i
lipi :. '• * 0
Pili
PoStnina plačana f gotovini.	.	Cena	Din 2'—
----------------------------------------------------------- -J.1	  1-------
Izhaja vsak dan zjutraj rarven	Kokopl.ov n. rr.iam«,
LE-?,££S 1K A ff~. m	«	m	^-------------------------- ™ 0gi«i po urin in 1.™
Din 1'-, na 16 straneh Din 2-*	M» JEt P#fflTV flf iPmll	M
mesečna naročnina Din 20-, z«	S Jf flf#	ŠM	JJv M H	V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68,
tujino Din 30'—. Uredništvo V	jgW	J|i	BS	ftHM	Jf	^8»	/U	Ki	mWKL	jfSgO KS Kg EK	Podružnica v Mariboru, Aleksa«
Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. A fig HJh BBlJIV 1»	#<>	«9	Ig	HL	#	AV	M	3™va cesta it. 24, telefon 29-60,
Telefon uredništva 30-70, 30-69 in	T	Podružnica v Celju, Samostanski
ulica It. 4.
St. 82
Ljubljana, sobota, dne 6. septembra 1930
Leto I.
Slava srbskim zastavam
živio juffoslcvcmsfce zastave
Kavad.jcd.je
Praznik brez primere doživljamo donet in dan najvišjega požrtvovanja, kar ga pomni zgodovina.
Simbol največjega heroizma in legendarne slave se žrtvuje danes za Se vlijl ideal. S svojo krvjo, s svojim neizmernim trpljenjem je srbski C wo<J izkupil svobodo vseh nas, a da dovrši svoje delo do popolnosti, žrtvuje za slavo jugoslovanske misli še svoje zastave, najvišji simbol svo-je nadčloveške borbe. Je to opomin vsem nam, da je najvišja dolžnost slehernega Jugoslovana, da za slavo in čast očetnjave žrtvuje vse. Ta popolna in do skrajnosti pripravljena požrtvovalnost Jugoslovana je njegovo bistvo, je ponos njegove krvi. Vse za drugega, nič za sebe, vse za narod, nič za sebe, to je ona najlepša vsebina jugoslovanske misli, ki ji daje sijaj apo-stolstva.
V	tem duhu so vodile srbske zastave srbskega junaka od zmage do zmage in danes se umikajo jugoslovanskim, da ta duh preide iz srbskega naroda v ves jugoslovanski narod, da nas vse povzdigne Obiličevo .junaštvo, da postanemo vsi enega duha z onimi velikani, ki so ustvarili t svojimi žrtvami Jugoslavijo.
Poln zanosnih spominov je današnji dan, ko zadnjič zaplapolajo stare srbske zastave v pozdrav jugoslovanski vojski. A še bolj zanosni so vidiki, ki jih odpira današnji dan. Kajti vsa z jugoslovansko mislijo prepojena jugoslovanska vojska odpira novo zgodovino, še slavnejšo, Se veličastnejšo, ker izhaja vsa iz svobodnih dni in ker jo dvigajo vsi oni divni spomini, ki jih podeduje od srbskih zastav.
Obenem z jugoslovansko vojsko pa združuje isti duh ves jugoslovanski narod. Vsi posebni oziri so pozabljeni in kakor je srbstvo položilo na oltar jugoslovanstva svoje zastave, svoje svetinje, tako mora položiti hrvatstvo in slovenstvo svoje sveti-
Narod »e poklanja kralju Petru Osvoboditelju In njegovemu sinu Aleksandra
lot srbskim vojvodom in generalom, (V prvi vrsti vojvode Bojovič, MlBit, Putnlk in čisto Dl desni Stepanovič, v drugi vrsti za Putnikom sedanji predsednik vlade Živkovi^
Stara zastava Earadjordja iz leta 1804.
nje. Višjemu cilju se mora podrediti vse, višjemu idealu se mora žrtvovati vse! To je nauk današnjega praznika, takšna je volja junakov naše osvoboditve.
Ob grobu obeh velikih sinov Karadjor-djeve rodbine bodo zbrane s slavo ovenčane srbske zastave. Ob svojih voditeljih so zbrane, da ž njimi skupaj blagoslavljajo
SBivio prestolonaslednik Peicr t
Na dan rojstnega dne našega prestolonaslednika se umakne/o » slavo ovenčane srbske zastave novim jugoslovanskim, Pomemben simbol je v tem, da je roj-stvo jugoslovanskih zastav združeno x rojstnim dnem prestolonaslednika. Samo Jugoslovanstvu so posvečene nove zastave, samo jugoslovanstvu bo posvečeno tudi bodoče delo prestolonaslednikovo. Tudi bodoča generacija je posvečena jugoslovar* ski misli, kakor vse dosedanje.
Tako se iz generacije v generacijo izvršuje poslanstvo našega naroda, tako vedno delaven genij našega naroda.
Zato naš udani pozdrav mlademu prestolonasledniku Petru — bodočemu veli* kemu vodji jugoslovanske akcijel Živio prestolonaslednik Peteri ^
vse Jugoslovane, ki nadaljujejo njih delo* Ob sinu velikih voditeljev so zbrane jugoslovanske zastave, da na njegovo povelje dovrše delo, ki sta ga začela oba velika Karadjordja.
Ko se zato s sveto pobožnostjo poslavljamo od starih srbskih zastav in sprejemamo nove jugoslovanske, tedaj ne prisega samo jugoslovanska vojska, temveč vet naS narod zvestobo kralju Aleksandru I., ki je ustvaril današnji praznih, ki je dvignil jugoslovansko zastavo tako visoko, da je pod njo združen ves v enem čustvovanju in v eni volji. —
Obenem pa prisegamo tudi to, da bomo sledeč Karadjordjevemu vzoru šli vsi složno na delo za zmago jugoslovanske akcije, ki naj prerodi ves narod v onem duhu, vsled katerega se danes umikajo srbske zastave jugoslovanskim.
Slava srbskim zastavam!
Živio jugoslovanskim zastavam!
Na delo za zmago jugoslovanske mislil Živel kralj Aleksander in njegov vzvišeni dom!
Duhovna vsebina jugoslovanstva
Naša hrabra vojska dobi danes v Beogradu nove polkovne zastave, jugoslovanske zastave. To, kar je vsem jugoslovanskim srcem najmilejšega in najsvetejšega, najpristnejše jedro naše nacijonalne sile in mogočnosti, naši slavni polki, ki bodo danes na posebno slovesen način posvečeni jugoslovanski ideji ter prenovljeni in potrjeni v njej.
Ves lepi in vzvišeni nacijonalni in moralni pomen te veličastne svečanosti se da dojeti le čustvenim potom. Kar človeka najvišje povzdiguje, je v območju logike srca, katere pravilnost kažejo posebni duševni zakoni. Jugoslovanska ideja spada tudi v to sfero in to območje človeške duševnosti. Ona nam je podana potom našega nacijo-nalnega čustvovanja vnaprej takšna, kakršna je in kakor drugačna biti ne more. Še le potem, ko nam je ideja tako podana, jo moremo analizirati racijonalnim potom in še vprašati, ali je čustveni val, s katerim nas napolnjuje in giblje, v skladu tudi z našim hladnim razumom in z njegovimi zakoni.
To vprašanje, naj se tudi zdi nekoliko prozaično in trivijalno v primeri z vzvišenostjo in lepoto čustvene strani ideje, je vendar izredno važno, kajti še le tedaj je vsako čustvovanje postavljeno na pravo podlago, ko ni nobenega dvoma, da je v popolnem skladu tudi s čisto racijonalno stranjo naše psihe. Le tedaj spremlja in more spremljati vsako čustvovanje trdna zavest, da nas naša čustva vodijo v pravi smeri, po sigurni, po naravni poti.
Na vprašanje, ki je izraženo v gornjih stavkih, hočemo odgovoriti tudi glede jugoslovanske ideje. Ni samo dovoljeno, temveč tudi naravnost potrebno, da si to vprašanje postavimo in ga tudi rešimo, kajti še vedno stojimo v znamenju povojne psihoze, pred katero so doživele vse najvišje ideje, ki dičijo človeka, podobno katastrofo kakor vsi ostali elementi njegovega žitja in bitja.
Če hočemo uspešno odgovoriti na gornje vprašanje v omenjenem okviru in na čisto racijonalni podlagi, se moramo najprej vprašati, kaj je prav za prav jugoslovanska ideja kot čisti socialno-psihološki pojav. Jasno je najprej, da nas vprašanje samo in kot tako postavlja v območje življenja. Le živa bitja, ljudje, morejo sploh imeti ideje. Vsaka ideja je nekaj življenjskega in jugoslovanska ideja ne dela izjeme. Jugoslovanska ideja je torej življenjski, biološki pojav, je življenjska ideja. Je še več, je nacionalna življenjska ideja in kot taka najvišja življenjska ideja, kajti v tem svojstvu izraža voljo posameznika in celote, da se ohrani nacijonalno življenje v določeni smeri ne samo za dobo enega posameznika, temveč za pokolenja, za bodočnost, ki je pred nami in ki je ono gibajo, kateremu sledi individualno in socijalno življenje, naj bo že tu norma zavestno ali podzavestno prisotna v konkretnem nosilcu-življenja, v posamezniku.
Ravno v tej določeni usmerjenosti življenjske ideje je torej njena psihološka in socijalno-biološka vrednost. Življenje, ki ni usmerjeno napram nobenemu cilju, je kot ladja brez krmila, je zgubljeno. Posamezniki in skupine se čutijo v takem položaju nesigurno, tavajo sem in tja in čutijo, da nima njihov obstoj pravega smisla. Čustvo brezsmiselnosti in nesrečnosti je neizogiben spremljevalec takega položaja.
Dati življenju določen smisel pa se ravno pravi, ga usmeriti k določenem cilju, in sicer velja to od najnižje do najvišje stopnje na lestvi življenjskih ciljev. Na vrhu te lestve so ravno nacijonalni cilji in isto vlogo, ki jo igra na nižjih stopnjah n. pr. družina, potomstvo, umetnost, ambi-
cija itd., igraj na tej najvišji stopnji skupno nacijonalno življenje v duhu splošne afirmacije ne samo posameznika, temveč tudi skupnosti vseh posameznikov kot zadnje in najvišje celote ali individualnosti.
Vse povojno človeštvo je bilo bolno in boluje deloma še vedno na pomanjkanju take življenjske usmerjenosti, s katere pomočjo bi bilo obvarovano zgoraj omenjene brezciljnosti in zbeganosti. Posebno mladina, ki prekipeva življenjskega čustva in življenjske volje, se je morala čutiti na tem razsulu zbegana in zapuščena. To dokazuje predvsem dejstvo, da je je mnogo zašlo na stranpota, da so se v mnogih slučajih oprijeli mladi ljudje gesel in »ideje, pri katerih se jim niti sanjati ne more, za kaj se opri-jemljejo in za kaj odločajo. Pri starejšem pokolenju se je odražalo na drugi strani pomanjkanje prave življenjske usmerjenosti napram nacijonalni celoti deloma v obliki brezmejnega individualizma in egoizma, deloma v obliki prevratništva ali pa integralnega nihilizma.
Tudi naša domovina je trpela po vojni na posledicah pravkar omenjenega razsula. In v dosedanjih ni bilo mogoče drugače. Kajti če ni nikake splošne, velike, jasne in mogočne ideje, ki naj vodi celo skupnost, stoječ nad vsemi drugimi idejami, je neizbežna posledica brezsmernost, brezciljnost in zbeganost, ki vodijo obvezno navzdol in k brezvestnemu egoizmu in nihilizmu, a nikakor navzgor k idealizmu. Za razmah tega poslednjega namreč ni zadosti, da je kaka splošna in velika ideja tu, a da se skriva v kakem kotu, temveč mora biti gradualno razmerje med vsemi življenjskimi idejami tako, da ima v vsem dejanju in nehanju posameznikov in skupin najvišja nacijonalna ideja tudi najvišjo vodilno silo in moč.
Kot omenjeno, velika jugoslovanska nacijonalna in patrijotična ideja se pri nas ni nahajala v takem položaju, temveč so gospodovale vse druge ideje, katerim se je morala jugoslovanska ideja pokoravati in jim služiti. Radi tega in samo radi tega jugoslovanski patrijotizem ni mogel delovati na Jugoslovana, posebno mladega, z ono v biološkem pomenu besede osrečujočo silo kot n. pr. pri Nemcu, Francozu itd. njegov francoski, nemški patriotizem in nacijonalizem.
Sele ko promatramo manifest Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929. s tega vidika, nam postane jasna vsa njegova zgodovinska in socijalna veličina pomembnosti. Jugoslovanska življenjska ideja je dobila z njim določeno pozitivno smer, brezsmer-nosti in brezciljnosti je ta veliki čin napravil konec in dal jugoslovanstvu definitivno duševno orijentacijo, ki naj v obliki integralnega jugoslovanskega patrijotizma osrečujoče povzdiguje slehernega Srba, Hrvata in Slovenca v smeri od nihilistične zbeganosti in brezsmiselnosti k najvišjim idealnim ciljem obstoja in življenja.
Na podlagi vsega tega ni več težko odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je in kaj ni jugoslovanstvo. Jasno je namreč sedaj, da ni nikakega jugoslovanstva razen onega, ki predstavlja konstantno pozitivno duševno orijentacijo v duhu izključnega in efektivnega gospodstva jugoslovanske nacijonalne ideje nad vsemi drugimi, nižjimi življenjskimi idejami. Radi tega je treba odkloniti kot škodljivo zmoto in zablodo vsako takoimenovano »klasifikatorično« jugoslovanstvo, češ da s tem, da je kdo Srb, Hrvat ali Slovenec, je ipso faeto tudi že Jugoslovan. To bi pomenilo, da smo Jugoslovani le zato, ker etnografi spravljajo Srbe, Hrvate in Slovence v eno klasifikatorično skupino, a če bi se njim zljubilo, da bi našli kak drug kriterij za našo klasi-
Likovič Joža.
žar/c Vidove
(Ob razvitju jugoslovanskih praporov.)
Te dni se bodo strnili prapori stare srbske slave! Poslednjikral bodo zavihrali v jesenskem pišu svileni trakovi, poslednji-krat bo zažarelo zlato bojno znamenje srbskih čet. Te dni se bo zopei zganil prah bojevnikov, ki so pali za krsi in svobodo. Oživel bo spomin na iežke dni, ko so rožljale verige suženjstva ter je tekla kri v potokih.
Te dni bodo poslednjikral dvignili častitljive prapore, spomin na Vidov dan, ko se je pričela petstolelna drama našega naroda, igra grozna in krvava, orjaška in brez primere v zgodovini malih narodov. Dvoje svetov se je zagrizlo ob zori tega dne drug v diuzega do onemoglosti. Zemlja je prisluhnila bobnečim korakom turških hord, ki so poteptale mehko travo dežele kraljeviča Marka. Zrak se je v prenasičenosii krvi zameglil, solnce se je umaknilo za krvave oblake. Grozna poltema je zakrila bojno polje; srbski prapori so se povesili, zlate konice je omadeževala kri dušmanov. Nesigurnost zmage je povečala zmedo med revnimi ostanki borcev. Končno je ljutost onemogla, meči so se skrhali, rane neštetih so počrnele, razdrobljene kosti so porumenele v sopa-rici junijskega dneva ... 5ele srbske žene so strepetale ob rezkem zvoku zmagovitih turških tromb; golobje so zapustili prazne dvore in se naselili po nepristopnih pečinah. Vrh balkanskih gora se je zapičil turški polumesec in slepil bele orle s svojo krvavo svetlobo.
Na okopih krščanstva se je zgrudil poslednji klicar svobode in časti. Sijajno srbsko carstvo se je razvalilo v beraško gmoto. Le nekatere plemenite družine so se rešile v gore, povile ter skrile prapore in se pripravljale v samoti pod temnimi bori na Jurjev dan. Koliko žrtev je bilo položenih na altar domovine, koliko srbskih žen je palo v umazane roke azijatskih pritlikavcev, koliko velikašev je bilo otro-vanih in pobitih, koliko mladeničev je bilo odpeljanih v janičarske kasarne, kjer so podivjali ter pozabili na dom in vero.
Sramota in grozodejstva Vidovega dneva so pretresla vso Evropo. Na Dunaju so udarili žalni zvonovi, dobrovezni rimski cesar je padel s sijajnega presiola in objokoval smrt carja Lazarja. Težki knezi ob reki Reni so se zganili, bobni so se oglasili po nemških trgih ... škrlatni francoski kralji so se zasolzili in poslali dofene za mejo. Rimski papež je začel zbirati denar za ubogo balkansko rajo. In nič več? Nel Evropa ni bila zmožna, da spasi ubogo srbsko ljudstvo. Samo se je dvignilo in po stoletjih zopet razvilo prapore slare slave.
V	zmagoviti borbi je otelo sebe in brate ob Dravi in Savil
Te dni pa bodo zvili te prapore in jih odnesli v svetišče. Novi jugoslovanski prapori bodo zaplapolali. Katedrale bodo odrte, svečeniki v prazničnih oblačilih se odo spomnili s kadilom in molitvijo tudi njih, ki so pali za domovino ter nas danes obkrožajo kakor nevidni angeli. Zdi se mi, da nam očitujoče prožijo svoje roke ter se z ranjenimi dlanmi dotikajo novih bojnih znakov. Njihove mučeniške ustnice se odpirajo in šepetajo.
»Ne pozabite ob današnjem prazniku na naše težke rane! Ne pozabite na stoleino Suženjstvo in peklensko trpljenje dedovi Spominjajte se bridkih dni, ko so žulji preslekli Vaše roke radi nenasitnega tujca. Sirite neslogo in spoštujte naš prahi Naj ravihrajo prapori jugoslovanskega bratstva, sloge in svobode...!«
Bledi in izmučeni obrazi, raztrgani od puščic in ognjenih osti, vstajajo pred nami. še tli v njihovih priprtih očeh beda prošlih časov, vendar se že svetijo njihove rane v poveličanju in slavi. Njim se bodo najprej poklonili novi jugoslovanski prapori, njihovega pepela se bodo dotaknile zlate konice bojnih znakov. Nato jih bodo raznesli širom staroslavne domovine, pod bele triglavske stene, na zlata sremska polja, pred vrata skritih pravoslavnih samostanov, k trsatski Mariji, na Jadransko morje.
Te dni je ozračje zopet soparno in du~ šljivo. Nebo se sveti v težki bliščobi, kakor da visi nad njim kosa smrti. Zaresl Ne morem se znebiti nečesa strašnega in žugajočega. Pojdimo v hram božji in se poklonimo angelu, ki vihti meč pravice. On bo blagoslovil naše združene prapore ob zarji velikega Vidovega dne, ko bo zasvetilo solnce svobode, vsem sinovom Slave, Sivim in mrtvim, od Triglava do Črnega morja.
En narod, en prapor, en kralj...
Junaki okoli prapora
Sam skočil na veSala
V	boju pri Klobuku 1. 1876. je Luka Špadijer naskakoval Turke. Ti eo ga obkolili in ga našli brez vsakega naboja z jataganom v roki. Odvedli ■o ga k Muftar Paši. To je bil edini črnogorski ujetnik od sto in še več let.
»Koliko je na Grahovcu črnogorske vojske? Imajo dovolj hrane in streliva?«
»Ne vera, koliko je vojske, vem pa, da je zadosti hrane in vsega, kar je potrebno vojniku.«
»Hočem, da mi poveš, koliko je vojske in kako je razporejena. Ako ne poveš, te dam obesiti.«
»Zapadel sem v tvoje robstvo, ne kakor kuka* vica, nego kakor vitez, smrti se ne bojim, a to je smrt, do tega me je dovedel moj črnogorski zalet in naskok. Ako želiš znati, koliko je vojaštva, idi pa vidil Čakajo te in te dočakajo, kakor so te v Vučjem Dolu, kjer si sramotno bežeč očuval glavo pred črnogorskim jataganom.«
Muftar Paša naredi, da se takoj postavijo vislice. Doveli so Spadijera.
»Govori, drugače ta trenutek bedasto pogine! na vešalih.«
»Vešala preziram. Tudi pod vešali in na vešalih nosim srbsko zastavo na sebi,« pa se je udaril z roko po prsih in rdečem džamadanu, po modrih hlačah in po belih dokolenicah, rekoč: »Rdeče, modro in belo, to je srbsko obeležje. Mene obesite, ali srbska zastava, ki je predstavljam, nikoli ne umre.« Pa' skoči sam na vislice, si dene zanko za vrat in klikne:
»Zbogom, črna gori, jaz se ti oddolžujem,« odrine konopec in vislice so zadrhtele.
Za barjak
Ko je Radovanu preminul oče, ki je bil praporščak, je prešel prapor iz njihove hiše v roke nekemu Račiču. Radovan se je pravdal pri Knja-zu, a ker ni uspel, je rekel:
»Čuješ, Račič, vem, da ti je Gospodar dal barjak in da si junak, ali v prvem boju bomo videli, čigav bo!«
Oni dan, ko je bil boj na Sekularu 1. 1876, so se borili tudi na Ržanici blizu Berana. V Ijj bitki sta bila tudi Račič in Radovan Alctic. Kačič je šel junaški naprej, a Radovan je polc„ njega naskakoval. V tem pade Račič smrtno zadet, a Radovan iztrga zastavo, in da bi jo rešil, jo opaše okoli sebe. Toda po nekaj koračajih dobi težko rano, a je še dalje branil zastavo, na katero so navalili Turki. Okoli zastave so poginili še Radovan in dva Račiča, Vasojeviči pa so jo ubranili ter oteli.
Pavi6 »barjaktar«
V	Kolašinu se je osnovalo Sokolsko društvo,_ večinoma iz redov Bjelopoljcev, ki so tu naseljeni ko trgovci. Rovčani in Moračani gledajo nanje z izvestnim omalovaževanjem. Po njihovem pojmovanju niso »kučiči« in »odžakoviči« (iz dobrih hiš). Izbrad hočejo zastavonošo ali barjaktarja. Ta beseda pa je y stari dobi značila izbranega junaka. Sokolsko društvo je izvolilo Paviča^ Lješ-naka, kavarnarja, Bjelopoljca. Ko je Maksimovič od Rovčanov videl prapor v njegovih rokah, je zapel na vse glas:
Barjak mu se u desnici vije,
Ma je doša dje mu mjesta nije.
Pravila
češki sokoli so prišli v Črno goro. Ko so jih videli Podgoričani, se je tudi pri njih pojavila
fikacijo, bi po njihovi volji zopet ne bili več Jugoslovani.
Prav tako je treba odkloniti in pobijati tudi vsako »geografično« jugoslovanstvo, češ s tem, da se nahajamo na določenem teritoriju, v trikotniku Djevdjelija—Subotica—Triglav, smo že perfektni Jugoslovani. To bi pomenilo, da je kdo Jugoslovan le do tedaj, dokler živi na tem teritoriju, dočim avtomatično ni več Jugoslovan, če se preseli drugam.
Proti takemu > jugoslovanstvu« je treba torej postavljati in uveljavljati jugoslovanstvo kot eminentno in esencijalno dušever pokret in enotno duševno orijentacijo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. To pa se pravi, da je Jugoslovan nekaj več nego le Srb, Hrvat ali Slovenec. Jugoslovanstvo se začenja z eno besedo v onih sferah, kjer Srbstvo, Hrvatstvo in Slovenstvo prenehajo, torej tam, kjer se Srb, Slovenec in Hrvat pretapljajo v novo duhovno skupnost, v jugoslovansko nacijo. In jugoslovanska duševna orijentacija obstoji ravno v tem, da se povzpnemo na to najvišjo stopnjo naših nacijonalnih stremljenj. Ne samo da se povzpnemo, temveč da se na tej višini trajno ohranimo s tem, da tozadevno voljo tudi na zunaj manifestiramo.
Po vsem, kar smo ugotovili, pa je to dosegljivo le pod dvema pogojema, ki sta vrednotenje vseh idealnih dobrin v svrho najvišjega vrednotenja onih elementov, ki tvorijo bistvo našega nacionalnega jugoslovanskega edinstva. Ta preorientacija mora neizogibno imeti za posledico novo skalo nacijonalnih vrednot in nove kriterije za njihovo ocenjevanje in njihovo interpretacijo. Naj navedemo samo en primer: naši idealni liki Martin Krpan, hlapec Jernej, Matija Gubec, Zrinjski in Frankopan, kraljevič Marko itd., niso več le slovenski, hrvatski ali srbski liki in tipi, temveč dobijo v luči jugoslovanske ideje universal-no jugoslovansko interpretacijo, tako da tvorijo vsi vkup en sam sistem enotne jugoslovanske heroične epopeje.
Mutatis mutandis velja ta primer tudi za vse ostalo kulturno vrednotenje, pri čemer pa ta splošna preorijentacija ne zahteva nikakih katastrofičnih operacij na živih delih naše nacije. Vseeno je, ali se ustvarjajo naši nacijonalni tipi s pomočjo cirilice ali latinice, v ekavskem ali jekav-skem narečju, v srbščini, hrvaščini ali slovenščini, kajti glavno je predvsem konstantno in 'konsekventno jugoslovansko obeležje ustvarjanja vrednot in usmerjanja vseh živih sil našega celokupnega naroda v duhu ene in najvišje jugoslovanske ideje.
Že po svojem bistvu pa je ta ideja, kot smo videli, eminentno življenjska ideja in kot taka ne more biti nego le ena in enotna. Kot taka ima dalje in more imeti svoj najvišji in najpopolnejši izraz le v kultu onih institucij in vidnih svojih simbolik, ki oblikujejo, posredujejo in krepijo najtrajnejše in najbolj vzvišene skupne vezi vseh Jugoslovanov brez razlike, namreč v kultu naše narodne dinastije, ki je poosebljenje jugoslovanskega edinstva, naše narodne vojske, ki je formula in izraz naše nacijonalne sile in našega heroizma, in končno v kultu pomembnega in lepega jugoslovanskega imena naše države in nacije, ki naj veže vse Jugoslovane v trajno skupnost enotnega duhovnega sorodništva.
V	teh institucijah moramo iskati vzore za našo nacijonalno aktivnost v vseh ostalih področjih življenja. Naj nas vodi pri tem čustvovanje ali rezoniranje, oboje nam kaže eno in isto pot. In v tem duhu je prepotrebna široko zasnovana »jugoslovanska akcija«, ki naj obsega vse probleme našega naroda, od enostavnih občinskih zadev do kompleksnega in kočljivega delavskega vprašanja, kakor sploh vsa vprašanja, ki sestavljajo celotno jugoslovanske bitje in žitje.	F.x
želja, da osnujejo Sokolsko društvo. Takoj so napravili pravila in jih na odobrenje predložili Lakiču Vojvodiču kot največji politični oblasti. Ta jih je odbil, a ni jim hotel povedati razloga.
Pride knjaz Nikola na Krapine pri Podgorici in na tožbo Podgoričanov pozove vojvodo Lakiča, naj mu objasni, zakaj je zavrnil sokolska pravila.
»Jaz naj bi svojeročno potrdil tem lizunom, da so sokoli, jeli? A kaj bi rekli na to Piperi, Bjelopavliči in ostala izvrstna črnogorska plemena? Da so vzeli ime kavke, vrane, naj bi še bilo. Ne podpišem, Gospodar, dokler sem živ,« završi vojvoda.
Ranjeni barjaktar
V	enem izmed tako čestih spopadov med Črnogorci in Turki na hercegovski meji se je ranil četni praporščak. In po običaju so najbližji svojci in bratstveniki poskrbeli, da ga kot ranjenca od-neso v tabor k zdravniku.
Poskusili so ga nesti na rokah, ali praporščak se je upiral, češ, da so mu rane hude in da take nošnje ne strpi. N« njegovo zahtevo skočijo in za silo opleto leso, slično nosilnici, ga polože nanjo ter omotajo s pasi, da ne bi pal z lese.
Ponosen na rane je praporščak položil poleg sebe orožje, a barjaktarski grb na čelo. Srečajo ga vojniki in žene, ki so nosile hrano, in po šegi mu vsi vičejo: »Srečne ti rane!«
A vrag ne počiva, Turki so potisnili naše. Naši odstopajo in dohite on^	nosijo praporščaka.
Boječ se, da jih Turu. .jamejo, spremljevalci drug za drugim ostavljajo praporščaka, poslednji ga polože na zemljo. Praporščak pogleda desno in levo ter uzre Turke v bližini.
S privezano leso se spusti v beg in kot naj-
ikdieu. les «Zz>ctpemz% ~
v/veni les d.vajteauxl
V	zgodovinskem trenotku, ko izročajo naši polki, edinice najslavnejše vseh armad iz svetovne vojne, njih zastave muzeju, da sprejmejo iz kraljevih rok nove, jugoslovanske irobojke, ni menda zavednega državljana, ki spričo tolikšnega simbolizma, tolikšnega zanosa tega dogodka ne bi občutil, kako zelo postaja jugoslovanska misel kri in meso, da stopa ta misel v praktično življenje in se oprašča značaja abstraktnega programa bolj in bolj.
V	tem trenotku se sama po sebi vriva primera, ki pa ne gre na rovaš preteklosti zastav, ki stopajo v tihi in ponosni pokoj, kajti preslavna je ta preteklost, da bi bila predmet primerjav, nego na rovaš naše lastne preteklosti jo moramo pisati in na rovaš naše krivde na taki preteklosti.
Primera, ki nhnjo mislim, noče biti zlohotna kritika; biti hoče iskrena in obzirna, vendar pa resnicoljubna ugotovitev, ki naj prispeva, da se še neumirjeno ozračje v javnem življenju izčisti in izgladi, kakor bi bilo to v skladu s principi nove dobe.
Zlata vredne besede je napisal pred dnevi bivši organ skupine, ki si je do 6. januarja 1929. prisvajala avtentično poznavanje državne in narodne misli Jugoslavije in avtorsko pravico do nje, skupine, ki je ožigosala slehernega s krivim prerokom, če ni mislil, kakor se je glasilo njeno povelje, najsi je bil tudi najiskrenejši Jugoslovan. Zapisal je: »Vojska jugoslovanskih borcev v Dravski banovini ni nikdar izgubila svoje morale in nikdar obupavala nad zmago jugoslovanske zastave. Morda je v vročini bojev storila marsikatero ; taktično napako , morda je prešla v napad, ko bi bila potrebna defenziva in narobe, morda marsikaj ni umela, da je časten mir važnejši, nego najslavnejša borba — vse to je, kakor rečeno mogoče. Ali nikdar ni zapustila svoje zastave, nikdar ni prenehala verovati v končno zmago velike nacijonalne ideje. — Danes so prilike bitno drugačne. Nekdaj je mogla priti stvar v kolesje strankarskih bojev ... Vse to je zdaj odpadlo. Ideja je očiščena strankarske primesi,... ona je sedaj sposobna, da zbere nekdanje medsebojne prijatelje in nasprotnike.«
Prepričan sem, da je s temi besedami prebit led, ki je psihološko delil to skupino od tistih jugoslovanskih izobražencev, ki niso stavljali svojega rodoljubja v službo eni stranki, nego samo državi. Pri iem uverenju me nič ne moti, da se isti organ malo višje nad citirano izpovedjo v napačno adresiranem spominjanju dotakne še enkrat časov, »ko so krivi preroki govorili, da je spas v reviziji zedinjenja«. Kajti proklamacija kralja, ki je raztopila v nič po poslancih in strankah sestavljeni koncept zjedinjenja, ni bila samo revizija tega zjedinjenja, nego baš radi njene državniške preprostosti genialna operacija tega zjedinjenja. Šele z odstranitvijo posredovalcev med narodom in kraljem se je narodu pokazala državna in narodna misel laka, kakor jo je narod slutil in hotel, v kakršno je narod z gorjupim zatajevanjem veroval in radi kakršne je narod zapiral
zdravejši dospe v taborišče. V tem se oglasi neki vojnik: »Čakajte, ljudje, da leže praporščak«.
Četna Petrova
Po bitki na Grahovcu 1858. se je knjaz Danilo vrnil na Cetinje in okoli njega Črnogorci vsi zamišljeni, potrti. Četna, žena Petru Joviču iz Mar-kovine, čeprav ji je v tej bitki poginil sin, pop Luka, drugi sin in njegov sinovec pa bila hudo ranjena, je vprašala knjaza:
»Kaj si nevesel,	Gospodar! Zakaj	se	danes	tukaj kolo ne pleše	in pesem ne	poje?«
»Ne morem biti	vesel, Četna,	ker	bo	mi	Črnogorci vse po vrsti	poginili.«
»Pri dobljeni slavi in časti je to pest soli v morje, a Črnogorci so se za to tudi rodili, pa naj se pleše in poje, Gospodar.«
In prva je poigrala črnogorsko kolo 8 komandirjem Jovanom Mašanovim Vukotičem, svojim sorodnikom.
Od barjaktarja vojvoda
Dokler so bili Vasojeviči pod Turki, je mladi Miljan Vukovič napravil vse, da se čim prej oslobodi turškega ižesa. Neki dan pride na Cetinje z razvitim praporom kot znakom svobode in prosi knjaza Danila, naj mu prapor posveti.
»Samo tedaj, kadar projde skoz ognjeni krst,« odgovori knjaz.
Miljan je knjaza razumel, se vrnil v svoje pleme, dvignil vstajo ter ubil enega od prvih nasilnikov v Gusinju. Po dovršenem vstanku se Miljan povrne na Cetinje in knjaz mu blagoslovi zastavo.
Kesneje so se nizali boji Vasojevicev proti Turkom eden za drugim, dokler se naposled Miljanu pod vlado knjaza Nikole ni obneslo, da je oprostil Vasojeviče izpod Turkov in zedinil a Črno Goro.
Tako je Miljan od praporščaka postal vojvoda.
(Iz Pavičevičevili zbirk »Črnogorci u pričama I anegdotama, knj. I, II, V, VII, IX.)
jugoslovansko misel gledati in razumeti edinole skozi očala navzgor in navzdol nedotakljivih gospodov poslancev. $
Spoznanje in izpoved, ki tičita v citirani izjavi, moramo baš izobraženci smatrati za najdragocenejši plod trdnega, smotrenega in iskrenega delovanja državne vlade v izvajanju pristne jugoslovanske politike. Ali se spominjate, koliko neodložljivih potreb naroda in države ni našlo svojčas stvarne in zelo enostavne rešitve samo zato, ker bi znala rešitev takih potreb tej ali oni stranki ne morda res škodovati, nego samo ne koristiti, jej vzeti dobro karto proti drugim strankam. Zato ni šlo in ni šlo. Narod danes ve, kako enostavno gre vse od rok.
Hiša, z opasnimi razpokami v zidovju, je bila natrpana z vso nemogočo ropotijo, vsak rahli sunek jo je majal; dandanes je očiščena skoro vse navlake, pobeljena, urejena: treba jo je samo še naseliti z dobrimi stanovalci, ki si zaupajo in ki bi jo znali prijetno adaptirati, da bo dom dela in zadovoljnosti za vse in za vsakogar. Najvažnješi korak, ki ga morajo stanovalci napraviti v dosego tega cilja, pa je psihološka ločitev od predsodkov preteklosti, volja vzajemnega zaupanja. Ta korak vidim v gornji izpovedi.
Vendar naj zbližanje, vzajemnost razkropljenih sil, ki je zdaj načeloma omogočena, ne trpi po pogreškah, ki žalibog še vedno strašijo in plašijo.
Čisto prav ste v iem listu že ugotovili baš pred nekaj dnevi, da je za staro generacijo zelo težka naloga zadostiti zahtevam nove dobe; preveč je privajena strankarstvu, da bi se ga mogla takoj otresti. Prav tako točno bo tudi, da iščejo premnogi, katerih pšenica je zmrznila v lanski zimi, v novih razmerah samo novo sorto iste pšenice. Ni dvoma namreč, da se je težko in mučno odvaditi vloge, ki je dajala vse pravice, ni pa nalagala nika-kih dolžnosti.
Zato ne bo škodovalo, nego koristilo uporabnosti idejnega mostu, ki se ga je posrečilo v zadnjih dnevih zgraditi, ako pokažem s prstom na nekatere teh po-grešk zato, ker me vodi izključno samo želja, da odpadejo kot razpoke, ki razdvajajo.
V	prvi vrsti se bo treba odpovedati uporabi krilatice, ki je v žalostnih letih prav v Sloveniji zadobila naravnost obraten pomen, kakor je njen prvotni, je zadobila tipično strankarsko infekcijo, še več, postala je izraz socijalne mržnje in pomenja danes za resne ljudi neduhovito bajko. Ta krilatica je, gospoda, izraz »Naprednost«.
Vsako dete ve, da so bili v dunajskem parlamentu baš naši »naprednjaki« proti splošni volivni pravici. Danes ni človeka, kj ne bi pri tej krilatici začutil neprijetnega povdarka nasprostva med »olikanim« meščanom in »neotesanim« delavcem in kmetom. V tej banovini je nekje baje od sile »napredno« mesto, kjer pa se še nobenemu gostu niso upali pokazati poslopja, v katerem je nastanjena osnovna šola. Vse »zaostale« vasi in vasice v okolici pa se ponašajo že desetletja z ličnimi šolskimi poslopji!
Gospoda, v tej novi Jugoslaviji bo pač treba, da izgine »naprednost« s površja. To dejstvo nas bo v trenotku zbližalo vse, kajti ni morda jugoslovanska misel samo napredna, nego obratno, vsa današnja naprednost je v jugoslovansk i misli brez strankarskih primesi! In jugoslovanska misel je lasi vseh. Največja zasluga opustitve gornje krilatice iz strankarskega arzenala pa bo ta, da se bo naenkrat izkazala nepotrebnost posebnih apelov na »drugi« kulturni tabor v naši ožji domovini.
Uporaba krilatice »naprednost« in njenih trabantov je prva, glavna in izrazita pogreška v iskanju idejne skupnosti javnih delavcev, v povabilu na smotreno, plodno delo med narodom, ker greši proti smotru in kaže nazaj.
Druga bolj diskretna in morebiti celo nehotena pogreška pa je povdarjanje svoj-stva »javnega delavca«. To povdarjanje proži zelo neljube in neprijetne aluzije in zavaja v domneve, da je »javno delovanje« poseben poklic, kakor je bil poseben poklic — oprostite protodušni resnici — svojčas »poslančevanje«. Kam je dovedlo tako razumevanje narodnega mandata, smo videli do zvrhane mere, zato pa je tudi prišel čas, ko med narodom in kraljem ni moglo niti smelo biti več posredovalcev! Ali to so reminiscence. Važnejša
ves čas svojo dušo pred pridigami, da je je resnica, da leži v pozivu predsednika vlade, v katero stopajo celo ministri kot posamezniki, zahtevek aktivizma, ki je naslovljen na vse državljane in na vsakogar posebej, nikakor pa ne samo na nekatere, izbrane.
Javni delavci torej niso samo oni, ki se sestanejo na napovedanih sestankih, najmanj pa samo oni, ki svoje javne izjave in podpise oslabšujejo s privatno izraženim subjekti\rtiimi pomisleki, javni delavci so vprvi vrsti pripadniki priprostega naroda, ki se zavedajo, da so jugoslovanski državljani in ki so na to državljanstvo ponosni! Nas, izobražencev javna dolžnost pa je,dati tej zavesti preprostega naroda izraz.
Zaključek je jasen: velika, vseobča, vsedržavna in vsenarodna organizacija, ki že obstoji v kraljevini Jugoslaviji, kliče na krov prav vse do zadnjega. Ob bok narodne jugoslovanske, s slavo ovenčane armade naj se postavi duševna jugoslovanska vojska naroda! Zato vsi na delo,
Sohcl in vojska
Samo zdrav narod je sposoben
za obrambo.	(Tyrš.)
Ali o govorimo o stikih in o sodelovanju Sokolstva in vojske, si moramo najprej predočiti cilje in naloge Sokolstva, kakor tudi naše narodne vojske.
Sokol je narodno - vzgojna organizacija, M spajja v svoji sredi vse brez razlike etanu, vere in političnega prepričanja ter ima nalogo vzgajati svoje dlane v vsestransko vzorne državljane. V Sotkolu naj si pridobe zdravje, moč, spretnost in lepoto. V Sokolu naj pridobe one duševne vrline, ki krasijo dobrega državljana: ljubezen do domovine, ki je v stanju, da doprinese tudi naj večje žrtve. Ako je potrebno, bo sokolsko vzgojen človek žrtvoval za svojo domovino tudi svoje imetje, svojo kri in svoje življenje. V sokolski šoli se priučimo discipline, reda in samozatajevanja. Pravi Sokol je pogumen, hraber, odločen, borben in vztrajen. Vse te odlične lastnosti izvirajo iz pravilne sokolske telesne vzgoje. Sokolstvo ima na svojem praporu geslo: Enakost, bratstvo, svoboda. Kdor je Sokol, temu bo torej svoboda svoje domovine nad vse drugo.
V dosego tega krasnega cilja se poslužuje Sokolstvo vsestranske telesne vzgoje, ki je pač tesno vezana z vzgojo duševnosti, z moralno vzgojo.
Vojska ima nalogo vzgojiti branitelja domovine, ld Jo bo nad vse ljubil, Id bo hraber, pogumen, odločen, vztrajen, borben in strogo discipliniran. Nalogo x» ima tudi, da tehnično izobrazi vsakega državljana, ld je za to sposoben, v dobrega branitelja države. Nadalje, da organizira vse te braimbene sile naroda v močni, zdravi armadi.
Ako torej pregledamo naloge in cilje Sokola in vojske vidimo, koliko imajo skupnega in moremo potegniti rezultanto, ld nam naznači sodelovanje teh dveh komponent in pridemo do prepričanja, da se morajo medsebojno podpirati in izpolnjevati.
Naloga Sokolstva bo torej, da vzgaja svoje članstvo, zlasti pa mladino pred vstopom v vojaško službo tako, da bo telesno in moralno sposobna za službo v vojski. V to svrho ee morajo v Sokolu polagati važnosti tudi na take telesne vaje, ki so potrebne za vojake. Ni pa naloga Sokolstva, da uči svoje članstvo vojaških spretnosti, kakor je to raba raznega orožja itd. To bi značilo Sokolstvo militariai-rati, kar se ne sme zgoditi.
Kakor vidimo so torej koristi, ki jih ima vojska od pravilne sokolske vzgoje, neprecenljive. Naglašamo, pravilne sokolske vzgoje. Žal nekatera sokolska društva ne vršijo svojega dela, strogo po sokolskih načelih in ne izrabijo vsa številna sredstva, ki so jim v vzgojne svrhe na razpolago. Predvsem vidimo, da primanjkuje v večini naših sokolskih društev smisel za disciplino, ki je temelj vsake organizacije, zlasti pa sokolske. Drugi nedostatek je pomanjkanje dobrih vaditeljev, ki bi mogli vzgajati poverjeno članstvo (deco, naraščaj) strogo po načelih Sokolstva, kot narodno-vzgoj-na in narodno obrambena organizaoija.
Tudi vojska more mnogo storiti za Sokolstvo in mora to storiti, ker je to kapital, ki se ji stotero povrne. Vsako leto stopi v vojsko na tisoče mladeničev, ki niso imeli nikdar prilike spoznati Sokolstva, ker so živeli v krajih, kjer ni bilo sokolskega društva ali pa v taki okolici, ki Sokolu ni bila naklonjena. Pri vojakih naj vsi ti spoznajo Sokolstvo, njegov sistem in metode. Vzljubili ga bodo in postanejo po dovršeni vojaški službi vneti propa-gatorji sokolske ideje.
V Jugoslaviji so navezani tesni stiki med vojsko in Sokolom, ki datirajo še iz časov svetovne vojne, ko se je sijajno izkazala pravilnost sokolske vzgoje, ker so ravno Sokoli v največjem številu in v. prvd vrsti vstopali v dobrovoljske legije ter se borili za svobodo domovine. Nešteti so izgubili v tej borbi svoje življenje. Takoj po vojni se je uvidela z ene in druge strani potreba po tesnem sodelovanju. Ze na sokolskem saboru 1919 v Novem Sadu je bil izvoljen posebni odsek, v katerem
zlasti zdaj, ko je udarjena pozitivna struna spoznanja in izpovedi s strani skupine, ki je svojčas kot stranka vsaj formalno predstavljala slovensko izobraženstvo.
To delo pa naj bo čisto, nerezervatno, pozitivno po duhu, novodobno po zamislu.
Ko izročamo pokoju, in ne pozabi, zastave srbske armade, te pastorke trpljenja in obenem simbola heroizma, zato, da bodo nekoč vnuki in pravnuki iskrečih oči obiskavali njih hram, vrzimo v ogenj pozabljenja tudi vse miselne trofeje, ki so bile nekoč krivične zastave strankarskih bojev in strankarsko-osebnega sovraštva.
Nedosegljiva simbolika predstoječe slavnosti naše vojske naj znači in napove take bodoče dni, da bo javno delo nas vseh prav za gotovo očiščeno vsakega ostanka, vsakega madeža iz prošlih dni. In ko bo kralj izročal polkom nove zastave, zakličimo s pogledom na to slavnost, da se bo vedelo, da je taka naša nova deviza: Slava zastavam — živele naše zastavel Štempihar Ivan.
so bili zastopniki vojske in Sokola, ld so imeli nalogo, ’ da izdelajo program za skupno delovanje. Tudi na Saboru v Zagrebu 1. 1924 Be je obširno razpravljalo o tem vprašanju. Za telesno vzgojo v vojski je bil sprejet Tyršev sokolski sistem, ki ee pa žal še ni popolnoma uveljavil in to zaradi nepoznanja od strani večine oficirjev in podoNcirjev. Vendar se tudi v tem pogledu boljša, ker prireja Sokolski sa-vez tečaje za oficirje in podoficirje, ki vodijo pri vojaških edinioah telesno vzgojo. V pogledu telesne vzgoje v vojski prednjači pri nas mornarica, ki je uvedla po zaslugi izvrstnega organizatorja ne le sokolski sistem v celoti, ampak tudi sokolske vzgojne metode.
Na vseh naših večjih zletih in včasih celo na Na žlebih v Ljubljani 1. 1922 in letos v Beogradu je bil določen v programu zleta posebni dan za vojaštvo. Vršile so se posebne vojaške tekme. Tudi na glavnih zletnih dnevih je nastopalo vojaštvo ter s svojim izvajanjem zadivilo gledalce. Zlasti mornarica!
Vendar bi šli lahko še korak naprej. Na vseh sokolskih nastopih izvajajo vojaki skoraj izključno vaje s puško. Res je, da je puška vojaku simbol njegovega poklica in zato tudi najbolj prikladna za nastope pri sokolskih prireditvah. Umestno bi pa bilo, da nastopajo tudi vojaške vrste na orodju, pri prostih vajah, da se udeležijo sokolskih tekem itd.
Ko so bile stfare srbske zastave izročene polkom ...
S silnim tempom, z neizrekljivo vztrajnostjo in voljo se je pripravljala Srbija, da izvrši svojo misijo Piemonta med Jugoslovani. Na vseh koncih in krajih se je samo delalo in delalo in čeprav so tudi takrat vladali strankarski boji, se je vendarle delalo složno. To je bila velika zasluga kralja Petra, ki je znal s svojo nedosegljivo državniško modrostjo zjediniti vedno svoj narod v složnem delu. — Vedno in neumorno je opominjal kralj Peter na veliki cilj, ki ga je treba izvesti in tako se je vse z mrzlično naglioo pripravljalo na velike dogodke, ld so se bližali, neodvrnljivo bližali.
Minila je aneksijska kriza, ki je že itak veliko navdušenje dvignila do nove višine. Oboroževanje vojske se je vedno bolj izpopolnjevalo in skoraj je prišel dan, ko je biilo treba tudi na zunaj povdariti, da je srbska vojska vsa prenovljena in da je pripravljena, da pod novimi zastavami poleti nasproti slavnim dnem, pa naj bo cena za osvobojenje še tako visoka.
In tako	se je	zgodilo,	da	je dne 26. junija
leta 1911.	izročil	kralj Peter	nove zastave srb-
skim polkom. Na Banjoi, kakor danes, so prejeli polki	nove	zastave	in	splošen narodni
praznik je	bil ta	dan, ko	danes.
Samo neprimerno manjša je bila takrat srbska vojska od današnje jugoslovanske. V vsem je bilo takrat le 19 pehotnih polkov, dočim je danes njih število znatno večje, ne glede na to, da je danes tudi tehnična oprema vojske na višku.
Na veliki paradi je izročil kralj Peter komandantom polkov zastave z opominom, da pod njimi dovrše srbsko zaobljubo, ki jo nosi narod v svojem srcu že od Kosova.
Ni treba Mio dolgo čakati in ta najsvetejša zaobljuba je bila izvršena in že drugo leto so plapolale srbske zastave nad osvobojenim Kosovskim poljem. Od tedaj dalje so doživele zastave mnogo težkih dni, še več slavnih, toda nikdar ni padla na nje nobena sramota, vedno so bile čiste in neomadeževane.
Sedaj se zberejo stare srbske zastave na grobu svojega ustvaritelja velikega kralja Osvoboditelja. Tako izkazujejo zadnjo čast onemu, ki je največ storil za osvobojenje svoj« domovine.
Doslužile so stare zastave in sedaj je naloga novih, da nadaljujejo v njih duhu, da plapolajo enako ponosno ko stare in da navdajajo z istim duhom vojake ko bivše.
V*dno naprej, vedno k zmagi!
Illllilll
Izročitev srbskih zastav jugoslovanskim dobrovoljcem
Bilo je v času, ko se Je pripravljal naš narod na zadnjo borbo za evojo svobodo. Na Krfu ee je formirala nova srbska vojska, v Rusiji pa so ee zbirali jugoslovanski dobrovoljoi, da to skupno a srbsko vojsko bore za svobodo Jugoslavije.
• Tedaj je srbska vlada imenovala polkovnika Stevana Hadžiča, sedanjega vojnega ministra, da odide v Rusijo, prevzame tam poveljstvo nove dobrovotljske divizije in izroči rastave novim d ob rov olj s ki m polkom.
Dne 3. marca 1916. je odpotoval polkovnik Hadžič na francoski bojni ladji s Krfa v Rusijo. V njegovem spremstvu je bilo 80 višjih in nižjih oficirjev ter 52 obveznikov činovni-Skega reda ter podoficirjev. To je bil kader,
nosne Bosne, iz Hercegovine in Dalmacije, iz Hrvatske, Srema, Banata, Baške, Baranje, Istre, Slovenije in povsod tam, kjer čakajo naši bratje na naše bojne zastave, kot simbole osvobojenja iz sužnosti in naše splošne sloge.
S takšnim naročilom izročam vam, bratje in junaki, svete vojaške znake in poživljam vas, da vam bo današnji dan najsvetejša zaklctva: ali vsi pod svetimi podobami naših v boju preizkušenih zastav poginemo, ali pa izvojujemo svobodo in zjedinjenje.«
Par dni nato je poslal kralj Peter polkovniku Hadžiču to brzojavko:	•
»V naših slavnih zastavah, ki so jih nagi dični vojniki s svojo krvjo tako visoko povzdignili, imajo čete dobrovoljske divizije sveto znamenje, pod katerim sc bodo borili za svobodo svojega plemena, moja stalna skrb pa jih bo spremljala na poti, na katero so šli 8 takšno srčnostjo.
Peter.«
In (Tobrovoljci so Izpolnili, kar je pričakoval od nijih sivolasi kralj ter njihov komandant ter ovili novo slavo okoli starih srbskih zastav. Legendarna hrabrost skrbske vojske je v do-brovoljski vojski znova oživela.
Topolu
Topola se pripravlja na drugi del velikih in pomembnih svečanosti, katere se prično v Beogradu dne 6. septembra. Neka posebna radost in obenem globoko spoštovanje napolnjuje duše meščanov, kateri so ponosni, da so prebivalci tega ne samo zgodovinsko važnega, ampak tudi svetega mesta. To mesto je polno relikvij, in bo sčasoma, čim močnejša in naprednejša bo naša kraljevina, zadobilo vedno večjo avreolo nesmrtnosti.
Zibelka nacijonalne zavesti, zibelka, iz katere je vzrastel največji velikan med Jugoslovani, ognjišče na katerem se je zaiskrila prva iskra in iz katere je po petih vekih nanovo zablestel križ in odjeknila pesem svobodnega Srbstva, — to je Topola.
Tu je stari dvorec Karadjordjev, zgradba, ki je nekdaj gospodarila nad celim krajem s svojo veličino in lepoto. Še danes je dobro ohranjena, čeprav je zob časa zapustil tudi na njej jasne sledove. Duh nacijonalne zavesti, rodoljub ja in vi-teštva, ki veje iz te zgradbe,' je prevzel vse srbsko pleme, kateremu je pod vodstvom svojega Karadjordja uspelo, da se otrese tpetvekovnega suženjskega jarma. Ta prvi zamah osvobodilnega genija je ; >oložil temelj današnji veliki kraljevini 'ugoslaviji.
Nasproti dvorca je sitara Karadjordjeva iasarna. Zidana je solidno in je ravno tako še dobro ohranjena.
ki naj bi organiziral novo dobroveljsko divi-eij-0, ki je bila po svojem moštvu in oficirjih gotovo ena najboljših divizij, kair jih j« sploh Ibdlo v svetovni vojni. Ko je ta divizija že popolnoma organizirana defiilirala pred ruskim ‘carjem, so bili ruski oficirji naravnost zadavljeni nad njenim sijajnim prednašanjem. 6e bolj pa je dokazala ta divizija svojo najodličnejšo borbeno sposobnost v boju samem, tako v Dobrudži, ko tudi pozneje na Solunski ironti.
Vsiled velikih izgub, ki jih je utrpela srbska vojska vsled prehoda skozi Albanijo, je bilo razformi ranih več polkov drugega poziva. Zastave teh polkov so bile izročene deloma dobroveljskim polkom, deloma pa so prišle v muzej. Dobroveljska divizija je dobila zastave 2., 6., 7. in 11. pehotnega polka drugega po-eiva. Zastave eo bile odstranjene s kopja in bile shranjene zvite.
V navodilu, ki ga je prejel -polkovnik Hadžič, je bilo rečeno, da ee imajo ustvariti iz do-brovoljcev, ki so prišli iz avstro-ogrske vojske, krepke in solidne edinice, »ki bodo, vodeni pod s slavo ovenčaniim srbskimi zastavami, pripravljeni umirati za osvoboditev srbskega ognjišča in jugoslovanstva.«
Isti duh, ki je vodil zmagonosne srbske čete, naj vodi tudi nove dobrovoljske čete in zato eo njim bile tudi izročene stare srbske zastave.
Cez Francijo, Anglijo, Severno morje, Norveško in Švedsko eo potovale te štiri srbske stare zastave k dobrovoljcem v Rusiji.
Ko so bili v Odesi vsi štirje polki prve do-ibrovoljske divizije formirani, je sklenil polkovnik Hadžič, da izroči polkom zastave na naj slovesnejši način.
Dne 18. junija 1916. se je izvršila slovesna izročitev zastav, ta dan so preživeli dobrovoljoi enako velik in pomemben praznik, kakor ga doživlja danes Jugoslavija.
. Na velikem trgu pred katedralo v Odesi se je izvršila slavnost. Štirje polki, samih od navdušenja kipečih mož, so tvorili kare, sredi katerega je bil metropolit Nazarij, ki je blagoslovil zastave.
Ko je 'bila cerkvena slavnost dovršena, 60 stopili pred polke polkovnik Hadžič ter vsi Štirje komandanti polkov in to: polkovniki Stojan Popovič, Živan Mitrovič, Velibor Tre-binjac in podpolkovnik Dragoiljulb Miihajlovič
Klečeči na desnem kolenu so sprejeli od polkovnika Hadžiča nove zastave svojih polkov in jih poljubili. Nato so jih izročili zastavonošam, ki so jih enako sprejeli kleče in jih poljubili.
Ves trg pred katedralo je tedaj odmeval od sil,nega vzklikanja ogromne množice, ki se je divila paradi.
_ V dnevnem povelju divizije pa je ta dan na pisal polkovnik Hadžič te pomembne besede
>Izroča,m vam junaki zastave v trdni veri, da se bodo tudi v vaših rokah pojavljale na 'bajnem polju vedno v strah in trepet neprija telja in da jih boste vi prav tako junaško nosili, ko vaši bratje Srbijanci, preganjajoči pre maganega sovražnika iz naše lepe Srbije, po-
Selo Radovanje pri Topoli, kjer je bil ubit Karadjordje.
Tu je v neposredni bližini dvorca tudi stara cerkev, zadužbina nesmrtnega Karadjordje, kjer počiva njegovo telo, ki bode dne 8. septembra preneseno v mavzolej
prevladuje celo svojo okolico, izgleda iz perspektive še večja in impozantnejša.
Ta zadužbina bo v bodoče hranila naše največje svetinje. Ona bo na dan 8. sept. poleg posmrtnih ostankov nesmrtnega Karadjordja in Petra Velikega Osvoboditelja sprejela tudi vse stare polkovne zastave, pod katerimi je naša vojska izvojevala uje-dinjenje in osvobojenje današnje močne Kraljevine Jugoslavije. Preluknjane od strelov in poškropljene s krvjo bodo še poznim generacijam živa slika junaških zmag in legendarnih podvigov njihovih prednikov. Zanje bodo relikvije, ki jih bodo vedno vspodbujale, da hrabro, odločno in neustrašeno branijo in čuvajo s krvjo plačane pridobitve naših prednikov.
Tako bo ta zadužbina s slavo ovenčane dinastije Karadjordjevičev čuvala spomine
vekovnega, napornega toda uspešnega spro-vajanja naših nacijonalnih idealov: smrtne ostanke prvega klicarja svobode in ujedi-njenja in zastave, pod katerimi so se ti ideali uresničili.
Blagopokojni kralj Peter si je bil v sve-sti, kakšnega pomena bo njegova zadužbina za potomstvo in zato se je trudil, da bi bila čim prej dograjena. Vedno je prihajal v Topolo gledat, kako napreduje delo. Pod težkim bremenom let in brezprimernih naporov, ki jih je prestal skupaj s svojim narodom na veliki Golgoti, se je vendar rad sprehajal po zelenih topolskih stezah. Včasih v družbi svojega sina, sedanjega kralja Aleksandra.
H Z3 ©SV
oboj
enge
Z nastopom kralja Petra se je pričela velika doba jugoslovanskega osvobojenja. Bogat na izkušnjah, ki si jih je pridobil kot dobrov-oljec in živeč v pregnanstvu, ves prežet od najčistejšega patriotizma, je takoj po svojem prihodu v Beograd pričel zbirati srbske rodoljube, da skupno z njimi pripravi veliko delo narodnega osvobojenja. In kot dober poznavalec ljudi je znal tudi zbrati okoli sebe cvet srbske inteligence, same odlične delavce, ki eo bili vsi prežeti od narodne misli.
Vojvoda Putnik,Nikola Pašič, Milan Milovanovič in cela vrsta samih izvrstnih ljudi, vsi so delali v eni smeri in v slogi za uresničenje največjega cilja srbstva in jugoslovanstva. Nemogoče je imenovati vseh teh velikih delavcev, ali nekaj jih je ven-daT treba imenovati. Poleg Stojana Pro-tiča in Ljube Jovanoviča v radikalni stranki sta pripravljala ljudi na osvobojenje demokrata Davidovič in Milorad Draškovid in obenem ž njimi so delovali samostalci, naprednjaki in socialisti od Vojislava Marinkoviča pa do Dragiše Lapčeviča. Kljub strankarskim nasprotjem je bil po zaslugi kralja Petra ves narod združen v enem narodnem čustvovanju in v eni volji in zato je zmagal in na tako sijajen način, da je zadivil svet.
Po težkih junijskih dogodkih je bil položaj v Srbiji in na Balkanu skoraj obupen. Avstrija je pričela s carinsko vojno, ker je propadla v Srbiji avstrofilska politika, v Turčiji so pripravljali mladoturki vojaško regeneracijo Turčije, da^ je postajala Turčija vedno večja vojaška sila. V Romuniji, v Bolgarski in Grčiji so vladali nemško orientirani vladarji, da je bil vsak skupen nastop balkansikh držav nemogoč. A moral je postati mogoč, ker je interes vseh balkanskih držav to zahteval, ker samo združeni so mogli balkanski narodi postali subjekt politike in prenehati biti oni objekt, ki so ga izkoriščale velesile v medsebojni borbi.
V Srbiji, kjer je vladalo najbolj izdelano nacionalno prepričanje, so uvideli takoj potrebo balkanskega sporazuma in pričeli tudi takoj delovati za njegovo uresničenje. Pri tem so bili Srbi nad vse požrtvovalni in šli do skrajne meje popustljivosti, samo da pride do sporazuma. Če-
Grobnica kralja Petra v cerkvi na Oplencu.
na Oplencu. Narod vstopa v ta hram z največjo pobožnostjo in spoštovanjem, kakoir v največje svetišče.
Malo dalje od tega kompleksa zgradb se na malem gričku spenja nova cerkev, veličastna zadužbina blagopokojnega kralja Petra, z impozantnim mavzolejem rodbine Karadjordjevičev. Ker iz Oplenca
prav so bili dejanska največja vojaška sila na Balkanu, so vendar dopustili vodilno vlogo Bolgarski. A kljub temu ne bi prišlo do sporazuma, če ne bi ruski poslanik Hartvig z največjo vnemo deloval za sporazum. Zlasti velika pa je njegova zasluga, ker je deloval za sporazum včasih tudi v nasprotju z oficijelno rusko zunanjo politiko, ki ni razumela velike sile srbskega narodnega gibanja.
Balkanski sporazum je moral nujno privesti do vojne s Turčijo, ker je bil nemogoč vsak sporazum med balkanskimi državami in Turčijo. Balkanske države so morale hoteti samo eno: osvoboditev svojih bratov iz turškega robstva, Turčija pa baš tega ni hotela dati. Obljubljala je sicer razne reforme, ki jim pa balkanske države niso mogle verjeti, ker so vselej še vse slične reforme ostale le ra papirju. Velika sreča balkanskih držav je bila, da so bile centralne države trdno prepričane v nadmoč Turčije. Vsled tega niso ob izbruhu vojne intervenirale, ker so bile prepričane, da bo Turčija čisto zbila vse balkanske države. Ko pa so centralne države hotele intervenirati, je bilo že prepozno, ker je že zmagoviti meč balkanskih držav ustvaril nov položaj.
Vojna s Turčijo je bila v vseh balkanskih državah nad vse popularna in izzvala je v vseh državah takšno narodno navdušenje, da so morali nemški balkanski vladarji kar pospraviti s svojo nemško politiko. Morali so biti za balkanski sporazum, ali pa so za vedno odigrali.
Balkanski sporazum.
Najprej je bil sklenjen srbsko-bolgarski sporazum, ki je bil s tajnim dodatkom vred podpisan, dne 29. februarja 1912. leta. Glavne točke tega sporazuma so -bile, da si obe državi medsebojno pomagate pri osvoboditvi svojih rojakov izpod turškega jarma, da ne sklenejo separatnega miru in da se v najhujšem času sklene vojna konvencija. Nato so Bolgari sklenili sporazum še z Grško in nato vojno konvencijo s Srbijo. V tej konvenciji je bilo določeno med drugim, da pošlje takoj 100.C00 mož Bolgarski na pomoč, če bi jo napadla Romunija, Bolgarska pa Srbiji 200.000, iv bi jo napadla Avstro-Ogrska. Nato je sklenila sporazum še Orna gora, nakar so zahtevale vse-
jugoslovanski tank.
Odvili
- '
■ ■
- iži -	-srn m & < m?a • m
j§p$ M
Delile irubačev konjenice.
Mornarica defilira.
'balkanske države v posebni noti dalekosežne ireformi v evropskih pokrajinah, kjer bi odločevali guvernerji iz nevtralnih držav poleg poslanikov velikih sil in balkanskih držav. Turška je vse te zahteve energično in oholo odklonila ter pričela zbirati čete v obmejnih pokrajinah.
Balkanske države so nato odredile mobilizacijo in dne 4. oktobra, potem ko je Turčija pretrgala vse diplomatske od noša j e z zavezniškimi državami, so te napovedale vojno.
Maščevanje Kosova se je pričelo.
Kumanovo.
Dne 6. oktobra je srbska vojska prekoračila turško mejo, prvi top v balkanski vojni pa so izprožili Črnogorci.
Še predno se je vojna pričela, pa so že delovali na turškem ozemilju komati in pri Mor-daru je znani komitski vojvoda Tankovi«! povzročil prvo veliko bitko, v katero je že tudi posegla redna srbska vojska. Ker še srbska vojska ni bila v ognju in ker še ni bilo povelja za prehod meje, bi kmalu doživeli Srbi tu poraz. Položaj pa je rešil podpolkovnik Milivoj Stojanovi«, ki je z 12. pehotnim polkom odločil bitko v srbsko korist.
SV©vcr juffoslovansha zastava
^cmeral Dušan Maksimovič, komandant kraljeve garde.
Med tem je že odšla največja srbska armada pod poveljstvom prestonaslednika Aloksandra na jng, da se pni Ovčjem polju združi s ostalimi srbskimi armadami, ker ee je pričakovalo, da bodo tu Turki čakali na srbsko vojsko. Toda to se ni zgodilo, ker je Sla turška vojska srbski naproti in pred Kumanovim udarila na srbsko vojsko. Turkov je bilo okoli 50.000 mož. Z vso silo bo se navalili na levo krilo srbske vojske, da ga odtrgajo od ostale vojske in tako izsilijo zmago. Toda Srbi so se borili nad vse odlično in naskok za naskokom Turkov so odbili ter prešli tudi sami v napad. Vso noč je trajala bitka In čeprav je bila srbska vojska napadena Iznenada, so doživeli Turki po-polen poraz. Boj je bdi nad vse krvav in samo Srbi so izgubili v tej bitki 4500 mrtvih in ranjenih ljudi. Zato pa je bil pomen bitke tem večji.
Ta prva velika zmaga je dala vsem drugim zaveznikom nov polet in kar je glavno, odprla je Srbom vso »taro Srbijo, da so že dva dni po kumanovski bitki vkorakali v Skoplje. Kumanovo je strlo turško vojsko, ki je v paniki bežala in se ustavila šele v Bitolju. Tu so skušali Turki dati nov odpor, a so bili tudi v tej bitki docela premagani od Srbov.
Srbska vojska je nato prodirala dalje, osvojila vso ‘Ibanijo, prišla do morja, se združila e črnogorsko vojsko in poslala Bolgarom, ki »o zaman oblegali Odrin dve diviziji in težko artiljerijo na pomoč.
S Kumanovim in Lozengradom je bila razbita Turška vojska in vse turško ozemlje so rasedle balkanske države. To je bila prva faza balkanske vojake, kateri je sledila druga, ko je morala srbska vojska pomagati, da so padle tudi trdnjave Taraboš to Odrin, ter čakati, da je padla Janina, ki so jo dolgo zaman oble-
Za Srbe je bila druga etap« vojne čisto odveč, kor so bili docela Izvršili svoj program. Ta etapa pa je tudi bila Škodljiva, ker jo je
uporabila Avstrija, da škoduje Srbiji. V ta namen je ustvarila Albanijo in v ta namen je podpirala z vso silo Bolgarsko, ki jo je ščuvala vodno bolj proti Srbiji.
Bregalnice.
NI še bal podpisan preliminarni mir s Turčijo, so že pričeli delati Bolgari največje težave Srbiji. Obenem so pričeli zbirati ob *rb-ski meji svojo vojsko in na konou v noči od 28. na 29. junija zahrbtno napodil Srbe. Razvila »e je ogorčena bitka, kakršne ni bdlo menda niti v svetovni vojni. Bajonetni napad za ibajonetnim napadom se je vrstil, ljudje so se dobesedno zagrizli eden v drugega, • takšno divjo strastjo se je vodil boj. Hraber je Ml bolgarski vojak, a srbski je bil še silnejšl in dne 4. julija je bil boj odločen v korist Srbov in dne 6. julija so vkorakali Srbi v Kočane.
Boj je bil odločen in ko so vstopili fie Romuni v vojno, so morali Bolgari podpisati bu-kareštanskl mir.
Na Balkanu je bila hegemonija Bolgarov nemogoča, jugoslovanska volja je bila premočna. To Je veliki pomen Bregalnice.
Svetovna vojna.
Z nesmrtno slavo se je pokrila srbska vojaka v svetovni vojni in zopet je junaštvo srbske vojske zadivilo svet. Vsi tisti, ki so mislili, da bo avstrijska vojska kar vkorakala v Srbijo, so se bridko zmotili in dvakrat je avstrijska vojska v paničnem begu bežala iz Srbije.
Prvič po cerski bitki, o kateri več na drugem mestu, ko se je velika bitka med AvatrlJo in Srbijo končala s polnim porazom Avstrije. Drugič v Kolubarski bitki, ko je bil čisto potolčen Potiorek. Bila je to cela vrsta bitk, v katerih se je odlikoval srbski vojnički duh. Oisto poraženi so bežali Avstrijci iz Srbije. Nad 80.000 Avstrijcev je tedaj padlo v srbsko ujetništvo in ves avstrijski tren je bil izgubljen.
Nato Je prišla ona najbolj tragična doba, ko so napadli t boka Srbe Bolgari in jih tako prisilili, da se prično umikati Mackenzenovl vojski, kateri so se z uspehom upirali. Sledila Je grozota Albanije in še groznejša tragedija otoka Sv. Vida, kjer so izmučeni Srbi umirali v stotinah. Grozota teh umirajočih skeletov je bila tako nepopisna, da na vojne grozote vajeni Francozi niso prenesli pogleda na to strahotno tragedijo naroda.
In vendar vodi s Krfa pot v osvobojenje. Z jugoslovanskimi dobrovoljoi okrepljena srbska vojska osvoji s pomočjo zaveznikov Kajmakča-lan, prebije bolgarsko-nemško fronto in naito v naletu, kakršnega še ni videla zgodovina, drvi naprej, dokler ni v enem skoku osvobo-, ena vsa Srbija in nato še vsa Jugoslavija.
S tem zanosnim pohodom zaključuje srbska vojska svetovno vojno, nato še nastopi na Koroškem za naše pravice in nato šele prične i demobilizacijo. Nobena druga vojska ko «rb-ska ni do te popolnosti izvršila svoje naloge.
Vojska se zbira.
Ze v četrtek so pričeli prihajati v Beograd oddelki polkov s svojimi zastavami, da se udeleže ve.
i" Bajmci, kjer prejmejo od Nj. Vel. kralja nove jugoslovanske zastave. -JNa nasili slikah vidimo prihod polka ii Splita in zastavonošo s staro zastavo.
—:  — « — > —
Kragujevac, 19. avgusta 1914 — Pravkar sem se vrnil v Kragujevac, da telegraflram »journnlu« o krasni zmagi srbske armade.
Kombinirana divizija druge armade sc je po ljutem boju polastila Košanin-grada in vrhov Cer planine. Razdeljena na dve kolone zasleduje divizija sovražnika, ki beži v dveh smereh, deloma proti Vidojevici, drugi del trup proti Iverku.
Moravska divizija prvega poziva je porazila Avstrijce na Popovem bregu, medtem pa jo ti* močka divizija prvega poziva vrgla Avstrijce nazaj do izliva rečice Cerice.
Tudi tretja armada je zmagovita in avstrijski umik kaže ponekod znake razkroja.
* *
Vrhovno poveljstvo obvešča o tem uspehu poveljnika prve armade in pristavlja:
»Šumadijska divizija prvega pozivi je polenila sovražnika v smeri proti Šabcu. Odredit«, da ji bo timoška divizija drugega potiva pjmag.ila pri zavzetju mesta.«
* *
20. avgusta 1914 — Sovražnik, energično rasle-dovan od srbskih čet, se v neredu umika in zapušča kanone in municijo.
Neodvisna konjeniška divizija se je sama polastila 4 havbicov, 10 poljskih topov, 28 voz muni-cije, 7 poljskih kuhinj in večje množine vojnega materijala.
• *
Krupanj Je nanovo zavzet 21. avgusta, Lješnica, Ložnico in Ljubovija pa 22. avgusta in sovražnik je sedaj na vseh mestih vržen preko Drine.
* •
Pokrajina ob Ceru in Zadru, kjer se je vrSila strašna bitka, nudi videi ogromne klavnice, čez
Biflta na Gevu.
in čez je posejana s trupli In smrad in strahoten izgled ml brani, da bi se približal vrhovom planine. Število mrtvecev je tako ogromno, da druga armada ni imela časa jih pokopati.
Prav tako strašno klanje je bilo na odsokn tretje armade. V eni sami gorski kotanji lilita Bele Crkve so našteli 694 avstrijskih mrtve*'ev.
Sicer pa so bili boji vzdolž cele fronte silno ostri.
Komltaška trupa majorja Tankosiča je branila Krupanj pred sovražnikom, ki je skušal na tem mestu priti za krbet tretji srbski armadi.
236 Tankosičevih prostovoljcev se je nepopisno hrabro držalo dva dni in tri noči naprara trem sovražnim regimentom. Končno jih je sovražnik povsem obkolil. Sredi noči se je Tankosič od« ločil jia brezprimerno drzen korak. S svojimi ljudmi se je zagnal naravnost v sovražne vrste in jih prebil po ogorčenem boju. Ko pa je ob prvi jutranji svedobi štel svoje ljudi, se jih je samo 46 odzvalo njegovemu pozivu. In ta peščica mladih ljudi je obkrožala če* 100 avstrijskih ujetnikov.
* •
Zgodovina Avstro-Ogrske nudi krasno zbirko vojaških porazov in posebno Franc Južef je bil na njih bogat. Vendar je doslej mogel trditi stari suveren, da je bil poražen zgolj od velesil (od Francije 1859, od Pruske 1866). V sedanji vojni pa je desetkrat manjša in od prestanih vojn utrujena Srbija zadala njegovi armadi strašen udarec. Štirje njegovi polki (91-tl, 102-gi, 11-ti, in 28-ti regiment) so popolnoma unčeni. Višavje Cer planine je dobesedno pokrito z mrtveci. Tem je padlo^ več kot J0.000 avstrijskih vojakov, 2000 avstrijskih ranjencev so sprejele srbske ambulance,
Srbi so zajeli nad 5000 ujetnikov in ogromen vojni plen: 60 kanonov, 114 voz mnnicije, 3 vojne bolnice, 1 sanitetno kolono in 16 vagonov živeža in ogromne množine orodja, telegrafskega in te* lefonskega matcrijala, konj in pušk.
•	•
Seveda »o bile velike izgube tudi na srbski strani. Otroci, žene in starci so spremljali v zaledje brezkončne vrste ranjencev. Skoro vsi ti ranjenci so morali hoditi po 50 ali 60 km pe8 ali se voziti na nerodnib kmečkih vozeh s volovsko vprego.
m i i
Naša rečna (lotilija
Na zemunski strani savskega pristanišča so le ve2 dni usidrani monitorji in poveljniška ladja naše rečne flotilje .Za jutrišnjo proslavo se bodo okitile z zastavami in električnimi žarnicami, tako da se bodo s kalimegdanske terase jasno videle njihove konture. Jutri zju_ traj bo vsak monitor oddal enaindvajset strelov v čast osme obletnice rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, istega dne zvečer pa bodo naše rečne vojne ladje oddale salvo strelov na čast novim polkovnim zastavam.
Vafi dopisnik sd je ogledal našo rečno flo-tiljo, ki je napravila nanj izreden vtis. Snago «i red je bilo videti na njej ob vsakem koraku. Na ladjah je veliko število Slovencev, častnikov in mornarjev.
Poveljniška ladja se Imenuje »Cer«. Na njej je poveljnik flotilje kapetan vojne ladje g. Ba-nekovdč. Ladji sami poveljuje poročnik g. Sta-rov. V prejšnjih časih je »Cer« vršil službo vlačilca na Savi in na Donavi. Pozneje je bil popolnoma preurejen in predelan. Palubo so mu docela Izmenjali in v notranjosti so priredili lepe kabine za častnike in mornarje. Ladja ima svojo sprejemno in oddajno radio-posta-jo, pa tudi vse druge potrebščine.
Naš najmodernejši monitor je nedvomno »Drava«, ki je bdi zgrajen 1. 1915 in ki je urejen na najnovejši način.
Poveljnik te ladje je poročnik vojne ladje g. Debevec. Castniko so: Ernest BlaSon, fre-gafni poročnik, rodom iz Celja, ZmrzleV;' Franc, korvetni poročnik iz Kranja. Rajer Milan, korvefcni poročnik iz Maribora, in poročnik Hirabov&ki Ivan, upravitelj strojev.
Z vso ljubeznjivostjo me je sprejel poveljnik g. Debevec in mi dovolil, da si v družbi g. Blažona ogledam ta naš moderni monitor. »Drava« ima ravno palubo, na kateri je zgrajena manjša maneverska paluba. Na tej palubi sta postavljena dva oklopna protiletalska topova, eden na desni, druji na levi strani. Oba topova sta 7 cm kalibra. Poleg njiju pa je naprava takozvani »teremeter«. Tu »o priprave ea signalizacijo z zastavami, ki se pri dejanju znamenj dvigajo višje ali nižje. Uveden je Merzejev sistem za signalizacijo z eno zastavo. Na tej palubi je nadalje velik reflektor, ki ima takšno silo, da more obsvetitl vsa ona mesta, do katerih seže topovski strel. Poleg reflektorja je izvid niško mesto, ki pa ni postavljeno tako visoko nad ladjo kot pri drugih monitorjih.
Pod to palubo je oklopni oddelek, v katerem bo nameščene strojnice, podčastniška kuhinja, skladišče in drugo. Med skladiščem in palubo sta vdelana dva oklopna topova na kretnicah. Zadaj blizu krmila so nameščene tri haubice in ena protiletalska strojnica v oldopnih kabinah. Na sprednjem delu ladje pa je postavljen glavni poveljniški oklopni stolp.
V	notranjosti ladje so zadaj blizu krmila pameščene kabine za mornarje ter radio-po-etaja. Poleg tega oddelka je oddelek z rezervnim krmilom, ki se uporablja v »lučaju, da se parno krmilo pokvari, ln pa oddelek za sprejemanje povelj za haubice. Nadalje Je na tem mestu kabina, v katerJ sta nameščena dva parna stroja s trikratno parno ekspanzijo, ki poganjata monitor. Vsak »troj premore po 750 HP. Poleg strojev je tudi električna centrala z rezervnim bencinskim motorjem. Para se v parna »troja dovaja Iz dveh parnih kot-
Niko Lozar:
Sumarjeva zgodba
Ljubljana se ml zdi nasproti evropskim velemestom pravo letovišče. Nekoliko stopinj — pa si ob julijski vročini ali zunaj v gaju ali v kakem kopališču. Ako pa vendar odidem ob pasjih dneh na kmete, me miče in kliče nepotvorjena prvotnoat, kjer se moram sicer odpovedati mnogoterim ugodnostim In udobnostim, a kolikor-toliko mi jih odtehta stik s preprostim ljudstvom, čigar krepka govorica mi je v naslado. Na takem letovanju sem napravil z olikanstvom letovanju sem napravil z domačim olikanstvom in delavstvom izlet v prašumo, če se sme na Kranjskem še rabiti ta velikopotezni Izraz. Na treh lestvenih vozeh smo ob silovitih sunkih ln brezobzirnih pretresih drdrali ob velikem gozdnatem stožcu, ki so ga moji predniki za-fračkall, ker niso hoteli plačevati »fronkov« od njega. Tujeroden mogotec, njih sosed, je zanje gosposki poravnal neznatno davščino in si takisto prisvojil razsežne predele sveta. Danes, ko ima les veliko ceno, se naš človek bliža rečenim goščavam nekako tako, kakor so se svoje dni dubrovniški zidarji vozili mimo trdnjave Sv. Lovrenca, preteč ji s pestmi: »Mala paga — slaba plačal«
V	pragozdu, ki ga imam na umu, te kar srce zboli, ko gledaš ogromne drevesne velikane, prevrnjene po jamastih tleh in obsojene v trohnobo. Tam štrli deblo, h kateremu privezuje tuji veleposestnik kedaj pa kedaj izgarano kljuse — medvedu v plen. Ondi zopet obžaluješ skladanice dog, ki bodo segnile In sprhnele, ker trgovci niso mogli naprej plačati kupnine.
Tisti, ki so prišli od Cera in šabca so našli že drugi dan bitke v Koceljevu vse vojne bolnice, šole, z eno besedo vse koče, prenatrpane bolnikov. Morali so nadaljevati svojo Kalvarijo še 25 km v največji vročini in med oblaki prahu, da dosežejo Valjevo, ki je pa bilo tudi kmalu prenapolnjeno. Niti slame, kaj šele postelje, da bi se vle-gli nanjo. Stotine ranjencev v prašnih in s krvjo namočenih oblačilih polega po lesenih ali ilovnatih tleh in čaka zdravnika, da preveže rane. Toda v Valjevu je 10.000 ranjencev in 6 zdravnikov, ki skušajo pomagati vsem. Njih požrtvovalnost je brezprimerna.	—	s.	m.	—
pred Beogradom
lov, ki sta nastavljena poleg strojev. Kot kurivo se rabi nafta. Kotla sta zgrajena na poseben način in sta tipa >Yarrow«. Vsak kotel ima po 1200 majhnih cevi za vodo. V tem oddelku je ob času delovanja strojev velika vročina. Da nafta lažje gori, je potreben močan prepih. Posebna centrifugalna seealka vsesava zrak v te prostore. Spričo vsega tega je delo osobja v teh prostorih zelo težavno, ljudje se menjavajo vsake štiri ure. Stroji zamorejo razviti po 24 km na uro.
V	sprednjem delu monitorjevega trupa so urejeni oddelki s kabinami za častnike in poveljnika. Vrhu teh oddelkov pa Je nameščena priprava za dviganje sidra. Trup monitorja je razdeljen v 12 takozvanih »nepremočljivih oddelkov«. Če zalije enega izmed oddelkov voda, ostali še vedno lahko vzdržijo ladjo nad vodo, ker vanje voda ne more. Povrh tega pa so v vsakem oddelku še nameščene vodne parne črpalke.
Druga dva monitorja rečne flotilje, ki se sedaj mudita v Beogradu, sta »Morava« in »Sava«, M »ta bila že pred daljšim časom zgrajena, pa »ta kljub temu še vedno v dobrem »tanju. Na njih so urejene radio-postaje, pa tudi vse druge potrebščine, ki jih rabijo rečni monitorji.
Življenje na monitorjih je zelo lepo, tako pripovedujejo častniki in mornarji. Edina težava, zaradi katere se pritužujejo, je ta, da morajo rano vstajati. Mornairji morajo zvečer ob 8. v posteljo, zjutraj ob 5. pa na noge. Njihove postelje »o pritrjene z vrvmi na strop in visijo v zraku. Dneve preživljajo z vajami, toda te se vršijo le poleti, pozimi pa imajo teoretičen pouk.
Tri ure sem preživel v družbi teh simpatičnih Slovencev, mojih »Landsmannov«. Nato sem se poslovil docela prepričan, da je življenje na monitorjih v resnici lepo.
Cabar in okolica
Po priklopitvi Čabra k Dravski banovini se je
začel marsikdo zanimati za ta kraj in njegovo okolico, ki je bila doslej zlasti Ljubljančanom zelo od rok.
Zaneslo me je te dni tja doli in upam, da ne zadnjič, kajti kraji so tako lepi in zrak je tnko zdrav in oster, da bi ga človek kar jedel. Prometne zveze so zaenkrat še precej slabe, ker moraš žrtvovati dve noči, da prideš do doli in nazaj v Ljubljano. »Najboljša« sedaj obstoječa zveza je preko Rakeka. Vlak, ki odhaja proti Trstu iz Ljubljane ob 18'32, pride na Rakek ob 20‘17. Potem pelje takoj avtobus v Stari trg pri Ložu, kamor dospe ob 21'40. Od tod gre dalje skozi Iga vas, Prezid in Parg v Tršče, kamor dospe ob 23'30. Tu je treba prenočiti, ali si pa naročiti voz v Parg ali iti peš od tam v Čabar, ker avtobus zaradi slabe ceste ne more tja. Za Ljubljančane je ta zveza zelo neprikladna. Zelo dobra zveza bi bila, če bi vozil avtobus od jutranjega brzovlaka iz Rakeka ob 6’20 proti Čahru in bi vozil potem zadnji k brzovlaku na Rakek ob 22. uri. Današnji promet je pa urejen tako, da opravijo lahko v enem dnevu poBle v Ljubljani Čabrani, Ljubljančani pa potrebujejo skoraj tri dni.
Potrebno bi bilo popraviti cesto iz Parga v Cabar, da bi bila zveza direktna, ker se pot lahko nadaljuje iz Čabra preko Osilnice, Broda in Fare v Kočevje. Zveza z Ljubljano bo oživela in zato naj bi se zboljšale prometne zveze. Mogoča bi bila tudi avtobusna proga iz Rakeka na Sušak, če bi se popravil del ceste med Gerovim in
Kakor hitro so tesači dovršili svoj posel »prejemanja« ln potem z nami opravili med obeljenimi bruni »piknik«, jo mahnemo nazaj po edini, ozki poti. Vračamo se mimo globoke jame prepadnlce, okrog ln okrog ograjene s trdnim plotom. Kar se začuje debelo grmenje: nevihta se pelje od laške strani. Še dobri dve uri Imamo do doma. Ni kazalo drugače, kakor da smo v prvi vasi izpregli in krenili v gostilno.
Nič ne de, saj smo zadeli tu na znance, dol-gočasovali ne bomo. Seznanili smo se z novim logarjem. Nekaj nad trideset let mu je. Odkod
!e Ferdo Jesata? Slovak, Poljak, Malorus ali tid? Da ni bilo prevrata, bi bil seveda Nemec. Slovenščino lomi za silo in jo meša z raznimi slovanskimi govoricami. Dokaj živahno droboli dogodivščine iz svoje prejšnje službe tam gori nekje blizu Bukovine.
»Moj šumarski dom Je stal v slikoviti dragi, sedemnajst kilometrov od poslednje vasi in 8 kilometrov od zadnje hiše. Skozi sodolino buči precej širok in globok hudournik. Povsod so se Se poznali sledovi nedavnega bojišča. Kadar izzveni zadnji zvoki otožne »trompete« ter od-ženo pastirji črede v stajo, postane nekam tesnobno In turobno v moji okolici. Edino voda šumi, hrumi, grgota in klokota med orjaškimi skalami. Včasi se sliši kot otroško vekanje, potlej kot ihtenje ženž, vmes pa don6 moški glasovi, pretrgani z rezkimi kliki. V temnih nočeh prihlača medvedka z mladičem ali se pri-podi volk za jelenom skozi potok. Edini sosed mi je bil grob ruskega vojaka, ki Je umrl za trebušnim legarjem.c »To vas je moralo biti strah!« Jekne krčmarjeva hči, za katero je samski logar metal oči. »Prav nič, gospodična Antiča f — No, potem
Trščem. Proga bi šla ■ Rakeka preko Starega trga, Prezida, Tršča, Gerova in Jelenja na Sušak. Avtobusni podjetniki, zganite sel
Prejšnja deželna meja je bila pri Babnem polju in je mejila bivšo Kranjsko od Hrvatske. To pa ni bila obenem meja, ki je ločila oba jezika. Naši ljudje segajo daleč doli preko te bivše meje. Govorijo prav zanimive dialekte, ki bi utegnili zanimati naše filologe. Pripoveduje se, da so prišli ljudje za Napoleonovih časov tja doli iz raznih krajev, ker je bila razvita železna industrija. In tako najdemo tu Čope, Klepce, Koritnike, Kavalirje, Pojete, Mrlete, Ožbolte, Sokole, Vruse in Bruse itd. Včasih se ti zdi, da imaš pristnega Idrijčana pred seboj, kar zopet čuješ belokranjski dialekt in kar naenkrat zopet misliš, da imaš pred seboj kakšnega otočana, ker pripoveduje toži, »da še tu čišto šlaho živi.« Marsikaj spominja na Gorenjsko, mnogo zopet na Belo-krajino. Hiše so po kritju podobne gorenjskim, po stilu so pa svojevrstne, ker ne leže bruna sten v vodoravni legi marveč pokoncu in so potem obita z deskami. Onih lepih okrašenih hodnikov tu ni, ker ni za nje potrebe kakor na Gorenjskem. Strehe so krite s »šindro« ali pa z deščicami. Z opeko kritih hiš ni videti, te se začenjajo šele z bivšo kranjsko mejo.
Prebivalstvo je zelo skromno, siromašno, a delavno in se preživlja največ z delom v gozdovih doma in drugod. Stalno je do 2000 moških na delu izven sreza, ki šteje okoli 10.000 prebivalcev. Poljedelstvo je zelo skromno. Žita skoraj nič in tudi koruze zelo malo. Največ se pridela krompirja, zelja in kolerabe. Moko največ kupujejo in polenta je tamošnji vsakdanji kruh. Živinoreja je tudi na šibkih nogah. Pasme bo različne in precej mešane. Vidi se precej buš, ki jih kupujejo od potujočih živinskih trgovcev. Ovac imajo tudi nekaj, vendar je pasma precej zanikrna in daje slabo volno. Domač obrt ni tu noben razvit in zime minevajo kar tako brez haska.
Svoj čas so žene vezle precej lepih reči v Pre-zidu. To lepo delo so pa opustile, ker po smrti organizatorice ni bilo naslednice, ki bi vodild delo dalje. Kakor se čujc, misli nadaljevati to koristno delo Drž. osrednji zavod za žensko obrt iz Ljubljane. To bi bilo prav in potrebno. Brez dvoma bo dosežen uspeh kakor je bil drugod, kjer je organiziral delo ta zavod.
Želijo pa tudi gospodinjskih tečajev, da se pri-uže žene racijonalnemu gospodinjstvu, kar je za te kraje velikega pomena. Vinogradov ni tod, sadja tudi ne in o alkoholizmu ni govora, pač pa je razširjeno zelo »kofetarstvo«. Pravijo, da porabi delavska družina mesečno po 5 kg kave in še več. Torej gospodinjski pouk v te kraje! Za enkrat naj bi sc začelo s predavanji o gospodinjstvu, da se opozori na važnost gospodinjskega pouka, kasneje bi se pa otvorili tečaji.
Svoj čas razvita železna industrija je propadla, kakor tudi pri nas vsled štajerske konkurence. V Tršču je cinober, ki ga pa še ne izkoriščajo. Kli-matične razmere so zelo zdrave in se dajo primerjati z Gorenjsko. Višina krajev se giblje med 600 in 1200 m. Za kolonije in klimatska zdravilišča je prilik tod dovolj.
čabar, ali kakor ga domačini imenujejo »Čebr«, je snažen trg, kjer so večinoma trgovci, obrtniki, gostilničarji in uradi. Kmetov tod ni.
Prekrasna je divjeromantična dolina Čabranke,
je v oktobru vzhodnjak prinesel velike snežne zamete, a po vseh svetih je pritisnil jug in vode so jele kipeti, živež se mi je hudo usko-čil in ker se nikoli ne ve, doklej bo trajalo slabo vreme, sem krenil na vas. Rjavi valovi so že prestopali ozko strugo. Po treh urah nagle hoje dospem v selo in nakupim potrebne hrane. Ustavim se še pri starem krčmarju, prikupnem dobričini, čisto na koncu tega naselja.
»Mladi gospod bi prav storil, ko bi tukaj prenočil. Hudournik je hudoben. Pa tudi volej j so satani!«
»Volkovi me Se niso razžalili, ga zavrnem. Sicer pa, ste že opazili, da zna pri nas voda govoriti?
»Voda ne umeje golčati«, se odločno upre čvrsti možak. »Kar ste nemara pogosto čuli, so resnični človeški glasovi. Saj je toliko trupel pokopanih v vaši soseščini!« In sedaj sem zvedel, da so ob povodnji pred kakim dvajsetimi leti plazovi zasuli številen oddelek ukrajinskih delavcev.
»Kadar voda nateka, se vznemirjajo uboge duše,« nadaljuje sivolasi krčmar. »In tedaj se sliši vselej isto vpitje: Hajdi, hajdi, — ho ho — svetko čolovike, svetko nazkd, vodi idčt hori!«
Okoli desetih si naprtim nahrbtnik, težak trideset kil, in se odmajem v črno noč. Tema Je kakor v rogu. Toda pot sem izvrstno poznal. Drži se vedno levice, s puško na levi rami se zdaj pa zdaj obrsni ob steno, z okovano gorjačo tipaj meter daleč pred seboj — pa ne moreš lzgrešiti! Potem je priblodila lučka, za-niknila na stran, se vnovič pojavila v nasprotni smeri ter izginila. Vedel sem, da imam še pol kilometra do doma: nekdo izmed mojih je šel očividno 8 svetiljko proti hlevu in se vrnil
ob kateri se vije cesta v Osilnico in od tam dalje čez Brod ob Kolpi proti Kočevju, druga po vodi na Delnice. Ob deževju je Čabranka divja in neugnana. Neusmiljeno trga, ruši in odnaša vse, kar jo ovira. Pred davnimi leti je opustošila skoraj ves Čabar. Zato so jo skušali »ukrotiti« z raznimi jezi in branami, da ublažijo premočan tok ob narastli vodi. Agilni župan dr. Koritnik je dal izdelati projekt za električno centralo in upa s pomočjo oblasti na realiziranje načrta.
Kdor torej še ni videl krajev od Rakeka mimo skrivnostnega Cerkniškega jezera na lepe loške doline, naj se poda na pot v te naše »nove« kraje, ki mu bodo odkrili marsikaj, kar je bilo sedaj zaradi slabih prometnih zvez skrito marsikomu.
Čabranskim rojakom pa želimo, da bi začeli v novih časih tudi boljše novo življenje.
SpCFf
Sodniki za državno prvenstvo.
Zbor nogometnih sodnikov v Beogradu je za I. kolo državnega prvenstva določil sledeče sodnike: Hajduk—Sla vi ja (Sarajevo) v Splitu g. Joksič, Concordia—Slavija (Osjek) v Zagrebu g. Jaksimovič, BSK—Jugoslavija v Beogradu g. Foclit.
Vesti iz JNS-a.
Savezni delegati za I. kolo drž. prvenstva so naslednji: v Beogradu g. Ljotič, v Splitu g. Betetto, v Zagrebu g. Stojanovič.
V nedeljo 7. t m. se vrši tekma z.a pokal JNS: Marsonija (Brod)—Slavija (Sisak) v Sisku, zmagovalec igra 14. t m. v Ljubljani z Ilirijo.
Za amatersko prvenstvo Maribora v rokoborbi in boksu.
V sredo zvečer so se pričele v Mariboru borbe za naslov prvaka v rokoborbi in boksu. Tekmovanje je priredil in organiziral SK Železničar, tekmovali pa so sami atleti Železničarja. Obisk je bil napram obisku profesionalnih rokoborb zelo majhen. Temu je kriva predv®»m nezadostna reklama, saj še marsikdo ni verlH, da se borbe sploh vrše. Precej	je	od-
tegnil prof. Strohschneider s s< .m produkcijami. Borbe so pokazale razen nekaterih izjem zelo primitivno rokoborbo. Gledalci so tem borbam sledili zelo malo ali pa sploh ne. Nekoliko več zanimanja je vzbujal boks, ki pa je tudi še na jako primitivni stopnji, brez običajnih fines.
V rokoborbi se je borilo prvi večer 15 parov. Rezultati so sledeči:
I. Peresnolahka kategorija: Gobec je premagal Lobnerja; Lobnik Geršaka; Glebov Lašiča; Jošt Zorca; Seidler Mejovška; Gobec Kramber-garja; Jošt Glebova in Lobnik Seidler ja.
II. Lahka kategorija: Vreznig je porazil Fišerja; Rebec-Mttller neodločno; Pircher premagal Ilartlieba; Spaner LBschnlga; Flieger Miil-lerja in Vreznik Rebeca.
III. Poltežfcn &•»♦»•<»—-• Rakovec zmagal nad Horvat«--
1. pa. . ..»..um je premagal Slamiča v 8. rundi. 2. par: Gutmacher zmagal nad Zinottijem v 3. rundi. 3. par: Fišer je porazil Štrausa v
8.	rundi. Vsi trije zmagovalci so zmagali po točkah. Končni izid objavimo jutri.
SK Sturm v Mariboru.
Jutri gostuje v Mariboru graški Sturm proti SK Rapidu. Tekma obeta biti jako interesantna, ker se bo Rapid skušal revanžirati za poraz v Gradcu, kjer je bil o Binkoštih premagan od Sturma kar z 9:0.
ASK Primorju v vednost in pojasnilo.
Za tekmo, ki se je vršila v nedeljo dne 31. avgusta t. L na litijskem športnem prostoru, so bili razobešeni po Litiji reklamni lepaki že v petek 29. avgusta t. 1. z naznačitvijo tekme ASK Primorje : SK Litija. Podpisani sicer nisem bil navzoč pri tekmi, a sem samo kot kronist napisal o njej 4-vrstično poročilo. Odbor SK Litija pa mi je sedaj na mojo prošnjo pojasnil, da je bilo baje med igralci res nekaj članov iz rezerve SK Primorja, radi česar pa seveda še nimajo pravico nastopati pod tem imenom. Gostje so bili samo prostovoljna kombinacija igralcev nekaterih ljubljanskih športnih klubov. Pomota v tem poročilu je nastala torej le vsled napačno pisanih lepakov, iz katerih sem snov za poročilo povzel. Upam, da je s tem pojasnilom krivica, ki je bila vsled mojega poročila prizadejana ASK Primorju, popravljena.
Josip Tavželj, dopisnik.
v čumnato. Urne je Jamem tipati pred seboj in zdajci sunem v praznino!
Voda je tulila, štropotala, jokala In stokala. Podrgnem šop vžigalic in pred nosom ni zazija hudo brezno, koder se tepo razpenjeni valovi. Poplava je izpodnesla cel kos zemlje. Sedaj pa si pomagaj, duša zlata, kakor veš in znaš. Moker sem bil ko miš. Niti niti ni bilo več suho na meni. Naj li z nahrbtnikom in puško poskusim preskočiti zevajoči prepad? Ali naj po mahnem osem hilometrov daleč nazaj? Tak iz-prehod mi ni prav nič več dišal. V tem trenot-ku je regnil oblak ln snop medle mesečine se usuje na gomilo ruskega vojaka. Kar sem tačas ugledal, me je pretreslo do mozga. Nadnaravno visoka postava v sivi halji dopetači, z neznanskimi netopirjevimi kreljutml, se vrtivči okoli lesenega križa in mi preteč maha od sebe. Nenadoma pa se komaj vidna roka neverjetno raztegne in vsa prikazen se pogrezne v temačno grapo. In iznova se zasliši presunljivo plakanje, rezki glasovi s ciganskih gosli, vmes
a sem nekako razbral svarilni opomin: Hajdi.
ajdi, ho ho, svetko elovike, svetko nazkd, nasad, vodi idčt hori! Moj pes Najdek, ki Je do-tod verno stopical za menoj, je naščeperil dlako in jadrno oddirjal. In zadonelo je zateglo rjovenje, kakor bi zavijali volkovi.
To mi je bila najdaljša noč, kar mi jih Je bilo dano doživeti dotlej. Toliko, da se je naposled motno zasvitala zarja, sem uzrl pred seboj globok ln deroč vrtinec. Da se nisem ravnal po svarilu skrivnostne pošasti — meglene krpe
—	bi se bil s težkim tovorom zatrdno strmoglavil v pogibeL Naredil sem po ure dolg ovinek in dospel pod streho mimo ruske gomile.
Leseni križ je ležal razbit na vlažni prsti.«
Depitiacijje in zastopstva vseli krajev države pri današnji zgodovinski svečanosti - Včerajšnji sprejem banskih svetnikov pri predsedniku vlade - Sprejem banskih svetnikov Dravske banovine z banom
inž. Sernecem na čelu
Mogočen govor predsednika vlade banskim svetnikom
Beograd, 5. septembra. 1. Beograd je odet v praznično obleko, da proslavi jutrišnje slavje rojstnega dne prestolonaslednika Petra in velikega vojaškega praznika, ko se bodo staroslavne polkovne zasta/e zamenjale z novimi jugoslovanskimi zastavami. Vse mesto je okrašeno z zastavami, ulice so preprežcne s tisoči in tisoči električnih žarnic, na Terazijah in na drugih odprtih prostorih so postavili slavoloke z inicijalkami prestolonaslednika in Njunih Veličanstev kralja in kraljice ter s pozdravnimi napisi: »Živio prestolonaslednik!« in podobno. Neprestano prihajajo vlaki z vedno novimi gosti. Na kolodvoru kar naprej igra vojaška godba v pozdrav prihajajočim deputacijam. Mesto je preplavljeno z rezervnimi častniki, povsod je najživahnejše vrvenje.
Vsa Jugoslavija bo jutri z dušo in srcem pri naši junaški vojski in bo blagoslavljala nove jugoslovanske zastave, ki jih dobi iz rok od svojega prvega poveljnika Nj. Vel. kralja.
Beograd, 5. septembra. AA. Danes dopoldne je začel predsednik vlade sprejemati banske svetnike vse države.
Najprej je sprejel zastopnike moravske banovine z banom Djordjem Nestorovičcm na čelu. Točno ob 18-15 je stopil v dvorano g. predsednik vlade, ki so ga prisotni sprejeli z burnimi vzkliki »Živijo!« Banski svetniki so stopili v polkrogu v dve vrsti in predsednik vlade je z vsakim izmed njih spregovoril nekaj besed, zanimajoč se za razmere v posameznih krajih, zlasti pa za stanje letine. '
Nato so bili sprejeti svetniki vardarske banovine z banom Žiko Lazičem na čelu. Ko se je predsednik vlade pojavil med njimi, ga je spet pozdravilo burno vzklikanje »živijo!« Svetnik Aleksander Lavkovič iz Velesa je pozdravil predsednika vlade
Predsednik vlade se je ljubeznivo zahvalil za te besede, nato pa je stopil k posameznim svetnikom in jih popraševal o njihovih željah in prošnjah.
Nato so bili sprejeti banski svetniki savske banovine. V njihovem imenu je pozdravil predsednika vlade ban Šilovič.
Kot četrti so bili sprejeti banski svetniki vrbaske banovine.
Sprejem zastopnikov Dravske banovine
Ob 11*15 so prišli na vrsto svetniki iz Dravske banovine, ki jih je vodil ban Dravske banovine inž. Dušan Sernec. — Sprejema pri g. predsedniku ministrskega sveta so se udeležili naslednji banski svetniki iz Dravske banovine: za srez brežiški Franc Lipej, posestnik in trgovce iz Brežic; za srez gornjegrajski Martin Steblovnik, predsednik občine in posestnik v Šmartnem ob Paki; za srez Dolenje Lendavski Štefan Litrop, obrtnik in predsednik občine v Strnišču; za srez Dravograjski Peter Mravljak, ekonom iz Vuhreda; za srez kamniški Ivan Strein, posestnik iz Kaplje vasi; za srez konjiški Anton Košir, predsednik občine iz Žič; za srez kočevski Jakob Ramovšek, župnik in občinski odbornik iz Velikih Lašč, za mesto Kočevje, dr. Ivan Sajovic, odvetnik iz Kočevja; za mesto Kranj, Ciril Pirc, posestnik in predsednik občine v Kranju; za mesto Tržič, Ivan Lončar, hotelir in predsednik občine v Tržiču; za srez krški Alojz Kurent, dekan v Leskovcu pri Krškem; za mesto Krško, Joško Pfeifer, posestnik v Krškem; za srez litijski Hinko Lebinger, trgovec in predsednik občine v Litiji; za srez logaški Gabrijel Oblak, posestnik in predsednik občine v Dolenjem Logatcu; za srez ljubljanski Valentin Babnik, predsednik občine Vič—Glince; za mesto Ljubljano dr. Albert Kramar, novinar in bivši minister, Ivan Kregar, obrtnik in občinski odbornik, Franjo Orehek, upravnik hranilnice in Albin Prepeluh, publicist vsi iz Ljubljane; za srez ljutomerski Jakob Rajh, posestnik iz Ljutomera; za srez mariborski, desni breg, Srečko Robič, veleposestnik in predsednik občine v Limbušu; za srez mariborski, levi breg Ivan Šerbinek, posestnik in občinski odbornik iz Vrtič; za mesto Maribor dr. Alojz Juvan, odvetnik in predsednik občine, dr. Ljudevit Pivko, profesor, in Rudolf Golouh, šef borze dela, vsi iz Maribora; za srez murskosobotski Franc Paplik, župnik iz Gamsovcev; za mesto Mursko Soboto Josip Benko, industrijalec in predsednik občine v Murski Soboti; za mesto Novo mesto dr. Josip Režek, odvetnik in predsednik občine v Novem mestu; za srez ptujski Ivan Vršič, predsednik občine pri Sv. Marku; za mesto Ptuj dr. Ma-
tej Senčar, odvetnik iz Ptuja; za srez radovljiški Josip Lavtižar, trgovec iz Kranjske gore; za mesto Jesenice dr. MaksObcr-sncl, generalni tajnik KID na Jesenicah; za srez slovenjgrajski Alojz Čižek, župnik iz Slovenjgradca; za srez celjski Alojzij Mihelčič, posestnik in trgovec na Bregu pri Celju; za mesto Celje dr. Alojz Goričan, odvetnik in predsednik občine v Celju; za srez čabarski dr. Bogdan Koritnik, odvetnik in predsednik občine iz Čabra; za srez šmarski Florijan Gajšek, gostilničar in predsednik občine v Loki pri Čuzmu.
Ko je vstopil predsednik ministrskega sveta v dvorano, so ga prisotni pozdravili z burnimi klici »Živel!«
Pozdravni govor dravskega bana
Nato ga je pozdravil ban Dravske banovine g. inž. Dušan Serncc z besedami:
Gospod predsednik! Pozdravljam vas v imenu banskih svetnikov Dravske banovino ter vam izražam našo zahvalo za poziv na veliko slavje naše hrabre vojske v nedeljivi naši skupni, ujedinjcni domovini, kraljevini Jugoslaviji.
Srečni smo, da bomo lahko prisostvovali tem velikim dnem, ki bodo nepreglednega pomena za našo državo!
G. ministrski predsednik o pomenu slavnosti
Na pozdrav g. bana je odvrnil g. predsednik ministrskega sveta:
Pozdravljam vašo prisotnost v Beogradu v teh svečanih dneh, ki bodo imeli velike posledice za našo državo.
, Pri svojem delu lahko računate na mojo podporo, kadarkoli boste skušali z vašim banom pospešiti napredek vaše banovine.
Gospod predsednik se je nato razgovar-jal s posameznimi svetniki in zastopniki poedinih krajev Dravske banovine.
Informacije o poljedelskem in gospodarskem stanju
S posebno pozornostjo je sledil izvajanjem posameznih svetnikov o letošnji žetvi, o stanju vinogradov, o cenah vina, o izvozu grozdja in sadja, o izvozu sploh in o posameznih industrijskih panogah, o družabnem življenju in o stanju narodnega zdravja, nadalje o možnosti zaslužka za siromašne sloje, o razvoju turistike itd.
Banski svetniki so opozorili, da letošnja žetev ni bila najboljša, to pa zaradi obilnega deževja.
Trgovina z vinom je zastala, v hudi krizi je takisto trgovina s hmeljem. Prejšnja leta so naši ljudje mnogo izvažali vina, zlasti iz ljutomerskega sreza v Avstrijo.
V	zadnjem času pa
dela Avstrija zapreke, zato je izvoz vina v Avstrijo dokaj nazadoval. Navzlic temu pa se cena litra vina giblje okrog Din 6-—. Pridelek v okolici Maribora je letos dober. Dobra je zlasti sadna letina, za katero se že oglašajo številni interesenti iz Češkoslovaške, Švice in Francije.
Novi vinski zakon
Neki svetniki so s posebno hvaležnostjo pozdravili uveljavitev novega vinskega zakona, pri čemur so zlasti naglašali določbo, ki odreja termin trgatve, ker je s tem poskrbljeno, da more grozdje primerno dozoreti.
Zaradi obče krize je v širokih slojih našega naroda dokajšnje pomanjkanje denarja. Od tega trpi tudi industrija.
Izvor hmelja
V	najslabšem položaju je hmelj, ki smo ga preje v velikih količinah izvažali na Češkoslovaško in v Nemčijo, sedaj izvažamo samo v Nemčijo, toda cena kg, ki je pred petimi leti dosegla 120 Din, je padla sedaj na 6 Din. Sicer pa je slovenski hmelj najboljši pridelek po češkoslovaškem v Evropi.
Napredek turistike
Pač pa napreduje turistika in promet s tujci. Inozemski turisti se čedalje bolj zanimajo za pokrajinske lepote v Dravski banovini. Letos je bilo v Kranjski gori oko-
li	400 tujcev.
Kriza v industriji
Industrija se razvija še dokaj primerno, vendar trpi od splošne krize. To velja zlasti za industrije v Mariboru, kjer okrog 3000 delavcev ne more priti do stalnega
zaslužka. Med drugim je vzrok v tem, ker
je gradbenost v Mariboru kaj slaba.
Regulacija Drave
Banski svetnik iz Sv. Marka je prosil predsednika vlade, naj bi se regulirala Drava v tem kraju, kjer so poplave na dnevnem redu in kjer povzroča ta reka veliko škodo. Po izjavi g. bana Dušana Serneca bi regulacija Drave na tem mestu veljala samo nekaj milijonov Din.
Gospod predsednik se je nekaj časa raz-govarjal tudi z dr. Benkovičem, ki je kot mlad novinar in jugoslovanski patrijot bil leta 1904 in 1906 v Beogradu in prisostvoval tedaj reviziji čet na Banjici. Tedanji predsednik srbske vlade mu je izkazal kot mlademu patrijotu in jugoslovanskemu omladincu posebno pozornost in gostoljubnost.
Nato je pozdravil g. dr. Kramerja. Predsednik vlade je dejal dr. Kramerju s posebnim zadovoljstvom:
Vi samo recite: Naprej, vsi skupajl Tako je dobro, tako jo treba delati, skupno delati, da izročimo preteklost pozabi in da skupno rešujemo socialna in gospodarska vprašanja!
G. dr. Kramer je nato odgovoril: »Vsi
bomo skupaj delali! V Ljubljani je sedaj vse dobro! Navzlic temu pa je še mnogo vprašanj in nas čaka še mnogo dela. Toda delo velja, delati je treba!«
Naposled je gospod predsednik vlade svetoval občinskim načelnikom, naj preveč ne zadolžujejo svojih občin, naj se občine z delom ne prenaglijo in naj se dela postopoma.
Skrbeti je treba za delavstvo in za njegov zaslužek in zaposlitev. Upoštevati je treba občo krizo, ki je drugod hujša, nego pri nas. Nadalje je opozoril na to, da je treba posvetiti posebno pozornost strokovnemu šolstvu. V tej zvezi je omenjal s pohvalo Velike Lašče, kjer je bila z dokajšnjimi napori ustanovljena pletarska šola. Predsednik vlade je izrazil željo, naj bi ta šola postala trajna. Banski svetnik iz Litije g. Lebinger je opozoril vlado na novi davčni zakon, ki nalaga velikim industrijam malenkostne doklade, dočim morajo glavna bremena za ceste in druga javna dela nositi siromašni sloji. Isto velja za industrijo v Trbovljah.
Ob 1D45 se je predsednik vlade ljubeznivo poslovil od bana in od svetnikov Dravske banovine.
Govor predsednika vlade
Beograd, 5. septembra. Nocoj je priredil predsednik vlade general Peter Zivko-vič v Gardijskem domu na Topčideru banket, ki je nanj povabil bane in banske svetnike vseh devetih banovin.
Med banketom je imel predsednik vlade govor in uvodoma pozval prisotne, naj dvignejo čaše za obči napredek, srečo in blagostanje našega celokupnega naroda in vzkliknejo: »Naj živita naš kralj, Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. vzvišeni dom na mnogaja Ijeta!« Vsa dvorana je pri teh besedah odjeknila od viharnih klicev: Živeli! Godba je nato intonirala našo nacijonalno himno. Ko se je vihar navdušenja polegel, je predsednik vlade povzel besedo in nadaljeval:
»Gospoda! Danes, smo se zbrali v Beogradu z vseh strani naše lepe in prostrane domovine, da se udeležimo pomembnega zgodovinskega dogodka, občenarodnega slavja, svečane izročitve naše narodne jugoslovanske zastave junaškim polkom naše viteške vojske. Ves naš narod bo radostnega srca in z navdušenjem prisostvoval v duhu tej svečanosti. Na čelu naših hrabrih polkov se bo vila nova zastava kot znamenje naših lepih tradicij, našega narodnega edinstva, naše ujedinjcne nacijo-nalne zavesti, kot simbolj naše moči in našega narodnega duha. S tem modrim in državniškim sklepom našega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, so izpopolnjene plemenite zamisli, ki so našle tako jasne izraze v njegovem manifestu z dne 6. januarja 1929 in v novi razdelitvi države na banovine z zakonom dne 3. oktobra. Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z največjim spoštovanjem zaviti in spraviti svojo plemenske zastave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edinstvu. Novo ime Jugoslavija, ki ga je dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, je najvidnejše obeležje našega narodnega in državnega edinstva. S tem so postavljene nove naloge za sodelovanje vseh narodnih sil v popolni enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov brez razlike vere in plemena in za vestno izvrševanje državljanskih dolžnosti. Čuvajmo vrline preteklosti, a obenem zavedajmo se novih nalog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo.
Iz te dolžnosti izvira druga dolžnost za vas,^ ki ste najbližji sodelavci vlade. Vaša dolžnost je, da ji pomagate, da dokonča sklepe ministrskega sveta z dne 4. julija t.
1.	V tem sklepu vlade so jasne direktive, ki naj uravnajo vse naše delovanje. Da ne bo nikakih dvomov o teh direktivah, smatram za potrebno, da vam podrobno pojasnim naše stališče o tem, kakšno naj bo delo za dograditev popolnega narodnega in državnega edinstva. To edinstvo so onemogočale prejšnje stranke, ki so slonele na verski in plemenski ločitvi našega naroda. Zato je bila razdružitev teh strank prvobiten čin sedanje vlade, ki je bila postavljena z modrimi sklepi dne 6. januarja 1929. Zato je v sklepu ministrskega sveta z dne 4. julija rečeno, da so bivše stranke razpuščene in da jih ni mogoče več obnoviti. Najvišji interes države, njene konsolidacije in njenega
napredka nam nalaga, da nadaljujemo t ustvarjanjem jugoslovanske narodne zavesti. Zato je potrebno, da odložimo vse ostanke prejšnjega stanja in da onemogočimo obnovo starih strank. Napredek, ki smo ga ustvarili po 6. januarju 1929., je viden na vseh straneh našega narodnega in državnega življenja. Na mesto nesporazumov in razjedinjenja je stopil duh bratske sloge, vzajemnosti, medsebojnega razumevanja in ljubezni.
Kraljevska vlada bo vztrajala pri svojem delu, gradeč nove državne temelje na načelih enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov. Navdušenje in pravilno razumevanje, s katerim je ve snaš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta z dne 5. januarja, nas utrja v prepričanju, da se bodo vsi pošteni in patrijotični elementi brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k pozitivnemu delu in k aktivnmu sodelovanju, da s stvariteljskim delom čim prej uresničijo naše popolno narodno edinstvo. Naše prejšnje organizacije so v prošlosti na razne načine koristile razvoju in napredku našega naroda, razvijale našo nacionalno zavest in urjale duh odpora proti tujcu. Te organizacije nimajo danes v novih razmerah nobenega razloga za nadaljni obstoj. Ni dvoma, da so postale zapreka za nadaljni razvoj našega narodnega življenja. Taka zapreka so bile brez dvoma tudi naše politične stranke. Nastale so v prejšnjih razmerah in to velja zlasti za stranke z izrazitim verskim in plemenskim obeležjem. V prošlosti so imele nalogo, da branijo naša narodna svojstva, naš jezik, naša narodna čustva. Sedaj v naši novi državi te naloge niso več potrebne. Pred kom naj se branijo Srbi, Hrvati in Slovenci? Zakaj naj se politično ločijo naši katoličani, muslimani itd.? Naša država goji naprnm vsem veram spoštova-njo in se zaveda velike moralne in verske misije cerkvenih organizacij.
Pa tudi za stranke, ki formalno niso bile verske ali plemenske, velja da so bile ostanek preteklosti in da niso več odgovarjale novim razmeram in da se niso prilagodile potrebam jugoslovanske nacijonalne države. Desetletno izkustvo je pokazalo, da je taka prilagoditev od strani naših strank nemogoča. Naše stranke niso mogle zatajiti svojega zgodovinskega in pokrajinskega porekla. Kdor zna pravilno soditi, uvidi, da je bil po 6. januarju nestanck vseh teh strank prva in nujna potreba za razvoj pravega in zdravega narodnega življenja in za okrepitev jugoslovanske nacionalne države. S tem prepričanjem, gospodje, vas pozdravljam v imenu kraljevske vlade in dvigam čašo na vaše zdravje in za sreče in blagostanje našega celokupnega naroda Živeli!
Zadnje besede so sprejeli vsi prisotni z viharnimi klici »Tako je! Živela kraljevska vlada! Živel Nj. Vel. kralj!«
Povratek ministra Demetroviča
Beograd, 5. septembra. AA. Minister za trgo vino in industrijo Juraj Demetrovič se je vrnii davi v Beograd iz Varšave v spremstvu svojege šefa kabineta dr. Boška Mašiča.
Vprašanje revizije socijalnega zakonodajstva
Temeljna načela zakona o zavarovanju delavcev ostanejo nespremenjena
Beograd, 5. septembra. AA. O delu za revizijo socijalnega zakonodajstva je javnost dostikrat krivo obveščala, kar je že povzročilo velike zmede v krogih gospodarstvenikov in interesentov. Zato se je ceutrala industrijskih korporacij obrnila po točne podatke na pristojna mesta v ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje in je dobila tele informacije:
V	najkrajšem času namerava minister za socijalno politiko in narodno zdravje
g. Preka vzeti v proučevanje načrt zakona o zavarovanju delavcev. Šele po njegovih opazkah bo načrt poslan vsem zainteresiranim delavskim in gospodarskim korporacijam, da ga prouče. Nato se bo vršila širša anketa o tem vprašanju.Temeljna načela t načrtu zakona za zavarovanje delavcev se niso izpremenila in je zato ostalo tudi zavarovanje na starost in onemoglost ter smrt. V nasprotju s starimi načrti zakonov bo temelj novega zavarovanja delavcev zmernejša finančna podlaga.
Anglija odstopi svoj mandat nad Palestino Italiji ?
Malo verjetna napoved Rothermereovega lista Daily Mail«
London, 5. septembra, n. >Daily Mail« doznava, kot pravi, iz merodajnega vira, da se je britanska vlada odločila, da spričo težkoč, na katere je naletela v Palestini, stavi Društvu narodov na njegovem bližnjem zasedanju predlog, da se mandat nad Palestino poveri Italiji. Isti list meni, da zastopa angleška vlada stališče, da je italijanska vlada dovlj močna in sposobna, ra-
zen tega pa tudi v zadostni meri zainteresirana na vzhodu, da je upravičena njena zahteva, da dobi ta mandat. Po mnenju tega lista bi bilo potrebno,da Italija dobd ta mandat. Z druge strani pa izgleda, da se angleška vlada niti najmanj ne namerava odpovedati temu mandatu in da je takšno le mnenje lastnika »Daily Maila«.
Uspehi varšavske konference in Panevropa
Konferenca je sijajen primer v prid veličastnega Briandovega načrta
Varšava, 5. septembra. AA. »Ržeč po-spolita« piše v članku o Panevropi o rezultatih in uspehih mednarodne poljedelske konference v Varšavi in pravi, da je konferenca soglasno sprejela vse poljske predloge, ki se tičejo koordinacije iz vozniške politike pri poljskih pridelkih, složnega nastopa v Društvu narodov in ustanovitve organa, v katerem bi bile zastopane vse države, ki so se udeležile te konference. Po pravici je romunski minister za po-
ljedelstvo krstil to konfcrenco za poljedelsko antanto.
List nato poudarja, da je najvažnejše delo poljedelske konference to, da je bila napovedana vojna klavzuli o najvišjih ugodnostih in proglašeno načelo preference. List se zavzema za tezo romunskega ministra za trgovino Madgeara, da je varšavska konferenca sijajen primer za veličastni Briandov načrt o evropski gospodarski federaciji.
Veliki in krvavi izgredi v Buenos Airesu
Srditi spopadi med policijo in demonstranti, ki so hoteli zavzeti
vladno palačo
Buenos Aires, 5. septembra, d. Po glavnih ulicah so se snoči vršile velike demonstracije, pri katerih sta bila 2 demonstranta ubita, 30 dijakov iji policajev pa težko ranjenih. V predmestjih so se vršili ljuti spo-|&dis^n(>}iLdip, ki je bdla prisiljena streljati. Okoli '2000 dijakov je skušalo vdreti v vladno palačo, kjer se je ravno vršilo posvetovanje vlade. Tudi tam je prišlo do ponovnih spopadov. »Ma Nacion« javlja, da je ministrski svet pred dnevi hkratu 6 predsednikom republike podal ostavko. Predsednik
republike Irigoyen, ki je sedaj ozdravel, Je svoj odstop odločno zavrnil. Položaj je zelo napet.
Poset bolgarskega ministra na Madjarskem
Budimpešta, 5. septembra. Včeraj popoldne je prispel v Budimpešto bolgarski poljedelski minister Vasiljev. Na postaji so ga sprejeli zastopniki madjarske vlade in bolgarskega poslaništva. Na Madjarskem bo ostal do nadalje zvečer. Ogledal ei bo več vzornih madjarskih posestev.
Nov komunistični puč na Madjarskem
preprečen z aretacijo glavnega organizatorja, tovarniškega ravna
telja Foldesa
Budimpešta, 5. septembra, d. Za jutri so bile napovedane v Budimpešti komunistične demonstracije. Zaradi tega je priredila policija racijo na komuniste. To je dovedlo do senzacijonalno aretacije ravnatelja neke
tekstilne tovarne, ki je bil glavni organizator nameravanega komunističnega puča.
Aretirani ravnatelj je tehnični voditelj tovarne sukna Manfreda Weiss v Csepelu Pavel Foldes. Prijeli so ga in flagranti, ko je dajal nekemu delavcu, ki so ga že dolgo opazovali, navodila za jutrišnje nameravane komunistične demonstracije.
Nemčija bo morala pojasniti svoje stališče
Naraščajoče nezaupanje inozemstva napram Nemčiji — Orgovor-
nost nemškega naroda
List zaključuje svoja izvajanja, naglaša-joč potrebo, da se na bližnjem sestanku Društva narodov, posebno pa na konferenci
Berlin, 5. septembra. »Vossische Zei-tung« je javila, da je imel nemški zunanji minister dr. Curtius takoj po svojem prihodu v Berlin sestanek z ministrom Tre-viranusom. Na tem setanku je baje prišlo do resnega incidenta med obema ministroma, češ, da je zunanji minister ministra za bivše zasedeno ozemlje formalno pozval, naj v bodoče ne govori o smernicah nem-iike zunanje politike, ne da bi se predhodno sporazumel z onim, ki so za to politiko uradno odgovorni.
Po drugi verziji pa je obstojal ta incident v tem, da je zunanji minister dr. Curtius poslal ministru Treviranusu brzojavko, v kateri je protestiral proti temu, da brez njegovega vedenja javno razpravlja o nemški zunanji politiki.
Vse te vesti so bile pozneje uradno demantirane, tako da onega nastopa zunanjega ministra ni bilo. Socijalno-demo-kraitski listi pa kljub temu zatrjujejo, da se je sestanek med obema ministroma vršil, na katerem pa je igral zunanji minister bolj pasivno vlogo, ker je le vzel na znanje zagotovila ministra Treviranusa, da bo v bodoče pri svojih nastopih bolj previden.
Pariz, 5. septembra. >Le Temps« posveča »incidentu« med nemškim zunanjim ministrom Treviranusom poseben članek, v katerem pravi, da je evropska javnost postala napram Nemčiji v zadnjem času skrajno nezaupna. Razni nastopi odgovornih oseb v sedanji volilni borbi so povzročili vznemirjenje. Za pomirjenje inozemstva je bil potreben javen in formalen nastop proti ministru Treviranusu, kar pa se ni zgodilo.
Zadnji dan tržaškega procesa
o evropski uniji Nemčija prisili, da jasno označi svoje zunanje politične cilje z ozirom na mirovne pogodbe. Potrebno je — dodaja
—	da svetovno javno mnenje ve, ali hoče Nemčija delati vsled svojih posebnih ciljev ovire politični in gospodarski konsolidaciji Evrope, in potrebno je dalje, da si bo tudi nemški narod še pred volitvami na jasnem, da ga bo civilizirani svet smatral za odgovornega, če se vda pustolovskemu duhu, v katerega ga hočejo zapeljati Treviranus in še razni drugi.
Konigsberg, 5. septembra, n. Danes je minister Treviranus, ki je imel pred kratkim več govorov o poljskem koridorju, v zvezi s temi svojimi govori izjavil, da se je inozemski tisk po krivici razburil, to pa zaradi nekega napačno tolmačenega intervjuva. Trditve, ki so jih ponatisnili listi, niso bile točne in jih on nikoli ni izgovoril.
Poljsko odlikovanje naše varšavske delegacije
Beograd, 5. septembra, k. Naša varšavska delegacija je bila jako agilna in impulzivna pri sodelovanju na varšavski konferenci. Po konferenci je predsednik poljske republike g. Košicki odlikoval člane naše delegacije, in sicer je bil vodja delegacije trgovinski minister Jura j Demetrovič odlikovan z iento Poloniae restitutac, drugi člani pa z ustreznimi odlikovanji.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 5. septembra, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Podnevi še vedno jasno in toplo. V severnih alpah oblačno, prav tako porast oblačnosti na zapadu.
Državni tožilec zahteva smrtno obsodbo za pet obtožencev, za ostale
pa težko ječo od 25 do 4 let
predvsem za Miloša in Bidovca milosti Svoj govor je končal ob 13.30.
Trst, 5. septembra, r. V tržaško luko je prispela sinoči flotilja italijanskih torpedo-lovk in se usidrala v bližini prefekture. V mestu samem so se mobilizirali ostali oddelki miličnikov. Na Krasu in posebno v obmejnem ozemlju so se ojačili karabiner-ski oddelki in obmejne straže. Te mere so se, kot izgleda, odredile zaradi tržaškega procesa, ki se naglo bliža koncu. Odkar se je dogodil na meji blizu Škocjana incident, v katerem sta bila ubita Postojnčan Kukec in tržiški miličnik Moise ter ranjen en njegov tovariš, se je proces na očividen način pospešil. Kot smo poročali, je posebno sodišče včeraj — v enem samem dnevu — zaslišalo 9 obtožencev in priče razen nekaterih, katerih zaslišanje se posebnemu sodišču ni zdelo potrebno.
Danes se je obravnava začela, kakor je to že sinoči predlagal zagovornik odv. Zen-naro, ob 9. uri dopoldne. Še pred počet-kom obravnave so karabinerji pripeljali v kletko obtožence. V dvorani sami se je zbralo nekaj zastopnikov oblasti, prostor za občinstvo pa v začetku ni bil ves zaseden. Zaslišanih je bilo še nekaj prič, nato pa je na poziv generala Cristinija prevzel besedo državni tožilec Dessy. Imel je dolg govor, ki pa ni razodel nič novega, ampak je bil le nekak epilog vsega onega, kar je bilo povedano pri prejšnjih obravnavah. Resu-miral je glav. točke obtožnice, poročila po-edinih karabinerskih in policijskih oblasti, poudaril nekatere izpovedi obtožencev in končno omenil še poročilo vojaškega izvedenca. Na osnovi svojega govora je končno zahteval, da se kaznujejo Vekoslav Špan-ger, Zvonimir Miloš, Ferdo Bidovec, Franjo Marušič in Franjo Valenčič s smrtjo, ostali obtoženci pa s kaznijo težke ječe, in sicer Nikola Kosmač 25 let, Ivan Obad 20 let, Drago Rupel 20 let, Vladimir Štoka 18 let, Anton Manfreda 9 let, Vinko Čač 8 let, Josip Kosmač 7 let, Miroslav Pertot 7 let, Slavko Bevk 7 let, Marij Žahar 5 let, Zofija Frančeškin 5 let, Kosmač Ciril 5 let in Leopold Širca 4 leta.
Govori braniteljev
Po govoru državnega pravdnika Dessy-a so takoj začeli govoriti zagovorniki po temle vrstnem redu: dr. Zennaro, Matosel-Lo-riani, Bologna, Kezič, Concreras in Gian-nini.
Odv. Zennaro, ki je pričel svoj govor ob
11.	uri, je zagovarjal Ferdinanda Bidovca, Zvonimirja Miloša in Miroslava Pertota. Skušal je odvrniti krivdo od svojih treh varovancev. Nazadnje je prosil za obtožence,
Za odvetnikom Zennarom je nastopil Matosel-Loriani, ki je zagovarjal Josipa Kosmača, Ivana Obada in Antona Manfredo. Njegov govor ni trajal dolgo. Dejal je, da so bili obtoženci zapeljani od drugih, ki so bili voditelji poedinih celic. Oni naj bi bili le člani organizacije, ki so izvrševali le povelja svojih zapovednikov, in še to iz strahu pred njihovimi grožnjami.
Kot tretji zagovornik je nastopil odv. Bologna, ki je zagovarjal Vekoslava Španger-ja in Nikolaja Kosmača. Tudi on je skušal odvrniti krivdo z obeh obtožencev, posebno je zagovarjal obsojenca Špangerja in skušal dokazati, da on ni bil glavni vodja tržaške »organizacije«. Nikolaja Kosmača je opravičeval s tem, da je navedel zanj okolnost,’ da je bil njegov oče duševno bolan. Odv. Bologna je prav tako prosil milosti za oba obtoženca.
Sledil je zagovor odvetnika Keziča, ki je branil Širco in Marušiča. Dr. Kezič je dejal, da Marušič sam v organizaciji ni odločal, poudarjal je, da se je skušal spočetka boriti proti terorističnim namenom organizacije in da je potem pri izvajanju terorističnih dejanj deloval le pod pritiskom drugih.
Pozno popoldne je nastopil odvetnik Con-treras, zagovornik Slavka Bevka, Marija Žabarja, Vladimirja Štoke in Franja Valenčiča. Zagovornik Contreras je branil pred! vsem Valenčiča, za katerega je državni pravdnik predlagal smrtno kazen. Govoril je o njegovem spočetka miroljubnem življenju in o nesrečnem slučaju, ki ga je spravil v stike z Vadnjalom. Pod pritiskom in spričo groženj tega terorista se je moral Valenčič vdati, čeprav spočetka ni vedel, da prenaša razstrelivo in bombe tržaškim teroristom.
Kot zadnji je nastopil odvetnik Giannini.| Branil je Dragotina Rupija, Cirila Kosma-; ča, Vinkota Čača in Sofijo Frančeškinovo.' Tudi on je skušal odvrniti krivdo in odgovornost od svojih obtožencev, ker so bili le člani »Organizacije« in na ta način le orožje v rokah svojih voditeljev, ki so jim pretili z maščevanjem, če bi se odrekli započetemu protidržavnemu delovanju. Odvetnik Gian-nini je končal svoj govor okrog 19. ure in pol. Ob 19.45 se je sodniški kolegij umaknil iz dvorane, da sklepa o sodbi. Kot vse kaže, bo trajalo posvetovanje precej časa. Vso pričakuje, da bo posebno sodišče za zaščito države izreklo svojo sodbo še tekom nocojšnjega večera.
Katastrofa avstrijskega potniškega letala
Edina žrtev je pilot, Jugoslovan Stojsavljevič, ki je bil samnaletalu
Dunaj, 5. septembra, d. Že v sredo so se razširile žalostne vesti o katastrofi potniškega letala »A 3«, ki vzdržuje redno zračno zvezo med Dunajem in Curihom. Prve vesti so javljale, da se je letalo zaradi motornega defekta vžgalo ter z večje zračne višine goreče padlo v nižavo v bavarskih Alpah. Letalo so zapazila druga potniška letala ter so začela dajati signale na pomoč. Včeraj se je v gorskem masivu Krottenkopf pri Partenkirchenu posrečilo najti sledove letala. Letalo je popolnoma zgorelo ter so našli samo ruševine. Letalo je padlo s tako močjo na tla, da je raztreščilo dvoje jelk. Davi se je končno posrečilo najti tudi pilota Stojsavljeviča^ ki je jugoslovanski državljan, a je že več
let v službi avstrijske zračne družbe. Stojsavljevič je veljal za enega naizbornej-ših pilotov, ki je znal s svojo previdnostjo, treznostjo in tehnično sposobnostjo mnogokrat preprečiti hude zračne katastrofe.
Prvotno so mislili, da je bilo ponesrečenih tudi več potnikov, kar se je sedaj izkazalo za neutemeljeno. Pilot Stojsavljevič je vodil letalo »A 3« sam iz Curiha ter je imel s seboj tudi nekaj pošte. Njegovo truplo so našli popolnoma zogljeno. V kolikor so mogli strokovnjaki sedaj na licu mesta ugotoviti, je letalo najbrže ponoči v megli zadelo ob kako veliko pečino ter se nato razbilo. Pri padcu se je ponesrečil pilot. Bencin pa se je vnel po eksploziji
Prihod Nj. Vel. kraljice in kraljeviča Petra v Beograd
Beograd, 5. septembra, k. Davi ob 8. je dopotovala z Bleda Nj. Vel kraljica Marija z Nj. Vis, prestolonaslednikom Petrom. Dvorni vlak se jc ustavil na topčiderski železniški postaji, od koder se je Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom odpeljala na Dedinje.
Beograd, 5. septembra, k. Davi ob 8’20 je prišel v Beograd z zagrebškim brzovlakom, h kateremu je bil priklopljen salonski dvorni vagon, Nj. Vis. knez Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga. Na postaji jili je sprejel upravnik dvora brigadni general Vojislav Vukovič. S postaje sta se Njuni Visočanstvi odpeljali na dvor.
Imenovanje zastopnika ministra zunanjih zadev
Beograd, 5. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan na predlog predsednika ministrskega sveta za zastopnika ministra zunanjih zadev g. Kosta Kumanudi, minister brez listnice.
Povratek ministra dr. Korošca
Beograd, 5. septembra. 1. Z današnjim jutranjim brzim vlakom je dopotoval v Beograd gozdni in rudniški minister dr. Anton Korošec.
Dovoljenje za vršitev javne prakse
Beograd, 5. septembra. 1. Z dekretom gradbenega ministra je inžener Drago Natanovic v Ljubljani dobil dovoljenje, da vrši javno prakso na vsem teritoriju kraljevine, posebno v.stroki elektrotehničnega inženjerstva.
Končni rezultati letalskih tekem Male antante in Poljske
Praga, 5. septembra, d. Ker je bil protest proti klasifikaciji posameznih letalcev, ki so se udeležili letalskih tekem Male antante, umaknjen, je danes komisija objavila končne rezultate tekem. Rezultati so naslednji: Sintič (Jugoslovan) prti s 959 točkami, Klepš (Čehoslovak) 930 točk, Novak (Jugoslovan) 886, Rupčič (Jugoslovan) 883, Hubelj (Jugoslovan) 865, Langer (Čehoslovak) 807, Svozil (Čehoslovak) 750.
Rezultati moštva so bili naslednji: Jugoslotiani 3.559 točk, Čehoslovaki 3.063 točk. Drugi slede z minimalnimi točkami.
Imenovanja
Beograd, 5. septembra. 1. Z dekretom trgovinskega ministra sta bila postavljena za profesorja v I. kategoriji 8. skupini na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Gregl Roman in Petrič Hinko, stalna suplenta I—9 na isti šoli.
Razpis sodniškega mesta
Beograd, 5. septembra. 1. Pravosodno ministrstvo je razpisalo natečaj za spopolnitev izpraznjenega mesta sodnika pri okrajnem sodišču v Metliki. Prošnje je treba predložiti po službeni poti do 20. septembra pravosodnemu ministrstvu.
Razpis ofertalne licitacije
Beograd, 5. septembra. A ' 'v'-rkciju državnih železnic v Sarajevu je r	■	'vno	o!cr-
talno licitacijo za zgraditev	železniškega
mostu čez reko Ržavo med km 261 in 262 na progi Višcgrad — Vardište. Licitacija bo 6. oktobra t. 1. v Sarajevu. Vse podrobne informacije se dobe pri direkciji v Sarajevu.
Nov prapor Triglavskega pešpolka v Ljubljani
V	torek dne 9. t. m. pride z vlakom ob 10. uri 6 min. dopoldne novi prapor nagega domačega polka v Ljubljano in bo pred kolodvorom svečano sprejet od cele garni-lije, ki bo postavljena med Resljevo in Dunajsko cesto, od vojaških in civilnih ob-lastev.
Nato bo defilacija garnizije po Blciwei-sovi cesti, kjer bo g. div. komandant general Tripkovič pregledoval mimohod vojaštva pri Trubarjevem spomeniku in bodo prisostvovale tudi vse druge vojaške in civilne lionoracijc.
Trupo krenejo potem od banske palače po Erjavčevi cesti na Kongresni trg, v šelenburgovo - Prešernovo ulico, Marijin trg pred magistrat, od tam pa mimo škofije po Poljanski cesti v vojašnico.
Pozivamo naše narodno someščanstvo, da novi prapor pri korakanju garnizije skozi mesto primerno pozdravi in da zlasti ženstvo z oken obsipa prapor s cvetjem.
Poziv!
Mestna občina ljubljanska razobesi danes dne 6. septembra t. 1. na vseh mestnih poslopjih zastave v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. V nedeljo in ponedeljek 7. in 8. t. m. bodo prejemali naši polki nove jugoslovanske zastave, v torek
9. t. m. pa bomo pozdravili dopoldne ob
10. uri novo zastavo 40. pešpolka ob prihodu v Ljubljano. Mestna občina ljubljanska bo vse te slavnostne dni, to je od sobote do vključno torka, pustila vihrati za-Btave na mestnih hišah in vljudno vabi ljubljansko meščanstvo, da na enak način praznuje slovesne dogodke.
Akademiki!
Svel slušateljev lj. univerze Vas poziva, da se udeležite danes ob 11. v zbornici univerze zborovanja, da ob priliki velikega dogodka v naši zgodovini izjavimo svojo slavili.	Svet	sluš.	ljublj. univerze.
Slavnost v St. Il|u v Slov. gor.
Maribor, 5. septembra.
Poročilo in Izjava staroste Sok-olske župe Maribor v »Veterniku« in »Jutru« se v toliko popravlja, da so bili po podpisanem pismeno povabljeni Sokol v Št. liju ter vsa okoliška sokolska društva in Sokolska župa Maribor istočasno kot druga narodna dru-Stva. Dokaz temu je pismo uprave Sokolske župe, ki sem ga prejel 30. avgusta in pismo Sokolskega društva Št. Ilj z dne 3. septembra, v katerem poudarja, da z veseljem vzame na znanje povabilo na to skupno narodno prireditev obmejnih Slovencev dne 8. septembra. Iz vsega tega je razvidno, da je bil g. starosta napačno informiran o vsej stvari. Upam, da je s tem zadeva pojasnjena In izražam nado, da se bodo vsi narodno zavedni Slovenci in Slovenke brez razlike udeležili narodne slavnosti v St. Uju 8. septembra. Poudarjam še, da je že bilo davno vnaprej določeno, da bo vsako deseto leto dne 8. septembra narodna slavnost kot spomin na 8. september 1910. Vsi Slovenci vabljeni!
Franjo Žebot.
Proces proti komunistom v Mariboru
Maribor, 5. septembra.
Na tukajšnjem okrožnem eodišču ee je začel davi pred senatom petorice, katero sestavljajo predsednik sodni svetnik Lenart in prised-niiki-sodniki gg. Štukelj, Poliišek, dr. Ažman in Vejnar, proces proti obtožencem, ki so osumljeni, da so bili člani komunistične organizacije. Na zatožni klopi so sedeli Josip Zupanc, ključavničar, star 41 let iz Studencev, Andrej Čanžek, pomožni delavec, star 42 let iz Maribora, pomožni delavec Ivan Pšeničnik, etar 41 let iz Maribora, strojni delavec Anton Lekš, etar 50 let iz Studencev, železniški sluga Henrik Wcingerl, star 85 let iz Studencev, kolar Filip Rebernik, star 48 let iz Studencev in brivski mojster Nikola Novakovič, prav tako iz Studencev. Razen poslednjega so bili vsi nameščeni v delavnici državnih železnic v Mariboru. Obtožnico je zastopal državni tožilec Ivan Sever, obtožence pa je branil odvetnik dr. Reismann.
Obtožnica, pisana s strojem na 18 straneh, je obdolžencem očitala, da so v letih 1928 do 1929 ter do aretacije v mesecu marcu t. 1. bili člani tajne komunistične organizacije, katere naloga je širiti pa naši državi komunizem. Zupanc je bil predsednik, Pšeničnik pa tajnik krajevne enote v Studencih, d očim so ostali pripadali posameznim etanicam v Studencih in na Teznu ter organizaciji »Rdeča pomoč«, za katero 60 tudi nabirali denarne prispevke. S tem so zakrivili zločin po členu 1. točka 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razen tega je v obtožnioi navedeno, da so imeli obtoženci več tajnih sestankov. Prvega ee je udeležil tudi ovaditelj Ivan Pečnik. Ta sestanek se je vršil v mesecu juliju ali avgustu leta 1928. Na njem so govorili o šoli za propaga-torje v Mosikvi, v katero naj bi se poslali tudi nekateri mariborski kandidatije. Drugi sestanek se je vršil v Limbuškem gozdu, kateremu je predsedoval Novakovič. Govorili so takrat o organizaciji komunističnih slanic, o agitaciji, d 1ovanju komunističnih celic itd. Na tem sestanku so dobili člani tudi številke in tajna imena. Na ovadbo imenovanega Pečnika je obmejna policija dne 11. marca t. 1. prišla k Zupancu v delavnico državnih železnic in našla na prostoru, kjer je bil zaposlen, razne komunistične spise, kakor »Osnovi Ljeninizma«, »Osnovi marksizma«, lista »Klasna borba« ter »Srb in čekič«, letake in »Buletin za boljševizaci-jo partije« i. dr. Naslednji dan je policija izvršila preiskavo na stanovanjih ostalih obdolžencev. Preiskave pa so bile brez uspeha, samo pri Novakoviču so našli dve razglednici, na katerih eta bila naslikana sovjetski delavec in Liebknecht, in ki eta bili namenjeni za komunistično propagando. Obtoženci, kii 60 bili takrat takoj aretirani, so pri zaslišanju na obmejnem policijskem komisarijatu deloma priznali svojo krivdo, pred preiskovalnim sodnikom pa so svoje prejšnje izpovedi preklicali in zvalili krivdo na druge osebe, ki so med tem že pobegnile preko meje.
Piri današnji razpravi, ki je privabila v sodno dvorano veliko množico poslušalcev, zlasti delavcev, so vsi obtoženci odločno zanikali vsako krivdo in tajili tudi prejšnje .priznanje, da bi bili namreč člani komunistične stranke. Nekateri so celo izjavili, da sploh ne vedo, kaj je komunizem. Izjave na komisarijatu obmejne policije so preklicali in trdili, da so bile deloma napačno protokolirane, deloma pa izsiljene.
Sledilo je zasliševanje prič, katerih je bilo z obeh strani predlaganih okrog 50. Najprej je predsednik senata zaslišal žene in sorodnike obtožencev, ki so prav tako kot obtoženci izjavili, da obdolženci niso bili komunisti. Sle-
dilo je zasliševanje glavne priče, delavca Ivana Pečnika, ki je obdolžence ovadil kot zaupnik policije. Pečnik je tudi danes potrdil svojo prvotno ovadbo in navedel še celo nove okolnosti, tako n. pr. da je bil obtoženi Wein-gerl blagajnik komunistične celice v Studencih.
Po zaslišanju priče Pečnika eo bili vsi ob-
toženci konfrontirani z obmejnim policijskim komisarjem, zlasti o tem, če vzdržujejo svoj zagovor, da so bili prisiljeni podati take izjave. Večina obtožencev je vztrajala pri svojih izjavah.
Ob 18'15 je bila današnja razprava prekinjena ter se bo jutri dopoldne nadaljevala.
Zločin varanega mladeniča
Mlad finančni pripravnik je ustrelil iz ljubosumnosti tovariša, ki je
v bolnici podlegel težki rani
Jesenice, 5. septembra.
Vse Jesenice in bližnja okolica stoji danes
pod globokim vtisom tragičnega dogodka, ki se je zgodaj davi odigral v stanu tukajšnje finančne kontrole. Jeseniška finančna kontrola je številna ter stanuje v večji hiši v bližini šole.
Buren razgovor med dvema tekmecema
Danes ponoči je imel dežurno službo mladi, krepki, a nekoliko razburljivi finančni pripravnik Rudolf Bodlaj, rojen 1903 v Stranjah pri Kamniku.
Davi okoli 6. je Bodlaj kot dežurni prišel v sobo, kjer so tovariši, ki niso imeli nočne službe, pravkar vstajali ter se med seboj tudi šalili.
Resnega obraza je pripravnik Rudolf Bodlaj stopil do svojega ljubavnega tekmeca, finančnega pripravnika 26-letnega Janka Maloviča, sina in posestnika iz Novega mesta. Ta je pravkar vstal ter se opravljal. Bodlaj je bil resen, a videlo se mu je, da je globoko užaljen in da bo gotovo med obema prišlo do resnejšega konflikta. Bodlaj je namreč slišal, da se Malovič nekoliko čudno izraža o njegovi izvoljenki. Pozval ga je zato na odgovor z besedami:
»Ali je res, kar pripovedujejo, da si bil pri mojem dekletu?«
»Res je!« je pripomnil Malovič ironično.
»Dokaži mil« je razburljivo zahteval Bodlaj.
»Lahko, če želiš!« In Malovič je vzel svojo beležnico ter mu povedal natanko datum, kdaj je imel z dekletom sestanek.
Nenaden strel iz puške
Bodlaj ni črhnil besedice. Obrnil se je ter šel ven. Nista minuli dobri dve minuti, že je razjarjeni Bodlaj odprl vrata ter bliskovito nameril svojo službeno puško na tekmeca v razdalji kakih 15 korakov. Ostali tovariši v sobi so osupnili. Malovič se še ni dobro ozrl proti vratom, da bi se na opozorilo tovarišev umaknil, že je počil strel iz puške. Krogla je Maloviča zadela nekaj milimetrov nad srcem in ranila tudi glavno žilo odvodnico. Malovič se je s krikom zgrudil na tla in prosil tovariše, naj mu pomagajo.
Bodlaj je okamenel. Nato pa je izročil puško tovarišem in odšel v svojo sobo. Tam je počakal na orožnike, ki so prišli ponj okoli 7. ter ga vklenjenega odvedli na orožniško postajo, kjer so ga zaslišali.
Prva zdravniška pomoč
Ko se je Malovič težko ranjen zgrudil na tla, je bil ves čas pri zavesti, ker je bil izredno krepke narave. Takoj poklicani zdravnik dr. Kogoj na Jesenicah je nudil ranjencu prvo zdravniško pomoč ter odredil, da so s prvim dopoldanskim vlakom Maloviča, ki je bil tudi še med vožnjo pri zavesti, prepeljali v ljubljansko bolnico. Z ljubljanskega glavnega kolodvora so Maloviča z največjo naglico odpremili z rešilnim avtom v bolnico, kjer so zdravniki na kirurgičnem oddelku vse storili, da bi ohranili življenje mlademu pripravniku.
V	bolnici umrl
Toda Malovič je padel v agonijo ter danes ob 13'30 podlegel težki rani. Zdravniki pravijo, da je bil pri Maloviču izreden slučaj, da je mo-
Savinjska dolina, dolina hmelja
V	sredini Dravske banovine leži krasna Savinjska dolina, ki je dobila svoje ime po reki Sa-vinji, ki teče skozi njeno sredino. Ime Savinjska dolina pa je znano tudi izven mej naše kraljevine po savinjskem hmelju.
če se pripelješ bodisi iz Ljubljane ali Maribora, te pozdravlja na vzhodu Savinjske doline prijazno mesto Celje, starodavni keltski Cel ali Kel. Iz celja se vije po dolini enotirna železnica Celje—Velenje, ki že obstoja okoli 40 let. Skozi Savinjsko dolino gre široka državna cesta, ki je žila Dravske banovine, ter veže Ljubljano z Mariborom. Tu vidiš vsak dan številne težko nalo-lene vozove, ter neštete avtomobile, avtobuse itd.
Skozi sredino teče bistra Savinja, ki izvira v bližini Okrešlja ter teče skozi ozko Logarsko dolino proti Solčavi, Lučam. Dočim je pri Solčavi še kot mal potok, nese že pri Mozirju številne splave lesa. Po Savinji se splavi vsako leto za več deset in deset tisoč dinarjev lesa proti Beogradu. Prva postaja splavarjev je na Polulali pri Celju, kjer zvežejo že po dva splava skupaj. Dalje pri Zidanem mostu ter Sisku, kjer sta samo še dva velika splava, ki ploveta proti Beogradu.
Krasna je lega Savinjske doline, ki jo obkrožajo visoke zelene gore. Na jugu turistom znana Mrzlica, špičasti Gozdnik, Vel. planina, Dobrovlje, na zahodu veličastni, beli vršaci Savinjskih Alp. Dalje so Kopa, Mrzla gora, belosiva Ojstrica, s katere se vidi prestolica Dravske banovine, vsa zelena Savinjska dolina, Okrešelj, kjer je spominska plošča t Pavl« Sumana, nadebudnega, vzglednega mladeniča, čigar srce in duša je bila vedno pri Bogu. Na severu stražijo vhod v dolino Olšova, Raduha, Medvedjak, Gora Oljka s prijazno dvostolpno cerkvijo. V ozadju pa veličastno Pohorje s Kozjakom. Na vzhodni strani so mali grički z vojniško, šentjursko dolino.
Nad Celjem nemo gledajo razvaline Celjskega gradu s slavno zgodovino celjskih grofov. V tem gradu so kraljevali mogočni celjski grofje, ki se niso bali niti habsburških cesarjev. Njihova bogastva so bila neizmerna,. Lobanje celjskih grofov, 18 po številu, najdeš še danes v Marijini cerkvi v Celju za glavnim oltarjem. Ko so pokopavali zadnjega celjskega grofa Ulrika v minoritski cerkvi v Celju in ko je klicar zaklical zbrani množici v cerkvi glasno: Dunes celjski grofje in nikdar več, je vsa množica glasno zaihtela.
V spomin mi prihaja 9. november 1918, takrat je govornik ob priliki velike manifestacije za osvobojenje glasno zaklical iz balkona Narodnega doma v Celju večtisočglavi množici: »Danes nemško Celje in nikdar več!«
Ako te je želja, da si v glavnem ogledaš Savinjsko dolino, sedi v Celju v avtobus. Takoj, ko zapustiš mesto, vidiš njive z visokimi drogovi ter zelenim bujnim hmeljem, ki te spremlja skozi vso dolino. Krasen je pogled na bujno zaraščene hineljnike.
V dolini se goji najbolj golding, ki spada med srednje zgodnje vrste, glede kakovosti daje izvrsten pridelek, je pa tudi zelo odporen proti peronospori. Goji se tudi Savinjski pozni hmelj, ki izvira iz češkega zelenega. Te vrste, ki je bila prva sadika v Savinjski dolini, je zelo malo, ker jo peronospora zelo uničuje. Ravnotako je vir* temberški hmelj, ki je tudi pozen in zelo podvržen peronospori. Nekaj je tudi zgodnjega rude* čega hmelja, toda zelo malo. Dolina je bolj peščena ter goji prvovrsten hmelj.
Prva vas ob cesti iz Celja je Levec, kjer goje hmelj že desetletja. Mogočna, lepa vas z lepimi poslopji, ki te spominjajo na leta hmeljskih visokih cen.
Cesta se vije dalje proti Žalcu, mimo Arje vasi, ki izgleda že kot mal trg. Na levo te pozdravljajo prijazne Petrovče z romarsko cerkvijo Matere Božje, kamor pohite neštete množice vernikov ob Marijinih praznikih, iščoč utehe in po-
moči v dolini solz in trpljenja. Dalje drči avtobus, že sc bližamo Žalcu, sedežu hmeljarske trgovine. Tu je sedež Hmeljarskega društva, tu se shranjuje kupljeni hinelj, tu se žvepla. Tu zborujejo hmeljarji, dajejo se navodila, skratka, tu je srce hmeljske trgovine. Že nas pozdravlja prijazni Sv. Peter z zvonikom, dalje Polzela z rdečim zvonikom ter prijazno cerkvijo, dalje Šmartno ob Paki s spomenikom padlim vojakom ter končno trg Mozirje.
Pot nas vodi nazaj v Žalec, da si ogdedamo nekoliko življenje hmeljarjev, obiralcev.
Hmelj zori, storži so polni hmeljske moke. Ko privozi vlak, se vsujejo iz vagonov cele trume obiralcev. Na kolodvoru čakajo hmeljski posestniki obiralce. Prva vprašanja obiralk so, če je hmelj lep, po kateri ceni bodo plačali.
Vroče solnce pripeka na hineljnike, pridne roke obiralk hitro trgajo hmelj, da bodo do večera nabrale vsaka po 15 škafov. Vmes se slišijo raznovrstne narodne in nabožne pesmi.
Ko se pripelje gospodar z vozom, polnim naloženih košev, preneha petje, obiralke prično vlačiti velike vreče, polne hmelja k meritvi.
Za vsak škaf nabranega hmelja, če ni perja med njim, dobi obiralka potrdilo (boleto). To potrdilo velja 1'50 Din, kjer ne dole obiralke hrane, pa 2 Din. To za vsak škaf hmelja. V teh dneh vidiš peka s košem na rami, ko prodaja proti boletam kruh. Po končanem obiranju pri posestniku, kar traja ves teden ali še dalje, dobi vsak plačano toliko, kolikor izroči bolet. Obiranje v Savinjski dolini traja okoli tri tedne, v ugodnem vremenu nekaj dni manj.
Ko zadoni iz lin glas večernega zvona, ki pozdravlja čez dol in breg: Ave Marija, se oglasi iz hmeljnikov nabožno petje.
Po dolini diši po posušenem hmelju. Obiralke sanjajo sen o sreči. Hmeljar pa računa, koliko bo hmelja ter premišljuje o letošnji ceni.
Andrej Dolenc.
gel ranjeni toliko časa ostati pri zavesti.
Malovič je bil drugače marljiv in simpatičen mladenič, ki je bil že več mesecev uslužben na Jesenicah.
Bodlaj v kranjskogorskih zaporih
Komandir jeseniške orožniške postaje je vse dopoldne zasliševal Rudolfa Bodlaja. Zaslišani pa so bili vsi v sobi navzoči organi finančne kontrole, ki so bili priče tega tragičnega dogodka.
Rudolf Bodlaj je sprva na vsako vprašanje odgovarjal razburjeno in zmedeno. Pozneje se je pomiril in se udal v usodo. Pripomnil je, da je bil zaradi Malovičeve pripombe tako razburjen, da sploh ni vedel, kaj dela, kako je dobil puško v roke in kako je streljal. Naposled je Bodlaj skesano priznal dejanje ter med jokom obžaloval svoje dejanje.
S popoldanskim vlakom ob 14. so orožniki Rudolfa Bodlaja odpeljali v zapore okrajnega sodišča v Kranjski gori, kjer se bo kazenska preiskava nadaljevala, nakar bo Bodlaj odveden v ljubljanske sodne zapore. Zadnji akt te ljubavne tragedije bo pred velikim senatom.
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 5. septembra.
Ljubljanska bolnica je v zadnjih 24 urah sprejela 7 ponesrečencev in poškodovancev. O tragičnem dogodku na Jesenicah poročamo na drugem mestu, tu navajamo samo druge nesreče in poškodbe.
Hruške je tresel
V prijetni vasi v Križu pri Tržiču stanujoči 8-letni sin čevljarja Stanka Urarja je včeraj popoldne zlezel na hruško. Stoječ na tenki veji je izgubil ravnovesje ter je padel na tla. Zlomil si je desno roko pod komolcem. Danes je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Prvo pomoč je dečku nudil zdravnik v Tržiču.
Zlomila si je na lepem roko
Delavčeva hčerka 10-letna Slavka Grošelj iz Medvod se je včeraj doma pred hišo igrala. Na lepem je padla in si zlomila levo roko.
Nesreči pri igranju
V Švabičevi ulici so se včeraj dečki igrali. Neki deček je prijel 17-letnega Edvarda Pirnata, sina trgovskega potnika. Začela sta se boriti. Deček je Pirnata vrgel tako, da si je ta zlomil levo roko. Danes je bil Pirnat sprejet v bolnico, kjer so mu dali zlomljeno roko v mavec.
Druga nesreča pri igranju se je primerila v Ristrici pri Tržiču na Gorenjskem. Med igrajočimi se otroci je bil tudi 12-letni delavčev 'sinko Janez Smolej, ki je med tekom padel ter si zlomil desno roko. Prepeljali so ga danes v ljubljansko javno bolnico.
Med našimi mladimi kosci
Sedaj je sezona za košnjo lepe otave. V Ljubljano tja pod veliki kostanj na Krekovem trgu prihajajo mladi in stari kosci iz raznih krajev Dolenjske in Notranjske. Te kosce najemajo kmetje na akord ali pa za dnevno plačo s prehrano. Anton Zupančič, 25-leten fant iz Pre-žganj na Dolenjskem, je bil pretekli teden zaposlen kot kosec pri nekem kmetu v Stepanji vasi. V soboto je potegnil svojo težko prislu-ženo mezdo. V soboto je nekoliko fantoval in popival s tovariši v neki štepanjski gostilni. Med Zupančičem in njegovim nasprotnikom je pozno v noč prišlo na cesti pred gostilno do prepira. Nasprotnik je potegnil nož iz žepa ter ž njim močno sunil Zupančiča v levo stegno. Zupančič se za rano ni dosti brigal. Prav po domače jo je pozneje obvezal z robcem in šel v ponedeljek na delo. Rana pa se je prisadila ter mu je začela noga močno otekati. Včeraj dopoldne je šele prišel v bolnico, da bi mu nudili zdravniško pomoč. Bil je skrajni čas, ker si je zastrupil nogo.
Bemberg-svila v Jugoslaviji
»Jugočeška« d. d., Kranj, si je edina pridobila pravico izdelovati za Jugoslavijo iz znane najboljše umetne svile Bemberg, barvano in tiskano tkanino in izključno pravico isto prodajati na tržišču pod tem imenom.
Za sledečo poletno sezono prinaša že obsežno kolekcijo v nekaterih prvorazrednih artiklih iz originalne Bemberg-svile.
Dosedanji proizvodi »Jugočeške«, pred vsem znana Dagtnar-svila jamčijo za to, da bo tudi v Bemberg-svili izdala glede kakovosti vzorcev in barv samo najboljše. Odjemalci bodo imeli zopet priliko prepričati se, da tuzemsko blago na vsak skim blagom.	322
t
Hmcvuc vesii
— Nj. Vel. kralj t astronomski opazovalnici. Predsinočnem se je Nj. Vel. kralj nepričakovano pripeljal s spremstvom v avtomobilu na stavbišče astronomske opazovalnice na Lavda-novih utrdbah. Na stavbišču je Nj. Vel. kralja sprejel upravnik opazovalnice in mu referiral o delih in odgovoril na vsa kraljeva vprašanja.
Nj. Vel. kralj se je izredno zanimal za vse podrobnosti. Pojasniti so mu morali namen vsakega paviljona in vrsto aparatov, ki pridejo v nje, zanimal se je za predvidena dela in vprašal ali bo mogoče stavbo dograditi še pred zimo. Delavci, ki so ravno nehali z delom, so spoznali vladarja in mu z navdušenjem klicali: »Živio kralj!«
— Sprejemi pri banu v torek odpadejo. Ker bo g. ban Dravske banovine inž. Dušan Sernec prisostvoval vsem slovesnostim o priliki svečane predaje novih zastav jugoslovanskim polkom, danes 6. septembra 1930., odpadejo tudi prihodnji torek 9. t. m. običajni sprejemi pri njem.
— Mali Šmaren ni praznik. Kraljevska banska uprava v Ljubljani razglaša, da po § 8. odst. 2. zakona o praznikih, ponedeljek 8. septembra t. 1. za državne uslužbence katoliške vere ni priznan kot praznik ter se vrši ta dan služba. Isto velja tudi za uslužbence banovine in banovinskih zavodov ter ustanov.
— Naši letalci zmagovalci v Novem Sadu. Sest jugoslovanskih letalcev, ki so sodelovali na letalskih tekmah držav Male antante in Poljske, je krenilo na svojih letalih iz Zagreba ob
14-54. V Novi Sad so prispeli ob 15-45. Na Novosadskem letališču so tekmovalce sprejeli pod-ban Dunavske banovine g. Ni koli (5, predsednik občine s člani občinskega odbora, zastopniki vojaških oblastev, člani aerokluba iz Beograda in mnogi meščani. Prvi se je spustil na tla kapetan Sintič, ki je bil deležen kot prvi zmagovalec na teh tekmah posebno viharnega sprejema. General Dokič je z navdušenimi besedami čestital jugoslovanskim letalcem, da so si priborili prva mesta. General Mitrovič pa je še našim tekmovalcem čestital k njihovi krasni vojaški zmagi. Množica je našim zmagovalcem prirejala neprestane ovacije in se divila njihovim akrobacijam, ki so jih proizvajali v zraku. Ves čas je svirala vojaška godba. Komandant letalskega polka je priredil zmagovalcem na čast bogato večerjo.
— Kongres narodnega delavstva v Maribor«.
Narodno strokovna zveza opozarja vse udelež-nike, da je odhod iz Ljubljane določen za nedeljo ob 5-12. uri zjutraj. Za udeležence kongresa so določeni zadnj’ Štirje vagoni, v ka-ter? naj vstopijo ';9*. ki gredo na konf^es v Mar'tor. Tudi član! iz vmesnih postaj Ljubljana—Maribor naj 'slepijo v zadnje vagon?.
V Mariboru naj se vsi udeležniki takoj uvrslijo v sprevod, ki gre po mariborskih ulica') do Narodnega doma.
Vpisovanje na ljubljanskih osnovnih šolah Je bilo 3. t. m. končano, prav tako na meščanskih šolah. Pričel se je na vseh teh šolah že redni pouk. Statistični podatki, koliko je bilo letos na teh šolah vpisanih učencev in učenk, še niso zbrani. V splošnem bo stanje od prejšnjega leta neizpremenjeno. Na IJ. deški osnovni šoli na Grabnu je bilo v VI. razredih s paralelkami vpisanih celotno 365 učencev. Vpi sanih je bilo : v I. razred 73, v II. 65, v III. 92, v IV. 93, v V. 32 in v VI. (takozvani zbi ralni razred) samo 10 učencev. Na drugih šolah osnovnih in meščanskih je beležiti znaten porast.
— Pomoč novorojenčku in dojenčku. Delavska zbornica je prejela od kr. banske uprave za svojo Javno knjižnico 50 izvodov knjig s tem naslovom. Knjiga je zelo podučna in zanimiva ter nujno potrebna, da se seznanijo z njeno vsebino zlasti delavske družine.
— Škoda po požarni katastrofi v Doljanah
V Doljanah je pogorelo vse imetje 15 družinam e 59 člani. Škodo so to dni ocenili na 750 ti oč Din. Banska uprava bo pogorelcem pomagala. Narodna zaščita se bo pa pobrigala za zapuščeno deco pogorelcev.
— Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani priredi dne 14. septembra (v nedeljo) t 1. v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani, Turjaški trg št. 3 svoj prvi občni zbor, na katerega se opozarjajo interesentje. Otvoritev občnega zbora točno ob 10. uri dopoldne.
— Nagrobni spomenik živemu mlademu paru. Te dni je prejel seljak Jure Mužar težak zaboj. Ko ga je odprl, je videl na svoje veliko začudenje, da mu je nekdo poslal — nagrobni spomenik. Razbral je z napisa: Tu počivata Ivan Šimuvid in Marija Mužar. Marija je Mu-žarjeva hčerka. Policija je končno izsledila Simuniča, ki živi v Zagrebu. Izpovedal je, da se je zaljubil v Marijo in ker ga ni hotela, ker je oženjen dedec, ji je zagrozil, da jo bo ubil. »Tastu« je pa poslal nagrobni spomenik, da bi ‘dekle ustrašil. Marija se je po vsem tem sprijaznila z možakarjem.
— Redna glavna skupščina JŠU bo v dneh
6.	do 9. t. m. v Ljubljani. Danes dne 6. septem bra ob 10. uri oziroma 11. uri bo imela podružnica Ljubljana odborovo sejo in redni občni zbor v dvorani delavske zbornice, ne v dvorani magistratne posvetovalnice, kakor je bilo prvotno razglašeno in ob 16. uri istotam glavna uprava svojo sejo. To nedeljo 7. septembra ob 10. uri bo v dvorani Kazine sve-Žana otvoritev glavne skupščine in predavanje g. ing. Lupše o gozdih in lovu v Sijamu. V ponedeljek si bodo zborovalci ogledali šumar-
sko-lovsko razstavo in v torek 9. septembra se vrši izlet skozi gozde Kamniške korporacije v Kamniško Bistrico. Sumarjem, predstavnikom zelene stroke iz naše prostrane države, ki bodo te dni obiskali belo Ljubljano, kličemo iskreno: Dobro nam došli!
— Konec stavke v kamnolomu Dobačac. V četrtek se je končala delavska stavka v kamnolomu Dobačac pri Vrdniku, ki se je pričela 7. avgusta. Ta kamnolom je državna last, bil pa je izročen v izkoriščanje podjetniku Antonu Kajcu. Delavci so stopili v stavko zato, ker jih je podjetnik Kajec prikrajševal pri izplačevanju mezde ter jim ostal na mezdi dolžan preko 130.000 Din. Delavci niso imeli denarja, da bi si pri trgovcih kupili hrane, zato so jim ti odpovedali nadaljnje kupovanje na kredit. Ko so delavci začeli stavkati, so se hkrati obrnili za pomoč na Splošno delavsko zvezo v Jugoslaviji, ki je takoj posredovala pri prometnem ministrstvu in pri obrtnih oblastvih, da se delavcem zagotovi plačilo. Prometno ministrstvo se je takoj odločilo, da prevzame kontrolo nad delom v kamnolomu, in da vrši nadaljnje delo v režiji državnih železnic. Delavcem je ministrstvo izplačalo mezde in kavcije, ki jo je podjetnik založil pri ministrstvu, ko je prevzel delo. Hkrati je ministrstvo razveljavilo pogodbo s podjetnikom, ki je bil aretiran in izročen sodišču.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v
veliki Izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— S novih luksuznih parnikov. Jadranska plovidba si bo še letos nabavila pet novih luksuznih potniških parnikov, in sicer dva parnika vrste »Cetine«, ki bosta imenovana »Rab« in »Bakar«, »Prestolonaslednik Peter«, vrste »Karadjordja« in parnik »Jugoslavija« ter parnik vrete »Srbin«.
— Čudna igra prirode. Z neko vrbo na vrtu sester Sv. Križa na Vrhovcu se je priroda prav čudno poigrala. Ena veja vrbe je zrasla v obliki pesti desne roke s prsti. »Pest« so odrezali in jo včeraj razstavili v Izložbi »Ju-tarnjega lista« v Zagrebu.
— Skočila bom v Savo... Neki Zagrebški trgovec je obvestil policijo, da je izginila njegova 19-letna delavka Labota Kustorica. Poslal je tudi njeno tovarišico na stanovanje delavke. Ta Labote ni našla doma, pač pa na mizi dva poslovilna pisma, v katerima dekle javlja, da bo skočila v Savo.
Advokat
STERLE RUDOLF
je otvoril
odvetniško pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36 Vhod z veže	Telefon 2723
— Besen napad Zeileisovega časopisa na naše zdravnike. V Gallopachu izhaja »Gallspacher Anzeiger«, časopis proslulega Zeileisa, ki je v zadnji številki besno napadel beograjske zdravnike, ki so obsodili dr. Hiča-Raškovskega. Edinstveno je v zgodovini zdravništva, pravi
časopis, da zdravniška zbornica napade kakor v gonji dobrega zdravnika, ki vse stori, da doseže svoj smoter. Človek, ki se nebrzdano v strasti vrže na žrtev, je strašen, akademiki pa, nosilci dobrih manir, ponos naroda, katerih ravnanje opično posnema neizobraženo ljudstvo, taki akademiki so bestije in hujši kot te, če sklenejo uničiti skupno poedinca, ki se je ojunačil zaslužiti več kakor ti mazači.
— Ženi je odsekal glavo. V Osijeku je bil obsojen na 10 mesecev ječe železničar A. Ziv-kovič, ld je svoji 50-letni, toda za avanture še vedno podjetni ženi v ljubosumnosti odsekal glavo med prepirom. Milo so ga sodili zaradi neprištevitosti v dejanju.
Vis 22. Oblačnost je znašala od 0 do 10, v Ljubljani in Mariboru 10. Relativna vlaga pa od 50% do 80%, v Ljubljani 75%, v Mariboru 70%. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temeperatura 22-2 C, najnižja pa 158 C.
los
W LJUBI
IP OLUP
LJUBLJANA, Stari trg, na vogalu.
Za dijake velika izbira oblek in perila, klobukov, čepic in kravat po najnižjih konkurenčnih cenah.
Največjo zalogo
kuhinjske posode kot aluminijasto lahko in posebno močno, emajlirano modro, rujavo in sivo, prvovrstnih znamk, nudi le tvrdka z železnino
Stfanko Florjančič
Ljubi j ana, Sv. Petra cesta 35
Hfubljants.
Soboto, 6 septembra 1930, Magnus. Pravoslavni: 24. avgusta, Radonica.
Nočno službo imajo lekarne Bahovcc na Kongresnem trgu, Ustar na sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
*
■ Državni izpit iz glasbe. V jesenskem terminu se vrši na državnem konservatoriju v Ljubljani državni izpit iz glasbe. Kandidati naj se prijavijo s posebno vlogo ravnateljstvu državnega konservatorija v Ljubljani do 1. oktobra t/ 1. Kolkovani prošnji morajo predložiti vsa spričevala dalje kratek potek njihovega glasbenega študija z navedbo del, ki so jih v zadnjem času študirali. Izpit je pismen in ustmen ter bo nato med 15. in 20. oktobrom.
■ Ljubljanskim zborom sporočamo, da bo v nedeljo 7. t. m. ob 16. uri na vrtu g. Antona Štirna na Ježici vrtna zabava, katero priredi pevsko društvo »Zora« na Ježici. — Uprava hu-badove župe.
■ Mednarodni akademski misijonski kongres v Ljubljani. Sobota: dne 6. septembra: 17-30 »Pridi sv. Duh« v stolnici. (Prevzv. nadškof dr. Ante Bauer). Otvoritev kongresa v hotelu Union. 20-00 Cerkveni koncert v stolnici. (Pevsko društvo »Ljubljana«.)
D Opozarjamo na veliko ljudsko veselico, ki jo priredi udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, v nedeljo, dne 7. septembra t. L v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Pri prireditvi sodelujeta 2 godbi in to vojaška in sokolska. Raznovrstna zabava kakor srečolov s krasnimi dobitki, ples, šaljiva pošta itd. Za jedačo in pijačo je vsestransko dobro preskrbel naš Sokol. Začetek ob 16. (4.) uri popoldne. — V nedeljo 7. septembra torej vsi na invalidsko zabavo v Sokolski dom na Taboru.	344
■ Strelska tekma. V dneh 6., 7. in 8. septembra priredi Slovensko lovsko društvo na vojaškem strelišču državno strelsko tekmo.
■ Policijski drobiž. Od četrtka do včeraj opoldne so bile aretirane 3 osebe, dve zaradi razgrajanja, tretja zaradi sramotenja države v smislu zakona o zaščiti države. Policijski upravi sta bili včeraj prijavljeni dve manjši tatvini, 2 izgreda v javnem lokalu, neka manjša nezgoda, neprevidna vožnja z avtomobilom, poskus samomora, 3 prekrški avtopredpisov in
12	prekrškov cestnopolicijskega reda.
■ Ukradeno kolo. V Hradeckega vasi št. 62 stanujoči pleskarski mojster Ivan Genussi je včeraj naznanil policijski upravi, da mu je bilo v četrtek popoldne izpred veže Ljubljanske kreditne banke ukradeno črnopleskano, 1500 Din vredno in še dobro ohranjeno kolo znamke »Eska«.
'M.etcihov
Sprejem zastave 45. pešpolka v Mariboru
Zastava tukajšnjega 45. pešpolka prispe v Maribor v torek 9. t. m. ob 11.30. Sprejeta bo pred glavno postajo, kjer bo njej na čast prirejen delile in parada. Sprevod krene z glavne postaje po Kopitarjevi, Maistrovi in Trubarjevi ulici na Glavni trg, odtod pa skozi Gosposko in Slovensko ulico na Aleksandrovo in Meljsko cesto proti vojašnici kralja Aleksandra, kjer se bodo vršile svečanosti. Prebivalstvo se poziva, da okrasi hiše i zastavami.
— Obsojen advokat zaradi klevete. V četrtek je bil pred beograjskim sodiščem obsojen na 3-mesečni zapor odvetnik in pooblaščenec beograjske občine Bogomir A. Bogi<5 zaradi raz-žaljenja odvetnika Milorada A. Bogdanovača. Razžalil in oklevetal ga je z objavami v beograjskih listih. Spor med Bogičem in Bogdanovičem izvira iz procesa, ki se je vršil pred več meseci in na katerem se je razpravljalo proti bivšemu ministru in podpredsedniku beograjske občine pokojnemu Stojanoviču.
— Vreme. Lepo vreme neizpremenjeno. Splošno mirno. Zračni pritisk se giblje med 763-5 do 769 5. Visok zračni pritisk je v Dravski in Savski banovini. Barometer je včeraj ob 7. uri zjutraj kazal: Ljubljana 767-1, Maribor 767-3, Zagreb 767-8, Beograd 768, Skoplje 767-4, Sa rajevo 769 5, Split 764-5, Rab 764, Vis 764-1. — Termometer je včeraj ob 7. uri zjutraj kazal: Ljubljana 16, Maribor 15, Zagreb 17, Beograd 17, Skoplje 15, Sarajevo 12, Split 23, Rab 22,
m Na praznik 8. t. m. bodo po naknadnem sklepu trgovine v Mariboru ve« dan zaprte, ne samo popoldne, kakor smo včeraj poročali.
m Seja občinskega sveta. Peta redna seja mariborskega občinskega sveta bo v četrtek 11. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red bo: 1. Poročila predsedstva; 2. predlogi in vprašanja; 8. poročila odsekov.
m Oddelek finančne kontrole v Sv. Juriju ob Ščavnici je ukinjen in je z 31. avguBtom nehal poslovati.
m Češki in poljski sadjarji v Mariboru. Dne
9. t. m. ob 18. uri prispe v Maribor 23 češkoslovaških in 8 poljskih sadjarjev, ki se te dni mudijo po ostalih krajih naše države. Sadjarji si bodo ogledali naše sadjarstvo in se 10. t. m. s popoldanskim brzovlakom zopet odpeljali domov.
m 801etnica realke. Včeraj 5. t. m. je poteklo 60 let, kar je izšel dekret o ustanovitvi višje realke, dne 1. oktobra pa bo minilo 80 let, odkar je bila ustanovljena v Mariboru nižja re alka.
m Finančna kontrola v Mariboru priredi danes ob 19. uri v Gambrinovi dvorani svojo obi čajno slavo, ki bo združena s proslavo rojstnega •dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra.
m Pevci »Jadrana« odidejo v nedeljo polnoštevilno na sokolsko slavnost v Gornji Radgoni. Odhod ob 12. uri izpred Narodnega doma.
m Nacijonalni javnosti Maribora! V nedelja prihitijo v Maribor jugoslovenski narodni delavci na svoj kongres. Ob pol 10. uri dospe vlak na glavni kolodvor. Pozivamo vse nacijonalno avnost Maribora, da se udeleži sprejema na kolodvoru in se uvrsti tudi v sprevod. Pri sprejemu sodeluje godba »Drave«. Pokažimo z veliko udeležbo svoje simpatije narodnemu delavstvu Jugoslavije. Ob 10. uri se vrši kongres narodnega delavstva v Narodnemu domu. Tudi kongresa se udeležimo vsi, ki čutimo z našim delavcem.
m Zveza kulturnih društev. Po odhodu gosp. Skale naj se vsi dopisi naslavljajo le na Zvezo kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva uL 1. Osebno pa posluje za zvezo njen tajnik gosp. Vekoslav Špindler.
m Odhod Antona Skale. Včeraj v petek Je odpotoval na svoje novo službeno mesto v ministrstvu prosvete v Beogradu g. Anton Skala, dosedanji ravnatelj tukajšnje pomožne šole in agilen narodni delavec.
m Udruženje rezervnih časnikov in bojevnikov pododbor v Mariboru obvešča svoje člane, da jedanes v soboto o priliki rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra v tukajšnji stolni cerkvi ob 10. uri dopoldne slavnostna služba božja, katere se morajo vsi rezervni časniki obvezno udeležiti v uniformi, kakor običajno, ali pa vtemni obleki z znakom. Od pol 9. ure naprej bo v društvenih prostorih na razpolago knjiga za vpis čestilcev. Vpis je za vse obvezen. Opra-vičbe je treba poslati tekom sobote na komando mesta.
m Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A razredu opoldne in zvečer Din 830, v B razredu Din 12-30, v C razredu Din 14-30. Priglašajte sel	316
m Usoda sanatorija »Mirni dom«. V romantični obmejni dolini Pesnice pri Sv. Juriju stoji sanatorij »Mirni dom«, ki pa je po smrti njegovega lastnika dr. Čeha opuščen. Za ta sanatorij se je svojčas zanimal znani Zeileis iz Galspacha in je bil s Čehovimi dediči baje že v dogovoru radi nakupa. Sedaj ga pa nameravajo kupiti salezijanci in ga opremiti v zavetišče za dečke.
m Nezgoda dveh motociklistov. V sredo zvečer sta se vsled defekta v motorju zaletela motociklista Matko Rižnar in Janko Cizelj na Pobrežju z vso silo v nek plot in ga podrla. Motorno kolo se je občutno pokvarilo, oba voznika pa sta k sreči ostala nepoškodovana.
m Žila je počila v petek popoldne pod kolenom desne noge v Vlahovičev! gostilni na Aleksandrovi cesti 44-letni vdovi Lizi Rahle-tovi. Ker je bila nevarnost, da izkrvavi, je bil pozvan rešilni oddelek, ki ji je nudil prvo pomoč in jo prepeljal domov.
m Aretacije. V četrtek so bile v Maribor« aretirane 4 osebe, 3 zaradi igranja in prepevanja, 1 radi beračenja in razgrajanja. Prijav večinoma prometnih, je bilo 14, poročil 6.
m Barbarizem. V noči od 4. na 5. t, m. s« neznani zlikovci zopet poškodovali neko klop v Mestnem parku.
m Tatvina kolesa. Krojaškemu mojstru Edvardu Ehmu iz Nove vasi je v petek bilo ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke »Puch«, ki ga je bil pustil pred trgovino Zlahtič v Vetrinjski ulici.
Gelje
Poziv meščanstvu
V	torek 9. septembra t. 1. se vrne z vlakom ob 9.48 iz Beograda zastopstvo celjskega 39. pešpolka z novo polkovno zastavo. Na Krekovem trgu bo slovesen sprejem nove zastave s sodelovanjem vseh vojaških in civilnih oblastev, društev in šol. Nato bo defilo čet. Da bo svečanost na zunaj in znotraj dosegla oni sijaj, kot ga ta dogodek zasluži, se vabi vse mestno prebivalstvo, dalje organizacije in društva, da se svečanosti udeležijo in s svojo navzočnostjo pripomorejo k čim slovesnejšemu sprejemu. Hišni posestniki se vabijo, da v torek 9. t. m. v poča-stitov nove zastave celjskega polka pravočasno okrase svoja poslopja z državnimi zastavami. — Mestno načelstvo Celje.
* Imenovanje. Za občinskega svetovalca okoliške občine je določila banska uprava uglednega g. ravnatelja tukajSnje Vzajomne zavarovalnice Franca Pograjca. Zasedel bo mesto dr. Godniča, ki se je preselil na Vransko.
* Nočno lekarniško službo ima od danes 6. t. m. do petka 12. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla 3. t m. 10-letna hči železničarja Leopoldina Jančič iz Koprivnice ter S-letaa hči cestarja Štefanija Jančič iz Jurkloštra. Obe sta podlegli daviai.
* Rezervni oficirji iz mesta in okolice s« opozarjajo na prisostvovanje danes na rojstni dan Nj. Via. prestolonaslednika svečani službi božji ob 9. uri v župni cerkvi. Predpisana je svečana uniforma za stroj;'oni, ki nimajo uniforme, pridejo v civilu. Izostanek ee mora opraviči ti.
* Izguba. Na Masarykovem nabrežju se jft izgubil nov ženski dežnik. Najditelj naj ga odda na policijo.
* Mladi izgubljenci. Trd mlade brezposeln* ljudi je policija v petek zvečer prijela in jih odpravila v njihove domovinske občine, in sicer 17-letnega Franca M. iz Šoštanja, kletnega Ivana V. iz Studenc pri Krškem ter 24-letno Albino C. iz Ljubljane.
Slov, ‘Bi&fvica
Slavnostna ustanovitev Sokolske čete v Tinju na Pohorju bo dne 7. t. m. Istočasno priredi na Tinje propagandni izlet Sokol iz Slov. Bistrice, katerega se udeleže tudi Konjičani in Sokoli iz Oplotnice. Odhod iz Slov. Bistrice v nedeljo ob 12. uri.
Ekshuminacijo italijanskih vojakov, umrlih med vojno tukaj v ujetništvu, je vodil italijanski vojni kurat don Roberto Buzzoni pod nadzorstvom komisije. Izkopali so tri Italijane in jih prepeljali na skupno pokopališče v Ljubljano.
SPD podružnica v Slovenski Bistrici priredi 14. t. m. izlet k Sv. Trem kraljem na Pohorju, kjer imajo odborniki sestanek z lastnikom zemljišča v svrho nakupa za zidavo planinske koče.
Sokolsko društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo dne 7. septembra izlet v Tinje na Pohorju, kjer se bo ustanovila nova sokolska sclska četa.
Novi avtotaksi. Gospod Vilko Zamolo, lesni trgovec v Slov. Bistrici, je dobil obrtno dovoljenje za prevažanje oseb z avtomobilom.
Tovarna bakra. Zugmayer & Gruber na Zg. Bistrici je dobila danes nov stroj za izdelovanje tanke, bakrene žice. Dosedaj se je morala taka lica izdelovati v inozemstvu.
Pogreb tragično preminulega Simona Smodeja, katerega je vlak dobesedno razmesaril, je bil v sredo popoldne na Črešnjevcu. Na zadnji poti ga je spremljala železničarska godba »Drava« iz Maribora. Pogreba se je udeležilo razen mnogoštevilnih domačinov tudi mnogo pokojnikovih stanovskih tovarišev, železničarjev iz Maribora in okolice. Naj mu bo zemljica lahka.
Premestitev. Žandarmerijski narednik g. Rus je prestavljen iz Slov. Bistrice v Guštanj. Vestnemu in marljivemu orožniku in priljubljenemu dru-iabniku želimo na novem službenem mestu mnogo uspeha!
SrasZovče
Nenasitni krvoločniki. V naši okolici zlasti v ■verjadi, lisic, kun in dihurjev, ki povzročajo gozdovih na Dobrovljah živi mnogo roparske mnogo škode in strahu med perutninarstvom. Posestniku in gostilničarju v Rakovljah je bilo čez noč zadavljenih 13 mladih puranov in pet piščancev. Vsem je bil na enak način odgriznjen vrat in posrkana sladka kri. Nekemu drugemu posestniku na Dobrovljah je bilo uničenih v eni noči 6 že lepih pečenk. Dihur je skopal zemljo ln tako se priplazil v kurnik. Kmet je nastavil k rovu past, a šele tretjo noč ga je ujel.
Modrasa ubil. Pri posestniku g. Marovtu na Olramljah so spravljali otavo. Pri grabljenju se je ob parobku gozda s suho krmo privaljal domačemu sinu pod noge velik modras, katerega je ubil z grabljami.
Umrla je v naši občini najstarejša občanka
  občinska reva Marjeta Stamol, stara 88 let.
Naj v miru počiva!
Kraška jama. Nad hišo posestnika • Plaznika, dobre 2 ure iz trga na Dobrovlju se nahaja visoka in prostorna jama, »Hlastejeva jama« imenovana, ki je še neraziskana. Po stropu vise mnogoštevilni krasni kapniki.
Slaba letina. Glavni pridelek Savinjske doline hmelj je v splošnem lep in gladek. Produkt je manjši v primeri lanskega leta, cena 6—8 Din ra kg ne krije niti režijskih strokov. Meseca julija je bila suša, nato je sledilo dolgotrajno deževje « točo. Krompir je začel gniti vsled prevelike moče; jesenskemu pridelku se ne obeta nič boljše. Ponovna suša, repo bodo uničile mu-gice in bolhači, pesa in korenje je zaostalo in starikavo. Ajda je odcvetela, a če ne bo pohlevnega dežja bo tudi to stisnilo. Seme bo večinoma luekavo in plevasto.
Te dni se poslavlja iz Ljutomera vaš dopisnik g. Evgenij Lisanj, ki je bil prvi in zelo agilni poročevalec »Jugoslovana«. Podčrtati treba, da je g. Evgenij Lisanj rodom Rus, ki je prišel sem kot aktivni kapetan in se tako priučil slovenskega
{ezika, da je popolnoma samostojno dopisoval. Javil se je že v Rusiji mnogo z literaturo in bil književnik. Tu je bil vsled svojega odličnega, poštenega značaja priljubljen od slehernega, ki ga je poznal. Želimo mu mnogo sreče!
‘SHogoLŠhaL Slatina
Jesenska privlačnost Rogaške Slatine. Jesen je tol. Klopotci se oglašajo po okoliških vinogradih, grozdje zori. Priroda si je nadela jesensko-pražnjo obleko; v tisočih nijans odsevajo nje čari — v Užitek vseh, ki dihajo življenja. Rogaška Slatina, ta naš biser, se smehlja suvereno; med jesenskimi lepotami najlepša in najpopolnejša, vabi vsa-kogar: Pridi, obišči me, nagradila te bom z zdrav-jem, dala ti bom nqvih moči, telesnih in duševnih, potrebnih za življenja boj. In prihajajo gostje od blizu in daleč, itari in mladi, bolni in zdravi. Ti radi odmora in razvedrila, oni, da najdejo sebi leka proti boleznim vseh vrst, predvsem želodčnih in žolčnih. Prekrasno jesensko vreme, milo podnebje, udobnost in cenost (v vsem znižane cene) ter znana učinkovitost zdravilnih vrelcev, odnosno sredstev — to so tiste komponente, katere naj bi upoštevali vsi, ki se jih tiče.
ffušlanj
Sejem v GuStanju. Pred leti je bil zopet uveden v Gubanju jesenski letni sejem sv. lija — kot nekako nadomestilo za letni sejem v Pliberku, ki je po plebiscitu pripadel Avstriji. Prva leta Je bil sejem v Guštanju precej dobro obiskan. Otvorjen je bil že nedeljo poprej s slovesnimi ceremonijami. Na sejmišče so nosili z godbo na čelu meč svoboščine »Freiungo«. Zadnja leta pa sejem v Guštanju zopet propada — po-sebno letošnji je bil slabo obiskan in to edino vsled konkurenčnega letnega sejma v Pliberku. Namesto v Guštanj, dere vse, kar še čuti »po starem«, pa tudi taki, od katerih bi človek tega ne pričakoval, čez mejo v Pliberk. Oškodovani so domači trgovci, gostilničarji in obrtniki, denar pa gre v prid davkoplačevalcem v sosednji državi. Za take prilike bi pač moral biti v interesu domačih podjetnikov prehod čez mejo omejen in v višjimi pristojbinami otežkočen.
šolsko leto sc je pričelo v manjkanju dveh učnih moči, kar bi ob meji, kjer bi bilo treba že na vsakih 20 pa ne na 60 otrok po enega narodno zavednega, jugoslovansko čutečega učitelja, ne smelo biti. G. I. Krajcar je šel k vojakom, ga. Kotnikova pa je zbolela, pač na posledicah naporne službe in razburljivih dogodkov meseca junija, ko so njenega g. soproga, občeznanega narodnega delavca aretirali in celo vklenili, četudi je bil kmalu kot nedolžen izpuščen iz zapora, izgubljenega zdravja pa le ni bilo mogoče gospe soprogi povrniti.
Nesrečna obletnica. Četudi smo ob meji in vemo, da bodo v sosednji državi na dan desete obletnice plebiscita na vseh pomembnejših hribih goreli kresovi, ki bodo proslavljali nemško, b pomočjo slovenskih poturic, nezavednežev, špekulantov in narodnih izdajic doseženo zmago, vendar ni slišati, da bi se tudi na naši strani kaj ukrenilo v tolažbo in pozdrav našim zvestim onkraj granice. Zagoreti bi morali tudi naši kresovi par dni pred ali pa po 10. oktobru v znak, da jih mi res še nismo pozabili — nego da še tli in še bo tlela v naših srcih zvestoba in ljubezen do bratov izven naše zlate Jugoslavije.
Sevnica
Renoviranje. Delo pri renoviranju stare klavnice je gotovo. Dobili smo tri nova dvigala. Tudi vodovod za klavnico je gotov, tako, da danes res odgovarja vsem higijenskiin zahtevam. Tudi renoviranje takozvane gorenje šole, kajti v Sevnici so tri šolska poslopja, je gotovo.
Bliža se doba večnega deževja. Torej nič več prahu, pač pa zato več blata. Kakor čujemo, bi veljalo tlakovanje ceste skozi trg do kolodvora približno 200.000 Din. A s tem bi se za vedno rešili mučnega prahu oziroma blata. Obenem bi pa mnogo prihranili drugod.
Trta kaže izborno. A vendar niso vinogradniki zelo zadovoljni. Mnogo vina, pa premalo posod. Povsod ponujajo kmetje gostilničarjem svoje vino. Ti ga pa ne morejo niti prodati niti kupiti tolike množine, tem manj, ker morajo takoj pri nakupu plačati trošarino. — Tu bi imeli en izhod. Posebno letos bi bilo umestno in priporočljivo, da bi se ustanovila vinarska zadruga v Sevnici. Na ta način bi se preprečilo prezgodnje branje grozdja, obenem pa kvalitativno mnogo izboljšalo naše vino. Umevno je, da bi dobra vina imela višjo ceno na vinskem trgu. Tudi povpraševanje bi bilo večje.
Kvšhc
Po glavi je udaril s kamnom in mu poškodoval lobanjo neznani storilec 42-letnega posestnika Franceta Levičarja iz Ceste.
Suhe gobe so letos nudile lep dohodek nabiralcem. Kupovali so jih po 20—30 Din za kg. — Omeniti je pa treba, kako ovira izvoz gob v inozemstvo carinski postopek. Ako se pošlje paket za vzorec gob n. pr. kaki nabavljalni tvrdki v Italijo, gre poštna pošiljka iz Krškega najprej na glavno carinarnico v Maribor, istočasno z nakazilom manipulacijske pristojbine, in šele po dospetju pristojbine ga le ta pošlje nazaj na Ljubljano in nato dalje v inozemstvo. Kolika manj dela pošti in pridobitev za trgovce bi bila, da bi se pregled za to progo izvršil v Ljubljani.
Prvič z avtom pri Sv. Jožefu na Trški gori. Štirisedežni avto tvrdke »Tatra« je z 7 osebami napravil v sredo reklamno vožnjo od Krškega na Trško goro čez Narpelj do znane cerkve sv. Jožefa. Pot 4.760 m s klanci vzpetimi 25—40 stopinj po ožinah in kamenju je premeril v 26 minutah.
Novi brod z železnimi čolni čez Savo pri Ruj-henburgu bo nemalo razbremenil zgodovinsko stari, pa čudovito trpežni krški most Lastniku, ki je imel velike stroške z novo napravo, bo potrjen cenik z upravičeno nekoliko višjimi tarifnimi postavkami.
Hotela »Gregorič«, znanega tujskega zatočišča, ki je znotraj tako lepo urejeno (nanovo prečiščene in preslikane tujske sobe, hodniki in vse tri gostilniške sobe) skoro tujec niti ne opazi, ako se vozi mimo; izginila je že skoro raz pročelja firma »Gregorič« in kmalu bo treba povpraševati, kani se je ta ugledna trdnjava preselila.
SVevo zneslo
Umrl je pretekle dni v Zagrebu upokojeni major Karel Cvitkovič ter je bil istotam pokopan.
V	Novem mestu, kjer je živel izza preobrata, je bil splošno uvaževana in zelo priljubljena osebnost. S svojimi velikimi izkušnjami je bil neprecenljiv svetovalec in aranžer raznih prireditev tukajšnjih kulturnih društev, ki so z njim izgubili velikega prijatelja in podpornika. Časten mu spomin!
Glasbena Malica je pričela z rednim poukom v četrtek 4. t. m. Pouk iz glasovirja, violine in drugih glasbil ter mladinskega petja se vrši v lastnih prostorih v Sokolskem domu. Priglasi se še sprejemajo: pripravljalni tečaj 30 Din, mladinsko petje 10 Din, mesečna ukovina 70 Din, vpisnina 10 Din in letna članarina 20 Din.
Meščanska šola naj bi se slednjič tudi pričela v Novem mestu. Te dni se je vršilo vpisovanje. Za I. razred se je priglasilo 29 učencev in učenk, za II. razred le osem. Ker pa se s šolo še ni pričelo, so še ti v bojazni, da obsedijo in vsak dan oblegajo pisarno šol. upravitelja z raznimi vprašanji in pojasnili. Oblast naj bi se odločila za ali proti, da bodo starši vedeli z otroci kaj početi.
Osnovna šola je spet polno zasedena, da že skoro zmanjkuje prostora. V prvih štirih razredih deške osnovne šole mora biti povsod paralelka, ker je v vsakem razredu daleč nad 50 učencev. Posebno močna sta IV. razreda, ki imata vsak po 37 učencev.
Šolski vrt in telovadnica sta ob pričetku šol. leta prav potrebna ureditve. Na vrt naj bi se že zdaj mislilo za prihodnjo pomlad. Preoral naj bi se in pripravila naj bi se ograja. Telovadnica bo potrebna opreme. Nekaj se že dela. In na oder naj se ne pozabi. Mladina ga bo e svojimi prireditvami sama plačala, ker njo vsakdo najraje gleda. Naj se na vee to ne pozabi in takoj misli na izpopolnitev.
Relief novomeške okolice je krasno izdelal učitelj Lojze Ivanetič in ga razstavil na ljubljanskem velesejmu. Šole bi si z njim lahko nabavile krasno in potrebno učilo.
Novomeški župan dr. Josip Režek se je vrnil iz Karlovih varov okrepčan in z izboljšanim zdravjem ter je spet prevzel mestne županske posle, kar vsi pozdravljajo.
Velesejem bo prihodnji teden privlekel tudi mnogo tukajšnje mladine v Ljubljano. Višji razredi osn. šol pohite na gozdno in lovsko razstavo, ki bo učiteljstvu prihranila dolga razglabljanja in razvijanja, za ponazorila so poskrbeli že drugi.
Višnja Qova
Sokolsko društvo je 8 predpripravami za nastop in prireditev dne 7. t. m. končalo in upa, da bo tudi vreme še ta čas tako stanovitno kakor do sedaj. Predpoldne nameravamo napraviti pešizlet k razvalinam gradu višnjegorskih vitezev s predavanjem o zgodovini, ki ga bo vodil sodnik brat Rus. Izletniki bodo obiskali tudi razgledne točke, raz katerih se vidi okolica do Stične in Radohove vasi. Ako bo prav lepo vreme, se bodo videli od tu tudi naši gorski velikani. Po povratku bo koncert na trgu pred šolo. Pri popoldanskih vlakih bo sprejem bratov, sester in gostov z godbo. Na to nastop, ki mu sledi zabava s plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Za vse dobrote bo tudi najizdatnejše preskrbljeno. Gotovo bo obisk povoljen, saj so se prijavili poset-niki iz vseh krajev Gorenjske, Dolenjske in Notranjske. Vsak ima polovično vožnjo po železnici. Pri izhodni postaji kupi celo vozovnico, ki velja, 8 potrdilom tukajšnjega društva o udeležbi, tudi za nazaj.
‘Ribnica
Premovanje plemenskih bikov, krav in telic črnosive pasme je bilo v četrtek 4. t. m. dopoldan v Ribnici pri Cenetu. Ribničani so pripeljali od vseh strani zelo mnogo lepe živine. Najlepše živali so odlikovali. Gospodarji so dobili nagrade.
Ne bodimo, zadnji! Vsepovsod postavljajo spomenike v vojni padlim sinovom in očetom. Tako ga bodo v nedeljo odkrili tudi v Dobrepoljah. Ali Ribničani res niso v vojni izgubili nikogar, ki jim je bil drag in katerega spominu bi se bilo treba oddolžiti? Ali res ne premoremo toliko, da bi vsem onim, ki so dali življenje za nas, postavili vsaj skromen spomenik in jim tako izkazali našo hvaležnost. O vem, vsak bi rad nekaj žrtvoval zato, samo nikogar ni, ki bi podvzel to akcijo.
V	Beograd je odpotovalo, da se udeleže proslave ob priliki zamenjave polkovnih zastav, mnogo Ribničanov.
KvanJ
Začetek poslovanja dečjega dispanzerja v Kru-nju. Poslovanje dečjega dispanzerja s posvetovalnico za matere in dojenčke v Kranju (glavni trg, Štempiharjeva hiša, I. nadstropje) prične v četrtek, dne 11. septembra ob 14. uri popoldne. V delokrog dečjega dispanzerja v Kranju spadajo občine: Kranj, Predoslje, Stražišče, Hrastje, Naklo. Sv. Jošt in Šenčur. Dečji dispanzer vrši dvojno delo: 1. zdravi v polikliniki ambulantno brezplačno vse bolne dojenčke in malo deco predšolske dobe, za katere ni nihče obvezan ali za katere obvezanec ne more trpeti stroškov za potrebno ambulatno preiskavo in zdravljenje (torej siromašno deco). Začetek ordinacije L dečji poliklinili v četrtek, 11. septembra od 14. uri popoldne. Nadalje se bodo vršile v početku te ordinacije vsak torek od pol 11. do pol 12. ure (kasneje od pol 8. do pol 12. ure) in v četrtek od 14. do 18. ure. 2. vodi posvetovalnico za matere in dojenčke, kjer se sprejemajo ambulantno le zdravi dojenčki in mala deca z materami brez razlike materijalnega in socialnega stanja (torej vse brezplačno) zaradi nadzorstva, nege, prehrane, razvojnega in splošnozdravstvenega stanja dece, kakor tudi zaradi socialnih in higijenskih nasvetov za vzgojo dece. V posvetovalnici za matere in dojenčke se ne sprejemajo bolni otroci in v njej se ne vrši zdravljenje. Pričetek ordinacij v posvetovalnici je v petek dne 12. septembra ob 14. uri in nadalje vsak petek od 14. do 18. ure.
Kamnih
Spored proslave 10-letnice SK Diska v Domžalah. Disk proslavi svojo 10-letnico z nogometnimi, kolesarskimi in lahkoatletskimi prireditvami v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. in ne 7. in 8. t m. kakor smo včeraj pomotoma poročali. V soboto popoldne ob 16'30 se vrši nogmetna tekma med rezervo Diska in SK Olimpijo iz Ljubljane. Ob 20. uri bakljada z godbo po trgu in slavnostni nagovor. V nedeljo ob 9. uri slavnostno zborovanje v Godbenem domu. Ob 10. uri začetek velike medklubske kolesarske dirke. Ob 13. uri na igrišču lahkoatletske prireditve in ob 14. uri prva podeželska mednarodna tekma med Villacher Sportvcreinom iz Beljaka in prvim moštvom Diska. Po tekmi velika eportna veselica na vrtu ge. Slokarjeve.
Gasilsko slavje na Homcu. Agilno gasilsko društvo na Homcu priredi v nedeljo 7. septembra veliko gasilsko slavje z blagoslovitvijo nove brizgalne. Ob 2. uri je zbirališče pred šolo odkoder se poda sprevod skozi vas k znamenju, kjer bo pozdravni nagovor in nato blagoslovitev brizgalne. Po slovesnosti velika ljudska veselica na vrtu gostilne Repanšek z bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Sodeluje priznana Mengeška godba. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov pri nakupu nove brizgalne.
Stavbeno gibanje. Tudi v Kamniku je letos stavbeno gibanje precej živahno. Ne sicer v mestu, pač pa v okolici, kjer podjetni uradniki in delavci grade lične enodružinske hišice. V zadnjih treh letih se je v Kamniku več sezidalo kakor prej v tridesetih. V tem kratkem času se je naše mesto povečalo za 26 hiš. Največ se zida južno od kolodvora med cestama, ki peljeta v Mengeš in Domžale. Na kompleksu 800X500 m je danes dograjenih ali v gradnji 21 hiš. Hiše — Človek bi jim rekel skoro vile
—	pa se grade brez vsakršnega reda. Ker je pričakovati, da se bo ta prostor v doglednem času ves zazidal, bi bilo nujno potrebno, da si mestna občina preskrbi njegov regulacijski načrt. V tem načrtu naj se vpoštevajo že obstoječe ceste in določijo nove, pri čemer se
Spričevala
zdravniških kapacitet potrjujejo
vsestransko zdravilno
MINERALNO VODO
mora v prvi vrsti ozirati na že zgrajene hiše. Tak načrt je potreben ne le iz praktičnih, ampak tudi iz estetskih razlogov, ker ni vseeno ali so ceste ravne ali dvakrat zavite. To pride do izraza zlasti pri poznejši eventuealni kanalizaciji ali napeljavi elektrike, pa tudi lice Kamnika bo s tem mnogo pridobilo, ker bodo stale hiše v lepih vrstah sredi cvetočih vrtov, ne pa razmetane okrog brez vsakega pravega reda. Gradnja na tem prostoru je nekoliko otežkočena radi pomanjkanja vode. Ker na napeljavo vodovoda v tako daljavo ni misliti, se morajo graditi 15 m in več globoki vodnjaki.
V mestu samem pa že dolgo ni nihče zidal. Izjema je tovarnar g. Knaflič, ki neprenehoma gradi in povečuje svoje tovarne za usnje. V predmestjih ni opažati prevelike podjetnosti. Na Grabnu pred državno smodnišnioo so nastale v zadnjem času 8 nove hiše, na Šutni pa
7.	V Novem trgu je odvetnik dr. Benkovič prezidal hišo št. 20 v lepo vilo, v Podgori pa je gostilničar g. Pirnat dokončal svojo hišo. Okoliške vasi ne zaostajajo prav nič za Kamnikom.
V Mekinjah, v Podgorju in na Perovem raste iz tal vedno več novih hiš.. Kljub temu pa v Kamniku še vedno primanjkuje stanovanj.
(SofeoZsivc
Osrednji zavod za telesno vzgojo v Varšavi
Osrednji zavod za telesno vzgojo v Varšavi združuje pod skupnim vodstvom vojaško šolo za telesno vzgojo in državno visoko šolo za telesno vzgojo. Študijska doba traja za civilne slušatelje 4 semestre pri 36 tedenskih urah. Razen tega se vrše še večmesečni kurzi, kakor tudi počitniški kurzi. Predavanja obsegajo te predmete: anatomija in nauk o gibanju, antropologija, biologija in biometrija, psihologija, organizacija telesne vzgoje, zdravstvena telovadba in masaža, splošna in šolska higijena, higijena telesnih vaj, prva pomoč, skautstvo in vojaške in-štrukcije, teorija in zgodovina telesne vzgoje in športa. Praktične vaje se vrše v teh strokah: telovadba, lahka atletika, igre, plavanje, metodika telesnih vaj, borenje, mačevanje, ritmika, plesi, smučanje, veslanje, kolesarenje in streljanje.
V	prošlem šolskem letu je bilo vpisanih 66 slušateljev in 57 slušateljic. Ravnatelj tega zavoda je Ladislav Osmoseki.
*
Uspel sokolski nastop. V nedeljo 31. VIII. popoldne se je vršil v Št. Pavlu pri Preboldu zelo posrečen sokolski nastop, ki ga je priredilo domače sokolsko društvo na letnem telovadišču. Prireditev se je pričela ob 15. uri in je privabila izredno veliko število občinstva. Na sporedu je bilo 10 telovadnih točk. Sodelovalo je 194 telovadcev in telovadk, med njimi pri prostih vajah 56 članov in 28 članic. Zlasti eta ugajala nastopa moškega naraščaja z Gomilskega 8 prostimi vajami in moške dece z Gomilskega a skupinskimi vajami pod vodstvom šolskega upravitelja br. Šege. Naraščaj je nastopil tudi na orodju, razen tega pa še vzorna vrsta in dve vrsti posebej na orodju. Zaključek so tvorile lepo izvedene proste vaje domačih članov. Pri prireditvi so sodelovala Sokolska društva Braslovče, Celje, Laško, Polzela, Št. Pavel, Št. Peter, Vransko, Zagorje in Žalec. Pred koncem telovadbe je spregovoril župni delegat br. dr. Mejak iz Celja o pomenu in nalogah Sokolstva in o sedanjem stanju sokolskega pokre-ta v celjski župi. Telovadne točke je spremljala znana rudarska godba iz Trbovelj. Prireditev je i moralno i gmotno zelo dobro uspela, kar je vrlim bratom in sestram v Št. Pavlu največje zadoščenje.
‘Radie
LJUBLJANA, sobota, 6. septembra. 12-30 Plošče. 13'00 Časovna napoved, borza, plošče. 13 30 Iz današnjih dnevnikov. 18-30 Koncert radio orkestra. 19-30 Tedenski pregled. 20 00 Prenoe iz Beograda. 22-00 Časovna napoved in poročila. 22-15 Prenos z Bleda (Erich Herse). 23'0C Napoved programa za naslednji dan.
BEOGRAD, sobota, 6. septembra. 0-00 Prenos službe božje iz Saborne cerkve. 1000 Prenos parade iz Banjice. 12-30 Opoldanski koncert orkestra. 1330 Dnevne vesti. 16-30 Mladinska ura. 17 05 Popoldanski koncert radio kvarteta. 17 30 Koncert mladinskega zbora. 18'00 Koncert zabavne glasbe. 19-30 Zdravstvena ura. 20 00 Prenos opere iz beograjskega narodnega gledališča, v pavzi okrog 21-30 čas in dnevne vesti, nato koncert balalajka orkestra.
ZAGREB, sobota, 6. septembra. 12'20 Nasveti za kuhinjo. 12-30 Opoldanski koncert na plošče. 13-30 Dnevne vesti. 20-15 Kulturne in društvene vesti. 2030 Prenos iz Beograda. 22 30 Dnevne vesti in vreme. 22-40 Plesna glasba.
■ v. :r
y"
Razpis gledališkega abonmaja za sezono 1930-31
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1930.-31. gledališki abonma. Denarne ugodnosti abonmaja so splošno priznane in upamo se trditi, da ravno te ugodnosti omogočajo marsikateremu ljubitelju Narodnega gledališča poset predstav. V podrobnostih si dovoljujemo navesti sledeče:
A)	Repertoar Narodnega gledališča Dramski repertoar bodoče sezone, ki se otvori v sredo dne 1. oktobra s Shakespeare-jevo komedijo »Sen kresne noči«, sloni predvsem na nekaterih delih svetovne literature, ki po veliki večini še niso bila vprizorjena na našem odru in obsegajo starejšo, kakor tudi povojno dramsko literaturo. Poleg te Shakespeare-jeve komedije se pripravlja za začetek sezone: Schiller: »Razbojniki«, Leonid Andrejev: »Mla-doletje«, ter drami dveh slovenskih avtorjev: Leskovec: »Kraljična Haris« in Šnuderl: »Pravljica o rajski ptici«. V nadaljnem bo drama črpala svoj repertoar iz naslednjih del: Jugoslovanski avtorji: Zupančič: »Veronika De-seniška«, Pregelj: »Ljubljanski študentje«, Grum: »Dogodek v mestu Gogi«, Krleža: »Glembajevi«, Begovič: »Amerikanska jahta«, Nušič: »Gospa ministrica«. Ruski avtorji: Gribojedov: »Gor-J6 od uma«, Dostojevski: »Bratje Karamazovi«, Čehov: »Tri sestre«, Tolstoj A.: »Serija A
00000	1«. Češki avtorji: Hiebert: »Irena«, Scheinpflugova: »Ubiti«, Bohuslav: »Stanovanje za lepe dame«. Poljski avtorji: Nalkovska: »Dom ženil«. Bolgarski avtor: Hostov: »Go-ljemanov«. Jevrejski avtor: Šalom Asch: »Bog osvete«. Francoski avtorji: Balzac: »Mercadet«, Armont & Gerbidon: »Ljubavna pustolovščina«. Angleški avtor: Galsworthy: »Beg«. Nemški avtorji: Zuckmayer: »Cirkus Knie«, Hoffmannsthal: »Jedermann«, Schnitzler: »Zeleni kakaduj«, Nestroy: »Kampi«. Svoja dela so obljubili tudi drugi slovenski pisatelji. Tudi ta dela se bodo vprizorila v tej sezoni, — ako bodo sprejeta v repertoar.
Posebnih sprememb v dramskem ansamblu ni bilo. Drami je ostal skoro neokrnjen ves dramski ansambl, katerega resno in umetniško stremljenje je splošno priznano. Ponovno je postal naš član Josip Gradiš-Daneš, do sedaj član Narodnega gledališča v Mariboru.
Opera. Slovenska opera si je izbrala za novo sezono sledeča dela: Iz jugoslovanske literature: P. Konjovič: »Koštana«, dr. B. Širo-la: »Neobični svatovi«, M. Bravničar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, L. Šafranek-Kavič: »Hasanaginica«. Iz ostale slovanske literature: A. Borodin: »Knez Igor«, N. Rimski j-Korzakov: »Snegulčica«, J. Weinberger: »Švanda dudak«. Iz nemške literature: R. Strauss: »Kavalir z rožo«, Fr. Schreker: »Daljni zvok«, K. Weill: »Car se fotografira«, R. Wagner: »Lohengrin« in »Valkira«, A. Lor-tzing: »Car in tesar«. Iz francoske literature: G. Charpentier: »Luiza«, M. Delannoy: »Damski tekač«. Iz italijanske literature: G. Verdi: »Moč usode«, G. Puccini: »Tu-randot«. Poleg teh del se bodo vprizarjale reprize najzanimivejših in najboljših del, ki so bila na repertoarju poslednjih sezon in ki tvorijo stalni repertoar vseh pomembnejših odrov.
Naši operi je povečini ostal ohranjen ves odlični lanski operni ansambel. Kot stalna gosta bosta nastopala tenorist Marij Šimenc in basist Josip Križaj. Zbor in orkestar pa sta deloma povečana.
Opereta. Na novo se bodo naštudirala dela:
I.	Tijardovič: »Mala Floramye«, K. Millocker: »Dijak prosjak«, J. Strauss: »Vesela vojna«, E. Audran: »Maskota«, R. Benatzky: »Trije mušketirji«.
Inscenacija je poverjena Vasiliju Uljaniščevu, Vaclavu Skružnemu starejšemu in drugim domačim umetnikom.
B)	Cene abonmaja.
Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih in sicer prvi obrok takoj pri
vpisu, vsak nadaljni obrok pa mesečno vsaj do
14.	dne vsakega meseca. Gledališka uprava dovoljuje vsem državnim in samoupravnim uradnikom tudi v letošnji sezoni pri podpisu abonmaja poseben popust.
Loža v partnerju št. 1—6 za polno vplačani abonma 8 obrokov po 400 Din, za uradniški abonma, 8 obrokov po 345 Din; loža v I. redu 1—5 500 Din, 390 Din; v I. redu 8—9 588 Din, 475 Din; v II. redu 1-4 250 Din, 200 Din; v
II.	redu 5-6 288 Din, 225 Din.
Parterni sedeži: I. vrste: za polno vplačani abonma, 8 obrokov po 130 Din, za uradniški abonma 100 Din; II.—III. 115 Din, 90 Din; IV. do VI. 110 Din, 85 Din; VII.—IX. 105 Din, 80 Din; X.-XI. 95 Din, 75 Din.
Balkonski sedeži: I. vrste: za polno vplačani abonma, 8 obrokov po 108 Din, za uradniški abonma 80 Din; II. 75 Din, 55 Din; III. 62 Din, 40 Din.
Galerijski sedeži: I. vrste: za polno vplačani abonma, 8 obrokov po 50 Din, za uradniški abonma, 8 obrokov po 38 Din, II.—III. 40 Din, 30 Din; IV.-V. 30 Din, 23 Din.
Uprava izrečno izjavlja, da razen abonmajev ne bo nobeni uradniški skupini dovolila kakih posebnih popustov od dnevnih cen, zato vabi vse p. n. uradnike, da se poslužijo razpisa abonmaja, ki je izredno ugoden.
Abonmaji se bodo sprejemali v veži dramskega gledališča od torka 9. septembra dalje. Lanskim abonentom so rezerviranji njihovi sedeži od torka do četrtka 11. t. m. Novi abonenti se sprejemajo takoj in sicer od torka do Četrtka na sedeže, ki v lanski sezoni niso bili abonirani, od petka 12. t. m. do srede 17. t. m. pa sploh na sedeže, ki so v gledališču na razpolago.
Priglasi za abonma se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoludne.
Za letošnjo sezono je razpisanih pet abonmajev: A, B, C, D in E. Vsak abonent dobi v teku sezone 38 predstav in sicer 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Začetek ob 20. uri zvečer.
OPERA
V	soboto dne 6. t. m. se poje v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika slavnostna predstava »Hasanaginica« z go. Thierry, gg. Križajem, Vičarjem, Grbo, go. Ribičevo in Španovo v večjih partijah. Dirigent ravnatelj Polič. Opera se "poje pri znižanih ljudskih cenah
'DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer. Opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev Lipaho-ve izvirne komedije »Glavni dobitek«, ki bo v običajni zasedbi v ljubljanski drami. Začetek točno ob 20. uri. Drama je izvrstna izvirna komedija, ki se je pri občinstvu koncem lanske sezone zelo priljubila in zato upravičeno pričakujemo dober poset. Cene znižane dramske.
7. septembra, nedelja: ob 16. url: Skrivnost sv.
maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa.
8. septembra, pondeljek: ob 20. uri: Skrivnost
sv. maše. Izven. Ob priliki misijonskega kongresa.
Grofica Marica. Namesto z Aido smo bili osrečeni zopet z opereto. Marica je res ena najboljših operet, vendar bo treba paziti, da se v bodoče popravijo ali odpravijo režijski nedostatki, ki mejijo pri Marici že na nemarnost. Deca (v prvem dejanju) raste v dopadenju pri Bogu in pri ljudeh in so med njo že kake tri stgsite frajle. To so postale tisti čas, ko je gospod režiser spal spanje pravičnega. Tudi se je pri njih razvil že čut za samostojnost, zlasti v ritmu in v intonaciji. Ta ansamblček malih je bil na odru pravcati glas vpijočega v puščavi: »Prosimo skušenj!«
No, bilo bi še marsikaj, toda — kaj pa naj pišem prihodnjič?	Slavko	Osterc.
Gledališka kriza na Japonskem. Japonska gledališča je poplava zvočnih filmov, zlasti ameriških, potisnila v akutno krizo. Socialni položaj igralcev je brezupen, posamezna velika, ugledna gledališča pa se pretvarjajo v kinodvorane, tako tudi komorno gledališče Tsukiji v Tokiju, ki je marljivo gojilo moderen evropski program.
^ofovanje ra« SpIIzberge'
Nordkap, 20. avgusta.'
TromsS — Spitzbergi — Nordkap.
V	Tronisd smo dospeli v četrtek 14. avgusta ob 8. uri zvečer. Ker vsled velikosti naša ladja ni mogla zasidrati se v luki, je obstala zunaj na odprtem morju in so nas v rešilnih čolnih zvozili na suho.
Tromso je največje mesto v severni.Norveški, ima 12.000 prebivalcev in je sedež luteranskega škofa. Vendar ima tudi peščica katoličanov svojo cerkev. Prebivalci so večinoma ribiči in lovci belih medvedov in kitov ter veljajo kot najboljši mornarji v ledenem morju. Navadno opremijo vse polarne ekspedicije tu svoje ladje. Od tu se izvaža ves polarni plen; kože severnih medvedov, jelenov in morskih psov, zobe mroža, ribe, tran in guano polarnih ptic.
V	mestu je tudi muzej polarne favne. Najinte-resantnejše je okostje nekega kita, ki meri 24 m. Od recentnih živali je kit največja zverina na zemlji, odnosno v morju. V Troms5-u smo srečali tudi par Laponcev v slikovitih rdečkastih narodnih nošah.
Okoli polnoči smo bili že vsi na ladji in nato Je »Olivia« krenila na širno Severno ledeno morje, proti našemu cilju, na mejo večnega ledu.
Naplavljeni ledeni bloki
Ko smo se proti jutru v petek 15. avgusta zbudili v svojih kajutah, je zunaj deževalo in morje je bilo dokaj razburkano. Nevihta se je stopnjevala in kmalu nato so se pričeli oglašati prvi bolniki. Ker se morje le ni hotelo poleči, je v par urah ležalo nekaj stotin pot-.nikov v svojih posteljah vsak pred svojo »Brechschalo«. Ostali pa so se večinoma na-ginjali čez krov in »sitili ribe z vsebino svojega želodca.« Le malo je bilo takih junakov, ki so se vsemu temu smejali. Vsa ladja Je
*	Ker je to pismo odšlo s poštnim parnikom, je dospelo v Ljubljano kasneje, ko v Hamburgu poznejše oddano pismo. Vsled tega smo zadnje poročilo z zanimivega potovanja Ljubljančanov na Spitzberge priobčili preje, ko to predzadnje. — Uredništvo.
izgledala kakor bolnišnica. Vihar je trajal cel dan in še celo noč ter je šele drugo jutro v soboto ponehal. Tudi meni ni morje prizaneslo. Zjutraj sem izbruhal, kar je ostalo še od prejšnje večerje, nato ležal ves dan napol mrtev v svoji koji, kakor mornarji pravijo postelji na ladji. Ves dan nisem niti pokusil niti popil najmanjše stvari. Nekateri pravijo, da je bolje imeti prazen želodec, drugi zopet, če se človek naje. Mislim, da niti eno niti drugo ne pomaga mnogo. Najbolje jo je pihnil moj ljubljanski sopotnik. Vzel je neko spalno sredstvo in spal nepretrgoma 36 ur kakor jež. Ko se je morje pomirilo, so ga zbudili in ljubljanska srajca se je nato celi ladji s kapitanom vred smejala.
V	soboto 16. avgusta proti jutru, ko se je morje pomirilo in nebo nekoliko razvedrilo, smo opazili na svoji desni strani, vendar daleč na meji horizonta, nekaj suhi zemlji podobnega. Bill so to prvi vrhovi Spitzbergov, vendar naš cilj je bil še daleč na severu, na meji večnega ledu, ali kakor se je ladijski župnik izrazil, na meji smrti in življenja. Rečeno nam je bilo, da dosežemo polarni led že v soboto zvečer okoli 11. ure. Ker pa je bila letos mila zima, se je le-ta umaknil par stotin kilometrov nazaj proti severnemu polu. Dosegli smo ga šele v nedeljo 17. avgusta ob 8. uri zjutraj. Že nekoliko prej smo opazovali na severni strani horizonta belo svetlo črto in kmalu nato so se pojavili prvi obrisi ledenih gor ali Eisbergov.
Ko so se pojavili okoli ladje prve ledene ploščice, je kapitan zaukazal »stop«. Iz varnostnih ozirov se je kapitan približal z ladjo pravemu »Packeis-u« le na 1 km razdalje. Naj bi se nam pripetila ista nesreča kakor »Tita-nicu«, kdo bi nas rešil na tej poziciji? Bill smo točno na 81° sev. širine in 4° 12' vzhodne dolžine. Poleg tega je temperatura morja znašala 0* C stopinj, temperatura zraka le 4° C. Kdor bi se morda rešil	na led,	bi	sigurno
zmrznil. Samo ob sebi	je	umevno,	da	je	vsak
oblekel najtopleje, kar	je	imel.
S suknjami čez vrat	in	kapami	preko	ušes
smo šklepetali na krovu v burji in vendar srečni, da moremo gledati v strašno brezkončno ledeno puščavo. Nato se je ladja obrnila in naš naslednji cilj so bili ledeniki na Spitz-bergih, ki smo jih dosegli še isti dan, to je v nedeljo popoldne ob 6. uri.
Že na poti iz Troms5-e smo opazili, da je »ponoči noč izginila«. O »polnoči« je bilo svetlo kakor podnevi. Torej je »dan« trajal »cel dan«. Prispeli smo v kraje, kjer solnce poleti nikoli ne zaide. Vendar nismo bili tako srečni, da bi solnčno »šajbo« videli tudi o polnoči. Nebo je namreč bilo na severni strani oblačno in kjer bi morali videti solnce, smo videli le razžarjene robove oblakov in refleks svetlobe v morju. Bilo je tako svetlo, kakor pri nas poleti ob 5. uri popoldan pri oblačnem dnevu. No, bili smo pa tudi s tem zadovoljni.
Na .potu nazaj na Spitzberge se nam je nudila krasna slika. Še precej daleč, sedaj na naši levi strani ladje, smo opazili čredo kitov. Kite same nismo videli, vendar smo dovolj razločno videli vodene curke, ki so jih kiti brizgali nekaj metrov nad vodno površino. V bližino ladje se je priklatil tudi en morski pes, a Je hitro prestrašen izginil pod morsko površino. Morskih zverin Je sedaj v teh krajih zelo malo. Požrešni lovci so jih kaj kmalu pregnali ali celo iztrebili. Različnih morskih ptio pa je tu
mnogo; cele jate plavajo po morju, predvsem v bližini Spitzbergov.
Ko smo do teh prispeli, se je ladja zasidrala najprej v zalivu »Magdalena«. Zaliv je okoli in okoli obdan s špičastimi vrhovi, kakor vsi ostali zalivi. Sploh je vse, kar se dviga na tej zemlji proti nebu, ostro, strmo in špičasto. Odtod so ti otoki dobili ime »Spitzbergen«. Urad-
nes se vidijo grobovi in razmetane kosti. Pač žalosten dokument človeške požrešnosti in nenasitnosti. V zaliv se izliva več ledenikov in na enega izmed teh smo se tudi povzpeli. Kaj dobro so mi prišle »gojzerce«, ki sem jih v Ljubljani zapokal. Škoda, da smo imeli na razpolago le 3 ure, drugače bi se pozpeli na enega izmed vrhov.
no se po norveško imenujejo »Svalbard« ali dežela hladne obali. Teren je iz gnajsa in ker vladajo tu velike temperaturne diference, kmalu razpoka.
Zopet so nas na suho zvozili z rešilnimi čolni in izkrcali smo se na takozvanem »polotoku grobov«. Priložena slika prikazuje to grobišče. Ko je Holandec Barent leta 1556. odkril te otoke, se je kaj kmalu razširila novica o njih bogastvu na medvedih, kitih in ostalih zverinah, ki dajejo dobro meso, mnogo masti, predvsem pa dragocene kože. Ker so bili otoki brez gospodarja, so prihajali semkaj na lov lovci različnih narodnosti: Norvežani, Danci, Islandci, Holandci i. dr. Vsled požrešnosti in »fovšije« so se večkrat med seboj stepli. V Magdalena zalivu se je enkrat vršila cela bitka. Padle lovce so na licu mesta za silo zagrebli, odnosno pokrili s kamenjem. In še da-
Ker smo dospeli do polarnega ledu 10 ur kasneje kakor je bilo prvotno rečeno, ni bilo časa, da bi se ustavili tudi v Kraljevem zalivu, kjer se nahaja premogolcop in Zeppelinov hangar. Ladja je nato zaokrenila v zaliv Tempel, imenovan po gori, ki se kakor tempel vzdiguj« nad zalivom. Ker pa je bilo v zalivu preveč »Treib-eisa«, to so ledene plošče, ki plavajo po morski površini, in morje precej razburkano, ni nas hotel kapitan izkrcati. Bal se je, da bi se ne pripetila kakšna nesreča pri toliki množini ljudi. Prav je imel. Saj je polovica pot-nikov dam in gospodičen in končno so si vsi ledeniki podobni. Tudi Zeleni zaliv smo sl ogledali le z ladje ven, kjer se nahaja tudi premogokop in radio-postaja.
Nato je ladja odplula proti jugu in smo danes v torek predpoldne pasirali Medvedji otok Jutri zjutraj ob 5. uri dospemo na Nordkap.
Zasiave in njihov pomen
Yelil<a sla vnosi v Beogradu - Zastfave v starih {asih - Simboličen
pomen zastav
Danes 6. t. m. bodo v Beogradu na obširnem vojaškem vežbališču na kar najbolj slavnosten način vsi oddelki naše armade izročali svoje stare zastave, prejeli pa bodo nove, ki naj tudi na zunaj kažejo edinstvenost naše hrabre, narodne jugoslovanske armade.
Beograd je že več dni slavnostno in praznično razpoložen. Po ulicah se pozdravljajo stari borci, ki so z ogromnimi napori in 8 svojo krvjo ustvarili to, kar imamo danes. Na kolodvor prihaja vlak za vlakom, ki vozijo iz vseh strani države večje in manjše vojaške oddelke vseh vrst v Beograd, kjer se bodo danes udeležili velikih svečanosti, prihajajo pa tudi zastopniki nam prijateljskih držav. Na svečanostih bodo sodelovale vse vrste orožja.
V	četrtek in petek so že čete nastopile za poskus k veliki paradi, danes pa bodo svečanosti dosegle svoj višek.
Zastave, kakor jih poznajo danes vse armade in vse države, niso nič novega, ampak so jih rabili že stari narodi. Posebni znaki so že od nekdaj družili posebne vrste ljudi, zlasti pa vojaške oddelke. Zastava ali pa kakšen podoben znak je bil nekdaj v bojnem metežu vojaku zelo potreben, da se v spopadu niso razšli ali razgubili. Zastavonoša je bil središče čete in na zastavo se je vse oziralo. Dokler je bila zastava še v trdnih, domačih rokah, vojak ni obupal, ampak se je boril z vso silo, da očuva skupnost. Zastava je bila namreč v prvi vrsti znak skup-
nosti in zato je dobila pri vseh narodih tako važen simboličen pomen.
Iz zgodovine vemo, kako visoko so cenili stari rimski vojaki svojega orla. Rimska »zastava« je bil namreč kovan orel, ki so ga nosili na dolgem drogu. Navadno so bili vojaški orli izdelani iz dragocene kovine. Pa tudi manjši vojaški oddelki so imeli svoje znake.
Polagoma so začeli krasiti zastave z grbi raznih držav, dežel, mest ali pa z grbi oseb, ki so vojakom zapovedovale in jih vzdržavale. Grbom so se pa kasneje pridružile še razne barve, tako da se poznajo danes zastave navadno po dvfljem: po gjbu in po sestavi barv.
Jasno je, da uživa zastava, ki nosi na sebi » vse znake skupnosti, katero predstavlja, visoko spoštovanje onih, ki žive v tej skupnosti. Kdor zastavo razžali ali zaničuje na katerikoli način, ta ne potepta in ne raztrga le brezpomembnega kosa platna, ampak razžali tistega, kogar zastava predstavlja, in ravno iz najnovejše dobe poznamo dosti slučajev, ko je razžaljenje zastave te ali one države ali naroda do malega pripeljalo do vojne!
Od danes naprej bodo imeli naši vojaški oddelki enotne zastave s skupnimi simboli našega edinstva. Na ta način bo naša armada edinstvena tudi na zunaj, kakor je bila doslej že na znotraj. Kakor jo na znotraj prešinja enoten duh patrijotizma in ljubezni do domovine, tako bodo nove zastave kazale našo notranjo skupnost tudi na zunaj: Kjer smo — eno smo!
Krvavi nemiri v Pesti.
Dne I. septembra so priredili brezposelni in gladni ljudje v Budimpešti velike demonstracije, ki jih je vodila ogrska socialnodcmokratična stranka. Gladni ljudje so začeli tudi ropati in pleniti, da je policija s pomočjo vojaštva komaj napravila red. V pouličnih bojih je bilo dosti ljudi ubitih in ranjenih. — Naša slika nam kaže nastop policije peš in na konjih proti množici.
V	hribih v bližini Newyorka ima Jack Diamond hišico, o kateri trde, da je pravcata trdnjava, toliko orožja je v njej. Jack pa trdi, da so na vse take govorice o njegovi hiši prazne čenče. V hišo prihajajo k njemu le nekateri prijatelji na obisk. Ali je to res ali ne, se ne ve; v njegovi hiši v Brooklynu je namreč policija res odkrila veliko zalogo orožja ...
Eden izmed obeh časnikarjev je omenil krčmarja Westerna, ki ga je Diamond baje umoril, ker ni hotel od njega kupiti tihotapljenega alkohola. Jaok pa je odgovoril: »To so bedarije. Jaz tega imena sploh ne poznam I«
Posebno čiste vesti pa Jaok Diamond menda le nima, kajti drugemu časnikarju je nekaj namignil, iz česar bi se dalo sklepati, da moža le ni sama gola dn čista nedolžnost. Veseli ga, da je policijo in -druge ljudi že tolikokrat potegnil, naglaša pa vedno, da noče in ne želi nikomur nič hudega. Z Jackom bodo torej oblasti imele še lepe težave, kajti podoba je, da tudi časnikarjem ni povedal resnice.
Jack Diamond se je izkrcal v Antwerpenu, pot pa je nadaljeval do Aachena, kjer ga je sedaj prijela nemška policija.
Bojne igre »coirboyev«
Zapadni del Zedinjenih držav je še razmeroma malo obljuden. Tam se razprostirajo še danes ogromni pašniki, na pašnikih pa so edini gospodje »kravji pastirji« — cowboy-i (reci: kavboj).
Ameriški kravji pastirji 60 navadno trdnih in krepkih postav. Vsi so neprekosljivi jezdeci, odlični strelci in znajo izvrstno metati vrv ali »ldsoc. Mi vidimo razne umetnosti ameriških kravjih pastirjev dostikrat v kinematografih. Ne smemo pa mislita, da znajo take umetnosti le nekateri kravji pastirja, ampak jih znajo prav vsi.
Na svojo spretnost je vsak kravji pastir v Ameriki silno ponosen. Da pa najdejo med seboj najboljšega, prirejajo vsako leto tekme, na katere pridejo včasih po cele dni daleč. Tekme trajajo pa teden dni. Ob enem s tekmami pa prirejajo tudi živinske razstave in konjske dirke. Največje zanimanje vlada seveda vedno za bojne igre (kravjih pastirjev same.
Med temi igrami je zelo priljubljen lov na teleta. Kravji pastir sedi na konju, 10 metrov pred njim pa izpuste tele. Jezdec mora tele v
1	minuti ujeti in mu po vseh pravilih zvezati noge, da se ne more nikamor ganiti. Veliki mojstri v tej bojni igri zmagajo pa tudi že v pol minute. Zgodi se pa tudi, da tele včasih uide.
Priljubljena bojna igra je tudi ježa na biku. Biki, ki že itak ne morejo trpeti na sebii nobenega bremena, so zaradi hrupa še bolj nemirni in zelo spreten mora biti človek, če se hoče držati na krepki dn uporni živali.
Dober jezdec pa mora znati na biku tudi elegantno sedeti, če hoče doseči uspeh pri gledalcih. Kravji pastir jaha na konju za bikom. Ko ga dohiti, mora skočiti s konja in biku pripeti za roge rdeč trak.
Vse bojne igre kravjih pastirjev so torej precej nevarne in prav pogosto se zgodi, da obleži tekmovalec sam v taki igri mrtev na licu mesta.
Hlajmanjša republika na sverfu
Najmanjša republika na svetu je republika San Marino, ki ni zanimiva le zaradi svojega skromnega obsega, ampak tudi zalo, ker volijo tam vsakega pol leta novega predisednika, njihov državni zbor pa šteje (JO članov (vseh prebivalcev pa je 13.000!).
Državni poslanci izvolijo iz svojih vrst 12 mož, potem izvolijo od teh 12 zopet 6 mož — tri plemenitaše in tri »navadne« ljudi — in imena teh 6 mož napišejo na listke. Listke denejo v žaro, žaro pa postavijo na oltar glavne cerkve. Otrok vleče listke in državni poglavar je tisti, čegar ime otrolc izvleče kot prvo.
Predsednik republike San Marino prejema kot plačo dohodke solnega monopola. Uradna njegova obleka je iz temnega baržuna in bogato okrašena z zlatimi pleteninami. Obleke si ne sme predsednik dati prikrojiti na svoje telo, ker je uradna obleka državna last.
San Marino pa ni le najmanjša, ampak tudi najstarejša republika, ki obstoji že skoro 2000 let. Razni sosedi so že dostikrat poskušali to malo deželico, ki meri komaj 20 kvadratnih milj, spraviti pod svojo oblast, a to se niti Napoleonu ni posrečilo.
Republika ima seveda tudi svojo armado. Armada res ni velika, ker šteje komaj nekaj sto mož, zato pa imajo vojaki najlepše in najbolj pihane uniforme.
Humor
»Zakaj pa ste ukradli kolo s pokopališča?« »Mislil sem, da je lastnik mrtev!«
nevarna (juiuiva iiicu aiiunum icvi
Znani in po vsej Ameriki zelo priljubljeni krotilec živali Evgen Scott se je dal nedavno poročiti v kletki za zveri. Poročil 6e je v mestecu Dayton-u v državi Ohio.
liako je potoval Jack Diamond v Evropo
V Aachenu je nemška policija zaprla slovitega zločinca Jacka Diamonda, ki se je bil nedavno pripeljal iz Newyorka v Evropo na odmor.
Njegovo potovanje v Evropo je bilo prav zanimivo. Najprej je prišel v Newyorku na krov nove nemške lladje »Bremen« neki »gospod Nodan«. Komaj pa je opazil, da mu na ladji pripravlja okoli 40 policajev svečan sprejem, jo je hitro popihal v drugo smer ter se ukrcal na ladji »Belgenland«, ki je last Red-Star-Ld-ne. Temnopolti dp krepki mož, kii zelo spominja na italijansko kri, se drži na ladji zelo zapeto, a vendar se kmalu vse ženske ozirajo za njimi. Vsak dan sedi do treh ali štirih zjutraj v igralnici in igra karte, kjer vedno in vedno dobiva.
Kmalu pa se je na ladji razširila vest, da »gospod Nodan« ni gospod Nodan, ampak da se za tem imenom skriva kralij tihotapcev alkohola Jaok Diamond, Ki ga newyorška policija že dolgo išče in zasleduje. Potniki moža ogledavajo od vseh strani in kar ne morejo verjeti, da je človek tako prikupne vnanjostii tak hudodelec. Mož pa res ni niti preoblečen niti maskiran, kakor sumi polioija, ampak je prav tak, kakoršen hodi okrog po ladji. Jack Diamond je sam rekel angleškemu časnikarju, da se najboljše skriva, če hodi tak okoli, kakoršen je: takrat ga policija prav gotovo ne dob:.
V Plymouthu sta prišla na krov ladje dva podjetna angleška časnikarja, ki sta izpraševala kralja tihotapcev o njegovih načrtih. Jack Diamond jima je rekel, da ne misli nikomur in nikamor pobegniti, pač pa potuje za razvedrilo in okrepitev. Njegov .želodec je bolan dn zato hoče iti v toplice v Vichy na Francoskem, kajti te toplice so mu najbolj priporočili. Zbolel je zaradi večnega preganjanja v Nc\vyorku, kjer mu policija nikdar ne da miru. Sedaj pa ima že dovolj premoženja, da si pač lahko nekoliko oddahne. Mogoče prideta za njim še njegova žena in njegov otrok, da bodo vsi skupaj ostali v Bvropi. Mogoče pojde še kedaj pogledat nazaj v Ameriko, ampak na državne stroške se ne bi rad vrnil tja.
Jacka Diiamonda silno boli obdolžitev, da ima več umorov na vesti. Njega teži samo en zločin, ki pa je pravzaprav le prestopk in ki ga je zagrešil v rami mladosti. Takrat so ga dali zaradi tiste malenkosti v poboljševalnioc
Knez Ernest Sfarhemberg,
novi in edini vodja avstrijskih Heimvvehrov. Na zadnjem občnem zboru Heimwehra na Dunaju sta odstopila oba dosedanja voditelja Heimvvehra dr. Steidle in dr. Pfriemer.
4000 kilometrov daleč po pragozdu
Prav predrzno vožnjo v malem čolniču si je dovolil po reki Amazonas mladi Anglež Strat-ford Jolly, ki se je peljal od mesta Cucezko, nekdanjega glavnega mesta Pemancev, Quito, glavno mesto republike Ecuador. Neka francoska ekspedicija, ki je hotela že prej enkrat napraviti dsto pot, se je morala vrniti, ker ni mogla preko deročih padcev. Tudi Jo;lly-a so svarili pred padci, ampak on se je vseeno odpravil na pot.
>Na pot smo se odpravili,« tako poroča Jolly, »v bližini mesta Cuczko. Tam smo najeli 5 Indijancev, katerim smo plačali po 12 dinarjev na dan, da so veslali naš skoraj 4 metre dolgi čoln do Urubainbe. To so bili divji, hudi ljudje dolgih las in poslikanih obrazov, ki so prinesli s seboj svoje loke in puščice. Njihov vodja je bil mož, ki je svojega očeta v jezi ubil. Napram nam pa so se obnašali kot dobri in nedolžni otroci, ki so s svojimi belimi zobmi trli orehe, nam pa so ponujali tudi gosenice, ki so jih imeli za največjo delikateso. Mi smo vzeli s seboj veliko daril, s katerimi smo hoteli poglavarja divjih rodov ob bregovih reke pridobiti zase. Je-dino naše orožje pa so bile naše lahke puške, s katerimi smo streljali opice in papiige, naši Indijanci so pa streljali s svojimi puščicami ribe v vodi. Ribe so pa poprej omotili s posebno omoto.
Vsako noč smo taborili kje ob vodi, ker notranjost dežele zaradi zverin ni bila posebno varna. Včasih smo jo krenili tudi v kakšno indijansko vas, prebivalci pa so navadno pred nami zbežali v kakšno hosto, ker so imeli nas, bele može, navadno za hudobne duhove. Enkrat so nas obkolili Pdso-inddjanoi, ki so bili že pred nami kupci s sužnji; mi pa smo jih pregnali, njihovega poglavarja pa srno vzeli s seboj kot talca, dokler nismo srečno prišli do reke. En dan pa smo se zamudili v vasi Givero-indijancev, ki imajo navado, da glave svojih žrtev z vročim kamenjem in s peskom osuše, posušene glave pa nosijo kasneje kot okraske za svojim pasom. Ponoči pa so nas nadlegovali martinčki, ki so sesali kri iz prstov spečih ljudi.«
in zato mu sedaj policija pripisuje še vse mogoče zločine. Kadar je v Ne\vyorku kdo umorjen, že policija prime njega, po dveb dneh pa ga mora zopet izpustiti, ker nima dokazov za njegovo krivdo. Zelo hud je tudi na časopisje, kajti ravno časopisi najbolj hujskajo policijo proti njemu, ker vedno kriče, da »mora policija nekaj narediti.«
V Aachenu je policija prijela Jacka Diamonda.
In policija ga res vselej prime. Da pa tihotapi alkohol, to priznava. To je pa samo poslovna zadeva, kajti živeti hoče vsak. Hudega pa noče nikomur nič storiti.
Jack Diamond je odpotoval v Evropo popolnoma mirno in pravi, da mu niti na misel ni prišlo, da bi ga zasledovala policija in prav začudil se je, pravi dalje, ko je opazil na ladji »Bremen« kar 40 policajev. Na pripombo angleškega časnikarja, da je angleško ministrstvo za notranje zadeve sklenilo, da mu ne bo dovolilo izkrcati se kje v Angliji, pa je Jack odgovoril: »Jaz vam tega prav nič ne zamerim. Upaim pa, da mi ne bodo branili izkrcati se kje v Evropi. V Angliji se itak nisem nameraval izkrcati. Drugemu časnikarju pa je priznal, da bi si bil Anglijo le rad ogledal.
Franjo Pavlica, Oelstykke, Dansko:
V državi blagostanja
V	dopisu s tem naslovom sem zadnjič obljubil opisati, kako gospodari danski kmet.
Za danes naj v kratkem povem le, kako se je danski kmet organiziral, ker sem mnenja, da bi brez udruženja v zadrugah mnogo ne pomenil.
Organiziranje danskega kmeta, najprej v društvih, pozneje v zadrugah, se je počelo že pred letom 1860. Vojna z Nemčijo pa je Dance še bolj prisilila, da so se hitreje združili radi plačanja vojne odškodnine. Danski državniki so uvideli, da se morejo rešiti dolgov le, če bo kmetijstvo napredovalo. Kmetijstvo pa more napredovati samo, če je kmet naobražen, če je udružen, da zamere izvesti v skupnosti potrebna dela.
Zato vidimo, da so v ornih letih začele nastajati kmetijske šole, ustanavljale ©o se poskusne kmetije in splošno se je na deželi širila prosveta. Kmalu nato pa že nastajajo zadruge za osuševanje polja in pa splošno izboljšanje zemlje. Danska je imela mnoga močvirja in precej kamenita polja. Danes je le še malokje kaka mlaka, kamenje pa skrivajo utrjene ceste in druge javne naprave. Istočasno so stopile v akcijo tudi se-menogo jske postaje, katerih uspeh je danes viden v čistih neplevelnih travnikih in prekrasnem žitu. Danski kmet,z malo izjemo tik ob morju, pozna samo umetne travnike, odnosno prehajajočo deteljo v kolobar-nem redu.
Poleg tega so skrbele zadruge za oboga-tenje zemlje s snovmi, ki slučajno eni ali drugi rastlini pirmanjkujejo. Tako ne najdete več kmeta, ki ne bi imel v svojem letnem proračunu precejšnje postavke za nabavo umetnih gnojil.
Dansko kmetijstvo je spoznalo mlekarstvo kot panogo, ki mu more donašati največ dohodkov. Treba je bilo torej dvigniti mlečnost domače krave. Začela se je izvajati mlečna kontrola v društvih ali zadrugah. Tako je n. pr. dala danska krava leta 1861. povprečno 1000 1 mleka na leto, danes daje nad 3000 1. Je seveda na tisoče in tisoče krav, ki so v mlečni vrsti od 5 do 8 tisoč 1 in celo 10.000 1 niso redke. Take krave pa niso kakšna degenerirana živina, kakor nam jo kažejo včasih nemške ilustracije v reklamne svrhe. Danski kmet ne špekulira z dobro dojnioo na izvoz v tujino, temveč obdrži jo v svojem hlevu. Ker so Dancd maslarji, je razumljivo, da so tudi pri odbirl plemenske živine polagali veliko vanžost na vzrast tolščobe v mleku.
Vse te dobrine pri govedu glede zvišanja dobrega mleka pa niso dosegli na mah, ampak je za to bilo potrebnih štirideset
let. Lahko je ponosen danski kmet, ko ti pomoli pred oči zelo stare rodovniške knjige, iz katerih se prepričaš o njegovem mnogoletnem strokovnem delovanju.
Povečanje mleka pa je rodilo vzrast mlekarskih zadrug. Danes je v vsaki občini mlekarna, in tako šteje mala Danska že 1600 zadružnih mlekarn, ki izvozijo preko svoje zveze vsak teden 3 milijone kg masla čez mejo.
V	prav tesni zvezi z mlekarstvom je tu prašičjereja, ki zavzema v izvodu drugo mesto. Na danskih kmetijah se vzreja veliko prašičev, tako n. pr. že kmetija 6 ha proda letno 25 do 30 projnikov v teži po 60 kg. Večje kmetije s 40 ha polja pa redijo do 300 prašičev za prodajo. Za krmljenje pride v poštev v glavnem posneto mleko iz mlekarne (pasterizirano) in ječmenov zdrob.
Kakor pri prodaji masla in tehtanju mleka, tako tudi pri prodaji in tehtanju prašičev ne prideta zraven niti mešetar (ni jih!) niti gospodar. Ko so prašiči dovolj težki, jih odpelje kmet v klavnico in ne da bi čakal ali oelo zapijal kupčijo, se vrne domov.
Za oddane prašiče, ki se tehtajo čisti, dobi iz zadružne klavnice obračun in denar. Kako krasen primer medsebojnega zaupanja v deželi poštenja!
Vsled vzreje okusnih projnikov so si Danci osvojili angleški trg, kamor gre danes večina njihovih prašičev. Pri izvozu so danske zadružne klavnice tako organizirale kmeta, da niti za svojo potrebo ne kolje prašičev več doma, temveč dobi vse pripravljeno, kar potrebuje, v klavniški prodajalni. Neko zadružno klavnico sem si pred tednom ogledal. Ustanovljena je bila leta 1894. s 600 člani, danes ima že nad 5000 članov. Sedaj je na Danskem že 75 zadružnih klavnic.
Kakor s prašiči, tako je tudi s perutnino in z jajci, vse gre preko zadruge na trg.
Da imajo kmetovalci še druge zadruge, kakor denarne in številna društva, je razumljivo. Na Danskem pa ni samo kmet udružen, vsi stanovi imajo svoje organizacije. Tu ne pridejo v zadrugo večji, da bi male ovirali ali celo onemogočavali pri njihovem delu, ampak zato, da pomorejo skupnemu delu. Zato pa je razumljivo, da ne more biti danski uradnik obenem tudi posestnik, trgovec in še vse drugo. Tako tudi ne more biti zastopnik kakšne kmečke organizacije trgovec, kakor ne more biti kmet član trgovske. Saj je umljivo, da tak človek ne bi mogel ščititi interesov kar treh stanov obenem.
Kdo od nas doli bi pripomnil: kako pa kandidirati potem?
Gospodarske vesti
X Zakon o banovinskem gospodarstvu. V finančnem ministrstvu je bil te dni sestavljen zakon o banovinskem gospodarstvu. Ta zakon obsega obširne predpise, s katerimi se urejujejo poedina finančna vprašanja naših banovin. Do sedaj so se banovine pri upravljanju svojega gospodarstva ravnale po državnih zakonih. V poslednjem času je urejevala posamezna finančna vprašanja. Ker pa ni obsegala vse one predpise, ki so bili potrebni, je vlada sklenila, da izda poseben zakon za upravljanje banovinskih financ.
V	pogledu preventivne kontrole, ki je bila ena izmed pomembnejših vprašanj, uvaja novi zakon princip, da se ta preventivna kontrola izvaja v minimalnem obsegu. Izvajali jo bodo organi glavne kontrole.
X Dunavska Evropa. Zadnje dni se na inicija-tivo Romunije in Češkoslovaške vodijo pogajanja o ustanovitvi zveze agrarnih in industrijskih držav ob Dunavu. Ta zveza bi se imenovala »Dunavska Evropa«. Do sedaj so dale svoj pristanek k temu načrtu Jugoslavija, Madjarska, Romunija, Češkoslovaška in Bolgarija.
X Naša trgovinska pogajanja z Avstrijo. Trgovinska pogajanja naše in avstrijske delegacije se letos sploh ne bodo več nadaljevala, temveč bodo do sklenitve nove trgovinske pogodbe veljale dosedanje odredbe in sporazumi. Sedaj na obeh straneh delajo poskuse za pripravo potrebnih predlogov, kako naj bi se spor likvidiral na ta način, da ne bi nobena od obeh zainteresiranih držav z novim stanjem, ki bi se imelo uvesti, nič ne izgubila. Zelo je verjetno, da pride do pogajanj šele meseca decembra.
X Pravilnik o kontroli grozdja in sliv. 3. sept. popoldne se je v trgovinskem ministrstvu v oddelku za kontrolo izvoza vršila konferenca pod predsedstvom načelnika tega oddelka dr. Stein-metza Sorodolskega. Te konference so se udeležili referenti trgovinskega in poljedelskega ministrstva, zastopniki zavodov za pospeševanje vinske trgovine, zastopniki glavnega zadružnega saveza, udruženje izvoznikov in trgovskih zbornic v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Novem Sadu. Na konferenci je bilo sprejeto besedilo novega pravilnika
o	kontroli kvalitete domačega grozdja. Na konferenci se je razpravljalo tudi v pravilniku glede kontrole suhih sliv in surovih sliv za pekmez. Na tej konferenci je bilo tudi sklenjeno, da ministrstvo za trgovino izdela končno besedilo pravilnika o suhih slivah in pekmezu, pravilnik o svežem sadju in o hmelju. V teku prihodnjega meseca naj bi se sklicala konferenca, ki bi pretresala besedilo teh pravilnikov.t
X Letošnja naša produkcija riža v Vardarski banovini. Žetev riža v posameznih srezih Vardar-ske banovine je srednjega donosa. Število pridelovalcev riža se stalno veča, narašča pa tudi članstvo zadruge producentov riža. Poleg opijuma se vedno bolj širi kultura bombaža in riža v Vardarski banovini. Strokovnjaki so mnenja, da po-
stane ta banovina že v doglednem času ena naših najvažnejših gospodarskih pokrajin.
X Posojilo Zetske banovine. Ban Zetske banovine general Krsta Smiljanič se v Beogradu pogaja z Državno hipotekarno banko za posojilo pol milijarde dinarjev, ki bi se potrebovalo za dela v Zetski banovini. Za to posojilo bi moralo dati jamstvo finančno ministrstvo.
X Novi vinski zakon v Nemčiji. Zunanje ministrstvo je poslalo danes poljedelskemu ministrstvu poročilo iz Berlina, da je stopil v Nemčiji 1. septembra v veljavo nov vinski zakon, s katerim se spreminja nekaj zelo važnih potreb osnovnega nemškega vinskega zakona iz leta 1909. V tem poročilu je navedeno, kako v Nemčiji produkcija vina vsako leto raste in je do sedaj zrasla od
1	milijona do 1,500.000 hi. Od te količine izvozi Nemčija povprečno 50—60.000 hi, v glavnem na Nizozemsko in v Veliko Britanijo. Kljub temu uvaža Nemčija vsako leto 50.000 hi tujih vin, največ iz Alzacije, Luxcmbourga, Italije in Francije. Z novim zakonom hoče Nemčija znižati uvoz tujih vin in zvišati proizvodnjo domačih vin, s tem, da bo sama država posvetila posebno pozornost preizkušanju trt in njih presajanju. Razen tega bo pospeševala delo vinarskih šol v vinorodnih krajih ter bo podpirala vinarske zadruge. Pridelovalci vina bodo z novim zakonom dobili svojega posebnega zastopnika v poljedelski zbornici.
Borzna poročila
dne 5. septembra 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 5. sept. Amsterdam 22-725, Berlin
13-445-13-475, Bruselj 7’8796, Budimpešta 9-8878, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9577-7-9877, London 274-13—274-93, Newyork 56-335, Pariz 221-70, Praga 167-35, Trst 294-60-296-60.
Zagreb, 5. sept. Amsterdam 22-725 bi., Dunaj 795-77-798-77, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 787-96 bi., Budimpešta 987-28—990-28, Milan 294-436—296-436, London 274-53 bi., Newyork ček 56"235—56"435, Pariz 220-50—222-50, Praga 166-95-167-75, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 5. sept. Amsterdam 22-6950—22-7550, Berlin 13-4450-13-4750, Dunaj 795-77-798-77, Budimpešta 987-28-990-28, Curih 1094-40 do 1097-40, London 274-13—274-93, Milan 294-35 do 296-35, Newyork 56-2350-56-4350, Pariz 220'76 do 222-76.
Dunaj, 5. septembra, d. Berlin 168-70, Amsterdam 285, Kopenhagen 189-40, Stockholm 190-20, Newyork 407-70, London 34-42, Pariz 27-79, Bruselj 98-75, Praga 21005, Beograd 12-4575, Bukarešta 4-2287, Budimpešta 124-04, Varšava 79355, Sofija 5-1287, Milan 37-0475, Curih 137-44.
Curih, 5. sept. Beograd 9-12875, Pariz 20-235, London 25-04875, Newyork 515-05, Bruselj 71-90, Milan 26-97, Madrid 54'35, Amsterdam 207-38, Berlin 122-80, Dunaj 72-775, Sofija 3-73, Praga
15-285, Varšava 56-75, Budimpešta 90-23.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 5. sept. Drž. papirji: 1% inv. pos. 88—88-50, voj. škoda ar. 438-25—439, vojna škoda kasa 438-25—439, voj. škoda sept., okt., nov. 438-25—439, voj. škoda dec. 438-50—439-25 (439), 4% agr. obv. 55-56, 7% Bler. pos. 86-50 do 86"875, 8% Bler. pos. 97-25—98, 7% pos. hip. 85-50—86. — Banke: Hrvatska 50 d., Pra-štediona 917-50—927"50, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 65 d., Narodna 8075—8200. — Industrije: Sečerana Osijek 310—313, Trboveljska 399—400, Slavonija 200 d., Vevče 124 d.
*
, Beograd, 5. sept. 7% inv. pos. 90-50, 4% agr. obv. 56—56-50, 7% Bler. 89-31—89-50, 6% Be-glučke obv. 77—78, Rdeči križ 51, vojna škoda 452-50—453, ultimo sept. 454-50—455, ultimo dec. 463—463-50, Narodna b. 8100—8180, Izvozna banka 725.
Dunaj, 5. septembra, d. Bankverein 17-80, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 12, Prioritete 89-05, Ruše 35-50, Trbovlje 49’25.
Žitna tržišča.
Tendenca na ljubljanskem tržišču noizpreme-njeno mlačna, brez prometa.
Novi Sad, 5. sept. Koruza : bačka srem. 115—117-50, bačka srem. ladja Dunav 117-50 do 122-50, ban. 110—112-50, ban. ladja Dunav Bega 117-50—122. — Fižol bački 390—400. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 52 vagonov, koruza 52 vagonov, moka 7 vagonov, fižol 5 vagonov. Tendenca za fižol trdna, za ostalo neizpremenjena. 6 septembra in 8. septembra je borza zaprta.
Sombor, 5. sept. Pšenica: bačka, Tisa šlep, 80 kg 160—165, bačka, okolica Sombor,
78 kg 155-160, j. ban. 79/80 kg 160-165, srem. 78/79 kg 145-150, ban. 78 kg 140-145, ban., Bega šlep, 79 kg 157-50—162-50, ban., Bega kanal, 79/80 kg 157-50—162-50, ban., Dunav šlep,
79 kg 157-50—162-50. — Oves: bački 125 do 130, sr., sl. 120-125. — Rž: bačka 100-110. Ječmen: bački 63/64 kg 105—110, bački letni 69/70 kg 150-155, baranjski 70 kg 165-170. Koruza: bačka 112-50—117-50, bačka okt. 115
do 120. — Fižol: bački 320-340, bački, beli izbrani 340—350, mešani bački 230—240. — Otrobi : bački, sremski 80—85. — Moka: bačka Og in Ogg 290-300, št. 2 260-270, št. 8 215—225, št. 6 150—160, št. 7 110—120, št. 8 95—100. — Tendenca: mirna. Promet skupno: 621 vagonov.
Budimpešta, 5. sept. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica: oktober 15-65—16-08 (15-98-15-99), marc 17-4P-17-55 (17-45-17-46). ?Ž:<<C£t\,10-10'20 (10-18—10-20), marc 11-27 l11;40-11'*1). ~ Koruza: sept.
14-92—15'12 (15-05—15-10), maj 15-05—15-30.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca mlačna, brez prometa.
Zlogovna križaljka
Besede pomenijo
Vodoravno:
1. Vulkanski izmeček; — 3. žensko ime; —. 5. prikuha; — 6. grobnica faraonov; — 7, kemične spojine amonij&ka z acilom; — 9. mesto v moravski banovini; — 11. soli ocetne kisline;
—	13. pesnitev; — 14. produkt gorenja; — 17. jugoslovanski vladar (f); — 18. vodniki; — 20. državni dohodek; — 21. dišava; — 22. kraj, kjer je Kir premagal Astiaga (550); — 24. okončina; — 25. perutnina.
Navpično:
1. Postaja Ljubljana-Zidanl most; — 2. žensko ime; — 8. otočje v Indijskem oceanu; — 4. upanje; — 7. južnoameriška rastlina; — 8. hči Jupitra in Latone; — 10. priprava v optiki: e katero merimo kot, ki ga oklepata ploskvi steklene prizme; — 12. jezero v Abesiniji; —
15.	nevarna bolezen; — 16. las; — 17. nezapo-vedan praznik; — 19. znan slap; — 21. zdravniška potrebščina; — 23. otroci.
peline
NIMAM
DNEVNO
DOBRE I
ŠOBITE DNtVNO SVEŽE PRAŽENO ir M/ Tva. BMCTCH
IlUDMNA, VOMKOV m S.
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani
se preseli v svojo novo palačo na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste — poleg glavnega kolodvora
V	torek, 9. septembra 1930
prične poslovati v novih prostorih, Vhod z vogala po glav. stopnišču v I. nadstropju
Razširjajte Jugoslovana!
Posionjska jama
Velik vokalni in orkestralni podzemski koncert
nedelja 14. septembra Znižana vstopnina in vožnja. —
Brezplačen vizum v potni list. —
Pojasnila, vstopnice, vozovnice daje Josip Zidar, Ljubljana,
Dunajska cesta 31. — Tel. 2759.
Christofov zasebni učni zavod
r Ljubljani
vpisuje za bodoče šolsko leto Je še ves mesec september vsak dan na Domobranski cesti št. 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci imajo popust. Dnevni in večerni tečaji. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra 1930. Zavod preskrbuje službe.
Kmetijski strokovnjak
dobi mesto pri strokovni propagandi za umetno gnojilo. Mesečni honorar po dogovoru. Dopisi na oglasni oddelek »Jugoslovana« pod šifro Umetno gnojilo.
Mednarodni
velesejem v Pragi
7.—14. septembra 1930
Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%> čeho-slovaška 33%> Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje:
Cehoslovaškl konzulat, Ljubljana
Aloma Company, Ljubljana, Alekandrova cesta 2
Zaključek iurnirja v Siubnianskiii Teplicah
Mladi Andr6 Lilienthal (rojen 1911. v Mo-ikvi), ki je zastopal madžarsko-franoosko-ru-
ske barve, začetkom turnirja po svoji igri ni dal slutiti, da bo resen konkurent za prvo me-»to. S srečno zmago nad Flohrom (Flohr je Imel že figuro več, pa jo je potem enostavno »pregledal) si tudi ni mnogo opomogel, Re-eedzinski in Engel sta ga elegantno porazila. Potem pa ga je spremljala bajna sreča. Proti Pircu je stal že slabše, nakar mu je ta v časovni zadregi poklonil kmeta in še v končnici opustil sigurno remis-šanso. Proti Eliskasesu je stal tik pred matom, ponudil dvakrat re-mis, Eliskases je odklonil in — istočasno spregledal trdnjavo itd. Če kvaliteta njegovih partij ni posebno visoka, pa je imel eno prednost pred vsemi, namreč velikanski optimizem, ki mu je pomagal preko vseh težav. In takega op-
cem pa je popustil in igral neverjetno slabo. — Tudi oba druga čehoslovaška mojstra Gilg in Opočensky sta dosegla s Flohrom enako število točk. Gilgov uspeh odgovarja približno njegovi faktični jakosti, izgledalo pa je nekaj časa, da bo s svojo solidno pozicijsko igro dosegel več, kajti vsi drugi so delali več napak kot on. Opočensky je izšel iz turnirja edini neporažen. To je igralec, ki ga na mednarodnih turnirjih vse premalo vpoštevajo. Manjka mu menda samo neka komponentna borbenost, kar povzroča, da mnogokrat v dobljenih pozicijah remizira in se potrudi samo proti močnejšim. Tehnično je dal najboljše partije.
Amerikanec Stoner je odnesel zadnje darilo. Ima močan kombinacijski talent, v pozicijski igri pa je slab.
Med nezmagovalci pa Je May, bratislavski
Turnir v Štubnianskih Teplicah
	Lilienthal	Pirc	Flohr	Gilg	£ M a o XL> O cu O	Stoner j	May ;	Regedzinski	Engel J	Eliskases !	Dr. Zobel	Szekely	Erdely	Končno stanje	Darilo
Lilienthal		1	1	v,	v,	1	1	0	0	1	1	1	1	9	L
Pirc	0		0	1	v,	V.	V,	1	1	Vi	1	1	1	8	II.
Flohr	0	1		1	0	1	0	1	0	1	Vi	1	0	?Vi	ra.—v.
Gilg	V.	0	0		V«	v.	V.	Vi	1	1	1	1	1	7Vi	ra.—v.
Opočensky	Vi	V.	1	v.		v,	V.	1	Vi	v.	Vi	Vi	1	7Vi	ra.—v.
Stoner	0	*/«	0	v.	v.		1	0	l	1	Vi	1	1	7	VI.
May	0	V*	1	Vi	v.	0		i	Vi	Vi	Vi	1	%	6 Vi	
Regedzinskl	1	0	0	V,	0	i	0		0	1	Vi	1	i	6	
Engel	1	0	0	0	v,	0	V«	i		0	1	0	i	5	
Eliskases	0	V.	0	0	v.	0	Vi	0	i		Vi	Vi	i	4Vi	
Dr. Zobel	0	0	v,	0	v.	V.	Vi	Vi	0	Vi		Vi	i	4Vi	
Szekely	0	0	0	0	v.	0	0	0	i	v.	Vi		Vi	3	
Erdely	0	0	1	0	0	0	V.	0	0	0	0	Vi		2	
timista običajno spremlja še 6reča. O Lilien-thalu bomo gotovo še mnogo slišali, vprašanje pa je, če	mu	bo njegova neugnanost	pripomogla do	stalnejžih večjih uspehov.
Pirc je proti koncu precej popustil, nagajala pa mu je	tudi	časovna kontrola, znak,	da	je
v zadnjem	času	premalo igral na turnirjih.
Negativna senzacija turnirja je bil predvsem Flohr, ki bi po svoji igri v zadnjem času pri-Šel za prvo mesto pred vsemi v poštev. Toda udeležba na olimpijadi in nešteti turnirji, ki Jih je v zadnjih mesesih absolviral, so ga preveč izmučili. Tako se je mogel le v nekaterih partijah koncentrirati, zlasti proti slabšem igral-
šampijon, najboljše odrezal, menda zasluženo, čeravno ima morda nekaj več znanja iz knjig in žilavosti kakor originalnih idej.Poljak lle-gedzinsld je prišel z jako velikimi ambicijami na turnir, popusti) pa je deloma radi bolehnosti,' deloma tudi, ker so njegovi nasprotniki predobro igrali. Od ostalih bi omenili Eliska-sesa, 17-letnoga avstrijskega internacijonalca, ki tudi ni pokazal vsega svojega znanja. Olimpijada in turnir v Ebensee-ju, ki ju je malo preje absolviral, sta ga preveč utrudili. Dr. Zobel je močan amater, ki ima premalo vaje.
Istočasno se je vršil še turnir za prvenstvo Slovaške. Tu je med 12 udeleženci odnesel
Rohaček (Bratislava) prvo mesto. Razen tega je bil igran še manjši glavni turnir.
Vse turnirje je jako lepo organizirala slovaška župa čehoslovaške šahovske zveze, ki ima predsednika ministra dr. Srobarja In agilnega podpredsednika ing. Webera. Ta je tudi vodil turnir. Minister Šrober je bil pri turnirju ponovno navzoč in je na zaključnem sestanku pozdravil udeležence v imenu čehoslovaške šahovske zveze.
DuhovHosti
Zbral Iv. V.
Novoporočenca iz Amerike se vozita v gondoli po Velikem Kanalu; v Benetkah kajpak, drugih Velikih Kanalov ni. Dražestna plavolasa nevesta vpraša svojega mladega, krepkega moža, ki je pravcati vzor sodobnih amerikan-skih športnikov:
»Povej mi, dragi, kje smo?«
Vzorni dečko vzame iz žepa beležnico, ki je popisana s številkami in datumi, in se poglobi v čitanje. Čez nekaj časa pravi z ljubečim glasom:
>... dvaindvajsetega ... triindvajsetega ... petindvajsetega ... petek, šestindvajsetega... to so Benetke, dragica.. .<
Neka igralka mi je dala naslednje pojasnilo, ko sem jo vprašal, zakaj se Je posvetila gledališču:
»Bila sem zaročena. Moj zaročenec je bil tako mehkega in sladkega srca kakor banana. Pogosto sva se izprehajala po cele ure. On jo molčal in me ves čas gledal z zanosom, ne da bi izpregovoril besede. Nekega dne sva sedela na neki klopci v Tivoliju že več kakor uro časa v neprestanem molku. Nato je izpregovoril:
»Draga...«
»Kaj je, dragi?« — sem odgovorila.
»Nič, draga. Samo, draga ...«
»Nadaljuj, dragi.«
»Nadaljevati? ah, draga...«
Po teh besedah sem vstala ter ga pustila na klopci in odšla.
»In niste nikdar več šli tam mimo?«
»Ne. Kajti stavim, da je še tam.«
*
Octave Mirbeau je bil nekoč povabljen na kosilo. Toda pisava prijatelja, ki ga je povabil, je bila tako nerazločna, da je Mirbeau pač uganil, da je vabljen, nikakor pa ni mogel razbrati, kdo ga vabi, kam in kdaj.
Tedaj mu šine v glavo rešilna misel. Pod njegovim stanovanjem je bila lekarna. Lekarnarji, si je dejal, imajo izvežbano oko, ker morajo razreševati zdravniške recepte, ki so še slabše pisani. Ta utegne rešiti uganko.
Nadene si klobuk, vzame s seboj pismo ter stopi v lekarno. Bil pa je malobeseden mož, zato je izročil izdelovalcu zdravilnih kroglic pismo, ne da bi kaj rekel.
Lekarnar je z izkušenim očesom preletel papir, vzel s police neko stekleničico in jo prožil Mirbeau-ju rekoč:
»Evo, gospod. Stane štiri franke s stekleničico vred.«
TISKARNA
MERKUR
KJUBL1AIA
Gregorčičeva 23
♦
liska Časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. i.Jl.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Nesmiselno
In {asu neprimerno je kupovati manufak-turno blago za gotovino zato, ker Vam mi
kreditiramo
brez vsakih formalnosti. — Poselite trgovini. Zahtevajte poinlka.
nas v
KMETIjSKA DRUŽBA V LjUBLjANI
TliHI&SKI TRG J
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in Steie nad 380 kmet. podružnic in okrog26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din In dobivajo za to brezplačno strokovni list
»KMETOVALEC«
• Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudi razne kmeti jske potrebščine
VSAK KMET MORA BITI CLAN KMETIJSKE DRUŽBE
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI SO ŽEJNI
Prišla ji je misel, da bi se vrgla nanj, da bi ga raz-grizla, da bi mu izpraskala oži. Toda čuteč, da bi s tem nepreklicno ugonobila Fortunata Chaasagne-a, je sbežala ter tekla v svojo podstrešno sobico, da odloži Elodijino oskrunjeno obleko. In tu je sama vso noč tulila od jeze in bolesti.
Ko je prišla drugi dan zopet v Luksemburg, je vdela, da so zasedli vrt žandarji, ki so podili ženske in otroke. Straže, ki so bile razvrščene po drevoredih, »o branile šetalcem občevanje z jetniki. Mlada mati, ki je prihajala vsak dan semkaj s svojim detetom v naročju, je povedala Juliji, da govore o zaroti v zaporih In da očitajo ženskam, da se shajajo na vrtu, da bi yzbunile ljudstvo na ljubo aristokratom in izdajalcem.
XXII.
Na tuilerijskem vrtu je mahoma vzrastla gora. Nebo Je brez oblakov. Maksimilijan stopa pred svojimi so-drugi v sinjem fraku in žoltih dokolenkah, v roki ima Šopek klasja, modric in maka. Povzpne se na goro in oznani ginjeni Republiki Jean Jacquesovega boga. O čistost, o sladkost, o vera, o pradavna preprostot! O solze usmiljenja! O blagodejna rosa! O milosrčnost! O bratstvo človečansko!
Zaman Se dviga brezbožnost svoje ostudno lice: Maksimilijan pograbi plamenico j zublji pogoltnejo nestvor in prikaže se Modrost, kazoč z eno roko nebo, z drugo držeč zvezdnato krono.
Na odru, ki se dviga ob tuilerijski palači, pretaka Evarist sredi ginjene množice tihe solze in hvali Boga. Pred očmi mu vstaja vek blaženosti.
In vzdihne:
»Končno bomo srečni, čisti, nedolžni, ako zločinci dopustijo.«
Zal, zločinci tega niso dopustili. Se je treba kazni; treba je preliti se potoke nečiste krvi. Tri dni po prazniku nove zveze in sprave med nebom in zemljo proglasi Konvent travensk zakon, ki odpravi z nekako grozotno dobrodušnostjo vse tradicijonalne oblike zakona, vse, kar je bilo od časov pravičnih Rimljanov zasnovano v obrambo osumljene nedolžnosti. Nič več preiskave, nič več zasliševanja, nič več prič, nič več zagovornikov: ljubezen do domovine nadomešča vse. Obtoženec, ki nosi v sebi krivdo ali nedolžnost, stopi nemo pred domoljubnega porotnika. In v tem času treba presoditi njegovo zadevo, ki je včasih težavna, često zamotana in zavita v temo. Kako sedaj soditi? Kako spoznati v enem trenutku poštenega človeka in zločinca, domoljuba in sovražnika domovine? ...
Po prvi hipni zmedi je Gamelin pojmil svoje nove dolžnosti ter se prilagodil svojim novim funkcijam. V skrajšanem postopku je spoznal pravi .».načaj nove koristne in strašne pravice, ki ji ne služijo več hermeli-nasti plašči advokatov, tehtajoč s premislekom razloge za in proti na svojih gotskih tehtnicah, ampak sankiloti, ki sodijo v patrijotičnem razsvetljenju in vidijo vse, kakor bi jim posvetil blisk. Dočim bi bili jamstva in razni varnostni ukrepi vse pogubili, je bila v nagibih poštenega srca za vse rešitev. Ravnati se je bilo treba po nagonih prirode, te dobre matere, ki se nikoli ne vara; soditi je bilo treba s srcem in Gamelin je klical manom Jeana-Jacquesa:
»Krepostni mož, 'navdahni mi z ljubeznijo do ljudi tudi gorečnost, da jih prerodim!«
Njegovi tovariši so večinoma čutili kakor on. Bili so predvsem preprostega mišljenja; in ko so bile oblike poenostavljene, so se počutili prijetno. Okrajšana pravica ji mje bila po volji. Nič jih ni več motilo v njenem pospešnem teku. Vpraševali so samo po mišljenju obtožencev in ni jim šlo v glavo, da bi utegnil kdo, ki ni
bil zloben, misliti drugače kakor on. Ker so mislili, da je v njihovih srcih resnica, modrost in najvišja dobrota, so pripisovali svojim nasprotnikom zmoto in zlo. Čutili so se močne: videli so Boga.
Boga so videli ti porotniki revolucijskega sodišča. Najvišje bitje, ki ga je pripoznaval Maksimilijan, jih je razsvetljevalo s svojim plamenom. Ljubili so, verovali so.,
Namesto zatožnega naslonjača so bili postavili širok oder, kjer je bilo prostora za petdeset oseb: sodilo se je samo Se po skupinah. Javni tožilec je združeval v isti zadevi ter dolžil kot sokrivec ljudi, ki so se često prvikrat srečali šele pred sodiščem. Tribunal je sodil s strahotno lahkoto travenskega zakona tiste namišljene jetnske zarote, ki so sledile proskripcijam dantonistov in Komune, s katerimi bo jih vezale umetne niti tenkočutne misli. Da bi se zares spoznala oba bistvena značaja zarote, ki jo je netilo zlato iz inozemstva proti Republiki, namreč neumestna zmernost in preračunana prenapetost, da bi bil v tem še viden dantonistični in hebertistični zločin, v ta namen so izbrati dve povsem nasprotni glavi, dve ženski glavi, Kamilovo vdovo, ljubeznivo Lucilo,1 n vdovo hebertista Momoro-a, boginjo enodnevnico in veselo botro. Obe sta bili zaprti radi simetrije v isti ječi, kjer sta plakali skupaj na isti kamniti klopi; radi simetrije sta šli obe na morišče. Zares preglobokoumen simbol, mojstrovina ravnovesja, ki si jo je brez dvoma domislil kak prebrisan državni pravd-nik, in radi katere so imeli silno v čislih Maksimilijana. Temu predstavitelju ljudstva so pripisovali vse srečne in nesrečne dogodke, ki so se vršili v Republiki, zakone, nravi, potek letnih časov, letine, bolezni. Zaslužena krivica, zakaj ta drobni, snažni, slabotni možiček z mačjim obrazom je imel silno moč nad ljudstvom...
*	Lucila, žena Kamila Desmoulinsa, je skušala na dan usmrtitve svojega moža (5. aprila 1794.) zanetiti vstajo med množico, a brez uspeha; bila je tudi sama prijeta in usmrčena; op. prev.
I Službene objttve
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 405/9.	2071	—2
Razglas.
o prvi pismeni ofertalni licitaciji la izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu Ministrstva za zgradbe od 20. avgusta t. 1., br. 58087 in na pdstavt 81. 86. in 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 8. marca 1910. ter njegovih sprememb odnosno spo-polnitev za prevzem in izvršitev regulacijskih del na Ljubljanici v Ljubljani In sicer:
1. Naprave provizorične
zatvornice s proračunm Din 320.223*94
2. Naprave opornih zidov in brežin na bregu, na Sv. Jakoba nabrežju, na Prulah in na Krakovskem nasipu, s proračunom ....	„	3,318.698*95
3. Ureditev Frančiškanskega mostovja s proračunom .....	„	1,350.183*68
4. Regulacije potoka Gra-
daščice s proračunom	„	659.904*24
5. Naprave ramp na Cankarjevem nabrežju s proračunom ....	„	34.990*—
6. Regulacije potoka Mali
Graben, s proračunom	„	314.276*20
torej v skupnem iznosu Din 5,989.367*01 prvo javno pismeno ofertalno licitacijo na dan
HO. oktobra 1930., ob 11. uri dopoldne
v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg št. 1.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Šolski drevored št. 2, oziroma je dobiti vse ofertne pripomočke proti plačilu Din 500— pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna v zgoraj izkazanem iznosu.
Zapečatene ponudbe opremljene s kolkom za Din 100—, priloge s kolkom za Din 2— morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Ljubljanici 1930/31« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med
10.	in 11. uro dopoldan. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo: domačini 350.000 Din, tuji državljani
700.000	Din na blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. ravilnika za izvrševanje določil iz oddel-a »E« pogodbe in nabave.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko 1.—6., tudi posamezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Kraljeva banska uprava Dravske bai .te.
V	Ljubljani, dne 2. septembra 1930.
V.	No. 209/83.	2072	3—8
Razglas.
o prvi pismeni ofertalni licitaciji za izvršitev regulicijskih del na Muri v obmejnem pasu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev
regulacijskih del na Muri v obmejnem pasu
prvo javno pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku na dan 24. septembra 1930. ob 11. uri dopoldne v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Turjaški trg 1,
I.	nadstropje.
Načrti ln proračuni »o interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Turjaški trg 1, II. nadstropje.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na cene uradno odmerjenega proračuna, ki znaša 490.460 Din.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom za 2 Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za regulacijska dela na Muri na progi občin Gornja Radgona—Mele 102*90 do 98*00 km ponudnika N. N., neposredno >redsedniku licitacijske komisije med 10. n 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bo oziralo.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti pristaja n avse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo; domačini Din 50.000, tuji državljani Din 100.000*— na blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »E« Pogodbe in nabave.
0 položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo trgovske zbornice TOI o sposobnosti ter potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacijo, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si pridržuje pravico oddati razpisano delo, ne oziraje se na višino ponuj-ne vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (šestdeset) dni po licitaciji.
Kraljeva banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 1. septembra 1930.
VI.	No. 17.688.
Oklic.
Dne 15. julija 1930. je v hospitalu Central Dijon, Cote d’Or v Franciji umrl naš izseljenec Koren Martin, katerega domovinska občina ni znana. V njegovi identitetni izkaznici je označeno, da Je bil rojen 17. 11. 1891. v Sigradu, kateri kraj pa tukaj ni poznan.
Kdor bi vedel za domovinsko občino imenovanega, naj to sporoči kr. banski upravi v Ljubljani.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C III 324/30-1.	2098
Oklic.
Pirich Paul, tovarnar usnja v Ptuju, je vložil tožbo zoper Turin Ludvika, trgovca v Sv. Lovrencu na drp., sedaj neznanega bivališča, radi Din 1000*— s prip.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 16. septembra 1930. ob 8. uri pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče toženca neznano, se mu postavlja za skrbnika na čin gospod Josip Kogej, sodni oficijal v Ptuju.
Okrajno sodišče v Ptuju, dne 80. avgusta 1930.
Nc I 400/30—2.	2095
Sklep.
Na predlog Dravske banovine, zastopane po drž. pravobranilstvu v Ljubljani, se dovoli prostovoljna javna dražba nepremičnine, vpisane kot imovina Ljubljanske oblasti pod vi. št. 393 k. o. Brežice in obstoječe iz stavbne parcele št. 243 z enonadstropno hišo štev. 79 v Brežicah, dvoriščem in dvoriščnim poslopjem ter iz zemljiških parcel štev. 132/2, 132/6 k. o. Brežice.
Dražba se bo vršila dne 26. septembra 1930. dopoldne ob 9. uri v notarski pisarni notarja Kramerja Rudolfa v Brežicah kot sodnega komisarja. V tej pi-
sarni se smejo vpogledati vsak dan v uradnih urah dražbeni pogoji in listine, ki se tičejo te nepremičnine.
Izklicna cena je 200.000 Din, vadij pa
20.000	Din.
Najvišji ponudnik dobi nepremičnino v ast, če prodajalec v 14 dneh po javni dražbi ne odkloni najvišje ponudbe in če »onudnik v teku nadaljnjih 14 dni po odo-)ritvi položi vso kupnino. Ponudnik plača vse stroške prodaje in vse državne, banovinske in občinske pristojbine ter kolko-vine.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 8. septembra 1930.
E 487/80—6.	2096
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1930. ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 828.
Cenilna vrednost 8138 Din; najmanjši po-nudek: 5424.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, kt je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 4. septembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
II.	Vpisale so se izpremembe n dodatki pri nastopnih firmah:
519. Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 17. julija 1930.
Besedilo: »Autotaxi«, družba z o. z. v Kočevju.
Izbrisal se je družabnik in poslovodja Petsche Jože, vpisal pa novi druZalmik in hkratu poslovodja Verderber Gustav, hotelir v Kočevju.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dno 17. julija 1930 Firm, 134/30. — Reg. C I 74/2).
*
520. Sedež: Domžale pri Ljubljani,
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo*. »Bistra«, kemična tovarna olja, lakov in barv, družba z omejeno zavezo v Domžalah v likvidaciji.
Izbriše se po soglasnem sklepu družabnikov likvidator Bizjak Stane.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1930.
Firm 1506/30 Rg C I 61/47.
*
521. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 1. septembra 1930.
Besedilo: Gradbeno podjetje G. Tonnies, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 17. julija 1930., opr. štev. 9004, se je spremenil § 11. družabne pogodbe z dne 80. junija 1920., opr. štev. 998.
Načelstvo družbe obstoji iz najmanj dveh poslovodij.
Izbrišejo se poslovodje: Tttnnies Rudolf, Heumer Dragotin, Tykač Alojzij in Berko-vič Nikola.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 30. avgusta 1980.
Firm 1438/30 Rg C I 99/26.
Vpisi v zadružni register.
I. Vpisali so se dodatki ln izpremembe pri nastopnih zadrugah:
522. Sedež: Sr. Helena.
Dan vpisa: 25. avgusta 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dolskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem pri Sv. Heleni.
Izbrišeta se člana načelstva Zupančič Ivan in Janež Franc.
Vpišeta se člana načelstva: Zajec Janez, posestnik v Dolskem št. 7, in Jemec Ivan, posestnik v Senožetih št. 25.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 14. avgusta 1930.
(Firm 1461/30 — Zadr. III 207/39.)
*
523. Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 25. avgusta 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v
Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rihar Matej, dekan v Šmartnem pri Litiji.
Vpiše se član načelstva Gornik Anton, dekan v Šmartnem pri Litiji št. 1.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 23. avgusta 1930.
(Firm 1478/30 — Zadr. II 145/49.)
*
524. Sedež: Sv. Il| v Slovenskih goricah. Dan vpisa: 28. avgusta 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri
Sv. liju v Slov. gor., registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Frane Freiham, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Jožef Gornik, posestnik v Selnici ob Muri.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribora dne 28. avgusta 1930.
(Firm 759/30 — zadr. I 39/24.)
525. Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 28. avgusta 1930.
Besedilo: Prva dolenjska posojilnica v Metliki, r. z. z n. z.
Izvršil se je izbris prokure dosedanjega prokurista Kramariča Ivana.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 28. avgusta 1930.
(Firm. 188/30 — Zadr. I 1/55.)
Konkurzni razglasi
S 9/30—97.	2088
Določitev naknadnega ugo-
526. tovitnega naroka.
Prezadolženka: Jeglitsch Marija, trgovka v Mariboru.
V	svrho ugtovitve naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki se še do razpisanega naroka evetualno prijavijo, s« razpiše naknadni ugotovitveni narok na 2 5. septembra 193 0. ob enajstih,
soba št. 79.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 2. septembra 1930.
S 7/29-71.	*	2089
527. Odprava konkurza.
Prezadolženka Perc Ana, trgovka v Mariboru, Gosposka ulica 34.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna številka S 7/29—1, o imovinl prezadolženke, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139. k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, dne 28. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7640/II.	2079—2—2
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 2 8. s e p t e m b r a 1 9 8 0. ob 11. uri nabavo:
2000 kg	pšenične	moke	št.	Ogg
8000 kg	pšenične	moke	št.	Og
15.000	kg	pšenične	moke	št.	6
5000 kg	koruze v	zrnu.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 30. avgusta 1930.
Štev. 7769/11.	2099—2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje raz pisuje na dan 22. septembra 1930. qb 11 url nabavo 1000 kg avto olja, 500 kg dinamo olja.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 4. septembra 1930.
Razne objave
2070—3—3
Poziv upnikom.
Agrarna zajednica na Hajdini, r. z. z n. z, v likvidaciji, pozivlje upnike, da prijavijo eventualne terjatve do 30. septembra 1930,
Upravni odbor.
2084
Poziv upnikom.
Banka Hauptman & Co., družba z o. z. v Ljubljani, Poljanska cesta, se je po sklepu izrednega občnega zbora družabnikov z dne 9. avgusta razdražila in stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da se zglase pri likvidatorjih v poslovnih lokalih tvrdke, Ljubljana, Poljanska cesta.
Likvidatorji.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihšlek. — Urednik Jane* Debevec. — Za inseratai del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.