STRATIGRAFIJA JAMSKIH SEDIMENTOV V NAJDENI JAMI OB PLANINSKEM POLJU (S 5 SLIKAMI) STRATIGRAPHY OF CA VE SEDIMENTS IN THE NAJDENA JAMA AT PLANINA POLJE (WITH 5 FIGURES) RADO GOSPODARIČ SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 18. JUNIJA 1981 VSEBINA Izvleček - Abstract ............................................................. . 176 (4) UVOD ........................................................................ . 177 (5) JAMSKI SEDIMENTI V SISTEMU NAJDENE JAME ............................. . 178 (6) Sedimenti v Šerkovem rovu ................................................... . 178 (6) Sedimenti v Konglomeratni dvorani ............................................ . 180 (8) Sedimenti v Zgornjem rovu Vranje jame ....................................... . 180 (8) Sedimenti v Matjaževem rovu ................................................. . 183 (11) Sedimenti v Piparskem in Borisovem rovu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 (14) STRATIGRAFSKA OPREDELITEV JAMSKIH SEDIMENTOV NAJDENE JAME IN PLANINSKE JAME . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 (14) KRON OSTRA TIGRAFIJA JAMSKIH SEDIMENTOV V ŠIRŠEM OBMOČJU PLANINSKEGA POLJA . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 (17) SKLEPNE UGOTOVITVE IN NADALJNJI PROBLEMI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 192 (20) LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 (21) STRATIGRAPHY OF CAVE SEDIMENTS IN THE NAJDENA JAMA AT PLANINA POLJE (Summary) . . .. . .. . . . . . . . . . . . . . . .. . .. . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194 (22) Slika 1. v prilogi Fig. 1. in Annex Izvleček UDK 551.793:551.442 (497.12-14) Gospodarič, Rado: Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju. Acta carsologica 10, 173-195, Ljubljana 1982, lit. 17. V Najdeni jami ob Planinskem polju so stratigrafsko, petrografsko in morfometrično preučeni fosilni jamski sedimenti. Alohtoni zasipi so relativno stratigrafsko uvrščeni v riški in wurmski gla- cial, avtohtone sige pa v interglacial r/w, interstadial wl/w2 in v postglacial. Sedimenti so stratigraf- sko primerjani z jamskimi sedimenti iz Planinske in Postojnske jame ter iz drugih jam Notranjske- ga. krasa. Abstract UDC 551.793:551.442 (497.12-14) Gospodarič, Rado: Stratigraphy of Cave Sediments in Najdena jama at the Planina Polje. Acta carsologica 10, 173-195, Ljubljana, 1982, Lit. 17. In Najdena jama ( = Found Cave) at Planina Polje the stratigraphy, petrography and morphometry of fossil cave sediments were studied. Allochthonous fills are relatively stratigraphycally dated as Riss and Wurm Glacial, while autochthonous flowstone as Interglacial R/W, Interstadial Wl/W2 and Postglacial. The sediments from Najdena jama are stratigraphically compared by cave sediments from Planina and Postojna Caves and other caves in the Notranjsko karst region. Naslov - Adress Dr. Rado Gospodarič, dipl. ing. geol., višji znanstveni sodelavec Inštitut za raziskovanje krasa SAZU Titov trg 2 66230 Postojna, Jugoslavija UVOD V zadnjih tridesetih letih je bilo preučevanje jamskih sedimentov na Notranjskem krasu zelo sistematsko izvedeno predvsem v paleolitskih postajah v kraškem obrobju Pivške kotline (S. Brodar , 1952, 1966, 1970; F. O s o le , 1961, 1968, 1975). Jamski sedimenti so bili bolj nadrobno preučeni v Postojnskem jamskem sistemu in v Križni jami, v okviru speleogenetskih raziskav širše regije pa tudi analizirana nahajališča kvartarnih naplavin na Cerkniškem polju in v Pivški kotlini (R. G o s p o d a r i č , 1976; R Go spod ari č in P. Habič, 1979). Nekateri kvartarni jamski in površinski sedimenti tega krasa se stratigrafsko ujemajo glede na relativno in radiome- trično datiranje, znane so okvirne geokronološke opredelitve kvartarnih sedimentov v širšem obsegu Notranjskega krasa. Na območju Planinskega polja so bili jamski sedimenti študirani predvsem v Planinski jami (R. G o s p o d a r i č in R. P a v 1 o v e c , 1974; R. G o s p o da - r i č , 1976). Izredno razgaljeni profili v Pivškem rokavu te jame so omogočili podrobnejšo petrografsko, morfometrično in stratigrafsko preučitev sedimentov. Petro- grafsko je bilo tu mogoče razlikovati alohtone naplavine iz matičnih staropleistocenskih naplavin in terciarnih kamnin Pivške kotline (bazalni prod pisanega roženca in starejšo pasovito ilovico, prod belega roženca in limonitni prod, flišni prod in pesek ter mlajšo pasovito ilovico), paravtohtoni apnenčev grušč in prod iz Planinske jame po vsej Planinski jami in najmanj tri generacije avtohtonih sig iz interglaciala, wurmskega glaci- ala in holocena. le pri preučevanju Planinske jame je bilo zastavljeno vprašanje, ali se prodnati in gruščnati zasipi ter poplavne ilovice pojavljajo tudi v odtočnih jamah Planinskega polja, npr. v Najdeni jami in Logarčku ter Mačkovci. Ce se pojavljajo, potem je bilo naslednje vprašanje,· ali gre za tako sedimentacijo pri istodobnih hidrografskih oziroma klimatskih razmerah ob vsem kraškem polju in njegovi širši okolici. Pri študiju Planinske jame ni bilo mogoče ugotoviti vzrokov večkratnih poplav v podzemlju. Lahko so jih povzročili zarušeni oziroma sifonski iztoki podzemeljske reke na Planinsko polje ali pa regionalni klimatski pogoji, ki so omogočili trajnejše poplave na polju in v njegovem prevotljenem obrobju. Na ta vprašanja, ki zadevajo tudi speleogenetski razvoj jam in geokronologijo kvar- tarja na krasu, naj bi poskušali odgovoriti s preučitvijo jamskih sedimentov v Najdeni jami. ki ima poleg aktivnih vodnih rovov tudi zgornje suhe etaže, kjer so fosilne naplavine lahko ohranjene. Ker so na Planinskem polju združevale kraške vode Cerkniškega polja in Pivške kotline, bi se naj ta paleohidrografija odražala v ohranjenih fosilnih najplavinah v ob- ravnavanem polju in v kraških jamah ob njem. Tej predpostavki smo priredili metode preučevanja sedimentov. Ugotavljali in primerjali smo topografski in stratigrafski položaj sedimentov v podzemeljskih rovih, preučevali petrografsko sestavo njih plasti, razlikovali alohtone in paravtohtone ter avtohtone sedimente, da bi našli morebitne 177 6 Acta carsologica X, 1981 (1982) skupne vodilne sestavine. Analizirali smo tudi zrnavost sedimentov za sklepe o dolžini transporta in transportni energiji nekdanjih podzemeljskih vodotokov. Takšne poenostav- ljene analize jamskih sedimentov so bile doslej izvedene pri speleogenetskem preučevanju Postojnskega jamskega sistema (R. Go spod ari č , 1976) •pa smo jih predvsem zaradi enakovredne primerjave izvedli tudi v Najdeni jami. JAMSKI SEDIMENTI V SISTEMU NAJDENE JAME Podzemeljski sistem sestavljajo vodni, občasno aktivni in suhi rovi v različnih višinah. Skalna dna in stene so pokrite z avtohtonimi, paravtohtonimi in alohtonimi klastičnimi sedimenti različne starosti. V rovih najdemo raznovrstne sige pa tudi nekaj organskih sedimentov. Vodni rovi vsebujejo ilovice in množice hišic jamskih polžev, ki jih ponornice ob visokih vodostajih prestavlja iz enega v drug konec jame. V občasno aktivnih rovih je jasno izražena rjava, mestna, delno pasovita ilovica, kjer so še ooidi limonite in zrna kremena ter hišice jamskih polžev in drobci oglja. Ilovica pokriva neravno skalno dno poševnih rovov do višine 440 m. Z njo se pojavlja tudi paravtohtoni grušč v Matjaževem rovu, ki ga bomo kasneje posebej obravnavali. V suhih rovih so sedimenti najbolje ohranjeni. Omeniti je treba zasipe v Vranji jami in Konglomeratni dvorani ter v začetku prvega Piparskega rova. V suhih rovih najdemo tudi pasovite peščene ilovice, ki so pokrite s podornimi skalami in sigo. Med avtohtoni- mi sedimenti je omeniti podorne skale v dvoranah, posebej pa različne sige. Sige so razvite točkovno v kopah in kapnikih ter ploskovno po tleh Piparskega rova, Šerkovega rova in pod današnjim vhodnim breznom ter nad starejšimi zasipi. Sedimentom v suhih rovih posvečamo posebno pozornost, ker so tod v primarni legi in zanesljivo odražajo neke starejše akumulacijske procese. SEDIMENTI V ŠERKOVEM ROVU Avtohtone so podorne skale in grušč v podorni vhodni dvorani, prav tako sige, ki večinoma pokrivajo podorne stožce. Med paravtohtone sedimente štejemo ponekod ob kaminih vidne rdeče ilovice ter kose poliranih limonitnih skorij med njo. Gre za material, ki so ga vertikalni curki nanesli s površja in špranjastega stropa ter ga dodali alohtonim naplavinam. Ta vertikalni transport je recenten, a je bil večkrat aktiven tudi v humidnih obdobjih mlajšega pleistocena. Alohtoni sedimenti se kažejo v fosilni ilovici, pesku in produ v rovih pod breznastim vhodom v jamo, posebej pa v Šerkovem rovu (slika 1 v prilogi). Naplavljeni material Šerkovega rova je pokrit s sigo, tu in tam pa je viden tudi med dvema tankima plastema sige. V Šerkovi dvorani je bil ilovnato peščeni zasip delno odnešen v spodnje Šerkovo štirno, delno pa je ob vzhodni steni še ohranjen v najmanj 5 m visokem grebenu. Vzorec (NJ 5) močno rjavega (7 .5 YR 5/6) ilovnatega peska (61 OJo peska in 390/o ilovice) je v peščeni frakciji pokazal 80/o apnenih (sigovih) skupkov, 300/o zrn kremena, 600/o konkrecij in skorjastih delcev limonita ter 20/o sljude. Pri Fontani so naplavine razgaljene v 3 m globokem in vzdolž 2 m širokem profilu (vzorci NJ 3). Na skalnem dnu v višini nekako 460 m je vsaj meter debela ilovnato peščena plast s številni- mi "diagenetskimi lutkami". V nevezanem materialu te plasti (NJ 3a) je 600/o ilovice in 400/o peska (tu je 500/o kremena, 35 OJo ooidov limonita in boksita, 150/o karbonatnih skupkov, v drobnem pesku pa je precej zrn magnetita). V profilu sledi plast delno 178 ' Rado Gospodarič, Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju 7 pasovite, rjavkastorumene (10 YR 6/8) ilovice in peščene ilovice (NJ 3b), potem pa jasno izražena pol metra debela plast (NJ 3c) proda (82%), peska 3%) in močno rjave ilovice (13%). V produ je največ poliranih in ploščnatih kosov skorjastega limonita, manj pa drobcev apnenca in sige. V več primerih so ti prodniki obdani s sigo. Alohtone sedimente pokrivajo grušč, poldrug meter debela plast starejše sige in poplavna ilovica. Plast sige in alohtoni zasip sta nekdaj zapolnjevala rov med obema stenama, skozi strop pritekajoča kapnica in nihajoča gladina ponornice pa sta na mestu današnje Fontane delno odnesla zasip v spodnje špranjaste rove. Na mestu odplavljenega zasipa pa iz trajno aktivnega curka kapnice raste recentni stalagmit (slika 2). Drugod po Serkovem rovu so starejše naplavine in siga ter poplavna ilovica še ohra- njene tudi prav do stropa kot denimo v Radeščkovi pasaži, kjer so jamarji odkopali nasutine, da so lahko dosegli Pucovo dvorano in Veliko štirno. Šerkov rov - Fontana MATJAŽEV ROV - DRSALNICA .ea 0 8c ilovica - loam 100¼ • NJ3b ~ •NJs 100'1•~~--------------->~e~~k grušč-rubble sand prod -gravel PETROGRAFSKA -- PETROGRAPHIC SESTAVA k,emen- quartz SETTING 100'1. •NJ3a NJs • K 8a b ~~c 100,.>._ 5 7<::-:-----------=--...!1100¾ apnenec- timestone limonit- limonite boksit - box:it Slika 2. Najdena jama, nahajališče sedimentov pri Fontani v Šerkovem rovu (vzorci NJ in NJ 5) in v Matjaževem rovu (vzorci NJ 8) Fig. 2. Najdena jama, fill layers at the Iocation Fontana in the Šerkov rov (samples NJ 3 and NJ 5) and in the Matjažev rov (samples NJ 8) 179 Acta carsologica X, 1981 ( 1982) Po navedenih podatkih imamo v Šerkovem rovu opraviti z naslednjim stratigrafskim zaporedjem sedimentov: - alohtono pasovito ilovico, pesek in prod na skalnem dnu, - avtohtonima gruščem in sigo, - paravtohtono poplavno peščeno ilovico ter - avtohtone podorne skale in sigo. SEDIMENTI V KONGLOMERATNI DVORANI Konglomeratna dvorana se razteza v NW-SE smeri med vodno Veliko štirno in med občasno aktivnim Matjaževim rovom (slika 1). Dvorano omejujejo navpične stene, ki nosijo 20 m visok strop iz skladnatega apnenca spodnje krede. Današnje razsežnosti dvo- rane so nastale pri podiranju stropa in sten. Prvotni skalni rov je močno deformiran. Na jugovzhodni strani, kjer se dvorana zoži in zniža na 10 m, je v stenah in stropu viden primarni obseg vodnega kanala. Erozijske stene dokazujejo nekdanji pretok ponornice proti severozahodu. Na stenah je tu in tam videti ostanke naplavljenega in zlepljenega grušča, ki sicer v celoti zapolnjuje sklep dvorane. Tu je osem metrov visok zasip grušča oziroma konglomerata pokrit s plastnato, porozno, rdečkastorjavo sigo, ki se spaja s stropom, tako da tod ni prehoda proti jugovzhodu. Sklenjena sta tudi dva tukajšnja ozka špranjasta rova. Više ležeči je izdolbljen v grušču, vrh katerega so našli ostanke jamskega medveda (zato Medvedji rov), niže ležeči pa je skalnat in sodi že v sestavo sosednjega občasno aktivnega Matjaževega rova. v ohranjenem zasipu grušča vidimo neenakomerno pomešane kose svetlosivega, sive- ga in črnega apnenca zgornje in spodnjekredne starosti. Kosi so ploščnati in brečasti ter prepreženi z rdečkastimi žilicami, so oglati in zaobljeni ter s sigo sprijeti. Zasip ima 880Jo grušča in večjih skal, 20Jo apnenčevega in limonitnega peska ter lOOJo temnorjave (7 /5 ·YR 4/ 4) ilovice. Vse kaže, da je bil zasip gravitacijsko in s pomočjo ponornice obložen v podzemelj- ski rov današnje Konglomeratne dvorane iz ene zelo bližnjih udornic v zaledju. V poštev pride samo udornica Vranje jame, ki je izoblikovana v apnencu, kakršen je zbran v zasi- pu. SEDIMENTI V ZGORNJEM ROVU VRANJE JAME Zgornji rov je situiran na južni strani Vranje jame nad 10 m visoko skalno stopnjo njene sklepne dvorane. Strop te dvorane se podaljšuje v strop elipsastega rova, ki je pri skalnem dnu 10 m širok in 5 m visok. Na NW strani se strop in dno rova spajata s fasetirano steno, na SE strani pa je njun stik delno sekundarno korozijsko preoblikovan v brezno, ki se steka v niže ležeči rov. Gruščnati zasip se sicer dviguje v notranjost rova tako, da se komaj moremo splaziti v sklepni del Zgornjega rova, kjer se zasip uravna. Po vsem ohranjenem zasipu je videti skoraj pol metra debel pokrov porozne redečkaste sige. Pokrov je sklenjen ob stenah, a razlomljen po vzpenjajočem se zasipu, tako da se njegovi kosi mešajo z vrhnjim robatim gruščem zasipa (slika 3). Pri odkopavanju 10 m širokega in 2,5 m visokega profila smo ugotovili, da je fasetirano skalno dno rova po sredini rahlo poglobljeno, pol metra visoka stopnja pa je vidna tudi na SE strani skalnega dna. Fasete kažejo na nekdanji vodni tok z juga proti severu in nobenega dvoma ni, da je ponornica iz obrobja Planinskega polja transportirala in odložila zasipni material v Zgornji rov ter v rov sosednje Konglomeratne dvorane v Najdeni jami. 180 i Rado Gospodarič, Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju 9 ' / 2 3 4 5 6 7 8 1 1 1 1 1 1 1 9 1) 1 1 ·,:_;_..,,_ n 1 H IOO ,-. NW skalno dno rocky bottom ll ~m A C O F 1 'l.'-------~100·1. 100-,."--------100·,. U,,J..-------~100,. Slika 3. Vranja jama, nahajališče gruščnatega zasipa v Zgornjem rovu, plasti 1, la, 2, 3, 4 in 5; 1 - trikotni diagram zrnavosti, A-grušč (prod), B - ilovica, C - pesek 2 - trikotni diagram izvora sedimentov, D - paravtohtoni apnenčev grušč, E - alohtoni prod, pesek in ilovica, F - avtohtona siga 3 - trikotni diagram petrografske sestave alohtonega proda in peska, G - kremen, H - limonit, I - roženec Fig. 3. Vranja jama, the finding spots of rubble fills in the Zgornji rov, layers 1, la, 2, 3, 4 and 5; 1 - triangle diagram of granulation, A - rubble, B - loam, C - sand 2 - triangle diagram of sediments origin, D - parautochthonous limestone rubble, E- alo- chthonous gravel + sand + loam, F - autochtonous flowstone 3 - triangle diagram of petrographic setting of alochthonous gravel and sand, G - Quartz, H - Limonite, I - Chert 181 10 Acta carsologica X, 1981 ( 1982) V poglobljenem delu skalnega dna je pol metra debela in do 2,5 m široka bazalna plast (vzorec 1 in la) profila. ki se po barvi (5 YR 3/4) ter bolj ilovnatih in peščenih primeseh razlikuje od krovnih, bolj gruščnatih plasti 2, 3 in 4. Plast je sestavljena iz 7% avtohtonega, 23% paravtohtonega in 70070 alohtonega materiala. Paravtohtoni material sestavljajo oglati in zaobljeni kosi zrnatega sivega zgornjekred- nega apnenca, alohtoni pa ilovica, pesek in prod v razmerju 83 : 9 : 8 oziroma 81 : 13 : 6 (vzorec 1 oziroma la). V prodni in peščeni frakciji so kosi in ooidi limonita, prodniki pisanega in belega roženca ter zrna kremena. Stratigrafsko so posebej zanimivi skupaj in istočasno odloženi prodniki pisanega in belega roženca. Ti dve vrsti proda sta namreč na pritočni strani polja v Planinski jami vodilni sestavini predriških bazalnih sedimentov (pisani roženec) na skalni podlagi in riških sedimentov (beli roženec) na starejšem zasipu. Tu sta bili vodilni sestavini odloženi ločeno, skupaj pa delno erodirani pred odlaganjem gruščnatega vršaja v začetku wiirma. Ker pa sta prodova odložena na odtočni strani polja v Vranji jami na skalno podlago skupaj z gruščem, je utemeljeno sklepanje, da sta gruščnata zasipa v Planinski jami in Vranji jami enake ali vsaj podobne starosti, se pravi iz starejšega wurma. Plast 2 se razlikuje od krovnine in talnine po rumenkasti barvi (10 YR 6/6) in po podolgovati, 3 m široki leči. V njej je poprečno 16% avtohtonih karbonatov (sig in geod), 60% paravtohtonega apnenca in 24% alohtonega proda, peska in ilovice. Apnen- čevi kosi so oglati in zaobljeni in dostikrat obdani s sigo, v produ in pesku so limonitne skorje in ooidi ter kosi roženca. Kremen in delno sljuda prevladujeta v drobnem pesku. Glede na talnino ima plast 2 manj ilovice, a več grušča, po odstotkih limonita, kremena in roženca pa se ne razlikuje mnogo od sosednjih plasti. Ta sestava kaže, da je ponornica občasno prestavljala manj alohtonega, a več paravtohtonega materiala. Plast 3 je v odkopanem profilu najbolj obsežna, saj pokriva skalno dno na obeh straneh plasti 1 in 2 ter obe ti plasti sami. Odlikuje se po posamičnih kroglah (do 30 cm premera) apnenca, ki brez reda ležijo med alohtonim materialom in oglatim gruščem, ki je tu in tam sprejet z brečo. Plast 3 ima 50% proda, 9% peska in 41 % ilovice. Prodno frakcijo sestavlja apnenčev grušč, peščeno pa zopet limonit, roženec in kremen. Sige oziroma avtohtonega materiala je za 19, paravtohtonega za 38, alohtonega pa za 42 odstotkov. Plast 4 ima v spodnjem delu 79% grušča, 19% ilovice in le 2% peska, v zgornjem delu pa je odstotek grušča še višji. Tudi razmerje alohtonih (11 %), paravtohtonih (74%) in avtohtonih (15%) sestavin v pregledanem vzorcu 4 kaže, da je zasip sklenjen z apnenčevim gruščem. Med gruščem so tudi kosi sige, ki je nedvomno starejša od one sige, ki zasip pokriva (plast 5). Petrografske analize torej kažejo, da je alohtoni material v vseh pregledanih vzorcih zelo podoben (poprečna sestava - limonit 50%, kremen 41 %, roženec 9%). Sklepamo, da se povirje ponorne reke med nastajanjem zasipa ni spreminjalo, ponornica je v relativno kratkem času in skoraj konstantnih klimatskih razmerah zasula Zgornji rov. Navzgor vedno večje količine enoličnega paravtohtonega grušča kažejo na istočasno razpadanje skalnega stropa v rovu med nekdanjim ponornim robom polja in obravnavanim nahajališčem zasipa. Za rekonstrukcijo tedanjih paleohidrografskih razmer je zelo pomembno ponovno govoriti o petrografski sestavi alohtonega materiala. Pri tem ne mislimo toliko na limonitni prod in pesek, ki se pojavlja skoraj v vseh kvartarnih naplavinah Najdene jame in tudi izven nje, pač pa bolj na ugotovljeni prod in pesek belega in pisanega roženca. Ta prod je namreč zelo podoben takemu produ v Planinski jami, ki je stratigrafsko opredeljen kot srednjepleistocenski (pisani roženec) in riški (beli roženec). V zasipu Vranje jame pa nastopa združeno, se pravi, da je moral biti v Planinski jami, morebiti tudi na polju, erodiran in transportiran v podzemlje ob hidroloških in 182 r Rado Gospodarič, Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju 11 geomorfoloških razmerah, ki so tak transport dopuščale. Izdatna jamska reka je morala erodirati sedimente v 30 m visokih rovih Planinske jame in na Planinskem polju ter jih z gruščem razpadajočega ponornega roba in ponornega rova odlagati v današnjo Vranjo jamo in Najdeno jamo. Oblikovanje takega nasipnega vršaja v podzemeljskem rovu v dolžini najmanj 500 m se je moglo odvijati v humidni in relativno hladni klimi mlajšega pleistocena, verjetno v začetku wurmskega glaciala, saj je tedaj v Planinski jami prevla- dovala erozija in njej sledeče odlaganje vršaja apnenčevega grušča kot je to že opisano v dveh razpravah (R. G o s p o d a r i č in R. P a v l o v e c , 1974; R. G o s p o d a - r i č , 1976). Z južne strani se stekajo k Vranji jami še - podorni, korodirani in zasigani Suhi rov z dnom na 448 m in stropom na 453 m, - skoraj vodoravni Zvezni rov, ki povezuje Vranjo jamo z Mrzlo jamo, tako da je ob nizki vodi dostopna neposredno s Planinskega polja in - blatni in poševni Vodni rov, kjer se kaže nizka voda na 417 m. Po legi sta Vodni in Zvezni rov nedvomno mlajša vodna kanala, Suhi in Zgornji rov pa nakazujeta više ležeča, starejša ponorna kanala, ki sta se na območju današnje udor- nice Vranje jame stekala v skupen rov. Vse pa kaže, da je ponornica zasula Zgornji rov, da ni več funkcioniral, v nasprotju s Suhim rovom, kjer zasipavanje ni bilo tako izrazi- to, pa je ponornica neko dobo še nadalje poglabljala tod svoje korito. Oba rova sta postala neaktivna, ko se je ponornica znižala in izdelala najprej Zvezni rov, nato pa še Vodni rov. Danes se v Vranji jami pojavlja le še visoka poplavna voda (do 445 m), sicer pa se vodni tokovi gibljejo pod njo in ob njej v nedostopnih kanalih ter se pojavljajo v vodnih rovih Najdene jame. Z zniževanjem odtoka ponorne vode se je oblikovala tudi udornica Vranja jama. Verjetno se je ob stečišču Suhega in Zgornjega rova izoblikovala sprva obsežna podorna dvorana, ki se je poglabljala hkrati s poglabljanjem Suhega rova. Ob tem pa se je vedno bolj krušil tudi razpokani in prelomljeni strop, pri čemer so bili prekinjeni prvotni skle- njeni rovi med Vranjo in Najdeno jamo. Kasnejše ponorne vode so s svojo spremenljivo gladino in odtoki skozi niže ležeče rove erozijsko in korozijsko odstranjevale podorne skale in tako pospeševale podiranje do nastanka današnje udornice. SEDIMENTI V MATJAŽEVEM ROVU Občasno aktivni rovi so razviti med 440 in 450 m v Vranji jami, med 445 in 420 m v prvi in 410 do 430 m v drugi polovici Najdene jame. Zanimivi sedimenti so ohranjeni v Matjaževem rovu ob Konglomeratni dvorani (sli- ka 2). Na prehodu iz širšega v ožji del tega rova se ob vpadnici plasti dvigne proti se- verovzhodu stranski rov imenovan Drsalnica. Ta se slepo zaključi ob špranjastem kaminu, ki skozenj doteka kapnica in odlaga recentno sigo na poševna ilovnata tla. Skalnato dno Drsalnice je pokrito z rumenorjavo ilovico, ob sklepni prečni steni pa tudi s 4 m visokim nasipom paravtohtonega apnenčevega grušča in ilovice. Ohranjeni del nasipnega stožca sega do stropa in zakriva verjetno nadaljevanje rova proti vzhodu oziroma jugovzhodu, od koder je računati z nekdanjim dotokom ponorne vode in z izvorno kamnino apnenčevega grušča. Na skalni podlagi je sprva ilovica, potem pa 10 cm, nato pa še 40 cm debela plast grušča. Njegov poprečni vzorec 8a ima 580fo grušča in 400fo ilovice, pa le 20fo peska. Grušč je sestavljen iz kosov svetlosivega apnenca in nekaj kosov sige. Oglati kosi apnenca 183 12 Acta carsologica X, 1981 (1982) imajo tu in tam najedeno, a še tudi ohranjeno preperelo površino. Nekateri kosi so obdani s črno prevleko. Več kosov je naknadno sprijetih s sigo. Večino peščene frakcije sestavljajo drobci apnenca, zraven pa so še ooliti limonita in prosojna zrna kremena. Plast grušča 8a je pokrita s plastjo ilovice, na njej pa je zopet 50 cm debela plast grušča vzorca 8b. Ta grušč je v spodnjem delu plasti drobnejši, v zgornjem pa debelejši, pokrit pa zopet z ilovico. Vzorec 8b ima 69% grušča, 150/o peska in 160/o ilovice. Grušč sestavljajo izključno oglati kosi rudistnega apnenca. Krivulja zrnavosti kaže boljšo sortiranost kot pa smo jo ugotovili v plasteh talnine in krovnine. V peščeni frak- ciji je tretjina apnenčevih zrn, tretjina oolitov limonita in tretjina zrn kremena. Ilovica je rdečkastorumena (5.7 YR 6/8) in sestavljena iz melja in gline tako, da je krivulja zrna- vosti enakomerno nagnjena. Nadaljnja gruščnata plast vzorca 8c (60% grušča, 20/o peska in 380/o ilovice) je po zrnavosti zelo podobna plasti 8a, kosi so le manj robati in slabše sploščeni. V peščeni frakciji je manj zrn apnenca, a ustrezno več limonita in kremena. Krovna plast (8d) se odlikuje z robatim gruščem (79%), 200/o ilovice in 1 O/o peska. Iz pregledanega materiala v zasipu je mogoče sklepati, da je bil grušč večkrat odložen v podzemeljski rov, kjer se je izmenično pretakala in mirovala kalna voda. Petrografsko in morfometrično zelo enotno sestavljeni grušč je mogel biti delno po vodni poti, delno pa gravitacijsko prenešen iz lokalno omenjenega podornega mesta v zaledju Matjaževega rova, ki ga gradi zgornjekredni apnenec. Zasipavanje se je moglo odvijati v nekem hladnem klimatskem obdobju, ko je bilizu površja nastajal grušč in bil istočasno transportiran v podzemlje v višini med 440 in 445 m (glej vzdolžni prerez na sliki 1 v prilogi). Glede na više ležeče nahajališče zasipa v Konglomeratni dvorani, oziroma v Zgornjem rovu Vranje jame, je možno reči, da je zasip v Matjaževem rovu mlajši in istodoben s sedimentacijo rjavkaste ilovice v številnih drugih občasno aktivnih rovih Najdene jame. Verjetno nakazuje prehod iz humidnega in toplejšega obdobja, ko se je odlagala rjava ilovica, v hladnejše in bolj suho obdobje zadnjega wurmskega stadiala, ko je prevladovalo nastajanje grušča. Oba različno stara grušča iz Vranje jame in Konglomeratne dvorane ter iz Matjaževega rova se razlikujeta tudi morfometrično kot je razvidno iz naslednjega dopolnila A. Kranjca, ki je na podlagi ročno izmerjenih parametrov po posebnem modelu računalniško ugotovil zaobljenost in sploščenost grušča. Povprečna zaobljenost vzorcev je precej nizka, najnižje indekse imata vzorca Vranje jame 4 in Konglomeratne dvorane K, najvišjega pa vzorec iz Matjaževega rova C. V celoti je v Vranji jami manj zaobljen grušč kot v Matjaževem rovu Najdene jame (slika 4). Diagrami zaobljenosti vseh vzorcev grušča kažejo pravilno razporeditev. Izjemno strmo in enotno krivuljo imata vzorca A in D; vzorci B, C in K pa težijo k bimodalnosti. Vzorci grušča iz Vranje jame in Konglomeratne dvorane imajo razmeroma visoke . poprečne indekse sploščenosti, iz Matjaževega rova pa nižje. Indeksi so v mejah: 1 = 133 - 543, 2 = 132 - 675, 3 = 135 - 715, 4 = 133 - 914, K = 93 - 933. Vzorci iz Matjaževega rova imajo poprečno sploščenost precej izenačeno, v posameznih vrednostih pa je razpon precejšen. Krivulje sploščenosti kažejo v vseh primerih pravilno razporeditev. Razmerje med zaobljenostjo in sploščenostjo kaže, da so manj zaobljeni kosi relativ- no bolj sploščeni. Vzorci grušča iz Matjaževega rova so poprečno manjši kot vzorci iz Vranje jame in Konglomeratne dvorane. 184 Rado Gospodarič, Stratigrafija jamskih sedimentov v Najdeni jami ob Planinskem polju o ~ f--