cena 60 farjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje številka 16/17 (820/821) - 3 1 titovo velenie. 24. aprila 1986 27. april, 1. maj 27. april: Osvobodilna fronta je bila ustanovljena na pobudo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in je združila slovenski narod v takojšen oborožen boj proti okupatorju. Njena organizacijska mreža in njena vsebina sta se širili tako hitro in prežemali ljudi s tako silo. da je Osvobodilna fronta že jeseni 1941, kot je zapisal Boris Kidrič, predstavljala »državo v državi«. Zgodovina I. maja se je začela v Chicagu, natančno pred sto leti, leta 1886, ko so delavci prvič postavili zahtevo po 8 urnem delovnem času. Na prvem kongresu II. internacionale, leta 1889 v Parizu, pa je bilo sklenjeno, da se vsako leto v spomin na chica-ške dogodke I. maja organizirajo množične demonstracije in stavke. Proslava je tako postala oblika razrednega boja. Prva praznovanja 1. maja so bila pri nas v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu leta 1890. Ponos nad preteklimi zmagami Vse napredne sile slovenskega naroda so bile pred 45. leti sposobne braniti interese majhnega naroda in ustvarjati možnost za svobodo in samostojno življenje ter razvoj. Na življenje in smrt so se naši očetje in dedje uprli silni sovražni premoči. Moč so črpali iz nezlomljivega hrepenenja dočakati dan »da koder sonce hodi, ne pod njim sužnje glave, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak«. Bil je čas, ko so bili izgrajeni trdni temelji socialistične samoupravne družbe. Toda socializem ni le ideologija, pomeni svobodo človekovega ustvarjanja in humane medsebojne odnose. Čas, v katerem živimo, premnogokrat zamaje naše ideje, toda prepričani smo, da so korenine zasidrane globoko v naši zemlji in da je ni sile, ki bi nas mogla premagati. Srečujemo se z mnogimi težavami in slabostmi. Ob njih se moramo zavedati, da so bili borci in aktivisti aktivne osebnosti, ki so vedeli proti komu, s kakšnim ciljem in kako se naj bojujejo. Zato je danes še kako aktualno, da čim- prej vzpostavimo pogoje, v katerih bo delovni človek lahko odločal o rezultatih svojega dela. Trdno prepričanje o nujnosti in pripravljenosti, da živimo skupaj, da to skupnost gradimo in krepimo kot svojo domovino in da bomo v njej zares enakopravni, je temeljni pogoj za obstoj Jugoslavije kot celote in še posebej vsakega naroda in narodnosti, ki živi v njej. Slovesnostim ob dnevu OF in 1. maju se pridružujemo tudi občani občine Velenje. Navdaja nas ponos nad preteklimi zmagami, samoupravljanje in delovni uspehi pa dajejo tema praznikoma nov smisel in nove spodbude. Človeška odkritost, poštenje, tovarištvo in v veliki meri odgovornost, so moralne vrednote, ki jih moramo danes gojiti bolj kot kdajkoli prej, da nam bodo pomagale prebroditi prenekatero oviro. Zelo jasen nam mora biti občutek, da mora vsakdo iskreno in pošteno prispevati svoj delež k razvoju naše družbe. NADA ZAVOLOVŠEK-HUDARIN Ob 27. aprilu — obletnici ustanovitve OF in 1. maju — prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO občine Velenje r ^MODERNO JE lLKROJA JE J Naslednja številka tednika Naš čas bo izšla v četrtek, 8. maja. Zelo razgibano in zanimivo bo v središču Titovega Velenja na predvečer delavskega praznika, 30. aprila. Na Titovem trgu in Cankarjevi ulici — na prostoru pred Preskrbovalnico, Pivnico, Tržnico in Namo, bodo od 18. do 22. ure različne prireditve, postavili bodo stojnice s hrano in pijačo, pred Namo in na Titovem trgu bodo ob 19, uri začeli igrati različni ansambli, ob 20. uri bodo zaplesali šaleški folklori-sti, ob 20.30 bodo godbeniki začeli promenadni koncert, ob 21.15 pa bo vse, ki se bom« zbrali na Titovem treu pred domom Kulture s kratkim prazničnim nagovorom pozdravil predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, Ciril Grebenšek. Hkrati bodo po krajevnih skupnostih zagoreli kresovi, na velenjskem gradu pa se bo pričela kanonada. Ansambli bodo še naprej igrali, ob 21.30 pa se bodo občani začeli zbirati na družabnem srečanju v Rdeči dvorani. In ker bo to prazničen prvomajski ples, bodo dekleta vsem pripela tudi simbol I. maja, rdeče nageljne. Upamo, da se na plesu ne bomo preveč utrudili in bomo še zmogli toliko moči, da bomo na sam praznični dan odšli na tradicionalno srečanje delovnih ljudi in občanov Šaleške doline, na Graško goro. Prav bi bilo, da se na Goro jurišev odpravite peš, da bo to resnično naš pravi, prvomajski izlet. Če pa bi bil napor le prevelik, potem lahko sedete tudi na katerega od avtobusov, ki bodo začeli voziti ob 8. uri in 30 minut in vozili do 10.30 v razmaku približno desetih minut v krožni vožnji Titovo Velenje—Šoštanj—Plešivec— Titovo Velenje. Srečanje na Graški gori se bo začelo s petjem in igranjem Internacionale, ki bo napovedala začetek osrednje proslave ob delavskem prazniku ob 11. uri. O pomenu praznika bo tudi na Graški gori spregovoril predsednik OS ZSS Velenje Ciril Grebešek. Kulturni program pa bodo izvedli poleg članov velenjske rudarske godbe in moškega pevskega zbora Kajuh učenci osnovne šole Plešivec, proslavo pa bodo popestrili tudi recitatorji. Delegaciji udeležencev prvomajskega srečanja bosta položili cvetje k spomenikoma Nošenje ranjencev in Na grmadi. Po končani proslavi bo tovariško srečanje vseh udeležencev. Vsi skupaj bomo ob 12. uri odšli na kratek trim pohod do Lesnjakovega vrha. Podobno kot že nekaj let nazaj, pa bodo na hitro sestavljene moške in ženske ekipe preizkusile svojo moč v vlečenju vrvi. Vsi, ki bomo doma, počastimo dan Osvobodilne fronte slovenskega naro- da in stoletnico krvavih dogodkov v Chichagu s svojo prisotnostjo na vseh prireditvah. Vabita: Občinski svet ZSS Velenje in Občinska konferenca SZDL Velenje. DANES, v ČETRTEK, 24. aprila ob 20. uri — v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju koncert dekliškega pevskega zbora CSŠ Titovo Velenje in mešanega pevskega zbora iz Celja. JUTRI, v PETEK, 25. aprila ob 8. uri: na osnovni šoli Antona Aškerca likovno ustvarjanje učencev osnovnih šol občine Velenje pod naslovom »Mladi ustvarjamo« — ob 11.30 na Titovem trgu v Titovem Velenju: Sprejem kurirčkove pošte — ob 19. uri v Kulturnem domu v Titovem Velenju osrednja proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja, na kateri bodo podelili priznanja Osvobodilne fronte in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Vsem zbranim pa bodo člani amaterskega gledališča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki predstavili priredbo Županove Micke. V NEDELJO, 27. aprila ob 9. uri: v krajevni skupnosti Škale občinski turnir v odbojki. V SREDO, 30. aprila, na predvečer praznika dela: od 8. do 22. ure v Titovem Velenju prireditve v centru mesta (Titov trg in Cankarjeva ulica), kulturni program in glasba v živo! — ob 20. uri v Šoštanju: baklada po ulicah Šoštanja vse do Ribiške koče, kjer bo kulturni program, v nadaljevanju pa tovariško srečanje delovnih ljudi in občanov. — ob 21. uri: kanonada in pričetek kresovanja po krajevnih skupnostih — ob 21.30 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju: Pričetek srečanja delovnih ljudi in občanov na prvomajskem plesu V ČETRTEK, — ob 11. uri - občanov. . maja, ob 6. uri: Budnica in kanonada na Graški gori prvomajsko srečanje delovnih ljudi in 2. stran * V SREDISCU POZORNOSTI titovo veienje. * 24 aprila 1986 ! IO. KONGRES Razprave, sklepi in pobude desetega kongresa ZKS Slovenije, ki se je končal v soboto, še vedno odmevajo širom po naši domovini, saj je prav velika konkretnost o najpomembnejših vprašanjih našega družbenega razvoja, marsikoga presenetila, obenem pa je to zagotovilo, da se bomo problemov, ki nas pestijo, lotili strokovneje in odločneje. Vsaj delno so k takšni naravnanosti kongresa gotovo pripomogle pobude in pripombe, ki so jo na resolucijo podali komunisti v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v občini Velenje ter seveda razprave, ki so jih naši delegati podali na kongresu. V prejšnji številki smo že objavili povzetek ene od teh razprav, danes pa objavljamo še povzetke ostalih štirih. Podcenjena energija kroji usodo Šaleške doline Eden največjih problemov, s katerim se otepamo v naši občini že vrsto let, in ki ovira razrešitev številnih drugih zahtevnih vprašanj, so nerazrešeni družbenoekonomski odnosi v elektrogospodarstvu in premogovništvu. Kljub kopici dokumentov in vrsti aktivnosti, ki so potekale zunaj in znotraj energetskega gospodarstva je uresničitev te naloge tudi danes prav tako daleč, kot je bila v letu 1981, ko je bil sprejet zakon o energetskem gospodarstvu. O tem velikem problemu je v razpravi na kongresu opozoril delegat Jože Žnidarič. »V prejšnjem srednjeročnem obdobju je elektrogospodarstvo in premogovništvo, razen v letih 1981 in 1984, poslovanje zaključevalo z izgubo, ki je bila v letu 1983 v celoti, v letu 1985 pa le delno pokrita s sredstvi zbranimi z interventnim zakonom. Spremembe zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka so omogočile pokritje preostale izgube. Posledice takšnega gospodarjenja in knjigovodskega pokrivanja izgub pa so pokazale že prve analize poslovnih rezultatov za leto 1985. Če se za celotno slovensko gospodarstvo ugotavlja, da so bili poslovni rezultati preteklega leta precej neugodni, lahko za REK Franc Le-skošek Luka uporabimo kar izraz katastrofalni. V takšnem položaju o nadaljnjem razvoju kombinata, na osnovi sedanjih in možnih novih dejavnostih, ne moremo niti govoriti.« Prav gotovo je izredno zaskrbljujoče naglo upadanje deleža akumulacije v dohodku in čistem dohodku ter skokovito naraščanje deleža kratkoročnih kreditov pri vseh kreditih za obratna sredstva. Sedaj se pojavlja že tudi problem, kako in kje sploh dobiti kredite za normalno izplačilo osebnih dohodkov. »Nezadovoljstvo delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka je vedno večje, posebno ob obravnavi zaključnih in periodičnih obračunov, ko lahko praktično ugotavljamo, da ne moremo uresničevati svojih temeljnih pravic o ustvarjanju in odločanju o ustvarjenem dohodku. Delavci smo v položaju, ki je še slabši kot mezdni.« Posebno zaskrbljujoče je seveda tudi to, da prvi trije meseci letošnjega leta še poslabšujejo gospodarski položaj tega kombinata, saj je izguba že dosegla 7 milijard dinarjev in to seveda v glavni meri zaradi nizke cene premoga, ki je na ravni cene iz leta 1982. Seveda je povsem nesprejemljivo, da je oskrba uporabnikov z energijo zadovoljiva, gospodarski položaj proizvajalcev pa več kot kritičen. Sistem elektrogospodarstva in premogovništva nima niti dovolj sredstev za enostavno reprodukcijo. »Tako kot v prejšnjih, smo tudi v resolucijo za leto 1986 zapisali, kako bomo uresničevali politiko cen električne energije in premoga. Zakaj teh usmeritev ne more- mo uresničiti? Zakaj se moramo zatekati k skrajno nepriljubljenim ukrepom v obliki interventnih zakonov in sprememb tarifnih pravilnikov? Delavci v elektrogospodarstvu in premogovništvu se zavedamo, da znotraj sistema še nismo uresničili vseh nalog na področju organiziranosti in pri normativnem urejanju dohodkovnih odnosov. Izpolnili in večkrat celo presegli pa smo svoje obveznosti pri proizvodnji premoga in električne energije. Prepričani pa smo, čeprav se zavedamo, da vse notranje rezerve še niso izkoriščene, da ne moremo proizvajati za tako nizko ceno, kot nam jo porabniki trenutno plačajo.« Razumljivo je torej, da je potrebno postaviti vsaj takšno ceno, ki bo elektrogospodarstvu in premogovništvu zagotavljala vsaj enostavno reprodukcijo. Cena bi se torej morala povečati za več kot dvakrat kar je gotovo neprijetno spoznanje za uporabnike, vendar pa nujen korak, če želimo zagotoviti zmanjševanje porabe energije na enoto proizvoda. »Ugotavljamo, da smo od vseh usmeritev v mnogih dokumentih najmanj uresničili na najbolj občutljivem področju, to je na področju družbeno ekonomskih odnosov. Strinjamo se s trditvijo, da je potrebno uveljaviti ekonomske kriterije pri proizvodnji in porabi energije in urediti delitev dela in delitev po rezultatih dela v velikih sistemih ter se močneje povezati z uporabniki. Mislimo pa, da mora biti ta povezava takšna, da nam lahko uporabniki za zagotovljeno energijo ne samo priznajo ustrezno ceno, ampak nam po tej ceni energijo tudi plačajo.« Moč argumentov mora preseči argumente moči Med družbenimi dejavnostmi v občini Velenje se zaradi spleta razvojnih neskladij z vedno večjimi težavami otepa zdravstveno varstvo. To je posebno v zadnjih letih močno zaostalo za gospodarskim razvojem, vedno bolj se je poglabljal razkorak med potrebami — zahtevami in možnostmi obvladovanja zdravstvene problematike. Težave so se nakopičile v takšni meri, da že ovirajo delo in kakovost storitev. »Posebnost položaja zdravstva v občini Velenje glede na slovensko povprečje se kaže zlasti v gospodarski strukturi, saj prevladujejo energetika, gradbeništvo in predelovalna industrija, kar seveda oblikuje zaposlitveno strukturo (ozki profili — nekvalificirani delavci). Delovni pogoji so pogosto težki, marsikje neustrezno nagrajevani, kar poleg drugega prinaša veliko fluktuacijo (3000-4000 delavcev letno). Velika je tudi dnevna migracija delavcev (okoli 5000 delavcev). Delavci, ki so v naši občini na začasnem bivanju pogosto nimajo ustreznih — zdravih življenjskih pogojev. Približno 25000 delavcev zagotavlja pravice iz zdravstvenega varstva 52 000 zavarovancem v različnih krajih Jugoslavije, oziroma v 2300 zdravstvenih organizacijah. K vsem tem podatkom dodajmo še to, da imamo v občini Velenje največjo nataliteto v Sloveniji.« Seveda je ob tem potrebno podati tudi nekaj spodbudnih ugotovitev, na katere je delegat Jože Zupančič opzoril na 10. kongresu ZKS. Najpomembnejša je gotovo ta, da so se zdravstveni delavci v občini Velenje uspeli ob vseh pomanjkljivostih dobro organizirati in da so sicer s skrajnimi na- pori, obdržali ustrezen nivo zdravstvenega varstva delavcev jn občanov. Celò več, ob relativno zmanjšanih sredstvih, iztro-šeni diagnostični opremi in slabih prostorskih možnostih, so razvili sodobnejši dispanzerski način dela za skoraj vse strukture prebivalstva, za aktivno populacijo pa obravnave v obratnih ambulantah. »Z organiziranjem nekaterih specialističnih služb v osnovni zdravstveni dejavnosti, smo dvignili nivo osnovnega zdravstvenega varstva, ga neposredno približali zavarovancu — bolniku, skrajšali čakalne dobe, delavci se hitreje vračajo v svoje delovne sredine, znižuje se bolniški stalež, zmanjšujejo pa se tudi stroški za specialistično zdravstveno varstvo.« Vsi ti rezultati bi bili lahko še večji, ocenjujejo komunisti v velenjskem zdravstvu, če ne bi delo oviralo še kopica drugih, zunanjih zapletov. Tako je prinesel neprijetne posledice zakon o zdravstvenem in socialnem varstvu, ki je zagotovil več pravic uporabnikom ob zmanjšanih sredstvih za zdravstvo. Močno se je povečalo tudi administriranje, neustrezno je razrešeno vprašanje pravic in obveznosti za nesreče pri delu itd. Podobno se je dogajalo ob sprejemanju družbenega dogovora o merilih za samoupravno organiziranje zdravstvenih organizacij v Sloveniji. Opozorili smo predlagatelja, da je zasnova nove organiziranosti preveč naravnana tako, da je težišče na hospitalni dejavnosti. Niso zalegli argumenti, da osnovno zdravstveno varstvo obvladuje 80 in več odstotkov zdravstvene problematike, da mu je zato potrebno v praksi dohodkovno in organizacijsko pomagati, da bo lahko tako, kot drugod v razvitem svetu, kos svoji družbeni nalogi.« Prav malo so zalegla tudi opozorila, da ni možno speljati ustreznih dohodkovnih odnosov med različnimi zdravstvenimi organizacijami dokler so razlike med potrebami in ekonomskimi možnostmi tako velike in dokler ne bo spremenjen način pridobivanja prihodka zdravstvenih organizacij. »Prepričani smo, da so nevzdržna merila, po katerih so načrtuje razvoj zdravstvenega varstva in njegova organizacija, ne glede na posebnosti v posamezni družbenopolitični skupnosti, ki jih pogojujejo družbeno gospodarske, socialne, demografske, naravne in druge razmere, pogoji ter možnosti. Sedanji družbeno gospodarski trenutek nas resno opozarja, da ravnanja po poprečjih ne vodijo k napredku, ne spodbujajo dobrega dela in razvoja.« Komunisti Zdravstvenega centra Velenje zato ob koncu referata opozarjajo na nesprejemljivo delo posameznih republiških organov in služb, ki pri razreševanju dilem ne »vzpostavijo konstruktivnega dialoga s prakso, ne poslušajo in obravnavajo argumentov in ne sprejemajo pobud in predlogov.« l aKsen odnos pa gotovo ne zagotavlja napredka, ampak kvečjemu nepripravljenost in slabo voljo delavcev. Tehnološki napredek naj ne bo ekološka smrt Ekološka prizadetost Šaleške doline je gotovo med največjimi v republiki Sloveniji in meji že na majhno katastrofo, saj so vplivi rudarjenja in pridobivanja termoelektrične energije iz dneva v dan večji, kažejo pa se tudi tam, kjer jih prvotno nismo pričakovali. Podatki, ki jih je na kongresu podal delegat Franc Avberšek to uvodno misel samo potrjujejo. »Eksploatacijsko območje RLV zajema 1540 ha površin, kar je polovica ravninskega predela Šaleške doline. Odkopavauje premoga povzroča izredno obsežne prostorske spremembe. Več sto prebivalcev se je že moralo preseliti v okoliške kraje, saj je bil zaradi kopanja premoga porfišen del Škal, Prelog, Pesja, Šoštanja in celotno Družmirje. Ugreznjenih je preko 500 ha površin, nastala pa so jezera, ki se razprostirajo na 124 hektarjih. Do leta 2010 z odkopavanjem premoga predvidoma zajeli celotno eksploatacijsko območje. Intenzivno izkopavanje premoga se bo predvidoma nadaljevalo do leta 2040, nato pa bo sledilo obdobje postopnega zmanjšanja eksploa-tacije. Ob koncu odkopavanja bo prizadetih 1130 ha površin.« Podoba Šaleške doline bo tako bistveno spremenjena, gotovo pa se bodo pojavile tudi klimatske spremembe, saj bodo na tem območju štiri ugrezninska jezera skupne površine 418 ha. »Porušiti bo potrebno še 244 individualnih hiš, 46 kmetijskih gospodarstev, 32 družbenih stanovanjskih objektov, 247 stanovanj, 11 objektov družbenega standarda vključno z dvema osemletkama, industrijske objekte rudnika ter tri manjše industrijske objekte. Preseliti bo potrebno še najmanj 2150 prebivalcev.« Ob vseh teh podatkih zgledajo ekološke razprave, in dileme, ki so potekale ob vprašanjih povezanih z izgradnjo elektroenergetskih objektov na Muri in Savi, mnogo manj pomembne, kar seveda opozarja, da se je teh vprašam potrebno lotiti celovito. Zal, s? ogroženost Šaleške doline ne kaže le zaradi izkopavanja premoga. Svoj delež prispevajo tudi nekateri drugi industrijski objekti, največ pa Termoelektrarne Šoštanj. Pri spreminjanju premoga v električno in sekundarno toplotno energijo se namreč izkoristi le 32 odstotkov primarne energije, medtem ko se 68 odstotkov energije in druge neizrabljene sestavine premoga spuščajo v okolje ter ga tako škodljivo obremenjujejo. »Okolje je najbolj prizadeto zaradi velike količine SOi, ki pridejo v ozračje z dimnimi plini in to letno kar 100 000 ton. Najmočneje to vpliva na gozdove v Šaleški dolini, kjer je prizadetih že 80 odstotkov gozdov ali 8500 ha in v Gornji Savinjski dolini, kjer je prizadetih 18 odstotkov gozdov ali 6100 ha. Tudi prisotna količina prašnih delcev v dimnih plinih je kritična, saj kljub čistilnim napravam uhaja skozi dimnike okoli 4000 ton pepela letno.« Elektrarna močno vpliva tudi na onesnaženje voda, saj je sedanja tehnologija o odlaganju pepela celo v nasprotju s predpisi za varstvo okolja. »V velenjsko jezero vsako leto odložimo okoli milijon m3 pepela. Jezerska voda je zaradi tega lu-žnata, s pH vrednostjo preko 11, brez faune in flore. Prav tako je biološko mrtva tudi reka Paka na odseku od mesta izliva v jezero do izliva v Savinjo. Zaradi potreb po energiji pa je kljub nerazrešenim ekološkim problemom, na katere smo večkrat opozarjali, izdano, res samo pogojno, soglasje za obratovanje TES IV. Smreke pa umirajo ne glede na to ali je soglasje pogojno ali dokončno.« Posebno poglavje so ob vseh teh ekoloških problemih tudi zdravstvene težave, saj podatki kažejo, da je število obolenj v naši občini precej nad republiškim povprečjem. »Vedno bolj spoznavamo, da je Titovo Velenje le navidezno lepo mesto, saj se srečuje s kopico tehničnih, ekonomskih, ekoloških, socioloških, zdravstvenih, psiholoških in drugih problemov, ki jih z njim čuti vsa Šaleška dolina in njeni prebivalci.« Komunisti v Rudarsko elektro energetskem kombinatu Franc Leskošek Luka se seveda vseh teh problemov zavedajo, zavedajo pa se tudi, da so rešitve drage in da smo jih doslej, ko še niso bile tako očitne, pa tudi zaradi premajhne osveščenosti celotne družbe do teh vprašanj, prav radi odrinili na stransko pot. Sedaj pa je stanje tako kritično, da so vsa nadaljnja odlaganja nesprejemljiva, zato so naši komunisti kongresu predlagali strokovno analizo ekoloških vprašanj, ki pestijo naše republiko. Predlagali pa so tudi, da je potrebno pri novogradnjah energetskih objektov poskrbeti za ustrezno ekološko zaščito. Skladno z zahtevami mednarodne deklaracije o varstvu okolja moramo zmanjšati emisijo žveplovega dioksida, poskrbeti pa moramo tudi za neškodljivo odlaganje pepela iz termoelektrarn.. Nalog torej ni malo, zahtevajo tudi veliko denarja, vendar pa bi gotovo marsikaj lahko razrešili s primernejšo ceno energije, kar bi gotovo pripomoglo tudi, da bi omejili potratno porabo ter spodbudili uvajanje energetsko varčnejših programov. Družbene dejavnosti med čermi omejitev in možnosti Razprava, ki jo je na kongresu podal delegat Drago Šulek opozarja, kako protislovja v družbenoekonomskih odnosih vplivajo na razvoj družbenih dejavnosti. Že v uvodu razprave so nakazane pomanjkljivosti predloga resolucije za 10. kongres ZKS, kjer vsaj za področje družbenih dejavnosti niso bili izpolnjeni obeti o jasnih nalogah in usmeritvah. »Vpeti v forumsko delovanje in v utečen slog vseh naših političnih dokumentov, pripravljalci predloga resolucije očitno niso znali prisluhniti dejanskim mnenjem in pričakovanjem komunistov v osnovnih organizacijah.« V razpravi so nato nakazane nekatere deklarativne a nerealne razvojne usmeritve, zaradi katerih se na področju družbenih dejavnosti vedno bolj oddaljujemo od možnosti za uresničitev temeljnega ustavnega načela o enakopravnem družbeno ekonomskem položaju delavcev teh dejavnosti z drugimi delavci v združenem delu. Pri tem razprava opozarja na zahtevo po kvalitativnih premikih v otroškem varstvu, šolstvu in zdravstvu, ki . daleč presegajo ekonomske zmožnosti naše družbe. »V predlogu resolucije se zavzemamo za 100 odstotno zajetje predšolskih otrok v predšolsko vzgojo, v občini Velenje pa bomo šteli za velik uspeh, če bomo do leta 1990 povečali delež otrok, ki so deležni družbenega varstva od sedanjih 39 na 43 odstotkov. V resoluciji se tudi deklarativno zavzemamo za nadaljnje uresničevanje preobrazbe vzgoje in izobraževanja, kakor, da v praksi preteklih let ne bi bilo nikakršnih odklonov in deformacij. Prav tako pa tudi ni niti z besedico omenjeno, kako naj se komunisti spopademo s storilnostno naravnanostjo celotnega šolskega sistema, ki predstavlja enega največjih defektov vzgoje in izobraževanja.« Razprava nato opozarja na številne probleme, ki so nastali pri razvoju družbenih dejavnosti zaradi naglega gospodarskega razvoja občine Velenje. To seveda ni čudno, sai se ie število prebivalcev v zadnjih petnajstih letih povečalo od nekdanjih 27 tisoč 600 na 41 tisoč. Letna stopnja rasti števila šoloobveznih otrok je kaf šestkrat večja od republiškega poprečja in čeprav smo od leta 1955 do leta 1981 zgradili šest osnovnih šol, tako da smo imeli otvoritev nove šole, ki je marsikje dogodek stoletja, poprečno vsaka štiri leta, so naši oddelki med najbolj natrpanimi v Sloveniji. Prostorski in materialni pogoji dela v naših osnovnih in srednjih šolah pa se celo iz leta v leto slabšajo. »Vsega tega ne dopovedujemo slovenski javnosti samo zato, ker bi želeli povedati, da se za bliščem hitre rasti kopiči cela vrsta nerešenih socialnih in infra-strukturnih problemov. Ne — to pripovedujemo zato, ker danes načini in metode odločanja v naši družbi, v dobro katere na najbolj grob način pustošimo Šaleško dolino in okoliške gozdove, našim delavcem ne dovoljujejo, da bi odločali o razporejanju svojega dohodka.« Prav gotovo je nesprejemljivo, da možnost uspešnega delovanja družbenih dejavnosti in celotne podobe doline lahko krojijo neurejeni ekonomski odnosi v slovenski energetiki, tako kot je tudi nesprejemljivo, da so lanskoletno odločitev delavcev iz naše občine, da zaradi dodatnih oddelkov v osnovnem šolstvu in večjega števila uporabnikov zdravstvenih storitev, rast sredstev za družbene dejavnosti ne more več zaostajati za rastjo dohodka v gospodarstvu, izničili ukrepi upravnih organov in Služ- be družbenega knjigovodstva, ki so striktno upoštevali zahteve takratnega interventnega zakona. »Čeprav rudnik in termoelektrarna v proizvodnji dosegata svetovno poprečje na zaposlenega in že vrsto let presegata zastavljene plane, zaradi neustrezne cenovne politike ne ustvarjata dovolj dohodka in tako nimata možnosti, da bi v občini pomagala vsaj ohranjati pogoje za delo družbenih dejavnosti na nivoju, kakršnega smo imeli pred 15. in več leti. Pri tem gre seveda "še za nekaj globljega: gre za nesprejemljiv primer, vzpostavljanja svojevrstnega mezdnega odnosa. Pristojni republiški organi namreč s pokrivanjem izgub ob koncu leta in z mesečnim zagotavljanjem likvidnih finančnih sredstev tik pred izplačilom osebnih dohodkov, zagotavljajo delavcem energetike visoke osebne dohodke v primerjavi z delavci v drugih dejavnostih, ne zagotovijo pa pogojev za normalno poslovanje in s tem samoupravno odločanje o delitvi dohodka.« Prav takšni problemi kot v šolstvu, pestijo tudi naše zdravstvo »kjer nismo sposobni zagotavljati temeljnih pogojev za osnovno zdravstveno varstvo, medtem pa v regijskih središčih Slovenije, vsem omejitvam navkljub, tudi z našim denarjem, še vedno gradijo regijske klinične centre.« V občini Velenje smo poleg tega še posebej ogorčeni, na to pa opozarjajo tudi druge naše razprave, ker v planih elektrogospodarstva SR Slovenije ni nikakršnih zagotovil, da bodo termoelektrarne v prihodnjih desetih letih dobila nujno potrebne čistilne naprave. Ob koncu te razprave so podani trije predlogi za dopolnitev resolucije in sicer, da moramo takoj postaviti realno ceno energije, zagotoviti uresničevanje svo bodne menjave dela, v akcijski program ZKS pa strniti tudi tiste pomembne in aktualne družbene naloge, ki so bile sprejete na kongresih slovenskih sindikatov in mladine, priredil B. Zakošek »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. «NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kol tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna'naročnina /a individualne naročnike je 2.700 dinarjev, za tujino 4.950 dinarjev. Žiro račun pri SDK, pod.'jz-nica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. r\enaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« Se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodom. 24 aprila 1988 * titovo velenje__V SREDIŠČU POZORNOSTI HaS C3S " ★ stran 3 Prisrčen pozdrav štafeti Pod prho Za likvidacijo stojijo ljudje Žal se ljudje, delavci v združenem delu. bolj redko spomnimo, da nas slabo gospodarjenje, slabo delo, slabo ravnanje, zanemarjanje svojih samoupravljal-skih dolžnosti lahko rodi v brezupen poloižaj, v položaj, kjer postaneta bbesedi likvidacija in stečaj grozteča temna oblaka iz katerih se ,lahko vsak trenutek ulije. Žal se pri tem malokdo tudi spomni, da ta ni enostavna in lahka, saj za zidovi in številkami, ki pišejo izgubo, in ki jih je treba »likvidirati« stojijo ljudje, takšni in drugačni, najbrž na takšni, kot smo mi vsi, z dušo in telesom, nekateri edini hranilci družine, nekateri celo z več otroki. Nobenega dvoma ni, da je oseminosemdeset delavcev, ki so s sklepom o likvidaciji DO HPH poslani na cesto, v težkem položaju. Kje bodo živeli — petdesetim so morali odpovedati stanovanje v samskih domovih — kako bodo živeli, kako bodo nahranili svojo družino? So za svojo usodo krivi sami? Je res, kar je rekel na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti vršilec dolžnosti te delovne organizacije, tovariš Vlaga, ko je na skupščini govorii o teh svojih ljudeh, da imajo vsi po vrsti občutek, da bi se lahko vse drugače obrnilo, če se ne bi čakalo in zavlačevalo. Je res, kot je rekel, da imajo občutek, da so nekateri pri neuspelem združevanju z delovno organizacijo Vegrad držali roke v žepu, v rokah pa fige? Storiti se ne da nič več. Delegati so po tehtnem razmisleku, po seznanitvi z vsemi dejstvi, po široki in tehtni razpravi, r kateri so vsi po vrsti terjali odgovornost, tako materialno kot moralno za nastali položaj, sprejeli sklep o likvidaciji delovne organizacije »Podjetja za hidrograd-nje, gradnjo prometnih objektov in hortikuituro«. Za tem sklepom so ostali ljudje, ki nimajo kam. Se bodo v iskanje zaposlitve in s tem v reševanje njihove socialne varnosti vključili vsi, prav vsi družbenopolitični dejavniki v občini, ali pa bo to ostala samo skrb Skupnosti za zaposlovanje? Grenko so zvenele besede vršilca dolžnosti, ko je na skupščini dejal: »Zaposliti moramo oseminosemdeset ljudi. Nekatere, ki so pri delu izgubili zdravje. Ne trdim, da so to najboljši delavci, prav tako poprečni so, kot so vsi jugoslovanski delavci. Vendar pa jim moramo povrniti zaupanje. To pa jim lahko le tako, da jim poiščemo zaposlitev.« Delegati pa so v razpravi vsi po vrsti ugotavljali, da so odgovorni za položaj, v kakršnem se je znašla delovna organizacija HPH, odšli pravočasno, baje celo na bolje. Veliko pa jih je ostalo. Morda celo nič krivih. M. Krstič-Planinc Občinska skupnost za zaposlovanje Titovo Velenje EKO Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet DSSS DO EKO razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE RAZVOJA DO (pomočnik direktorja DO za razvojno tehnično področje) Kandidat za zasedbo te naloge mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične smeri — da ima pet let delovnih izkušenj — da aktivno obvlada en tuj jezik Kandidati naj pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na Elektrokovinarsko opremo, Srebotni-kova 5 Titovo Velenje, kadrovska služba. Objava potreb po delavcih v občini Velenje riFi n\/MA nRPAWi7An IA POKLIC IZ PROSTA DELA IN piati im del nč rok p nnnci f»EV DELOVNA ORGANIZACIJA ŠIFRANTA NALOGE DATUM IZK. DČ ROK Z °DDELAoCw otv OBČINSKI KOMITE ZA PLAN. GOSPODARSTVO IN VARSTVO 0. dipl. ekonomist samostojni planer 17/4 5 nč 15/15 105.000 OBČINSKI KOMITE ZA PLAN. GOSPODARSTVO IN VARSTVO 0. ekonomist planer-analitik 17/4 3 nč 15/15 93.000 ZDRAVSTVENI CENTER DSSS ekonomist ekonomist 15/4 2 nč 8/8 112.000 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ ing. strojništva vodja TOZD vzdrževanje 14/4 5-3 nč 15/15 117.000 DRAVINJSKI DOM predstavnik — komercialni tehnik komercialist 14/4 3-5 nč 8/90 LJUBLJANSKA BANKA TB blagajnik — likvidator (Rudarska—Pesje—Ve- ekonomski tehnik lenje) 17/4 2 nč 8/8 80 000 LJUBLJANSKA BANKA referent obdelave v račun, centru 1 za ekonomski tehnik računovodstvo 17/4 2 nč 8/8 75.000 Republiško vodstvo v Gorenju Sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje so prejšnjo sredo, 16. aprila, obiskali France Popit, predsednik Predsedstva SR Slovenije, Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Janez Bohorič, podpredsednik IS Skupščine SR Slovenije, Rudi Šepič, član IS Skupščine SR Slovenije in republiški sekretar za finance. Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Metod Rotar, predsednik Poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Združene banke, Miro Kert, direktor Jugobanke — Temeljne banke Ljubljana in Milica Ozbič, guvernerka Narodne banke Slovenije. Med pogovorom, ki so se ga udeležili tudi člani začasnih poslovodnih organov Gorenja in predstavniki občine Velenje, so Andrej Kržič, Jože Zagožen, Mitja Jenko, Peter Petrovič, Joško Vučemilo in Irena Berložnik seznanili slovensko vodstvo z dosedanjim potekom sanacije Gorenja, poslovno filozofijo in programsko razvojnimi usmeritvami Gorenja, naložbeno politiko in z inovacijo programa ter tehnološkim prestrukturiranjem proizvodnje gospodinjskih aparatov, tekočo problematiko ter vlogo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v sanacijskih prizadevanjih. Predstavniki Gorenja so, med drugim, poudarili, da so ustvarjeni pogoji, da Gorenje nadoknadi razvojni in tehnološki zaostanek za razvitim svetom. Nove razmere terjajo kar največ razvojnega dela, še več skupnih usmeritev. Temu je namenjena tudi samoupravna oziroma avtonomna decentralizacija, oblikujejo novo doktrino delovnih organizacij skupnega pomena, dogradili bodo sistem delitve po delu, da bi lahko ugotavljali in nagrajevali uspešnost organizacijskih enot. Razvojna sanacija, v katero vstopa Gorenje, pa pomeni v bistvu temeljito kakovostno razvojno preosnovo Gorenja. Skupna vrednost naložb za obdobje 1986—1990 znaša blizu 60 milijard din, pri čemer bodo polovico denarja zagotovili iz lastnih oziroma združenih sredstev. Sicer pa je bila za sanacijo Gorenja zraven strokovnega pristopa značilna tudi krepitev samoupravnega proizvodnega odnosa. Osnovni namen pogovora s slovenskim vodstvom je bil, da v Gorenju potegnejo črto pod prvo, finančno fazo sanacije, hkrati pa predstavijo tudi razvojna hotenja in usmeritve, ki so bila deležna vse podpore. Predsednik Poslovodnega odbora Gorenje SOZD Herman Ri gelnik je med pogovorom poudaril, da so v časih, ko se je pred delavce Gorenja z vso ostrino postavljalo vprašanje preživetja, vedno trdno verjeli v sanacijo Gorenja, predvsem zaradi tega, ker so verjeli v moč in sposobnost delavca Gorenja in pa v podporo širše družbenopolitične skupnosti. V podporo, ki je bila odločujoča za sanacijo Gorenja. Predsednik Predsedstva SR Slovenije, France Popit, je med drugim dejal, da so v Gorenju lahko upravičeno ponosni na do- sežene rezultate. Gorenjev model decentralizacije samoupravljanja in koncentracije znanja ter sredstev pa je model, po katerem bi morali delati v delovnih organizacijah. ne le v Sloveniji, ampak širom po Jugoslaviji. Tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj je menil, da je Gorenje primer, ki je lahko za vzorec našemu skupnemu nadaljnjemu delu v celotnem gospodarstvu. Janez Basle pa je v imenu Skupščine občine Velenje in družbenopolitičnih organizacij Velenja izrekel zahvalo vsem delavcem Gorenja za uspešno sanacijo Gorenja, posebej poslovodnim organom, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, ki so znale pravilno in uspešno mobilizirati potencial delavcev Gorenja. Tako, kot so bili temelj dosedanje uspešne sanacije marljivi in prizadevni delavci Gorenja, je tudi bodočnost predvsem odvisna od delavcev in njihove sposobnosti ter pripravljenosti spopasti se s problemi, ki jih brez dvoma še čakajo, so med pogovori poudarili predstavniki Gorenja. Treba pa bo še naprej gojiti in negovati sistem vrednot v Gorenju, ki temelji na znanju, poštenosti, tovariških odnosih, prizadevnosti, kreativnosti, kakovosti in odgovornosti za uspešnost poslovanja. Ta odgovornost delavcev Gorenja pa je še toliko večja, ker morajo tudi z nadaljnjim delom in dobrim gospodarjenjem sproti dokazovati, da je bila pravilna odločitev slovenskega združenega dela za sanacijo Gorenja. i I I irr 35 let velenjske Ere 1. aprila je beležila trgovska in proizvodna delovna organizacija Era petintride-setletnico delovanja. Ta jubilej bodo v tem delovnem okolju proslavili delovno, obeležili pa ga bodo s svečano sejo delavskega sveta, ki bo 23. maja. — V jubilejnem delu načrtujejo še vrsto drugih aktivnosti, ki bodo v tozdu Maloprodaja usmerjene predvsem k potrošniku, tozd Kooperantov se bo vključil v prireditev Kmečki praznik, ostali tozdi pa bodo svoje aktivnosti usmerili predvsem k poslovnim partnerjem. Seveda so si v tej delovni organizaciji zadali za letošnje jubilejno leto še številne druge pomembne naloge, ki jih bodo skušali uresničiti. Ena največjih je preselitev v skupne poslovne prostore na Prešernovi cesti. Pristopili bodo tudi k izgradnji prodajno skladiščnega centra v Celju, večja investicijska vlaganja pa imajo predvidena še na Turnu. Seveda bodo prav v vseh svojih trgovinah kar najbolj popestrili ponudbo. Štafeto mladosti, ki potuje po naši domovini, smo v ponedeljek pozdravili tudi v občini Velenje. Na Titov trg. kjer se je že ob 8. začel kulturni program v katerem so sodelovali pevski zbori, godba na pihala, plesni klub, skupina za izrazni ples, folklora in skupina Šank rock, je prispela ob pol desetih. V imenu mladincev občine Velenje je na slovesnosti govorila Saša Piano. Med drugim je dejala: »Prihodnost je naša, sestavljata pa jo preteklost in sedanjost, naša NOB in naše sedanje težave. Spoštujemo veliko zmago, ki so jo izbojevali naši očetje in dedje, naše oči pa so uprte naprej. Kritični smo, prav to pa je najboljši dokaz, da smo iz srca pripravljeni pomagati.« Iz Titovega trga so mladinci odhiteli s štafetno palico v delovni organizaciji Gorenje in Rudnik lignita, ob pol enajstih so se ustavili na slovesnosti v Šoštanju, petnajst minut kasneje pa so štafeto mladosti pozdravili še v Šmartnem ob Paki, ob 11. uri 15. minut pa so mladinci občine Velenje v Letušu predali sovrstnikom iz Mozirja. Podelili priznanja zbornice Savinjsko-Saleška gospodarska zbornica Titovo Velenje je letos tretjič zapored podelila priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom za njihovo uspešno delo na gospodarskem področju. Letos je na razpis prišlo še posebno veliko predlogov in pobud, tako da je imel odbor za organizacijsko kadrovske zadeve, nagrade in priznanja, precej težko delo, ko je izbiral letošnje nagrajence. ZLATI PLAKETI so podelili delovni organizaciji GIP VEGRAD in Hermanu Rigelniku, predsedniku poslovodnega odbora Gorenje SOZD, za izredne zasluge pri razvoju gospodarstva. SREBRNI PLAKETI so namenili Cinkarni tozdu KEMIJA iz Ljubije in delovni organizaciji ERA, obema za vidne zasluge pri razvoju gospodarstva, ERA pa letos praznuje tudi 35. letnico svojega razvoja. ČASTNE PLAKETE SŠGZ so prejeli: Rudi Šepič. republiški sekretar za finance in to za sodelovanje z gospodarstvom območja pri reševanju finančnega položaja in sodelovanja s SŠGZ, Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije za visoko stopnjo sodelovanja s SŠGZ in krepitev vloge gospodarskih zbornic ter Ivo Kos, dosedanji predsednik SŠGZ za uspešno vodenje zbornice in njegovo nad-poprečno angažiranost v njej. DIPLOME SŠGZ pa so prejeli: Jože Melanšek, direktor DO RTC Golte, Stane Podsedenšek, vodja poslovne enote Kompas Mozirje, Jože Kumer, direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje, Herman Remic, samostojni obrtnik, Venčeslav Svoljšak, direktor Zavoda za urbanizem, Danilo Torej, samostojni obrtnik, Rajko Pire, vodja sektorja Gorenje Gospodinjski aparati in Milan Jeršič, vodja projekta Gorenje Bira Bihač. Štafetna palica je tudi na Titovem trgu krožila iz rok v roke 4. stran ★ fiaS C3S OB 27. APRILU titovo velenje * 24.april 1986 Srebrna priznanja Osvobodilne fronte David Jazbinšek drugih objektov v kraju. Je dolgoleten aktivist na vseh področjih. Kot dolgolenti predsednik krajevnega odbora ZB NOV si je zlasti prizadeval za ohranitev bogatih tradicij NOB. Deloval je tudi v Predsedstvu KK SZDL in tvorno sooblikoval politiko razvoja KS Topolšica in vaške skupnosti Lom. Aktiven je bil pri vseh družbeno-političnih akcijah, še zlasti pri izvedbi volitev in referenduma za samoprispevek. Spodbudil je krajane za udarniške akcije, s katerimi so si napeljali vodovod, telefon, asfaltirali cesto in druge objekte, s čimer so bistveno izboljšali komunalno urejenost in opremljenost. Trenutno je predsednik odbora vaške skupnosti Lom, član kadrovske komisije pri KK SZDL in aktivni član KO ZB NOV. Slavko Korenič bo prejel Srebrno priznanje OF za prizadevno družbenopolitično delo v KS Stara vas in občini Velenje. Po končani uspešni športni karieri se je aktivno vključil v družbenopolitično delovanje organov KS Velenje-Stara vas in širšo družbenopolitično skupnost. V KS ne mine nobena večja akcija, v kateri ne bi aktivno sodeloval predvsem kot organizator. Skupaj z ostalimi funkcionarji se zavzema za čimboljše delovanje krajevne samouprave in delegatskega sistema. V preteklem mandatnem obdobju je bil podpredsednik OK SZDL, član IS SO Velenje, predsednik KO za SLO in DS pri OK SZDL Velenje, predsednik Qd-bora za organizacijsko-kadrov-ske zadeve pri Savinjsko-šaleški Gospodarski zbornici Velenje. Franjo Korun odličen organizator je sodeloval pri otvoritvi centra takratnega Velenja, pri proslavi Koroška in Štajerska v NOV, bil je osrednji akter pobude za poimenovanje Velenja po tovarišu Titu in za postavitev spominskih obeležij našima državnikoma, tovarišema Titu in Kardelju. Prav tako velik je njegov delež tudi v obrambnih pripravah, saj sodi med ustanovitelje OŠ TO in TO v občini Velenje, kjer je bil tudi prvi komandant. S svojimi bogatimi izkušnjami in občutkom za potrebo po nadaljnjem razvoju družbene samozaščite in obrambnih aktivnosti, je še vedno nepogrešljiv v vrstah ZRVŠ, kjer je podpredsendik Občinske konference ZRVS. Kot profesionalni delavec na družbenopolitičnih funkcijah je veliko prispeval k razvijanju in utrjevanju delegatskega sistema in fronte vloge SZDL, obenem je prizadevno deloval v številnih organih v KS in SOb Velenje. Fadila Krupiča štejemo med najbolj prizadevne aktiviste Socialistične zveze, med aktiviste, ki delujejo na vseh področjih življenja in dela krajevne skupnosti. Takoj po preselitvi v Titovo Velenje se je uspešno vključil v delo organov KS. Zaupali so mu mnoge funkcije in delovne naloge, ki jih je opravljal z njemu svojsko zagnanostjo in vestnostjo. Se posebej aktiven je v Svetu potrošnikov, ki je pod njegovim vodstvom proglašen za najuspešnejšega v občini Velenje. Kot član Sveta krajevne skupnosti je eden glavnih organizatorjev vseh akcij, s svojim širokim horizontom in ljudsko miselnostjo pa je eden izmed tistih, ki mu ljudje tako v KS kot v službi radi sledijo. bo prejel Srebrno priznanje OF za prizadevno aktivistično delo v KS Topolšica in posebni prispevek pri izgradnji komunalnih in Naloge je izvrševal hitro in učinkovito. Kot aktiven član v OŠ TO je vidno prispeval k dobri obrambni in samozaščitni usposobljenosti enote in njenih pripadnikov. bo prejel Srebrno priznanje OF za dolgolento družbenopolitično aktivnost, povezano z razvojem Titovega Velenja. Bil je med ustanovitelji prvega rokometnega kluba in dolgoletni amaterski gledališki delavec. Kot Fadil Krupic bo j.piTjel Srebrno priznanje OF /a vsestransko aktivistično delo v KS Vcleinc cenici I.evi breg. Melhior Mazej bo prejel Srebrno priznanje za 20-letno delo v KS Bele vode. Olga Mravljak * bo prejela Srebrno priznanje OF za prizadevno in uspešno delo v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v KS Škale. Kot domačinka se je že v času šolanja aktivno vključevala v vse aktivnosti v KS, po končanem študiju pa je začela prevzemati tudi najodgovornejše naloge. Kot sekretarka KK SZDL je uspela KK približati ljudem, tako da so tudi zahtevne naloge uspešno epravili. Kot sekretar OO ZK pa je poskrbela tudi za učinkovito vključevanje članov tam, kjer je bilo potrebno. S svojo mladostno zagnanostjo je tudi steber Društva prijateljev mladine Škale in zlasti v TVD Partizan Škale. Kot mentor raznih izvenšolskih dejavnosti pa vzgaja tudi najmlajše v bodoče aktiviste. Krajevna skupnost Škale sodi Stane Planine bo prejel Srebrno priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo v KS Center-Desni breg. Božena Štajner bo prejela Srebrno priznanje OF za požrtvovalno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v KS in občini Velenje. Takoj po končanem študiju se je vključila v družbenopolitično delo v KS Center-Levi breg in uspešno združila poklicno in aktivistično delo. Opravljala je mnoge funkcije. Tako je bila član delegacije za Zbor KS Skupščine občine Velenje v KS Center-Levi breg, predsednik Zbora KS Skupščine občine Velenje, članica Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri SO Velenje, članica Izvršilnega odbora OK SZDL, kjer je bila tudi članica Predsedstva. Zelo uspešno je vodila Svet za informiranje pri P OK SZDL Velenje, zaradi dobrega poznavanja problematike pa je bila tudi akti- Je eden izmed tistih redkih krajanov, ki s svojim delom daje pečat vsej krajevni skupnosti. Bil je prvi predsednik Sveta KS v Belih vodah ter dolgoletni predsednik in tajnik Prosvetnega društva »Planinar«. Mnogo truda je vložil kot delegat v različnih SIS za boljšo cestno povezavo z dolino ter za zboljšanje pogojev kmetom, ki živijo v višjih legah. Kot napreden kmet se je vključil v kooperacijo in s tem pokazal tudi ostalim, da je to stvarna in prava pot. S svojo prepričljivostjo in preprostostjo pritegne tudi ostale krajane, zato v KS Bele vode vse akcije tudi zanesljivo izpeljejo. v mnogočem med najboljše v občini Velenje. Nobenega dvoma ni, da je pomemben delež za tak uspeh prispevala s svojim delom prav Olga Mravljak. Bil je dolgoletni hišni in rajonski poverjenik SZDL, na pobudo Sveta ZK v KS pa je bil imenovan v začasno Predsedstvo K K SZDL Center-Desni breg. Pod njegovim vodstvom se je delovanje normaliziralo. Uspešno je bil izveden referendum za IV. samoprispevek, prav tako pa tudi evidentiranje možnih kandidatov za delegate v novem mandatu. Ves čas je bil aktiven tudi v drugih D PO, še zlasti v ZK in sindikatih. Tako je bil član OK ZKS in delegat na republiški konferenci ZKS. Trenutno je predsednik K K SZDL in član Predsedstva OK SZDL. S svojim delom si je pridobil zaupanje krajanov, zato skupaj z ostalimi uspešno obvladuje sicer zelo veliko KS. vna članica delegacije za skupščino RTV Ljubljana. Aktivno se vključuje tudi v delovanje samoupravnih organov v REK SOZD. Franc Tamše bo prejel Srebrno priznanje OF za dolgoletno aktivistično delo v KS Center-Desni breg. Franc Tamše seje vključil v življenje in delo krajevne skupnosti Desni tyeg takoj po preselitvi iz Šoštanja, kjer je bil aktiven poverjenik SZDL. t V KS Center-Desni breg je opravljal funkcije člana nato pa tudi predsednika Sveta KS, ki ga vodi še sedaj. Bil je tudi član predsedstva KK SZDL, deloval pa je tudi v organih za SLO in D6. Je skromen in prizadeven aktivist ter dober delavec, ki se delu v KS posveti z vso zagnanostjo, zato ne mine nobena aktivnost Jože Veber bo prejel Srebrno priznanje OF za dolgoletno požrtvovalno druž-beno-politično delo v KS, občini in regiji. Je že vrsto let aktiven družbenopolitičen delavec, ki je tudi po končanem profesionalnem opravljanju funkcije predsednika OK SZDL Velenje in MS SZDL Celje ostal zavzet aktivist na vseh ravneh delovanja. Izkušnje in znanje, pridobljene pri delu in v šoli, zna uspešno združiti in najti najboljšo pot. Njegov pristop h krajanom je prepričljiv in nevsiljiv, zato v akciji ni nikoli sam. Odločnost, odgovornost in trdna volja mu pri tem samo še pomagajo. V dolgih letih aktivnega dela je bilo čutiti njegov prispevek v vsaki akciji v KS in občini, nje- Občina Mozirje brez njegove prisotnosti. Zelo velika krajevna skupnost brez takih aktivistov ne bi mogla obstajati. gov posluh za družbene procese pa je bistveno prispeval k razvoju in utrjevanju samoupravnega položaja občanov in delavcev. ALOJZ PEČOVNIK iz Dola pri Novi Štifti: Je dolgoletni član sveta krajevne skupnosti Nova Štifta in opravlja različne odgovorne naloge, poleg tega pa je aktiven član družbeno-političnih organizacij v kraju. Aktivno se vključuje tudi v delo občinskih organov in družbeno-političnih organizacij. S svojim delom in sodelovanjem je veliko pripomogel k razvoju krajevne skupnosti ter h krepitvi delegatskega sistema. HEDA HERMAN iz Nazarij: Pred upokojitvijo je bila ravnateljica osnovne šole v Nazarjah. Že kot mlada učiteljica seje aktivno vključila v delo in življenje kraja, i zlasti na kulturnem področju. Znala je združevati delo v šoli z aktivnim delom v kraju in med ljudmi. Veliko je prispevala k posodobitvi šole, starši in otroci so jo cenili in spoštovali, aktivna družbeno-politi-čna delavka pa je še tudi po upokojitvi. FRANC BRGLEZ iz Ràdmirja: Z aktivnim družbeno-političnim delom je pričel že v mladinski organizaciji, pozneje pa je ves čas deloval v socialistični zvezi. Zelo aktiven je tudi kot član sveta krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji, kjer je član najrazličnejših organov krajevne samouprave. Že osem let je predsednik vaškega odbora Radmirje, bil pa je tudi pobudnik ustanovitve športnega društva v tem kraju. IVAN KOSMAČ iz Solčave: Takoj po vrnitvi iz NOB in JLA je postal prvi predsednik krajevne organizacije ZZB NOV v Lučah in sekretar ZK. Leta 1962 je bil izvoljen za člana občinske skupščine, od leta 1972 do 1980 pa je bil ! predsednik sveta krajevne skupnosti Solčava. Sedaj je že drugo mandatno obdobje član občinske komisije za zadeve borcev in invalidov, K ter član komisije za zdravstveno varstvo borcev pri občinski zdrav- j stveni skupnosti. ANA KOKOVNIK iz Šmartnega ob Dreti: Že desetletje se aktivno vključuje v delovanje družbenopolitičnih organizacij v kraju, v organe krajevne samouprave, zelo delavna pa je tudi v organih samoupravljanja v delovni organizaciji Gorenje-Glin. [ V kraju in na delovnem mestu prevzema številne odgovorne naloge in jih resno, temeljito in s polno mero odgovornosti opravlja. ALEKSANDER VIDEČNIK iz Mozirja: Takoj po prihodu v Mozirje leta 1975 je zaživel s krajem. Poleg : vestnega urejanja Savinjskih novic je izdal vrsto publikacij o zgodovi- [ ni, narodopisnem izročilu in delavskem gibanju v Gornji Savinjski dolini. Plod njegovega dela je tudi bogata arhivska zbirka v okviru ; kulturne skupnosti. Vedno pomaga pri organizaciji razstav v mozirski Galeriji in pri drugih prireditvah. JOŽE HRIBERNIK iz Spodnje Rečice: Vse od osvoboditve naprej je aktiven član najrazličnejših organi- I zacij in društev. Že leta 1952 je postal predsednik takratnega občinskega odbora na Rečici ob Savinji, kasneje je bil podpredsednik občinske skupščine Mozirje, aktivno pa je sodeloval tudi v drugih občin- I skih organih. Tudi v sedanjem času je izredno delaven v krajevni skupnosti. PETER ŠIRKO iz Mozirja: Že dolga leta je izjemno aktiven na področju kulturnih dejavno- [ sti v krajevni skupnosti Mozirje in v občini. Je med najbolj aktivnimi | člani mozirskega prosvetnega društva in zelo delaven v /ve/i kultur- i nih organizacij mozirske občine. Veliko je prispeval k obnovi kultur I nega doma v Mozirju in je tudi sicer soustvarjalec kulturne dejavnosti I v kraju in občini. 24. aprila 1986 * Titovo Velenje OB 1. MAJU nas cas * stran 5 Srebrni znak Zveze sindikatov Martin Hrastnik Zaposlen je v Gorenju Elektronika široke potrošnje. Že na začetku, to je leta 1974, se je aktivno vključil v delo sindikalne organizacije. Najprej je Delavka je Gorenja že polnih enaindvajset let, trenutno zaposlena v Gorenju Commercu. Ves čas je bila izredno prizadevna na področju družbeno-po-litičnega dela pa tudi na športnem področju, saj jo delavci*Go-renja poznajo kot zelo aktivno planinko. Njeno delovanje na področju sindikata sega daleč nazaj. V letu 1977 je prevzela odgovorno nalogo predsednice izvršnega odbora Gorenje Promet-Servis, do leta 1983 je bila član izvršnega odbora, v letu 1983 pa je zopet prevzela funkcijo predsednice izvršnega odbora. To je bil čas, ko je Gorenje stalo pred težkimi odločitvami, obdobje ukrepa družbenega varstva, ko je imel sindikat polne roke dela in veliko odgovornih in občutljivih nalog. Tovarišica Lesjakova je v tem času pokazala svojo zrelost in odločnost pri organizaciji in delu sindikata. Mnogo energije in časa je vložila v krepitev medsebojnih odnosov, v uspešno sodelovanje z novo vodilno strukturo v delovni organizaciji in v krepitev ustvarjalne povezave sindikalne organizacije z ZK in ZSMS. « Majda Lesničar Zaposlena je v Vzgojno-izo-braževalnem zavodu Velenje. Malokateri prosvetni delavec vloži toliko svoje ustvarjalne energije v družbeno-politično delo kot ravno tovarišica Lesničar-jeva. S svojim družbenopoliti- Karel Juhart Zaposlen je v Centru srednjih šol. Že od vsega začetka, ko smo v občini Velenje leta 1977 prvič izvedli proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev, dèluje pri organizaciji in izvedbi tekmovanj. Delovati je pričel kot član tehnične komisije. Ker pa si je s strokovnostjo in poštenjem pridobil veliko zaupanje in ugled, je od leta 1981 vodil osrednjo žirijo na občinskih in leta 1983 na regijskem tekmovanju kovinarjev. Pomembno in odgovorno nalogo je zelo uspešno opravil tudi v preteklem letu na republiškem srečanju kovinarjev Slovenije v občini Velenje. Že vrsto let deluje na področju ustvarjalnosti delavcev, saj je bil v delovni organizaciji predsednik komisije za inventivno dejavnost, pri Občinski raziskovalni skupnosti Velenje pa član Odbora za inventivno dejavnost. Vseskozi je aktivrro deloval v samoupravnih organih in ZK, kjer trenutno opravlja dolžnost sekretarja OOZK v krajevni skupnosti. Jože Kotnik Zaposlen je v Rudniku lignita Titovo Velenje od leta 1962. Zanj prav gotovo velja, da ves prosti čas namenja širšim družbenim interesom. Med sodelavci v tozd Jama Pesje, kjer je zaposlen kot vodja kombajna na mehaniziranem odkopu dowty, je znan kot vesten delavec, delaven tudi na področju samoupravljanja. V temeljni organizaciji opravlja funkcijo predsednika sindikalne konference, predsednika konference delegacij za delegiranje de- legatov v skupščino samoupravnih interesnih skupnosti za kulturo in telesno kulturo, včlanjen pa je tudi v razne odbore in kom-sije ter v predsedstvo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov RLV. V prostem času je nepogrešljiv član Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij Velenje. Za svoje delo je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod, za ljubiteljsko dejavnost na kulturnem področju pa je prejel Kajuhovo nagrado. čnim delovanjem je v občini pričela pred več kot dvajsetimi leti in ves ta čas je opravljala številne odgovorne dolžnosti v vseh samoupravnih organih šole ter v ZK in sindikatu. V prejšnjem mandatu je bila predsednica konference OOZS DO VIZ. Zaupano nalogo je opravljala z veliko mero resnosti in odgovornosti, odlikujeta jo odkritost in poštenost, kar ji daje veljavo in spoštovanje med delavci. Pod njenim vodstvom je sindikalna organizacija VIZ zaživela na vseh področjih delovanja, sindikatu pa je izbojevala tisto mesto, ki mu pripada v naši družbenopolitični skupnosti. Ogromno Franc Matavž Zaposlen je v delovni organizaciji RLV-TOZD Jama Preloge kot rudarski nadzornik. Ves čas zaposlitve je aktiven v samoupravnih organih in druž-beno-političnih organizacijah. Naj navedemo pomembnejše zadolžitve: eno mandatno obdobje je bil predsednik delavskega sveta TÒZD Jama Preloge, dve mandatni dobi sekretar osnovne organizacije ZK in dve mandatni obdobji predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD. Poleg, naštetega je ves čas zaposlitve aktiven v komisijah in delegacijah na nivoju temeljne in delovne organizacije združenega dela. Kot član kolektiva je med sodelavci zelo priljubljen, predvsem zaradi primernega odnosa do dela in sodelavcev. — -—i Jože Ramšak Zaposlen je v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema, in to od leta 1960. Svojo politično pot je začel leta 1965, ko so ga včlanili v Zvezo komunistov. Od takrat dalje je in še opravlja vrsto odgovornih političnih funkci j v sami delovni organizaciji kot na ravni Sozd REK »Franc Leskošek-Luka«. Aktiven pa je tudi v občinskih organih in organih svoje krajevne skupnosti. Navajamo funkcije, ki jih je odgovorno in vestno opravljal vse do izteka mandata: bil je sekretar OOZK DO ESO, predsednik delavskega sveta DO ESO, predsednik konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v DO ESO, član predsedstva akcijske konference OOZK SOZD REK, zelo pa se je angažiral kot predsednik koordinacijskega odbora sindikata SOZD REK. Trenutno je član akcijske konference OOZK DO ESO, v krajevni skupnosti, kjer živi, pa opravlja funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti Bevče. Jakob Tovrljan Zaposlen je v Gorenju DO Procesna oprema. Ob opravljanju svojih delovnih dolžnosti je vseskozi družbe-no-politično aktiven. Za svoje vestno in marljivo delo je v letu 1973 prejel medaljo dela, za delo na političnem področju pa leta I97X zlati medaljon SKO.I »Ivo Lola-Ribar.« Jože Angeli Večino svojega časa namenja izboljšanju delovnih in življenjskih razmer invalidov. Leta 1974 se je včlanil v Društvo invalidov Velenje in bil preko društva vključen v državno reprezentanco invalidov, katere član je bil polnih šest let. Leta 1980 je zastopal barve Jugoslavije na olimpijskih igrah na Nizozemskem. S predanostjo in vztrajnostjo, ki mu je ne manjka in na pobudo Društva invalidov Velenje ter podpore sindikata v takratnem Gorenju TGO, je v Gorenju zaživel Aktiv invalidov. Njegov prvi predsednik je bil prav Jože Angeli, z njegovo pomočjo pa so pričeli prirejati številne uspešne razstave. Kljub polnemu angažiranju na področju urejanja statusa invalidov pa je aktivno vključen tudi v ZK, saj opravlja dolžnost sekretarja OOZK v delovni skupnosti Splošni posli, kjer je zaposlen. V zadnjem času vlaga veliko truda tudi za razvoj delavskega —■ turizma. Franc Cas Osnovna organizacija zveze sindikatov, iz ketere izhaja, ga je ocenila kot človeka, ki se ves čas zavzema za krepitev dobrih medsebojnih odnosov in čim bolj uspešno politično delovanje delovnega okolja in družbeno-poli-tične skupnosti, v kateri živi. Dolga leta je bil kot sekretar aktivist v vrstah ZK ter predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Kot predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov, ki jo uspešno vodi že vrsto let. je vključen tudi v delo Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, katerega član je. Vedno je pripravljen pomagati in aktivno sodelovati pri delu samoupravnih organov delovne in temeljne organizacije združenega dela, v kateri vodi tudi delegacijo za kulturo in izobraževanje. prevzel funkcijo sindikalnega poverjenika, kmalu zatem pa so ga delavci izvolili za člana izvršnega odbora OOZS, nato pa še za predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov v takratni TOZD Elektronika. Dolžnost predsednika je uspešno opravljal dva mandata in to prav v času, ko je bilo v Gorenju najtežje, še posebej v Elektroniki. Z maksimalnim angažiranjem in poštenim odnosom do dela in sodelavcev mu ni bilo težko voditi osnovne organizacije, saj so mu delavci popolnoma zaupali in sledili njegovim prizadevanjem. Tako je bil vedno znova predlagan za nove zadolžitve, ki jih ni nikoli odklonil. Dve mandatni obdobji je bil tudi delegat konference OOZS Gorenja TGO, vodja delegacije za zaposlovanje, skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja, socialnega skrbstva, podpredsednik delavskega sveta, aktivno pa deluje tudi v krajevni skupnosti. Skratka: aktiven je na vseh področjih, med delavci pa uživa velik ugled in zaupanje kot dober družbeno-politični aktivist, sodelavec in človek, ki je vedno pripravljen pomagati. energije in dela je vložila v pripravo in potem v sprejem številnih samoupravnih aktov, zlasti pa za pravično vrednotenje pedagoškega poklica, uveljavljanja načela delitve po rezultatih dela ter za humanizacijo odnosov med delavci vzgoje in izobraževanja. Tovarišica Lesničarjeva je tudi odlična učiteljica in je v središču pedagoške dejavnosti ne le v občini, temveč tudi izven njenih meja. Več let pa je vzorni mentor pionirske organizacije na šoli. Zvonka Sevšek V svoji bogati družbeno-politični aktivnosti je' opravljal vrsto odgovornih funkcij. Bil je predsednik osnovne organizacije ZSMS v tozd Vzdrževanje, predsednik osnovne organizacije zveze sindikatov v tozd Vzdrževanje, ves čas pa je deloval še v organih delavskega sveta. Daije na 6. strani Zaposlen v Gorenju od leta 1973. Zaposlen je v Merxovi temeljni organizaciji združenega dela »Potrošnik« Šoštanj. Sedaj usmerja svoje znanje in sposobnosti ne le v dobre rezultate dela, temveč tudi v izgradnjo pogojev za uresničevanje temeljnih smernic Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. Odgovorno in predano je opravljala funkcijo predsednice osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD Splošno zdravstvo, odgovornost in predanost pa sta tudi gonilni sili, ki ji pomagata kot predsednici konference DO Zdravstveni center (funkcijo opravlja že drugi mandat) pri utrjevanju ekonomskega položaja delavcev, ustvarjanju materialnih in pravnih pogojev za uresničitev nagrajevanja po delu in rezultatih dela in ohranjanju humanih medsebojnih odnosov v kolektivu. V danem trenutku pa si je zastavila cilj: s skupnimi močmi analizirati in odpraviti vse bolj prisotno apati-jo delavcev za izvrševanje vloge samoupravljalca. Od leta 1984 opravlja dolžnost predsednika konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovni organizaciji Procesna oprema, na Skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov Velenje februarja letos pa so ga izvolili tudi za člana Občinskega sveta ZSS Velenje. Jurij Vaupot V Gorenju se je zaposlil leta 1974. V letu 1983 je prevzel naloge tehničnega vodje tozd Zamr-zovalno-hladilna tehnika, ki jih uspešno opravlja še sedaj. Že ob zaposlitvi se je prizadevno vključil v delo sindikalne organizacije: najprej v OOZS DSSS Gorenje TGO, kjer je kot sindikalni poverjenik veliko prispeval k razvoju tehnologije kot velike športne manifestacije delavcev, ki delajo na tem področju. Pozneje je prevzel funkcijo predsednika OÓZS in predsednika sindikalne konference v tozd Zamrzo-valnohladilna tehnika, sedaj pa je že drugi mandat predsednik konference OOZS v Gorenju DO Gospodinjski aparati. Poleg navedenih funkcij pa opravlja tudi funkcijo delegata v koordinacijskem odboru sindikata Gorenje sozd in člana Občinskega sveta ZSS Velenje. Zelo aktiven je tudi na področju inventivne dejavnosti in kot večkratni inovator je veliko prispeval k razvoju in utrjevanju te dejavnosti v Gorenju. S svojim poštenim odnosom do sodelavcev in kot družbeno-politični aktivist se je vedno pripravljen spopasti s problemi. Z doslednim izvajanjem nalog in dolgoletnim uspešnim delovanjem v sindikatu si je ustvaril velik ugled in zaupanje med družbeno-politi-čnimi in poslovodnimi delavci kakor med ostalimi delavci Gorenja. Zato jih je letos tudi zastopal kot delegat na 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Zaposlena je v Zdravstvenem centru_ — tozd Splošno zdravstvo. Že kot osnovnošolka je želela po svojih močeh prispevati k izgradnji samoupravnih odnosov, ko je opravljala funkcijo predsednice mladinske organizacije. 6. stran * flSS C3S V SREDIŠČU POZORNOSTI titovo velenje * 24. aprila 1986 Srebrni znak Zveze sindikatov Pogovor z Ivom Kosom, predsednikom SŠGZ STANE V0VK Tovariš Stane Vovk je zaposlen od leta 1973 v Centru za informiranje, propagando in založništvo Titovo Velenje. Njegova aktivnost na družbe-no-političnem področju je zelo pestra. Kot študent je bil član izvršnega odbora klubov OZN v Slovneiji. Po vrnitvi v Titovo Velenje je bil predsednik programskega sveta pri Kinu Velenje. Dva mandata je bil član izvršnega odbora ZTKO v občini Velenje. V preteklem mandatu je bil član Občinskega sveta ZSS Velenje in njegovega predsedstva. Deloval je tudi v raznih komisijah pri OS ZSS Velenje. Še vedno pa aktivno deluje v OK SZDL Velenje, kjer je že drugi mandat član predsedstva. V raznih klubih in društvih pa je in še opravlja vrsto dolžnosti. Tovariš Vovk s poštenim, tova-riškim in kritičnim odnosom do pojavov, ki so prisotni v naši družbi, prispeva k poglabljanju in uresničevanju samoupravnega delegatskega sistema ter interesov delavskega razreda. Osnovna organizacija ZSS ERA — tozd Vino Šmartno ob Paki Že vrsto let sodi med najaktivnejše sindikalne organizacije v ERI. Sindikalna organizacija aktivno deluje na gospodarskem, samoupravnem, kulturnem in športno-rekreativnem področju. Zelo uspešno pa sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Zlasti je pomembno poudariti, da uspeva navedena sindikalna organizacija že vrsto let ohranjati tako širok obseg aktivnosti z dobrim razumevanjem pravic in dolžnosti slehernega delavca v TOZD. OOZS je bila pobudnik mnogih aktivnosti v TOZD in DO, tako pri sprejemanju gospodarskih načrtov, urejanju delovnih razmerij, kritičnega obravnavanja primerov slabega dela ali neodgovornega obnašanja posameznih delavcev. Že pred vključitvijo v delovno organizacijo ERA je bila osnovna organizacija pobudnik in nosilec akcije za nabavo počitniških prikolic. V tem času je tudi sama skrbela za letni oddih delavcev. Na pobudo sindikalne organizacije so v TOZD uredili prostore in organizirali prehrano med delom. V zadnjih dveh letih imajo or-gnaiziran topli obrok. Še zlasti velja poudariti aktivno vlogo osnovne' organizacije pri reševanju stanovanjske in sc alne problematike delavcev. Vse naštete aktivnosti so veliko prispevale, da se je OOZS uveljavila kot resnični akter za uveljavljanje delavcev na družbeno-politi-čnem in samoupravnem področju. Sindikalna konferenca OOZS Vegrad — tozd Gradnje Sindikalna konferenca OOZS Vegrad TOZD Gradnje povezuje štiri osnovne organizacije zveze sindikatov, ki že vrsto let zelo uspešno delujejo. Sindikalni konferenci je v daljšem obdobju uspelo, da je večino delavcev tvorno vključenih v aktivnosti za doseganje dobrih delovnih rezultatov, ki se kažejo skozi uspešno gospodarjenje v TOZD tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki se zelo močno odražajo v gradbeništvu. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da sindikat znotraj delegatskega sistema oblikuje in uveljavlja svoja stališča do vseh bistvenih vprašanj, ki so pomembna za delvce. Enako velja za delovanje v samoupravnih organih v TOZD in.DO. Zelo uspešno, tvorno in kritično je sodelovanje z drugimi družbneo-političnimi organizacijami in vodstvom v TOZD. Sindikalni konferenci je uspelo z usmerjanjem in koordiniranjem dela med OOZS v TOZD, da je sindikat s svojo aktivnostjo in stališči pripomogel k boljšemu delu samoupravnih organov in uveljavljanju delegatskega sistema. Vseskozi namenja skrb izboljšanju delovnih pogojev delavcev, pospeševanju inventivne dejavnosti, zagotavljanju ustreznega družbenega standarda delavcev, vključevanju delavcev v športno-rekreativne in kulturne dejavnosti. Sindikalna konferenca torej uspešno uresničuje načelo: »Nič, kar je pomembno za delavca, mimo sindikata!« Občina Mozirje KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS v delovni organizaciji Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje; JANEZ SLATINŠEK iz osnovne organizacije ZSS tozda Gozdarstvo Luče ob Savinji; MARKO PURNAT iz temelj ne organizacije združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati ; STANKO KOTNIK iz osnovne organizacije ZSS temeljne organizacije združenega dela Stavbeno pohištvo Gorenje — Glin Zaraje; MARTINA PLASKAN iz os novne organizacije ZSS delovne skupnosti skupnih služb Modne konfekcije Elkroj. Gospodarstvo krepiti s sodelovanjem in podjetnejšo razvojno politiko li;n h tM-aHr/\/iM«lr C /, i .i 1.. I. ^ 1 I i Ivo Kos, predsednik Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice je gotovo eden od tistih, ki imajo največje zasluge, da se je ta uve ljavila ne samo v območnem, ampak tudi širšem prostoru. Prvič je predsedovanje zbornici prevzel leta 1981, dve leti kasneje pa je bil izvoljen za profesionalnega predsednika. Sedaj odhaja na novo delovno dolžnost predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje. Pred odhodom pa smo ga še ujeli z namenom, da nam spregovori nekaj besed o delu zbornice. NAŠ ČAS: Ko ste na seji skupščine, v začetku aprila, pregledovali svoje delo, ste vsi po vrsti ugotavljali, da je zbornica našla mesto v gospodarskem življenju obeh občin, tako Mozirja kot Velenja. V čem se to kaže in kako je poiskala to mesto? IVO KOS: »Odvrgli smo precej formalizmov, precej konfor-mizma in prisluhnili neposrednim potrebam združenega dela, prisluhnili nizu funkcij, ki bi jih združeno delo za boljše gospodarjenje nujno potrebovalo. Te funkcije pa so predvsem povezovalnega značaja, vzpostavljanja medsebojnega povezovanja v smislu optimalnejših izkoristkov instaliranih zmogljivosti, vzpostavljanje ustrezne poslovne informatike in predvsem funkcije spodbujanja združenega dela k agresivnejši razvojni politiki. Ta vloga se je v našem prostoru utrdila ravno v tem, da smo skupaj z združenim delom oblikovali vrsto aktivnosti, celo toliko, da so delegati na skupščini sicer podprli program dela in programske usmeritve, vendar s skepso, kako jih bomo uresničili. Pri tem je treba upoštevati, da zbornice ne gre jemati kot neko administrativno telo, ki bo sedaj te naloge izvrševalo, ampak da je zbornica samo organizator teh aktivnosti, izvajalec pa organizacije združenega dela vključene v to zbornico.« NAŠ ČAS: Na katerih področjih je zbornica v preteklem obdobju opravila svoje največje delo? IVO KOS: »Zbornica deluje od leta 1979, vendar pa je prave metode in vsebino dela našla v zadnjih dveh letih. Zato bi težko govorili o velikih rezultatih in seštevali aktivnosti. Bolj je pri tem pomembno, da smo uspeli v združeno delo vnesti nove oblike delovanja v smislu iskanja poslovnih povezav. Skupaj z izvršnim svetom in drugimi subjekti smo sprožili živahnost pri povezovanju gostinskih subjektov, z organizirano akcijo skušamo aktualizirati nekaj velenjskih programov, nekaj je izredno dobrih, tako tržno kot tehnološko zanimivih, vendar preveč anonimnih. To so recimo programi proizvod- nje rudarske opreme, proizvodnje parkirnih naprav, ki jih proizvaja SI PAK, proizvodnja senzorjev za avtomatizacijo proizvodnje, ki seje loteva EKO, proizvodnja montažnih objektov v VEGRADU, da ne govorimo o programih bele tehnike in elektronike.« čevanje strokovnjakov iz gospodarstva v vsakodnevno delovanje zbornice. Delamo v tej smeri in tudi ta prag bo potrebno hitro prestopiti.« NAS ČAS: Kako si predstavljate delovanje SŠGZ v obeh izvršnih svetih, tako velenjskem kot mozirskem, predvsem glede pri- 1C, Ivo Kos NAŠ ČAS: Veliko ste dosegli tudi na področju sodelovanja s pobratenimi občinami, regijami . . . IVO KOS: »Rad bi poudaril predvsem dvoje sodelovanj: s pokrajino Veneto v Italiji, konkretno z združenjem male industrije Benetk, kjer teče nakej skupnih projektov. Univerza Benetk nam je naprime posredovala za štiri tipe mini sirarn, ki jih je Kmetijska zadruga v Mozirju leta iskala, pa jih ni našla. Še bi lahko našteval. Omeniti moram tudi izredno dobro sodlelovanje z zbornico v Pulju. Mozirje, je pobrateno s srbsko občino Čaje-tina, sodelovanje je že prineslo rezultat - podpis protokola o vključitvi precej velike delovne organizacije v tozd Elkroja. Zelo dobro je sodelovanje z občino Odžak, kjer smo odprli Elkroje-vo novo tovarno, z vojvodinsko občino Alibunar, kjer gre h koncu izgradnja tovarne Elkroj. Na pobudo občin Odžak in Alibunar smo ob novem letu prejeli priznanje zveznega sklada za razvoj nerazvitih področij v Jugoslaviji, kot edina regijska zbornica v Sloveniji.« NAŠ ČAS: Uspehov je vsekakor veliko, vseh se ne da našteti, vseeno pa nas zanima, s čim pa še niste zadovoljni? IVO KOS: »Z marsičem. In to je naša dobra lastnost. Predvsem kaže izpostaviti dvoje, na eni strani relativno slabo kadrovsko zasedbo zbornice za tako široko zastavljeno paleto nalog, na drugi strani pa, kljub dobremu sodelovanju, še vedno preslabo vklju- •jt jpflS». stopov k razreševanju gospodarskih problemov območja? IVO KOS: »V začetku delovanja zbornice je stvar velikokrat izgledala precej čudna. Na eni strani izvršni svet s precej močno upravo, na drugi strani pa neka neuveljavljena zbornična asociacija z minimalnim številom kadrov. Ko pa smo globlje pristopili k temu problemu, smo ugotovili, da ima tako ena kot druga občinska uprava izrazito slabo kadrovsko zasedbo ravno na področju gospodarstva. Tu mislim številčno. In iz tega izhaja to, o čemer zadnje čase veliko govorimo. Delitev dela med izvršnimi sveti, za katere menimo, daje osnovno delovanje področje družbenih dejavnosti in gospodarske infrasrukture, da pa so na gospodarskem področju zadolženi predvsem za planski segment, za pripravo gospodarskih in drugih planov, družbenopolitične skupnosti in za tekoče gospodarjenje. Tu se v bistvu moč občinskega aparata neha in tu moramo začeti graditi vlogo zborničnega sistema. Zbornica pa mora predvsem zapolniti praznino na področju definiranja razvojnih programov, spodbujanja sodelovanja gospodarstva, usmerjanja na področja, kjer obstajajo praznine, kjer ni izoblikovanih niti političnih niti gospodarskih nosilcev, kjer manjkajo tudi drugi razvojni kriteriji, povezovalna moč. Obvladanje tega pa bi pomenilo zaokrožitev obvladovanja gospodarstva.« NAŠ ČAS: Konkretne ideje? IVO KOS: »Recimo povezovanje gostinske in turistične dejavnosti občine Velenje. Razmišljamo tudi o veliki nalogi na področju razvoja Zgornje Savinjske doline, predvsem v predelih, ki so priznano nerazviti in obmejni — Luče, Solčava in Logarska dolina. Novi slovenski zakon o sredstvih za nerazvita območja dopušča možnost, da tiste slovenske organizacije, ki vlagajo sredstva v razvoj nerazvitih območij v Sloveniji lahko za polovico manj vlagajo v južna nerazvita področja in tu vidimo veliko možnost za hitrejši razvoj Zgornje Savinjske doline. Vendar pa tu nosilca še ni, najti bo treba nekoga, ki bo začetne aktivnoti pripravil, tako programske osnove kot drugo in poiskal nosilca za prevzem teh razvojnih nalog. Prepričan sem, da je po tem zakonu ta hip laže zagotoviti sredstva za razvoj, kot pa ta razvoj organizirati, ga definirati in urediti. To pa je spet eden od vidov zborničnega delovanja. Nakazal sem samo en primer.« NAŠČAS: Koliko vam bodo izkušnje, ki ste si jih pridobili pri delu v SŠGZ, pomagale pri delu predsednika IS SO Mozirje? IVO KOS: »Mislim, da sem sorazmerno dobro oborožen z gledanji in spoznanji na področju gospodarstva. Marsikaj pa mi bo manjkalo na področju družbenih dejavnosti. Znašel se bom v težavi, saj bo treba zagotavljati tudi financiranje tega pomembnega segmenta delovanja. Mislim pa, da se da v zbornici vzgojiti dobre kadre za izvršne svete in obratno. Veliko pa je seveda odvisno od osebnega pristopa in pripravljenosti za razreševanje problemov, ki se pojavljajo.« NAŠ ČAS: Kako boste sedaj, kot izvršnik, gledali nazaj na delovanje zbornice? IVO KOS:ß »Reči moram, da se s sodelavci na gospodarski zbornici pogosto šalim in jim pravim, da bodo imeli odslej več dela z menoj, kot so ga imeli prej. Prepričan sem v nujnost delitve dela, o kateri sem govoril prej. Kljub množici organov, organizacij in združenj, ne obvladujemo procesov gospodarjenja. In če nam uspe najti delitev dela med izvršnim svetom Velenje in to zbornico in izvršnim svetom Mozirje in to zbornico v dogovarjanju skupnih interesov in zraven vključimo še Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje, potem mislim, da se bodo čez nekaj časa tudi na tem področju začeli kazati drugačni rezultati, kot smo jih vajeni iz preteklosti.« NAŠ ČAS: Veliko uspehov na novi delovni dolžnosti. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk Delovna organizacija Veplas Pravijo, da je krenilo na bolje Pred dobrim mesecem je delovna organizacija Veplas polnila stolpce v našem tedniku. Resnično zelo skrhane notranje razmere so jo vodile do ukrepa družbenega varstva, ki pa je, kot smo lahko slišali na marčev-skem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, preventivne narave. Ob prihodu v to delovno organizacijo so se člani kolektivnega poslovodnega odbora znašli' v prav nič zavidljivem položaju. Slabi rezultati gospodarjenja; v preteklem letu niso ustvarili nobenih sredstev sklada skupne porabe, več kot 10 odstotkov celotnega prihodka oziroma 110 milijonov1 dinarjev so znašale obresti, polna skladišča nekurantnih zalog, nedorasli programi, mnogo zahtev do kupcev, predvsem pa slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Vsemu temu pa je dajala svoj ton še velika neenotnost za izvajanje skupnih ciljev. Tudi poskusi zavajanja niso bili nobena redkost, prav tako ne to, da delavci niso bili pripravljeni sprejemati prav nobenih novosti, niti o teh stvareh niso hoteli razmišljati. Eno od področij, ki so mu takoj ob prihodu v to delovno organizacijo člani kolektivnega poslovodnega odbora namenili vso skrb, je kadrovska politika. Vrzeli na tem področju so tako velike, da jih bo zelo težko zapolniti. Na mnogih delovnih mestih niso pravi ljudje, miselnost — nič se ne da — je še močno prisotna. Delavci v neposredni proizvodnji so sicer pripravljeni delati, če je delo organizirano in pravilno vodeno. Zato so se nekateri že z veliko mero odgovornosti vključili v obnovo in odpravo negativnih razmer. Zlasti močno pa se zatika pri organizatorjih proizvodnje, ki so dolžni zagotavljati nemoten delovni proces. Prav nič enostavno ne bo spremeniti »filozije« nekaterih delavcev razvojnega oddelka, češ, komerciala naj »prinese« izdelek, ne razvoj. Čeprav trenutne potrebe proizvodnje omogočajo zaposlitev dodatne delovne sile, je z zaposlovanjem nekvalificiranih delavcev v tem kolektivu konec, vsaj tako pravijo člani kolektivnega poslovodnega odbora. Dokaj slaba slika o tej delovni organizaciji v preteklih letih daje malo upanja, da bodo pripravljeni združevati delo v njej mladi ustvarjalni kadri, ki pa so za splavitev iz nevar- nih voda in nadaljnji razvoj nujno potrebni. V tako kratkem času ukrep družbenega varstva vendar daje dokaj spodbudne rezultate. In kako naprej? S kratkoročnimi ukrepi želijo člani kolektivnega poslovodnega odbora predvsem zadržati doseženo oziroma povečati raven proizvodnje in kar najbolj sodelovati s kupci. Dolgoročnega razvoja delovne organizacije Veplas pa v tem trenutku še nimajo. Razmišljanja so krenila naprej k analizi vseh 17 programov, ki so ena od bistvenih slabosti in izvor ostalih nakopičenih vprašanj. Nekatere programe so že »dali pod drobnogled«, druge v kratkem času še bodo, analize pa naj bi pokazale, katere programe bodo obdržali in katere bo dočakala enaka usoda kot program okovja. Zagotovo bo za vsak program, ki bo zagotavljal nadaljni razvoj, to so predvsem gumbi, jambori, program za avtomobilsko industrijo, potrebno zagotoviti naložbeni dinar, posodobiti tehnologijo in izboljšati kakovost materialov. Obstaja še možnost povezave na športnem področju, plastike oziroma z večjimi sistemi. Treba je ob tem povedati, da so pokazali veliko mero pripravljenosti pri izvajanju analiz strokovnjaki iz drugih delovnih organizacij, predvsem Gorenja. lo so zaenkrat le še načrti, ki pa bodo lahko postali stvarnost, če bodo delavci pripravljeni prispevati svoj delež k obno\i in odpravi motenj, ob precej boljši Člani kolektivnega poslovodnega odbora namenjajo v tem trenutku vso po/ornost zagotovitvi sredstev za izplačilo regresa, saj slabi rezultati gospodarjenja niso dopuščali oblikovanja sklada sredstev skupne porabe. Povezali so se i nekaterimi delovnimi organizacijami v Gorenju, ki so pripravljene pomagati. Delavci bodo tako dobili regres za letovanje, vendar ne v celoti. izkoriščenosti proizvodnih zmnogljivosti, kadrovskih okrepitvah . . . Naše skupno načelo — oslonitev na lastne sile — je za delovno organizacijo Veplas rešilna bilka. T. P. 24. aprila 1986 * titovo velenje * RAZPISI, OBJAVE * stran 7 Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Komentar k samoupravnim sporazumom SIS materialne proizvodnje za obdobje občine Velenje 1986-1990 I. UVOD V naši družbenopolitični skupnosti prihajamo v zaključno fazo oblikovanja in sprejemanja planskih dokumentoV za srednjeročno obdobje 1986/90, saj so občinski planski dokumenti že dalj časa v javni razpravi, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti pa so organizacijam združenega dela in drugim udeležencem že posredovale v podpisovanje SaS o temeljih plana za obravnavano obdobje. Čeprav so SaS o temeljih planov občinskih SIS materialne proizvodnje nastajali ob angažiranju velikega števila predstavnikov udeležencev (preko organov za pripravo planov, izvršilnih odborov ali predsedstev SIS, koordinacijskih sestankov pri udeležencih, delegatskih skupščin posameznih SIS, koordinacijske dejavnosti Komiteja za PGVO in Izvršnega sveta, organov občinskih DPO itd.) pa se ob zaključni obravnavi in podpisovanju v združenem delu zaradi obsežnosti gradiv in obveznosti, ki jih SaS prinašajo po različnih ključih kljub temu znajdemo. Komite za PGVO je spremljal pripravo SaS o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in ugotavlja, da so oblikovani na podlagi Analize razvojnih možnosti ter smernic za pripravo planskih dokumentov občine Velenje in da se po vsebini in programski naravnanosti skladni z Družbenim dogovorom o temeljih planov občine Velenje. V javno obravnavo so bili posredovani že v oktobru minulega leta in so vse do sprejema predlogov na posameznih skupščinah SIS materialne proizvodnje v prvem tromesečju letošnjega leta doživeli številne spremembe in dopolnitve, predvsem kar zadeva usklajevanja prioritetnih nalog in obsega materialnih obveznosti udeležencev. Ciljna usmeritev planskih dokumentov SIS materialne proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1986/90 je bila glede na družbenoekonomski položaj in razmerje v naši občini : — ohranitev oziroma izboljšanje pogojev za delo in življenje, ter — odprava neskladij iz preteklega obdobja in enakomernejši razvoj posameznih dejavnosti, ne da bi ob tem povečali obremenitve gospodarstva. To je vsekakor lažje opredeliti kot izpeljati, kajti iz Analize raazvojnih možnosti posameznih dejavnosti je bil opazen dokaj neenakomeren razvoj in zaostajanje za potrebami, poleg tegai pa so spremembe zakonodaje in-organiziranosti sistemov naloižile občinam skoraj na vseh področjih nove naloge in ob-vezmosti. Za nemoteno izvajanje minimalnega programa, ki je v splošnem interesu, predvidevajo SaS o temeljih planov SIS materialne proizvodnje naslednje okvirne stopnje združevanja sredstev iz dohodka oziroma čistega dohodka, ki pa jih bomo vsako leto z letnimi plani konkretno dogovarjali in sprejemali glede na programe dejavnosti. V tem smislu bi bilo potrebno čistopise SaS o temeljih planov SIS v poglavjih o zagotavljanju sredstev tudi dopolniti. PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ IZ PREDLOGOV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBClNE VELENJE V OBDOBJU 1986-1990 IN VIROV ZBIRANJA SREDSTEV VRSTA PRISPEVKA velja\ no obdobju 81-85 Prispevne stopnje konec 1. predlog za obd. 1985 86-90 Predlagano povečanje glede na pop. glede na 81-85 konec 1.85 A. Iz dohodka po osnovi BOD B. Iz dohodka po davčni osnovi C. Iz čistega doh. po osnovi BOD 2.375 0,400 8,985 2.375 0,800 8.985 3,535 0.400 9,160 + 1,160 + 0,175 + 1,160 - 0,400 + 0,175 SKUPAJ: 11.760 12.160 13.095 + 1,335 + 0,935 Skupaj s splošnim vodnim prispevkom območne vodne skup. 12.760 14.160 14.675 + 1.915 + 0,515 A. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ DOHODKA PO OSNOVI BRUTO OSEBNIH DOHODKOV PODROČJE DEJAVNOSTI Prispevne stopnje Veljavno v Predlog za obdob. 81-85 obdobje 86 - 90 Predlag. poviš. oz. znižanje prisp. stop. 1. Samoupravna stanovanjska skupnost - solidarnost v občini — solidarnost v republiki sredstva skladov skupne porabe 2. Samoupravna komunalna skupnost - kolektivna komunalna raba 3. Samoupravna skupnost za ceste — varstvo in vzdrževanje cest 0,680 0,295 1.400 1,000 0,135 1,400 1,000 + 0,320 - 0,160 1,00 SKUPAJ: 2,375 3,535 + 1,160 B. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ DOHODKA PO DAVČNI OSNOVI SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPN. Veljavne obdobju 981-85 Prispevne stopnje konec predi, za 1.85 obd. 86-90 Predlog povišan, oz. znižan, prisp. stop glede na glede na kon. pov, 81-85 b.85 1. OVS SAVINJA SOTLA - ENOTA VELENJE - zaščita vodnih virov, izbolj. kvalitete vode in obj. čišč. odpadnih voda — splošni vodni prisp. (območna vodna skupnost) 0,400 1,000 0,800 2,000 0,400 1,580 + 0,580 -0,400 -0,420 SKUPAJ brez območne vode skupnosti 1,400 2,800 1,980 + 0,580 -0,820 C. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ ČISTEGA DOHODKA PO OSNOVI BRUTO OSEBNIH DOHODKOV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI Prispevne stopnje veljavne v obd. 81-85 predi, za obd. 86-90 Predlagano povišanje oz. zniža, prisp. stop. 1. SAMOUPRAVNA STAVBNO ZEMLJIŠKA SKUPNOST — za urejanje stavbnih zemljišč — za ti omrežje — za UGG dokumentacijo 2. SAMOUPRAVNA STANOV. SKUPNOST — za lastne potrebe TOZD — vzajemnost v občini — vzajemnost v republiki 3. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST — individualna komunalna raba 4. SAMOUPRAVNA POŽARNA SKUPNOST 0,420 0,150 6,128 0,782 0,025 1,270 0,210 0,420 0.150 0,180 6,128 0,782 0,020 1,270 0,210 + 0,180 -0,005 SKUPAJ 8.985 9,160 + 0,175 SKUPAJ 8,985 9,160 + 0,175 II. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO Na področju stavbno zemljiške dejavnosti je s spremembo zakonodaje ukinjena stavbno zemljiška skupnost, ustanavljamo pa občinski sklad stavbnih zemljišč, ki mora gospodariti po aktualnih cenah pridobivanja, opremljanja in oddaje stavbnih zemljišč, poleg tega pa mora zagotoviti pripravo vse potrebne prostorsko planske dokumentacije (zazidalni načrti, prostorski ureditveni pogoji, odloki, strokovna gradiva, študije itd). Zlasti slednje bo v tem srednjeročnem obdobju zahtevalo veliko več sredstev, saj so stari prostorski planski dokumenti izčrpani ali pa glede na zakon o varovanju kmetijske zemlje neusklajeni, zaradi česar bo potrebno pred poseganjem v prostor izdelati in po javnih obravnavah sprejeti nove. Občinski sklad stavbnih zemljišč mora zagotoviti potrebna zemljišča za načrtovano stanovanjsko in drugo graditev, ki bo že v tem srednjeročnem obdobju zaradi primanjkovanja primernega prostora zahtevnejša za opremljanje. Tako je financiranje Sklada stavbnih zemljišč poleg sredstev za oddajo stavbnih zemljišč in uporabo stavbnih zemljišč predvideno še iz splošnega prispevka udeležencev iz čistega dohodka po stopnji 0,75 % osnova BOD, kar je za 0,18 % več kot v preteklem obdobju, ko smo ta del sredstev združevali po posebnem SaS. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih planov stavbno zemljiške dejavnosti sprejemajo s tem, da se bodo v čistopisu vse navedbe stavbno zemljiške skupnosti spremenile v Občinski sklad stavbnih zemljišč, in da se bo splošna prispevna stopnja vsako leto dogovarjala glede na program sklada. III. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na področju stanovanjskega gospodarstva smo v minulem srednjeročnem obdobju izpeljali organiziranost po novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, nismo pa uresničili prehoda na ekonomske stanarine ki naj bi zagotavljala sredstva za kvalitetnejše vzdrževanje preko 7 tisoč enot družbenega stanovanjskega fonda. To je ena od pomembnejših nalog za to srednjeročno obdobje v katerem bomo morali vzdrževanju stanovanjskega fonda namenjati več skrbi in tudi več sredstev. Obseg stanovanjske graditve se bo v tem srednjeročnem obdobju zaradi podražitve gradnje in zahtevnejšega reševanja pripadajoče komunalne infastrukture zmanjšal glede na minulo srednjeročno obdobje skoraj za polovico. Komite za PGVO je predlagal Stanovanjski skupnosti, da zaradi številnih problemov pri zagotavljanju pogojev za stanovanjsko graditev dogovori nižjo splošno prispevno stopnjo (od 6 na 5 % iz čistega dohodka), vendar tak predlo zaradi stališč delegacij SOZD REK in SOŽD Gorenje ni bil sprejet. Tako se v okviru enake prispevne stopnje iz čistega dohodka predvideva dograditev 780 družbenih stanovanj ob nekoliko povečani solidarnosti v občini zaradi poenotenja v republiki in ob zmanjšanju solidarnosti in vzajemnosti v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Večina sredstev za stanovanjsko graditev bo tudi poslej ostajala v združenem delu do odločitve o nakupu ali izgradnji stanovanj, zaradi česar je načrtovan obseg stanovanjske graditve prej optimističen kot realen. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje in Zveze stanovanjskih skupnosti SR Slovenije sprejmejo. IV. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalne dejavnosti je prišlo v minulem srednjeročnem obdobju do pomembnih sprememb v organiziranosti in standardizaciji skupne komunalne rabe, ker je vzdrževanje in varstvo lokalnih cest prešlo v upravljanje cestne skupnosti, v komunalno skupnost pa je bilo prevzeto v upravljanje vrsto drugih javnih objektov in naprav (javne zelene in zasajene površine, otroška igrišča, pločniki, peš poti, pokopališča, trgi, javna kopališča itd.), za kar bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju obračunavati minimalno amortizacijo. Vse te spremembe in pa prevzem v upravljanje novo zgrajenih objektov in naprav skupne komunalne rabe na področju sosesk Salek II, Šalek III. in drugih je zahtevalo zagotovitev zanesljivega vira sredstev. Komunalna skupnost predlaga prispevek iz dohodka udeležencem po stopnji 1,4 % iz dohodka kot je bila že v minulem srednjeročnem obdobju pred delitvijo cestne dejavnosti. Na področju individualne komunalne rabe je prišlo v minulem srednjeročnem obdobju do nevarnega zaostanka v izgradnji virov in primarnih komunalnih sistemov, kar lahko predstavlja zaviralni faktor pri nadaljnem razvoju naše družbenopolitične skupnosti. Zaostanek je nastal zaradi izpada sredstev iz čistega dohodka po dogovorjenih prispevnih stopnjah, ker gospodarstvo in drugi udeleženci čistega dohodka niso ustvarili v predvidenem obsegu. Največji zaostanek je opazen pri zagotovitvi zadostnih količin pitne vode, moči virov tople in zaključevanju mestnega kanalizacijskega sistema z ustreznimi čistilnimi napravami. Za odpravo teh neskladij predlaga komunalna skupnost združevanje sredstev udeležencev iz čistega dohodka po prispevni stopnji 1,27 % osnova BODS, kar je enako kot v minulem srednjeročnem obdobju, ter občutno povečanje prispevkov za priključitev uporabnikov na mestne oskrbovalne sisteme. Ti prispevki in pa prispevki za razširjeno reprodukcijo ob cenah komunalnih storitev se bodo morali za zagotovitev izvedbe predvidenega programa komunalne skupnosti, ki je usklajen tudi z referendumskimi programi krajevnih skupnosti letno revalorizirati v skladu z gibanjem cen graditve. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih plana komunalne skupnosti občine Velenje in Zveze komunalnih skupnosti SR Slovenije sprejmejo, s tem, da se bodo splošne stopnje dogovarjale glede na minimalne programe, vsako leto z letnimi plani. V. CESTNO GOSPODARSTVO Na področju cestnega gospodarstva je v minulem srednjeročnem obdobju prišlo do bistvene reorganizacije in ustanovitve občinske cestne skupnosti. Ta je poleg lokalnih cest, ki so bile dotedaj v upravljanju komunalne skupnosti prevzela v upravljanje še regionalne ceste na svojem področju ter vse krajevne poti, ki so bile kategorizirane po ustreznih normativih. Cestna skupnost občine Velenje se je poleg tega v minulem srednjeročnem obdobju lotila nekaterih pomembnejših rekonstrukcij in večji vzdrževalnih del cestnega omrežja v naši občini, ki ga bo potrebno izpeljati v tem srednjeročnem obdobju (rekonstrukcija ceste Bele vode, ceste in mostu v Paški vasi, obvoznica Starega Velenja), predvidene pa so tudi večja vzdrževalna dela na Partizanski cesti skozi Pesje in rekonstrukcija lokalne ceste v Gorenju. Zaradi vedno skromnejše udeležbe republiške cestne skupnosti pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje in varstvo regionalnih, lokalnih in ostalih cest v občini smo glede na stanje cestno prometne mreže dolžni zagotoviti zanesljiv vir sredstev cestne skupnosti. Tako je po usklajevanju cestna skupnost predlagala minimalni program vzdrževanja in varstva cestno prometnega omrežja v občini Velenje na podlagi splošne prispevne stopnje udeležencev v višini 1 % iz dohodka. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da sprejmejo SaS o temeljih plana občinske cestne skupnosti, SaS o temeljih planov Cestne skupnosti Slovenije po pogojno z zahtevo da mora zagotoviti večji obseg sredstev iz prodaje bencina in drugih naftnih derivatov in manj iz splošne prispevne stopnje. VI. VODNO GOSPODARSTVO Na področju vodnega gospodarstva v minulem srednjeročnem obdobju ni nastalo kakih organizacijskih sprememb, ki bi terjale spremembo zagotavljanja sredstev, vendar imamo v naši DPS pomembno vodno gospodarsko nalogo, ki se je lotevamo že nekaj srednjeročnih obdobij. To je izgradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline, s čimer bi bistveno razbremenili onesnaženost reke Pake in si zagotovili sanitarno tehnične pogoje za nadaljnji razvoj mesta. Večino sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave naj bi prispevalo vodno gospodarstvo, deloma območna vodna skupnost Savinja—Sotla Celje, deloma pa enota vodne skupnosti v Velenju. Tako je program vodnega gospodarstva na področju občine Velenje v celoti naravnan na osnovno vodnogospodarsko dejavnost (tekoče vzdrževanje vodotokov in varstvo zdravih pitnih virov vode) in sofinanciranje centralne čistilne naprave. Zagotovitev sredstev za vodno gospodarstvo je predvideno iz splošnega nadomestila udeležencev ter iz posebnega nadomestila po količinskih osnovah za uporabo oziroma onesnaževanje voda. Po usklajevanju v celjskem območju je dogovorjeno, da bomo splošno nadomestilo udeležencev oblikovali na nižjo prispevno stopnjo kot je predvidena v SaS o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije in območne vodne skupnosti Savinja—Sotla. Splošno nadomestilo za zagotavljanje sredstev območne vodne skupnosti za leto 1986 je predlagati^ ..a 1,58 % iz dohodka po davčni osnovi, za enoto vodne skupnosti Velenje pa 0,4 % iz dohodka po isti osnovi. Posebna povračila za uporabo oziroma onesnaževanje voda se bodo v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja za onesnaževanje vod bistveno povečevala, kar podpiramo. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da sprejmejo SaS o temeljih plana enote vodne skupnosti Velenje, SaS območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Celje in Zveze vodnih skupnosti Slovenije pa pogojno s pripombo, da je potrebno obveznosti za financiranje vodnega gospodarstva iz naslova splošnega nadomestita dogovarjati vsako leto ob letnih planih, in predvsem uvajati posebna nadomestila po količinskih osnovah. VII. ZAKLJUČEK • Predloženi Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS materialne proizvodnje so kljub nekaterim pomankljivostim medsebojno ciljno usklajeni in omogočajo v primeru doslednega sprejema in spoštovanja obveznosti nadaljno krepitev dejavnosti na področju gospodarske infrastrukture. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da šo programi oziroma naloge posameznih dejavnosti tudi medsebojno odvisne in je mogoče pričakovati skladen razvoj gospodarske infrastrukture le v primeru osvojitve in sprejema celotnega paketa Samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ne pa samo posameznih od njih. Glede na to, da predstavlja delovanje in razvoj gospodarske infrastrukture bistveno osnovo za celoten družbeni razvoj naše občine (tudi širše DPS) predlagamo udeležencem, da posvetijo obravnavi in sprejemanju ter pravočasnemu podpisovanju predloženih Samoupravnih sporazumov vso resnost. V primeru, da boste ob obravnavah in sprejemanju predloženih Samoupravnih sporazumov potrebovali strokovno pomoč se obrnite na DSSS SIS gospodarskih dejavnosti, Šaleška 19 a, 63320 Titovo Velenje, ali pa na Komite za PGVO občine Velenje. Udeležencem samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje občine Velenje za obdobje 1986—1990 predlagamo, da SaS čimpreje obravnavajo in posredujejo sklepe oziroma pristopne izjave o sprejemu. Ugotavljamo, daje na dan 10. aprila 1986 prispelo na dogovorjeno mesto le okoli 10% pričakovanih sklepov oziroma pristopnih izjav o sprejemu SaS. Zato vas pozivamo, da najkasneje do 30. aprila 1986 dostavite sklepe oziroma pristopne izjave in s tem omogočite pravočasno objavo SaS v Uradnem vestniku občine Velenje tako, da bo zagotovljeno opravljanje dogovorjenih programov SIS za obdobje 1986—1990. 6. stran ★ OBS C3S V SREDIŠČU POZORNOSTI titovo velenje * 24. aprila 1986 Srebrni znak Zveze sindikatov Pogovor z Ivom Kosom, predsednikom SŠGZ STANE VOVK Tovariš Stane Vovk je zaposlen od leta 1973 v Centru za informiranje, propagando in založništvo Titovo Velenje. Njegova aktivnost na družbe-no-političnem področju je zelo pestra. Kot študent je bil član izvršnega odbora klubov OZN v Slovneiji. Po vrnitvi v Titovo Velenje je bil predsednik programskega sveta pri Kinu Velenje. Dva mandata je bil član izvršnega odbora ZTKO v občini Velenje. V preteklem mandatu je bil član Občinskega sveta ZSS Velenje in njegovega predsedstva. Deloval je tudi v raznih komisijah pri OS ZSS Velenje. Se vedno pa aktivno deluje v OK SZDL Velenje, kjer je že drugi mandat član predsedstva. V raznih klubih in društvih pa je in še opravlja vrsto dolžnosti. Tovariš Vovk s poštenim, tova-riškim in kritičnim odnosom do Osnovna o[ganizacija ZSS ERA — tozd Vino Šmartno ob Paki Že vrsto let sodi med najaktivnejše sindikalne organizacije v ERI. Sindikalna organizacija aktivno deluje na gospodarskem, samoupravnem, kulturnem in športno-rekreativnem področju. Zelo uspešno pa sodeluje tudi s krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Zlasti je pomembno poudariti, da uspeva navedena sindikalna j organizacija že vrsto let ohranjati tako širok obseg aktivnosti z do-1 brim razumevanjem pravic in dolžnosti slehernega delavca v TOZD. ' OOZS je bila pobudnik mnogih aktivnosti v TOZD in DO, tako pri sprejemanju gospodarskih načrtov, urejanju delovnih razmerij, kritičnega obravnavanja primerov slabega dela ali neodgovornega obnašanja posameznih delavcev. Že pred vključitvijo v delovno organizacijo ERA je bila osnovna organizacija pobudnik in nosilec akcije za j nabavo počitniških prikolic. V tem času je tudi sama skrbela za letni ' oddih delavcev. Na pobudo sindikalne organizacije so v TOZD uredili prostore i in organizirali prehrano med delom. V zadnjih dveh letih imajo or- ! gnaiziran topli obrok. Še zlasti velja poudariti aktivno vlogo osnovne organizacije pri reševanju stanovanjske in sc alne problematike delavcev. Vse naštete aktivnosti so veliko prispevale, da se je OOZS uveljavila kot resnični akter za uveljavljanje delavcev na družbeno-politi-čnem in samoupravnem področju. Sindikalna konferenca OOZS Vegrad — tozd Gradnje Sindikalna konferenca OOZS Vegrad TOZD Gradnje povezuje štiri osnovne organizacije zveze sindikatov, ki že vrsto let zelo uspešno delujejo. Sindikalni konferenci je v daljšem obdobju uspelo, da je večino delavcev tvorno vključenih v aktivnosti za doseganje dobrih delovnih rezultatov, ki se kažejo skozi uspešno gospodarjenje v TOZD tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki se zelo močno odražajo v gradbeništvu. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da sindikat znotraj delegat- I skega sistema oblikuje in uveljavlja svoja stališča do vseh bistvenih vprašanj, ki so pomembna za delvce. Enako velja za delovanje v samoupravnih organih v TOZD in DO. Zelo uspešno, tvorno in kritično je sodelovanje z drugimi družbneo-političnimi organizacijami in vodstvom v TOZD. Sindikalni konferenci je uspelo z usmerjanjem in koordiniranjem dela med OOZS v TOZD, da je sindikat s svojo aktivnostjo in stališči pripomogel k boljšemu delu samoupravnih organov in uveljavljanju delegatskega sistema. Vseskozi namenja skrb izboljšanju delovnih pogojev delavcev, pospeševanju inventivne dejavnosti, zagotavljanju ustreznega družbenega standarda delavcev, vključevanju delavcev v športno-rekreativne in kulturne dejavnosti. Sindikalna konferenca torej uspešno uresničuje načelo: »Nič, kar je pomembno za delavca, mimo sindikata!« Občina Mozirje KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSS v delovni organizaciji Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje; JANEZ SLATINŠEK iz osnovne organizacije ZSS tozda Gozdarstvo Luče ob Savinji; MARKO PL'RNAT iz temeljne organizacije združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati; STANKO KOTNIK iz osnovne organizacije ZSS temeljne organizacije združenega dela Stavbeno pohištvo Gorenje — Glin Zaraje; MARTINA PLASKAN iz osnovne organizacije ZSS delovne skupnosti skupnih služb Modne konfekcije Elkroj. Gospodarstvo krepiti s sodelovanjem in podjetnejšo razvojno politiko pojavov, ki so prisotni v naši družbi, prispeva k poglabljanju in uresničevanju samoupravnega delegatskega sistema ter intere- i sov delavskega razreda. Ivo Kos, predsednik Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice je i gotovo eden od tistih, ki imajo ' največje zasluge, da se je ta uveljavila ne samo v območnem, ampak tudi širšem prostoru. Prvič je predsedovanje zbornici ! prevzel leta 1981, dve leti kasne-| je pa je bil izvoljen za profesionalnega predsednika. Sedaj odhaja na novo delovno dolžnost predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje. Pred odhodom pa smo ga še ujeli z namenom, da nam spregovori nekaj besed o delu zbornice. NAŠ ČAS: Ko ste na seji skupščine, v začetku aprila, pregledovali svoje delo, ste vsi po vrsti ugotavljali, da je zbornica našla mesto v gospodarskem življenju obeh občin, tako Mozirja kot Velenja. V čem se to kaže in kako je poiskala to mesto? IVO KOS: »Odvrgli smo precej formalizmov, precej konfor-mizma in prisluhnili neposrednim potrebam združenega dela, prisluhnili nizu funkcij, ki bi jih združeno delo za boljše gospodarjenje nujno potrebovalo. Te funkcije pa so predvsem povezovalnega značaja, vzpostavljanja medsebojnega povezovanja v smislu optimalnejših izkoristkov instaliranih zmogljivosti, vzpostavljanje ustrezne poslovne informatike in predvsem funkcije spodbujanja združenega dela k agresivnejši razvojni politiki. Ta vloga se je v našem prostoru utrdila ravno v tem, da smo skupaj z združenim delom oblikovali vrsto aktivnosti, celo toliko, da so delegati na skupščini sicer podprli program dela in programske usmeritve, vendar s skepso, kako jih bomo uresničili. Pri tem je treba upoštevati, da zbornice ne gre jemati kot neko administrativno telo, ki bo sedaj te naloge izvrševalo, ampak da je zbornica i samo organizator teh aktivnosti, I izvajalec pa organizacije združenega dela vključene v to zbornico.« NAŠ ČAS: Na katerih področ-; jih je zbornica v preteklem obdob-| ju opravila svoje največje delo? IVO KOS: »Zbornica deluje od leta 1979, vendar pa je prave metode in vsebino dela našla v zadnjih dveh letih. Zato bi težko govorili o velikih rezultatih in se-i števali aktivnosti. Bolj je pri tem ! pomembno, da smo uspeli v i združeno delo vnesti nove oblike j delovanja v smislu iskanja po-! slovnih povezav. Skupaj z izvrš-| nim svetom in drugimi subjekti I smo sprožili živahnost pri povezovanju gostinskih subjektov, z organizirano akcijo skušamo ak-j tualizirati nekaj velenjskih pro-! gramov, nekaj je izredno dobrih, j tako tržno kot tehnološko zani-! mivih, vendar preveč anonimnih. I To so recimo programi proizvod- nje rudarske opreme, proizvodnje parkirnih naprav, ki jih proizvaja SI PAK, proizvodnja senzorjev za avtomatizacijo proizvodnje, ki se je loteva EKO, proizvodnja montažnih objektov v VEGRADU, da ne govorimo o programih bele tehnike in elektronike.« čevanje strokovnjakov iz gospodarstva v vsakodnevno delovanje zbornice. Delamo v tej smeri in tudi ta prag bo potrebno hitro prestopiti.« NAS ČAS: Kako si predstavljate delovanje SŠGZ v obeh izvršnih svetih, tako velenjskem kot mozirskem, predvsem glede pri- Ivo Kos NAŠ ČAS: Veliko ste dosegli tudi na področju sodelovanja s pobratenimi občinami, regijami .. . IVO KOS: »Rad bi poudaril predvsem dvoje sodelovanj: s pokrajino Veneto v Italiji, konkretno z združenjem male industrije Benetk, kjer teče nakej skupnih projektov. Univerza Benetk nam je naprime posredovala za štiri tipe mini sirarn, ki jih je Kmetijska zadruga v Mozirju leta iskala, pa jih ni našla. Še bi lahko našteval. Omeniti moram tudi izredno dobro sodlelovanje z zbornico v Pulju. Mozirje, je pobrateno s srbsko občino Čaje-tina, sodelovanje je že prineslo rezultat - podpis protokola o vključitvi precej velike delovne organizacije v tozd Elkroja. Zelo dobro je sodelovanje z občino Odžak, kjer smo odprli Elkroje-vo novo tovarno, z vojvodinsko občino Alibunar, kjer gre h koncu izgradnja tovarne Elkroj. Na pobudo občin Odžak in Alibunar smo ob novem letu prejeli priznanje zveznega sklada za razvoj nerazvitih področij v Jugoslaviji, kot edina regijska zbornica v Sloveniji.« NAŠ ČAS: Uspehov je vsekakor veliko, vseh se ne da našteti, vseeno pa nas zanima, s čim pa še niste zadovoljni? IVO KOS: »Z marsičem. In to je naša dobra lastnost. Predvsem kaže izpostaviti dvoje, na eni strani relativno slabo kadrovsko zasedbo zbornice za tako široko zastavljeno paleto nalog, na drugi strani pa, kljub dobremu sodelovanju, še vedno preslabo vklju- stopov k razreševanju gospodarskih problemov območja? IVO KOS: »V začetku delovanja zbornice je stvar velikokrat izgledala precej čudna. Na eni strani izvršni svet s precej močno upravo, na drugi strani pa neka neuveljavljena zbornična asociacija z minimalnim številom kadrov. Ko pa smo globlje pristopili k temu problemu, smo ugotovili, da ima tako ena kot druga občinska uprava izrazito slabo kadrovsko zasedbo ravno na področju gospodarstva. Tu mislim številčno. In iz tega izhaja to, o čemer zadnje čase veliko govorimo. Delitev dela med izvršnimi sveti, za katere menimo, daje osnovno delovanje področje družbenih dejavnosti in gospodarske infrasrukture, da pa so na gospodarskem področju zadolženi predvsem za planski segment, za pripravo gospodarskih in drugih planov družbenopolitične skupnosti in za tekoče gospodarjenje. Tu se v bistvu moč občinskega aparata neha in tu moramo začeti graditi vlogo zborničnega sistema. Zbornica pa mora predvsem zapolniti praznino na področju definiranja razvojnih programov, spodbujanja sodelovanja gospodarstva, usmerjanja na področja, kjer obstajajo praznine, kjer ni izoblikovanih niti političnih niti gospodarskih nosilcev, kjer manjkajo tudi drugi razvojni kriteriji, povezovalna moč. Obvladanje tega pa bi pomenilo zaokrožitev obvladovanja gospodarstva.« NAŠ ČAS: Konkretne ideje? IVO KOS: »Recimo povezovanje gostinske in turistične dejavnosti občine Velenje. Razmišljamo tudi o veliki nalogi na področju razvoja Zgornje Savinjske doline, predvsem v predelih, ki so priznano nerazviti in obmejni — Luče, Solčava in Logarska dolina. Novi slovenski zakon o sredstvih za nerazvita območja dopušča možnost, da tiste slovenske organizacije, ki vlagajo sredstva v razvoj nerazvitih območij v Sloveniji lahko za polovico manj vlagajo v južna nerazvita področja in tu vidimo veliko možnost za hitrejši razvoj Zgornje Savinjske doline. Vendar pa tu nosilca še ni, najti bo treba nekoga, ki bo začetne aktivnoti pripravil, tako programske osnove kot drugo in poiskal nosilca za prevzem teh razvojnih nalog. Prepričan sem, da je po tem zakonu ta hip laže zagotoviti sredstva za razvoj, kot pa ta razvoj organizirati, ga definirati in urediti. To pa je spet eden od vidov zborničnega delovanja. Nakazal sem samo en primer.« NAŠČAS: Koliko vam bodo izkušnje, ki ste si jih pridobili pri delu v SŠGZ, pomagale pri delu predsednika IS SO Mozirje? IVO KOS: »Mislim, da sem sorazmerno dobro oborožen z gledanji in spoznanji na področju gospodarstva. Marsikaj pa mi bo manjkalo na področju družbenih dejavnosti. Znašel se bom v težavi, saj bo treba zagotavljati tudi financiranje tega pomembnega segmenta delovanja. Mislim pa, da se da v zbornici vzgojiti dobre kadre za izvršne svete in obratno. Veliko pa je seveda odvisno od osebnega pristopa in pripravljenosti za razreševanje problemov, ki se pojavljajo.« NAŠ ČAS: Kako boste sedaj, kot izvršnik, gledali nazaj na delovanje zbornice? IVO KOS:ß »Reči moram, da se s sodelavci na gospodarski zbornici pogosto šalim in jim pravim, da bodo imeli odslej več dela z menoj, kot so ga imeli prej. Prepričan sem v nujnost delitve dela, o kateri sem govoril prej. Kljub množici organov, organizacij in združenj, ne obvladujemo procesov gospodarjenja. In če nam uspe najti delitev dela med izvršnim svetom Velenje in to zbornico in izvršnim svetom Mozirje in to zbornico v dogovarjanju skupnih interesov in zraven vključimo še Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje, potem mislim, da se bodo čez nekaj časa tudi na tem področju začeli kazati drugačni rezultati, kot smo jih vajeni iz preteklosti.« NAŠ ČAS: Veliko uspehov na novi delovni dolžnosti. Milena Krstič-Planinc Stane Vovk Delovna organizacija Veplas Pravijo, da je krenilo na bolje Pred dobrim mesecem je delovna organizacija Veplas polnila stolpce i v našem tedniku. Resnično zelo skrhane notranje razmere so jo vodile do j ukrepa družbenega varstva, ki pa je, kot smo lahko slišali na marčev-jskem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, preventivne nara-S ve. Ob prihodu v to delovno orga-; nizacijo so se člani kolektivnega 1 poslovodnega odbora znašli v prav nič zavidljivem položaju. Slabi rezultati gospodarjenja; v preteklem letu niso ustvarili nobenih sredstev sklada skupne po-j rabe, več kot 10 odstotkov celot-! nega prihodka oziroma 110 mili-Ijonov dinarjev so znašale obre-; sti, polna skladišča nekurantnih zalog, nedorasli programi, mnogo zahtev do kupcev, predvsem pa slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti. Vsemu temu pa je dajala svoj ton še velika neenot-! nost za izvajanje skupnih ciljev. I Tudi poskusi zavajanja niso bili i nobena redkost, prav tako ne to, ! da delavci niso bili pripravljeni j sprejemati prav nobenih novosti, niti o teh stvareh niso hoteli razmišljati. Eno od področij, ki so mu takoj I ob prihodu v to delovno organi-! zacijo člani kolektivnega poslo-I vodnega odbora namenili vso \ skrb, je kadrovska politika. Vrzeli na tem področju so tako velike, da jih bo zelo težko zapolniti. Na mnogih delovnih mestih niso pravi ljudje, miselnost — nič se ne da — je še močno prisotna. Delavci v neposredni proizvodnji so sicer pripravljeni delati, če je delo organizirano in pravilno vodeno. Zato so se nekateri že z veliko mero odgovornosti vključili v obnovo in odpravo negativnih razmer. Zlasti močno pa se zatika pri organizatorjih proizvodnje, ki so dolžni zagotavljati nemoten delovni proces. Prav nič enostavno ne bo spremeniti »filozije« nekaterih delavcev razvojnega oddelka, češ, komerciala naj »prinese« izdelek, ne razvoj. Čeprav trenutne potrebe proizvodnje omogočajo zaposlitev dodatne delovne sile, je z zaposlovanjem nekvalificiranih delavcev v tem kolektivu konec, vsaj tako pravijo člani kolektivnega poslovodnega odbora. Dokaj slaba slika o tej delovni organizaciji v preteklih letih daje malo upanja, da bodo pripravljeni združevati delo v njej mladi ustvarjalni kadri, ki pa so za splavitev iz nevar- nih voda in nadaljnji razvoj nujno potrebni. V tako kratkem času ukrep družbenega varstva vendar daje dokaj spodbudne rezultate. In kako naprej? S kratkoročnimi ukrepi želijo člani kolektivnega poslovodnega odbora predvsem zadržati doseženo oziroma povečati raven proizvodnje in kar najbolj sodelovati s kupci. Dolgoročnega razvoja delovne organizacije Veplas pa v tem trenutku še nimajo. Razmišljanja so krenila naprej k analizi vseh 17 programov, ki so ena od bistvenih slabosti in izvor ostalih nakopičenih vprašanj. Nekatere programe so že »dali pod drobnogled«, druge v kratkem času še bodo, analize pa naj bi pokazale, katere programe bodo obdržali in katere bo dočakala enaka usoda kot program okovja. Zagotovo bo za vsak program, ki bo zagotavljal nadaljni razvoj, to so predvsem gumbi, jambori, program za avtomobilsko industrijo, potrebno zagotoviti naložbeni dinar, posodobiti tehnologijo in izboljšati kakovost materialov. Obstaja še možnost povezave na športnem področju, plastike oziroma z večjimi sistemi. Treba je ob tem povedati, da so pokazali veliko mero pripravljenosti pri izvajanju analiz strokovnjaki iz drugih delovnih organizacij, predvsem Gorenja. lo so zaenkrat le še načrti, ki pa bodo lahko postali stvarnost, če bodo delavci pripravljeni prispevati svoj delež k obnovi in odpravi motenj, ob precej boljši Člani kolektivnega poslovodnega odbora namenjajo v tem trenutku vso pozornost zagotovitvi sredstev za izplačilo regresa, saj slabi rezultati gospodarjenja niso dopuščali oblikovanja sklada sredstev skupne porabe. Povezali so se z nekaterimi delovnimi organizacijami v Gorenju, ki so pripravljene pomagati. Delavci bodo tako dobili regres za letovanje, vendar ne v celoti. izkoriščenosti proizvodnih zmnogljivosti, kadrovskih okrepitvah . . . Naše skupno načelo — oslonitev na lastne sile — je za delovno organizacijo Veplas rešilna bilka. T. P. 24. aprila 1986 "k titovo velenje * RAZPISI, OBJAVE nas cas * stran 7 Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Komentar k samoupravnim sporazumom SIS materialne proizvodnje za obdobje občine Velenje 1986-1990 I. UVOD V naši družbenopolitični skupnosti prihajamo v zaključno fazo oblikovanja in sprejemanja planskih dokumentoV za srednjeročno obdobje 1986/90, saj so občinski planski dokumenti že dalj časa v javni razpravi, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti pa so organizacijam združenega dela in drugim udeležencem že posredovale v podpisovanje SaS o temeljih plana za obravnavano obdobje. Čeprav so SaS o temeljih planov občinskih SIS materialne proizvodnje nastajali ob angažiranju velikega števila predstavnikov udeležencev (preko organov za pripravo planov, izvršilnih odborov ali predsedstev SIS, koordinacijskih sestankov pri udeležencih, delegatskih skupščin posameznih SIS, koordinacijske dejavnosti Komiteja za PGVO in Izvršnega sveta, organov občinskih DPO itd.) pa se ob zaključni obravnavi in podpisovanju v združenem delu zaradi obsežnosti gradiv in obveznosti, ki jih SaS prinašajo po različnih ključih kljub temu znajdemo. Komite za PGVO je spremljal pripravo SaS o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in ugotavlja, da so oblikovani na podlagi Analize razvojnih možnosti ter smernic za pripravo planskih dokumentov občine Velenje in da se po vsebini in programski naravnanosti skladni z Družbenim dogovorom o temeljih planov občine Velenje. V javno obravnavo so bili posredovani že v oktobru minulega leta in so vse do sprejema predlogov na posameznih skupščinah SIS materialne proizvodnje v prvem tromesečju letošnjega leta doživeli številne spremembe in dopolnitve, predvsem kar zadeva usklajevanja prioritetnih nalog in obsega materialnih obveznosti udeležencev. Ciljna usmeritev planskih dokumentov SIS materialne proizvodnje v srednjeročnem obdobju 1986/90 je bila glede na družbenoekonomski položaj in razmerje v naši občini : — ohranitev oziroma izboljšanje pogojev za delo in življenje, ter — odprava neskladij iz preteklega obdobja in enakomernejši razvoj posameznih dejavnosti, ne da bi ob tem povečali obremenitve gospodarstva. To je vsekakor lažje opredeliti kot izpeljati, kajti iz Analize raazvojnih možnosti posameznih dejavnosti je bil opazen dokaj neenakomeren razvoj in zaostajanje za potrebami, poleg tegai pa so spremembe zakonodaje in-organiziranosti sistemov nalo)žile občinam skoraj na vseh področjih nove naloge in ob-vezmosti. Za nemoteno izvajanje minimalnega programa, ki je v splošnem interesu, predvidevajo SaS o temeljih planov SIS materialne proizvodnje naslednje okvirne stopnje združevanja sredstev iz dohodka oziroma čistega dohodka, ki pa jih bomo vsako leto z letnimi plani konkretno dogovarjali in sprejemali glede na programe dejavnosti. V tem smislu bi bilo potrebno čistopise SaS o temeljih planov SIS v poglavjih o zagotavljanju sredstev tudi dopolniti. PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ IZ PREDLOGOV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV SIS MATERIALNE PROIZVODNJE OBClNE VELENJE V OBDOBJU 1986-1990 IN VIROV ZBIRANJA SREDSTEV VRSTA PRISPEVKA velja\ no i obdobju 81-85 Prispevne stopnje konec 1. predlog za obd. 1985 86-90 Predlagano povečanje glede na pop. glede na 81-85 konec 1.85 A. Iz dohodka po osnovi BOD B. Iz dohodka po davčni osnovi C. Iz čistega doh po osnovi BOD 2.375 0.400 8.985 2,375 0.800 8.985 3,535 0.400 9.160 + 1,160 + 0,175 + 1,160 - 0,400 + 0,175 SKUPAJ: 11.760 12.160 13.095 + 1,335 + 0,935 Skupaj s splošnim vodnim prispevkom območne vodne skup. 12.760 14.160 14.675 + 1.915 + 0,515 A. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ DOHODKA PO OSNOVI BRUTO OSEBNIH DOHODKOV PODROČJE DEJAVNOSTI Prispevne stopnje Veljavno v Predlog za obdob. 81 -85 obdobje 86-90 Predlag. povii oz. znižanje prisp. stop. 1. Samoupravna stanovanjska skupnost - solidarnost v občini — solidarnost v republiki sredstva skladov skupne porabe 2. Samoupravna komunalna skupnost - kolektivna komunalna raba 3. Samoupravna skupnost za ceste — varstvo in vzdrževanje cest 0,680 0,295 1,400 1,000 0.135 1.400 1,000 + 0,320 - 0,160 1.00 SKUPAJ: 2,375 3,535 + 1,160 B. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ DOHODKA PO DAVČNI OSNOVI SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPN. 1 Veljavne obdobju 1981-85 Prispevne stopnje konec 1.85 predi, za obd. 86-90 Predlog povišan, oz. znižan, prisp. stop glede na glede na kon. pov. 81-85 b.85 1. OVS SAVINJA SOTLA - ENOTA VELENJE - zaičita vodnih virov, izbolj. kvalitete vode in obj. čišč. odpadnih voda — splošni vodni prisp. (območna vodna skupnost) 0.400 1,000 0,800 2.000 0,400 1.580 + 0,580 -0,400 -0,420 SKUPAJ brez območne vode skupnosti 1,400 2,800 1,980 + 0,580 -0,820 C. PRIMERJAVA PRISPEVNIH STOPENJ IZ ČISTEGA DOHODKA PO OSNOVI BRUTO OSEBNIH DOHODKOV SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI 0 Prispevne stopnje veljavne v bd. 81-85 predi, za obd. 86-90 Predlagano povišanje oz. zniža, prisp. stop. 1. SAMOUPRAVNA STAVBNO ZEMLJIŠKA SKUPNOST - za urejanje stavbnih remiji« - za ti omrežje - za UGG dokumentacijo 2. SAMOUPRAVNA STANOV SKlPNOST - za lastne potrebe TOZD - vzajemnost v občini - vzajemnost v republiki 3 SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKL PNOST individualna komunalna raba 4. SAMOUPRAVNA POŽARNA >Kl PNOST 6.128 0,782 0,025 1.270 0.210 0,420 0,150 n.180 6,128 0,782 0,020 1.270 0.210 SKUPAJ 8.985 * 9,160 + 0,175 SKUPAJ 8,985 9,160 + 0,175 II. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO Na področju stavbno zemljiške dejavnosti je s spremembo zakonodaje ukinjena stavbno zemljiška skupnost, ustanavljamo pa občinski sklad stavbnih zemljišč, ki mora gospodariti po aktualnih cenah pridobivanja, opremljanja in oddaje stavbnih zemljišč, poleg tega pa mora zagotoviti pripravo vse potrebne prostorsko planske dokumentacije (zazidalni načrti, prostorski ureditveni pogoji, odloki, strokovna gradiva, študije itd). Zlasti slednje bo v tem srednjeročnem obdobju zahtevalo veliko več sredstev, saj so stari prostorski planski dokumenti izčrpani ali pa glede na zakon o varovanju kmetijske zemlje neusklajeni, zaradi česar bo potrebno pred poseganjem v prostor izdelati in po javnih obravnavah sprejeti nove. Občinski sklad stavbnih zemljišč mora zagotoviti potrebna zemljišča za načrtovano stanovanjsko in drugo graditev, ki bo že v tem srednjeročnem obdobju zaradi primanjkovanja primernega prostora zahtevnejša za opremljanje. Tako je financiranje Sklada stavbnih zemljišč poleg sredstev za oddajo stavbnih zemljišč in uporabo stavbnih zemljišč predvideno še iz splošnega prispevka udeležencev iz čistega dohodka po stopnji 0,75 % osnova BOD, kar je za 0,18 % več kot v preteklem obdobju, ko smo ta del sredstev združevali po posebnem SaS. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih planov stavbno zemljiške dejavnosti sprejemajo s tem, da se bodo v čistopisu vse navedbe stavbno zemljiške skupnosti spremenile v Občinski sklad stavbnih zemljišč, in da se bo splošna prispevna stopnja vsako leto dogovarjala glede na program sklada. III. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Na področju stanovanjskega gospodarstva smo v minulem srednjeročnem obdobju izpeljali organiziranost po novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, nismo pa uresničili prehoda na ekonomske stanarine ki naj bi zagotavljala sredstva za kvalitetnejše vzdrževanje preko 7 tisoč enot družbenega stanovanjskega fonda. To je ena od pomembnejših nalog za to srednjeročno obdobje v katerem bomo morali vzdrževanju stanovanjskega fonda namenjati več skrbi in tudi več sredstev. Obseg stanovanjske graditve se bo v tem srednjeročnem obdobju zaradi podražitve gradnje in zahtevnejšega reševanja pripadajoče komunalne infastrukture zmanjšal glede na minulo srednjeročno obdobje skoraj za polovico. Komite za PGVO je predlagal Stanovanjski skupnosti, da zaradi številnih problemov pri zagotavljanju pogojev za stanovanjsko graditev dogovori nižjo splošno prispevno stopnjo (od 6 na 5 % iz čistega dohodka), vendar tak predlo zaradi stališč delegacij SOZD REK in SOZD Gorenje ni bil sprejet. Tako se v okviru enake prispevne stopnje iz čistega dohodka predvideva dograditev 780 družbenih stanovanj ob nekoliko povečani solidarnosti v občini zaradi poenotenja v republiki in ob zmanjšanju solidarnosti in vzajemnosti v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije. Večina sredstev za stanovanjsko graditev bo tudi poslej ostajala v združenem delu do odločitve o nakupu ali izgradnji stanovanj, zaradi česar je načrtovan obseg stanovanjske graditve prej optimističen kot realen. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih planov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje in Zveze stanovanjskih skupnosti SR Slovenije sprejmejo. IV. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Na področju komunalne dejavnosti je prišlo v minulem srednjeročnem obdobju do pomembnih sprememb v organiziranosti in standardizaciji skupne komunalne rabe, ker je vzdrževanje in varstvo lokalnih cest prešlo v upravljanje cestne skupnosti, v komunalno skupnost pa je bilo prevzeto v upravljanje vrsto drugih javnih objektov in naprav (javne zelene in zasajene površine, otroška igrišča, pločniki, peš poti, pokopališča, trgi, javna kopališča itd.), za kar bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju obračunavati minimalno amortizacijo. Vse te spremembe in pa prevzem v upravljanje novo zgrajenih objektov in naprav skupne komunalne rabe na področju sosesk Salek II, Šalek III. in drugih je zahtevalo zagotovitev zanesljivega vira sredstev. Komunalna skupnost predlaga prispevek iz dohodka udeležencem po stopnji 1,4 % iz dohodka kot je bila že v minulem srednjeročnem obdobju pred delitvijo cestne dejavnosti. Na področju individualne komunalne rabe je prišlo v mi-nylem srednjeročnem obdobju do nevarnega zaostanka v izgradnji virov in primarnih komunalnih sistemov, kar lahko predstavlja zaviralni faktor pri nadaljnem razvoju naše družbenopolitične skupnosti. Zaostanek je nastal zaradi izpada sredstev iz čistega dohodka po dogovorjenih prispevnih stopnjah, ker gospodarstvo in drugi udeleženci čistega dohodka niso ustvarili v predvidenem obsegu. Največji zaostanek je opazen pri zagotovitvi zadostnih količin pitne vode, moči virov tople in zaključevanju mestnega kanalizacijskega sistema z ustreznimi čistilnimi napravami. Za odpravo teh neskladij predlaga komunalna skupnost združevanje sredstev udeležencev iz čistega dohodka po prispevni stopnji 1,27 % osnova BODS, kar je enako kot v minulem srednjeročnem obdobju, ter občutno povečanje prispevkov za priključitev uporabnikov na mestne oskrbovalne sisteme. Ti prispevki in pa prispevki za razširjeno reprodukcijo ob cenah komunalnih storitev se bodo morali za zagotovitev izvedbe predvidenega programa komunalne skupnosti, ki je usklajen tudi z referendumskimi programi krajevnih skupnosti letno revalorizirati v skladu z gibanjem cen graditve. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da SaS o temeljih plana komunalne skupnosti občine Velenje in Zveze komunalnih skupnosti SR Slovenije sprejmejo, s tem, da se bodo splošne stopnje dogovarjale glede na minimalne programe, vsako leto z letnimi plani. V. CESTNO GOSPODARSTVO Na področju cestnega gospodarstva je v minulem srednjeročnem obdobju prišlo do bistvene reorganizacije in ustanovitve občinske cestne skupnosti. Ta je poleg lokalnih cest, ki so bile dotedaj v upravljanju komunalne skupnosti prevzela v upravljanje še regionalne ceste na svojem področju ter vse krajevne poti, ki so bile kategorizirane po ustreznih normativih. Cestna skupnost občine Velenje se je poleg tega v minulem srednjeročnem obdobju lotila nekaterih pomembnejših rekonstrukcij in večji vzdrževalnih del cestnega omrežja v naši občini, ki ga bo potrebno izpeljati v tem srednjeročnem obdobju (rekonstrukcija ceste Bele vode, ceste in mostu v Paški vasi, obvoznica Starega Velenja), predvidene pa so tudi večja vzdrževalna dela na Partizanski cesti skozi Pesje in rekonstrukcija lokalne ceste v Gorenju. Zaradi vedno skromnejše udeležbe republiške cestne skupnosti pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje in varstvo regionalnih, lokalnih in ostalih cest v občini smo glede na stanje cestno prometne mreže dolžni zagotoviti zanesljiv vir sredstev cestne skupnosti. Tako je po usklajevanju cestna skupnost predlagala minimalni program vzdrževanja in varstva cestno prometnega omrežja v občini Velenje na podlagi splošne prispevne stopnje udeležencev v višini 1 % iz dohodka. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da sprejmejo SaS o temeljih plana občinske cestne skupnosti, SaS o temeljih planov Cestne skupnosti Slovenije po pogojno z zahtevo da mora zagotoviti večji obseg sredstev iz prodaje bencina in drugih naftnih derivatov in manj iz splošne prispevne stopnje. VI. VODNO GOSPODARSTVO Na področju vodnega gospodarstva v minulem srednjeročnem obdobju ni nastalo kakih organizacijskih sprememb, ki bi terjale spremembo zagotavljanja sredstev, vendar imamo v naši DPS pomembno vodno gospodarsko nalogo, ki se je lotevamo že nekaj srednjeročnih obdobij. To je izgradnja centralne čistilne naprave Šaleške doline, s čimer bi bistveno razbremenili onesnaženost reke Pake in si zagotovili sanitarno tehnične pogoje za nadaljnji razvoj mesta. Večino sredstev za izgradnjo centralne čistilne naprave naj bi prispevalo vodno gospodarstvo, deloma območna vodna skupnost Savinja—Sotla Celje, deloma pa enota vodne skupnosti v Velenju. Tako je program vodnega gospodarstva na področju občine Velenje v celoti naravnan na osnovno vodnogospodarsko dejavnost (tekoče vzdrževanje vodotokov in varstvo zdravih pitnih virov vode) in sofinanciranje centralne čistilne naprave. Zagotovitev sredstev za vodno gospodarstvo je predvideno iz splošnega nadomestila udeležencev ter iz posebnega nadomestila po količinskih osnovah za uporabo oziroma onesnaževanje voda. Po usklajevanju v celjskem območju je dogovorjeno, da bomo splošno nadomestilo udeležencev oblikovali na nižjo prispevno stopnjo kot je predvidena v SaS o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije in območne vodne skupnosti Savinja—Sotla. Splošno nadomestilo za zagotavljanje sredstev območne vodne skupnosti za leto 1986 je predlagata «a, 1,58 % iz dohodka po davčni osnovi, za enoto vodne skupnosti Velenje pa 0,4 % iz dohodka po isti osnovi. Posebna povračila za uporabo oziroma onesnaževanje voda se bodo v naslednjih letih tega srednjeročnega obdobja za onesnaževanje vod bistveno povečevala, kar podpiramo. Komite za PGVO predlaga udeležencem, da sprejmejo SaS o temeljih plana enote vodne skupnosti Velenje, SaS območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Celje in Zveze vodnih skupnosti Slovenije pa pogojno s pripombo, da je potrebno obveznqsti za financiranje vodnega gospodarstva iz naslova splošnega nadomestila dogovarjati vsako leto ob letnih planih, in predvsem, uvajati posebna nadomestila po količinskih osnovah. VII. ZAKLJUČEK . Predloženi Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS materialne proizvodnje so kljub nekaterim pomankljivostim medsebojno ciljno usklajeni in omogočajo v primeru doslednega sprejema in spoštovanja obveznosti nadaljno krepitev dejavnosti na področju gospodarske infrastrukture. Pri tem je potrebno posebej opozoriti, da šo programi oziroma naloge posameznih dejavnosti tudi medsebojno odvisne in je mogoče pričakovati skladen razvoj gospodarske infrastrukture le v primeru osvojitve in sprejema celotnega paketa Samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ne pa samo posameznih od njih. Glede na to, da predstavlja delovanje in razvoj gospodarske infrastrukture bistveno osnovo za celoten družbeni razvoj naše občine (tudi širše DPS) predlagamo udeležencem, da posvetijo obravnavi in sprejemanju ter pravočasnemu podpisovanju predloženih Samoupravnih sporazumov vso resnost. V primeru, da boste ob obravnavah in sprejemanju predloženih Samoupravnih sporazumov potrebovali strokovno pomoč se obrnite na DSSS SIS gospodarskih dejavnosti, Šaleška 19 a, 63320 Titovo Velenje, ali pa na Komite za PGVO občine Velenje. Udeležencem samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje občine Velenje za obdobje 1986—1990 predlagamo, da SaS čimpreje obravnavajo in posredujejo sklepe oziroma pristopne izjave o sprejemu. Ugotavljamo, daje na dan 10. aprila 1986 prispelo na dogovorjeno mesto le okoli 10% pričakovanih sklepov oziroma pristopnih izjav o sprejemu SaS. Zato vas pozivamo, da najkasneje do 30. aprila 1986 dostavite sklepe oziroma pristopne izjave in s tem omogočite pravočasno objavo SaS v Uradnem vestniku občine Velenje tako, da bo zagotovljeno opravljanje dogovorjenih programov SIS za obdobje 1986—1990. 8. stran * nas cas OB PRAZNIKU Titovo Velenje * 24 aprila 1986 r Oh najpomembnejšem delavskem pra/niku se prav gotovo sleherni izmed nas zamisli. Mnogi obudijo spomin na zgodovinska tradicijo tega praznika in na težke pogoje deta delavcev, ki so si ta praznik izbojevali, spet drugi pa namenijo več pozornosti delu » lastnem okolju. /Vat takšna vprašanja smo pred I. majem zastavili tudi našim sogovornikom. Nič ni hudo, če zares hočemo MIRA VIDEČNIK, ravnateljica osnovne šole bratov Mravljakov v Titovem Velenju: »Za mano je več kot 10 let pedagoškega dela, tri leta sem bila pomočnica ravnateljice na osnovni šoli Antona Aškerca, od leta 1981 pa sem ravnateljica šeste osnovne šole v izgradnji, sedaj osnovne šole bratov Mravljakov. Moje delo je zelo odgovorno, zahtevno, predvsem pa ga ne smeš vzeti preveč pisarniško. Ni mi žal prostega časa za ogled stvari, ki so kakorkoli povezane s šolo. Tega je resnično zelo veliko. Pa vendar občutka, da sem svoje dolžnosti dobro opravila, nikoli nimam. Za vse si kriv, za vse odgovoren. Pri delu z otroki, v razredu, ni tako. Za vseh 18 let dela lahko rečem, da sem bila in sem še razpeta med delom na šoli, doma in družbenopolitično dejavnostjo. Ko se ozrem na prehojeno pot, vidim, da je bil mandat vedno prekratek. Pedagoško delo je ustvarjalno, zahteva strokovnjaka za svoje področje, predvsem pa dobrega in razgledanega pedagoga. S takim delom učitelj oblikuje mladega človeka za vse življenje. Poklic učitelja je pri nas mnogo preveč normiran. Odnos do znanja — to ni golo ponavljanje. To bi moralo biti znanje, iz katerega se rojevajo nove zamisli, nova pota ustvarjalnosti. Prav v tem vidim posodobitev vzgojnoi-zobraževalnega dela, od predšolske do visokošolske vzgoje. Za nedo-sego tega cilja imamo pripravljenih cel kup izgovorov. Nič pa ni hudo, če zares hočemo. Želimo biti v družni enakovredni. Ob tem poza-boljamo na kakovost dela, naš odnos do njega, ki bi ga morali povezati z življenjem. Žal je to, da govorimo tako, delamo pa drugače, že preveč ustaljena praksa. Zato delajmo tako kot govorimo! Tudi do prenove osnovne šole bo moralo še preteči mnogo besed, izgubljenih ur na raznih sestankih, čeprav bi takšna osnovna šola morala že danes biti. Sicer pa sem se pri reševanju osebnih, pa tudi težav učencev, trdno oklepala vodila: malodušne opogumljaj, razočarane spodbujaj, trenutno šibke krepi, žalostne pa razveseljuj nad samim seboj; z besedo lahko ubijamo, pa tudi obujamo v življenje.« Vseh ljudi ne moremo stlačiti v isti koš FRANCU CEVZARJU, tehničnemu vodji strojne službe tozda Jamska mehanizacija Rudnika lignita Velenje smo postavili dvoje vprašanj: kaj ga pri delu moti in kaj predlaga za izboljšanje? Takole je strnil ta svoja razmišljanja: »Moti me več stvari. Recimo to, da veliko ljudi misli, da je delež pri proizvodnji premoga samo na strani neposrednih fizičnih delavcev, in da pri tem strokovne službe nimajo nobenih zaslug. Velikokrat je slišati pripombe, toliko in toliko jih moramo preživljati. Vsi tisti, ki dajejo takšne pripombe pa se ne zavedajo, da so strokovne službe še kako pomembne, kar se kaže tudi v proizvodnji zadnjih nekaj let. Druga stvar, ki me moti, je, da pada zavest ljudi. Ne samo pri delu, ampak tudi v odnosu do družbene lastnine. Naš sistem je dober, ustvarjen za poštene in vestne ljudi. Kje so vzroki za takšno zavest pa je težko reči. Morda jo je treba iskati v tem, da smo nekaj časa zelo lahko živeli in je to ljudi pokvarilo, sedaj pa jih je težko preobrniti. Temu vprašanju bi morali povsod posvetiti več pozornosti. Večkrat se tudi radi spominjamo, da je bilo včasih tako in tako. Okusil sem nekaj tega preteklega življenja in lahko rečem, da je bilo med ljudmi res več spoštovanja, večja pripravljenost za delo. Tudi rezultati, ki smo jih dajali, so bili za tiste čase zelo dobri. Na sploh pa menim, da nam gre še vedno dobro. So ljudje, ki se tega zavedajo in poskušajo nepravilnosti odpraviti.« Kako to preseči? »Naenkrat se ne da, to je gotovo. Z ukrepi s katerimi bi posegli v svobodo človeka pa sploh ne. Samo s stalnim delovanjem med ljudmi bi šlo. Vsak posameznik bi moral priti do spoznanja, da tako ne gre naprej. Vse pa se začne že pri vzgoji. Pa tudi, da ne bo pomote — vseh ljudi ne moremo tlačiti v isti koš.« l-ranc < evzar iltl ^iipsp ^IPSIP^ Ivan Dražnik Biti moramo bolj složni IVAN DRAŽNIK, triintridesetletni delovodja ključavničarjev v tozdu Mehanizacija Vegrada. »Doma sem iz Šentilja, kjer si gradim novo stanovanjsko hišo. Gradnja me močno obremenjuje, saj so cene visoke, v Vegradu pa je /elo težko priti do kredita. Doslej sem dobil v Vegradu v ta namen le nekaj več kot 17 starih milijonov. Leta 1972 sem končal strojno delovodsko šolo jn se takoj zaposlil v tozdu Mehanizacija Takrat so bili še lepši časi, tudi za gradbince. Dela je bilo veliko in tudi plače so bile zadovoljive. Danes je veliko težje. Gospodarske probleme čutimo v gradbeništvu še veliko bol j kot drugje. Dela je vse manj in pogosto smo ga prisiljeni sprejemati pod že povsem nesprejemljivimi pogoji. Kupovati moramo drag material, naši izdelki pa morajo biti poceni. Delavce obrata v katerem sem zaposlen, pa najbolj moti naša prostorska stiska. Slaba je tudi naša oprema. Mnoga dela, ki jih drugje že opravljajo strojno (npr. dvigovanje težkih bremen) delamo pri nas še ročno. Zato tudi ni čudno, če ima veliko mojih sodelavcev zdravstvene težave. Sicer pa upam, da bomo prostorske težave kmalu razrešili, saj naj bi prostore našega tozda kmalu prenesli na novo lokacijo, ob tozdu Vemont. Pa še nekaj me moti. Vse prepogosto vidimo v posameznih toz-dih le sebe, le lastne interese, ob tem pa pozabljamo, da bi bili lahko naši skupni rezultati boljši, če bi delali v skupnem interesu. Biti bi morali bolj složni. To je še posebej nujno v teh časih, ,.o je gradbeništvo zašlo v težave. Obnašati se moramo kot delavci Vegrada in ne kot pripadniki posameznega tozda. V slogi je moč, pravi star pregovor in mislim, da se ga je vredno držati.« Zakaj uničujemo okolje ? MARIJA BOROVNIK, kontrolorka v Gorenju. V Titovo Velenje je prišla iz Šentilja pri Mariboru pred mnogimi leti, točneje leta 1959. Nekaj časa je bila zaposlena v Slovenski Bistrici, od 16. novembra 1966 pa neprekinjeno dela v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika velenjskega Gorenja. Opravlja delo kontrole kompresorjev za hladilno tehniko. Vseskozi se aktivno vključuje v delo samoupravnih organov in raznih komisij, štiri leta je bila delegatka delavskega sveta delovne organizacije Zamrzovalna tehnika ter članica delavskega sveta tozda. Povedala nam je, da je z delom v Gorenju nadvse zadovoljna, prav tako z osebnim dohodkom. Najbolj jo moti, kako vidno propada naše okolje. »Najbolj žalostno je to, da to počenja človek, ki bi moral skrbeti za zdravo okolje in ga ohranjati. Zlasti ta brezbrižni odnos prizadene nas, ki smo pred mnogimi leti udarniško urejali in lepšali okolico, danes pa . . . ojej! Naj mi ne zamerijo, toda prepričana sem, da se najbolj mačehovsko do naše okolice vedejo prišleki, ki jim je malo mar, koliko truda je bilo nekoč potrebnega, da je zelenica postala zelena, da je okrasno drevje pričelo rasti in tako naprej. Sprašujete me, kaj sedaj storiti? Predvsem bi bilo potrebno prevzgojiti ljudi, pričeti pa z najmlajšimi. Prav tako bi bilo potrebno večkrat izvesti udarniške akcije za urejanje naše okolice, kajti prepričana sem, da bodo vsi tisti, ki bodo v njej sodelovali, imeli drugačen odnos do okolja, veliko bolj pameten odnos.« Spregovorila je tudi o cenah. »Cen enostavno ni več mogoče sproti spremljati. Najbolj žalostno pa je to. da se cene enakega proizvoda v dveh različnih trgovinah včasih krepko razlikujejo. Čeprav je moj osebni dohodek zadovoljiv, moram temeljito premisliti, kaj sploh lahko kupim. Toda, kako zmorejo tisti, ki imajo precej nižje osebne prejemke, zlasti upokojenci, saj njihove življenjske potrebe niso nič manjše od drugih. Na tem področju bi morali prejkoslej nekaj storiti, predvsem pa obrzdati inflacijo.« B. M. Obisk španske Občino Velenje je v petek obiskala delegacija katalonske socialistične partije, ki se je udeležila tudi desetega kongresa Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Gostom iz Španije so predstavniki družbeno političnih organizacij in Skupščine občine Velenje prestavili našo občino, podrobno pa so jih seznanili tudi z organiziranjem in delovanjem Zveze komunistov v občini Velenje. V pogovoru so se španski gostje še posebej zanimali za organiziranje in delovanje skupščinskega sistema. Zanimalo jih je tudi, kako razrešujemo posamezna vprašanja, na kakšen način zbiramo in razporejamo sredstva za stanovanjsko izgradnjo in kako potem vzdržujemo družbena stanovanja. Prav tako pa so gostje povprašali tudi, kako rešujemo področje šolstva in druga področja, še posebej pa jih je zanimalo, kako te dejavnosti financiramo in kako o njih odločamo. Gostje iz Španije pa so spregovorili tudi o razmerah v tej deželi, nato pa so obiskali delovno organizacijo Modni salon, ki je primer majhne, a zelo uspešne organizacije, ki se dobro vključu- Ko garaš, te nihče ne vidi JANI KOSMAČ, kmet z Rečice ob Savinji: »Sem še mlad kmet, star komaj 19 let. V kmetijstvo me je uvajal že oče, zato sem se po osnovni šoli vpisal v kmetijsko tehnično šolo, zaradi nenadne očetove smrti pa sem moral opustiti šolanje in prevzeti kmetijo. Vsak začetek je težak, zame je bil še toliko bolj, ker nisem vedel, h komu naj se obrnem po nasvet. Nisem imel izkušenj, ne prakse, na vsakem koraku pa sem se srečeval s težavami, ki sicer tarejo vsakega kmeta, nas mlade pa še tembolj. Res je, da so nam mladim predavanja in druge oblike izobraževanja še kako dobrodošle, nujno pa je, da bi se še bolj povezali s pospeševalci. Sem kooperant ZKZ Mozirje, mislim pa, da zadruga bolj gleda na sebe, kot na kmeta. Rekel bi, da današnja zadruga ni kmečka, je bolj trgovsko podjetje s kmetijskimi pridelki. Da pa bo kmet zares dobil svojo zadrugo, bo moral počakati še nekaj časa, kajti tudi današnji politiki in gospodarstveniki, so mu še vedno premalo naklonjeni. Na drugi strani gledam zadružne hleve, ki služijo vsem drugim namenom, ali so prazni, ob tem pa upada stalež živine tudi v kmetovem hlevu. Prepričan sem, da kmet in delavec še zdaleč nista enaka, saj si mora kmet svoje delovno mesto vzdrževati sam. Vsi ga vidijo samo, kadar si kupi nov traktor, ali stroj, ne vidijo pa ga, ko poleti gara na polju ali travniku, uporablja stroje zato, da bi lažje opravljal težka kmečka dela. Ne vidijo ga, ker so takrat na morju, na počitnicah; kmečko delo, tudi s stroji, pa je daleč od odmora, počitka ali vikenda. Odkar sem prevzel kmetijo še nisem imel počitnic, kaj šele, da bi videl morje. Naša kmetija je dokaj velika in za moje domače bo letošnje leto zelo težko. Vsak čas bom odšel v J LA. Starejši brat je v službi, mlajši pa je star komaj 12 let. Zato bo za mamo zelo težka naloga, da bo vse skupaj dobro peljala naprej.« Marija Borovnik je tudi v mednarodno menjavo. Razvijanje podobnih organizacij je namreč ena pomembnih razvojnih usmeritev španskega gospodarstva. Popoldne pa so si španski gostje ogledali naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti Šaleške in Gornjesavinjske doline, proti večeru pa so se vrnili v Ljubljano, kjer so v soboto spet prisostvovali plenarnemu zasedanju na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije, kjer jih je še posebej zanimalo, kako pri nas razre- šujemo gospodarske težave, kako dosegamo harmonijo med narodi, narodnostmi Jugoslavije in etničnimi skupinami, z velikim zanimanjem pa so prisluhnili tudi temu, kakšna so naša prizadevanja za mir v svetu. (mz) Med pogovorom španskih gostov s predstavniki občine Velenje 24. april 1986 * Titovo Velenje KULTURA nas cas » stran 9 Ob koncu so Kajuhovci in člani Rudarskega okteta zapeli še skupaj (posnetek S. Vovk) Zapeli so Kajuhovci in Rudarski oktet Slovenec sem MUM S to skupno pesmijo sta v petek, 18. aprila, zaključila svoj uspeli letni koncert RUDARSKI OKTET — umetniški vodja Ciril Vertačnik in moški pevski zbor KAJUH — dirigent Zmago Frankovič. V prvem delu koncerta je pel Rudarski oktet, ki je v razmeroma kratkem času pripravil skoraj popolnoma nov program, s katerim so pevci jasno nakazali svoje pevske ambicije z novo (vsaj za našo občino) literaturo, s svežim pevskim pristopom, s precejšnjo mero izvajalske discipline, prepričali pevsko občinstvo, da zmorejo in hočejo vedno več. Seveda pa je ta prizadevanja še motila občasna intonančna netočnost, neizenačenost glasov (bariton je mestoma izstopal preveč očitno), »težkost« izvajanja (Donne venite al ballo), vendar te opombe ne zmanjšujejo celotnega vtisa. Če se bodo pevci okteta več posvečali posamezni glasovni izobrazbi (ta je za oktet kot komorni ansambel nujna) žrtvovali še nekaj več časa tudi za skupne vaje, potem smo lahko prepričani, da bomo prihodnje še marsikdaj prijetno preseneče- Tudi moški zbor Kajuh, ki je pel v drugem delu, je prijetno presenetil. Zapelo je kar 30 pevcev (česar sicer nismo navajeni pri tem zboru. Tudi program, ki so si ga pevci izbrali, je pokazal, da so se v tej pevski sezoni dobro pripravljali. Pri samem programu bi sicer želel več pestrosti (hitra, počasna) in zbor si bo prav gotovo takšno usmeritev z resnim delom, ki je deloma že rezultat tega koncerta, tudi izbral. Zboru se pozna, da zaradi še vedno premajhnega števila pevcev, morda tudi zaradi premalo vaj, vendar ne dosega dovolj svetle, prodorne pevske barve (več glasovne izobrazbe!) Zato tudi nekateri začetki niso dovolj pripravljeni (Jasenska) in glasovna neizmeničnost (basi pri »Domov bom šel). Vendar je tudi Kajuh »prepričal« in osvojil nas poslušalce. Pričakujemo, da se bo njihov pevski polet uspešno nadaljeval! Naj ob koncu tega komentarja povem še to, da je bila tudi sezona 1985/86 uspešna za naše odrasle pevske zbore: vsi so priredili samostojne ali skupne koncerte, na katerih so imeli obilo hvaležnih poslušalcev. Pričakujemo, da bo prav tako uspel tudi vrh pevske sezone, to je občinska revija odraslih zborov, ki bo v soboto, 21, junija 1986 na velenjskem gradu. Ivan Marin Dekliški pevski zbor CSŠ V odličja vtkano mnogo dela Dekliški pevski zbor Centra srednjih šol. Kdo ga ne pozna? Kdo ni vsaj enkrat slišal njegovega petja? Jeseni bo minilo 20 let, ko nam je zbor prvič zapel, lepo zapel. Bližajoča se 20-letnica zbora je bila razlog, da mu še enkrat prisluhnemo, tokrat v tejle praznični številki. O dosedanji prehojeni poti zbora smo se pogovarjali z njegovim ustanoviteljem, profesorjem Ivanom Marinom. Toda, to ni bil edini razlog za pogovor z njim. Dekleta, ki so si na lanskem zveznem mladinskem pevskem festivalu v Celju »pripela« največje možno število točk med vsemi zbori, se želijo uveljaviti tudi zunaj meja naše države. V začetku maja bodo namreč zapela na mednarodnem pevskem festivalu v belgijskem mestu Neelpeltu. No, in sedaj nekaj besed o ustanovitvi zbora. Bil je to prvi dekliški pevski zbor sploh v Sloveniji. »Zgled sem dobil pri nekdanjem dekliškem zboru srednje glasbene šole iz Ljubljane, ki ga je ustanovil Janez Bole, znanec našega zbora in naših občinskih revij,« se spominja začetkov danes Ivan Marin. Po približno petih letih se je zbor z nastopov že 'začel vračati s priznanji in od tedaj dalje je eden naših najboljših zborov oziroma sploh najboljši dekliški pevski zbor od lanskega leta dalje. 14 let je pripravlja zbor za nastope Ivan Marin, potem se je v njegovo delo vključila Danica Pirečnik. Nekaj časa sta delala skupaj, nato je bila Danica samo zborovodkinja, sedaj pa Veseh Ravenčami so tudi defovoi Če hočeš stopiti v kraj veselih ljudi, potem moraš v Ravne pri Šoštanju. Krajevna skupnost čepi na gričevatem svetu, ki je močno raztegnjen. Ravenčani so ponosni na ta kraj, in ga tudi z vso ljubeznijo negujejo. Skoraj vsak drugi Ravenčan je tudi glasbenik. Njihovo petje je slovelo že v letih po vojni. In tudi danes imajo zbor, ki je lani slavil deseto letnico. Nič koliko je harmonikarjev, ki igrajo na stare »frajtonarice.« Zato v domačem kudu delujeta uspešno tudi pevski zbor in glasbena sekcija. V jeseni so sklenili, da ustanovijo vaško godbo. Moški pevski zbor se pripravlja na koncert, vsi člani kuda pa že resno razmišljajo o čim lepšem praznovanju dneva borca, ko bo tam občinska prireditev in bodo takrat odkrili spomenik padlim. Domača dramska sekcija je že dvakrat uprizorila Vdovo Rošlin-ko. Gostovanja pa se v tem času vrstijo kot čakajoči na kruh. Največji problem tega društva — to so ugotavljali na letni konferenci — je gotovo toplifikacija dvorane, v kateri domujejo, in dogradnja prizidka. Tudi to bodo rešili, saj kotlovnico že imajo, pridnih rok pa tudi ne manjka. Potožili so, da se za stavbo, ki jo upravlja Stanovanjsko podjetje Velenje, nihče ne briga. Dimnik se podira! Kulturni hram je tam vedno poln, kadar se odpre. Prepričani so, da bodo sredstva za prizidek in napeljavo toplovoda našli. Zato bodo radi sami žrtvovalipre-nekatero prostovoljno uro. Ravenčani so srečni ob glasbi. Zato bodo storili vse, da bo njihova hiša kulture čimprej bolj vabljiva kot doslej. Pa tudi občutka, da je njihova krajevna skupnost v občini zapostavljena, se morajo znebiti. Če bodo enotni reševali vse probleme, bo njihov uspeh na področju kulturne in drugih dejavnosti še večji, in seveda tudi bolj viden. V starem prostoru je zavriskala frajtonerca. Škoda, moral sem oditi, in za mano so ostajali nasmejani obrazi pevcev.V.Š. Velenjske pevke z zborovodjem (na posnetku z letošnjega srečanja mladih pevcev občine Velenje) so včeraj skupaj s celjskim zborom predstavile tekmovalni program v Narodnem domu v Celju. Danes (v četrtek) zvečer pa bosta oba zbora zapela tekmovalni program v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju. Koncert bosta začela ob 20. uri. • • I Rudnik lignita Velenje in Foto klub Zrno razpisujeta NATEČAJ Za občinsko razstavo fotografij na temo OGROŽENO OKOLJE -TEHNOLOŠKA MORA Pravico sodelovanja imajo vsi občani občine Velenje, ki bodo do vključno 19. junija poslali na Fotoklub ZRNO, Efenkova 2, največ 12 nekaši-ranih fotografij velikosti od 18,x 24 do 30 x40 cm. Izmed prispelih fotografij bo žirija izbrala najboljše, ki bodo nato razstavljene v Domu kulture v Titovem Velenju, šest del pa bo tudi nagrajenih. KU D Ivan Cankar Plešivec Zveza kulturnih organizacij Velenje in Radio Velenje razpisujejo XI. srečanje narodno-zabavnih ansamblov in vokalnih skupin 17. avgusta na Graški gori ob 14. uri Sodelujejo lahko ansambli in skupine, ki bodo za srečanje pripravili izvirno skladbo. Ta naj zajema tematiko iz narodnoosvobodilnega boja in življenja ljudi v svobodi. Vsak ansambel ali skupina prijavita za srečanje 3 skladbe, najmanj ena mora biti izvirna. Najboljša skladba s temo o Graški gori bo nagrajena s plaketo Odbora skupnosti borcev 14. divizije NOV Slovenije. Nagrajena bo tudi najboljša skladba na tematiko NOB in življenja ljudi na tem področju. Vsem sodelujočim skupinam povrnemo potne stroške. Prijave za 11. srečanje pošljite najpozneje do 20. julija 1986 na naslov KUD Ivan Cankar Plešivec št. 15 (Alojz Klančnik), 63320 TITOVO VELENJE. Prireditev bo radio Velenje snemal. 5 6 jo Ivan Marin spet za nekaj časa zamenjuje. V dveh desetletjih je v zboru pelo več kot 800 pevk. Vsako leto se namreč zboru pridružijo nove, nekaj jih oddide zaradi štiriletnega šolanja, skratka, sodelovanje posamezne pevke v zboru je kratko:« Tu so težave, ki pa jih imajo bolj ali manj vsi srednješolski zbori. Zato ni naključje, da usihajo. Tako se je na primer na prvih pevskih revijah • v Zagorju zbralo tudi do 15 srednješolskih pevskih zborov. Kot mi je znano, bosta na letošnji zapela samo dva. Prav zato razmišljamo, da v prihodnje ne bi bil več zbor vezan strogo le na šolski center, ampak da bi v njega pritegnili tudi druga dekleta. Pevk, ki v občini končajo osnovno šolo, je razmeroma veliko. Vse se seveda ne vključijo v naš šolski center, ampak obiskujejo šole še v Slovenj Gradcu, Celje. Prav tako bi te lahko pele pri nas. Njihova starost pa bi »potegnili« do 23 leta, s čimer bi se izognili štiriletni zamenjavi generacij. To bi se vsekakor moralo poznati še na boljšem petju. Ker sem omenil revijo v Zagorju, je prav, da spomnim še na letošnjo 10-letnico mladinskih pevskih revij v tem kraju. Te revije so vsaki dve leti. Poleg tamkajšnjega domačega pevskega zbora smo mi edini, ki smo peli na vseh. Tudi to je lepa številka za našo 20-letnico, v kateri smo imeli po približno 15 večjih ali manjših nastopov.« Velenjska dekleta želijo najboljše zapeti tudi v Belgiji. »Najmanj štirikrat na teden vadimo, ali skorajda vse večere pojemo. Takšen zbor, kot je naš, si pač manj kot štirikrat na teden rednih vaj ne more privoščiti.« To pa je na leto kar 300 do 400 ur. To je zelo veliko, ogromno prostega časa. Na štiridnevnem mednarodnem tekmovanju v Belgiji bo nastopilo blizu 100 zborov iz vse Evrope. Za festival se je iz naše države prijavilo pet zborov, posebna žirija pa je na osnovi predloženih sklad zbrala samo dva — velenjskega in mešani pevski zbor Centra tehniških šol Celje. Ivan Marin je ponudil žiriji 16 skladb, ta pa jih je izbrala 7 — približno zä 20 minut programa. Veliko odličij so si dekleta že pripela doslej na celjskem festivalu, na reviji v Zagorju, pa tudi drugod. V njihovih vitrinah je poleg teh še Kajuhova nagrada, srebrno priznanje osvobodilne fronte, Napotnikova plaketa. Gotovo si želijo 4. maja v Neelpeltu pripeti še kakšno odličje. »Čimbolj lepo bomo skušali zastopati našo državo. Moram pa povedati, da zbor, enako tudi celjski, še nima zagotovljenih sredstev za prevoz. Vem, da nimamo denarja v dolini veliko. Toda, če ne moremo znotraj kulture v dveh, treh letih zbrati toliko denarja, da bi tudi na takšnem tekmovanju predstavili svoje dosežke, ne vem, kako bomo lahko motivirali pevke za nadaljnje delo. Ni malo 300 do 400 ur vaj na leto,« je kar malce z grenkobo končal pogovor Ivan Marin. Resnično ni malo. Želimo, da trud ne bi bil zaman. S. Vovk PRIREDITVE Plešivec Zanimiva predstava Po nekajletnem premoru v delu je dramska skupina Kulturno prosvetnega društva IVAN CANKAR iz Plešivca ponovno zaživela. V nedeljo 20. aprila se nam je predstavila s komedijo Marjana Marinda: »Komedija v komediji«. Skupini je pri delu pomagal Karli Čretnik igralec AG Velenje. S to predstavo je skupina iz Plešivca še obogatila letošnjo bogato bero gledaliških predstav v občini Velenje. Videli smo zanimivo predstavo, ki je navdušila krajane Plešivca. S to predstavo se je dvignila kvalitetna raven, kar je predvsem zasluga mentorja. Po predstavi je bil razgovor z člani ansambla in ogled video posnetka. Celotno predstavo je namreč Vano Go-šnjak posnel na video kaseto. Za to predstavo je kulturno društvo obnovilo oder in nabavilo opremo za razsvetljavo. Skupina se že pripravlja za gostovanje po krajevnih skupnostih. Boris VRHKAR Skale Nastop domačih pevcev in Kajuhovcev Tudi po krajevnih skupnostih bodo te dni slovesnosti v počastitev dneva osvobodilne fronte in mednarodnega delavskega praznika. V Skalah bo na dan Osvobodilne fronte ob 16.30 v tamkajšnjem gasilskem domu koncert mešanega pevskega zbora KUD Stane Sever, ki ga vodi Pavla Lipnik in moškega pevskega zbora Kajuh pod vodstvom Zmaga Frankoviča. Krajanom se bo prvič predstavil domači lovski oktet, prav tako pod vodstvom Zmaga Frankoviča. Na predvečer delavskega praznika pa bodo na Ljubeli pripravili kresovanje s proslavo, na kateri bodo podelili bronasta priznanja osvobodilne fronte. Šoštanj: Danes »Kurbe« odpadejo V domu kulture v Šoštanju ne bo predstave Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, ki naj bi tam gostovalo danes, ob 20.00, s komedijo KURBE Ta predstava bo v mesecu maju in bo točen datum javljen pravočasno. Razstave V razstavnem prostoru knjižnice ie odprta razstava slik akademskega slikarja Franca NOVINCA. i REDNI KINO VELENJE Četrtek, 24. 4. ob 18. in 20. uri in petek, 25. 4. ob 18. in 20. uri LOV NA ČLOVEKA — ameriški, western. V gl. vi.: John Ethan Wayne. 25. 4. ob 10. uri NORO ODPOSLANSTVO — hong-kongški karate. V gl. vi.: Samuel Hul. Sobota, 26. 4. in nedelja, 27. 4. ob 18. in 20. uri NORO ODPOSLANSTVO — hong-kongški, karate. V gl. vi.: Samuel Hul. Ponedeljek, 28. 4. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 29. 4. ob 18. in 20. uri FANTOVSKI VEČER — ameriški, seksi komedija. V gl. vi.: Tom Sreda, 30. 4. in četrtek, 1. 5. ZARADI PROSLAV FILMSKE PREDSTAVE ODPADEJO KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 24. 4. Ob 20. uri TITO OD BLIZU — domači dokumentarni — S filmom vam Kino Velenje čestita Dan OF! Ponedeljek, 28. 4. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE DNEVNIK — madarski, drama. Film je dobil nagrado GRAND PRIX- KAN 1984. V gl. vi.: Czinkóozi Zsuzsa. Četrtek, 1. 5. ob 20. uri FILMSKA PREDSTAVA ODPADE KINO ŠOŠTANJ Sobota, 26. 4. ob 18. uri TITO OD BLIZU S filmom vam Kino Velenje čestita dan OF! domači dokumentarni. 10. stran * flOS C85 ...................................... PRAZNIČNE ČESTITKE " Titovo Velenje * 24. aprila 1986 VP x« iYC\° \e Vsem občanom na Koroškem in w v Šaleški dolini iskreno čestitamo _ a ob 27. aprilu - fcoW** dnevu OF in 1. maiu -mednarodnem VO^ prazniku dela! T^ uö^ /91 fP //I I name TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA Ob 27. aprilu in 1. maju — prazniku deta, čestitamo vsem potrošnikom, želimo vam dobrega počutja in se priporočamo! KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA SEVER - ŠTANGLER Celjska 61 - 63320 Titovo Velenje - tel. 063/858-536 858-521 Vsem delovnim ljudem in občanom čestitava ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF in 1. maju * KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA prazniku dela! SEVER - ŠTANGLER Celjska 61 - 63320 Titovo Velenje - tel. 063/858-536 858-521 diskoteka »super fleck« TITOVO VELENJE Cestita vsem delovnim ljudem za 27. april - obletnico ustanovitve of in l maj - mednarodni praznik dela! 24 april 1986 * Titovo Velenje PRAZNIČNE ČESTITKE nas cas ★ stran 11 /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Vsem občanom in delovnim ljudem občin Velenje in Mozirje ČESTITAMO ob prazniku OF — 27. aprilu in za praznik dela — 1. maj PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE Delavci - TOZD KONFEKCIJA MOZIRJE - TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje naše iskrene čestitke ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF in 1. maju — mednarodnem prazniku dela! -i < • \ ll V KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVNA ENOTA TITOVO VELENJE izleti rent-a-car letalske vozovnice Kompasove počitnice '86 Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu — dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda in /. maju — mednarodnem prazniku dela! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE TOZD GRADBENA ENOTA CELJE n. sol. o. vsem delovnim ljudem in občanom šaleške doline iskreno Čestitamo za 27. APRIL - OBLETNICO USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA IN ZA L MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA! Go» / t o/-i öjy 'Po, ' Qc/e/, G«,.. Je . Prej' sPren, ro>2PorJ e^ofe °fnje '•JO,:. 'tj /,. : k '<>fc.... ' 'Offl/ ki jh>o J"*Por , io „ nen? / dru. / / / 24 april 1986 * Titovo Velenje KRIŽANKA nas cas *stran13 Praznična nagradna križanka Kesitve pošljite do petka, 9. maja, na Uredništvo Našega časa Foitova 10, 63320 Titovo Velenje, z oznako »Nagradna križanka«. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank: I. nagrada — hlače Elkroj (nagrajenec-ka si jih lahko izbere v ERI-ni blagovnici Center) 2. nagrada — mali gospodinjski aparat (mikser Gorenje) 3. do 5. nagrade — darilni karton ERA £stran_*_nascas PRAZNIČNE ČESTITKE Titovo Velenje * 24 aprila 1986 Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica Velenje Cestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje za 27. april ~ dan ustanovitve O F slovenskega naroda in 1. maj — mednarodni praznik dela! ^ emona ® kmetij/ki «ornemat Ptuj TOZD TR2NICA TITOVO VELENJE Ob praznovanju 27. aprila in 1. maja iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline! RENAULT SERVIS MATEVŽ UPLAZNIK Bevče 21 63320 Titovo Velenje tel.: (063) 857-410 Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam ob 27. aprilu — dnevu OF in 1. maju — mednarodnem prazniku dela in se priporočam za obisk! O ta O GD K Kino Titovo Velenje Vsem obiskovalcem kinopredstav v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Braslovčah ter vsem drugim delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 27. aprilu in 1. maju! SPLOŠNO KLEPARSTVO ŠTANGLER JOŽE 63320 Titovo Velenje Kosovelova 20 tel : (063) 854-059 Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam ob 27. aprilu — prazniku OF in 1. maju — mednarodnem prazniku dela. Pridite, obiščite nas in se prepričajte o naši hitri in kvalitetni izdelavi kleparskih izdelkov! kemična čistilnica PO LAK 63320 Titovo Velenje Koroška 44 Tel.: (063) 856-856 Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline — še posebej pa koristnikom naših uslug iskreno čestitamo za 27. april — dan OF in 1. maj — praznik dela! Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob dnevu Osvobodilne fronte in prazniku dela Uredništvo ELEKTROINSTALATER-STVO FRANC HUDALES LOKOVICA 43 D -TELEFON 882-354 IZVAJAM ELEKTROINSTALACME v stanovanjskih hišah, adaptacijah ter obrtnih delavnicah. Previjamo in obnavljamo j tudi vse vrste elektromotorjev, za motorje pralnih strojev je možna takojšnja (t zamenjava. VAM NUDI: — brezplačne okulisti-čne preglede — ob ROŽIC FRANJO kardeljev trg 11 titovo veferije 63320 telefon :854-725 petkih, 1 x tedensko pod strokovnim vodstvom zdravnika, specialista sta okuli- bogato izbiro vseh vrst okvirjev za očala bogato izbiro različnih vrst sončnih očal Ob 27. aprilu — dnevu OF In 1. maju — prazniku dela iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom in se priporočam za obisk! ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Po sklepu zbora delavcev TOZD Lekarna Velenje z dne 2. 4. 1986 razpisujemo: JAVNO LICITACIJO — počitniške prikolice in iotora. Izključna cena je 300.000,— din. Počitniška prikolica IMV ADRIA Lux 500/74 in šotor za isto prikolico nabavljen v letu 1984 se nahajata v Avtocampu »FONTANA« pri Vrsarju. Prednost nakupa imajo OZD ali druge družbene pravne osebe. Licitacija bo dne 6. 5. 1986 ob 8. uri v prostorih Lekarne Titovo Velenje. Prometni davek plača kupec. Kupec plača kupnino takoj, ali najkasneje 3 dni po licitaciji. gorenjegto Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-831 telex: 33624*yu glin Tradicija, trajnost, kakovost vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji. Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu! Obiščite nas v Gorenje Commerce, prodajnem centru Nazarje L. Smem» ■wmim 24. april 1986 Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 15 ČETRTEK, 24. aprila - JURIJ PETEK, 25. aprila - MARKO SOBOTA, 26. aprila - ZDE-SLAV NEDELJA, 27. aprila - OF PONEDELJEK. 28. aprila -VITO TOREK, 29. aprila - KATARINA SREDA, 3u. aprila - ROBERT ČETRTEK, 1. maja - PRAZNIK DELA PETEK, 2. maja - BORIS SOBOTA, 3. maja - FILIP NEDELJA, 4. maja — FLORJAN PONEDELJEK, 5. maja -ANGEL TOREK, 6. maja - JUDITA SREDA, 7. maja - GIZELA mali oglasi PRODAM BARVNI TV GORENJE, tip 950. Telefon 855-772. ELEKTRIČNI VRTALNI STROJ Iskra 470 W, prodam. Telefon 063-855-818. PRODAM GORENJSKO NARODNO NOŠO, komplet, moško št. 52 in strojček za preobla-čenje gumbov Astor. Telefon 853-265, dopoldne. Dopisujte v Naš čas PRODAM GLASBENI STOLP ! FISHER. Telefon 853-079 po- l poldan. ! PRODAM TRODELNO OMA- ( RO, Marinšek, Veljka Vlahoviča < 42, Titovo Velenje. PARVNI TV GORENJE IN AKVARiJ UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu popoldan 858-669. PRODAM GS letnik 1976, z rezervo zadnjih blatnikov in pragovi ter harmoniko (BES, AS, DES). Telefon 856-227 popold- BRAKO CAMP PRIKOLICO PRODAM. Telefon 831-205 PRODAM KOLO NA TRI PRESTAVE in okenske okvirje za R-4. Telefon 854-126. PRODAM AVTO-RADIO KASETOFON z zvočniki (3,3 m) in avtomobilske varnostne pasove (0,8 m) informacije popoldne po telefonu 858-802. PRODAM SPALNICO STAREJŠEGA TIPA, cena po dogovoru. Telefon 856-901 zvečer. PRODAM CCA 600 KG SLADKEGA SENA. Jože Lebar, Sta-netova 11, Titovo Velenje, telefon 855-236. TRUDAM tri komade no vih vrat z podvoji in nadsvetlo bo, širine 85 cm. Zinič, Linharto va 18, Konovo, Titovo Velenje. PRODAM OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976, cena 16 M, Šlandrova 21 pri Svetku, Titovo Velenje. PRODAM OHRANJENO DIA-TONIČNO HARMONIKO ali zamenjam za multikultivator. Ja-grič, Kajuhova 2 Titovo Velenje. Telefon 858-715. Kakor tiho je živela, za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča Mara Kobolt iz Titovega Velenja Šaleška 16 Pokopali smo jo 21. aprila 1986 v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Podkraju. VSI NJENI dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Titovo Velenje: 26. in 27. aprila 1986 — dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Tkovo Velenje, 30. aprila, 1., 2., 3. in 4. maja — dr. Aleksander Uršič, Kidričeva 3, Titovo Velenje Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj : od 25. aprila uo 2. maja 1986 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jeri-hova 38, Titovo Velenje, telefon 858-704, od 2. maja do 9. maja 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166. Zahvala Ob nenadni, boleči in prerani izgubi najinega moža in očeta Janija Derška se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so izrazili sožalje, darovali cvetje, izkazali pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujeva REK — Delovna skupnost Družbeni standard. Rudarski godbi, moškemu pevskemu zboru Kajuh in govorniku Ivanu Povhu. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoča: žena Marina in sin David ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata Ivana Oblišerja iz Kavč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam tako hitro in nesebično priskočili na pomoč. Hvala tudi govorniku Tonetu Šeligi za poslovilne besede in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči : žena Marija, hčerka Irena ter sestre Pavla, Kristina in Greta z družinami Že eno leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ne mine ura, dan ne noč povsod navzoča ti med nami si. V SPOMIN V sredo, 23. aprila je minilo leto dni, odkar nas je tako nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba mama, hčerka, sestra in oma Marija Žučko Hvala vsem. ki se je spominjate, obiskujete njen grob, darujete cvetje in prižigate sveče. ŽALUJOČI VSI NJEM —ininiwiim 'il iin' i'wi KflHaaa ZAHVALA ■•i. z bolečino v srcu smo se poslovili od ljubljene mame, stare mame, praba bice in sestre Pavle Pož rojene PILI H iz Gorenja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sosedom in prijateljem, posebno Polakovim za pomoč, ki ste nam jo nudili v trenutkih naše neizmerne žalosti. Hvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, hvala pevcem, govornikoma in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Z ŽALOSTJO V SRCU VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica Rudija Imperla roj. 17. 3. 1912 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, posebno Gasilskemu društvu Šoštanj mesto, kolektivom TEŠ, RLV — tozd jama Preloge, Vekos DSSS, Merx — Blagovnica Gorica, Nevropsihiatrija Vojnik. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Šoštanj, bolnišnicama Topolšica in Slovenj Gradec, kot tudi vsem sosedom, posebej družini Šeško, vsem govornikom za tople poslovilne besede, pihalni godbi Zarja, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, otroci Rudi, Tončka, Marija, Janko in Slavica z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojza Rebernika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze so-žalja ter za številne vence in cvetje, ki ga je tako ljubil. Zahvaljujemo se častni straži, članom ZB, upokojencem in vsem ostalim, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Hvala govornikom za ganljive poslovilne besede, rudarski godbi in pevcem za odpete žalostinke. Hvala duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Ir Halo, inšpektor! 855-756 856-151 855-963 Vprašanje: Kdo je dolžan čistiti funkcionalno zemljišče pri stanovanjskem bloku, ki ima v pritličju lokale? Komunalna inšpekcija: Funkcionalna zemljišča spadajo k posamezni stanovanjski zgradbi, to pomeni, da zanje skrbi hišna samouprava. Zelene površine morajo biti poko-šene, cvetlični nasadi, grmovni-ce in drevje negovani, peš poti in parkirišča pometena itd. V kolikor so v pritličju lokali ie razumljivo, da del stro- škov, ki nastanejo pri vzdrževanju in čiščenju funkcionalnega zemljišča, prevzamejo tudi lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov. V ta namen morajo hišni svet in lastniki oziroma uporabniki poslovnih prostorov skleniti posebno pogodbo, v kateri opredelijo dolžnosti in pravice le teh. Ali si lahko na zemljišču-travniku, katerega nihče ne kosi in uporablja, uredimo vrtove? Načelnik inšpektorata: Občinska skupščina je v letu 1984 sprejela Odlok o oddajanju in kontroli uporabe zemljišč za vrtičkarje. Med drugimi določili je tudi to, da občinska skupščina na predlog uporabnikov zemljišč s sklepom določi lokacije zemljišč za vrtičkarje. To pomeni, da morate zainteresirani občani najprej ugotoviti, kdo je lastnik oziroma uporabnik tega zemljišča, nato' mora lastnik oziroma uporabnik dobiti ustrezno dovoljenje, da so na tem zemljišču lahko vrtovi, nato pa zakupniki (vrti-čkarjij z lastnikom oziroma uporabnikom zemljišča sklenete ustrezno zakupno pogodbo. Ko imate sklenjeno zakupno pogodbo, si lahko uredite vrt, v nasprotnem primerupa gre za nedovoljen poseg v tuje zemljišče, kar je nedovoljeno in nezakonito. Titovo Velenje Praznovanje šoferjev in avtomehanikov Člani združenja šoferjev in avtomehanikov Titovo Velenje so na občnem zboru svečano proslavili tudi 30. obletnico obstoja in delovanja organizacije. Predsednik ZŠAM Titovo Velenje Stane Čas, ki je bil ob tej priložnosti svečan govornik, je naštel vrsto dejavnosti in akcij, ki so jih člani izvedli. Več kot sto udeležencev konference je soglašalo z razpravljalci, ki so navajali število in resnost nesreč na cestah in vzroke, ki privedejo do težkih posledic in velike materialne škode. Stanje cest, slabe prometne ureditve, nedisciplina voznikov in drugih udeležencev v prometu, prekomerno uživanje alkohola pred vožnjo, neupoštevanje določil varnostne tehnike in cestno prometne zakonodaje, so le nekateri razlogi za takšno stanje. Prizadevanje vodstva združenja, še posebno komisije za preventivo, ki skupaj z občinskim svetom, milico in nekaterimi drugimi dejavniki poskuša stanje omiliti, je neobhodno potrebno. Za sanacijo prometnih razmer in varnost pa so poleg voznikov samih odgovorni tudi drugi, ki vplivajo na takšno stanje, npr. projektanti prometnih objektov, vzdrževalci cest in komunalnih objektov, avto šole, šole, ki vzgajajo učence in dijake, organi javne varnosti ter občinski upravni organi s svojimi strokovnimi službami. Kljub kritičnemu tonu pa je bilo moč ugotoviti tudi številne uspele naloge in dobre rezultate. Zato so zbor zaključili s konkretnim delovnim programom in podelitvijo plaket »vzoren voznik«, ki jih je prejelo kar trideset voznikov iz naše občine. Nekateri člani in zaslužni funkcionarji ter mentorji so prejeli posebna priznanja in značke za dolgoletno aktivnost in sodelovanje, tovariš Regvart pa je podelil ZSAM Titovo Velenje visoko priznanje Zveze ZŠAM Slovenije ob imenitnem jubileju. Menil je, da je velenjska organizacija med elitnejšimi v republiki in vzorna članica tudi v regiji občin celjskega področja. JOŽE MIKLAVC Srečanje pionirjev esperantistov V lepem sobotnem dopoldnevu se je zbralo na Titovem trgu v Titovem Velenju okrog 150 pionirjev iz Ljubljane, Maribora, Rogaške Slatine, Celja, Gornjega grada in Titovega Velenja. Prišli pa so na srečanje pionir-jev-esperantistov, ki so ga pripravili Zveza društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije, Društvo za espe- ranto Celje ter pionirji osnovne šole Gustava Siliha iz Titovega Velenja. Udeleženci so se najprej seznanili z razvojem mladega rudarskega mesta, nato so si ogledali njegove znamenitosti, popoldne pa so pripravili še pevske vaje, jezikovni kviz in kulturni program. Za lepo zeleno, okrašeno mesto Tekmujmo za zlato vrtnico Turistično društvo Titovo Velenje tudi letos razpisuje tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto vrtnico. Tekmovanje oziroma ocenjevanje bo potekalo od 15. maja do 15. septembra 1986. V tem času bodo posebne komisije krajevnih skupnosti ocenjevale okrasitve balkonov in oken s cvetjem, hortikultur-no ureditev zasebnih stanovanjskih hiš, stanovanjskih blokov, poslovnih zgradb in drugih objektov. Urejenost in čistočo funkcionalnih zemljišč, otroških in športnih igrišč. Sta- nje reklamnih tabel in napisov, fasad, izložbenih oken ter splošno urejenost in čistočo skupnih stanovanjskih prostorov. Za najboljše ureditve bo Turistično društvo Titovo Velenje podelilo zlate, srebrne in bronaste vrtnice ter priznanja. Vabimo vas, da se vključite v tekmovanje in s tem prispevate svoj delež, da postanejo naše mesto in okoliški kraji bolj urejeni, lepi in čisti. SLOVENIJA* MOJA DEZELA TITOVO VELENJE, MOJE MESTO Strup za sive vrane N* zahtevo lovske družine Smreko-vec je komite za planiranje, gospodarstvo in Varstvo okolja SO Velenje izdal odločbo s katero dovoljuje nastavljanje •trupa sivim vranam na področju ob dniimirskem jezeru, na hmeljišču od Tovarne Usnja proti Penku in na poljih proti Topolšici. Strup mora biti nastavljen v skladu z' ustreznimi predpisi, prepovedana je uporaba cianovodika, mesta strupitve pa na takšnih legah, na katerih oi nevarnosti za ljudi in doma- če živali. Mesta strupitve je treba označiti, nedotaknjene strupene vabe po končanem strupljenju pobrati in v skladu s predpisi odstraniti zastrupljene vrane. Prav tako morajo lovci pred strupljenjem obvestiti Ustnike domačih živali, da bodo te zaprte. Teden dni pred strupljenjem morajo lovci obvestiti vse krajane, predvsem pa vse osnovne šole in vrtce, ki jih obiskujejo otroci s področij strupljenja. Kurirčkova torbica Pionirji občine Velenje se že nekaj časa pripravljajo na sprejem ku-rirčkove torbice. V našo občino bo prispela danes, in sicer jo bodo učenci osnovne šole Bratov Letonje ob 10. uri prejeli v Slatinah od sovrstnikov občine Mozirje. Nato jo bodo ponesli preko Malega vrha in jo v Šmartnem ob Paki predali kurirjem osnovne šole Karla Destovnika Kaju-ha. Ti jo bodo nato ponesli do Kurmanškove domačije. V petek bodo torbico z zaupano pošto odnesli pionirji osnovtie šole iz Pesja do Kavč, kjer jo bodo predali kurirjem osnovne šole Antona Aškerca. Ti imajo še posebej pomembno nalogo. Torbico bodo namreč prinesli na partizanski miting — osrednjo slovesnost ob sprejemu kurirčkove pošte v občini Velenje, ki bo jutri ob 11.30 na Titovem trgu v Titovem Velenju. Tja bo prispela tudi lokalna kurirčkova pošta iz Šentilja. Na jutrišnji slovesnosti na Titovem trgu bo pionirjem govoril Tone Ulrih Kristl in sicer bo obudil spomin na začetek vstaje v Šaleški dolini. Torbica pa bo nato vse do ponedeljka, 5. maja.^varno spravljena v Domu borcev in mladine, takrat pa jo bodo pionirji osnovne šole Bratov Mravljakov ponesli proti Konovemu. Pri Lem-plu bodo v torbico spravili tudi »lokalno pošto«, ki jo bodo prinesli pionirji podružnične osno- vne šole Paka. Naslednja predaja bo na Konovem in sicer bodo zaupno pošto prejeli pionirji osnovne šole Veljka Vlahoviča in jo odnesli v Cirkovce, kjer bo spet prenočila. V torek bodo odšli pionirji podružnične osnovne šole Cirkovce s kurirčkovo torbico preko Hrastovca v Škale, kjer jo bodo predali sovrstnikom tamkajšnje osnovne šole, tu pa jo bodo nato predali pionirjem osnovne šole iz Plešivca, ki jo bodo imeli v varstvu tudi preko noči. Nato jo bodo ponesli v sredo zjutraj preko Grmade 'v Velunj-ski graben, tam pa jih bodo že čakali pionirji osnovne šole Gustava Siliha. Njihova naloga je, da torbico varno prenesejo preko pristave ravenskim pionirjem. Ti jo bodo morali varovati tudi preko noči. Nato jo bodo v četrtek skupaj s pionirji osnovne šole Bibe Roecka ponesli preko Osreških peči in Slivnika do os- novne šole v Zavodnjah. Tam se bo kurirčkovi torbici pridružila tudi lokalna pošta, ki jo bodo iz Topolšice prinesli tamkajšnji kurirji. Tega dne bo pred osnovno šolo v Zavodnjah ob 11. uri partizanski miting. Pionirji občine Velenje pa bodo torbico z zaupno pošto prenašali po skrivnih poteh Šaleške doline še v petek, 9. maja in sicer bodo krenili pionirji osnovne šole Zavodenje že ob 7. uri proti Žonku, kjer bodo torbico predali pionirjem osnovne šole Mihe Pintarja Toleda in Štirinajste divizije. Takrat pa bodo šli na pot tudi kyrirji iz Belih vod, ki bodo svojo pošto oddali v torbico tik pred predajo pri elektrarniški koči na Slemenu. Tam se bodo velenjski pionirji od torbice poslovili in jo predali pionirjem občine Ravne na Koroškem. M. Zakošek Krajevna skupnost Paka praznuje Prebivalci krajevne skupnosti Paka slavijo svoj krajevni praznik 24. aprila, v spomin na padlo ku-rirko, domačinko Marijo Avberšek. Tokrat so se odločili, da bodo praznovanje pričeli v soboto, 26. aprila, ko bo tamkajšnja mladinska organizacija izvedla ob 10. uri orientacijski pohod, na katerega so povabili tudi sosednje mladinske organizacije. Pot, dolga približno 14 kilometrov. Zaluberšek republiški prvak Na republiškem prvenstvu za starejše mladince v dviganju uteži v Celju so barve TAK Rudar iz Titovega Velenja branili trije tekmovalci in dosegli zelo dobre rezultate. Zlasti je presenetil komaj 14-letni Matej Zaluberšek, ki je ugnai vse tekmece v kategoriji do 60 kilogramov in osvojil naslov republiškega prvaka. Zelo presenetil je tudi Fredi Gajšek. Ne toliko z drugim mestom, kot z rezultatom v olimpijskem biatlonu. Nekoliko smole je imel Stane Tomšič, ki je zaradi poškodbe in načina tekmovanja, namesto naslova republiškega prvaka osvojil le 4. mesto. Mladi velenjski dvigalci so tako še enkrat dokazali, da sodijo v slovenski vrh, tarejo pa jih problemi prostorov, trenerjev in podmladka, zato vabijo k sodelovanju vse, ki jih ta šport veseli. V telovadnici rudarskega šolskega centra trenirajo vsak torek in četrtek od 17. do 19' ure' M. Koželj Velenje :Borovo 24:21 Rokometašice Velenja so si z zmago proti ekipi Borova skoraj zanesljivo zagotovile obstanek v ligi. Ob tem je seveda jasno, da bodo morale tako požrtvovalno in še bolj zbrano, kot na tej tekmi, igrati vse do konca prvenstva. Gostje so imele nekaj upanja na ugodnejši rezultat le v prvem polčasu, ki so ga domače dobile z 11:10, v nadaljevanju pa so si igralke Velenja z boljšo igro priigrale štiri zadetke prednosti in s tem tekmo rešile v svojo korist, končni rezultat pa je bil 24:21. Tudi na tem srečanju se je izkazala vratarka Petkova, Kričejeva in Misaljevičeva pa sta dosegli nekaj izredno lepih zadetkov. V prihodnjem kolu bodo Velenjčanke gostovale v Somborn, njihov nasprotnik pa bo vodilna ekipa Bane Sekulič. Šoštanj: Ajdovščina 25:17 Visoko zmago s 25:17 so si gostitelji zagotovili šele proti koncu srečanja, ko so povsem nadigrali goste. Rokometašem Ajdovščine so namreč v zadnjih minutah povsem pošle moči in so lahko samo nemočno gledali razigrane domačine. Sicer so gostje z dobro igro presenetili na začetku srečanja in so v 13. minuti vodili že s 6:2, takrat pa se je izkazal vratar Vajdl, saj je lovil žoge, ki so jih že vsi videli v mreži. V drugem delu igre so domačini povedli s 15:10, nato pa povsem popustili in gostje so znižali na 18:17. Takrat pa je znova prišlo do preobrata, saj igralci Ajdovščine do konca srečanja niso dosegli niti enega zadetka, domačini pa sedem. Najboljša strelca sta bila Požun s sedmimi in Voglar s šestimi zadetki. V prihodnjem kolu bodo Šoštanjčani gostovali pri ekipi Prul. Triglav:Rudar 2:0 Nogometaši Triglava so brez težav ugnali goste iz Titovega Velenja, saj so bili vso srečanje mnogo boljši tek- jih bo vodila od Trebeliškega do Lok in preko Paškega Kozjaka do osnovne šole v Paki, kjer bodo pohod sklenili. Naslednji dan, v nedeljo 27. aprila, bodo ob 10.30 odprli novo balinišče na Trebeliškem. Zapišimo še, da je balinarski klub v Paki, ki so ga ustanovili leta 1981, zelo delaven in uspešen. Balinarji tekmujejo v Šaleški regiji. Lani so bili celo prvaki in si tako pridobili pravi- mec. Poleg obeh zadetkov so domačini v prvem polčasu zadeli vratnico, v drugem pa zastreljali še enajstmetrovko. Ob tem velja povedati še to, da so domačini igrali od 15. minute naprej z igralcem manj, ker je sodnik zaradi ugovarjanja izključil domačega veznega igralca. V^ prihodnjem kolu se hodo velenjski nogometaši na domačem igrišču pomerili z ljubljansko Olimpijo, ki so jo v jesenskem delu premagali tudi na njenem igrišču v Ljubljani. Šmartno :Elkroj 1:2 V derbiju kola so nogometaši El-kroja v Šmartnem pred skoraj 1.000 gledalci zasluženo premagali domače igralce z 2:1. Domačini so s strelom Kolenca sicer povedli, za goste je najprej izenačil Kopušar, tik pred odmorom pa je Šušnjar dosegel še zmagoviti zadetek za goste. V lepi in borbeni igri priložnosti na obeh straneh ni manjkalo, vendar so jih več zapravili gostje iz Mozirja. Med drugim so v drugem polčasu, ko so bili zares boljši nasprotnik od domačinov, zastre Mali še enajstmetrovko. Nogometaši Šmartnega so se s tem porazom že poslovili od boja za prvo mesto, na drugi strani pa so Elkrojevi igralci na najboljši poti, da se letos končno uvrstijo v slovensko ligo. Kljub srečanju manj na lestvici vodijo z 22 točkami, pred slovenjgraškim Partizanom, ki jih ima 21, ter Nafto in Dravinjo z 19, prav z Dravinjo pa se bodo v zaostalem srečanju še pomerili na domačem igrišču. Šmartno je s 17 točkami na petem mestu. Alpinizem Šest članov šaleškega alpinističnega odseka je sredi aprila plezalo v Pa-klenici. Skupaj so opravili 23 vzponov, od tega jih je bilo 14 5. in 6. težavnostne stopnje. Ob vsem so imeli precej smole, saj sta morala zaradi poškodovane vrvi dva plezalca predčasno domov, pa tudi z vremenom niso imeli sreče. Kljub temu sta navezi Urbane—Štica in Ostrouh—Justin preplezali Domžalsko smer v Anič kuku (VI +, 100 m), Ostrouh in Justin pa sta med drugim, preplezala še Slovensko s Pipsom v Debelem kuku (IV +, 250 m). Kegljanje Šoštanjski kegljači so se v 16. kolu tekmovanja v prvi medobčinski ligi v Celju pomerili z ekipo Obnove. Na zelo zahtevnem kegljišču so zasluženo slavili visoko zmago (4.638:4.877). Kegljali so: Leopold Fidej 840, Stane Fidej 837, Rajšter 818, Komljenovič 808, Glavič 806 in Žnidar 768. V naslednjem kolu se bodo kegljači Šoštanja doma pomerili z ekipo Šentjurja. Tekma bo danes, v četrtek, 24. aprila ob 16. uri. Skupščina Partizana Telovadno društvo Partizan Škale vabi svoje člane na redno letno skupščino, ki bo v soboto, 26. aprila ob 19. uri v gasilskem domu v Skalah. Pred pričetkom skupščine bodo pripravili kratek športno-kulturnl program. co nastopa v kvalifikacijah za severno skupino slovenske lige. Od ustanovitve dalje pa so se srečevali s problemom, ker niso imeli primernega balinišča. Zato so lani to naložbo tudi vključili v program samoprispevka. Vrednost igrišča je približno 3 milijone dinarjev, z opravljenimi 1.500 udarniškimi urami pa so prihranili kakšnih 2,5 milijona. Prvič se bodo na novem balinišču takoj po otvoritvi pomerili z ekipo Žalca. Prav tako v nedeljo, 27. aprila, bodo ob 15. uri v podružnični osnovni šoli pripravili osrednjo proslavo ob prazniku krajevne skupnosti. Mladi bodo ob tej priliki pripravili krajši kulturni program. Najprizadevnejšim krajanom bodo podelili priznanja, slavje pa sklenili s tovariškim srečanjem. Sicer pa bo praznovanje s kulturnimi in športnimi prireditvami trajalo vse tja do 11. maja. B. M Uspel taborniški tek na Muti Na Muti ob Dravi je bilo v nedeljo veliko tekmovanje v spomladanskem krosu, ki so se ga udeležili številni mladi atleti in smučarski tekači iz Titovega Velenja. Njim so se pridružili tudi ljubitelji tekov v prirodi. povezani v tekaški sekciji Gorenje in velenjski alpinisti. Velenjski tekači so dosegli odlične rezultate in uvrstitve. Med mlajšimi cicibani se je v teku na 600 m najbolje uvrstil Roman Pungartnik, med 42 tekmovalci na 13. mesto. Med starejšimi cicibani sta na progi 800 m dosegla dvojno zmago člana AK Velenje Aleš Skobrne in David De Costa, 4. in 5. sta bila Peter Kolenc in Robi Priteržnik, 7. Sergej Šalamon. Tudi ekipno so zmagali člani AK Velenje. Med starejšimi cicibankami sta bile Tina Steinbacher in Šlehta 2. in 3., Ivana Markovič pa 6. Ekipna zmaga za AK Velenje. Med mlajšimi pionirji je bil Danko Lazič 5, Toni Gregor in Robi Podpe-čan 10. in 11. Med mlajšimi pionirkami je zmagalä Valentina Josič pred Melito Pant, 7. je bila Nataša Čas. Med starejšimi pionirji kar trojna zmaga za Velenjčane: 1. Gašper Su-hadolnik, 2. Jože Gorjup in 3. Aleš Črnič, 6. je bil Blaž Barborič. Tudi ekipna zmaga AK Velenje. Med starejšimi pionirkami je bila 2. Natalija Knez, 7. Tatjana Bačov-nik, 10. Zlatka Pantner in 11. Mojca Verdnik.Ekipna zmaga za AK Velenje. Mlajše mladinke — 5. Sonja Mi-klavžin in 6. Bernarda Vranjek — članici tekaške sekcije SK Velenje. Igor Poprask in Marko Janežič sta bila 9. in 10. med starejšimi mladinci v teku NOB na 8500 m. Miro Dobnik je bi I 14. med mlajšimi mladinci. Slavica Poznič (AK Velenje) je zmagala z najboljšim časom na spominskem teku NOB, med mlajšimi članicami, med mlajšimi veterankami pa je bila prva Slavka Mijoč (tekaška sekcija Gorenje). Med starejšimi člani je zmagal tudi Spasoje Tešanovič (Gorenje), med mlajšimi člani pa je bil tretji Ekrem Salikovič(AK Velenje), Darko Fijavž (Gorenje) 16. mesto. Tudi veterani iz Gorenja so se izkazali na spominskem teku NOB. V skupni uvrstitvi so bili velenjski atleti tretji, vendar, če bi nastopili enotno kot ena ekipa skupaj s tekaškimi — sekcijami S K in Gorenjem, bi lahko osvojili prehodno zastavico. Šahovski non-stop V zadnjem času je bilo sklenjenih več šahovskih tekmovanj. V Topolšici se je tako končalo klubsko prvenstvo posameznikov Šaleškega šahovskega kluba. Med 22 igralci je zmagal Stropnik s 7 točkami, za njim pa so se uvrstili Kristan 7, Gorščk 6,5, Matko 6,5 itd. Zveza telesno-kulturnih organizacij je skupaj s komisijo za rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje pripravila občinsko in sindikalno prvenstvo za letošnje leto, ki ga je organiziralo šaleško šahovsko društvo. Med 16 moškimi ekipami je zmagala ekipa REK-a (Matko, Bre-šar, Rajkovič in Vedenik) s 13 točkami, pred Gorenjem 11, Kardeljevim trgom 9 točk itd. Turnirja posameznikov se je udeležilo 48 igralcev. Med kategoriziranimi šahisti je zmagal Goršek, med nekate-goriziranimi pa Rupnik. Med ženskami posamezno je zmagala Jana Pu-celj, med ekipami pa osnovna šola Bibe Röcka. Prvouvrščeni ekipi sta prejeli pokala, najboljši posamezniki pa medalje. Kljub velikemu številu nastopajočih je bila organizacija tekmovanja na visoki ravni. Škale Odbojkarski turnir T elovadno društvo Škale bo pripravilo v nedeljo, 27. aprila, ob 9. uri na igrišču pri osnovni šoli v Skalah peti tradicionalni odbojkarski turnir v počastitev dneva Osvobodilne fronte. Pomerile se bodo moške in ženske ekipe Rudnika lignita Velenje, šo-štanjskih termoelektrarn. Modnega salona ter telovadnega društva Partizan Škale. Rokometne novice Pričela so se tekmovanja v mladinskih rokometnih ligah. Ekipa Šoštanja je doma visoko premagala ekipo Minerve iz Griž. K rekordni zmagi s 37:7, polčas 18:2, je s 16 zadetki največ prispeval Krejan. Druga ekipa Šoštanja je v isti ligi v gosteh premagala Šempeter s 30:17 (17:9), najuspešnejša strelca pa sta bila Dremel z 12 in Jančič z 9 zadetki. Uspešno so pomladinski del prvenstva pričele mlade rokometašice Velenja, ki nastopajo v drugi slovenski članski ligi. V prvih dveh kolih so zmagale proti ekipama Poiane in Radeč. Sodelovanje mladih v članski ligi je seveda predvsem koristno za lažjo vključitev igralk v prvo ekipo, ki tekmuje v drugi zvezni ligi. V občinski ligi za učence in učenke 4. razredov tekmuje šest osnovnih šol iz Titovega Velenja in Šoštanja, ki jih vodijo mladinci in mladinke obeh klubov. Po 8. kolih vodi pri pionirjih ekipa OŠ Bibe Röcka, pred osnovnimi šolami Bratov Mravljakov, Veljka Vlahoviča, Mihe Pintarja-Toleda, Antona Aškerca in Gustava Siliha, pri pionirkah pa osnovna šola Veljka Vlahoviča, pred osemletkami Bibe Röcka, Gustava Šiliha, Bratov Mravljakov, Mihe Pintarja-Toleda in Antona Aškerca. V Rdeči dvorani je bilo četrtfinalno tekmovanje za pokal šolskih športnih društev Slovenije. Pionirke Šaleške so premagale vse svoje nasprotnice in bodo domačinke polfinalnega tekmovanja. V polfinale so se uvrstili tudi pionirji Šaleške, ki bodo na polfinal-nem tekmovanju nastopili v Trbovljah. Pri šoštanjskem rokometnem klubu so letos pospešili delo z mladimi Prvi rezultati so tu, saj je ekipa mlajših mladincev osvojila prvo mesto v ko-roško-savinjsko-šaleški ligi.