Št. 36 (859)     L. XVII
NOVO MESTO, četrtek, 15. septembra 1966
DOLENJSKI LIST
OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI
Nesreča nikoli ne počiva
Teden požarne varnosti velja za vso državo, vendar ga republike ali občine organizirajo vsako leto v svojih mejah sporazumno z gasilskimi organizacijami. Pomen tedna požarne varnosti je v tem, da seznanja občane, zlasti mladino, s preventivno službo in s celotno gasilsko organizacijo s predavanji, filmi itd. Vsako leto je vse več požarov, a bi jih bilo gotovo precej manj, ko bi prebivalci bolje poznali preventivo in znali požare preprečiti. Preteklo leto je bilo v naši občini osem požarov, ki so jih zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami, če bi starši to nevarno igračo bolje skrivali in bi otroci ne mogli do nje, bi preprečili marsikatero nesrečo. Vedno pogosteje izbruhnejo požari zaradi malomarnosti, če gospodar hodi z odprto lučjo po krmo na skedenj, je to pravo izzivanje nesreče, ki lahko povzroči milijonsko škodo.
Z razvojem obrti v mestih in na podeželju se veča tudi požarna nevarnost, saj so nekatere delavnice tako slabo opremljene, da je čudež, če ne pride do požara. Veliko nevarnost predstavljajo tudi garaže v stanovanjskih hišah in kleteh, ki so povezane z drugimi stanovanjskimi prostori, če niso dobro zaprte, kaj hitro lahko pride do zadušitve s plinom ali pa požar zajame vso stavbo. V garažah so shranjena goriva, maziva in druge lahko vnetljive tekočine, ki se že ob najmanjši neprevidnosti vžgo — in nesreča je tu.
Dimnikarska služba je v naši občini slabo organizirana. Dimnikarji opuščajo obrt, ker je delo umazano in težko, pa se raje zaposlujejo drugod. Tudi zaradi tega se je nevarnost požarov močno povečala.
Letos bodo praznovali gasilci na našem območju več jubilejev: GD Novo mesto 90-letnico, GD Dolenjske Toplice in Šentjernej pa 85-letnico obstoja. Prav zato se je novomeška občinska gasilska zveza odločila, da bo letos teden požarne varnosti od 12. do 18. septembra, ko tudi gasilska društva praznujejo obletnice. Proslave bodo povezane s številnimi tekmovanji in drugimi prireditvami: v Novem mestu bodo tekmovale industrijske gasilske čete, v Šentjerneju in Dolenjskih Toplicah pa podeželska gasilska društva.
Upamo, da bodo v tednu Požarne varnosti razen gasilcev sodelovale tudi delovne organizacije, mladina in vsi občani, kajti le s skupnimi zapori bodo prireditve res uspele!
OB OTVORITVI ŠOLE V KOČEVJU
A trakt nove osnovne šole je odprt
Doslej so za gradnjo šole prispevali največ občani - B trakt bo dograjen oktobra - Po dosedanjem predlogu naj bi za dograditev C trakta prispevale vse delovne organizacije - Občani so zelo zadovoljni z lepo in sodobno šolo
Preteklo nedeljo so v Kočevju slavnostno odprla A trakt nove šole, naslednji dan pa je v njem že imelo pouk v dvesh izmenah 864 učencev 6., 7. in 8. razreda.
Na nedeljski slovesnosti je govoril predsednik odbora na gradnjo šole inž. Savo Vovk. V govoru je predvsem poudaril, da je bilo šolstvo v Kočevju že v zelo težkem položaju, število učencev se je namreč od 1953 do 1965 pove čalo od 772 na 2093, medtem ko je ostalo število učilnic v glavnem isto. Število učencev pa bo še naraščalo, zato bi bilo neizbežno uvesti v šolah tudi tretjo izmeno.
Doslej je bilo za gradnjo šole porabljenih 427 milijonov S-din. Od tega je bilo posojila 112 milijonov, prispevka delovnih organizacij 31 milijo nov, naj ve i pa so zbrali občani v obliki krajevnega samoprispevka, in sicer v dveh letih kar 284 milijonov S-din
A trakt šole je gotov, B trakt bo dokončan prihodnji mesec, za gradnjo C trakta in s tem dokončanje šole pa je potrebnih še okoli 150 milijonov S-din.
Inž. Vovk se je ob zaključku govora zahvalil občanom, občinski   skupščini, republi-
ški skupščini in delovnim ter družbenim organizacijam za dosedanjo podporo pri gradnji šole.
Nato sta se zahvalila občanom in vsem za prispevke in razumevanje pri gradnji šole Tilka Kovačevič, ravnateljica šole, in učenka Mojca škva>rč; na proslavi pa je govorila še Marija Jemc, predstavnica medobčinskega zavoda za pro-svetnopedagoško službo Ljub-Ijana-Vič. Na proslavi so nastopili tudi učenci — pevci,
harmonikarji in reoitatorji. Slavnosti so se udeležili še: predstavnika republiškega sekretariata za kulturo in pro-sveto Franc Galič in Boris Li-pužič, poslanec kultumopro-svetnega zbora zvezne skupščine Boris Mikoš ter zastopniki občin Ribnica in Kočevje.
Ko je predsednik občinske skupščine Drago Bencina pre-rezal trak pri vhodu nove šole in jo s tem odprl, so si gostje in občani ogledali nove prostore. J. PRIMC
»Labodova mala modna revija
D
Ogledalo si jo je okoli 200 ljudi, med njimi številni domači in tuji poslovni partnerji
V sredo dopoldne, 7. septembra, je novomeška tovarna perila LABOD pokazala svoje nove prostore in proizvodnjo tudi številnim predstavnikom delovnih organizacij, s katerimi trguje. Proizvajalcem tkanin in embalaže, dobaviteljem in kupcem ter izvoznim in drugim sodelavcem, ki so se okoli 10. ure zbrali v veliki tovarniški dvorani v Ločni, sta spregovorila predsednik delavskega sveta Jože Muhič in direktor Zdravko Petan.
Tovariš Petan je navzočim opisal razvoj novomeške tovarne perila od začetka do
danes, ko prištevamo LABOD že med večje tovarne ne le v novomeški občini, temveč tudi v jugoslovanskem obsegu. Pomembno je zlasti to, je poudari! direktor Petan, da gospodarska reforma LABODU ni zastavila večjih nerešljivih problemov in da lahko skoraj nemoteno razvija svojo dejavnost in sodelovanje s poslovnimi partnerji ter izvaža, kolikor mu dovoljujejo njegove lastne, možnosti.
Manekeni, sicer tovarniški uslužbenci in delavci, so zatem pokazali vrsto najnovejših modelov srajc za jesen in zimo, deških srajc in pižam. Na mali modni reviji so prikazali vsega 32 modelov, izdelanih pretežno iz domačih, deloma pa tudi iz uvoženih tkanin. Navzočim so bili modni izdelki novomeške tovarne zelo všeč, nekateri modeli pa so poželi še posebno odobravanje.
Na reviji, ki jo je vodni Mirko Rupnik, so manekeni pokazali predvsem vrsto moških športnih srajc in elegantnih srajc z ovratniki raznih tipov in krojev, od klasične do najmodernejše izvedbe. Prikupno so izdelane tudi deške srajce in pižame. Nobenega dvoma ni, da bodo kroji všeč tudi potro, nikom in da bodo LABODOVE izdelke radi kupovali.
Modele, prikazane v LA-BODOVIH prostorih, si obiskovalci lahko ogledajo tUdI na jesenskem zagrebškem ve-lesejmu, ki so ga odprli 8. septembra.
OD 15. DO 25. SEPT.
Do 20. septembra nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami, zlasti okrog 20. septembra. Padavine spet 24. ali 25. septembra. V ostalem lepo vreme.
Dr V. M.
Otvoritev nove šole v nedeljo
Gradnja metliške osemletke je zaključena. Včeraj je bil tehnični prevzem stavbe, medtem ko bo v nedeljo, 18. septembra, dopoldne slavnostna otvoritev šole. K slovesnosti, na kateri bodo med drugim s kulturnim programom nastopili domači šolarji, vabijo vse občane.
Vihar je razkrival strehe
14. septembra ob 3.30 se je na dobrniškem koncu v obči. ni Trebnje razdivjal pravcat vihar, spremljan z nalivom in točo. V smeri od Blatnega klanca čez Lukovk in Dobr-nič je odkrival strehe in v posameznih krajih uničil ves pridelek. Prizadeti so zlasti vinogradi, sadovnjaki in ajdova žetev, škode je za več milijonov-
Na slovesnosti ob otvoritvi šole v Kočevju je govoril predsednik odbora za izgradnjo šole inž. Savo Vovk. Slovesnosti se je udeležilo več sto ljudi in gostov, ki so si po proslavi ogledali tudi prostore. Notranjost šole je okrašena z več kipi domačina akademskega kiparja Staneta Jarma (Foto: J. Prime)
Predlagali so pobratenje
Pred kratkim se je mudila v Ribnici na prijateljskem obisku pri bivših borcih, ki so bili med vojno v italijanskih partizanskih enotah, delegacija odporniškega gibanja iz kraja Arcevia, iz pokrajine Ancona v Italiji. Bivši partizani so se v Ribnici dobro počutili. Ogledali so si tudi več drugih naših krajev-Pred povratkom so predlagali, da bi se Arcevia in Ribnica pobratili. Arcevia je kra.j, kjer so vsa povojna leta v občinskih organih prevladovali komunisti, občina pa je Izrazito levičarsko usmerjena. Oba kraja sta po številu prebivalcev skoraj enaka- -r
Srečanje bivših vojnih ujetnikov
Na pobudo komisije za bivše vojne ujetnike pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije se bodo v Ljubljani v prijaznem Mostecu ob Večni poti prvikrat sešli bivši vojni ujetniki, pripadniki nekdanje   jugoslovanske vojske
Mostec, Ljubljana-šiška 18. september 1966 — PRVO REPUBLIŠKO SRE CANJE BIVŠIH VOJNIH UJETNIKOV. Vabljeni vsi bivši vojni ujetniki iz nekdanjih nemških in italijanskih ujetniških taborišč in ostali borci in aktivisti ZZB NOV Slovenije!
in NOV Jugoslavije iz vseh slovenskih krajev in iz vseh nekdanjih ujetniških taborišč v Hitlerjevi Nemčiji ter Mus-solinijevi Italiji. Prvo tako srečanje za nekdanje vojne ujetnike bo vsekakor zanimivo, saj je bilo v vseh ujetniških taboriščih pod fašistično diktaturo več milijonov zavezniških vojakov, med njimi pa tudi blizu 20 tisoč Slovencev. Naši ljudje so v teh taboriščih stradali, morali so brezplačno delati za sovražnika, prenašali so sramotenja in ponižanja, bolezni in šikane, številna zavezniška bombardiranja, pa tudi zapore in mučenja. Proti koncu vojne je prišlo v nemška ujetniška taborišča v Hitlerjevi Nemčiji in na Norveškem tudi nekaj stotisoč pripadnikov NOV in PO Jugoslavije, medtem ko so v prvih vojnih letih okupatorji ujete partizane pobijali že na bojišču ali v svojih postojankah. Vsega skupaj je bilo samo v nemškem vojnem ujetništvu nekaj nad pol milijona Jugoslovanov. Zborovanje je bilo zato tudi nekaj novega za vso našo javnost.
Zborovanje se bo začelo ob 10. uri. Na sporedu bo zbor bivših vojnih ujetnikov s predajo  raporta predstav-
PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE V KOČEVJU IN OSILNICI
Proslava 25-letnice vstaje bo v Osilnici
Dan prej bodo proslavili občinski praznik v Kočevju - IX. brigada dobi domicil - Še zadnje vasi v okolici Osilnice bodo elektrificirane   - Odkrili
bodo Jarmov spomenik
Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek odbora za proslavo ob 25-letniei ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda. Na njem so se pogovorili o proslavi v Osilnici in o praznovanju občinskega praznika.
Proslava 25-letnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda bo 2. oktobra v Osilnici. Odbor je predvidel, naj bi program proslave ob-segel predvsem improviziran napad na Osilnico, slavnostni govor domačina — narodnega heroja Jožeta Ožbolta, odkritje spomenika (delo domačina — akademskega ki-
parja Staneta Jarma), več kulturnih nastopov in zabavo.
Na dan proslave bodo dobile še zadnje vasi tega območja tudi elektriko.
Odbor je razpravljal še o ostalih delih v zvezi s proslavo, o ureditvi Osilnice in drugem. Posameznikom so tudi poverili organizacijo dobre zdravstvene in prometne službe, postavitev prodajnih paviljonov, preskrbo, ozvočenje, okrasitev itd.
Na dan proslave bo v Osilnici tudi otvoritev potujoče knjižnice.
Odbor je nato razpravljal o praznovanju občinske-
ga praznika. Glavni program bo na dan praznika 1. oktobra. Takrat bo v Kočevju slavnostna seja občinske skupščine, občinskega odbora SZDL in občinskega odbo ra ZB. Nadalje predvideva program promenadni koncert, brezplačne filmske predstave za otroke, koncert Invalidskega pevskega zbora v šeškovem domu in več drugih prireditev.
Predvideno je, da bo v teh slarnostnih dneh sprejet tudi odlok o dominicilu IX. brigade, ki ga bo dobila brigada v Kočevju ali Osilnici.
niku republiškega odbora ZB NOV Slovenije, nakar selo razvil zanimiv in pester kulturni spored z mnogimi ujet-niškimi obeležji. Ves dan bo poslovala tudi posebna pravna svetovalenica, pel bo partizanski invalidski pevski zbor, igrala pa godba JLA.
Slovensko plavalno prvenstvo v Krškem
PK Celulozar iz Krškega bo priredilo v nedeljo, 18. septembra, ob 9.30. in ob 16. uri v olimpijskem plavalnem bazenu republiško prvenstvo za leto 19(56 v plavanju za posameznike. Tekmovali bodo vsi slovenski klubi z najboljšimi plavalci: Bled, Fužinar (Ravne), Ilirija (Ljubljana), Jesenice, Koper, Ljubljana Neptun (Celje), Radovljica, Rudar (Trbovlje), Slavija (Vevče), Triglav (Kranj) in domači Celulozar.
Pešec umrl še istega dne
V novomeški bolnišnici je 5. septembra okoli 18. ure umrl 64-letni Anton Ilar iz Potovrha za poškodbami, ki jih je dobil pri prometni nesreći istega dne ob 14. uri pri kandijskem mostu v Novem mesto. Ilarja je podrl rao. pedist Alojz Janežič iz Novega mesta, ko je prečkal cesto.
OBIŠČITE
prireditve ob jubileju novomeškega prostovoljnega gasilskega društva v tem tednu!
Podprimo plemenite težnje naših gasilcev z udeležbo na njihovem visokem jubileju/
Z zahvalo spremlja Novo mesto z vsemi svojimi prebivalci požrtvovalno in dolgoletno vztrajno nupor-jj no delo svojih gasilcev in S jih ob visokem društve-I nem jubileju prisrčno po-I »dravlja!

ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
ZASEBNI OBRTNIKI IN GOSTINCI
NOVI UPOKOJENCI
socialnega zavarovanja
Od 1. januarja 1965 so pokojninsko in invalidsko zavarovani za 445 Ndin - 18-mesečne zaostanke bodo morali plačati do 30. junija 1967
Obvezno zdravstveno zavarovanje samostojnih obrtnikov in gostincev je bilo že 1. julija 1962, s pri četkom leta 1965 pa je začel veljati zakon o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju obrtnikov. 1. julija letos sta republiška Gospodarska zbornica in republiški Zavod za socialno zavarovanje sklenila medsebojno pogodbo, ki praktično uresničuje pokojninsko in invalidsko zavarovanje samostojnih gostincev in obrtnikov.
Po zakonu, ki je začel veljati 1. januarja lani, so bili pri socialnem zavarovanju obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovani vsi zasebni obrtniki in gostinci, ki so vpisani v register obrtnih delavnic ali so drugače evidentirani.
Več obrtnikov je že skoraj 10 let pokojninsko zavarovanih pri skladu za vzajemno pomoč obrtnikov v Ljubljani. Pogodba daje možnost obrtnikom, da ostanejo še naprej pokojninsko zavarovani pri tem skladu. Obrtniki pa, ki so pri skladu že dosegli pokojnino in še niso prenehali opravljati dejavnosti ter so še vpisani v register, so po zakonu obvezno pokojninsko zavarovani pri socialnem zavarovanju, kateremu so dolžni plačevati tudi prispevek.
Izjemoma: prosta izbira osnove
Obrtniki in gostinci so za leti 1965 in 1966 pokojninsko in invalidsko zavarovani za 445 N-din. Ta znesek je osnova za odmero pokojninskih pravic in plačevanje prispevkov. Obrtniki z davčno osnovo nad 3.000 N-din se lahko odločijo za pokojninsko osnovo 840 N-din. Zasebniki, starejši od 55 let, in za-6ebnice, ki so dopolnile 50 let, katerim je obč. skupščina predpisala pavšalno davčno obveznost, se lahko (na lastno zahtevo) uvrste med zavarovance z davčno osnovo 345 N-din. Kdor se odloči za tako osnovo, se kasneje ne more potegovati za višjo pokojninsko osnovo. Pismeno izjavo o tem, v katero »pokojninsko osnovo« želi biti uvrščen, mora obrtnik za leti
1965 in 1966 poslati Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu do 4. novembra letos, drugače pa za vsako leto posebej do 31. marca.
18 zaostalih obrokov
Obrtniki in gostinci morajo torej zaostanke poravnati oziroma plačati prispevke za 18 mesecev. Tisti, ki imajo pokojninsko osnovo 345 N-din, bodo morali plačati 1,105.35 Ndin (mesečni obrok 92,11 N-din). Pri osnovi 445 N-din je zaostanek 1.425,74 N-din (obrok 18,81 N-din) itd. Pogodba določa, da je treba zaostanke v enakih obrokih plačati do 30. junija 1967.
Za borce čas do 31. decembra 1966
Obrtnik in gostinec, ki imata pogoje za priznanje NOV, pa tega še nista uredila, morata vložiti zahtevek za priznanje najkasneje do 31. decembra letos pri občinski skupščini. Tisti, ki pred letom 1965 niso imeli priznane obrtne ali gostinske dejavnosti, lahko dosežejo pokojninsko osnovo 445 N-din tako, da posamezne mesece kupijo in plačajo ustrezen prispevek.
Pred 1. I. 1970 načeloma nihče v pokoj
Pravic iz pokojninskega zavarovanja obrtniki in gostinci pred 1. januarjem 1970 načeloma ne bodo mogli uveljavljati. Izjemoma to ne velja za zavarovance, starejše od 60 let, ki so vsaj 40 let delali v obrti, pa niso več sposobni za delo, ter za tiste, ki so se pri delu ponesrečili. Vsi ti bodo lahko uveljavili pravice iz invalidskega zavarovanja.
Milijonski prihranek
Cesto Brežice—Dobova je občinska skupščina Brežice utrdila z asfaltno prevleko v lastni režiji. S tem je prihranila precejšen znesek, če bi prepustila vse delo podjetju, bi jo veljal kilometer cestišča blizu 200. 000 N-din. Ob sedanjem načinu pa stroški ne bodo presegli vsote 60.000 N-ddn.
»Zločin v Stuttgartu je samo ena v vrsti terorističnih akcij, ki jih na ozemlju Zvezne republike Nemčije sistematično izvajajo zoper uradne jugoslovanske predstavnike in državljane in ki jih izvršujejo pripadniki raznih ekstremnih emigrantskih skupin.« Tako je rečeno v noti, ki jo je bila jugoslovanska vlada poslala vladi ZR Nemčije preko švedskega zunanje, ga ministrstva, ker z ZRN nimamo diplomatskih stikov.
Čeprav je bilo že od vsega začetka jasno, kdo so resnični morilci jugoslovanskega konzularnega predstavnika Save Milovanoviča, so zahodnonemške oblasti zanikale, da bi imel umor politično ozad-je. Naposled je bil minister za notranje zadeve Baden-VVurtenberga le prisiljen izjaviti, da bi »umor utegnil imeti politično ozadje«. Obtožil pa je Jugoslovane, da ne spoštujejo »gostoljubja« in da bodo proti njim uvedli policijske ukrepe. Zagrozil je celo, da bodo vse izgnali in v isti sapi dejal, da »emigrantov, ki so prosili za azil« pač ne morejo izgnati. Torej je čisto določno povedal, da jih bodo ščiti, li tudi v prihodnje, Jugoslovani naj pač ne hodijo v Zahodno Nemčijo pa se jim ne bo nič zgodilo.
Take izjave uradnega zahodno nemškega predstavnika so spodbudile emigrante in njihove organizatorje k novim zločinom. Krna-lu po umoru Save Milovanoviča so prišle vesti o novih zločinih. V Frankfurtu so ubili jugoslovanskega delavca Štipana Medvidoviča. Umor se je zgodil v čakalnici tamkajšnje železniške postaje in ne na peronu, kakor so skraja trdile zahodnonemške   oblasti. Medvidović
je nosil jugoslovansko značko na prsih. Približal se mu je eden izmed morilcev ter mu jo strgal s prsi, drugi pa ga je zabodel z nožem v levo stran prsi. V splošni zmedi so zločinci pobegnili in policija morilca še ni prijela, niti tistih, ki so pri umoru sodelovali. Očividci trdijo, da so bili najmanj štirje. Vodja te skupine pa je re-volveraš Ursu Hrvoje iz Donjih Grujan pri Livnu in prav ta je dal
Potuha zločincem
morilcu priložnost, da je Medvidovića zabodel.
V dusseldorfskem predmestju Methmann pa so zabodli jugoslovanskega delavca Dragutina Pejaki-ća iz Beograda. K sreči rana ni bila smrtna, napadalci pa so pobegnili ter jim policija »nikakor ne more priti na sled«.
Kako skrbi zahodnonemška vlada za varnost jugoslovanskih državljanov, priča tudi to, da je moral dopisnik zagrebškega »Vjesnika« zapustiti Bonn, ker mu oblasti niso mogle zagotoviti varnosti. Priporočili so mu, naj se izseli iz sedanjega stanovanja, naj nosi revolver in da bo policaj nenehno z njim. V takih razmerah novinar seveda ne more delati, zato ga je uredništvo odpoklicalo. Zveza novinarjev Jugoslavije pa je protestirala pri zahodnonemški vladi, ker tudi drugim jugoslovanskim novinarjem v Zahodni Nemčiji ne zagotove varnosti in ne omogočajo
normalnih delovnih pogojev. Zahodnonemška vlada pa je to dolžna storiti ne le za novinarje, marveč za diplomatske predstavnike, in to po vseh veljavnih mednarodnih konvencijah.
Očitno gre za izrazito politiko pritiska zahodnonemške vlade na Jugoslavijo in jim emigrantske organizacije pridejo kar prav s svojo zločinsko dejavnostjo. Takšna politika pa priča, da so vse besede, kako bi Bonn rad izboljšal svoje odnose z deželami vzhodne Evro-pe, prazne, da jim v resnici ni do tega. In še to: ti zločini so v nasprotju z vso zahodnonemško zakonodajo in če to sami kršijo, izpričujejo, da postaja demokracija v tej deželi le beseda na papirju in da je Hitlerjev duh še zelo močan v najvišjih zahodnonemških krogih. Jugoslavija je zanje izjema, saj samo jugoslovanskim žrtvam nacističnega nasilja iz časov druge svetovne vojne ne priznavajo odškodnine. Le za Jugoslovane ne veljajo zahodnonemški zakoni in so takorekoč brezpravni, če celo uradnim predstavnikom ne morejo za-gotoviti življenja in jim priporočajo, naj si kupijo revolverje, da bi se branili sami.
In naposled: Jugoslavija je tista, ki se je pred petindvajsetimi leti najsrditeje uprla Hitlerjevi okupaciji na strani zaveznikov. Zdaj pa so njeni predstavniki izpostavljeni organiziranemu nasilju. Prav tako pa tudi jugoslovanski de-lavci, ki so na delu v tej deželi.
Vse to, kar se dandanes dogaja v Zahodni Nemčiji, ni nič drugega kot logična posledica politike pritiska, ki jo izvaja zahodnonemška vlada proti naši državi; kar obsoja ves demokratični svet.
0 razvoju turizma v dolini Krke
Zaradi treh stvari »umira« slavna Krka: zaradi onesnaževanja iz pritoka Radešice, zaradi odpadnih voda iz industrijskih podjetij in zdaj še zaradi divjega ribolova, ki se je najbolj razpasel med Dvorom in Žužemberkom - Starši so odgovorni za mladoletne otroke, ki znosijo domov na stotine kilogramov žlahtnih rib - Kdo bo vložil proti njim prvo odškodninsko tožbo?
iCRATKL
IZ RAZNIH STRANI I
Na zadnji seji izvršnega odbora obč. odbora SZDL v Novem mestu so razpravljali o nadaljnjem razvoju turizma v dolini Krke in o vsem, kar ovira razmah ribiškega turizma. Udeleženci so opozorili, da je treba hitreje in učinkoviteje ukrepati, posebno zato, ker naši turistično zanimivi reki grozi uničenje. Ob tem so mislili na onesnaževanje Krke iz Radešice in zaradi slabih čistilnih naprav nekaterih industrijskih objektov ter na zaskrbljujoči porast mladinskega divjega ribolova v najlep-
šem predelu Krke, to je pri Žužemberku.
Izvršni odbor meni, da je treba s pomočjo strokovnih institucij dokončno ugotoviti, od kod v resnici prihaja zamazana voda. Ukreniti je treba vse, da nam ne bo Krka začela umirati. Potrebno je zaostriti kontrolo nad odpadnimi vodami, ki prihajajo iz industrijskih obratov, da nam ne bo poginjal ribiški zarod. Končno je treba stopiti na prste mladoletnikom, ki so se »posvetili« že kar javnemu drvjemu ribolovu, ter jih ostreje kaznovati. Sola, star-
ši in politične organizacije ne smejo tega pustiti vnemar! Starši so odgovorni za dejanja svojih otrok, posebno takrat, če ti že bredejo v mladinsko prestopništvo. Izvršni odbor je sklenil, naj se te stvari čimprej uredijo.
S. DOK L
Bivši vojni ujetniki ve; mo, kaj je vojna in suženjstvo, zato se bomo vedno borili za mir in sodelovanje med narodi na podlagi enakopravnosti.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
H LETOŠNJA ŽETEV JE DALA RE KORDNE PRIDELKE. Po statističnih podatkih smo letos pridelali 462.000 vagonov pšenice, torej več kot kdajkoli doslej. Letošnji pridelki so bili rekordni, saj smo pridelali povprečno 25,3 kvintala na hektar. To je 5 kvintalov več, kot smo pridelali v doslej najrodnejšem letu. Največje uspehe so dosegle družbene kmetijske organizacije, ki so po zaslugi dosledne uporabe sodobne agrotehnike in tehnologije pridelale povprečno 38, 3 kvintala na hektar. To se pravi, da so družbene kmetijske organizacije, ki so imele zasejanih s pšenico 368.000 hektarjev, pridelale okoU 140.000 vagonov pšenice. Ali bolje: družbeni sektor kmetijstva je na eni petini vseh povšin pridelal eno tretjino vse pšenice. To je nedvomno uspeh, ki ga ne gre zanikati. Še večji je delež družbenega sektorja pri tržnih presežkih, ki gredo za preskrbo mestnega in industrijskega, torej nekmečkega prebivalstva. Na svojih 15 odstotkov obdelovalne zemlje daje družbeni sektor 70 odstotkov tržnih viškov osnovnih kmetijskih pridelkov, kot so pšenica, meso, mleko itd.
iS TITO NOVINARJEM O VELESEJMU. Predsednik Tito je v pogovoru z novinarji po ogledu letošnjega zagrebškega velesejma izrekel priznanje uspešni organizaciji. Po. tem je govoril o tem, da velesejem izpričuje velik napredek v tehničnem razvoju naše di žrle. Telmika se stalno izpopolnjuje in čedalje bolj nadomešča človeško delo.
Tovariš Tito je govoril o tem, da še zmeraj ni dovolj dobre volje za kooperacijo in specializacijo med podjetji. Vsak hoče delati svoje, čeprav na škodo drugega. Dotaknil se je tudi predelovalne industrije, ki jo bo treba modernizirati in rekonstruirati, pri čemer je treba upoštevati, da je šla v preteklosti njena amortizacija za nove investicije namesto za njeno obnavljanje.
■ PRIHODNJO POMLAD VOLITVE V SKUPŠČINO. Te dni sta se sešli obe komisiji pri glavnem odboru SZDL Slovenije — volilna in kandidacijska. Potem ko sta se
Letošnja bogata žetev
konstituirali, sta spregovorili tudi o pripra vah na volitve v skupščino. Pri tem sta poudarili, da volitve ne bodo zgolj glasovanje za kadidate niti politična manifestacija. Razmišljati bo treba tudi o tem, kako hitreje razvijati samoupravni značaj skupščin. Na prvih sejah komisij so govorili tudi o doslednem uveljavljanju ustanovnega načela volilnega sistema in kadrovske politike.
■ TRI MEDNARODNE PRIREDITVE. Na Bledu je bilo v nedeljo končano II. sve-tovno prvenstvo v veslanju. Največ uspeha so požele veslaške posadke DR Nemčije, ki so osvojile 3 zlate in 2 bronasti kolajni. Jugoslovanska reprezentanca je, žal, osvoji-
la samo eno bronasto kolajno. • V Karlovcu je bilo III. tekmovanje gasilcev iz Evrope. Največ medalj so osvojile ekipe iz Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. • V Ljubljani je bil XIV. kolokvij Ampere — mednarodno znanstveno zborovanje strokovnjakov za magnetno resonanco. Udeležilo se ga je 500 znanstvenikov iz 28 dežel. Naši znanstveniki in organizatorji so bili deležni velikega priznanja tujih strokovnjakov. — Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu in tekmovanje gasilcev v Karlovcu je počastil tudi predsednik Tito s svojo ude-ležbo.
■ O NOVI VLOGI ORGANOV NOTRA NJIH ZADEV. Izvršni svet SR Slovenije je na svoji zednji seji obravnaval poročilo komisije za reorganizacijo službe notranjih zadev. Menil je, da mora varnost družbenega sistema temeljiti predvsem na pravicah in dolžnostih občanov, samoupravnih organih, utrjevanju zakonitosti, rednemu delu pravosodnih organov, na inšpekcijski službi itd.
■ ZBOR GREGORČIČEVE BRIGADE. Na Vršnem pod Krimom se je v nedeljo zbralo nad deset tisoč ljudi, da bi počastili spomin za ustanovitev Gregorčičeve brigade. Na zborovanju je govoril podpredsednik IS Beno Zupančič. Pesnikovo rojstno hišo je izročil javnosti pisatelj France Bevk. — V Ljubljani se je zbralo 200 nekdanjih interni-rancev, ki so protestirali zoper početje v ZR Nemčiji, kjer življenje naših ljudi ni več varno.
■ VOLILNA BURKA V JUŽ-NKM VIETNAMU — Preteklo ne deljo so bile v Južnem Vietnamu volitve. Udeležilo se jih je baje okrog štiri milijone volivcev, vpisanih volivcev pa je nekaj cest pet milijonov. Rezultati volitev do zdaj, ko to pišemo, še niso znani, v Hashingtonu pa že razglašajo te volitve za »velikanski uspeh«. Kakšne so bile te volitve, si lahko le mislimo, saj so bile v senci več kot 300.000 ameriških bajonetov.
■ NOVA VLADA V ZAR — V
ponedeljek je zaprisegla nova vlada v ZAR. Njen predsednik je inženir Sidki Soliman.
■ ODCEPITEV KATANGE — V Katangi, eni izmed pokrajin leo-poldvilskega Konga, so še vedno nemiri. Beli najemniki, ki jih je bil nekoč najel Combe, in katan-ški žaudarji sc zdaj pripravljajo na to, da bi okli culi neodvisnost te pokrajine, kar je bil Combe nekoč že storil in takrat se je začela kongoška tragedija. To svojo namero nameravajo uresničiti baje 15. septembra, kot to pišejo brazzavilski časopisi.
■ SPET »GEMINI« — V ZDA so izstrelili na pot okrog Zemlje novo vesoljsko ladjo »Gcmini 11«. Ta se je že po treh krogih okrog Zemlje združila z ladjo brez posadke »Agena«, ki so jo bili izstrelili v vesolje malo prej. V ZDA razglašajo to za velik uspeh, ki naj pripomore k temu, da bi lahko reševali potnike, če bi se kakorkoli ponesrečili pri potovanju na Luno. V »Gcmini 11« sta pilota Pet Conrad in Richard Gor-ilon. »Gcmini 11« naj bi ostala v vesolju tri dni.
■ ODLOŽENA KONFERENCA OAD — Vlada ZDA si je močno prizadevala, da bi še letos sklicali konferenco Organizacije ameriških držav. Poglavitna stvar, o kateri naj bi govorili, je preoblikovanje te organizacije v nekakšen latinskoameriški NATO, s« pravi v vojaško zvezo. Nekaj vlad zlasti Cila, Kolumbije, Ekvadorja in Venezuele, pa temu nasprotuje in predlaga, naj bi na to konferenco povabili tudi predstavnike devetih mednarodnih organizacij, med njimi tudi svetovne konference za trgovino in razvoj. S tem hočejo postaviti gospodarske probleme v ospredje. Vse Pa kaže, da konference letos ne bo, ker si v ZDA takega razvoja konference očitno ne žele.
■ VERVVOERD UBIT — Prete kli torek so v poslopju južnoafriškega parlamenta ubili enega izmed najbolj razvpitih rasistov sedanjega časa — južnoafriškega premiera Ilendricka Venvoerda-Atentator je po rodu Grk in Je bil oblečen v uniformo parlameii; tarnega kurirja. Atentator Dinutri Stafendas je med sejo pristop" k premieru ter ga nekajkrat **" bodel z nožem.
V NOVOMEŠKI STEKLARNI IZPOLNJUJEJO PROIZVODNE NALOGE
INIS: prehod na 42™iirni delovni teden
V novomeški Industriji stekla so do konca avgusta proizvedli 1,795.017 m2 stekla, preračunano na 2 mm, kar je 99,7 odstotka orientacijskega plana. Proizvodnja iz meseca v mesec narašča, čeprav še preizkušajo različne debeline. Večje težave so imeli le pretekli mesec, ko so pripravljali stroj za proizvodnjo dvomilimetrskega stekla. Zaradi premajhnih obratnih sredstev si ne morejo ustvariti dovolj velikih zalog, zlasti za zimo, ko je dobava surovin močno otežena. Količine surovin so skoraj vedno pod minimumom, včasih jih nimajo niti za nekaj dni naprej. Za tovarno, v kateri mora teči proizvodni proces neprekinjeno, je to zelo tvegano, saj bi morali v primeru, da bi samo ene izmed surovin zmanjkalo, ustaviti proizvodnjo za ves mesec.
Jugoslavija kljub novim steklarnam (v Novem mestu in v Lipiku) steklo še vedno uvaža, predvsem dvomilime-trsko. Predvideno je, da se bo uvoz do konca leta povzpel na 1,500.000 m2. Na osnovi zbranih podatkov v Inisu pričakujejo, da je to zadnji uvoz okenskega stekla, ker bodo do konca leta povsem osvojili proizvodnjo. Čeprav že od junija kolektiv sum vodi tovarno, mora poljska firma Cekop dokazati še nekatere asortimane.
Znučilno za Inis je, da so v njem zaposleni večinoma mladi ljudje, od katerih jih je precej prvič na delovnem mestu. Kar 95 odstotkov je novincev v tej stroki, zato je pomemnna naloga tovarne, da jih usposobi. 86 jih je bilo na praksi v Pančevu in na Poljskem, na petih tečajih pa si je 130 delavcev pridobilo
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj
Stari in nnv" "fislov!
naslov splošnega steklarskega delavca, še ta mesec bodo začeli s tečaji za specializacijo. Pravilnik o delitvi dohodka je sestavljen tako, da je med delavci za izobraževanje veliko zanimanja. Zato so se v tovarni odločili za lasten izobraževalni center, saj imajo zaposlenih skoraj 400 ljudi. Med nalogami, .ki si jih je kolektiv zastavil, je tudi ureditev in oprema prostorov za dokončno obdelavo stekla (kaljenje, brušenje in poliranje). Povečali bodo predvsem proizvodnjo dvomilimetrskega stekla, ki ga Jugoslavija največ uvaža.
Slavko Sitar, direktor tovarne, je povedal, da glede tržišča ne pričakujejo nobenih težav, saj je povpraševanje po njihovih izdelkih zelo veliko. Poskusne pošiljke so poslali v ZDA, medtem ko je že sklenjena pogodba za izvoz v Libijo. Z zahodnonem-
škim izvoznim in uvoznim podjetjem se pogovarjajo o izvažanju stekla v Južno Ameriko. »Ko bomo povsem osvojili proizvodnjo, tudi z izvozom ne bomo imeli težav,« meni tovariš Sitar. Iz ZDA so dobili že dve ponudbi new-vorške firme Singer, ki je pripravljena prispevati 50 odstotkov sredstev v dolarjih za preureditev nekaterih strojev.
S 1. oktobrom bodo v tovarni uvedli 42-umi delovni teden, kar bo produktivnost močno povečalo, saj je delo v tovarni zaradi visoke temperature zelo naporno (celo do 60 stopinj). Čeprav upo rahljajo vsa znana zaščitna sredstva, je sorazmerno precej nesreč, ki pa so le lažjega značaja. Kljub skrajšanem delovnem času pa se bo število zaposlenih povečalo le za 25.
SLAVKO ŠPIHAL
Golid in steklenih strešnikov nimajo
Pred nekaj dnevi je prišel k nam v uredništvo naš naročnik iz Mirne peči in potožil, da ne more dobiti v no beni trgovini steklenih strešnikov, čeprav jih izdeluje steklarna v Hrastniku.
Prav tako ne morejo kupiti gospodinje golid, ki jih je, kot kaže, tovarna emajlirane posode v Celju prenehala izdelovati. Kmetovalke si sedaj pomagajo z drugimi, manj primernimi posodami. Klepar Zgajnar z Mirne je dejal, da bi začel izdelovati golide, vendar ne more dobiti primerne pločevine.
V Trnju bo farma
V obratu Kmetijsko-goz-darskega podjetja v Trnju, ki ga je prevzela brežiška zadruga, bo ta uredila kokošjo farmo. Prostore že preurejajo za nove namene.
V brežiški občini bo to drugi perutninarski obrat. Zadruga ima enega že v Mokri cah in ta se je z vzrejo piščancev zelo uveljavil.
PRIHODNJE LETO PODRAŽITEV BENCINA
Bencin dražji kot v sosednjih državah
Čeprav zvezni zavod za cene še ni dobil uradnega predloga za povečanje cen bencina, je povsem gotovo, da bodo to vrsto naftnih derivatov podražili. Po dvakratni odložitvi — prvič na zahtevo turistične zveze Jugoslavije, drugič po predlogu rafinerij, so odločili: bencin bodo podražili 1. januarja 1967.
Prihodnje leto naj bi stal liter bencina z 98 oktani (su-perior) 1,80 Ndin, (sedaj 1,32) super s 93 oktani pa v prodaji na drobno 1,55 Ndin.
Po prvotni zamisli bi s povečanjem davčnih obveznosti zagotovili sredstva za razširitev in vzdrževanje cestneua omrežja. Rafinerije pa bi zdaj rade povečale proizvodno ceno. Pri litru zahtevajo 5 novih par za raziskave in obnavljanje rudnega bogastva
in hkrati navajajo, da so v zahodnih državah rafinerijske cene nad našimi. Po drugi strani pa trgovinske organizacije sodijo, da so proizvodne cene naftnih derivatov za 50 odstotkov večje kot v vzhodnih državah, medtem ko so marže zelo nizke (od 15 do 19 novih par). Večino zahtevkov so ustrezni organi
takoj zavrnili, nastali pa so novi zapleti: predlagali so, naj bi ceno naftnih derivatov oblikovali z izhodiščem v rafinerijah (franko rafinerija), ne pa franko kupec kot doslej. Tako bi se tudi cene bencina sprostile, bile pa bi različne v posameznih krajih države, odvisno od oddaljenosti od rafinerije.
Kmetijski nasveti
___- _■■_--- -■   ----- ■ ■ ■ ■ -_■ _2_£_-
Kakšno je dobro kolobarjenje?
če hcčemo ohraniti rodovitnost zemlje m dosegati velike pridelke, moramo poznati vsaj osnovna pravila dobrega ko'obai jenja posevkov. Zgodovinarji učijo, da so nekcč plodne ravnice v Mezopotamiji in Ameriki doživele opustošenje predvsem zaradi monokulture — stalnega sejanja iste kmetijske rastline.
Cela vrsta stvari vpliva na to, kako nai Poljedelec ko. j lobari. Pri tem ni mogoče pustiti vnemar zahtev in last- j nosti rastlin. Nekatere zemljo boljšajo, druge ji slabšajo i sestavo; ene imajo globoke korenine, druge plitve; ene t zahevajo dušikovo gnojilo, druge spet ne itd.
■ Lakota je pri nas kosila v času, ko so naši predniki poznali samo žita: pšenico, proso in ajdo, predvsem J tudi zaradi tega, ker niso mogli kolobanti. Tretjino vseh Polj so morali pustiti neobdelanih — v trznini, da se je 2emlja opomogla, kot so temu rekli. To je bil čas premožnega gospodarstva. Pred 200 leti smo dobili krompir, ftekaj prej pa detelje in koruzo; lakota je postajala vse "olj redka, čeprav je prebivalstvo naraščalo. Prav te rastline se z žiti tako dobro ujemajo, da dajo dober kolobar. Ker ni več daleč do jesenske setve, poglejmo nekaj izkustev pri kolobarjenju žit.
■ Ker je koruza okopavma, lahko v Vojvodini že celo Vfsto let sejejo pšenico za koruzo. V naših razmerah, ko SeJemo detelje, pa sta domača detelja in luoerna najbolj. 'Sl predhodnici pšenici. Vendar pa se je treba bati pre-Jftočne zemlje in še ne smemo gnojiti z dušikom, če se koruza kmalu v jeseni umakne z njive, je dobra predhod-Mca. Pogosto sejemo pšenico za krompirjem, kar pa ni naiboljše, saj uči ljudska pamet: pšenica pravi v kj-om-fr'riši: v uh me piši! Dobre predhodnice so še stročnice, ^'Jna repica in ogrščica, kolikor jih kmetovalci še sejejo.
'abše pa so lan, travne deteljine, posebno pa žita in no-
Ozimni ječmen ima v krmnih mešanicah, ogrščici in ^Dicj najboljše predhodnice. Tudi deteljišče je zelo dobro, J^iditr ga je treba pravi čas obrniti, da se zemlja dovolj j?,Spde. kar dobro de šibkim ječmenovim koreninam, ki «*h sesfjdanje in zima lahko naredijo precej škode. Ce Je sejejo pivovarski ječmen, so zanj pesa. repa, listnati
r°vt, koleraba ali kavlja najboljše predhodnice.
^)rav rž VS3 manJ sejejo, ker potrebujejo vse manj k/*ne za pokrivanje streh, naj vseeno povemo, da ima •W°kne zanteve kot pšenica, ie da se zadovolji s slab-Ov rneslom. ker da raje prednost pšenici, čeprav sejemo Irr?S 7,?odai pomladi, naj bo nekaj besedi tudi o njem. i^.enuiemo ga postržek med žitom, ker je dober tudi za
JSJabšij zemljišča. Posebno se je obnesel kot prvi po-ih ek na novini- to ie zemlji, ki smo jo iztrgali gozdu S^'^ovju. Vendar se »udi boliših niiv ne brani in po-Po krompirju zelo dobro uspeva.
Dobre drevesnice pomenijo začetek obnove sadov ujakov. Drevesnica na Blanci — ena največjih v Sloveniji — je pripravila za letošnjo jesen 70.000 mladih drevesc, med njimi največ jablan. »Letos imamo 19 različnih sort jablan, največ jonatana in zlatega delišesa, 9 sort hrušk, med katerimi prevladujeta viljaniovka in kleržo, razen tega pa imamo tudi 12 sort breskev«, pravi drevesničarski mojster Anton Dobršek. Kot je v drevesnici potrebno redno škropljenje za zdravje sadik, tako je za njihovo rast potrebno redno obdelovanje med vrstami. Freza to delo hitro in dobro opravi. Delo z njo je prepuščeno Vinku Cizerlu, ki ga vidimo pri delu med enoletnimi okulanti (Foto: M. Leganj
IdCMVRt
POPLAVA!
Pride voda, pride ogenj, pride plaz ali pa potres! Kdo bo potem še našel s vezen j-ček jurjev, tako oc7, ust pritrganih...? Ob poplavi jih bo morda prineslo skozi dimnik na svetlo — ali pa tudi ne!
DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah,   škatlah in pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja
HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO.
ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM in v METLIKI
Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj!
DESETO REPUBLIŠKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV
Kočevje četrto, Novo mesto peto
Traktoristi iz Murske Sobote, Maribora, 2alca, Kočevja. Nove-ga mesta, Nove Gorice. Kranj:! in Ljubljane so se preteklo soboto in nedeljo pomerili za naslov republiškega prvaka na posestvu Agrokombinata Emone v bližini Komede. Tekmovalcem sta dali traktorje znani beograjski tqyaVni IMT in IMR. Zmagala je i'kijia Emone iz Ljubljane z Bt>6 točkami, slede pa: Žalec 789, Po-murka (Murska Sobota) 744. Maribor, Kočevje,  Novo mesto, No-
Z brežiškega sejma
V sobot«, 10. septembra, so kmetje pripejalj na tedenski prašičji sejem v Brežice 500 pujskov do tri tedne starosti in 30 stare.jšili prašičev. Prvih je bilo prodanih 4fi0, po 9.00 \-din kilogram žive teže, prašičev v starosti nad tri mesece pa 1(> po ceni 6,00—6,50 N-din kilogram
Nič posebnega na novomeškem sejmu
12. septembra je bil na novomeškem sejmišču običajni sejem za prašiče, vendar posebne živahnosti ni bilo- Od 806 naprodaj pripravljenih pujskov so jih 633 prodali Manjši so veljali 12.000 do 20000 dinarjev. ve<"ji pa 21.000 do 32.000 dinarjev.
va Gorica in Kranj. Med posamezniki je dobil prvo nagrado Ivan Lučičnik iz Žalca (903 točke). Beograj.ski tovarni traktorjev sta za najboljše pripravili lepe nagrade, svet ljudske tehnike pa jim je podelil priznanja. Ekipi Emone in Žalca bosta zastopali Slovenijo na zveznem tekmovanju v Veliki Kikindi.
Novomeško kmetijsko zadrugo so na tem tekmovanju zastopali Ivan Conta s posestva Drašiči. Herman Horvat iz Zaloga in najmlajši traktorist na tekmovanju Janez Poklič s SKŠ Grm. Prav bi bilo, da bi poslej odbori ljudske tehnike in kmetijskih zadrug na Dolenjskem posvetili tudi tej veji kmetijske tehnike več pozornosti in da bi bili prihodnje leto bolje pripravljeni, čeprav smo a doseženimi rezultati lahko zadovoljni.
20 !et INKOPA
Delovni kolektiv industrije kovinske opreme INKOP iz Kočevja je pred dnevi proslavil 20-letnico obstoja Ob jubileju so prikazali razvoj delovne organizacije: v letih je iz majhne obrtne delavnice nastal močan kolektiv z več kot 150 zaposlenimi, ki proizvaja kovinsko opremo za domače in tuje tržišče. V prvem letošnjem polletju so izpolnili 51 odstotkov celoletnega plana, kar je dokaz, da uspešno izpolnjujejo proizvodne naloge.

Vzgoja in izobraževanje -skupna in odgovorna skrb
Čez nekaj dni bo potekel rok za dajanje pripomb na Osnutek zakona pred-k>ga o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji — tudi za naše področje pa moramo žal ugotoviti, da prave, široke razprave skoraj še ni bilo. Te dni je posvetov in mnenj o predlogu novega zakona v naših občinah več in prav zato bi nemara le kazalo, da bi republiški sekretariat za prosveto in kulturo podaljšal čas za te razprave vsaj za mesec dni. Na ta način bi lahko iz vseh občin dobih" kvalitetne predloge prosvetnih in drugih javnih delavcev k predlogu oz. osnutku novega zakona — to pa je tudi glavni namen javnega obravnavanja tako pomembnega dokumenta.
Obrnili smo se na poslanca prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS prof. Staneta škalerja v Brežicah, da bi s tem v zvezi odgovoril na nekaj vprašanj našega uredništva. Danes in prihodnji četrtek bomo njegove odgovore v celoti objavili.
Razprave o osnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje so bile na našem področju spričo časa dopustov precej okrnjene, ponekod pa jih sploh nismo zasledili. Prosimo Te, da bi za naše bralce ponovil v zgoščenem pregledu bistvo osnutka novega republiškega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje.
Pojasnjevati zakonske osnutke ni lahka in hvaležna naloga. Posebej pa velja to še za osnutek zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki ima za posamezne člene zakona več variant, ki jih tudi v zgoščenem prikazu ne* moremo obiti. Vsem pa nam je znano, da se ob sprejemanju zakonov ob vsakem zakonskem členu vnemajo v zakonodajnih odborih in v skupščinskih zborih dolgotrajne in živahne diskusije, zato lahko pričakujemo, da bo tudi predloženi zakonski osnutek doživel še precej popravkov in sprememb. Prav pa je, da se z osnutkom tega pomembnega zakona, ki smo ga že dolgo pričakovali, pravočasno in temeljito seznanimo.
Osnutek našega republiškega zakona ima nalogo konkretizirati zadevni spomladi sprejeti zvezni zakon, ki v obrazložitvi pravi, »da novi sistem financiranja izobraževanja odpira perspektivo zato, da bi dosegli stabilno naraščanje sredstev za izobraževanje in s tem omogočili popolnejši razvoj samoupravljanja v izobraževalnih ustanovah«.
Poglavitni namen novega sistema financiranja izobraževanja je torej vsebovan v prizadevanjih, da bi zagotovili
družbene, zakonske in gmotne temelje za dosledno uveljavljanje samoupravljanja in delitve po delu — osnovnih načel naše družbe — tudi na tem področju družbenih dejavnosti.
Zato vsebuje novi zakon dve bistveni novosti. S svojimi določili želi doseči, da bi bila denarna sredstva za potrebe šolstva v bodoče zagotovljena iz samostojnih virov, ki bi se zbirali predvsem izven občinskih proračunov.
Druga novost zakonskega osnutka pa je v tem, da uvaja nove samoupravne organe — izobraževalne skupnosti. Z njimi naj se namreč uveljavi in poglablja sistem samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja. Prva značilnost novega zakona je torej v tem, da želi zagotoviti stalne, samostojne vire denarnih sredstev za potrebe izobraževanja, druga pa v tem, da naj s temi sredstvi samostojno gospodarijo izobraževalne skupnosti. Obe novosti pa sta sprožili živahno razpravo, v kateri je zaslediti celo popolnoma nasprotujoča si mnenja.
Ko govori zakonski osnutek o avtonomnih sredstvih, ki naj bi se zbirala v skade za šolstvo izobraževal-
Ne gre zgolj za denar!
»Naj takoj poudarim, da pri novem zakonu ne gre zgolj za vprašanje denarja. Če bi hoteli nameniti samo nekaj več sredstev za izobraževanje, potem bržkone ne bi bilo potrebno sprejemati nov zakon in nov sistem. Pri tem zakonu gre torej za več, gre za opuščanje dosedanjega proračunskega sistema frinanciranja šolstva in za uvajanje avtonomnih, trdnejših virov, za krepitev samoupravljanja in za ustvarjanje pogojev, da se dohodek oblikuje in deli po uspehu. Gre skratka za postavljanje delovnih organizacij s področja izobraževanja v nov družbeno - ekonomski položaj, samostojen in enakopraven z drugimi delovnimi organizacijami.
Na tem področju uvajamo s predvidenim zakonom nov mehanizem samoupravljanja — izobraževalne skupnosti. Pri teh skupnostih se bodo združevala sredstva, namenjena za izobraževanje, z njimi bodo upravljali predstavniki izobraževalnih in vzgojnih zavodov, gospodarstva in družbenih služI), družbeno - političnih skupnosti in drugi. Izobraževalne skupnosti pa bodo imele tudi prvenstveno skrb za razvoj vsega izobraževanja in vzgoje na svojem področju.
Kar zadeva sama sredstva, bržčas ne bo mogoče pričakovati takoj v prihodnjem letu bistvenega novega povečanja. Pač pa zakon ustvarja temelje za takšno povečanje v prihodnjih letih. S tem ko se rlavni vir dohodkov za izobraževanje veže na osebne dohodke zaposlenih, lahko po predvidevanjih zveznega plana pričakujemo, da se bo delež izobraževanja pri delitvi narodnega dohodka v Jugoslaviji dvignil ml dosedanjih 4.6 odstotka na 5.1 odstotka v letu 1970.«
TOMO MARTELANC, republiški sekretar za prosveto in kulturo (odlomek iz intervjuva za MLADINO).
nih skupnosti izven občinskih proračunov, misli pri tem na določen procent prispevkov od osebnih dohodkov zaposlenih, na sredstva iz davka na kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrti Ln drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev. Važen vir samostojno zbranih sredstev bo predstavljal tudi določen odstotek občinskega davka od prometa blaga na drobno ter od plačil za storitve. Proti koncu letošnjega leta bodo občinske skupščine morale določiti, kolikšen odstotek od omenjenih davščin bodo namenile v sklade izobraževalnih skupnosti.
Kaže pa, da je predlagatelj osnutka zakona, republiški sekretariat za prosveto in kulturo, že pri izdelavi osnutka vedel, da sredstva iz avtonomnih virov ne bodo zadoščala potrebam šolstva, zato je predvidel, da morajo manjkajoča sredstva oskrbeti občine iz svojih proračunov v skladu z merili in po ključu, ki jih sporazumno sprejmejo -izobraževalne skupnosti in skupščine prizadetih občin. S tem pa nastane problem, ki omaje predvidevanja in obljube zakona o avtonomnem zbiranju sredstev in o novih vidikih samoupravljanja v pro-sveti. Bistvo problema je v tem: sredstva iz obveznih, torej samostojnih virov ne bodo zadoščala v nobeni občini, zato se bodo izobraževalne skupnosti morale z občinami dogovarjati o ključu in merilih, po katerih naj jim občina zagotovi manjkajoča sredstva. Posledice tega so dobro znane že iz dosedanjih izkušenj. V osnutku zakona ' deklarirana stabilnost sredstev ob tem dejstvu \ ostane neizpolnjena, gmotno stanje izobraževalne dejavnosti bo odvisno od nenehnih pogajanj in pogodb, torej bodo osnove izobraževanja in vzgoje vse prej kot stabilne. Prosvetni delavci Slovenije bodo še vnaprej postavljeni pred dejstvo, da bodo v različnih krajih za enako delo različno nagrajeni, kar bo odvisno od vsakokratne gospodarske moči občine. Ravno ta neenakost pa je tisto, kar so prosvetni delavci želeli, da bi novi zakon odpravil. Prav tako kot s to rešitvijo niso zadovoljni prosvetni delavci, je ne odobravajo niti občinske skupščine, ki bi bile drugi partner v tej igri nenehnega medsebojnega pogodbenega dogovarjanja. Oboji bi rajši vedeli, koliko stane osnovna izobraževalna dejavnost v republiki, potem pa naj se skupnost odloči, da bo to dejavnost v celoti financirala iz stabilnih virov. Nenehna pogodbena dogovarjanja nikakor ne morejo zagotoviti potrebne stabilnosti, pa tudi procesov samoupravljanja takšna nestabilnost ne more razviti.
(Konec prihodnjič)
»Lani je dobro šlo, kako bo pa letos, ne vemo,« so se odrezali tile trije, ki bodo letos sedeli v drugem razredu osnovne šole Katje Rupena v Novem mestu
(Foto: Ivan Zoran)
NA OBISKU V RAVNATELJSTVU OSNOVNE ŠOLE
Stare težave vnovem šolskem letu
Na novomeški osnovni šoli še 3 oddelki več kakor lani — Tovarna učenosti dela celo v treh izmenah — Čez dva meseca bodo dobili šest novih prostorov, a ni denarja za opremo — Bodo res ostali prazni?
Pouk se je letos pričel s tremi razredi učencev več kot lani, tako da je osnovna šola z 48 oddelki že bolj podobna tovarni kot pa šoli. Pouk v toliko razredih zahteva delo v dveh, v prvih razredih celo v treh izmenah.
Pretehtali so vse možnosti, da bi višji razredi imeli samo dopoldanski pouk, a to zaradi tesnih prostorov nikakor ni mogoče. Učenci višjih razredov bi morali sedeti v klopeh prvošolčkov. To seveda ne gre. Zaradi tega bo tudi letos pouk na šoli za učence vseh razredov en teden dopoldne, drugi teden popoldne.
Kakor sta povedali ravnateljica šole Nada Gostič in njena pomočnica Majda Jereb,
bo šola po izselitvi srednje ekonomske šole v lastno novo stavbo dobila 6 prostorov. Vprašanje pa je, če jih bodo lahko uporabljali, ker nimajo denarja za opremo. V načrtu imajo, da bi tri prostore porabili za učilnice, razen tega bd uredili šolsko knjižnico, povečali zbornico in uredili prostor za govorilne ure ter v enem prostoru uvedli kabinetni pouk za kemijo.
Razen s prostori ima šola tudi kadrovske težave, ker je premalo strokovnjakov za predmetni pouk. Objavili so več razpisov, a se nanje nihče ni javil. Zakaj? Ker šola ne more nuditi stanovanj učiteljem.
Letos so uvedli novost še v
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
razpisuje NATEČAJ
za izpopolnitev delovnih mest v milici
POGOJI ZA SPREJEM
Natečaja se lahko udeleži vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) splošni pogoji:
— da je odslužil vojaški rok v JLA,
— da ni star nad 25 let,
— da je uspešno končal popolno osnovno (osemletno) šolo,
— da ni v kazenskem postopku;
b) posebni pogoji:
— da ni kaznovan za katero od dejanj iz 1. in 2. odstavka Tli člena temeljnega zakona o službi notranjih zadev,
— da je telesno in duševno zdrav,
— da obvlada slovenski jezik.
POGOJI ZA UDELEŽBO PRI NATEČAJU
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, predložijo najbližji postaji milice prošnjo, kolkovano s kolkom za 0,50 Ndin. Prošnji priložijo tudi lastnoročno napisan življenjepis in spričevalo o uspešno končani popolni osnovni (osemletni) šoli. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregledan, preizkušene bodo njegove psihološke in telesne sposobnosti in opraviti mora izpit iz slovenskega jezika, matematike, zemljepisa sveta in SFRJ.
Podrobnejša navodila o natečaju, o pogojih za sprejem, kakor tudi o pravicah, ki jih imajo delavci milice iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja, lahko dobe kandidati na vsaki postaji milice v SR Sloveniji.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE
lastni varstveni ustanovi. Varstvo skušajo organizirati tako, da bi bili v eni izmeni zajeti tudi vsi učenci iste šolske izmene. Tako bodo laže v varstvu poučevali. Vse učence prvih razredov pa bo v varstvu pripravljala na šolo ena tovarišica.
. Nazadnje nas je zanimalo še, kako daleč so priprave na gradnjo nove osnovne šole, ki je predvidena v družbenem planu. «
Tovarišica ravnateljica je povedala: »Konkretnih pogovorov o gradnji nujno potrebne osnovne šole v Novem mestu doslej še ni bilo, za novo šolo tudi še ni načrtov. Pač pa je res, da je gradnja predvidena v družbenem planu razvoja občine do leta 1970.«
Kinematografi na Kočevskem v težavah
Posvetovanje o kinematografiji v kočevski občini je pokazalo, da so posamezni kinematografi prišli v. težaven položaj, predvsem zaradi povečanih odkupnih cen za filme in zastarelih projektorjev. Zaradi tega ne predvajajo filmov v Osilnici in Predgrađu. Težave ima tudi potujoči kino, ki redno predvaja filme v 12 krajih. Da bi dosegli boljše uspehe, sP menili, da bi moralo nabavljati filme le eno podjetje, ki bi jih potem posredovalo drugim, in urediti nove naprave. V bodoče naj bi kinematografi dobili več družbene pomoči, morda tudi del sredstev iz republiškega s-kl*" da za pospeševanje kulturne dejavnosti. Treba je upošt^* vati, da kinematografs^fl mreža v kočevski občini dej9 v težjih pogojih zaradi daljenosti in majhne na5^' ljenosti.
Še posebej obsojam0 ameriško širjenje vojneg? spopada v Vietnamu, hl grozi svetovnemu mir?-Obsojamo tudi kitajsko nepravilnost in boje-vitost, ki sta Ie voda mlin ameriškim imper,a' listom in prav tako ogr°' žata svetovni mir.
DOLENJSKI LISI
št. 36T«59)
OSNUTEK ZAKONA O FINACIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE
Zaradi nejasnosti smo za podaljšane razprave
Tudi v novomeški občini poteka med prosvetnimi delavci živahna razprava o osnutku novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. V razpravi se je nabralo veliko pripomb naših prosvetarjev k osnutku zakona, s temi pripombami in stališči pa v tem sestavku seznanjamo širšo javnost
1. Pridružujemo se stališču, da je velika pomanjkljivost osnutka v tem, ker ne nudi številk, ki bi bile najboljše vodilo v razpravi. To dejstvo so prosvetni delavci sprejeli povsod z negodovanjem. Vsled tega je onemogočena tudi razprava o tem, kaj vse bi bilo treba financirati po novem zakonu.
Področje izobraževanja in vzgoje je zelo široko; zaradi bojazni, da ne bo denarja za osnovno de-javnost izobraževalnih zavodov, pa razprava ni mogla dovolj oceniti  nekaterih  naknadnih predlo-
gov, naj bi po novem zakonu financirali tudi dejavnost delavskih univerz, vzgojne televizije in tako dalje.
V razpravi so predlagali, naj bi zavoljo pomanjkanja učil in učbenikov ustanovili v SRS zavod za učila in učbenike in ga vsaj deloma financirali iz virov po osnutku tega zakona.
2. Predlog o osnutku zakona bi bilo troba ponovno proučiti glede financiranja prevozov učencev v šole. Poiskati bi bilo treba zagotovila,     ki    bi izobraževalno
Ob desetletnici smrti dr. Milana Ropasa
Pred desetimi leti se je zgodnjega, lepega jesenskega dne raznesla po Novem mestu novica, da so za vselej ugasnile nemirne in prodorne oči po vsej Dolenjski znanega zdravnika dr. Milana Ropasa. Res smo Novomeščani že dlje časa vedeli, da se bori s težko boleznijo, nihče pa rri slutil, da bo T tem boju tako naglo podlegel.
Ko se po desetih letih spominjamo njegove smrti, nam je njegov človeški lik tako živo pred očmi, kakor da je še vedno sredi nas in da še vedno zveni ton njegovega značilnega glasu in da nas še kar naprej spremlja njegov ne-mirni in bistri pogled. In vendar bo 19. septembra minilo že celih deset let, odkar počiva na bližnjem šmihelskem pokopališču ob strani svojih dragih staršev in se. stre Ervine, profesorice glasbe.
Življenjska pot zdravnika dr. Milana Ropasa se je pričela v Novem mestu, kajti tu se je rodil 27. julija 1897 v uradniški družini. Njegov oče Lavoslav je bil dolgo let ravnatelj novomeške hranilnice, mati Francka, prava Novomeščanka, pa je bila iz znane Jazbece ve hiše. V družini je bilo troje otrok, ki so vsi dosegli akademsko izobrazbo. Starejši sestri Ervina in Zora sta se uveljavili v našem glasbenem življenju, Milan, najmlajši, pa se je uveljavil v zdravstvu.
Takoj po maturi so ga vojaške oblasti vtaknile v vojaško suknjo in ga dodelile sanitetnim oddelkom, ker se je medtem vpisal na medicinsko fakulteto univerze v Gradcu. Študiju medicine pa se je
V soboto v Kostanjevici
V okviru letošnjega sporeda Dolenjskega kulturnega festivala bo v soboto, dne 17-septembra, v Kostanjevici na Krki spet nova umetniška prireditev. Tp pot bodo odprli razstavo »Poslednji listi Vlada Lamuta«. Razstava bo zajela dela zadnjih dni umetnikovega življenja, ki so nastala aprila in marca 1962.
Otvoritvi bo sledil večer Umetniške besede VLADOŠE SIMCICEVE »A luč je ostali« • Umetnica je že v lanski sezoni pripravila ta večer ter J* z velikim uspehom dala v Ljubljani. Celju in Trstu. Kot Partner jo bo spremljal član Mestnega gledališča v Ljub-VMli SAŠA MIKLAVC. Večer ^e povezan s spominsko raz-jKavo Vlada Lamuta in bo nePozabno doživetja-
Vljudno vabljeni!
resnično lahko posvetil šele po končani vojski v popolnoma spremenjenih razmerah. Kljub neugodnostim in materialnim težavam je z vztrajnostjo, ki mu je bila lastna vse življenje, končal medicino in promoviral 1924 v Gradcu.
Zdravniški staž je opravil v tedanji deželni bolnišnici v Ljubljani, potem pa nastopil službo zdravnika sekundarija v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Z letom 1927 je pričel samostojno zdravniško prak. so v Novem mestu, ki jo je izvrševal vse do tedaj, ko ga je po osvoboditvi ljudska oblast nove Jugoslavije imenovala za upravite. I ja zdravstvenega doma v Novem mestu. Svojo novo službeno dolžnost je vestno izvrševal vse do upokojitve, ki pa jo je užival le kratek čas, kajti že 1952 se je njegovo zdravstveno stanje pričelo nezadržno slabšati. Dolgo je spret. no prikrival prijateljem in znancem svoje resnično zdravstveno stanje, nazadnje pa je moral priznati sebi in bližnjim, da mu življenje ugaša. Res so mu v novomeški bolnišnici skušali rešiti življenje in ublažiti bolečine, a vsi napori so postajali iz dneva v dan bolj brezupni; 19. septembra 1956 je za vselej prenehalo biti njegovo srce.
Ko se v teh dneh spominjamo desetletnice njegove smrti, se spominjamo vseh tistih njegovih duhovnih darov, ki jih je znal s pridom uporabljati bližnjim v korist, sebi pa v resnično uteho. Že kot dijak novomeške gimnazije je veljal za najboljšega risarja. Da je ta glas upravičen, je dokazal s tem, da je kasneje uspešno portretiral vrsto znanih novomeških osebnosti. Kasneje se je močno navdušil tudi za glasbo, spremljal njen razvoj, jo znal doživljati, uživati in tolmačiti prijateljem in znancem, pri vsem tem pa ni nikdar niti za hip pozabil na to, da je njegova prva in glavna dolžnost poglabljati se v študij medicine in spremljati njen razvoj, napredek, do zadnjih dni. Prav zato se je kmalu uveljavil kot odličen inter-nist diagnostik, še s prav posebno ljubeznijo se je poglabljal v študij in zdravljenje kožnih bolezni in dosegel pri tem velite uspehe. Odkar pa ga je opozorilo njegovo srce, da omaguje, se je z vso vnemo poglabljal v študij srčnih obo-lenj. Zato je vneto zasledoval vso domačo in v nemščini pisano najnovejšo literaturo o srčnih boleznih in njih zdravljenju. Z ljubeznijo in požrtvovalnostjo je reševal življenja in lajšal trpljenje števil, nim pacientom v Novem mestu in njegovi okolici. Zato se še danes vsi starejši ljudje živo spominjajo zdravnika dr. Milana Ropasa.
dim
Gregorčičeva razstava v Novem mestu
V počastitev 60. obletnice slovenskega pesnika Simona Gregorčiča jo priredila študijska knjižnica Mirana Jarca razstavo njegovih del. Ta obsega Gregorčičeve izdaje, ponatise, med njimi tudi partizanske ter nekaj Gregorčičevih prvih objav. Zelo obsežen del zavzema Gregorčič v glasbi, kjer so razstavljene številne Gregorčičeve uglasbene pesmi. Razstavo zelo poživljajo B:rollove ilustracije h Gregorčičevi Oljki. Razstavljenih je tudi nekaj Gregorčičevih razglednic iz obdobja prve svetovne vojne, ko so Gregorčičevi verzi spodbujali slovenske vojake na soški fronti, kjer so branili slovensko zemljo. Kolikor je dopuščal prostor, je knjižica razstavila tudi izbor literature o Gregorčiču. Vse razstavljeno gradivo je iz zbirk študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.
Peter Breščak
skupnost ali občinsko skupščino prisilila skrbeti za prevoz učencev v osnovne šole.
3. Ker viri financiranja niso številčno določeni, menimo, da je težiti k čim manjšem številu izobraževalnih skupnosti. Hkrati pa se zavedamo, da pomeni predlog po eni sami izobraževalni skupnosti v Sloveniji skrajnost. Ustanovitev ene same skupnosti je utemeljena z naslednjimi dejstvi:
— Ustavno določilo, ki pravi, naj se vsak otrok v SRS šola pod enakimi pogoji, bi bilo na ta način najlaže uresničeno.
— Načelo samoupravljanja ne bi bilo kršeno, saj bi odnosi, ki bi jih bilo treba določiti z zakonom, zagotavljali to samoupravo.
— će nikakor ne bi bila mogoča ena sama izobraževalna skupnost v SRS, bi morali v zakonu natančno določiti vlogo izravnalnega sklada.
a) Določiti je treba, pri kolikšnih razlikah v sredstvih med izobraževalnimi skupnostmi bi interveniral izravnalni sklad;
b) kdaj, pod kakšnimi pogoji in koliko je izobraževalna skupnost dolžna prispevati v izravnalni sklad.
Če bi bila vloga izravnalnega sklada v zakonu točno določena, bi bilo manj razmišljanj in razprav o tem, koliko izobraževalnih skupnosti bi kazalo ustanoviti v SRS. To bi bilo dobro tudi zato, ker bi se v primeru ene izobraževalne skupnosti naše nacionalno šolstvo razvijalo po enotnih merilih in upoštevaje finančno zmogljivosti v Sloveniji, če pa bi bilo več izobraževalnih skupnosti, se razvite občine najbrž ne bi združevale z nerazvitimi v eno izobraževalno skupnost, pač pa bi prišlo do izobraževalnih skupnosti, ki bi jih po eni strani ustanavljale bogate, po drugi pa revne občine. Znano pa je, da z združevanjem dveh revežev dobimo še večjega reveža . . .
c) V razpravah je slišati mnenje, da bi, upoštevaje posebno vlogo srednjega šolstva (njegova navezanost na proizvodnjo), moralo biti tudi to šolstvo povezano v republiški izobraževalni skupnosti.
4. V osnutku zakona je 11. člen utemeljen z zveznim zakonom, vendar pa obstajaja dvom o relativnosti določila. Ta dvom je še posebej utemeljen v primerih, ko so občinsko vodstvo in vodstva družbenih organizacij odločno za uporabo dela sredstev za kadre delovnih organizacij za osnovno dejavnost šolstva, pa so delovne organizacije proti temu (v mislih imamo primer, ko komunalna skupnost nima na voljo dovolj denarja).
5. V zakonu je treba jasneje določiti vlogo izobraževalne skupnosti pri usmerjanju ekonomičnega, pedagoškega in družbenega procesa učno-vzgojnega dela v izo-braževalno-vzgojnem zavodu. Vprašujemo se: kako bo izobraževalna skupnost vplivala na programiranje kadrov v širšem smislu? Kako bo skrbela za investicije v šolstvu? Kako bo sodelovala pri organiziranju predšolskih ustanov in šolske mreže? Ta vprajanja so umestna toliko bolj, ker se je bati, da bi imele izobraževalne skupnosti preveč finančno vlogo. Razen tega je odprto tudi vprašanje povezave in sodelovanja med izobraževalno skupnostjo, zavodi za prosvetno pedagoško službo in vzgojno-izobraževalnimi zavodi.
6. če bo več izobraževalnih skupnosti v SRS, smo za to, da odločitev o tem, koliko jih naj bo in kje naj bodo, ne prepustimo posameznim družbenopolitičnim skupnostim, pač pa to določimo z zakonom.
7. Strinjamo se s predlogom iz 3. stavka 5. člena osnutka zakona, ki govori o prispevku od investicij. Predlagamo, naj zakon določi ustrezen odstotek.
8. Določiti je treba normative, po katerih naj izobraževalna skupnost financira in kontrolira učno-vzgojno dejavnost.
9. čim več skrbi bo potrebno, da bi potekalo delovanje izobraževalnih skupnosti v času prehoda iz starega v novi sistem kar najbolj nemoteno. To pomeni, da je treba tem skupnostim pravočasno zagotoviti denar za januar 19G7.
10. Ker še vedno niso na voljo številke in konkretni podatki, ki bi bili najboljša spodbuda za razpravo o osnutku novega zakona, so prosvetni delavci v novomeški občini mnenja, naj se razprava o osnutku podaljša do konca septembra 1966.
LUDVIK KERE VELIKO TROHA
Prizor iz Kopitovega »Očka«, v katerem nastopajo. Vinko Hrastelj, Duša Počkarjeva in Iva Zupančičeva
20. SEPTEMBRA NA NOVOMEŠKEM ODRU
Kopitov Ubogi očka
Delo nevvvorškega avtorja bo uprizorila ljubljanska Drama
20. septembra ob 20. uri bo Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Novem mestu gostovala s Kopitovo igro »Oh, očka, ubogi očka«.
Arthur Kopit, Američan iz New Yorka, kjer se je rodil leta 1937, je v pričujočem delu na šaljiv in fantastičen način   prikazal   zelo razširjen
NEDELJSKO SLAVJE NA VRŠNEM
Praznik najboljšega v človeku
Rojstno hišo pesnika Simona Gregorčiča na Vršnem, preurejeno v spominski muzej, je izročil javnosti pisatelj France Bevk - O pomenu praznika je govoril podpredsednik IS SRS Beno Zupančič
»Naj ste šolarji ali študentje, delavci ali kmetje, šolniki ali umetniki, naj ste borci iz Gregorčičeve ali katerekoli druge naše brigade, naj ste stalni obiskovalci planinskega raja, naj ste doma od tod ali drugod, naj vam bo ta praznik praznik najboljšega v človeku. V tem ljudstvu, ki ni rodilo samo enega pevca, ki je rodilo gregorčičevce in še mnoge druge puntarje, ki je rodilo ljudi, ki danes vsak dan grade svojo lepo deželo, da bi bila še lepša, da bi bila še bolj bogata, da bi bil človek v njej čimbolj človek.«
Te besede je podpredsednik izvršnega sveta SRS Beno Zupančič v svojem zaključnem govoru ob izročitvi Gregorčičeve rojstne hiše javnosti in ob zboru Gregorčičeve brigade na slovesnosti v počastitev 25-letnice vstaje namenil
Kreature Bratka Krefta v slovaškem prevodu
Bratislavska založba Diliza je natisnila v prevodu Vita-•zosava Hečka dramo dr. Bratka Krefta »Kreature«. Znano je, da so to družbenokritično dramo leta 1935 uprizorili, ni pa mogla iziti vse do povojnih dni. Zanimivo je, da so Kreature uprizorili v Pragi že leta 1938. Slovaški prevod Kreftovih Kreatur so uvrstili v najnovejšo serijo dramskih del svetovnih književnikov, kot so: Paolo Levi, Henry de Montherlant, Arthur Watkyn, Samuel Beckett, Carl Sterl-heim ider.
okoli 10.000 ljudem, ki so se v nedeljo dopoldne, 11. septembra, zbrali na Vršnem, v rojstnem kraju pesnika Simona Gregorčiča.
Posvet o financiranju izobraževanja v Krškem
Zaradi uvajanja novega sistema delitve dohodka in financiranja na področju izobraževanja in vzgoje sta občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet iz Krškega 14. septembra sklicala razširjen posvet o financiranju na omenjenih področjih.
Da bi se prizadeti pripravili na posvet, so bile razprave že dva meseca po šolskih ko-lektvih, na zavodu za prosvetno-pedagosko službo in svetu za šolstvo. Na teh razpravah so prispevali precej predlogov m pripomb glede posameznih izobraževalnih področij. Predvsem so ugotovili, da je zelo težko konkretno govoriti o financiranju, če ne vedo, koliko denarja bodo imeli na razpolago.
Vse predloge in pripombe z razprav in posveta bodo poslali republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo.
Učenci iz Starega loga v Kočevju
Na predlog staršev šoloobveznih otrok iz Starega Loga so se v Kočevju odločili, da bodo vse učence iz tega kraja letos vozili v kočevsko šolo. Računi so pokazali, da stroški prevoza ne bodo mnogo večji od vzdrževanja šole v Starem Logu.
Pri slavju so bili navzoči številni družbenopolitični delavci in predstavniki, poleg Bena Zupančiča še sekretarja CK ZKS Viktor Avbelj in Albert Jakopič, podpredsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj, predsednik SAZU Josip Vidmar, pisatelj France Bevk in general Jaka Avšič. Rojstno hišo pesnika Gregorčiča, v kateri je spominski'muzej, je javnosti izročil pisatelj France Bevk.
Slavje je bilo nepopisno. Na drevesih in hišah na Vršnem so bili napisani verzi iz Gregorčičevih pesmi. V pisanem kulturnem sporedu je nastopal tudi pevski zbor KRAS iz Dola pri Doberdobu (Italija), ki je zvečer pred praznikom priredil samostojen koncert v Kobaridu. S. SKOCIR
»Kralj Lear« zaključil festival v Ribnici
3- septembra zvečer so gledalci iz Ribnice in okoliških krajev napolnili prostor letnega gledališča v ribniškem gradu. Na programu je bila zadnja kulturna prireditev šestega ribniškega festivala drama »Kralj Lear«, ki jo je uprizorilo osrednje slovensko gledališče Drama iz Ljubljane. Ta prireditev je bila najboljša izmed vseh nastopov na festivalu. Preizkušeni poklicni igralci so zelo doživeto predstavih like velikega angleškega dramatika Shakespeara in poželi veliko odofc bivanje gledališke publike-»Kralj Lear« bo ostal gledalcem še dolgo v spominu- -r
strah pred nikoli zadovoljeno žensko (nimfico), ki moškega simbolično pogoltne. Oblika in stil se skladata z dvojnostjo, ki izžareva iz mešanice nenavadnosti in romantičnosti. Izpovedano je skrajno dvomljivo stališče do ljubezni, romantičnosti in domačnosti ter do odnosa med materjo in sinom. Kopit je s to igro znova potrdil, da se mu hoče biti avtor drame absurda, torej take drame, ki je na zunaj smešna, pod površjem pa silno vznemirljiva. Devet njegovih iger so uprizorile razne akademske skupine. »Oh, očka, ubogi očka« je krstno predstavo doživela leta 1961 v Angliji. Ko so to delo igrali pred newyorškim občinstvom, je bilo dostojno sprejeto, le nekateri so dvomili o njegovi prepričljivosti, češ da je pisec v njem pokazal mladostno razuzdanost.
Kopi tova igra je primerna, da si jo ogleda srednješolska mladina, ne pa tudi učenci osnovnih šol.
(Vstopnice lahko rezervirate osebno ali po telefonu na štev. 21-210 pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu.)
Delavska univerza v Krškem sprejela nov program
Delavska univerza v Krškem je sprejela nov izobraževalni program za sezono 1966/67. Obsega tri glavne dele: 1. družbenopolitično izobraževanje, 2. strokovno izobraževanje, 3. splošno izobraževanje. Za posamszne tečaje, predavanja in šole je zadovoljivo zanimanje. Posebno zanimanje je v gospodarskih organizacijah za seminarje za samoupravne organe v delovnih organizacijah in za vodstva sindikalnih podružnic, za šolo za odrasle, za predavanja o kmetijstvu v obliki zelo uspelih »Večerov na vasi« in za potujoči kino. Prav posebno zanimanje je za tečaj krojenja za gospodinje. Gospodinje bodo lahko za 9.500 Sdin obiskovale 64-urni tečaj in se naučile okrog 30 krojev.
Zelo potrebni pa bi bili tečaji o pedagoško-antropo-loškem izobraževanju vodilnih kadrov v delovnih organizacijah, vendar je zanje manj interesa.
Predavanja bodo v popoldanskem m večernem času. Vpis traja do 20- septembra.
št. 36
(859)
DOLENJSKI LIST 5
Največja napaka v slabem sodelovanju
7. septembra je bila v Črnomlju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so bili prisotni tudi predsedniki delavskih svetov in sindikalnih podružnic, direktorji gospodarskih organizacij, predstavniki zdravstvenega doma in socialnega zavarovanja — Sestanek je bil namenjen razčiščevanju nesporazumov v odnosih zdravstvene službe do bolnikov, delovnih organizacij in obratno
Razmeroma dobra udeležba na razširjena seji je dala slutiti, da bo napovedani dnevni red zanimiv. V uvodnih besedah predsednika ObSS Jožeta Kolenca smo slišali s številkami podkrepljene ugotovitve sindikatov, zatem pa je direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Zvone šušteršič razložil vse novosti v zakonodaji socialnega zavarovanja.
Med drugim je povedal tudi to, da so v skladih socialnega zavarovanja precejšnji primanjkljaji, ker zavarovanci porabijo več, kot so predvidevali. Tako je tudi na črnomaljskem področju potrošnja za 53 milijonov večja od določenih sredstev.
V nadaljnji, precej živahni razpravi so predvsem direktorji kolektivov navajali težave z zavarovanci in po nji-
hovem mnenju nepravilen odnos zdravnikov do namišljenih bolnikov. Prav tako so drug za drugim poudarjali, da je novi sistem socialnega zavarovanja preveč zamotan, zaradi česar bodo imeli v računovodstvih velike težave.
O možaku, ki samo včasih vidi
£e največ je bilo govora o tistih zaposlenih zavarovancih, ki nesramno izkoriščajo zdravstveno varstvo, in o tem, kako bi to preprečili. . Zdravniki so zatrjevali, da bi morali simulante odkrivati v delovnih organizacijah, te pa, da je za to pristojna /Nravstvena služba.
Primera, da je nekdo že eno leto v bolniškem staležu, češ da ima prizadet vid, pač pa medtem vozi avtomobil v gostem cestnem prometu — ali
Primum vivere...
Primum vivere — prvo je živeti, če hočemo ali ne, čeprav vemo, da človek ne živi samo od kruha.
Preden preberemo nekaj odgovorov delavcev v anonimni anketi v Tovarni šivalnih strojev na Mirni, samo nekaj podatkov. Podjetje je povečalo v primerjavi z lanskim letom osebne dohodke le za 3 odst., čeprav je vmes gospodarska reforma in povišanje cen. Iz ustvarjenega čistega dohodka sta šld dve tretjini za osebne dohodke, ena tretjina pa za sklade. Povprečni mesečni zaslužek vseh za poslenih — 54 tisočakov.
Pričujoči sestavek nima namena razmotavati težav, pomanjkljivosti in napak, ki so v tovarni, čeprav so vzroki nezadovoljstva v tem — prikazati hoče le razpoloženje delavcev, ki se z nizkimi zaslužki komaj prebijajo v življenju.
— Zaslužim 38.000 Sdin. Če bi se izboljšal osebni dohodek, bi se delavec bolj potrudil.
— Smo še delavci, ki zaslužimo 32 tisočakov. Zdi se nam, da so prevelike razlike  med zaposlenimi.
To ni socialistično.
— Imam možnost, da bi z večjim vlaganjem zaslužil nekaj več, vendar bi od mojega truda več dobile uslužnostne enote.
— Presežne norme nisem dobil toliko plačane, kot sem naredil. V tem je nekdo našel zlat studenec, ki ga črpa na račun nas delavcev.
— Imam štiri otroke in ne dobim nobene doklade, zaslužim 35.000 dinarjev. Kako s tem živimo, si lahko mislite sami.
—Zaslužek 30 do 40 tisočakov ni življenje, temveč životarjenje.
— Menim, da imamo za tako delo premajno plačo. Tako izgubljamo veselje do dela, saj nam niti tistega ne plačate, kar zaslužimo.
— Tovarno bi morali modernizirati, s tem bi lako dosegli tudi večje osebne dohodke, ki so pri nas minimalni.
Tako so slabše plačani delavci zapisali na anonimne vprašalnike. Ko pa so o rezultatih ankete razpravljali na sestanku kolektiva, ni hotel izmed delavcev nihče spregovoriti. Mar ni čas zrel za to?
M. L.
primer bolnika, ki je v zdravnikovi ordinaciji ves skriven-čen dobil bolniško, dve uri zatem pa je doma popolnoma vzravnan -zadel na rame težak koš, kažeta, da nekaj res ni v redu. Podobnih primerov pa je še več!
Več tovarniških ambulant
Direktor Belta je bil mnenja, da bi v podjetjih število bolnih namah upadlo, če bi imeli lastne ambulante. Zdravnik bi vsakega delavca ali uslužbenca dobro tudi osebno poznal in bi lahko takoj,precenil, če gre za bolezen ali ne.
»Kar pa zadeva prekomerno trošenje sredstev za zavarovanje, menim,« je dejal — »naj socialno zavarovanje uravnava svoje dohodke in izdatke v mejah možnosti, kakor to delajo občinske skupščine in podjetja.«
Tesnejše sodelovanje je nujno potrebno
Obširneje je posegel v razpravo tudi zvezni poslanec in član republiškega odbora sindikatov družbenih dejavnosti Vinko Kasrelic ter priporočil tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami in zdravstvenim domom. Mimo tega je razložil še namen sprememb v zakonodaji socialnega zavarovanja, h kateri je bilo med razpravo toliko pripomb.
Na seji so sprejeli sklep, naj bi podjetja v prihodnje ne izplačevala manj kot 50 odst. zaslužka za prve tri dni bolniškega staleža, kar je v skladu z mednarodno konvencijo socialnega zavarovanja. Spodnjo mejo pa lahko posamezni kolektivi pomaknejo navzgor, če imajo boljše materialne možnos:.:.
Sklenili so še, da bodo v bodoče občutno poglobili sodelovanje zdravstvene službe z delovnimi kolektivi in da bodo sproti razčiščevali nesporazume. Zavarovance, ki bodo neupravičeno izkoriščali zdravstveno varstvo, pa bodo razkrinkavali in jih primerno kaznovali.
V vseh podjetjih bodo v kratkem obširneje razpravljali o problematiki s področja socialnega zavarovanja ter ugotavljali škodo, ki jo kolektivu povzročajo zdravi »bolniki«.
Nepričakovano je pritekel. Avtomobilske zavore so presunljivo zaječale, a bilo je prepozno. Izpod kolesa se je ulil curek mlade krvi. Deček je čez nekaj trenutkov umrl. Druega dne so sošolci molče strmeli v izpraznjeno mesto v tretji klopi.
Kaj se je res moral od njih tako hitro posloviti?
V čmi kroniki bo ostalo zapisano: »Neprevidno je stekel čez cesto tam, kjer ni dovoljeno!«
Nesreč, katerih žrtve so otroci, je vsak dan več.
Prometne nesreče nam ubijajo najmlajše. To nas hudo skrbi.
Kako radi bi, da bj ne bilo več nobene nesreče!
Verjetno bi bilo nesreč manj, ko bi otroci kaj več vedeli o prometu, kaj več o tem, kako se lahko izognemo nesrečam.
Ne da se reči, da nič ne vedo o nevarnosti, s katero grozi promet nepouče-
Vzgoja, najboljše orožje proti prometnim nesrečam
nemu, nepazljivemu, preveč drznemu . . . kaže pa, da vedo premalo. Zakaj? Tega najbrž niso krivi otroci sami.
Danes, 15. septembra, se po vsej Jugoslaviji začenja velika akcija pod gesiom »PROMETNO VZGOJO V ŠOLE!« Trajala bo do 15. decembra. Akcija je poziv vsej družbi, naj omogoči sistematično uvajati
prometno vzgojo  v pouk šol vseh vrst.
Sekretariat za prosveto in kulturo SR.S je za šolsko leto 1966/67 že predpisal predmetnik, ki uvaja pouk o prometu v vseh razredih osnovnih šol. Organizator zvezne akcije pa je naročil, naj se s prometno vzgojo bolj ukvarjajo tudi na šolah druge stopnje ter tudi že v otroško-varstvenih zavodih. ,
Delovni program za novomeško občino je sprejela komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu na seji 8. septembra. Dogovorili so se za pogovore s prosvetnimi delavci, ki delajo v šolah prve in druge stopnje. Učenci prvih razredov osnovnih šolo bodo dobili slikanice o cestnem prometu, vzgojtelji oziroma učitelji pa knjižice, ki jih bodo pri pouku o prometu uporabljali kot osnovni pripomoček. Komisija bo šolam priskrbela diafilme in filme o prometu ter po svojih močeh pomagala prometnim krožkom v pionirskih organizacijah. Občinska zveza DPM bo s to akcijo seznanila vse starše, da bodo spoznali pomen in nujnost prometne vzgoje in da bodo postali svojim otrokom prvi učitelji vedenja na cesti-
Akcija ne bi smela mimo učencev Kot nekaj nepotrebnega. Prav tako ne bi smela biti nekajdnevna. Občinska komisija je z željo, da bi zajela res vso mladino, naročila šolam, naj bodo pripravljene na naloge, ki jih bodo o cestnoprometni vzgoji pisali učenci. Najboljše naloge b0 komisija nagradila.
Zgrešeno bi bilo, da bi skrb za izvedbo akcije prepustili šolam in komisiji, zato pričakujemo pomoč vse družbe in podporo najširše javnosti. Če so nam življenja najmlajših dragocena, se pomoči ne bomo mogli odreči!
Ponosni orjak ima vedno veo opazovalcev
Prejšnji teden sta na desnem bregu Save, malo nižje od starega lesenega veterana, krškega mostu, dva mešalca betona mašala neprekinjeno dan in noč. Delo je v grobem potekalo 3 dni. Kaj se je dogajalo? Najlepše bi nam na to lahko odgovorili stari in mladi Krcani, ki so se mimogrede ustavljali ob gradbišču. Nihče ni šel mimo, ne da bi postal vsaj za trenutek in si ogledal že naslajajoče ob rise novega, težko pričakovanega mostu. Posebno veliko vernih opazovalcev pa je bilo med starejšimi Krčani, ki so še pred toliko in toliko leti sami v kratkih hlačah gledali popravila starega, takrat še dobrega lesenega mostu. Vsi ti so opazovali betoniranje tako imenovane »trobente«. To je prvi del mostu, ki ima res obliko trobente in je ob priključku na cesto širok kar 38 m.
Trobenta je dejansko nadvoz za bodočo zi~sav.sko ce sto, ki bo potekala pod samim mostom po desnem bregu Save. Delavci na trobenti so hiteli, saj pri de'iu te vrste mora delo teči n;yreki-njeno vse do konca. Izpod rdečih, rumenih in brezbarvnih zaščitnih čelad je neprestano tekel pot. Z okoli 340
kubiki betona so zalili kar 45 ton železa. Da bi si to ko-količino lažje predstavljali, naj povemo, da bi zadostovala za 60 enostanovanjskih hiš.
Proti levemu bregu se že vidijo vitki betonski opornika, ki bodo nosili betonsko ploščo. Sam most bo imel 140 metrov razpona, skupno s trobento, nadvozi in odcepi pa 300 metrov. Strokovnjaki so mnenja, da bo edino od najlepših objektov te vrste v Sloveniji. Tudi lokaoijsko most ustreza bodočemu urbanističnemu razvoju mesta. Povezoval bo mesto na obeh bregovih Save, poleg tega tudi avto cesto Ljubljana—Zagreb s Kozjanskim in zaledjem.
Most je grajen v klasični žele-zobetonski konstrukciji. V današnji situaciji je ta način gradnje najcenejši in najprimernejši, kajti z prednapetim betonom je gradnja vezana na devizni nakup materiala. Arhitektonsko je most zelo dobro izdelan, saj bo izredno vitek in prijeten za oko.
Dvosmerno cestišče na mostu bo naredilo rahel zavoj v levo, poleg cestišča bosta še dve kolesarski stezi in dva pločnika. Skupna širina mostu bo nudila varen in ugoden promet preko Save. Za varnost pešcev bo skrbela železna ograja na obeh straneh in cestna razsvetljava. Na mostu bodo še posebne odprtine za električno in PTT omrežje ter vodovodne cevi.
Po načrtih bodo most dogradili v dveh etapah. Prva etapa bo obsegala izgradnjo samega mostu z nadvozom nad bodočo zasavsko cesto ter priključkom na obstoječo Tovarniško cesto na levem bregu. Druga etapa bo obsegala viadukt nad železniško progo Ljubljana— Zagreb do križišča sedanje ceste Brestanica- Brežice.
V grobem stanju bo most končan že letos, za promet pa bo odprt v poletnih mesecih 1967. leta. Drugo etapo bodo začeli graditi v letu 19&8. Dosedanje težko delo v kesonih in pod gladino Save je torej končano in tako bodo lahko zelo hitro nadaljevali x delom.
Pri načelniku za gospodarstvo obftlnske skupščine Krško smo zvedeli, da so se tudi finančni problemi nekako uredili in upajo, da zaradi denarja ne bo zastojev. Za izgradnjo novega mostu so zainteresirane vse delovne organizacije v Krškem, zato pomagajo pri financiranju del.
Načrt za most je pripravil PROJEKT NIZKE GRADNJE iz Ljubljane, glavni projektant pa je inž. Sto Jan Vrabec. Izvajalca del sta SGP PIONIR iz Novega mesta in MOSTOGRADNJA iz Beograda, ki je kljub slabim delovnim pogojem že zaključila svoja dela zelo kvalitetno in v roku. Rečno dno in narasla Sava sta delala pogumnim kesoncem   veliko   težav  in skrbi.
Novi most bo torej naslednje leto zgrajen; po njem bodo *Ji prvi pešci, prvi kolesarji, prvi osebni in tovorni avtomobili. Malo više pa bo stari veteran stokal pod udarci kladiv, pod ostrimi rezi žag. Odsluženi krški most bo moral v pokoj, razkosali ga bodo, verjetno pa se bodo še prej dostojno poslovili od njega. Naš veteran zasluži lepo slovo, saj nam v vsem odkar stoji, nikoli ni odrekel prehoda, naj je bila Sava nizka ali zelo visoka in deroča.
PETER KRAVOS
PLANSKO LETO GRE H KONCU. PRI GG PA ŠE NE VEDO
Kako velik (majhen) je gojitveni dinar
Do zdaj še nič znanega, kaj je z združevanjem sredstev za pomoč pri gojitvenih delih - Načrt pogozdovanja za 24 let - Tudi zasebnikom je gozd že bogastvo, ki ga je treba negovati
Minili so časi, ko si rekel: »Posekal bom. kar je :• raslo.«
— Stari, dobri časi...
Danes lahko kvečjemu rečeš: »Posekal bom, kar sem vsadil.«
— Časi gospodarjenja ...
Zakaj? »Kdor ne seje, naj ne žanje!« In tako je prav.
Dolenjski gozdovi so iztrebljeni. Preveč smo jih sekali, premalo zasajevali. Posekali smo več, kot jc dal naravni prirastek. So bili mar to stari, dobri... itd? Kaj še! časi slabih gospodarjev!
Gozdno gospodarstvo v Novem mestu, ki mu je zakon naložil skrb za 74.500 ha gozdov, poskuša biti -v mejah možnosti najboljši gospodar.
Kaj se pravi bita »gospodar v mejah možnosti«, je gozdno gospodarstvo že krepko občutilo na svoji koži.
Zmanjkuje za biološko amortizacijo
I GG gospodari na območju, ki zajema gozdove več občin. Samo 33 odstotkov je družbenih gozdov, drugi so sa-sebni.
Gozdovi v družbeni lasti so če kaar v redu; aasebni so za-
nemarjeni, slabi po sestavi (prevladuje gaber) in hudo iztrebljeni.
Družbeni gozdovi imajo enega lastnika, zasebni 17.50!
Zaradi razdrobljenosti gozdnih parcel, slabe lesne zaloge in velike potrošnje — kmetje sekajo las za obnovo doma čij — odkupi gozdno gospodarstvo vsako leto manj lesa. Lanski odkup je bil za 10.000 m' manjši od predlanskega, letošnji v prvem polletju pa za 5.000 m' manjši od lanskega v prvih šestih mesecih.
. Če bi letos odkupili toliko lesa, kot predvideva plan, to pa bi bilo približno toliko kot lani, bi zbrali 157,00.00 S-din za biološko amortizacijo. Sredstva, ki se naberejo pod tem naslovom, porabijo
pretežno za gojitvena dela. Letos so predvideli za gojitvena dela 221,000.000 S-din Ker bo dala biološka amorti-zaoija samo 157,000.000 S-din, bo manjkalo za gojitvena dela 64,000.000 S-din. (Tako bo v primeru, da bodo odkupili predvideno količino lesa, sicer bo primanjkljaj večji ali manjši!) Za ta primanjkljaj najbrž ne bo kritja. Lani je bil primanjkljaj pokrit z republiškim kreditom (44,000.000 S-din) in je gozdno gospodarstvo načrt gojitvenih del uresničilo. Za hektar gojitvenih del je bilo lani porabljenih 3.450 S-din, letos pa so predvideli 4.500 S-din.
Ker samo GG ustvari manj, kot potrebuje za gojitvena dela, se je ogrelo za združevanje sredstev. Svoja sredstva naj bi podjetja lesnopredelovalne in papirne industrije združila s sredstvi GG. Kljub dobri zamisli se do zdaj ustrezne delovne organizacije še niso odločile za tako združevanje. Načrt gojitvenih del je torej v veliki nevarnosti, da ne bo uresničen, čeprav podjetje pri tem nima druge ovire razen finančnih.
Vsako leto 500 ha novih gozdov!
Zvesto načelu, da lahko več poseka le tisti, kdor gozd zasaja, je gozdno gospodarstvo sestavilo obsežen načrt za pogozdovanje površin, ki so neproduktivne. Takih površin je na območjih Bele krajine, Roga in vaških gmajn 12.000 ha.
Lani so pogozdili 390 ha, posadili pa so predvsem iglavce. Na teh intenzivnih nasadih so uporabili vse agromelioracijske ukrepe. Letos so predvideli pogozdenje 554 ha. Spomladi so zasadili 180 ha, 374 ha pa čaka na jesen.
če bi vsako leto pogozdili 500 ha, bi potrebovali 24 let, da bi iz neproduktivnih zemljišč spremenili v gozdne površine vseh omenjenih 12.000 ha. Gozdno gospodarstvo zasaja te površine s sadikami drevesnic (28 ha), katerih letni pridelek je 1,500.000 sadik. Domače drevesnice ne dajo dovolj, zato nabavljajo sadike še od drugod.
Vse to govori o velikih načrtih, nalogah in naporih kolektiva gozdnega gospodarstva, da bi kar najbolje gospodaril s premoženjem, ki
ni majhno. Kolektiv se hkrati zaveda vloge, ki jo ima še kot preskrbovalec lastnopre-delovalne in papirne industrije s surovinami. Zato mu gozd ni nekaj, kar lahko samo izkoriščaš, marveč bogastvo, ki daje le, če ga neguješ, se pravi, da mu vračaš vsaj toliko, kolikor si i»u vzel.
Kmetje gospodarji gozdov
Zgledi vlečejo, pravi pregovor, in se tudi v primeru, da so zasebniki sami uvideli P°; trebo po vlaganju v gozd, n* nič zmotil.
Kmetje so se prvotnem^ mnenju, da njihovi gozdovi ne potrebujejo tujega gosp<> darja, naposled odpovedali« saj so le prišli na to, da Je bolje imeti zaraščen gozd kot puščo.
Tudi sodelovanje z GG se je utrdilo. K temu so najv>eC pripomogli zasebniki, ki . * organih upravljanja soodločajo o vseh važnih vprašanj"1 gozdnega gospodarstva. ^a tem sodelovanju se gradi}*' tudi nadaljnji odnosi družbenim in zasebnim sektorjem, -j IVAN ZORA^
Obdavčena pridnost kolektiva na Griču
Restavracija GRIČ na Čatežu bo morala letos odšteti PETROLU okrog 14 milijonov starih dinarjev najemnine -Ta mesec se bodo predstavniki PE-TROLA, GRIČA in brežiške občinske skupščine dogovorili za spremembo teh nevzdržnih odnosov med dvema socialističnima podjetjema
Restavracija GRIČ na Čatežu je postala že zdavnaj premajhna za izredno veliko število gostov, ki se od ranega jutra do ponovne zore ustavljajo tam, se za kratek čas oddahnejo in okrepčajo. Razširitev so imeli predvideno že lani, vendar se je spričo zmanjševanja investicij precej zavlekla.
Zdaj ne bodo več odlagali. Z gotovostjo računajo, da bodo čez dva meseca začeli večati restavracijske prostore. Med dozidavanjem ne nameravajo prav nič prekiniti redno delo. Gostje bodo vas "as
dobrodošli in postrežend tako, kot so vajeni.
Ko bodo povezali med seboj novi in stari del restavracije, se bo kolektiv začasno umaknil v lesene barake. Posodilo jih bo gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta.
Investicija na GRIČU bo veljala 600.000 N din. Denar za dograditev bosta prispevala podjetje PETROL in delovni kolektiv restavracije.
V kratkem bodo uredili tudi odnose med PETROLOM in GRIČEM. Malokdo najbrž ve, da je lastnik restavracije
Lep družinski praznik v Orešju
V soboto, 6. avgusta, sta se spominjali tuđi težkih Neža in Martin Žniderič pra- dni med zadnjo vojno, ko se znovala 50-letnico skupnega -je morala vsa družina izse-življenja. Ob slovesnosti se liti v Nemčijo. Po osvobodi-je v njuni hišici zbralo vseh tvi niso našli več ne svojega 9 ■ otrok z družinami in več doma in ne najmlajšega drugih bližnjih sorodnikov. otroka  Ludvika, ki je med
V družini, ki sicer skrom- izselitvijo ostal v Mariboru, no živi, saj je slavljenec 100- Vse bridkosti pa zakoncev odstotni invalid še iz prve žniderič niso strle. Kljub svetovne vojne, je tokrat bolezni in skromnim razme-gostija trajala vso noč in ves ram sta ostala vedra vse do dan. Ob tej priložnosti je današnjih dni. Lep družinski bilo navzočih tudi vseh 19 praznik jima bo ostal za ve-vnučkov. Med prisrčnim ve- dno v najlepšem spominu, seliem in vesel0 pesmijo so Z. ž-
Pleskadji na mostu čez Krko v Brežicah ne poznajo vrtoglavice. Mirno opravljajo svoje delo na mogočni železni konstrukciji. Most čez Savo so že prebarvali, most čez Krko pa je že skoraj preoblečen. Delavci so prišli iz Ptuja in se bodo v kratkem poslovili. (Foto: J. Teppcy)
NOVO V BREŽICAH
■ V CATESKE TOPLICE že tri
tedne redno prihajajo kopalci iz Samobora. Vsak dan se jih pripelje poln avtobus. Dogovor z zdraviliščem je bil sklenjen vnaprej. Ker prihajajo redno, so po pogodbi deležni popusta. Gostje iz Samobora so zelo zadovoljni, v Toplicah pa so jih tudi veseli.
■ OSNOVNA ŠOLA BRATOV RIBARJEV je to jesen spet odprla prvi razred za srbohrvaško govoreče otroke. S tem je ustregla željam tistih staršev, ki bi otroke sicer pošiljali z avtobusom v Samobor. Za vpis v prvi srbohrvaški razred se je kolektiv šole odločil po dogovoru s predstavniki garnizije v Cerkljah.
■ V   DVORANI   POLEG DUA
SKEGA DOMA že nekaj časa br-ne šivalni stroji: 60 delavk Siva 2a JUTRANJKO v Sevnici. Obrat
se pripravlja celo na uvedbo druge izmene. Kandidatk za zaposlitev je dovolj. Letos bodo verjetno sprejeli na delo  še 20 tovarišic.
■ TABORNIKI  SO  IMELI 13.
septembra delovni sestanek. Najprej so pregledali finančni uspeh taborjenja in ugotovili okoli 7000 Ndin dohodka, izdatkov pa tudi toliko. Prispevki za letovanje pod šotori\ so bili ravno tolikšni, da so krili stroške. Na sestanku so se taborniki dogovorili za delo v zimski sezoni.
■ OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIZA je že sestavil načrt za teden boja proti tuberkulozi. Pripravlja več zdravstvenih predavanj po šolah in po radiu, člani RK bodo obiskali tuberkulozne bolnike in jih obdarili. S prodajo značk in . slikanic bo odbor zbiral prispevke.
■ TRGOVINA SADJE ZELENJA. VA je za letošnjo ozimnico pripravila potrošnikom sadje in zelenjavo po ugodnih cenah. Pri nakupu nad 50 kilogramov bodo dobili desetodstoten popust. Kme. tijski obrat KGP Brežice pa nudi občanom v svojem obratu na Vr-bini krompir za ozimnico po 0,65 Ndin.
PETROL in da mu njen delovni kolektiv odšteva nezaslišano visoko najemnino. Ob otvoritvi restavracije je bila namreč sklenjena pogodba, po kateri je kolektiv restavracije dolžan plačevati kot . najemnino 10-odstotni znesek od prometa.
Promet se je stalno večal in v prvi polovici letošnjega leta je znašala najemnina že 67.000 N din. Po oceni bo dosegla letošnja celoletna najemnina vsoto 140.000 N din. Razen tega je restavracija dolžna plačati še 20.000 N din za vzdrževanje osnovnih sredstev, ki so last PETROLA.
To je oderuški odnos in ga bo nujno treba spremeniti. Prav zaradi tega je že za ta mesec napovedan sestanek predstavnikov PETROLA, restavracije in občinske skupščine Brežice. Na nevadrž nost takih odnosov je opozoril sindikat, pa tudi odborniki so že spregovorili o tem.
Zakaj bi kolektiv GRIČA še nadalje delal za PETROL? Obe podjetji sta socialistični, njuni medsebojni odnosi pa prav nič ne kažejo na to. GRIČ nosi z najemnino težko breme. Bilo bi mnogo pravičneje, če bi plačeval najemnino od čistega dohodka, kajti promet nikakor ni pravična osnova. Cene živil se zvišujejo, to pa seveda vpliva na večji promet. Izkoriščanja mora biti konec. Kolektiv se bo moral odločno zavzeti za pravičnejše odnose, saj je žal vse predolgo molče prenašal tako velike obremenitve, ki navsezadnje niti niso protizakonite. Uzakonjene so bile s pogodbo.
J. Teppev
23. oktobra otvoritev gimnazije
Otvoritev gimnazije v Brežicah je vključena med prireditve v počastitev občinskega praznika. Otvoritvena slovesnost je napovedana za nedeljo, 23. oktobra.
Asfalt v Skopicah
Cesto skozi Skopice nameravajo asfaltirati. Za vas bo to velika pridobitev. Poleti se bodo vaščani znebili prahu, v deževnih mesecih pa blata in snežne brozge, s katero so bile redno oškropljene vse hiše. Skopičani bedo imeli asfalt do konca oktobra.
Delo občinskega sindikalnega sveta
V ponedeljek, 22. avgusta, se je na redni seji sestal občinski sindikalni svet. Proučili so gibanje gospodarstva občine v prvem polletju. Dva člana sveta sta obiskala 12 delovnih kolektivov, da bi proučila njihov položaj.
V okvir letošnjega praznovanja praznika občine Brežice sod: med drugim tekmovanje med sindikalnimi podružnicami, ki ga organizira komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Tekmovali bodo v .šahu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, odbojki in v malem nogometu. Srečanja se bodo zvrstila do 22. oktobra.
Glasbena šola podeželju
Brežiška glasbena šola se je odločila, da bo v krajih, kjer imajo osemletke primerne prostore in vsaj 20 učencev, ki bi obiskovali glasbeni pouk, ustanovila svoje podružnice. Tako bo omogočila mnogo večjemu številu šoloobveznih otrok osnovno znanje iz glasbe. Med prvimi takimi šolami so Cerklje, s katero so že sklenili dogovor, in Dotoova, ki se še dogovarja z brežiško glasbeno šolo-
D-V-
V OBČINI KRŠKO ZASEBNI KMETJE VSAKO LETO VEČ PRIDELAJO
Odkup živine in pridelkov nenehno raste
Številke za šest let nazaj nazorno prikazujejo večanje tržnih presežkov — Po vrednosti je na prvem mestu prodaja živine, ha drugem mestu pa prodaja vina in sadja — Promet s kmetijskimi pridelki bi se znatno povečal, če bi imeli v občini več ustreznejših skladišč in boljše možnosti za prevoz
v potrošniška središča
Občino Krško sicer bolj poznamo kot industrijsko območje, če pa si jo podrobneje ogledamo, opazimo nenehen napredek njenega kmetijskega zaledja.
Podatki o odkupu kmetijskih pridelkov pri zasebnih kmetovalcih kažejo iz leta v leto večji porast. Količinsko odkup sicer niha, ker je odvisen od boljše ali slabše letine, po vrednosti pa je to nihanje manj opazno zaradi splošnih razmer na tržišču. Da bo trditev bolj nazorna, navajamo številke o registriranem odkupu kmetijskih pridelkov pri zasebnikih za šest let nazaj.
Vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in žjvine je bila 1960. leta 3,277.590 Ndin. 1961. leta 4,060.000 Ndin, 1962. leta 4,440.130 Ndin, 1963. leta 4,269.190 Ndin in 1964. leta 5,614.700 Ndin. Lani se je odkup povečal že na 7,771.350 N din.
Največjo vrednost predstavlja odkup živine, nakar sledi odkup vina in sadja. V prikazanih številkah pa seveda niso zajeti vsi tržni presežki pridelkov in živine, ker
jih kmetje precej prodajo kupcem na domovih in na tržnicah. To velja zlasti za ozimnico in redno oskrbo z vrtninami in sadjem.
V Krškem menijo, da bi trgovina s kmetijskimi pridelki in živino lahko imela mnogo večji promet, ko Hi razpolagala z večjimi skladišči, ko bi imela potrebne hladilnice, sodobnejšo opremo in boljše možnosti za transport. K vsemu temu pa je nujno potrebno prišteti tudi sposobnejši strokovni kader.
Vse, kar je našteto, bi veliko pripomoglo k večjemu prometu in hitri dostavi odkupljenih pridelkov v potrošniška središča. Sedanja odprema teh dobrin ni ravno učinkovita in pot od proizvajalca do potrošnika je veliko predolga.
Tudi kleti za odkup grozdja in vina so zastarele in nimajo sodobnih naprav za hitro predelavo grozdja, niti ne za šolanje vina.
Delno bo te pomanjkljivosti skušal odpraviti AGRO-KOMBINAT, ki že snuje načrte za skladišča sadja, hladilnice in vinsko predeloval-
SREDSTVA ZA POPRAVILO POTI NA SENOVEM SO RAZDELJENA
Krajevna skupnost Senovo, ki obsega celotni severni del nekdanje občine, je že v juniju razdelila vsa sredstva, ki jih je namenila za popravila vaških poti na tem področju. Za popravila poti in mostov so pripravili 7000 N din, za večje rekonstrukcije pa 10.000. Ta sredstva so mnogo premajhna. Denar bodo prebivalci posameznih vasi porabili za nakup kamenja in gramoza, medtem ko so prevozi in druga dela na njihovih ramenih. Krajevna skupnost je pri razdeljevanju sredstev upoštevala potrebe posameznih vasi in dolžine poti, ki jih je treba  popraviti.    Vaške skup-
nosti so dobile povprečno 100 do 800 N din pomoči. Večje rekonstrukcije so predvideli v Mrčnih selih, Velikem Dolu, Koprivnici in na cesti na Bohor, ki jo bodo kasneje gradili preko Plešiv-ca. Tu bodo sredstva krajevne skupnosti sestavni del sredstev, ki jih je namenilo Gozdno gospodarstvo iz Brežic. Prebivalci tega področja želijo, da bi v bližini odprli kamnolom, tako da bi bil gramoz cenejši in bi jih tudi prevozili ne stali toliko. Krajevna skupnost tega ne more urediti, zato bi to dolžnost morala prevzeti občinska skupščina.
R. K.
PRENOVLJENA MANUFAKTURA
V teku so dela za prenovitev prostorov bivše poslovalnice Manufaktura v Krškem. Trgovsko podjetje RESA obnavlja to poslovalnico iz lastnih sredstev.
Kegljači- v novem domu
Prijatelji kegljaškega športa v Krškem so imeli 12. septembra ustanovno skupščino kegljaškega kluba. Pred kratkim so namreč v Krškem zgradili moderno dvo-stezno kegljišče. Za kegljanje je veliko zanimanje in je bila zgraditev tega objekta potrebna in upravičena. Kegljišče bo služilo kot rekreac.jsko in športno tekmovalno igrišče domačim in tujim kegijačem.
Na ustanovni skupščini so izvolili upravni odbor kluba in gospodarski odbor kegljišča.
Težave s skladišči v krški občini
V AGROKOMBINATU Krško so letos pridelali na 123 hektarih približno 47 vagonov pšenice. Najbolje je obrodila sorta san pastore, pri kateri je bil donos tudi 50 stotov na hektar. Nekoliko slabše sta obrodili bezostaja in leo-nardo. Na splošno je bil pridelek ugoden; povprečen donos znaša 35 stotov na hektar.
V Agrokombinatu pa imajo težave s skladiščnimi prostori. Takoj po žetvi zaradi velike vlage ne morejo prodati vsega žita. Zato resno razmiš-ljajo o gradnji kombinirane ga skladišča na primernem prostoru, v katerem bi lahko vskladiščevali pšenico, koruzo in druge pridelke.
Staro prodajno površino so povečali za 70 odst. in tako bo sedaj v novi Manufakturi na 180 kvadratnih metrih -delalo sedem prodajalcev. Izvajalca del sta splošno obrtno podjetje Krško in kovinsko mizarsko podjetje JELKA z Rakeka. Dela bodo trajala 2 meseca, predvidoma bodo začeli prodajati v novih prostorih 10. oktobra. Prostori poslovalnice bodo ogrevani s centralno kurjavo in moder no opremljeni. Kupcem bo na voljo široka izbira metrskega blaga, pletenin, moškega in ženskega prila, otroške konfekcije do 6 let starosti, preproge in dekorativno blago. I
no klet. Predvidene investicije je podjetje primorano izpeljati, saj brez tega ne bo moglo pospraviti niti lastnega pridelka, kaj šele pridelke zasebnikov.
J. T.
Vinska trgatev na brestaniškem gradu
Brestaniški grad že dolgo slovi po slikoviti legi, saj je na strmih skalah stoletja branil dostop v slikovite predele Slovenije. Kot fevdalci tudi moderni nomadi — turisti občudujejo z njesfi čudovito okolico. Turistično društvo je v njem uredilo prikupno gostišče, kjer goste postrežejo s priznano vinsko kapljico in okusnim prigrizkom. V gradu je tudi razstava o izseljencih in interni-rancih, zanimiv pa je tudi ogled stare trdnjave. Da so obiskovalci vedno zadovoljni z obiskom, zgovorno pričajo zapisi v spominski knjigi.
Ob žlahtnem grozdju, priznani kapljici in specialite-tah za sladokusce boste lahko v nedeljo, 18. septembra popoldne, uživah na grajski vinski trgatvi ob zvokih domačega ansambla Steb. Prireditev bo ob vsakem vremenu-
L. A.
TV pretvornik
na Sremiču ni brez lastnika
Kmalu potem, ko je bil v Dolenjskem listu objavljen članek »TV pretvornik na Sremiču brez lastnika«, smo izvedeli, da ga vzdržuje tehnični odsek RTV Ljubljana. Ob morebitni okvari je treba poiskati radijskega inkasan-ta na Senovem tovariša čučnika, ki bo obvestil tehnični odsek v Ljubljani. Zgodilo se je že, da je bil omenjeni pretvornik pokvarjen skoraj 10 dni, česar pa inkasant n! vedel. Sicer je pretvornik urejen po predpisih in zavarovan, vendar strela lahko uniči tudi «i-varovano napravo.
Drobne s Senovega
■ PRI RAZPRODAJI CEMENTA v trgovini KRKA na Senovem so kupci večkrat jeze nad nesolidnim poslovanjem. Zgodi se, da se kupec dogovori s prodajalcem za cement in gre iskat voznika. Ko pride z voznikom, pa cementa ni več, ker so na dogovor pozabili in cement prodali drugemu. Vozniki so dragi, še posebno, če jim je treba plačati za prazno vožnjo.
■ PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA med NK Partizan, Senovo in NK Brežice se je končala s 4:2 za Senovčane. S to tekmo so začeli jesensko prvenstveno tekmovanje .
■ SENOVČANE ZANIMA, kdo bo snel in spravil zastavo, ki visi na športnem igrišču že skoraj vse poletje. Zastava je od sonca in dežja že čisto obledela . . .
■ ZARADI ZAPIRANJA VODE na glavnem vodovodu Senovo — Brestanica so se gospodinje letos že večkrat razburjale. Ostale so brez vode. Kadar zapro vodo zaradi popravil na vodovodu, bi morali gospodinjstva obvestiti vsaj nekaj minut prej, da si lahko na-
točijo vodo v vedra.
KRŠKE NOVICE
■ TRGOVSKO PODJETJE RESA bo 20. septembra začelo obnav. Ijatl eno od svojih dveh poslovalnic v Leskovcu. Drugo poslovalnico nameravajo preurediti še v letošnjem letu. Obe poslovalnici sta mešanega tipa.
■ ZADNJE VREĆE KAKAVOV -CA predelujejo v tovarni čokolade in likerjev IMPERIAL. Surovin za. sladki proizvod te tovarne zmanjkuje. Podjetje se zato zelo trudi, da bi nekako dobili v.saj toliko, kolikor je potrebno za redno proizvodnjo, kajti proizvodnja mora teči.
H KOPAIJMA SEZONA v Kr-škem se še vc-dno nadaljuje. Dokaj lepo in toplo vreme v septembru privnUJa predvsem mlajše kopalce na sonce in v vodo Jia krško kopališče. Pričetek pou'ita na TSS in topli popoldnevi so vzrok, da vztrajni koixilci v vodi ki ima 28 stopinj C, uživajo in izkoriščajo še zadnje tople žarke in prosti čas po pouku.
■ AMD KRŠKO je v letošnjem letu organiziralo že tri tečaje za šoferje amaterje. V marcu, maju in septemru je obiskovalo vse tiri tečaje okrog 75 tečajnikov.
■ VELIKA TESARSKA DELAVNICA je nastala prejšnji teden na prostoru poleg Agrokombina-ta. Tesarji na tem prostoru pripravljajo novo ostrešje za staro vinsko klet.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
§t. 36 (859)
DOLENJSKI LISI 7
Skrivnosti pod Kukove goro
Ni še tako dolgo, kar sem bral v Dolenjskem Listu tudi o delu in uspehih dolenjskih jamarjev. Naši Gorjanci ali Kukova gora, kot jim je rekel že Trdina, pa so zanje še precej neraziskano podzemlje.
Več kot petdeset let je od tega, kar sern prvič slišal ime Kukova gora. Berač, ki je pri nas prespal, je molil » ... za uboge ljudi, ki so pod Kuko-vo goro in ki na veMko noč repne olupke jedo . ..«
Stara mati mi je potem povedala, da so Podgorci nekoč res jedli na veliko noč repne olupke, vendar ne toliko zaradi revščine, kot zaradi vere v alelujo. Misticizem, pomešan s strahom, je vel tudi iz pripovedovanja starejših ljudi, kadar so pripovedovali o Kukovi gori
»Kadar se gorjanski izer odpre, nas vse požre.«
Zatrjevali so mi, da je hrib, ki mu sicer pravimo Gorjanci, pa tudi Kukova gora (v gabrskem govoru Kukava gora) ali Konj (hrib nad »Gospodično«) — znotraj ves votel in poln vode. O primitivnosti, staroverstvu in strahu pred poplavo piše tudi Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) v svoji knjiga, ki je izšla letos spomladi.
Ko se je neko noč leta 1921 nad Gorjanci v hudem neurju utrgal oblak, je iznad Ga-birrja proti Brusnicam prigr-mel hudournik, ki je odnašal gnoj izpred hlevov, drva od drvarnic in vdrl tudi v nekaj Meti. Zjutraj smo zvedeli, da se je neki ženski v Brusnicah, Lumpretovi, po domače Herenčinki — zmešalo. Strah, da se je odprl jezer izpod Kukove gore, ji je omra-čdil um .. .
Pa pustimo to, kar je staro in za mladi rod skoraj neverjetno!
Ko je leta 1929 kmet Janez Nose iz Gabrja št. 26 kopal vodnjak, je prav takrat, ko je s svojimi delavci že hotel počistiti dno, ugotovil, da se je pokazala v kotu manjša odprtina. Ko so to malo bolj
Trebnje : Jarše 3:0 p. f.
Ker je prišlo na nedeljsko odbojkarsko srečanje druge slovenske lige ▼ Trebnje v nedeljo, 11. septembra, le 5 tekmovalcev iz Jarš na Gorenjskem, niso mogli odigrati prvenstvene tekme. Srečanje Je bilo tako odločeno v korist Trebnjega 3:0 p. f. Namesto tega pa so odigrali prijateljsko srečanje, v katerem je Trebnje nnagalo z 2:1. Sodil je R. Romih te Novega mesta. Prihodnjo nedeljo pridejo gostovat v Trebnje od-bojfearji te Jelfian, ka so spomladi piemagaM Trebanjce.
Morda je našim prvošolčkom ponekod res najtežje prve dni, ko se brez mamice in očka znajdejo v novem, čudnem svetu. Pa vendar, z dobroto in razumevanjem učiteljev prebrodijo »najhujše čase« in se prek igre vživijo v kolektivno učenje. Na sliki: v razredu tovarišice Staričeve v šentjernejski osnovni šoli so te dni s pravo vnemo sestavljali hiše in kozolce kar iz palčk, ki so jih otroci prinesli s seboj (Foto: Polde Miklič)
odkopali, se je po vasi raznesla vest »Prepad!« Odprtina je bila velika, da se je lahko skoznjo splazil človek. Ker je bila ena lestev prekratka, so zvezali k tej še eno in tako dosegli nekakšna tla.
Spuščali smo se po teh lestvah in odhajali po rovih, nekateri manj, drugi dalj. Jaz nisem imel poguma, da bi šel od lestve. Svetili so z žepnimi baterijami in karbi-dovkami, ki pa niso hotele vedno goreti. Povedali so, da še kakšnih 200 korakov proti jugozahodu vidi skozi luknjo, ki je podobna dimniku, na svetlo. Ta »dimnik« je na dvorišču Marije Ivanež, pri današnji hišni številki 66. Tu ponikne skozi odprl ino vsa voda od javnih izlivk vaškega vodovoda, ob deževju pa tudi voda, ki ne odteče z naraslim potokom. Skozi to odprtino se z lahkoto splazi vsak človek. Očividci pravijo, da je v jami velik nasip peska in blata. O vsem je poročal v Ljubljano takratni šolski upravitelj v Brusnicah Martin Marinč. Prišla sta dva jamarja, ki sta si stvar ogledala in ugotovila, da ni kaj posebnega.
Ko so leta 1932 kopali skozi vas jarek za vodovod, se je prav v bližini Sajetove hiše spet pojavil tak »prepad«. Tokrat so bili ljudje že bolj pogumni. Odhajali so tudi po 200 metrov daleč pod zemljo
in prinašali ven kapnike »za spomin«.
Leta 1947 je gradila Ana Božič hišo številka 7. Ko so kopali temelje, so na vogiu naleteli na odprtino in metali vanjo kamenje. Po bobnenju sodeč je padalo najmanj 200 metrov globoko.
Pred tremi leti je Anton skeael iz Gabrja št. 43 oral na njivi, pol kilometra pod vasjo proti Brusnicam. Nenadoma se je enemu konju udrlo pod prvima nogama. Ker sta bila konja zvezana, se je to nekako zmotalo in ni bilo škode. Odprtina pa zeva še danes. Kamen, vržen noter, bobni še nekaj časa. Pa ne vselej, kakšnih pet metrov globoko je najbrž skala, ki zaustavlja padec.
Letos maja smo kopali jarek za cevovod v jugozahodnem delu vasi, v Kandiji. Tik pred pragom hiše št. 108 smo naleteli na manjšo odprtino. Ko sem vrgel vanjo pol navadne zidne opeke, je tudi padala najmanj 200 metrov globoko, če računamo, da je zadnja odprtina od prejšnjih oddaljena pol do enega kilometra, pomeni, da je vsa vas na neki votlini. Povodnji se ni bati, ker v nobenem primeru ni na dnu vode, in je strah o jezeru na dnu Kukove gore odveč, prav pa bi bilo, da bi si to podzemlje ogledali naši jamarji.
FRANC LUZAR
Potujoča trgovina Cankarjeve založbe iz Ljubljane se je 9. septembra ustavila /a ves dan v Brežicah. Okrog stojnice se je v dopoldanskih urah kar trlo ljudi. Mladina in odrasli, vsi so radi posegli po knjigah s popustom. Toliko knjig v Brežicah najbrž že zlepa niso prodali. (Foto: J. Teppey)
Brežicam skoraj presenetili celjske prvoligaše
V okviru tekmovanj za rokometni pokal SFRJ so se brežiški ro-kometaši pomerili s prvoligaši iz Celja. Po izredno, izenačeni igri sta se moštvi v regularnem času razšli z rezultatom 15:15. Po dveh podaljških po pet minut so si gostje zagotovili zmago predvsem zaradi večje izkušenosti. Končni rezultat je bil 16:20. Domači navijači so že verjeli v presenečenje po prvem polčasu, ko so domači vodili s štirimi zadetki pred nosti.
Ženske vrste Celja ni bilo, zato so Brežif-anke dobile tekmo brez borbe z rezultatom 10:0.
Operacija: slon
Na nekem sestanku v Ribnici je neki direktor pripove doval:
— Prišli so od Elektro in prekopali pri našem podjetju zelenico, da so položili kabel. Rov so potem zasuli — trave niso posadili — in odšli. Pa so se spomnili čez pol meseca, da so verjetno nekaj jMzabili, in so zelenico na istem mestu še enkrat prekopali. Tako delo me spominja na doktorje, ki so pri operaciji slona pozabili v njegovem
trebuhu medicinsko sestro in so potem slona ponovno odprli.
Napačen naslov -prodaja pod planom
V tovarni šivali strojev na Mirni so imeli nedavno za 60 milijonov dinarjev iz\ delkov pripravljenih za izvoz. Toda zataknilo se je tam, kjer ni nihče pričakoval. Napaka v naslovu bančnega akreditiva je povzročila, da je blago obležalo doma v skladiščih precej dlje, kot bi bilo sicer, polletni obračun pa je pokazal za 5 odstotkov manjšo realizacijo, kot so planirali.
Torej: nam nagaja tiskarski, drugim pa tudi podobni škratje.
Zadnje mesto, ki je prinest zmago
Delavske športne igre novomeške občine so že takoj prve dni dobile svojo junakinjo: to je Milka Puhgerčar, ena najstarejših uslužbenk v SGP Pionir.
Nihče v Pionirju ni pričakoval, da bo Milka res izpolnila obljubo in nastopila na plavalnem prvenstvu v Dolenjskih Toplicah. Pa so se vsi po vrsta motili!
»Ze od mladosti imam veselje do plavanja,« je povedala, ko sem jo obiskal na delovnem mestu v Bršlinu. »Ko me je tovariš Filipčič začel prepričevati, naj nastopim na prvenstvu v Dolenjskih Toplicah, sem precej pristala, čeprav že več let nisem plavala.
Vš.^sli". da tega ne mislil", s£' toda vseeno sem prišla % ian. v plavanju na
50 ^/>jaPrsri0 sem Prišla sicer na cilj, toda silno S« jC Ye5ela, ko so mi poved*^ je prav ta točka prine^'^ « ekipi Pionirja prvo >oji. Pred Novolesom, ki Je   .     "»čko manj.«
sil?^Pož„podrU2nica SGP P'onl*jf<W u'°valno, pa tem bolj 5»<i£? Milko Punger-6ar n'5&ornnZ majhnim danio'11 privfž~la uslužbenka za svoj" vSo ««nost športu res zasNg v fcJ**valo, Dokazala |e, f. ^ni?u ne gre le za znlflFU»b K Predvsem za sodf'0 -si
Stari odhajajo, novi prihajajo
Z JeienJ0 spet prihaja čas, ko boo" številni fantje v ka-sarnan siekii vojaške uniforme *J*»šli na svoja delovna v civilu, n^ nesto njih P3 bodo v armado prišli drw. Pred odhodom smo se P2rJaii s tremi vojaki iz nVrJ^ garnizije, ki jim je °rTV»Još nekoliko dana« do °0noda domov.
Tomislav Ristić je doma iz Potočca pri Kragujevcu. Po poklicu je kovinarski delavec v tovarni avtomobilov »Crvena zastava« v - Kragujevcu. Iz Ribnice bo odnesel najboljše vtise, saj se je med Ribniča-ni počutil kot med svojimi. Tu je preživel 18 mesecev kot vojak. Armada mu bo ostala v najlepšem spominu,
čeprav se je malo bal, preden je oblekel vojaško suknjo. S tovariši se je dobro razumel, čeprav so bild iz raznih krajev domovine. Hrana, pravi, da je bila boljša kot doma.
Vojislav Ivič je bil rojen med vojno v Ravenni, v Italiji, mladost pa je preživel v Splitu. Zaposlen je kot tehnični risar v podjetju »Brodogradilište« v Splitu. Major Gojko Pavlovič je Vojislava pohvalil, saj se je dobro razumel s tovariši in starešinami ter prizadevno sodeloval v političnem, družbenem, zabavnem   in   športnem žvlje-
Stanko Cvetkovič
nju v kasarni. Temeljito sri je razširil politično obzorje.
Stanko Cvetkovič je doma iz okolice šabca. Delal je v Beogradu, zdaj pa se bo zaposlil v Caoku. Čeprav se rad vrača v civilno življenje, mu je težko ob spominu na številne prijatelje, s katerimi je navezal med služenjem roka tesne prijateljske in tovari-ške stike. Pripovedoval je, da so se vojaki natančno seznanili z vsebino brionskega plenuma CK ZKJ.
Tomislavu, Stanku, Vojdsla-vu in seveda vsem drugim vojakom'/ ki bodo te dni zapustili vojašnice, želimo, da bi se hitro znašli v civilnem življenju, vsem novincem pa, da bi se zgledovali po svojih prednikih ter zavestno in z veseljem izpolnjevali ne vedno lahke vojaške dolžnosti.
K. ORAŽEM
4 : 2 in burka v Nikšiču
^ikšičani so bili zelo presenečeni nad prizo-^ so 83 v"*eli na uucan svojega mesta po Koncu. finalne tekme za svetovno nogometno prven-st™ ttied Anglijo in Zahodno Nemčijo.
Sj^Upini angleških in nemških inženirjev ter strokovnjakov, zaposlenih pri rekonstrukciji nilske železarne, sta med seboj stavili, da bo fv^valec dvoboja Anglija oziroma Nemčija. Stava je Poleg drugega predstavljala tudi 50 litrov piva ^orar^°vor' ^a Dc**° predstavniki poražene države SttSi • dvakrat čez vse mesto na majhnih vozičkih P Pojati sonarodnjake novega svetovnega prvaka.
' zastava se je pričela pred hotelom Onogošt. ft^z»Oeiček s sodom piva sta sedla dva angleška ^ lrJa, ki sta po ulicah nosila simboličen pokal s\ jYnega prvaka. V voziček je bilo »vpreženih« }i evetncev s črnimi trakovi okrog rok, ki so pri-'r»fr^°- ODravui svoje delo. Z vozičkom so se P.QJa^ skozi množico radovednih gledalcev in i* miU vsako točko stave.
-ij^^je so se od srca nasmejali in z aplavzi Pavijan sprevod.
SMRTNI STREL NA PIKICO
Pat>K  v vse št. 10 v Mir-
ni ^0)J> zadeta zgrudila » J^cena ffrZica> ki je
slišt'ki Te Pikica- Nani° je si'     lwijanski lovec, ki
se je tega dne z mirnopeški-mi lovci udeležil lova na divje golobe in grlice. Pavlenče-vi so Pikico, kot že večkrat, spustili iz kletke, kjer je s petjem krajšala čas. Italijan je verjetno mislil, da je tudi Pikica ena od ptic za njegov plen, pa je pomeril. Pavlen-cevi so bili zelo ogorčeni in so pripomnili, da bi pred ta-kini lovcem ne bil varen niti petelin, če bi slučajno zletel na streho. Verjetno bi Pikica še zdaj pela, ko bi mirnopeški lovci Italijana poučili, da ni vse za odstrel, kar leta po zraku, še manj pa udomačene ptice
Dolenjska pred G5. in pred 15. leti
Dne 6. t. ?n. obiskal je predsednik severoamerikanskih držav, Mac Kinlev razstavo v Buffalu Tu ga je nek zločinec napadel in ga dvakrat ustrelil v prsi in v trebuh. Navzoči so hoteli napadalca raztrgati, a policija ga je odvedla v zapor. Obe krogli so zdravniki izrezali ena je * spodletela na prsni kosti, a druga je prišla v želodec. Predsednik visi še vedno med življenjem in smrtjo. Napadalec ni se bal ne Boga ne svetne oblasti, anarhist je, ne ma-' ra poznati oblasti nad seboj. Bržkone je ud neke večje zarote takih ljudi j.
PRODANA VERA. Mariborski list poroča, da dobivajo v Gradcu katoliki za prestop v protestantovsko vero po 16 gld., a v Mariboru in drugod po Spod. štajerskem se jim plača do 30 gld. Sedaj še le razumemo, zakaj so lansko leto tako hteli k protestantom celjski nemški razgrajači. Denar jih je vlekel! Tržaška »Edinost« pristavlja: 16—30 gld. Toliko velja pri nas — osel.
PREKLIC. Jaz podpisana preklicem vse lažnjive bese-ue, katere sem govorila zoper poštenje Mice Zefran iz Smo-linje vasi Skozi sodnijo obsojena v zapor mi je Mica žefran to kazen odpustila ter sem dolžna tem potom vse laži preklicati in obžalovati.
— Jera Doberdruk v Smole-nji vasi.
Dolenjske Novice.
15. sept. 1901
★ ■
SPOMINU Ll ISA ADAMIČA
. . . Nekaj pred njegovim povratkom v Združene države sem se še srečal z njim v prijateljskem krogu pri Božidarju Jakcu. Zopet je zvenel njegov iskreni smeh. Za trdno je obljubljal, da se še vrne v našo državo.
Zdaj je za vedno ugasnilo njegovo iskro oko. Nič več ne bo hodil po našem Rogu, partizanski trdnjavi, ki ga je tako globoko prevzela, nič več prisluškoval utripom srca in misli naših ljudi. Tam daleč onstran velikega morja je njegov grob. S svojim delom pa bo za vedno ostal med nami. (J. J.)
ZASTAVE IN NAGRANE NAJBOLJŠIM
Za izredne zasluge pri izpolnjevanju planskih nalog v prvem polletju je dobilo 52 delovnih kolektivov nazive »zaslužni kolektiv« in prehodne zastave ter nagrade Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in zveznih re-sorov. — Na Dolenjskem sta prejela pohvalo Glavnega odbora sindikatov kolektiva tekstilne tovarne v Novem mestu in gradb. podjetja »Pio'-nir«. Vlada LRS je podelila za dosedanje uspehe v izvrševanju planskih nalog v prvem polletju prehodno tekmovalno zastavo in denarno nagrado Lesno industrijskemu podjetju Novo mesto (185.000 dinarjev). LIP Novo mesto si je s tem priznanjem pridobil častni naslov »naj-boljši delovni kolektiv LRS«.
Tekstilna tovarna v Novem mestu pa je prejela od Glavnega odbora zveze sindikatov Slovenije in pristojnega ministra prehodno zastavo, 50 tisoč dinarjev nagrade in naslov »zaslužni delovni kolektiv LRS.«
15. sept. 1951
SMEH STOLETIJ
Neko dnevno povelje voditelja italijanskih revolucionarjev Garibaldija se je glasilo takole:
»Prijatelji! Vi ste največji junaki sveta! Vi ste elita narodov, nepremagljivi in brez primere hrabri! — Vam moram vse to še enkrat praviti? Ne, saj vam je že samim davno znano! Reči moram le to, da junakom ne pristaja — beg. če še enkrat naletim med vami na strahopetca in bojazljivca, ga ukažem brez .milosti ustreliti! Zapomnite si to, vi čudoviti vojaki!« *
Giuseppe Garibaldi, slavni zmagovalec, je bil priljubljena osebnost. Čeprav je že prekoračil sedemdeseto leto, je bil zelo krepak in raven kot bor. Na slavnostnem sprejemu mu je grofica Castiglione izrekla nekaj poklo-nov na račun njegove večne mladosti.
»Gospa grofica,« je odgovoril Garibaldi, »jaz sem dovolj mlad, da ugotovim, kako ste dra-žestni, toda počutim se prestarega, da bi vam to tudi dokazal.«
* • • Slikarji, ki so študirali v Rimu, niso nikogar raje upodabljali kakor papeža. Leon XIII. ni te prošnje nikomur odklonil.
Nekoč ga je naslikal srednje nadarjen umetnik, ki je bil zelo zahteven in je prosil papeža še za podpis in kak primeren izrek iz svetega pisma. Leon gleda podobo in maje z glavo: ni mu preveč podobna. Ker pa noče umetnika žaliti, napiše poleg datuma na sliko še željeno besedilo, izrek iz evangelija svetega Matevža: »Nikar se ne bojte, jaz sem! — Leon XIII.« *
Znameniti italijanski zdravnik De Martino je stal s svojimi tovariši ob postelji bolnika, ki je bil hudo bolan. Pravkar so se posvetovali o njegovi bolezni. Kar na lepem se je bolnik zavedel, odprl oči, pogledal okrog sebe m dejal s slabotnim glasom:
»Kaj pa počno vsi ti idioti okrog moje postelje?«
»Gospoda,« je hudomušno dejal De Martino, »bolniku gre že na bolje. Saj vidite, da nas je že spoznal.«
-----;-- —-.- - J
121. — Jože je bral pismo, ki ga je prejel od doma. »Saj več pišeš o činču kot o sebi,« so mu pisali, »pripelji ga že vendar pokazat. Vsi smo strašno radovedni, kakšen je. Bomo že poskrbeli, da ne bo lačen, spi pa lahko na senu, če bosta ostala čez noč...« Jože se je smehljal. Seveda, saj ga je že večkrat mislil vzeti s seboj. Toda vedno je prišlo kaj vmes, da ga ni mogel, ali pa je bil načelnik slabe volje in se mu ni upal reči. Spravil je pismo v žep in se odločil. »Dva prosta dneva imam še v dobrem, tovariš načelnik,« je dejal, ko je strumno stal v njegovi pisarni, »rad bi šel Čez nedeljo domov.« Načelnik je prikimal: »Prav!«
122. — »Še kaj drugega?« je vprašal, ko je videl, da se Jože ne gane z mesta. »Da,« je obo-tavljaje se povedal ta, »činča bi rad vzel s seboj. Doma bi ga zelo radi videli. Toliko sem jim pripovedoval o njem!« Načelnik je nekaj trenutkov okleval, potem pa je privolil. »Pa ga vzemi,« je menil, »če bo sila, bomo dobili v šoli drugega psa, ki bo pomagal namesto njega.« Tako je bila stvar urejena. V soboto popoldne lahko odpotujeta, v ponedeljek zvečer pa morata biti nazaj. »Činč, v soboto greš z menoj!« je potem Jože veselo naznanil svojemu štirinožnemu tovarišu ter ga povlekel za kožuh na tilniku. Pes je veselo zalajal, če je bil Jože dobre volje, je bil vesel tudi on.
123. — Končno je napočila težko pričakovana sobota. Jože in činč sta odhitela na postajo ter skočila v vagon. Vlak je potegnil. V enakomernem taktu so udarjala kolesa; ustavljali so se in spet brzeli naprej. Do Jožetovega doma je bilo daleč, kajti bil je z majhne vasi nekje ob meji. Sonce je bilo že nizko nad strehami, ko sta izstopila in odhitela po cesti. Potem sta zavila na vijugasto pot, ki se je vzpenjala med grmovjem in kamenjem. Bila je že pomlad, češnje so cvetele in grmovje se je odevalo v prvo bledo zelenje. Činč je razposajeno nategoval jermen in prisluškoval Jožetovemu koraku, ki je ropotal za njim.
-   ni*1 t S* ie i s 124. _ v grmovju gT M ^.»ezal neznan
moški in se sklaOJjJ 01* nlSvidom, na katerem je od časa." S* ^nii L kamenje. Zaslišal je korake JJi » s* Previdno je pokukal skozi veje^jiJŽUit ^asU ge bolj Po poti je prihajal j« f^Ši^^m psom. »Zasledujejo me,« g*t^u n0c^J* kajti mož je imel slabo vest- *$l*Xk sk je pritihotapil čez mejo in PJJ jiJJ*j. »J v grmovju. Ponoči je nameri* o^niZir^u je vohun. Prišel je z nalogo f* rj-feov^ ljudi, ki bi pošiljali P^iedi^lM« i, °bveščeval-nemu centru. »Na«' f^t^ .f Pomislil še enkrat in bliskovit« u nahrbtnika
težko parabelo.
LOUIS HOUT: (4)
Puške za Tita
»Tisto tam je,« je dejal Stevo in s prstom pokazal vzdolž ceste na majhen odsek poti. »Najprej se bomo peljali po tisti cesti na levo. To je glavna cesta v tem kraju. Nemci jo ponoči pogosto nadzirajo z oklopnimi vozili. Podnevi pa po njej s tovornjaki prevažajo živila in drug material, četudi nanje streljamo, številna posadka, ki smo jo skoraj obiskali v Imotskem, nima druge dovozne poti.«
Vsi smo instinktivno pregledali orožje, ko smo se vrnili v avtomobil, čez trenutek smo jo mahnili po odprti cesti. Motorja sta zahreščala, ko sta šoferja pritisnila na plin. Zdrveli smo s hitrostjo šestdeset milj na uro.
Po desetih minutah je začel tovornjak voziti z zmanjšano hitrostjo in se je zasukal po cesti proti severu. Sledili smo mu. Iljič se je obrnil proti nam in se zasmejal. »Kar nam je še ostalo, bo lahko,« je dejal.
Prihajali smo na »osvobojeno ozemlje«.
Preostali del noči smo se vozili iz vasi v vas. Bili smo na naseljenem ozemlju. Dežela mesečevih gora s partizanskimi strelci v sivih oblačilih, ki so bili podobni oboroženim prikaznim, živečim v skalovju, je bila za nami. Bili smo na varnem, pri prijateljih.
V vsaki vasi smo dobili razpoznavni znak za naslednji cestni sektor do druge partizanske postojanke. Na vožnji po slikoviti pokrajini nas je dohitelo jutro. Pisano oblečeni kmetje so odhajali delat na polje. Pokrajina je bila posejana z romantičnimi bosenskimi vasicami. Vsepovsod so nas pozdravljali z »zdravo« in se široko smehljali. V vsaki vasi je bilo videti partizanske uniforme, nikjer pa nismo opazili, da bi se zbirale čete.
Ob osmih zjutraj smo se pripeljali v veliko mesto Livno in se odpravili na komando mesta, da bi se obrili in zajtrkovali. Komaj sem hodil, ko sem zlezel iz avtomobila. Zadnji krči so popustili po kratkem sprehodu in ko sem zaužil nekaj vroče dušene jedi, črnega kruha in vina. Ker bi morali priti že opoldne v Titov štab, sem se odločil, da je ravno zdaj pravi čas, da pogoltnem poslednjo tableto. Nato sem se ulegel na neki pograd in se malo odpočil. Ko sem se dvignil, so skrbi minile; tableta je učinkovala. V pričakovanju bližajočega se srečanja sem se počutil prerojenega in poln življenja.
Iljič je predstavil Steva in mene nekaterim svojim tovarišem oficirjem, komandantom brigad na njegovem sektorju. Na dolgo in široko smo se pogovarjali, kako bi popravili »burmansko cesto« in okrepili posadko na obali, da bi zavarovala dobavno pot. Petdeset mož, ki bi jih varovalo dvesto strelcev, bi lahko usposobilo cesto za prevoz takih tovornjakov, kot so naši standardni dveinpoltonski vojaški modeli, imenovani »six-by-six«. Takšno vozilo ima deset koles in dobro manevrira po slabem terenu. Upiralo se mi je, da bi poslal kakega čez, če bi nam uspelo prepeljati jih, ne da bi poprej popravili cesto in na njenem spodnjem delu okrepili patrole. Iljič in njegovi oficirji so menili, da bi to lahko napravili, toda polkovnik ni hotel pre-, vzeti nobene odgovornosti. »To stvar bi bilo treba urediti s komandantom«, je dejal in mislil na Tita. »To spada k vprašanju celotne obalne obrambe.«
Tu smo obedovali, potem pa smo se spet odpeljali z dvema štabnima avtomobiloma, a sedaj nas ni več spremljal tovornjak s posadko.
»Zdaj ni več nevarnosti,« je dejal Iljič. »Smo na svoji zemlji. Lahko se vozite milje in milje daleč brez kakršne koli nevarnosti.«
S tem je mislil, da se človek lahko vozi milje daleč, ne da bi srečal kako nemško kolono na pohodu. Opazil sem, da ima svojo strojnico na kolenih, kot sta jo imela tudi Stevo in komisar.
»Zakaj pa torej ne pustimo tega orožja tukaj?« sem vprašal.
»Ah, tod okoli je še nekaj četniških band, s katerimi si ne delamo preglavic, da bi jih uničili,« je odgovoril Uič. »Živijo v gorah, v bolj divjih območjih, in le kdaj pa kdaj iz zasede napadejo vozila, tako da je včasih kar prijetno imeti orožje pri roki.«
Potovanje od Livna do Jajca, po južni Bosni, je pravi sen za turista. Dežela je tako lepa in slikovita, da ne bi nihče verjel. Tu in tam smo vozili med lepimi polji, ki so bila vsa zelo skrbno obdelana, zdaj smo se spet znašli v neobdelanem, z visokimi smrekami in z borovci poraslem kraju, po katerem se blešče kot biseri bistri gorski potoki. Povsod so nas spremljali vzkliki »zdravo« in smeh. Nekje smo naleteli na kmeta, ki mu je v blatu obtičal voz. Izstopili smo, da bi mu priskočili na pomoč, in pomagali smo njegovima bosenskima konjičkoma na cesto. Videli smo veliko požganih vasi, a malo drugih znamenj vojne. Ob petih smo prispeli do starodavnega turškega mesteca Jajce, zgrajenega na strminah oblega hriba, katerega vrh krase razvaline starodavnega gradu, neke stare kule.
Ulice so bile polne partizanov, ko smo si po ozkih poteh utirali pot na pobočje hriba. Ustavili smo se ob cedro-vem gaju, v senci razpadajočih grajskih zidov. Prihiteli so kurirji, da bi nam pomagali stopiti iz avtomobilov. Odvzeli so nam torbe in drugo osebno prtljago in nas peljali do vhodnih vrat ograje, ki je obdajala nasad. Tu nas je čakal postaven oficir v sivi uniformi, s smehom na licu.
»Tovariš Tito,« je dejal Iljič. »To sta moja prijatelja major Huot in komandir Mladenič«
Prisrčno smo si stisnili roke.
Tito je bil videti moje velikosti, samo malo močnejši. Manjkajo mu trije palci, da bi meril v višino šest čevljev, in verjetno je tehtal okoli šestinsedemdeset kilogramov. Obraz je razodeval moža pri petdesetih letih.
Posebno izrazit je bil vtis dinamične moči, ki jo je le delno pripisovati njegovi postavi. Močna rast, široka ramena, razvit prsni koš in vitkost so z vsako potezo izražali moč — zdravo korenino. Drža pravokotno oblikovane glave je izžarevala ponos in gotovost
V ponedeljek občinska seja
V ponedeljek, 19. septembra, bodo odborniki obeh zborov občinske skupščine Črnomelj razpravljali o osnutku srednjeročnega razvoja občine do leta 1970. Razen tega bodo pregledali še pol-letne uspehe v gospodarstvu, obravnali prošnje za dodelitev priznavalnin in nekaj odlokov.
Sinji vrh ima aktiv
Pred kratkim so v odročni vasici Sinji vrh ustanovili mladinski aktiv, ki šteje 15 članov. To je za vso vas zelo pomembno, saj pričakujejo, da bo organizirana mladina poživila vse vaško življenje. Prvi sestanek aktiva bo danes zvečer v šolskih prostorih.
Vsem je žal za komandantom
Pretekli teden so se v Črnomlju poslovili od dosedanjega komandanta garnizona podpolkovnika Puniše Stojanoviča, ki je odšel na novo službeno mesto v Petrinijo. črno-maljcem je za priljubljenim komandantom zelo žal, saj je bil z vsem prebivalstvom ter družbeno-politčnimi organizacijami v najtesnejših stikih, zato je bilo sodelovanje z JLA na kulturnem, športnem in na vseh drugih področjih zelo uspešno.
Zamenjava osebnih izkaznic
Občane občine Črnomelj obveščamo, da bomo z zamenjavo osebnih izkaznic pričeli 1. 10. 1966. Prošnje za zemenjavo osebnih izkaznic bodo občani vlagali pri krajevnih uradih. Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, je dolžan imeti osebno izkaznico, lahko pa jo dobi tudi oseba, ki je dopolnila 14 let starosti.
Ob priložitvi prošnje mora prosilec obvezno priložiti: dve fotografiji, v velikosti 3 x 3,5 cm, izdelani na belem tankem fotografskem papirju, brez retuš, staro osebno izkaznico in 200 S-din za dejanske stroške osebne izkaznice. Občane, ki so rojeni izven pristojnega krajevnega urada, prosimo, naj prošnji priložijo roj-stni list. Prošnjo za osebno izkaznico mora vložiti vsak občan osebno.
Krajevni uradi bodo pravočasno obveščali občane o vrstnem redu izdajanja osebnih izkaznic za posamezna naselja, vasi oz. ulice na krajevno običajen način. Občane prosimo, da upoštevajo določeni vrstni red, ker bodo s tem olajšali delo.
IZ PISARNE ODSEKA ZA NOTRANJE ZADEVE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI
ČRNOMELJ
K financiranju šolstva imajo precej pripomb
25. avgusta je v Črnomlju zasedal svet za šolstvo pri občinski skupščini ter obravnaval novi sistem financiranja in izobraževanja, ki predvideva organizacijo šolskih skupnosti. K republiškemu osnutku novega zakona so imeli navzoči precej pripomb, s katerimi nameravajo seznaniti republiški sekretariat za šolstvo
O tem bo v kratkem raz pravljal še izvršni odbor občinskega odbora SZDL s čla-
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ ULICO 21. OKTOBRA SO 2E ZACELI UREJATI, vendar so delavci odšli, preden je bilo delo opravljeno. Zakaj? Po dogovoru sta se preureditve te ceste lotili krajevna skupnost in Rudnik. Ker pa rudnik Kanižarica ni opravil zemeljskih del, kakor je bilo dogovorjeno, so morali začasno (upajmo!   !)  z  delom prenehati.
■ ZARADI ZAZIDANIH DIMNIKOV v nekaterih stanovanjih v črnomaljskih blokih je bilo že precej vroče krvi. Stanovalci se upravičeno pritožujejo, ker ne morejo kuriti, medtem pa nikakor ni mogoče ugotoviti, kdo je kriv tako hude napake v gradnji.
■ V NOVEM ŠOLSKEM LETU so uvedli za šolarje dve novi avtobusni progi na relaciji Bedenj— Tribuče—Črnomelj in Dobliče—Črnomelj. To je bilo potrebno zato,
ker so iz Tnbuč in Doblič pre-šolali učence 3. in 4. razredov. Vsega skupaj prevažajo na črnomaljskem področju 328 otrok v šolo in domov.
H ZANIMIVA UGOTOVITEV podružnice za socialno zavarovanje: dokler so nekateri zavarovanci v rednem delovnem razmerju, so pogosto bolni, imajo celo več bo. lezni hkrati, ko pa dosežejo invalidsko ali redno upokojitev, jih težave minejo tako naglo, Via jim zdravniška pomoč sploh ni več potrebna. Ob tej ugotovitvi pa bi bila za javnost vsekakor zanimiva tudi imena . . .
■ GRADNJA NOVE OSEMLETKE V LOKI se že močno bliža koncu, zato tečejo vse priprave za organizacijo pouka v novi stavbi. Kakor so predlagali prosvetni delavci črnomaljske osnovne šole in svet za šolstvo pri OS, bodo po preselitvi odšli v novo šolo le učenci višjih razredov, medtem ko bo pouk za nižješolce ostal v stari stavbi. Pravijo, da je to potrebno zaradi bolje razporeditve učnim moči, katerim je mogoče le na ta način zagotoviti polno učno obveznost. Razen tega bi se prosvetni delavci pri taki organizaciji pouka laže nadomeščali in dopolnjevali.
ni sveta za šolstvo. V nekaj dneh bo znana natančnejša vsota predvidenih sredstev za posamezne izobraževalne skupnosti, zato se bodo šele tedaj odločili, h kateri šolski skupnosti se bodo črno-maljčani priključili.
Kam po pravne nasvete ?
Na črnomaljskem področju se množijo pritožbe iz delovnega razmerja, pa tudi druge, zato člani sindikata in občani močno pogrešajo pravne pomoči. Domače občinsko sodišče sicer nudi pravno pomoč, vendar so sodniki z delom močno obremenjeni in bi bila dodatna pravna pomoč nujno potrebna, zlasti še zato, ker v vsej Beli krajini ni nobenega odvetnika.
O tem je pred kratkim razpravljalo predsedstvo občinskega sidikalnega sveta ter menilo, da bi se morale vse družbeno politične organizacije z občinsko skupščino vred resno zavzeti, da bi v Črnomlju čimprej dobili pravnika, ki bi ljudem svetoval v različnih sporih.
Obtožujemo naciste in fašiste ter druge nekdanje človeške zveri v vojskah okupatorjev tudi za njihove zločine v ujet-niških taboriščih!
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Po reformi bolj ugodni rezultati
Z manj zaposlenimi napravili več - Najbolj občutno so narastli skladi -Predlogi za še boljše uspehe
Gospodarske organizacije v kočevski občini so v prvem polletju letos dobro poslovale. Njihova fakturirana realizacija je bila v prvih šestih mesecih za 33,9 odst. večja kot v istem obdobju lani, vnovčena realizacija pa celo za 49,5 odst. večja.
Ti podatki sicer ne prikazujejo stvarnega povečanja proizvodnje, ker so se cene v drugi polovici preteklega leta, se pravi po gospodarski reformi, na splošno zvišale. Kljub temu pa le lahko trdimo, da so gospodarske orga-
Še ena mrliška vežica
Novo pokopališče v Kočevju bo letos usposobljeno za pokopavanje mrličev. Najprej je bilo zaradi pomanjkanja denarja sklenjeno, da bo na njem letos le ena mrliška vežica, zdaj pa je občinska skupščina sklenila, da bosta že letos zgrajeni dve vežica. Ena sama vežica ne bi zadoščala potrebam mesta in okolice. Za postavitev druge bo najet premostitveni kredit v višini 100.000 Ndin.
Letošnje investicije koristno porabljene
Razprave o investicijah v kočevski občini so pokazale, da so bile lete pravilno vložene in v skladu s priporočili občinske skupščine. Večja sredstva so bila namenjena za dograditev klavnice, za gradnjo samopostrežne trgovine, lesno industrijo, precej sredstev pa so prispevale tudi delovne organizacije. Od negospodarskih investicij so največ sredstev porabili za novo šolo, za dograditev pokopališča, gradnjo kanalizacije v Kočevju, za stanovanja in elektrifikacijo vasi v okolici Osilnice. v.
Francu Robidi v slovo
12. septembra je umrl v ljubljanski bolnišnici France Ro bida, višji vodnik, zaposlen pri postaji Ljudske milice v Kočevju.
Tovariš Robida, ki je bil star 46 let, je bil rojen v Loki pri Celju. Od 1944 do 1947 je bil v partizanih oziroma JLA, nato pa vsa leta do svoje smrti pri Ljudski milici. Od leta 1949 je služboval v Kočevju, vmes pa nekaj let tudi v Ribnici.
Službo je kljub bolezni opravljal vestno in tudi med prebivalstvom je bil priljubljen. Za svoje delo je bil 1954 odlikovan z medaljo zaslug za narod.
nizacije dosegle boljše uspehe kot v preteklem letu.
Te ugotovitve potrjuje tudi izpolnjevanje letošnjega plana. Letni plan fakturirane realizacije je bil namreč do zadnjega junija izpolnjen s 57,9 odst. (v industriji celo s 60,5 odst.), čeprav tak uspeh v preteklih letih za prvo polovico leta ni bil običajen.
Tudi ostali podatki so v glavnem ugodni, saj je celotni dohodek v prvem polletju letos za 32,3 odst. večji, kot je bil -v istem obdobju lani; netoprodukt je večji za 33,4 odst., dohodek za razdelitev za 31,5, ostanek čistega dohodka za sklade za 76,7 odst., izplačam čisti osebni dohodki za 46,3 odst. itd. Vsi ti uspehi pa so še bolj pomembni zato, ker so doseženi s 3,9 odst. manjšim številom zaposlenih.
Ostali podatki pa povedo še, da so bile zaloge gotovih proizvodov letos za 20 odstotkov večje, kupci so nam dolgovali za 44,5 odst. več, naše gospodarske organizacije pa so dolgovale dobaviteljem za 32,9 odst. več.
O teh rezultatih gospodarjenja je na zadnji seji 8. sep-
tembra razpravljala tudi občinska skupščina, ki je nato priporočila gospodarskim organizacijam, naj proizvodnjo in produktivnost še povečajo. Skupščina je nakazala, da je to mogoče, saj zmogljivosti gospodarskih organizacij še niso dovolj izkoriščene. Predvsem bi bilo potrebno, da bi gospodarske organizacije uvele večizmensko delo in izboljšale službe, ki načrtujejo potrebe po kadrih. Hkrati pa je potrebno, da si podjetja zagotove tudi prodajo povečane proizvodnje in surovine oziroma reprodukcijski material. J. P.
Volitve in imenovanja
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji izvolila:
Jožeta Petriča za sodnika občinskega sodišča Kočevje,
imenovala pa:
Alojza Rauha v komisijo za vprašanja borcev NOV občine Kočevje,
v občinsko komisijo, ki je pristojna dajati mnenja za predčasno starostno upokojitev borcev NOB pred 9. septembrom 1943, pa:
Antona Šercerja (predsednik), Minko Vesel (tajnik), Rudija Orla, Alojza Rauha, Tineta Mesojedca, Antona štimca, Lojzeta Ma-rinča in Hedviko Pintar (vsi člana).
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ZADNJE ČASE HODI.IO po hišah in lokalih razni potniki, ki ponujajo v prodajo vse mogoč kič, in nagovarjajo ljudi, naj dajo svoje slike in slike svojcev v povečavo. — Pri tem poslu so zelo vztrajna in prav težko jim dopoveš, da njihovih uslug ne potrebuješ. Ker so razen tega še cene tako pretirane, bi ne bilo odveč, ko bi se za njihovo poslovanje pobrigala tudi ustrezna inšpekcija. Po hišah prodajajo predvsem mladi ljudje, ki bi lahko na drugem delu družbi veliko več koristili, kot koristijo, in postopanjem!
B KOČEVSKA TRŽNKiA JE POSTALA turški bazar v malem. Prodajajo vsevprek: sadje, povrtni-no, posebno pa papriko in lubenice. Vmes so razobešeni različni prti za kuhinje, rute, nogavice, kič iz mavca, podobice, prstani, vse do rožnih vencev. Predajajo bolj na oko, brez stalnih cen. Pri vsem pa je še precej nesnage in nereda, čeprav je to tržnica le za živila. Prostor bi bilo treba primemo vzdrževati, od prodajalcev pa zahtevati, da spoštujejo obstoječe predpise.
■ KOČEVSKA ENOTA ELEK-TRA iz Ljubljane je položila v okolici nove transformatorske postaje za hotelom PUGLED nove kabelske linije, da bo imel predel mesta, v katerem je tudi nova osnovna šola, dober električni tok. Zasilno transformatorsko postajo v bivši vrtnariji bodo odstranili. Kabli so položeni krožno, tako da bo ta okoliš lahko stalno oskrbovan s tokom: čeprav sta delavce ovirala dokaj slabo vreme  in  talna  voda  v izkopih
za kable, so vseeno končali delo do otvoritve šole.
■ Z OTVORITVIJO NOVE OSNOVNE SOLE, ki jo bo obiskovalo v dveh izmenah čez 1000 učencev in učenk, bo potrebno preurediti ves promet v dosedanjih sprehajališčih Gaja. Treba uo uvesti strog red in se odlorit:, do kod bi dovolili vožnjo s kolesi in od kod naj b; bila pot le za pešce. Mestni čuvaj bo moral posvetiti temu odločno več časa kot do sedaj, ko prebije pretežni del službenega časa na tržnici in okoli nje. Vodstvo šole pa bo moralo poskrbeti, da bodo učenci vneto skrbeli za red okoli šole.
■ KER STA LETOS ZELO DOBRO obrodila hrast in bukev, je obilo želoda in žira. V hosti je mnogo dobro rejenih šoj in »čven-karji« so prišli do izdatnega lova. Malokdo ve za te vrste lov v naših krajih, čeprav znajo z dobro nastavljenimi limanicami in uspešnimi žvižgi »čvenkarji« ujeti tudi do 40 šoj v enem dopoldnevu. Najbolje jih je loviti v zgodnjih jutranjih urah. "Čvenkarji trdijo, da je sojina obara odlična jed, razen tega pa imajo na lovu še veliko zdravega razvedrila. Največ šoj nalovijo na pobočju Livold-skega vrha.
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
KOČEVSKE NOVICE
Kaj s spominkarji-šušmarji?
Povpraševanje po ribniških suhorobarskih spominkih je vedno večje, zato se tudi vedno več ljudi ukvarja z njihovo izdelavo. Spominke odkupuje prodajalna Turističnega društva v Ribnici in samo od spominkov, ki so prodani tej prodajalni, dobi občina tudi prispevek (davek).
Vendar pa nekateri izdelovalci spominkov prodajajo svoje izdelke mimo domačega Turističnega društva raznim zasebnikom in podjetjem od Maribora do Ljubljane. Seveda pri tej prodaji, ki ni zakonita, občina ne dobi nič.
Zal občinska skupščina doslej ni ničesar ukrenila, da bi spominkarje — šušmarje zatrla, čeprav dobi zato v svoj proračun (ki je že sicer skromen) manj denarja, razen tega pa vzbuja nezadovoljstvo med spominkarji, ki prodajajo izdelke po pošteni   poti.   Pošteni spomin-
karji namreč v redu plačujejo prispevke (davke) in dobe torej za svoje delo manj kot šušmarji. Tako so prikrajšani občinska skupščina in pošteni spominkarji.
Vprašujemo: Do kdaj bo občinska skupščina z zaprtimi očmi spremljala šušmar-jenje nekaterih spominkar-jev?
V 1NLESU za 8 odst. presegli plan
Ribniški INLES, v katerem je zaposlenih skoraj 800 ljudi, je v prvem polletju dosegel 48,4 odst. letnega plana. Zelo ugoden rezultat pa so dosegli v izvozu, saj so dosegli 58 odstotkov letnega načrta in izvozili v dežele s konvertibilno valuto za 362 078 dolarjev izdelkov. Povprečni zaslužek v tovarni je v prvem polletju znašal 583 Ndin.
Ribniško društvo upokojencev je navezalo stike s tržaškimi upokojenci. 27. avgusta so se prvič sešli v Trstu. Naši in tržaški zastopniki so izmenjali pozdrave in se pogovorili o sončnih in senčnih straneh upokojenskega življenja. Ugotovili so, da so pogoji, v katerih živijo invalidi in upokojenci pri nas, mnogo ugodnejši kot v Italiji, vendar pa, tudi tam dobiva delavski razred vedno večji vpliv.
Ribničani so izročili Trža-čanom kot spominsko darilo ribniški krožnik s posvetilom in jih povabili v Ribnico. Podpredsednik tržaškega društva se je za obisk, darilo in povabilo iskreno zahvalil, vsem udeležencem izleta pa zaželel prijetno bivanje v Trstu in srečno vožnjo domov. Popoldne so si Ribničani. ogledali turistične zanimivosti in trgovine, ob osmih zvečer pa so krenili proti domu.
Z izletom v Trst so bili vsi zadovoljni in si še želijo ta-
Obisk ribniških upokojencev v Trstu
Asfaltiranje se vleče
Dogovorjeno je bilo, da bo letos asfaltirana cesta od Žlebiča do Zapotoka, v prihodnje leto pa še od Zapotoka do Sodražice. Bliža se jesen, dela na tej cesti pa se še vedno niso začela. Zvedeli smo, da se je začetek del zavlekel, ker še niso dobili fi-nišerja. V Ribnici in Sodra-žici upajo, da bo stroj kmalu prispel in da se bo asfaltiranje začelo v nekaj dneh.
Razstava Toma Šuletiča
Od 2-7. avgusta do 4. septembra je v domu Jugoslovanske ljudske armade razstavljal slikar -v- amater Tomo Suletič iz Ribnice. Aule-tič ima precej fantazije, najraje pa slika pokrajinske motive, čeprav se s sikar-stvom ukvarja že 12 let, 'je bila to njegova prva samostojna razstava. Obiskovalci so zlasti nekatera razstavljena dela dobro ccenili.
kih srečanj s sosedi. Drugo leto nameravajo obiskati Budimpešto in Dunaj.
V. P.
Začetek pouka v glasbeni šoli
Glasbena šola v Ribnici je 12. septembra začela z rednim poukom. V nekaj letih delovanja si je šola pridobila že precejšnjo veljavo, tako da jo poznajo tudi izven meja občine. Tudi letos je med mladimi veliko zanimanje za vpis.
Skrb za stanovanja upokojencev
Komisija z?, stanovanjsko izgradnjo pri društvu upokojencev v Ribnici poziva vse, ki potrebujejo pomoč za ureditev stanovanj, naj se prijavijo komisiji. Upokojenci in invalidi bodo dobili vsa navodila glede posojil pri svojih društvih. Kandidati, ki so že poslali prijave, jih morajo obnoviti!
Žične mreže na tujem tržišču
35 članov kolektiva pletil-
nice žičnih mrež v Sodražioi
j
je v prvem polletju ustvarilo 869.000 Ndin dohodka. Povprečni zaslužek zaposlenega se je povzpel na 790 Ndin na mesec, že dalj časa imajo skrajšani delovni teden, tako da imajo tri sobote v mesecu proste, vendar se jo produktivnost še povečala. .Delavci so polletni plan presegli, vendar bi za boljše delo rabili nove stroje. Ker niso imeli deviz, so se vključili v mednarodno delitev dela- Prodaja na tujem tržišču po finančni plati sicer ne bo preveč ugodna, vendar bodo tako dobili devize, k* jih potrebujejo za nabavo surovin na tujem tržišču.
10
DOLENJSKI LIST
Št. 36 (859)

SREDNJEROČNI NAČRTI V KOLEKTIVIH TREBANJSKE OBČINE
Ne za občino, zase naj podjetja planirajo!
Zaradi slabih strokovnih služb in verjetno tudi zaradi podcenjevanja vloge gospodarskega načrtovanja je precejšnja večina srednjeročnih planov površno in nestrokovno sestavljenih. Kaže, kot da prepuščajo svoj razvoj stihiji. Večinoma predvidevajo več skladov kot investicij, torej načrtujejo nekaj, česar ne bodo potrebovali, hkrati pa zanemarjajo osebne dohodke in standard delavcev mimo vseh priporočil in resolucij. Ponekod ne upoštevajo niti zakonskih pravic delavcev, kot je na primer skrajšan delovnik. Skratka: številke so napisane, zahteva izpolnjena, ostane pa vprašanje, kakšna je praktična uporabnost in resnična vrednost takega planiranja.
V Tovarni šivalnih strojev predvidevajo kljub rekonstrukciji kaj nizko stopnjo povečanja proizvodnje, medtem ko računajo, da se bo v prihodnjih štirih letih proizvodnost povečala za vsega 10 odstotkov. V Dani predvidevajo večje povečanje zaposlenosti (za 39 odst.) kot neto proizvoda (za 28 odst.), iz česar sledi, da bo neto proizvod na zaposlenega celo padel. Leta 1970 računajo na 93.000 S-din povprečnega zaslužka, čeprav so možnosti precej  večje. V KZ Trebnje
Predavanji inž. Marka
Bulca in Bogdana Cepudra v Trebnjem
12- septembra je na povabilo občinskega komiteja ZK predaval v Trebnjem član IK CK ZKS inž. Marko Burlc o reorganizaciji ZK ter o nalogah po IV. plenumu.
Jutri. 16- septembra, pa bo predavaj v Trebnjem Bogdan Cepuder, glavni urednik Naših razgledov, o dogajanjih v Vietnamu ter o kulturni revoluciji na Kitajskem.
predvidevajo 71 tisočakov povprečnih osebnih dohodkov, medtem ko se proizvodnja ne bo bistveno povečala. V računih Tržana se vidi, da trgovci iščejo povečanje dohodka predvsem v večji marži in premalo v povečani prodaji.
Obe družbeni gostišči, Grmada in Dana, bosta že letos dosegli večji promet, kot ga predvidevata za 1970. leto. Mizarska delavnica v Trebnjem planira takrat 60, Hrast (šentlovrenc) pa celo samo dobrih 53 tisočakov povprečnih zaslužkov. Mimogrede povedano: republiško povprečje je že letos čez 80.000 S-din. še večja presenečenja zbujajo predvidevanja v Krojaškem podjetju. V njegovih načrtih stoji, da bodo število delovnih ur na zaposlenega povečali za 17 odst., kar pomeni nadurno delo, osebni dohodki pa bi bili čez štiri leta za 10 odst. manjši, kot so danes, in bi znašali povprečno 40.000 S-din! če za to vedo zaposleni, si bodo začeli prej ali slej iskati dela drugod. Tudi v Komunalnem podjetju si slikajo čez štiri
Dolgovi med podjetji rastejo
Pomanjkanje obratnih sredstev pri podjetjih, ki kupujejo na up izzove pomanjkanje denarja pri tistih, ki blago takim kupcem prodajjajo. Zato je pri večini podjetij oj^azen porast terjatev v letošnjem letu. V trebanjski občini so se neplačane terjatve nasproti lanskim povečale za dve tretjini. Pri tem prednjačita med večjimi gospodarskimi organizacijami   Dana   in KZ
Trebnje, ki imata eno šestino vsega prodanega blaga neplačanega. Vsled povečane konkurence kar velja posebno za prodajo govedi v zadrugi, morata iskati tudi slabše kupce in plačnike. Med obrtnimi podjetji je na najslabšem Kemooprema, kjer so imeli v prvem polletju kar 56 odst. del neplačanih. Denarja ponekod ne dobijo kljub tožbam, ker naročniki enostavno ne morejo plačati. Precejšen vzrok pa je tudi v tem, da mora podjetje prijeti tudi za manj ugodna naročila, ker mu dela primanjkuje.
leta kaj črno sliko: ob polovico večji zaposlenosti bi imeli za petino manjši čisti dohodek in 55 tisočakov povprečnih mesečnih zaslužkov.
Da je gospodarsko predvidevanje potrebno, o tem ni treba izgubljati besed. Planiranja se vse več poslužujejo tudi podjetja in dežele celo v zahodnem svetu, toliko bolj pomembno je v naših razmerah. Toda ob pregledovanju načrtov tega razvoja dobi človek vtis, da so narejeni zgolj zato, ker jih hoče imeti občina. Vsiljuje se tudi vprašanje, kakšni so bili postopki pri sprejemanju planov, ko so v njih stvari, ki ne bi ostale brez odziva med člani kolektivov.
M. LEGAN
ODLOČENO: oddelek višje kadrovske šole bo v Trebnjem
Ker je DU v Trebnjem uspelo že do sedaj zbrati 20 pri javi jencev za oddelek Višje kadrovske šole z Kranja, medtem ko so jih v Novem mestu dobili le 7. ho oddelek odprt v Trebnjem, kamor se bod(> vozili tudi prijavljene! iz Novega mesta. V Trebnjem pričakujejo zanimanje tudi iz sevniškega konca.
Najprej bodo imeli vsi tisti, ki nimajo srednje šole, enomesečni tečaj, na katerem se bodo pripravljali za izpite. Prvi sestanek naj bi bil po programu že danes.
Še nadalje 10. odst. omejitev
Ker je dotok občinskih dohodkov še vedno nezadosten in ker tudi republiške dotacije prihajajo z zamudo in 5-odst. omejitvijo, je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji sklenila podaljšati 10-odst. omejitev proračunske potrošnje, čeprav se ta odvija po načrtu. Da bi se stanje izboljšalo, priporoča skupščina zaostritev kontrole nad izdatki in pospešeno prisilno izterjavo dolgov. V oktobru ah novembru bodo o stanju proračuna ponovno razpravljali in ga po potrebi delno spremenili.
Obtožujemo tudi vse današnje militaristte, neofašiste, rasiste, revan-šiste in kolonialiste — ne-tilce novih vojn!
C

Kot da je šla mimo Hlance vojna vihra! (Foto: M. L.)
Še sedaj precej hišnih svetov noče sodelovati
Sevniško komunalno stanovanjsko podjetje gospodari s 353 stanovanji, ki so razmetana v 55 stavbah. Njihova skupna vrednost je 980 milijonov S-din, povprečna starost pa čez 60 let. Ker so potrebe po popravilih zelo velike (za blizu 200 milijonov), pri podjetju računajo, da bodo morali 5 let vlagati v popravila celotno stanarino; 15 stanovanj pa je celo takih, da se jih ne izplača popravljati. Pri popravilih imajo prednost dela, ki preprečujejo propadanje   stavb. Razen
Obvezniki na predvoja-ški vzgoji v Sevnici
Obvezniki PV delavske in kmečke mladine so imeli letos večkrat muhasto vreme, tako da je bilo prenočevanje v osnovni šoli v Boštanju bolj primerno kot pod šotori. Razen obveznih učnih ur in vaj so mladinci dveh izmen imeli tudi politične ure, predavanja in razgovore o IV. plenumu ZKJ, o samoupravljanju in uspehih gospodarske reforme. Vodi so med seboj tekmovali v uspehu pri pouku in vajah ter v redu in čistoči. Uspehe so obvezniki vsak dan lahko prebrali na oglasni deski.
Ob prostem času, zlasti zvečer, so mladinci kar sami poskrbeli za razvedrilo. O organizaciji so se vsi pohvalno izrazili. Sk.
denarnih pa imajo še nepotrebne težave, ker precej hišnih svetov noče sodelovati. Podjetje jih opominja, da bodo zaradi tega lahko prikrajšani.
Prepočasna obnova knjižnega fonda
še okoli 400 knjig manjka sevniški knjižnici, ki domuje v zasebni hiši v Šmarju, da bi lahko postala matična knjižnica. Trenutno ima 2773 knjig, večinoma starejših. Odborniki so na zadnji seji občinske skupščine menili, da je obnova knjižnega fonda prepočasna, in da ne bi smeli govoriti o denarju, kadar gre za knjigo. Da ljudje radi segajo po knjigah, govorijo podatki o delu knjižnice v lanskem letu: 604 obiskovalci so 2418-krat prišli v knjižnico in si izposodili več tisoč knjig.
V NEDELJO, 18. septembra, bo odprta
gostilna REPOVŽ v Šentjanžu
na Dolenjskem.
Ob otvoritvi bo prosta zabava s plesom in glasbo.
Vabim vse prijatelje šent-janške doline na obisk, postreženi boste z dobro vinsko kapljico in domačim prigrizkom!
Oj ti pralni stroji!
»Kaj neki je v Trstu, ko S je tak naval za potne li-| ste,« so se spraševali proti j koncu avgusta na oddelku j za notranje zadeve v Sev-I niči- Da je bilo še težnje, t so vsi turisti hoteli imeti , papirje že do prvega sep-| tembra,  za kar so pove-? dali veliko vzrokov, samo j pravega ne. Vzrok je raz-i vozi jal oglas tržaških po-l sredovalcev pralnih stro-l jev,   ki so obljubljali do tega časa do polovice nižje sene, seveda takih strojev, ki ne gredo v promet, ker niso »super«.
Nakup pralnih strojev je v Sevnici prava moda in ni redek kmečki voz z vol-mi pri ojesih in z zoppa-som in škatlami pralnega praška na lojtrnicah . • .
Večerna osnovna šola v Sevnici
Sevniška delavska univerza je razpisala vpis za večerno osnovno šolo za prvi (5. in 6. razred) ter drugi (7. in 8. razred) oddelek. Hkrati vpisujejo tudi kandidate za tečaje tujih jezikov. Interesenti se lahko vpišejo do 15. septembra v pisarni DU v sevni-škem domu Partizan, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Glasbena šola kot oddelek osnovne šole?
Za sevniško glasbeno šolo je vse več zanimanja, saj je imela v lanskem šolskem letu že blizu 100 učencev, ki so nastopali tudi na različnih prireditvah. Večino stroškov plačujejo iz občinskega proračuna, del pa prispevajo tudi starši, šola je v sestavu delavske univerze, vendar vse bolj dozoreva mnenje, naj bi šola delovala v sklopu sevni-ške osnovne šole kot poseben glasbeni oddelek. Podobno so uredili v drugih občinah, kjer nimajo možnosti za samostojno glasbeno šolo, imajo pa veliko zanitnanja za glasbeni pouk.
Miklova Zala v Sevnici
V nedeljo, 18. septembra, bo ob 15.30 in zvečer ob 19,30 v Domu Partizana v Sevnici gostoval ansambel prosvetnega društva »Lojze Košak« iz Kostanjevice z Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala«. Zveze z vlaki so ugodne. Vabimo vse prebivalstvo Sevnice in okolice.
I HIJlANjSki;
novici-:
SEVNIŠKI VESTNI K
»Zdaj pridejo na vrsto trgovine«
1. septembra je v Metliki začela obratovati prenovljena klavnica, ki je ena najsodobneje urejenih na vsem Dolenjskem. Mesarija namerava v prihodnje postopoma prenavljati še mesnice ter urediti prostore za predelavo mesa
Od trenutka; ko s posebnimi električnimi kleščami prašiča ubijejo, visi na kavljih na drsni progi. Mesarji nato opravljajo svoje delo, pripravljeno meso za prodajo pa spet zdrsi po transportni napravi prav na kamion, ki stoji pred stavbo. Na sliki: mesarja razrezu-jeta teleta (Foto: Ria Bačer)
Nič čudnega, da je pretekla leta inšpekcija vedno znova zahtevala razne izboljšave v metliški klavnici, saj je bila stavba okoli 100 let stara. Prostori res niso več ustrezali predpisanim sanitarnim in delovnim pogojem. Ko pa je kolektiv začel razmišljati o -zahtevani obnovi, so uvideli, da se temeljita prenovitev in modernizacija klavnice bolj izplača.
Tako je novomeški PIONIR izdelal načrte za novo klavnico, domače komunalno podjetje pa jo je od letošnjega marca dalje gradilo. Prenovitev je veljala okoli 37 milijonov dinarjev. Od tega je kolektiv vložil okoli 6 milijonov lastnih sredstev, medtem ko so za preostala potrebna sredstva najeli kredite s pomočjo občine in banke.
Metliška klavnica je zdaj ena najlepših in najsodobnejših daleč naokrog. Ima vgrajene drsne proge, hladilnico za 8 ton mesa in zmore vsakdanji zakol 10 volov in 40 prašičev.
Za domače potrebe je vse-
kakor prevelika, vendar se Metličani niti najmanj ne boje, da bi ostali prostori neizkoriščeni. Metliško meso, vsak dan sveže in cenejše kot drugod, potrošniki dobro poznajo, zato zanj ne manjka kupcev tudi v Karlovcu, Kranju, Ljubljani in Novem mestu. Podjetje ima 6 lastnih mesnic: 2 v Metliki, po eno pa v Gradcu, Podzemlju, na Suhorju in Radovici.
»V prihodnje bomo vsa razpok)?.! j iva sredstva vlagali v obnovo lokalov, je povedal direktor metliške klavnice in mesnice Franc štricelj. »V letu 1967 nameravamo v Metliki urediti vsaj eno sodobno mesnico s hladilnimi napravami in prostori za delikatesno prodajo, nakar bomo postopoma preurejali še druge lokale.   Razmišljamo  o tem,
METLIŠKI TEDNIK
da bi prodajo našega mesa organizirali tudi v Novem mestu.«
Metliška klavnica je 1. septembra začela poslovati, v soboto, 3. septembra, pa so pripravili uradno otvoritev za predstavnike občinske skupščine, organizacij in nekaterih kolektivov.
Drašiči: dom do občinskega praznika?
Občinska skupščina v Metliki po vseh močeh pomaga Drašičanom, ki bi radi do občinskega praznika uredili kulturni dom- Prebivalstvo Drašičev je v ta namen zbralo znatna sredstva.
Sladokusci pa res niso
Najsi imajo Metličani take Bili drugačne napake, eno je gotovo: sladokusci pa res niso. To se je pred kratkim izkazalo, ko je lepak v hotelskem oknu" začel vabiti na sveže postrvi. Zdaj je zanje še zelo malo zanimanja, četudi postrv (porcija) za 850 dinarjev res ni draga.
Pot na Veselico ni za vsakogar
Na poti do prijetnega in znanega gostišča na Veselici so nekateri ovinki tako ostri, da se zavoljo njih marsikateri voznik težjega vozila razburi. Posebno avtobus s potniki ali pa tovornjak težko pride do vrha. Nerodno je za invalide ah upokojence, ki prirejajo pogoste izlete v Belo krajino.
če trenutno ni denarja, da bi uredili boljšo pot do gostišča, si moramo prizadevati, da bo urejena takoj ko bo mogoče.
R. R.
Z letošnjo letino so zadovoljni
V kmetijski zadrugi Metlika so letos s hmeljevo letino kar zadovoljni. Pridelek je bil boljši od lanskega, in če ne bi primanjkovalo obiralcev, bi se lahko pohvalili. Tudi z žitaricami je bilo tako. Zadruga je v lastni proizvodnji pridelala 5.4 stotov pšenice na hektar. Dober je tudi pridelek krmnih rastlin, vendar je do nedavnega deževno vreme oviralo spravilo.
V vinogradih so portugal-ko in nekatere vrste namiznega grozdja že potrgali, medtem ko bo splošna trgatev kasneje.
Področna posvetovanja vodstev SZDL
Občinski odbor SZDL v Novem mestu bo organiziral v tem in v prihodnjem tednu vrsto področnih posvetovanj z vodstvi KO SZDL. Namen posvetovanja je pogovoriti se o pomembnih nalogah, ki so pred organizacijo SZDL. Predvsem se bodo posvetovali o programu dela, o kadrovskih zadevah in o pripravah na volitve, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Posvetovanja — vodili jih bodo člani občinskega odbora — bodo na devet^ mestih:
15. septembra ob 18- uri v Ilinjah na krajevnem uradu (Hinje, Prevole, Sela-Hinje);
15- septembra ob 18. uri na
Težki vodi na KTJ (Stopiče, Podgrad, Dolž);
15. septembra ob 18. uri v Brusnicah na KU (Brusnice, Gabrje, Ratež);
16. septembra ob 18. uri v šmarjeti na KU (šmarjeta, Bela cerkev, Čadraže, Krono-vo, škocjan);
16. septembra ob 18. uri v Žužemberku na KU Žužemberk, Dvor, šmihel pri žbk., Ajdovec);
19. septembra ob 16. uri v Novem mestu na občini (Mirna peč, Karteljevo, Kamenje, Prečna, Trška gora, Mali Slatnik, Birčna vas, Mali Podij uben, Gotna vas, Otočec);
19. septembra ob 18. uri v Šentjerneju na KU (šentjer-
78 let gasilstva v Žužemberku
Gasilska društva v občini Novo mesto imajo te dni požarnovarnostni teden. V tem času praznujejo tudi več jubilejev: GD Novo mesto 90-letnico, GD Šentjernej in Dol. Toplice 85-letnico in GD Žužemberk 78-letnico obstoja.
Gasilsko društvo iz Žužemberka bo priredilo v nedeljo 18. septembra, na Loki pri mostu vrtno veselico in vin-
sko trgatev. Na zabavi bo igral trio Lojzeta Slaka, dobiček prireditve pa bo namenjen za gradnjo gasilskega stolpa pri domu, ker se dosedanji že ruši. Društvo bo prodalo tudi nedograjeno stavbo v Bogdanji vasi, denar pa porabilo za popravilo doma v Žužemberku, člani društva bodo pomagali tudi s prostovoljnim delom.
J. G.
Novomeška kronika
■ AVTOBUSNO POSTAJALIŠČI-:
nasproti tovarne obutve še ni niti dokončno urejeno, pa ga nekateri lastniki motornih vozil že uporabljajo za parkirni prostor. Organi milice bi morali proti njim odločneje nastopiti.
■ PLOČNIKI v Novem mestu so poglavje zase. Ob Cesti herojev med gimnazijo in Novakovo gostilno pločnika skoraj ni več mogoče najti, toliko prahu in blata je na njem, razen tega pa je zaradi pogrezanja zemlje poln lukenj. Nič boljši ni pločnik na Glavnem trgu med Modo in mostom, o pločnikih na kandijskem mostu pa je bilo že tako prelite veliko tiskarske barve, žal — zastonj .
■ V PETEK JE ŠOFERJI), ki je okrog osmih pripeljal kruh v
Pozabljeni stari del mesta
Kapiteljska cerkev je gotovo najpomembnejši zgodovinski spomenik v našem mestu. Malo pod njo je Dolenjski muzej z galerijo in dom kulture — novomeško kulturno središče. Strme ulice, ki vodijo do vrha mesta, pa ne kažejo, da so nam zgodovinski spomeniki posebno pri «rcu. čeprav ta del mesta tudi tujci radi obiskujejo, so poti med najslabšimi v Novem mestu: ob vsakem nalivu pokažejo svoja rebra, ki jih delavci na hitro posujejo z gramozom. Tako gre že leto za letom. Pametneje bi bilo te ulice tlakovati, pa ne bi imeli več težav z vzdrževanjem, da ne govorimo o tem, koliko bi stari del mesta pridobil na lepoti. Tudi zbori volivcev bi morali imeti za ta problem več posluha.
- r
Lubenice
Sedel je na ograji Doma kulture in grizel v sočni sadež. Lupine, mokre in spolzke, so ležale po tleh. čakale so negotovo nogo, da bi stopila nanje in zdrsnila. Prišla je snažilka in objestni mladosti pred nosom pometi a ostanke. Mladi mož pa se je namrdnil in nadaljeval s svojim »lovom«. Ali se je vprašal, kdo bi bil kriv za zlomljeno nogo?
Žal tudi starejši niso nič boljši. Ob vročih popoldnevih je po vsem mestu dovolj ostankov lubenic. Mar nimamo več čuta odgovornosti? Morajo res samo delavci komunalnega podjetja skrbeti za čistočo mesta? -r-
pekarijo na Glavnem trgu, polna košara žemelj padla na tla. Šofer jih je meni nič tebi nič pobral s cestnega prahu, jih zmetal nazaj v košaro in jih odnesel v prodajalno — Higiena pa taka!
■ V HIŠI, kjer je trgovina Tekstil, res skrbijo za zelenje. Trava raste celo iz žleba nad hišnim pročeljem!
■ ARKADE MLADINSKE KNJIGE so ostale prazne. V petek so pod njimi nehali prodajati šolske knjige, zvezke, torbice in druge šolske potrebščine. Prodajalci pod arkadami so imeli več zaslužka z zvezki kot s knjigami, ker so te prodajali že julija in avgusta v notranjih prostorih. — Kljub temu je bilo prodanih 6508 knjig.
■ DOLGOROČNA INVESTICIJA smo rekli nekdaj investiciji, ki je imela za gospodarstvo dolgoročnejši pomen. V prenesenem pomenu besede (ali še boljše — dobesedno) pa bi lahko smatrali za dolgoročno investicijo dela pri ureditvi avtobusnoga postajališča na obeh straneh Ceste komandanta Staneta pri Industriji obutve. Dela trajaio že tri mesece (torej so res dolgoročna!), pa se še ne ve, kaj bo tam nastalo . . .
■ PRED PETIMI TEDNI so se
delavci podjetja Uslužnost lotili popravila cevi za odpadno vodo v stanovanjski hiši na Detelovi ulici 4. Napeljavo so razbili in samo zasilno sestavili. Danes, po petih tednih, je še vedno nepo-pravljena, vlaga v steni, zaradi katere so začeli popravljati, pa je vedno večja. Starejši stanovalki so, ko jih je vprašala, kako naj uporablja razkopano stranišče, »vljudno« pojasnili: »Saj ste. še mladi in lahko hodite v Ra-gov log!« . . .
■ SPODNJI DEL novomeške tržnice se vedno bolj širi in je vedno bolj živahen, kajti tu je razen suhe robe in lončarskih izdelkov na prodaj razno kramarsko blago. Prtički iz plastične mase gredo v promet (četudi so enkrat dražji kot na zagrebškem trgu), prav tako ogrlice, umetno cvetje in- tako dalje. V ponedeljek pa je bila dobro založena tudi živilska tržnica. Karfijolo so prodajali po 3 Ndin kilogram, paradižnike po 2,50 Ndin, papriko po 1,40 Ndin (konkurenca z juga jo je dajala po 0,80 Ndin), korenje po 1,20 Ndin, fižol po 2,00 Ndin, solato po 3,00 Ndin, zelje po 0,80 Ndin hruške po 2,00 Ndin in slive po 1,50 Ndin, jabolka po 1,80 Ndin Pa še to: kupili ste lahko žive papagajčke po 35 oziroma 30 Ndin.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodila je Rozi Dolmovič iz Vol-čičeve 22 — deklico.
Jutri predavanje o jugovzhodni Aziji
Jutri bo ob 18. uri v Domu JLA predaval tov. Bogdan Cepuder iz Ljubljane o aktualnih političnih dogodkih v Jugovzhodni Aziiji, predvsem o dogodkih v Vietnamu in o kulturni revoluciji na Kitajskem. Vabljeni ste vsi, ki vas politični dogodki v tem delu sveta zanimajo!
nej, Drača, Maharovec, Mokro polje, Orehovica, Vrhpo-lje, Zameško);
20- septembra ob 16. uri v Novem mestu na občini (Kandija I in II, Novo mesto, teren I, II in III, Bršlin, šmihel, Irca vas);
20. septembra ob 18- uri v Dol. Toplicah v prosvetni dvorani (Dol. Toplice, Po!Jane, Soteska, Podhosta, Uršna sela, Dol. Straža, Straža, Organ ja sela).
Občinski odbor SZDL Novo mesto
Tujci obiskujejo novomeški kamping
V letošnji sezoni je kamping na Stadionu bratstva in enotnosti obiskalo okrog 900 gostov, ki so imeli 1000 nočitev. Samo v avgustu jih je postavilo šotore 63! Navadno turisti le prespijo. Med njimi je največ Francozov (117 v avgustu), potem pa so Nemci, Angleži, Belgijci in Poljaki. S turistično takso stane enodnevno bivanje v kampingu 3,20 Ndin, za otroke pa 2,20 Ndin. Med gosti so bili tudi Avstralci, Španci, Rusi, Južnoafričani, Novoze-landci in prebivalci vseh evropskih držav, razen Alban-
Seminar za predsednike DS
Predsestvo ObSS Novo mesto je na zadnji seji med drugim sprejelo tudi program za 3-dnevni seminar predsednikov DS. Na seminarju, ki bo 6.,7. in 8. oktobra v Novem mestu, bodo predavatelji iz republiškega sveta sindikatov Slovenije govorili udeležencem o mestu in vlogi delovnih organizacij pri ure. sničevanju gospodarske reforme, o notranji zakonodaji v delovnih organizacijah, o ustvarjanju in delitvi dohodka in o samoupravljanju v delovnih organizacijah in delovnih enotah. Govorih bodo tudi o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, načinu, oblikah in vsebini dela samoupravnih organov v delovnih organizacijah in delovnih enotah.
Novomeščani zmagali v Radečah
V prvem kolu ljubljanske conske rokometne lige so Novomeščani 11. septembra v Radečah premagali tamkajšnje moštvo s 17:15 (9:5). Novomeški igralci so bili ves čas boljši in so zasluženo postavili prvi točki. Junak srečanja je bil vratar gostujoče-ga moštva Marn, dobro pa sta igrala še Lazar in Jaklič. Za Novo mesto so dali gole: Lazar 8, Gantar 4, Jaklič 3 ter Fifolt in Šeti-DB po i. Drugo kolo bo v nedeljo, 18. septembra. Novomeški igralci se bodo ob 10. uri na domačem igrišču na Loki pomerili s Šentvidom. M. G.

Ko je bilo zadovoljivo urejeno vprašanje finančnih sredstev, ki so bila potrebna za izgradnjo družbenega prostora v Orehovici, smo pač upravičeno pričakovali, da bo stavba kmalu pod streho. Fotografija nam kaže, da žal ni tako: »stari skelet« bodočega družbenega prostora še kar sameva. Javnost vprašuje odgovorne ljudi v Orehovici, zakaj gradnja ne napreduje. Obstajajo za to kakšni upravičeni vzroki?
Konzolni most -r- strah in trepet pešcev
Pešci, ki uporabljajo konzolni most, da bi si skrajšali pot, se morajo vedno pogosteje umikati kolesarjem in mopedi -stom, ki jim ni mar znak za vsa vozila »prepovedana vožnja«. Pešci, za katere je most narejen, se morajo stiskati k ograji, če hočejo ostati celi in zdravi.
Pred kolesarji tudi otroško igrišče ni več varno. Organi milice bi morali na teh mestih poostriti ukrepe proti brez-obzirnežem.
OB PREDLOGU KOMISIJE ZA ZIDAVO MESTNIH NJIV
Koliko garaž je res potrebnih?
Po zboru volivcev s Kolonije so se morali še najbolj vztrajni urbanistični kreatorji sprijazniti z dejstvom, da imajo prebivalci naselja Mestne njive tudi sami pravico povedati kaj o tem, kako bo urejena njihova stanovanjska okolica. Ko je inž. Danilo La-pajne povedal, da bi bilo po trenutnih statističnih podatkih na Mestnih njivah v nekaj letih potrebnih ne samo 80, ampak vsaj 150 garaž, so uvideli, da tako pretiravanje ne vodi nikamor, še posebej, če bo s porastom življenjskega standarda vzdrževanje avtomobila stalo manj kot postavitev in vzdrževanje garaže. Skoraj vsi so glasovali za predlog tov. Ser-geja Thorževskega, naj posebna strokovna komisija predvidi najnujnejšo zazidavo z garažami v spodnjem koncu doline, naj prostor med Sajetovimi smrekami in transformatorjem rezervira za objekte družbenega interesa, dodatne garaže pa naj predvidi tudi za 4 novimi stolpiči.
Komisija je pripravila nov predlog, o katerem bodo razpravljali na sestanku stanovalcev Mestnih njiv. Predlog seveda ne upošteva (kot je že navada) zahtev zbora volivcev. Zato je že predstavnik občanov   v   komisiji,   tov. Pavle
V Dolenjskih Toplicah še veliko kopalcev
čeprav so počitnice že pri kraju, prihaja ob lepem vremenu še vedno veliko kopalcev v Dolenjske Toplice. Mnogi se, sončijo, drugi plavajo, mladina pa ima veliko veselje s skakanjem v vodo. Posebno veliko gostov je v odprtem bazenu v popoldanskih urah.
Tudi v zdravilišču je precej gostov, med njimi tudi tujcev, ki iščejo zdravje v termalni vodi.
Ajdič, izjavil, da osnutek najbrž ne bo sprejet, podoben dvom pa so izrazili tudi predstavniki ObS. Mar se hočejo naši strokovnjaki spet tako osramotiti kot so se pred časom ko jim je šele republiška komisija odprla oči, da je zgostitev med individualnimi hišicami v Koloniji nesmisel?
V zvezi z gradnjo garaž nam je direktor stanovanjskega podjetja Miha Hrovatič povedal takole:
»Na podlagi predlogov stanovalcev k osnutku komisije bo ObS izdala novo odločbo o lokaciji za garaže. Stanovanjsko podjetje bo potem sklenilo s posamezniki pogodbe o uporabi mestnega zemljišča. V pogodbi bo točno določeno, kako mora biti garaža postavljena iti opremljena. Vsak interesent bo moral plačati del stroškov za zazidalni načrt in projekt ter stroške za komunalno ureditev, potem pa bo lahko zaprosil na občini za gradbeno dovoljenje. V pogodbi bo določeno, da lahko lastnik garažo proda ali da v najem samo preko stanovanjskega podjetja. Tako bomo onemogočili vse špekulacije z ga-
ražami na družbenem zemljišču, ki bo še vnaprej ostalo lasi stanovanjskega podjetja, kateremu bo lastnik garaže plačeval letno najemnino  za  uporabo zemljišča.
če bo dovolj lokacij za vse resne interesente, jih bomo dodeljevali po skupnem sporazumu, sicer pa se bomo odločili za pravno nesporen postopek — licitacijo.«
Tako stališče podpira tudi občinska skupščina in zdaj' je od stanovalcev in lastnikov avtomobilov odvisno, kako se bodo odločili, številni lastniki avtomobilov izjavljajo, da jim niti ni toliko do garaž, saj jih vzdrževanje avtomobila v 5 letih, ko naj bi se amortiziral, stane manj kot gradnja garaže, ki z vsemi stroški vred nikakor ne bo cenejša od 400.000 starih dinarjev. Tisti, ki imajo boljše in občutljivejše avtomobile, pa bodo lažje spravili skupaj tudi za »štalico«, ki ne bo kvarila zunanje podobe naselja na Mestnih njivah. Sicer pa so včasih rekli: »Bicikel prodaj, pa zvonec kupi!«
M. MOŠKON
miiUHfEii »umni buiuuoi u n t n i i n 11!: n f u > i »< > i n i im i iii i j 11 ni ninn smuramu i i h i mmu m luimiami iiimii uoniiumnniiiimiiiHiiinmiinsn i iu uniHnnnn
j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE |
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzij- j
g ski postaji: Jože Šurla, član kolektiva Cestno podjetje Novo
g mesto; Alojz Antončič, član kolektiva ZTP Sekcija za vleko
M Novo mesto; Anton Petje, Janez Gornik, Franc Kovačič in
|j Dominik Kren, člani kolektiva Krka, Novo mesto; Peter Lu-
g štek,  Janez   Blatnik,  Julka  Rupar,   Ivanka  Zagore, Marta
H Franko, Jože Trogrlič, Anton Zagore, Stane Kuhar, Janez Zni-
g daršič, Ivan Lcpšina, Franc Kostrevc, Danijel Vrhovšek, Van-
g da Kuhar, Henrik Kostrevc, Ciril Selak, Tone Gorenc, Ja-
g nez Turk,  Marija  Pirnar  in Jože  Bučar,  člani kolektiva
g ISKRA, Šentjernej; Lado IJnetič, Mihael Vončina, Mira Ger-
g ilovio,  Marjana Barbič, Jože Raspotnik, Marija Dolcnjšek,
g Marija Kolar, Tone Gabrijel, Andrej Zupane in Anton Vovk,
g člani kolektiva PTT Novo mesto; Franc Kastelic, dijak eko-
f| nomske srednje šole v Novem mestu; Marija Dragan, gospo-
g dinja z Golobinjeka;  Franc Hrovatič, član kolektiva ZTP,
g postaja Novo mesto; Janko Kerenc, Drago Klemcnčič in Vi-
g ko Smrekar, člani kolektiva Gorjanci, Novo mesto; Anica
s Bo rus, članica kolektiva občinske skupščine Novo mesto;
g Zinka Zalokar in Jože Pirnar, člana kolektiva Obrtnik, Novo
M mesto.
Devetdesetletnica novomeškega gasilskega društva
(Nadaljevanje   in konec)
šele po osvoboditvi se je društvo s pomočjo oblasti dvignilo iz ruševin in ponovno zaživelo. Tako je v letu 1946 že slovesno praznovalo 70-letnico ustanovitve. Obnovitvena dela so tekla naprej, prav tako je bilo treba kupiti novo orodje, saj je bilo med vojno skoraj vse uničeno.
Od 1956 do 1966 pa so se razmere v društvu precej spremenile. Vso pozornost so posvetili predvsem požarni varnosti, prirejali tečaje, tekmovanja, predavanja, povezali so se z organizacijo civilne zaščite in prirejali številne mokre in suhe vaje. Uspehi so se kmalu pokazali, saj so prebivalci vedeli, kaj je treba storiti za čim hitrejšo pogasitov požara.
Novomeško gasilsko društvo je v 90 letih obstoja odigralo pomembno vlogo ne le za Novo mesto, ampak tudi za okolico, saj je z leti postalo matično društvo Dolenjske. Bilo je tudi pobudnik za
ustanovitev bivše gasilske župe in povojne občinske ter okrajne gasilske zveze.
Hitri gospodarski razvoj pa je narekoval tudi razvoj gasilske in reševalne službe. Zato je novomeško gasilsko društvo nastavilo najprej enega poklicnega gasilca-šoferja, nato pa še drugega. Skrbela sta, da sta bila vozni park in gasilska oprema v redu in v pripravljenosti, opravljala pa sta tudi dežurno službo.
Na pobudo okrajne gasilske zveze in tajništva za notranje zadeve bivšega okraja Novo mesto je bil pripravljen elaborat za izboljšanje gasilske dejavnosti. Nekdanji OLO Novo mesto je na seji sprejel razen drugih tudi dva za gasilce zelo važna sklepa: v Novem mestu naj se uredi sodoben gasilski center s poklicnimi gasilci, ki naj delujejo na območju vsega okraja, zgraditi pa je treba tudi nov, sodoben gasilski dom. Občinska skupščina v Novem mestu, republiška zavarovalna skupnost in medobčinska zavarovalnica v Novem mestu
so pokazale veliko razumevanje, tako da so bila sredstva za gradnjo in za novo opremo kmalu zagotovljena. Dom so začeli graditi 1962, dograjen in slovesno odprt pa je bil jeseni 1963.
Vzporedno z gradnjo doma je društvo utrjevalo tudi operativno in preventivno dejavnost. S prihodom poklicnega gasilca Evstahija Janežiča, ki je 1960 prevzel dolžnost društvenega poveljnika, se je dejavnost še izboljšala. Razen nove opreme in vozil je društvo v svoje vrste sprejelo tudi več članov, članic, mladincev in pionirjev. Okrepljene enote so z uspehom nastopale na občinskih okrajnih in republiških tekmovanjih. Gasilska desetina "članic je 1963 osvojila republiško prvenstvo, kar je bil eden najpomembnejših uspehov uveljavljanja žena na področju gasilstva na Dolenjskem.
Novi gasilski dom je pri otvoritvi 1963 prevzelo novomeško gasilsko društvo. Občinska skupščina je tedaj sprejela odlok o ustanovitvi posebnega zavoda za požar-
no varnost in reševalno službo ter poklicne gasilske čete. Ko je bil zavod za požarno varnost ustanovljen, je prevzel gasilski dom in vso opremo v upravljanje. V akcije pri manjših požarih in nesrečah gredo tako naprej poklicni gasilci, pri večjih pa sodelujejo tudi društveni člani. Uspešno sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci lahko pripišemo tudi dejstvu, da so vsi poklicni člani gasilskega društva, nekateri so tudi člani upravnega ali nadzornega odbora, direktor zavoda pa je podpredsednik društva. V zavodu zaposleni gasilci vrh tega popravljajo tudi gasilsko orodje in opremo za gasilska društva iz vseh dolenjskih občin.
Ob 90-letnici želimo novomeškemu gasilskemu društvu, da bi v svoje vrste še naprej vključeval čimveč mladih in delavnih ljudi, ki bodo delali z enakim poletom kot stari gasici, ki so večkrat žrtvovali svoje zdravje in življenje v boju z ognjem.
Polde Cigler
Gasilski avtomobil pred domom v Novem mestu
Ko zatuli sirena.
Le trideset sekund potrebujejo novomeški poklicni gasilci, da so, ko zatuli sirena, pripravljeni za akcijo- Nič čudnega, saj se dvakrat na teden urijo v popolni opremi, s plinskimi maskami in z dmalnimi aparati, plezajo in se spuščajo po vrveh in lestvah; vse je tako kot pri pravem požaru, le da namesto pretečega plamena meri čas štoparica. V zadnjem mesecu jih je požar presenetil tudi dvakrat ah trikrat na teden, v sedmih mesecih pa je gorelo tolikokrat kot lani vse leto.
Novomeški zavod za požarno varnost je bil ustanovljen marca 1963, ko je bil zgrajen novi gasilski dom v Ločni. Od takrat je poveljnik gasilske čete tridesetletni Franc Salmič, ki je gasilec že devet let- Vprašal sem ga, kdaj je preživel najtežje trenutke v svojem poklicu.
»Prav gotovo lani na Po-gancih! Na pomoč nam je prišla brigada iz Ljubljane ter prostovoljna gasilska društva iz Novega mesta, Smihela, Lakovnic in Stranske vasi- Skupaj z vojaki smo le rešili skladišča, a imeli smo precej sreče, da smo ostali vsi živi in zdravi. Tudi lanski
požar v Novolesu nam je povzročil veliko preglavic; zrušile so se stopnice, tako da smo le s težavo prišli do središča ognja«
Pri taktičnih vajah večkrat sodelujejo tudi gasilci novomeškega prostovoljnega društva, vendar pomagajo pri gašenju le v izrednih primerih. Komandir poklicne brigade jih je pohvalil, da jih ni treba nikoli čakati dlje kot deset minut, kadar jih pokličejo z javno sireno. Na deželi pa raje prosijo za pomoč podeželska gasilska društva, ki navadno že sama priskočijo k črpalki, če je treba.
»Tudi življenje v domu je kar prijetno.« je dejal Prane Salmič, »le dohodki so tako majhni, da moramo biti ob prostem času še mehaniki ali kaj drugega.«
Dejavnost novomeškega Zavod za požarno varnost pa ne obsega samo gašenja požarov, -za^ilci pomagajo tudi pri cestnih nesrečah, elementarnih nezgodah, rešujejo utopljence . . ■ Pri delu jih najbolj ovira pomanjkljiva oprema, ki jo le počasi lahko izpopolnjujejo. Letos bodo za 90-letnico obstoja novomeškega prostovoljnega gasilskega društva   dobili moderno
avtomobilsko cisterno za 4000 litrov vode. Pri večjih požarih imajo težave tudi s premajhnim številom gasilcev, saj jih je v poklicni četi zdaj le dvanajst.
Zavod za požarno varnost v Novem mestu ima z novomeškimi podjetji sklenjene pogodbe, da vzdržuje požarne naprave, medtem ko za zasebnike skrbi občinska zveza
»Kaj je največkrat vzrok požarom?« me je zanimalo.
»Največkrat zanetijo ogenj otroci, ko se igrajo z vžigalicami.« meni komandir novomeških gasilcev, »večkrat pa požar povzroči tudi strela, iskra iz lokomotive, električni stik «
Tako teče življenje novomeških poklicnih gasilcev. Praviio. da se človek vsega privadi, pa so se tudi oni na večno čakanje, kdaj jih bo poklicala sirena. Letos, ko novomeški prostovoljni gasilci slavijo 90-letnico obstoja svojega društva, bo Zavod za požarno varnost pripravil tekmovanje prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev: 18. septembra se bodo pomerili v gasilskih vajah na sta-'"onu brastva in enotno, sti. S. SPLIHAL
Spet padel otrok skozi ograjo
Doklej bomo hladnokrvno opazovali, kako padajo otroci skozi ograje? Krivcev za težke poškodbe otrok ni — Vsi radi prejemamo posebne dodatke za odgovornost pri delu, ko se zgodi zaradi slabo opravljenega dela nesreča, pa nihče ne odgovarja. Vedno trdimo, da so otroci naše največje bogastvo, vendar je prav zanje ponekod najmanj poskrbljeno
29. avgusta je ob 18.30 v Kočevju na stopnišču hiše v Šeškovi 20 padla skozi ograjo na stopnišču triletna B. O.
Domnevajo, da se je deklica igrala na stopnišču s svojim bratcem dvojčkom in omahnila skozi ograjo. Padla je 6 metrov globoko na beton in se hudo poškodovala. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico-.
Ograja na stopnišču je zelo redka in sploh ne zasluži imena »varnostna ograja«. Visoka je 91 centimetrov, sestavljena pa je le iz dveh vzporednih kovinskih cevi, med katerimi zijajo odprtine, visoke 38 in 47 centimetrov ter široke po več kot dva metra. Skozi te odprtine bi lahko padel celo odrasel človek, če bi mu na stopnišču postalo nenadoma slabo ali pa bi mu spodrsnilo.
To je že drugi primer v letu dni, da je skozi preredko ograjo na stopnišču padel triletni otrok, vendar pristojni organi (nihče ne ve, kdo je to!) doslej v Kočevju niso popravili še nobene ograje.
Večina gradbenikov meni, da so take ograje neprimerne, le nekateri prizadeti (niti ne vsi) pravijo, da so ograje popolnoma v redu in da so za nesreče krivi samo starši. Ti posamezniki se tudi izgovarjajo, da za ograje ni nobenih predpisov.
Gradbeni zakon še iz stare Jugoslavije pa jasno pravi, da mora biti ograja varnostna (in torej ne le ograja). Razen tega uče na gradbeni fakulteti v Ljubljani, da mora biti ograja na stopnišču visoka 90—100 centimetrov, da morajo biti letve na njej pokončne, in ne vodoravne (da otrok ne more plezati po ograji), in da so lahko razmiki med letvami široki le 12
centimetrov (da otrok ne more vtakniti niti glave skoznjo).
Vprašujemo, doklej bodo naši strokovnjaki oziroma »strokovnjaki« še mirno gledali, da bodo otroci padali skozi ograje? Vse kaže, da imajo trdo kožo in jih dve
težki nesreči nista nič izučili. Skozi neprimerne ograje je padlo že več otrok, še več pa je že viselo skoznje in jih je težke poškodbe obvarovala le prisebnost staršev oziroma otrok, ki so jih pravočasno rešili.
J. PRIMC
Taka je ograja na stopnišču stavbe v Šeškovi ulici 20 v Kočevju, skozi katero je pred dnevi padla triletna deklica...
MNOŽIČNOST NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH
Starejši in mlajši na atletskih stezah
Zadnjo nedeljo je bilo v Novem mestu atletsko prvenstvo v okviru   letošnjih  delavskih šport-
Nastopilo več kot 40 plavalcev
OK Meblo (Nova Gorica) - Kočevje 2:3
Moštvo kočevskega Partizana je Uspešno začelo jesenski del tekmovanja v drugi republiški odbojkarski ligi. Po zmagah nad Jelšami in Trebnjem so v tretjem kolu premagali v gosteh OK Meblo iz Nove Gorice. Kočevski od-bojkarji so imeli težave zaradi utrujenosti, vendar so še pravočasno prebrodili krizo in dosegli Prepričljivo zmago. Igrali so v tejle postavi: Bižal, Poje, Pogojne, Kesnič, Murovič, Figar, Co-*orilo in Koruzar
A. ARKO
Murska Sobota - Brežice 8:14 (3:10)
Gostje iz Brežic so pokazale sodoben in hiter rokomet ter po-vedle kar s 7:0. Šele v drugem polčasu so se domačinke zbrale 'n zaigrale z manj napakami, vendar je bilo že prepozno.
Kranj - Ribnica 17:15 (7:10)
v drugem kolu slovenske rokometne lige je Ribnica gostovala Y Kranju in srečanje izgubila s J^nim rezultatom. Tekma je bila J/f-burljiva in prav do zadnjih r,lnut ni bilo jasno, kdo bo zrna-*al> saj sta bili ekipi zelo ize-'»ačeni. Tekmo je dobro vodil sod-V,1* Zevnik. Gledalcev je bilo oko-11 200.
Nogometaši Celulozarja
n Nogometaši   Celulozarja   so v ecleijo razočarali, saj so na do-/jacem igrišču izgubili prvenstve-° tekmo z enajsterico iz Smart-j^8a  ob  Paki.     Na  odmor so >r'Uci odšli z neodločenim rezul-6er,°m 0:0-  Zaradi slabega doma-Kn  vratarja   in neiznajdljivosti tj'P/'đalcev, ki so zapravili precej soh   n  možnosti  za  zadetek, je rJ1"'1* odžvižgal konec tekme pri cCjJJjMU 2:4  za Šmartno. — Po niuRem kolu je Celulozar v sredi-iftUn^f. 7 dvema točkama.
Izredno lepo jesensko popoldne je privabilo na občinsko sindikalno prvenstvo v Dolenjske Toplice veliko število plavalcev iz desetih delovnih organizacij. Kljub temu da tekmovalci nimajo potrebne vaje, so bila srečanja izredno zanimiva tor so nudila veliko športnega užitka tako nastopajočim kot gledalcem. Organizacija tekmovanja, ki so jo imeli v rokah znani novomeški športni delavci, je bila brezhibna. Plavalca so pokazali veliko borbenosti In tovarištva. Tekmovanje, na katerem so bili doseženi tudi dobri rezultati, je v vseh pogledih odlično uspelo. Posebno kaže pohvaliti športnike SGP Pionir, ki so nastopili v vseh disciplinah.
Rezultati:
50 m prosto ženske (4 tekmovalke): 1. Florjana Uhl (Pionir) 57,3,
2. Ljuba Hanigman (Pionir) 57,5,
3. Majda Furlan (Novoles) 59,0, 4. Mija Jane (Novoles) 59,5. Ekipe: 1. Pionir, 2. Novoles.
50 m prsno ženske (8 tekmovalk): 1. Stanka Doki (Pekarija in slaščičarna) 55,7, 2. Mija Jane (Novoles) 60,2, 3. Cvetka Knap (Pionir I) 63,3, 4. Milka Ljubi (Novoles), 5. Malči Podržaj (Pionir II), 6. Marjana Zoran (Pionir I), 7. Vida Osolnik (Pionir II), 8. Milka Pungerčar (Pionir). Ekipe: 1. Novoles, 2. Pionir I, 3. Pionir II
50 m prosto moški (20 tekmovalcev): 1. inž. Stojan Horvat (Pionir I) 32,6 2. inž. Marjan Lapaj. ne (Pionir I) 33,8, 3. inž Branko Rotter (IiJs) 33,9, 4. Janez Ka-stelic (Iskra), 5. Miha Duh (Pionir II), 6. Jože Puc (IMV), 7. Tone Furlan (Pionir), 8. Ervin Felkl (Železničar), 9. Milan Knap (Pionir II), 10. Janko Petrič (Železničar). Ekipe: 1. Pionir I, 2. Pionir II, 3. Iskra, 4. INIS, 5. IMV, 6. Železničar, 7. Novoles, 8. Krka.
50 m prsno moški (15 tekmovalcev): 1. inž. Marjani Lapajne (Pionir) 42,6, 2. Zdravko Mestnik (INIS) 43,0, 3. Dane Puc (IMV) 43,3, 4. Jože Turk (IMV), 5. Brane Strumbelj (INIS), 6.-7. Pavel Žagar (GG) in Slavko Vidmar (Krka), 8. Ivo Skandali, 9. Tone Oberstar (Iskra), 10. inž. Andrej Poljšak (Iskra). Ekipe: 1.—2. INIS in IMV, 3. Pionir I, 4.Krka, 5. GG, 6. Iskra, 7. Novoles. je to potrebno zaradi boljše raz-
Štafeta 4x50 m prosto moški (8 ekip): 1. Pionir (dnž. Lapajne, Duh, Furlan, inž. Horvat) 2.19,8, 2. Železničar (Vovk Omerzel, Petrič, Felkl) 2,35,2, 3. INIS (Mestnik, Jazbinšek, Kastelic, inž. Rotter) 2.35,8, 4. Iskra, 5. Krka 6. IMV, 7. Novoles, 8. Gozdno gospodarstvo.
Končna razvrstitev: 1. Pionir I 89 točk (moški 73, ženske 16), 2. INIS 60 (moški 60), 3.-4. Iskra in IMV po 50 (moški 50), 5. Krka 35,5 "(moški 35,5), 6. Novoles 34,5  (moški   19,5,  ženske  15), 7.
Pionir II 34 (28 in 6), 8. Železničar 31 (moški 31), 9. Gozdno gospodarstvo 16,5 (moški 16,5).
SLAVKO DOKL
PK Celulozar še vedno član druge zvezne lige
Poročali smo že, da se je PK Celulozar iz Krškega udeležil finalnega dela druge zvezne plavalne lige v Šibeniku. Čeprav je plavalni kolektiv imel velike težave, je ostal v družbi najboljših klubov v državi. Iz Šibenika se je vrnil s sedmim mestom. Podrobnejše poročilo bomo še objavili.
Ormož - Brežice 24:15 (10:7)
V drugem kolu republiške rokometne lige so Brežičani v Ormožu zasluženo doživeli poraz. — Domači so si zmago zagotovili sredi drugega polčasa, ko je Brezi čanom pošla sapa.
nih iger. Lepo jesensko vreme je na Stadion bratstva in enotnosti privabilo mnogo tekmovalcev in gledalcev, ki so burno navijah za atlete svojih kolektivov. Mnogi, ki so že pred leti zapustili atletske steze, so ponovno z uspehom zastopali svoje delovne organizacije. Skoraj vsem nastopajočim pa se je poznalo, da so se na prvenstvo premalo pripravljali. Naša želja je, da bi po kolektivih prihodnje leto tudi pripravam posvetili več pozornosti.
REZULTATI — ŽENSKE: 60 m:
1. Ljuba Henigman  (Pionir) 9,2,
2. Ljuba Renko (ObS) 9,4, 3. Joža Novak (Krka) 9,7.
400 m: 1. Ana Korasa (Pionir) 77,9, 2 Marija Gazvoda (Pionir) 78,0, 3.-4. Joža Kleider (ObS) in Vida Rifelj  (Novoteks) 79,0.
4x60 m: 1. Pionir 38,4, 2. Krka 42,2, 3. Novoteks 43,8.
Vdžina: 1. Joža Novak (Krka) 120, 2. Ljuba Renko (ObS) 120,
3. Marjeta Bele (Novoteks) 115. Krogla: 1. Vida Osolnik (Pionir)
7,69, 2. Anica Mrvič (Krka) 7,39, 3   Marjeta Bele (Novoteks) 7,32.
Daljina: 1. Lojzka Berkopec (Pionir) 3,70, 2. Ljuba Henigman (Pionir) 3,66, 3. Marjeta Bele (Novoteks) 3,38.
MOŠKI — 100 m: 1. Vinko I stenic (INIS) 11,8, 2. Marjan Somrak (Novoteks) 11,9, 3. Toni Sečen (IMV) 12,3.
Športne igre kočevskih gradbincev
Minuli teden so bile v Kočevju IV. športne igre gradbenih delavcev, ki jih je organiziralo splošno gradbeno podjetje Zidar iz Ko-čevja. To je bila preizkušnja za sestavo skupne reprezentance podjetja za VII. športne igre gradbenih delavcev Slovenije v Kopru in Izoli prihodnjo nedeljo. Sindikalna podružnica podjetja je poklicala na tekmovanje športnike iz vseh svojih gradbišč. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Rezultati tekmovanja pa so naslednji: ODBOJKA: 1. gradbišče Reka, 2. gradbišče Kočevja, 3.   gradbišče  Ljubljana, BALINA-
NJE: 1. Ljubljana, 2. Kočevje, 3. Reka, NAMIZNI TENIS: 1. Kočevje, 2. Reka, 3. Ljubljana, ŠAH: 1. Reka, 2. Ljubljana, 3. Kočevje; STRELJANJE: 1. Reka, 2. Ljubljana, 3. Kočevje. — Pri upoštevanju vseh disciplin so zasedli prvo mesto predstavniki gradbišča Reka, 2. je bilo gradbišče Kočevje, 3. pa Ljubljane. Športniki reškega gradbišča so dobili prehodni pokal sindikalne podružnice podjetja.
V okviru teh iger je igrala skupna rezprezentanca podjetja Zidar z enajsterico podjetja ITAS nogomet in izgubila srečanje z re-
zultatom 2:1 (1:). Pomerili pa so se tudi kegljači. Gradbeno podjetje Grosuplje je zasedlo prvo mesto, drugo je bilo ZGP Zidar iz Kočevja, tretjo pa SGP Zidar iz Kočevja s kombinirano žensko vrsto in četrto Gradbenik iz Ribnice.
Tekmovanje je imelo kar množičen obseg in je bilo zelo živahno. Tudi rezultati niso bili slabi. Skupna reprezentanca za igre v Kopru in Izoli bo imela 70 tekmovalcev in tekmovalk, ki bodo odpotovali na tekmovanje že jutri, 16. septembra. — Želimo jim veliko uspehov! A. ARKO
1000 mi: 1. Jože Černelič (Iskra, Šentjernej) 2:51,6, 2. Stepan Ši-kovič (Pionir) 2:51,8, 3. Miha Duh (Pionir) 2:59,5.
4x100 m: 1. Novoteks 49,9, 2. Pionir 53,0, 3. Iskra Šentjernej 52,4.
Višina: 1 Jože Turk (IMV) 165, 2. Martin Aš (Novoteks) 165, 3. Zvone  Strumbelj   (INIS) 160.
Krogla: 1. Peter Dur java (Iskra Šentjernej) 10,84, 2. Rihard Res-nik (Novoteks) 10,72, 3. Alojz Jarc (GG) 10,20.
Daljina: 1. Vinko Istenič (INIS) 6,30, 2. Marjan Somrak (Novoteks) 5,86, 3. Toni Sečen (IMV) 5,80.
Občinski sindikalni svet in občinska zveza za telesno kulturo sta letošnjim delavskim športnim igram posvetila vso pozornost, tako da se vsa tekmovanja odvijajo brez zastojev.
J. GLONAR
NK Sevnica - NK Ponikva 9:0 (4:0)
V nedeljo, 11. septembra, se je začelo prvenstveno tekmovanje v celjski nogometni podzvezi. Sev-ničani so sprejeli v goste enajsterico NK Ponikva. Že v prvem napadu je desno krilo Derenda neubranljivo zadel v mrežo, v četrti minuti pa so Sevničani vodili že 2:0. V prvem polčasu so igrah v glavnem na polovici gostujočega moštva in odšli na odmor z rezultatom 4:0. Tudi v drugem delu igre so hitri domači napadalci uprizorili duhovite napade in do konca tekme zabili še 5 lepih golov. Gledaloi so bili z njihovo igro zadovoljni.
Sevničani bi radi zasedli prvo mesto v II. razredu celjske pod-zveze, vendar igra njihovih obrambnih igralcev kljub visoki zmagi v nedeljo ni zadovoljila. Da domači igralci niso prejeli nobenega gola, nimajo zaslug obrambni igralci, temveč nespretni napadalci gostov. Za NK Sevnica so igrali: Mirko in Franci Der-novšek, A. Vidic, V. Mesinger, F. Zupančič, I. Požun, B. Derenda, M. Tratar, I. Kmetic, I. Kramar in J. Možic (S. Smuc). Gole so dali: Derenda 2, Kmetic 2, Tratar 3 in Šmuc 2.
J. BLAS
št. 36
(859)
DOLENJSKI LISI
15
k.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
1——-----...... - ~ -—--   - - - - ....... •• •   •    '' -
Petek, IG. septembra — Ljudmila Sobota,   17.   septembra   — Frančiška
Nedelja,   18.  septembra  — Irena Ponedeljek, 19. septembra — Suzana
Torek, 20. septembra — Brane Sreda, 21. septembra — Matej Četrtek,   22.  septembra  — Mav-rielj
HBIflilfia
Ob prerani izgubi našega ljubega
JOŽETA KANCILJA
iz Ajdovea pri Dvoru
se najlepše zahvaljujemo vsom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem tistim, ki so ga obdarili s cvetjem in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoča   žena.   brat,   sestra in hčerke z družinami  in drugo sorodstvo.

GOSPODARSKO poslopje 18 x 10 m, po vojni zgrajeno, prodani. Jože GTilc, Zabukovje pri Sevnici.
PRODAM italijansko kolo za otroka starega od 5—6 let, češko za starost od 10—15 let (obe novi in po 18.000 S din) ter staro močno žensko kolo (cena 12.000 S din). Ivan Kastelic, Stari trg 43, Trebnje.
TELEVIZOR RAIENA prodam za G0.0O0 S din. Radio Servis, No-vo mesto.
OSEBNI AVTOMOBIL DKW, let. nik 1955, tip F-9, nove gume, prodam za 500.000 S din. Milan Jeraj, Šmarje 49 pri Sevnici.
PRALNI STROJ »Himo«, polavto-matičen, v dobrem stanju, prodam. Vprašajte: Marija Valant, Sevnica,  Glavni  trg 2.
PRODAM STROJ in 300 modelov za strešno opeko. Naslov v upravi lista (1049/66).
UGODNO PRODAM montažno garažo. Rems, Mestne njive, blok 1/7, Novo mesto.
PRODAM polovico stanovanj ske hiše in gospodarskega poslopja ter okoli 2 hektara zemlje. Vprašajte pri Avgustu Romihu, Lokve 13, Brestanica.
PRODAM večjo količino suhih bukovih drv. Naslov v upravi lista (1039/66).
PRODAM MOTOR Tomos Puch 175 ccm. Franc Lipar, Družinska vas 50, Otočec ob Krki.
UGODNO PRODAM skoraj nov štedilnik »Gorenje«. Jerančič, Jerebova  20,   Novo mesto.
SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI
vseh znamk IZREDEN POPUST!
MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI
BRAČKO, NOVO MESTO, Ragovska 7: vsako soboto od 15. do 17. ure.
PEROTT!-EXPORT
S. FRANCESCO 41, TRST
PRODAM HIŠO v Srebrničah in 10 arov zemlje — sadni vrt. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1042/66).
PRODAM dva stroja za izdelovanje cementne strešne opeke in modele, dvozarezne. Edi Mo-škon, Vojsko 22, p. Koprivnica pri Brestanici.
PRODAM barako, dobro ohranjeno, 7x4. Vprašajte pri Vinku Zertušu, Podgorska 35/1., Kočevje.
TRIGIKEL, nosilnost 500 kg, Guz-zi 1958, generalno popravljen, prodam. Potačar, Bršlin 50, Novo mesto.
ZAMENJAM enodružinsko hišo za hišo v gradnji, oboje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1046/66).
GOSPODINJSKO POMOČNICO za družino v Ljubljani potrebuje mo takoj. Pišite na naslov: štrumbelj, Ljubljana, Rozmanova 2.
OTROŠKE NAOČNIKE, izgubljene na zadnji gasilski veselici v Mirni peči, dobite pri Rupeni v Mirni peči.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
DVE DIJAKINJI sprejmem na stanovanje s 1. oktobrom. Alojz Mahajnc, Paderšičeva, n. h.. Novo mesto.
MIZARSKEGA POMOĆ NUCA za fino pohištvo sprejme mizarstvo Polak, Brežice. Osebni prejemki po dogovoru, nastop lahko takoj.
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko ea 30 din.
UPRAVA LISTA
ZA PRIVATNO MESNICO iščem za takojšnji nastop mlajšega mesarskega pomočnika. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Joško štraus, mesarija Dol pri Hrastniku.
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Stani, slav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
10. 9. 1966 sem od Drage do Zaloga izgubil alat poročni prstan z vgraviranim imenom in datumom Slavka, 8. 5. 1965. Pošten najditelj naj ga proti nagradi vrne. Franc Mlakar, Zalog 10, Novo mesto.
OTROŠKI CEKARČEK z denarnico in otroškimi temnimi naočniki z dioptrijo, izgubljeno na živilskem trgu v Novem mestu v ponedeljek dopoldne, vrnite, prosim, na naslov: Mimica Ru-gelj, Žabja vas 28 aH na upravo lista.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD - telefon 21-158.

Brežice: 16. in 17. 9. francosko-jugoslovanski barvni film »Marko Polo«. 18. in 19. 9. ameriški barvni film »Kako je osvojen divji Zahod«, II. del. 20. in 21. 9. italijanski film »Soldaške dekline« .
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 16. SEPTEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Iz novih posnetkov ansambla »Slavko Osterc«. 10.15 Domače viže — domača ansambli — 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Spanring: Poročilo s simpozija o pšenici v Novem Sadu. 12.40 Narodne pesmi iz Slovenske Benečije poje zbor Primorskih študentov. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Poje zbor Trid en Unskih alpincev. 20.25 »škatlica z godbo«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 17. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Pozdravi v novem šolskem letu. 9.40 Vedri zvoki. 10.15 Operni koncert. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Čeme: Izgube pujskov v sesni dobi. 12.40 Kvintet Avsenik ta ansambel Vilija Potriča. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Herman Hagestedt in Bam-berškl simfoniki vam igrajo. 20.30
Črnomelj: 16. in 18. 9. ameriški film »"Hatari«.' 20. in 21. 9. ameriški film »Sojenje v Niirnbergu«.
Kočevje: 16. do 18. 9. ameriški barvni film »Flandrijski pes«. 19. in 20. 9. ruski film »Krvna vez«. 21. in 22. 9. nemški film »Skrivnostna grobnica«.
Kostanjevica: 18. 9. italijanski barvni film »Morganovi gusarji« 21. 9. jugoslovanski barvni film »Prometej z otoka Viševice«,
Metlika: 17. in 18. 9. ameriška film »Amerika, Amerika«, in ita-lijansko-francoski barvni film »Bagdadski tatic«. 21. in 22. 9. češki film »Zlata praprot«.
Novo mesto — »Krka«: 16. do 19. 9. ameriški film »Skrivnostna soseda«. 20. do 22. 9. ameriški film  »Ladja norcev«.
Ribnica: 17. in 18. 9. ameriški barvni film »Jupitrova ljubica«.
Sevnica: 17. in 18. 9. angleški film »Drugi človek«. 21. 9. francoski  film »Kodin«.
Sodražica: 17. in 18. 9. angleški barvni film »Milijonarka«.
Šentjernej: 17. in 18. 9. barvni film »Serenada velike ljubezni«.
Trebnje: 17. in 18. 9. jugoslovanski barvni film »Marš na Drini«. 21. 9. slovenski film »Zarota«.
Zabavna radijska igra — dr. Wal-ter Gerteis: Vozil inšpektorja Bra-ina — »Žaloigra na gradu Moro-si«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 18. SEPTEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Milan Bru-jič: Deklica in metulj. 9.05 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo—I, 10.00 še pomnite, tovariši . . . Mihail Domagackih: Med angelskimi partizani. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Poročala in Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 15.30 Humoreska tega tedna. 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Večerni koncert. 21 00 »Kličemo letovišče«.
PONEDELJEK, 19. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otrokov svot v umetnikovem delu. 10.15 Edward Elgar: Čar mladosti — suita. 10.35 Naš podlistek — Janko Kač: Dve zgodbi. 11.00 Poročila in Turistični napotf ki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Sunčič: O klavnem izkoristku spitane govedi: 14.05 Klavirska glasba 19. stoletja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Posnetki zborov »Ljubljana — transport« in »Ivan Rob«. 17 05 V svetu opernih me-

Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ivanka Osojnik z Bizeljskega — Igorja, Gabrijela Gerjević iz Brežic — Marjetko, Anica Baškovič iz črešnjice — Jožico, Josipina Ferlin iz Arno-vega sela — Vlada, Rozalija Šetinc iz Sel — deklico, Frančiška Držanič iz Aruovih sel — Janka, Marija Humek iz Loč — Marijo, Nada Sinkovič iz Lukovca — Tatjano. Antonija Planine iz Brezine — Milana, Marija Haler iz Artič — Katjo, Olga Teraž iz Brestanice — Tatjano. Marija Pungartnik iz Velikega Obreza — Aleša. Jožica Žerjav iz Curnovca — dečka, Helga Krošelj iz Novega mesta — Zorana, Marija Grilc iz Brezja — dečka.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Majdo škofljanc, hčer delavca iz žadavinka, je povozil avtomobil in ji zlomil levo nogo; Kristina Omerzel, žena kmeta iz Zdol, je padla z voza in si zlomila levo nogo; Anica Podvoršak, vnukinja kmeta iz Kraljt-ven, je padla z drevesa in si zlomila levo roko; Ivan Jeric, ključavničar iz Skopic, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Mirka Tibljaša, delavca iz Loga, je nekdo zabodel z nožem v hrbet; Martina Oštirja, upokojenca iz Rajca, je povozil avtomobil, pri čemer je dobil poškodbe no glavi in desni
IZ NOVOMEŠKE«!^ PORODNIŠNICE^^
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Gabrijela De-jak iz Črnomlja — Marjano, Ivanka Špelič iz Tribuč — Alenko, Pavla Gregorčič z Bučke — Zdenko, Slavka Volf s Suhorja — Francija, Breda Košir iz Prečne — Alenko, Olga Kozina iz Kaniža-rice — Gorazda, Anica Koželj iz Loke — Vilija, Ljubica šterk iz Kočevja — Antona, Marija Hočevar iz Zaloga — Ljuba, Marija Kambič iz Bubnjar cev — Boiano, Zdenka Vrtin iz Črnomlja — Alenko, Jožefa Butar iz Zaboršta — Slavka, Anica špelko iz Lašč — Alojza, Jožefa Košmrlj z Velikega Slatnika — Jožica, Marija Kram-žar iz Gomile — Mirana, Amalija Plut iz Gradca — dečka, Albina
Luštek z Dolnjega Karteljevega — deklico, Lojzka Blatnik iz Velikega Orehka — dečka, Marija Ozi-mek z Vrhtrebnja — dečka, Ana Pintar iz Meglenika — dečka, Pavla Fabjan z Velikega Riglja — dečka, Danica Gerden iz Dobrniča — dečka, Cveta Kotar iz Kriške rebri — deklico, Marija Mavser iz Iglenika — deklico, Jožica Gregor, čič iz Dolenje vasi — deklico, Vida škrinijar iz Semiča — deklico.
^OBVESTILA I
Razpis Zdravstvenega doma v Novem mestu
Zdravstveni   dom   Novo mesto
sprejme za zdravstveno postajo v
Šentjerneju:
1 hišnika;
1 natronažno seslro; 1 babico.
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, za hišnika obvladanje del za ogrevanje s centralno kurjavo.
Poskusna doba traja 2 meseca. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja in ostali pogoji do dogovoru.
Oblačila očisti KEMIČNA čl STILNI GA, Novo mesto, Germo-va 5.
Poklicna šola Črnomelj
vpisuje učence v
I. razred POKLICNE ŠOLE LIVARSKE STROKE
do 30. septembra.
POGOJ: dokončana osnovna šola.
Zagotovljena štipendija.
Bralcem in dopisnikom Dol. lista!
Za današnju številko smo dobili zelo veliko zanimivih prispevkov iz številnih krajev in od raznih dopisnikov. Kljub najboljši volji nismo mogli uvrstiti vseh že v današnji Dolenjski list in prosimo dopisnike kot naročnike za razumevanje"
Zaradi finančnih težav do konca meseca še ne \ bomo mogli preiti na po-l večani obseg našega pokrajinskega časnika. Nekatere občinske uprave nam kljub ponovnim prošnjam in opominom še vedno dolgujejo pogodbene prispevke za več mesecev nazaj. Vse naročnike hkrati prosimo, da nemudoma poravnajo svojim pismonošom naročnino za II. polletje 1966, s čimer bodo omogočili nadaljnje nemoteno izhajanje našega tednika.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA

lodij. 20.00 Panorama zabavnih melodij.
TOREK, 20. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Rihar: Odgovori na nekatera vprašanja čebelarjev. 12.40 Veseli hribovci in trio Jožeta Krežeta. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Zabavni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 18.50 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Novi posnetki zbora »France Prešeren« iz Celja. 20.20 Radijska igra — Eugene O'Neill: E'ektra naj žaluje — I. del.
SREDA, 21. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Knj pojo naši mladinski zbori. 10.15 Majhen recital violinista Slavka Zimska. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milko Kranjc: Neksitere izkušnje pri obnovi sadovnjakov v radgonskem sadnem okolišu. 12.40 Iz narodne skrinje. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Argentinska folklora. 17.05 Na obisku pri šoanskih skladateljih. 18.15 Iz naših studiov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Wolf-gang Amadeus Moaart: Beg iz Se-raja.
ČETRTEK, 22. SEPTE.MliRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Godala v rlimu. 10.15 Z ansamblom zagrebške opere. 11.00 Poročila in
Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tatjana Stupica: Obdelava, kolobar, gnojenje in plevel na velikih njivah. 12.40 čez hrib in dol. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja. . 15.30 Igrajo pihalne godbe. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih napevov. 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO BREŽICE
NEDELJA,  18  septembra: 10.20
— Poročila — Peter Markovlč: Pred plenumom o ttirizmu v krški občini — Ta teden v Delavski enotnosti — Dr. Minko Brine: Tuberkulozni teden — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Obisk v tovarni čokolade in peciva IMPERIAL, Krško — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK,   20.   septembra: 18.00
— Vzgojno predavanje: Tatvine otrok in mladoletnikov — Novo v knjižnici — Filmska vzgoja: Države v razvoju — športni komentar — Obvestila in pregled filmov. 18.40 Glasbena oddaja: Manj predvajane zabavne melodije iz naše diskoteke.
PETEK, 23. septembra: 18.00 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. Malo za šalo, malo zares — Roka
— Obvestila.
Premalo se je umaknil
Voznik tovornega avtomobila Stanko Sušin je 9. septembra zjutraj vozil iz Cerkelj proti Krški vasi. Pri srečavanju z voznikom osebnega avtomobila Borisom Starčičem iz Krške vasi se je premalo umaknil na desno, zato je s prednjim kolesom tovornjaka zadel v zadnji odbijač ter s tem povzročil na osebnem avtomobilu za približno 120 N dinarjev škode.
Iz cikcakaste vožnje v avto
5. septembra popoldne je vozniku osebnega avtomobila Alojzu Košarju iz Sevnice na Glavnem trgu pred hišo št. 19 v Sevnici pripeljal naproti po sredini ceste v eikcakasti vožnji mopedist Dušan Brinovar s Senovega s sopotnikom Ivanom Kostevcem s Senovega in trčil v levi blatnik osebnega avtomobila. Mopedist je pri trčenju padel in se poškodoval nad levim očesom ter po nogi, sopotnika pa je vrglo v zadnji del avtomobila in si je zlomil levo nogo pod kolenom. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. Na mopedu in osebnem avtomobilu je škode za 1.300 N dinarjev.
Z avtomobilom v jarek ob cesti
Alojz Kerin iz Velike vasd je 5. septembra popoldne vozil skozi Zadovinek. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel izvoziti zavoja, zato je zapeljal v jarek ob cesti. Kerin in njegov oče, ki se je vozil z njim, sta se lažje poškodovala, na avtomobilu pa je za okrog 1.000  N  dinarjev škode.
Nepazljivost pri vzvratni vožnji
1. septembra popoldne je voznik tovornega avtomobila Jože Urek iz Gregovce pri Bizeljskem v gramoznici pri Dobovi hotel obrniti vozilo. Pri vzvratni vožnji pa je zaradi nepazljivosti zadel v stoječi tovornjak, ki ga je na mestu, kjer se nalaga gramoz, parkiral Jože Galič iz Zagreba. Pri trčenju je nastalo za 610 N dinarjev škode.
Stekel čez cesto in padel
5. septembra se je voznik motornega kolesa Jože Pšeničnik iz Podgorja peljal iz vasi Sela proti Dobovi. Pred njim je po levi strani ceste vozil neznan kolesar, ob njem pa je tekel otrok Zvonko Fetelin iz Sel. Ko je dal motorist zvočni signal, je otrok skočil čez cesto pred motorista in padel. Pri padcu je dobil lažje odrgnine po levi roki. škoda na motornem kolesu znaša okrog 30 N dinarjev.
Turek zaspal v Krakovskem gozdu
V Krakovskem gozdu je na avtomobilski cesti voznik osebnega avta Orhan Sari iz Turčije med vožnjo zaspal, zapeljal na banki-no in podrl nekaj smernikov. Škodo so ocenili na 800 N din.
Motorist obležal ob Krki
Na tretjerazredni cesti pri Otočcu sta 8. septembra ob 7.10 trčila avtomobilist Milan Raisman iz Zahodne Nemčije in motorist Alojz Junc iz Gorenje vasi pri šmarjeti. Vozili sta trčili, ko se je Raisman ognil skupini pešcev in zavil na levo, naproti mu je pripeljal Junc. Motorista je vrglo 20 m proti Krki, kjer je obležal ob pokvarjenem motorju z dvakrat zlomljeno desno roko, zlomljeno desno nogo in poškodovanim gležnjem. Raismanu ni bilo nič. škodo cenijo na 500 N din.
Mopedist podrl kolesarko
V Češčl vasi pri hiši št. 12 je mopedist Stane Tekavec iz Sel pri Straži 7. septembra ob 21. uri podrl kolesarko Anico Opalk iz Podgore, ko se je peljala na delo. Dekleta so zaradi poškodovane glave odpeljali v bolnišnico, mo-pedista pa k odvzemu krvi.
Avto v jarku, sopotnica z zlomljeno roko
8. septembra ob 19.30 je z avtomobilske ceste pri Stranju oziroma Dobmški vasi zaneslo s ceste v jarek osebni avto, ki ga je vozil Franc Košir. Voznikova žena Heda si je zlomila roko. na vozilu pa je za okoli 2.500 N din škode. Avto je zaneslo s ceste zato, ker je razneslo sprednjo levo gumo, voznik pa krmila ni več obvladal
Trčenje v nepreglednem ovinku
Na cesti v Dol. Gradišču pri Dolenjskih Toplicah sta se 8. septembra ob 14.10 zaletela osebni avto, ki ga je vozil Heinz Kari Herbel iz Nemčije, in tovornjak z voznikom Ivanom černičem. škodo so ocenili na 1.500 N din. Nesreča se je pripetila v nepreglednem ovinku. Nemec je pripeljal iz Straže, čemič pa iz Dolenjskih Toplic.
Nočno trčenje v Bučni vasi
6. septembra ob 22.20 sta se ▼ Mali Bučni vasi zaletela osebni avto, ki ga je pripeljal Anton Kump iz Ljubljane, ter tovornjak, ki ga je vozil Franc Strnad. Škodo so ocenili na 3.500 N din.
Po nesreči odnesel pete
5. septembra ob 18. uri je s ceste pri Bušinji vasi peljal osebni avto Janez Jeršin iz Got-ne vasi. Zapeljal je v jarek, kjer se je avto dvakrat prevrnil. V vozilu so bili poleg voznika trije potniki, nikomur pa se ni nič zgodilo. Voznik je po nesreči pobegnil, škodo so ocenili na 4.000 N din.
Motorista padla v Slamni vasi
Na tretjei-azredni cesti v Slamni vasi sta se 6. septembra ob 12.15 zaletela in padla motorist Janko Hranilovič iz Plavcev na Hrvaškem in motorist Ivan Rezek 7, Radovice. Hranilovič se je pripeljal iz Metlike, pri padcu pa si je poškodoval gleženj. Režku na bilo nič. Škodo so ocenili na 100 N din.
Namesto na letališče v deteljo in koruzo
12. septembra je Florijana Urevc iz Gorja pri Bledu peljala na zagrebško letališče šest Američanov. Zaradi utrujenosti je pri Obrežju zapeljala z avtomobilske ceste. Vozilo se je v blagem ovinku najprej znašlo na bankini, ker pa voznica ni bila kos krmilu, je zdrknilo po nasipu med koruzo, kjer se je prevrnilo in se spet postavilo na kolesa. Charlette in Elizabeth Davenport ter Virgin.a in Dan Drvsdale so bili lažje ranjeni. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 N din.
Ob hruški za 40.000 Ndin škode
10. septembra ob 9.15 se je Dušan Bulajič pri Trnovcu z osebnim avtom zaletel v hruško. Voznik je bil ranjen v glavo, noge in prsi, sopotnica 18-letna Selja Serifovič pa si je zlomila levo nogo. Odpeljali so ju v bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 40.000 N din. Bulajiča, ki je doma v Beogradu, je s ceste zaneslo v ovinku, ko je prehitel avtobus.
Zadel je prevrnjen vprežni voz
11. septembra ob 23.05 je Anton Malnarič z osebnim avtom v Stranski vasi pri hiši št. 1 zadel vprežni voz, ki je bil prevrnjen na cesto. Ranjen ni bil nihče, šj<o-do na avtomobilu pa so ocenili na 5.000 N din. Prevrnjeni in neosvetljeni voz je na cesti pustil Jože Stircelj iz Omote.
Mopedist padel na Gorjancih
10. septembra ob 16.45 sta na gorjanski cesti med vožnjo iz Novega mesta proti Metliki padla mopeda Jože Ivanetič in Jože Drap .Padla sta, ko ju je prehitel avtobus, ki ga je vozil J°* Prime. Hudo ranjena so odpeljali v bolnišnico.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan; Marjan Moškon, Jože Prime Jožica   Teppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 P&* <j>J> starih dinarjev) — Letna naročnina 20 novih dinarjev '2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 novifl dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje
— Tekoč: račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-»-»
— NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 - Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje
v Ljubljani