1
:-5c
Z>
. -,-X
* (Lipana pestih arnčnln» 1(M
t mzNiut
______GETTI S___________________________
. -rvrj p l
uist Izhaja .	,o;.< zjutraj. fV ezna ite'' '
itraneh 25 tir. Zaoswic Me.lllke dvoj—,. Celoiema nar#2nlnà 1000 llr; polletna 600 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Mnniecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806, Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
“Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja
Podpiši Dunajski apel !
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIL ŠTEV. 9 (335)
TRST - SOBOTA, 26. FEBRUARJA 1955
11
6 4	PROTI ZLOČINSKIM NAČRTOM ZA SPROŽITEV ATOMSKE VOJNE
i Narodi sveta dvigalo suoi glas
za uničenje »sega aiomsuesa orožja
Bitka proti nemški oborožitvi v odločilni fazi v Italiji in Zahodni Nemčiji - Dva milijona podpisov za Dunajski apel v Pekingu - 900 prebivalcev Kolonkovca podpisalo za prepoved atomskih bomb
CENA 20 LIR
n foni tire
:> \'i
rt il,'ll ddajl ža.sKt imlaj 11 asti ii'doll ■ra a vin knji 21.1 •j del
:kald
Vi*
■o,
iiir
nosi
oper
'IM a Jel
ila cd el nd leski arali rapsl
■	2()j
iek»
armi
ume
sitai
rod« :rt « Kri Jrsil ml im« varni troK inol* ■ijalr a Kil dl jsl Itur«
■	ensK rvnol ■rste' i v
3
is
16, «'
eni
0. «!
?» ,
20.1
e n>
Arri]
, dV' je).
■ con<
Vedno ostrejša in bolj d ra biatična postaja velika bitka ■bed silami miru in silami voj-ne. za ali proti ponovni oborožitvi Nemčije, za ali proti uporabi atomskega orožja.
Sile vojne z ameriškimi državniki in generali na čelu So v zadnjem času še bolj na-te'e svoje sile, da-'bi kljub velikemu ljudskemu odporu s Pomočjo uslužnih vlad pri Pravili kar najmočnejšo v(|j-n,) organizacijo. Tako se je v sredo pričela v Bangkoku ■Siam ) konferenca Južnoat-^Htskega vojaškega bloka SEatO, na kateri imajo od *_°čilno besedo Združene dr-žave in njen zlovešči zunanji ■binister J. Poster 'Dulles.
oborožitev nemcije
V	Evropi prihaja borba proli oborožitvi Nemčije v odločilno obdobje. S sestavo nove francoske vlade, kateri stoji ba čelu Paure, zagrizeni zagovornik nemškega, oboroževanja, je potrditev pariških in londonskih sporazumov s strabi Franci 'e skoroda zagotovljena.
V	četrtek se je v italijan-sirem senatu začela razprava 0 vprašanju Zahodnoevropske skupnosti. Komunistični, socialistični in nekateri neodvisni senatorji so se temeljito pripravili na to težko in važno bitko, ki bo spričo nedavne potrditve zadevnega vladne-
predloga v zbornici še to-iko bolj ostra in odločna. Teka se zaveda vladna večina. '*i je s svoje strani pravtako ®ripravljena na odločilno bit-m	pri tem računa na pod-
-djoJ h?0r° monarhistov in fašistov;
' enflar ni prav gotovo, ali bo-UO vsi
en4
e ned, [a /
a 4
»m'1
scnwit>r. i vladne veči-
be glasovali za ta nepópula-
reb predlog obnovitve nemške ^ehrmacht.
Istega dne se je pričela diskusija o ratifikaciji pariških Sporazumov tudi v Bundesta-ku, parlamentu Zahodne Nemčije. Debata bo trajala tri dni 1,1 se bo zaključila, po 'vsej v®rjetno5ti. danes zvečer z glasovanjem o vladnem pred-r°ku. Proti sebi ima Adenaue-Jeva vlada predvsem močno (C» .bcialdemokratsko skupino, ki j® v zadnjih mesecih vodila bbipanjo proti pariškim do-kovorom in mobilizirala javno čbbenje širokih plasti nemškega ljudstva. Za Adenaue ■"ja je položaj kočljivejši v toliko, ker je vprašanje ratifi kacije pariških sporazumov v muCj lesni zvezi z dogovorom o Po-VP>* Saarju, ki je za Nemce sila prosi ^augoden. Zato nameravajo rili I ‘beralci, ki so del vladne ve j čine in imajo v vladi nekaj " _ ^ibistrstev, glasovati proti 1 ’	« .ni ureditvi saarskega vpra-
v f anja; celo minister Kaiser, do , ! Pripada Adenauerjevi stran-I ■. noče glasovati za takšno Reditev, kot jo je pripravil Adenauer.
... °DPOR NEMCEV PROTI ~e" ABISK1M SPORAZUMOM
Medtem pa vedno odločneje
narašča borba nemških ljud- zgraditi veliko količino vodi-
v i
anca

A

tu!

20 DNI PO PROVOKACIJI
Kdaj bo Paiamara
sprejel delegacijo Devinčanov ?
- b*red HO dnevi so fašistični balini z blatom zamazali api* v Devinu, kar je silovito gorello ne samo Slovence,
ii|9rvet tudl vse postene Baiane. Takoj je bila sestavtje 'a delegacija, k| naj viadne-'u komisarju dr. Palamari aret,a protest, podpisan po varnih, ter izposluje zagotovila, °a se v bodoče preprečijo taki Ovinistični izpadi odn. kaznu krivci, kakor predvideva O-ebni statut.
Kolikor nam je znano, pa «Racija, čeprav je takoj po v *°flKu zaprosila za razgo-„dr z vladnim komisarjem, se ■ danes ni bila sprejeta. Baje vzrok ta, da morajo pristojni! 0r*a"i opraviti potrebne
lnci°t0vltve” 0 tem ne|Jubem «a 'dentu- Toda mnenja smo, lT b> v skoro treh tednih že 0 opravili preiskavo. Tak-vZbi Zav,ačevanje upravičeno a slabo kri med uevin-g0l 'n vsemi Slovenci in prav lje °v° ne izpričuje dobre vo-ra| oblasti, da enkrat za zme-izi brePrečiJ° takšne nizkotne H0atle, ki podžigajo narodnost-botr» nJo in zaostrujejo ne-ebne napetosti.
ti^FKUN — V Saaru je 70 bii0c kovinarskih delavcev sto-bel v stavko za nedoločen čas. btivu * zahtevajo 15 odstotno
i$an)e plač.
skih množic proti ponovni borožitvi njihove države. Na dnevnem redu so stavke, demonstracije, zborovanja., na katerih tisoči in tisoči ljudi odločno zahtevajo, naj parlament odbije Adenauerjeve predloge. V Niirnbergu je bilo v četrtek ob 13. uri ustavljeno delo in je deset tisoče delavcev in drugih ljudi manifestiralo proti ponovni oborožitvi: podobne demonstracije so bile tudi v JMtinchenu, Bremenu, Lahru, VViirzburgu in številnih drugih mestih in industrijskih središčih.
NOVE GROŽNJE Z ATOMSKO VOJNO V takozvani «Beli knjigi o obram, ki je bila objavljena prejšnji teden, angleška vlada sporoča, da je sklenila
kov ih in atomskih bomb. V tem njenem zločinskem načrtu jo podpira tudi vodstvo laburistične parlamentarne skupine, ki je sklenilo, glasovati za vladni predlog, čeprav z nekaterimi manjšimi omejitvami. Predvideva se, da bo levo krilo laburistov odločno nastopilo proti odločitvi svojega vodstva.
V potrditev nevarnosti atomske vojne je ameriški general in poveljnik NATO Gruenther izjavil, da so Američani odločeni uporabiti atomsko orožje v primeri vojnega spopada s Sovjetsko zvezo. Dodal je, da bo vodstvo atlantskega vojnega bloka smatralo položaj za «zadovoljiv»! takrat, kadar bo moglo poleg na a-tomske bombe vseh vrst ra-
TEŽK4 IZGUBA ZA ITALIJANSKE KOMUNISTE
Preminula sta vrla Forca
Felice Platone in F. Mafti
V starosti 56 let je umrl v sredo ponoči v Rimu senator Felice Platone, član Centralnega komiteja in podpredsednik Centralne kontrolne komisije Komunistične partije Italije. Takoj po končani prvi svetovni vojni je vstopil v Socialistično partijq in je bil urednik glasila «Órdine Nuovo». Na kongresu v Livornu leta 1921 se je pridružil Gram-sciju in Togliattiju ter postal zelo aktiven dlan K Pl. Leto 1923 je bil urednik lista «II Lavoratore» v Trstu. Fašisti so ga neprestano preganjali in
Tovariš Felice Platone ob priliki nekega svojega predavanja v Trstu
mu grozili; zato se je moral zateči v Francijo, kjer je vodil časopis «La Voce degli Italiani» in bil med najaktivnejšimi antifašističnimi voditelji.
Po kapitulaciji Italije se je vrnil v domovino ter se je aktivno udeežil osvobodilnega gibanja proti nacističnemu okupatorju. Po zadnji vojni se je posvetil partijskemu delu. V zadnjih volitvah je bil izvoljen za senatorja.
Vest o njegovi smrti je napravila v Trstu najgloblji vtis, posebno med tržaškimi komunisti in ostalimi antifašisti, Iti so visoko cenili pokojnika Cim je zvedel za žalostno vest, je tov. Vidah poslal KPI brzojavko sožalja:
«V imenu komunistov in v svojem imenu izražam globoko sožalje zaradi prezgodnjo smrti vrlega tovariša Piatone-ja, zvestega sodelavca Gramci ja in Togliattija, svetle podobe antifašističnega borca in ljubljenega voditelja borbe italijanskega naroda za svobodo, mir in socializem, — Vittorio Vidah».
Se druga globoka žalost je
zad^’a KPI in italijansk,- a*», lavsko gibanije. V sredo zju traj je preminul v 87 letu starosti nestor italijanskih komunistov Fabrizio Maffi, večkrat, ni poslanec in senator v rim-■ kem parlamentu, ki je deloval v delavskem gibanju od leta 1888. V imenu KP TO je tov. Vidali poslal KPI brzojavko sledeče vsebine:
«Tržaški komunisti preve-seni sočustvujejo v žalosti italijanskega delavskega gibanja zaradi smrti tovariša Maffija, apostola socializma in vzgleda predanosti stvari napredka delovnega ljudstva. -- Vittorio Vidah».
čunati tudi na močno nemško armado.
SOVJETSKI GENERALI NOČEJO VOJNE
Popolnoma različen od teh pa je glas miroljubnih sil v svetu. Ko je v sredo Sovjetska zveza slavila obletnico u-stanovitve svoje slavne armade, zmagovalke nad nacistično Nemčijo, ni bilo slišati poveličevanja vojne, niti ne groženj drugim državam.
V govorih, ki so jih herojski sovjetski poveljniki spregovorili na svečanih proslavah v prestolnicah 16 republik in v štirih herojskih mestih — Stalingradu, Leningradu, Sevastopolu in Odesi kakor tudi v mnogih člankih, ki so izšli ob tej priliki, je bila enodušno podčrtana želja sovjetskih narodov, da se ohra-Sek. Toda Kitajska je to od-ni mir.
VELIKI USPEHI DUNAJSKEGA APELA
PPrav ista želja preveva v.;e druge narode v svetu, ki se vse bolj spreminja v odločno voljo odvrniti vojno in zla'ti še preprečiti zločinsko blazne načrte zahodnih vojaških krogov, da uporabijo atomske ir. termonuklearne bombe.
Svetovna akcija za Dunajski apel je zavzela doslej še neviden razmah. Na Japonskem so doslej nabrali že o-krog 20 milijonov podpisov. Tudi na Kitajskem je kampanja za podpise v polnem te ku. V Pekingu so v prvih štirih dneh nabrali skoro dva milijona podpisov.
Tudi iz Italije prihajajo vedno številnejše vesti o velikih uspehih podpisne akcije. V Milanu so v nekaj dneh nabrali 70.000 podpisov pod Dunajski apel za prepoved in uničenje vsega atomskega orožja na svetu. Podobne uspehe so partizani miru dosegli že tudi v mnogih drugih mestih.
Pri nas na Tržaškem Je akcija šele v začetku, vendar zaznamujemo prve zmage. Po prvem uspehu, ki je bil dosežen pred dnevi v Križu, javljajo s Kolonkovca, da je tam že 900 prebivalcev podpisalo Dunajski apel. Prav gotovo je, da Trst ne bo zaostajal, za ostalimi deželami sveta, saj je atomska grožnja nam še posebno nevarna.
Zakiiučena diskusija
i "Primorskim iniioin"
«Primorski dnevnik» od sobote, 19. tebriutrju predlaga v svojem članku diskusije z nami o vprašanju « Kaj je socializem in kako se gradi», naj bi zaključili do diskusijo o tem vprašanju, pripisujoč, kajpak, krivdo za nesrečen razvoj iste nam. To je že njegova navada, ki ju le predobro poznamo.
V sekakor sprejemamo predlog tudi mi v prepričanju, da polemika o tein argumentu ne zadovoljuje ne emh ne drugih in tem manj bralce.
Ko smo pretehtali in analizirali rezultate te diskusije, srno prišli tudi do zaključka, da bi kakšna druga polemika, debata ali diskusija o kakršnem koli vprašanju napravila enak konec in l»i naši nasprotniki, seveda, predlagali, naj jo končamo iz istih razlogov, to je zvrača-Ije, da vsak dobi zopet svojo svobodo akcije, brez vsakih obvez.
Glede odgovora Primorskega dnevnika na naš članek, objavljen v zadnji številki «Dela», lahko rečemo samo, da, potem ko smo ga pazljivo p recitali, ne smatramo potrebnim kaj do-'lati onemu, kur smo povedali v omenjenem članku.
NEW YORK - V puščavi Las Vegas v Nevadi so Arne-rikancrzačeli z atomskimi eksperimenti. v petek je neko etalo odvrglo prvo atomsko bombo.
Jutri, v nedeljo ob 10. uri bo
v gledališču Rossetti SPOMINSKA SVEČANOST
ob 10. obletnici smrti
EHI HIBI
O njegovem življenju in delu bo govoril poslanec
Corrado BonFAnrim
predsedoval bo glavni tajnik FGCI
Enrico Berlinguer
VA It I. J BNI VSI
Posebni statut
najboljša avtonomija
Čudno stališče dr Dekleve in njegove skupine
Kot je razvidno iz «Primorskega dnevnika» od sobote, je dr. Dekleva preko obeh tržaških radijskih postaj podal •izjavo glede stališča Slovensko-itali jonske ljudske fronte do vprušanja deželne avtonomije. V svoji izjavi je zavzel popolnoma neilvoumno stališče, po katerem naj se iz videmske in goriške pokrajine ter iz Trsta z ozemljem stvori avtonomna dežela turionijo-Julijska Krajina, ki naj dobi po italijanski ustavi predvidene avtonomne pravice.
Spričo tega nepričakovanega stališča dr. Dekleve in njegove politične skupine se je Slovencu, pa tudi prenekateremu Italijanu na Tržaškem samo po sebi porodilo vprašanje, čemu se ta politična skupina kar naenkrat ogreva za deželno avtonomijo, v katero naj bi bilo vključeno tudi Tržaško ozemlje. Saj ima Trst z ozemljem zagotovljeno mnogo širšo avtonomijo, kot jo more dati italijanska ustava, po Spomenici o sporazumu in njenih prilogah, zlasti 1‘osebnem statutu in Deklaraciji o človeških pravicah, ki imajo poleg drugega tudi to prednost, da predstavljajo med-
VL4DA Z.D. A. SE NE ODNEHA OD PROVOKACIJ PROTI KITAJSKI
Laburisti predlagajo za Formozo plebiscit po odstranitvi Cangove tolpe
Namen konference SEATO v Bangkoku je držati azijske narode na brzdi - Kitajska in Viet Nam se bosta udeležili konference azijskih in afriških narodov
Čeprav jo neposredna nevarnost oboroženega spopada v Formoški ožini po zaslugi hladnokrvnosti Kitajske napram številnim ameriškim in Cang-kajšekovim provokacijam zaenkrat minila, vendar Amerika še vedno dela na tem da bi čimbolj zaostrila položaj na Daljnem vzhodu in našla pretvezo za sprožitev vojaškega spopada. Iz Dullesovih izjav prejšnjega tedna, izhaja, da si ZDA prisvajajo pravico intervenirati na strani Cang Kaj Seka tudi na kitajskih obrežnih obokih.
Pripravi vojne proti LR Kitajske in proti osvobodilnim gibanjem kolonalnih m odvisnih narodov' je namenjena konferenca SEATO, ki se je začela v sredo v siamski prestolnici Bangkok. Poleg
Tržačani vedno enotneiš/
v obrambi svojega pristanišča
Vsi kropi zahtevajo od vlade vrnitev linij in ladij
Nezaslišan ukrep italijanske vlade, s katerim sta bili dodeljeni motorni ladji «Saturia» in Vulcania» Napoliju, ki bo obenem prevzet tudi tradicionalno zvezo Trsta s Severno Ameriko, prepustitev Lloydovih motornih tadij «Piave» in «Aquileia» Ue-novi obenem z linijo v Kongo ter da ni bila vrnjena zveza z Daljnim vzhodom skupno z motornima ladjama «Asia» in «Victoria», je upravičeno razburil vso tržaško javnost. Posebno so ogorčeni vsi neposredno prizadeti krogi, ki ne morejo razumeti, kako more vlada tako brezbrižno preko življenjskih interesov tržaškega pristanišča, čeprav so njeni predstavniki dali izrečne ob-
ljube. da bodo Trstu vrnjene trebo, da se ji pridružijo njene tradicionalne linije in tu- prizadete ustanove kakor
predstavniki nameščencev morskih družb.
Parlamentarni odbor, ustanov-
di potrebne ladje.
Ogorčenje nad lem postopanjem z našim mestom dobiva iz dneva a dan konkretnejšo obliko. O-krog «uabora za zaščito luškega prometa», ki je bil na predlog komunistov osnovan na občinskem svetu, se zgrinjajo vedno širši krogi prizadetega meščanstva. Med prvimi je dala svoj pristanek temu Odboru Delavska zveza-COIL, ki je predlagala, naj bo vključena v ta novi organizem kot članica. Pravtako je pozdravilo to pobuao tudi vkrcano in nevkrcano osebje tržaških paroplovnlh družb skupine «P.i.N.» ter podčrtalo po-

«Saturnia» in «Vulcania», nekdaj ponos tržaške luke, sta bili dodeljeni neapelskemu pristanišču namesto Trstu — Kljub velikim obljubam Italijanske vlade do danes Tržačani še ne moremo ugotoviti nobenega pomembnega ukrepa za gospodarski dvig našega Ozemlja — Cas bi bil, da se vladne obljube spremene v dejanja, če noče, da bo naše mesto popolnoma propadlo.
vse tudi j) o-
Ijen pri KP TO, je pOZVal tovariša Pellegrini.! a in Beltrama, naj intervenirata pri vseh merodajnih ministrstvih Za nujne k repe v korist našega pristanišča in njegovega prometa.
Za jutri je sindikat nameščencev paroplovnih družb sklical sestanek z namenom opozoriti vlado in mobilizirati javno mnenje, da je neodložno nujno vrniti našemu prTSTamSču potrebne pomorske zveze ter za njihovo vzdrževanje potrebne ladje. Poleg tega pa bo ta sestanek razpravljal tudi o nujnosti, da se grade še nadalje ladje za družbe sTcupine «P.I.N.»; kajti Trst ima potrebo predvsem linij teh družb.
Ulede mednarodne konference o prosti luki ni znanega še ničesar; zaenkrat še ni bila sklicana, vendar se to Pričakuje v kratkem. Glede udeležbe tudi še ni nič gotovega; v zadnjih dne krotijo vesti, da bodo na konferenco povabljene poleg J os lavi je tudi Avstrija, Švica, češkoslovaška in Madžarska, Vendar te vesti niso uradne niti poluradne, zaradi česar je treba čakati uradnega potrdila, da.bo vest zanesljiva. V zvezi s to konferenco bodo te dni predhodna pogajanja na Dunaju med italijansko delegacijo In avstrijskimi strokovnjaki.
Preti mu giljotina
PA.RI1Z — Kasacijsko sodišče je odbilo priziv Gastona Dominici. Njegovi zagovorniki, ki so ga obiskali v zaporu, da mu sporoče to neljubo novico, so ga našli v zelo slabem zdravstvenem stanju, zaradi zastrupitve s pokvarjeno hrano.
predstavnika Združenih držav so se udeležili konference zastopniki v eh ostalih članic SEATO, Velike Britanije, Francije. Avstralije Nove Zelandije, Pakistana. Filipinov in Tajiandije (Siama). Na dnevnem redu so vprašanja: boiba proti «prevratnim manevrom in napadom» ter pomoč državam, ki bi postale žrtve teh napadov in manevrov, ter splošni «obrambni» ukrepi. Pri tem je treba računati r.a samovoljno ameriško tolmačenje, po katerem smatrajo ZDA za «napad» tudi osvobodilno gibanje kolonialnih narodov. Spričo tega se bodo smatrali Američani pooblaščene. da intervenirajo ne samo v državah-članicah SEATO, marveč tudi v drugih azijskih državah, kot na pr. v Indoneziji, Indokini, Južni Koreji m dr., če bi bil obstoječi režim ogrožen po ljudskih gibanjih.
Kakršni koli bodo sklepi konference v Bangkoku, je gotovo, da no bodo predstavljali volje azijskih narodov; kajti ti so le v zelo neznatni meri zastopani v SEATO: Pakistan, Filipini in Tajlandija, in še te predstavljajo vlade ki ne uživajo zaupanja lastnega ljudstva. Nasproti tem, A-meriki usužnjenim vladam pa stoje vsi ostali azijvki narodi, ki se ne glede na svoji notranji ustroj protivijo vsakršni nadvladi tujih imperialisti, čnih sil in zahtevajo pravico samoodločbe narodov. In prav le države se vedno bolj pove zujejo v obrambo svoje neodvisnosti in gospodarskega napredka V ta namen je pet držav skupine Colombo (Indija, Cejlon, Birmanija, Pakislan in Indonezija) povabilo 25 azijskih in afriških držav, naj se udeleže konference, ki bo a-prila v Bandungu (Java). Poleg drugih sta v zadnjem času sprejeli vabilo tuli LR Kitajska in LR Viet Nam, kar bo dalo konferenci še prav posebno velik pomen.
Kljub vsemu pa ostaja spor glede Formoze in otokov v ožini med Formozo in kitajsko
celino še vedno glavno torišče napetosti na Daljnem vzhodu. Diplomacija ZDA skuša na vse načine utrditi položaj svojemu varovancu Cang Kaj Seku. Po izpodlete-iem poskusu, da bi OZN razpravljal o «ureditvi» spora glede kitajskih otokov pod Cangovo oblastjo, je sprožila Amerika nov manever, po katerem naj bi o tem vprašanju razpravljala posebna konferenca, na kateri bi poleg LR Kitajske sedel tudi Cang Kaj Šek. Todu Kitajska je to odločno odklonile, ker se z izdajalcem Cangom nima o ničemer pogajati, niti nima nihče pravice vtikati se v njene notranje zadeve, ko hoče do konca osvoboditi kitajsko narodno ozemlje. To osvobajanje se tudi v resnici nadalju-
je. Prav v nedeljo so kitajske ljudske čete osvobodile nadaljnjih pet otokov ob obali.
Nasproti stališču britanske vlade, ki podpira Cangkajše-Icovo prisotnost na konferenci o vprašanju Formoze, pa so laburisti zavzeli odločno nasprotno stališče. V izjavi vodstva laburistične stranke od srede se zahteva, naj Anglija sporoči ZIDA, da se ne bo udeležila konflikta, ki bi nastal zaradi otokov v formoški ožini. Poleg tega zahteva, naj se prizna pekinški vladi sedež v OiZN ter naj Cang Kaj Sek zapu ti obrežne otoke. Po začasni nevtralizaciji Formoze, ko naj bi Cang in njegovi najbližji zapustili otok, naj bi se razpisal plebiscit, ki naj bi dokončno odločil o usodi Formoze.
narodne listine, katerih ne more spremeniti niti italijanski parlament niti katera koli druga državna oblast.
Čemu naj se danes, torej, odpovedujemo pravicam, ki so nam zajamčene po mednarodni pogodbi? Cernu naj na pr. Slovenci prostovoljno odvržemo močno orožje Posebnega statuta, r katerem so nam zagotovljene precej široke manjšinske pravice. Čemu naj bi se mi Tržačani sami od sebe odpovedali pravicam iz Deklaracije OZN, katero je Italija obvezana spoštovati in izvajati le na podlagi njenega podpisa v Londonu'f In kaj bi dobili v zamenoY Kakšna večjo pravico od onih, ki so predvidene v londonskem sporazumu? Niti ene! Pač pa hi mnogo, mnogo izgubili na vso našo škodo, tako glede narodnih kakor tudi ostalih de. mokratičnili in osnovnih človeških pravic; kajti, kljub temu da je italijanska ustava razmeroma napredna, vendar ne vsebuje marsikatere pravice, ki so predvidene v listinah londonskega sporazuma.
Morda se ho dr. Dekleva skušal izmotati iz nezavidnega položaja. da mora hraniti v Trstu tako nepopularno stališče, z izgovorom, češ da bi z združitvijo tržaške, videmske in goriške pokrajine dobili tudi gori-ški in beneški Slovenci iste ali vsaj podobne pravire, kot so zagotovljene tržaškim Slovencem. Največja zmota! Ne le go-riški in beneški, marveč tudi tržaški Slovenci ne bi dobili v takšni deželni avtonomiji večjih pravic, kot jih predvideva italijanska ustava. Torej gori-ški in beneški Slovenci ne bi prav nič pridobili, pač pa bi tržaški Slovenci mnogo izgubili na svojih narodnih pravicah. Nasprotno pa. če dobimo mi tržaški Slovenci vse, po londonskem dogovoru zagotovljene pravice, bo to vsekakor moralo nujno ugodno vplivati tudi na položaj goriških in beneških Slovencev. Kajti tržaškim Slo. vencem dodeljene pravire bodo vzbujale v ostalih Slovencih pod Italijo neprestano vzpodbudo, da si tudi sami pribore nam enak položaj. Le težko bo mogla država in njeni najvišji or-gani za dolgo vzdržati tako neenak položaj in bo prej ali slej prisiljena izboljšati tudi njihovo stanje.
Na drugi strani pa bodo posebne pravice, priznane Tržaškemu ozemlju, na isti vzpeti-budni način podžigale tudi Italijane drugih pokrajin, da si pribore enake pravice, zlasti še one. izhajajoče iz Deklaracije, ki v Italiji do danes ni obvezen zakon, kot je to pri nas.
bis
SILOVITA NEURJA PO VSEJ EVROPI
Milijarde lir škode prizadel vihar v genovskem pristanišču
Pretekli teden je ponovno začelo divjati neurje skoro po vsej Evropi in snežni meteži so ponovno, kot pred mesecem dni, povzročili razne nesreče in veliko škodo. Na Škotskem so ostale cele vasi popolnoma odtrgane od ostalega sveta in pomoč jim je bilo mogoče prožiti le s pomočjo helikopterjev. V južnem delu Škotske je do tri metre visok sneg zatrpal vse ceste, dočim je po vsej Angliji pritisnil hud mraz.
V Franciji, posebno okrog Grenoble je tako močno snežilo, da je sneg potrgal številne kable visoke napetosti, tako da so morale številne tovarne prenehati z delovanjem in je preko 50.000 delavcev o-stalo brez dela. Slična situacija je bila tudi v Svici in po vsej Severni Evropi.
V Evropi so neurja, po prvih vesteh, zahtevala 25 človeških žrtev, dočim je v sličnih viharjih, ki so divjali v treh državah ZDA izgubilo življenje pet oseb, 18 pa jih je bilo težko ranjenih.
Najbolj pa je bila pretekli teden prizadeta Severna in Srednja Italija, predvsem pa ligurška obala. Posebno je bila prizadeta Genova, kjer je v soboto razsajal silen morski vihar, ki se do četrtka še ni popolnoma umiril. Do trideset metrov visoki valovi so s svojo divjo silo porušili dober del zunanjega nasipa pristanišča ter številne druge notranje nasipe in pristane. Skoro popolnoma so uničene naprave prizadetih delov pristanišča, tako da bo, dokler se škoda ne popravi, trejina pristanišča neuporabna. Ko se je
39 potnikov je našlo smrt
17 ponesrečenem letalu D C - 6
RIE TI —• Osem dni po izginotju belgijskega letala «D.C.8» z 29 osebami na krovu, so končno našli njegove razbitine v neki dolini gorovja Terminillo v višini 1.500 metrov. Po vsej verjetnosti je letalo v megli in snežni nevihti trčilo ob vrh gore in se zrušilo v dolino.
. Po silnih naporih reševalcev se je posrečilo najti 11 trupel, ki so 'bila že skoro popolnoma pokrita s snegom. Med najdenimi žrtvami je tudi filmska igralka, miss Italije 1953 Marcella Mariani. Trupla so prepeljali v mrtvašnico bolnice v Rieti.
Ker v gorovju še vedno raz-saia nevihta je dostop do mesta nesreče zelo otežkočen. V sredo so našli še eno truplo in izsledili drugo do katerega pa niso mogli priti. Končno so morali opustiti vsako nadaljnje iskanje v pričakovanju, da se vreme umiri.
V četrtek je končno uspelo odpreti trup letala in izvleči iz njega 11 trupel, ki jih je silni sunek padca vrgel z vso silo v najskrajnejši ozek del trupa, kjer so jih našli stlačene enega kraj drugega in vse razmesarjene. Tudi ta trupla, ki jih je težko prepoznati, so prepeljali v Rieti.
PEKING — Vlada LR Kitajske je izdala odredbo, po kateri bo izvedena revalutacija kitajskega jena. Ves denar, ki je sedaj v obtoku bodo nadomestili z novimi bankovci od e-nega do deset jen namesto do sedanjih desettisoč in stotisoč, ki so bili v obtoku od leta 1948. Do tega ukrepa je prišlo zaradi velike okrepitve domače valute, posebno v mednarodni trgovini in zaradi gospodarskega razvoja v deželi.
besnenje morja pomirilo, je pristanišče zgledalo kot po bombardiranju. Mnoga skladišča so ostala brez streh, ki jih je veter raznesel na vse strani, železniške tračnice je popolnoma izrulo iz zemlje, žerjave upognilo. Voda je prodrla skozi pristanišče tudi v mesto in preplavila najbližje ulice.
Najhuje je bilo z ladjami, ki so se takrat nahajale v pristanišču. Manjše je morje takoj pogoltnilo, večje je pa odtrgalo od pomolov in jih premetavalo kot igračke. Številne ladje so trčile ob pomole in se poškodovale, tako da so se nagnile na stran in se počasi začele potapljati. Največjo nevarnost je predstavljala švedska ladja «Norden-land», iz katere niso utegnili iztovoriti vsega karbida, ki ga je prevažala. Ko se je začela počasi potapljati, je voda prodrla do karbida, kar je povzročilo nastajanje plina acetile-na. ki je kočno eksplodiral in dokončno uničil ladjo. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Skoda ki jo je utrpelo genovsko pristanišče še ni bila ugotovljena, gre pa v milijarde.
Genovski pristaniščniki, ki so bili ž e mesec dni v stavki, so se nemudoma podali v pristanišče in z vsemi svojimi silami pomagali pri reševanju ladij in njihovih posadk ter skušali čimbolj omejiti škodo viharja. S svojim požrtvovalnim delom so dokazali, da v težkih trenutkih znajo pozabiti sami nase v korist skupnosti.
KAIRO — Iz francoske ladje «Pasteur» je v Sueškem prekopu skočilo 56 vojakov tujske legije in priplavalo na obalo v nameiiu, da dezertirajo in se povrnejo domov.
NOVA MIROLJUBNA POBUDA SOVJETSKE VLADE PRI O.Z.N.
zssr /a «aie mm mm
Spričo strašne nevarnosti, ki jo predstavljajo jedrna •> rožja za vse človeštvo, se Sovjetska zveza neprestano trudi, da bi odvrnila grožnjo popolnega uničenja življenja na zemlji, ki bi ga mogla povzročiti nova moderna vojna, v kateri 'bi nedvomno prišlo do uporabe atomskih in vodikovih bomb. Ta skrb in prizadevanja dežele socializma prihajajo do izraza v vseh njenih dejanjih in predlogih, ki jih je že neštetokrat postavila na raznih mednarodnih forumih predvsem pa v Organizaciji združenih narodov, ki predstavlja najvplivnejšo organizacijo današnjih dni.
Bri nedavnem intervjuvu predsednika ministrskega sveta ZSSR maršala Bulganina, ki ga je imel z nekaterimi vidnimi predstavniki ameriškega tiska, je prišla ponovno do izraza ta skrb v obliki novih predlogov, ki so jih vsi miroljubni narodi z navdušenjem pozdravili. Ameriški novinarji so sovjetskemu državniku postavili vprašanje, če bi bila sovjetska vlada, v pričakovanju prepovedi proizvajanja jedrnih orožij, pripravljena vzeti v poštev možnost sklenitve sporazuma z ZDA in ostalimi zahodnimi državami za omejitev števila preizkusnih razstrelitev, ki bi jih smeli izvesti vsako leto, ter sporazuma o nadzorovanju te o-mojitve. Tov. Bulganin je sicer povoljno sprejel ta nasvet, toda vztrajal je na potrebi, da se vprašanje nevarnosti, ki jo predstavljajo atom ska orožja radikalno reši. Izjavil je, da je ZSSR pripravljena razpravljati o prepovedi proizvajanja sredstev za množično uničevanje in o prepovedi hranjenja atomskih bomb ter uničenju vsega, kar je bilo doslej ustvarjenega na področju atomskega orožja. S praktičnega vidika, ne bi imel predlog ameriških novinarjev nobenega pomena za narode, kajti orožje, ki so ga doslej nakopičili, bi ostalo v skladiščih ene in druge strani in a-tomska vojna bi lahko nastala v vsakem trenutku. Podčrtal je, da je prepoved uporabe in posesti jedrnih uničevalnih sredstev edina prava pot, in do takšnega sporazuma je tre ba priti, če se hoče preprečiti vojna in doseči mir ter zadovoljiti težnjam zaskrbljenih ljudskih množic.
Predlog, ki ga je izrazil tov Bulganin v intervjuvu z ameriškimi novinarji, je sovjetska vlada v petek tudi uradno predložila v pododboru OZN za razorožitev. Dodatno k
pre šnjim predlogom v zvezi z. ničenja, ali pa bo ostalo pri
razorožitvijo je sovjetska vlada postavila dve točki, za kateri naj bi se obvezale vse
starem in bo človeštvo še nadalje trepetalo za svoj obstanek. ki naj bi ostal v rokah
sve'om podpisala apel Svetovne,:! sveta miru, ki ga dane i podpisujejo po vsem svelti milijoni in milijoni ljudi.
Atomski top strelja do razda je 35 km — Uničevalna moč atomske granate je sicer 4-krat manjša od atomske bombe, zato pa lahko top izstreli vsa ki dve minuti eno granato.
Po socialističnem svetu
KULTURNI RAZVOJ NA POLJSKEM
VARŠAVA — Državni izdatki za ku turo in socialne potrebe so letos za 34% višji od leta 1953.. Zelo hitro narašča po vsej državi število gledališč, kulturnih domov, prosvetnih krožkov, knjižnic itd. V D-abrovvi iGorniczi grade za rudarje kulturni dom, ki bo za Palačo kulture v Varšavi najvišja stavba v državi. V njej bo gledališče s 1.000 sedeži, velika čitalnica, knjižnica in nad 60 dvoran za kulturno delavnost diletantskih društev. Velike kulturne domove grade tudi v Bydgozszu, in mnogih drugih mestih ter industrijskih središčih.
A tudi dežela hitro spreminja nekdanji videz kulturne zapuščenosti in zaostalosti. Po vojni je bilo v poljskih vaseh odprtih nad 1,500 kinematografov, preko 3.000 stalnih knjižnic ter ustanovljenih nad 35.000 potujočih knjižnic.
PORAST NAKUPOV V ALBANIJI
TIRANA — Po zaslugi povečane poljedelske proizvodnje in obsežnih gospodarskih zvez z ZSSR m ljudskimi demokracijami stalno narašča prodaja na drobno in se veča blaginja delovnih ljudi. Od 4.500 milijonov Jekov v letu 1045 je celotna prodaja narasla v letu 1954 na 12.500 milijonov lekov.
Preskrbo delovnih ljudi o-
pravlja v pretežni meri socia-istični sektor. Danes je v Albaniji okrog 3.000 državnih in zadružnih trgovin, od katerih okrog 1.000 na deželi. Dočim je leta 1946 dosegal socialistični sektor nekaj nad 21% od celote, je leta 1950 dosegel 75%, lani ipa 81%; letos pa se bo povečal še za nadaljnjih 13%.	* * *
USPEHI GOSPODARSKEGA
PLANA V HEJLUCANGU (KITAJSKA)
PEKING — Gospodarski načrt za 1954 je bil v Hejlučan-gu, eni največjih kitajskih provinc, uspešno izveden tako v industriji kot v poljedelstvu. Državna podjetja v provinci iso povečala proizvodnjo za 18,9% v primeri z 1953. Pozidane so bile stare tovarne in delavnice, obratovati pa je začelo tudi mnogo novih podjetij, kot tovarna instrumentov v Harbinu.
Mnogo je bilo storjenega za povečanje kmetijske proizvodnje. Navzlic slabemu vremenu je porasel pridelek žitaric na približno 6,700.000 ton. Kmetijske zadruge so se nadalje množile, tako da je sedaj že okrog 90% družin v kmetijskih zadrugah ali v skupinah za medsebojno pomoč.
Načrt za 1955 predvideva nadaljnje povečanje industrijske in poljedelske proizvodnje v Hejlučangu. Proizvodnja v državnih podjetjih bo narasla v primeri s 1954 za 19,4%, poljedelstva pa za 12%.
Vzgled Eugenia
naj posnema naša
Curi(
mladi
Ob deseti' obletnici osvobodilne bonbe, ko so padala nešteta življenja in je ljudstvo pretrpelo svoje najhujše dni, se spominjamo junakov, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev in ustvaritev lepše dobe vsemu delovnemu ljudstvu. V težki in trdi borbi je Komunistična -partija žrtvovala na oltar svobode svoje najboljše borce, ki s svojim svetlim vzgledom vzpodbujajo danes delovno ljudstvo, da vztraja in se dalje bori za dokončno s'voboiditfcv v novi» pravičnejši družbi.
Eugeni» Curiel je eden takih svetlih likov, ki ga tržaška demokratična mladina, skup-s Finkom Tomažičem, slavi kot svojega učitelja in vzornika. Rodil se je v Trstu leta 1912 in čeprav intelektualec, daleko od dela-v.skih borb, je vse -svoje m'a de sile posvetil naprednemu komunističnemu gibanju. V Padovi je služboval kot profesor in mnogo o-betajoči mladi učenjak, ki pa se nikakor ni mogel pomiriti s fašistično diktaturo in je zato neprestano vzpodbujal o-po-zicijo raznih mladinskih fašističnih organizacij. Bil je v stalnih stikih z mladimi študenti in delavci vseh struj in jih v težkih ilegalnih pogojih usmerjal v borbo proti fašizmu. V dobi španske vojne je
države, in sicer: 1. uničiti vse zaloge atomskih in vodikovih bomb - ter uporabiti njihov jedrni material izključno v miroljubne namene, 2. ohraniti oborožene sile na ravni od 1. januarja 1955 in ne povečati vojaških nakazil preko že predvidenih proračunov za tekoče leto. Ti ukrepi naj bi bili pod strogo mednarodno kontrolo.
Obenem predlaga vlada ZSSR, naj bi OZN sprejela pobudo za sklicanje svetovne konference za atomsko in kla lično razorožitev, ki naj bi se vršila že letos in katere naj bi se udeležile vse države, brez ozira, ali so članice OZN ali ne.
Z novimi predlogi je sovjetska viada izrazila splošno razpoloženje vsega človeštva, ki hoče uničenje jedrnega orožja. To razpoloženje prihgja vsak dan bolj do izraza. V noli je poudarjeno, da «samo popolna orepoved atomskih in vodikovih bomb, s prepovedjo njihovega proivajanja, njihove uporabe in njihovih zalog more dokončno oddaljiti nevarnost atomske vojne»; to je problem, ki ga morajo skušati rešiti v~e Iržave brez izjeme, kajti vse imajo enak interes -pri tem.
Novi predlogi Sovjetske zveze bodo prišli pred pododbni OZN za razo-rožitev, ki se sestane v Londonu 25. februarja in ki ima veliko odgovornost pred vsem svetom za to, ali bo dosežena dokončna pomiritev in razorožitev ter odstranjena pošast atomskega u-
peščice imperialističnih blaznežev.
Na ta način je Sovjetska zveza, po vzgledu prvega partizana miru, nepozabnega tov. Stalina, svečano pred vsem
Fuzija velikih bank v ZDA
NEW YORK — Ena izmed največjih trgovskih bank v ZDA — «Bankers Trust Company», ki je v rokah Morgana, je objavila svoj načrt, po katerem se namerava združiti z denarnim zavodom «Public National Trust Company». Vloge nove banke bodo presegale dve in pol milijarde dolar rjev. Po pisanju ameriškega tiska je to odgovor Morganove skupine na nedavno odločitev «Chase National Bank», ki je v rokah Rockefellerja, da -se združi, z «Bank of Ma-nhattan», in izpričuje naraščajočo riva 'iteto med največjimi finančnimi skupinami v ZDA. Fuzije bank dokazujejo, da se vse bolj stiska obroč Rockefellerjev, Morganov in drugih finančnih skupin, ki nbvladuje-je bančni sistem v Združenih državah.
FORDOVO PREMOŽENJE
Vse premoženje družbe Ford Motor Co. je bilo cenjeno na koncu leta 1953 na eno milijardo 895 milijonov 134 tisoč dolarjev. V teku leta 1953 se je, v primeri s prejšnjim letom, zvišalo za 135 milijonov.
VOLITVE V VZAJEMNE BLAGAJNE NA GORIŠKEM
Slovenci naj postavijo enotne kandidatne liste
Z. NI. P. BRANI KORISTI NAŠIH KMET O V
Za bolezensko zavarovanje
in za ureditev obmejnega prometa
Pismo Zveze malih posestnikov mešani komisiji za obmejni promet Cimprej naj se pri nas uveljavi zakon o obveznem zavarovanju kmetov
f*:	./
EUGENIO CURIEL
Med 9. In 14 marcem se bodo vršile v goriški pokrajini Volitve za glavne svete občin skih vzajemnih bolniških bla gajn, predvidenih v zakonu o obvezni bolniški pomoči za neposredne obdelovalce. Volili bodo vsi lastniki kmetij, ki so Vpisani v posebnih seznamih, položenih v vsaki občini.
Po zakonu bodo glavni sveti vzajemnih blagajn imeli nalogo, določiti načine in meje dodeljevanja splošne zdravniške in porodniške pomoči, sestavljati proračune, določati morebitne dopolnitvene prispevke ter druge važne naloge.
Toda zakon, kolikor se tiče volitev, predvideva protidemokratičen volilni sistem. V členu 29 je rečeno, da bo lista, ki bo prejela največje število glasov, dobila vsa mesta svetovalcev in pregledovalcev ra čunov. Druge 'liste ne bodo torej imele možnosti, da bi prišel v vodstvo vzajemne blagajne kakršen koli njihov predstavnik, ki bi mogel kontrolirati ali kritizirati.
Ta sistem so vsilili poslanec Bonomi in njegovi prijatelji liberalci in fašisti, da bi imeli v svojih rokah vzajemne blagajne in tako zadovoljili svoje apetite, kot se je zgodilo pri a gramih konzorcijih, na škodo vseh kmetovalcev. Ti nameni «bonomiancev» (v naši pokrajini jih vodi rag. Ballaben) so bili večkrat izraženi v nji-ho vem časopisju (n. pr. «Colti vatore friulano» od preteklega decembra) ln v raznih zidnih lepakih.
Oni hočejo izločiti komuniste iz vzajemnih blagajn (in med komuniste prištevajo vse one, ki se ne strinjajo s politiko Bonomia in vlade), ker so bili baje soc i alkomun ist i in «Federterra» nasprotni temu zakonu.
Resnica pa je ta, da če zakon danes predvideva ne sa mo bolniško pomoč, temveč tudi zdravniško, porodniško in pomoč specialista ter letni vladni prispevek v višini 1.500 lir na osebo, ki ima pravico do pomoči, je to zasluga kme
čkih borb pod vodstvom Confe-derterre (Zveza obdelovalcev zemlje) ter vztrajne borbe, ki So jo v parlamentu vodili komunistični in socialistični poslan ci. Nobeden kmet ne bo pozabi!, da je hotel Bonomi dopustiti samo zdravljenje v bolnici, z vsemi stroški v breme kmetovalcev.
V naši pokrajini se Bono-mijev in Julijski sindikat (to =,e pravi sindikat grofa Attems in baronice Tacco) trudita, da bi postavila v vodstvo vzajemnih blagajn svoje «najzve stejše» tudi v slovenskih vaseh. pri čemer se sami proglašajo za zaščitnike kmetov.
Toda tudi ob tej priliki ne morejo slovenski kmetje pozabiti na nekatera važna dejstva.
Gospod Ballaben, voditel, Boriomijevih sindikatov in grof Attems, predsednik «Ju ijskih» sindikatov, v polnem soglasju, sta 16. novembra 1954 v neki spomenici ministru Medici zahtevala 100 milijonov 'etno, ki bi jih bilo treba raz-deliti med velike posestnike ookrajine za «vzdrževanje ita ijamstva v obmejnih conah», kajti po mnenju Attemsa in Ballabena «če bo sedanja si ! usci ja trajala še nadalje, ne samo da bo obmejni pas še nadalje kot sedaj gospodarsko oropadal, temveč ga bo italijansko poljedelsko prebival sivo dokončno zapustilo». Iz tega razloga je zanje politični prib'em «zelo tehten». Za kogar razume govorico teh ljudi je jasno, da oni hočejo de-lar zato, da bi nadaljevali raznarodovalno akcijo, ki jo ;e začel fašizem.
Vse to dokazuje tudi dejstvo, da -se je v sporu -najemnikov iz Pevme in Oslavja proti «Ente Tre Venezie» Ballaben postavil na stran onih, ki hočejo izgnati slovenske kmete iz pevmskih polj.
Spominjajoč se teh dejstev je jasno, da slovenski kmetje ne bodo mogli nikoli najti o-brambe svojih pravic in podporo -pri svojih zahtevah med voditelji teh organizacij.
Da, bi imeli .pošteno in demokratično upravo v vzajemnih blagajnah, ki jih bodo morali vzdrževati kmetje s svojim prispevkom, bc-do potrebni možje in žene, ki so vezani na interese kmetov in ne na one, ki so se izkazali kot sovražniki kmetov, tako slovenskih kot italijanskih.
Zaradi te-ga je korist in dolžnost slovenskih kmetov, da sestavijo enotne liste kandidatov za te volitve, v katere naj vključijo reprezentativne može, ki se obvezujejo demokratično izvajati zakon in storiti vise mogoče, da se doseže izboljšanje tega zakona po zakonskem osnutku Longo-Per-tini.
Tako bodo mogli vsi kmetje voliti v svojo korist ter obsoditi lažne prijatelje kmetov, za dosego boljših pogojev dela in življenja za vse poljske delavce.
Sindikalna „svoboda“ v ZDA
NFW YORK — «Glavno ravnateljstvo za delovne odno e» ki ima nalogo, da posreduje kot «razsodnik» v iporih med delavci in podjetniki, je odvzelo avtonomnemu «Sindikatu rudarjev», ki združuje nad 100.000 članov, pravico obračati se na njegove urade. S to odločitvijo je sindikatu dejansko odvzeta pravica do obstoja.
Kot pretvezo -svoje odločitve je «Glavno ravnateljstvo» uporabilo obtožbo, češ da je blagajnik sindikata kršil protide-lavski zakon Taft-Hartley. Resnični vzrok pa je napredno delovanje tega sindikata, ki ne gre v račun vodilnim ameriškim krogom. Tako je na lanskem kongresu izglasoval resolucijo, s katero obsoja vojno politiko ZDA, in poziva vlado, naj si prizadeva, da doseže mednarodni dogovor za prepoved atomskega orožja in za mirno uporabo atomske e-nergije.
Izvedeli smo, da je Zveza malih posestnikov preučila dve važni vprašanji, glede bolniškega zavarovanja kometov ter glede obmejnega prometa.
Od merodajnih oblasti je zahtevala raztegnitev zakona o bolniškem zavarovanju, ki že velja v Italiji, tudi na naše O-zemlje. Ta zakon ni najboljši, vendarle predstavlja velik korak naprej na socialnem področju za našega kmeta; da bi e zakon izpopolnil v korist kmetov, pa zavisi od konkretne borbe vseh zainteresiranih kmetov samih. To bodo kmetje do,segli le v enotni borbi in v te nem sodelovanju z delavskimi množicami.
Zveza malih -posestnikov je ta -cilj zasledovala od svoje ustanovitve in še prej, ko se je imenovala Kmetijski sindikat, ustanovljen leta 1945, ki je zastavljal vi e svoje sile m napore v korist našega kmeta.
V zadnjem času z zadovoljstvom opažamo zanimanje ze enotno sodelovanje tudi od strani organizacije, ki je nastala pred par leti. Ta organizacija ima svoje sestanke po vaseh, glede katerih nimamo nič proti, posebno če se na teh sestankih govori resnica in navdušuje kmete za enotnost. Tolmačenje našim kmetom, «da je Zveza malih posestnikov nastala potem, ko je bila ustanovljena Kmečka zveza, in da je močno škodovala enotnosti naših kmetov» — kot se je izrazil gospod M. K. na nekem sestanku, je pa le malo preveč! Takšno poročanje je neresnično in ne krepi enotnosti.
U-paj,mo, da ne boste jutri zatrjevali resnici na ljubo, da so bili razredni sindikati ustanovljeni, predilo je bila ustanovljena Zveza dela!
-Cilj Zveze malih posestnikov je in ostane ipomagati našemu kmetu pri njegovih borbah za vsakdanji obstoj ter prispevati k temu, da pridemo do čim enotnejših akcij; za to je pripravljena podpreti vse akcije, ki so koristne za zaščito njenih interesov ter organizativ-no složnost. V temu duhu je bilo tudi prejšnji teden odposlano spodaj navedeno pi-
smo. Upati je, da bodo merodajna oblasti upoštevale želje in p -trebe našega kmeta.
ILalijansko-jugaslovanski mešani kom'sili za trgovski promet med obema conama
VIDEM
F odpisan a Zveza se obrača na cenj, komisijo z živo prošnje, naj pri svojem delu kar najbolj upošteva sledeče:
Kmetovalci našega ozemlja so bili tetko prizadeti zaradi naviti meja, določenih najprej po mirovni pogodbi, nedavno pa po Londonsltl spomenici. Komisija bi mogla u določeni meri popraviti te nevšečnosti z ureditvijo obmejnega prometa na način, da bi mogli kmetje, živeči v krajih, ki so prišli pod Italijo ali pod njeno upravo, ponovno nabavljati semena, semenski krompir, trtne In druge sadike, tivino za rejo itd. v krajih, ki so prišli pod 'Jugoslavijo in da bi kmetje, bivajoči v jugoslovanski coni ponovno lahko prodajali svoje proizvode in kupovati potrebno blago tostran obmejne črte. Smatramo nadalje, da je treba poskrbeti, da bi se obmejni pas, u katerem se bodo vršile omenjene izmenjave, raztezal čim globlje, iuui preko 15-20 km, tako v no-'rcnjosl italijanskega na eni ko< Jugoslovanskega ozemlja na drugi strani, da bi zajemni Trtaško ozemlje, pod upravo Italije m koprski ter bujski okraj pod u-pravo Jugoslavije, ter da bi bil obseg dovoljenih izmenjav ali odgovarjajočega zneska čim višji mogoče.
Z uvedbo takšnih ukrepov bi bila korist za kmete določenih sektorjev Se večja, okoristilo bi se večje število prizadetih bodisi tostran kot onstran obmejne črte. Da bi bile bolj učinkovite koristi, ki Jih tako potrebuje naše prebivalstvo, tako tetko prizadeto po razkosanju, zahtevamo da se promet razvija preko vseh obmejnih prehodov po vseh kolovoznih cestah In vsakoanevno, namesto samo nekatere dni v tednu, kot se to sedaj dogaja.
Enako bi bilo potrebno v največji meri olajšati Izdajanje prehodnih propustnlc za kmetovalce, ki prebivajo v eni od dveh con in imajo ali obdelujejo polja v drugi coni. Zamude in težave,, ki se postavljajo pri izdajanju teh dovoljenj, so doslej
večkrat povzročale resno škoao prizadetim kmetom, ki telijo m pričakujejo, da bodo odstranjene naštete ovire, kar bi bilo koristno ne samo njim, marveč tudi gospodarstvu obeh con, Italije in Jugoslavije Z odličnimi pozdravi.
Za tajništvo
mahu Gerbec
V Cileju je vedno težje
MONTEVIDEO — Čilski tisk priznava, da je gospodarsko stanje države vedno težje zaradi prevlade ameriških monopolov. Inflacija je tako velika, da ji vlada ne bo kos; deficit državnega proračuna in trgovske bilance se neprestano veča. Lani ni mogla republika 'Čile zaradi velikega pomanjkanja tuje valute uvoziti blaga in življenjskih potreb- šanje cen».
ščin, ki jih nujno potrebuje; tako je na pr. uvozila tsa-mo 64% potrebnega sladkorja, 80 odst. petroleja, 50 odst. poljskih strojev in rudniške opreme ter 60 odst bombaža. Po ložaj bo ostal letos posebno kritičen. Po . uradnih računih bo 'Čile dobil tuje valute v vrednosti 300 milijonov dolarjev, dočim 'bi potreboval najmanj 400 milijonov dolarjev za uvoz najpotrebnejšega blaga.
Težko gospodarsko stanje hudo prizadeva življenjski standard delovnih množic. Cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam bliskovito naraščajo; posebno se je podražilo meso, mleko, sadje in zelenjava, pravta-ko tudi najemnine. Li it «La Na-cion» piše, da «delavec in uradnik težko toliko zasluži, da bi zmogel novo zvi-
v dijaških in sindikalnih časopisih napisal več člankov, v katerih je obsojal fašistični in nacistični napad na špansko ljudsko vlado.
V letu 1935 je v Eugeniju Curiel dokončno dozorel sklep, da vstopi v Komunistično partijo. Posrečilo se mu je dobiti stik z vodstvom partije, ki je bilo tedaj v Parizu in po nasvetu vodstva se je začel še bolj poglabljati v preučevanje del velikih učiteljev socializma Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina ter zgodovine mednarodnega in italijanskega delavskega gibanja. Kot član partije je še bolj pospešil svoje delovanje na padovanski u-niverzi in izven nje in pridobil tako nešteto novih borcev za socializem.
Zaradi njegovega intenzivnega delovanja ga je začela fašistična policija preganjati. Leta 1939 je skušal Curiel priti tajno iz Švice v Francijo, toda francoska policija ga je odkrila in ga izročila švicarskim obla,tem, ki so ga zaprle. 23. junija je bil zajet od italijanskih policijskih oblasti in obsojen na pet let konfinaci-je na otoku Vuntotene, kjer je spoznal mnogo tovarišev, med njimi tudi Luigija Frau-sina. Tu -se je imel priliko naučiti mnogo stvari od izkušenejših tovarišev, a tudi sam je učil in predajal svoje znanje drugim. Tako se je Eugenio Curiel pripravil na nove borbe, ki so ga čakale.
25. julija 1943 je končno prišla osvoboditev tudi za Cu-riela, ki je postal kmalu eden od voditeljev osvobodilne borbe in je imel v njej velike odgovornosti. Postal je odgo-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Begunci z Mlljskih hribov v zasilnem stanovanju. Kdaj se bodo oblasti zganile ter poskrbele tem nesrečnikom človeka dostojno HvallSče?
KONCERT SLEPEGA PIANISTA
15. januarja je koncertiral slepi goriški pianist Gabrijel Devetak. Ljubljanska koncertna publika je poznano ten-koslušna, da to vedo tudi svetovni umetniki. Da pa ten-kosrčnost ni njena slabost, to pa je dokazala tega večera Kdor je pričakoval običajne revije krznenih plaščev, večernih oblek in najnovej-ših «new look» pričesk v odišavljenem ozračju, ta na svoj račun ni prišel. Te lepote se v polni paradi in številu prikažejo predvsem, če na odru zadiši po kakih pariških parfumih. Cim se pojavi na primer dolarska pianistka, ki k vsakemu komadu menja toaleto, ji je uspeh vnaprej zagotovljen. Pogled v dvoiano je bil to pot dokaj neobičajen: na pol je bila prazna, polovico pa je — razen redkih častnih izjem zasedlo drugo občinstvo kot običajno, pri-prostejše a nedvomno toplejše; napeto je poslušalo mnogo mladih nesrečnikov s črnimi očali čez umrle oči. To neobičajno občinstvo pa je prišlo na svoje in s priznanji mlademu umetniku in siedilo.
(«Slovenski poročevalec» 18.1,55.)
1600 KNJIG BO IZŠLO LETOS
Na sestanku jugoslovanskih založb so sklenili posvetiti več pozornosti izdajanju znanstveno popularnih knjig. Po načrtih bodo založbe izdale v 1955 letu okoli 1600 knjig domačih in tujih avtorjev. Od približno 700 knjig beletristike bo ena tretjina, domačih književnikov. Prav to-ko bodo založbe izdale večje število knjig strokovne in o-troške literature.
(«Slovenski poročevalec» 17.1.55.)
IZKORIŠČANJE VAJENCEV
Se vedno so primeri, da o-brtniški vajenci tretjega leta obrti tik pred zaključkom va-jeništva in ko že imajo vse kvalifikacije, dobijo samo 3.000 din mesečne plače. Delavec istih kvalifikacij pa ima tri do štirikrat več. To je še posebno značilno za vajence pri privatnih delodajalcih. Njih plače so od 500 do 1.000 din, medtem ko delodajalec z njihovo pomočjo zasluži mesečno nad 30.000 din. Poleg tega učenec dela nad 8 ur V okraju Kiseljak je nad 90 vajencev, izmed katerih nobeden ne prejme 3.000 din, čeprav plačujejo stanovanje in
do kupili knjige in ostale šolske potrebščine?
(«Oslobodjenje» 14. I. 55.)
PROSVETA MED KMEČKIMI PREBIVALCI Po podatkih je utemeljeno, da je v Srbiji vsak četrti prebivalec nad 10 leti, ki ne zna čitati in ne pisati. Odstotek nepismenosti v Srbiji je večji od jugoslovanskega odstotka za 2,4 odst. Odstotek nepismenosti na vasi je 31 odst., od tega je 74.8 odst. žena. Poleg vsega je najbolj zaskrbljujoče to, da 25.000 o-trok me obiskuje šole. Poleg tega je v Srbiji 110 okrajev, kjer se ne vrši prav nobena aktivnost za vzgojo kmečke žene. Numo je omeniti, da v ■celem gnjilanskem djakovskem kameniškem in lapskem okraju, to .se pravi v 2.378 vaseh, ni niti onega edinega radijskega aparata.
(«Borba» 10.1.55.)
ČLOVEK JE VREDEN J SPOŠTOVANJA TUDI f	PO SMRTI
Dne 22. dec. 1954 je preminul v sežanski bolnici za TB.C stari borec za delavske pravice, svobodo in lepše življenje Franc Ferjančič iz vasi Ustje. Prepeljan v sežansko bolnišnico za TBC je še vedno upal na 'izboljšanje. Ko je končno uvidel, da so njegove ure štete, je dejal; «Ce umrem, bom z zavestjo., da sem1 dal vse od sebe, kar je domovina zahtevala od mene». Mar ni vreden 'tak človek spoštova nja? Je, Zakaj torej v sežanski bolnici za TBC nimajo niti malo čuta do mrtvih? Žalostno in obsodbe vredno je dejstvo, da tako velika bolnica nima mrtvašnice ali vsaj sobe za umrle.
Je mogoče opisati bol žene hčere in sina, ko so zadnjič hoteli videti .svojega umrlega očeta — moža in ga našli pod stopniščem na nosilih? A za zadnjo počastitev je bilo o-krog njega nič manj kot 15 metel, raznih posod in krp za čiščenje bolnice. Zraven tolike žalosti po izgubi svojega naidražjega se je pridružil še občutek nespoštovanja do u-mrlih.
(«Primorske novice» 14. 1.55.)
PREBIT NAJDALJŠI CESTNI PREDOR
; Najdaljši cestni predor Jugoslaviji so prebili na cesti •Split — (Solin) — Sinj. Predor je dolg 106 m, visok '7! m širok 10 m. Predor so prebili pod znano 'trdnjavo na Klisu. Pričakujejo, da bo delo
vovni urednik čas op* n ita» in «Nostra lottai vodstva Komunističfl1 Toda svoje delovanje ',e sposobnosti, svojo inteligenco je pa m svetil organiziranju ske fronte. Mladince 'e fešizem prevaril znas'i v vrtincu str ne vsi zmedeni in ^ rani, je znal Curiel v e g a borbenega dU jim je pokazati sv? novega življenja, ki nikakšna prevara, rh* tovost tisočev, ki so proti barbarstvu in d Mnogi, ki jih je CU' niziral in pridobil hribe, da se z orožj* ki borijo proti napa osvoboditev svoje dol Curiel je imel veli* Mladinska fronta naj lizirala vso mladino proti sovražniku, po vojni -pa naj bi po*1 'eijica '. vtseh roledW’ Delavska, dijaška i» mladina naj bi po oi1 v prvih vrstah sod^ zgraditev napredne c tj e v deže'i. Toda 11 malo pred osvobod1 moral mladi Curiel s svojim neutrudnim vovalnim de'ovanjeiil bruarja 1945 so ga Baracca v "kilanu f' neki rsStSTTčni škv«: mu z rafalom iz pretrgali nit mladega obetajočega življenj».
sta izročena prometu. («Slovenski poročevalec» 8.2.55)
DELAVCI DVA MESECA BREZ PLACE
Zaradi nesmotrnega gospo-1 darjenja je trgovsko podjetje OZZ «Odkup poljedelskih pri- | delkov» .Ptuj zašlo v taksne težave, dà so začetkom janua-rja odredili redno likvidacijo. De'avci in uslužbenci so že prej dobivali 60 odstotkov plače od decembra do zdaj pa sploh niso prejeli nikakršnega plačila za storjeno delo. Med delavci niso redki primeri, da nimajo zase in za družine niti dinarja in so brez vseh sredstev za preživljanje. Ni čuda, da je med delavci zavladalo malodušje. Krivci, ki so tako stanje povzročili, bi' morali zanj vsekakor odgovarjati. Ze dolgo je namreč pristojnim ljudem v podjetju bilo znano, vendar so ga pred javnostjo kolikor mogoče dalje skrivali. («Ljudska pravica» 6.2.55j
hrano po 4.000 din. Pqstav-1 predoru in pri gradnji moderila se vprašanje, kako se bo- I ne ceste od Solina, do Klisa do ti vajenci obj^kli, kafro bo-1 jkončano konec leta, ko bo ce
Ameriška let za Japonsl
Na podlagi) prog1 ojačanju japonskih nih sil bodo ZDA P na Japonsko 59 ariti1 jaških letal. JaponS* ki bodo vodili ta vežbali ameriški ins Za april 1956 P' urad za narodno Japonske, da bo ZIDA še 400 vojaš* med temi lovska ' reakcijski pogon tiP1 F-8G». Za vzpodbujal1 ske, naj začne gradi1 ska letala, bodo naK 2 milijardi jenov " ameriške «pomoči».
Rasizem „ljudi predstavnik
NEW YORK -zbornica zvezne drž8 gije (ZDA) je sprei1 lucijo. s katero daj» onemu hotelirju v W je vrgel iz svojega črncev, kateri so pri8 stje na banket re#1 stranke ob priliki Day» — obletnice protirasističnega p)! Združenih držav.
ZA VSAKOGAR NEK
PUSTNI «MAČEK»
«Hvalaoogu, da sem našel vsaj to lestev, ker sicer ne vem, kako bi prišel domov».
NEMOGOČE OBOJE
Pogovor med «/prijatieljicami»:
Vera: «Veš, Berto me prosi, naj ga vzamem in osrečim».
Linda: «Ta pa pretirava; naj sl izbere eno ali drugo».
* * *
DA GA NESREČA NE PREHITI
Slavnemu švicarskemu tepčku Poldlju je policaj prisodil visoko globo zaradi prehitre vožnje.
«Kaj vam vendar padle v glavo — mu reče stražnik — da drvite s tako vrtoglavo naglico?»
«Veste, gospod stražnik — odvr-
ne Poldi — ker so zav6 rjene, sem hotel pr'1' domov, pretino me d o1 nesreča».
* * *
IMA PRAH?
Bradač: «Kaj imaš IJi?»
Kosmač: «Veš, kuP električni brivski ap»r
Bradač: «A, tako, tu končno odJočil, da Si ’ brado!»
* * * EDINA poM6
Potnik, ki nestrPiti p-ihoda vlaka, se otti stajnega načelnika:
«Oprostite, ali bo vlak?»
«Da, čez pol ure».
«Toda meni se zelo
«Pojdite mu torej nS
komproMJ;
Ona: «Ce me boš Pr ljubiti, bom začela kr"
On: «Pa vendar ne, ko ljudi I»	n
Ona: «No, pa pojdi' samotnejšl kraj!»
* * *
KANT IN STARI
Slavnega filozofa vprašal neki 70-letn"1 nedavno poročil z 1S-kiletom:
«Kaj mislite vi, ^ mož, ali še lahko up»”1 stvo».
«Upati ne morete Kant — pač pa se ■
VELIK RAZMAH VZGOJNEGA IN DOKUMENTARNEGA FILMA V Z.S.S.R.
Kino - najboljši pripomoček šolske in ljudske izobrazbe
V	Sovjetski zvezi se vedno
bolj razvijajo kinematografski zavodi, ki proizvajajo poljudnoznanstvene in didaktične filme iz vseh panog znanosti:	biologije, zemljepisa,
zvezdoznanstva, fizike, tehnike. zdravstva itd. Ti filmi služijo kot dragocen pripomoček pri izobraževanju širokih slojev ljudstva.
Tako je bil ob priliki izkopavanja starega Korezma sneman film «‘VI pesku Korezma»; na filmski trak so posneli tudi arheološka odkritja v državi TJratru, osvojitev planine Tian iSjan, ekspedicije na severni tečaj, na neobljudene otoke na Daljnem Vzhodu itd. Dokumentarni film «Ledeni ocean» nam prikazuje živečo naravo, v kateri spozna gledalec življenje tjuljnov, belih medvedov, mrožev, severnih ptic ter podmorski svet severnih morij. Nekateri poljudnoznanstveni filmi so posvečeni preučevanju živih snovi, živ-ljanja celic, nastanka življenja na zemlji. Zelo razširjen in priljubljen med sovietskimi gledalci je film «Vsemirje», ki pre istavlja nekako vpeljavo v zvezdoznanstvo.
V	Sovjetski zvezi se kinematograf široko izkorišča tudi kot sredstvo za tehnično izobrazbo. Dokumentarni film («Znanost in tehnika» podaja najnovejše iznajdbe sovjetske znanosti in tehnike. Posebni tehnični filmi prispevajo k poklicni izpopolnitvi delavcev rudarske, kovinarske, mehanične in drugih industrij. Cela vrsta, specialni fimov po-
pularizira izkušnje iz gradnje električnih central, podzemne železnice, večnadstropnih poslopij v Moskvi in drugih gradenj.
V zadnjih letih so v Sovjetski zvezi, zlasti v Moskvi, Leningradu, Kijevu, izdelali preko 150 poljudnoznanstvenih in didaktičnih filmov iz poljedelstva. Film «Poljedelske novosti» prikazuje uspeh modernega sovjetskega polje-de'stva, drugi so posvečeni popolni mehanizaciji kositbe, novim strojem za namakanje, za izsuševanje močvirij, električnim traktorjem in drugim modernim pripomočkom, ki o-lajšujejo delo ha poljih.
Znanstvena kinematografija se s pridom uporablja v srednjih in višjih šolah. Zelò sejširi proizvodnja filmov, ki slone na posebnih didaktičnih programih. V zadnjih letih so mnogi šolniki začeli metodično uporabo filmov pri poučevanju. Pri pedagoških institutih so ustvarili posebne katedre didaktične kinematografije ter kinolaboratorije, opremljene z aparaturami za snemanje in predvajanje.
Posebno široko uporablja filme didaktičnega značaja pedagoški institut «Potemkin» v Moskvi, ki ima svojo katedro za metodologijo didaktičnega kina in svoj kinematografski laboratorij, Studenti se učijo uporabljanja didaktičnega kina in se praktično vežbajo v laboratoriju, v katerem se ne samo predvajajo filmi v skladu z učnim pogramom, marveč se tudi proizvajajo filmi in
Pouk v fotokinematografskem oddelku Pedagoškega instituta «Potemkin» v Moskvi,
KULTURNE ZANIMIVOSTI
/DAJE TUJIH AVTORJEV V SOVJETSKI ZVEZI
Založba tuje književnosti je >red kratkim izdala deli Geor-;ea Sadoula «Charlntovo živ-jenje (biografija Ch. Chaplina) n Jena Lalfittea «Komandant dareeau». Izšlo je že 12 zvea-:ov (od skupnih 15) zbranih lei Balzaca, 7 zvezkov Vieto-ja Hugoja ter prvi zvezki zbra-lih del Romaina Rol landa in ulesa Vernea.
Sovjetske založbe imajo v programu tudi izdajo nekaterih del talijanskih avtorjev. Med mo lernimi Carla Levija «Kristus e je ustavil v Eboli ju», Vasca ’ratolinija «Kronike ubogih jubimcev», Francesca J ovine j a Pokrajina Sacramento» in Giu-eppeja Berta « Bandit». V no-i izdaji pa bosta izšli Bocca-iov «Dekameron» in Manzo-iijev roman «Zaročenca».
* * *
BRAZILIJA ODKLANJA VMERISKO PORNOGRAFIJO
Sodišče za mladoletne v Riu le Janeiro je prepovedalo uva-:anje v Brazilijo sest ameriških evi j, ki so nemoralne vsebine, «ist «Ultima H or a« iz Monte-'idea ugotavlja, da nemoralne 'razilske revije črpajo 90% svo-e snovi iz ameriških virov.
* * *
SKRli ZA MANJŠINE V L.R. ROMUNIJI
Državna založba za literaturo n umetnost (ESPIA) je lani zdala 47 knjig v skupni na-iladi 129.800 izvodov v jezikih larodnih manjšin v Romuniji, se več knjig pa bo izšlo letos.
Tako bodo izšla v srbščini Nuoceva «Izbrana dela», S. Polovica «Ponosna žena», I. Cipi-a «Pajki», zbirka pesmi srb--kih pesnikov v Romuniji pod inslovom «Za mir in življenje». Dalje bodo prevedena v srbski jezik dem romunskih pisateljev J’Eminesca, de Cosbuca, Creanza, Zaharia Stanca in Siilo An-Jrasa. Poleg v srbščini bo izdanih mnogo književnih del tudi v madžarskem, nemškem in ukrajinskem jeziku. Pri nas v Fratu si niti sanjati ne upamo, da bi država za nas Slovence tiskala na pr. Prešernove «Poezije», Cankarjeva zbrana dela, Pesmi partizanskih pesnikov itd. * * *
Razstava knjig v oslu
Dne 7. t.m. je bila odprla v Oslu na Norveškem razstava pod naslovom «Jugoslovanska knji-8« skozi stoletja». Že lanske jeseni je bila v Kopenliagcnu [lato v Stockholmu. Poudarek te knjižne zazstave utegne prikaza-
diapozitivi po zahtevah posameznih fakultet instituta. Studenti spoznavajo posamezne dele aparatur in njihovo delovanje ter način, kako uporabljati poučno filmsko produkcijo pri šolskem in iz.venšol-skem delu na osnovnih šolah.
Laboratorij ima na razpolago veliko število v-seh vrst aparatov za snemanje in predvajanje ter bogato filmoteko, ki vsebuje veliko število diapozitivov in preko 400 didaktičnih filmov v eni ali dveh kopijah. V njem so v zadnjih časih izdelali lepo število doku mentarnih filmov med njimi film «Zgodovinski spomeniki Kerča», «Narava Kobin» in druge.
Razen poučevanja s pomočjo didaktičnih filmov in praktičnega uvajanja v delo vanje aparatur, se zavodski institut bavi tudi s pripravljanjem fotografij, ki služijo profesorjem zavoda, s sestavljanjem komentarjev za didaktične filme ter organiziranjem teoretične in tehnične pomoči učnemu osebju zavoda.
Na londonski radijski postaji vidijo obiskovalci tudi poseben a (karat, znan pod imenom «skladišče magnetskih matric», ki s-luži kot «spomin» za «elektronske možgane» —
ogromen računski stroj, ki napravi s presentljivo naglico tudi največje in najbolj zamotane računske operacije.
V ta aparat — «magnetski spomin» — lahko vložimo o-ziroma iz njega vzamemo vsako osnovno informacijo, ki se tehnično imenuje «košček», že v par milijoninkah sekunde. Z uporabo več teh magnetskih matric je na zelo malem prostoru mogoče vskladiščiti kar par tisoč «koščkov» informacij za računski stroj, ki jih tudi avtomatično izbere.
Novi «spominski» sistem za e'ektronske računske stroje, ki ima razne prednosti pred vsemi dosedanjimi sistemi, je bilo mogoče izdelati le z ozirom na posebne .lastnosti, ki jih ima novi magnetski material «ferroxeube Dl».
Žice v novem aparatu so namreč prevlečene z izredno tenko plastjo «ferroxeube Dl». Električni impulzi, ki tečejo skozi žice, namagnetijo plast «ferroxeube Dl» v določeni smeri. Ce jo namagnetijo v eni smeri, pomeni, da bo odgovor na vprašanje, ki ga iščemo, pritrdilen; če jo pa namagnetijo v drugi smeri, pa pomeni, da bo odgovor nikalen. Vsak «košček» informacije, bodisi da je to številka ali beseda, je mogoče razbiti v celo vrsto takih odgovorov, ki so shranjeni v «magnetskih matricah».
RADIOAKTIVNE IZOTOPE UPORABLJAT, medicina in tehniha v širohem obseg
Kob altov izotop za zdravljenje raka, fosforjev za kožne bolezni, jodov pa za žlezo tiroido - Iskanje napak v kovinskih odlitkih z radioaktivnim kobaltom
Kratka doba nas loči od dne, ko je človek odkril možnost razbitja atomskega jedra, a že ima znanost mnogo izkušenj in še več perspektiv za uporabo silovite moči, ki je skrita v tem, najmanjšem delu snovi. Najprej je bila jedrna sila atoma praktično uporabljena. žal, v uničevalne namene, z razstrelitvijo prvih dveh atomskih bomb nad japonskima mestoma Hirošimo in Na-
gasakijem — 5. in (1. avgusta 1945.
Od tistega dne je znanost mnogo napredovala v poznavanju atomske energije, tako v vojne namene z ustvaritvijo tisočkrat silovitejše vodikove bombe, kakor tudi v namene človeškega napredka in blaginje. 27. junij 1954, ko je v Sovjetski zvezi začela obratovati prva elektrarna na atomski
pogon, pomeni nedvomno važen miljni kamen na poti človeškega napredka. S tem in z nadaljnjimi iznajdbami miroljubne uporabe jedrne sile se odpira človeštvu nova doba, ko bo ta novi vir energije ne samo popolnoma nadomestil doslej uporabljana pogonska sredstva (premog, petrolej, :plin itd.), ki jih je že začelo primanjkovati, marveč bo lahko podeseteril in
Oddelek, iz katerga upravljajo in kontrolirajo delovanje prve atomske elektrarne na svetu, ki je začela obratovati v Sovjetski zvezi 27. junija 1914 — Sedaj grade v ZSSR drugo, 20-krat močnejšo atomsko elektrarno s kapaciteto 100.000 kilovatov.
DRŽAVA JE DOLŽNA FINANČNO PODPRETI PASIVNO OBČINO
Dolinska občina bo imela letos preko 73 milijonov lir izdatkov
V Ricmanjih bodo povečali šolsko pos'opje, v katerem bodo uredili tudi otroški vrtec - Zakaj v dolinski občini ne gradijo nobene stanovanjske hiše?
zali le drobce jugoslovanske knjižne proizvodnje od prvih ohranjenih rokopisov in knjig do današnjih številnih publikacij. Vse stare knjige so obiskovalce posebno privlačevale, .posebno pa stari pisavi, glagolica in cirilica. Razstava se bo v kratkem preselila v London in v Pariz.
* * *
SLOVAŠKI PISATELJ FRANJO KRAL UMRL
3. januarja je umrl plodoviti napredni slovaški pesnik in pisatelj Franjo Krši (roj 5. marra 1903). Po rodu iz revne dru-"ine je preživel svojo mladost v ežkiii razmerah ter si služil .rub s poljskim in drugim delom; s pridnostjo in vztrajnostjo si je sam preskrbel sredstva za študij na učiteljišču ter je postal učitelj. Obrnem je začel ludi pisateljevati. Snov je zajemal večinoma iz socialnih borb delavcev in revnih kmetov proti izkoriščanju. Ril je član socialdemokratske in po letu 1921 komunistične partije ČSR. Njegova najvažnejša dela : romani «Zagrajena cesta», iz življenja revnih kmetov. «Za lepše življenje», iz dolie nacistične okupacije, in «Bo kot ni bilo», o industrializaciji Slovaške ; zbirke pesmi : «Črno na paleti», «Baltik», «Od noči do zore» in «Po pomladanski cesti» ; zbirki otroških povesti «Jano» in «O-troci iz Čenkove». Za svoje zasluge je dobil naslov «narodnega umetnika» ; bil je kandidat CK KP Slovaške in poslanec v slovaški narodni skupščini.
* * *
KNJIŽNE NOVOSTI V C.S.R.
Januarja letos so med drugimi neštetimi knjigami izšle sledeče zanimive knjižne izdaje : iz glasbenega življenja «Spomici» Hcclorja Berlioza, «Beethovnovo življenje» Romaina Rollami« skupno z oporoko in pismi velikega komponista ter (Življenje in delo A. Dvoržaka» Otakarja Šourka ; iz češke klasične literature K. H. Mache «Maj», J. Baška «Satire in humoreske», K. C.apka «Vojna proli močeradom», dela J. Wolke-rja, M. Majerove itd. Iz tujih slovstev pa Nerudov! «Spevi velikega petka», «Enciklopedija» A. Sabotila, «Razdejanja v deželi Indijancev» Las Casasa, Morganova «Prvotna družba», Priesterjeva «Kratka zgodovina \vstrije», Sedendovi) « Charlotti-vo življenje», roman Ch. Bronte «Jana Eyr», T. Fontaneov roman «Effi Briest» in mnogo drugih.
Pred kratkim je dolinski občinski svet razpravljal in sklepal o občinskem proračunu za finančno leto 1955. O tem je naš list bežno poročal že v prejšnji številki. Nedvomno pa dolinske občane zanima nekoliko več podrobnosti, zato bomo na tem mestu opisali vse važnejše točke proračuna.
Proračun znaša skupno 73.207i.995 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Pri tem je seveda všteta državna podpora, brez katere tukajšnje občine v sedanjih pogojih ne morejo kriti stroškov.
Posamezne postavke proračuna, ki se tičejo dohodkov, so sledeče: Najemnina občinskega kamnoloma 140.500 lir, povračilo bolniških «stroškov
1.000.	000, trošarinski davek
8.756.000,	občinski davki in pristojbine 3|8J53j600v ostali davki in pristojbine 3.166.000, dopolnilni davek na zemljišča in hiše in na agrarne dohodke 1.364.518; državni prispevek za izenačenje proračuna pa naj bi znašal 52,670.202 lir. Poleg navedenih postavk so še druge z manjšimi vsotami.
V tem seznamu pa ni všteto posebno knjigovodstvo, v katerem so sledeče postavke: Dela S.ELAD 20.000.000 lir, fond za podporo brezposelnim 5 milijonov javna dela vključena v gospodarskih načrtih 2:2 milijonov, uprava občinskih vodovodov 10,370.566, razne ži-ropostavke 2.396.000, kar znaša skupno 59.766.565 lir.
Ako seštejemo obe postavki in sicer ono o efektivnih do-
hodkih in ono o posebnem knjigovodstvu, dobimo vsoto, ki znaša 132.246.536 lir.
Tudi v pogledu izdatkov bomo omenili le poglavitnejše postavke in sicer: Plače občinskemu upravnemu osebju in socialno zavarovanje istih znaša «po prvotno predvidenem proračunu skupno 8.335.351 lir. Ta postavka pa se je kasneje nekoliko povišala zaradi predvidenega povišanja plač in povišanja prispevkov za socialno skrbstvo. Plača občinski snažilki in vzdrževanje občinskih uradov znaša 247.900 lir, stroški za tiskovine in pisarniške potrebščine 420.000, ku rjava in razsvetljava 228.000, najemnina za prostore namenjene drugim javnim uporabam 233.813, stroški za izterjevanje trošarinskega davka 1,637.1.62, odškodnina županu in občinskemu odboru 624,000, javna« razsvetljava 1.052.288. poraba vode iz javnih vodnjakov in " v pralnicah 1.496.000, primanjkljaj uprave občinskih vodovodov 1.150.222, stroški za občinsko kopalnico 401.000, stroški za živinozdrav-nika 255.000, stroški za nameščence občinskega tehničnega urada 2.907.147 lir, vzdrževa nje občinskih cest. 600.000, plača čuvaju šole pri Domju in šolskim snažilkam 1.637.900, stroški za strokovno šolo in otroške vrtce 331.003, stroški za tiskovine in registre za osnovne šole 117.000, vzdrževanje šolskih poslopij 200.000, poraba vode v občinskih napajališčih 160.000, stroški za občinski ambulaforij in plača snažilke li.130.170, stroški za
tiravi'a sirom.šnim občanom vi i telefon v šolo v Domju.
640.000,	prispevek za podporo nezakonskim otrokom 828.527, bolniški stroški in stroški za prevoz bolnikov 5.000.000, izredna nabava opreme za občinske urade 5.100.000, nabava javne tehtnice 236.900, napeljava javnega telefona v Domjo, Ricmanje in Boršl 5.067.600, izpopolnitev javne razsvetljave 913.600, nabava nove opreme javne kopalnice
444.000,	gradnja avtobusne čakalnice v Krogljah 350.000, u prava SE,L AD 816.000, oprema za didaktično ravnateljstvo in strokovno šolo 201.000, preuve-ditvena dela na strokovni šoli
400.000,	povečanje šolskega poslopja v Ricmanjih 9.975.000, poravnava zao talih bolniških stroškov 3.714.092, postavitev občinske knjižnice 1.200.UUU, nabava malega tovornega a v. tomobila za upravo občinskih vodovodov 2.C09.OOO lir. Iz posebnega knjigovodstva pa pridejo v ta sipis v poštev sledeče postavke: Dela SEL AD 20 milijonov lir, fond za podporo brezposelnim 5.000.C00. javna de'a v gospodarskih načrtih
22.000.	000, uprava občinskih vodovodov 10.370.565 lir.
Kot smo že omenili nismo navedli vseh po tevk, temveč le poglavitneše. Tudi med letošnjimi «postavkami srečamo ono, ki govori o na«peljavi javnega te’éfona v Domjo, Ricmanje in Boršt, kar je bi'o v načrtu že v prejšnjih letih, a se ni realiziralo zaradi tega, ker prejšnje oblasti niso nikoli imele toliko razumevanja do tega vprašanja, da bi zanj dodelile odgovarjajoče nakazilo. V kratkem bodo sicer posta-
toti«! ta ne b i javen. Vendar pa se ga bodo tamkajšnji prebivalci lahko posluževali v primeru nujne potrebe.
Med zelo važnimi zadatki letošnjega proračuna je poveča-
(Nadaljevanje na 4. strani)
morda tudi postoteril doslej uporabljane količine energije. S tem se odpirajo človeštvu najsijajnejši izgledi za bodočnost, ko bo jedrna sila opravljala vse napore in dela, ko bo lahko z novimi sredstvi prodrl v globine morja, v o-srčje zemlje, pa tudi v neizmerne višine do najbližjih nebesnih teles.
Toda to je komaj ena, čeprav« najvažnejša, uporaba sile, skrite v atomskem jedru. Drug važen način izkoriščanja te energije je uporaba atomskega izžarevanja, ki spremlja razpadanje atoma. Njegovi delci se sproste iz a-tomskega sistema ter se z neznansko naglico', enako hitrosti svetlobe (skoro 300.000 km na sekundo), razširjajo na vse strani. Nastanejo razne vrste žarki, ki zaradi svoje velike brzine in sile z lahko-
to prodrejo tudi v najtrdnejša telesa, kot so kovine, kamen, cement itd.
To lastnost atomskega izžarevanja že drnes s pridom u-porabljajo v industriji. V ta namen uporabljajo največ kovino kobalt, ki jo je najlažje napraviti radioaktivno in ki najmočneje izžareva. S temi žarki «osvetlju ejo» kovinske dele in ugotavljajo, da li ni v kovinskem kosu kakšne notranje razpoke, ali je kovinska zlitina enakomerna. V nasprotnem primeru bi mogla biti takšna n:paka usodna. Ce bi imel na pr. vijak prekooceanskega parnika notranjo razpoko ali drugo veliko hibo. bi se lahko zgodilo, da bi se sredi oceana razklal in ladja bi Ithko obtičala, morda v najhujšem neur.u, ne da bi mogla ubežati preteči nevarnosti. Taki preizkusi so zlasti potrebni pri kovinskih delih, ki so i .postavljeni velikemu pritisku a1 i vrtenju, kot na pr. vodne turbine, generatorji, letalski in drugi motorji itd.
Izrednega pomena pa je a-t omsko izžarevanje tudi v zdravstvu. Izžarevanje radioaktivnih «prvin je danes nadomestilo v veliki meri doslej uporabljana obžarevanja z dragim radijem, vse bolj pa izpodriva tudi rentgenske in druge žarke. Danes imamo že celo vrsto izotopov, to je prvin, ki imajo sicer enake ka-
rakteristike 'kot istoimenske j kemične prvine, le da imajn nižjo atomsko težo (ker je pri obžarevanju izgubil njihovi atom nekaj delčkov - elek-| tronov).
Danes se v medicini upo-j rablja — tako za diagnozo koti za zdravljenje — cela vrsta J radioaktivnih izotopov. Takoj z ve ikimi uspehi uporablja-j jo radioaktivni kobalt v bor-j bi proti tumorjem (rak):	v j
Sov.letski zvezi na pr. uporab-j Ija kobatov izotop že stotine ' bolnišnic in klinik Radioak-j livni fosfor se je zelo obnesel j pri zdravljenju kožnih obolenj, zaradi česar ga v ta na-i men uporabljajo že v vseh na- j prednih deželah. Jodov izotop j je doslej najuspešnejše zdravilno sredotvo pri obolenju j predsapne žleze — tiroide, ki! urejuje človekovo rast in i razvoj. V precej splošni rabi \ e že tudi natrijev izotop, do-j čim nekatere druge izotope J še'e preizkušajo, za kakšne ! namene bi bili primernejši.
Koristnost izotopov pa spo-1 znavajo vedno bolj tudi na raznih drugih znanstvenih in j tehničnih področjih. Tako u-porabljajo v bliologiji ogljikov (karbonijev) izotop za ugotavljanje, kako rastlina «prejema iz tal hrano in jo j prenaša v druge dele, deblo, liste itd. Tudi uporaba fosforjevega izotopa je omogočila važna odkritja v ustroju m funkcioniranju rastlin.
ž avtobu i nimajo vasi dolin ! e občine dobrih zvez s Trstom. Bilo bi potrebno uvesti (ilobusno progo, za katero se zavzema obč. svet.
ZA NASE KMETE
Delo v vinogradu
Ko je prešla nevarnost, da bi zmrzal škodovala trtam, ki smo jih porezali, lahko začnemo obrezavati trte. Poznamo več načinov rezanj-trt. ki so skoro v« i dobri če so pravilno izvršeni. Pomniti pa moramo, da je vsako pretiravanje v puščanju velikega števila «oči» bolj škodljivo kot koristno. Za vezanje trt ni še nobene si-'e. Najprimernejši čas za vezanje trt je, ko izostanejo dnevi toplejši in ko že začne sok krožiti po trti. Le teda, bomo z lahkoto upognili, kot nam je ljubo, veje trte brez nevarnosti, da jih «lomimo.
Ob nasadu novih trt pomnimo, da nam bo dala mnogo več grozdja trta, ki raste na latniku kot pa trta, ki raste v vrstah. Tudi na isti površini nam daje mnogo večji pride'ek vinograd, ki je vzgojen v latnike kot pa vinograd. kjer rastejo trte v vr tah.
Rekordni pridelki
Tonja Kozlova, mladinka v Sovjetski zvezi, je iz enega samega krompirja pridobila 1 033 krompirjev. Do takšne ga čudnega in skoro neve rjetnega rezultata je prišla i sajenjem posameznih klic. ki so zaporedoma nastajale na prvotnemu gomolju krompirja, katerega je namenita za seme.
Ameriški učenjak Wiltkox je teoretično izračunal «maksimum») pridelka žita na hektaru zemlje in določil na papirju 110,5 kvintalov na hektar. Svetovni rekord je pripadal dvaindevedesetim kvintalom žita, ki so jih nekdaj pridelali v Itali i.
V Sovjetski zvezi niso sa mo prekorači i svetovneg rekorda pridelka žita na določeni površini, ampak so tudi izpodbili teoretične raču-
VALENT1N KATAJEV
BRADATI DOJENČEK
(Humoreska)
Pred letom dni, ko se je lotil urednik izdajati ilustrirani sovjetski list, je bil pogumen in poln idej. Se se spominjam njegovih besed, ko je bil obdaril vse svoje sotrudnike s predujmi: «Da, prijatelji, prosim Vas, skrbite v prvi vrsti za to, da postane naš list pravi sovjetski list... popolnoma rdeč, tako rekoč ! In zato, dragi moji tovariši... Ali me razumete?... Nobenih telet z dvema glavama ! Nobenih obče zanimanje vzbujajočih dvojčkov ! Sovjetsko življenje. Le to in samo to naj nam daje ncizčrpljivo snov ! Proč z meščanskimi senzaeijami nekaterih listov! Vrag naj pobere psa, ki kadi cigarete, ki prebira večernike in ki se natiskuje v 400.000 izvodih ! »
«Vrag vzemi psa, ki bere liste ! » je zagrmel zbor sotrudni-kov, odpravljajoč se vsak k svoji mizi. To je bilo pred enim letom.
* * *
Telefon v uredništvu se je oglasil. Urednik je snel slušalo in kmalu nato je zalila prijazna rdečica njegov obraz. «Poslušajte, pozor!» je dejal. «Dojenčka so odkrili. S polno brado ! Z brki ! To meji že s pravljico. Fotograf! ... Kje neki tiči fotograf?... Ali ga ni? Takoj z avtom po fotografa ! »
Čez četrt ure je vstopil fotograf v uredništvo.
«Peljite se, peljite se takoj ! » mu je naročal urednik ves zasopel : «Odpravite se takoj in fotografirajte dojenčka z brado. To je senzacija ! Glavna stvar, da nas konkurenca ne prehiti in nam ne obšavsne bradatega dojenčka ! »
«Le nikakili skrbi ! » je dejal fotograf. «Naš list izide v sredo, drugi šele v soboto. Dojenček bo naš. Mi bomo prvi, ki pokažemo svetu dojenčkovo brado ! »
Toda listi, ki izhajajo v sobotah, tudi niso bili padli na glavo.
* * *
Drugo jutro je prišel urednik zelo zgodaj v uredništvo. «Je li fotograf že tu?» je vprašal tajnika,
«Ne! Ni ga še bilo ! »
Urednik si je neučakljivo prižgal smotko in je, da si skrajša čakanje, telefoniral listom, ki izhajajo ob sobotah.
«Halo ! Ne veste še ničesar ! »
«No, kaj pa je?» je vprašal urednik enega izmed sobotnih listov.
« Dojenček s polno brado ! »
«Ne! In?»...
«In z brki !... Dojenček ! »...
«No, daj! Kaj je z njim?»
«Ali prinesete njegovo sliko?»
«Seveda je prinesemo ! Zakaj poprašujete?»
«V soboto torej ? »
«Seveda v soboto! Nikakor se nam ne mudi ! »
«Mi pa že v sredo ! Hi. bi, bi!»
«Torej obilo sreče ! »
Urednik je obesil slušalo.
«Ta je pa lepa ! Nam, je rekel, se nikakor ne mudi ! In pri tem poka gotovo od same zavisti ! Vsekakor ni nobena šala! Dojenček z brado ! Pripeti se mogoče kaj takega enkrat vsakih tisoč let ! »
Fotograf je vstopil.
«No, kaj je, pokažite !»
Fotograf je skomignil. «Da, nič posebnega ni ! Prvič ni star dva meseea, pač pa ima že pet let. in drugič, nima nobene polne brade ! Tudi nima nobenih brkov ! Prosim poglejte !»
Fotograf je prožil uredniku sliko.
«Hm... čudno ! Otrok kol vsak drugi ! Nič posebnega. Skoda ! Zares škoda ! »
«Saj sem brž rekel!» je dejal fotograf. «Prav nič mi ni bilo treba hiteti! Samo otrok sc je vznemiril. Prav pred mano
ga je fotografiral fotograf sobotnega lista, Tak predrznež ! Verjemite mi, vso uro je fotografiral otroka ! Nobenega ni pustil v sobo ! »
l rednik je gledal razočaran sliko čudežnega dojenčka. «Tu se nekaj ne ujema ! » je pripomnil čemerno. «Nikakor se nisem mogel motili. Velika črna polna brada, so me obvestili. In brki... tudi črni... tako precej veliki... Jaz vsega tega ne razumem ! »
Urednik je nervozno zagrabil slušalo.
«Halo! Halo ! Rekli ste, da prinesete v soboto sliko čudež, nega dojenčka, kako?»
«Tako je, sliko objavimo ! »
«Dojenčka z brado?»
«Da in z brki... Zakaj vprašujete?»
«Hm... Sliko imate... z brado in brki?»
«Seveda... Dojenčka in brado in brke!»
Urednik sr je začel tresti. «Kako to,» je s silo iztisnil iz ust, «kako to, da je pri nas dojenček brez brade in brez zalizcev? »
«No, je, ker je bil naš fotograf modrejši od vašega ! »
«Kaj hočete s tem reči? Halo! Halo! K vragu! Ni ga več pri telefonu! Podlež!»
Urednik je letal nato ves razim jen po sobi.
Pred fotografom se je nenadoma ustavil. «Vzemite avto ! Peljite se ! Razčistite zadevo ! In če se izkaže, da so mu nalepili brado, no, potem... toda hitite!»
Gez eno uro se je vrnil fotograf!
«No?»
Fotograf se jv opotekel do stola in je nanj okorno sedel.
«Ste razjasnili zadevo?»
«Da. sem jo!» je obupno ihtel fotograf.
«Govorite! Ali so mu prilepili brado? Povejte vendar!»
«Ne, še nekaj hujšega... So...»
«No!»
«Najprej so ga... dojenčka... fotografirali... in potem...»
«Usmrtili? Govorite vendar! Ne mučite me, saj to je linje od natezalnice ! »
«So ga...»
«No ! »
«Obrili !»
Urednik je zaihtel. «Naš vzorni dojenček s polno brado! Malopridneži ! Podleži !»
ne znanstvenikov. Kolhoz-nik Macenko v pokrajini Jampol v okrožju Vinicka e na poskusnem področju dosegel 112 kvintalov žita na hektar. To dejstvo potrjuje besede učenjaka VVilliamsa, d je pravil, da lahko neomejeno večamo pridejke.
Podobno je v kolhozu Ak-tjubin Caganak Bersjev požel leta 1943 200 kvintalov prosa na površini enega hektarja. Radi tega tako velikega uspeha so temu polje-le'cu zgradili spomenik v neki kozaški vasi.
Svetovni rekordi v pridelku sladkordne pese so pripadali Belgiji, kjer so leta 1888 nabrali na hektaru površine 810 kvintalov sladkorne pe e. Leta 1933 pa so pridelali 760 kvintalov. V Sovjetski zvezi so mnogokrat prekoračili te rekorde. Neštetokrat so pridelali več kot 1093 kvintalov sladkorne pese na hektaru. V Kirgiziji je skupina Otobajev pridelala 1.370 kvintalov na hektaru. Rekord pa sedaj pripada skupini Semena Uterbergena v kolhozu «Lenin», v Kazak-stanu, ki je dosegla 1.410 kvintalov na hektaru površine!
Ravnotako je leta 1946 kolhoznik Ibraj Džahajev v okrožju Kzyl-Ordynski pridelal 1,50 kvintalov riža na hektaru zemlje.
Se mnogo je takšnih «čudovitih» pridelkov v drugih panogah kmetijstva in v drugih gojenih rastlinah. Te čudovite številke nam lahko dajejo vedno pobudo, da lahko izboljšamo in povečamo kmetijske pridelke s pomočjo pravilnega obdelovanja zemlje in z vedno novimi sredstvi, ki jih daje znanost na razpolago kmetom, da bi povečali in izboljšali pridelke v lastno in tudi skupno korist vsega prebivalstva.
Borba proli škodljivcem
V sadovnjaku in tudi v vinogradu je zelo koristno, da že sedaj začnemo borbo proti raznim škodljivcem Trtam in drugemu sadnemu drevju očistimo debla z železno ščetko ali pa z v ta namen pripravnimi rokavicami. To opravilo je važno, ker tako lahko uničimo veliko število škodljivcev, ki se zarijejo v razpoke lubja, da tam prezimijo. Tako ošiščena debla in veje namažemo ali pa poškropimo z raztopino modre galice; preden se rastlina prebudi iz zimskega počitka, je raztopina lahko močnejša kot navadna rastopina modre galice, ki jo rabimo v pomia-Na vsakih 100 litrov vode danskem in poletnem času Na vsakih 100 litrov vode raztopimo 2-3 kilograme modre galice.
Preden rastlina začne poganjati, lahko in z velikim: uspehi rabimo odlična razku žilna sredstva, kot so «Poli solfuri». To snov, ki je zelt cenena, rabimo v raztopin v razmerju 2-8 kilogramot na vsakih sto litrov vode Večji ali manjši odstotek j< odvisen predvsem, ali je ši rastlina v popolnem zimsken počitku ali pa je že začeli poganjati popke.
Uporaba «Polisolfurov» ji možna le z železno posodi ali škropilnico.
Proslava
60-letnice glasila ”11 Lavoratore”
V nedeljo dopoldne je bila v Kinu ob morju v Trstu svečana proslava 60-letnice glasila «Il Lavoratore». Za to priliko je prišel v Trst tudi italijanski senator tov. Ottavio Pastore, ki je bil urednik lista nekaj časa pred nastopom fašizma. O pomenu delavskega glasila in o njegovi zgodovini, ki je obenem zgodovina vsega tržaškega proletariata, so na svečanosti govorili tov. Mario Kolenc, sedanji glavni urednik lista, tov. Weissova, glavni urednik «Dela» tov. Bidovec in sen. Pastore.
Ljudska
prosveta
PREDSTAVA «V NIŽAVI»
V AVDITORIJU
Jutri v nedeljo 27. t. m. u-prizori kriška dramska skupina v Avditoriju v Trstu pod okriljem SHLP in v Košutovi režiji, romantično ljubezensko dramo v treh dejanjih «V nižavi». Ta igra je dosegla že pri prejšnji uprizoritvi v Avditoriju nadvse lep uspeh in zato se na splošno željo ponovi. Prepričani smo, da se bo občinstvo mnogoštevilno odzvalo vabilu.
Začetek predstave točno ob 16.30.
PREŠERNOVE PROSLAVE:
pri Pečarju bo danes v soboto 29. t. m. ob 20 uri v Prosvetnem domu Prešernova proslava z nagovorom, recitacijami domačih otrok, z nastopom otrok iz Barkovelj, ki bodo uprizorili enodejanko «Darežljivi otroci», s sodelovanjem domače godbe in harmonikarske skupine;
pri Magdaleni v Prosvetnem domu bo Prešernova proslava danes v soboto 26. t. m. ob 20. uri. Poleg predavanja o Prešernu in priložnostnih recitacij bo nastopil pevski zbor Lonjer-Katinara pod vodstvom pevovodje Čoka ml., dramska skupina iz Sv. Barbari pa bo uprizorila enodejansko «Gumb».
v Barkovljah pri Rumeni hiši bo proslava danes v soboto 26. t. m. ob 20. uri. O Prešernu bo govoril tov. Gombač, z recitacijami bodo nastopili domači otroci, sodelovale bodo domače harmo-nikarice in priljubljeni oktet s Proseka - Kontovela.
DELO
ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTU
Tržaški luki naj* se dodelijo
pomorske proge, ki ji pripadajo!
Protesi zaradi dodelitve proge za Kongo Genovi ter Saturnie in Vulcanie Neaplju - Svetovalec Rogassi zahteva ustanovitev odbora za obrambo tržaške luke
Na seji, i se je vršila prejšnji petek, je tržaški občinski svet razpravljal o vprašanju tržaške luke, ki se nahaja v izredno kritičnem položaju. Kot je zna'no so prejšnji teden dodelili 6640-tonski Lloydovi ladji «Aquileia» in «Piave» neapeljski luki, progo za Kongo pa Genovi. S tem je naša luka doživela še en hud udarec. Zaradi tega so o tem razpravljali tudi na seji občinskega -sveta in sprejeli resolucijo, v kateri se poudarja, da s tem, da sta bili že omenjeni ladji dodeljeni neapeljski luki in da je bila proga za Kongo dodeljena Genovi, ni bila upoštevana želja Tržačanov, katero je izrazil tudi občinski svet na svoji seji dne 3. decem-cembra 1954 ko je postavljal
zahteve glede vrnitve ladjevja in prog tržaški luki in glede plačilnih olajšav za železniški prevoz. Zaradi tega je občinski svet tudi odločno protestiral.
Kot je znano je občinski svet na svoji seji dne 3 decembra p. 1. sprejel resolucijo, v kateri je zahteval, naj bi tržaški luki dodelili progo Trst-New York z uporabo «Saturnie» in «Vulkanie», progo Trst-Južna Amerika s štirimi tovornimi ladjami, progo Trst-Daljni Vzhod z najmanj štirimi ladjami, progo Trst-Južna Afrika z najmanj tremi ladjami, progo Trst-Severna Evropa, ojačanje proge Trst-Crno Morje, progo vzhodne jadranske obale, olajšave za blagovni železniški promet za
S KONFERENCE SENATORJA COLOMBtJA
Enotnost delavcev
najboljše orožje proti monopolom
PD «SLAVEC»
V RICMANJIH
bo imelo ob priliki svojega občnega zbora danes v soboto, 26. t. m. tudi kulturno manifestacijo s Prešernovo proslavo. Govoril bo član tajništva -SHLP. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Začetek ob 20 uri.
Proračun dolinske občine
(Nadaljevanje s 3. strani)
nje šolskega poslopja v Ric-manjih. Kot je znano je v tej vasi zelo veliko zanimanje za otroški vrtec. Občinska uprava je sicer pred kratkim našla primeren prostor v neki zasebni hiši, toda merodajne o-blasti so mnenja, da ne odgovarja sodobnim zdravstvenim predpisom. Zato je prišlo do sklepa, da se tamkajšnje šolsko poslopje razširi, s čemer bo urejeno tudi vprašanje italijanskega razreda.
Kot je znano je novo poslopje, kjer bo sedež dolinske občine, že dograjeno, treba ga je le še dokončati. Po prevedenih načrtih bi se občinska u-prava vselila v novo poslopje sredi poletja. Pri tem bo ime la nedvomno tudi nekaj stroškov, v proračunu so med drugim navedeni stroški za novo opremo.
Važno vprašanje je tudi ureditev cestne razsvetljave, ki je danes po nekod zelo slaba. Na podlagi neke pogodbe iz leta 1936 in ki je imela veljavo za dobo 19. let, morajo ostati na javnih svetilkah le majhne žarnice. (Sedanja občinska u-prava je že večkrat sprožila to vprašanje ter zahtevala izboljšanje razsvetljave. Toda pri tem ni našla razumevanja merodajnih oblasti. Tipičen primer vidimo zlasti pri Dom ju, kjer je na strani, ki spada pod tržaško občino zelo dobro razsvetljeno, bolje nego v kakem predelu v središču mesta, da o slovenskih vaseh v gornji okolici niti ne govorimo. Povsem jasno je, da je to narejeno s povsem špekulativnimi nameni. V teku tekočega leta bo zapadla 19-letna pogodba za dolinsko občino in občinska uprava upa, da bo ob tej priliki tudi vprašanje izboljšanja razsvetljave ugodno rešeno.
Med vprašanji, ki so zelo občutena v dolinski občini je stanovanjsko vprašanje. Okrog 80 družin potrebuje stanovanja, toda kljub temu ni v načrtu gradnja nobene hiše ! strani stanovanjskih ustanov, občina sama pa ne premore toliko, da bi gradila na lastne stroške. Merodajne oblasti bi nujno morale vzeti to vprašanje resno v poštev. Z gradnjo stanovanjskih poslopij bi do neke mere omejili brezposelnost, ki je prav v tej občini izredno velika, saj je preko 20% občanov, ki imajo delavsko knjižico, popolnoma brezposelnih. Prav te dni je župan tov. Lovriha, zaprosil na sprejem pri vladnemu komisarju dr. Paiamari, kateremu namerava predočiti številna pereča vprašanja dolinske občine ter zahtevati takojšne ukrepe.
V petek se je vršilo v dvorani v ul. T. Vecellio zanimivo predavanje v katerem je senator tov. Arturo Colombi obravnaval vprašanje obrambe svoboščin na deloviščih. O-gromna množica občinstva, ki je napolnilo vse prostore, je izpričevala veliko zanimanje za snov konference ki se nadvse aktualna; kajti naše delavstvo posebno v zadnjih časih občuti, kaj pomeni kratenje najosnovnejših svoboščin v tovarnah.
Tov. Colombi je v uvodu o-pisal zaostreno politično situacijo v Italiji, v kateri se posebno izraža napad proti delavskemu razredu z namenom, prizadeti najborbenejši del ljudskega gibanja za obrambo svobode in miru. To protide-lavsko borbo vodi Združenje industrijcev, v katerem prevladujejo veliki monopoli. Neposredno po osvoboditvi so morali predstavniki italijanskega velikega kapitalizma pristati na nekatere koncesije in postati nekoliko previdnejši v odnosih z delavstvom, ker je poraz fašizma predstavljal tudi njihov poraz. Toda to njihovo umerjeno zadržanje je trajalo kaj malo časa. Po zaslugi anglo-ameriške okupacije in s pomočjo demokristjan-skih voditeljev, ki jim je zelo prav prišlo izdajstvo tiaraga-tove skupine, so monopolisti spet prišli n a površje in d» nes so prav oni odgovorni za protidelavsko in protikomunistično kampanjo.
Tako so eksponenti italijanskih monopolov sčasoma spel pridobili vodilne pozicije v deželi. Obenem pa so začeli povečevati izkoriščanje delovnih slojev z namenom oslabiti njihov odpor in ustvariti ugodne pogoje za podreditev ameriški politiki in za povečanje svojih profitov.
jejo individualnega zaposlovanja preko klerikalnih organizacij, sprejemanja na delo po pogodbah z določenim rokom ler izsiljevanja"" z naročili, ki jih dodeljujejo na podlagi politične situacije v tovarni, ki je razvidna iz tovarniških volitev.
Vse te mahinacije, ki se izvajajo posebno v monopolističnih obratih, prizadevajo skoro vse delavce. V začetku se pri tem posužujejo politične diskriminacije, nato pa pade pritisk na vse delavce brez izjeme. Zato je v obrambo dela, delovnih pogojev, fizične varnosti delavcev, demokratičnega življenja v tovarnah potrebno in mogoče u-resničiti široko enotnost vsega delavskega gibanja, ki ga mora podpreti vsa demokratična javnost. Pri združevanju vseh delovnih sil proti ofenzivi kapitalizma je potrebno vzpodbujati k akciji vse delavce, buditi v njih zavest svojih lastnih pravic, krepiti vedno bolj njihovo zaupanje v sindikalno organizacijo in v delavsko e-notnost, ki se lahko z uspehom upre vsakemu napadu sovražnika onih, ki žive od dela svojih rok.
Srednjo Evropo in prekomorske dežele ter reorganizacijo in okrepitev predstavništev pomorskih družb Pl N ter a-gencije ital. državnih železnic na Dunaju.
Vse omenjene proge je i-mel Trst že pred vojno, zato je zahteva občinskega sveta tem bolj upravičena. V zvezi s to zahtevo so spregovorili številni svetovalci.
V razpravo o tržaški luki je posegel tudi naš svetovalec, tov. Pogassi ter predlagal, naj bi se ustanovila posebna komisija za zaščito tržaške luke. To komisijo naj bi sestavljali predstavniki občine, trgovinske zbornice, sindikatov, kii imajo tudi pravico, da izrečejo svojo besedo o tem tako pe-rččem vprašanju. O tem vprašanju bo razpravljal občinski odbor.
Na petkovi seji se je svetovalka Gruber-Bencova odločno zavzela za dr. Toaldi-ja, ki je bil kòt je znano pred časom premeščen iz Trsta zaradi tega ker je dal postaviti v mladinskem hospicu poleg napisov v drugih evropskih jezikih, tudi napise v slovenščini. Dr. Toaldija so iz Trsta odpoklicali na zahtevo skupinice šovinistične mladine. Svetovalka je zahtevala, naj občinski svet posreduje v tej zadevi in zahteva, da se popravi krivica, ki je bila povzročena dr. Toaldiju. Zupan je kot ob drugih podobnih prilikah odgovoril, da v tem primeru ne more občinska uprava posredovati.
Nadalje je svetov. Gruber-Bencova zahtevala demokratizacijo civilne uprave ter ustanovitev posvetovalnega organa, v katerem bi imelo svoje zastopnike vse prebivalstvo. Ta posvetovalni organ, naj bi sodeloval z vladnim komisarjem.
Svetovalec Teiner (PSI) je zahteval posredovanje za ureditev vprašanja tovarne Koz-raann.
SLOVENSKO HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
j Občinski svet v Nabrežini
sprejel apel proti jedrnemu orožju
Vas vljudno vabi k uprizoritvi 3-deJanske ljubezenske Igre
V V I /A V I
ki jo bo v nedeljo, 27. februarja ob 16.30
V AVDITORIJU V TRSTU
priredila kriška dramska skupina
Vabila dobite n» sedežu SHLP, pri vratarju Doma pristaniških delavcev in pri vseh včlanjenih društvih
Proračun za tekoče finančno leto - Pod pritiskom višjih oblasti so morali povišati trošarino
Proslava Evgenija Curiela
V četrtek zvečer je bila redna seja občinskega sveta v Nabrežini. Navzočih je bilo samo 12 občinskih svetovalcev, kar ic vse graje vredno, saj občinski svet prav na sedanjih sejah razpravlja o proračunu za tekoče finančno leto, ki je nedvomno velikega pomena za vse občane. Čudimo se namreč dejstvu, da so možje bili voljni stopiti v volilno borbo in se pustiti izvoliti za svetovalce, ko pa se — vsaj tako kaže — zelo malo brigajo za občinske zadeve.
V začetku četrtkove seje je župan prečital pismo, ki ga je poslala Komunistična mladina iz Trsta in ki vabi, naj bi tudi nabrežinska občina počastila spomin Evgenija Curiela od 10. obletnici njegove muče-niške smrti. Občinski svet je predlog sprejel.
Prav tako je bil soglasno odobren sklep, da se občinski
O.P.U. v Nabrežini za Dunajski apel
Občinska podporna ustanova (ECA) v Nabrežini je na svoji seji v četrtek soglasno sprejela Dunajski apel za uničenje atomskega orožja. V ustanovi so zastopane vse stranke, oo komunistov in vseh ostalih slovenskih skupin, do gibanja tta-ljanskth nacionalistov skupine-«Torre».
Nedeljski sprevod v Trstu je oviralo neugodno vreme - Zaradi gospodarske krize je bilo wslavlj.enje“ nekoliko omejeno - Uspeh festivala v Miljah
Tudi letošnji pust, ta veliki paznik vseh veseljakov ^ je potekal več ali tnanj zadovoljivo. Tako v mestu kot na -deželi so se na ta «veliki dogodek» že precej časa pripravljeni. Pleskali so vozove in avtomobile, urejali razne alegorije, z.blraii maske in druge potrebščine, ki jih zahteva pustno šemlJ enje.
V nedeljo so priredili v Trstu organizirani tržaški pust. Četudi je vladalo, zanj veliko zanimanja, se vendar ni posrečil. Krivdo za to ptipistejejr) tudi izredno slabemu- vreme/iu. Mnogo bolje je bilo z priret litvijo mlljskega pusta, ki se 'je vršila kot lani na pa strni lorr.-k popoldne. Organizacija le pr iredttve je bila sicer izredno dobra, tudi vreme je bilo ugodijo, vendar pa nk prišlo v Milje • toliko ljudi kot lani. Ne-dvomrio je tudi tu ena izmed posledic nove razmejitve v MiljSKin hribilt. Sicer pa je bilo letos vse polno orgdniziranih pustnih prireditev. Tu naj omenimo zlasti egoriški pust», zatem «graileški pust» in celo Tržič. Kriza Je povsod in prav tako povsod bi radi s pustnimi prireditvami, s turlz-nvnm nekoliko izooDSalt jtnanent položaj.
Kot vsako leto spada ned najznačilnejše pustne prireditve ona
Tržaški kovinarji vztrajajo
v težki borbi za izboljšanje mezd
Vedno novi odpusti množe armado brezposelnih - Govorice © odpustu večine delavstva „Esso Standard" zaradi ustavitve produkcije
V ponedeljek so kompaktno stavkali delavci Tovarne stro-
Glavni napad je bil usme-. jev Sv Andreja; del delavnic» rjen proti notranjim tovarni- ie stavka, nri m dr, 11
škim komisijam, ki predstavljajo veliko pridobitev italijanskega proletariata in ki nudijo možnosti za utrditev e-notnosti vseh delovnih ljudi v obrambi svojih pravic. Stalna skrb delodajalcev je bila la, da razdvojijo delovne ljudi, kar jim je omogočal obstoj razbijaških sindikatov, ki so vedno pripravljeni popuščati pod pritiskom gospodarjev in katere kapitalisti zato tudi podpirajo.
Na drugi strani se v svoji protidelavski akciji poslužu-
je stavkal od 10. do 11. drugi del pa od 13. do 14. ure. Stavka, ki spada v okvir agitacij vseh kovinarjev, jq, popolnoma uspela. Kot je, znano, so kovinarji edina kategorija, ki ni bila deležna poviškov., ki so jih dosegle ostale delovne kategorije od 12. julija preteklega leta dalje. Zaradi tega se je nedavno začela agitacija, ki se razvija tudi v Italijanski republiki, in se bo tudi pri nas vedno bolj širila in zaostrevala, dokler ne bodo delodajalci pristali na poga-
janja za povišanje delavskih prejernkov, ureditev akordnega dela in izpo-polnitev delov-ne pogodbe.
Delavcem Tovarne strojev so v četrtek sledili delavci ladjedelnice .Sv, Marka, ki so prav: tako stavkali v dveh presledkih; drugi dan so se' pa stavke na isti način ponovile v obeh tovarnah. Kovinarski delavci so se polnoštevilno vzdržali dela in dokazali, da so odločeni nadaljevati itt. razširiti po potrebi svojo alkeijo, dokler ne bodo dosegli priznanja svojih zahtev.
i
Gospodarsko stanje našegn
SfftiHi doma v svetu
NOGOMETNO PRVENSTVO V 20. kolu prvenstva, ki se
je odigralo preteklo nedeljo, so bili rezultati sledeči: Ata-lanta - Milan 1-1, Lazio - Fio. rentina 1-0, Inter - Torino 1-1 Juventus - Novara 2-1, Napoli
-	Bologna 1-1, Roma - Pro Patria 1-1, Sampdoria - Triestina 2-0, Spai - Genova 1-0, Udinese - Catania 1-0.
Lestvica Je naslednja: Milan 29 točk, Bologna ZS, Roma 25, Fiorentina 24, Udinese 23, Juventus 23, Inter 21, Torino 21, Sampdoria 20, Napoli 20, Genoa 19, Catania 18, Atalanta 18, Triestina 17, Lazio 16, Spaal 15, Novara 14, Pro Patria 9.
Jutri bodo sledeče tekme:
Lazio - Atalanta, Milan - Catania, Pro Patria - Inter, Triestina - Juventus, Torino - Napoli, Bologna - Roma, Novara
-	Spai, Genoa - Udinese, Fiorentina - Sampdoria.
RAZNE ŠPORTNE VESTI Jugoslovani na
svetovnem prvenstvu v Hokeju Jugoslovanska raprezentan.
za, ki bo nastopala n/, sve-. nad 60.000 gledalcev. Na sjjo-
lovnem prvenstvu v hokeju bo sestavljena iz sledečih športnikov: Maruša, Dušano-vič, Mijuškovič, DragOvič, Rena, Peci, David, Minčka, Gobec, Brelič, Krajčič, Uršič, Aljačič, Kovačevič, Pogorele,, Čuček in Muvrin. Svetovno prvenstvo se bo odigralo v Krefeldu v Nemčiji.
Jugoslavija - Cile za Davisov pokal
Dvoboj med Jugoslavijo in Cilejom v tenisu se ho odigral v dneh 16. in 17„ aprila t. 1. v Karlovcu.
Uspeh jugoslovanskih skakalcev v Avstriji
Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Eisenerzu v Avstriji so Jugoslovani: Zidar, Rogelj in Podgornik zasedli prva tri mesta, Adlešič pa peto mesto. Svetovna drsalna tekma v Moskvi
V nedeljo je bila v Moskf-i svetovna teknya v hitrostne; n drsanju. Za tq priliko se Je zbralo na stadionu Dine* to
redu so bila drsanja na lfiOO in na 10.000 m. V tekmi ma 1500 m je zmagal Rus Gonča-renko, na 10.000 m pg Šved Bricsson.
POROKA. — Marija Gabrovec in Danilo Sedmak, ugledi ii član dramske skupine, ki bo jutri nastopila v Avditoriju v Trstu, sta se prejšnjo šoto ato poročila. Čestitata jima p ros v. dr. Vesna iz Križa in F-HUP. Pridružuje se tudi «Delo».
SOŽALJE — Sekcija Komunistične partije za dolinsko obč;mo izreka preko1 našega lista svoje sožalje tov, Rudiju Ko amaca iz Boršta in ostalin) članom družine, kateremu je v ponedeljek umrla mati. Sožalju se pridružuje tudi občinski odbor dolinske občine in uredništvo «10ELA».
Id Jo pripravijo Skednnjcl. To je že prava tradicija, ki sega daleč o preieklost. Na pustni torek popoldne se Je vil po škedenjskth ulicah sprevod domačih šem, škoda da letos ni bilo alegoričnih vozov. Vendar pa je bil škedenj-ski pust nekoliko okrnjen; kajti organi Javne ninnasti niso hoteli izdati dovoljenja za to, da bi pusta kot po stari navadi postavili na pare in ga na pepelnični večer pokopali v Skednju. Zato so ga kot že prejšnji dve leti, tudi letos morali sežgati. Na paral i je ležal v «Buži», odkoder so ga nesli v sprevodu na neki kraj blizu pokopališča, kjer so ga sežgali.
izredno velik živ tav je bil na pepelnico popoldne v Zavijati, kjer so pustu priredili velik «pogreb». Kljub slabemu vremenu se je proti večeru zbralo v zavijati izredno dosti ljudi. Prišli so iz Milj in iz Trsta. Okrog pusta se je zbrala velika skupina «njegovih sorodnikov» z «ženo» na čelu. Na drugi strani je bil «sodni zbor», ki je nesrečnega pusta zaradi velikih pregreh, ki lih Je zakrivil, obsodil na smrt na grmadi. Za še prijetnejše razpoloženje je skrbela godba tz Milj, ki je ves čas dolgotrajne procedure «sodišča» igrala poskočne valčke m polke.
Prav tako prijetno je bilo razpoloženje v Boljuncu, kjer J« imel letošnji pust eno samo željo, namreč, da ne bi šel v Avstrali-/o. Zelja se mu je izpplnild, saj so ga «usmrtili» doma.
r/ase žene so marsikje priredile pustno rajanje za otroke.
mesta je vedno obupnejše. mala in srednja podjetja imajo vedno manj naročil in dela in to hudo prizadeva v prvi vrsti delovne ljudi, ki vsakodnevno izgubljajo zaslužek in se pridružujejo žalostno veliki armadi brezposelnih. Tudi zadnji teden šla dve podjetji najavili odpuste zaradi pomanjkanja naročil in dela. Tvrdka «Alfa Romeo» je preko Združenja industrijcev obvestila sindikalne organizacije, da misli odpustiti 4 nameščence, dočim je mizarska tovarna Pecas-Marossi sporočila, da bo, zaradi pomanjkanja deVa, oapustila 15 delavcev. Tovarna ILVA pa namerava poslati domov -28 delavcev, ki so presegli starostno dobo. Vsem tem napovedim odpustov se je Delavska zveza-CGIL uprla.
Se vedno ni rešeno vprašanje Tržaške konopljarne in tovarne Kozmann, ki je že 46 dni zaprfa, njenih 89 nameščencev pa životari brez kakršnega koli zaslužka in roma od enega urada do drugega, od ene osebnosti do druge v upanju, da se bo vprašanje rešilo in bo tovarna spet odprla vrata. Toda doslej so, kot delavke iz konopljarne, naleteli le na obljube.
Medtem je zavladala velika zaskrbljenost med delavci rafinerije «Esso Standard», v kateri se širijo vesti, da jo bodo spremenili v navadno skladišče bencina in nafte ter odpustili veliko večino delavstva. Te vesti so se začele širiti prejšnji teden, potenc ko je tovarno obiskala in pregledala skupina ameriških strokovnjakov. Kljub velikemu preplahu v tovarni, pa ravnateljstvo šq ni spregovorilo in previdno molči.
Pa še nekaj besed o prireditvi mlljskega pusta: Ze okrog 13. ure se je začelo občinstvo zbirati na ulicah, ki so bile določene za veliki pustni sprevod, vsakdo si je skušal zagotoviti čim ugodnejši prostor. Ob določeni uri se je pričel počasi pomikati slavnostni sprevod, na čelu katerega je stala alegorija iz Griže, ki Je prikazovala džunglo, z najrazličnejšimi živalmi in črnci; sledila je mtijska šota De Amicis, ki je prikazovala pouk zgodovine, ki je v lepi satiri smešila neKOtere metode sodobnega pouka; sledile So izredno duhovite šeme iz Zavel}, ki so predstavljale znana kolesarja Coppija in Bartallja, Belo damo, Rdeči križ itd; izredno posrečen je bil voz iz Sv. Ane pri Trstu, ki je smešil ameriško organizacijo K K K; podjetje ac-NA, pa je satirizalo z nekdanjim miliškim parnikom, sledfil so drugi vozovi, med katerimi je bil tudi znani Brivido, ki ga občinstvo pozna že od lani. Prav ta Je odnesel prvo nagrado v znesku 100.000 lir, drugo nagrado je dobila skupina Ongia, tretjo pa skupina iz Zavel j.
nam je znano ni v njem nobene postavke, ki bi se nanašala na našo vas. In vendar ta ni tako majhna, saj je bila prav od ob člnske uprave preteklo jesen priznana celo kot samostojna župnija. Povsem Jasno je, da imamo ludi svoje zahteve do občinske uprave. Ta mora te zahteve vzeti resno v poštev. Ne sme se zadovoljiti samo s tem, da od nas terja davke
Kot smo že omenili, se na stotine vaščanov vozi vsak dan z avtobusi na delo. Samo z avtobusi SEAT, ki vozijo po avtocesti, se odpelje vsako jutro preko sto ljudi. Tl odidejo z doma ko Je še tema in se vračajo zvečer večinoma v temi. Toda pot, ki veže vas z avtocesto ni razsvetljena. Povrh tega je ta pot blatna in grda. Zato opozarjamo občinsko upravo, naj vzame to v poštev ta naj postavi nekaj luči ob te] poti, To bi zanjo predstavljalo malenkosten izdatek, za zainteresirane vaščane pa bi bilo velikega pomena.
Ako so se našla sredstva za ureditev razsvetljave po nekaterih poteh v bližini Domja, ki so Se preveč razsvetljene — in ki so skoraj brez prometa — potem bi se morala najti tudi za to pot, ki je zelo velikega pomena.
svat pridruži dunajskemu apelu partizanov miru proti a-tomskemu in jedrnemu orožju.
Za tem pa je svet prešel k razpravljanju o proračunu. Sledila je daljša razprava o povišanju občinskih dohodkov in o zmanjšanju primanjkljaja. Višja oblast je namreč zahtevala, naj bi povišali davke na zemljišča, na živino in na užitnino. O tem vprašanju so spregovorili skoraj vsi navzoči svetovalci. Odbornik Škrk je predlagal, naj bi se ne povišal zemljiški davek, ker je prav kmetijstvo na robu propada. Oblasti, ki so to predlagale, ne poznajo pogojev, v katerih se nahajajo naši kmetje. Zato bi morala občina i-skati dohodkov drugje. C e že more to storiti, naj poviša n. pr. družinski davek. Kdor več premore, naj bo sorazmerno več obdavčen. Izboljšati bi bilo treba morsko obalo v Sesljanu in napraviti primerno občinsko kopališče.
Pod pritiskom oblasti so sprejeli sklep, da se poviša trošarina na elektriko in si-ced od 1.90 na 10 lir za kilovat; trošarinski davek pa se bo povišal za 25%'.
Ker so občinski nameščenci protestirali zaradi znižanja postavke, ki se nanaša na doklade za izredno delo, je občinski svet sklenil omenjeno postavko zvišati od 300.000 na
680.000	lir Sklicujoč se na po višanje plač državnim nameščencem so tozadevno postavko zvišali še za 2.850.000 lir, postavko o pokojninah pa za
2.600.000	lir.
Z raznimi popravki, ki so
bili vnešeni v proračun bodo znašali dohodki za leto 1955 skupno okrog 40.976.000 lir izdatki pa okrog 77.972.000, iz česar je razvidno, da znaša primanjkljaj okrog 36.996:000 lir.
Na četrtkovi seji je bilo nadalje sklenjeno, da bodo dali v najem nekaj občinskega zemljišča v Sesljanu tvrdki A,GIP, ki bo tam postavila novo bencinsko črpalko. Pogodba bo veljala za dobo 9 let, najemnina pa bo znašala 20.000 lir letno.
Za teden --- dni —
Sobota, 26. - Matilda Nedelja, 27. - heander Ponedeljek, 28. - Roman MAREC Torek, 1. - Albin (prvi torajecl Sreda, 2. - Neža Praška Četrtek, 3 - Marino Petek, 4 - Kazimir.
ZGODOVINSKI DNEVI
26.	1943 Je umiri primorski j« nak-partizan Janko Premo Vojko.
27.	1936 je umrl veliki sovjets* biolog J. P. Pavlov.
2. 3. 1924 so fašisti zažgali D* lavsko zbornico v ulici Ma;
donnina, kjer je imel sedei
.......sk m
tudi Ljudski oder
3, 1919 je bila ustanovljena W Internacionala.
3.	1953 je umrl v Roveretu posi* nec Giordano Pratolongo član CK KPI. Rojen je bil j Trstu, kjer je več let vod' partijsko organizacijo.
4.	1844 se je rodil pisatelj J* sip Jurčič. Umiri je 3. 5. 1881
1
le
po
v
»V(
TRST II.
SOBOTA: 13 20 Slovenski mj tivi - 14.45 Vaški kvintet - 15. Pogovor z ženo - 21. Naša 6* spa -	22.15 Glasba Johann
Straussa.	,
NEDELJA: 9. Kmetijska ot daj,a - 10. Prenos maše iz. ste niče sv. Justa - 12. Oddaja najmlajše - 13. Glasba po želj* - 15.30 Stavki iz. znanih konce lov - 16. V. Sardou: Meščani Pontarcyja - igra v 5 dej. -Rimsky-Korsakov: Seherazade
vij
od
po
po
po
10
Čji
Nov zakon v korist političnim preganjancem
Zveza bivših političnih preganjancev sporoča prizadetim da Je bil sprejet nov zakon o ukrepih v korist antifašističnim političnim preganjancem in njihovim družinam. Zato vabi prizadete, naj se čim prej zglasijo na sedežu zveze v Domu pristaniških delavcev v Trstu, četrto nadstropje in sicer ob uradnih urah, t. J. od Ul, do 13. vsak delavnik.
Tajništvo
20.05 Koncert moškega kvinte* Lisinski iz Zagreba - 20.30 Vej di: «Aida» - opera v 4 dej. MJ 1 In II dejanjem: Športni K' mentar	j
PONEDELJEK: 13. Pevski du ob spremljav! harmonike - • Lahke melodije - igra piani Franco Russo - 18. Mende Isso» Koncert za violino in orkester 19. Mamica pripoveduje - 20. Koncert prof. M'irce Sancin - 21. Književnost in umetnost - 21.’ Simfonični koncert Glasbe! Matice.
TOREK: 13. Glasba po želja* 17.57 Čajkovski: Koncert za Ki vir in orkester št. 2 - 18.40 OP< ne duete pojeta Renat KoderH* i'n Marjan Kos -	19. Sola
vzgoja - 20.30:	Radijski od<
Shakespeare: Zimska pravljici
22.30	Uroš Krek: Koncert za V* lino in orkester.
SREDA: 13 Operetne fanta#, - 17.56 Brahms: Trio št. 1. B duru - 18.40 Koncert tenori» Dušana Pentola - 19. Zdravnik vedež - 20.45 Slovenski oktet 2,1.15 Književnost in umeitnoS*
21.30	Rossini: «Pepelka» - op**
v	2 dej.
ČETRTEK: 13.30 Domači m»
vi	- 18. Schubert:	Kvartet
godala - 19. Pravljica za n* mlajše: «Vrag in sodnik» - 28' Dramatizirana zgodba H ibs« Peer Gynt - 21.30 Mozart: K» cert v D-molu - 22. Glasb# predavanje.
PETEK: 13. Glasba po želj» 17.50 Koncert za klavir št. “ 19. Radijska univerza - 28 Tržaški kulturni razgledi - 21. Književnost In umetnost - 1 Čajkovski: Simfonija št. 4.
Gledališče
Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje
V soboto, 26. t. m. ob 20.38
5rosvetnega doma , lOPC IN A H - Nnr-SratV KrjSf n,6
«Draga Rutti».
P. D. «Jezero» DOBERDOB V nedeljo, 2,7. t. -m. ob 16. 20. uri Norim a n Krasna «Dr* Ruth» - gostuje SNG Iz Tr*1
Trebenci zahtevajo
razsvetljavo do avtoceste
Vaščani iz Trebč so nam poslali pismo, v katerem med drugim pišejo:
Da je naša vas izrazito proletarska, Je znano daleč naokoli. Vsako jutro se odpelje na delo nekaj stotin vaščanov, Po uečtai aeiamo v Trsta. Nekoč smo hoditi čez vrli v mesto, danes pa t mamo avtobuse, nekateri pa se vozijo s kolesi ali z motornimi vozili.
Da se tržaška občinska uprava pod katero spada tudi naša vas, prav malo, ali bolje rečemo nič ne briga za našo uas In za njene potrebe, je prav tako zelo znana stvar.
V teku je razprava občinskega sveta o občinskem proračunu za
V ponedeljek sta se morala zagovarjati pred tržaškim sodiščem 31-,letni Friderik Zerjul in njegova žena, 23-l.etna Karolina Canriani. Obtožena sta bila, da sta kupovala predmete na obroke in jih neplačane prodajala naprej. Obtoženca sta najela sobo v središču mesta, povrh tega sta pričakovala otroka, toda denarja ni bilo od nikoder. Zato sta se lotila tega posla. Sodišče je obsodilo Žerjula na 1 leto in 3 mesece, njegovo ženo pa na 6 mesecev zapora, poleg tega bosta morala plačati 36.000 lir globe. Na razne manjše kazni so bili obsojeni tudi neprevidni nakupovalci blaga.
»*» v torek je bila pred sodiščem v Trstu sodna razprava proti znanemu Stav adisti* 46-letne-mu Paskvalu Capotorti. Mož se je moral zagovarjati pred sodiščem, že devetkrat. Pred nedavnim, je pozno ponoči popival po Cava n j v družbi nekega jetnlške-ga paznika in nekega pripadnika leteče policije. Okrog 3. ure ponoči pa se je odpravil na kvesturo, kjer je hotel naznaniti nekega policijskega agenta zaradi domnevnega prekrška. Toda imel Je smolo. Na kvesturi so kmalu spoznali, da je pijan. Ko so mu to povedali, je začel kričati in groziti. Bahal se je celo s tem, da lima prijatelje na visokih položajih in da bodo ti ukrenili vse potrebno za degradacijo službujočega policista, katerega je celo sramotil. Toda sodišče ga je zaradi tega obsodilo. Kazen Je sicer mila: 5.000 lir globe zaradi pijanosti.
*** Prizivno sodišče pa je tega dne razpravljalo o zadevi Domenica Mussumecija in njegove sostanovalke Fran,c esche Pili zaradi slabega ravnanja s staro Mus-sumecijev-o ženo. Kot Je znano je bil prvi obsojen zaradi tega na 2 leti zapora, druga pa na t leto, proti čemur sta vložila priziv. Njej je sedaj prizivno sodišče znižalo kazen na 10 mesecev pogojno, njemu pa Je potrdilo prejšnjo obsodbo
*** V sredo okrog poldne se je zgodila na Istrski ulici težita nesreča, ki je zahtevala smrt 75-1 et n ega vrtnarja Ivana Vertovca iz ul. Revoltella 114. Ta je vozil motorno trokolo, katero je trčilo v navadno motorno kolo, kater ie vozil 24-1 alni Josip Godina iz ul. Koštalunga. Starček sl je pri padicu na pločnik prebili lobanjo, zaradi česar je še isti večer umrl v glavni bolnici.
*** Tudi pust je zahteval cestno nezgodo. 20-letnl EgidiJ Ger-dol in 19-letnl Silvij Požar iz ul,
rek peljala na motornem kolesu po ulici Carducci, potem ko sta popila morda kak kozarček preveč. V bližini tir g a Oberdan sta t.rčila v motorno trokolo, katero je voz H Armando Bole. Pri trčenju sta obe vozili utrpeli precejšnje poškodbe; vesela mladeniča, pa sta morala v bolnico.
**» V noči med ponedeljkom In torkom je na cesti med Domjan» in Boljuncem neki neznani motociklist podrl 26-letnega kolesarja Sergeja Cesnika iz Bo-ijunca in nato zbežal. Pri padcu si je Cesnik izpahnil zapestje leve roke, na obrazu pa je dobi! lažje poškodbe
Naši ljudje, zlasti starejši si kaj radi grejejo noge v postelji s steklenicami tople vode. To navado je imela tudi 77-Ietua Ana Daneu s Kontovela,. Toda v torek se je revi zgodila nesreča. Ker je bila voda pretopla, je steklenica počila, pri čemer je že niica dobila precej resne opekline na nogah.
»** v ponedeljek so pripeljali v tržaško bolnico 23-letnega Franca Križmančiča, ki je pri cestni nezgodi zadobil precej resne poškodbe. Zgodilo se je takoile: Istega dne zjutraj je Križman čič vozil avto proti Trstu. Zaradi snega je ta zdrsnil pod cesto nad Lonjerjem. V tistem trenutku je Križmančlč skočil iz njega ter sl s tem rešil življenje; kajti avto se je nato prevrnil v preko 30 metrov globok prepad.
V dneh od 17 do 23 februarja se je v tržaški občini rodilo 51 živih in 5 mrtvih otrok, umrlo je 69 oseb, poročilo pa se je 27 parov.
KINO
OPČINE
SOBOTA, 26 febir.: «Od tod večnost» (Dii qui ail’etern*1 Columbia film.
Nedelja, 27. feibr.: se ponovi' Ponedeljek, 28. febr.: se pon« To ek, 1. marca: «Dvoboj v ' Grande» (Duello a Rio Gr: de) Universal film.
Sreda, 2 marca: se ponovi. Catntck, 3. marca: «Delirij» 0 lirio) FINGINE.
Petek, 4. marca: se ponovi V tednu se začnejo predstl ob 18., zadnja oh 22 uri Ob deljah in praznikih začetek 16 zadnja ob 22.
PROSEK
Sobota, 26. febr. ob '19.30: 4 valicela rusticana», barvni ■ Minerva.
Nedella, 27. febr. ob 17: se novi.
Sreda, 2 marca ob 19.30 «P1 na morju» (Anime sul m*: Ente film.
NABREŽINA
Sobota, 26. febr. ob 20- «Al* na Jugu» (Allarme al S* INALTA film.
Nedelja, 27. febr. ob 16 in se ponovi.
Sreda, 2. marca ob 20: «Ni 8 stona za ženina» (Non c’8 » sto iper Jo sposo) Univ«* film-.
pri
zlu
to
vic
na
gOi
gih
lo
od|
je
pol
evo
(
bol
Po
no
.ni
nji
da
čiji
eij(
zde
Žav
ne
rok
ee
dui
vat
t-di
ti
«ah
»vo
«o
ta
•ju.
Ilct
k
v«
»ja
ini
žen
Žeu
"1
•C :
trai
le s
jeti
prc
etui
gov
in
ven
»tri
I
«0 ; *ai uta ues
F
vaal
V
je
èno
Utr,
»ie,
•Vit
Invalidi
in svojci padlih vložite prošnje
zveza partizanov TržasK1 ozemlja vabi lvalide NO0 svojce padlih borcev, ki pravico do pokojnine, od« sno podpore, a iz kate«e koli razloga še niso vložil* zadevne prošnje, ali pa so * naslovili na jugoslovansko,1 nosno italijansko vlado i" bila zavrnjena, naj se čim f «glasijo na tajništvu Zvez« Domu pristaniških delavce« Trstu, četrto nadstropje, nik za stranke je ob deia< kih od 10. do 13. ure.
Tajništv'
Odgovorni urednik „ RUDOLF BLAŽIČ (Blagi* Založništvo «DELA» . Tiska tip. RIVA, Torreblanc*
■tekoče finančno leto. V kolikor Dell'Eremo sta se na pustni to-
Prečno se odločite za nakup
blaga za moško obleko,
oglejte si naših 500 različnih vzoreeV'
Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah.
A. PERTOt
TRST
ulloa Ginnastica, 22 - tel. 96-998
\
jih
del,
obr
bra
ne
rati
»arj
jat,
bor
Pra
»aš,
bori
•lov
le
žen,
«ira
kič
. p
bici • v, *n i Sola dija •teh »ta, »tro Šket
•e , »e® van. »avl
M
Pot,
•eni
8le
ga,
•Pen
Pra, pozi bi , •«lij
V
*et0 Po j
It T« t
••va "jet vo , dele '•ta
*o ,
J' 1
UoY(
"J*