NARODIH GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Uani .Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. — Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. januvarja 1911. R/oorsTe'86 ' scblna : O pomanjkanju denarja. Mlekarska zveza in cene surovega masla. Posvet zastopnikov živinorejskih zadrug. Za povzdigo našega sadjarstva Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. 0 pomanjkanju denarja. Yrs!ed neugodnih letin v letih 1908 in 1909 je bilo v naših posojilnicah nastopilo več ali manj občutno pomanjkanje denarja. Posledice slabih letin pa nismo občutili samo pri nas, ampak tudi v ostalih deželali naše države. O tem predmetu piše zvezin tajnik A. Wagner v Gradcu sledeče: Kdor zasleduje razmere na javnem in mednarodnem denarnem trgu, je v minulem letu, zlasti v 3. in 4. četrtletju, opazil splošno pomanjkanje denarja. Tudi v Avstriji je bila potreba po denarju tako velika, da je avstro-ogrska banka vsled izvanredno visokih zahtev, ki so se stavile do nje, bila primorana zvišati svojo obrestno mero na 5 °/o, ker se je vsled tega prekoračila davka prosta notna rezerva. Čeprav so se od druge polovice Meseca novembra sem, zlasti pa ob zaključku leta 1910, zboljšale denarne razmere, vendar pomanjkanje denarja v novem letu še ni izginilo. Ce iščemo vire povečani potrebi po denarju, ki povzroča to denarno pomanjkanje, najdemo jih v izvanrednih zahtevkih po kreditu v raznih panogah industrije, v živah- nejšem delovanju borze in ker kmetijstvo potrebuje več kredita. Sodi se, da je kmetijstvo rabilo pri banki za 150 milijonov kron več kredita, od česar odpade 100 milijonov kron na posledice slabe letine v 1. 1909. Pridelek 1. 1910 doslej tudi še ni zmanjšal v zaže-Ijeni meri kreditnih potrebščin, oziroma se z izkupičkom od prodanih pridelkov še niso poplačali vporabljeni krediti. Kako vlogo igra pomanjkanje denarja v zadružni kreditni organizaciji avstrijskih kmetov? Gotovo je, da pomanjkanje denarja na javnem denarnem trgu vsaj deloma vpliva na našo kreditno organizacijo. Kmetijske kreditne zadruge, oziroma njihove centralne blagajne nalagajo tekoči denar, ki ga ne potrebujejo v svojem obratu, da je plodonosno naložen in pripravljen za izplačilo, v varnih vrednostnih papirjih ali pri varnih javnih denarnih zavodih, oziroma ga tako nalagati morajo, ker ne obstoji državna zadružna blagajna; kurzi vrednostnih papirjev kakor tudi obrestna mera bank pa se ravna po vsakokratnem stanju na javnem denarnem trgu; vsled tega je kmetijsko-zadružna — 18 kreditna organizacija v tem oziru odvisna od javnega denarnega trga. Vsled pomanjkanja denarja zvišana obrestna mera omogočnje bankam lin drugim denarnim zavodom, da vlagateljem (torej tudi kmetovalcem) nudijo višje obrestovanje. Posledica je neredkokrat, da se vlagatelji obrnejo do svoje rajfajznovke, ta pa, da ne zgubi denarja, se obrne do svoje centralne blagajne z zahtevo, da naj se jim njihove vloge višje obrestujejo; to se dogaja celo takrat, kadar je zvišanje obrestne mere — kar je navadno — samo začasno in je od tod izvirajoči dobiček komaj upoštevanja vreden. Ne upošteva se vedno, da na ta način dobljena korist dostikrat ni v nobenem razmerju s škodo, ki se povzroči kmetovalcem vsled zvišanja posojilne obrestne mere, ki spremlja vselej zvišanje obrestne mere od hranilnih vlog, kakor tudi vsled tega, da trpi za kmete tako važna in pomembna stalnost obrestne mere. Na drugi strani pa povzroča pomanjkanje denarja, da padajo varni naložni papirji, ker se tekoči denar ob takih prilikah lahko naloži ugodno in proti visokim obrestim; iz tega pa nastajajo velike knjižne, ne realizovane kurzne izgube, ki neugodno uplivajo na poslovanje osrednjih blagajn. In kaj šele pomanjkanje denarja na zadružnem denarnem trgu! Da denarja primanjkuje vsaj v alpskih deželah, dokazujejo izvanredne zahteve, ki se stavijo kreditnim zadrugam in osrednjim blagajnam; vse to pa izhaja od tod, ker ljudje močno vzdigujejo hranilne vloge in v mnogo večji meri uporabljajo kredit pri rajfajzenskih posojilnicah, te pa pri svojih centralah. Posledica je, da se izvanredno, kakor še nikdar doslej, zmanjšuje stanje tekočega denarja. Vzrok tem pojavom je iskati v težkih, deloma šele sedaj nastopajočih posledicah slabih letin 1908 in 1909, v škodljivem uplivu, ki ga je to imelo na domačo živinorejo, kakor tudi v tem, da se je v preteklem letu ponekod malo pridelalo, zlasti po vinogradnik in onih krajih, kjer se bavijo s sadjarstvom. Vzpričo taki denarni stiski je treba uporabljati izvanredna sredstva; osrednja blagajna štajerske zadružne zveze je n. pr. rajfajznovkam skrčila kredit in je obenem zvišala obrestno mero od kreditov, da ne bi izgubila preveč denarja. Istočasno je zvišala obrestno mero za vloge z namenom, da bi prišla do novih vlog. Naloga posojilnic samih pa je, da dovoljujejo kredite z večjo previdnostjo in da dajejo le zares neodklonljiva posojila na primeroma kratke obroke. Za rajfajzenske posojilnice je sedanje pomanjkanje denarja poučno svarilo. Kakor vedno in vedno priporočajo osrednje blagajne, zadružne zveze in njihovi organi, ne sme posojilnice, če ima večje zneske na razpolago, katerih ne potrebuje za posojila, to nikdar zapeljati, da bi vsled tega pri dovoljevanju posojil postopala manj odločno ali pa da bi zabila v hipoteke svoj razpoložljiv denar, katerega baje še več časa ne bo potrebovala. Sedanji položaj kaže jasno, da se ne ve nikdar, kaj bo prinesla bodočnost. Zato se morajo rajfajznovke strogo omejiti na svoj pravi delokrog in biti pripravljene na vse možnosti. Drugič je potreba, da so one rajfajznovke, ki morajo iskati kredit pri svoji centrali, primerno poučene o višini kredita, ki jim je na razpolago pri centrali. Kakor vsak denarni zavod, vsak trgovec in podjetnik ve, oziroma bi moral vedeti, kolik obratni kapital mu je na razpolago, in se po tem ravna, ravno tako naj bi tudi naše revne rajfajznovke, ki potrebujejo kredita, že naprej vedele, kakšna sredstva so jim v gotovem slučaju na razpolago. Posebno važna pa je ta okolnost ob času večje denarne potrebe, ker je posebno takrat z razpoložljivimi sredstvi treba previdno gospodariti. Ne glede na to, da tavajo posojilnice v popolni temi, ker jim ni znana kreditna meja — kar provzroči lahko jako veliko škodo — je lahko umljivo, da je nevarnost negospodarskega kreditnega poslovanja bistveno manjša, ee je znan kredit, ki je na razpolago, kakor pa v nasprotnem slučaju. Potem pa še ena zelo občutna pomank-Ijivost, ki jo je sedanja denarna stiska zopet odkrila: pomanjkanje kmetijske državne osrednje zadružne blagajne, če bo potreba po denarju — kakor je pričakovati — nezmanjšano trajala do pomladi 1. 1911 in se proti pričakovanju ne bo uresničila nada na povoljno žetev in na povratek denarja, ki je z njo v zvezi, potem stojimo pred položajem, o katerem si vsaj še sedaj nismo na jasnem, kako se iz njega rešiti. Ce bo ena ali druga osrednja blagajna porabila svojo gotovino za izplačila poedinim zadrugam in če se ji morda ne bo posrečilo, potrebna nadaljna sredstva preskrbeti si v zadostni meri, potem odpove naša toliko hvaljena kreditna organizacija ravno ob času, v katerem bi morala vzpričo obstoječe stiske izvršiti svojo največjo nalogo. Potreba ni navajati nobenega drugega razloga, da se more dokazati, da manjka krone naši zdravi in blagodejno uplivajoči kreditni organizaciji. Manjka že večkrat zaželjene in davno pričakovane državne osrednje zadružne blagajne, ki bi oskrbovala denarno sporavnavo med posameznimi centralnimi blagajnami ravno tako, kakor jo izvršujejo tako plodonosno centralne blagajne med svojimi zadrugami. Ta naloga je v obče tem lažja, ker izvanredne razmere, kakor slabe letine in dr., ki bi upli-vale na državno osrednjo zadružno blagajno, obstoje redkokrat istočasno v vseh delih države. Državno osrednjo zadružno blagajno potrebujemo torej in sicer kmalu, sicer bo nekega dne naša kmetijsko zadružna organizacija odpovedala ravno ob kakem kritičnem času, v katerem bi morala izvršiti svoje najsijajnejše delo; uspehi dolgoletnega dela bi bili sicer uničeni in kmetijsko zadružništvo bi bilo močno oškodovano na svojem ugledu in pomenu. Mlekarska zveza in cene surovega masla. Kdor se je pečal že pred nekaj leti z mlekarstvom, ima precej britkih izkušenj in žalostnih spominov za seboj. Ob rojstvu mlekarne pred 10 leti je bilo stališče načelstva in vodstva silno težavno. Dolg na opravi, nezaupanje ljudstva v novotarije, pomanjkanje trga in odjemalcev za maslo, nizke cene masla, vse to je mučno vplivalo na daljni razvoj mlekarn. Poleg tega nismo imeli izučenih mlekarjev, le same diletante v stroki, ki so producirali slabo maslo, pač pa so znali le eno izborno: potreti orodje, popra\iti seveda ne. Vse te okoliščine so tlačile vodstvo, da je bilo včasih res obupati. Če je bilo v adventu in postu masla premalo, so odjemalci zmerjali in grozili, če ga je bilo v poletju na ostajanje, so delali z nami kakor svinja z mehom. Leta 1905 še je bilo, ko smo se obrnili pismeno na nebroj tvrdk, dobili smo pa samo jeden odgovor iz Dunaja: ä K P80 franko Dunaj per kg. Sedaj pa pošlji ali pa imej doma. Ob plačevanju in ob občnih zborih pa je donel vedno eno in isti refren vodstvu na uho: „Kdaj bo pa že mleko dražje ?“ Te žalostne razmere so silile razne mlekarne, da so jele premišljevati o skupnem postopanju mlekarn, o mlekarski zvezi. Vedno smo pritiskali na merodajne osebe za ustanovitev zveze. Po dolgih posvetovanjih se je končno rodila zveza. Ali je bila zveza potrebna ali ne, ne bom tu razmotrival na drobno. Hočem navesti rajše fakta, da o njeni potrebi lahko sklepa vsak sam. — 20 L. 1902 smo ponujali maslo :i K 2' — in K 2’10. Polagoma tekom 6 let smo dvignili cene na K 2\")0, tu pa se je kolo ustavilo in ni slo dalje. Mlekarn vedno več, masla vedno na ostajanje po letu. Posredovalcev nismo imeli, odjemalcev v tujih krajih nismo poznali in nismo upali kreditirati blaga. Potnika mlekarna ni mogla plačevati, reklama potom anonciranja v tujih časopisih predraga in največkrat brezuspešna. Ko pa je zaostajalo poletu maslo, so mlekarne druga drugi delale konkurenco, nudeč blago pod ceno. Da, to so bili hudi časi. In možje, ki so vstrajali v teh razmerah, so bili pravi junaki. Nič se ne čudimo, ako je že nekaj mlekarn v takih razmerah propadalo, da celo propadlo. Bile so pač žrtve časa in razmer. Vsak vodja mlekarne dobro ve, da se mleko pri ceni K 2‘f)0 per kg ne more udom čez 10 vinarjev plačati s posnetim mlekom vred, ako se izdeluje maslo. Ta cena je pa tako bagatelna, da vspričo cen drugim živilom ne pride prav nič v poštev. Člani postajajo malomarni in mleka je vedno — manj. Res ta cena nikakor ne odgovarja! Mleko in jajca so dandanašnji najcenejše živilo. Po rojstvu mlekarske zveze pa so se cene jele stalno dvigati in dvignile so se že na K 2’80 in se dvigajo še — — — V par letih obstoja je to že veliko, odjemalce pa preskrbi zveza, da si lahko brez skrbi za bodočnost. Danes nima vodstvo polovice te skrbi, katere je odvzela zveza; iz mlekarskih tečajev pa se rekrutirajo izučeni mlekarji, katerim načelstvo lahko izroči orodje. Vsak naj sedaj sam napravi sodbo o potrebi in vspehih Mlekarske zveze. Sedaj pa pride še le glavno vprašanje: Ali Mlekarska zveza vrši svojo nalogo v splošno zadovoljstvo svojih članic? Da, trudi se pač, hoteč se približati onim stavljenim si ciljem, a izvrši je ne, ker je ne more. Kriva tega pa ni Mlekarska zveza, krive so mlekarne, in krivi so celo zavodi, ki poslovanju zveze mečejo polena pod noge. Mlekarska zveza ima namen združiti vse mlekarne v svoje okrilje, skrbeti potom strokovnjakov za enotnost glede na kakovost blaga, v komercijonelni smeri pa za dobre in enotne cene. Nimamo namena o tem izven zveze stoječe mlekarne vleči za ušesa v zvezo. Svobodno jim! Ako mislijo, da dosežejo svoj namen izven zveze, jim privoščimo in želimo obilno sreče pri tem. Srečno pot! A ravno te izven zveze stoječe mlekarne so največja coklja vspešnejšemu delovanju zveze. Kako naj zveza regulira cene maslu in dožene enotnost cen, ako ima zakotne mlekarne za hrbtom, ki vsak čas konkurirajo zvezi ? Onim mlekarnam povemo na uho, da zvezine in njih cene občutno di-ferirajo, a le v škodo „divjim“ mlekarnam. Čuditi se mora človek, ko vidi ženske, ki kupujejo pri mlekarnah maslo in ga prodajajo po mestu. Druge mlekarne jih najmo same in jih pošljejo po Ljubljani „hauzirat“ in cene kazit. Pri vsaki regulaciji cen pa zabrusi odjemalec zvezi v obraz: „Tam in tam ga dobim po tej ceni! Vaša mi je previsoka!“ Tako postopanje je divjim mlekarnam samim v občutno škodo, zvezi pa v cokljo, da se ne more prosto gibati. Zato pa povemo onim mlekarnam na glas: Delajte kar hočete, samo cene ne kazite z vašim konkuriranjem, ker škodujete le sebi. Zveza bo že šla svojo pot mirno dalje. Da se pa celo večji zavodi — gospodarskega značaja — pečajo s tem, nam je neumevno. Se bolj neumevno pa njihovo postopanje, da se v cenah ne strinjajo z mlekarsko zvezo. ‘21 Tako postane jeden zavod z istimi gospodarskimi cilji ne vede in ne hote konkurent svojemu bratskemu zavodu. To se mora nehati in stvar urediti. Skrajni čas je, da se cene mleku dvignejo. Sveže mleko se prodaja v mestih po ^ako le|)ih cenah, mlekarna ga pa svojim ^äjemalceHK ne more plačati višje od 11 do 12 vinarjet z posnetim mlekom vred računano. Ravno pri letošnjih sklepih za čajno maslo se je pojavil ta nedostatek bolj kot prej kedaj. Da smo bili edini v postopanju, dosegli bi bili se vse lepše vspehe v cenah. Ako že nečejo posamezne mlekarne v zvezo in si hočejo ohraniti proste roke, svobodno jim. Te pa zasledujemo vsi ene in iste gospodarske cilje in hodimo vendar vsak svoja pota, bodimo vsaj edini v boju za obstoj naših mlekarn Več energije in več podjetnosti, pa proč s kramarskim duhom in zahrbtno konkurenco! Star vodja mlekarne. Posvet zastopnikov živinorejskih zadrug. v Število živinorejskih zadrug na Kranjskem je že močno narastlo. Dasi živinorejske zadruge še ne delujejo dolgo časa, vendar so si v teku svojega poslovanja pridobile že toliko skušenj, da je mogoče na podlagi dosedanjih uspehov, oziroma neuspehov začrtati nekoliko bolj jasno in enotno pot bodočemu delovanju. Vsled tega je bila Zadružna zveza v Ljubljani za dan ‘2. januarja t. 1. sklicala ua posvetovanje zastopnike živinorejskih zadrug in jim predložila v pretres že poprej določeno tvarino. Sestanka se je udeležilo uad 40 zastopnikov živinorejskih zadrug, bi so skoro vsi posegli v debato in izražali svoje misli o predmetih, ki so bili v razpravi. Iz tega moremo sklepati, da se je smisel za umno živinorejo že dokaj razširila in poglobila in da se je ljudstvo začelo zanimati za to stvar. S tem je že mnogo pridobljeno. Treba je še gledati, da bodo živinorejske zadruge pravilno delovale in potem se sme upati, da se bo naša živinoreja res lepo razvila. Posvetovanje je otvoril predsednik Zadružne zveze, dr. J. E. Krek, ki je pozdravil navzoče zastopnike živinorejskih zadrug in obrazložil, kak namen ima ta sestanek in kakšni nagibi so vodili Zadružno zvezo, da ga je sklicala. Pozval je navzoče, da naj vsak pove, kar misli, da se dobi tem popolnejša slika o sedanjih pomanjkljivostih. Razpravljalo se je o sledečih točkah: 1.) Zboljšanje plemena, 2.) zboljšanje hlevov, 3.) ureditev zapiskov, pokritje upravnih stroškov v zadrugah, 4.) ureditev okrožij zadrug, ki imajo živino iste pasme, 5.) ustanovitev odseka za živinorejske zadruge pri Zadružni zvezi, fi.) ureditev predavanj, poučnih tečajev in potovanj. Na vsporedu je bila tudi točka o zboljšanju pašnikov, ki je pa morala vsled pomanjkanja časa odpasti. Zaradi pomanjkanja prostora moramo poročilo omejiti in izražene nasvete očrtati samo v glavnih potezah. 1. Zboljšanje plemena. Naprej so se obravnavale stvari, ki so v zvezi z zboljšanjem plemena, namreč kako bi mogle zadruge skrbeti za nabavo dobre plemenske živine, kako bi se dalo zabraniti licenciranje slabih bikov in kako bi se dala primerno urediti premovanja goveje živine. Več govornikov je želelo, da naj se uredi vprašanje, kdo bo za naprej nakupoval plemensko živino. Dosedaj sta to delala deželni odbor in kmetijska družba in je prvi oddajal živino le živinorejskim zadrugam, kmetijska družba pa le svojim podružnicam in se je tako včasih lahko zgodilo, da je bilo v nekatere kraje oddanih preveč bikov, v druge pa premalo. Izražala se je od več stranij tudi želja, da naj se živina kupuje v prvi vrsti doma, in se le če bi se je tu ne dobilo, naj se'kupuje v drugih deželah. Kupujejo pa jo naj kmetje sami, ki jo bodo dobili ceneje, jo dobro poznajo in so pri nakupu bolj natančni. Za nakup v domačih krajih govori tudi to, da tuje živine ne poznamo glede njenih slabih lastnostij in napak. Zlasti naj bi se gledalo, da se lepa teleta dobrih molznih krav ne prodajajo mesarjem. Na tujo živino se, ni preveč zanašati in ne smemo imeti o njej le dobrih mislij. Lahko se zgodi, da je krava v tujem kraju res dobra, pri nas se pa potem izkaže drugačja. Iz-prememba krme, način oskrbovanja i. t. d. že mnogo upliva na žival.-’Naš kmet še ne zna ravnati z~njo s tisto ljubeznivostjo ka- v kršno opažamo pri Švicarjih. Da se nakupovanje v domači deželi pospešuje, naj bi se večkrat na leto razglašalo v listih, kje in kakšna živina je naprodaj. Seveda se pri nakupu ne sme prezreti, kako je bila dotična žival vzrejena in če je bila pravilno odstavljena, ker se ravno v tem oziru dogaja obilo napak. Nasa domača živina je sedaj drugačna nego je bila v prejšnjih časih. Poprej se je pretežno pasla zunaj, sedaj je pa skoro izključno hlevska živina in je dostikrat njena vzgoja popolnoma napačna, ker se ne krmi pravilno in postane vsled tega vampasta in je premalo hitro zgodna za pleme. Zastopnik neke zadruge je omenil, da je dobila zadruga pet bikov, tri tuje in dva domača. Tuji biki so bili vsi prav dobri, domači pa so se pokazali kot neporabni. Krivda tiči v tem, da sta bila vedno le v hlevu, dočim se tuja živina mnogo pase zunaj. v Ce naj pa se živina pravilno vzreja, je treba posebno pozornost obračati na to, da vzgojimo nase kmete v dobre živinorejce. V ljudstvu je treba vzdigniti smisel za umno živinorejo. Sodelovati bi morala pri tem že ljudska šola. Ker se pri reji bikov dogajajo velike nepravilnosti, bi bilo želeti, da se vpeljejo posebni tečaji za bikorejce. Tudi bi bilo umestno poskrbeti, da se bodo hlapci in dekle bolj zanimali za rejo živine, za kar naj bi se prirejali posebni tečaji Nekateri govorniki so bili mnenja, da je treba skušati doseči hitrejši napredek v povzdigi naše živinoreje. Zato so priporočali, da bi se nakupovala že teleta in junice, oziroma mlade krave in se razdeljevale med ljudi. Grlede licencovanja bikov se je povdar-jalo, da imamo sicer zakon, ki prepoveduje licencovati slabe bike. Ali kaj to pomaga, ko se pa zakon ne izvršuje? V komisiji, ki bika odobri ali zavrže, bi morala biti vedno zastopnik živinorejske zadruge in pa živino-zdravnik in bi se morala zadruginemu zastopniku priznati pravica do veta, t. j. da sme zabraniti licencovanje, pri že prej li-cencovanih bikih pa zabraniti nadaljno uporabo. Licencovanje se je doslej vršilo dostikrat prehitro in ob neprimernem času. Okrajno glavarstvo naj bi vprašalo občino, v katerih vaseh je treba bikov. Da dobe bika v potrebnih vaseh, mora skrbeti živinorejska zadruga, oziroma podružnica Kmetijske družbe, sicer pa občina. Sedaj pa je v eni vasi po več bikov, po drugih jih pa primanjkuje. Kajpada je pri tem treba uva-ževati tudi vasi v hribih. Licencovalna okrožja naj bi ne bila prevelika. Sicer imajo ljudje sitnosti, ker morajo z živino daleč hoditi. Bikorejcem se mora dati kar največ ugod-nostij. Tistim, ki bodo zredili za spuščanje sposobne bike, naj bi se dala majhna nagrada. Od druge strani pa se je izrazila želja, da naj se izda zakon, po katerem naj se odpravijo stranski biki, ki so zadrugam samo v konkurenco. Drug govornik je bil zopet mnenja, da je v prvi vrsti dolžnost občine, skrbeti za bike. Vzdrževanje bikov je pravo breme in drago tako, da se bodo živinorejske zadruge imele boriti z vednim deficitom. Zato je treba glavno skrb za bike prepustiti občini, ker ima od dobrega bika korist vsa občina, a živinorejski zadrugi pa naj se izroči nadzorstvo o oskrbi in uporabi bika. Tudi glede premovanj se je izprožilo več misli j. Tako n. pr. da naj se prirejajo ob priličnem času in da naj bi se vpeljalo več, zato pa manjših premij. Pri teh živinskih razstavah naj bi se dala ljudem vedno prilika, spoznati napake in vrline živali. Umestno bi bilo, ako bi se ogled in pre-movanje živine, licencovanje bikov in poučna predavanja prirejalo vse skupaj, ker so stroški za prireditev potem mnogo manjši. Da bodo premovanja imela pričakovani uspeh, je treba, da so redna in vsled tega namenjena za nekoliko večji okoliš nego sedaj. To je potrebno zaradi tega, da se more kmet na nje zanašati. II. Zboljšanje hlevov. O tem predmetu se je oglasilo za besedo mnogo udeležnikov, od katerih so nekateri podali vsega uvaževanja vredne misli. Pri kmetijskem gospodarstvu kakor pri vsakem drugem je treba gledati vedno na rentabiliteto. Zato moramo priporočati, staviti hleve s kolikor mogoče majhnimi stroški. Moderni hlevi stanejo ogromno denarja, ^ taki niso za naše razmere. Zahtevati se mora le, da so hlevi svetli, zračni in snažni, da je preskrbljeno za pravilen odtok gnojnice in da so gnojnične jame pravilno nadjene. Zračen mora biti hlev; kamor ne pride solnce, tje pride zdravnik. Hlev bodi dalje snažen, da gre vanj lahko vsakdo, ne je tudi v boljši obleki. V takem hlevu človek rad dela in v njem lahko več časa ostane. Kako težko n pr. dandanes pripravi gospodar hlapca, da bi šel v nedeljo v hlev v svoji boljši obleki! Če bo hlev snažen, pa ho šel hlapec rad in vesel na delo. Pri nas sc možje veliko premalo zanimajo za hlev. Ne tako v Švici. Tam ti ni treba iskati gospodarja v hiši, v hlevu ga boš dobil. Pri novem hlevu se te temeljne zahteve pri nas še kolikor toliko upoštevajo. Ali pozneje se hlev zanemari! Ni dovolj, da je hlev samo pravilno narejen. Treba ga je kasneje tudi zmirom snažiti in beliti. Ravno apno je najboljše razkuževalno sredstvo. Beljenje je predpogoj snagi v hlevih. Če bodo kmetje tako zboljšavali svoje hleve, ni dvoma, da bi ne dobili podpore. Zopet drugi govorniki so želeli, da bi deželni odbor natančno označil pogoje, kateri morajo biti izpolnjeni, da se dovoli podpora. Dalje da bi se določil termin, do katerega se sprejemajo prošnje. Nekateri so bili tudi mnenja, da naj bi dajal deželni odbor podpore v taki obliki, da dobe tisti, ki hočejo zboljšati svoje hleve, brezplačno železo in cement za tlakovanje in za napravo gnojničnih jam, pod pogojem seveda, da se "zavežejo, vse praktično urediti. Nasprotno pa se je tudi povdarjalo, da so leseni stropi še vedno najboljši in da je po mnogih krajih pri nas na razpolago v ta namen dober les, ki je mnogo cenejši in za strope ravno tako porabljiv kakor oboki s traverzami in šinami. Seveda je treba hleve z lesenimi stropi pridno beliti in dobro prezračevati, stropi pa morajo biti ometani, da ne postanejo vlažni. Tudi za slučaj ognja ne nudijo obokani stropi dosti večje varnosti ker se traverze rade skrivijo in potem pade ves obok na tla. Priporočalo se je, da bi se izdelalo več vrst modelov za hleve, n. pr. za holandske, švicarske itd. To bi se ob predavanjih, poučnih tečajih in ob drugih prilikah pokazalo ljudem, ki bi na modelu mnogo boljše razumeli ustroj dobrega hleva. Omeniti nam je še, da se je tudi priporočalo, da bi deželni odbor poslal v tiste kraje, kjer to žele, kakega strokovnjaka, ki bi ljudem povedal, kako naj postopajo pri zgradbi novih hlevov in kako naj po- pravijo stare, slabe hleve. Dalje, da naj bi si živinorejske zadruge omislile stroje za beljenje, katere bi potem proti majhni odškodnini posojevale svojim članom. Zastopnik neke zadruge je tudi izrazil željo, da bi se izdalo navodilo za beljenje hlevov. III. Ureditev zapiskov. Pokritje upravnih stroškov. Ker se je v novejšem času nakupilo v tujini mnogo živine, bi bilo dobro, da bi se zapisovale njene lastnosti. Tako bi se vedelo, katera pasma tuje živine se pri nas dobro obnaša. Umestno bi bilo, da bi Zadružna Zveza v Ljubljani izdala vzorce za take zapiske, ki pa naj bi ne bili preobširni. Tajniki pri živinorejskih zadrugah nimajo na razpolago dosti časa, in če bi zapiski bili preobširni, bi jih sploh ne vodili. V zvezi s tem vprašanjem je želel zastopnik neke zadruge, da bi se razpravljalo o tem, kolik okoliš naj imajo živinorejske zadruge in kako bi se dalo najboljše urediti vprašanje o pokritju upravnih stroškov. Bilo bi želeti, da se nekaj prispevkov za pokritje upravnih stroškov dobi iz javnih sredstev, nekaj pa morajo seveda prispevati tudi zadružniki sami. IV. Ureditev okrožij za živino- rejske zadru ge. Zadruge, katerih okoliša se goji živina iste pasme, naj bi se združile v posebna okrožja, ki bi imela večkrat na leto skupne posvete, kakih drugih funkcij bi pa ne izvrševala. Pri določitvi meje naj bi se ne postopalo prestrogo, zlasti tam ne, kjer ena pasma prehaja v drugo. Okrožja bo določila Zadružna Zveza, ki jim tudi imenuje načelnika. V. Ustanovitev odseka za živinorejske zadruge pri Zadružni Zvezi. Zadružna Zveza v Ljubljani se je odločila, da vpelje v svojem področju za posamezne vrste zadrug posebne odseke. Tako tudi za živinorejske zadruge. Ta odsek bi imel v evidenci vse stvari, ki se tičejo živinoreje. Vsako leto naj bi imel odsek vsaj dvakrat svoje posvete, h katerim bi vsaka zadruga poslala vsaj po enega zastopnika, in ti izvolijo izmed sebe ožji odbor, ki bodi sestavljen iz 7 članov: iz načelnika, ki ga imenuje Zadružna Zveza in iz (j zastopnikov, ki jih izvolijo zadruge same in sicer gorenjske zadruge 2 zastopnika in ravno tako notranjske in dolenjske. VI. Predavanja, poučni tečaji, potovanj a. Pri živinorejskih zadrugah je opažati veliko zanimanje za predavanja. Dostikrat pa se zgodi, da prosijo za govornika prepozno, ko je že oddan drugam. Tozadevne želje naj se sporoče Zadružni Zvezi vsaj 14 dnij prej. Očividna je potreba po poučnih tečajih, ki bi trajali 3 do 4 tedne, na katerih naj bi se izobraževale osebe, ki bi bile potem zadrugi na razpolago. Vršiti se morajo v krajih, kjer je dobiti dovolj primernih hlevov. O poučnih potovanjih se je od vseh stranij povdarjalo, da so izobraževalno sredstvo prvega reda. Pri predavanjih se pove ljudem marsikaj koristnega, toda dostikrat je stvar taka, da jo ljudje težko razumejo. Večkrat tudi nimajo pravega zaupanja do predavatelja. Ako pa peljemo ljudi v kraje, kjer je živinoreja že na precej visoki stopnji, potem vidijo, kako je treba ravnati, da se dobi dobra živina, potem so mnogo bolj dostopni novim mislim, zlasti ker slišijo od kmetov samih, kako je treba gospodariti. VIL Pašniki. Brez planin, brez pašnikov, kjer se živina navžije svežega zraka, ne moremo govoriti o umni živinoreji. Posebno bike je rabiti le take, ki so bili vzrejeni zunaj na paši. Za pašnike je dobiti pri nas povsod dovolj prostora, ker je mnogo krajev hribovitih. Vsaka zadruga bi morala gledati, da si oskrbi svoj pašnik. Deželni odbor naj bi pa izdal navodilo, kako je pašnike izboljšati. Kajpada je s pašniki tudi mnogo težav, ker je treba za nje precej denarja in tega zadruge same ne zmorejo. Tu bo treba priskočiti na pomoč z javnimi sredstvi. Zadruge naj bi se obrnile do deželnega odbora za podporo in naj bi se prošnje vložile kmalu, da se dobi vsaj približen pregled, koliko denarja bi se potrebovalo v ta namen. Podpore naj bi se dajale pa tudi takim posestnikom, ki bi svoje pašnike tako zboljšali, da bi lahko služili za vzgled drugim. Slednjič se je še povdarjala potreba, da se vpeljejo živinozdravniški pomočniki, na kar se je predsednik dr. Krek zahvalil vsem udeležencem za njihove nasvete in nato zaključil zborovanje. 'In povzdigo našega sadjarstva. Pri kranjskem deželnem odboru se je dne 1. decembra minulega leta vršila sadjarska enketa, ki je imela nalogo, proučevati v obče močno zanemarjeno kranjsko sadjarstvo in poiskati pota, kako bi se ta važna panoga našega gospodarstva dala čim preje in čim vspešneje izboljšati. Zaradi pomanjkanja prostora nismo doslej mogli poročati o tem zanimivem posvetu. Zborovalci so bili vsi edini v tem, da je treba zlasti na dve strani zastaviti vse sile, ako hočemo propadlo sadjarstvo dvigniti na tisto stopinjo napredka, ki jo zasluži zaradi svojega velikega gospodarskega pomena. Vse obravnave in sklepi merijo namreč na to, da je treba 1. zboljšati sadni materijal in 2. obenem skrbeti za to, da se vpelje, razvije in udomači primerna sadna uporaba. Tako se bode potom racijonelne produkcije in potom ureditve konsuma v doglednem času dosegel tudi v sadjarstvu tak uspeh, kakor ga opazujemo pri drugih kmetijskih panogah, ki so veljale še pred malo leti za zanemarjene. I. Sadna plemena. Kletarski nadzornik g. Fr. Grombač, ki pozna vso našo deželo do zadnjega kotička, jo je razdelil v takozvana sadjarska okrožja, ki se bodo pozneje izpopolnjevala vedno bolj in bolj. Določil je sadna plemena, ki se imajo v posameznih okrožjih najbolj priporočati in širiti. Grlede pridobitve in razširjenja enotnega in krajevnim razmeram primernega sadnega materijala (drevja) je podal koncem svojega poročila sledeče predloge: 1. Da se more pridelati in pomnožiti v velikem številu posameznim krajem prikladnih sadnih vrst, trebalo bi napraviti dve ali vsaj eno jako obsežno deželno drevesnico ter razdeljevati le lepa drevesa v prvi vrsti kmetijskim korporacijam in občinam, ki bi morale skrbeti za pravilno zasaditev zlasti občinskih zemljišč in javnih potov. 2. V vsakem okrožju, kjer se namerava vpeljati nova ali pa razmnožiti že tam udomačena dobra sadna vrsta, bi se morali napraviti pod deželno kontrolo stoječi preizkuševalni sadovnjaki ter iz teh nasadov brezplačno razdeljevati cepiče med sadjarje dotičnega okraja. 3. Da se povzdigne kupčija s kranjskim sadjem v tujino, mora se delovati zlasti pri podružnicah in šolskih drevesnicah na to, da se pomnožuje kolikor možno malo vrst ter večinoma le tako sadje, ki se dolgo drži, ki prenese tudi najdaljši transport in ki se da tudi tehnično vsestransko uporabiti, n. p. za napravo sadnega mošta, za kompot, sušenje itd. II. Sadne vrste Strokovni učitelj g. Zdolšek je obširno poročal po kateri poti bi bilo hoditi, da bi se s časom določile sadne vrste za posamezna sadjarska okrožja, da bi se v tem oziru dosegla enotnost, ki je ravno za uspešen razvoj sadjarstva tako krvavo potrebna. Soglasno so se sprejeli sledeči tozadevni sklepi: 1. Vsako leto, v katerem sadno drevje vsaj deloma obrodi, naj se priredijo v posameznih krajih sadne razstave manjšega obsega, ki bi pokazale, kaj se da v dotič-nem kraju dobrega pridelati in kaj doseči s posameznimi vrstami. Pri razstavah bi bilo uplivati na to, da razstavijo posamezni posestniki večje množine ene vrste kot „vzorec“ pridelanega sadja in ne samo najlepših izbranih komadov. Ta razstava naj ima obenem tudi namen sadnega semnja. 2. K tem razstavam bi bilo povabiti strokovnjake, ki se jim poveri naloga, da določijo sčasoma „normalni Sortiment“ za deželo. Ti strokovnjaki bi pa morali pri tej priliki tudi proučevati uspehe sadjarstva v posameznih krajih dotičnega okraja in ne, da bi se omejili samo na razstave. 3. Kakor hitro se nabere dovolj zanesljivega gradiva, da se z neko gotovostjo določi najbolj zanesljive vrste, se skliče zopet enketa, ki bi predloženi ji materijal pretre-sovala in slednjič določila vrste, ki naj se v deželi razmnožijo v veliki meri. S to en-keto naj bo združena deželna sadjarska razstava. Dokler se ne določi končni „normalni Sortiment“, se po daljši debati sklene priporočati in razmnoževati sledeče sadne vrste: 1. Za Dolenjsko v obče jablane: Ma-šancger, Rmeni bellefleur, Baumanova raj-neta. V boljših in najboljših legali: Dolenjska voščenka, Kanadka, Ananasova rajneta in Tafelček. V slabih in bolj suhih legah: Rdeči in Lož. — Hruške: Dielovka, Avran-žerea, Liegelnovka, Napoleonovka. V najboljših gorskih legah: Zimska dekanka. 2. Za Gorenjsko v obče, jablane: Ma-šancger, Dancingerjev robač, Baumanova rajneta, Parkerjev peping. V gorkih zavetnih legah: Rmeni bellefleur, Kanadka, Ananasova rajneta, Beli zimski kalvil (le kot špalir ob južnih zidovih). — Hruške: Dielovka, Avranžerca, Boskova steklenka, Pa- storovka, Napoleonovka, Zimska dekanka (kot špalir v najboljših legah). 3. Za Notranjsko, izvzemši Vipavo, jablane: Dancingerjev robač, Baumanova rajneta, Angleška bolniška rajneta, Bobovec, Mašancger (v ne presuhi zemlji). V najboljših rodovitnih legah (brez burje): Kanadka. — Hruške: Boskova steklenka, Napoleonovka, Pastorovka. Za Vipavo: Boskova steklenka, Napoleonovka, Dielovka, (v bolj vlažni zemlji) Amanlijeva maslenka, Bruta bona, Formen-tinka, Zgodnja Magdalenka, Koperčerea. Ker je ta seznam le začasnega pomena, so se upoštevale samo jablane in hruške. III. Sadna trgovina. Da bi sadna trgovina dajala na Kranjskem najlepših dohodkov, je več kot gotovo; da je pa ravno ta trgovina pri nas še malo znana, je pa tudi resnica. Vzroka temu poslednjemu dejstvu sta pred vsem dva, in sicer: 1. Kranjski sadjarji nimajo za kupčijo primernih enotnih vrst v večji množini, ampak navadno najdemo tudi pri boljših sadjarjih in ugodnih krajih toliko vrst, kolikor dreves. — 2. Naši sadjarji v obče ne znajo prirediti sadja za kupčijo. Zato je podal deželni sadjarski inštruktor Humek koncem svojega poročila sledeče predloge v uvaževanje: V povzdigo trgovine s svežim sadjem na K ranjskem je treba: 1. Izboljšati sadni materijal (sadno drevje). To naj se doseže z določitvijo primernih kupčijskih sadnih vrst in z doslednim vzgajanjem in zasajanjem samo teh vrst in. pa s precepljevanjem dobro rastočih dreves slabih vrst. 2. Poučevati sadjarje. Sadjar se mora seznaniti z najpotrebnejšimi trgovskimi zahtevami. Razven pravilne gojitve sadnega drevja priučiti se mora tudi pravilnega ravnanja s sadjem, pred vsem obiranja, sortiranja, ohranjevanja, vkladanja in prevažanja. 3. Pridobiti našemu sadju ime na svetovnem trgu. To se bo doseglo potom reelnih trgovskih zvez in potom sadnih razstav. 4. Prirejati domače sadne razstave, združene s sadno prodajo. Proučiti je treba, kako bi se vpeljali sadni semnji. IV. Domača sadna uporaba. Noben pridelek se pri nas tako slabo ne uporablja kakor ravno sadje, to nam kaže vsako dobro sadno leto. Posebno je prišlo popolno ob veljavo sušenje. Popolnoma je neznana med priprostim ljudstvom najraznovrstnejša uporaba sadja, kot sadne konserve, sadni šoki itd. Na podlagi jako stvarnega poročila je podal strokovni učitelj g. Zdolšek sledeče misli v presojo: Domača uporaba sadja naj se izkuša dvigniti: 1. S praktičnimi kletarskimi tečaji za napravo sadjevca. 2. Za razširjanje sadjevca naj se dela reklama. 3. Za sušenje sadja je treba prirejati praktične tečaje, ki bi bili v zvezi s tečaji za vkuhavanje sad ja in če so razmere ugodne, tudi s tečaji za napravo sadjevca. Taki tečaji naj bodo tri- do štiridnevni, kakor na Nižjem Avstrijskem, in bi morali biti potovalni. Prirejajo naj se tudi po mestih, pred vsem v Ljubljani, ker so taka središča najboljši odjemalci sadja in dokler ne privadimo mestnih prebivalcev na sadne konserve, se bodo te le težko udomačile na deželi. 4. V gospodinjskih šolah se naj polaga naj večjo važnost na domačo uporabo sadja. V. in VI. Sadna industrija in sadjarske zadruge. Zadnji dve točki dnevnega reda je združil poročevalec gosp. Rohrman v eno celoto in razvil mnogo lepih misli, vrednih vsega uvaževanja. Sadna industrija je pri nas mogoča skoraj edino le na podlagi zadružništva. Pa tudi uspešen razvoj sadne kupčije je odvisen v prvi vrsti od dobro zasnovanih in pravilno poslujočih zadrug. \ prašanje je le, ali naj se ustanovi najprej v Ljubljani deželna sadjarska zadruga, ki naj bi takorekoč rodila zadruge-podružnice po deželi, ali naj se osnujejo krajevne zadruge najprej po deželi, koder so za to ugodna tla. Ko bi število zadrug dosti naraslo, bi se še-le osnovala centrala v Ljubljani, ki bi jo potem podpirale in zalagale zadruge po deželi. Vsekako je treba pri snovanju sadjarskih zadrug največje previdnosti in se mora vsa zadeva predvsem dobro proučiti. Poročevalec je predložil enketi sledeče resolucije, ki so se sprejele soglasno: 1. S poukom naj se pripravljajo tla za osnovanje sadjarskih zadrug. 2. Sola na Grmu naj se opremi z vsemi potrebnimi pripomočki za industrijsko uporabo sadja. 3. Delati je na to, da se sčasoma osnuje v Ljubljani osrednja sadjarska zadruga v zvezi s sadno trgovino in sadno industrijo. Ako se izpeljejo vsi ti načrti, smemo opravičeno upati, da bode napočila tudi za kranjsko sadjarstvo boljša doba, da bodo v doglednem času zginile s površja pragozdom podobne sadne gošče in da bo delavno slovensko ljudstvo tudi sadno drevje jelo prištevati med kulturne rastline, ki le tedaj dajejo zadovoljiv dohodek, ako se obdelujejo in oskrbujejo racijonelno. Vestnik Zadružne Zveze. Nove članice. V članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani so bile sprejete: Žirje, ribarska zadruga. Hrastje, kmetijsko društvo za Hrastje in okolico. Poljane na Kočevskem, hranilnica in posojilnica. Šteben pri Beljaku, hranilnica in posojilnica. Zadružni tečaj v Št. Lovrencu na Dravskem polju je priredila Zadružna Zveza v času od 9. do 14. januarja t. 1. Vršil se je po sledečem redu: V pondeljek 9. januarja: Narodnogospodarski, nravno-vzgojevalni pomen zadrug. Denarne zadruge. — V torek 10. januarja: Zemljiška knjiga. — Dolžnosti načelstva, seje načelstva. — V sredo 11. januarja: Zboljšanje posestev. — Dolžnosti nadzorstva, seje nadzorstva. — V četrtek 12. januarja: Sestava računskih zaključkov. — V petek 13. januarja: Organizacija kmečkega stanu, nakup kmetijskih potrebščin. — Občni zbori. — V soboto 14. januarja: Zadružna prodaja živine. — Praktični del tečaja je obsegal pouk o poslovanju in knjigovodstvu posojilnic, o sestavi računskih zaključkov, o predpisih glede kolkov, pristojbin, o poslovanju zadrug z Zadružno zvezo i. t. d. Predavali so: nadrevizor Pušenjak, tajnik štajerske kmetijske družbe Fr. Holz in v češčini g. A. Patzak, podravnatelj osrednje zadruge za vnovčenje živine na Dunaju, o skupni prodaji živine. Stalnih udeležnikov je bilo 40. Poleg njih se je posameznih predavanj udeleževalo mnogo domačih mož in mladeničev. Zadružni tečaj v Norem mestu, ki ga je za dolenjske članice priredila Zadružna Zveza v času od 26. do 31. decembra minolega leta, je bil primerno še precej dobro obiskan. Udeležnikov je bilo 26. Tečaj je vodil revizer Kramaršič. Zadružni tečaj na Grmu priredi ravnateljstvo kmetijske šole od 6. do 11. februarja tega leta. Pouk bo vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Na sporedu tečaja so sledeča predavanja: Važnost kmetijskega zadružništva. Različne vrste kmetijskih zadrug in njih naloga. Uredba in poslovanje živinorejskih zadrug, mlekarskih zadrug in vinarskih zadrug. Važnost, uredba in poslovanje denarnih zadrug. Zadružno knjigovodstvo s praktičnim izgledom. — Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se oglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Podpore potrebni vnanji udeleženci dobe plačano železnično vožnjo do Novega mesta in za hrano in prenočišče po 2 K na dan. Zadružni pregled. Poljska zadružna zveza na Poznanjskcm je mesto pokojnega prelata Wawrzyniaka izvolila za svojega predsednika kanonika Adarn- skega, ki je priznan strokovnjak v zadružnih stvareh. Predlanskim je potoval po Slovenskem in je takrat obiskal tudi Zadružno zvezo v Ljubljani in se še sedaj zanima za naš zadružni razvoj. Vabilo na redni občni zbor Vodovodne zadruge v Spod. Šiški, reg. zadr. z omejeno zavezo ki se vrši dne 9. svečana 1911 ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Zajca, Spodnja Šiška 152. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Poročilo o izvrševi reviziji. 9. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 19. februarja 1911. ob 4. uri popoldne v Gradu v stari šoli (Marijina dvorana). Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal, ne glede na število navzočih zadržnikov Vabilo na redni občni zbor 1. delavskega konsumnega društva n» Jesenicah, reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 26. svečana 1911 ob 3. uri popoldne v prostorih „Delavskega doma“ na Savi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sklepanje o prizidavi poslopja. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Vabilo na izredni občni zbor Mleknrske zadruge v Dupljah, reg zwdr. z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. februarja 1911 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red. 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4.. Odobritev računskega zaključka za 1. 1908 in 1909. 5. Sklepanje o razdružbi zadruge. 6. Volitev likvidatorjev, oziroma načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vurbergu, reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši 1?. februarja 1911 popoludne ob 3. uri v stari šoli v Vutnbahu št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelsva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Vabilo na VI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dolskem. reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 12. februarja 1911 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev na'elstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Odbor. Vab lo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobrunjnh, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. marca 1911. ob 3. uri v posojilničnib prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu. 2 Poročilo nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4 Volitev načelstva, b. Prememba pravil O. Slučajnosti. Kmečke hranilnice in posojilnice zn občino Postojna. registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, dne 19 februarja 1911 ob 'jti uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Potrjenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (j. Čitanje revizijskega zapisnika. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Motniku, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 12 februarja 1911 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i. Slučajnosti Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hrnnilnico in posojilnice na Vojskem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 2t> februarja 1911 ob pol 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem'občnem zboru, 2. Poročilo načelstva 3. Odobritev računskegb zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (>. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem časujne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestujn po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočil zadružnikov Valiilo na redni obi'ni zbor Hnuulnice in posojilnico v Št. Petru na Krasu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. februarja 1911 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obilnem zboru 2. Porodilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5 Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šoštanju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne a. februvarja 1911 ob */28 uri dopoldne v župnišču Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1 1910. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. * 1 2 3 * 5 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Češnjici. reg zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 2 februarja t. 1. ob 4. uti popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4 Potrjenje računskega zaključka za I. 1910, 5. Volitev načelstva 0. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Sirnrske zadruge v Starih Fužinah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. svečana 1911 ob 3 uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2 Olobritev računskega zaključka za 1. 1910 3. Volitev načelstva 4 Volitev nadzorstva 5. Poročilo o izvršeni reviziji. Vando na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šinarjeti, reg zadr. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 5. svečana 1911 popoldne ob 3 uri v kaplaniji. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poiočilo načelstva 3 Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za 1 1910 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. ‘ 8. Slučajnosti. Ako hi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Črnučah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. februarja 1911 ob 3. uri popoldne v v stari šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva. 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi se v določeni uri ne sešlo zadostno število članov, bode pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode brez ozira na število članov sklepal veljavno. Vabilo na redni občni zbor Mlckurskc zadrugo regi-trnvane zadruge z omejeno zavezo, na Dobrovi, ki se bode vršil dne 5 februvarja 1911 popoludne ob 3. uri v šolskem poslopju na Dobrovi. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva (in nadzorstva i. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1 1910. 4 Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (i. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Vidu nad Ljubljano, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 5. februarja t. 1. ob 8. uri dopoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: I Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva (i. Slučajnosti. Načelstvo. — 31 — ^ IR E <3-IL IE HD poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec december 1910. Pre- l/dntki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K V K V K V K v K V K Iv Artiče .... 872(1 77 9480 97 18207 74 5265 2154 17 2125 2370 265 Beratn .... 23089 53 22355 48 45445 01 4912 48 2306 27 8460 63 19287 18 — Bled .... 31943 21 24952 47 56895 68 117.61 22 11611 43 12905 — 470 89 254 Bloke .... 10414 89 10128 23 20543 12 1631 — 5616 23 328 60 4244 — 368! Borovnica. . . 29530 17 24466 92 53997 09 11974 54 14279 78 3740 — 4770 — 372 Bošlanj . . . 2714 50 3218 03 5932 53 2069 74 540 — 1517 — 202 — 135 Bilčovs . . . 7690 27 7190 34 14880 61 1205 — — 710 — — 25 Buče . . . . Boh. Bistrica Boljun .... Bogomolje . . Brezovica . . Bučka .... Buzet .... Bobovišče. . . Blagovica . . Bajagić . . . Banj .... Baška .... Barban . . . 24561 44 24512 20 49073 64 22179 1010 5880 23 Cerklje. . . . 34174 28 34411 51 68585 79 20647 19 9976 57 16072 29 4530 - 422 Cerklje pri Krš. 6277 03 6161 33 12438 36 3745 69 2468 23 1850 — 1346 — 278 Girknica . . . Cirkovce . . Celje .... Col 66332 10 63949 14 130271 24 24331 35 19404 59 17856 80 22732 14 686 Cernomelj . . 4590 80 3415 69 8006 49 1445 — 20 — 3300 - — __ 10 Češnjica . . . 12432 06 13914 51 26376 57 2297 43 4670 31 200 — 7100 — 220 Crni vrh . . . 20167 05 18873 75 39040 80 5412 79 6928 25 5835 — 7616 62 236 Črnuče .... Crna gora . . Čatež .... Crmošnjice . . Čitluk .... 4086 4407 64 8493 64 2244 766 1000 590 39 D. M. v Polju . 6341 45 6004 — 12345 45 4162 — 2284 — 2220 — 1087 — 153 Dicmo H. s. b. . 48374 58 48234 25 96608 83 3920 — 3650,99 18149 — 11903 — 159 Dobje .... 2909 34 2711 10 5620 44 1354 35 310 — 700 — 20 — 78 Dobova . . . 2724 54 3098,51 5823 05 1540 — 258 — 1800 — 693 — 1751 Dobrepolje . . 65973 14 60385 84 126358 98 26070 — 34006 58 7820 — 16941 22 +3 Dobrinj . . . 24987 01 18607! 11 43594 12 9581 62 3698 22 2910 — 5848 60 462 Dobrna . . . 11833 67 5007 91 16841 58 3312 — 4037 02 945 — 484 __ 150, Dol 11490 18 7282 87 18773 05 4142 - 733 — 3900 — 170 — 82 Dolsko .... 2758 21 2988 44 5746 65 760 — 2036 80 820 — 574 — 72 Draga .... 7272 06 5860 31 13132 37 2853 12 4018 74 1780 — 2820, — 131 Dragatuš . . . 3203 97 3439 23 6643 20 1631 75 865 03 2570 — 1385 — 64 Domžale . . . Dračevica . . . 39878 20 32426 68 i 72304 88 15637 75 i 12805 40 13730 9700 32 4-2 — 352 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C O) rt ■ vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > C V JX K 1 v K 1 v K V K i v K V K 1 v K 1 v Kaštel Stari . . Križevci . . . Komenda . . Krka . . . . Kostanjevica Konjice . . . Kaštel .... Kanfanar. . . Krivodol . . . Leše .... 1252Ö 55 8185 55 21011 10 459« 49 652 57 10C — 32 1 Ljubljana, Ij. pos. 3725920 17 3+9330152 7-219i2‘. 69 680081 87 605302 53 13761E 89 15321? 72 2786 Ljubno . . . 4‘.)681 09 37572,08 84253 17 22359 — 12907 18 12907 18 11483 66 158 Loka .... 8233 90 8203:70 16437 60 1275 — 4962 12 300C — 143 31 81 Luče .... 25P7 50 2559 29 3156 79 2584 — 2323 22 20( 1 — 32 Lanišče . . . Laško .... Leskovec . . . Laporje . . . Ljubljana, vz. podp. dr. . . Livade. . . . , Lindar.... Leskovica . . Loški potok Mali Prolog . . 14398 53 10225 24623 53 9970 1200 21 3610 82 Marija na Žili . 4002 57 3528 07 8190,64 390 — 309 16 3200 — 91 Makarska . . . 43431 79 30394 05 7382584 8995 34 5160 42 2250 — 3242 20 — Mali Lošinj . . 122345 51 116897 02 23924253 58214 89 53706 10 36528 33631 96 441 Mengeš . . . L9778 30 12378 42 32156172 4999 — 5125 30 4600 50 5942 01 491 Moravče . . . 11741 19 8479 19 20220 38 5020 — 2996 99 2670 46 600 — — Mozirje . . . 13966 02 12911 64 26877 66 4301 72 1938 65 4500 3200 — 146 Makole . . . Mirlovič- Zagora Motnik . . . Medulin . . . Milna .... Mirna peč . . 1 Maribor Sp. Lj. P. Mokronog. . . Maren berg . . ! Mošnje .... Naklo .... 6416 22 5452 13 11868 35 1637 29 4882 85 305 804 99 Mozel .... Nadin .... Novalja . . . Nerezine . . . Omišalj . . . 28571 38 7327 18 35898 36 26805 75 4414 76 1068 95 185 Otok (Han) . . 7428 63 4672 26 12100 39 (500 — 845 620 — 5074 154| Otok kod Sinja Podčetrtek . . 1573 55 1005 55 2578 60 900 400 10 68; Podzemelj . . 488 58 194 40 682 »8 315 — 20 170 32 j — 63j Petrovče . . . 4519 37 6358 30 10878 17 3520 3772 37 — — 812 88 Planina-Studeno 5856 52 4981 54 10837! 36 3207 20 2267 39 2650 1416 28 203 Pločice-Konavlje 98783 67 98410 14 197194 11 54199 42 24225 35 39027 14138 36 217 34 — Ime Pre- jemki Izdatki Denarni promet I Hranilne vloge vloženo I v vzdignjeno Posojila dano I v vrnjeno I o > O > c a) « ■53 Poljane Pomjan Postojna . Ponikva . Sp. Polskava Preddvor. Preska Prosek Ptuj . . Pašman Podbabje . Polhov gradeč Poljčane . Prihova . Punat . . Predloka . Polzela Pišece . . Proložac . Pula . . Radovljica Radoviča . Rajhenburg Ribnica Rova . . Rovte . . Ravnidol . Rečica . . Reka koč. Rob . . Roč . . Rogoznica Rab. . . Radeče Radunič . Svečina . Selca p. Škof. Senožeče Sevnica Slivnica p. Mar Slivnica pri Celju Smlednik . , Srednja vas . Staracerkev . Stara Loka . Stoprce . . Sv. Benedikt Sv. Ema . Sv. Križ p. Kost Sv. Lenart . Svetinje . . Sv. Bolfenk n.K Sv. Bolfenk v Sl goricah . . 27146 8690 6837 4147 6928 2752 7783 4642 8411 10303 57231 2900 10035 2495 90150 5642 27561 1682 1814 5983 41780: 7158 18208 1480 8654 4383 13007 59611 4150 670 2341 54 66 87 74 80 54 56 44 43 59 II 35 4Ö 57 22 24 50 31344 7179 7175 3707 1460 3436 6635 4753 7998 6632 48265 3037 10591 1971 74979 71 44 01 1780 64 29216 3469 1294 6776 34686 6720 7985 18 900 15 8001 1935 8351 58351 8844 735 3271 56 22 45 64 75 20 53 58491 15870 14012 7855 8388 6139 14418 9395 16409 16935 28 34 53 87 61 65 48 56 105497 5938,31 20626 27 4467 23 165130 08 7424 51 56778 22 5152 05 3109 47 12760 33 76166 70 14178 74 2619376 2380 26 16655 57 6318 21359 117962 97 12994 1406 5613 44 03 799244 2102 35 4305 3982 795 296 3305 445 7687 6079 43521 1635 6300 1251 12776 156 17967 089 800 2814 5182 2501 7376 1069 6014 2580 421 1 36892 17011 459 2227 88 584! 3685 1206 981 742 1468 2760 856 270 3402 .3555 1930 3290 833 52 I 102291 1684 44 23748 30 2986 -650 93 2361 6975 3335 65 5880 84 820 1551 5305 12521 38 3470 — 57062 340 14901 1072 500 680 700 1920 1500 3125 5320 2720 26570 1100 390 1114 61000 4045 300 I 100 280867 3100 550 80 280 1140 2595 6740 5340 140 100 82 ji 5780 2896 830 10 1400 2120 -j| 2618 - 3555 - 30 350 500 82 460 297 -H 94 95 113 42 550, 54 106 21 140 4630 3439 636 40 1246 19791 238 7370 371 2067 1436 6663 1 10088 1140 9 113 127 241 42 340 365 2245 128 75 178 426 91 83 265 297 5 2125 61 71 Ime Selca na Braču . Selnica ob Dravi Struge. . . . Suhor . . . . Sv. Benedikt v Slov. goricah Sutivan . . Sv. Jakob ob S Ston . . Sv. Peter pri No vem mestu . Sv. Petar u Šum Slatina. . . Semič . . . Sodražica. . Sv. Jurij j. žel. Sv. Kunigunda Sv. Lovrenc na Drav. polju Sv. Lucija Sl. Gradec Sv. Tomaž Sorica . . Stari trg . Sv. Peter v S. d Sv. Križ (Kastav) Sv. Križ p. Trstu Sv. Nedelja Sv. Peter n. Mar. Sv. Mihael poleg Šoštanja . Sv. Trojica . Split . . . Studenci . . Sv. Ivan . . St. Tomaž. . Smarjeta . . St Janž na Dr. p št. Jernej . . St. Lambert . St. Vid p. Grobel Škofja Loka . Šmarje . . Šmartno p.Šm. g št. Vid p. Vipavi St. Lovrenc nad Mariborom Št lij p. Tur j . St. Janž (Dolenj) St. Jurij p. Kr. . St. Peter n. K. St. Vid pri Zatiö Šmartno p. Litiji Sturije .... Pre- jemki I v Izdatki 1548 50 8115 4202 23630 1684 84 1697 73 1742374 4679 57 11175 19 5889 30 4761 26339 Denarni promet Hranilne vloge vloženo 35 97 90 65 1443 3634 3782 20007 1340 1928 88 14637 5161 10214 4280 3303 19206 93 31 45 32 2991 11750 96 7985 03 43637 95 3024.84 3626 61 32061 67 984088 21389.64 10169 62 8065 45545 96 vzdignjeno Posojila dano 1480 7383 2290 3682 1493 837 10085 4332 2429 3813 1294 1621 1 20 33 64 150 1842 2070 8760 27 240 656 8241 02 1106 545 1329 2546 1599 80 70 87 vrnjeno II o <72 Št. Jurij ob Tab. Št. Vid n. Ljub Št. Rupert Škocijan . Šmartno pri Kranju . Šmarje p. Jelža Trata . . Trebelno . Trilj . . Tržič . . Tržišče Tinjan . . Tomaj . . Tomišelj . Trnovo Tučepi . . Tunice . . Trebnje . Vel. nedelja Velke Lašče Velikovc Vel. Lošinj Videm . Vojsko . Vrhnika Vurberg Vič . . Vipava Višnja gora Vodice (Dalm.) Višnjan Vodice . Vrbnik . Vače Vabriga Vrlika Vrvari Zg. Tuhinj Zreče . Zagvozd Zg. Besnica Zibika . Zda. . Zagradec Zatičina Zrenj . Zagorje ob Sav Zaostrog /Jče Žiri . . Zminj . Žužemberk Živogošče 3149 10666 38192 15404 9359 7109 7381 80 1523 67720 59772 12845 2044 5446 74332 2220 14110 33734 4761 1772 2180 17697 11 85 63 08 46 85 OS 13 21 2483 10 7574 51 3843 10955 38668 12548 6470 7104 7231 1811 71587 43213 7791 2480 1 4422 42088 3423 143()7jl 36919 4408 1153 2560 17119 1956 5339 37298 1 20 6993 21622 I 76861 27953 1 15830 14214 69 14612 3334 139307 102985 20637 t 4524 9869 116421 5643 28885 33 96 24 J7 62 09 ) 61 70653 9169 2926 1 4740 34817 4439 12913 37298 3137 3637 50 120 27 5886 95 6992 73 5383 — 1526 51 314 6680 10 4109 3730 61 2440 — 18355 74 793; 10971 82 40 1520 — 2753 85 218 6119 25 62 44 5031 12 1510 — 1 2943 20 3461 87 1570 3091 - — 1293 — 2716 38 — — 2720 — 491 435 440 60 160 123 13504 86 24398 32 14385 75 21476 21 436 6829 13 12815 58 16113 97 5191 41 685 7010 — 310 — 2400 — 160 — 110 826 — 614 86 1840 — 840 — 192 4572 75 876 60 70 62 56 80 63 16809 51 19714 43 17956 90 2644 01 262 1564 — 1418 30 1430 492 — 86! 5085 24 2791 7400 221 79 56 8729 — 5865 71 12935 — 18677 58 185 2539 1914 35 1*664 2020 63 211 1036 73 1153 62 — — — — 47 220 — 20 — — — 905 — 140 8064 45 3538 37 7800 — 5118 99 55 1816 40 54 400 400 107 1861 2331 28 1910 60 “M 14546 21 15886 27 20694 13 i 7634 312 Izdajatelj: Zadružna zveza v l.juhljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj« uradni tajnik „Zadružne zveze. Tinek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v l.juhljani.