97 Glasnik SED 63|1 2023 Knjižne ocene in poročila Marjeta Pisk * Iztok Ilich, publicist, prevajalec in urednik; iztok.ilich47@gmail.com. etnografije institucionalne vpetosti posameznih lokalnih akterjev v nad- nacionalne in čezmejne politike ter iz mikroekološke študije premikov divja- di, na prvi pogled deluje zelo hetero- geno, pa jo pozornejše branje zaradi skupnih teoretskih konceptualizacij in poglobljene refleksije ter rabe an- tropoloških premislekov o meji kot o instrumentalizaciji različnih naravnih, kulturnih in politično-ekonomskih sil- nic umešča med temeljna dela na pod- ročju antropoloških raziskav meja na Slovenskem. MARTA KOŠUTA: Po sledeh kraške noše. Mladika Trst, Trst 2022, 128 str. Knjižne ocene in poročila Iztok Ilich* Leto 1968 je bilo rojstno leto Kraške ohceti, ki se je nato uveljavila kot naj- bolj množična folklorna in za priredite- lje še bolj narodno obarvana prireditev Slovencev z obrobja Trsta s središčem dogajanja v Repnu. V naslednjih letih se je z vedno več svati in sodelavci z obeh strani meje bolj ali manj redno od- vijala vsaki dve leti – vse do daljšega premora po letu 2013, ki ga je po raz- ličnih zadregah s pridobivanjem kandi- datov za slavnostno poroko podaljšala še pandemija bolezni covida-19. Šele leto 2022 je med ljudi vrnilo toliko ne- kdanje sproščenosti, da so dozoreli po- goji za nadaljevanje tradicije. Še več, po ugotovitvah organizatorjev – Zadruge Kras, občine Repentabor in krajevnih društev – se je število svatov in drugih udeležencev s prejšnjega rekorda okrog 900, kot jih je bilo 2013, povišalo na blizu 1.060! Že ob prvih ohcetih, se spominjajo ne- kateri udeleženci in opazovalci, pa je bilo ob velikem navdušenju ob robu sli- šati tudi pomisleke, češ da ljudska šega iz druge polovice 19. stoletja, obujena po pripovednem izročilu, ni poznala ta- ko razkošnih oblačil mladoporočencev in svatov s Krasa, kot so bila prikazana v slavnostnem sprevodu. Vendar so ob vsestranskem občudovanju slikovitosti obujene snovne in nesnovne dediščine, uokvirjene v štiridnevno prireditev, ki se je s premišljenim dramskim lokom zaporedja dogodkov od snubljenja ter fantovščine in dekliščine do poroke in veličastne povorke z volovsko vprego izpred ploščadi pred cerkvijo spustila v slavnostno okrašeni Repen, prihajale na dan tudi ugotovitve, ki niso potrjevale teh dvomov. Marta Košuta, dolga leta učiteljica ročnih del v Trstu in okolici, ki je bila že od začetka ena od ključnih snovalk Kraške ohceti, zadolžena predvsem za rekonstrukcijo oblačil, v knjigi Po sledeh kraške noše s številnimi priče- vanji ter fotografijami in drugimi na novo odkritimi dokumenti potrjuje, da se v takratnih osnovnih ocenah in izpeljavah ni motila. S to novo, doslej najizčrpnejšo monografijo je le še po- trdila, kar je ugotavljala že v prejšnjih delih o tržaški noši in njenih vezeninah ter o nošah v Križu in Škednju. Poleg tega je leta 2008 z etnologinjo Marijo Makarovič v knjigi Ena duša in ena pamet zbrala tudi bogato izročilo živ- ljenjskih pripovedi iz Škednja. Marija Makarovič je zdaj že 82-let- ni avtorici stala ob strani tudi tokrat. Uvrstila jo je med tehtne in prodorne raziskovalke oblačilne kulture kmeč- kega prebivalstva na Tržaškem in Tol- minskem ter s pričujočo knjigo tudi na celotnem kraškem ozemlju. Njeno delo je ocenila kot prvo v samostojni knji- gi predstavljeno strokovno obravnavo oblačilne kulture kmečkega prebival- stva na Krasu, »s posebnim ozirom na nedeljam in nekaterim svečanim pri- ložnostim namenjeno narodno nošo«, v kateri je videla večplasten pojav ljud- ske kulture. Poleg tega je opozorila, da Marta Košuta v osrednjem poglavju o beli noši na Krasu in obnavljanju noš združuje tako bogato teoretično kot tudi »neizpodbitno veliko tehnično znanje, ki ga z njej danim pedagoškim erosom posreduje pevskim, folklornim in drugim skupinam«. Monografija je, kot da bi bilo tako na- črtovano, izšla ob kar najbolj pravem času – v letu, ko se je v vsem sijaju odigrala že sedemindvajseta Kraš- ka ohcet in sta potrpežljiva, že prej izbrana ženin in nevesta naposled stopila pred oltar. Tako je bila srečna okoliščina, da je Marta Košuta svoja dolgoletna raziskovanja zaključila sko- raj sočasno z naklonjenim medijskim poročanjem o po mnogih zapletih oži- vljeni ohceti. Pri tem velja poudariti, da z iskanjem drugih stičnih točk med obema dogodkoma ne kaže pretiravati. Avtorica si je namreč zastavila bolj daljnosežen načrt, kot bi bilo le potr- jevanje pravilnosti odločitev izpred dobrih petdesetih let. V svoji knjigi 98 Glasnik SED 63|1 2023 Knjižne ocene in poročila Iztok Ilich * Milan Vogel, univ. dipl. etnolog in prof. slovenščine, upokojeni komentator v kulturni redakciji Dela; mavcmilan@gmail.com. Prispevek je bil 13. februarja 2023 pred- vajan na tretjem programu Radia Slovenija v sklopu oddaje S knjižnega trga. sledi razvoju praznične noše skozi čas in poudarja, da je od vsega etnološke- ga gradiva prav oblačenje eden po- membnejših elementov za poznavanje družbenega razvoja in napredka naro- da. »Z nošo,« je prepričana izkušena raziskovalka, »so povezani vsi tradi- cionalni prazniki, od prve mladosti in odraščanja novih generacij do porok in vseh ostalih življenjskih postaj, tako da jo upravičeno imenujemo tudi obred- no oblačilo naroda.« Ob tem je razvoj tradicionalnega oblačenja na družbe- ni rob odrinjenega kmečkega človeka odražal tudi raven doseženih pravic. Kajti »uporabo dragocenih tkanin, čipk ali drugih tvarin, kar krasi noše, ki jih danes poznamo,« je poudarila, »si je kmečki človek moral šele izboriti«. Avtorica je izsledke svojih terenskih raziskav in pregledovanja skromne li- terature strnila v sedem tematskih po- glavij: Oblačenje kmečkih ljudi, Zlato obdobje goriške svile, Sledi kraške no- še, Kraška noša v ostalinah in slikah, Od konca stoletja do prve svetovne vojne, Med svetovnima vojnama ter Beli deli noše na Krasu. V prilogah je natančno opisano še obnavljanje ne- deljske noše v Grižah in na Vrheh, ki se ga je Marta Košuta s tamkajšnjimi domačinkami lotila leta 2011. Povod za tečaj je bila želja skupine pevk, ki jih je okoli sebe zbrala Slava Borka Kucler, mentorica Andragoške- ga sklada iz Ljubljane, da bi začele nastopati v oblačilih krajevne noše. Z upoštevanjem nekaj ohranjenih oble- delih starih fotografij, freske v kraški noši upodobljene sv. Notburge v cerkvi v Krepljah ter Valvazorjevih ilustracij in predvsem akvarelov, ki jih je v za- dnji četrtini 19. stoletja naslikal srbski raziskovalec Nikola Arsenović – za primerjavo so jim postavljeni prikazi goriške noše Saša Šantla – ter še ne- katerih drugih drobcev informacij je bil po osmih letih cilj dosežen. Tečaj- nicam je uspelo rekonstruirati nošo, izdelale pa so si tudi nove peče, ki so se po besedah mentorice izkazale za najlepši dosežek tečaja. Za etnološko stroko je raziskava Marte Košuta pomembna tudi zato, ker je av- torici z izjemno potrpežljivostjo uspe- lo odkriti identiteto večine na starih fotografijah ovekovečenih Kraševk in Kraševcev, pa tudi izvor in lastništvo predmetov, s katerimi je premišljeno ilustrirala svojo raziskavo. Knjižne ocene in poročila Milan Vogel* MARIJA STANONIK (ur.): Ljubezen na daljavo: Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Znanstveno-raziskovalno središče, Annales ZRS, Slovenska matica, Koper in Ljubljana 2022, 587 str. Tema aleksandrink, tudi poročenih žen- sk in deklet, ki so hodile služit v Egipt kot dojilje, hišne pomočnice, sobarice in negovalke ter opravljati še mnoga druga dela, je bilo dolgo zapostavljena ali namerno spregledana kot neprijetna in celo obsojanja vredna, saj je marsi- katera mati doma pustila dojenčka, da je lahko dojila tujega otroka za denar, s katerim je reševala dom. Med prvimi se je aleksandrinstva lotila Dorica Makuc, ki je leta 1993 pri goriški Mohorjevi družbi izdala delo Aleksandrinke. V za- dnjih letih je izšlo več študij, posneti so bili filmi in postavljene muzejske zbir- ke, pisma aleksandrink pa so vključena tudi v projekt spletne zbirke Pisma, ki jo pripravljajo v Raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gori- ci. Največ žensk iz Vipavske doline in z Goriškega je odšlo v različne kraje Egipta zlasti med gradnjo in po odprtju Sueškega prekopa, saj so bile tam pla- če tudi dvakrat višje kot v Italiji. Poleg gospodarskih razmer sta bila pomemb- na razloga za odhajanje tudi opusto- šenje med prvo svetovno vojno in vse močnejši pritisk fašističnega režima. Posebnost obsežne monografije Lju- bezen na daljavo, ki jo je zasnovala in uredila Marija Stanonik, izdala pa Znanstveno-raziskovalno središče Ko- per v zbirki Annales in Slovenska ma- tica, je v tem, da gre za nekaj čez 70 pisem moža ženi, in ne obratno. Iz njih je mogoče razbrati položaj moža, ki se je znašel v povsem novem položaju. Njenih pisem se je ohranilo le nekaj, nekaj pa je tudi pisem drugih. Pisma so skenirana in prepisana v sodobnejši jezik. Ko je žena Angela leta 1931 od- šla za štiri leta, je možu Ivanu Vetrihu prepustila leto dni staro hčerko, svojo bolno mater in močno zadolženo pose- stvo, ki so ga še med njeno odsotnostjo prodali na dražbi. Mož se je znašel v za