PoSfauaa plačama v gotovini.
PoMnei
f
etavsko-
kmetski ti st.
številka 1410 Bia.
Opozorilo!
S 1. marcem se preseli upravništvo in u-redništvo lista v Delavski dom, Marxov trg 2/II. Do 1. marca pa naslavljajte dopise še na Uredništvo »Delavsko - kmečki list Breg 10/11, Ljubljana I
Uprava in uredništvo Del.-kmečkega lista.
Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. Uredništvo in Upravništvo: V Ljubi jan-, Aleksandrova cesta št. 9/II.
Leto II
LJUBLJANA, 14. februarja 1925.
Stev. 7.
Izid volitev v Sloveniji.
Marsikoga je presenetil izid volitev v Sloveniji. Ali ta izid odgovarja rezultatu v celi Jugoslaviji. SLS je ohranila 20 mandatov, Žerjav >vci so igu-bili Liubljano, a pridobili skoro 100% več glasov na Kranjskem in Štajerskem in 2 mandata (I. 1923 niso imeli nobenega), opomogel se je samostojnež Puce j in dobil 1 mandat, slovenska republikanska stranka je ostala n< Kranjskem brez mard-ta, na Štajerskem je radi popularnosti Ridičevega imena pridobim le 1 mandat v č kot pri volitvah L 1923 Število glasov, oddanih za katerokoli delavsko grupo se je skrčilo; Pioietariat Slovtmj< je ostal ponovno brez svd|ega zastopnika, ker je vtčina prolet riala volila SLS (meščansko strank« ) m nekateri celo Žirjva.
Ddav k )-kmečki Repub ikanski Blok
{‘e dobil v celi S'oveniji 5431 glasov,
*	rič - Con i - K >runova .socialistična" strank- 5473 glasov in Bernotovi frakcija 1765 glasov. S<upno 12 669 gla-S v. Leta 1920 so d >bili skupaj komunisti in socia'patrioti 45 830 glasov, leta 1923 19000 glasov in letos pa gori orne |en > Ševilo. Social patrioti so prišli s 30.000 glasov na 5000 nazaj! Njih ni prtganial beli teror, niti zakon o zaščiti države, ampak so vedno uživali Žerjavovo podporo.
Del.-kmečki Republikanski blok ima na Kranjskem veliko večino nad obema socialističnima frakcijama in dobil je večino glasov rudarskega in kovinarskega pri letariata. Njemu pripada naravno ta naloga, da povzdigne in utrdi razbito delavsko gibanje v Sloveniji, l/mtd vseh delavskih krajev so se sorazmerno najbolje izkazale Trbovlje, kjer je dobil Makuc 1012 glasov, Korunovci in Bernotovci skupaj samo 287 glasov in SLS 840. Rudarji so morali vzdržati najhujši teror, so že dolgo brez strokovne organizacije in vendar so najbolj vztrajali izmed vseh delavskih panog v boju proti meščanski reakciji. Kljun temu, da imajo železničarji svojo strokovno organizacijo, S" oddali sv<-je glasove v ogromni ve-či n SLS in Žerjavovcem. To je najjas-neiši dokaz, da je politična nevtralnost strokovnih organizacij voda na mun meščanskih strank.
Po nekaterih vaseh je napredovala ideja združ nja delavcev in kmetov v znamenju srp i in kladiva. Napredovala je zlasti na Gorenjskem v radovljiškem okraju. Tu b<> treba zidati dalje, Belo-kr jina je že tretjič, kot leta 1920 in 1923, tudi let >s razočarala vse. Po vaseh bo treba stalnega organizacijskega in izobraževalnega dela, da se utrdi revolucionarna ideja.
Vprašati se moramo, zakaj je večina delavcev in kmetov glasovala za SLS !" druge meščanske stranke ter se Je s tem izrekla proti svojim lastnim razrednim interesom ?
1	Delavske in kmečke množice se se niso ra,redno prebudile, se še ne zavedajo, da za nje ni rešitve v meščanskih strankah, temveč le v razrednem revolucionarnem boju. Eno krilo bur-žuazije, oziroma malomeščanstva (SLS), je znalo zainteresirati večino delavcev in kmetov za svoj spor s srbijansko buržuazijo (demokrati in radikali). Ljubljansko delavstvo je kljub temu, da
simpatizira z nami, oddalo svoje glasove Ktošcu, samo da ne bi bi izvoljen Žerjav. ZDL iz 1. 1922 se je maščevala bridko I. 1925.
2	Delavske in kmečke množice so izgubile v veliki meri vero v same sebe in žive še danes v zablodi, da jih bo reš la iz današnje krize SLS Ljudje 80 pozabili na vsa zločinska početja klerikalcev in orjuncev v preteklosti. Kljub temu, da SLS ni vodila nikdar resne in odločne opozicije proti PP absolutističnem režimu, kljub temu, da se je razkrinkala SLS v Davidovič-Kon ščevi vladi (ko je dovoljevala svobodo Orjuni in se zvezala z orjunaši v Mariboru in Celju ter isto tako zatirala delavsko gibanje kot PP režim), se ji je vendar posrečilo, da prepriča množice, da vodi ona boj slovenskega delovnega ljudstva proti srbski in fašistovski reakciji. Revolucionarni proletariat je žrtvoval v svojem boju proti reakciji in Pribičevi-čevi Orjuni 20 proletarskih življenj, na tisoče odpuščenih, na stotine zaprtih. Mnogo delavcev in kmetov je to prezrlo in nasedlo rabljem svojega lastnega razreda.
3. .Zveza delovnega ljudstva" in drugi kompromisi s klerikalci — take usodne napake so še utrdile v množicah zmotno misel, da je SLS opozi-cionalna stranka, ki se bori tudi za interese proletariata.
4. K*ko je klonilo mnogo delavstva pred reakcijo, dokazuje tudi dejstvo, da se mnogi še danes smatrajo za komunisti, glasovali pa so za klerikalce, zlasti v Ljubljani, češ: Tudi če bo Makuc izvoljen, ga ne bodo priznali, zato rajši glasujmo za Korošca. Nekateri so pa iz istih napačnih razlogov ostali doma in so s tem nehote pomagali eni ali drugi meščanski stranki.
5. Tak rezultat in taka zabloda v masah bi bila nemogoča, če bi imel proletariat trdno svojo revolucionarno politično organizacijo in enotne raz-redno-bojevne organizacije. In šele, ko bomo povzdignili in utrdili te, bo danes potlačen proletariat vstal in šel v zmagovit razredni boj proti buržuaziji.
6. Delavstvo je oslabilo tudi razkol-niško početje Bernotovcev in Korunov-cev (zadnji so odkriti orjunsko-demo-kratsKi zavezniki). Naloga DKRB je, da njihovemu razkolništvu zlasti v strokovnih organizacijah napravi konec in zbere proletariat v močnih, za boj sposobnih organizacijah.
7. Nenadni udarec Obznane I. 1920 je <s-hii revolucionarni proletariat Ju-gosinv , '• in tudi Slovenije. V letošnjih volitv h smo nastopili prvič res samostojno. Pokazala se je jasna slika, ki nas sili k smotrenemu in vztrajnemu delu za povzdigo delavskega gibanja. Izkazalo se je zdravo jedro, okrog katerega se bodo zbrale .mjožicej ki jih ne bo več odpihnila niti najhujša reakcija.
Volitve so končane, toda naš boj ni končan, ampak se še poostruje!
Kaj sedaj?
Kroglice — gumijaste — so Šieti so glasovi in poslanci p .vumoi
Slovenije in cele Jugoslavije je na votivni areni podlegel v neenakem boju z buržuazijo.
Z pet so se oddahnile meščanske stranke, ki so spravile ves svoj bogat aparat v gibanje za to, da nalovijo kroglice, da dobč zaupnico od istih, ki so jih 6 let teptale.
Liberalna demokratska in orjunska gospoda je zopet zlezla v .Siavensko bank<>“ in uredništvo .Jutra" ter si mane roke, ker je s terorjem in korupcijo dosegla navidezne uspehe.
Klerikalni agitatorji, ki jih je bilo zdaj vse polno po deželi, so izginili v Ijubljan ke kavarne in gostilne ter počivajo. Saj so dobro zaslužili pri tej volivni kupčiji. Kajti za nje niso volitve nič drugega kot umazana kupčija z ljudskimi dušimi. Ljudi so zopet nagovorili, da je njihova stranka voditeljica slov. naroda, sedaj pa premišjujejo, če ne bi bil koristen sporazum z radikali.
Korun se je ohladil v svojem .socializmu", plačanem od Žerjava. Prepeluh se bo izneveril republiki. Narodni socialisti so spravili v arhiv »bratski sporazum". Tiskarne ne tiskajo več letakov, nobenega agitatorja ni več na deželo, saj so volitve končane! Saj je gospoda nalovila kroglice od delavcev in kmetov! Na svidenje pri prihodnjih volitvah! Do tedaj pa — barantajmo za ljudsko kožo, dokler se da!
Gospoda počiva in si oddihuje. V Beogradu pa že baranta.
In mi delavci in kmetje?!
Mi delavci in kmetje ne moremo in ne smemo počivati. Volitev je konec, ni pa konec terorja, zakona o zaščiti dižave, davkov, izkoriščanja. Ostala bo morda PP vlada ali pa pride vlada ra-dikalsko-demokratsko-klerikalne buržu-azije.
Zato, naprej na delo! S podvojeno silo! Ne kloniti! Gibanje se mora dvigniti. Delavske - kmečki republikanski blok je treba razširiti in utrditi 1
Le tedaj, ko bomo zbrani v res močni politični stranki in v enotnih strokovnih organizacijah, bomo lahko dali odporo PPŽ bloku ali pa mamljivi in frazerski vladi jovanoviča-Korošca-Davidoviča. Z volitvami se ne zmaguje 1 Zmaguje se le v boju! Za boj pa je potrebna organizacija. Po vseh vaseh je treba upostaviti oziroma oživeti de-lavsko-kmečke odbore 1
Organizacija, sestanki, delavsko-ktnečki odbori, upostava enotnega strokovnega gibanja — to je naša glavna dolžnost.
Razširimo „Delavsko-kmečki list", glasnik razredno-zavednih trpinov! Mesto .Domovine" in .Domoljuba* treba razširiti .naš list. Strup je treba spraviti iz delavskih in kmečkih hiši
Ljudstvo bo prišlo do spoznanja, ker mu bomo odpirali oči mi in dogodki! Zasledujte, kaj bodo delali izvoljeni poslanci! Kontrolirajte klerikalne poslance!
Opozarjajte vse one, ki niso volili Del.-kmečkega republikanskega bloka in Makuca ter so rajši vjlili Korošca, Žerjava ali Koruna, d . paziju na njihova dejanja! Obljubljali so mnogo, avtonomijo, republiko, izplačan je pri-'*ov, sprejetje odpuščenih v službo, ^aaoiio invalidov in stanovanjskih na-
jemnikov, razpust Orjune, odpravo zakona o zaščiti države! Kar so obljubljali, morajo izpolniti! Če ne, jih bo delovno ljudstvo obsodilo.
To je naše delo po volitvah, ki s* se izvršile v znamenju nasilja, korupcije, laži in goljufije. Meščanske stranke sedaj ne bodo hodile med narod, ker ga ne potrebujejo. Mi ne smemo počivati, ampak moramo iti s še večjo vnemo med mase! Naša ideja in naše zahteve morajo prodreti med njo, jo osvojiti ter jo povesti v bej!
Korošec pravi: »Zmagali so pošteni Slovenci!" Mi pa pravimo: »Delovno ljudstvo ni zmagalo, ampak gospoda je ohranila svojo oblast. Danes še nezavedno ljudstvo «e bo prebudilo in bo končno zrnat v znamenju srpa in kladiva. Zmaga delavcev in kmetov bo pa poraz gospode I"
Ljubljanske občinske volitve in proletariat.
k Posamezni sodrugi se jobračajo na nas ter nas izprašujejo, zakaj nismo vstopili v buržuazni blok takozvane »Ljubljanske samoupravne zveze". Taka vprašanja niso samo čudna, temveč — bodimo iskreni — za nas nad vse žalostna. Ona nam samo dokazujejo, kako daleč se je odmaknilo naše gibanje od svoje prave črte in kako globoko tičimo v grehih našega prejšnjega dela. Mi moramo radi tega na to vprašanje jasno in točno odgovoriti, zavedamo se pa, da to ni mogoče v takem-le kratkem članku, temveč, da je mogoče odgovoriti samo z jasnim našim občinskim programom, ki ga bomo priobčili v prihodnjih številkah, in z onim vztrajnim praktičnim delom, ki se mora pokazati na vseh poljih našega gibanja v bodočnosti. Dotlej pa hočemo odgovoriti našim ljubljanskim sodrugom s sledečimi podatki:
Tudi mi smo bili j jvablieni na pogajanja za skupni nastop v opoocio-nalnem bloku za sedanje občinske volitve. Tudi udeležili smo se teh pogajanj, ker so nas iniciatorji teh pogajanj informirali, da gre edino-le za protest protirežimskih strank proti izigravanju občinskih volitev s strani sedanjega režima. Ta protest nam je bil simpatičen,
•	toda tak protest se prvič ne bi bil smel izvršiti brez točno začrtanega programa, v katerem bi bile posamezne stranke pokazale, kako si predstavljajo bodoče delo v občinski upravi, drugič pa bi se bile morale združiti v ta blok tudi resnične protirežimske stranke. Toda reklo se je, da je edini cilj bloka: ne pustiti Žerjava na ljubljanski magistrat in poleg tega naša zastopnika nista mogla verjeti, da so ljubljanski radikali, Davidovičevi demokratje, samostojneži in podobni resnični protirežimski ljudje. V blok bi bili morali vstopiti izključno za osebne koristi posameznih ljubljanskih kapitalističnih frakcij in oseb, ki so vse prej kakor protirežimske in brez vsake garancije, da ne bi bil proletariat v bodočem občinskem svetu izigran za kapitalistične interese, kakor se je to že večkrat zgodilo.
Proletariat v tak blok ne more vstopiti. Bojevit proletariat gre lahko v volilne kombinacije samo s svojim programom in kadar to zahtevajo njegovi resnični interesi. Toda .• bi mi
£
morati dajati v Ljubljani prednost tej ali'oni či»to kapitalistični stranki? V čem so se razločevali klerikalci v prejšnji vladi od dr. Žerjava? In v čem se bo tvulkoval v ljubljanskem občinskem svetu dr. Ravnihar od vsakega drugega Ž r|avovega podrepnika? Blok bi imel za n h le tedaj kak pomen, ako bi imelo delavstvo v njem odtočimo besedo ali kade r brez njega ne bi mogi l obstojati. To pi tu ni slučaj. Mi bi bili samo medvedtk na venžici klerikalcev. To čast fiomo torej rajši prepustili gospodu dr. Periču in njegovim socialistom, ki so te lepe bre?prmcipielne vloge že navajeni. Bojevni ljuoljansKi proletariat pa p )jde s svojim programom v boj, pokazal bo ljub lanskemu ročnemu in duš :vnemu deiavstvu, kaj bi morala občina vse zanj napraviti med tem ko se buržuazija med sabo preriva za razdelitev dobičkov, ki jih iztegne iz naših žuljev, in za različna mastna korita v drživni in občinski upravi ter vrš i z bre^< bzirno kritiko v mestni posvetovalnici got >vo izdatnejšo nalogo, kakor pa če bi služil l)ubljanski buržuaziji kot nezaveden privesek Nočemo več jahati na njenem repu, temveč samostojno prižigati proletariatu bakljo spoznanja in zato moramo samostojno v občinske volihel
Na pogajanjih — ki so za nas trajala samo nekoliko minut — smo ljubljansko buržuazijo in naše socialiste vprošili, kako si eni predstavljajo proti-režimski blok, v katerem sede slovenski radikali in podobni. To je tudi socialiste nekoliko v/dramilo in dr. Jele-ntc je prosil dr. Ravniharja za pojasnilo glede njegovega razmerja do Pa-Šičeve stranke. Dr. Ravnihar je trdil, da on ne pripada Pašičevi struji, in izjavil, da t>i šel v te občinske volitve pod drugo firmo. N«ša zastopnika pa sta mu povedala, da je za nas premalo premenjati samo kožuh in da taka izjava nam ne zadostu|e. Perič in Jele-nec pa sta jo vzela hvaležno na znanje. Toda videli bomo, če jo bo vzelo na znanje tudi socialistično delavstvo Ljubljane.
Sodrugi, mi brez svojega programa in za same prazne fraze o poštenosti, sv »bodi, naprednosti, stanovanjski bedi, samoupravi in podobno in s slovenskimi radittali, demokrati, klerikalci i drugo tako slovensko gospodo ne moremo v volilni boj za ljubljansKO občino.
Nudimo pa roko v mestni občini ljubljanski vsem ročnim in vsem duševnim delavcem, kakor smo jo nudili v dižavnozbors ih volitvah vsem revnim kmetom. Zato:
Živel republikanski blok ročnih in duševnih delavčevi
Živela resnično avtonomna Ljubljana v delavsko-kmečni republiki.
Proč s kompromisi z buržuazijo!
Pojasnilo!
Dopisov o votivnih shodih ne bomo več prinašali v listu, ker nima več smisla. Naj to prizadeti sodri upoštevajo. Pač pa radi priobčimo vse druge dopise, ki se tičejo votivnega izida itd. Predvsem pa pošiljajte dopise o življenju in razpoloženju v tovarnah in vaseh.*
Vse zbirke volivnega fonda bodo objavljene v prih. številki.
Kako so glasovali industrijski kraji.
Ako hočemo vedeti svoje naloge med industrijskim proletariatom, moramo pregledati razmerje sil v puedinih industrijskih krajih. Tam 80 7.a nas brez dvoma najmerodajnejše volitve obra‘nih zaupnikov, ali tudi volitve v parlament nudijo kljub Bvojemu „švindluu in morda ravno radi „švindlau precej jasno sliko, kajti izid teh volitev priča, v koliko je razredno-bojevno gibanje ustavljeno in kje ni.
Vzemimo največji industrijski kraj
Trbovlje s Hrastnikom.
Tu so dobile posamezne stranke sledeče število glasov:
Makuc	.	.	.	1012
Koroiec	.	.	.	810
Pivko	.	.	.	329
Korun	...	139
Bernot	...	148
Vse druge stranke skupaj okrog 200 glasov. Volitev se je vzdržalo nad 50°/u volivnih upravičencev, kar je zelo značilno za Trbovlje.
Na Kranjskem.
imajo v vseh delavskih krajih večino klerikalci in žerjavovci! Delavske grupe so dobile sledeče število glasov:
Makuc Korun Bernot Jesenice ...	46	9	3
Sava ....	83	21	43
Kropa ...	36	—	—
Kor. Bela .	.	101	44	75
Krmelj ...	62	—	—
Kadeče ...	81	J-	16	6
Loka (Zid. most)	65	43	2
Borovnica	.	.	82	—	2
Brezovica	.	.	41	13	2
D. M. v Polju	.138	2	8
Vič ....	34	91	10
Medvode ...	16	—	17
Moste-Vodmat	.	132	19	8
Vrhnika .	.	.	35,	l	6*9
Zagorje ...	231	75	10
Izlake ...	109	4	7
Dob-Domžale	.76	2	2
Tržič ...	56	120	5
Na Kranjskem prevladuje torej absolutno DKRB. Na Štajerskem imajo žal še nekaj vpliva socialpatrioti, izvzemši rudarje. Vse te številke izpričujejo, da je naloga Delavsko-kmečkegja bloka, da n»-pravi konec slepomišenja enih kot drugih socialpatriotov, da zbere delavstvo okrog sebe in enotnih strokovnih organizacij. Potem bo tudi silno zmanjšan vpliv meščanskih strank v delavskih krajih in proletariat bo sposoben, da si izvojuje svoje zahteve, ki jih z dosedanjimi razbitimi organizacijami ni mogel.
V	vseh del, skih okrajih velja:
Uničiti razKolniški socialpatriotizem.
Utrditi organizacijsko Delavsko-kmeč-ki republ. blok.
Upostaviti enotne strokovne organizacije.
S tem izriniti meščanske stranke in povrniti moč proletariata.
Utrditi zveze z okoliškimi vasmi.
Kako so glasovale vasi.
Ogromna večina kmetov se je seveda še vedno izrekla za SLS, nekaj za samo-stojneže in republikance. Ali tudi DeU-kmečki republikanski blok je dobil vsaj na Kranjskem skoro v vsaki vasi po nekaj glasov — to so zaupniki, ki bodo b smo-
trenim delom razširili in utrdili idejo bo-jevnega združenja delavcev in kmetov.
Ponekod je pa bil«* oddano naravnost razveseljivo število glasov za delavsko-kmečko republiko.
Tako na primer: v Boh. Bistrici 106 gl ,ov (tu smo najmočnejša stranka, kle-ri' lei imajo 103), v Kranjski gori 24, v K ‘.e.čali 39, Ribnem 20, Srednji vasi 19, I kovici 20, Vodicah 14, Preserju 50, S strem 51, Hrušici 43, Hotiču 43, Ko-t"edežu 50, Kresnicah 35, Stični 35, v Križah pii Tržiču 45, v Kovorju 40 itd.
teh vasi je dolga vrsta. Radovljiški oaraj prednjači. Od tod se bo razširilo revolucionarno-republikansko gibanje med kmečkim prebivalstvom. Nekatere vasi so sorazmerno pokazale več zavesti in zrelosti kot pa industrij.ki kraji.
Treba bo ustanoviti organizacije po vaseh.
„Delavsko-kmečki list“ bo moral po svetiti več prostora kmetom, da bo izpodrinil Domovino, Kmetijski list, Domoljub.
Treba utrditi stalno zvezo med d hvci in kmeti.
Lojze Mušič.
Mimogrede.
G. Lovro Klemenčič pišt in piše ter izvršuje ^vzvišeno nalogou — namreč po oravilniku. V zadnji številki Bernot et «mi p. ,Nxprejau se je bemo pognal v mene in se pri tem dodobra razkrinkal, čr. Lo ra sem dolgo opazoval, poznan ga pa šele od lanskega leta. 0 njem s<- je svoje čase mnogo govorilo, a njegovo početje se mi je zdelo kaj čudno. Zagnusilo se mi je takoj, ko je venomer obrekoval naše borce
—	vse po vrsti, ki žit\ujejo za idejo vse. Smešno je, kako g. Lovro še danes upa, da oslepi in privleče ZHvedne sodruge na svojo napihnjeno OBebi it.
Na podlagi teme' tega psihološkega opazovanja tega tihotapca z dušami in v sebe zavitega politič: ga špekulanta, o-hlapno ogrnjentga s „svetlo idejou (kakor on piše o sebi), sem podal sodrugom točno sliko o njem.
G. Lovro danes gazi in pljuje to, kar je pred leti pomagal graditi, ou pljuje po sebi, ostal je za zidom in si grize prste. Nehote si piše g. Lovro sodbo sam.
G. Lovro naj ve, da tisti članek: Politično vlačnsaratvo Tj. K. ni moj Alanek;
G. Lovro naj ve, da smo vsi razumni in pošteni sodrugi o njem enakih mi.tli in da ni težava njega pogruntati, pa naj se še tako pretvarja.. Pa saj on to dobro ve 1 Naj torej še izve samo to, da je popolnoma odveč in neumestno, da se odgovorno mesto mudi s to zadevo.
Glede otroškega zaleta, češ, da sem mu odnesel dve knjigi, to je, da sem se dotaknil zasebne lastnine, izjavljam, da sem ravno jaz te dve knjigi njemu posodil, ker mi je tudi on posodil nekaj knjig. Večkrat sem ga iskal radi knjig, a ga nisem našel v pisarni, to je doma. Ko sem nekoč nujno rabil svoji knjigi, sem prosil njegovega knjigovodjo, da jih vzamem, sem mu taktno izročil ustuo opravičilo in ob enem izročil nekaj izposojenega čtiva. Od vsega sem si še zadržal dve knjigi, ki mi jih j« že pred meseci izročil in še dejal, da jih zdaj ne rabi, ker se ženi. Torej vzel sem si samo dve svoj i knjigi. Dve njegovi knjigi mu bom izročil ob priliki.
. Cela ta izmenjava knjig je bila tako priprosta — kolegialna, čisto nemišljena. S tem obupnim zaletom in apelacijo na purgarsko poštenje je g. Lovro pokazal »voj značaj iz v eh strani. Hvala mu! O
kakih Bpisih ni govora, nikoli se nisem zanimal za te, ker ga predobro poznam brez spisov in ua vse njegove spise ne dam nič. Bivšega njegovega knjigovodjo je zgrabil za pričo; a ta priča, moja priča je istočasno zagledala to zmedeno Lovro-vino pri nekem sodiugu, ki mu g. Lovro pošilja Naprej za z*dnjo potrebo. G. Lovro torej stiska moje knjige kot svojo zasebno lastnino, on bi že rad postal dosleden po tej hudi preobrazbi.
Pozivam g. Lovro Klemenčiča, da se v zadevi knjig izjasni iu čim preje prekliče izjavo v svojem in Bernotovem listu „N»prejua.
Dozorelo je, da zapečatimo knjigo o Lovru Klemenčiču in jo uložimo v predal odpadnikov od zatiranega proletarskega razreda. Osebi g. Lovra Klemenčiča pa je pot do sodišča itak uglajena. (Je bi pisal jaz članek, bi se podpisal. Dosti!
Reakcionarni parlament
Končni rezultati volitev iz vseh pokrajin Eshaetiie še niso natančni. Vendar se razmerje ne bo znatno spremenilo. Dobili so:
Radikali ....	140 posl. (prej 106)
samostojni demokr.	22	„	(	„	15)
DavKiovičevi dem.	37	„	(	„	36)
Slov. Ljudska str.	20	„	(	„	21)
Radič in hrv. Zajed.	67	„	(	„	70)
muslimani ...	15	„	(	„	18)
Nemci ....	5	„	(	„	8)
zemljoradniki .	4	„	(	„	11)
Samost, km. (Pucelj)	1	„	(	„	1)
Džemijet (Turki) .	1	„	(	„	1)
črnogorski feaeral.	3	„	(	„	0)
Radikali in Pribieevičevi demokrati so povečali število gla^ v in mandatov, dočim so opozicionalnc stranke nazadovale. Vlada je zlasti vršila teror v Makedoniji, kjer se nekaterih kandidatnih list sploh ni priznalo. Mandate zaprtih Radičevih poslancev hoče vlada razveljaviti. O tem bo oiločal parlament. HRSS vzpričo velikega terorja ni mnogo nazadovala. Vendar bo na njen nadaljnji razvo) slabo vplivalo to, da je prišlo vsled razveljavljenja njenih list v nekate/ih okrožjih več mandatov v roke hrvaške buržuazije (Hrv. Zajednice), ki skuša pod vodstvom Tiumb.ča prevzeti hrvaSko kmečko gibanje v svoje roke.
Za enkrat ne bomo pisali o možnosti nove vladne kombinacije.
Delavski razred je ostal v celi Jugoslaviji brez delavskega zastopnika. V sedanjem parlamentu ni nobenega komunističnega niti socialističnega poslanca. Število glasov, oddanih za delavsko-kmeeko stranko, je v ostali Jugoslaviji še manjše kot pa v Slovenili. Naloga revolucionarnega proletariata Slovenije je, da prevzame iniciativo za konsolidiranje delavskega gibanja pri nas. Proletariatu so potrebne močne, res bojevno sposobne politične in enotne strokovne organizacije, ako se hoče dvigniti iz današnjega položaja.
In v tem znamenju bomo napeli vse svoje moči. Meščanske stranke triumlirajo nad zmago terorja in korupcije, zavedni delavci in kmetje bomo pa trdovratuo in vztrajno delali na utrjenju revolucionarnega gibanja in presenetili buržuazijo ter njene stranke v njihovem triumfu.
Vsaka osvobodilna ideja prod ra počasi ali gotovo. Prodrlo in zmagalo bo končno zdiuženje delavcev in kmetov proti kapitalistični gospodi.
In delovno ljudstvo bo zmagalo izven parlamenta.
Strokovni pregled.
Ujedinjenje razrednih strokovnih organizacij.
3. Kako se razvija gibanje za ujedinjenje in za enotnost strokovnega pokreta pri nas.
Ker sem v drugem poglavju precej ob-Sirno govoril o gibanju za ujedinjenje in enotnost v mednarodnem obsegu, v tem poglavju ne bo treba ponavljati, ker razvoj gibanja pri nas v SHS je ogledalo razmer v internacionali. Imamo dve grupi: desno amsterdamsko, ki zastopa Glavni JRadnički Savez (v Sloveniji Strokovna Ko-
misija), in pa leva grupa, ki jo zastopa CRSOJ (v Sloveniji Zveza neodvisnih strokovnih organizacij, ki pa je od julija 19-4 razpuščena). Leva grupa pod Centralnim Raduičkim Sindikalnim Odborom Jugoslavije se je izjavila za ujedinjenje in združenje na isti podlagi kot jo je predlagala Rdeča Strokovna Internacionala. Desri-čarji, amsterdamci, so doslej sicer g. rotili, da niso proti udruženju, dela!. niso za ujedinjenje, pač pa proti ujedi-njenju. To je položaj medinjevalnega pokreta v grobih obrisih. Mislim, da zadenem v črno, če rečem, da se je gibanje za ujedinjenje in združenje zato tako zavlačevalo, ker bo se pogajali in ujedinjev h samo od zgoraj, samo vodstva, zato zdru-
ženje še ni izvršeno, ker vodstva niso vprašala delavske mase, ki hočejo enotnost, ki hočejo združenja. Proletarske mase morajo stopiti iz rezerve, aktivno poseči v potek združevalnega procesa in enotnost strokovnega po.. ... bo na žalost ir j ;7.o nekaterih reneg tov. zato pa v I ii delavskega razred.-, kmalu izvršena.
! pe besede in tudi samo dobra volja t LoA >stujejo za izvršitev tega velikega *ii važnega dela: ujedinjenja, združenja Blokovnega pokreta v enotne razredno strokovne organizacije.
Treba je pričeti z delom, z r delom za ujedinjenje. Kdo naj prične? Odkod naj izide iniciativa? Brez dvoma od tam, kjer je center delavskega pokreta.
Centrale strokovnih organizacij so v Beogradu; Vendar je pa moje mnenje, da bi se ne smeli zanašati na centralne instance, temveč da smo mi v Sloveniji poklicani, da damo vzgled in prim ..stalim pokrajinam, ker Slovenja je faktični industrijski in torej tudi delavski center. V Sloveniji je po razpustu neodvisnih strokovnih organizacij nastal tudi v drugih ozirih drugačen položaj, ki lahko ujedinjevalnemu pokretu koristi, pa tudi škoduje, če bi se ga z napačne strani presojalo in mesto ujedinjenja bi nastal še večji razcep.
Doslej se je o ujedinjenju in združenju samo govorilo.	cer se je poskušalo
doseči združenj« r*" ‘id*rjih, a pogajanja so sa vedno brez	't ta končala. Uje-
dinjenje rudarjev se ni izvršilo, ker so namišljene zapieke voditelje desne skupine uporabili kot izgovor. Toda v bodoče namišljene zapreke in tendenciozni izgovori ne bodo več držali.
Železničarji so dokazali, da je uje-dinjenje mogoče.
Tudi železničarji so se skoraj celo leto brezplodno trudili napraviti konec razcep-ljenju in napraviti enotno razredno železničarsko organizacijo. Brez uspeha in brez rezultata so »e menjavala pisma med vodstvi, izglodalo je, da je še daleč do združenja. Tu pa so se dvignili železničarji sami in zahtevali od svojih vodstev, da se skličejo konference, na katerih bodo železničarji sami odločevali in sklepali ali je združenje mogoče ali ne. Prva konferenca se je, vršila ‘26. dec. 1924 v Celju, druga 21. jan. 1925 v Ljubljani. Žal, da ni prostora podrobneje pisati o pripravah in poteku tega gibanja med železničarji, ker železničarje bodo morali posnemati delavci drugih Btrok v nj hovem delu za ujedinjenje. Danes na kratko sporočamo samo sklepe konference 21. jan., kije pokazala, da je združenje ne samo mogoče, temveč tudi iskrena želja vseh razredno zavednih železničarjev. Na tej konferenci je bilo zastopan h 12 samostojnih organizacij. (Pomislite, ena stroka 12 organizacij, to je rekord cepljenja!) Od teh 12 organizacij so razven nacionalnih zvezarjev in prometnih uradnikov vsi pristali na to, da se likvidirajo separatistične, razcepljene železničarske organizacije in osnuje enotna organizacija na sledeči podlagi:
1. Priznava razredni boj in proletarsko solidarnost.
2. Enotna organizacija mora biti strankarsko neodvisna; članom je na prosto dana njihova strankarska organizacija.
3. Organizacijski statut mora biti zgrajen na principu demokracije — da odločuje . večina.
4. Internacionalni pripadnosti bo odločal kongres.
Sedež organizacije naj bi bil v Ljubljani, v Mariboru pokrajinsko tajništvo; posamezne kategorije bodo imele svoje sekcije, katerih delokrog se določi s pravilnikom, pravila enotne organizacije naj bodo po mogočnosti enaka s pravili saveza grafičnih delavcev.
Izvolila se je petčlanska komisija, ki ima do 15. februarja izdelati nač t pravil in pravilnikov, katere mora dostaviti vsem železničarskim organizacijam, da se do 15. marca izjavijo. 15. marca pa se viši konferenca ujedinjenia.
Delegati nacionalnih železničarjev, posebno g. Sovre, so hoteli zavlačevati in odstraniti prvo točko, ki govori o razrednem boju. Ne vemo v kolikor se strinjajo s tem stališčem člani železničarji. Prometniki so se držali seveda tudi rezervirano. A vsi drugi so z navdušenjem pozdravljati sklepe konference, ki je bila prvi korak k resničnemu združenju. Niso premagane še vse težave, še bo treba odstranjevati zapreke, a u-peh ne bo izostal, če bodo železničarji sami kontrolirali nastopanje svojih voditeljev. Nobene intrige ne smejo železničarje »praviti več na stran-P°ta, ki ne vodijo k združenju.
Prijatelji delavskega razreda bodo to 0 0 ZH ujedinjenje p zdravljali in podpira t, apit*ljsti in razredni renegati pa bodo skusali z vsemi sredsti združenje preprečiti. D ujedii)j-nju v Sloveniji, o železni-čaijih, rudarjih in kovinarjih spregovorimo prihodnjič.
Ali bomo ostali brez strokovne organizacije in neorganizirani ?
Vložena pravila za rudarsko strokovno organizacijo je PP Žerjav odklonil po starem avstrijskem zakonu. Demokrati in klerikalci se očividno ne sramujejo vp> rabljati zakonov, ki so jih napravili v osovraženi Avstriji. Zakaj neki ne ime-nujejo Jugoslavije ^Slovenska Avstrijau, če veljajo še zakoni cesarja Franc Jožefa, iu pa zakaj »o razveljavili tiste moderne avstrijske zakone, ki so bili ljudstvu (de-avcem jn kmetom) v prid, ne pa onih rea cionarnih patentov, radi katerih je že v s l ija pred lo |et; veljala za najbolj
nazatuia o državo v Evropi. Žerjavovci iti voioscevi klerikavzarji že vedo. Proti Dunaju se „,80 borili zato, ker jim kori-tarski sistem ni ugajal, ampak zato, ker B0 hotel, sami priti do korit kar j(j y
Avstriji bilo težko vspričo velikega števila protežiianih državljanov I. razreda iz „Her-renvolka“. No, pa to pravzaprav ne spada sem.
Gre se zato, ali bomo neorganizirani, dokler se režimu ne bo zdelo potrditi nam pravil? Ali naj do tistega časa, kateremu ne vemo niti mej, ostanemo pasivni in nedelavni? Čakanje, pasivnost, indiferentnost so velike napake, zato ne smemo ostati s prekrižanimi rokami, nekaj moramo ukreniti. Kaj ? Brezdvomno to, kar bo koristilo celokupnosti, kar bo v korist vsem rudarjem, česa rudarjem najbolj manjka? Kruha, svobode, pravic, zaščite pred delodajalskimi napadi in šikanami itd. Zakaj tega nimajo? Ker so večinoma neorganizirani, ker »o razcepljeni v kolikor so organizirani, torej najbolj potrebujejo rudarji enotne močne razredne strokovne organizacije. Naše delo mora biti torej usmerjeno v smeri: ujedinjenje, združenje razcepljenih strokovnih organizacij v močno enoto. Tega pa ne bomo dosegli, če si ustanovimo zopet svojo čisto strokovno organizacijo. Zato in predvsem zato nastopamo proti novi organizaciji .Delavsko Strokovno Združenjeu, ker vidimo v njej novo cepljenje, ki bo ena ovira več pri združenju. Ne spremeni na stvari nič, če „DSZU v proglasu govori, da je za združenje, če pa dela razcep.
Ali imamo samo mi, katerim je PPŽ s pomočjo Korošca razpustil organizacije, interes združevati se? Ne samo mi. Tudi člani Unije, narodne socialne zveze itd, tudi neorganizirani rudarji trpijo, ker ni močne enotne strokovne organizacije. Interesi vseh rudarjev, interes celokupnega proletarskega razreda zahteva ujedinjenje in zato podrejamo vse druge osebne in strankarske interese temu splošnemu interesu in gremo na delo: za ujedinjenje, za enotnost strokovnih organizacij.
Kedaj in kako bomo to združenje izvršili, odvisi precej od uvidevnosti voditeljev, še bolj in še več pa od zavednosti mas. če bo mogoče sporazumno z voditelji, če ne tudi brez njih. Naši pogoji so znani: razredni boj, mednarodna proletarska solidarnost, pristop v rudarsko strokovno internacionalo in pa proletarske demokracije v organizacijah, t. j. večina odloča, manjšina se ima pokoriti.
Socialisti dr. Koruna in profesor Ber-nota govorijo za združenje, tudi narodni socialci in mladoklerikalci pišejo za enotnost strokovnih organizacij, če pa smo jih pozvali na delo, so požrli svoje besede. Tega v bodoče mase, ki vsled razcepa trpijo, ne smejo dopustiti. Kakor je pri železničarjih delo za združenje nastopilo pod pritiskom mas, tako bo tudi pri rudarjih. Rudarji se ne smejo zanašati na voditelje. Sami morajo vzeti delo v roke in izvesti pritisk na svoja vodstva.
(Dalje prihodnjič.)
v
Strokovni kongres v Angliji.
(Za enotnost strokovnih organizacij.)
V	Battersen (Anglija) se je z velikim uspehom končal kongres strokovnih organizacij. Na kongresu je 630 delegatov zastopalo razne strokovne organizacije (nad 600.000 članov). V ospredju dvorane je visela velika Leninova slika. Po izčrpni diskusiji o položaju delavskega strokovnega gibanja j« bila sprejeta resolucija za strokovno delavsko enotnost. Kongres je o-dobril sklep angleškega strokovnega sveta, da se skliče
svetovni delavski kongres
za upostavo mednarodnega enotnega strokovnega gibanja.
Na kongresu so govorili tudi zastopniki čehosiovaških, francoskih, nemških, ameriških in indijskih strokovnih organizacij.
Torej tudi angleški proletariat se stresa reform zma in skuša okrepiti svetovno delavsko bojevno gibanje.
Angleške strokovne organizacije za brezpogojno konferenco ujedi-njenja.
„Daily Herald“ piše: .Jutri, 5. februarja se prične v Amsterdamu posvetovanje strokovne internacionale, ki naj odloči o predlogu ruskih strokovnih zvez za združenje z rdečo strokovno internacionalo. Angleška strokovna zveza je delegirala PurcelU in Branuleya. Purcell je istočasno predsednik amsterdamske strokovne internacionale. Angleški delegati so prejeli popolnoma določen nalog, da predložijo in izvedejo
brezpogojno konferenco z ruskimi strokovnimi zvezami.u
Ruske strokovne zveze so namreč poslale amsterdamski internacionali pismo, v katerem predlagajo sklicanje svetovnega kongresa njedinjenja, ker pa se Amster-
damci temu upirajo, so ruske strokovne zveze nato predložile, da naj se najprej skliče skupna konferenca zastopnikov amsterdamske internacionale in centralnega ruskega strokovnega odbora. Pismo ruskih sodrugov pravi med drugim sledeče:
„To in samo to je naš praktičen p ;d-log vam v danem trenotku. Konfer ca si mora staviti nn.ogo, da najde sred va, ki bi omogočila popolno enodušnost Ta enodušnost je najvažnejši predpogoj za ustvarjenje enotne mednarodne organizacije strokovnih zvez, ki bi obsegala
vse sedaj amsterdamski in rdeči stro .ovni internacionali priključene organizacije.
Niti ene, niti druge strani naj pri tem koraku ne veže nič drugega kot iskreno stremljenje po upostavi enotnosti.
Katerikoli p”redpogoji bi samo t. otili stvar mednarodne enotnosti Če bomo našli na tej konferenci kupno podlago, potem po našem mnenju r.i težko, da storimo tudi drugo. Misel m Jnarod-nega združenja strokovnihorganiz* ij redno bolj napreduje v celi vrsti (leže: med delavci, ki se nahajajo v najrazličnejših političnih taborih. To nam daje pre -ičanje, da more končno praktično naj edovati stvar mednarodne združitve.14
Podpisana: Tomski, Do ;adov.
Pred ujedinjenjem strokovnih organizacij v Franciji
Zveza rdečih francoskih st	ovnih
organizacij je poslala reformisti .i zvezi pismo, v katerem sporoča, da i 'če tudi ona sklicati v Parizu svoj kon s iste dni septembra meseca, kot ga .alicujj reformistična zveza. Zato prosi reformistično zvezo, naj ji sporoči natančen datum svojega kongresa. Razen tega prosi reformistično zvezo, da po končanju svojega kongresa rezervira 2 do 3 dneve za skupna posvetovanja obeh kongresov. Zveza rdečih strokovnih organizacij izraža svoje prepričanje, da bodo reformisti sprejeli ujedinjenje, ker ne stavijajo rdeče strokovne organizacije nobenih predpogojev za strokovno enotnost. Istočasno predlagajo naši francoski sodrugi reformistom, da naj se že sedaj vrši seja obeh vodstev v svrho priprave kongresa ujedinjenja. — Reformisti še niso odgovorili.
Amsterdamci so sprejeli predlog ruskih strokovnih organizacij.
Osrednji odbor amsterdamske strokovne internacionale je sprejel na svojem posvetovanju resolucijo, v kateri pravi, da je amsterdamska internacionala pripravljena prirediti skupno z zastopniki ru>kih strokovnih organizacij posel o konferenco o vprašanju enotnosti sirokovnega gibanji.
Ta sklep so omogočili predvsem zastopniki angleških in mzozemsk»h strokovnih društev.
Drugi predlog, da naj bi sc pogajanja z rdečo strokovno internacionalo sploh opustila, je bil odklonjen s 13 proti 6 glasovom.
Delavstvu!
Meščanske stranke živijo od laži. Kajti, če bi ljudem govorile resnico, bi morale že davno propasti. Proletariatu pa je potrebna resnica.
Klerikalci so zadnje dni pred volitvami raznesli vest, da sem podkupljen od Žerjava in da sem se zvezal z or-junskimi demokrati. Tej laži, ki so jo sposobni iznajti samo klerikalci, so celo nasedli nekateri naši somišljeniki kljub temu, da sem že na javnem shodu v , Mestnem domu izjavil, da si dam ta-Ikoj izkopat oči, ako bi ?' kaj takega izkazalo za resnico. Poklic Klerikalcev je, da širijo take podle laži in zato se njim ne čudim. Čudim pa se onim somišljenikom, ki so tej vesti nasedli in jo šnili. Niso pa hoteli vide,; tega, da so se klerikalci nad svežim Fakinovim grobom združili pri mariborskih in -diskih občinskih volitvah z orjunci ,ti proletariatu in ki se bodo itii >	* ti
z radikali proti onim istiir v',I< .n volivcem, ki so dali 8. febr. s ». .ojtnii glasovi svojo zaupnico klerikaic<*o: in PP režimu za njihovo dosedanja rabeljsko delo nad proletariatom. d.ii železničarji, ki so nasedli .Slovenčevi" Lži in so 8. febr. glasovali za Sl-L so pozabili na to, da sta dala 1. 1920 dr. Ko-
rošec in Brejc železničarje streljat, zapirat in jih vrgla v Jugoslaviji 4000 na cesto. Z no železničarski proletariat ne bi mogel glasovati niti za SLS, niti za Narodni Blok in ne bi mogel verjeti bolj tistim, ki so ga bičali doslej in ga bodo še v bodoče, kot pa nam, ki smo izgubili v boju za železničarje in ostali prohtariat svojo eksistenco in svoje zdravje. Ali reakcija je ubila v mnogo delavcih vero in zaupanje v svojo lastno m< č. K temu so zlasti prispevali neuspešni boji.
Klerikalci so Širili tudi druge laži. Jaz na nje sploh ne odgov-rjam, ker so jih klerikalni agenti zaunje dni pred volitvami vrgli v svet z namenom, da premamijo in zbegajo delivce in nalovijo njihove glasove. Kajti klerikalcem je ljubša močna Or|una kot pa močan proletariat.
Delavski razred preživlja tr ’ .o krizo. Ali to krizo bo prebolel, iz našujega položaja se bo dvignil, ko se bo zbral okrog svoje bojevne polit v re in enotne strokovne organizacije, i ;ftj se ne bo dal več izrabliati po eni meščanski stranki sam sebi v š*odo in gospodi v korist. Tedaj bo obračunal tako s orjunsko kot s klerikalno gospodo in upostavil svojo oblast.
Zdrav, razredr"-bojeven element v železničarskem koi tudi v ostalem delavskem gibanju pa poziv’	i, da obrazloži zločinski namen a	ov, ki ši-
rijo eno ali drug ) laž od sti n orjuncev ali klerikalcev proti kafer, mkoli proletarskemu zaupni’-u in borcu. Kažite jim d. jsnja demokratskih in klerikalnih p >slancev, pozivajte j<h, naj zahtevajo od izv djenih poslancev, da izvršijo obljubljeno! Le na ta način se bo večina prepričala, da pomoči in rešitve ni niti v eni meščanski stranki, ampak da je osvobojenje elavstva delo delavcev samih.
To je m ie prepričanje in zato se niti jaz, nit; laša stranka, niti katerakoli razredu^-bojevna strokovna zveza ne more nik tar zvezati z nobeno meščansko stranko, torej s f išistovsko-de-mokratsko prav tako malo kot s klerikalno.
Te izjave ne podajam v pojasnilo niti orjunsKemu .Jutru*, niti* klerikalnemu .Slovencu", ampak delavstvu.
Makuc Ivan.
Nove žrtve PPŽ terorja.
Zadnji teden volvniga boja so oblasti zaprle sodruga Jakoba Žorgo na denunciacijo novomeških orjuncev, češ da je govoril protidržavno. V Ljutomeru so zaprli s. Deutsch bauerja in ga odvedli v mariborske zapore. V Mariboru so obtoženi radi agitacije štiri sodrugi po zakonu o zaščiti države.
S.	Frica so izpustili iz celjskih zaporov tako, da je prišel ponoči domov in da ga ni mogel pozdraviti trboveljski proletariat. S. Fnc se nahaja a svojo družino v veliki bedi.
Zbirajte za žrtve reakcije!
Moralna stran Mekin-čevega procesa.
Dne 24. januarja se je vršila v Ljubljani pred senatom kazenska razprava proti znanemu orjunašu Mekincu. Ne, to ni bila razprava proti orjunašu Mekincu, temveč razprava proti „0rjuai“. Pa pravzaprav tudi proti „Orjuniu ne, temveč proti današnjemu desperatnemu kapitalističnemu redu, ki ne more več izhajati proti vstajajočemu delavstvu brez posebnega nasilnega aparata, kateri se drugod imenuje .fašizem1* in pri na* „orjunaštvo“. Mekine, oziroma „Orjunaa, ali pravzaprav današnji kapitalistični red je bil pred tem senatom obsojc . .a šest mesecev težke ječe, poostrene : onim postom na me»ec in na povrnitev škode za razbite mobilje dr. Lemežu v znesku 17.000 Din. Kazen je pravzaprav čisto postratukega v,,imena in mi smo Be pravzaprav zelo čudili, da je bil Mekine t bsojen, zakaj , kako more današnji družabni red samega sebe obsoditi za svoje lastne zlo"--' Toda razprava sama nam je bila velepoučna šola in kaka škoda, kaka škoda, da je nieo bili deležni vsaj vsi proletarci v Sloveniji. Da so jo
Strin 4.
DELAVSKO-K vlcTSK! LIST
Stev. 7.
videli, bi jim nikdo več na iztrgal vere is srca, da je zmaga nafta in da ta zmaga ni več daleč.
Kakšne misli bo nas prekinjale, ko smo gledali to bedno razpravo? O, stopilo nam je pred oči toliko stotin razprav, pri katerih so sedeli na zatožnih klopeh naii sodrugi in jih branili naii zagovorniki in nehote smo pomislili na ogromno razliko mrd tistimi razpravami na eni in to na drugi strani. Tam so stali pred sodniki janaki samozavestni zidarji nove družabne in kulturne zgradite, pripravljeni ne samo na obsodbo temveč tudi na novo delo — tu človek, ki je bil, kakor je rekel predsednik sramežljiv o, večkrat že kaznovan „radi tegaintegau, brez poguma in brez samozavesti. Tam so prosti delavci razvijali s preroSkimi vizijami nove vzore človeške družbe — tu „Orjunau molči in •e zadovoljuje s t> m, da z lažnjivimi fintami
brani hudodelstvo. Tam je bila vsaka razprava nova mogočna agitacija za delavske idetle — tu orodje brez vere, stremeče samo za tem, da prikrije svoje lopovske čine in da ne provocira še kakega novega odkritja „tegaintegau.
V	času, ko se zbira v proletarikih organizacijah samo najčištejše, najzavednejše, najbolj požrtvovaluo, organizira buržuazija v fašizmu elemente, ki so bili predkaznovani „radi tegaintegau. Proletarci, spomnite se na kupljeno orodie, ki je ubilo v Italiji poslanca Matteottija in v Švici sodruga Voro'skega 1
Kuka revščina je bila to, poslušati advokata Kn«fiičx. In ta Knaflič je šef velikega demokratskega časopisa, ki daja naši kapitalistični buržuaziji politično, gospodarsko, kulturno in moralno smer. In ta advokat je eden glavnih inspiratorjev in sotrudnikov „Orjune“, kakor je sam
priznal. Čujte, kako meni ta lepi advokat. On je plediral približno tako-le:
—	Dobro, sodnija mora ščititi razboj-ništvo in vlom v mirno in sveto družinsko stanovanje ljubljanskega prebivalca, toda ta zaščita ne sme iti tako daleč, da bi ščitila tudi nedotakljivost stanovanja komunista, ki so zločinci, če tudi se jim zločinov po zakonu ne da dokazati.
O, to so lepe teorije! Svetost družinskega stanovanja mora zakon ščititi, toda samo btiržuju, ne delavcu in ne delavskemu voditelju. O, tega pač ni bilo treba tako jasno povedati, to smo že zdavnaj izvedeli in okusili. In tega tudi ne bomo pozabili 1 Nad vse zanimivo je bilo dokazovanje, da Mekine ni bil v Lemeževem stanovanju. Čujte uganko:
Desetorica orjuncev se odcepi od sprevoda in hiti v Lemeževo stanovanje. Policija hiti za njimi, se postavi na vrata in
brani razjarjeni množici v hišo. Med tess opravljajo orjunci svoje čedne posle v Lemeževem stanovanju, kar traja največ deset minut. Po teh desetih minutah s« orjunci vračajo po istih vratih, ki jih straži policija in policaji ne vidijo nobenega or-junca, ne aretirajo nobenega in se ne «a-nimajo zato, kaj so oriunci delali v hiši, kjer stanuje Milan Lemež.
Čudno, kaj, sodrugi?!
In vendar je moral ta lepi red obsoditi samega sebe. Gospod državni pravd' ik je plediral za obsodbo. Ni mogel druga*• in to je krah sistema.
Seveda: če bi bil Mekine komnaiit im napravil to pri dr. Žerjavu, bi bil ob<ojea mesto na šest mesecev — na šest let.
To je razredna justica.
Internacionalni pregled.
Svetovni pregled.
V središču svetovne politike stoji unija sovjetskih republik. Angleška buržuazija organizira pod vodstvom konzervativcev svetovno fronto proti sovjetski uniii. Ali nasprotstva med poedinimi imperialističnimi državami so prevelika, da bi se dalo ustvariti to fronto. Japonska in Amerika sta padli v hrbet angleški bnržuaziji. Sovet-ska unija odbija buržuazijo — ofenzivno.
Francija pritiska na Nemčijo, da se še bolj razoroži. Amerika pritiska »francoskega zaveznika11, da ji plača svoje dolgove. Avstrija se nikakor ne da nozdra-vitiu (sanirati), brezposelnost in spl šna kriza v industriji narašča. Mučna kriza Mussolinijevega režima gre dahe. F*ši-stovski teror divja. Meščanska opozicija s socialpatrioti žanje uspehe le v frazah; fašizem bo premagal le bojevni proletariat, ki se krepi.
Vse dižave se oborožujejo.
V drugi socialpatriotski internacionali poka. Medsebojna nasprotstva se poostru-jejo. Proletariat polagoma spoznava, da
11.	internacionala nikdar ne bo povedla v osvobojenje, ker II. internacionala je dosledna zaveznica reakcije.
Kongres francoske komunistične stranke je dokazal ojačenje te stranke v ti-
pični deželi anarho-sindikalističnih, malomeščanskih tradicij.
Kapitalistični svet se zvija v hudih krčih. — Osvobodilni boj zatiranih napreduje.
Konec kongresa francoske komunistične stranke.
26. januarja se je končal štiridnevni kongres francoske komunistične stranke. O kongresu smo poročali nekaj že v zadnji številki.
Po končani debati o poročilu je ugotovil Sellier, da se te stranka ntrdila, da je po končanju frakcijskih boiev nastopilo sodružno kolektivno delo. Susanne Girault je poročala o bližnjih nalogah stranke: razkrinkavanje „levega“ vladnega bloka s soi ialpatrioti vred, zbližanje delavcev in kmetov, utrditi organizacijo zlasti v Parizu in severni Franciji. Treint je ugotovil, da je francoska stranka likvidirala trockizem in da prehaja sedaj na osvojitev množic. Vodstvo stranke obstoji iz spojitve dveh strui, od katerih predstavljata Semard in Girault najradikalnejši prelom s socialpatriotskimi tradicijami, Chachin in Sellier pa organično kontinuiteto stranke.
Nato se je razpravljalo natančno, pod kakšnimi pogoji gre stranka v bližnje ob-
činske volitve. Kandidiralo so bo poleg komunistov tudi somišljenike. Pri ožjih volitvah je iti skupaj z opozicionalnimi socialisti.
Pri strokovnem vprašanju se je sklenilo, da se pripravi za mesec september kongres ujedinjenja strokovnih organizacij.
Za razširjenje tiska se ustanovi povsod „skupine prijateljev ,L’ Humanite“ (to je centralno strankino glasilo).
V nov centralni odbor so bili med drugimi enoglasno izvoljeni: Semard, Su-sanne Girault, Treinte, Sellier, Chachin, Doriot, Maranne, Vaillant-Contourier, Ra-mand Jean, Andre M*rty, Midol.
Razkrinkan voditelj nemške socialne demokracije.
V Nemčiji je v zadnjem času komunistična stranka razkrila polno korupcijskih afer, v katere so bili vpleteni tudi socialpatrioti. Socialpatrioti so seveda hoteli vso stvar prikriti. Ali ni se jim posrečilo. Dokazalo se je, da je dobil socialdemokratski poslanec in eden od voditeljev nemške socialne demokracije Bauer od veleindustrialcev okrog dve milijardi mark podkupnine. Ko socialpatrioti te sramote niso mogli več prikrivati, so pozvali Bauerja, naj odloži svoj poslanski
mandat. Bauer je to tudi storil. Ali ostal je še vedno član stranke. To je nov dokaz, da je nemška socialna demokr «ija korumpirana, kupljena stranka nei šk« buržuazije.
Nič boljši niso Korunovi Bocialpat. ioti, ki so dobivali mastne vsote od Žerjav i sa agitacijo v teh volitvah. Tudi Korunovi ,,80<-ialistiu so le knpljenci naše cent-ali-stične buržuazije.
Rusko gospodarstvo v 1. 1924
Zemlja je temelj za ob<toj ruske del.* kmečke države. L. 1922 je bilo obdelane zemlje 58‘7 mili j., 1. 1923 70 mil. iit I. 1924 76 mil. desjatin. Pridelovane sladkorne pese se je dvignilo v 1. 1924 za 42 °/o, lanu za 25, bombaža za 134 %>. Število konj je naraslo od 20'3 na 22-2’ milij., svinj od 9-1 na 16 8 milijonov.
Finančna reforma je izvedena in pomeni za ruske kmete zmanjšanje davkov za 80 mil. rubljev. Uredilo se je razmerje cen za poljedelske in industr. proizvode.
Veleindustrija se je dvignila za 30%. Produkcija je znašala l-5 milijard pred-vojnih rubljev (1 rubelj = 2'40 starih av, kron). Produkcija litega žel* za je znašala 40’4 mil. pudov, jekla 60, premoga 860 (za 200 milij. več kot I. 1923), petroleja 315. Utrdilo se je močno zadružništvo.-
Dopisi iz del.-kmečke Slovenije.
Pismo iz Francije.
V	št. 4. „Delavsko-kmetskega listau sem čital dopis iz Hrastnika. Ne morem si kaj, da ne bi odgovoril nekaj vrstic tistemu g. Babič Alojziju, nadpazniku in priganjaču izmozganih rudarskih okostnjakov. Čital sem, da je dotični gospod izustil besede v znamenju alkohola, da Delavske domove v plamen mnogo Fakinov naj bo .sojenih ▼ svoj plen. In dalje: „Ako ’ kdo kedaj kakšnega Orjunaša ustreli, poiščem jfh pet in jih ustrelim.u G. Babič jaz Vas prav dobro poznam in tudi Vi mene. Svetujem Vam, da Vi boste malo streljali proletarce. Bodite zadovoljni, da Vas proletariat živi in gara za Vas. Kakor se nam zdi, boste še mirno hodili, kakor ste že bili. Ali se spominjate, kaj je bilo od leta 1919 do leta 1922, svet se suče, kakor tudi kolesa.
Rudarjem pa svetujem, naj se jim odprejo oči in obračunajo z lenuhi, ki jim sesajo kri. Za enkrat zadostuje.
Pošiljam pozdrave Vam proletarcem v »domovino11 rudar iz Francije, katerega dobro poznate.
b zovik.
Na svečnic smo imeli pri nas jako zanimiv volilen shod. Sklicali so ga socialisti, potem pa so, prezaposleni z važnejšimi opravki, pozabili na nas uboge bizoviške delavce in kmete in niso poslali govornika; še sklicatelj se ni prikazal ob določeni uri. V gostilni se je zbralo dobršno število domačinov, eno mizo so kompaktno zasedli klerikalci. Ker shoda nihče ni otvoril, so postali zborovalci nestrpni. Prišli pa so trije naši sodrugi iz Ljubljane in s. Hlebec, ki je bil med njimi, je predložil, da oni v imenu delavsko-kmečkuga republikanskega bloka razložijo, za kakšne cilje se ta u ok bori. Klerikalci so s pt mijo BkuSaii onemogočiti njegov govor, pametnejši možje med *tjimi pa so e
zavzeli za govornika. S. Hlebec je razložil, na kakšen nasilen način vlada srbska buržuazija nad narodi Jugoslavije, ra/.lotil je pa tudi, kakšno izdajalsko vlogo so odigrali klerikalci s tem, da so tri mesece z obljubami in frazami o redu in zakonitosti krotili tlačene delavce in kmete Jugoslavije in tako pripravljali teren za povratek reakcije PP. Zagrizeni pristaši Korošča so ga motili z medklici, toda večina zborovalcev je z zanimanjem sledila in pritrjevala njegovim izvajanjem. Ostala dva govornika sta naglasila, kako nesmiseln je komedijanski boj buržuazne opozicije proti režimu.
Zavoljo oborožene meči, s katero razpolaga Pašič, so sporazumaški ministri zleteli z mehkih sedežev. Samo ena opozicija bo uspešna, samo en boj drži: opozicija delavcev in kmetov, in tlačenih narodov Jugoslavije, opozicija, v kateri bo slovenski narod podal roko brezpravnim masam makedonskega, albanskega, nemškega, madžarskega, hrvatskega naroda in delavcem in kmetom Srbije. Ne z domačo buržuazijo, ampak s tlačenimi sosednjih narodov je treba poiskati borbenega sporazuma. — Shod je bil lepa manifestacija za delavsko-kmečki republikanski blok. Tudi klerikalni kmetje so podvomili o pravilnosti politike, ki jo vodi gospod Korošec in rekli so: to pot bomo še volili klerikalce ; če pa ne bodo nič opravili, potem se bomo zanesli samo na svojo lastno moč
—	na lastne mišice.
Jeseniški dopis.
Sledeč vzgledu italijanskega fašizma, je delavskemu razredu naklonjeni jugo-fašizem tudi nas osrečil z razpupt.Ji na razredne strok, organizacije na Jesenicah. Kdor je zasledoval teroristični pohod italijanskega fašizma pred dvemi leti, ta goto	pustom	organizacije	pre-
senečen, ker v dobi kapitalistične ofenzive
s pomočjo fašizma prihaja to zlo za proletarski razred samo ob "sebi brez vsakih iznenadenj.
V	koliko pa se razpust strokovnih organizacij ujema z zakonitostjo, je vprašanje za »6, če primerjamo, da se oblast poslužuje na eni strani starega avstrijskega društvenega zakona iz leta 1867, med tem ko na drugi strani tepta svoj lastni osnovni zakon t. j. §§ 35 in 126 zakona o zaščiti delavcev iz leta 1922.
Po vsem preganjanju razredno organiziranih delavcev in zaupnikov v Trbovljah in Jesenicah nae utrjuje v prepričanju, da zakon o zaščiti delavcev ne velja za jugoslovanske delavce, ki stojijo v boju za svojo eksistenco, temveč za delavske izkoriščevalce vseh narodnosti, včlanjene pri Zvezi industrijcev, katera organizacija uživa neovirano svobodo pri izkoriščanju industrijskega delavstva. Zato pa označuje sedanji režim razredne strokovne organizacije, katere stremijo za zboljšanjem delavnih in življenskih pogojev v prid delavstvu, za boljševiške, delavce pa za proti državne elemente, katere je spraviti na varno v zapore.
Ko smo se nahajali pred volitvami v narodno skupščino, ao nas pridno obiskovali razni zastopniki kapitalizma in nam obljubljali vse, da nas ociganijo za glasove in moč, s katero nas bodo po volitvah tlačili k tlom in izkoriščali še nadalje. Skoro bi človek ne verjel, da bo dr. Žerjav, eden glavnih reakcionarcev v Sloveniji, imel drzuo čelo žerjaviti v industrijskem kraju, kot so Jesenice.
Na žalost moramo ugotoviti, daje med industrijskim delavstvom še mnogo nezavednih in precejšnje število neznačajnih, ki se uplašijo in uklonijo pred vsakim reakcionarnim vetrom in rajši žrtvujejo sebe, svojce in svoje sodelavce kapitalističnemu molohu v žrelo.
Logično je, da dokler bo delavec omi-lovaževal samega sebe in povzdigoval
ki na račun delavskih žuljev živijo v raz košju in izobilici, do tega časa se tudi delavec kakor tudi kmet ne bosta osvobodila iz kapitalističnih krempljev.
Upamo pa, da bo pa prišel čas, ko bodo vsi oni delavci in kmetje, ki danes nasprotujejo svojim lastnim interesom z glasovanjem za kapitalistične zastopnike, spoznali svoje zmote in takrat bo za naše skupne krvosese prišla nra zaslužene osvete.
Savčan.
Kropa.
Izkoriščanje žen pri žebljarski zadrugi' v Kropi.
Kakor so čita v Delavsko-kmečkem listu o izkoriščanju žen v kapitalističnih podjetjih sploh, tako in še hujše izkoriščanje je tudi pri nas. Delavci, kakor tudi delavke izjemoma par slučajev imajo akordno delo in izdelujejo ene in iste izdelke.
Plače pri teh izdelkih so take, da priden delavec (moški) zasluži dnevno od 30 do 40 Din. Kaj pa slabotne ženske? Te »o pa tako prikrajšane, da kljub temu, ako bi ji bilo mogoče narediti tisto višine izdelkov kot moškemu zasluži vseeno od 10 do 12 Din manj dnevno. Naredila seje že večkrat prošnja na vodstvo zadruge, naj se pripozna pri teh izdelkih tista a-kordna plača kakor moškim, ali na vse te mile prošnje se jim ni ugodilo. Iz tega je seveda sledilo zabavljanje in upravičena kritika, kar so si pa g. pristni klerikalci, na čelu jim gospod župnik, ki je predsednik nadzorstva, tudi znali pomagati. Nabili so odlok na zadružno skladišče, da kdor bo še zabavljal nad poslovanjem zadruge, da dobi knjižico in gre s trebuhom za kruhom. In tako mora uboga žena-delavka prenašati vso to vnebo^pijočo krivico, ki se jim godi, čeprav je skoraj polovica žensk tudi članic zadruge.
Izdajatelj in lastni«.. Konzorcij v Ljubljani.
Tiskarna Josip Pavliček, Kočevje.
Odgovorni urednik Josip Pezdir, sedlar.