— O družbenem dogovoru o financiranju KS na območju Ijubljanskih občin
-¦v.Z ukinitvijo »programski sredstev — gla-varine«, je celotno financiranje KS v Ljubla-ni prešlo v breme proračunov občin. Višino proračunskih sredstev, namenjenih KS je, določal dogovor o oblikovanju in razporeja-nju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljane. Za izračun relativnih dele-žev občin so se uporabljala merila:
-  število   prebivalcev   (relativna   teža 30%);
-  število    zaposlenih    (relativna    teža 20%);
-  število delegacij KS za skupščine DPS in SIS (relativna teža 40%);
-  površina (relativna teža 10%). Delež   občine   Ljubljana   Vič-Rudnik
v skupnih ljubljanskih sredstvih za ta namen je znašal 26,81%. V letu 1987 ljubljanski dogovor ni več določal višine sredstev za KS. Res pa je, da se je ta delež v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za te namene zmanjšal na 21,61%, kar pomeni v znesku 726.054.000 din v letu 1988.
Delegati KS so večkrat upravičeno posta-vili zahtevo po enotni ureditvi financiranja KS v Ljubljani. Posledica tega je predlagani osnutek družbenega dogovora.
Osnutek družbenega dogovora ne določa več števila zaposlenih po KS glede na število prebivalcev, temveč opredeljuje le merila in kriterije za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porab ter za del materialnih stroškov, ki niso odvisni od veli-kosti poslovnih prostorov v KS.
Merila so naslednja:
-  število   prebivalcev   (relativna   teža 35%);
-  število samoupravnih subjektov (rela-tivna teža 5%);
-  število    zaposlenih    (relativna    teža 10%);
-  velikost KS (relativna teža 5%);
-  delegatski sistem, samouprava, DPO in DO-D (relativna teža 45%) - vsem KS enako.
Z zadnjim merilom, ki je enako za vse KS, bi delno izenačili velike razlike med zelo veliko in zelo majhno KS, saj morata obe imeti samoupravne organe, sklicevati dele-gacije in pisati zapisnike za isto število sej skupščin DPS in SIS ne glede na število delegatov in delegacij, posebnih ali združe-nih, izvoljenih na splošnih volitvah ali če njihova funkcijo opravljajo samoupravni or-gani KS.
Posebej je predviden, da se za tako ime-novane »fiksne« materialne stroške, na ka-tere KS ne more bistveno vplivati in so
odvisni od vrste in velikosti poslovnih pro-storov, zagotavlja dodatna sredstva v dejan-ski višini. Za nemoteno delovanje so dovolj poslovni prostori v»likosti do največ 200 m2. Če KS razpolaga z večjimi poslovnimi pro-stori, naj sama z oddajo le-teh preskrbi sred-stva za vzdrževanje, ogrevanje, čiščenje ipd. ali pa višek poslovnih prostorov odda druge-mu uporabniku.
Amortizacijo za poslovne prostore iri opremo naj bi udeleženke zagotavljale v skladu z zakonom v dejanski višini do 200 m2. Obstaja predlog, da bi KS v občihi za večja vzdrževalna dela in nakupe sredstva amortizacije združevale in razpolagale na podlagi prioritetnega programa. V občini Ljubljana Vič-Rudnik že imamo združena sredstva amortizacije od leta 1986.
Za delovanje delegatskega sistema, kra-jevno samoupravo, DPO, planiranje in in-formiranje prispevajo sorazrnerni delež tudi SIS materialne proizvodnje in družbenih de-javnosti. Anketa o porabi delovnega časa delavcev, zaposlenih v KS, je pokazala, da približno 20% delovnega časa porabijo za delovanje SIS.
S sofinanciranjem bi SIS, ki so jih za zadovoljevanje svojih potreb ustanovili de-lovni ljudje in občani, organizirani v KS, prevzele tudi del odgovornosti za delovanje delegatskega sistema. Kot realno se je poka-zala možnost, da SIS pokrivajo dejanske stroške delegatskega sistema, od volilnih po-stopkov, zborov občanov, sej komisij, skli-cevanja in pisanja zapisnikov sej delegacij, OD tajnika, najemnin, razsvetljave, čiščenja in ogrevanjja sejnih sob itd. Pri tem niso mišljeni stroški gradiv, ki jih SIS pošilja v KS in stroški delovanja konferenc delegacij, temveč samo delovanje temeljnih delegacij vKS.
Družbeni dogovor naj bi po široki javni razpravi začeli uporabljati 1.1. 1989.