GRAŠKI ZLATARJI IN SREBRARJI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM Marjetica Simoniti, Maribor K tem eljnim delom za zgodovino zlatarstva v Gradcu m orem o šteti dve študiji dz časa m ed obem a vojnam a. V K unst und K unsthandw erk, XXI, je J. Joos leta 1918 objavil razpravo z naslovom »Das steierische Gold­ schm iedehandw erk bis ins XIX. Jahrhundert«,1 ki ji je dodal nadvse dragocen seznam zrisanih m ojstrskih žigov in razložil, kako so žigosani graški zlatarski izdelki. Leta 1935 je objavil G. W olfbauer na arhivskem gradivu sloneče delo »Meisterverzeichnis der steierischen Goldschmi­ ede«.2 Njegov seznam zlatarjev je mnogo obsežnejši od Joosovega, iska­ n ju in ugotavljanju značk posam eznih m ojstrov pa se žal ni posvečal. Cehovsko organizirano življenje zlatarjev je razvidno iz objavljenih obrtnih pravil zlatarskega ceha v Gradcu iz let 1571, 1592, 1662 in 1774, ki jih je W olfbauer dodal svojem u seznam u zlatarjev. Leta 1961 je graški Joanneum priredil veliko razstavo zlatarstva na Štajerskem ,3 ki je zajela pregled ohranjenega sakralnega in profanega gradiva v tej pokrajini od rom anike do današnjih dni s katalogom razstavljenih del, m anjkal pa ji je razvojni um etnostnozgodovinski pregled. S tem pa to področje um etne obrti seveda še zdaleč ni obdelano. Povsem razum ljivo je, da so delali za naše kraje tudi graški zlatarji, saj je bila slovenska Š tajerska del takratne štajerske dežele v sklopu avstrijskega cesarstva. Na signirane graške izdelke naletim o na sloven­ skem Štajerskem v časovnem razdobju od konca 17. do konca 19. sto­ letja. Za graška lahko ta dela spoznamo po znački uradnega m estnega pregleda, ki so jo v praksi začeli uporabljati šele konec 17. stoletja, potem ko je trajalo dobrih sto let, da se je uveljavilo uradno določeno označevanje zlatarskih del. Prva pravila zlatarskega ceha za vso Š tajer­ sko s sedežem v Gradcu, ki so zahtevala tudi žigosanje izdelkov, so bila p otrjena že leta 1592 (sestavljena leta 1571), prvo ohranjeno signirano graško zlatarsko delo pa datira šele v leto 1673 (cehovski vrč strojarjev iz Weiza, delo B artholom äusa Zwickhla, danes v Joanneum u v Gradcu). 1 Josef Joos, Das steierische Goldschmiedehandwerk bis ins XIX. Jahr­ hundert, Kunst und Kunsthandwerk, XXI, Wien 1918. 2 Georg Wolfbauer, Meisterverzeichnis der steierischen Goldschmiede, Zeit­ schrift des historischen Vereins für Steiermark, XXIX, Graz 1935. 3 Goldschmiedekunst, Sakrale und profane Kunstwerke aus der Steiermark, Kunstgewerbemuseum am Joanneum, Graz 1961 (rk). Doslej so bila pri nas odkrita dela naslednjih graških zlatarjev in sre- brarjev: Johanna Strohm ayrja, Leopolda in Joachim a Vogtnerja, Mat- thiasa P ernhaupta (B ernhaupta), Franza Pfäffingerja, Antona Röm erja, M atthiasa Pössnerja, Johanna B aptista Rungaldiera, Johanna Petunfilla in Augusta Jezbare (Jezbere).4 N ekateri od njih so delali tudi za sosed­ njo Hrvaško.5 Ob nadaljnjem preučevanju zlatarske o b rti na slovenskem Štajerskem so prišla na dan še n ekatera dela že om enjenih m ojstrov. Z novimi deli se nam predstavljajo M. P ernhaupt (m onštranca iz M ajšperka in kelih iz Gornje Radgone), A. Röm er (m onštranca iz Zgornje Ščavnice), M. Pössner (kelih iz Vojnika), J. Petunfill (kelih iz Slovenskih Konjic), in A.Jezbara (kelih iz Spodnje Polskave). Prav tako pa sem 'našla nekaj del drugih graških m ojstrov, ki jih doslej p ri nas še nism o zasledili. To so m ojster F. E., ki ga m orda lahko povežemo s Francem Ernpl- m annom s konca 17. stoletja, neznani m ojster s konca 18. stoletja in trije zlatarji iz 19. stoletja: m ojster B. G., K arl Kleinod in Carl Haas. Namen pričujočega sestavka je obdelati te novo odkrite graške zlatar­ ske izdelke. MOJSTER F. E., m orda FRANZ EMPLMANN, ( ^ ) verjetno m ojster okoli 1686, f 1707 Kelih, Remšnik, ž. c. sv. Ju rija (sl. 38) Kelih, Rem šnik, ž. c. sv. Ju rija srebro, delom a pozlačeno tolčeno, ulito, p re d rto izvedeno, cizelirano, vgravirano višina 24,7 cm, prem er kupe 9,3 cm, prem er noge 15,6 cm Okrogla vzbokla noga im a širok gladek rob in je pokrita s širokolistnim tolčenim akantom in s trem i ovalnimi m edaljoni. V enem od n jih je vgraviran grb šentpavelskega sam ostana in m onogram A. A. S. P. (Al­ b ert Abbas S. Pauli). Stožčasto steblo obdaja v obliki listov izrezan oprijem ajoč p rstan ast obroček. Ulit hruškast nodus oblikujejo gladki ovali in m esnat akant. Kupo ovija p red rt srebrn košek iz akantovega listja. Na robu noge je kelih v ovalu označen z graško pregledno značko pantra, kakršna je bila z m ajhnim i sprem em bam i v rabi za oznako 13-lotnega srebra od leta 1668 do 1806,6 z m ojstrovim m onogram om F. E. v prečnem ovalu, z večjo graško repunco iz let 1806— 1807 za sta­ 4 Marjetica Šetinc, Nekaj del graških in augsburških zlatarjev na slovenskem Štajerskem, ČZN, n. v., V, Bašev zbornik, Mari or 1969, pp. 331—352. 5 Ivan Bach, Zlatarski rad F. Emplmanna u Pazinu, Zbornik »Marulič«, Za­ greb 1968, pp. 63—66. Ivo Lentič, Nekoliko radova gradačkog srebrnarskog majstora Franza Pfäf- fingera, Vijesti muzealaca i konzervatoro. Hrvatske, XX, 6, Zagreb 1971, pp. 6—11. Ivan Bach, Priloži proučavanju metalnih predmeta u riznici ž. c. Marije Bistrice, Peristil, 16—17, Zagreb 1973—74, pp. 167—168. Ivo Lentič, Još nekoliko radova gradačkih majstora iz 18. stol., Vijesti muzealaca i konzervatora Hrvatske, XXVII, 1, Zagreb 1978, p. 25. 6 J. Joos, op. cit., p. 333, tabla 1. rejša srebrna dela (CH) in z m anjšo oprostilno značko (Befreiungs­ stempel) iz let 1809—1810 za starejše srebrne predm ete, iki je bila v ve­ ljavi za celo avstroogrsko m onarhijo (FR). Na notranji strani noge je vidna v cikcaku vrezana črta, tim. Trem ulierstich, k a r pomeni, da je bilo srebro s keliha vzeto na preizkušnjo kakovosti. Kelih je bil izdelan v Gradcu po naročilu opata Alberta I. Reicherta, ki je vodil šentpavelski sam ostan na Koroškem m ed leti 1677—1727. Pod upravo šentpavelskega sam ostana je spadal velik del dravske do­ line, tako tudi Remšnik. Stilne značilnosti določneje opredeljujejo kelih v prehodno obdobje iz 17. v 18. stoletje. M ojster F. E. je bil sodobnik bolj znanega graškega zlatarja s konca 17. in začetka 18. stoletja Jo­ hanna Strohm ayrja, čigar sakralna dela so ohranjena tudi na sloven­ skem Štajerskem (kelih v ž. c. v Lovrencu na Pohorju, ciborij iz leta 1707 v ž. c. v Zavrču, kelih iz leta 1708 v ž. c. v Voličini, ikelih iz ž. c. sv. Ju rija ob Pesnici in kelih v ž. c. v Breznu ob Dravi). Ob prim erjavi njunih del je mogoče reči, da jih povezuje tim. stil časa in skupna od­ visnost od najvplivnejšega srednjeevropskega zlatarskega središča v tem obdobju — Augsburga. Tehnika obdelave kovine (predvsem obvladanje tolčenja) je bila v Augsburgu na zavidljivo visoki ravni, zato je augs- burška dela razm erom a lahko spoznati. Strohm ayr, pa tudi drugi boljši zlatarji graškega kroga so se augsburškim zahtevam m očno približali. M ednje prav gotovo šteje tudi m ojster F. E., ki ga v Joosovem seznamu zlatarskih značk graških m ojstrov ni. Med zlatarji in sreb rarji iz Wolf- bauerjevega seznam a bi prišel v poštev Franz Em plm ann,7 ki se je iz­ učil p ri S chlatterju in se je leta 1686 poročil z njegovo hčerko M arijo Katarino. Med leti 1699 do 170? je bil predsednik v zlatarskem cehu in je um rl 9. II. 1707. Njegova značka še ni opredeljena, zato lahko go­ vorim o le o možnosti povezave njegovega im ena z značko na kelihu iz Rem šnika in o Em plm annovem dom nevnem avtorstvu. Ivan Bach je leta 1968 pripisal n a osnovi m onogram a F. Em plm annu znak (labarum ) bratovščine M atere božje v pazinski župni cerkvi. H ranijo ga v Dijece- zanskem m uzeju v Pazinu, napis pa ga datira v leto 1696.8 Tudi na avstrijskem Štajerskem doslej niso pripisali Em plm annu nobenega zla­ tarskega dela. MATTHIAS PERNHAUPT (BERNHAUPT), m ojster 1728, 11755 Monštranca, M ajšperk, ž. c. sv. Miklavža (sl. 40—41) srebro, delom a pozlačeno, stekleni kam ni tolčeno, ulito, cizelirano višina 61,5 cm, širina žarkov 28 cm, noga 23 X 17,8 cm Ovalna, vzbokla pozlačena noga s stopničasto dvignjenim in v obrisni liniji oblikovno profiliranim robom , ki ga členijo izrazite tolčene C vo­ lute, dopolnjene s školjkam i, m režam i, palm etam i in listi. Te volute obdajajo štiri ovalne srebrne m edaljone z reliefi evangelistov. Noga pre­ 7 G. Wolfbauer, op. cit., p. 27. ! Ivan Bach, Zlatarski rad F. Emplmanna u Pazinu, Zbornik »Marulič«, Za­ greb 1968, pp. 63—66. h aja v gladko steblo, opasano s prstanastim srebrnim obročkom . Ulit vazast nodus oblikujejo z listi prekrite volute. Nastavek tvorita dva ovalna venca narezanih pozlačenih žarkov, m ed k atera je vstavljen srebrn venec iz volut in listov z baldahinom in zavesasto draperijo na vrhu. V ta sklop so vkom ponirani še pozlačeni reliefi dveh redovnikov, Brezmadežne in boga Očeta na vrhu. N otranji pozlačen okvir žarkov okrog zastekljene kustodije je razgiban in okrašen s pisanim i stekle­ nim i kamni. M onštranca je p etk ra t označena na različnih m estih z m ojstrovo in pre­ gledno značko in večkrat z repuncam i z začetka 19. stoletja (m anjša repunca iz let 1806—1807 za starejša srebrna dela, Gradec /H/, nova repunca ali Taxstem pel za čas od 1810— 1824, Gradec). Gre za graški pregledni žig iz 40. let 18. stoletja (174?) in za m ojstrov m onogram MBH v trolistu, ki pripada zlatarju M atthiasu Pernhauptu in se v taki obliki pojavlja leta 1743.9 M. Pernhaupt je imel k ar tri značke, ki so dokum entirane za čas od leta 1729 do 50. let 18. stoletja. V zgodovini graškega zlatarstva je dovolj znana osebnost, zato ne bi ponavljali tega, kar je o njem že znano.1 0 K petim doslej znanim delom p ri nas (m onštranca iz leta 1732 v ž. c. v Rušah, kroni in večni luči iz leta 1750 v Pokrajinskem m uzeju v Ma­ riboru) iin k pacifikalu iz ž. c. v Konjščini na H rvaškem 1 1 lahko dodam o v njegov opus še signirano m onštranco v M ajšperku. Če pritegnem o k prim erjavi ruško m onštranco iz leta 1732 in m onštranco iz Köflacha v Avstriji iz leta 1729, se izkaže m onštranca iz M ajšperka za najm lajše in m anj zahtevno delo, kar bi prej pripisali skrom nejšem u naročilu kakor prem ajhnem u zlatarjevem u znanju. Osnovni pristop je pri vseh treh delih enak — ovalna vzbokla noga, prehod nodusa v nastavek, n o tran ji okvir žarkov okrog kustodije in baldahin z draperijo kot za­ ključek celote. Zelo verjetno so reliefa boga Očeta na koflaški in maj- šperški m onštranci izdelani po istem modelu. N ajbolj očitna razlika m ed tem i trem i m onštrancam i pa je v končni obdelavi površine, v cize- liranju, ki je na m ajšperški m onštranci najbolj skrom no. Vsa tri dela so nastala v razponu največ 20. let in vendar je očitno, kako tekoče so zlatarji sprem ljali razvoj stila in uporabljali najnovejše predloge ornam entalnih okrasitev ter se občutljivo prilagajali sprem em bam stilne usm eritve. Uporaba novih ornam entalnih predlog je očitna v ornam en­ tiki noge in v nodusu, ki je že oblikovan v duhu rokokoja. Kelih, G ornja Radgona, ž. c. sv. Petra (sl. 39) srebro, pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano, vgravirano višina 27,2 cm, prem er kupe 10 cm, prem er noge 17 cm 9 J. Joos, op. cit., p. 331, tabla 2. 1 0 J. Joos, op. cit., pp. 28—64, 169—213, 290—335. G. Wolfbauer, op. cit., p. 50. Goldschmiedekunst, op. cit., p. 30. Marjetica Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, Pokrajinski muzej, Maribor 1971 (rk). " Ivo Lentič, Još nekoliko radova gradačkih m ajstora iz 18. stol., Vijesti muzealaca i konzervatora Hrvatske, XXVII, 1, Zagreb 1978, p. 25. Okrogla vzbokla noga im a razgiban in stopničasto dvignjen rob in je pokrita s trem i ovalnim i m edaljoni z reliefnim i prizori K ristusovega trp ljen ja (Bičanje, K ronanje s trnjem , Oljska gora) in s trakovjem ter cvetličnimi šopki. Listno izrezan p rstan ast obroček povezuje steblo z ulitim nodusom v obliki razgibane vaze, ki jo oblikujejo volute, krasijo pa listi in angelske glavice. Kupo obdaja poln trebušast košek, k jer spet sprem ljajo reliefne m edaljone p u tti in trak ast ornam ent. V m e­ daljonih so upodobljeni prizori iz K ristusovega trpljenja, K rižanje, Po­ laganje v grob, K ristus pade pod križem . Košek zaključuje profiliran in p re d rt trak ast rob. Na n o tran ji strani noge je vrezan napis A. Kaut- schitsch 182?, n a kupi pa je znak Tratnikove delavnice iz M aribora, ki je v kelih ■vstavila novo kupo (prva polovica 20. stoletja). Čeprav kelih iz ž. c. v Gornji Radgoni nim a nobene druge oznake, je podobnost m ed njim in Pernhauptovim kelihom iz leta 1732, ki je bil razstavljen leta 1961 v Gradcu (št. kat. 206), tolikšna, da bi bil lahko izdelan v Pernhauptovi delavnici. Kelihom a sta skupni osnovni obliki (obris) noge in nodusa (isti model), enak je način ornam entiranja plo­ skev, k jer prevladuje gosto izpolnjeno trakovje. Tudi drugi detajli (vmesni p rstan ast obroček m ed nogo in nodusom , rob koška, dekora­ cija nodusa) govore v prid takšni domnevi. Zaradi individualnega zna­ čaja izdelkov, izdelanih »na roko«, tipiziranega, serijskega ponavljanja ni, zato je treba upoštevati pri pripisovanju nesigniranih del nekem u m ojstru na eni strani individualno noto raznolikosti in neponovljivosti obrtnega izdelka, na drugi strani pa pojav sorodnih skupnih potez m ojstrovega rokopisa. ANTON RÖMER, sprejet v ceh 1751, fl786 I Monštranca, Zgornja Ščavnica, ž. c. sv. Ane na K rem bergu (sl. 43—45) srebro, delom a pozlačeno, stekleni kam ni tolčeno, ulito, cizelirano višina 65 cm, širina 33 cm, noga 24 X 17,5 cm Ovalno vzboklo nogo členijo štiri m očne volute, krasijo pa rokaje in šopki cvetic. Noga prehaja v gladko steblo, ki nosi ulit nodus v obliki vaze, na katerega je p ritrjen ovalni nastavek. Pred zunanjim pozlačenim okvirom narezanih žarkov je p ritrjen srebrn tolčen okvir, k i ga tvori splet volut, rastlinskega okrasja in reliefov ter baldahin z draperijo in križem n a vrhu. Rob zastekljene kustodije oblikujejo volute in po­ življajo pisani stekleni kamni. Na robu noge, n a zadnji strani vratc in na lunuli so vtisnjene značke: žig uradnega pregleda m esta Gradca iz leta 1775, m ojstrov žig AR v dveh segm entih kroga in večja srebrna graška repunca za starejša dela iz let 1806— 1807 (CH). Značko AR v taki obliki že poznamo in označuje dela graškega zlatarja Antona R öm erja m ed leti 1771 do 1775.1 2 Röm er je bil član graškega ceha od leta 1751 do leta 17861 3 in je znan po več­ 1 1 J. Joos, op. cit., p. 329, tabla 1 . 1 1 G. Wolfbauer, op. cit., pp. 55—56. jem številu ohranjenih del. Na slovenskem Štajerskem je njegov signi- ran kelih v ž. c. v Hočah,1 4 pripisani pa sta mu m onštranoi v ž. c. v Pri­ hovi in v ž. c. v Strm cu. M onštranca iz Zgornje Ščavnice potrjuje, da sodi Röm er k vodilnim graškim m ojstrom v času rokokoja. V prim er­ javi s prihovsko in Strm ško pa je drugače zasnovana. N jen spodnji del (noga in nodus) se bolj navezujeta na obe R öm erju pripisani m onštranci kakor nastavek, za katerega se zdi, da je izgubil slikovito razgibano rokokojsko podobo in je otrdel v mnogih drobnih oblikah. Kljub tem u je kakovost očitna predvsem v obdelavi detajlov. MATHIAS PÖSSNER, sprejet v ceh 1764, |1781 Kelih, Vojnk, ž. c. sv. Jerneja (sl. 42) srebro, delom a pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano višina 25, cm, prem er kupe 9,5 cm, prem er noge 15,5 cm Okrogla vzbokla noga im a oblikovno profiliran in stopničasto dvignjen rob in jo pokrivajo rokokojske kartuše s cvetovi vrtnic m ed trem i iz­ stopajočim i pasovi. Ulit nodus v obliki vaze krasi nokaja. Na ipolnem srebrnem košku z razgibanim robom spet prevladuje izrazit rokokojski ornam ent, zasnovan tako k akor na nogi. Kelih je označen na robu noge z graškim preglednim žigom iz 70. let 18. stoletja (177?), z m ojstrovo značko MP, ki ustreza znački M atije Pössnerja1 5 in z dvem a graškim a repuncam a z začetka 19. stoletja (m anjša repunca iz let 1806—1807 za starejša srebrna dela /H / in nova repunca ali Taxstem pel za čas od 1810— 1824). Repunoi sta udarjeni tudi na nodusu, vm esnem obročku m ed nogo in nodusom in na kupi. Na slovenskem Štajerskem poznam o še eno Pössnerjevo delo, in sicer m onštranco iz leta 1772 v ž. c. v Kapeli. Tudi to je izrazito rokokojsko zasnovano delo. Pössner je bil na graški razstavi leta 1961 predstavljen s trem i sorodnim i deli, ki ga označujejo za zlatarja, veščega rokokoj- skih oblik in rokokojskega stilnega izraza. AUGUST JEZBARA (JEZBERA), sprejet v ceh 1778, fl802 Kelih, Spodnja Polskava, ž. c. sv. Štefana (sl. 46) srebro, pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano višina 26,7 cm, prem er kupe 9,5 om, prem er noge 18 cm Okroglo vzbaklo nogo s stopničasto dvignjenim in v obrisu razgibanim robom delijo trije pasovi n a polja, izpolnjena z ovalnim i m edaljoni vetrnic. Ob robu noge teče dekorativno speljan k itast venec, prazne ploskve p a krasijo še stilizirane rozete in cvetlični šopki. Nogo veže 1 4 M. Šetinc, op. cit., p. 63. J. Joos, op. cit., p. 331, tabla 2. z modusom p rstan ast obroček. Ulit modus v obliki vaze poživljata biserni niz in venec palm etnih listov. Na polnem pozlačenem košku se način okrasitve z moge ponovi. Na robu moge je ikelih označen z graško pregledno značko iz 70. let 18. stoletja (177?) in z m ojstrovim m onogram om AJ, ki označuje dela graškega sreb rarja Augusta Jezbare.1 6 Dodana je še m anjša graška re- punca iz let 1806— 1807 za starejša srebrna dela (H). Kelih iz Spodnje Polskave spada k zgodnejšim delom tega m ojstra, ki je prevzel Rom erjevo delavnico in je bil sprejet v graški ceh leta 1778. Še leta 1800 (dve leti pred sm rtjo) najdem o v ž. c. sv. Urbana v Slo­ venskih goricah (Desternik) signiran Jezbarov kelih, iki je prava inačica polskavskega in im a celo enak nodus. Še eno označeno njegovo delo poznamo iz Slovenskih goric, in sicer gladek pokrov ciborija iz leta 1791 v ž. c. sv. Bolfenka. Polskavski kelih iz zadnjih let sedmega desetletja 18. stoletja predstavlja A. Jezbano kot m ojstra, ki je uporabljal sodobne predloge tiim. kitastega sloga, kelih iz Destermika p a kaže, da je še dobrih 20 let kasneje uporabljal enak, to k rat že zastarel koncept, če pom islim o na novejše empirsike forme, ki so se na prelom u stoletja že uveljavile. JOHANN PETUNFILL, sp rejet v ceh 1760, leta 1798 proda pravico do obrti Kelih, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Ju rija (sl. 47) baker, pozlačen, srebro, pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano višina 25 cm, p rem er kupe 9,3 cm, prem er moge 16,7 cm Okrogla vzbokla noga je oblikovno členjena s trem i izstopajočim i pa­ sovi in je p o k rita z izrazito klasicistično ornam entiko kitastih vencev, ovalnih m edaljonov, oglatih volut, palm et, listov, rozet in bisernih nizov. Ulit nodus v obliki vaze in poln pozlačen košek sta prav tako dosledno oblikovana v klasicističnih oblikah k ot noga. Na kupi je udarjena graška pregledna značka 177? in m ojstrov žig JP. Tako oblikovan m onogram je im el graški sreb rar Johann Petunfill,1 7 ki je leta 1768 izdelal kelih za ž. c. sv. Duha n a O strem vrhu1 8 in leta 1778 čolniček in kadilnico za ž. c. v M ariji B istrici na Hrvaškem .1 9 NEZNAN GRAŠKI MOJSTER R elikviarij, M aribor, ž. c. Janeza K rstnika (sl. 48) srebro, delom a pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano višina 30,2 cm, p rem er kupe 16 cm, prem er noge 13,3 cm 1 6 J. Joos, op. cit., p. 329, tabla 1. 1 7 J. Joos, op. cit., p. 331, tabla 2. " Marjetica Šetinc, Nekaj del graških in augsburških zlatarjev na slovenskem Štajerskem, ČZN, n. v. V, Bašev zbornik, Maribor 1969, p. 351. ” Ivan Bach, Priloži proučavanju metalnih predmeta u riznici ž. c. Marija Bistrica, Peristil, 16—17, Zagreb 1973—74, pp. 167—168. 6 Z b o r n i k 81 Ovalno vzboklo nogo z gladkim konkavnim robom členijo štirje pasovi, ki se končujejo z volutam i, pokrita pa je s klasicistično ornam entiko kitastega sloga (venec, palm etni listi, cvetne vejice). Droben nodus v obliki vaze je okrašen z listi in pasom cvetov. K roglast gladek člen povezuje nodus z nastavkom , ki ga tvorijo trije okrogli venci: zadaj okvir narezanih pozlačenih žarkov, pred njim srebrn venec, spleten iz vinske trte in cvetov, okrog zastekljene ovalne kustodije z relikvijam i pa teče okvir narezanih pozlačenih žarkov in srebrn rastlinski venec. Relikviarij hrani relikvije sv. križa, M arijinega in Jožefovega plašča in im a v nogi vstavljeno listino, potrjeno 24. V. 1792. Na robu noge je vtisnjena graška pregledna značka, p an ter v ovalu, kakršna je bila z m ajhnim i sprem em bam i v veljavi za 13-lotno srebro od leta 1668 do 1806.2 0 Drugih oznak n a relikviariju ni. Relikviarij slogovno dobro ustreza času nastanka ob koncu 18. stoletja in je solidne obrtniške kakovosti. MOJSTER B. G. Monštranca, Zavrč, ž. c. sv. Miklavža (sl. 49) srebro, delom a pozlačeno tolčeno, ulito, cizelirano višina 64,5 cm, širina 30,5 cm, noga 26,4 X 16,5 cm Ovalno vzboklo nogo z gladkim , stopničasto dvignjenim robom pokriva fina em pirska stilizirana vegetabilna ornam entika v pasu, ki teče ob robu noge in v listnih, gladko obrobljenih poljih. K ratko steblo in ulit nodus obroblja venec navzdol položenih listov. Ovalni nastavek je mnogo bolj grobo izdelan v prim erjavi z nogo in ga sestavljajo: zadaj venec šilasto narezanih pozlačenih žarkov, pred n jim pozlačen okvir iz prepletenega klasja, grozdja in cvetja (vanj so vstavljeni zelo grobi srebrni reliefi boga Očeta in dveh adorantov), okrog kustodije pa je še tre tji okvir kratkih narezanih žarkov. Nastavek na vrhu zaključujeta baldahin z zavesasto draperijo dn velik križ. Na robu noge so vtisnjene naslednje značke: Gradec 1 . 1807, m ojstrov žig BG v pravokotnem okviru, večja graška srebrna repunca za starejša dela iz let 1806—1807 (CH) in nova graška repunca, Taxstem pel za čas od 1810 do 1824. Tudi okvir žarkov na nastavku je označen z vsemi značkam i, k a r p otrjuje, da je bila cela m onštranca izdelana v isti de­ lavnici. M onštranca je delo doslej neugotovljenega m o jstra B. G. iz leta 1807 in nas preseneča zaradi neenakom erne kakovosti. Omenili smo že raz­ liko v izdelavi noge in nastavka. Izrazit empdrski koncept noge je v opreki z grobostjo nastavka, posebno pa s pobaročno občutenim i in am atersko izdelanimi reliefi. Gre torej za m anj uspelo delo, po kate­ rem pa ne m orem o oceniti m ojstra B. G., dokler ne spoznamo tudi drugih njegovih del. ” J. Joos, op. cit., p. 333, tabla 1 . KARL KLEINOD, sprejet v ceh leta 1852, leta 1867 se še om enja Monštranca, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Ju rija (sl. 50—51) srebro, delom a pozlačeno ulito, oizelirano višina 64,5 cm, širina 33 cm, noga 25,5 X 18 cm Ovalni obris noge poživljajo vstavljeni trikotni segmenti, ki se ponovijo tudi na stopničasto dvignjeni zgornji ploskvi noge. Ta je členjena s pro­ filiranim i psevdogotskim i okviri v polja, ikjer so pritrjen i uliti reliefi štirih evangelistov. Tudi ulit poligonalni nodus v obliki vaze členijo novogotski motivi. Nastavek im a obliko novogotskega triptiha, ki je postavljen pred razgiban okvir narezanih pozlačenih žarkov. V osrednji pravokotni niši trip tih a je zastekljena kustodija z lunulo, v stranski niši sta postavljena srebrna ulita reliefa Janeza K rstnika in Brez­ m adežne, srednji šilast lok nad kustodijo pa izpolnjuje relief boga Očeta. Novogotski m otivi dopolnjujejo arhitektonski okvir nastavka. M onštranca je n a štirih m estih označena z graško pregledno značko iz leta 1854 in z m ojstrovo značko Kleinod. Zlatar K arl Kleinod je prevzel decem bra 1851 pravico do srebrarske obrti po Josefu Pacherschu in je bil jan u arja 1852 sp rejet v graški ceh.2 1 V A dresarju iz leta 1862 in 1867 se še om enja. Njegovo je tudi podnožje keliha iz ž. c. sv. Štefana p ri Žusmu, k i im a poleg m ojstro­ vega žiga še oznako za 13-lotno srebro, uvedeno leta 1866.2 2 Noga in nodus tega keliha sta izdelana v izrazitem novobaročnem stilu sredine in tretje četrtine 19. stoletja. Drugih Kleinodovih del p ri nas ne poznamo, po m onštranci iz Sloven­ skih Konjic in kelihu iz Žusm a pa je mogoče sklepati, da gre za m oj­ stra, ki se je znal izražati v novobaročni in novogotski govorici svojega časa. E nak pristop do predm etov za bogoslužje kažejo in v istem duhu so izdelana tudi dela dunajskega zlatarja Josefa Reiner j a, čigar opus je m oral b iti izredno obsežen, saj se je sam o na slovenskem Štajerskem ohranilo čez 30 njegovih del. Kleinodovi m onštranoi iz Slovenskih Ko­ njic je najbližja R einerjeva m onštranca iz Ju rija v Slovenskih goricah (ž. c. sv. Jurija) iz leta 1862. Posebno nastavek obeh m onštranc je obli­ kovan n a enak način. Prevladujejo težke predelane poznogotske prvine, kom binirane s povsem negotsko obdelanim i figuralnim i reliefi in ba­ ročno tradicijo »sončne« m onštrance (okvir žarkov). DELAVNICA CARLA HAASA Med bogoslužnim i izdelki na slovenskem Štajerskem je n a enajstih predm etih v različnih krajih udarjen znak, ki ga ohranjen račun iz leta 1864 v Župnijskem arhivu v Vuzenici2 3 pojasnjuje k o t oznako gra­ ške delavnice. N jen polni naslov se glasi: K. K. PRIV. GALVANOPLAST. 2 1 G. Wolfbauer, ibid., p. 41. 2 2 Marc Rosenberg, Der Goldschmiedemerkzeichen IV, Berlin 1928, p. 434. 2 3 Župnijski arhiv ž. c. v Vuzenici, fase. XXX/1. INSTITUT VON C. HAAS & COMP. GRAZ. Gre za delavnico, k i je v 60. letih 19. stoletja s svojim i izdelki prisotna tudi v naših krajih. Carl H aas je z Jacobom Pöschlom in Carlom Schm idtom (R itter von Tavera) ustanovil 1. II. 1860 »artistično-galvanoplastični zavod«, ki je začel obratovati s štirim i delavci v Gradcu (Bürgergasse 35/11). Zavod je im el nam en izdelovati »um etniške predm ete, ornam ente in plastične galanterijske izdelke« in se je sprva im enoval »Concordia«, kasneje pa je Haas prijavil o b rat z im enom »Galvanopl. In stitu t von Carl Haas und Comp« (11. m aja 1860). V odja o b rata je bil Friedrich Steiger M ontricher. Po uradnih odobritvah v letu 1860 najdem o p odjetje na M ünzgrabnu št. 392. 14. I. 1862 je Haas zaprosil za cesarsko kraljevi privilegij in ga 14. IV. tudi dobil. Njegov o b rat je ta k ra t izdeloval »naj­ različnejše izdelke in cerkveno posodje, pa tudi za industrijo nam e­ njene predm ete«, v znaku in žigu pa se je odslej pojavil dvoglavi orel in oznaka »cesarsko kraljevi privilegirani institut«. Še istega leta se je Haas preselil na Dunaj, k jer je odprl cesarsko privilegirani dvorni za­ vod za obdelavo b ro n a (K. K. privilegierte H ofbronzeanstalt in Wien). Leta 1864 se je o b rat po sm rti družabnika in tasta Josepha Rohm anna preusm eril od um etniških predm etov n a izdelavo »praktičnih tovarni­ ških predm etov iz kovine«. Podjetje je tudi sprem enilo ime v »Carl Haas M etallwarenfabrik«. 1. IV. 1865 ga je kupil dr. Hugo Fritz, leta 1880 pa je Haas n a D unaju um rl. Njegovo im e je povezano tudi z razvojem spom eniške službe v Avstriji. Bil je odličen risar in n a predlog zgodovinskega društva so ga im eno­ vali leta 1855 za štajerskega deželnega arheologa (imenovan tudi potu­ joči arheološki kom isar). V bistvu je bilo njegovo delo še najbolj po­ dobno delu današnjih konservatorjev. K ot vsestransko dejaven mož je zbiral starine za Joanneum , pisal poročila za »M itteilungen des histori­ schen Vereines fü r Steierm ark«, leta 1856 je objavil um etnostno topo­ grafijo »Umetnostni spom eniki srednjega veka na Štajerskem «, leta 1857 pa pregledno k arto srednjeveških arh itek tu r na Štajerskem . Ko se je leta 1862 preselil na Dunaj, se je odpovedal m estu »deželnega arheologa« in je v svojem in štitu tu sistem atično izdeloval galvanoplastdčne kopije znanih dragocenosti (na p rim er zaklad iz Nagy-St. M iklosa in pokal deželne obveze za škodo, Landschadenbundbecher iz Gradca). Bil je tudi dopisnik avstrijskega m uzeja za um etnost in industrijo n a Dunaju. D unajsko podjetje je kasneje prevzel njegov sin in ga vodil še po I. sve­ tovni vojni (»K. u. K. Hof-Bronze-Gold-und Silbervvaren-Fabrik und Galvanoplastisches Atelier des K. K. österreichischen Museums«, Wien, VI/2, G um pendorferstrasse 95). Štajerski deželni arhiv hrani veliko Haasovih risb, Joanneum p a več njegovih kopij zlatarskih izdelkov.2 4 K Haasovim m anj pom em bnim delom p ri nas sodijo: kupa keliha iz leta 1864 v ž. c. v Vuzenici, kupa keliha v ž. c. v Velki in popravljena m onštranca v p. c. sv. Kolom ana v Lokavcu. Druga dela p a lahko raz­ vrstim o v dve skupini, v novobaročno in novogotsko. K akor Gradčan 2 4 Stadtarchiv Graz 2270/9/1860, 21288/18/1864. W. Semetkovski, Denkmalpflege in der Steiermark, Steiermark, Land, Leute, Leistung, Graz, Steiermärkische Landesregierung 1971. Za ljubeznivo posredovanje podatkov iz graškega arhiva se najlepše za­ hvaljujem dr. Inge Woisetschlägerjevi. K arl Kleinod, D unajčan Josef Reiner in drugi m ojstri tega časa, je tudi Haasova delavnica v Gradcu in na D unaju izdelovala cerkveno posodje predvsem v teh dveh historičnih slogih. Psevdogotsko skupino pred­ stavljajo že obdelana in objavljena m onštranca iz leta 1864 in ciborij iz 60. let iz ž. c. v Pam ečah p ri Slovenjem Gradcu,2 5 proštova palica, verjetno iz leta 1863 in posodica za kadilo iz ž. c. v Ptuju, m onštranca iz ž. c. v Starem trgu pri Slovenjem G radcu in kelih iz ž. c. v Spodnji Kungoti pri M ariboru. V novobaročnem stilu pa so izdelani kelih iz ž. c. v Vitanju, relikviarij v ž. c. v M arku pod Ptujem te r kelih iz leta 1863 v ž. c. v Jakobu v Slovenskih goricah. D atirani Haasovi izdelki iz naših krajev sodijo pravzaprav že v čas, ko se je Haas preselil na Dunaj, vendar je bil izstavljen račun za kupo keliha iz ž. c. v Vuzenici leta 1864 še vedno v Gradcu, k ar dokazuje, da je graška delavnica obratovala še po letu 1862. K er so tudi druga dela n a slovenskem Štajerskem nastala v istem desetletju, jih obrav­ navam o v obdobju Haasovega delovanja v Gradcu, čeprav bi bilo mo­ goče, da so bila naročena tudi na Dunaju. Arhivsko gradivo v Gradcu in na D unaju v zvezi s Haasovo delavnico ni dovolj raziskano, da bi lahko natančneje opredelili njegova dela v graško in dunajsko obdobje. C. Haas je imel povsem opredeljen odnos do zlatarske o b rti in je za­ govarjal idejo čistega historizm a. V svojih delih se je povsem podredil vzorom iz preteklih stilnih obdobij. Proštova palica, krivina, Ptuj, ž. c. sv. Ju rija (sl. 52) srebro, delom a pozlačeno, m edenina pozlačena, stekleni kam ni ulito, cizelirano Pastirska palica je sestavljena iz treh delov, krivina sam a je oblikovana novogotsko. Nad stolpasto arhitekturo prehaja palica v zavoj, ki je po­ življen z apliciranim i viticam i gotskega akanta in z velikimi m odrim i kam ni v rozetastih okovih. V zavoju je p ritrjen srebrn u lit kipec Brez­ madežne, obdan z žarki. Na enem od členov je vtisnjena značka Haasove delavnice. P tujska župnijska cerkev je postala sedež proštije 22. IX. 1863. Palica je bila izdelana ob tem im enovanju in na p o rtretu prvega ptujskega prošta Ivana V ošnjaka (1863—1877) iz leta 1969 je že upo­ dobljena. Posodica za kadilo, Ptuj, ž. c sv. Ju rija verjetno m edenina, redki ostanki pozlate ulita puncirana višina 14 cm, prem er kupe 11,5 cm, prem er noge 7,7 cm Gladka šesterostrana noga s stopničasto profiliranim robom prehaja prek kratkega poligonalnega stebla in potlačenega nodusa v šestero- strano kupo, ki jo v robu krasi niz štirilistih rož. Pokrov ponavlja obliko noge in je oprem ljen s širokim tečajem , zaključuje ga kupolast nastavek. “ Marjetica Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, Pokrajinski muzej, Maribor 1971 (rk), kat. št. 154. N a robu noge je delno vidna značka C. Haasa. Na razstavi G oldschm iedekunst aus steirischen Pfarren v Dijecezan- skem m uzeju v G radcu je bila leta 1981 razstavljena inačica ptujske posodice (kat. št. 1), pom otom a datirana v 14. stoletje. S pom očjo označene ptujske variante je zdaj tudi posodica na graški razstavi spoznana kot Haasov izdelek. M onštranca, S tari itrg p ri Slovenjem Gradcu, ž. c. sv. Radegunde srebro, pozlačeno, pozlačena zlitina, em ajl ulito, cizelirano, vgravirano, em ajlirano višina 66,5 cm, širina 30,5 om, noga 24 X 16,6 cm Psevdogotsko zasnovana m onštranca im a štirilistno nogo, razvejano z vstavljenim i trikotniki in okrašeno z vrezanim i stiliziranim i ornam en­ talnim i pasovi in z vegetabiinim vzorcem v em ajlu. Visoko členjeno steblo dopolnjujejo novogotski arhitekturni elem enti. Vanj je vstavljen nodus v obliki potlačene krogle z m ehurjastim i izboklinam i in romba- stim i izrastki. N astavek je oblikovan iz okrogle zastekljene kustodije, ki jo obdaja čipkasto p re d rt četverolist, na vrhu pa ga zaključuje pre­ d rta stebriščna arh itek tu ra s plastikam i M arije z otrokom v naročju in dvema angelom a z napisnim i trakovi. Rob kustodije je okrašen s sti­ liziranim ornam entom v em ajlni tehniki, m ed šilaste loke četverolista so vstavljeni stilizirani šopki z opečnatim i kamni. Lunula je poudar­ jena z vrsto kamnov. Na vratcih kustodije najdem o oznako graške delavnice C. H aasa in oznako za srebro, ki so jo vpeljali leta 1866. Kelih, Spodnja Kungota, ž. c. sv. Kunigunde m edenina, pozlačena, srebro, pozlačeno ulito višina 26 cm, p rem er kupe 9,5 cm, prem er noge 16 cm Povsem gladek kelih z okroglo nogo in ploščatim nodusom v obliki diska te r konično kupo členijo le paličasti vodoravni profili in dva biserna niza. Na nogi je kelih označen z značko delavnice Carla Haasa. Kelih, V itanje, ž. c. sv. P etra in Pavla (sl. 53) srebro, pozlačeno, em ajl, granati? ulito, cizelirano višina 27,2 cm, prem er kupe 9,3 cm, prem er noge 17 cm Vzbokla noga z razgibanim obrisom je členjena s psevdobaročno orna­ m entiko in trem i ovalnim i poslikanim i m edaljoni, ki jih obdaja venec tem nordečih kam nov (granati?). V m edaljonih so upodobljeni prizori iz K ristusovega življenja (rojstvo, zadnja večerja, bičanje). Ulit masiven nodus in poln pozlačen košek kupe ponavljata na nogi uveljavljen sistem okrasitve. T okrat .so v m edaljonih naslikani prizori Oljska gora, K rižanje in V stajenje. Na kupi je vtisnjena značka graške delavnice C. H aasa in oznaka za finočo srebra, ki je bila uvedena leta 1866. Relikviarij, M arkovci p ri Ptuju, ž. c. sv. M arka srebro tolčeno, ulito v 27 cm Č etverostrano podnožje z volutnim i zavihki stoji na kroglastih nogah in nosi nodus v obliki narobe obrnjene vaze. Prehod v nastavek zakri­ vata angelski glavici. Ovalno zastekljeno kustodijo z različnim i relikvi­ jam i obdaja venec narezanih žarkov. Na zadnji strani je u darjena značka graške delavnice C. Haasa. Preučevanje zlatarstva p ri nas, naj gre za dela domačega ali tujega izvora, je še vedno n a stopnji zbiranja in objavljanja zbranega gradiva, kar ne preseneča ob obsežnem in raztresenem gradivu. V tem smislu je treba tudi razum eti pričujoči sestavek, k ajti šele potem, ko bo ob­ delana vsa evidentirana zapuščina, bo mogoče pristopiti k pogloblje­ nem u orisu sinteze razvoja te um etnoobrtne dejavnosti. DIE GRAZER GOLD- UND SILBERSCHMIEDE IN DER SLOWENISCHEN STEIERMARK Der vorliegende Beitrag erörtert die nach dem Jahr 1969 evidentierten sa­ kralen Goldschmiedearbeiten der Grazer Silber- und Gold- schmiede in der slowenischen Steiermark. Es handelt sich um die Fortsetzung der Veröffent­ lichung des im ČZN, n. v. V, Bašev zbornik, Maribor 1969 publizierten Ma­ terials, in dem die Werke der Meister J. Strohmayr, Leopold und Joachim Vogtner, M. Pernhaupt, F. Pfäffinger, A. Römer und J. Petunfill besprochen wurden. Die Ausstellung im Jahr 1971 in Maribor hat uns noch drei Grazer Goldschmiede vorgestellt: M. Pössner, J. B. Rungaldier und A. Jezbara. Diesmal stellen sich uns mit neu entdeckten Werken vor: M. Pernhaupt (Monstranz aus den vierziger Jahren des 18. Jahrhunderts aus der Pfarrkirche in Majšperk; ihm wird auch der Kelch aus den dreissiger Jahren des 18. Jahrhunderts aus der Pfarrkirche in Gornja Radgona zugeschrieben), A . Römer (Monstranz aus dem Jahr 1775 aus der Pfarrkirche der Hl. Anna auf Kremberg, Zg. Ščavnica), M. Pössner (Kelch aus den siebziger Jahren des 18. Jahrhunderts aus der Pfarrkirche in Vojnik), J. Petunfill (Kelch aus den siebziger Jahren des 18. Jahrhunderts aus der Pfarrkirche in Slovenske Konjice) und A. Jezbara (Kelch aus den siebziger Jahren des 18. Jahr­ hunderts aus der Pfarrkirche in Spodnja Polskava). Ausser den Werken der bereits bekannten Meister aus Graz wurden jedoch auch noch Werke von Goldschmieden entdeckt, die bisher in der slowenischen Steiermark noch nicht ermittelt worden waren. Dies sind der Meister F. E., vermutlich Franz Emplmann (Kelch aus der Pfarrkirche auf Remšnik), der Meister B. G. (Monstranz aus dem Jahr 1807 aus der Pharrkirche in Zavrč), ein unbekannter Meister aus dem Ende des 18. Jahrhunderts (Reliquiar aus der Pfarrkirche des Hl. Johannes des Täufers in Maribor), der Goldschmied Karl Kleinod (Monstranz aus dem Jahr 1854 aus der Pfarrkirche in Slovenske Konjice) und die Werkstatt von Carl Haas aus den sechziger Jahren des 19. Jahr­ hunderts (elf Erzeugnisse). 38 M ojster F. E. (Franz E m pl mann?): Kelih, konec 17. stoletja. Remšnik, ž. c. sv. Jurija 39 Matthias Pernhaupt: Kelih, 30. leta 18. stol., Gornja Radgona, ž. c. sv. Petra 40 M atthias Pernhaupt: M onštranca, 40. leta 18. stoletja, Majšperk, ž. c. sv. Miklavža 41 Matthias Pernhaupt: M onštranca, noga, 40. leta 18. stoletja, Maj­ šperk, ž. c. sv. Miklavža 42 Mathias Pössner: Kelih, 70. leia 18. stoletja, Vojnik, ž. c. sv. Jer­ neja 43 Anion Römer: M onštranca, 1775, Zgornja Ščavnica, ž. c. sv. Ane na Krembergu 44 Anton Römer: M onštranca, de­ tajl na nogi, 1775, Zgornja Ščav­ nica, ž. c. sv. Ane na Krembergu 45 Anton Römer: M onštranca, m oj­ strov žig in graška pregledna značka, 1775, Zgornja Ščavnica, ž. c. sv. Ane na Krembergu 46 August Jezbara: Kelih, 70. leta 47 Johann Petunfill: Kelih, 70. leta 18. stoletja Spodnja Polskava, 18. stoletja, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Štefana ž. c. sv. Jurija 48 Neznan graški mojster: Relikvi- 49 M ojster B. G.: M onštranca, 1807, arij, konec 18. stoletja, Maribor, Zavrč, ž. c. sv. Miklavža ž. c. sv. Janeza K rstnika 50 Karl Kleinod: M onštranca, na­ stavek, 1854, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Jurija 51 Karl Kleinod: M onštranca, noga, 1854, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Jurija 52 Carl Haas: Prošto- va palica, 60. leta 19. stoletja, Ptuj, ž. c. sv. Jurija ' V Haas: Kelih, 60. leta 19. sto- £ ^ Isjjtja, Vitanje, ž. c. sv. Petra in