park :02 ® regionalni mesečnik Soočenje list kandidatov za občinski svet Dular vs. Koncilija vs. Kramar vs. Muhič vs. Pe Duh mesta: Rosana Hribar, plesalka sodobne« Potlač: Ugledni meščani o NM volitvah Novo mesto, 14. oktober 2006, številka 2, letnik 10, cena 450 SIT (1,88 EUR) Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26 80Q€F .fclovpMTiestp ZA VAS GLAS... Miloš Dular • ureditev prometne infrastrukture • dokončanje avtocestnega programa na Dolenjski trasi • izgradnja obvoznih cest in sklenitev cestnega obroča okoli Novega mesta • ureditev mirujočega prometa • rekonstrukcija lokalnih cest • aktivno sodelovanje z občinami pri izgradnji 3 razvojne osi • rešitev romskega vprašanja • ustanovitev univerze • učinkovitejše delo društev • Novo mesto - regijski center • zagotavljanje površin za stanovanjsko izgradnjo • gospodarstvu omogočiti podporo pri njegovemu razvoju • zagotoviti varovana stanovanja in poskrbeti za starejše • dati večji poudarek programom krajevnih skupnosti • skrb za invalide in druge skupine potrebnih pomoči • brezplačno predšolskmo varstvo - vrtec po meri malčkov • zdravstveno varstvo na socialni osnovi, ki bo dostopno vsem starostnim skupinam ne glede na premoženjsko stanje Radi imamo Novo mesto in podeželje 1. Miloš DULAR, univ. dipl, inž. geodezije, direktor gospodarske družbe 5. Robert MALNAR, predsednik mladinske komisije gasilske zveze Novo mesto 9. DoltarJANEZ, univ. dipl. organizator, DeŽur 13. Branko SUHY, akademski slikar, profesor na akademiji 17. Matej VENTA, študent, poklicni košarkar 21. Rado FINK, športnik, pizzeria Eldorado, Irčavas 2. Alojz GOLOB, predsednik Medobčinskega društva delovnih invalidov Dolenjske in Bele Krajine 6. Irena KOTNIK, univ. dipl. organizator, direktorica Vzajemna d.v.z., PE Novo mesto 7. Dunja POLJAK, univ. dipl. ekonomist, vodja oddelka 10. Marijan NOVINA, glasbenik, humanitarni trio Novina s' 11. Vida HODNIK, gostinka, Klub Vida 14. Janez USENIK, doktor znanosti, profesor na fakulteti 15. Viktor TURK, ing. gozdarstva, revirni gozdar, predsednik TK KRKA 18. Zdravko Franko, s,p., modra kronika -humorist 22. Veruška GOLOB, študentka 8. Vesna VVINDISCH, 12. Meta Potočnik, ekonomistka, diplomirana samostojna dejavnost vzgojiteljica, NOE turizem 16. Iztok VORKAPIČ, športni delavec, tai boks, večkratni prvak 25. Boštjan direktor podjetja AMBI d.o.o. predsednica društva ledvičnih bolnikov 19. Dušan Ilovar, komercialist, glasbenik, tenisač 23. Bojan RADOVIČ, fotograf, direktor podjetja LUMINUS d.o.o. gostilna Pod smrekco 24. Nikola MAVRETIČ, KUD Žumberak, skupina Klasje 4. Marko MUNIH, vinogradniška družina Munih 26. Rok Cvelbar, vodja podjetja, vinogradniška družina Cvelbar 27. Andrej BLAŽIČ, krajevna skupnost Otočec, Ždinjavas 9. Nosan Zvone ' 13. Kos Alenka 10. Mausar Jožica 14. Peric Robert I I. Urek Vladimir ~ 15. Iskra Milena 12. Novak Marija 16. Turk Dušan I 7. Dežmar 18. Mihelčič MlSSffl I ‘J^MČlinc^Marko | ZbSsiapiničar Ivan 1. Zupan Adolf 5. Vesel Tone 2. Medle Marta 6. Ulčnik Brigita 3. Krajnc Ivan 7. Bukovec Franci 4. Vida Zupančič Yebuah 8. Kos Miroslava Obkrožite številko VI. Milenkovič Slobodan .25. Tudija Bojan 22. Dobravc Drago 26. Marjanovič Danica 23. Lalič.Mirjana 27. Gorazd Cibic 24. Blažič Jože Bojan Florjančič Dragi Dolenjci! Tukaj živimo in bomo tukaj tudi jutri, zato volite nas, da storimo nekaj več za bolj prijazno, bogatejše in lepše življenje v naši občini. LRG Listo za razvoj gospodarstva. Hvala za zaupanje. a i v r j j 1 tr ^ id Zavedamo se, da je pred volitvami potrebno ponuditi program dela in pošteno povedati, kaj smo in česa (še) nismo naredili. Tu je nekaj za osvežitev spomina. - Zapisali smo, da si bomo prizadevali za pospešeno izgradnjo omrežja pešpoti in kolesarskih poti. Priznajte, da smo kar uspeli, ne bomo pa še odnehali. • Prav tako smo v svojem programu zapisali, da se bomo prizadevali za izgradnjo in obnovo otroških igrišč in ureditev javnih zelenih površin. Narejenega je bilo veliko. - Ustanovitev univerze je bila in ostaja v središču prizadevanj. Z zavzetim in s strokovnimi argumenti podprtim delovanjem smo obrzdali apetite kapitalu, ki je grozil Drgančevju. Z javnim natečajem smo pridobili kakovostno urbanistično in arhitekturno zasnovo. - Prizadevali smo si za svoje gledališče. Imamo ga, tudi prenova prostorov je v polnem teku. Ostaja pa še kopica dela v zvezi z reševanjem prometnih razmer v mestu in obnovo Narodnega doma, ki je zašla v »zimsko spanje«. Še vedno se dogajajo nerazumni posegi v prostor in na same brežine reke Krke. Revitalizacija mestnega jedra in oživitev dejavnosti pa je tako kislo jabolko, da so od silnih prizadevanj omagali že vsi občinski odbori, ki so se ukvarjali s tem. V Društvu Novo mesto, obljubljamo da ne bomo omagali in vsem odgovornim obljubljamo, da jim ne bomo privoščili mirnega spanca! Glasujte za našo listo pod številko 7, tako kot pred štirimi leti! Na listo kandidatov Društva Novo mesto za svet Mestne občine smo premišljeno uvrstili tako mlade kot bolj izkušene. Med njimi so zdravniki, učitelji in pravniki, podjetniki, kulturniki in novinarji, arhitekti in ključavničarji, moški in ženske, tako študentje in zaposleni kot že upokojeni. Prav vsi pa imajo našo dolino radi in so sposobni in priprovlieni deloti v njen prid, kdr končno dokazuje tudi njihovo dosedanje delo. 1. Anton Škerlj 2. Mitja Simič 3. Stanislova Staša Vovk 4. Marjan Moškon 5. Igor Vidmar 6. Kristina Tina Cigler 7. Vincenc Vinko Manček 3. Matjaž Horvat Grum T Branka Moškon 10. Janez Pavlin 11. Ivica Križ 127 Alenka Lamovšek 13. Borut Škerlj 14. Filip Robar Dorin 15. Jožefa Miklič 16. Janez (Ivan) Hrovatič 1 7. Marijan Lapajne 18. Eva Simič 19. Antun Glucks 20. Peter Kapš st. 21. Andrej Bartelj 22. Mira Kordiš 23. Marko Picek 24. Danijel Dako Žučak 25. Marjanca Colarič Kočevar 26. dr. Janez Gabrijelčič 27. Marko Grein 28. Zdenko Hlavaty st. 29. Marjan Kuhar Igor ILAR Kandidati za občinski svet: Usklajen razvoj mesta in podeželja je vodilo, za katerega se skupaj s stranko SLS- Slovensko ljudsko stranko in listo kandidatov za občinski svet zavzemamo v tem in v prihodnjem mandatu. Svoje delo bomo usmerili na tri nivoje: - krajevni (urejanje krajev, vasi, ulic, pločnikov, razsvetljave, komunale...) - občinski (javni zavodi, sociala, šolstvo, kultura, krajevne cestne povezave, obvoznice...) - regionalni (univerza, tretja razvojna os, regionalni razvojni center, oskrba z vodo, odpadki...) Alojz ( ? TURK m .. Martina I VRHOVNIK \ v Vesna E VESEL " mag. Franci BAČAR Franc GOLE Marjana f SVILAN f Ivan ŠAŠEK Nežka IVANETIČ mag. Bernarda KO \ HROVATIČ Anton VOVKO mag. Jožica FABJAN ŠTRUKELJ Tone HROVAT KRAMAR Marjetka KASTREVC ZORAN ■5* SLS Skupaj zmoremo vse! Slovenska ljudska stranka Lista kandidatov za svet mestne občine: 1. Franci Koncilija, geometer Novo mesto 2. Alojz Zupančič, uni. dipl. inž. kemije Novo mesto 3. Marija Zupančič, ekonomistka Novo mesto 4. Janez Malenšek, inž. org. elektronike Cegelnica 5. Matjaž Falkner, uni. dipl. ing. agronomije Otočec 6. Anica Berginc Dolenšek, dr. medicine Novo mesto 7. Nikolaj Padevski, strojni tehnik Dolenje Kamence 8. Pavel Iskra, podjetnik Prečna 9. Jožica Sečnjak, dipl. ekonomist Jelše 10. mag.Andrej Šikovec, dr.medicine Dobrava 11. Feliks Strmole, uni. dipl. gradbeništva Črmošnjice pri Stopičah 12. Janja Fortuna, mag. farmacije Novo mesto 13.Valentina Marija Dovič, uni. dipl. ing. kem. Novo mesto 14. Jožica Malus, gostinka Novo mesto 15. Anton Fink Anton, profesor Hrušica 16. Peterle Marija, šivilja Novo mesto 17. Anton Vrtačič, avtomehanik Otočec 18. Janez Kvas, podjetnik Potov vrh 19. Mirko Brkopec, avtomehanik Koroška vas 20. Martin Blažič, strojni tehnik Ždinja vas 21. Alojz Pust, medicinski tehnik Novo mesto 22. Franc Klemenčič, dipl. ing. strojništva Jugoije 23. Jožef Bizjak, strojni tehnik Novo mesto 24. Stanko Jerač, vozni preglednik Dolenje Karteljevo 25. Martin Trščinar, podjetnik Juma vas 26. Janez Kramarič, podjetnik Novo mesto 27. Marija Avbar, ekonomski tehnik Novo mesto 28. Alojzij Pavlenč, mojster stroj, ključ. Novo 29. Renata Medle, uni. dipl. defektologinja BrusnL^^^^^^ Hf Cs Nova Slovenija IV VV Krščanska ljudska stranka tono ho ch>nwo: ■ nam je občinska politika blizu, ■ poznamo vaša pričakovanja, ■ bo politika Nove Slovenije v naši občini delo za dobro njenih prebivalcev, ■ ne obljubljamo nebes ampak prijazne razmere za bivanje v našem mestu in občini, ■ bomo znali gospodarno ravnati Z občinskim premoženjem s' ------% (14) DeSUS DeSUS ZA VSE GENERACIJE lllllll BREZ NAS NE GRE <@> ZA OHRANITEV REALNIH POKOJNIN <@> ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA <@> ZA HUMANE ODNOSE MED GENERACIJAMI ZA USTVARJANJE BOLJŠIH POGOJEV ZA REKREACIJO IN ŠPORT <@> LAŽJI IN CENEJŠI DOSTOP DO KULTURNE PONUDBE ZA STAREJŠE OBČANE ZA DELOVNA MESTA NAŠIH OTROK IN VNUKOV () Predvolivno srečanje članov MO DeSUS Novo mesto in simpatizerjev bo v ponedeljek, 16.10.2006 ob 17.00 uri v dvorani TUŠ-a. Slavnostni govornik bo minister za obrambo g. Karel Erjavec. Po kulturnem programu bo družabno srečanje. Naročnik oglasa: MO DeSUS, Čitalniška 1, Novo mesto ZA gospodarnega in poštenega ZUPANA Zveza za Dolenjsko je zveza za ljudi zzD ZVEZA ZA DOLENJSKO Ivan Grili, poslanec v DZ, skupaj z vami: Za danest za jutri, za mlade v občini l\lovo mesto Iz programa SDS Novo mesto: USTANOVITEV UNIVERZE IN TEHNOLOŠKEGA PARU V NOVEM MESTU. V programu je to ena temeljnih točk, saj je uresničitev teh dveh obljub za Mestno občino Novo mesto strateškega pomena. To prinaša: ustvarjanje znanja, ki ga potrebuje naše okolje, pocenitev in lažja dostopnost študija mladih iz Dolenjske in Bele Krajine, mladi bodo svoje znanje podajali in še dodatno razvijali v svojem okolju, nova znanja bodo največ doprinesla k razvoju občine Novo mesto in Dolenjske regije, nova znanja se lahko neposredno in takoj aplicirajo v tehnološkem parku, tehnološki park je stičišče novih znanj in idej za obrt, podjetništvo in gospodarstvo Dolenjske regije. Dolenjska bo tako postala razvita regija, kjer bodo mladi dobili ustrezne razvojne izzive in zaposlitvene možnosti in kamor se bo mladina, ki že študira v večjih univerzitetnih središčih tudi z veseljem vračala. Ta program bomo v Novem mestu uresničevali v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi partnerji. Temu okolju želimo povrniti blišč in ugled, ki gaje Dolenjska regija že imela. Zato pojdite na volitve: volite SDS danes, za jutri. Za občino Novo mesto. Obkrožite številko OGLAS Kdo v drugi krog volitev? V Novem mestu bomo župana volili tudi novembra Raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene pred kratkim, v Novem mestu kažejo na zanesljivo napredovanje mag. Janeza Pezlja v drugi krog volitev, možnosti za vstop v naslednji krog volitev pa imata še Lojze Muhič in Franci Koncilija. Koncilija trenutno zaostaja, a mu poznavalci javnega mnenja pripisujejo realne možnosti za drugi krog, saj izkušnje kažejo, da Koncilija na volitvah praviloma dobi nekaj več glasov, kot mu izkazujejo predhodne javnomnenjske raziskave (zadržanost konzervativnih volilcev na javnomnenjskih raziskavah in pregovorna discipliniranost desnih volilcev na volitvah). Po demografskih značilnostih sta med ženskami največ podpore prejela mag. Janez Pezelj in Miloš Dular, med moškimi pa Muhič in mag. Pezelj. Pri upokojencih sta najbolj priljubljena mag. Pezelj in Koncilija, med mladimi pa Dular in mag. Pezelj. Med strankami vodi LDS z 21,5% glasov, sledi ji SDS z 11,5%, na tretjem mestu je SD, ki ji sledi Nsi. Precej volilcev je še neopredeljenih. Javnomnenjski raziskavi: 1. Mag. Janez Pezelj 2. Lojze Muhič 3. Franci Koncilija 4. Miloš Dular 5. Jani Kramar 1. Mag. Janez Pezelj 2. Lojze Muhič 3. Franci Koncilija 4. Miloš Dular 5. Jani Kramar 27.4% 18,5% 16,7% 21.4% 11,1 % Vir: Glavni trg; n: 323, september 2006 Obkrožite s srcem! ZA NOVO MESTO PRIHODNOSTI ZA MAG. JANEZA PEZLJA Pezljevi cilji so tudi: -ustanovitev foruma študentov za razvoj Novega mesta -več prireditev za mlade -razvoj mladinske klubske kulture -oživitev starega mestnega jedra -več občinskih najemnih stanovanj za mlade družine -novi rekreacijski objekti na Loki, v Portovalu in po naseljih -napredek pri razvoju univerze www.Pezelj.si Sašo Stojanovič Lenčič Najaktivnejši novomeški občinski svetnik Sašo Stojanovič Lenčič je tisti novomeški politik, občinski svetnik, ki je v iztekajočem se mandatu imel številne tehtne in kritične razprave in največ svetniških pobud ter vprašanj. Bil je takorekoč slaba vest odhajajočega župana in vseh, ki niso delali za dobro vseh. Seveda ga zato marsikdo ni maral, saj je enfant terrible ustaljene in anemične lokalne politike. S tem se ne obremenjuje. Sašo je že dve desetletji aktiven in uspešen politik iz ozadja. Ko je stranko LDS vodil dr. Drnovšek, je bil sekretar izvršnega odbora LDS, pred prihodom Jelka Kacina pa je opravljal tudi funkcijo v.d. generalnega sekretarja stranke. V Ljubljani to delo pomeni usklajevanje med stranko, vlado in parlamentom. Pred nedavnim je Sašo postal oče. Z ženo Eriko sta sedaj precej budna, saj kot pravi “z Zojo se vzajemno animiramo podnevi in ponoči in vsakdo enkrat igra glavno vlogo” in se ob tem veselo in s hvaležnostjo nasmeji. Je eden redkih politikov, ki jasno in glasno pove, kaj misli. 1. Sašo, kje si doma? V Novem mestu. 2. Na kaj si ponosen? Da so del mojega življenja čudoviti ljudje in da sem lahko tudi sam del njihovega. 3. Se ukvarjaš s športom? Preizkusil sem se v precej športnih disciplinah, trenutno pa v tem smislu nisem ravno discipliniran. 4. Najljubša jed? Domači sirovi štruklji. 5. Zadnja knjiga? Zadnja tri-logija: Črnci v Firencah, Mehurčki in Prozopopeja. 6. Zadnji film? V kinu nisem bil že “sto let"; je pa moj “zadnji” film še vedno Nebo nad Berlinom - ena najlepših zgodb o človečnosti. 7. Zadnji koncert, ki si ga obiskal, Sašo? Simply Red. 8. Zadnja gledališka predstava, v kateri si zares užival? Katarina, pav in jezuit. 9. Anton Podbevšek teater? Ena najodličnejših umestitev časa v prostor ali obratno, če hočete. 10. Kdo je dr. Janez Drnovšek? Izjemen človek. 11. Te je Janez Janša prepričal? Da, da politika te vlade ni dobra za ljudi. 12. Slovenija v Evropi? Je v njej že od nekdaj, ali bo v njej tudi ostala, pa bo pokazal čas. 13. Najljubši kotiček za sprehode v mestu? Od Šegove preko mostu čez Krko na Loki, po Župančičevem sprehajališču kakšen slab kilometer nato navkreber do Brega in čez Kapitelj počasi nazaj domov. 14. Koga med mestnimi svetniki bi v tem mandatu izpostavil in zakaj? Tomaža Levičarja, ker je predvsem zaradi njega Novo mesto v zadnjih letih v marsikaterem delu prijaznejše, večje in lepše. 15. Se boš udeležil lokalnih volitev in zakaj? Da. Kandidiram za člana občinskega sveta, ker želim še naprej po svojih močeh soodločati o podobi našega mesta in življenja v njem seveda, če bom za to dobil mandat volivk in volivcev. 16. Koga boš volil za župana? Mag. Janeza Pezlja. 17. Kateri dogodek minulega poletja ti je najbolj ostal v spominu? Z Eriko sva dobila hčerko Zojo, življenje pa sopotnico. 18. Asociacije, ko pomisliš na Novo mesto? Nežnost, občutenje neskončnosti, ljubezen, smeh pa tudi žalost, na ... na vedno novo mesto skratka. 19. Kaj meniš o Parku? Nepogrešljivi del urbanega prostora, ki nudi, glede na svoj profil, prav prijetne sprehode. Morda se v prihodnje tudi usedem na njegovo klop. 20. Si že bil v Guči? Ne. 21. Sašo, tvoj najljubši band? Ga nimam. Včeraj sva z Zojo poslušala kolnski koncert Keitha Jarretta. 22. Kaj je glavna naloga občine v naslednjih štirih letih? Soustvarjati socialni kapital, kar z drugimi besedami pomeni soustvarjati razvojno, zdravo, solidarno in interaktivno okolje za vse občanke in občane. 23. Komu daješ prednost: Muhiču ali Konciliji? Konciliji. Muhič ni znal niti kot podžupan niti kot direktor komunale odgovoriti niti na osnovne izive prostora, ki jih terja sodoben čas. 24. So Romi, romsko ali novomeško vprašanje? Niso vprašanje, so naši soobčani in le skupaj lahko zastavimo ustrezna vprašanja in nanje najdemo odgovore. 25. Ključni projekt za Novo mesto? Ključni projekt je zagotovo ustvarjati in soustvarjati odprto družbo, ki je eden osnovnih pogojev bolj pravične in socialno občutljive skupnosti. V taki skupnosti pa si želimo živeti vsi, ' Naročnik: Liberalna demokracija Slovenije |k|o|l|o|f|o|n| Glasujte za svoje interese Uroš Lubej Marsikaterega volilca lahko obliva občutek apatije in obupa pred letošnjimi volitvami. Zdi se mu, da nima prave izbire in še bolj se mu lahko zdi, da je pravzaprav vseeno, kako naj voli. Razlogov za tako občutenje je dovolj, pa vendar to ni pravo razmerje volilca do volitev. Najbolj pogost, lahko rečemo celo “gostilniški” očitek, naprejen proti vsem, ki kandidirajo na teh ali onih volitvah pravi, da politiki nastopajo na volitvah zaradi lastnih bolj ali manj “privatnih" interesov. Izbiramo tiste, ki nas bodo kradli, pravimo. Tukaj se ne bomo spuščali v to, ali je to res ali ne. Predpostavimo, da je res in postanimo del te igre. Kako naj glasujemo? Volilkam in volicem predlagam, da glasujejo za tisto politično opcijo, za katero menijo, da bodo od nje imeli največjo možno korist. Glasujejo naj torej zase. Predlagam, da izbirajo racionalno, na podlagi lastnih interesov in ne na podlagi medijskih podob, ki jim jo bolj ali manj uspešno ponujajo volilni štabi. Še naslednja napačna predpostavka običajnega volilca volilca je v tem, da so vsi volilni programi enaki. To nikakor ne drži. Volilni programi so različni in se glede na rezultate volitev tudi uresničujejo. Bolj ali manj uspešno, pa vendar je volilni program tisto, na podlagi česar politiki delajo. Vsaj večina od njih; zelo hitro lahko pozorni volilec spozna, da nekdo govori na splošno in da pravzaprav programa nima. Od takega politika pač ne moremo veliko pričakovati, razen seveda česa škodljivega ali pa v najboljšem primeru naključnega. Konec koncev pa je poznavanje političnih programov tudi edini način nadzora javnosti nad tem, kako uspešni so bili tisti, ki so prevzeli oblast. Če nam tokrat niso v pomoč, nam bodo pri naslednji izbiri čez štiri leta - če do takrat ne obupamo. Nikakor ne smemo zanemariti tudi premisleka o tem, ali je nekdo sposoben uresničiti naše interese. Tudi tukaj mora volilec razmisliti racionalno in se ne prepuščati propagandi in politični demagogiji o tem, kako uspešno in svetlobno kariero ima nekdo za saboj. Pravo vprašanje je, ali ima naš kandidat politično in osebnostno moč preigrati te in druge akterje, ki mu prekrižajo pot, ne da bi pri tem “pozabil" na svojo predvolilno zavezo. Skratka, sprejmimo igro naših kandidatov in tudi sami racionalno poskrbimo za lastne, pa četudi privatne interese. Občinska politika je še bolj oddaljena od zavesti običajnega državljana. Pa vendar še kako vpliva na to, kako živimo. Zadnja predvolilna številka Parka ter spletna stran volitve.park-on.net s soočenji županskih kandidatov in predstavnikov list za občinski svet, novicami in intervjuji je pri tem neizogibna pomoč. Še posebej glede na to, da so se ostali lokalni mediji že zavili v predvolilni molk, se prepustili nezakonitim kapitalskim interesom ali pa se celo neposredno spustili v politično tekmo. (vsem km*wktom nonKn mikMTtž C.. dk st uroSFv&NPftiiRpfT D Vmskt) netcO : NOUUUt frJOTj ) ^ x\) jS/ \Y) JU Hi Hi NADLISTEK Rez 8 HOMOSAPIENS Politik ali idiot? 9 DUH MESTA Rosana Hribar 10-11 DOLENJSKA 12-13 8 milijonov za proslavo ob otvoritvi Rotovža Kje bo župan Občinski časopis še vedno na hladnem ČRNA PACKA Oglaševanju prednost pred varnostjo 13 SOKOLOVO OKO Rast v kritiki 14 VSE ALI NIČ Samo nasmeh je bolj grenak 15 FOTOŠTORIJE 16-17 VOLITVE 2006 18-31 FOTOPUB Natalija Zanoški: Mojca 32 ČETRTA DIMENZIJA Slovenec, poznaš venetsko teorijo? 33 MIKROSKOP Marjan Smrke 34 KOMENTAR Obscenost ali kultura 35 PORTRET Pirnar, Marjan 36 KRATKE 37, 40 SLOVO Pino Mlakar 38 FOKUS Moja kultura 39 SITA KLAPA Kitajska restavracija Guandong Prva 41 PREŠA 42 TLAČENKA 43 PX 44 POTLAČ 46 regionalni mesečnik številka 2, letnik 10,14. oktober 2006 ISSN 1408-7189 Kontakti: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto tel: 07 393 08 12 / m-tel: 031 626 326 e-mail: park@park-on.net web: www.park-on.net Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: 07/ 393 08 12 07/ 393 08 00 park@parkon.net odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Rasto Božič, Marijan Dovič, Sandra Hrovat, Iztok Kovačič, Aleksej Metelko, Borut Peterlin, Boštjan Pucelj, Gregor Sečen, Mitja Simič, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Jure Švent urednik rubrike Fotopub: Boštjan Pucelj naslovnica: Kreator® lektorica: Nina Štampohar tajnik uredništva: Boštjan Volk prelom: Hg filmi: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2006). Prekinitev naročila ie možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2007). Naročniki imajo 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR. z letalsko dostavo 40 EUR. Spletna rešitev: |Y| £J [J | ^ lili JIIIII Damir Skenderovič, foto Gregor Sečen Sovražnika oziroma protikandidata je treba preseneti, mu ne dati miru, zibati ga in tresti, goniti ga. In potem ga sesuti. Vojna je preprosta, neposredna, brezobzirna. In zahteva preprostega, neposrednega, brezobzirnega človeka. Slovenija je v vojni, v bitki vseh bitk, lokalnih volitvah. In kje se dobivajo vojne, če ne na terenu, z generali in vojaki, ki zasedejo ozemlje, ga osvojijo, prisvojijo, zmagajo. In kje se dobi politično oblast, če ne ravno na terenu, z župani, listami, s svetniki, z zmago na volitvah. Lokalne volitve so pravi pokazatelj moči vojskujočih se strani, političnih opcij. Politika - vojna, vzporednice so očitne. General George S. Patton - junak Sahare, Sicilije, Francije in Ardenov, dramatični komandant Tretje in Sedme armade, katerega uniforma se je šibila pod težo 50 odlikovanj, je bil eden izmed najbolj fanatičnih in militantnih militaristov. Da je bil tudi eden izmed najbolj militarističnih poetov 20. stoletja, ki ga sicer ne omenja nobena resna antologija poezije, ni potrebno posebej omenjati. Njegova poezija je stroki verjetno preveč smrdela po bojni himni, dimu, truplih, herojih, jeklu, krvi, slavi, žrtvovanju, sodnem dnevu, prdenju, dihu časti in muhah, ki oblegajo trupla. V 21. stoletju bi bil prav lahko volilni strateg, ob predpostavki, da bi izpustil svojo prvo maksimo: »Politiki so najnižja oblika življenja na Zemlji.« Konec koncev je iz vojaka generala Georgea S. Pattona vedno govoril politik: »Vojaški voditelj mora biti igralec. Če ne živi svoje vloge, potem ni prepričljiv.« Ali pa: »Ljudje me sprašujejo, zakaj preklinjam in se šopirim, zakaj nosim bleščeče uniforme in dve pištoli. Da je temu tako, ni le moja krivda. Mediji so o meni ustvarili določeno podobo, ki ji moram slediti, če nočem, da bodo moji vojaki rekli, da je z mano nekaj narobe, kar bi bilo seveda slabo za njihovo moralo.« Če ne bi prezgodaj umrl, bi verjetno postal predsednik ZDA in osvojil svet z orožjem in s poezijo, skratka s politiko. Patton je vedel, da vojno lahko dobiš samo na terenu, tako kot volitve. Daje vojna čista diktatura, ki šele omogoči demokracijo. In vedel je, da je treba samo naprej in nikamor drugam kot naprej. Hitro, preprosto, grobo, kot so lahko hitre, preproste in grobe samo volilne propagandne floskule. Do zadnjega diha, do zadnjega strela, do zadnje kaplje bencina, v našem primeru do zadnje parole, do zadnje kaplje tiskarskega črnila. Potem greš pač peš ali pa tečeš, kot to počnejo nekateri akterji predvolilnega dogajanja v Novem mestu. Samo naprej. Nikoli se ne ustavi, nikoli ne reci: Zdaj je pa dovolj! Ustavi se šele, ko si na vrhu, izvoljen ali pa v grobu. Nič ni bolj patetičnega od generala, hm, politika, ki živi tako dolgo, da lahko pojasni svoj poraz. Sovražnika oziroma protikandidata je treba preseneti, mu ne dati miru, zibati ga in tresti, goniti ga. In potem ga sesuti. Vojna je preprosta, neposredna, brezobzirna. In zahteva preprostega, neposrednega, brezobzirnega človeka. Volitve so prav tako preproste, neposredne, brezobzirne. In zahtevajo prav tako preprostega, neposrednega, brezobzirnega človeka. V vojni ne moreš računati na atomsko bombo, v politiki ne moraš računati na božji čudež. Ne, vojna je garanje, politika je garanje. Zmaga je v obeh primerih samo rezultat vztrajnosti, študija, discipline, samozaupanja, entuziazma, matematičnega računa, metafizične erudicije in bojne molitve. In sociološko deduktivnega konstrukta, če rečemo skupaj z našim aktualnim legendarnim novomeškim županom. Politik ali idiot? Mitja Sadek, foto Boštjan Pucelj Kaj ti pomaga še tako dobro sestavljen program, če ne znaš upoštevati drugačnega mnenja, ki se izkaže za boljšega od tvojega? Ali je morda hvalevredno, če vodiš politiko po načelu divide et impera, ko daješ različnim ljudem za enako stvar različne usluge in privilegije? Nad našo deželo divja strašno neurje. Vsak dan smo lahko priča silnemu nalivu predvolilnih obljub, toči puhle samohvale in v gosto meglo zavitim argumentacijam. Premalo treznih in premišljenih besed, še manj skromnosti. Zato je tudi mene predvolilna mrzlica prikovala na svojo prokrustovo posteljo, kjer me bo toliko časa sekala ali nategovala, dokler ne dobi volilca po svoji meri. Nekaj mi pravi, da mora našo politiko zajeti svež veter. Politika mora spet priti v modo. Bežen pogled v slovensko prestolnico, ki tako rada postavlja trende, mi daje vsaj kanček upanja. Letos namreč za ugledno mesto ljubljanskega župana ne kandidirajo le preverjeni politični kadri, ampak tudi znana imena iz gospodarstva, založništva in kar dva režiserja. Kandidati za mestne svetnike pa povzemajo celotno družbeno strukturo, od navadnih delavcev, študentov pa tja do uspešnih poslovnežev. V tej pisani druščini se najde celo kak brezposelni. Ne verjamem, da je glavni razlog za to denar. Mogoče pa so ljudje spoznali, da imajo možnost spreminjati okolje, v katerem živijo. Morda so dojeli, da je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili le politikom. Povečana želja po angažmaju za skupno stvar je gotovo nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi sleherni demokraciji in je hkrati vrnitev k njeni izvirni starogrški ideji. V Atenah, zibelki demokracije, niso nikoli poznali poklicnih politikov, ki bi namesto drugih ljudi za denar prevzemali politično odgovornost. Politični aktivnosti se ni mogel izogniti noben državljan. Javne službe so bile namreč žrebane, tako da je lahko vsak hip vsakogar doletela kakšna nepričakovana kariera. Tiste redke, ki so se nečastno izogibali političnemu življenju, pa so imenovali idiotes (gr. zasebniki). Prav moderni pojav poklicnih politikov, ki je iz vseh nas ostalih naredil idiote, se je izkazal za eno največjih groženj demokraciji. Med ljudi je vnesel malodušje. Čeprav agresivna propaganda z medijskim bliščem mogoče še ustvarja vtis pravega viteškega boja, v srcih volilcev vlada popolna apatija. Slabo mnenje, ki ga ima večina o politiki(h), to le potrjuje. Kako zelo malo kritičnega političnega premisleka je med ljudmi, dokazuje tudi poulična agitacija ob stojnicah. Ta tako rekoč najbolj pristna oblika predvolilnega prepričevanja doživi vrhunec, ko se v rokah mimoidočih znajde bombon, balon ali celo vrečka kave. Zakaj bi utrujene volilce obremenjevali z zapletenim programom? Podkupimo jih raje s kakšno majhno pozornostjo! Takšna je tudi cena današnjega volilca. Nov čas mora v središče zopet postaviti človeka ter pomesti s populisti in makiavelisti. Politik naj bo v prvi vrsti človek z visokimi etičnimi merili, ne pa nujno največji učenjak ali pretkanec, ki mu pri izpolnjevanju programa ni nič sveto. Zakaj se v ocenah opravljenih mandatov izpostavlja le, kaj je politik dosegel in ne tudi, kako je to dosegel? Volilec bi moral glasovati za osebne kvalitete kandidata, ne pa le za stranko, njeno ideologijo ali program. Kaj ti pomaga še tako dobro sestavljen program, če ne znaš upoštevati drugačnega mnenja, ki se izkaže za boljšega od tvojega? Ali je morda hvalevredno, če vodiš politiko po načelu divide et impera, ko daješ različnim ljudem za enako stvar različne usluge in privilegije? Zaenkrat pa nam pri izbiri najprimernejšega kandidata ostane upanje, da s prihodom na oblast ne bo doživel kakšne popolne metamorfoze, po kateri ga ne bo več moč prepoznati. Saj poznate tisti slovenski pregovor - če hočeš spoznati človeka, daj mu oblast. Toda kaj, ko je takrat marsikdaj že prepozno. |d|u|h|m|eIs|t|a| Damir Skenderovič, foto Hg Ko se je pred nekaj leti Rosana Hribar spravila k preštevanju predstav, v katerih je nastopila, jih je naštela petinštirideset. Potem je nehala šteti, ni imelo smisla, bilo jih je preveč. Na srečo verjame v začetek, ki je vedno tudi začetek nečesa novega. V nasprotju s sodobnimi konceptualisti in pesimisti v plesu, ki verjamejo, da se je gib izpraznil, da se je gibanje ustavilo. Ne, Rosana se ne more ustaviti, preveč stvari ima še za narediti in gibanje ji teče v krvi. Gibanje ji je bolj naravno od mirovanja. Podobno kot morskemu psu ji pomeni življenje. Ples ji pomeni čisto energijo in valovanje. In ples ne laže. Naredila je šest avtorskih predstav. Najmanj v dveh se je spraševala o bistvu ženske. Prek ženske seksualnosti seveda, kar je normalno, ker je tudi seks gibanje, vsaj za enkrat. In ne bi se čudil, če je to počela tudi v ostalih štirih predstavah, ki jih nisem videl, in bo to počela tudi v ostalih štirih, ki jih še bo naredila. Mogoče zato, ker se boji, da se je nekje na poti, v stalni borbi, spremenila v moškega. Kar seveda ni res. To ve vsak, ki jo je videl plesati. In kot je sama rekla: v plesu ni »blefa«. Zakaj ples? Upala sem, da ne bo vprašanja, zakaj plešem ali kaj v tem stilu, ker še sama več ne vem. Najraje bi rekla, da sploh nisem plesalka. Ko sem se začela ukvarjati s plesom profesionalno, sem bila petnajst let mlajša. Takrat sem gledala svoje starejše kolege in sem si mislila, to so umetniki, to so ljudje, ki živijo pravo bohemsko življenje. Oder, to je svet, to je vse. Po tridesetem letu pa je realnost drugačna, to je samo ples in to je samo delo kot vsako drugo. Kljub vsemu si verjetno imela ali še imaš neko potrebo po kreativnem izražanju, kar ti ples omogoča? Konec koncev se lahko izraziš tudi kot kakšen dober gospodarski ekonomist. Po mojem gre prej za iluzijo, ki si jo mlad človek ustvari. Iluzijo lepega, morda drugačnega življenja. Vendar to nima nobene zveze z realnostjo. Ko odrasteš, ko te življenje prizemlji, vidiš, da si samo delavec v svetu biznisa. Se pravi, da je danes težko živeti samo od plesa? Ko sem jaz prišla v Plesni teater, so bili še drugi časi. Takrat smo še vsi dobro živeli, danes je drugače. Danes svobodnjak ne živi več dobro, res ne. Honorarji se od takrat še niso spremenili. Midva z Gregorjem imava srečo, da imava ogromno nastopov za zasebna podjetja, kjer v petih minutah zasluživa polovico honorarja, ki ga dobiva za predstavo, ki jo delava tri mesece. Samo od honorarjev, ki jih dobiš za predstavo, se ne da živeti. Z Gregorjem Luštkom, enim najboljših slovenskih plesalcev, sta partnerja tako na odru kot za njim. Kako gre to skupaj? Moj partner tudi pleše, kar je super, ker se, ko zapleševa skupaj, to partnerstvo vidi tudi na odru. Vidi se simbioza dveh ljudi, ki bivata skupaj tudi v zasebnem življenju. Včasih pa je problem, ker se to partnerstvo nikoli ne neha. Enostavno ni oddiha, kar pripelje do tega, da si greva na trenutke tako na živce, da malo manjka, da si ne zavijeva vratu. Drugače pa se imava rada. Za vrhunski ples je potrebno veliko garanja, treningov, podobno kot pri športu? Podobnost s športom je v tem, da mora tudi plesalec imeti natrenirano telo. Po drugi strani pa se športnik vrednoti po rezultatih, po prvem, drugem, tretjem mestu. Pri sodobnem plesu te meritve ni, zato je težko določiti, kaj je dobro in kaj ni. Po predstaviti velikokrat ostanejo le prazen žep, suha usta in utrujeno telo. Podobnost s športom je tudi v tem, da moraš vzdrževati formo. Ce se zapustiš zaradi poškodbe ali počitnic, telo hitro postane nesposobno, mišice atro-firajo, zgubiš občutek, nimaš prave kondicije. Potem je pa panika, ker te je strah, ali se boš do premiere sestavil ali ne. Poleg tega se je z leti čedalje težje regenerirati in čedalje bolj te je strah poškodb. Je pa zmagoslaven občutek, ko si v formi. Dobiš neko notranjo moč, ki jo potem žarčiš. Za nas laike je nujno vprašanje, kaj je to sodobni ples? Vse se je začelo z odmikom od klasičnega baleta, ko se je razvil moderni ples, iz tega pa sodobni. Sodobni ples v bistvu združuje ogromno različnih plesnih tehnik, hkrati pa gre tu tudi za mešanje različnih elementov ali zvrsti, ki nimajo popolnoma plesnega izvora, recimo akrobatike, atletike. Po drugi strani pa lahko ohranja tudi vse prvine klasičnega baleta. Skratka vse odrske smeri so odprte in dovoljene. Zato ga je zelo težko klasificirati ali na kratko opisati. Trenutno je pri sodobni plesni predstavi v trendu ne plesati. Očitno gre za konceptualne igrice, ki jih jaz ne maram in tudi ne vem, čemu služijo. V glavnem odganjajo publiko, zadovoljijo pa par intelektualcev, ki pa tako ali tako ne plačajo karte, ker imajo akreditacijo. Verjetno gre tako kot pri drugih umetniških zvrsteh za krizo delovanja, vse je že povedano, odplesano, narejeno, ustvarjeno, kreirano. Težko je biti originalen in inovativen? Danes praktično ne moreš biti inovativen. Verjetno gre povsod za podobno frustracijo, nimaš več kaj povedati. Zato se gre v nekateri plesnih predstavah na račun provokacije oziroma fascinacije gledalca zelo daleč, če ne do konca. Na odru se urinira, sprošča blato iz črevesja, masturbira, spolno občuje. Vprašaš se, kje je tista meja med umetnostjo in zgolj provokacijo in fascinacijo, ki negirata vse lepo in virtuozno. Zakaj bi človek še plesal, če pa je bilo že vse odplesano, že vse videno. Trenutno vlada na plesni sceni prepričanje, da se je gib izpraznil. Jaz v to ne verjamem, vedno pride kaj novega, vedno mora biti začetek nečesa novega. Kaj je zate ples? Ples je kot droga, ki te vrže v neke višave, kjer nastopita čisto valovanje in energija. Takrat se ti zdi, da si nepremagljiv. In ne glede na temo ali koncepte, ki jih plešeš, vedno lahko najdeš ta občutek. Vsakič, ko se pri plesu lotim nečesa, me zanima točno ta občutek, občutek katarze, očiščenja, ko sebe pripelješ do ekspanzije, ko se ne glede na rezultat počutiš dobro. In ko tebi to funkcionira, funkcionira tudi publiki. To pa lahko dosežeš le s popolnim predajanjem plesu, tako na mentalni kot fizični ravni. Ne verjamem v ples brez švicanja. Ples mi je všeč, ker tu ni »blefa«. Slovenska plesna scena je močna, z dobrimi plesalci, s koreografi. Kljub temu se zdi, da nekako ne pride do izraza že v našem prostoru, izven njega pa verjetno še toliko manj? To je res, kar se tiče sodobnega plesa pozna Ljubljano cel svet. Imamo dobre plesalce, dobre režiserje, problem pa nastane pri postprodukciji. Predstave enostavno ne znamo prodati oziroma se zelo malo ljudi sploh s tem ukvarja. V glavnem se samo joka in debatira po televiziji, zelo malo pa se v tej smeri tudi kaj naredi. Iz tega povprečja izstopa samo produkcija Bunker. Nastopala si v ogromno predstavah, delala si tudi svoje projekte. Kaj je motiv, da delaš še naprej? Všeč mi je, da sem delala veliko različnih predstav, z različnimi režiserji, tudi v gledališču. Od njih sem se ogromno naučila. Kljub temu imam občutek, da še vedno absolutno premalo vem, da sem še absolutno premalo naredila in da se mi zelo mudi narediti čim več v čim krajšem času. Zdi se mi, da sem bila mogoče premalo v tujini, da mi manjka ta izkušnja. Konec koncev ima slovenski plesni prostor izoblikovan neki okus, neko estetiko, ki jo med drugim podpirajo ali celo oblikujejo tudi kritiki. To pa pripelje do tega, da se dela predstave po nekem vnaprej danem vzorcu, ki ti jamči, da te bo sprejela publika, kritiki, skratka, da bo predstava v slovenskem merilu uspešna. To pa ti zopet omogoči, da na razpisih dobiš denar za naslednje projekte, in krog je potem sklenjen, kar je zelo slabo. Rada bi delala tudi kje drugje, kjer ne bi bila odvisna od meril, ki veljajo pri nas, s tujimi koreografi, ki so drugačni, neobremenjeni in izvirajo iz drugačnega okolja in drugačnih konceptov. Kdo torej odloča o tem, kaj je dobro in kaj slabo na plesni sceni in katere projekte je vredno podpreti? Pri nas nihče ne kontrolira tržišča. Pri nas je ogromno sranja, ogromno je slabih predstav, kjer se denar zmeče v smeti. Našo sceno nihče ne kontrolira, ni nobenega kriterija, kaj je dobro in kaj ni. Vse, kar se Na odru se urinira, sprošča blato iz črevesja, masturbira, spolno občuje. Vprašaš se, kje je meja med umetnostjo in zgolj provokacijo ter fascinacijo, ki negirata vse lepo in virtuozno. Zakaj bi človek še plesal, če pa je bilo že vse odplesano, že vse videno. Trenutno vlada na plesni sceni prepričanje, da se je gib izpraznil. V to ne verjamem, vedno pride kaj novega, vedno mora biti začetek nečesa novega. prijavlja na razpise, se meče v en koš, nihče pa potem ne ve, po kakšnem principu se ta denar razdeli. Nekateri ljudje, ki nimajo veze z umetnostjo, dobijo ogromno denarja in potem z njim naredijo navadno sranje. Verjetno je tako tudi drugod, ne samo pri plesu. Zato me ne čudi, da so ljudje velikokrat jezni na kulturnike, ki trošijo državni denar. Kaj pa kritiki, so to neuspeli plesalci ali kdo? Niso neuspeli plesalci. Gre za neko intelektualno srenjo, večina jih je naredila trimesečni kurz pri Emilu Hrovatinu, ljubljanskem teoretiku in režiserju. In potem pišejo, si delajo image, tako da malo sesujejo vse skupaj. Ni se jim treba niti potruditi, da bi predstavo razumeli, ker imajo posel ne glede na to, kaj pišejo. Koreografi in plesalci se tem kritikam večinoma smejemo, ker nimajo veze s tem, kar počnemo. So pa tudi kritiki, ki so v redu, recimo Mojca Kumerdej, ki piše za Delo. Ona res odkrije v predstavi tisto, kar ji manjka oziroma če ji kaj manjka, kar opazim dostikrat tudi sama. Kakšen je odnos med plesalcem in režiserjem oziroma koreografom? Redki so režiserji, ki ti dajo občutek, da si dobrodošel s svojim telesom in s svojim znanjem, s katerim boš dal predstavi tisto, kar predstavo sploh naredi. Eden takih je Matjaž Berger. Ko delam z njim, se zmeraj dobro počutim. Za ostale si najemna vojska, da sadističnih izpadov ne omenjam, na koncu pa te še komaj omenijo v gledališkem listu. Mogoče je to njihov način dela, da te najprej zlomijo. Za nekatere je metoda to, da te psihično zlomijo in šele potem od tebe dobijo tisto, kar jim drugače verjetno ne bi bil sposoben ponuditi. To je res, ampak problem je v tem, da ko ti daš par takih režiserjev skozi, postaneš imun. Dvakrat si razvalina, tretjič se samo pretvarjaš, da si razvalina, si že pošte-kal sistem. Si samo delavec, ki oddela svoje in gre domov. Kdo je dober koreograf? Dober koreograf si lahko samo ti sam. Ni drugega. Konkreten odgovor. Pa ima vsak plesalec tudi željo biti koreograf? Ne, nima vsak te želje, jih je pa preveč, ki jo ima. Preveč je tistih, ki imajo željo, nimajo pa kaj povedati. Ali pa so preleni. Plesalci smo na splošno zelo leni ljudje. Ko mi ni treba plesati, je v igri hudo lenarjenje (smeh). Zato imam rada avtoritativne ljudi z disciplino, ki me znajo prisiliti v delo. S čim se trenutno ukvarjaš? S kolegom delava predstavo o striptizu. V bistvu gre za vprašanje ženske seksualnosti. Sprašujeva se, kako to vprašanje sploh še izpostaviti na odru. Poleg tega pa v procesu dela razkrivava, kaj ženska seksualnost sploh je, če sploh še kaj je. Kaj lahko v plesu o tem sploh še povemo, ne da bi si na odru v telesne odprtine vtikali polmetrskih dildotov in podobnih rekvizitov. Kaj ostane, če izpustimo te aspekte? In kaj ostane? Pridi si pogledat. O čem sanjaš v povezavi s plesom? Plesalci nimamo prostora za vaje. Kadar koli se dela projekt, so bitke za prostor, med sabo se dobesedno stepemo, pokoljemo za prostor. Včasih vadimo po kleteh, na betonu, dostikrat ti prostori nimajo ogrevanja, sanitarij. Obup je. Moje sanje so, da bi imela svoj studio, večnamenski mini teater, kjer ne bi bil samo prostor za vaje, ampak bi v tem teatru združevala različne medije, ne samo ples, ki je tako ozko zaprt vase, da imaš včasih občutek, da ni zraka, da ne moreš dihati. Želim si, da bi v tem prostoru sodelovali glasbeniki, likovniki, pisatelji, ekonomisti, če hočeš. Da zmešaš svet in ga povabiš k sebi noter, kar je sedaj praktično nemogoče, ker so vse produkcije tako hermetično zaprte. Predvsem pa bi odprla prostor mladim plesalcem. Oni so tisti, ki sploh nimajo šans, da pridejo do kakšnih prostorov, pa so v najboljših letih, v letih, ko lahko razbijejo svet s svojimi telesi. Njim bi odprla vrata in jim rekla: tu imate studio, nič ne rabite plačati, samo delajte. Imaš v mislih tudi kakšno svojo monumentalno predstavo, predstavo vseh predstav? Imam, vendar rabim za to predstavo Linhartovo dvorano, ker mora biti velik oder. In rabila bi pet milijonov, s katerimi bi zvozila kompleten spektakel, ne da bi bila objestna do države. Sliši se veliko, vendar nekateri režiserji za svoje spektakle trošijo tudi dvajset ali več milijonov, kar pa so pretirani zneski. Kaj pa potem? Mogoče bom našla čas za otroka (smeh), da se mi odpre neki nov svet... da mogoče spet začutim svojo žensko plat, ker se mi zdi, da se tako, kot se sedaj borim na tem svetu, pretvarjam v moškega ... |d|o|l|e|n| j|s|k|a| 8 milijonov za proslavo ob otvoritvi Rotovža Mestna občina Novo mesto bo za svečanosti ob otvoritvi rotovža porabilo okrog osem milijonov tolarjev. Glede na podhranjenost marsikaterega občinskega projekta je to veliko denarja. “Obnova mestne hiše kot osrednjega kulturno - zgodovinskega spomenika novomeškega starega mestnega jedra je zahteven projekt, ki je tekel vse od leta 2002. Ker gre za slovesnost enkratnega pomena, ki bo na Glavni trg ne le ob slovesni otvoritvi temveč tudi preselitvi županstva ter občinskega sveta) privabila številne občane in visoke goste, menimo, da je dogodek za mesto, še zlasti staro mestno jedro potreben in upravičen,” meni novomeški župan Boštjan Kovačič. Svečanost je sicer obsegala nekaj ur kulturnega in zabavnega programa. Ta znesek ne bo bistveno povečal stroškov celotne investicije obnove rotovža, ki znašajo predvidenih 290 milijonov tolarjev.(Uroš Lubej) Pred dobrim tednom dni je v prenovljenem rotovžu, ilegalno, brez pridobljenega upravnega dovoljenja, potekala zadnja seja obstoječega občinskega sveta. Bralcem Parka razkrivamo, v kakšnih prostorih bo županoval novi novomeški glavar, in kje se bo novembra letos sestal novi občinski svet. (Uroš Lubej) Občinski časopis še vedno na hladnem ,< i’ .Ah 7 uujimn/ -S fi/lola. ‘fl tJtuJ* h. || ^U*ta 'HtJtlu-v e jj la*Jt m m«* Jz-hAnpafif*. .p-tni ciitiim tiiial. iATH6bM( ^BREZPLAČNE VRTCE ZA VSE_. ^UREJENOST OTROŠKIH IGRIŠČ (^PREPREČEVANJE ZASVOJENOSTI IN POMOČ ZASVOJENIM Z USTANOVITVIJO DNEVNEGA CENTRA ZA ODVISNIKE (►ustanovitev občinskega štipendijskega SKLADA V STANOVANJA MLADIM DRUŽINAM in SOCIALNO OGROŽENIM DRUŽINAM ZA ŽUPANA MESTNE OBČINE NOVO MESTO podpiramo g. ALOJZA MUHICA Tiskarna Vesel, d.o.o. Novo mesto Šentjernejska cesta 15, 8000 Novo mesto Tel.: 07 3 373 394 • Fax: 07 3 373 393 E-mail: tiskarna.vesel@siol.net • www.tiskarna-vesel.si nr<< f \ -J2 . mil«« 1^1 w^i ssr%: IH Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto MARJAN ŠMALC s.p. * 'j* 041 /671 -461,fax:07/33-25-968 I ROV A e-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto! tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 AURORA HOBI & ART Breg 1, Novo mesto, tel.: 07 33 23 055) Avto Avtogalant izdelava in prodaja izpušnih cevi in katalizatorjev Ob potoku 10, Novo mesto tel.07 3346 111, fax.07 33 46 113 4ŽJLAVTOHIŠA 71D D17% Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Servisno prodajni center Q~7 4 rjQ HA vozil Volkswagen in Audi U » 0/1 v/OUU Avtošola Ribi Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 AVTOŠOLA «IBA< d| 7 A Branko Tratar s.p. projektiranje, \ posl. posredovanje, nadzor Ul. talcev 2, Novo mesto tel : 07 33 80 900 PROJEKT biro REKLAMNA AGENCIJA moba Moba Izdelava posteljnih vložkov Latoflex Stopiče m GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO dd._____ Gubčeva 15, 8000 Novo mesto Telefon h c 07/33 21 065 RENAULT riiv d.o.o. Novo mesto Smolenja vas 10 a, Novo mesto Tel: 07/3374-200, fax: 3374-202 • POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL RENAULT •1VT0ELEKTRIKA • VULKANIZERSTVO f ORIKS l VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE DO REGISTRACIJE PODJETJA Mira I.alic Danilu Kučarja 22 l*-‘l*: 67 / 33 73 380, 33 73 381 8000 Novo mesto fax:()7 / 33 73 382 <;S\I: 041 /682 - 470 UPOiTIVAMO KARTICO OBRTNIK OBRTNIKU! Podružnica Žužemberk tel.: 07 / 36 91 960 Ar< o |yj • računovodske m knjigovodski slonlse ■ oajanje in nadzor gradbenih instalacij Rozalija judež s.p. Velika Cikava 12B 8000 Novo mesto tel /faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 293 6 delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 15. ur I e-mail: daro.biro@siol.net | bopla/l PVO-AlU-lIf I OKJtfl m VRATA ZA VAf DOfll KAKA 57/NOVO MESTO/TCls 07 3371370/Fos 07 3371371 atmosferacaffe Elica Križ s.p. Pridobivanje upravne in gradbene dokumentacije Ljubljanska cesta 4, Novo mesto tel.: 07 33 24 851 Gradbeno projektiranje^ C) I in inženiring d.o.o. u 1 Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si v ___________________s / ^e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si f-----------------------------------"N Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 ffSO GIMNAZIJA NOVO MESTO j Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto & Ulico talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA šola Novo mesto strankamladihslovenije sms www.sfns.si c \ GOSTILNA IN SLAŠČIČARNA JAKŠE Drska 44, Novo mesto tel.: 07/33 77 310, 33 77 311 GSM: 051 311 331 HOTEL ** BELOKRANJCU/ Kandijska cesta 63, NM tel: 07/ 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si ■b’ l gostisce-kos@siol.net gostišče ICOS ZIDANICA KOS NA TRŠKI GORI Šmarješka c. 26, Novo mesto, Tel.: 07 33 70 540 Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 1 tel.: 07 30 85 Gostinstvo Franci Tratnik s.p. Smednik 12 8274 Raka PIZZERIA RESTAVRACIJA —G___ NovljaN ^ 4{enata 'Peterk s.p. 'Bršljin 22, ‘Hcrvo mesto • « tel: 07/30 23 384 frizers/O- salon Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto r Frizerstvo in lasuljarstvo K0BREEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 (Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 knjigarna: kava rna:GOGA era Belokranjski culi 5 Trgovski cinlir ONC 111:07 7 30 222 30 mili: 041 609 144 Prehrana na študentski bon za samo 230,00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. N.Si Nova Slovenija ^ "uve£a Krščanska ljudska stranka O ' Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Sovo mesto RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si © Razvojno izobraževalni center Novo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 ^Novo mesto OŠ Brusnice V. Brusnice ^ Velike Brusnice 101, o X Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije \______Območna enota Novo mesto__ KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto & v glasbena foit Cf forjana Plazine &Cavo mesti OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta V tel.: 07 38 44 180 GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MBSTO vSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ Mestna občina L Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto j SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto ^ 0 ll d Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki ^ ^ Tel. : 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 ^ I 1 l[| ||l 1 I ^ Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si, e-pošta: inio@qalerija-bj.si ^_____11 ijjujl 11__ 1 imji 1 k— K 0 S T A N IE VIC A NA KRKI McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto park novomeški regionalni mesečnik Gostilna Bučar „ „ . „ . TUDI SmiheM*0 Novo mesto" ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 AV^A Stopiče PREP^ffidoo tel.: 07 30 89 404 ICikaiftafiBiOf www.lokalpatriot.si lokalpatriot@lokalpatriot.si Panda d.0.0. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo (tel.: 07 33 56 360 KAVKA PUB A DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek In sobota 7h 03h Četrtek 7h Olh Nedelja IGh 23h krka TOTAL 9 N W DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj že!$§ let! Sodelujte v anketi na iSf (07) 39 30 500 PIZZERIA vtmmm Kandijska cesta 60 Tel.: 07 302 01 00 TOTAL TOTALCEK /p VARNOSTNI INŽENIRING -1 \ DA^MA tel./fax: 07 33 44 220 L mob.:041 649277 PARMA Rudi IVANČIČ s.p. Mala Cikava 17c. 8000 Novo mesto Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, K ^ Sj Podbevškova 4, Novo mesto________ studenisjH 11 mlWV\Z sedež: Preše 07 3 Prešernov tra 6, Novo mesto 07 3374 370,031 396 139 poslovalnice: Baragov trg 1. Trebnje 07 3460 520,031 677 965 http//www.student-nm.com y Lubcon d.o.o. Adamičeva 26 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 ibihimbi www.lubcon.com študentski servis www.noua.si ^ yA o@o °oo O©© nRCH^un^n projektiranje, načrtovanje, oprema, design Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30 -79-811,041 671-321 DAPNI NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE SOREX,„„ Foerslerjeva 10,8000 Novo mesto e-moll: into@sorex.sl, www.sorex.si ^Samolepilne etikete ♦ Foto papir j Vse na enem mestu: Izleti, potovanja, sejmi, letovanja, umovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! fS KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 PONUDBA SKORAJ VSEH AGENCIJ NA ENEM MESTU ČL 6 P □ T N I A T E L. JE'', Frizerstvo, sotarij, ličenje, pedikura Milana "'MRE Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 NOVO MESTO -www.loging.si | INDUSTRIJSKI MONTAŽNI OBJEKTI tel.: 07 33 71 570 MTI PAV L I C Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RUBIRT/S oma/ihmkio.0. 30 let ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. | |Cl/vJC 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA ESDnaviRc avdiovizualna produkcija f TODSUNMf 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 ■ n N3 d.o.o. Krajčeva 17 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo ___ www.sophos.si NOVO MESTO, SEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda«siol.net I VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN I SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TU. KNJIGOVEŠTVO KELB1Č PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel; 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6,Tel, 07/3325-926 , GSM 041/726-644 , 3TAV Izbrane informacije d.o.o. PnkMt tntiriradjtid tistemi (WMin okolje, SOL odjenm^Mik) Razvoj nove prosramske opreme po meri Razvoj internet aplikacij In web poslovanje Tel: 07 393 56 16 * www.3tav.si 4T Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 4*acer Prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o. VISI® DESIGN studio, FOTO studio, AV studio 041 66 14 55 ^ T\ ^ HRANILNICA lon 00 d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 oSP5 iračunalniški # ^^^^^_inžemring www.apros.si Informacijski sistemi za proizvodnjo^ Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A lRELAXi m IRELAX Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9, NOVO MESTO v TEI-: 07 39 33 420 ( lhs> Športi d.o.o. 1 Košenice 83, Novo mesto / CKONOMSKC, ORGRNIZRCIJSKC IN SVCTOVALNC STORITVC Jožica Barbo - Hrastar, s.p. 31 V Brezov Log 3a BJJRlif Nnvn mesto pillTil )3 70 230 I h Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel. 07 3382 900 http://www.harlem.si/ nartom računalniški inženiring SALON ’ MA3AŽL Matjaž BUČAR s.p. Glavni trg 2 Novo mesto Tel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV I n ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA & DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@kJ-design.sl w: www.kJ-design.si Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 trgovina zglasbilT WWW.BOBENCEK.COM Muzejska 4, Novo mesto Tel.: 07 33 79 960, 041 685 167 Fax: 07 33 79 961, info@bobencek.com , Tonion Š □ LA TUJIH JEZIKOV TEL: □ V/ 3D S 5 3 S 2 , WWW.TDNSON.SI LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE GALERIJA KRALJ Prešernov trg 3 Dviiva I m TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljin) _JJ tel.: 07/393-17-96 LISCA jg?! Vzajemna i/š&j Jaz zate, ti zame. stetfcrstvD 8000B:i’mMo ....Vidmar Tei.:073379090 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert cfe Tet: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 591 Mobitel: 041427 652 ttetnen* j NOB *mm davni trg /4 Tet : 07 33 72 7*0 Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99400, http://www.belbled.si ~ And^j Krajnc a.p. ■ 12. Novo mano Jakčeva Reiurakwllat cuboJa.vvk1 * 07-»»-74-0«l # ***** it ECDl ★ ***•>* POOBLAŠČENI TESTNI CENTER d.v.v. timak@siol.net Tel.: 07 393 06 30 Nad mlini 70, 1^8000 Novo mesto ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150* Fax. 07 33 70 151 e-mail: zapis@insert.si Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 rstvo.kovacic@siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov Kik Interier d.o.o.. Bršljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 PARK 2006/2007 III895/2006/2007 LISTA ZA DOLE, Ostali vam nudijo preteklost, od nas pričakujte prihodnost! Imaš možnost izbire - izkoristi jo! Franci KEK . ' _J /> \r , . - 7^7 7- - -A''v**'4 t H Mi j K * 1 M .