PRIMORSKI DNEVNIK Poitmna plačana v eotovl.nl rA _b- i erappo Lena 50 lir Leto XXIII. Št. 124 (6708) ^Neprekoračljiva meja Kakor smo svoj čas poročali, Je deželni svet Furlanije-Julij-r® krajine na svoji seji 18. a-PJJla t.l. dokončno odobril na-® . zakona o ustanovi za raz-*°J kmetijstva. Načrt je bil sprejet po dolgi in zelo burni J^zpravi o posameznih členih, ^ se je vlekla več dni in je Sjja zlasti ostra, ko je šlo v čle-za formulacije, ki govorijo uPorabi slovenskega jezika, vendar so bile desničarske si-Poražene ter je bil odobren “len 11, ki določa, da bodo pri predavanjih in te-“rjm «upošteva>li posebne et-!~(rne (narodnostne) potrebe Prizadetih, kakor tudi potrebe njihovega okolja«. Kakor poročamo na drugem ®estu, so na včerajšnji seji dereza sveta proslavili triletji?0 delovanja tega sveta in ob .eJ, Priložnosti je predsednik ezelnega sveta de Rinaldini Podal obširno poročilo o dejav-osti deželnega sveta, posamez-3 komisij ter drugih dežel-ift organov v tretjem letu obsoja. j.Tocia prav ob tretji obletnici L rimska vlada priskrbela Slo-cern’ živimo v sklopu dejo Furlanije-Julijske krajine, .ovo ((darilo«. Predsednika de einega sveta in predsednika ozelnega odbora je brzojavno bjvfestila’ da je zavrnila odo-omenjenega zakona. Spo-(i Cllo se glasi: «Naprošeni ste, jj". sP°ročite pristojnim dežel-3 organom zavrnitev načr-deželnega zakona z dne 18. ‘ff-ia 1967 št. 125. ki določa u-, jnovitev ustanove za razvoj 'jjjotijstva v deželi Furlaniji ^Jijski krajini, ker člen 11, na rietijstva v deželi Furlaniji Ujski krajini, ker člen 11, na jjUjugi katerega bo ustanova . “ujala pobude za strokov-, izobrazbo in spopolnjevanje rjjOujskih strokovnjakov —«u-r^tevajoč pos.-;bne etnične po-tr.?e prizadetih, kakor tudi po-3® njihovega okolja«, kerna-to rf?e načelu, da je pridrža-z ržavi- vprašanje ravnanja Po^uičnimi manjšinami in u-rabe jezikov, ki so drugačni ^ italijanskega, ki, kakor je di«*°Vno Poudarilo ustavno so-4fi.fi? (razsodbe številka 32-1960, 128-1963 in 14-1965) j. ^tavlja neprekoračljivo me-stp^deželno zakonodajno pri- zopet ((neprekoračljiva »J** in nova omejitev avtorje dežele, ki je bila usta-Praveria s P°sebmm statutom stm- zaradi tega, ker v njej VetWien° živi veliko število slo-^sega prebivalstva. jOhovno moramo ugotoviti, i smo že večkrat prej u-stotn ’ da Sklicevanje na pri-n,‘0vp 1 države glede varstva Skuške manjšine pomeni za voimCe Podaljševanje nezado-jeJstVa, kajti vsa leta po spre-2^ H ustave ni parlament, raci Asiškega zakona in zakona l^^Jih« imenih izglasoval no-šfcitiga drugega zakona, ki bi slovensko narodnostno c^^upst v Italiji. Stalno skli-6 vlade na razsodbe u-te3ega sodišča, ne da bi pri tudi v skladu s temi c>jje Pami> na katere se skli-kaj ukrenila za pravno rr.ev številnih vprašanj, ki ig ACejo slovenske manjšine, 1(3. na osnovi členov 3, 6 in deže,Ve (še že hočejo členu 3 Wmega statuta praktično od-gav‘ Vsak pomen), nas nujno k ugotovitvi, da v Ribi 3 hobene prave volje, da Ig A; Po toliko lepih besedah deg, , Ucoehnih sklicevanjih na lili fT/ucijo končno resno lo-Š3^evanja teh vprašanj. vseSa tega predvsem B%5Irarno Proti omejevanju r)dv23°sti deželnega sveta in aniu sleherne vsebine Sg 3 deželnega statuta, ki 5i ^udobni parlament, če pa dig ‘T^a lasti pravico, da sa-Nih i epa 0 vseh teh vpraša-Vi 111 n°če z ustreznimi za-hgj t Pooblastiti za to dežele, '%*?. tudi stori, kajti ustavna 50 tga’ na katera se sklicuje, -ato’ da Se z ustreznimi izvajajo. in ne da se ne vse napredne in kon-A lvhe sile v Italiji so dolž-*ta s. titi vse potrebno, da bo-# Zagonski manjšini v Itali-otovljena neovirano živ-111 neoviran razvoj. tajnik Vctrone ^potoval v Beograd *9arr' ~ Podtajnik ministrstva >3]° trgovino Vetrone je da-gUotoval z letalom v Beograd, ^ “ Prisostvoval italijanskemu g isosivoval italijanskemu ! 3 beograjskemu velesejmu, PM»VeCei1 sodobni tehniki. Ita-ig, čustvuje na sejmu s pavi-uiji 71 ga je uredil inštitut za te »rgovino in kjer razstavlja -e»wvmu m ivjci iatatoviju l 20 italijanskih največjih levJ slderurgije, obdelovalnih stey motorjev in prevoznih ^k?ANA- 26■ — v Ljubljani * (J:uPJna elanov pokrajinske ;a. ' Pokrajinskega sveta Salz-t de4Stdjske goste, pod vod-glavarja dr. Han-ta,aLrJa in predsednika pokra-jef rtSVeta pro. Hansa Zyla, je < es Podpredsednik repu-*j h “vršnega sveta dr. Jože Sirij Razgovoru so izrazili željo in J” sodelovanju med Slove-°«lzb NADALJUJE SE DIPLOMATSKA DEJAVNOST OKOLI SREDNJEGA VZHODA Glavni tajnik OZN U Tant pripravlja poročilo o svojih posvetovanjih z voditelji v Kairu Verjetno v ponedeljek nova seja varnostnega sveta - ZAR zavrnila štiri ultimativne predloge ZDA - Izraelski zunanji minister nadaljuje pogovore v Washingtonu TRST, sobota, 27. maja 1967 0 STANJU NA SREDNJEM VZHODU Jugoslavija obsoja politiko pritiska na ZAR Podpora prizadevanjem U Tanta za ohranitev miru NEW YORK, 26. — Glavni tajnik OZN U Tant se je sinoči vrnil v New York. Ob prihodu ni hotel podati nobene izjave časnikarjem. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da bo U Tant danes začel pripravljati poročilo za varnostni svet. Dodal je, da ne more nič povedati o izidu U Tantovega poslanstva v Kairu. Izrekel pa je mnenje, da so se razgovori zaključili. Zanikal je novice, ki prihajajo iz Kaira, češ da se je U Tant zelo razjezil, ker se je varnostni svet sestal v njegovi odsotnosti. Kakor je znano, je varnostni svet odložil razpravo o Srednjem vzhodu, ne da bi določil dan nove seje. Verjetno se bo spet sestal, ko bo U Tant pripravil poročilo. Zvečer so javili, da bo U Tant izročil svoje poročilo varnostnemu svetu jutri popoldne in tedaj bodo poročilo objavili. Poročilo je dolgo 10 strani. Zvedelo se je, da se bo varnostni svet sestal v začetku prihodnjega tedna in bo nadaljeval razpravo v luči U Tantovega poročila. V Kairu je bil danes dolg sestanek, ki mu je predsedoval Naser in ški voditelji ZAR. Na splošno se stanje ne zdi resnejše od včeraj in to velja tudi glede meja, kjer je vse mirno. Tudi ob Akabskem zalivu ni opaziti nič nenormalnega, čeprav je stanje zelo napeto. Do sedaj je po Akabskem zalivu plulo več ladij, ki so bile namenjene v jordansko pristanišče Akabo. Nekaterih niso egiptovske vojne ladje niti ustavile. Iz tega sledi, da izvajajo za sedaj blokado bolj elastično, toda do sedaj se ni pojavila še nobena izraelska ladja, ali kaka druga ladja, ki bi bila namenjena v izraelsko pristanišče Eilath. Egiptovski zunanji minister Riad je izjavil, da je sedaj potrebno, da ZAR odpravi še zadnje ostanke tristranskega napada iz leta 1956 in da izvaja svojo pravico nad Tiransko ožino. Riad je dodal, da je ZAR na katerem so bili navzoči vsi voja-1 do leta 1956 izvajala te svoje pra- iBARElKA JRASMUHAMED TIRANSKI PRELIV vice v Akabskem zalivu in je vsa-kikrat zaplenila strateški material na ladjah, ki so plule v Izrael. Predsednik Naser je govoril danes delegaciji mednarodne zveze a-rabskih delavcev. Izjavil je med drugim: «Ne bomo se odpovedali našim pravicam v Akabskem zalivu. Če bo Izrael izvršil kakršen koli napad proti Siriji ali Egiptu, bo borba z njim popolna. Bitka ne bo omejena na Sirijo ali ZAR. Naš glavni smoter v tej bitki bo uničenje Izraela. Nisem mogel izreči teh besed pred tremi ali petimi leti, toda danes, enajst let po letu 1956, zaupam v naše sedanje sile.» Naser je nato izrekel priznanje de Gaullu, ki «ni zavzel pristranskega stališča v tej krizi in ni povezal svoje politike s politiko ZDA, Velike Britanije in Izraela«. Kairski radio je sporočil, da je predsednik Naser dobil danes poslanico generala de Gaulla. Egiptovski list «A1 Ahram« poroča, da je ZAR odbila naslednje ameriške predloge: 1. Istočasen umik egiptovskih in izraelskih sil z meje obeh držav. 2. Povratek od. delkov OZN v Gazo in na Sinajski polotok, dokler skupščina OZN ne sprejme dokončne odločitve. 3. Pred vsako pošiljatvijo egiptovskih čet v Šarm El šeik na Sinajskem polotoku bi morala ZAR podati u-radno izjavo, s katero brez omejitev jamči svobodo plovbe po Tiranski ožini in v Akabskem zalivu. ZDA menijo, da bi vsaka omejitev pomorske plovbe po Akabskem zalivu imela obsežne posledice in bi pomenila napadalno dejanje. 4. Umik egiptovskih sil iz Gaze. 5. Na ozemlju Gaze naj se ustoliči upra- j va OZN do rešitve problema. ; Zunanji minister Riad je izjavil, i da če bo Izrael napadel katero koli | arabsko državo, bo pomenilo da so j ZDA povezane s tem napadom.! Riad je očital Washingtonu, da je ! dal pobudo za ustanovitev izrael- j ske države in je zato odgovoren j za sedanje stanje. List piše tudi, da gredo ZDA v j krizi na Srednjem vzhodu nasp.ro* . točki, od koder ni povratka. Vsa-1 ko uro se stanje razvija v smeri '■ spopada med arabskimi državami m ZDA namesto med Arabci in Izraelom. List obtožuje Johnsona, da namerava imeti v sedanji krizi enako vlogo, kakršno je imel britanski ministrski predsednik Eden med sueško krizo leta 1956. Zunanji minister Riad je danes ponovil poziv vladama Saudove A-rabije in Jordanije naj posredujeta pri iranski vladi, da ustavi dobavljanje petroleja Izraelu. Medtem ponavljajo voditelji posameznih. arabskih držav, da so pripravljeni vsak trenutek skupno nastopiti proti morebitnemu izraelskemu napadu. Nadaljujejo se tudi posvetovanja arabskih političnih in vojaških voditeljev. V Alžiru je svet revolucije objavil sporočilo ,v katerem poudarja solidarnost alžirskega ljudstva, vlade in obroženih sil z Arabci in poudarja, da je Alžirija mobilizirana spričo novih groženj imperializma. Med drugim je rečeno, da se likvidacija izraelske države, ki so jo zgradili imperialisti, postavlja na isto raven vseh borb na Srednjem vzhodu, v Aziji, Vietnamu ali Latinski Ameriki proti vsem drugim oporiščem imperializma. Imperialisti vzdržujejo Izrael na Srednjem vzhodu samo zato, da lahko ohranijo svoje nadzorstvo nad tem področjem. V Tel Avivu pričakujejo povratek zunanjega ministra Ebana iz ZDA, medtem pa vidno narašča napetost. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da se Izrael «ne misli odreči svojim življenjskim interesom in pričakuje, da bodo velike pomorske sile nastopile da zagotovijo svobodo plovbe po Akabskem zalivu«. Predsednik sovjetske vlade Kosi- gin se je danes pogovarjal z egip- dopuščati sedanjega stanja. tovskim ministrom za obrambo zlasti o vprašanujih, ki so povezana s sedanjim stanjem na Srednjem vzhodu. To je popoldne javila agencija Tass. Razgovoru med Kosiginom in egiptovskim ministrom sta prisostvovala tudi sovjetski minister za obrambo maršal Grečko in zunanji minister Gro-miko. V Washingtonu je predstavnik Bele hiše zanikal trditve, da se je predsednik Johnson med včerajšnjim pogovorom s predsednikom kanadske vlade izrekel za sestanek na vrhu med štirimi velesilami. Predstavnik tiskovnega urada e-giptovskega poslaništva v Washing. tonu je izjavil, da je ZAR pripravljena v celoti sodelovati z Združenimi narodi ali s kako veliko državo (toda ne z Izraelom) pri naporih za ohranitev miru na Srednjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Eban se je danes pogovarjal z državnim tajnikom Deanom Ruskom. Rusk je izjavil, da so ZDA mnenja (s katerim se strinja tudi London), da Izrael ne bi smel neposredno nastopiti proti blokadi Akabskega zaliva in mora prepustiti mednarodni diplomaciji možnost rešitev tega vprašanja, po možnosti v okviru Združenih narodov. Eban pa je izjavil, da je sicer pametno izogniti se vojaškemu spopadu, vendar pa Izrael ne bi mogel neskončno Minister Eban se je danes ponovno sestal z državnim podtajnikom Rostowom. Domnevajo, da se namerava v najkrajšem času vrniti v Izrael. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je izjavil časnikarjem, da sedaj čakajo poročilo glavnega tajnika OZN U Tanta varnostnemu svetu. Medtem pa so pozvali na zmernost in skušajo ustvariti možnost pomirjevalne akcije. V Washingtonu so v obrambnem departmaju izjavili, da so enote šestega ameriškega ladjevja odpotovale v torek iz Neaplja «na normalno vežbanje v zahodnem Sredo Zemlju«. Moskovske «Izvestija» pišejo, da bi se moralo to ladjevje umakniti v pristanišča. List nadaljuje: «Kdo je dovolil ZDA vlogo žandarja tisoče kilometrov od A-merike, v tujem morju in ob tujih obalah?« List omenja, da države južne Evrope, Srednjega vzhoda in severne Afrike nasprotujejo navzočnosti ameriškega ladjevja, in nadaljuje: «ZDA trdijo, da imajo obveznosti v Sredozemlju. Kakšne obveznosti? Do koga? Prav gotovo ne do narodov tega področja sveta.« List pravi nato, da so govori ameriških politikov polni laži, ko trdijo, da so zaskrbljeni zaradi razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu, in se sprašuje, kakšna je veljavnost njihovega miroljubnega zadržanja v varnostnem svetu. BEOGRAD, 26. —■ Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine je razpravljal danes o razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu, o katerem je poročal namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavičevič, ki je obrazložil tudi stališče jugoslovanske vlade do teh dogodkov. Pavičevič je dejal, da zvezna vlada obsoja politiko pritiska na ZAR, Sirijo in druge arabske države in da podpira njihove napore, da o-hranijo neodvisnost, suverenost in mir na tem področju. Jugoslovanska vlada sodi, da je ZAR ravnala glede Akabskega zaliva v skladu s svojimi suverenimi pravicami in interesi svoje varnosti. Vlada Jugoslavije po besedah Pavičeviča nasprotuje vsakemu vmešavanju in sodi, da je potrebno, da se vse sile, ki so posredno ali neposredno zainteresirane v tem sporu, vzdržijo vsakega dejanja oziroma ukrepa, ki bi lahko poslabšal sedanje stanje, ogrožal mir in varnost držav na tem področju in na ta način oviral napore za pomiritev. Vlada Jugoslavije podpira napore glavnega tajnika OZN U Tanta, usmerjene na rešitev krize in ohranitev miru. Odbor za zunanje zadeve in mednarodne odnose zvezne skupščine je dal vso podporo stališču jugoslovanske vlade. Posvetovanje Nikezič-Nilsson STOCKHOLM, 26. — Položaj na Bližnjem vzhodu je bil poleg vprašanja Vietnama in evropskih vprašanj glavna tema dosedanjih razgo. vorov državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije Marka Ni-keziča s švedskim zunanjim ministrom Nilssonom. Po mnenju jugoslovanskega državnega tajnika je položaj na Bližnjem vzhodu dejansko samo nova faza v procesu osamosvojitve tega dela sveta, katerega narodi hočejo aktivno sodelovati v mednarodnih razgovorih, ko se odloča o njihovi usodi. Interesi velikih sil na tem področju se lahko zavarujejo tudi v primeru, če ZDA prenehajo pomagati korumpi-ranim in ekstremnim režimom nekaterih arabskih držav. Interesi industrije nafte in plovbe bi se po mnenju državnega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije lahko zavarovali z raznimi sporazumi z neodvisnimi vladami in brez vmešavanja v notranje zadeve in odločanja o tem, kdo naj bo nredsednik vlade in kakšen naj bo notranji režim v teh državah. SAJGON, 26. — Davi so izbruhnili srditi spopadi med ameriškimi vojaki ter osvobodilno vojsko takoj na meji demilitariziranega področja. Ameriški vojaki so po šestih lirah bojev zavojevali neki grič. Južno od demilitariziranega področja so osvobodilne sile napadle z možnar-ji in raketami ameriško postojanko. Na tem področju so bili včeraj hudi boji. Ameriško letalstvo je nadaljevalo včeraj in danes napade na Severni Vietnam. Med drugim so letala bombardirala letališče Kien, ki je oddaljeno osem kilometrov od Hajfonga, ter železniške proge blizu Hanoja in druge objekte. V OSPREDJU ZUNANJEPOLITIČNA VPRAŠANJA Priprave za svečano proslavo desete obletni€e rimskih pogodb V Genovi splošna stavka proti ameriškemu napadu v Vietnamu - 31. maja stavkajo uslužbenci papirnic »urgom. RIM, 26. — Mednarodna vprašanja so še vedno v ospredju vladnih političnih krogov, saj je mednarodni položaj izredno napet. Istočasno pa se delajo zadnje priprave za obletnico podpisa rimske pogodbe, s katero je bilo ustanovljeno pred desetimi leti evropsko skupno tržišče. V tej zvezi se je danes sestal medministrski odbor, ki je razpravljal o evropskem sestanku na vrhu. Predsednik republike pa je sprejel zunanjega ministra Fanfa-nija, ki je poročal o mednarodnem položaju. 2e danes so prispeli v Rim nekateri člani delegacij, ki se bodo v ponedeljek udeležili slovesnosti ob deseti obletnici podpisa rimske pogodbe: nekateri bodo prispe. 11 Jutri, večina pa v nedeljo. Uradne delegacije šestih držav bodo tako sestavljene: Belgijo bo-stasta zastopala predsednik vlade Van Den Boeynantes, zunanji minister Harmel Eti! (n minister za evropske zadeve Van Enslande; Francijo predsednik gen. de Gaul-le, predsednik vlade Pompidou In zunanji minister Couve de Murvil-le; Zahodno Nemčijo kancler Kie-singer in zunanji minister Brandt, Luksemburg predsednik vlade Wer-ner, zunanji minister Gregoire ter bivši zunanji minister Bech, ki je med prvimi podpisniki pogodbe. Italijo bodo zastopah predsednik republike Saragat, ki bo imel tudi slavnostni govor, predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Kaže, da je bil storjen korak naprej pri reševanju zapletenih vprašanj v zvezi z razpravo o zakonskem predlogu o reformi bolnišnic. Kot smo že poročali, je prišlo do ostrih sporov in do sprejema nekaterih bistvenih popravkov, s katerimi se je strinjal tudi minister za zdravstvo, ki pa je prosil, da se vladi dovoli nekaj premora, da bodo lahko uredili finančno kritje. Sedaj pa je na medministrskem se. stanku prišlo do kompromisa, tako da bodo postopoma vključevali potrebna sredstva v državni proračun. V Genovi je CGIL proglasila splošno stavko, ki je zajela celotno gospodarsko življenje z izjemo prometa. Stavka je bila protest proti ameriškemu napadu v Vietnamu. Med stavko je organiziralo sprevod več tisoč ljudi in nato zborovanje, na katerem so govorili sindikalni predstavniki. Stavke se nista udeležili sindikalni organizaciji CISL in UIL. Po zborovanju je večja skupina skušala priti pred ameriški konzulat, kar pa je policija preprečila. Vsedržavne sindikalne organizacije so proglasile stavko uslužbencev papirnic, ki bo trajala 24 ur v sredo, 31. maja. Stavko so proglasili v zvezi z razbitjem pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, ker so delodajalci predlagali samo 4-od-stotno zvišanje plač in le delno nesprejemljivo Izboljšanje delovnih pogojev. iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BROWN ZAKLJUČIL OBISK V MOSKVI Sovjetska vlada proučuje predlog Francije za posvetovanje med štirimi velesilami Brown in Gromiko sta ponovila stališče svojih vlad glede Srednjega vzhoda in Vietnama - Moskva podpira ZAR in vse, ki se upirajo pritisku imperializma - Sporazum o nadaljevanju periodičnih posvetovanj r i coskt predlog za posvetovanje med štirimi velesilami v zvezi s srednjim vzhodom. Poudaril je znova odločenost sovjetske vlade v podpiranju pravilnega stališča ZAR in vseh tistih, ki se upirajo pritisku imperializma, ter pripisuje odgovornost za sedanjo napetost Izraelu. Skliceval se je nato na skupno izjavo, kar se tiče vprašanj med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, pozval je zahodne države, naj svetujejo Izraelu, da se vzdrži izzivanj. To bi bil pravi prispevek k miru in popustitvi napetosti. To tem bolj, ker Sirija in druge arabske države delajo vse mogoče, da ohranijo mdr na tem področju. Predstavnik ni hotel odgovoriti, kakšno je sovjetsko stališče do blokade Akabskega zaliva in je poudaril, da spada to v okvir splošnega ocenjevanja krize. Prav tako ni hotel odgovoriti na vprašanje v zvezi z obiskom egiptovskega ministra za obrambo v Moskvi. Izjavil je: «Vsi dobro vemo, zakaj je tu.» Ni hotel odgovoriti niti na vprašanje, ali je bila sovjetska vlada prej obveščena, da namerava egiptovska vlada zahtevati umik varnostnih sil OZN in blokirati Akabski zaliv. Končno je na zadevno vprašanje odgovoril, da je dobro znano sovjetsko stališče glede vloge, ki bi jo morali imeti Združeni narodi na tem področju. Tudi britanski minister Brown je priredil pred odhodom iz Moskve MOSKVA, 26. — Britanski zunanji minister Brown je danes odpotoval iz Moskve v London. Skupno sporočilo, ki so ga objavili ob zaključku razgovorov, poudarja, da bodo nadaljevali periodična posvetovanja med britansko in sovjetsko vlado. Sporočilo javlja, da je Brown povabil Gromika v London in da je bilo vabilo sprejeto. Dalje je rečeno, da se je Brown pogo varjal s sovjetskimi voditelji v prijateljskem ozračju o dvostran skih -vprašanjih ter o celi vrsti mednarodnih vprašanj. Ponovno so izrazili željo obeh držav, da bi izboljšali medsebojno razumevanje in razvijali sodelovanje. Predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci izjavil, da sovjetska vlada proučuje francoski predlog za posvetovanje štirih velesil (SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije — o sedanji krizi na Srednjem vzhodu. Tiskovno konferenco so sklicali, da poročajo o rezultatu obiska britanskega zunanjega ministra v Moskvi. Predstavnik je prebral dolgo izjavo, ki našteva vprašanja, ki jih je Brown obravnaval s sovjetskimi voditelji. Po mnenju sovjetske vlade je stanje na Srednjem vzhodu nevarno in Velika Britanija podpira stališče Izraela. Sklicujoč se na vladno Izjavo od 23. t. m. pa pripisuje Moskva vso odgovornost za krizo Izraelu in obnavlja svojo podporo arabskim državam. Vietnam: Brown je obrazložil britansko stališče. S sovjetske strani so ponovno obsodili ameriški napad na Vietnam in so poudarili, da se rešitev problema lahko najde samo z ustavitvijo bombardiranja Severnega Vietnama in s sprejemom znanih šitrih točk Hanoja. Zavezniki ZDA, med katerimi je Velika Britanija, bi lahko prispevali k rešitvi krize, če bi opozorili ZDA na resnost položaja, ki se ustvarja v jugovzhodni Aziji. Sovjetska zveza ponavlja obljubo, da bo nadaljevala svojo pomoč Vietnamu, medtem ko je pripravljena upoštevati vsako pobudo za konec ameriškega napada v Vietnamu. Evropska varnost: Glede tega vprašanja se stališči obeh vlad približujeta, vendar pa imata še vedno različne poglede na vrsto vprašanj. Obe strani sta mnenja, da je potrebno izboljšati odnose med vsemi evropskimi državami. Sovjetska zveza vztraja pri potrebi priznanja sedanjega stanja v Evropi in zlasti obstoja dveh nemških držav. Moskva je mnenja, da je britansko stališče glede Nemčije nerealistično, ker je Velika Britar nija naklonjena Bonnu, ki vodi politiko neprijateljstva do Vzhodne Nemčije. Obe strani sta mnenja, da je koristno nadaljevati izmenjavo misli o vprašanjih evropske varnosti. Neširjenje jedrskega orožja: To je vprašanje, glede katerega se vladi nista še sporazumeli. Obe strani poudarjata, da sta naklonjeni mednarodnemu sporazumu o tej zadevi. Sovjetska zveza upa, da bo Velika Britanija prispevala k naglemu sporazumu. Na koncu pravi izjava, da so razgovori potekali v duhu odkritosti, čeprav ostajata Sovjetska zveza in Velika Britanija na različnem stališču o celi vrsti vprašanj. Zatem je predstavnik zunanjega ministrstva odgovarjal na vpraša nja časnikarjev. Ponovil je, da sovjetska vlada sedaj proučuje fran izjavil, da Sovjetska zveza ni menjala svojega stališča o vietnamski vojni. Kar se tiče Srednjega vzhoda, pa je njeno stališče obrazloženo v vladni izjavi, ki so jo pred dnevi objavili v Moskvi. Glede Srednjega vzhoda je Brown dejal, da «se zdi, da sovjetska vlada podpira Naserjevo tezo«, «mi pa si prizadevamo, da bi Sovjetska zveza zastavila svoj vpliv, da se prepreči spopad med sprtimi strankami«. Pripomnil je, da je Moskva dobila šele včeraj francoski predlog za posvetovanje med štirimi in je treba počakati nekaj časa za odgovor. Brown ni hotel nič odgovoriti na razna vprašanja, kakšni so pravi nameni Sovjetske zveze glede krize na Srednjem vzhodu. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kakšen namen ima prisotnost egiptovskega ministra za vojno v Moskvi, in je poudaril, da so njegovi pogovori s sovjetskimi voditelji omogočili še bolje ugotoviti sovjetsko stališče do vrste mednarodnih vprašanj. «To nam omogoča, je dodal, urejati vse naše stike s sovjetsko vlado. Vendar pa tl stiki niso do sedaj prekoračili eksploratlvne faze, bodisi glede Vietnama kakor tudi glede Srednjega vzhoda In vseh drugih mednarodnih vprašanj.« Minister ni hotel nič napovedovati, kako bi se lahko rešila kriza na Srednjem vzhodu. Dodal je, da ne more reči, ali se namerava Sovjetska zveza zavzemati, da se prepreči izbruh spopada med Arabci in Izraelca. Pripomnil pa je, da prihajajo glede tega v Moskvo nujni pozivi ne samo iz Londona, temveč uidi iz drugih prestolnic. ((Dokler tiskovno konferenco, na kateri je • se ne zgodi nepopravljivo, je dejal iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii PITTERMANN 0 POLOŽAJU V GRČIJI Mešanica Dollfusa in Hitlerja toda brez navdušenja Zaprli so še deset poslancev stranke centra - Morda čez šest mesecev pripravljen načrt nove ustave Brown, je možnost posvetovanj In pogajanj med vsemi prizadetimi.« Glede neširjenja jedrskega orožja in nekaterih s tem povezanih vprašanj je Brown izjavil, da je ugotovil, da moskovski voditelji vedno želijo mednarodni' sporazum o tem. Brown ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali se je po njegovem mnenju kriza na Srednjem vzhodu v zadnjih dveh dneh zaostrila, ali pa se je stanje izboljšalo. Pripomnil je. da je v Moskvi, kakor tudi v vseh glavnih prizadetih prestolnicah globoka želja, da se napetost omili. Toda o načinu, kako naj se to doseže, ni še jasnih pogledov. Omenil je, da je Velika Britanija mnenja, da morajo imeti Združeni narodi še vedno važno vlogo na Srednjem vzhodu, in je obžaloval umik varnostnih sil. «štiri velesile, je dodal, bi morale po našem mnenju, ni važno kje in na kakšni stopnji, naglo proučiti vsebino spora, da se prepreči, da bd se s časom negativno razvijal.« ATENE. 26. — Vojaška vlada je uradno sporočila, da so izpustili 207 .političnih jetnikov, katere so včeraj pripeljali z vojaško ladjo v Pirej, od tam so jih poslali na domove. Grški list ((Svobodni svet« piše danes, da je kralj napovedal, da do načrt nove ustave izdelan v šestih mesecih. Isti list piše, da so «v veliki zablodi« tisti, ki mislijo, da bo s tem revolucija končana in da bodo «lahko pričeli sabotaže«. Vojska se ne bo vrnila v vojašnice in «hoče rešiti državo nevarnosti, ki ji je grozila«. List opozarja, da se ((vojska ne šali, in na grob način opozarja na trdnost sedanjega režima«, kar pomeni, da ne nameravajo obnoviti svoboščin. Predsednik socialistične internacionale Pitterman se je danes na potovanju v London zadržal na Dunaju, kjer je Izjavil, da je imel v Grčiji vtis, kot da bi se vrnil za 33 let nazaj. Grški položaj odgovarja mešanici Dolfusa in Hitlerja. Pri tem pa je tudi občutna razlika. Grško ljudstvo na noben način ne podpira novih oblastnikov in ostaja pasivno. Torej se ne čuje «Sieg Hitler«, niti «duce, duce«. Pitterman dodaja, da je Grčija vstopila v evropski svet in z ratifikacijo konvencije o človečanskih pravicah zavestno sprejela obveznosti. Zaradi tega pobude članov evropskega sveta, da se ugotovi spoštovanje obveznosti, ni mogoče oceniti kot vmešavanje v notranje zadeve grške države. Prav tako se morajo s tem vprašanjem ukvarjati ne samo socialistične temveč vse demokratične stranke, katerih predstavniki sestavljajo evropski svet in organe NATO. Pitterman je tudi povedal, da so pred odhodom socialistične delegacije zaprli še drugih deset poslancev stranke centra. Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je takoj ob povratku is Kaira v New York začel pripravljati poročilo o stanju na Srednjem vzhodu, ki ga bo danes popoldne predložil varnostnemu svetu in bo takoj nato objavljeno. Verjetno se bo varnostni svet sestal v ponedeljek in nadaljeval razpravo v luči tega U Tantovega poročila. Stanje na Srednjem vzhodu je nespremenjeno. Napetost nikakor ni popustila in nadaljujejo se vojne priprave. Vendar pa ni bilo do sedaj nobenih incidentov. Tudi v Akabskem zalivu ni bilo do sedaj nobenih incidentov. To pa predvsem zaradi tega, ker so ZDA za sedaj odsvetovale Izraelu, da bi skušal sam izsiliti prehod po tem zalivu. Ameriški državni tajnik D. Rusk je izjavil, da bodo počakali na poročilo U Tanta ter da medtem pozivajo na zmernost. Kar se tiče teh pozivov na zmernost, pa pišejo moskovske «Izvestija» da nimajo nobene veljave spričo dejstva, da skušajo ZDA imeti vlogo žandarja na Srednjem vzhodu, ki je oddaljen deset tisoč kilometrov od Amerike. Medtem so v Moskvi sporočili, da sovjetska vlada skrbno proučuje francoski predlog za posvetovanje med štirimi velesilami. Po zaključku pogovorov z britanskim zunanjim ministrom Brotvnom v Moskvi je predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva izjavil, da So-vjteska zveza podpira stališče ZAR in vseh tistih, ki se upirajo pritisku imperializma. Odgovornost za sedanjo napetost pa pade na Izrael. Po mnenju Sovjetske zveze, Velika Britanija podpira stališče Izraela. Iz izjav sovjetskega predstavnika in britanskega ministra Browna na njunih tiskovnih konferencah je razvidno, da Sovjetska zveza in Ve-lika Britanija ostajata vsaka na svojem stališču glede Srednjega vzhoda in Vietnama. V skupnem sporočilu pa so poudarili koristnost in potrebo periodičnih skupnih posvetovanj. Brown je povabil Gromika v London in Gromiko je vabilo sprejel. OBISK DELEGACIJE fURlANlJE-JULIJSKE KRAJINE NA KOROŠKEM Odstranitev razdvojenosti iz preteklosti je prvi pogoj za napredek in trajni mir Po raznih ogledih na Koroškem se bo danes delegacija vrnila domov Istočasno so na obisku na Koroškem tudi časnikarji iz naše dežele CELOVEC, 26. — Dvodnevni obisk, ki so ga predstavniki oblasti Furlanije-Julijske krajine pričeli danes na Koroškem na povabilo deželnega glavarja Sime, pomeni začetek bolj intenzivnega in konkretnega sodelovanja med obema deželama. Takšen je splošen vtis danes zvečer po razgovorih med obema delegacijama, ki sta razpravljali o številnih problemih, katere so v zadnjih mesecih že preštudirale komisije izvedencev. «Prepričani smo, da je razvoj naših dveh dežel,« je dejal predsednik Berzanti v odgovoru na prisrčno dobrodošlico, ki jo je gostom izrekel glavar Hans Sima, «odvisen v mnogočem od možnosti primernih rešitev nekaterih skupnih problemov s plodnim sodelovanjem in sporazumi v okviru obstoječih odnosov med Avstrijo in Italijo ter v mejah deželnih pristojnosti.« Toda sodelovanje, ki se naj o-krepi med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino in tudi s Slovenijo, nima svojih izhodišč samo iz konkretnih in včasih neodložljivih zahtev (prometne zveze, sporazumi za turistične pobude, organizacija obmejnih služb itd.) temveč dobiva pravi pomen tudi glede na odnose med obema državama in na perspektive evropske liiiiiiiiiiiiudimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiniii Selitev v Afriki AKRA, maja. — Mestna vrata vzhodnonigerijskega mesta Enugu so te dni odprta ves dan in vso noč. Vanj se množično priseljujejo pripadniki plemena Ibo iz vseh krajev Nigerije. Državni uslužbenci in najvišji funkcionarji nigerijske zvezne uprave, strokovnjaki, študentje, policaji, delavci iz federalnih podjetij množično zapuščajo Lagos, Ibadan, Benin in druga mesta. Vse poti peljejo na vzhod dežele, postojanko plemena Ibo, katerega vojaški in politični voditelji ter poglavarji se nikakor nočejo sprijazniti s sedanjo oblastjo v Nigeriji in z načrti o združitvi, ki jih uresničuje Govvonova vlada. Pravijo, da je to doslej največja selitev, kar jih poznajo kronike in dolgoletna zgodovina kakih 250 nigerijskih plemen. Od lanskega maja, ko so se na nigerijskem severu začeli spopadi med plemeni, pa do konca aprila letos se je v vzhodno Nigerijo priselilo približno milijon in pol pripadnikov plemena, ki je enotno kot malokate-ro, se množično selijo, s čimer so se odzvali pozivu vlade v Enuguju, boječ se novega maščevanja Hau-sov s severa, ki jih imajo za zaklete sovražnike. Nigerijski vzhod je zaradi tega že več mesecev v stanju vojne pripravljenosti. Glavno mesto Enugu se je spremenilo v vojaško in begunsko taborišče. Vzhodna Nigerija je de facto že več mesecev odcepljena, odrezana od drugih dogajanj v Lagosu in nigerijski federaciji. Vlada v Enuguju ne priznava podpolkovnika Gowona za vrhovnega poveljnika oboroženih sil in za šefa nigerijske zvezne vlade. Guverner Ojuk-wu, ki ga popolnoma podpirajo vzhodnonigerijski politiki in poglavarji, sprejema odločitve, ne da bi se o tem posvetoval z vlado v Lagosu, sklepa meddržavne dogovore, vendar noben šiling ne gre v nigerijsko zvezno blagajno. Ojukvvu se noče vdati, čeprav je v zadnjih mesecih izpostavljen pritisku, gospodarski blokadi in grožnjam. Še več, nenehno kljubuje zvezni oblasti v Lagosu in jo izziva. Vlada v Enunguju je nedavno prevzela v svojo upravo vse ustanove zvezne administracije, državna podjetja in družbe. Sprejela je tudi svoj proračun za letos in v njem popolnoma izpustila finančne obveznosti do federacije. Predstavniki ^milijonskega plemena Ibo, ki je hudo trpelo med lanskimi spopadi na severu, za nobeno ceno ne marajo več sesti z Gowonom za mizo in se pogajati, odkrito ga bojkotirajo in zahtevajo njegovo odstavitev. Sedanja vlada v Lagosu je zanje popolnoma nesprejemljiva, ni njene namere in načrte ne dajo nič. Vzhodna Nigerija je mnenja, da je Gowon »pristranski severnjak«, da paktira z bogatimi emirji in fevdalci, da je njihov izvoljenec, po katerem hočejo spet priti do oblasti, ki so jo imeli do lanskega vojaškega udara in do padca Ba-levvove vlade. Ta stališča je vlada v Enuguju pojasnila nedavno tudi v »Beli knjigi«, v kateri hoče dokazati, da je bil lanski vojaški upor in Gowono'’ prihod na oblast premišljena akcija fevdalnega severa in maščevalno dejanje proti plemenu Ibo. Nigerijski vzhod trdi, da so bili vsi Nigerijci naklonjeni bivši Iron-sijevi vladi, tako na severu kot na jugu, in da so bili njeni načrti o združitvi v enotno nigerijsko državo, brez federacije, ki je bila za časa bivšega premiera Belevve potrjena z ustavo, deležna splošne ljudske podpore Voditelji plemena Ibo poudarjajo, da je vojaški režim generala Ironsija začel odločen boj proti korupciji in nazad-njaštvu severa ii da se je popolnoma odrekel prejšnji kompromitirani parlamentarni demokraciji. Sodijo tudi, da je Ironsijeva vlada sprejela progran. razvoja, ki je upošteval interese države kot celote, in si prizadevala ustvariti državno organizacijo, ki bi se lahko otresla regionalizma, preprečila korupcijo, nepotizem in vsa druga družbena zla, ki so Nigeriji onemogočila, da bi se hitreje in bolj razgibano razvijala Potem ko je ta program odpadel, nigerijski vzhod ne vidi druge rešitve, kakor da ustanovijo konfederacijo neodvisnih držav z osrednjo reprezentativno vlado, v kateri bi bile enakopravno zastopane vse pokrajine severa In juga. Nigerijski komentatorji pravijo, da je tudi zahodna Nigerija te dni zasadila »nož v hrbet« zvezni vladi v Lagosu. Najbolj znan politik nigerijskega juga Awolwo, voditelj plemena Joruba, je popolnoma podprl guvernerja Ojukwuja in vlado v Enuguju v njenih prizadevanjih, da si pridobi večjo avtonomijo in večje pravice v okviru sedanje federacije. Voditelj 11-milijonskega plemena Joruba, ki je naseljeno v zahodni Nigeriji in glavnem mestu Lagosu, je potrdil, da je velika večina prebivalstva te pokrajine solidarna z vzhodom. Izjavil je, da pokrajine nigerijskega juga, ki mu pripadata tudi zahodna in srednje-zahodna Nigerija držijo v sestavi sedanje federacije s silo, da so jih okupirale čete s severa in da jih nigerijska zvezna vlada obravnava kot protektorate. To je glavni razlog, iz katerega vodja nekdanje stranke akcijske skupine (AG), ki se je zavzemala za «afriški socializem« v Nigeriji, popolno podporo OAE (organizaciji afriške enotnosti) in za naprednejšo vlogo Nigerije v Afriki, ni hotel voditi zahodnonigerijske delegacije na predvideno ustanovno konferenco «ad hoc« v Beninu. Awolowo je razkril karte federalne vlade tudi, kar zadeva njene bodoče načrte. Po njegovem mnenju je vlada v Lagosu opustila nadaljnja prizadevanja, da bi preprečila odcepitev vzhodne Nigerije, in se zdaj bori za priključitev «drugih južnih pokrajin« severu. Kakor je rekel Awolowo, nekateri krogi v zvezni vladi premišljeno in načrtno potiskajo vzhodno Nigerijo k odcepitvi, da bi u-stvarili novo federacijo, v kateri bi imel sever prevladujoč vpliv nad vsemi »preostalimi ozemlji« nigerijskega juga. Nigerijski komentatorji sodijo, da je Awolowo s to izjavo pozval pleme Joruba, naj »izkoplje bojno sekiro« in se pridruži vzhodu v boju za »neodvisnost plemen nigerijskega juga«. Trdijo, da bo zahodna Nigerija, če zvezna vlada medtem ne bo predrugačila svoje sedanje politike nasproti jugu, sledila zgledu vlade v Enuguju in postavila pogoj, da ji dajo popolno avtonomijo, če hočejo, da še naprej ostane v federaciji. Fevdalni sever je zdaj precej v strahu spričo možnosti, da se popolnoma odcepi gospodarsko razviti jug, ki se brez njegove pomoči ne bi mogel dolgo držati. Sever bi brez izhoda na morje, z gospodarstvom, naslonjenin izključno na primitivno kmetijstvo, postal še revnejši in veliko vprašanje je, ali bi v primeru, da se odcepi jug, v katerem je osredotočena vsa gospodarska moč dežele, lahko osnoval samostojno državo na podlagi srednjeveškega fevdalnega sistema, ki se je v drugih krajih Nigerije že zdavnaj preživel. enotnosti. To sta jasno poudarila tako predsednik Berzanti kot glavar Sima med govoroma na uradni večerji danes zvečer v Park Hotelu v Porečah. Potem ko je dejal, da je to prvi uraden obisk predstavnikov Furlanije - Julijske krajine na Koroškem in ima torej skoraj «zgodovinsko» važnost, je glavar Sima rekel, da «sta obe dve deželi skupaj s prijateljsko Slovenija združeni na enotnem «evropskem kulturnem področju. Skupnih elementov, je nadaljeval Sima, niso mogle uničiti politične razprtije in vojni dogodki. Naše dežele, je končal Sima, so vzorec združene Evrope, v kateri se patriotizem posameznika spreminja v prijateljstvo z vsemi.« Odgovoril mu je predsednik Berzanti, ki je tudi poudaril, da lah ko izkušnje sodelovanja med Ko roško, Slovenijo in Furlanijo - Ju lijsko krajino vzamemo kot zgled no dejstvo tudi za dragocen prispevek za dosego tistih splošnih ciljev, h katerim vsi težimo. «To je večja solidarnost med narodi, ki naj premosti — dokler jih ne bo popolnoma odstranila — pre-graje, razdvojenost in nasprotovanja iz preteklosti, kar je prvi pogoj za napredek in trajni mir. Tudi če puščamo velika mednarodna vprašanja zunanji politiki posameznih držav, je na koncu dejal Berzanti, pa bomo vendar zelo zaslužni za mir, če bomo znali skupno najti najbolj primerne rešitve za nekatere probleme, ki se nas tičejo neposredno pa imajo nedvomno evropski pomen, in če bomo okrepili tisto funkcijo mednarodnih izmenjav, ki jo geografski položaj, tradicije civilizacije ter gospodarske strukture nalagajo vsem trem deželam,, ki se stikajo v masivih sevemo-vzhodni Alp.« Koroški predstavniki so bili posebno zadovoljni zaradi izjav delegacije Furlanije - Julijske krajine o nekaterih problemih, ki zelo zanimajo sosedno republiko. Med pogovori je namreč predsednik Berzanti spet potrdil stališče deželne uprave, ki je naklonjena pospešeni realizaciji turske avto ceste iz Salzburga do Beljaka, ki naj bi bila glavna arterija za zvezo med Bavarsko in Jadranskim morjem. Naša dežela, je dejal Berzanti, se na vso moč trudi, da bi dobila avto cesto Videm-Trbiž, ki naj bi se spojila z avstrijsko avto cesto na Dunaj in s cesto Beljak-Salz-burg. Italijanska delegacija je izrekla tudi pozitivno sodbo o akciji za univerzo v Celovcu, ki naj [ bi pripomogla do večjih izmenjav na znanstveni ravni. Jutri bo izdano skuono poročilo razgovorih. Prišlo je do neKaterih konkretnih pobud glede na turizem in kulturne izmenjave. Tako bo prišlo do enotne klasifikacije hotelov in restavracij v obeh deželah; izdali bodo bone in legitimacije, veljavne za vsakovrstne vzpenjače na obeh področjih; organizirali bodo šolske izlete in mladinski turizem v obeh deželah itd. Sklenili so tudi, da bo skozi vse leto odprt prelaz Pramollo. Za kulturne izmenjave pa bo ustanovljena stalna komisija, ki bo sestavila program in ki bo koordinirala razne pobude. Dopoldanskih razgovorov so se za Furlanijo-Julijsko krajino udeležili: predsednik deželnega odbora Berzanti, podpredsednik ter odbornik za transport in turizem Giacometti, deželni odbornik za javna dela Masutto in odbornik za industrijo in trgovino Marpille-ro. S koroške strani pa so bili navzoči poleg deželnega glavarja Sime drugi podpredsednik dežele Weissmann, odbornik za gospodarstvo Knaus, odbornik za finance Suchanek, predsednik zbornice delavcev in uradnikov Koroške Scheueiber, podpredsednik deželne ustanove za turizem Lubas ter še številni funkcionarji, ki so poročali o delu komisij izvedencev. Navzoč je bil tudi italijanski generalni konzul v Celovcu dr. Cri-stiano Ridomi. Popoldne so si gostje ogledali stolnico v Krki kakih 50 km od Celovca ter arheološke izkopanine iz keltske dobe na Magdalenski gori. Jutri so na sporedu še razni ogledi ter nato slovo na prelazu Pramollo, prek katerega se bo delegacija Furlanije - Julijske krajine vrnila na italijansko o-zemlje. Z Berzantijevim obiskom sovpada tudi obisk časnikarjev iz Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, ki jih je povabila na Koroško za štiri dni deželna skupina sindikata avstrijskih časnikarjev. Prvi večer so bili časnikarji gostje koroške deželne zveze sindikatov in jih je sprejel podpredsednik zveze Pawlik, ki je hkrati podpredsednik koroškega deželnega sveta. V četrtek dopoldne so si ogledali zavod za tehniško vzgojo v kmetijstvu v Celovcu, kmečko ljudsko univerzo v Krastovici in posestvo v Grabsteinu, kjer i-majo tudi velike ribnike za rejo postrvi. Popoldne so bili na obisku na celovški radijski postaji, kjer so se razgovarjali tudi o o-krepitvi stikov med radijskimi postajami v Celovcu, Trstu in Ljubljani, zatem so si ogledali še radijski oddajnik pri Vrbskem jezeru. Včeraj opoldne jih je sprejel na celovškem županstvu župan, socialist Ausserwinkler, ki je poudaril zlasti prijateljske stike med Celovcem na eni ter Gorico, Vidmom in Ljubljano na drugi strani in izrekel željo, da bi se ti stiki še bolj poglobili. Zatem je povabil časnikarje na kosilo v sindikalni dom. Dopoldne so jim razkazali koroško železarno in jeklarno v Borovljah, ki spada pod veliko družbo Alpine Montan. Danes dopoldne si bodo ogledali gradbišče avto ceste Dunaj-Beljak, popoldne pa pojdejo na izlet na Ankogel v Visokih Turah. Oster govor Mihaila Šolohova na kongresu sovjetskih pisateljev MOSKVA, 26. — S trditvijo, da poteka kongres sovjetskih pisateljev v mirnem, in včasih zatohlem ozračju in da hoče on zato «poži-viti debate», je Nobelov nagrajenec Mihail šolohov, avtor romana «Tihi Don», imel na kongresu zelo oster govor. V govoru je bila vrsta napadov, osebnih in kolektivnih, v ironičnem in ujedljivem tonu, naperjenih proti liji Ehren-burgu (ki ga ni na kongresu), proti «trdim» mlade generacije, «pobegli Alilujeviu ter «naivnim in nesramnimi) zagovornikom svobode tiska. Solohov je govoril že včeraj, toda ves tekst njegovega govora je objavila danes «Pravda». Najbolj je Solohov napadel zahodnjake, Svetlano Stalin ter «sa-njače o svobodi tiskan. «V zadnjih časih, je dejal, so se na Zahodu dvignili številni glasovi za svobodo ustvarjanja za nas, sovjetske pisatelje. Gre za bolne reveže, ki so že dolgo časa samo še politični mrtvaki in med katerim najdemo ameriško CIA, nekatere senatorje, zakrknjene emigrantske belogardiste ter pobegla Alilujevo in Kerenske-ga, ki je že dolgo politični mrtvec. Vidite, v kakšni čudoviti družbi so tisti, ki sanjajo o tiskovni svobodi za nas.n Solohov je nato grajal Iljo Ehren-burga, ki je sedaj v Italiji. «Ne vem, kaj mislijo drugi delegati, je dejal, toda odsotnost mojega dobrega prijatelja Ehrenburga me dela žalostnega. Kje je? Kot se pripoveduje, je odpotoval prav na dan pred začetkom kongresa na italijanske plaže. Ni prav lepo, kar je napravil moj stari prijatelj... ne bi nas smel žaliti. V kolektivu ni vzroka, da bi se kdo postavljal nad druge in da bi ravnal po načelu tiDelam, kar mi je dragoii. Najhujše pa je, da je ta slabi vzgled nalezljiv: ko vidijo to neodvisnost in to preziranje skupnih norm, ki je značilno za Ehrenburga, hodijo nekateri mladi pisatelji po isti poti; tega se bodo sramovali, ko bodo zares zreli.« Danes je predsednik Podgorng slovesno izročil predsedstvu kongresa sovjetskih pisateljev Leninov red. Jutri stota oddaja «Igramo, kar ste izbrali« Na II. programu RTV Ljubljana teče že tretje leto oddaja, ki jo sestavljajo poslušalci sami s svojimi predlogi in željami. («1-gramo, kar ste izbrali). Jutri, v nedeljo, bo ta oddaja na vrsti že stotič in ob tej priložnosti je glasbeno uredništvo II. pro- iiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiminiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiifiiuuiiiniii Še ustvarjajo paaiko po požara v Bruslju BRUSELJ, 26. — Po strašni nesreči v Bruslju, ko je pogorela veleblagovnica «Innovation» in je v plamenih izgubilo življenje 357 o-seb, se še vedno dogaja, da zajema panika ljudi v kakih velikih trgovinah, uradih, gledališčih. Tako je bilo tudi operno gledališče v Bruslju, ki je v sredi mesta, danes nenadoma izpraznjeno, potem ko je policijsko ravnateljstvo prejelo anonimno telefonsko obvestilo, da bo v opernem gledališču kmalu eksplodiral peklenski stroj. Pevci, ki so bili pri vaji, ter vse osebje je naglo zapustilo poslopje. Podobnih primerov je bilo te dni več pa se je vedno izkazalo, da gre za lažne alarme, ki si jih Je kar težko razlagati. Kdo se lahko s takimi stvarmi zabava ter ustvarja paniko med ljudmi, ki jih Je grozna nesreča s stotinami mrtvih že dovolj pretresla. Pred imenovanjem novih kardinalov? VATIKAN, 26. — Vedno bolj vztrajno se govori, da bo papež sklical konzistorij, zato da bo imenoval nekatere nove kardinale. Navajajo se tudi imena kandidatov, ki naj bi bili: Pericle Felici, ki je bil tajnik koncila, Francoz Gabriel Garrone, proprefekt kongregacije zakramentov, Dino Staffa, Pietro Parente, Angelo Dell’Acqua, Antonio Samore (imeni zadnjih dveh sta že dolgo v ospredju), nuncij v Italiji Carlo Grano in drugi predstavniki Cerkve v tujini. Omenjata se tudi nadškofa v Turinu in Neaplju. NEW YORK, 26. — Štirje varovanci doma onemoglih v Princeto-nu (Virginia) st> zgoreli v svojih posteljah. GORIŠKA IN PRIMORSKA Dovolj prostora je v Bovcu, Tren- ti, Kobaridu, Tolminu, na Lokvah in v Ajdovščini. V Novi Gorici je zaseden Park hotel. Gostišče Kekec in hotel Sabotin bosta zasedena v soboto 27. maja. Gostišče Pri oddihu ima še 8 prostih postelj. V noj-skem v Goriških Brdih so odprli novo gostišče »Tomažič«, ki je urejeno v domačem slogu. Gostom nudi briška vina in tudi jedila. V Idriji Je dovolj prostora v hotelu Nanos. Dovolj prostora je v planinskem domu Rudar na Vojskem In pri zasebnikih v Cerknem. V črnem vrhu nad Idrijo je prostor v gostilni Pri Metki in v zasebnih turističnih sobah. V gostilni Pagon je odprta samo restavracija, sob pa ne oddajajo, ker jih popravljajo. Koča na Sivki je zaprta. Planinska koča na Hlevišah Je odprta samo ob nedeljah. Prireditve: V Novi Gorici bodo imeli danes prvenstvo Nove Gorice v telovadbi za moške. Začetek ob 20. uri v Domu Partizana. Istega dne zvečer prireja Turistično društvo Nova Gorica glasbeni večer ob otvoritvi letnega kopališča in campinga v Krombergu. V Novi Gorici bo nocoj tudi slavnostna a-kademlja ob 20-letnioi goriške gimnazije V Desklah pri Gorici bodo imeli v nedeljo 28. maja dopoldne telovadno akademijo v kulturnem domu. V Goriških Brdih bodo 28 maja ob 9. uri nastopili v llojskem planinski pevski zbori; ob 11. uri pa bo v Gonjačah spominska slovesnost pri spomeniku NOB. Popoldne bodo imeli v Dobrovem »praznik češenj«, češenj bo za vse obiskovalce dovolj. GORENJSKA V Kranjski gori Je dovolj prostora v vseh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Podtcorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču je prostor v Tičarjevem domu. Koči na Gozdu in v Mihovem domu Koča v Krniol Je sicer zaprta, vendar Jo odprejo če obiskovalci prej sporočijo prihod pri Planinskem društvu v Kranjski gori. Sedežnici na Vi-tranc obratujeta vsak dan od 9. do 17. ure. Iz Kranjske gore priporočajo Izlete na Vitranc od koder je lep razgled na venec Julijskih INFORMACIJE TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Alp. Lep je Izlet tudi v Malo Pišnico ali pa po dolini Velike Pišnice do planinske koče v Krnici pod stenami Prisanka. Iz Gozd Martuljka je lep izlet k Martuljškim slapovom pod stenami špika, ali pa po novo zgrajeni cesti na Srednji vrh od koder je lep razgled na Martulj-kovo skupino. Na Jesenicah je dovolj prostora v obeh hotelih. Prostor je tudi v Domu pod Golico, v objektih ob žičnici, smučarskem domu na črnem vrhu, na Planini pod Golico in pri zasebnikih v okolici Jesenic. V Tržiču, Podljubelju in na Ljubelju je povsod dovolj prostora Prostor je tudi na Zelenici, Kofcah, Pod Storžičem in na Kriški gori. Na Vrtači (Zeleniški plaz) je snega za smuko še dovolj. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je v hotelu na šmar-Jetnl gori, hotelu na Brniku, in Domu na Krvavcu. Dovolj prostora je v Preddvoru in na Jezerskem, češka koča na Jezerskem je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Škofji Loki je vse zasedeno. Prostor je v planinskem domu na Lubniku, pri zasebnikih v Ratečah, Loški koči na Starem vrhu in gostilni Blegoš na Javorjah. V Poljanski dolini Je dovolj prostora pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in Trebiji. Hotel Dom pod Planino v Trebiji je zaseden. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih in Sorici. Litostrojskl dom na Soriški planini ima 50 prostih postelj. Iz škofje Loke so lepi izleti in sprehodi na Loški grad, Krancelj, Stari vrh, Stari grad, Križno goro, Crngrob, Lubnik, Visoko in Osolnik. Prireditve: V nedeljo 28. maja bodo v Škofji Loki mednarodne moto dirke za nagrado Loke. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani so zasedeni hoteli Slon, Turist, Union in Believue. Ho- tel Lev bo zaseden 2. junija. Hotel Ilirija bo zaseden od 28. do 29. maja in 2. junija. Zvezni center za gradbene inštruktorje ima še prostora. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah. V Kamniku Je dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. V planinskih domovih v Zasavju je dovolj prostora. Prostor je tudi v Medijskih Toplicah in pri zasebnikih v Izlakah in čem-šenlku. Kopališče v Izlakah je odprto. Temperatura vode je 26 stop. C. V Litiji in okolici je dovolj prostih postelj. Dovolj prostora je na Vrhniki, v Logatcu in žireh. Kopališče na Vrhniki je odprto. V Cerknici in okolici je dovolj prostora v gostiščih in pri zasebnikih. Gostišče Rakov Škocjan je zasedeno. Prostor je pri zasebnikih na Rakitni. V turističnih domovih na Ku-reščku, Polževem in Travni gori je dovolj prostora. V Ribnici ln Grosupljem je prostor pri zasebnikih. Dovolj prostora je v Kočevju, Osilnici, Fari in Dolu ob Kolpi. Turistični dom na Krimu je odprt. Na gradu Turjak je vsako nedeljo na razpolago vodič za ogled gradu. Taborska jama pri Grosupljem je odprta vsak dan. Odprt je tudi muzej Luisa Adamiča. Križna jama pri Ložu je odprta ob nedeljah in praznikih od 9. do 16. ure. Prireditve: V Mestni galeriji v Ljubljani bodo 31. maja odprli razstavo slikarja Janeza Bernika. DOLENJSKA V Novem mestu je še nekaj prostora v obeh hotelih. Grad na Otočcu je zaseden; nekaj prostora je se v Motelu. V Dolenjskih, šmarjeških in čateških Tpolicah Je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Črnomlju, Metliki in Krškem. V planinskih domovih na Lisci, Bohorju, Frati, Mirni gor) in Gospodični na Gorjancih je še prostor. Rezervacije proporočajo 1« večjim skupinam. ŠTAJERSKA V Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem in Velenju je še dovolj prostora. Dovolj prostora je v planinskem domu v Logarski dolini. V Celju Gornjem gradu, Šoštanju in Rimskih Toplicah je še dovolj prostora. Rezervacije priporočajo samo za soboto. Gostišče na gori Oljki je odprto. Planinski dom na O-krešlju Je oskrbovan; smuka Je ugodna. Oskrbovana sta tudi Dom pod Olševo in Koča pod Ojstrico na Klemenškovi planini. Ob nedeljah je oskrbovana tudi Majerhol-dova okrepčevalnica pod Pavličevim sedlom Odprti so bazeni v Rimskih Toplicah (vsak dan razen ob ponedeljkih), kopališče v Podčetrtku in kopališče v Šoštanju. Kopališče v Celju bodo odprli 1. junija. Prireditve: Na Starem gradu pri Celju imajo vsako nedeljo narodno zabavno glasbo. V Celju imajo vsako soboto glasbo v Samopostrežni restavraciji in v hotelu Celeia V Rogaški Slatini in na Dobrni imajo ples vsako soboto in nedeljo. V Velenju imajo ples in barski program vsak dan razen ob ponedeljkih. Na vrtu gostišča Koper v Celju imajo glasbo vsak dan, razen ob ponedeljkih. Ob nedeljah je glasba tudi dopoldne. POMURJE V Murski Soboti sta zasedena oba hotela. V Radencih imajo nekaj prostih postelj samo za prehodne goste. Dovolj prostora je pri zasebnikih zdravilišče in letoviško naselje pa sta v glavnem zasedena. V Gornji Radgoni, Ljutomeru, Beltincih, Lendavi in Gornjih Petrovcdh je še dovolj prostora. V Moravskih Toplicah je nekaj prostora samo pri zasebnikih, letoviško naselje pa je zasedeno. Odprta sta kopalna bazena v Moravskih Toplicah in Radencih. Prireditve: V Murski Soboti bo od 29. maja do 4. Junija 10. no srečanje dramskih skupin Slovenije. V Križevcih pri Ljutomeru bo 28. maja dopoldne tekmovanje ribičev. V Ljutomeru bodo 28. maja dopoldne odprli lvoskl dom nato pa bodo priredili tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. grama RTV Ljubljana izdalo jubilejni zbornik. V njem je poleg uvodne besede in nekaj pisem poslušalcev objavljen celoten repertoar, ki je nekak — in to prvi — glasbenega okusa občinstva v zadnjih letih in je zato vreden pozornosti. Če malo pregledamo ta repertoar, vidimo, da so si poslušalci slovenskih avtorjev izbrali Blaža Arniča (štiri izvedbe), Matijo Bravničarja (3), Gallusa (1), Vinka Globokarja (1), Alojzija Ipavca (1), Benjamina Ipavca (3), Marjana Kozino (7) , Uroša Kreka (1), Antona Lajovca (3), Boga Leskovca (1), Marijana Lipovška (1), Pavla Merkuja (2), Jurija Mihevca (2), Slavka Osterca (2), Iva Petriča (1), Mirka Poliča (2), Izaka Poša (1), Stanka Premrla (1), Rada Simonitija (1), Alojza Srebotnjaka (1), L. M. Škerjanca (1), Daneta Škerla (1), Danila Švaro (3) in Matijo Tomca (1). Med avtorji, ki štejejo veliko število izvedb, pa so J. S. Bach (57 izvedb), L. van Beethoven (92), J. Brahms (35), F. Chopin (27), Čajkovski (53), Debussg (21), Dvorak (21), Grieg (23), Mozart (72), Schubert (24), Verdi (41), Wagner (23). Od italijanskih avtorjev so bili poleg Verdija zaželeni še Bellini (1), Boc-cherini (4), Bolto (1), Casella (3), Cilea (1), Cimarosa (1), Dalla-piccola (1), Donizetti (6), Fre-scobaldi (1), Giordano (1), Leon-cavallo (1), Mascagni (3), Paga-nini (2), Ponchielli (3), Puccini (8) , Respighi (1), Rossini (8), Tartini (2), Vivaldi (5). če še pogledamo, katera skladba je bila največkrat zaželena, potem vidimo, da je na prvem mestu Mozartova «Mala nočna glasba«, z 10 izvedbami, sledijo ji Brahmsov Koncert za violino in orkester v D-duru op. 77 (9), Čajkovskega Italijanski Capriccio za orkester (8), Beethovnova «Pastoralna« ter njegova IX. simfonija (obe 7), Mozartova simfonija «Jupiter» (7) nato spet Beethovnova V. simfonija ter njegov Koncert za klavir in orkester št. 3 (drugi stavek) ter Čajkovskega Koncert za klavir in orkester št. 1 (po 6 izvedb). Danes in jutri nastop najboljših učencev glasbenih šol na Primorskem Društvo glasbenih pedagogov Primorske ter glasbeni šoli v Kopru in Idriji prirejajo letos že četrto leto koncertne nastope najboljših učencev glasbenih šol Pri-moske. Učenci glasbenih šol iz Ilirske Bistrice, Postojne, Sežane, Pirana^J&Ae in Kopra bodo nastopili danes, 27. maja, v glasbeni šoli v Kopru, učenci iz Tolmina, Ajdovščine, Šempetra, No- ve Gorice in Idrije pa jutri, 28. maja, v Idriji. Prireditelji teh nastopov si s tem prizadevajo povečati raven svojega dela ter spodbuditi učence in uveljaviti svoje šole kot kulturne dejavnike svojih območij. Festival v Bergenu BERGEN, 26. — Norveški kralj Olaf je otvoril mednarodni festival v Bergenu, ki bo trajal 18 dni; na sporedu so baletne in glasbene prireditve. Na otvoritvenem večeru je pela sopranistka Victoria de Los Angeles s simfoničnim orkestrom iz Bergena. Nastopili bodo še Vladimir Ashke-nazy, Igor Ojstrah, Rihard Odno-posov ter razni simfonični ansambli. Od oper bodo uprizorili Verdijevega «Trubadurja» ter Hapdnovo «Razočarano nezvestobo«. Vsak dan pa je tudi na sporedu koncert glasbe Edvarda Griega v hiši v Troldhaugenu, kjer je Gierg dolgo živel in delal. * * * CERVIA, 26. — Občina in Avtonomna letoviščarska ustanova iz Cervie razpisujeta nagrado «Citta di Cervia« 1967 v znesku milijon lir (nagrada je nedeljiva) za zbirko poezij, ki še niso izšle. Nagrajeno delo bo izšlo pri založbi Re-bellato v zbirki «Secondo Nove-centoii. Nagrado bodo podelili 6. avgusta. Rokopise je treba poslati do 20. julija. Žiriji predseduje Carlo Bo. * * * V turinski galeriji moderne u-metnosti Viotti bo imel od danes do 9. junija razstavo znani kipar Assen Petkov, Rodil se je v Sofiji 1908 in je na tamkajšnji akademiji diplomiral 1936. Od 1937 živi v Rimu, kjer je izdelal več kot 1250 portretov političnih, cerkvenih, umetniških in kulturnih osebnosti z vsega sveta. * * * BEOGRAD, 26. — Družbeno-po-litične, gospodarske, kultumo-umetniške in druge organizacije in posamezniki so prispevali do sedaj kot pomoč kultumo-umetni-škim ustanovam Benetk in Firenc, ki jih je prizadela lanska povodenj, nad 300 milijonov dinarjev in 180.000 lir. V zvezi z akcijo zbiranja pomoči prizadetim krajem severne Italije je jugoslovanski koordinacijski odbor pozval gospodarske in druge organizacije ter državljane, naj s svojimi prispevki omilijo posledice katastrofe in omogočijo obnovo kulturno-umetniških vrednosti italijanskih mest. V okviru akcije, ki bo trajala več let, bo odbor poleg zbiranja materialne in denarne pomoči organiziral kulturno - umetniške, športne in druge prireditve v korist prizadetim mestom severne Italije. Plečnikova razstava na Dunaju Avstrijska družba za arhitektu- ro je pripravila razstavo Jožete Plečnika (1872-1957, Dunaj - Praga-Ljubljana), ki bo otvorjenadane ob 11. uri v prostorih druz (Wien I, Blutgasse 3/V.). Ra, 'r va bo trajala do 30. junije bo razen ob nedeljah in kih odprta dnevno od 15- ’ ure. Razstavo je uredil Boris dreka. Aleksandar Stipčevič: « G1 i Illiri« (Založba 11 Saggiatore (Mondadori) Milan) Svoje mlade intelektualne bral ce in slovenske tukajšnje P™. sorje želimo opozoriti na n znanstveno delo mladega hrvas ^ ga znanstvenika-zgodovinarja. je kot sodelavec zagrebške verze v povojnih letih dosegel p' znanje doma in v tujini, o ce> -priča ta prevod, ki ga je 0SZ,gn. la znana milanska založba M dadori (collezione a cura dt berto Bosi, vol 51). Knjiga ravnava z vso znanstveno nostjo in z izčrpno predelano sn jo prejšnjih raziskovalcev 0 rih vprašanje, kdo so bili « slovensko zgodovine in tudi IV slov je zanimivi Iliri, kje so pt vali, s čim so se ukvarjali kakšen je bil njih jezik oztr0je. njihova kulturno-gospodarska javnost. Med ugotovitvami le . kaj novosti: ...vdor Ilirov v a jo in v Malo Azijo je bil 1 daljni antiki, saj je dobro zna f. kako so Iliri dolgo branili sv P neodvisnost tako pred Grki ka pred Rimljani. Zapadni del kanskega polotoka je že od n daj, iz predzgodovinske do > predstavljal «etničen filter* teti na prehodu iz starega v z9°a’,. srednji vek doživljal ekspanA stične premike Vizigotov, tincev in novih slovanskih ti so posedli te predele in j" slednje priče sijajne latinsko ske kulture, ki je dala celo mu razne znane vladarje: liana, Dioklecijana, Konstant Velikega. Vdor slovanskih j je potisnil Ilire (k! so se.že tem verjetno umikali trimske^ osvajanju) na jugovzhodne g°r* predele današnje Albanije, "L so še danes njihovi neposrea potomci. . oC Ali ne bomo torej drugače ?" tem ocenjevali Vodnikovo I,IW oživljeno? V. D o Dante Pisani v Piranu V mestni galeriji v Piranu danes ob 19.30 otvoritev razSl pj. olj in risb Danteja Pisanija-sani, ki prebiva v Trstu, se.L rodil 1924 v Miljah. je že na številnih razstavan prejel tudi več nagrad. Poletje Coin ri pravimo se bi>mo preživeli boljše na bližajoči se letni čas, da ga in bolj svobodni: kar se nas tiče, smo nanj pripravljeni. Ustvarili smo svežo, udobno, v nekaterih primerih nenavadno, pogosto tudi eksotično modo, kot je pač hotel Pariz. Izbrali smo nove praktične tkanine, idealne za dolg topli letni čas. Je to način življenja, ki omogoča srečno počutje in ki se izraža v barvah in najnovejših krojih, ki so jih dolgo in skrbno pripravljali naši stilisti. To bo poletje, kakršnih ni bilo in ki ga bomo odkrivali skupaj. * ORANO MAOAZZJNI OB STOLETNICI ROJSTVA Publicistični portret Etbina Kristana in Trst Odlomki iz predavanja v Slovenskem klubu a. Etbin Kristan je polnokrven gledališki človek. Prva postaja na njegovi poti je Zagreb, kjer Je prevzel pri dnevniku pri dnevniku »Agra-jnerTagblatts gledališki referat.7) nntake piše. Etbinova druga po-taja pa je bila Idrija. Tu je posvetil svojo osrednjo pozornost ?n»tsriemu prosvetnemu izobraževanju delavskih množic. Najprimernejše sredstvo v tem po-giedu se mu je zdelo uprizarjanje ser na ljubiteljski osnovi. Ni pa “Uo primernih del. Starejši slo-enaki odrski poskusi niso ustre-st „®'^nov* prelomni miselno stnh ^ato naP*sal dramo »Zve-Wba». Tu gre za motivno upora r® industrijskega obeležja. Ob ^TStni Dredstavi na idriickpi aru »ir. (1898) se je zopet uveljavila stanova univerzalnost. Avtor ie }>il in . — režiser, pa tudi organiza- r’ dramaturg in nosilec osred-"Je vloge. a postaja: Trst. Lep gle- ,7™ uspeh v Idriji je spodbu-r* Etbina k misli, da bi «Zvesto- uprizorili tudi v Trstu. Žal ki 'J?®6* leda j stakniti igralcev, skirri i ^ dorasli intemretacii- dorasli interpretacij p,— nalogam s tem v zvezi.8) j .av in je vzrok, da je pričel v s ‘av«h prebujati smisel za či-, lepo slovenščino. Kako naj stkimo pojav, da Etbin Kri-. r1.n' mogel najti v Trstu spo-onih igralcev? Povsem prepro-ree; Etbinova zamisel ob t ves^bi. je namreč zasnovana v]?0, da je napisal posamezne ij ?.e natančno za tiste osebe Mft ki jih je dobro v poznal "> tik ob morju. Pozneje pa (“povili, da so na Antarktiki a0 fd°Iočene »oaze* s sicer skrom-khJ,?r°> določenim m mahom in po-tj^^arn rastlinjem, kar pa zaje * .favr>o, je ta bogatejša kot se kot acunal°- Vse to pa je danes — Vg^^avi prof. Murphy - * ne- Že°Stl' Anta ,,do*go let živi in deluje na k, ar*tiki več znanstvenih skupin, 'e 5*°učujejo najrazličnejše poja-taša- . *(edeni celim*. Ker pa ob- bj afie teh ljudi ni takšno, kot lju()i Prof. Murphy želel, je kot tejj _J prirode pozval svet, naj p03 Antarktiki, kar se rešiti k0v H° njegovem mnenju je vzro-je f2a ta poziv več: Predvsem st,a!avna Antarktike «v večnem Hi, nui’ ker jo grmenje ali bobne-s!* reaU™:..i.:L. i____________________.____ *i. ^akcijskih letal hudo prestra-tega se slabo obnašajo 'irktv ladij, ki pristajajo ob An-iejoj 'n se vedno »kol blazni vr-)lL na lov. Dobesedno uničujejo ki „ Ptic in tjulenjev. Znanstveni- tai,!)a' Po njegovem mnenju, zbi- .. 'P' JU.. I I M ____11J..1.JL v?,jr„ več živalskih in rastlinskih «t. kol bi jih za svoje znan IkjJ* .Poskuse in za svoja prodaja potrebovali. \ ■■">or bi to ne bilo dovolj, «^'"anstvene odprave na južni t, ,n’ celini* tudi tako malomarni;.,1 koničiju cele gore smeti, ki * k,., neznosen smrad Celo psi. ion si znanstvene odprave Na^o kot z vprežno živino za s° škodljivi, ker jih pustijo it no in tedaj uničujejo, kar C"aa tsf-.niiieiijo prot Murphyja med l?jj ,U| pogodba, ki jo je leta dvanajst držav, ne Piti '.a 'n bi jo bilo treba izpopol PbV,,,^. se bo sedanji odnos do ^dJi! Posebnosti ledene celine ly* a1 1 V”1 tudi v bodoče, bo pri A ____i * * i ■ i __..in.... Ant?rkti'-i do nepo- ravl.iive It (l ^°trebno bo pomisliti tudi Valitev lova nekaterih zvrst k itn, i ?ival'. kot so kiti. tjulenji Jbrjrf>. ?Ki levi. ki iih lovijo na tem J' T U in tudi na odortem mor a l>o treba čimprei prepre- V bo m''ni prof Murphv in ki je o njih vedel, da bodo sodelovali ob uprizoritvi »Zvestobe*. Slovensko odrsko ljubiteljstvo se je razvilo v Trstu nekoliko pozneje. Pač pa je Regentov delavski »Ljudski oder* v Trstu uprizoril 1. 1913 Etbinovo dramo «Tovar-na», ki se v njej zrcali nasprotje med delom in kapitalom. Prav ob «Tovarni», ki so jo uprizorili tu- di v Ljubljani, se je naš znameniti igralec Verovšek pritoževal, češ da mu vsiljujejo priskutno vlogo pri opereti «Pri belem konjičku*, da so ga pa odrivali od »Tovarne*. Potožil se je Etbinu Kristanu, ki je zatem uspešno posredoval v tej stvari pri teda- njem intendantu Franu Govekarju. Umetniške prijateljske vezi pa so vezale Etbina Kristana tudi z Avgusta Danilovo, zlasti v času njenega nastopanja v Ameriki. V Etbinovih tržaških letih je zorela iz študija slovenskega družbenega okolja in tedaj sodobne ibsenovsko obarvane svetovne dramatike njegova drama »Volja* (1902). Dogajanje je zajel Kristan iz življenja naših najpomembnejših obmorskih mest Reke in Trsta. Prav iz odrske publicistike diha Etbinova visoka razvita srčna kultura. V naslednjem ljubljanskem obdobju je sodeloval pri Dramatičnem društvo. L. 1912 je bil po Govekarjevem odstopu izvoljen za intendanta slovenskega deželnega (danes opernega) gledališča. Žal je moral to funkcijo odložiti, ker so ga i. 1912 povabili na predavalno turnejo po slovenskih izseljenskih naseljih v ZDA. Kristan se je rad spominjal obeh prijateljev Borštnika in Ve-rovška, slovečih bardov naše dramske, umetniške poustvarjalnosti. Primerilo se je, da je skupno s Cankarjem prisostvoval vajam ljubljanskega slovenskega i-gralskega osebja. O Kristanovi plameneči vnemi za gledališče pričajo tudi njegove gledališke kritike in nekateri sestavki kakor na primer Vprašanje slovenske drame. Naša Talija, Cankarjeva Lepa Vida, Ten-denčnost Ibsenovih spisov, Funt-kova »Tekma* itd. Pri Etbinu Kristanu pomeni govorniška publicistika pomemben delež ob njegovem ognjevitem javnem nastopanju. Bil je zares blesteč in po naravi nadarjen govorec. Tudi v oratorski pričeval-nosti se zrcali Kristanova univerzalnost: ljudski tribun je z magično močjo govorniške besede, imeniten parlamentarni govornik, sijajen debater, idejno bogat poročevalec ter idejno razgiban dis-kutant na zborih in kongresih jugoslovanske socialno demokratične stranke. Izvrsten predavatelj. Na stotine in stotine govorov in predavanj je opravil na domovinskih tleh in v novih izseljenskih krajih prek Atlantika. Predvsem trojno pričevanje. Izpoved Ivana Zorca, tedaj intendanta tržaškega slovenskega gledališča: Etbin Kristan je zmerom prosto govoril. Njegov slog je bil živahen in blesteč, vžigajoč in zveneč. Svoje misli je razvijal preprosto, razumljivo, pa tudi de-magoško.9) izpoved Ivana Regenta. Etbin Kristan je v svojih govorih rad segal po zelo ostrih primerih in odločnih besedah proti avstrijskemu režimu in buržoaznemu družbenemu redu. Njegovi govori so zveneli revolucionarno. Bil je odličen predavatelj. Rad je, podobno kakor Cankar, prihajal v Trst in predaval o raznih vprašanjih: O Prešernu in Župančiču, o slovenskih kmečkih uporih, o socializmu, o razmerah v Združenih državah Amerike. Itd. Ob nekaterih priložnostih je tudi recitiral. Nadalje navaja Regent, da so povabili Etbina Kristana v Trst 1. 1906 1907, ko je s svojim živahnim temperamentom sodeloval na množičnih shodih za splošno, neposredno, enako in tajno volilno pravico. Ob državnozborskih volitvah 1. 1911 so si narodnjaški socialci zaman prizadevali, zmanjševati silo Etbinove govorniške besede s tem, da so metali nanj kozarce, steklenice in kamenje.10) Izpoved Rudolfa Golouha. Z Et-binom Kristanom se je bil seznanil v Trstu. Po Golouhovem mnenju je bil Etbin Kristan političen in kulturen delavec širšega formata. Priznava, da je bil Etbin dober retorik in spreten čas nikar, da je razgibal delavske vrste in da so bili delavci nanj p<> nosni, čeprav so se čutili starejši organizatorji ob njegovem temperamentnem nastopu odrinjene. Z druge strani pa meni Golouh, da je bilo v njegovih govorih precej nemške šablone, da se mu je kljub temu zdel Etbin teatralen, nenaraven. Tedaj je imel namreč Etbin Kristan po njegovih navedbah navado, da je »sredi govora divje zavpil in hodil sem in tja po odru — vse to pa je učinkovalo neprepričljivo. Golouh je pripisoval to trenutnemu vplivu gledališkega okolja, saj je tedaj Etbin Kristan pisal gledališka dela in je bil nekaj časa ravnatelj ljubljanskega gledališča.*11) 7) Janko Traven: Etbin Kristan o slovenskem gledališču in o sebi. Slovenski poročevalec 23. okt. 1951. 8) Janko Traven: prav tam. 9) Ivan Zorec: Cankar — predavatelj. Dom in Svet 1920. Str. 147. 10) Ivan Regent: Kratki spomini na Etbina Kristana — Primorski dnevnik 1. in 2. decembra 1965. 11) Rudolf Golouh: Pol stoletja spominov. Str. 23—4. — Rudolf Golouh: Ob krsti Etbina Kristana. Slovenski poročevalec 24. novembra 1953. Dr. FRAN VATOVEC (Konec jutri) Srečanje dveh generacij: v pasaži Rossoni razstavlja eden najstarejših tržaških umetnikov Silvester Godina, v sosedni Russovi galeriji pa ena najmlajših tržaških likovnikov Loredana Riavini Mlililiailtlliilliililliiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiili*iillliMlllllililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiaiiiiiiiiiiii«iiiiiiiRi|i PISMA AMERIŠKIH VOJAKOV Z VIETNAMSKIH BOJIŠČ Še nikoli nisem bi! tako rozoioron nad svojo domovino, kot sem danes 1 lil im | Iz dneva v dan se število ameriških žrtev v Vietnamu veča Odpor proti ameriški vojni v Vietnamu se veča, tudi v samih ZDA. Kako jo sprejemajo najbolj prizadeti Američani — vojaki in njihovi svojci — vidimo iz članka, ki ga je pred dnevi objavil hamburški «Stern». «Ta človek je umrl danes, 22. marca 1967» — je bral Jimmy Bresiin, znani komentator lista «New York Herald Tribune« na hrbtu umazanega pisma avionske pošte. Ni poznal človeka, ki mu je to pismo poslal. Znani so mu bili le svetlosivi madeži na njem. Vojaška pošta iz Vietnama ima pogosto takšne madeže. Uradna poštna znamka za letalstvo in vojsko ZDA je potrjevala domnevo, da gre za nekega vojaka iz Vietnama. Bresiin je pismo odprl in prebral, kar je bil napisal Calvin Schvvartz o smrti svojega tovariša iz iste enote: «Smrt Joa Granda je bila nesreča. Tragično je, da je moral naš tovariš umreti v deieli, ki jo nihče od nas nikoli ne bo razumel. Umrl je brez bolečin in za stvar, v katero je moral verjeti. Ostaja vprašanje — zakaj? Se dolgo bo trajalo, preden se bo našel odgovor na to in še na mnoga druga vprašanja.» Bresiin je hotel vedeti še kaj več tudi o Calvlnu Schwarzu. Zaradi tega je poklical obrambno ministrstvo. Potrdili so mu vest o smrti, o kateri je pisalo pismo. Kaj podrobnejšega o smrti Cal-vina Schwartza v Pentagonu niso vedeli. Bresiin je med tem dobil naslov staršev padlega vojaka v Brooklynu in jih poklical. Javila se je neka ženska, ki ie rekla: «Sem njegova mati » Je povedala s šibkim glasom. «Dobil sem pismo od vašega sina. Mislil sem, da bi morda želeli imeti to pismo,« — je rekel Bresiin. «Fant je mrtev.« «Ne vem, kaj naj vam rečem.« «Umrl je od našega lastnega napalma,« je rekla ženska. «Ste vedeli za to? Umrl je od našega lastnega napalma. Kaj le tam počno? Kaj ni dovolj, da jih u-bijajo sovražniki? Ali morajo u-mirati tudi od našega napalma?« Njen glas je visoko zapiskal. Bresiin je slišal, da ji je nekdo nekaj prišepetaval. Nato se je na telefonu pojavil moški glas. ""nnMii,,,i„,„mi„,t,iiliM,ii„nnmnmMim"i........................................................""""""""""........ & l0‘i 21.3. do 20.4.> Preden % ite velikega posla, poskusite v malem. Priložnost za Btg n večer Jfiti '"4 21 4. Jo 20.5.) Ce nočete 7 ,Ji spor s površnimi ljudmi, s[, ,alte njihove d«užbe. Zve , t)yf, ašajte ostati doma. Si s* £KA (od 21.R do 22.6.) Zna van?“li,e v novem okolju in ne , ‘^Prijetno, čudno razpolo družini. I in n(od 23.6. do 22.7.) Nove ide t.? Ogli Vf' možnosti za uspeh. Ne > ije a se skuša vriniti v vaše -V r j % 23 7- d« 22.U.) Če sami ^°rete vsega, odložite nekaj na tuja ramena. Vendar ne preveč. Ljubosumni boste. DEVICA (od 23.» do 22.9.) Vse kaže. da boste tokrat vendarle u-speli. Potrudite se. Nekoliko razdraženi boste. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zdavnaj vložena sredstva ali delo se vam bodo obrestovala. Pazite nekoliko na zdravje. ŠKORPIJON (od 24.10. do 20.11.) Od svojih sodelavcev včasih pre- več zahtevate. Ljubljeno osebo ste začeli zanemarjati. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Če hočete uspeti velikem, morate tudi veliko tvegati. Se čutite sposobne? Mirno kri. KOZOROG (od 21.1 do 19.2.) Novi predlogi, novi načrti, vendar bo vse ostalo ie v zraku. Nekoliko več kritičnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Srečanje z osebo, s katero boste imeli veliko dela. Razmislite o svojih uspehih in neuspehih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogledati bo treba na neopravljeno delo, da vam preveč ne zastane. Pismo, brzojavka ali nepričakovana vest. «Frank Schwartz. Sem fantov oče.« ((Koliko let je imel vaš sin?« ((Dvajset. Mobiliziran je bil 22. novembra 1965.» »Kako dolgo je bil v Vietnamu?« »Točno dva meseca. V petek zjutraj je prišel policijski narednik. Rekel je, da je Calvin izginil. Rekel sem mu: Bog ne daj! To ne sme biti res. Toda občutil sem, da je res. V nedeljo zvečer je narednik ponovno prišel. Javil nam je, da so Calvina našli. Ves je bil zoglenel. Zadela ga je bomba ... ena ... hm ..kako se le tej bombi pravi. .» Njegov glas se je nekako oddaljil. Mogel sem slišati, kako je vprašal: «Kaj je to bilo, o čem so govorili, ko so pravili o Calvi-nu?» In mogel se je nato slišati ženski glas, visok, skoraj krik. Gospod Schvvartz se je vrnil k telefonu. «Da, prijateljski napalm.« Za prijateljsko so imenovali napalm bombo, ki je ubila mojega sina. živega so ga sežgali. Dan po policajevem obisku je prispelo še eno Calvinovo pismo. Pisal je: «Očka, bodi tako dober in stopi k optiku in mi kupi normalna očala za branje in ena očala za sonce.s In: «Očka, dobil sem vitamine, ki si mi jih poslal. Bili smo že vsi zabuhli...» Pismo — je Frank Schvvartz rekel Breslinu — lahko zadržite, če nam lahko napravite uslugo. V časopisu zapišite, da Je bil naš fant dober sin.« Skoraj hkrati s tem pretresljivim Breslinovim poročilom v dnevniku «New York Herald Tribune« Je izšla na ameriškem knjižnem trgu zbirka pisem ameriških vojakov iz Vietnama. Bill Adler, ki je sestavil knjigo anekdot o Kennedyju in Johnsonu, Je zbral v knjigi sto pisem ameriških vojakov, bolničark in pomočnikov Rdečega križa. Mnogi od tistih, ki so ta pisma pisali, so medtem že padli. Pisma prijateljem in sorodnikom dopolnjujejo suhoparna poročila Pentagona o posameznih usodah, ki jasno kažejo strahote in nesmisel vojne v Vietnamu. Od 1961 je v Vietnamu padlo 8560 Američanov, 49.992 pa Jih je bilo ranjenih. Leta 1964 so padli po trije ameriški vojaki na teden, danes jih pade 160! Ameriško obrambno ministrstvo smatra, da bodo letošnje ameriške človeške Izgube znašale več kot 60 tisoč in da bo s tem prekoračeno število žrtev Iz «dvanajstih najbolj krvavih mesecev korejske vonje*. (V vsej korejski vojni je padlo 33.629. Američanov, ranjenih pa jih je bilo 103.284). Mornariški strelec Joe Pais piše svoji materi v Ranton (New Mexico) takole: «30. avgusta 1965 Mama, vem da ne bom nikoli Kaj je «prijateljski napalm» - «Wa-shington se zadovolji z lažnimi papirnatimi poročili...» Sajgonski voditelji so «...bedni in umazani tolovaji in avanturisti» več tisti Joe. Preteklo noč sem izgubil svojega najboljšega prijatelja. Vietkongovci so nekako prodrli v naše vrste in vrgli bombo na kraj, kjer je moj prijatelj spal. Ne morem se več smejati, sedaj je vse resno. Ko se bom nekoč izvlekel od tod, nočem več slišati za vojno.« Vojak Elliot piše svojemu očetu v Clearwateru (Florida): «Maja 1966 John in jaz sva obšla vse področje in pobrala mrtve in ranjene. Ze od samega smrada bi bil kmalu obolel. Sem o-gkfbovalni častnik enote in moram delati inventar o oborožitvi vseh padlih in ranjenih. Neka pilotska čelada je bila vsa umazana od krvi in je imela luknjo od naboja točno nad levim ušesom. Umrl je vsaj takoj.« Vojak John 0’Halloran svojemu očetu v Brookljm (NewYork): «16. julija 1965 Stopali smo po stezi navzdol, ko nam je prišla nasproti ženska z otrokom v naročju. Narednik me je opozarjal na možnost pasti, ker da se v takih primerih Vietkongovci radi poslužujejo žensk. Bili smo oddaljeni le okoli pet metrov od nje, ko je začela jokati kot o-trok. Preden sem dojel, kaj se dogaja, je narednik ubil oba, mater in otroka. Pod ovojem o-troka je nosila granato. Bala se je, da bo morala žrtvovati otroka, ko nas bo ubila. Zaradi tega je začela jokati. Narednik je rekel, da je to umazana vojna, vendar pa da gre za to, ali ubiti, ali biti ubit.« Senator Church je prebral v | kongresu pismo vojaka, ki smatra, da imajo ZDA v Južnem Vietnamu zelo slabega zaveznika. Imena vojaka ni povedal. Pismo je naslednje: «Se nikoli nisem bil tako razočaran nad našo domovino, kot po doživetjih zadnjih petih mesecev. Prvič sem bil tam, kjer se sestavljajo poročila.« «Veliko razočaranje prihaja zaradi žalostnega obnašanja vietnamskega ljudstva. Posebno izobraženi voditelji tega ljudstva so tako bedni in umazani, pravi tolovaji in avanturisti. Ti ljudje mrzijo komuniste, hkrati pa imajo vsi velike račune v tujih bankah. Vsak mesec vlagajo v te tuje banke vsote, ki so za nekajkrat višje od njihovih plač. Zaradi tega sem se razburil in poslali so me neposredno v borbeno enoto.« «V istem času so poročila iz Vietnama zelo rožnata, tako da bi mogli pomisliti, da smo vojno že dobili.« «V teh poročilih se zatrjuje, da je moj bataljon (250 mladeničev) umoril in zajel 175 Viet-kongovcev. Jaz pa sem v vseh štirih spopadih videl le dva mrtva in osem jetnikov. Ce pri-štejem tudi tiste mrtve, ki so jih morebiti Vietkongovci odnesli, računam, da smo ubili vsega skupaj kakih 20 ljudi. Mi pa smo z naše strani izgubili 50 borcev in imeli še 35 ranjenih in 16 ujetih.« «Toda V/ashingtcm se zadovolji s temi lažnimi papirnatimi poročili... Tisti tam živijo v svetu sanj, toda bojim se, da vlečejo za nos na eni strani sebe. na drugi pa vso ameriško javnost.« UGOTOVITVE NEMŠKEGA ANTROPOLOGA Življenjska raven vpliva na telesni in duševni razvoj Naši potomci bodo večji, vendar pa ne toliko, kot nekateri menijo - Egiptovski znanstvenik napoveduje, kakšen bo človek leta 2500 MONCHEN, maja. — Prav gotovo ne bomo povedali nič novega, če rečemo, da je sedanja mlajša generacija bolj razvita kot starejša. O tem nas lahko prepriča že sam pogled na večjo ali manjšo množico, kjer bomo takoj opazili, da so sinovi in hčere — seveda v ustrezni starosti — višji od svojih staršev. Glede tega menda ne bo oporekanj. Kadar pa bomo zatrdili, da je sodobna mladina tudi umsko in duševno nasploh bolj razvita, se bodo prav gotovo oglasili k besedi ljudje, ki jih bo ta trditev razjezila, češ da je sodobna mladina površna, malomarna, da samo zahteva, da pa ne zna nič. Kar zadeva te ugovore, bomo rekli, da odražajo pač že prislovični kontrast med mlajšo in starejšo generacijo, ki se še ne more vživeti v miselnost in življenjske nazore mlajše generarie. Da pa ne bi ostali le pri trditvah brez u-streznih utemeljitev, bomo povzeli podatke, ki jih je v zvezi s tem zbral nemški antropolog prof. Sal-ler. Po njegovih podatkih se je povprečna višina Nemcev v našem stoletju povečal-, za 10 cm. Okoli leta 1900 so bile Nemke v povprečju visoke 152 cm, danes znaša njihova povprečna višina 162 cm. Tedanji Nemci so bili visoki v povprečju 163 cm, danes znaša njihova povprečna višina 173 cm. V samih šestih desetletjih se je torej povprečna višina nemškega človeka dvignila za 10 cm. To, kar velja za Nemce, bi pod določenimi pogoji mogli pričakovati za vse bolj razvite narode. Zato se logično postavlja vprašanje, ali bo šel človeški razvoj vedno po tej poti in bomo čez 100 ali 200 let imeli na zemlji same velikane, torej ne ljudi naše velikosti, pač pa ljudi, ki bodo krepko prekoračili 2 metra višine? Prof. Saller meni, bolje trdi, da obstajajo tudi takšne domneve, da obstaja na primer tudi domneva, da bodo Američani okoli leta 2000 visoki v povprečju 2 metra in 12 cm. Toda s tem ne soglaša, kajti po njegovem se tako imenovana »akceleracija* ne drži dednostnih pravil, to se pravi, da ni nujno, da se iz visoke matere in visokega očeta rodi še višji sin ali višja hči, pač pa je naglo naraščanje povprečne višine, ki smo jo omenili, prvenstvena posledica drugačnih, boljših življenjskih razmer. Po trditvah prof. Sallerja so bili naši predniki nižje rasti zato, ker je bilo njihovo življenje slabše. Človek v slabših življenjskih razmerah se slabse razvija, podobno kot se slabše razvije drevo, ki raste v slabših življenjskih razme rah, na slabi zemlji. V zvezi s tem je navedel tudi nekaj podatkov iz preteklosti. Po njegovih proučevanjih so bili nekoč plemiči po svojem fizičnem razvoju — v povprečju seveda in z ustreznimi izjemami — višji od ostalega prebivalstva, ker so pač živeli v boljših razmerah. To pa ne velja le za plemiške družine, pač pa za vse ljudi, ki so živeli bolj bogato življenje. Glede tega mu proučevanja še danes potrjujejo to, in sicer so mladeniči in dekleta, ki obiskujejo srednjo in višje šole višji kot pa mladeniči in dekleta, ki se po končani osnovni šoli takoj zaposlijo. Če velja to za prebivalce razvitih dežel, kaj pa s prebivalci ne- razvitih področij naše zemlje? Po podatkih, ki jih je zbral prof. Saller, so bili Kitajci nekoč zelo drobni in so danes sorazmerno bolj razviti kot njihovi dedje in pradedje. To se zdi čudno, če upoštevamo dejstvo, ču so Kitajci še vedno bolj slabo razviti. Toda prof. Saller je zbral ustrezne podatke, ki to potrjujejo. To razlaga takole: «Nekoč so na Kitajskem samo enkrat na leto slavili klanje živine. Danes vsak Kitajec je najmanj enkrat na teden meso.* To svojo trditev nemški antropolog utemeljuje tudi s podatki • Japoncih, ki žive v ZDA, torej v razmerah visoke življenjske ravni. Japonci, ki žive v ZDA, so v povprečju visoki 1,65 m, Japonci, ki žive v domovini pa 1,60 m. Če je do sedaj prof. Saller navajal konkretne podatke, je v naslednjem skušal te svoje trditve razsvetliti tudi z druge strani. Po njegovem vpliva na višjo rast življenjska raven, bolj konkretno vplivajo beljakovine in vitamin D. Beljakovine »vzbujajo* hipofizo, ta pa regulira rast telesa. Če npr. noseča ženska uživa veliko beljakovin, bo njen otrok večji. »Poleg tega uživamo danes v najrazličnejši hrani veliko več vitamina D, kot smo ga uživali nekoč in mnoge matere dajejo svojim otročičkom vitamine D tudi v tabletah. Zato danes zelo redko kdaj naletimo na rahitičnega otroka,* pravi prof. Saller. K tema dvema osnovnima pogojema dodaja prof. Saller še enega, ki se zdi nekoliko drzen: Po njegovem vpliva na višjo rast tudi več sonca in več zraka, ki ga ima na razpolago današnji človek. Po njegovih podatkih so slepi otroci v povprečju nekoliko nižji od otrok, ki imajo normalen vid. »Kaže, — pravi prof. Saller — da tudi svetloba vpliva na rast.* K temu je dodal še sledečo ugotovitev: «Moja mati je v kopališču imela na sebi veliko več obleke, kot je ima danes dekle, ko gre na ulico.* Kljub vsem domnevam, tudi tistim ameriškim, da bo povprečni Američan okoli leta 2000 visok nad 2 metra, pa je . rof. Saller prepričan, da bo človek v povprečju le malo spremenil svojo povprečno višino in da se bo »ustavil* nekje pri 180 cm za moške in 170 cm za ženske. To bi bila po njegovem optimalna višina, k’ bi »jo mogel človek tako rekoč podedovati*, druga stvar pa je, kaj bo dalo nadaljnje višanje življenjske ravni. Kaj pa drugo vprašanje, namreč umski razvoj sedanje višje generacije in bodočih morebiti še višjih ljudi? Po mnenju prof. Sallerja je povsem zgrešeno trditi, da je bila prejšnja generacija umsko bolj razvita. Nasprotno. Duševni razvoj sodobne mladine v ničemer ne zaostaja za njenim telesnim razvojem. Znano je, da danes mladina tudi spolno prej dozori kot so dozorevale prejšnje generacije. Hkrati obstajajo konkretni podatki o tem, da so telesno bolj razviti dijaki in dijakinje v povprečju bolj aktivni, duševno bolj razviti in da pri raznih testih dobijo več točk. Glede tega je prof. Saller dodal še sledeče: »Tisti, ki s svojim 14-letnim si- (Nadaljevanje na 6. strani) iiiimitimmmiiiiMiiitiimniiiiiiiiiiiiMiiiiimiimia Šeststota ponovitev «Brestovske trdnjave» 't. '"""'m MOSKVA, 26. - Takoj po vojni je ruski dramaturg Konstantin Gubarevič napisal dramo, ki ji je dal naslov »Trdnjava slave» in ki je bila posvečena braniteljem bre-stovske trdnjave. Delo so prmč uprizorili v gledališču tJanka Kupola« v Minsku. Ko pa so ustano vili deželno gledališče za Belo Rusijo, je avtor svojo dramo nekoliko spremenil in ji dal naslov «Brestovska trdnjava». Od tedaj je minilo 14 let. In ves ta čas v mestu, ki se spominja na junaštvo svojih braniteljev, je drama Konstantina Guba-reviča tako rekoč stalno na programu. Gledališki ansambel bre-stovskega gledališča je to delo vključil tudi v svoj repertoar za turneje po Beli Rusiji, po Ukrajini in tudi na turneji po Poljski. To delo so prilagodili in uprizorili• tudi za centralno sovjetsko te levizijsko mrežo, ponovili pa tudi na kijevski televizijski postaji. Pred nedavnim so uprizorili že 600. ponovitev tega dela. Preden se je dvignil zastor za to jubilejno predstavo, je bila krajša slovesnost, na kateri je gledališki ansambel iz Bresta dobil posebno častno diplomo, ki mu jo je poslal vrhovni sovjet beloruske republike. Za letošnji filmski festival v Moskvi se je doslej prijavilo že 34 tujih kinematografij. Iz Italije se je prijavilo za festival tudi nekaj znanih italijanskih filmskih ljudi, kot na primer De Santis, Claudia Cardinale, Raj Vallone in nekateri drugi. v nedeljo, 28. maja ob 21. uri prosvetno društvo Valentin Vodnik v Dolini; v torek, 30. maja Slovenski klub, Ul. Geppa 9; v sredo, 31. maja ob 21. uri prosvetno društvo Ivan Cankar; v četrtek, 8. junija ob 21. uri prosvetno društvo Slavko Škamperle Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere. Film prikazuje partizanske borce, ki spremljajo skupin0 otrok na osvobojeno ozemlje-Ker ima v filmu glavno vlog? mali Peter, bo še posebno privlačen prav za otroke. Zato priporočamo tudi popoldanske predstave. Slovenska prosvetna zvez* Nazionale 16j00 »Dick Smart 2.00J* Eastmancoilor. Margaret Lee, chard Wyller. Excelsior 16.00 «Caprice che Scotta« Barve De Luxe. _ la centi* Fenice 16.00 «11 principe di DoneS Technicolor, ni, Eden 16.00 «Un uomo, una u°nl A. Technicolor. 2 nagradi OscaL . nouk Aimee. Prepovedano m1* pod 14. letom. jafe Grattacielo 16.00 «Alle donne Ra)’- ladro« James Coburri, Aldo Camiila Spary. Eastmancolor. Rltz (Ulica San Fraricesco 10) 15,30 «La lunga estate calda« ‘ nicolor. Paul Nevvman, Tony 1 ersaž1*0* scope, Tony' Kendall, Barbara Moderno 16.00 «Per pochi dollaIQffiV oiosa. Alabarda 16.00 «Doppio beri Technicolor. Yul Brynner. ^ Fllodrammatico 16.30 «Joe Walk*r perazione Estremo Oriente« C •bara dollarj^ cora« Technicolor. Giuliano ma, Jacq,ues Sernas. , Cristallo 16.30 «Qiriller memoranou Technicolor. Aurora 16,30 «L1U1 e 11 vagab0O%, Garibaldi 16.30 «Sono un agente 1 James Stewart. Capitol 16.30 «Dali a terazza« 0 nicolor. Mirna Loy. Prepoved mladini pod 16. letom. ,,u% Impero 16.30 «Penelope la maSn“ ladra«. j! Vittorio Veneto 16.00 «Texas oltr ^ fiume« Technicolor. Dean Marl Alain Delon. hn|. Ideale 16.00 »Cincinnati Kid» Teu color. Steve Mac Queen, Ann ®ret- „ D Asloria (Ulica «1®v5jK nlm potnim listom. Vpisovanje pfl dan od 18. do 20. ure na sede* Rumeni hiši do 28. tjn. Mali oglasi VAJENKO Išče frizerski salon rlda«, vla L. Vero 5. Tel. 36-6 j, GOSPODINJSKO pomočnico do — prva služba — Išče ° Raffa, Milan, Bonaparte 12. TRŽAŠKA KNJIGARNJ Tr»t - Ul. iv. Frenčl*11* lelelon «1-7»* Novost: Vujačič: * ŽALOSTNI CIRKUSANTI Po dolgi in mučni boleri^* je za vedno zapustila nas» mama m stara mama Jožefa Ražem (Gotova) ^ Pogreb drage pokojnice Hotel la, v sredo po-voione v Novem pristanišču odkrili ni,tbzaf>le-’liU pošiljko 42 zabojev 1p j?’, Mitraljezov in bajonetov, ki L Di a namenjena v Aden, v angle-ai4£5otektorat> kjer se že dalj časa ^%%onjski°naliSti b°rij° PPOti an‘ n,.?0, zagotovilih policijskih orga-Si V’Je orožje prihajalo iz Bolgarije, zeu ?° Preiskovalne oblasti doslej j. „ skope s podatki, ker morajo “eotovitl, kdo je pošiljal orožje Trsta v Aden. Kakor je bilo ^edeti' » agenti letečega jj pKa bili ze precej časa na pre-uu Približno enim mesecem »j® angleške policijske oblasti v obvestile, da so v tistem pri-, nišču zaplenile pošiljko orožja, niši? Prihajalo iz tržaškega pristati ti. - tem opozorilu so bili agen rir,t!?as'ir~Pišča Aden. Po neuradnih za- f.ttn.T,- r-u iieurauinn za- Va?n llh’ je PPšiljka prišla baje ,z železnici in zaboje so raz-v skladišču štev. 62 na poni štev. VI. v Novem pristanišču. carinske formalnosti pošiljke, lii °ila samo v tranzitu, je oprav-rf10 špedicijsko podjetje SAIMA iz Galatti 22. Na formularjih bla-„r v tranzitu je bilo označeno, da iJ; ?a pošiljko električnih motor-tra M sesalk. Kot je običaj pri L « vnem hlagu, ni carina opravi-D- tr, ,enega Pregleda. Pošiljka je v a v Trst z vsemi dokumenti ' I red-djšču orožja, ki so ga prevažali na tovornjaku s tranzitnimi carinskimi dokumenti, na katerih je bilo označeno drugo blago. O zaplembi orožja Je bila obveščena tudi mednarodna policija, preiskava pa je v polnem teku. Policisti bodo zdaj katalogirali in prešteli orožje, ki bi zadostovalo za oborožitev celega bataljona vojakov. Po končani preiskavi bodo orožje uničili. Padla je v stanovanju V svojem stanovanju se je včeraj ponoči ponesrečila 69-letna gospodinja Stefania Macor vd. Zadro iz Ul. Besenghi 61. Pri padcu si je verjetno zlomila levi kolk in se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti od 30 do 90 dni. 1 OBČNEGA ZBORA PODPORNEGA DRUŠTVA Iz svojih skromnih sredstev nudi pomoč šolski mladini in revežem Lani so v ta namen izplačali 275 tisoč lir ■ Počastitev spomina umrlih članov ■ Dr. Sancin: šole naj zahtevajo več podpore iz javnih sredstev Doma se je ponesrečil Na ortopedski oddelek bolnišnice so sinoči s pridržano prognozo sprejeli 72-letnega upokojenca Antona Puntarja s Kontovela 59, ki se je že predvčerajšnjim zvečer ponesrečil doma, kjer je postal žrtev nerodnega padca. Puntar si je zlomil desno stegnenico, vendar je šele včeraj v bolnišnici zaprosil za funkcionarji tržaške kvesture pregledujejo zaboje, polne brzostrelk zdravniško pomoč. in pušk IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN in so jo raztovorili v skla-piičakovanju, da jo natovo- kihPa neko ladjo tržaškega Lloyda, i» M brala čez nekaj dni odpluti ,,ciob^a Pristaniaea Proti afri- ni??® Pregledom ležečega blaga v osni?ri''-^u Je prišlo na dan, da v zabojih ni električnih V rti°rjev in sesalk, kot je bilo razijo 12 car;ns|rih tranzitnih doku-Piišk v’ temveč orožje, v glavnem LJ\e “mauser« in mitraljezi z ozna-71! v cirilici. h nrePti letečega oddelka, ki vodi-skavo, so na podlagi sodnega VČg’ ^ Zaolpnili nosiliikn in •mbnip Sito in mitraljezov. Poleg tega V{l?“a zaplenili pošiljko in zaboje sito ,J Popoldne prepeljali v policij-tolttOjašnico «Beleno» v Ul. P. Re-lv,i. *a. Tam so odprli vseh 42 za- lw' ln v ni’h našli približno 800 '“ hifrk ln mitraljezov. Poleg tega ..Io nekaj zabojev polnih bajo- it1Hv na zatik za omenjene puške . rabljenih torbic za naboje Tl? lz<3elave. bilo | a vrednost tega orožja, ki Je rw *eP° razporejeno v zabojih in to čo0 namazano, je približno 30 Itdela ntlhjonov lir. Puške nemške l94s Ve imajo označeno letnico ^'Mitraljezi pa 1967. Zelo ver-je vS gre pri puškah za orožje, ki ca n® zaplenjeno Nemcem ob kon-v«t|otne' Mitraljezi pa so po vsej delj^mosti najnovejše bolgarske iz- j6i (ja tukajšnja po-l prizadejala okupatorju v bitki pri Peternelu v Brdih. . Spominsko svečanost prirejata na pobudo ANPI občinski upravi s sodelovanjem drugih bojevniških združenj. Najprej bo ob 10. uri svečanost pri Sv. Ivanu, nato pa ob 11.45 na sedežu občinske uprave v Pre-mariaccu, kjer bo uradni del svečanosti. Pokop padlega vojaka V torek zjutraj so vojaške oblasti pripeljale na doberdobsko pokopališče posmrtne ostanke Jožefa Ferle-tiča. V drugi svetovni vojni je bil kot navaden vojak premeščen v Črno goro, kjer so ga uporabili za prevajalca. Ob zadnjem srečanju z domačimi fanti je že imel tajne stike s partizani, a leta 1943 je padel v še neznanih okoliščinah. Preden so ga poklicali k vojakom leta 1939 je pustil doma že siroti dve hčerki, ker mu je leto prej u-mrla žena. Sedaj so njegove posmrtne ostanke po 24 letih prenesli iz Čiga pri Splitu na domače pokopališče, kjer so jih položili v skupni grob z ženinimi. J. Poskus samomora Naveličan življenja je včeraj o-krog poldne 31-letni elektrovarilec Raffaele Berton iz Ul. D’Alesslo 7 v svojem stanovanju odprl plinsko pipico in zaužil 6 tablet aspirina. Bertona, ki se zdravi zaradi živčnosti, so pravočasno rešili sostanovalci in poklicali rešilni avto. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral na tretjem medicinskem oddelku zdraviti od 4 do 5 dni. Klil« »IBIS. P KOS K K predvaja danes, *7. t. m. ob 19.3« Clnemascope barvni film: II tormento e 1’estasi (MUKA IN ZANOS) Po romanu Irvinga Stona Igrajo: OHARLTON HESTON, REX HARRISON ln DIANE CILENTO tune na I n či} predvaja danes, 27. t. m. ob 18, uri film: 777/1- Igrajo: DON MURRAY, JANET LEIGH, BRODERICK GRAW-FORD In RICHARD CARLSON Avtomobilist iz Gorice je podrl mopedistko Včeraj ob 14.15 se je peljala 46-letna tekstilna delavka Teresa Si-mionato, ki stanuje v Ul. Campa-gna Bassa 2 R, ter je zaposlena v tekstilni tovarni v Podgori, z dela z mopedom Ducati proti domu. Ko je hotela zaviti v svojo ulico pri gostilni Puia na Majnici, pa je privozil za njo z avtom alfa romeo 2000 24-letni Francesc Poletti iz Gorice, na Travniku št. 16, ter jo podrl. Žensko so z rešilnim vozom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na glavi, rano na roki in pretres možganov ter so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. Cestna policija iz Gorice je ugotovila le manjšo škodo na mopedu. Z ONSTRAN MEJE Enosmerni promet v predoru pod Panovcem Da bi se obnovitvena dela v predoru pod Panovcem čimbolj nemoteno razvijala, bodo prihodnje dni omejili promet z motornimi vozili skozi predor. Potovati bo moč samo v smeri Iz Nove Gorice proti Rožni dolini. Iz Rožne doline proti Novi Gorici pa se bodo morali lastniki motornih vozil odločiti za cesto čez Pristavo oz. Rafut. Da bi bila vožnja po tej cesti čim bolj udobna, hitijo zdaj z zadnjimi asfaltnimi deli. Verjetno bo preusmeritev prometa Izvedena že v začetku prihodnjega tedna. • * * Novogoriška gimnazija slavi te dni dvajseto obletnico svojega obstoja. Bivši učenci jo bodo prosla vili nocoj s slavnostno akademijo v novogoriški kino dvorani, Jutri pa se bodo zbrali pri tovariškem srečanju v Kobaridu. Začetki delovanja novogoriške gimnazije segajo v Šempeter, kjer Evropska turneja zbora Seghizzi Pevski zbor Seghizzi iz Gorice odide konec meseca na 8-dnevno turnejo po Nemčiji, Holandski in Švici. Namen tega potovanja je navezovanje kulturnih stikov med našo deželo ter zgoraj omenjenimi državami, obenem pa bo zbor ob tej priliki pel za italijanske ekonomske emigrante, ki si v velikem številu služijo kruh v teh državah. Zbor se bo ustavil v Salzburgu, Muenchnu, Nuernbergu, Frankfurtu, Venlu, v Koelnu in Winterthuru. Spremljali ga bodo predsednik Gi-no Cocianni, župan Martina, občinska odbornika Pasquale De Simone in Giuseppe Agati ter pokrajinski odbornik Giovanni Vezil. Izlet bo vodil podpredsednik Sergio Simone. V Dokrdobu je umrla Alojzija Lavrenčič V ponedeljek popoldne nas je za vedno zapustila Alojzija Lavrenčič, poročena Gergolet. Vest o smrti pokojnice, ki je dočakala 70 let, je v naši vasi marsikomu ganila srce, ker je bila skozi vsa leta skrbna gospodinja na domu ter pridna delavka na polju. S svojim vedrim o-brazom si je pri vsakomur pridobi la zaupanje. Zdrava in čvrsta kot kraški kamen je bila pri Šervotovih duša in srce zares zgledne kmečke družine na Krasu. Vzgojila je dva sina in tri hčerke ter od rane mladosti vsakogar od njih naučila ljubiti slovensko besedo Pred dobrim mesecem je za posledicami krvnega pritiska nudo zbolela ter so bila zaman vsa zdravniška prizadevanja. V ponedeljek popoldne je umrla na svojem domu. Nam vsem bo ostala v trajnem spominu kot neupogljiva kraška mati, svojemu možu Antonu pa kot življenjska družica, ki mu je ustvarila ter vzgojila vzorno slovensko družino. J. Partizansko slavje v nedeljo v Brdih V nedeljo bo v jugoslovanskih Br-dih_ prijateljsko srečr.ije partizanov briško-beneškega odreda in italijanskih partizanov, ki so se borili v Brdih in Beneški Sloveniji. Ob 9. u-ri bo pred spomenikom Srečku Kumarju v Kojskem koncert pevskih zborov iz Primorske in Gorenjske, ob 11. uri v Gonjačah pa partizansko zborovanje, na katerem bosta govorila Tine Remškar in Giovanni Padovan-Vanni. Na slavju bo sodeloval tudi pevski zbor p.d. «Briški grič» iz Števerjana. Na Dobrovem se bo slavje nadaljevalo z zabavnim popoldnevom, ki bo obsegal koncert godbe na pihala, telovadne točke, modno revijo in ples. Spominski svečanosti za furlanskimi antifašisti Jutri, 28. t. m., bo pri Sv. Ivanu ob Nadiži in v l Premariaccu spominska svečanost ob 22-letnici mu-čeniške smrti 26 furlanskih borcev za svobodo, katere so nacisti po ukazu gaulauterja Rainerja obesili iiiiiiiiiiiiiiiiiiii........................................................ IZPRED 0KR0ŽNEEA SODIŠČA V SORICI Ker je pohujševal mladoletnika je dobil 6 let in dva meseca zapora Zapodita sta tinancarja, ki je hotel posredovati v prepiru ■ Odiseja Jugoslovana v Tržiča - Ko se je zdravit v umobolnici, je vlomil v točilnico SPZ iz Gorice in ZKPO Iz Nove Gorice prirejata IV. obmejno srečanje v Sovodnjah v nedeljo, 28. maja Program: ob 16. uri prijateljska nogometna tekma med reprezentancama obeh obmejnih področij; ob 18. uri koncert obmejnih pevskih zborov ter združenih godb na pihala iz Trebč, Nabrežine in s Proseka PROSVETNO DRUŠTVO IZ SOVODENJ PRIREDI VEČERNE PLESE V SOBOTO, NEDELJO IN PONEDELJEK Goriško okrožno sodišče je včeraj v odsotnosti obtoženca obravnavalo pri zaprtih vratih zadevo 49-letnega Francesca Venchiaruttija iz Gorice, ki stanuje v kazermetah na Svetogorski cesti ali pa v domu za občinske reveže v Ul. Baiamonti, kakor pač nanese. V obtožnici je navedeno, da je na javnem prostoru pohujševal mladoletnega dečka in ga odpeljal. To se je zgodilo v Gorici, za sanatorijem v Ul. Vitto-rio Veneto dne 17. marca lani. Mladoletnik je bil 9-letni G.R. iz Gorice. Po zagovoru odv. Mamola, ki je poudaril, da sodniki nimajo drugih dokazov kot izjave dečka in njegove matere, je sodišče upoštevalo, da je bil Venchiarutti že pred sodniki za podobna dejanja ter ga je obsodilo na 6 let in dva meseca zapora in na plačilo stroškov. Končno so včeraj zaključili tudi razpravo proti 29-letnemu Brunu Ču-beju in 34-letnemu Stanislavu Ko-njedicu, oba iz Gorice, prvi iz Ul. Baiamonti 14 in drugi iz Ul. Rabat-ta 18, ki delata kot težaka pri Rdeči hiši. Prva razprava je bila že 12. maja, pa so jo potem odložili, da bi zaslišali še nekatere priče. V obtožnici je navedeno, da sta 13. avgusta lani pred barom pri Rdeči hiši žalila in odrinila proč finančnega stražnika Giovannija Lanzo, ki je bil v službi ter je hotel poseči v prepir, v katerega je bil zapleten Čubej. Državni tožilec dr. Caputi je predlagal 9 mesecev zapora za Čubeja in 8 mesecev za Konjedica; sodišče pa je oba oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ju je odv. Pascoli. V prizivni razpravi so obravnavali zadevo 45-letnega invalida Jovana Todoroviča iz Iličeva pri Kragujevcu v Srbiji. Okrajni sodnik v Tržiču ga je dne 26. januarja letos obsodil na 8 mesecev zapora ter 40 dni pripora pod obtožbo, da je preveč vsiljivo prosjačil na javnem prostoru, da se ni vrnil v kraj svojega bivališča, kot je to zahtevala policija iz Benetk, ki mu je izdala izgonski list ter r’a je sodniku zatajil, da je bil že prej kazmvan v Italiji. Prvo dejanje se jr zgodilo dne 16. januarja letos v baru «Centrale» v Drevoredu S. Marco v Tržiču, kjer je Todorovič prosjačil in pri tem kazal gostom svojo pokvarjeno nogo, da d se ga usmilili. To pa ni I prijalo gospodarju lokala, ki je po-| klical policijo, katera ga je odpeljala in prijavila sodišču zaradi nasilnega prosjačenja. Todorovič je vložil proti obsodbi priziv in včeraj v Gorici ponovno poudaril, da je v resnici prosjačil, ker je invalid in mora pač na neki način živeti, vendar pa da pri tem ni bil vsiljiv. Dodal je še, da je prišel v Italijo z rednim potnim listom ter da se želi vrniti k ženi i" dvema otrokoma, ki živijo nekje blizu Beograda. Sodišče je upoštevalo njegove izjave ter je spremenilo prvostopno razsodbo, v kateri je ugotovilo nekatere nepravilnosti. Odredili so tudi, naj Todoroviča izpustijo iz zapora, če ni zaprt še zaradi kakega drugega prestopka. Branil ga je uradno odv. Testa. Na zatožni klopi je bil tudi 37-let-ni Darij Cristin iz S. Pier dTsonzo pod obtožbo, da je ukradel ključ točilnice v pokrajinski umobolnici, šel ponoči v točilnico, kjer je s silo odprl predal in odnesei 5110 lir denarja, 41 zavojev cigaret ter 10 zavojčkov karamel. Dejanje se nanaša na noč od 15. na 16. januarja lani. Ravnatelj OPP je takoj naslednje jutro prijavil vlom in policija je osumila Cristina, izvedla pri njem preiskavo ter v resnici dobila ključ točilnice. Cristin, ki je bil takrat v umobolnici na zdravljenju, je tatvino priznal; povedal je, da je vdrl v točilnico zvečer ob 22.30 ter da je skril na kradeno blago na dvorišču za bolniško kapelo pod neko samokolnico. V resnici so našli tam nekaj denarja in cigaret. Sodišče ga je obsodilo na 16 mesecev in 15 dni zapora, 45 tisoč lir globe in plačilo sodni!. stroškov. Kazen pa mu je zaradi amnestije odpuščena. Branil gi je odv. Pascoli. Iz bolnišnice v Tržiču Pri manevriranju avtomobila nazaj na nekem dvorišču v Tržiču, je avtomobilist podrl 5-letnega Gian-carla Stivanella iz Ul. Volta 5, O-trok je^ dobil poškodbe na trebuhu in v tržiški bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Doma je padel po stopnicah 41-letni Edoardo Zorzetti iz Begliana; v bolnišnici so pridržali za 15 dni na zdravljenju zaradi zloma nekaj reber. Gorica VERDI. 17.30: «Doppio bersaglic Jul Brynner in B. Ekland. Am riški barvni film. CORSO. 17.15: «Quen Sade», J. 3 Volonte in Lou Castel. Kinem skope v barvah; mladini pod 1 letom prepovedan. MODERNISS1MO. 16.45-22: «L*A gelica avventuriera«, M. Merci in D. Gelin. Franc.-ital. koprodu cija. Barvni film, mladini pod 1 letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Batman», West in B. Ward. Ameriški fil v barvah. V1TTOR1A. 17.15-21.30: «La regu dei Vikinghl.), D Murray in Ca ta. Barvni film; mladini pod 1 letom vstop prepovedan. Tržič A/ZURRO. 17.30—22: «Io, Tamore B. Bardot in L. Terzieff Kinem skopski film v barvah. ENCELSIOR. 17.30—22: «Wantet Giuliano Gemma, v kinemaskof in barvah. PRINCIPE. 17.30: «La bisbetii domata«, L. Taylor m R. Burto Kinemaskopski film v barvah S. MICHELE. 19—22: «1 morituri M. Brando in J. Brynner. Ronke EXCELSIOR. 19—22: «La capanr dello zio Tom». RIO. 19.30—22: ((Agente Z 55 — mi sione disperata«, J. Cobb in 1 Tani. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je oi prta v Gorici lekarna AL CORS( Marzlni, Korzo Italija št. 89, te 24-43. RONKE Ves dan ln ponoči je dežui lekarna «AlTAngelov) dr. Sergia C vettija, Ul. Roma 22, tel. 72393. TR2IC Ves dan in ponoči Je dežurna 1 kama «Alla salute» dr. Fabbri Panzano. Ul.Oosulich 103, tel. 72-48 DOMAČI ŠPORT Jutri, 28. maja NOGOMET Kvalifikacije za II. ligo Ob 17. uri v Nabrežini VESNA — PORPETTO Ob 17. uri v Boljuncu ROSANDRA — LOČNIK ODBOJKA Moška C liga Ob 10. uri v Miljah ACEGAT — KRAS Moško promocijsko prvenstvo Ob 10. uri na stadionu «Prvl maj» BOR B — BREG Ob 10. uri v Ul. Zandonai CRDA B — ZARJA KOŠARKA Dan«s začetek svetovnega prvenstva MONTEVIDEO, 26. — Jutri ponoči se bo v Urugvaju začelo svetovno prvenstvo v košarki. Prireditelji so prenesli sedež C skupine iz Bahie Bianche v Montevideo, ker oblasti niso hotele izstaviti vizumov sovjetskim igralcem (dali bi jim samo, če bi jim lahko vzeli prstne odtise, kar so Sovjeti odklonili). Spored prvega dneva prvenstva je naslednji: A skupina (Mercedes) Jugoslavija - Mehika, Italija - ZDA B skupina (Salto) Brazilija - Paragvaj C skupina (Montevideo) Argentina - Japonska ODBOJKA V Ze šesta šesterke V M05K! DEŽELNI C LIGI zaporedna zmaga zgoniškega Krasa Jutri v Miljah spopad z leaderjem lestvice Acegatom V predzadnjem prvenstvenem zavrtljaju deželne odbojkarske C lige je Kras iz zgoniške občine nudil svojim zvestim navijačem 'letošnje brez dvoma najlepše zadoščenje: po štirih setih so namreč kra-sovci prepričljivo strli sleherni odpor gasilske vrste iz Gorice. Gostujoča šesterka se je Izkazala za zelo žilavo in je predvajala tehnično dovršeno ijgro, vendar so bile te vrline soških igralcev premalo, da bi lahko spravili v zadrego zgoniške odbojkarje, ki so Mii dobro uigrani v vseh odsekih in so še enkrat .„„..„„........................... TRETJA KVALIFIKACIJSKA TEKMA VESNE Jutri v Nabrežini tekma z enajsterico Porpetta Križanom zadostuje za vstop v II. amatersko ligo samo ena točka 6e ena točka in Križani so matematično v II. kategoriji. In to »očko bi lahko igralci Vesne osvojili jutri proti Porpettu, katerega sp v prvi tekmi premagali s 3:0. Torej je povsem naravno, da Križani lahko upajo na domačih tleh najm anj na neodločen rezultat. Sicer so se nogometaši Porpetta visoko od- ---------------- -----.. jjaj Drugače ne moremo umeti tako visokega poraza. Pozzuolo je zares solidna ekipa, atletsko najmočnejša od treh in je tudi individualno presenetila. Sreča, kot kaže, pa je igralce Pozzuola neusmiljeno zapustila. Tudi prejšnjo nedeljo proti Vesni so imeli precej smole, saj so ponovno izgubili enega svojih dolžili za poraz z Vesno s prepričljivo zmago nad Pozzuolom s 4:1, toda pripomniti moramo, da je Pozzuolo klonil najprej zaradi avtogola, nato pa je moral celo igrati z desetimi nogometaši zaradi poškodbe branilca. Zmaga Porpetta je sicer jasna, toda Pozzuolo ima tehtna opravičila za viden spodrs- naiywiimiimiiinmi»iiinmmiinni«Hii»iiiniiii»i»uiiniiimi«ii»ii»niii»i»iiiii»inniiimiiiiimninim»mi» IZJAVE PO NEDELJSKI TEKMI S POZZUOLOM Mnenje nasprotnikov: Vesna je solidna ekipa Marangori, trener Pozzuola: «Poškodba enega naših najboljših igralcev je znatno negativno vplivala na rentabilnost celotne e-kipe. Sicer nas je sreča v tern zadnjem času zapustila; tudi proti Porpettu smo morali igrati z desetimi igralci. Za tekmo z Vesno sem taktično razporedil svoje igralce, tako da bi odnesli domov neodločen rezultat.» Kaj pa v povratnem srečanju? Marangori: Naš cilj je, odvzeti ti dve izgubljeni točki, ki sta nam neobhodno potrebni.» Kaj pa mislite o Vesni? Razni predeli ekipe!? »Solidna ekipa, ki je povsem močna na sredini igrišča.» Tudi kapetan Pozzuola Rodaro je v bistvu potrdil mnenja svojega trenerja: sBrez enega igralca nam je bito nemogoče ohraniti neodločen rezultat.» Torej, nezaslužena zmaga Vesne? Rodaro: «Ne, nisem hotel reči tega. Kdor zmaga, zmaga, toda ni tako enostavno igrati brez enega igralca, in to v kvalifikacijskih tekmah.n Poškodovanega Possanteja pa smo vprašali o razlogih visokega poraza s Porpettom (1:4). Possante: «Nesreča! Prvič smo klonili zaradi avtogola. Nato pa je šlo vse narode. Danes nas ]e tudi zapustila sreča. Vsekakor so nas domačini prijetno presenetili, izkušeni so.» Pri izjavah nas je zanimalo dvoje: vzroki o porazu s Porpettom (če se ni morda Porpebto ojačil in bi tako v povratnem srečanju delal preglavice Vesni) in vtis, ki so ga zapustili Križani gostom. Kot smo lahko videli, je bil visok poraz Pozzuola precej odvisen od smole. Trener In igralci Pozzuola pa so se povsem pohvalno izrazili o Vesni. Vidno zadovoljen je bil trener Vesne Canazza: «V začetku sem se precej bal, da bomo klonili, kajti v naši obrambi je bilo precej zmede. V napadu pa nismo mogli prodreti, kajti Furlani so bili nepremagljivi tudi v obrambi. Nato pa smo se opomogli. Od naših so se vsi potrudili in dobro zaigrali; poleg tega smo dosegli zares lep gol.)> Mnenje o nasprotniku? Canazza: «Res lepa ekipa. Nedvomno so igralci Pozzuola močnejši od Porpetta.,, Kaj pa mislite o napredovanju? «0 tem se nočem izraziti, vsekakor bi morali s 4 točkami razlike v lestvici zasesti vsaj drugo mesto.it To je najmanj, navijači pa bi le želeli ohraniti prvo mesto v lestvici, seveda — zadovoljni so s tem, kar je moštvo napravilo, toda... Lestvica kvalifikacijskega turnirja je naslednja: Vesna 2 4 0 4 Porpetto 2 4 4 2 Pozzuolo 2 15 0 Tekma s Porpettom bo jutri, 28. maja na nabrežinskem igrišču ob 17. uri. —edson— najboljših branilcev, Possanteja. Kvalifikacijski turnir pa je bil precej ugoden za Vesno. Dve tekmi — dve zmagi: takih rezultatov niso tudi najbolj optimisti pričakovali. Križani so takorekoč v II. kategoriji, kajti, čeprav bi izgubili obe naknadni tekmi, bi še vedno imeli petdesetodstotno možnost napredovanja. Računsko so možnosti naslednje (če Vesna izgubi obe tekmi): 1. V primeru, da dobi Porpetto obe tekmi tako proti Vesni kot proti Pozzuolu, bo lestvica taka: Porpetto 6 točk, Vesna 4. , 2. V primeru, da Porpetto zmaga proti Vesni in izenači s Pozzuolom: Porpetto 5 točk, Vesna 4, Pozzuolo pa 3. 3. če pa Porpetto zmaga proti Vesni in izgubi proti Pozzuolu, bodo vse tri ekipe imele 4 točke. Količnik golov pa je zelo ugoden za Vesno (4:0). Kot vidimo, je bil ta del turnirja za Vesno več kot ugoden in bi ne bil tudi v primeru dveh bodočih porazov prav nič tragičen. Vsekakor pa mislimo, da bodo Križani že jutri osvojili najmanj neodločen rezultat in se tako kvalificirali. Moštvo je namreč v formi (čeprav proti Pozzuolu ni šlo vse v redu). Kar pa je važno, vsi zaupajo v lastne moči. Postava pa bo ista kot proti Pozzuolu in sicer: Gardini; Danilo Sul-čič, Renner; Raimondo, Canazza, Finotto; Zmago Košuta, Michelini, Renato Košuta, De Micheie in Silvano Sulčič. TENIS PARIZ, 26. — Po dveh dneh dežja se je danes nadaljevalo mednarodno teniško prvenstvo Francije. V drugem kolu posameznikov je | Jugoslovan Spear premagal Francoza Rouqerja 6:3, 6:4, 6:2, Pilič pa ! si je s 6:1, 6:2, 6:3 privoščil Madža- ! ra Szokeja. Medtem ko je bil Italijan Giordano Maioli izločen, je Nicola Pietrangeli odpravil v štirih setih Belgijca Erika Drossarta. Pietrangeli se je z Mulliganom uvrstil tudi v tretje kolo turnirja v moškem doublu. In to brez igre zaradi odpovedi dvojice Barret (Anglija) - Candy (Avstralija). potrdili, da trenutno v C ligi nimajo konkurence. Edino, kar si lahko očitajo, je slab start na letošnjem prvenstvu, ki je onemogočil slovenskim predstavnikom, da se vsidrajo na skrajni vrh lestvice. Nedeljska nasprotnika sta imela dva različna smotra: krasovci, ki nimajo nobenih ambicij na lestvici, so zasledovali prestižni uspeh, gasilci pa so nasprotno po nedeljski nepričakovani zmagi nad Acegatom Iskali celoten izkupiček, ki bi jih dovedel na vrh razpredelnice. Zato se je gasilska enota iz soškega mesta predstavila na igrišče v Zgoniku zelo borbeno razpoložena, igralci pa so bili pripravljeni na kakršno koli žrtev, samo da bi uspeli v svojem hotenju. Zaradi odločilne važnosti tekme pa so bili takoj precej živčni. Začetek tekme je potekal v premoči krasevcev, ki so z lahkoto povedli kar 7:0 in so nato z dozorelo igro nadzorovali položaj in so tudi brez naprezanja osvojili set. Gostje iz Gorice so bili presenečeni, saj si niso nadejali tolikšne moči domačinov, ki so odlično tolkli, predvsem iz centra, kar je popolnoma zmedlo obrambni sistem Goričanov, čeprav je bila premoč krasovcev očitna, so gostje zelo nešportno zvračali vso krivdo na sodnika, ki pa je bil, pravici na ljubo povedano, eden najbolj objektivnih in nepristranskih, kar smo jih imeli priložnost videti na letošnjem prvenstvu C lige. V začetku drugega seta je bilo stanje izenačeno, ko je Budin eden najboljših Krasovih tolkačev, v o-brambni potezi nerodno padel na levo roko, ki mu je močno zatekla. Krasovci so poškodovanega igralca zamenjali in so, nekoliko zaradi psihološke odpovedi, delno pa zaradi zmanjšane udarne moči na mreži, odločno popustili, tako da je nasprotnik močno povedel s 13:5. Tedaj je kapetan Krasa ponovno poklical na igrišče Budina, ki se je kolikor toliko opomogel, čeprav je bila njegova leva roka praktično neuporabna. Soigralci so krili Budinov del igrišča, ker ni mogel podajati niti s prsti niti s čekičl. Praktično je bil na igrišču le kot tolkač. In glej čudo krasovci so se ! KOLESARSTVO lilEI) D ITALIA vrgli v borbo z neverjetnim elanom, strli sleherni odpor gasilcev, jih dohiteli in zmagovito zaključili v svojo korist ta set, ki je bil praktično že skoraj izgubljen. V tem delu igre je Kras predvajal res izvrstno odbojko in Budin ter ostali igralci so bili na mreži nepremagljivi. Po zmagovitem setu je bilo upravičeno veselje Krasovih igralcev, kakor tudi številnih zvestih navijačev, katere je tehnično zrela igra dobesedno očarala. Ve selo razpoloženje pa je ohladil dež, ki je začel liti. Potrebno je bilo nadaljevati tekmo na stadionu »Prvi maj». Svojo športno nezrelost so gostje še enkrat pokazali, ko so hoteli na vsak način z neverjetno smešnimi izgovori odložiti tekmo. Ko se je tekma končno le na. daljevala na svetoivanskem stadionu «Prvi maj», je Kras v uvodnih potezah sicer prevladoval, vendar so goriški odbojkarji prevzeli vajeti v svoje roke in zaključili set v svojo korist. Morda so bili krasovci pregotovi zmage in so nasprotnika podcenjevali. V četrtem setu pa so se ponovno vrgli v borbo z vsemi svojimi silami in so ne samo nadigrali naprotnike, temveč so ga s prikazano igro skoraj osmešili. Po zmagi je bilo v Krasovem taboru nepopisno veselje. Lahko rečemo, da je bilo zadovoljstvo upravičeno, saj krasovci prihajajo vedno bolj na plan in presenečajo vse s svojim velikim napredkom. Jutri bo padel zastor na letošnje prvenstvo C lige. V zadnji prvenstveni obveznosti se bo moral Kras napotiti v brlog leaderja lestvice tržaškega Acegata. šesterka preživlja zadnje čase lažjo krizo in spričo trenutne forme predstavnikov zgoniške občine, imajo krasovci v nedeljo realne možnosti, da ohranijo svojo nepremagljivost v povratnem delu prvenstva. Goriški gasilci so bili namreč že šesta zaporedna žrtev šesterke Krasa. Cilj po vzponu na Etno za drznega F. Bitossi j a Rahla zamuda Anquetila - Dancelli ohranil roza majico CATANIA, 26. — Bitossi je danes zmagal. Toskanski kolesar je imel največ zaslug, da se je etapa na vzponu tik pred ciljem razživela, kar se do danes še ni zgodilo. 169 km dolga etapa, od katere so bili le 3 km omembe vredni. In tedaj je Anquetil popustil. Morda ga je presenetil oster finiš, kar naj bi dokazovalo, da je Francoz ranljiv, možno pa je, da se ni hotel utruditi z odgovorom. Razen zaključnega sprinta, je današnja etapa potekala v popolnem dolgočasju. Res je, da je bilo vroče, na vzponu Etne pa je pihal tudi močan veter. Lahko se reče, da je Giro petdesetletnice potekal do sedaj v strahu pred «Anqueti-lovo senco« in v znamenju pomanjkanja volje s strani Italijanov. Bitossi pa je danes sklenil vendarle oživiti ozračje. Ostro je pritisnil na pedale in potegnil za seboj najbolj pripravljene. Dejstvo pa je, da prvi cilj na vzponu ni razredčil vrste kot so pričakovali. Vrstni red na cilju današnje etape Catania-Etna (169 km) je naslednji: 1. FRANCO BITOSSI (Filotex) 5 ur 52’48”, s povprečno hitrostjo 28,730 km; 2. Aurelio Gonzales (Šp.) z zaostankom 3” 3. Silvano Schiavon (Vittadello) 9” 4. Lino Carletto 22” 5. Tjianni Motta 23” 6. Merckx (Belg.) 7. Gimondi 26” 8. Zilioli 9. Perez Frances (Šp.) 10. Taccone, 11. Adorni, 12. Dancelli, 13. Moser, 14. Pingeon. SPLOŠNA LESTVICA 1. DANCELLI MICHELE 32.4111" 2. Perez Frances z zaost. 15” 3. Moser 18” 4. Schiavon 57” 5. Bitossi 1’05” 6. Gonzales 1’05” 7. Carletto 1’24” Izid Kras — Gasilci (Gorica) 3:1 (15:8, 16:14, 9:15, 15:5) KRAS — Morpurgo, VVilhelm, živec (k), Budin, Škrk, Emili, Z. in B. Simoneta. GASILCI — Mullon, Simonetti (k), Cassani, Visintin, Tuzzi, Bensa, Gurtner, Leban, Salateo, Furlan in Ussai. SODNIK -- Moreale iz Vidma. bs— im im iiiiiiii minuli 111111111111111111 iiiiii iiiiiuiituiiimmiim nuni «'1,1 hm mi Tako jutri moštva na igriščih 8. Merckx 1’25” 9. Motta <• 10. Gimondi 1’28", 11. Pingeon, «• Adorni, 13. Zilioli, 14. Poggiali 15. Altig 1’41”, 16. Aimar, 17. Ecne varria, 18. Anquetil, 19. Sannugi*1’ 20. Gabica. ŽIVLJENJSKA RAVEN (Nadaljevanje s 3. strani) nom ali hčerko ravna kot z otr kom, močno greši. Ti so naihr. mnogo bolj zreli od 14-letnih <* kov in deklic iz prejšnje gener _ cije. To pa zahteva tudi ustrez ^ spremembe v metodi vzgoje u> učnih načrtih.* Ko smo tako vsaj približno Pjj kazali trditve nemškega antropo trenutek ustav* ROMA Pizzaballa; Sirena, Olivieri; Carpanesi, Losi, Carpenetti; Co-lausig (Pelizzaro), Peiro, Schiitz (Enzo), Tamborini, Barison. FIORENTINA Albertosi; Plrovano, Rogora; Bertini, Ferrante, Brizi; Chia-rugi, Esposito, Magli, De Sisti. Cosma. MILAN Belli; Anqullletti, Schnellinger; Rosato, Santin, Baveni; Lodet-ti, Rivera, Innocenti, Amarildo, Mora. LECCO Balzarini; Grossetti, Tettamen-ti; Schiavo, Malatrasi, Bacher; Jaconi, Azzimonti, Incerti, Ferrari, Bonfanti. NAPOLI Bandoni; Nardin. Micelli, Ron-zon, Panzanato, Girardo; Cane, Juliano, Altafini, Montefusco, Orlando. TORINO Vieri; Trebbi, Fossati; Puia. Maldini, Bolchi (Cereser); Fac-chin (Meroni), Ferrini, Com-bin, Moschino, Simoni. FOGGIA Moschioni; Vivian, Valade; Bet-toni, Rinaldi, Zardo; Lazzotti, Micheli, Traspedini, Gambino, Maioli (Nocera). ATALANTA Paolicchi; Pesenti, N o d a r i; Marchetti, Cella, Signorelli; Da-nova, Salvori, Savoldi, Dell’An-gelo, Nova. Ostale tekme bodo odigrali 1. junija z začetkom ob 18. uri in sicer: Brescia — Cagliari Juventus — Lazio LR Vicenza — Bologna Mantova — Inter Spal — Venezia Dokončne rezultate za stolpec To-tocalcia št. 39 bodo objavili šele 1. junija zvečer. ga, se bomo za _ še pri domnevah o bodočem cl0V'7 ku, ki jih je postavil dr. Mohatn Aleksandriji; Lutfi z univerze v Prof. Lutfi trdi, da bo leta človek zelo drugačen od danasnj ga človeka. Po njegovih ra.cU"L bodo tedaj človekovi možgani * veliki, neprimerno večji kot ?o nes. Zato bodo potrebovali ze'° , liko količino krvi za ohranitev lovanja. Tedaj bo človek tako ^ koč brez spodnje čeljusti, 4ar ■ bo hranil v glavnem s P'*uai!,t Kako je egiptovski strokovni prišel do tega sklepa? Pred leti se je dr. Lutfi ukv’ raz*1! jal s proučevanjem lobanj *P 4000 let, ki jih je našel v raz^. grobiščih na egiptovsko - sUdf.. « meji. Te lobanje je dal zaradi proučevanja. Zaradi P** j jave je dal na isti način Pr , u5e tudi lobanje današnjih ljudi. In ^ te podatke je nato poslal v » j da bi tam napravili primerjav elektronskim računskim strpJ fl Rezultat primerjave je tisti, ki ga že navedli, to se pravi večji možgani in pokrnitev spon4 čeljusti. Brescia — Cagliari 1 1. — prvi 2 1 Foggia — Atalanta 1 2 drugi 1 2 Juventus — Lazio I Z. — prvi 1 Vicenza — Bologna 1 2 drugi 2 Mantova — Inter 1 X 2 3. — prvi 1 2 Milan — Lecco 1 dragi 2 X Napoli — Torino 1 X 1 Roma — Fiorentina 1 X 2 4, prvi 2 Spal — Venezia 1 drugi Palermo — Genoa 1 X 5. — prvi 1 1 Savona — Verona 1 drugi X 2 Entella — Monza 2 6. — prvi 1 2 Udinese — Treviso I drugi 2 1 X 1 MORETTI od 1859 znan po dobrem FURLANSKE« PIVU in po svojih specialitetah: posebna zaloga CASTELLO, specialno ČRNO pivo in pivo SANS SOUCI z dvojno količino slada iiiiiiii::::::::i: ::::::::::::::::::::::::::::::::::::: GEORGE MIKES JAZ SEM ODKRIL ANGLIJO Ce hoče mlad človek s celine izpovedati dekletu svojo ljubezen, se zgrudi pred njo na kolena in začne jecljati, da je ona naj slajše, najbrhkejše in najprivlačnejše bitje na vsej zemeljski obli; da ima tisto neizrekljivo Nekaj, kar je čisto nekaj posebnega, nekaj enkratnega, kar ima še samo nekaj sto tisoč drugih žensk. Da niti minute več ne more živeti brez nje. Nekateri se po tej izjavi brž ustrele, in sicer kar na mestu samem, da bi še malo podkrepili svojo izjavo. Za celinca je taka ljubavna izpoved nekaj običajnega in vsakdanjega. V Angliji pa mladenič ploskne svojo oboževanko po hrbtu in pravi s suhim glasom: «Veš, jaz pravzaprav nimam nič proti tebi.» Ce pa je kar podivjan od strasti, še morda doda; «Presneto, ti pa mi nisi premalo všeč!« Ce pa se hoče poročiti z njo, potem ji pravi: «Povej---ali bi te imelo----?» Nespodobnost svojega ponujanja pa prikrije z besedami: «No, če bi midva----?» Pa tudi zanesenjaštvo najde svoj prostor v angleškem življenju. Največkrat ga izrazijo v takihle izjavah: «Ampak, veste -----!», čemur sledi tridneven nepretrgan molk. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE Evropski celinci imajo svoje ljubezensko življenje, Angleži pa imajo termovke. BESEDA O NEKATERIH ZALOŽNIKIH Nekoč sem slišal o nekem zmožnem, poštenem založniku, ki je dal prevesti roman Johna Steinbecka .Sadovi’ jeze; roman je bil tako spretno preveden, da je izšel le nekakšen gospodinjski priročnik o sadežih in južnem sadju, lepo opremljen z neštevilnimi slikami. Poznam tudi nekega založnika s celine, ki stanuje v Londonu; prevesti je dal francosko politično delo «Le front po-pulaire« (Ljudska fronta) v angleški jezik. Ko je imel prevod v rokah, je videl, da ima pred sabo pikantno pornografsko kriminalko z naslovom: «The Popular Behind« (Ljudska fronta v zaledju). KAKO POSTANEŠ SUROV? Na celini ni surovost nič posebnega. Kratko malo zarjoveš in ozmerjaš ljudi z najrazličnejšimi imeni iz živalskega sveta. Ce pa hočemo doseči v zmerjanju višjo stopnjo, se lahko poslužimo tudi zgodovine. Tako so na primer v Budimpešti o neki igralki, ki je pristopila v neki nočni klub, njene lepše prijateljice raznesle, da je bila sprejeta v klub le s pogojem, da bo na obrazu nosila figov list. Prav v tem mestu je nekoč živel slikar, ki sicer ni bil preveč talentiran, bil pa je pre-vejan kvartopirec. O njem je nekoč dejal eden njegovih tovarišev: «Kak lahkomišljenec! Ves denar, ki ga s trudom zasluži ponoči pri kartah, spet požene čez dan s svojim slikarstvom.« V Angliji pa je vse drugače, kadar hoče kdo biti surov. Ce kdo na celini tvezi kako prigodo, za katero je na dlani, da je izmišljena, mu po navadi reko; «Vi lažete, gospod, čisto navaden lažnivec ste!» V Angliji pa preprosto pripomnijo: «Bežite, bežite — ali res?» ali pa mu rečejo: «To je zares nenavadna zgodba — ali se tudi vam ne zdi, da je tako?« Pred nekaj leti, ko sem znal točno deset angleških besed in jih seveda redno uporabljal n&pak, sem se boril za mesto prevajalca. In takrat mi je moj bodoči (ali bolje nesojeni mi) šef mrzlo dejal: «Zdi se mi, da je vaša angleščina nekoliko ne-ortodoksna,» kar bi se po celinsko reklo takole: Sef (slugi) ; «Zane, vrzite tega človeka čez prag!« Ce bi v preteklem stoletju razjezil podložnik turškega sultana ali ruskega carja z nepokorščino ali nesposobnostjo, bi mu ta brez dolgega premišlja-nja dal ločiti glavo od trupa. Ko pa je bil nekoč tak primer v Angliji, je takratna vladarica dejala: «To nam ni všeč«, in ves britanski narod je še danes, po sto letih, nedopovedljivo ponosen na to, da je mogla biti kraljica tako surova. Strašno surovi izrazi (kadar so izgovorjeni v razdraženosti) so: «Vsekakor se mi zdi-------» «Vendar-------» «Zelo žal mi je, ampak------» «Kako nenavadno--------» Res je, da včasih slišite tudi taka gesla: ((Najbolje je, da izginete — —», ((Zaprite svoj gobec!», «Prasica usrana!« ali kaj podobnega. Toda ta so čisto neangleška in jih moramo pripisati vplivom zamejstva (vsekakor pa to izvira iz časov danskih vpadov v Anglijo). O UMETNOSTI HINAVŠČINE Ce hočete postati pravi, pristni Anglež, se morate naučiti umetnosti pretvarjanja. Kako se moramo olikano hliniti? sprašujete. No, ker mnogi ljudje trdijo, da se človek nekih stvari nauči bolj s primeri, kakor pa še s takimi teorijami, bom poizku- sil s primeri. Ko sva nekoč zavila z Angležem, s katerim sva postala prijatelja, v gostilno, in sedla na visoke barske stole ob točilni mizi, se je nenadoma razletela bomba nekaj sto metrov stran. Pošteno povedano, smrtna zona me je oblila čez in čez, ko sem pa čez nekaj časa pogledal okrog sebe, ni bilo ne duha ne sluha po mojem prijatelju. Nazadnje sem ga le odkril: ležal je prilepljen na tleh, ko znamka na papirju. Ko se je prepričal, da se v lokalu ni pripetilo nič hudega, je vstal; sicer mu je bilo spočetka nerodno, nato pa si je stepel prah z obleke, me pogledal, nato pa mi je zviška z zahrbtnim posmehom v obrazu dejal: ((Človek božji, kako silno si se moral prestrašiti, da se niti premakniti nisi mogel!« PREPROSTO VESELJE Zelo važno je tudi, da se naučite biti preprosto veseli; to je namreč čisto angleško. Vsi resnobni Angleži se zabavajo s tem, da streljajo puščice in igrajo kriket in druge družabne igre. O nekem angleškem državniku pripovedujejo, da je lovil metulje, vtem ko so Nemci zasedli dve evropski državi. V zadnji vojni pa je prišlo do trenja s Francozi, ki so smatrali angleške vojake za otročje, ker so bili vneti za petje, nogomet, skrivalnice in »slepe miši». Seveda ne moremo zahtevati od omejenega domišljavega tujca, da bi mogel razumeti, da se prejšnji kabinetni ministri sestajajo, da bi v zboru zapeli; «Ringaringaraja, mucka pa nagaja -----»; da se resni trgovci igrajo z otroki železnico, medtem ko se njihovi otroci v sosednji sobi uče trigonometrije; da sodnik vrhovnega sodišča zbira redke ptice, pa čeprav jih zaradi njihove redkosti ne-zbere ravno preveč; da odrasli zaradi svoje častihlepnosti poskušajo spraviti kroglice v luknjice in da je dobil neki velik politik, ki je bil rešil Anglijo in ustvaril zgodovino, ime: «krepka stara bajta«. Tudi ne boste razumeli, da ima Anglež navado, da si poje, kadar je sam, da pa tiho in molče po cele ure sedi v klubu, kjer kljub pisani družbi mesece in mesece ne odpre ust, po- leg tega pa še za ta privile^ plačuje mastne denarje. NARODNA STRAST je čakanje v vrsti, v reP^d8i nacionalna strast tega n® q ki je drugače brez straSjj tem ne govore radi in tu priznajo, da so tej stras pisani na življenje in srn 0fi Na celini stoje ljudje n® fl» nibusnih postajah spoČetB^jtf<; videz brez ognja. Kakor ^ pa pripelje omnibus, P‘aneLiflje blisk proti vratom. ffaZAjbl1' se večji del odpelje z °nLpifl1 som, manjši del pa s ffi' bolniškim avtomobilom ■ vf glež pa napravi lepo, čis sto, pa četudi čaka sanj. & Največji in najvidnep ^ f glasi pri kinematografih t>vi' tej zvezi takile: «Tu se P te za parter!« »Tu se P te za lože!« «Tu se post»v balkon!« — zraven p® vjjod5 sane cene z vštetim “a za razvedrilo — ta razvet«•-»»•». <“ «*>* ™“L.- ™ ptt™ jssa s , ■»> ««*». ««*.» *. - «• -*■» nje v repu; zato ni d so tisti kinematografi. ^ t« so organizirani na teruGL (J*j narodne strasti, skoraj prazni. m) (Nadaljevanje - " tf l/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 IH 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 ' - • «o Ur beseda - Oglasi «11.»i*«-. — - raiis SJr?, savsagsas.’' - l -r^