Gustav Strniša
Trn
i
Kako zbadljio si, črni trn,             Tvoj sad je t r p e k in grenak
a bel je, lep tvoj cvet,                        in med bodicami tiči.   .
i        zasije d zarji kot srebrn,                     a vendar zdrav je in krepi,
ko slaoec nanj prihaja pet.                 ogiblje se ga le — bedak!
Kako si oes sooraien. trn,             Zbadljio si, coetek tooj je bel,
najrajši sam in prost stojiš,                zdravilen sad, čeprav sladak ni,
vse, kar dosežeš. prepodiš,                  pa Dendnrle sem le oesel,
krog sebe sekaš d vetru črri.               saj nihče brez napak ni!