OKTOBER 16 S Ga!., opat 17 N 22. pobink. 18 P Lukež 19 T Peter Alkant © 20 S Janez Kant. 21 č Uršula 22 P Marija Sal. + 23 S Severin 24 N 23. pobink. 25 P Krispinjan 26 T Evarist <£ 27 S Frumencij 28 C Simon in Juda 29 P Narces + 30 S Marcel in Kas. 31 N 24. pobuik. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI Za |s narš>& — ta pravico in tunic* — od M« M magšl GOlSILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH. £ Je predlagala, naj poseb-na komisija gre v Španijo in Ugotovi, koliko je tujezemske-ga vojaštva na vsaki strani, predno se tega natančno ne ve, se tudi ne more nič UsPešnega sklepati glede nje-odstranitve. To je tako logična in stvarna zahteva, da |o bo Angliji in Franciji težji0 odbiti, in vendar ni nič j ugega kakor zvit trik itali-Janske diplomacije. Ako se ^amreč komisija odpravi na 0 d^lo, bo vzelo mesece in ^eaece, predno ga bo dokonča; tako bo imela Italija še dovolj časa, da pomaga Franci11 k zmagi. Ako pa končno komisija vendarle izvrši delo PreJ, kakor bo vojne konec, 111 ako pri tem ugotovi, da je tta nacijonalistčni strani okrog (),000 tujezemcev in na loja-Jlstični okrog 15,000, kakor trdi pnglija, je sigurna stvar, da ooste Italije in Nemčija protestirali in trdili, da se je komika zmotila, ter boste bržkone SRDITI BOJI ZA ŠANGHAJ Po dolgem obleganju nacijo- nalisti zavzeli mesto. Hendaye, Francija. — Zadnja postojanka španske vlade v severni Španiji, dstursko mesto Gijon z okolico, je ta četrtek padlo v roke Francovih nacijonalistov. Branitelji so se morali podati, ko je po dolgotrajnem obleganju nastalo v mestu pomanjkanje in stradanje in so vsled tega sledili upori, katerih ni bilo več mogoče zadušiti. Vojaški voditelji so se brez odpora podali,ko je bil vsak beg tudi izključen. -o- BANKA SKRAHIRALA VSLED TATVINE Burlington, Ia. — Svojevrsten vzrok je privedel do tega, da je morala tukajšnja First National banka zapreti svoja vrata, ko jo je zadel finančni polom. En sam uslužbenec je namreč to povzročil. Aretiran pod to obtožbo, ki jo je tudi priznal, je bil 51 letni Wm. C. Kurrle, pomožni blagajnik banke in tud'i njen soustanovitelj. Kradel je in kradel toliko časa, da je skupna tatvina končno znašala nič manj kakor §400,000, in to je dvakrat več kakor cela bančna glavnica, njen prebitek', njen nerazdeljeni dobiček in njene rezerve skupno. Njegova pozicija in pa u-gled, ki ga je užival med prebivalstvom, mu je omogočila njegovo delo, ki ga je izvajal nekaj manj kot leto dni. Igral je na "stock mar-ketu" in zadnji padec delnic je privedel tudi k njegovemu polomu. Od cele svote je o-stalo kakih $40,000; vložniki do '$5000 pa so seveda zavarovani. .s -o- ČE ŽENA MOŽA PRETEPA Chicago, 111. — Kaj naj mož napravi, ako skuša žena pokazati svojo moč nad njim in ga pretepa? To vprašanje je na enostaven način rešil hodnik J. J. Lupe, namreč: Udari naj jo nazaj. Za raz-poroko je tožil 27 letni Harold A. Deane, močen mož, ki je navedel, da ga je žena suvala in praskala in. da se celo boji za svoje življenje pred njo. Sodnik pa zbeganega moža na tolažili, marveč ga je zavrnil, da je on sam ravno toliko kriv za družinski razpor, kakor je žena. Poslu-žiti, da bi se namreč moral svoje pravice in enako ravnati z ženo, kakor je ona z njim. GIJON SE PODAL Kitajci uspešno pade. odbijajo na- Zahtevali Ital ponovno štetje; saj JJa že zdaj trdi, da je nje- nih vojakov v Španiji samo 40,000, lojalisti pa imajo tujezemcev 80,000. Tako se bo to zavlačevanje vleklo v nedogled-nost in bržkone bo končno zmagala Italija tudi tukaj, ka kor je v Abesiniji. Šanghaj, Kitajska. — V četrtek so izbruhnili na celi tukajšnji fronti novi, do skrajnosti srditi boj i,o katerih se trdi, da so najbolj divji, kar jih je še bilo tekom sedanje vojne. Japonci so izvajali napad za napadom na važnejše pozicije, toda, kakor trdijo kitajski krogi, so Kitajci ne samo vzdržali vsak napad, marveč so na več točkah podvzeli tudi protinapade. Da morajo Japonci smatrati ta napad kot zelo pomemben, se razvidi že iz poročil, ki trdijo, da je prišel semkaj sam general Matsui, vrhovni poveljnik japonskih Čet na Kitajskem. -o- BORBA MED HOOVERJEM IN LANDONOM? Washington, D. C. — Javni nastop, ki ga je napravil republikanski predsedniški kandidat Landon s svojim radio govorom pretekli torek, se domneva, da znači otvoritev prikrite borbe med njim in Hooverjem za vodilno mesto v republikanski stranki. Ko se Landon n! skoraj celo leto nič oglasil, se je že domnevalo da je resigniral na titu-lirano vodstvo v stranki, ki si ga je pridobil s tem, ko je bil nominiran kan^datom; v tem slučaju bi Hoover avtomatično zopet postal strankin vodja. Zdaj se bo videlo, ali bo Landon mogel obdržati svoje vodilno mesto. -o- BLACKOV NASPROTNIK ARETIRAN Tampa, Fla. — Za tiste, ki upajo še vedho, da se bo dal na kak način spraviti Hugo Black z vrhovnega sodišča, je bil gotovo precejšen udarec, ko so izvedeli, da je bil eden najbolj podjetnih Blackovih nasprotnikov zadnjo sredo aretiran, obdolžen protizakonitih činov. Ta mož je Frank J. Ryan, oljni operator, in ob-! tožba proti njemu se glasi, da se je bavil s prodajanjem vrednostnih papirjev, ki niso bili registrirani pri državni komisiji. Ryan je pred par dnevi objavil, da bo vložil še en priziv pri vrhovnem sodišču proti veljavnosti imenovanja Hugo Blacka. -o- GLASOVANJE GLEDE GLEDALIŠČ Zion, 111. — V tukajšnjem mestu, ki stoji pod' vodstvom znanega Volive, se bo 4. decembra vršilo glasovanje, pri katerem ima prebivalstvo odločiti, ali se smejo v mestu postaviti kino gledališča, v katerih se bo zahtevala vstopnina za predstave. Točasno ima mesto samo eno gledališče, in sicer v cerkveni dvorani, kjer se dajejo brezplačne predstave. -o- Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je brez varuha proti laži-tisku. NAŠLI TRUPLA AERO-PLANSKIH ŽRTEV Salt Lake City, Utah. — Trupla 19 ponesrečencev, ki so postali žrtev aeroplanske katastrofe v tukajšnjem pogorju, so preteklo sredo pripeljali semkaj, da jih oddajo sorodnikom. Oblasti pa preiskujejo, da ugotove, kaj je privedlo do usodne nesreče. KRIZEMSVETA — Haag, Nizozemska. — Tukajšnja vlada je zadnjo sredo uradno sprejela povabilo, da bo poslala svoje zastopnike na konferenco deveterih velesil za zaščito Kitajske, ki se bo vršila v Bruselju. — Tokio, Japonska. — 15 ruskih aeroplanov je obenem z ruskimi četami vdrlo v kitajsko provinco Sinkiang, ki leži na skrajnem zapadu Kitajske, in tam bombardiralo več mest, v katerih je moha-medansko prebivalstvo vprizo-rilo vstajo. Tako so poročali zadnji četrtek tukajšnji listi. — Budapesta, Ogrska. — Na 26 mesecev zapora in na 10 letno izgubo državljanskih pravic je bil zadnjo sredo obsojen ogrski nazijski voditelj Zoltan Boszormeny zaradi nameravanega nazijskega puča v maju 1936. Z njim je bilo obsojenih 88 drugih. -»- DRŽAVA SKRBI ZA RED Ardmore, Okla. — Delavstvo pri 60 oljnih vrelcih v tukajšnji državi je šlo zadnjo nedeljo na stavko, proglašeno od CIO unije. Da prepreči morebitne nemire med stav-karji in stavkokazi, je gover-ner Marland mobiliziral državno milico in dal z njo za-stražiti vrelce. Vojaštvo ne dovoli nikomur dostopa do vrelcev, dokler se sporazum ne doseže. ilUsBlt: 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" KORAKI ZA MIR Notranji upori v obeh delavskih organizacijah so prisilili voditelje, da so pristali k mirovnim pogajanjim. Washington, D. C. — Po- ročano je že bilo, da se prihodnji ponedeljek sestanete v tukajšnjem mestu delegaciji obeh, nasprotnih si delavskih organizacij, federacije in CIO, k nekaki mirovni konferenci, da se doseže sporazum po skoraj dvoletnem boju. Omenilo se je tudi že, da je prišlo do teh korakov k miru predvsem zato, ker se je delavstvo na obeh straneh že naveličalo tega sovraštva. Kakor pa se zdaj ugotavlja, so voditelji ene in druge organizacije uvideli, da jim ne bo več mogoče, vzdržati v skupnosti delavskih mas, ako se bo razkol nadaljeval. Pojavljajo se namreč številne uporne skupine, ki groze, da se odcepijo. Tako so v federaciji imeli voditelji delavstva železničarskih in drugih strok že tajna pogajanja za prestop v CIO. V CIO pa se nasprotno enako pojavlja notranje vrenje v štirih mogočnih odsekih, namreč v jeklarski, tekstilni, avtomobilski in premogarski indiMriji. Tako so uvideli voditelji, da je zadnji čas, da pride do sporazuma. —o- AMERIŠKA DELEGACIJA ODPLULA New York, N. Y. — S par-nikom Washington se je zadnjo sredo odpeljala od tukaj ameriška delegacija 'za konferenco deveterih velesil glede Kitajske. Vodja delegacije je potujoči poslanik N. H. Davis. Konferenca se bo otvori-la 30. oktobra v Bruselju, Belgija. n , j ; ■. ^ -—-o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" iz Jugoslavije Vandalsko početje še neizsledenih divjakov na ČmučaK, ki je močno razburilo vse prebivalstvo. — Neprevdar-nost je zakrivila v Kamnici pri Mairiboru hudo nesrečo. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče in drugo. SMRTONOSNO LETALO ■M Vs: . m i ' i < , . ss. V ki';« <■< i ■ ■■ ■■>< mMjTOSMgt !• ■ <■;.> < • -> ■■ j. a? J < > V » < s' ' *S v ' ' >-:< -> - t. -v'-. \ ■■ A ^ < , * - ' . EE Nagrobnike so prevračali Ježka, 4. okt. — V noči od nedelje 3. t. m. na ponedeljek 4. t. m. je bilo na pokopališču na Črnučah pre-vrnjenih 14 nagrobnih križev in kamnov. Med podrtimi spomeniki je ttidi spomenlik pokojnega črnuškega župnika Mekinca. Samo po sebi je razumljivo, da je ta stvar zelo razburila ne samo svojce, ki so spomeniki njihovih pokojnikov bili podrti, marveč tudi vse župljane naše fare. Težko je razumeti, odkod tolikšna po-surovelost, ki se ne ustavlja niti pred svetim prostorom pokopališča. Stvar pa je še toliko hujša, ker to ni. edini slučaj. Ni še pol leta od tega, kar je bil podrt vaški križ na poti med Črnučami in vasjo Jezo. Nedol-go potem sta bili onečaščeni kapelici v Podborštu in na Črnučah. V zadnji kapelici je bil takrat s kolom osuvan kip Srca Jezusovega. Niti o prvem niti o drugem slučaju nismo pisali. Zadnji primer pa očitno dokazuje, da je sodelovala večja skupina ljudi in da je bilo njihovo delo s premislekom pripravljeno. Bog daj, da bi se varnostnim organom posrečilo priti na sled zločincem, ki gotovo zaslužijo najbolj občutno kazen. Padel je V Celju je nesrečno padla a kolesa 16 letna tovarniška delavka Milka Tepež in se tako pobila, da so jo morali odpeljati v bolnico. -o- Smrtna kosa V uršulinskem samostanu v. Ljubljani je umrla s. Valentina Ključevšek, doma iz Svibna na Dolenjskem, ki je bila v samostanu 42 let. — V Mariboru je umrla Julijana Karner, soproga upokojenega strojevodje državnih železnic stara 63 let. — V Šiški v Ljubljani je umrl Lovro Vidic,vodovodni monter. Nesreče V Nassimbenijevem kameno« lomu v Bresternici je kamenje težko poškodovalo 21 letnega Franca Šketa. — V Košakih pri Mariboru sta se pri kopanju temeljev težko ponesrečila Anton Rupler in Bogomir Černčič. — Na klancu v Kamnici je 34 letni Drago Cepič zavozil s svojim kolesom v neki avtomobil in dobil nevarne poškodbe na glavi. — Vse tri so morali oddati v mariborsko bolnico. Orožje v rokah nerazsodne mladine Maribor, 29. sept. — Danes zjutraj se je v Kamnici pri Mariboru dogodila tragična nesreča, ki je zahtevala življenje 6 letnega otroka. Posestnik Gri-zild je ponoči stražil v sadovnjaku in vinogradu. Zjutraj se je vrnil domov z nabito lovsko puško, jo obesil na steno ter nato z ženo odšel na delo, otroke, 3 fantke in 1 dekletce, pustil pa same doma. Otroci so si čas preganjali z igranjem. Ko so se že vsega naveličali, so poskusili še igro z očetovo puško. 12 letni Ivan je segel po njej in ker je bil prepričan, da puška ni nabita, je nameril na svojega 6 letnega bratca ter sprožil, Izstrelek je malega zadel v levo nogo nad kolenom ter mu jo popolnoma raztrgal. Na pok so prihiteli sosedje in starši, ki so malega fantka našli nezavestnega in vsega v krvi. Takoj so preko županstva poklicali mariborske reševalce, ki so malega nesrečneža zasilno obvezali in ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu zaradi iz krvavitve izdihnil. Neki japonski bombni aeroplan, v žet na sliko neposredno ob času, ko je izpuščal bombe na Kitajce. Pod njim je videti dve padajoči bombi. Nesreča radi neprevidnosti Ko se je brivski mojster Ivan Kosec v Ljubljani peljal po neki ulici in se pri vožnji držal za tovorni avto, je pri nekem sunku avta zgubil ravnotežje in tako nesrečno padel i pod kolesa avta, da mu je šle J kolo težkega avta čez nogo. Z drevesa je padel Na Grabah se je smrtno ponesrečil posestnik Franc Kosi. V namenu da obere hruške je splezal na hruško in ko je bil že visoko, je nenadoma izgubil ravnotežje ter strmoglavil z višine na tla. Padec je bil smrten, kajti Kosi se ni več ganil. Sumijo tudi, da ga je najbrže že na drevesu zadela kap, ali pa |da mu je tam postalo slabo in je najbrže vsled tega padel na tla. Star je bil 60 let. --o-- Srečo je imel Posestnik in mizar Anton Golob iz Poljčan je peljal a parom konj pohištvo na Ponikvo. Na povratku domov se mu je pripetila nesreča, ki bi ga kmalu stala življenje. Na poti je ustavil in zavrl voz, da pomaga kobili, ki se je bila zaplet^. Kobila je pa pri tem naglo potegnila in vrgla Goloba pod sebe, ki se je tako nesrečno zapletel med kolesje, da se ni mogel izmotati izpod voza in ga je voz vlekel še precej daleč naprej, nakar so se šele konji ustavili. Golob je dobil pri tem hude poškodbe, vendar je vsa sreča, da ga kolesje ni pregazi-lo do smrti. -o- Predrzna tatvina V Orehovi vasi na Štajerskem so neznani tatovi vdrli v svinjak pri posestniku Pun-gartniku. Zaklali mu dva prašiča in ju popolnoma pravilno odrli in razdelili, drobovje so pustili v svinjaku, meso pa odnesli. V isti noči so še vdi'li v kurnike pri posestniku Bre-gantu in mu odnesli 12 piščancev, Cebeju pa šest kokoši. Stran ž AMEJHKANSK! SLOVENEC Sobota, 23. oktobra 1937 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj; ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44 Naročnina • Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta ........................................ 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................$6.00 Za pol leta ...................................... 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posamezna številka ......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ................................$5.00 For half a year ..............................2.50 For three months ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year _____________________________$6.00 For half a year .............................. 3.00 For three months _________________________- 1.75 Single copy. ..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._ J. M. Trunk: Komunist se vrača Ko sem začel gledati v svet, je bilo sredi najbujnejše-ga liberalizma. Kdor je hotel kaj veljati, biti moderen, je moral priseči na liberalizem. Danes vemo, kako mršav je bil ves ta liberalizem. Pravcato žaljenje bi bilo, če bi kdo o komu trdil, da je liberalec. Potem je začel pronicati na dan — socializem. Ne gre za nobena gospodarska na-ziranja. Kaj je socializem, o tem večina ni razmišljala, moderen je in moderno je, da je kdo socialist. Zopet je socializem začel bledeti, ko je zažarela nova zarja, ki je naznanjala — komunizem. Tu smo zdaj. Kdo razmišlju-je o bistvu komunizma? Komunizem je postal moderen, in vsak hoče biti moderen. Ne bo le med slovensko ali jugoslovansko akademično mladino ta pojav, da mora. biti zdaj vrlo komunistična, na vsem svetu se to javlja. Ako je komunistično mišljenje in naziranje podobno bolezni, jo mora imeti vsak, da je moderen. Ni vse tako. V vsaki dobi je nekaj bistrih glav, katere ne zapadejo temu ali onemu modernemu bakcilu. Ni čuda, da je zapadel modernemu komunizmu tudi Andre Guide, francoski pisatelj. V spisu "Pages de Journal" pojasnuje svoje stališče. Boljševiška revolucija se mu zdi korak, da se človeštvo reši okov krutega kapitalizma; Sovjeti se mu zdijo kot zarja novega upanja v razdrapanem svetu. Na mednarodnem kongresu pisateljev v'Parizu je Guide izjavil: "V komunistični družbi za-more vsak posameznik razviti do skrajnosti svojo posebno individualnost". Razume se, da so bili komunisti ži-dane volje, ko se jim je pridružil tak pisatelj. Ampak Guide je zazrl v komunizmu zarjo za novo življenje, ni se pa oprijel marksizma, niti se ni podpisal za razredno borbo, ki je komunistom tako pri srcu. Guide je videl duha, ne pa ekonomije. Lansko leto je šel Guide tudi v Rusijo, da vidi vse na licu mesta. Poln upov je bil in ves vzhičen, da more tudi on nekaj pripomoči za novo življenje in se žrtvovati za človeštvo. Vrnil se je — poparjen in spisal knjigo "Re-tour de 1'U.R.S.S." Piše: "Diktatura proletariata nam je bila obljubljena. Daleč smo od nje. Diktatura, da, pač: ampak diktatura enega človeka, ne zedinjenega proletariata, ne Sovjetov. Ne dajmo se goljufati, ne motimo se: ni to, česar smo potrebovali. Še en korak in lahko rečemo, da bo nekaj, česar mi nismo potrebovali." Knjiga je izšla tudi v angleški prestavi. Dobro bi bilo, ko bi jo čitali tisti slovenski delavci, ki gledajo na sedanjo Rusijo kot deželo, kjer se baje za proletariat cedita mleko in med. Morda bi se jim odprle oči. Guide se vrača ves razočaran. Odkrito pa pove, da je razočaraj, in razume se, da kaj takega brezpogojnim komunistom ni pogodu. Moskovska "Pravda" in pariška L'Humanite ga strastno napadate kot izdajalca, kontra-revolucionista, kot trockysta. Tudi to je zdaj moderno V Rusiji. « Komunist se vrača.* Morda je bil to povod, da je "Slovenec" začel priobčevati vtise in opise sedanje sovjetske diktature enega moža. Guide pa se nikakor ni vrnil. Ostal je komunist še naprej, in morda je bil zopet to razlog, da je "Slovenec" prenehal z objavi. Ni se vrnil, in pri moderni bolezni komunizma je to opasno za manj razsodne. gel je v Rusijo, vrnil se je poparjen in potrt, ampak njegova vera v komunizem še ni izginila. Morda vzame še nekaj let, da tudi Guide spozna, da komunizem ne odreši človeštva, ampak ga strašno zasužnji. Prilično še kake posameznosti, ker so vrlo zanimive za presojanje bistva sedanjega boljševiškega komunizma. Samo katoliški časnik more voditi katoličana po pravih potih pravega naziranja. Ljubezen ni res slepa, ampak tisti so slepi, katere omami. Vse prenese ljubezen — samo pomišljanja ne. NAŠ NARODNI VRT DO-GOTOVLJEN Cleveland, O. Čitatelji tega lista so prav gotovo že večkrat brali o nekem kulturnem vrtu, ki se v na«em mestu baje dela že okrog sedem let. Imenuje se "Jugoslovanski kulturni vrt." — Za danes naj vam sporočim to, kako smo ga gradili in kakšen je. — Vrt pripada trem skupinam, namreč Slovencem, Hrvatom in Srbom. Da bodo vedeli tudi oni, ki o tem ne vedo veliko, naj bo povedano, da imajo v Cleve-landu vse narodnosti v mestnem parku od mestne vlade določene obširne parcele za svoje narodne vrtove, katere imenujejo "Kulturne vrtove"-in to radi tega, ker v te vrtove lahko postavijo spomenike odličnih mož svojega naroda, kot n. pr. pisateljev ali drugih, ki so se odlikovali in za svoj narod kaj storili. — Do-čim se je v Clevelandu priglasilo 22 narodov posamezno, smo Slovenci, Hrvatje in Srbi skupno kot Jugoslovani vzeli velik del tega ozemlja na zelo lepem kraju v bližini sredine naše naselbine na ime Jugoslovani in radi tega imenujemo ta .kos zemljišča "Jugoslovanski kulturni vrt." — Slovenci in bratje Srbi so se takoj odločili in prevzeli tretjino stroškov na se, medtem ko se bratje Hrvati še dose-daj niso odzvali povabilu. Na ta način smo Slovenci prevzeli dve tretjini stroškov in tudi ozemlja ali pravice do prostora in to do časa, ko se Hrvatje odzovejo in prevzamejo tretjino stroškov' in prostora na se. — Do danes imamo v vrtu že štiri spomenike, tri slovenske; Baraga, Cankar, Gregorčič; Srbi pa imajo svojega vladiko Njeguša. Vrt je zgrajen prvič tako, da ima v sredini velik krog in v krogu vodomet. Okrog tega kroga in vodometa je odreje-on za tri glavne spomenike, ki bi stalj v določeno izmerjeno trikotu. Dosedaj zavzemata Baraga in Njeguš vsak svoj trikot; v tretjem trikotu je pa tudi že podlaga, na katero bi Hrvatje postavili svoj narodni spomenik. (Kot je bilo že večkrat omenjeno,naj-brže Strcsmayerja). Toda bratje Hrvati se radi nesporazuma v stari domovini niti tukaj nočejo prištevati "Jugo-slovanima;" Vsaj dosedaj se še niso odločili, da pristopijo z nami v kulturni vrt, upajmo pa, da to kmalu store. — Čas je pa Sel svojo pot ne glede na desno »ne na levo in ne glede na sporazum in tako je vri sedaj docela izgotovljen —v trikotu kroga pa še manjka spomenika, katerega bomo morali nadomestiti, tudi če se Hrvatje ne odzovejo, kajti po- manjkljivost celote' se odraža na najbolj vidnem mestu, in kolikor toliko kazi lepo sliko celcte. — Ta opazka ni namen tega dopisa, ampak velja bolj bratom Hrvatom, vendar naj bo tudi tukaj omenjena. Odbor ima namreč namen, da prične sedaj širše pisati v javnost glede nadaljnih spomenikov v kulturnem vrtu in pa za pristop Hrvato^. Danes naj bo javnosti sporočeno, da je prvi led že pre-, bit in da je naš vrt dogotov-ljen; to je, kar se tiče kamnoseškega dela, spomenikov in nasadov, katere so baš te dni dogotovili. — Kakor je že zgoraj omenjeno, je vzelo to delo dolgo vrsto let. Temu je pač bilo veliko vzrok tudi to, da sta se vlada v Washingto-nu in pa državna zbornica v Ohio dogovorili za sklade in medsebojno sodelovanje z narodom ki prevzame kulturni vrt. Ko so pričeli z deli še relifni delavci in kamnoseki, je šlo vse skupaj zopet tako počasi, da smo že pričeli obu-pavati, če bo sploh kedaj kaj ali nič. Vendar je šlo vse naprej. Vsak kamen ki je bil postavljen in vsak podaljšek zidu je kazal, da delo napreduje. Prišel je čas za postavitev spomenikov in priromal je Cankar v Ameriko. Tedaj se je že pričelo vedno bolj misliti na vrt in upati, da bo vendar enkrat nekaj iz tega. Dobro misleči ljudje so s prispevki priskočili na pomoč; največ so storili mirni in pri-prosti katoličani, medtem ko so oni, ki so glasni v besedah za narodno stvar, bolj nagajali. Celo javno so v svojih listih napadali in ščuvali, naj bi ne prispevali za ta vrt, ker da vse skupaj ne bo nič. Kip Ivana Cankarja jim je bil najbolj v ospredju in vpili so da je njihov in ne naš ter da ga nikoli ne bomo postavili. Tako napadanje je Cankarja tudi — pregnalo. Pravijo, da ga je bilo sram lastnega naroda in da se je — skril. Ko je bil v vrtu že podstavek za njegov kip, ga nismo več našli tam kamor smo ga bili spravili, namreč v poslopje mestnega cvetličnega vrta,kjer je prostor za take reči. Po dolgih pravdah čigav je Cankar in če bo stal ali ne bo stal v kulturnem vrtu, smo morali naročiti drugi kip in plačati zanj $275.00. Tako je bil Cankarjev kVp postavljen v bližini Baragovega spomenika prav blizu kroga, kjer je vodomet, tako, da njegov kip zre naravnost pVeko sredine vrta tja na drugo stran v češki vrt. — Ker meri dolžina preko vrta do 260 čevljev, bi rekel, da gleda Cankar čqz celi vrt. Vrt je namreč ravno ob cesti, ki se baš okolu našega vrta nekoliko vije, tako da se naš vrt vidi ves, od obeh strani, pa naj se ljudje vozijo ali hodijo peš mimo. Zato vsakdo trdi, da je naš vrt na najlepšem mestu, v— Poleg tega kroga, kjer so spomeniki, je še na zgornjem koncu našega vrta daljša dolina. V sredini je ravnica, ki je zvezana s hodiščem, ki veže ta del vrta s središčem, z že omenjenim krogom in vodometom. Okrog te dolinice, kjer bodo še nadaljni spomeniki, so na malih bregovih posajene ciprese in lepotična drevesa tako umetno, kakor si more zamisliti le učen in poklicen vrtnar. Sredi dolinice bo zelena trata, umetno makana. Tako nekako bo izgledala zgornja stran vrta. Toda to, ob zgornjem bulevar-du še ni ves vrt, marveč sega doli ob spodnje ceste, kar je nekako do 450 čevljev dolžine. Takoj pod bregom je dolg okrogel zid, veš iz 'klesanega kamna; tako je ves .breg okrog in okrog obzidan in ob tem zidu peljejo dvojne široke stopnice. Stopnice navzdol se na eni strani začenjajo od Cankarjevega spomenika, na drugi strani se pa pričenjajo pred omenjeno dolinico, kjer bodo stali še drugi spomeniki. Oboje stopnic se pa spodaj ob bregu snidejo prav pred Gregorčičevim spomeniikom,ki se nahaja v sredi tega velikega in lepo izklesanega do 150 čevljev Širokega brežnega kroga. Tako je pred Gregorčičevim spomenikom prav lepa ploščad, (plaforma,) zelo primerna za govornike, katere bi ljudstvo poslušalo spodaj v dolinici, v prijetni senci pod velikimi drevesi. Ob obojih stopnicah je lepo izdelan zid, v okras celemu bregu. Nad tem velikim spomenikom Gregorčiča je še en zid, nekoliko zaokrožen, ki veže ves o-stali breg in nad tem zidom stoji Baragov spomenik, ki je obrnjen na vzhodno stran v srednji krog, dočim je Gregorčič čuvar spodnje strani vrta, gledajoč proti zapadu, Cankar pa proti severu; Njeguš gleda tudi proti zapadu, v krog, mimo -Baragovega spomenika. Po dosedaj opisanem lahko čitatelji spoznajo širino in dolžino vrta, ki je razdeljen v zgornji in spodnji vrt, vendar pa lepo izoblikovan v eno celoto z zidovi in spomeniki. Kar je pa še ostalega prostora ga pa krase najfinejše vrste okrasnih rastlin in dreves, ka-koršne si na svojih vrtovih privošči samo bogata gospoda in ti nasadi stanejo nad $8000,00. Po vsem tem sodeč, si lahko predstavljate, da je to vrt, ki v resnici nekaj pomeni in bo pomenil za vsa bodoča leta. — Poleg vsega tega omenjenega je pa v vrtu še več prav umetno izklesanih kamenitih klopi, na katerih se bodo obiskovalci v poletnih dnevih hladili in občudovali lepoto našega kulturnega vrta. — Kar je za nas Slovence največ vredno je to, da je ta vrt takorekoč y središču naše slovenske metropole. Velika večina naših ljudi lahko hodi v vrt, druge pa pripelje mimo vozeča St. Clair kara. Naš vrt se nahaja nad poljskim in češkim. Dočim je poljski vrt prvi 'od St. Claar ulice, je naš drugi in češki je tretji. Tako smo Slovani prvi. Ti kulturni vrtovi so zares zgodovinski. Namenjeni so izjemoma le kulturi naroda, katerega zastopajo. Naši narodnjaki s6 pa iz našega vrta u-ganjali cele bajke in preganjali Cankarja ter se zanj prerekali, čigav da je. Mi, ki se jim nismo podali, smo pa morali beračiti okrog in še beračimo, pa še pravijo da srno od muh in nazadnjaki. Vendar moramo navsezadnje katoličani za vse tolike časa delati in garati ter prispevati, da uspe in šele potem pristopijo oni, ki se štejejo da so — narodni! Šele sedaj ob koncu dopisa vam pa povem, zakaj sem vse to napisal. Povedati sem vam hotel, da bomo dne 27. oktobra slavili zmago našega dela in našega vrta, ki je kljub vsem zaprekam dovršen in vanj je postavljen tisti Cankar, o katerem so trdili da ni naš. Zmago bomo slavili, ker je vrt dovršen, dasi še ni plačan. Za nasade bomo morali še plačevati; polagoma bomo nabirali denar, kakor smo nabirali za dosedanje počasno plačevanje, tako bo morala centralna blagajna še nadalje obstojati in iskati virov ter raznih dobrotnikov. Dne 27. oktobra bomo imeli živahen program, ki bo obstojal iz domačih in tujih slik i:-; Amerike in domovine. Nastopili bodo govorniki mestni in domači in zbrala se bo skupaj živahna družba ki se bo strnila v prijetno zabavo, katera se bo pričela s slikami že ob 7 uri zvečer. Odbor uljudno vabi vse-. Tisti pa, ki ste od drugod, po pošljite kaj za naš kulturni vrt, da boste vpisani v spominsko knjigo, ki bo izdana v spomin in dokaz kulturnega napredka in živahnega zanimanja našega ljudstva, prihodnjo pomlad, ko bo vrt uradno otvorjen za ljudstvo. — Pozdrav vsem čitateljem. — Za centralni odbor. A. Grdina, preda. -o-- MICIKI JE TREBA MOŽA Chicago, III. Društvo Marije Pomagaj št. 78, KSKJ ponovno vabi na svojo prireditev z igro "Miciki je treba moža". Videli boste na kako zvit in prefrigan način pridobi Micika moža. — Vsi ste prisrčno vabljeni od blizu in daleč, da pridete na to zanimivo igro, ki se po vršila 31. oktobra. — Po igri se bo servirala večerja in po večerji ples in prosta zabava. Da bi vi le Vedeli, kaj vse pripravljajo naše kuha-ževe klobase s kislim zeljem in ne vem še kakšne druge stvari, prav gotovo pa potice, kejke, krofe, itd. in to vse bo domačega izvora. — Za žejne se bo točil ječmenovec in kar bo še drugega, se boste že sami prepričali. Torej na veselo snidenje v nedeljo 31. oktobra. K. Pičman KAJ PIŽE TONE 5 HRIBA? Joliet, 111. Zopet nekaj kratkega, ker vidim, da samo kratki dopisi vam ugajajo. Vreme imamo bolj mrzlo. Zelenje je že od mraza osmo-jeno in ljudje že zapirajo svoje hiše z dvojnimi okni. Pripravljajo se za zimo. Po našem hribu meljejo grozdje in prešajo. Cena grozdju je letos od 24 do 30c basket, to je michigansko grozdje. Kalifornijsko pa od 95c do $1.10 baksa. Tako vidite, dokler bo naš kranjski rod na našem hribu bo še luštno. Ko pa na našem hribu nas Kranjcev več ne bo, pa tudi marsikaj drugega ne bo. Naši davkarji so zagrozili te dni vspn lastnikom posestev, ki so zaostali z davki, da naj plačajo, ali jim pa kuče za davke prodajo. Pa mi je dejal Jure: Le kaj bodo z mojo kučo. Treba jo je pokrit, prebarvat, zaflikat in še marsikaj drugega. Naj jo vze-mo, pofiksajo, potem pa nazaj dajo, pa jim bom plačal. Zadnji dan za zaostale davke je bila zadnja sreda ta teden. Z delom je v našem mestu in okolici zopet bolj kisla. Veliko ljudi je bilo zadnji teden od-slovljenih in zdaj doma čakajo kedaj jih zopet pokličejo nazaj. Zanimanje vzbuja med nami jednotarji zopet vprašanje zidave novega doma. To da bo treba naši KSKJ novega doma je gotovo. Le toliko sva midva z Juretom ugotovila, da bi bilo zelo pametno, ko bi bil dom postavili vsaj pred dvema ali trema letoma. Takrat bi ga pozidali za sko-ro polovico nižjo ceno, kakor zdaj, ko je zopet vse drago in cene visoke. Sicer se pa midva z Juretom s tem ukvarjala ne bova, kakor bo za druge, tako bo tudi za naju. Da ne bom predolg in da ne bom urednika jezil z dolgostjo dopisa bom pa kar piko naredil, pa amen! Tone s hriba. Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "An, Slovenec!" NAZAJ NAŠ SLOVENSKI ROD — ODPRE SE ZOPET BORD! Sobe so na razpolago brez hrane ali s hraho proti nizki ceni v Chicagi. Za pojasnilo pokličite po telefonu CANal 4930. vabilo i na i drugi sestanek | l Prosvetnega krožka \ ki bo v četrtek ob 8. uri zvečer dne 28. oktobra 1937. V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA v Chicago, 111. Vsi, ki se zanimajo za delovanje prosvetnega krožka se iskreno in uljudno vabijo k udeležbi. ODBOR. •:«• •:♦> <♦> <«• TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE - Kh/om (129) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Medtem ko so pritlikavi divjaki stali v. naperjenimi sulicami okoli koče in čakali poveljnikovega ukaza za napad, da s sulicami skozi ozke stene prebo-dejo Tarzana, je za ograjo že stala močna skupina velikih opic- — Tedaj je poveljnik Nyalwa ukazal napad in številni divjaki so se podvizali h koči. Ko so bili že čisto blizu, da bi lah-ko že dosegli kočo in v njej Tarzana, je eden prestrašen zakričal: "Vragovi prihajajo!" "Veliki kosmati vragovi iz notranjosti džungle," je kričal drugi. — To je vse ostale silno prestrašilo, da so pozabili na poveljnikpvo zapoved in morali gledati za lastno varnost. Res, preko ograje so lezi? velike opice druga za drugo, vodila jih je pa mala Kkima. — " Tod, tukaj, Zu-tliu. Po tej poli, da pridemo do Tarzana, našega prijatelja," je čebljala mala opica in velike so ji pokorno sledile-Slišale so Tarzanov krik in hitele na pomoč, Nkima jih jc pa pripeljala sem. Ce bi ne bilo male Nkime, bi težko prišle o pravem času, ker niso vedele, kje je Tarzan. Tako so pa prišle in sulice, ki so bile nanierjene Turza.nu, su se naenkrat obrnile proti njim. Nyalwa jc namreč opazil sovražnika ki jih lahko napade od strani, zato je vojakom zapovedal naj se branijo pred njim. Sobota, 23. oktobra 1937 SLOVENKO Strari POGLEDI NA NEVARNE RAZMERE NA DALJNEM VZHODU AKO BI PRIŠLO DO VOJNE MED JAPONCI IN AMERIKO ?-KAKO BI IZPADLA TAKA VOJNA? PROSLAVA V ČAST MARŠALU (Konec} Združene države protestirajo. Glede te zadeve je bila tedaj Vsled svetovne vojne v Evropi edina dežela na svetu Združene države, ki so energično protestirale proti takemu predlogu. Posledice so bile, da so Japonci izpustili iz svojih zahtev klavzulo o inžinirjih in strokovnih svetovalcih. Vendar pa jim je dala znana pogodba med Lansingom in Ishii-jem priznanje, da imajo Japonci odtedaj posebne pravice v Mandžuriji in Notranji Mongoliji. Japonci pa so še nadalje pristali na stališče "odprtih vrat" na Kitajskem. Ko je pa carska Rusija leta 1917 razpadla in do 1921 ni bila v stanu pod novim sovjetskim vodstvom nastopiti za svoje pravice, so medtem Japonci osvojili več važnih postojank ob sibirski obali. Predsednik Woodrow Wilson, ki je slutil kaj Japonci nameravajo je poslal v Sibirijo ameriške, čete, to pa zato, da je preprečil, da niso Japonci šli tja "delat mir", kateri bi bili potem tudi tam za vedno ostali. Japonci so Wilso-nu zato zamerili in državniki v Tokijo so imenovali tisti Wilso-nov korak za "neprijazen korak". Wilson je na to še fenkrat Prisilil Japonce, da so napravili umik tudi v Šantugu, na podlagi sklepa mirovne konference. Te odredbe so Japonci čutili tako, kakor da je Amerika oropala Japonsko sadu njenih zmag. Washingtonski mornariški dogovor. V letih 1920-21,. so se zopet Čutile frikcije med Ameriko in Japonsko radi problemov v Pacifiku. To je povzročilo oboroževanje na morju. To pa ni bilo Po volji Angležem, ki so bili te-še vedno privezani na Japonce po pogodbi z leta 1902, ki je bila leta 1911 obnovljena do leta 1922. Angleži ne bi radi Prišli v konflikt ne z Ameriko ne Japonsko. Zato so pregovori.obe stranke in zraven sami sodelovali, da je prišlo do Wash-3ngtonske pomorske konference, ki je ustavila začasno oboroževanje morju, obenem pa ohranila "status-quo" stanje v Pacifiku. Ta dogovor ji je dal Priliko, da je imela Anglija sa-*na proste roke v tedaj zelo sitnih evropskih zadevah. Washingtonski mornariški dogovor je uveljavil za Zdr. države, Anglijo in Japonsko mornariško moč na podlagi merila 5~5-3. Ta dogovor je dal Japon-^m premoč v zapadnem delu Pacifika. V vračilo zato je Japonska pristala na "pogodbo de-Vetorice" in isto podpisala,, ka-ei'a določa vzdrževanje nedotakljivosti Kitajske in vzdrža-^anje stališča "odprtih vrat" na ■^tajskem, kar se tiče medna-r°dne trgovine. ^ehko razžaljenje. leta 1922 pa do 1931, je ashingtonski dogovor jamčil na Pacifiku. Ameriški-ja-P°nski odnošaji so se izboljšali. lCei* so se vezi med obema naborna precej zagrenile leta ko je kongres sprejel zna-''Oriental Exclusion Act". To , sPrejeli Japonci za veliko raz-. Jeiije. Premnogi modrejši di-°r'iatje so pozneje uvideli, da ga zakona bi na zadnje treba e bilo, ker bi se zadeva lahko ^'ugače i rešila. To je bilo, ko je v?ngl'es določil kvoto priseljevanja. Dočim je za druge narodno-1 določil kvote, je orientalce ^stavno izključil." Bili bi pa ahko določili tudi za orientalce vako kvoto, ki bi skoro omejila ,'?e Pviseljevai^e in vendar ne J Pokazala tako stroge izključenosti. MiUtarieti pridejo nft krmilo. ^ed letom 1920 do 1931 je Japonska sledila načrtu gospo- darskega prodiranja na Kitajsko pod vodstvom barona Shid-hera. Leta 1930 so prišli na krmilo militaristi. Dne 18. sept. 1931 so ti začeli kar na svojo roko z vojaško akcijo proti Kitajski. To je bilo mogoče seveda le radi tega, ker na Japonskem imajo ustavo, ki določa, da so ministri vlade odgovorni za svoja dela in ravnanja edino le cesarju, kakor je bilo to preje v Prusiji. Kabinet je bil pod pritiskom militaristov prisiljen, da je nadaljeval z vojno, da je o-hranil takozvano "narodno čast". Radi tega napada na Kitajce, je nastopil državni tajnik Zdr. držav Mr. Stimson. Tudi Liga narodov je obsodila Japonsko in je ugotovila, da je v tistem slučaju "napadalka". Ali pri tem je vse ostalo. Kakih sankcij proti Japonski ni proglasila ne uveljavila ne Liga narodov, ne nobena druga sila. Japonci vidijo novo priložnost. Letošnjega julija so japonski militaristi menda zopet prišli do prepričanja, ker ima Evropa več ko dovolj dela doma z španskimi težavami, da je zdaj najbolj u-goden čas, da nastopi in seže po grozdju, ki se nahaja in zori na vrtu njene velike sosede Kitajske. Ugoden čas se je zdel zato, ker ruski boljševiki so začasno nekako razkrojeni na znotraj. Streljajo vodilne generale in uradnike. Anglija (in Francija ste pa preobložene z delom v Evropi. Vse se je zdelo v najugodnejšim položaju. Vse so preračunali, edino na kar niso računali je menda tako energičen odpor Kitajcev samih. V Tokio so računali, da bo ves načrt dosežen v dveh ali k večjem v treh mesecih, potem bodo hitro organizirali v okupiranih provinci-jah "vmesne državice", kakor so preje v Mandžuriji in Jeholu in vse bo v japonskem žaklju, kakor so naredili načrt. Kakor pa zgleda zdaj, se znajo sovražnosti zavleči v leta in ne samo mesece. Možno je, da zna vladati vojno stanje od dveh do treh let. To je pa dolga doba, in v tej dobi se zna marsikaj spremeniti. Da bi Japonci na hitro roko prisilili Kitajce k udaji in uklonu, zato tudi hite z neusmiljenimi napadi na civilno prebivalstvo, da bi zlomili tako moralo kitajskega naroda. Vse to zato, ker Japonci hočejo hitro zmago in bodo žrtvovali vse, da bi jo dosegli. Ali jo pa bodo? To je vprašanje? Japonska zna zaiti v usc '^ carske Rusije. S stališča, s katerega gledajo izkušeni gospodarski strokovnjaki, ki poznajo japonsko gospodarsko strukturo, pravijo, da je ista zelo nevarna in negotova. Kake dolge vojne ne bo prenesla. Tudi je možno, da nastane revolucionarno gibanje doma. Vse to zato, ker vse japonsko bogastvo je v rokah samo kakih dvanajstih bogatih družin, torej socialno zelo krivično razdeljeno. Na drugi strani pa tlači velika beda vse široke mase, ki si v takih razmerah pomagati ne morejo, drugače če pride do sile. Socialna ljudska stranka, ki podpira armado si prizadeva s svojimi zahtevami za zemljiško ureditev. Te zahteve pa indu-strialci in lastniki veleposestev odrivajo in zavlačujejo in tolažijo mase s tem, da bo zemlje za vsakega dovolj, ko Japonska razširi svoje meje na azijskem kontinentu. Iz tega torej je razvidno, da je ta vojni pohod Japonske proti Kitajski začet zato, da bi rešil deželo doma pred socialnimi viharji, ki groze. Zato, če vojska kmalu ne konča, bo masno nezadovoljstvo na Japonskem naraščalo in skoro sigurno, da bodo mase vstale in revolti-I rale in v tem slučaju je razpad kjer naj počasi v kropu vre pri-j se zaprašijo in obledijo. Da jil bližno 50 minut. Nato vzameš iz kropa, pustiš, da se malo shladi, in potem zvrneš na krožnik. Še mlačno oblij s sokom od pečenke, kateri primešaš žlico črnega vina in žlico sirovega masla. Daš hladno na mizo, Nedavno se je slovesno odkril spomenik maršalu Fochu v francoski vasi Rethondes, kjer so Nemci prista li na premirje. Gornja slika kaže vdovo omenjenega maršala, ko je prispela k proslavi- sedanje militaristične Japonske siguren, prav tako, kakor je nastal razpad carske Rusije leta 1917. Vidite, zato se Japoncem tako mudi! Japonska tvori nevarnost za ves svet. Zdaj k sklepu ob tem razmiš-Ijenju še le poglejmo, če je res vojna med Ameriko in Japonsko na vidiku? Je li neizogibna? Na to se da odgovoriti tako le: Je neizogibna, če se sedanji japonski vojaški kliki posreči doseči svoje cilje na Kitajskem. Potem zna morda za nekaj časa potolažiti mase doma z zmago, s katero bo Japonska postala nad-vladarica vsega Daljnega vzhoda. In ker je Japonska tekom svojega obstanka dozdaj bila slučajno vse skozi zmagovalka v vseh vojnah in je samo grabila, se tega ne bo rada odvadila v bodoče. Za napasti pa v Pacifiku ne bo imela v bodoče več drugega, kakor le Sovjetsko Rusijo in pa Združene države. Ko se bodo Japonci vzgnezdili na Kitajskem, bodo sigurno zaželeli tudi Filipine, na katere je japonsko gospodarstvo že močno prodrlo. Saj celo na havajskem otočju, ki leži na sredini Pacifika je japonsko prebivalstvo v večini. Kar se tiče havajskega otočja, je ameriška mornarica sposobna, da ga ščiti pred japonskim napadom. Drugače pa je seveda s Filipini, ker ti so preoddaljeni in so v takih slučajih praktične zveze nemogoče. In kakor 'hitro bodo Japonci spoznali, da kake točke v Pacifiku Amerika ne bo znala braniti, jo bodo prej ali slej napadli. To, če se japonski napad na Kitajskem posreči. Na vsak način pa, Japonci bodo delali svetu še težke preglavice. ZA NAŠE GOSPODINJE ČASOPISNI PAPIR V GOSPODINJSTVU Stari časniki 'so v gospodinjstvu izredno koristni. Priporočljivo jih je imeti cel kup v vsaki kuhinji. Kdor tega še ne ve, naj se iz naslednjih vrst pouči, kako mu morejo s pridom rabiti. Časniški papir vsebuje zavoljo tiskarske barve petrolej. To ga dela v zvezi z njegovo meh-kostjo za izborno čistilno sredstvo. Posebno zamazana posoda, ki se da le težkoi oprati s samo vodo in ki se je drži špinača, salata, čebula in podobno, se da najbolje očistiti najprvo s čas-niškim papirjem. Šele potem naj sledi običajno pomivanje. Železnih ponev, v katerih smo cvrli meso> ne smemo pomivati s preveč vode, kajti rabljena ponev je najlaže uporabna. Temeljito očiščenje s časniškim papirjem in nato še obrisanje s čistim, belim papirjem, bo v večini primerov povsem zadostovalo. Če sajaste lonce temeljito odrgnemo-^ časniškim papirjem, nam to prihrani umazane roke, umazane krpe in umazano vodo. Likalnike in druge kovinske predmete, ki pričnejo rjaveti, osnažimo tudi najbolje s časniškim papirjem. Za okna in sploh steklene predmete si ne moremo misliti boljšega snažilnega pripomočka, nego je časniški pa- Dušeni goveji zrezki En funt govejega mesa (iz križa) dobro potolči, obreži ves loj in zreži na zrezke, osoli in na vroči masti hitro opeci. Ko je meso po obeh plateh opečeno, prilij toliko juhe, da je skoro vse meso pokrito z juho. Dodaj še žličico gorčice in malo popra ter duši do mehkega. Med tem pa razbeli žlico sirovega masla, posuj na maslo žlico moke, in ko je moka zarumenela, zalij to prežganje s sokom mesa, dodaj eno drobno sesekljano čebulo, narezane kuhane zelenjave (pe-teršilj, korenček in zeleno), pest dušenih jurčkov, sok ene limone, in tri žlice rdečega vina. Ko je vse skupaj dobro povrelo zloži zrezke v skledo in oblij s sokom. Daš z valjanci ali krušnimi cmoki na mizo. * osvežiš, jih zbriši z vlažno vato, pomočeno v špirit, potem dobro posuši. ZDRAVSTVO Fižolova torta Skuhaj 8 unč belega fižola. DIETA PROTI ČREVESNIM BOLEZNIM Vsakovrstne bolezni črevesja, ki jih spremljajo večinoma driske, bljuvanja in sla bosti, se pogostoma upirajo vsem zdravilom. Zato je malo čudno, da se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja način zdravljenja, ki bi na prvi pogled ne bil priporočljiv za odpravo črevesnega katarja in njegovih pojavov. Gre za uživanje sirovih jabolk v vsakovrstnih oblikah. Že po enem, dveh dneh je opaziti po jabolkih znatno zboljšanje bolnikovega stanja. Mučne, včasih nenehne driske postanejo bolj redke, iztrebki nego svetlo blago, če vzamemo, da vsrkava belo blago 100 delov toplote, tedaj jih vsrka črno blago v istem času 20S. mcdro pa 204. Prehlajeni ljudje naj ne obiskujejo bolnikov kajti bolan organizem je posebno občutljiv za infekcije vseh vrst. -o- HUDO MAŠČEVANJE Francoski slikar Vernet se je vozil nekoč iz Pariza v Versailles in v njegovem oddelku sta bili dve dami, ki ju ni poznal, a sta menda oni poznali njega. Opazovali sta ga in sta rekli kakšno nič preveč laskavo o njegovi malo negovani zunanjosti. To ga je jezilo. Ko je vozil vlak skozi predor pri St. Cloudu in je bilo v oddelku popolnoma temno, je Vernet dvakrat glasno poljubil hrbet svoje roke. Vlak je prišel spet na dan in Vernet je ugotovil, da sta dami debelo gledali druga drugo. Vsaka je dobe spet svojo običajno obli- >0 nienila, da je slikarja po ko. Če zdravnik priporoči čisto dieto z jabolki, se bolniki običajno upirajo zavoljo tega, ker so ljudje navajeni ta pripomoček uporabljati le za Kuhanega ocedi in pretlači sko- ureJevanJe črevesnega deJova-zi sito. Mešaj, da narase, 2 unči nja v P°Polnoma nasprotnem sirovega masla, štiri rumenjake simslu- Bolnikl se v svojem in 5 unč sladkorja v prahu. Pri- osIabelem stanju zato boje, mešaj pretlačeni fižol, rebro da bi se Jlm to stanje še bolj zribane šokolade, malo limonove P°slabšalo. Pri strogi jabolčni lupinice, žlico ruma, 2 unči ore- dieti' to brez vsakega dru-hov, sneg štirih beljakov in žlič-jgega d°datka, pa nastopa po-ko pecilnega praška. Posodo Za'PoIn°nia nasprotni učinek, torto dobro pomaži, posuj z. namreč pomiritev črevesnih drobtinami, zlij.noter testo, raz- funkcij. Pri odraslih osebah ravnaj in speci. Pečeno in hlad-1otrocih se težke infekcije no torto šele drugi dan prereži v črevesih po dieti s sirovimi in nadevaj. Nadev: V loncu jabolki tako uspešno zatirajo, žvrkljaj pol pinta mleka, dve da že P° nekoliko dnevih ni pir, ki odpravi vsako nesnago s stekla. A tudi za čevlje je ta papir koristen. Vlažne čevlje napolnimo z zmečkanim časniškim papirjem. S tem se v notranjosti najprej osuše, kar gre drugače zelo težko. To daje čevljem tudi večjo trpežnost in jim ohrani prožnost. i-o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Telečja jetra na francoski način V kozi razbeli 4 unče masti in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Dodaj lavorjev list, malo timjana, 5 unč na kocke narezane slanine in dober funt narezanih jeter. Vse skupaj praži tako dolgo, da so jetra dobro prepečena. Ko so jetra gotova, dodaj dve žlici poparjenih in sesekljanih jurčkov (gob) in četrt pinta dobrega črnega vina. Kozo pokrij in postavi na stran, da se shladi. Še mlačno zmelji na strojčku. Zmelji pa dvakrat, da je prav drobno.. Primešaj tri v mleku namočene in otisnjene zemlje in dva rumenjaka. Vse skupaj dobro zmešaj in pretlači skozi sito ter še enkrat dobro zmešaj in osoli. Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko in jo napolni z jetrno zmesjo. Postavi posodo v krop, vse skupaj pa v pečico, jajci, žlico moke, dve unči vani-lijevega sladkorja in mešaje skuhaj v gosto kremo. Kremo mešaj, da se shladi. Nato primešaj 2 unči sirovega masla, rebro zribane čokolade in pest zmletih orehov. Prerezano torto pomaži najprej s poljubno mezgo in nato še z nadevom. -o- PRAKTIČNI NASVETI Namesto sirovega masla se-grej skledo. Kadar priprav-jaš kakšno pecivo in moraš mešati sirovo maslo, a je maslo trdo, ga ne segrej, ampak preden daš maslo v skledo, segrej skledo, da bo topla in v topli skledi mešaj maslo, sicer se v maslu prične razkrajati mlečna kislina, kar zelo poslabša okus in tudi pecivo se rado pokvari. * Usnjene jopiče, ki so izgubili barvo in so oguljeni, očistiš takole: Zmešaj kis in laneno olje (vsakega pol) in z mehko krpo zdrgni ves jopič, potem zbriši še s suho krpo ter posuši v senci in na prepihu. Ko je takšen jopič suh, ga zbriši z mešanico terpen-tinovega olja in beljaka (vsane-ga pol, zato stehtaj). Beljak in terpentin dobro zmešaj in briši z mehko krpico. Nazadnje pa zbriši še ves jopič z navadnim olj em, da ostane usnje mehko. * Slike (fotografije), ki jih nimaš v okvirjih in pod steklom, ampak prosto stoječe po policah, ljubila. Kmalu potem je slikar izstopil, prej pa se je poslovil s škodoželjnim glasorii od obeh sopotnic, ki sta postali vsi rdeči : "Gospe, še dolgo si bom belil glavo z vprašanjem, katera izmed vaju me je prav za prav poljubila!" DAN SCHWABOVIH BOOSTERJEV Chicago, 111. V soboto večer dne 23. oktobra priredijo v dvoran: sv. Štefana šesti letni ples al' veselico takozvani Schwabov) Boosterji. Kaj pa je to za enr. reč pravi marsikdo "Schwabo-vi Boosterji". To je klub, k: mu načeluje naš rojak Mr. opaziti n oib erii Ji; po v zro č'it e 1 j e v bolezni več. j Za to dieto' so uporabna le zrela, sirova jabolka, ki jih je treba skrbno olupiti in najbolje tudi nastrgati v kašo s steklenim strgalom. V skladu z bolnikovim stanjem niha količina jabolk, ki naj jih bolnik dnevno použije med enim do treh funtov. Ta količina za glad in žejo v splošnem zadostuje, še pa bolezen bolniku od-je telo popolnoma izsušeno, te-vaja zelo mnogo vode, tako da daj se da žeja ponoči odpravljati z neoslajenim čajem. Uspeh tega zdravljenja zavisi bistveno od tega da ne za-užije bolnik nobene druge hrane razen jabolk. Ko se pokaže izboljšanje, je treba vriniti dan ali dva s posredovalno hrano, šele potem lahko preidemo na običajno bolniško hrano. Če nam uspe bolnika prepričati, da ne more imeti jabolčna dieta, kakršno smo o-pisali, nobenih škodljivih posledic za njegovo stanje, tedaj je uspeh skoraj zagotovljen. Posebno prijetno je pri tej dieti to, da jo labko izvršimo doma in brez vsake nevarno sti. J ' PAR ZDRAVNIŠKIH Zimska oblačila naj bodo temna. Temno blago vrskava namreč toplotne žarke bolje KASPAR "AMERICAN STATE BANK Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas si lahko najamete Varnostno shrambo Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago ^ !\ M i li s a i a n is n i BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodlo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile na št cene: i V JUGOSLAVIJO: Za $ 2.55..1................ 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.20................... 300 Din Za $10.00.................... 420 Din Za $11.65.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din V ITALIJO: Za $ 2.55.................. 100 Lir Za $ 12.25................... 200 Lir Za $ 30A0................... 500 Lir Za $ 57.31...................1000 Lir Za $112.50...................2000 Lir Za $167.50...................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijbe............$10.85 . Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Jack Schwab, demokratski Precinct Captain v 27. pre-cinktu 21. warde ki ima organiziran svoj krožek, kateremu predseduje in ga vodi Mr. Jack Schwab. Natančen seznam vseh članov tega kluba je naveden v programu, ki je zelo obširen. "Schwabs Booster Club", je izdal tudi letos zelo obširen program, ki vsebuje 84 strani berila in o-glasov. Izdati tako obširen program vsekakor ni mala atvar, če se pomisli, da je še vedno dobiti oglase zelo težko. Toda Mr. Schwab jih dobi, . ker ima veliko vrsto znancev in prijateljev v vrstah bu-sinessmanov in drugih odličnih mož v svojem okrožju. Mr. Jack Schwab in njegov Precinct se nahaja med Wol-cott in Ashland avenue in od južne strani West Cermak Road do kanala ali do Blue Island avenue. V tem svojem Pre-cinctu, kakor tudi po drugih Precinctih se Mr. Schwab kot zastopnik stranke zelo trudi v premnogih slučajih,da ljudem pomaga v raznih težavah, bodisi glede davkov, ali v slučajih na sodnijah itd. Zato ima mnogo prijateljev, ki se mu izkažejo hvaležni ob takih slučajih. Iz tega razloga in pa ker je Mr. Schwab Slovenec je za priporočati, da ga znanci in prijatelji obilo posetijo v soboto večer dne 23. oktobra na letni veselici Schwabovih Boosterjev. Zabave bo obilo za vsakogar. Na svidenje torej v soboto 23. oktobra v dvorani sv. Štefana. Slovenski volilae < Btrsn^W [AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 23. oktobra 1937 "*! "Dušica 8 RQMAN f! Spiaala B. Orczy Prevedel Paiilus "Ne vem. Ženske imajo za take reči bistrejše oči. Rajši bi se zanesel na vas." "In jaz vam pravim, da ga ne ljubi, da je hinavka, da misli na izdajstvo." "Torej pa ne pomaga drugo ko da počakamo in opazujemo. Ali vam zadostuje moja beseda, da se Pavlu ne bo nič hudega zgodilo?" I* "Obljubite mi, da ga bodete ločili od te ženske!" "Tega ne morem obljubiti. Pavel je eden tistih ljudi, ki ljubijo samo enkrat v. življenju, takrat pa za vedno." Spet je molčala. Videl je, kako so se ji stisnile ustnice, kako je grenka žalost legla na njen obraz. "Pazite tudi vi nanj!" je dejal nežno. "Nič se mu ne more zgoditi, če vi ste njegov angel varuh!" "Pazila bom!" je dejala mirno in odločno. — Med pogovorom sta prišla spet nazaj do Derouledove hiše. Poslovila sta se. Otožen in zamišljen je šel Percy Blakeney proti domu. Divja, krvava revolucija je besnela preko Pariza in Francije. Kri je dnevno rdečila guillotino, neštete so bile njene žrtve —. Pa kaj je pomenila guillotina, kaj krvava nasilnost revolucionarjev v primeri z bolestjo, ki jo je pravkar preživljalo ubo-bo, ljubeče srce pohabljene revice, ki je v tistih trenutkih slutila in_čutila, da je njena ljubezen — brezupna. III. IZDAJSTVO. Ob tistem času je klečala Julietta Mar-ny v svoji sobi. Hud boj je besnel v njeni duši, najhujši, ki ga pozna žensko srce. Težka, strašna prisega jo je vezala. Priseči je morala rajnemu očetu, da bo maščevala smrt njegovega edinega sina, smrt svojega brata, na morilcu — Pavlu Deroulede. In danes se ji je ponudila prilika. Slišala je pogovor Pavlov s Percyjem Blakeney —. Pa kako hudo, strašno hudo je bilo, se odločiti za tak korak, — za izdajstvo! Na eni strani dolžnost, kruto umorjeni brat, oče tugujoč za edincem in dedičem slavnega imena, prisega, ki se je z njo zavezala pred Bogom — na drugi pa čast in poštenje, ki ji je branilo storiti nizkotno dejanje, hvaležnost do ljudi, ki so jo sprejeli pod streho, ji rešili življenje, in — in—. Oh —, ni ni mogla, ni ga mogla izdati, izročiti pod guillotino, njega — Pavla —. Šiloma si je skušala iztrgati iz spomina tisto strašno noč pred desetimi leti — štirinajst let je imela takrat —, ko so prinesli brata mrtvega domov. Bedela je še. Čudne, težke, zadušene korake je čula na stopnicah, pohitela je k durim, — tuji možje so nesli težko breme —. In potem je prišla k njej stara Petronela, služkinja, vsa v solzah in ji je povedala strašno novico —. In nato prizor ob mrtvem truplu bratovem ! Vojvoda Marny, njen oče, invalid s polomljenimi nogami, je sedel v svojem bolniškem stolu, hladen, miren, pa strašen, maščevalen —. "Dete, edina potomkinja rodu Marny-jev," je govoril, "ne pozabi, nikdar ne pozabi imena Pavel Deroulede! In prisezi mi, da boš maščevala smrt bratovo na njegovem morilcu!" Otrok je bila tistikrat, ni razumela očeta, pa strah jo je bilo, ljubila je očeta, smilil se ji je, in pokorno je ponavljala za njim strašno prisego: "Prisegam pri Bogu vsemogočnem, da bom poiskala Pavla Deroulede in maščevala bratovo smrt —." In kmalu na to je oče umrl. Sama je ostala, sirota brez staršev, brez varuha in zaščitnika. Edina stara Petronela, njena dojilja in zvesta, dolgoletna služkinja njenih staršev, ji je ostala. In strašna prisega, težka dolžnost je ležala na njeni duši—. Z vso silo je odtrgala spomin in misli od teh mučnih prizorov. Silila se je in rajši mislila na dobrote, ki jih je delil Pavel njej, siroti zapuščeni, v nevarnih dnevih revolucije. Mislila je nazaj na prizor, ki se je odigraval, komaj par tednov je bilo temu, pred Derouledovo hišo. Tistikrat je še stanovala s Petronelo v očetovem domu. Po opravkih je šla v mesto. Pred Pavlovo hišo je stala gruča pijanih žensk, pravih hijen revolucije. Sama ni vedela, kako je prišlo, — pa zaklicala jim je, naj se ji izognejo. Ulica je bila blatna. In nato jo je drhal napadla. Preveč snažno in lepo jim je bila oblečena —. Obleko so ji hotele strgati s telesa —. Kdo ve kaj bi se bilo zgodilo, da ni na njeno klicanje prihitel Pavel Deroulede in jo potegni v vežo. In nato je govoril razsrjenim množicam in mirno so se razšli ljudje. Zastavil je svoj ugled, svojo priljubljenost, rešil ji je življenje —. In kako gostoljubno je ponudil pribežališče v svoji hiši njej in Petroneli, ker nista bili več varni sami v očetovi palači! Že par tednov je bila gost v Derouledo-vi hiši. Kako ljubezniva je bila njegova mati, kako prijazna Anica, uboga pohabljena sirota, kako vljuden, skrbljiv, da, nežen je bil Pavel —. Silila se je, da ne bi sovražila Pavla —. Kaj je bilo pravzaprav tisto čuvstvo, ki' jo je navdajalo do Pavla? Ali ga je res sovražila —? Onidan sta bila na sprehodu. Kako ji je burno utripalo srce —! Ali ni bila skorajda srečna in vesela, ko ji je pravil in zatrjeval in prisegal, da ni kriv smrti njenega brata. Mladi, šestnajstletni, vročekrvni Marny mu je dvoboj vsilil, prav vsilil, je pravil. In zaradi malenkostne stvari. Prositi ga je hotel odpuščanja, dati mu je hotel popolno zadoščenje, pa Marny ni hotel ničesar slišati o zadoščenju. Napadel ga je, braniti je moral svoje življenje. Ni imel namena ga umoriti —. Pavel ni bil kriv bratove smrti —. (Dalje prih.) NOVI DAVKI V ITALIJI Rim, Italija. — Poleg drugih odredb je Mussolini zadnji torek ukrenil tudi nov davek na delniške družbe, in sicer 10 odstotkov celotnega kapitala. i • List "Am. Slovenec" je last oina katoliških Slovencev v Ameriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki. .................i,......................H.K.i.'I.........■..■ul,.'ffll-..'......a..................... POZOR! Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM. SLOVENEC" prii>aša o vseh svetovnih dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Ia domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois. Velikanska razprodaja Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi je zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 1340 W.63rd St. Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah'. Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan — drug ob drugi — nad 300 kar — 1937 in 1936 — Buick«, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodgee, Plymouths, Foils, Nashes, Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Packards. PRIMERJAJTE — IZBERITE TISTO, KI VAM NAJBOLJ UGAJA IN PRIHRANITE VEC KOT POLOVICO. Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $695 — * 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo. Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih, 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths — za nič več kakor $45. NE ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO. MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR. Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu. NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET. Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah. U.S. AUTO FINANCE CO. 1340 West 63rd Street Chicago, Illinois .............................................*..... PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Nale podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo na Se ga naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo smernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovbljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 Naročila za stenski koledar za 1. 1938 bomo sprejemali do 1. novembra 1937. Veliko veselje naredite domačim v starem kraju, če jim za novoletni dar pošljete stenski koledar "Amer. Slovenca za leto 1938. Da bo mogoče ustreči vsem, zato oglašamo stenski koledar za leto 1938, že v naprej. Tiskali jih bomo le toliko, kolikor jih bo naročenih v naprej. Pošljite naročilo za stenski koledar pravočasno, do 1. novembra 1937. ^ Koledar stane s poštnino vred ^"v^ kar pošljite v znamkah ali v gotovini na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. x (Konec)' Iveri. Jeram se ne more zagovarjati, dvomim pa, da bi se bil izrazil v tem smislu. Recimo pa, da bi se bil. M. P. očivi-dno še danes prav prisega na tako govorjenje. Ampak vsaj 40 let je že preteklo, je še 60 let, precej dolga doba, vera marsikje res gine, marsikje je je pa tudi več, za katoliško vero gre, ker le ta je res vera, in vsaj pri katoliški veri ni izgledov, da bi izginila v teku teh 60 let, in M. P. ne bo tega dočakal, če živi še 60 let, niti v 600 ali 6000 letih ne bo dočakal, ako pa čaka in čaka, je pa njegova zadeva. * Naj bo malo odgovora. Prosveta ima po D. P. "Francova sodišča v Španiji — jmore duhovnike Glasilo upornikov v Bilbao samo javlja smrtne obsodbe duhovnikov. Med obsojenci so na primer: pater Aranguren, ker je pridigoval republikanskim četam; abe Aržuaga, ker je maševal v cerkvah vlade ; duhovniki Lotero, Batiz in Legarra so J/ili iz jptih razlogov obsojeni na 30 let prisilnega dela. Cela vrsta duhovnikov pa je bilo obsojenih do ječe po 5 do 12 let, ker so vladnim vojakom nudili versko pomoč. Nadalje je bil obsojen na smrt neki časnikar, ker je pisal vladi prijazne članke in gostilničar Busturia, ker je dajal članom baskiške vlade obede. (Kaj le poreče k tem moritvam katoliški tisk?) — Po D. P." Vzeti moram, kakor najdem. Obžalujem, ako sodišča "more" duhovnike, ne bom zagovarjal niti Franca niti sodišč. Ampak vsaj pred sodišča so prišli ti duhovniki. Tu bi bil neki point. Stara Avstrija je obsodila duhovnika prijatelja na leto dni v zaporu, ker je tolažil mater, ko je padel sin? Galiciji, da leži sin vsaj V slovanski zemlji, in ista Avstrija je obsodila državnega poslanca Grafenauor-, ja na tri leta, ko je pri nekem pogovoru samole omenil, da ima Rusija več žita ko Avstri- DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S8IZ CHICAGO, ILL. ja. Hude so bile te obsodbe, ampak vsaj pred sodiščem so bile. Kaj pa tam v demokratičnem Madridu, v anarhistični Barceloni? Ne deset, dvajset duhovnikov so "morili" pred sodiščem, brez vsakega sodišča so postrelili tisoče. To si utaknite za klobuk, in to lahko reče — katoliški tisk. * Zavijanje oči. Zadnje ribarije v Jugoslaviji radi konkordata so zašle tudi nekim magazinom v Ameriki za nohte. Drugače za te krivonose Jugoslavija ne obstoja, ampak verske ratuke so — prata, in tako poprašuje šmok hinavsko :"Kje sta bratstvo in ljubezen v Kristu?". Kakor na znamenje so se zbrali vsi protiverski elementi od framazona do zadnjega podeželskega liberalčka, da bi podpihali ogenj verske ne-strpljivosti napram katoličanom, in zdaj poprašuje ista baža, kje bi bila ali kam je šla ljubezen v Kristu. Posebno strupen je šmok V mesečniku The Truth Seeker. Prav njegov ruski komunizem je pouzročil prelivanje več krvi, kakor vse verske homati-je od začetka. Ampak komunizem on prodaja, vero pa pobija, in radi nekaj verskih prask, ki poleg tega v Jugoslaviji segajo še v politiko, bi komunist rad izruval vsako vero, da bi bil potem baje mir. Mir? Morda, da bi komunizem bolj mirno lahko moril in davil. Tam, kjer je srd in mržnja do vere prvo, blebetajo z;i takimi blebetači, ki najprej sami zažgejo hišo, in se potem hinavsko zgražajo, da hiša gori. Drevo, ki poganja iz korenine srda do vsake vere bo rodilo tudi hinavščino. Najprej je treba uničiti, potem pa radi uničenja in pomanjkanja zavijati oči. -o- . .Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni li3* "Amerikanski Slovenec" NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki Poslaništvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. ★ Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. ★ Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, 111. DR. C. G. KLEE .: DENTIST :. je preselil svoj urad na 805-8 — 5th Street, Room 305 Telefon Mi - 4790 MILWAUKEE, WIS. Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, Id je bival več let v Ameriki. —. Knjiga Ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-— $1.50 Broširan mehko \..........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois