Leto XVIII., it. 14. Polnilna platana v gotovini V Ljubljani, 25. julija 1931. V organizaciji Ja mol, kolikor atoli — (oliko pravica. UredniitTO in oprava: Ljubljana, postni predal 290. Dopisi morajo biti frankira-ci is podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotičnc organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562 Izhaja 10. in 25. dn« ▼ mesecu. Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—. Oglasi po ceniku. Teleion Stev. 3478. Kongres strokovnih organizacij. Gospodarstvo in racionalizacija. Na II. konferenci obrabnih delavskih si'e tov nemških železnic v ta delovni čas. Treba je skrajšati delovni čas v rudo-kopih, kjer vlada prevelika vročina ali ki so ipremokroltni in načelno je treiba rešiti vprašanje, da delovni čas rudarjev ne »me biti daljši kakor so ga določile mednarodne konvencije. Delavske zbornice so odločno proti tendencam delodajalcev, da se rudarji izključijo iz delavskega razreda in izločijo iz Delavskih zbornic. 4. Pomorščaki. Ker je naša država ratificirala sedimo mednarodno konvencijo, ki se nanaša na delovne pogoje v pristaniščih in pomorskem prometu, je nujno potreben nov zakon o zaščiti dela pomorščakov. Delavske zbornice pričakujejo, 'da ibo ta zakon čimprej pri-pripravljen po nasvetih strokovnih organizacij in Delavskih zbornic. Kakor so pokazale izkušnje, je za. uspešno zaposlitev pomorščakov potrebna organizacija uradov za njihovo 'Zaposlitev. V teih uradih bosta morali sodelovati obe prizadeti stranki. Delavske zbornice so mnenja, da bi morale take urade ustanoviti javne Borze dela s svojim lastnimi sredstvi. 5. Železničarji. Ker ije ministrstvo za socijialno politiko in narodno zdravje načelno določilo', da veljajo vse odredbe izakona o zaščiti delavcev tudi iza železniško 'delavsko os obje, pričakujejo delavske zlbomice, da se 'bodo tudi iz vrst železniških delavcev s pomočjo volitev izbrali delavski zaupniki, kakor se je to izvršilo pri ostalih delavcih. Delavske zbornice z zadovoljstvom ugotavljajo, da je novi zakon o železniškem delavstvu potrdil načelo svobodne profesijonalne organizacije in pričakujejo, da železniške nadzorstvene oblasti ne ibodo motile delovanja svobodlnih iprofesijonalnih organizacij železniških delavcev. 6. Nadurno delo. Delavske zbornice pozdravljajo ipravič-ne in zakonite določbe soidnijskih oblasti na ozemlju Dravske in Savske banovine, po katerih je treba vsako nadurno delo plačati v iboljši meri kot običajno delo in po katerih veljajo odredbe izakona o zaščiti delavcev višje plače za nadurno delo za celotno delavstvo, ki je zaposleno pri kateremkoli podjetju in ki opravlja kakršnokoli delo. Zbornica pričakuje, da se 'bo ta sodnijska interpretacija definitivno uveljavila iv vsakdanjem življenju in da se (bo izabra-nilo samolastno in nezakonito podaljšanje delovnega časa s strani .delodajalca. 7. Nedeljsko delo. Dognano je, da so pri nekaterih podjetjih, pri katerih 'je položaj delavstva .urejen po predpisih zakona o uradnikih:, uprave podjetij zavzele stališče, da za njihovo osobje ne veljajo predpisi o plačevanju nadurnega dela in niti o nedeljskem počitku. To velja 'posebno za nekatere tiskarne. Delavske zbornice so mnenja, da temu osabjit ni mogoče odzvetj njihovega delavskega značaja is tem, da se na drugačen način uredi njihov materijalni položaj. Spričo tega velja tudi zanje pravica do nedeljskega počitka. 8. Kuluk. Ko so samoupravne oblasti razdelile plačila na osebno delo, se je ugotovilo neenako postopanje proti 'ornim, ki žive le od oseibneiga dela, in onim, k.i žive od obresti kakršnegakoli imetja. Podlaga za kuluk pri delavcih in nameščencih je njihov stkupni neposredni davek. Kapitalisti pa plačujejo kuluk 'Samo na ipodilagi neposrednega davka, ne pa tudi na podlagi njegove doklade. Spričo tega so delavci in nameščenci s ku-lukom znatno 'bolj obrimenjeni kakor privatni imetniki. Na drugi strani pa se tudi ne spoštujejo odredbe zakona o davkih, da namreč oni, ki imajo manj kakor 4000 Din mesečnih dohodkov, niso obvezani plačati tudi doklade za kuluk. Pri dokladah na iku-luk se davčno breime veča z vse preveč naglo progresijo. Tako mora na pr. delavec z 8000 Din dohodkov na leto plačati le za kululk 960 Din. V večini slučajev se ta davek plača enkrat za vse leto. Delavske zbornice pozivajo', da se zaščitijo delavci in nameščenci pred to krivico. 9. Delavske strokovne organizacije. Odbor Delavskih zbornic je proučil tu di celo vrto primerov, ki pričajo o težavah delavskih strokovnih loriganiizacij in delavskih zakonikov. Inšpekcije dela ne potrjujejo dovolj hitro izbranih delavskih zaupnikov in često se dtagodi, da delodajalci odpustijo z dela izvoljene zaupnike, . pnedmo prejmejo potrdilo o njihovi izvolitvi. Brez pravil pa jim je onemogočeno vsako delovanje. Delavske zbornice pozivajo merodajne faktorje, da jim omogočijo čimbolj svobodno delovanje delavskih profesijonalnih organizacij, katerih kulturna vlioga je 'bila v materijalnem in moraličnem podvigu delavskega razreda že večkrat dokazana. 10. Reorganizacija delavskih socijalno-poli-tičnih ustanov. Spričo nujne potrebe, da se delavske so-cijalno-politične ustanove notranje organizirajo, zahtevajo Delavske zbronice, da se ukinejo kotmisarijati v vseh ustanovah iza zavarovanje delavcev in da se tam vzpostavi redno izakonsko stanje z obnovitvijo samouprave, da se območje Delavskih zbornic po možnosti spravi v sklad is teritorijal-no razdelitvijo države, da se izvršijo volitve v Delavskih zbornicah in končno, da ise s poselbno anketo dožene položaj Borz dela, da bi se v danem slučaju te Bonze preosno-vale, predvsem pa je potrebno, da te Borze povečajo podporo, ki jo dajejo delavstvu. 11. Obrtni zakon. Sedaj, ko se pripravlja obrtni zakon, se Delavske zbornice postavijo proti nameri, da se iz načrita tega zakona izločijo na-redibe o zaščiti delavcev in nameščencev, katere naj bi se uveljavile v obliki samostojnega zakona, ker obsegajo sedaj veljavni dbrtni zakon mnogo od'redb, ki se nanašajo na te delavce in nameščence in, ker bi iti zakoni prišli spričo novega zakona ob sviojo veljavo, ibi 'do uveljavljenja speoijal-ne.ga zakona, ki bi obsegal vse delovno pravo, prišlo do mnogih nezgod spričo pomanjkanja predpisov iz procesualnega in materialnega iprava. Delavske zbornice so spričo tega mnenja, da morajo odredbe o zaščiti delavcev in nameščencev strokovnem šolstvu in obrtnem sodstvu ostati v okviru načrta o novem obrtnem zakonu. 25 julija 1931 »DELAVEC Stran 3 zvesto službo tej družbi. Ne sme vstajati v otroku duh odpora proti bedi in pomanjkanju, nego potrpežljivost in udanost. Biti delavec in živeti v bedi in pomanjkanju mora smatrati kot svojo usodo, kateri se ni mogoče izogniti. Tudi življenje delavskega otroka naj se smatra kot usoda in se kot taka mora spoštovati. Nastajajoča generacija naj živi v mraku in brez razmišljanja, kakor zahteva usoda in kakor se je živelo v preteklih stoletjih. Delavstvo samo pa mora jasno in odločno povedati ter pokazati, da hoče svoje otroke vzgojiti v duhu samozavesti in spoznanja. Usodo delavskega otroka mora spremeniti. Zato mora delavstvo odločno skrbeti, da se vzgajajo njegovi otroci v delavskem duhu, da se vzgajajo v pojmovanju, da je usoda delavca in delavskega otroka v njihovih rokah. Strokovne organizacije so tista organizirana delavska skupnost, ki imajo skrbeti, da se delavski otrok vzgaja v delavski mišljenosti. Kulturno gibanje in kulturno sodelovanje naj bo podpirano od strokovno organiziranega delavstva z vso močjo in z vsem razumevanjem. Ker tudi strokovne organizacije bodo vedno močnejše, če bodo imele v delavskem duhu vzgojeni naraščaj. Strokovna komisija za Slovenijo je letos tudi v tem pogledu pokazala, da se zmore vse, če se hoče. Poklicala je delavske organizacije in Zvezo delavskih žen in deklet ter ustanovila počitniško kolonijo delavskih otrok. Prvi korak je bil težek. Ali volja zmore vse. Nekako z nezaupanjem so se delavski očetje in matere odzvali pozivu, da priglase svoje otroke v delavsko otroško kolonijo. Počasi je šlo. V Breznici pri Žirovnici, v zdravem, lepem kraju je bila ta kolonija pripravljena. Za dobo 60 dni, to je v juliju in avgustu, se bodo zbrali tam delavski otroci, da se tam zabavajo, uče, igrajo in vadijo v samostojnosti. Zraka in solnca, ki ga jim v tesnih, bornih stanovanjih doma primanjkuje, naj se naužijejo do sita. In zgodilo se je. 90 otrok, trikrat po 30 otrok bo deležno te otroške kolonije, in sicer 60 fantkov in 30 deklic. Tako je strokovna komisija izvršila letos — prvič — svoj načrt. Dala je inicijativo za vzgojo delavskih otrok in pokazala, kako se da to izvrševati in delati. Naj se za vzgojo delavskega otroka dela naprej, naj se temu posveča povsod in pri vsaki priliki največja pažnja. Ne pričakujmo ničesar od nikogar, mi sami delajmo in vzgajajmo! Za samoupravo delavskega zavarovanja Izpremembe v vodstvu socijalnega zavarovanja. Za komisarja osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil nedavno imenovan Marko Bauer, generalni tajnik zagrebške zveze industrijcev. Generalni ravnatelj dr. Arselin je bil odpoklican in reaktiviran prejšnji generalni ravnatelj Milan Glaser, ki je bil nedavno upokojen. V zadnjem času je bilo tudi več manjših okrožnih uradov razpuščenih in združenih s sosednjimi, kar nedvomno zahteva precej dela, dasi je stvar morda praktično utemeljena. Nameravajo se pa baje, kakor ^mo čitali, izvesti še nadaljnje personalne izpremembe. Tako zlasti v komisarijatih, ki so uvedeni v soci-jalnem zavarovanju. To vprašanje je kočljivejše s stališča delavstva, kakor ono glede pogostih izprememb upravnih organov. Nahajamo se namreč tik pred revizijo socijalne zakonodaje, ki je eminentne važnosti za delavstvo. Pri reviziji socijalnega zavarovanja je neobhodno potrebno, da sodelujejo interesenti delavci in delodajalci ter ljudje, ki imajo praktične izkušnje v izvajanju socijalnega zavarovanja. Predvsem so interesirani zavarovanci iz dveh razlogov: 1. ker se podjetniški krogi zavzemajo za poslabšanje socijalnega zavarovanja in 2. ker gre za uvedbo zavarovanja za invalidnost in starost. Naša zahteva je predvsem, da se uvede samouprava, ki je zakonito predvidena. Samouprava je oblika, ki omogoča, da prihajajo v njej želje in zahteve do izraza. Komisarijati so pa zasilne uprave, ki niso utemeljene in ne nudijo nikakršne garancije za redno poslovanje, marveč je to odvisno le od osebe in morale komisarja. Neprestano izmenjavanje upravnih organov in upravo namestujočih organov pomeni motenje v kontinuiteti dela, morda tudi enostransko zastopanje interesov, ker je težko pričakovati absolutno objektivnost od posameznika. Zato zagovarjamo samoupravo. Predvsem pa smo mnenja, da morajo biti organi socijalnih ustanov ljudje, ki zastopajo interese zavarovanja, bistvo zavarovanja. Upravo vodeči organi bi torej nikdar ne smeli biti ljudje, ki zahtevajo, da naj se socijalne ustanove poslabšajo glede svojih nalog in vsak organ, ki bi sprejel zaupno mesto v teh zavodih z namenom, da ustanovo poslabša, bi po našem mnenju moralno ne delal prav. Zakaj vsak funkcijonar, ki prevzame funkcijo v takem zavodu, mora imeti voljo, da namene ustanove pospešuje. Če take volje nima, je napaka, če se ga postavlja na taka zaupna mesta, ker preti nevarnost. da bo delal proti namenom zavoda namesto za namene. Bojazen delavstva je utemeljena. Zato zagovarja samoupravo, da ima vsaj nekoliko kontrole nad delovanjem in izvajanjem socijalne zakonodaje ter da prepreči tendence, ki streme za poslabšanjem delavskega varstva. RUDARJI. J. Arh: Problem zaposlitve naših rudarjev. To vprašanje postaja z dneva v dan vedno bolj aktualno. Že predlanskim se je v gotovem delu delavskega, kakor tudi meščanskega časopisja pričela polemika o tem vprašanju, ki je pa brez vsakih stvarnih posledic izpuhtela. Zato želim, da se s tem vprašanjem prične baviti vsa naša javnost. Zakaj tukaj ne gre zgolj za eksistenčno vprašanje posameznika, temveč za gospodarsko celoto kot tako. V kolikor je Slovenija v nadpro-dukciji s svojimi delovnimi silami, ne bom danes tukaj razglabljal. Zakaj javno dejstvo je, da je Slovenija v zadnjih 40 letih dala okrog 500.000 izseljencev in da kljub tej ogromni izselitvi ni nastalo pomanjkanje delovnih sil. Slovenija s svojo malo kmečko posestjo in prilično gosto naseljenim narodom, ob ogromni površini veleposestniške in cerkvene zemlje, katera neposredno ne pride v poštev za preživljanje, je vedno zalagala domačo industrijo z delovno silo, a presežek iste se je pa izselil. Po vojni pa postaja položaj drugačen. Na eni strani tehnična izpopolnitev obratov, na drugi strani kolosalna preuredba pogonske sile od premoga na elektriko in bencin in na tretji strani pa kronična mednarodna gospodarska kriza, povzročena največ vsled padca kupne moči konsumentov — širših plasti naroda — je povzročila, da so se povečini vse države obdale s kitajskim zidom in skoro vsako priseljevanje onemogočile. S tem je tudi našemu izseljeni-štvu zadan težki udarec. Ne mislim s tem zagovarjati predvsem samo izseljevanje v tujino, ker stojim na stališču in zgodovina kaže, da je vsestransko ona država najboljša, katera more čim več svojim državljanom nuditi v lastni državi zaslužek in kruh. Vendar, če stojimo pred izvršenim dejstvom, da to ni mogoče, potem je treba misliti na izseljevanje. No, in to sedaj ni mogoče. Vzemimo za primer pri nas v Sloveniji samo rudarsko industrijo. Stalež v tej industriji zaposlenega delavstva je danes enak letu 1913. Produkcija se je dvignila za nad eno tretjino, a poraba pa bi se v normalnih razmerah dvignila samo za dve devetini. Kaj se to pravi? To se pravi, da se bo z naraščajočim razvojem tehnike produkcija vedno večala ob čim manjšem številu zaposlenega delavstva. Kam sedaj s presežkom ljudi? Pa ne samo teh, ki so sedaj iz produkcijskega procesa izločeni, temveč tudi iz naraščaja rudarjev in onih, ki z dežele silijo v rudnike? Eventualen odgovor, da naj gredo v druge poklice, ne drži. Prvič se na kmetijah eksistenčno uveljaviti ne morejo in drugič pa se naša industrija in obrt ne razvijata v onem razvojnem tempu, kakor delovna sila. Kam torej z brezposelnimi? V ožji domovini je zaposlitev nemogoča. V inozemstvu istotako. Pa čitamo v časopisih: »Ta rudnik v Srbiji rabi toliko in toliko rudarjev.« Skoraj ne mine v zadnjem času teden, da bi ta ali oni srbski rudnik ne poslal svojega zastopnika v Slovenijo po rudarje. Podjetje »Obnova« rabi 20 kopačev; rudnik »Rtanj« 100 rudarjev; rudnik »Jer-ma« 300 in rudnik »Kreka« 130 rudarjev. In če bi vse našteli, bi jih bilo toliko, da bi lahko našega zadnjega brezposelnega rudarja Slovenije zaposlili. To pa ni samo danes, to se vrši že več let. Odkod sedaj to, in sicer na eni strani preveč, na drugi pa pomanjkanje delovnih sil? Tukaj moramo najprvo ugotoviti, da so naši rudniki v Sloveniji svoj akcijski radij že dosegli in višje ne bo šlo, medtem ko ima rudarska industrija Srbije še silno razvojno možnost. V tem tiči problem rešitve. Tukaj moramo mi vsi, ki nam je na srcu dobrobit slehernega našega državljana stremeti za tem, da se de- STROKOVNI VESTNIK. KOVIHARJI. K 251einici obstoja svobodne strokovne organizacije kovinarjev na Jesenicah. Kakor smo že svoječasno v našem listu opozorili na to, da se vrši 16. avgusta ?51etica obstoja naše svobodne strokovne organizacije kovinarjev na Jesenicah, opozarjamo na to ponovno, da naj vse naše korporacije za ta dan in predvečer opustijo vsake prireditve in izlete, osobito ker bode združeno s tem proslavjem tudi zadružno proslavje in kulturna organizacija bode po svojih močeh pokazala svoj napredek kljub omejenemu delokrogu. Celotni program v podrobnostih bode še pravočasno objavljen v načem listu »Delavec« dne 10. avgusta. Že danes pa vabimo razne bratske organizacije vse države, da po svojih možnostih pošljejo svoje delegate na ta naš veliki zgodovinski dan na Jesenice, kakor tudi razne kulturne edinice našega pokreta. Sodrugi in Sodražice, kovinarji z Jesenic, Javornika in Dobrave, ta dan naj bode tudi dan majživahnejše propagande za osvojitev vseh onih še, ki še niso našli vere v samega sebe, vere v organizacijo. Za nas organizirane pa velja princip, da ne bode nobenega zamudnika v svojih dolžnostih, dla bode vsak imel v polnem zadoščeno svojim dolžnostim v prispevkih, da bode tako res dejansko vsak član popoln in ,z vso zavestjo in ponosom praznoval naš veliki dan naše borbene organizacije, ki tvori mejo nebrzdanemu pohlepu po dobičku in izkoriščanju. Pričakujemo, da bodo tudi naše ženie in družine vseh nas organiziranih kovinarjev sodelovale in z nami skupno praznovale dan vstajajočih trpinov, neviklonljivih borcev za novo, lepše življenje. Pripravi se vsak za ta dan, odizovite se za vsa dela, ki bodo potrebna, pomagaj vsak po svojih močeh, dokažimo javnosti in vsem, kolika je naša vera in ljubezen do organizacije in kolika je naša sila solidarnosti. Delavski dom mora biti ta dan predelan v našo veliko kulturno trdnjavo na Jesenicah, z zvoki glasbe in petja, zelenja in cvetja pojoči, zroči za seboj zgodovino borbe, gremo vztrajno in zvesto naprej, nasproti vstajajoči zarji Svobode! Nadure v tovarni »Westen« d, d. v Celju. (Sodba celjskega okrajnega sodišča.) Te dni je bila zaključena prva tožba, ki se je vršila zadnja leta pred celjskim okrajnim sodiščem radi .plačila 50% poviška za nadurno delo. Tožil je bivši preddelavec Franc Bornšek tvrdko »Westen« d. d., tovarno emajlirane posode v Celju na plačilo zneska Din 4611.50 za 50% povišek opravljenih nadur, ki jih je zaslužil pri tovarni »Westen« od 30. avgusta 1028 do 4. marca 1931, ko je tam izstopil iz službe. V vsem tem času Franc Bornšek sicer nikdar ni zahteval izplačila 50% .poviška za nadurno delo, ampak je brez ugovora sprejemal plačilo nadurnega zaslužka z navadnimi zneski, kakor za redne ure, ker se je bal, da bi ga tvrdka »W.esten« sicer odpustila iz službe. Pač pa si je F. Bornšek redno zapisoval vse nadure, da bi jih mogel potem ob izstopu iz službe od tvrdke »Westen« iztirjati. Vsega skupaj je opravil Bornšek v tem času 1891 nadur, za katere je znesel 50% povišek Din 4611.50. Tovarna »Westen« Bornšku ob izstopu ni hotela plačati .zahtevanega poviška za te nadure, Ko .pa je B. potem tovarno opominjal na plačila po odvetniku dr. Reis-manu iz Maribora, je poslala tovarna v Maribor svojega p o d r a v n a t c Ij a na pogajanja. Pri zastopniku dr. Reismanu je izjavil »Westenov« podravnatelj, da bi bila tovarna »Westen« pripravljena plačati kak znesek, a le na ta način, če bi se Bornšek obrnil na glavnega lastnika tovarne, g. Wesite-na, s prošnjo za kako podporo. Zastopnik Bornška je to miloščino odklonil z utemeljitvijo, da zahteva B. le svoj zakonito utemeljen zaslužek in je na to vložil tožbo. Sodišče je po dveh razpravah tožbi ugodilo in obsodilo tvrdko »Westen« v plačilo 50% poviška za opravljene nadure v znesku Din 4611.50 s 5% obrestmi od 4. marca 1931 naprej, plačilo sodne takse v znesku Din 216.80 in vseh pravnih stroškov. Sodba ugotavlja, da je brezpredmeten ugovor tovarne »Westen«, češ, da je Bornšek prejemal tedensko mezdo vedno brez pritožbe, čeprav je prejemal denar v zavitkih z napisom »Reklamacije javiti takoj po prejemu plačila« in se s tem molče odrekel vsakomorebitnemu madaljnemu zahtevku. Tudi ni merodajno, če Bornška po navedbi tovarne nihče ni silil k nadurnemu delu, ampak je isto opravljal prostovoljno, ker je opravljal isto z vednostjo obratovod-je in mu je tovarna tudi plačevala nadure kakoT normalne delovne ure. § 10 zakona o zaščiti delavstva, ki določa 50 % povišek za nadurno delo, je prisilnega značaja in se ne da preiti niti z dogovorom ter ima kot določilo socijalne zakonodaje namen, ščititi delavstvo pred izkoriščanjem po delodajalcu. Ugotovljeno, je, da se tožnik zahtevku na izplačilo 50% poviška za nadure .ni izrecno odpovedal in da ta .povišek v urno mezdo tožnika ni bil kalkuliran. Vsled tega je bilo tožbenemu zahtevku, ki se je izkazal kot povsem utemeljen, ugoditi. Sodba je izzvala med delavstvom v Celju, posebno pa v »Westenovi« tovarni pravo senzacijo in so med tem že tudi drugi delavci vložili proti »Westen,u« tož.be za izplačilo 50% poviška nadurnega dela. K položaju kovinarjev na Jesenicah. Do danes še nimamo zaključka nove kolektivne pogodbe, kakor smo pa v zadnjem »Delavcu« poročali, je podjetje izjavilo, da v principu ni proti sklenitvi nove kolektivne pogodbe. Je sedaj tako, da se v bistvu plačuje plače, kakor so bile po prejšnji pogodbi določene, izjemoma so plače v akordu po novem akordu kakor je bil spor.azumljem za posamezne obrate in skupine. Akordi še niso v vsem popolnoma urejeni in je obojestranska možnost, da se jih še popravlja do avgusta meseca, potem se ,pa .smatrajo, ti akordi kot definitivni. Tora) s prvim julijem je treba vsake pomote ali zmote in nepravilno .preračumjene akordne postavke urgirati, potem pa mora bili enkrat konec te kravje kupčije, ker pri vsem je tako, da ako delavci posameznih obratov ne sodelujejo s polno soodgovornostjo, je brez .dvoma, da bodlo trpeli težko škodo. Predvidoma je pričakovati, da pride do zaključnih pregovorov za novo kolektivno pogodbo do 25. .julija in da bode s tem mesecem stvar rešena, delavci po vseh obratih .pa naj se .zavedajo, da zavisi vse od tega, koliko vztrajnosti je v organizaciji. Vse do sedaj so zaupniki redno vršili svoje dolžnosti in .potom neštetih intervencij izvršili vse za .končno ureditev ter re-ddgirali besedilo pogodbe in sestav temeljnih, odnosno dnevnih plač. Za stalno bi ibilo tako stanje, kakor je sedaj, neznosno in bi ne moglo potekati v miru, kajti to stanje je v resnici brezpravno in le toliko se upošteva vse stara prava, kolikor to nepretrgoma organizacija uveljavlja. Ne delavci, ne obratovod.je niso v mnogem na jasnem ali je to ali ono v veljavi še ali ne in tako so vedme intervencije po.v.sodi, kar pa mora enkrat prenehati. Najglavnejša točka razprave bode pač vprašanje plačanih delavskih letnih dopustov. Ta zahteva je pa tako opravičena, ■da .skoraj ne dvomimo, da nam bode podjetje vendar vsaj v minimalni .zahtevi ugodilo, če pomislimo, da velik del delavstva skozi celo leto in tako leta in leta nima nobene nedelje proste in sploh nobene prostosti, razen če ga .prisili bolezen, da leže v .postelj. Zaenkrat mi predvideno sklicanje .sestanka kovinarjev niti širših zaupniških sestankov dotlej, da se .zaključijo .pregovori in da se pokaže v koliko je podjetje pripravljeno .predlogom delavstva ugoditi. Odbori posameznih sekcij pa skrbite za to, da ostane razpoloženje za organizacijo na višku, posčbno pa pazite posamezni odbori sekcij na to, .da .se dotlej dokler se vse me uredi, ne bodo skrajševale pravice organiziranim delavcem v zaslužku. lovni trg in delovna moč pravilno porazdelita ter zastaviti vse svoje sile, da se obstoječe nesoglasje odpravi. Pa zakaj naši rudarji ne gredo v Srbijo? Da hitro povem: ogromno število je že poizkusilo tam svojo srečo. Vsi srbski rudniki so že našim ljudem znani. Velika večina — ki so že tam poizkusili — pravi, da rie gre več nazaj. Priznati pa tudi moram, da je tudi precej naših ljudi že tam ostalo. Ti se ločijo v dve skupini, in sicer: eni so tako daleč zašli, da sploh nazaj ne morejo in drugi so se pa zamerikani-zirali, češ, 10—15 let bom garal noč in dan, živel skromno, da si nekaj prihranim in na starost, če jo dočakam, pa nazaj v Slovenijo. Tako je! Delovne, higijenske, kulturne in življenske razmere tam še niso urejene. Ne trdim, da je v tem oziru pri nas v Sloveniji najbolje. Ne. Ali vsaj kolikortoliko je vendai bolje urejeno. Ne bom tukaj polemiziral, zakaj tam doli ni tako, ker bi to predaleč šlo in o tem tudi odločajo razmere pred-, med- in povojne dobe, kar je treba vpoštevati. Ali eno je, kar ne morem zamolčati in četudi priznam težave, s kaerimi se imajo boriti srbski rudarski podjetniki, to je, preveč socialno konservativni so. Oni se še namreč do danes niso mogli uživeti v to, da je predpogoj dobrega obratovanja dober stroj in predpogoj čim višje storitve kvalificiran in v vseh ozirih eksistenčno zasi-guran delavec, kateri se čuti z rudnikom kakor del domačega ognjišča, ker vidi v tem jamstvo za svoj in svoje družine obstoj. Naziranje, da je prosperiteta rudnika, oziroma v njem vloženega kapitala dobičkanosnejša, ako se dela s čim cenejšo delovno silo, pa magari pod največjo fluktuacijo, je zmotno in upam, da se bodo pod pritiskom razmer morali tudi ti podjetniki o tem prepričati. Zakaj absolutno ne drži, ako to ali ono rudarsko podjetje v Srbiji pošlje poročilo v Slovenijo: ker so naši rudarji-se-ljaki šli domov žito žeti, rabimo 300 rudarjev; plača je od Din 20.— do Din 50.—. Ta »do« za naše rudarje ne drži. Treba je povedati, ali je delo stalno, plače po kategorijah temeljne in akordne, predložiti delovni red, povedati, ali obstoja koalicijsko pravo delavstva, oziroma ali se priznava; ali so stanovanja za oženjene ali samce; so li ta stanovanja čista. Po tolikih in tolikih mesecih se obveže podjetje, da vrne delavcu potni strošek v celoti nazaj. Vse to je treba fiksirati. Ako ima podjetnik pravo, da od delavca zahteva storitev, ima potem tudi delavec pravico, dav zahteva svoje. Ce se da na teh osnovah z vami razpravljati in če bo merodajna oblast to razumela, potem je ta problem rešen. Rudnik »Montanika« v Majevici iiče rudarje. Sodrugi iz Gornje Tuzle so nam poslali sledeči dopis: Pred dvema mesecema so rudarji iz Majevice ustanovili svojo organizacijo, podružnico Zveize rudarjev (Savez rudana). Ta organizacija ni ugajala rudarskim podjetni kam im so takoj, ko so zvedeli, da so sc rudanji organizirali, začeli sistematski zni-žavati 'rudarske mezde. Med rudarje pa so vrgli vest, da je in (posledica, ker so usta novili strokovno organizacijo. Tako je podjetje znižalo plače od 10 do 25%. Veliko število rudarjev je takoj 'pustilo delo, a drugi, ki so ostali, čakajo. ugodne prilike, da potom svoje strokovne organizacije regulirajo delovne in plačilne odnošaje v rudniku. Na ta način je rudnik »Montanika« estal brez rudarjev in sedaj išče podjetje po dnevnem časopisju in po sarajevski Borzi dela 100 rudlarjev, ki naj se oglase na delo. Mi ruidarji iz Majvice opozarjamo brez poseki e rudarje, naj se ne javijo kar tako, nego naj poprej zahtevajo pismeno, kakšni so plačilni in delovni pogoji. In ko dobe to, potem še le se naj odločijo, dia stopijo v rudnik »Mantanika«. Plače rudarjev v Majevici so pod vsako kritiko Še vedno obstoja sistem brisanja mezde, denarne kazni, griotbo postopanje z delavci itd. Previdnost, sodrugi rudarji! Bivši rudar v Majevici. SPLOŠNA DELAVSKA zve ZA. Pritožba delavk »Jugočeške« v Kranju. Kako je nujno potrebna strokovna organizacija, naj pokaže pritožba delavk tovarne »Jugočeška« v Kranju. Delavke so se pritožile na Okrožni urad za zavarovanje delavcev, da jim omogoči 8 urni delavnik, ali vsaj 10 urni delavnik. Izkoriščava se jih čezmerno, da delajo celo 14 ur dnevno. Delavke tovarne »Jugočeške« v Kranju se obračajo z zaupno prošnjo na Okrožni urad za zavarovanje delaivcev, da jim omogoči pridobiti 8 ali 10 urni delavnik. Delavke »špularke« delajo zdaj primorane od višjih od 12 do 14 ur dnevno. Tako delajo neprenehoma že kakih 8 mesec eiv. Tovarna si je postavila veliko novo tkalnico, v kateri se dela kakor po celi tovarni 10 ur dnevno. To povečanje tkalnice pa zahteva še 1 stroj za špulanje, ali .pa, da bi se delalo na dva delovna časa na 8 ur. Ker pa stroj stane denar in je 8 urni delavnik tudi predrag, se je kapitalistični egoizem vrgel na delavce. Tovarna ima letno velike dohodke. Predlanskim pri novoletnih računih se je govorilo o 82,000.000 Din dobička. Zdaj pa obratuje v veliko večjem obsegu. Ulboge špularke so delale zdaj pozimi /zjuitraj od 7. do 10. ure zvečer. Lepo so prosile mojstra, naj jih pusti vsaj ob 8. uri izvečer domov, ker ima marsikatera še eno uro daleč domov po zasneženih potih. Mojster pa je silil na zahtevo višjih: »Danes musite delat do 10-ih. Ako ne boste delale, bomo dobili druge ;punci. Je dosti punci.« Dekleta pa iso molčala. Delati pa niso mogla. Kakor pijane so posedale po zabojih do 10-ih. Imajo delo »akordno« od kilograma. Plačo so (jim odtrgali, tako da zaslužijo zidaj na 14 ur toliko, kot prej na 10 ur. Volitve za 8 urni delavnik so vsake tri .mesece. Ob zadnjih volitvah so dobile plakat, ki še sedaj visi v Okvirju na zidu: Ako 'boste delale 10 uir, se Vam pusti dosedanja plača. Ako pa pride do tega, da se 'bo delalo 8 ur, se Vam odtrga plača Din 3.— od 100 Ikg. Takoj v začetku so jim rekli, da se bo delalo tako saimo 3 mesece, da jim je treba večjo množino ilamela. Zdaj pa ic flanela že davno pošla, zato se vidi,' da oni nimajo volje sami od sebe znižati delovni čas. Zunaj pa vsako jutro v gručah postajajo in prosijo dela brezposelni. Pred tovarno »Jugobmna« jih je zadnjič nekdo štel — 52 jih je bilo. Taka delavska beda bi sc dala 'marsikje olajšati, ako bi bilo delo pravilno razdeljeno. Naša dekleta pa vzdihujejo pod težo neprestanega dela in tožijo druga drugi in hodijo k izdraivnikom radi oslabelosti. In konec temu je navadtno jetika. Me sicer nismo imed tami. Smo pa tudi zaposlene v tovarni. Ker nimamo nobene organizacije, in drži najstrožji red v tovarni delovodja gospod N. Andres, je zdaj zaenkrat delavstvo odvisno od njega. Zatorej prosimo oprostitve, ker pišemo anonimno. Ti podatki so vsi dobesedno resnični, ker sc vsak lahko informira pri naših delavkah, ki prosijo pomoči. Spoštovanjem delavke tovarne »JugočeSka« v Kranju. Če bi delavke bile 100 odstotno strokovno organizirane, bi podjetje ne moglo delati z njimi tako, kakor dela sedaj. Imele bi zaščito in njihova samozavest in odločnost v organiziranem, močnem »Mi« bi prisilila podjetje, da gleda na nje kakor na človeka in ne kakor na suž- nja. Pritožba sama ni nič poveličevala, nego je celo zelo skromna. Okrožni urad je ob priliki revizije obrata »Jugočeške« konstatiral, da so delavke primorane delati po 12 do 14 ur dnevno. Iz mezdnih zapiskov tovarne je razvidno, da je v vseh oddelkih obrata uveden redni 10 urni delavnik, ki ga delavstvo samo izglasuje vsake tri mesece. Taka glasovanja za podaljšani delovni čas je pač tudi treba gledati kot nezdrav pojav, da tuji kapital naše delavstvo čim bolje izčrpa. Ker, ako je v današnji gospodarski krizi tako dobra konjunktura, da mora podjetje delati 12 do 14 ur, potem mora pač ostati 8 urnik in se zato zaposli več delavstva, da se zmanjša brezposelnost. Oblasti bi morale tudi na to gledati. Delavstvo gnati na glasovanje, da se podaljša delovni čas, bi moralo biti pod kontrolo. Predvsem pa, delavke tovarne »Jugočeške«, ustvarite si strokovno organizacijo, pristopite vse v > Splošno delavsko zvezo« in ona vam bo dala navodila in vam ustvarila boljše de- lovne pogoje in 8 urnik! Čezurno delo pa, ako že mora biti, boste imele plačano s 50%. Okrožni urad je konstatiral, da je podjetje uvedlo v sukarni redni 12 urni delavnik. Ker pa tudi to ni zadoščalo potrebam tkalnice, se je delavnik v sukarni podaljšal na 13 in celo 14 ur dnevno. Na izid volitev o 10 urniku pa je vodstvo tovarne najbrž vplivalo s tem, da je v posameznih oddelkih, tako n. pr. v sukarni in tkalnici, razobesilo tablo, ki pouči delavce, koliko znaša akordni zaslužek pri 8, odnosno 10 urniku. Tabela, ki visi v sukarni, določa, da plača podjetje za 100 kg pri 8 urniku Din 27.—, pri 10 urniku pa Din 30.—. Zaslužek delavk je ostal kljub zvišanju delovnega časa na 13 in celo 14 ur isti; traja pa ta delovni čas že približno 8 mesecev. To so razmere, ki se ne morejo in ne smejo trpeti. Ali hoče ta kapital naše delovno ljudstvo v Kranju in okolici dobesedno izmozgati in posejati s tuberkulozo? Saj ravno ti obrati izkazujejo najvišji odstotek tuberkuloznih obolenj. Inšpekcija dela, kje si? Delavstvo, zapomni se in nauči se, da v splošnem ni pomoči od nekoga tretjega. Pomoč je le v nas samih. Zato vsi v strokovno organizacijo, v Splošno delavsko zvezo in red bo narejeni Maribor. V nedeljo, dne 2. avgusta 1931, ob 9. uri se vrši v Gambrinovi dvorani, Gledališka ul. 13, sestanek vseh tekstilnih delavcev. Dnevni red je zelo važen. Razpravljalo in poročalo se bo o intervencijah v tekstilnih tovarnah, obenem ipa tudi o nameravanem podaljšanju delovnega časa. Vodstvo organizacije tkalcev vas vabi, da se tega sestanka, kateri ima tako važni dpevni red, vsaka tkalka in vsak tkalec, kakor tudi vsi v tekstilnih tovarnah zaposleni delavci sigurno udeležijo. Vsi ;za enega, eden za vse, mora biti naše geslo. — Odbor sekcije tekstilnih delavcev. 2IVILCI. Peki Maribor. Kakor ®mo že poročali obhaja graški pevski zbor peikov. pomočnikov 1. avgusta 40letnico. Na njihovo vabilo se je odrival pevski zlbior pelkovske podružnice v Mariboru, kateremu se bo priključil tudi tambu-raški zbor iste podružnice. Mnogo važnosti je polagati v to gostovanje, ker vemo, da so naši sodrugi v Avstriji v mnogočem ideal-nejši in bolj požrtvovalni, kakor mi tu v Jugoslaviji ter radi tega tudi lahko obhajajo 40letnico. Pri nas je težko celo samo zbor ustanoviti zaito, da potem lahko zopet hitreje zaspi (Ljubljana??). Vsekakor želimo našim sodrugom v Mariboru, da sodrugam v Gradou pokažejo, da mi v Jugoslaviji istotaJko smatramo kulturno izobrazbo za delavca neohhodno potrebno kakor izobrazbo v strokovnem po-kretu. Želimo jim mnogo uspeha na tem kulturnem tekmovanju ter jih prosimo, da iz-roče naše sadnužne pozdrave vseim sodrugoim onkraj mej. Peki Ljubljana, Pekovska sramota 20. stoletja!?? 21. junija se je vršilo zborovanje pekovskih pomočnikov "v Ljubljani kakor tudi po drugih mestih. Zahtevali simio nočni počitek, zato ker imamo sedaj samo nedeljski počitek. Sedaj pa moramo ugotoviti, da nimamo niti nedeljskega počitka vsi! To se pravi, >eni se borimo za nločni počitek, a drugi se prodajajo mojstrom', da uničijo še nedeljski počitek. Konštatirali smo, da pekovski 'mojstri v Šiški zadnji čas vsi delajo ob nedeljah. To so gg. Prosen, I. Sašek, F. Tušar in Okorn, ki jim ni mar, kaj predpisuje zakon o zaščiti delavcev, oz. uredba |g. bana od 6. maja 1930. Navzlic temu pa 'bomo, če ni drugače, poskrbeli mi, da se bo ta zakon bolj spoštoval in ostal mojstrom-dobičkarjem v globokem spominu. * Moramo pa povedati, da pomočnik, zaposleni pri teh mojstrih, niso vredni, da zaveden sodrug z njimi občuje, vredni so samo, da jim pokažemo svoje zaničevanje, ker nimajo toliko delavske zavednosti, da bi to (kršenje zakona javili organizaciji, nego ga celo zagovarjajo (I. Knez pri Tušarju). Vse sodruge opozarjamo, da nam vsak tak prestopek pekov, mojstrov javijo, da organizacija čim preje izposluje od oblasti, da se 'dotične kršitelje kaznuje. V zvezi s tem pripominjamo, da je uvedeno v Radečah, Zidanem mostu, Rim. Toplicah kazensko postopanje proti tamošnjim mojstrom, ker so delali ob nedeljah in sicer na prijavo podružnice pek. pomočnikov v Ljubljani. V najkrajšem času bo uvedemo tudi v Brežicah, Novem mestu, Bledu in Ljubljani, Nikakor ni mogoče kontrolirati vse obrate v mestu in na deželi, ako vsi pekovski pomočniki niso toliko zavedni, da sami sebe branijo1; to pa je mogoče samo* .potom organizacije. Zato vsi v organizacij©, ki je vaša edina zaščitnica. Pivovarji Ljubljana. Pred dnevi so se vršila, kakor vsako leto, pogajanja med podružnico pivovarjev in vodstvom pivovarne »Union«. Navzoči so ibili za Delavsko zbornico s. Golmajer, za oblastni odbor s. Škofič, za podružnico pivovarjev v Mariboru s. 'Gradišnik ter glavni obratni zaupnik s. Cankar z ostalimi zaupniki. Organizacija je stavila 'Zahtevo, da se za letošnjo sezono dovoli doklado za maj 10%, junij, julij in avgust pa 15%. Deputat no pivo za časa sezone (maj, junij, julij in avgust), ki ga predvideva kolektivna pogodba od 7. julija 1927. Dalje, da se pomožne delavce v vseh obratih (v kleti, va-rilnici, sladarni, smolami, vložni kleti, hladilnici, pri strojih, prof e si jonistih in v turnusu v špiritni tovarni po enoletnem službovanju prevede na 14dnevno plačo. Ravnateljstvo je odklonilo vse izahteve i motivacijo, da delavstvo samo ve, da podjetje preživlja krizo, katera že dolgo vlada tudi v drugih podjetjih. Glavni vzrok, da se ne more ugoditi nobeni točki, pa je, da promet rapidno nazaduje. Lansko leto koncem junija je bilo za 4000 hektolitrov več prometa, oz. prodaje kakor letos in ob istem številu delavcev kakor letos, a vsi znaki kažejo, da bode letos prodanega do konca leta za približno 10—15 tisoč hektolitrov piva manj kakor lansko leto. In to je kriza!? Dcputc.tno pivo po režijski ceni ,bi se dovolilo, treba je samo najti izhod, kako bi sc to pivo delavstvu izdajalo, da bi ne bilo zlorab. Vodstvo je dalje obljubilo, da v slučaju, če se promet dvigne do gotove višine, izplača doklade do 15%. Radi neuspeha pogajanj se bodo ista ponovila v doglednem času ter bomo o tem še poročali. Veselični odsek podružnice pivovarjev priredi svojo vrtno veselico dne 2. avgusta v prostorih gostilne Reininghaus v Šiški. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina je 5 Din. Za srečolov so pripravljeni lepi in bogati dobitki, katerih nekaj so izdelali sodrugi v pivovarni »Union« z dovoljenjem vodstva pivovarne. Čisti dobiček je namenjen fondu za izdajanje podpor bolnim in onemoglim članom podružnice. Vabimo vse člane so družnih organi®a-cij, da obilno posetijo to prireditev, da bo uspeh čim večji in s tem dana možnost, da se olajša prizadetim članom njihov težki položaj. Veselični odbor. SAVEZ STAVBINSKIH DELOVCEV. Stavbinski delavci. Podružnica Saveza stavbinskih delavcev v Ljubljani stalno napreduje. Zidarji,, tesarji, pomožni delavci in vajenci se dnevno oglašajo in pristopajo. Pripravljalni odbor je vložil pravila podružnice že pred dvema mesecema, a banski upravi se ne zdi ipotrefeno, da bi jih ali odklonila ali potrdila. Ker. je centrala v Beogradu, smo se obrnili na njo, naj v notranjem ministrstvu povpraša, izakaj se pravila ne potrdijo in če ni tako molčanje kršitev venjaske mirovne pogodbe. Vemo sicer dobro, da bi radi gotovi ljudje, da bi se potrditev pravil čimdalje zavlekla. No, nič hudega. Mi homo v začetku avgusta vseeno sklicali ustanovni občni zbor in v smislu društvenega zakona podružnico ustanovili. Stavibinsko delavstvo čuti in ve, da brez prave strokovne organizacije ni zboljšanja mezd in delovnih pogojev. Zato pristopajo. In organizacija je izdelala načrt vseh zahtev in te zahteve morajo biti sprejete, da se v prihodnji sezoni ne ho več izmozgavalo stavbinskega delavstva z akor-dantstvom in beraškimi mezdami. Vodice. Pri nas je skoraj že vse stav-binsko delavstvo organizirano v Savezu stavbinskih delavcev. Počasneži, ki še se niso odločili, bodo tudi v kratkem pristopili. Dobro bi bilo, če bi se vršil zopet sestanek, da se porazgovorim©' še o tem in onem. —S— Bizovik. Naš sestanek, na katerem je poročal s. Mihevc, so pa zares gledali tržaški mandičevci s pomanjševalnimi očali. Bog jim daj veselje, mi jitn to iz srca privoščimo. Kajti, naj se vsak raduje po svoje, mandičevci pa s svojo gostobesednostjo to še posebej potrebujejo. Mi pa se vkljub vsemu in njim organiziramo v Savezu stavbinskih delavcev. Tržaškim mandičevcem pa privoščimo ostalo. C. Bled. Pri nas s>e vedno več delavcev o-glaša in hoče »Delavca«. Pravim vsakemu, organiziraj se in »Delavca« iboš dobival, pa tudi druge koristi boš imel. Ker strokovna organizacija Savez stavbinskih delavcev je naša in organizirani si bomo zboljšali naše lazmere. Nekateri se še obotavljajo, drugi pa podpisujejo pristopne izjave, katere sem danes odposlal v Ljubljano Savesu stavbinskih delavcev. V avgustu bomo sklicali na Bledu sestanek. Gibljemo se in kličemo vsem drugim v Ljubljani: Krepko naprej, da bo naš Savez stavbinskih delavcev jedro in moč, ki bo ščitila naše pravice in nam priborila 'boljše mezde in delovne po- goje. K. Pojasnilo. Svojim cenjenim odjemalcem1 ulj. naznanjam1, d'a agent g. Frido Kvas iz Trbovelj ni več izaposlen .pri moji tvrdki in vsled tega tudi nima več pravice sprejemati namočila za moje »Pfaff« šivalne stroje, oziroma denarnih zneskov. V slučaju, da je imenovani sedaj ponujal moje »Piali« šivalne stroje in mu je potem stranka dala tudi naročilo za »Plail« šivalni stroj, prejela pa je potem stroj druge znamke od g. Kvasa, se naproša, da mi to takoj javi. Ign. Vok, samoprodaja »Pfaff« šivalnih strojev* Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip OSlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne (L d. v Mariboru.