PODLISTEK. Kača. (Pofe3t iz prijateljskih aaoj. Zapisal Starogoraki). ,,Bilo je v tistem 6asu, ko sem pohajal gimnazijo", mi je pripovedoval nekoč moj prijatelj, ,,ko zaSuje dijak prvič o zgodovini, o ljudstvih, ki so bila in ki so preminila, o silovitih narodih, o sužnosti drugih. Tedaj jamejo vstajati v mladi dovzetni duši dijakovi raznolike domišljije, bajni svet se jim odpira in zasanjajo ob belem dnevu z odprtimi o6mi čudovite dogodljaje. Jaz sem se posebno zanimal za zgodovino, posebno za razvoj, slavo in trpljenje mojega naroda in domišljal sem si da bodem, ko dorastem, kot pisatelj z vzvišenimi besedami opisoval svojemu ljudstvu lepoto slovenske zemlje, da ga bom dvignil iz spon tlačanstva k zlati svobodi. Lepe sanje, kaj ne prijatelj, ali danes, danes ti moram povedati, da so bile to le sanje." Prijatelj si je prižgal cigareto, dal noge vskriž in dejal: ,,Kot idealist sem mislil, da mi bo narod za to hvaležen. Tisti latinski prepovor ,,nemo profeta in patria" (ni preroka v domo <=e mi je zdel smešen, zelo smešen. Nisem mog^ ^&i, da bi ono ljudstvo, za katerega bi dal vse, me *.<. ^aj ubijalo . . . Da, žal, tako se je zgodilo. Bil sem vedno odločen. Nisem poznal pardona tam, kjer sem videl, da se renegatje svojega naroda vzdigujejo, da bi izdali svoj dom. Tudi njih pomočnikov, zaslepljenih sosedov nisem čuval, ampak jim izpraževal vest. S tem pa nisem slutil v svoji \ idealni duši, da si množim sovražnike, ne samo med vrstami renegatov, ampak celo med lastnimi ljudmi. In zato sem se pozneje bridko pokoril. Izdao od  tovariša, ki mi je bil prijatelj, sem zaCutil vso resno- bo življenja, sanjo, ideali.. . vse, vse je Šlo, in vzbudil sem se v bridki resnici, da ljudje niso ljudje, ampak stvari, ki izpodrivajo drug drugega, bodisi iz gole nevošljivosti ali dobičkaželjnosti." Prijatelj je prenelial, jaz sem ga gledal začuden. Menda je opazil to, zakaj nasmehnil se je, položil roko na mojo ramo in dejal: ,,Se čudiš, kaj? . . . Ampak ne čudi se. Ce še nisi doživel kaj takega, še doživiŠ . . . Izvoliš cigareto?...u ,,Hvala, nisem kadilec." ,,Nu, pa tako za šalo boš vendar-le potegnil." Udal sem se in prižgaL Sedela sva nekaj hipov molče in gledala vsak za svojim dimom, kar začne zopet prijatelj: ,,Prav za prav sem ti hotel povedati vse kaj drugega, kakor to. Ne vem sam, kako je prišlo to vmes. DovoliŠ, da nadaljujem. Prišel sem nekoč na počitnice in kakor veŠ, postane človeku tudi doma dolgčas. Zabave ni, vednomer enoličnost in tako sem se nekega dne napotil, da bi si ogledal tiste znamenite. razvaline v Sutljovem gaju, kjer pravijo, da leži tam pokopan hunski kralj Atila in da je bil to nekdaj njegov grad. Koliko je resnice na tem, ne vem, vendar je bolj verjetno, da je bil to svoječasno roparski grad, bodisi Hunov, ali pa drugih roparskih vitezov iz davnih dni. Bodisi že temu tako ali tako, jaz sem Šel, da; ga preiščem. Na misel mi je celo hodilo, da bi morebiti našel grob Atile in ž njim ogromne zaklade. V svoji domišliavosti sem šel tako daleč, da sem si predstavljal, kako bom vžival veliko slavo, ker sem odkril grob onega grozovitega in obenem slavnega kralja divjih Hunov in kako bom bogat, in da bom to bogastvo delil s svojim narodom. • Seveda so te sanje hitro izginile, ko senu priSel do teh razvalin. Dolgo sem iskal po napol podrtih, preraščenih. okopili, Šludiral kamenje In ua njih nekak, meni nerazumljiv napis, izmeril dolžino in Širino nekdanjega gradu. Nad mano pa je Šumljalo nalahno listje bukovja in hrastja, solnce pa je kradoma prodiralo skozi košato vejevje, in ti žarki so se videlii kakor zlate niti. Utrujen od raziskavanja sem se vlegel tja po mehkem mahu in zrl med listje in dalje proti nebesni modrini. Bilo je tako bajno tiho v gozdu in krog mene tako svečano, da sem bil ves ginjen. Spomnil sem se prikazni Mojzesa, ko je zagledal goreči grm, ki tii zgorel in 6ul govoriti Jehova,. Bolj svečano ni moglo biti, kakor je bilo okrog mene. Polagoma so se mi strnile oči v sen, ne, v živIjenje bajk, in zaživel sem življenje, kakor v pravljicah iz tisoč in ene noči. Pred mano se je dvigal ponosni grad, obdan z okopi. Raz majhnili strelnih lin so štrlela žrela topov, pripravljena vsak hip, da zagrome in izbljujeio grozo in smrt na vsiljivega sovražnika. /Raz stolp je vihrala zastava z grbom, v znak, da je gospodar doma. Bil sem vitez od daleč. Konj pod mano, dasi je bil kaj lep in dragocen, je poveSal glavo, zakaj bil je utrujen od dolge, naporne ježe. »Cegav je ta grad," sem se vprašal. Ogledal sem grb, a nisem mogel spoznati, kedo je njegov lastnik. Bodisi že kdor hoče, vitez sem in vitežka gostoljubnost zahteva, da me dostojno sprejmejo. Ako ne, ako je ropar, nu, moj meS tudi ni slab. Cuvaj v gradu me je opazil. Zatrobil je in kmalu nato se je spustila mostnica. Sel sem v grad. Za mano se je most zopet dvignil. ,,Zelo so nezaupljivi," sem pomislil, «v gradu mojega ofieta ni tako." Vitez, brkat in orjaški, me vpraša, od kod in kam, ter me pogosti. Pripovedujem mu, da prihajam iz devete dez&la, hotoS si ogledati svet, vstopiti zai nekaj 6asa ^ službo pri kakem vitezu, da se priučim šegam drugih plemičev. Stari vitez me je poslušal, nato me jel gazljivo ogledovati in vprašal. »Gospod, ali znaš izborno sukati svoj meč? Mlad si Še, zato vprašam." ,;Pri nas, v naši deželi suCe že vsak vitežki otrok prav povoljno svoj meč. Ali to pri vas ni v navadi?" Stareo se je začudil, nato dejal: ,,Pri nas ? . ,. Pri nas se že vsak narodi kot Junak." Menda je opazil vitez moj neverjeten pogled, /akaj dejal je nekako neprijazno. ,,Ne verjameS. mladeniC, ali 6e hočeš, se boš prepjičal. Jaz te sprejmem v službo, č« hočeš ostati." Z veseljem sem stisnil roko vitezu in se mu zahvalil. ,,Rad sprejemam to dobrotljivost." Vitez se je smehljal in me gledal. ,,Zdiš se mi šibek, kakor deček, ne vem, če zdržiš v moji službi. Naporna je." ,,Gospod," sem rekel užaljen, ,,po postavi sem Sibek, a vzdržim ludi hrustom, kakor ste Vi, vitez." ,,Ti vzdržiš ., ." Vitez se je rogal. V meni je vzplamtelo. Roka je iskala meča, a domislil sem se, da sem gost, in sem se brzdal. BKo bi ne bil Vaš gost, , dal bi Vam dokaz na Vaši koži," sem odvrnil razburjen. Vitez pa je na lahno namršil obrvi in ponovil: ,,Bi dal dokaz ..." Nato je udaril ob kovinasto ploščo, in služabnik se je prikazal. ,,Naj pride Ariomides." Za trenotek je vstopil drug vitez, Širok in mo6an, kakor hrast. »Ariomides, ta vitez želi vstopiti v mojo službo." Videl sem, kako so Ariomidesove oči obvisele na meni, nato se je nasmehnil: MDobro." ,,Ti veš, kak pogoj je, vstopiti v mojo službo." ..Vem." ,,Povej mu." Ariomides pristopi k meni, me dvigne kakor ti*sko v zrak in reče smehoma: »Gospod, vržem te skozi okno na cesto, tako si lahek. Kako si upaš prositi službe kot vitez." ,,Pvisti me," sem dojal jezno. ,,Lahek ali težek, to ni nič. A me8 znam sukati uprav tako dobro, kakor ti." ,,Otrok, nikar se ne repenfti." Bilo mi je dovolj. ,,Gospod," se obrnem do starega viteza. ,,Pri nas v deveti deželi se ne zasmehuje gostov. Uvidevam, da so vaši vitežki običaji zelo čudni napram naŠim. Hvaležen sem ti, da si me nahranil, zakaj potreben sem bil, vendar te žalitve ne prenesem. Jaz sem sin hrabrega naroda, vitez slavnega potomstva. Dovoli, da pokažem Vsmu velikanu, da se ga ne bojim." Zagazil seni zopet zaničljiv smehljaj na velikanu, stari vitez pa me je pomilovalno pogledal in nato prikimal: ,,Bodi, dasi tni je žal za te, dečko." Na dvorišču se je menii vršiti dvoboj. Moj kon|ič, zvesta žival, se je nekoliko odpočila in nahranila. Pobožal sem konjiCa, ga osedlal in se pripravil. Tudi inoj nasprolnik je bil že pripravljen. Na galeriji sem opazll krasno žensko, zraven starega viteza. Skle2«! sem, da je njegova hfii. V očigled te krasne mlade gospodičine se bom bil, sem pomislil in zavrelo je po meni in Se večja. mo6 mi Je Sinila v ude. Rog je zatrobil. Dvoboj se prične. Zasedla sva vsak svojega konja in potegnila meče. V divjem skoku se je navalil na me Ariomides, kakor 6e prihruje vihar. Najbrž me je hotel podreti, zmlesti... Ali jaz se umaknem urno, in 5e bi hotel, oplazil bi ga lahko, da bi imel takoj dovolj. C &:¦