I' It O I. E 1 A K E C J E DELAVSKI LIS T ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugoalav Fcnleraliou, S. i*. — — (»lanilo 1..... lov minite SucialiMlii-iie Zvrze
GLASILO PROSVETNE MATICE
IN J. S. Z.
ST. — NO. 1731. — « —«-	«•»■». - ^ — « »—■ '«•• — ~ U-« tmtfm 0 m Itn CHICAGO, ILL., li NOVEMBRA {November 13), 1940 Publhhrd W,„kly .1 »Ol*. L.wnd.l» Avr.
Prisil ene selitve v Londonu, dasi brez šerifoveja ukaza
Ako bomb«, kakršne mečejo naciji na angloika mesta, hiše n« sapali nego le podere, la če »o »e »tanoralci pravočasno oteli, si nato spravljajo ven pohištvo, kolibor ga je še sa rabo, ne da bi vedeli, kje dobiti nov stan. In • ko f* dobe, kdo more vedeti, če ga ie naslednji dan ne doleti ista usoda kakor prejšnjega.
1
I
LETO—VOL. XXXV.
KAJ BO V PRIHODNJEM NAŠEM KOLEDARJU?
Neoporečno bo prihodnji letnik A merskega družinskega koledarja vreden naslednik prejšnjih zvezkov. K 50-letnici slovenskega tiska v Ameriki j* priredil zrodo-vi^flcl »pit Ivan Molek. Dalje je prispeval y prihodnji let-n k: Prve slovenske kulturne stvari) Kronika naseljevanja \ Am-riko; Slovenski časniki in revije v Ameriki.
Unija premogarjev UMW praznuje letos 50-htn'co. T»scče naših ljudi je bilo in je ie včlanjenih v 1911. ZpoJo-vinski »pit o postanku in raavojtt U. M. W. of A. jr priredil Zvrnko Novak. Opremljen bo s ilustracijami.
I a zgodovine naših ljudi v Kansasu j" naslov spisu, ki ga bo imel v prihodnjem letniku Anton Shular.
Josip češarek je opisal svoje spomine na stavko rudarjev v Michiganu, — ki so tudi vreden prispevek k naii agodovini.
Spis o pokojnem H. G. Perušku je priredil Ivan Re-riger. Math Petrovich je zastopan s znanstveno razpravo o ameriškem fraternalizmu. Antoo Garden opisuje/ kaj rmo priseljenci že dali Ameriki.
V leposlovnem delu, s potopisi itd. bodo v prihod -njemi letniku zastopani Ivan Jontez, Tone Seliškar, Katka Zupančič, Louis Kraigher, Zvonko Novak, L. Mrzel, Jože Kranjc, Janko Zega, Etbin Kristan, Milan Medvešek, Frank S. Tauchar. Anton Slabe, Frank Česen, Fred A. Vider, K. Horvat, Anton Zaitz, Joško Oven, Joseph Dra-der in še nekaj drugih.
Vsebina bo pestra in slike izbrane, da bo prihodnji letnik res spet lepa knjiga. — FRANK ZAITZ.
Tretje stranke'' v luči minulega volilnega boja
Koliko glasov je dobil Nor- socialistični glasovi narasli sko-i4n mi|;i.rd 7Vft7i»i hi«™iniW I hvnn *r>HiW ki i* ,in» « man Thomas?" Iz poročil, koli-> ro povsod v primeri s številom! u m,hi?rd- Z"ezm bl***>ntk hovno sodile, ki je dne 8 no-L»r iih rv»,»	a 1•• . i Vz » " Henry Morgentau pravi, da bo vembra soglasno izreklo, da je
kor jih imamo dozdaj, izgleda, pred štirimi leti, a skupno Ste-' *,	aJt^im na
da se celo manj, kakor pred sti- vilo glasov bo brikone znatno	OLfi "
HITLER V OFENZIVI TUDI NA DIPLOMATSKI 'FRONTI'
A. F. L. se ponaša z velikim napredkom v članstvu
SOVJETSKI PREMIER MOLOTOV P0SETIL BERLIN. — ANGLIJO MOREJO REŠITI EDINO ZEDINJENE DRŽAVE. — VOJNA SITUACIJA V SPLOŠNEM NESPREMENJENA
Ameriška delavska federacija ni imela se nikoli toliko članov — takih, ki plačujejo članarino, kakor sedaj, pravi v
1*1 a 1938 je angleški prs-mier Neville Chamberlain r>-inial par krat k Hitlerju v Mo-j nakovo, da zasigura Evropi
niir, pa četudi je treba v ta na men žrtvovati čehoslovaško.
Dne 9. novembra je ta zgodovinski mož umrl. Star je bil 71 let. Miru ni dočakal, pač pa
dek zagotovljen.
Sc večji bo kajpada, ako pride med AFL in CIO do sporazuma in združenja.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO SVETI
■ ■ ■■ ■'
Dolg zvezne vlade znaša ae-: c nemogoča. Pritožile so se na
.. .... , . ._ , ...	. .	. , nji dvorani v jednotinem po-
<t«j nad 44 m.lijard dolarjev,	msUnce .n kontno en. 1 ju nR Lawn<U!c Avc v7č
I Ima ga pravico zvišati na med njih na wusconsinsko vr-
svojem poročilu njen tajnik-blagajnik George Meany, namreč 4,247,443, ali skoro 50 odstotkov več, kot jih je AFL imela pred tremi leti.
Dslje ugotavlja (v poročilu, V	J1' kad?r \c bi!
priebčenem v reviji American V. T**1.!' ^f1 * Fedcrationist), d. je Ameriška ^	V e,.ike Bri'
delavska federacija v .voji no- '""'J.0 2m °hranitCV 8VO'e^a ,m" tranjotti bolj trdna in zdrava Pefl,a#
ko kdaj poprej in ji je napre- Nemčija za "nov red"
Vsa njegova prizadevanja in popuščanja Hitlerju. Mussoliniju in Stalinu niso miru čisto j nič pomagala. Kako bo Cham-;bcrlaina sodila hladna zgodo-j vina, je stvar bodočnosti. Toda javnost v Angliji ga je obsodi-| la toliko, da je moral na pritisk Prihodnjo nedeljo priredi I delavske stranke dne 10. maja društvo Pioneer št. 559 SNPJ j roslgnirati. Nasledil ga jc Win-velik jubilejni banket k «voji *to« Churchill. 15-letnici, ki >e bo vršil v vrh- Ko je Chamberlain nehal s
popuščanjem in ^dovoljevanjem" Hitlerju in Mussoliniju,
Jubilejni banket društva Pioneer št. 559 SNPJ
sko in Norveško, usodna, za Poljsko pa smrtni udarec.
Molotcv v Berlinu
Pakt med Moskvo in Berlinom ali bolje in rerničnejše, med Hitlerjem ln Stalinom, ni bi« pika in konec. Pika je le pomenila, da se po 23. avgustu 1939 nadaljuje novo pa? lav je.
Ta teden je na poset u v Bergli u sovjetski premier in ko-
o tem je v oglasu v tej Številki, je ob enem spoznal, da je njc-
glasov
rimi leti, ko je bilo oddanih I manjše vsled padca v Nevv
zanj 187,000 glasov. - . Vorku, kjer je bm~db razkola
M .	.. .. . ' glavna trdnjava ameriške so-
N a za do van je v New Vorku cialistK5ne franka.
Leta 1936 je dobil Thomas v | y San Franciscu je dobil orzav, New York blizu 87,000 ^^ na ^	givne
glasov, Iliri leta £^7,3^97, tfnmke ^jasom poročil 1600 letos pa le okrog 30,000, kakor . Qv y ^ An lesu poroča New Leader. Kot »na-	'	*
no, se je socialistični kampanj-!	, . . . . , .	. .
ski urad preselil kmalu po kon- Dober napredek v glasovih dni trgovin, odpro vrata, ima
\enciji soc. stranke v New Neži S. P. v Marylandu. Pred j *	da ji fcječm-
.......... .....— soma mogoče "balancirati bud-
zakon ustaven.
je vseeno velik del v razvali-1 niče v Danvillu, Pa., je na ne-
Sloba sodba o zdravnikih
daljno zadolžitev. On predla- Bukarešta, glavno mesto Ru-j I>r. Harold L. Posa, " ki je ka do 65 milijard. To bo ogro- murtije se je otelt-vojne, a jofj^avni zdravnik velike bolni*-men dolg. Sedaj raste največ na račun oboroževanja. Kakšne bodo posledice, ne vedo niti ekonomi. Vsi vemo le to, da je U način gospodarstva jako nesdrav in da so v njemu vse kali za polome. Ako bo mir kmalu sklenjen in se mednaro-
žet'*. Če bo vojna trajala dalje
kar se prejkone zgodi, je pa izid tega zadolževanja nemo-
Vork, zaeno z njim glavni taj- Štirimi leti jih je dobila 1600, nik Travar* Clement in pa letos P* okrog 3000.
strankin tednik Call, kar pa ni, Situacija v Wisconsinu
nič pomagalo in bi bilo boljše, „	. . ....
čc bi ostal v Chicagu.	k V, Wisconsmu, kjer je bila
Stari socialisti v Nevv Vorku J,r«<1 letl za newyorško druga	jroče prerokovati. Nastane la-
se drže tudi starih tradicij!	^mlistrfna po^tojan-	hko velika *ro»PeriuU , na-
m od narodnosti, čeprav, kakor »e dobl1 letos Norman Tho-	to še večji polom kakor je bil
pravijo nekateri, z ozkogrud- mas okro« n'000	zadnji.
nega stališča svetovnega Židov- kak	k»l Pred f M™ Jan PaderevfkJ ie prišel v
stva. To je vzrok, čemu Tho- leti. Leta 1920 jih je dobil Debs	Zw| driave nH •<i,.n?om*l«no
mas ki je vodil svojo kampa-	v teJ državi nad 80'000	misijo". Na slični je bil tu v
njo s pacifističnimi gesli, v tej	Socialistična stranka v Wis-	času prejšnje svetovne vojne,
državi ni dobil zaslombe. Bili so	consinu se je vsled praktičnih	Ko je bila končana, so mM nolj-
nni. ko je soc. stianka dobila	ozirov pridružila Progresivni	.tki politiki in francoski držav-
v Nevv Ycrku pri predsedni-1 stranki, ki jo vodi LaFollette.	niki dali čast prvega pre-Ned-
h volitvah skoro polovico iz-	Deluje v-ta namen v posebni	nika poljske republike. Sedaj
:w<! vseh zanjo oddanih gla-	organizaciji, ki se imenuje Pro-1 je star 80 let. Paderevski jc i.«-sov. v USA. Leta 1920 je dobil E.
V. Debs v Nevv Yorku 200,000	progresivne stranka je v zad-
pla.«ov. Značaj kampanje je bil	njem volilnem boju neuradno
i«ah. Prošlo nedeljo je postala žrtev potresa, ki je bil najhujši v zgodovini Rumunije. V petih minutah je povzročil več ško-
kem zboru kirurgov, ki se ^e, zmag. nedavno vršil v Chicagu, v svo- \ jem predavanju izjavil, da je: samo eden na vsakih dvajset
! gova dežela na vojno v prime-jri z Nemčijo nezadostno pripravljena. Se bolj pa Francija.
Hitler je udaril 1. sept. 1939 in od tistega dne so na nlegovi bcloinici zdržema le datumi
de in ubil več ljudi, kot pa jih I kirurgov res sposoben svojega
bi mog-li sovražni letalski bom bniki v enem tednu. Natura, kadar zdivja, ali skoči s tira, je hujša od vojne.
Grčira je za Italijane trd
in .k« mi zapletemo vanjo I "reh- Npn?ci strli B®'««0 in ,__________.. . Nizozemsko v
posla. Kar pomeni, da izvršuje na vsakih dvajset zdravnikov operacije na bolnikih 19 takih, ki so nezmožni tesga najdcli-katnejšega opravila.
Diplomatska ofenziva
Ne samo, da je zmagoval na
ADOLF HITLER
misar vnanjih zadev Vječeslav Molotov, čemu? vsakem bojteču, v kontinentalni ** komunikejev, ki so le za Evropi, nego je zaeno triumfi- i "Javnost", ni mogoče ničesar ra! tudi v diplomaciji. Kakor- izvedeti. Kajti v njih so le lepo koli so Angleži sloveli v trgovi- zložene besede, ki pa nič ne po-
ni in v diplomaciji za "zvite kramarje", jih je v sedanji vojni Hitler posekal, kajti na svoji
vedo.
čemu torej sestanek med Molotovom in von Ribbentro-
par dneh. Itali- ^noga stavbinskih	I strani ima ideologično, ali pa s J P«m v Berlinu?	čemu sijajni
lanski "blitzkrieg" pa je pol- Vlrvrrv v Sf I nnicu	{ podjarmi je njem brez vojne, o- banket, ki so ga	priredili Molo-
ževe sorte. Italijanska armada v	gromen del sveta. Vključiva ti- tov" v Berlinu	in v Moskvi
ie pričela prodirati v Grčijo 27. | Stodvajset stavbinskih	kon- Mo šeatino, ki jo predsUvlja l»» cd njegovim	odhodom, m
oktobra. 14 dni pozneje je bila traktorjev v St. Louisu ki so do Sovjetska Unija.
prisrčen sprejem, s katerim
še zmerom skoro na vsi fronti novembra izvrševali svojo obrt tam kot prvi dan vojne. lagle- na bazi odprte delavnice, je bi-da, da bo morala Italiji priti na 1 lo s stavko prisiljenih priznati pomoč nemška armada, ki je v ' unijo stavbinskih delavcev
Nemčija ve, da bi Anglije in > ,bil Pozdravljen ob prihodu Francijo ne mogla premagati, v Nemčijo?
(AFL). Uposljujojo okrog 15,-000 delavcev.
ta namen že pripravljena v Ru muniji.
Premier Molotov je dobil na
oblUku v Berlinu mnogo pom-jKaj se socialisti lahko umnosti. Grke, . Jugoslovane.	>v
Bolgare, Turke in Angleže to ... .	, «
ne zanima. Vnanji blesk zanje vol,lne *ompon|er
ako bi bila Rusija na njuni *trani. Pa so njeni diplomati pridobili ^Rusijo za "novo linijo", ki je bila posebno za Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Dan-
Anglija v skrbeh
V Londonu irgibajo in upajo na najboljše. Kajti strah jih je
(Nadaljevanje na 3. strani.)
gres-ove Party Federation. Ta kren patriot. Vse, kar more, nima .pomena. Zanima pa jih, Chicneo — Delavci se lahkn
i.rnoro^ivno airanlo io v toH.	A a -,,/vi „ „	•..»aKaJ i_ _	, « , . .......	VmcagO. - I/T IH VCI SC J H n K O .
tnkrat seveda povsem drugačni kakor letos, kajti tudi Debs .»«' bil .sovražnik vsake vojne in pacifist, ki je moral vsled svojega na glas krečenega pre pri-čanja tudi v ječo.
Izid v drugih državah
V IllinoUa je dobil Debs I. '020 bl>/U 80,000 glasov. Ceni-da jih je bilo letos 5. novembra oddanih za Thomasa kakih ♦"00 v Chicagu, koliko pa po °stalem lllinoisu, bo znano še-
podpirala Roosevelta in mu pripomogla v Wisconsinu do večine glasov, dočim so socialisti morali vsled tega iskati za Thomasa in Kruegerja posebno
(Nadaljevanje na 5. strani.)
stori, da svoj narod osvobodi krvavega nacijskega jarma.
V W i »consinu, ki je bil nekoč vzorna progresivna država, prednjsči sedaj reakcija. Pred par leti j* sprejela zakon, ki
na čigavo kožo bodo glihali Mo-u, zadnjega volilnega boja ve-jotov, von Ribbentrop in Mihso- |iko učimo RaZprava o tem bo linijev zet grof Ciano, ko se | na ,yrihodnii seji kluba št. 1.
idejo v Berlinu med štirimi i Kratka otvoritvena referata stenami.	bosta podala Anton Garden in
Anglija ima polne roke voj- Frank Zaitz. nato sledi splošna
dela unHm v st vkah velike ne doma, vrh tega pa še v Afri- diskuzija. Ta seja se vrši v pe-' ovire in {Im zm~ re takorekoči (Nadaljevanje na 3. strani.) tek 22. novembra v SDC.
Kdo bo združil unije CIO in AFL v enoto?
sporočil, da Iz podatkov, koli-
W jih ima sedaj na roki, so	Oziroma njen načelnik
Ta mesec se snidejo delegati { raz is katerega se mu bo težko jati v ameriško javnost kaotič-
združenje namene jo
Glavna točka pozornosti je še kandidiral, bo sramotno imajo od moskovskega-berlin*
skega pakta naprej.
If. ko državni tajnik v Spring- dvch uni»>k'h «ve* r dobro ali iakopati, posebno še. ko je že no»t, preprečevati združenji iielclu objavi uradne številk" §,abo " bodočnost ameriškega pred meseci z največjo goto- unij in CIO izrabljati v nameni klavni strankin urad nam je	^	. . ^ostle trdil, da £e bo RooMvelt strankine "nove linije", ki j,
i ••
KONCERT
74II .1 w
na Zahvalni dan 21. NOVEMBRA 1940 v SND, Cleveland, O.
( »taite o pripravah za spo red dopi* v tej številki.
Jchn L. Lewis. Vsled svojega p pora z Rooseveltom se je raz-
propud^l
la vanj in ne prilivala olje na cgenj. Toda srd v vodstvu AFL proti Lewisu je tolikšen, da se ne morejo brzdati.
Ako Lewis ostane na vodstvu CIO, se bo sedanje stanje med AFL in njim nadaljevalo. Solidarnosti ne bo, pač pa je zelo verjetno, da se v tem slučaju
Lewisovi nasprotniki so vz- V akcijo za "draftanje" Le-
radoičeni nad njegovo blama-	wisa so pridobili mnogo pose-
budil in po radiu za drag denar žo, njegovi prijatelji pa ima-	meznih lokalov unij CIO in po-
otranil, da bo smatral izvoli- trajo, da se je v svojem samo-	magajo jim — toda ne s slabim naseli v CIO demoralizacija. če
tev Roosevelta tebi za nezaup- I lubju prenaglil in mu je sedaj	namenem. tudi nekateri vodilni ne celo razkoli,
nico in odstopil z vodstva CIO. brikone žal. Izgleda, da mu	odborniki.	Lewisovi bivši pomočniki, ki
Dogodilo se je. da so mu de- Roosevelt njegovih očitkov in Na drugi strani zahtevajo ti- so v vodstvih unij CIO mero-
lavci res izrekli nezaupnico —. zmerjanja po radiu ne bo od-	sti voditelji in unije CIO, ki ni-, dajni, pravijo, da se je on s
po niegovem tolmačenju nam- pustil. In tudi Lewis ne bo mo-	so pod komunističnim vplivom svojo izjavo on«»rnoKocil in če
i eč. kajti v krajih, kjer je CIO gel svojih obdoliitev vzeti na-	*........
najjačji, je dobil Willkie, ka- saj in jih preklicati. Prav radi terera je Lewis priporočal, le tega so komunistični strategi m »iv i in o glasov.	uklonili, da se naj Lewisa
in Lewt*ovo kontrolo, da naj dr-	se je ne bo držal, bo diskrediti-
ži obljubo tn resignira, kajti le	ran vseeno, kakor se je diskre-
to bi bilo pošteno in možato od	ditiral father Coughlin s slično
njega. |_	izjavo pred štirimi leti, pa je
NAS K STALISCE \SI IIIW IJSTA

Izid predsedniških volitev je; "drafta", da ostane še predsed- V «cm sporu bi «rt>rila AFL po volitvah pozabil nanjo. A bil torej za Lewisa moralen po- nik CIO. Njihova taktika je se- pametno, če bi se ne vmešava- ljudje niso pombili.
Stališče Proletarca sc ni z ozirom na reorganizacijo JSZ v ničemer spremenilo. Sil je in ostane SOCIAISTIČEN list. Kot prej bo tudi v bodoče zastopal načelo mednarodnosti, vzajemnosti delavstva vseh dežel, proti ozkogrudnemu izolacionizmu.
Izid prošlih volitev nam priča, da je bilo stališče onih, ki so poudarjali, da je naša GLAVNA naloja OHRANITI NAŠE gibanje, pravilno. Kajti če ne mi, kdo naj vrši to delo med nami? Ameriškemu delavskemu gibanju, ki je razkosano in v IDEOLOGICNI zmedi, pa lahko v sedonjih razmerah najbolj pomagamo, če nismo navezani na nikakršno posamezno skupino.
Ncš namen je zgraditi iz našega gibanja organizacijo, v kateri bo prostora za vse, ki soglašajo za skupno delo in se v svojih aktivnostih ravnajo v duhu socialističnih načel.
V teh okolščinah se bo dogojolo, da bo ta ali oni oisal v Proletarcu kaj takega, kar komu drugemu ne bo po aodu. Tako je bilo tudi dozdaj. Naj pri t*»m ooudnrimo, da so mnenia vsakega dopisnika nicocva zadeva, stvar nas vseh skupaj pa je, da za-stooamn tmernire, ki so določno začrtone v programu JSZ, kakršnega je sprejel zbor JSZ in ga je odobrilo članstvo.


o	•
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
o še dobiva mnogo potrebščin iz Zed. držav
IZHAJA VSAKO SREDO.
Iidaj« Juioilovanika Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE.
NAROČNINA v Zeiiinjonih driavah za f*lo leto ffl.M; z« po) leta $1.75;
za tetrt leU 91.00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol let« $2.00.
Vai rokopisi in oglasi morajo biti v našam uradu Najpozneje do pondeljka •__popoldne za priobčltev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
t 'j	i	1»	n -<11	>' <l » « i • ,
Published cvery Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Ratablished 190«.
Editor.................,./......................................................Frank Zaitz
Business Manager............................................Charles Pogorelec
Asst. Editor and Asst. Busiuess Manager..........Joseph Drasler
SUBSCRIPTION RATKSs United Stutes: One Year $3.00; Slx Months $1.76; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3.50; Siz Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lavvndale Ave.	CHICAGO, ILL.
Telopkouo: ROCKWELL 2664.
Vara nje z borzami
Razne kompanije, ki se pečajo » prodajanjem delnic in bondov, so v zadnji volilni kampanji klijentom zaupno pojasnjevale, da se cene vrednostnih papirjev mahoma dvignejo, če bQ Willkie izvoljen. V nasprotnem slučaju pa jim preti na borzah neizogiben padec.
Neka izmed teh družb, ki se oglašajo, da vedo kako ljudem o^restonosno vlagati prihranke in bogastva, je opozarjala na to svojo spretnost n« sledečj način:
"Kakšno akcijo bopte.pcdvzeli pred volitvami? Ali ste pripravljeni na ogromni efekt, ki ga bo imela na cene vrednot 'Villkiejeva zmaga? In v »lučaju, da bo izvoljen Roosevelt. ali bo boljše imeti dolarje (gotovino) kakor pa delnice?"
K temu je dodan naslov, kam naj ae ljudje obrnejo za nasvet.	,
Tudi večina velikih Časopisov je zatrjevala, da si ljudje, ki kaj imajo, imovino, posebno ako je v delnicah, najboljše zavarujejo, čc vržejo new deal.
t, Wil)kie ui bil izvoljen in delnice ao v sredo po volitvah res padle v cenah. A ie naeiednji dan so se presenetljivo dvignile; nekaterim se je cena zvišala v enemu dnevu kar za osem dolarjev. Zelo so se dvignile tudi cene zveznih bondov.
Brokerji in časopisi, ki so prej strašili s polomom, ao morali ta pojav nekako pojasniti. Rekli ao, da so se ljudje, ki imajo gotovino, ustrašili inflacije in vložili dolarje v delnice. Ce bi bil izvoljen \Villkief bi pa rekli, da je to posledica ljudskega zaupanja v novega predsednika, ki bo dal privatnemu kapitalu priložnosti za razmah in dobičke.
A tudi v tem oziru varajo javnost. Velika privatna pod-vzetja kujejo Čezdalje večje prof tU tudi pod Rooseveltom, in to ne samo na račun "narodne obrambe" ampak ker je namen .sedanje administracije od vsega začetka privatnemu kapitalizmu pomagati, bodisi s posojili, naročili in regulacijami, ne pa ga uničitL
Bogataši prejemajo že par let poleg rednih Še sijajne "extra" dividende in ob enem lahko večajo svojo Imovino s špekuliranjem. Za pritoževanje nimajo torej nikakega vzroka. Niti ne drugi, ki žive od delnic. Imajo pa ga delavci, kajti kot običajno, so oni tudi v sedanji "prosperiteti" na najslabšem koncu.
Za it. 643 poročata Fr. Re- Razno žek in Stanley Hribar, da je pri S. Bogataj »poroča, da bosta drašfcvu m*i0 razumevanja za glavna govornika na dnevu P M In da so lani komaj prodrli SNPJ v Girardu s. Frank Zakz s predlogom, da ostanemo čla- v slovenščini in M. Kumer v in-ni PM, Re&ek želi, da bi kdo v gleščfni. Obenem se čudi pičil an^lešMni nanizal argumente v udeležbi na današnjem zboro-prilog Prosvetne matice.	vanju in izrazi željo, da bi na
Za severovzhodno Ohijsko fe-l^hodn^m videl več
Konference se vrŠe nadalje vsakih šest mesecev.
Vabila na konferenco se razpošlje en mesec v naprej.
Volitve odbora.
Za tajnika-biagajnika je ponovno izvoljen John Krebel.
Organizatorji so: za Cleve-
deracijo SNPJ poročata Max Kotnik in Jennie Mrkun, da je sicer nekaj nasprotnikov PM v federaciji, toda oba upata, da
land Louis Zorko, za Girard Zorko pravi, da je vzrok pi-, p,.ank Reiek in Jo)ln Bogataj
čle udeležbe najbrž v tem, da pri društvih manjka ljudi, ki b1 bili voljni »prejeti. Ce ti sam
in za okolico A krona in Bar-iiertona Maks Kotnik in Mike Kopač.
Med navzočimi *e nabere v
bofe v'naprej" ostala" pH>rT j,,e	■ ?e, *re nih*c" ~ °
»vetni matici. K<Xnik pravi, da •	tudi, da se pripravimo tiskovni fond Proletarca $5,20;
bo v tem pogledu deloval po ^razpečevanje Amer. druž. -
»vojih najboljših močeh, kakor	trj?
doslej,
Zastopnik št. 18 SSPZ (Girard) J4 Krvina izraža upanje, da bo društvo ostalo pri PM.
Za št. 2 SDZ poroča Mary Somrak.
Za "Zarjo" poroča s. Mako-
I Neto Kotnik sporoči, da je |P | I I	r Slovenski klub, ki lastuje dom.
Krebel meni, da je eden va- ^ j>r(Mtore brezplačno na raz-rekov slabe udeležbe tudi U, polego. Stvar je pod okriljem ker nimamo dovolj mo&ie bla* aeverovfchodne ohijske federa gajne, da bi povrnili delegatom gNPJ, ki je uredila vse po-stroške.	i>.	trebno. Zbornica nato soglasno
. Prostor prihodnje konferth- od^l^uje, da se Slov. klubu in
federaciji najtopleje zahvalju-Predlagana »U (ollinwood | Je za njuno kooperacijo..
Zborovanje je zaključeno ob
Vslic omejitvam dobiva Japonska is Zed. dršav ie vedno mnogo rasnega blaga in surovin. Ustavljeno ji jo v toj deželi nabavljanje finega olja (gasolina) sa aeroplane. smo pa i« kupovati olje slabših kakovosti. Gornjo slika predstavlja rkladisč« faaolina v luki ob anteiiikem Pacifik«, kjer ga nakladajo oa ladjo sa isvos oa Japonsko.
Zapisnik polletne seje Konference Prosvetne matice v Kenmoreu, Ohio,
vec, da poje v smislu delavskih | in Cleveland. Večina odloči za
teženj in da izgubljene stare Aeiritfer.	- .>	eni Dorooldne
Alane'»proti nadomešča z mla- Datum prihodnje konferen- MsfSJl^" - v dimi močmi. Zbor prilično na- Ce naj odloči tajnik, v sporazu- Milan Medvešek, predsednik, preduje. Dne 21. nov. bo imel; mu s klubom št. 27.	Ivan Jontez, zapisnikar.
koncert, na katerega so vsi	____. ____.„
vabljeni. Krebel doda, da Zarja ne eksistira samo zaradi petja, temveč deluje tudi za splošni napredek delavskega gibanja.
Bogataj poroča glede vzhod-noohijske in pennsylvanske federacije SNPJ, da nima danes
V kongresi! demokratska Večina
publikanske pa po srednjem zapadu, kjer so ljudje enako močno proti vojnemu vmešava
dne 20. oktobra 1940
Republika zavetišče - bivših vladarjev
Bili so časi ko so vladarji preganjali vsakega, ki je propagiral republikansko obliko vlade. V monarhijah so duhovniki v svojih pridigah označevali republikance za anarhiste, za sovražnike Boga in "presvitlega vladarja".
Sedaj pa žele člani dinastij iz evropske vihre v republiko Zedinjenih držav.
Habsburžani in člani nekaterih driKgih preganjanih dinastij so že tu in se počutijo popolnoma varne. Pravijo, da bi se tudi odstopli rumunski kralj Kari s svojo ljubico Magdo Lu-pescu rad nastanil v tej deželi. Sedaj je še v Španiji, ker ga ne puste naprej.
cije.
Predsednik
Medvešek pou-
Seja otvorjena ob desetih bno, da delujemo tudi za Can-donoldrre. Zboruje se v prosto-, kar je v glasnik, ki je tudi naša lih Doma slovenskega kluba, to je delavska napredna publi-Za predsednika zborovanja je kacija, urejevana v duhu te-izvoljen s. Milan Medvešek, teženj in potreb zavednega de-1 za zapisnikarja Ivan Jontez. lavstva. — Poročilo je vzeto na darja veliko važnost našega ti-
S. Krebel prečita zapisnik znanJ<?.	ska. Za nas je največje važno-
girardske konference. S. Koc- i Poročila zastopnikov klubov »ti, da ohranimo Proletarca, da jan ima pripombo, da se je go-! in društev.	j bo nadaljeval svoje koristno
vorilo tudi o potrebi mladin-j S. Kocjan poroča za klub št. delo. Ce bi ne imeli dovolj »voskih igre. Zapisnik je s to pri-, 27, da deluje po svojih najbolj- j jega tiska, bi bila situacija med pombo sprejet.	|ših* močeh, vdanih razmerah nami dosti slabda. Celo napre-
Navzoči zastopniki klubov storiti kar največ mogoče za dek, ki gaje dosegla Amerika JSZ in društev: klub št. 27 g*-jna*e gibanje. Razmere »o neu- pod New Dealom je indirektno »topa s. Kocjan, št. 49 Milan *o<ine, vendar klub vztraja na posledica boja delavskega ti-Medvešek, št. 222 J. Bogataj in iVoj! poti in tudi marsikaj do- ska za izboljšanje socialnih
e ie, čeprav je med našim ljud- razmer. Naša dolžnost je, pri-»tvom Ae malo razumevanja za dno delovati za Ameriški dru-socializem. ..	žinski koledar. Majski Glas,
Za klub št. 49 poroča Med-'1roletarca tudi. Cankarjev /esek, da klub v vseh ozirih so-1	Naloga je vredna vsa-
Poročila o izidu kongresnih
, volitve, ki so se vršile v torek zastopnika zato, ker je prišlo ;dne 5 novembra> dajejo repu-
vabilo prepozno. Dalje govori blikancem čisto pridobitev šti- nju.
o dnevu SNPJ^ki se bo prazno-i Hh sedeiev v zveznem senatu Demokrat je so izpodrinili 22
in skupno izgubo najmanj dva- republikanskih poslancev veči-najfttih sedežev v poslanski noma v Connecticutu, Massa-zbornici.	chusettsu, New Yorku, Penn-
V 77. kongresu bodo imeli še , sy Iva ni j i, New Jerseyju, repu-
val po leti v Girardu.
Vsa poročila so brez ugovora vzeta na znanje.
Razprava o agitaciji za Pro-
letarca in druge naše publika-j nadalje demokratje pretežno blikanci pa 10 demokratov,
večino v obel\ zbornicah. Kakor »e vidi, so republikanci iz-volili manj kakor 160 zastopnikov v poslansko zbornico, ki ste je v celem 435 Članov. V petinsedemdesetem kongresu
»o imeli 170 sedežev — 48 se- ? . ; " *-*—---
dežev manj, kakor jih je treba Kortfia zabavo kluba Št 45
še*t x)d teh v Illinoisu.
Republikanci so si pridobili senatske sedeže v illinoisu, Ohiu, Nebraski, Minnesoti in Indiani, a so izgubili enega v Deia\vareu.
J. Krvina; društva SNPJ: št. o zastopa Frank Somrak, 49 Ra-čič in Blažič, 53 Jontez, 126 L. Jorko, 312 Andy Božič in J. $trancar, 643 Frank Režek in
Stanley Hribar, severovzhodno deluje z JSZ, Prosvetno matico ohijsko federacijo pa Kotnik in in pomaga, kjer je potrebno in Jennie Mrkun; društva SSPZ: kolikor more. Svojo izobraže-št. 18 zastopa J. Krvina; dru- \alno nalogo vrši tudi s pomoč-štva SDZ: št. 2 zastopa Maryijo predavanj. Dne 25. dec., to Somrak; soc. pevski zbor "Zar- je na božični dan bo imel vese-ja" zastopa s. M ako vec.	lico, na katero so vabljeni tudi
Vsi navzoči zastopniki imajo člani današnje konference, poverilnice v redu.	j. Bogataj poroča za klub
Tajnik-blagajnik J. Krebel it. 222 (Girard), da ima. kot poda finančno poročilo: do- navadno, 13 članov, podpira hodki $35.61, izdatki $19.55, JSZ in PM in razpečava naše preostanek $16.06. Nadaljna publikacije. Z oglasi v Girardu imovina: $49.80 v "zmrznjeni j ni posebne sreče. Klub bo dne
za večino od 218.
Tako more biti kontrola predsednika Roosevelta nad 77. kongresom zlomljena le tedaj, če se člani njegove lastne stranke pridružijo v dobršnem številu republikanski opoziciji.
Osemindvajset republikancev v aenatu
V senatu »o republikanci povečali svoje število s 24 na 28
kega truda in tudi irtev. Dobro bi bik>, da se razpravlja o tem, kako pojačiti te naie publikacije, ki so storile na našem kulturnem, izobraževalnem in literarnem polju v Ameriki več kot vse ostale ameriške sloven- j natorja, ki navadno potegneta
bo 23. novembra •
Waukegan, III.--Soc. klub
.it. 45 JSZ priredi v soboto 23. nov. v Slov. nar. domu kartno zabavo. Vai, ki jih te vrste razvedrilo veseli, so vabljeni na poset, pa tudi drugi so dobrodošli.
* "1 ■ 1 11 Vabilo na veselico
Johnstown, Pa. — Slovensko
Ponižanje Francije
Pred letom dni bi nihče ne verjel, da se bo morala Francija v vsakem oziru ravnati po ukazih i z Berlina.
A- dogodilo se je. V okupiranem delu vlada nacijsko poveljstvo, ki ima glavni stan v Parizu. Vse Življenje je regulirano. Nacijska oblast tudi odloča, kaj Francozi smejo čitati. Vsi časopisi so pod njeno kontrolo. Prepovedala je prodajati dela 600 francoskih pisateljev, kar pomeni okrog 1,500 raznih Knjig. Dela vseh socialističnih pisateljev so prepovedana.
banki" in ena delnica Slovenskega delavskega centra v Chicagu. Skupna imovina S90.86. Dalje poroča, da je girardska konferenca sklenila, da se prirejajo predavanja, toda sklep je ostal na papirju, ker preda-
lo. dec. praznoval 20-letnico obstoja z družabno prireditvijo v istih prostorih, kjer se je zadnjič vršila konferenca. Sodrugi so vabljeni, da jo pose-tijo.
Za št. 5 SNPJ poroča Frank
»ke organizacije. — Nato pojasni Režku, da je PM delav* ska prosvetna organizacija, katere namen je, preskrbeti včlanjenim druitvom tprrmeme igre, izdajati knjige iid. Tudi angleških iger bomo dobili sčasoma
z demokratsko večino, kadar »e jima zdijo zakonske osnove napredne. To sta George W. Norris i z Nebraske in Robert M. La Follette, ml., iz Wiscon-sina.
Ponovna izvolitev predsedni-
več. Doslej imajo največ kori-1 ka Roosevelta za tretjo službe-
vanja pri nas slabo uspevajo; |^mrj|kf f|a je vsem /n da izjema so ženske, k. se menda j<? w|o tf> dnj*tvo vedno med bo j zanimajo za samovzgojo imj d	delav«kega
kot moški, vsaj poset preda- Kibanja . usUnov	*
y*nJ: iL^^^^^Ibo« v bodoče bolje razumeli
kot zadnja leta, to je da bo manj prepirov in zbadanja v naših glasilih. Njegovo mnenje je, da je naAe glavno delo in naloga izobraževalna, ne politična.
Delavska nestrankarska liga
Tisti, ki so upali, da pomeni Lewisova delavska nestrankarska liga pripravljanje poti v neodvisno delavsko politično akcijo, so »e motili. Nastala je kot politična veja unij dO. Do letos je agitirala za demokrate, tik pred zadnjimi volitvami pa se je na Lewisovo priporočilo vi^gla republikancem v naročje. Ne sicer vsi njeni voditelji, pač pa večina.
Od takih "nestcankarskih" političnih lig nfena torej delavstvo ničesar koristnega pričakovati.
Čudno sprijaznjen je
Leta 1937 so jeklarski magnatl s pomočjo oblasti zadušili stavko Jeklarskih delavcev s terorjem In v krvi. V minuli predsedniški kampanji so podpirali Willkleja. John L. Lewis In nekateri organizatorji unije jeklarskih delavcev tudi. 8 tako politiko si ne bo delavstvo nikdar pomagalo. .
sivne Slovenke, kaže tako.
Jontez in Medvešek poročata, da sta pregledala račune in jih našla v redu. Poročilo tajnika-blagajnika in pregle-dovalcev računov je nato soglasno sprejeto.
Delegat konference na XII. rednem zboru JSZ in PM, L.
sti od P M društva starejših članov, toda tudi mladina bo prišla na svoj račun, če bo hotela sodelovati. Brez sodelovanja seveda ne gre nobena stvar.
S. Zorko pravi, da je XII. redni zbor naročil eksekutivi, da
in demokratom ostaja pičla ve- samostojno druMvo Moxham čina v njem. število senatorjev, vabi vse od blizu in daleč na znaša 96. Poleg 66 demokratov j veselico, ki jo priredi v Sloven-bosta tudi še dva napredna se- skem domu v soboto 16. nov.
ob 8. zvečer. Igral bo trio Ru-dvja Grand asa.
Pričakujemo, da se je udeleže tudi vsi člani ker vstopnico, ki so po 25c, mora itak vsak član plačati, pa če bo na zabavi ali ne. Ljubše nam bo, če se je vsi udeležite. Odbor jamči, da boste s postrežbo vsi zadovoljni. — John Polants, tajnik,
no dobo, ki jo nastopi dne 20. januarja, 1941, bo prejkone
neznansko ojačila njegov pre- Kolikoje delavcev
Za št. 49 SNPJ poročata Blažič in Račič, da društvo podpi-
, . ,	, : V ... ra Prosvetno matico, Cankar-
Zorko meni, da mu ni treba iti	. .	, .
1 J?v glasnik ltdrin upata, da bo
tudi v bodoče.
Za M. 53 poroča Jontez, da je doslej zvesto podpiralo delo Prosvetne matice in misli, da bo tudi v bodoče. Nato omeni reorganizacijo JSZ, ki je po sklepu, referenduma postala dejstvo in apelira na nasprotnike tega načrta, da pokopljejo »voje razlike in slo&no pomagajo pri delu za napredek
v podrobnosti, ker so itak vsem znane. Največ časa se je porabilo pri retfetanju vprašanja, kako doseči večji napredek pri Prosvetni matici. Jaz sem priporočal več mladinskih iger, kakor mi je bilo naročeno. Isto kar se tiče operet za naše zbore. Najtrši oreh na zboru je bilo vprašanje reorganizacije J. S. Z., ki je bilo rešeno s sprejetjem znanega reorganizacij-
letarca. Kadar bo naznanjena, si bomo morali zavihati rokave m iti za novimi naročniki. Ce hočemo, da se bodo ljudje se* znanili z našimi idejami m težnjami, jih moramo najprej pridobiti za naš tisk. Predlaga, da konferenca osvoji sklep, da je v »lučaju potrebe pripravljena preskrbeti društvom, ki to žele, predavatelje. Predlog sprejet.
stiž, ker se bo imela za ljudsko odobritev njegovih smernic v zunanji in notranji politiki. Predsednik je v preteklosti
začne novo kampanjo za Pro- doživel dokaj upora med de- lavcev, ali 20,400 manj, kot jih
no orojektih WPA?
Meseca novembra je bilo na javnih delih, ki so v področju WPA, uposlenih 1,778,600 de-
mokrati v obeh zbornicah. Ko je hotel izčistiti zvezno vrhovno sodišče, se je zvezalo zadostno število demokratov z republikanci, da mu je bila preprečena tista nakana. Tako se je zgodilo tudi tedaj, ko je lani hotel dobiti kongresovo dovoljenje za izvedbo petmilijar-dnega posojilnega načrta. In ravno tako so se zvezali nazad-
dovoljuje kongresni odlok.
Tole mi he gre v glavo?
S. Krebel pa poudarja, da je 1 njaški demokratje z republi-glavno delo pred nami razpe- kanci, da je bil letos sprejet čavanjt Ameriškega družin- Smithov zakonski načrt za pre-skega koledarja.	delanje Wagnerjevega delav-
Jamčenje varnosti
Kadar prične Nemčija kaki deželi obetati varnost in nedotakljivost njenih mej, tedaj ljudstvo take drŽave ve, da mu je pričakovati najhujšega.
skega načrta, ki ga je članstvo; ^ *n PM. To Je naša skupna JSZ na splošnem glasovanju o-	napram našemu de-
dobrilo. Naša dolžnost je zdaj. ,avstvu'
da po svojih najboljših močeh Za 126 poroča Zorko, da delujemo za napredek našega takisto podpira vsa naša priza-gibanja in za ohranitev tega, Sevanja.
kar imamo. Nekateri, med nji- Zastopnik št. 312 SNPJ, An-mi večina članov kluba Št. 27 se dy Božič pravi, da nima poseb-niso strinjali z načrtom, toda nih navodil. Društvo je precej večina članstva JSZ je zanj in napredno, podpira delavske In jaz upam, da bomo vsi ravnali kulturne ustanove in je redno demokratično, pozabili razlike zastopano na konferencah Pro-v mišljenju in složno delali za svetne matice, kateri želi ves našo stvar. Drugič pa jc potre-! uspeh.	^
Volilna kampanja in skup-| no agitacijsko delo.
S. Zorko pravi, da soc. stranka v Ohiju ne bo na glasovnici in vse, kar4»W^oetojrijw6, je, da prečrtamo ime>nega izmed k and ki a tov starih strank in vpišemo ime Normana Thomasa. Ce bi Thomas dobil v Ohiju na primer kakih 60 tleoč glasov, bi bil to močen pritisk za spremembo reakcionarne volilne postave. Glavna potreba dneva pa oetane organiziranje delavstva, sicer se bo vsaka Miri leta ponavljal isti stari politični cirkus. To pa ne prinaša boljše bodočnosti, ki jo lahko prinese le socializem. Tega bomo pa dosegli le g gdruieniml silami. Zato svarim pred medsebojnimi spori in prepfrl, ki samo ubijajo dobro voljo in škodujejo gibanju.
: skega zakona.
Toda narodna obrambna nujnost, ki so jo ustvarile vojne na tujem, je jako okrepila predsednikov vpliv v kongresu v zadnji polovici letošnjega zasedanja. Tisti, ki so proti Roo-sevejtovi zunanji politiki, so zaman ugovarjali temu, da bi •e dala Veliki Britaniji vsa možmi pomoč izvzemši vojaško. Zastonj so se borili proti sprejetju zakonske predloge r.a prisilno vojaško službo v mirnem času. Kongres je dovolil 1» mi-iijard dolarjev za armado in mornarico.
Vojni vpliv na volilne espehe
Uspehi torkovih kongresnih
volitev jasno kažejo, da so bile demokratske zmage največje v vzhodnih obrežnih državah, kjer je razpoloženje za vojno intervencijo jako močno, a re-
Lump, graf ter, kruk. vojni hujfkaČ itd. so se zmerjali. Ce bc ra vol jen stari ponovno predsednika, bo to katastrofa ta vea a vet, ao trdili. Doli * njimi Vršimo ga med »taro M" ro! — A po volitvah porazni čestitajo amagovitim in jim šele uapeh in srečo. Ali se lag»b prej, ali lažejo tedaj?
VIKOVE
Zakon o registraciji je nepopustljiv
m mm m »'»'m« m. m m

bIVAN VUK: i
PO VALOVIH DONAVE ŠIROKE...
Beležke iz popotnega dnevnika.
(Nadaljevanje)
"Pa se niso iznašli, kako po-
končati ta mrčes?" je vprašala
gospa Marija. "Se ne," je odgovoril Tein
spremljevalec, "fckoda, ki jo
povmča, je zelo velika. Že od 4 . .	.. . , A
nekdaj pa iščejo sredstva, d J ^nosMa veličina dela »ahte-
gleda, na pomisli, da je žrla ljudi."
"Da," je rekla Tea. "Ce jo sedaj gledamo, nam vstaja priznanje in čudenje v duši. In v mislih rečemo: Umetniki so bili stari ljudje. Ali, da jc Ui u-
uničijo te muhe, a dosedaj vse zaman, ljudstvo pripoveduje,
vala nešteto strašnih dni, nešteto obupa in življenj, na to
je ta muha ka .en za nek ne I>omUlimo
Molčali smo, kakor poglobljeni v nekdanjost. ki je bila tam na obali in nas gledala molče . . .
dojžini 90 kilometrov
"Pripovedke podonavskih ljudstev pripovedujejo," je rekel Tein spremljevalec, "da so
da	______
/ImhfT Nekoč je nekdo dohitel v Stijru nekakšno grdobo in jo kpremlatil. Grdoba se je zavle-kia v golubaško pečino in v nji poginila. Iz njene mrhovine pa se plodijo te preklete m uši-
M
ce . . .
"In tam," ^Tein opremljevalec je pokazal v steno, Mso ostanki habsburške mogočno-
.sti.
\' steno, visečo z levega brega. sedaj romunskega, je vzidana velika tabla, v katero je vklesan latinski napis, govoreč o moči habsburške vladavine."
"Kakor rimljani so se hoteli ovekovečiti tudi Habsburžani," je dodal.
Tea je pogledala, a nekdo zadaj nje je rekel:
"Vse mine . . . Ostane še za trenotek Forum Roman um, poraščen z mahom . .
Na romunski strani — levi breg Donave — je stara rimska cesta, "via Trajana" imenovana.
"Bilo je mnogo dela, preden so izklesati to cesto v skale," je rekla gospa Marija.
"Mi niti pojma nimamo, koliko je tu Človeških življenj zbitih v to cesto," je rekel Tein spremljevalec. "Rimljani »o imeii jetnike, cele narode, in kaj naj počno z njimi? . . . Delajo naj! Kakor egiptovski faraoni, ki so zidali piramide s f to tisoči in več delavci-sužnji, tako so delali Rimljani vodovode in ceste. Eh, poglobimo se v tisto dobo . . . Zganil se je oblastnik. Dobil je ukaz iz Rima. Cesta ob Donavi se ima narediti. Preko prepadov, skal, se ima izklesati ob obrežju, kjer ni tal, se imajo tla narediti. De- daj čudimo in ga občuduje-setero in desetero tisočev rok mo? ... ie prijelo za orodje. Stotisoče Vsekakor, kdor bi to bil, rok je zavihtelo krampe. Cesta delo je nadčloveško, orjaško! je nastajala. Udarjali so kram- Mi plovemo skozi z nekakim pi, hropela pljuča delavcev, | spoštovanjem, zavedajoč se navlekli so konji im ljudje. Cesta ravne mogočnosti in da smo mi, sc je pojavljala . . . Deset in ki sedaj plovemo na. parniku deset tisoč rok je kovalo v njo skozi te klance, majhni, ne-
"Srce in denar" na koncertu "Zarje"
Cleveland, O. — Izmed domačih lahkih oporet je spevoigra "Srce in denar" brez dvoma najbolj posrečen odrski donesek. Znana je po prikupljivi vsebini, prepričevalnemu slogu in po zvočnih melodijah. Lahko bi se jo štelo k najboljšim delom te vrste kar jih je prišlo na oder SND. Uglasbil jo je Vinko Vodopivec, avtor operete "Kovačev študent" Kdo ne pozna "Kovačevega študenta"? "Zarja" ga je predvajala ob svoji 10-letnici. "Slovan" ga ima vključenega za svojo koncertno priredbo 8. decembra. "Srce in denar" je novejše delo, hvale^nejše za igralca in poslušalca. Ubožna mati in vdova hoče prodati svojo edino hčerko Minko grdemu a bogatemu meseti^ju Jerna-ču, katerega pa Minka ne ma-
ra "Zarja" je to, o tem sedaj ni j več potrebna definicija, ker je hamo ena, to je tista "Zarja", ki sedaj stopa v svoj srebrni jubilej in ki je vedno, od začetka pa do danes, sledila svojim načelom.
Somišljeniki in pevska publika, vsi ste med povabljenci!
Leo. Poljšak.
li
. , . . .	ra. Minka ljubi mladega, brh-
Leios »ta bili uvedeni d«« regifttra-	,	*___, „	. .
«iji. Ena «« n.drinvlj-.. dru,. .a	kega fanta, sosedovega Janka,
« i	%oja»čini pod*rien. moike. v obeh	kateri jo zaprosi za roko in jo I
Iz Golubačkega žrela smo ,iW4ajiii to .. on«, ki .e n« bi rati-	< tem reši pred odurnim Jer-
pluli V klanec - prelaz.	»trtrali, določene aelo strog« kasni.	na£em
Pred nami je d<% ta planin- j	l Na Zahvalni dan 21. novem-
ski klanec, skozi katerega ae po ^^ pod»r««ni »brcni vojaški	bra se to dete pokloni na odru težko in žuboreč, sedaj zelo hi- »Uibi, •• j« vriila v oktobru. N« taj i SND rn razkaže svoja deveta
tro, sedaj počasi, zvija ogrom-; i® Joh» Caffi« ia New Ori««n»«.	£U(jh< "Zarja" jo ta dan pred-
na masa donavske vode in to *	?r!	vaja zaeno z drugim pestrim
.	.	. »ri j	J«' »»led t«f• prestopka obsojen na tri •»	• r .„
od Golubca pa do Kladova, v ku Mport> K	koncertnim programom. Vlogo
,	Jernača bo predstavljal komik Anton Eppich, ljubimca Janko-
so na nekaterih krajih znatno	u Tof|y Peruiekt hčerko Min.
..................._ _ _ Tu 81 J® Donaya *krčlla	ko Josephine Turk. mater Vic-
bili tukaj nekakšni strašni veli- P°t .*kozi veliko verigo apna- turia Po|j4akf IK>ganjača Cene-
kani, ki so pretrgali Džerdap i,llh in *ramtnih &or-	ta Andy Turkman, sejniarje pa
in razdvojili južne, Sibinjske Uo Dobre teče Donava skozi	"Zarjani". Režijo vodi Avgust
Karpate od planin severoiztoč- »eološko važne formacije ap-	Komar.
ne Srbije in pustili, da je vse ^ e v'»oko kipeče apnene	y HVOj koncertni program je
Belo morje izteklo skozi ta ma*e> ki zel° zožujejo Donavo	"Zarja" uvrstila več novih
predor ter tako zapustilo za se-1in * na mnogih krajih dvi-	kompozicij, pretehtano blago,
boj pusto dno, na katerem da- atrmo in romantično, po-	vredno omenitve: Izidor Ada-
gosto v obliki nekakšnih ogro-	«Nm bregu", dr. Kr. Kimo-mnih velikanskih zidin in raz-	vec: "Poljskih rožic" in klasi-valin ter v raznovrstnih obli-	straussov valček "Slava kah čarajo gledalcu pravljične	pesmi", originalno "Netopir", slike — se menjajo pod Dobro	slednjemu je oskrbel slovensko in se začnejo na desni strani	besedilo August Komar. "Zar-dvigati milejše, bolje okrogle	ja" podala že na prejšnjih oblike bregov. In vsled tega se	koncertih dve svetovno znani je lahko obdržal gozd, ki »e ga	skladbi Straussa: "Po lepi moje videlo redkeje v strmih ska-	(!ri Donavi" m "Pravljice du-
nes žive ljudje.
No, dasi ne bomo verjeli, da je to delo nekakšnih "velikanov", moramo vseeno priznati velikansko silo, ki je to predrla. In kakšna je bila ta sila?"
Ali je nekoč, v predzgodo-vinskih časih, silen naval morske vode sam sebi predrl pot skozi te klance, skozi te ogro
IC «>>>^»«1 ve in stenah, od Milanovca ■ IiajMkih ^zdov" Prvi ie ore-mne bregove trdih skal? Ali je An f,..,,Atr. • nrtnolM1	l . ,	* J p
i____i--i-x____-j—— P® oo Kladova je Donava zelo skrbe| slovenski prevod Anton
to morda delo kakšne podze- „1.- „	.....	■ . - - --------
meliske oirniene sile ki ie z o-	.-aJftPm? '? Sabelj, drugi pa Etbin Kristan.
meljsKe ognjene sile, ki je z o	Na obaiah vidite visoke stene,' Skladatelji ki bodo zastonani gromnimi potresi razdvojila te
višine in v njih naredfla stra
a iz struge gledajo cele kame-nite čeri, ki so velika nevarnost
šne razpokHne, akozi katere je, 2a ,adjep|0VBtv0. mogla izteči ogromna voda Be-' lega morja? Ali je to naredil besni Neptun ali ognjeni Vulkan, ali sta oba skupno izmislila načrt in ga izvedla v ve-
so poleg jfori omenjenih Pre-lovec, Krabec. E. Adamič, Jenko, Bajuk. dr. Schvvab, Žerov-Do Golubca je Donava po-( nik. Foerster, Sattner in Vodo-vprečno široka do 1000 metrov, pivec.
Do Kladova pa se zelo zožuje. V duetih nastopijo Jennie Začenši z ožino 360 m, je na Turk in Sophie Turkman Frank
koveč n"o si avo? d a se" m u mi se- nekaterihkrajihtako ozka, in Elersich in Sophie Turkman,
strmi obali sta tako druga k; Katrine Jurman in Alice Vid-drugi primaknjeni, da se velika mar in Albert Fatur ter Tony množina vode — tako se zdi — Perušek. V solospevih pa Zden-komaj preUka skozi ta celih ka Mahnič in Victoria Poljšak, devetdeset tboč metrov dolgi j Nastopi tudi ženski in moški klanec.	kvartet.
Od Bazjaša pa do Golubca Pričetek programa točno 06
svoje žulje, svoje trpljenje, svoje življenje.
Tekla je cesta. Udarjali so krampi, omahovale roke, umirali tisoči. Morje jim je bik) hladen grob . . . Deset in deset tisoč rok. Pa se udajale skale, iz morja so rastla tla . . . cesta je tekla. Veličastna cesta se zdi zdaj, drzno narejena in nikdo, ki jo
znatni . . .
Kakor smo videli od Rama do Golubca, se je Podunavje pojavljalo kot prostrana, hribovita ravnina, ki je večjidel pokrita z živim peskom in ki se, sedaj bolje sedaj man je, približuje sami strugi Donave. Od Golubca in celo do Kladova pa se dvigajo same planine, ki
4
KOiMEItT l\ OPERETA
"Srce in denar
99
soc. pevskega zbora "Zarja"
NA ZAHVALNI DAN 21. NOVEMBRA
V SLOV. NAR. DOMU, NA ST. CLAIR AVE.
,iV\D, OHIO
JMJd
PRIČETEK OB 3. POPOLDNE
Po programu ftlet in proUa Miniva. ZA PLES IGRA JANKOVICHEV ORKESTER.
je voda globoka nekako od 2 do 16 metrov, a od tod do Stenske pa 24 do 26 th. V daljnem
3:30 popoldne, nakar sledi ples pod vodstvom JankoviČevega orkestra. Vstopnice, katere se
4 4 4 4 a
toku skozi ta klanec se menja dobe Pri "Zarjanih" in njih globina iz ene skrajnosti v dru- prijateljih so v predprodaji sago. Na nekaterih mestih je glo- nio 40c. Posezite po njih! boka 1 m, da plovejo ladje ko- "Zarja" je zopet pred vami maj skozi, a na drugih mestih z zanimivim koncertnim pro-ie zopet tako globoka, celo čez gramom in vabi na poset. Kate-
60 m. Do Golubca je brzina vo-	--
de počasna, tako 1.20 metrov nnr^^g^k ¥ A 717" JI7» na sekundo. A v klancu je pa	f F J /A IMJtj
včasih brzina tako velika, da	a rmr
«o ladje v veliki nevarnosti. Na iJfJjff/1 JJ\ P(j nekaterih mestih celo od 3 do
5 m na sekundo in ustvarja (Nadaljevanjem 1. strani.) prave vodopode. Celi donavski
klanec je razdeljen na dva de- ki» v Sredozemlju in sedaj v la: na Zgornji in Dolenji kla- Grčiji. Slednja je revna, brez nec. Gornji je od Milanovca in industrije in ji je treba poma-se imenuje "Mali džerdap", ali *ati 2 materialom in z denar-"Mala železna vrata". Odtod iem v°jne potrebščine ji pa do Kladova je dolenji kla- Anglija minuli teden poso-nec, imenuje se "Veliki džer- <li,a nadaljnih $20,000,000. dap" ali "Velika železna vra- Tako zavezništvo je za Angli-ta". Turki so jih imenovali drago, a pomaga ji vendarle.
"Demir Kapi".	Unij# ao v Kenodii. Wia.,
Ko se priplove v "Mali džer- m se izrekle proti 'draftanju" dap", ki je dolg nekako 40 ki-I J.evvina. One zahtevajo, da re-lometrov, se začnejo razni vo- signira, kakor je obljubil. Ena-
dopadi in druge brodarske ovi-	ko zahtevajo glavne unije CIO
re. Popotnik se čudi lepoti in	v Nevv Yorku, nevvspaper guild
romantiki kraja in niti ne sluti,	v VVaahingtonu, unija tekstil-
ds je pod njim re«na nevar-	nih delavcev, mnogi lokali
nost, da je pod vodo cela gora	UMW, UAVV, ACW itd. Ako
skal in sten, ki so včasih zelo	bi Levvis ne bil naredil tirtega
dolge. Krmar mora spretno in	nepremišljenega koraka v ko-
oprezno krmariti, da srečno	rist Willkieja, o katerem ve, da
privede parnik po ozkem ka-	je bil unijam sovražen, si ne bi
nahi iz teh podvodnih pečin.	bil nakopal te upravičene jeze
(Dalje prihodnjič.)	Protf	j
--V prid obrambe je. da se koristi delavcev v obratih, ki iz-
Povodni mož" na Sovinem koncertu
Chicago. — Kdo še ni slišal bajke o •'povodnem možu" v evojih otrošikh letih? Najbrže ni nobenega, le da je pri nekaterih bolj zameglela ko prf drugih. Okrog te bajke je skladatelj Vodopivec ustvaril zelo prijetno opereto, katero bo podala Sava na svojem jesenskem koncertu v nedeljo popoldne, 24. nov., v dvorani SNPJ.
Opereta se suče okrog čevljarja in njegove žene, ki sta tako iz navade večkrat v domačem prepiru, in dveh sosedov, ki ju prideta mirit. Čevljar toži nad svojim težkim stanom in nad svojo zaspano ženo, ki mu hoče razložiti svoje sanje o "povodnem možu". Končno se ji to posreči. Možu pove, da ji je "povodni mož" obljubil, da "izpolnil nama bo sanje tri". Ker navadno hočejo ženske imeti prvo besedo, si to pravico tudi ona prilasti in kliče "povodnega moža". Ta se res prikaže, ko čevljar jeva zopet spi in ji naloži polno skrinjo klobas — njena prva želja. Mož je potem hud, ker ga ni prosila, "naj nam da tja v skrinjo suhega zlata" — on bi rad "popival in se veselil", kakor je to čevljarska navada. Pri drugi želji pa se mož maščuje nad ženo m prosi "povodnega moža", naj ženo obdaruje s klobaso na — nosu. In tako žena res pristoka na pozornico s pristno klobaso na nosu. Kako jo izgubi, naj pa ostane tajnost do Savinega koncerea.
Vsa ta pripovedka je povedana v lepih melodijah solistov, duetov, terceta in kvarteta ln deloma v poezijskem dialogu. Poleg tega je tudi zelo smešna kot malokatera komedija. Sigurno torej pridite na prihodnji Savin koncert, ker poleg te operete boste slišali tudi lep prvi del zborskih skladb, solospevov in dueta. Nabavite si tudi vstopnice v predprodaji m si prihranite deset centov. Potem pa bo ples v obeh dvoranah. — Savan.
S koncerta Prešerna
i
Ckicago. — Prošlo nedeljo je imel svoj običajni jesenski koncert moški pevski zbor "France Prešeren". Dosedaj jih je prirejal v dvorani SNPJ, tega pa je imel v Masonic Temple na 23rd in S. Millard. Za vzrok spremembi so v oglašanju navajali, da je bilo potrebno dobiti večjo dvorano. Tudi ta je bila čisto napolnjena. Prostora je v nji za približno 60 ljudi.
=
Občinstvo ae vabi na obilno udeležbo.
Ste prejeli opomin, da je Vtm naročnina potekla? Ste jo še obnovili?
vršujejo vladna naročila, upošteva in da so delovne razmere v njih čimboljše, je dejal po-
DOGODKOV
svetu
možni vojni tajnik Robert P. Patterson. Pravi, da je uspešno oboroževanje nemogoče brez dobrohotnega .sodelovanja delavcev. A delodajalci na drugi strani trdijo, da so mezde previsoke in delavnik prekratek.
Jugoslavija bi rada planila na Italijo in Nemčijo ter na pomoč Grčiji. A je v kleščah. Ko so "neznani" letalci bombardirali Bitolj v Južni Srbiji, se je vlada v Beogradu zadovoljila le s protestom, ki ga je naslovila vladam v Atenah, Rimu in Londonu. Grki pravijo, da so Bitolj napadli italijanski letalci, ker so mislili, da mečejo bombe na kako grško mesto.
V New Yorku se je neka družba dam lotila zbiranja igrač na debelo, da jih pošlje otrokom v Angliji za božična darila. AngleMca transportna komisija je človekoljubnim damam sporočila, da naj z akcijo prenehajo, ker Anglija vsled vojne potrebuje ves prostor na svojih ladjah za dovažanje municije in življenskih potrebščin. Igrače niso "potrebščina".
Predsednik zbora Frank Ja-pich je uvodoma pozdravil u-deležence in nato tudi oznanjal kar je bilo treba. Govoriti bi moral glasneje, da bi ga čuli tudi v ozadju dvorane.
"Prešeren" je zapel pod vodstvom Franka Kubine (ki pa so ga prireditelji v tiskanem sporedu pozabili navesti) pesmi Na planine (Hugolin Sattner), Na poljane in Venček narodnih penmi (Vodopivec), Vasovalec (Emil Adamič), Utopljenka (P. Križkovskv) in I. Dream of Jeanie (C. Foerster, aranžiral za ta zbor Frank Kubina). Nastopilo je v zboru 28 pevcev.
Gostoval je zbor Slovan iz Pullmana pod vodstvom Ivana Račiča, ki je zapel tri pesmi. V sporedu je bil oznanjen tudi hrvatski pevski zbor "Matija Oubec" (Frank Japich ga je pozival na oder še pod starim imenom Crvena Zvijezda). Nastopil je v drugem delu sporeda.
Zelo dober vtis je napravil Prešernov kvartet, v katerem pojejo Tim Prelesnik, Frank Gradišek, Joseph Sajovic in Ray Velimek.
Tu rojeni člani Prešerna (oznanjeni so bili % odra za mladinski zbor, v tiskanem programu pa za Prešeren's GleeClub) so nastopili v "Covv-boy Scene". Pomagale so jim pleaalke iz študija Von Drake in mal dečko, "covvbojr", iz iste šole. Peli so melodično, ljudje so se smejali dečku in aplavz ob koncu te točke je bil večji kot pa k resnim koncertnim točkam Prešerna.
Zelo je ugajal tudi mladi komik, preveč in godec Edvvard Udovich. Zelo talentiran dečko, ki se vežba za take nastope doma. Učitelj mu je namreč njegov oče Anton Udovich.
V	drugem delu je bila vprizorjena A. Kobalova burka v enem dejanju "Snubači". Stvar je pač burka in ljudje so imeli spet priložnost, da se nasmejejo. Nastopili so v nji Frances Gradišek, Angeline Podbevšek, Joseph Fajfer, Anton Krapenc, Chas. Renar in Anton Basha.
P<^ končanem programu se je razvila plesna zabava v obeh dvoranah. gornji so igrale sestre Bergant iz naselbine Lis-bon. O., v spodnji pa domači godci.
V	baru se je izmed natakarjev najbolj postavil rojak Bučar. Je visok in vrh tega je imel v ustih neprenehoma cigaro. Postrežba v baru in v kuhinji je bila vzorna, zabava pa domača, kot je običaj, kadar se snidejo domači ljudje. — —c.
Priprave za koncert in opereto Save
Ckicago. — Malo jih je, ki se trudijo ohraniti in dvigati našo kulturo. Ampak kolikor jih je, vrše hvaležno, dasi težko delo.
Pravzaprav bi lahko rekel, da "nehvaležno delo", ker imajo baš kulturne aktivnosti, v katerih je zapopadena stopnja izobrazbe vsakega naroda, med velikim delom ljudstva najmanj upoštevanja in priznanja.
Vzlic temu pa naša kulturna društva — med njimi pevski zbori, vztrajajo in s tem skrbe, da se tudi mi lahko prištevamo h kulturnim narodom.
Tako društvo je tudi mešan pevski zbor "Sava" v Chicagu. ki priredi svoj običajni jesenski koncert v nedeljo 24. novembra ob 3. pop. v dvorani SNPJ.
V	prvem delu bodo podane zborne pesmi, duet in solospe-vi. Jamčimo, da že ta spored je j sam na sebi vreden, da napolnimo dvorano.
Kaj pa šele drugi del! V tem bo predvajana Vodopivčeva o-pereta "Povodni mož". V njej nastopijo solisti, dueti, trio in kvarteti. Stvar je taborna ne samo glasbeno, nego nudi tudi mnogo humorja.
Vstopnice so po 40c v predprodaji. Ako si jih nabavite sedaj, prihranite dajm pri vsaki. Dobe se pri pevcih in pevkah ter članih kluba it. 1 JSZ. ,
P. O.
Hitler v ofenzivi tudi na diplomatski "fronti"
(Nadaljevanje s 1, strani.)
ob pomisli, da se Rusija bolj in bolj pomika v fašistično zvezo v vojni za razbitje angleškega imperija. Toda tudi Če se Rusija zvezi Berlin-Rim-Tokio ne udinja do kraja, je obisk nje-ntga premierja v Berlinu vendarle zadeva, Tci koristi Berlinu. .
Nacijska diplomacija je tri-umfirala, kajti Molotov je prvi premier Sovjetske Rusije, ki je sel obiskati tujo državo. To ni> vse, kajti njegova misija v Berlinu je, da utrdi odnošaje mod Kusijo in Nemčijo "za sodelovanje v korist obeh".
Male dežele v atrahu
Molotov in von Ribbentrop imata na dnevnem redu med drugim razpravljanje glede u-sode Grčije, kaj storiti s Turčijo, kako postopati z Jugoslavijo, kdo naj dobi v posest oljna polja v Iranu in Iraku in pa spiošno razpravljanje o bodočnosti Evrope, Afrike, Azije in Amerike.
Gre se za osvojanja, vztic temu, da čimbolj se ropa in čimbolj Rusija pri tem sodeluje, bolj poudarja svoj gnjev proti "imperialistični vojni".
Anglija na vagi
V teh razmerah se v Angliji čezdalje bolj zavedajo, da jim gre za biti ali ne biti. In jasno je, da jih bo Hitler porazil, kajti na njegovi strani je prostovoljno ali pa prisiljeno ves evropski kontinent, Japonska in pa ogromna nacijska propaganda, ki raste kakor gobe na vseh Jrrajih sveta.
Edino le Zed. države še lahko rešijo Anglijo. Bivši podpredsednik Zed. držav Chas. Davves je proti. "Cemu podaljšati vojno za leta in leta," pravi on, pri tem po je nenameno-ma izrazil željo, da čim prej Hitler zmaga, bolj mu bo po volji. Tako misli tudi Chas. Lindbergh in drugi, ki se ogrevajo za mir pod Hitlerjevim "praporom.
Anglija se ne poda. V Zed. državah delujejo mogočni krogi nt le za materijalno podpiranje Anglije nego tudi za pristop v vojno v Evropi in Aziji nji v pomoč. Kajti težko, da se bi mogla sama braniti proti tolikšni sili, brez oborožene pomoči sile, kot so Zed. države.
Situaci ja glede na izid je torej po enem letu vojne slična, kakor je bila predno je Nemčija pričela svoj '*blitzkrieg". Nič se še ne ve, kdo bo končni zmagovalec.
Kadar želite kaj oglaiati, spomnite ae "Proletarca**.
KONCERT
"SAVE"
v nedeljo 24. nov.
V DVORANI S. N. P. J. Chicago, lil. OPERETA
"POVODNI MOŽ" ¥
Po koncertu plesna zabava v obeh dvoranah.
Vstopnice v predprodaji 40c, pri blagajni 50c.
2ENE IN DEKLETA
Predno kupite ttmiko »uknjo, trlrfonlrajtr ali mi pi*itcf (ia va* pelj«m naravnost v tovarno, kjer n\ lahko iberrte fino Sterlin* suknjo ali Fur Coat, in to od $6 do $25 canej** kakor kje drugje,
BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. Tel. Endicott 312« CLEVELAND. OHIO
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
e •
KOMENTARJI
Frank Česen se v tej številki i jalci, ker ho pobegnili i« Rusije pritožuje, da nekateri ljudje Ia- kadarkoli so mogli? Leon Blum hko piAejo kar se jim poljubi, tega ni hotel storiti. Pa se mu dočim se na druge gleda s po- vzlic temu upa ta ali ona ničla
večalnim steklom. — V resnici I kaj očitati.
ni v tem nič »labega. To pome- ,r>n D Butkovič „ 0 j.
n. K-, da se jfa smatra za «*««- t|rfe "U*alj<.njm Slovencem", vurnega, razumnega človeka. \ ^ jjh Frl|)ritvIj>hll ^^ „
3uft je mila beseda za &kri-hanta, ki pritiska po Nazaju ne le laži nego so Ae skrajne buda-lost i ob enem. V izdaji z dne 2. nov. ima na 1. strani sledeče:
Tisoče hiš v Londonu ima sedaj spodnji
slično obliko
jih pripravljalni H. Z. ni povabil na slavje k 25- [ letnici njegovega delovanja v j Zajednki, katero je bilo zaeno tudi slavje k njegovi 50-letnici 1 življenja. Pravi, da ae to ni zgodilo namenoma in se poseb-1 no opravičuje KSKJ in SNPJ, češ, pripravljalni odbor pač ni
SOCIALISTI SO RAZPUSTILI STRANKO V BELGIJI
Is poročil je rsavidno, ds »o belgijski socialisti sami r.,pustit. s»6jo vedel, da imata ti dve organi-stranko ter prepustili delavno ljud- zaciji člane glavnega odbora stv* na milost Hitlerja. odsUj bodo tudi v Pittsburghu, ali pa v bli-rodpir.K Hitlerja kakor so v Nemeiji. j žini prjprav|ja|ni odbor HBZ kar dokazuje nespodobnost in malo- ...	, . . .
ffušnost te delavske skupin«. Njihov ™ »m** namena prezreti oraie voditelj priporoča tudi raspustitev i Slovence, pravi Ivan D. Butko-strokovnih organizacij., na katerih ViČ V SVOjem Članku, ampak le mesto bo Hitler postavil svojo faii- nepreviden je bil. Torej brez stično delavsko fronto.	zam«re in tako dalje. To Vse
J: ^u^^rV^l^nači'« da imamo časa ie za ostalih mestih. Nobe*»ts odpora ni kaj drugega kakor za prere-pokacala, da se ana in bore boriti. 4 kanja O VOjfll, O CIO ift 0 AFL,
Socialisti v Bel pri ji so torej ^ da so se nekateri slovenski mogočnejši kakor je bila bel-!^*k» gnjavil celo v vzruje-
gijaka armada in vsa Belgija	**«u	ktf?*nJe
cb enem. jačji hot je bila Nizo-1 n«d zaposUvljanjem, ki zemska, Francija in Norveška do	«*ahlo, ker niso
Roosevelt je torti ponovno bo »Iu*** predsednika prikod-| izvoljen predsednikom. S pttk- I njih »tirih let precej trd oreh. tičnega stališča je to O. K. Mo- Propagand aparat je v pro-thk bo imel nsanret dovolj pri- j Sli kampanji sumljivo Aepsl. like, da gre s svojim New Deal-1 Ako pomislimo, da je bila 90'* om do skrajnosti. V svoji kam- meščanskega časopisja za WilK panji Mam ja obljub* mamikaj I kieja, tedaj pridemo do zaklju-in če bo i«polnil Is ene tretjino čk*, da je priprosta mana pri« teh obljub, pa bo nadkrilil celo čt>ra mm\itl samostojno, kar je
l.inedn* Hodi te temu tako ali
.	dobro znamenje,
druga*** vpričo evropske vojne
in sploine gospodarske krize	Frank Česen.
ZVONKOA NOVAK
(M HHA in vnt\
skupaj, če ne bi belgijski socialisti prepustili delovno ljudstvo "na milost Hitlerju", bi Nemčiji in njenemu firerju "slaba predla". Vse drugače se bori šest milijonov nemikih ko munistov in francoski ter bel-
povabljeni v "societj
bili Butko-
vic se jim je oprostil v Zajed* ničaru z dne 6. novembra pod naslovom jašnjenje brači Slovencima".
Ameriški komunisti so Čudo — oni so svoje sorte predmet
V Clevelandu in v Ohiu se z
volitvami nismo nič kaj postavili. Na eni strani zmaga demo-Jedno potrebno raz-krat, in z istimi volilci za drug
mandat republksnec. Pravijo, da je naš narod glasoval v ve-
gijski komunisti, ki prodirajo za v zoo. Kdo si bi pod Ruthen-
proti Hitlerju na celi črti, kose njegovo armado, zbijajo njegova letala in tanke, podirajo rlemško municijsko industrijo
in pretepajo nacije, da je veselje!
idiot more pisati "poročila", kakofšno je v prej citiranem Napreju. Kajti če ne bi bil tako omejen, bi skušal čitatelje vsaj prepričevalno nalagati. Kadar pa slepari, da se socialistične stranice pod Hitlerjem kar same sebe prostovoljno razpuftča jo, da uničujejo unije in se izrekajo za "sodelovanje", pri tem pa zamolčuje jet-niške tabore in socialiste v njih, tedaj bi takemu ikribantu lahko rekli, da je agent provo-kator, "petokolonec" etc. Pa je «e žakelj plev od vrha do pete.
Isti list je v ssojih prejšnjih izdajah vneto ponavljal, kako strahopetno je pobegnil iz Francije Leon Blum. Mar mislite, da je to laž kdaj preklical? Ne, ampak se potem rado-val, da Blum plačuje za "svoja izdajstva nad proletariatom"! — Mar bi bilo #reh, če bi Blum res utekel fašističnemu prega-injanju? Ali so bili Lqpin in
bergom, aH Se čelo dokler je W. Z. Poster kaj pomenil, upal prerokovati, da pride Čas, ko bodo komunistični listi, od Dai-ly Workerja pa do Itadničkog Glasnika agitiral! sedaj za demokrate, nato za republikance, za denar in brezplačno. A dogodilo se je. !n to pod masko "demokracije", "službovanja delavstvu" in boi^be proti "imperialistični vojni".
Henri P bi lip« Peftain, glavar
Francije, kolikor jo ni direktno pod Hitlerjem. je napravil po svoji deželi dramatično turo. Ljudstvo ga je pozdravljalo in
no, da je dobil \Villkie največ glasov v nemških, italijanskih •n irskih predelih, Roosevelt pa v splošnih proletarskih, v židovskih, čeških in poljskih.
OH, SAJ PRAVIM!
Cleveland. O. — Zadnje čase ns pišem mnogo v časopise. Vzrok temu je lenoba in pa bojazen pred zamero. Vzlic temu, da skušam biti previden in toleranten v mojih dopisih, pa mi še vedno včasih kaj "uide", da me potem tipljejo za ušesa. Tako sem v prošlem dopisu ftt. 1727 Proletarca ustrelil kar
liki večini demokratsko. Po dva "kozlička", ki sta po mo-mojem bi rekel, ne demokrat-j jem mnenju nedolžna, toda ne sko, pač pa za Roosevelta. Ime- pa po mnenju prizadetih.
li smo tudi optimiste. Na primer take. ki so ogla&ali, da če dobimo 60,000 glasov za Thomasa. bo volilni zakon v Ohiu omiljen. 60,000 glasov v Ohiu ni mnogo A dobiti jih brez organizacije, posebno še z vpisa-vanjem, je nemogoče. — J. P.
Fašistična teorija je, da so
demokratične organizacije v krizi nesposobne rešiti karkoli. Izgleda, da se te ugotovitve vesele in radujejo mnogi tudi v Zed. državah.
Joseph Snoy je pred par tedni pojamral, da je v Proletar-
mu klicalo "viva" celo v kra- cu premalo dopisov. Oziroma,
jih« ki so bili prej trdnjava prejSnjega režima. A isti poročevalec je k temu spretno pripomnil, da so prejšnji voditelji onih provinc večinoma za "za* straženimi zidovi jetnišnic v Chazeronu in Pellevoisinu. Kak "Nazaj"' bi tudi to tragedijo francoskega l>udstva onih krajev lahko zlorabljal v zlokobne demagogičae namene.
AmerUki veitfcisč Se dele po narodnostih bolj kakor pa svojih ožjih interesih. Iz šte-ilk volilnega izida — na pri-
da so ga dopisniki pustili na cedilu. To se ma je zazdelo v času, ko je bil proti temu listu.
(tlede prvega me je prijel sodrug in prijatelj, Math Petrovich. Ko je namreč predaval na seji kluba 49 o tekočih volitvah. se ni dobesedno izra*il, da Federal Investigation Bureau «Iiči nemSkemn gestapu. Trdil pa je, da je delavski oddelek prijel pod njegovo kontrolo, kar značijo odtisi prstov inozemcev itd.
Ta "incident" bi najbrž ostal pozabljen, da ga ni omenil I*ouis Beniger v angleški koloni so jele rasti kakor gobe po de-Prosvete št. 208, v katerem ,žju, s krinko tistega kultume-
, n -
O KULTURI Ui t, ^
Kultura je socialni hi omaki razvoj v oplemenitvi in zboljšanju človeškega življenja Prizadevanje v tč J smčrt Je fcuf-tura.
Kulture je prav za prav malo med namir pa js kaj težko govoriti o njej. Živimo v znamenju k a no nov in bomb. Take reči pa uničujejo vse, kar more oplemeniti in zboljAati Človeško življenje. Bombe ln kanoni niso kultura:
Po svetu je ravno sedaj toliko revščine, toliko pomanjkanja, toliko, bede kakor malokdaj prej. Revščina je posledica slabih socialnih razmer. Ona je ena največjih ovir prave kulture, ki se Izraža v blaginji KMIskih mas. Kadar bo ljudska blaginja popolna, bo popolna tudi naša kultura. In to bo tedaj, ko bo siromaštvo odpravljeno. Slabe socialne razmere niso kultura.
Pravijo, da so cerkvene ustanove kultura. Templji, cerkve, vere. To so res skoro tako stare reči, kakor Je človeški rod sam, pa Še niso človeka vsaj toliko oplemenile, da bi se več ne uničeval s puškami, kanoni in bombami. Cerkvene ustanove niso kultura.
Nauk 'Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe' je kultura. Toda tisti, ki ga je širil, je bil križan, kakor so bili križani vsi njegovi posnsmalci. Cerkve
Nemčija in Italija pretita Turčiji in Grčiji s "težkimi posledicami", ako čim prej ne Cdrc?eti prijateljstva Angliji. Turčija ima z Anglijo vojaško i.vezo, ki določa, da stopi Tur-dija na ctrsn Anglije z vso svojo silo čim bi nastala vojna v Sredozemlju. Obljirbe ni držala. ker se je bala, da bosta Italija ln Nemčija v Sredozemskem morju in v Egiptu angleško mornarico in angleške čete kmalu štrli, pa je rajše ostala "nevtralna". Ko je videla, da «e Anglija dobro drži, in da ji vsled tega Italija in Nemčija skušati priti dO živega skozi Balkan, se je vlada v Ankari
viti z dežja pod kap. Tribuna
bi morala kljub vsemu vedeti
vsaj to. da je po toči zvoniti 0jVnsčUa "in^zapretila, da'ču"va
prepoeno.	Turčijo dva milijona bajone-
Med volilno kampanjo, ki je tov
bila tako umazana, da bi se je sramoval tudi najzadnji hribovec na svetu, so se obmetavali tako grdo in nesramno, da jih je zdaj vseeno malo sram, pa se skušajo oprati s sežiganjem "kj a< i m p i kav " blatnega in smrdljivega kam-	m	...
,V svoji propagandi zagotavlja, da Turčija v slučaju v»topa v vojno ne bo druga Francija, Nizozemska ali Belgija.
panjskega perila. Očitali so si lake grdobije in hudobije, da bi bilo veliko bolje, Če bi sežgali samega sebe namesUi tistih pa mf leto v in brošuf. če sd res taki, niso vredni drugega. Morda ni bilo vse res. Ali nekaj bo pa ie. fn Če je ena sama ti-sočlnka tistega mazanja in blatenja resnična, je dovolj.,
ŽENSKA KRILA IN MOŠKE HLAČE
V vseh panogah Človeškega delovanja se dostikrat dogodi, da se moški skrijejo za ženska krila. Tega smo že tako navajeni, da se sploh več ne zmenimo za kaj takega. Ali malokdaj st pripeti m nekaj posebnega je, če se ženska skrije za
V Jugoslaviji se vsled homa-tij po Evropi in v strahu pred Nemčijo proseče ozirajo na Ru-| sijo.-Seveda ne vsi.
Pravijo, "nas in Rusov je 200,000,000". Zložili so s tako označbo tudi pesem, a jo je morala oblast na <sieljo" nemškega poslanika prepovedati.
Na Hrvatskem in v Srbiji pa ljudje med seboj ie zmerom govore, "nas in Rusov je 200,-000,000".
Sovjetska Unija je 85-krtt
večja kot Jugoslavija in 300-krat večja od banovine Hrvatske, dočim bi bila Slovenija (dravska banovina) na nji le pika.
Ampak vsak kraj ima svojo vainost in ima jo tudi Jugosla-moške hlače, ker je to pač do-1 vija. Saj se je včasi Rusija zakaj kočljiva in menda tudi nimala celo za črnogoro in jo malce prenerodna pa celo ne-| /zdrževala, nc črnigori, nejro moralna reč.
pravi: On other hand, according to frank Cesen's report in the same issue of Proletarec, it is stated that Matt Petrovich in a lecture before Club 49 said that in many instances Roose-
drugi ruski revolucionarji izda- mer v^ew Yofku — je razvid-
PMSTOPAJTE K
/
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI

ali bolje, proti njegovemu u-jvelt emulates Hitler, . likened redniku, zasnovan nekak na- j the FBI to the dreaded Nazi skok. Pa ni bilo nič hudega. Gestapo, etc.
Ne ke dolgo, pa bodo tudi j	ta	G-
tisti, ki so načrtu za osamosvo- i ^ b<7	V7'e,. n*
jitev J»Z nasprotovali, spozna-J .	^
li, ds bi bilo dobro, ako bi bil J ™enJu ^ Uk° "edo,ien' ži »Mtd onr leti snreiet	kot ga nekftten Prikazujejo.
™ '	Dalje tudi ni nobena tajnost,
"Unityr je lepo geslo. Po vo-	da delata roko v roki z zloglas-
litvah ao apelirali z njim na	nim Diesovim odsekom, ki je v
demokrate in republikance na	prvi vrsti naperjen proti radi-
pobotanje. Pa bo težko kaj.	kalcem. • Ako bodo Združene
ker se niti demokrati ne more-	države posegle aktivno v voj-
jo usoglasiti. Tudi slovenski ne.	no. tedaj bo FBI nedvomno
Na primer, v Clevelandu sta	prevzel vlogo znane Palmerje-dva slovenska dnevnika, oba | ve justice izza prve svetovne
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV (tO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PtlOSVETA
99

2('m7 So. Lavvndale Avcnnc J < hiratfo. Illinois	g
Naročnina sa Zdruiene driave (isven Chtca(s) la K***4* ICO« na leto; $3.00 sa pol letat $1 -SO za ielrt leta; Ss Chlcaf« iS Cfcs*« $7.50 ss cela Isto; $3.7S sa pol letat sa InosemstCa If.OO.
Naslov za list in tajništvo je:
demokratska, a v "unKv" med sabo nimata vere. — J. P.
Rsdio je dobil v torek ponoči 5. novembra marsikje sunek. Nekdo v Clarendon Hillsu (blizu Chicaga) ga je treščil skozi okno, ker je venomer pravil o naraščanju glasov za Roosevelta, drugi pa Ra je razbil "na licu mesta". Za Thomasa so bili v tem mestecu oddani štirje glasovi. — R.
vojne. Toda upajmo, da do vojne ne pride.
Dmgi "shook" sem dobil od distfiktnega podpredsednika S. N. P. J. Camilusa Zarnika, ki je mimogrede rečeno — fant od fare in zelo marljiv za jed-noto. V dopisu sem omenil tridesetletnice društev SNPJ ter med drtwm zapisal tudi tole: Milan MedveAek in M. Petrovich sta na teh proslavah stalna govornika, dočim se Barbič Poramesna oseba je v večini j jn Zarnik le včasih oglasita.
EVHARfSTItNI SHOD V MEHIKI
Zadnji teden so imeli v mehiški državi Mlchoacami evha-ristfčnt shod, na katerem se jc podrl neki oder, in pet oseb je bilo pri tem ubitih, a dvajset pa težko poškodovanih, če bi bila to kaka protiverska prireditev, bi vzklikale pobožne duše: "Prst božji!" Nesreča, pravim jaz. Nepotrebna nesreča, kakor so nepotrebni evhariati-čni shodi, ki nfso nič drugega kakor cerkvena propaganda za večjo čast cerkvene gospode in ki precej tudi po malikovanju dišijo. ...
"POLITIČNI IN VERSKI VODITELJ"
V enem nafti h listov čitam, da je jugoslovanska vlada stopila fašistični organizaciji "Zboru" na prste ter laprla njen glavni urad. Kakor se tisto poročilo še nadalje glasi, jc v stiku s to zadevo tudi neki 'verski in potKični voditelj' v Jugoslaviji. P« ne, da bi bil to jugoslovanski prosvetni mini-dobra knjiga. Družinski kole-1 sterT In če j«, bi btlo dobro tudi dar je kttKura.	i njemu mak) stopiti ns prste.
Prizadevanje, ki stremi za Škode bi ne bilo nobene in ju-izkoreninjenjem predsodkov, goslovanska prosveta si bi naj-je kn-Kara, ker s tem plemeni brž precej oddahnila.
ga nauka preko malopridnega obraza. Kristusa so naredili za boga. kakor so posadili navihani duhovni Konfucija, ki jc učil nekaj stičnega, na božji prestol več stoletij pred njim,< Vera v tega ali onega boga je vraža. Ta pa ni kultura. Vera v človeka je kultura.
Prizadevanje za zboljšanje človeškega življenja je kultura. Socializcm se poteguje za boljše razmere v človeški družbi. Socfaflzem jc kultura.
Z raznimi pripomočki sc da človeško življenje plemeniti in boljiati. Eden med njimi jc tudi knjiga. Knjige pa so slabe in dobre. Slabe Človeka ktarijo in mu slabfcajo življenje. K tem je treba prištevati tudi tse one, ki podžigajo vero v to aH ono vražo. Take knjige niso kultura, dobre so. Družinski koledar je
svojemu strategičnemu položaju v korist.
Da-li bo Rusija res pripravljena kaj storiti proti nemškemu prodiranja na Balkan, od-visi od par oseb, morda samo od ene, v Moskvi, če se Hitlerja in njegove vojske boje, se bodo zadovoljili le z zabavljanjem na "imperialistično vojno", v Jugoslaviji pa bo moralo geslo "nas in Rusov je 200,000,-000" prenehati.
»t
slučajev le posamezna oseba. A v marsikaterem ena sama veliko pomeni. V Milvvaukeeju bi potrebovali nekoga, ki bi nadaljeval delo uokojnega Franka Novaka. Od kar je umrl, ni nikogar več, ki bi držal bakljo socialističnega dopisovanja bodisi v Proletarca sli v kak drug list in ki bi skrbel, da bi se socialistično delo nadaljevalo po začrtanih potih sporazumno vztic valovom, ki butajo z vseh strani.
S tem seveda nisem trdil, da Harbich in Zamik nista aktivna za jed noto — obratno, kot glavna odbornika vršita svojo dolžnost v polni meri. Ni pa moja krivda, da nista stalna govornika na priredbah. Sicer pa to ni važno. Glavno je to, da SNPJ napreduje in da so njene proslave dobro obiskane in aranžirane.
Upam. da bo s tem pojasnilom "volk sit rn koza ccla'\ * I čudim se le, da nekateri ljudje lahko pišejo kar se jim polju-ps a vašim sosedom, hi, dočim se na druge gleda s znancev* prijateljem? Ste mu povečalnim steklom. Pa kaj kdaj priporočali, 4« se naj todi hočemo — nekaterih ljudi se on naroči aa Proletarca? Ako stalno drži smola, ne da hi v na, poskusit*!	i nje j sedeli ?
in bofj*a človeka. Revija "Common Orotirtd" je v celoti posvete ns prizadevanju za izkoreninjenje predsodkov proti priseljencem v tej dežeH. "Common Grmmd* je l^ultnra.
O VOLITVAH
Pred aadnji torek amo imoli narodne volitve v Združenih državah ameriških. Njihen uspeh ja to, da ostanemo še za-naprej ns deritju. če bi biH uspehi dru«ačnK bi bili prišli pod kap. In vsi sme prav zadovoljni, da se je zgodilo tako. Kajti vsekakor jc bolje biti na dežju kakor pod kapom, kadar ni dntgs peti na isbero.
Seve ni čikaška tetka Tribuna naših misli, pa bere sedaj po volitvah republikancem take levitcr da jc strah. V naza-renskem razočaranju se hudu-je nad njimi, ker so si izbrali za predsedniškega kandidata človeka, ki nas ni mogel v vsei svoji politični negodnosti in z vso svojo prldigarsko ihto spra-
j /...... *
General Hugh Johnson
in
Večer pred volitvtmi jc govoril po radiu za WMkiej* tu-di bivSi direktor NRA, general Hugh Johnson. Spotikal se jc.nad Židi, češ, da so vsi aa Roosevelta zato, ker pričakujejo, da bo zapletel to deželo v vojna h Hitlerjem.
Židje bi mu lahko odgovorf-lk da je bil on proti njemu zato, ker želi Hitlerja *mago.
Pomij m metati proč!"
Živilska direkcija v Nemčiji je naslovila družinam, hotelom, restavracijam in gostilnam u-kaz, da se ne sme zavreči noben drobec živil, pa bodisi ^robtfne kruha, olupki, odrez-ki repe, pese, sadia ali česar koli, niti se ne sme zlivati proč pomij, kajti Vse to je porabno za prehrano živine.
»i. . i BENEŠKE ZAVESE
vseh bsfrv in prvovrstni mstcrijal«
ps nftf©*ilu.r	proračuni.
IfcdtTujcmo tinti (Trti*«' e*eW»*f *»v*
se in kabinete ia radiatorje.
Telefoni	4348

CO.
500« CERMAK ROA0 CICERO Odprto vsak dan ds S. ure. V torek, letrtst In sobot« ds 9. «ve*tr.
............hi num Htm hm..................
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMEBNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 K HAlSm* 9THUST, CHICACO, tU.
Tel. Lincoln 4700
frftoletarfcc se tiska pri NAS
"""----Ttt?| ......iiii.ii.iiiiiiiittr^^4
ALEKSANDER SPASOV:
ZOZOI
Povest pirote o sovraštvu, sočustvovanju in dobroti
(Nadaljevanje.)
napisi tega strašnega imena...
I/, ene ulice V drufco je letal Janko, ven preplašen in trd od strahu. Bežal je in skušal člm-preje priti iz tega tujega mesta . . .
V polje ali gzod, kjer ne bo videl teh pošastnih napisov, kjer ne bo aliaal tega strašansko sramotnega imena! <

Sovjetska Unija zagotavlja svetu oboroženo nevtralnost
"TRETJE STRANKE" V LUČI MINULEGA VOLILNEGA BOJA
•Ki ga je Vgmnu V nogo I)M vpn :z tetia tuieira ma-' \Z t 7 * o iT / •-----L J T7' '	vVJ- (	«	^ umnijcn j,
potegnil za seboj. Padel U;71 Vda8±iJln**!1" ^hajarue 23^obletnice od-1 n,t MoldaVa, sestoječa f« oteifl. | do prejšnji milwauški župan
j i ' • \oU' *** rf11 ,tt, «> boljseviki povzpeli kjjja (Be*ara<bije in Bukovine), D. W. Hoan v kampanji ni godi) pade, je Si??0 T 5° ? ^nal°|vladniobl«sti,ter podal Hjavo, ki ga je Rusiji< odstopila pod Nit lova I, ker je bil več tec i Jo ie zali-1 S1 L • 4 Kam seoaj . v kattri med drugim rečeno pritiskom ruskega ultimata fta-1 pred volitvami imenovan v
je.tujec- Jn *,8to I tudi to, da oalane Rusija še na- m unij a. in pa Estonska, Letsku dni odbor za narodno obi
. . Zamahoval • je, toda psi
—	Pojdimo in se prepričaj- zbežali. Eden se je celo mo, če ima mojstrsko pismo!	vanj, pograbil za .pali-
- so se odločili lepega dne. In f°» drujri ga je vgriznil v nogo nskaj se jih je napotilo k nje- n mu in zahtevali so pismo.
—	iNe je tak sijajen mojster J-^nkj se je zbudil — so si mislili mojstri-čevijarji ^il s postelje, znoj
ne bi od*el iz svojega rojst-• • ;	[Nikogar nima. Kdo bo potočil
,,*ga mesta in se čez hribe in .	je pokonci, se v nagli- 3olzo u njirn. komu bo iajf ie *fje4nostl Proslava boli
„oli* Privlekel semkaj, grenit « oblekel in odšel v delavnico. zmanjka s tejra BVeta? Ni. f^J ^Lvtt je vrtila nam življenje! . . .	Ozrl s« je po vratih, po napisu komur . . . Kolikeri pa bodo^Z
Druji dan že so zbrali denar 111 z ol»J^»njem zadihal. Nič ni' vesejj tega'	1 iS*| *« ^1*4h •
aa pot in dva sta odpotovala v *>i!o napisanega na njih. Pogle-, Umakniti' ae, ' izginiti! . . Jl Zveia
cial je na drugo stran ceste. Toda kam? Kam naj gre; kje I am pa ao.bil svse sipe v oknih j naj * U9(avi? In lomu živeti? f polne še debelejših črk kakor Dtt bj bi, v nap^tje drugimi včeraj:—Zozo! . . . Zozo! Zozo! . .*.
V torek novembra se je Menih v zvezo, m aieac Finska ostala moskovski okroini so- Karelija, ki so jo Finci odslovit. da pripravi vse potrebno pili Uu*iji po rusko-finskl voj-
(Nadaljevanje 8 1. strani.)
rubriko. Dali so mu jo na glasovnici pod označbo socialistične stranke.
Naj bo k temu še omenjeno,
j a pomanjkanje določne Ideologije v nji.
1 Na njeni listi so bili izvolje-, ui v legislaturp med drugimi trije njeni kandidati, ki so člani soc. stranke.
V M •Jinesoti ie bila farmar-ska-delavska stranka v barbi za governerja in v druge državne urade na dru<em mestu. Zmagali pa so spet repuolikan-
Jankovo rojstno mesto.
Prišla sta tja. Povpraševala -ta in na svoje veliko veselje zvedela vse o njegovem nesrečnem življenju. Tako veselje ju je popadlo, da nista mogla zdr-■ ati in sta brzojavila tovari-
Sonce je vzšlo in obsijalo okna. črke so se zasvetile ka-
ni. ki so nestrpno pričakovali kw> iive Janko je čutil te ognjene cči, ki so ga pekle ko živ ogenj.
Niti malo ni pomislil, pograbil je najbližje kladivo in stekel v smeri gostilne. Tam je
poročila: — Ime mu je Zozo! Mojstri so z brzojavko v rokah tekali po mestu. Janku so med policijo dokazovali, da je
sov jet-
skv.i scca listini h republik ne
bo mešala ▼ vojndf pravi tista
|P	. . . , izjava. "Ali posabki pa m-
Vre njegovo življenje je dolga Hmemo ttfJU d|l ^ mednarodni
vrsta težav, žalitev, strahu, poiožaj poin presenečenj. Za-1
. .. tegadelj moramo imeti cel na-'
Take Črne in strašne misli ao rc4 VHUmju neprestane voja-i
polnile njegovo dušo. podobne Ake pripravljenosti." roju hudobnih os, in niso ga [ Sovjetski predsednik Kali-pustile v mirti, i	• « • I nin je odobril to smernico t?r
Skoraj vedel ni. kdaj je kre-	da. iz .()i„juje Rušijo s
ml čez poije in se napotil proti
tednov vla-obram-
dalje nevtralna ob avoji oboro-ji-i Litska, ki so bile do zadnje- bo. Nekateri, med njimi mala
Ka poletja *e neodvisne baltske'**ta S. P. v Coloradu, so za-;1*' ^"ner-laboritl so dobili / državice.	V ■ htevali, da se ga mora izklju- Minnesoti nad 400,000 glaov.
Kavno pred lansko proslavo	To je Že nekMJ'
l>cljševi*ke revolucije se je o-1 Ntt liftti Progresivne stranke Drug« skupin« za delavsko vemlje. pridobljeno ob razde- kandidiral za državnega taj-	politično akcijo
Htvi poljsko dižave, priklopilo ,lik* Frank ZeidJer, brat mil-! v ... v Y . Beloruski in Ukrajinski re%-j"^'auškega ±uPana. On je tajnik ! u Americin Chlr bliki.	. V	stranke v Wisconsinu. Do- ^JV^a i	J d
D^legatje so prihajali z ^ * ^ 366'00.° S^T č*^	"
' progresivne liste, kandidat za
ukradel tuj« mojstrsko 'pismo ""''l?1 20Pet na	čevljar-
■ •	, , jev. Smejali so se. V Janku je
janKo se je opravičeval., MVretot ,
se je za-
v ,nalem	"p1 Knal proti oknom in - tras.
zvedeli z. n e,rov proklet, pri- tras tra, _ M je ^ bj, v
imek in zadeli so se mu smejati., sofe ^.^kov
In Jankov obraz je na lepem, • Gortllničar »e je potemnel. Ko da ga je zagrnu Orn oblak. Omahnil je kakor t vet. ki ga pomori slana. Kajti spomnil se je vseh grenkih ur, ki jih je doživel radi tega gr-dega priimka . . .
Neko jutro je Janko zgodaj
piši, v katerih se poveličuje •pametna Stalinova mirovna politika*, k?r je dopustila to-!ik5no pridobitev s primeroma ! zelo majhnim krvoprelitjem.
Moskva je bila preplavljena
tem le svojo dolfcno«t.do med-if ™^«vami in napisi pa veli-reki. Glavo je imel težko, ka-jnilrf.odnega proleUrijata. i | kanakiaN slikami Nikolaja Le. kor da je polna svinca. Ni bilo . Delegatje ao se zbrali iz 16inill<k* voditelja prevrata v letu radostne misli v njem. Pustež 2vezn|h repab»ik Bovjet. zveze. H>17 » in'"iwvega naslednfka in groza sta še naselila v nje-lki ae je pre<J kratkim povečala 'Stalina
govem srcu. ogrevala.
Radost mu ga ni 2 ozemljem od šestih sosednih
*ev, začeli o dvigati stole in jih metati na Janka. On se je branil s kladivom, toda bil je sam. njih pa je bilo mnogo. Izvletkli so mu kladivo, pretepli so ga
...	.	.. .... Pretepenega in krvavega
.Klprl delavnico in opazil na .0 tem J>nka „
obesku in na vratfh več napisov
| Da, reka je tu, pred njim. Ko . JI , , \zdr*mi,» ogledalo se blesti pred njim ... tudi gostje so poskakali s sede-. Kolikokrat se je poleti kopal
v nji! Zdaj pa je mrzla
držav.
Enote rdeče vojske in silne kolone civilnega* prebivalstva so korakale po Rdečem trgu
Proslava je bila formalno O:
tvorjena zadnji torek zvečer.
Kalinin je v svojem govoru dejal, da je bilo zadnje leto zelo uspešno v domačih in zuna-
velta in druge demokrat-ke
zveznega senatorja Robert M.	f*™^/?*'
l.aFollette, je dobil okrog 600.-!c:,.,no.{e' d,a »r 000 glas,v. Zmagal je malo dl rajže K^sovalo za Roosevel-
veMno. Vendar pa je progre- \a n*?Jem ™bnkl kak(,r I)a na aivna stranka pokazala veliko	..... .. ..
moč, vzlic čudnim okolščinam, i X ^T**0 ,b,h to, judje' ,kl ki so ,e poseono ieios oornile ~pred letl «la^°val1 proti "tretjim" strankam: «««no.
Demokratska stranka je bl.j. ^8e;kar ""^mo^rklepati iz la, kar se kandidatur v drtov-	"^embro je. da ame-
ne urade tiče, na tretjem me-lmk° del*V3tV0 nujno pottebu-
stu. A značilno je, da je zma-
i je osamosvojitev na političnem
Mrzla, toda še vedno bolj topla t#|jj v spomin na revolucijo 1. ko vsi ljudje. Z veseljem in na- 1917.
pred Stalinom in drugimi vodi-, nji zadevah. Nadalje je tudi
zatrdil, da je bil načrt indu-
kredo: — Zozo . . .Zozo... Zozo . . . Stemnilo se mu je pred očmi. V glavi se mu je zvrtelo. Toda zna&el se je, prinesel krpo in hitro obrisal, kar je bilo napisanega.
Ozrl se je na gostilno. Tudi tam so bili na vseh oknih napis« v raznobravnih črkah: — Zozo .. . Zozo-... Za šipami pa se je režalo s hudobnimi obrazi nekaj čevljarjev.
Janko je ko ponorel stekel čez ulico in stopif v gostilno. Takoj je zahteval od gostilničarja, naj zbriše napise. Gostilničar pa se je nasmejal in rekel:
—	Koliko boš plačal za to?
Janko je segel v žep, zagrabil pest denarja, ga vrgel pre-denj in dejal:
—	Toliko!
Gostikničar je začel brisati sipe. Janko je odšel zopet v delavnico, toda ves dan se ni mo-irel umiriti, nobenega dela se ni lotil; nobene jedi pokusril.
Vso noč ni Janko zatisnil očesa. Premetaval m je v postelji, koval načrte, kako naj se bori s svojimi novimi nasprotniki ... In če je zamižal, so vso steno v trenutku preplavili napisi: "Zozo", napisani z barvastim svinčnikom. In vsaka črka posebej je izžarevala ču-Hno svetlobo, odpirala usta in
se režala vaBj . . . % *
\ 4.
Sele proti jutru je zadremal. Toda naenkrat so navalili nanj številni psi. Obkolili so ga, lajati so začeli nanj. S palico je ""letal okrovsebe, branil se je
mm r .....
V trenutku so se zbrali tudi vsi mogoči ljudje — čevljarji, krojači, trgovci, krč mar ji, vajenci, otroci. Vsi so bili proti njemu. On je bil tujec. Kričali so nanj, posmehovali so se mu.
smejana ga bo sprejela . . . Ne bo ga zavrgla, kakor sta ga zavrgli eeli dve mesti ... On ve za najgloblja mesta v reki. Da, tukajle za gostim vrbičjem je najgloblji tolmun.
— Vanj se bo pognal! . . . Nihče me ne bo videl, nihče me ne bo slišil ... In vseh muk in težsv bom rešen, — je pre-
Od lanske proslave sem je
strijskega pridobivanja izveden v polni meri in da je bila
zmerjali so Janka vsi po vrsti, mttljeval Janko, misleč da ga Se policaji so pritekli od nekod I nihče ne sliši.
in ga odpeljali na policijo.
Gostilničar je razbite šipe nadomestil s celimi in dal naslikati na novo desko napis
KRČMA ZOZO
Janko ni mogel gledati tega napisa na drugi strani ulice.
Prišel je do samega rečnega brega. Stopil je na rob in hotel skočiti v vodo. Toda tisti trenutek ga je nekdo od zadaj potegnil za suknjič in zavpil: — Stoj. kaj počenjaš? Janko se je ozrl, pomencal oči, da bi se prepričal, če se mu Drugi dan je najel drugo de- ne sanja . . . Pred njim je »ta-
bilo pet novih republik pripu- žetev zadovoljiva.
Kdo nasledi Lewisa v CIO ako izvrši svojo prelnjo?
Kakor se poroča iz Wash-i!o unij pri Kongresu industrij-ingtona. bo Filip Murray, ki je sit M) organizacij, eden izmed izvršilnih uradni- Rečeno je bilo, da se je Le-kov pri premogarski in jeklar j wis bal Rooseveltovega vpiiva-ski uniji, imel prejkone glavno i-ja, ker bi bilo najbrž na rovaš vlogo v prizadevanju za zedi-, industrijskih načel.^Njegovi po-
ifala republikanska stranka ne	V .P.oA,ev T njet" >mu|-
s ".progresivci". s kakrinimi se f njI bJ pn4,e 'Te?"eml "menj2"
ponaša Minnesota. ne*o z re- ^ 'T' i" ^ " "" akcionarji	: ** ne zed>nijo. ne more-
jjo drugam kot v nadaljevanje Možnosti sa novo stranko .nazadovanja. Progresivna stranka v Wis-consinu je vzlic silovitim oviram dokazala, da je sposobna ostati na vrhuncu, ako ima na vodstvu ljudi, v katere imajo volilci zaupanje. Vzrok, da ni Ala iz borbe boljše kot je, pa
Mnooo volilcev
V New Yorku se je za zadnje volitve registriralo 3,391,-233 volilcev.
Socialistični glasovi
Pltlltl KIJRO\
S« M* m
lavnico v sosednji ulici, plačal precej vtfjo najemnino in se preselil tjakaj. Sam je delal, ker so ga pomočniki in vajenci zapustili, kajti drugi mojstri so jih bili podkupili. Velika noč pa je bila pred vrati. Ob tem času je Janko imel največ na-ročil in sam ni vedel, kako bo ugodil vsem. Naravnost obupoval je radi tega. Njegovi nasprotniki pa so veseli mell roke.
Ko je neko jutro prihajal v delavnico, je Janko opazil na vratih in polknih vseh trgovinic, po plotovih, sploh povsod, kjer je bila kaka deska ali kaj gladkega kamena, grdi priimek: z Zozo . . . Zozo . . . Zozo . . ., napisan s kredo ali pa s suho barvo.
Celo s stebrov vseh pouličnih svetilk se je režalo to za-sovraženo Jankovo ime.
Stekel je v drugo ulico . . % Tudi tamkaj isto . . . Prišel je v tretjo ulico . . . Isto . . . Vse mesto je bilo prekrito z
la stara grbasta starka z buta-rico drv na hrbtu.
—	Samo kako da te ni sram! ... Da ne vei, da je to greh! Takle zdrav, mlad človek, pa da bi se končal! . . .
—	Sit sem iivljenja, stara! — odgovori Janko.
—	Sit si iivljenja . . .? Ti da si ga sit! Ti s svojo mladostjo, s svojimi zlatimi rokami? Ti. ki te zavida vse mesto ? ...
njen je stva*
organiziranega delav-
Mir med Ameriško delavsko fcderacijo in Kongresom industrijskih organizacij, ki sta si v
močniki so dejali, da si je rav no zastran tega želel Rooseveltovega poraza.
Delavski krogi so govorili tudi o tem, da bi bil lahko new-
la*eh že štiri leta. je postal spet yor*ki 4uP*n ^ Guardia ime-
po
zelo akutna zadeva takoj volitvah v zadnjem tednu.
Nekateri tukajšnji uradniki Kongresa industrijskih organi- j zadj so predlagali Murrayja za naslednika Johnu L. Lewi*u, ki bo, kakor se zatrjuje, skoro gotovo odstopil od predsedni-štva omenjene organizacije, kar je obljubil storiti, če bo predsednik Roosevelt ponovno
Ti nočeš vei živeti? Jaz pa. ki j izvoljen. Iz drugih virov pa se sem stara, grbasta starka, jaz j je namignilo, da bo morda
DRUŠ. PIONEER ŠT. 559 SNPJ
V ( IIH AM
:: Obhojo slavje 15-letnice v SOBOTO in NEDELJO,
i: 16. in 17. NOVEMBRA V JEDNOTINI DVORANI,
■ *
2657 South Lawndale Ave.
jubilejni banket
> V reboto plesna zabava v oboh dvoranah. Vstopnina SOc. ;; V NEDELJO 17. NOVEMBRA ob 4:30 pop. jubilejni ban- i ;; ket v dverani SNPJ. Poj« tenorist JOHN E. RADIČ, član i ^kaško opore. Nastopi violinist PAUL SCHMIDTi piano 1 duet. MARY in MITZI OVEN; pevka CALUGI; BLAZINA ' j; YOUNGSTERS$ TAMBURAŠI.
Vstopnina na banket — postrežba vključena — $1.25. ; Prijavite m za posot D. J. LOTRICHU, 2634 L. Lowndale «
Avenue.
Vsi, katerim je sa protpeh naše mladine in njonoga ! ; društva Pioneer, sto vabljeni na to veliko jubilejno slavje • prvega angleško poslujočega društva SNPJ.
......................111II11...............

še iivim. In prav je da živim, zato da bi od negovala štiri vnučke, ki so sirote, brez očeta in brez matere! . . . Vidiš, zima je blizu . . . Drva nosim na hrbtu, da bi se greli ... In ti? . . . Ce nima* za koga živeti. daj, posini te moje sirote, delaj zanje, živi zanje, živi radi njih in prepričal se boS, kako je življenje prijetno in sladko! Reši ubožce re*i samega sebe! . . .
Janko je dvignil ro-ko in si zakril oči. Zazdelo se mu je, ko da mu nekaka črna zavesa pada z oči. V trenutku se mu je svet zazdel tako bleščeč, tako svetal, da se je že prestrašil, da ne bi oslepel od te svetlobe .. .
Janko se je pripognil, pograbil nagubano starkino roko, jo poljubil m zavpil:
— Hvala ti, mati!... ReAila si me . . . Tvoj sin sem odslej!
In Janko se je na lepem razjokal. Potok solza se je izlival iz njegovih oči, tekel čez lica . * . Topile ao se rrerokooti in kosi ledu, ki so se leta in leta nabirala v njegovem srcu . . . , čutil je, koliko lažje mu je pri » srcu, kako veselo in poskakujoče mu bije srce. Poletel bi, ves svet bi objel, če bi mogel. \ ln v veliko starkino presenečenje je Janko pograbil butaro drv, ki jo je ona imela na hrbtu, zadel jo je na svoja ramena, prijel starko za roko in jo popeljal za seboj . . ,
(Dalje prihodnjič.)
Murray imenovan za delavskega tajnika, če bi predsednik Roosevelt preustrojil svoj kabinet.
Murrav ni ničesar pripomnil k temu. Te govorice so začele krožiti potem, ko je predsednik Roosevelt zadnjo sredo v Hyde Parku dejal, da bo zedinjenje obeh delavskih organizacij prvi cilj njegove tretje administracije.
V glavnem stanu Kongresa industrijskih organizacij menijo. da bi bil Murray edini voditelj, ki bi ne naletel na Levvi-sovo nasprotovanje, če bi se ta
novan za delavskega tajnika v prihodnjem predsednikovem kabinetu.
Če je resnica, je v Nemčiji čezdalje
1 v s V® a* •
težje živeti
Novinar Richard O. Boyer, ki trdi, da je proučeval razmere v Nemčiji in v okupiranih krajih, potem pa odpotoval, da lahko poroča o njih brez cenzorjevega nadzorstva, je izra-
Vzeio bo prilično časa, predno se bo vedelo, koliko glasov je dobil Norman Thomas. Prva poročila so navadno iz večjih mest. a končna pa objavijo šele tajniki posameznih držav.
Liilian Symes, ki je bila na-i
NOVEMBER
CLEVELAND. O. N. Zahvalni dan 9 Četrtrk 21. novembra koncert »oc.
Zarje v SND. Si. Clair Ave.
WAUKECAN, ILL — Kartna ia-Haea kluba it. 45 JSZ v soboto 23. nov. e SND.
. chicago. ill. —. Koncert Save. čelnica neodvisnega odbora vi v nedeljo 24. novembra v dvorani agitaciji za Thoma?a. pravi,,SNPJ-da so kampanjo zanj podprli!	december
mnogi, ki KO SVOje glasove od-j chicago.—Zabava kluba Slove«, dali drugim. Eni izmed njih, »Id center v petek 6. decembra, ki so prispevali v socialistični < girard, o. — 20 lemfca kluba kampanjski sklad, pravi ona.
rirc pri tem imeli niti najmanjše/a namena glasovati za nate kandidate. Nekateri so prispevali vsled svojega osebnega spoštovanja do Thoma^a, in marsikdo bolj iz pacifističnih kot socialističnih namenov. Naravno, da ima ona v mislih le take, ki niso člani ali somišljeniki stranke.
Smatra, da stranka teh ljudi ne bo dobila v svoje vrste. Volilo pa jih je za Thomasa in
premogarjih v Ameriki." Ta služba nese $25,000 na leto.
Vse kaže, da bo vprašanje delavskega edinstva del dnevnega reda na obeh konvencijah, ki se začneta hkati dne 18. t. m., in sicer CIO v Atlantic CHyju, N. J., a AFL pa v New Orleansu.
Predsednik Ameriške delavske federacije VVilliam Green je odprl pot za zedinjenje v br-zojavki v kateri je čestital predsedniku Rooseveltu k njegovi zopetni izvolitvi. Green je v njej, kakor je to sam povedal. zagotovil predsed. Rooseveltu popolno sodelovanje A-merftke delavske federacije v prizadevanju in pospeševanju narodne edinosti, ki pomeni po mnenju delavskih uradnikov delavsko zedinjenje.
Lewisovi pomočniki prizna-Obnovite naročnino, čim vam vajo kar odprto, da bo mogel poteče. S tom nam vefifco pri- predsednik Roosevelt izvajati fcraaito	I precejšen vpliv na veliko fttovi*
vojni 41 odstotkov manj masti kakor pred njo. Dalje 43 odstotkov manj mesa; 71 odstotkov manj jajc, 11 odstotkov manj sladkorja itd.
Pojedo pa več kruha kakor pred vojno v nadomestilo za drugo hrano, katere ni mogoče dobiti, ali pa prav malo. Ampak tudi kruha dobe le 2 odstotka več kakor pred vojno. .	Družina dobi na mesec kos
umaknil ter se posvetil le pred- mj|a, ki je po ameriškem stan-sedniSki službi pri "Združenih i dardu samo podoben milu, in
čunal iz statističnih podatkov, PP*Pevalo v soc. kampanjski da porabijo Nemci v sedanji sklatJ .tud* veliko Ukih, ki so za
socializem in te je vredno povabiti v organizacijo.
Priporočite prijateljem, da ti naroče Proletarca.
i t. 222 JSZ v petek 10. decembra v Nagodetovih proetorik.
CLEVELAND, O. — Klub it. 49 JSZ prirtdi tvojo letno plesno veselico dne 25. dec. svečer v Slovenskem delavskem domu v Collinwoodn.
CHICAGO. ILL. — Sihrestrova sa. bava kluba it. 1 JSZ v Masonic Tem-ple, 23 r d St. in Millard Ave.
1941.
MAREC
CHICAGO, ILL. — Priredba v leo-rlst Proletarca v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Kegiu v Willow Springsu.
pa mal zavoj smletega mila, ki je za perilo. Kdor oddaja perilo v pralnico, ji mora dati tudi tisti zavoj.
Mleko je v Nemčiji fcidom popolnoma prepovedano, piše Itoyer, odraftčenim Nemcem je dovoljeno le v malih količinah, in zadosti pa samo za arijske (nemške) otroke.
Serijo teh poročil o razmerah v Nemčiji je omenjeni pisec priobčil v čikaškem dnevniku Daily Times in v drugih listih njegovega sindikata.
Listen to
PaLANDECH*S VUGOSLAV-AM ERICAN RADIO BROADCAST
Every Satsrda?, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION W HIP
1480 ktlocyclts (First Slstlon on lour Disl)
I Featuring a program of
Yugoolav Folk Music
Dr. J»bn J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Dsily At 3724 W. 261 h Street
Tel. Cravvford 2212
At 1858 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Dallj . Tel. Canal IlOO
We<lnp*day and Sunday by appointnficnts only
Residenco Tel.t Crawford S440 If no ansvrer — Call Austin 5700
I
■ Ki ■ •
■ ■ ■ B B
Velikost kolonij
I Površina angleških kolonij in dominjenov je 18l4crat večja kakor pa površina Anglije, francoske posesti so 23-krat večje kakor je Francija in nizozemske 62-krat večje kakor je Nizozemska.
Sedanja vojna je borba osi-Sča za osvojitev teh kolonij in za po4ljarmljenje malih dežel.
1	PRISTOPAJTE K	j
; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI I
! NAROČITE SI DNKVNIR J
i "PROSVETNI" j
Stane aa colo leto $6.00, pol lets 93.00
Untansvljajte nova društva. Oejet flannvOc) jt trebs ss novo dmAtvo. Naslov ss list In s« tajništvo jt:
2657 S. Lavrndale Ave CHICAGO, ILL.
IIIIMIIMMMIMMIMO*
POSLUŠAJTE
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro d»o uro v Chicagu od 9. do 10 uro dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodijo G^orge Marchan
I s s
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
tVt 1476
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
A Vugoslav Weekly Devoted to the — Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P.
PROLETAREC
HDUCATION
ORGANIZATION . ( O-OPERATIVE
COMMON VVEALTH
NO. 1731.
P«bli»h*<J Wv«kly at 2301 So. Lawo4alo At«.
CHICAGO, ILL., November 13, 1940
VOL. XXXV.
ELE€TION IIESITLTS
Scattcred return« «how »ome gain« registered for labor in 9 few sections of the country.
* In VVisconsin the Progressive Party vvill have two congress-men in the house of representatives.
Robert M. La Follette Jr., liberal leader of the U. S. senate, retained hia seat in the upper house when he defeated the Republican candidate Fred H. Clausen.
In Minnesota the Farmer-Labor party suffered some hard clcws but retained one Farmer-Labor congressman.
Caught between a head-on collisicn of the two major parties. in the most bitter national campaign in a half century. Read ing's Local Sccial.st candidates went down in defeat in a Democratic "blitzkrieg' that not cnly gave overwhelming vic-tory to President Roosevelt in city and rural distriets but routed Republican cppositicn. along with the Socialists, in every con-test fer state and national legislative offices.
Hovvever. the fact that the Reading Socialist party has not lost the confidence of the people of Reading was revealed when n complete tally of the votes čast showed that Darlington Hocpes and Miles N. VVilliam.«, Socialist candidates for the Legislature, had polled in eacess of five and six times the vote čast for Norman Thonu.s who, as head of the Socialist ticket. «vsi the chief vietim of the Roosevelt-VVillkie feud.
" Thomas' city vote was 1.205. The vote for the legislative candidates was: Hoopes, 7,636; VVilliams. 6.257.
The Socialist Call reports: "Scattered returns indicate a vvide variation in gains and losses in various parts of the coun-try. Figures from California indicate that the vote for the Socialist candidates doubled that of 1936. New York City, as \vas eapected, showed a decreased vote. There. the needle trades unicnists, once a solid base of Socialist strength, have gone more completely and hysterically pro-Roosevelt in the past few years than any other seetion of the labor movement. In Maryland, the Socialist vote in Baltimore a I one has doubled the Socialist vote for the whole state in 1936.
14On the basis of other scattered returns. it is obvious that the naticnal vote will show a marked gain over 1936. despite the fact that the Socialist ticket war bar red from the ballot in nineteen states."
In Bridgeport, Connecticut, Mayor Jasper McLevy polled 16.077 votes. Two years ago McLevy polled 16*6.000 votes.
In VVisconsin 3 Socialist Assemblymen were eleeted.
EFFECTS ON LABOR UNIONS
Much speculation has arose over the future leadership of the CIO since John L. Lewis made his promise to relinquish its presidency "if President Roosevelt is re-elected for a third term "
Having backed the New Deal with a half million dollar ccntribution from the United Mine VVorkers Union in 1936, !. ewis announced in his VVillkie appeal that if a third term were given to President Roosevelt, he would regard it as a vote of "no confidence" in his judgment and retire from his office when the CIO meet s tn convention Nov. IS.
As president of the CIO, Levvis gets no salary. As head of the UMVV, he U paid a salary of $25.000 a year.
Most likely prospect for the CIO post if Lewis sticks to his avowed intention. vrill be one of Lewis' closest associates for n.cre than 30 years, Philip Murray. Murray comes from Pittsburgh. Pa. He is a miner and vice-president of the CIO. In the miners union he ranks cloee to Lewis.
A great deal of diseontent has arisen in CIO ranks since its president made his statement. and its next convention may vvell be one of the most important since the CIO became a powerful force in the American labor scene.
Lewis was the founder as well as first president of the CIO. It grew out of a break with the. AFL over organizing policies in the big mass produetion industries in 1935.
President VVilliam Green of the American Federation of Labor has said nothing about Lewis' VVillkie backing, content. very Iikely, to let well enough alone.
The AFL head urged re-eleetion of Roosevelt, and issued the follovving statement after the eleetion:
"An analysis of the eleetion reports shows that the votes of labor pro ved to be the deciding factor in pivotal states.
"VVorking men ad wovnen voted for the re-eleetion of the President because they believed he is their friend and the champion of social justice and economic freedom.
"I have wired Mr. Roosevelt congratulating him upon his re-eleetion and eatending my assurance of the full cooperation of these I rep resen t in the promotion of national unity, in the preservation of peace and in the eaecution of the nation's prep-aredness program as speedily as possible.
VVhether the outeome of the eleetion will influence the CIO-AFL forces towards labor unity remain s to be seen.
President Roosevelt strongly indicated on the moming after eleetion that unification of organized labor may be the first important domestic objeetive of his third term.
"PIONEER" LOME SET FOR BIG CELE BRAT ION
CHICAGO.—Hesdlining th* »ocial program for thi* vveek-end among Chicago SNPJer« will be the Pioneer Lodge 15th anniver«ary celcbration at the SNPJ Hali. An elab-.ratr two-day program ha* been arranged. j with a dance on Saturda.v, Nov. 16. and a banquet the following day.
One of the best dance orchestras in the city vaill play for the dance, while a vvealth of other «xc«lknt entertainment vvill enrich the tvvo-day affair.
John E. Radie, a dramatic tenor, ti ud one of our counti ymen, present-ly engaged with the Chicago Clvic Opera, will headline the banquet program. Mr. Radie ha* been hired by the Chieago Opera for the entire teason and come« from California.
Other rendition« will include Paul Schmidt and his famou« violin, the Blasina youngster«, piano duet by Mary and Mitsi Oven. a «tring en- j semble, and Miss Calugi, a songstress.
On the speakers program for the banquet are li«ted Pred A, Vider, supreme secretary of the SNPJ, and Prof. Maynard C. Krueger, a member of the lodge.
THI MARCH OF LABOR
Alien Registration 65 Percent Completed
\VASH1NGT0N.—The Department of Justice ha« sent out a warning that les« than two montha remain of the original four-month period pro-vided by law for the registration of alien«. Registration of non-citisens under the Alien Registration Act of 1040 began on August 27 and will close on December 26, the half-way mark having been passed on Satur-day, October 26,
Meanwhile, at the half-way mark it has been announced that 2,354,290 completed registration and finger-print forms had been received in Washington.
This ta about 65 percent of th< 3,600.000 aliens originali)- estimated as residing in or visiting this coun-try who have registered in one-half of the time allotted for this work.
Talent Galore Featured on "Zarja9s" Thanksgiving Day Concert Program
4Sava" Tunes Up For Briliianl Fall Concert on November 24
Musical Comedy "Povodni mož" Will be Prescntcd
CLEVELAND—'Tis the age-old nueation, "Can love succeed vvithout money?" or, "Can tvvo live cheapet than one?" that vvill be ansvvered ior the multitude of amusement-bound Slovene« vvho vvill grace the hali oi the S.N.I). on St. Clair (largest of its kind in the U. S.) v« ith their presence on Thursday, ! No. 21 (ThanKsgivii/g Day) at 3:30 p. ui. h v the presen tation of the nperetta, "Srce in denar" by the 'iiitfing society Zarja.
VVhat? You know the answer? No. Guess again, or better yet—buy your-wll a ticket for 40 cents from any i member of "Zarja" and come to hear the ansvver. Listen and sym-pathize vvith the heroine, Minka (Josephine Turk), as she unveils the tiagedy that had struck her home and the situation in whk*h she finds herself. A young girl to be bartered in order to save the old homestead. Listen to her song of woe as she protests the pending marriagc to "Meftetar Jernai" (Anton Eppich). Feel yourself stirred to the depths ot profound indignation as you hear "Jernad" unfold his villainous plot to secure the hand of "Minka." Suf-ler with Andrew Turkman as "Cene" tbe eovvhorder, as hc stutters and, I think, struggle through his char-aeterisation of thi side kick of "Jarnač."
What conflictir.g «motion must be in the heart of "Resa" (Victoria
Poljšak) aa she is torn betvveen her daughter'* happiness and the de^ire to maintain the old uomestead that her decvased husband had loved so much.
Then suddenly your splrits *ill h*-ifted by the appearance of "Janko" (Tony Peruahek) and the sub*eqnent presen ta t ion of his brilliant met hod to save for himself the svvoetheait »f hi« childhood days.
Ves, the answcr i« there und it ii tor you but to open your eyea, «ars and head in order to perccive it
Chorus numbers: This concert vili be arranged from the labor song "Slava delu" through the semi-clas. sical "Poljskih rotic" and the vcry meaning, "Na bregu," to the beautiful and difficult ' ivetopir" by the renovvned composer Johann Strau«a. Sophie Turkman and Jennie Turk vvill render a duet. Solo by Victoria Poljšak. Unusual will be a vvomen'* quartet and for contraat a men*« quartet.
Again tbe youngcr set »n "Zarja" vvill come to the front. This time in a campfire skit and just to he different ,they wiU be dressed in colorful eostumes. AU in ali, it shouM be a grand program and the evening wil! also be definitely well spent dancing u» the music of Frank Yankovich's orchestra. So eome one, come aH and round off Thankagiv-ing Day the "Zarja Way."— Aadro* Turkman.
VISITORS
CHICAGO—Louis Aidich. aetive member of Branch 47 JSF, in Springfield. III., stopped at the Slovene Labor Center last Saturday vvhile in Chicago attendinjr an organisers meeting of the CIO.
Aircrafi Manufacturer s Had 34% •Take in 1939
WASHINGTON. — An average rate of return of 34.4* on invested ce pital vvas enjoyed by nine of the most important aireraft manufac. turen* in 1989. befoie the defense program got under vray. the Federal Trade Commisaion her* reported. The rate of return in 1938 was 24.2%.
Cash dividends of 811,361.178 aere paid during 1938 and 120,194,-804 wa« paid out in dividends in 1D39, repieaenting a return of 10.2« nnd 15.4% to the stockholders.
\outh Comes of Military Age
By Gertrude Yorke Man—stunted timber never free From spores of war's monstrosity.
The down-cheeked youth. novv maeistromed in the beat Of patrioti« catch-phrase, roams the street Loreleied—"Give AU I! P'... VVhat U a life To profit-seeking scavengers of strife? Ten thousand bodies cannot fill one gap Munitions lords have crayoned through the map. Our current crop of fodda is of age To flounder in the all-for-freedom stage.
We gerged ourselves on "Johnny Get Your Gun," The rap of "Over There" and "Kili the Hun." The tirens lure us vvith a modern air— "God Bless America"—the roeks are there. A vear in concentration camp... (a slip), I mean conscription camp. would help to whip Our freer, thinking souls into a mass Of moulding putty for a fascist class.
COST OF LIVING IS SL0WLY EDGING UP
The cost of living is slovvlv edging up. It Inereased one-half of 1 per cent from August to September, the Nnt. Industrial Conference Ronrd, an cmployera* resenreh organization, re. ported this vveek.
For several monthj>, the board said, retsil priče« have been consistently advancing, and that it regarded as a "di»quieting" feature.
Important Dates
NOVEMBER
November 16-17.—Fifteenth An-niversarv Celebrstion of Pioneer Lodge, No. 559 SNPJ. Ranquet and dance at SNPJ Hali, 2659 So. Lavvn-dale Ave., Chicago, IU.
Thurtdav, Nov. 2). — Annual Fall Concert of Socialist chorus "Zarja" in the Slovene National Home on St. Clair Ave., Cleveland, O.
Saturdajr, Nov. 23. — Card Party being held bv Rranch 45. JSF, in the Slovene National Home, Waukegan, Illinois.
Sondaj. Nov. 24. — Annual Fall Concert of Branch No. l's chorus "Sava" in the SNPJ Hali, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago. IU. , <v
DECEMBER
Fridajr, Dec. —Social and dance given by the Slovene Labor Center Social Club at the Center. 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, IU.
W«dnoftdajr, Do«. 28. — Branch 49, JSF, will hold its Annual Dance in the Slovene Workera Home, Collin-w o od, Ohio.
Now Yoar's Ev«__Branch No. 1,
JSF, wlll present its Annual New V ear's Eve Party and Dance in the Masonie Temple, 23rd and 8o. Mil-
TRIBUTE TOCOURTEOUS MOTOR ISTS
Lord Tennyson wrote: "For manner« are not idle, but the fruit of loyn! nature and of noblv mind."
CHICAGO—It ls not always possible to impresj« people about a certain performance, concert or play,
that they would immediately wi«h to attend. And especially n»w, with the fsll season offering so many »ttractions to our Chicago vicinity. However. it i« our aim to invite and incite you aH to attend and en-joy the Vbried song rendition« of "Sava" chorus. the <luet songs of Msr>a Omahen and Alice Artach, the classical and operatie »eleetions of our guest arti.«U. Misses Ann Beuiger and Violet Cvetko, and the l>erforinance of the musical "Povodni mok.?.
Devoted effort and attention i« being given to the preparation of this i musical comedy full of delightful, eateh) tunes and amusing incidenta. A glimpse at it witl esplain why the participants are having sueh a hilari-ous time rehearsing it.
Ur** (Anna MiAko) and Ulai (Anton Garden) are forever quarelling. und their married life is anything but blissful. The opening scene leads to u high-pitehed crescendo, and Urta vows to go home to mother. The neijthbors are ali interested, of rourse and sonn the town is talking and laughing al their loud out-jurste of temper. However. n friend-ly but nosey neighbor couple, France (Edvard Drasler) and Lis« (Alice Artach) conciiiate them, and induce Uti* not to leave her husband.
In ali faimess, we inust admit that much oi RlaTj ire is justifiable, i caused bv Urša's love for sleeping and telling about her beautiful dreants, and thus neglecting to cook for him. Howcvcr. to insure a bit of |>eace in the household, Blaž finally con-ceded to listen to UrtoTs latest dream —that the "Povodni mož" had once again left his watcry abode, wherc he has much ucalth in gold and silver, and come to offer her three vvishc*.
I Both culi over the vvonderful dream and wish ^t to be true, but soon Urša falls a.«leep again. Then — lo and beholdt The Povodni moi, \vith a thunderous noise, reall.v comes and besto\vs upon her the three vvishes. She awakens exci^>d and jo.vful, and calls to her hu'A)and to teli him about it. Soon they are quarelling about who ls to have the first wi*h! Urta is insistent on having the first two for herself, and in her excite-ment wishes for a house ches«t fall of "klobuse" of vvhich she is very fond.
Of aU wonderl—Her wish to Im-mediate)y fulfilledt Blaž is furious. for he wants gold and silver—and in his furv unwittingly expresses a wish that a aausaee should hang j from his wife's foolish nose! And to UrAa's constei nation and despair, that very thing happens!
Whftt does ali the vvealth in the vvorld mean to poor Ur*a now!, when her face is distorted so pathetieally funny. She begs. she pleads and pro-mises everything so that Blat would !«ave her from thi« aorry plight with i the laat remaintng wlah. Again, the , neighbor« come in to aee whst is l happening, and help prevail upon Blaž to save his wife frhm her sad tate. Bla* grudgingly concedes and calls upon tha Modi to removo the "klobasa" ftom hia wife's noae; and again the wiah is an«wered, and she ia—-aupposed to be—ever grateful, , loving and obedient to her Blai . . .
It is, altogether, much cause for laughter and inerriment. and will , help you forget w ha te ver worrie« and problem* you n«ay have. aa well as the problems of the world.
Juat as Ur*a makes her three wishes—so, do ve, members of "Sava"—
1. To render a fine concert. 2. To have a full attendance. 3. To have the concest enjoyed by ali of vou.
Since the old fable of a "Povodni moi" holds no water, we must call upon aU of you to help fulfill our «ishee. Come and cnjoy our presenta-tions.—A. Savaaka.
JUGOSLAVIA'S PLIGHT
With each new day of warfare in the Balkans the position of the Slovene homeland bocomes more precari-ous as Italian bombers vving their way into Greece to drop their death loads. Caught between the devil and the deep blue sea, Jugo-davi« has maintained an attitude of atriet neu-tralitv, but, like Greece and other of the Balkan countties, that will not save her.
The bombing of Bitolj in which nine vvere. killed drew a protest from the Jugoslav government to the effect that it wou!d answer *ith "arn;ed force" any repetition of sueh attacks on Jugo*lav territo4y.
How long the eountr.v u ill be able to maintain its neutrality in face ol the novv situation in the Balkans is highly problematical.
The Jugoslav« certainl.v are not out looking for trouble, but neither will they stand idle b.v vvhen nn in-vader appears on their border.
Workers' Resistance in Germany
demanding the introduetion of coni-pulsary eiaployment for the export trades.
The German clothing industiy has had to relinquuih a large part of it* worker« to the armamenta industrv. Pelieving that the Sooth-Kaat European market offers great opportunitie« at present, clothing industry employ-ers are urging that in stnall tovrrr« vvomen without full-time oecupations ^hall be compulsory employed in clothing establishments. "What st present exists for th« artnament« in-du«try, will eventuallv be necessarv j io* the cl' thing indostr>~: labor ex-changt>« will have to list aU *omen and girls with a knovvledge of nee<IK ao»k and eomptd them to accept cm-ployment in the clothing indu»try. This demand may appesr extravagant to<'ay, but whoever take« a d is pa-sionate view of the situaUon will rcc-ognir.e its justification." viTOte « spokesman of the German clothing imiustry in the "Deutsche Allgemeine Zeitung" of August 4th.
Only Hitler'« defest ean free the workers of Europe from Nar.i en-slavcment.	—La Parola.
UNEMPLOYMENT
The C. I. O.'s estimato ">f unem-!)loyn»ent in the month of July is 10,-033,000. This i« a decreaae of 1.4% bctween June and July.
A large pact of the reductlon in unemployment vvas due to the fact thnt approximately 42,000 men join-ed the Army and Navy in that |>eriod,
OLD ABE SAYS ...
If you think your car i« using too much gasoline. the Illinois Automobile Club suggests you listen to thia announcement: Word from Europe reveals that the 70-ton-tanks being used in the war burn stx gallon« of gssoline every mile they travel.
TIMELY TIPS
Sportmen, remember these rule* vrhen you take to the field this fall: Never carry a loaded gun in an auto-mobile, and k**ep tho s«retv loci; on until ready to shoot. Also, never puli £ gun through a fenee, never shoot a moving objeet unless you see it distinctly and don't leave your gun and shells near a stove or fireplaoe.
Next Evenf SAVA'S CONCERT November 24, SNPJ Hali
The military successes have not produced in the German people the ' enthusiasm hoped for by the Nasis. Even the censored reports reveal that the opposition to Nasi exploitation and the repulsion aroused by Nasi propaganda have not diminished. Women are fighting stubbornly against overlong vvorking hours, the prohibition to listen to foreign ^radio programa ia ignored. Attendance« at Labor Front meeting« are poor.
Gorman VVomen Resitt Sw*«tin(
Ali legislation protoct»n«? uomen v^orker* va« aholished in Germany at the outbreak of war. But decline in output, iatrsastd absence« from work owing to sickness and other cause«. led the Nar.is ten weoks later to limit women's uorking day to 10 hours as a rule. Owing t-> sickness, absenee« r.nd slow working. the produetivity of vvomen declined so heavily in some čase* that "the output of the tvvo shift« of 10 hours vil hardly grea'er than that of two «hifts of 8 hours" (Ministerialrat Meitsel of the Nasi Ministry of Labor).
The attempt* to inspire women vvorkers to enthusiasm for the Nasis' vvar and to make them vvork harder for the war maehine had obviouslv failed. The Nasi Ministry of l^ibor therefore in March advised employ-ers to make concessions and pivo married vvomen a day off at regular interval*, so that at leaat the irretrul-ar absences front wnrk V.ight cease. But comparatively few employers followed the recomntondaliou.
The vromen, hovvever, did not yield. After another five montha labor in-»peetion authorities must report that of \vorking time is lost by absences from vvork. So emplo.vers might just as wcll grant women half a day off a vveek. The Minister of 1 abor hrs novv issued instruetiona on ♦ hese line*. The half day off ia to be confined to women veorkera vvith children age<l under 14 at home.
Hitlor'« Wor Aimi Tke Enslavement of Europo
Hitler ha^ revealed the vvar aim of the Nazis; to institute vv.^kers' enaluvement throughout Kurope. The countriea of Europe are to form a eurrency block. under lenderahip of the Rcich, in which Berlin wouId ret-ulnte wagt»s, prices and living conditions. The exchangc of eommoditlcf between countriea vvould be effeetefl I through n c.learing house system i "The central clcaring house wnul« be in Berlin. To the German central clcaring houae vvould be affiliated aH the countriea ineorporated in the ncw European OTder, vvhich vvould be on terma of political and economic good neiirhhorlinca* vvith Gcrmany," vvrite* the "Deutsche Allgemeine Žei-tung." "State-managed economic life. v*ith central wage policies and priče control, aould be fundamental re-ouirements for stich a «ystem."
Kurope a Nasy rn.teetorate! Nati-dietated wage po!icy throushout Europe! What thst vvould mean for non-Germsn vvorkers. Csechodovskia. Denmark and Poland knovv from ex-nerienee. But to the vvorkers of Germany also the continuance of the Nssi regime vvould only bring a per-petuation of their enslavement. If the countriea of Europe are to trade vvith Germany on an exehange basi«, the latter vvould have to export. A« a huge armv and gigantle vvar indua-try vvould be required to keep popu-lationa totallln« 100,000.000 in aub-jeetion, relentle«« svreating of men, vvomen and children vvould be the onlv mean* wherehy Germanv eould maintain her hegemony ln Europe. German manufacturer« are alreadv
IT'S A GREAT SYSTEM
NEW DEAL ECONOMY
Republican eritiea may pot believe t, but paragraph 152 of the Selectivc Sen-ice Regulation« cautiens again?t fise of the long distance telephone.
Roasoti: "Relativcly ver>' e*pcn-Mve."
«
And there'« »Iways the danger that in operator might give a conacript
•he vvrong number.
»
DAY DREAM DEPT.
' "It wouldn't be ao bad urorkfof on the a*sembly line." an anto tvorker remarked, "if the aveiage chsaai« bore anv reaemblance to Madcletnc Car roll."
*
"FREE AS A BIRD in our Francu invisihle corseting." — Adv. in Th« Nevv York Hei-ald-Tribune.
Veteran* of the Spanish republican arrny should know that Franco ror-aeting ia inviaiblc "becauae you nevr have that rigid, coraeted look in the?« soft persuadera."
•
SWEET NEWS
The Kan*aa City strlkei*s vvho son i elosed shop after picketlng ths Pv«1 Canil.v Co. for 11 montha had a eedy-made slogan available:
"Never Sav Dye."
# •
Next thing they wi11 teli ua. sav* David Dacha, ia that it> «v> di?gisc 'o be a buck private.
I>oean't William Knudsen get onlv fl a year?
PAL3
They say a labor «py'» he«rt iK *«> hard he ean have a heai t-to-hr«rl
tnlk vvith a concretc mixei.
«
A fellovr vvho haa been trvinjr for <ix- montha to get on WPA say» hr knoar« what haa become of »he onc-third of the nation that la 111-hotipH. ir-clothed and Hl-fed.
They have become tvro-third*. h' declarea.
*
STOP THAT WAR!
Some of the antl-vvar organitation« ought to do something *bout Ih' Seminole Indiana of Florida
They haven't aigned a peace treatv for a vrar that ended 100 yeara ag<>. and who ean teli when hostilltiea inav break out again?