sedaj imenovano Kutturno društvo „Peter Markovič". Novi predsednik društva, ki je bit izvoljen 15. decembra minulega teta Pri kosi na Ravnah, je dipt. inž. Franc Kattnig. V vodstvo spadajo še — Joško Lepuschitz (podpredsednik), Margit Lesjak (tajnica), Atbert Lesjak (njen namestnik), Kan-zian Hanzej (blagajnik), Ana Kraut-zer (njegova namestnica) in Jozej Vodita jih je žetja po spravi Obmejni občini Pliberk in Ravne na Koroškem sta po šestletni pavzi spet navezali medsebojne stike, ki so bili prekinjeni zaradi zloglasnega ..Tafelsturma". Bila je že stara navada, da so se predstavniki obeh občin ob letu srečevali in s tem demonstrirali medsebojno povezanost. Na pobudo Pliberškega župana Franca Mikuscha se je ta ..ledena doba" spet otajala. Prišlo je do ponovnega srečanja kot je to bilo včasih. Predstavnike obeh obmejnih občin je vodila želja po zbti-žanju. Srečanje je bilo na obmejnem bloku v Grabljah. Z Raven je prišlo 15 zastopnikov družbenega živtje-nja tamkajšnje občine, katere je prisrčno pozdravil župan Mikusch, katerega so spremljali vidni predstavniki javnega življenja občine Ptiberk in okraja, med njimi tudi trije deželni poslanci. V svojem nagovoru je župan Mikusch z veseljem naglasil željo, da bi se spet vrnili stari časi in da je to srečanje pomemben korak pri krepitvi prijateljskih odnosov med obema občinama. Po sprejemu v Grabljah so bili zastopniki Slovenije gostje Pliberške občine v hotelu Breznik v Pliberku. Ob tej priiožnosti so se že zmeniti, da bodo ob koncu letošnjega teta zastopniki ptiberške občine gostje Ravenjčanov. Markovič (knjižničar). Peter Markovič, domačini so mu rekti „mavar" je bit akademski sii-kar in najznamenitejša osebnost ro-žeške fare oziroma občine. Poteg stikanja pa je imet še druge ..konjičke" — bavit se je tudi z gtasbo, ptičje-stovjem, fotografijo itd. Umrt je teta 1929. Cerkvenim oblastem žeto zamerijo, tako domačini, kakor tudi ostata slovenska javnost, da so tudi v domači cerkvi v Rožeku pred teti odstraniti njegova freskostikarska deta (prebetiti). Tik po drugi svetovni vojni je društvo na pobudo Luba Urbajsa že kratko obstojato, toda pri pristojnih organih ni bito več podatkov. Zato so morati proponenti društvo na novo ustanoviti. Tako je poročat o tej zadevi Naš tednik v svoji zadnji števitki. Stovensko prosvetno društvo „Pe-ter Markovič" (tako se je imenovato, ko je našto svoje rojstvo v Rožeku) je bito ustanovtjeno 23. marca 1948. Kulturna dejavnost v Rožeku se je začeta takoj po drugi svetovni vojni. Ker takratni prosvetaši niso imeti svoje prosvetne organizacije, so se vktjučevati oziroma sodetovati pri sosednjih stovenskih prosvetnih društvih — v Šentjakobu in v Logi vasi in to predvsem kot igratci in recitatorji. To pa ni trajato dotgo in teta 1948 so se osamosvojiti in dati svoji prosvetni organizaciji ime po stavnem stovenskem stikarju možu značaja, ki ni ktonit raznim mamilom in ostat zvest svojemu narodu — Petru Markoviču. Ena najtepših akcij tedanjega SPD „Peter Markovič" v Rožeku je bita vsekakor razstava Markovičevih det — avtoportret Petra Markoviča, portreti žene, hčerke in razne druge otjne stike, fotografije in Markovičev prsni kip. Stednji se je pri transportu z razstave razbit. Jozej Miktavčič, dober znanec P. Markoviča, je razbite kose da) sestaviti (Franci Rauter); sedaj ob obnovitvi društva, pa je kip podarit rožeškim prosvetašem. Naj še povemo, da je na občnem zboru bit Jozej Miktavčič predtagan za častnega čtana društva, kar so navzoči seveda z največjim navdušenjem sprejeti. Rožeškim prosvetašem žetimo pri njihovem detu mnogo uspeha in da bi jim bit tik Petra Markoviča vodito za bodočnost. ska narodna himna. Na tem lepo uspelem večeru v čast jubilantu Silvu Ovsenku, ki je kakor smo že omenili, tesno povezan z našo kulturno dejavnostjo na Koroškem — režiral oziroma pomagal pri številnih naših igrah in se tudi drugače udejstvoval - mu je predsednik SPZ Valentin Polanšek v imenu Slovenske prosvetne zveze iz hvaležnosti za njegovo prizadevanje v korist naše narodne skupnosti, predat plaketo Slovenske prosvetne zveze. Naj ob tej priložnosti še zapišemo, da je Silvo Ovsenk pred leti preje) že Drabosnjakovo priznanje. Jubilant Silvo Ovsenk je bil na tem večeru deležen številnih čestitk in spominskih daril z željo, da bi tudi v bodoče ostat zvest naši slovenski kulturi na Koroškem in da bi jo oplajal s svojim znanjem in prizadevnostjo. Dušan Horjak umri Hudo nas je pretresia vest, da je pred prazniki nenadoma in nepričakovano v sredi svojega deia v 60. ietu starosti umr! direktor predstavništva Ljubijanske banke — združene banke v Ceiovcu, Dušan Horjak. Pogreb je bit v pone-deijek 24. decembra. Svoje posied-nje počivaiišče je našei na Kokrici pri Kranju. Pokojnega poznamo kot vnetega gospodarstvenika in čioveka, ki se je zeio prizadevat za dobrobit našega čtoveka na Koroškem. Njegova prizadevanja za botjše gospodarsko sodeiovanje med obema sosednjima dežeiama — Koroško in Stovenijo, so sptošno znana in so našia primerne uspehe, ki so žeto v korist prebivatstva južne Koroške. Njegova nenadna in mnogo prezgodnja smrt je zarezaia gtoboko rano v teto gospodarskih prizadevanj obeh sosednjih dežet, ki jo bo te težko mogoče zacetiti. Z Dušanom Horjakom smo zgubiti čtoveka, ki je bit prijatetj koroških Stovencev, zaradi tega nas je njegova smrt tembotj gtoboko prizadeta. OKRAJNA PtSARNA ZSO v Ptiberku (v prostorih Poso-jiinice) Dežurstvo od 9. do 12. ure # v torek 8. januarja 1980 — tajnik ZSO dipt. inž. Fetiks Wieser # v torek 15. januarja 1980 — Teodor Domej # v torek 22. januarja 1980 — Dr. Franci Zwitter Vsi, ki žetijo dobiti informacije ati potrebujejo pomoč, se tahko ogtasijo v pisarni. SELE Predaja minibusa Mladju V soboto 22. decembra je Krščanska kulturna zveza vabila na slovesno predajo minibusa „odru mladje" in „lutke mladje", odrskima skupinama Koroške dijaške zveze. Minibus, ki ga amaterski kulturni skupini rabita za prevoz igralcev po terenu, je v imenu izvršnega odbora zveze skupnosti otroškega varstva SRS poklonila predsednica Vida Rudolf. Slovesna predaja vozila je bila v Selah, kjer so za to priložnost pripravili lep kulturen spored, v okviru katerega so lutkarji izvajali Belinovo ..Lisico tatico in Mojco pokrajculjo", člani igralske skupine pa Rozmanov ..Čudežni pisalni strojček". Slovesno predajo minibusa je popestril še domači dekliški oktet. PRVtČ NA KOROŠKEM: Ribniški oktet Ljubljana gostuje v nedetjo 13. januarja 1980 # v farni dvorani v šentiiju ob 10. uri dopotdne # v Seiah-Kotu v tjudski šoii ob 15. uri # pri Sereinigu v Stovenjem Piajberku ob 19.30 uri Na koncerte vabijo: Siovenska prosvetna zveza farna prosveta šentitj ob Dravi SPD „Herman Veiik", Seie-Kot SPD „Vrtača" v Siovenjem Piajberku Prisrčno vabijeni! 80 let skladatelja Matija Tomca V Corek 23. Jecemkra /e slovenski iklaJafel; A/at;ja Tomc okkaja! #0-letnlco svojega življenja. On je eJen najznamenltejšlk slovensklk zkorov-sklk sklaJareljev današnjega MM. Tnč sveta je zagledal v Bell krajin:. Glwwaz:jo je oklskova! v Novem Mresta. 7^o matar! leta 7920 se je vpisa! na teološko /akaltefo. Po končanem stadija pa je Iz veselja do glaske oklskova! se glasken! konservatorij v Ljakljanl pozneje pa tadl na Danaja. Pevci so peli, lovci pa lovili Po posredovanju Jožeta Gregoriča iz Celovca ter Jožeta Farčnika-Črta iz Kranja, so pevci radiškega slovenskega prosvetnega društva v petek 7. decembra sodelovati na jubilejni prostavi 25-tetnice TOZD-a meritnih naprav „Iskra" Kranj. Program, ki ga je pripravit Jože Logar in na katerem so sodeiovati tudi tov-ski rogisti iz Trga-Fetdkirchen na Koroškem, ki jih vodi Tonči Ffader-tap, je bi) pester in obširen. Za nastopajoče in za pubtiko je bita prireditev tepo doživetje. Stiki, ki so biti navezani se bodo nadaljevati. V nedetjo je bit za tovce skupen tov, ki ga je priredita tovska družina Škofja Loka. Borovlje-občinskaseja Na svoji zadnji seji minulega leta 1979, je občinski odbor v Borovljah z županom direktorjem Wo-schitzem na čelu v splošnem ugotovil, da je bilo leto 1979 kar dobro, saj je bilo na občinskih sejah sprejetih mnogo soglasnih sklepov in tudi gospodarski položaj je pokazal kar tepe uspehe. Med drugim so na seji razpravljali in sprejeti več predlogov. Tako bo športno društvo DSG Borovlje na svojem zemljišču lahko zgradilo kabino za preoblačenje. Sprejet je bil poslovni red Zveze za odstranjevanje odpadkov, zaposlitveni načrt za leto 1980 ter gospodarski načrt za ..Mestni pogrebni zavod". Izvedeni sta bili tudi pomembni personalni spremembi in sicer na carinskem sektorju, kjer je šef carinarnice na Ljubelju postal okrajni inšpektor Siegfried Hojer (zamenjal okr. inšp. Zweibrota, ki je šel v pokoj) ter na sodnem področju, kjer je bil dr. Tomas Patrt imenovan za novega predsednika sodišča v Borovljah. Na seji so določili tudi nove zvišane pristojbine, tako na področju kanalizacije, pogrebnega zavoda (za 20 odstotkov) ter najemnine prostorov, v občinski hiši (podražitev za sedem odstotkov, dve tretjini najemnine pa bo prevzela občina). Marija na Zilji Danatnjt svet je takten, da živimo v:ak zase, kar ima :vojo dobro in pa rudi stabo :tran. V primeru Čemer-njakove Mice, :lare komaj 36 tel, je biio to usodno. Brez da bi jo kdo po gretat, !o jo stučajno narti mrtvo pod prvim snegom v togu ob Zitjt. Pokojna je bita vež tet srčni botntk in na poledicah te boiezn) je tudi umrta. Bita je mater petih nezakonskih otrok, za katere je tragična smrt matere vetik udarec. Živeta je v gtoboki vert, kar je poudarit tudi domači župnik Kogier, ki je nate) tepe besede ztoveza od te tragično umrte žene. Kor dakovnlk In pro/esor glaske se je v celoti //osvetli glaskenema peda-goškema dela na šentviški gimnaziji, po osvokodltv! /?% še na državni klasični gimnaziji v Ljakljanl. Vendar je opasti! pedagoško delo In se ves posveti! glaskenema artvarjanja. Leta 7937 so ga Izvolili za člana znanstvenega sveta pr! Komisij! za slovensko narodopisje 5AZL7. Skladateljsko astvarjanje Afatlje Tomca oksega kllza 7300 številk vrakršnlk skladk pr! katerlk prevla-dajejo Izvirne zkorovrke pesmi In prlredke za vse vrste zkorov. Posekno astvarjalno povezan je ki! pred vojno z Akademskim pevskim zkorom, k! ga je vodi! France Marolt. 24 skladk v desetlk letlk je A7at!ja Tomc skom-ponlral, kar je prepričljiv dokaz, kako tesno je ki! povezan s tem mednarodno znanim pevskim zkorom. Z veliko predanostjo In prizadevnostjo je Matija Tomc pomaga! gradit! slovensko glaskeno kaltaro, k! je dosegla tak nivo, da n! pretirano reči, d^ pomen! Ttfatlja Tomc ok Emila Adamiča že skoraj legendo slovenske zkorovske kaltare, saj je naš! pesmi s svojim delom postavi! trajni spomenik. Stovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na 4. RADtŠK! PLES v soboto 26. januarja 1980 pri Taverju na Radišah. tgrajo ..Fantje iz Podjune" 7^r!srčno vakljen!/ ČESTtTAMO Na dunajski univerz) je pred dnevi zaktjučtt svoj študij Sima Vaientin iz Deščic pri šentiiju in s tem dosegei na-siov magistra sociatnih in ekonomskih ved. Sima Va-tentin je absoivent siovenske gimnazije v Cetovcu. Miade-mu magistru k temu uspehu iskreno čestitamo. Stovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žetezni Kapii vabi na 12. SANKARSKO TEKMO ki bo v nedetjo 6. januarja 1980 pri Hreveiniku v Lepeni, štart bo ob 12.30 uri. Prijava in razdeiitev štartnih števitk izktjučno samo od 11. do 12. ure pri ciiju. Tekmuje se samo z navadnimi sankami in na iastno odgovornost. Prisrčno vakljen!/ OBVESTtLO Radio Maribor bo prenašat v nedetjo 6.1. ob 11.30 uri javno radijsko oddajo, k) je bita posneta 23. 12. 1979 v Piiberku, katero je pripravito Siovensko prosvetno društvo .Edinost' v Piiberku. Siovensko kutturno društvo Gio-basntea vabi na 7. PODJUNSK! PLES v soboto 5. januarja 1980 ob 20. uri pri šoštarju v Gtobasnici. igrai bo ..Kvintet izpod Obirja" Prisrčno vakljen!/ Bogata dejavnost SPD ,,Obnr na Obirskem V SchtoBpark hote!u v Žetezni Kapti je zaseda! k!ub občinskih odbornikov iz Wo!fsberga. Domači župan Jožef Lubas je povabi! Obirski ženski oktet, da je nastopi! 24. novembra 1979 pred gosti iz Labotske doiine. Z izbrano pozornostjo so navzoči siediti izvajanju pesmi. Znano je, da pesem povezuje tjudi, ztasti še takrat, če se jim zapoje v njihovem jeziku. Naše pevke so zapete med drugim tudi Goethejevo „Heidenros!ein" v originatu in v prevodu Otona Župančiča pod nasiovom „Roža, rdeča rožica P)SMO BRALCA Biatenje osvoboditne borbe stovenskega naroda Zadnjega novembra 1979 je gostova) Obirski ženski oktet pri sosednjem Kutturno umetniškem društvu na Jezerskem. Tamkajšnji vsestransko delavni predsednik Lojze Ržen in prizadevna učiteljska dvojica Mušičevih so literarno glasbeni večer zorganizirali ter z jezer-janskimi srednješolkami naštudirali povezavne besede (Polanškove pesmi). Obirske pevke so rade šle pet v sosednji kraj, kjer je vselej hvaležna in navdušena publika. Prireditev so obiskali tudi občinski tajnik Železne Kaple — Bele, višji uradni svetnik Pavli Kurnik; zastopniki ZKO občine Kranj ter predsednik SPD „Obir" dr. Avgust Brum-nik. S tem dejanjem smo spet poživili nekdaj tako tesne stike med obema občinama in društvoma. Predvajanje dia-slik 7. 12. 1979 doma na Obirskem pa je skoraj imelo že obliko klubskega večera. Temu sodobnemu prijemu kulturno prosvetne ponudbe se bo društvo v bodoče bolj posvetilo. Dia-stike je predvajala tajnica Marta Polanšek. V zadnjih dveh letih je z društvenim fotoaparatom nalovila zanimive posnetke o srečanju oktetov v Šentjerneju, vsakoletnem pohodu na Obir, nepozabnih društvenih izletov v Slovenjgradec in Planico, o obirski lovski družini, o obisku celjskih maturantov, o letošnjem 1. mednarodnem srečanju pisateljev pri Kovaču in o pestrih športnih tekmah. Za glasbeni okvir je poskrbel tehnik T. Sticker. Obirčanom se je ta večer zelo do-padel. Nudil je tudi mnogo poučnega in pristnega humorja. Zato smo se kar dobro nazijali in nasmejali. Ob taki priliki se pač vsak član zaveda, da se domače društvo SPD ..Obir" res trudi. Zato je tudi v društvu pristna slovenska vzajemnost in število članov narašča! Pod naslovom ..Pesrni narodov" smo 16. 12. 1979 imeli v gosteh Mešani pevski zbor SPD „Rož" iz Šentjakoba, številni pevci se niso ustrašili našega Kovačevega „od-ra" (ki je le skromen podij). Za pester spored so sprejeli obilen prisrčen aplavz. Posebno odobravanje je žel solist tenorist z luži-ško-srbsko šaljivo pesmijo. Repertoar je upravičil zgoraj navedeni koncertni naslov, kajti vseboval je Gallusovo skladbo v latinščini, grško, makedonsko, portugalsko, rusko, nemško, lužiško-srbsko pesem in celo skladbo negro-spiritual v angleščini. Občudujemo mlade pevce, ki prepevajo v desetih jezikih — in seveda priznanega Lajka! Spet pa je bil tudi Toni Sticker — tokrat kot napovedovalec na mestu! SPD „Obir" predsednik dr. Brum-nik je pozdravil navzoče in čestital delavnemu dirigentu Lajku Milisav-Ijevču za pred kratkim sprejeto dr. Tischlerjevo nagrado. SPZ predsednik Valentin Polanšek pa je ob tem pevskem užitku naglasit pomembnost stikov med društvi samimi tukaj na Koroškem. Po tej poti želi SPD „Obir" na Obirskem vsem članom, bralcem in slovenskim društvenikom širom Koroške vesele praznike ter mnogo kulturnih uspehov in užitkov v letu 1980! Veseli nas. da društvo SPD „Obir" lahko čestita svojemu članu, navdušenemu športnemu sodelavcu Hanziju Brumniku k uspešno opravljenemu izpitu pomočnika za mehanika, kovača in ključavničarja kmetijskih strojev! „/7 o J J po koro%r Je-žf/r" o/?;