T ržačani ! Podpisujte protest na OZN proti iztovarjanju orožja in kršitvi mirovne pogodbe! DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Jutri, 9. aprila ob 9. uri bo v Kinu ob morju Protestno zborovanje pristaniščnikov ki ga sklicuje Odbor partizanov miru pristaniških delavcev. Prisostvujejo delegati največjih italijanskih pristanišč. Obnovljena izdaja leto II. štev 68. TRST, SOBOTA 8. APRILA 1950. Cena 15 lir - 5 din V sredo bi morala pristati v Trstu ladja, ki nam prinaša nesrečo, prekletstvo, uničenje in smrt Orožje je namenjeno Italiji - Zločinsko preziranje mirovne pogodbe - Na tisoče Tržačanov podpisuje protest na OZN Enoten protest zgoniškega občinskega sveta - Jutri bo zborovanje pristaniščnikov - Poziv odbora partizanov miru Dvignimo proti iztovarjanju orožja v naši luki svoj odločni protest in zahtevo po spoštovanju mirovne pogodbe POSLEDICA BARANTANJA ■ V sredo 12. aprila bi morala pri-sPeti v tržaško luko ameriška lad-Ja «Exilona», ki je 1. aprila odšla ' nevvyorške luke s tovorom orožja Za Italijo. ,^do daje našim oblastnikom pra-1Co. da delajo iz našega mesta in luke vojno oporišče in vojni " tej priliki, da je mir največja dloveška dobrina in da jo vsi '"bramo braniti pred napadi iudožrcev, ki nas hočejo začen-** z "Exilono. tja do atomskega ''upada ugonobiti in prizadejati iVetu nove, nezaceljive rane. glas protesta proti tej ladji nesreče in prekletstva, proti «Hxloni», Naj se kot en sam mož dvignejo v tem protestu vsi Tržačani, slovenske in italijanske narodnosti, naj izpovejo imperialistom in njihovim tito-tašističnim ter klerotašističnim sokrivcem da nočejo postati na smrt obsojeno meso brez pravice do protesta in do izražanja svojih želja. Naj nas puste pri miru s svojimi ladjami orožja naj puste pri miru Trst in njegovo prebivalstvo, ki hoče mir, kruh in delo, ne pa orožja in smrt! Naj se v tem protestu na OZN združijo vsi pošteni ljudje. ki mislijo na bodočnost, na svoje sinove, na svoje družine, na svoj zaslužek! Nočemo tovorov orožja! Hočemo mir, delo, kruh in spoštovanje mirovne pogodbe ki jo prezirajo! Gradnja železniške proge v puščavi Golli HONGKONG — Skupina potnikov, ki se je te dni vrnila iz LR Kitajske je sporočila, da so se pričela v osvobojeni deželi velikanska gradbena dela za napeljavo 1.40C milj dolge železniške proge v puščavi Bobi. Tržaški odbor partizanov miru vsemu prebivalstvu MOŽJE IN ŽENE TRSTA! Spomnite se na pretresljivi brlizg siren, ki so vas prisilile, da sle se z otroci v naročju in jokajčimi starčki zatekli v prenatrpana zaklonišča, iz katerih ste se vsakikrat vračali s trepetajočim srcem, da boste našli na mestu, kjer je stala vaša hiša le kup razvalin. Vračali ste se iz zaklonišč v trajnem strahu in trepetu, da ne boste več srečali svojih najdražjih, ki ste jih še pred urami videli. V tistih trenutkih muk je vsakdo izmed nas izjavil svojo pripravljenost na katero koli žrtev, le da bi se odpravilo to trpljenje in bi se končno moglo živeti v miru in delalo na varnem. Da ne bo prepozno, sedaj je še čas, zoperstaviti se povratku onih bridkih skrbi in novih nesreč, odločno protestirati proti novi nevarnosti ki grozi v prvi vrsti našemu mestu! To da naš protest mora biti enoglasen, odločen in večji od vsake druge težnje, ki ne bi bila osredotočena v obrambi miru. MOŽJE IN ŽENE TRSTA! Vest, da bo 12. aprila prispelo v Trst prvo orožje, namenjeno italijanski vladi, nam mora dati povod za resno razmišljanje. Ta novica nam mora vzbuditi zavest o pomenu tega dogodka kakor tudi o naši odgovornosti. Gre za najresnejšo potrditev nevarnosti, ki grozi našemu mestu in to celo prej nego drugim mestom Evrope. S tem iztovarjanjem orožja postaja nevarnost vojne očividna tudi onim, ki so vse do danes smatrali te trditve kot vznemirljive in tendenciozne. Zakaj pošiljajo orožje v Evropo? Zakaj pošiljajo orožje v Italijo? Zaka začenjajo iztovarjati to orožje prav v Trstu? Naša dolžnost je, da odgovorimo na ta vprašanja, ki se nam dnevno postavljajo in ki si jih moramo tudi sami postaviti. Ameriškega orožja ne pošiljajo v Evropo, da bi ga morda hranili v muzejih, ali pripravili kako zbirko, ki naj bi živo spominjala na zadnjo vojno, saj nam je ta spomin še preveč vtisnjen v mislih in. srcih. Ameriškega orožja ne pošiljajo v Evropo, da bi z njim utešili lakoto otrok brezposelnih ali vojnih sirot, niti ne za zdravljenje inva-dov in vojnih pohabljencev. Narodi Evrope ne potrebujejo ameriškega orožje, marveč si želijo edino le obnovitve lastnih dežel, utrditve gospodarskega, socialnega in političnega življenja, da bodo mogli živeti v miru in boljših pogojih. Ameriško orožje ne prihaja v Evropo, da bi morda zarjavelo v kakem skladišču, marveč hočejo to orožje čimprej uporabiti v interesu .onih, ki živijo in bogatijo z vojno. To orožje pač lahko služi le enemu, edistvenemu namenu in sicer, da se sproži vojna ter ubija moške, žene, mladino, starce in otroke. Zakaj hočejo raztovarjati orožje prav v Trstu? Ker se dobro zavedajo, da ljudstvo nikjer rade volje ne sprejme ieh pošiljk. Temu Je najboljši dokaz, da so morali orožje, ki ga niso hoteli raztovarjati francoski pristan iščniki, prepeljati v Bizerto. Odklon italijanskih pristaniščnikoov pa jih ne vzpodbuja, da bi orožje izkrcali v Italiji. Prav zaradi tega si hočejo zagotoviti uspeh in sicer na ta način, da ga izkrcajo v pristanišču, ki je zasedeno po anglo-ameriških četah. Naše mesto smatrajo torej — in prav to smo partizani miru že pred časom razgalili — kot vojno luko in strateško oporišče. To pomeni, da bi postalo naše mesto objekt bombardiranja, izpostavljeno vsakovrstnim napadom, ki bi bodisi iz kopnega, iz zraka ali z morja zadeli in razdejali naše hiše in posejali ruševine z nedolžnimi žrtvami. Posledice uporabljanja našega pristanišča v vojne svrhe, bi jutri prizadele nas vseh, pa naj bi bili pripadniki katere koli stranke ali socialnega sloja, brez vsakršnega usmiljenja. Ali se morecmo izogniti vojni s tem, da se zoperstavimo iztovarjanju orožja v Trstu? Naš protest je velike vrednosti. V vidiku pa moramo imeti predvsem dejstvo, da bo tem uspešnejši, čim večja bo njegova enotnost in enoglasnost. To moramo smatrati kot del široke in obširnejše akcije, ki se razvija v raznih deželah; akcije, ki Jo razvijajo vsi, ki se protivijo vojni in razkrinkujejo vojne priprave. Mi- lijoni in milijoni ludi vseh delov sveta so z nami. Narodi sveta tvorijo danes mogočno silo, ker se zavedajo kaj pomeni vojna in prav zaradi tega je nočejo, ker dobro vedo, čemu služi orožje, se zaradi tega zoperstavljajo takim darilom. Ta darila so predraga, ker stanejo življenje. Treba je, da dosežemo — in to je naša sveta pravica— noj Organizacija združenih narodov posreduje za spoštovanje damh obljub: suverenosti, demilitarizacije in nevtralnosti tega ozemlja.. Tako Donu našle pošiljke orožja še ena zaprla vrata, kar bo obenem uspe en dokaz, da je vsako kršenje mirovnih pogodb nedopustno. MOŽJE IN ŽENE TRSTA! Protest, naslovljen na Organizacijo združenih narodov je doprinos k obrambi miru. Mir v Trstu pa pomeni možnost rešitve vsakega problema. Kdor odklanja svoj pristanek protestu proti izkrcanju orožja za Italijo ali druge države, dokazuje svoje sramotno zan.čevanje do italijanskega naroda in narodov drugih dežel, ki jim je namenjeno to uničevalno orodje. Toda kdor odklanja pridružitev k temu protestu, zavzame istočasno stališče samotno ri jca, to je človeka, ki je nezmožen življenja in rešitve življenja svojih dragih; stališče onega, ki pred življenjem, sveto in najvičjo dobrino človeštva, daje neplemito prednost smrti, žrtvujoč druge in sebe. Protestirajmo danes; jutri bi bilo prepozno! Protestirajmo proti uporabljanju tržaškega pristanišča v svrho iztovarjanja orožja, ki je namenjeno drugim deželam! Zahtevajmo, noj prenehajo ravnati z našim mestom kot z vojaško kolonijo ali vojnim plenom! Nočemo postati sokrivci onih. ki hočejo pripraviti nov svetovni požar, v katerem bi postali prve žrtve! Naj živi Mir! Naj živi bratstvo med narodi t 6. aprila 1950. TltZASKI ODBOR PARTIZANOV MIRU TITOVCI SE VEDNO BOLJ BOJE VOLIVNIH IZIDOV KLJUB PREVARAM, OBLJUBAM IN TERORJU bodo prebivalci cone B odgovorili NE titovcem li'^De usmerjenosti, da so imperia- A Jj’ titofašisti in klerofašisti raz-Tržaško ozemlje za določene vJ.e' ki nimajo prav nič kaj opra-s)f J z interesi italijanskega in jugo. banskih narodov in še najmanj t z interesi nas, Slovencev, Hrva-‘v 'n Italijanov STO. hiSt; ladja «Exilona», ki bi morala . "tovoriti za Italijo topove za brulle smrti proti človeškemu mesu, J»> našim bratom, očetom, mate-j rn- sestram in otročičkom, nam 1( Potrdila, kaj mislijo s Trstom, hiislijo z našo luko, kaj misli- ati 12. aprila v naši luki in jlrj2 nami. Trst naj bi torej po nji-v' žamisli postal središče voja- kih 1Q "* Provokacij; Trst naj bi postaje n'esto, od koder bi pošiljali orož-fa|‘n smrt v vse smeri; Trst bi mo- Postati mesto, ki bi jutri, ob „ '“žitvi nove vojne postalo opu- 8>e, leii »Ul, de]“6no ozemlje, ker si ne smemo -at' iluzij, da bi nas vojna pu- j,a v Pozabi. Va ''radi tržaškega položaja bi pr-rl|R at°mska bomba padla na naše v *t0 'n bi uničila vse, kar je ži-tt1^1 zdravega in sedaj kljub vse-bor y.eselega. Atomska gomba bi 8ta UsHa hišo komunista, belogardi-liij’ c*emokristjana, indipendentista, ba ra*ca, socialista. Atomska bom-V bo pri opravljanju svojega kcJ^nosnega posla gledala, kdo je e»l6 "nist ali demokristjan. Ubila bo eDih !n druge, raznesla bo telesa ■j, *n drugih brez razlike. kie(a nam torej prinaša ona pro- T^ko fadja, ki se bliža naši luki. Us°do so nam brez naše ved- tleSr “dločili ljudje, ki so sklenili ^"nno barantanje. »erL,Smerao dopustiti, da bi se im-stu'“"stične želje uresničile. Ne dopustiti, da bi nas že v na- lil) in brez vsakega procesa obso- •>o$«na strahotno smrt. Naša dolž-” dvigniti, dokler je še čas V zvezi z. bližajočimi se volitvami je AS12Z naslovila na sloven-se, hrvatske in italijanske žene cone B poziv, v katerem vabi žene, matere in sestre naj odgovorijo NE titofašistom,, naj vrnejo prazno glasovnico ali naj se vzdržijo glasovanja. Poziv pravi, da volitve 16. aprila postavljajo v nevarnost družine in bodočnost sinov. Orisuje težke razmere, v katerih živijo prebivalci cone B, ki so izpostavljeni brezbrižnosti in izkoriščanju lažnih ljudskih predstavnikov, nasilju «prostovoljnega dela», nepazljivosti oblasti po šolah kjer se ne skrbi za zdravje otrok. Po drugi strani pa se iz-črpujejo sile ljudstva za kopičenje sredstev, ki služijo nabavi orožja za novo vojno. V zaključku ASIZZ opozarja žene cone B, naj ne nasedajo provokaciji titofašistov, ki hočejo s temi volitvami uprizoriti plebiscit za priključitev k Jugoslaviji, za uradno potrditev barantanja, ki nam prav te dni dokazuje, da pomenja vojno in ponovno oborožitev. Zato ASIZZ poziva naj žene odgovorijo NE titofašistom, naj vrnejo prazno glasovnico ali naj se vzdrže glasovanja. Nadaljujejo se priprave za tako-zvane volitve, na katerih bodo javno ali pod drugo krinko nastopili titofašisti, ki so se povezali z reakcionarno duhovščino. Povsod skušajo organizirati «volivna» zborovanja, ki se jih udeležuje le malo ljudi. Tako se dogaja v veliki vasi Grizinjana, kjer sklicujejo sestanke «ASIZZ», «ljudske» fronte, zbore volivcev, mladine, itd. Na vse te sestanke pa prihajajo samo titov-ci in zelo redko se jih udeležujejo vaščani. Da bi prisilili kmete na sestanke jih po večerji lovijo po hišah. Na sestankih pa obljubljajo, da jim bodo znižali davke, da bodo nacionalizirali vse, da bodo zboljšali živinozdravniško in zdravniško službo (za ves bujski okraj je en sam živinozdravnik, ki mora iti okrog s kolesom, medtem ko se po coni B sprehajajo titovski hie-rarhi v stotinah luksuoznih avtomobilov). Postavljajo ljudem vprašanja, na katera pa kmetje odgovore: «Napravite, kar hočete». Postavili so kandidate, ki jih nihče ni volil. Ljudje se ne udeležujejo diskusij. Davkov ne iztirjujejo več. Najbrž čakajo izida volitev, da še krepkeje pritisnejo na kmete. V neki vasi Bujščine , Martiščici so na sestanku titovskih aktivistov dejali: «Kontrolirati moramo vse, ki ne bodo šli na volišče, ker so sovražniki ljudske oblasti». Prav' tako so dejali, da morajo pustiti pri Narašča zanimanje za kongres partizanov miru Prisostvovali bodo člani Svetovnega odbora partizanov miru in delegati drugih držav V tem tednu se nadaljujejo priprave za zborovanje partizanov miru, ki bo, kot že najavljeno dne 15. in 16. aprila t. 1. v dvorani Kina ob morju. Tržaški partizani miru se vneto pripravljajo nà svoje letno zborovanje prav v dneh, ko vojni hujskači pospešujejo z mrzlično naglico svoje priprave za novo prelivanje krvi in solza, za nove žrtve vsega človeštva, nova rušenja mest in domov. Vršijo se prav v dneh, ko hočejo naše mesto spremeniti v vojaški objekt, ki bi bil izpostavljen prvim srprtnonosnim udarcem vojne vihre. Toda prav vest o nameravanem izkrcanju orožja je še bolj vzpodbudila naše ljudstvo h konkretnim oblikam borbe za mir. Po mestnih predelih in okolici se vrstijo zborovanja in volitve delegatov, ki bodo prisostvovali dvo-dnevnemu zasedanju. Iz dneva v dan narašča zanimanje ljudstva za to mogočno manifestacijo partizanov miru. Na Kolonkovcu so na izrecno željo udeležencev izvolili 27 delegatov mesto 15, kot je bilo prvotno namenjeno. V Nabrežini in Dolini so že sestavili krajevne odbore partizanov miru ter bo prihodnji teden zborovanje. Veličastnega zborovanja miru se bo udeležilo prilično 22 delegatov iz mesta in vasi. Tržaški odbor partizanov miru je že razposlal povabila, bodisi Svetovnemu odboru partizanov miru, kakor tudi odborom Italije, Francije, Nizozemske, Avstrije, Madžarske, Poliske in Češkoslovaške. Povabila so bila poslana tudi vidnejšim predstavnikom krajevnih civilnih oblasti, slovenskim in italijanskim intelektualcem ter drugim. miru Fondove «socialiste», češ da je «demokracija» («čudno» pa da za kominformiste ni take demokracije). V Sečjolah in Sv. Jerneju se je večina ljudi odločila, da ne bo šla na volišče, ker je nezadovoljna zaradi davkov, nizkih cen kmetijskim pridelkom in prisilne oddaje. Zato so še doslej nepoznani elementi prišli agitirat za «ljudsko» fronto. V Portorožu in Novem gradu ljudje uredijo tako, da jih titovski priganjači ne najdejo doma, ko priha-jaji s svojimi resolucijami in agi-taciskimi gesli. V Betonigli so «predložili» 20 kandidatov, za katere prebivalstvo ne ve, kje so jih iztaknili. Pretekli teden je jrišel v Brtoniglo nek funk. cionar iz Jugoslavije, ki je nameraval govoriti na «volivnem» shodu. Kljub prizadevanju titovskih aktivistov, ki so s kamioni hiteli nabirat ljudi, je shod zelo klavrno izpadel. 27. marca so po dolgem času poslali v Brtoniglo kamion mesa. Toda meso je bilo zelo slabo, tako da so ljudje rekli, da ga ne bodo več kupili, ako bi še kdaj prišlo. 1. aprila je titovski hierarh, A-bram govoril v Strunjanu. Obljubljal je mnogo reči, toda zaradi očitnega mrmranja prisotnih, je moral priznati, da je marsikaj v neredu. «Zagotovil» pa je, da bo po volitvah boljše. To pač že pet let pravijo. Kar se pa tiče gospodarskega stanja prebivalcev, titofašisti plačujejo vino po 12 din in ga prodajajo po 42. Zaradi pomanjkanja sena morajo kmetje prodajati živino. Titn-fašisti plačujejo za prašiča dveh stotov 6000 din, meso pa prodajajo po 90 din kilo. Kruh na prosto prodajo stane v koprskem okraju 60 din kg. in v Bujščini 72 din. Bolnišnica v Kopru je zelo v slabem stanju. Za popravila se ne zmenijo. Za prevoz bolnikov pa so tako brezbrižni, da je nek bolnik moral čakati 20 dni, ker se je bolniški avto pokvaril. Istočasno pa si fašistični hierarhi kupujejo razkošne vile in avtomobile. Uvedli so strogo kontrolo nad čolni, ki prihajajo in odhajajo iz cone B. Vsi delavci se morajo vpisati v fašistične sindikate Fetronia, ker jim drugače odvzamejo nakaznice in borne priboljške. Zaradi tega bo prebivalstvo cone B reklo NE tem ljudem, ki skušajo s svojimi ukrepi ugonobiti cono B. slavne Rdeče Armade, osvoboditeljice Madžarske. Ljudskemu slavju je prisostvoval tudi sovjetski maršal Vorošilov, ki je izrazil v svojem govoru globoko prepričanje, da bodo tudi jugoslovanski narodi strli izdajalsko kliko in se vrnili v vrste bratskih dežel ljudske demokracije. 12. kongres KP Francije Tržačani nočejo več poslušali brlizgov siren in brnenja bombnikov Protestna brzojavka tržaških partizanov miru na OZN in velesilam Protesti strokovnih zvez ES - Mnenje demokratičnih županov PARIZ — v dneh od 2. do 4. t. m. je zasedal v delavskem predmestju Gennevillierju 12. kongres Komunistične partije Francije. Kongresa se je udeležilo 900 delegatov. Med povabljenci so bili predstavniki KP in delavskih strank Italije, Španije, Albanije, Anglije, Svice, ZDA, Belgije, Luksemburga, Švedske, Nizozemske, STO in Izraela. Najavljeno iztovarJanje ameriškega orožja za Italijo z ladje «Exilo-na», ki bi morala prispeti v Trst 12. aprila, predstavlja grobo kršitev mirovne pogodbe. Mirovna pogodba l Italijo obvezuje OZN, da zagotovi suverenost, demilitarizacijo in nevtralnost Trsta. V imenu včlanjenih strank, organizacij in prebivalcev podpisani odbor protestira in zahteva posredovanje Varnostnega sveta za onemogočitev iztovarjanja in uporabljanja Trsta kot vojne luke. TRŽAŠKI ODBOR MIRU Imperialistične spletke v Indoneziji JAKAKTA — V sredo je skušalo nekaj vojaških edinic nizozemskih kolonjalnih čet izvesti v prestolnici Vzhodne Indonezije vojaški udar, ki je sličen državnemu udaru kapetana Westerlinga. To je očividna posledica nasprotujočih imperialističnih interesov v Indoneziji. Cim je v javnost zvedela o nameravanem izkrcanju ameriškega orožja v našem pristanišču, je tržaški odbor partizanov miru, kot prvi povzel konkretno akcijo, da obvaruje naše mesto pred grozečo vojno nevarnostjo. Generalnemu tajniku Organizacije združenih narodov je namreč poslal protestno brzojavko, v kateri zahteva posredovanje OZN v svrho spoštovanja mirovne pogodbe, demilitarizacijo in popolno avtonomijo STO. Prepis brzojavke pa je poslal v vednost vsem štirim velesilam. Ta vznemirljiva vest pa ni mobilizirale samo partizanov miru, marveč je zajela tudi sloje prebivalstva. Prav v teh dneh kroži po vseh mestnih predelih, tovarnah in podjetjih protestna resolucije nu OZN proti izkrcanju orožja. Ta protestna resolucija ima med prebivalstvom širok odmev. Do sedaj jo je podpisalo že par desettisočev Tržačanov vseh slojev in politične pripadnosti. Prebivalstvo se v polni meri zaveda, da bi se z izkrcanjem prvega tovora orožja za Italijo, naše mesto dejansko spremenilo v pravo vojno luko, ki bi postala prva žrtev novega svetovnega prelivanja krvi. V sredo se je ponovno sestal tržaški odbor partizanov miru, ki je izglasoval poseben poziv tržaškemu prebivalstvu (katerega objavljamo na vidnem mestu). V teh dneh, ki so za obstoj našega mesta pomembne važnosti, so že zglasile na ZVU številne delegacije moških, žena in mladine. Tržačani zahtevajo, naj se ZVU zavzame, da ne bo Trst postal pristanišče za izkrcavanje vojnega materiala. Prav ZVU se nikakor ne more izogniti svojim dolžnostim, ki temelijo na spoštovanju mirovne pogodbe in zaščiti našega ozemlja. Protestne resolucije so poslali delavci, udruženi v strokovni zvezi petrolejske industrije ES, delavci strokovne zveze kovinarjev ES, Zveza upokojencev ES. ASIZZ pa je poslala Mednarodni demokratični ženski zvezi posebno pismo za akcijo solidarnosti tega mednarodnega ženskega foruma. Odbor partizanov miru pristaniških delavcev pa je sklical za jutrišnji dan veliko protestno zborovanje, ki bo v dvorani Kina ob morju, kjer bodo vsi pristaniščniki dvignili svoj enoten protest proti naklepom, ki bi imeli za naše mesto tragične posledice. Zborovanju bodo prisostvovale tudi delegaci‘c 'pristaniščnikov iz Ancone, Genove, Neapelja, Livorna in Benetk. Prisotna bosta tudi italijanska poslan-ca-pristaniščnika tov. Borin iz Benetk in tov. Jacoponi iz Livorna. V zvezi z nameravanim izkrcanjem smrtnonosnega orožja v tržaški luki, smo se obrnili do demokratičnih županov treh podeželski občin, in jih vprašali za njihovo mnenje. V odsotnosti miljskega župana tov. Pacca, smo govorili s podžupanom tov. Micorjem, ki je čital vest • > izkrcanju v časopisju. Kot učitelj ima tov. Micor dnevne stike z znatnim številom prebivalstva. Ta vest ni vznemirila samo mene — nam je dejal tov. Micor - marveč je razburila tudi ostalo prebivalstvo, ki ima že v tem jasen dokaz o bodoči usodi Trsta v primeru nove vojne, za katero pa so priprave dejansko že v teku. Trst bi postalo središče NOVA BABICEVSKA teorija o “nadčloveku,, Na tem zborovanju bo tržaško ljudstvo, potom svojih delegatov ponovno potrdile svojo vročo želje po miru ter obsodilo priprave vojnih hujskačev, ki si želijo novega bratomornega klanja. Naše ljudstvo bo ponovno potrdilo svojo odločno voljo po miru v našem mestu kakor tudi po vsem svetu. Proslava V. obletnice osvoboditve Madžarske BUDIMPEŠTA — 4. t. m. je proslavljal madžarski narod V. obletnico osvoboditve izpod nacifašistič-nega jarma. Ob tej priliki je prišla se posebno do izraza iskrena hvaležnost vsega ljudstva do zmago- Preteklo soboto in nedeljo so tu-1 kajšni titofašisti sklicali takozvani I kongres fantomske babičevske Osvobodilne fronte. Zanimivo je ugotavljati, kdo se danes trka po prsih da predstavlja tržaške Slovence. Tržaške Slovence naj bi torej predstavljali ljudje, ki sploh ne vedo, kaj so tržaški Slovenci; ki so zgubili vsako vez z našimi ljudmi in MORAJO biti titovci, ker drugače zgube službo, več ali manj mastno plačo in vse udobnosti, ki so si jih s svojim izdajalskim početjem «priborili». Mnogo po je tudi takih, ki ne morejo predstavljati tržaških Slovencev, ker niso iz Trsta in tržaškega življa ne poznajo, kakor dokazujejo vse njihove akcije. Drugi pa so najbolj zakrknjeni nacionalisti, ki so bili vedno (v besedah) edini prvoborci za slovenske pravice, a ko si za časa ilegale prižel k njim, naj ti prevedejo nekaj nujnega, so te se strahom, trepetom in ošabnostjo zapodili iz svoje hiše. Ali ni res, gospod Kukanja? Ali naj bi Slovence iz Trsta predstavljali protikomunisti, ki so se s svojim protikomunizmom celo v zaporu ponašali, kakor je primer Dekleve. Predolgo bi bilo naštevati vse zakrknjene protikomuniste, nacionaliste, protiljudske elemente in ko-ritarje, ki ne vedo, kaj je ljudstvo Nas najbolj zanima, kaj so ti ljudje na tem «kongresu» odločili in povedali. Podrobneje se bomo tega «kongresa» dotaknili v svojih prihodnjih številkah Babič je na tem kongresu dokončno povedal, da je Tito sklenil z De Gasperijem sporazum glede Tržaškega ozemlja in se samo jezi na italijanske šoviniste, ker so tako «podli», da zahtevajo celo jugoslovansko cono STO. Q Trstu in njegovi usodi pa niti besedice. Saj je t.) ukaz imperialistov in njihovih tito-fašističnih hlapcev. Ni povedal, da se moramo Titu in njemu, Babiču zahvaliti, ako nameravajo Anglo-amerikanci izkrcati prvo pošiljko orožja za Italijo vprav v Trstu, ki bi s tem postal vojno oporišče, odprto pred vsemi vojnimi vihrami, zpostavljeno vsakemu zračnemu, morskemu in kopnemu napadu. Ni povedal, da se moramo zahvaliti titovskemu hlapčevstvu do impe- rialistov, ako se bomo morali bati, da bo prva atomska bomba padla na Trat in ga uničila, tako da ne bo ostala niti ena hiša pokonci. Tega ni povedal, ker je zanj važno le, da se konkretizira skupna protikomunistična osnova za pripravo nove vojne proti SZ in demokratič. nim deželam. Iz tega «kongresa» je postala tudi še jasnejša šovinistična podlaga, na kateri temelji njihova «OF». V vseh referatih so poudarili manjvrednost italijanskega ljudstva in so prišli do sklepa, da je SAMO trdna OF predpogoj za razvoj slovansko-ita-lijanskega pokreta. S tem so torej povedali, da gredo po poti Hitlerja in Mussolinija in da so tudi zase skovali neko novo, istočasno pa staro Ničejevo teorijo o «nadčloveku», ki naj bi se imenoval titovec. Vsekakor je to zelo laskavo za razne Petrome, Laurentije in Sorte. Toda takih šovinističnih in «nadčloveških» cvetk je mnogo v babi-čevskih referatih. Povrnili se bomo in tako osvetlili našim ljudem do kake skrajnosti so prišli ti izrodki našega ljudstva, ti izrodki človeštva. za pošiljke vojnega materiala in kot tako vojaški objekt, ki mu je usojeno uničenje. Vest o izkrcanju nam prikazuje v pravi luči grozečo nevarnost vojne, proti kateri moramo takoj zavzeti stališče. Bližajoča se nevarnost nove vojne pa je tem bolj občutena med miljskim prebivalstvom, ker je bilo v zadnji vojni neposredno prizadeto. Naša občina ima veliko število vojnih sirot, vdov in invalidov, ki še danes živijo v pomanjkanju. D očim čakajo delavci ladjedelnice Sv. Roka, da bi prišli do bornega zaslužka, se jim obetajo pošiljke orožja, ki :: bi povrzročilo nova razdejanja in žrtve. Tov. Pirc, župan občine Zgonik, nam je v kratkih ln preprostih besedah povedal naslednje: «Vsako raztovarjanje orožja pomeni dejansko ogražanje miru, ki si ga vse I ljudstvo goreče želi. Kdor danes raztovarja orožje ga brez dvoma namerava uporabljati za nova rušenja domov in množično uničevanja človeštva». V razgovoru s tov. Lovriho, županom dolinske občine, nam je sled-I nji podal svoje mnenje: «Vest je I pretresla mene kakor tudi druge i ljudi, s katerimi sem imel priliko j govoriti. Posebno pa je pretresla j one, ki so okusili grozote zadnje 1 vojne. Smatram, da je dolžnost vsakega demokrata In vseh dobro- mislečih ljudi, da se združijo v eno- i ten in oločen protest, s katerim nam bo uspelo, da odvrnemo groze- čo nevarnost». il Te dni se odvija v Trstu izredno težak gododek: prvi tovor orožja za Italijo je že na poti v našo luko. Haztovor orožja predstavlja za vsako deželo nesrečo, ker je to neizbe.en korak k vojni. Se nikdar se namreč ni dogodilo, da bi se izdelano orožje ne uporabljalo. Prav zaradi tega za Trst ni samo problem miru ali vojne, marveč usode mesta in Svobodnega tržaškega ozemlja. Z izkrcanjem orožja v našem mestu, ki je nametijeno za Italijo, mesto da bi te izkrcalo v Genovi ali Neapelju, se Je hotela ameriška vlada izogniti tveganju, da bi se ladje PAM (načrta za vojaška pomoč) sprehajale od ene luke do druge, kot se to dogaja v Franciji. Smatrala je. da je Trst zaradi svojega posebnega položaja, lažja točka za pristanek ladje. S tem pa hoče obenem postaviti svet ,*>red izvršeno dejstvo, ki naj pomeni, da je Trst mesto priključeno Italiji in zasedeno po anglo - ameriških četah. Gre torej za pravi in dejanski prelom mirovne pogodbe za STO. Ladja PAM - Načrt za vojaško pomoč NVP), ki pluje v Atlantiku, ne predstavlja samo proteina določb mirovne pogodbe z Italijo, katere prepovedujejo njeno oboroževanj, marveč nosi tudi dejansko razveljavljenje mirovne pogodbe za STO. v kateri je predvidena politična avtonomija pod u-pravo OZN. Ce bi ostali povsem ravnodušni pred tem poizkusom razveljavljenja mirovne pogodbe in ustvarjanja izvršenega dejstva, bi dejansko potrdili to stanje pred svetom in Organizacijo združenih narodov. Kakšna bi bila ta ureditev? Predvidevanja so zelo lahka in ni treba pri tem nikakega posebnega razmišljanja. To bi bila uradna izpopolnitev «statusa uod, to Je sedanjega položaja: cona A Italiji s tujo vojaško zasedbo, cona B pa Titu; torej «nesramno barantanje», ki ga je naša Partija vztrajno in odločno razkrinkala. S prihodom prvega tovora orožja se zaključuje prva laza priprav, pri katerih ima Trst vlogo strateškega oporišča za ameriško vojno. Ta faza priprav se je označevala v otenzivi proti delavskemu razredu, njegovi enotnosti, v poskusih uničevanja borbenega duha in goreče želje po svobodi in miru. Kdor hoče pripraviti vojno, mora predvsem porezati nohte tistim, ki odločno zahtevajo mir. Pri teh akcijah za razbitje, rušenje in deklasi-fikacijo delavskega razreda, so skušali uporabljati vsa sredstva: gospodarsko upropaščanje STO, zaporo tovarn, postopne odpuste z dela, izpremembo Trsta v mrtev obmorski kotiček, kjer je zaprta vsaka pot, kjer manjka vsaka perspektiva, razen one za izselitev v tujno. Rezultat je, da je Trst evropso mesto, ki ima sorazmerno na j višje število brezposelnih, ljudi brez bodočnosti, prostitutk in samomorov. Ofenziva proti delavskemu razredu pa je bila obenem ofenziva proti vsemu prebivalstvu, ki ima prav v temu svojo žilavost. Mogočna februarska stavka Je bila neovrgljiv dokaz vzajemnosti med interesi delavskega razreda in prebivalstva: 600 milijonov neizplačan h mezd in plač je znižalo potro.ne možnosti delavcev in to s poraznim vjolivom na množico malih in srednjih trgovcev, ki so bili prisiljeni na razne likvidacije in nagle razprodaje, da s tem odpomo-rejo naraščajočim gospodarskim težkočam svojih trgovin. Iz te faze, ki jo lahko imenu 'e-mo fazo posrednih priprav, se hoče priti na fazo neposrednih priprav Trsta kot vojaškega oporišča. Prihod ameriškega orožja bi moral služiti kot izhodna točka. S premaganjem te točke bi imela ameriška vlada proste roke za pospešeno militarizacijo Trsta, s posledicami, ki si jih pač lahko predstavljamo. Ti težki dogodki morajo vzbuditi pri vsakemu Tržačanu zdrave pameti, razen seveda, ako ni to dobro rejen kapitalist, ki ima možnost bega v Svico — resne pomisleke za bodočnost lastne družine, otrok in lastne strehe. V vojnih načrtih, ki so jih przlv te dni izpopolnili na konferenci v Haagu razni načelniki vojaških generalnih štabov. Trst ne predstavlja samo centra stavkokaštva, legaliziranega od Delavske zbornice, z nalogo da zada zahrbtni udarec Junaški in krvavi borbi italijanskih delavcev in partizanov miru, Trst nima samo vloge psa čuvarja, ki mora paziti na delavske pokrete velikih industrijskih mest Severne Italije in Slovenije. V primeru vojne bi naše mesto takoj postalo važno protisovjetsko zaledje in to zaradi svojega zemljepisnega položaja, kakor tudi zaradi svoje industrije. Vsak Tržačan si mora takoj dobro zapomniti opomin, ki ga je dal Malenkov, ob priliki proslave Oktobrske revolucije Ako bi bili ameriški statisticarji tako blazni ter sprožili novo vojno —je opomnil Malenkov — ne bi jokale samo sovjetske matere, marveč bi tokrat jokale tudi ameriške. Ustvariti iz Trsta vojaško bazo. pomeni ustvariti vojaški objekt, ki bi bil Izpostavljen prvim in usodnim udarcem vojne. To pomeni, da bi se naše mesto na mah izpreme-nilo v požgano in opustošeno ozemlje Dočlm se odvijajo dnevi, ki so odločilni za usodo STO in bodočnost vsake tržaške družine, so se v nedeljo sestali v našem mestu prav tisti ljudje, ki so odgovorni za to stanje. Istrski CLN in župan Bartoli so v Rimu pristali na De Ga-sperijev predlog za sporazum med vojaškimi vladami obeh con, ki naj izpopolni «statu quo». Ti ljudje so pretakali v nedeljo krokodilove solze nad usodo «istrskih» bratov. Istotako bi bili pripravljeni pretakati solze nad usodo «tržaških» Vojaško oporišče pomenja bombardiranje bratov, ki bi jih doletelo kai.o bombardiranje, katerega pripravljajo ara v oni. Ti ljudje so pokrovitelji in sokrivci politike barantanja, ki je imel edinstven cilj vojnih priprav. Ladja nesreče, ki pluje proti naso luko predstavlja logični zaključek. Ali bodo Tržačani dopuščali, da se un či mirovna pogodba; da se izpremeni njihovo mesto v velikansko vojašnico; da se upropasti industrija, ki ni posredno zainteresi- J rana -v vojnih pripravah; da se daje prednost vojaškim potrebam; da naraščajo armada brezposelnih, fa-limenti in menični protesti? Ali ho-:ejo Tržačani ponovno sl šati smrtonosno brnen e orjaških letal za bombardiranje? Naj vzklije torej mogočen in e-noten protest vseh slojev. Naj zraste nepremagljiva enotnost iz tine-vov velike februarske stavke, da .orokleta ladja, ki prinaša našemu ozemlju nesrečne dneve, ne bi nikdar prispela v naš zaliv. Množična streljanja podivjanega Orožje ..Exilone" služi za usmrtitve ! V ponedeljek 3. aprila je poteklo Ne smemo pozabiti openskih mufe-,t let od dneva, ko so fašistične ; cenikov, ki so v enem samem hipu horde na Openskem strelišču ustre- poitali žrtve strahotne vojne. Oh lile 72 nedolžnih žrtev zaradi na-, priliki obletnice teh mučenikov pada na nek vojaški kino na Op- , spomnimo Se jih in zaobljubimo jim, činah. I da bomo poostrili borbo za ohrani- Opčine so tistega dne pogledale lev miru, proti vsem imperialistič--v obraz strahotni vojni, ki je ugra- nim poskusom za zanetitev tretje bila in pognala v smrt očete, brate, sestre, sinove, matere in druge svo-j ce, porušila domove in razdejala svet. Kot je na Opčinah zadela fašistična krogla 72 nedolžnih žrtev, tako se, padali v večjem ali manjšem številu talci širom sveta. Po vseh preslanih žalostih, trpljenju, lakoti, brezdomju itd., nam še danes ni zagotovljen mir, in vprav sedaj lahko jasno vidimo, kako se anglo-ameriški imperialisti pripravljajo za tretjo svetovno vojno. Naše mesto so si izbrali za center mednarodnih intrig, ki naj bi jim pomagale pri uresničevanja podlih in že v naprej pripravljenih načrtov. Ne bomo dovolili, da bi se ponovila vsa tista dejanja iz pretekle vojne, v kateri je izgubilo življenje na milijone delovnih ljudi, ki niso hoteli vojne, marveč mir, delo in kruh, ter bratstvo med vsemi narodi. svetovne vojne. Zavedati se moramo, da edino borba za mir nas lahko reši vojnih strahot, ki bi v prihodnji vojni brez dvoma bile še groznejše in ki ne bi nobenemu prizanesle. Vprav danes bolj kol kdaj koli, se na našem Ozemlju čuti potreba po strnjenosti vseh miroljubnih sil v eno fronto, ki bo poostrila svojo borbo za dosego miru in uničenja vseh vojnih načrtov netilcev nove vojne. Ali je tudi to "informbirojevska ------laž.. ?---- ostale cene ‘i CONA B NE BO POTRDILA BARANTANJA SLOVENCI, HRVATI IN ITALIJANI bodo odgovorili NE titofašistom «Volivne» priprave v coni B so v «polnem teku». V tej zvezi je prišlo popolnoma do izraza zavezništvo med titofašisti in klerikalno reakcijo. Medtem ko se je v Jugoslaviji to zavezništvo pokazalo v pozivih katoliške reakcionarne duhovščine, naj volivci oddajo svoj glas za titovsko razbojniško tolpo n za klerikalne kandidate, ki so jih postavili s pomočjo fašistične vlade, se je v coni B predstavila na volitve neka nova stranka po imenom «socialnega krščanstva». Petek, udbovski prvak cone B je takoj pohitel z «razkrinkanjem» te stranke in jo «ožigosal» kot istr-iko podružnico Democrazie Cristiane, ki pa je odgovorila, da nima kaj opraviti s skupino cone B. Nekaj dni pozneje pa se je oglasil monsignor Musizza iz Kopra, ki je dejal, da «iniciativa» ustanovitve krščansko - socialne stranke pripada njemu in drugima dvema monsignorjema. S tem je dokazano, da ima svoje prste vmes klerikalna reakcija. Istočasno je ta klerikalna zadevščina sad «naporov» titofašističnih rasov cone B, ki so podprli «socialno krščansko» stranko monsignor-ja Musizze, da bi ustvarili videz «demokratičnih» volitev, da si zagotove glasove klerikalno usmerjenih volivcev in da izpolnijo želje noni nekaj več glasov? Titovci pošiljajo po hišah ljudi z resolucijami, ki zahtevajo za kandidaa določeno osebo. Mnogo ljudi mora iz bojazni pred represalijami podpisal te resolucije. Mnogo jih je pa, ki odklanjajo svoj podpis; drugi pa gredo proč od doma, ko zvedo, da so k njim namenjeni lovci na podpise, kakor se je zgodilo v Škofijah I. Ko so titovci nabrali nekaj takih podpisov gredo k zainteresiranemu in mu rečejo, da ga «ljudstvo zahteva kot kandidata», kakor se je pred dnevi dogajalo v Kopru. V neki vasi v Bujščini so titofašisti sklicali nek «predvolivni» sestanek. Prebivalstvo pa se ni odzvalo pozivu titovskih kurirjev, zato so morali ta sestanek odložiti na «poznejši čas». Prebivalci iste vasi so se v svoji pretežni večini odločili, da ne bodo volili. Rekli so, da se niso prestrašili Mussolinija in da | se ne bodo prestrašili Tita in da zato ne bodo šli na volišče. Pred dnevi so titofašistični aktivisti hodili po hišah v Dekanih in zbirali podpise za priključitev k Jugoslaviji. Znano je, da so Dekani popolnoma slovenska vas in da so dale precejšnje število svojih sinov za borbo proti nacifašizmu Mnogo prebivalcev te vasi je padlo v bojih NOB proti nacističnim hor- fNočemo več porušenih domov! ÉMHMjg|hà dam. Zato so Dekančani odgovorili n,t to titovsko provokacijo s popolnim vzdržanjem. Samo IH ljudi je podpisalo za orila j učite i' k ugoslaviji. Prebivalstvo v Dekanih je s tem dokazalo, da hoče spoštovanje mirovne pogodbe, imenovanje guvernerja, konec titofašističnega terorja. 16. marca je bilo prav tako v Dekanih «predvolivno» zborovanje. Prisostvovalo je okrog 150 ljudi. Po poročilu govornika, ki je zaključil svoj govor z besedami: «Kdor je z nami, naj dvigne roko», je dvignilo roko samo 6 ljudi. Ostali so molčali. Iz več krajev cone B prihajajo vesti da titofašisti niso napravili mnogo, da bi poučili ljudi o volitvah. Prebivalci so mnenja, da titofašisti skušajo držati volivce v nevednosti, da bi jih na lažji način opeharili. Iz volivnih namenov so Utofaši-sti postali veliki «prijatelji» ljudstva. Tako so začeli razdeljevati živilske nakaznice kmetom, ki >ih niso nikoli imeli. Dajajo jih, tudi fašističnim in bogatim kmetom ki so vedno mrzili vsak ljudski po-kret. Poleg tega pa izdajajo bone za gnojila vsem kmetom, ki jih hočejo, To se do sedaj ni bilo nikolj zgodilo. Kmetje pravijo: «Zgleda, da jim je prišla voda h grlu, če nam ponujajo nakaznice, gnojila in drugo, samo da bi za njih volili!» V Kopru so razširili govorice, da bodo zgradili blok hiš ob luki. Na istem mestu pa, kjer bi morali zgladiti te hiše, so v teku vojaška dela, kar «prepričuje» prebivalce o «dobrih» namenih titovskih oblasti. V Kopru so postali V lovski kandidati trgovec Franc Lanza, fotograf Libero Pizzarello in nek Sandrin. Vsekakor so te ljudi pritegnili z kdovekakimi obljubami. Ti ljudje naj bi jim služili kot vaba na koprske voli vre, ki so odločno proti titovskim oblastem in njihovi politiki, ki je slabša od fašistične. Vsa ta dejstva nam potrjujejo, da so le volitve od imperialistov, ti-tofašistov in klerofašistov sklenjena tiuika na škodo istrskega prebivalstva, ki hoče živeti v miru in svobodi, ne pa biti sokrivec barantanja v vojne namene. Kje so pa V poslovalnici okrajnega magazina v Slovenskih Konjicah so ze pred 14 cmevi dobili precejšnjo zalogo vloženih, kislih kumaric, paradižnikov, redkvic itd. Ljudje, ki si hočejo nabaviti vloženo zelenjavo dobivajo ze 14 dni isti odgovor: «Nimamo cen», bicer m to ed.nstve-m primer v Slovenskih is-onjicah, da blago čaka na cene, namesto da bi bilo obratno, potrošniki pa na vse skupaj, — X. J. llz Ljudske pravice, 12. marca 1950). V KLO v Stari vasi je bil prejšnji odbor naklonjen večjim kmetom, ki sta jih ščitila predsednik in tajnik. Med njunima zaščitene! je bil tudi kmet Anton Sodica iz Dramelj, ki ima 19.92 ha zemlje. Prav nič niso okrenili, čeprav je zatajil 22 arov zemlje, oddal namesto 10Ó3 kg goveje živine le 433 kg. Oddati bi moral dva pitanca po 120 kg, oddal pa ni nobenega. Dolgoval je tudi 80 kg masti, na kar ga je odkupno podjetje spomnilo, vendar brez uspeha. Tudi v KLO v Čatežu so mnogim malim in srednjim kmetom določili večjo oddajo v korist večjim posestnikom. Iz novomeškega okraja poročajo, da so v St. Jerneju, Orehovici in Zagradu znova določili 224 večjim kmetom skupno oddajo 145.000 kg krompirja. Ti kmetje so poprej prejeli bodisi odločbe s prenizko oddajo ali pa jim sploh niso bile izdane. (Iz Ljudske pravice, 16. marca 1950). miim/IM BE/EDfl Kdo ho zmagal ? Ob priliki proslave Prvega m,-ja je izvršilni komitet ZKiVi na±*i-veuul tekmovanje za ponovno vpisovanje številnih nnaa.niev m miri.nic v slavno Zvezo komunistične mladine. Tekmovanje se je pričelo 15. marca hi se bo zaključilo Prvega maja. Tekmovanje je organizirano: a) za najboljšo sekcijo, ki bo vpisala največje število v seznamu vpisanih mladincev; za 5 mladincev ali mladink, ki bodo vpisati največje število mladincev. Mladi komunisti lahko vpišejo tudi mladince, ki ne spadajo v njih sekcijo, m sedež 1K ZKM z zneskom 10 lir Vpisovalne pole se morajo poslati za vsako izkaznico. Nagrade so naslednje: Najbolša sekcija dobi zastavico; med 5 mladinci, ki so se najboljše izkazali pri vpisovanju, bo eden prisostvoval prazniku «Unità» v Italiji na Stroške 1K ZKM, drugi bo obiskal en;) izmed mest v Italiji; tretji bo prejel 10 knjig «Universale economica»; četrti in peti pa šestmesečno naročnino na «Vie nuove» in «Pattuglia». Nagrade bodo razdeljene po Prvem maju. Izvršilni komitet Zveze komuni- PRED 5. OBLETNICO JUNAŠKE SMRTI O NASTANKU IN BORBAH ruskega jurišnega bataljona Bazoviške brigade Čitajte « širite podpirajte DELO» 2. maja letošnjega leta bo potekla 5. obletnica junaške smrti 29 sovjetskih vojakov, ki so padli.na Opčinah v bojih za osvoboditev Trsta. Časopisi še nikoli niso pisali o teh ruskih vojakov in o ruskem bataljonu, ki je bil del našega IX. korpusa. Molk titovskega ča- množicah in tudi posamezno. Tako jih je ob neki priliki zbežalo 72 skupno z orožjem, mulami in vso ostalo opremo. Ko so Nemci tekom mesecev videli, da dobiva beg ruskih vojakov vse večji obseg, so vse ruske enote premestili v Italijo ter jim stalno menjali bivali- Intvige titovcev proti ruskemu bataljonu - Zakaj je bataljon vedno imel tako visoke izgube ? sopisja o tem ruskem bataljonu je bil del njihove načrtne ofenzive proti vsemu, kar so naredili Sovjetska zveza in njeni narodi za o-svoboditev vsega človeštva. Ruski bataljon je bil formiran jeseni 1943. leta iz ruskih vojakov, ki so zbežali iz nemških formacij, kamor so bili prisilno mobilizirani. Kot 2. jurišni bataljon Bazoviške brigade je bil vključen v sklop 30 divizije IX. korpusa. Nemcem je v tistih časih začelo primanjkovati ljudi. Zato so prisilno mobilizirali ruske ujetnike. Deloma so tudi ruski ujetniki v koncentracijskih taboriščih, kjer so jih načrtno iztrebljali, sami zaprosili za vstop v nemško vojsko, seveda z namenom, da pri prvem stiku s kakimi zavezniškimi enotami zbežijo. In v resnici so Rusi iz teh nemških vojnih formacij bežali v Ne dopuščajmo več kaj takega! šče. Tako so Nemci upali, da bodo preprečili ruskim vojakom, da stopijo v stike z ilegalnimi organizacijami in partizani. Ruski bataljon jc štel povprečno 270 mož, ki so se pri izgubah izpopolnjevali z novimi ubežniki. Ta bataljon je vzdržal najtežje in najbolj krvave borbe IX. korpusa od 1943. leta pa do osvoboditve Trsta. Danes, ko nam je znana vsa izdajalska politika imperialističnih a-gentov titovske skupine v zadnjem času in že v narodno - osvobodilni vojni, lahko mirno trdimo, da so poskušali titovski agenti ta bataljon Ne smemo dovoliti, da bi nam ponovno vsiljevali orožje za klanje brata, matere, sestre, otrok in svojega bližnjega ! V tem duhu praznujmo letošnje Velikonočne praznike. stične mladine poziva vse mlad® komuniste, naj se aktivno ude eži" lega tekmovana z geslom: «Za n*“ in socializem prinašamo v ZKM nove stotine mladincev in mladink " Mladinci in mladinke Prvi nijtij se bliža! Mladinci in mladmke še zavedaj" važnosti proslave oeiovnega P"aZ" nilca Urvegu maja in so z velik1111 veseljem začeli s teiovacvnimi va" jami. Z zadovoljstvom ugotavlj"' mo, kako se mladina po lazn.h sc.'" čijah v velikem številu vadi PTV°" majskih telovadnih vaj in nesiiT' no pričakuje dneva nastopa, 'fak" se na Kolonkovcu vadi nad 48 ml"" dincev, v Sv. Križu 37, na Brl,se' ku, pri Sv. Ani, v Skednju, v U°' lini število mladine presega Tudi mladina iz Rocola, Sv. Vid"' Campor, Boljunca ne zaostaja li omenjenimi vasmi. Mladina iz ostalih krajev, ki z nekoliko zamude pričela, ne I1" zaostala za drugimi. Mladina Proseka in Konlovela širi svoje vrste Pred šestimi meseci je bilo število mladih komunistov na Prosek" in Kontovelu zelo nizko. Sedaj Pa vidimo, da na mladinske sestank’ prihajajo vedno novi in novi ml" dinci in bo v prav kratkem čas" mogoče ustanoviti skupino kom" ciistične mladine. Mladi komunis 1 s Proseka in Kontovela so zelo ak tivni. V kratkem času so nabra 8000 lir ter si nabavili razne ikre' namizni tenis in nakupili nek" knjig. Sedaj že imajo sobo, v k" teri sc sestajajo , zabavajo, citai" itd. Za vzgled naj nam bo mladim1 Proseka in Kontovela, ki e je zn" la v kratkem času združiti in ?v' šati število tnladih komunistov. Nekaj o škedenjski mladini Pohvaliti moramo tudi škedeni ko mladino, ki se ne dolgočasi 1 in se z vsem veseljem udelež°j prosvetnega delovanja. Ustanov1 je mladinsko dramsko skupino 1 se prav pridno uči igre «Povodw mož». V tej igri ima vse vloge m,a dina ,ki se pridno uči in dobro P° daja svoje vloge. Ne moremo d11 mo ne da bi omenili Nerine.Kad ' Guida, vrsto mlajših, ki se b""^ s to igro prvič pokazali na °“r kot so Sergij, Marija, Aleksand1 Lucija, Laura, Mara, Neva in druš Tudi pevski zbor se je v Skeddi1' - obnovil. Seveda tudi tam mlad11!, zaostaja. Zenski aktiv K. M-svoje člane in ostala deklf priredil krojni tečaj, kateremu P sostvuje veliko število deklet mia*: se ne za Pa tudi športa škedenjska na na zanemarja. Pri košarki so prav dobro pokazali, kar gre vP ka pohvala tov. Žarku. Videli P bomo, kako se bodo «škedenJ1^ pokazali pri telovadnem nastop0 Prvi maj. Iz Saleža konu- si člani - , komunist’6^ Preteklo leto so nistične partije in mladine v Saležu zadali nalog0' bodo s prostovoljnim delom P°", gali obdelati zemljo tistim revi)1"1 ar-' Vatikana, ki je neposredno zainteresiran v okrepitvi titofašističnega režima, kakor je bil pred dvajsetimi in več leti neposredno zainteresiran pri okrepitvi mussolinjeve-ga in hitlerjevega režima v Italiji in Nemčiji. Na vsak način je torej jasno, da titofašisti dopuščajo kandidiranje samo onim strankam, ki so posredno ali neposredno podrejene njihovi protiljudski in fašistični politiki. Jasno je torej, da je «krščanskosocialna» skupina sad skupnih pro-tiljudskih naporov titofašistov in reakcionarnih klerikalnih krogov. Kdor bo volil «socialno - krščanske» kandidate bo volil titofašistični teror, titofašistično diktaturo, titofašistični policijski režim, pomanjkanje vsake demokratične in sindikalne svoboščine, bedo, lakoto, neznosno izkoriščanje. Titofašisti so te dni objavili nekatere liste svojih «socialističnih» in demokristjanskih kandidatov. Njihovi kandidati na listi «ljudske» fronte so po večini ljudje, ki so jih primorali sprèjeti kandidaturo pod pretnjo izgube dela in preganjanja, ali pa najhujši titofašistični prvaki. Titofašisti pravijo, da so sklicali te volitve za spremembo «ljudskih» odborov. Kjer pa jim trda prede, pravijo celo, da sedanji «ljudski» odbori niso povsem zadovoljivo opravljali svoje delo in da je bilo zato potrebno sklicati volitve za izvolitev «novih» ljudi. Po drugi strani pa pravijo, da bi bili «kominformistični odbori» mnogo slabši od sedanjih in da je zato potrebno, da ljudstvo voli predložena imena. To pomenja, da v nekaterih krajih pozivajo ljudi na volišče z geslom: «Bolje slabo kot slabše» in prikazujejo «komin-formiste», kakor jih prikazujejo demokristjani in vsi hlapci imperializma po deželah zapadnega sveta. Kako pa so tj ljudje nabirali «nekompromitirane» kandidate, ki naj bi jim zagotovili s svojim ime- ČLANEK AMERIŠKEGA PISATELJA IHOjV^ARDA1' FASTA AMERIŠKO LJUDSTVO NOČE VOJNE Profesor Harold Urey, atomski znanstvenik, ki je zahteval, naj se izdelujejo vedno močnejše in vedno popolnejše bombe, je tudi sam prestrašen pred nestvorom ter je preklel svoje stare malike. Njegov sodelavec, doktor Linus Pauling, kemik svetovnega slovesa, je njemu javno izjavil: «Harold ti se varaš. Sila ni nika-ka rešitev. Ne vem kaka je rešitev, a vem, da se varaš. Vem, da je treba preprečiti vojno!» To so bili glasovi, ki jih je bilo treba poslušati. Toda tudi milijoni in milijoni navadnih Američanov so govorili: treba je preprečiti vojno. V odgovor pa je Dean Ache-son cinično izjavil, da ne bo poskusil mirno urediti spore s Sovjetsko zvezo. Ne bi rekel, da sta Dean Ache-son ali Harry Truman človeka, ki imata posebno občutljivost. Toda tudi ona dva ne moreta ostati še nadalje gluhih ušes vpričo protestov in prestrašenih krikov, ki prihajajo z vseh strani Amerike, od najrazličnejših ljudskih slojev, od sindikatov, od raznili cerkva, univerz, iz Kalifornije, Maine, Texa-sa, New Vorka, Chicaga in El Pasa. Nedvomno onadva nista tega pričakovala, ko sta objavila, da pripravljata človeštvu pravi pekel. Vprašati sta se morala, kako je mogoče, da na njihovo izjavo, sto vidnih Američanov, med katerimi je 5 protestantskih škofov in dva znanstvenika z Noblovo nagrado, odgovarja nemudoma z objavo odprtega pisma, ki pravi: «Mi mislimo, da lahko Združene miru ter, da je mogoče odstraniti nevarnost atomske vojne, če se bo pristopilo k ureditvi nesporazumov med tema dvema velesilama.». Razumljivo je, da drzni protest Komunistične partije, ki je bil objavljen na prvi strani Daily Wor-kerja ni bil nič nepričakovanega za trust Trumana-Achesona in ostale mešetarje s človeško usodo. Toda kako je bilo mogoče' razložiti odgovore, kot je bila izjava škofa W. J. Wallsa, škofije v Chicagu, ki je razen v tej točki sicer zelo oddaljen od komunistov? Škof Waìls je rekel: «Mislim, da je prišel trenutek za predsednika Trumana, da podvza-me ukrepe za zaščito svetovnega miru ter prične pogajanja z vsemi velikimi silami, s katerimi moramo izboljšati naše odnose. Ce bodo ta pogajanja dosegla, da bo odstranjena nevarnost atomskega uničevanja, mislim, da mu bodo vsi narodi naše dežele in vsega sveta za to hvaležni». Kako je mogel Washington razložiti ves ta odpor? V odgovor na vse te glasove in da bi jih prisilili k molku, je bil organiziran senzacionalen proces proti «atomski špi-jonaži», ki je imel svoje jposledice. Naše ljudstvo je jasno razumelo ter je raje govorilo o milijonih kilogramov krompirja, ki jih je naša vlada sklenila zažgati. Nek rudar Pensilvanije je rekel: «Medtem ko so naši otroci lačni, izdelujejo atomske bombe in zažigajo krompir.» Smrad krompirja, ki je bil oblit s petrolejem in zažgan, se širi po države in Sovjetska zveza živijo v vsej deželi. Povsod ljudje govore o tem: v_ trgovinah, po ulicah, v podzemni železnici, toda o tem ne piše nikoli naše časopisje, ki se rado ponaša, da je «svobodno». In ta nesramni zločin uničevanja proizvodov, ki so koristni za življenje, je trenutno odvrnil pozornost od peklenskih načrtov uničevanja s hi-perbombo. Veliki vojaški strokovnjaki, ki so kot Hanson Baldwin, znali takoj povedati brez oklevanja, koliko otrok bo atomska bomba lahko zažgala, so nenadoma obmolknili. Toda izdajatelj in ravnatelj «Daily Compassa», Ted Tha-sta uničevanje življenskih potreb-ckery je očividno pisal resnico, «da ščin in nečloveška uporaba atomske bombe dve dejstvi, ki sta tesno povezani». Zažigajo krompir, koščena roka lakote stiska rudarje za vrat in en m pol milijona ljudi se je pridružilo armadi stavkajočih. Slišal sem molitve za mir v neki mormonski cerkvi v Utahu; slišal sem punčko šestih let, ki je vprašala očeta, če bo tudi ona okrutno zažgana, ko bo padla bomba Delavski pokret pa je s svoje strani vojnim hujskačem odgovoril na ta način, da je odločno podprl stavkajoče delavce, katerim pošiljajo sindikati živila in denar, vkljub Trumanovim grožnjam. Zbor ogorčenih in vznemirjenih glasov postaja vedno mogočnejši. Odmevi ljudskega ogorčenja prihajajo do Kongresa, kjer je poslanec Chet Holifield iz Los Ange- les izjavil da so njegovi volivci živo zainteresirani na ohranitvi miru ter, da Jih je novica o izdelavi atomske superbombe naravnost pretresla. Drug član Kongresa. Giare Hofman iz Michigana, ki ni bil nikoli ^ progresist, je izjavil, da mu nje- 1 govi volivci stalno pišejo ter da j mu stalno govorijo> kadar pride k •njim: «Za božjo voljo, Clare, pre- j prečite, da bi imeli novo vojno!» , Eden za drugim so poslanci Kongresa govorili o tisočih pisem, ki jih dobivajo od svojih volivcev. Novinarji so izvedeli, da se je nakopičilo cele vreče te vrste pisem in telegramov v uradu senatorja Tydingsa. Ljudstvo govori: za domačim ognjiščem, v odborih, sindikatih in reki resolucij. Ali hoče ameriško ljudstvo mir? Vprašanje ne moremo tako postaviti: ameriško ljudstvo hrepeni po miru. To ljudstvo se bori za mir. To je tisto, kar je poskušal Truman skriti, ko je objavil načrte glede izdelovanja njegove atomske igračke. Toda po njegovi izjavi so prišle težnje ameriškega ljudstva na dan bolj kot kdaj koli prej. Potrebno je, da se številne in raznolike sile, ki so enotne v svoji želji za mirom in v svojem sovraštvu do vojne, združijo v obrambi miru. K temu cilju stremijovsi zavedni Američani, ki imajo dobro voljo. New York, februarja 1950. načrtno uničiti. Ze samo ime juri mi bataljon nam pove, da tega naslova ni dobil od vodstva IX Korpusa zaman. Razni Krajgherji, Smtjurčeve, Marinki itd. pa so skrbeli za to, da so poslali bata-j;10 sorodnike ijon vedno tja, kjer je bilo najbolj «vroče». V nasprotju s Sovjetsko komando, ki je siedila svoje ljudi, je seveda komanda v kateri so sedeli špijoni, uničevala svoje ljudi in tem bolj pa ruske Vojake, ki jih že itak niso mogli videti. Tako je imel ruski bataljon pri vsaki akciji 20, 30, pa tudi 70 mrtvih in še večje število ranjenih. in srednjim kmetom, ki nimajo Joških delovnih sil pri družini-nalogo so tudi častno izpolnili- fl. pravili so mnogo delovnih ur E tovnijnega dela, bodisi v vin°8 dih, bodisi na njivah. Isto mlogc izpopo nju.e o ,(lV‘'s|i ši iz Saleža tildi letos. Do dar,eS-ev tri delovne skupine po 15 tovaP. naredile že približno 200 ur Pr° voljnega dela. Vendar pa požrtvovalno del° loških komunistov ni vsem P° a. Iji. To velja predvsem titovskih1 ^ gentom. Kmalu po resoluciji *• so začeli groziti družinam, ki 1 v Jugoslaviji, da ne bodo mogli nikoli več obis , j]l Jugoslaviji, da j ji , baSjeV»' Slične so bile grožnje in izS ,Ljh nja na račun tistih družin, kat člani so padli v NOB, češ da sC ne bodo plačali pokojnine, ce jim ne pridružijo. Vsem tem ljudeh) pa je dalo V^ bivalstvo Saleža trden odgov0’ ^ dan volitev, ko so ostali tit°YC j, «beli» v manjšini in je delovno stvo glasovalo za SIAU. KONEC (Organ jugoslovanskih fašistov "Borba,, je objavil članek, v se zlobno napada pakt med SZ in Kitajsko republiko) B-B B 'S. B B ^ ^ S A ~ tyvečji parlamentarni škandal, ki ga pomni zgodovina *cionarni in titofa.šistični tisk, e izredno bogat v poročilih nzvanih «atomskih škandalih», ( le špijonaža le plod izmišljo-'Zvirajočih iz bolnih možganov ^ časnikarjev in ministrov (lit ^ru®' sirani ohranil popolni v Pogledu enega izmed naj- Nar, N°vina. 1sJ'sk misl' zamolčati vse do-jj9t * dogodke, kjer so vmešani ‘e'i' njihovih gospodarjev, ka-%.■ nahajajo sedaj v kritičnem i JU| ker so prav oni razkrili v ^sedanje prevare stare bur-til,,?6 družbe in jo s tem škan-I Privedli do pogina. Poglej-lei v čem je stvar, desetletja sta angleška ka-, ^ udi ameriška vlada, ki sta ijj. ‘Zfaz monopolov in velikih * ‘s,ičnih kompleksov, vodili c-'■kat rnec*3ebojno borbo, kdo bo vap>l večje število svojih agen-kfancosko vlado, katera bi 1 Uz*la, da bi v najkrajšem ,lad njo zavladali in tako de-kasten interes. Francija je it j^na točka borb med angle-( anteriko tajno diplomacijo i ;a0lDlast ne samo v Evropi, tem- Pridobitev močnih pozicij, s lij °vanjem francoske vlade, bo-tjj ^ziji kakor tudi v Afriki. ii|L ar’Za, ki je iz dneva v dan ipt, nad kapitalističnim sistemom ki|(0 . *a do ostre borbe med an-ip 'n ameriško vlado, oz. med je^i teh kapitalistov. Ta bor-.,1 Pfišla do izraza v Franciji ti ^'itičnimi osebnostmi, mini-^Onerali, itd., t. j. med «zaup-ijdpj klerike, oziroma ameriškimi Padaljevanju bomo vidèli, da 1 borbi ni opustilo izsiljeva- ii ZoPanje, zločinstvo itd., siste-*lt|j s° jih isti špijoni hoteli iz- v Vzhodni Evropi in kate- Mladina Pr Vi maj se blijža! > Pripravljaj se na telovadni nastop ! j1-®»borba medjvisokimi političnimi osebnostmi - generali, ministri itd. -,,aJanjv milijonov in'milijonov denarja za bankete - Poskus uvedbe fašističnega •ha v Franciji - V lej «borbi» niso opustili izsiljevanja, ropanja in zločinov Inv Povojnih šandalov Francije, j® to obenem največji par-škandal, ki jih pomni re izvajajo že nad desetletja v Srednjem vzhodu (pričajo nam vladni udarci v Siriji!). Evo kaj se je zgodilo v Franciji jn zakaj je~prišel ta velik škandal v svetovno javnost. Nastalo je vprašanje osebe, ki bi morala zavzeti mesto francoskega komisarja v Indokini. Za imenovanje te osebe se dve skupini, angleška in ameriška, nista mogli sporazumeti in je iz tega nesporazuma nastala ostra borba med špijoni o-beh skupin. Na strani Združenih držav Amerike so bili Bidault, De Gaullc in velika večina njih pristašev; na strani Anglije pa so bili desničarski socialisti /izvzemši tilum): Moch, Ramadier, Le Tro- quer in drugi. Bidault in takozva-ni «iiloameričani» so hoteli, da o-stane višji komisar dégàulist Pignol, dočim so socialisti podpirali kandidaturo Masta. V tej borbi se je pokazala prava tekma v korupciji. Obe skupini sla bili na tem, da «podkupijo zavest poslancev» za svojo stran ter izdajali milijone in milijone denarja, organizirali razne bogate bankete, na katerih je vsaki minister pojedel za 10—20 tisoč frankov raznih dobrot, samo da bi obdarovana oseba podprla kandidaturo ene ali druge skupine. Američani so bili zaenkrat bolj prebrisani ter prekosili svoje «nasprotnike in zaveznike». Elementi francoske tajne policije v službi Anglo-američanov so skupno z a-gentom francoske tajne policije v nega prepira, ki ga je imel v nekem pariškem tramvaju, se je dal aretirati. Tajni dokument, ki ga je imel Revers, pa je radio Vietnama, pod upravo Ho Ci Minga razglasil že pred nekaj tedni. Ta agent je imel torej vse možnosti, da obtoži tiste, ki so hoteli s sovražnikom «inteligentno» delovati ter je obenem lahko odstranil iz vlade katerokoli o-sebo. Do Dai Fuoc je navedel tudi nekaj imen. Takoj je bila uvedena «preiskava» pri ameriškemu agentu Rogeru Peyreu. Od preiskovalnih o-blasti pa ni bilo izdano o vsej za-•tievi nobeno poročilo vse do dne, ko je neki degolist, «ameriški zaupnik» (ali pa ameriški špijon v Franciji) objavil v svojem časopisu «New York Times» članek, v katerem je napovedal vest o «velikem škandalu», ki se odigrava med visokimi o-sebnoslmi francoske republike, ter da so nekateri «višji generali» prejemali velike vsote denarja, iz tega je razvidno, da je omenjeni časnikar, «liloameričan» izvedel o stvari, ko so degaulistični voditelji vse to vedeli že pred časom, toda pričakovali so ugodnega trenutka, da dvignejo hrup, ne glede na to, da bi s tem upropastili svo,e številne voditelje (ki so jim postali medtem nepotrebni) in bi ta škandal, po mnenju De Gaulla, lahko obnovil fašistični režim v Franciji. Degaulisti so začeli o tem govoriti. Komunisti so zahtevali preiskavo, kateri so bili vsi nasprotni. Toda Bidault in vlada so morali sprejeti komisijo, in kur je bilo najvažnejše niso mogli nasprotovati sodelovanju komunistov v tej komisiji. Komisija je do sedaj ugotovila, da je 97 poslancev dobivalo vsote denarja kot plačilo za podpiranje kandidature generala Masta, t. j. skupine «anglofilov», ali pa za podpiranje «filoameričanov». V tem seznamu je: 17 socialistov, 12 degau-listov, 15 demokristjanov MRP, 15 članov socialistične stranke, ali liberalcev, 8 radikalcev itd. Tudi ti-tofašisti so v tem škandalu povezani z najslabšimi elementi. V prihodnji številki bomo videli, kako je delovala ta nesramna skupina brezvestnežev, ki je jedro moderne kapitalistične družbe, opirajoče se na korupcijo «diplomatični» banditizem in podle nizkotnosti, kar bi hoteli prikazati v luči neomude-ževane borbe za obrambo «krščanske civilizacije» proti komunizmu. ANGEL FRANZA nastane NASA ZEMLJA Za nas najzanimivejša perioda je kvartar, saj sega še v naše dni. Delimo ga pa v diluvij in aluvij. Da je v diluviju živel človek, nam pričajo niegevi ostanki, najdeni v Hidelbergu in Neandertalu v Nemčiji, v Krapini na Hrvaškem in drugod. Naše jame so polne oet.nk ognjišč, kjer si je tt*tii nji človek pripravljal pečenko iz mesa jamskega medveda. Pa tudi ostankov jamskega leva, bivola in drugih živali ne manjka. V zaledenelih sibirskih tajgah so bili najdeni zamrz-li mamuti, kakor da so šele pravkar zmrznili in poginili. Evropa pa je lodaj preživljala svojo — do danes — posledjo pojedenitv. (Oglej si slike v «Dela» štev. 38). Diluviju je sledil aluvij. Pa kaj naj bi o tej periodi zemeljskega razvoja govorili, saj v njej živimo! Kakšna sta živalstvo in rastlinstvo vidimo na lastne oči. Iz propadlih ! gozdov ne pridobivamo niti rjavega, še manj se\ eda črnega premoga, ampak .šoto, kakršne ne manjka na Ljubljanskem barju. Tekom vseh teh dob se je površje naše zemlje spreminjalo in če bi se pojavil prvotni pračlovek, ki je tedaj živel po celini, kjer se danes Vprašanje pokojnin iižrtev v N|OB II Brezvestne špekulacije lilovcev k bedo invalidov Zadnja krvava vojna vihra, ki le divjala po vsej Evropi, je pustila mdi na našem ozemlju nezaceljive rane. Požgane vasi in domovi, po rušene hiše v mestu in na podeželju, tisoči in tisoči prebivalcev, ki so umrli v zloglasnih nacističnih taboriščih. To so le nekatere izmed žalostnih posledic štiriletnega na-cifašističnega zverinskega divjanja po našem ozemlju. Tem pa moramo prišteti vse one, ki niso pasivno aESMI 6. MITROVIČA '1 jugoslovanska kultura ^rava jugoslovanska kultura je danes z 0rlimi junaki, ki se bore proti titofašizmu PAZITE NA OROŽJE! C*bi glasila jugoslovanskih l6j "Rrantov na Rumunskem, i,. Ustavo internacionalizma» 4 w zbirka pesmi tovariša Gor-ljf\ ČOVIČA, jugoslovanskega - Ista, ki se je moral zaradi s "®ga lasisicnega terorja v Ju. I(111 Zateči v bratsko rumunsko ,m ,18 Gorčilo Mitrovič nam je ,|W®®jižnice svojih pesmi last-" r' r,,'dpisal in jo posvetil uredništvu je vseh 11 pesmi, izmed dve napisal v Sarajevu Vr Pnq *es|a in lepake, pa do bor-i ,. c,1« BUH H» r®negatl», «Namesto nekroze’,, "Proč roke», «Izrodkom», .'četni na meji», «Samozvanci», V,1""- «zapuščina», «Pot», P s * veiik praznik». «Suženjska !%i so velike važnosti te orčila Mitroviča, ker nam {Sisifo, da Tito in njegova tol-J* {L O^ogla in ne moreta zadu-tlttj u Jugoslovanskega ljudstva, faStzma in hoče svobodo, neodvisnost in mir v sklopu vel ilice družine socialističnih in miroljubnih sil pod vodstvom Sovjetske zveze Glas Gorčila Mitroviča je toliko večje važnosi, ker je danes jugoslovanska «kultura» monopol lažnih kulturnikov, dvorjanov, petolizcev in nesramnih ljudi, ki so prodali sebe, svoje «znanje» in sv-ojo «čast» za krožnik ameriškega jajčnega prahu in za titovske «nagrade» n i> ostudnejšim režimskim slavospevom. Glas Gorčila Mitroviča je dokaz, da jugoslovanska kultura nima prav nič kaj opraviti z raznimi simbolisti, naturalisti, idealisti m agenti buržoaznega «kulturnega» čvc kanja Copičevega, Krleževega (znanega trockista že izza časov pred svetovno vojno), Kranjčevega in Kozakovega kova. Nam je v dokaz, da so nosilci in zastavonoše jugoslovanske realistične in socialistične kulture ljudje, ki se niso prodali za nagrade fn stolčke, borci, ki so si izbrali pot borbe proti titovskemu fašizmu za svobodo svoje domovine. Zato pozdravljamo pesmi GorčiU Mitroviča kot, znak kulturne revolucije, ki stopa vzporedno s socialno revolucijo, katera bo povedla Jugoslavijo v ono srečnejšo bodočnost, v imenu katere je darovala in daruje življenje svojih najboljših sinov. Če najdeš strelivo, pokliči telefonsko“številko'^23 I čakali na konec vojne, marveč so hrabro zagrabili za oročje ter se v vrstah slavnih partizanskih edili ic junaško borili proti nacifaši-itičnemu okupatorju. Na tisoče in tisoče delavcev in kmetov se je odzvalo klicu za borbo proti okupatorski zverini. Dolgoletna in težka partizanska borba pa je pustila na telesih teh ljudskih junakov težke, ter v mnogih primerih trajne posledice, ki jih lahko izbrišejo le skrbna nega in boljši živ-Ijenski pogoji. Prav vojni invalidi, pohabljenci, matere in vdove padlih, vojne sirote, spadajo v kategorijo, kateri mora vlada posvetiti največjo paž-njo in skrb, ker so pač slednji doprinesli največji del žrtev za končno zmago nad nacifašizmom. Toda to se dosledno izvaja le v onih deželah, kjer je na oblasti ljudstvb. V ostalih pa, kjer so na krmilu še vedno kapitalistični krogi je povsem drugače. Poglejmo si predvsem kakšno je danes stanje naših vojnih invalidov, pohabljencev, mater in vdov padlih v narodno osvobodilni borbi. Takoj po končani vojni je bila ustanovljena v našem mestu Zveza invalidov, ki je že v početku pokropila vse potrebne korake za do-iego priznanja invalidnin in pokojnin. Ker so se vsi invalidi kakor tudi padli partizani borili v /rstuii POJ in pozneje JA, je po-/sem razumljivo, da si je prevzela lugoslovanska vlada obvezo za plačevanje pokojnin in invulidn n. Potom Zveze invalidov v Trstu e bilo v prejšnjih letih vloženih nad 900 vlog za priznanje pokojn n vdovam in materam padlih ter večje število vlog za priznanje invalidnin. Od teh je bilo do danes rešenih približno 700 vlog. Na pod-'agi izdanih odlokov so pričeli precidati zainteresirani pokojnine oz. nvalidnine potoni bančnega zavoja, več ali manj redno. Toda kaj kmalu po objavi resolucije I. U. so se pričele pojavljati očividnejše nerednosti in zasttnki pri izplačevanju. Očivldno je bilo takoj v začetku, da je začela titofašistična klika izvajati na najbolj ostuden način, moralno in predvsem materialno izsiljevanje tudi na račun žrtev narodno osvobodilne borbe. Dočim je titofašistična vlada uradno potrdila svoje obveznosti in zagotovila, da nakazuje redno vsaki mesec približno 10 milijonov lir za pokojnine in invalidnine, so se pojavili v Trstu in na podeželju nešteti primeri prizadetih, ki so po več mesecev zaman čakali na izplačilo. Na številne intervencije naše Zveze invalidov so našli tukajšnji predstavniki titofašistične vlade vedno nove izgovore. Invalidska komisija IV. Armade v Kopru pa je pošiljala naše ljudi od Ponči ja do Pilata. Tatega ravnanja so bili seveda deležni tisti, ki se niso hoteli pridružiti titofašističm kliki, marveč so ostali in so tudi danes zvesti ciljem in idealom narodno osvobodilne borbe. Avgusta 1949. je Zveza invalidov posredovala pri VU in dosegla deblokacijo mnda invalidnin. Toda kljub temu so se izplačila nadaljevala z znatnim zastajanjem in to posebno v pogledu «kminformistov.» Vsa ogabnost titofašistične politike v pogledu izplačevanja pokojnin pa je prišla še posebno do izraza v teku zadnje votivne kampanje, ko so razni «vodje» iz ul. Ruggero Manna obljubljali na desno m evo, da je pripravljenih kar 15 milijonov za takojšnje izplačilo vseh zaslankov. Računajoč na bedo in revščino partizanskih žrtev in njihovih družin, so skušali pridobiti naše ljudstvo, ki naj bi jim sledilo v njihovi umazani politiki. Niso pa dosegli zaželenega uspeha. Prav zaradi tega je, par mesecev po volitvah, popolnoma zastala večina plačil in to posebno v okoliških vaseh. Značilno je tudi, da so tiri lem najbolj prizadeti invalidi in vdove miljske občine. Da gre v danem primeru za jiodlo špekulacijo ifo račun invalidov in vdov, nam je najboljši dokaz dosledni molk vsega titofasi-stičnega časopisja, ki se do danes ni sploh zavzelo za končno ureditev tega perečega problema. Vsi ti titofašističm manevri na škodo naših invalidov in vdov pa morajo vsekakor prenehati. Vsi prizadeti invalidi in vdove naj nam javijo kateri koli .nrimer Izsiljevanja in nerednosti, ker je naš namen, da javno in do golega razkrinkamo vse špekulacije, ki j h izvajajo titolašisti v tem pogledu razprostira Evropa, bi strmel in svojih nekdanjih lovišč ne spoznal vene samo zaradi spremen'en h razmer, temveč tudi z r,radi močno spremenjenih oblik celine same. Pa. človek hi ne bil človek, če ni bi stremel z.a tem, da dožene vsega m svetu, kar ie gotovo popolnoma prav, obenem pa prepogostokrat prav tako gotovo nemogoče. Topot vas seveda ima, dognati starost na -e Zemlje in njenih razdobij! D Zemlja nima pisanega in po zakonih kolekovanega rojstnega lista s točno navedbo rojstnega dne, mi bo ste menda le verjeli. Zato so si pa znanstveniki pomagali na različne načine in na podlagi raznih dejstev skušali zadovoljiti svojo uienjašk' radovednost. Ker pa so bila dejstva na katera so se razni zn n.-tvenik, opirali različna, .e umevno, da so tudi končni podatki različni. No, kot najverjetnejše cenitve Zemljine starosti smatramo danes Barrelove, ki slone na razpadanju radioaktivnih snovi. Pa da se razumemo: 100 milijonov let več ali manj ne igra nikake vloge! Po Barrellu bi naša Zemlja štela tako nekako 2000 milijonov let. Prvi dve dobi, t.j. arhajska in proterocojska doba, naj bi trajali nekako 1200 do 1400 milijonov let, paleocojska 360 540, mezocojska 135 -140, kenocojska pa (vsaj do danes!) 55 do 65 milijonov let. Ta ocenitev trajanja posameznih dob nam priča, da so trajale iste različno: starejše več, mlajše manj časa, ker je bil razvoj v starejših dobah počasnejši, v mlajših pa hitrejši. No, človeški duh stalno deluje, stalno napreduje in morda se bo tekom časa dokopal tudi v tem vprašanju do gotvvejših podatkov. Iz dosedanjih člankov smo mogli spoznati postanek in razvoj naše Zemlje in njenega trabanta, hladnega Meseca. Toda Zemlja ni edini planet, ki se je odtrgal od Sonca in ki kroži okoli njega, ampak ima še lepo število mlajših in starejših v točki, kjer je sladki sad visel na peclju. S tem srno pomarcnči dali njeno navpično os.. Tudi Zemlja ima svojo navpično os, zemeljsko os. ki gre skozi oba tečaja in skozi njeno središče. Seveda pa zame';-ska os ni pletilka, temveč šemo namišljena črta. Tako, sedaj z bodimo pletilko s jpomarančo v kako trailo podlago tako, da stoji p.etnka navpično in postavimo v_e n- mizo. Oskrbimo si rffe iuc (na.o-u.c e,e t-tricno svetilko) ra ure^.m.i oboje (pomarančo s pietdKo ,u ničl Liko, ila sta pomaranča - z.emJja in luc-conce v isi. vouorav n. viiini. Pomarančo-Zem,jo pcst-vimo ka-kega četrt metra pie a luojo-o,»licei n tako da je prva tu.» ,-v-sredmi svetlobe. Seuaj pa opaž,.pilo! Ati... proti Soncu oornjena polovica Zemlje je razsvetljena, aruga pa temna, torej ima prva polovica dan druga pa noe. iva točki, ki je c., n cu najoližja in torej uajsvet ejsa. je poldan, na n,ej nasprotni točki pa je polnoč. Označimo ti dve točki z bucikama, ki ju zapičimo v po marančo do glavice! Ce smo doslej točno delali, bosta glavici obeh bucik točno v sredini med občin,i tečajema (če ni, pa j»pravimo!i. S tretjo buciko zarišemo na pomaranči ravno navpično črto, ki pojde od poldanske točke do gornjega, severnega in dolen,ega, lužnega tečaja. Opazili bomo, da s<> vsa točke na tej črti v primeri z drugimi točkami v isti višini, najbolj svet e; vse točke eia označeni črti imajo torej istočasno poidi n Zato imenujemo to črto poldnevnik ali meridian. Takih poldnevnikov lahko zarišemo seveda po mili volji: vsi tvorijo polkroge, ki gredo od enega tečaja do drugega. Za enkrat zarišimo pa le še dva, namreč na obeh mestih, kjer se stikata na pomaranči svetloba in te ma; eden nam bo označeval jutro, drugi pa večer in sicer točno H uro zjutraj in 6 uro zvečer. Ne pozabimo bucik ! "Tako si sposta vimo luč-Sonce in pomarančo-Zemljo na svoji pletilki osi («WWW ■ «ir "V"'”—» u ■nm.jod-. »fj* 3° je bil nemški poveljnik. c* vsemi,» je pripovedovala in pri tem hitela s svojimi otrpli- \ 1,1 na katerih so bili srebrni prstani, potiskati kuštrave lase pod 1''tHjj*pred vsemi gredo gajdamaki* v krznenih kučmah z rdečim !Xjn ^e*om in z rumenkastimi trakovi čez prsi. Za temi oficirji N ° vojaki — gališki in ukrajinski ujetniki. Sele za temi ujetniki rt eit)ci. in česa vsega ti ne vlečejo s seboj! En polk konje-%L7'u8i —- kraljevski, tretji — ves na kolesih, čeritt pa je Malo-v i» i 8 i® zdajci namrščila nos — po nosu so ji jele kapljati solze Cvilit Vzkliknila: «Pogubljena je naša Rusija! Vojskujte se, ljudje, _e!l) nato pa se je zgrudila s prsmi na neki voz, ki je bil ob- oklicni tekači v nekaj mesecih že večkrat preoblekli svoje okorele vloge. Se pred meseci so si nameščenci «gospodarskih ustanov» prikrojili vlogo «partizanov» in se v tej vlogi raskazovali na svojem stadionu. Prišla pa je nova moda, ki je zahtevala novega kroja in tokrat so postali kar črez noč «kmetje». Toda «generalštab» jim ni dal miru, zopet so morali skočiti v novo obleko «razrednih delavcev». Ta je bila sicer za gizdaline a la Vojo precej nerodna. Kot zadnja pa je bila preteklo nedeljo «stilata» titovskih «oefarjev», to je krdelca Babičevih lutk, s katerimi bi hotel prepričati jugoslovansko ljudstvo, da je on še vedno vodielj slavne OF. Za naše ozemlje te komedije nimajo več nikakega po-mena, ker ga itak vse ljudstvo že jHizna. Da opraviči milijonske mesečne izdatke, pa je bilo treba iz te nedeljske komedije pač nekaj izcimiti. In tako so zopet «rodili» nov «glavni odbor», seveda iz vrst «delovnega ljudstva», to je tistega, ki «dela» pri Babiču. Tokrat so postrgali vse njihove «ustanove», iz katerih so povlekli vidnejši del mastno plačane ba-gaže med katero se prav blešči štiriperesna deteljica «dohtarjev». Tudi četnik Drago Pahor je prišel zopet na plan, od nekje so celo privlekli, že skoro pozabljenega «sindikalista» Vojmirja in škvadrlsta Jocota. Prisoten je tudi «triumvirat» Babič-Stoka-Uk-mar in «centurione» Beltram. Tokrat so se sjjomnili tudi na Kozin ino in titovskega Robert Taylor j a - Voja Godine. V ostalem pa so vsi, večje ali manjše «ribice» iz titolašističnega smrdljivega močvirja. IZ DRUGE OBČINSKE SEJE V ZGONIKU ENOTEN PROTEST OBČINSKEGA SVETA proti vsakemu iztovarjanju orožja Na prihodnji seji bodo svetovalci odobrili protestno resolucijo - Gospodarski načrti za drugo polletje - Za prenos zemljiške knjige V torek, 4. t. m. je bila v Zgoniku druga redna občinska seja pomladanskega zasedanja. Zaradi zakasnelasti večine svetovalcev se je začelo zasedanje ob 18.45. V prvi tožki dnevnega reda je župan tov Pirc podal obširno in izčrpno poročilo o načrtu za javna dela, ki so vključena v gospodarski plan za drugo polletje. V načrtu, ki ga je sestavil občinski odbor so predvidena naslednja dela: 2 stanovanjski hiši in sicer ena v Suležu in druga v Briščih, ki bodo imele vsaka po 4 stanovanja. Nadalje občinska pralnica v Malem Repnu, cesta Vižolje - Sama- Iz kongresov v Livornu in Neaplju so se tovariši vrnili Kongresa Komunistične mladine Italije, ki se je vršil pretekli teden v Livornu sta se kot gosta udeležila tudi zastopnika tržaške komunistične mladine tov. Angel Bla-žina in Livio Crevatin. Krongres je pozdravil tov Blažina. V svojem govoru je med drugim poudaril, da je danes popolnoma jasno, da so v Trstu propadle vse špekulacije sovražnikov komunistične mladine in predvsem titofašistov, ki so hoteli na razne načine s svojo propagando zapeljati mladino na napačna pota ter jo odtujiti od ostale demokratične mladine sveta. Nadalje je orisal vse težke borbe, ki jih je doprinesla tržaška mladina i za časa osvobodilne borbe i po osvo boditvi ter trdo borbo, ki jo vodi v tej povojni dobi kakor tudi položaj, v katerem danes živimo. Istočasno s kongresom komunistične mladine v Livornu se je vršilo v Neaplju zborovanje bivših italijanskih partizanov v tujni. Tega zborovanja sta se udeležila kot gosta, tržaška zastopnika tov. Ado Slavec in Arturo Calabria, ki sta se tudi pred dnevi vrnila v Trst. lorica, gradnja nove ceste iz Brišč-kov na Prosek ter razširitev ceste Semaforica - Salež. Občinski svet je odobril predloženi načrt, ki bo poslan V U v končno odobritev. Vrednost predlaganih javnih del znaša približno 100 milijonov lir. Nadalje bo občina ponovno posredovala za končno rešitev vprašanja napeljave eletrike in gradnjo občinskega poslopja v Zgoniku. V osmi točki splošnega dnevnega reda je občinski svet obravnaval vprašanje zemljiške knjige, ki se še vedno nahaja v Sežani. To važno vprašanje je sicer pretresala že prejšnja občinska uprava, vendar do danes ni prišlo do nikakega u-spešnega zaključka. Vsa posredovanja sedanjega občinskega odbora in župana pri VU so ostala brezuspešna, ker so svoječasno jugoslovanske oblasti odgovorile, da se morajo prizadeti posestniki še nadalje obračati na zemljeknjižni tirad v Sežani. Razumljivo je, da imajo pri lem posestniki velike o-vire in stroške. V primeru zapro-sitve zemljiškega lista morajo plačati tukajšnji titovski delegaciji prilično tisoč lir za stroške ter ča-bati na listino tudi šest mesecev. Po daljši debati je občinski svet sklenil, da sestavijo trije podeželj-ski župani skupno resolucijo, ki jo bodo poslali VU, conskemu predsedstvu in tržaškemu županu. Ze iz dohedanjega stališča, ki so ga v tem jxrgledu zavzele titofašistične oblasti pa je razvidno, da nimajo nikakega resnega namena olajšati našim kmetom težkoče in ovire. hleva. Odobrena je bila tudi obnovitev za 15 let zakupne pogodbe občinskega lova. Nato je bila sprejeta resolucija, s katero se zavrača zamisel ustanovitve osrednje mlekarne v Trstu. Pred zaključku občinske seje je govoril župan tov. Pirc ter opozoril občinske svetovalce o nameravanem izkrcanju orožja v tržaški luki. Vsi občinski svetovalci so bili takoj soglasni, da se na prihodni seji izglasuje protestna resolucija proti kateremu koli izkrcavanju orožja v našem mestu. Prihodnja občinska seja bo v nedeljo 16. t. m. ob 9. uri. LJUDSKI ODER - TRST V četrtek 13. aprila 1950 ob 20. uri bo v Sv. Križu pri Trstu v Prosvetnem domu Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA Godi se blizu Londona leta 1800 pod vlado Jurija III. CENE VSTOPNICAM: Sedeži....................lir 150 Stojišče..................lir 100 Otroci in dijaki. . . , lir 50 Porušene hiše na Opčinah še vedno čakajo na pozidavo V mestu bo postavljen spomenik padlim borcem - Vloge na VU smejo biti pisani1 v slovenščini brez angleškega prevoda - Tov. Žbogar izvoljen za preglednika računov Po petih mesecih se je v petek 31. marca končalo zimsko zasedanje mestnega sveta. Na tem zadnjem zasedanju so se predvsem obravnavale razne interpelacije. Na interpelacijo tov. Malalana je ref. Ceppi odgovoril, da VU ni odobrila ustanovitve posebnega o-dreda poljskih čuvajev, upa, pa, da bo odobrana zaliteva obč. odbora, da naj to dolžnost prevzame u-pravna policija s posebnim osebjem. Ob naštevanju župana, kaj se je napravilo v okolišu, je tov. Malalan poudaril veliko potrebo pozidave hiš na Opčinah, kjer je še 50 hiš porušenih, lastniki pa ne zmorejo stroškov gradnje. Zato je potrebna pomoč občine ali države v znesku 250-300 milijonov, lir. Ing. Visintin je to potrdil in izjavil, da je poleg 50 odst. prispevka Si r< TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Pokret solidarnosti z upokojenci se širi in zavzema konkretn o obliko Protestna stavka v prid upokojencem - Pokojninska doklada 10.000 lir za nameščence Pokrajinskih ustanov - Bilanca stavkovnega odbora Glede gradnje stanovanjske hiše z 9 stanovanji v Gabrovcu pa so nastale nove težkoče in sicer zaradi napeljave vodovoda. Občinski svet je sklenil, da se bodo dela za napeljavo vodovoda vršila v okviru najavljenih zimskih del. Uporabilo se bo prilično vsoto stotisoč lir. Nadalje je občinski svet odobril, da se odstopi Rebuli Zorku 1473 kv m nerodovitne občinske parcele in sicer po 20 lir kv m ter Svetliču Albertu 217 kv m, istotako nerodovitnega občinskega zemljšča, tudi po isti ceni. Prosilca bosta rabila zemljišče za gradnjo hiše oz. Tudi v preteklem tednu se je nadaljevala kampanja v sklopu «meseca solidarnosti z upokojenci in brezposelnimi» Delegacija ES je dosegla od predsednika cone g. Pa-lutana, da se bo, vkljub vsem izgovorom in izvijanjem pozanimal, I ter podprl pri merodajnih oragnih I resolucijo, ki je bila izglasovane na občinskem svetu v Trstu za povišek pokojnine na 10.000 lir. Delavski razred pa dokazuje tudi. da se ne bo ustavil pri praznih obljubah «merodajnih» gospodov, nego je pristopil k temeljitejšim oblikam borbe. Tako so skupno s sindikalnimi organizacijami Italije 4. aprila stavkali tudi v Trstu nameščenci pomorskih družb in sicei od 10.3 do *12.30. Stavka je bila iz vedena v protest proti delodajal cem, ki se upirajo upravičenim de lavskim zahtevam. 5. maja bo obravnava proti ..Delu" in tov. Vodopivcu TITOVEC Škrk nas toZari Kakor smo že pred časom orne-1 in Pečnik, "Točna,, poročila... Uradnik : «Popolnoma točno je poslednje poročilo generala Aireya, da narašča delo v Trstu. Zame je dela vedno več». nili, je titovski svetovalec nabre žinske občine, Škrk Josip iz Bajte tožil naš list in tov. Vodopivca iz Sempolaja zaradi «obrekovanja», ker smo v predvolivni kampanji, vprašali kako je bilo z zadevo ju-sarjev. Sedaj smo zvedeli, da bo obravnava zaradi tega našega «obrekovanja» 5. maja t. i. Vsekakor je značilno, da 'morajo titovci izbojevati «resnico», za katero «se borijo» z vsemi svojimi silami, pred sodiščem, pred katerega terajo naše ljudi. Primerov o taki dosledni borbi za «resnico» je nič koliko. Saj se naši ljudje dobro spominjajo lonjerskega procesa, na katerem so titovski degeneriranci s svojimi «pričevanji», ki so najbrže zelo dobrodošla ljudskim sovražnikom, zakrivili obsodbo nedolžnih mladincev. Gospod Josip Škrk, titovski svetovalec pa je zelo «pravoveren» borec za «resnico» in zato se je obrnil na sodišče, da bi «čuval svojo čast». Mi pa smo mnenja, da se čast ne čuva pred sodišči, marveč z dejanji, ki zaslužijo spoštovanje ljudstva. Teranje pred sodišča pa ni dejanje, ki bi vzbudilo spoštovanje in zato se za g. Škrka zelo bojimo, da ga celo njegovi ne bodo razumeli. Zgleda pa, da je sodišče nova «pravcverna» linija titofašistične stranke, ki hoče s tem «ugonobiti kominformiste», ker vidi, da jo celo njeni ljudje zapuščajo. Vse je mogoče, saj moramo spraviti v zvezo titofašistično gonjo proti demokraciji, socializmu in miru z gonjo najreakcionarnejših krogov našega mesta in sveta, ki bi radi utopili v kapljici vode naš pokret, ki jim dela toliko preglavic prav v trenutku, ko so začeli izrabljati našo luko v namene, ki jih je predvidevalo barantanje. V PRIHODNJI ŠTEVILKI "Prepričat so se šli...,. Pogovorili smo se z enim izmed udeležencev izleta v Jugoslavijo, ki ga je organizirala titofašistična «kmečka» zveza. Zvedeli smo zanimivosti, o katerih titofašisti molče ko «zmagovito» objavljajo resolucije s podpisom raznih izletnikov. Mislimo, da bo članek zanimal naše bralce, medtem ko bo spravil v neroden položaj titofašiste. Objavili ga bomo v svoji prihodnji številki. Dvakrat tedensko se v svoji luksuzni limuzini pripelje v Semjxriaj, mali agitpropovski «duce» Joco, ali pa kak njegov namestnik, da bi vodil telovadne vaje, a mladine ni od nikoder . . . Do sedaj so bablcčv-ci nabrali 6 pionirjev, a ker jih v eni vasi ni toliko na kupu, so”jih j ta, Sempolaja, Prečnika in Trnovce. Mladina pač dobro ve kakšne vrste tički so babičevci in noče imeti T takimi izdajalci nikakega opravka. V sklopu ostalih demokratičnih organizacij se tudi mladina pripravlja na to, da dostojno proslavi ve-liki praznik delavskega razreda v duhu" Bratstva med narodFln v Upravičene zahteve upokojence^ so v sklopu «meseca solidarnosti ij in kampanje, ki se razvija dosegle} nekatere uspehe. Tako, bodo upoJ kojenci pokrajinskih ustanov prejeli dodatno doklado v znesku 10.000 lir, a vdove bivših nameščencev bodo prejele 4.000 lir. Opozarjamo pa da zahtevajo pravila birokracije da vloži zainteresirana oseba proš njo, da Se ji dodatna doklada izstavi. morali "zbrati iz štirih vasi, Prapro- 1 borbi za demokracijo in mir. Pretekli teden je bilo zborovanje ES, na katerem so obravnaval) vprašanje razdelitve podpor stavkajočim delavcem v poslednji veliki stavki. Ugotovljeno je bilo, da še niso zbrani vsi seznami stavkajočih. Na sborovanju je bila podana tudi bilanca prejetih podpor in stroškov. Skupno je bilo prejeto 9.096.220 lir. 300.000 je bilo treba vrniti sindikatu Krajevnih ustanov, kot je bilo prej dogovojeno. Od ostalih 8,796.220 lir pa bilo potrošeno za menze in vsote, ki so jih dobili okrajni odbori za pomoč stav. kajočim, 2,728.067 lir. Tako je danes na razpolago še vsota 6,068.153 lir. Nadalje je bilo razdeljeno 18.472 kosil in nabrano 239573 kg živeža. Nabrani živež je bil razde-do Skednja. Jasno je, da bi bili na potrebnejšim delavcem. Podrobnejša I bilanca vseh nabiralnih akcij za j stavkajoče je bila objavjena v «Uni-' là Operaia». Pretekli teden se je z uspehom končala tudi agitacija v Tržaški konopljarni, kjer so delavke dose gle izboljšanja v plačah za vsako statev. Kot smo že pisali je poskn šalo ravnateljstvo naložiti delavkam brez vsakih poviškov še eno statev ter tako povečati izkorišča nje nameščenih delovnih moči Enotni in borbeni nastop delavk konopljarne jim je te namene pro prečil. Sv. Ivana do Delavskih zadrug. Odtod bi potekala druga proga «S» do kednja. Jasno je, da bi bili na ta način oškodovani v prvi vrsti prebivalci Sv. Ivana in Skednja, ki se največ poslužujejo omenjene proge. Izražajoč mnenje potnikov, ki uporabljajo to linijo, se je tovarniški odbor ACEGATA odločno uprl temu predlogu in zahteval, da se vzdržujejo proge, ki so neobhodno poskus delne ukinitve proge štev. 2, potrebne. Vprašujemo se, ali ni VU potrebna še nadaljna pomoč VU v obliki kredita ali podpore. Dejal je tudi, da sp nove hiše v Križu namenjene le domačinom. Zupan je na interpelacijo tov. VVeissove povedal, da je dobil od polk. Robertsona zagotovilo, da v bodoče ni treba prošnjam v italijanščini prilagati angleškega p revo. da. Toda tov. VVeiss je zahtevala tudi odgovor glede prošenj v slovenščini. Sele tedaj je župan zagotovil, da to velja tudi za slovenščino. Na ponovne interpelacije komunistov, da se dovoli postavitev spomenikov padlim v mestnih okrajih in vaseh je odgovoril župan, da bo postavljen v mestu enoten spomenik vsem padlim za svobodo. Zupan je zagotovil pomoč in zanimanje za rešitev vprašanj, ki jih je sprožil tov. Žbogar za zvišanje, zlasti družinskim očetom, zimske pomoči in preskrbe dela brezposelnim. Tov. Gombač je dobil zagotovilo, da bo rešeno vprašanje prodajalcev 1. nadstropja pokritega trga. Na protest tov. Brauna zaradi zvišanja cen plina je dr. Bonetti pojasnil, da je zvišana kalorična vrednost plina in da je večina že izglasovala ta povišek. Glede plačevanja ACEGATa je potrdil, da je mogoče plačati v dveh mesečnih obrokih. Med pregledniki računov je bil izvoljen tudi komunist tov. Žbogar. «Corriere di Trieste» se vključuje v sodno ofenzivo TEDENS^ HOLEDARČtt acridi Sobota 8 - Velika sobota- j Nedelja 9 - Velika noč IZ‘ krajec ob 12,45 min.) Ponedeljek 10 - Vel. ponl Torek 11 - Leon. Sreda 12 - Viktor. Četrtek 13 . HermenegiW-Petek 14 - Justin. .» Povprečna dolžina dneva in 23 min.). ZGODOVINSKI DNEVI 8. 1909. se je rodil sovjet* a datelj Džerdžinski Ivano' ( 12. 1945. je umrl Franklin 11 velt, predsednik ZDA. 14. 1930. je umrl slavni rusk' f nik V. V. Majakovski. TRST II. Val. dol. 343,9 Sobota: 13.30 Salonski *v'. 18.30 Oddaja za najmlajše ^ Jtltl NtV 'Hi 1 filili glavska roža; 20.10 Koncert , S; "ttlti Glasba za lahko noč. Nedelja: 9 Kmetijska Glasba po željah; 16 Radi)5*1' ^ Firamermans: Župnik iz cV)8 1 ,*» vinograda, drama v 3 dej- p<(jì kar vsakdo rad posluša; 2 ^ ju ^ jugoslovanskih narodov; » ^ mače knjižne police; 22.30 1 plošče- „ itlfj Ponedeljek: 13 Glasba P« $ 17 Oddaja za najmlajše: “r y o Jurčku; 21 Pri Belem il^ veseloigra s petjem, nato 1 -melodije. __ Torek: 13 Glasba po želif> Angleščina po radiu; 21 Vz° j|! JU i dini: Johann Sebastian B»cn,Ji »in 9 V J" ji 'S„ con »žiti S >1 %j %0V 'DCi , »re. S Bruckner: Simfonija št. 9 Sreda: 18 Mamica priP., gl ip°v'j|.l [»liti 20 Operne arije in du6»*^ v Beethoven: Simfonija št, duru' 'M Četrtek: 13 V svoji dosledni politiki «iskanja resnice» so titofašisti iz «Corriere di Trieste» tožili glavnega urednika «l’Unità» zaradi «obrekovanja», ker se je v nekem članku ugotavljalo, da uredniki italijanskega ti-tofašističnega dnevnika dobivajo za poskus povečanja dobičkov v drugi I sv°i° Pokorščino Beogradu dokaj obliki? n «mastne plače». Od Škrka Josipa, Opozarjamo vse one, ki so za časa stavke nameščencev bolniške blagajne imeli katere koli stroške za zdravnike ali zdravila, da je čas za vložitev prošnje za povračilo omenjenih stroškov še do danes 15 aprila. babičevskega svetovalca, ki je tožil naš list, pa do urednikov «Corriere di Trieste» se vije dolga veriga protiljudskih ljudi, ki hočejo sprožiti «sodno ofenzivo» proti demokratičnemu tisku, ki je prav sedaj, ko je Trst postal vojno oporišče, zelo velik trn v peti imperialistom. Slovenske "•>* motive izvaja pevski duet- a, beno predavanje: 19 Slovel15 Slovence; 21 Radijski oder ^ Goldoni: «Zdrahe na vasi» igra, nato pestra glasba. Petek: 13 Glasba po že,,l^ Angleščina po radiu; 20.3° y# kulturni razgledi; 21 Moj5*1 de: 22.22 Južno-ameriška gl» Laž in prevara so titovski argumenti v Samatorci 15. aprila se začne nagradno tekmovanje. Čakajo vas velike'nagra-de. Zato se pravočasno prijavite k tekmovanju Pričagovati je bilo, da se bo p-’ slovanje ACEGATA po nedavnih poviških lahko nemoteno in primerno odvijalo. Sedaj pa namerava ravnateljstvo podjetja pristopiti k novim omejtvam tramvajskega pro. meta, ki bi ponovno oškodovalo potnike. Tramvajska proga št. 2, ki gre iz Sv. Ivana v Skedenj naj bi bila omejena ter bi potekala le od Pod pretvezo nabiranja podpisov za zemljiško knjigo so nabirali za svojo kmetijsko zvezo - „Jugoslovanska privredna delegacija" pa noče vrniti zemljiške knjige Enotnost prebivalcev Samatorce očividno ni vsem po volji. Prav v zadnjem času so babičevi napravili kar dva poskusa, da bi razbili to enotnost. Vendar so jim njihovi načrti izpodleteli. Vaščani Samatorce so dovolj odločni, da preprečijo vsako nesramno provokacijo, kot je pokazal nedavni primer. Pred nekaj dnevi so si babičevi dobili osebo, ki naj jim nabere nekaj podpisov. Vendar prvemu ba-bičevskemu agentu to delo ni uspelo. Nabral je samo dva podpisa in sicer svojega in še enega. Titovski agenti iz Saleža s takim uspehom niso mogli biti zadovoljni. Poiskali so novega človeka v Samatorci, ki naj z lažjo in prevaro dobi podpise. Pod pretvezo, da zbira podpise prebivalcev za vrnitev zemljiške knjige, ki se nahaja v Sežani, je priznati jim moramo, da so nam s tem prinesli košček tistega zdravja, ki je posebno pri naših k raških ljudeh tako trdno. Plenum prosvetnih društev včlanpenih v SHPZ, od 5. aprila 1950, je poslal zborovanju miru pristaniških delavcev, ki bo jutri v Kinu ob morju naslednjo izjavo solidarnosti: ZBOROVANJU MIRU Mladina Medje vasi se pripravlja na 1. maj Mladina nabrežinskega okraja ne spi v svojih pripravah za 1 maj. Kot po drugih okrajih, tako se tudi tu mladina pripravlja na svoj telovadni nastop. V Medji vasi je že danes 18 mla-I dincev in mladink, ki imajo redno I svoje vaje. Ne zaostajajo niti vasi I Salež, amatorca, Nabrežina, Praprot Ob priliki vašega zborovanja, ki naj bo obenem protest vseh miroljubnih prebivalcev Tržaškega o-zemlja, vam v imenu SHPZ in 53, v njej včlanjenih društev s preko 7000 člani izražamo svojo j?opolno solidarnost z vašim protestom proti nameravanemu iztovarjanju orožja v tržaški luki. Vaša težka a odločna borba proti imperialističnim nakanam, spremeniti naše mesto v vojaško luko in bazo za pri-parvo nove vojne, vživa danes simpatijo in podporo vseh Tržačanov ne glede na narodnost, vero ali politično prepričanje. Kajti vsi se le predobro zavedamo, da bi bil prav Trst prva in neizbežna žrtev morebitnega spopada, ki bi pomenil popolno porušenje in smrt nas vseh. Imperialistične sile, ki priprav ljajo novo vojno, naj se zavedajo, da jim bo nepremaglijiva svetovna armada partizanov miru, v katerih vrste se s ponosom prištevamo, preprečila njihove zločinske naklepe Noben narod na svetu danes ni več pripravljen žrtvovati za interese maloštevilnih vojnohujskačev in proizvajalcev orožja, nove milijone ljudi niti ne bo dopuščal uničenja umetniških, znanstvenih in drugih del, ki so proizvod na;porov največjih duhov ter milijonov delovnih rok v teku rodov človeške zgodovine. Sprejmite, dragi tovariši, ki vas druži z nami velika ideja ohranitve miru, zagotovilo vseh članov in prijateljev ljudske prosvete, da smo in bomo do konca ostali ob vaši strani ter skupno branili najvišjo dobrino človeštva. Glavni odbor SHPZ Kulturno zabavni večer pri Sv. Ivanu V sobotq 1. t. m. je SHPZ priredila svoj kulturno zabavni večer v dvorani Škamperle pri Sv. Ivanu. Nastopil je openski orkester, ki je zaigral nekaj prav lepih skladb ter igral potem tudi pri plesu. Pevski zbor iz Lonjerja, pod vodstvom mladega, nadobudnega pevovodje tov. Čoka, je zelo prijetno zapel nekaj pesmi. Orkestru in zboru je bilo poklonjeno cvetije. XXX. PD iz Lonjerja bo gostovalo v ponedeljek, dne 10. aprila ob 16. uri v Elerjih na prostem s pevskim zborom in dramsko skupino z tro-dejansko «Uroki». Vse pevske zbore opozarjamo, naj posvetijo vse pevske vaje dol navedenim pesmim, s katerimi se bo nastopilo na proslavi prvega maja. Za mešane zbore: «Himna miru», «Fizkulturna koračnica», «Stalin-grajska» in «Internacionala». Za moške zbore: «Nabrusimo kose», «Slava delu» (Zajec) in «Na Juriš». P.D. "Vesna,, iz Križa v Kinu ob morju V Četrtek, 30. marca, je gostovalo prosv. dr. «Vesna» iz Križa v Kinu ob morju s svojim bogatim kulturnim sporedom. Občinstvo, ki je napolnilo veliko dvorano, cri stedilo s priznanjem. Saj je bilo, poleg umetniškega užitka, deležno tudi zabave, ko se je, posebno ob zadnji točki «V kriški osmici», nasmejalo do solz. Ze okusno pripravljen oder z Miramarom v ozadju, potem prijetne ruske noše orkestra, posebno pa toliko zdrave sodelujoče mladine mora navdušiti vsakogar. Križani so že od nekdaj sloveli kot pridni kulturni delavci in tudi danes še vedno sledijo svojim tradicijam. Ni bilo pevovodje, ni bilo dirigenta za orkester itd. Iz njihove srede so vzrastli mojstri, na katere so danes Križani upravičeno ponosni. Zbor vešče vodi tov. Frančko Žerjal, orkester tov. Mario Bogateč, pri dramatiki pa jim pomaga tov. Justo Košuta. Tako so sami iz svojih moči dvignili kulturno ravem do take višine, kot je Križ še ne pomni. In vse to so nam v četrtek prinesli v Trst, in Želimo, da ponesejo to svojo mladost, pesem in igro, to svojo dobro voljo tudi v druge kraje našega ozemlja. S tem bodo vzpod- , m Laž in prevara od začet-budno vplivali tudi na druga .......... — ta poglicni lažnivec in prevarant hodil od hiše do hiše in nabiral podpise. Tako je podpisala večina kmetov Na drugi strani lista pa je bila napisana izjava o pristopu ba-bičevski Kmetijski zvezi. Vendar so prebivalci Samatorce kaj kmalu zvedeli za to nesramno prevaro. Odšli so do babičevskega hlapca in zahtevali takojšnji izbris. Najprej se je ta titovski gospod sicer branil ter tudi navajal, da ima on interes na stvari (verjamemo mu; da ima otipljive, denarne interese); a nato se je vdal ter izbrisal, s prevaro dobljene podpise. Da bi bila prevara titovcev še popolnejša, je treba pomisliti, dà je «Privredna delegacija FLRJ v Trstu» na zahtevo, naj se omenjeno zemljiško knjigo iz obmejnih občin vrne, odgovorila v dopisu štev. 455-49-1, z dne 26. 2. 1949., da te zemljiške knjige ne bodo vrnili in da mora vsak, ki hoče imeti po-datko v Sežano. Titovski agenti iz Saleža so torej organizirali prošnjo in podpise, čeprav vedo dobro, da je njihova delegacija v Trstu to odbila in da zemljiške knjige ne namerava izročiti. Zbirali so torej podpise za nekaj, kar ne nameravajo društva. LJUDSKI ODER javlja, da je umrla 4. t. m. 14-letna nadarjena igralka MARJANCA GRLICA, ki je sodelovala pri Zaromilu kot Ve-ternica. Vsi člani Ljudskega odra žalujejo ob izgubi mlade igralke ter izrekajo svojcem iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje tudi uredništvo «Dela». POZIV SHPZ Po sklepu plenuma prosvetnih društev od 5 t. m. vabimo vsa včlanjena društva, da se polnoštevilno udeleže zborovanja miru, ki bo na belo nedeljo 16 t. m. popoldne v Elerjih. Za sodelovanje na zborovanju so naprošeni pevski žbori iz Bo-ljunca, Ricmanj, Skednja in Sv. Križa, poleg italijanskih pevskih zborov in godb. Po možnosti naj si posamezna društva poskrbe lasten prevoz iz vasi da Elerjev in nazaj. Glede rednih prevozov bo javljeno naknadno. ka pa do konca, to je titovska politika. Titovci naj se zavedajo, da bodo morali omenjeno zemljiško knjigo vrniti, ker pripada obmejnim občinam. Ljudstvo Samatorce in ostalih obmejnih vasi se iz teh nesramnih provokacij, laži in nasilja uči ter bo prisililo jugofašistično sodrgo k redu. V ponedeljek 10. 14. ure dalje bo april»’ X Tradicionalna lju' veselica -, v Bajti pri Sale* Govorila bosta tov. q\0 ADO SLAVEC in Gl° JAKSETICH. p Nastopil bo združeni v zbor iz Saleža, Zgonika 11 y le-,a Repna, ki ga vodi l°'. 5' man Milič ter godba Križa lz tržaške avtobusne zijo avtobusi v Salež 0 L vozijo 14.20 in ob 16.30. Udeleženci iz Trsta se ( ,r»tid stu Karla Sancina: 21 .. f) , čer; 22 Melodije preteklih t>n ' t|j * »ia® %v ss lir 3. s tiaj »te, »at. Ns Sa Sv Su s v v, .V k« k Sj S 'U/ »Os s \\ 'Ul v, s vtl 1» n ; ?st s 'kv govo ustrelitvijo dejal \'m 1 n« v orali tof«*s m»' Tomažiča ni vprašala '1i»i, in ZS/ čiškanski ulici: «Ce ga n°, .1 IJ JV S alistr M v, odgovorili. Zakaj jih maj'^io- šisti streljali, ga bi m.or?lgis*i j mi». Do sedaj nam titof»(. pi*. račun o teh besedah in ki, sprejela od krvnikovih J* odlikovanje, ki predstavU1* nitev svetlega spomin» sina? S N, 'tu A!,6 Sa % s v Sii Spevi NOGOMET Nadoknadne tekme za ponedeljek 10. aprila t. 1. Prvenstvo STO: Skedenj - Arzenal, na igrišču v Zavljah ob 16. uri. Prvenstvo cone: Ponzianini Err. . Nabrežina b„ na Proseku ob 15. uri; Magdalena b. - Redivo Koz., na igrišču v Trebčah ob 14. uri; Sv. Alojz - A. Vivoda, istotam ob 16. uri; Primorje DZ - Skoljet, na igrišču v Boljun-cu ob 16. uri. Jutri, v nedeljo in ponedeljek 10. aprila se napovedane tekme v košarki ne bodo vršile, V petek bo moška skupina cone Arzenal b -Skorklja igrala na igrišču DSZ-ES ob 20. uri. PREPRIČEVANJ} TITOFAŠISTOj V ŠEMPOLAJ Pred dnevi je pribežal /, slavije nek bivši part!» es|’ krat, ker ni mogel več v jf, t|)"« terorističnega vzdušja, k1 v t|u* * __ 1-1:1-.. «ixrPflly I ih.* tofašistična klika uvedi» X, i^. slaviji. V nedeljo je bil ^ o v Sempolaju, kjer je Buljili slaviji. V nedeljo je D1‘-nril - fv ■PMIRMBHVIi - ■ merah v Jugoslaviji z 0 S»»,, jim prijateljem, s kateri {L HianS*1’ Itv poznala še izza partizan5 p,is . IZ.Ilci 1 ca OC 1Z.Z.CI p/m -g f , Ko je ta prijatelj °dlelSj5t, jj(i, k njegovi mizi nek titofa^jt^, n. Iljcguvi mi.l “t-" -vd11 «li V. je začel vsiljivo in Pr°^ jj y JJh spraševati, zakaj je u»— i>y slavije. Ker je titofay.^M speklo pripovedavanje , jir f i a lamViantil .n i .*) lizana, je zarobantil '‘“bflO‘jJ ga z vso silo brcnil v ko V j S V'l; prizadejal težjo poškodb .'Xy kor je značilna ta «Pre^r5%fo metoda titofašistov, ki tj ^ teror, pretepanje in SK!, Ijevanje svojega «dolar ^ 1.1 lizma». Vprašamo 8oSI)0njtf. y ve kaj o tem poškodova ^0 pa se bo le spomnil tega Odgovorni ure DUŠAN KOD*1 Založništvo <<^®Lcll‘*,’ Tiske Tip. Adriatic» . Rim Dovoljenje "la V, k s !S »s 4's