IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI novi La tua protezione è assicurata ASSICURAZIONI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 31 (1361) Čedad, četrtek, 6.avgusta 2009 RITAGLIA QUESTO COUPON E POTRAI USUFRUIRE DI UNO SCONTO FINO AL 30% SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 Resen predlog ali politična manipulacija? Narečje ali jezik okolja v šoli RAZP0TJ E_CRAS - DREKA_DRENCHIA občinska dvorana sala consiliare Narečje v šoli? Najprej se je potrebno zmeniti, če gre za politično manipulacijo ali pa za resen predlog. Resen predlog je bila ustanovitev dvojezične šole v Špetru, ki je slonela na jasni didaktični osnovi in imela kot cilj, da se otroci s pomočjo jezika svojega okolja seznanjajo tudi s knjižnjim jezikom, ki je nastal iz narečij in je postal knjižna slovenščina, jezik Trubarja, Dalmatina, Linharta in drugih. Podobno kot se je iz tiste “vulgari eloquentia”, ki jo je Dante predlagal kot nov jezik, ki bo zamenjal latinščino, rodila italijanščina. Politična manipulacija je pretvarjanje dejstev in imenovanje beneških in rezijanskega narečja z navz-devki po naše, ah kako drugače. Bistvo je, da niso slovenščina. Če ima narečje v šoli svoj smisel, ga ima, ko približa okolje šoli in šolo okolju. Okolje ni samo vas, ki ostaja zibelka narečja. Okolje je lahko mesto, predmestje, lahko je eden izmed tolikih brezimnih zazidanih pasov, ki ležijo med mestom in podeželjem. Tudi to okolje proizvaja svoje jezike, kul- turo in subkulturo. Tudi ta svet bi moral najti svoje mesto v šoli in šola svoje mesto v njem. Gre za še zahtevnejše dejanje kot vnašanje narečja v šolo, saj mesto in predmestje pomenita tudi emarginacijo, droge, kriminal, srečanje med različnimi kulturami domačinov in priseljencev itd. Kako naj se šola izogne tem stvarnostim? Za učitelje tega zbliževanja pa niso potrebni izpiti, ampak velika srčna kultura in ljubezen. Cilj šole pa ostaja v tem, da nauči učence govoriti, da jih uči medsebojne komunikacije in jim nudi jezik, ki presega okolja. Knjižni jezik je most med okoljem in širšim svetom, med realnostjo beneške vasi ah predmestne stolpnice ter bhžnjim in daljnim svetom. Število poznanih besed opredeljuje človekovo bit v družbi. Če je za to znanje potrebno okolje, je narečje dobrodošlo in nujno, kot so to lahko sleng ah tipične mladinske govorice. Če pa pomeni narečje v šoli ustvarjanje novih getov, ločitev in samoizključi-tev iz širše stvarnosti, potem naj vsi učitelji padejo na izpitu. (ma) SOLARJE četertik 06.08.2009 ob 20.30 ZGODOVINA FARE DEVICE MARUE Bo gauorila: Rossella Onesti - Foščuova Quando storia e cultura uniscono Promotori l’Università della terza età, il circolo Trinko e la famiglia Costantini Ha avuto un bel successo, mercoledì 29 luglio a Cividale, l’evento Gocce di storia e di cultura, gotis di storie e culture, kapljice zgodovine in kulture, tropfen der geschi-chte und der kultur, proposto dal circolo Ivan Trinko, dall’Università della Terza età e dalla famiglia Giovanni Costantini che lo ha anche ospitato. Lo spunto è stato offerto dal cinquecentesimo anniversario del 9 agosto 1509, quando i cividalesi riuscirono eroicamente a rompere l’assedio dei soldati imperiali e a costringerli alla fuga. segue a pagina 5 \\ Il direttore Londero, Lucia Trusgnach del circolo Trinko e la famiglia Costantini salutano i numerosi ospiti Il presidente della Regione Tondo ha incontrato i commissari delle Comunità montane “Non c’è nessun abbandono della montagna” “Non c'è nessun abbandono della montagna da parte della Regione, ma dobbiamo affrontare i problemi e le prospettive di sviluppo di questa grande parte del territorio regionale guardando al futuro, non volgendo la testa al passato.” Lo ha detto il presidente della Regione Renzo Tondo incontrando, lunedì 3 agosto, i commissari delle quattro Comunità montane, Primo Perosa (Friuli Occidentale), Tiziano Tirelli (Torre Natiso-ne e Collio), Giovanni Verona (Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale) e Giorgio Drabeni (Carnia). A loro ha chiesto grande impegno e massima disponibilità, indicando un percorso che deve portare ad una drastica compressione della spesa di funzionamento, alla velocizzazione delle procedure ed alla valorizzazione reale del personale su obiettivi concreti. Le Comunità montane, ha spiegato Tondo, si erano venute a trovare in alcune difficoltà strutturali, perdendo l'elasticità iniziale ed una reale rappresentatività politica complessiva del territo- Vuga eletto presidente del Consiglio delle autonomie Attilio Vuga è il nuovo presidente del Consiglio delle Autonomie locali, eletto all'unanimità il 29 luglio scorso. Ad affiancarlo nel ruolo di vicepresidente sarà Enrico Gherghetta, presidente della Provincia di Gorizia. Obiettivo del neoeletto sarà quello di “rappresentare in modo adeguato e forte tutto il sistema delle Autonomie che raccoglie la ricchezza del nostro territorio. Va sostenuto - ha detto Vuga - il ruolo del Consiglio come strumento che può e deve dare il proprio contributo preliminare alla formazione delle leggi.” 1 rio della singola Comunità. A queste difficoltà si è sommata una certa autoreferenzia-lità delle strutture, sempre più forte e costosa con il passare degli anni. Tre le scadenze che hanno bisogno di una risposta urgente da parte dei Commissari delle Comunità montane, ha sottolineato: la realizzazione del Piano Straordi- nario, essenziale anche per rivedere i rapporti finanziari con la Cassa Depositi e Prestiti; la chiusura di quanto previsto dalla legge 33 del 2002, la vecchia legge di programmazione che fa registrare 20 milioni di residui passivi che pesano sulla Regione; la sottoscrizione dei Piani di Azione Locale, presupposto indispensabile per attingere ai fondi comunitari. Il presidente Tondo ha annunciato che a fine estate si terrà un incontro con tutti i sindaci dei comuni compresi nelle attuali Comunità montane per esaminare assieme la riforma delle Autonomie locali in riferimento alle esigenze dell'area montana. Uspel seminar za emigrante S posebnim praznikom, na katerem so mladi potomci slovenskih izseljencev iz Kanade, Avstralije in Argentine pripravili nekaj beneških kulinaričnih specialitet, zaplesali in zapeli tradicionalne pesmi, se je zaključil letošnji seminar za emigrante v organizaciji Zveze slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu. V tem obdobju so gostje spoznali različne aspekte naše narodnostne skupnosti, pa tudi drugih v Furlaniji Julijski krajini. Zanimivim predavanjem in delavnicam so sledili poučni izleti, tako da so lahko emigranti tudi v živo videli vse to, o čemer so jim pripovedovali predavatelji. Lepa izkušnja bo vsem ostala v nepozabnem spominu, saj so bili z letošnjim seminarjem izredno zadovoljni tako udeleženci kot prireditelji, ki so mlado skupino gostov pohvalili zaradi zrelosti, zbranosti in razgledanosti. Prav zaradi tega pa so pri Zvezi Slovencev po svetu prepričani, kot nam je povedal njen direktor Renzo Mattelig, da bodo letošnji udeleženci seminarja odslej še bolj aktivni člani naše skupnosti. beri na strani 5 v nedeljo, 9. avgusta _ domenica 9 agosto 2009 ob_alle 11.30 otvoritev razstavejnaugurazione della mostra CIEGLCI podobice iz fare Device Marije an Štuoblanka v Dreki santini delle parrocchie di S. Maria Assunta e S. Volfango di Drenchia Špeter_San Pietro al Natisone, Beneška galerija, 24.8.2009_5.9.2009 DRUŠTV0_ASS0CIAZI0NE K0BIUA GLAVA KULTURNO DRUŠTVO_CIRCOLO Dl CULTURA IVAN TRINKO BENEŠKA GALERUA s pokroviteljstvom Občine Dreka _ con il patrocinio del Comune di Drenchia Grande successo dell’evento culturale organizzato per l’anniversario Društvo Kobiua glava del 9 agosto 1509 Tudi Novi Matajur gre na počitnice. Prihodnja številka izide v četrtek, 27. avgusta Anche il Novi Matajur va in vacanza. Il prossimo numero uscirà giovedì 27 agosto novi matajur Četrtek, 6. avgusta 2009 2 Dal 6 al 16 agosto con volontari da tutte le regioni italiane Il campo di Legambiente quest’anno a Grimacco Ritorna nelle Valli del Nati-sone (due anni fa era stato organizzato a Sa-vogna) il campo di volontariato organizzato da Legambiente FVG. Ogni anno migliaia di giovani rispondono all’appello dell’associazione per contribuire a progetti di ripristino ambientale o di tutela e valorizzazione del territorio. Otto di questi, provenienti da varie regioni d’Italia, soggiorneranno dal 7 al 16 agosto nel comune di Grimacco. Più precisamente alloggerranno nella Pihuova hiša di Topolò e si occuperanno, durante le mattinate, della pulizia di alcuni sentieri del territorio, come concordato con l’amministrazione comunale. A presentare l’iniziativa La Regione FVG sostiene l’insegnamento di friulano, sloveno e tedesco a scuola Friulano, sloveno e tedesco a scuola. La Regione sostiene le attività didattiche di insegnamento delle lingue e delle culture delle minoranze linguistiche storiche nell’ambito del Piano di interventi per lo sviluppo dell’offerta formativa delle istituzioni scolastiche statali e paritarie del Friuli-Venezia Giulia per l’anno scolastico 2009/2010, integrando con finanziamenti propri le risorse che lo Stato destina all’attuazione della legge 482 (art. 4 e 5). Il finanziamento riguarda le scuole per l’infanzia, le scuole primarie e quelle secondarie di primo grado ed è destinato al- le istituzioni scolastiche statali e paritarie aventi sede nella Regione ed operanti nei territori in cui le lingue delle minoranze sono storicamente presenti. http : //www.regione.fvg.it/rafvg/istru-zione/dettaglio.act?dir=/rafvg/cms/RAFVG /AT2/ARG1/FOGLIA28/: questo è l’indirizzo internet dove sono disponibili il nuovo Bando regionale e la modulistica per la presentazione delle domande da parte delle istituzioni scolastiche interessate. Le domande dovranno essere consegnate al Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero entro il 18 settembre 2009. sono stati, giovedì 30 scorso, Marino Visintini, che fa parte del coordinamento regionale di Legambiente FVG, e la responsabile del campo, Cecilia Blasutig. Aiutata dal viceresponsabile, Valentino Floreancig, si occuperà della gestione del gruppo in particolare durante il tempo libero, quando i ragazzi avranno modo di visitare il Matajur, il Kolovrat, Civi-dale, Udine, Kobarid, Tolmin ed anche Lubiana, oltre che a partecipare ad iniziative tradizionali come la Rožinca a Savogna. “La disponibilità del Comune di Grimacco ad ospitare uno dei sei campi di volontariato in regione - ha spiegato Visintini - era stata data già lo scorso anno. Con l’aiuto della Pro loco Nediške doline e della Coop Consumatori Nord-Est facciamo conoscere a questi ragazzi il territorio delle Valli, una zona di grosse potenzialità dal punto di vista storico e culturale, oltre che ambientale. D’altra parte la bontà della scelta è confermata dalla recente decisione di Legambiente di conferire a Pulfero la Bandiera verde.” Cecilia Blasutig, che per diventare responsabile di campo ha seguito un corso preparatorio a Lecco, oltre a delineare il programma ha espresso la speranza che i ragazzi possano apprezzare le valli del Natisone. Per Daniel Bucovaz, assessore del Comune di Grimacco, “l’ambiente è un elemento primario per il nostro territorio, pensare ad un futuro delle Valli non può prescindere dalla sua cura.” P.ismo iz Ri Stojan Spetič Najbrž ste brali, kako so se v Massi Carrari stepli pripadniki civilnih ob-hodnic, kijih ustanavlja Berlusconijeva vlada na osnovi zakona o varnosti. Imanujejo jih na najrazličnejše načine: obhodnice, civilne straže, skvadre ali celo vaške straže. Slednje je ime, ki ga uporablja rimski dopisnik ljubljanskega Dela, da bi svojim bralcem predo-čil, za kaj v bistvu gre. V Sloveniji so vaškim stražam, ki so sodelovali z italijansko okupacijsko vojsko, pravili tudi bela garda. Na kapah so nosili rimsko kratko sabljo, ime- novano gladio. In prav Gladio so rekli tudi tajni oboroženi organizaciji, ki je pod okriljem NATO na ita-lijansko-slovenski meji budno čuvala in rovarila proti slavokomuni-stom, oziroma proti vsemu, kar je bilo v Benečiji slovenskega. Pred kratkim so imeli veterani Gla-dia svoj shod, na katerem sta govorila predsednik Mathieu in vojaški poveljnik general Paolo Inzerilli. Slednjega poznam, ker sva tri leta sodelovala v Mitrohinovi komisiji, a se je pogovora o Benečiji skrbno izogibal. V dokumentih pa je vendar zapisano, česa bi bili sposobni. Leta 1964, ko je orožniški general De Lorenzo pripravljal v Italiji puč, je imel Gladio v Benečiji imel nalogo, da likvidira vse komuniste in slovenske duhovnike. Pri tem bi uprizoril lažne mejne incidente ter poboj duhovnikov pripisal jugoslovanskim graničarjem. K sreči se vse to ni zgodilo, v zgodovino so šli samo žeblji raztreseni po cestah na Kamenico v okviru operacije »Delfino«. Ko so bile v okviru priprav na zaščitni zakon v senatu avdicije, se je pred nami pojavil tudi bivši gladiator in se pohvalil, da pozna vse beneške Slovence, ki so maturirali v goriških šolah: “Vsakega posebej poznamo!”. Pohvalil seje in ugriznil v jezik, ker seje s tem tudi izdal. Vprašati se moramo, ali se v Benečiji komu ne bo sanjalo organizirati vaške straže po vzorcu Gladia ali celo s pomočjo njegovih veteranov. Bognedaj, kajti kolo zgodovine bi zavrteli nazaj v čase najhujše hladne vojne, v mračna leta, ki si jih ne želi nihče, če sta mu pri srcu mir in sožitje. Aktualno — Lestvica najbolje prodanih knjig po Sloveniji Zbornica založništva, grafične dejavnosti in ra-diofuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije je na začetku junija predstavila projekt Lestvica “Naj 10”, ki naj bi vsak mesec ponudil neodvisno lestvico najbolje prodanih knjig v slovenskih knjigarnah. Začelo se je z majsko lestvico, tokrat je na vrsti julijska, ki pa v obeh kategorijah čisto pri vrhu ne kaže sprememb: na prvem mestu lestvice prodajnih uspešnic za odrasle je še zmeraj roman Gorana Vojnoviča Cefurji raus! Na lestvici knjig za otroke in mladino pa so še zmeraj naslovi Stephanie Meyer, tokrat namesto treh kar štirje. Sodelujoče knjigarne in založniške hiše pošiljajo predpisane podatke o prodaji v prejšnjem mesecu. Pogled na nekaj takih naslovov pokaže, da se v okviru najbolje prodajanega leposlovja z vrha smejijo štirje naslovi Stephenie Meyer, vsi v angleščini, na petem mestu je Vojnovičev roman, sledijo pa spet štirje naslovi somračne sage S. Meyer, tokrat prevodi v slovenščino. Na desetem mestu je kot pika na i ljubiteljska, darilna izdaja vseh štirih delov serije Somrak v angleščini v zaščitni škatli. V kategoriji klasičnih in modernih romanov je stanje drugačno: na prvem mestu Cefurji raus!, potem Hiengov Čudežni Feliks, na tretjem in četrtem mestu pa Salingerjev roman v angleščini in slovenščini, torej The Catcher in the Rye oziroma Varuh v rži. Med najbolj branimi knjigami najdemo tudi delo Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost, ki je na tokratni neodvisni lestvici zasedla peto mesto, edino leposlovno branje pa je roman Jeffa Lindsayja Dexterjeve mračne sanje iz zbirke kriminalk Nož, kri, vrv, strup. Na vrh te posebne lestvice sodijo tudi naslov Skrivnost Rhonde Byrne, prvenec Luke Novaka Zlati dež ali Kaj hoče moški in delo Janet Street-Porter Življenje je za pop***it prekratko. Najbolj prodan roman v Sloveniji, Čefurji Raus, govori o 17-letnem Marku Djordjiču, nadarjenemu košarkarju, ki pa nekako preneha s treniranjem košarke in se posveti sedenju pred blokom in v popolnem brezdelju. Pride seveda zaradi tega v spor s svojim očetom, posledično to pomeni, da se oče odloči za drastičen ukrep in pošlje Marka v Bosno na neko prevzgojo. V bistvu pa je roman nekako zastavljen tako, da slika življenje če-furjev (slovenski državljani, ki so se rodili v bivših republikah Jugoslavije), skratka Markovih treh prijateljev, Acota, Dejana in Adija, njihovih staršev, ki vsi živijo na Fužinah v Ljubljani. Če ostanemo v svetu pesniške knjige, povejmo, da so znani nominiranci za letošnjo pesniško Veronikino nagrado: Kristina Hočevar za zbirko Repki, Peter Kolšek za zbirko Opuščanje vetra, Lucija Stupica za zbirko Otok, mesto in drugi, Peter Semolič za zbirko Rimska cesta in Jože Snoj za zbirko Kažipoti brezpotij, tošnja žirija za najboljšo pesniško zbirko leta je pet nominirancev izbrala med 300 pesniškimi zbirkami. Dokončna odločitev o prejemniku oz. prejemnici nagrade bo znana 25. avgusta v sklopu Veronikinih večerov na Starem gradu v Celju. Občina Celje bo podelila tudi zlatnik poezije za življenjski pesniški opus, ki ga bo letos prejel pesnik Ivan Minatti. Pesnik, prevajalec in urednik Minatti je najbolj znan po pesmi in zbirki Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963. Prvo pesniško zbirko S poti je izdal leta 1947, z njo je upesnje-val čas NOB. kratke.si Janez Potočnik commissario UE per altri cinque anni Il governo sloveno ha confermato Janez Potočnik a commissario europeo. Nella commissione, presieduta da Barroso, si era occupato di scienza e ricerca. La prassi è che ogni 5 anni “i ministeri” cambino e così accadrà probabilmente ora. Potočnik è entrato nella commissione UE nel 2004 dopo l'adesione della Slovenia al-l'UE. Allora era presieduta da Prodi che gli affidò la funzione di commissario all’allargamento insieme al tedesco Gunter Verheugen. Il ministro degli Esteri a Washington dalla Clinton Il ministro degli esteri Samuel Žbogar è stato in visita negli Stati Uniti dove ha incontrato il segretario di Stato Hillary Clinton. Nel corso dell'incontro sono stati firmati diversi protocolli di cooperazione in ambito giuridico, sono stati toccati inoltre molti temi relativi ai rapporti bilaterali ed internazionali ed anche i rapporti tra Slovenia e Croazia. La Clinton ha espresso l'auspicio che la vertenza si risolva con reciproco vantaggio. Incontro Pahor - Kosor: soluzione entro l’anno? Entro l’anno si dovrebbe chiudere il contenzioso sloveno-croato sul confine che ha temporaneamente bloccato il processo di adesione della Croazia all’UE. I due premier, Borut Pahor e Jadranka Kosor, hanno concluso il loro primo incontro lunedì 31 luglio all’insegna dell’ottimismo. Ora il testimone passa ai due ministri degli esteri che dovranno lavorare all’accordo e preparare il prossimo vertice già in programma per il prossimo autunno. Il ministero degli Esteri per la minoranza italiana A Roma sono state firmate nei giorni scorsi le Convenzioni per il 2009 tra il ministero degli Affari esteri e l’Università popolare di Trieste la prima, e tra lo stesso ministero e l’Unione italiana la seconda a sostegno delle attività e dei progetti della comunità italiana che vive in Slovenia e Croazia. La prima convenzione prevede un finanziamento pari a 2 milioni e 136 mila euro, la seconda di circa tre milioni di euro. Il Veneto a tutela dell’identità culturale Nei giorni scorsi il Vonsiglio regionale del Veneto ha approvato uno stanziamento di 680 mila euro per il restauro di una serie di monumenti da Albona in Istria, passando per Zara fino a Kolocep, un’isoletta nell’arcipelago di Dubrovnik. Sono ormai 15 anni che la Regione Veneto promuove iniziative di tutela e di recupero del patrimonio culturale di origine veneta presente in Istria, Quarne-ro e in Dalmazia. — Kultura----------------------------- Numerose le iniziative in diversi paesi del comune di Drenchia Un agosto speciale grazie a Kobilja glava novi matajur Četrtek, 6. avgusta 2009 3 “Storia della parrocchia di Devica Marija - Zgodovina fare Device Marije" è il titolo della conferenza che Rossella Onesti - Foščuova propone oggi, giovedì 6 agosto alle ore 20.30, presso il Rifugio Solarje di Drenchia. Si apre così il ricco programma estivo di iniziative organizzate nel comune di Drenchia dall’associazione Kobilja glava. Un’altra occasione di approfondimento della storia e della tradizione culturale locale ci sarà sabato, 29 agosto, presso l'osteria Komar-din di San Volfango dove, alle ore 20.30, la prof. Marta Ivašič terrà una conferenza dal titolo “Drenchia ricorda Trubar - Trubar povezan z Dreko”. Domani, venerdì 7 agosto, alle ore 20.00, il Beneško gledališče proporrà a Lase lo spettacolo teatrale “Kozja koža”, riadattamento del testo teatrale “Delitto all’isola delle capre” di Ugo Betti, tradotto da Marina Cernetig e diretto da Marjan Bevk. Domenica 9 agosto, nella sala consigliare del municipio di Cras di Drenchia, alle ore 11.30 verrà inaugurata la mostra di santini “Cie-glci” che resterà aperta fino a domenica 16 agosto (lunedì-venerdì 10.00 - 14.00, festivi 10.00 - 18.00). Dal 24 agosto al 5 settembre la mostra verrà trasferita presso la Beneška galerija di San Pietro al Natisone. L’ultimo appuntamento è Una stazione della Via crucis nella chiesa di Santa Maria -Devica Marija a Cras, Drenchia per la tradizionale Rožinca. Il 14 agosto, a Oznebrida, dalle 17.00, sarà possibile assistere alla preparazione dello snopic, il mazzolino di fiori tipici. Il 15 agosto, a Cras di Drenchia, si festeggerà la Rožinca. Presso la chiesa verrà allestito il tradizionale mercatino artigianale, mentre la prò loco “Pro Drenchia”, come ogni anno, si occuperà del chiosco. Dal 7 al 9 agosto in Val Resia Stolvizza, festa dell’arrotino Inizierà domani, 7 agosto, e si concluderà domenica, 9 agosto, la tradizionale Festa dell’Arrotino che ogni anno si svolge a Stolvizza di Resia. Saranno tre giorni di festa per tutte le età e per tutti i visitatori un’ottima occasione per divertirsi al fresco. A fare da sfondo alle serate stand enogastronomici e musica tipica resiana, ma non solo. La manifestazione, giunta ormai alla sua 12. edizione ed organizzata dal Comitato Associativo Monumento all’Arrotino, prevede tra le altre iniziative, sabato con partenza alle 8.00, la Marcia dell’Arrotino, domenica dalle 9.30, la dimostrazione di affilatura gratuita per le vie del paese e le visite all’esposizione museale dedicata a quest’antico mestiere, domenica dalle 15.00, il percorso “Nel labirinto dei sapori” con degustazioni di prodotti tipici negli angoli più affascinanti dei borghi. E per concludere in bellezza, domenica alle 20.30, l’esibizione del Gruppo Folkloristico Val Re- sia, il più antico d’Italia con i suoi 170 anni di attività, seguita dall’estrazione della Lotteria dell’Arrotino. Gli organizzatori hanno pensato anche ai bambini: per loro domenica alle 14.30 animazione e giochi con Laura. Per maggiori informazioni: Ufficio Promozione Parco tel. 0433/53483, fax 0433/53129, Pro Loco tel. e fax 0433/53353, cell. 333/ 1126609, e-mail:proloco.re-sia@resianet.org Senj am svetega Louran-ca an Rožinca v Matajurju sta zadnje lieta med narbuj domačimi an liepimi sejmi. V saboto, 8., že ob 11. zjutra, odprejo butigo umetnosti / bottega dell’arte. Ob petih popudan Beneško gledališke predstavi igro Kozja koža. Ob osmi zvičer bojo igral moro, zvičer bo tudi ples s skupino Skedinj. V nediejo, ob 9.30, bo spet voden pohod po Poti prave. Je tri ure lahke hoje. Opudan bo maša na čast sv. Louranca. Popudan bo pu-no stvari: bojo tonkači, bo moč pokušati an tudi kupiti “ser brez meje”, bojo igre za otroke an te velike. An zvičer ples s skupino Trije Pračički. Svet Louranac an Rožinca Senjam v Marsine an potle pa v Matajurju V pandiejak, 10. vošta, na dan svetega Louranca, bo praznik v Marsine. Ob peti popudan bo tudi v Matajurju, kjer bojo godli domači harmonikaši, zvičer bo ples s triam Tokkkaj. 15. vošta, na Rožinco, opudan parnesejo pred cier-ku pušje rož za jih požegnat. Ob treh popudan bojo učil spoznati rože an trave, ki rastejo na Matajurju. Ob štierih bo pa predstavitev bukvi Jesti na Matajurju an Očak iz Matajurja. Ob 20.15 bomo gledal filme “Mons. Gujon matajurski Pušji rož pred cierkujo v Matajure % L v gaspuod nunac” an “Checco Bergnach za te zahvalit”. Zvičer bo ples s skupino Sijaj. V nediejo, 16. vošta, ob 9.30, tek bo želeu, puode na Pot prave. Ob 10.00 bojo igral na balon na 3. Turnirju Turin 2009. Ob štierih popudan bojo godle domače ramonike, ob peti bojo nagradili tiste, ki udobij o na Turin 2009, an zvičer ples z ansamblom Iskrice. Za napravti tak bogat program so se potrudili Pro loco Vartača, sauonjski ka-mun, circolo Acli Matajur, Artisti Bottega dell’Arte, Pro loco Nediške doline an Gorska skupnost Ter Nediža Brda. Pridita vsi, zak je za-ries an domači senjam! Litos se re won na Koroško Te rozajanski kultùrski čirkolo “Rozajanski Dum” organizawa no g’ito za tyt videt te kraje tu, ki so hodili noši brusarji ano kromarji. Litos, w petek 14 dnuw avošta, so re won na Koroško, won w Awštrijo, na te kraje blizo meje z Slovenijo, tu ki noši ti stari ni so g’ali da ni romomjo tej mi. To je parvidinano videt muzeo od bečol tu-w Kirsc-henteurer/Kožentaura. Po itin so bo šlo jest tu-w ni lipi tratoriji, ki na se na-laža tu-w Glainach/Glinje. Dòpo po obèdo se bo šlo won na Zeli/Sele, na ves tu ki živijo ti niški ano ti slavinski. Ito se če morèt videt no lipo staro hišo. So si misli dojtyt da-muw òkol na ne osen zvečara. Nella Ved Resia le feste continuano Sabato 15 agosto, a Pra-to/Ravanca, si terrà la festa della valle per eccellenza, la Šmarna miša. In mattinata ci sarà la “messa grande” e, nel tardo pomeriggio, la processione con la Madonna lignea. In piazza quest’anno, oltre al mercato ci saranno anche bancarelle con vendita del-l’agho di Resia/Strok, evento promosso dalla neocostituita associazione che unisce i produttori di questo tipico prodotto locale. Per arricchire l’offerta delle proposte ferragostane, al Centro culturale Rozajanska Kulturska Hiša sarà possibile vedere la singolare mostra dal titolo “Citirajo citare, bunku-lajo bunkule”, dedicata ai suonatori di Resia. L’evento è promosso dal Gruppo Folkloristico Val Resia con il contributo della Provincia di Udine. Per gh amanti dei gusti semplici e saporiti, Oseac-co/Osoané, propone dal 19 al 23 la Festa del Frico resiano, organizzata dal Comitato prò Oseacco. In tutte le feste non mancheranno chioschi enogastronomici e musica resiana nonché l’esibizione del Gruppo Folkloristico “Val Resia” di ritorno da una recente tournée in Lettonia in occasione del megaevento Europeade, svoltosi nella città marina di Klai-peda, al quale hanno preso parte numerosissimi gruppi fol-kloristici di tutta l’Europa. Infine, il primo ed il secondo fine settimana di settembre, a Stolvizza/Solbica, ci sarà la Festa del Raccolto resiano e Transumanza, organizzata da Vivistolvizza. Un evento che ogni anno richiama mighaia di visitatori. (LN) Senjan v Kravarju Se bota lahko učil tudi škampinjat V Kravarje so tudi lietos organiyal domači senjan. Začne v petak, 28. vošta, kar ob 19. uri odprejo kioske. Ob 21. bomo plesal s “Tokkkaj”. V saboto, 29., zvičer ples s skupino Skedinj (na sliki), an kar godci bojo počival, se bomo smejal z našim Beneškim gledališčem, ki nam predstavi dva skeča: Žejni planinci an Sardelon. V nediejo, 30., ob 9.00, začnejo cabat balon. Opudan bo sveta maša pietà. Ob 14.30 bo “koncert” zvonuo-vu, ob 16.30 naši otroc se bojo veselili s klownom. Ob 19.30 bo dokumentar “Za te zahvalit” v spomin na našega Kekka. Senjan se zapre s plesom s skupino “Oasi”. Od 26. do 28. vošta pa se bota lahko učil škampinjat. Ponti sonori in Carinzia Sabato 12 settembre ci sarà la terza parte di Contatto visivo, facente parte del progetto generale Colpi - Potrkavanja - Klopfzeichen, (www.unikum.at) che Stazione di Topolò cura insieme a Unikum di Klagenfurt. La terza parte si intitola Ponti Sonori e si svolgerà a Zeli Ober-winkel, in Carinzia, un villaggio di poche case, 15’ a sud di Klagenfurt, proprio sul confine con la Slovenia ed è curata da Stazione di Topolò. I topolonauti Urku-ma e Michael Delia hanno approntato una camminata accompagnata da suoni e interventi sonori. II percorso del sentiero è percorribile da chiunque, bastano un paio di buone scarpe ed un panino nello zaino. Un pullman partirà verso le 8 del mattino da Cividale in direzione Zeli Oberwinkel. Il ritorno è previsto per la sera stessa. Il luogo è molto bello. Literarni natečaj Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tolmin tudi letos razpisuje Literarni natečaj. Srečanje sodelujočih bo predvidoma potekalo v drugi polovici septembra na Solarjih. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki pišejo poezijo, prozo, dramska besedila ali eseje. Obseg poslanega gradiva naj ne presega 5 pesmi ali 3 tipkanih strani proze ali dramskega besedila. Prispevki naj bodo natipkani. Vsak prispevek mora biti označen z avtorjevim imenom, priložiti pa je treba še kratko predstavitev avtorja, ki naj se nanaša predvsem na ukvarjanje s pisanjem, točen naslov (tudi elektronski) in telefonsko številko. Prispela besedila bo prebrala strokovna sodelavka Nevenka Janež, ki bo tudi vodila pogovor o poslanih besedilih in literarnem ustvarjanju nasploh. Prispevke je potrebno poslati do 1. septembra 2009 na naslov: JSKD OI Tolmin - literarni natečaj 2009, Trg M.Tita 8, 5220 Tolmin -zaželeno na disketi ali zgoščenki ali po e-pošti na oi.tolmin@jskd.si. Aktualno OBČINA Speter 2.252 2.256 0,2 Svet Lenart 1.202 I-I97 -0,4 Podbonesec 1-095 1.106 1,0 Grmek 427 413 “3’3 Sovodnje 544 526 "3’3 Srednje 436 430 -1,4 Dreka 162 156 -3’7 Prapotno 851 828 -2,7 Tavorjana 2.265 2.279 0,6 Čedad 11-547 11.600 o,5 Bardo 749 745 -0,5 Tipana 715 722 1,0 Rezija i-i75 1.148 -2,3 N aborj et-Ovcj a vas 1.007 992 -G5 Trbiž 4-9l6 4.894 -0,4 Pubblicato dalla Regione l’Annuario statistico 2009 Pulfero e Taipana “salvati” dai cittadini di orìgine straniera Il Servizio Statistica della regione Friuli Venezia Giulia ha pubblicato l’edizione 2009 dell’annuario statistico “Regione in cifre”. Si tratta di un atlante delle condizioni economiche e sociali del Friuli Venezia Giulia organico e ragionato riferito al 2008. Il primo dato che emerge è l’incremento della popolazione (+1%) dovuto all’aumento delle presenze straniere che influiscono positivamente anche sul tasso di natalità. Nel 2008, i cittadini di orgine straniera, iscritti all'anagrafe in FVG erano 94.999, pari al 14% in più rispetto al 2007. La popolazione di origine straniera rappresenta così il 7,7% della popolazione regionale. La tabella mette in luce la difficile e perdurante situazione demografica nei comuni della fascia confinaria della provincia di Udine dove il calo della popolazione non si arresta. Il più alto indice di decremento demografico si registra ancora una volta a Drenchia (-3,7%) già ridotta al lumicino, forte anche a Grimacco e Savogna (-3,3%), Prepotto (-2,7%) e Resia, dove il calo è stato del 2,3%. Leggera ma significativa inversione di tendenza invece a Pulfero e Taipana che registrano un +1%, dovuto ad una maggiore presenza di cittadini di origine straniera. Sono quest’ultimi a mitigare anche il pesante calo demografico del comune di San Leonardo. Ma guardiamo quale consistenza ha la presenza di cittadini di origine straniera nei comuni presi in considerazione. La precentuale più alta è a Cividale dove sono 859 ( + 12,9% rispetto al 2007). Significativa la loro presenza nei comuni di Pulfero (118), S. Pietro al Nati-sone (141), San Leonardo (108) e Taipana (95). Importante anche nei comuni di Lusevera (38), Savogna (36), Malborghetto - Vaibruna (32), Prepotto (24) e Stregna (23). Poklon mladim antifašistom Juri in Negrova letošnja govornika na slovesnosti v Bazovici V Trstu prireja Odbor za proslavo bazoviških junakov vsako leto svečano prireditev v spomin na štiri mlade slovenske antifašiste, ki jih je leta 1930 posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt in ubilo. Mladi obsojenci so bili člani organizacij TIGR in Borba, bili pa so v stiku tudi s komunisti. Organizacijo TIGR so itabjanske oblasti odkrile po atentatu na uredništvo tržaškega časopisa II Popolo di Trieste. Obtoženim so sodih na posebnem sodišču za varnost države v Trstu. Na tako imenovanem 1. tržaškem procesu, kije trajal od 1. do 5. septembra 1930, so bili Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojzij Valenčič obsojeni na smrt in ustreljeni na gmajni pri Bazovici 6. septembra 1930, ostalim dvanajstim obtožencem so dosodili zaporne kazni. Po drugi svetovni vojni so Slovenci na Tržaškem proslavljali bazoviške junake vsako prvo nedeljo septembra. Tudi letos bo pred osrednjo prosla- Luigia Negro vo, ki bo v nedeljo, 6. septembra 2009, več pomembnih spremnih pobud. Največ ljudi se seveda zbere na osrednji proslavi, kjer na sedaj urejeni kraški gmajni stoji spomenik štirim padbm. Na letošnji proslavi bosta govornika pomembna gosta iz dveh zemljepisno povsem različnih krajev. V itahjanščini bo spregovoril Franco Juri, ki je znan časnikar, politik in pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji, v slovenščini pa predsednica pokraj inskega odbora SKGZ za vidensko pokrajino in kulturna delavka iz Rezije Luigia Negro. Izbira Franco Juri obeh govornikov je v bistvu močan znak. Predvsem nastop Luigie Negro na takem simbolnem prazniku, kot je Bazovica, pomeni novost, ki je ne bi smeh spregledati niti v Reziji. To pa ne na napačen način, saj bo njen sogovornik Franco Juri, to je pomemben predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji, kar priča o jasni enakopravnosti in o sožitju med narodi ter o prijateljstvu med slovensko in italijansko manjšino. Poklon bazoviškim junakom paje že po svoji naravi spomin in opomin na grozote fašizma in vseh na-cionabzmov. (ma) Izsiljevanje in politika Grobo in javno izsiljevanje je postalo način italijanske politike. Ne gre za neko absolutno novost, vendar so oblike in tudi domet izsiljevanja novi. V naravi politike je, da se ljudje menijo, sklepajo sporazume, javne in podtalne, da vsak postavlja na poga-jalno mizo svoje interese, da pride do kompromisov itd. Ob tem beležimo tudi ostrine, ki se pojavljajo tako v večini kot v opoziciji, čeprav bi moralo biti lažje najti sporazum, kakor biti nečemu proti. Vse to vemo iz vsakodnevnega življenja. Do političnih botrov in oblasti se obračajo predsednik krajevnega nogometnega društva, podjetnik, župan ali sam občinski svetnik, član rajonskega sveta, duhovnik, skratka, množica predstavnikov civilne družbe in manjših institucij, ki se obračajo na večje, to je na tiste, ki imajo večjo oblast in več sredstev. Kot zapisano, so dogovori, soočanja in tudi ostri odnosi dnevna hrana strank, ki se ne opredeljujejo le do načelnih vprašanj in do velikih tem, ampak sklepajo tudi zakulisne kupčije. Nad tem se ne bi zgražali. Sistem eksplodira, ko se razmerja med različnimi interesi spremenijo v pašteto, ki ne upošteva pristojnosti in zakonov, ampak se spremeni v korupcijske sisteme in podobno. Tako je bilo s Tan-gentopolijem in obdobjem pred procesi. Posamezniki in država niso več zmogli kupčij in nezakonitih uslug, ki so pričele dušiti tako gospodarstvo kot same stranke. Sistem je prinesel državi lep del dolga, ki Italijo bremeni še danes. Kaj se je torej spremenilo? V italijanskem delnem večinskem sistemu je prišlo prvič v zgodovini do alternativnih vlad in koalicij, ki so jih podpirale. Izginila je “pax democristiana”, odnosi med dvema poloma so se zaostrili, veliko vlogo pa so pričele odigravati teritorialne stranke, začenši s Severno ligo. Dodajmo še dejstvo, da Italija že več kot desetletje ne beleži pravega gospodarskega razvoja in si lahko predstavljamo, da je vedno več lačnih ust, ki volijo. Prodije bil dvakrat predsednik vlade in obakrat je bil žrtev usodnega izsiljevanja. Res je, da ni imel nikoli večine, s katero razpolaga danes Berlusconi, vendar je Prodi dvakrat predčasno padel, čeprav brez njega leva sredina na volitvah ne bi zmagala. Prvič je padel pod ognjem Bertinot-tijevih zahtev in apetitov posameznikov v drugih strankah večine oz. v sami Oljki. Drugič je imel zaradi perverznega volilnega zakona v senatu tako pičlo ve- čino, da so ga izsiljevali celo posamezniki. V večinskem sistemu lahko vlade “zdržijo ” tudi s pičlo večino, vendar mora biti vladna formacija kompaktna. Pod permanentnim in javnim obstreljevanjem “prijateljev”, ki zahtevajo z “ali-ali”, je takšna vlada nemogoča in Prodi je padel drugič. Po drugem padcu Prodijeve vlade je bil Berlusconijev triumf napovedan. Presenetila pa je Severna liga, ki je ponovno zrasla in dosegla rezultat, ki je bil za Berlusconijevo zmago odločilen. Bossi je takoj dal vedeti, da v vladi ne bo pasiven in da bo Liga vnovčila svoj položaj. V letu in pol Berlusconijeve vlade nam je jasno, kaj pomeni zavezništvo med Bossijem in Tre-montijem. Osebno dvomim, da se vse politične struje, ki so se izlile v Ljudstvo svobode, strinjajo z varnostnim paketom in civilnimi obhodni-cami, ki so že povzročile nekaj neredov in pretepov, saj so odlično izhodišče za politično ekstremistične “varnostnike”. Glede kriminali-zacije tujih pribežnikov je izrekla svoje negativno mnenje sama cerkev, ki zagovarja bolj humana stališča do tujcev kot Maroni. To pa nič ne pomaga: Bossi vlada na severu. Zastava lige je federalizem. Načela so uzakonjena, nihče pa ne ve, kaj bo ta federalizem stal in kaj bo v resnici prinesel. Menim, da bi moral federalizem zmanjšati birokratski aparat, odpraviti nepotrebne Pokrajine, združevati mikro občine, skratka, ustvariti agilnejšo državno strukturo in znižati število ljudi, ki danes živi od politike in od javnih uprav. Dvomim, da se bo to zgodilo, ker gre za maso ljudi, ki voli in želi namestiti tudi sinove in vnuke. Tipični interes severa in bogatega sloja so ukrepi, kot je npr. fiskalni ščit. Ta daje možnost vračanja v Italijo velikih kapitalov z minimalnim obdavčenjem. Država bi nekaj pridobila, lastniki pa bi se izognili bojazni pred morebitnimi pregledi finance v tujini, ki postajajo vedno bolj možni. V bistvu gre za ponovno “pomilostitev” davčnih utajevalcev. Ko so vse to videli južni predstavniki vlade in vladne večine, so Berlusconiju zagrozili z ustanovitvijo samostojne južne stranke, skratka, z južnim panda-nom Severne lige. Brez Bos-sija Berlusconi ne more vladati, nastanek organizirane in uporne južne frakcije pa bi bil nov trn v peti premiera, ki je že stopil kar na nekaj morskih ježev. Berlusconi je najprej zagrozil, nato pa je Tremonti odmrznil več kot štiri milijarde evrov za Sicilijo, kjer so indipendentisti morda najnevarnejši, saj imajo neko tradicijo. Berlusconi je bombastično najavil “Marshallov plan” za jug. Sledili so spravni objemi z vladnim podtajnikom Miccichejem in guvernerjem Sicilije Lombardom. Obljubili so jima tudi napredovanja, stranke juga pa ne bo. Jug ne bo obogatel, ostal bo tak, kot je, nekateri apetiti pa so bili očitno potešeni. Poduk pa je, da se diktatom in izsiljevanjem ukloni tudi Vitez, ki sedi na krepkem konju. Zaključil bi s slovensko manjšino v Italiji. Politično nima orodja za izsiljevanje in zato se njen finančni in drugačni položaj šibi. Kdor je šibek, udari po mizi in si zlomi roko. L’ANPI informa Sull'ultimo numero di Patria, la rivista dell'Associazione nazionale partigiani d'Italia, uscita il 26 luglio scorso, ampio spazio è dedicato alla Conferenza nazionale di organizzazione, tenutasi a fine giugno a Chianciano Terme. Vi hanno partecipato circa 300 persone, all'insegna dello slogan “l'Anpi di domani, casa di tutti gli antifascisti”, che si sono “confrontate pure nervosamente sui giorni a venire di una democrazia col fiatone che di Resistenza, della sua tensione civile, piena d’amore raro, ha un bisogno sfacciato”. Responsabilità, unità, democrazia, queste sono state le parole d’ordine intorno alle quali hano lavorato tre commissioni: quella dedicata allo sviluppo, quella relativa agli organi e alle strutture e la terza, impegnata sul tema della comunicazione. ★ ★ ★ ★ ★ Nel corso della seduta del 17 giugno scorso il Comitato nazionale dell’AN-PI ha rinnovato la presidenza dell’associazione. Presidente onorario è Tino Casali, presidente nazionale Raimondo Ricci, vicepresidente vicario Armando Cossutta e vice-presidente Marisa Ombra. Insieme ai riconfermati Gino Cattaneo, Lino Michelini, Gianfranco Maris e Federico Vincenti, entrano a far parte del Comitato nazionale Antonio Pizzinato, presidente della Lombardia, Stanka Hrovatin, presidente del-l’ANPI provinciale di Trieste e la scrittrice e parti- giana Marisa Ombra. ★ ★ ★ ★ ★ L'ANPI ha uno spazio anche nell'oceano di Fa-cebook ed oggi conta 20.000 iscritti. Ne è l'artefice Daniele Susini. Aktualno “Seminar, ki ga prirejamo s finančno podporo Službe za jezikovne in kulturne identitete za deželne rojake po svetu in za izseljence Dežele FJK in delno tudi Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je namenjen vsem, ki imajo prednika do 4. generacije, ki se je izselil iz naše dežele oziroma krajev, ki so pripadali italijanski kraljevini. Zato bi se ga lahko udeležili tudi emigranti iz evropskih držav. Imeli smo tudi dva prijavljena iz Belgije, ki pa sta morala nato zaradi študijskih obveznosti svojo prisotnost odpovedati.” Seminar ste uspešno zaključili, kaj pa še načrtujete do konca letošnjega leta? “Med 20. avgustom in 10. septembrom bomo gostovali v Argentini. Tam bomo predstavili raziskavo o izseljevanju iz Nadiških dolin v ZDA, ki smo jo pripravili ob 40-letnici svojega delovanja. Besedila bodo v slovenščini in španščini. Poleg tega pa bomo v vseh naših argentinskih društvih predstavili tudi raziskavo članov društva Marcos Paz. Ti so pripravili poseben fotografski album vsake družine slovenskih izseljencev in sestavili geneološka družinska drevesa.” Kaj pa jeseni? “V drugi polovici oktobra bomo imeli v belgijskih mestih Liege in Tamines kulinarično delavnico in seminar. Udeleženci bodo spoznali našo kuhinjo in se tudi naučili, kako se pripravijo različne beneške jedi. To bo za nas lepa priložnost, da nas tudi drugi spoznajo.” (T.G.) Direktor Zveze Slovenci po svetu Renzo Mattelig o seminarju za emigrante Potomci izseljencev iz Benečije zdaj vejo, kaj pomeni biti Slovenec s prve strani Eden izmed glavnih ciljev seminarjev za emigrante, ki jih že skoraj trideset let redno (ponavadi vsake dve leti) prireja Zveza slovenskih izseljencev FJK Slovenci po svetu, je posredovanje elementov identitete oziroma krepitev narodne zavesti potomcev izseljencev. “To nam je tudi uspelo. Udeleženci seminarja so nam povedali, da so vsi zelo hvaležni svojim prednikom, ker so jim pogosto pripovedovali o svojih rojstnih krajih in slovenski narodnostni skupnosti. Ni pa jim bilo jasno, kaj pravzaprav pomeni biti Slovenec. Nekateri med njimi sicer slovenščino oziroma slovensko narečje kar dobro obvladajo, tu pa so spoznali nekatere razpoznavne znake naše identitete. Naučili so se na primer kuhati tipične beneške jedi, plesati in peti slovenske pesmi. Poleg tega pa so lahko tudi po zaslugi zelo dobrih predavateljev podrobno spoznali celotno manjšinsko stvarnost, pa tudi ostale jezikovne skupnosti v Furlaniji Julijski krajini,” je povedal Renzo Mattelig, ki je še dodal, da bodo vsi udeleženci prejeli poseben spominski zvežčič. So bili vaši letošnji gostje prvič pri nas? “Nekateri so bili že prej v naši deželi (predvsem v otroških letih) in imajo tu še vedno nekaj sorodnikov. To velja predvsem za udeležence iz Avstralije, kamor so se izselili Benečani med zadnjim emigrantskim valom v letih 50 oziroma 60. Tisti iz Južne Amerike pa so bili v glavnem prvič v Benečiji, marsikdo pa v naših krajih nima več sorodnikov. Vsekakor pa za vse velja, da pred seminarjem nikoli niso imeli možnosti razumeti celotno manjšinsko problematiko oziroma, kaj pomeni biti manjšinec. Zato so nam bili zelo hvaležni. Zdaj vejo, da so lahko na svoje slovenske korenine ponosni. Zadovoljni pa so bili tudi zato, ker so lahko spoznali Levo gostje iz Argentine, Kanade in Avstralije med kulinarično delavnico, spodaj pa skupinska slika z izleta v Saurisu izseljenci iz Argentine, ki so bili pri nas v istem obdobju v okviru deželnega programa za emigrante. Slednji so naše kraje zapustili kot otroci ali pred več kot tridesetimi leti.” Ste udeležence že prej poznali? “Večino ja, saj gre v glavnem za bolj ali manj aktivne člane naših društev po svetu. Zdaj upamo, da bodo še bolj aktivni in da bodo lahko v krajih, kjer živijo, tudi drugim prikazali slovensko kulturo. Za nas so taki seminarji vsekakor zelo pomembni tudi zato, ker se na njih ustvarijo prijateljske vezi med Slovenci iz različnih držav. Prepričani smo, da bodo udeleženci vzdrževali stike z vsemi, ki so jih tu spoznali, in si bodo lahko med sabo tudi pomagali. Naša skupnost pa bo postala na tak način pravzaprav bolj živa.” vrstnike, ki živijo v različnih socio-ekonomskih razmerah in iz drugih krajev sveta. Ze- lo koristno je bilo zanje tudi srečanje s štirimi starejšimi (nad 65 let) beneškimi Veliko beneških izseljencev živi tudi v Evropi. Kako to, da tokrat teh ni bilo? Novo apartmajsko naselje v Kampu Koren pri Kobaridu Dolina reke Soče med Tolminom in Trento vsako leto privablja veliko ljubiteljev kajaka na divjih vodah, jadralnega padalstva, muharjenja, kolesarstva, pohodništva in drugih aktivnosti v naravi. Športno rekreativni turisti in drugi, ki redno zahajajo v Zgornje Posočje, pa imajo odslej na razpolago novo nastanitveno možnost. V Kampu Koren pri Kobaridu so namreč med poletjem otvorili novo apartmajsko naselje. Šest velikih dvonadstropnih hiš iz masivnega lesa, ki merijo 100 kvadratnih metrov, je zgrajenih v mirnem okolju na terasah tik ob Soči. Gostje jih lahko najamejo celo leto, prav tako pa bo odslej celo leto obratoval tudi Kamp Koren. Kamp Koren je bil odprt že maja 1991, večina gostov pa se vanj vrača iz leta v leto, saj so s ponudbo očitno zadovoljni. Kamp se nahaja na levem bregu Soče, ob cesti, ki iz Kobarida pelje proti Drežnici, in je od centra Kobarida oddaljen slab kilometer. Ob samem kampu Soča teče po slikovitem kanjonu, ki se konča z znamenitim Napoleonovim mostom. V neposredni bližini so tudi Sočina prodišča, slapovi potoka Kozjak in obnovljena frontna črta iz 1. svetovne vojne. Na sedemdesetih šoto-riščih je prostora za 210 gostov. Kamp Koren je edini v Zgornjem Posočju s štirimi zvezdicami, pridobil pa je tudi standard STO za kolesarski kamp. Quando storia e cultura uniscono Apprezzato evento culturale in via IX Agosto in occasione del 500. anniversario L'occasione è stata il cin-quecentesimo anniversario dell'epica lotta di Cividale, allora parte della Repubblica di Venezia, contro le truppe imperiali che la cingevano d'assedio e la vittoria finale dei ci-vidalesi. Era il 9 Agosto 1509. Per ricordare quella pagina di storia, l'Università della terza età, il circolo di cultura Ivan Trinko e la famiglia Costantini, che in via IX agosto vivono ed operano, hanno organizzato un evento dal titolo Gocce di storia e cultura, - Go-tis di di storie e culture - Kapljice zgodovine in kulture - Una parte del pubblico Tropfen der geschichte und der kultur che basta da solo ad indicare l'orizzonte culturale in cui si colloca. La serata, veramente piacevole anche grazie alla squisita ospitalità della famiglia Costantini, è stata l’occasione per realtà che convivono una accanto all’altra da decenni, di aprire le porte, conoscersi reciprocamente e farsi conoscere. Ad aprire l’incontro è stata Lucia Trusgnach a nome del circolo Ivan Trinko, che nei suoi locali ospita anche la scuola di musica della Glasbena matica. L’omaggio mu-Silvana sicale è stato offerto dalle gio- Paletti vanissime allieve Anna Ba- ed il coro nelli, che ha eseguito al violi- Matajur no un brano di O. Rieding e Orsola Banelli che ha presentato al flauto una danza di Ho-negger. La comunità slovena ha una ricchissima tradizione di musica popolare che coltiva con cura. Ed è stato il coro Matajur di Clenia, diretto dal maestro Davide Clodig a darne un saggio. La tradizione resiana, che nel palazzo Craigher - Gabriči, ora Costantini, era di casa ai tempi Ella Adajewsld che qui fu ospite gradita, è stata evocata dalla poetessa Silvana Paletti. Il dottor Adolfo Londero, con il supporto di carte geostoriche, ha invece molto ben illustrato le vicende storiche che sono state all’origine dell’evento così ben riuscito ed apprezzato. 6 novi matajur • ri . • Četrtek, 6. avgusta 2009 a\,OTTLCITIJ Q \) ^CLTltXCL^O Il Cammino di Santiago di Compostela è il lungo percorso che i pellegrini fin dal Medioevo intraprendono, attraverso la Francia e la Spagna, per giungere al santuario di Santiago di Compostela, presso cui sarebbe la tomba di Giacomo il Maggiore. San Giacomo il Maggiore compiuta la sua opera di evangelizzazione della Spagna, tornò in Palestina dove fu decapitato. I suoi discepoli trasportarono il corpo nuovamente in Galizia per seppellirlo in un bosco. Dopo anni di persecuzioni, alcuni fedeli scoprirono una tomba che conteneva tre corpi, uno dei tre aveva la testa mozzata ed una scritta: "Qui giace Jacobus, figlio di Zebedeo e Sa-lomé". Alfonso I (789-842), re delle Asturie e della Galizia, ordinò la costruzione sul posto di un tempio, ora cattedrale di Santiago. Iniziarono così i primi pellegrinaggi alla tomba dell'apostolo. Il 23 ottobre 1987 il Consiglio d'Europa ha riconosciuto l'importanza dei percorsi religiosi e culturali che attraversano l'Europa per giungere a Santiago de Compostela dichiarando la via di Santiago, lunga circa 800 km (la via francese, quella più frequentata e nota) "itinerario culturale europeo". Questo riconoscimento, che pone l'accento sul carattere storico e culturale del Cammino, è stato probabilmente una delle principali ragioni della forte ripresa di frequentazione del Cammino stesso, a partire dagli anni '90, anche da parte di persone che non lo percorrono per motivi religiosi. Per saperne di più digitate su internet Santiago de Compostela: non avrete che l'imbarazzo della scelta! Gor na varh parva štopienja pohoda do Santiaga od žen od Planinske družine Benečije. Štopienja je blizu školjke, konkilje, ki je simbol ruomanja v Santiago. Drug simbol je palca ruomarja, an obadva se jih ušafa an se jih more kupit po vsi pot takuo, ki nam kaže slika tle na varh AMNQ i BUE-N Flavia, Mira an Carmen na stazi miez rož vsieh koluorju. “Buen camino!” Takuo se po pot pozdravja mornarje, ki gredo pruot Santiagu. Na veliki fotografiji gor na varh an tle par kraj: grede, ki se hode se sreča puno krav, uci, kakuoš... Vasi po Galiciji so ku tle par nas nih 50 liet od tega, samuo, ki vse hiše an hlievi so lepi an novi, njive, senožeta, varti blizu hiš so vsi lepuo obdielani Liep pozdrav dajejo po vsi poti štorklje, čikonje: puno jih je povserode. Tle par kraj Mira, Carmen an Flavia v vasici Foncebadon. Ankrat tle je bluo puno ljudi, ki potle so šli dol v miesto. Hiše so se spraznile an se začele poderjat... Odkar ruomanje v Santiago je oživielo, v telih vasicah se je uarnilo življenje. Začenjajo strojit hiše, kjer mornarji se ustavjajo za se odpočit, za se otaščat an ušafat muoč za iti napri Romanje v Santiago Grede, ki hodeš po uoznicah, stazah, klancih srečaš puno mornarju an kupe prehodeš an part poti. Srečaš tudi tiste, ki gredo na ruomanje z bičikleto An part žen, ki skarbijo za Planinsko družino Benečije so se diele na pot za iti v Santiago de Compostela. So imiele samuo osan dni cajta, želiele pa so prehodit vič ku 200 km. Od duoma so šle v četartak 9. aprila, kar so “splule” do Madrida. V petak 10. so se peja-le do Leona, kjer pruot vičer so začele njih dugo hojo. V Santiago so paršle v saboto 18. zvičer. Rosina, Mariateresa an Daniela so prehodile 209 km, parbližno 25 km na dan. Flavia, Carmen, Mira an Luisa (Lojza) 319! Vsak dan 40 km, kak dan manj, kak dan vič! Kar so one preživiele tiste dni, vam na bojo mogle nikdar do-poviedat. Srečale so puno ljudi, lepe skupine mladih, ki so mogli imiet 16,17 al kako lieto vič, a tudi buj par lieteh, 70, 80... Poguarjale so se z ljudmi, ki so parhajal iz drugih kraju sveta, a so se vsedno lepuo za-stopil. Besiede od Lojze napisane dol zdol an fotografije na telih straneh vam bojo nomalo pomagal zastopit, kaj je tel pohod. Iz Nediških dolin do Santiaga de Compostela po stazi, ki jo prehodejo ljudje iz delega sveta an vsieh starosti Luisa, Mira, Flavia an Carmen počivajo blizu kamana, ki kaže kje začne Galicia. Do tu je bla Castiglia/Leon. Za prid do Santiaga manjka še n ih 130 km! V Galiciji je puno krat daž, uode na manjka ankoder, po hostieh je puno studencu, po senožetih so verini! Uode ne manjka tudi na uoznici an vsak se pomaga takuo, ki more, takuo ki nam kaže Mariateresa! Tam par kraj: an part velike cierkve v Santiagu. Pa za prit do nje je trieba prehodit še puno poti, an ob vsaki uri, kene Rosina? Ja, pru takuo, žene od Planinske so po pot imiele sonce, veliko ico, daž an snieg! Tle par kraj: mornarji se na morejo zgubit saj po cieli poti so znaki, ki kažejo, kam muoreš iti: školjka (conchiglia), možač s palco al pa z bičikleto, an kiek namalano z armenim, po navadi adna “freccia” Carmen, Flavia, Luisa, Daniela, Mira (tam zad), Rosina an Mariateresa so nomalo zmaltrane, a zlo zlo vesele an zadovoljne, sodisfane, de so paršle v Santiago. Po taki dugi hoji so šle v veliko cierku, pomislile na vse tiste, ki so pustile doma, šle so v urad, kjer ti dajo an “diploma” kjer piše, ki dost kilometru si prehodu an potle... so imiele tudi muoč iti se veselit po starim mieste, kjer parhajajo judje iz delega sveta. De judje, ki pridejo v Španijo na telo posebno ruomanje parhajajo iz povserode so videle tudi v ostelah (hostal), kjer so prespivale, saj napisi so bli v vsieh izikih, pru takuo po pot grede, ki so hodile an so se srečale z drugimi mornarji Santiago Kan san šla Kode san hodila Po tisti stari poti Kjer pozdrav je bju »Buen camino«, Kjer »Animo«, je besieda napisana na zidu. Muoč za iti naprej. Po dažu, po sniegu san pustila moje štopienje v veliki luži. Sonce an vietar so jih posušile. Sla san do konca Paršla do sebe. Luisa Battistig GALICIA novi matajur o __________________ Četrtek, 6. avgusta 2009 Že deseto leto jih prireja društvo Stol in bodo popestrili tudi letošnji avgust Kotarski dnevi, prisrčno povabilo v lepa vaška jedra v Breginjski kot SREDNJA KOLONA (Guidac) minske upravne enote Zdravko Likar, saj smo se ob res lepo izvedenem koncertu veselili slovenskega praznika. Zbora sta izvajala predvsem izvedbe slovenskih ljudskih pesmi iz različnih pokrajin. Večer Vike Podgorske so krajani Sedla izvedli v soboto, 25. julija. Kljub dežju so obiskovalci vztrajali in celo dočakali razjasnitev vremena. Nastopili so mladi glasbeni talenti - Elizabeta Cencič s harmoniko in vrstniki, ki so skupaj zapeli Moja vas in Nadiža. Zaigrali so tudi skeč Ob koritu. Gledališka skupina v ustanavljanju pa je zaigrala prizor iz življenja Vike Podgorske, njen odhod od doma. Še živ pa je spomin na lanski dogodek, ko smo polsušali Toneta Partljiča, Staneta Lebana, Nado Nučič in domačine. daljevali v soboto, 1. avgusta, v vaškem jedru v Kredu, kjer je imela svoj koncert Glasbena skupina Dednina. Izvajala je splet godčevskih viž in ljudskih pesmi s starimi ljudskimi glasbili. Ob tej priliki je bila predstavljena tudi knjiga Ivana Rutarja “Dajati sebe za drugega”. Knjiga je posvečena Mari Konavec, po rodu Čehinji, ki je prišla po vojni v kraj Robič in pripeljala vojnega invalida Ludvika domov. Naslednji avgustovski Kotarski dnevi bodo še na Ro-bidišču in v Logjeh. 30. avgusta pa bo etno-gledališka skupina iz Kambreškega v Breginju predstavila že znameniti Kontraband čez reko Idrijo. Poseben kulturni popoldan pa bo tudi pred gostilno Lavrenčič v Borjani. Tudi v letu 2009 je kulturno društvo Stol, ki deluje na skrajnem slovenskem obrobju, v Breginjskem kotu, zastavilo smele kulturne projekte. S svojimi člani in sekcijami je odprto vjavnost in prav zato se uspešno povezuje z drugimi društvi na Kobariškem in širše. Povezano je tudi z zamejskimi društvi, kot so Beneško gledališče, Kd Ivan Trinko, Kd Naše vasi... Letos seje prvič povezalo tudi z društvom Srebrna kaplja iz Benečije in skupaj izvedlo dve zanimivi etnološki delavnici v Breginju in Črnem vrhu. V okviru društva deluje Ženska vokalna skupina Bre-ginj, ki je lani obeležila 10 let delovanja, letos pa so 7. marca pevke krajane Bregi-nja in okolice na lepo obiskanem koncertu razveselile z ubranim petjem. Vseh deset let je ta ženski sestav vodila Vera Clemente Kojič. Pevke so v tem obdobju izvedle veliko nastopov predvsem za domačine pa tudi v bližnjih krajih. Njihov program sestavljajo ljudske pe- če ušafate an napišete tistih petnajst besied, ki so tle naštiete, v srednji koloni se vam parkaže, kar vam sarčno želijo Guidac an vsi tisti od Novega Matajurja. 1 - Je majhana na zelenim travnike. Junija je staro vaško jedro v Breginju gostilo kar štiri predstave: dve gledališki in dva pevska koncerta. Beneško gledališče je seveda že desetič odprlo Ko-tarske dneve, letos s predstavo Kozja koža, 12. junija, pred številno prijateljsko publiko od Kobarida do Robi-dišč. Borjanske žene so za goste pripravile pristno “po-sirjenco”, organizatorji pa so igralcem podarili ustrojeno kozjo kožo. Ambient seje zlil s predstavo, saj so stare hiše in kamnite “štengle” res izbran oder. Dan pred Dnevom državnosti, 24. junija, pa je zadonela pesem okteta Simon Gregorčič iz Kobarida, pod umetniškim vodstvom Metoda Bajta in Mešanega pevskega zvora Canto Ergosum iz Tolmina, pod vodstvom Posočju. Povezalo je več kot deset društev iz Benečije, Rezije in Posočja. Prav ta odprtost in prepletenost je pripomogla, da je bilo delo zamejskih društev na zanimiv način poudarjeno in približano ljudem na Kobariškem. Tradicionalna pa je predstavitev Trinkovega koledarja v Breginju, ki jo že deset let skupaj s šolarji Bre-ginja in Kd Ivan Trinko iz Čedada organizira Društvo Stol. Prisrčen program, lepa obiskanost, prisotnost lokalnih upraviteljev - županov in načelnika Upravne enote Tolmin -, dajejo prireditvi čar in posebno težo. Preko koledarja, ki ga ima vsak Kotar, smo spoznali naše sosede. Bogati pa so letos tradicionalni Kotarski dnevi, ki že deset let uspešno privabljajo ljudi v lepa vaška jedra od Breginja do Kreda. Praznik ob 10. letnici ženskega zbora iz Bregnija in prizor iz večera, ki so ga posvetili Vidi Podgorski v Sedlu Mateja Kavčiča. Osrednji dogodek ob prazniku je bil lepo obiskan. Zbrane je nagovoril župan Robert Kavčič. Sosede iz Prosnida, Plastišč in Tipane skupaj z županom Eliom Berrà, pa je še posebej prisrčno sprejel načelnik tol- Oktet Simon Gregorčič v Breginju s kobariškim županom Kavčičem smi. Vse pevke so prejele bronasta Gallusova priznanja. Prireditev so s svojim nastopom pod vodstvom dirigenta Rada Uršiča obogatili pevci mešanega pevskega zbora Žaga. Kar tri dni pa je trajal zanimiv projekt Skupni kulturni prostor v Kobaridu, ki ga je programsko zastavilo drušvo Stol s predsednico Vido Skvor in Zdravkom Likarjem iz Fundacije miru v Aktualno Kobariški župan Kavčič s predsednico društva Stol in kulturno animatorko Vido Škvor Kotarski dnevi so se na- 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 2 - Medjator, senšar, prekupac. 3 - Je sniedla previč, prejedena. 4 - Glavno miesto Julijske pokrajine. 5 - Gredo od 21. marca do 21 junija. 6 - Te parvi izik, ki se ga navadmo. 7 - Je biu don Pietro Qualizza v Barnase. 8 - Je ratu potlé, ki je pejù murozo pred utar. 9 - Protecjon, tutela. 10 - “je v Benetke šla...” sta piela Guidac an Franco. 11 - Rogaška..., kjer imajo kislo uodo. 12 - Takuo je adan, ki se je rodiu v Parizu. 13 - Glavno miesto Slovenije (za čedajce). 14 - Beneška slanina, dobra ku peršut. 15 - Znana piesam “La mula de...”, Poreč . 12. junija je Beneško gledališče odprlo letošnje Kotarske dneve v — Sport--------------------------------------------------- Nella tre giorni deirinternational Youngster Tour 2009 in Stiria Le giovani cicliste del Team Isonzo dettano legge in Austria novi matajur Četrtek, 6. avgusta 2009 9 Da venerdì 31 luglio a domenica 2 agosto il Team Isonzo di Pieris ha gareggiato con le ragazze in Austria, ottenendo risultati positivi. Ancora una volta tra le protagoniste le sorelle Dora e Natalia Ciccone, che hanno confermato assieme alla compagna di squadra Beatrice Bartelloni il loro valore. Un primo e secondo posto con maglia gialla di leader della classifica per Dora ed un terzo posto per Catherine Altobelli che ha gareggiato con gli U13. E cominciata nel migliore dei modi l’avventura delle ragazze del Team Isonzo in Austria dove hanno partecipato allTnternazional Youngster Tour 2009 nella zona di Liezen in Stiria. Alla competizione, organizzata nel contesto dell’Alpe Adria Cup, prendono parte giovani ciclisti provenienti, oltre che dall’Austria e dall’Italia, anche dall’Ungheria, dalla Germania e dalla Slovenia. Nella categoria donne 1993-1995 (U17) Dora è riuscita a conquistare il primo posto nella cronometro di 11 km con cui si è aperto a Liezen il trittico del ciclismo giovanile nel cuore verde della Stiria. Ad una media vicina ai 39 chilometri orari, su un percorso ondulato, Dora ha superato di otto secondi e trentun centesimi Beatrice Bartelloni conquistando la prima posizione nella classifica generale dello Youngster Tour 2009 ed indossando la maglia gialla che dovrà difendere nelle due prove sabato e domenica. Positiva anche la presta- Dora Ciccone e Beatrice Bartelloni, prima e seconda classificata nella crono, sotto Catherine Altobelli, dominatrice nella volata finale S ìl I zione di Jasmin Laurenčič che è riuscita a tenere un ottimo ritmo conquistando un prestigioso ottavo posto pur correndo con una mano infortunata. Nella categoria U14, Catherine Altobelli ha conquistato un brillantissimo terzo posto in una gara assieme ai maschietti U13. Nella stessa gara buona anche la settima posizione di Eleonora Zaza D’Aulisio. Ordini di arrivo: U17 (Allieve e Esordien- ti 2° anno): 1A Dora Ciccone (Team Isonzo Ciclistica Pieris) che percorre km 11 in 17.07,31 alla media di 38,56 km orari, 2) Beatrice Bartelloni (id.) a 8”,31; 6) Natalia Ciccone (id.) a 37”,36; 8) Jasmin Laurenčič (id) a 1’21”; 11) Elena Altobelli; 18) Caterina Roiatti, 20) Vanessa Sbaizero; 22) Anna Fiorissi. U13 e donne U14: 1° Fabian Gruber (OAMTC RC Tyrol) km 11 in 18’28”; 2° Benjamin Moser (Re Arbo Devine Worgl) a 4”,98; 3) Catherine Altobelli (Team Isonzo Ciclistica Pieris) a 31”; 7A Eleonora Zaza D’Aulisio (id); 14A Consuelo Bertossi (id). Domenica 2 agosto Dora Ciccone ha ceduto il primato mantenendo la piazza d’onore grazie ad un bellissimo terzo posto. L’ultima tappa dello Youngster Tour 2009, a Gaishorn am See, consisteva in una gara su strada con la partecipazione promiscua di maschi e femmine (32 chilometri per gli U15/U17 e 16 chilometri per gli U13/U14). Nella gara dei più giovani Catherine Altobelli ha centrato con autorità un risultato fortemente voluto: la vittoria assoluta con un allungo autoritario sullo strappo a 300 metri dall’arrivo. La gara delle più gran- di vedeva Dora Ciccone partire ancora con la maglia gialla di leader della classifica generale con la difficoltà di doverla difendere dagli attacchi di cicliste più esperte e più anziane di lei di ben due anni. La tenace portacolori del Team Isonzo ha fatto di tutto per raggiungere l’ob-biettivo pieno, fino ad un allungo a poco più di un chilometro dall’arrivo, assieme al leader della classifica maschile. Purtroppo però quest’ultimo in una curva sbandava finendo momentaneamente fuori strada e compromettendo l’esito del tentativo. Volata a ranghi compatti con le allieve a imporre la propria classe e Dora che con i denti riusciva a conquistare la tredicesima posizione assoluta (terza ragazza) mantenendo così la seconda posizione nella classifica finale del Youngster Tour 2009 dietro la più esperta carinziana, classe 1993, Christina Perchtold. Questi gli ordini d’arrivo: U13/U14: 1) Catherine Al-tobelli (Italia - Team Isonzo Pieris) che percorre chilometri 16 in 30’16” alla media di 31,7 chilometri orari; 2) Benjamin Moser (Austria); 3) Fabian Gruber (Austria); 5) Tadej Kosovel (Slovenja - Kk Perftech Bled); 14) Eleonora Zaza D’Aulisio (Italia - Team Isonzo); 21) Consuelo Bertossi (Italia - Team Isonzo). Donne U17: Prima (6A assoluta) Christina Perchtold (RLM Kostel Gra-fenstein) che percorre 32 chilometri in 53’41” alla media oraria di chilometri 35,7; seconda (9A ass.) Anna Zita Maria Stricker (US Cristoforetti Fondriest); terza (13a ass.) Dora Ciccone (Team Isonzo); quarta Beatrice Bartelloni (18A ass.) (Team Isonzo); quinta Lisa Maria Gurtler (RC Tyrol); settima Natalia Ciccone (Team Isonzo); undicesima Elena Altobelli (idem) e sedicesima Caterina Roiatti (idem). Ecco la classifica finale della manifestazione: Categoria donne U17 (annate 1993-1995): 1) Christina Perchtold (RLM Kostel Grafenstein) punti 405; 2) Dora Ciccone (Team Isonzo Ciclistica Pieris) punti 370; 4) Beatrice Bartel-loni (Team Isonzo) punti 335 6) Natalia Ciccone (Team Isonzo) punti 250; 11) Elena Altobelli punti 140; 15) Caterina Roiatti punti 81; Seguono Jasmin Laurenčič; Vanessa Sbaizero e Anna Fiorissi. La Valnatisone ritorna in lizza per la Coppa Regione Domenica 30 agosto, alle ore 16, per la prima giornata del girone G di Coppa Regione la Valnatisone detentrice del titolo ospiterà al Polisportivo Angelo Specogna la formazione del Lavarian Mortean. La seconda sfida domenica 6 settembre ad Udine tra l’Ancona e la Torreanese. Seconda Giornata, sempre alle 16, Ancona - Valnatisone e Lavarian Mortean - Torreanese. Il girone si chiuderà domenica 13 settembre con il derby Valnatisone-Torreanese a San Pietro al Natisone. Il presidente della Lazio Lotito con Venica Nell’impegnativo e tecnico percorso di Subit buoni risultati del Team Granzon Sabato a Vemasso la prova finale Tomas Cudiz Jacopo Macorig Per la settima prova del Trofeo Junior Bike di sabato 25 luglio si è saliti in quota, raggiungendo Subit di Attimis. Si è trattato di una gara un po’ diversa dalle precedenti, infatti si è corso a cronometro su un tracciato in discesa, con partenze individuali. Il percorso tecnico ha premiato i concorrenti più capaci a scegliere le migliori traiettorie e i nostri ragazzi si sono fatti valere in diverse categorie. Nel percorso completo, riservato ai ragazzi più grandi, il miglior tempo assoluto è stato ottenuto da Valerio Croatto, seguito da Nicholas Scubla al rientro in corsa dopo qualche anno di assenza. Ottimo terzo posto per Federico Manza-to, in costante progresso. Nel percorso medio, Iole Croatto ha vinto la categoria G5, mentre nei G4 die- tro al solito dominatore, Alberto Brancati dei Capri-vesi, terminano Michele Dreossi e un grintoso Stefano Qualizza, rispettivamente al secondo e terzo posto. Un poco più attardati giungono al traguardo Davide Comugnaro e Mat-thias Predan. Nei G3, con una strepitosa prima manche, Jacopo Macorig stravince nella sua categoria, facendo registrare anche il secondo miglior tempo del percorso medio, a soli 22 centesimi di secondo da Alberto Brancati. Ottimo quarto posto per Tomas Cudiz, seguito al settimo posto da Edoardo Braida e all’ottavo da Riccardo Burini. Francesco Dreossi fa sua la vittoria nei Gl, facendo anche segnare il secondo miglior tempo del percorso corto. Nei G2 è purtroppo assente Nicholas Caruzzi che così dovrà giocarsi la vittoria finale di categoria all’ultima gara. Da segna- lare in questa categoria il terzo posto di Lorenzo Ter-licher al debutto nelle competizioni della Junior Bike. I piccolissimi si sono infine esibiti nel tratto finale del percorso e Martina Qualizza, con la sua pedalata energica, chiude al terzo posto seguita a qualche posizione di distanza da Nicola Terlicher e da Ninfa e Samuel Braida. Vittoria di giornata per lo Junior Team Granzon, che nella classifica generale a punti scavalca il Team Isonzo e si insedia in testa. L’ultima prova della Junior Bike si terrà sabato 8 agosto a Vernasso e si preannuncia avvincente: si determineranno infatti le classifiche finali con molte situazioni che si decideranno all’ultima curva, per cui l’invito è di venire numerosi a tifare per i nostri piccoli atleti. novi matajur Četrtek, 6. avgusta 2009 10 Nel torneo di calcetto domenica 2 agosto a Pulfero Ai ragazzini di Mersino il torneo dei Mulazi È arrivato il trionfo dei ragazzi del presidente Fabiano nella terza edizione del Torneo dei Mulazi, giocato domenica 2 agosto a Podpolizza di Pulfero. Sfatando il detto “non c’è due senza tre”, alla terza finale consecutiva i rappresentanti di Mersino si sono imposti senza soffrire su- Quest’ultima squadra è stata la vera rivelazione della manifestazione entusiasmando il pubblico con la sua grinta e con un Massimo Drecogna strepitoso, qualificandosi per le semifinali nonostante la più giovane età. Al quinto posto si è classificata la squadra di Scrut-to di capitan Fabio che ha avuto la meglio nei riguardi della formazione di Pulfero, guidata dal bravo Marco e La squadra dalla bella Luana. Oltre ai di Mersino premi alle squadre parteci- (a fianco) panti sono stati assegnati i e la seguenti premi individuali: giovanissima Mattia Pinatto votato come formazione miglior portiere, Marco Zuf- di Pulfero ferii capocannoniere. Rico- gli avversari della Tofful’s Team grazie a Go-sgnach e Zufferli. Al terzo posto la squadra di Vernasso. I ragazzi di mister Cesare, oltre al solito comportamento esemplare, hanno fatto vedere un bel gioco, superando nella finalina la formazione della Tribù del pallone. = Sport — noscimenti anche a Giovanni Rudi al quale è andato il premio “Monelli” ed a Emanuele Manzini, come giocatore più rompiscatole; a Raffaele Marseu il premio Fair-play; ad Alessio Drecogna ed Enrico Oviszach quali giocatori più giovani della ma-Mattia nifestazione. Pinatto Gli organizzatori Igor e premiato Roberto desiderano ringra- come ziare tutti i privati, ditte, en- miglior ti che con il loro generoso portiere da contributo hanno permesso Igor la riuscita della manifesta- Clignon zione. H “7° torneo Sly Volley” a San Leonardo spedizione del vaglia postale), la quota è di undici euro per persona; 2) presso il ga-zebo “Sly volley” presente ai principali tornei estivi della zona, undici euro per persona; con la preiscrizione la squadra parteciperà ad una estrazione a premi; 3) presso gli impianti sportivi il 15 agosto a tredici euro per persona. Ai partecipanti sarà offerta una maglietta, due buoni pasta + acqua, servizi igienici e docce, ampio parcheggio, ampia area free camping, chioschi enoga-stronomici sempre aperti. Per ulteriori informazioni telefonare ai seguenti numeri di cellulare: 328/4650696 (Elena), 328/0084003 (Andrea), 348/7007774 (Marco) o scrivere un’e-mail a: mar-co@pasmil.it. Il Comitato festeggiamenti S. Rocco e la Polisportiva San Leonardo organizzano nelle giornate di sabato 15 e domenica 16 agosto, presso gli impianti sportivi di San Leonardo a Merso di Sopra, il “7° Torneo Sly Volley”, in ricordo del nostro amico Silvano. Il torneo vuole tenere viva la memoria di Silvano Bevilacqua, animatore e giocatore della società di San Leonardo, scomparso in un tragico incidente. Il programma prevede il ritrovo alle 9 presso il campo sportivo di Merso di Sopra. Alle ore 9.30 iniziano gli incontri della prima fase che serviranno per dividere le 32 squadre partecipanti in due tabelloni; tutte le squadre accederanno alla seconda fase. Ci sarà quindi la pausa per il pranzo e nel pomeriggio termineranno gli incontri della prima fase. Domenica 16 agosto, alle ore 9 ripresa degli incontri; alle 17.30 finali 3.-4. posto, alle ore 18 finale per il 1.-2. posto. Alle ore 18.30 seguiranno le premiazioni. Ore 22 concerto Live dei “5 To 1” (rock cover band). Il torneo si svolge su campo in erba. Ogni squadra dovrà schierare in campo almeno due donne. Possono partecipare atleti di qualsiasi livello senza limite al numero di tesserati. Le iscrizioni si ricevono: 1) a mezzo vaglia postale intestato a PSL x SLY Volley, frazione di Merso di Sotto 40 33040 San Leonardo (Ud), fino ad un massimo di 32 squadre (farà fede la data di Staffetta delle Valli 2009 a Podpolizza di Pulfero Sabato 1 agosto si è disputata la classica “staffetta delle Valli del Natisone 2009”, presso Podpolizza di Pulfero nell’ambito dei tradizionali festeggiamenti sul Natisone. Quarantatré le squadre che hanno onorato la manifestazione. Al primo posto si è classificata la formazione del Gs Aquileia con Pirozzolo, Piz-zamigho, Ermacora, secondi Amedeo Sturam (Moz), Flavio Mlinz, Alessandro Muccin (Gsa Pulfero); 6) Guido Scai-ni, Nicola Rudi, Guido Co-staperaria (Gs Natisone); 7) Matteo Messere, Christian Macorigh, Lorenzo Paussa (Gs Natisone); 11) Marco Musigli, Gabriele Snidare, Mat- tia lussa (Gs Natisone); 13) Mattia Cendou, Gabriele Ius-sig, Francesco Cendou (Poi. Monte Matajur); 14) Fabio lussa, Enrico Stulin, Ruben Del Zotto (Gs Natisone); 20) Paolo Pontoni, Paolo Petrus-sa, Lorenzo Cozzarolo (Gsa Pulfero); 24) Luca Bruni, Erika Domeniš, Stefano Del Zotto (Gsa Pulfero - mista); 25) Giorgio Iuri, Riccardo Calde-rini, Ivano De Faccio (Gs Natisone); 27) Luigi Cicerone, Nicola Brignola, Stefano Paussa (Gs Natisone); 30) Fabrizio Turimi, Luigino Boc-colini, Valter Buccino (Gs Natisone); 31) Barbara Calle-gher, Laura Nobile, Federica Qualizza(Gs Natisone - femm); 34) Nadir Causerò, Beniamino lussa, Gianni Iuri (Gs Natisone); 36) Roberto Ognissanti, Katia Benedetto, Alessio Milani (Gs Natisone - misto); 38) Michele De Toni, Francesco Chiabai, Sebastiano Musigh (Gs Natisone - giov.); 39) Alessandra Palmieri, Agnese Amorosi, Milva Iuretig (Gs Natisone - femm.); 41) Stefania Gorgone, Francesca Relativo, Gabriella Rodante (Gs Natisone - femm.); 43) Edda Gurardi, Marinella Gremese, Sandra Tomadin (Gs. Natisone - femm.). Tra le squadre partecipanti da segnalare il quarto posto dalla Olimpia Te-renzano che ha gareggiato con il valligiano Michele Oballa. Presentate le nuove mute di gioco per i ragazzi di Vernasso offerte dalla Azienda Agricola Giordano Snidaro, per continuare l’attività con dominazione Black eagles SPORT PO SLOVENSKO Sodnik SKOK Kronaka V nediejo, 17. maja, v cierkvi sv. Lienarta v Podutani so bli par parvim svetim obhajile Michele, Filippo, Matthias, Cristiano, Michela an Matteo. Mame an tata telih otruok želijo zahvalit gaspuoda nunca Rinalda an vse tiste, ki so učil lotrino njih otroke. Imiel so puno potarpežtjivosti, pazienze, z njim, stal so jim blizu takuo, ki kor stat z otruok an le grede jih lepuo učit. Zahvalejo tudi mame, tata, none, ki so se potrudil za napravt kosilo za vse družine, žlahto an parjatelje, ki po maši so želiel preživiet vsi kupe tel poseban dan za njih otroke. Telim otrokam želmo, de vse kar so se navadli za telo parložnost an učilo njih staršu jim bo pomagalo v življenju. Le famiglie dei bambini che domenica 17 maggio hanno ricevuto la prima comunione a San Leonardo ringraziano don Rinaldo ed i catechisti che li hanno seguito con pazienza e dedizione, e le famiglie che si sono dedicate alla preparazione del pranzo comunitario che è stata l’occasione per concludere insieme serenamente una giornata cosi importante Za te, Romilda! “Duo bi jau, de jih ima 70? Je ku na čeča, ku de bi jih imiela 25! Kar čuje kje gost, bi plesala ure an ure brez se ustavt. Pa tudi kar je za dielat, se na potegne nazaj! Na 17. junija je dopun-la nje lieta an za telo parložnost je biu v Oblici, kjer živi, tajšan velik senjam, de je ki! Ona nie viedela za nič, organizal soji ga... beh, imen jih na napišemo, pa za sigurno vsi tisti, ki jo imajo zlo zlo radi. Za tel senjam je paršla žlahta daj iz Žvicere an Belgije! Pa nie bluo še zadost. Tisto nediejo potle je biu drug senjam, telekrat v ri-storantu. Zbral so tistega “a quattro stelle”! Draga Romilda, se trošta-mo, de bomo imiel še take sejme v naši družini, saj si jih zaries zaslužila. Bohloni za vse kar si nardila an die-laš za vse nas, vsaki dan! Toji otroc an njih družine” Tele lepe besiede so jih napisal za Romildo (ta parva na pravi roki), ki taz družine Na varte tih iz To-poluovega je paršla za ne-viesto v Oblico, v Starna- dicjovo družino. Draga Romilda, Buog ti di uživat še puno, puno takih liepih dni! Firenze e Pisa con il circolo sant’Andrea di Cravero, da venerdì 4 a domenica 6 settembre. Partenza da Scrutto in pullman alle ore 6.30. Arrivo a Firenze per il pranzo in hotel, nel pomeriggio incontro con la guida e visita della città. La visita continuerà anche il giorno dopo. Domenica 6 settembre partenza per Pisa e visita guidata della città, nel pomeriggio partenza per il rientro a casa previsto per le 21.30 circa. Quota di partecipazione: 370 €. Per informazioni ed iscrizioni: Valentina 0432/723286 SREDNJE Podsriednje / Klinac Zbuogam Gianni Kar an zdrav človek na naglim zapusti tel sviet, je težkuo viervat, de kar se je zgodilo, je ries. Na žalost je ries, de Giovanni Clinaz -Gianni za vse tiste, ki so ga poznal, nas je na naglim za-pustu. Rodiu se je 69 liet go par Klince, v Kanaučanovi hiši. Biu je mlad, kar seje pobrau z njega valižo an šu v Belgijo s troštan, de ušafa dielo. Biu je pun dobre volje takuo, de v Belgiji je hitro ušafu dielo. Biu je zidar, njega žena Teresa, ki je Kozličjova iz Podsriednjega, je imiela v Sambreville pa kantino, kjer so hodil vsi naši ljudje, ki so gor dielal an živiel. Nih dvajst liet od tega Gianni seje varnu z družino damu an šu živet v Podsriednje, kjer je biu zazidu lepo an veliko hišo. An le na-pri je dielu. Dielu je tudi v pandiejak 20. luja. Postraju je njega rojstno hišo par Klincu, kjer nie vič obedan živeu potle, ki je lan urnam še brat Mario. Parjelo ga je slavo, poklical so ambulanco pa obedan mu nie mu vič pomagat. Z njega smartjo je v veliki žalosti pustu ženo Tereso, sina Andrea, neviesto Lore-dano, navuode Luano an Nicole an vso žlahto. Gianni je pustu veliko praznino v Sriednjem, pa tudi miez drugih ljudi naših dolin, ki so ga poznal, odkar so živiel an dielal kupe v Belgiji. Novica je močnuo odie-kinla tudi gorè, kjer je Gianni imeu še puno parjatelju. Na njega pogrebu, kije biu go par svetim Pavle (Cer- neče) v sriedo 22. luja seje zbralo muorje ljudi za mu dat zadnji pozdrav. ŠPETER Špietar/Marsin Che dire, Willy? Lunedi 10 agosto è il tuo compleanno, ma tu non ci sarai qui a festeggiarlo con tutti quelli che ti vogliono bene. Anche noi non festeggeremo, ma quel giorno, come tutti i giorni da quando te ne sei andato sei mesi fa, ti penseremo con tanto, tanto amore, ma anche con tanto dolore perchè ci manchi sempre di più. Ciao Willy, riposa in pace. Papà, mamma e tutti quelli che ti vogliono bene novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI CAI Sottosezione “Val Natisone” 30 agosto 2009 MONTE GRAPPA Gita in pullman Escursioni di varie difficoltà: via ferrata per escursionisti esperti attrezzati; camminata per escursionisti; turistica per tutti Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro + assicurazione. Sconti per famiglie Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente Nadia (tei 0432 709135) entro il 25 agosto. Per informazioni: Giovanni (cell.3332085226) Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) A Savogna vendesi appartamento 100 mq -tricamere - doppi servizi - ampio garage e cantina. Telefonare ore serali: 0432-714328 Causa trasloco vendo a prezzo simbolico mobile per bagno rivestito in marmo, compreso di miscelatore. Tel. 333 6514242 Planinska družina Benečije sobota 8., in nedelja 9. avgusta Visoka rozajanska pot (Kanin) - zahteven v soboto 8. ob 15. uri zbirališče v Sarženti, pri kombiju Planinske - prenočevanje v bivaku Manzano - v nedeljo 9. vzpon odg.: Boris 0481/81965 sobota 29. in nedelja 30. avgusta Gremo na Barbano par nogah iz Doma na Matajure odg: Alvaro 320 0699486 - Germano 0432 709942 nedelja 30. nygusta s koriero iz Spietra ob 7.15 se zberemo v Špietre, kjer so šuole - ob 7.30 odhod s koriero - ob 9.30. Gradež / Grado - ob 11.30 z barko na Barbano za sveto mašo an za kosilo (vsak naj poskarbi za se) - ob 16.00 se ustavemo v Ogleju / Aquileia - ob 17.30 odhod iz Ogleja - ob 19.30 se varnemo v Špietar info in vpisovanje: Daniela 0432/714303 -Joško 328 4713118 • • Ji4 - Franko, sem ču, de misles oženit Marico iz Škratovega. - Ja Guido, pra takuo. - Franko, pa al vieš, de vsi, ma pru vsi Škrutuc so šli spat za njo? - An mene ka me briga! Ist sem gor s Kosce! ★ ★ ★ An puob je ponoč telefonu njega murozi: - Te imam rad! - Ah ja? - Mi mankaš! - Ah ja? - Te imam zmieram v misleh! - Ah ja? - Brez tebe ne morem živiet! - Ah ja? - Pa ti, na zamiermi, al niemaš nič za mi reč? - je poprašu puob. - Al vieš, de si zgrešiu telefonsko številko? ★ ★ ★ Jožica je šla h spuoved na Staro goro. - Povejmi toje griehe! - je jau manih. - Nisem še oženjena an sem že ljubezen die-lala. - Oh muoj Buog, al si tiste nardila praot toji volji? - Ne, ne, praot vintuli! ★ ★ ★ D vie parjateljce: - Al vieš, de Rajko je vas ovezan v špitale? - Kuo, če sem ga videla snuojka z adno lepo bj ondino? - Sa za tuo! Ga je videla tudi njega žena! ★ ★ ★ Adna čeča je šla gobe bra, srečala je adnega mladenča, ki jo je zagra-bu an poljubu. - Niesi migu jezna? - je poprašu puob. - Pač, poviem, de si me posilu dvakrat! - Kuo dvakrat? Češ reč ankrat! - Ma kaj imaš tako silo? ★ ★ ★ - Snuojka sem šu damu priet ku po navadi -je pravu an mož parja-teljam - an sem ušafu mojo ženo v pastieji z mojim gospodarjem od hiše! - An ti, kaj si naredu? - Sem paršparu an miesac fita! ★ ★ ★ Bepino je šu h ginekologu: - Mi se gajajo čudne reči. Kadar ljubim mojo ženo čujem ankrat zlo mraz, ankrat zlo gorkuo. - Pa povejtemi - je jau miedih - dost krat na beto se ljubita z vašo ženo? - Dvakrat, za Božič an na Rožinco! AFFITTASI falegnameria o capannone mq. 350 a 8 km da Cividale. Cell. 334 9241847 Kronaka Poroka an ojcet na višini Nieso bili parvi noviči na varhu Matajurja, sigurno pa take poroke jo nibluo an jo na bo. Puno je dielala za povezovat ljudi ob meji, mimo vseh konfinu. An na koncu se je povezala za nimar z nje Ivanam pru na mestu, kjer se srečuvajo slovienski ljudje z obeh strani meje. Jožica Strgar an Ivan Cotič sta se vzela na varhu Matajurja v saboto 1. avgusta. To parvo sta imiela civilno poroko an potle pa tisto cerkveno, le na odpartem, ker sta imiela parbližno tristuo svatov, invitatu. Bluo je živuo an veselo a tudi komovent, an tudi noviča sta bla ganjena. Njih ljubezan muora bit za-ries velika, če sta se odločila se oženit 25 liet potle, ki se snubeta! Ramonike so se oglasile že pred cierkuco na varhu an potlè so godle an dol po stazi do koče Dom na Matajurje, kjer je bila velika ojcet. Mešali so se in veselili ljudje s Kambreškega, kjer živita no- viča, iz vsega Posočja, s Tržaškega do Benečije napri do Rezije. Za vse je poskarbiela Planinska družina Benečije, kije napravla ojcet. Sonce je pustilo prestor luni v nebu, kar so se vsi začel vračat na njih duome. An Jožica an Ivo sta začela novo stran v njih življenju v ljubezni an mieru. Tuole jim vsi iz sarca želmo! Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. AVGUSTA Čedad (Minisini) tel. 0432/731264 Povoletto 679008 - Premarjag 729012 OD 14. DO 20. AVGUSTA Čedad (Fornasaro) 731175 - Sriednje 724131 Rezija 353004 OD 21. DO 27. AVGUSTA Čedad (Fontana) 731163 - Fojda 728036 Manzan (Sbuelz) 740862 - Tarbiž 2046 Zaparte za počitnice - Chiuse per ferie Čedad Fontana: od 10. do 16. vošta Čedad Minisini: od 17. vošta do 6. setemberja Manzan Sbuelz: od 10. do 16. vošta Manzan Brusutti: od 17. do 23. vošta Tavorjana: od 10. do 16. vošta Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč, je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 DO 7. JUNIJA 2009 Iz Čedada v Videm: ob 6.00,6.30*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.30*, 13.00, 13.30*, 14.00, 15.00, 16.00, 16.30*, 17.00, 17.30*, 18.00, 18.30*, 19.00, 19.30*, 20.00, 22.00, 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.03*, 7.33, 8.03*, 8.33.9.33.10.33.11.33.12.33, 13.03*, 13.33, 14.03*, 114.33, 15.33, 16.33, 17.03*, 17.33, 18.03*, 18.33, 19.03*, 19.33, 20.03*, 20.33, 22.33, 23.33** *samuo čez tiedan ** samuo tu nediejo an ob praznikih Nujne telefonske številke Bolnica Čedad................ 7081 Bolnica Videm.................5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji ...................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad..................705611 URES-INAC....................730153 ENEL ....................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481 -773224 Muzej Čedad .................700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola .............717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka....................721021 Grmek ...................725006 Srednje..................724094 Sv. Lenart...............723028 Špeter ..................727272 Sovodnje ................714007 Podbonesec...............726017 Tavorjana................712028 Prapotno ................713003 Tipana ..................788020 Bardo....................787032 Rezija ............0433-53001/2 Gorska skupnost _________727325 Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 9. AVGUSTA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) SOBOTA 15. AVGUSTA - ROŽINCA Esso Čedad (pruoti Vidmu) - Tamoil v Karariji NEDELJA 16. AVGUSTA Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) - Čemur NEDELJA 23. AVGUSTA Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) Ažla (kjer so fabrike) VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Anticiklon bo zagotavljal stabilno vreme in dotok suhih severnih tokov. Četrtek, 6. avgusta Prevladovalo bo suho in pretežno jasno vreme. V hribovitem svetu so popoldne možne rahle pooblačitve. Ob obali bo zjutraj pihal zmeren severovzhodnik, kasneje pa šibkejši veter. Petek, 7. avgusta Vreme bo pretežno jasno, v hribih bo popoldne rahlo oblačno. Ob obali bo zjutraj pihal severnovzhodnik, kasneje pa šibkejši veter. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 15/18 20/23 Najnižja temperatura (°C) 15/18 20/23 Najvišja temperatura (°C) 29/31 27/29 Najvišja temperatura (°C) 29/31 27/29 Srednja temperatura na 1000 m: 19°C Srednja temperatura na 1000 m: 19°C OBETI V soboto bo v nižinah in ob obali prevladovalo rahlo oblačno, v hribih pa spremenljivo vreme. V nedeljo bo verjetno oblačno. Srednja temperatura na 2000 m: 11°C Srednja temperatura na 2000 m: 11°C Ure sonca Sonf ,, , zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) .. ... ~ „ megla Megla vidiiiiost 1 v M ’ Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežnoobl, nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne 0(5e>£^ig) = — o ^ / j * O aliu«X £ O * C O A 'i _i:_: O £ -C (IT mm C 4(1 —Ul 1H vin ! ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj