Ekonomsko ogledalo #UMAR Ekonomske analize/marec 2007 št. 3, Vol. XIII Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov ter tudi izbranih tem s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja. Sestavljeno je iz serije »ogledal«, ki obravnavajo ključne kazalce gospodarskih gibanj, komentirajo in ocenjujejo, kako se uresničuje Pomladanska oziroma Jesenska napoved ključnih makroekonomskih kazalcev ter kako poteka izvajanje ekonomske politike (plače, javne finance, cene, konkurenčnost, itd). Publikacija (tudi v angleškem jeziku) izide vsak mesec z izjemo septembra. Prispevke za to številko Ekonomskega ogledala so pripravili: Boštjan Vasle (Aktualno), Jure Brložnik (Mednarodno okolje – države bivše Jugoslavije, Geografska porazdeljenost zunanje trgovine), Slavica Jurančič (Konkurenčnost), Miha Trošt (Cenovna gibanja in politika), Tomaž Kraigher (Trg dela), Saša Kovačič (Plače), Barbara Ferk (Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva, Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva), Mojca Koprivnikar Šušteršič (Turizem, Notranja trgovina), Maja Kersnik (Gospodinjstva brez delovno aktivnih članov). Drage bralke in bralci, vabimo Vas, da se nam pridružite na tradicionalni letni mednarodni konferenci, ki je tokrat namenjena temi »Nacionalne reforme za izvajanje LIZBONSKE STRATEGIJE: njihovo spremljanje, ocenjevanje in učinki«. Konferenca bo potekala od 14. do 16. junija 2007 v Kranjski gori. Uvodni govor bo imel g. Janez Potočnik, evropski komisar za raziskave in nekdanji direktor UMAR-ja. Med vabljenimi predavatelji bodo g. Žiga Turk, minister za razvoj, g. Angel de la Fuente z barcelonskega inštituta Instituto de Analisis Economico ter g. Luc Everaert z Mednarodnega denarnega sklada. Pričakujemo tudi predstavnike vplivnega »think-tanka« Bruegel in generalnega direktorata DG ECFIN Evropske komisije. Konferenci bo predsedoval g. Janez Šušteršič, direktor UMAR-ja, podpredsednik Odbora za ekonomsko politiko Evropske unije in slovenski tehnični koordinator za Lizbonsko strategijo. Podrobnejše informacije in prijavnico najdete na naši spletni strani: http://www.gov.si/umar/konf.php. Prijazno Vas vabimo, da se nam pridružite. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Odgovarja: Janez Šušteršič, direktor. Odgovorni urednik: Luka Žakelj. Lektoriranje: Karla Železnik. Tehnična urednica: Ema Bertina Kopitar. Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman. Distribucija: Katja Ferfolja. Tisk: Tiskarna Štrok. Oblikovna zasnova: Sandi Radovan, Studio DVA. Naklada: 500 izvodov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana, tel: (+386 1) 478 10 12, fax: 478 10 70 Uredništvo: luka.zakelj@gov.si Distribucija: publicistika.umar@gov.si Ekonomsko ogledalo je dostopno na internetu: http://www.gov.si/umar/arhiv/kazalo.php. Ob izidu UMAR medijem razpošlje skrajšano izdajo: Ekonomsko ogledalo – aktualno. Publikacija je vključena v podatkovni bazi Ebsco Publishing in Internet Securities. © UMAR, 2007. Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Vsebina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 2 Aktualno Gospodarska rast v letu 2006 je dosegla 5,2 % in je bila najvišja v tem desetletju str. 3 Mednarodno okolje – države bivše Jugoslavije Lani nadaljevanje stabilnih gospodarskih razmer; obeti za gospodarsko rast letos in prihodnje leto ugodni str. 4 Konkurenčnost V letu 2006 relativno ugodna gibanja cenovne in stroškovne konkurenčnosti slovenskih predelovalnih dejavnosti str. 5 Cenovna gibanja in politika Prispevki rasti cen storitev k inflaciji so relativno stabilni str. 6 Trg dela Ugodna gibanja na trgu dela se nadaljujejo kljub nekaterim sezonskim nihanjem str. 7 Plače Po nihanju v novembru in decembru zaradi vpliva trinajste plače se je v januarju nadaljevalo stabilno gibanje plač str. 8 Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva Optimizem potrošnikov se še krepi str. 9 Turizem Največ tujih prenočitev v letu 2006 ponovno opravili Italijani, Nemce so na drugem mestu prehiteli Avstrijci str. 10 Notranja trgovina Rast dodane vrednosti tudi v četrtem četrtletju ostala na visoki ravni str. 11 IZBRANE TEME Gospodinjstva brez delovno aktivnih članov Delež odraslih, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, je v Sloveniji nižji od povprečja EU 25 str. 15 Geografska porazdeljenost zunanje trgovine V obdobju 1995–2006 se je razpršenost slovenske zunanje trgovine po državah povečala, delež izvoza v EU 15 pa zmanjšal str. 16, 17 Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva Delež posojil v BDP je v primerjavi z državami EU še vedno med nižjimi, vendar se zadolženost v Sloveniji povečuje str. 18 Priloge: Podatkovna (str. P1–P12), Pomembnejši kazalci (str. P13), Mednarodne primerjave (str. P14–P15), Slikovna (str. P16–P17). Izbrani konjunkturni kazalci, rast v % V primerjavi Zadnji s prejšnjim mesecem z istim obdobjem predhodnega leta podatek zadnji podatek predzad. podatek predpredz. podatek Industrija, vrednost industrijske proizvodnje I 6,7 9,7 7,0 7,2 Predelovalne dejavnosti I 8,4 10,9 7,5 7,8 Oskrba z elektriko, plinom, vodo I -7,6 0,5 -0,9 0,4 Vrednost opravljenih gradbenih del, realno I -40,3 46,8 15,3 13,8 Izvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XII -16,0 16,4 16,6 16,7 Uvoz blaga (nominalno, v EUR)1 XII -12,3 15,9 16,8 16,8 Stroški dela na enoto proizvodnje2 XII - -4,2 -4,5 -4,6 Realni efektivni tečaj3 I -0,7 1,9 0,8 0,7 Bruto plača na zaposlenega, realno I -0,2 3,6 2,2 2,4 Skupno varčevanje prebivalstva v bankah, nominalno4 XII 3,2 7,7 6,7 5,6 Javnofinančni prihodki, realno II -5,5 1,5 4,5 5,8 Število formalno delovno aktivnih I 0,6 3,1 1,4 1,4 Število registriranih brezposelnih II -2,9 -16,7 -16,0 -6,6 Število prostih delovnih mest II -11,2 5,8 4,3 12,3 V mesecu: zadnjem predzadnjem predpredzadnjem Stopnja registrirane brezposelnosti, v % I 8,7 8,6 8,6 V mesecu: zadnjem skupaj v letu medletno5 Inflacija (rast cen življenjskih potrebščin), v % III 1,0 0,2 2,3 Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih (domači trg), v % II 2,1 2,8 5,1 Viri podatkov: SURS, BS, RZZ, izračuni in ocene UMAR. Opombe: 1plačilno-bilančna statistika; 2v predelovalnih dejavnostih, v košari valut; 3tečaj evra za Slovenijo, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin; sprememba metodologije – v izračun efektivnega tečaja so zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Velika Britanija, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno; 4medletna stopnja rasti je določena kot razmerje med stanjem ob koncu tekočega meseca in stanjem istega meseca v predhodnem letu; 5skupaj v zadnjih 12-ih mesecih. Aktualno Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 3 Gospodarska rast v letu 2006 je dosegla 5,2 % in je bila najvišja v tem desetletju. V primerjavi s predhodnim letom je bila višja za 1,2 o. t., za 0,5 o. t pa je presegla našo jesensko napoved. Z izjemo Evropske komisije, ki je napovedala 4,8-odstotno gospodarsko rast, so druge ključne domače in tuje institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem, še bolj podcenile jakost ugodne gospodarske konjunkture. Ob tem se je v primerjavi z letom 2005 primanjkljaj sektorja država zmanjšal za 0,1 o. t. in je znašal 1,4 % BDP. Glavni razlog za pospešitev rasti bruto domačega proizvoda v letu 2006 je bila rast investicij v osnovna sredstva. Ta je bila lani 11,9-odstotna, kar je preko 10 o. t. več kot leta 2005. Spodbujena je bila predvsem s pospešeno gradnjo cest in avtocest ter nadaljevanjem visoke rasti investicij v stanovanjsko gradnjo. Višja je bila tudi rast investicij v opremo in stroje, kjer je bil poleg konjunkturnih razlogov po naši oceni pomemben tudi vpliv davčnih sprememb, zlasti davčne razbremenitve v povezavi s postopno odpravo davka na izplačane plače in uveljavljanja splošne investicijske olajšave pred njeno ukinitvijo z začetkom letošnjega leta. Prispevki ostalih komponent domačega trošenja niso pomembneje odstopali od doseženih v predhodnem letu. Kljub povečani rasti prejemkov gospodinjstev in visokemu optimizmu potrošnikov se je potrošnja gospodinjstev tudi lani povečala za zmernih 3,3 %. Na okrepljeno realno rast državne potrošnje (3,8 %), ki je bila za poldrugo odstotno točko višja kot v predhodnem letu, pa je vplivala precej hitrejša realna rast izdatkov za blago in storitve, predvsem tistih, ki se zagotavljajo iz občinskih proračunov. K visoki gospodarski rasti je prispevalo tudi izboljšanje mednarodne konjunkture, ki je ohranjala visoko realno rast izvoza. Ta se je lani ohranila na ravni iz leta 2005 in je znašala visokih 10,0 %. Rast izvoza proizvodov se je povečala za 0,5 o. t. na 10,8 %, rast izvoza storitev pa se je precej upočasnila, z 11,7 % v letu 2005 na 6,4 % lani. Z visokima izvozom in domačo potrošnjo povezujemo tudi okrepljeno rast uvoza. Po 7,0-odstotni rasti v letu 2005 se je njegova rast lani povišala na 10,4 %, predvsem zaradi 3,7 o. t višje rasti uvoza proizvodov, povezane s proizvodi za investicije in vmesno porabo. Medtem je bilo povečanje rasti uvoza storitev manjše, nižja pa je bila tudi njihova skupna rast (9,5 %). 5,3-odstotna rast dodane vrednosti v letu 2006 je bila najvišja v zadnjih enajstih letih. Najugodnejša gibanja so bila v gradbeništvu (11,8-odstotna rast dodane vrednosti) in predelovalnih dejavnostih (7,4-odstotna rast dodane vrednosti). V slednjih so bile visoke rasti dosežene predvsem v dejavnostih, ki se v skladu z definicijo OECD uvrščajo v visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne dejavnosti, kar kaže, da je bila lani struktura rasti industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti ugodna z vidika prestrukturiranja predelovalne industrije v smeri krepitve tehnološko zahtevnejših dejavnosti. K visoki rasti dodane vrednosti so lani prispevale tudi tržne storitve (G-K), kjer se je realna rast dodane vrednosti okrepila že tretje leto zapored in je znašala 5,6 %. Dobre rezultate so dosegli tako v t. i. tradicionalnih tržnih storitvah (trgovina, gostinstvo, promet) kot v storitvah, temelječih na znanju (poslovne in finančne storitve). Precej pa se je v letu 2006 upočasnila rast dodane vrednosti javnih storitev (L-P), ki je dosegla le 2.4 % in je bila v primerjavi s predhodnim letom nižja v vseh dejavnostih. Prvi razpoložljivi podatki kažejo, da se v začetku letošnjega leta nadaljujejo spodbudna gibanja. Optimizem potrošnikov se krepi tudi v prvih treh mesecih letos, saj je kazalec zaupanja dosegel najvišjo četrtletno raven sploh (-7,3; lani -16,0; gl. tudi str. 9). Visoka ostaja tudi vrednost kazalnika gospodarske klime, ki se je marca sicer znižal za eno o. t., vendar se ohranja na najvišjih vrednostih po letu 1996. To potrjujejo tudi prvi podatki za letošnje leto; industrijska proizvodnja je bila januarja 9,7 % višja kot januarja lani. Tudi gibanja na trgu dela v začetku leta kažejo, da se ob nekaterih sezonskih nihanjih ohranjajo možnosti za nadaljnjo rast zaposlenosti. Ta se je januarja namreč spet nekoliko povečala. Zaradi decembrskih odpuščanj, ki so bila predvsem sezonske narave, se je sicer nekoliko povečala tudi stopnja brezposelnosti, vendar se je število brezposelnih po januarskem sezonskem povečanju februarja ponovno zmanjšalo. Hkrati je bil priliv v brezposelnost eden najmanjših v zadnjih letih, odliv brezposelnih v zaposlitev pa nekoliko nižji kot v jesenskih mesecih. Število registriranih brezposelnih se je do konca februarja zmanjšalo na 77.669, kar je za 2,9 % ali 2.300 oseb manj kot januarja (gl. tudi str. 7). Ugodna gibanja na trgu dela pa niso povzročala pritiskov na rast plač. Te so ob koncu lanskega leta sicer zanihale zaradi izplačila trinajstih plač (predvsem v zasebnem sektorju), v začetku letošnjega leta pa se je nadaljevala njihova stabilna rast. Bruto plača na zaposlenega je v januarju nominalno upadla za 0,9 %. Padec plač v zasebnem sektorju je znašal 0,6 %, v javnem sektorju pa 1,4 % (gl. tudi str. 8). Relativno visoka mesečna rast cen v marcu ni povzročila sprememb dolgoročnejših indikatorjev rasti cen. 1,0-odstotna rast cen v marcu je bila namreč ključno zaznamovana z višjimi cenami nafte in posledično tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, delno pa tudi z višjimi cenami izrazito sezonskih skupin proizvodov in storitev. Višje cene energentov so tako k inflaciji prispevale 0,4 o. t., cene obleke in obutve 0,5 o. t., hrane in brezalkoholnih pijač pa 0,1 o. t. Medletna inflacija se je zvišala za 0,2 o. t. na 2,3 %, povprečna pa je ostala nespremenjena in je znašala 2.5 %, oziroma se je ohranila na ravni, na kateri se giblje že od začetka leta 2006 (gl. tudi str. 6). Mednarodno okolje – države bivše Jugoslavije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 4 Primerjava različnih ocen oz. napovedi realne rasti BDP (v %) Realna rast, v % 2005 2006 2007 2008 UMAR JP 061 UMAR PN 072 EIU feb 07 WIIW feb 07 UMAR JP 061 UMAR PN 072 EIU feb 07 WIIW feb 07 UMAR JP 061 UMAR PN 072 EIU feb 07 WIIW feb 07 Hrvaška 4,3 4,2 4,5 4,7 4,5 4,0 4,3 4,5 4,4 4,0 4,0 4,2 4,4 BIH 5,5 5,7 5,5 5,3 5,3 6,0 5,5 5,3 5,7 6,0 5,5 5,5 5,5 Srbija 6,2 4,0 5,2 5,8 5,8 4,0 5,2 5,6 5,0 4,0 5,2 5,4 5,0 Makedonija 3,8 3,5 4,0 n.p. 3,5 4,0 4,0 n.p. 4,0 4,0 4,0 n.p. 4,0 Vir podatkov: UMAR; Unicredit CEE Quarterly, februar 2007; Economist Intelligence Unit Country Reports, januar 2007; WIIW Research Report, februar 2007. Opombi: 1predpostavke UMAR pri pripravi Jesenskega poročila 2006; 2predpostavke UMAR pri pripravi Pomladanske napovedi 2007. prvih treh četrtletjih) ter na rasti zasebne potrošnje. Bolj Gospodarska rast na Hrvaškem je bila lani višja kot od pričakovanj se je znižala tudi inflacija, saj je leto prej, v Srbiji, BIH in Makedoniji pa se je rahlo medletna inflacija decembra lani znašala 6,6 %, upočasnila. V te štiri države smo lani izvozili dobro medtem ko je še leto prej znašala 17,6 %, povprečna šestino našega skupnega izvoza, od tega približno inflacija pa je lani znašala 7,7 %. Glavna motorja polovico na Hrvaško. Za letos in prihodnji dve leti gospodarske rasti letos in prihodnje leto bosta zasebna pričakujemo, da se bo gospodarska rast na Hrvaškem potrošnja, na katero bo ugodno vplivala rast plač, saj je rahlo upočasnila, v Srbiji pa stabilizirala nad 5,0 %. Za bila lani realna rast povprečne plače v prvih enajstih pripravo Pomladanske napovedi smo v primerjavi z mesecih kar 10,5-odstotna, ter investicije, kjer se jeseni zvišali svoje predpostavke gospodarske rasti na pričakuje tako več javnih investicij kot tudi investicij v Hrvaškem in v Srbiji. V BIH in Makedoniji pričakujemo novo privatiziranih podjetjih. Glavno tveganje za nekoliko višjo rast BDP kot lani, sedanje predpostavke gospodarsko rast je politično, in sicer morebitna pa so v primeru prve rahlo nižje kot jeseni, v primeru nestabilnost povezana z določitvijo končnega statusa slednje pa enake. Zaradi decembra podpisanega Kosova. novega sporazuma CEFTA, ki je nadomestil več kot 30 bilateralnih prostotrgovinskih sporazumov, se v V BIH je bila lani gospodarska rast nižja kot v letu prihodnjih letih pričakuje povečanje medregionalne 2005 (iz 5,5 % na 5,3 %), letos in prihodnje leto pa se zunanjetrgovinske menjave. pričakuje rahla pospešitev rasti. Lanska rast BDP je bila nižja od naših jesenskih predpostavk, temeljila pa je Na Hrvaškem se je gospodarska rast lani pospešila na rasti domačega povpraševanja. Visoka rast posojil je iz 4,3 % na 4,7 %, v prihodnjih dveh letih pa se bo podpirala rast zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast rahlo upočasnila. Lanska rast BDP je bila za 0,5 izvoza, tudi zaradi uvedbe DDV na začetku lanskega odstotne točke višja od naše jesenske predpostavke. leta. Rast industrijske proizvodnje je bila že tretje leto Lani se je predvsem pospešila rast investicij (iz 4,8 % zapored nad 10,0 % (11,2 %). Letos in prihodnje leto bo na 6,8 %), malo manj pa rast zasebne potrošnje (iz rast zasebne potrošnje še naprej visoka, čeprav se bo 3,4 % na 4,1 %). Rast blagovnega izvoza je bila lani rast posojil in kreditov umirila. Pričakuje pa se 14,6-odstotna, rast blagovnega uvoza pa 13,3-odstotna. pospešitev rasti investicij, predvsem zaradi pričakovanih Omeniti velja, da je bilo lani rekordno leto po višini TNI, vlaganj v infrastrukturo. Še naprej se pričakuje visoka saj so te po obsegu že v prvih devetih mesecih presegle rast industrijske proizvodnje, in sicer na ravni približno celotno leto 2005 (1,5 mrd evrov). Letos se bo tudi 10 %. zaradi visoke osnove upočasnila rast investicij, pričakuje pa se pospešitev rasti zasebne potrošnje, V Makedoniji se je lani že tako nizka gospodarska predvsem zaradi pričakovanih dvigov plač v javnem rast še upočasnila (na 3,5 %), za letos in prihodnje sektorju in socialnih transferjev pred volitvami. Še leto pa pričakujemo le rahlo pospešitev. Lani je bila naprej se pričakuje ugodna rast izvoza, saj bodo hrvaški rast BDP enaka našim jesenskim predpostavkam in tudi izvozniki nadomestili pričakovano nižje stopnje rasti za naprej jih nismo spreminjali. Sicer tako IMF kot tudi izvoza v države EU z izvozom v države CEFTE, ki se je vlada menita, da je bila gospodarska rast lani višja od lani razširila iz štirih na devet držav (Romunija in navedene številke. Sicer gospodarska rast temelji na Bolgarija sta zaradi vstopa v EU izstopili že s rasti zasebne potrošnje, počasi pa se pospešuje tudi 1. 1. 2007). rast investicij. Vlada vidi ključ za višjo rast v znižanju davkov, saj je za letos napovedano še eno znižanje Rast BDP se je v Srbiji lani sicer rahlo upočasnila (iz davka na dohodek. Znižala naj bi se tudi stopnja DDV. 6,2 % na 5,8 %), a je vseeno precej presegla naše Makedonska vlada je lani prek Agencije za tuje jesenske predpostavke. V prihodnjih dveh letih se investicije pričela z novo strategijo za privabljanje tujih bo rast še nekoliko upočasnila in se ustalila investitorjev. približno pri 5,2 %. Rast BDP je lani temeljila predvsem na rasti izvoza (27,0-odstotna medletna rast v Konkurenčnost Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 5 Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti, povprečni indeksi – medletna primerjava QI 2006 QII 2006 QIII 2006 QIV 2006 QI–IV 2006 Efektivni tečaj tolarja1 – nominalno Realno, merjen z relativnimi cenami življenjskih potrebščin Realno, merjen z relativnimi cenami industrijskih proizvodov 99,2 99,3 97,9 Stroški dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih in komponente3 100,1 100,9 98,3 100,6 101,4 99,3 100,7 101,5 100,9 100,2 100,8 99,1 Stroški dela na enoto proizvoda, nominalno, Realno, v SIT2 V košari valut v SIT realno4 95,7 94,3 95,0 97,3 95,4 97,4 93,0 90,6 93,6 96,2 93,2 96,8 95,6 93,4 95,7 Stroški dela na zaposlenega 103,7 101,1 100,5 101,9 101,8 Neto plače in drugi prejemki Davčna obremenitev5 Produktivnost dela Cene življenjskih potrebščin/nominalni efektivni tečaj 104,4 99,4 110,7 101,2 99,3 107,1 101,1 98,9 110,4 102,6 98,9 108,6 102,3 99,1 109,1 101,4 103,0 103,2 102,9 102,6 Viri podatkov: SURS, APP, BS, OECD Main Economic Indicators; izračuni UMAR. Opombe: 1sprememba metodologije – do košarice valut 17-ih trgovinskih partneric: Avstrije, Belgije, Nemčije, Italije, Francije, Nizozemske, Španije, Danske, Združenega kraljestva, Švedske, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške, ZDA, Švice in Japonske; 2deflacionirano s cenami industrijskih proizvodov predelovalnih dejavnosti; 3za podjetja in druge organizacije, samo domači faktorji; 4deflacionirani s cenami življenjskih potrebščin; 5razmerje bruto plače, davki in prispevki delodajalcev/čiste plače. V zadnjem četrtletju leta 2006 se je na medletni vedno relativno visoko (gl. tabelo). Ob rahlem umirjanju ravni slovenska cenovna konkurenčnost nekoliko rasti proizvodnje (na 8,5 % z 8,9 %) in skoraj izraziteje poslabšala. Nominalno je efektivni tečaj zaustavljenem upadanju zaposlenosti (0,1-odstotni tolarja do valut 17-ih trgovinskih partneric pod vplivom padec glede na 1,3-odstotni) se je rast produktivnosti okrepitve tolarja do ameriškega dolarja in japonskega dela sicer upočasnila, a je bila tudi v zadnjem četrtletju jena, pa tudi madžarskega forinta in švicarskega franka še vedno na izredno visoki ravni (8,6 %). Hitreje kot v porasel za 0,7 %. Ker je bila hkrati rast relativnih cen tretjem četrtletju so rasli tudi realni stroški dela na življenjskih potrebščin enaka (0,8 %) kot v tretjem zaposlenega (1,9 %), vendar precej bolj počasi kot v četrtletju, po petih četrtletjih neprekinjenega upadanja zadnjem četrtletju leta 2005 (3 %). pa so v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko porasle tudi Kljub nekoliko izrazitejšem poslabšanju v zadnjem relativne cene industrijskih proizvodov (0,2 %), je četrtletju je bilo gibanje slovenske cenovne efektivni tečaj tolarja tudi realno nekoliko bolj porasel konkurenčnosti v povprečju leta 2006 relativno (za 1,5 % oziroma 0,9 %). ugodno. Realna apreciacija efektivnega tečaja Medletno poslabšanje slovenske cenovne merjenega z relativnimi cenami življenjskih potrebščin je konkurenčnosti v primerjavi s konkurenti iz bila zmerna (0,8 %), če upoštevamo relativno rast cen območja evra je bilo manj izrazito kot v primerjavi s industrijskih proizvodov pa je efektivni tečaj tolarja konkurenti zunaj območja evra. Ob nominalno realno padel (za 0,9 %). stabilnem tečaju tolarja do evra vse od vstopa v ERM II Izrazitejši padec stroškov dela na enoto proizvoda v pa do njegovega prevzema se je realni efektivni tečaj košari valut v povprečju leta 2006 (za 4,3 %) kaže, da tolarja do 7-ih najpomembnejših trgovinskih partneric iz se je stroškovna konkurenčnost slovenskih območja evra v zadnjem četrtletju medletno okrepil za predelovalnih dejavnosti precej izboljšala. Stroški 0,7 % (merjeno s CPI) oziroma je realno padel za 0,2 % dela na enoto proizvoda pomembnejših trgovinskih (merjeno s PPI). Do valut 10-ih trgovinskih partneric partneric so namreč po dosegljivih ocenah hkrati padli zunaj območja evra je bila realna rast efektivnega tečaja za 0,1 %. Izboljšanje je izhajalo iz močno pospešene tolarja 3,5-odstotna oziroma 3,6-odstotna. rasti produktivnosti dela (na 9,1 % s 5,3 %) zaradi Merjeno s stroški dela na enoto proizvoda v košari visoke rasti proizvodnje in ob hkratnem umirjanju rasti valut se je izboljševanje stroškovne konkurenčnosti realnih stroškov dela na zaposlenega (na 1,8 % z slovenskih predelovalnih dejavnosti v zadnjem 2,7 %). Realna rast čistih plač in drugih prejemkov iz četrtletju leta 2006 na medletni ravni nadaljevalo že dela se je v slovenskih predelovalnih dejavnostih v letu peto četrtletje zapored. Kljub umirjanju v primerjavi s 2006 namreč upočasnila, zaradi pričetka postopnega tretjim četrtletjem je bilo upadanje stroškov dela na odpravljanja davka na izplačane plače pa je bila nižja enoto proizvoda v košari valut v zadnjem četrtletju še tudi davčna obremenitev plač (gl. tabelo). Graf: Realni efektivni tečaj, deflator relativne cene življenjskih potrebščin 118 116 114 112 110 108 106 104 102 100 98 96 17 partneric 20 partneric* 7 partneric (ev ro) 10 partneric (izv en ev ro) 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: BS, SU R S, OEC D , Banka H r vatske, F eder al Stati sti c s Ser vi ce of R uss i a, pr er ačuni UM AR . Opomba: *Avstr i ja, Belg i j a, N emči j a, Ital i j a, Fr ancija, N i z ozems ka, Špani j a ( 7 par tner i c- evr o) , Vel i ka Br i tani j a, D anska, Švedska, Češ ka, M adžar s ka, Pol j ska, Sl ovaš ka, Z D A, Švi ca, Japons ka ( 10 par tner i c - i zven evr o) , H r vaš ka, R usi j a, T ur čija. Cenovna gibanja in politika Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 6 2006 2007 Indeksi cen XII 2006/ XII 2005 ? (I 06–XII 06)/ ? (I 05–XII 05) II 2007/ I 2007 II 2007/ II 2006 ? (III 06–II 07)/ ? (III 05–II 06) Cene življenjskih potrebščin (CPI) 102,8 102,5 99,8 102,1 102,5 Blago 102,1 102,0 99,8 101,0 101,9 Goriva in energija 103,9 108,2 99,3 98,2 106,0 Drugo 101,7 100,5 99,9 101,6 101,0 Storitve 104,3 103,4 99,9 104,5 103,8 Cene življenjskih potrebščin (HICP) 103,0 102,5 99,9 102,3 102,6 Regulirane cene1 102,1 105,8 99,3 99,1 104,3 Energija 103,7 108,0 99,0 97,7 105,7 Drugo 97,9 100,2 100,0 102,4 101,1 Osnovna inflacija Odrezano povprečje 102,7 102,8 99,8 101,3 102,6 Brez hrane in energije 102,0 101,2 99,9 101,9 101,5 Cene industrijskih proizvodov (domači trg) 102,8 102,3 102,1 105,1 102,8 Vmesna poraba 104,1 103,5 104,1 108,4 104,3 Investicije 100,8 100,2 99,5 100,9 100,4 Široka poraba 101,7 101,5 100,2 101,9 101,6 Cene v EMU Cene življenjskih potrebščin (MUICP) 101,9 102,2 100,3 102,3 102,1 Brez hrane, energije, tobaka in alkohola 101,5 101,4 100,4 101,9 101,5 Cene industrijskih proizvodov (IPI) 104,1 105,1 100,12 102,92 104,92 Vir podatkov: CPI, HICP, IPI: SURS; nadzorovane cene, osnovna inflacija: ocena UMAR; MUICP, IPI v EU: Eurostat (začasni podatki) in preračun UMAR. Opombe: številke se zaradi zaokroževanj ne seštevajo vedno; 1zaradi vsakoletnih sprememb indeksa reguliranih cen podatki med posameznimi leti niso neposredno primerljivi; 2podatek za predhodni mesec. V februarju so se cene znižale, povprečna inflacija sklepanjem novih celoletnih pogodb med podjetji in pa se ni spremenila in je ostala stabilna na ravni distributerji električne energije. Tako se je povišala tudi 2,5 %. Stabilnost cen je posledica ustreznih ukrepov medletna rast cen industrijskih proizvodov, ki je v nosilcev ekonomskih politik v preteklih nekaj letih, ki so februarju znašala 5,1 %. bili naravnani k stabilizaciji cen. Sezonski in zunanji Prispevki rasti cen storitev k medletni rasti cen dejavniki so zaradi relativno nizke inflacije bolj očitni kot življenjskih potrebščin so v zadnjih letih relativno v preteklih letih, vplivajo pa predvsem na rast cen blaga. stabilni. Od aprila 2005 do oktobra 2006 so znašali Na rast cen storitev omenjeni dejavniki vplivajo v manjši približno 1 odstotno točko, v zadnjih mesecih pa so se meri, kar se kaže v primerjalno večji stabilnosti teh cen nekoliko povišali. Vzrok temu so cene nekaterih v zadnjih nekaj letih (gl. graf). reguliranih storitev, konkretno odvoza smeti in V primerjavi z januarjem so bile cene nižje za 0,2 %. kanalščine, ki so se ob koncu lanskega leta povišale, ter Letošnja deflacija je bila posledica znižanja cen hrane in dvig cen nekaterih prostih storitev v decembru in tekočih goriv za prevoz. Prve so se znižale za 1 % in so januarju, ki jih lahko povežemo z uvedbo evra v k deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Druge so se Sloveniji. Pri slednjih izstopajo predvsem cene znižale za 1,7 %, k deflaciji pa so prispevale gostinskih storitev. Gre za enkratne dejavnike, ki na 0,1 odstotne točke. V prvih dveh mesecih letos so se daljši rok ne bodo vplivali na splošno rast cen v cene znižale za 0,8 %. Sloveniji. Ocenjujemo, da rast cen storitev v prihodnje ne bo bistveno odstopala od rasti v lanskem letu, njihov V februarju so bile cene na medletni ravni višje za prispevek k inflaciji pa se bo v prihodnjih letih vseeno 2,1 %. K temu povišanju so največ prispevale višje cene počasi povečeval, ker se v času spreminja struktura v skupini hrana (0,5 o. t.), gostinske in nastanitvene potrošnje in gospodinjstva relativno več potrošijo za storitve (0,4 o. t.), stanovanjska oprema (0,4 o. t.) in nakup storitev in manj za nakup blaga, kar se kaže tudi raznovrstno blago in storitve (0,3 o. t.). v vsakoletnem povečevanju deleža, ki ga storitve Cene industrijskih proizvodov na domačem trgu so zavzemajo v indeksu cen življenjskih potrebščin (gl. tudi se v februarju povišale za 2,1 %. Razlog za njihovo EO 1/2007, str. 20–21). rast je v povišanju cen oskrbe z električno energijo za podjetja (19,5 %). Povišanje cen je povezano s Graf: Medletna inflacija in prispevki rasti cen storitev k inflaciji 5 4 3 2 1 0 Proste storitv e (o. t.) Regulirane storitv e (o. t.) Skupaj CPI ^-----' s----"N. ^^^r^s^^^^/^\^^^^/y^\y^\ /—\ n n n nnnnn r nnwmR«_ r^-TTT^-u-u-u-p-i^^Rnfl u_DDUDU[UD_nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnDD Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 7 V tisoč Rast v % I 2007/ I 2007/ ? 2006/ XII 2006 I 2006 ? 2005 0,7 1,1 0,6 Izbrani kazalci trga delovne sile A Aktivni po mesečnih poročilih (A=B+C) Formalno delovno aktivni* Zaposleni v podjetjih in organizacijah I–XII I 2006 2006 910,7 907,7 XII I 2006 2007 911,3 918,0 824,8 812,5 833,0 838,0 675,1 665,9 681,7 682,8 0,6 0,2 3,1 2,5 1,4 1,3 B Zaposleni pri fizičnih osebah Samozaposleni (vključno s kmeti) Registrirani brezposelni 66,5 63,8 67,5 66,7 83,3 82,8 83,8 88,5 85,8 95,2 78,3 80,0 -1,2 4,6 1,7 5,7 6,9 2,1 2,1 -16,0 -6,6 Ženske C Starejši od 40 let 47,0 50,7 42,6 43,2 39,7 41,8 37,7 39,0 1,4 3,5 -14,8 -6,7 -4,9 -0,9 Brezposelni več kot 1 leto 41,9 43,8 39,7 39,6 -0,1 -9,5 -3,6 Stopnja registr. brezposelnosti (C/A), % D Moški 9,4 8,9 10,5 8,9 8,6 7,1 8,7 7,2 Ženske 12,0 12,4 10,5 10,6 - Prosta delovna mesta E Za določen čas, v % 19,0 19,2 15,9 20,0 75,3 66,1 76,4 77,1 26,2 4,3 12,3 - Nove zaposlitve Z nižjo izobrazbo 13,0 15,0 3,9 4,1 9,1 2,6 13,5 3,5 47,6 37,4 - -10,4 -13,7 13,8 19,4 S srednjo izobrazbo 7,1 8,5 5,2 7,7 47,4 -9,5 13,8 Z višjo in visoko izobrazbo 2,0 2,4 1,3 2,2 68,1 -7,7 4,3 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, izračuni UMAR. Opomba: *delovno aktivni po administrativnih virih. Gibanja na trgu dela v začetku leta kažejo, da se ob več delovno aktivnih kot januarja 2006. nekaterih sezonskih nihanjih ohranjajo možnosti za Januarska stopnja registrirane brezposelnosti je nadaljnjo rast zaposlenosti. Po decembrskem bila 8,7-odstotna. Bila je nekoliko višja kot decembra, zmanjšanju zaradi odpuščanj zaposlenih za določen čas ker se je januarja število registriranih brezposelnih se je zaposlenost januarja spet nekoliko povečala, zaradi decembrskih odpuščanj povečalo relativno bolj predvsem v podjetjih in organizacijah, medtem ko je bilo kot število formalno delovno aktivnih. visoko povečanje števila samostojnih kmetov bolj Februarja se je število registriranih brezposelnih po statistične narave. Januarja se je zaradi decembrskih januarskem povečanju ponovno zmanjšalo. Na novo odpuščanj sicer nekoliko povečala tudi stopnja prijavljenih je bilo samo 5.194 oseb, od tega 768 brezposelnosti, vendar se je število brezposelnih po iskalcev prve zaposlitve, 3.847 zato, ker so zgubili delo januarskem sezonskem povečanju februarja ponovno (najmanj od junija 2002), 579 oseb pa je bilo ponovno zmanjšalo. Priliv v brezposelnost je bil eden najmanjših vključenih v centralno evidenco iz drugih evidenc. Delo v zadnjih letih, odliv brezposelnih v zaposlitev pa je dobilo 4.417 brezposelnih, črtanih iz drugih razlogov nekoliko nižji kot v jesenskih mesecih. ali prenesenih v druge evidence pa je bilo 3.077 oseb. Število formalno delovno aktivnih se je januarja Število registriranih brezposelnih se je tako do konca povečalo za 0,6 % ali za skoraj 5 tisoč oseb. februarja zmanjšalo na 77.669. To je v primerjavi z Povečalo se je predvsem število samozaposlenih (za januarjem za 2,9 % ali 2.300 oseb manj. 5,7 %) in to zaradi upoštevanja višjega števila kmetov, Število prostih delovnih mest in realiziranih ugotovljenega na podlagi ankete o delovni sili v preteklem četrtletju. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo za 1.034 oseb ali 0,15 %, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je sezonsko zmanjšalo (za 802 osebi ali 1,2 %). Zaradi občutnega povečanja števila kmetov (ki pa je bolj statistične narave) je bilo na medletni ravni januarja 2007 za 3,1 % zaposlitev se je februarja v primerjavi z januarjem zmanjšalo, vendar se je ohranilo na visoki medletni ravni. Število prvih je padlo na 11.771 (kar je 11,2 % manj kot januarja, vendar 7,5 % več kot februarja 2006), drugih pa na 11.647 (13,6 % manj kot januarja, oziroma 9,4 % več kot pred enim letom). Graf: Nove zaposlitve formalno delovno aktivnih po mesecih, 2003–2007 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. Vi r podatkov: Z R SZ , pr er ačuni U M AR . sep. okt. nov . dec. F Plače Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 8 Realno1 I 07/XII 06 I 07/I 06 Rast bruto plače na zaposlenega, v indeksih rasti Plače v EUR I 2007 Nominalno I 07/XII 06 I 07/I 06 Bruto plača na zaposlenega skupaj 1.250,34 99,1 106,4 99,8 103,6 Zasebni sektor (A do K) Kmetijstvo 1.182,00 1.030,07 99,4 100,8 107,7 108,4 100,1 101,5 104,9 105,6 B C D Ribištvo Rudarstvo 1.006,93 Predelovalne dejavnosti 1.515,63 1.113,10 106,7 103,7 103,2 103,3 104,2 107,8 107,5 104,4 103,9 100,6 101,4 105,0 Oskrba z elektriko, plinom, vodo Gradbeništvo Trgovina 1.538,56 1.018,08 1.126,67 91,2 99,6 97,6 104,6 108,4 109,1 91,8 100,3 98,3 101,9 105,6 106,2 H Gostinstvo 898,02 95,9 103,9 96,6 101,1 Promet, skladiščenje in zveze Finančno posredništvo 1.324,06 1.797,34 100,6 88,4 106,9 108,7 101,3 89,0 104,1 105,9 Poslovanje z nepremičninami Javne storitve (L do O) Javna uprava 1.326,25 1.449,00 1.450,37 98,3 98,6 99,2 106,8 103,6 102,6 99,0 99,3 99,9 104,0 100,8 99,8 Izobraževanje 1.515,73 98,4 104,9 99,1 102,1 Zdravstvo in socialno varstvo Dr. javne, skupne, osebne storitve 1.387,14 1.395,46 98,5 97,6 103,2 102,9 99,2 98,3 100,4 100,2 Vir podatkov: SURS in preračuni UMAR za zasebni sektor in javne storitve. Opomba: 1deflacionirano s cenami življenjskih potrebščin. Bruto plača na zaposlenega je v januarju upadla za 1,7-odstoten. 0,9 %. Nominalni padec plač je bil prisoten v obeh V javnih storitvah je bruto plača na zaposlenega sektorjih, vendar z nekoliko manjšim znižanjem plač v nominalno upadla za 1,4 %. To je predvsem posledica zasebnem sektorju. znižanja ravni bruto plače v dejavnosti izobraževanja in V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača na dejavnosti zdravstva, kjer je na januarski padec ravno zaposlenega nominalno upadla za 0,6 %. Bruto plača tako vplivala nekoliko povišana raven bruto plače na zaposlenega je najbolj porasla v industriji in koncem leta zaradi izplačil dodatkov za delovno gradbeništvu (C, D, E, F). Nominalno je bila rast 1,9- uspešnost. odstotna. To je skupina dejavnosti, kjer se v gibanju Letošnja visoka januarska medletna raven bruto plač najbolj odraža dolžina delovnega meseca – januar plače je bila predvsem posledica manjšega znižanja je bil za dva delovna dneva daljši od decembra. Poleg plač v zasebnem sektorju. Tako je bruto plača na tega je bila velika večina trinajstih plač izplačanih v zaposlenega v primerjavi z januarjem 2006 nominalno novembru, tako da je bil v decembrski bruto plači vpliv porasla za 6,4 %, realno pa za 3,6 %. V okviru skupne trinajste plače zanemarljiv in je imel temu ustrezno zelo rasti je v zasebnem sektorju bruto plača nominalno majhen vpliv na gibanje januarske plače. Najbolj je porasla za 7,7 %, realno pa za 4,9 %. Tako visoka rast nominalno upadla bruto plača v skupini poslovnih je posledica po delovnih dnevih daljšega januarja (v storitev (J, K), in sicer za 5,1 %. V tej skupini je bil vpliv primerjavi z januarjem 2006). Omenjeni dejavnik je povečane decembrske ravni bruto plače zaradi izplačil najbolj vplival na povprečno bruto plačo v skupini trinajstih plač močnejši, predvsem zaradi večjih industrija in gradbeništvo. V sektorju javnih storitev je decembrskih izplačil v dejavnosti finančnega bilo gibanje plač na običajni ravni in je doseglo posredništva, kar je učinkovalo na znižanje plač v nominalno 3,6-odstotno rast, realno pa je bila rast 0,8-januarju. Nekoliko manj je upadla bruto plača v skupini odstotna. proizvodnih storitev (G, H, I). Nominalni padec je bil Graf: Mesečno nominalno gibanje bruto plače skupaj in po obeh sektorjih 120 115 110 105 100 95 90 85 jan. 2006 f eb. mar. apr. maj jun. jul. avg. Vi r podatkov: SU R S, pr er ačuni U M AR . sep. okt. nov . dec. jan. 2007 I J K L Zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 9 Stopnje rasti na medletni ravni, realno v %* Izbrani kazalci zasebne potrošnje in zadolženosti Zasebna potrošnja1 Gospodinjstva BDP NPISG Prispevek zasebne potrošnje k rasti BDP (v odstotnih točkah) Prejemki gospodinjstev2, 3 Prihodek v trgovini na drobno4 Prvič registrirana osebna vozila5 Kazalec zaupanja potrošnikov6 Krediti poslovnih bank prebivalstvu (stanje konec obdobja)7 Varčevanje prebivalstva v bankah (stanje konec obdobja)7 Q1 05 Q2 05 3,2 4,5 3,3 4,6 -2,0 -2,0 3,0 5,4 1,7 2,5 1,5 2,6 5,4 6,4 -8,9 -3,1 -17,3 -16,7 17,4 21,5 11,4 10,4 Q3 05 3,4 3,6 -3,9 3,8 1,9 3,1 7,9 -3,4 -19,3 23,0 8,5 Q4 05 2,7 2,7 -0,8 3,9 1,5 1,8 7,3 -3,4 -24,0 22,5 3,1 Q1 06 Q2 06 3,2 3,4 3,2 3,4 1,6 3,0 5,0 4,7 1,6 1,8 5,3 4,0 2,9 2,8 0,6 -1,2 -16,0 -16,0 24,5 24,5 3,9 4,6 Q3 06 3,7 3,7 3,0 5,6 2,0 3,3 -0,3 7,2 -12,0 24,8 4,7 Q4 06 3,1 3,1 1,8 5,5 1,7 4,4 0,3 9,0 -14,5 24,3 Viri podatkov: SURS, AJPES, MF, DUNZ, preračuni UMAR. Opombe: *kjer ni drugače navedeno; 1SURS; 2neto plače, drugi prejemki iz delovnega razmerja (prejemki po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, povračila stroškov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki – AJPES), transferji posameznikom in gospodinjstvom (konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja – MF); 3deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin; 4preračun iz originalnih indeksov obsega, SURS; 5rast števila vozil, DUNZ; 6originalna vrednost, SURS; 7deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin in nominalnim efektivnim deviznim tečajem. 6,2 Realna rast zasebne potrošnje (3,3 %, leta 2005 navzdol, saj se je prihodek realno povečal le za 1,4 % (v 3,4 %) je lani že tretje leto zapored zaostajala za obeh skupinah, ki zajemata trgovino z živili – trgovina z rastjo BDP (5,2 %). Za leto 2006 so bili značilni visok živili, pijačami in tobakom ter nespecializirane potrošniški optimizem, visoka rast uvoza ter ponovna prodajalne, pretežno z živili – je bil realno nižji kot leto okrepitev prvih registracij osebnih vozil, medtem ko je prej), kar je za 5,4 o. t. manjša rast kot leta 2005. bila rast prihodka v trgovini na drobno zelo nizka. Medtem se je prihodek v trgovini na drobno skupaj z motornimi vozili in gorivi realno povečal za 6,3 %, leto Prejemki gospodinjstev so lani realno porasli za pred tem pa za 9,5 %. 4,4 %, kar je za 2 o. t. več kot leto pred tem. Pri tem se je masa plač povečala za 4,3 % (5,9 % v letu prej), Optimizem potrošnikov se krepi tudi v letu 2007. drugi prejemki pa so po skoraj 10-odstotnem realnem Kazalec zaupanja potrošnikov je bil v januarju na najvišji znižanju v letu 2005 lani porasli za 8,5 %. Socialni doseženi ravni (-5), v februarju pa je dosegel drugo transferi so se povečali za 2,7 %. najvišjo vrednost (iz oktobra 2004, ko je ob volitvah porasel na -8). Na najvišji ravni sta tudi primernost Izmed kratkoročnih kazalnikov potrošnje velja v letu trenutka za varčevanje in ocena sedanjega finančnega 2006 izpostaviti predvsem visok kazalec zaupanja stanja v gospodinjstvu. V prvih dveh mesecih skupaj pa potrošnikov ter visoke rasti uvoza – tako za široko so prve registracije osebnih vozil spet porasle, tokrat za potrošnjo kot uvoza potovanj. Vrednost kazalca 4,2 %. zaupanja potrošnikov je bila za skoraj 5 točk višja (-14,5) kot v letu 2005 in najvišja, odkar imamo na voljo Rast neto tokov posojil se je drugo leto zapored ustrezne podatke (od leta 1997 naprej). Trošenje umirila, vendar je še vedno na visoki ravni (gl. graf). rezidentov v tujini se je nominalno povečalo za 10,5 %, Stopnja rasti obsega posojil se je v letu 2006 povečala tujcev pri nas pa le za 3,7 %. Tako lahko sklepamo, da za manj kot prejšnja leta. Bila je 24,3-odstotna, kar je le je ta razlika (gledano z vidika nacionalnih računov) za 1,8 o. t. več kot v letu 2005. V prejšnjih letih je bila ta pozitivno prispevala h gospodarski rasti in da bo letni razlika večja, in sicer 7,6 o. t. v letu 2005, 11,3 o. t. v podatek o rasti potrošnje na domačem trgu (rezidentov letu 2004, za 6,2 o. t. pa je bila rast obsega posojil višja in tujcev) nižji od podatka o rasti potrošnje rezidentov v letu 2003 v primerjavi z letom 2002 (gre za primerjavo (doma in v tujini). Uvoz za široko potrošnjo je nominalno podatkov po IMF metodologiji). Obremenjenost porasel za 14,4 %, kar je 3,6 o. t. višja rast kot leto prej. prejemkov s posojili poslovnih bank se je v primerjavi z Prve registracije osebnih vozil, ki so se začele krepiti v letom prej sicer povečala za 0,6 točke (na 4,3), medtem tretjem četrtletju, so medletno porasle za 3,3 % (leto ko se je kazalec povečanja posojil glede na povečanje prej so se zmanjšale za skoraj 5 %). Rast prihodka v prejemkov nekoliko znižal – prebivalci so namreč na trgovini na drobno že drugo leto spet bistveno odstopa enoto povečanja dohodka neto najeli 12,9 enote posojil, od rasti potrošnje gospodinjstev (gl. graf) – v letu 2006 v letu 2005 pa 16,0 enote posojil. Graf: Zasebna potrošnja in z njo povezani izbrani kazalniki, 2002–2006 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 0,0 120,0 100,0 80,0 60,0 2006 40,0 20,0 0,0 -20,0 2002 2003 2004 2005 zasebna potrošnja trgovina na drobno —O— neto tok posojil, IMF metodologija, desna os O neto tok posojil, ECB metodologija, desna os Vir podatkov: SURS, BS, lastni preračuni. Turizem Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 10 Izbrani kazalci turizma in gostinstva Q1 2006/ Q1 2005 Stopnje rasti, v % Q2 2006/ Q3 2006/ Q4 2006/ Q2 2005 Q3 2005 Q4 2005 2006/ 2005 Prenočitve skupaj 3,1 0,5 0,4 6,6 2,0 Prenočitve domačih turistov Prenočitve tujih turistov Povprečno število delovno aktivnih1 5,7 0,6 -5,6 4,7 1,8 -0,4 7,3 6,0 1,9 2,0 Povprečna bruto plača na zaposlenega1, 2 Cene gostinskih in nastanitvenih storitev, skupaj3 1,9 2,1 1,9 1,9 2,0 Cene gostinskih storitev3 Cene nastanitvenih storitev3 Prihodek v gostinstvu (realno), skupaj4 2,3 3,9 2,6 4,6 0,8 4,6 2,0 4,6 1,9 4,5 Nastanitve in z njimi povezane storitve4 Priprava in serviranje jedi4 4,1 3,0 5,3 4,5 4,2 4,6 4,5 4,0 5,8 4,7 4,1 7,0 4,4 3,8 5,7 Točenje pijač4 -2,0 10,5 3,5 5,0 2,8 7,9 3,0 10,4 1,8 8,5 8,8 6,8 8,8 6,3 7,7 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombe: 1v dejavnosti gostinstva; 2deflacionirano z indeksom življenjskih potrebščin, 3skupina oz. podskupina indeksa cen življenjskih potrebščin, 4podatki so prilagojeni številu delovnih dni. Dobri rezultati v zadnjem četrtletju so doprinesli k se je njihov delež v strukturi prenočitev tujih turistov povečanju števila prenočitev v letu 2006. Število povzpel na skoraj 20 %. Na drugem mestu po številu prenočitev se je v zadnjem četrtletju leta 2006 na ustvarjenih tujih nočitev so bili prvič avstrijski gostje, medletni ravni povečalo za 6,6 %, število turistov pa za čeprav se je število njihovih prenočitev tudi v letu 2006 9,2 %. Turistično ugodni so bili vsi trije meseci, največjo zmanjšalo. Še bolj se je ponovno zmanjšalo število rast pa smo opazili v decembru (9 % oz. 12 %). Skupaj prenočitev Nemcev (za skoraj 30 % glede na leto 2001, se je število prenočitev v letu 2006 povečalo na 7,7 ko je bilo število najvišje). Število prenočitev turistov iz milijona. Povečalo se je tako število prenočitev domačih Združenega kraljestva je po visokih medletnih rasteh v (na 3,2 mio) kot tujih turistov (na 4,5 mio). Tudi v letu prejšnjih letih (v letu 2005 za 19,3 %, v letu 2004 pa za 2006 se je nadaljevalo zmanjševanje povprečnega 32,1 %) v letu 2006 ostalo na ravni izpred leta. Na števila prenočitev na turista, saj se je število turistov v petem mestu sledijo Hrvati, ki so imeli v letu 2006 več letu 2006 glede na leto 2005 povečalo za 3,7 % (tujih za prenočitev kot v letu 2005, tako da se je v strukturi vseh 4,0 %, domačih turistov pa za 3,3 %). V letu 2006 so tujih prenočitev njihov delež povečal na 6,3 %. Manj tako turisti v Sloveniji v povprečju prenočili 3,1-krat nočitev kot v letu 2005 so ustvarili turisti iz Nizozemske (domači 3,7-krat, tuji 2,8-krat), leta 1995, ko je bilo to ter francoski gosti, medtem ko se je število prenočitev število najvišje, pa 3,7-krat (domači 4,1-krat, tuji 3,3- Madžarov povečalo. Največji skok so naredili turisti iz krat). ZDA (iz 11. na 9. mesto), katerih prenočitve so se močno povečale in so tako kot prenočitve Francozov Dobri turistični rezultati so se nadaljevali tudi na predstavljale 2,4 % vseh tujih prenočitev. Na desetem začetku letošnjega leta. Število turistov v prvih dveh mesecih letos se je glede na isto obdobje lani povečalo za 4,0 %, število njihovih prenočitev pa za 2,0 %. Povečanje je bilo v celoti posledica večjega obiska tujih turistov in njihovih prenočitev (za dobrih 7,0 %). V letu 2006 so tretje leto zapored največ tujih nočitev v Sloveniji opravili italijanski gostje, nemške pa so prehiteli še avstrijski turisti. Število prenočitev turistov iz Italije se je povečalo tudi v letu 2006, tako da mestu so prenočitve turistov iz Ruske federacije, ki so se relativno močno povečale tudi v letu 2006 (glede na leto 2004 za 33,6 %). Sledijo prenočitve turistov iz Belgije (2,2-odstoten delež vseh prenočitev), Srbije in Črne gore, Izraela, Češke, Bosne in Hercegovine, Švice, Poljske, Španije, Švedske (število prenočitev iz zadnjih dveh držav se je močno povečalo že drugo leto zapored) in Danske (gl. graf). Graf: Prenočitve tujih turistov v Sloveniji v letu 2006 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 deleži v v seh tujih prenočitv ah rast štev ila prenočitev glede na leto 2005 Q nn Vi r podatkov: SU R S. Notranja trgovina Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 11 Stopnje rasti, v % Izbrani kazalci trgovine Q1 2006/ Q1 2005 Q2 2006/ Q2 2005 Q3 2006/ Q3 2005 Q4 2006/ Q4 2005 2006/ 2005 Skupaj nominalni prihodek v trgovini na drobno, trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 9,9 9,0 6,3 3,9 7,3 Prihodek v trgovini na drobno 3,2 3,9 0,8 2,2 2,5 Trgovina z živili, pijačami, tobakom -2,9 1,0 -0,8 -1,8 -1,1 Trgovina z neživili 10,3 7,3 2,8 6,9 6,8 Prihodek v trgovini z motornimi vozili in vzdrževanju le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi gorivi 17,4 14,8 12,8 5,9 12,6 Motorna vozila, motorna kolesa, rezervni deli in oprema 10,7 7,0 15,8 10,8 11,0 Vzdrževanje in popravilo motornih vozil 23,9 11,4 15,3 9,0 14,8 Motorna goriva 25,4 26,9 10,0 -0,5 14,9 Skupaj nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 8,8 9,5 12,2 11,6 10,2 Povprečna bruto plača na zaposlenega1, 2 3,1 2,1 2,6 4,3 3,1 Povprečno število delovno aktivnih1 0,9 0,9 0,5 0,9 0,8 Realna rast dodane vrednosti v trgovini1 5,8 5,3 5,9 5,5 5,6 Vir podatkov: SURS; preračuni UMAR. Opombi: 1v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe; 2deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Rast dodane vrednosti v dejavnosti trgovine, znotraj katerih so manjši prihodek kot v zadnjem popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe četrtletju leta 2005 prikazale tako nespecializirane (dejavnost G) se je v četrtem četrtletju leta 2006 prodajalne, ki pretežno prodajajo živila, kot tudi umirila, a ostala na visoki ravni. Realno je bila za specializirane prodajalne z živili, pijačami in tobakom. 5,5 % višja kot v zadnjem četrtletju leta 2005. V četrtem Na drugi strani je relativno visoko rast zabeležila četrtletju se je še okrepila rast povprečne bruto plače na trgovina z neživili (gl. tabelo). Znotraj trgovine z neživili zaposlenega v celotni dejavnosti G, in sicer v trgovini na se je prihodek nominalno najbolj povečal (za 21,5 %) v debelo realno za 6,1 % (v tretjem četrtletju za 4,7 %), v specializiranih prodajalnah s pohištvom, gospodinjskimi trgovini z motornimi vozili in v trgovini na drobno z aparati ter gradbenim materialom. Prihodek v motornimi gorivi za 4,3 % (v tretjem četrtletju za 1,6 %), specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, v trgovini na drobno pa je bila rast 2,8-odstotna (v kozmetičnimi in toaletnimi izdelki je bil po negativni tretjem četrtletju 1,8-odstotna). Okrepila se je tudi rast medletni rasti v tretjem četrtletju, v četrtem četrtletju za števila delovno aktivnih, predvsem zaradi povečanja v 3,8 % večji. Prihodek v trgovini z motornimi vozili, trgovini na drobno ter v trgovini na debelo (v vsaki za vzdrževanjem le-teh ter v trgovini na drobno z motornimi 1,4 %), medtem ko se je število delovno aktivnih v gorivi se je nominalno povečal za 5,9 %, in sicer pri prodaji, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v motornih vozilih, motornih kolesih, rezervnih delih in trgovini na drobno z motornimi gorivi zmanjšalo za opremi za 10,8 %, pri vzdrževanju in popravilu motornih 2,1 %. vozil za 9,0 %, pri motornih gorivih pa se je prihodek zmanjšal. Dobre rezultate v trgovini z motornimi vozili V zadnjem četrtletju 2006 se je nominalna rast potrjujejo tudi podatki o številu prvič registriranih novih skupnega prihodka v trgovini na drobno in trgovini osebnih avtov, ki je bilo v četrtem četrtletju 2006 za z motornimi vozili še umirila (gl. tabelo). Rast 9,0 % večje kot v istem obdobju 2005. Nominalna rast prihodka v trgovini na drobno je bila v zadnjem četrtletju prihodka v trgovini na debelo in posredništvu pri leta 2006 višja kot v prejšnjem, vendar je bila še vedno prodaji je v četrtem četrtletju 2006 ostala na visoki ravni na relativno nizki ravni. Nizka rast je bila posledica (gl. tabelo). slabega poslovanja trgovin z živili, pijačami in tobakom, Graf: Indeksi nominalnega prihodka v trgovini 225 200 175 150 125 trgov ina na drobno ^ -----¦------trgovina z mot. vozili, mot. kolesi, rez. deli in opremo -^. *^" t4 ----L---- motorna goriva ft \. s^ t . . . . trgov ina na debelo J^»—*7V * -^" * " ~^^^ -—r^v <^Kr^^^^\ %S ^ ^\iS^^J/<^lr k—-r-^*^-^- Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 2003 2004 2005 2006 Vi r podatkov: SU RS. Ekonomsko ogledalo UMAR Gospodinjstva brez delovno aktivnih članov številka 3/2007 str. 15 Delež oseb (18–59 let) v Sloveniji in EU, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, 1996 in 2000–2006, v % 1996 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 EU 25 np np 10,1 10,2 10,2 10,3 10,2 9,8 EU 15 11,5 9,9 9,7 9,7 9,8 9,8 9,8 9,6 Avstrija 8,1 8,3 7,9 7,5 7,4 8,8 8,7 8,8 Belgija 14,1 12,4 13,8 14,2 14,4 13,7 13,5 14,3 Ciper np 5,6 4,9 5,3 5,2 5,0 5,2 4,9 Češka np 7,8 7,9 7,3 7,7 8,0 7,4 7,3 Danska np np np 7,6 8,6 8,5 7,7 7,7 Estonija np 9,6 11,0 10,8 10,9 9,5 8,5 6,0 Finska np np np np 10,9 11,0 10,5 10,5 Francija 10,9 10,7 10,3 10,4 10,6 10,8 10,7 10,9 Grčija 9,8 9,2 8,8 8,9 8,5 8,5 8,5 8,1 Irska 12,9 8,6 8,8 8,5 8,9 8,6 8,4 7,9 Italija 12,0 11,2 10,8 10,2 9,7 9,1 9,5 9,2 Latvija np 15,0 12,8 10,5 8,7 7,8 8,1 6,8 Litva np 9,2 10,0 9,1 7,4 8,1 6,6 7,0 Luksemburg 7,6 6,9 6,7 6,3 7,5 7,1 6,7 6,7 Madžarska 15,8 13,5 13,2 13,0 11,6 11,9 12,3 11,6 Malta np 7,4 7,8 7,2 7,9 8,6 8,2 6,7 Nemčija 10,9 9,7 9,7 10,0 10,6 11,1 11,1 10,6 Nizozemska 10,2 7,6 6,9 6,7 8,0 8,0 8,0 7,4 Poljska np np 13,8 15,1 14,8 15,8 15,3 13,5 Portugalska 6,3 4,6 4,3 4,6 5,5 5,3 5,5 5,8 Slovaška np 10,9 10,0 10,9 10,1 10,8 10,2 9,6 Slovenija 8,8 9,0 8,2 8,0 8,7 7,5 6,7 7,2 Španija 12,1 7,5 7,4 7,3 7,2 7,3 6,7 6,3 Združ. kraljestvo 13,5 11,4 11,2 11,3 10,9 11,0 11,0 10,7 Vir: Eurostat. Opombi: manjkajo podatki za Švedsko, kjer zaradi drugače izvedene ankete o delovni sili nimajo na voljo ustreznih podatkov; np – ni podatka. V Sloveniji se zmanjšuje delež odraslih (18–59 let), 2 o. t. Najnižje deleže so leta 2006 izkazovali Ciper, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih Portugalska in Estonija, najvišje pa Belgija, Poljska in članov. Do leta 1998 se je ta delež zmanjševal, leta Madžarska (gl. tabelo). 1999 pa se je povečal na 9,6 %. V obdobju 2000–2005 Delež moških v gospodinjstvih brez delovno se je ponovno zmanjšal, in sicer za 2,3 o. t., leta 2006 aktivnih članov je manjši od deleža žensk. V Sloveniji pa se je rahlo povečal (gl. tabelo). Opisani kazalec je delež prvih leta 2006 znašal 6,6 %, delež drugih pa poleg kazalcev o stopnji dolgotrajne brezposelnosti (leta 7,8 %. Povprečna razlika med obema skupinama je v 2005 3,1 %), zgodnji opustitvi izobraževanja (leta 2006 obdobju 2001–2006 znašala 1,5 o. t. Razlike med 5,2 %; podatek je zaradi načina zbiranja sicer nekoliko moškimi in ženskami v tem obdobju so bile v EU 25 še nezanesljiv), tveganju revščine (leta 2004 11,4 % z večje (povprečno 2,2 o. t.); leta 2006 je bil delež moških upoštevanjem dohodkov v naravi) in kazalcem o 8,8-odstoten, delež žensk pa 10,8-odstoten (EU 15: dohodkovni neenakosti (razmerje kvintilnih razredov je 8,6 % in 10,5 %). leta 2004 znašalo 3,3) tvori skupino strukturnih kazalcev Delež otrok, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno družbene povezanosti. Vsi kazalci so za Slovenijo aktivnih članov, je v Sloveniji precej manjši kot v relativno ugodni. EU 25 (gl. graf). V Sloveniji je bil leta 2006 3,6-Delež odraslih, ki živi v gospodinjstvih brez delovno odstoten, v EU 25 pa 9,5-odstoten (EU 15: 9,4 %). Po aktivnih članov, je pri nas ugodnejši od povprečja deležu otrok, ki so živeli v gospodinjstvih brez delovno EU. V obdobju 1996–2006 je bil kazalec vseskozi aktivnih članov, se je Slovenija leta 2006 poleg Grčije ugodnejši od povprečja EU 15. V primerjavi z EU 25 je uvrstila najugodneje. Sledile so jima Ciper, Portugalska bil delež v obdobju 2001–2006 (za katerega so na voljo in Španija. Najslabše so se uvrstili Združeno kraljestvo, ustrezni podatki) prav tako nižji, in sicer za približno Belgija in Madžarska. Graf: Delež otrok (0–17 let) v Sloveniji in EU 25, ki živijo v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov, 2001–2006, v % 10 8 6 4 2 Slov enija EU 25 - 1— 1 1 1 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Vi r poda tkov: Eur o s tat . Geografska porazdeljenost slovenske zunanje trgovine Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 16 Deleži posameznih držav v skupni slovenski zunanjetrgovinski menjavi, v %* IZVOZ UVOZ SKUPNA MENJAVA S TUJINO 1995 2000 2004 2006 1995 2000 2004 2006 1995 2000 2004 2006 Evropa 92,35 91,97 91,56 92,79 88,57 87,34 92,90 92,28 90,34 89,49 92,26 92,52 EU 15 67,01 63,74 58,18 58,81 68,80 67,76 73,34 71,25 67,96 65,90 66,14 65,31 EU 12 63,05 59,97 53,95 53,95 65,24 62,54 70,09 68,38 64,21 61,35 62,43 61,48 Azija 2,59 3,30 3,68 3,27 5,49 7,08 4,18 4,93 4,13 5,33 3,94 4,14 Afrika 0,70 0,66 0,91 0,79 1,21 1,03 0,67 0,71 0,97 0,86 1,97 0,75 Severna in Srednja Amerika 3,80 3,47 3,46 2,72 3,60 3,72 1,49 1,26 3,69 3,60 2,42 1,96 Južna Amerika 0,33 0,42 0,19 0,21 0,91 0,67 0,69 0,76 0,64 0,56 0,45 0,50 Avstralija in Oceanija 0,23 0,16 0,20 0,22 0,23 0,15 0,07 0,06 0,23 0,16 0,13 0,14 Nemčija 30,16 27,09 21,58 19,68 23,25 18,96 20,30 20,34 26,48 22,73 20,91 20,03 Italija 14,59 13,57 13,02 12,91 16,95 17,47 18,90 18,65 15,85 15,66 16,11 15,91 Hrvaška 10,72 7,91 9,13 8,74 6,07 4,43 3,64 4,02 8,24 6,04 6,24 6,27 Avstrija 6,42 7,52 7,47 8,64 9,69 8,25 13,18 12,26 8,16 7,91 10,47 10,53 Francija 8,16 7,07 6,44 6,79 8,39 10,25 8,24 6,16 8,28 8,78 7,38 6,46 Srbija in Črna gora 0,12 1,65 3,56 3,94 0,02 0,41 0,80 1,44 0,06 0,99 2,11 2,64 Ruska federacija 3,68 2,22 3,29 3,56 2,54 2,29 2,12 1,93 3,07 2,26 2,67 2,71 Poljska 1,26 2,58 2,69 2,92 0,40 1,36 1,34 1,65 0,80 1,93 1,98 2,26 Bosna in Hercegovina 1,44 4,31 3,84 2,89 0,09 0,58 1,08 1,70 0,72 2,31 2,39 2,27 Združeno kraljestvo 2,75 2,13 2,26 2,80 2,01 3,07 1,72 1,65 2,36 2,64 1,97 2,20 Češka republika 1,59 1,74 1,91 2,34 2,60 2,49 2,44 2,19 2,13 2,14 2,19 2,26 Madžarska 1,38 1,93 1,95 2,30 2,81 2,92 3,82 3,66 2,14 2,46 2,93 3,01 Združene države Amerike 3,14 3,09 3,13 2,27 3,06 2,96 1,17 1,03 3,10 3,02 2,10 1,63 Španija 0,51 0,96 1,52 1,93 2,36 2,60 2,72 2,74 1,49 1,84 2,15 2,35 Slovaška 0,62 0,80 1,36 1,63 0,86 1,31 1,22 1,41 0,75 1,07 1,29 1,51 Nizozemska 1,41 1,72 1,49 1,41 2,18 2,10 3,59 3,72 1,82 1,92 2,59 2,62 Romunija 0,25 0,56 0,90 1,23 0,36 0,55 0,61 0,55 0,31 0,55 0,75 0,87 Belgija 0,86 1,12 1,10 1,09 1,52 1,45 1,90 2,24 1,21 1,30 1,52 1,69 Danska 0,51 0,93 0,99 1,05 0,49 0,52 0,50 0,45 0,50 0,71 0,73 0,74 Švedska 0,70 0,70 0,97 1,01 1,06 1,63 1,03 0,78 0,89 1,20 1,00 0,89 Švica 0,85 1,17 1,08 0,94 2,10 1,59 1,62 1,43 1,51 1,40 1,37 1,20 Ukrajina 0,35 0,36 0,87 0,89 0,11 0,12 0,23 0,13 0,22 0,23 0,53 0,49 Turčija 0,25 0,79 1,09 0,81 0,34 0,54 0,78 0,98 0,30 0,65 0,93 0,90 Makedonija 2,27 1,81 1,09 0,75 0,90 0,49 0,18 0,21 1,54 1,10 0,61 0,47 Bolgarija 0,15 0,32 0,62 0,58 0,25 0,44 0,17 0,51 0,20 0,39 0,38 0,55 Grčija 0,38 0,27 0,49 0,35 0,11 0,21 0,28 1,11 0,24 0,24 0,38 0,74 Kitajska 0,07 0,17 0,22 0,32 0,56 1,35 1,06 1,33 0,33 0,80 0,66 0,85 Finska 0,22 0,26 0,23 0,32 0,42 0,58 0,30 0,43 0,32 0,43 0,27 0,38 Alžirija 0,13 0,08 0,19 0,18 0,66 0,72 0,41 0,49 0,41 0,43 0,31 0,34 Koreja 0,16 0,15 0,11 0,10 0,82 0,71 0,43 0,60 0,51 0,45 0,28 0,36 Vir: SURS; preračuni UMAR. Opomba: *30 najpomembnejših trgovinskih partneric, s katerimi poteka 95 % slovenske skupne trgovinske menjave, rangiranih po deležu v slovenskem skupnem izvozu. Analiza sprememb v geografski porazdelitvi Znotraj Evrope se je v zajetem časovnem obdobju slovenske zunanjetrgovinske menjave med letoma delež izvoza v EU 15 zmanjšal, medtem ko se je 1995 in 2006 pokaže, da je naša zunanja trgovina še delež uvoza rahlo povečal. Delež izvoza v stare povečala navezanost na Evropo. Znotraj Evrope članice kot delež našega skupnega izvoza je padel iz poteka več kot 90 % naše trgovine, medtem ko se je 67 % leta 1995 na 58,8 % lani, delež uvoza pa se je delež trgovinske menjave z ostalimi celinami zmanjšal. rahlo povečal, in sicer iz 68,8 % na 71,3 %. Omeniti Edina izjema je delež izvoza v Azijo, ki se je rahlo velja, da se je delež izvoza po vstopu v EU leta 2004 povečal, omeniti pa velja tudi zmanjšan pomen Severne ponovno rahlo povečal, delež uvoza pa zmanjšal. in Srednje Amerike, tako pri izvozu kot uvozu. Opozoriti Posledično je delež skupne trgovinske menjave s je treba, da je gibanje deleža določenih držav (npr. starimi članicami v desetih letih upadel le za 2,7 o. t. (iz Francija in ZDA) po posameznih letih precej odvisno od 68 % na 65,3 %). Skoraj enako velja tudi za države evro enkratnih dejavnikov. območja, kjer pa bo v prihodnjih letih zanimivo videti, ali Geografska porazdeljenost slovenske zunanje trgovine Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 17 se bo delež naše trgovinske menjave s temi državami njen delež se je povečal iz 2,2 % na 3,7 %, ter Belgijo, po našem vstopu v evro območje povečal. njen delež našega skupnega uvoza se je med letoma 1995 in 2006 povečal iz 1,5 % na 2,2 %. Delež teh petih držav v naši skupni trgovinski menjavi se je v zadnjem desetletju povečal iz 5,9 % na 8,3 %. Pomen naših petih najpomembnejših trgovinskih partneric se z izjemo Avstrije postopoma zmanjšuje (gl. tabelo). Delež slovenskega izvoza v te države je med letoma 1995 in 2006 namreč padel iz 70 % na Pomen skupine štirih držav s področja bivše 56,8 %, padel pa je tudi delež skupne menjave s temi Jugoslavije se je med letoma 1995 in 2006 rahlo državami iz 67 % na 59,2 %. To je vsekakor dobro, saj povečal, občutnejše razlike pa so se zgodile pri pomeni, da je naša zunanjetrgovinska menjava sedaj posameznih državah. Izvoz v te države kot delež bolj geografsko razpršena in posledično manj našega skupnega izvoza se je povečal iz 14,5 % na izpostavljena tveganjem, povezanim z gospodarskimi 16,3 %, s tem da je v zadnjih dveh letih padel. Podvojil gibanji v teh petih državah. Predvsem je zanimivo, da se je delež izvoza v BIH, najbolj opazno pa se je se pomembnost Nemčije občutno zmanjšuje, čeprav povečal delež izvoza v Srbijo, ki se je povečeval že v ostaja naša daleč najpomembnejša trgovinska 90-ih letih, ko je veljal trgovinski embargo, delež pa partnerica. Delež našega skupnega izvoza, občutno raste tudi po letu 2000. Po drugi strani se delež namenjenega v Nemčijo je namreč v obdobju 1995– izvoza na Hrvaško in v Makedonijo zmanjšuje. Delež 2006 padel za tretjino, zmanjšal pa se je tudi delež uvoza iz teh držav se je zmanjševal do leta 2004, od uvoza, čeprav manj kot izvoza. V trgovinski menjavi z takrat dalje pa ponovno raste in je lani znašal 7,4 % Italijo se je zmanjšal delež izvoza, povečal pa delež našega skupnega uvoza, kar je za 0,4 o. t. več kot leta uvoza, tako da je delež skupne menjave ostal skoraj 1995. Gledano po posameznih državah velja enako kot enak. Edina država izmed petih najpomembnejših pri izvozu, z izjemo Hrvaške, kjer se je delež uvoza v partneric, s katero se je povečal delež trgovinske zadnjih dveh letih ponovno povečal. Delež skupne menjave, je Avstrija, kjer se je povečal tako delež izvoza trgovinske menjave z državami bivše Jugoslavije se je kot uvoza. Delež trgovinske menjave s Hrvaško in povečal iz 10,6 % leta 1995 na 11,6 % lani, od tega pa Francijo pa se je v zadnjem desetletju zmanjšal tako na menjava s Hrvaško predstavlja dobro polovico. izvozni kot uvozni strani. Gledano izven Evrope velja izpostaviti zmanjšan Najbolj se je v zadnjem desetletju povečala pomen ZDA in le rahlo povečanje pomembnosti pomembnost devetih kontinentalnih novih članic BRIC držav in azijskih tigrov. Pomembnost ZDA kot EU, kjer se je povečal tako delež slovenskega izvoza destinacije za naš izvoz je bila precej konstantna do leta kot uvoza. Delež našega izvoza v te države se je 2004, po našem vstopu v EU pa je delež izvoza padel povečal iz 5,4 % na 11,5 %, kar je mogoče identificirati za skoraj celotno odstotno točko in je dosegel 2,3 %. tudi kot pozitivni učinek vstopa v EU, saj se je delež Uvoz iz ZDA kot delež našega skupnega uvoza se izvoza v te države med letoma 2004 in 2006 povečal za postopoma zmanjšuje skozi celotno obdobje, delež 2 o. t., kar je polovica rasti med letoma 1995 in 2004. skupne trgovinske menjave z ZDA pa se je v obdobju Povečal se je tudi delež uvoza, in sicer iz 7,3 % leta 1995–2006 skoraj prepolovil, in sicer iz 3,1 % na 1,6 %. 1995 na 10 % lani. Posledično se je povečal tudi delež Pomen hitro rastočih velikih trgov skupine držav BRIC skupne menjave s temi državami, in sicer iz 6,4 % na (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) se povečuje počasi 10,7 %. Na izvozni strani velja omeniti predvsem in še vedno predstavlja manj kot 5 % naše zunanje Poljsko, pri kateri se je delež izvoza absolutno najbolj trgovine, daleč največ pa v tej skupini držav trgujemo z povečal (iz 1,3 % na 2,9 %) in Romunijo, kjer je delež Rusijo. Delež izvoza v te štiri države se je v zadnjem našega izvoza narasel za petkrat. Na strani uvoza je desetletju povečal iz 4 % na 4,2 %, s tem da delež ponovno treba izpostaviti Poljsko, saj se je uvoz od tam izvoza v Rusijo precej niha, precej hitro pa raste delež kot delež našega skupnega uvoza med letoma 1995 in izvoza na Kitajsko, ki pa je še vedno precej majhen 2006 povečal za štirikrat, po drugi strani pa se je delež (0,3 %). Precej višji je delež uvoza iz Kitajske, ki je uvoza iz Češke v enakem obdobju zmanjšal. narasel iz 0,6 % na 1,3 % našega skupnega uvoza, Druga skupina držav, katerih pomen za našo zunanjo trgovino se je opazno povečal v zadnjem desetletju, je skupina srednje velikih starih članic EU (Belgija, Danska, Nizozemska in Švedska) ter Španija. Izvoz v te države kot delež našega skupnega izvoza se je povečal iz 4 % leta 1995 na 6,5 % lani. Izpostaviti velja predvsem Španijo, katere delež v našem skupnem izvozu se je povečal skoraj za štirikrat, ter Dansko, katere delež se je podvojil. Delež uvoza iz teh držav se je tudi povečal, in sicer iz 7,6 % leta 1995 na 9,9 % lani. Izpostaviti velja predvsem Nizozemsko, medtem ko se delež uvoza iz Rusije postopoma zmanjšuje. Tako države BRIC predstavljajo le dobre 4 % naše skupne trgovinske menjave, kar vsekakor implicira možnosti za rast, ki pa so verjetno otežene tudi zaradi velikih geografskih razdalj. Omeniti velja tudi, da se je delež trgovinske menjave s sedmimi azijskimi tigri (Koreja, Hongkong, Tajvan, Malezija, Singapur, Tajska in Indonezija) v obdobju 1995–2006 še zmanjšal, in sicer iz 1,5 % na 0,9 %. Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 18 V zbirki Delovni zvezki je izšel delovni zvezek avtorice Barbare Ferk z naslovom »Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva«. V analizi avtorica predstavi pojma zadolženost in prezadolženost, kazalnike za merjenje obeh pojavov, opiše pomembnost makroekonomskega okolja za zadolževanje in zadolženost prebivalstva ter poda stanje na tem področju v Sloveniji. Dolg je instrument za vzdrževanje potrošnje skozi čas. Odvisno od velikosti dohodka se gospodinjstva v posameznem življenjskem obdobju različno zadolžujejo; predvsem v zgodnjih obdobjih življenjskega cikla pa je določena raven dolga za večino gospodinjstev neizogibna. Zaradi slabšega makroekonomskega okolja ali dogodkov v življenju družine se lahko poveča tveganje za neizpolnitev obveznosti iz dolga, nekatera gospodinjstva pa se znajdejo tudi v položaju, ko dolga ne morejo več odplačevati. Dolg tako lahko postane nevzdržen in gospodinjstvo prezadolženo. Ena izmed pogosto uporabljenih definicij pravi, da je gospodinjstvo prezadolženo, če je glede na pričakovani dohodek in drugo likvidno premoženje dolg prevelik, da bi ga gospodinjstvo lahko odplačalo, ne da bi pri tem zmanjšalo druge izdatke pod minimalno raven. Ker tudi na ravni EU še nimamo enotne definicije prezadolženosti, se pod okriljem Evropske komisije pripravlja študija, katere namen je postaviti temelje za skupno definicijo in pripraviti enotno metodologijo za pridobivanje podatkov. Problematike prezadolženosti se države lotevajo različno; najdlje so države, ki so sprejele zakonodajo s področja osebnega stečaja oziroma insolventnega postopka, in tiste, ki imajo razvito mrežo svetovalnih pisarn za ljudi v finančni stiski. Zaradi velikega vpliva zasebne potrošnje na gospodarsko rast ima zadolženost pomembne makroekonomske posledice, hkrati pa velja tudi nasprotno. V osemdesetih letih 20. stoletja se je v razvitih državah zadolževanje gospodinjstev začelo povečevati. Vzroka za to sta predvsem dva – sprostitev likvidnostnih omejitev za izposojanje pri finančnih institucijah in znižanje obrestnih mer. S tem sta se povečala tudi občutljivost gospodinjstev za spremembe v makroekonomskem okolju in tveganje, da se še vzdržen dolg prevesi v presežnega (treba je poudariti, da sama povečana zadolženost še ne predstavlja finančnih težav za gospodinjstvo). Gospodinjstva z dolgom so občutljiva na gibanje obrestnih mer, spremembe v dohodku in vrednosti premoženja, ki se uporablja tudi za zavarovanje posojil. Hkrati pa porazdelitev dolga po gospodinjstvih vpliva nazaj na gospodarstvo, ki je občutljivo za spremembe finančnega položaja gospodinjstev, predvsem prek njihovega potrošnega in varčevalnega obnašanja, bolj posredno pa prek finančnega sistema, ki prav tako čuti posledice, če gospodinjstva niso več zmožna odplačevati dolga. Zadolženosti in prezadolženosti v Sloveniji ne spremljamo sistematično. Nimamo še lastne definicije prezadolženosti, težave pa se pojavljajo predvsem pri razpoložljivosti podatkov, zaradi česar lahko zadolženost izmerimo le na podlagi podatkov o posojilih in varčevanju v bankah, kar zaradi razvoja finančnih trgov tako na strani ponudbe posojil kot tudi novih možnosti za akumuliranje premoženja ne kaže več najbolj objektivne slike. Nimamo objavljenih podatkov o dolgu na kreditnih karticah, zavarovanem in nezavarovanem dolgu ter deležu slabih posojil ali zamud pri plačilih, če omenimo zgolj tiste, ki jih lahko največkrat najdemo v različnih raziskavah za druge države. Med raziskavo smo ugotovili, da dejansko obstaja veliko podatkov, vendar še niso primerno obdelani, da bi jih lahko uporabili za analizo zadolženosti. Slovenija je sicer že sprejela nekaj ukrepov za zagotavljanje večjega pravnega varstva potrošnikov (z leta 2004 sprejetimi Zakonom o potrošniških kreditih, Zakonom o izvršbi in zavarovanju, Zakonom o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ter z uvedbo registracije nebančnih kreditodajalcev pri Uradu za varstvo potrošnikov), kar tudi znižuje možnost za prezadolženost. V Sloveniji smo v primerjavi z državami EU (za katere imamo na voljo podatke) še razmeroma malo zadolženi, čeprav se v zadnjih letih prebivalstvo več zadolžuje. Glede na delež posojil v BDP so najbolj zadolženi na Nizozemskem, najmanj pa na Slovaškem. V večini držav predstavljajo potrošniška posojila manjši delež kot stanovanjska. Izjeme so Slovenija, Nizozemska in Poljska (gl. graf). V Sloveniji smo bili leta 2004 s 14,5-odstotnim deležem posojil v BDP še med manj zadolženimi državami (v letu 2005 se je delež povečal za 2,8 odstotne točke). Graf: Stanovanjska in potrošniška posojila kot delež BDP, 2004 120 100 80 60 40 20 stanov anjska posojila potrošniška posojila n n n n_i-u,rumi-n™«l~~Ul~~Ln_ 1 hi LI hI U ~l ^L 1 1 _ZL Vi r podatkov: F BE, Eur ostat, l astni pr er ačuni . 0 Statistična priloga Bruto domači proizvod / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 2 2000–2006 stalne cene preteklega leta V mio SIT Realne stopnje rasti v % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2001 2002 2003 2004 2005 2006 DODANA VREDNOST po dejavnostih in BRUTO DOMAČI PROIZVOD A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 109.790 113.613 139.709 123.680 149.634 138.342 139.358 -4,0 13,3 -15,8 17,1 -5,2 -4,4 B Ribištvo 563 735 709 896 881 869 848 1,6 -4,5 4,9 -16,9 9,5 1,7 C Rudarstvo 24.493 23.580 20.980 23.617 27.037 30.948 31.500 -5,4 -8,3 6,2 2,5 -0,2 2,6 D Predelovalne dejavnosti 963.075 1.036.651 1.164.763 1.259.492 1.386.846 1.444.152 1.524.800 4,8 4,8 4,0 4,1 2,8 7,4 E Oskrba z elektriko, plinom in vodo 93.360 109.543 131.475 140.256 149.089 173.849 179.315 6,6 6,4 -1,0 0,8 6,6 1,7 F Gradbeništvo 220.136 227.751 245.150 274.175 294.211 322.680 379.133 -2,3 0,5 3,6 1,3 4,0 11,8 G Trgovina in popravila motornih vozil 388.901 420.861 489.314 553.700 610.259 653.633 718.435 2,0 3,3 2,8 3,1 4,0 5,6 H Gostinstvo 82.706 91.938 99.912 110.905 116.979 123.365 136.889 6,3 3,3 3,5 -0,1 0,7 5,6 I Promet, skladiščenje in zveze 241.293 267.550 297.719 334.458 360.946 451.071 497.912 3,5 2,9 4,0 0,1 9,0 6,3 J Finančno posredništvo 165.441 190.722 201.104 221.699 260.587 276.319 278.131 2,9 6,0 4,5 17,2 10,4 8,9 K Nepremičnine, najem, poslovne storitve 514.347 577.120 653.642 742.611 826.027 901.517 972.554 4,1 4,0 3,0 4,7 3,6 4,3 L Javna uprava, obramba in obvezna socialna varnost 215.122 242.720 277.053 311.343 357.775 349.322 364.858 5,4 3,1 4,3 7,3 2,3 1,9 M Izobraževanje 184.487 210.792 246.278 269.600 296.231 326.464 346.128 2,2 2,7 2,1 2,7 3,0 2,2 N Zdravstvo in socialno skrbstvo 171.176 196.337 226.148 241.059 261.747 278.144 291.900 2,5 4,0 2,5 3,7 2,9 2,2 O Druge javne, skupne in osebne storitve 130.803 136.297 146.734 158.845 175.356 199.499 214.628 2,9 -0,6 3,9 5,7 5,8 3,8 P Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem 1.529 1.540 1.634 1.163 1.228 1.436 1.126 12,5 -8,6 -32,7 -8,1 5,9 -3,5 DODANA VREDNOST (A+...+P) 3.507.223 3.847.750 4.342.324 4.767.499 5.274.834 5.671.609 6.077.513 3,2 3,9 2,7 4,5 3,9 5,3 Davki na proizvode in storitve 572.454 566.851 622.996 729.865 796.006 852.818 887.206 -1,0 0,5 1,9 4,2 4,8 4,0 Minus: subvencije na proizvode in storitve 595.130 591.080 649.495 751.595 827.981 884.055 921.625 -1,6 6,5 -5,7 7,1 -0,6 -2,4 BRUTO DOMAČI PROIZVOD 22.676 24.228 26.499 21.731 31.976 31.237 34.419 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 Vir podatkov: SURS. Bruto domači proizvod / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 3 Tekoče cene, v mio SIT Struktura v %, tekoče cene, BDP=100 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2001 2002 2003 2004 2005 2006 OBLIKOVANJE IN PORABA BRUTO NACIONALNEGA RAZPOLOŽLJIVEGA DOHODKA 1. BRUTO DOMAČI PROIZVOD 4.300.350 4.799.552 5.355.440 5.813.540 6.271.795 6.620.145 7.126.012 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2. Saldo primarnih dohodkov s tujino 4.480 12.461 -30.892 -46.845 -75.400 -61.078 -87.702 0,3 -0,6 -0,8 -1,2 -0,9 -1,2 3. BRUTO NACIONALNI DOHODEK (1+2) 4.304.830 4.812.013 5.324.548 5.766.695 6.196.395 6.559.066 7.038.310 100,3 99,4 99,2 98,8 99,1 98,8 4. Saldo tekočih transferjev s tujino 26.388 32.130 13.653 3.527 -14.815 -32.676 -53.754 0,7 0,3 0,1 -0,2 -0,5 -0,8 5. BRUTO NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK (3+4) 4.331.218 4.844.143 5.338.201 5.770.222 6.181.580 6.526.391 6.984.556 100,9 99,7 99,3 98,6 98,6 98,0 6. Izdatki za končno potrošnjo 3.297.482 3.676.235 4.030.745 4.381.447 4.666.049 4.931.809 5.220.816 76,6 75,3 75,4 74,4 74,5 73,3 Zasebna potrošnja 2.467.667 2.718.270 2.973.258 3.242.319 3.438.530 3.636.387 3.848.237 56,6 55,5 55,8 54,8 54,9 54,0 Državna potrošnja 829.816 957.965 1.057.486 1.139.128 1.227.519 1.295.422 1.372.579 20,0 19,7 19,6 19,6 19,6 19,3 7. Bruto varčevanje (5-6) 1.033.736 1.167.908 1.307.456 1.388.776 1.515.531 1.594.581 1.763.739 24,3 24,4 23,9 24,2 24,1 24,8 8. Bruto investicije 1.152.166 1.158.480 1.250.957 1.436.604 1.680.755 1.724.428 1.956.119 24,1 23,4 24,7 26,8 26,0 27,5 9. Presežek na računu tekočih transakcij (7-8) -118.430 9.428 56.500 -47.829 -165.224 -129.846 -192.379 0,2 1,1 -0,8 -2,6 -2,0 -2,7 Vir podatkov: SURS. IZDATKOVNA STRUKTURA BDP, 2000–2006 stalne cene preteklega leta V mio SIT Realne stopnje rasti, v % BRUTO DOMAČI PROIZVOD (3+4+5) 4.079.676 4.414.601 4.965.320 5.497.364 6.070.840 6.524.427 6.964.720 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 1. Izvoz proizvodov in storitev 2.167.682 2.540.812 2.929.909 3.155.890 3.651.048 4.157.224 4.703.409 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0 2. Uvoz proizvodov in storitev 2.230.383 2.616.276 2.913.616 3.186.667 3.685.560 4.106.912 4.760.156 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4 3. SALDO* (1-2) -62.701 -75.464 16.294 -30.777 -34.512 50.312 -56.748 1,7 1,1 -2,0 -0,5 2,0 4. KONČNA POTROŠNJA (a+b) 3.042.055 3.387.059 3.743.709 4.150.646 4.505.482 4.811.325 5.100.927 2,7 1,8 3,0 2,8 3,1 3,4 a. Zasebna potrošnja 2.287.852 2.525.157 2.754.950 3.075.724 3.327.207 3.556.451 3.756.496 2,3 1,3 3,5 2,6 3,4 3,3 b. Državna potrošnja (individualna in kolektivna) 754.203 861.902 988.758 1.074.922 1.178.275 1.254.875 1.344.431 3,9 3,2 1,6 3,4 2,2 3,8 5. BRUTO INVESTICIJE (c+d) 1.100.323 1.103.006 1.205.317 1.377.495 1.599.870 1.662.790 1.920.540 -4,3 4,0 10,1 11,4 -1,1 11,4 c. Bruto investicije v osnovna sredstva 1.051.703 1.103.046 1.169.330 1.296.953 1.459.991 1.559.267 1.809.146 0,4 0,9 7,1 7,9 1,5 11,9 d. Spremembe zalog in vrednostni predmeti* 48.620 -39 35.988 80.542 139.879 103.523 111.393 0,1 -1,2 0,8 1,0 -0,6 Vir podatkov: SURS. Opomba: *kot prispevek k realni rasti BDP (v odstotnih točkah). Industrijska proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 4 2005 2006 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q III Q IV Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 INDUSTRIJA*, indeksi proizvodnje po dejavnostih, 2000=100; podatki za januar 2007 so začasni INDUSTRIJA skupaj 105,4 106,9 112,8 116,5 124,7 113,9 122,3 118,5 125,2 123,1 131,9 115,3 111,6 128,7 114,5 131,2 129,9 125,7 109,3 134,4 136,2 140,9 118,6 126,5 C Rudarstvo 99,2 104,9 97,6 104,2 113,4 108,5 109,6 103,0 113,0 104,7 132,7 109,2 97,5 102,4 107,6 122,5 108,9 95,8 101,2 117,2 133,3 148,7 116,0 109,9 D Predelovalne dejavnosti 104,8 106,5 111,6 115,6 124,4 113,6 120,5 117,4 125,5 123,8 130,8 113,3 110,3 128,7 113,9 131,8 130,7 126,7 109,0 135,7 136,2 140,4 115,8 125,5 DA Hrana, pijače, tobak 98,6 99,6 89,4 88,0 85,9 89,0 96,2 75,2 88,0 87,4 93,2 71,9 71,3 82,3 81,5 89,2 93,4 87,0 86,1 89,0 88,1 100,3 91,2 76,2 DB Tekstilije in izdelki 80,5 71,3 61,7 54,1 52,5 51,9 51,0 57,5 49,8 54,5 48,0 64,3 49,9 58,3 44,6 49,8 55,0 60,1 44,4 59,1 52,2 50,6 41,3 53,5 DC Usnje in izdelki 83,6 72,7 68,2 72,7 76,6 69,8 73,0 78,3 77,8 72,1 78,0 75,2 73,0 86,6 66,5 85,8 81,2 67,0 66,5 82,9 90,3 91,1 52,7 88,8 DD Les in izdelki 94,3 91,0 94,7 100,7 105,7 100,2 103,0 94,2 110,9 106,2 111,3 80,9 93,6 108,2 101,0 117,8 113,9 110,7 90,2 117,6 117,3 123,0 93,7 99,3 DE Papir, založništ., tiskarstvo1 100,9 100,6 101,2 104,8 108,8 102,4 112,5 104,9 108,8 106,3 115,2 99,4 97,0 118,2 104,0 114,8 107,7 104,7 101,8 112,5 116,0 119,2 110,3 107,4 DF Koks, naftni derivati, jedrsko gorivo2 34,2 36,3 – – – – – – – – 20,9 – – – – – – – 15,8 19,9 21,1 21,6 19,9 22,7 DG Kemikalije, kemični izdelki, umetna vlakna 114,5 128,0 147,5 158,7 179,6 155,3 155,9 173,1 183,4 172,3 189,5 178,2 162,3 178,8 173,6 196,5 180,2 191,8 154,5 170,5 207,5 198,9 162,1 209,1 DH Izdelki iz gume, plastičnih mas 99,8 103,6 116,5 122,2 130,9 125,5 127,0 121,4 127,7 137,5 137,1 114,7 116,2 133,4 114,9 133,8 134,4 135,4 124,6 152,5 146,9 151,1 113,3 130,4 DI Dr. nekovins. mineralni izd. 100,9 101,6 84,6 78,7 84,6 87,4 79,5 67,3 89,0 91,8 90,5 62,2 59,7 80,1 76,7 91,6 98,7 92,8 86,4 96,1 97,7 99,1 74,6 78,3 DJ Kovine in izdelki 108,3 112,0 107,8 116,3 130,6 114,5 119,6 121,4 131,1 132,0 137,7 113,8 117,7 132,8 118,8 138,0 136,4 133,7 119,9 142,5 149,1 148,0 116,0 140,0 DK Stroji in naprave 128,6 120,9 138,5 140,9 153,4 139,0 150,9 147,1 152,0 149,0 165,7 137,9 140,2 163,2 138,8 155,9 161,3 157,4 126,0 163,6 166,6 177,2 153,2 160,4 DL Električna, optična oprema 110,3 122,8 153,0 157,7 182,7 153,5 166,9 168,5 183,4 184,5 194,3 165,0 158,7 181,9 152,6 198,9 198,8 173,2 153,1 227,3 196,0 212,3 174,7 167,7 DM Vozila in plovila 106,4 111,7 152,7 184,7 177,8 152,8 187,3 200,4 186,0 149,8 175,0 197,8 173,0 230,3 182,7 187,2 188,1 176,8 75,7 196,8 176,5 181,7 166,7 178,4 DN Pohištvo, drugo, reciklaža 106,3 102,6 103,4 108,7 110,5 104,9 125,5 105,1 111,0 110,5 115,1 94,4 99,6 121,3 100,9 118,4 113,8 111,0 99,2 121,4 119,4 126,2 99,8 102,8 E Oskrba z elektriko, plin., vodo3 115,3 111,3 132,9 130,9 129,7 115,7 150,4 137,6 122,3 117,7 141,1 142,1 133,4 137,2 121,6 122,1 123,3 121,2 113,1 118,7 130,8 137,5 155,0 143,2 ZAPOSLENI V INDUSTRIJI4 Število skupaj, v tisoč 259,9 255,1 251,7 247,3 243,3 246,5 245,3 242,8 243,0 243,0 244,7 243,0 242,7 242,6 242,4 242,9 243,6 242,9 242,7 243,3 244,6 245,4 244,0 244,1 C Rudarstvo 5,1 4,8 4,4 4,2 4,0 4,2 4,1 4,1 4,0 4,0 3,9 4,1 4,1 4,1 4,1 4,0 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 D Predelovalne dejavnosti 243,1 238,9 236,1 231,8 227,9 230,9 229,8 227,5 227,5 227,5 229,2 227,7 227,5 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 E Oskrba z elektriko, plin, vodo 11,7 11,4 11,3 11,4 11,4 11,4 11,4 11,2 11,4 11,5 11,5 11,2 11,2 11,3 11,4 11,4 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,4 11,3 GRADBENIŠTVO5, realni indeksi vrednosti opravljenih del, 2000=100 Gradbeništvo skupaj 97,9 105,7 108,4 111,7 128,8 125,3 128,7 76,7 120,0 149,0 169,4 64,6 74,9 90,6 101,1 115,0 143,9 140,4 132,3 174,2 188,1 163,2 157,0 94,8 Stavbe 104,2 104,9 114,6 126,4 144,1 137,9 137,9 100,3 131,3 165,3 179,6 83,9 102,3 114,8 119,0 117,7 157,3 152,7 156,1 187,1 191,9 169,9 177,0 108,0 Gradbeni inženirski objekti 92,1 106,4 102,6 98,0 114,5 113,7 120,3 54,8 109,5 133,8 160,0 46,7 49,6 68,1 84,5 112,4 131,5 128,9 110,2 162,3 184,6 157,1 138,4 86,2 Delovno aktivni v gradbeništvu4 99,4 99,1 97,5 102,0 109,6 104,8 104,2 102,5 108,6 113,1 114,3 101,5 102,0 104,0 106,5 108,7 110,5 112,2 112,9 114,2 114,9 115,2 112,7 112,9 Vir podatkov: SURS. Opombe: *Indeksi industrijske proizvodnje so od februarja 2004 naprej začasni. Za obdobje do januarja 2004 so izračunani na osnovi podatkov o proizvedenih količinah industrijskih proizvodov. Od februarja 2004 so osnova za izračun podatki o vrednostni proizvodnji, ki je izračunana po obrazcu: vrednost proizvodnje v mesecu (x) = prihodek od prodaje v mesecu (x) + zaloge v mesecu (x)- zaloge v mesecu (x-1). 1Založniška podjetja niso vključena. 2Podatek zaradi zaupnosti ni objavljen. 3Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo. 4Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000.5V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost. Proizvodnja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 5 2005 2006 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 Q IV Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 PROMET Potniški km v javnem cestnem prevozu, mio 1.143 1.065 980 848 851 215 211 236 181 223 74 64 74 73 83 81 50 46 85 79 77 66 71 Potniški km v železniškem prevozu, mio 749 778 764 777 788 199 191 197 189 212 68 60 64 62 69 66 60 58 70 72 71 69 - Potniški km v zračnem prevozu, mio 794 837 896 1.019 1.044 198 182 251 411 200 63 56 63 69 77 104 147 143 121 83 60 57 62 Tonski km v železniškem prevozu, mio 3.078 3.274 3.466 3.245 3.373 894 799 815 817 942 247 265 287 267 287 261 289 259 269 315 321 306 - Tonski km v pomorskem prevozu, mio 28.578 28.361 37.047 52.513 49.155 11.013 13.498 11.545 12.618 11.494 3.759 5.015 4.725 3.494 3.552 4.498 4.709 3.955 3.954 4.381 2.846 4.267 4.477 Tonski km v cestnem prevozu, mio 6.609 7.040 9.007 11.033 12.098 2.752 2.901 3.413 2.778 3.005 - - - - - - - - - - - - - Mestni potniški promet, mio 103,9 98,4 100,2 97,2 94,0 28,8 27,3 24,3 14,6 27,7 9,2 8,6 9,5 8,6 8,1 7,6 4,0 3,7 6,9 9,1 9,4 9,2 8,7 Letališ.potniš.promet, v 000 866 922 1.047 1.228 1.339 264 236 334 488 282 78 73 85 90 112 132 169 171 147,7 115,8 87,6 78,9 81,9 Pristaniški blagovni promet, v 000 t 9.305 10.788 12.063 12.625 15.462 3.555 3.871 3.877 3.555 4.158 1.266 1.341 1.265 1.103 1.372 1.402 1.245 895 1.416 1.426 1.362 1.370 1.550 Transportiran plin, v mio m3 1.007 1.098 1.097 1.136 - 331 - - - - - - - - - - - - - - - - - TURIZEM, nočitve, v 000 Skupaj 7.321 7.503 7.589 7.573 7.722 1.303 1.404 1.814 3.115 1.389 464 464 476 474 575 765 1.157 1.209 749 548 407 434 472 Domači gostje 3.300 3.327 3.226 3.173 3.233 578 697 691 1.226 619 193 268 236 169 220 303 498 457 271 219 197 203 177 Tuji gostje 4.021 4.175 4.363 4.399 4.488 725 708 1.123 1.889 769 271 196 240 306 355 462 659 753 478 329 209 231 296 Zdraviliški kraji 2.327 2.360 2.417 2.464 2.434 548 523 573 853 484 173 169 181 158 197 217 275 324 255 219 83 183 175 Obmorski kraji 2.052 2.010 2.002 1.949 1.871 266 201 493 961 216 52 58 91 139 139 215 367 346 248 118 31 67 47 KMETIJSTVO, zakol v klavnicah, v 000 ton Govedo 40,5 43,1 40,1 37,4 37,9 10,7 8,9 9,0 8,4 11,7 3,0 2,8 3,1 2,9 3,3 2,8 2,5 2,9 2,9 3,4 4,0 4,3 2,6 Prašiči 37,1 37,3 34,6 31,7 33,6 8,7 8,3 9,1 7,9 8,4 2,7 2,5 3,1 2,8 3,2 3,0 2,6 2,7 2,6 2,7 2,6 3,1 2,7 Perutnina 51,4 56,0 52,0 53,4 49,2 13,4 12,4 12,0 12,3 12,5 3,8 3,9 4,7 3,4 4,3 4,3 4,3 4,2 3,8 4,2 4,1 4,1 4,6 Odkup pridelkov, v mrd SIT, od 2007 v mio EVR 101,6 103,3 102,4 104,1 106,7 32,0 21,7 25,6 26,1 33,4 6,7 6,8 8,2 8,1 8,9 8,6 7,9 8,9 9,3 9,6 10,5 13,3 32,2 RIBIŠTVO, v t Ulov v morskih vodah 1459,8 1087,5 815,9 1021,6 736,7 268,3 131,1 155,0 271,3 278,4 49,8 65,4 15,9 36,3 36,6 82,1 84,2 92,7 94,3 91,4 51,8 36,1 83,4 Vir podatkov: SURS. Ekonomski odnosi s tujino Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 6 2002 2003 2004 2005 2006 2005 Q IV 2006 QQQ Q I II III IV 2005 12 2006 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 PLAČILNA BILANCA, v mio EVR Tekoči račun 247 -196 -720 -547 -773 -395 -165 53 -210 -451 -288 40 -108 -97 37 -30 46 -96 -71 -43 -26 -214 -211 Blago1 -265 -543 -1.009 -1.026 -1.111 -517 -205 -117 -255 -535 -291 7 -93 -119 18 -76 -59 -76 -114 -65 -96 -202 -236 Izvoz 11.082 11.417 12.933 14.599 16.991 3.871 4.028 4.285 4.161 4.518 1.183 1.248 1.270 1.509 1.334 1.463 1.488 1.453 1.175 1.534 1.576 1.599 1.343 Uvoz 11.347 11.960 13.942 15.625 18.103 4.388 4.232 4.401 4.416 5.053 1.475 1.241 1.363 1.628 1.316 1.538 1.547 1.529 1.289 1.599 1.672 1.801 1.579 Storitve 620 540 688 856 857 245 206 253 213 184 59 73 57 76 69 94 90 29 95 89 103 37 45 Izvoz 2.440 2.465 2.783 3.210 3.509 832 728 863 1.039 878 287 240 225 263 257 292 315 340 386 314 309 281 288 Uvoz 1.820 1.925 2.095 2.354 2.652 586 522 610 826 694 228 167 168 187 187 197 225 311 291 224 206 244 243 Dohodki -168 -219 -322 -283 -347 -99 -77 -78 -92 -100 -79 -24 -25 -28 -34 -25 -18 -30 -29 -33 -35 -33 -32 Prejemki 490 510 530 641 736 171 157 192 187 200 58 53 51 53 57 63 72 62 62 64 63 62 75 Izdatki 657 728 852 924 1.084 270 234 269 279 301 136 76 76 82 91 88 90 92 91 97 98 95 108 Tekoči transferi 60 26 -76 -94 -171 -25 -89 -7 -76 0 24 -16 -47 -26 -16 -23 33 -18 -22 -35 2 -15 13 Prejemki 500 474 561 708 712 191 144 207 146 216 100 40 54 50 55 50 102 57 49 39 79 51 86 Izdatki 439 449 638 802 884 216 233 213 222 216 76 57 101 76 71 73 69 76 72 74 77 66 73 Kapitalski in finančni račun 3 46 698 404 955 199 103 110 333 409 467 -194 218 78 79 11 21 150 72 111 -101 62 448 Kapitalski račun -164 -165 -96 -114 -116 -57 -8 -21 -32 -55 -36 4 -6 -6 8 -9 -19 -21 6 -17 -7 -9 -39 Finančni račun 167 211 794 518 1.071 255 111 131 365 464 503 -198 224 85 71 20 40 171 66 128 -93 70 487 Neposredne naložbe 1.556 -151 224 -58 -304 115 -63 -59 1 -183 163 -156 53 40 4 -42 -21 31 -27 -3 -30 -174 21 Domače v tujini -166 -421 -441 -503 -568 -67 -107 -176 -109 -176 12 -88 -20 1 -88 -16 -72 -8 -33 -68 -25 -157 7 Tuje v Sloveniji 1.722 270 665 445 264 182 44 117 110 -7 150 -68 73 39 92 -26 51 39 6 65 -5 -17 15 Naložbe v vrednost. papirje -69 -223 -637 -1.618 -1.458 -735 -257 -178 -351 -672 -193 -103 -116 -39 -28 -106 -45 -86 -271 6 -65 -183 -424 Finančni derivativi 0 0 6 -10 -13 -2 -2 -10 -3 2 3 2 -4 0 0 -9 -1 -6 1 2 -3 2 4 Ostale naložbe 565 849 945 2.393 1.565 869 525 82 35 922 638 294 284 -52 19 166 -103 -177 109 102 74 339 509 Terjatve -538 -730 -1.308 -1.531 -1.925 -278 -390 -884 -387 -264 59 52 -171 -271 -58 -602 -223 39 -28 -399 85 -20 -330 Komercialni krediti -135 -116 -237 -195 -465 120 -288 -180 -76 80 215 -54 -106 -128 -62 -57 -61 -35 76 -117 -92 -55 226 Posojila -174 -223 -281 -413 -722 -189 -159 -181 -104 -278 -101 -30 -32 -98 -32 -62 -88 -47 24 -80 -50 -69 -159 Gotovina, vloge -157 -323 -720 -835 -733 -154 57 -522 -199 -69 -47 135 -33 -45 36 -483 -74 121 -128 -192 227 104 -399 Ostale terjatve -71 -68 -69 -88 -6 -55 0 0 -9 3 -8 0 0 0 -1 1 0 0 0 -9 0 0 2 Obveznosti 1.104 1.579 2.252 3.924 3.490 1.147 915 966 422 1.186 579 243 454 218 78 768 120 -216 137 501 -12 359 839 Komercialni krediti 95 59 214 236 447 112 -10 129 58 270 7 -105 68 27 14 49 65 71 -61 48 120 112 39 Posojila 838 1.123 1.671 2.649 2.044 890 365 849 368 461 425 127 79 159 48 856 -55 -41 145 265 -31 281 211 Vloge 130 428 335 1.014 1.061 120 587 1 8 464 119 254 309 25 -2 -114 116 -243 61 191 -96 -35 594 Ostale obveznosti 39 -31 33 25 -61 25 -27 -13 -12 -10 29 -33 -1 8 16 -23 -6 -2 -7 -2 -5 1 -5 Mednarod. denarne rezerve2 -1.885 -264 256 -189 1.281 8 -92 295 684 394 -108 -234 6 136 76 10 210 409 254 20 -68 86 376 Statistična napaka -250 150 22 144 -183 196 61 -163 -123 42 -179 153 -111 19 -115 19 -66 -54 -1 -67 127 152 -236 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EVR Izvoz investicijskega blaga 1.542 1.634 1.873 2.058 2.492 545 551 615 622 705 174 158 169 224 186 212 217 222 168 231 224 245 236 Blaga za vmesno porabo 5.245 5.463 6.342 6.990 8.429 1.797 1.992 2.139 2.094 2.203 531 618 630 744 656 736 750 720 604 770 772 810 621 Blaga za široko porabo 4.175 4.188 4.568 5.349 5.840 1.456 1.432 1.453 1.366 1.589 453 453 456 523 470 482 501 485 367 515 560 532 497 Uvoz investicijskega blaga 2.072 2.322 2.494 2.624 3.076 829 629 723 746 978 307 152 224 253 213 239 271 245 204 297 276 344 358 Blaga za vmesno porabo 6.816 7.079 8.348 9.534 11.064 2.572 2.632 2.713 2.738 2.981 842 778 842 1.012 796 950 966 972 800 966 1.010 1.072 900 Blaga za široko porabo 2.686 2.838 3.301 3.646 4.172 1.000 992 1.011 986 1.183 316 290 318 383 310 352 349 320 289 376 399 409 375 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. Denarna gibanja Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 7 2005 2006 2005 2006 December 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DENARNI SISTEM – KONSOLIDIRANA BILANCA MFI - stanje konec meseca, v mrd SIT Gotovina v obtoku 217,3 152,8 205,7 213,3 204,2 217,3 205,9 206,8 207,5 220,9 216,5 220,7 212,1 210,3 213,1 214,0 197,6 152,8 Depoziti čez noč pri drugih MFI 1491,0 1694,1 1263,4 1282,8 1312,9 1491,0 1475,5 1482,4 1513,3 1535,3 1571,7 1598,7 1595,6 1594,9 1605,7 1590,4 1612,5 1694,1 Depoziti čez noč NFI pri BS 2,8 5,0 3,1 2,3 3,0 2,8 3,5 2,8 5,7 6,5 4,9 3,6 3,6 5,7 4,8 6,0 4,5 5,0 Depoziti čez noč ostalega državnega sektorja pri BS 2,7 1,3 3,3 2,8 2,9 2,7 2,2 2,0 1,9 2,1 2,1 1,8 2,2 2,1 2,1 1,9 1,9 1,3 Skupaj depoziti čez noč pri BS 5,5 6,4 6,4 5,1 5,9 5,5 5,7 4,8 7,6 8,5 7,0 5,3 5,9 7,8 6,9 7,9 6,4 6,4 Vezane vloge – obveznosti BS 0,4 0,0 0,3 0,5 0,5 0,4 0,3 0,4 0,5 0,4 0,7 0,5 0,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Vezane vloge – obv. drugih MFI 1688,0 1447,3 1765,3 1774,7 1826,6 1688,0 1728,4 1742,3 1730,3 1661,7 1682,0 1678,2 1710,8 1692,2 1735,0 1720,9 1744,1 1447,3 Depoziti na odpoklic 122,4 197,5 186,4 157,4 123,1 122,4 138,2 140,6 163,6 172,0 168,7 179,8 166,0 170,8 182,7 184,6 187,9 197,5 Dolžniški vrednostni papirji, točke skladov denar. trga in repo posli 9,5 9,2 10,4 10,2 8,5 9,5 8,8 9,1 9,4 9,7 9,1 6,7 7,0 7,7 7,3 7,5 7,9 9,2 HM1 1713,9 1853,3 1475,5 1501,2 1522,9 1713,9 1687,0 1694,1 1728,4 1764,8 1795,3 1824,8 1813,5 1812,9 1825,7 1812,3 1816,5 1853,3 HM2 3524,6 3798,1 3427,6 3433,7 3473,1 3524,6 3553,9 3577,4 3622,9 3598,9 3646,6 3683,3 3690,7 3675,9 3743,4 3717,7 3748,5 3798,1 HM3 3534,2 3807,2 3437,9 3443,9 3481,7 3534,2 3562,7 3586,5 3632,3 3608,5 3655,7 3690,0 3697,7 3683,6 3750,7 3725,2 3756,4 3807,2 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT BS do centralne države 17,4 16,6 17,6 17,4 17,4 17,4 17,3 17,3 17,1 16,9 16,9 16,9 16,9 16,8 16,9 16,8 16,8 16,6 Centralna država (S. 1311) 780,5 776,4 762,6 773,9 776,5 780,5 808,0 792,9 767,3 773,6 777,2 774,9 774,5 777,8 782,2 792,5 787,7 776,4 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 23,1 24,9 17,8 21,9 22,1 23,1 19,2 19,4 23,9 23,8 23,4 23,2 23,4 20,6 20,4 21,5 21,8 24,9 Gospodinjstva (S.14, 15) 1025,9 1290,3 976,0 995,8 1014,4 1025,9 1040,6 1053,2 1080,5 1108,6 1138,2 1157,3 1180,4 1203,7 1229,2 1252,3 1277,6 1290,3 Nefinančne družbe (s.11) 2620,9 3245,7 2483,5 2497,1 2577,3 2620,9 2695,3 2738,2 2800,0 2882,7 2910,3 2951,5 2988,9 3025,0 3096,8 3157,9 3214,5 3245,7 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 230,9 365,9 197,9 194,5 207,2 230,9 231,2 243,6 253,1 263,0 278,0 283,0 287,5 296,5 303,5 325,7 338,3 365,9 Denarni sektor (S.121, 122) 1408,2 1158,8 1381,0 1358,6 1372,8 1408,2 1493,7 1496,0 1485,2 1407,3 1438,3 1413,4 1293,7 1235,5 1249,4 1265,8 1244,9 1158,8 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 2099,2 2335,7 2165,3 2150,2 2102,8 2099,2 2106,1 2136,3 2124,1 2132,1 2114,1 2149,9 2121,8 2136,1 2152,6 2200,9 2223,5 2335,7 V tuji valuti 2199,4 3083,8 1913,8 1978,3 2095,9 2199,4 2286,2 2352,9 2455,8 2539,0 2618,8 2716,2 2748,5 2814,9 2894,6 2992,1 3048,8 3083,8 Vrednostni papirji skupaj 1791,0 1442,6 1739,8 1713,4 1771,6 1791,0 1895,7 1853,9 1830,1 1787,9 1832,5 1737,3 1678,1 1608,1 1634,4 1622,8 1612,5 1442,6 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT Vloge v domači valuti skupaj 2610,3 2904,2 2516,9 2526,9 2579,5 2692,7 2692,7 2651,4 2651,7 2685,9 2704,6 2749,2 2751,9 2773,1 2846,7 2885,5 2893,7 2904,2 Čez noč 987,0 1178,1 882,4 921,9 915,0 962,5 962,5 950,4 991,4 1003,6 1032,6 1073,0 1056,9 1057,6 1067,4 1052,8 1079,0 1178,1 Vezane vloge – kratkoročne 1175,5 1252,9 1134,3 1134,2 1217,8 1295,1 1295,1 1264,0 1222,8 1229,3 1233,5 1225,4 1257,0 1270,0 1323,3 1361,3 1353,8 1252,9 Vezane vloge – dolgoročne 309,9 292,0 331,1 324,4 308,8 312,7 312,7 313,2 295,1 295,7 286,4 285,2 282,7 285,8 286,9 305,0 287,5 292,0 Kratkoročne vloge na odpoklic 137,8 181,2 169,1 146,4 137,9 122,3 122,3 123,9 142,3 157,2 152,1 165,6 155,3 159,8 169,1 166,3 173,3 181,2 Vloge v tuji valuti skupaj 1346,6 1453,9 1326,9 1321,6 1372,4 1344,7 1344,7 1372,8 1403,8 1367,3 1417,4 1432,4 1424,9 1420,9 1433,9 1425,8 1448,4 1453,9 Čez noč 534,8 552,8 395,0 387,9 415,8 542,5 542,5 550,7 546,3 546,0 559,0 556,9 559,1 565,0 562,8 564,7 576,3 552,8 Vezane vloge – kratkoročne 481,2 544,7 623,7 609,6 619,1 474,9 474,9 491,5 516,0 480,9 514,1 533,6 521,4 506,3 517,6 510,0 519,0 544,7 Vezane vloge – dolgoročne 295,2 318,4 269,8 285,0 301,0 295,7 295,7 297,9 300,5 302,8 310,9 307,8 311,1 316,1 319,2 313,8 317,5 318,4 Kratkoročne vloge na odpoklic 35,4 38,0 38,4 39,2 36,4 31,6 31,6 32,7 41,0 37,6 33,4 34,1 33,3 33,6 34,3 37,3 35,7 38,0 Vir podatkov: BS. Opomba: zaradi prehoda Banke Slovenije na metodologijo, ki je skladna z Evropsko centralno banko, se je v Ekonomskih ogledalih, ki opisujejo kredite in varčevanje prebivalstva, spremenila struktura tabel. Cene Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 8 2006 2006 2007 Indeksi, 2005=100 2002 2003 2004 2005 2006 Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 IZBRANI CENOVNI INDIKATORJI CPI 89,2 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,2 100,2 100,6 101,4 102,3 103,2 102,9 102,6 103,3 103,6 102,8 103,1 103,6 102,9 102,7 Hrana in brezalkoholne pijače 95,9 100,3 100,8 100,0 102,3 101,6 102,0 102,3 103,1 101,6 101,6 101,5 101,2 102,8 102,1 101,7 102,6 102,7 101,9 103,4 104,0 105,7 104,7 Alkoholne pijače in tobak 80,8 91,0 96,3 100,0 103,7 101,5 101,9 105,2 106,2 101,3 101,5 101,7 101,8 101,8 102,1 105,3 105,1 105,2 106,3 106,1 106,2 106,9 107,0 Obleka in obutev 93,5 99,3 101,0 100,0 99,5 93,7 104,8 94,0 105,5 89,6 91,0 100,6 104,1 105,7 104,5 92,5 90,5 99,2 104,9 106,2 105,5 92,9 93,3 Stanovanje 80,2 85,4 91,7 100,0 105,3 104,4 106,1 107,0 103,8 103,6 104,8 104,7 105,7 106,6 105,9 106,5 106,8 107,6 103,3 103,8 104,2 103,6 103,9 Stanovanjska oprema 90,1 94,3 96,5 100,0 104,1 101,9 102,9 105,2 106,2 101,7 101,3 102,7 103,0 102,8 102,9 104,1 105,6 106,0 106,1 106,1 106,4 106,9 106,7 Zdravje 93,4 98,8 100,3 100,0 98,3 98,4 98,5 98,0 98,3 98,3 98,3 98,5 98,6 98,6 98,3 98,0 98,1 97,9 98,0 98,2 98,7 99,2 99,7 Prevoz 88,0 92,1 97,4 100,0 101,3 99,9 101,8 103,0 100,3 100,2 100,2 99,4 101,2 102,6 101,7 102,0 103,8 103,0 100,3 100,1 100,6 99,8 99,3 Komunikacije 98,5 99,8 100,0 100,0 100,3 100,0 99,2 100,4 101,5 100,1 100,0 99,9 99,7 99,5 98,5 99,4 99,6 102,2 102,2 101,1 101,1 101,5 99,3 Rekreacija in kultura 89,8 94,2 97,7 100,0 102,1 100,0 101,7 105,8 101,1 99,4 100,4 100,1 100,6 101,4 103,1 106,3 107,8 103,3 100,6 100,9 101,8 102,3 102,9 Izobraževanje 83,5 87,1 93,4 100,0 103,1 102,0 104,1 103,5 102,9 102,5 101,6 101,9 104,1 104,1 104,1 104,1 104,1 102,1 102,9 102,9 102,9 103,0 103,1 Gostinske in nastanitvene storitve 84,9 91,1 95,8 100,0 104,5 102,2 104,0 105,4 106,3 101,9 102,1 102,7 103,5 104,0 104,4 104,9 105,3 105,8 106,0 105,5 107,4 108,9 109,3 Raznovrstno blago in storitve 88,8 94,5 98,1 100,0 104,1 102,1 103,9 104,4 105,9 101,1 101,7 103,6 103,6 104,0 104,0 104,4 104,2 104,6 105,7 105,8 106,1 106,2 106,5 HICP 89,1 94,2 97,6 100,0 102,5 100,8 102,8 103,2 103,3 100,3 100,7 101,4 102,3 103,3 103,0 102,7 103,4 103,7 102,9 103,2 103,7 103,1 103,0 Cene industrijskih proizvodov pri proizv. na domačem trgu 91,0 93,3 97,4 100,0 102,4 101,3 102,2 102,6 103,3 100,8 101,3 101,8 102,1 102,2 102,4 102,6 102,3 102,9 103,1 103,1 103,6 104,3 106,5 Proizvodi za vmesno porabo 89,6 91,4 96,9 100,0 103,5 101,9 103,3 104,1 104,7 101,3 101,8 102,5 103,0 103,3 103,7 104,0 103,7 104,7 104,4 104,5 105,3 106,1 110,4 Proizvodi za investicije 94,8 94,7 97,0 100,0 100,2 99,8 99,6 100,5 100,8 99,6 100,1 99,6 99,5 99,3 100,0 100,1 100,4 100,9 100,9 100,7 100,9 101,4 101,0 Proizvodi za široko porabo 91,8 95,3 98,1 100,0 101,5 101,0 101,6 101,2 102,1 100,4 101,1 101,6 101,7 101,6 101,6 101,4 101,1 101,2 102,1 101,9 102,3 102,8 103,0 REGULIRANE CENE1 Energetika 81,1 83,3 89,4 100,0 108,0 104,7 109,6 111,9 105,9 104,1 105,3 104,6 107,8 111,4 109,7 110,4 112,7 112,6 106,2 105,5 105,9 103,6 100,4 Naftni derivati 78,9 80,2 86,7 100,0 110,3 105,6 113,4 116,3 105,7 105,0 106,5 105,4 110,4 116,1 113,8 114,5 117,5 117,0 106,5 105,1 105,6 102,9 98,4 Elektrika za gospodinjstva 90,4 93,8 98,6 100,0 101,6 100,8 100,8 102,0 102,7 100,8 100,8 100,8 100,8 100,8 100,8 100,8 102,7 102,7 102,7 102,7 102,7 101,9 101,0 Komunala 83,4 88,6 96,2 100,0 97,4 100,1 100,9 100,9 87,8 99,9 100,1 100,1 101,2 100,7 100,7 100,7 100,9 100,9 83,3 89,3 90,7 92,5 94,4 Promet in zveze skupaj 91,5 95,2 97,9 100,0 101,5 101,2 101,6 101,6 101,6 101,0 101,0 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,6 101,7 101,8 Ostale regulirane cene 86,0 89,8 95,7 100,0 102,6 101,8 102,2 103,2 103,3 101,8 101,8 101,9 102,2 102,2 102,3 103,2 103,2 103,2 103,2 103,3 103,3 104,2 105,1 Regulirane cene skupaj 82,5 85,5 91,5 100,0 107,0 103,7 107,3 110,2 106,9 103,2 104,1 103,7 106,1 108,5 107,4 107,9 109,5 113,3 106,5 106,9 107,3 106,0 104,1 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene UMAR. Opomba: 1sestava skupin se spreminja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerljivi s predhodno objavljenimi. Obrestne mere in investicije Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 9 Konec leta 2005 2006 2007 2002 2003 2004 2005 2006 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 OBRESTNE MERE, v % Zakonska zamudna obrestna mera 21,16 18,25 15,50 15,50 13,00 15,50 13,50 13,50 13,50 13,50 13,50 13,50 12,50 12,50 12,50 12,50 12,50 12,50 - Blagajniški zapisi v tujem denarju 3,14 2,17 2,00 2,10 2,88 2,36 2,38 2,50 2,61 2,61 2,73 2,84 2,94 3,08 3,20 3,30 3,46 - - Pasivne obrestne mere Vpogledne vloge (nominalne) 1,0 1,0 0,6 0,3 0,2 0,3 0,3 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 - Vezane vloge nad 1 leto (r) 3,6 1,7 0,6 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 0,3 - Aktivne obrestne mere Dolgoročna posojila 7,4 6,2 4,9 4,2 3,9 4,0 4,0 4,0 4,0 4,0 3,9 3,9 3,9 3,9 3,9 3,8 3,8 3,9 - REVALORIZACIJSKE STOPNJE, v % Na letni ravni 7,66 5,96 3,87 2,95 2,53 2,38 2,38 2,64 2,38 2,46 2,38 3,71 2,38 2,38 3,71 2,38 1,22 2,38 - Devizna klavzula na letni ravni 4,0 2,8 1,3 -0,1 0,0 0,0 0,0 -0,1 0,1 0,0 0,2 0,0 -0,1 0,0 0,0 0,0 0,1 0,1 - NALOŽBE, izplačila, v mio SIT, od 2007 v 000 EVR Skupaj 524.626 610.923 760.662 772.675 824.957 128.155 70.523 51.609 63.277 52.510 56.768 62.748 55.592 56.808 62.610 58.911 86.544 147.057 283.943 Industrija skupaj 114.794 136.349 184.271 181.466 164.226 20.091 21.726 10.971 12.392 10.174 11.172 13.613 12.797 9.218 11.634 12.008 16.069 22.452 54.811 Energetika 36.959 31.538 39.105 38.701 36.856 6.625 2.686 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 Predelovalne dejavnosti 77.835 104.811 145.163 142.765 127.370 13.466 19.040 7.634 10.052 8.769 9.053 11.679 9.802 7.099 8.174 9.714 11.237 15.117 43.040 Gradbeništvo 8.937 11.350 21.470 129.609 170.369 22.406 8.392 8.929 10.808 7.472 11.717 11.122 11.561 15.119 14.507 13.065 14.565 43.112 97.608 Promet in zveze 58.244 39.779 54.720 63.689 57.978 7.148 4.115 2.762 4.692 3.855 4.716 4.085 3.935 5.076 7.245 3.401 9.931 4.165 11.029 Trgovina 66.950 67.852 80.272 93.793 82.460 16.237 13.481 6.019 7.889 4.879 4.880 11.155 5.304 6.325 4.527 6.229 4.926 6.846 16.599 Gostinstvo 9.144 14.665 14.206 15.641 12.356 2.742 1.233 650 1.705 840 889 962 1.298 1.319 816 439 722 1.483 7.841 Finančne in tehnične storitve 40.339 48.049 52.291 48.192 47.530 5.659 3.851 2.486 3.284 4.210 4.957 4.109 5.117 4.199 2.560 3.805 4.297 4.655 11.926 Ostalo 226.220 292.876 353.432 240.285 290.038 53.872 17.725 19.792 22.507 21.080 18.437 17.702 15.580 15.552 21.321 19.964 36.034 64.344 84.129 V gospodarsko infrastrukturo skupaj1 162.078 177.777 223.096 180.751 197.802 29.409 11.917 11.312 11.724 7.283 13.947 12.868 13.319 16.649 16.725 13.348 19.366 49.344 89.490 Energetika 36.959 46.562 46.469 42.212 36.857 6.625 2.686 3.337 2.340 1.405 2.119 1.934 2.995 2.119 3.460 2.294 4.832 7.335 11.771 Oskrba z elektriko 25.132 26.903 23.107 24.251 22.736 2.433 1.554 1.947 1.394 941 1.381 1.261 1.963 1.200 2.516 1.304 3.331 3.946 6.664 Oskrba s plinom 1.380 1.282 689 678 729 111 74 32 51 41 30 51 56 80 58 26 111 117 229 Oskrba s toplo vodo 1.168 2.725 2.027 2.564 2.640 144 73 205 211 41 140 90 240 125 216 240 346 714 1.540 Oskrba s hladno vodo 9.280 15.652 20.645 14.720 10.752 3.939 986 1.153 685 381 569 532 737 714 670 724 1.044 2.558 3.337 Prometna infrastruktura 125.119 131.215 176.627 138.539 160.945 22.783 9.231 7.975 9.384 5.878 11.828 10.934 10.324 14.530 13.265 11.054 14.534 42.009 77.719 Železnice 16.924 1.717 1.822 2.615 6.677 263 78 123 586 608 571 372 558 1.487 1.653 77 493 70 590 Zračni promet 618 1.774 2.660 3.462 2.120 137 135 216 73 10 207 101 49 469 96 123 139 502 1.508 Ceste, avtoceste 81.467 103.849 141.157 106.040 136.142 19.875 6.791 5.887 5.968 3.760 9.044 8.994 9.224 11.516 11.064 10.310 13.150 40.435 72.863 Pošta in telekomunikacije 24.573 20.923 26.717 24.143 13.609 2.393 2.161 1.621 2.563 1.330 1.749 1.308 292 770 372 432 399 613 1.717 Ostalo 1.538 2.952 4.271 2.279 2.397 116 66 128 195 171 257 157 201 287 80 112 354 389 1.041 Viri podatkov: SURS, BS, APP. Opomba: 1izplačila so zbrana na podlagi individualnih podatkov za investitorje. Od septembra 2005 je v gradbeništvu zajeto večje infrastrukturno podjetje. Trg dela Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 10 2002 2003 2004 2005 2006 2005 2006 2006 2007 Število v tisoč Q IV Q I Q II Q III Q IV 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 A FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 911,4 899,1 900,3 905,0 910,7 902,4 900,5 904,5 905,0 910,0 907,7 908,3 908,7 909,9 910,7 912,3 910,8 908,2 909,8 915,0 915,5 911,3 918,0 B C FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (C+D)1 808,7 801,4 807,5 813,1 824,8 811,0 807,5 814,3 814,1 816,5 812,5 814,1 817,3 819,9 823,6 827,4 825,2 825,2 829,5 833,7 836,7 833,0 838,0 v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 45,4 37,7 41,2 38,7 38,9 40,7 38,7 39,0 38,9 38,8 39,4 39,5 39,6 39,2 39,1 39,0 38,8 38,7 38,7 38,6 38,6 38,4 43,0 v industriji in gradbeništvu 323,3 318,4 313,9 310,9 313,3 314,0 310,9 313,5 313,3 311,8 307,8 307,8 308,9 310,3 312,3 314,1 314,5 314,7 316,2 317,9 318,9 315,9 316,2 od tega: v predelovalnih dejavnostih 243,1 238,9 236,1 233,7 227,9 235,7 233,4 233,0 230,9 229,8 227,7 227,5 227,3 227,0 227,5 228,0 227,4 227,2 227,8 229,1 229,9 228,7 228,9 v gradbeništvu 63,4 63,3 62,2 61,7 69,9 62,7 61,9 64,9 66,9 66,5 64,8 65,1 66,3 67,9 69,4 70,5 71,6 72,0 72,8 73,3 73,5 71,9 72,1 v storitvah 440,0 445,2 452,3 463,5 472,6 456,3 457,9 461,8 461,9 465,9 465,4 466,8 468,8 470,3 472,2 474,3 471,9 471,8 474,7 477,2 479,2 478,7 478,8 od tega: v javni upravi 45,9 47,7 49,9 49,1 50,2 50,3 49,3 49,7 49,8 49,9 49,5 49,7 50,1 50,3 50,4 50,6 50,5 50,3 50,2 50,3 50,2 49,9 49,8 v izobraževanju, zdravstvu in soc.varstvu 101,6 102,7 105,0 106,5 109,1 106,2 106,9 107,7 107,0 108,4 108,1 108,6 108,7 108,9 109,3 109,7 108,2 108,0 109,5 109,9 110,2 109,8 109,5 ZAPOSLENI1 721,4 722,1 724,4 731,6 741,6 727,8 726,4 732,9 732,6 734,4 729,6 731,1 734,2 737,0 740,5 744,2 742,1 742,0 746,1 750,1 752,9 749,2 749,5 V podjetjih in organizacijah 654,6 656,0 658,7 666,2 675,1 661,8 662,4 667,1 666,6 668,6 665,9 667,3 669,7 671,5 674,2 676,9 674,7 674,7 678,2 681,6 684,3 681,7 682,8 V individualnem sektorju 66,8 66,2 65,6 65,4 66,5 66,0 64,0 65,9 66,0 65,8 63,8 63,8 64,5 65,5 66,4 67,3 67,3 67,3 67,9 68,5 68,6 67,5 66,7 D E SAMOZAPOSLENI IN KMETJE 87,3 79,2 83,1 81,5 83,3 83,2 81,1 81,4 81,5 82,0 82,8 83,0 83,1 82,9 83,0 83,2 83,1 83,2 83,5 83,6 83,8 83,8 88,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI 102,6 97,7 92,8 91,9 85,8 91,4 92,9 90,1 90,9 93,6 95,2 94,1 91,4 90,0 87,1 84,9 85,6 83,1 80,2 81,3 78,8 78,3 80,0 Ženske 52,5 51,6 49,3 49,4 47,0 48,6 48,8 48,6 49,7 50,6 50,7 50,5 49,6 49,1 47,7 46,8 47,9 46,4 44,6 44,9 43,3 42,6 43,2 Mladi (do 26. leta) 24,7 25,5 24,3 22,2 18,2 25,1 21,1 22,1 21,7 23,9 22,6 21,8 20,7 20,0 18,8 17,8 17,8 16,6 14,8 16,8 15,8 15,2 15,1 Starejši od 40 let 50,7 43,1 39,7 40,1 39,7 38,1 41,2 39,4 39,8 39,9 41,8 41,9 41,2 40,9 40,1 39,4 39,6 39,3 38,9 38,2 37,6 37,7 39,0 Brez strokovne izobrazbe 48,2 43,2 38,6 37,5 33,7 37,3 38,4 37,0 36,9 37,5 38,1 37,8 36,4 35,5 34,3 33,2 32,8 32,3 31,6 31,1 30,6 30,8 31,6 Brezposelni več kot 1 leto 55,8 47,5 42,9 43,4 41,9 41,7 42,6 42,9 44,6 43,6 43,8 43,6 43,2 43,0 42,3 41,9 41,9 41,3 41,2 41,0 39,9 39,7 39,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 24,4 24,3 22,3 23,3 22,7 21,4 23,6 22,9 23,5 23,2 25,6 25,2 25,3 23,7 24,2 22,8 22,9 22,7 21,7 19,9 19,4 18,9 n.p. F STOPNJA REG. BREZP., E/A, v % 11,3 10,9 10,3 10,2 9,4 10,1 10,3 10,0 10,0 10,3 10,5 10,4 10,1 9,9 9,6 9,3 9,4 9,1 8,8 8,9 8,6 8,6 8,7 G TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVAL. -2,3 -10,2 1,5 8,0 5,2 -3,2 3,7 3,2 2,2 -1,0 1,6 0,6 0,4 1,2 0,8 1,6 -1,5 -2,5 1,5 5,3 0,5 -4,2 6,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 21,4 25,4 26,0 21,7 18,6 9,5 3,3 3,4 6,3 8,6 1,4 1,0 1,3 1,2 1,0 1,0 1,0 1,0 1,5 5,8 1,4 1,0 1,3 Izgubili delo 66,0 68,8 69,6 67,2 63,8 18,8 18,6 14,7 17,0 17,0 9,0 5,0 5,5 4,9 5,1 4,4 5,6 4,5 5,1 4,8 5,0 5,0 7,6 Brezposelni dobili delo 52,2 50,5 54,3 53,9 57,4 12,8 14,9 14,1 12,9 11,9 5,0 4,4 6,1 4,9 5,5 4,3 3,5 4,6 5,3 5,1 5,0 3,5 5,1 Črtani brezposelni 39,9 47,3 46,6 33,1 39,2 15,5 5,5 7,4 8,2 12,1 2,7 2,6 3,4 2,6 3,5 3,3 2,4 3,4 4,1 4,4 3,9 3,1 2,0 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 2,1 3,5 -0,5 3,9 7,8 -1,9 -0,2 3,0 1,4 -0,3 0,1 0,7 1,9 1,6 0,9 0,8 0,5 0,8 0,3 0,4 0,1 -0,2 n.p. Upokojitve2 15,9 16,1 16,4 16,7 17,0 5,0 3,0 3,7 5,1 4,8 2,1 0,7 1,0 1,1 0,9 1,4 1,0 0,8 2,2 2,1 1,8 1,7 1,7 Umrli2 2,6 2,6 2,5 2,3 2,5 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 0,2 Drugi, ki so dobili delo, neto2 30,4 24,9 39,5 32,6 35,7 9,8 9,2 7,9 7,8 7,7 5,0 2,5 1,9 2,4 3,6 4,8 0,7 0,2 6,3 5,7 4,9 -0,1 n.p. H PROSTA DELOVNA MESTA3 11,6 12,1 14,1 16,9 19,0 15,0 14,9 18,3 18,0 16,5 19,2 16,5 21,7 18,4 20,3 22,7 17,7 16,4 22,7 19,5 16,9 15,9 20,0 Od teh za določen čas, v % 74,4 73,8 73,7 75,6 75,3 72,9 73,8 76,4 77,9 73,7 66,1 71,4 76,6 75,4 73,7 75,5 75,5 78,5 78,7 77,9 78,0 76,4 77,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 35,3 39,7 39,7 41,6 48,3 39,2 38,9 41,3 43,2 43,1 43,1 43,7 45,7 47,2 48,1 48,9 49,4 50,2 50,5 50,9 51,0 50,7 n.p. Od vseh formalno aktivnih (I/A, v %) 3,9 4,4 4,4 4,6 5,3 4,3 4,3 4,6 4,8 4,7 4,7 4,8 5,0 5,2 5,3 5,4 5,4 5,5 5,5 5,6 5,6 5,6 n.p. Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Po novi metodologiji so preračunani tudi podatki za pretekla leta do januarja 2000. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3 Po ZRSZ. Narodnogospodarski stroški Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 11 2006 2006 2007 2004 2005 2006 Qi Qii Qiii Qiv 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA v SIT, od leta 2007 v EVR Skupaj 264.403 277.279 290.635 281.562 283.981 286.917 309.709 281.593 277.403 285.690 279.896 286.316 285.731 283.047 290.148 287.557 293.121 333.799 302.207 1.250 Kmetijstvo, ribištvo 215.981 224.253 236.822 227.817 229.953 234.180 255.337 227.922 222.596 232.932 224.718 233.088 232.053 227.255 236.221 239.065 246.013 275.462 244.538 1.030 A Kmetijstvo 216.252 224.225 236.681 227.475 230.000 234.330 255.564 227.776 222.116 232.534 224.525 233.168 232.308 227.341 236.385 239.263 246.477 275.255 244.960 1.030 B Ribištvo 205.207 218.670 236.027 241.535 228.451 228.286 245.222 233.696 242.475 248.433 233.254 229.976 222.124 223.864 229.792 231.201 225.990 283.455 226.221 1.007 Industrija, gradbeništvo 229.615 243.067 256.362 248.540 249.392 252.418 275.098 249.600 241.494 254.527 242.758 252.268 253.148 247.126 258.208 251.919 259.650 302.333 263.312 1.120 C Rudarstvo 324.410 344.670 360.110 347.854 355.425 347.764 390.549 348.582 345.434 349.545 345.081 361.792 359.403 341.267 357.349 344.675 356.344 465.162 350.142 1.516 D Predelovalne dejavnosti 225.806 238.985 252.162 245.762 245.578 248.069 269.029 247.403 238.025 251.857 239.263 247.879 249.593 243.298 253.828 247.080 255.616 293.054 258.417 1.113 E Oskr.z elektr., plin.,vodo 322.478 353.836 373.743 347.421 350.785 355.321 439.645 352.398 335.951 353.915 341.094 360.776 350.485 347.759 364.848 353.355 364.284 550.174 404.477 1.539 F Gradbeništvo 214.536 224.794 238.698 227.539 232.640 239.102 253.871 225.028 224.250 233.339 225.300 236.219 236.402 231.933 243.748 241.624 245.043 271.568 245.003 1.018 Proizvodne storitve 242.355 253.747 266.326 256.947 260.251 261.841 286.264 255.447 253.401 261.993 257.312 262.884 260.558 258.907 263.514 263.104 269.263 309.080 280.448 1.151 G Trgovina 233.682 244.880 258.521 248.976 252.136 254.723 278.198 247.515 246.450 252.962 249.304 254.451 252.654 252.603 255.915 255.650 263.133 294.774 276.686 1.127 H Gostinstvo 196.458 202.895 211.873 205.712 209.789 210.678 221.166 207.214 203.880 206.041 207.644 212.160 209.563 207.008 213.505 211.520 213.344 225.866 224.287 898 I Promet, skladišč., zveze 284.881 299.377 310.080 299.517 302.935 302.254 334.933 296.790 292.584 309.176 299.354 306.447 303.005 297.889 304.311 304.562 309.630 379.872 315.296 1.324 Poslovne storitve 312.967 325.355 340.552 325.652 332.172 328.901 375.481 324.323 321.702 330.931 330.016 335.420 331.080 323.043 332.310 331.351 332.557 428.155 365.729 1.448 J Finančno posredništvo 388.044 413.896 443.595 402.474 431.824 415.908 523.782 396.145 397.594 413.684 426.939 440.529 428.004 404.927 414.649 428.147 415.140 668.928 487.279 1.797 K Posl. z nepremičninami 283.421 292.763 304.295 297.356 296.412 298.125 324.256 297.527 293.543 300.999 294.896 297.842 296.499 293.992 303.078 297.304 303.947 345.433 323.388 1.326 Javne storitve 319.911 330.580 341.999 334.543 336.529 343.246 353.578 335.371 334.065 334.193 334.641 337.356 337.588 341.724 343.977 344.037 347.973 360.551 352.211 1.449 L Javna uprava 322.928 333.302 343.572 338.015 338.545 346.124 351.537 338.904 339.765 335.376 335.054 339.019 341.562 344.886 345.285 348.201 351.350 353.047 350.213 1.450 M Izobraževanje 325.463 340.967 357.301 347.883 350.291 362.784 368.215 346.243 348.008 349.399 348.245 349.298 353.330 360.988 363.395 363.969 365.467 370.135 369.042 1.516 N Zdrav., socialno varstvo 310.990 316.827 325.245 318.848 322.107 323.843 336.103 322.135 315.908 318.501 321.717 324.668 319.936 323.527 325.081 322.920 329.682 341.294 337.332 1.387 O Dr. javne.skup.,oseb. st. 316.566 325.159 332.137 322.738 324.515 324.566 356.170 324.857 320.575 322.783 323.475 327.509 322.560 320.629 328.908 324.162 330.619 395.357 342.534 1.395 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, 2001=100 Tečaji Efektivni tečaj1 nominalno 94,6 94,0 94,1 93,6 94,1 94,4 94,3 93,6 93,5 93,7 94,0 94,1 94,3 94,4 94,3 94,4 94,2 94,2 94,4 94,3 Realni (deflator relativne cene življ. potrebščin) 105,0 104,6 105,4 103,9 105,7 106,2 106,0 103,7 103,6 104,5 105,1 105,9 105,9 105,7 106,1 106,7 105,7 106,0 106,3 105,6 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 103,1 102,5 101,5 101,3 101,3 101,2 102,5 101,1 101,2 101,6 101,3 101,2 101,3 101,1 100,7 101,9 102,3 102,3 102,9 103,4 SIT za USD 192,4 192,7 191,0 199,3 190,9 188,0 185,9 197,9 200,4 199,5 195,9 187,6 189,2 188,9 187,1 188,1 190,0 186,2 181,4 – SIT za EVR 238,9 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 239,6 – USD za EVR 1,2433 1,2448 1,2557 1,2020 1,2564 1,2741 1,2902 1,2103 1,1938 1,2020 1,2271 1,2770 1,2650 1,2684 1,2811 1,2727 1,2611 1,2881 1,3213 1,2999 Stroški dela na enoto proizvoda v predelovalnih dejavnostih3 Nominalno 111,4 111,3 106,4 109,0 106,6 103,3 108,3 111,4 111,8 103,8 113,5 106,1 100,2 97,7 118,0 94,1 97,0 114,1 113,8 – Realno4 98,8 95,7 89,3 92,7 89,8 86,5 89,7 95,3 95,2 87,8 95,8 89,4 84,2 81,9 99,0 78,5 80,5 94,6 93,9 – V košari valut5 105,5 104,6 100,1 102,1 100,4 97,5 102,1 104,3 104,6 97,3 106,7 100,0 94,5 92,3 111,3 88,9 91,4 107,5 107,4 – Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: Podatki za mesečne bruto plače na zaposlenega so bili v septembru 2005 objavljeni po novi metodologiji za leto 2004 in dalje. 1Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Zdr. kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5–8 SMTK) v obdobju 2001–2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti tolarja in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih – predelovalne dejavnosti; 3za podjetja in druge organizacije; 4merjeno s proizvajalčevimi cenami; 5samo domači faktorji. Javne fInance Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 12 2006 3 2006 Q Q Q Q I II III IV 4 5 6 7 8 9 10 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF11 JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRIHODKI SKUPAJ 2.477.425 2.683.055 2.869.949 3.105.239 684.600 817.212 729.600 873.827 225.792 293.788 273.189 250.235 249.793 257.716 222.090 276.487 287.812 309.528 Tekoči prihodki 2.440.298 2.609.053 2.759.987 2.970.467 665.816 782.080 706.346 816.226 220.335 284.316 266.329 231.435 242.449 249.677 214.220 259.442 265.390 291.394 Davčni prihodki 2.291.071 2.446.899 2.608.230 2.818.640 637.904 746.742 665.880 768.115 210.087 275.009 252.030 219.703 232.024 234.557 199.299 243.250 252.118 272.746 Davki na dohodek in dobiček 460.520 506.878 537.260 655.486 130.290 235.706 134.797 154.693 44.420 121.396 71.843 42.467 43.014 47.180 44.603 41.871 49.212 63.610 Prispevki za socialno varnost 839.216 899.400 955.611 1.013.970 242.274 248.707 250.117 272.872 81.032 83.165 82.263 83.279 83.794 82.071 84.253 84.480 86.391 102.001 Davki na plačilno listo in del. silo 107.424 117.676 126.097 113.334 26.465 27.214 27.376 32.279 8.686 9.066 8.885 9.262 9.324 8.803 9.249 9.226 9.804 13.249 Davki na premoženje 34.419 39.513 40.834 45.311 6.440 10.171 15.126 13.574 2.298 1.872 4.178 4.121 4.448 6.898 3.780 3.402 7.140 3.032 Domači davki na blago in storitve 814.577 856.610 938.118 977.078 229.658 221.864 235.012 290.543 72.318 58.533 83.834 79.496 90.261 88.669 56.082 103.301 97.968 89.275 Davki na medn. trgov. in transak. 34.653 19.339 9.360 12.145 2.638 2.988 2.653 3.866 1.274 928 1.023 1.036 947 746 960 895 1.528 1.444 Drugi davki 261 7.484 950 1.316 138 92 799 287 58 48 3 40 237 190 372 75 76 136 Nedavčni prihodki 149.227 162.154 151.756 151.827 27.912 35.338 40.466 48.111 10.248 9.306 14.299 11.733 10.425 15.119 14.921 16.192 13.272 18.647 Kapitalski prihodki 15.857 20.751 27.181 39.801 7.032 7.299 10.175 15.295 1.669 1.981 3.186 2.133 2.504 2.869 4.802 4.651 6.163 4.481 Prejete donacije 13.384 1.877 2.173 1.278 178 343 356 400 20 122 131 90 97 105 154 61 177 162 Transferni prihodki 7.887 7.536 8.140 10.199 83 75 117 9.925 33 9 32 34 55 -32 94 26 9.483 416 Prejeta sredstva iz EU - 43.838 72.469 83.494 11.492 27.414 12.607 31.981 3.735 7.360 3.511 16.543 4.689 5.098 2.820 12.307 6.599 13.076 JAVNOFINANČNI ODHODKI ODHODKI SKUPAJ 2.555.894 2.768.427 2.941.756 3.164.449 715.846 802.516 721.094 924.993 239.252 278.062 279.009 245.445 238.539 234.980 247.575 265.622 285.225 374.146 Tekoči odhodki 1.225.523 1.234.113 1.283.018 1.362.824 337.168 349.651 308.809 367.196 116.623 132.346 115.094 102.211 103.403 101.202 104.203 115.023 117.158 135.015 Plače in drugi izdatki zaposlenim 662.776 700.349 727.075 751.473 179.412 192.871 185.475 193.715 59.526 59.796 72.882 60.193 61.023 61.100 63.353 62.729 63.909 67.077 Izdatki za blago in storitve 451.440 429.861 453.690 507.050 111.625 128.281 114.648 152.496 38.153 51.034 37.352 39.895 39.703 38.442 36.503 42.775 47.225 62.496 Plačila obresti 92.661 91.933 89.180 90.198 43.396 25.453 5.439 15.910 17.869 20.477 3.826 1.150 1.519 706 3.215 8.325 5.011 2.574 Sredstva, izločena v rezerve 18.646 11.969 13.074 14.103 2.736 3.046 3.246 5.075 1.075 1.039 1.034 972 1.159 954 1.133 1.195 1.012 2.868 Tekoči transferi 1.097.369 1.249.909 1.341.641 1.419.937 317.302 397.591 332.290 372.754 106.291 127.556 146.394 123.641 113.895 109.214 109.182 110.952 122.357 139.446 Subvencije 69.470 77.571 91.362 96.623 8.908 42.366 13.742 31.607 2.801 18.937 9.847 13.583 7.395 2.952 3.395 5.146 6.475 19.986 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 986.100 1.053.417 1.109.197 1.167.402 279.308 313.688 280.259 294.147 94.036 94.123 124.460 95.105 93.257 94.521 92.482 92.935 102.296 98.917 Transferi neprofitnim. organiz. in ustanovam, dr. tekoči dom. transf. 36.722 113.675 134.930 149.356 28.405 39.465 35.971 45.515 9.036 14.183 11.227 14.055 12.411 11.551 12.008 12.583 12.909 20.022 Tekoči transferi v tujino 5.077 5.247 6.154 6.556 680 2.071 2.319 1.485 419 313 860 898 832 190 1.297 288 676 521 Investicijski odhodki 142.131 151.305 156.784 216.083 29.681 26.537 42.704 117.161 8.394 7.361 8.724 10.452 11.239 14.307 17.158 19.780 26.348 71.034 Investicijski transferi 90.871 92.464 91.874 96.614 9.175 15.694 19.384 52.361 3.415 6.079 4.113 5.502 4.478 4.042 10.864 13.658 15.861 22.843 Plačila sredstev v proračun EU - 40.637 68.438 68.990 22.520 13.044 17.907 15.520 4.530 4.720 4.684 3.639 5.524 6.215 6.168 6.210 3.501 5.810 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -78.469 -85.372 -71.807 -59.210 - - - - - - - - - - - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Pomembnejši kazalci Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 13 Realne stopnje rasti, v % 2007 2008 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Jesenska napoved 2006 Bruto domači proizvod 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2 4,3 4,2 BDP na prebivalca, v EUR 11.094 11.866 12.461 13.146 13.807 14.811 15.770 16.808 BDP na prebivalca, PPS1 15.400 16.000 16.800 18.200 19.200 - - - Stopnja brezposelnosti, metodologija ILO 6,4 6,4 6,7 6,3 6,6 6,0 6,4 6,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 2,2 3,8 3,1 3,9 3,7 4,0 3,5 3,2 Inflacija2, povprečje leta 8,4 7,5 5,6 3,6 2,5 2,5 2,7 2,5 MENJAVA S TUJINO – PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 6,3 6,7 3,1 12,5 10,5 10,0 8,3 8,5 Izvoz proizvodov 7,0 6,4 4,4 12,8 10,3 10,8 8,6 8,9 Izvoz storitev 3,2 8,0 -2,5 10,9 11,7 6,4 6,7 6,8 Uvoz proizvod in storitev3 3,0 4,8 6,7 13,4 7,0 10,4 7,7 7,7 Uvoz proizvodov 3,2 4,4 7,3 14,6 6,8 10,5 7,7 7,7 Uvoz storitev 1,8 7,5 3,0 5,5 8,4 9,5 7,1 7,5 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio. EUR 38 247 -196 -720 -547 -773 -503 -410 Povpr. letni tečaj EUR v SIT 217,2 226,2 233,7 238,9 239,64 239,60 - - Devizne rezerve, v mio. EUR 6.514 7.842 7.703 7.484 8.833 8.005 - - Bruto zunanji dolg, v mio EUR 10.386 11.524 13.225 15.343 19.614 23.718 - - DOMAČE POVPRAŠEVANJE – STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV (delež v BDP, v %) Zasebna potrošnja 56,6 55,5 55,8 54,8 54,9 54,0 54,0 53,7 Državna potrošnja 20,0 19,7 19,6 19,6 19,6 19,3 19,2 19,2 Investicije v osnovna sredstva 24,1 22,6 23,3 24,5 24,4 25,8 25,6 25,8 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLOGIJI GFS-IMF (delež v primerjavi z BDP, v %) Javnofinančni prihodki 42,7 40,6 42,6 42,8 43,3 43,64 43,2 42,5 Javnofinančni odhodki 44,0 43,5 44,0 44,1 44,4 44,44 44,1 43,3 Presežek (primanjkljaj) -1,3 -2,9 -1,4 -1,3 -1,1 -0,84 -0,9 -0,8 Viri podatkov: SURS, BS, MF, preračuni, ocene in napovedi UMAR – Jesenska napoved 2006. Opombe: 1Eurostat – New Cronos, marec 2007; 2indeks cen življenjskih potrebščin; 3plačilno-bilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.), z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in sprememb cen na tujih trgih; 4predhodni podatki MF. Mednarodne primerjave / I Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 14 Realna rast BDP BDP na prebivalca v SKM1 EU 25=100 Inflacija2 (povprečje leta) 2003 2004 2005 2006 2002 2003 2004 2005 2003 2004 2005 2006 Slovenija 2,7 4,4 4,0 5,2 74,5 77,4 79,9 81,9 5,7 3,7 2,5 2,5 EU 27 1,3 2,4 1,7 2,9 95,6 95,8 95,9 96,0 2,1 2,3 2,3 2,3 EU 25 1,3 2,4 1,7 2,9 100 100 100 100 1,9 2,1 2,2 2,2 Evro območje 0,8 2,0 1,4 2,6 107,9 107,5 106,6 106,3 2,1 2,1 2,2 2,2 Belgija 1,0 3,0 1,1 3,1 117,6 119,0 119,4 118,1 1,5 1,9 2,5 2,3 Bolgarija 4,5 5,6 5,5 6,0* 28,3 31,0 31,8 32,9 2,3 6,1 6,0 7,4 Češka 3,6 4,2 6,1 6,0* 67,7 70,7 72,1 73,6 -0,1 2,6 1,6 2,1 Danska 0,4 2,1 3,1 3,2 121,4 119,3 119,4 121,8 2,0 0,9 1,7 1,9 Nemčija -0,2 1,2 0,9 2,7 108,5 112,5 111,1 110,0 1,0 1,8 1,9 1,8 Estonija 7,1 8,1 10,5 11,4 46,8 51,2 53,4 59,8 1,4 3,0 4,1 4,4 Grčija 4,8 4,7 3,7 3,8* 77,2 80,2 81,4 84,1 3,4 3,0 3,5 3,3 Španija 3,0 3,2 3,5 3,9 95,2 96,7 96,6 97,9 3,1 3,1 3,4 3,6 Francija 1,1 2,3 1,2 2,2* 112,0 107,7 107,7 108,2 2,2 2,3 1,9 1,9 Irska 4,3 4,3 5,5 5,3* 132,3 134,4 135,7 138,8 4,0 2,3 2,2 2,7 Italija 0,0 1,2 0,1 1,9 110,0 106,0 103,1 100,7 2,8 2,3 2,2 2,2 Ciper 1,8 4,2 3,9 3,8 82,6 85,3 87,6 88,9 4,0 1,9 2,0 2,2 Latvija 7,2 8,7 10,6 11,9 38,7 41,2 43,7 48,6 2,9 6,2 6,9 6,6 Litva 10,3 7,3 7,6 7,5 41,9 47,1 49,0 52,1 -1,1 1,2 2,7 3,8 Luksemburg 1,3 3,6 4,0 5,5* 220,7 236,7 240,8 251,0 2,5 3,2 3,8 3,0 Madžarska 4,1 4,9 4,2 3,9 59,1 60,8 61,3 62,5 4,7 6,8 3,5 4,0 Malta -2,3 0,4 3,0 2,9 74,9 74,3 72,1 71,7 1,9 2,7 2,5 2,6 Nizozemska 0,3 2,0 1,5 2,9 125,3 123,8 124,7 125,5 2,2 1,4 1,5 1,7 Avstrija 1,1 2,4 2,0 3,1 120,0 123,4 123,4 122,9 1,3 2,0 2,1 1,7 Poljska 3,8 5,3 3,5 5,8 46,3 46,9 48,7 49,7 0,7 3,6 2,2 1,3 Portugalska -0,7 1,3 0,5 1,3 79,5 73,5 72,2 71,7 3,3 2,5 2,1 3,0 Romunija 5,2 8,5 4,1 7,7 28,1 29,9 32,6 34,2 15,3 11,9 9,1 6,6 Slovaška 4,2 5,4 6,0 8,3 51,0 52,8 54,4 57,1 8,4 7,5 2,8 4,3 Finska 1,8 3,7 2,9 5,5 114,7 108,7 111,1 110,5 1,3 0,1 0,8 1,3 Švedska 1,7 4,1 2,9 4,4 113,7 115,4 115,4 114,8 2,3 1,0 0,8 1,5 Velika Britanija 2,7 3,3 1,9 2,7 116,1 116,1 118,0 117,5 1,4 1,3 2,1 2,3 ZDA 2,5 3,9 3,2 3,3 145,5 146,5 148,1 150,1 2,3 2,7 3,4 n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, SURS. Opombe: 1SKM – standard kupne moči. Podatki objavljeni na Eurostatu 18.12.2006. 2Za države EU harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, za ZDA indeks cen življenjskih potrebščin; n. p.- ni podatka. * jesenska napoved Evropske komisije. Mednarodne primerjave / II Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 15 Anketna stopnja brezposelnosti Saldo tekočega računa1, % BDP Saldo javnih financ2, % BDP Javni dolg2, % BDP 2003 2004 2005 2006 2002 2003 2004 2005 2002 2003 2004 2005 2002 2003 2004 2005 Slovenija 6,7 6,3 6,5 6,0 1,1 -0,8 -2,6 -2,0 -2,5 -2,8 -2,3 -1,4 29,1 28,5 28,7 28,0 EU 27 9,0 9,1 8,7 7,9 np np np np np np np np np np np np EU 25 9,0 9,1 8,8 7,9 0,4 0,2 0,3 -0,4 -2,3 -3,0 -2,7 -2,3 60,4 62,0 62,4 63,2 Evro območje 8,7 8,8 8,6 7,8 0,9 0,5 0,8 0,0 -2,5 -3,1 -2,8 -2,4 68,2 69,3 69,8 70,8 Belgija 8,2 8,4 8,4 8,3 4,6 4,1 3,5 2,5 0,0 0,0 0,0 -2,3 103,3 98,6 94,3 93,2 Bolgarija 13,7 12,0 10,1 8,9 -5,6 -8,5 -5,8 -11,8 0,1 0,3 1,9 3,1 54,0 46,1 38,6 29,9 Češka 7,8 8,3 7,9 7,2 -5,6 -6,2 -6,1 -2,1 -6,8 -6,6 -2,9 -3,6 28,5 30,1 30,7 30,4 Danska 5,4 5,5 4,8 3,9 2,5 3,4 2,4 2,9 1,2 1,1 2,7 4,9 46,8 44,4 42,6 35,9 Nemčija 9,0 9,5 9,5 8,4 2,0 1,9 3,7 4,1 -3,7 -4,0 -3,7 -3,2 60,3 63,9 65,7 67,9 Estonija 10,0 9,7 7,9 5,6 -9,8 -11,6 -12,5 -10,5 0,4 2,0 2,3 2,3 5,6 5,7 5,2 4,5 Grčija 9,7 10,5 9,8 n.p. -1,2 0,0 -0,6 -2,6 -5,2 -6,1 -7,8 -5,2 110,7 107,8 108,5 107,5 Španija 11,1 10,6 9,2 8,6 -7,2 -7,1 -6,2 -7,7 -0,3 0,0 -0,2 1,1 52,5 48,7 46,2 43,1 Francija 9,4 9,6 9,6 9,0 -3,3 -3,5 -5,3 -7,4 -3,2 -4,2 -3,7 -2,9 58,2 62,4 64,4 66,6 Irska 4,7 4,5 4,3 4,4 1,0 0,4 -0,3 -1,6 -0,4 0,3 1,5 1,1 32,2 31,1 29,7 27,4 Italija 8,4 8,0 7,7 n.p. -0,8 -1,3 -0,9 -1,6 -2,9 -3,5 -3,4 -4,1 105,6 104,3 103,9 106,6 Ciper 4,1 4,6 5,2 4,9 -3,7 -2,3 -5,0 -5,6 -4,4 -6,3 -4,1 -2,3 64,7 69,1 70,3 69,2 Latvija 10,5 10,4 8,9 6,8 -6,6 -8,2 -13,0 -12,7 -2,3 -1,2 -0,9 0,1 13,5 14,4 14,5 12,1 Litva 12,4 11,4 8,3 5,9 -5,1 -6,8 -7,7 -7,2 -1,5 -1,3 -1,5 -0,5 22,2 21,2 19,4 18,7 Luksemburg 3,7 5,1 4,5 4,8 11,7 7,5 11,8 11,8 2,1 0,3 -1,1 -1,0 6,5 6,3 6,6 6,0 Madžarska 5,9 6,1 7,2 7,5 -7,0 -8,0 -8,4 -6,8 -8,2 -6,3 -5,3 -6,5 54,0 55,8 56,3 57,7 Malta 7,6 7,4 7,3 7,4 1,4 -4,7 -8,0 -10,5 -5,5 -10,0 -5,0 -3,2 60,1 70,2 74,9 74,2 Nizozemska 3,7 4,6 4,7 3,9 2,5 5,5 8,5 7,7 -2,0 -3,1 -1,8 -0,3 50,5 52,0 52,6 52,7 Avstrija 4,3 4,8 5,2 4,8 0,3 -0,2 0,5 1,3 -0,5 -1,6 -1,2 -1,5 65,8 64,6 63,8 63,4 Poljska 19,6 19,0 17,7 14,0 -2,6 -2,1 -4,2 -1,7 -3,2 -4,7 -3,9 -2,5 39,8 43,9 41,9 42,0 Portugalska 6,3 6,7 7,6 7,7 -7,8 -5,9 -7,2 -9,2 -2,9 -2,9 -3,2 -6,0 55,5 57,0 58,6 64,0 Romunija 7,0 8,1 7,2 7,4 -3,3 -5,5 -8,4 -8,7 -2,0 -1,7 -1,3 -0,4 23,8 20,7 18,0 15,2 Slovaška 17,6 18,2 16,3 13,4 -7,9 -0,9 -3,4 -8,5 -7,7 -3,7 -3,0 -3,1 43,3 42,7 41,6 34,5 Finska 9,0 8,8 8,4 7,7 10,1 6,4 7,8 4,9 4,1 2,5 2,3 2,7 41,3 44,3 44,3 41,3 Švedska 5,6 6,3 7,5 7,1 5,1 7,3 6,8 6,2 -0,2 0,1 1,8 3,0 52,0 51,8 50,5 50,4 Velika Britanija 4,9 4,7 4,8 5,3 -1,6 -1,3 -1,7 -2,2 -1,7 -3,3 -3,2 -3,3 37,5 38,9 40,4 42,4 ZDA 6,0 5,5 5,1 4,6 -4,5 -4,8 -5,7 -6,4 -3,8 -4,6 -4,4 n.p. 60,2 62,5 63,4 n.p. Viri podatkov: Eurostat/New Cronos, IMF, SURS. Opombe: 1Za EU 25 in evro območje sta podatka prilagojena za napake, ki nastanejo v poročanju o menjavi med članicami EU oz. evro območja (intratrade). 2 po metodologiji ESA 1995; podatki Eurostata z dne 23. oktobra 2006. n.p.- ni podatka. Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 16 INDUSTRIJA indeksi: 2000=100 trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 145 135 125 115 105 PREVOZ BLAGA V CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM PROMETU v mio tonskih km 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 ŽELEZNIŠKI PROMET CESTNI PROMET 2004 QII QIII QIV 2005 QII QIII QIV 2006 QII QIII QIV QI QI QI BLAGOVNA MENJAVA, FOB, IZLOČEN VPLIV MEDVALUTNIH SPREMEMB, 12 mesečne kumulative, v mrd EUR 19 15 13 SALDO (desna os) IZVOZ —¦— UVOZ REA L NI INDEKSI OPRA V LJENIH GRA DBENIH DEL indeks i: pov prečje 2000=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 180 160 140 120 100 80 PRENOČITVE SKUPAJ indeksi: 1992=100; trendni indeksi po metodi TRAMO-SEATS 350 300 250 200 150 100 ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST 105 100 95 90 14 ZAPOSLENOST, indeksi 2000=100 STOPNJA BREZPOSELNOSTI (desna os) 12 10 50 17 1 11 0 9 -1 8 Slikovna priloga Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. 17 NET O PLAČE IN DRUGI PREJEMKI, v m i o EVR 700 600 500 400 300 200 100 I MASA PLAČ I MASA DRUGIH PREJEMKOV 500 450 400 350 300 250 200 IZPLAČILA ZA NALOŽBE v mio EVR, stalne cene 2000 150 100 REALNI EFEKTIVNI TEČAJ indeksi 2001=100 108 106 104 102 100 HRANILNE VLOGE, v mrd SIT, stalne cene 2001 2500 _/ 2000 1500 DEVIZNE 1000 500 0 TOLARSKE RAST I ZBRANI H CENOVNI H I N DI KATORJ EV indek s i : 2005 =100 115 110 105 100 95 REGULIRANE CENE —*— CENE ŽIVLJENJSKI H POTREBŠČIN C EN E IN D U ST R IJ SKIH PR OIZ VOD OV PR I PR OIZ VAJ ALC IH N A D OM AČEM T R G U 1,4 MENJA L NI T EČAJI EVRA indeksi : 2001 = 100 1,3 1,2 1,1 1,0 0,9 0,8 0,7 0,6 165 •-' v USD / EVRO GBP / EVRO JPY / EVRO (desna os) def lacionirano s cenami živ ljenjskih potrebščin 160 155 150 145 140 135 130 125 90 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 18 BDP četrtletna rast 6/02:3, 8-9/02:3, 12/02:3, 6/03:3, 8-9/03:4, 12/03:3, 3/04:3, 6/04:3, 8-9/04:3, 12/04:3, 3/05:3, 8-9/06:3 letna gospodarska rast 1/02:3, 3/02:3, 3/03:3, 8-9/03:4, 3/04:3, 3/05:3, 3/06:3, 3/07:3 - komponente gospodarske rasti 3/02:3, 3/03:3, 3/05:3 - mednarodne primerjave gl. Mednarodno okolje analiza rasti slovenskega BDP 12/04:22 možnosti za rast BDP Slovenije v prihodnosti 12/04:23 Blaginja (gl.tudi Trajnostni razvoj) viri – cost/benefit - merila rasti, obraba in obnova virov, trajnostni razvoj - okoljsko zahteven izvoz 3/02:26 - izvoz z visoko vsebnostjo naravnih virov 3/02:27 socialna blaginja kazalci gl. socialni kazalci Borza vrednostnih papirjev promet, kapitalizacija in indeksi 1/02:10, 2/02:12, 3/02:16, 4/02:10, 6/02:10, 7/02:10, 8-9/02:13, 12/02:9, 4/03:10, 7/03:10, 10/03:7, 1/04:9, 4/04:11, 7/04:9, 10/04:11, 1/05:9, 4/05:10, 7/05:9, 10/05:11, 1/06:8, 4/06:10, 7/06:8, 10/06:8, 1/07:9 obveznice 3/01:14 kazalci gibanja delnic koeficient obračanja- tržnost papirjev 2/02:12, 7/02:10, 12/02:9 koncentracija trgovanja 4/02:10 naložbe rezidentov na tujih trgih 3/02:16 naložbe nerezidentov 1/02:10, 2/02:12, 8-9/02:13, 12/02:9, 1/04:9 pooblaščene investicijske družbe 5/02:10 panožni indeksi 2/02:12, 12/02:9, 7/03:9 vzajemni skladi 6/02:10, 8-9/02:11 Cenovna gibanja in politika cenovna gibanja - inflacija, nadzorovane in proste cene 1/02:7, 2/02:8, 3/02:12, 4/02:6, 5/02:6, 6/02:6, 7/02:3,6, 8-9/02:9, 10/02:8, 11/02:7, 12/02:5, 1/03:5, 2/03:9, 3/03:8, 4/03:6, 5/03:6, 6/03:5, 7/03:6, 8-9/03:9, 10/03:5, 11/03:6, 12/03:5, 1/04:5, 2/04:7, 3/04:7, 4/04:7, 5/04:6, 6/04:5, 7/04:5, 8-9/04:8, 10/04:7, 11/04:7, 12/04:5, 1/05:5, 2/05:9, 3/05:7, 4/05:6, 5/05:6,23,24, 6/05:6, 7/05:5, 8-9/05:3, 8-9/05:7, 10/05:3,7, 11/05:9, 12/05:5, 1/06:5, 2/06:8, 3/06:5, 4/06:7, 5/06:3, 5/06:8, 6/06:7, 7/06:5, 7/06:19, 8-9/06:8, 10/06:5, 11/06:8, 12/06:3, 12/06:11, 1/07:6, 1/07:19, 2/07:9, 2/07:3 cenovna politika 6/02:7-8, 5/05:23 harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin 1/05:22 krivulja donosa obveznic gl. denarni trg in denarno politiko in gl. Borza, osnovna inflacija 2/03:9, 3/03:8, 6/03:5 revizija CPI 12/02:3 cene industrijskih proizvodov gl. Industrija Civilna družba gl. Socialni indikatorji Človekov razvoj gl. Socialni indikatorji Človeški viri izobraževanje diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 neformalno izobraževanje 10/06:18 vseživljenjsko učenje 6/06:21-22 višje in visoko šolstvo 7/02:24, 7/05:20,21, 8-9/05:22, 7/06:24 štipendisti v terciarnem izobraževanju 8-9/06:21 javni izdatki za izobraževanje 12/04:21 odrasli v srednjih šolah 7/06:22-23 (gl. tudi Socialni indikatorji) izdatki za izobraževalne ustanove: 6/05:17, 1/06:20-21 Denarni trg in denarna politika denarni agregati, obrestne mere BS in devizni tečaj 1/02:8, 2/02:9, 3/02:13, 4/02:7, 5/02:7, 6/02:9, 7/02:7, 8-9/02:10, 10/02:9, 11/02:8, 12/02:6, 1/03:6, 2/03:10, 3/03:9, 4/03:7, 5/03:7, 6/03:6, 7/03:7, 10/03:6, 11/03:7, 12/03:6, 1/04:6, 2/04:8, 3/04:8, 4/04:8, 5/04:7, 6/04:6, 7/04:6, 8-9/04:9, 10/04:8, 11/04:8, 12/04:6, 1/05:6, 2/05:10, 3/05:8, 4/05:7, 5/05:7, 6/05:7, 7/05:6, 8-9/05:8, 10/05:8, 11/05:10, 12/05:6 banke aktivne in pasivne obrestne mere 2/02:11, 4/02:8, 8-9/02:11,12, 11/02:9, 12/02:7, 2/03:11-12 denarni trg, krediti 1/02:9, 2/02:11, 3/02:15, 4/02:9, 5/02:9, 7/02:9, 8-9/02:12, 10/02:11, 11/02:10, 12/02:8, 1/03:8, 2/03:12, 3/03:11, 4/03:9, 5/03:9, 6/03:8, 7/03:9, 8-9/03:11, 11/03:9, 12/03:8, 1/04:8, 2/04:10, 3/04:10, 4/04:10, 5/04:9, 6/04:8, 7/04:8, 8-9/04:11, 10/04:10, 11/04:10, 12/04:8, 1/05:8, 2/05:12, 3/05:10, 4/05:9, 5/05:9, 6/05:9, 7/05:8, 8-9/05:10, 10/05:10, 11/05:12, 12/05:8, 1/06:7, 2/06:10, 3/06:7, 4/06:9, 6/06:8, 7/06:6, 8-9/06:9, 10/06:6, 11/06:9, 12/06:12, 1/07:7 varčevanje prebivalstva 1/02:9, 2/02:10, 3/02:14, 4/02:8, 5/02:8, 7/02:8, 8-9/02:11, 10/02:10, 11/02:9, 12/02:7, 1/03:7, 2/03:11, 3/03:10, 4/03:8, 5/03:8, 6/03:7, 7/03:8, 8-9/03:10, 11/03:8, 12/03:7, 1/04:7, 2/04:9, 3/04:9, 4/04:9, 5/04:8, 6/04:7, 7/04:7, 8-9/04:10, 10/04:9, 11/04:9, 12/04:7, 1/05:7, 2/05:11, 3/05:9, 4/05:8, 5/05:8; 6/05:8, 7/05:7, 8-9/05:9, 10/05:9, 11/05:11, 12/05:7, 1/06:6, 2/06:9, 3/06:6, 4/06:8, 5/06:21, 6/06:9, 7/06:7, 8-9/06:10, 10/06:7, 11/06:10, 12/06:13, 1/07:8 Deželno tveganje gl. Konkurenčnost držav Dodana vrednost gl. Konkurenčnost gl. Industrija ter Trgovina Ekonomski odnosi s tujino (gl. tudi Zunanji dolg) mednarodna menjava storitev 3/02:8, 6/02:5, 8-9/02:7, 12/02:18, 2/03:5, 8-9/03:7, 12/03:17, 2/04:6, 8-9/04:6, 12/04:29, 2/05:8, 8-9/05:6, 2/06:6, 8-9/06:7, 2/07:8 regionalna usmerjenost storitvene menjave 6/04:20 zajemanje mednarodne menjave storitev 3/03:23,24 plačilnobilančna gibanja (tekoči račun, kapitalski in finančni račun, mednarodne denarne rezerve) 1/02:6, 2/02:6, 3/02:6, 4/02:5, 5/02:4, 6/02:4, 7/02:5, 8-9/02:6, 10/02:7, 11/02:5, 12/02:4, 1/03:3-4, 2/03:3-4, 4/03:5, 5/03:4, 6/03:4, 7/03:5, 8-9/03:6, 10/03:4, 11/03:4, 12/03:4, 1/04:4, 2/04:4-5, 3/04:6, 4/04:6, 5/04:4, 6/04:4, 7/04:4, 8-9/04:4-5, 10/04:5, 11/04:4-5, 12/04:4, 1/05:4, 2/05:4-5, 4/05:5, 5/05:4-5, 6/05:3, 7/05:4, 8-9/05:5, 10/05:6, 11/05:7-8, 12/05:4, 1/06:4, 2/06:4-5, 3/06:4, 4/06:6, 5/06:6-7, 6/06:6, 7/06:4, 8-9/06:6, 10/06:4, 11/06:6-7, 12/06:10, 1/07:5, 2/07:6-7 pogoji menjave 8-9/02:6, 11/02:5, 2/03:4, 4/03:5 plačilna bilanca – spremembe 8-9/02:21 devizne rezerve 8-9/02:6, 2/03:4, 12/03:4, 2/04:4-5 neposredne tuje investicije 3/02:7 regionalna usmerjenost blagovne menjave 7/02:5, 8-9/02:6, 2/05:4 geografska porazdeljenost zunanje trgovine 3/07:16-17 zavarovanje in financiranje izvoza 3/02:11, 5/03:22 Energetika električna energija izbrani kazalci (proizvodnja, poraba in medn. menjava) 1/02:15, 2/02:19, 3/02:22, 4/02:21, 5/02:19, 6/02:16, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 1/04:14, 4/04:15, 7/04:15, 10/04:16, 1/05:14, 4/05:14, 7/05:14, 10/05:17, 1/06:15, 4/06:17, 7/06:13, 10/06:14, 1/07:15, 2/07:20-21 cene 1/01:8, 10/03:12, 2/07:20-21 - mednar. primerjava 6/02:16, 7/06:13, 2/07:20-21 - trg z električno energijo 2/07:20-21 nafta in naftni derivati cene - mednarodna primerjava 2/02:19, 4/02:21, 5/02:19, 7/02:21, 10/02:18, 1/03:13, 4/03:15, 7/03:15, 7/04:15, 7/04:19, 1/05:14 model oblikovanja cen motornih bencinov brez davka 1/03:13, 4/03:15 trošarine 1/03:13, 7/03:15, 4/04:15 EU Javnofinančni tokovi med EU in SLO 1/07:26 Lizbonska strategija 11/05:4-5 Pakt stabilnosti in rasti 10/06:19 cene življenjskih potrebščin v EU, 8-9/01:21 konjunkturna gibanja in napovedi 11/02:4, 3/03:4,5, 7/03:4, 8-9/03:5, 7/04:3,19 EU - SLOVENIJA – primerjave 4/01:5 vključevanje Slovenije v EU Poročilo o napredku držav kandidatk pri vključevanju v EU 10/02:6 Globalna konkurenčnost gl. Konkurenčnost držav Gospodarske družbe poslovanje v posameznem obdobju/letu - 5/02:15, 6/03:16, 7/03:20, 6/04:21, 7/04:24, 5/05:19, 5/06:22, 10/06:20-21 - glede na obliko lastnine 11/04:18, 8-9/05:23 - po poreklu kapitala 11/04:19, 10/05:22 - po regijah 7/02:14 - glede na velikost 10/02:16, 10/03:22, 7/04:24, 8-9/04:26, 6/05:16 - glede na delež izvoza v prihodkih 11/02:19, 8-9/03:20, 10/04:20, 7/05:18 - po tehnološki intenzivnosti: 7/05:19 - po panogah: - predelovalne dejavnosti 7/02:19 - trgovina 6/02:18 - raziskovanje in razvoj: 6/05:18 pravne osebe Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 19 blokacije žiro računov pravnih oseb 3/05:19 število gospodarskih družb glede na velikost po spremembah ZGD 3/02:20 prisilne poravnave, stečaji, likvidacije 4/02:17, 3/05:19 število gospodarskih subjektov 4/05:17, 4/06:22 Gospodarska rast gl. BDP gl. tudi trajnostni razvoj gl. tudi Strategija gospodarskega razvoja gl. tudi Strategija razvoja Slovenije Gospodinjstva anketa o porabi v gospodinjstvih 10/02:20, 1/07:20-21 zasebna potrošnja in zadolženost prebivalstva 1/02:11, 8-9/02:17, 12/02:13, 1/04:13, 7/04:13, 8-9/04:15, 12/04:12, 3/05:16, 6/05:11, 8-9/05:15, 12/05:11, 3/06:12, 6/06:15, 8-9/06:15, 12/06:17, 3/07:9, 3/07:18 razpoložljiva in porabljena sredstva gospodinjstev 12/05:19 Gostinstvo gl. Turizem Industrija in gradbeništvo gradbeništvo 1/02:18, 2/02:22, 4/02:20, 5/02:18, 6/02:15, 7/02:20, 8-9/02:19, 12/02:15, 2/03:17, 5/03:14, 8-9/03:16, 11/03:14, 2/04:14, 5/04:14, 8-9/04:18, 12/04:14, 2/05:17, 5/05:12, 8-9/05:14, 11/05:16, 2/06:15, 5/06:12, 8-9/06:14, 11/06:14, 2/07:14 predelovalne dejavnosti finančni kazalci 7/02:19 obseg, konjunkturni kazalci in napovedi 2/02:18, 3/02:21, 4/02:19, 5/02:17, 6/02:14, 8-9/02:18, 10/02:17, 11/02:16, 12/02:14, 1/03:12, 3/03:17, 4/03:14, 5/03:13, 6/03:13, 7/03:14, 8-9/03:15, 10/03:11, 11/03:13, 12/03:12, 2/04:14, 5/04:13, 6/04:12, 7/04:14, 8-9/04:17, 10/04:15, 11/04:14, 12/04:13, 1/05:13, 2/05:16, 4/05:13, 5/05:11, 6/05:12, 7/05:12, 8-9/05:13, 10/05:15, 11/05:15, 12/05:12, 1/06:13, 2/06:14, 3/06:10, 4/06:15, 5/06:11, 6/06:14, 7/06:12, 8-9/06:13, 10/06:12, 11/06:13, 12/06:16, 1/07:13, 2/07:13 dodana vrednost in produktivnost - po dejavnostih 7/02:19 pretežni izvozniki 6/02:14, 8-9/02:18, 11/02:16, 2/04:14, 10/04:20 Industrijska politika državne pomoči v SLO in EU 1/03:16 Industrijska razmerja (gl. tudi Trg dela) delovno razmerje članstvo delodajalskih organizacij 12/03:18 delovni čas 11/04:20 evropski sveti delavcev 5/05:22 kolektivne pogodbe: - pokritost s kolektivnimi pogodbami in postopki razširitve 2/04:22-23 Zakon o delovnih razmerjih 6/02:19 stavke zbiranje podatkov in mednarodne primerjave 3/04:20-21 sodelovanje zaposlenih pri upravljanju - evropske delniške družbe 3/05:23 Inflacija gl. Cenovna gibanja in politika Informacijska tehnologija raba interneta 3/02:28 Institucije zaupanje v institucije 12/02:19, 4/06:21 Izobraževanje gl. Človeški viri Javne finance ek. struktura davkov 11/05:19-20 državne pomoči državni dolg 10/02:15 prihodki in izdatki sektorja država 6/06:10 javnofinančni prihodki 1/02:14, 2/02:16, 3/02:18, 4/02:14, 5/02:13, 6/02:13, 7/02:13, 8-9/02:16, 10/02:14, 11/02:13, 12/02:12, 1/03:11, 2/03:16, 3/03:13, 4/03:13, 5/03:12, 6/03:11, 7/03:13, 8-9/03:14, 10/03:10, 11/03:12, 12/03:11, 1/04:12, 2/04:13, 3/04:13, 4/04:14, 5/04:12, 6/04:11, 7/04:12, 8-9/04:14, 10/04:14, 11/04:13, 12/04:11, 1/05:12, 2/05:15, 4/05:12, 7/05:10, 10/05:12, 1/06:9, 4/06:11, 7/06:9, 10/06:9, 1/07:10 zakonska osnova 2/03:16 javnofinančni odhodki 3/05:12 javnofinančni primanjkljaj 12/04:3, 3/05:12 proračunski izdatki za kulturo 3/02:19 javni izdatki za izobraževanje – mednarodna primerjava 12/04:21 Javne storitve 7/04:20 - med. primerjava 7/04:21 Javni zavodi - poslovanje v letu 2002 11/03:18 - financiranje 11/03:19 - javni zdravstveni zavodi 2/04:20-21 Kakovost življenja gl. Socialni indikatorji Kmetijstvo in živilstvo - cene 3/02:29, 3/03:14, 3/04:14, 3/05:13 - izobrazbena in starostna struktura gospodarjev kmetij 8-9/02:22 - pogajanja z EU 2/02:23, 1/03:17 - prireja mleka 11/02:14 - pridelava in prireja v letu 2003 6/04:15 - ukrepi reformirane politike 5/02:16 - reforma skupne kmetijske politike EU 7/03:18,19 - velikostna struktura po regijah 7/02:18 - vzorčno strukturno raziskovanje 10/03:15 blagovna menjava 3/04:15, 4/06:23 gozdarstvo 4/02:18, 5/04:16, 11/06:19 ribištvo 11/02:15, 8-9/04:16, 10/06:17 ekonomski računi 2/07:15 Konkurenčnost (izvozna konkurenčnost) Cenovna in stroškovna konkurenčnost -Efektivni tečaj in stroški dela na enoto proizvoda četrtletna gibanja 2/02:7, 5/02:5, 8-9/02:8, 11/02:6, 2/03:7, 5/03:5, 8-9/03:8, 11/03:5, 3/04:4, 5/04:5, 8-9/04:7, 11/04:6, 2/05:6, 10/05:4, 11/05:6, 2/06:7, 6/06:4, 8-9/06:5, 12/06:8, 3/07:5 letna gibanja 2/03:8, 3/04:5, 2/05:7, 3/07:5 metodološke spremembe merjenja konkurenčnosti 12/06:26 mednarodne primerjave SLO -CEFTA 3/02:10 tržni deleži 3/02:9, 5/02:5, 7/02:3, 8-9/02:8, 10/05:5, 2/06:6, 2/06:7, 6/06:5, 12/06:9 Konkurenčnost držav deželno tveganje 3/02:4, 10/02:5, 3/03:6 globalna konkurenčnost letno poročilo IMD 5/03:17, 4/04:3, 5/04:18, 5/05:20-21, 7/05:22-23, 5/06:19-20 države kandidatke za vstop v EU 5/02:14 - ključni indikatorji konkurenčnosti 4/02:15 - korupcija 1/02:4 - učinkovitost države 7/02:15, 11/02:22 - ugled države 7/02:16 - lokacijska privlačnost Slovenije po IMD 11/03:20-21 - letno poročilo WEF 2/02:4, 1/05:18-19, 12/05:17-18, 1/06:19, 1/07:24-25 - tehnološki napredek 2/02:4 - globalna konkurenčnost RS 11/02:21, 1/05:18-19 javna uprava – javne storitve Korupcija v javnem sektorju po WEF 1/02:4 Indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Kriminaliteta mednarodna primerjava 3/03:25 trendi – Slovenija 4/03:17 Maastrichtski kriteriji dolgoročne obrestne mere 5/04:19 Mednarodno okolje (gl. tudi EU, CEFTA) 3/02:5, 7/02:4, 8-9/02:4,5, 11/02:4, 3/03:4-5, 5/03:3, 7/03:4, 8-9/03:5, 1/05:3, 5/05:3, 11/05:3, 4/06:5, 11/06:4-5, 12/06:6-7, 1/07:4, 2/07:4-5, 3/07:4 Nemčija 11/02:4, 3/03:4-5, 4/06:5, 12/06:6-7, 2/07:4 Hrvaška 2/02:5, 8-9/02:5, 3/07:4 Države kandidatke za EU gospodarska gibanja, napovedi 4/02:4 Napovedi - Slovenija Pomladanska napoved 4/03:3-4, 4/04:4-5, 4/05:3-4, 4/06:3-4 Jesenska napoved 10/02:3-4, 11/02:3, 8-9/03:3, 10/04:3-4, 8-9/05:4, 8-9/06:4 Neposredne tuje investicije gl. Podjetja in Ekonomski odnosi s tujino Notranja trgovina četrtletna raziskava Trg-15 1/02:17, 3/02:25, 7/02:23, 10/02:19, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 6/04:14, 8-9/19, 12/04:16, 5/05:13, 8-9/06:16, 12/06:18, 3/07:11 gospodarske družbe - poslovanje 6/02:18 izbrani kazalci 2/02:21, 3/06:11, 3/07:11 dodana vrednost v trgovini 1/02:17, 7/02:23, 12/02:16, 3/03:15, 6/03:12, 8-9/03:17, 12/03:13, 8-9/04:19, 3/06:11, 7/06:15, 8-9/06:16, 3/07:11 Prodajne zmogljivosti 12/06:23 Konkurenca 2/07:22 Ocene tujih analitikov za Slovenijo 11/02:3 Okolje- Okoljska politika (gl. tudi Trajnostni razvoj) izvoz blaga glede intenzivnosti rabe prod. faktorjev 3/02:27 okoljsko zahtevni izvoz 3/02:26 Plačilna sposobnost (gl. tudi Gospodarske družbe in Podjetja) 3/05:19, 5/06:23 Podjetja podjetniška aktivnost 5/06:17-18 lastniška struktura podjetij, koncentracija lastništva 1/03:15, 3/05:22, 6/05:15 neposredne tuje investicije poslovanje podjetij s tujim kapitalom 7/03:21, 8-9/03:21, 10/03:21 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 20 primerjava slovenskih podjetij z evropskimi v letu 2003 1/05:20-21 plačilna sposobnost 3/05:19 podjetja po velikostnih razredih 7/05:17, 7/06:20-21 majhni samostojni podjetniki 12/05:20 indeks enostavnosti poslovanja 12/06:24-25 Poročilo o razvoju 3/03:19-20, 3/05:4-5, 5/06:4-5 Poročilo o strukturnih reformah 10/03:3 Poslovni subjekti 5/03:21, 5/04:20-21 Plače bruto plače na zaposlenega po dejavnostih 1/02:13, 2/02:15, 4/02:13, 5/02:12, 6/02:12, 7/02:12, 8-9/02:15, 10/02:13, 11/02:12, 12/02:11, 1/03:10, 2/03:14-15, 4/03:12, 5/03:11, 6/03:10, 7/03:12, 8-9/03:13, 10/03:9, 11/03:11, 12/03:10, 1/04:11, 2/04:12, 3/04:12, 4/04:13, 5/04:11, 6/04:10, 7/04:11, 8-9/04:13, 10/04:13, 11/04:12, 12/04:10, 1/05:11, 2/05:14, 7/05:3, 8-9/05:12, 10/05:14, 11/05:14, 12/05:10, 1/06:12, 2/06:13, 3/06:9, 4/06:14, 5/06:10, 6/06:12-13, 7/06:11, 8-9/06:12, 10/06:11, 11/06:12, 12/06:15, 1/07:12, 2/07:12, 3/07:8 Prebivalstvo 1/07:22-23 varčevanje prebivalstva gl. denarni trg Plačilna bilanca gl. Ekonomski odnosi s tujino Predelovalne dejavnosti gl. Industrija Prestrukturiranje podjetij (gl. tudi Produktivnost gl. Industrija ter gl.-Konkurenčnost Promet izbrani kazalci dinamike 3/02:23, 6/02:17, 11/02:18, 2/03:18, 5/03:16, 8-9/03:18, 11/03:15, 2/04:16, 5/04:15, 8-9/04:20, 12/04:15, 3/05:15, 7/05:13, 10/05:16, 1/06:14, 4/06:16, 7/06:14, 10/06:13, 1/07:14 Raziskave in razvoj gl. Tehnološki razvoj Regionalni razvoj poslovni izid gospodarskih družb po regijah 7/02:14, 7/05:24 regionalni BDP 2/02:17, 8-9/03:19, 4/04:20, 7/04:23, 7/05:24, 2/06:19 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16, 4/04:20, 7/05:24, 2/07:24-25 izobrazbena struktura prebivalstva po popisih – regionalni vidik 6/03:15, 4/04:20 Indeks razvojne ogroženosti 7/06:25 Poročilo o ekonomski in socialni koheziji 2/04:18-19 demografska struktura prebivalstva 5/06:24 ekonomska moč prebivalstva 6/06:20 Socialni indikatorji anketa o porabi časa 10/02:21 pokojninsko zavarovanje 2/07:19 civilna družba gl. Civilna družba indeks človekovega razvoja 8-9/02:20, 7/03:17, 7/04:22, 8-9/05:19, 11/06:17 po spolu prirejen indeks človekovega razvoja 3/03:21, 7/03:17, 10/05:21 merilo razporejenosti moči po spolu 10/03:17, 10/04:19 Prejemki in izdatki - denarni prejemki prebivalcev 11/06:18 - starši 3/02:30 - starševski dopust 3/02:30, 8-9/02:24 - izdatki za socialno varnost/zaščito 8-9/02:23, 4/04:19, 3/06:19 - za dolgotrajno nego 12/04:26,27 - socialne pomoči 1/05:17 - zdravstvo 2/07:23 Poročilo o človekovem razvoju 5/03:18-19 Socialni razgledi 12/06:4-5 Politike enakih možnosti žensk in moških 1/04:20,21, 3/04:18-19, 10/04:19, 2/05:21-22 zadovoljstvo z življenjem v EU 12/04:24-25, 3/06:18 starševski dopust - očetovski dopust 8-9/02:24 stopnja tveganja revščine 5/02:24, 12/02:20, 11/03:22, 11/04:17 gospodinjstva brez delovno aktivnih članov 3/07:15 socialno varstvo starejših 3/03:22 umrljivost zaradi poškodb: - zaradi zunanjih vzrokov poškodb 4/03:18 - gl. na starost in spol 5/03:20 zaupanje v institucije gl. Institucije zaupanje ljudem 6/06:19 zdravstvena zavarovanja - dopolnilna 1/04:19 Storitvene dejavnosti Informacijska tehnologija gl. informacijska tehnologija javne storitve 5/02:22 mednarodna primerjava 5/02:23 cene telekomunikacijskih storitev 2/06:20 nepremičnine, najem in poslovne storitve 4/02:23, 4/04:16, 5/05:15, 12/05:13 notranja trgovina gl. Notranja trgovina menjava storitev gl. Ekonomski odnosi s tujino mreža javnih služb - izobraževanje gl. Človeški viri turizem gl. Turizem Strategija razvoja Slovenije: 6/05:4,5 Tečaj tolarja gl. Konkurenčnost Tehnološki razvoj (gl. tudi Okolje) - izdatki 4/02:16 - javni raz. zavodi 11/05:21,22 - raziskovalci 7/02:17 - diplomanti na področju znanosti in tehnologije 3/06:16-17 - indeks tehnološke razvitosti 11/02:20 - raziskovalno razvojna dejavnost v Sloveniji 10/03:18-19 Trajnostni razvoj mere trajnostnega razvoja - Okoljski odtis 8-9/05:20-21 Trg dela (gl. tudi Industrijska razmerja) anketna brezposelnost 2/02:13, 2/03:13, 3/03:12, 5/03:10, 8-9/03:12, 2/04:11, 2/05:13, 2/06:3, 12/06:14 struktura registrirane brezposelnosti 1/02:12, 5/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12 , 7/03:11, 8-9/03:12, 1/06:11, 2/07:11 - po izobrazbi 1/06:11 delovna mesta in brezposelnost po regijah 3/03:18, 10/03:16 iskalci prve zaposlitve 4/02:11 bilanca zaposlovanja brezposelnih 10/02:12 prosta delovna mesta, nove zaposlitve 2/06:12 izbrani kazalci trga dela 1/02:12, 2/02:13, 3/02:17, 4/02:11, 5/02:11, 6/02:11, 7/02:11, 8-9/02:14, 10/02:12, 11/02:11, 12/02:10, 1/03:9, 2/03:13, 3/03:12, 4/03:11, 5/03:10, 6/03:9, 7/03:11, 8-9/03:12, 10/03:8, 11/03:10, 12/03:9, 1/04:10, 2/04:11, 3/04:11, 4/04:12, 5/04:10, 6/04:9, 7/04:10, 8-9/04:12, 10/04:12, 11/04:11, 12/04:9, 1/05:10, 2/05:13, 3/05:11, 4/05:11, 5/05:10, 6/05:10, 7/05:11, 8-9/05:11, 10/05:13, 11/05:13, 12/05:9, 1/06:10, 2/06:11, 3/06:8, 4/06:12, 5/06:9, 6/06:11, 7/06:10, 8-9/06:11, 10/06:10, 11/06:11, 12/06:14, 1/07:11, 2/07:10-11, 3/07:7 fleksibilnost trga dela 3/05:20-21 spremembe v metodologiji ugotavljanja delovno aktivnega prebivalstva 3/05:11 izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva 12/02:10 poklicna struktura povpraševanja delodajalcev po delovni sili 3/02:17, 4/03:11 zaposlenost po dejavnostih 2/02:13, 8-9/02:14, 4/06:13 zaposlenost starejših 8-9/04:25 oblike zaposlitve pogodbeno delo 6/02:11 nadure 6/02:11 zaposlitev za krajši delovni čas 2/03:19, 3/05:20-21 nesreče pri delu 2/02:24, 4/02:12 produktivnost delovne sile 2/02:14 Programi zaposlovanja Program aktivne politike zaposlovanja 11/02:11 Program povračil prispevkov delodajalcem 7/02:11 Program pospeševanja samozaposlovanja 5/04:10 Program 10000 11/03:10 Zakonodaja Zakon o zaposlovanju in delu tujcev 6/03:9 Zakon o zaposlovanju invalidov 7/04:10 Turizem izbrani kazalci turizma in gostinstva 1/02:16, 2/02:20, 3/02:24, 4/02:22, 5/02:20, 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/03:15, 10/03:13, 1/04:15, 6/04:13, 8-9/04:21, 12/04:17, 3/05:14, 5/05:14, 10/05:18, 1/06:16, 5/06:13, 8-9/06:17, 12/06:19, 3/07:10 devizni prilivi 3/06:15, 12/06:19 anketa o tujih turistih v poletni sezoni 6/04:19 turistična potovanja domačega prebivalstva 5/02:21, 1/03:14, 7/03:16, 1/04:16, 12/04:28, 1/06:22, 1/07:27 mednarodna primerjava 2/02:20 struktura prenočitev po vrstah krajev 7/02:22, 11/02:17, 3/03:16, 5/06:13 Zadruge poslovanje 12/02:17, 11/03:17, 12/04:30, 11/05:23 Zasebna potrošnja gl. Gospodinjstva Zavarovalništvo mednarodna primerjava zavarovanje in financiranje izvoza gl. Ekonomski odnosi s tujino / zunanjetrgovinska politika Zunanji dolg Slovenije 2/03:6, 10/03:20 pokritost zunanjega dolga z deviznimi rezervami 1/02:6, 11/02:5, 2/03:6, 10/03:20, 10/04:6, 3/05:6 Indeks Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 str. P 21 Kratice, uporabljene v besedilu: AJPES – Agencija za javnopravne evidence in storitve, APP – Agencija RS za plačilni promet, APr – Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, BDV – bruto dodana vrednost, BS – Banka Slovenije, CEEPN – Central and East European Privatisation Network, COICOP – klasifikacija individualne potrošnje po namenu, CRU – Center za razvoj Univerze, DFO – Druge finančne organizacije, DUNZ – Direktorat za upravne in notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve, EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj, EIB – Evropska investicijska banka, ELES – Elektro Slovenije, EIMV – Elektroinštitut Milan Vidmar, EK – Evropska komisija, ESS – Ekonomsko socialni svet, GEM – Global Entrepreneurship Monitor, GURS – Geodetska uprava, GZS – Gospodarska zbornica Slovenije, PČR – Poročilo o človekovem razvoju (HDR – Human Development Report), HBS - anketa o porabi v gospodinjstvih, HICP – Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IER – Inštitut za ekonomska raziskovanja, IPI – Indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, IVZ – Inštitut za varovanje zdravja, KDD – Klirinško depotna družba, KGBJF – konsolidirana globalna bilanca javnega financiranja, KIS – Kmetijski inštitut Slovenije, LBo – Ljubljanska borza, PzP – Partnerstvo za pristop, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MGD – Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MNZ – Ministrstvo za notranje zadeve, MŠZŠ – Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, MOP – Ministrstvo za okolje in prostor, NFD – Nacionalna finančna družba, NPISG – neprofitne institucije, ki služijo gospodinjstvom, NSVS – Nacionalna stanovanjska varčevalna shema, n.p., (–) – ni podatka, n.s. – ni smiselno, OZS – Obrtna zbornica Slovenije, PKM – pariteta kupne moči, RRD – Raziskovalno razvojna dejavnost, RZZ – Republiški zavod za zaposlovanje, SGRS – Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, SID – Slovenska izvozna družba, SKM – standard kupne moči, SRD – Slovenska razvojna družba, SMTK – Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SURS – Statistični urad RS, SVEZ – Služba vlade za evropske zadeve, SZB – Slovenski zavarovalni biro, SZZ – Slovensko zavarovalno združenje, UJP – Urad RS za javna plačila, TUVL – trg uradnih vzdrževalcev likvidnosti, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, WIIW – Dunajski inštitut za mednarodne gospodarske primerjave, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod RS za zdravstveno zavarovanje. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): A – Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, B – Ribištvo, C – Rudarstvo, D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilije, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna, optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo, drugo, E – Oskrba z elektriko, plinom in vodo, F – Gradbeništvo, G – Trgovina, popravila motornih vozil, H – Gostinstvo, I – Promet, skladiščenje in zveze, J – Finančno posredništvo, K – Nepremičnine, najem poslovnih storitev, L – Dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje, M – Izobraževanje, N – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, P – Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem. Kratice držav AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE-Irska, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. Podatki: Kjer ni drugače označeno so podatki za trend in desezonirane serije izračunani po metodi TRAMO-SEATS (TS). Druge publikacije UMAR Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 Zbirka Delovni zvezki 1/2007: Zadolževanje in prezadolženost prebivalstva, B. Ferk 15/2006: Regije 2006 – izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah, J. Pečar 14/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2005, J.M. Novak 13/2006: Metodološke spremembe merjenja cenovne in stroškovne konkurenčnosti, S. Jurančič 12/2006: Reforma Pakta stabilnosti in rasti, M. Bednaš 11/2006: Firm of Private Value: What is Behind the Creation of Multiple Blockholder Structure?, A. Brezigar Masten, A. Gregorič, K. Zajc 10/2006: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2005, uredila R. Kmet Zupančič 9/2006: Denarni prejemki prebivalcev v javnem financiranju Slovenije, uredila M. Kersnik 8/2006: Vzorci trošenja gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 7/2006: Metodološke značilnosti ankete o porabi gospodinjstev v Sloveniji in Evropski uniji, A. Tršelič Selan 6/2006: Metodologija izračuna indeksa razvojne ogroženosti za obdobje od 2007 do 2013, J. Pečar, D. Kavaš 5/2006: Spremembe na trgu dela v Sloveniji v obdobju 1995–2005, uredila: A. Kajzer 4/2006: Podjetniška aktivnost in podjetniško okolje v Sloveniji, L. Žakelj 3/2006: Poslovanje gospodarskih družb v letu 2004, J.M. Novak 2/2006: Does Exporting Boost Capital Investments? The Evidence from Slovenian Manufacturing Firms' Balance Sheets; M. Ferjančič, A. Burger 1/2006: Ključni sektorji slovenskega gospodarstva: Kvantitativen in kvalitativen pristop s poudarkom na primeru predelovalnih dejavnosti, G. Kovačič, T. Jagrič Socialni razgledi SR podajajo sliko tega, kako dobro ali slabo živimo v Sloveniji. Pri analizi socialne stratifikacije slovenske družbe smo opredelili štiri dohodkovne razrede, in jih uporabili za analizo podatkov o dohodkih in porabi gospodinjstev. Številne podatke smo povezali v enoten okvir analize družbene kohezije, socialnega kapitala in zadovoljstva z življenjem. SR prinašajo novosti tudi z obravnavo posebne teme - dolgožive družbe. Ukvarjamo se z izzivi in priložnostmi, ki jih razvojno dejstvo staranja družbe postavlja ne zgolj sistemom socialne varnosti, temveč tudi sistemom vedno bolj (pre)obremenjenih opornih omrežij in medosebnih odnosov, ki se lahko lomijo pod previsokimi pričakovanji in bremeni. Pomladansko / Jesensko poročilo Pomladansko poročilo 2006 Jesensko poročilo 2006 Zbirka Analize, raziskave in razvoj Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013), 2005 Poročilo o razvoju 2006, 2006 Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU – povzetek Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2001–2006) IB revija IB revija 4/2006 VSEBINA: Boris Gramc: Dejavniki notranjega podjetništva: Primer Slovenije. Matija Rojec: Struktura in politika nabav podjetij s tujim kapitalom v Sloveniji. Marijana Bednaš: Reforma pakta stabilnosti in rasti. Ana Murn: Ugotavljanje učinkovitosti državnih pomoči. Milena Bevc: Reforma financiranja visokega šolstva v Sloveniji za povečano zasebno financiranje – potrebnost in pogoji za uspeh. Razprave Alenka Kajzer: Kako povečati stopnjo zaposlenosti v Sloveniji? – uvod v okroglo mizo demografsko socialni izzivi Slovenije. Miroljub Ignjatović: Položaj mladih na trgu delovne sile. Nada Stropnik: Položaj in problemi mladih družin z vidika zaposlovanja ter usklajevanja dela in družine. Milena Bevc: Položaj mladih na trgu dela v luči sistema financiranja visokega šolstva ter meddržavne mobilnosti in migracij mladih. Monika Šlebinger, Ksenja Pušnik, Barbara Bradač: Pristopi k politiki aktivnega staranja. Tine Stanovnik: Trg dela in možne smeri razvoja pokojninskega sistema v Sloveniji. Dušan Kidrič: Spodbude delodajalcem za podaljšanje aktivnosti starejših zaposlenih. Janez Malačič: Mladi in starejši v pasteh sprememb na trgu dela. Naročilnica Ekonomsko ogledalo UMAR številka 3/2007 Naročnina *Naročnina obsega en tiskani in en brezplačni izvod v e-verziji (publikacij, ki so na voljo v e-verziji). Vsak naslednji izvod v eni ali drugi verziji se obračuna dodatno. Pri naročnini na izvod v e-verziji (brez tiskane verzije) imate 10 % popusta. Popusti Na količino – po dogovoru (pri naročilu večjega števila izvodov ene publikacije do 25 %), za naročilo na več mesečnih zbirk (na dve zbirki 20 % in 25 % za naročilo na vsaj tri). Naročilo in informacije UMAR, Gregorčičeva 27, 1000 Ljubljana; telefon 01-478-1043; fax 01-478-1070. Naročene publikacije in račun vam bomo poslali po pošti. E-pošta: publicistika.umar@gov.si; za informacije o ostalih publikacijah se lahko obrnete na naš spletni naslov: http://www.gov.si/umar/public.php Obnavljanje Naročilo se avtomatično obnavlja za naslednje leto. Odpoved Odpoved naročnine velja po izteku leta, za katero je bila obnovljena. Posredovana mora biti pisno, najkasneje do konca koledarskega leta. Naziv ustanove in ime kontaktne osebe, oz. ime naročnika in tel. št. Naslov naročnika E-naslov ID za DDV Zavezanec za DDV DA NE Datum: Želim koristiti tudi naslednje brezplačne možnosti: prejemati brezplačen e-izvod publikacije na e-naslov (poleg izvoda, ki ga prejmem po navadni pošti) D prejemati geslo na svoj elektronski naslov (ob spremembi gesla) D prejemati obvestila o izdaji novih publikacij D Vpišite število izvodov* Periodika SIT EUR tiskani e-izvod Ekonomsko ogledalo. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Slovenian Economic Mirror. 11 številk letno. Cena za en izvod 1.500,00 SIT / 6,26 EUR. 16.000,00 66,77 Pomladansko / Jesensko poročilo. Letna naročnina za eno publikacijo 2.500,00 SIT / 10,43 EUR. 5.000,00 20,86 Spring / Autumn Report. Letna naročnina za eno publikacijo 3.500,00 SIT / 14,61 EUR. 7.000,00 29,21 Poročilo o razvoju 3.000,00 12,52 Development Report 3.000,00 12,52 Zbirka Delovni zvezki (za posamezne teme se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke; cena po ceniku velja za en izvod). 2.200,00 9,18 IB revija. Štiri številke letno. Enojna številka stane 3.000,00 SIT / 12,52 EUR, dvojna številka stane 4.000,00 SIT / 16,69 EUR. 10.000,00 41,73 Info IMAD / UMAR Info. 1 izvod brezplačno. Koristne informacije o UMAR. Slovensko, angleško. V primeru, da ne naročate celotne zbirke, vpišite izbrano publikacijo: EUR Vpišite število izvodov* Kn jižne izdaje SIT tiskani e-izvod Socialni razgledi 2006 (knjiga ali CD) Socialni razgledi 2006 (knjiga in CD) Social Overview 2006 (knjiga ali CD) Social Overview 2006 (knjiga in CD) 3.834,24 16,00 20,00 26,00 40,00 4.792,80 6.230,64 9.585,60 Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga in CD). Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002–2003 (knjiga ali CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga in CD). Human Development Report Slovenia 2002–2003 (knjiga ali CD). 2.500,00 1.900,00 5.000,00 4.300,00 10,43 7,93 20,86 17,94 Strategija razvoja Slovenije (SRS 2006–2013) Slovenia's Development Strategy (SDS 2006–2013) 1.500,00 2.000,00 6,26 8,35 M. Stare, R. Kmet Zupančič, M. Bučar: Slovenia – On the Way to the Information Society, 2004 4.600,00 19,20 Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) – povzetek Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU – summary Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU (SGRS 2000–2006) Slovenia in the New Decade: Sustainability, Competitiveness, Membership in the EU 1.000,00 1.500,00 3.500,00 7.000,00 4,17 6,26 14,61 29,21 B. Radej, A. Pirc Velkavrh, L. Globevnik: Indikatorji o okolju in razvoju/Indicators on environment and development, 1999 J. Seljak: Kazalec uravnoteženega razvoja / Sustainable Development Indicators, 2001 1.880,00 3.000,00 7,85 12,52 / / Matija Rojec: Prestrukturiranje z neposrednimi tujimi investicijami: Slovenija/Restructuring with foreign direct investment: The Case of Slovenia, 1998. 2.000,00 8,35 / Za ostale knjižne izdaje se lahko obrnete na spletno stran oz. gornje naslove in tel. številke (vpišite izbrano knjižno izdajo): Cene v evrih so preračunane po tečaju zamenjave 1 euro = 239,640 SIT. Davek 8,5-odstotni DDV ni vključen v ceni. 29. december 2006