Mi pa še kar gradimo, obnavljamo, urejamo V Preserjah bodo dobili nov most. radio hit Z nami je lepše. 90.2 in 95.6 MHz Lokalne volitve 2006 DrugI krog volitev župana Občine Domžale bo v nedeljo, 12. novembra 2006. Vsa volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Predčasne volitve bodo od 7. do 9. novembra 2006 od 9. do 17. ure, volišče za invalide bo 12. novembra 2006 odprto od 7. do 19. ure Obe volišči bosta v DOMŽALSKEM DOMU, Ljubljanska 58 - prostori nekdanje knjižnice. VABILO na komemoracije ob dnevu spomina na mrtve Krajevna skupnost Jarše - Bodica in društva v petek, 27. oktobru 2006, ob 9.30 uri pri spomeniku v Zgornjih Jaršah Krajevna organizacija ZZBNOVVir v petek, 27. oktobra 201(6 ob 1J. uri pri spomeniku na Viru Krajevno združenje borcev NOB Radomlje v torek, 31, oktobra 2006, ob 17, uri ob grobiSču padlim v NOB v spominskem parku na pokopališču v Radomljah Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, Venclja Perka In Simona Jenka Domžale v torek, 31.oktobra 2006, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah. Češminov park je vsak dan lepši. Kollška cesta na Viru dobiva nov asfalt. Naslednja. 13. številka Slamnika, bo Izšla 17. novembra, zato vaše prispevke pričakujemo do 6. novembra. Pošljite jih po elektronski pošti vera.vojska@domzale.sl ali lnfo@kd-domzale.sl. ŠTAMPILJKE VIZITKE www.s-graff.si 01 721-91-70 -* inio((.)s-Bralsi 1 ■ Hvala H |pM I *■ iti za vaše zaupanje v prvem krogu. 1 i Vaš glas bom potreboval j Toni Dragar K 1 tudi v nedeljo 12.11.2006 Turistično rekreativno društvo Konfin je vse letošnje poletje obujalo tradicije povezane z žetvijo, zbiranjem slame za pletenje kit In mlačvljo pšenice, pozabili pa niso niti na llčkanje. ^f^Ef^f Mengeš DOSTAVA HRANE NA DOM I Novost pri Chevroletu: nova Eotca In CaptJva 4x4 (tudi diesel). Pridite in ju preizkusite! AHAC&CO., d.0.0., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale tel: 01/56 27 100 www.ahac.pizem.si KLEPARSTVO KROVSTVO TRIMO SISTEMI ANDREJ VRTAČIČ Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355. GSM 041 689 /50 i nivROun Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: »ESAL d.o.o. • TRIMO TREBNJE (licenčni partner) TONDACH, B RAMA C, CREATON DOMŽALE stran 2 Dober dan, dragi bralci in bralke Pride čas... Tako, pa je za nami prvi del letošnjih lokalnih volitev. Tudi Slamnik je bil kar precej »obremenjen« z njimi. V prejšnji številki je bila namreč več kot tretjina med 42 stranmi (upam, da ste se uspeli prebiti čez vse), namenjenih letošnjim volitvam v občinski svet, volitvam župana, dobili pa smo tudi nove člane svetov krajevnih skupnosti. Nekaj sto imen in priimkov, rojstnih letnic, krajev prebivališča, poklicev in del, ki jih kandidati in kandidatke opravljajo, po približni oceni več kot šesto, smo objavljali na vseh koncih in krajih, jih popravljali in si želeli, da ne bi kaj napisali narobe. Uspelo nam je, čeprav ne čisto brez napak. Ampak, ko sem si ogledovala podobne zapise v drugih časopisih, sem bila kar zadovoljna, saj smo se, po moji oceni, seveda, potrudili, da so bili zapisi kar se da pregledni. Pred vami je nov številka Slamnika in v njej tudi prvi neuradni rezultati lokalnih volitev v občini Domžale, objavljamo pa tudi sporočilo Občinske volilne komisije Občine Domžale za drugi krog volitev župana Občine Domžale, ki bodo 12. novembra 2006. Ker so zadeve zelo podobne ali celo enake, ne objavljamo ponovno vseh navodil, temveč le tista, za katera menimo, da bodo za vas, spoštovani bralci in bralke, potrebna in zanimiva. Naslednja, 13. številka Slamnika, bo izšla 17. novembra, zato vaše prispevke pričakujemo do 6. novembra. Pošljite jih po elektronski pošti vera.voj-ska@domzale.si ali info-@kd-domzale.si. Če vas zanima, kaj pomeni današnji naslov moje kolum-ne Pride čas ... boste prebrali tudi naslednje vrstice. Razmišljam namreč, da je bilo nekaj več kot 6 let uredniko-vanja dovolj. Bil je to prijeten čas, ki sem ga skupaj s kolegi in kolegicami, ki sestavljamo UredniStvo Slamnika, prevzela v letu 1999. Veliko prijetnih spominov na skupno delo v vseh letih me veže na delo za Slamnik. Nekaj najbrž tudi grenkih, ampak kdo pa jih v življenju nima. Ampak celotno gledano - bom v trenutku, ko bom segla v roke novemu odgovornemu uredniku ali urednici in mu ali ji zaželela srečo, lahko iskreno rekla to je bil čas, ki se ga bom vedno rada spominjala. Seveda pa bom tudi v prihodnje, če bo seveda želja, ostala zvesta za-pisovalka dogodkov iz dela in življenja naše občine. Toliko za danes. Za zahvale in dobre želje prihodnjim ustvarjalcem časopisa bo Se dovolj časa. Za vse vas spoštovani bralci, pa le naprej prijetno jesen in ne pozabite - Uspel ni, kdor je uspešen. Uspel je, kdor je srečen. Hodite srečni in uživajte v vsem, kar delate Odgovorna urednica Ljudska iniciativa zanje sadove V Depali vasi zavarovana oba prehoda Tudi v Slamniku smo veliko pisali o nezavarovanih železniških prehodih na območju Depale vasi, ki so terjali vrsto žrtev. Še posebej smo predstavljali aktivnosti ljudske iniciative, ki je z vrsto konkretnih akcij opozarjala na nesrečne prehode. Pritisk vaščanov, pa tudi razumevanje Občine Domžale, kije v proračunu dodatno zagotovila 40 mio sit za zavarovanje enega od prehodov, so 13. oktobra rodili sadove, saj je bil z manjšo slovesnostjo, za katero žal ni bilo niti uradnih niti neuradnih vabil in je zanjo tudi uredništvo Slamnika izvedelo bolj naključno, svojemu namenu predan z avtomatskima polzapor-nicama zavarovani železniški prehod Depala vas 2. To je prav tisti prehod, kjer je pred nekaj meseci v prometni nesreči izgubila življenje mlada mamica iz Depale vasi. Zavarovanemu železniškemu prehodu Depala vas 2, je sledil tudi drugi, ki ga je urejala Občina Domžale. Ta je zahteval precej več dela, saj je bilo treba urediti cestni del. Oba prehoda pomenita bistveno večjo varnost na tem območju naše občine, vaščani pa pričakujejo tudi ureditev še tretjega nezavarovanega prehoda v Kme-tičevi ulici, ki naj bi bil tudi v kratkem urejen. Če k temu prištejemo še namero Javne agencije za železniški promet RS, da dodatno zavaruje prehode čez železniško progo na območju občine Kamnik, potem se varnosti ob naši železniški progi res dobro piše. O.U. Predstavitev vodnika: Mesto Domžale - sprehod skozi prostor in čas Imamo veliko več, kot se nam je zdelo Komisija za turizem Občine Domžale ter Knjigarna in galerija Beseda Domžale sta pred kratkim v omenjeni knjigarni in galeriji pripravili predstavitev vodnika Mesto Domžale - sprehod skozi čas. Prijeten večer, ki se žal ne more pohvaliti s številčno udeležbo, je vodil novinar Matjaž Brojan, ki je v pogovoru z avtorji knjižice Sašo Roškar, Igorjem KuzmiČem in Romanom Kosom, odgrinjal tančice skrivnosti nove knjižice. Tako smo izvedeli, da je knjižica nastala iz želje, da bi v Domžalah dobili vodič. Turistični vodički Katarina in Dušanka sta namreč želeli za svoje vodenje radovednih obiskovalcev po Domžalah vodič, ki bi jima omogočal še lažjo potešitev radovednosti. Iz njunih zapiskov sta avtorja Saša Roškar in Igor Kuzmič Z zbiranjem dodatne literature, s pogovori s starejšimi Domžalčani, ki še pomnijo posamezne detajle, s preučevanjem novih virov, ustvarila prijeten vodnik po domžalskih znamenitostih in zanimivostih. Le-te je s posebno ljubeznijo in tudi uporabo fotografij iz osebnega arhiva uredil Roman Kos. Novinar Matjaž Brojan je predstavitev pričel Z ugotovitvijo, da je tudi predstavitev knjižice poseben praznik in da je knjižica osrečujoča v tem pogledu, da imamo tudi v Domžalah kar nekaj stvari, na katere smo lahko ponosni. Prebral je odlomek dela Franca Bernika, ki je pred 70 leti v eni od predstavitvenih knjig o Gorenjski pisal o Domžalah ter svoj prispevek končal z ugotovitvijo: Domžale imajo res prihodnost. Ob tem pa voditelj večera ni mogel mimo nekaterih opozoril, kako v Domžalah premalo skrbimo za ohranjanje pristne kulturne in naravne dediščine. V pogovoru je Saša Roškar povedala, da je knjižica dokaz, da imamo v Domžalah veliko več, kot se nam je zdelo. Knjižica prikazuje zgodbe stavb, parkov in spomenikov, mimo katerih hitimo in ne vemo, čemu so bili namenjeni. Roman Kos si je zaželel, da bi si v večji meri prizadevali ohraniti arhitekturno zgodovino mesta. Če pa je že ne moremo ohraniti, jo skušajmo ohranjati vsaj na fotografijah. Po mnenju Igorja Kuzmiča, tudi predsednika Komisije za turizem, knjižica predstavlja dober temelj, ki ga bomo lahko nadgrajevali ter tako ohranjali stavbno, naravno in kulturno dediščino našega mesta. Govoril pa je tudi o prizadevanjih, da bi tako nadgrajeno delo uporabljali za promocijsko darilo, pa tudi o možnostih za prevod v tuje jezike. Ne nazadnje knjižica lahko prispeva tudi k povečanju števila obiskovalcev našega mesta in s tem prispeva k prizadevanjem, da bi turizem tudi v občini Domžale postal tehtnejša gospodarska panoga. Ob koncu so za oceno knjižice priložnost dobili tudi obiskovalci, ki so poudarjali zlasti skrb za oblikovanje centra in duše našega mesta. Prijeten večer sta popestrila vrhunska harmonikarja Tomaž Rožanc in Miha Debevc ter nas z glasbo popeljala tako po domovini kot tujini. Vera Vojska Novi semafor v Grobljah za večjo prometno varnost 16. oktobra 2006 je bil uradno predan svojemu namenu nov semafor na Kamniški cesti v Grobljah, ki bo zagotavljal bistveno večjo prometno varnost vsem, zlasti pa otrokom ter učencem in učenkam bližnje osnovne šole, ki vsakodnevno prečkajo to zelo prometno cesto. Novi semaforje uredil LIS Skočaj, zanj pa je Občina Domžale zagotovila 15 mio sit. Semafor, ki ima tudi od-števalnik sekund, ki omogoča uporabnikom, da spremljajo prižiganje zelene luči, je usklajen z bližnjim semaforjem v križišču cest proti Mengšu in Kamniku. Že pred kratkim pa je Občina Domžale v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica uredila tudi krožišče ob vstopu v to KS iz občine Mengeš ter tudi na tak način uredila primernejše odvijanje prometa. 0. u. Mi pa še kar gradimo, obnavljamo, urejamo Prav prijetno jesensko vreme omogoča Občini Domžale in izvajalcem, da je gradbena sezona pravzaprav na višku. Če boste podrobneje pogledali prvo stran, boste našli fotografije vseh naslednji investicij: 19. oktobra 2006, je bila v Domžalah podpisana pogodba o gradnji telovadnice s pripadajočimi prostori ter delno adaptacijo obstoječe Podružnične Osnovne šole Ihan. Pogodbo sta podpisala Toni Dragar, podžupan Občine Domžale, ter llilda Tovšak, direktorica Gradbenega podjetja VEGRAD. Tako bo telovadnica prilagojena sodobnemu načinu izvajanja pouka. Največji del investicije predstavlja nova telovadnica, ki bo dovolj velika za tekmo- Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-N1K, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI'./ STIBR1Č, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDREJKA, JURE Fl .URIN, MLTKA /11PANLK in KOK RAVNIKAR Lektorica: IRENASTARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA Ž.ABJLK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: info@kd-domzalc.si t JRADNL URL: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 i/.vodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. stran 3 DOMŽALE Nova Osnovna šola Dragomelj in Vrtec Racman Čeprav je Uredništvo Slamnika sproti spremljalo gradnjo nove Osnovne šole Dragomelj ter v njenem okviru Vrtca Racman, ki je sicer enota Vrtca Domžale, na kratko še enkrat predstavljamo pridobitvi, ki sta slovesno odprli vrata 29. septembra 2006, odprli pa sta ju Danica Simšič, županja Mestne občine Ljubljana, ter Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, v družbi z v.d. ravnateljico Metko Murn. Razmišljanja o novi devctletki v Dragom-Iju so bila začeta že v prejšnjem tisočletju ob odločitvi za gradnjo avtoceste, ki je povsem onemogočila obiskovanje nekdanje podružnične šole v Dragomlju. Po odločitvi o skupni gradnji nove šole, ki sta jo sprejeli Občina Domžale (zagotovila 55% sredstev) ter Mestne občine Ljubljana (45% sredstev) je bil projekt za gradnjo nove šole in vrtca izdelan v letu 2000, avto- rja arhitekturne rešitve sta arhitekta Andrej in Gorazd Ravnikar in studia D1A projekt v Ljubljani. V šoli je 20 večjih in dve manjši učilnici, knjižnica, multimedijska učilnica ter kabineti, sanitarije, pomožni prostori, jedilnica, zbornica, pisarne za vodstvo šole in ostali potrebni prostori. V vrtcu, ki ga je zgradila Občina Domžale sama, so tri skupine otrok. Tudi v vrtcu so poleg igralnic zgrajeni vsi potrebni pomožni prostori in skupen razgibalni prostor, ki je opremljen ludi z igralno hišico in mini plezalno steno. Ob vrtcu je zgrajeno še otroško igrišče s posebno teraso za najmlajše otroke. Vodja enote je Vilma Hrovat. V okviru šole je zgrajena še telovadnica, ki je velika približno 757 m2 in se lahko s pregradno zaveso razdeli na dva prostora velikosti 534 in 223 m2. Prilagojenaje šolski uporabi za telodvadbo v okviru pouka, v njej pa so urejena igrišča za košarko, ro- valno košarkarsko igrišče. Telovadnica bo opremljena tudi s pomičnimi tribunami, tako da bo služila tudi za različne šolske in krajevne prireditve, ob glavnem prostoru pa bodo zgrajeni še vsi potrebni pomožni prostori, kot so garderobe, kabineti za učitelje, prostori za opremo in povezovalni hodnik, ki bo prizidek povezal s šolsko stavbo. V obstoječi šolski stavbi se bo v pritličju uredila dodatna učilnica, v kateri je dosedaj potekal pouk športne vzgoje, pred učilnicami za prve razrede se bo uredila terasa, tako da bo malčkom omogočen neposreden dostop na šolsko igrišče, v kleti bomo uredili učilnico za likovni pouk, v 1. nadstropju pa nove, ustreznejše prostore za učitelje. Gradnja, za katero bo treba zagotoviti blizu 2 mio evrov, so bo začela graditi v prvih dneh novembra, pridobitev uporabnega dovoljenja za novi objekt pa je predvidena v avgustu 2007. Tudi v KS Dob se gradi. Izvajalci hitijo, da bi čim prej dokončali most na cesti med Gorjušo in Svetu Trojico, ki je zahteval precej »davka« zlasti med pločevino Občina je v proračunu za obnovo mostu zagotovila 11 mio tolarjev. Tako kolesarji kot pešci pa tudi mamice in očki z otroškimi vozički poznajo problem, ki jim v bližini Karton Količevo zaradi mostu onemogoča normalni prehod ob Kamniški Bistrici. Tega problema bo v teh dneh nepreklicno konec, saj se ureja podhod. Ob tem pa so se začela tudi dela pri gradnji mo-stička čez Pšato ter mlinščico, ki bosta povezala drugi del poti ob Kamniški Bistrici od Preserij do Domžal. Vrednost omenjenih investicij v okviru projekta Kamniška Bistrica turistična os regije je blizu 40 mio tolarjev. Se do prvega novembra pa naj bi bile delno obnovljene tudi domžalske mrliške vežice, za katere je v letošnjem proračunu zagotovljenih 4,5 mio tolarjev. 0.U, komet, odbojko in badminton. V telovadnici so tudi tribune za približno 300 obiskovalcev, tako da telovadnica ne bo služila le šoli ampak bo lahko namenjena tudi okoliškim prebivalcem in rekreativnim organizacijam. Ob telovadnici je zgrajeno tudi šolsko igrišče s štirimi koši in goli za rokomet in mali nogomet ter 60 metrska atletska steza s peskovnikom za skok v daljino. Skupna vrednost novogradnje je blizu 1,5 milijarde tolarjev. Trenutno je v šolo vpisanih 236 učencev, šola pa lahko v devetih oddelkih sprejme več kot 500 otrok. Število otrok se bo predvidoma povečalo, ko bo zgrajeno načrtovano povečanje stanovanjskega na- selja Dragomelj 1, medtem ko v Mestni občini Ljubljana ne bodo gradili predvidenih stanovanj v okviru podgoriške gmajne, Občina Domžale pa razmišlja tudi o morebitni spremembi Šolskih okolišev. V vrtec je sprejetih 53 otrok, glede na veliko povpraševanje pa občina razmišlja o možnosti odprtja dodatnih oddelkov predšolskega varstva glede na manjše število učencev in učenk. Po pozdravu Janeza Mivška, predsednika Sveta KS, sta množici obiskovalcev - tako i/ šolskega okoliša kot od drugod, nekaj pozdravnih besed namenili v. d. ravnateljica Metka Murn in ravnateljica Vrtca Domžale, Marija Jerina. Nato je o začetkih gradnje in problemih, ki so jo spremljali, spregovorila Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. Poudarila je, daje slovesno odprtje nove šole in vrtca srečen dan za vse. ki se veselijo novega vrtca, predstavila pa tudi druge investicije, ki jih je Občina Domžale izvedla ob gradnji nove šole: povečanje vodovodnega omrežja, gradnja kanalizacije, novo križišče. Zaželela je, da nova šola pomeni prelomnico v razvoju tega dela občine ter zaželela tako otrokom, kot šoli, vrtcu in staršem prijetno sodelovanje ter še prijetnejše otroštvo najmlajših, ki so tokrat vse prisotne razveselili s prisrčnim programom, pa tudi majicami v barvah zastav obeh občin. Da so se že v prvih dneh veliko naučili, so v kulturnem programu pokazali tudi malčki iz Vrtca Racman. Sledil je govor Danice Simšič, županje Mestne občine Ljubljana, ki je po pozdravu poudarila, da je odprtje nove šole in vrtca velik dan za obe občini, hkrati pa je zaželela vsem, da bi se v novi šoli in vrtcu dobro počutili. Pojasnila je tudi vzroke negradnje stanovanj v bližnji Podgoriški gmajni, zaradi česar je v OS Dragomelj bistveno manj učencev od načrtovanih ter izrazila prepričanje, da bo na omenjenem območju zraslo manjše naselje. V imenu Ministrstva za šolstvo in šport je prisotne pozdravil ter spregovoril o pomenu zagotavljanja primernih pogojev za vzgojo in izobraževanje, hkrati pa opo- Veseli smo V petek, 29. septembra je bil za učence Osnovne šole Dragomelj prav poseben dan. Noben generacija česa podobnega na naši šoli ne bo več doživela. Našo osnovno šolo in enoto Vrcev Domžale smo namreč uradno otvorili. V govorih so nas pozdravili v. d. ravnateljice osnovne šole, gospa Metka Murn, ravnateljica Vrtcev Domžale, gospa Marija Jerina, obe županji, gospa Cveta Zalokar Oražem in Danica Simšič, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport ter predstavnika krajevnih skupnosti oz. mestnih četrti. Učenci in otroci vrtca smo pripravili pester kulturni program ter dan odprtih vrat v šoli in razstavo v vrtcu, tako da so si lahko številni obiskovalci ogledali tudi notranjost obeh zavodov in naš vsakdan. Vsi skupaj upamo, da bosta vrtec in šola še dolgo delovala in da se vidimo oh kakšni visoki obletnici. Novinarski krožek OŠ Dragomelj zoril na nekatere novosti na tem področju. Čestital je za imeniten dosežek ter zaželel vsem prijetne urice v novih prostorih šole in vrtca. Nato so ob spremljali Godbe Domžale obe županji in v.d. ravnateljica prestrigli trak do šole ter tako simbolično odprli šolska vrata, ki so se sicer za učence odprla že 1. septembra. Tudi Uredništvo želi vsem otrokom prijetno otroštvo - v vrtcu in šoli! Vera Vojska Javna obravnava O zavarovanju Šumberka za gozd s posebnim namenom Na javni obravnavi o osnutku Odloka o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom so predstavniki občine lastnikom zemljišč na Šumberku predstavili predlog odloka. Udeležba je bila številna, saj so se tokrat na občini odločili, da o nameravanem zavarovanju pisno obvestijo vse lastnike. Namen odloka je vzpostaviti enoten režim varovanja, kar daje tudi podlago za ukrepanje v primeru kršitev, ne le državnim inšpekcijskim službam, temveč tudi občinskim komunalnim nadzornikom. Območje je namenjeno izključno rekreaciji Domžalčanov in drugih obiskovalcev, kot dosedaj, medtem ko gradnja objektov za bivanje na celotnem območju zavarovanja ne bo možna. Sprejet odlok bo podlaga za kasnejšo pripravo enotnega načrta ureditve, ki bo vključen v prostorske dokumente občine. Vsekakor pa se bo območje Šumberka urejalo le, v kolikor se bodo s tem strinjali lastniki zemljišč. Gradivo bo do 4. novembra na ogled vsem zainteresiranim občanom, ki lahko na Oddelku za prostor in varstvo okolja dobijo tudi dodatne informacije in odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo. 0. U. Podjetniški center Domžale Natečaj za mlade: iščemo najboljšo poslovno idejo v letu 2006 Podjetniški center Domžale v sodelovanju z Občino Domžale vabi MLADE, stare od 15 do 30 let, da sodelujejo na natečaju za najboljšo poslovno idejo v občini Domžale. Si še dijak ali študent, pa morda razmišljaš o tem, da bi bil nekoč podjetnik? Si morda že našel zaposlitev, pa te vseeno vleče v samostojne vode? Imaš idejo, ki bi jo lahko realiziral poleg svoje službe? Ne najdeš primerne zaposlitve, imaš pa neko znanje, ki ga lahko samostojno tržiš? Poskusi s prijavo na natečaj, morda ti lahko pomagamo idejo razviti do te mere, da postane uresničljiva poslovna priložnost! Mladi so običajno polni dobrih, zanimivih, »norih« idej, zmanjka pa jim znanja, informacij in nenazadnje tudi poguma, da bi idejo realizirali. Z natečajem želimo spodbuditi mlade k neobremenjenemu generiranju bolj ali manj zanimivih, kreativnih in inova-tivnih idej, vsem zainteresiranim pa bi kasneje pomagali tudi pri izdelavi poslovnega načrta in morebitni uresničitvi njihove ideje. Na natečaju lahko sodelujejo mladi, stari od 15 do 30 let, ki živijo v občini Domžale. Kriteriji, po katerih bomo ocenjevali prispele ideje, so predvsem inovativnost ideje, tržna privlačnost, možnost izvedljivosti ideje, v manjšem delu pa tudi prispevek morebitne realizacije te ideje k večji kvaliteti življenja v naši lokalni skupnosti. Najboljše tri ideje bomo nagradili (nagrade v vrednosti 50.000, 30.000 in 20.000 SIT), organizirali pa bomo tudi zaključek natečaja, kjer bo ideje možno tudi predstaviti širši javnosti. Kako lahko sodelujete? Predstavite svojo idejo na eni tipkani strani formata A4, pri čemer odgovorite na ključna vprašanja: kaj je vaša ideja, kdo bi lahko bili kupci vašega izdelka ali storitve, kakšna bi bila cena izdelka / storitve, kdo bi lahko bili družbeniki ali partnerji pri realizaciji ideje, ali predvidevate kakšno konkurenco in v čem je vaša prednost pred njo, okvirno koliko finančnih sredstev bi potrebovali za realizacijo ideje. Več o samem natečaju in pogojih sodelovanja lahko preberete na spletni strani www.crmg.si, kjer najdete tudi prijavnico, ki je obvezna priloga k predstavitvi poslovne ideje. Za vse dodatne informacije in brezplačno svetovanje smo vam na voljo tudi na Podjetniškem centu Domžale, Šaranovičeva 21/a na Viru, osebno ali po telefonu ob ponedeljkih od 8.00 do 13.00 ure, ob sredah od 14.00 do 16.00 ure in ob petkih od 8.00 do 11.00 ure, tel. 7219-370, e-pošta: pc-domzale@volja.net. Na istem naslovu do 4. decembra 2006 pričakujemo tudi vaše ideje skupaj s prijavnico! Sicer pa v naslednjih mesecih v sodelovanju z Občino Domžale in OOZ Domžale načrtujemo še naslednje BREZPLAČNE delavnice: za podjetnike pripravljamo v novembru delavnico na temo »Načini in možnosti financiranja zagona in rasti podjetij«, v decembru načrtujemo delavnico »Kako poiskati dober kader za svoje podjetje preko interneta«, po izvedenem natečaju za najboljšo poslovno idejo pa v januarju vabimo tudi na delavnice za izdelavo poslovnih načrtov. Vljudno vabljeni! Nataša Pustotnlk Podjetniški center Domžale OD TU IN TAM stran 4 Razmišljanje ob dnevu spomina na mrtve Človeški rod je dosegel zavidljive uspehe, sploh, če pomislimo na njegov vstop v vesolje, ob čemer se takoj poraja vprašanje o njegovi eksistenci v njem. No, tu ne gre toliko za posamezna specialna vprašanja, znanstvena in tehnična, ampak bolj za posledice človekovega vstopa v vesolje, za filozofijo človeka. Tu svojega vprašanja tudi ne moremo reducirati le na problem, kaj bo naredil človek z vesoljem. Ali si bo mogel ustvariti ugodno atmosfero za prebivanje, nič manj pomemben problem je, kaj bo naredilo vesolje s človekom, to je, kako bo vplivalo na psihofiziološko in družbeno plat njegovega iivljenja, na njegov nazor o vrednotah in idealih, na njegovo mnenje o samem sebi, o svojem poslanstvu in zgodovinskem in vesoljskem pomenu človeške eksistence ter nenazadnje o njegovi »večnosti«. Človeškemu rodu se torej odpirajo vesoljske daljave. Toda na tem mestu nas bolj zanima posameznik, človeški individuum. Prihaja na svet, dozoreva, dela, se veseli, okuša trpljenje in - odhaja ... Posameznik pušča za seboj samo sledove svoje dejavnosti in svojega dela, ta zapusti potomstvo, drugi umre mlad, ne zapusti za seboj tako rekoč ničesar. Seveda pa ostaja tu vsaj spomin .... Toda tudi ta ne iivi dolgo, v drugi, morda še v tretji generaciji, potem pa tudi ta izgine. Kaj pa tistih nekaj posameznikov, katerih imena žive v spominu iz roda v rod? To že, toda kaj imaš od tega, če si prisoten v arhivih, pokritih s prahom, ali če živiš v zavesti ljudi prihodnosti, toda tudi ti so zavezani odhajanju in ugašanju spomina. Pa bo kdo porekel: saj imamo v življenju trenutke neizmerne sreče, čar medsebojne ljubezni moškega in ženske, opoj lepote in slave, trenutke družinske sreče, uspehov pri delu, nadejanih volilnih uspehov ... Toda, kaj pa tisti, ki jim vse to ni dano? Ali more na primer biti kaj bolj groznega od nagle, popolnoma nepričakovane nesmiselne smrti, ki ob nenadni katastrofi nelogično pokonča življenje, polno upanja in pametnih načrtov? Toda, naj bo kdo še tako srečen, da uide vsemu temu, nikoli ne more uiti smrti. Poglejmo, človek z močjo razuma odkriva skrivnosti večnih zakonov vesolja, presega poti neznanih ozvezdij, potem pa plača davek za minljivo slavo, da odide v brezdanje prepade nepovratnega. Odšli bomo kakor naši prednamci. ki smo jih v življenju ljubili in spoštovali, ali pa res ne bomo nikdar več videli vzhajajočega sonca, prijazne pomladne Ni čudno, če je naše življenje pač takšno in ne drugačno, da si neredko zastavljamo vprašanje, kakšen smisel ima vse to. Ali življenje sploh kaj pomeni ali ni morda kakšna prav posebna igra naključja, nasledek izjemno ugodnih vesoljskih razmer ... Skratka: nahajamo se med dvema poloma, med slučajem in načrtom. Ob prazniku Vseh svetih ali Dnevu spomina na mrtve kar mrgolijo v nas takšna in podobna vprašanja. Vsa se izlivajo v eno samo: ali je posmrtnost ali je ni, ali človekov duh, duša, preživi telesno smrt ali ne ... Glavna naloga borcev proti religiji in religioznosti prav gotovo ni v preprostem zanikanju religije, še manj v trditvi, da se hipoteza Boga kot podlaga iskanju smisla človeškega življenja ni izkazala in še mnogo manj pa lahko razglasimo za smisel življenja prepričanje, da Boga ni. Iz dejstva, da nečesa ali nekoga ni, ne izvira nič... Nobena vrednota, nobena moralna dolžnost, nobena globina notranjega življenja niti kaj drugega. ... V razgovoru z nereligioznimi ljudmi ugotavljam pravzaprav podobno, kakor en sam boj ali naprezanje, kako bi našli boga nereligioznih ljudi. Tudi neverni znanstveniki ali filozofi so prepričani, da dokler bo človek mislil na smrt, bo religiozno bitje. In navsezadnje je neizmerno težko sprejemljivo, da bi najgloblji človekov nagon po življenju, po življenju, ki ne mine, ne bil izpolnjen, med tem ko so vsi drugi izpolnjljivi ... Morda v tem duhu obhajajmoprva novembrska dneva in pa s hvaležnostjo našim dragim pogojnim, ki naj bo predvsem ponotranjena, pa seveda tudi zunanja, z urejanjem grobov, s prinašanjem cvetja, prižiganjem sveč in s toplimi danimi zbranimi mislimi ter, če smo verni, z molitvami in darovanjem za svete maše, da bi jim bil Bog milostljiv. Spregovoril sem, Gospod, in sedaj sem nemiren, bojim se, da glavnega nisem povedal. Toda vse moje besede so preozke, da bi mogle obseči tvoje skrivnost; napravi nas vse sprejemljive za svoje darove in vedno bdi nad našo usodo ter usodo naših dragih pokojnih. Ivan Kepic Ameriška univerza, Niagara University Častni doktorat kardinalu Francu Rodetu Niagara University, ena najstarejših ameriških univerz, je 27. septembra slavila 150-letnico. Na ta dan goduje sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj Misijonske družbe lazaristov, ki imajo v ZDA tri univerze. Vodstvo univerze pri Niagarskih slapovih pa se je odločilo, da ob visokem jubileju ugledne akademske ustanove podeli častni doktorat enemu najvidnejših lazaristov, našemu rojaku kardinalu prefek-tu dr. Francu Rodetu. To odličje so našemu kardinalu podelili tako zaradi njegovega obširnega znanstvenega opusa v angleškem francoskem, španskem, italijanskem in slovenskem jeziku kakor tudi zaradi dolgoletnega organiziranja znanstvenih kongresov po vsem svetu v okviru Papeškega sveta za kulturo. Predsednik univerze Joseph Levesque CM je v svoji utemeljitvi med drugim dejal: »Srečni smo, da moremo kot znamenje naše hvaležnosti, spoštovanja in prijateljstva podeliti honoris causa naslov doktor prava kardinalu Francu Rodetu za njegovo predanost poslanstvu našega ustanovitelja sv. Vincencija Pavelskega.« Kardinal tudi ob tej priložnosti ni pozabil svoje domovine in je vodstvo univerze zaprosil za pomoč in sodelovanje pri ustanavljanju katoliške univerze v Sloveniji, za kar so se gostitelji izkazali pripravljene pomagati. Družba je namreč resnično pluralna in svobodna šele, ko je pluralen in svoboden ves šolski prostor na vseh stopnjah, od vrtca do univerze. 26. septembra pa je prefekt Kon-gregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega sodelovanja, kardinal Franc Rode, v pogovoru za italijansko izdajo ZENITA povedal, da, če redovna oseba tudi navzven jasno poudari svojo katoliško identiteto, to še ne pomeni njenega zapiranja samo vase, temveč nasprotno - katoliška identiteta predpostavlja odprtost navzven. Tud sam sem v mojih prispevkih že večkrat poudaril, da pojem »katoliškost« za nas ne pomeni konfesionalistične ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepričanjem. Naj ob tej priložnosti pokličem v spomin predavanje nadškofa Ro-deta v Rimu, in sicer ob 20-oblet-nici ustanovitve papeškega sveta za kulturo, 13. maja 2002. navajajoč kardinala Pouparda je dejal, da drama današnjega časa ni v zavračanju Boga ne v ateizmu, pač pa v brez- brižnosti, ki se širi prek kulture in v ta namen je tudi ustanovljen papeški svet za kulturo .. . Kardinar Franc Rode pa ne spremlja dogodkov le na svoji rodni Rodici in Grobljah, pač pa je njegove ljubezen do domovine, kakor že rečeno, širokih razsežnosti. Ima velik posluh tudi za tako imenovani svet tišine, saj je že 16. septembra, ob peti obletnici smrti p. Jakoba Bijola, začetnika pastoralnega dela za gluhe in naglušne pri nas, obiskal verski center v Šiški. Srečanja s kardinalom so bili izredno veseli, kakor seveda tudi slovenske misijonarke v Chacu v Paragvaju. Tudi tam kardinal ni »pozabil« povedati, da je Slovenec, ob čemer velja s hvaležnostjo poudariti, da tako ponosnih Slovencev ni ravno ne vem koliko. Vsestranske čestitke, zlasti še ob podelitvi častnega doktorata. Ivan Kepic Ob 60-letnici razvoja Lek napovedal gradnjo Razvojnega centra Lek je konec septembra praznoval 60 let razvoja in hkrati napovedal gradnjo Razvojnega centra biofarmacevtike, ki bo utrdil vodilno mesto Leka in Sandoza v biofarmacevtiki. Preteklost, sedanjost in prihodnost Leka so zbranim orisali Janja Bratoš, predsednica uprave Leka, dr. Andreas Rummelt, predsednik Sandoza, in Mateja Lrlep, direktorica Biofarmacevtike v Leku. »Družba Lek bo te dni dopolnila 60 let. To je, tudi v farmacevtski industriji, častitljiv jubilej. Za nami je obdobje, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, pred nami pa so že novi cilji. V Leku nenehno gledamo v prihodnost in današnja priložnost je dosežek take naravnanosti naše družbe. Z gradnjo tega objekta močno posegamo v biofarmacev- tiko - v tehnologijo prihodnosti v farmaciji. Tukaj bo nastal Razvojni center biofarmacevtike, plod znanja Lekovih strokovnjakov. Utrdil bo vodilno mesto Leka in Sandoza v tehnologiji jutrišnjega dne, nam pa bo omogočil, da se bomo s ponosom spomnili 60 let prizadevanj, ki so nas privedla do sem,« je v svojem nagovoru povedala Janja Bratoš, predsednica uprave Leka. Začetki družbe Lek segajo v leto 1946, ko je bila 31. oktobra uradno ustanovljena tovarna zdravil Lek. Podjetje že od začetkov delovanja zaznamujeta dinamičen razvoj in težnja po internacionalizaciji poslovanja. Stalna in intenzivna rast, značilna za celotno Lekovo zgodovino, je še posebej izrazita v zadnjem obdobju, ko prihaja pri razvoju in raziskavah vse bolj v ospredje biofarmacevtika. V Leku je biofarmacevtika najmlajši program, v katerem razvijajo znanje za razvoj, proizvodnjo in analitiko bioloških učinkovin in izdelkov ter skrbijo za njihovo uspešno trženje. »Lekov Razvojni center biofarmacevtike bo utrdil vodilno mesto Leka in Sandoza na tem področju,« je povedala Mateja Urlep, direktorica Biofarmacevtike v Leku. Po načrtih se bo gradnja objekta s približno 2800 m2 skupne površine začela jeseni 2006, predvidoma pa bo končana sredi leta 2007. Vrednosl investicije znaša 6,7 milijona evrov. V novem razvojnem centru, kjer bo delalo 100 strokovnjakov mikrobiologije, biologije, biokemije, kemije in farmacije, bo Lek razvijal in proizvajal biofarmacevtike za globalne Sandozove trge. O pomembni vlogi Leka znotraj Sandoza je govoril tudi dr. Andreas Rummelt, predsednik Sandoza ter poudaril.da so za uspeh pri razvoju in proizvodnji tovrstnih zdravil nujno potrebni sodobna tehnologija in visoko strokovni zaposleni. Visoka usposobljenost delovne sile in kakovostno poslovanje sta dejavnika, ki Sloveniji zagotavljata prednost v konkurenčnem boju za vlaganja v tovrstne najnaprednejše tehnologije. Izrazil je zadovoljstvo, da bo investicija v najnaprednejše vrhunske tehnologije uresničena prav v Sloveniji, saj tudi to poudarja prednosti združitve za družbi Novartis in Lek. T. S. Svoje občane premalo poznamo in zato premalo cenimo Aleš Stražar vodil reševalno akcijo treh jamarjev Aleš Stražar, sin pokojnega pisatelja Staneta in nečak kulturnika Lojzeta Stražarja, vodja Jamarske reševalne službe, je vodil reševalno akcijo treh jamarjev, ki so se izgubili v enem od stranskih rovov, ki v Pološki jami na Tolminskem predstavljajo največjo past za raziskovalce, saj je le-ta s svojimi skoraj 12 kilometri najdaljši podzemni kompleks v Sloveniji. Trojica jamarjev je že v soboto, 7. oktobra, vstopila v jamo in se izgu- bila. Obsežna reševalna akcija kar 29 reševalcev je pogrešane rešila v ponedeljek, 9 oktobra, nepoškodovane. Kar 37 ur so pod zemljo - le 200 metrov niže od vhoda - čakali na reševalce. »Letos smo imeli že pet akcij iskanja, reševanj in intervencij. Na srečo nismo imeli smrtnih žrtev, upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,« je po neprespani noči povedal ALEŠ STRAŽAR, ki je vodil tokratno akcijo. Pološka jama ima sedem kilometrov številnih Aleš Stražar (levo), vodja Jamarske reševalne službe In trije rešeni jamarji. rovov in je še najbolj podobna švicarskemu siru. Redki so tisti, ki jamo dobro poznajo. Omenjena trojica se je sama pozanimala o značilnostih jame. kar pa je premalo za varno raziskovanje,« je razložil Stražar, ki mu kakor tudi ekipi lahko samo ČESTITAMO Ivan Kepic Športno društvo Konfin - Sveta Trojica Od žetve, do zbiranja slame, spoznavanja domovine in lic kanj a V poletnih mesecih se je v okviru društva SRD konfin Sveta Trojica dogajalo marsikaj zanimivega. Organizirali smo žetev pšenice, kot so to počeli včasih. Na res prelep sončen in vroč dan smo se primerno opremljeni odpravili na njivo z zlatorumenim pšeničnim klasjem. Vsi smo bili primerno oblečeni in obuti. Žanjice so imele dolga krila s predpasniki in rute na glavah, moški pa so bili prepa-sani z velikimi modrimi predpasniki, njihove glave pa so pokrivali slamniki. Vsak izmed nas je pokazal svoje spretnosti, nekateri pa so se učili, saj tega še nikoli niso videli. Požeto pšenico smo povezali v snope, jo naložili na voz, nato pa so moški snope zložili še v kozolec. Seveda na njivi ni manjkalo pijače. Gospa Polonca K. nam je skuhala "krhlovko", to je kompot iz suhega sadja, s katerim so tudi v starih časih postregli ob žetvi, zraven pa še kos domačega kruha. Naslednja zadeva je bila zbiranje slame za pletenje kit in mlačev pšenice. Tudi tokrat je bila udeležba ljudi kar številna, delo pa zanimivo in prijetno. Pšenico smo mlatili na staro mlatilnico, slamo, ki smo jo zbrali pred tem, pa smo povezali v majne snope, da bo počakala za naslednjo delavnico pletenja kit. Predvsem otroci so z zanimanjem spremljali delo posameznikov in z veseljem priskočili na pomoč, kjer so le lahko. Snope pšenice je bilo potrebno najprej naložiti iz kozolca, kjer seje sušila na voz. nato pa seje mlačev začela. Daje delo nemoteno potekalo, je bilo potrebno imeti ob mlatilnici šest ljudi. Najprej je potrebno odvezati snop in ga podati na mizo mlatilnice, potem ga nekdo počasi potisne v maltilnico, kjer se loči zrno od plev in plevela. Na koncu mlatilnice je potrebno z vilami odstranjevati omlačeno slamo. Delo je naporno, saj se poleg ropota, ki ga povzroča mlatilnica, tudi zelo močno kadi. Vendar kljub vsem neprijetnostim smo z navdušenjem opazovali, koliko truda je potrebno, da dobimo moko za vsakdanji kruhek. Konec septembra smo imeli organizirano strokovno ekskurzijo na Primorsko. Ogledali smo si vas Kr-kavče, z znamenitim 2000 let starim spomenikom, muzej pridobivanja olivnega olja - Tonino hišo in Se-čoveljske soline. S seboj smo imeli tudi vodičko Kafjušo K., ki nam je predstavila značilnosti in znamenitosti Krasa. Fascinirani smo bili ob ogledu Sečoveljskih solin. Pradavni način solinarjenja, ki so se ga piranski solinarji pred stoletji naučili od svojih učiteljev, solinarjev z otoka Paga, je še danes nekaj posebnega, tudi v sredozemskem merilu. Tradicionalno ročno pobiranje soli na solnih parcelah je posebnost kulturne dediščine sredozemske Slovenije, hkrati pa zagotavlja raz- mere za ohranjanje najpomembnejše naravne in kulturne dediščine Sečoveljskih solin. Po pisnih virih sodeč so Sečoveljske soline stare več kot sedemsto let, po nekaterih virih pa so znatno starejše. Vodič nam je razložil delovanje solin in nam razkazal muzej, kjer je v sliki in besedi predstavljena zgodovina solin. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z večerjo v gostilni Kraški hram na Križu. Na pot smo se podali zgodaj zjutraj. vrnili pa smo se v večernih urah, dobro razpoloženi in polni prijetnih vtisov prelepe Slovenije. Pred kratkim smo imeli delavnico ličkanja koruze. Zbrali smo se na kmetiji »IV Čajž«, kjer nas je že čakal velik kup neoličkanih koruznih storžev. Okrog kupa smo namestili klopi in začeli z ličkanjem koruze. Starejši ljudje so pripovedovali, kako lepo je bilo včasih, ko so hodili od kmetije do kmetije in ličkali. Ob takšnih delih seje vedno razlegala tudi ljudska pesem. Oličkano koruzo smo zlagali na voz, ličkanje pa so nekateri zbirali, da ga bomo posušili, ga pravilno shranili in pripravili za pletenje predpražnikov. Ko smo bili že skoraj pri koncu, sla nam Tina in Karmen R. čisto sami pripravili obložene kruhke in postregli s pijačo. V tem vrstnem redu je potekalo delo ŠRD Konfin Sveta Trojica skozi poletne mesece. Za vsako prireditev je potrebno veliko truda določenih posameznikov, ki se zares angažirajo in jim je potrebno še posebno zahvaliti. Marija Ravnikar stran Občinska volilna komisija Občine Domžale Sporoča Na podlagi 33 prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov z volišč za volitve župana Občine Domžale, ki so bile 22. oktobra 2006, na osnovi zapisnikov odbora za predčasno glasovanje, glasovanje po pošti ter glasovanje za invalide je OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Občine Domžale na 6. seji, dne, 23. oktobra 2006, ugotovila: LOKALNE VOLITVE 2006 Mandati za OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 1. Glasovanja za izvolitev župana Občine 14713 volivcev, skupno število volivcev z oh Domžale, se je udeležilo 2. Oddanih je bilo 14713 glasovnic. 3. Veljavnih je bilo 14475, neveljavnih je bilo 238 glasovnic. 4. Na volitvah so posamezni kandidati prejeli i laslednje število glasov: Zap.št. Kandidat Št. glasov % glasov 1 Janez lllčar 574 3.97 2 Andreja Pogačnik Jarc 844 5.83 3 Peter Verbič 4717 32.59 4 Sonja Heine 1195 8.26 5 Toni Dragar 7145 49.36 St Ime liste mand. 6 SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA) 1 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS 1 Lista obrtnikov-podjetnikov Aleš Juhant in skupina volivcev 0 Drago Ivan Tavčar in skupina volivcev 0 Ema Bunc, Domžale moje mesto 0 Roman Kos in skupina občanov 1 ZELENA STRANKA 0 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 1 Moje Domžale - varne in uspešne 0 Lista za Radomlje 3 SOCIALNI DEMOKRATI 0 Marta Pire Pižem in skupina volivcev 0 ZELENI SLOVENIJE 1 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 11 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 4 Peter Verbič - Lista za Domžale 0 Milan Marinič - samostojni neodvisni kandidat 0 SMS - Stranka mladih Slovenije 0 AS-AKTIVNA SLOVENIJA' 2 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 31 SKUPAJ Občinska volilna komisija je skladno z določbami 107. člena Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da noben kandidat ni dobil večine glasov. Zato se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Na glasovnici sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število dobljenih glasov v prvem krogu volitev, torej: 1. Toni Dragar PREDLAGATELJ: LDS - LIBERAI .NA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. Peter Verbič PREDLAGATELJ; TANJAZAJC ZUPAN IN SKUPINA VOLIVCEV. Drugi krog glasovanja za izvolitev župana se opravi v nedeljo, 12. novembra 2006, na voliščih in območjih volišč, kot so bila določena s sklepom št. 01800-6/06. Predsednik Peter Primožič, univ. dipl. pravnik, I. r. Rezultati glasovanja - skupno Zap. Ime Št. % št. liste glasov glasov 1 SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA) 2136 15.59 2 DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV 464 3.39 SLOVENIJE-DeSUS 3 Lista obrtnikov-podjetnikov Aleš Juhant in skupina 470 3.43 volivcev 4 Drago Ivan Tavčar in skupina volivcev 120 0.88 5 Ema Bunc, Domžale moje mesto 124 0.90 6 Roman Kos in skupina občanov 113 0.82 7 ZELENA STRANKA 443 3.23 8 SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS 254 1.85 9 Moje Domžale - varne in uspešne 370 2.70 10 Lista za Radomlje 247 1.80 II SOCIALNI DEMOKRAI1 1139 8.31 12 Marta Pire Pižem in skupina volivcev 93 0.68 13 ZELENI SLOVENIJI; 181 1.32 14 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 521 3.80 15 LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJI-; 3855 28.13 16 Peter Verbič - Lista za Domžale 1655 12.08 17 Milan Marinič - samostojni neodvisni kandidat 129 0.94 18 SMS - Stranka mladih Slovenije 311 2.27 19 AS - AKTIVNA SLOVENIJA 109 0.80 20 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA 969 7.07 STRANKA Pregled kandidatov z list, ki bodo v OBČINSKEM SVETU OBČINE DOMŽALE Lista: I - SDS (SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA) 1 Robert I Irovat 2 Roman Kurmanšek 3 Majda Pučnik Rudi 4 Lovro Lončar 5 Janez Stibrič 6 Darija Ciglar Brzovič Lista: 2 - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE - DeSUS I Marjeta /upanek Lista: 3 - Lista obrtnikov-podjetnikov Aleš Juhant in skupina volivcev I Aleš Juhant Lista: 7 - ZELENA STRANKA 1 Franc Černagoj Lista: 9 - Moje Domžale - varne in uspešne 1 Miha Ulfiar Lista: 11 - SOCIALNI DEMOKRATI 1 Andreja Pogačnik Jarc 2 Franc Gerbec 3 Gregor Rovanšek Udeležba na voliščih Št.vol. Ime volišča Št. vol. Glas. Skupaj Odstotek € po VI po VI glasovalo udeležbe 01 - 001 Krajevna skupnost Dob, Ul. 7.avgusta 9, Dob 6X2 393 393 57.62 01 -002 Dom krajanov v Žejah, Žeje 30 264 166 166 62.88 01 -003 Gasilski dom Domžale, Savska cesta 2, Domžale 563 303 303 53.82 01 -004 AMD Domžale, Krakovska c. 18, Domžale 1083 672 672 62.05 01 -005 Gasilski dom Studa, Študljanska c.39, Domžale 644 384 384 59.63 01 -006 Srednja šola Domžale, Ljubljanska c. 105, Domžale 942 492 492 52.23 01 -007 (iAI.ERI.IA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale 1633 784 784 48.01 01 -008 Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, Domžale 647 296 296 45.75 01 -009 Osnovna šola Domžale L, Bistriška c. 19, Domžale 442 220 220 49.77 01 -010 Osnovna šola Domžale II., Bistriška c.19, Domžale 802 456 456 56.86 01 -011 Osnovna šola Rodica, Kettejeva ul. 13, Domžale 492 313 313 63.62 01 -012 SŠ Domžale-gimnazija, Cesta talcev 12, Domžale 521 309 309 59.31 01 -013 PISARNA VETERANOV VOJNE ZA SLO, 527 326 326 61.86 Ljubljanska c.36 01 -014 KS Venclja Perka, Ljubljanska c.58, Domžale 1045 619 619 59.23 01 -015 VARNOST LJUBLJANA d.d., PE DOMŽALE, 1010 398 398 .39.41 Ljubljanska 68 01 -016 ČISTILNI SERVIS (ZOREČ), Depala vas 5 384 247 247 64.32 01 -017 (isnovna šola Dragomelj, Dragomelj 180 868 482 482 55.53 01 -018 (iasilski dom Homec, Bolkova ul.46, Homec 1094 621 621 56.76 01 -019 Osnovna šola Ihan L, Šolska ul.5, Ihan 813 532 532 65.44 01 -020 Osnovna šola Ihan II., Šolska ul.5, Ihan 804 494 494 61.44 01 -021 Samostan Mala Loka, Mala Loka 8 309 201 201 65.05 01 -022 Osnovna šola Jarše, Šolska ul. 1 a -Sp.Jarše 1086 645 645 59.39 01 -023 Gasilski dom Sr. Jarše, Jarška c.37 - Sr.Jarše 740 449 449 60.68 01 -024 Osnovna šola Krtina, Krtina 41 926 550 550 59.40 01 -025 Osnovna š. Preserje pri Radomljah, Pclechova c.83 1091 597 597 54.72 01 -026 Kulturni dom Radomlje 1, Prešernova c.43,Radomlje 789 421 421 53.36 01 -027 Gasilski dom Rova, Žiška c.10 510 309 309 60.5') 01 -028 Delavski dom Vir 1, Šaranovičeva c.19, Vir 790 452 452 57.22 01 -029 Vrtec Vir, Hubadova lil, 15 928 493 493 53.13 01 -030 Količevo karton d.o.o.,Uprava, Papirniška c.l.Vir 565 349 349 61.77 01 -031 KRAJEVNA SKUPNOST DOB II, Ul. 7.avgusta, Dob 953 490 490 51.42 01 -032 KULTURNI DOM RADOMLJE II,Prešernova C.43,- 880 492 492 55.91 Radomlje 01 - 033 Delavski doni Vir II, Šaranovičeva c.19. Vir 889 497 497 55.91 01 -997 Volitve pO pošti 0 15 15 0 01 -901 Predčasno glasovanje 0 246 246 0.0 01 -950 Volišče za invalide 0 0 0 0 Lista: 14 - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2 Rok Ravnikar Lista: 15 - LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 1 Toni Dragar 2 Cvetka Zalokar - Oražem 3 Marko Vresk 4 Milan Pirnian 5 Jožefa Polanc 6 Vinko Juharl 7 Anton Preskar 8 Dragica Bac 9 Pavel Cerar 10 .loško Korošec 11 Saša Kos Lista: 16 - Peter Verbič - Lista za Domžale 1 Peter Verbič 2 Bogdan Zupan 3 Katarina Karlovšek 4 Florjan Zabrct Lista: 20 - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 1 Sonja Heine 2 Janez Limbek Občinska volilna komisija Občine Domžale je v skladu z 18. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je bil na LIS II SLOVENSKE I JI ID-SKE STRANKE v Občinski svet Občine Domžale izvoljen kandidat pod številko 2 - Rok Ravnikar, saj je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za omenjeno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove kandidatu pod številko 2. Ker je omenjeni kandidat dobil število preferenčnih glasov, ki presega 10 % števila vseh glasov, oddanih za listo, je bil izvoljen. Občinska volilna komisija Občine Domžale Drugi krog volitev župana Občine Domžale bo v nedeljo, 12. novembra 2006. Vsa volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Predčasne volitve bodo od 7. do 9. novembra 2006 od 9. do 17. url, volišče za Invalide bo 12. novembra 2006 odprto od 7. do 19. ure - obe volišči bosta v DOMŽALSKEM DOMU, Ljubljanska 58 -prostori nekdanje knjižnice. Naprava na volišču za Invalide je 22. oktobra ostala neuporabljena. Izvoljeni novi člani svetov krajevnih skupnosti v Občini Domžale Na podlagi prejetih zapisnikov o delu volilnih odborov na voliščih za volitve svetov krajevnih skupnosti v občini Domžale, ki so bile 22. oktobra 2006, na osnovi zapisnikov odbora za predčasno glasovanje, glasovanje po pošti ter glasovanje za invalide ter zapisnikov volilnih komisij krajevnih skupnosti objavljamo NEURADNE rezultate volitev svetov krajevnih skupnosti - objavljamo izvoljene člane in članice svetov krajevnih skupnosti: KRAJEVNA SKUPNOST D08 VOLILNA ENOTA 01 1. Robert Hrovat 2. Jakob Smolnikar 3. Mateja Starbek Zorko 4. Jurij Milanovič 5. Mihael Starbek 6. Marjan Cerar 6. Franc Gotar OVK Domžale bo glede na to. da sta oba kandidata pod številko šest dobila enako število glasov, opravila žrebanje. VOLILNA ENOTA 02 1. Katja Jeraj 2. Marko Kvas VOLILNA ENOTA 03 1. Janko Cencelj KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ - PŠATA 1. Jože Rozman 2. Marjan Kopač 3. Tomaž Setnikar 4. Valerija Hafner 5. Bogomir (Mirko) Nemec 6. Janez Mivšek 7. Mihael (Miha) Banko KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC NOŽICE 1. Alojz Rode 2. Andrej Repanšek 3. Marjeta Rode 4. Janko Repnik 5. Marjan Loboda 6. Anton Pavlic 7. Janez Pogačar 8. Janez Hrovat 9. Martina Zamljen KRAJEVNA SKUPNOST IHAN 1. Jure Doki 2. Boštjan Urbanija 3. Milan Hribar 4. Marta Pire Pižem 5. Marija Povirk 6. Janez Gregorič 7. Janez Gregorin 8. Samo Svetlin 9. Aljaž Slovnik 10. Dušan Drobnič 11. Stojan Ložar KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE - RODICA 1. Vida Strajnar 2. Janez. Juhant 3. Jožica (Nevenka) Narobe 4. Anton Košenina 5. Janez Pire 6. Martin Kramberger 7. Miran Joger 8. Marjeta Kristan 9. Breda Podbevšek KRAJEVNA SKUPNOST KRTINA VOLILNA ENOTA 01 1. Mavricij Grošelj 2. Dušan Ravnikar 3. Helena Kermauner 4. Sebastijan Lukman VOLILNA ENOTA 02 1. Janez Avsec 2. Vladimir Cerar VOLILNA ENOTA 03 1. Štefan Rožič VOLILNA ENOTA 04 1. Robert Resnik 2. Darja Peterka KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE 1. Janez Hribar 2. Janko Zupan 3. Viktor Marinšek 4. Irena Ivane 5. Janez Breceljnik 6. Romana Blejc 7. Boštjan Sitar KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE Metod Marčun Tomaž Cerar Marjan Kralj Igor Jeretina Igor Kuzmič Sonja Jerman 7. Marija Zupančič KRAJEVNA SKUPNOST ROVA L 2. 3. 4. S. 6. 7. Gorazd Urbanija Milan Šinkovec Matija Potočnik Marko Bolta Zdenko Zobavnik Martina Urbanija Zdenka VVicher KRAJEVNA SKUPNOST SIMONA JENKA 1. Peter Pavli 2. Veronika Banko 3. Roman Kos 4. Janez Banko 5. Metod Loboda 6. Janez Grmek 7. Kari Narobe 8. Janez Bizjak 9. Anton Preskar KRAJEVNA SKUPNOST SLAVKA ŠLANDRA 1. Franc Habe 2. Marko Vresk 3. Jožefa Polanc 4. Darka Bitenc 5. Marija Majda Zevnik 6. Ana Medved 7. Pavel Pevec KRAJEVNA SKUPNOST VENCUA PERKA 1. Janez Ulčar 2. Alma Novljan 3. Andreja Pogačnik Jarc 4. Ivan Tavčar 5. Ludvik Flerin 6. Anton Dime 7. Mitja Arnuš KRAJEVNA SKUPNOST TOMA BREJCA VIR 1. Alojz Stražar 2. Aleš Tekavc 3. Lovro Lončar 4. Marjetka (Meta) Prelovšek 5. Andrej Jereb 6. Milan Juhant 7. Janez Razboršek 8. Bojan Vodlan 9. Marjan Prelovšek 10. Marko Bergant 11. Milan Pirman Izpolnjen obrazec pošljite ne naslov OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINA DOMŽALE, Domžale. Ljubljanska 69,1230 Domžale - najkasneje tri dni pred glasovanjem Glasovanje na domu 4 Podpisani/a. (ime. priimek) Stanujem ............................................. Vpisan/a v volilni imenik za volišče :.. ŽELIM V GLASOVATI NA SVOJEM DOM 11 Podpis................................................... Glasovanje na volišču za Invalide 4 Podpisani/a. (ime. priimek) Stanujem .......................................... Vpisan/a v volilni imenik za volišče ŽELIM GLASOVATI NA VOLIŠČU ZA INVALIDI (DOMŽALSKI DOM, DOMŽALE, Ljubljanska cesta Stev. 58). Podpis.. LOKALNE VOLITVE 2006 stran 6 PET ? VERBIC Neodvisni kandidat za župana Občine Domžale Mojo kandidaturo podpirajo: SDS Spoštovana volivka, cenjeni volivec! HVALA VAM za podporo in vaš glas! Vabim vas, da se 12. novembra ponovno udeležite volitev in glasujete zame. Čas je za spremembe. ZA DOMŽALE napredne in uspešne Matjaž Brojan: feljton o Jožetu Karlovšku (9) Več kakor ljubezen do vsega lepega Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno, v svetu prepoznavno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj \sc /more napraviti dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega Življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko... Akaderr* dr. Einffjan Cm o Karlovšku _ Ker je bil Jože Karlovšek s svojimi raziskavami in dognanji o omamen-tu in o slovenski stavbni dediščini v vrhu strokovnjakov, ki so se posvečali takim raziskovanjem, so ga seveda še v času njegovega življenja opazili tudi najvidnejši slovenski umetnostni zgodovinarji, etnologi, likovni kritiki in esteti. Zaradi njegove, na najrazličnejša področja segajoče raziskovalne misli, so ga upoštevali in čislali, deležen je bil številnih člankov, ki so njegovemu delu praviloma dvigali vrednost in veljavo. Jože Karlovšek je vse te članke skrbno hranil in beležil zaporedje njihovega izhajanja, vse jih je zbral tudi za dokončno inventuro življenjskega početja, ki jo je zase opravil kar sam. Tako njegovim naslednikom ni treba storiti veliko, saj se lahko z zanimanjem podajamo po utrjenih in zabeleženih poteh, ki jih je sam popisal. Dr. Cevc: Ljubezen. M se |e spremenila v gorečnost... Takole pravi dr. Cevc v govoru, ki ga je imel v Narodnem muzeju v Ljubljani ob razstavi ornamentalnih in folklornih podob Jožeta Karlovška 3. marca 1960. »Jože Karlovšek je bil s peresom in čopičem tesno povezan z našim ljudskim izročilom. Bil je eden prvih, ki ga je že v tridesetih letih 20. stoletja zamikalo vprašanje slovenske hiše, pa čeprav mu je zanimanje sprva narekovala tehnična radovednost o tesarskih rešitvah konstrukcij in notranje opreme. Ljudska umetnost je cvetnik posebne vrste: kdor zablodi vanj, ne najde več zlepa izhoda iz njegovega sugestivnega kroga, posebno še, če se mu ljubezen do domačega izročila spremeni v tako gorečnost, kot se je zgodila prav Karlovšku. Ljudska dediščina v besedi in liku se je vcepila vanj že v prvih otroških letih v tistem idiličnem kotu dolenjske Šmarjete, kjer seje 12. februarja rodil. Zorela je z njim med šolanjem v mestu ob Krki in končno postala nerazdruž-Ijiva spremljevalka vsega njegovega dela, pa naj se je to izživljalo v gradbeni stroki, v umetnem risanju, pisanju ali študiju. Res, daje včasih zamenjala preprosto kmečko oblačilo z nekoliko požlahtnjeno suknjo, vedno pa je ohranila v sebi oma-mentalni šopek domačega cvetnika in končno se je sama spremenila v rožo, celo v oživljeno rožo. Za neprekosliivega strokovnjaka gre... Za nobeno delo ni mogoče trditi, da je že dokončno, da ga ne velja dopolniti, tako je seveda tudi s Karlovškovim delom. Velja pa zagotovo, da pomeni Karlovškovo delo nepogrešljivo zbirko gradiva in ugotovitev, mimo katerih ne bo mogel nihče, kdor se bo želel poglobiti v svet ljudske umetnosti. Gre za knjige o slovenskih domovih in umetni obrti, prav posebej pa še za dve knjigi o slovenskem omamentu, ki sta našli dopolnilo v pomembni razpravi« Sestavine in uporaba ornamenta.« Prav v orna-mentiki je pri nas Karlovšek nepre-kosljivi strokovnjak, saj mu je ta posebna umetnostna zvrst razkrila ne samo svoje formalne in razvojne, ampak celo vsebinske in muzi-kalne skrivnosti. Vse dotlej je bila pri nas pastorka, ki so jo odrivali umetnostni zgodovinarji kot zgolj dekorativno izrazilo, arhitekti kot nazadnajško in neaktualno, racio-nalisti kot romantiko, etnograli pa sojo sprejemali zgolj kot okras na uporabnih predmetih. »Nebroi« produktov Iz njegove delavnice... Karlovšek seje za vse to zavzel in začel sistematično študirati, analizirati, zbirati ter seštevati. Primerjal je slovenske ornamente s tujimi in jih osvetlil tako v vertikali zgodovinskega razvoja kot v horizontali geografskega položaja. On jim je določil trdno mesto. Se več: po vzoru Izidorja Cankarja je skušal najti podoben sistem tudi za svet ornamentike (to se mu je tudi posrečilo), tako da bodo kar-lovškove temeljne ugotovitve v tej smeri ohranile trajno vrednost tudi v prihodnje kot duhovno trajen aparat za določanje vrednosti ornamentalnega izraza. Ne gre le za dekorativno umetnost... Pri Karlovšku ne gre le za stilno, tudi ne za t. i. dekorativno umetnost! Gre za nadaljevanje tiste velike kreativne volje, ki je ob robu »visoke« umetnosti gradila svoj lastni svet, statičen in slikovit, stvaren in poetičen, plemenit in umirjen. Sprvaje prerisoval kot ponižen kronist, nato pa je temu svetu začel sam določati mere in razmerja: barvna in formalna. Postal je nekakšen »slovničar« ornamenta in počasi je začel njegovo govorico piliti in urejati po pravilih »pravorisa«. Iz ornamenta, kakršen je bil do tedaj, z vsemi njegovimi slučajnostmi in nepravilnostmi, je nastal ornament čiste, klasične oblike. Seveda tudi kot tak, Kar-lovškov, še temelji v ljudstvu, ni pa več delo neznanega mojstra, ampak nosi pečat osebnosti Jožeta Karlovška. Karlovšek je slovenski ornament prečistil, uredil, čeprav je temeljne likovne sestavine ohranil. Bil je in ostaja še danes vrtnar v vrtu nešteto rož, zasnovanih, ustvarjenih, naslikanih, upodobljenih na tisoče načinov na mnogih materialih. Sredi tega vrta je bil Jože Karlovšek srečen. Zaradi njegove ljubezni, ustvarjalnosti in zaznavanja drobcenih lepot tega vrta bo izjemno življenjsko delo Nedavno umrli umetnostni zgodovinar, akademik dr. Emllljan Cevc Iz Kamnika, Je zelo spoštoval delo Dom-žalca Jožeta Karlovška. Danes prinašamo Cevčeve misli o Karlovškovem delu In življenjskih rezultatih. domžalskega esteta ostalo tako dolgo, dokler bo obstajala slovenska likovna in sploh kulturna zavest.« Matjaž Brojan ZGNZ september 2006 Fundacija Z glavo na zabavo bo popestrila jesen Za šoloobvezne je september mesec novih začetkov, prav tako tudi za Fundacijo Z glavo na zabavo. V soboto, 30. septembra, so namreč v Mcrcatorjcvem centru v Domžalah odprli jesenski del prireditev. Na približno dvajsetih prireditvah sirom Slovenije bo Generacija Nulanula s svojimi preventivnimi aktivnostmi seznanjala tako mlade kot tudi celotne družine vse do 2. decembra, ko bosta zaključni prireditvi v ljubljanskem Mcrcator Centru ter zvečer na mariborskem Stoku. S pozitivnim vzorom bodo širili filozofijo trezne zabave na različnih prizoriščih - Mercatorjevih nakupovalnih centrih, Študentski areni, Mirovniškem festivalu ob dnevu OZN v Slovenj Gradcu, Darsovem izobraževalnem dnevu »Mladi na avtocesti« na Vranskem, v popularnih lokalih ... V soboto dopoldne je marsikateri obiskovalec Mercator Centra v Domžalah presenečeno opazil mlado skupino, nabito z energijo. Generacija Nulanula je namreč na različne načine zabavala mimoidoče. Ob dobrem vodenju Pižame, začinjenem z raperskimi vložki, glasbeni spremljavi Petra s kitaro in D.l Zoka ter čarovniških vragolijah Sam Se-bastijana so med trezne obiskovalce razdelili tudi številne privlačne nagrade pokroviteljev fundacije. Nagrado Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije si je v finalu z najhitrejšim reakcijskim časom na mini vozilu Stopko prislužil Radi-ša Savič. Ružici Papič je nagrado adrenalinsko presenečenje Fundacije Z glavo na zabavo s čarovniškim nastopom podaril Sam Sebastian. Glavno nagrado, koncert skupine Red llot Chili Peppers na Dunaju, generalnega pokrovitelja Droge Ko-linska, pa je po Žrebu prejela Minka Križaj. Poleg prireditev pa nam pripravljajo še prijetno presenečenje. Med 16. oktobrom in 18. decembrom bo namreč TV Slovenija predvajala serijo desetih polurnih mladinskih TV oddaj Z glavo na zabavo, ki jih V fundaciji pripravljajo v sodelovanju s Produkcijsko skupino Mangart. Aktualno problematiko odraščanja mladostnikov in odnosov znotraj družine bodo prikazali skozi življenjsko zgodbo »običajne« slovenske družine, predstavljene bodo možnosti zdravih načinov zabav in aktivnega preživljanja prostega časa brez. alkohola, cigaret in prepovedanih drog. Dinamičen scenarij bo poln smeha, izobraževanja ter adrenalina. Nove prireditve, nove zgodbe, nove nagrade ... so zagotovila, da nam to jesen v družbi s fundacijo ZGNZ ifl (ieneiaeijo Nulanula ne bo dolgčas. Klemen Razlnger stran 7 Spoštovane občanke in občani, zahvaljujem se vam za zaupanje v prvem krogu. S svojo podporo, 49.38%, ste pokazali, da je bilo moje delo in delo moje ekipe do sedaj dobro in da si želite razvoj občine Domžale nadaljevati v tej smeri. Za zmago je zmanjkalo nekaj deset glasov (0,62%), kar je dokaz, da res vsak glas šteje. Zato vas vabim, da mi tudi v drugem krogu, 12. novembra 2006, zaupate svoj glas. Podpora skoraj vsakega drugega volivca dokazuje, da vsak glas šteje in zato vas vabim, da me podprete tudi v nedeljo, v drugem krogu, 12. novembra 2006 ZA VSE GENERACIJE IN ZA VSE KRAJE Ne obljubljam, ampak napovedujem, da bom z novo energijo in novim idejam nadaljeval začrtan razvoj občine. Vsem generacijam zagotavljam, da bodo moje znanje in pridobljene izkušnje gradile boljšo kvaliteto bivanja in življenja že dan po moji izvolitvi, Ohraniti moramo dobre stvari, ki smo jih začeli In udejanjili že v 12 letnem času županovanja Cvete Zalokar Oražem. Ponosen sem, da sem bil del te ekipe. Hkrati pa želim pospešiti razvoj podjetništva in gospodarstva, poskrbeti za dovolj prostora v vrtcih, zagotoviti nov dom upokojencev z varovanimi stanovanji, urediti center Domžal ter pripeljati visoko šolo v našo občino. Želimo nadaljevati tam.kjer smo končali. Ne obljubljamo stvari, kijih ni možno realizirati. Vemo, znamo, želimo in hočemo. In bomo Zaupajte mi svoj glas ZUPAN za vse občane ŽUPAN za vse kraje Likovna razstava v Galeriji Domžale Matjaž Stražar: samopodoba Humorja in ironije Prvo odprtje razstave likovnih del nove sezone 2006/2007 Galerije Domžale 12. oktobra 2006, je bilo zaznamovano s pogledom na bivanjsko izkušnjo sodobnega sveta diplomiranega slikarja Matjaža Stražarja iz Ljubljane. Njegovo delo z nekakšno neobremenjenostjo v iskanju trendov, duhovitostjo in svobodo v uporabi mitov in ikon, ga uvršča med predstavnike najmlajše generacije slovenske likovne umetnosti, ki v svojih vizijah najbolj neposredno zrcalijo svoj čas, kritično zajet v provokativne oblike umetniškega izražanja. Vpogled v najnovejša dela mladega ustvarjalca pa vam je domžalsko razstavišče v okviru Kulturnega (loma Franca Bcrnika Domžale omogočilo do 27. oktobra. Ob vsej kompleksnosti sodobnega dojemanja li-kovnosti, ki je umetniku umljiva, kljub dejstvu, da upodobljeni motivi gotovo sledijo digitaliziranim podobam, navsezadnje je njegova generacija odrasla ob množičnih medijih kot TV, računalnik in tudi internet, se v svoji pripovednosti le naslanja na dediščino klasičnega slikarstva - na avtoportret. Na ogromno črno platno nanaša deformirane lastne podobe z rokami in kosi kruha, ki zopet nastopa kol slovensko tipičen motiv, vendar v novejši vsebinski preobleki - z njim umetnik nakazuje povezavo z današnjo potrošniško družbo in neizmerljivo močjo vizualnih medijev, ki vodijo v propad družbenih norm in tradicij. Če se vrnemo na avtoportret, ki ga slikar vešče uporablja za izraz in analizo sebe in okolice ali, kot sam pravi, za izraz zanimanja, v kolikšni meri je tudi sam del te okolice, v kakšnem funkcionalnem odnosu je do nje in ali je ta odnos medsebojno povezan. V splošnem je avtoportret vse do danes ena glavnih tem v umetnosti, saj od 15, stoletja dalje velja za poseben umetniški izziv. Albreeht Diirer je bil tisti, ki je med prvimi svojo podobo uporabil za psihološko proučevanje individualnih potez, medtem ko je Rcmbrandt v 17. stoletju ustvaril doslej najobsežnejši opus te zvrsti. Naslednja vplivna osebnost, ki napravi vrhunske santopodobe, je bil Vincent van Oogh, čeprav svojo slavo doživijo šele po njegovi smrti. Na splošno v ekspresionislični umetnosti avtoportret postane pogost motiv zaradi implicitnih možnosti poglobljenih psiholoških raziskav, kot Je na primer avstrijski ekspresionist BgOD Schiele poleg svojega obraza upodobil lastno roko in jo s tem postavil v središčno žarišče kot simbol eksistence, kakršno živi »rokodelski« človek - umetnik (Avtoportret z roko na licu, 1910, Albertina. Dunaj). Pravzaprav je dokazov več kot dovolj, da se Matjaž Stražar poslužuje tradicionalnih slikarskih elementov ter motivov in jih preoblači v fotografsko natančne posnetke sodobne »vvarho-lovske« embalaže, torej v ironični prikaz sveta, v katerem je človek žrtev potrošništva in vizualnih medijev. Vsekakor pa avtorjeve podobe niso prazne, saj kljub prikazani čustveni izpraznjeno-sti sveta v sebi nosijo žar pozitivne energije in volje sodobnega umetnika. Dela dokazujejo, da umetnik ni nebogljeno bitje, ampak razum delovanje kapitala tako, da lahko v njegovem svetu deluje na dva načina: poglavitno je preživetje in zagotovitev ustvarjajočih pogojev brez podrejanja željam naročnikov ali trendov, hkrati pa na ta način svobodno izraža svoje ideje, ki mu pravzaprav omogočajo obstanek v sodobni družbi Matjaž Stražar z neposrednim ironičnim načinom izražanja sledi postmodernističnemu dojemanju umetnosti v težnji po prikazovanju lastne bivanjske izkušnje življenja v sodobnem, urbanem svetu. Ironija, črni humor, besedne igre in absurdnost človeka ter njegovih dejanj so ključni elementi. ki avtorja uvrščajo med ustvarjalce sodobne slovenske umetnosti. Zanje je značilen drugačen pogled na prostor in čas, ki ga delijo s starejšimi generacijami umetnikov, ker jim pač uspeva povezovati klasične vsebine in medije z novimi, zlasti pa so uspešni v promociji svojih idej. Ta sodobna provokacija pa le pripelje do ključnega vprašanja, če je lahko umetniško delo zabavljajoče in obenem kritično do aktualnih svetovnih in družbenih problemov. V primeru sporočilnosti del Matjaža Stražarja lahko zagotovo trdimo, da ironijo in humor uporablja kot sredstvo kritičnega raziskovanja realnih tegob današnje družbe, ki na primer večkrat daje prednost napredku kot lakoti afriških otrok. »Življenje jemljem smrtno resno z vsem dolžnim humorjem!« pravi avtor, čigar delo obsega širok tematski razpon od realističnih portretov do popartističnih in sodobnih multikulturnih tendenc. Naravnanost k medkulturnim izmenjavam, ki so danes tako rekoč postale trend tudi na likovnem področju, zasledimo tudi pri našem avtorju. Primerjava vzhodnjaškega in zahodnjaškega sveta ter trakovi črnega platna v obliki zvitkov najdejo vpliv v kitajski umetnosti. Navsezadnje Matjaž Stražar trenutno končuje magistrski študij na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani pri mentorici doc Wang lluiqin, Kitajki, ki živi in ustvarja v Sloveniji. Skupaj z deli mentorice na razstavi »Srečevanja s Kitajsko, 200 let slovenskih odkrivanj kitajske kulture 6+1«, v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pa so bila pred kratkim razstavljena tudi njegova dela, skupno z deli sošolcev (med njimi tudi domžalske slikarke Mojce Vilar), ki s konkretnimi realizacijami ponazarjajo sodelovanje sodobne slovenske vizualne produkcije s Kitajsko Katarina Rus Krušelj Avtorja razstave Matjaža Stražarja je na otvoritvi predstavil MIlan Marlnlč, direktor KD Franca Bernlka Domžale, medtem ko je v kulturnem programu sodelovala avtorjeva sestra, operna pevka Marija Stražar. Naj ne mine dan brez knjige Založba Didakta prihaja med bralce s knjigo in zgoščenko EN, EN. TI PA POJDEŠ VEN, ki prinaša 27 glasbenih izštevank. Delo je rezultat dolgoletnega pedagoškega ustvarjanja pevke in voditeljice pripravljalnic glasbene vzgoje Tamare Kranjec La-ganin. Knjiga bo dobrodošla pri pedagoškem delu in doma. saj z glasbenimi ritmičnimi igricami spodbujamo otrokovo ustvarjalnost in sposobnost pomnjenja. Kompletu je priložen tudi notni zapis za klavirsko spremljavo. Ilustrirala je Andreja Peklar. MOJA STARŠA SE LOČUJETA je najnovejša knjiga iz zbirke priročnikov za mladostnike, ki bo otrokom iz vsake tretje družine pomagala prebrodite žalost, jezo, občutke krivde. Pomagala jim bo, da se bodo zavedali, da niso sami krivi tega stanja in bodo znali izraziti svoja čustva ter se znali braniti, če bi starši želeli z njimi manipulirati. Jerom Klapka Jerome v knjigi, ki je prvič izšla že davnega 1900 TRIJE MOŽJE SE KLATIJO znova zabava bralce. Trije Angleži se odpravijo na počitnice po Evropi. Od dirjanja od ene znamenitosti k drugi se jim ves čas dogajajo nevšečnosti, ki pa silno zabavajo bralce. Knjigo so prebrali že milijoni bralcev. Brane Grubar v delu, ki je mešanica potopisa, dnevnika in spominov KAM? DRUGAM! govori o popotovanju po Jadranu in med grškimi otoki, kjer odkriva male ljudi, ki se ga globoko dotaknejo. Avtor poln spoštovanja in otroške vedoželjnosti razčlenjuje modrosti življenja in človeške značaje. Knjigo bodo z veseljem prebirali ljubitelji morja in potopisov. V založbi Orbis je izšel slovenski prevod knjižnega dela enega najbolj priznanih ameriških terapevtov, ki se ukvarjajo s tem, kako kriza v zakonu vpliva na otroke. ZDRAV OTROK IN LJUBERZEN STARŠEV. Gotovo gre za enega najboljših strokovnih del, namenjenih staršem, ki iščejo pot iz zapletenega kroga vzrokov in posledic nesporazumov med starši in otroki. Avtorja Harville Hendrix in Helen Hunt spodbujata starše naj stopijo na dolgo pot osebnostne rasti in obnove ljubezni v zakonu, ob tem pa jih ne slepita z obljubami in čudežnimi preobrati. Pri založbi V.B.Z. sem zasledila delo Borisa Dežuloviča CHRISTKIND, najboljšo knjigo na Hrvaškem pred dv enu leti, ki je globoko intimna pripoved in nam sporoča, da je nasilje gonilo sveta in zato se moramo boriti proti njemu. Gre za avtorjev prvenec, ki je izjemno zrelo delo. Skelet zgodbe predstavlja Split ob koncu 19. stoletja, kjer lastnik majhne knjigarne dobi nalogo, da umori enega največjih zločincev 20. stoletja. Hitlerja. Do njunega srečanja pridemo do konca romana, ki ga beremo v eni sapi in odkrijemo še množico drugih usod. Zoran Ferič nas s knjigo SMRT DEKLICE Z VŽIGALICAMI pretrese. Zgodba se dogaja se na kvarnerskem otoku nedaleč stran od otoka, kjer je bilo nekoč kazenski zapor, umobolnica, koncentracijsko taborišče... Glavni junak je zdolgočaseni patolog, ki raziskuje umor transseksual-nega delavca v jadranskem bordelu Gre za detektivski roman, politični triler, grozljivko, erotično literaturo. Roman ni za bralce z občutljivim želodcem.BUIK RIVERA je delo Miljenka Jergoviča, ki gostobesedno govori o običajnih ljudeh, ki prinašajo velike zgodbe. Pisatelj je mojster pripovedovanja in asociacij, saj ga najmanjši vzgibi vodijo k epski širini. ZMERJANJE SLOVENCEV je delo Draga Bajta, prevajalca, esejista, publicista, literarnega kritika. V knjigi so zbrani tehtnejši publicistični članki in kol umne zadnjih 15 let iz revij Mag, Ampak in Nove revije. Avtor se ukvarja z aktualnimi problemi slovenske literature, znanosti, jezika in športa. Priljubljeni pisatelj Paolo ( oelho. ki ga slovenski bralci poznajo predvsem po Alkimistu, prihaja med bralce s knjigo ZAHIR. V njej srečamo znamenitega pisatelja, ki nekega dne dobi sporočilo, da je njegova žena, vojna dopisnica, izginila brez sledu. Njeno izginotje ga zbega in priče se iskanje nje in resnice o lastnem življenju, ki ga vodi iz varnega sveta v svet negotovosti, kjer išče nov smisel ljubezni in moči usode. Založba Miš v knjigi MAVRICA IZZA DUŠE Milana Jazbeca združuje diplomacijo in književnost. Roman skuša bralcu približati svet diplomacije. To je rahločutna psihološka in sociološka analiza odnosov, začinjena z elementi cinizma. Tatjana Kokalj NASI POSLANCI stran 8 Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 V primerjavi z evropskim povprečjem Slovenija zaostaja na številnih področjih, ki so ključna za nadaljnji gospodarski razvoj - pri inovativnosti gospodarstva, podjetništvu, davčni in administrativnimi obremenitvami, odprtosti za tokove kapitala je celo med zadnjimi v EU. Glavni vzrok temu zaostajanju je počasnost dosedanjega prestrukturiranja, ki se kaže v ohranjanju razmeroma visokega deleža delovno intenzivne industrije, prenizki tehnološki zahtevnosti izvoza, počasni rasti obsega tržnih storitev in finančnega posredništva. Na trgu dela je zaskrbljujoča predvsem nizka stopnja zaposlenosti starejših in visoka stopnja brezposelnosti mladih, tudi razmere z vidika zaposlovanja še niso zadovoljive, čeprav je bil dosežen napredek. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 temelji na Strategiji razvoja Slovenije, ki jo je 23. junija 2005 sprejela Vlada Republike Slovenije. Navedena strategija opredeljuje vizijo in cilje razvoja države ter predstav- lja pot, po kateri bomo svoje nacionalne cilje dosegali trajnostno ter v okviru skupnih evropskih pravil, politik in strategij, zlasti prenovljene Lizbonske strategije. Odgovarja na vprašanje, kako si znotraj Evropske unije zagotoviti hitrejši gospodarski razvoj, večjo zaposlenost in potrebno socialno varnost, izboljšanje okolja, varovanje narave in trajnostno rabo naravnih virov. Vse to omogoča večjo materialno in duhovno blaginjo državljanov ter višjo kakovost življenja sedanjih in prihodnjih rodov. V Sloveniji smo se zavezali izpolnjevati Program reform za izvajanje Lizbonske strategije, ki odgovarja na izzive lizbonske strategije z ukrepi za spodbujanje prestrukturiranja in nadaljevanje liberalizacije gospodarstva, konkurenčnosti gospodarstva, izboljšanja učinkovitosti države ter z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlenosti. Nekatera ključna področja, ki so opredeljena v strategiji razvoja, so: - razvojna mreža Slovenije (tehnološki parki, poslovne cone, ustanavljanje visokošolskih sre- dišč, ponudba elektronskih vsebin in storitev na internetu); - povezovanje naravnih in kulturnih potencialov (izkoristiti izredno pestrost in gostoto naravnih in kulturnih danosti ter turističnih, kulturnih, športnih in rekreativnih dogodkov); - učinkovito upravljanje okolja in trajnostna energetika (zagotoviti kakovostno in učinkovito oskrbo z energijo za gospodarstvo, gospodinjstva in promet ter ob sočasnem in usklajenem izvajanju teh dolgoročnih strateških projektov zagotoviti bistvene prihranke za državni proračun, pa tudi za gospodinjstva); - mobilnost za podporo gospodarskemu razvoju (zagotoviti Sloveniji učinkovito prometno infrastrukturo); - institucionalna in administrativna usposobljenost (učinkovito delovanje javne uprave in sodnega sistema, poslovanje preko interneta ter vzpostavljanje in razvoj enotnih vstopnih točk, pa tudi poslovanje z občani in osta- limi subjekti preko interneta - e-uprava, e-zdravstvo, e-socialni transferji, e-zaposlovanje). Razvojne prioritete strategije razvoja Slovenije so podlaga za programe in ukrepe Državnega razvojnega programa oz. Nacionalnega strateškega referenčnega okvira ter pripadajočih Operativnih programov. Poleg teh osrednjih strateških dokumentov je bila v Sloveniji pripravljena vrsta državnih programov. Da bo Slovenija lahko dosegla cilje iz Strategije razvoja Slovenije in preboj na višjo razvojno raven mora izvesti posodobitev oz. temeljite strukturne reforme in nadgraditi svoj dosedanji razvojni vzorec. Korak naprej v to smer, kot odziv na spremembe v Sloveniji, v EU in drugje po svetu, je tudi definiranje ključnih nacionalnih projektov, ki lahko pospešijo rast konkurenčnosti in produktivnosti ter omogočijo želeni preboj. Seveda pa razvoj na državnem področju hkrati pomeni tudi veliko možnost razvoja na občinski ravni in občina Domžale bi lahko izkoristila številne potenciale, ki jih ima ter nadoknadila razvojni zaostanek preteklih let. Od novega občinskega vodstva zato vsekakor pričakujem, da bo ponujeno možnost izkoristilo v čim večji možni meri. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Delovni obisk članov Evropskega energetskega foruma v Sloveniji V drugi polovici meseca septembra 2006 je na pobudo dr. Romane Jordan Cizelj Slovenijo obiskala skupina članov Evropskega energetskega foruma (EEF). Glavni namen obiska, ki je potekal v skupni organizaciji Pisarne poslanke Evropskega parlamenta in Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije, je bila razprava o trajnostnih virih energije v Sloveniji in Evropski uniji. Namen ekskurzije je bil, da udeležencem predstavimo slovenski pogled na energetsko politiko prihodnosti v Sloveniji in EU. Hkrati je dogodek prestavljal uvod v predsedovanje Slovenije v prvi polovici leta 2008, saj smo prav energijo izbrali kot eno izmed štirih prednostnih področij v tem času. Gostom smo pokazali nekaj zanimivih energetskih objektov v Sloveniji, prisostvovali so tudi razpravi o trajnostnih virih energije v okviru mednarodne konference »Nuclear Energy for New Europe 2006« v Portorožu. Predstavili pa smo jim še delček znamenitosti in čudovite narave Slovenije. Dr. Romana Jordan Cizelj je z organizacijo obiska želela pokazati, da je z dialogom na sprejemanje političnih odločitev v Bruslju mogoče vplivati, sodelovanje in čim širša izmenjava mnenj pa sta ključnega pomena za doseganje optimalnih rezultatov pri oblikovanju in izvajanju skupnih politik tako v Sloveniji kot vEU. Evropski energetski forum tvorijo poslanke in poslanci Evropskega parlamenta (EP) in pridruženi člani s področja industrije. EEF ne podpira niti političnih niti ekonomskih interesov, temveč so njegove aktivnosti usmerjene k boljšemu razumevanju energije in problemov, povezanih z njo. Med udeleženci delovnega obiska so bili poleg gostiteljice še trije člani Evropskega parlamenta, in sicer gospod Giles Chichester iz Velike Britanije, predsednik Odbora za energijo, raziskave in energijo v EP in hkrati predsednik EEF, gospa Edit Herczog, poslanka iz Madžarske, gospod Justas Paleckis, poslanec iz Litve, ter številni predstavniki evropske energetske industrije. V Sloveniji so se srečali s številnimi predstavniki slovenske energetike, na Otočcu pa so se sestali z ministrom za gospodarstvo Republike Slovenije, gospodom mag. Andrejem Vizjakom ter dr. Igorjem Šalamunom, direktorjem Direktorata za energijo. Polni zanimivih in lepih vtisov so se udeleženci ob zaključku obiska v Sloveniji strinjali, da jedrska energija po svojih značilnostih spada med trajnostne energetske vire, da pa bo še veliko potrebno storiti na področju njene sprejemljivosti med ljudmi, poskrbeti za širše in boljše javno obveščanje, povečati stopnjo preglednosti in kakovost infrastrukture, predvsem pa skrbeli za konstantno izobraževaje primernih kadrov. Viktorija Jeras, Darko Rudi Evropski parlament o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji Globalizacija je proces, ki ima veliko različnih dimenzij, zato je ne moremo obravnavati kot zgolj pozitiven ali zgolj negativen pojav. Evropska unija se v zadnjem času vedno bolj aktivno odziva na negativne pritiske globalizacije, ki se kažejo predvsem v selitvi proizvodnje iz držav EU v države z nižjimi stroški dela. Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) bo tako v kratkem obravnaval predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagajanje globalizaciji. Evropska komisija želi s tem predlogom pomagati tistim, ki se prilagajajo posledicam globalizacije, še posebej pa tistim posameznikom, ki so se prisiljeni spopasti z nenadno izgubo delovnega mesta. Pri sprejetju odločitve o ustanovitvi tovrstnega sklada je pomembno vlogo odigralo dejstvo, daje največja zaskrbljenost prebivalcev EU izguba delovnih mest zaradi selitve proizvodnje v države s cenovno nižjo delovno silo. V eni od nedavnih raziskav je kar 37 % državljanov EU ocenilo, da je aktivnost EU pri reševanju vprašanj glede brezposelnosti ne- zadovoljiva, kar 47 % pa jih želi, da bi to v prihodnje postala ena od prioritet EU. Kot je v pogovorih o predlogu uredbe dejal slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), ki je kot poročevalec Odbora EMPL pripravil poročilo Evropskega parlamenta o socialni razsežnosti globalizacije, Slovenija omenjeni predlog o ustanovitvi sklada načeloma podpira, hkrati pa izraža zaskrbljenost zaradi nekaterih določb v predlogu uredbe, ki so clisknminirajoče do manjših članic EU. Po predlogu te uredbe bi bile na- mreč do sredstev iz sklada upravičene le tiste države, ki bi se zaradi posledic globalizacije soočile z nenadno brezposelnostjo vsaj 1000 presežnih delavcev, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v po-proizvodni fazi, v regiji, kjer je brezposelnost višja od povprečja EU ali države. Posledično bi tO pomenilo, da manjše države sploh ne bi bile upravičene do sredstev iz sklada. Dr. Brejc seje zato zavzel za dopolnitev uredbe, tako da bi države članice dobile pomoč iz sklada, takoj ko število odpuščenih delavcev doseže 500, saj ima lahko že takšno število na novo brezposelnih oseb velike posledice za regijo. Predlog uredbe je sprožil veliko zanimanja v evropski javnosti, še posebej v državah z visoko stopnjo brezposelnosti. Slovenija se po brezposelnosti sicer uvršča v sredino, vendar pa se lahko razmere hitro spremenijo. Zato je ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pomembna tudi za Slovenijo. Jurij Daneu Zakaj mora odstopiti minister za zdravje Andrej Bručan Glavne točke interpelacije, to je javno zastavljenih vprašanj in očitkov, povezanih z delom, pod katero smo se podpisali vsi poslanci LDS, ministru Bruča-nu očitajo divjo in nenačrtno privatizacijo zdravstva, neizvajanje zakonov na področju zavarovalništva, manipuliranje s podatki o čakalnih dobah, škodo zaradi previsokih cen zdravil, opuščanje nadzora, dopuščanje in podpiranje klientelizma ter neučinkovito kontrolo na področju citopatologije. Ministru Bručanu očitamo, da izvaja divjo in nenačrtovano privatizacijo, ki vodi do razgradnje zdravstvenih domov in to brez strategije, brez razprave z uporabniki, brez pravega nadzora, zato ne varuje javnega interesa. Tako pomembnega in občutljivega vprašanja, kot je privatizacija zdravstvenega sistema, ki se poleg več kot trideset tisoč zaposlenih, dotika slehernega državljana, se minister Bručan loteva z netrans-parentnimi posamičnimi ukrepi. Skoda je že vidna, kar dokazujejo primeri neurejenih razmer (težave z dežurstvi, urgenco, preventivno dejavnostjo) ZD v Slovenski Bistrici in Novem mestu, z javnimi izjavami pa minister to razgradnjo še spodbuja, saj zdravnike spodbuja, da čim prej postanejo koncesionarji, zato se vnaša mednje nemir, strah za prihodnost in brezperspektivnost zdravstvenih domov kot preživele oblike povezovanja zdravnikov zaradi večje učinkovitosti. Čeprav smo se prav zaradi učinkovitega sistema na tem področju glede na vložena sredstva celo uvrstili na prvo mesto v EU. Minister daje soglasje k vsem koncesijam, tudi tistim na lokalni ravni, in to tudi tistim brez javnega razpisa (kar kot kršitev že obravnava evropsko sodišče), ob tem pa se ne zaveda dejstva, da odhajanje zdravnikov iz bolnišnic, zlasti vrhunskih strokovnjakov, ogroža strokovni razvoj teh ustanov ter pedagoško in raziskovalno delo, saj njihovega prispevka ni mogoče nadomestiti čez noč. V primeru podelitve koncesije dr. Bitencu, članu njegovega Strateškega sveta in sodelavcu Odbora za zdravstvo Strokovnega sveta SDS, pa gre za jasen primer klientilizma, poleg tega pa je nastala tudi škoda, saj je bil kljub glasnim zagotovilom program odvzet javnemu zavodu. Z vidika davkoplačevalcev nam je nekako jasno, zakaj takšen interes za koncesije, saj so znani podatki, da koncesionarji vplačajo kar 1,2 milijona manj sredstev davkov in prispevkov kot zdravniki v javnem zdravstvu. To ostane njim, v ZD pa se takšni viški namenijo za investicije in nakupe opreme. Minister je obljubljal veliko, ni pa sposoben primerno organizirati obsežnega in strokovno zahtevnega dela v zvezi s pripravo zakonov in plana zdravstvenega varstva, mreže javne zdravstvene službe ter različnih zakonov. Tako še vedno ni pripravljenega Nacionalnega plana zdravstvenega varstva za obdobje 2005 - 2012, sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ter zakonov, ki urejajo pravice pacientov, zdravilstvo in duševno zdravje. Za glavni cilj si je zadal znižanje boleznin, čeprav ne odstopamo od siceršnjega povprečja, pa tudi ustrezen nadzor bi prinesel rezultate. Kljub opozorilom na problematiko naraščanja cen zdravil in neupoštevanje Pravilnika o merilih za oblikovanje cen zdravil na debelo, minister razlike v cenah zdravil še vedno dopušča. Tako so številna najpogosteje uporabljena zdravila (številna smo kon- kretno navedli) tudi do petkrat dražja kot v sosednjih državah. Zaradi njegove neaktivnosti so bili zdravstvena blagajna in slovenski zavarovanci oškodovani za več kot dve milijardi tolarjev. Ta sredstva pa bi lahko uporabili za nakup prepotrebnih bioloških zdravil. Nadalje ministru očitamo neurejeno stanje na področju zavarovalništva, saj s svojim ravnanjem omogoča divjo privatizacijo Vzajemne d. v. z., hkrati pa dopušča tudi nezakonite nove oblike zavarovanj (sporen je primer Prve zdravstvene asistence, ki za članarino ponuja storitve, ki državljanom sicer pripadajo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja). Očitani primeri klientelizma in korupcije se ne kažejo samo pri podeljevanju koncesij, pač pa tudi pri nabavah, kar se je pokazalo pri javnem naročilu za linearni pospeševalnik (preplačan vsaj za 200 milijonov) in nenazadnje tudi pri operacijskih mizah, ki jih je minister Bručan uspel kupiti šele potem, ko je vladajoča koalicija spremenila zakonodajo na področju javnega naročanja. Neposredno je kriv za leto in pol zamude pri tem nakupu, pri čemer je bila njegova jasna namera kupiti 200 milijonov dražje operacijske mize, kar so mu preprečili javnost, mediji in predsednik države. Skrb vzbujajoče je neurejeno stanje na področju citopatologije, saj minister Bručan kljub opozorilom stroke, medijev in nujnim sejam odbora za zdravstvo ni ukrepal, stanja na tem področju ni uredil, ni zagotovil učinkovite kontrole in ni pripravil nove ali spremenil obstoječe zakonodaje, da bi zavaroval življenje in zdravje žensk. Slovenke smo žal pri obolevanju za rakom na materničnem vratu še vedno na neslavnem prvem mestu, kar jasno kaže, da v postopku presajanja in pregledovanja brisov nekaj hudo škriplje. Dejstva, da so laboratoriji bili in so še strokovno povsem neurejeni in da delujejo pod različnimi strokovnimi parametri ter brez nadzora, do danes ministrstvo še ni uredilo, kljub pompoznim napovedim, da bo to storilo. In nenazadnje še ena stvar, ki se tiče vsakega izmed nas, čakalne dobe. Ministra Bručana sistemski pristop k tej problematiki ne zanima, raje izvršuje pritisk na izvajalce zdravstvenih storitev, da prikrojujejo podatke ter prikazuje uspehe pri skrajševanju čakalnih dob, kjer pa lahko vsi, ki se vpisujemo na čakalne liste - če se sploh lahko, saj smo našli primere, ko to sploh ni mogoče - vidimo, da je skrajševanje le navidezno, Brez bolnikov na čakalnih listah pač ni čakalnih dob. Navajamo konkretni primer: nelogično je, da se ob manjšem številu operacij na odprtem srcu (1402 leta 2004 in le 1375 v letu 2005) v enem samem letu čakalne dobe zmanjšajo za 73 % (kam so izginili stari čakajoči bolniki, ki naj bi jih bilo preko 1000), razen seveda, cinično rečeno, če jih ni vmes že preveč pomrlo. Edini pošteni in pravi način bi bil, da se vzpostavi nacionalne, računalniško vodene čakalne liste, kar pa ministru ni v interesu. Zaradi vseh omenjenih vprašanj, dilem, očitkov, klientelizma in nestrokovnosti v poslanskem klubu LDS predlagamo sklep, da se ministra Bručana razreši s funkcije. Cveta Zalokar- Oražem. poslanka LDS v DZ RS stran 9 dogodki v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska 58, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol. net, www.i-rose.si RAZSTAVA V četrtek, 26. 10. bomo odprli slikarsko razstavo ODKRIVANJE ZAKRITEGA SVETA avtorja Andreja .lanže. Razstava bo na ogled do 6.12.2006. JESENSKE POČITNICE ČAROVNIŠKI DAN v ponedeljek, 30. 10., od 10.00 do 15.00 ure. Lahko prideS v kostumu čarovnice in si prislužiš simpatično nagrado. Mešali bomo čarovniške zvarke, risali čarovniške simbole v vseh oblikah: duhce, pajke, mačke, netopirje, čarovnice, poslikovali obraze in buče na sto in en način, čarovnica bo vedeževala, zaplesali bomo čarovniški ples. DNEVI ZA NOVA SPOZNANJA od 2. do 4. I I. Mlade med 8. in 15. letom starosti vabimo v četrtek 2., v petek 3. in v soboto 4. novembra med 9.00 in 15.00 uro, da skozi pogovor, opazovanje, igro ter delo pridobite nove izkušnje in spoznanja o pomenu ter vlogi naravi prijaznega kmetovanja, skrbi za starejše občane in skrbi za domače živali. Obiskali bomo ekološko kmetijo, dom starejših občanov ter zavetišče za male živali, prisluhnili strokovnjakom teh področij i n se aktivno vključili v njihov delovni dan. MEDGENERACIJSKA KREATIVNA DELAVNICA Ponedeljek, 6. II., ob I 7.00 uri (2 uri) KOSTANJEVI LISTI so uporaben material za klobuke, sklede, košare in cvetlične lonce. Cena delavnice je 1000 SIT, POTOPISNO PREDAVANJE Četrtek, 9. II., ob 18.00 uri Vabljeni na potopisno diu-prcduvunjc, kjer nam bo Metod Marolt predstavil svojo nepozabno avanturo »S KOLESOM IZ SLOVENIJI' V NEPAL«. PLANINSKI IZLET V soboto 18.11. se bomo povzpeli na Veliko planino. Zbor je ob 9.00 uri pred Domžalskim domom. Potrebne so predhodne prijave. ŠOLA ZA STARŠEVSTVO Ponedeljek, 20. II., ob 19.00 uri soba v Domžalskem domu. PASTI DANAŠNJEGA ČASA Rdeča OKROGLA MIZA Četrtek, 23. II., ob 17. uri Pavla Klinar, prof. soc. ped. bo pripravila zanimivo predavanje in okroglo mizo na temo »Moji in tvoji tastari«. Vabljeni vsi, ki včasih ne razumete svojih »tastarih« in tudi starši, ki včasih ne razumete svojih »tamladih«. SREDINI IN ČETRTKOVI ZARAVNI POPOLDNEVI dve sredi: 8.11. ter 22.11. in dva četrtka: 16. II. ter 30.11., od 16. do 20. ure. Ti je dolgčas, si želiš družbe, ne veš, kje bi preživel dolge jesenske popoldneve ... oglasi se v Centru za mlade Domžale. Skupaj bomo preživeli nekaj uric, se zabavali, pogovarjali, igrali različne družabne igre; ogledali kakšen lilm in še kaj ... Razpis za FOTOGRAFSKO RAZSTAVO »OKROGLO« Do konca oktobra še lahko pošljete fotografske prispevke na temo »Okroglo«. Razpisne obrazce dobite na spletni strani ali osebno v CZM. USTVARJALNE DELAVNICE ZA MLADE Če ti ostaja prosti čas in te veseli svobodno, neformalno izražanje v različnih ustvarjalnih tehnikah, si vabljen, da se pridružiš mladim, ki se družijo: MLADI vsak torek od 16.00 do 17.30 ure: za starost od 8 do 13 let, od 18.00 do 19.30 ure: za mlade od 14. leta dalje, dijake in študente; vsako sredo od 16.00 do 17.30 ure: za mlade s posebnimi potrebami. MLADINSKA POBUDA Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo, kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »DA«, pokliči v CZM in nas preseneti s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve. Dosegljivi smo vsak dan od 8.00 do 20.00, v petek do 13.00 ure. VABILO USTVARJALCEM V okviru kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski...), se odzovite našemu vabilu. NEFIKS-neformalni indeks lahko kupiš v našem centru. Vanj lahko vpisuješ vsa neformalna izobraževanja, študentsko delo in druge obštudijske dejavnosti. Uporabiš ga lahko za odkrivanje in načrtovanje svoje poklicne poti, pisanje življenjepisa, povečanje možnosti za zaposlovanje, potrdilo za vsa neformalna izobraževanja SVETOVALNICA Za otroke, mladostnike in starše, ki se želijo z nekom pogovoriti o stiskah in težavah, ki jih sami ne morejo rešiti. PODPORNE SKUPINE 1. skupina: za motnje hranjenja, 2. skupina: za starše otrok s posebnimi potrebami, 3. skupina: za pomoč mladostnikom s težavami z drogami, 4. skupina: za pomoč staršem in bližnjim, ki bi radi pomagali svojim otrokom. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czmffi>siol.nct. Govorica preprostih stvari »Naša sestra smrt« (sv. Frančišek) Misel na slovo od vsega zemeljskega nam bo v prihodnjih dneh bližja, ko bomo okrasili in obiskali grobove naših rajnih. Tej misli se današnji človek rad izogne in jo izrinja iz zavesti. A to ni dobro. Smrt je del življenja. Zavest o lastni minljivosti bi marsikoga lahko obvarovala objestnosti in napuha. »Mor-tui vivos docent« (»Mrtvi učijo žive«) je zapisano na nekem pokopališču. V prejšnjih časih so številne upodobitve »žene s koso« verne ljudi spominjale na to dejstvo. Do visokega srednjega veka so smrt zelo redko upodabljali, slikali pa so prizor vstajenja mrtvih ob poslednji sodbi. Sveti Pavel je zapisal: »Kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni« (1 Kor 15,22). On je s svojo smrtjo uničil našo smrt in ji odvzel njeno »želo«. Zato krščanska umetnost rada slika križ in pod n|im mrtvaško (Adamovo) lobanjo: križ je drevo življenja, s katerim je smrt premagana in poražena. Do 13. stoletja slikajo Kristusa na križu kot zmagovalca s kraljevsko krono, ne kot trpina. Smrt je predstavljena le s simbolom lobanje ali kače. V poznem srednjem veku pride misel o minljivosti močno v ospredje in s tem tudi upodabljale smrti. Okoli 1350, ko v Hvropi razsaja huda epidemija kuge, naslika Franeeseo Traini v Pisi smrt kot ženo z netopirjevimi perutmi m koso v rokah. Na cerkvenih po-Halili v tem času slikajo jezdeca iz Knjige razodetja, »ki mu je bilo ime Smrt, za njim pa je prihajalo Podzemlje« (Raz 6,8), a ta jezdec je naslikan kot živo bitje. Smrt v podobi okostnjaka se pojavi šele v poznem srednjem veku. Predstava jezdeca se gotovo naslanja na omenjeno svetopisemsko mesto. Koso ali srp v rokah okostnjaka srečujemo od 14. stoletja dalje in spominjata na žetev, na čas, ki je potekel. V Knjigi razodetja so zapisane besede angela, ki govori Sinu človekovemu (Kristusu): »Zamahni s srpom in požanji, ker je prišla ura žetve, kajti žetev zemlje je dozorela« (Raz 14,15). V renesansi upodabljajo smrt tudi s peščeno uro, ki spominja na neustavljivo odtekanje časa. Drugod jo vidimo kol lovca, kot grobarja ali kot nuizikanta. ki ljudi vseh stanov in poklicev neustavljivo povleče v »mrtvaški ples«. Ta prizor vsebuje ludi sporočilo o tem, daje edino smrt »pravična«, saj izravna vse socialne razlike. Pri nas je zelo znan mrtvaški ples v Hrastovljah. Na krščanskih grobovih srečujemo skozi stoletja še druge simbole vere v zmago nad smrtjo: ladja s križem (simbol življenja kol plovbe po morju); sidro (upanje na življenje onkraj smrti); palma (drevo življenja); golob z oljčno vejico (duša, ki uživa mir v nebesih); polž (simbol vstajenja - spomladi stre lupino in prileze iz hišice); sveča (simbol duše, ki živi); venec (simbol zmage). Mrtvaška glava se pojavlja na upodobitvah mnogih svetnikov, zlasti spokomikov in puščavnikov, torej ljudi, ki so se odrekli minljivim stvarem in nečimrnosti. Naštejmo nekatere: sv. Alojzij Gonzaga, sv. Bruno (ustanovitelj strogega reda kartuzijanov), sv. Frančišek Asiški (o smrti je govoril kot o »naši sestri smrti«), sv. Ilieronim, Marija Magdalena (spokornica). Krščansko vero v zmago nad Smrt' jo je lepo izrazila sv. Terezija Velika z besedami: »Smrti se ne bojim, Pome ne pride smrt, pome pride Jezus.« BOGDAN DOLENC Tim Simmons - navdušen sem nad lepotami Slovenije Ob podelitvi priznanj MEPI sem se pogovarjala z angleškim veleposlanikom, ki je bil izredno prijeten sogovornik. Tim Simmons mi je zaupal, da v Sloveniji s svojo soprogo živi 15 mesecev, otroka pa sta v internatu v Londonu. Sinova sta stara 13 oz. 16 let in sta tudi v programu MEPI. Videvajo se približno vsak tretji teden izmenoma v Londonu in Podutiku, kjer s soprogo trenutno živita. Sinova zelo pogreša. Zelo je navdušen nad lepotami naše Slovenije, posebej mu je všeč Arbo-retum, kjer ob sprehodih uživa v zelenju, tišini in prečudoviti okolici. Kot predstavnik Velike Britanije, torej diplomat, moraš najprej spoznati gostujočo državo, pravi in poudarja da mu je zelo všeč tudi Ljubljana, saj v kratkem času lahko prehodi celo mesto, kar v rodnem Londonu ni mogoče. Vsak dan se v Veliki Britaniji vozi v službo približno 20 km, kar mu«po-bere« veliko prostega časa. Po obveznostih ima tudi čas za svoje bobi je. Veliko kolesari, plava, planinari in se ukvarja tudi s kaja-kaštvom. Saša KOS Z angleškim veleposlanikom Timom Sim-monsem se je podžupan Vinko Juhart pogovarjal tudi o Podjetniški coni Želodnlk. Britanski program MEPI Podeljena priznanja 27. septembra 2006 je bila slovesna podelitev bronastih in srebrnih priznanj udeležencem programa MEPI v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Veleposlanik Velike Britanije, Tim Simmons, je ob tej priložnosti povedal, da so 50-letne korenine programa v njegovi državi V Sloveniji ta program deluje že sedem let pod mentorstvom Ane Mardonovič v Domžalah pa tretje leto. in sicer na Osnovni šoli Rodica in Srednji šoli Domžale. Ta program je mednarodno priznan, saj ga izvajajo v 120 državah in je vanj vključenih več kot pet milijonov mladih. Namenjen je rnladostni-kom od 14. do 25. leta in jim omogoča aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. V Veliki Britaniji je skoraj vsaka šola vključena v program Ta mladim daje nove možnosti, izkušnje, samospozjianjc in seveda nove prijate- lje, velikokrat iz. drugih držav in drugih kultur. Britanski delodajalci visoko cenijo mlade, ki izkazujejo iniciativo in energijo. Priznanje je zato pomemben element življenjepisa mladega človeka. »V programu MEPI, ki gaje leta 1956 uvedel Vojvoda Edinburški. morajo biti mladi dejavni na štirih področjih: prostovoljstvo,veščine odprave in rekreativni šport na treh stopnjah: bronasti, srebrni in zlati,« je pojasnil mag. Primož Škofic, direktor srednje šole Domžale. Program MI.PI podpira Britansko veleposlaništvo, GlaxoSmithKline, Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino. Mestna občina Ljubljana Mladinski svet Ljubljana, Zavarovalnica Maribor in drugi. Častna pokrovitelja sta vrhunska športnika Peter Mankoč in Jolanda ( eplak. Saša KOS Predstavljamo zlato maturantko Lara Vidmar, bodoča prevajalka Študentka Filozofske fakultete, Lara Vidmar, je bila do pred kratkim Ljubljančanka. Osnovno šolo Prežihov Voranc je obiskovala v centru Ljubljane, kasneje je bila dijakinja Gimnazije Vič, zlata maturantka pa je postala že kot Domžalčanka, saj se je družina pred kratkim priselila v Krtino, za katero med drugim pravi: »Svoj zdajšnji dom imam zelo rada, saj se mi Krtina zdi čudovita, majhna in mirna vasica« Ker je bila v času, ko je županja Cveta Zalokar Ora-žem za zlate maturante pripravila sprejem v Bruslju na učenju tujih jezikov, sem jo zaprosila za pogovor po začetku študijskega leta. Kaj meniš o znanju, ki si ga na srednjo šolo prinesla z osnovne? Znanje, ki sem ga od tam prinesla v gimnazijo, se mi je zdelo pomanjkljivo, vendar pa sem kasneje videla da v primerjavi z drugimi sošolci in sošolkami ni nič slabše, tako da sem v resnici lahko zelo zadovoljna s tem, kar sem se naučila v osnovni šoli. Kakšne SO bile tvoje priprave na maturo? Zadnja štiri leta sem obiskovala Gimnazijo Vič. Priprave na maturo so se mi zdele zelo dobre, vsi profesorji so se trudili, da bi nas dobro pripravili na tako imenovani zrelostni izpit. Seveda pa je kvaliteta priprav odvisna od posameznega profesorja in kot povsod so bili tudi tu nekateri odlični in nekateri malce slabši. Pri slednjih sem morala toliko več sama delati doma. Kaj svetuješ bodočim maturantom? Za maturo sem se učila kar precej, ne bom lagala in trdila da skoraj nič, saj po mojem mnenju brez učenja ne moreš postati zlati maturant. Bodočim maturantom svetujem, da si kupijo zbirke starih matur predmetov, ki jih bodo delali na maturi in nato skozi celo leto postopoma rešujejo stare pole, kakšen mesec do dva prej pa naj začnejo ponavljati snov vseh petih predmetov za nazaj. Če so v gimnaziji delali sproti in imajo urejene zapiske, bodo maturo brez večjih problemov opravili. Morda nekaj o tvojem sedanjem študiju? Sedaj študiram na Filozofski fakulteti - Prevajalstvo oziroma Medje-zikovno posredovanje, kot se sedaj ta študij zaradi Bolonjskega procesa imenuje, smer slovenščina-angleš-čina-francoščina. Glede študija sem se odločala praktično celo gimnazijo, imela sem veliko načrtov, kaj vse bi rada študirala, vendar pa na jezike nisem nikoli pomislila. Nato pa mi je enkrat ena izmed mojih profesoric rekla, da me vidi v jezikoslovju in takrat sem se zamislila, da bi mogoče to res bil študij zame. Izbira prevajalstva je bila posledično lahka odločitev, saj želim postati prevajalka leposlovnih knjig in tolmačka v Evropski Uniji. Kako preživljaš prosti čas? Najraje z družino, rada pa tudi fotografiram in rišem, pogledam kakšen dober in sporočilen film ali pa grem nakupovat. Pred kratkim si bila na jezikovnem izpopolnjevanju v Bruslju? Ko sem se odločila za prevajalstvo, sem vedela, da moram, preden začnem študirati na faksu, izboljšati svoje znanje francoščine, tako da sem letos septembra odšla za en mesec v Bruselj. Tam sem na tečaju na Univerzi, pozneje pa v jezikovni šoli, zelo izboljšala svojo francoščino. Hkrati pa to ni bila le dobra popotnica za nadaljnje učenje jezika, pač pa tudi fenomenalna izkušnja, na katero imam ogromno lepih spominov. Imaš življenjski moto? Moj življenjski moto je, da za vsakim dežjem posije sonce. Pred kratkim si se i, domačimi priselila v Krtino. Tvoji prvi vtisi? V Krtino pri Domžalah sem se priselila pred nekaj meseci. Svoj zdajšnji dom imam zelo rada, saj se mi Krtina zdi čudovita, majhna in mirna vasica, zelo razgibana in obdana z gozdovi-čisto nasprotje vrvežu mesta, hkrati pa ponuja vse, kar človek vedno potrebuje - majhno trgovinico, če si lačen ali žejen, poštni nabiralnik, da nekomu pošlješ pismo, ko se spomniš dobrih starih časov, ko Še ni bilo interneta in eletronske pošte, in potke v naravi, kjer na sprehodu z mamo srečaš ljudi, ki jih komaj poznaš, hkrati pa veš, da so tvoji sovaščani in jih zato z nasmehom pozdraviš Hvala in veliko uspeha tudi v prihodnje. Vera Vojska Kostanji padajo z dreves in kultura je kvadratna Poletja je konec. Celodnevno razigranost smo zamenjali za nekajurno zbranost pri pouku/študiju, neprestano zabavo je prekinila rutina vsakdana in potepanje po svetu smo za nekaj časa spet odložili. Pa nam nič ne manjka! Študentski klub Domžale namreč pripravlja nekaj izredno zanimivih dogodkov, ki se jih skorajda moraš udeležiti. Jesen je završala po naših krajih, kar zahteva nekaj kosov oblačil več, malo več resnosti in obilico sprehodov po poteh porumenelih listov v iskanju lepo zaobljenih kostanjev. Na ulicah se že lahko predajamo vonju pečenega kostanja, kakšnega si tudi privoščimo. Glavno vlogo pa bo imel 27. oktobra, ko ga bo pred stavbo Študentskega kluba Domžale (nasproti Železniške postaje) v izobilju. Kostanju na čast namreč prirejamo pravi Kostanj Party, ki je vsako leto bolj obiskan in postaja nekakšna stalnica začetka jeseni. 27. oktobra bo tako kostanja dovolj za vse, poskrbljeno pa bo tudi za glasbo in veslo vzdušje, zato ne smeš manjkati. Za bolj umetniške dušice pa Študentski klub Domžale in Študentski klub Kamnik pripravljata dva kulturno obarvana festivala. Letos smo mi gostitelji nomadskega festivala ŠTUNF (Študentski kulturni festival) in ker časovno sovpada z že ustaljenim domžalskim festivalom DNK (Dnevi kulture), smo letošnje dogajanje poimenovali Kultura na kvadrat. ŠTUNF in DNK bosta popestrila dogajanje v Domžalah in Kamniku sicer šele januarja 2007, vendar pa je prijavo za sodelovanje na obeh festivalih treba oddati do konca oktobra. Razpis lahko najdeš v Mesečniku, na internetni strani www.studentski-klub.com ali pa malo poglej po šoli ali faksu, kjer se nahajajo lični letaki v oranžni barvi, z vsemi potrebnimi informacijami. Razpis je torej že zunaj, zdaj potrebujemo le še tvoje umetniške stvaritve, da jih pokažeš širnemu svetu. Tekmovalni del je razdeljen na štiri skupine, o katerih preberi več v razpisu. Čas je, da o tvojih skritih talentih zvedo tudi drugi. Seveda ne smemo pozabiti tradicionalnega Brueovanja v Domžalah, ki se ponavadi zgodi v novembru, pa vseh tistih popustov in ugodnosti, ki jih imaš kot član Študentskega kluba Domžale. Ponudba je z novim šolskim letom obogatena, zato si jo le poglej. Naj še omenim, da so in bodo zaradi prenove infrastrukture klubski prostori še nekaj časa odprti med 10. uro zjutraj in do 19. ure. Za razumevanje se zahvaljuje vsa ekipa. Imej se lepo in se vidimo! Za Študentski klub Domžale Ana Strnad IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 10 Seminar na finskem veleposlaništvu Veleposlaništvo Republike Finske in Urad Vlade RS za enake možnosti sta organizirala »Strokovni seminar o enakosti spolov v Evropi«, v četrtek, 28. septembra 2006. Vse prisotne je pozdravila in zaželela dobrodošlico ambasadorka BRIGITTA SUMI S MI.ADENOV in direktorica l rada za enake možnosti. I AN.IA SALECL. Vabljene smo bile koordinatorice vseh občin in ministrstev. Na seminarju so o enakosti spolov z različnih vidikov razpravljali finski strokovnjaki in strokovnjakinje. TUIJA BRAX, poslanka finskega parlamenta, je govorila o enakosti žensk in moških v političnem življenju. JEFF HEARN, sociolog, ki se poglobljeno ukvarja s študijami spolov, in profesor v Helsinkih, je predstavil tematiko moških in enakosti spolov. Slovenske izkušnje in pogled na obravnavane teme je predstavila MILICA ANTIČ GABER, predstojnica in profesorica Oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Finska in Slovenija tesno sodelujeta na mnogih področjih, tako na državnih kot širših družbeni hpodročjih, ter sledita skupnim evropskim vrednotam. Obe državi imata dolgoletno tradicijo na področju enakih možnosti žensk in moških. Urad za enake možnosti si na ravni vladnih politik prizadeva za uveljavljanje načela enakosti spolov že od leta 1992, poleg tega Slovenija trenutno tudi kandidira za sedež Evropskega inštituta za enakost spolov. Finska ima institucionalizirano tradicijo žensk v politiki. Pred nič manj kot stotimi leti so finske ženske, kot prve na svetu, dobile pasivno in aktivno volilno pravico. Danes se dejavnosti za uresničevanje enkosti spolov v javnem sektorju nadaljujejo z integracijo načela enakosti spolov. Za nadaljnji razvoj tega področja na ravni države in družbe ter za obravnavanje novih tematik, pomembnih za doseganje enakosti spolov, je ključnega pomena akademsko in raziskovalno delo. Koordlnatorica za enake možnosti žensk in moških Saša Kos Mladi gasilec Državni prvaki iz OS Domžale V petek, 29. in soboto, 30. septembra 2006, je v Nazarjah potekalo državno tekmovanje društev Mladi gasilec. Tega tekmovanja sta se udeležili tudi OS Dob in OS Domžale s tremi ekipami, in sicer z dvema v starejši in z eno v mlajši kategoriji. V petek zjutraj smo se s kombijem odpravili prdti Nazarjem. Ko smo prispeli tja smo se prijavili in šli na odprtje. Po odprtju smo šli v različne delavnice, kot so glasbena, dramska, novinarska, likovna, športna in raziskovalna delavnica. Po kosilu smo se odpravili na ogled kraja, obiskali smo tamkajšnji muzej in Mozirski gaj. Po vseh teh zanimivih ogledih smo se opravili k družinam, kjer so nas sprejeli in so mladi tudi tam prenočili. V soboto zjutraj je sledil še tekmovalni del. Kkipe so tekmovale v panogah, kot so: vezanje voz- lov, zbijanje tarče z vedrovko, metanje v vrvi, preventivni testi, testi iz prve pomoči in sestavljenki. Po opravljenem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov. Pri mlajših je OŠ Domžale v sestavi Tinkara Vovk, Matevž llemetek in Aljaž Šorn zasedla 15. mesto, pri starejših je OŠ Dob v sestavi Eva Marinček, Kaja Rožič in Bernarda Lončar zasedla 9. mesto, in OŠ Domžale v postavi Klavdija Kovač, Kevin Marinčič in Primož Zabret zasedla tudi odlično 1. mesto in s tem tudi naslov državnih prvakov. Ekipe sta na tekmovanju vodila Vilma in Klemen Zabret. Florjan Zabret Turistično društvo Jarše - Rodica Pranje perila na Mlinščici Čestitke mladinkam PGD Studenec V nedeljo, 8.10.2006 je v Slovenski Bistrici potekalo izbirno tekmovanje za mladinsko olimpiado na Švedskem. Na tem tekmovanju je imela pravico nastopiti tudi ekipa mladink iz PGD Studenec. Naše mladinke so se na tem tekmovanju zelo dobro odrezale in osvojile odlično 2. mesto in pravico do dodatnih kvalifikacij za olimpiado, ki bo v letu 2007 na Švedskem. Prvih pet enot v obeh kategorijah se je uvrstilo v priprave za nastop na mladinski olimpiadi. Spomladi leta 2007 bo še eno izbirno tekmovanje, tudi v Slovenski Bistrici. Zmagovalke in zmagovalci drugega izbirnega tekmovanja pa se bodo ob doseganju predpisanih norm udeležili 16. mladinske olimpiade na Švedskem. Klemen Zabret Pranje perila naših mater in babic se je močno razlikovalo od današnjega načina pranja, saj je bilo to težaško in dolgotrajno opravilo, ki je zahtevalo pridne ženske roke. Da ne bi to nekdanje opravilo šlo v pozabo, smo ga člani TD Jarše - Rodica ponovno obudili dne 27. septembra - na svetovni dan turizma. Na »žehto« smo se pripravili že dan poprej, saj je bilo potrebno perilo pripraviti za pranje. Ločeno smo namilile in »zmencale« belo in pisano perilo ter ga namiljenega pustile čez noč. Naslednje jutro smo pisano perilo prelile še z vročo milnico, belo perilo pa smo prekuhale v milnici v »žehtnem« loncu. Nato je sledilo mencanje perila na rebrastem peril-niku ter ovijanje v lesene škafe. Da so imele perice lepo belo perilo, so ga razprostrle po travi že zjutraj, da ga je objedla megla in ga na soncu večkrat škropile z vodo. Belile so ga toliko časa, dokler niso izginili vsi madeži in dokler ni bilo čisto belo. Dolžina beljenja je bila odvisna od sonca in umazanosti perila. Vse perilo smo s škafi in perilniki naložili na ročni voz (cizo) in se z njim iz Zgornjih Jarš preko Srednjih in Spodnjih Jarš v starih oblačilih napotili na Rodico k Razpotnikov im, kjer sta nam naš Slavko in Marjan Kepec izdelala perišče takšno, kot so ga imeli naši predniki. Perišče je bilo široko pol metra in je bilo narejeno iz treh nivojev od katerih je bil vsak dolg približno meter. Če je bila voda višja in je zalivala prvi in drugi nivo perišča, so prale na najvišjem nivoju, sicer pa na najnižjem, ki je bil tudi najširši. Hiše, ki so stale neposredno ob Mlinščici so imele svoja lastna perišča, ostale hiše znotraj naselja pa so uporabljala skupna vaška perišča: pri Osolinovem, Kraljevem, Bedenikovem in Maj-dičevem mlinu, pri Bekmestru nad Trnavčevim mlinom, pri Hojaku na žagi in pri Zalarjevem dvojnem kozolcu. Pranje perila je bilo za vaške gospodinje tudi družabno srečanje, kjer so se pogovarjale o vseh vaških novicah. Mlade punce so včasih tudi zapele, fantje pa so jim iz nasprotne strani Mlinščice nagajali ali pa metali sadje. Kmalu po našem prihodu na perišče, se nam je pridružilo 35 učencev turističnega krožka in turistične vzgoje OŠ Rodica z mentorico gospo Ano Medved in tudi drugi krajani, ki so prišli obujat spomine na mlada leta. Vsaka je pred seboj postavila svoj perilnik; dve sva uporabljali pe-rilnik v obliki nagnjene deske, ob katero sva pri splakovanju udarjali s perilom, ena pa perilnik iz uokvirjenje valovite pločevine, ki se je uporabljal tudi za »mencanje« perila. Leseni perilnik je imel ob straneh visoke robove, ki je perice varoval pred mokroto, krila pa so »spodre-cale« da jih niso preveč zmočile. Učenci so radovedno opazovali tak način pranja, me pa smo morale dobro paziti, da nam perilo ne bi odplavalo po Mlinščici. Če je ostal še kakšen madež, smo ga s starimi mili namilili, »zmencali« in ga odstranili. Večje kose perila sva ovijali po dve perici, vsaka z ene strani, manjše kose pa po več skupaj, da smo delo hitreje opravile. Ko smo lesene čebre napolnile z opranim perilom, Turistično društvo Turnše Cešenik Ličkanje koruze Turistično društvo Turnše Cešenik med številnimi aktivnostmi, ki jih nikoli ne zmanjka in so namenjene tako članom in članicam, kot vsem, kijih obiščejo, posebno skrb namenja ohranjanju dediščine. Temu delu njihovega bogatega programa je bilo namenjeno tudi ličkanje, na katerem so pri Marinčku, po domače »Pr psah« oličkali kar precejšen kup koruze, ob tem obudili običaje, ki so bili del tega kmečkega dela. hkrati pa prisluhnili tudi pev- ski skupini Oda iz Moravč. Gospodinje so se tudi tokrat izkazale, saj nihče z ličkanja ni odšel niti lačen niti žejen. Več deset članov in članic ter gostov pa je preživelo prijeten večer. Pomembno je zapisati, da je bilo med njimi veliko mladih, ki so navdušeno spoznavali ta prijeten običaj in tudi sami prispevali, daje bila vsa koruza oličkana. Sej mula pri So klicu Igralcem sta se pridružila tudi Franci In sodnik Božo Cerar. Praznovanje žegnanjske nedelje je mnogo kje že od nekdaj povezovalo družinske člane, pa tudi danes se še mnogi poveselijo skupaj s svojimi sorodniki. Dan po žegnanjski nedelji pa je bil tudi namenjen veseljačenju in prijetnemu druženju, ki so ga imenovali sejmula. Slednjo so marsikje že čisto opustili. Pri Gostilni So-klič v Zalogu pod Sveto Trojico pa se trudijo to lepo staro navado ohraniti in celo oživeti. Tudi tokrat so se skrbno pripravili na dogaja- nje, ki se je pričelo s tradicionalno prijateljsko nogometno tekmo ekip Gostilne Soklič in Zlatega polja, ki so si jo ogledali številni gledalci. Za vse pa so tudi tokrat pripravili in poskrbeli za dobro gostinsko ponudbo, katere posladek so bili odlični domači krofi. Skupno druženje pa je v večernih urah popestrila Godba Domžale s svojim nastopom ter dodala piko na i letošnji sejmuli pri Sokliču. Tone Habjanlč smo se pridružile vsem ostalim pri peki krompirja in jabolk. Da je bilo to druženje mladih in starejših še prijetnejše, je poskrbela slaščičarna Razpotnik s sladkimi dobrotami za vse učence in ostale udeležence, ki so bili navdušeni nad tovrstnim obujanjem običaja in nad prelepim sončnim vremenom, ki nas je družilo vse do poznih popoldanskih ur. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo slaščičarni Razpotnik za vse gostoljubje, predvsem pa Slavku in Marjanu Kepcu za pripravo perišča. Mnogokrat je bila Mlinščica umazana in je bila v obdobju hitre industrializacije močno onesnažena, zato večkrat v njej ni bilo mogoče izpiranje perila. Zelo težko in naporno je bilo predvsem pozimi, saj je bila voda zelo mrzla in perice še niso uporabljale zaščitnih rokavic, zato jih je veliko od njih zbolelo za revmo. Ker ob Mlinščici ni bilo ograj, voda pa je bila včasih zelo visoka in deroča je bila zelo nevarna, zato je v njej utonilo kar nekaj otrok. Danes o nekdanjih periščih ni veliko sledi, saj je območje gosto pozidano, ponekod vse do struge Mlinščice, zato so se sledovi izgubili. Ko so izkopali vodnjake in so zgradili vo- dovod, večina peric ni več prala ob Mlinščici, popolnoma pa je pranje zamrlo z uvedbo pralnih strojev. Nevenka Narobe Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 Jesenska ponudba Citroena Mengeš! h /3+1/3+1/31 * NA DVt LETI BREZ OBRESTI" * J.___--- AVTO DETR, d.o.o. Mengei I. Slovenski cesta 66, 1234 MENGEŠ • prinraneK ,„,„,,,,,„„, tei.:(ou7237-313,fax: (01)7230-297 dO 1.050.000 SIT e-mail: avtodetr@siol.net ^mmm i citroen 0 j 0 jr-a*..,. .t-*«. ^Lm^jS^^SS^mmU NITI PREDSTAVLJATE SI NE, KAJ VSE LAHKO CIT*C*N STOKI ZA VAS stran 11 DOMŽALE Dobrodelna dejavnost Radia HIT Monitorji za bolne otroke, računalniki za osnovne šole Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki, je RADIO HIT p rim. dr.Andreji Gostiša Kornhauscr, namestnici predstojnika Oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, uradno predal štiri monitorje za neinvazivni nadzor življenjskih funkcij. Sredstva za monitorje je Radio Hit zbiral v okviru dobrodelne akcije Pozdrav poletju. Akcija je bila nadvse uspešna, saj so posamezniki in podjetja v ta namen donira-li sredstva v višini skoraj 5 milijonov tolarjev. V sporočilo za javnost so med drugim zapisali, da je pomemben del dejavnosti omenjenega oddelka intenzivna terapija za otroke. Sem pridejo novorojenčki, ki se rodijo z okvarjenim srcem ali pljuči, novorojenčki, katerih prebavni trakt ne deluje, otroci, poškodovani v prometnih nesrečah, otroci z. odpovedjo ledvic, otroci, ki jim odpovedujejo vitalni organi. Za spremljanje delovanja pljuč, srca, obtočil, krvnega tlaka, ledvic, temperature, ... pa so potrebne sodobne naprave. Ena takih je tudi monitor za neinvazivni nadzor življenjskih funkcij. Ta na neboleč in otroku prijazen način sporoča, kaj se z otrokom dogaja, je uporaben tako v bolnišnici po kirurških operacijah, kot ob prevozu s helikopterjem ali reševalnim vozilom in lahko reši življenje, uporabljajo pa ga predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih. V okviru uradne predaje monitorjev je v igralnici Oddelka za otro- ško kirurgijo in intenzivno terapijo v živo potekal tudi dopoldanski program Radia Hit - llitova Izmena z gosti, Jožefom in Markom iz skupine Čuki. Voditelja Hitove Izmene, Mirjam Kepic in Robert Glač, sta pred mikrofon vabila otroke, ki bi se radi preizkusili pred radijskim mikrofonom, jim z veseljem prisluhnila ter jim poskušala olajšati in polepšati vsaj del dneva, ki ga, žal, morajo preživeti v bolnišnici in ne med svojimi vrstniki, kjer bi, zagotovo, bili veliko raje. Otrokom je bila namenjena tudi do-nacija računalnikov 18-im osnovnim šolam v ljubljanski regiji, med njimi so računalnike prejele tudi OŠ Rodica, Preserje, Roje, krtina in Ihan iz naše občine. Računalniki so izkupiček dobrodelne akcije letošnjega Pozdrava poletju, kjer so nam na pomoč priskočili tudi Mestna ZPM Ljubljana, Društvo za nenasilno komunikacijo. Mobitel, Si.mobil in donatorji. Med največjimi donatorji so Zoran Jankovič, AH Real in Komisija za preprečevanje korupcije. Na pomoč je priskočilo tudi podjetje Asbis z računalniki Prestigio in nam na vsakih 5 kupljenih računalnikov enega podarilo. Z obema akcijama so RADIO HIT in njegova ekipa še enkrat dokazali, da znajo prisluhniti vsem, ki so njihove pomoči potrebni. Iskrene čestitke, IH lovci, in še veliko podobnih dobrodelnih akcij. o.u. AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. ~<\(o\ ^n(r\ ~n(o\ ^rfOvN AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA \^ \^ ^y GENERALI * SERVIS VOZIL • SERVIS KLIM * VLEKA VOZIL • PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED * PREMONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK KERSNIKOVA 12, DOMŽALE, Tel.: 01 721 03 61, GSM 041 633 075 W Izkupiček simbolične prijavnine je namenjen nakupu medicinske opreme. Teka in hoje na 2, 4 in 8 km se je v prelepem jesenskem jutru udeležilo preko 2000 udeležencev, ki so v spomin prejeli tudi spominske majice. Prireditev je bila letos tudi vsebinsko bogatejša, saj so se na stojnicah predstavili tudi prodajalci zdrave hrane, lahko smo kupili nekaj zanimive literature, predstavljena je bila revija Europa Donna, sledil pa je tudi kulturni program. Med udeleženci so bile tudi številne znane osebnosti, med drugim ameriški veleposlanik in mnoge druge tuje veleposlanice ter žene veleposlanikov, direktorica Kliničnega centra, sindikalist Semolič, kandidatka in kandidati za ljubljanskega župana/županjo, predstavniki ministrstva za zdravje. Europa Donna Tek za upanje V soboto, 7. oktobra, je društvo Europa Donna, slovensko združenje za boj proti raku dojk, organiziralo v parku Tivoli že tretji tradicionalni tek in hojo z nazivom TEK ZA UPANJE, na katerem naj bi se simbolično zbrali vsi, ki so trdno prepričani, da rak na dojki nikakor ni neozdravljiva bolezen. Tek so odprle predstavnica kozmetičnega podjetja Avon.kl Je glavni pokrovitelj prireditve, predsednica Europe Donne. dr. Mojca Senčar, nekdanja ljubljanska županja Danica Simšič, domžalska županja Cveta Zalokar-Oražem In predstavnica Ministrstva za zdravje Marija Seljak. Turistično društvo Jarše-Rodica Izlet na Notranjsko Notranjska je v geografskem pogledu najbolj značilen dinarski predel Slovenije. Obilo dežja in snega pade na apnenčasto in dolomitno površje notranjskih gora in planot, vendar vsa voda izgine v tla in privre na dan na obronkih nižje ležečih polj in dolin. Zato smo se člani TD Jarše - Rodica odločili za izlet v ta predel Slovenije, predvsem za ogled žive makete Cerkniškega jezera s tonskimi posnetki življenja ob jezeru v muzeju Jezerski hram. Maketa prikazuje geografski del cerkniške doline s tonskimi posnetki življenja ob jezeru. Ob strokovni razlagi smo se seznanili z delovanjem vodnega sistema oziroma z nastajanjem in presihanjem kraškega fenomena Cerkniškega jezera. Predstavitev dopolnjuje multivizija. Po ogledu cerkve Sv. Petra v vasi Dolenje jezero, katere največja znamenitost je lestenec z glažute. nam je vodič razkazal Rakov Škocjan. Križna jama pri Bloški policije svetovno znana osem kilometrov dolga kraška jama, ki slovi kot bogato najdišče kosti izumrlega jamskega medveda. Iz jamskega potoka se izloča siga in ustvarja jezerca; ob suši jih je 22, ob višji vodi manj, ker voda preplavi nižje jezove in danes so pojem podzemne lepote. Po dolgotrajnem deževju voda v jami naraste in onemogoči ogled. Z ladjo smo občudovali te naravne lepote in jo osvetljevali vsak s svojo lučko. Po ogledu jame, kjer smo se morali vsi preobuti v škornje, smo ob vrnitvi i/ nje ostali brez naše obutve, saj so nam naši člani, ki so ostali zunaj, skrili vse čevlje v žleb. Sončno septembrsko soboto smo se med vožnjo večkrat ustavili, da smo se okrepčali s pijačo in jedačo, muzikantje pa so poskrbeli, da nam je bilo to potovanje še prijetnejše. Izlet je vodila naša članica Majeta Kristan, ki je poskrbela tudi za srečelov s hudomušnimi dobitki, naš najstarejši član Franc Košenina pa nas je zabaval z raznimi vici. Izlet smo zaključili z večerjo na turistični kmetiji pri Stanetu Qjmermančiču, kjer smo ob zvokih harmonikarjev in raznih drugih humoreskah plesali dolgo v noč. Čas nam je vsem prehitro minil, saj je bilo obilo smeha in dobre volje, še posebno takrat, ko smo se morali obleči v dobitke iz srečelova. Nevenka Narobe KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE-RODICA vabi ob praznovanju krajevnega praznika V PETEKt 27. OKTOBRA 2006 - ob 16. uri odkritje doprsnega kipa Petru Majdiču v Zg. Jaršah ob 100-letnici šole v Jaršah - ob 17. uri prireditev s kulturnim programom v Kulturnem domu Groblje s podelitvijo priznanj KS, priznanj najlepšim domačijam in prijetnim druženjem SOBOTA. 28. OKTOBER 2006 5. Jegličev spominski pohod z začetkom ob 9. uri izpred Kulturnega doma Groblje, organizator TD Jarše-Rodica Vabljeni! Nogomet in Kostanjev pohod V zadnjem mesecu smo Šl) Krti iz Krtine pripravili dva večja dogodka - tradicionalni Ženski turnir v nogometu ter Kostanjev pohod. Prvo nedeljo v oktobru smo na osmem, tradicionalnem Ženskem nogometnem turnirju v Krtini, gostili štiri ekipe. Ženske ekipe Krtink, Kelnarc, Floride in Sela so se na turnirju potegovale za pokale, v posebni tekmi za prehodni pokal pa sta pomerili moči tudi večni rivalski ekipi Kelnare in Krtink. V turnirskem delu so največ moči zbrala gostujoča dekleta ekipe Sela, ki so prepričljivo zmagala. Drugo mesto je pripadlo Kelnarcam, tretje pa Krtinkam. Vsa dekleta so pokazala požrtvovalno igro ter veliko borbenost, za kar jim gre velika pohvala. Domači obračun med Krtinkami in Kclnarcami so po izenačeni borbi dobile Kr-tinke, prehodni pokal je tako prešel v njihove roke. Za popestritev dogajanja sta med odmorom tekmo odigrali še moški ekipi Starčkov in Mladih. Celotna ura igranja je bila za obe moštvi precej naporna, a odločilo je veliko število igralcev v ekipi Starčkov ter njihove izkušnje. Ob koncu oktobra pa smo Krti v vasi organizirali še kostanjev piknik, a ker smo športno društvo tudi tokrat ni šlo brez športnega udejstvovanja. Deset ekip se je pomerilo v orientacijskem pohodu na približno dve uri dolgi progi. Opis poti je ekipe vodil do štirih kontrolnih točk, kjer so morali pokazati svoje znanje v streljanju z zračno puško, v streljanju z lokom, v znanju prve pomoči ter v znanju vezanja vozlov. Način orientacijskega pohoda je bil dobro sprejet, ekipe pa so pokazale veliko željo po zmagi ter precejšnjo mero znanja. Po naporni poti nas je čakal še okusen divjačinski golaž ter neizmerne količine kostanja. Popoldan so se pikniku pridružili še naši najmlajši ter najstarejši člani, po razglasitvi rezultatov pa smo vse zbrane še prav lepo povabili na naš naslednji pohod Pohod na Kras. Več informacij o SD Krti dobite na http://krti.krtina, com ali na krti.krtina@gma-il.com. Vaši Krti! Clanl LEO cluba Domžale In domači dobrodelni kolački. Leo club Domžale na sejmarjenju Leo club Domžale šteje 13 mladih in srčnih članov in deluje pod okriljem matičnega Lions kluba Domžale vse od ustanovitve leta 2003. Naše poslanstvo je povezano s humanitarno dejavnostjo, naš slogan pa je WE SERVE ali pomagamo. Naše pomoči so deležni mladi v naši občini in njeni bližnji okolici. Tako smo tudi na Hitovem sejmarjenju v sodelovanju z Radiem HIT pripravili dobrodelno akcijo. zbrana sredstva pa namenili mamici s tremi otroki, starimi 2, 4 in 15 let iz občine Domžale, ki živijo v nevzdržnih materialnih in finančnih pogojih. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, ki ste nam pomagali zbrati preko 180.000.00 SIT humanitarnih sredstev, ki bodo zagotovo prišla v prave roke. Če želite tudi sami pomagati, lahko storite to še danes, nekdo vas prav zdaj gotovo potrebuje in vsaka dobrota se trikrat povrne. Vaš prispevek pa lahko daste v naše zbiralnike kovancev po poslovalnicah Banke Domžale, več o nas in naši dejavnosti pa izveste na www.leo-domzale.com. Lep pozdrav vsem bralcem. Sanda Jerman. Lao club Domžale SLAMNIK - oktob.r 2006 IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ stran 12 Metki Zupanek priznanje Andragoškega centra Slovenije Radovednost jeeliksir mladosti Naslov današnje predstavitve članice našega uredništva, Metke Zupanek, sem si izposodila iz prispevka o nagrajenki Andragoškega centra Slovenije, kot je bil objavljen v publikaciji o tednu v ^-življenjskega učenja. V njem smo med drugim lahko prebrali, da je bila Metka Zupanek rojena v ljubeči družini v Mirni Peči sredi druge svetovne vojne. Od tod se je družina preselila na Blejsko Dobravo, kjer sicer bogastva ni bilo. Bilo pa je toplo družinsko gnezdo, velika ljubezen do knjig, ki se je je zlasti od matere nalezla tudi Medu in so ji še danes knjige zveste prijateljice. Želja po znanju jo je pripeljala v Domžale na tedanjo srednjo usnjarsko šolo in tako je usnje zaznamovalo precejšen del Metkine življenjske poti. Ta jo je vodila tudi v sindikalne vode, pa na tedanjo Delavsko univerzo Domžale, predvsem pa jo je pripeljala na pot, kjer je znanje zajemala z veliko žlico in ga stalno dopolnjevala, tako z obiskovanjem višje šole za socialne delavce kot pedagoške akademije. Svoje znanje je razdajala v vrsti vedno novih oblik splošnega in strokovnega izobraževanja, predvsem pa ga zadnjih deset let razdaja v Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki ima iz leta v leto več članov in članic vseh starosti. In kako se je začelo? »Na pobudo Dušice Kunaver,« pravi Metka. »Dušica je imela prvi tečaj angleščine, nato pa je še velikokrat sodelovala v vrsti različnih oblik vseživljenjskega učenja v univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki se po desetih letih lahko pohvali z vrsto uspešnih učencev in učenk, ki kljub letom z veliko žlico zajemajo znanja in so hvaležni prav za vsako novo spoznanje.« Metka je 15 let poučevala rudi bodoče šoferje. »Prijazno je po 15 letih srečati ljudi, ki so z mojim sodelovanjem spoznavali in se učili prvih šoferskih veščin,« se smejijo Metkine oči. ki še bolj zasijejo, ko Ob petletnici delovanja radomeljskih likovnikov jo vprašam, kako se počuti ob podajanju tako raznovrstnih znanj. »Jaz sem vedno uživala kjerkoli sem učila. Tudi sedaj uživam in nikoli ne pozabim, da moraš spoštovati vse, na katere prenašaš znanje - pa naj gre za praktične ali teoretične novosti. Rada se spomni tudi večletne dobro organizirane šole samoupravljanja, v kateri sva se pravzaprav spoznali. »To je bila šola za demokracijo, posebej vesela sem bila, ko sem udeležence te oblike kasneje srečevala na terenu in so mi zagotavljali, da jim pridobljena znanja še kako koristijo, pa naj bo v krajevnih skupnostih, delovnih sredinah ali pri delu v tedanji občinski skupščini ali SlS-ih,« se spominja Metka. V njenih spominih imajo posebno mesto tisti, ki so že v odrasli dobi obiskovali osnovno šolo. »Vsi ti so bili izjemno hvaležni za vsa znanja, še posebej, ker jim je dokončanje osnovne šole odprlo vrata naprej in so ob stalni vzpodbudi pa tudi pohvali začutili, da iz sebe lahko naredijo več,« pravi Metka in že sva spet na začetku pogovora pri Lipi. »Drug drugega bogatimo z dejavnostmi v tej naši Lipi,« pravi Metka in se veseli vsakega uspešnega dne, pa naj gre za različne tečaje in krožke ali vseslovenski literarni zbornik, ki bo letos izšel že devetič. Metka kar ne more skriti, kako zelo se ga veseli. Še in še bi lahko razpredali o njenem življenju in delu, ki se ga veselijo vsi, ki Metko poznajo in z njo delajo. In čeprav čas, v katerem živimo, ni naklonjen plemenitim človeškim odnosom ter prostovoljnemu delu, Metka verjame vanje in v ljudi, ki se skupaj z njo razdajajo v Lipi ali kje drugje. In je prepričana da v Lipi ne bo nikoli drugače. S tem se strinjam tudi sama in dodajam: vsaj dokler bodo v njej delali ljudje, kot je naša Metka, ki ji ob prejemu najvišjega priznanja Andragoškega centra Slovenije iskreno čestitam - tudi v imenu vseh, ki jim je obogatila življenje. Vera Vojska V letošnjem septembru je likovno društvo »Senožeti« praznovalo peto obletnico svojega delovanja. Prve negotove likovne korake so pričeli v domžalski LIPI, univerzi za tretje življenjsko obdobje in kasneje ustanovili svoje društvo SENOŽETI. Mentorstvo je prevzel akademski slikar Janez Za-laznik iz Ljubljane in z njim sodelujejo še sedaj. Za društvo je značilna intenzivnost dela, saj so poleg rednega ateljejskega risanja in slikanja uvedli tudi spoznavanje umetnostne zgodovine in likovne teorije. Redno si ogledajo vse pomembnejše likovne razstave v kulturnih središčih Avstrije, Italije in Hrvaške, ker so prepričani, da je spoznavanje modernih likovnih tokov prav toliko pomembno kot proučevanje slogov starih mojstrov likovne umetnosti. Temo tokratne jubilejne razstave so poimenovali »Doma«. Vsak član je ustvaril svoj likovni po- gled na to temo, ki ima po mentorjevih navodilih dvoje izhodišč: prvo je replika na znano Petkov-ško delo Doma, torej prikaz odtujenosti, hladu in mimobežnosti, ki je značilno tudi za moderno družbo, druga možnost pa je prikaz domačega vzdušja, kot ga doživlja vsak osebno. Predstavljena so bila tudi dela, ki so nastala na letošnji poletni likovni koloniji v Piranu in na se-čoveljskih solinah ter v opusteli kraški vasi Abitatnti. Razstavo, ki je bila množično obiskana, je odprla županja Cveta Zalokar Oražem, vodja javnega sklada za kulturne dejavnosti pa je podelil dve priznanji za uspešno delo. Likovno društvo Senožeti šteje štirinajst članov, njihovo začetno šolo slikanja in risanja pa obiskuje trinajst likovnikov iz Domžal, Ljubljane, Kamnika in celo iz Radovljice. D. Šraj Slikarke skupine Senožeti iz Radomelj so se nam predstavile V toplih sončnih dneh septembra smo se dva dni družili s članicami društva Senožeti: pripravili smo delavnico, ki je v veselje in zadovoljstvo vseh sodelujočih stanovalk in stanovalcev našega doma potekala na terasi. Barve, čopiči, platno na eni strani, na drugi pa sončnice, orhideje, cinije in drugo cvetje,pa še buče, kutine in jesenski plodovi z našega vrta, so vzpodbudili tako slikarke kot tudi naše stanovalke in stanovalce k ustvarjanju. V dveh dneh so dokončali in na ogled postavili svoje slike v veznem hodniku doma. V petek, 29. septembra, pa smo z veselo prireditvijo zaključili tokratno zelo uspelo delavnico. Prisrčna zahvala vsem slikarkam Senožeti za sodelovanje in podarjene slike; veselimo pa se že novih sodelovanj, saj so gospe Dani ca Sraj, Veronika Pogačar.Irena Novak, Pavla Oblak, Zlatka Levstek, Irena Štepic, Ela Moravec, Maja Verbole-Sajovic, Nadja Tiringer in Jana Vesel dejavne na mnogoterih področjih. Vladka Brumen Iskrene čestitke naj ribiču Janezu Petkovšku Virjan, državni prvak v morskem ribolovu Virjan Janez Petkovšek, ki je javnosti znan tudi kot novinar časopisne hiše Delo, je v začetku oktobra dosegel enega največjih športnih uspehov v svoji večletni športni karieri. V finalu 16. državnega prvenstva v ribolovu iz zasidranega čolna, ki je potekalo 7. in 8. oktobra v strunjanskem morskem »kv »toriju, je kot član šport-no-ribolovnega društva Kokot iz Kranja zmagal in v tej disciplini, ki je med ribiči najbolj cenjena, postal letošnji državni prvak. Pot do uspeha pa je bila zelo dolga in naporna, saj je od strastnega ribiča zahtevala, da se je v svojem društvu ali klubu uvrstil med šesterico najboljših. Po uspehu v polfinalu državnega prvenstva si je med 62 ribiči iz 13 morskih klubov pridobil pravico nastopiti v finalu, kamor se je uvrstila dvajseterica najboljših. Ti so se potem pomerili v finalu z deseterico najboljših iz preteklega leta. Boj za naslov državnega prvaka je bil letos izjemno oster. Janez Petkovšek in Vinko Mojškere, ki je bil v omenjeni disciplini ribolova ne le posamični državni, temveč tudi že ekipni svetovni prvak, sta bila namreč oba tekmovalna dneva po enkrat prva in tretja. O naslovu je tako odločala sre- ča, ki je bila tokrat na Petkovškovi strani. Skupno je namreč ujel 4099 gramov rib, Mojškere pa 3759. Odločila je kar 1033 gramov težka orada, ki jo je prvak ujel že prvi tekmovalni dan. Kako pomembna je bila, pove že podatek, da je bila druga najtežja riba težka le 259 gramov, vsaka od 874 ujetih rib pa je bila v povprečju težka vsega 71 gramov. Virjan Janez Petkovšek pa ni bil deležen le kolajne in pokalov za osvojeni naslov in najtežjo ribo, temveč je moral po tradiciji tudi zaplavati. S strunjanskega pomola sta ga v imenu organizatorja Soli-narja iz Strunjana namreč napol oblečenega v morje (k sreči je imela voda še vedno 21 stopinj Celzija) vrgla nekdanji sotekmovalec v klubu in nekdanji državni prvak Franci Kolenc in morski policist Klavdij Veldin. Novinarju Janezu Petkovšku za osvojeni naslov iskreno čestitamo! Odgovorna urednica Met članov Medgeneracijskega društva Jesenski cvet na Cerkniško jezero V soboto, 2. septembra, je bilo v Domžalah na avtobusni postaji že v jutranjih urah zelo veselo. Med čakanjem na avtobus so se udeleženci izleta med seboj živahno pomenkovali. "Sonce bo! Kot ponavadi, kadar smo se odpravili skupaj v tako velikem številu," je v veselem pričakovanju rekla neka gospa. Na pot smo se odpravili kar z dvema avtobusoma, ki sta pobirala izletnike iz Krašenj, Moravč, Mengša, itd. V Trzinu so se nam pridružili še zadnji sopotniki. Presihajoče kraško jezero pokriva, kadar je polno, kar 25 km2 in je po velikosti na prvem mestu med slovenskimi jezeri; ko prideta poletje in suša pa se spremeni v naše največje kraško polje. V muzeju Jezerski hram nas je prisrčno pozdravil gospod Kebe in na maketi zelo nazorno predstavil delovanje presihajočega jezera. V nadaljevanju smo si ogledali film o življenju ljudi ob jezeru v preteklosti in danes ter spoznali edinstveni živalski in rastlinski svet. Nekateri so raje posedeli zunaj na soncu in ob kavici uživali v dobri družbi. "Maketo in delovanje jezera že poznamo, s prijatelji pa se človek nikoli ne naveliča pogovarjati," so me poučili in nadaljevali pogovor. Po ogledu smo se odpeljali do jezera; nevihte v preteklih dneh so ga dodobra napolnile in poizkusili smo, če morda ni slano. Kot sredi poletja smo se greli na toplem soncu in jezero nas je vabilo v svoje globine, da bi se ohladili. Težko smo si predstavljali, da jezero tekom leta spreminja svojo podobo, saj je izgledalo kot večno, neskončno morje. Sončni žarki so se poigravali na vodni gladini, toda od daleč nas je vabila Slivnica s coprnicami. Valvasor o Slivnici pravi takole: "Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem me-stu.Tam na vrhu Slivnice imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke.Vidijo se kot drobne leteče lučee. Sploh je pokrajina s coprnicami dovolj založena. Zato jim tam cesto precej zakurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na skladovnico in bilo upepeljenih.« Tudi nam so coprnice zakuhale težave z avtobusi, tako da nismo mogli do njih. Ostali smo na varnem, v dolini Cerkniškega jezera in se odpravili na kosilo v bližnji Rakek. "Prekratko je bilo," so bili mnenja nekateri, ki bi še ostali in uživali v tamkajšnji prelepi pokrajini. Lidija Taborniki Se vedno se nam lahko pridružite taborniki Rodu skalnih taborov smo se že začeli dobivali na rednih tedenskih srečanjih / vodom. Kljub temu pa še ni prepozno, da se nam pridružijo novi člani Ob petkovih popoldnevih nas najdete pred osnovnimi šolami Domžale, Venelja Per-ka, Rodica, Trzin, Ihan in Dob. Za več informacij obiščite našo spletno stran: http://rst.rutka.net/. Z naravo k boljšemu človeku! Tanja Clrkvenčlč ■ oktober 2006 stran 13 DOMŽALE Društvo izgnancev Domžale Tudi Občina Domžale pristopila k podpisu LISTINE Pred kratkim je Društvo izgnancev Slovenije pripravilo posebno slovesnost, na kateri je vrsta slovenskih županov in županj podpisala listino o nameri sodelovanja z društvi pri nadaljnjem obnavljanju največjega zbirnega taborišča iz leta 1941 za izgon Slovencev - hlevov pri gradu Rajhenburg v Brestanici. V uvodu je Ivica Žnidaršič, predsednica Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945, izrazila veselje in zadovoljstvo, da se je tako veliko število županov odločilo za podpis listine, hkrati pa vse ponovno spomnila na nekatera zgodovinska dejstva in prizadevanja društva, da se ta dej-slva ne bi pozabila. Med drugim je povedala, da so Slovence kot živino vozili od leta 1941 s 70 transporti v Nemčijo, na Hrvaško in Srbijo z 21 transporti, z dvema transportoma so v Nemčijo nasilno izgnali leta 1942 tudi 1000 koroških Slovencev iz Avstrije. Izgon Slovencev je bil izveden tudi s slovenskega ozemlja ki so ga okupirali Madžari, in iz Primorske po kapitulaciji Italije. Prav hlevi, konjušnice in barake pri rajhenburškem gradu leta 1941 so bili eno največjih zbirnih taborišč za izgon Slovencev, skozi katere je šla v izgon velika večina izgnanih Slovencev, in sicer 45 v nemška izgnanska taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Srbijo, skozi hleve je šlo v izgon tudi 500 slovenskih duhovnikov. Prav zaradi vseh teh izgnancev se je Društvo izgnancev Slovenije odločilo, da omenjene objekte obnovi ter jih tako ohrani za zgodovino. Večji del sredstev, po- Zdaj pa zares na izlet V četrtek, 16. novembra 2006 gremo v Topolšico, kjer bo priložnost za kopanje in kosilo, nato pa se bomo zapeljali še v okolico in si ogledali nekatere znamenitosti in značilnosti te pokrajine. Obvestilo dobite v teh dneh. Pa še to: Ne pozabite, da bomo tudi letos skupaj stopili v novo leto 2007. Novoletno srečanje bo decembra 2006. trebnih za obnovo omenjenih objektov, so zbrali nekdanji izgnanci sami, v prihodnje pa naj bi pri tem pomagale tudi občine V imenu županje Občine Domžale. Cvete Zalokar Oražem, je listino podpisal podžupan Vinko Juhart, zapísimo pa še, da sojo ob tej priložnosti podpisali tudi Martin Rebolj, župan Občine Moravče, in Franci Bernot, podžupan Občine Lukovi-ca. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale se županom vseh treh občin za njihov podpis listine iskreno zahvaljuje. Revija odraslih cerkvenih zborov V Tomčev spomin V letu, ko obhajamo 20-letnico smrti domžalskega župnika in skladatelja prof. Matije Tomca, je tudi tokratna revija odraslih cerkvenih zborov potekala v njegov spomin. Tako so cerkev Marije Vnebovzete napolnili pevci iz vse dekanije in peli bogu na čast in sebi v veselje. Tudi tokrat so nas s petjem razvajali cerkveni moški pevski zbor župnije Moravče, mešani pevski zbori župnij Brdo, Trzin, Radomelje, sv. Mihaela - Mengeš, sv. Jurija- Ihan, Jarš, Vira, Moravč, Doba in Domžal. Zapeli so nam še fantovski pevski zbor iz Doba in mladinski pevski zbor iz župnije Jarše. Vsak od zborov je zapel eno Tomčevo pesem in ob velikem ustvarjalnem duhu profesorja Tomca je kar nekaj pesmi ostalo še nezapetih in čaka na naslednje srečanje zborov. Tako kakor vedno, bo tudi tokrat kje v ozadju slišati, kakšno petje je to, kakšni glasovi, zakaj so peli pa tisto in ne one druge ter kaj pojejo, če jim ne gre. Vendar smo vsi, ki smo se revije udeležili in nismo ravno preveč zahtevni glede petja, ocenili, da je bilo petje tokrat že lep čas ne. Tudi po spremljanju starejših, sedaj že »upokojenih« pevk, ki se jih spomnim šc iz mlajših let iz Doba, vem, da je petje bilo lepo, saj so veselo lovile melodijo in jo prepevale skupaj z nastopajočim zborom. Vezna beseda in lepo petje sta tudi tokratnem nedeljskem druženju v nedeljo, 15. oktobra, dala tisti prvotni pomen peti Bogu v čast in sebi v veselje, dati svoje talente na razpolago Njemu in ljudem. Ob koncu je s pomočjo šale izpeljal svoj nagovor tako pevcem, organistom, zborovodjem kakor nam, ki smo petju samo prisluhnili, animator za petje pri domžalski de-kaniji, Jože Tomšič, župnik z Vira. Ni pa pozabil niti ostalih duhovnikov, ki so nekako vsak po svoje v svoji župniji animatorji, pa ne samo za petje, ampak še za mnogo drugih stvari, ki so za normalno delo župnije še kako potrebne. Revijo je zaključil in začel kvartet trobil župnije Domžale beseda odprtja je pripadla domačemu župniku, pogostitev po končani reviji pa skavtom in domačim gospodinjam. Pečen kostanj in pijača sta se ob klepetu, ko nas je še grelo sonce, prav prilegla, čeprav so bile bolj lačne naše oči kakor želodec. In na koncu smo prisluhnili še naši moravški Mari z njeno popolnoma novo interpretacijo lepe Vide, in to v moderni verziji, ter petju zbora, ki ga je ona na hitro zbobnala, takole od mize do mize zbranih različnih glasov, pa se ni nič slabše slišalo kakor kakšen poštirkan zbor tam iz neke teve oddaje. In trditev, ki sem jo pred dnevi izrekel eni izmed sester v romarskem središču v Medžugorju, ko je pohvalila petje med sveto mašo, da dva Slovenca ter kozarec cvička ustvarita zbor, še kako drži. djd Marina Lenček razstavlja na Kračevi domačiji v Dolskem V organizaciji Turističnega društva Dolsko - Galerija 19 je unikatna oblikovalka v lectu in kvašenem testu, Marina Lenček, ob 18. obletnici galerije predstavila svoj ciklus SEM LJUBEZEN v obliki in besedi. Razstavo je slovesno odprl župan Občine Dol pri Ljubljani. Primož Zupančič, v kulturnem programu pa so sodelovali Glasbena skupina Bratje Vode iz Kamnice ter Eva Pir-nat, plesalka, gojenka VDC Kranj. Tudi tokrat se je umetnica predstavila s svojimi leetovimi srci in teste-nimi križi ter duhovnimi mislimi na ljubečega človeka, na srce, v katerem počivajo človeška sreča, veselje in ljubezen, kjer je sedež življenja in duše in temelj doma, kot razmišlja dom POHIŠTVO DOMŽALE POHIŠTVO PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV Ljubljanska 64, Domžale, tel.: 0599 244 66, 041/416 847 SI BÜ9U. "F—l * T-r -3jr JSL ljudska modrost. Vsa njena dela so bogato ljudsko izročilo, razmišlja o tem ciklusu Marine Lenček dr. Boris Kuhar, umetnica pa sama dodaja: Je velika skrita sila globoko v središču biti Je neizčrpen vir lastne energije. Zatorej ni potn -In i da jo Iščem zunaj Preprosto: LJUBEZEN SEM. Razstava, ki sojo omogočile Občina Domžale, Občina Dol pri Ljubljani. Vode d.o.o. Kamnica in Slaščičarna Lenček bo odprta do 2. novembra 2006. Dobrodošli! V. v. Popravek z opravičilom V Slamniku z dne, 5. oktobra 2006 je bilo za študentko klavirja Akademije za glasbo v Ljubljani Anjo Arko NAPAČNO napisano, da je vnukinja pokojnega Jožeta Kar-lovška. Anja je vnukinja basista g. Roka Lapa. s katerim je nastopala v glasbenem programu na odprtju razstave 20.09.2006 v galerijskem ateljeju akademskega slikarja specialista Danijela L. Fuggerja. Za nastalo napako (tiskarski škrat), se obema Likovno društvo Petra Lobode Domžale iskreno OPRAVIČILU za društvo Aglca Krlžnar H Iskrene čestitke Zlatoporočenca Danica in Anton Keržan 21. oktobra 2006 sta v družbi domačih in prijateljev v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale zakonca Danica in Anton Keržan pred podžupanom Vinkom Juhartom ponovila poročno obljubo in postala zlatoporočenca. Zlatoporočenca danes živita v Črnučah, vendar je vodstvo Občine Domžale razumelo njuno željo, da zlato poroko praznujeta v občini, kjer sta preživela otroštvo in mladost ter pred petimi desetletji začela skupno življenjsko pot. Zlatoporočenka Danica se je kot dekle pisala Kotnik in je bila rojena 18. julija 1938. leta v Domžalah. Doma so bili štirje otroci, ljubeča mama gospodinja in priden oče, zaposlen na davčni upravi tedanje občine. Po osnovni šoli v Dobu je gimnazijo obiskovala v Domžalah, nato pa se zaposlila v To-sami. Na otroštvo in mladost ima lepe spomine in še danes rada obišče Vir, kjer je kasneje živela družina. Rada se spomni igralske skupine na Viru, igre Kam iz zadreg ter mentorja Dušana Matičiča. Anton Keržan, po domače Gu-stelnov iz Doba, se je rodil 2. junija 1934 v Dobu, v številni družini 11 otrok, za katere sta skrbela mama Rozalija, pridna gospodinja, in oče Avguštin, čevljar, ki sta podobno kot današnja zlatoporočenca v letu 1970 praznovala zlato poroko. Mama je ob pridnem delu in skrbi za otroke hodila tudi v »taberh«, da je bilo številni družini lažje. Anton je bil eden najmlajših. Pri tako velikem številu otrok pravega bogastva v družini sicer ni bilo, a kljub temu ima gospod Tone na otroštvo in mladost lepe spomine. Po osnovni šoli v Dobu ga je življenje odpeljalo v Vevče. V internatu je preživel tri leta in prav dobro se spomni, da so bili z njim pred kratkim umrli Milan Pevec z Vira, pa Jože Vilar, Lado Nemec in najbrž še kdo. Kot ključavničarje delovno dobo začel v Elmi. Tudi on se rad spominja kulturnega življenja v Dobu. Pa smo že pri srečanju mladega Antona in Danice. Pri njunem prvem srečanju je posredovala sestra Mici in ju nagovorila za prvi randi pri Pučkotu na Viru. Potem je bilo vse lahko, saj sta kar takoj ugotovila, da sta prav rojena za skupaj. Po prijetnem druženju sta se 20. oktobra 1956 v Domžalah poročila. Matičar je bil Zdravko Vidmar, pooblaščenec oz. tedanja uradna oseba pa Alojz Mikulin. Ohcet s 60 svati je bila svati na nevestinem domu pri Kotniko-vih na Viru, kjer sta nekaj časa imela tudi svoj dom. Kratko obdobje sta živela v Domžalah, nato se je mlada družina s sinom Zvonkom preselila v Črnuče, kjer se je rodila še hči Tatjana. Oba pa sta staršem veliko veselje pripravila s kar sedmimi vnukinjami, ki stara starša rade obiskujejo. Po rojstvu otrok je zlatoporočenka nekaj časa ostala doma, nato pa se zaposlila. Oba sta se ob delu izobraževala. Gospod Anton je upokojitev dočakal kot vodja prodaje enega od El-minih TOZD-ov, gospa Danica pa kot administratorka v ljubljanskem Tekstilu. Otrokoma sta pomagala pri varstvu vnukinj ter se spominjala, kako sta se šihtala pri svojih otrokih. Jesen življenja je do obeh Pred 50 leti Keržanovih prijazna. Oba se vključujeta v organizacije in društva, tako sta člana ZZB NOV, delata tudi pri upokojencih. Gospa je tudi socialni poverjenik in poskrbi, da starejši dobijo čestitke ob rojstnih dnevih. Rada gresta z društvi na prijetne izlete, enkrat na leto ju lahko srečate na okrevanju v hotelu Delfin v Izoli, rada gresta na sprehod, ne pozabita pa tudi na skrb za manjši vrt, branje časopisov, reševanje križank, predvsem pa obiskov rojstnih krajev Vira in Doba, ki ju rada obiskujeta. Pohvalita urejenost Doba in pridne ljudi. Mladost je lepa in nanjo vedno ohraniš prijetne spomine, pravita in nam povesta, da sta preživela lepih 50 skupnih let, v katerih je bilo veliko dobre volje, predvsem pa strpnost in razumevanje ter skupno prepričanje, da je ob tebi vedno nekdo, na katerega se lahko opreš, pa naj bo ob veselih ali manj veselih priložnostih. Pa nekaj sreče mora tudi biti, da človek dočaka tako lepo obletnico, pravita. Najraje se spominjata, rojstva otrok. Ob tem jima v očeh žari posebna sreča, ki v njih ostane tudi v pogovoru o vnukinjah. Te jima s starši lepšajo jesen življenja ter z radoživostjo in mladostjo prispevajo k njunemu mladostnemu videzu. Podžupan Vinko Juhart jima je ob čestitki ter priložnostnem darilu na manjšem sprejemu voščil veliko zdravja, sreče in veselja ter prijetno praznovanje. Vera Vojska *£jr ti Menač 'nkova domačija ob drugi obletnici Razstava cvetličnih tihožitij Urše Žajdela Hrovat Z HLADNO l I sklepi, kolen«. '* M komi. koto L J «ol. korcniru. , A gomolii KORENINA Prijeten jesenski dan, 14. oktober 2006, se je že nagibal k svojemu koncu, ko so številni obiskovalci in obiskovalke pred Menač' nkovo domačijo v Domžalah prisluhnili ubranim glasovom treh Uršinih deklet: Ane, Mete in Jere Hrovat, ki so s svojimi glasovi pospremile med ljudi razstavo cvetličnih tihožitij svoje mamice Urše Žajdela Hrovat. Kot je v uvodu povedala Olga Pavlin, mati Me-nač'nkove domačije, je 22. septembra 2006 minilo že dve leti, od kar je ta odprla vrata več tisoč obiskovalcem, ki so si tokrat v presenetljivo velikem številu prišli pogledat razstavo domače akademske slikarke. O njej je med številnimi narodnimi in umetnimi pesmimi spregovorila Barbara Boltar in med drugim dejala, da akademsko slikarko Uršo Žajdela Hrovat v zadnjih letih doživljamo predvsem skozi tisto izpoved, ki jo umetnica razumeva kot izključno osebno, intimno in neodvisno od pobud vsakdanje stvarnosti. Njeno slikarstvo lahko najbolje opredelimo s pojmom intimistično. Motive za svojo likovno pripoved namreč ne išče v velikih temah in usodnih dogodkih niti v mitologiji množične kulture. Njen svet je narava, ki je vedno blizu zlasti tistim umetnikom, ki so še posebno nagnjeni h kontemplativnemu. Tudi tokratna razstava je prinesla največ cvetličnih tihožitij. Cvetlice sodijo med najbolj univerzalne simbole v umetnosti in njihove upodobitve še vedno zaznamujejo precejšen del slikarstva. Cvetlična tihožitja Urše Žajdela Hrovat pa niso le šopki cvetlic, temveč so tudi prispodoba človekovega kratkotrajnega bivanja, življenjskega ciklusa z vsemi njegovimi značilnostmi - od bratenja, do zorenja, razmnoževanja, staranja in umiranja . . . Odražajo pa tudi likovne kvalitete, saj so kompozicije slik pretehtane in v sozvočju z vsemi prisotnimi likovnimi elementi. Ob razstavi, ki je na pragu zime skušala v številnih obiskovalcih obuditi spomine na poletje, je spregovorila tudi avtorica - akademska slikarka Urša Žajdela Hrovat, ki je doslej že imela 17 samostojnih razstav. Ob iskreni zahvali vsem, ki so kakorkoli prispevali k postavitvi razstave, se je spomnila, da njen datum ni naključno izbran. Ob tem, daje razstava namenjena drugi obletnici dela MenaCnkove hiše, je 14. oktober tudi rojstni dan njene prve hčerke Ane, ki smo ji ob rojstnem dnevu namenili iskren aplavz. Prijeten jesenski dan seje prevesil v še prijetnejši večer, v katerem so obiskovalci uživali v pogledu na čudovita cvetlična tihožitja, hkrati pa v prijazni domačnosti Menač'nkove domačije, ki iz dneva v dan privablja nove obraze. Razstava je odprta do 5. novembra vsak dan med 9. in 11. uro ter med 17. in 18. uro. Vera Vojska Predstavljamo prvo pesniško zbirko Ivice Bohorč Upanje V Knjižnici Domžale je mlada pesnica Ivica Bohorč iz Domžal v prijetni družbi sorodnikov in prijateljev skupaj s Silvo Mizerit in Marto Merkun, tovarišico iz njenega prvega razreda, ki sta brali njene pesmi ter vodili prijetno predstavitev knjige, ter ob kulturnem programu Pevske skupine Šepet iz Beričevega ter mladega kantavtorja Marka Bohorča predstavila svojo pesniško zbirko Upanje. Naslov zbirke, h kateri sta uvod napisala Ivan Sivec in Silva Mizerit, ki jo je tudi lektorirala in uredila, izraža veliko željo Ivice Bohorč, da bi nekoč dobila led-vičko, ki bi bistveno izboljšala njeno zdravstveno stanje. Ta motiv srečamo v veliko pesmih, ki jih piše že od dvajsetega leta, v drugih pa lahko slutimo: ljubezen do moža, do staršev, do Goričice pri Ihanu, kjer je rojena; beremo o motivih iz narave, predvsem pa nas večina pesmi prepričuje, kako je življenje kljub bolezni in tegobam lahko lepo in prijazno. Dnevi so sončni in temačni, vendar bo nekoč srečen dan, o katerem sanja Ivica. Tedaj bo dobila ledvičko in njene pesmi bodo zanesljivo srečnejše. Upanje je osrednji motiv, ki kljubuje času: za vse, kar se zgodi, čas pride in mine, in ti v srcu pusti prijetne in žalostne spomine. Pesem je priložnost, da so žalostni dnevi srečnejši. »Napišem pesem in mi je lažje,« je povedala na priložnostni novinarski konferenci. Vredno je živeti, zato so dnevi polni tihega hrepenenja po zdravju, ki ga ni in ga ni. Optimizem pa ostaja, saj so okoli nje ljudje, ki jo imajo radi. Dajejo ji ljubezen, ki jo zazna njeno srce. To je polno upanja in vere v življenje, ki ju deli vsem. Piše o svoji prihodnosti - šla bo naprej - preko tisočerih mej. Verjame vase, ostaja pogumna. Vsaka od besed v pesmi, je sreča, uteha. Pa ni hitro zadovoljna z njimi. Izbirčna je. Besede obrača, dokler jim ne poišče pravega mesta. Ob koncu prijetnega literarnega srečanja se je Ivi Bohorč posebej zahvalila možu, staršem, prijateljem iz Kliničnega centra in iz društev, še posebej gospe Silvi Mizerit ter Marti Merkun, pa tudi občini Domžale, KS Slavka Šladra, cvetličarnama Slovnik in Omerza, frizerskemu salonu Mira in vsem drugim, ki soji pomagali pri predstavitvi knjige. Prav vsak od obiskovalcev je po koncu prijetnega druženja domov odnesel košček sreče in optimizma, ki mu ju je darovala Ivica, za katero je bil to nepozaben dan. Mnogo poti skozi življenje vodi, mnogo dlani na tvojo roko čaka je pel Marko Bohorč v eni od svojim pesmi, ki bi lahko bila tudi »himna« mlade pesnice, ki polna optimizma v pričakovanju srečnega dne, ki enkrat zagotovo pride, išče svojo pot. Iskrene čestitke za Upanje, hvala Ivica za pesmi in prijetno literarno srečanja ter nasvidenje ob naslednji zbirki, ki zagotovo pride. Vera Vojska Glasbena šola Domžale Živeti z glasbo Aktiv učiteljev klavirja Glasbene šole Domžale je s svojimi učenci pripravil prikupen koncert skladb Igorja Dekleve. Koncert je bil v sredo, 11. oktobra 2006 v glasbeni šoli, ob predstavitvi knjige Živeti z glasbo, avtorjev Igorja Dekleve in Franca Križnarja, muzikologa, urednika in glasbenega kritika. Knjiga na poljuden način opisuje bogato umetniško pot pianista, skladatelja in pedagoga Igorja Dekleve. Umetnik v njej pripoveduje o svojih glasbenih začetkih, domačih in tujih uspehih, skladateljevanju, pedagoškem delu, o sopotnikih, ki so pomembno vplivali na njegovo ustvarjalno delo in zaznamovali čas, v katerem živimo. Učenci Glasbene šole Domžale so praktično že na začetku šolskega leta zelo dobro naštudirali skladateljeve skladbice in jih na prireditvi tudi predstavili občinstvu in skladatelju ter njegovi ženi Alenki, ki je tudi pianistka. Igor in Alenka Dekleva sta pohvalila interpretacijo učencev in se jim zahvalila za lep nastop. Skladatelj je izjavil: »Ravno to sem si predstavljal, ko sem za vas komponiral!« V nadaljevanju je Igor Dekleva predstavil knjigo Živeti z glasbo, nato pa sam sedel za klavir in krstno izvedel svojo najnovejšo skladbo Sevanja treh zvočnih skupin (2006). Tematika skladbe sega na področje fizike, saj so podnaslovi oz. stavki Spojitve lu/.ije, /asevki miru in nemira... menjav, Jedro - nukleus, Pretok - fluks... S pomočjo spojitve in različnih zasevkov se rodi novo življenje, nov svet. Skladatelj se je ob koncu pošalil in vprašal, kdo je napisal tako težko skladbo, saj se je moral pošteno potruditi. Nato sta sledili dve skladbi Igorja Dekleve: Potrkavanje in Štehvanje, ki sta ju izvedla v duu skladatelj in njegova žena Alenka. Predstavitev knjige se je končala s sproščenim pogovorom Igorja Dekleve z nastopajočimi učenci, ki so umetniku zastavljali zanimiva vprašanja iz njegovega bogatega umetniškega življenja. Naš priznani umetnik prof. Igor Dekleva v kratkem odhaja na turnejo v Ameriko, kjer bo skupaj z ženo Alenko predstavil ameriškemu občinstvu svoje lastne skladbe. Na njegovi umetniški poti mu želimo še veliko uspehov! Anton Savnlk, prof. Prof. Igor Dekleva med krstno Izvedbo skadbe Sevanja. TEHTNICA Z kolki R ledvice. A mehur K . nisifiotM, otje CVET Nastopajoči učenci s prof. Alenko In Igorjem Deklevo ter organizatorko koncerta prof. Romano. DOMŽALSKI ROGISTI vabimo na jubilejni koncert ob 15-letnici v petek, 10. novembra 2006, ob 18. uri v Kulturnem domu v Grobljah. Z nami bodo rogisti iz Slovenije, Hrvaške in avstrijske Koroške. Dobrodošli! november sezona 2006/2007 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sobota, 28. oktober 10:00 I za IZVEN Plesno društvo Netopir, Kranj Koroška narodna: Mojca Pokrajculja plesna pravljica Mojca nekega dne pri pometanju najde krajcarček in si z njim kupi piskrček. Ta se na noč spremeni v hiško, kamor se Mojca skrije pred mrazom. Ker pa je ponoči zeblo tudi živali, so kar po vrsti prihajale k njej. Vsaka je znala nekaj postoriti, med lisico, zajčkom, volkom in medvedom pa se znajde tudi tatic, ki na skrivaj poliže cel lonec medu. Naši plesalci bodo hitro ugotovili, kdo je ta nepridiprav. Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Torek, 7. november 20:00 I abonma MODRI in IZVEN Matej Zupan in Godalni kvartet ACIES (Avstrija) Matej Zupan flavta, Benjamin Ziervogel violina, Raphael Kasprian violina, Manfred Plessl viola, Thomas Wiesflecker violončelo I Na sporedu: W.A. Mozart, L.V. Beethoven, B. Romberg, A.E. Ginastera in B. McVVilliams Sobota, 11. november 10:00 I za IZVEN Mini teater, Ljubljana Josip Jurčič: Miškolin lutkovna predstava Predstava z Jurijem Součkom v glavni vlogi je sestavljenka različnih Miškoli-novih dogodivščin. Njegova družina ni velika: oče Mišon, mama Mišonka in Miškolin. Razvajeni Miškolin se dolgočasi, ker še ne sme iz stanovanja, saj se mora prej naučiti vseh prebrisanosti in spretnosti, ki jih mora znati vsaka prava miš. Ko pa teta Sivopetka k Mišonovim prinese svojo hčerko Mišo, se za Miškolina začnejo težave ... Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Četrtek, 23. november 20:00 I abonma RDEČI in IZVEN Petek, 24. november 20:00 I abonma ZELENI in IZVEN Ponedeljek, 27. november 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Torek, 28. november 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN Slovensko ljudsko gledališče Celje Matjaž Zupančič: Igra s pari drama režija: Matjaž Zupančič igrajo: Renato Jenček, Jagoda, Lučka Počkaj in Dejan Pevčevič Matej Zupan, solo flavtist Simfonikov RTV Slovenija prihaja iz Zagorja. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in izpopolnjeval na številnih mojstrskih tečajih. Je član pihalnega kvarteta ARIART in ansambla za sodobno glasbo DB7. Kot solist in član različnih komornih sestavov je nastopal po Evropi in obeh Amerikah ter snemal za RTV Slovenija, RAI in ORF. Od leta 1993 poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Godalni kvartet ACIES je nastal leta 2000, sestavljajo pa ga takratni študenti celovškega deželnega konservatorija. Dve leti kasneje so v spremenjeni zasedbi začeli intenzivno koncertirati po Avstriji in Italiji. Udeleževali so se tudi mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih. Junija so zmagali na tekmovanju »Prima la musica« v Avstriji, ki jim je prinesla dodatne koncerte in tudi štipendijo »Franz Pacher«. _^ii|i^i|j^|JiJiJJlJJMk r 4P J 1 Matjaž Zupančič, se tokrat hkrati predstavlja kot avtor besedila in režiser uprizoritve. Njegova Igra s pari je komorna drama o dveh parih, ki se poznata že vrsto let, njihova prijateljska srečanja pa so, tako kot mnoge stvari postala rutina. Zgodba se začne tik pred petkovo večerjo, ko mož in žena čakata svoje prijatelje. Od večera si ne obetata nič novega in razburljivega, saj bo vse potekalo kot ponavadi. Ko se namesto prijateljice in ostarelega moža na vratih pojavita prijateljica in njen zavidljivo mladi ljubimec, je jasno, da se večer tokral le ne bo odvijal po ustaljenem vzorcu. Malce dolgočasna petkova večerja se spremeni v »igro s pari«, kjer je tisti, ki je ves časa varal, najbolj prevaran, največja žrtev pa se po dolgih letih trpljenja maščuje za vse svoje muke. Predstava je polna duhovitih dialogov in presenetljivih dramatičnih preobratov, ki pripeljejo do nepričakovanega konca, ki gledalca spremlja še dolgo po odhodu iz dvorane. Četrtek, 9. november 19:00 I odprtje slikarske razstave Mirko Raj na r v Mirko Rajnar se je rodil leta 1961 v Murski Soboti. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Andreju Jemcu. Živi in dela v Murski Soboti. Na začetku devetdesetih let je ustvarjal predvsem dela na visokih in ozkih manierističnih formatih, na koncu devetdesetih pa človeška figura začne izginjati iz njegovih slik. Nadomestijo jo diptihi, triptihi in daljši nizi abstraktnih intimističnih podob z romantičnim navdihom. S svojo zemeljskostjo Rajnerjeve slike narekujejo razmišljanja o tradiciji prekmurskega slikarstva in o njegovi (pre)obloženosti s traumami avtobiografskega izvora. Razstava bo odprta do petka, 24. novembra 2006. Vstop v galerijo Domžale je prost. GD Galerija Domžale INFORMACIJE: internet: ww kd-domzale.si ^ e-mail: inro(a)kd-domzale.si ■ , |, ■ Franca Bernika "T""°lt7 telefon: 01 / 722 50 50 \UJT "<<»--'» Vstopnice so v prodaji »sok dan od 10:00 do 12:00, ob sredah med 15:00 in 17:00 hanka dfrnižalf (' gPro,i< Ljubljansko 41, Domžale, »hod i dvttiUi) ter uro in pol pred predstavo : (blagajna, glavni »hod z ljubljanske). Vstopnice lahko kupite tudi«vseh Kompaso«ih poslovalnicah po Sloveniji ter preko spleta no www.tsfH.ram. Pasji zmenki Aleš Berger: Zmenki, režija: Vinko Modcrndorfcr, SNG Drama Ljubljana. Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika, sreda 4. oktober 2006 Gledališki prvenec Aleša Bergerja ni zgolj igra O ljudeh, njihovih ljubezenskih razmerjih in skrivnih zmenkih. Bolj kot igra je skupek zgodb, katerih zaplete in posledice spremljamo v časovnem okviru enega leta. Je vpogled na življenje z distance, ki se v trenutku, ko človek ostane sam s svojim razmišljanjem oz. monologom, obrne v intro-vertiran položaj oseb. Razlog za takšen premik je klošar Engi, katerega nagovarjajo vsi nastopajoči, čeravno sam nikoli ne nastopi, spregovori ali aktivno poseže v samo dramsko dogajanje, ki je omejeno na en sam prostor. Park (scenografija je delo Jožeta Logarja), v katerem se križajo poti protagonistov in njihovih psov, zavzema cel oder, zamejen na levi in desni strani z drevesi, ki so letnemu času primemo barvno osvetljena. Kot prostor javnega, park preprečuje vpogled v zasebno življenje likov, posledično s tem dejstvom pa je oteženo razm- erje med gledalci in nastopajočimi osebami. Centralna pozicija na odru je zato odmerjena kartonski škatli, v kateri živi Engi, ki je zaradi svoje odsotnosti najboljši poslušalec težav ter zagatnih zgodb dramskih oseb. Te nam na skoraj spoveden način same poročajo o svoji preteklosti in dogodkih, ki so se odvili med časovnimi presledki, ob katerih nismo bili prisotni Vzporedno s človeškim svetom se v igri prepleta tudi živalski svet oz. natančneje pasji svet. Pes, kot človekov najboljši prijatelj, je za pare izgovor za skrivne zmenke, v primeru Engija pa naj bi opravljal tudi funkcijo ljudi. To je bolj razvidno iz dramskega besedila samega, kot pa iz igre, saj režiser Moderndorfer uporabi slike različnih pasem, nalepljene na kartonsko osnovo, s čimer je naznanjena le njihova prisotnost. Zaradi duhovitosti in večplastnosti teksta ni večjih režijskih posegov v samo besedilo, zaradi česar je predstava blizu izboru dramatiziranih zgodb z nakazanim koncem. Hkrati je v tem treba iskati tudi kvaliteto dramskega teksta. Pred nami ni svet posameznikov, svet individualnih (ne)srečnih zgodb. Berger Bani prikazuje svet, v katerega vstopajo posamezniki s svojimi zgodbami. Razvoj oseb ne pogojuje konflikt ali usoda, pač pa zavestna posameznikova odločitev, ki je lahko zmeraj vprašljiva. Matjaž Marinič KULTURA stran 16 Predstavljamo Violinist Janez Podlesek in podiplomski recital V življenju doživimo kar nekaj prelomnih obdobij. Tako je nedvomno tudi dokončni zaključek Študija, ki se na glasbenem področju instrumentalista zaključuje s samostojnim celovečernim podiplomskim koncertom - recitalom. Preden preidem na oceno in poročilo o recitalu, bi vam rad predstavil izrednega violinista iz naše občine. Sreča v tej predstavitvi je, da Janeza Podleska poznam še iz časov, ko je bil učenec Glasbene šole Domžale. Na tej šoli je v letu 1994 zaključil učenje violine v razredu prof. Hervina Jakončiča in nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani v razredu prof. Dušanke Stražar. V času srednješolskega izobraževanja je izredno napredoval, zato je bil član različnih komornih skupin, solist z Orkestrom SGBŠ, zaradi splošnih glasbenih in vodi-teljskih sposobnosti pa tudi koncertni mojster orkestra. Zaradi vsega naštetega in uspehov na tekmovanjih je prejel leta 1998 za izjemne uspehe pri umetniškemu uveljavljanju šole Škerjančevo nagrado. V naslednjem letu je z odliko zaključil šolanje na ŠGBŠ ter študij nadaljeval na Akademiji za glasbo v razredu rednega profesorja Primoža Novšaka ter 2004 diplomiral. Zaradi odlične diplome je lahko nadaljeval specialistični študij v razredu istega profesorja. Že v času študija je svoje znanje nadgrajeval pri številnih domačih in tujih violinskih pedagogih: Tomašu Tulačku, Helfridu Fisterju, Tomažu l.orencu. I lanu Gronichu in Leoni-du Soroku. Vse to in predanost delu mu je od leta 1997 (državno tekmovanje Ljubljana - prva nagrada) do leta 2003 prineslo številne nagrade in priznanja. Tako je dobil Tartini-jevo nagrado Občine Piran, 1999 - Mednarodna poletna šola, nagrade poletne delavnice pri violonče-linskih mojstrih Borisu Belkinu in Evgenu Svhuleju. Predvsem pa je pomembno, da se je Janez Podlesek kalil kot orkestraš. nemalokrat kot koncertni mojster: Simfonični orkester SGBŠ Ljubljana. Simfonični orkester Domžale - Kamnik (bronasta Gallusova značka 2002), Komorni orkester Gaudeamus, Komorni orkester Pro Musica, Orkester luventus. Komorni orkester Solisti Piranesi in Simfonični orkester Akademije za glasbo Ljubljana. Vse te izkušnje so mu zelo koristile, saj je v letu 2004 aprila opravil avdicijo, v septembru pa postal koncertni mojster Orkestra Slovenske filharmonije. Se v istem letu pa tudi koncertni mojster Komornega godalnega orkestra iste ustanove. Vseskozi je deloval v različnih manjših komornih zasedbah. Največje uspehe je dosegel s triom Mefisto, sedaj znanim pod imenom Clavimerata, s katero je koncertiral na domačih in tujih festivalih. Poleg Tartinijeve in Škerjančeve nagrade je dvakrat prejel študentsko Prešernovo nagrado, prvič za izvedbo Mozartovega koncerta za violino in orkester v A duru, drugič pa za izvedbo Beethovnovega trojnega koncerta. V sredo, 13. septembra, je v koncertni dvorani Zavoda sv. Stanislav v Šentvidu izvedel podiplomski recital. V svojem programu nam je predstavil Sonato za violino in klavir v B duru, KV. 454 W. A. Mozarta, Sarasatejeve Ciganske melodije op. 20 in Brahmsovo sonato za klavir in violino štev. 3 v d-molu, op. 108. Morda je bila najmanj prepričljiva izvedba Ciganskih melodij. Izvedba sama zahteva od izvajalca muzikalno sproščenost, brez razumske kontrole, ki zavira viharnost, strast in divji temperament ciganske glasbe. Prepričljivejši je bil v dveh sonatah, kjer je blestel v izdelanih frazah številnih glasbenih misli, ki niti izvajalcu kaj šele poslušalcu ne dajejo dovolj časa, da bi se oddahnil od lepote, ampak vsaka nova, spet prelepa, izpodrine prejšnjo. Znal je ujeti in izluščiti jasno obliko kristalno čistejših glasbenih zamisli v usklajeni igri z odlično klavirsko spremljevalko prof. Vlasto Doležal Rus v nenehnem soočenju čistega klavirskega in violinskega tona, v bogatem uravnoteženju doživljanja glasbenega dogajanja, ki je presegel suho izvedbo akademizma. Obe sonati je izvedel zelo dovršeno s poudarjanjem čiste sonatne oblike z odtehtanimi gradacijami in prefinjenim podajanjem tematskega gradiva. Vsekakor mu izvedbe teh slogovnih usmeritev mnogo bolj ležijo. Številno poslušalstvo - dvorana je bila polno zasedena, predvsem z glasbenim občinstvom, je izvajanje nagradilo z iskrenim in dolgotrajnim aplavzom. Ta naj bi bil Janezu vzpodbuda za nadaljnjo rast predvsem solistično, saj je na orkestralni že dosegel želje in cilj vsakega violinista - postati koncertni mojster Slovenske filharmonije, naše najimenitnejše glasbene ustanove. Ob prijetnem druženju v avli Zavoda sv. Stanislava z njegovimi stanovskimi kolegi (orkestraši SF), nekdanjimi študentskimi prijatelji, s člani družine Podlesek, njegovim profesorjem Primožem Novšakom, članoma izpitne komisije, prof. C. Škerjanc in prof. R. Klopčič). ter številnimi ljubitelji violinske glasbe sem Janezu zastavil še dve vprašanji: najlepši in najhujši trenutki v glasbenem delovanju? In drugo: Želje in načrti za naprej. Preberite njegova odgovora: Lepih trenutkov v glasbi nikoli ne zmanjka, zato bi se težko odločil za najlepšega. Lahko bi rekel, da so najlepši trenutki takrat, ko začutiš, da te poslušalci zares sprejmejo in so ti hvaležni za glasbeno doživetje na koncertu. Občutek, da s svojim igranjem pri nekom vzbudiš čustva, je res enkraten. Najhujši trenutki! Lahko bi jih povezal s tremo in nekaterimi nastopi, ki so pač sestavni del za veliko glasbenikov. Izpiti, tekmovanja in avdicije. Avdicije so po mojih izkušnjah najhujše tekmovanje in prav na moji avdiciji za koncertnega mojstra v Slovenski filharmoniji mi je bilo res težko. Takrat sem si samo želel, da bi bilo vsega čim prej konec. Ampak takih trenutkov je na srečo res malo! Na moji nadaljnji glasbeni poti pa se vsekakor želim posvetiti učenju. Za mene ni večjega izziva kot nabirati si znanje in ga tudi uspešno predajati naprej tistim, ki so pripravljeni večino svojega časa posvetiti glasbi. Prispevek In oceno priprav prof. Tomaž Habe. Razstava »Narava in ornament« V galerijskem ateljeju akademskega slikarja Danijela L. Fuggerja, je bilo 20. septembra otvoritev razstave »Narava in ornament«. V razstavi so bila združena umetniška dela slikarja Fuggerja in njegovega prijatelja Jožeta Karlovška. raziskovalca in poustvarjalca slovenskega ornamenta. Danijel L. Fugger in Jože Karlovšek sta se seznanila že leta 1946, ko je imel Karlovšek svojo veliko razstavo ornamentov in bajeslovnih motivov v Domžalah. Postala sta velika prijatelja, sodelavca in neutrudna v pogovorih o ornamentiki in slikarstvu. Njuno prijateljevanje je kmalu preraslo v sodelovanje med ornamentom in slikarstvom. Fugger je Karlovška občudoval, s kakšno ljubeznijo, občutkom in natančnostjo je preučeval, utemeljeval in risal slovenski ornament. Karlovšek je bil zaskrbljen nad propadanjem vsega originalnega v bogastvu narodnega blaga in lepote. Bil je tudi iznajditelj postopka z lužnimi barvami na les, za katerega je dobil iznajditeljsko spričevalo v Beogradu leta 1953. V galerijskem ateljeju v Domžalah je Danijel L. Fugger skupaj z najmlajšim sinom, Matjažem Karlovškom, gradbenim inženirjem, pripravil spominsko razstavo na njegovega očeta Jožeta Karlovška. Karlovškovo razstavo je s ciklom svojim slik »Drevesa« dopolnil Danijel L. Fugger, katere je imel Karlovšek tako rad. Na sliki, Iz leve: Matjaž Karlovšek, njegova soproga Marija Karlovšek In akademski slikar Danijel L. Fugger. Karlovškovo poznavanje In raziskovanje slovenskega ornamenta velja za njegovo življenjsko delo. Danijel L. Fugger je akademski slikar-specialist, rojen Domžalčan, študiral je v Ljubljani, na Akademiji likovne umetnosti, smer slikarstvo, pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Po diplomi in specializaciji je odšel za 12 let v Nemčijo in Francijo. V tujini seje zelo uspešno udejstvoval na slikarskem in tudi na restavratorskem področju. Leta 1972 seje vrnil v Slovenijo in nadalje- val svoj umetniški poklic kot svobodni slikar. V Domžalah je razstavljal vsako leto ob občinskem prazniku, povabljen je bil tudi na razstavo likovnih umetnikov v Jakopičevem razstavišču, razstavljal je v Beograd, v Tržiču, Kamniku, itd. Ker ni imel primernega delovnega slikarskega ateljeja (slikati je moral pri svoji mami v kuhinji), je leta 1992 začel z izgradnjo svojega ateljeja, ki je do danes ostal nedokončan. Načrt za atelje je ustvaril evropsko priznani in nagrajeni arhitekt Vojteh Ravnikar. Atelje, ki gaje projektiral, je njegova edina stavba, ki stoji v Domžalah, verjetno bo v letih prešla v kulturno dediščino Domžal. Žal njegovo delo ne zablesti v tisti lepoti, v kateri si jo je arhitekt Vojteh Ravnikar zamišljal. Slikar Fugger pravi, da bi raje ustvarjal kot pa se neprestano boril s pridobivanjem sredstev za izgradnjo oziroma dokončanjem ateljeja, kar ga zelo obremenjuje in izčrpava. V Domžalah že 33 let vodi likovno društvo Petra Lobode. Tudi na tem področju je veliko prispeval in doprinesel k likovnem osveščanju posameznika in Domžalčanov. Odprtje razstave je popestril pevec Rok Lap, njegova vnukinja Anja Akro pa je zaigrala na klavir skladbo Roberta Schumanna. Ob koncu odprtja razstave je slikar Fugger dodal, da je vesel da se je lahko v svojem ateljeju ponovno po 60. letih srečal z Jožetom Karlovškom in se mu poklonil v sliki in ornamentu. Katarina Karlovšek 100 let šolstva v Jaršah Septembra 2006 mineva 100 let od dograditve prvotne šolske stavbe v Jaršah. Okroglo obletnico bodo krajani Jarš in Rodice ter učenci in delavci Osnovne šole Rodica, ki danes uporablja to šolsko stavbo, obeležili na osrednji slovesnosti 20. oktobra 2006. Ob tej priliki bo izšla knjiga z naslovom Šola ob bregu Mlinščice, zbornik ob 100-letnici šolstva v Jaršah, v pritličnih prostorih jarške šole pa bo razstava starih šolskih fotografij, knjig, šolskih pripomočkov, starih spričeval in drugih šolskih dokumentov iz časa njenega delovanja. Naj ob tej priliki na kratko predstavimo njeno 100-letno »pot«. Šoloobvezni otroci iz Jarš in Rodice so morali do leta 1906 obiskovali štirirazredno ljudsko šolo v okoli dva kilometra oddaljenem Mengšu. Že leta 1904 je takratna Občina Jarše zaprosila Okrajni šolski svet v Kamniku za ustanovitev samostojne šole v Jaršah. Prošnja je bila zavrnjena, češ da ni zakonsko utemeljena, ker bi bila nova šola manj kot štiri kilometre oddaljena od dotedanje šole. Vztrajni občinski možje, z županom Valentinom Tičem na čelu, so se pritožili na Deželni šolski svet Ministrstva za bogočastje in nauk, ki je 17. aprila 1905 prošnji ugodil. Zemljišče za šolsko poslopje in šolski vrt je občini prodal Alfonz baron Wurzbach, graščak v Grob-Ijah. Šolsko stavbo so pričeli zidati spomladi 1905, dovršena pa je bila septembra 1906. Večji del denarja za gradnjo je najprej posodil, nato pa občini velikodušno podaril Peter Majdič (1828-1908), lastnik industrijskega mlina v Jaršah. V zahvalo mu je občina Jarše v veži šolskega poslopja vzidala spominsko ploščo, ki se je spominjajo predvojni učenci jarške šole. Za nadučitelja je bil v šolo imenovan Tomo Pet-rovec (1859-1933), za učiteljico pa Angela Janša (1884-1965). Jarška šola je bila leta 1906 ena izmed enajstih dvorazrednic v kamniškem šolskem okraju, večina šol (18) pa je bila tedaj enorazrednic. Že prvo šolsko leto je začelo šolo obiskovati 124 otrok. Jarška šola je delovala tudi med prvo svetovno vojno. Leta 1919 se je iz ljudske šole preimenovala v Državno narodno šolo Jarše. V šolskem letu 1926/27 je bila uvedena sprememba ocenjevalne lestvice. Namesto enice (1), kije bila fill 1 Prvotna stavba jarške šole (1906-1944). Današnja podoba jarške šole. V letošnjem poletju je bila polepšana z novo fasado. do tedaj najboljša ocena, so za najboljšo oceno uvedli petico (5), kakor je še danes. Učence je štiri leta poučevala učiteljica Angela Janša (I. do 4. razred osnovne šole), štiri leta pa nadučitelj Tomo Petrovec (1. do 4. razred narodne šole). Učitelja sta istočasno poučevala učence različnih razredov, kar je bilo gotovo izredno zahtevno delo. Leta 1926 je nadučitelja Toma Petrovca, ki se je upokojil, zamenjal Ernest Šušter-šič. Ta je ob jarški šoli vzorno uredil precej velik šolski vrt. Leta 1936 ga je zamenjal Viljem Rožič, kije ostal v jarški šoli do začetka druge svetovne vojne, ko so ga Nemci izselili v Srbijo. Šolo so zasedli nemški učitelji, 92 šoloobveznih otrok pa je moralo obiskovati nemško šolo. Konec leta 1943 so se v pritličje šole naselili nemški vojaki. Nekaj mesecev kasneje, marca 1944, pa je bila jarška šola požgana. Po koncu druge svetovne vojne, 8. junija 1945, so imeli učenci pouk v nekdanjem misijonišču v Grobljah, poučevala pa sta jih predvojna učitelja Viljem Rožič in Angela Janša, ki sta se kmalu zatem upokojila. Krajani Jarš in Rodice so v letih 1946-47 s prostovoljnim delom in prispevki požgano šolo obnovili in jo slovesno odprli septembra 1947. Za šolskega upravitelja je bil v šolo nameščen Franc Flajs (1906-1971), učiteljico Angelo Janša je že prej nadomestila Anica Dolenc, por. Kovač, na šolo pa je prišla tudi Cvetka Šajna, kasneje por. Flajs (1912-2002). Šola je zaživela v novem socialističnem duhu, kakor vse takratne šole v Sloveniji. Leta 1963 je jarška šola postala podružnica I. osnovne šole Domžale. Leta 1972, po zgraditvi nove šole na Rojah, današnje Osnovne šole Rodica, je šolska stavba pripadla novi šoli. Dotrajano šolsko stavbo so temeljito obnovili, od leta 1976/77, ko je bila uvedena celodnevna šola, pa je v njej spet potekal pouk. Leta 19X3 je jarška šola doživela temeljito prenovo. Stavba je bila protipotresno sanirana in nadzidana. Štirim učilni- cam je bil dodan prostor za športno vzgojo in prostor za jedilnico, ki pa je bil sprva namenjen za potrebe priprave otrok na šolo. V pritličju se je uredila še razdelilna kuhinja, v prvem nadstropju pa zbornica s prostorom za mirno delo učencev. V zadnjem obdobju so v jarški šoli po štirje oddelki od I. do 4. razreda. Jarška šola je preživela različna obdobja slovenske zgodovine, od zadnjega obdobja Avstro-Ogrske do današnje samostojne Slovenije. Mnogo stvari seje v tem času spremenilo. Njena stoletnica je praznik vseh nekdanjih in sedanjih učencev jarške šole, kar pomeni, daje praznik vseh danes živečih domačinov iz Jarš in Rodice ter nekdanjih in sedanjih jarških učiteljev ter drugih šolskih delavcev. Ob njeni 100-letnici spoštljivo zremo v njeno obličje in ji želimo, da bi še mnogo let dobro služila in izpolnjevala svoje poslanstvo. Vilma Vrtačnlk Merčun Koledar prireditev v Knjižnici Domžale 7. november, ob 18.00 VENEZUELA, potopisno potovanje, predava: Igor FABJAN 10. november, ob 17.00 MOJCA POKRA.ICUIJA, lutkovna predstava, Lutkovno gledališče ZAPIK 15. november, ob 18.00 VZGAJANJE POGLEDA, filmska šola, predavatelj: Mitja KLIC-HENBERG 8. november, ob 18.00 VZGAJANJE POGLEDA, filmska šola, predavatelj: Dušan RUTAR 9. november, ob 18.00 lonizacija vode, zraka in dopolnila k prehrani (I), predavatelj: Jane/. PELKO i/í,y\vn:poí,i.i;ii\ 16. november, ob 18.00 lonizacija vode, zraka in dopolnila k prehrani (II.), predavatelj: Jane/. PELKO 21. november, ob 18.00 BISERI BLIŽNJEGA VZHODA, stran 17 OD TU IN TAM Maturantski izlet domžalskih gimnazijcev v Barcelono Minilo je poletje, zakorakali smo že globoko v novo šolsko leto, a spomini na maturantski izlet ostajajo. Gimnazijci, ki smo zaključili tretji letnik v Srednji šoli Domžale, smo odleteli v Španijo, bolje rečeno v Katalonijo. Barcelona je glavno mesto Kataloncev in čeprav tu govorijo tudi špansko, je njihov uradni jezik kalalonščina, ki so JO nekoč govorili trgovci v velikem delu Sredozemlja. Je drugo največje mesto v Španiji in od največjega Madrida oddaljeno skoraj 700 km (od Ljubljane pa skoraj 1600 km). 4. julija smo z modernim avtobusom odpotovali v Ircviso, kjer nas je čakalo letalo za let v Girono blizu Barcelone. Nastanili smo se v hotelskem naselju v Calelli, Jučaj oddaljeni od neskončne plaže. Čakal nas je cel teden uživanja v vodi, na soncu, ogledovanja bližnje Barcelone in seveda nočnega življenja. Težko smo sc odtrgali od poležavanja na plaži, a kljub temu nas je po dnevu brezdelja pot vodila i/. Calcllc v Figucras, mesto znamenitega umetnika Salvadorja Dalija, v podaljšani verziji Salvador lelipe Jacinto Dali Domcncch, ki je eden najbolj znanih slikarjev na svelu. Salvador Dali je eksperimentiral z vsemi mogočimi stili, najbolj pa morda s kiibizmom, dadaiZrnom in nadrealizmom. Barcelona je prelepo mesto in res bi obžalovali, če si ne bi ogledali vsaj glavnih znamenitosti. Nekatere smo videli že iz avtobusa, druge pa smo si ogledali podrobneje. Športni navdušenci smo vstopili tudi v znani stadion Nou Camp, ki sprejme kar 120 tisoč gledalcev. V njem domuje seveda nogometni klub Barcelona ali na kratko Barca. To svetišče svetovnega nogometa ima tudi svoj muzej z veliko zbirko trofej in posnetkov slavnih igralcev in zmagovalnih trenutkov iz zgodovine kluba. Slovenci seveda osupnemo nad velikostjo in urejenostjo športnega objekta. Eno najlepših sprehajališč v mestu obrobljajo častitljive košate platane. Zapeljiva La Ramhla, se razteza od osrednjega Katalonskega trga pa vse do obrežja. Široke tlakovane poti so dan in noč polne turistov. Barcelonska rambla ali promenada uživa velik sloves. Promet je odrinjen le na en pas, vse ostalo pa zasedajo sprehajalci. Lahko posedajo, uživajo v predstavah cestnih umetnikov ali pa se osvežijo z vodo iz znamenitega vodnjaka s pitno vodo. Ogled Barcelone smo zaključili s Sa-grado familio (sveto družino), ki je še vedno predmet ostrih polemik. Gaudi je v načrtu predvidel svetišče sprave / IX visokimi zvoniki, najvišji, posvečen Jezusu Kristusu, naj bi meril celo 170 m visoko. Delali jo je začel leta IXX3. a je ni dokončal, saj ga je sredi dela do smrti povozil tramvaj. Najznamenitejša stavba v Barceloni je tako ostala nedokončana in mnogi bi radi in s19 ■ videli, da bi taka tudi ostala, nekakšen Gaudijcv spomenik. Mnogo trgov, lepih cerkva in starih gotskih stavb smo premerili zunaj in znotraj, vseh injen žal nisem ohranila v spominu. Gaudijev park z veliko teraso in posebno oblikovanimi klopmi je eden lepših iri si ga vsak mimoidoči zagotovo zapomni. Nikakor pa obiskovalec ne more pozabili katalonske svete gore Montserrat (Nazobčane gore). Nenavadne nagubane skalne oblike se vzpenjajo nad 1200 m visoko, v njihovem okrilju pa je postavljena samostanska cerkev. Povem pa lahko, daje bilo poskrbljeno za vse vrste zabave; vsak je izbral sebi najbližjo. Nočne sprehode po mestu in obali so nam zaradi varnosli odsvetovali, zato smo raje družno plesali v diskotekah, kjer seje vsak večer dogajalo kaj novega. Zabavali smo se pozno v noč in hvala našim profesorjem, da so naš spremljali po teh poteh. Maturantski izlet mora vsak dijak doživeti. Lepo je in nepozabno! Recenzija filma: Zvoki Istanbula Dokumentarno zgodbo, ki slikovito spregovori o vseh možnih glasbenih zvrsteh v glavnem mestu države, ki leži na dveh celinah in ju povezuje most med vzhodom in zahodom, je posnel Nemec turškega porekla. Kalili Akin, ki se je potrdil kot mlad in kredibilen avtor že s svojim prejšnjim ce-lovcčcrccm »Z glavo ob zid«. Njegovo vizualno sporočilnost pa je že takrat v odločilni meri dopolnjevala prav glasba. Akinovo izpovedno suverenost sicer v odločilni meri lahko pripišemo patriotskim čustvom, ki nekako »po božje« častijo [stan-bul kol kulturološki fenomen in prgišče najrazličnejših glasbenih /vrsti. Vendar ob tem nikakor ne gre za patriotizem v vulgarnem, političnem pomenu besede, pač pa za tisto vrsto pripadnosti, ki je zmožna tudi pronicljive in kri- tične refleksije obstoječih razmer (denimo, zapostavljanja kurdske narodne glasbe, ki je posledica dolgoletnega zatiranja kurdske manjšine z občasnimi izvedbami genocida s strani turšega režima). Istanbul je prikazan kot stičišče dveh civilizacij, ki sta navidez nezdružljivi, Akinov recept za njuno sobivanje pa se nahaja prav v glasbi. Glasba je namreč tista umetniška zvrst, ki najhitreje in hkrati tudi najbolj lahkotno premosti razlike med potopisno predavanje, predavata: Štefan in Tamara RIJ IAK 22. november, ob 18.00 VZGAJANJE POGLEDA, filmska šola, predavatelj: Goran PER-ŠIN 23. november ob 16.15(4.-8.leta) ob 17.15 (9. - 15.lela) USTVARJALNA DELAVNICA v počastitev Dneva knjižnice 24. november, ob 17.00 Šola ob bregu Mlinščoce, predstavitev zbornika organizirata: Osnovna šola Rodica in Knjižnica Domžale 1. december, ob 17.00 Lutkovno gledališče TRI Dobrodošli! Koncert Tanje Zaje Zupan sobota, 18. novembra, ob 19. uri v Hali M Domžale. Nastopili bodo: Andrej Šifrer. Ilazard, Korenine, Prifarski mu/ikanti. Rok Kosmač, POPVDIkl . Anja Burnik, Štirje kovači, Špon kvintet, Samir Kohlcr, Dejan Raj in Attja (rrašič tet drugi. Voditelj bo: Podokničar Franc Pestotnik. c • Vstopnice je možno rezervirati na GSM 041 403 900, v prodaji so v Trafiki Vele Domžale In pri nekaterih sindikalnih poverjenikih v podjetjih. različnimi kulturami in narodi. Akin njun tako ponuja vpogled v turško rapersko sceno, v okviru katere naladi »turški Hminem« svoj jezik vrti kot še nihče pred njim (resnično!) in ponosno poudarja, da so njegova besedila (rapa sicer tudi njegova sestra) veliko bolj politična (v občem smislu besede), tako »da ne gre za neko sentimentalno ameriško stanje, ki se osredotoča zgolj na bejbe, denar in drogo.« V filmu nastopita tudi dve turški legendi: anti-režimski oporečnik, kar je ostal vse do danes in je v odločilni meri vplival na kronolgi-jo m potek turške alternativne roek giasbe, in narodno-zabavni zvezdnik folklorne glasbe, ki je sicer z leti pridobil na suverenosti, vendar tudi na komičnosti. Oba danes predstavljata kult. Selimo se tudi na turške ulice, kjer imajo glavno besedo zgolj kitare in najrazličnejše substance, ki v kombinaciji predstavljajo revolt proti ustaljenim družbenim normam. Tovrstna glasba pa kljub temu deluje povezovalno in no-stalgično, saj zvesto sledi svojemu v/.viženemu idealu: harmoniji med ljudmi kot skupnemu cilju sobivanja. V izmenjavi mnenj na ulici naj bi v danem trenutku tako sodelovala poslovnež in berač, kot dva tipična antipoda. Tudi v lurški glasbi pa ne gre brez žensk, ki svojo vlogo v izbrani družbi samih moških izpolnjujejo na pidestalu tragičnih »femme fatal.« Te ženske so lahko v/.višene ravno zato. ker so zaradi tragične ljubezenske izkušnje ostale v srcu same, ne glede na to, ali imajo partnerja ali ne. Vsaj tak je vtis, ko se vsebina in oblika zlijeta v eno in skupaj tvorita za moške vselej nedosegljivi ideal, kar pa se sicer kaže tudi v nakladi prodanih plošč. Dejansko pa je nekaj božjega t.i. kurdska žalost uika, ob kateri človek lahko samo ob-nemi. »Akinovi zvoki« so poleg znamenitega balkanskega melosa tudi estetski užitek, saj nikoli ne izpustijo priložnosti, da bi tudi s sliko, v modernem MTV-jev-skeni slogu, prikazali srž. vsega dogajanja. Ob prepuščanju raznolikim zvokom Istanbuia, hrez pretirane cinične distance do »enkratnosti tamkajšnjega muziciranja«, ki sicer lahko izzveni tudi kot slavospev na poti v EU, pa bo kaj za svoj okus lahko našel prav sleherni gledalec. Pišem recenzije filmov, ki se predvajajo v Kinodvor-u. Žiga Čamernlk Robanov kot in kmetija Zavratnik Lepi dnevi v oktobru, ki le zjutraj morijo doline z meglo, kar sami vabijo v hribe. Tako smo se tudi Cicidomčkovi skupaj s starši v soboto, 7. oktobra, odpravili proti Logarski dolini. O vožnji po tistih ovinkih je najbolje kar molčati, zato pa se v Robanovem kotu začne prijetnejši del zgodbe. Iz Robanovega kota smo se peš odpravili proti Robanovi planini. Menili smo, da otroci ne bodo želeli dolgo hoditi, priznati pa moramo, da smo odrasii komaj sledili njihovemu tempu. Na planini smo se malo okrepčali in posončkali, pot nazaj pa z lahkoto premagali, saj nas je na kmetiji čakalo toplo ko- silo. Če seje pri kosilu zdelo, da bi kdo sit svežega zraka in dobrega kosila, najraje malo zaspal, seje temu navkljub izkazalo, da nam je tudi za popoldan ostalo dovolj moči. Očetje so se preizkusili v odbojki, mamice in otroci pa na delavnicah. Izdelali smo figure iz sena in se seveda z njimi tudi fotografirali. Za konec smo si ogledali živali na kmetiji, najbolj vztrajni pa so končali druženje s peko kostanja. Zahvaljujem se vsem staršem za dobro voljo na izletu, predvsem pa gospe Grošljevi, ki je bila pobudnica in soorganizatorica izleta. Za Clcldom Vera Kolenc Slavnostno odprtje enote Bistra 14. septembra so se tudi uradno odprla vrata nove enote Bistra, ki deluje pod okriljem vrtca Drsa. V lepih novih prostorih bivajo tri skupine otrok (ena skupina prve starostne stopnje in dve skupini druge starostne stopnje predšolskih otrok), skupno 57 malčkov. Odprtje so se udeležili otroci, njihovi starši, zaposleni, predstavniki občine, sosedje in krajani Domžal. Vrtcu Bistra bodo otroci, zaposleni in starši dali dušo. Želimo si, naj se v njem prepletajo prijateljske vezi, kjer bo dovolj igre, ob kateri se bomo učili, ustvarjali, rasli in se imeli lepo. Tina Pančur Zasebni vrtec Mali princ na obisku pri Piki Nogavički V torek, 26. 9. 2006 smo se z otroki odpeljali k najmočnejši deklici na svetu. Ob prihodu v Velenje nas je tam že nestrpno čakala Pika Sara. Za vsakega izmed nas je imela pripravljeno drobno presenečenje, nato pa nas je povabila, da z njo preživimo prav poseben dan. Obiskali smo Pikine delavnice, se spoznali s taborniki, ki so nas naučili čisto pravi taborniški pozdrav, si ogledali njeno vilo Čira-Cara, si narisali pegice in spletli kitke, se posladkali s palačinkami. Skupaj s Piko smo opazovali kemijske poskuse. Zaman smo iskali Gospoda Ficka, ki se nam je skrival med drevesi. Polni nepozabnih vtisov in vrečko, polno izdelkov, smo se zvečer utrujeni vrnili domov. Jana Dolenc, Andreja Kovač, Zasebni vrtec Mali princ 9-trn ' ' ".. T • Podružnična šola Ihan Ekološko obarvan naravoslovni dan Podružnična šola Ihan je v šolskem letu 2006/07 s polno paro začela izvajati dejavnosti eko šole, saj se nam obeta ob zaključku šolskega leta prejem eko zastave. V letošnjem šolskem letu smo si izbrali poglavitno temo: OHRANJANJE NARAVI-; IN VAROVANJE OKOLJA in na to temo izvedli tudi naš EKO DAN. Izkoristili smo sončni september in se podali na eko naravoslovni dan na Primorsko. Najprej so nam prijazni vodiči v Krajinskem parku Sečoveljske soline razložili in pokazali pomen tega Krajinskega parka za ohranjanje biotske raznovrstnosti Slovenije, saj so soline ekosistem, kjer najdemo številne živalske vrste, ki živijo le tam (solinski rakec, slanuše, ptice). Povedali so nam, da se trudijo, da delavci na solinah ter njihovi obiskovalci živijo v sožitju z živimi bitji na solinah. Po obisku solin smo se odpravili še na školjčno sipino, »pokopališče školjk«, pri Ankaranu. Sprehodili smo se po potki med travnikom do morja, kjer smo videli ogromno lupin školjk in polžev. V ozadju smo opazovali pristanišče ter se pogovorili o vplivu industrije in turizma na onesnaževanje in obremenitev morja. Naučili smo se, da se žal ne moremo izogniti negativnim vplivom industrije in turizma na naravne ekosisteme, lahko pa kot posamezniki pripomoremo k varovanju narave z osveščenostjo, da ne odlagamo odpadkov, ne nabiramo in uničujemo živih organizmov ter tudi druge navajamo na to. Koordlnatorlca POŠ Ihan Katarina Vodoplvec Krtkov teden otroka V Vrtcu Krtek v Ihanu že od septembra poteka vrsta dejavnosti. V oktobru, tednu otroka pa smo vzgojiteljice poskrbele, da je bilo otrokom še posebej lepo. Pri ustvarjanju so sc nam pridružili tudi starši. Pripravil smo slaščičarsko delavnico in uživali ob sladkih dobrotah. Otroci so spoznavali, kaj nastane iz zmesi. S pomočjo gospe Bele iz Mengša, ki vodi baletno šolo, so se naši'otroci preizkusili v baletnem plesu. Očarala so jih baletna oblačila, v katerih so se predstavili. EKO projekt, katerega cilj je skrbeti za naravo in jo doživljati kot po- memben del našega življenja pa je v letošnjem letu naša velika skrb. Zato smo v vrtcu posadili drevesi, za kateri bomo skrbeli in jih opazovali skozi celo leto. Pogovorili smo se o tem, kakšno je drevo in kako se posadi. Da bi bil dan še lepši smo ga popestrili s kostanjevim piknikom ter različnimi rajalnimi plesi. V podružnici Knjižnice Domžale v Ihanu pa je potekala ura pravljic za vse predšolske otroke. Poslušali so pravljico in likovno ustvarjali, se pogovarjali ter razmišljali o njej. Otroško aktivnost ter ustvarjalnost smo vzgojiteljice prebudile na vrsto načinov in poskrbele, da so se otroci imeli lepo. Vrtec Domžale, Enota Krtek Vilma Romšak PISMA BRALCEV stran 18 • pisma V bralcev Odhod nekega predsednika Prispevek bi moral biti objavljen že v prejšnji, predvolilni številki, vendar se zaradi odločitve odgovorne urednice, to ni zgodilo. Zaradi navedenega je objavljen v celoti. Drage bralke in spoštovani bralci! Tokrat bi rad z vami delil nekatere pretekle izkušnje, ki sem jih v zadnjih letih doživljal na položaju predsednika občinskega odbora politične stranke, pomočnika odgovorne urednice pričujočega glasila in član Sveta knjižnice Domžale. Zanimivo je, da so se vse tri funkcije izkazale z razmeroma omejeno možnostjo odločanja. Celo funkcija predsednika, ki se takole na prvi pogled, zdi zelo pomembna, tj. odločevalska, je v praksi prikrajšana za neka osnovna pravila demokratičnosti. Morda tudi zato, ker je laž v politiki popolnoma legitimna zadeva, saj je za uspeh sleherne politične stranke na volitvah praktično nujna. Vsaj tako je prevladujoče mnenje. S tem, da seveda nihče od politikov (razen patronov kot sem sam, ki pa smo očitno bolj muhe enodnevnice) slednjega ne bo priznal, pač pa bo v praznem politič- nem leporečju razložil, daje potreben nekakšen konsenz ali kaj podobnega. Moram reči, da v svojem življenju še nisem naletel na skupino ljudi, ki bi tako z lahkoto požrla dano besedo, kot je bil to slučaj ravno v politiki. Priznati moram tudi to, da če ne bi do neke mere slutil, da »me žagajo iz ozadja«, bi se mi morda celo zmešalo, saj je poleg laži tudi sprenevedanje razmeroma pogosta politična odlika. Kot da se nič ne bi zgodilo. Vmes pa še obilica zgodbic, ozadje katerih kaže na diskreditacijo osebno vodstvene nesposobnosti, pretirane avtoritarnosti in domala izdajo vseh drugih članov stranke. Vse z namenom, da se opere lastna slaba vest, če le-ta seveda sploh še obstaja. Politika je namreč do te mere intrigantna in zanimiva, da v igranju obstoječih igric z lahkoto pozabiš, da sploh delaš kaj narobe, to je treba priznati. Vsi, ki smo v politiki že nekaj časa, se tega zavedamo, vendar pa zaradi tega naša odgovornost še ne more biti prav nič manjša. Ali pač? Kot pomočnik urednice, ki mu mandat poteče kmalu po koncu volitev s praktično nično možnostjo ponovnega imenovanja (vendar pustimo se presenetiti), sem imel razmeroma miren mandat, saj sem kmalu po nastopu funkcije ugotovil, da praktično nimam nobenih pristojnosti. Tako se je na zadnji seji Uredništva lahko celo zgodilo, da so brez moje prisotnosti (odsoten sem bil zaradi delovnih obveznosti) izglasovali sklep, da gre moja redna kolumna na stran, kjer so Pisma bralcev. Vsaj tako sem bil obveščen. Nato pa sem v zapisniku prebral, da se »Žigi Čamerniku Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet POVABILO NADAN ODPRTIH VRAT Vabi Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki bo 9. novembra 2006 od 10. do 18. ure v Domžalskem domu na Ljubljanski 58 v Domžalah. Predstavili vam bomo kaj delamo, kako smo organizirani in kako se imamo. predlaga, da svojo kolumno objavlja na strani Pisma bralcev«, kar pa je že nekoliko drugače. Torej, sam se nisem strinjal za prenos kolumne, ki pa se je kljub vsemu zgodil. Zadnja od omenjenih funkcij, je bila tista člana Sveta knjižnice Domžale, kjer je šlo v glavnem za seznanjanje s tekočim poslovanjem. Vse tri funkcije so politične, kar v praktičnem jeziku pomeni, da je interes občanov šele za interesom pol-tičnih strank. Sam moram omeniti, da sem imel, kar se tiče lastne politične opcije, v Uredništvu in Svetu popolnoma avtonomno vlogo, ki sem si jo tudi sam izbojeval, medtem, ko je šlo pri funkciji predsednika žal za preveč očitne interese nekaterih posameznikov, predvsem, kar se tiče izvolitve v občinski svet. Torej: srečno na lokalnih volitvah 2006! Žiga Čamernlk, P.S.: Za vse tiste, ki me po Domžalah cukate za rokav, še zadnjič: »Na volilni konvenciji sem nepreklicno odstopil kot predsednik in tudi ne kandidiram na listi za občinskega svetnika vendar pa ostajam član stranke« Gore na odpuščajo napak: spominska plošča Stepincu na Triglavu? Ali je bila postavitev spominske plošče hrvaškemu kardinalu Alojziju Stepincu, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 razglasil za blaženega napaka? Skoraj geslo skupine ljudi v nekem znanem domžalskem lokalu »gore na odpuščajo napak« bi osebno prej razumel kot »gore ne odpuščajo nepremišljenosti« v smislu drznosti in pretiranega poguma. Zbodlo me je zlasti zatrjevanje nekaterih sobesednikov o onesnaževanju slovenskih gora vobče s postavitvijo spominske plošče tujcu in to celo ob dejstvu, da je bila le-ta postavljena v kapelici Marije Snežne na Kredarici in ne kjerkoli »na prostem« v triglavskem pogorju. pridobil dvorane za skupinske vadbe in fitnes s posebnima programoma Kinesis in Power Plate. harmonija središče ugodja MENGEŠKI ŠPORTNI PARK JE POSTAL HARMONIJA Ob vznožju gozda na Linhartovi cesti 33 v Mengšu, kjer so rekreativci od blizu in daleč v zadnjih osemnajstih letih izkoriščali 26O0m2 pokritih športnih površin, ki vključujejo 3 igrišča za tenis in 5 za badminton ter zunanje igrišče na mivki, nastaja dvakrat večji, posodobljen in dopolnjen športni park in wellness HARMONIJA Čas za rekreacijo in razvajanje si lahko vzamete vsak dan od 8.00 do 24. ure. Mengšani in ljubitelji tenisa od blizu in daleč se bodo spomnili igranja tenisa noč in dan v zadnjih osemnajstih letih pod pobočjem Gobavice, kjer v teh dneh nastaja moderno središče ugodja. Obstoječi ponudbi igrišč za tenis in badminton so se pridružili wellness center, dvorane za skupinske vadbe, posodobljena restavracija z zdravo prehrano, 12 sob s prenočišči in turistična agencija Pelikan. V zadnjih dvajsetih letih se je na področju športna in rekreacije veliko spremenilo. Trende in potrebe sodobnega človeka kot velik izziv tukaj in zdaj s športnim parkom in wellness centrom Harmonija sprejema podjetnik Miloš junkar z ekipo preizkušenih in zagnanih sodelavcev. V Mengeš je z ambiciozno ekipo prišla tudi izbrana ponudba storitev za razvajanje in sprostitev, med katerimi velja izpostaviti pet različnih savn z velikim masažnim bazenom, celovito nego obraza in telesa, raznovrstne masaže in shujševalne programe. Športno rekreativni del je Lastnik Harmonije Miloš lunkar želi uresničiti želje sodobnega človeka po aktivnosti in razvajanju. Vesel bo, če bodo ponudbo znale izkoristiti tudi družine in vsi njeni člani, od najmlajšega do najstarejšega. ■ail ti V središču ugodja Harmonija imajo posluh za moderen pristop pri uravnoteženju telesa in duha. Kinesis - fitnes brez uteži, vsako mišico razvije do popolnosti. KINESIS sodi med svetovne novosti s področja fitnesa, ki krepi vsako mišično skupino rok, nog in telesa s posebnim izborom vaj in gibanja. Telesu vrača obliko, mišicam prožnost. POWER PLATE pa je naprava, ki se ponaša z nazivom najboljše inovacije na svetu. Z njo lahko v 10 - 15 minutah dosežemo uspeh 45 - 60 minutne vadbe. S Power Plate-om pospešujemo prekrvavitev telesa in delovanje metabolizma, večamo gostoto kostne mase, izboljšujemo mišični tonus, povečujemo prožnost ter vzdržljivost telesa 10 minut vadbe na Power Plate-u nudi enake rezultate kot eno urna vadba na standardnih fitnes napravah ker vse mišične skupine delujejo istočasno. Zaustavlja procese staranja in vrača telesu vitalnost. Harmonizirajte se s posebno ponudbo, ki velja SAMO DO 5. NOVEMBRA! Središče ugodja Harmonija, na Linhartovi c. 33 v Mengšu vas do 5. novembra vabi na pokušino ponudbe vseh storitev in programov. Izkoristite radodarnosl pri: vpisu v popoldanske skupinske vadbe, nakupu 10-ih ur badmintona, pri obisku masaže, nege obraza in savne. Presenečenja boste deležni tudi pri večerji v restavraciji. Več informacij na telefonski številki 01 729 66 50. Kaj je reči glede tega? Prvič, kardinal Stepinac ni kdorkoli: z njegovo razlasitvijo za blaženega je treba nedvoumno poudariti, da Cerkev ne nagrajuje zgrešenih potez, da torej kardinal ne more biti sporna oseba in povrhu vsega je zaslužen za slovensko katoliško Cerkev, Cerkev pa je dobršen del naroda, saj je med vojno sprejel slovenske duhovnike in tudi druge Slovence... Drugič, če je Cerkev ločena od države, kdo je potem upravičen narekovati, kaj sme in česa ne sme postaviti v svojem objektu? Če smo postavili spomenik izredno poznanemu Edvardu Kardelju, ki je celo pismeno za-ukazal, daje treba vse duhovnike... postreljati, kako naj bi v Stepičevem primeru, ki je zaščitil slovenske duhovnike, ravnali drugače? Tretjič, zakaj dvojna merila? Če je imel Plemeniti pravico postaviti spomenik maršala Tita na lastnem zemljišču, ne bi pa tega smela storiti katoliška Cerkev v lastnem objektu, postaviti torej spominsko ploščo nesporni osebi? Logike tukaj ne vidim, ker je ni. Naposled pa moram še reči, da sam osebno ne bi hitel s postavitvijo spominske plošče, dokler nimamo s Hrvati vsaj kolikor toliko urejenih medsebojnih medsebojnih odnosov... Ker zaradi vroče krvi nekaterih posameznikov v imenovanem oziroma omenjenem znanem domžalskem lokalu nisem mogel enakopravno priti do besede, češ da Triglav pripada tudi Domžalam in ne samo farjem, kar so izjavili tudi taki, ki bi jim to najmanj prisodil, sem se odločil, da se sliši tudi moj glas oziroma mnenje. Ivan Kepic Druga stran videnja zadeve o znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti - stran staršev Pri prebiranju septembrske številke Slamnika sem z zanimanjem prebral članek o znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi Dekliški pevski zbor SIRENE vas vabi na PONOVITEV LETNEGA KONCERTA ki bo v nedeljo, 12. novembra 2006, ob 19h v Osnovni šoli Domžale. Zborovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Tomaž Pirnat; Bas kitara: Samo Kališnik; Kitara: Matic Smolnikar; Bobni: Domen Kern LEPO VABLJENI V NAŠO DRUŽBO! Vstopnice bodo na voljo v predprodaji na Študentskem servisu Domžale in Študentskem servisu Kamnik ter uro pred začetkom koncerta. krediti, katerega avtor je gospod Roman Lenassi, svetnik N.SI. Zakaj je omenjeni gospod napisal svoj članek prav v času volitev, ve samo on. Glede na zapisano bi moral članek napisati že aprila, pa ga ni. Naj povem še drugo stran zgodbe in ta stran nima veze s politiko, ampak je stran staršev, ki smo zaradi politike prikrajšani. Sem v skupini staršev, ki delamo na projektu znižanja plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti že od samega začetka. Gospod Lenassi je v tekstu zapisal, da se stranka Nova Slovenija zavzema za podporo mladim družinam, pa vendar je pobuda o znižanja plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti prišla s strani staršev. Začetek pobude sega v oktober 2004, ko smo v Svetu staršev vrtca Urša sklenili, da CUDEZ NARAVE Ljudje, ki hodite po parku, se kaj ozrete naokrog, da videli hi, kaj krasnega ponuja vam naš log. Barv čudovitih opisat se ne da, a lepota te narave nas gane do srca. Ljudje bodimo dobri, spoštujmo naravo to zato, da bomo vredni, da živimo z njo! Kdor vidi to lepoto in čutiti jo zna, to zanj je sreča prava - ne rabi on zlata! ČavžF. občinskemu svetu podamo predlog za točko dnevnega reda, ki se nanaša na znižanje plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Sam predlog smo podkrepili s podpisi več kot 200 staršev, ki imajo otroke v vrtcu Urša in enoti Čebelica. Zaradi raznih birokratskih ovir smo omenjeni predlog lahko županji predstavili šele junija 2005. Na seji občinskega sveta, ki je bila dne 21.9.2005, je bil predlog kot tak zavrnjen. Sprejel pa sc je sklep, ki ga je napisal gospod Lenassi, vendar je pozabil dopisati, da bi morala komisija čez tri mesece poročati o svojih ugotovitvah, tega pa seveda ni naredila. Prav tako smo starši bili, in smo še vedno, pripravljeni aktivno sodelovati v komisiji, ki se bo ukvarjala z znižanjem plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Na seji občinskega sveta, ki je bila dne 19.4.2006, je bila na dnevnem redu tudi točka, ki je govorila o znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Kot je gospod l.enassi napisal, je bil on pobudnik, da se točka prekine in je v tem tudi uspel. Sprejeto pa je bilo naslednje; »Županja Cveta Zalokar Oražem je predlagala prekinitev točke, ki se bo predvidoma nadaljevala na seji občinskega sveta v mesecu juniju. Člani občinskega sveta so predlog potrdili.« (prepis dela zapisnika 34. seje občinskega sveta). Kot je iz prepisa dela zapisnika 34.seje občinskega sveta razvidno, ni nikjer govora o razširjeni skupini, ki jo navaja gospod Lenassi. Pa vendar dopuščam možnost, da se je na podlagi strankarskih usklajevanj res nekje podal sklep o razširjeni skupini. Na 36. seji občinskega sveta, ki je bila dne 21.6.2006, bi morala biti na dnevnem redu tudi prekinjena točka s 34. seje občinskega sveta, ki govori o znižanju plačila vrtca staršem s Donacija za OS Rodica ter dva vrtca 10. rojstni dan supermarketa Spar v Trgovskem centru Breza Zadnji septembrski dan je bil namenjen praznovanju desete obletnice centra Breza in supermarketa SPAR v Domžalah, kjer so si zaposleni z dolgoletnim vestnim delom in prijaznostjo do kupcev uspeli pridobiti trajno zaupanje. 25 zaposlenih v supermarketu je ob okrogli obletnici deseti rojstni dan proslavilo skupaj s številnimi obiskovalci, ki so bili prijetno presenečeni nad 10-odstotnim popustom v prav vseh prodajalnah, nad ponujeno brezplačno kavico in sladoledom v Me Donaldsu. Dopoldanski zabavni program so razgibali Razpotniki, Vrhpoljski tambu-raši ter Duo magic, svoje spretnosti je predstavila plesna skupina Akademija. Med poslušanjem veselih melodij so se vrstile številne pokušine hrane in pijače, obiskovalci so lahko zavrteli Sparkyjevo kolo sreče ter se veselili nagradnega žrebanja. Najmlajše jc z darilci in baloni zabaval zajček Sparky, vsi pa so se posladkali z rojstnod-nevno torto. Tudi kulture ni manjkalo, saj so si obiskovalci lahko ogledali tudi razstavo akademskega slikarja Dominika Omiaha Križana posebno doži- vetje pa je bilo tudi srečanje /, bučami velikankami, ki jih je predstavil Janez Jarc-Žan s Prcvoj. Spar Slovenija je ob tej priložnosti namenil donacijo Osnovni šoli Rodica ter enotama Vrtca Domžale - Palček in Racman Dragomelj. Osnovnošolcem bosta učne urice popestrila podarjena IV in DVD predvajalnik, cicihane iz obeh vrtcev pa paketi izdelkov in pripomočkov za risanje. Navdušeni malčki so v nekaj dneh ustvarili zajetno število risbic, ki si jih lahko obiskovalci ogledajo v supermarketu. Ob tem še zapišimo, da je Spar Slovenija svojo 15. obletnico uspešnega poslovanja v Sloveniji obeležil tudi z igro na srečo »Milijonska igra« ter dobičkom namenjenim v humanitarne namene, saj je Onkološkemu inštitutu Ljubljana podaril infuzijske črpalke v skupni vrednosti 15 milijonov tolarjev. T. S. stran 19 PISMA BRALCEV stanovanjskimi krediti, pa je ni bilo. Zato smo tudi s strani Sveta staršev vrtca Urša zastavili svetnikom vprašanja na to temo. Predvidevamo, da seje kot odgovor na zastavljena vprašanja točka, ki govori o znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti, pojavila na dnevnem redu 37. seje občinskega sveta, ki pa je bila ponovno umaknjena z dnevnega reda na podlagi predloga Nove Slovenije. Pa še o dejstvih. Več kot očitno je, da smo si in se še vedno straši zelo trudimo, da bi uspeli doseči vsaj nekaj, medtem ko v občinskem svetu prevladujejo politična mnenja. Skoraj leto dni časa so imele stranke, ne glede na komisijo, da pripravijo svoje predloge, pa tega niso naredile. Tu gre zamera predvsem na stranke, ki so glasovale za umik točke dnevnega reda, ki govori o znižanem plačilu vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Prav tako je znano, da je bil sklep o dodatnem znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti pripravljen za glasovanje na 34. seji OS in prav tako na 37. seji OS, z malenkostnimi popravki. Sprašujem se, zakaj niso stranke, ki so glasovale o umiku točke z dnevnega reda, dopolnile že pripravljeni sklep s svojimi predlogi. Mogoče pa je tu zopet politično ozadje? Zelo me je zbodlo v oči tudi to, da se Nova Slovenija zavzema za rešitve, ki bodo pravične do vseh staršev, po drugi strani pa gospod Lenassi v istem prispevku napiše, da se Nova Slovenija zavzema za dodatno-podporo mladim družinam, posebno družinam z več otroki. Če to ni dvolično, PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek presodite sami. Potem takem, mora imeti vsaka družina vsaj tri otroke, pa če jih bo lahko preživljala ali pa ne. Gospod Lenassi pozablja, da bi nekatere mlade družine rade imele več otrok, pa jim družinski proračun tega žal ne omogoča, saj morajo poleg kopice stroškov odplačevati tudi stanovanjski kredit. Prepis s septembrske številke Slamnika, ki se nanaša na tekst o znižanju plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti »Svetniki Nove Slovenije ne podpiramo polovičnih in nepremišljenih rešitev glede pomoči mladim družinam, temveč se bomo še naprej zavzemali za rešitve, ki bodo pravične do vseh staršev, ki prebivajo v občini Domžale« - če to ni metanje peska v oči, presodite sami. Menim, da se je zadeve nekje treba lotiti in potem to nadgrajevati, če pa bomo čakali na to kar je gospod Lenassi zapisal, potem pa se še dolgo ne bo nič spremenilo v zvezi z znižanjem plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Pri vsem tem pa najbolj trpimo mlade družine, nas ne zanima, ali je en zelen, drugi črn, tretji rdeč, četrti bel, peti moder, ali pripada sredini, desnici ali pa levici, zanima pa nas, kdaj se bo kaj spremenilo v zvezi z znižanjem plačila vrtca staršem s stanovanjskimi krediti. Mlade družine smo tiste, ki si življenje šele ustvarjamo, zato je za nas vsak tolar, ki ga lahko privarčujemo, še kako dobrodošel. Zato pozivam svetnike v občinskem svetu, naj vsaj za trenutek pozabijo na politično pripadnost in zadevo rešijo v korist občanov. Tomaž Hren, občan r J 51 TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 Tokrat nagrajuje HONDA AMBROŽ Nagradna križanka za knjige LITERA Tokratni nagrajenci NAGRADNI! KRIŽANKI-; i/ prejšnje številke Slamnika bodo prejeli: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC UKKNARI) ŠTAMCAR, Savska 45, 1230 DOMŽALE 2. plastična ročka 4 I olja CASTROLTXT JELKA PLAZNIK, Trdinova c. 34, 1230 DOMŽALE 3. plastična ročka 4 I olja CASTROL GRX 3 JANKO MIZI KI I, Cankarjeva X, 1230 DOMŽALE 4. preventivni pregled vozila z meritvami JOŽE DRNOVŠEK, Rojskac. 27, 1230 DOMŽAl.i. Pravilne rešitve. / katere bo Študentska založba LITERA i/. Maribora zagotovila sedem knjižnih daril, pričakujemo do 6. novembra 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2,1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju. Uredništvo Nezreli zeleni Ljudje se vse bolj zavedajo pomena varovanja okolja, kar je temeljni pogoj za obstanek človeštva. V urejenih družbah so zato tudi zelene stranke neločljivi del parlamentarne demokracije, kjer lahko dejavno sodelujejo pri strateških razvojnih odločitvah in naravovarstveni zakonodaji. V naši državi je vloga zelenih v politiki zelo žalostna. Po uspešnih volilnih rezultatih v samostojni državi so se Zeleni Slovenije zaradi ideoloških razhajanj, medsebojnih obračunavanj in zakulisnih strankarskih intrig znašli na političnem obrobju brez kakršnekoli možnosti, da bi uresničevali interese varstva okolja. Le nekateri občinski odbori, med njimi tudi domžalski, so s trdim delom in prizadevanjem posameznih članov dosegli, da so se okoljevarstvene pobude iz občinskih svetniških klopi prenesle tudi med občane. Za "nagrado" jim je vodstvo Zelenih v Ljubljani pobralo ves denar, ki je pripadal občinskemu odboru glede na volilne rezultate, ni pa jim posredovalo nobene strokovne ali tehnične pomoči. Zato se je občinski odbor v Domžalah odločil, da ustanovi novo Zeleno stranko, s katero sodeluje na lokalnih volitvah. Tu pa se začne zgodba o značilni slovenski razdiralnosti. Namesto da bi skupaj izbrali najboljše kandidate in z novo Zeleno stranko združili moči v skupne napore za čim boljšo promocijo varstva okolja so Zeleni Slovenije na svojo volilno listo uvrstili tri kandidale, ki niso aktivno sodelovali niti v občinskem odboru Zelenih in ne v Društvu za varstvo okolja. Končni učinek takih igric pa je razdrobljenost in slabitev ideje o varstvu okolja, kar pa je voda na mlin drugih političnih strank. Saj vsi poznamo pregovor: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik Jože Nemec, Adamičeva 7, Domžale Galerijski atelje v očeh arhitekta V galerijskem ateljeju Danila L. Fuggerja, ul. Matije Tomca v Domžalah, sem se dne, 20. 11. 2006 udeležil odprtja spominske razstave ornamentalista in Kuggerjevega sodelavca in prijatelja Jožeta Ka-rolvška. Kot arhitektu mi je Karlovškova življenjska in ornamentalna dejavnost, raziskovanja in poustvarjanje slovenskega ornamenta zelo blizu. Zato sem šel na odprtje razstave in doživel izjemen razstavni program na strokovnem in glasbenem nivoju. V uvodnih besedah sem slišal, daje letošnje leto v Domžalah v znamenju Jožeta Karlovška. V Menac'nkovi domačiji v Domžalah je Muzejsko društvo Domžale bogato predstavilo njegove slike bajeslovnih motivov. V njegovem rojstnem kraju Šmarjetni pri Novem mestu so po njem imenovali cesto Jožeta Karlovška. Kleno in strokovno zgoščeno je Jožeta Karlovška predstavila tudi v tem galerijskem ateljeju gospa Mojca Račič Simončič, kustosinja Etnografskega muzeja v Ljubljani. Ob vseh teh spominskih slovesnostih je izšla obsežna knjiga o njem, ki jo je sestavil že pokojni dr. Nace Šumi. Danijel L. Fugger je ustvaril cikel »Drevesa«, ki so bila Karlovšku najljubši motiv in tako najbližje njemu dopolnil Karlovškove ornamente. Karlovškova dela je posodil njegov najmlajši sin Matjaž in jih tudi uvrstil v razstavni prostor. Ves program pri odprtju razstave seje dopolnjeval in se zlival v celoto v osrčju arhitekturnega kroga galerijskega ateljeja, ki je projekt znanega in evropsko večkrat nagrajenega arhitekta Vojteha Ravnikarja iz Ljubljane. Galerijski atelje Danijel L. Fugger služi v prvi vrsti kot atelje in delovni prostor slikarju, ki je po obliki krog, z leve in desne strani pa se nanj naslanjata steni z dvema krakoma. S tem je slikarju ponujena tudi možnost, da svoja slikarska dela razobesi po dolgih površinah zidu ali povabi likovnike v goste. Akustika galerijskega ateljeja je popolna. Ves galerijski ateljeje poln glasu in zvokov. Deluje kot stereo ali kvadri-fonija - skratka, to je biser v srčnem centru Domžal. Da je to res, nam je potrdil basist Rok I .ap. ki je doživeto pel slovenske narodne ob spremljavi svoje vnukinje Anje Arko, študentke klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Polnost zvoka pa je dala pianistka Anja, ki je koncertno zaigrala še skladbo za klavir Roberta Schumanna in dokazala, da osvaja svet tipk z vsem svojim temperamentom. Ža zaključek dodajam še eno svojo misel: »Škoda je le, da slikarju finančna sredstva ne dopuščajo, da bi ta začeti in edinstveni galerijski atelje, morda celo enkraten, zasvetil v vsej svoji dokončani lepoti v Domžalah in daleč naokrog.« Kot arhitekt se težko strinjam z dejstvom, da ni širšega posluha iri volje. Že 14 let slikar in stavba lebdita nad usodo popolne dograditve ali propadanja. Ta galerijski atelje bo najbrž ostal kot edini projekt slovenskega arhitekta Vojteha Ravnikarja v Domžalah in bo arhitektov in slikarjev prispevek kulturni dediščini v Domžalah. Miloš Zalaznlk unlv. dipl. Ing. arhitekt Zakaj povečan tovorni promet skozi center Domžal Zakaj je skozi center Domžal že nekaj mesecev povečan promet tovornega prometa, ki nikakor ni namenjen lokalnim potrebam pač pa gre največkrat proti izvozu za avtocesto. Prosil sem tudi, da vprašanje posredujete v objavo na Slamnik. V zadnjem Slamniku ni bilo objavljeno, čeprav je bilo časa dovolj. Zalo prosim, da to posredujete v objavo v naslednjem Slamniku, še pred volitvami. Hvala. Marko Hrovat, Domžale Pojasnilo Spoštovanemu bralcu Marku liro-vatu se za zakasnjeno objavo v Slamniku iskreno opravičujem. Odgovorna urednica Osteoporoza Osteoporoza je sistemska bolezen kosti, ki se izraža z izgubo kostne mase in spremembo arhitekture kosti. To preprosto pomeni, da je osteoporoza bolezen, pri kateri se kosti postopoma redčijo in postanejo krhke, luknjičave in šibke, kar vodi v njihovo lomljivost. Osteoporoz-ni zlom nastane že ob manjših obremenitvah kot so: padec iz stojne višine, zlom ob dvigu manjših bremen kot na primer dvig vnuka ali pobiranje igrač iz tal. Pomembno je dejstvo, da bolezen poteka tiho in zahrbtno, brez opozorilnih znakov. Ko se pojavijo bolečine po kosteh, znižanje telesne višine, nepravilna ukrivljenost hrbtenice in končno zlomi (najpogosteje zapestja), hrbtenice in pozneje tudi kolka, je bolezen že v napredovalem stadiju. Pomembno je, da bolezen odkrijemo že ob njenem nastanku in jo pravočasno začnemo zdraviti; to je, še preden se pojavijo zlomi. Pri več kot polovici žensk in približno tretjini moških pride v teku življenja vsaj enkrat do zloma kosti zaradi osteoporoze. Čeprav je osteoporoza pred zlomom kosti povsem nema, brez kliničnih znakov, jo je mogoče pravočasno odkriti z merjenjem mineralne gostote kosti (KMG) in s spoznavanjem dejavnikov tveganja za njen nastanek. Poznamo učinkovite načine za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, zato lahko mnoge osteoporotične zlome preprečimo.(Philip D. Ross) Kost je živa in se tekom življenja nenehno izgrajuje in razgrajuje, kar imenujemo premena kosti. V mladosti je proces izgradnje hitrejši od razgradnje. Zato je obdobje mladosti tudi obdobje izgradnje kosti. Do 25. leta starosti, ko se kost gradi, je pomembna prehrana, bogata s kalcijem in vitaminom D, veliko gibanja in čim manj razvad kot sta kajenje in uživanje alkohola. Bolj ogrožena za poznejši razvoj osteoporoze so tudi dekleta, ki imajo motnje hranjenja (anoreksijo ali bulimi-jo), zelo suha dekleta kot so npr. športnice, ki posledično nimajo menstruacije. Zelo pomembno je, da že v mladosti skušamo vplivati na osveščenost pri škodljivih navadah kot sta kajenje in alkoholizem. Trdne temelje si postavimo v mladosti. Med 30. in 40. letom sta procesa izgradnje in razgradnje nekako uravnotežena. Vzdrževanje pravilne prehrane, primerne telesne aktivnosti in izogibanje škodljivim navadam, pomagajo ohranjati zdravo kost. Po 40. letu proces razgradnje kosti postopoma prevlada proces izgradnje; začne se proces izgube kostne mase, ki je do neke stopnje normalen proces staranja. Do osteoporoznega zloma pride šele, ko pride do 30-odstotne izgube kostnine. Še posebej hitro poteka proces razgradnje kosti po izgubi menstruacije, to je z nastopom menopavze. V prvih petih letih ženska izgubi pomemben delež kostne mase. Prehrana s 1.200 mg kalcija in 400-8001E (10-20mg) vitamina D pomaga upočasniti proces razgradnje. Z redno telesno vadbo ohranjamo močne mišice, vzdržujemo telesno stabilnost in ravnotežje ter s tem preprečujemo pojav padcev. Merjenje mineralne gostote kosti pomaga postaviti diagnozo osteoporoze. Bolj ogrožene so ženske, še posebej po nastopu menopavze. Kdaj se odločimo za merjenje mineralne kostne gostote (MKG)? - Starost: starost nad 50 let. - Spol: bolj ogrožene so ženske, še posebej ženska po menopavzi. - Zgodnja menopavza (pred 45. letom) ali dalj časa trajajoče obdobje brez menstruacije. - Pojav netravmatskih-osteopo- roznih zlomov - že en takšen zlom zadostuje za postavitev diagnoze osteoporoza in je merjenje MKG bolj pomembno za samo sledenje bolezni. - Podatek o zlomu kolka pri naj- bližjih sorodnikih. - Uporaba kortikosteroidnih zdra- vil (npr. Medrol), ki se pogosto uporabljajo pri zdravljenu bolezni pljuč, artitisa.vnetne bolezni črevesja ... - Kajenje, alkohol. - Nizka telesna teža (BM1 pod J 9). - Neuživanje mleka in mlečnih izdelkov. - Nezadostna telesna dejavnost. - Pri sumu na sekundarno oste- oporozo - nekatere bolezni vodijo v osteoporozo: primarni hipogonadizem, anorexia nervosa, malabsorbcijski sindrom (vključno kronična jetrna bolezen in črevesne vnetne bolezni), hiperparatiroidizem, transplantacija organov, kronično ledvično popuščanje, daljša imobilizacija, hipotire-oza, Cushingov sindrom. Milan Kleč: DVOJEC (roman) Klečevi romani so večinoma avtobiografski. Po navadi v njegovih proznih delih spremljamo bohemskega junaka srednjih let, ljubitelja alkohola in žensk. V pričujočem romanu sledimo človeku, ki se seli iz svojega stanovanja, svoji zobozdravnici ponuja slike v zameno, da mu uredi zobe in se znajde za nekaj dni na Polikliniki, kjer se sooči s ključnim vprašanjem, koga obvestiti v primeru svoje smrti. Na splošno je Dvojec prepleten s slikarstvom, ženskami, izkušnjo bolnišnice in končnim izletom na morje v Črno goro. Srečamo se s številnimi osebami slovenske literarno-umetniške scene in določenim ni kaj prida prizaneseno. Roman je duhovit, samosvoj in nenavadnih vsebin. MPC: 4.080,00 SIT (17,03 €)_ ŠTUDE NTSKAZALOŽBA •MMU :LITERA Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax.: 02/234-21-33 wvvw.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org AVTOR: GREGA RIHTAR JAPONSKA ISKALKA ŠKOLJČNIH BISEROV PADEC LETALA ZARADI STRELOV it ai. r r. ELEMENT SEDENJA TANJA ODER VESLAČ TUL SREDIŠČE DOLENJSKE POD V SOBI DESNI PRITOK LENE - V ŽELATINA IZ MORSKIH ALG KRAŠKA POKRAJINA V JUŽNI HRVAŠKI SPODNJI DEL POSODE VRSTA SLEŽA NIGERU-SKA DENARNA ENOTA STROKOVNO ŠOLAN POMOČNIK VREME NO SL0VKA SIRSKI PREDSEDNIK (BAŠAR AL) SIBIRIJI KRAJ PRI KOČEVJU LIRSKI PESNIK AMERIŠKI REŽISER (FRANK) ATOL V OTOČJU TUAMOTU OPTIČNA PRIPRAVA, KI MERILNO ZNAČKO PRESLIKA V NESKONČNOST MESTO V JUŽNI FRANCIJI AMERIŠKI («RAI EC (MUM) NAŠA SLIKARKA PREDEL, PODROČJE NENADNA SMRT T AJDA LEKŠE DREVO TROPSKE OBDOBJE. VEK IND0NE-ZUSKI VZDEVEK NASAD SADIK ZA VINSKO TRTO AFRIKE HRV. PEV KAVUICA ŠPANSKI IGRALEC BANDERAS DEL NOVE GVINEJE EVA RAS 0LIVERJA MLAKARJA _ 1 TANJA 1 RIBIČ ARGON LADIJSKI SUROVINA ZA OPIJ DANSKI AMERIŠKA OFICIRSKI PAS GIBANJE PO ZRAKU 1 PETE ISAMPRAS ČOLN NA 16 VESEL REŽISER (LARS V0N) IGRALKA DEREK LJUBITELJ NAKLEP. NAMERA MANJŠA TOČILNICA VLADO NOVAK KRAJ V ARG0LIDI. ZEVS0V TEMPELJ UKVAR-JALEC Z IRANI STIK0 PERUNIKA FRNIK0LA AMELIE MAURESMO PISATE- Mill tš TURŠKIH JANICAR JEV ; " : . : MANJŠI DIRKALNI AVTOMOBIL MOTORNO VOZILO LJICA MUCK IGRALKA IVANIČ REKA V ZAHODNI FRANCIJI IZRASTEK NA GLAVI ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA FIGURA PRI ČETV0RKI PERJE PRI REPI BRAZILSKI PISATELJ (JORGE) IGRALKA RINA OLIMPIJEC ŠTUKELJ MREŽASTA TKANINA GIBANJE ZRAKA T0MISLAV NERALIČ NIKA FLEISS NATRIJ KOMUNALNI DELAVEC ZANIMIVOST, PRIVLAČ N0ST PREDUJEM, NAPLAČIL0 PRODAJNA PONUDBA, NA PODLAGI KATERE PRIDE DO KUPOPRODAJNE POGODBE POČELO TA0IZMA EGIPČAN SKIBOG SONCA POMOČ: ALES-mesto v južni Franciji, AMADO-brazilskl pisatelj SPORT AK VELE Domžale Novice Zmaga tudi v deželi ogrske in paprike -Alja Sitar! Alja Sitar je 30.9.2006 kot članica slovenske pionirske atletske reprezentance nastopila v madžarskem Zalaegerszegu. Kljub pravemu madžarskemu zajtrku s salamo in papriko, je Alja dosegla dve zmagi: na 100 m (12,13 s) ter v štafeti 4x100. kjer je z rezultatom 48,59 s postavila tudi (sicer še nehomologi-ran) nov državni pionirski rekord, prejela pa je tudi posebno priznanje za »naj atletinjo« ženskega dela slovenske reprezentance. V reprezentanci sta nastopila še Petra Pavlic, kije bila v suvanju krogle šesta (10.16 m) ter Domen Zupan, ki je bil peti v teku na 3000 m (9:50,70 min). Osnovnošolci in srednješolci na Alja Sitar - kandidatka za najboljšo mlado atletinjo v Sloveniji. Smlednik! 30.9.2006 je bil Smlednik rezerviran za tekače in tekačice z osnovnh in srednjih šol iz vse Slovenije. Med njimi so nastopili tudi člani AK VELE Domžale, najhitreje so klanec premagali Maja Hudoklin, ki je zmagala med mlajšimi mladinkami, Kaja Kosmatin, ki je bila med starejšimi mladinkami druga ,in Monika Adler, kije bila bronasta med starejšimi deklicami. Za eno mesto je medalja ušla Evi Aljančič, Citi Cvirn in Jaki Vodnjovu, peti je bil Primož Benko, 10. pa sta bila Jure Aljančič in Uroš Benko. Multifunkcionalni atleti in atletinje! Precej zgovorno dejstvo v povezavi z zagnanostjo domžalskih atletov in atletinj je gotovo podatek, da so 7.10.2006 nastopili na kar treh različnih tekmovanjih, v treh različnih krajih, v treh popolnoma različnih disciplinah - in vendar so bili povsod uspešni! Prizorišče št. 1 = Velenje, kros Na 41. krosu občinskih reprezentanc se je med fanti najvišje uvrstil Domen Zupan, ki je med mlajšimi pionirji Azasedel peto meto, med dekleti je bila najuspešnejša Živa Košak, ki je bila med starejšimi pionirkami A sedma. Ekipno so Domžale dosegle 11. mesto, tekli so še: Jaka Košak, Tine Povirk, Anja Hribar, Klavdija Kovač, Lara Slekovec. Špela Goro-pečnik, Tinkara Hajdič, Mihaela Ko-govšek in Metka Pungerčar. Prizorišče št. 2 = Šmarna gora, gorski tek V močni mednarodni članski konkurenci se je najbolje odrezal Peter Kastelic, ki je za 9 km dolgo progo s 710 m vzponov in 350 m spustov dosegel 13. mesto (44:11,2 min). Med kar 135 člani, ki so grizli kolena v hrib, so nastopili še Bernard Jarc, Janez Banko, Matjaž Guberi-nič in Ivan l.eskovšek. Mlajše kategorije so imele »popust«, in sicer so deklice in dečki tekli na 650 m, mladinci in mladinke pa na 3 km. Med zmagovalce 27. teka na Šmarno goro so se vpisali Primož Benko, Domen Zupan in Maja Hudoklin, na že tako kar visoki »gori« pa so lahko še više, na drugo stopničko, stopili še trije: Jaka Vodnjov, Eva Aljančič in Monika Adler. Do medalj je nekaj več ali manj metrov in sekund, ki jih bodo lahko natre-nirali do 28. teka na Šmarno goro, zmanjkalo še: Roku Kvedru, Mihi Škofleku, Primožu Benku, Manci Slabanja, Evi Ivanšek, Maji Pivar in Juretu Aljančiču. Prizorišče št. 3 = Brežice, mnogoboj 7. in še 8. oktobra sta na atletskem pokalu v mnogobojih svoje spretnosti v šprintu, teku čez ovire, teku na srednje proge, metu kopja, suvanju krogle ter skoku v višino in daljino kazali Petra Pavlic in Bernarada Letnar. Prva je sedme-roboj med pionirkami zaključila kot 12., druga pa med mladinkami kot deveta. Bojana Mlada selekcija atletov že zanje uspehe Na atletskem stadionu v Domžalah se je v soboto 23. in nedeljo 24. septembra dogajalo DP za mlajše člane in v sklopu tega tekmovanja je istočasno potekal tudi miting za pionirje in pionirke. Mladi atleti so poželi lepe rezultate in zasedli zavidljiva mesta, tako so med pionirji na 60 m prva tri mesta zasedli Martin Bizjak, Tadej Stefanoski, Jernej Grčar. Prvi trije v skoku v daljino so bili Rok Kve-der, Jernej GrČar, Tadej Stefanoski in prva tri mesta v metu žogice so bila rezervirana za Roka Kvedera, Nejca Rovanška in Martina Bizjaka. Med dekleti v skoku v daljino Nastopajoči atleti z vadlteljlcama Mojco In Eriko. so Hana Gorza, Nina Železnik in Tina Vaupot zasedla prva tri mesta. V metu žogice pa so bila prav tako odlične Eva Mrše, Nina Železnik in Saša Cerar. Naj omenimo še tiste, ki so jim za las ušle stopničke, to so Tjaša Rajh in Monika Adler med dečki pa Klemen Podjed in Simon Bolta. Atleti, le pogumno naprej v nove zmage, čestitamo! Vadlteljica Mojca Grojzdek Društvo upokojencev Domžale ima najboljše šahiste v Sloveniji Državni prvaki »Sploh nismo mislili, da bomo prvi.« kot v en glas pravijo člani šahovske ekipe Društva upokojencev Domžale, ki so pred kratkim po dveh letih ponovno osvojili naslov državnih prvakov med upokojenci. Ekipo sestavljajo: Vladimir Ivačič, mojster; Vid Vavpetič, mojstrski kandidat; Vitomir Janjič, prvokate-gomik; Anton Jerina, drugokategor- Državni prvaki s predsednikom Društva upokojencev Domžale. nik, ter Janez Bizjak, rezerva, kape-tan in pravzaprav »deklica za vse«, kot mu radi pravijo kolegi. Po zmagi na regionalnem tekmovanju Gorenjske, kar jim je uspelo že tretjič zapovrstjo, so se s prvaki posameznih regij, 13 jih je bilo, pomerili v Šentjurju in ponovili uspeh izpred dveh Danes si uspešne ballnarje Iz Športnega balinarskega kluba Budničar - Vir lahko ogledate na fotografiji, v prihodnji številki pa bomo njihove odlične rezultate predstavili še v besedi. let. Bili so tihi favoriti, vendar so se kljub temu dobro pripravljali in prav ničesar prepustili naključju. Glede na število doseženih točk je bil najboljši Vide Vavpetič, ki je dobil 11 tekem od 12 in le eno remiziral. Podobno uspešno so igrali tudi drugi, saj niso izgubili niti enega dvoboja, vknjižili so pet remijev in osvojili naslov s točko in pol naskoka pred šahisti iz Žalca in tretjimi Mariborčani. Za prvo mesto so prejeli pokal in zlate medalje ter prisrčen sprejem, ki jim gaje pripravil Ferdinand Starin, predsednik DU Domžale. Čestital jim je za uspeh, se jim zahvalil za prizadevno igranje te viteške igre ter poudaril pomen njihovega uspešnega nastopanja pri promociji društva in občine. Sicer pa vsi šahisti iz ekipe DU Domžale grajo v Šahovskem klubu Vele Domžale in zanj tudi nastopajo. Če so tekme, imajo več treningov, sicer igrajo predvsem iz veselja, zaradi pridobivanja vedno novih znanj iz šaha, pa tudi zaradi prijetnega druženja. Zmage so se iskreno veselili in obljubili, da se bodo tudi v prihodnje trudili, da bi bili v samem vrhu upokojenskega šaha. Čestitamo! Vera Vojska Predstavljamo uspešno lokostrelko Mateja Andrejka, mladinska državna reprezentantka Kot ste lahko prebrali v prejšnji Številki, imamo v naši občini kar nekaj uspešnih lokostrelcev in lokostrelk. Med najbolj obetavne zanesljivo spada Mateja Andrejka, mladinska lokostrelska državna reprezentantka, ki se v tem letu lahko pohvali s kar nekaj odličnimi rezultati, ne samo na področju športa, temveč tudi na svoji mladi življenjski poti. V preteklem šolskem letu je namreč kljub temu, da precej časa nameni vestnemu in prizadevnemu treningu, z odličnim uspehom zaključila šolanje na Srednji gradbeni, geodetski in ekonomski šoli v Ljubljani ter z enakim uspehom opravila maturo. Letošnja sezona je bila zanjo posebej uspešna, zato sem jo najprej zaprosila, da predstavi najodmevnejše rezultate. Sezona je bila res zelo uspešna, saj sem jo zaključila s tretjim mestom v FITA pokalu (absolutno med članicami in mladinkami), obenem pa sem trenutno tudi v Slovenskem pokalu na 2. mestu. Še posebej vesela pa sem prvega mesta na državnem prvenstvu FITA 900 krogov med članicami, zmagala pa sem tudi v absolutni konkurenci. Letošnje počitnice so najuspešnejše doslej, saj si se odlično odrezala na vrsti tekmovanj. Poglejva najprej najodmevnejše uspehe na domačih tekmovanjih. Že v aprilu sem v Kamniku na FITA 70m+OK osvojila tretje mesto ter zmagala v Škofji Loki na regijskem šolskem prvenstvu. Sledili sta dve drugi mesti v Ankaranu - FITA 70m+OK ter na študentskem prvenstvu. V Ilirski Bistrici sem na OUTDOR državnem šolskem prvenstvu zmagala, med ekipami pa bila tretja (Čekada, Andrejka), v maju pa sem v Mariboru na FITA krogu osvojila drugo mesto. 2. mesto sem osvojila v Kamniku na državnem prvenstvu FITA 70m+OK, ekipno pa smo na omenjenem tekmovanju zmagale (Lukančič, Andrejka, Andrejka), absolutno sem osvojila četrto mesto. V juliju sem v Bohinju v arcatlonu osvojila prvo mesto, v avgustu sem v Zagorju na FITA 70M+OK osvojila drugo mesto, v septembru pa sem v Dravogradu zmagala na FITA 70m+OK. Z dobrimi uvrstitvami se vračaš tudi z mednarodnih tekmovanj? Zadovoljna sem bila s 33. mestom na evropskem mladinskem prvenstvu EMPOK FITA krog+OK, še boljša, 23. sem bila v Pragi na evropskem mladinskem prvenstvu EMPOK FITA krog+. Še boljše mi je šlo v Italiji na FITA 70m+OK, kjer sem bila na mednarodnem tekmovanju druga. Končala se je OUTDOR lokostrelska sezona, za- čenja se INDOR. Kaj pričakuješ od nje? S polno paro bom začela trenirati, saj se želim kar najbolje izkazati ter morda izkoristiti priložnost, ki je pred mano: reprezentanca za Olimpijske igre BE1JING 2008 še ni izbrana in želim si, da 8. avgusta 2008 oblečem reprezentančno trenirko in kot državna reprezentantka zastopam barve Slovenije. Kdo ti je v največjo pomoč pri financiranju tvoje športne dejavnosti? V največji meri mi pomagata oče in mati, ki sta največji vir financiranja, obenem bi se pa zahvalila tudi FERDU MAlliRJU, ki meje sponzoriral in pomagal pri nakupu najpomembnejšega dela lokostrelske opreme, puščic. Ker imam priložnost, bi sc predvsem rada zahvalila moji družini, predvsem staršema, ki mi, nc glede na rezultate, stojijo ob strani ter me podpirajo pri mojih odločitvah; ter Mateju Zupancu in Matiji Žlendru, ki sta mi vedno pripravljena priskočiti na pomoč in mi pomagata pri mojih tekmovanjih v okviru mladinske reprezentance. Čisto na koncu pa bi se rada zahvalila edinemu sponzorju, ki mi je pripravljen pomagati v prihajajoči se/oni. To pa je TONE JENKO (AMORTIZERJI JENKO). Glede na to, da sem razposlala veliko prošenj za sponzorstvo in nisem dobila skoraj nobenega odgovora, tudi odklonilnega ne, sem sodelovanja z njim zelo vesela in mi pomeni veliko prijetno presenečenje. Ugotovila sem namreč, da poleg mojih domačih ter lokostrelskih kolegov vseeno obstaja nekdo, ki mi je pripravljen pomagati. HVALA. Odgovorna urednica Uspešen nastop mladih -kickboksarjev na svetovnem mladinskem prvenstvu Mateju tretje, Mihi pa peto mesto na svetu Kdor redno spremlja delo Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob, se nič ne čudi, ko zve, da sta kar dva mlada kitk boksarja iz tega kluba pred kratkim uspešno nastopala na svetovnem mladinskem prvenstvu v Zadru. Njun uspešen nastop sem izkoristila za kratek pogovor. Se lahko na kratko predstavita? Matej: rojen sem v letu 1989, doma iz Stahovice in obiskujem 3 letnik Vegove srednje šole v Ljubljani - smer elektrotehnik - elektronik. Član kluba sem dobrih sedem mesecev, njihov naslov pa sem našel na intemetu. Miha: tudi sam sem letnik 1989, doma iz Doba in obiskujem 3. letnik Vegove srednje šole - gimnazije v Ljubljani. Član kluba sem dve leti in pol in se v njem zelo dobro počutim. Sta pričakovala uvrstitev na svetovno prvenstvo? Matej: ne, še zlasti, ker sem v klub prišel tako pozno. Ko sem na državnem prvenstvu uspel priti med najboljše v tej kategoriji, so se mi odprla tudi vrata na svetovno pr- Pil venstvo. Miha: ne, vendar je bilo zato presenečenje ob uvrstitvi v reprezentanco toliko večje, še posebej, ker sva se prvenstva udeležila skupaj v kategoriji 89 kg. Kakšni so vtisi s svetovnega prvenstva v Zadru? Matej: prijetni, saj sem spoznal veliko prijateljev, predvsem pa tudi zato, ker sem se po zmagi nad hrvaškim tekmovalcem uvrstil med najboljše. Izgubil sem tekmo proti Norvežanu, kasnejšemu svetovnemu prvaku in osvojil bronasto medaljo. Vzdušje v slovenski reprezentanci je bilo enkratno. Miha: tudi moji vtisi so zelo lepi, čeprav je bilo včasih veliko čakanja na posamezne borbe, so se pa organizatorji potrudili, da nam je bilo prijetno. Pohvaliti moram tudi reprezentanco, saj smo se imeli »ful« dobro. S petim mestom po izgubljenem dvoboju z domačim tekmovalcem sem zelo zadovoljen. Kaj vaju čaka v prihodnje? Matej: Državno prvenstvo 11. novembra. Ker sva v isti kategoriji, bova sama odločila, kdo bo prvak. Miha: Tako je, vendar moram povedati, da sva kljub tekmovalnosti zelo dobra prijatelja, kolega in šele v dvobojih prava nasprotnika Kolikokrat trenirata? Matej: štirikrat tedensko, ob vikendih so pa tekme, tako da gre ves prosti čas za kickboxing. Miha: Ob tem naj v imenu obeh povem, da se imamo v klubu zelo dobro. Vadba je uspešno organizirana in najin trener Marjan Bolhar, ki mu pomagata še Dejan Merič-Krnc ter Tamara Radkovič, pa tudi ostali licenčni vaditelji, trenerji in sodniki v klubu, se resnično trudi, da napredujeva iz dneva v dan. Vsem se iskreno zahvaljujeva. Za konec sem o obeh mladih kick-boksarjih, tudi uspešnih dijakih, povprašala njunega treneria in predsednika kluba Marjana Bol-harja: Oba fanta sta mlada perspektivna tekmovalca, zelo prizadevna na treningih, borbena na dvobojih, pravi vzor mladih, saj sta pridna tudi v šoli. V prihodnje pričakujem od njiju še večje uspehe. Naj ob tem zaželim veliko uspeha naši tekmovalki Tamari Radkovič, ki v kratkem odhaja na evropsko prvenstvo, fantoma pa seveda iskrene čestitke ob njunem velikem uspehu. Hvala in ob čestitkah še veliko uspeha vsem v prihodnje. Vera Vojska SPORT stran 21 Košarka Slabši začetek pri Heliosu in Lastovkah, boljše pri košarkaricah Košarkarski klub Domžale Slab začetek - dober konec bi lahko rekli za domžalske košarkarje, saj so izgubili v I. krogu lige NLB ABA v Zagrebu z 78:63, česar po rezultatih na pripravljalnih tekmah ni bilo pričakovati. Odigrali so še tekmo s Slovanom - tekma je štela tudi za državno prvenstvo - in jo zanesljivo dobili. Sledile so tekme v Črni gori in Srbiji pri Budučnosti, ki so jo po dobri igri izgubili šele v zadnjih trenutkih tekme, in s Partizanom v Beogradu, ki je ustregel Heliosu, in tekmo, ki bi morala biti v Domžalah, odigral doma in jo dobili predvsem po zaslugi visokih igralcev, ki so pred tem nadigrali tudi Olimpijo. Sledil je še zadnji poraz v Širokem. Tako ostajajo pri zmagi proti Slovanu in so dvanajsti. Sledila je tekma doma z Zadrom, ki so jo dobili z 83:76. 28.10. gostujejo pri Hemofarmu, 4. II. igra- jo s Cibono doma, 11.11. in 18.11. pa gostujejo najprej v Ljubljani pri Olimpiji ter nato še v Sarajevu pri Bosni - vse te tekme so v okviru lige NLB ABA. V državnem prvenstvu po tekmi s Postojno, ko so zmagali kar /, 100:55, igrajo z Alposom 31.10. in 15.11, s Kraškim Zidarjem doma ter v gosteh 11 lektro 25.10. in Koprom 7.11. Letos so cilji višji - v državnem prvenstvu in pokalu uvrstitev v finale. Letošnja ekipa je bolj napadalno usmerjena kot lanska, kar pomeni atraktivnejšo igro in posledično večje število gledalcev na domačih tekmah. Potrebno je delati še na višjem nivoju, kar je dolgoročni cilj - kvalitetno delo z mladimi, igralcem pa vcepiti zmagovalno miselnost. S tekmami pa so pričeli tudi pri mlajših starostnih kategorijah - mladinci so po treh odigranih krogih četrti - v skupini so še Lastovka, Prebold, Krško, Rudar, Zagorje, Litija in Calcit, kadeti so v 1. ligi peti - v skupini so še Olimpija, Komenda, Elektra, Jezica in Ilirija; pionirji A so na 4. mestu v 1. ligi v skupini še Maribor, Celjski vitezi, Elektra, Lastovka in Šmarje, pionirji B pa so na 1. mestu v 2. ligi - v skupini še Kranjska Gora, Hrastnik, Jesenice, Ilirija in Krka. Košarkarski klub Lastovka Člani so v I. krogu pokala izgubili v Podčetrtku z ekipo Term Olimia z 90:85 - vzrok poraza so bili zgrešeni prosti meti in veliko izgubljenih žog ter poškodbe. Tako so sedaj vse sile usmerjene v igranje v 2. ligi, kjer so v 1. krogu izgubili proti Rogaški v gosteh, sledila je tekma proti Olimpiji v gosteh, 28. 10. igrajo doma proti Slovanu proti Nazarjem 11. II., v gosteh pa z Jezico 4. II. in 18. II Preboldom. Mladinci so na 6. mestu, enako kadeti v prvi ligi, pionirji A so prvi, pionirji B pa četrti. Ženski košarkarski klub Domžale V pokalnem tekmovanju kot tudi v prvenstvu so se v prvem krogu pomerile s Konjicami in jih v pokalu obakrat premagale - kot tudi v 1. krogu prvenstva v prijateljskih tekmah pa so prikazale nekaj odličnih iger, ki obetajo višjo uvrstitev kot lani. Mladinke so se prebile v 1. ligo. Igrale bodo z Odejo, Jezico, Konjicami, Šentjurjem, Celjem, Črnomljem in Ilirijo - prvo tekmo s Celjem so že dobile. kadetinje so v prvi ligi suvereno prve, pionirke so v superligi doživele vnovičen poraz in so šeste, ekipa Antarja pa vodi v 2. ligi. Urban Žnidaršlč Nogomet Domžalčani še vedno vodilna ekipa Tudi po trinajstih odigranih krogih je NK Domžale še vedno vodilna ekipa v prvenstvu, brez poraza. V tretji ligi kaže najbolje ekipi Ihana in Kalcerja, Dob pa je ujel priključek. S pokalnimi tekmami in prvenstvom nadaljujejo v ligah pod okriljem MNZ Ljubljane Nogometni klub Domžale je še vedno vodilna ekipa brez poraza tudi po 13. krogu v Mariboru, kjer je bilo 1:1. Zbrali so 35 točk. Se vedno imajo najboljšo obrambo - v napadu pa je realizacija slabša. V premoru zaradi reprezentančnih tekem so igrali proti Varteksu in bili uspešni z 1:0. Regenerirali in sanirali so nekaj poškodb. Sledili sta tekmi s Koprom doma, ko so zmagali s 3:2, ter derbi proti Primorju v Ajdovščini, ko so osvojili 3 točke z rezultatom 0:2. Doma bodo igrali proti Nafti. Dravi in Beli Krajini, v gosteh še s Factorjem in Publikumom. Ob koncu jesenskega dela prvenstva bomo lažje analizirali igre Domžal. V tretji ligi zahod sta Ihan in Kalcer v vrhu. Dob pa se jima je priključil. To kaže na izredno izenačenost lige, saj se lahko v hipu znajdeš na dnu ali vrhu lestvice z nekaj boljšimi ali slabšimi predstavami. V pokalu MNZ Ljubljane je bil Ihan v 3. krogu za las boljši od Arne Taborja. Vir je s tremi točkami osmi v ligi MNZ Ljubljana. Mladinci II 18 Domžal so bili v 3. krogu pokala MNZ Ljubljane boljši od Arne Taborja s kar 8:0, v 1. mladinski ligi so Domžalčani peti, kadeti U 16 so v 1. ligi osmi. V zadnjem krogu lige MNZ Ljubljana so mladinci Radomelj izgubili z Roltek Termitom, Ihan pa z ekipo Jezero. Kadeti Domžal so v ligi MNZ Ljubljane prvi, Roltek -Termit pa tretji. V ligi L 14 zahod so Domžale druge z enim porazom, v 1. ligi MNZ Ljubljana je med st. dečki Roltek Dob šesti, v 2. ligi Ihan Domžale drugi, v 3. ligi pa vodi Radomlje - Komenda. V 1. ligi ml. dečkov so Domžale pete, v 2. ligi Ihan - Domžale tretji, Roltek Dob šesti, v 3. ligi je ekipa Radomlje - Komenda sedma. Pri cicibanih U 10 so v skupini A Domžale druge, Kalcer Vodoterm iz Radomelj je tretji, peti je Roltek Dob. deveti Ihan. V skupini D je ekipa Vir - Domžale peta. Pri cicibanih U 8 v skupini 6 je prva ekipa Plastenke Radomlje, Roltek Dob je tretji, v skupini 8 pa vodijo Domžale. Urban Žnidaršlč »Ihanski biatlonci ze v višji prestavi« Ihanski smučarji tekači in biatlonci že v akciji!! Iz zelo, zelo kratkega »pomladnega spanca« so nas prebudili novi načrti prihajajoče zimske sezone, še prej pa nas je dodobra prebudil koledar poletnih tekmovanj na tekaških rolkah. Pa najprej, tisto najbolj pomembno! Doseženi rezultati pretekle sezone so glavni »krivec«, da sta se, seveda ne po naključju, Klemen BAUER in Peter DOKL znašla v najudarnejši slovenski moški članski biatlonski ekipi. Torej, v prihajajoči /imski sezoni se začenja prav zares, saj sta oba kandidata na listi za nastop na svetovnih pokalih. Pričakovanja so zmerna, čeprav je čas obljub in predvolilnega golaža, zato naša glavna »kuharja« ostajata pri »vsakdanjem jedilniku«. Morebitne »sladice« se nadejamo v prihodnjih sezonah, ko bosta Klemen in Peter povsem »biatlonsko dozorela« in bosta pripravljena na tekmovanje v pripravi »najslajše biatlonske smetane«. Trenutno vodilni »kuhar biatlonske menze« še vedno ostaja Ole Ejnar Bjoerndalen. ki svoje recepte sestavlja v Obertilliachu v Avstriji. In prav tam se je drugi vikend meseca septembra odvijalo državno prvenstvo v biatlonu. Zelo dobro pripravljenost je z dvema zmagama v mladinski kategoriji potrdil Anže GREGORIČ, Klemen in Peter pa sta osvojila tretje in peto mesto v Nova odličja Savate kluba Domžale 13. oktobra je v Ljubljani, v okviru sejma Sport-fest potekala tekma Državnega prvenstva v savate-u, verziji assaut (lahki kontakt). Borbe so bile zelo zanimive, saj si jih je ogledalo veliko število ljudi. Pod budnim očesom trenerja Savate kluba Domžale, Anžeta Bevca, seje odlično odrezala trojica domžalskih boreov: Jan Svolšak, Luka Mljač in Saša Tomič. Trojica je »kraljevala« v pol težki kategoriji (76 - 82 kg), saj so osvojili 2 medalji in 4. mesto. V prepričljivi predstavi je Luka slavil že svojo 2. zmago na prven-slu Ljubljane. Po lanski zmagi v srednji kategoriji je bil letos najboljši v poltežki. V finalu mu je družbo delal izjemni Jan Svolšak, ki seje z odličnimi nastopi prepričljivo prebil v veliki finale in tudi v njem ni razočaral. Odlično seje boril tudi Saša Tomič, ki mu je za medaljo in popolno zmagoslavje zmanjkal kanček športne sreče. Za povezovanje tekme pa je poskrbel domžalski reper Gokodaman. SKD članski kategoriji, v kateri se jima je na sedmem mestu pridružil Aleš GREGORIČ. Kot »biatlonska pripravnika«, v smislu prvega nastopa z malokalibr-skim orožjem sta Anže POVIRK in naša nova članica Jerneja PODV1Z povsem zadovoljila naša pričakovanja, saj sta v svojo zbirko medalj dodala bronasto in srebrno. Naši tekmovalci pa svoje spretnosti dokazujejo tudi brez »ustrahovanja« z orožjem. S tekaškimi rolkami so blesteli v Tržiču, kjer se je zgodil pravi »biatlonski udar«, saj je Klemen prepričljivo zmagal v juniorski konkurenci, Peter pa je bil med člani »tretji Šuštar«. Naši mladi »Šuštarji«, Aleš GREGORIN, Miran MA.II R. Vid ZABRET, Primož PANČUR, Rok LAZAR in .laka KARO pa so pod vodstvom »šuštarskega mojstra«, Janeza GREGORINA, uspeli premagati zahtevno progo. Našteti so bolj ali manj pridno vihteli svoja »orodja« tudi v nadaljevanju jesenskih priprav, katerih vrh je bil nedvomno nastop na domačih tleh, v Ihanu, kjer smo pripravili tradicionalno tekmovanje s tekaškimi rolkami, v soboto. 23.9.2006. Naša zasedba je nosila številko 13, torej številka Ihancev na progi Ihan-Žabje-Goropeče in se izkazala za srečno. Zakaj? Zato, ker smo v Ihanu gostili kar 89 tekmovalcev, ker je Aleš GREGORIN požel zmago v kategoriji starejših dečkov in ker so Tjaša in Maša BAHOVEC. Zala MLADI ŠAMPION DOMŽALE Vpis v Alpski smučarski klub ASK Mladi šampion Domžale vpisuje v alpsko smučarsko šolo za otroke, stare od petega leta dalje. Namen kluba je učenje smučanja, osvojitev osnovnih tehničnih lastnosti smučanja in na koncu postati pravi tekmovalec z vso tehniko smučanja. Šola obravnava vso novo tehniko, ki jo obravnava smučanje, izpopolnjevanje motorike in veliko tekmovalnega treninga na veleslalomskih progah. Treningi bodo potekali: Trikrat tedensko kondieijski trening (telovadnica), med vikendi, počitnicami in tudi kak dan med tednom pa trening na smučišču. V času, ko pri nas ni snega, pa bomo obiskali kakšnega od ledenikov v sosednih državah. Treningi se pričnejo predvidoma 15.11.2006 in trajajo do konca šolskega leta. Obiskali bomo vse tekme cicibanov, ki potekajo pri nas. Priredili pa bomo tri tekme /a pokal mladega šampiona. Treningi bodo potekali pod vodstvom izkušenih trenerjev. Vabljeni tudi vsi starši, da postanejo člani kluba. Prijave in informacije dobite na telefonu 040 932 471 (Sandi) e-mail: askmladisampi-onmail.com www.askmladisampion.com (stran bo odprta predvidoma 15.11.2006). ASK Mladi šampion ERKLAVEC ter Nejc KARO, prvič uspešno nastopili na tovrstnem tekmovanju. Sreča pa nam ni obrnila hrbta tudi pri vremenu in odličnem golažu, ki ga ob vsaki prireditvi za nas pripravi g. Dušan PETERKA in se mu za to iskreno zahvaljujemo. Nadaljevanje poletno-jesenske sezone se bo za naše najboljše tekmovalce odvijalo v smislu pospešenih priprav v Obertilliachu in Ramsau. kjer Klemen in Peter že nabirata prve ledeniške kilometre na še starem, a vendar zelo dobrodošlem snegu. Mlade tekmovalce, pa čakata še dve tekmovanji na tekaških rolkah v Dolu pri Ljubljani ter Črni na Koroškem in seveda obilo treninga po ihanskih obronkih. Kaj vse se bo dogajalo v »ihanskem tekaško-biatlonskem centru«, pa Vas, spoštovane bralke in bralci, zagotovo obvestimo v naslednji številki prijaznega glasila, ki nam omogoča, da smo zopet z vami. Tisti, ki želite izvedeti še kaj več, pa ste vabljeni na našo prenovljeno spletno stran: www.tsklub-ihan.si Biatlonski pozdrav visokih obratov. Matjaž PAVOVEC Zaključek lokostrelskih tekmovanj na prostem Jakob Pestotnik - državni prvak V soboto, 23. 09. 2006, so se zaključila tarčna lokostrelska tekmovanja na prostem. Omenjeni dan je potekalo državno prvenstvo v Kranju, in sicer v disciplini 900 krogov. Znani so državni prvaki in med njimi je tudi Jakob - Jaka Pestotnik v kategoriji mlajši dečki - sestavljeni lok. Prva sezona tekmovanj na prostem je tako za nadebudnega malega lokostrelca, ki obiskuje tretji razred Osnovne šole Preserje pri Radomljah končana več kot uspešno. Skupno je namreč osvojil 9 zlatih medalj na tekmovanjih po Sloveniji, od tega dve na šolskem prvenstvu in tako postal tudi šolski državni prvak v svoji kategoriji. Sicer pa se Jakob - Jakova lokostrelska pot šele začenja in z vzpodbudnim treningom in veseljem do lokostrelstva lahko še veliko doseže. Čestitamo Jakob! Iskrene čestitke za uspešno nastopanje Plesalca Matej in Špela Kralj med najboljšimi na svetu Prizadevnost se poplača z uspehi. Tako smo iz tujine prejeli vrsto sporočil o odličnih nastopih plesnega para, brata in sestre, Mateja in Spele Kralj. Tako sta v treh zaporednih vikendih, po zmagah na mednarodnem turnirju v Beogradu in odličnih uvrstitvah na mednarodnem tradicionalnem plesnem tekmovanju v Londonu prejšnji teden, odlično nastopila tudi v Španiji. Odlično pripravljena sta pripotovala na prizorišče svetovnega prvenstva v kategoriji starejših mladincev v špansko letovišče Platja d'Aro in priplesala v sobotnem večeru, 14. oktobra, še četrto mesto v kombinaciji vseh desetih plesov na prizorišču svetovnega prvenstva. Tako mlada plesalca nadaljujeta z uspešnimi nastopi na parketu doma in v tujini ter promovirata ples, Slovenijo pa tudi našo občino. Iskrene čestitke! B. Petelini v akciji. Pozdrav od petelinov Kolesarimo, kolesarimo... Ljubitelji kolesarjenja, PETELINI, smo se tudi letos večkrat skupno podali na pot. S pomočjo sponzorjev smo se za novo sezono opremili z oblačili za hladnejše dni, zato je bila naša prva tura že v mesecu marcu. Karate klub Domžale 5. pokalna tekma! »Nekaj uvodnih misli pred prvo tekmo po počitnicah je vsekakor dobrodošlih za uspešno nadaljevanje,« »+je v uvodu v 5. pokalno tekmo povedal predsednik SK/S g. Vlado Paradižnik. »V borbi se moramo, če želimo biti čim bolj uspešni, znebiti iluzije, ki nas obdaja: pomembnost, ki jo pripisujemo sodnikom, občutek, da smo tam zaradi gledalcev, občutek, da moramo uspeti, misel na nasprotnika, ki nas loči od pokala... Tako kot olupimo pomarančo, da bi jo lahko s slastjo zaužili, podobno se moramo znebiti vseh teh občutkov, ki nas obdajajo.« In že seje začelo, začeli smo s 5. SANKUKA1 pokalno tekmo za mladince/ke, člane/ice in st. dečke v letu 2006. Tudi na tej tekmi so se naši tekmovalci odlično odrezali, tako da se nam ni treba bati, za dobre rezultate v tem letu. Tekma je potekala v nedeljo, 1. oktobra v Ljubljani. Rezultati naših tekmovalcev: dekleta ABS 3. - 4. mesto Tej a Grad dekleta ABS 5. - 8. mesto Tjaša Koželj člani nad 80 kg 3. - 4. mesto Žiga Voler člani do 70 kg 5. - 8. mesto Blaž Kovačevič člani do 75 kg 5. - 8. mesto Tilen Kotar st. dečki ABS 5. - 8. mesto Matej Urbanija st. dečki ABS 5. - 8. mesto Matej Žerjav st. dečki ABS 5. - 8. mesto Domen Vollmaver M.K. Odpravili smo se na kolesarjenje po slovenski obali. V aprilu je sledila udeležba na 6. kolesarskem maratonu VELO. Prva sobota v avgustu je bila rezervirana za tradicionalno turo do Trebnjega in nazaj. Še dan poprej je lilo kot iz škafa. Hladno sobotno jutro je napovedovalo lep dan, zato se je bilo potrebno toplo obleči. Zbirno mesto je bilo v Beri-čevem. Pot nas je vodila po dolini Besnice na Trebeljevo, v Šmartno pri Litiji, na Bogenšperk, od tu pa v dolino Temenice do Trebnjega. Popoldanskim nevihtam na poti domov smo se uspešno izmikali in suhi prispeli domov. Zahvaljujemo se gostiteljema Mariji in Miru za dobro kosilo in prijetno druženje. Kondicijo na koncu sezone smo z jurišem na Vršič preverili v mesecu septembru. Prekrasen dan je bil nagrada za vloženi trud za pot do vrha na 1611 metrov nadmorske višine. Vsem bralcem Slamnika pošiljamo lepe pozdrave, obenem pa se zahvaljujemo tudi vsem našim sponzorjem, saj so naša oblačila lična in razpoznavna povsod, kjer koli kolesarimo: KLIMATIK, VIET TEAM, REANAIJLT AVTO CAR, MIZARSTVO DIMIC, STEN TIME, CLEN-TEAM, VALY KOLESA ŽAGAR, PIZ-ZERIA BUON Dl, METAL PROFIL, FITEH CANON, TID-TELE-KOMUNIKACIJE, SUPERKEM, HELIOS. Igor Skubl Mladi Klub borilnih veščin Domžale boksar Dob Obiranje sadov trdega dela Konec septembra je na Hrvaškem potekalo Svetovno kadetsko in mladinsko kickboxing prvenstvo vseh disciplin semi kontakta, light kontakta, full kontakta, low kika, thai boxinga, aero kickboxinga in glasbenih form. Med slovenskimi kadetskimi in mladinskimi reprczcntanti, ki so se borili z več kot 1000 tekmovalci s celega sveta in domov odnesli pet tretjih mest ter dve drugi, sta bila tudi dva iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob. Ker ju predstavljamo posebej, zapišimo le čestitke Mateju Balantiču za tretje in Mihi Močniku za peto mesto. 7. oktobra sta Športno Društvo Nanbudo Ljubljana in Kickboxing zentantov v Full kontaktu in semi kontaktu kickboxingu za Evropsko prvenstvo v Lizboni - Portugalska. Iz Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dobbo nastopal odlični David Nagode - 81 kg, ki se lahko pohvali z vrsto odličnih uspehov v zadnjih letih: Svetovni pokal Italija 04 - drugo mesto; Svetovni pokal Maribor 04 - prvo mesto, 3. mesto Svetovni pokal Italija 05, 1. mesto Svetovni pokal Maribor 05, 3. mesto Svetovno prvenstvo Madžarska, I .mesto Svetovni pokal Italija 06. 4. novembra boksarje čaka 23. Slovenija open Kickboxing v Zagorju, kjer jim želimo veliko uspeha. B. zveza Slovenije organizirala finalno državno prvenstvo v Light kontaktu kickboxingu v Ljubljani. Med 65 tekmovalci in tekmovalkami iz 15 klubov so bili uspešni tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob: članica Tamara Radkovič in David Nagode sta postala državna prvaka, drugi je bil v svoji kategoriji Dejan Meric - Krnc, bronaste medalje so osvojili: Matej Balantič, Miha Močnik , Aljoša Šlebir in Marjan Bolhar, David Erbežnik je bil četrti, Mitja Bolčina pa deseti. Čestitamo! Kickboxing zveza Slovenije je sredi oktobra v Zagorju organizirala priprave slovenskih repre- FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617108 Alpinist Silvo Karo Neulovljiv Silvo Karo kljub četrt stoletja dolgi plezalni karieri in zavidljivem seznamu težkih vzponov še vedno ne jen ja niti za las, nasprotno, postaja neulovljiv. Pred kratkim se je vrnil iz Pakistana, kjer je z Andrejem Grmov-škom opravil prvi vzpon na Trango Tower (6251 m) v enem dnevu. Predstaviti športno pot Silva Kara je težko in hkrati peresno lahko. Težko, ker je skoraj nemogoče strniti tako bogato športno kariero na nekaj listov in lahko, ker je snovi za pisanje tako veliko. Rojen leta 1960 je začel plezati v poznih najstniških letih. Nekateri bi dejali, daje to pozno^a razvoj vrhunskega športnika. A Silvo je športno stopnjevanje dobesedno preskočil in se zelo hitro zavihtel med najboljše. Že leta 1982 sta z neločljivim soplezalcem in prijateljem Janezom Jegličem obiskala Ameriko in tam preplezala nekaj do takrat najtežjih skalnih smeri za slovenske alpiniste. Že naslednje leto je Silvo skupaj z Johanom in Frančkom Knezom, s katerima je tvoril znamenito navezo treh mušketirjev, odšel preizkušat meje potrpežljivosti in človeških zmogljivosti v viharne gore Patagon-skih Andov. Gore in dežela na koncu sveta so ga dobesedno uročile in njim je posvetil dobršen del svoje alpinistične poti. Silvo je bil in je še vedno predvsem skalni plezalec. Tam se počuti najbolj domače. Seveda se je preizkusil tudi v lednih stenah in najvišjih gorah, stal je na vrhu osemtisoČaka Broad Pea-ka, a vedno znova se je in se vrača v skalne stene, ki se jih je loteval vedno korak pred ostalimi. V osemdesetih letih so se najtežje skalne stene po svetu plezale večinoma v odpravarskem slogu s pomočjo fiksnih vrvi. Silvo se je s soplezalci lotil sten, ki so pomenile vrh tovrstnega plezanja. Vzhodna in južna stena Cerro Torreja še danes tre-seta hlače večini alpinistov, ki zaidejo v tamkajšnje gore. Ko je alpski slog začel prodirati tudi v velike skalne stene, sta z Johanom uspela preplezati zahodno steno 6454m visokega Bagiratija 3. Šest dni za 1600 metrov previsne stene. Tako zahtevna stena na taki višini je bila za tiste čase nekaj posebnega. O dejanju zgovorno priča dejstvo, da je številna ruska odprava ne vedoč za slovensko smer, preplezala novo smer v neposredni bližini, zanjo pa so porabili skoraj mesec dni dela in opremljanja s fiksnimi vrvmi. »Ko se vreme začne kvariti in snežinke postajajo vse gostejše, takrat je vse, kar si želim, to, da bi bil na drugi strani vrvi Silvo Karo. Ko Silvo zabija klin za spust, skala dobesedno stoka in prosi za odpuščanje,« je nazorno poudaril Silvo-tove kvalitete odlični ameriški alpinist argentinskega rodu, Rolando Gariboti. In prav z njim je Silvo začel novo ero skalnega plezanja, ti. hitre vzpone v alpskem slogu. Hitrostno plezanje težkih tehničnih smeri se je začelo dogajati v ameriški dolini Vosemite, kjer je Silvo prebil kar nekaj jeseni in skupaj z Aischanom Roupom in Rolotom postavil nekaj hitrostnih rekordov. Za tem je bil čas, da se tovrstni stil prestavi tudi v prave gore. Za začetek v Patagonijo. Z Rolotom sta tako v neverjetnih časih preplezala nekaj dolgih smeri v pomembnih patagonskih gorah. Sledilo je nekaj odprav na druge konce sveta, na Grenlandijo in Peru, od koder se je Silvo vedno vrnil z novimi smermi v pomembnih stenah. Lansko leto je bila ponovno na vrsti Patagonija tokrat s slovenskim soplezalcem Andrejem Gr-movškom. Uspela sta preplezati novo linijo na Cerro Torre in kot prva ponoviti težko smer v Poincenotu, vse v dote-daj komaj predstavljivih časih. Uspehi, ob katerih je bilo potrebno tako močno navezo ohraniti in morda še za kanček podžgati. Navezi, katerih kvalitete so bile v mladostni zagnanosti na eni in modrosti dolge plezalne kariere na drugi strani, ni bilo treba dosti, da si je našla sebi primerne cilje v oddaljenih gorah gorovja Karakorum v Pakistanu. Za uresničitev mojega zadnjega alpinistilnega podviga bi se rad zahvalil: - Minstrstvu za obrambo RS - Športni enoti, v kateri sem zaposlen, - Banki Domžale d.d., - PZS, - Občini Domžale, - Planinskemu društvu Domžale. Skupina Trango predstavlja enega izmed najimenitnejših izzivov sodobnim skalnim plezalcem. Prednjači slikoviti, drzni Trango Tower (6251 m), največja skalna igla na svetu. Skupaj z devetčlansko odpravo sta tjakaj odpotovala v začetku avgusta. V začetku avgusta je odprava odšla na dvomesečno avanturo. Po devetih dneh potovanja in pohoda so prispeli v bazni tabor, ki so si ga uredili nad ledenikom Trango na višini 4000 metrov. Vreme je bilo lepo, zato so nemudoma začeli z aklimatizacijskimi vzponi. Silvo in Andrej sta odšla preko ledenika in v skalnem vrhu Uli Byapjun (4800 m) preplezala novo smer Warming up Ridge (V, 6b, 450 m). Sledil je prvi vzpon na Uli Biaho Great spire (5594 m), na katerega sta speljala smer Three hudred eggs (V+, 6b+, 600 m). Po akli-matizacijskem vzponu na Great Trango Tower po snežno ledni Ameriški smeri (do 70°, 1200m) in novi smeri v ploščah nad baznim taborom, smerjo Piranski zaliv (V+, 7a, 650 m), je prišel na vrsto najdrznejši cilj. Preplezati znano smer Eternal flame, delo znamenitih nemških plezalcev Kurta Alberta, Wolfganga Gulicha in Thomasa Syko-re, v enem dnevu. Vstopila sta dan za ostalimi slovenskimi navezami in za vzpon in sestop po tisoč metrov visoki smeri z oceno 6c, A2 porabila pičlih 24 ur. Uspeh odprave so zaokrožili mladi Matjaž Jeran, Matevž Kunšič, Aleš in Nejc Česen s prostim vzponom po Slovenski smeri ter naveza Tina Di Batista, Tanja Grmovšek in Sandra Voglar s prvim ženskim vzponom na eminentni himalajski vrh po smeri Eternal Flame. Po zahtevni odpravi je na vrsti počitek in urejanje misli. Silvo bo ta čas verjetno prebil delavno v primorski vasici Osp, tik pod stenami, ki so tudi idealen poligon za plezalski trening. Koliko časa bo trajal mir v tako nemimi duši, kot je Silvotova? Kdor ga pozna, bo vedel, da ima Silvo že sedaj, le nekaj dni po vrnitvi, v mislih nov, še bolj drzen cilj, ki ga bo treba slej ko prej uresničiti. Tomaž Jakofčlč MIKI vabi Poletje se je poslovilo, v Miki-ju pa poletne dogodivščine že nadomeščajo jesenske plesne aktivnosti. Nova sezona seje začela v začetku septembra, ko smo vse plesne navdušence povabili na raznolike plesne tečaje - nam, ki plešemo in uživamo se lahko pridružite na tečajih za predšolske otroke (mini, miksi, midi, maksi), tečajih za osnovnošolce (Vse živo. Trebušni plesi. Plesna dvojina, Čas za žur, Ves ta jazz, Electric boogie) in tečajih za odrasle (Hip hop bejba, Plesna jiihica. Trebušni plesi in družabni plesi različnih stopenj). Te mokre jesenske dni v Miki-ju preživljamo v polnih plesnih dvoranah, ki tudi med poletjem niso počivale, saj je v njih v za-četku julija pod vodstvom Blaža Godca trenirala Maja Sonc, ki se je v Ameriki udeležila dveh plesnih tekem, konec junija pa so se na novo tekmovalno sezono v Plcsalnicah pripravljali plesni pari pod vodstvom Nine Mcdja in Matevža Ogorclca in pionirska jazz skupina pod vodstvom Saše I in i nič. V vročih poletnih dneh torej Mikijevi plesalci niso počivali - osvajali so svetovne odre, se potili na plesnih pripravah v Plesalnici in plesnih pripravah v Piranu, kjer so plesalci pionirskih, mladinskih in članske jazz skupine nabirali kondicijo in se pripravljali na prihajajočo sezono in nove tekmovalne izzive. Majo Sonc, trenutno najuspešnejšo slovensko jazz plesalko, bomo predstavili v naslednji številki. Pridružite se nam v Mikiju, kjer bomo skupaj ustvarjali jesenske plesne vtise in jih sproti beležili na spletni strani www.mikiples. com, kjer si lahko ogledate tudi vse nore poletne dogodivščine naše velike plesne družine Miki. to nisem sam jest, tO si tud' ti in to smo mi vsi! I ,ep plesni pozdrav. Romana Pahor Kotalkarski klub Pirueta Patricija zlata na interland pokalu v Zurichu patricija žnidaršič jc kot reprezentantka Slovenije presenetljivo osvojila prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo v preteklih dneh v Zurichu (Švica). Dve leti mlajša od svojih sotckmovalk v kategoriji minis si je komajda izborila mesto v reprezentanci Slovenije, kajti nekateri strokovnjaki so ocenjevali, da je še premlada /.a takšen nastop. Toda zgodilo seje prav tisto, kar izkušeni strokovnjaki dobro poznajo, da so prav takšni tekmovalci dodatno motivirani, tako da je premagala prav vse starejše in se povzpela na najvišjo stopničko. Presrečna je bila tudi njena trenerka NINA GRIL.I, saj je vložila ogromno truda, da si je Patricija priborila mesto v reprezentanci in nato, da je brezhibno izpeljala svoj program. Nadobudna osemletna deklica ima vse predi-spozicije za izvrstno tekmovalko, seveda bo potrebno še ogromno vloženega dela, odrekanja in ne nazadnje tudi finančnih sredstev. Prav ta nastop je pokazal, koliko truda je potrebno vložiti, saj sta morali med drugim iskati primeren prostor za treniranje, kajti na tekmovanju v Švici je bila podlaga parket, zato je morala trenirati na takšni podlagi. Poleg Patricije sta bila še dva tekmovalca KK Piruete člana reprezentance, in sicer GREGOR in NIKA BABIC. Oba sta zadovoljivo izpeljala svoja programa, tako da ie NIKA zasedla odlično drugo mesto, medtem ko je bil njen mlajši bral GREGOR četrti. Vodstvo kluba je vse z velikim veseljem pozdravilo ob prihodu v domovino in jim iskreno čestitalo. Toda počitka ne bo za nobenega tekmovalca, še posebno pa ne za NIKO BABIC, ki se že skrbno pripravlja za svoj nastop na Pokalu Evrope, ki bo v prvih dneh novembra v Parizu. Nadejamo se dobre uvrstitve, saj je po besedah njenega trenerja PETRA BRLEČA odlično pripravljena in pričakuje dobro izpeljan program. Tek na Žiški vrh Že tretje leto zapored Turistično kultnimi društvo Rova v mesecu septembru, ko si po poletnih mesecih naberemo novih moči, organizira tek na Žiški vrh. ker nam je lansko leto pri izvedbi tekmovanja ponagajalo vreme, smo bili letos toliko bolj veseli, saj je bilo v soboto, 9. 9. 2006, vreme kot naročeno. Sončno, a ne prevroče vreme je privabilo kar nekaj tekmovalcev različnih starosti in obeh spolov z Rov in okoliških krajev Tekmovali so v sedmih različnih kategorijah. Tekmovalci so pretekli eno od treh različnih prog, ki so bile prilagojene starost- nim skupinam tekmovalcev. Na startu in ob sami progi seje zbralo tudi nekaj gledalcev, ki so vzpodbujali in navijali prav za vse tekmovalce. Le ti so ob koncu tekmovanja prejeli priznanje za sodelovanje, najboljši v vsaki kategoriji pa so prejeli čisto prave medalje. To so Jakob Pezdirc, Karmen Sajovec, Matic Zobavnik, Suzana Kociper, Neža Pezdirc, Rok Kveder, Klemen Kočevar, Marjeta Kveder, Tanja Hribar, Marko Hribar, Simon Potočnik in Viktor Kren. Vsem sodelujočim še enkrat iskrene čestitke! In vzdržujte kondicijo, kajti upam, da se vidimo na startu naslednjega teka na Žiški vrh! Seveda pa vabilo velja tudi vsem, ki vas letos iz karšnega koli razloga ni bilo. Alenka Pavlic Zmagovalci 1. državne mladinske lige do 20 let V ( elju se jc 2. in 3. septembra odvijalo državno prvenstvo v šahu v I. mladinski ligi za fante in dekleta do 20 let za leto 2006. Pri fantih jc med 31 ekipami slavila ekipa ŠD Vele Domžale, v kateri so igrali Matej Filip, Jure Plaskan, Lan Timotej Turek in Bor Lucijan Turek. Fantje so dosegli 19 točk, za njimi seje uvrstila ekipa ŠS Tomo Zupan Kranj z 18,5 točkami. 3. pa so bili igralci ŠK Ig 1 z. 18 točkami. Igralni čaj je bil 20 minut + 10 sekund na potezo za vsakega igralca za celo partijo. Ekipa ŠD Vele Domžale se je tako kot prvak uvrstila v Državno mladinsko ligo 2007. Med dekleti je zmagala dvojica ŠK Komenda Popotnik, za katero sta igrali Maja Nadvešnik in Lara Kozarski, za njima se je uvrstila ekipa ŽŠK LANcom Maribor, 3. pa je bil ŠK Milan Majcen Sevnica Orehek Špela in Ajda Stina Turek sta zasedli solidno 5. mesto med 11 ekipami. VM ■AV. Na črnobelih poljih Članska prvakinja Krlvčeva, Orehkova deveta Najboljša članica Slovenije za leto 2006 jc postala mednarodna mojstrica Jana Krivec iz Nove Gorice, ki je zbrala sedem točk in slavila kar s točko naskoka. Druga jc bila Vesna Rožič, tretja pa Indira Bajt Babataeva. Lepo seje uvrstila Volov ka Špela Orehek, ki jc zbrala spoštovanja vrednih pet točk. Krivčeva je zmagala brez večjih težav, izgubila je čdino le z Rožičevo. Novo pečeni velemojstrici Ani Sre-brnič je spodrsnilo že v prvem kolu, ko je po grobem spregledu izgubila z Ahmatovičevo. Le ta je pokazala tudi zavidljivo tehniko, ko je skušala Ana na vsak način partijo vsaj remizirati. Špela Orehek je igrala z vrsto močnih igralk. Z Bababalaevo ji je uspelo remizirati, Kožičeva in Krivčeva pa sta bili vendarle premočni. Toda koliko časa še? Posebnost Špele je v tem, da veliko pozornost namenja tudi psihološki plati dvobojev, saj ves čas opazuje, kakšne so reakcije nasprotnikov na posamezne poteze. Orehkova je bila edina Velovka na turnirju, vsega skupaj je sodelovalo petnajst šahistk. Vrstni red: Krivec 7, Rožič, Babataeva, Bukovec 6. Srebr-nič, M. Uršič, Ahmatovič 5.5, Gro-belšek, Orehek, Hočevar 5 itd. Državno prvenstvo Slovenije je pote- kalo ob vzornem sojenju mednarodnega sodnika Aleša Drinovca. Velja spomniti na ravnateljico OŠ Mirana Jarca, mojstrico Francko Petek, ki že leta izkazuje gostoljubje šahistom. zlasti študentom. Zmagovalec Šobca Vito JanJIč Šahovsko društvo Gorenjka Lesce je tudi letos pripravilo serijo hitro-poteznih turnirjev v kampu Šobec pri Lescah, ki so potekali vse polletje. Odigranih je bilo devet turnirjev. Na vsakem je bilo sedem kol, igralci so imel na voljo deset minut za partijo. V skupnem seštevku je slavil veteran Vito Janjič, član Vele Domžale, na drugem mestu pa je bil tudi Velovec Boštjan Jeran. Janjič je bil poleg Rabiča edini igralec, ki se je udeležil vseh devetih turnirjev. Kljub temu pa njegovega uspeha ne kaže zmanjševati, saj je na nekaterih turnirjih dosegel zelo visoke uvrstitve, na enem pa je tudi zmagal. Drugouvrščeni Jeran je sodeloval na šestih turnirjih in je zaostal v skupnem seštevku za .lanjičem za 19 točk. Le ta je bil praktično pred zadnjim turnirjem že nedosegljiv. Tretje mesto v končni uvrstitvi je pripadlo Jeseničanu Francu Ravniku, ki se je udeležil petih turnirjev. Je neugoden šahist, ki lahko s sproščeno in ostro igro presneti prav vsakega nasprotnika. Velja omeniti tudi mladi up jeseniškega šaha, Alena Hasanagiča, na petem mestu, odigral pa je pet turnirjev. Na visoko osmo mesto se je uvrstil Velovec Vavpetič, pa čeprav je odigral le štiri turnirje, torej manj kot polovico. S štirimi turnirji seje Špela Orehek uvrstila na 17.mesto. Mirko Čokan je pristal na 21.me- stu, odigral je sedem turnirjev. Le s tremi odigranimi turnirji pa sta se Rebernik in Filip zvrstila v skupni bilanci na 22.in 23.mesto. Na vseh turnirjih je skupaj sodelovalo kar 126 ljubiteljev šaha. od tega sedem iz Nizozemske. Vrstni red: Janjič 475, Jeran 456, Ravnik 418. Žvan 411, Alen Has-nagaič 410, Rabič 354, Žagar 344, Vavpetič 341, Lužnik 331, Simona Orel 322, Hrenič 318, Dolenc 313, Drinovec 306, Krničar 302. Ristov 292, Alagič 276, Špela Orehek 275, Romuald 274. Muhič 273, Koza-mernik, Čokan 265, Rebernik 249. Filip 248. Cvetkov 244, Bec 240, Marčetič 235. Kokalj 233, Bizjak 219 itd In še nekaj opaznih uvrstitev Ve-lovcev na zadnjih štirih Šobčevih turnirjih. Na zadnjem je slavil Filip, Vavpetič je bil tretji. Na predzadnjem turnirju je Janjič osvojil drugo mesto, Filip pa peto. Na sedmem turnirju so kar štirje Domžalčani, Bogdan Osolin, Vavpetič, Jeran in Janjič skrojili vrh tabele, na šestem turnirju pa sta bila prvi in drugi Jeran in Bojan Osolin. Očitno Dom-žalčanom igranje na prostem zelo godi. Šahovske vesti Izlake. Na petem Pozničevem memorialu v hitropoteznem šahu v Medijskih Toplicah je med 73. udeleženci zmagal Novomeščan Marjan Kastelic 8, pred Ž.Volfom, Črepanom in Samavojskim 7, Biti-jem 6.5, V.Srebrničem, Karnarjem, B.Skokom, Šitnikom in Matkom 6. Poleg Karnarja na sedmem mestu so bili med Velovci uspešni še Vavpetič na 12. in Ivačič na 15. mestu, zbrala sta šest točk ter Bogdan Osolin na 18. in J.Skok na 22. mestu, ki sta si priborila pet točk in pol. Domžale. Na Velovem julijskem turnirju v hitropoteznem šahu je med 3l.šahisti slavil Komendčan Bojan Hribar, pred Volfom iz Novega mesta in Trboveljčanom Jaz-becom. Preostalih pet mest na tabeli je pripadalo Velovcem. Vrstni red: Hribar, Volf 10. Jazbec, Šemrl, Ro-gale 7.5, Bogdan Osolin 7, J.Skok 6.5, Ivačič, Čuk, Globokar 6 itd. Odigranih je bilo enajst kol. Na avgustovskem turnirju v pospešenem šahu je v močni zasedbi med 34.igralci zmagal mojster Čre-pan s šestimi točkami, pred Vo-špernikom s petimi točkami in pol, Musičem in Jerino s petimi točkami ter Vavpetičem, B.Skokom, Karnarjem, J.Skokom in Penkom s štirimi točkami in pol. Presenetil Jerina s tretjim mestom. Jože Skok STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrota - izdelavo termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vrtraii - uokvirjenje slik Za šahovske sladokusce Vladimir Kramnik (Rusija), absolutni šahovski svetovni prvak Pa smo ga končno dobili! Novega (starega) svetovnega šahovskega prvaka. Po 13 letih . Z zaporedno številko 14. Rus Vladimir Kramnik, rojen 25. junija 1975, je premagal v Misli (Kalmikija, kjer je predsednik Kirsan lljiižminov hkrati tudi predsednik svetovne šahovske organizacije (F1DE), Bolgara Veselina Topalova, rojenega 15. marca 1975. Po rednem delu sta bila nasprotnika sicer poravnana, čeprav je zmago več za šahovnico imel Kramnik. V petem kolu je namreč Topalov dobil točko brez boja, zaradi bojkota Kramnika po t.i. "Toilclegalc" -straniščna afera. Tabor Topalova je Kramnika obtožil, da si je v prvih 4. krogih v toaletnih prostorih pomagal Z nedovoljenimi sredstvi. Ta dopis jo je sprožil in zakuhal: 1. po sleherni potezi je nemudoma odšel v sobo za počitek in iz nje ta- koj v kopalnico; med vsako partijo je sobo za sprostitev obiskal v povprečju 25-krat, kopalnico, ki je edini prostor brez nadzora, pa kar 50-krat. 2. Topalov je medtem večinoma sedel za šahovnico, sobo za počitek je v povprečju obiskal osemkrat, oziroma kopalnico štirikrat. 3. Kratka statistika, ki je razvidna iz videoposnetka: 15.54 - Kramnik odigra 15. potezo , 15.55 - Kramnik odide v kopalnico , 15.56- Kramnik se vrne iz kopalnice. 15.57 - Kramnik odide v kopalnico , 15.59 - Kramnik se vrne iz kopalnice, 16.03 - Kramnik odide v kopalnico, 16.04 - Kramnik se vrne iz kopalnice, 16.07 - Kramnik se vrne v igralno .dvorano, da bi odigral 16. potezo. V petek, 29. septembra, je Veselin lopa lov brez ene same odigrane poteze premagal Kramnika. Šele v ponedeljek, 2. oktobra, sta znova sedla za šahovnico Čez 1(1 dni se je njun dvoboj (klasičen, »dolg« šah, 40 po- tez v dveh urah, nato obema 30 minut za dokončanje partije). Ker se je njuno zadnje srečanje končalo z remijem, sta morala šahista ob izidu 6:6 v petek, 13. oktobra 2006, igrati dodatno igro s krajšim časom za razmislek. V štirih podaljšanih partijah sta imela oba šahista na voljo po 25 minut časa in dodatno bonifikacijo desetih sekund za vsako potezo, dvoboj pa sta šahista začela z remijem. V drugi podaljšani partiji zmaga Kramnik, v predzadnji, 15. Topalov zadnjič zmaga, saj ga v odločilni, četrti partiji ruski supervelemojster spravi na kolena in postane najboljši šahist na svetu. Končni rezultat »za zgodovino«: - Vladimir Kramnik : Veselin Topalov 8.5 : 7.5 V Elisti je nagradni sklad znašal milijon dolarjev, ki sta si ga enakovredno razdelila zmagovalec in poraženec... Naj bo za spremembo tokrat v rubriki zadnja njuna partija, kije odločila, kdo bo svetovni prvak v šahu. Konec krasi delo, kajne? Vladimir Kramnik (rat.) 2743 - Veselin Topalov (rat. 2813) VVCC Match 2006 Elista, 2006 l.d4 d5 2x4 c6 3.Sf3 Sf6 4.Sc3 e6 5.e3 Sbd7 6.Ld3 dxc4 7.Lxc4 b5 8.Le2 Lb7 9.0-0 Le7 I0.e4 b4 11.e5 bxc3 12.exf6 Lxf6 13.bxc3 c5 14.dxc5 Sxc5 15.Lb5+ Kf8 16.Dxd8+ Txd8 17.La3 Tc8 18.Sd4 Le7 19.Tfdl a6 20.Lfl Sa4 21.Tebi Le4 22.Tb3 Lxa3 23.Txa3, Sc5 24.Sb3 Ke7 25.Td4 Lg6 26.c4 Tc6 27.Sxc5 Txc5 28.Txa6 Tb8 29. Idi Tb2 30.Ta7+ Kf6 31.Tal Tf5 32.f3 Te5 33.Ta3 Tc2 34Tb3 Ta5 35.a4 Ke7 36Tb5 Ta7 37.a5 Kd6 38.a6 Kc7 39x5 Tc3 40.Taa5 Tel 41.Tb3 (Glej diagram!) Kc6 42.Tb6+ Kc7 43.KÍ2 Tc2+ 44Ke3 Txc5 45.Tb7+ 1-0 Bogdan Osolin NOVOST - CARBOXY TERAPIJA Se res želite znebiti celulita? Rešitev je CARBOXY TERAPIJA. Odstranjevanja celulita smo se lotili pri njegovem nastanku in ne vplivamo samo na površinski videz kože. Carboxy terapija podpira in pospešuje fiziološke procese v našem telesu, prav na mestih, kjer so le ti upočasnjeni. Carboxy terapija na povsem neagresiven način s kisikom in hranili izdatno oskrbuje s celulitom obložene predele telesa, kar pripomore k obnavljanju vezivni vlaken. Uveljavljene anticelulitne metode (vakuum,...) sicer pripomorejo k redukciji celulita, vendar je prav agresivnost, pritiskanje, vlečenje in pregrevanje kože, razlog za nastanek neželenih stranskih učinkov, npr. nastanek razširjenih žilic. MASAŽA - za vitalnost in dobro psihofizično počutje Kako poteka terapija lil) "JUX Jütf33ii1'lr>a l^itu^Öili) Nova tehnologija samo izvedbo terapije zelo olajša. Stranka leže v carboxy vrečo, ki je iz nepropustnega in koži prijaznega materiala. Carboxy vrečo zapremo v višini strankinega pasu in začnemo z izčrpavanjem zraka iz tretiranega območja. Potem se medicinsko - živilski ogljikov dioksid, segret na terapevtsko temperaturo, dozira v tretirano območje. Sam časovni ciklus, se določi oz. prilagodi stranki z ozirom na stopnjo celulita, po standardni klasifikaciji. Dodatno lahko vplivamo na oksigenacijo, z izvajanjem kisikove terapije. Med carboxy terapijo, mikro procesor nadzira in upravlja temparaturo in tlak, prek ustreznih senzorjev. Inovativen način kroženja plina, ohranja razmere na tretiranem območju stabilne. Carboxy terapija je NOV in predvsem VARFN ter UČINKOVIT postopek, ki dramatično zmanjSacelulitne blazinice na koži prijazen način. V našem salonu vam nudimo tudi fototermično (IPL) trajno odstranjevanje dlak, žilnih sprememb na obrazu, aken, solarnih pigmentacij in peg, tetovaž ter fotopomlajevanje. Nudimo tudi chocomint masko za telo, pedikuro,... in darilne bone. Obiščite nas na Zoranini 3 (Zdravstveni dom) v Mengšu ali pokličite na telefon: 01 /723-82-52 oz. gsm: 041/338-243. 9 NEGOVALNI SALON MIRJAM Mirjam Pozman s.p., Zoranina 3 (ZD), Mengeš Telefon: 01/723-82-52, GSM: 041/338-243 V nenehnem hitenju in naporih, ki obremenjujejo naša življenja ter ob pomanjkanju časa, največkrat ne naredimo dovolj za svoje zdravje. Po dolgi zimi smo utrujeni, primanjkuje nam energije in življenjskega elana, vse to pa se dogaja tudi zaradi dolge odsotnosti sončne toplote ter osiromašene prehrane z vitamini in minerali. To so tudi razlogi za pomladansko utrujenost. Tu pa učinkovito pomaga masaža, seveda čevzpodbudimonašesamozdravilne sposobnosti. Fizična aktivnost do neke meje pomaga, ker mišice krepi, jih pa ne sprošča. S pomočjo masaže se psihofizično sproščamo v stresnih obdobjih. Na ta način se učimo zdravih načinov srečevanja s pritiski, kar je v smislu zdravstvene preventive dolgoročnega pomena. Ne sprejmimo najlažje rešitve -tablet proti bolečini, ampak se raje lotimo odpravljanja vzrokov naših težav. Masaža je tudi učinkovita pomoč pri bolečinah v križu, pekoči bolečini za lopaticami, pri ramenskem in vratnem nevnetnem obolenju, mišičnih krčih, migreni, bolečinah v sklepih... Masaže, kijih v salonu izvajamo, so: TUI-NA kitajska masaža, klasična masaža in refleksna masaža stopal. Ob obisku se po pogovoru, glede na težave, odločite za eno od masaž. Masaže so lahko enourne za celo telo, ali delne za določen del telesa, največkrat je to hrbet. Prostori so v Mengšu, prijazno opremeljeni, v okolici je dovolj parkirnih mest. Salon je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro. Za svoj termin se predhodno dogovorite po telefonu. Masaže izvaja gospa Dragica Rutar, ki je zaključila mednarodno šolo TUI-NA kitajske masaže pri An-huii College of Traditional Chinese Medicine, Tečaj klasične masaže, Zen shiatsu in refleksne masaže stopal, ter Reiki 1. in 2. stopnje, tečaj meditacije pri Šoli duhovne prisotnosti. Ima večletne izkušnje na področju sprostitvenih in terapevtskih masaž. Pri njenem delui ji pomaga tudi mlada fizioterapevtka. Kot novost nam gospa Dragica Rutar omenja enodvnevni tečaj samomasaže, kjer pridobimo dovolj znanja, da si nudimo še eno možnost za negovanje svojega zdravja. Tečaji potekajo v Mengšu in Ljubljani. Zato povabljeni v prostore na Slovenski 28 v Mengšu. GSM 041 349 354. Več informacij o masažah na: http://angelfire.com/ma3/dragica. E-mail: dragica.rutarfajsiol.net OBČINA DOMŽALE Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja mikla\ zevanja, božičnih in novoletnih prireditev 1. Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, kijih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna. 2. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime. sedež in status ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa. - kraj in čas izvedbe programa, - predračunsko vrednost izvedbe programa. - vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna. - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. 3. Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto. 4. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 61W1 -4/06« lahko vložite osebno v glavni pisarni Občine Domžale (soba 4) ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 10.11.2006 na naslov: OBČINA DOMŽALE. Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si. pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 7220-100, interni 152 ali 151. Županja Cveta Zalokar Oražem. I. r. Na podlagi določil 16. člena Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 10/2003) je svet Zavoda, na seji 16.10.2006 sprejel sklep o imenovanju volilne komisije zavoda V volilno komisijo za izvolitev predstavnikov zainteresirane športne in rekreativne javnosti in šol v svet Zavoda se imenujejo: - za predsednika: Miran Kralj. Breznikova 7, Prelog, 1230 Domžale - za člana: Marta Grilj, Žiče 13. 1235 Radomlje - za člana: Vid Vavpetič. Količevo 58. 1230 Domžale Domžale. 16.10.2006 Predsednik sveta Zavoda Stane Oražem. unlv. dipl. Ing. Na podlagi določil 16.člena Statuta Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 10/2003) svet Zavoda razpisuje Volitve predstavnikov športne in rekreativne javnosti in šol v svet Zavoda 1. člen Volitve predstavnikov športne in rekreativne javnosti in šol v svet Zavoda za šport in rekreacijo se opravijo dne 13.12.2006 (sreda), na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4, 1230 Domžale, prostorih sejne sobe - 1. nadstropje. Volitve članov sveta Zavoda se začnejo ob 14.00 uri in trajajo največ 5 ur. 2. člen Zainteresirana športna in rekreativna javnost so športna in rekreativna društva s sedežem in pretežnim članstvom v občini Domžale in osnovne šole, katerih ustanovitelj je Občina Domžale. Vsako društvo in šola ima en glas. Pravico zastopanosti na volitvah imajo samo tista društva, ki so registrirana za športno in rekreativno dejavnost na območju občine Domžale, v registru pri Upravni enoti Domžale na dan razpisa volitev. Več društev lahko v skladu s svojimi pravili predlaga na kandidatno listo skupnega kandidata. Za volitve se izdela toliko glasovnic, kot je na seznamu registriranih športnih društev in šol. 3. člen V svet Zavoda sta izvoljena kandidata, ki sta dobila naj večje število glasov. V primeru, daje več kandidatov prejelo enako število glasov, se opravi žrebanje za izbiro kandidata. 4. člen Volilna opravila začnejo teči z dne 26.10.2006. V obdobju od objave volitev do 10.12.2006 se na naslov : Zavod za šport in rekreacijo Domžale, Kopališka cesta 4. 1230 Domžale, s pripisom »Predlog za svet Zavoda« pošiljajo predlogi kandidatov, ki morajo vsebovati naslednje podatke : - ime in priimek kandidata. - datum rojstva. - naziv športnega društva, ki predlaga kandidata. Na podlagi prejetih predlogov se sestavi lista kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih kandidatov, ki vsebuje podatke iz 1. odstavka tega člena. 5. člen Za izvedbo volitev skrbi volilna komisija, ki jo je imenoval svet Zavoda. Domžale, 26.10.2006 Predsednik sveta Zavoda Stane Oražem. unlv. dipl. Ing. OBVESTILO! Začasna sprememba avtomatskega zavarovanja obstoječih nivojskih železniških prehodov! Dne, 29.09.2006, se je na Občini Kamnik sestala komisija za izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi progami in ugotovila naslednje: Zaradi posodobitve avtomatskega zavarovanja obstoječih nivojskih prehodov: Kranjska cesta. Ulica Jakoba Alešovca, Ekslerjeva ulica in Pot na Poljane ter zaradi gradnje dveh novih nivojskih prehodov: Zaprice in Streliška ulica, je konec oktobra in v novembru predvidena začasna sprememba zavarovanja. Zavarovanje nivojskih prehodov na Kranjski cesti in Ulici Jakoba Alešovca bosta uravnavana ročno, kar pomeni, da bo čas postankov pred zapornicami daljši, in sicer lahko tudi do pet minut, pri čemer udeležence prosimo za strpnost. Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu bo vlak vozil samo do postaje Kamnik, prevoz potnikov s postaj Kamnik mesto in Kamnik Graben pa bo zagotovljen z avtobusom. Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo! Ivan Kenda. višji svet. za cestno- prom. dejavnost Policijska postaja Domžale Septembrska kronika 1. september - Prijeta pri tatvini v Noiicah Domačini so v Nožicah pri tatvini motorne žage zalotili dva Ljubljančana. Policisti so osumljenca s kazensko ovadbo izročili preiskovalnemu sodniku, kije odredil pripor. 2. september - Vlom v poštni nabiralnik, nedostojno obnašanje Pri Pošti Domžale je storilec vlomil v poštni nabiralnik in ukradel vreče z neznanim številom poštnih pošiljk. Policisti so po prijavi občanov ob jezeru na Črnelem kontrolirali mladeniča iz Kamnika, ki sta kršila javni red in mir. Kljub opozorilu se nista umirila, zato so jima policisti odvzeli prostost in ju pridržali do iztreznitve. Izdana sta bila tudi plačilna naloga zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru. 4. september - vloma v poštni nabiralnik. Na Kolodvorski ulici v Domžalah je neznanec z orodjem odprl poštni nabiralnik in vzel neznano količino pošiljk, enako tudi nekaj kasneje v Ihanu. 12. september - zaseg droge v Domžalah Policisti so opravili hišno preiskavo pri mladeniču iz Domžal in našli 10 sadik konoplje, posušene delce rastlin konoplje in pripomočke za gojenje. Zoper mladeniča bo podana kazenska ovadba. 13. september - kršitev javnega reda v Domžalah Policisti so po nogometni tekmi v Domžalah intervenirali v gostinskem lokalu, kjer so kršili javni red in mir člani navijaške skupine Ultras iz Domžal. 20 mladeničev je grozilo gostom in pred lokalom razbilo več cvetličnih korit, po dejanju pa so se razbežali po Domžalah. Policisti bodo zoper kršitelje ukrepali. 14. september - vlom v hišo na Rodici, v prodajalno na Homcu, prometna nesreča, ukradeno moško kolo Na Rodici - v Šolski ulici jc neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel denar, potne liste ter bančne kartice. Enako je neznani storilec istega dne ukradel mizo in stole iz tikovine iz. prodajalne pohištva na Homcu, vrednost predmetov znaša okoli 1.100 EUR oz. 264.00-0,00 SIT. Istega dne so izpred VELE Domžale ukradli zaklenjeno moško gorsko kolo znamke Proactive, srebrno modre barve, neznanih ser. številk. Materialna škoda znaša okoli 24.000,00 SIT oziroma 100 EUR. 17. september - vlom v klet v Domžalah Na Ulici Matije Tomca je bilo vlomljeno v klet in odtujeno moško kolo Univega modre barve na 21 prestav in par pnevmatik za kolo. 19. september - tatvina goriva v Domžalah Na bencinskem servisu v Domžalah je neznanec, ne da bi plačal, natočil v osebni avtomobil znamke Audi A4 srebrne barve za 16.000.00 SIT bencina. Isti dan je bilo izpred VELE odtujeno žensko kolo znamke Fuji Nevada sive barve. 20. september - tatvina koles v Domžalah Izpred Mercator centra jc storilec izvršil tatvino dveh skupaj zaklenjenih koles: moško gorsko kolo znamke Miles Miami, belo-rdeče barve, neznanih ser. številk in žensko mestno kolo znamke Rog, rumene barve, ser. št. 362034. 21. september - vlom v vozilo \ Domžalah, tatvina vozila Na parkirišču stanovanjskega bloka na Ljubljanski cesti je bilo vlomljeno v vozilo znamke Seat Leon. Storilec je ukradel zračne blazine - airbage. Preko noči jc bil s parkirišča na Miklošičevi uiici odtujen osebni avtomobil znamke BMW 320d louring, srebrne barve, reg. št. LJ 49-4VE, katerega vrednost znaša 4.800.000 SIT oziroma 20.000,00 EUR. 23. septembra - vlom v hišo v Žabo rštu V času od 22.09.2006 do 23.09.2006 med 14.00. in 8.45 uro je bilo v Za-borštu na Šumberški skozi okno na terasi vlomljeno v stanovanjsko hišo. Ukradena je bila Videokamera, na Breznikov i ulici pa so neznanci izpred Mc Donaldsa odpeljali kolo z motorjem znamke Tomos A35 LJ A4-924. 24. septembra - prijeti po tatvini goriva Na bencinskem servisu v Trzinu je neznanec natočil v osebni avtomobil znamke Audi A6 srebrne barve 14.000,00 SIT goriva in odpeljal, ne da bi gorivo plačal. Policisti so v Domžalah izsledili omenjen vozilo in voznika iz okolice Litije. Na vozilu so bile nameščene že druge reg. tablice, ki pa niso pripadale omenjenemu vozilu. Pri pregledu vozila so policisti v vozilu našli še en par reg. tablic ki ne pripadajo omenjenemu vozilu in so bili V dopoldanskem času ukradene iz osebnega avtomobila v Domžalah. Registrske tablice so bile vozniku zasežene in vrnjene lastnikom, zoper voznika pa je bila podana kazenska ovadba za več kaznivih dejanj. 25. september - vlom v poštni nabiralnik Med vikendom je neznani storilec v Ihanu, na Breznikovi ulici, vlomil v poštni nabiralnik in vzel neznano število poštnih pošiljk. Zaradi razgrajanja mladoletnikov na ulici so občani poklicali policiste. Ti so na kraju ugotovili, daje prišlo do pretepa med tremi sosedi, zoper katere so podali obdolžilni predlog. 27. september - vlom v vozilo in prodajalno, zaseg prepovedane droge Policisti so v Dragomlju obravnavali vlom v osebni avtomobil znamke Toyota, srebrne barve. Neznani storilec je razbil steklo na prednjih desnih vratih in ukradel polnilnik za (iSM in učbenik za računovodstvo. Ljubljanski cesti je bilo vlomljeno v trgovino. Zmanjkalo jc šest motornih žag znamke Husqvarna. Med varovanjem nogometne tekme je varnostna služba obvestila policiste, da mladoletniki zvijajo sumljive cigarete. Policisti so kontrolirali mladeniča iz Domžal in našli zvitek iz zeleno - rjave rastline, ki mu je bil zasežen in je bil poslan v analizo zaradi suma, da gre za prepovedano drogo. Pri ugotavljanju identitete mladeniča je bilo ugotovljeno, daje na begu iz vzgojnega zavoda, kamor je bil kasneje odpeljan. 28. september zaseg ukradenih registrskih tablic Policisti so mladeniču z Rodicc zasegli dve ukradeni reg. tablici, odtujeni z. osebnega vozila dne 24. 09. v Domžalah. Tablici sta bili vrnjeni lastnici, zoper osumljenca pa je bila podana kazenska ovadba. 29. september - tatvina kolesa na Homcu Na Bolkovi ulici je bilo odtujeno moško kolo znamke Marin model San Rafael, srebrne barve, številke C524KDD038-24519. 30. september - s silo do kolesa V Domžalah sta dva neznanca, ki sta se pripeljala s kolesom z motorjem napadla občana, in mu poskušala odvzeti, kolo. Ker se je občan upiral, gaje zatem eden izmed fantov s pestjo večkrat udaril po obrazu, tako da je občan kolo spustil. Tedaj je drugi neznanec prijel kolo in ga odpeljal. Policisti so enega od osumljencev iz Domžal dne, 1. oktobra prijeli in ga izročili preiskovalnemu sodniku, kateri je zanj odredil hišni pripor. OPOZORILO! V zadnjih dveh meseci je do sedaj še neznani storilec na območju Domžal, Mengša, Vira in Ihana večkrat vlomil v poštne nabiralnike za oddajanje poštnih pošiljk in iz njih odtujil vso oddano pošto. Policisti svetujemo občanom, da pri pošiljanju »vrednejših in pomembnejših« poštnih pošiljk uporabljajo poštne nabiralnike na poštah. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. Št. 01 724-65-80. na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. Martin Terglav, vodja policijskega okoliša Predstavljamo stare domače gostilne Gostilna Burica v Dragomlju »Med Šentjakobom in Domžalami se nahaja vasica Dragomelj. V tej vasici že dolga leta obiskovalce s svojo pristnostjo osvaja naša domača gostilna. Pečat časa nas ni okrnil. Žlaht-nost starega in dobrega še vedno domuje v naši gostilni. Postrežemo vas z mnogimi domačimi dobrotami, kot so domača goveja juha z rezanci ali žlinkrofi, svinjska ali telečja pečenka. Po receptu naše mame vam pripravimo izvrstnega ocvrtega piščanca. Na našem jedilniku najdete tudi telečjo kračo, zrezke na veliko načinov in postrvi iz bližnje ribogojnice. V zimskem času vas bomo postregli s kolinami, skozi vse leto pa se lahko posladkate z domačo prekmursko gibanico. Nudimo vam izvrstna vina priznanih vinarjev ter druge alkoholne in brezalkoholne pijače,« je zapisano na domači internetni strani Gostilne Burica tel: 01/56-26-727, gsm: 041/352-072, ki jo v Dragomlju 92 vodi Marta Burica Dolinar in z njo nadaljuje več kot stoletno tradicijo, o kateri smo se pogovarjali z njeno mamo Antonijo Burica. Pri Jernejčku, kot se je nekoč reklo domačiji, se je gostinstvo razvijalo počasi, predvsem iz potreb, ki jih je narekoval čas. Sprva velika kmetija, kjer so se ukvarjali s kmetijstvom, furmanstvom in prevozi, je svojo dejavnost počasi usmerjala v gostinstvo, saj so se na njenem velikem dvorišču ustavljali tako furmani kot mešetarji in obisko- valci sejmov, ki jih je bilo nekoč bistveno več kot danes. Domači narezek, klobasa in salama so bili sprva kvalitetna ponudba hrane, ki se je kasneje dopolnjevala z. vrsto drugih jedi ter kvalitetne pijače, saj so kmetijstvo opuščali ter se po letu 1970 usmerili izključno v gostinstvo. To je zahtevalo preureditev in posodobitev prostorov, uredili so prijazen poletni vrt, tako da skupaj lahko sprejmejo kar 120 gostov ter hitro in kvalitetno postrežejo tudi večje skupine, kot so poroke, obletnice in zaključene družbe. Imajo tudi velik parkirni prostor. Gospa Antonija, kije 49 let preživela za štedilnikom, medtem ko je mož Stane Burica nabavljal, seje posebej za bralec Slamnika spomnila obdo- bij, ko so gostje najbolj spraševali po domačih krvavicah in pečenicah, vedno dobrodošel je bil in je še pohan piščanec domače reje, pa tudi časov, ko so v gostilno v velikem številu prihajali Ljubljančani z. avtobusom, saj je v bližini še danes avtobusna postaja, ali pa s kolesom in povpraševali po domači svinjski pečenki. Še posebej jim je bila po godu telečja pečenka, za katero mladi danes skoraj ne vedo, piščance počasi zamenjujejo s purani, vedno dobrodošel je še vedno dunajski zrezek, pri sladicah pa je prava kraljica domača gibanica, številni gostje pa se oblizujejo ob čudovitih raznovrstnih palačinkah. Če so bile še pred leti družbe starejših gostov kar pogoste, je danes med njimi največ srednje generacije. Gostje so vedno najboljši, pravita gospe Antonija in Marta in povesta, da so najpogostejša naročila »po želji«, saj so gostje čedalje zahtevnejši. Ob sredah in četrtkih je zaprto, ob nedeljah se gostje radi zadržijo na nedeljskem kosilu, ki jc v (iostilni Burica po naročilu. Vselej dobrodošla so odlična domača odprta vina, med katerimi si zapomnim vipavsko belo ter cviček iz Šentjerneja, kije sploh bolj popularen kot bela vina. Veliko se naroča navadne vode in sokov. Vse meso in zelenjavo jim zagotavlja stalni dobavitelj z bližnje zdrave kmetije, po želji pa gostje lahko naročijo tudi ribe in divjačino. Lepo urejena gostilna z velikim letnim vrtom ponuja gostom prav vse, kar si srce zaželi. Vsega pa še niso dosegli njeni lastniki, saj imajo željo, da bi ob gostilni uredili pension ter tako dopolnili svojo gostinsko ponudbo. Želimo jim veliko uspehov tako pri vodenju gostilne kot morebitni odločitvi za pension. Pa srečno! Vera VOJSKA stran 25 OBJAVE IMA. V spomin Jože Marolt (1927-2006) Pred kratkim smo se na domžalskem pokopališču še zadnjič poslovili od gospoda Jožeta Mami ta, športnika po srcu. Srce je že v mladosti oddal »fuzbalu«, mu bil zvest več desetletij, kasneje pa smo ga srečali kot zagnanega kegljača, balinarja, predvsem pa prijatelja športa, ki je bil njegov prijatelj vse življenje. V Domžale je preko Trzina in Mengša prišel z Dolenjske. Kot mladostnik se je kratko ukvarjal z gimnastiko, ob prihodu v Domžale pa se je vključil v Nogometni klub Domžale. V vseh pogovorih o športu je najraje govoril prav o nogometu. Kot nogometaš je za Domžale igral vrsto let, ob tem pa opravljal še vrsto drugih zadolžitev. Več desetletij je ostal zvest nogometu, saj je zadnji gol v malem nogometu zabil pri 60-ih letih. Med drugim je treniral tudi žensko nogometno ekipo ter bil prepričan, da ženske lahko enako uspešno kot moški igrajo ta šport. Ko je nogomet zaradi poškodb opustil, je vse svoje veselje, pa tudi veliko prostovoljnega dela, namenil kegljanju. Bil je pobudnik gradnje kegljišča v letu 1956 ter dober keg-IjaČ, ki je z ekipo invalidov uspešno kegljal na različnih tekmovanjih. Njegovo ime in priimek najdemo tudi pod listino, s katero je bil v Domžalah ustanovljen balinarski klub, v katerem je rad igral. Ko je z balinanjem prenehal, ni pozabil svojih prijateljev. Ker je stanoval v bližini Športnega parka Domžale smo ga lahko velikokrat srečevali v prijetnih pogovorih z znanci in prijatelji. Njegova zadnja ljubezen so bile ptice. Aktivno je deloval v Društvu prijateljev malih živali in prav ptice so bile njegove zveste prijateljice v jeseni njegovega življenja. Bilje pravi športnik, ki ni nikoli pozabil, da je važno sodelovati, ne zmagovati; zaljubljenec v šport, za katerega mu ni bilo žal niti časa niti prostovoljnega dela; predvsem pa iskren prijatelj, prijeten sogovornik ter človek, ki je bil športu zvest vse življenje. Domačim izrekamo iskreno sožalje. Prijatelji V spomin Nežki Rihtar Pred kratkim smo se na dobskem pokopališču poslovili od gospe Nežke Rihtar, ki se je najstarejši Dobljani spominjajo kot režiserke v nekdanjem Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Dob. Skupaj s tedanjimi gledališčniki je režirala dramsko delo Žalujoči ostali, veseloigro Izpod planin Triglava - Matic, dovški lovec, posebej pa je ostala v spominu kot režiserka veseloigre Carlijeva tetka. Z njo so tedanji kulturniki doživeli izjemen uspeh, saj so jo doma in po okoliških odrih igrali šestdesetkrat, z mladimi igralci pa je na odre postavila tudi pravljično igrico Sneguljčica. Predano je delala tudi v krajevni organizaciji Zveze združenj borcev NOB Krtina Dob, kjer je bila članica odbora, bila je tudi članica RK, zlasti pa bo v prijetnem spominu ostala tudi kot dolgoletna predana tajnica Krajevne skupnosti Dob, ki je imela posluh za vse, ki so potrebovali njeno pomoč. Bila je prijetna sogovornica, ki seje rada udeleževala spominskih prireditev, nanjo smo se lahko zanesli tako v krajevni skupnosti kot v drugih organizacijah, kjer je rada pomagala. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Domačim izrekam iskreno sožalje. Vera Vojska O K a*! Tako tiho, skromno si živela, tak3n6 tudi življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal je lep, a boleč spomin. ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra, tašča, teta in prijateljica ANA ROŽIC iz Zaboršta, Krumperška 20 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in kolektivu Tosama za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala osebni zdravnici dr. Marti Rižnar - Bregar in sestri Simoni. I Ivala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem, praporščakom in » pogrebni službi Vrbančič. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni V spomin ljubi mami ANI DIMC (rojeni Jereb) Minila zdaj so leta tri, odkar MAME naše več med nami ni, na njo obujamo zdaj le spomine, v srcih naših trpke bolečine. Prisrčna hvala vsem. ki seje spominjate z lepimi mislimi in kdaj tiho postojite ob njenem grobu. V trajen spomin vsi, ki smo jo imeli radi. Mineva leto, ko si odšel ... V SPOMIN TOMAŽU ZABRETU mizarskemu mojstru 29.11.1960-8.11.2005 Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je . sestra Božena in brat Florjan ZAHVALA V enaindevetdesetem letu nas je zapustil naš ata IVAN jKERČ - ŽAN s Podrcčja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste mu zadnja leta lajšali in lepšali življenje. Otroci ZAHVALA I \ Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete in tašče MARIJE ŠUŠTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala ge. Mariji Bačič, osebju Doma počitka v Domžalah za dolgoletno nego in skrb ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA V šestinštiridesetem letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oči, sin in brat MARJAN MLAKAR Radomlje, Bistriška 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Bistriške in Kajuhove ulice. Rov ter Podšumberka za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala tudi podjetjem KOTO, HELIOS, LIP Radomlje in 3 S ŠPORT iz Kamnika za vso pomoč in besede tolažbe. Hvala Mo PZ Radomlje za doživeto zapete pesmi ter njihovemu predsedniku g. Frenku Velepcu za izredno lep govor. Za sočuten in korekten odnos se zahvaljujemo ekipi iz ZD Domžale in policistu ' PM Domžale. Župniku g. Dobrovoljcu hvala za lepo opravljeni cerkveni obred. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kje si ljubi moč in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka. ki skrbela je za nas. Ko tvoje zaielimo si bližine, fpvmo tja v mirni kraj tišine. Tam srce m tiho zjoče. saj veneti noče, da te več med nami ni ZAHVALA V triinsedemdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, praded, tast, brat in svak MILAN PEVEC Vir, Zoisova 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se NK Vir. NK Vir - veterani. Ribiški družini Bistrica Domžale, prijateljem ribolova Kislina in PGD Vir. Hvala za lepe poslovilne besede g. Rajku Bajcu, g. Tomažu Hiršmanu in g. Janiju Pustotniku. Zahvala tudi g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in praporščakom. Vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, še enkrat iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi V SPOMIN "k. ** JU Ko zaželimo si tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine Trenutke s teboj podoživimo, v spominih naprej živimo DRAGI NAŠ NEJC Že tri leta ne poslušaš petja ptic, ne hodiš po rosni travi, ne občuduješ sonca, se ne igraš... vendar za vedno ostajaš z nami! V SPOMIN JANEZU i, PRVINŠKU ^ Ji Leto dni že v grobu spiš. mi a v naših srcih še živiš. Je utihnil tvoj glas, prešeren nasmeh, ni dneva, noči, da ne bi bil med nami ti. Solza žalosti in bolečina te zbudila ni. ostala je le praznina, ki hudo boli. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete NEŽKE RIHTAR se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovane sveče in cvetje ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Kliničnega centra za nego in skrb v času njene bolezni, gospodu župniku za lep verski pogreb, gospodu Robiju za poslovilne besede in vsem, ki ste našo Nežko imeli radi. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Brat Sandi v imenu sorodstva Jok, žalost, tesnoba spremlja nas vse dni. Odšel si, več te ni. Želel si, da tvoje trpljenje čim prej se konča. Edina želja tvoja je bila. (Judita) ZAHVALA "°leči izgub dija in strica JOŽETA MAROLTA iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Hitijevi za zdravniško pomoč, medicinski sestri Cvetki in patronažni sestri Marjani za vzpodbudne besede. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in medicinskemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, g. župniku za poslovilni obred in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hčerki Barbara in Judita z družinama V SPOMIN Petindvajsetega oktobra je minilo dve leti, od kar smo se poslovili od naše drage mame VIKE LOGAR V SPOMIN Devetindvajsetega novembra bo minilo deseto leto, ko se je od nas poslovil dragi ata LOJZE LOGAR Hvala vsem, ki se ju spominjate. Marta in Bojana z družinama Cvetličarna Slovnik DELOVNI CAS MED PRAZNIKU 29.10. in Î1.10 od 8. do H. ure I. II. od 8. do 10. ure Breznikova 56, Ihan, tel OBJAVE Družinsko podjetje Bis, d.o.o. v Domžalah Privoščite sebi le najboljše 0?i1iMecA REPAttŠEK asDoa«s«mBii FAÍ0TI Informacije: 01/7227 950 nsobota . november ob 19 OO uri V mesecu decembru, vsak petek in soboto ŽIVA GLASBA Družinsko podjetje Bis, d.o.o. (Beauty ImageStyle) je zastopnik vrhunskih kozmetičnih znamk Marbert, Matis, Sles-sandro in Rvb. Njegova solastnica Anka Železnik, ki ima na tem področju že 15 let izkušenj s salonom v Kranju, prav Domžalski komorni zbor I r i r 11 DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE Svetovanje in zdravljenje kožnih bolezni, krčnih žil, kroničnih ran, alergijskih bolezni, bolezni srca in pljuč vam omogočamo v dermatološko internističnih ambulantah, Vodnikova 3a, 1230 Domžale. NOVOSTI SO ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL S SKLEROTERAPIJO IN RADIOFREKVENTNO METODO TER ULTRAZVOČNI PREGLEDI SRCA, ŽIL, TREBUHA, PROSTATE IN ŠČITNICE. ODPIRAMO TUDI AMBULANTO ZA VSE VRSTE KRONIČNIH RAN, KJER BO PRVI PREGLED BREZPLAČEN. ŠTEVILO PREGLEDOV JE OMEJENO! Naročanje ponedeljek popoldan, torek,sreda, petek dopoldan, četrtek cel dan na tel.: 01 7216 003. ™ Domžale vabi k sodelovanju nove pevke in pevce s pevskimi izkušnjami ali če bi jih radi šele razvili. S širokim zborovskim repertoarjem vseh slogovnih obdobij ter s sodelovanjem z orkestri uživamo v glasbi in nastopamo na festivalih, tekmovanjih in turnejah Vadimo vsak torek od 20:00 do 22:00 v 2. nadstropju Glasbene šote Domžale (Kulturni dom Franca Bernika) Kontaktna oseba: Zlarko Pflaum, gsm: 031 409 119, e-mail: zlatko.pflaum@sandoz.com SPA NATURA SVET LEPOTE IN DOBREGA POČUTJA SPA NATURA - nova privlačna točka, beautique za lepoto in sprostit« SPA NATURA združuje prefinjen, skrbno načrtovan ambient z najmodernejšimi postopki dela in vrhunskimi proizvodi. olcssondfb nriATi PlOfllllONAL SPA NATURA, Ulica Nikola Tesla 15, Domžale (Bistra) telefon: 031/333 150 www.spanatura.si v teh dneh odpira svoj salon tudi v Stanovanjskem poslovnem centru BISTRA. Potrkali smo na vrata SPA NATURA CENTER v Domžalah in gospa Anka nam je povedala: »Sem zagovornica zdravega in kvalitetnega načina življenja in vse kar ponujamo na domačem trgu je vrhunske kakovosti. Poskušamo zadržati lepotni videz kože s vrhunsko tehnologijo postopkov, proizvodov in aparatur, brez kirurškega noža, posebno skrb pa namenjamo tudi ohranjanju mladostnega videza, lepote telesa, rok, nog in nohtov.« SPA NATURA CHNTER v Ul 0» »» < m ♦*/naC^ STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure ROSTAN nepremičnine www.aurostan.ai PRODAMO POSLOVNI PROSTOR (pisarne), CENTER DOMŽAL (Ljubljanska 80), 74 m2, 2. NADSTROPJE, DVIGALO, PARKET, VSI PRIKLJUČKI, LASTNE SANITARIJE. V RAČUN VZAMEMO NEPREMIČNINO IN UREDIMO FINANCIRANJE! CENA: 17.990.000 SIT INFO: 041-635-319 www.eurostan.si Šolska uka ?.. Í'.'ÍHO Slovenj Gradec fjffl 041 635 319 M 02 88 44 442 ta* 02 88 29 572, c-mml eurostarv^slol.net SPA NATURA Domžalah na Ulici Nikole Tesle (SPB Bistra) je nova privlačna lepotna točka, pravi boutique za lepoto in sprostitev, saj SPA NATURA združuje prefinjen, skrbno načrtovan ambient z najmodernejšimi kozmetičnimi postopki dela in vrhunskimi proizvodi. Prijazne barve, umetniške dekoracije v njihovem salonu vas vabijo, da za nekaj trenut- kov odložite vsakdanje skrbi, se sprostite in prepustite ugodju modernih in razkošnih lepotnih neg, ki zagotavljajo harmonijo telesa in duha, zadovoljstva in lepote. »S svojimi bogatimi izkušnjami, predvsem pa znanjem, ki nam odpira vizijo, bodo poskrbeli za vas,« pravi gospa Anka in vabi vse, ki si želijo nekirurški lifting obraza, TAHY masaže in oblikovanje nohtov, da se oglasijo v njihovem novem salonu, kjer jih pričakujejo in obljubljajo: Če nas boste obiskali, se boste k nam vedno radi vračali!« R. S. OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. 5> d.o.o. RAZSTAVNI SALON Tržaška c. 245, Ljubljana tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174 www.gvt.si :jc lk o is kov c TA PET PREKATNI %>u£ùutt-T>e4ipt, 7> • LES ■ ALU, leseno okno z ALU zaščito z zunanje strani • PVC - ALU, 8 - komorni PVC profil z ALU zaščito z zunanje strani Us - toplotna prehodnost stekla samo 1,0 W/m!k AVTOMATSKA GARAŽNA VRATA arms Informacije: 01/831-47-80.031/637-613 MMMMMM3L d'óBo*kKamn,k Nova Opel Corsa. Neverjetna. Fantastična. iÍiTÍtTiIWIkJ stran 27 OBJAVE K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/72-38-015 TOB d.o.o. trgovini 2 gradbenim mtteriibm • Ugodne cene gradbenega materiala • Možnost prevoza Ljubljanska 51, Domžale, tel.: 7211415, gsm: 041 685 505 Poveselite se v prijetnem ambientu gostilne Repnik, ki sprejme do 110 oseb. Sprejemamo rezervacije za MARTINOVANJE, ki bo v soboto, 11. novembra. Vrhpolje 186, Kamnik, Tel.: 01/8391 293. 051/300-357 Del. čas: tor - sob 10. - 22. ure, ned 10. -15. ure, pon zaprto W mali oglasi Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trave, motokufti-vator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepeličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865 MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Preserje, Kaiuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97 V varstvo sprejmem vašega malčka. Preserje, 051 47 6390 Bukova drva prodam. Dva prašiča 150-180 kg, domača ekološka krma, prodam konec novembra 2006. Tel.: 723 1 978 Honorarno ali redno zaposlimo osebo z veseljem do dela v kuhinji ali strežbi, v gostilni. Mob.: 041 356 710 Ljubitelji starin: lesen kipec, hišni oltarček prodam. Mob.: 041 395 514 URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, ugodni ceni. Tel.: 01 8327 041642 097 , Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NA1IIT-GAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267. Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABETIKE domačo potico, ročno i/delane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: 564 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure Oddamo poslovne prostore v bivši tovarni TOKO v Lukovici pri Domžalah in sicer 130 m2 pisarn. Cena po dogovoru. Kontaktna oseba Matija Bolhar. Mob. 041 668 197 V centru Domžal oddamo eno-nadstropno poslovno stavbo v velikosti 271 m2 in sicer 166 m2 skladišča in 105 m2 pisarn. Kontaktna oseba Matija Bolhar Mob.: 041 668 197 Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Mob.: 040 743 399 Inštruiram matematiko in nemščino za osnovne in srednje šole. Mob.: 031 280 206 Prostor, velik približno 40 m2 z visokim stropom, v Dobu, oddam za skladišče. Cena po dogovoru. Tel.: 01 721 26 71 - kličite po 18 uri. Prodam brezova in mešana drva, informacija na telefonu 7214 314. Nacionalni prodajalec m distributer PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom Perovo 27. Kamnik, tel. 01 / S3 08 35C JF YOKOHAMA lrkoristite najboljšo Pridite v KamniK... CCK3FHEFt Najboljša ponudba zimskih pnevmatik 185/60 51T YOKOHAMA V901 00 SIT 195/65 5JT •• JT YOKOHAMA J 195/60R15. T 1 i JT YOKOHAMA j V901 24.960 SIT 5/55R16, H AMA I 225/55M7. H1 YOKOHAMA 1 RF DEZENT wheels INZO 20 % popust na alu. platišča 15" alu. platišča ZA VAS že od 14. SIT (S9,400 One veljajo na gotovinsko plačilo ali kartico BA Maestro, Objavljene cene so preračunane po enotnem paritetnem tečaju K."! 239,640 SIT. *Ob nakupu SJtnh pnevmatik ali alu ^^^^ Akcija velja od 19.10. do 1.11.2006 Nagrobna sveča, "Tulipan"-Ilirija 139,00 SIT / 0,58 eur_ mlada, jedilna, Gorenjka ,00 SIT / 1,66 eur njena krača, prednja, VP Pomurka 549,00 SIT/kg / 2,29 eur/kg Posebna bela moka, tip 400, 1 kg, Žito 99,00 SIT/0,41 eur Tablete Somat, za strojno pomivanje posode Extra Power 5, 30 tbl ali Extra Power 44 tbl Henkel 919,00 SIT/3,83 eur J * m creator Najboljša ponudba, najboljše cam najmanj - 40% ceheje* \j * v Dobrodošli v svetu odličnih nakupov! ZA Kava Santana Colombia mleta, 200 g Mercator Emba, Ljubljana 199.- 0,83 EUR Keksi Hit trije okusi: kakao, vanilija ali lešnik 250 g Bahlsen 169? 0,71 EUR Ponudba velja od 19.10. do 1.11.2006 oz. do prodaje zalog. v,i izdelki v akciji ,o na voljo v v,ch živilskih in franjiznih prodajalnah Mercator. r(l(Mnni™i