Kamniški UBCAN it. 7 41. leto Kamnik, 11. aprila 2002 Praznovali smo občinski praznik DOM KULTURE SPET ODPRL S Čeprav v programu ob letošnjem občinskem prazniku, ki smo ga sedmič praznovali v počastitev rojstnega dne kamniškega rojaka, gene- rala in pesnika Rudolfa Maistra, ni bilo velikih odprtij komunalnih objektov, je zanj vendar značilno, da je ob tej priložnosti v Kamniku končno zopet odprl svoja vrata prenovljen kulturni hram, ki smo ga dolga leta pogrešali. Po krajši slovesnosti pred Maistrovim spomenikom in na novem parkirišču za občinsko zgradbo so se v lepo urejeni dvorani Doma kulture na Fužinah zbrali občinski svetniki s prejemniki letošnjih občinskih priznanj, gosti in številnimi občani. Med gosti pa, žal, ni bilo napovedanega dr. Janeza Drnovška, predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je svojo odsotnost opravičil z nepredvidenimi razlogi. Več na 8. strani Spominski posnetek nagrajencev z županom Tonetom Smolnikarjem (z leve): Marija Mali, dr. Matej Gabro-vec, Jože Semprimožnik, Alojz Franc. Stojijo: Ivan Sekavčnik, Miha Pelko, Tone Smolnikar, Albert Žibert, Janez Repanšek. Nabito polna dvorana, v kateri je približno tristo sedežev, je prisluhnila kulturnemu programu domačih izvajalcev. V ospredju prejemniki letošnjih občinskih priznanj. FRANC SVETEL/ 23. april - svetovni in slovenski dan knjige tudi v Kamniku PODARIMO KNJIGO IN CVET Srečanje gospodarstvenikov ob občinskem prazniku Ob mednarodnem letu gora in občinskem prazniku razstava o kamniškem slikarju Maksu Koželju Knjige nosijo v sebi poseben čar. V njih so skrivnosti, ki se nam razkrivajo, ko naše oči in duh polzijo skozi njene strani. V njih je znanje, v njih je modrost človeštva, ki se je skoznje ohranjala od davnine sem. Razkrivajo nam najgloblja človeška čutenja, hrepenenja, izkušnje, bolečine, misli, z eno besedo globino človekovega duha. Knjige so hrana za dušo. Mnogokrat, ko smo sami, nerazumljeni, ranjeni od življenja, nam je lahko knjiga najintimnejši prijatelj in tolažnik. Pokaže nam, da nismo edini na svetu, ki tako občutimo, ki tako mislimo in živimo. Ponavadi dobimo v roke ravno takšno, ki jo v določenem trenutku najbolj potrebujemo. Kar iz- stopa na polici v knjižnici ali knjigarni, da jo vzamemo v roke. To so posvečeni trenutki. Duh pije nektar iz samega jedra življenja, kajti v knjige je položena najgloblja skrivnost in najbolj resnično bistvo človeka, ki jo je napisal, brez mask, ki so postale že samoumeven del naših vsakdanov. Branje je vračanje k izvoru, k nepotvorjeni resničnosti, pa naj bo knjiga roman, pravljica, filozofsko, zgodovinsko ali delo kake druge zvrsti. 23. april je svetovni in slovenski dan knjige. Na ta dan ima svet knjig svoj praznik in z njimi imamo praznik vsi, ki po njih radi posegamo in cenimo njihovo darežljivost. Več na 5. strani slovenskega gospodarstva v Evropski uniji V okviru programa praznovanja letošnjega občinskega praznika so se v četrtek, 28. marca, v prostorih Območne obrtne zbornice Kamnik srečali kamniški obrtniki in podjetniki s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in prof. dr. Bogomirjem Kovačem. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občin Trofaiach (Avstrija) in Andcchs (ZR Nemčija). Udeležence je pozdravil župan Tone Smolnikar. Več na 3. strani Skrivnostna ostanejo pota ljudi, ki se niso želeli izpovedati v pisani ali ustni besedi, govorijo le njihova dela, sledi, ki jih puščajo za seboj. Stopinje, ki jih je zapustil kamniški slikar gora Maks Koželj, pa so kljub skopi beri podatkov o njegovi življenjski in slikarski poti ob favzetem in večmesečnem zbiranju gradiva posredovale oporne podatke, na podlagi katerih je bilo mogoče sestaviti življenjsko pot sicer redko predstavljenega slikarja. Po predstavit- vi slovenskega slikarja Staneta Cu-dermana ter poznonazarenskega cerkvenega slikarja freskanta in poznoromantičnega krajinarja Matija Koželja je Kulturni center Kamnik izdal monografski katalog in pripravil razstavo o kamniškem slikarju gora Maksu Koželju v prostorih Galerije zbirka Miha Malcš, ki jo je minuli četrtek slovesno odprl župan Tone Smolnikar. Razstava, ki jo je pripravila in izbrala dela zanjo in za objavo v katalogu Barbara Savenc ob pomoči Gorazda Šef rana, bo na ogled do konca junija vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, med 8. in 13. ter med 16. in 19.uro. Katalog, ki ga je prav tako pripravila Barbara Savenc iz Kulturnega centra Kamnik, predstavlja Maksa Koželja kot slikarja, ki je bil neločljivo povezan z rodnim mestom Kamnikom, in kot člen v slovenski moderni, ki je svoje poslanstvo videl v približevanju umetnosti slovenskemu občinstvu. Nadaljevanje na 3. strani 1# Čudovito cvetje, ki ga je kamniški cvetličar Flere postavil na pločnik ob glavni kamniški ulici na Šutni, razveseljuje mimoidoče in prinaša vonj po pomladi. VERA MEJAČ Kamniški občan bo ponovno med nami v četrtek, 25. aprila. Članke oddajte najpozneje do srede, 24. aprila; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 23. aprila. ČISTILNICA in PRALNICA Poslovna enota: MERCATOR CENTER KAMNIK - KEMIČNO ČIŠČENJE IN PRANJE OBLAČIL, - ČIŠČENJE USNJENIH IN KRZNENIH OBLAČIL, - ČIŠČENJE PREPROG, - ČIŠČENJE MERINO POSTELJNINE, ODEJ, ZAVES itd. Ne pozabite: Utbod vam opere in zlika srajco za samo 240 SIT Labod ima certifikat sistema kakovosti ISO 9001 ! Perovo 25, Kamnik športu! Prenovljena trgovina z novo, spomladansko-poletno kolekcijo oblačil in obutve. S 8394-404 Prodaja in servis koles in kolesarske opreme! vite se v pomlad s 3S špo Odprto od 830 do 1930, od 8°bdoai3h. Elan Think pink Chiemsee 3S Speciatized Univega Vaude Teva j S prvo celovito razstavo in katalogom o življenju in delu Maksa Koželja je Kulturni center Kamnik ob mednarodnem letu gora in prazniku občine Kamnik namenil kamniškemu slikarju gora zasluženo predstavitev. Mirina Zupančič, direktorica Kulturnega centra Kamnik, je predstavila pomembno delo te ustanove. Barbara Savenc, kije na podlagi večmesečnih raziskav s sodelovanjem številnih ustanov pripravila obširen katalog ter ob pomoči Gorazda Šefrana izbrala dela in pripravila razstavo,se je ob slovesnem odprtju razstave v galeriji Mihe Maleša zahvalila vsem, ki so sodelovali pri nastajanju kataloga in postavitvi razstave, še posebej članom družine Koželj, dr. Niku Sadnikarju in Aleksandru Sarnavskemu. VERA MFJAČ KAKO ZDRAVI SMO KAMNIČANI? Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je Gibanje za zdravje. Premajhna telesna aktivnost je v kombinaciji z neustrezno prehrano, kajenjem in prekomernim pitjem alkohola eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni ... K zmanjšanju tveganja za obolevnostjo za različnimi boleznimi in tudi k boljšemu počutju pa lahko pomembno prispeva vsak sam. V občini Kamnik prebivalci največ obolevajo za boleznimi dihal, infekcijskimi in parazitnimi boleznimi, poškodbami in zastrupitvami, boleznimi obtočil ... Kako pa občani skrbijo za svoje zdravje in kako so zadovoljni z delom zdravnikov, smo povprašali na kamniških ulicah. Več na 2. strani 2 11. aprila 2002 OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA Kamniški OBČAN agita mundo gibanje za zdravje Ob 7. aprilu - svetovnem dnevu zdravja Agita Mundo -gibanje za zdravje Navdih za slogan letošnjega svetovnega dneva zdravja prihaja iz mesta Sao Paulo v Braziliji, kjer so razvili uspešen model gibanja Agita Sao Paulo. V okviru tega modela so mnoge organizacije uspele v gibanje za zdravje vključiti tako mlade kot stare prebivalce mesta in države. »Agita« v portugalščini pomeni (s)tresti, »agita mundo« torej pomeni (s)tresti svet. Naj letošnji svetovni dan zdravja slrese tudi Slovenijo, saj je pri nas telesna dejavnost med odraslo populacijo v zadnjem času upadla. Le tretjina odraslih je primerno dejavnih, delež mejno dejavnih se je zmanjšal s 50% na 40%, delež povsem telesno nedejavnih Slovencev pa je porastels 15% na 25%. Tudi za našo državo veljajo podatki iz raziskav o zdravju v različnih državah sveta, ki so si presenetljivo podobni: 60% do 85% odraslih ima sedeč ali skoraj sedeč način življenja. Zato je nujno potrebno dati večji poudarek telesni dejavnosti. Telesna dejavnost, poleg zdrave prehrane in izogibanja kajenju, zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap), ki so vzrok tretjini vseh smrti v svetu. Posledica gibanja je boljša prebava in s tem do 50% manjše tveganje za razvoj raka na debelem črevesju. Telesna dejavnost pomaga vzdrževati normalno telesno težo, zmanjšuje tveganje za debelost in razvoj sladkorne bolezni. Prav tako preprečuje oz. pomaga zniževati povišan krvni tlak, kije problem kar tretjine odraslega svetovnega prebivalstva in do polovice Slovencev. Pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo in zmanjšuje tveganje za zlome. Zmanjšuje tudi tveganje za razvoj bolečin v križu, ljudem z bolečino pa pomaga pri premagovanju le-te. Na področju duševnega zdravja zmanjšuje stres in težave z depresijo. Telesna dejavnost je pomembna tako pri mladih kot pri starejših. Pomaga zgraditi in ohraniti zdrave kosti, mišice in sklepe Mladim daje možnost za samoizražanje, graditev samozavesti, ustvarjanje medsebojnih odnosov in vključevanje v družbo. Pravilno vodena telesna dejavnost mladih pomeni preprečevanje nezdravega načina obnašanja, kot so poseganje po tobaku, alkoholu, drogah in nasilno vedenje. Ugotovitve kažejo, da so telesno dejavni otroci tudi uspešnejši v šoli. Pri starejših telesna dejavnost pomeni boljše ravnotežje, večjo mišično moč, gibčnost in manj padcev, ki so glavni vzrok invalidnosti pri starejših. Na področju duševnega zdravja telesna dejavnost omogoča starejšim sklepanje novih prijateljstev in preprečuje osamljenost, manj je duševnih bolezni. Pričakujejo, da se bo v naslednjih 20 letih število ljudi, starejših od 60 let, podvojilo. Zato je preprečevanje in odlaganje, invalidnosti na poznejši čas pomembno tako za posameznika kot tudi za družbeno skupnost. Vse to že vemo, boste rekli, toda kako naj pri vseh obveznostih najdemo še čas za gibanje! Ni tako nemogoče. Že 30 minut zmerne telesne dejavnosti dnevno vpliva na izboljšanje in ohranitev zdravja. Primer zadovoljive in vsem starostnim skupinam dostopne oblike gibanja je redna hitra hoja do takšne intenzivnosti, da le malo hitreje zadihamo. V vsakdanje dejavnosti lahko vključimo več telesne dejavnosti kot je uporaba stopnišča namesto dvigala, del vsakdanje poti opravimo peš namesto z avtom itd. Domača opravila, kot so pomivanje oken, pometanje, košnja trave, sprehod s psom, vrtnarjenje... so tudi zdravju koristna telesna dejavnost. Celo takrat, ko sediš, stojiš, govoriš po telefonu, lahko delaš preproste vaje za raztezanje mišic. Seveda pa za svoje zdravje lahko napravimo več in med mnogimi dejavnostmi, kot sopohodništvo, plavanje, kolesarjenje, igre z žogo, itd,, izberemo tisto, ki nam daje največ užitka. Letošnji svetovni dan zdravja je priložnost, da se kot posamezniki in kot družbena skupnost zavemo, da zdravje ni odvisno samo od zdravljenja in organizacije zdravstvene službe, temveč nanj bistveno vplivamo s svojim načinom življenja. Pri tem ima pomembno mesto telesna dejavnost, ki zmanjšuje vse ostale dejavnike tveganja (povišan holesterol, povišan krvni pritisk...). Agita Mundo - premakni se za zdravje. Povečaj svojo telesno aktivnost ali z njo začni. Naj se premakne tudi v naših lokalnih skujmostih, da bo dovolj organizirane telesne dejavnosti, kjer bo vsak našel nekaj zase. MILENA CERAR, v. m. s. ZD Kamnik Ob dnevu zdravja in zdravniški stavki Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.0, Kamnik, ljubljanska cesta 3/a Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere sc na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), teUfaks: 83-91-311,041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo, Grafična priprava Delo TČR d. d., tisk Sel d. d. Ljubljana, dne II. 4. 2002. VSE ODGOVORNOSTI ZA ZDRAVJE NE NOSI LE ZDRAVNIK Kako dragoceno je zdravje, se pogosto zavemo šele, ko začnemo 'odi-sejado' od zdravnika do zdravnika, od pregleda do pregleda. V zadnjem mesecu je bilo zaradi sedemnajstdnevne stavke zdravnikov rečeno in napisano že marsikaj, zato sem izkoristila to priložnost za pogovor z direktorjem ZD Kamnik dr. Vladimirjem Breznikom. Po mnenju dr. Breznika premalo skrbimo za svoje zdravje. Da nismo preveč zdravi, kaže porast bolezni, katerih glavni razlog je manjša skrb za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija je 7. april razglasila za svetovni dan zdravja, katerega namen je razmisliti, kako lahko sami pripomoremo k svojemu zdravju. Vsako leto se izpostavi problem, ki je trenutno zelo pereč. Letošnje geslo 'Gibanje za zdravje' se mogoče sliši preprosto, vendar v sebi nosi globoko vsebino. Z dr. Breznikom sva se strinjala, da se premalo gibljemo, različni izgovori, od pomanjkanja časa do utrujenosti, pa le niso pravi razlogi. Čeprav medicinska znanost že skorajda ozdravi vse nekoč neozdravljive bolezni, je obolelih ljudi vedno več. Prvi razlog tiči v zvišani povprečni starosti in z njo pogojenimi degenerativnimi boleznimi, drugi razlog pa je zagotovo nezdrav način življenja. Premalo gibanja, nezdrava prehrana, uživanje alkohola in nikotina lahko pripelje do srčno-ožilnih obolenj, sladkorne bolezni, povišanja maščob v krvi... Pomembni dejavniki, ki vplivajo na obolevnost in slabše zdravje, so stresne situacije (pomanjkanje časa, negotovost ...) in socialnoekonomske stiske (število brezposelnih, višina osebnih dohodkov ...). Tovrstne stresne situacije se slej ko prej čutijo na zdravju, zato število psihosomatskih bolezni narašča. V poročilu o zdravstvenem varstvu ter obolevnosti prebivalstva v občinah Kamnik in Komenda lahko razberemo, da je bilo leta 1991 vseh obiskov (tako kurativnih kot preventivnih) v splošnih ambulantah 40. 416, osem let pozneje pa že 114.145. Takega porasta nima nobena občina v Sloveniji. Temu primerna je tudi obremenitev posameznih zdravnikov v splošnih ambulantah. Stavka zdravnikov v javnosti ni dobila podpore, dr. Breznik pa meni, da je stavka le rezultat izjemno slabe vladne politike do medicinske stroke. Da je stanje v zdrav- stvu takšno, kakršno pač je, se je vedelo ves čas, vendar podatki niso prihajali v javnost, zato je dobra stran te stavke dejstvo, da je vlado in javnost ponovno seznanila s potrebami in stanjem v zdravstvu. Slovenija je s številom zdravnikov na tisoč prebivalcev na evropskem seznamu čisto pri repu. V ZD Kamnik so kadrovsko politiko skrbno načrtovali vsa leta, zato le dva mlada zdravnika še nista specialista, nujno pa bi potrebovali specialista ortodonta, vendar jim Ministrstvo za zdravje oz. sedaj Zdravniška zbornica še ni odobrila že pet let vložene prošnje. Zdravnik potrebuje poleg osebne note za delo z ljudmi tudi sprotno izobraževanje, saj mora vsakih sedem let obnoviti licenco z dokazom o sodelovanju na simpozijih in seminarjih. Tudi brez sprotnega študija ne gre, spremljanje strokovne literature, novih zdravil, je vsakdanjik slehernega zdravnika. Dr. Breznik meni, da je pomembno, da se zavedamo, da je zdravnik le človek in je včasih po dolgem in utrujajočem delavniku lahko tudi slabe volje in zmotljiv, sploh pa tudi vsi ljudje, ki se oglasijo v ambulanti, niso prijazni in dobronamerni. Letos se je zače- lo izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva za populacijo, ki je najbolj ogrožena, že vrsto let pa po šolah uspešno potekajo zdravstveno vzgojni programi. Po izkušnjah dr. Breznika imajo mladi zdrave poglede na življenje in so najbolj hvaležna generacija, v katero se v zdravstveno-vzgojnem pogledu premalo vlaga. Že zelo zgodaj bi jim bilo potrebno predstaviti zdrav način življenja in škodljivost razvad. Usklajeno delo in odgovornost za vzgojo bi morali prevzeti tako starši kot šolniki, zdravstvo jim lahko ponudi le ustrezne programe. Otroku je potrebno vsaditi veselje do gibanja, ki se pozneje prelevi v potrebo po fizični aktivnosti in del načina življenja. Omogočiti bi bilo potrebno čimveč organiziranih športnih dejavnosti, katerih namen ne bi bil le zgolj tekmovalnost. V Kamniku se za to ponuja dovolj možnosti. Zavedanje, da zdravje pomeni življenje, mora postati del vseh nas. Lepo bi bilo, če bi bili v prihodnosti podatki, ki govorijo o izgubi zdravja in življenj, bolj obetavni kot danes. Za to pa moramo poskrbeti predvsem sami, ne le zdravniki. BOJANA KLEMENC Kako zdravi smo Kamničani? Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je Gibanje za zdravje. Premajhna telesna aktivnost je v kombinaciji z neustrezno prehrano, kajenjem in prekomernim pitjem alkohola eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni... K zmanjšanju tveganja za obolevnostjo različnih bolezni in tudi k boljšemu počutju pa lahko pomembno prispeva vsak sam. V občini Kamnik prebivalci največ obolevajo za boleznimi dihal, infekcijskimi in parazitnimi boleznimi, poškodbami in zastrupitvami, boleznimi obtočil... Kako pa občani skrbijo za svoje zdravje in kako so zadovoljni z delom zdravnikov, smo povprašali na kamniških ulicah. pomembnosti zdravega življenja. Naša družina se zdravo prehranjuje, če pa dopušča čas, se tudi radi razgibamo. imel zaradi zloma palca zelo slabe izkušnje z ljubljanskimi zdravniki, poznam tudi več zgodb, medtem ko sem z osebjem v kamniškem zdravstvenem domu zelo zadovoljen, predvsem z osebno zdravnico dr. Šećer. Drugače pa premalo skrbimo za zdravje. Franc Čič: Meni se zdijo, zdravniki kar pravi in sem z njihovim delom zadovoljen. Z njimi imam sicer malo opravkov, saj imam srečo, da sem zdrav. Verjetno je to dedno, v veliki meri pa je za zdravje zaslužna predvsem moja žena, ki skrbi za zdravo prehrano. Rad hodim v hribe, kjer poskrbim za kondicijo. Pri nedavni stavki zdravnikov pa sem ostal neopredeljen, ne vem kaj je prav in kaj ni. Urša Zamljen: Z zdravniki sem zelo zadovoljna. Trenutno hodim na terapije po prometni nesreči in so vsi zelo prijazni. Drugače sem zdrava in za svoje zdravje skrbim z zdravo prehrano in gibanjem. Menim pa, da veliko ljudi premalo gleda na zdravje. Anka Bauman: Po mojem mnenju opravljajo zdravniki odlično delo. Stavka me ni prizadela, saj zdravnikov ne obiščem pogosto, ker sem zdrava. Zdravo se prehranjujem in s kolesarjenjem in izleti v hribe poskrbim za dobro telesno kondicijo. Na splošno gledano pa mislim, da se ljudje premalo zavedajo pomembnosti zdravja, predvsem pa se nezdravo prehranjujejo. Lidija Kralj: Z zdravniki imam tako dobre kot slabe izkušnje, vendar sem že kmalu prišla do spoznanja, da si moraš pomagati predvsem sam. Za tvoje zdravje ni odgovoren zdravnik, ampak ti sam. Rada se sprehajam v naravi, kjer si sprostim glavo po napornem delavniku, ko pa sem pod stresom, se odpravim na tek in je tako bolje. '•««"/' /mm Irena Romšak: K zdravniku se odpravim, ko ga potrebujem, sama pravim, kakor je božja volja. Živim na kmetiji in jem, kar pridelamo, in se trenutno še ne obremenjujem. Če bom tako zdrava tudi v prihodnje, bo krasno. Mislim, da bi večina lahko naredila več za svoje zdravje, ampak Dean Budrovžan: Sem zdrav in tudi z delom zdravnikov sem zadovoljen, čeprav menim, da si res zaslužijo večjo plačo, vsaj v primerjavi s politiki. Res je, da se ne rekreiram, vendar ne kadim in se mi zdi, da je to dovolj. Zdravo življenje je stvar posameznika, nekateri zase bolj poskrbijo, drugi pač ne. BOJANA KLEMENC Nika Arh: Z delom zdravnikov nisem zadovoljna, saj so prepočasni, predvsem do dijakov, ko se ti mudi v šolo, pa čakaš po nepotrebnem. S svojim zdravjem se še ne obremenjujem. Veliko se gibljem in se zdravo prehranjujem, kar je po mojem mnenju najpomembnejše. Peter Homar: Enim zdravnikom priznanje, nekatero osebje, predvsem v Ljubljani, pa je pod kritiko. Pred kratkim sem Asima: Zdravje se mi zdi zelo pomembno.' Z delom zdravnikov sem zadovoljna. Imam majhnega sina in ga s svojim zgledom poskušam poučiti o Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli prispevali k obnovi Kulturnega doma in vsebinski pestrosti praznovanja letošnjega občinskega praznika. Posebej hvala projektantom: Arhitekturni atelje Uršula Lenščak, š.p., Ljubljana, zlasti Bojanu in Tomažu Schleg-lu, ter arhitektki Alenki Golob. Izvajalcem:ZarjaKovis, d.o.o. Kamnik, Mitja Grzinčič, s.p., Kamnik, Bruma d.o.o., Vrhpolje in njegovimpodziva-jalcem, Komunalno podjetje Kamnik ter donatorjem: Graditelj Kamnik, d.d., Komunalno podjetje Kamnik, d.d., Žurbi Team, d.o.o., Kamnik, Bruma, d.o.o., Vrhpolje, Mineral, d.d. Ljubljana, Krovstvo in kleparstvo Sodnik I3eter s.p, in G7-družba za varovanje d.o.o. Trzin, in drugim... Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi nadaljevali z obnovo in s pestrim kulturnim dogajanjem zadovoljili želje vseh Kamničanov. ANTON TONE SMOLNIKAR župan Kamniški OBČAN AKTUALNO 11. aprila 2002 3 Ob mednarodnem letu gora in občinskem prazniku razstava o kamniškem slikarju Maksu Koželju SLIKAR GORA Nadaljevanje s /. strani V mednarodnem letu gora 2002. ob 90-letnici Gorske reševalne službe Slovenije in 80-letnici Postaje gorske reševalne službe Kamnik, katere prvi načelnik je bil Maks Koželj, je prav, da je prvič celovito, z likovno obrazložitvijo in umestitvijo v slovensko umetnostno zgodovino predstavljen tudi strokovnemu in širšemu občinstvu, saj je med Ijubite- mi krajinskimi slikami predstavil kot učenec preverjenih slikarskih vzorcev 19. .stoletja. V delavnici, v kateri je izvrševal vsa naročila mojster sam, pri delu pa sta mu pomagala sinova, sta si Anton in Maks Koželj prisvojila delavnost in vestnost, predvsem pa jima je duha prežela želja približati sc s svojim delom velikim vzorom preteklosti. Kamnik je s svojo lego omogočil, da se je mogel Maks Koželj popolno- Razstavo bogatega opusa kamniškega slikarja Maksa Koželja so si ogledali številni sorodniki Koželjev. Andrej in Ivan Ručigaj iz Trzina ob portretih mlade žene z biseri, Maksovega očeta Matija in žene Albine. lji gora že dolgo priljubljen. Njegov likovni opus in življenjska pot dokazujeta, da ni nikoli omahoval v smeri, ki si jo je izbral. Upodabljanje narave, kamniške okolice in gora mu je predstavljalo izpolnitev otroških sanj, spominov in vsakdanjih izkušenj. Na svoji ma posvetiti gorskemu motivu in mu zaupati vso svojo naklonjenost in doživetja. Kadarkoli se sprehodimo po mestnih ulicah, Šutni ali središču mesta, nam pogled spolzi preko pročelij in streh k vrhovom Kamniških Alp ali pa vsaj k vrhu Starega gradu, h Zaradi skope bere podatkov o življenjski in slikarski poti Maksa Koželja je bilo neprecenljivo sodelovanje ljudi, ki so omogočili rekonstrukcijo slikar-jeve življenjske in delovne kronike. Na fotografiji Mirko Homar, kije za razstavo prispeval Koželjeve akvarele iz hišne zbirke. poti, kateri se je zapisal že kot deček, je vseskozi ohranil veselje do svojega poklica in izbranega motiva. Njegove slike zato izpovedujejo toplo ljubezen do rodnega Kamnika in gora, ki jih je tudi sam neštetokrat ptehodil in osvojil. Mestu Kamnik je postavil trajen spomenik z vrsto preprostih in barvitih slik in akvarelov, ki predstavljajo naše starodavno mestece, ujeto med dva čuvarja, Mali in Stari grad. Postal je izjemno priljubljen slikar gora v prvi polovici 20. stoletja zlasti med tistimi, ki so cenili njegov slovenski, domačijski značaj. Že raziskava dela in življenja Matije Koželja je dala vpogled v podobarsko delavnico, ki je prav z najstarejšim članom slikarske družine zaživela v Kamniku. Ta tradicionalno zasnovana delavnica je z obnovo uveljavljenih oblik in svojevrstnim historizmom umetnostnega delovanja ključno zaznamovala delovanje Maksa Koželja, ki je svojo slikarsko pot pričel pod očetovimi navodili kot cerkveni slikar in se tudi s svojimi prvi- kapeli na Malem gradu, h gradu Zaprice. Ta pogled, beg>oči v zelenje hribov in modrino Alp, k nebu in kamnitim vršacem, je zaznamoval življenjsko pot kamniškega slikarja, ki ni želel postati slikar novih likovnih izrazov, ampak je ljubil pogled na domačo pokrajino in na prelepe, s snegom in jutranjo svetlobo obžarjene vršace. Maks Koželj nikoli ni bil slikar drznih in naglih likovnih korakov, zato pa je bil plodo-vit upodabljevalec, ki je opus del razširil ne le po Sloveniji, pač pa tudi v bližnje dežele. Razvil se je v občutenega ko-lorista in akvarelista, nikoli pa se ni otresel tesne povezave med slikarjem in naročnikom. Ujel je okus občinstva, ki mu ni bilo dovolj portretov svojih bližnjih in domačih krajev. Vse življenje je ostal zvest naravi, zavezan z globoko naklonjenostjo izbranemu motivu, globoko pa ga je zaznamovalo majhno, a vendar ponosno mesto Kamnik, ki je nedaleč od vrvenja osrednjega slovenskega mesta zakopano v svoj mir in zelenje okolja. Opus njegovih del sc kljub enotnemu motivu in likovno-formal-ni neinovativnosti izpriča s toplino in bližino. Razkrijejo se nam drobni in večji akvareli, ki so bili že od njegovih kritikov opaženi in ocenjeni kot dovršeni. Iz mladega drevesa, ki je vpijalo novice o prerajanju slovenske umetnosti, se je Maks Koželj krepil in rasel ob mladih slikarjih, ki so se oblikovali v skupino Vesna, svojo krepko držo pa si je prisvojil samostojno z vztrajnim, počasnim, a zato toliko bolj prepričanim delom. Njegove prve ustvarjalne začetke nazorno predstavljajo razglednice za Slovensko dijaško zvezo. Ves čas je nosil v sebi podobo slovenske dežele, posebno pa njenih gora ter znamenitosti, ki jih je vneto risal že kot otrok za kamniške leto-viščarje. Sijoča metropola ni posebno opazno vplivala na njegovo ustvarjanje. Njegovi slikarski poti je dal pečat Miinchen, kjer je samostojno raziskal težnje moderne umetnosti, a se je oprl na tisto, kar je občutil v svojem srcu. Potem, ko mu je prvi likovni poduk dal oče, cerkveni slikar nazarenske usmeritve, Matija Koželj, se je vpričo akvarelov in slik slikarjev Compton prepričal, da je na pravi poti. Posvetil se je izključno planinskemu slikarstvu. Prištejemo ga lahko med tiste slikarje, ki so krepili ljubezen do slovenske zemlje, planin in rodnega kraja, med tiste, ki so tvorili in krepili narodno zavest in ponos. Njegov številčen opus ga umešča z upodobitvami gorenjske pokrajine brez prodornega novega likovnega izraža med realiste, ki jih je zaznamoval gcnius loci in so prešli od hladnega akademskega realizma k občutenemu barvnemu realfzmu s pridihom impresionističnih barvnih potez. Maks Koželj je bil tudi izjemno družabna in aktivna oseba. Bil je član gledališke skupine v kamniški Čitalnici, član Salonskega orkestra, v katerem je igral bobne in činele. Vseskozi se je dejavno vključeval v podružnici kamniškega planinskega društva. Bil je ustanovitelj in prvi načelnik Gorske reševalne službe Kamnik, član odbora tuj-skoprometnega društva, pred drugo svetovno vojno je skupaj z ženo upravljal kavarno in restavracijo. Razstavljal je redko, do leta 1954 le na skupinskih razstavah, edine samostojne predstavitve pa je bil deležen v Mali galeriji v Ljubljani v letu 1954, potem ko je postal član Društva slovenskih umetnostnih upodabljevalcev leta 1946. Maks Koželj je bil torej slikar resničnosti, takšne, kot jo dojemamo tudi danes, kakršna nam je blizu in poznana, opremil pa jo je s svojim občutenjem, ki je bilo optimistično, obsijano s soncem in bleščeče v zaplatah snega. Ni želel spreminjati likovnega sveta niti našega pogleda, njegov cilj ni bila vpetost v svet, ampak v rodno okolje. Svoje slike je snoval na romantičnih kompozicijah slikarskih predhodnikov in šele vpričo naravne spremenljivosti si je z dolgoletnim delom na prostem prisvojil bleščečo, harmonično uglašeno barvitost. Njegov opus omogoča slovensko umetnostno kontinuiteto, ki prav z manj prodornimi slikarji ustvarja širše in zato trdnejše temelje naše umetnostne zgodovine. VERA MEJAČ Vi sprašujete, župan odgovarja Svet Osnovne šole Stranje sprašuje g. župana, kako si zamišlja zagotovitev pogojev za 9-letno šolo v Stranjah? S postavljenim vprašanjem je svet šole posredoval tudi opis stanja šole, njene dotrajanosti in neprimernosti za pouk. Poleg tega poteka pouk še vedno v dveh izmenah. V zvezi s tem jih zanima, kako se izvršuje zastavljeni prioritetni red izgradnje in adaptacij osnovnih šol v naši občini. Uresničevanje zastuvljenih ciljev oziroma izvajanje prioritet, naj bodo še tako smelo postavljene, ni vedno odvisno le od naše volje in prizadevanj, pač pa je vezano na spremembe sistema vzgoje in izobraževanja, kol tudi načinov financiranja lokalne skupnosti in sofinanciranja republike. Naj v ta namen navedem nekaj dejstev: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je v letu 1994 na osnovi javnega razpisa sprejelo prioritetni vrstni red izgradnje osnovnih šol, upoštevajoč takratne razmere. Predvideni program naj bi bil zaključen do leta 2000. Terminski plan pa se je močno zamaknil, saj je do tedaj ministrstvo uspelo sofinancirati samo 40% za ta namen predvidenih sredstev. Med tem časom, to je leta 1996, se je spremenila tudi šolska zakonodaja. Sprejet je bil Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o osnovni šoli, ki sta povsem spremenila pogoje načrtovanja in izgradnje osnovnih šol (tudi zakon o šolskem tolarju ni obrodil sadov). Zaradi vseh sprememb je bilo potrebno ponovno proučiti finančne sposobnosti občine in glede na nove potrebe prilagoditi terminski plan dograjevanja in izgradnje osnovnih šol. Občinski svet občine Kamnik je zato sprejel nov prioriretni vrstni red, kije za občinsko upravo pri njenem delu obvezen. Osnovno šolo Marije Vere je uvrstil pred Osnovno šolo Stranje tudi zato, ker je tam izmenskost pouka bistveno večja kot v OŠ Stranje in zajema dvakrat večjo populacijo. Zdi se mi potrebno, da ob tej priložnosti pojasnim še to, da informacije, ki jih nekateri širijo, da je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport spremenilo standarde in normative za izgradnjo šol, na podlagi katerih bi lahko racionalizirali sprejete in potrjene projekte dograditve OS Marije Vere, niso resnične. Ministrstvo zato svojo udeležbo pogojuje z obvezo, da mora občina Kamnik celotno investicijo realizirati v skladu s podpisanim investicijskim načrtom. Kljub vsemu pa prihodnost ni tako črna kot se zdi, saj je prvi korak za adaptacijo Osnovne šole Stranje že narejen. Pridobljeni so že projekti tehnične dokumentacije. Po predvidenem terminskem planu bo leta 2004 zastavljena tudi investicija v OŠ Stranje. Do takrat pa pričakujemo, da bo vodstvo šole, kot dober gospodar, optimalno poskrbelo za pogoje izvajanja učno-vzgojnega procesa. Župan Tone Smolnikar Srečanje gospodarstvenikov ob občinskem prazniku IZZIVI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI V okviru programa praznovanja letošnjega občinskega praznika so se v četrtek, 28. marca, v prostorih Območne obrtne zbornice Kamnik srečali kamniški obrtniki in podjetniki s predstavniki Obrtne zbornice Slovenije in prof. dr. Bogomir jem Kovačem. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občin Trofaiach (Avstrija) in Andechs (ZR Nemčija). Udeležence je pozdravil župan Tone Smolnikar. Dr. Bogomir Kovač je najprej obrazložil nekaj makroekonomskih vidikov naših priprav na vstop v EU in pri tem poudaril, da se ta trenutek nahajamo na najbolj odločilni točki prehoda, saj je čas pridružitve pomaknjen iz leta 2006 v leto 2004. Za Slovenijo so pomembni predvsem trije narodno-gospodarski šok. Z makroekonomskega vidika je položaj zelo resen, zato moramo jasno opredeliti politiko gospodarskega razvoja in javnega sektorja. Zelo pomemben je tudi regionalni razvoj, ki mu je občina Kamnik skupaj z ostalimi občinami regije že namenila potrebno pozornost z opredelitvijo izhodišč. Dr. Kovač je poudaril, da je bila občina Kamnik pred sedemnajstimi leti vodilna industrijska občina v nekdanji Jugoslaviji, danes pa je njena industrija v kolapsu. Brez razvojne strategije pa nikakor ne more biti ustreznih gospodarskih rezultatov. O podjetniški* infrastrukturi in vlogi obrtne zbornice sta spregovorila Stanislav Kram- berger, predsednik skupščine Obrtne zbornice Slovenije, in Pavel Sedovnik, sekretar zbornice. Obrtna zbornica Slovenije ima danes 50.000 članov s 130.000 zaposlenimi, ki ustvarjajo skoraj petino bruto domačega proizvoda. Konkurenčnosti slovenskih obrtnikov in podjetnikov ni mogoče graditi na poceni delovni sili, saj je njena cena že precej izenačena z drugimi deželami, pač pa predvsem na kvaliteti izdelkov. Vloga obrtne zbornice bo še posebej pomembna pri pojasnjevanju še vedno različnih predpisov v evropskih državah. V razpravi so sodelovali tudi nekateri drugi udeleženci posveta, med njimi Jurij Kobal, direktor Oikosa, predstavnik banke iz Trofaiacha in drugi. F. S. sklopi: kmetijstvo, regionalna politika in oblike finančne pomoči EU. Pokazalo se je že, da Slovenija ne bo neto prejemnica finančne pomoči. Zato EU ža Slovenijo ne more pomeniti neke rešilne bilke, pač pa je to naša gospodarska, politična in poslovna priložnost. Po Kovačevem mnenju je naša pomembna naloga prilagoditev naše inflacije evropski. Če tega ne bomo storili, bomo doživeli takoimenovani pristopni Srečanje gospodarstvenikov v Območni obrtni zbornici. 4 11. aprila 2002 AKTUALNO Kamniški OBČAN MEDNARODNO LETO GORA Svet se spreminja in to zelo hitro. V prihodnjih desetletjih bo vse več ljudi živelo v mestih, vse manj bodo imeli neposrednega stika z naravo. Gorništvo bo morda postalo še bolj pomembno kotje danes, ravno tako iskanje stika z neokrnjenim naravnim okoljem. Organizacija združenih narodov je leto 2002 razglasila za mednarodno leto gora. Ali bo to dobro za gore in ljudi, ki v njih živijo ali tja zahajajo, ho pokazal čas. Mednarodno leto gora so razglasili v Netv Vorku, 11. decembra 2001, pri nas pa ga je tri dni pozneje na Brdu pri Kranju na slovesnosti Planinske zveze razglasil predsednik republike. Skupni cilj številnih aktivnosti po vsem svetu naj bi bil opozoriti na posebnosti gorskih območij, zlasti na njihovo ekološko občutljivost, sj)obuditi varovanje njihove naravne in kulturne dediščine in hkrati zagotoviti njihov »trajnoslni razvoj«. Torej, mednarodno leto gora je projekt, ki poudarja pomen gora, njihovo ohranjanje, kulturno izročilo in pestrost gorskih okolij. Vlogo gorništva je opisala v Planinskem vestniku Marjeta Keršič-Svetel, ki v razgovoru s članom upravnega odbora U1AA podrobneje razlaga to problematiko. Razne oblike gorništva lahko zelo pomembno prispevajo k Irajnostnemu razvoju gorskih območij - seveda, če se gorniki obnašajo primerno. Gorništvo je oblika ekološko sprejemljivega mehkega turizma in lahko veliko pripomore k razvoju skupnosti, ki prebivajo v gorah in v predgorjih. Treba pa je posvetiti veliko pozornosti ohranjanju čistega okolja, fflH Planinska koča PD Kamnik na Kamniškem sedlu naravne in kulturne dediščine, pa tudi temu, da gorniki pomembno prispevajo k ekonomiji gorskih ljudstev. Gorništvo je pomembno tudi zaradi svoje etike in vrednot. Razvijati je potrebno kulturo gorništva in pri lem je posebno pomembno, da na razne načine to posredujemo tudi drugim, tistim, ki ne hodijo veliko v fore. Nekatera načela tradicionalne eti-e se v segmentih sodobnega gorništva nekako izgubljajo. Toda samo v nekaterih segmentih. Pri klasičnih gorniških dejavnostih se pravzaprav ni nič spremenilo na slabše, nasprotno, marsikaj seje celo izboljšalo. Na primer, zavedanje o občutljivosti gorske narave, o tem, kako zelo je treba paziti nanjo. V Alpah skoraj ni več problema odpadkov, ki bi jih puščali planinci in alpinisti. Tudi zavest o ogroženosti živali in redkih rastlinje na zadovoljivi ravni; turni smučarji vedo, da se morajo izogibati območjem, kjer se zadržujejo pozimi živali, plezalci se izogibajo sten, kjer gnezdijo redke ptice. Srečujemo pa se s problemi, ki pravzaprav niso lastni gorniški skupnosti. Gre za probleme sodobne družbe - jilaninci, alpinisti, smučarji pa so del družbe in niso izvzeti iz družbenih procesov. Klasični tip gornika je tisti, ki so ga starši peljali v gore še kot otroka, kije odkril, daje lo lep svet in se vrača v gore vse življenje. Ta tip gornika izumira. Sedanja mlada generacija hlepi po različnih oblikah zabave. Ob koncu tedna se vozijo s kajakom, spuščajo se po soteskah, med tednom {)lezajo v telovadnici, konec tedna gredo plezat v hribe, smučajo, skačejo s padali, vse po malem.. Še zdaleč niso izredani goram, kot je bilo to nekoč. V gorah niso prav doma, ne poznajo jih prav dobro in se ne zavedajo vseh vplivov, hi jih lahko povzročijo v naravi. Cilj hočejo doseči hitro, nenehno se jim mudi in nimajo časa, da bi se učili, opazovali, globlje doživljali gore. Ta problem bi bilo potrebno reševati pri koreninah, pri vzgoji otrok, njihovem izobraževanju in usposabljanju. To je naloga UIAA, naloga planinskih društev. Žal je zelo malo mladih včlanjenih v planinske oziroma gorniške organizacije. Zato bi bilo potrebno najti in iskati najrazličnejše poti, da bi znanje, izkušnje, kulturo in vrednote gorniške organizacije širili v javnosti. Gorništvo je doseglo danes neverjeten razvoj. Gre za množično dejavnost, kije postala pomembna tudi v ekonomskem smislu. Res je, daje vsebina močno spremenjena od peščice zanesenjakov pred stotimi leti. Najvišji vrhovi so osvojeni, večina stenpreplezanih. Ostaja le športni alpinizem in gorništvo za tiste, kine iščejo rekordov, ampak drug smisel. Za te pa so možnosti v gorah neizčrpne. Ljudje bodo vedno bolj iskali stik z divjino, z neukroćeno naravo in v tem je veličina gora in zahajanja v gore. Za ljudi bo pomembno že to, da bodo šli na sprehod j)o gozdu, da bodo lahko gledali reko in opazovali ptice. Gore pa bodo pomembne še posebno zato, ker vplivajo na medčloveške odnose, spoznanje, da so izgubili pomembno prvino življenja, sožitja z naravo in sožitje z ljudmi na podlagi pravega prijatelj- t......' stva. To bodo is- v kali v gorah. V planinskih društvih je pobuda Organizacije združenih narodov naletela na ugoden odmev. Planinstvo, ki vključuje alpinizem, turno smučanje, športno plezanje, koče in pota, gorsko vod-ništvo, odprave in gorsko reševanje, je opredeljeno kot splet re-krea c i j s ki h, športnih, kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, p>ovezanih s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem gorske narave. Planinstvo je marsikje v svetu eden od temeljev okolje-varstvenega gibanja. Poleg tega krepi zdravje in izboljšuje počutje ljudi ter vzpostavlja občutek odgovornosti za družbo. Planinstvo lahko bistveno prispeva k razvoju gorskih območij, saj je za prebivalce gora pomemben dejavnik gospiodarskega razvoja. Torej planinstvo v gorah ne predstavlja težav, pač pa njihovo rešitev. Gre namreč za turizem, ki temelji na naravnih vrednotah in ne posega agresivno v naravo, hkrati pa zagotavlja domačemu prebivalstvu dohodek. Pri nas bi bile naravne danosti kot nalašč za kakovostni gorski turizem, saj živimo v naročju gora. Planinsko društvo Kamnik veliko jrri-sjieva k razvoju gorskega turizma. Poleg alpinizma, ki sega v sam svetovni vrh, deluje še mnogo organizacijskih dejavnikov, ki so bili opravljeni še pred razglasitvijo Združenih narodov o Mednarodnem letu gora. Na obeh sedlih sta bili zgrajeni biološko čistilni napravi, postavljena suha stranišča, v rabi je sončna energija, brezžični telefon, odpravljeno je pranje posteljnine in zgrajena ter markirana pota za varno hojo v gorskem svetu. Gore so jmstale čiste in ohranjene brez poseganja v gorsko okolje, hkrati pa postale zatočišče mnogim, ki bežijo pred tehniško civilizacijo v naravno čisto okolje. Seje čas, da se zavestno zavemo, kaj imamo, kaj nam je dano in kje živimo, saj listina Združenih narodov pravi: »Vsi ljudje naj bi imeli pravico uživati naravno okolje, v njem posebno gore in stene, s pravico odgovornega dostopa«. ALEKSANDER SARNAVSKY Občina Kamnik podpira obisk Arboretuma in nakup balkonskega cvetja Popusti tudi pri nakupu Občina Kamnik se je odločila tudi letos podpreti nakup balkonskega cvetja, saj so dosedanje tovrstne akcije med občani naletele na velik odziv. Na ta način smo s skupnim prizadevanjem poskrbeli za olepša-nje in prijaznejši izgled našega mesta in vasi. Tudi tako smo pripomogli k lepši podobi naših krajev, še posebej pa mesta Kamnik, ki je lani dobilo tudi visoko mednarodno priznanje za svojo urejenost. Letošnja cvetlična akcija za ugodnejši nakup balkonskega cvetja bo potekala dva dni in sicer v torek in sredo, 16. in 17. aprila. Vsako gospodinjstvo bo lahko v teh dneh v Vrtnariji Kamnik, Ekslerjeva 6 (pod gradom Zaprice) nabavilo po 10 sadik in sicer bodo bršljinke in surfinije po 90 SIT, bršljinke z dvojnim cvetom po 110 SIT ter pelargonije po 150 SIT. Občina Kamnik bo tudi letos prispevala določena sredstva za cenejši nakup letnih kart za kart v Termah Snovik obisk parka Arboretum v Volčjem Potoku. Znižana letna karta (s fotografijo) bo za občane občine Kamnik letos veljala 2500 SIT. S to vstopnico bodo občani lahko obiskali tudi vse prireditve (cvetlične razstave, koncerti in drugo), ki jih bo letos v našem najlepšem parku kar precej. Posebej pa naj opozorimo, da bo občina Kamnik od 11. aprila letos prispevala svoj delež tudi k nakupu prenosljivih vstopnic za 30 dveurnih kopanj ali 30 celodnevnih kopanj v Termah Snovik. Vsak občan občine Kamnik bo lahko kupil eno vstopnico za 30 dveurnih kopanj, ki sedaj velja 15.000 SIT s 15 odstotnim popustom, torej za 12.750 SIT. Vstopnico za 30 celodnevnih kopanj, ki sedaj veljajo 25.000 SIT, pa bodo naši občani lahko kupili že za 22.250 SIT. Vsekakor spodbudna akcija občine Kamnik, ki želi na ta način spodbuditi čimvečji obisk naših Term. Tuhinjske vasi kmalu povezane s čistilno napravo v Smartnem Delavci kamniškega komunalnega podjetja te dni izkopavajo jaške in vanje polagajo kanalizacijske cevi za povezovalni kanaliza- uk cijski vod med Šmartnim, kjer je začasna čistilna naprava (to nameravajo tudi povečati) in Lazami. S tem bo omogočeno odvajanje sanitarnih odpadnih voda z območja, ki ga že pokriva obstoječa kanalizacija, se pravi iz naselij Laze in dela Zgornjega Tuhinja. Kasneje pa bodo na cevovod priključili tudi predvideno kanalizacijsko omrežje v Stebljev-ku, ostalega dela Laz, Starih sel, Zgornjega Tuhinja, dela naselja Mali hrib, Golic in Cirkus. Na glavni povezovalni vod bodo priključeni trije stranski kanali in sicer iz Stebljev-ka, ostala dva priključka pa bosta preko regionalne ceste povezala skupine stanovanjskih hiš v smeri proti Lazam. Kot nam je povedal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor občine Kamnik, gradnja poteka po projektu, ki ga je izdelal Inštitut za ekološki inženiring iz Ljubljane. Uresničitev tega projekta bo pomembno prispevala k zmanjšanju onesnaževanja podtalnice, nižje ležečih vodnih virov, površinskih vodotokov, v sušnih obdobjih pa ne bo več smradu, ki ga prebivalci teh krajev sedaj zelo občutijo. Glavni cevovod sestavljajo rebraste PVC cevi dimenzije 250 mm, vmes pa bo več revizijskih jaškov iz PVC cevi premera 1 metra. Skupna dolžina kanalizacijskega omrežja, ki ga sestavljajo povezovalni vod ter kanal Ll in L2, znaša 2.100 metrov. Skupna vrednost te naložbe znaša blizu 40 milijonov SIT, denar pa je v občinskem proračunu že zagotovljen. Predvidevajo, da bodo izvajalci del, Komunalno podjetje Kamnik, izgradnjo sistema končali do konca maja letos. F. SVETEL J Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so doslej položili okrog 500 metrov kanalizacijskih cevi, od čistilne naprave v Šmartnem v smeri proti Lazam. Pravijo, da jim sicer nekoliko nagaja podtalnica, saj morajo cevi položiti nižje od bližnjega potoka Tuhinjščica. Vendar bodo dela končali do predvidenega roka, če jim le ne bo preveč nagajalo muhasto aprilsko vreme. Srečanja upokojenih gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov Kamnika Na pobudo nekdanjih in sedaj že upokojenih gospodarstvenikov, ki so bili na vodilnih mestih v podjetjih in ustanovah, podjetnikov in obrtnikov bodo v prostorih Društva upokojencev Kamnik, Kolodvorska ulica 5, Kamnik v mali ali veliki sejni sobi vsakega 15. v mesecu potekala srečanja z zanimivimi temami s področja gospodarstva, zaposlovanja in upokojenstva. Namen teh srečanj je druženje in seznanjanje s sodobnimi aktivnostmi upokojencev in spremljanje novosti v gospodarstvu. Na srečanjih bodo sodelovali zanimivi sogovorniki z zanimivimi temami. Srečanja z naslednjimi temami bodo v dvorani društva (Gostišče Marjanca) po naslednjem razporedu: 15. aprila ob 19h: Razvoj Kamnika. 15. maja ob 19h: Inovacije - sodobni načini realizacije, razvijanje sposobnosti z mentalni- mi metodami bioenergija - uporaba in pomoč v starosti. 17. junij ob 19h: Podjetništvo in manager-stvo - novosti 15. julij ob 19h: Alternativna znanja - pomoč v starosti 15. avgust ob 19h: Kaj počno upokojenci po svetu? - predstavitve novih programov za upokojence 16. september ob 19h: Kako uveljaviti interese upokojencev? Predstavitev DUS, De-SUS, civilne iniciative, nevladne in neprofitne organizacije in društva. Vabimo vse znanja, novic in informacij željne upokojenke in upokojence, ki bi si želeli srečati in zvedeti kaj novega in se o tem pogovoriti? Iniciativna skupina upokojenih gospodarstvenikov pri 1)1) Kamnik Kamniški OBČAN KULTURA 11. aprila 2002 5 23. april - svetovni in slovenski dan knjige tudi v Kamniku PODARIMO KNJIGO IN CVET Knjige nosijo v sebi poseben čar. V njih so skrivnosti, ki se nam razkrivajo, ko naše oči in duh polzijo skozi njene strani. V njih je znanje, v njih je modrost človeštva, hi se je skoznje ohranjala od davnine sem. Razkrivajo nam najgloblja človeška čutenja, hrepenenja, izkušnje, bolečine, misli, z eno besedo globino človekovega duha. Knjige so hrana za dušo. Mnogokrat, ko smo sami, nerazumljeni, ranjeni od življenja, nam je lahko knjiga najintimnejši prijatelj in tolažnik. Pokaže nam, da nismo edini na svetu, ki tako občutimo, ki tako mislimo in živimo. Ponavadi dobimo v roke ravno takšno, ki jo v določenem trenutku najbolj potrebujemo. Kar izstopa na polici v knjižnici ali knjigarni, da jo vzamemo v roke. To so posvečeni trenutki. Duh pije nektar iz samega jedra življenja, kajti v knjige je položena najgloblja skrivnost in najbolj resnično bistvo človeka, ki jo je napisal, brez mask, ki so postale že samoumeven del naših vsakdanov. Branje je vračanje k izvoru, k nepotvorjeni resničnosti, pa naj bo knjiga roman, pravljica, filozofsko, zgodovinsko ali delo kake druge zvrsti. 23- april je svetovni in slovenski dan knjige. Na ta dan ima svet knjig svoj praznik in z njimi imamo praznik vsi, kipo njih radiposegamo in cenimo njihovo darežljivost. Temu praznovanju se pridružuje tudi naša občina. Nataša Bi-derz Oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik nam je povedala, da Občina Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik organizira knjižni sejem, ki bo potekal v torek in sredo, 23- in 24. aprila, na Glavnem trgu od 10. do 18. ure. Različne založbe bodo prodajale svoje knjige s sejemskim j>opustom. Na voljo bodo tudi publikacije, ki jih je izdala Obči- na Kamnik, na eni od stojnic na Glavnem trgu pa se bo predstavila Matična knjižnica Kamnik. Kolje povedala Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica knjižnice, bo na stojnici mogoč brezplačen vpis, na voljo bodo informacije o knjižnici in bralni seznami s priporočenimi knjigami, prodajale se bodo stare, odpisane knjige v naši bukvami. V sredo bo ob 16. uri Mladinska knjiga skupaj s knjižnico vsem kamniškim otrokom podarila igrico Maček Muri, ki jo izvaja družinsko gledališče Dolenc. V torek bodo lahko otroci v dopoldanskem času od 10. do 14. ure izdelovali svoje knjige, na poti tega odkrivanja pa jih bo vodila prof. Rosana Kleindiensl Premk. V ponedeljek, 22. aprila, pa bo ob 19. uri v dvorani knjižnice pesniški večer z naslovom To so moje pesmi. S svojo poezijo bodo nastojnli in se j>redstavi-li Kamničani, ki preizkušajo svojo ustvarjalnost tudi s pesnjenjem. To so: Darinka Slanovec, Miro Pogačar, Dušan Moravec Dušan Lipovec, Metka Tušar Vadnav, Nataša Bider in Elka Podbevšek. Prireditev bo povezovala in jo s svojimi (>etimi pesmimi obogatila Branka Božič. Obeta se nam lep in zanimiv večer, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri našem pesniškem druženju! V španski pokrajini Katalonija imajo ljudje zelo lep običaj. Ob svetovnem dnevu knjige si najdražji med seboj poklanjajo knjigo in cvet. Zavedajo se, daje podarjena knjiga in samo dejanje zelo dragoceno. Prava knjiga oh pravem času človeku lahko spremeni življenje. Podarimo knjigo in cvetje moto letošnjih kamniških dnevov knjige. Torej - razveselimo se, obdarimo sebe in druge! Ob uprizoritvi Svetinove lepotice... Gledališka skupina Šolskega centra Rudolfa Maister RUDOLFI se letos predstavlja z osmo predstavo, tokrat s pravljično igro Lepotica in zver uli kaj se je zgodilo z Danico D. ? Pna kdaj drugič. M. POGAČAR mišljate, da so spomenike in spominska obeležja v socializmu postavljali tudi v breme davkoplačevalcev. Za manjše spomenike in razna spominska obeležja, ki so bila postavljena po vaseh in v večjih krajih padlim, umrlim v taboriščih in žrtvam okupatorjevega nasilja, so prostovoljno prispevali delo krajani in borčevske organizacije z delom in denarjem. Vsak mesec smo prispevali članarino za organizacije, danes pa stranke »molzejo« iz proračuna. Posamezniki, ki so nestrpni do preteklosti, ker ne vedo, kako je ljudstvo trpelo, pa podirajo, skrunijo in poškodujejo ta obeležja naše bridke preteklosti. V Sloveniji je bilo poškodovanih in celo podrtih 195 spomenikov NOB. V glavnem nobena od borčevskih organizacij ne nasprotuje postavitvi obeležja na grobišču ali verskega znamenja, ni pa prav postavljati spomenikov. V drugih državah zmagovalkah, ki so tudi obračunale s kolaboranti, pa se nihče v imenu države ne poteguje za postavitev spominskih obeliskov. Tam so pravila jasna. Kdor od svojcev želi komu postaviti spomenik, je to privatna in ne državna zadeva. Nič ni smešnega v tem, kdo bo pktenik raznih spomenikov. Dobro se ve, da so nosilci vseh bjfjfmen občani, ki jim jih nalaga država, sam plačujem štiri vrste davkov, pa še prispevek z.a reveže. Mislim, da ni vseeno, komu postaviti spomenik; ali tistemu, kije bil od okupatorja zaprt, mučen in ubit kot talec ker je bil Slovenec ali tistemu, ki je bil pod njegovim varstvom v vojašnici. Naj bo po vaše, če že tako hočete, ko trdite, da je našo zgodovino vse povojno obdobje pisala komunistična stran. Pa vendar ste spregledali, da so jo pisali tudi eminentni državniki, sociologi, novinarji, teologi in ekonomisti. Med temi so bili tudi posamezni nasprotniki socializma, pa vendar so o Jugoslaviji in Sloveniji napisali tudi kaj lepega in pohvalnega. V vašem članku ste pomešali več vrst zrnja in tega je težko izbirati, če ga je za veliko vrečo. Kako in kdo razlaga evropsko integracijo in globalizacijo, je stvar vsakega posameznika in naj ima vsak svoj prav. O tem, kar nam prinaša nov družbeni red v ES pa slike in besede v medijih kažejo drugače. V večnem mestu Rimu so 20. 3. letos po ulicah plapolale delavske zastave, ki so znanil-ke razrednega boja. To so vse pogostejši nastopi in razjarjene množice ne prinašajo nič dobrega zaradi krivičnosti demokratičnega pluralizma. Pisec navaja tudi, da nas je komunistična partija oddaljila od razvite Evrope in smo primerljivi le z Grčijo in Portugalsko. Taka trditev v celoti ne vzdrži pritiska, ker statistični podatki o razvitosti Slovenije pred letom 1990 prikazujejo drugačno sliko: po opremljenosti s traktorji, računajoč na enoto kmetijske površine, je Slovenija skupaj z Zahodno Nemčijo na vrhu svetovne lestvice (Dolenjski list, 18. 1. 1990 - F. Zagožen). V Sloveniji je registriranih 793.803 vozil in še 15.000 mopedov. To pomeni, da pride eno motorno vozilo na dva Slovenca, kar nas uvršča v razvite dežele (V. A., N. D., 1993). Slovenci premorejo 78.428 kosov orožja -od lovskega, samokresov in drugih vrst (podatek MNZ31. 12. 1992). Javnomnenjska anketa dokazuje, da je bila splošna življenjska raven v Sloveniji v enostranskem sistemu odločno višja (N. D., 1999 - TOF). Še več je podobnih p>odatkov, pa naj bo zaenkrat dovolj. Vidite, da v »svinčenih« časih nismo bili tako revni, kot to nekateri trdijo. Iz prispevka tako sledi, da vam gre rdeča barva zelo na živce. Ne glede na tudi slabe strani te barve bi se morali ravnati po narodnem pregovoru: »Kdor z majhnim ni zadovoljen, velikega vreden ni.« Mnogi bi se morali zahvaliti za imetje, ki so si ga pridobili s stečaji za nekaj tisoč mark, za visoko doneče naslove, položaje v politiki, itd. Naj vam bodo za razmišljanje še besede ribniškega dekana Ipavca z. dne 24. 10. 1998, kijih je zapisal novinar L. Lesar: »Ali se res nič ne bojimo izbruha vulkana revolucije, ki v svojih nedrih dolgo skriva ponižanja, izkoriščanja, bolečino? V delavčev dan in večer prinesimo luči in do izbruha vulkana in razbesnelega orkana ne bo prišlo.« Na obzorju pa počasi že povzroča tektonske premike, zadnji je bil v Rimu. Med drugim vas slepi tudi kamniški spomenik z napisom »REVOLUCIJA«. Vzemite si čas in pojdite na Kras, Notranjsko ali Dolenjsko. Na še vidnih grafitih boste odkrili: Naj živijo slovenski partizani, revolucije pa med temi grafiti ne boste našli. Iz vašega prispevka veje odpor do ZZB in ste v zvezi s tem bogato ponavljali moj priimek v sarkastičnem tonu. Ne bom vam vračal v enakem stilu, saj mora tudi tudi drevo sprejeti vihar, ki ga podre ali pa se še bolj zave svojih korenin. Tudi iz grozeče črnih oblakov vselej ne pada toča. V slovenski zgodovini bo s svetlimi črkami zapisano, da so po 700 letih partizani zastražili knežji prestol na Gospo-svetskem polju in nikoli več se to ne bo zgodilo. Od hudih bojev izpiti in od pohodov utrujeni slovenski partizani so razorožili mogočno SS Evgen divizijo in ujeli njihovega poveljnika. Tako velikega dejanja ni storil noben narod zasužnjene Evrope kot le slovenski partizan. ALOJZIJ KONDA Kamniški OBČAN V MESECU POMLADI 11. aprila 2002 7 Nova pomlad je življenje, ki polje v nas, nova pomlad je življenje, naš najlepši čas... Na prvo pomladno soboto je bila v Cankarjevem domu že 10. vsakoletna prireditev Nova pomlad življenja, ki jo organizira Društvo onkoloških bolnikov, namenjena pa je ženskam po operaciji dojke. Za vsako žensko je soočenje z boleznijo, kot je rak dojke, težka življenjska preizkušnja. Večinoma pride iznenada in ogrozi utečeni tok življenja. Naenkrat se pojavi vrsta novih življenjskih vprašanj in na mnoga ni jasnih odgovorov. Nova pomlad OBISK V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Negotovost in strah ... in vendar je pot tudi z boleznijo. Dostojanstveno hoditi po njej pa je zares junaško. Mnoge ženske so uspešno sledile svojemu klicu in nalogi. Z zaupanjem in upanjem so se dejavno vključile v proces zdravljenja in - uspele. Pokroviteljica in častna gostja je gospa Štefka Kučan, ki je ob letošnji obletnici podelila tudi državna priznanja prizadevnim članom društev v Sloveniji. Priznanje je dobila tudi zbo-rovodkinja Karla Urh za požrtvovalno desetletno udejstvova- nje v kulturnem programu. Del tega je optimistična pesem Nova pomlad, s katero so se pevci mladinskega pevskega zbora iz OŠ Stranje ob spremljavi pianistke Martine Bohte, klarinetista Nikole Vukotiča, trobentača Aljaža Vetrnika, čelistke Barbare Jager in flavtistke Jerce Pavli predstavili zbranim. Sodelovali so tudi učenci glasbenega krožka Orffove skupine z venč-kom slovenskih ljudskih pesmi. Prireditev smo zaključili s pesmijo Nova pomlad, z upanjem na ponovno snidenje. DUŠANKA BORSČAK Štefka Kučan s prijatelji pevci OŠ Stranje V osnovni šoli Marije Vere na Duplici Ej, pomlad se topla spet nasmiha. 25. marec, ponedeljek. Bil bi skoraj popolnoma običajen ponedeljek, če ne bi ta dan praznovale naše mame, babice in mamice. Bil je materinski dan. Že nekaj časa je pri recitacijskem krožku, ki poteka v okvirju OŠ Frana Albrehta pod vodstvom mentorice Dragice Kovačič-Luk-ner, zorela ideja, da bi kdaj nastopili tudi izven šole, ne le na šolskih proslavah. Rečeno-storjeno. Odločili smo se za obisk v Domu starejših občanov, saj so tam še kako hvaležna publika in se razveselijo zlasti obiskov otrok. K sodelovanju pri pripravi programa smo povabili tudi otroški pevski zborček pod vodstvom mentorice Katarine Krt. Nekaj glasbenih točk pa so prispevali še učenci naše šole, ki sicer obiskujejo tudi glasbeno šolo v Kamniku. Pričakala nas je polna dvorana upokojencev in iz oči smo jim lahko razbrali, kako se veselijo našega obiska in nastopa. Nekaj minut smo porabili za priprave, nato pa smo kar pričeli z našim programom. Dekleta Živa Mitar, Darja Verbič, Klara Kopše, Lej-la Pantič-Šindrič, Martina Milic in Petra Gregur so recitirala pesmice o mamicah znanih in manj znanih slovenskih pesnikov, program sta povezovali Anka Kalan in Nina Reščič, šopek recitacij pa In ... naj vam zaupamo, našim dekletom je kar nekajkrat zastal glas, pa ne da ne bi znala besedil, temveč zaradi marsikatere solze, ki se je utrnila med publiko v času programa. Učenci so bili po nastopu iz- je prepletal zvok citer (Tamara Čelesnik), klavirja (Irena Burger) in kitare (Meta Škoflek in Polona Četnar). Zelo dobro pa se je odrezal tudi otroški plesni zborček, ki je ob začetku programa in na koncu le-tega zapel tri pesmice, in sicer Mamici, Nagajiva pomlad in Ptičja svatba. Program je bil dolg približno 45 minut ... redno zadovoljni, saj jim je nastop še kako uspel. Navdušeni so bili nad publiko in nad samim sprejemom. Ob odhodu proti šoli sem kar nekajkrat iz njihovih ust slišala željo, da bi v Domu starejših občanov še nastopili. Pa ne samo tam ... Še kje drugje. DRAGICA KOVAČIČ-LUKNER VSA PRAZNIČNA SI POMLAD Zemlja praznuje novo življenje. Vsako pomlad zacveti, odene se v razkošna oblačila. Vsa narava govori o pomladi: cvetoči zvonček, petje ptic, šelest vetra, drobni otroški glasek. Jo znamo poslušati, razumemo njeno sporočilo? Pozdralvjeni v tejpomadi vsi, ki znate prisluhniti otroški duši, skozi katero spoznavate sebe. Vsa ta pomlad združuje praznik žena in mater, dih pomladi v deževnih kapljah aprilskih dni, porajajoče ljubezni, bližajoče praznike... Voditeljica prireditve Nuša Bernot je s temi besedami nagovorila številne obiskovalce na prireditvi, ki je bila 26. marca ob 18. uri v OŠ Stranje. Program se je živahno vil med pesmimi otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh in klavirski spremljavi prof. Martine Bohte, najmlajši recita-torji pa so klepetali o mamah, punčkah in škratih. Tako kot je segava in nagajiva pomlad, so bili šegavi s svojimi nastopi prvo-šolčki. Igralke dramske skupine Baretka so v živahni igri Kekec na planinskem izletu pričarale pomlad v hribih, kjer diha svet v svoji prvobitnosti. Učenke glasbenega krožka so iz Orffo- vih instrumentov izvabljale igrivost, ples in gibanje. Pesem iz mladih grl, šepetanja o mladosti, ljubezni, hrepenenju... Ljubezni nekoč smo se lahko hahljali v prizoru iz Županove Micke v odlični izvedbi igralk DS Baretka. in pesmijo Pojmo vsi v skupini smo zaključili praznični večer. Obiskovalcem smo mentorji in številni nastopajoči hoteli polepšati dan in pokazati, da so mladi ustvarjalni, polni energije in volje, ki jo kažejo s svojimi nastopi. Voščilu vseh sodelujočih se je pridružil tudi ravnatelj šole, g. Janez Andrejašič. Igralke DS BARETKA na planinskem izletu s KEKCEM, MOJCO IN PEHTO Pomlad, novo življenje. Vsak dan naj bo pomladni praznik... občuteno zapeta pesem pevcev mladinskega zbora daje občutek energije in novega življenja. S čenčarijami o šolskih ljubeznih Obiskovalci pa so si v avli šole lahko ogledali pestro razstavo izdelkov krožka ročnih spretnosti na temo Praznična pomlad. MIRA PAPEŽ, OŠ Stranje SKUPAJ OB DNEVU ZEMLJE Z veselo pesmijo je zborček OŠ Marije Vere pozdravil prihod pomladi (zgoraj), mladi plesalci pa so se razposajeno zavrteli v metuljčkovem ritmu... (spodaj) Pod tem naslovom so konec marca učenci razredne stopnje OŠ Marije Vere na Duplici pripravili prisrčen kulturni program, s katerim so počastili dan žena, materinski dan in prihod pomladi. Pred starši in svojimi vrstniki iz višjih razredov so najmlajši predstavili kar okrog dvajset različnih nastopov - od šolskega pevskega zbora, vodi ga Rok Rakar, prek številnih instrumentalnih točk, recitacij do plesnih točk. Za lepo pripravljen in izveden program so poskrbele učiteljice Sonja, Milka, Majda in Mira, za domiselno sceno pa Ida. Na koncu je vse nastopajoče in udeležence pozdravila in se jim zahvalila za sodelovanje tudi ravnateljica Violeta Vod-lan. F. S. K sodelovanju vabimo vrtce, šole, posameznike in družine. Projekt smo si zamislili tako, da vam ponudimo različne oblike sodelovanja: Odpadna embalaža lahko z malo spretnosti in domišljije postane spet uporaben izdelek, okrasni predmet ali celo darilo. Prinesite nam svoje izdelke, razstavili jih bomo na Šutni in v občinski avli. Tisti, ki ste že sodelovali v različnih EKO projektih, ste povabljeni, da jih razstavite in predstavite. Postanite vodni detektivi, eko frajerji ipd., opozarjajte starše in vrstnike na pravilen odnos do okolja. V dnevnem časopisju si oglejte akcijo Avtotriglava (Dunajska 122, Ljubljana) - POČASTIMO NARAVO, kamor lahko sporočite lokacijo zapuščenega, odsluženega vozila. V soboto. 20. aprila, od 10. do 12. ure bomo na Šutni 38 pripravili razstavo, delavnico (inštalacije, pošasti iz odpadne embalaže, plakati, misli), EKO kviz za velike in male. V ponedeljek, 22. aprila pa od 10. do 12. ure vabimo na Mr«»lt - RtHATA SRCC01 IGRAJMO SE EKOLOGIJO. EKO - ŽUV ŽAV - igre, kvizi, pisanje misli, izdelovanje plakatov, pošasti, inštalacij (škatle, dežnike, čevlje, plastenke, vreče, majice ipd. prinesite s seboj). Rok za oddajo »izdelkov« in projektov, opremljenih z osnovnimi podatki, je četrtek, 18. aprila. Informacije na telefonsko številko 041/957-609 Za mladinski center HELENA STERLE »En poljub na vsako stran« Tak je bil naslov prireditve, ki so jo svojim mamicam, babicam, pa očkom in dedkom pripravili učenci podružnične osnovne šole Mekinje ob pomoči svojih učiteljev. Prireditev, na kateri so sodel-vali prav vsi učenci, je plod sodelovanja šole z našo Krajevno skupnostjo. Učitelji smo se obvezali, da skupaj z našimi učenci pripravimo kulturni program, krajevna skupnost pa je bila pripravljena prevzeti na svoja ramena organizacijo prireditve in pokritje materialnih stroškov. Učenci so z veliko mero navdušenja sodelovali od samega začetka in ni jim bilo odveč, ko so morali v šoli ostajati tudi po končanem pouku. Poleg kulturnega programa, v katerem so sodelovali prav vsi naši učenci, smo za me-kinjske mamice pripravili tudi zelo lično izdelana simbolična darilca - okrašene srčke z vdelanimi ogledalci, mladinci pa so za vse udeleženke pripravili še šopke spomladanskega resja. Prireditve, ki se je odvijala v petek, 22. marca, v kulturnem domu v Mekinjah, se je udeležilo preko 100 mamic in babic, vmes pa so bili tudi očki in dedki. Več kot enourni program je bil za vse lep in nepozaben dogodek. Prijeten program ob prazniku mamic in žensk, sta povezovala četrto-šolca Nace in Eva. Veselje je bilo videti srečne in ponosne mamice, še bolj ponosni pa so bili nastopajoči, saj so nastopili na prireditvi, kije bila namenjena prav njihovim najdražjim, njihovim mamicam in babicam. Povedati je treba še, da naša šola s Krajevno skupnostjo lepo sodeluje ž.e vrsto let na vseh področjih, posebej pa velja pohvaliti tudi podjetje ZARJA-KOV1S, ki nam je podarilo več kot 100 majhnih zrcale, potrebnih za izdelavo simboličnih srčkov. V samo prireditev je bilo vloženo veliko truda tako s strani učencev kot tudi s strani učiteljev, vendar smo tako eni kot drugi veseli in zadovoljni, da smo na ta način materam in ostalim krajankam vsaj malo popestrili njihov vsakdan. PAVLE SLABE 8 11. aprila 2002 OB OBČINSKEM PRAZNIKU Kamniški OBČAN Praznovali smo občinski praznik JfCUL TTJI^E SPET ODiPK T-* SVOJE DURI... Čeprav v programu ob letošnjem občinskem prazniku, ki smo ga sedmič praznovali v počastitev rojstnega dne kamniškega rojaka, generala in pesnika Rudolfa Maistra, ni bilo velikih odprtij komunalnih objektov, je zanj vendar značilno, da je ob tej priložnosti v Kamniku končno zopet odprl svoja vrata prenovljen kulturni hram, ki smo ga dolga leta pogrešali. Po krajši slovesnosti pred Maistrovim spomenikom in na novem parkirišču za občinsko zgradbo so se v lepo urejeni dvorani Doma kulture na Fužinah zbrali občinski svetniki s prejemniki letošnjih občinskih priznanj, gosti in številnimi občani. Med gosti pa, žal, ni bilo napovedanega dr. Janeza Drnovška, predsednika Vlade Republike Slovenije, kije svojo odsotnost opravičil z nepredvidenimi razlogi. Slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku se je začela v zgodnjih popoldanskih urah na novem parkirišču za občinsko zgradbo, kjer je namesto nekdanjega skladišča urejenih 25 za središče Kamnika tako potrebnih parkirnih mest. Ob zvokih kamniške Mestne godbe je parkirišče odprl župan Tone Smolnikar, ki je poudaril, da predvidevajo uvedbo plačljivega sistema parkiranja, ki bo omogočil krajše parkiranje večjemu številu obiskovalcev občine, upravne enote in drugih ustanov v mestnem središču. Spomnil pa je tudi na ostanek srednjeveškega obrambnega zidu, ki naj bi po vsestranski proučitvi strokovnjakov s področja varovanja naše kulturne dediščine postal nov spomenik srednjeveškega Kamnika. Zbrani občani so se zatem podali pred Maistrov spomenik, kjer so ob častnem pozdravu 12. gardnega bataljona k spomeniku položili venec Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, brigadir Ladislav Lipič, načelnik generalštaba Slovenske vojske, in mag. Milan Lovrenčič, predsednik Društva general Maister. V pozdravnem nagovoru je župan Tone Smolnikar med drugim poudaril, da smo ponosni na lik in delo generala Maistra. »Zgodovinskega pomena našega rojaka Maistra smo se Kamničani zavedali že leta 1970, ko smo mu med prvimi postavili spomenik. Njegov lik bo rastel še naprej, saj bomo z leti vse bolj spoznavali njegovo veličino. Čeprav na Maistrovo hišo ne moremo biti preveč ponosni, glede na njeno stanje, se je vendarle lansko jesen začela njena prenova. Pričakujem, da bomo s predstavniki ministrstva za obrambo, ministrstva za kulturo in morda še s kom našli skupno rešitev, da bo Maistrova rojstna hiša dobila tisto podobo, ki si jo zasluži.« O veličini Maistra je spregovoril predsednik Društva general Maister mag. Milan Lovrenčič. V kulturnem programu so z recitacijami Maistrovih pesmi nastopili člani gledališke Mag. Milan Lovrenčič: Obnova Maistrove hiše ni samo občinska, pač pa tudi vseslovenska dolžnost...! Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Društva general Maister, je uvodoma dejal, da je bilo o osebnosti in delovanju generala Rudolfa Maistra že veliko povedanega in napisanega, toda vsesplošno vedenje o njem in njegovih borcih je pri Slovencih še dokaj skromno. Izrazili je vse spoštovanje in zahvalo Kamniku, ki mu je že leta 1971 postavil spomenik, kar je bilo ob upoštevanju takratnih političnih razmer vsega spoštovanja vredno dejanje. Pozneje so Maistru postavili spomenike tudi v Mariboru, Uncu, Zavrhu, Šentilju in končno v Ljubljani. »Toda vprašanje je, ali smo s postavitvijo teh spominskih obeležij zapisali vsa zgodovinska dejstva, ali smo mlajšim generacijam privzgojili zavest o zaslugah generala Maistra in njegovih borcev. Naše globoko prepričanje je, da nas, osveščene častilce generala, čaka še mnogo dela. Zaradi tega smo potomci Maistrovih borcev ter poznavalci in častilci njihovih zaslug za slovensko državnost ustanovili Društvo general Maister s sedežem v Ljubljani. Sedaj pa ustanavljamo podružnice v Uncu, Kamniku, Mariboru, Celju, Lenartu, Kranju, skratka povsod, kjer je živel in deloval naš general«, je poudaril Lovrenčič in nato obrazložil dosedanje delovanje in načrte društva. »Društvo general Maister je v petih letih delovanja ob omejenem številu članov in s skromnimi sredstvi opravilo precej dela. Vsekakor si štejemo za svojo zaslugo, da smo uspeli z našo pobudo pri postavitvi spomenika v Ljubljani, pri izdaji bogate monografije o življenju in delu generala Maistra. Lani novembra smo skupaj z mariborsko univerzo pripravili posvet o Maistrovem delovanju. Pravkar bodo o tem posvetu pripravljeni zbornik, brošura in film. Dobro sodelujemo tudi s slovensko vojsko in z lokalnimi oblastmi.« Lovrenčič je dejal, da si zelo želijo, da bi čimprej v Kamniku zaživela podružnica društva, saj bi bil s tem dodan še en kamenček v vencu slave, ki so ga kamniški rodoljubi spletli svojemu rojaku, za kar je izrekel vse priznanje in zahvalo. Povabil je, da se v čim večjem številu vključimo v delovanje enote društva general Maister v Kamniku. Potem, ko je pozdravil odločitev Kamnika za prenovo Maistrove rojstne hiše, je poudaril, da ta naloga ni samo zadeva občine Kamnik, pač pa vseslovenska. Pri tem je apeliral na ministrstva za kulturo, za šolstvo in za obrambo, da po svojih močeh pomagajo pri financiranju obnove in to stavbo vključijo v svoje programe. Pozval je tudi cerkveno oblast, da ob uveljavljanju svojih lastninskih pravic pomaga še naprej, da bo Maistrova rojstna hiša postala vseslovenski pomnik. Cerkev je za tako poslanstvo vedno imela izostren čut, zato tudi sedaj ne bo izostala. Poudaril je, da je prav cerkveni človek akademik prof. dr. Anton Trstenjak v največji meri vplival na člane družine general Maister za postavitev spomenika v Ljubljani in za njegovo vsesplošno delovanje. Povedal je tudi, da v društvu pripravljajo pravilnik o državljanskem priznanju, poimenovanem po generalu Maistru, najzaslužnejšim državljanom Slovenije za nastanek slovenske države. Prizadevajo pa si tudi, da bi v okviru šolskih učnih programov več prostora dobila zgodovina iz leta 1918, povezana z. delom generala Maistra in njegovih soborcev. Potem, ko je mag. Lovrenčič izrazil zahvalo in spoštovanje občanom Kamnika, da so si za svoj občinski praznik izbrali prav rojstni dan generala Maistra, je vsem občanom iskreno čestital in jim zaželel še veliko uspehov v razvoju celotne občine. skupine Rudolfi iz Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. V izvedbi Prvega slovenskega pevskega društva Lira pod vodstvom Andreja Misona se je v sončno popoldne razlila že ponarodela Maistrova pesem Završki fantje, slovesnost pa je zaključila Mestna godba Kamnik pod vodstvom Roka Spruka. Slavnostno sejo občinskega sveta v prenovljeni dvorani Doma kulture je po državni himni v izvedbi pevskega zbora Cantemus začel župan V prenovljeni kulturni dvorani je zadonela pesem iz grl mešanega pevskega zbora Cantemus pod vodstvom Se-bastijana Vrhovnika. Tone Smolnikar, ki je poudaril: »Izteka se osmo leto lokalne samouprave ter nove in stare občine. Teče zadnje leto drugega mandata občinskih svetnikov in svetnic. Veliko hotenj je bilo izraženih v minulih letih, vendar za uresničitev vseh ni bilo dovolj de- narja. Ena od idej je bil tudi prenovljen kulturni dom. Po prvih projektih, ki so za realizacijo zahtevali skoraj 4 milijone evrov, smo se lani ob sprejetju občinskega proračuna dogovorili, da gremo v skromnejšo obliko prenove, da zagotovimo dvorano, ki bo služila večnamenski vsebini, ki jo bodo prispevali kamniški kulturni ustvarjalci. Čeprav je bilo letos kar za približno sto milijonov tolarjev želja na področju kulture, menim, da bomo kljub temu z razpoložljivimi 20 milijoni tolarjev s kulturnimi programi napolnili V spomin velikemu kamniškemu rojaku generalu Maistru so venec pomladanskega cvetja k njegovemu spomeniku položili župan Tone Smolnikar, brigadir Ladislav Lipič, načelnik generalštaba SV in mag. Milan Lovrenčič, predsednik Društva general Maister. f--to dvorano.« Na koncu se je župan Smolnikar zahvalil vsem, ki so sodelovali pri prenovi dvorane in zbranim čestital k občinskemu prazniku. Pozdravno pismo dr. Janeza Drnovška, predsednika Vlade Republike Slovenije je prebrala televizijka Mojca Blažej Ci-rej, ki je vodila celoten program slovesnosti. Med udeleženci slovesnosti je bil tudi minister za pravosodje Ivan Bizjak, župani in podžupani nekaterih sosednjih občin (Mengša, Domžal), častna občana občine Kamnik Cene Matičič in Jože Brleč in drugi gostje. Pisne čestitke ob našem prazniku pa so poslali tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, župani občin Maribor, Vransko, Zreče, načelnik upravne enote Mozirje, direktorji nekaterih ljubljanskih podjetij in drugi. Po obrazložitvi sklepa občinskega sveta občine Kamnik o podelitvi letošnjih občinskih priznanj, ki jo je podal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Gregor Koncilja, je župan Tone Smolnikar v imenu občinskega sveta podelil naziv častnega občana občine Kamnik profesorju Stanetu Gab-rovcu za njegov izjemen prispevek k slovenski in svetovni arheološki znanosti. Zaradi bolezni prejemnika je priznanje prevzel njegov sin dr. Matej Gabrovec. Zlato priznanje občine Kamnik sta prejela Jože Semprimožnik za Dr. Janez Drnovšek: Drobno gospodarstvo, podjetništvo, turizem - neizkoriščene priložnosti Kamnika Predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek je najprej opravičil svojo odsotnost na slavnostni seji občinskega sveta občine Kamnik zaradi nepredvidenih in nepričakovanih razlogov. Nadaljeval je z nekaj mislimi o vlogi kamniškega rojaka generala Rudolfa Maistra v slovenski zgodovini. »Delo generala Maistra ostaja globoko vtisnjeno v naš kolektivni spomin, saj gre za izjemnega človeka velikega formata, kije s svojim razumevanjem časa in razmer, v katerih je deloval, da vanje poseže, združil v sebi lik Vojaka in pesnika, predvsem pa rodoljuba, na katerega smo upravičeno danes ponosni vsi, ki se zavedamo njegove zgodovinske vloge. Vaša pobuda za obnovo njegove rojstne hiše v starem kamniškem mestnem jedru in za ureditev njegove spominske sobe je zato dragocen prispevek k ohranjanju in utrjevanju našega skupnega zgodovinskega spomina in si zasluži vso podporo.« Nato je dr. Drnovšek na kratko orisal svojo pogled na današnji gospodarski in družbeni razvoj Kamnika in med drugim poudaril: »Industrijski in gospodarski razvoj v preteklem obdobju Kamnika nista zaobšla, kar je bila in je tudi še danes podlaga, da se lahko predstavljate kot uspešna in prodorna občina, ena večjih v Sloveniji po številu prebivalstva in blizu vrha najrazvitejših po gospodarskih in drugih statističnih kazalcih, ki prikazujejo pogoje in kvaliteto življenja na vašem območju. Seveda je bogati industrijski tradiciji navkljub, ali pa prav zaradi nje, tudi Kamnik po osamosvojitvi doživel obsežno gospodarsko prestrukturiranje in mu zato s spremembami, tudi bolečimi, ni bilo prizaneseno, saj so bila nekatera nekdanja največja podjetja ukinjena ali pa se je njihov obseg bistveno zmanjšal. Vendar pa so jih že nadomestila številna manjša, z novimi delovnimi mesti - in prav v razvoju drobnega gospodarstva, podjetništva, pa tudi turizma se izrisujejo nove, še neizkoriščene priložnosti za vaše mesto in celotno območje vaše občine. S svojimi gospodarskimi potenciali, katerih nosilci so predvsem manjša in srednja podjetja, s prodornimi gospodarskimi in poslovnimi iniciativami ter z neposrednimi povezavami v širšem slovenskem, vse bolj pa tudi v evropskem prostoru, si trasirate zanesljivo in varno pot v vašo prihodnost, ne le zase, ampak tudi za svoje potomce.« Kot je poudaril, takšne usmeritve podpira tudi vlada s svojo gospodarsko politiko in občina Kamnik je s svojimi prizadevanji in načrti na dobri poti, saj volje in znanja za njihovo uresničevanje ne manjka. »Zato Vam želim ob današnjem prazniku še posebej čestitati za vse, kar ste v preteklosti, še zlasti pa v zadnjih letih dosegli ter vam hkrati želim, da bi z nezmanjšano energijo zasledovali svoje cilje tudi v prihodnje - uspeh potem, še zlasti z nekoliko sreče, nikakor ne more zaostati«, je svoje pozdravno pismo zaključili dr. Janez Drnovšek. "Završki fantje pa za nalašč prav glasno", so priljubljeno Maistrovo pesem zapeli pevci Lire. Nadaljevanje na naslednji strani Kamniški OBČAN UTRIP MESECA MARCA 11. aprila 2002 9 Nadaljevanje s prejšnje strani delo v dobro njegovega domačega Motnika, Tuhinjske doline, občine Kamnik in širše skupnosti in Alojz Franc za prispevek k razvoju kamniškega gospodarstva in promociji občine. Srebrno priznanje občine Kamnik so prejeli Marija Mali za dolgoletno strokovno delo v Domu starejših občanov Kamnik, Albert Zibert za prispevek pri razvoju komunalne infrastrukture v Tuhinjski dolini in podjetje Sanacija objektov Miha Pelko, Bled, za kvalitetno sanacijo občinskih kulturnih spomenikov. Bronasto priznanje občine Kamnik je občinski svet po- ni kvartet Špela Logar in Nika Ftičar - violina ter Tea Rečnik in Katja Zorko - violončelo z Mozartovim menuetom iz opere Don Juan, duo flavt Sandra Prešeren in Nika Romšak z Bachovim Duom, duet harmonik Sandi Kastelic in Samo Resnik z Abreuje-vim Tiko-Tiko. Program so zaključili pevci Cantemusa z Igraj kolo Jakoba Ježa. Udeleženci slovesnosti so se nato zbrali na sprejemu v sosednji mali dvorani. V pogovorih so prevladovale ocene, da pomeni ponovno odprtje kulturnega doma veliko pridobitev za kamniško kulturno življenje, če bo poskrbljeno tudi za kvaliteten kulturni program v njem in za to, Letos je lunin koledar, ki vselej določa veliko noč na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, prinesel veliko noč že zadnji marčevski dan, torej prej kot zadnja leta. Prav v noči na velikonočno nedeljo smo tudi urine kazalce pomaknili za uro naprej, tako, da je bilo jutro, ko se je po ulicah Kamnika vila slovesna vstajenska procesija župnijske cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja, res sveže in hladno, saj je sonce komaj vzšlo in s prvimi nežnimi žarki obsijalo le vrhove gora. Toda to ni zadržalo ljudi, ki praznujejo veliko noč kot največji in najstarejši krščanski praznik, da se procesije ne bi udeležili v res lepem številu. VERA MEJAČ Zlato priznanje občine Kamnik je prejel Jože Semprimožnik... da bodo Kamničani in okoličani ta dom čimprej spet vze-i za svojega. Prav je, da na koncu pove delil Ivanu Sekavčniku za uspešno delo v svetu Krajevne skupnosti Šmarca in Janezu Repanšku za delovanje na gasilskem, krvodajalskem, družbenem, političnem in podjetniškem področju v občini Kamnik. V imenu vseh nagrajencev se je za priznanja zahvalil Jože Semprimožnik (Podrobnejše obrazložitve podeljenih priznanj smo objavili v prejšnji številki Kamniškega občana). Program slavnostne se'je v povsem polni dvorani kulturnega doma so poleg ^nešane-ga pevskega zbora Cantemus pod vodstvom Seba; tijana Vrhovnika (J. L. Bach-Das ist meine Freude, J. Rheinbeiger-Abendlied) obogatili še gotial- li;.,. mo, da je bilo mogoče urediti kulturni dom v tako kratkem času le s sodelovanjem projektanta arhitekta Tomaža Schlegla in tudi s pomočjo nekaterih sponzorjev, med njimi sta domače gradbeno podjetje'Graditelj, ki je dalo svoj prispevek k ureditvi dela fasade in Komunalno podjetje Kamfiik, ki je prispevalo ureditvi okolice doma. K i vedbi celotnega programa praznovanja pa so svoj delež prispevali tudi Meso Kamnik, Fructal, Pivovarna Union in Pekarna Duplica. FRANC SVETELJ Prijetno pomla-dansko vreme v preteklih dneh je bilo kot naročeno za razna opravila po vrtovih in okoli hiš. Pri obrezovanju sadnega drevja v domačem vrtu smo zmotili Jožeta Flerina iz Nevelj št. 2 in njegovo sestro Julijano (slika zgoraj) pri sekanju vejevja in spravilu v butare. Lep slovenski običaj izdelovanja butaric iz bršljana in ljubljanskih butaric po izročilu in nauku očeta, doma s Palovč, ohranjata tudi Dejan Golob iz Kamnika (na fotografiji), dijak četrtega letnika bežigrajske gimnazije, in njegov brat Boštjan, dijak prvega letnika iste gimnazije. Oba sta vseskozi odličnjaka, ^ejan pa se je odločil za nada-vanje študija na Medicinski dteti. Ravno v tem času, ko ga opazili pri stojnici z bu- ami na Glavnem trgu, je vljal poskusno maturo, a je to našel čas, saj je vsakega uženega tolarja še kako ve- Z bratom Boštjanom že šti- a izdelujeta butarice, zaslu- ienar pa jima pride prav za tp šolskih knjig in prevoz v >ejan pravi, da je bil letos Ijan na očetovi domačiji v ovcah še posebno lep, po bri-pa so se, tako kot vsako leto, ali na Menino planino. S prvimi toplejšimi pomladnimi dnevi zaživi ob torkih, predvsem pa ob sobotah, tudi kamniška tržni-Besedilo in fotografije ca_ §e posebej živahno (predvsem s strani ponudnikov) je bilo v predvelikonočnem času, pred cvetno VERA MEJAČ nedeljo, ko smo njen utrip ujeli v naš objektiv. JO II. aprila 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Na obisku pri Kulturnem društvu Srednja vas 'Morašprobat', drugač' sploh ne veš, kaj znaš!' Kultura ni kos kruha in poži-rek vode, čeprav je v bistvu prav to - osnovna hrana za dušo, kot kruh in voda za naše telo, je zapisal Rudi Kerševan. Modrost, ki se je zaveda marsikdo, stvar slehernega posameznika pa je, da na svoj način poskrbi za svojo dušo. Na našem podeželju, v Tuhinjski dolini, ne držijo križem rok. V zimskem času, ko zemlja in tudi telo počiva, je čas za druženje in zabavo. To so vedeli že naši pradedje in tudi dandanes se še najdejo vztrajneži in navdušenci, ki so kljub vedno hujšemu pomanjkanju časa pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in energijo, da poskrbijo za zabavo in kvalitetno preživljanje prostega časa svojih sosedov. Kulturno društvo Srednja vas je že staro, saj je dramska skupina delovala že pred drugo svetovno vojno, uradno pa je bilo ustanovljeno pred skoraj dvajsetimi leti. Kulturno društvo sestavljajo Mešani pevski zbor Mavrica, dramska skupina in etnološka sekcija, v zadnjih letih pa vsi skupaj 'zavihajo rokave', kjer je le mogoče in z veliko idejami ter močno voljo polepšajo marsikatero praznovanje v KS Srednja vas. Predsednik kulturnega društva Albin Pirš pravi, da so najbolj Vsi igralci so se po končani uspeli igri »V Ljubljano jo dajmo« ponosno postavili pred objektiv. 'zagnani' pevci, saj neprekinjeno pojejo že skoraj dvajset let. Moški pevci so si po nekaj letih zaželeli tudi družbe nežnejšega spola, tako da že trinajsto sezono prepevajo v mešani zasedbi. Zbo-rovodkinja Jana Verbič jih dvakrat tedensko v dvorani kulturnega društva pripravlja na koncerte po kamniški občini, zelo radi pa se odpravijo tudi na gostovanje, predvsem v sosednje države. Dramska sekcija se je po desetletni odsotnosti letos znova predstavila na domačem odru z veseloigro V Ljubljano jo dajmo, ki so jo pod budnim režijskim Ženski del kulturnega društva vedno priskoči na pomoč in s svojo požrtvovalnostjo in veseljem polepšajo marsikatero praznovanje, za kar se jim vsi zahvaljujejo. Na sliki z leve proti desni: Štefka Zupančič, Marinka Žeba-Ijec, Joži Poljanšek, Nada Drolc, Zdenka Klančnik, Ivanka Pestotnik in Marija Tonin. Na sliki manjka Ivanka Poljanšek. očesom Zdenke Klančnik pripravili domači igralci. »Igralstvo te res zasvoji,« pravi Zdenka, ki se je že s štirinajstimi leti priključila dramski skupini, ki jo je vodil domačin France Drolc. Kaj kmalu je v svet pripravljanja igre in režije uvedel tudi Zdenko, ki je po njegovem odhodu prevzela glavno besedo. »Na začetku je težko učiti in ukazovati svojemu nekdanjemu soigralcu, ko pa te enkrat vzamejo za svojega, je vse v redu,« se zasmeji Zdenka. Po desetletnem predahu, ko se je Zdenka posvetila družini, ostali igralci pa se niso navadili novega režiserja, so to zimo ponovno uprizorili že težko pričakovano igro. Letos so bili domačini nad igro tako navdušeni, da so morali na obeh domačih predstavah ustaviti prodajo kart, saj ni bilo več prostora, gledalce pa so nasmejali tudi v Šmartnem, na Križu in v Šmarci. Čeprav so vsi imeli pravo premierno tremo, so sedaj zelo zadovoljni, polni volje za naprej. 'Stari mački' so se dobro razumeli z mladimi, nadebudnimi igralci in obratno. Zdenka je takoj izkoristila priložnost in že na vajah mladim puncam, mogoče bodočim režiserkam, razkrila nekaj skrivnosti režijskega dela. V okviru kulturnega društva deluje tudi etnološka sekcija, ki je bila zelo dejavna pred časom, ko je svoje sokrajane in tudi druge obiskovalce navduševala z razstavami. Pripravili so prikaz domačih dobrot, starih predmetov, starih knjig, sodelovali so na prireditvi Kmečka ohcet v Ljubljani in Kamniku. Letos se je ponovno porodila ideja o obuditvi etnološke sekcije, ki naj bi pod vodstvom Sreča Urankarja ponovno pripravila prikaz kakšnega starega običaja, saj imajo starejši vaščani še ogromno znanja in ročnih spretnosti, ki bi jih lahko prikazali mlajši generaciji, navsezadnje tudi turistom v bližnjem Snoviku. Zdenka meni, da so ljudje zelo pripravljeni sodelovati in pomagati, le pripraviti in pregovoriti jih je potrebno. Člani kulturnega društva pa so bili zadnji dve leti prisotni in dejavni tudi ob drugih priložnostih. Včasih so otroci obiskovali šolo na Lokah in so vedno pripravili proslavo ob dnevu žena ali materinskem dnevu, sedaj pa je njihovo vlogo prevzelo kulturno društvo, čeprav tudi šola v Šmartnem vedno rada priskoči na pomoč. Že drugič zapored so organizirali otroško pustovanje s sprevodom po vasi in rajanjem v dvorani, kjer vsak otrok dobi nagrado in posladek. Pomoč gasilcev za varnost na cesti pri sprevodu je vedno dobrodošla, otroke pa vsako leto zabava Danilo Poljanšek. Prvega maja organizirajo pohod z baklami prek Va-senega, Pirševega, Snovika do Srednje vasi, kjer se ob golažu in kresu okrepčajo in poveselijo. Vsako leto se odpravijo na izlet po Sloveniji, letos pa želijo pripraviti tudi srečanje vseh igralcev, kjer bi ob fotografijah obujali skupne spomine. Volje vsekakor ne primanjkuje, saj že vneto iščejo sredstva za obnovo dvorane, kajti zavedajo se, da imajo vsi trenutki druženja, lepi spomini in stkani prijateljski odnosi neprecenljivo vrednost. BOJANA KLEMENC Kako dobro poznamo svojo občino? Tudi tokrat je prišlo kar nekaj odgovorov na zastavljeno vprašanje, kar dokazuje, da nam naša občina ni neznana. Na fotografiji prejšnjega meseca je bilo Trobelno. To je majhno, razpotegnjeno naselje na južnem pobočju Trobelskega vrha (913 m nad morjem). Do njega vodi asfaltirana cesta, ki se nadaljuje tudi proti Črnivcu - na glavno cesto pride pri Negrotovi ridi. To si velja zapomniti, če bo cesta skozi Črno zaprta. Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral domačina Klemena Osol-nika s Trobelnega 4, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni Vele na Ljubljanski cesti v Kamniku. Ostajamo še vedno v severovzhodnih oziroma bolj v vzhodnih višavah naše občine, toda ne tako visoko, kot prej. Sprašujemo po imenu naselja, katerega del je na sliki, in je povezano s krajem, kije bil na sliki v prejšnji številki. Odgovor pošljite na dopisnici do 17. aprila 2002 na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje Vele. Reševalcem JUBILEJNE NAGRADNE KRIŽANKE VELE VELE prijeten nakup V prejšnji številki Kamniškega občana ste bili reševalci križank, sodeč po ogromnem številu poslanih rešitev, veseli jubilejne nagradne križanke podjetja VELE Trgovska družba d. d., Domžale, ki v letošnjem letu praznuje 50 let delovanja. Ob tej priložnosti se je odločilo, da naše reševalce križank nagradi z lepimi nagradami. ' Žreb je določil, da 1. nagrado - bone v vrednosti 50.000 SIT prejme Valentina Galičič, Crnivska ulica 3, Kamnik 2. nagrado - bone v vrednosti 30.000 SIT prejme Igor Burja, Svetčeva pot 6, Kamnik, 3. nagrado - bone v vrednosti 10.000 SIT prejme Franc Berlec, Vrhpolje 204. Nagrajenci prejmejo nagrade na kreditnem oddelku blagovnice Vele Domžale, s set;jj pa morajo imeti osebni dokume.it in davčno številko. Čestitamo! let prijetnih nakupov m- mL. Kamniški OBČAN IZ ZGODOVINE 11. aprila 2002 11 Leta 1932 so v Kamniku zgradili prvo skakalnico (3) O njenem življenju do danes. Pred 55 leti zgradili še 18-metrovko. Še v isti zimi leta 1932, ko so bile snežne razmere končno zopet ugodne in je zapadlo 60 cm snega, je 13. marca na tej skakalnici SK Kamnik priredil Sc eno medklubsko tekmovanje. Med osmimi tekmovalci jc Palme ponovno zasedel 1. mesto pred Edom Bcvccni. Milanom Šubiccm, Ladom Lesjakom in Viktorjem Kodrom (vsi iz Ljubljane). Tokrat so nastopili žc trije Kamničani: 6. je bil Stergar, 7. Dušan Karba in 8. Vilo Rozman. Lcvičnik zaradi bolezni ni mogel nastopiti. Ob precej južnem snegu je Palme s 24,5 m dosegel najdaljši skok (zunaj konkurence celo 33 m), medtem ko jc Lado Stergar potegnil žc na 16,5 m ter novinec Karba, ki je dan prej opravil svoj prvi skok sploh celo 18 m. Slednji jc zlasti poizkusili skok skočil tako lepo in zanesljivo, da je žel vsestransko priznanje okrog 600 gledalcev. In tako so pričeli v Kamniku rasti novi skakalci v letih vse do začetka 2. svetovne vojne aprila 1941. Ze leta 1933 so kamniško skakalnico teme- pred vojno jc bil prava atrakcija nadarjeni deček Ernest Šunkar, skakal jc že tudi Milan Tcrpinc... Med vojno 1941-1945 skakanja ni bilo. Že jeseni 1945 so Adolf Ravnik, Drago Ncfima in drugi pričeli s čiščenjem zarasle skakalnice. Vodstvo pri smučarjih jc zopet prevzel med vojno od Nemcev izseljeni dr. Žvokelj in že leta 1947 so poleg 30-metrskc skakalnice dogradili še 18-metrsko šolsko skakalnico. Pri gradnji te se je še posebej osebno angažiral agilni teles-novzgojni delavec Peter Klavčič, ki jc znal navdušiti najmlajše, ki so jo potem zgradili povsem š prostovoljnim ročnim delom. S tem je bila uresničena tudi ta želja, izražena že leta 1934. Potreba po tej manjši skakalnici jc postajala še večja potem, ko so kmalu nato začeli zidati hiše ob današnji Kettejevi in Levstikovi ulici na Grabnu, to je na Malih poljanah, »raju« za skakalnice za začetnike. Po vojni je šel razvoj seveda naprej. Leta 1950 jc vodil skakalni tečaj v Kamniku odlični skakalec in tre- dili še dve. Eno 30-mctrsko med veliko in malo skakalnico in drugo 15-metrsko levo (gledano od spodaj) od tedaj že 21-metrske skakalnice. Veliko skakalnico so šc nekoliko povečali. Odskočno mizo so potegnili malo nazaj in postala je 50-metrska! In res, pred nekako osmimi leti (1994) je na tej skakalnici postavil kamniški rekord 51 metrov član B jugoslovanske reprezentance Lahovčan Bojan Glo-bočnik. To jc bilo na veliki meddrušt-veni tekmi, na kateri jc nastopilo 120 skakalcev, med njimi tudi mladinska državna reprezentanca. Žil pa jc bila to zadnja tekma na tej skakalnici. Brez dela z mladimi, slabe snežne razmere, zamuditev prejšnjih ugodnih pogojev za pridobitev plastike s strani Smučarske zveze in bojda mačehovski odnos glede financ do skakalcev v smučarskem klubu -vse to naj bi pripeljalo do sedanjega žalostnega stanja. Kamniška »velikanka« namreč že skoraj osem let spi. Njen zalet in doskočišče je porasel gozd in le čistilni vnemi okoliš- Miloš Levičnik Lado Stergar ljito popravili in uredili iztek v nasprotni Žalski hrib. Zaradi neugodnih snežnih razmer so priredili to leto samo eno skakalno tekmo, 26. januarja. Dopoldne, po teku za LZSP kombinacijo prejšnji dan, najprej skoke za prvenstvo v tej kombinaciji in popoldne samostojne skoke v konkurenci. Med 15 tekmovalci jc zopet zmagal Palme. Kamničanc jc tokrat zastopal samo Stergar, ki se je »jako častno odrezal. Skočil jc dvakrat po 18 metrov in izvozil brez padca«, tako v časopisu s 27. januarja 1933. 18. februarja 1934 pa je v Kamniku na medklubskih tekmah zopet zmagal Palme (149,6 točk) pred odličnim stilistom Francem Pribovškom, Bevccm, Lesjakom, Polajnarjem, Mi-halekom (vsi Ljubljana). Med 13 ska- ke mladeži se ima 21-metrovka zahvaliti, da je ostala »pri življenju«. Vendar tudi na tej naj bi bila zadnja tekma 20.2. 1999, ko so na njej organizirali tekmovanje s 46 skakalci trije zanesenjaki: Brane Modrijan (predsednik nogometnega kluba Kamnik), Tone ner iz Krope Gašpcršič. Število doma- Klemene in Bojan Kcmperle. Dušan Karba Adolf Ravnik S skakalnih tekem 22. januarja 1950 v Kamniku. Takratni kamniški skakalci stojijo z leve: Aco Lavrič, Jure Jeglič, trener Gašperšič iz Krope, Ivo Gjurin^ Ernest Sunkar, Janko Virjent, Milan Ter-pinc. Cepijo z leve: prvi Zvone Rostan, -, -, Albin Dolenc (zadnji) kalci so bili tokrat žc štirje iz Kamnika. Novinec Adolf Ravnik je pokazal lepe zmožnost! in dosegel 7. mesto s 104,4 točkami pred prav tako dobrim 8. DaSanorn Karbo (99 točk, ostala Kamničana sta bila 12. oz. 13. V skokih zunaj konkurence je Ravnik s 26 m postavil nov kamniški rekord, postal pa jc tudi kamniški klubski prvak. Za 13. januar 1935 načrtovano državno jugoslovansko prvenstvo akademikov (študentov) v smučarskih skokih v Kamniku jc zaradi slabih snežnih razmer moralo zadnji hip od-pasti. Tudi leta 1936 v Kamniku zaradi slabih snežnih pogojev skokov ni bilo. Sicer pa so se v letih do 1941 pri kamniških skakalcih pojavila šc nova imena - Tone Jeglič, pa brata Jože in mlajši Božo Jancžič, ki sta skakala tudi atraktivne hkratne (vštric) skoke. Tik čih skakalcev se jc močno povečalo. Leta 1952 je po manjših izboljšavah velike skakalnice na tekmah po tečaju ljubljanskega trenerja Priboška postavil rekord skakalnice s 36 metri takratni zmagovalec Milan Tcrpinc oz. celo z 38 metri (s padcem) Ernest Šunkar (oba SŠD Kamnik). Pri mladincih jc postal prvak Neje Šuštar in pri pionirjih Jernej Koncilja. Leta 1953 jc na prošnjo advokata Tomšiča ljubljanski smučarski klub Enotnost poslal v Kamnik skakalca Klemena Pibcrnika iz Suhadol. Ta je tisto zimo v Kamniku vodil skakalni tečaj. Zanimanje za skoke je v Kamniku še naraščalo in že 24. januarja 1954 so svečano odprli povečano 45-metrsko skakalnico. Pred 1500 gledalci je nastopilo 28 članov in 16 mladincev. Na prvenstvo SŠD Kamnika pa jc 14. 2. istega leta nastopilo 18 domačih skakalcev. Šc posebej s polnimi poljuči je kamniški skakalni šport zadihal koncem petdesetih in v šestdesetih letih. Ze omenjeni Pibcr-nik sc je takrat zaposlil pri Titanu. Na njegovo pobudo so v Kamniku pričeli s še bolj zavzeto vadbo skakalcev. Pibernik jc bil tudi sam odličen skakalec. Poletel je celo na planiški velikanki in je kamniškemu skakalnemu športu dajal ton žive aktivnosti več kot deset let. Njegova trenerska načrtna skrb za naraščaj se je seveda obrestovala. Leta 1963 sta Albin Klad-nik in Karlo Jare na okrajnem prvenstvu starejših mladincev v Logatcu zasedla 1. in 2. mesto. Pridobili so še trenerja prof. Ivta Čer-nivca. V Kamniku so se vrstile skakalne tekme z veliko udeležbo vse tja v sedemdeseta leta. Sredi šestdesetih let jc bila obnovljena velika skakalnica. Med kamniškimi skakalci zasledimo več novih imen, poleg Jarca in Kladnika šc Marjana Steleta Miha Goloba, Mirta Kro-pivška, Franai Arkota, Franca Obrezo, Plahutnika Emila Grzinčiča ... Pri vodenju kamniških smučarjev in s tem tudi skakalcev pa se velja šc spomniti na Franceta Zajca Petra Pc-čevnika, Iva Rostana, Petra Plevela, dipl. ing Marka Rajsnerja ... Pod vodstvom Marjana Grilca pa je delo smučarskega kluba skoraj povsem zamrlo. Leta 1969 jc smučarski klub pod vodstvom Dcmctra Sadnikarja ml. zopet oživel. Takrat je mesto predsednika sekcije za skoke prevzel Emil Grzinčič ml. Trener in njegov namestnik sta postala Miro Kropivšek in Mitja Grzinčič. Ob prvih dveh skakalnicah so zgra- To stanje se, zal, ni spremenilo niti v tej še kar ugodni zimi, saj smo mogli zabeležiti v vsej občini bojda le eno skakalno tekmo, tisto v Rjav-ki v Mekinjah v organizaciji ŠKD Mekinje. V občini pa obstajajo poleg 21-mctrovkc na koncu Strcliškc ulice in mekinjske šc tri, štiri tako velike skakalnice: V Tunjicah, v Podgorski Dobravi in v Tuhinjski dolini v Okrogu pod Menimo in za Kavsar-jem. Se bo v Kamniku našlo dovolj moči, tudi cntuziazma, da bodo častitljivo »sedemdesetletnico« tako, kot po vojni, ponovno očistili, jo obnovili ali pa postavili kje drugje novo, šc lepšo? Se bomo izvili iz mrtvila in se pridružili, živahnim skakalnim centrom n. pr. v Kranju, Ljubljani, Mengšu, Šinkovcm Turnu, .., torej v neposredni naši oklici z enakimi snežnimi pogoji. Nc dopustimo, da bi bilo delo naših prednikov vrženo proč! Splača sc potrpeti med seboj, morda med alpskimi in skakalci in morda še..., zares se splača, čeprav je težko, a le v slogi je moč! Ena od rešitev bi bila morda tudi ustanovitev samostojnega skakalnega kluba? Klemen Pibernik, najboljši športnik Sindikalnega športnega društva Kamnik leta 1963, po skoku na planiški velikanki. Zemljišče, na katerem sta kamniški skakalnici, jc bilo leta 1993 vrnjeno Cerkvi. Za najem ali morda celo za odkup sc verjetno nc bo težko dogovoriti. Zainteresirani sc bodo seveda morali obrniti na lastnika na Župnijski urad v Kamniku. Za vse to ima veliko odgovornost tudi naša profesionalna občinska uprava, tudi z njeno iniciativo! Tudi pri nas imamo Peterke, Medvede, Kranjec, Žonte. To zagotovo drži, samo na zglede Andreje Mali, od-bojkarjev Ribiča, Orla, J. in M. Turka, Šmuca, Gregorja Hribarja,plavalcev s Prodnikom na čelu,.. in Klemena Pibcrnika, Matjaža Kladnika, tudi kamniškega junaka s planiške velikanke (193,5 m), in nenazadnje na mladega Roka Bcnkoviča, ... se ozrimo! MILAN VVINDSCHNURKR Utrinki iz predvojnega in medvojnega Kamnika (III.) Na pragu 2. svetovne vojne Razmere so se začele močno zaostrovati, ne samo drugod v svetu, tudi pri nas. Eden od dogodkov, ki je to naznanjal, je bila razstrelitev malo prej postavljenega evharističnega križa na Malem gradu. Križ so postavili v počastitev kongresa Kristusa kralja, ki je potekal konec julija 1939 v Ljubljani. Na približno sedem metrov visokem križu so bile žarnice, ki so jih prižigali nekje v mestu. - Seveda so bili policisti na kraju eksplozije, ki se je zgodila neke poletne noči, že takoj naslednji dan. se je vojna vihra preselila tudi na naša tla. Zaradi nepopisnih vojnih grozot je želja po vojnih igrah pri večini otrok za mnogo let zamrla. Prihod nemške vojske v Kamnik Okupatorjeva vojska je v mesto prišla na začetku velikonočnih počitnic, ko so Nemci napadli Jugoslavijo, na cvetno nedeljo 6. aprila, zato sem prihod tudi sam doživel. Že kmalu po deveti uri so se začeli ljudje zbirati na glavnem trgu. Ža dogodek sem slišal po radiu in sklenil sem potešiti svojo ra- šega mesta leta 1941 pa so Nemci to hišo izpraznili za potrebe svoje tajne policije gestapo. V njej je ves čas od leta 1941 do 1943 uradovalo kakšnih šest ges-tapovcev in štirje civilisti. Vendar pa je bila ta hiša zelo stara in potrebna prenove, zato je okupator že leta 1942 začel adaptiral Polčevo hišo v Maistrovi ulici (današnje pisarne podjetja Graditelj) in leto pozneje tja preselil vse enote gestapa. Njegovi glavni zapori pa so bili vseskozi za sodiščem, kjer je današnja policija. Za Nemce je bilo nujno, da so v Kamniku veliko gradili, saj so si ga izbrali za sedež okra- Kamniški prvoobhajanci leta 1937 - z leve so v prvi vrsti: drugi Helmut Mastnak, četrti Božo Lenassi, peti pater Karel, šesti Andro Mejač, sedmi Tone Roje, osmi Boris Sitar, v drugi vrsti tretji Milan Windschnurer, peti Ivo Kor-daš, sedmi Brane Jakopec, v tretji vrsti šesti Jernej Štele, sedmi Janko Koncilja, v četrti vrsti drugi France Hočevar, četrti Drago Zaje, peti Samo Vremšak, šesti Bruno Gradišnik, sedmi Jože Oblak. Ugotovljeno je bilo, da je bil za razstrelitev uporabljen kamnik-tit iz kamniške smodnišnice, povzročitelji pa domnevno nekateri njeni delavci. Okoli leta 1938, ko sem hodil v 2. razred osnovne šole, so imeli svetovni dogodki že kar velik vpliv tudi na nas, učence. JMaš učitelj je bil gospod Emil Rus, dober človek, ki pa ni imel lahkega dela z nami. Takrat se je ravno končala španska državljanska vojna, pri nas pa je policija izvajala hudo kontrolo nad delavci. Sovjetska zveza (avgusta 1939 je sklenila pakt z Nemčijo) je pritiskala na sosednjo Finsko, kar pa je preraslo v zimsko vojno med tema dvema državama v letih 1939 in 1940. Poleg tega si je Hitlerjeva Nemčija že priključila Avstrijo, brutalno pregazila Poljsko in zasedla Češkoslovaško. Zaradi teh dogodkov smo se igrali veliko iger na temo te zimske vojne. Bili smo večinoma športno usmerjeni, zato smo bili na strani Fincev proti veliki premoči Rusov. Finci so namreč že takrat sloveli kot odlični smučarji in sploh športniki. Eden od sošolcev, zgovorni Dolfe Jeglič, se je nekoč sam določil za vodjo »Fincev« in nas vse ostale, imenovane za »Ruse«, poslal iz razreda. Imel je tudi šest svojih sobojevnikov, med njimi Janeza Erjavška, Koželja iz Podgorja in celo Helmuta Mastnaka. »Rusi« smo brez upiranja zapuščali razred, z izjemo Alberta Štuparja, ki je obsedel v svoji klopi. »Finci« so ga obkrožili, sam pa je skočil na mizo in zavpil, da je on pravi Rus in naj se ga nihče ne dotakne, če noče imeti opravka z njim. Ponavadi je bil miren učenec, tokrat pa je njegov nenadni izbruh povzročil presenečenje in s tem konec igre. Kaže, da so omenjeni začetki vojne v Evropi dali podobne ideje tudi mnogim ostalim otrokom, fantom v našem mestu in okolici. V posameznih delih mesta in okolice so ustanovili svojo »vojsko«. To so bile šuten-ska, grabenska, mestna vojska in podobno. Teh deških vojnih iger pa je bilo kmalu konec. Že aprila 1941 dovednost. Na trgu je bilo veliko ljudi in poslušal sem, o čem se pogovarjajo. Najbolj jih je zanimalo, kakšen bo položaj delavcev pod Nemci. Strinjali so se, da se bo gotovo našlo delo za vsakogar in da bodo Nemci uvedli red in pravičnost. Več delavcev Titana je imelo s seboj že izdelane kljukaste križe, ki so jih zastonj ponujali navzočim. Mnenja pa so se zelo razhajala pri razpravi o tem, ali bi bil boljši položaj delavca pod Nemci ali pod Američani. Pomembno vprašanje je bilo, v katerem primeru bi delavec prej zaslužil za avto, npr. ameriškega forda ali nemškega VW. Iz objave po radiu smo izvedeli, da so Nemci že zapustili Celje in krenili proti zahodu. Že skoraj poldne je bilo, ko so prišli po Maistrovi ulici prvi Nemci na motociklih. Na čelu kolone so pripeljali trije motorji s prikolico. Vsi vojaki so imeli čelade in brzostrelke, sledilo jim je okoli deset enako opremljenih vojakov, vendar brez prikolic. Vsi so se začeli pogovarjati z našimi ljudmi. Nato so prišli še vojaški kamioni, pokritimi s ce-radami, na katerih so sedeli vojaki s čeladami na glavah. Delavci so vojakom ponujali cigarete, ki so jih z veseljem sprejeli. Seveda so Nemci hitro pokazali svoj pravi namen. Že čez teden dni so začeli izseljevati naše ljudi v Srbijo; najprej učitelje in odvetnike, duhovnike, frančiškane in nune. Odraščanje poleg kamniškega gestapa V drugi hiši levo od naše so bile pred vojno pisarne odvetnika Potokarja. Po okupaciji na- ja, ki je bil z Vodicami, Domžalami, Litijo in Vačami celo večji kot predvojni. Na celotni Gorenjski so bili le trije okraji, poleg Kamnika še Kranj in Radovljica (Bled). Gorenjsko so najprej imenovali Unter-kaTnten, po letu 1943 pa Ober-krain. V osnovni šoli, kjer je bil naš učitelj gospod Emil Rus, je bil moj sošolec Helmut Mastnak, sin poznejšega okupatorjevega kolaboranta oziroma gestapovca. Helmut je fotografiran na naši prvoobhajilni sliki leta 1937. Oče ga je učil nemščino, boks in pretepaško spretnost. V resnici se ga nismo bali, saj ni bil močan in ne visoke postave. Njegov oče je po prihodu Nemcev postal komandant slovenskih pomožnih gestapovcev, ljudje so jim rekli »raztrganci«, sina pa je poslal v nemško vojaško šolo. Bil sem navdušen bralec Karla Maya in njegovih indijanskih zgodb, prav tako tudi moji prijatelji in sošolci. To, da je bilo okno moje sobe obrnjeno proti dvorišču gestapovskih pisarn, je takrat zelo pomagalo moji radovednosti, saj so prav tako na dvorišče vodila vrata hleva, ki so bila ves čas rahlo priprta, druga vrata na ozko ulico pa so bila zapahnjena tako, da se jih je dalo odpreti tudi od zunaj. Prepričan sem bil, da gestapo-vec Mastnak ve za ta lahek prehod v našo hišo. Zato so me ponoči hitro zbudili neobičajni šumi in glasovi, še zlasti v času bombardiranja in preletavanja zavezniških letal. Tudi naš hlapec France je opazil, da gestapovci ogledujejo naš hlev in našo hišo. Nadaljevanje prihodnjič Komunalno podjetje Kamnik d.d. prosi uporabnike vodovodnega sistema, da uredijo dostope do vodomerov zaradi lažjega odčitavanja! 159 12 11. aprila 2002 ŠPORT - PLANINSTVO Kamniški OBČAN 7. tek k sv. Primožu JERNEJ PA KAR V16 MINUTAH Verjetno se po številčno skromnem začetku spomladi pred šestimi leti, ko je v snegu proti sv. Primožu teklo le nekaj več kot 50 tekačev, sedme, ponovitve v tistem času ni predstavljal nihče. »Enkrat, mogoče dvakrat bova poizkusila, potem kdo ve,« tako sta takrat razmišljala brata Ivan in Lado Urh. No, na velikonočno soboto se je na startu 7. teka k sv. Primožu (tako uči slavisti g. Šuštar) na Vegradu zbralo že zares lepo število -171 tekačev in tekačic. Doslej seje število ustavilo pri 130. To pa je bil le prvi plus teka, ki gaje podprlo kar 90 sponzorjev, pokroviteljev in donatorjev. In to ni bil edini »plus«, zato naštejmo tudi ostale. Pa ne zato, da bi prireditev hvalili zaradi vljudnosti, pač pa zato, ker imamo radi šport. Presenetljivo lepa je udeležba predstavnic nežnejšega spola, saj so z 21 -odstotno zastopanostjo sploh na vrhu podobnih prireditev v Sloveniji. Junak je Jernej Kastelec, kije za 10 sekund izboljšal dosedanji rekordni čas Mariborčana Igorja Šalamuna. Sedanja rekordna znamka je 15:54. Torej 24-letni atlet iz Ljubljane je dobrih 3800 metrov dolg tek z višinsko razliko 400 metrov zmogel v manj kot 16 minutah. »Križana gora! A' res? A' pod 16 minut. Od kje pa? Pa ne od Vegrada, od lovskega orna, pa do cerkve?« ja taka bodo začudenja najbolj zvestih bralk in bralcev Obča- Uroš Tomec z Brezij kot drugi in Miha Ja-šovec iz Mekinj kot tretji sta ponovila uspeh dvojčkov Markuš. Med tekači, ki so se na velikonočno soboto podali proti sv. Primožu je bilo lepo število Kamničanov, med njimi Klemen in Rok Markuš (KGT Papež) iz Zagorice, ki sta med mlajšimi dečki pritekla na cilj drugi in tretji. na. »Ja ljuba duša. Je pa mogu bit' jest zmatran. A' se j' kej prehvadu... A j' mu kej za preobleč't pa kej z' spit na vrh?« Najhitrejše dekle Mateja Šušteršič je pot zmogla v 20:04 minute. Zmagovalec je odhajal izpod Velike planine dvakrat bolj otovorjen z nagradami kot zmagovalec Kraškega maratona na 21 km teden prej iz Sežane, kjer je teklo 1000 tekačev. Da tek diha, s kraji pod planino, je dokaz: tretjina tekačev iz. domačih krajev. Čeprav pohvale zaslužijo vsi. Od najmlajših 10-letnega Marka iz. Bislričice in 7-letne Vesne iz. Godiča. Od Klemna (21:34) in Roka Markuša iz Zagorice, ki sta pritekla med mlajšimi dečki drugi in tretji, ter Klare Kregar in Nike Urh, prve in druge med vrstnicami. Uroš Tomec (20:16) in Miha Jašovec sta ponovila uspeh dvojčkov Markuš. Pa Janje in Urše Rebernik, tretje in četrte med starejšimi deklicami, prve mladinke Ane Veršnik (24:52), celo 11. v ženski absolutni konkurenci. Uspeh kluba gorskih tekačev Papež, kjer je učiteljica Mira pobarvala celo pirhe za vse tekače, pripravila opis poti k sv. Primožu in spletno stran, so dopolnili člani Matej Krebs iz Gornjega Grada kot četrti in prvi Kamničan Sebastjan Zarnik (16:36) iz Kosiš, kije s petim mestom presenetil sebe in tudi vso tekaško srenjo. Vzel je skalp tudi v klanec nepremagljivemu dosedanjemu rekorderju Igorju Salomonu, ki ima zaradi hitrega teka Jožeta Čeha odslej le tretji zgodovinski čas teka. In nenazadnje, Brane Škoflek, tretji med mlajšimi veterani (19:23) in Miha Horvat, kije s 64-križi pot zmogel v 26:08), minutah in potem živahno stresal hudomušne o najbolj živahnih plateh življenja. METOD MOČNIK Rekreacijska košarkaška liga V organizaciji Društva prijateljev športa se je februarja končal drugi del Rekreacijske košarkaške lige. Po odigranih desetih kolih je bil vrstni red sledeči: 1. mesto Študentski klub Kamnik 18 točk, 2. mesto Avtohiša Moste - NLB 18 točk, 3. mesto Sokoli - Bistro Orhideja 16 točk, Krvavec 15 točk, Avto-šola Šmarca 11 točk, Filc Mengeš 9 Zmagovalna ekipa Študentskega kluba Kamnik točk Prva štiri uvrščena moštva so nastopila na zaključnem turnirju, kateri je bil izveden v prostorih Športne dvorane Komenda v nedeljo, 24. februarja. V predtekmovanju je ekipa Študentski klub Kamnik premagala ekipo Krvavec z rezultatom 63:41, ekipa Avtohiša Moste - NLB je premagala ekipo Sokoli - Bistro Orhideja z rezultatom 61:57. V borbi za 3. mesto je ekipa Sokoli - Bistro Orhideja premagala ekipo Krvavec z rezultatom 64:56. V finalni tekmi za 1. mesto je ekipa Študentski klub Kamnik prepričljivo premagal ekipo Avtohiša Moste - NLB z rezultatom 57:39 in osvojila pokal. FRANC POGLAJEN V Parizu stotič, na Mengeškem polju šestič Mengeške ravnice znova v znamenju kolesarjev Prav na dan, ko bodo v Franciji slovesno spremljali 100. ponovitev kolesarske dirke Pariz-Roubaix, bo že dopoldne tudi na Mengeškem polju njena 6. slovenska različica. Kolesarsko društvo Calcit v nedeljo, 14. aprila, s startom ob 10. uri prireja šesto ponovitev »Slovenski MTB Pariz.-Roubaix« ali Kamnik - Mengeš po traktorskih poteh mengeškega polja. »Prašnega oblaka nad poljem, kije sledil skupini kolesarjev, ne morem pozabiti. Kot hi gledal kavbojskifilm z jezdeci v daljavi«, se je ene od preteklih preizkušenj spominjal Dnevnikov fotoreporter Matej Povše. »Nikar me ne spominjate na moje »partizanske« čase, ko smo trpeli čisto brez zveze. Še danes me zaboli v križu, ko se samo spomnim tistih kock, nekaj pod 50 km jih je na teh 270 kilometrih,« se pravih kock na pravi trasi Pariz-Rouhaix spominja Primož. Čerin, naš bivši cestni profesionalni kolesar, ki kot gost tudi ne bo manjkal. »Kdaj bo sedaj dirka na polju. Sneg je skopnel, moram se počasi, privaditi na kolo. No, do 14. aprila pa imam še nekaj časa, da se privadim. Kaj res, še nihče ni zmagal dvakrat. Potem imam tudi sama priložnost, da prva zmagam dvakrat,« je nekaj dni nazaj spraševala najboljša kamniška športnica v zgodovini Andreja Mali. Tudi na Duplici bo priložnost, da sedmouvrščeni na olimpijskih igrah seže-te v roke. Andreja Mali je ena od 10 gorskih kolesarjev, ki so doslej zmagali. Med temi so na travnatem igrišču aerokluba Kamnik slavili olimpijce iz Sydneja Primož Štrancar, slovenski rekorder na 24 ur Jure Robič, legenda gorskega kolesarstva Marjan Jauk, aktualni državni prvak, sedaj cestni profesionalec v Perutnini Ptuj Krka Jure Golčer in lanski zmagovalec Jure Pribičevič ter dekleta Minka Lo-gonder, Petra Čeme, Andreja Mali, Anja Cerut in Blaža Klemenčič, trenutno 47. gorska kolesarka sveta na lestvici mednarodne kolesarske zveze. Prirediteljem KD Calcit bo v veliko čast, da si bo tekmovanje ogledal tudi francoski veleposlanik v Sloveniji. Tudi domači tekmovalni uspeh ho cilj. Po uspešnem začetku sezone slovenskega pokala v Zlatoličju bodo v ospredju krožne dirke vsekakor tudi mladi kolesarji Calcita Luka Pustoslemšek, mladinci; zmagovalec prve dirke na Štajerskem Luka Kodra, Boštjan Hribovšek, Domen Berlic. Nekdo od njih bo čez nekaj let nemara prvi slavil na domači tekmi v absolutni konkurenci. Vabljeni tudi rekreativci, saj na tekmi, kjer se piše zgodovina, ne smete manjkati. Hkrati so vabljeni tudi osnovnošolci, za katere bo nekaj ravninskih kilometrov tudi šolsko prvenstvo. Informacije v pravi kolesarski trgovini Prokolo na Perovem. Več na www.bicikel.com. v _METOD MOČNIK J Motokros - Rok Sitar Prva zmaga v razredu 250 open Pred dirko državnega prvenstva v motokrosu, ki bo 28. aprila na DUNLOP MOTO PARKU na Brniku smo zastavili nekaj vprašanj Roku Sitarju, mo-tokrosistu iz Kamnika in članu DUNLOP Racing teama. »Da, to bo zame velik izziv. V letošnji sezoni sem prestopil »Treniram ogromno, takore-koč vsak dan. Sedaj, ko se je sezona v DP in EP že praktično začela, sem 3-4 krat tedensko na motorju in 2-3 krat na kon-dicijskih pripravah pri Francu Jeriču. V moji ekipi ostaja še naprej moj dolgoletni mehanik Franc Vrhovnik, kot svetovalec Start razreda 250 OPEN na 1. dirki DP v Lenartu (št. 70 - Rok Sitar) Foto: Borut Cvetko v kraljevski razred 250 OPEN. Kljub temu, da je tekmovati na lastni progi, pred domačimi gledalci velika vzpodbuda, je obenem tudi velika odgovornost.« Kaj pa znamka motorja? Je tudi tu kaj sprememb? »Ne, ostal sem na HONDI, s tem, da bom letos vozil štiri-taktno HONDO CRF 450, ki se je izredno dobro uvrstila na testih. Moram povedati, da me je na treningu navdušil zanjo prav klubski kolega Roman Jelen, ki vozi dirke za SP v Italiji. Je izredno dobro vodljiva, lahka in močna, o tem sem se prepričal prav na prvi pokalni dirki minuli vikend s prvo zmago.« Koliko treningov je potrebno v motokrosu, da si v vrhu? mi z nasveti pomaga še Sebas-tijan Kern, ki je končal svojo uspešno športno kariero. Na treningih se nam je pridružil tudi Uroš Nastran, lanski državni prvak, ki je prestopil v naš klub. Ali so kakšne novosti na novozgrajeni progi DUNLOP MOTO PARK na Brniku? »Proga je varna in atraktivna, kljub temu smo jo še posodobili. Upam, da nam bo vreme naklonjeno, zato bi povabil vse Kamničane in ljubitelje moto-športa, da si tudi letos, tako kot lani, ogledajo dirko za državno prvenstvo v vseh razredih. Pričakujemo lepo dirko in hude boje.« Marko Prezelj odhaja v Himalajo Marko Prezelj, nedvomno eden izmed najuspešnejših kamniških alpinistov vseh časov, odhaja v Nepal. Tam naj bi v okviru štiričlanske mednarodne odprave poskušal preplezati južni raz 7855 m visokega Nuptseja, bližnjega soseda Sagarmate, kije do sedaj uspešno odbil vse poskuse preplezanja. V odpravi bodo sodelovali še Steve House, Barry Blanchard in pa Stephen Koch. S slednjim je Prezelj v lanskem letu opravil vrsto izredno kvalitetnih vzponov na Aljaski, zato so pričakovanja v uspeh te odprave povsem realna. Klemen Mali se je vrnil iz Argentine Z enomesečnega plezanja v argentinskih Andih se je 10. marca vrnil Klemen Mali. Tja je odšel v začetku februarja. Tokrat si ciljev ni poiskal na območju znamenitih hribov okoli Cerro Tor-reja oziroma Fitz Roya, ampak kar v okolici Bariloč. Tako je v prelepem vremenu v Bariloških granitnih stolpih predvsem treniral plezanje po granitnih počeh kot pripravo za večje vzpone, ki jih namerava letos opraviti na Aljaski. Poleg tega je plezal še v peščenjaku in v puščavi vzhodno od Bariloč. Pri vzponih mu je delal družbo Matjaž Kambič. Preizkus znanja za alpinistične pripravnike Pred časom je bilo obvezno, da se člani AO dvakrat letno pripravijo na prihajajočo sezono - spomladi na poletno in jeseni na zimsko. To pripravo so običajno izkoristili tudi za preizkus znanja alpinističnih pripravnikov. Tako je bila na začetku zime priprava za zimske vzpone, v aprilu pa priprava na kopne. Nekaj časa te koristne in potrebne prakse ni bilo. S konsolidacijo odseka pa se je začela vračati tudi ta dejavnost. Tako je bil takšen preizkus znanja izveden že lani spomladi in ob sprejemu na Kamniškem sedlu v decembru, letošnji kopni pa v soboto, 23. marca, pod vodstvom Aleša Holca. Na Lepem kamnu se je zbralo kar 21 članov AO, med njimi tudi sedem pripravnikov in pet tečajnikov, ki so ponovili osnovne elemente plezanja: vozle, navezovanje, varovanje, gibanje naveze, spust in vzpon po vrvi, ledeniško navezovanje, reševanje iz ledeniške razpoke, varovališča v snegu in ledu, sidrišče na enega in več cepinov, sidrišče na ledne kline in podobno. Tabor AO v Ospu V preteklih dveh letih se je pokazalo, da je zelo koristno, če AO organizira tabor v kakšnem od alpinistično ali plezalsko zanimivih območij. Tako sta bila v lanskem letu organizirana takšna tabora v slovaških Tatrah in italijanskih Alpah. Letos pa sta prvi tak tabor v okviru AO zelo uspešno organizirala Jure Prezelj in Matjaž Žavbi v Ospu. Osp je pravzaprav obmejna vasica v zaledju Kopra oziroma Trsta, ki ima v Kraškem robu do 140 m visoko steno in več krajših sten. V njih so najprej tržaški, nato pa še plezalci iz Slovenije, preplezali nekaj lažjih, predvsem pa veliko zelo težkih smeri, od katerih v letu 1992 prosto preplezana smer v Mišji peči, Za staro kolo in malega psa nosi oceno 8c+ inje bila dolgo časa najtežja smer v Sloveniji. Smer Netopirjeva streha, kjer se pleza predvsem tehnično, se ponaša z eno največjih streh (več kot 30 m) pri nas, saj poteka vstop po jamskem stropu. Tabor se je začel v sredo, 13. marca, in se končal v nedeljo, 17. marca. Udeležilo se ga je skupaj 23 članov in prijateljev AO Kamnik, s tem, da je bil udeležba po dnevih zelo različna. Prebivali so pod šotori na urejenem tabornem prostoru. Tabor je bil namenjen plezanju, pa tudi drugim dejavnostim. V Veliki steni so plezali lažje, nad 100 m visoke smeri: Medo, Netopir Internacionalna. V Babni steni, Mišji peči in tudi v Vranjski Dragi v Istri, pa krajše, vendar bistveno težje smeri. Imeli so tudi družabne večere, poleg tega pa je v petek zvečer Stane Zidan z. barvnimi diapozitivi in slikovito besedo prikazal svojo športno-plezalno pot in plezanje v plezališčih Tajske. Marjan Kregar pa je v soboto zvečer predaval o svoji alpinistični poti in vzponu na Daulagiri. Odigrali so tudi košarkaško tekmo. Tabor je v celoti uspel, tako po športni kot tudi družabni plati. _ BOJČ ŠAHOVSKI TURNIR V počastitev občinskega praznika je Šahovsko društvo Kamnik v prostorih kamniškega društva upokojencev priredilo šahovski turnir. Z igralnim časom desetih minut na igralca je po zanimivih igrah zmagal Igor Kragelj, sledili pa so mu Anton Božič, Srečo Sitar, Pavla Košir, Albin Štrajhar itd. Ljubitelje šahovske igre vabimo, da se pridružijo našim rednim mesečnim turnirjem v prostorih Društva upokojencev Kamnik na Kolodvorski 5, vsak prvi ponedeljek ob 1730 ter vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri. CALCIT KAMNIK V FINALU Kamniški odbojkarji so ponovili uspeh iz prejšnjega leta, ko so se prvič uvrstili v finale državnega prvenstva. V letošnjem polfinalu so imeli z ekipo Maribora precej lažje delo kot so mnogi pričakovali. Mariborčani so resneje zapretili le v drugi tekmi v Mariboru, ko so Kamniča-nom odvzeli dva seta, a zmage le niso ogrozili. V obeh domačih tekmah pa so bili Kamničani precej boljši nasprotnik in so tako s 3:0 odpravili nasprotnike. V vseh treh tekmah so Kamničani dokazali, da so po pravici prvi favoriti za končno zmago v letošnjem prvenstvu. Zelo dobro so na polfinalnih tekmah odigrali Pleško, Turk, na zadnji tekmi pa se je izkazal tudi Kosi. Kamničani imajo še precej rezetv v svoji igri tako, da lahko v kamniški športni dvorani pričakujemo še boljše predstave domačin. Veliko bolj zanimivo pa je bilo v drugem polfinalu, kjer so Blejci le s težavo premagali Pomurce. Letošnje finale bo tako ponovitev lanskoletnega, za Kamničane nepozabnega. Razlika pa bo v tem, da bodo Kamničani letos tisti, ki bodo imeli prednost domačega terena, na katerem že nekaj let niso bili premagani. Kamniški odbojkarji si na domačih tekmah obetajo vsaj takšno podporo s tribun kot so jo imeli lani in obljubljajo vam, da vas ne bodo razočarali. Prva tekma bo v soboto 13. aprila ob 20. uri v kamniški športni dvorani. CICO 1. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 11. aprila 2002 13 Upokojenci v Motniku in Špitaliču aktivni krajani Uspešno sodelovanje z osnovno šolo KOTIČEK PRA V(N)IH NASVETOV Povezanost društva upokojencev z življenjem v KS Motni k in KS Špitalič je šc vedno zelo uspešno, kar dokazuje tudi sodelovanje z osnovno šolo. Šolski otroci so skupaj s svojimi mentoricami oziroma učiteljicami Vido Kovačič, Mojco Kolar in Marjeto Fridcl pripravili zanimiv kulturni program, ki so ga posvetili mamicam in babicam ob materinskem dnevu. Marsikateri prisotni babici so se orosile oči, pa tudi nasmejali smo se od srca. Ob zaključku programa so otroci vsem babicam podarili darilca s posvetilom. V rednem delu občnega zbora je predsednik društva Matevž Baloh opisal aktivnosti društva, ki so bile številne in uspešne. Društvo šteje nekaj med 100 članic in članov, ki so se vsak po svojih močeh vključevali v društveno dogajanje. Tudi poročilo o blagajniškem poslovanju, tajniško poročilo, poročila nadzornega odbora potrjujejo, da so organi društva v lanskem letu opravičili zaupanje članstva. Med približno 60 udeleženci so bili tudi Stane Simšič, pred- Otroci motniške šole so zanimiv program posvetili mamicam in babicam ob materinskem dnevu. sednik DU Kamnik, Matevž Košir, podpredsednik DU Kamnik in predsednik območnega združenja ZB Kamnik, predsednik KS Motnik Janez Trebušak in predsednik KS Špitalič Marjan Križnik. V krajši razpravi so govorili o vprašanjih upravičenosti prodajanja certifikatov in ugotavljali, da čas za prodajo teh vrednotnic trenutno ni najbolj primeren. V raz- pravi sta sodelovala tudi oba predsednika KS. Spomnila sta, da je KS v preteklosti tudi materialno podpirala delovanje društva, kar pa bo v prihodnje težje zaradi pomanjkanja sredstev. Zahvalila sta se društvu in njenim članom za tvorno sodelovanje pri reševanju neštetih lokalnih problemov in jih povabila, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. Pogovor z Janezom Stanovnikom Janez Stanovnik je bil aktivni udeleženec NOB, dolgoletni izvršni direktor ekonomske komisije OZN za Evropo in predsednik predsedstva Slovenije. Na povabilo Zveze borcev Kamnik se je v torek, 19. marca, udeležil pogovora o aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Govoril je o urejanju grobišč in povojnih dogodkih, o Natu in o Evropski skupnosti V prostorih Razstavišča Veronika Kamnik se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili tehtnemu razmišljanju, podprtemu z mnogimi konkretnimi dokumenti. Urejanje grobišč, vprašanje, ki je v postopku v državnem zboru, bo še vroča tema, ki lahko še vedno deli Slovence. To je tudi priložnost, ko bo nasprotna stran (domobranska), poskušala prevrednotiti zgodovinske dogodke. Po mnenju govornika so to zgodovinska dejstva: partizani so bili boj proti okupatorju in njegovim sodelavcem, med katere spadajo domobranci. Za takšno resnico se velja še odločneje zavzemati, predvsem zaradi mlajše generacije, da bo vedela in se znala odločati-pravilno, če bi Slovenija kdaj v prihodnje bila v enakem položaju kot leta 1941. Vračanje kvislinskih pripadnikov oziroma sodelavcev okupatorja v države, od koder so izhajali, je bilo dogovorjeno na Jaltski konferenci. To je bila torej mednarodna odločitev, ne pa odločitev posameznih angleških poveljnikov. '* Zvračanje povojnih dogodkov na žrtve revolucije ne zdrži dejstev, prav tako ne trditve, da ni bilo nobenega sojenja sodelavcem okupatorja. V posameznih krajih so delovala vojna sodišča, ki so mnogim domobrancem oprostila krivdo, in jih izpustila, drugim pa sodila. Po Stanovnikovcm mnenju je pobuda skupine poslancev v državnem zboru o reševanju in označevanju grobišč edina možna in poštena. V nadaljevanju razgovora je razpredal misli o Natu, o Evropski skupnosti in odgovarjal na postavljena vprašanja. Ob zaključku skoraj dveurne-ga razgovora je J. Stanovnik požel polno priznanje in zahvalo, da je prišel v Kamnik in skupaj z udeleženci razmišljal o trenutno zelo pomembnih vprašanjih. Obljubil je, da bo v Kamnik še prišel. STANE SIMŠIČ Zanimivo, uporabno in vse bolj priljubljeno vrtno pohištvo i? ratana, vrvi in litega ?ele?a v Kombinaciji ? lesom Prihaja čas, koje nadvse prijetno posedeti na vrtu, terasi, balkonu. Še prijetneje seveda v udobnih naslanjačih, ki so le del pestrega programa vrtnega pohištva, ki so ga v podjetju TERA R&D v teh dneh pripeljali z dajj-ne Kitajske in drugih držav Azije. Posebna zanimivost in novost na našem tržišču je pohištvo, izdelano iz pletene vrvi jute, s kovanim ogrodjem, sedalni deli pa so iz tekstila. Takšno pohištvo se lepo vklapjja v zimski vrt, mize in stoli vjedilnice, sedežne garniture pa v dnevne sobe. Poleg priljubljenega pohištva iz ratana, kije v marsikaterem domu našlo svoje mesto v dnevni sobi, na terasi ali balkonu, so svoji ponudbi štirih tipov stolov dodali še praktične poličnike, sestavljive police in ogledala iz ratana in vrvi, z ogrodjem iz železa. Med vrtnim pohištvom nikakor ni moč prezreti miz in stolov, izdelanih iz litega železa, kombiniranega z lesom, kije odporno vsem vremenskim razmeram. Izbiramo lahko med tremi cenovnimi razredi. Za zaščito pred soncem pa potrebujemo še senčnik s premerom treh metrov in aluminijastim ogrodjem. V prodajalnah podjetja TERA R&D In Lončarskega podjetja Komenda na Šutni v Kamniku, v BTC v LJubljani In v njihovi prodajni galeriji v Komendi lahko obiskovalci v široki ponudbi keramičnih In lončarskih Izdelkov domače Izdelave In Iz uvoza s Kitajske In drugih držav Azije Izbirajo med ilroko paleto Izdelkov za vrt, opremo doma, gospodinjstvo, izvirno in praktično darilo... pekače in posodo za kuhanje in pečenje v navadni in mikrovalovni pečici, vse vrste skodelic, čajnikov, svečnikov, sveč, svetilk in seveda vaz iz stekla in porcelana - od najmanjših do ogromnih, ki so res nekaj posebnega. Izredno široka je ponudba CVETLIČNIH OKRASNIH LONCEV različnih oblik In velikosti, ki so prl-meni za nasadltev trajnic in enoletnic aH kot okras vrtu in terasi. Izdelani so iz visokokvalitetne glazirane keramike, kar zagotavlja njihovo odpornost zmrzali in vsem vremenskim razmeram, karje dobro vedeti, ko oblikujemo nove nasaditve. Tudi okrasnih loncev iz porcelana in slame ter loncev in korit iz terakote, ki so primerni za manjše nasaditve, je toliko, da najdemo pravega prav za vsak okus. Ostane nam le to, da obiščemo trgovine podjetij TERA R&D in Lončarskega podjetja Komenda v Mlaki pri Komendi (tel: 8341-015) od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, na Šutni 29 v Kamniku med 9. in 12. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 13. uro ali v Ljubljani - BTC v hali A v zgornjem pritličju. Prav gotovo bomo našli kaj lepega, zanimivega, predvsem pa uporabnega. TERA TERA RD in ONČARSKO PODJETJE Prejeli smo nekaj vprašanj s podobno vsebino, zato bo odgovor o stanovanjski problematiki prav gotovo širše zanimiv. Kupila sva stanovanje in vplačala 60% kupnine. Izvajalec del je dejal, da se bomo lahko vselili maja lansko leto, sedaj pa je že marec in leto pozneje in ne veva, kaj lahko narediva. Stanovanja nočejo izročiti, kupnine pa nama nočejo vrniti. Poleg tega so nama tudi sporočili, da morava doplačati še komunalno ureditev stanovanjske enote, kar pa meniva, da sva že plačala, saj sva kupila po načelu stanovanje na ključ. Kaj lahko narediva? Že takoj na začetku tega sestavka je pomembno opraviti z v javnosti precej uveljavljenim prepričanjem, da pogodbenik s samo sklenitvijo pogodbe o prodaji stvari, pa naj bo stvar premična ali nepremična, postane njen lastnik. V nekaterih pravnih ureditvah to sicer velja, vendar ne v našem. Po slovenskem pravu namreč kupec s sklenitvijo kupne pogodbe še ne pridobi lastninske pravice na stvari. Kupna pogodba je šele pravni naslov, na podlagi katerega bo na kupca prenesena lastninska pravica na stvari. Za prenos lastninske pravice je potrebno še posebno razpolagalno dejanje dotedanjega lastnika, torej prodajalca. Pri premičninah je potrebna izročitev. Za lažjo predstavo naj to ponazorimo s prenosom kupljenega televizijskega sprejemnika iz. rok prodajalca v roke kupca. Pri nepremičninah pa je razpolagalno dejanje drugačno. V skladu s pri nas veljavnim sistemom evidentiranja pravic na nepremičninah v zemljiški knjigi se tudi »izročitev« nepremičnin opravi z vpisom novega lastnika v vložek zemljiške knjige, pod katerim se vodi prodana nepremičnina. V skladu s tem s samo sklenitvijo pogodbe o nakupu stanovanja kupca tudi v pričujočem primeru nista pridobila nikakršne stvarne pravice na stanovanju. Vzemimo, da je prodajalec v tem primeru kar izvajalec. Z zgraditvijo stavbe izvajalec pridobi lastninsko pravico na stavbi in na vseh stanovanjih, kijih mora potem v skladu s sklenjenimi kupnimi pogodbami prenesti na bodoče stanovalce. To stori tako, da predlaga vpis novih lastnikov-stanovalcev v zemljiško knjigo oz. ustrezne podvložke, v katere se vpisuje etažna lastnina. Čeprav v primeru kupnih pogodb predstavlja prenos lastninske pravice na stvari tipično prodajalčevo izpolnitev (v našem primeru torej vpis novega lastnika v zemljiško knjigo), je v našem primeru prodaja-lec-izvajalec glede na sklenjeno pogodbo dolžan zagotoviti tudi vselitev novih lastnikov, še preden je prišlo do vpisa lastninske pravice. Ne glede na to, kdaj jc bil v zadevni pogodbi izvajalec dolžan prenesti lastninsko pravico na nove stanovalce, bi očitno moral omogočiti vselitev novih staovalcev že v maju leta 2001. Podatek, da sta kupca stanovanje kupila na ključ, je pomemben, ker določa obseg tistega, kar mora prodajalec zagotoviti, da se njegovo ravnanje lahko šteje za izpolnitev pogodbenih obveznosti. Prodaja na ključ lahko v gradbeništvu pomeni dvoje: lahko gre za »navadno« prodajo na ključ ali pa za prodajo na funkcionalni ključ. V prvem primeru je treba vedno upoštevati specifikacijo prodajalčevih obveznosti, kot so zapisane v pogodbi o nakupu stanovanja: če je stanovanje izročit po specifikaciji, je prodajalec izpolnil svojo obveznost. V drugem primeru pa gre za tisto pojmovanje, ki se običajno razume kot »prodaja na ključ«: to je takšno stanovanje, ki omogoča takojšnjo vselitev brez dodatnih del, ki bi jih moral kupec dodatno plačati. Upoštevanje običajnih pravil v gradbeništvu je obvezno, saj sta stranki kupne pogodbe z vključitvijo izraza na ključ očitno po- sredno hoteli, da se kot pravila presoje za njuno pogodbo uporabijo tudi uzance v gradbeništvu. Zato je možno, da morata kupca glede na besedilo pogodbe poravnati še komunalno ureditev stanovanjske enote. Vprašljivo je samo, kdaj morata kupca ta strošek poravnati. Šteli bomo, da je prodajalec dolžan omogočiti vselitev pred plačilom teh kupčevih stroškov. Ker tega ni storil, mora trpeti posledice svoje neizpolnitve. Kupec, ki se redno drži pogodbenih plačilnih pogojev, pa ima tudi pravico zahtevati odškodnino za posledice, ki mu nastanejo zaradi prodajalčeve zamude glede izpolnitve prodajalčevih pogodbenih obveznosti. Novi obligacijski zakonik (OZ), ki je pričel veljati z letošnjim letom, v svojih prehodnih in končnih določbah določa, da se za pogodbena razmerja, ki so nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporablja še stari zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). Za naš primer bomo torej uporabili še stari zakon, saj je kupna pogodba nastala še pred letom 2002 (ker novi OZ ne prinaša bistveno drugačne ureditve, bi bilo v pričujočem primeru vseeno, po katerem izmed obeh predpisov bi se ravnali; vendarle smo hoteli bralce opozoriti na veljavnost starega zakona za stare pogodbe, saj bo morda v kakšnem drugem primeru to pomembno). ZOR loči pravne posledice prvič glede na to, ali je bil rok za izpolnitev pogodbe s strani prodajalca bistvena sestavina pogodbe, z drugimi besedami torej, ali ima prodajalčeva izpolnitev po preteku s pogodbo določenega roka za kupca še kakšen smisel; ter drugič primere, ko rok izpolnitve m bistvena sestavina kupne pogodbe. Glede na to,da je bil v pričujočem primeru rok vselitve določen za maj in ne december ter da lahko predpostavljamo, da vselitev decembra za kupca nima več smisla, saj je bilo mogoče njegovo stanovanjsko vprašanje tačas rešeno, kupna pogodba že po samem zakonu preneha. Če pa predpostavimo, da ima pridobitev stanovanja za kupca še določen pomen, pa mora kupec postaviti izvajalcu dodaten primeren rok za izpolnitev, če hoče doseči razveljavitev pogodbe. Menimo, da glede na dolžino dosedanjega kupčevega čakanja na prodajal- čevo izpolnitev in morebitno nujnost rešitve njegovega stanovanjskega vprašanja primeren rok ne bi smel biti daljši kot nekaj mesecev. S pretekom tega roka pogodba spet preneha po samem zakonu. Za ugotovitev, katera od teh možnosti nas pripelje do prenehanja pogodbe, bi morali natančneje analizirati njeno ubeseditev. Po prenehanju pogodbe lahko tista stranka, ki je svojo obveznost že izpolnila, zahteva to nazaj. V našem primeru lahko torej kupca zahtevata nazaj že plačanih 60% kupnine. Prodajalec mora vrniti znesek z zamudnimi obrestmi od dneva prejetja plačila. Ker je znesek deleža kupnine verjetno precej velik in ker gre najbrž za nekajmesečno zamudo, bo znesek obresti prav tako visok. Zato se bo prodajalec še toliko bolj upiral vračilu kupnine po normalni poti. Kupec bo torej moral vračilo svoje kupnine zahtevati prek sodišča. Seveda obstaja za kupca še naprej možnost, da od prodajalca zahtevata izpolnitev in zakon zato daje kupcema pravno podlago, da pred sodiščem naperita zoper prodajalca tudi zahtevek za vselitev. Glede na splošno znane sodne zaostanke bo uveljavitev vračila kupnine za kupca precej otežko-čena, zato bi morda kazalo kupcema svetovati, naj kljub utemeljenosti njunega zahtevka s tožbo še malo počakata. Če bi se namreč postopek pred sodiščem zavlekel in bi medtem prodajalec svojo obveznost izpolnil, se kaj lahko zgodi, da bi kupca nosila levji delež sodnih stroškov (kar se zaradi pogostega malomarnega ravnanja odvetnikov, ki zahtevkov pred sodiščem ne umaknejo takoj zatem, ko je zahtevek še v teku postopka toženec pOrdvnal, nemalokrat pripeti). Ti bi bili glede na vrednost spornega predmeta, to je glede na tržno vrednost stanovanja, visoki. Končno bi si kupca tako nakopala več težav kot v izhodišču. Eden od elementov modernega prava je v okviru pojma pravne države tudi možnost ekonomsko šibkejših strank, da se po sodni poti učinkovito zoperstavijo preveliki moči premožnih. Naj nam bo dovoljen sklep, da je s tako drŽavo nekaj hudo narobe, če moramo v tovrstnem članku bralcem svetovati previdnost pri sprožanju sodnih postopkov, ANDREJ ANDRIČ O Kulturni dom Franca Bernika Domžale koledar prireditev za otroke sobota. 20. april 2002. ob 10. uri - za IZVEN Ezop, Christmas, Starbek: LEV IN MIŠ igrica za otroke, KD Jožef Virk, Dob glasba gofrpfa, 13. april 2QQ2, ob 20. uri - za IZVEN PLESNA FOLKLORNA IN GLASBENA SKUPINA IZ MENDOZE (Argentina) organizacija: Izseljensko društvo: Slovenija v svetu torek. 23. aorti 2002. ob 20.uri - za abonma MODRI in IZVEN ROTTERDAMSKI KOMORNI ORKESTER dirigent Conrad van Alpehen solist na klavirju Sijavuš Gadžijev Na sporedu: Brandts Buvs, Schnittke, Beethoven gledališče petek. 12. april 2002. ob 20. uri - za abonma ZELENI in IZVEN Aldo Nicolaj: STARA GARDA Teater Komedija BTC Ljubljana igrajo: Iva Zupančič, Jurij Souček, Danilo Benedičič galerija d o m z a I e četrtek. 18. april 2002. ob 19. uri odprtje razstave akademskega slikarja Vinka ŽELEZNIKARJA razstava bo odprta do 7. maja 2002, vstop prost slovesnosti petek. 19. april 2002. ob 20. uri - ZAKLJUČENO SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE slovesnost s podelitvijo nagrad, organizacija: Občina Domžale Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 14 11. aprila 2002 Kamniški OBČAN KRONIKA V marcu so se poročili: - KARAJ NOV DŽOKO, Kosturino 149, star 33 let in GALIEN ZLATA, Škrjanč evo 15a, stara 43 let - ŠKERJANEC JANEZ, Žiganja vas 47, star 59 let in STARIN ANTONIJA, Žiganja vas 47, stara 50 let V marcu so umrli: - BERGANTRUDOLF, Motnik 37, star 90 let - HRIBAR TEREZIJA, Kamnik, Novi trg 43, upok, stara 74 let - RIHAR ZDRAVKO, Kamnik, Ulica Toma Brejca 11, upok., star 89 let - MIRNIK MARJETICA, roj. Kralj, Kamnik, Klavčičeva ulica 6, stara 61 let - DRAŠLER REGINA, Ljubljana, Ulica talcev 5, stara 96 let - BRANK STANISLAV, Zgornje Pirniče 94a, upok., star 71 let - BURJA IVANA, Loke v Tuhinju 4, upok., stara 88 let - GAŠPERLIN JANEZ, Moste 99, star 92 let - PESTOTNIK JOŽEF, Kostanj, 7, upok., star 70 let - ŠTOJS ANA r. Klopčič, Kamnik, Perovo 7, upok., stara 90 let - BREZNIK RAFAEL, Kamnik, Glavni trg 27, star 47 let - OGRIN FRANC, Spodnje Stranje 5A, upok., star 74 let - DEBEVEC ANTON, Kamnik, Aškerčeva ulica 2a, upok., star 66 let - BARLIČ FRANČIŠKA r. Ovca, Oševek 7B, upok., stara 80 let - KEREPMIROSLAVA r. Zamljen, Šmarca, Gornji log 19, upok., stara 57 let - KLADNIK ALOJZIJ, Kamnik, Levstikova ulica 7, upok., star 75 let - OMOVŠEK FRANC, Gozd 26, upok., star 61 let Mm STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 67. letu življenja je po hudi bolezni prenehalo biti srce našemu dragemu možu, očetu in dediju PETRU ROSCU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, bodrilnc besede in podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, patronažni službi, posebno sestri Meri za humano pomoč in pevcem. Vsi njegovi Marec 2002 Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala, odšla si tja, kjer ni gorja, kjer tipanje ti večnost da. V 80. letu nas je zapustila draga sestra in teta IVANKA SLAPNIK z Velikega hriba v Tuhinju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in druge darove. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov Kamnik. Žalujoči vsi njeni Marec 2002 mimšmMithimi*________........._■■ Razpis za subvencije AURE (Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije) občasno razpisuje subvencije za vzpodbujanje energijsko (in ekološko) naravnanih investicij, povezanih z učinkovito rabo energije. V minulih letih so se zvrstili takšni razpisi za vgradnjo energetsko učinkovitih oken, tesnjenje oken, nastavitev oljnih goril-cev, za sončne kolektorje, fotovoltaiko (elektrika iz sončnega sevanja), zimske vrtove, toplotne črpalke in kurilne naprave na biomaso za individualne hiše. 5.4. 2002 je bil v Uradnem listu RS zopet objavljen takšen razpis. Tokrat za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih z vgradnjo energetsko učinkovite zasteklitve in oken. Subvencije se bodo dodeljevale za sledeče že izvedene ukrepe: - zamenjava zasteklitve - vgradnja energetsko učinkovite zasteklitve v obstoječa okna (3.300 SIT/m2, največ 33.000 SIT/gosp.), - vgradnja novih energetsko učinkovitih oken pri novogradnji (3.300 SIT/m2, največ 39.600 SIT/gosp.), - zamenjava oken v celoti (6.000 SIT/m2, največ 72.000 SIT/gosp.), - zamenjava okenskih kril - obnova oken (6.000 SIT/m2, največ 72.000 SIT/gosp.) Za subvencijo lahko zaprosi posamično gospodinjstvo, ki je vgradilo ustrezna okna in/ali stekla individualno, ali pa je bilo udeleženo v skupinsko organizirani investiciji (večstanovanjske zgradbe). Subvencijo je možno dobiti za že izvedeno vgradnjo, ki ni starejša od dveh let. Kandidirate lahko le z energetsko učinkovitimi okni. Po Uredbi o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, .... itd. iz leta 1996, morajo energetsko učinkovita okna dosegati toplotno prehodnost zasteklitve k.x'. ot-»a>>i-'3Q3 Komunalno podjetje Kamnik d.d. Cankarjeva 11 1240 KAMNIK išče KV ZIDARJA Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. ► ► VEZENJE ► na razne tekstilne izdelke in IZDELAVA PROGRAMA za vezenje vašega motiva, logotipa... VViegele Veronika s.p. Vaška pot 17b, Radomlje na novi lokaciji Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599 vwiegele@tris-a.si mmrmm -televizorji Eft ^Tl I -vicleorekorderji |V | ^jp -glasbeni stolpi -nadomestni daljinski upravljalci RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - inštalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli TECH d.o.o., Ljubljanska c.21e, KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) VRTNARIJA KAMNIK Ekslerjeva 6, tel. 831-43-07 VELIKA IZBIRA BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNIC, UGODNE CENE CVETLIČNA AKCIJA ZA KAMNICANE! v torek in sredo, 16. in 17. aprila, od 8. do 18. ure BRŠLINKE PO SAMO 90,00 SIT PELARGONIJE SAMO 150,00 SIT in drugo balkonsko cvetje (razliko sofinancira Občina Kamnik, količina je omejena) V vrtnariji lahko nabavite tudi korita, gnojila, zemljo, skratka vse potrebno za rast rastlin. Vrtnarija Kamnik bo do konca maja odprta vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure »NA KVADRAT « IZ ■TRGOVINE Sutna 48. tel.: 839 70 81 SIR EMENTALEC C^UPER^ENA^ 1.299* JEDILNO OUE 11, PVC, Agra j*k 19990s.t (vsaj (3) kosi) TUNA - FILETI 125 g, Komiža sit KEKSI mesni NAREZEK 0^* 17990s,t (vsaj (T)hosi) MAJONEZA . Extra - 85 g 59* su (vsaj (3) kosi) KONCENTRAT tuba SUPER CENA - 8990s, ;aj (3) kosi) PIŠČANCA BEDRA (pak. po 2 kosa) zamrznjeno ^539% (vsaj ®kg) ČOKOLADNE NAPOLITANKE (800^) 555 KOMPOT JAGODA BREZALKOHOLNO »PIVO« I 1/2 l, steklenica 599°SIT (vsaj (§) kosov) PRALNI PRAŠEK TRES LANZA (a'laAVA) ,90 SIT 1.7495 28 Ea pomladne užitke v DOM OPREMI KAMNIK, Ljubljanska c. 1c, tel. 01/8313 428 in v prodajnem šotoru oh Blagovnici Vele Domžale Deško kolo Douglas freedom 24", 18 prestav Dekliško kolo Douglas freedom 24", 18 prestav let prijetnih nakupov DISKONT KAMNIK Perovo 27 Kamnik 01/8395-273 del. čas: od pori. do pet.: od 7.30 do 19.30 sobota: od 7.00 do 14.00 V trgovinah Vele vas bodo sončni žarki odslej vsak mesec vodili do izbranih izdelkov, ki bodo štirinajst dni na voljo po nižjih sončkovih - cenah. Ne spreglejte veselih sončkov na policah in pripeljali vas bodo do sončnega nakupa! Vmili m mm mm mm mm p r i j e t e ri n a k u p -S; .p 1 S ■2. 3 ■3- •ti ■ti ■4 SS-PUBLICUS SPOMLADANSKI ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA ffMHEHZZ ponedeljek, sreda, petek, ponedeljek, sreda, petek, ponedeljek, ponedeljek, sreda, petek, ponedeljek, sreda, petek, ponedeljek, petek, 15. april 17. april 19. april 22. april 24. april 26. april 29. april 6. maj 8. maj 10. maj 13. maj 15. maj 17. maj 20. maj 24. maj Ponedeljek, 27. maj KS Motnik, Spitalič KS Šmartno, Srednja vas KS Tuhinj, Sela KS Vranja Peč, Pšajnovica KS Kamniška Bistrica KS Godič KS Črna KS Podgorje, Smarca, Volčji Potok KS Nevlje KS Mekinje KS Tunjice, Zaprice KS Novi trg, Perovo KS Center KS Duplica center Komenda, Nasovče, Gmajnica, Gora, Mlaka, Podboršt, Potok naselja Moste, Križ, Suhadole, Žeje. Krajane prosimo, da pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano. Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, peči, žimnice in podobno. Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material na prekladalno postajo vsak dan od 6. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. w Kamniku MEDIADOM, Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97 Zakaj bi hodili predaleč? HLADILNIK viš. 144 cm, 208 * 201, 58.990 SIT Pravi naslov za nakup bele tehnike Miele Iariston ❖ 35% tovarniški popust I 1 ❖ brezplačna montaža in dostava v aprilu in maju LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, in LJUBLJANI, Topniška 5, tel. 430-77-30, KRANJ, VB Globus, tel. 04/236-47-70. 4 servisr S.SOOSIT 8.760 SIT 19.440 SIT 13.200 SIT i ■—■J Počutite se kot doma. Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu, PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! ROOEX d.0.0. Rova, Rovska cesta 2,1235 Radomlje, tel.: 01 722 70 10 PEUGEOT Poslovni račun za zasebnike V reformo plačilnega prometa v Republiki Sloveniji so poleg pravnih oseb zajeti tudi zasebniki, ki morajo do 30. junija 2002 preoblikovati žiro račune v transakcijske. V Novi Ljubljanski banki transakcijski račun imenujemo poslovni račun. Ta prinaša nekatere dodatne prednosti in omogoča: • opravljanje plačilnih transakcij na več lokacijah, • elektronski plačilni promet doma in v tujini prek elektronskih bank Proklik NLB ali Proklik plus NLB, • poslovanje z dnevno-nočnim trezorjem, • možnost odobritve limita na poslovnem računu, • plačila s poslovno kartico LB Eurocard, • kakovostnejšo osebno obravnavo, • ekonomičnejše upravljanje sredstev na računu... S poslovnim računom boste več kot pol svojega prometa opravili v internem prometu znotraj največje banke, saj ima Nova Ljubljanska banka največ strank. Plačilni promet znotraj ene banke pa je najcenejši in najhitrejši. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v naših poslovalnicah: Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 83 27, Poslovalnica Glavni trg 10, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 85 22, Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, tel.: 01 831 83 74. IpMiai NLB d.d., Trg republike 2, 1520 Ljubljana ska oai Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik