Cospodarske stvari. Domači gril in kako ga pregnati. M. Doniači gril tudi niuren imeno^an (Gryllus domesticus) ljubi, kakoi- je obče zoauo, toploto in se na S7ojih ponočnih potih po hiši najiajši tam zbira, kjer je naj toplejae. Zato so tudi taki prostori najbolj pripra^ni, da se grili na njih Io7e. V kuhinjab, 7 kterih so kotli za doma5e potrebe vzidani, tropouia po no6i 7 nje pocepajo in 7 ostali vodi 7tonejo. Ako pa takih lo^i^nib kapnic ni, se morajo pa ua takih mestih, na ktere po skušnji grili najrajši zabajajo in se na njib zbirajo, take kapnice napra^iti, n. pr. sladkoro^e steklenice, lonci, medicinske sklenice itd. da ži7alice na ponočnih potih 7 nje pocepajo. Treba jih jc le z moko, kteri je malo aladkoija primeaanega, ua taka mesta in 7 na8ta7ljeno poaodo z^abiti. Slad, kahan na 7odi, kteri se je nekaj mišnice pridjalo, in 7 njihore luknje potroaen ali pa na njihova ponocna zbirališča položeu, je got<m strup za doniače grile. Ce se za skri^ališča grilo7 zna in do njib more, se jim nekolikn imenovane vabe 7 lukuje potakue ali pa z njo luknje zamažejo. Tako jc imenn^ani strup tudi brez 7se diuge nadalanje nevaniosti. Pa le malo bode prostoro7, ki bi bili piipra^ni, da ae 7 njih tako ravna. Na drugib prostorib pa je treba z zastrupilotn bolj opazno postopati in posebno kuretnino pred njim 7aro7ati, če mogoče tudi pred ljudmi zaklepati. Grili takih zastmpljenib suo^i ne zauaaajo na razna druga mesta, kakor miai in podgaue ali štakori. Mogo6e jib je toraj na 7,se zgodaj odpra^iti in ua primernem mestu za nadalanjo porabo braniti. Če se tako kakor je po^edano od zanesljive osebe ra^na, ni pri 7si re5i nobene ne^arnosti in murni 7 kratkem iz biše preminejo. Vali^ne kure. M. Da kure ne6ejo valiti, tega so razli6ne 8t7ari kri7e. Če člo^ek mesta, na kteieni bi imele kure 7ali7na gnjezda imeti, ue pregleda, in če ne zna kako se k^okljaui steže, tudi ne more do pike natanko in zaneslji^o povedati vzroko7, za^olj kterih kure nočejo valiti. Znano je, da ao nektera kurja plemena manj 7ali7ua ko druga. Na^adno domače kokoši, kterim se je pi'7o leto zabranilo valiti, pozneje lc redko kdaj dobre 7alivke postanejo. Vali7na gnjezda ne smejo nikdar biti na preveliki S7etlobi. V gnjezdu, ktero solnce obse^a, bode težko ktera k^oklja za5ela sedeti. Naj boljše so na pol temni prostori. Vsakdanje sprotno snemanje jajc z gnjezda 7eselje do 7aljenja pri kokošib zaduši. Nasproti pa je dobio jajca na gnjezdu puŠ5ati ali z ponarejenimi uadomestiti. Preobilna brana nareja sicer, da kakoši pridno jajca ne86, na 7alite7 pa pozabijo. Naj se nektere kokoai, ki bi naj začele valiti, zapr6 7 poseben kraj, podaja naj se jim ali suh ali nekoliko namo5en je6men pa ne pre^eč in tudi ne premo5ne braue kakor meso, skuha itd. Včasib tudi petelin brani kuiam valiti, in jih iz gnjezd podi. To se slasti takrat rado godi, 5e pride le malo kokoši na petelina. Tudi mrčes, ki se ga kokoši pie^eč nalezcjo, jih 7znemirja, da ne morejo valiti. Da se zabrani, da k^oklje gnjezda zapuacajo, jih je treba v posebne za to napra^ljene 7ali7ne kobače posaditi, ki niso 7ečega proatora, kolikor ga jedna kokoš z gnjezdom 7ied potrebuje. Za napajanje in nasitenje se k^oklje 7sak dan 1—2krat na 5et7it ure iz kobače 7zamejo, potem pa zopet na gnjezdo 7 kobaSo posadijo. V nekterih dneb jih že ni 7e5 treba noter in 7en 7zdigo7ati, k^oklje same rade zopet na S7oje mesto zabajajo. M. Pomoček zoper drisko pri mladih prascih. Da mladi prasci drisko dobijo, tega so razne reci kri^e. NaJ7e5krat pa je kri^o te bolezni preblajenje. Pri zdravljenjn je toraj najprej za to skrbeti, da imajo ži^inčeta topel ble7 in suho in gorko Iežia6e. Dajesejim, kakor razmere nanaaaje, 7oda, 7 kteri so se kamilice, kalmuš in timuš kubale. Ko bi to nič ne poinagalo, sc kuha nekaj hrasto7c ali 7rbo7e skorje ali pa korenine tormentile, ki se 7 lekarnicah dobi. Prilije se ti pijači ae 0"6—1 gram železnega 7itriola. Vsakemu ži^inčetu se te pijace Vi Hter vlije in to 2—3krat na dan. Če se pa pokaže, da ži^inčeta po 5revab grize ali pa 5e so znamenja videti, da so ae jim čre^a 7uela, ali pa če gre celo kr7a7o od njib, tako 8e jim skuha nekaj lanenega semena, kteri 7odi se potem se 12—24 ceutigramov, opiuma primeaa in jim 3—5 krat na dan vlije. Če pa driska sesavnib prasce^ izvira od siabega mleka doječe starke, mora se starki krma preineniti in ji graba, boba, želoda itd. dajath Tudi prascem je treba 7e6krat dati beljako^ine na 7odi z nekoliko rabarbare in stol5ene krede pomešani. Od vsakcga toliko, kolikor gre na noževo špico, 7sak dan po 2—3kiat. Vih tega se morajo prasci brž ko mogo5e odsta^iti, in potem z zdrobljenim žitom in kialim nilekom hraniti. M. Pomoček zoper mrčes 7 knrnikih. Kuhan bmelj se po kurniku ali golobnjaku potrosi in pusti, da nekaj dni na tleb leži. Ko se je že 7eliko mrcesja v njem nabralo in naselilo, se pobere in sožge. Ce se to 7ečkrat zaporedoma zgodi, se pre 7se uai iz kurjih hle707 in golobnjako7 pozgnbe. Tudi na perutnini sami preminejo. Sploh skušnja uči, da kaban hmelj od časa do 5asa 7 kurnikih in golobnjakih potrošeu 7se uši in podoben rurčes iz njih prežene. Na 7sak način je to pra7 labek pomoček, ki se brez 7se teža^e poskusiti mnre. Sejmovi na Štajerskem. 21. jul. Bu6e, Brenska gora; 22. jnl. I^riik, 87. Helena, 87. Mohor, 87. Magdaleua v Mariboru, Orešje pri Brežicah; 24. jul. Črmožiše; 25. jul. Kozje, Lipnica, Črmožise, SI07. Bistiica; 26. jul. Fiaubeim, 87. Križ pri Ljutomeru, Tebarje. Sejmo^i ua Koroškem. 25. jul. Rajhenfels, StraBsbui-g; 26. jul. Kotaii6e.