Poštnina plačana v gotovini. Štev. 34. Posamezna številka stane Din 1.—. Letnik I. DELAVSKA FRONTA Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po cenika. — Izhaja vsako soboto zjutrajt Starostno zavarovani« mestnih delavcev. Že dalje časa je ravnateljstvo Mestnih podjetij v Mariboru pripravljajo pravilnik, kateri bi uredil starostno preskrbo delavcev, ki so nastavljeni pri mestni občini. V svoji zadnji seji pretekli torek je ravnateljstvo napravilo sklep, da se ta pravilnik takoj pregleda in predloži mestnemu občinskemu svetu v sklepanje. Ker je sedaj tudi obračun Mestnih podjetij gotov, bo mogoče primemo vsoto takoj določiti v fond, kateri se s tem istočasno ustanovi in posebej upravlja, da bo to zavarovanje imelo izven rednega proračuna svoja lastna sredstva. Kat zahtevamo v skupno tekstilno tarifo? Te dni se je v Ljubljani vršila seja, kjer so obravnavali tarifo, ki bi naj veljala za tekstilne delavce in tekstilne tovarne. Pri tej priliki se javnost za to zadevo premalo zanima! Posebno Maribor bi moral pri tej stvari sodelovati in se čudimo banski upravi, da ni niti vprašala občin, kjer se nahajajo tekstilne tovarne, če in kake zahteve naj se vnesejo v te pogodbe. Že pred časom smo v Mariboru povdarili, da je nujno, da vse tekstilne tovarne uvedejo starostno zavarovanje delavstva, kakor je to že storila tovarna Hutter. To svojo zahtevo danes ponavljamo, ker vemo, da manjka tako v načrtu vseh strokovnih organizacij kakor tudi v uradnem predlogu. Starostno zavarovanje delavstva iz tekstilnih tovaren je za delavstvo samo življenskega pomena, ker vemo, da tekstilna industrija ni tako stalna kakor so druge, je pa to važno tudi za mesto Maribor, ki ne sme pustiti, da gredo ogromni dobički podjetij iz Maribora in iz države, mestu pa ostane po letih cela armada izžetih delavcev, ki so med tem postali vsi mariborski občani in mora mestna občina vzeti vso skrb za nje nase. Zato je nujno potrebno, da že sedaj poskrbi za to in tako bo mestna občina sicer nepovabljena vendar zahtevala, da se tudi njo pokliče k tem razgovorom in upošteva njene zahteve. Jetika gospodari po Mariboru. Stara stvar: Kjer so tekstilne tovarne, tam je jetika. Zato je nujno, da se jetike ohranjujemo že v naprej s tem, da danes stavimo zahtevo, da mora tekstilno delavstvo po novi skupni kolektivni pogodbi dobiti tudi redni plačan dopust, da se v svežem zraku okrepi in more prestajati nevarnosti okuženja. Delavski pregledi. Mezdno gibanje stavbnega delavstva v Celju rešeno. Na željo delodajalcev se je vršil 11. avgusta v Delavski zbornici sestanek, na katerega so prišli stavbeniki celjskega, laškega, konjiškega in slovenjgraškega okraja. Delavci so predlagali ljubljanski sporazum, ki pa so ga podjetniki odklonili. Zato se je delavstvo odločilo, da se posluži zadnjega orožja, stavke. Solidarno z*njim je stopilo v stavko tudi delavstvo zaposleno pri regulaciji Savinje v Tremerju pri Celju. Tako je stavkalo 200 stavbinskih delavcev in 160 zaposledih pri regulaciji. Ce bi se stavka izvedla po vseh navedenih okrajih, bi stavkalo do 700 delavcev. Po dveh dneh stavke je sklical celjski župan Mihelčič podjetnike in zastopnike delavstva k pogajanjem, ki so rodila uspeh. Podjetniki so pristali na predložene pogoje. V ponedeljek je delavstvo stopilo spet na delo. Plače po tem sporazumu znašajo: težaki 2.75—3.25 Din na uro! zidarji 4.50 do 5 Din. Z regulacijo Savinje nadaljujejo. Zgoraj poročamo, da je stavkalo delavstvo, zaposleno pri podjetju Nassimbeni, ki nadaljuje regulacijska dela na Savinji. Dne 19. avgusta je prišlo med tvrdko in delavstvom do sporazuma. Nassimbeni je ponovno pristal na sporazum od 28. julija. Mezda težaka znaša 2.75—3.25 na uro. Nobenega delavca ne bodo zapostavljali radi stavke. Podjetnik je zaposlil sedaj 80 delavcev. Nekatere začasne redukcije delavstva so bile izvedene radi nastalih ovir pri izvedbi načrta. Ko bode odstranjena ta napaka, bodo delavci zopet polnoštevilno zaposleni. Sedaj delajo v kamnolomu in v strugi Savinje. Komun, prevratne nakane na francoskem. Iz Francije so prodrla v najnovejšem času v svet naslednja razkritja: Vodstvo francoske komunistične stranke se je hotelo letos 11. junija polastiti samovlade, vendar je bilo prisiljeno po raznih dogodkih, da je prevratne nakane preložilo na poznejši čas. Rdeči generalni štab je predvsem organiziral mezdne spore po pariških predmestjih in sicer predvsem po onih tvornicah, ki delajo za deželno obrambo. Ko je zasedlo delavstvo ta podjetja, je zginilo mnogo zaupnih načrtov glede izdelovanja vojnega materijala. Ta dejstva pa niso prodrla v javnost, ker so jih vladni krogi enostavno zamolčali. Ko je bila v celoti ~1; vsaj deloma orožna industrija na tleh, je zapovedalo komunistično vodstvo napad na industrijo za življenske potrebščine, na prometne naprave, na avtomobilske tvornice in vodovode. Najbolj v živo je zadela komunistična sabotaža petrolejske rafinerije, ki so bile na delu za vojne svrhe. Tretja etapa komunističnega napada je bila usmerjena na razne večje industrijske kraje, ki niso daleč od Pariza. Največjo pažnjo so posvetili komunistični agenti mestom: Nancy, Lyon in Marseille. Vodja komunistov Thorez je bil 7. junija toliko drzen, da je na javnem zborovanju v Parizu poleg ministrskega predsednika Leona Bluma izjavil, da sicer podpira komunistična stranka levičarsko vlado, vendar pa ni z njo istovetna in bo prijela kmalu sama za državno krmilo. Za 9. junija so bili francoski komunisti pripravljeni na prevrat, o kojega uspehu so bili povsem uverjeni, ker imajo v vladi svojega prijatelja v osebi notranjega ministra Salengra. Tedaj je prišlo do hudega razdora med socijalističnim voditeljem Jouhauxom in komunističnim kolovodjem Rocamondom. Jouhaux je hotel v delavski zbornici nastopiti proti komunističnemu prevratnemu načrtu, vendar so ga komunisti, ki so ga pričakali pri vhodu, enostavno napodili. Dne 10. junija je moralo komunistično vodstvo začasno odnehati. Izvenpariške pokrajine so pravočasno zvedele, kar nameravajo komunisti, istotako generalni štab, ki je pri ministrskem predsedniku Blumu odločno ugovarjal komunističnim nakanam. Odpor je bil prevelik, radi tega so dobili francoski komunisti iz Moskve navodilo, naj še počakajo, ker se še prehudo ustavljajo komunistom armada in kmečko ljudstvo. Načrt za komunistični prevrat na Francoskem ni opuščen, ampak le odložen na poznejši in ugodnejši čas. Kakor na Španskem hočejo tudi v Franciji komunisti odstraniti vse desničarske voditelje. Njihova akcija je dalje naperjena proti nacijonalno usmerjenim oficirjem, ki so odločni nasprotniki »Ljudske “fronte«. Na deželo se je podalo 70 komunističnih poslancev, ki bodo na shodih nahujskali proti kmetom poljsko delavstvo. Samo eno nedeljo je bilo prirejenih 170 hujskaških zborovanj. Zgoraj povedano dovolj jasno kaže in naravnost kriči v svet, da bo Francija sledila Španiji, če ne bo Španskim upornikom kmalu uspela odločna zmaga nad komunističnimi morilci, požigalci in uničevalci narodnega imetja. Bratomorno klanje v Španiji se nadaljnje. V Španiji se položaj kar noče premakniti z mrtve točke. Trenutno, če so poročila zanesljiva, stoje vstaši trdneje in se bližajo Madridu. V svojih rokah imajo vso Asturijo. V Madridu baje ni nobene via-’e več. Predsednik republike Azana ja zbežal v Valencijo, predsednik parlamenta Martinez Bario pa se nahaja na neki ladji v Kartageni. Katalonijo pa je obvladala skupina anarhistov, proti katerim so tudi socialisti brez moči. Tuji državljani v masah zapuščajo Španijo, ker ni nobene varnosti več in ker se tudi v doglednem času ni nadejati konca medsebojnega klanja. Sv. oče je poslal madridski vladi pretekli teden oster protest radi številnih umorov duhovnikov, redovnikov in redovnic. Francoski predlog o nevme-šavanju tujih držav še vedno ni rodil uspeha. Nesporno dejstvo je namreč, da Italija in Nemčija podpirata vstaše. Javlja se, da je v Sevillo prispelo 25 nemških letal, med njimi bombarderji najmodernejšega tipa. Tudi baje prihajajo nemški letalci za vodstvo Francovih letal. V največjem strahu živi soseda Portugalska, ki zahteva, da velesile zajamčijo njeno teritorijal-no posest, za slučaj, da zmaga anarhija. Franco pravi, da hoče uvesti po zmagi korporativno ureditev države, podobno kot v Portugalski, Italiji in-Nemčiji. Uprava, da bo izročena strokovnjakom. Diktatura pa, da bo samo prehodnega značaja. Najnovejša poročila so ugodna za upornike, ki že oblegajo važni postojanki ob Biskajskem zalivu: Irun in San Sebastijan. Bajadoz ob portugalski meji je padel. Tam sta se srečali tudi severna in južna armada. Anglija pritiska na Italijo in Nemčijo, ki na francosko noto še vedno nista odgovorili. Vsako vmešavanje lahko povzroči velike evropske konflikte. Brezvestno izkoriščanje delavstva. Dva slučaja, ki zaslužita, da ju postavimo na pranger javne obsodbe. Ni treba posebej povdarjati, da je največja mora, ki izmozgava že itak skrajno slabo plačano delavstvo — brezposelnost. In ravno to največje gorje brezposelnosti skušajo v zadnjem času izrabljati v svojo korist brezvestni špekulanti, ki bi zaslužili najostrejšo kazen. V naslednjem hočemo navesti dva slučaja zlobne zlorabe brezposelnosti, ki naj služita delavskim trpinom v pouk, da za bodoče ne bodo nasedali agentom, ki jim proti denarni odškodnini obljubljajo službe po tovarnah, katerih sploh ni. Slučaj v Mariboru. Gotovi Franc Knezar iz Pobrežja pri Mariboru je znal iz bede delaželjnih brezposelnih iztisniti zase prav čedne denarne vsote. Imenovani se ni brigal za zaposlitev lastne osebe, ampak je lagal, da je na zaupnem mestu v neki mariborski tekstilni tvornici. To podjetje mu je poverilo nalogo, naj najme več predilnih delavnih moči. Res je naletel na nekaj mlajših moških in žensk, katerim je obljubil, da jim bo preskrbel delo v eni izmed številnih mariborskih tekstilnih podjetij. Od brezposelnih prosilcev je tirjal za nakazilo zaposlenosti denarne nagrade, dalje prispevke za kritje stroškov za koleke in raznih drugih izdatkov. Vsi, ki so se zatekli radi dela h Kne-zarju, so se kmalu uverili, da so nasedli podlemu goljufu. Žandarmerija je doslej ugotovila, da je iztisnil brezvestnež od šestih strank 1157 Din. Knezarja, ki je vzdrževal na Pobrežju nekako posredovalnico za delo, so aretirali, ko se je potegoval na pobreški občini za brezposelno podporo na ime Franca Lešnik. Prijeti je med smehljanjem priznal goljufije in je izjavil, da je naravnost vesel, da bo zamogel bivati v jetniški celici. Knezar je imel pri sleparijah pomočnico, ki je njegova ljubica. Obsojen izkoriščevalec. Janez Iskra, kovaški pomočnik, je obljubljal raznim osebam iz Gorenjske, da jim bo oskrbel službe pri KID na Jesenicah. Za posredovanje, ali kakor je sam pravil, za »mazanje« pri raznih uradnikih je tirjal od brezposelnih siromakov večje in manjše denarne zneske. Dokazali so mu pred sodiščem, da je samo enemu brezposelnemu izvabil 2000 Din, od nadaljnih sedmih oseb pa približno 7000 Din. Iskra je svoje žrtve dolgo mrcvaril, predno so spoznale, da so zašle v roke brezvestnemu špekulantu z delavsko bedo. Za skrajno hudobno zadevo je konečno zvedelo županstvo, ki je napravilo ovadbo na ljubljansko okrožno sodišče. Iskra je bil v Ljubljani dne 18. avgusta obsojen na osem mesecev strogega zapora in je kazen sprejel. Edina obramba. »Mariborski večernik« je v eni zadnjih številk poročal o seji izvršilnega odbora JNS v Belgradu, ki da je »vzbudila v vsej naši politični javnosti veliko pozornost.« Odbor, ki je sestavil delovni program stranke, je razpravljal tudi o aktualnih gospodarskih in socijalnih vprašanjih ter je sklenil, da bodo zastopniki stranke v parlamentu zahtevali njihovo čimprejšnjo ureditev. Kakor je stvar resna in važna, — saj je celo debelo tiskano — izvabi bralcu, ki pozna naše besede in dejanja, ironičen nasmeh. To je namreč pri nas že kar stalni obrazec; vedno se samo »razpravlja in sklepa«. Je pač moda časa, da ima vsaka politična akcija v svojem programu »rešitev perečih socijalnih vprašanj«, sicer program ne bi vlekel. Ce dobi taka akcija oblast, spet samo »razpravlja, zboruje in sklicuje konference«. To dejstvo ne potrebuje več dokazov, ker so že posledice na dlani. Gre namreč za dejstvo, da se ideje komunizma, mislimo predvsem gospodarske nauke, neprestano širijo in si ne osvajajo samo industrijskega delavstva po predmestnih četrtih, ampak prav tako poljedelsko delavstvo po deželi, kjer naj bi, po mislih mnogih, ostala fronta prav proti komunizmu, in da je enako z lesnim delavstvom in viničarji in še drugod, ko se vendar na drugi strani istočasno porabijo potoki črnila in tiskajo skladnice knjig samo proti komunizmu. Najsi so moderni filozofi že tisočkrat osmešili materializem in dokazali ves njegov nesmisel, ki pride v svojih skrajnih posledkih do absurdnosti in so sociologi in gospodarstveniki pokazali, da je dosledno izveden gospodarski in družabni nauk komunizma praktično nemogoč in utopija, vendar to prodiranje komunizma prav nič ne ustavi. Toda, kakor moramo to dejstvo priznati, smemo na drugi strani mimo trditi, da velika večina tako imenovanih »komunistov«, v resnici o pravem komunizmu z vsemi njegovimi nauki, niti pojma nimajo. Toda nekaj je, kar našega delovnega človeka vodi med komuniste: nevzdržne socialne razmere. Ni treba govoriti. Če pogledamo statistično črto, ki kaže razvoj gospodarstva, delavskih plač, zaposlenosti, kmetovih dohodkov, vidimo dovolj. Od 1. 1929-30 pada črta hitro navzdol. Morda se tu in tam, v enem ali drugem oziru, dvigne, toda samo neznatno, srednjica kaže vedno — navzdol. In človek vidi in ve: po tej poti je propad neizogiben. Vendar rešiti se je treba za vsako ceno, naj že pride rešitev od katerekoli strani, samo, da pride. Kdo mu jo prinaša? Sliši besede tu, besede tam, ki izzvene v prazno, lepe, dalekosež-ne načrte, ki načrti tudi vedno ostanejo, morda še poskusno tipanje, ki ostaja samo na površju, v temeljih pa ne zgrabi. Na drugi strani pa vidi odločne zahteve in ukrepe komunistov, ki — bodisi, da nastopajo samostojno, ali pod firmo ljudskih front — zahtevajo temeljite socialne reforme in jih tudi uresničujejo čez noč, brez ozira na včasih katastrofalne posledice. Vsa ta velikopoteznost in korenitost človeka, vsaj prvi hip, omami in navduši. Komunisti se mu predstavijo kot ljudje, ki vedo kaj hočejo in imajo trdno voljo, da to tudi dosežejo. Danes ne silijo več v ospredje svetovno nazornih vprašanj, vero so celo velikodušno proglasili za »zasebno stvar«. Prvo so danes družabne in gospodarske preuredbe tako, da bo mogel vsakdo živeti dostojno življenje. Za to edino ima trenutno človek še smisel in uho, ker »naprej je treba živeti, potem šele modrovati«. Oni z levice to dobro vedo in so prav tukaj zgrabili, saj vse drugo še pride. To je vsa skrivnost in umetnost njih pridobivanja. šele na temelju tega spoznanja je mogoče začeti z njimi boj, če hočemo upati na uspeh. Mi, oziroma predstavniki našega svetovnega nazora, ki imajo oblast v rokah, kjerkoli so že, morajo pokazati, da se »zavedajo svojih dolžnosti, da imajo pred seboj jasne cilje in močno voljo, odločno, če treba tudi brezobzirno ukreniti vse, kar je potrebno, da bo v vsem gospodarskem življenju v deželi zavladal svež duh velike aktivnosti in izrazite socijalne pravično- sti.« (Dr. Andrej Gosar, Del. pravica št. 30.) Nikakor ne podcenjujemo idejne borbe, ki je prva, ker dobro poznamo moč večnih in nespremenljivih idej, toda to borbo morajo vzporedno spremljati odgovarjajoča dejanja. Komunisti so menjali svojo taktiko in orožje, slab vojak, ki se bo hotel braniti s starim. Če bo komunizem naraščal in če bodo prišle razmere, kakor si jih ne želimo, ne bodo imeli za to zaslug komunistični agitatorji, ampak oni, ki so se morda proti Za novega pravosodnega ministra je imenovan dr. Nikola Subotič, minister v pokoju. Novi minister je star 63 let in doma iz Skradina pri Šibeniku ter je bil sodnik in končno advokat v Šibeniku. Do-sedaj je vršil posle pravosodnega ministra min. za soc. politiko g. Cvetkovič. Vardarska in zetska banovina dobili nova bana. Za bana vardarske banovine je postavljen Svetislav Paunovič, dosedanji ban dunavske banovine. Ban zetske banovine je postal Peter Ivaniševič, narodni poslanec. Svet Male zveze se sestane na redno jesensko zasedanje v Bratislavi 12. sept. Udeležil se ga bo od časa do časa sam predsednik republike dr. Beneš. Konferenci se pripisuje velik pomen. Poleg trgovinsko političnega načrta se bodo obravnavali še razni važni problemi kakor: posledice ukinitve gospodarskih sankcij proti Italiji, lokarnska konferenca in drugi. Italijanska vlada je izročila našemu poslaništvu v Rimu noto, kjer izraža željo, da se uvede med njo in Jugoslavijo začasno trgovsko razmerje, dokler se ne sklene nova trgovska pogodba, ki jo hoče skleniti Italija nanovo z vsemi državami, ki so izvajale sankcije. V pogodbi med Avstrijo in Nemčijo z dne 11. julija t. 1. Hitler svečano izjavlja, da priznava neodvisnost Avstrije in se odpoveduje vsakemu vmešavanju v njene notranje politične zadeve. Inozemstvo v to izjavo resno dvomi in narodni socialisti v Avstriji so sami mnenja, da pomeni pogodba zaščito njih delovanja in je korak na poti do združitve z rajhom. Kancler Sušnik pa je na kongresu »Pax Romana« v Celovcu odločno izjavil: »Naša absolutna dolžnost je, da skrbimo z vsemi sredstvi in do skrajnosti ter v vseh okoliščinah za ohranitev naše svobodne Avstrije.« Med Nemčijo in Avstrijo ugodno napredujejo trgovinska pogajanja. Dosedanje omejitve v blagovni izmenjavi in potniškem prometu so že odstranjene. Nemčija je že odgovorila na francosko noto o nevtralnosti, kakor poročajo listi. Nemčija zahteva, da se prepove tudi vsem privatnim organizacijam zbiranje denarja in nakup vojnega materijala za Španijo. Kakor namreč znano, zbirajo strokovne socialistične organizacije po vseh državah za »borce demokracije«. Zakon francoske vlade o podržavljenju vojne industrije, ki stopi v veljavo v polovici 1.1937 je precej zmedel bogate tvor- 40 letni obrtni jubilej je obhajal znani mariborski dimnikarski mojster g. Josip Raček. Na-5© čas ti tke! Dva Solarja utonila en dan v Mariboru. Pri kopanju sta utonila v Mariboru v Dravi 17. avgusta 13 letni Jožef Lubej, učenec 3. razreda osnovne šole v Krčevini in doma iz Spodnje Počehove. — Druga žrtev je Jožef Cojster, učenec 2. razreda realne gimnazije in sin strojevodje iz Studencev pri Mariboru. Vlom v odvetnliko pisarno. V Mariboru je bilo vlomljeno v odvetniško pisarno dr. Slavka Fornazariča. Neznanec je odnesel pisalni stroj. 816 žepnih vžigalnikov zaplenjenih. Ko je pripeljal 16. t. m. dunajski brzovlak na mariborski glavni kolodvor, so opazili cariniki spodaj pod spalnim vagonom na osi sedečega moškega. Ko so ga izvlekli izpod voza, so ugotovili, da gre za 23 letnega zidarskega pomočnika Jožefa Zamudo iz Slovenjgradca, ki je utlhotapil iz Avstrije 316 žepnih vžigalnikov. Hitro prijet. V Košakih pri Mariboru je bilo odnešenega blaga iz branjarije gospe Marks za 600 Din. Policija je hitro prijela tatu v osebi 22 let starega elektromonterja Adama Jovan iz Petrovgrada, ki je presedel že v Avstriji radi vlomov. Ustreliti se je hotel v mrtvaSnici na Pobrežju pri Mariboru upokojeni 56 letni železničar Jakob Logar. Na mrtvaškem odru je že ležal Logarjev brat Franc. Dva moška sta mu komaj iztrgala samokres in preprečila samomor. Možgane sl je pretresel pri padcu z motornega kolesa v Mariboru na Glavnem trgu 27 letni Emerik Zupanc ,ki je uslužben v trgovini z motornimi kolesi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. 10 letni tat kolesa prijet. Mariborska policija je prijela 10 letnega Vladimirja Kraner, kočar-skega sina od Sv. Jakoba v Slov. gor., ker Je na Glavnem trgu šoferju ukradel kolo. Nepridiprav je pred dnevi zginil z doma. njim najbolj borili, toda samo v besedah, praktično stran pa so zanemarjali, čeprav so morda tudi tu imeli priliko začeti borbo. Dokler bodo oni pisali: »Hočemo! zahtevamo ! država mora! mi pa: »radi bi... želimo ... država naj ... tako dolgo smo obsojeni na neuspeh. Komunisti imajo najboljšega zaveznika prav v današnjih obupnih razmerah, ki so zarodišče vsega revolucijonarnega razpoloženja. In kdor bo tukaj prvi prinesel dejansko pomoč, bo zmagal, pa četudi besede izpregovoril ne bo. ničarje. Zdaj iščejo novih tal izven Francije. Tako se je baje zanimala znana francoska tvornica orožja Schneider-Creusot za nakup delnic tovarne za orožje v Hirtenbergu. Avstrijska vlada je odločno posegla vmes in zagrozila, da še ona podržavi vojno industrijo, če bi se pogajanja nadaljevala. To je pomagalo. Med Francijo in Poljsko se razmere popravljajo. 15. t. m. je obiskal šef francoskega generalnega štaba Gamelin Varšavo. Ta obisk je imel velik pomen. L. 1921 sta sklenili Francija in Poljska vojaško zvezo. Francija, ki je gledala z viška na Poljsko, je sklepala kar na svojo roko nove pogodbe. Tako z najhujšo sovražnico Poljske USSR, v to zvezo je potisnila tudi poljsko sosedo Češkoslovaško in skušala dobiti še Rumunijo, ki je sicer poljska zaveznica. Poljaki so se čutili užaljene, obenem pa se zbali boljševiške nevarnosti in so se naslonili na Nemčijo, s katero so 1. 1934 sklenili 10 letni nenapadalni pakt, vendar pa odnošaje z Nemčijo neprestano kali Gdansko. Francija se je le zbala za Poljsko, poslala Gamelina, ki naj spet utrdi staro prijateljstvo in morda skuša pridobiti Poljsko vsaj za korektne odnošaje z Rusijo in Češkoslovaško, če že ne dovoljenja, da bi smele sovjetske čete preko poljskega ozemlja za slučaj, da bi bila Francija na zapadu napadena. V Španijo je iz Pariza nenadoma odpotoval glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij, socialist Jouhaux. Baje naj posreduje med vlado in uporniki. Egipt postane po pogodbi z Anglijo z dne 12. t. m. suverena država. Pogodba bo definitivno podpisana 21. t. m. v Londonu, nakar bo Egipt zaprosil za sprejem v DN. Ruski listi: »Izvestja«, »Pravda« in dr. poročajo, da je bila odkrita zarota proti Stalinu, ki da so jo pripravili Trocki, ki živi sedaj na Norveškem, Zinovjev in Ka-menjev, ki .živita v Aziji. V zaroto da je zapletenih »tudi več zaslepljenih delavcev«. Razen tega so odkrili razširjene protisovjetske celice in na široko razpredeno protikomunistično organizacijo v južnem delu USSR, v kateri se nahajajo tudi visoki sovjetski uradniki. Proces proti njim se je začel 19. t. m. Sovjetski listi trde, da stoji za tem Nemčija. Tudi v Mehiki razmere vedno bolj dozorevajo. Predsednik Cardenas se skuša kazati nepristranskega, čeprav očitno jemlje v zaščito komunistične elemente, ki neovirano razvijajo, od njega samega podpirani, svoje delovanje. Na drugi strani pa se skušajo čimbolj organizirati protikomunistični in fašistični elementi. Z obleko izginil. Skozi okno je prišel v Mariboru v Vrtni ulici neznanec v stanovanje sodnika g. dr. Mirka Kejžar in mu je odnesel obleke za 5.600 Din. V Mariboru utonil in naplavljen pri št. Janžu na Dravskem polju. V Mariboru je skočil z dravske brvi 7. avgusta v samomorilnem namenu v Dravo in utonil Franc Kraner. Drava je sedaj truplo naplavila pri St. Janžu. Vlom v stanovanje najemnika. Pri Sv. Antonu na Pohorju se je splazil neznanec skozi okno v stanovanje najemnika Petra Jurača. Odnesel je razno obleko, obutev, dve denarnici in hranilno knjižico marenberške posojilnice za 17.000 Din, ki je izstavljena na ime Viktor Kristan. Pregnana nočna vlomilca. Pri Zg. Kungoti ob severni meji je zapazil v noči viničar, kako sta skušala dva neznanca s krampi izkopati v zid občinskega urada luknjo, da bi se skozi njo potegnila v notranjost. Viničar je koj obvestil orožnike o vlomilski nakani. Ko so se pojavili žandarji, sta bila vlomilca že zginila, ne da bi jima bil uspel vlom. Goljufija na sejmu. Na živinskem sejmu v Mariboru je hotel kupiti mladega junca Ferdinand Skubl, prevžitkar iz Sp. Boča v župniji Selnica ob Dravi. Kmalu je našel prodajalca, s katerim se je pogodil, da mu bo plačal žival po 3 Din in mu je še dal kaporo 400 Din. Dogovoril -se je, da bosta junca stehtala, ko se bo Skubl vrnil iz mesta in mu bo izplačal še ostali znesek. Skubl je res prišel na sejm krog dvanajste ure. Prodajalec je bil prodal živlnče že drugemu, ki ga je odgnal s sejmišča. Brezvestnega prodajal-oa zaaleduje oblast radi goljufije. Sreča v nesreči. Dne 19. avgusta dopoldne sta trčila v Studencih pri Mariboru tovorni ;avto in lokomotiva, šofer je zapeljal v zapornico in jo prelomil. V tem trenutku je pridrvela premikalna lokomotiva in zadela ob avto, ki je toliko poškodovan, da znaša škoda 5000 Din. Avto v kolo gluhonemega kolesarja. Na odcepu Tržaške in Ptujske ceste v Mariboru je za- del šofer Henrik Cerar z avtomobilom ob kolo gluhonemega slikarja Franca Punčuha iz Ranč, ki se je peljal proti Ptuju, je preslišal signale avtomobila in zavil čez cesto. Punčuh je dobil pri padcu poškodbe na obrazu in roki. šofer je poškodovanega odpeljal v mariborsko bolnico. Petdesetletnico obstoja je slavilo na Marijin praznik zadnjo soboto gasilsko društvo v Framu pri Mariboru. Obesil se je iia skednju v Suhem dolu v slovenjgraški okolici Jožef Galle, 42 letni krčmar in najemnik. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Hudo neurje s točo, ki je uničilo 80% vseh poljskih pridelkov, so imeli po okolici Sv. Ane v Slov. goricah. Več vasi je tako udarjenih, da je nujna pomoč od strani oblasti potrebna. Vlomilci odnesli blago. V Dornavi pri Ptuju je bilo v noči vlomljeno v trgovino Franca Za-goršaka. Neznanci so odnesli blaga za 3.800 Din in nekaj gotovine. Nesreča motociklista. Iz Brega pri Ptuju se je peljal v mesto na motornem kolesu čevljarski preddelavec Slavko Meštrovič. Ko se je izognil kolesarju, da bi preprečil trčenje, je zadel ob kamen, padel z motocikla in se je tako poškodoval na glavi, da so ga prepeljali v ptujsko bolnico v nezavestnem stanju. Kolesar Ivan Kampi, 17 letni ključavničarski vajenec iz Grajene pri Ptuju, je tako nesrečno padel s kolesa, da so ga spravili s težkimi notranjimi poškodbami v ptujsko bolnico. Karambol med avtomobilom in vozom. Na Bregu pri Ptuju je prišlo v noči do karambola, ki bi bil skoraj zahteval človeško življenje. Ko se je vračala posestnica in gostilničarka Jožefa Strašil iz Brega z enovprežnim vozom domov, se je naenkrat pojavil avto z veselo družbo. Radi nagle vožnje šofer ni zapazil voza in je zadel vanj. Slučajno, da ni sunek gospe Strašil ubil. Konj in avto sta bila znatno poškodovana. Roparski napad. V Vrholah so napadli trije 27 letnega posestniškega sina Martina Figek, ko se je vračal proti domu. Pobili so ga na tla in mu odvzeli 7000 Din. Težko poškodovanega so spravili v mariborsko bolnico. Napadalce so že zaprli. Avtomobil smrtno povozil hlapca. Franc Repnik, 25 letni hlapec pri posestniku Francu Tret-njaku v bližini Slovenjgradca, je zavil na kolesu tako naglo z dvorišča na cesto, da je zadel ob baš v tem trenutku mimo vozeči zagrebški avto, katerega je šofiral Viljem VViesinger. Avtomobila ni bilo več mogoče zaustaviti na tako kratko razdaljo in je prišlo do usodepolnega trčenja. Avtomobil je treščil hlapca na trdo cesto, kjer si je prebil lobanjo. Wiesinger je težko ranjenega koj odpeljal v bolnico v Slovenjgradec, kjer je kmalu umrl. Tolovajski napad. Danijel Car, 47 letni krčmar iz Slovenske Bistrice, se je peljal na kolesu v Celje. Na potu so ga napadli neznanci, ki so zahtevali od njega denar. Car je padel s kolesa in si zlomil desno roko. Tolovaji so na tleh ležečega vsega preiskali, a so morali zginiti brez plena, ker napadeni ni imel pri sebi denarja. Pozneje so oddali Carja v bolnico v Celje. Hude opekline je dobil v tovarni strojil v Maj-špergu 32 letni Franc Pišek, tovarniški delavec. Padel je na kup žerjavice in se je hudo opekel. Prepeljali so ga v bolnico v Ptuj. Nasilen brusač si prerezal vr»t. V St, Vidu pri Ptuju je izival vaščane v pijanosti 45 letni brusač Filip Cep. Občinskega tajnika ni ubogal, da bi se odstranil ali miroval. V zadevo so morali poseči orožniki. Pri pogledu na žan-darja je pijandura izvlekel nož in se zabodel v vrat. Ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so mu rešili življenje. Gruča pijanih fantov obstrelila dve ženski. V Turškem vrhu v Halozah sta se vračali z dela na njivi posestnica Marija Kukec in njena omo-žena hči Julijana Kokot. Zadeli sta na gručo kakih 10 fantov, ki so začeli streljati na obe ženski. Kukčevo je zadel strel v levo nogo, Ko-kotova pa je dobila kar tri krogle. Slučaj je, da poškodbe niso smrtne. Avtomobilist smrtno ponesrečil. V Vojniku pri Celju sta trčila 16. t. m. osebni avto iz Cehoslo-vaške, ki je brzel po napačni strani in avtotaksi Ignaca Toplaka iz Celja, čehoslovaško vozilo je šofiral inženjer Oldrih Ciniburg iz Melnika pri Pragi in z njim se je vozil 27 letni državni uradnik Pravoslav Kautsky. Vsi potniki so več ali manj ranjeni. Inženjer Ciniburg je kmalu po nesreči podlegel poškodbam. Smrtna nesreča 18 mesečnega otroka. Na Zg. Hudinji pri Celju je zadel dvovprežni voz tako nesrečno na cesti se igrajočo 18 mesečno Ljudmilo Brence, da je otroku sunek izbil desno oko in ga tako ranil po glavi, da je kmalu po nesreči podlegel poškodbam- Avtomobil se prevrnil čez cestni rob. Alojz Cimperman, ?8Jetpi mesar iz P