Jubilej godbe
Z razvijajočo se papimo in-dustrijo na Vevčah se je razvija-la tudi skrb delavskega razreda za vsesplošno in tudi kultumo osveščenost. Zato je socialnc demokratska organizacija papir-niSkih delavcev že 17. maja 1899. spregovorila o ustano-vitvi. godbe na pihala. Še isto leto so nabavili inštrumente in začeli z rednimi vajami. Avgu-sta leta 1900 je godba že prvič javno nastopila, kar ni bil maj-hen dogodek za bližnjo in dalj-no okolico. Poleg prvih godbe-nikov domačinov - brata Fink, Rupret, Jeriha, Šetina, Meljo, Velkavrh in Se štiije neznani — so bili pri godbi tudi delavci iz Gratweina (Avstrija), katere je poklical tedanji za glasbo vnet direktor papimice.
Različno razgibanost - na-predovanja in nazadovanja je doživljala godba v svoji zgodo-vini. Da bi se održala, je menjala razne pokrovitelje. Dvakrat je tudi prenehala z delom: v prvi svetovni vojni, ko je bilo vpokli-canih nad polovico godbenikov, in v drugi svetovni vojni, ko je na poziv OF o kultumem mol-ku godba oddala inštrumente skupno z notnim arhivom na osvobojeno ozemlje. Po vpjnije bila sprva pod okriljem sindikal-ne podružnice vevške papirnice, potem SKUD Jože Mazovec, DPD Svoboda Polje in Prosto-voljnega gasilskega društva pa-pirnice Vevče — do osamosvoji-tve kot  samostojni papirniški
pihalni orkester pod okriljem ustanoviteljice papimice Vevče. Vse te organizacije in reorgani-zacije so različno vplivale na na-predek, šele kot samostojnemu orkestru pa gredo uspehi samo strmo navzgor.
Danes je papirniški pihalni oikester domala že prerastel sa-mega sebe. Od prvotnih od 20 do 25 članov orkestra je zrasel do danes v 60-članski kolektiv, katerega tretjina ima povprečno staiost 13 let! S tem mu je ne-dvomno zagotovljeno nadaljnje uspešno delovanje. Ni pa se uspaval na svojih uspehih in do-segel je že opazno stopnjo na-predka ne sam o v kvaliteti, am-pak je uvedel - prvi med ama-terskim i orkestri v Jugoslaviji — spremembo v zasedbi ter uvedel tudi skupino bobnov.
Uspehov pa ni dosegel stjuo v dodej naštetem, ampak je or-kester sodeloval na vseh repub-liških revijah in tekmovanjih z bolj ali manj uspešno uvrsti-tvijo. Največji uspeh je imel leta 1972, ko si je na predtekmova-nju po doseženih tcčkah pri-igral 4. mesto v republiki, v fi-nalnem delu tekmcvanjri v Por-torožu pa peto mesto med ama-terskimi pihalnimi orkestri SR Slovenije.
Za neumomo in vztrajno de-lovanje je prejel odlikovanje predsednika Tita. Z redkim, če ne edinim priznanjem, ki ga je dobil kot amaterski pihalni odcester v Sloveniji, in pa s sre-
bmim znakom OF, ki mu ga je podelila konferenca SZDL me-sta Ljubljana, se orkester lahko ponaša in pohvali.
Dosega takih uspehov pa za-hteva veliko vztrajnosti in po-žrtvovalnosti. To zdrži le god-benik, ki m u je muziciranje pri-raslo k srcu — in takih je v vev-Skem papimiškem pihalnem or-kestru veliko.
Danes človek z veseljem in prijetnim občutkom posluša iz-vajanje orkestra. To že ni več igranje, ampak muziciranje, do katerega je privedel orkester njegov dolgoletni strokovni vodja Franc GrebenSek.
Praznovanje lepegajubfleja-75. obletnice obstoja — bo or-kester tudi slavnosti primerno svečano pripravil in izvedel. V petek 5. septembra bo izvajal slavnostni koncert, v nedeljo 7. septembra pa bo gostil še 10 drugih pihalnih orkestrov, s ka-terimi vevški tesno sodelujejo in tudi izmenjujejo gostovanja. Skupno bodo izvedli pa/ado pi-halnih orkestrov, kar bo edin-stven dogodek med pihalnimi orkestri.
Dnevi od 5. in 7. septembra bodo torej kulturni praznik ne samo orkestra, ampak tudi to-varne, okolice in občine. Z obi-skom bomo dali priznanje pa-pirniškemu pihalnemu orkestru in počastili gostujoče pihalne godbe. Eno pa je gotovo: PPO naj. služi za zgled vsem drugim kuiturniin dejavnostim v kraju. N.Z.in S.R.