Iihaja r»eier vaak prvi In trenji letrteb neteč«. Ako j« u daa praznik, Uide dan poprej. Cena' mu ja tO kr. oa lato. InaaraU t« »prejemajo la plačujejo po dofororu. SloTenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. J *w Spisi in dopiii se poiiljajo: Uredništvu »Domoljuba* Ljubljana, Semeniike ulice it i. Naročnina in inserati pa: Upravni jtvo .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulice it. 3. ■C-3 Štev. 11. V Ljubljani, dnč 4. junija 1903. Leto XVI. Liberalci pri delu! Gorje kmetu! Gorje ti ubogi kranjski kmet, če bi vsigdar obveljala beseda liberalcev v naši deželi! Pred kratkim je bila seja deželnega odbora. Šlo se je za deželni proračun za leto 1903. Šlo se je osobito za deželne podpore, ki naj se 1. 1903. izplačajo. In kakšno stališče sta zavzemala liberalna deželna odbornika dr. Ivan Tavčar in Peter G r a s s e 11 i ? Glasovala sta proti temu, da dežela, kakor druga leta, da brezobrestna posojila vinogradnikom. Glasovala sta proti temu, da dežela v letu 1903. kaj prispeva za vodovode po deželi. Glasovala sta proti temu, da dežela 1. 1903. kaj prispeva za uravnavo voda. Glasovala sta proti temu, da dežela da v tem letu kaj podpor po uimah poškodovanim kmetovalcem. Glasovala sta proti temu, da bi dežela dala 1. 1903. kaj podpore mlekarnam. Glasovala sta proti temu, da bi dežela leta 1903 kaj prispevala k cestnim zgradbam. » Glasovala sta proti prispevku dežele za pogozdovanje krasa. Skratka, glasovala sta zoper vse, ki., bi bilo k me t u v korist. Pač pa sta glasovala za podporo gledališču nemškemu — in slovenskemu — v skupnem znesku 24.000 kron! Vodja P o v š e je predlagal, da se dovoli in izplača: Za brezobrestna posojila vinogradnikom 30.000 K. Za vodovode 40.000 K. Za uravnave voda 20.000 K. Za podpore po uimah poškodovanim: 16.000 K. Za kmetijsko družbo: 7000 K. Za mlekarne: 4000 K. Za pogozdovanje Krasa: 4000 K. Za ceste: 20.000 K. Dr. Tavčar in Grasselli sta te predloge strastno pobijala. Toda to pot sta se urezala. Zastopnik Nemcev v deželnem odboru, grof Bar bo, se ni hotel podati na pot slepega sovraštva zoper kmeta. Glasoval je za predloge Pov-šeta, tako da so bili glasovi enako razdeljeni na vsaki strani po dva. Odločiti je torej imel deželni glavar p 1. D e t e 1 a, ki je seveda kot pošten zastopnik kmetskega ljudstva odločil za kmeta. Podpore kmetom se bodo torej tudi to leto izplačale, tako kakor druga leta. Toda če bi bilo šlo po volji naših liberalcev, bi kmetje letos ne dobili niti v i -n a rj a! Slovenski kmet, izreči svojo sodbo nad tem početjem slovenskih liberalcev! Kaj porečete osobito tisti » i p a v s k i kmetje, ki ste s svojimi glasovi 1. 1901. pripomogli liberalnemu poslancu do zmage in tisti dolenjski vinogradniki, ki ste sedali ob volitvah 1. 1900 in 1901. zbegati po liberalnih kričačih. Vedite, da če bi bila obveljala volja zastopnika dolenjskih mest in vodarja vseh kranjskih liberalcev, dr. Tavčarja, potem 1. 1902. ne bil bili dobili ne le nobenega deželnega denarja za obnovitev vinogradov, temveč tudi ne tistih 50.000 K (petdeset tisoč Kron) katere je država v ta namen naklonila; kajti storila je to država le pod p o g o j em, da dežela da 30.000 K. Po namenih liberalcev naj bi torej bilo 80.000 K 1. 1903. vzetih vinogradnikom na Dolenjskem in Vipavskem! Tudi vodovodi naj bi se po nameri liberalcev 1. 1903. ne gradili. .Spodletelo jim je in delali se bodo še letos vodovodi v Dol.Lazih, Jurjevici, v Brežah, v Sušji, Zapotoku in Vinici, v Na-danjem Selu, v Gor. Vre mu, v Novi Sušici, na Godoviču, v Planini, v Si-njedolah in drugod. Vse proti volji liberalcev, vse le vsled odločnega nastopa ka-toliško-narodne stranke! Niti pogorelci in tisti ubogi kmetje, katerim je toča pobila pridelke naj bi po volji liberalcev ne dobili vinarja podpore! Pač pa sta oba liberalna deželna odbornika,Tavčar inGrašsellikakor eden mož glasovala za podporo ljubljanskemu gledališču, nemškemu in slovenskemu, v skupnem znesku 24.000 K. Žal, se jima je v tej točki pridružil tudi nemški grof Bar bo in tako je bila ta podpora z večino glasov sklenjena. Toda zadnja beseda v tej zadevi še ni izgovorjena. Ljudstvo pa sedaj pozna liberalce do dna duše. Dejanja govore — ne go-govore, temuč kri če, kriče do neba! Človek bi mislil, da sanja, ko kaj tacega čuje. A istina je, resnica je, gola resnica, zabeležena v zapisnikih dež. odbora kranjskega. Za ljudstvo nič, za kmeta knof,-za gledališče, za zabavo lj ubijanske gospode pa 24.000. To je liberalni program! Slepec mora sedaj videti, kaj je slovenski liberalizem ... Pomoč Dolenjski 1 (Konec.) Nedvignjeni sakladi. Ker je na Dolenjskem mnogo dobre rude, bi mogla vlada pospeševati vstanovitev kake velike železne livarne v bližini S t. Janških rudo- in premogokopov s tem, da bi odkup raznih večjih železnih predmetov zagotovila in vožnino po železnicah primerno znižala. Poleg premoga se nahajajo med št. Janžem in Št. Rupertom okoli hriba Sv. Duha tolike množine izvrstne železne rude, da so tamkaj vozna pota in steze na nekaterih krajih mesto z gramozom s stoičen) železno rudo posipane, in da trte rastejo prav iz raztolčene železne rude, in lahko se trdi, da je v tem kraju ako ne več, vsaj toliko železne rude, kakor v Erzbergu pri Kisenerzu na Štajerskem. Pri Brusnicah je cela stran nekega hriba v globočini pol do enega metra pokrita z 20 do 40 cm. debelo plastjo dobre železne rude. Kreme-nika in kremenaste sipe za izdelovanje stekla se nahaja v izobilju okoli Št. Janža, Novegn mesta, Skocjana in Št Jerneja. Pod Gorjanci pri Novem mestu se še dandanes nahajajo razvaline nekdanje velike tovarne za steklo. Iz Dolenjske bi se lahko odpošiljalo steklo"po zvezi dolenjskih železnic s hrvatskimi v južne dežele, kjer je še pomanjkanje steklarn. Med Ratečami, Št. Rupertom, Škocjanom in Sevnico se nahaja na mnogih krajih pripraven kamen, pesek, kreda in pripravna glina za izdelo-venje Roman -in Portland- cement a. Izborna glina za izdelovanje vsakovrstnih ognjatrdih lončarskih in opekarskih izdelkov se nahaja v prav mnogih krajih po Dolenjskem, posebno pa v vsej okolici Novega mesta; okoli Št. Jerneja, Škocjana in po celi Krški ravani, okoli Mokronoga, Št. Janža, Kočevja, Grosuplja, Črnomlja in drugod. Izvrstne lončarske izdelke in strešne skladne opeke bi se kaj lahko izvažalo v južne dežele. Naša dežela bi morala skrbeti za strokovno šolo za opekarske in fineje lončarske izdelke, za katero bi bil najpripravnejši kraj Novo mesto, kot .središče Dolenjske. Tako šolo imajo v Toplicah na Češkem in v mnogih drugih deželah. Koliko je pa še druzih žlahtnih rudnin in finih prstenin po Dolenjskem, katere še niso zadostno preiskane, kakor fina maganska ruda blizu Škocjana; c i n k i n svinčena ruda med .Št. Janžem in Ratečami, okoli Litije in drugod! Pred vsem moramo pa omeniti velike Dolenjske premogokope v S t. J a n ž u s tremi, skupaj 28 m debelimi kompaktnimi skladi finega bleskečega premoga. Pri Mirni je premogov sklad močan od 4 do 20 metrov; pri Čatežu nad Mirno se nahaja nad en meter debel premogov sklad; pri Kočevju se nahaja premog v več skladih v skupni debelosti nad 20 metrov; nad Otočicami pri Novem mestu se nahaja premogov sklad slabše vrste v debelosti enega do dveh in pol metrov; pod Črnomljem se nahaja fini bleskeči premog v mnogih skladih, med katerimi je najdebelejši močan poldrugi meter. Pisec teh vrstic je našel tudi pri Št. Jerneju kakega pol metra debel sklad prav finega bleskečega premoga, kateri utegne v globočini _ biti močnejši; tako je tudi našel pri Zagradu nad Sko-cjanom okoli en meter debel sklad finega, čistega sipastega premoga. Oglejmo si dolino Krke od nje izvira do Soteske! V tej dolini se nahaja okoli 40 večjih ali manjših slapov Krke, kateri vsi bi se dali izkoristiti s pomočjo turbin za tovarniška in druga obrtna podjetja; med temi sta dva slapa, eden v Žužemberku, drugi na Dvoru, katerih vsak bi lahko dajal stalno nad tisoč konjskih sil moči. Glejte, toliko prirodnega bogastva po Dolenjskem, in vendar je ljudstvo prisiljeno zapustiti dom in seseliti v Ameriko, ako se hoče rešiti pogina Iz zakaj to? Samo zaradi tega, ker so nas pozabili" oni, kateri so za to poklicani, katerih dolžnost bi bila že pred več desetletji spoznati zaostalost naše Dolenjske. Zamorjena obrt Kaj se je storilo v zadnjih desetletjih ? Gorenjcem, kateri so imeli že od nekdaj vsled tamkajšnje lege izvrstne vodoravne prometne ceste po ravninah in dolinah, po katerih so lahko težko naložene tovorne vozove hitro prepeljavali, se je zgradila takoj železnica iz Ljubljane do Trbiža. Za kranjsko deželo bi bilo že takrat neprimerno važnejše, da bi se bila oskrbela n a j p r e j e sk o z i Dolenjsko in izpeljala zveza s Hrvatsko. Kajti v istem času so bile pri nas vse državne, okrajne in občinske ceste polne si lovitih klancev, izpeljane kakor nalašč čez največje strmine, vsled česar nam je bil vsak promet, n a p r ed ek i n ož i v 1 j e n j e kakršnekoli obrti in trgovine popolnoma onemogočen. Pred graditvijo dolenjskih in drugih železnic smo imeli na Dolenjskem velike tovarne za razne železne predmete, eno na Dvoru, drugo v Gradacu pri Metliki; v Št. Janžu bila je velikanska tovarna za topljenje cink-rude; steklarni sta bili dve: ena v Kočevju in druga pod Gorjanci; v Žužemberku je bila papirnica in po drugod nekaj manjših tovarn. V dolini Krke nad Žužemberkom cvetela je ročna železniška- obrt, kakor v Kropi na Gorenjskem; v Ribnici in Kočevju so se pečali z izdelovanjem suhe robe; v Ribnici, Straži in Št. Jerneju so se pečali z lončarsko obrtjo. Konkurenca železnic, katere so po vseh drugih krajih gradili, samo skozi Dolenjsko ne, je pa popolnoma uničila obe veliki tovarni za železne izdelke, obe steklarni, cinkovo tovarno, papirnico, železniško obrt v dolini Krke in vse ostale manjše tovarne. Edina lončarska, opekarska in lesna obrt za domače potrebe in pozneje nastala Stampflova umetna lesna obrt še nekoliko životarijo, to pa le zategadelj, ker bi voznina od zunaj te izdelke preveč podražila. Vse drugo je pa propadlo, in sicer le edino zaradi pomanjkanja res dobrih prometnih zvez. Spodobilo bi se bilo, kakor je po vsem svetu navada, da se najpreje v tiste kraje prometne ceste gradijo, kjersi brez kake pomoči sami dalje pomagati ne morejo. Zgradite nam potrebne železnioe! Zgodilo se je pa ž-dibog ravno nasprotno. Nam, ki smo bili najpolj potrebni, seje gradila železnica še-le štiriindvajset let pozneje, kot Gorenjcem! In kaka je ta proga in kdo vleče vso korist od te nam zgrajene zakotne dolenjske železnice? Dokler se nam ne zgradi zveza dolenjske železnice iz Novegamesta preko Krškega ali Brežic z Zagrebom in južnimi deželami, dalje iz Novegamesta preko Črnomlja do Ogulina ali Karlovca, in iz Trebnjega preko St.Janža do Sevnice, toliko časa imajo pravo korist od sedanje dolenjske železnice največ edino le tuji trgovci z lesom, ogljem, prašiči in trboveljska družbazizvažanjem kočevskega premoga, pred vsem drugim vleče pa od sedanje zakotne dolenjske železnice največjo korist mesto Ljubljana. Dolenjska sama ima pa v obče izven neznatnega osebnega prometa prav majhno korist od te železnice, dokler ne bode d o g r a- SCTSB !•>*■ SLfn ; e 11 i c HrTi-.iii ;e I«rG;t fkr. rii ••*»!£ presne*: v liikii :c_—. jts prrc L.;.': prej. tako i: i i t :t:ri r i t n r r r-č e s. : i r ri s 11 ; t Dokiiki rii; : ; Tršiic p r c s o T T o z ol z : : i ~ . i z ' L j a t! j l z -t. i i: r r ;; ; £ r i e . rs: -silosi ::ro:tii Pn T^iikr. ::Tirr; r i r t j i * t i i ? i s c r : 111 e o č :z v r o ; . »a. Vse :: se t^t" " š pr t e : rc m Str pi irstč* š«; trni: :-- «-—rriii r rr "lsšt-E- z-:-.--z £ : c r>rs Ti V; prest rc *= r>r -zzi~. :±jtrz.i± i sr : varer aeio fir it si k r :>r: T>:še-Tit z ktr pii r r "r i r t. £ rt i . t : i c K i 3 Z i I- i i r. i'. Š i : ; T i ; * ; z 1 I C ' : Z ->£ i S SZli.Z-TiZZ ZZi Z Ž I IIt t i 7 T-b o t I - i r i r : ; t t i ; i r . n tik: t : i t i n rrtrcr zniri: t;; - ; rt kit:: prejEOft* E e S 1 r Ti; i t V i; tiE-i pcžsMsa .rcJr^isoc ii r. £;. z : t zj. Iv esrsiai erx±j i •• i - KjTiraa. al v^r^ir tr~,r rmr: roi-:>izyt. dokler s t r e : : r : i ; : £ :rti iter-e . I k i prosi T r t i i; : - •>■ : Jati. p: ii-tr. a jcit tzz: aes: tteri pr.-«! r. r: bii ji pn r r; ii.ii ^ : ; i . z t n : r 1 i tj: t t i ; kikor it !i:i:ci :; S r i r ; a t Trii :.i iasere rcra*: cnireT r&ei pr^rsisi rj^ riši p:<.triideJne *lBie 3 zrz:~i,Li rb:n_:-; ■ n-rr-rii.- iriiT^iiti rbarx m-Lič^i > —rn: - S3T-. Ni jiir sticajt z: vi_-rt z —zzi :zr~.ii prč/tra bodp: tajvjč nrm ~ :: --in r±Tue st tik: :ii:i:t:;i :.i. x £ b o i e x sbci ffi'{ii;k z i z . s : :-uri; 7: Doitt;s£tE j:t :.. : . i r : ? i p : Telii*xs££H :t;h. ? r i £ : 1;: Ijare zi HrTilke jsi*i ;:£ri .1« pošiljal Tsiči cesar r: se sirrš£ n t > iajo tiara p c:r ojih Treba ie wf ri Tii t.t- ^ iacc~. Očte: sa»: s._šil. it i:sr. Sežaj mi. Ljnisnc zrzu zz ~±oi ri :>rir:. pi ts tir r^o:. jt:^ ^-->pr£t 3 trštrrsi: it očrtBD it>:«2xix zu; in n-rrfr>t snrt-Tijo T ar i-TBe rištri. itari sme zmscL. r 'at čstrii Listek. Izgubljeni sin r'.Ter- r : .*-.:fZri i::£.- ,'.z :c i-mtri rraa!" . .'is. • i i a. h JUsko. su vJela. — - r. ; z zlzz '• AL ravno seči; i ■ rnil zaz -z-zf Ali oj oe gror.l At«u; r r i ii svina; '- Oče V rii. s« « iii. sprtr-sts. teča sia; je uk . citn ii . . C z rer: - Si jOElii >KE1£ ; T :.:.i t br ii: sa .;iaia. *-A-- »t rt i££0 ialiu svojih s-ar>tr-' _ - prtar' .t iirrse: Nasie. .in bi£Čw ir.si: ' ci r pjiibd. kar c: ui. i-io. --:ci r.:c prtčač kot pošast trat in e. pihne lia.. »i tčč naraT»os: pogltiari • :c i iži: -ri rt sere*e hti Tesel: kakor u: * r: li^. ai- brce os Nič rec t:sir rr»-ii r M Tssec. u ba ielaL iz vse saao ££r štE T lir'.: ;tr ssonl ec napačer k,-rii. -ir r_ 5k ii boa vse rope: p:pravil 1 7 -rča e: Ec«oče. Če se hcoe £rei paiarr t ada-. D, »j^ dnari?:- kot i::T'.' 11 - »f®: £r r se razpad." . art: e ariko sejtl Kiiscso ri roko e ;.: i,:®] r^.ar ija. aoda ^rik se mu je ir rek. -t£x ni; p- j- —- ^ Nijbt ?toez. se iasje oHru.be'' sviril ^ ii ."r-ir 1X4*. cčijabo; Km&Ba! e:s'.iU s- ^ -k Niišt a vroče krvi. m ia aikiir It stZL. ZL pri T E srčik, v ječ seaa nekoč ctk:^ sa»:čii iar ae -.i r»s»w- ____• . v-.-j^ sc je moral pokoriti v ječi, toda pokori se še vsak dan z nova." Kristina je prebledela. „Radi tebe nisem prej smel tega povedati", je dejal Nande; „]anko se je bal, da ne bi hotela vzeti za moža brata takega hudobneža. Tedaj sem povedal!" -- „0 da moram kaj takega doživeli! O zakaj nisem prej umrl", je tožil Svetin. „In zdaj grem! Nikar ne jokajte, mati! je že tako na svetu. Poskusil bom kje drugje najti svojo srečo; bom že kaj pisal, kako se mi bo godilo. Z Bogom!" „Nande, Nande!" je zajokala starka, „nikari ne hodi od doma!" „Neumnost!a, se je oglasil oče, „nihče ne bo šel strani; mir dajta in ostanita doma!" „Ne, oče, jaz moram strani!" In Nande je odšel iz sobe. Vsi so molčali. Janko se je naslonil na mizo in bojeval hud dušni boj. Čez malo časa je prišel Nande z zvežnjem pod pazduho zopet v sobo. Mati se ga je oklenila za roki in ga prosila, naj ne odide. „Ako se ne zmeni za očeta in mater, naj le gre, pusti ga", dejal je oče. „Nič se ne bojte, oče, zdaj ste jezni name, pa vas zagotovim, da vam ne bom delal sramote! Ne bom se vračal kot izgubljeni sin, ne!" Očetu in materi je podal roko. „Z Bogom, Kristina, bržkone se ne bova več videla", in izginil je skozi vrata. Kristina je stopila k Janku: „S teboj se ne morem poročiti." „Saj se mi je zdelo", je odvrnil žalostno, „zakiij ni Nande molčal! Brat takega človeka, ki stoji z eno nogo v ječi, ki bi bil sramota celi hiši. Tak syvedn ne more biti ženin pošteni kmečki nevesti," .Misliš torej, da te zaradi tega nc maram? Ono, motiš, se Janko. Ne maram te, ker nltiiam mort za te." — — „ Dovolj, dovolj!" vzkliknil je Janko in zdulr mu je, da vidi pred seboj, kako se Križnarjuvo pn slopje in posestvo pogreza v zemljo. »Lahko noč", je pristavila še Kristina in odšla. Roza je hitela za njo. Na vrtu jo je dohitela in jo zgrabila za roko. „Kristina, Kristina!" „Mati!" je zajokala deklica. Počakale ste Križnarja in Neže. Ko so se peljali proti domu, je Križnar jezno pokal z bičem in veno mer poganjal konjiča. „Če bi ne bil Nande že odšel, on bi moral k nam priti, ta pa naj se mi več ne prikaže pred oči. Zakaj pa si takrat privolila? Kaj?" .Ker, ker" — jecljala je Kristina, „ker sama nisem vedela, kaj delam." Na vasi je bilo vse mirno. Na nebu so se uži-gale zvezdice druga za drugo. Hladni vetre je pihljal in raznašal naokrog opojen duh cvetja Tudi v koči na koncu vasi je bilo vse tiho. V zamazanih oknih je odsevala luna in iznad močvirja so se dvigale kot vedno lahne meglice. Kako skrivnostna je bila ta tišina! Drevje je zdajpazdaj lahno zašepetalo, ko se je vetre poigraval z zelenimi lističi. Tam je nekaj zašumelo. Miš? Pokazala se je slaba iskrica, ki se je premikala, in lahen dimček se je dvignil kvišku. Iskrica' je bila bela — pozneje rdečkasta, lučka — menda je bila kaka sveteča se vešča — se je približala koči. Hipoma se je pokazal nad streho visok plamen, iskre so švignile na vse strani, gost dim se je začel dvigati kvišku. V koči pa je bilo vse mirno. Plamen je švigal nad streho kot sikajoče kače. Tedaj pa so se odprla vrata. Anton je skočil na pol oblečen vun, za njim Cilka s staro materjo. Začeli so klicati na pomoč in ti klici so se združili s pokanjem in prasketanjem ognja. Veter je nesel iskre na vse strani. Iz vasi so prihiteli ljudje na pomoč. Kričanja, ropotanja in vpitja je* bila toliko, kakor na sodnji dan. Ognjegasno društvo iz Planine je tudi prišlo gasit; hladen voden curek je šinil kvišku in neprijetno pobožal navzočega župana po glavi. „Antonova koča gori", so kričali ljudje. Anton je prinesel škaf vode in kričal: „Otroke rešite, otroke!" „Tepcc, saj jih nimaš!" „<;ozd sc jc vžgal!" zavpili so možje. Brezsrčen upnik. jI Jo sodnik, ki je daleč slovel vsled svoje iHnontl, postrežljivosti in uljudnosti. Nekoč je . ,1 k temu sodniku popolno zanemarjen in raz-11 Kun mladenič. .Gospod sodnik", je pričel „rad bi vložil tožbo proti brezsrčnemu upniku, kateri me nečloveško za-tiru in ki je gluh za vse moje prošnje." „Le na dan s tožbo!" je odvrnil sodnik. „Tu ima vsak besedo. Zagotavljam vas, da zasluženi kazni nikakor ne odide." „Je pa tudi že skrajna nizkost", je odgovoril tožitelj, „in podlost, kakor ravna ta brezsrčnež z menoj. Kar pa je najhujše, je to, da je ta dolg podedovan, sam pa sem pri njem brez vsake krivde da In sedaj me upnik muči na vse mogoče načine skoraj ni mogoče živeti. Ko so mi stariši umrli, imel sem še malo posestvo, tri kravico in par volov. A oglasil se je upnik, šel je rep za repom iz hleva, odprodajal mi je njivico za njivico in nazadnje me je šc spodil iz hiše. In sedaj sem tu in kakšen sem, sami vidite." Da bi ga videli, gotovo bi se mu ali smejali ali pa bi se vam smilil. Gotovo ste žc videli postopača, ki je imel predolge prste na nogah, da so mu gledali iz črevljev in so sc mu videli raztrgani komolci. Tak jc bil ta tožnik. Ni čuda torej, da jc sodnik jezno vzplamtcl nad oderuškim upnikom in zaklical: „Le malo potrpite. Naučim ga postave, ki pravijo, da se ne sme nikomur vzeti tega, kar neobhodno potrebuje za vsakdanje življenje!" „Ali", nadaljeval je tožitelj „ta „nikoli sit:> se ne briga za vaše zakone! On ne pozna niti zapovedi niti prepovedi. Marsikdo sedi v temni ječi, katerega je samo on notri spravil. Saj je že tudi mene enkrat zapeljal, da sem ustrelil v grajskem gozdu zajca in moral radi tega Jesti ričet". Zakoni tudi zapovedujejo, da mora imeti vsak človek počitek ali po dnevu ali po noči, ker ta nesramnež se ne briga zato, ker je vedno noč in dan nad menoj, ker me neprenehoma muči, ker se me drži kakor kaka pijavka. Zakoni tudi pravijo, da kjer nič ni, tam tudi cesar pravico izgubi. Cesar Lhko izgubi, a ta upnik mora dobiti; ravno tam, kjer je zelo malo ali skoraj nič, ravno tam najbolj razsaja in tirja svoj dolg. a pri onih, ki bi lahko dali, ki sede vsak dan pri težko-obloženih mizah, tam molči, tam se zadovolji z vsem." „No!" je vskliknil sodnik, ki je bil že od jeze tako rdeč kakor kuhan rak, „da ga le dobim v roke, jaz mu že pokažem! Zadrobil, zasolil in popopral mu bom juho, da jo bo imel za celo življenje dovolj!" Ko je tožitelj čul o dobro zadrobljeni juhi, je cmoknil parkrat z jezikom in dejal, da je najljubša njegovemu upniku in ako se hoče sodnik sam prepričati o tem, naj ga le povabi na kosilo. A da bi imel za celo življenje dovolj, o tem pa bi se upal dvomiti, ker ga predobro pozna. Sodniku se je začelo čudno zdeti. Mislil je, da v tožiteljevi glavi ni vse v redu, da se mu kolešček ali prehitro ali prepočasi vrti, zato ga je vprašal, kje stanuje brersrčni upnik, češ da bo pozval še njega samega. Tožitelj je dejal, da ni treba brezsrčneža klicati predse, ker ga je že s seboj prinesel ali bolje rečeno moral prinesti, kajti oni brezsrčni upnik ni nihče drugi, kakor gospod — Želodec. Sodniku se je zjasnilo, spoznal je, da ima opraviti z lenuhom-šaljivcem in da bi se ga odkrižal in mu da eno kronico in pomiril njegovega upnika, sledeči svet: _ Dragi prijatelj, v tej težavni stvari pa sam brez odvetnika ali pa odvetnice vsaj sc žc tudi te do-bijo in dobro izvršujejo svojo nalogo - razsodi. Svetoval bi ti torej, da se obrneš do kake odvetnico in jo prosiš pomoči. — Mislim, da bi bila najbolja zato dra Pridnost in njena sestra Zadovoljnost. Ako ti tidve nc pomoretc, potem ti najbrže ne bo nihče." Ali sta ga odvetnici rešili brezsrčnega upnika ali ne, o tem povestniea molči. S. Politični razgled, Državni zbor. Carinski odsek je dovršil sicer že nad polovico dela, toda najvažnejše točke v carinskem tarifu jc odložil za poznejši čas, da se po kompromisu ze-dinijo razne stranke. V mnogih točkah je namreč še veliko nasprotja med strankami. Socialni demo-kratje n. pr. hočejo odpraviti vsako carino od tujih pridelkov in izdelkov, češ, da bode potem življenje mnogo cenejše, če se tuji uvozi ne bodo obdačili. Prvič to ni res, ker skušnja kaže, da ima n. pr. žito jako nizke cene, a kruh ostane kljub temu na isti visoki ceni, ker dobiček spravijo radi drugi. Nič pa ne pomislijo ti ljudski prijatelji, da prost uvoz ogromno oškoduje domače kmetovalce in obrtnike, ki ne morejo v tako nizki ceni proizvajati, kakor to store z mnogo manjšimi stroški inozemci n. pr. pri žitu Amerikanci in obrtu Angleži. Ako se odpravijo vse carine, potem bi našemu kmetu ne ostalo druzega kot pustiti njive v pušči, ker bi se mu nikakor ne izplačalo delo. Ako odpravijo carino na vsa vina, kam naj gredo potom z vinom naši vinogradniki, kteri že zdaj ječe pod jarmom nesrečne vinske po godbe z Italijo, ki je v nekaj letih napravila našim domačim vinogradnikom na miljone škode. Na vse to se mora modra politika ozirati. Nikakor nima carina samo namena zagotoviti si državnih dohodkov, ampak v prvi vrsti mora biti skrb za domače izdelke in in pridelke, da se jih obvaruje pred divjo konkurenco. Seveda socialni demokratje šc niso prišli tako daleč, da bi to umeli. — Na vrsti je bil tudi predlog o krošnjarskem zakonu. Poslanec Kaftan je predlagal med drugim to, da se naj od našega krošnjarja ne tirja preveč ozirom krošnjarenja po Ogrskem, ker resnica je, da je trikrat več ogrskih krošnjarjev v naših krajih; kot naših v ogrskih. — Dovršil se jc tudi v obrtnem odseku že davno obetani zakon proti pijančevanju. Hrvatska zadeva v zbornici. Hrvatski poslanci vitez Vukovič, dr. Klaic in Peric so prosili ministerskega predsednika, naj iz-posljuje pri cesarju avdijenco dalmatinskim poslancem, da pojasnijo razmere na Hrvatskem. Ministerski predsednik je odklonil posredovanje. Vsled tega je poslanec Biankini med največjim hrupom resno vprašal min. predsednika, kako more svoje postopanje opravičiti. „S tem", pravi, „da je bila avdijenca odklonjena, je iznova dokazano, da vlada prezira naše narodne pravice. To je nov dokaz servilizma, ki ga vlada kaže nasproti vsemogočni madjarski oholosti. Doslej smo smatrali kot naravno pravo, da se more v zadnjem trenutku govoriti s cesarjem in kraljem. Za hrvatski narod pa danes kralj ni doma. S tem je ministerski predsednik dal svoji modrosti slabo spričevalo, žalil je ljudske pravice, ki si je za državo pridobilo največjih zaslug. Ali ni s tem min. predsednik kršil pravic hrvatskih poslancev in če jih je kršil, kaj hoče storiti, da varuje pravice poslancem? Zbornični predsednik grof Vetter je odgovoril na to, da v tem oziru ne more pomagati. Res žalostne razmere! Dogodki na Hrvatskem. Na tisoče oseb je aretiranih, mnogo ranjenih, več pobitih. Brzojavi se ne odpošiljajo, pisma, celo privatna, se odpirajo, na mnogih krajih pa se proglaša proti ljudstvu preki sod. Povodom obletnice smrti slavnega bana Jelačiča, ljubljenca hrvatskega naroda, je došlo v Zagrebu do velikih demonstracij. Ze na vse zgodaj je bil spomenik bana Jelačiča okrašen z venci in trobojnicami. Narodne dame so obsipale spomenik s cvetjem in celo preproste kmetice iz okolice so nanosile poljskega cvetja, da okrase ž njim spomenik banov. Na enem vencu na traku jc bilo čitati: Vstani, ban Jelačič, Hrvatska te z o v e! Pri maši zadušnici je bila Markova cerkev natlačeno polna. Mnogo odličnih narodnih dam je bilo navzočih med njimi sorodnica pokojnega Jelačiča. Po končani cerkveni slovesnosti je množica zapustivši cerkev navdušeno prepevala „Liepa naša domovina" in se uredila v veličasten sprevod, ki se je podal k Jelačičevemu spomeniku. Med potom so se prepevale narodne pesmi. V bližini spomenika pa je stalo vojaštvo. Ob pol 12 uri se je množica jela pomikati proti kolodvoru Policija je nastopila proti ljudstvu z največjo silo, vsled česar je jela množica metati kamenje na policijo; en policijski komisarje bil ranjen, 350 oseb so aretirali. Občinstvo, ki je bežalo v bolnico in univerzo, so policaji v poslopju zaprli in aretirali. Okoli Reke so bile pretrgane vse telegrafske žice. V Bakru so bile velikanske demonstracije, kjer je bilo mnogo vojakov ranjenih. Demonstrante so razdrli železniški tir, slednjič so omagali pred vojaki. V Bibiru je množica demoli-rala občinsko hišo in na kose raztrgala banovo sliko, ki je visela na steni. V Vrbovi je ljudstvo spominsko ploščo Khuen - Hedervarijevo popolnoma razbilo. Povsod so razbiti madjarski napisi. Najhujše pa jc bilo v Križevcu. Tam je prišlo do prave bitke med vojaštvom in kmeti. 100 kmetov pride pred preki sod. »Edinost" je prinesla telegram, v katerem se trdi, da je bilo 21 obešenih in 40 ustreljenih. Vojaki in orožniki so noč in dan na delu. V Kaštelih niso pustili parobrod hrvatsko - ogrskega društva do obale, moral jo je popihati v Spljet, kjer so ga isto neuljudno sprejeli. V Sušaškem kotaru, Delnicah, Bakaru in drugih krajih je uveden preki sod. V Fužinah je vlada prepovedala, da bi se služile v ondotni cerkvi zadušnice za žrtve hrvatskega gibanja. Množica se je zbrala pred cerkvijo in ker se ni hotela raziti, je vojaštvo streljalo nanjo. V Kali-novcu v samoborskem so hoteli kmetje napasti občinsko hišo. Orožništvo je streljalo in ubilo enega kmeta. 53 polk (hrvatski) je odpovedal pokorščino iti streljat na svoje brate. V Zagrebu so imeli vi-sokošolci, Hrvati in Srbi, ki so si sicer vedno v sovraštvu bili, skupen sestanek. 400 visokošolcev je po shodu korakalo po ulicah. Pridruževala se jim je vedno večja množica. Pred Jelačicevim spomenikom sta govorila en arb in en Hrvat ter slavila pobra-timstvo mej Hrvati in Srbi. Prisegli so si delati na to, da se sloga mej Hrvati in Srbi ohrani. In vlada ter ban? Vlada bobna v svet, da so časnikarska poročila neresnična, da ni takih uporov v resnici kot se govori. Zakaj je potem treba preko sodov in vojakov? Na to se ne ve odgovora. Ban tudi ne verjame, da ga ljudstvo ne mara. V krogu hrvatskih poslancev se širi vest, da nemarava vlada sistirati ustavo ter bana-Khuen Hedervarija imenovati komisarjem. Ta nasvet je dal neki ban sam. Nadškof zagrebški je v Rimu. Protiavstrijske demonstracije v Benetkah. V sredo 20. pretečenega meseca, so bile v Benetkah velike demonstracije. Demonstrantje so pri-drli pred avstrijski konzulat in divje kričali. Nato so puskušali napad na konzulat. Ker niso mogli na suhem blizu, so šli na ladije. Komaj jim je policija ubranila, da niso vdrli. Nosili so s seboj avstrijsko zastavo, katero so potem pred konzulatom strgali in koščke pometali v morje s sramotilnimi klici. Pri demonstracijah je mestna godba dvakrat svirala Garabaldijevo himno. Tudi v drugih italijanskih mestih se ruje proti Avstriji, tako zlasti v Veroni, Bolonji, Paviji, kjer so med klici „Doli z Avstrijo!" strgali avstrijsko zastavo. Med demonstranti so bili tudi univerzitetni profesorji. V četrtek so se demonstracije nadaljevale med klici „morte ali' Imperatore" to je „Smrt cesarju". Tu se kaže oni duh italijanski prepojen z anarhizmom, ki ga žeja po krvi kronanih glav. Avstrijskega orla so zaničljivo imenovali „dvoglavo pišče". Kaj poreče k temu zunanji avstrijski minister? Ali se sme tako zaničevati zavezna država? Ali trozveza nima tolike moči, d£ bi varovala ugle4 naše države pri zaveznikih Italijanih? Avstrija mora tu odločno pokazati, da se ne da zasramovati od onega naroda, ki je rodil Lucchenije, Casserije itd. tirki in Turki. (irki. ki igrajo v sedanjih nemirih na Balkanu sploh čudno ulogo, so storili turškemu sultanu, m ojemu ..prijatelju". zopet veliko uslugo. Catigrajski list Jkdaur poroča, da so nekteri grški častniki v ime več tisoč Grkov, med temi 150 častnikov obrnili se na turško poslaništvo v Atenah s prošnjo, naj jih sprejme v turško službo, da bodo zasledovali bolgarske čete Poslaništvo jim je odgovorilo, da zadostujejo za ta posel turški vojaki in da bedo bolgarske čete kmalu zatrie. Deputacija grških dijakov se je podala k turškemu poslaništvu in ondi izrazila svoja voščila za sultana. Seveda je vse to sultana zelo zveselilo in je izrazil častnikom kakor tudi vojakom svojo posebno zahvalo. Dogodki na Balkanu. Vse bolgarske šole v Makedoniji so zatvorjene. učitelji pa aretirani. Velike ječe v - lunu. Skopljem in Serezu so prenapolnjene b. gatih. mladih in inteligentnih Makedoncev. l'mevno je, da je razburjenje med prebivalstvom vedno večje Časopisje zahteva vedno glasneje, da interesirani krogi vendar store svojo dolžnost. — Blizu Monastira se je te dni vršil večji boj med Turki in bolgarskimi četami. V Mo-gili, S kilom. od Monastira. so Turki zajeli četo 13 Bolgarov in vse pobili. L"biti so bili tudi 4 domačini, ki so se pridružili Bolgarom in pa 2 ženski Streli iz topov so zažgali 14 h:š. Turki so imeli 3 ubite. Sploh se trdi. da je položaj kljub vsem poročilom, da se vrača mir. v Monastirskem vijaletu še vedno skajno kritičen > Milun«.kim vlakom <•> pripeljali v soboto v Carigrad 34 turških ranjencev med njimi 1 častnik. Turški napatl na Vlbaiur. prebivalstvom krožijo baje vsakovrstne knjižice, v ktenh sehuiska naj se prične akcija proti Židom. -Ruski listi poročajo iz \ ladivostoka, da je odhod ruskih vojnih čet iz južne Mandžurije provzročil med Kitajci veliko vznemirjenje. Čete Tungujev vdirajo v one dele mandžurske pokrajine in provzročajo velik strah domačinom in tujcem. To bo bržkone dalo povod, da se Rusi ne umaknejo na celi črti. 'ISi Dolgo časa so veljali Albanci za najboljše sultanove prijatelje in jih je mnogo sprejel med sv >jo telesno stražo Ko pa so prišle reforme, so se med vsemi prvi vprli Albanci. Po vsej Albaniji je vrelo in Sultan je poslal nadnje Samzi-pašo z eno divizijo. P^ ke prav lepo žalostinko v slavo zapele •..-.ko. & obstoječo iz S bataljonov ene baterije in oddelke konje- ni bilo očesa, da b; se ne za.solzilo za prerar. -mrl niče. Ta vojni oddelek je bil namenjen v Juoik. kjer M.nko Strnadovo. Iz te solzne doline ti kličemo Kozjanski vsevedež. Neusmiljena smr. k' raki vedno p širnem svetu s svojo ostro koso n mati semintja po starem in mladem brez usmiljen Tako je prik rakala nepričakovano na Zdolski h: :č.k v hišo Strnadovo in pokosila mladi cvetk Mar.; Strnad življenje. Rajna .Minka*. tako so jo - .adnu klicali, je bila pridna, pobožna in uzorna deklica, zato jo je pa vse spoštovalo in rado imel- še az B g in zato jo je vtrgal od tega sveta, da se ni popačila med svetom. Bila je pet let izborna cerkvena pevka in tako rabila svoj milo doneči gU> IJ '» Mariji v čast. Veličastni pogreb je bil na nedeljo popoldan, da takega že davno Kozje r. videlo. Ob odprt: gomili so njene tovarišice cerkvene L je bilo treba razgnati shod upornežev. Poveljnik Semzi-paša je poslal naprej en oddelek vojaštva. Blizu Prepočana so jih pa Albanci zajeli in skoro popolnoma pobili. Od 50 jih je ostalo samo troje. Da bi se pa ta čin maščeval, je velel topništvu streljati ter je poleg drugih zažgal vasi Skifiani. B gom' na srečn svidenje nad zvezdami! - N'<* likonočni ponedeljek je bil za kozjansko 2upnijo dan veselja Blagoslovih so ob 10 uri preč gospod kanonik ob asistenci več duhovnikov krasno p,:>ilotcl Marije vnebovzetja za veliki oltar, ki so ; Hereč, Hramačel. Babuit, Kodrali. Grčana ter ro- m,„ , ~ , , ... ^ „.« sebno razdjal mnoge plemenitaške gradove takozvane tla?os,ov,:e,J kuPl!l- Pridigovali so g. Tombah. sv,to kule. Število ubitih in ranjenih je izredno veliko. maSo služll> Fa g-Marko Tomažič, župnik PilšanjsK'- Končno so se ustaši udali. in prosili Sultanove mi- Via cerkev in župljani so se radovali nad to leF° losu. \ endar. dasi so se udali. jim Sultan ne more pisanko in blagrovali milega nad 70 let starega dosti zaupati, ker tudi sam dobro ve da so oni ki 4 u . 7 nad so se udali. nedolžni, medtem knVJt; ° • sta^ka dobrotnika, ki toliko skrbi za sveto -erke • so se udali, nedolžni, medtem, ko so pravi ustaši še vedno pripravljeni udariti, kjer le prilika nanese, po Sultanovih četah • ne samo z oznanovanjem božje besede, amj 1/. Rusije. z radodarnimi rokami. — Dne 16. aprila je šel Blaž Zibret nad 40 let star nad št. Vidom na Planini več D .... ... metrov na v'soko pečevje panjovje sekat, nakar , Protizidovskih demonstracij pričakujejo povo- omahne in spodrsne v več metrov »lotot r«PaJ dom bližnjih jubilejnih slavnosti v Petrogradu. Med in obvi-i „ . glotroK. f » s auu. ->ica m obvisi za noge viseč ves obtolčen na peum a jedno vejo. Našli so mrtvega in s težavo potegnili ga raz pečine. Bil je jedina podpora svoji nad 80 let stari slepi materi. Bog bodi milostljiv njegovi duši! — Na Planini se je tudi obhajal sveti misijon od 18. do 27. aprila. Vodili so ga č. gg. oo. lazaristi od sv. Jožeta nad Celjem. Udeležba je bila velikanska. Ob tej priliki se je tudi na željo ondotnega gospoda župnika Antona Ribarja ustanovila Marijina družba, v katero je pristopilo mnogo mladeničev in deklic z radostjo in ponosom, da so Marijini sinovi in hčere Bog blagoslovi to novo Marijino družbo Št. Vidsko! Iz Poljan nad Škofjo Loko (Računski zaključek.) „ Slovenskemu Narodu" in pa njegovemu tovarišu „Gorenjeu", oziroma njegovemu poročevalcu iz Žabje-vasi, kateri se tako vestno in vstrajno trudi, da bi očistil račune naše posojilnice, in tako omajal pri ljudstvu zaupanje do nje in njenega vodstva, dajemo sledeč odgovor. Ta vrli mož, kateri se predstavlja kakor čista resnica in natančnost, je celo okoli dr. Tavčarja ponižno brusil svoje pete z računskimi zaključki za leto 1900, in 1901. s trditvijo, da je sedanje posojilnično načelstvo 1'alzificiralo bilanco za 1.1901, ker se v nekaterih postavkah ne ujema s prejšnjim računom za leto 1900. Ali kakor kaže pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani vršeča se kazenska preiskava, je ravno nasprotno. 1'rejšnji računski zaključki, med njimi ravno oni za 1. 1900., pri katerega sestavi je ravno „Narodov" dopisnik sodeloval, niso bili pravilni, zato pa tudi ta zaključek ni mogel služiti za podlago ob sestavi računskega sklepa za leto 1901. Da se torej nekatere postavke računskih sklepov ne vjcmajo, je potem takem naravno in ni nikaka sleparija, kakor jo očita „Na-rodov" dopisnik Šiškar. Sedanje načelstvo je storilo le svojo dolžnost, da je s pomočjo „Gosp. Zveze" sestavilo pravilen računski sklep za leto 1901. Iz teh podatkov lahko vsakteri spozna, koliko je verjeti Siškarjcvi modrosti. Kdo pa jc ta Šiškar, kateri se tako mojster-skega izkazuje po »Slov. Narodu" in „Gorenjcu"? To je tisti mali Francek iz Žabjevasi, kateri je bil pred par leti najbolj vnet konsumar, kateri je prvi vpeljal v naši dolini kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi, kateremu je bil tudi načelnik, in liberalcem najhujši strah ob volitvah. Ko je pa enkrat svoje društvo zavozil v dolgove in nered, je takoj odstopil od društva in je postal liberalec, ki je sedaj kakor nekako izvanredno orodje v rokah inteligence. Tako v svoji liberalni gorečnosti svojo krivdo zvrača na s danje vodstvo naših društev, kajti deloval je Franc Šiškar tudi pri letnih računih pri Poljanskem kmetijskem društvu. Ravno tako je bil prejšnjemu načelniku naše posojilnice v računsko pomoč. Vsi računi in letni zaključki, pri katerih je Šiškar deloval, so nepravilni, kakor pri posojilnici, tako pri kmetijskem društvu. Tako je torej, Franc Šiškar! in nič drugače. Ako bote še kaj poročali v „Slovenskem Narodu" ali „Gorenjcu", sporočite tudi kaj o Vašem novem poslu, kateremu je prisodilo dež. sodišče 80 K nagrade. To je tudi bil — računski zaključek — zaradi ženskih. Ako vam ne zadostuje to, se lahko še več pojasni. Iz Smihela pri Žužemberku Skoro v vsaki župniji na Kranjskem obhajal se je že sv. misijon, v nekaterih že po večkrat, le mi šmihelski župljani nismo bili te milosti še deležni. Veliko je bilo toraj veselje, ko se nam je na belo nedeljo raz prižnice oznanilo, da se bode pri nas obhajal sv. misijon od 2-3 nedelje po veliki noči. Kes veselo je moralo biti vsako dobro srce in oko, ki je videlo, kako rado je ljudstvo vrelo k misijonskim govorom in kako pazno jim je sledilo. Cerkev je bila trikrat na dan natlačeno polna. Vse delo na polju je počivalo, nisi zapazil tam človeka. Vasi so bile skoraj popolnoma prazne, le tu in tam si videl varha, ki je varoval otroke iz več družin, res božje oko je čulo nad nami, da se ni nobena nesreča pripetila. Velikanska je bila sklepna procesija, kakoršne še ni videl Šmihel. Župnija šteje komaj 1000 duš in vendar je bilo obhajancev do 1200, ker so se tudi sosedne župnije vdeleževale te lepe po-božnosti. Gospodom misijonarjem iz reda Jez. pa kličemo, Bog vam povrni vaš trud, ki naj rodi obilen sad! 12. maja imeli smo pa svojega višjega pastirja med seboj, prišli so delit naši mladini zakrament sv. birme, nas odraščene pa potrdit v sklepih sv. mi-sijona. Njih prijazno vedenje omililo se je vsem, ni toraj čuda da so srca vseh pridobili. Odhajajočim smo klicali: Bog nam ohrr.ni še mnogo let priljubljenega in vnetega višjega pastirja, na svidenje! Radomlje. Predragi Domoljub! Ne vem, ali si kedaj poročal iz našega kraja ali še nikoli Zatorej ti nekoliko omenim, kaj se godi pri nas. Dne 21. t. m. je pokosila smrtna kosa Antona Jereb, po domače Kotnika. Mož je bil vseskozi dobrega značaja, lcakoršnih v Radomlju zelo manjka. Bil je cerkveni ključar in dalj časa naročnik Domoljuba. N. p. v miru! Pri nas se ustanavlja mlekarna. Da bi se pa dobro obnesla, je pa dvomljivo. Oglejmo si še nekoliko liste, ki prihajajo k nam kužit in sleparit ljudi. Bralno društvo kazite dve grdi cunji: ^Slovenski narod" in pa tisti potepeni „Gorenjec" iz Kranja, pravijo da prebira neki oče doma svoji družini »Slovenski narod", kakor bi bral evangelij. O tem bi lahko povedal nekaj o „najnedolžncjšem veselju", katero je pri liberalnih dopuščeno, a versko pregrešno, pa zaradi važnih uzrokov to raje zamolčim. Prilezle so tudi k nam tri giltnc krote iz Štajerskega, ali kakor nosijo napis ..Štajerc". O tem je najbolj čudno to, da je slovensko pisan; kajti poteguje se vedno za nemške oziroma nemčurske kramarje. Škoda, da se pustijo ljudje takim listom sleparhi kakor je ravno ,.Štajereil in njegovi napredni tovariši. Svarim vas, ne prodajajte svojega slovenskega prepričanja, v katerem smo izrejeni in ne dajte si trgati vero iz svojih src. Ostanimo raje zvesti Slovenci in dobri katoličani, pa bodemo bolj srečni, kakor bi čakali nemčursko — brezverske drobtine! Burimo radi dobre liste in skrbimo, da pride še veliko dobrih listov k nam. Drugo nesnago, ki dela Radomlju nečast, pa pošljite nazaj v brloge, iz katerih so prišli kužit dobre Slovence! Dal Bog, da bi se to kmalu zgodilo! Vse za vero in domovino! Preska. 26. dan maja. Naše izobraževalno društvo nam je v času odkar je ustanovljeno, priredilo že več shodov, na katerih so nam razni gospodje govorniki iz Ljubljane predavali mnogo zanimivih in poučnih stvari. Posebno zanimivo predavanje je bilo tudi na zadnjem shodu v nedeljo dne 17. maja, na katerem je mnogoštevilno navzočim poslušalcem predaval č. g. kanonik Sušnik o severnem tečaju naše zemlje o severnem ledenem morju in o ondotnih razmerah, ter o Nansonovem potovanju na severni tečaj. Slišali smo res zanimive stvari, ki nam ostanejo v trajnem spominu, govorniku gospodu Sušniku kakor tudi vsem dosedanjim našim govornikom izrekamo tem potom najtoplejo zahvalo, in jih prosimo še nadaljne naklonjenosti, ter jim kličemo na svidenje ! _ Društven član. Boj Cigaretam. Dokazano je, da se več cigaret pokadi, kakor smodk. Mladina sega samo po cigaretah, in tudi med ženskami je ta razvada jako razširjena. Dognano je po zdravnikih, da so cigarete mnogo bolj škodljive, kakor smodke. Mladina, ki puši cigarete, je navadno fizično, kakor tudi moralno jako oslabljena. Na Angleškem se je ustanovilo posebno društvo, ki si stavi nalogo, preprečiti kadenje cigaret posebno med mladino, in bo stavilo tudi v parlamentu tozadevni predlog. V Kanadi se namerava kadenje cigaret pred 16 letom popolnoma prepovedati. Posebno se hoče potom zakona prepovedati prodajalcem tobaka prodajanje cigaret mladim ljudem in vplivati na šolstvo, da mladino ostro odvrača od te škodljivosti. Tudi pri nas bi tako gibanje bilo umestno! Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Za upravitelja župnije Predosljc je imenovan č. g. Ignacij Z u p a n e c. Premeščeni so bili čč. gg : Jakob Benedičič iz šmarjete kot župni upravitelj v Črnivrh pri Polhovem gradeu, Jos. Kerjančič v Marjeto, Andrej Lavrič iz llrenovio na (ioče, Jos. H ar t man iz Košanc v Hrenovice, Ivan Medved iz ('erkelj v Košano, Ivan Bešter i i Trate v Cerklje, Matej Sušnik iz Trate v Selca, Ivan M a u s e r iz Zdihovega v Staro loko na Koč. Začasno vpokojen je č. g. Ivan Klemene v Gorjah. Razpisane so župnije: Babnopolje, Gotenica, Ko-privnik, l'oljanica, Predoslje, Ketoče, Slap, Skocijan in St. (Jotard. Kanonično vmeščen je bil dne 26. t. m. na župnijo Reko (Rieg) pri Kočevju č. g. Jurij Jaklič, do-sedaj župnik v Gotenicah. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je bil pri dohodu v Ljubljano dne 2. junija sprejet z 72 streli iz topov. Vojaške in civilne oblasti so ga 2. junija ob 9. uri 35 minut dopoludne na kolodvoru slovesno sprejele. Cerkveno odlikovanje. Premilostni gospod knezo-škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič je imenoval č. g. Janeza Gerčarja, župnika v Dobu, za duhovnega svetoika. Slovenski duhovnik iz Amerike v stari domovini Te dni se mudi na Kranjskem fi. gosp. I»an Mit>d S o 1 n c e , župnik h Št. Pavla v Amer ki. Č. g. Solnce je, kakor znano, dobil lani nagrado, katero je razpisal ntki nemški liat v Št. Paulu z\ onega ondot-nega župnika, za kateri ga se bo iznklo največ pre-biva cjv, da je najpopu'arnejSi župnik v mestu. Naš rojak č. g. župnik S o 1 n o o je dobil ogromno večino oddanih glasov, namreč 132 000 glasov. Nagrada je bila pro.ti vožnja I razreda za potovanje v Jeru zalem in nazaj. Prihodnjo nedeljo dne 7 junija vsi na Šmarno floro! Prihodnjo nedeljo dne 7. junija bo »Slovenska kršč.-soc. zveza" poletela na Šmarno goro. Vsak, kdor le more, naj se pridruži „Zvezi", da bo tako prihodnjo nedeljo na lepi Šmarni gori zopet praznik krščanskega ljudstva. Ob 9. uri zjutraj bo v romarski cerkvi sv. maša s cerkvenim govorom društvenega predsednika g. dr. Kreka, po cerkvenem opravilu pa bo na planinici velika ljudska veselica z raznovrstnimi zabavami. Somišljeniki, v nedeljo dne 7. junija torej na Šmarno goro! Liberalna mlekarna v Črnem vrhu je razpadla. Vsled zmešanih računov, ki jih je sestavilo liberalno načelstvo, jc nadzorstvo prosilo pri Gosp. zvezi za revizijo. Revizija se je izvršila in našlo se je dolga 12.000 kron. Liberalci so ga bili našteli le 8000 kron, bahali so pa po Slovenskem Narodu, da ga bo revizija pokazala veliko manj. — Volitev župana v Moravčah. Ker je novovoljeni občinski odbor sama c. kr. deželna vlada pravo-močnim pripoznala. volil jc le ta v občinsko starešinstvo: za župana posestnika in mesarja Ign. Klopčič, za prvega svetovalca Janeza Bergant. Ustali svetovalci so: Bizilj France, Kopač Jožef, Prosenc Anton, Cerarlgn., Pele janež. Vsi so ob enem z odborom vrli, zavedni katoliško narodni možje. Ogenj je vpepelil streho in več pod streho spravljenega blaga posestnici Alojziji Urbanija v Kanderšah pri Litiji. Zgorelo je tudi 100 Kron denarja. Škodo cenijo na 2700 Kron, zavarovana je bila pogorelka za 2600 Kron. — V Knežaku pa je pogorela posestniku Ant. Novaku hiša z gospodarskimi poslopji ter šc drugih sedem objektov. Skupno škodo cenijo na 31.800 Kron. Pogorelci so zavarovani le za 19.900 K. Ogenj je zanetil vžitkar Sajn z gorečo pipo. Iz Črnega vrha nad Idrijo se nam piše z dnč 25 maja: Danes krog 5. ure popoldne je mej silno nevihto treščilo v hlev posestnika Petra Lampeta v Zadlogu št. 7. Hipoma je bilo vse v ognju, naša vrla požarna bramba je bila sicer hitro na kraju nesreče, a je mogla ogenj le omejiti. Hlev je zgorel popolnoma, vsi vozovi, mlatilnica in razno orodje. Velika sreča jc pa šc bila, da se ni še zraven stoječa hiša vnela, škoda je velika. Posestnik je bil za malo svoto zavarovan. Toča je brenkala tekom enega tedna dvakrat na Belokranjskem. Prvikrat je padala 15. maja v metliški fari. V par trenutkih je bilo vse belo od nje. Drugikrat se je pa vsula 17. maja. Okrog Brezove rebri in vasi Malence semiške župnije, kjer je bil letos velik požar, je napravila dokaj škode. Tudi okoli Metlike je padala močno in je povzročila na trtju znatno škodo na Veselici. Dne 25. maja proti večeru je naenkrat pričela na suhem padati debela toča, da je bilo kmalu vse belo na Prežganjem in okolici. Škode je napravila precej, posebno na drevju. Slaba znamenja za naprej. Promovanje konj na Kranjskem. Leta 1903 se bodo delila državna darila (gotovina, srebrne svetinje in priznalni diplomi) za kobile z žrebetom, za mlade kobile ter za žrcbice v naslednjih postajah : 8. avgusta v Postojni za žrebčarniško, dnč 11. avgusta v Škofeljci, 12. avgusta v Kamniku, 13. avgusta v Kranju za mrzlokrvno, 14. avgusta v Ribnici, 17. avgusta v Trebnjem, 20 avgusta v Št. Jerneju za žrebčarniško in 2. sept. v Lescah za mrzlokrvno pleme. Skupno se razdeli 3385 Kron in 66 srebrnih svetinj. V Št. Jerneju sc razdeli 26, v Lescah 15, v Postojni 14, v Škofeljci 13, v Kranju in Trebnjem po 12, v Kamniku in Ribnici pa po 9 daril. Pogoji za obdarovanja so označeni v tozadevnem vladnem razglasu. Iz Trnja. Stavba nove cerkve v nadaljno dozidanje sc je oddala stavbeni tvrdki F. Trumler in Z. Lahnik, arhitekta in mestna stavbinska mojstra v Ljubljani. Delo se je pričelo dnč 25. maja t. 1. Stavbeni odbor se ponižno obrača do velikodušnih, vernih slovenskih src, da blagovolijo po svoji zmožnosti kaj podariti v ta namen, da moremo Najvišjemu dostojno svetišče napraviti. Za vsako najmanjše darilce bodemo vsi iz srca hvaležni. — Stavbeni odbor v Trnji, dne 24. maja 1903.— Alojzij Z e 1 e z n y, predsednik. Novice iz Boh. Bistrice. V bližini predora vzra-stla je zadnji dve leti sem nova vas — druga Bistrica. Cela kolonija barak je pred predorom. Pred kratkim so železniški delavci, ki so na ponoenem delu, zapazili ogenj v središču barak. V znamenje nevarnosti piskale so mašine, bilo je plat zvona, delavci so hiteli ljudi budit ter klicat v vas po pomoči. Takoj so bile na mestu brizgalnice podjetništva in domače požarne brambe. Z neumorno in hvalevredno vstrajnostjo so delali gasilci ter rešili, kar se je rešiti dalo: barako Tisotovo in Brungar-jevo. Druge štiri so do tal pogorele. Lastniki-delavci so večinoma zavarovani. Veliko škodo ima »Delniško društvo žalskega piva". Stanovanje voznika, prednja klet in streha zaloge je uničena. Da se je precej ledu stopilo, je samo ob sebi umevno. Hvala Bogu, da požar ni nastal ponoči ali ob viharju. Delo v predoru pridno napreduje. V par dneh bo rova že dva kilometra. Sedaj pričnejo z mašinelno napravo, električno silo vrtati. Vsak dan upajo napredovati od 6—8 metrov v rovu, ali kakor pravijo v „Stollnu". Posebnih nesreč ni. V predoru delajo zdaj po osem ur. Med delavci v obče vlada disciplina. Kar je bilo slabih elementov, je moralo oditi. Tu so večinoma ljudje z družinami, ki si hočejo kaj prislužiti in prihraniti. — Pred nekaj dnevi videli so ljudje dva neznana slabooblečena človeka gnati dva konja skozi Štenge v Bohinj. Vsakemu sta se zdela sumljiva konjska tatova. Govori se, da sta bila konja ukradena blizu Kostanjevice. Jednega tatu so ujeli na Tolminskem ter ga zaprli; drugemu bo moč pravice gotovo kmalu za petami. Nenavaden mrlič. Posestnika Jožefa Bitenca iz Šmartnega pri Gornjemgradu so pogrešali od 14. januarja 1.1. Vsak vaščan, posebno sorodniki so si mislili, da potuje, kakor po navadi, Bog ve, kje po svetu. Stanovanje, v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. Toda, ker ga le ni bilo od nikoder toliko časa, dasi se je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bolnišnicah, seveda brezuspešno, posebno pa, ker bi moral plačati neke sodne stroške, je odredila sodnija, da se vzameje inventarično na zapisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, županstvo v Bočni je odredilo stvar na dan 14. maja 1.1., t. j. ravno po preteku štirih mesecev, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo v isto vlomiti. Prvi prostor je bila spalnica: tu je bila postelj prazna. — Ko pridejo do kuhinjskih vrat. ki so imele vdeto precej veliko steklo, se je videlo posestnika Jožefa Bit ene ležečega mrtvega na tleh. Imel je nekoliko postlano na tleh pri štedilniku. Njegov položaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil je pa ves izpremenjen in plesnjiv, da ga ni bilo možno poznati. Seveda po štirih mesecih ni to nič čudnega. Najbrže ga je zadušil puh iz štedilnika v spanju. V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato si je postlal v kuhinji pri štedilniku. Rajni je bil premožen, a je precejšen del svojega premoženja v podobi tisočakov potratil s potovanjem po svetu, ki mu je pa bore malo hasnilo, ker je navadno potoval gluh in slep. Človeka ni hotel nikoli imeti pri sebi, zato je tudi kot čudak zapustil ta svet. Petindvajsetletnica okupacije Bosne in Hercegovine. Odbor za proslavo 25-letnice bosno - hercego-vinske okupacije se je zbral na praznik vnebohoda dne 21. maja pri „Zvezdi" v prav obilnem številu; prišlo je 19 odbornikov, nekateri tudi iz oddaljenih krajev. Začasni predsednik prof. dr. Ivan Svetina je pozdravil navzoče ter jih pozval, naj si izvolijo stalnega predsednika in ožji odbor nekaterih v Ljubljani stanujočih mož. Temu ožjemu odboru bo naloga izvršiti program, ki naj se v glavnih potezah sestavi, ter ukreniti vse posameznosti, ki so potrebne, da se primerno obhaja pomenljiva 25-letnica. On rad prevzame cerkveno opravilo pri slavnosti, stalnega pred-sedništva ali izvolitve v ožji odbor pa bi ne mogel prevzeti, ker v počitniški dobi ne biva v Ljubljani. Predsednikom je bil potem z vzklicem izvoljen g. Anton Gorše, hišni posestnik v Ljubljani, njegovim namestnikom g. Leopold Roth, c. kr. vodja pomožnega urada finančne direkcije in denarničarjem g. Albert Pogačnik, c. kr. sodn. oficijal. V ožji odbor so bili poleg teh izvoljeni še gg. M i h a e 1 Baloh, prezidialni^služabnik dež.odbora, Ivan Be- lič, gostilničar, Lovrenec Blaznik, hišni posest-nik, Frančišek Jenko, oskrbnik „Kolizeja", lVan Ženko, c. kr. uradnik pri okr. glavarstvu v Ljubljani. Živahnega razgovora o programu so se med drugimi zlasti udeleževali gg. župnik H 6 ni g man iz Krope, predsednik Goršč, oficijal Pogačnik. Sklenilo se je, da se bode slavnost obhajala na praznik Marijinega Vnebovzetja, dnč 15. avgusta. Ob 10. uri bo sv. maša in pridiga na Rožniku, opoldne skupno kosilo samo za bojevnike, ki so bili ob okupaciji v Bosni ali Hercegovini, v primerno okrašenih prostorih g. predsednika Antona Gorše ta pri ..Novem svetu", popoldne ravnotam ljudska veselica, katere se bode za malo vstopnino smel vsakdo udeležiti, Vojaška godba je od vojaškega načelništva že obljubljena. Naprosi se tudi pevsko društvo „Slave c", da bode oskrbovalo petje pri službi božji in pri veselici. Podrobnosti ukrene in preskrbi ožji odbor. Odborniki širšega odbora in vsi zavedni bojevniki naj opozarjajo sobojevnike v svojem okraju na to slavnost, da bo udeležba vsesplošna in se iz raznik krajev zopet snidejo stari znanci in prijatelji. Popravek. V zadnji številki »Domoljuba" se je pod naslovom „birmovanje v Zužemberški dekaniji" pomotoma prezrlo, da je bilo dne 6. maja tudi pri sv. birmi na Sel i h pri aumbregu 52 birmancev. Vseh birmancev skupaj je bilo 1687, ne.pa 1487. Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki bo imela drugo nedeljo, to je 14. junija ob 10. uri v župnišču izredni občni zbor. Obravnavalo se bo o premembi § 4 pravil, ki našteva župnije pripadajoče k tej posojilnici. Vsi udje so vabljeni k posvetovanju. Za smeh in kratek fias. p t t a a e g i k n n o o P P r r a a a e h J 1 n Križ. (Sestavil R. Tonih.) soglasnik i i k o o P r u u u u s v v moško ime ptica nemarnež perutnina dotok Donave del voza turški uradnik gora na Balkanu evropski otok narodič školjka. a a b e e i k k n n n n o o o o r s ž ž Besedna uganka. . kožokrilec, osebni zaimek živali moško krstno ime veznik soglasnik. Obelisk. (Lojze Ja/.be.ški.) a soglasnik a a a sv. pisemsko ime a a a a d moško ime e e f f i velikan i i j j k drevo k k k k 1 ptič 1 1 1 1 1 reka 1 m m o o vas na Gorenjskem o o o o o žensko ime o P r r r žuželka r s s s s podnebje u v v v v ustan. Kima. Rebus. i Prej4 kot6 „uezjj z. — svoboden'. 2. Vkup I = Vto Nilo ves č ,uljuden" „trikot v JEUJOJ" jug'. Rešitev ugank v zadnji številki Besedna uganka. I. Binkošti so tu. II. Kristusov vnebohod. Zastavica. Vladimir — Stanislav. Rebus. 1. Dobra gospodinja hiši tri ogle podpira. 2. Zgodovinarji nam predstavljajo naše prednike kot hrabre junake. 3. Obraz. Vso soprav reSili: Jožef Žagar v Stari Loki; Andrej Porenta v Virmažah; Alojzij in Ivan Brus, ministranta na Polici; Ivan Žgur, Ivan K<-te, Rudolf Tonih in Ignacij Zganjar, dijaki v Ljubljani, Zbačnik Alojzij, gimnazijec v Ljubljani Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dnč 18. junija 1903. Loterijske srečke. Line, 30. maja 24 8 79 2 84 Trst, 30 maja 65 64 49 8 42 DanitJ, 23. maja ' 55 71 76 19 73 Oradec. 23. maja 60 86 51 17 22 Tržne cene v Ljubljani dne 23 maja. Goveje meso I. v. kg Telečje meso . » Prašičje » sveže » Koštrunovo meso » Maslo . . . . » Mast praSičja . . » Slanina sveža . » » prekajena » Jajce, jedno . . Mleko, liter . . PiSčanec . . . Gelob .... Fižol, liter. . , Grah, » . . , Leča, » . . . K h K h 1 32 Pšenica . . 100 kg 17 10 1 40 Rž . . . » » 14 60 1 60 Ječmen . . » » 14 50 _ HO Oves ... » » 14 80 2 2U Ajda ... » » 18 — 1 80 Proso, belo, » » 18 — 1 7 ( Koruza . . » » 16 — 1 80 Krompir » » t _ 5 Drva, trda, m' 7 60 _ 18 » mehka, » 5 i0 1 60 Seno, 100 kg . . 7 30 _ 40 Slama..... 6 0(1 — 24 PSenična moka St. 1 28 — 36 Koruzna > . . iti — — 21 Ajdova > St. I 36 — Sprejme se 91 2 — 1 učenec za vrtnarski obrt, 14 do 15 let star, ki zna pisati in brati, pri Prane Šuštar, vrlnar v Ljubljani Ambrožev trg Stev. 3. Posestv o Je naprodaj blizu železniške postaje »Kresnice«, namreč: iiiSa, v kateri je gostilna, obokan hlev, gospodarska poslopja, njive in gozd. Proda se prostovoljno. NatanOneje povč lastnik Janez Špunt, v Kresnicah, hišna Stev. 12. 90 1—1 i O Kedor hoče posebno poceni lepe 96 i cvetlice, šopke, vence za sv birmo, novo mašo, neveste in druge cerkvene slav-nosti kupiti, kakar tudi najbolj lepo zvezane dobiti, naj se oglasi pri M. ELSNER Pri Platnarici — Pogačarjev trg Nadalje tudi priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega blaga po posebno znižanih ===== cenah. ===== \J i'. 1! Ivan Schindler. Duna: !!: ms i h 'f; i i m nuj« = srr f Tsiif jrscf = r:': Sft-e*' »edno > z»lot rf T —- "V v i* rr n turar^r*** *tS*)U zi i i a»- »ist usr.rc tf -s ■•=■«« r_- ir »ia S i r*- ii-f^ a «-s* < T_ ST"c 2i UB»tS. >BH« r. B "h 2 r iise-i. sr-i s Zl &■ WJ «Mfle»in s?«rnr »s- k»k» *Mmn» »ur** m r-oi r*ts»r-sii-»n?r,> zi - n r*sa a *ii*2»»Ti£jr« cfear-n . - i ST W 1m«< 6«#«rn"»r-iit;u « n 1M lil. LCf»ii luaM-iuiii i«c.'jh m K ' — 4 - in: 4m ~di£jzn; r n Trmatr. attiissvt* sc » »; •v-scsar^ fssda. -•^sksi :i amm ussg® i-sarer. ?*i9f c as bbetok: - _ ton Sciimdle* li. I^jji^TBsmkss.* n ir»i»T siv* atrnui-;: •• B- as-tr ct.. . t umri r- ' r-jir. Hltfli®' iiTOKl r » m ■-!■» tiaftis BteM:. t » i»tt-- .u j.?,, * * rjammr r- cm J.~imc « rr tmv-BiBi - SUnMT T- ur. fi-f vi { i r r-n>f lucatf iriifiH a KBim. bi im a {rrcEH. e in - s a rr jncu*. strtim mir* a "rs«. nniiS4.t i -nc;t srs-u. r » aj SPM JE" rica, *>'t* rsr- r rs :i 3nt T.tfrtt. usri nus a tmzLi. r.:«« n {utiBtm. nua srn a -samne -ew tm» a kufc&rm a *nr r eta iti r pr\n- »a Bt L St;±zeje sreue = TTh-me kose »■sit wet nsi !airr!»o» STH j.fcanjE rrvt v-sn -inc : * a kcst it spi r ■ \-c UP 'foeiskf f-t.t r>:-^rr r. ddd~» fr;atiinict : pfiH>in>t ratemt ;r v r* . r u ntQcnmtyt pr. {.LTI LtVŠfelt LIL. i:nur = TfM : j-KTumi t» rzmct P . !»».!? Sr-B-M \ ubljani. . _r_. ^esii su" . fiL.kf- i»oš^CTT}C trerr-. t : r.: = \ I»'<1. ti ni v, v:::; F osiransDC A v I..M M<- slozi štiri • '•♦•i uita*-. iit ^-fjL »HJO* > u*/* i • Ih l.isi.H-f. nnr. F »"- Li )M»r«»- i "»••n .i L*. <»QQ-ikL ia i z t .rt - -: -i .1 ri t: x: i { cr . L'i - 'J *: I ar i i.^ potki. tttttttt i* i M»mt»(; ika Ltbii ot&i Zi tcDv^š« otor . _ - - - ~ f "šias: »var I>emia* "»fin.;.* --^r- I i r - 30 zfilr tiir;l molziilt KT2T ši irlfJOIl 1 U3B" V~ w n «• a. fa* — --'».t TXR«*f-~ "!"1Tl4 VABILO xxxx i i i i z f i x ~x x z i občni zbor „1 judske hran. in posojil, v Nkolji Loki" registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri se bo vršil v nedeljo, 14. junija 1903 ob 10. uri dopoludne v uradni sobi hran in posojilnice. Red zborovanju: 1. Poročilo r.ačelstva. 2. Prememba pravil. 3. Slučajnosti. S k o f j a Loka, 2. junija 1903. Načelatvo. Va\ k m % r" V •ijt # m ■m? tU M v® Zobozdravnik med. dr. E. BRETL V J^jlll>Ij»liii se je za stalno preselil v Filipov dvorec na ogel Kpitalskih ulic zraven Frančiškanskega mostu, uhod za vodo. 92 1-1 m.. M t. žeieio, ki je v sirupu t lahko ti p nagajajoči obliki, je jako koristno ta narajaaj« krvi. raitopljive foaforuo-apnane ioll, ki to v njem, pri slabotnih otroolb ro-spetujejo narejeaje kosti J 194 18 Oana atekleolol 1 (14 36 kr. - 2 K 60 h, po polti ao kr. — 40 h v«6 n uvljujt, Cnnj.jl/vIPrediidelkipod enakim tJidlllUJaii podobnim imenom, ki pa so po (Mtavl in po učinku vsa različna posnemanja naših izvirnih preparatov že 83 let obstojnega podfosfornastega kislo - apnenf-g«; železnega sirupa svarimo in toraj prosimo, zahtevati izrečno Hor-babny-Jev ,,apneno - ielesm slrnp" in gledati na to, te ima vsaka steklenica pristavljeno uradno vpisano varatv. znamko. Edina izdelovavnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" Vn./l, Kalaera trasa« 71-76, V zaiail aken v vtak lakaraah aa Daaa]a, v L|ukl|a»l 1» V lalogi je pri gospodih lekarnarjih: v Ljubijaal: M. M«-detschlftger, G. Piccoli, U. pl, Trnk6czy, J. Mayr: Celje: 0. Schwarzl A Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam G. Prodam, A. Schindler, A. Mizzan; Bran: G. Els&aser dedifii, Saved««: • Kordon; Calaveo: P. lian ser & J. Pichler, P. Birnbacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. t. Hillinger; 8« Vid: c. Schjebl, Trbiž: J.Siegl; Trat: C. Zanetti, A. Suttina, A. Filipp'-dr. V. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini dediči, M. «»" vasmi ; Beljak: Jobst A Schneider, L. Asamann; Črnomol|: F. Haika; Velikoveo: J. Jobst; Volšperk: A. Huth. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igoaol] Žitaik. Tiska »Katoliika Tiskarna«.