gospodarske, obrtniške in narodna Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane po posti p celo leto 4 gold. 60 kr 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 23. oktobra 1872. O b s e g : Svarilo našim gospodarjem Opom Stroj za izpraznovanje medů iz satovja želo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. (Konec.) Postava za Kranjsko de K mojemu predlogu: v kakošnej zvezi naj bi bil kmetijstvo z učitelj skimi izobraževališči. (Konec) — Nekaj iz KoČevskega okraja za prihodnji deželni zbor. (Kon.) Poročili o Matičinih zborih. (Konec.) Slovensko slovstvo Mnogovrstne novice. Dop Novičar Gospodarske stvari. krat pa je še pomaga z nožem treba zdravnika zraven, ki na parkelj Svarilo našim gospodarjem Ce Ker sta časnika „Laib slišala 7 da imamo ? „Laib. Tagbl." kakor po druzih deželah, tudi na pa morebiti gospoda vrednika „Laibacherice" Tagblatta" ne verjameta, da „blauer vitriol", Zeitung" in u Kranjskem mnogo bolne za gobč vsak in parkelj živme, hitela sta, vsak po svoje, priporočati zdra bosta 7 vila, ktera so po salmittel". ..durchaus junih porokih gotova, prav „Univer- kakor pri omenjeni bolezni , „griin- gebrannter alaun" itd. niso škodljivi vnetemu skusita sama se ne- in viděla jim usta niso vneta span , „ gob eu in park lj em, naj drage volj koliko namazati s tem „universalmittel-nom", kako bosta cvilila, če tudi 7 77 probat u 77 Je> ki Tagblattov" poročevalec se ne imenuje, kđo da vam priporoča — A. ^ M. A «A ^ X M M /I «A 1 nl-r f t n i 1 I .n 1 r\ # r# ^ ^ 1 no îa lrfprn viim Se enkrat tedaj, gospodarji! nikar ne skušajt _ 7 kdo, ki nobeneg î, kar pojma nima v bolezni, Je poročana zdravila skusil, „Laib. Ztg --^ ^ ^ ^ ^ 1 ^ • M O AA« ! V\ Â1 TTT 1 rv» i C 7 77 iz „Schles. landw. Zeitg pa je obá ta zdravila prepisala časnika pa se strinjata v tem, da za ----— r-------v.--' --------j----------j nenavarno bolezen, kakor se letos povsod kažete gospodarji ne bodo škode trpeli. lahk ktero vam hoče zdraviti Od vredništev „Laib. Zeitg." in „Laib. Tagblatt" pričakujemo, da razjasnita svoje priporočilo, da zapeljani gobčnica in parkelj namreč priporočata najhuje strup x—: —u zeleni volk" tlUlJUiWa^ ^IlJ^Ul WV^CitCi JLA I vitrijol", „žgani galun u uauiicu „jjicv vx Tiuijui , „íi^wm g»*»"" , jjuvi««. ' (grunspan), „klorovo apno" in še druzih oštrih zdravil Opomin. ; 77 Vsak zdravnik (pa tudi vsak gospod 7 ki Je Tišti kranjski gospodari ki malo opazoval omenjene bolezni) dobro vé, da se začnete z vne * iwii niwujom ^ KJ KACkL J 1 y X\> pošljejo kaj v razstavo mlekarst so povedali 7 da nih to "" ^^^ ^^ J^ gv F 1J VtVAUV V^/V, kar so namenili poslati, pošljejo do k ktera bode letos da tj tjem v žlemnati koži gobca in v tako imenova- decembra meseca na Dunaji, se vljudno opominjajo ih delih nad parklji in pod parklji, in da to 7 nekoliko dni traia, da ali g ali pa pre h o d n j e g stopi v ugnjide (Geschwiire), po kterih se bolezen iz kmetijske v Ljublj m bra v pisarnico družbe gobca razširi doli do prebavil ali da se parkiji ločij deloma ali popolnoma od živih delov. Vecidel se to zadnje ne zgodi, in kakor leta 1862., ko je ista bolezen bila zeló razširjena po naši deželi, tako je tudi letos ta bolezen lahk (gutartig) stavi Gospodje, ki želijo se na Dunaj podati k tej raz- ; naj se 7 oglasijo za izkaznice re f?rent za Frid. Seunig ; dotično razstavo in nenevarna Mrzla voda prve dni m ali nekoliko ok Stroj za izpraznovanje među iz satovja. zjesihom in pri gobčnici oslaj s trdjó zado Kmalu potem 7 StUJo , rtaivwi »v „jlivtxv/^ ^upivv poleg tega, da se živini daje mehk kakor so „Novice" priporočale že v 41. listu, ko so „Novice" priporočale Hru- škovo mašino za izpraznovanje medů iz satovja 71* iiotu^ W V f V UMMAUV MUVW («UA4 V I MUj V U1VU U ±£J kJC*VKJ Y J C* J pri* in da stojí nesel je goriški „Gosp. List" sledeče priporočilo, ki ga tudi mi naznanjamo svojim bralcem. Tako-le se glasi: Koliko napak pac ima navadno mečkanje satovja pič na mehki in čedni stelji. Vse drugo je nepotrebno, še brez tega homeopatija s svojimi ničicami ozdravi bo lezen — to je, natora sama jo ozdravi. X1.VJ11UV j^wv j.jLut« jLiurt%uuu mtv>ivaujc satu vja, da dobimo iz njega strd ali med! Umni čbelorejci so Če pa priđeš čez ubogo" živino z gori imenovanimi si omislili stroj, ki s pomočjo centrifugalne moči loči i n ^ i i í T7 i o+r»nnî «nr^ im t méd iz satovja, pa se ne polomi. V resnici imajo nekteri zjedljivimi strupi, gorje jej Ti strupi se smejo rabiti tedaj 7 kedar vne tje veči in umni čbelorejci take stroje prestop gon imenovane nasledke, ki so potem vsa blizo 25 gold. (mašine), ki s tan ejo druga bolezen. „Laib. Zeitung u m „Laib. Tagblatt" eravno to ni prevelika cena, ker se stroj kmalu pa ne delata beneg íočka in kar na vse izplača z velikimi drugimi dobički, koje dobi čbelorejec, grlo priporočata strupe kot „universalmittel" zoper to ko mu hitro zopet marljive čbele napolnujejo fratovje s lovati bolezen Dolžnost nam je tedaj, da naše gospodarje, če je morebiti kdo izmed njih bral nasvete omenjenih časnikov, 7 prav živo svarimo, naj kakor se ne dotaknej onih sladkim medom, ki bi sicer morale še izdelovati satovje vendar bi stroj , ki delo sicer dobro, čeravno bolj po-časi, izvrši, pa malo stane, se še bolj in splošno raz- strupenih reči, ktere utegnejo zdravila biti le v hud ih ta ledkih te bolezni, ki je izprva zgolj vnetje 7 širiti dal med proste in manjše čbelorejce. Takega imamo na naši kmetijski šoli, ki je iz ko-sitarja. Zgorej je štirivoglati obod, ki je spodej oži in s neha v podobi ozkega cilindra, kojega konec je zaprt s pokrovcem, ki se lahko odvrta, kedar je stroj napolnjen ževališč kmetij skih u či liše, kolikor je učiteljskih izobra- (preparandij), da ako bi bilo učiteljskim pripravni - ne vec vsaj leti udeleževati se z medom. Cel stroj nosi železní okrogli ročnik, enako kom mogoče kakor pri vodenih vrčih (krugljah) in na njega se ob- teoretičnih in praktičnih podukov, kakor je to vže vije kratka vrvica; ko je satje položeno na mrežico v leta v Gorici. Tù bi se mogli navaditi kandidatje, kako stroj i ? se nekterekrat 5krat) krepko zavrti > m po- se praktično rabijo fizikalična, meteorologicna in ke-mična orodja v gospodarstvenem smislu; tudi ostalih polnoma je med iz satovja. Kdor ga hoče videti, naj se oglasi pri kmetijski praktičnih vaj v geologičnem smislu i. d. bi jim tu ne šoli v Gorici, da se prepriča o njegovi vrednosti. Nas manjkalo, je stal celi stroj gld. ; zamoremo ga posebno manj- šim čbelorejcem prav gorko priporočati. bi Postava za Kranjsko deželo zastran rabe, napeljevanja in odvraćanja vodá. dolenskem kraji za Savo in Krkó, prav srce mi Iz vseh panog kmetijstva tako izučen učitelj mogel pač z izvrstnim vspehom podučevati svoj narod. Kako vendar bolí Člověka srce, ko potuje po mili domovini svoji, koder toliko prostora leži — skoro brez koristi. Ko sem popotoval letošnje počitnice po svojem dolenskem kraii za Savo in Krkr> nrav srp.p. mi io sol- prestopkih in kaznih. (Konec.) 76 Stroške za komisijske pozvedbe in obrav nave v privatnih zadevah mora plačati tista stranka ktera je prosila za postop ali ktera ga je sama kriva posebno po nagajivih ugovorih 7 7 kup Politiška gosposka ima razsoditi 7 kako naj se pn koristi ti stroški primerno razdelé na stranke in ali mora tisti, ki je pravdo zgubil, povrniti svojemu sprotniku on dej vzrokovanih postopnih stroškov, kterih je kriv HBMi Stroški preiskave zarad postavnih prestopkov pa na tistega, ki je kriv spoznan 77 Vsaka politiška gosposka mora imeti zápisno knjigo (vodno knjigo) in tudi vodokaze (vodovide) teh morajo biti razvidne vse v okraj ze obstoj v in na podlagi te postave na novo dobljene pravice do vodne rabe, kakor tudi določbe zastran visokosti jezilnih mér in tudi prenaredbe, ktere so se v teh jezilnih merah naredile z ozirom na določbe, na ktere se opirajo. Kar zadeva zapisovanje vodnih družeb v vodno knjigo, se Je vrh tega treba držati odločeb §. 22. državne postave Vsakemu je na voljo dano, pregledati vodno knjigo in v njej omenjene uradske obravnave 7 dokaze in tudi dobiti iz postavi določenem jih kakor tudi vo-piske proti plačilu po 78 Kako se ima uravnati in pisati vodna knjiga in vodokazi, to bodo povedali posebni ukazi Konečne določbe. . 79. Šestdeseti dan potem, ko se bo razglasila ta postava, ima ona stopiti v vel javo. S tem dnevom stopi jo iz veljave vse postave in vsi ukazi, ki se tičejo predmetov te postave in ki so v nasprotji z določbami te postave . 80. Pravice do rabe vodá po prejšnjih postavah pridobljene ali druge zasebne pravice 7 ki se vode doti- cejo ostanejo v moci. Obstoj in obseg takih pravic naj se sodi po prejšnjih postavah, njih vživanje, kakor tudi postop naj se pa ravná po tej postavi. Ministrom poljedelstva, pravosodja, notranjih reči in trgovine se nalaga, zvršiti to postavo. mojemu predlogu: žilo, da po sprelepih legah v zatišji in proti solneu kakošen brinjev grm raste, in revna živinica še to bet-vico gnoja raztrese pa strada. Po teh krajih, koder je res ona srečna zmes samoterih zemljin, iz kojih bi vsa-kako obilo izvrstne vinske kapljice rastlo, Če bi kdo bil med ljudstvom, ki je tako izvrstno vže po na- ravi, da bi ga podučeval: kako naj se pripravi zemlja za nograd, ktera trtna plemena so za dotične kraje kako naj odgoj uje nograde in ravná z grozdjem y 7 mo- štom in vinom. — Prav tako bi se dalo kritikovati tudi gledé svilarstva, ki bi Slovencem lahko tisoče in tisoče donašalo, kakor tudi o drugih panogah kme- Ali bi ne bilo plemenito, ako bi se toliko zaželena kmetijska šola kmalu napravila pri Novem mestu, kjer bi potem bilo učiteljsko izobraževališče na naj-pravem mestu na Kranjskem? Dotični učitelj kmetijstva bi pač lahko hodil pripravnikom predavat teorijo, za praktične poduke pak bi hodili kandidatje na kmetijsko učilišče, zunaj grajščinam, ktere imajo kaj vzornega ; za to ven na posestvo ín če bi trebalo, tudi smo prav radi žrtovali goriški kandidatje kakošen dan ko nas je peljal na deželo predragi naš vrli gospod prof. Po vše ter nas kakor vselej jako interesantno podučeval. Iz tacih učilišc přišedši učitelji bi mogli pripraviti bodoči narod na pravo pot do národnega blagostanja. Dragi mi kolega! ako znaš sprelepo kmetijstvo in ga razlagaš deci v učilnici ali prav za prav zunaj nje, sedaj ti bode znanost iz kemije pravo sredstvo , ako govoriš o moštnem vrenji; tu ti je za razvoj C02 v sodu ali kadi eksperiment pri roči, ki Tebe in občine niČ ne stane. Sedaj Ti je prilika tudi za poduk v zdravilstve- Prepričal se bodeš kmalu , da podučevanje bode „hišno zidanje na pesek". nem oziru. v kmetij stvu le tačas ne ako Ti je sploh za predavanje naravoznanstvo za podlago. Prav tako podkován idi sè svojo šolo tudi na gnojišČe in pověj jej brž ko moreš 7 godi na veliko veliko škodo pridelkov ko kaj se se kadi tù iz njega amonijak, ki se pa dá posrkati sadru (gipsu) itd. Idi na praho pred zimo orano in razlagaj tu opíraje se na mehaniko, razruševanje kep in korist tega delà. Pre-puščaj deci sami kritiko o slabo pačni brani, matiki itd. narejenem oralu, o na- Glej, ta Tebi Tu Ti rabi znanost o trenji stoprv čez kacih 10 izročena mladež pa bode produktivna let, ostali narod pa ; ki Je vze od- rastel presrečnemu šolskemu času, podučuj o nedeljah v kmetij stvu, da - y ixmuujobvu, bodo vendar tudi ti poslušalci, iv* V kakošnej zvezi naj bi bilo kmetijstvo z uči- tako jasnih in potrebnih časnikov in bukev ne znajo in ki še teljskimi izobraževališci. Spisal Blažé Perníšek. (Konec.) ne umejo (pa tudi poslušalke v gospodinj stvu) vsaj nekoliko popravili zamujeno veliko škodo! odeš tako podučeval, ploskal Ti bode gotovo tudi Ako Fremdenblatt" v ' bUUl „X. JL CžjLULVJ.t'JU.UIClilili , IVI DC JO V Kf I . UOIU . Da bi se znanstvo umnega kmetijstva širilo po de- ježil nad novimi postavami ljudskih šol se je v 37. listu letošnjih „Novic" ki želi, bilo bi kaj modwo, iOiuu^a jxAJUt/tijOL v c* ou uu ^/v VAti- JCÛI1 JU a U. 11U V i 1X1 i p U O Li* V ŽUUL1 lJU.UOUk.lll OUI, JV1 pâ 111 Y OUC1, ako bi bilo po Sloveniji toliko v kterem grmu leží zaječ, to je, v napačnej metodi du- ní vedel najskih učiteljev gledé predavanja naturalij, kojih smoter je za mestno deco vsakako drug, nego za kmečko! Upati tudi moreš, da dobodeš za to potrebnih učil od prijateljev šolskega ter narodnega napredka in blagostanja. (Konec.) Od tod izvira, 3. da se vže mnogi mladi ljudje telesno vsi po-kvarijo. Od prenašanja je nad polovico prihuljenih in zgu-bančenih ali kakor si bodi krivenčastih, vzlasti pa rahlih in tesnih prs, da jih pri vojaški izberi ofieirji za čisto nič ne morejo rabiti. Domá taki niso za nobmo delo, le v pijančevanji, pohajkvanji, razgrajanji, pohujšanji in zapeljevanji se nahajajo nekteri izvrstni mojstri, prava sramota med poštenimi slovenskimi korenjaki, in kakor domá svoje ,,windiš-"sosede zaničujejo in se s svojo nemško suknjo, v kteri mislijo, da je omika shra-njena, ponašaj o, tako radi se na ptuj em svoje deželice in svojega rodů sramujejo in „Krainer" zovejo. Kolika zanemarjenost ; ćl 4. pri kmetijstvu, obrtništvu, živino- in sadjereji. Vsaj se vé, kako se po ženskah morejo opravljati te-žavna, moška poljska delà, posebno oranje in setev. Ali še ženske, akoravno se jim daje po 40 gold, in še čez letne plače, jako uhajajo na ptuje, rekši, da gredo rajše na perilo, kajti ondi so gospodičine z obroČem, nego da bi v hlevih gnoj kidale ali se na polji vse prstene po njivah parile. Tako manjka vsepovsod de-lalcev in dekel in hlapcev; po vsem Kočevskem hlapce njihovega rodů na prste ene roke sešteješ. Ako poleti potřebuješ koscev, plačaš jih dopoldne po 20—30 kr. Ce jim vže poprej s pijačo in z dobrim zajutrkom ne postrežeš, opoldne pa cele gostije in ženitnine ne napraviš , vsakemu mesa in najmanj bokal vina ne daš, moraš drugič sam kositi. Enako pomanjkuje rokodelcev, zidarjev, tesarjev, mizarjev, čevljarjev in krojačev. Polje ni potrebljeno, kamenje po njivah in travnikih nikjer izruvano, žita so s plevelom vsa preraščena, orje in kopa se silno plitvo. Živina je majhna, vsa media in mršava; zato gnoja malo, gnojišča ravno ondi, kjer bi ne smela biti, da se vzlasti ob deževnem vremenu gnojnice po vsi vasi razlivajo. Sadno drevje málokdo snaži, obrezuje in žlahní; češplje se ne presajajo in vse raste tje v en dan, kakor v gozdu, kjer burja sadi. Poljsko orodje je smešno videti in še posebno, Če giz-dalin iz raj ha v višnjevopisani srajci s smodko v zobeh in v rokovicah orje. Izvzemši okolico Kočevskega mesta samega je poljedelstvo z malo izjemki grozovito zane- marjeno. 5. Havziranje je krivo, da ima Kranjska dežela po vsi Cis- in Ťranslajtaniji po bolnišnicah vedna in velika plačila. Reci se sme, da jih leto in dan sto in sto sèm ter tjè takih oboli, ki nimajo druzega, nego svojo čajno, in vsled spričala uboštva gredo stroški v ptujih bolnišnicah na deželni račun. Pa tudi domá je nevarno, pozimi umreti, ker po malih vasicah ni razen nadušljivih starčekov za pecjo nobenega moškega po vsi vasi, da bi ga mogli k pogrebu zanesti. 6. Havziranje je pa tudi krivo, da je gledé deželne avtonomije pri mnozih županstvih grozo vit ko-lobar brez vsakterih zapisnikov in računov. Zakaj kteri izmed županov, svetovalcev ali odbornikov se pri vatlu ali pri čajni za deželne postave pečá? Če tudi po na-ključbi kak župan domá ostane, kar je prav redko, ima svojo krčmo, štacuno ali kak drugi „gšeft", ki mu ne daje časa, na avtonomne paragrafe misliti. Blagor žu-panij je prepuščen enemu ali drugemu odborniku , in srenjske naprave in določila so večidel zoperpostavna zato, ker jih čez polovico iz odbora po tri četrt leta ni nikedar domá. K sklepu naj omenim še te velike nadloge, ki jo razkosani, po 2—3 sežnje široki in po vsi srenji raz-treseni kosčeki vže tako malih zemljišč prizadevajo, kar pri obdelovanji veliko težav in potrate časa zakřiví. Kolika dobrota, ako bi vsak svoj kos zemlje imel pri rokah in nerazdeljene ! Gledé na tù navedene in še druge napake pridobili bi si deželni poslanci za Kocevsko pokrajino gotovo veče zasluge in zahvalo zanamcev, ako bi havziranje vsaj previdno omejili, nego vsi oni, ki so krdelu vedno potujoče mladine gimnazijo naklonili, o kteri gré glas, da vže pri rojstvu boleha in utegne tako dolgo hirati, dokler se jej ne zápoje: requiescat! Toliko za danes, gotovo „sine ira et studio" in iz najboljšega srca, nemškim in slovenskim havzirarjem potem, ko njihov zaslužek na ptuj em, ki od dne do dne manjši in bridkejši prih a ja, da mora vže marsikteri iz krčem in kavarn s čajno ubežati, neha, na korist in iz skrbi za prihodnost, naj bi potomci kedaj sedanjemu rodu ne očitali, da se je iz dobičkarije le za svoj žep trudil. Da bi pa tudi za sedaj marsikteri zarad omejenega zaslužka godrnjal, spoznal bi gotovo kmalu zlate besede: „Blagor mu, ki deleč od mestnih homatij očetovsko polje s svojimi voliči obdeluje!" Znanstvene stvari. Poročilo o VIII, občnem zboru Matice slovenske 26. septembra 1872. (Konec.) Gosp. dr. Bleiweis: Jaz obžalujem, da je gosp. Sve tec debato o Matični tiskarniei prav s trte zvil; čemu neki? stvar je dognana in to prav po volji „Národové tiskarnice". „Requiescat in pace!" Zato še enkrat rečem, jaz obžalujem, da se dragi čas trati po nepotrebnem. — Gosp. Sve tec je sicer rekel, da je podoba, da še nameravamo Matici tiskamo. Res ne vem, iz česa on to sklepa? Dabi nam tudi srce in led-vice preiskal, ne bi našel tega namena. — Gosp. Sve tec je poudarjal pravila; al ker je gosp. predsednik mu pobil vse razloge, na ktere se je opiral, tedaj meni ni treba pretresati njegovih ugovorov. — Gosp. Svetec kot dober gospodar se je bal škode, ki bi Matico za-delà, ako si napravi svojo tiskamo; al o tej skrbi mu je ušlo poročilo o XXV. odborovi skupščini, da tudi v Ljubljani smo našli nekega g. Skazo , ki je Matioi hotel porok biti zoper vsako škodo. Bodimo odkrito-srčni ! Slo je pri vsem le na to, da se tiskarna zabrani Matici; čemu zdaj še to skrivati, kar je jasno kot beli dan? Ko je Matica prva že 1871. leta mislila na korist lastne tiskarnice, ko ni duha ne sluha bilo o tako imenovani „Narodni tiskarniei", takrat ni bilo nobenega ugovora; zakaj in od kod so se pozneje rodili pomisleki, to, gospoda, nikomur ni uganjka več, komur je na pameti zgodovina tega, kar seje pozneje godilo. Ko bi se bila misel na „Narodovo" tiskarnico pred Matično rodila, no! potem bi se lahko reklo, da Matica napotke děla „Narodovi", — al ker to ni bilo, so „pomisliki" zoper Matično tiskamo se izeimili še le iz „Národové tiskárně", in to je v svojem govoru danes gosp. Svetec sam potrdil, povdarjaje potrebo pomoci * Slov. Narodu". litike mešati v slovstveni zavod. yy Gosp. Svetec je rekel: nikar po- rektura knjig in knjižnica, potem naj občni zbor tajniku Svetec ne odloci letno placo. Matičarji ne morejo dobivati knjig Ali ve y stvo y da dandanes za vsako stvarjó tičí politično stran- za branje in tudi ne hoditi brat v pisarnico , zato naj če tudi se to tají? V vsem bodijo stranke svojo bi se mu odločilo tudi prosto stanovanje v Matični hiši pot, vsaka svojo, da! tako daleč smo: Če^jazjem zelje, in 700 gold, plače. Po dr. Vončinovem nasvetuje jedel bode moj nasprotnik nalašč repo. Čudim se y da XXV. odborová skupščina sklenila, naj se razpiše taj- gosp. Svetec, skušen v politiki, misliti more, da bode nikova služba; odsek pa je vsled opravilnega reda koga preveril; šli bomo, kakor smo prišli; vse go- sklenil nasvetovati: služba tajnikova naj se razpiše, ako vorjenje je bob JL MVUUV/ J JAMIXXVJL M-LUiV JL X KJ X A J Y KJ O » V V V T VVVJ. • KJA ViCJ N/MI WW J J Ml MJL J WV X C« A KJ y JLK\J v steno ; zato predlagam : naj bode ne bi noben odbornik hotel prevzeti tega posla. Odbor konec besedovanju in slavni obcni zbor naj prestopi na dnevni red. v tej reci ni še nič sklenil: naj toraj si. občni zbor pa naloži odboru, v tem smislu predelati in dopolniti Gosp. dr. Razlag: Jaz imam narediti nekoliko opravilnega reda dotične oddelke in premembe predložiti osebnih opazek. Na kratko jih hočem povedati. Gosp. občnemu zboru. lagov nasvèt. kteri dr. Bleiweis je omenjal odborové seje, v bila sprožila misel na Matično lastno tiskarnico in skle- Gosp. dr. Krek podpira dr. Raz- se ie nilo prošnjo vložiti pri c. kr. deželni vladi. Gosp. Lésar: Jaz moram si. občnemu zboru na To XXJLXKJ y JLXJ \J V IV/Uitl U* XVI« UVj/iVjlUl Y 1C«U1« XV S6 JG ui • lKWiilW^Mi t uuau LKJ y ua O^ž làCk storilo zlasti zarad tega, ker so tiskarji čedalje draži korekturo došlé ni nikdar nič plačalo, in daje tudi prihajali ; o času pa, kedaj se ima osnovati tiskarna, ni vsak ud, ki je želei brati knjige Matične knjižnice, bilo govora, ta se pozneje odloči. Pregledovali smo po- dobil zaželene knjige. Le snoci ravno pred odborovo nektere razloge g. dr. Ra z 1 aga povedati to da se za tem Blaznikovo tiskárno prodaj, udeležiti. y ki nam Tega posla se pa Ie bila ponujana na skupščino g. dr. Krek ni mogel postrežen biti dr. Bleiweis ni hotel tudi ne bil y m y bi ako bi bila Matica imela tajnika v smislu Gosp. dr. Bleiweis seže govorniku v besedo ter njegov nasvèt. dr. Razlagovega nasveta; sicer pa tudi jaz podpiram konstatuje, da on ni bil voljen v odsek, kteremu je bila dana ta naloga mogel v ta odsek?! kako se bil tedaj vri vati Glasovanje pritrdi g. dr. Razlagovemu nasvetu. Drugi stroški se sprej mo brez opazek. Po od-bitih stroških proračun za izdavanje knjig prihodnjega Gosp. dr. Razlag: Jaz v geslu: „vse za domo- leta kaže 3781 gold. 26 kr.; če se pa tajniku odmeri omiko in svobodo" ne vidim nobene nevarnosti; plača 700 gold, in brezplačno stanovanje, le 3000 gold. Na to g. dr. Razlag poprime besedo in o izdavanji vino, ^x^v, _______ _____________, kajti mislim si omiko in svobodo na podlagi in v duhu -—■Ty*1............_______- A* L -a- ktere se moraio olovenci « ^J—r* vere (Nemir, šolskkih knjig na Matične stroške govori blizo tako: od druge strani: dobro!) Letos ste bili izdani dve šolski knjigi; vsak Matičar ju v bistvenih rečéh; kar pa ni bistveno, o tem je misel je bil vesel. Ko bi se pa izdavale take šolske knjige, godrnjanje, glasovi: nic od vere prosta. Jaz vedno stojim na katoliškem stališcu (ponov- ki ne zanimaj o vseh udov, na priliko : latinska in grška ljeno mrmranje) ter sem za napr e duj o č katolicizem, slovnica, matematika itd., matičarji ne bi bili zadovoljni ; zvest veri in nravnosti, in za omiko in moralno svobodo, vendar pa naj Matica, kolikor more, podpira tudi take Gosp. Svetec? Jaz imam storiti še eno osebno knjige y ako izreče občni zbor. V prvi vrsti morala bi opazko in sicer to, da ne přiznávám dveh taborov; jaz, skrb za šolske knjige se ve da biti vladi in deželi; kar se zavedam, sem in tudi bodem stal v taboru slo- ako bode občni zbor izrekel, da se kakova svota iz venskega národa; vodila me je vest pri vsem mojem djanji. Matičnega premoženja odloči za šolske knjige, bodeta Gosp. dr. Bleiweis (prosi besede za osebno opazko tudi ona dva faktorja kaj storila; naj se jima toraj to klici od neke strani: Ne, ne! debata je končana, predlog naznani, in naj se poprosita, da tudi ona pripomagata. na glasovanje.) Naj Gosp. dr. Costa pozvoni ter reče: Jaz kot pred- zboru. prvosednik predlog dá na glasovanje občnemu sednik se ne dam terorizirati y dr. Bleiweis ima Ko besedo, kakor so jo imeli predgovorniki. (Hrup.) hrup nekterih potihne Gosp. dr. Bleiweis pritrjuje temu predlogu, vendar meni, da za zdaj deželni zaklad, ki se nabira samo iz dávko v, s kterimi je dežela preobložena, ne bode mogel 11u jjl/uuuu ^ uulyuvtj w 1viujl axxax j c* ^iv^u^lvíiuilwřj uv kjvjkjlks ulu^t dr. Bleiweis reče: V prvém svojem govoru pripomagati. Kar pa tiče vlado, bode menda nadalje gosp je stari moj prijatelj govoril o dveh taborih zdaj je vala vsaj to, kar je pričela; ona je letos dala nekaj besedo drugač zasukal. Da pa je on res v drugem ta- podpore pisateljem šolskih knjig; anatomični nauk s podobami za preparandije že v rokopisu dovršen bode boru, priča to, da ga — v našem ne najdem. Gosp. predsednik dá na glasovanje dr. Bleiweis o v celó sama izdala in založila y naj se toraj Matica s predlog: naj se preide na dnevni red. Predlog se sprejme prošnjo obrne do vlade, da dalje pripomaga izdavanju šol- z večino glasov. do Potem pride na vrsto račun od 1. julija 1871. skih knjig. — Ta predlog je soglasno spreiel občni zbor. Gosp. dr. Krek nasvetuje, naj občni zbor za julija 1872. leta. Ker je bil račun tiskan v častnega uda imenuje gosp. prof. Fr. Miklošiča. rokah nazočih društvenikov, zato se je odobril nasvèt, Ta nasvet je bil soglasno sprej et. naj se ne bere račun; vendar ga je g. dr. Zupanec razjasnil v nekterih stroških. Gosp. prvosednik po vabi nazoČe, da oddajo vo- Ves račun se brez lilne liste za izvolitev 11 odbornikov. Vsi volilni opombe vzame na znanje in za pregledovalce računov listi se oddajo odborniku in zapisnikarju g. Lésarju. se po prvosednikovem predlogu iz volijo Hohn in Kremžar. agar, Proračun za prihodnje leto od 1. julija 1872. Gosp. prvosednik imenuje za skrutinatorje od-danih volilnih listo v gg. Ivana V i 1 h ar j a, A. L é s a r j a, ~ — _ Gosp. Jan. Flisa, Jan. Murnika in Fr. Hrena. do 1. julija 1873.1. se ozir dohodkov brez opombe vzame Hren reče, da ne more prevzeti tega posla. na znanje; pri stroških pa prvi poprime besedo Zdajci se oglasi gosp. dr. Razlag rekoč: Služba tajnika zanima občni zbor voli skrutinatorje. dr. Vošnjak ter zahteva y naj vse Matičarje; enaka društva imajo tajnika, ki ves svoj Gosp. prvosednik odvrne, da imenovanje skrutina- čas obrača v svoj posel; zato naj se ta stvar resno in torjev po pravilih spada v oblast predsedniku, m da se mirno pretresa: ali naj ostane pri sedanjem načinu ali od nikogar ne dá terorizirati. (Hrup nekterih.) Gosp. pr- Opravilni red naj se prenaredi in dopolni tako, da vosednik prebravši 25. §. opravilnega reda, ki pravi : ne. XIV« 1 lilii x V VA X1WJ UV X VXltVl V> VAX XXX VA VIXX X UM/AV \J y VAlAi f \J KJ V> VA. XX A iJL J^/ X UMI CA* Y KJ X ^ • UP T XLiAV^UI X VVLUf y AJkX V« f A • bode tajniku dolžnost, opravljati vsa delà, in tudi ko- „prvosednik izmed pričujočih voli preglednike potrebnih ( volitev" reče vzeti, in namesti ? da si te pravice po nobeni sili ne dá Hrena izvoli H. Turka. Gosp. dr. Vošnjak se zopet oglasi in zahteva naj prvosednik imenuje g. Gras sel lij a. (Velik hrup in piralna zaloga Dopisi. Gradca 15. okt. (Poziv.) Ustanovila se je pod vpitje potrjuje dr. VoŠnjakovo zahtevo.) Ko prestane hrup, a^yxx^ mjanc, reče gosp. prvosednik: Jaz se ne dam terorizirati; vpisane na graškem vseučilišču. Slavni akademični senat to sem rekel in pri tem ostanem; dolžnost moja je, je potrdil določila o oskrbovanji z odlokom 19. junija da ne oddam nobene pravice prvosednikove. (Nemir, tega leta, štev. 693; dijaki slovanski sami zavezali^so hrup, oho ! vpitje glaseče se : Vi nas terorizirate , to je inper- za revne slovanské dijake da podaré na semester po 50 krajc. revnim svojim tinentno ! Omeniti je treba, da je gotovo to, da bilo je mnogo bratom. Ali ti doneski niso zadosti; treba bolje podpore tacih ljudi v dvorani, ki niso udje, pa so glasovali in kričali.) da se olajša težko breme, ktero ovira slovanskim dija Gosp. dr. Vošnjak: Ker g. prvosednik ni hotel kom Pot do izobraženja. Zato prosi podpisani odbor ozirati se na moj predlog, nasvetujem, naj se skrutino- vse rodoljube slovanské, da pripomorejo po svoji moči vanje koj tukaj začne in vrši vprico nas. mládencem y kteri se hočejo posvetiti po končanem Gosp. prvosednik: Skrutinovalo se bode v Ma- svojem učenju zdravništvu, pravništvu ali podučevanju tični sobi, ne tukaj. (Strašen hrup in vpitje; g. predsednik večkrat pozvoni; vendar se hrup ne poleže.) mladeži. Odbor biti hoče porok, da se bodo podpirali res Gosp. prvosednik: Seja je končana. Bilo je ob pol dvanajste ure. Gosp. Lésar volilne pridni in vredni Donesek vsak blagovoljno „oskrboval v liste zavije ter jih nese v Matično sobo. Gosp. H. Turk nem^ odboru podpiralne zaloge za slovanské dijake' in drugi skrutinatorji ga spremljajo. Ondi se závitek Gradec (Graz, Universitàt) in naj izvoli izreči, želi vpričo vseh skrutinatorjev na' mnogih mestih zapečati z da se donesek prišteje glavnici ali da je prostovoljni Matičnim pečatnikom in g. Turkovim prstanom, in skru- tinovanje odloži na popoldne. O iziđu volitev glej zapisnik o številjenji glasov razgla- šen v j) Novicahu str. 318. Slovensko slovstvo. * Slavjanu, časnik slovstven i uzajemen za » i Slav > ki ga 7 nas jane književne i prosvětljene je naslov novemu znanstvenemu časniku bode izdajal, deloma v gajici, deloma v cirilici občeznani pisatelj in domorodec gosp. župnik Matija M ajar. Slavjan" bode izhajal desetkrát na leto in dan j^oia vjttu uuuu i^uaj ter veljal s poštnino vred gold. Prvi list „na ogled" iziđe v začetku prihodnjega meseca. Mnogovrstne novice. # Stevilo prebivalcev sveta znaša okoli 1377 mili- jonov Eêci pa se more, da je morebiti komaj Četrtina vseh šteta. Od ravno rečenih milijonov spada jih na Evropo s 178.130 geograf, štirj. miljami Azijo s 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 301,600.000 794,000.000 4,365.000 192,520.000 84,520.000 796.005 Avstralijo s 161.105 Afriko s 543.570 Ameriko s 747.680 London, glavno AngleŠko mesto, šteje 3 milijone in 251.800 prebivalcev, Pariz, glavno Francosko mesto, milijon in 794.300, Dunaj, glavno Avstrijsko mesto, s predmestji in predtrgi 833.855, Ber o lin, glavno Prusko mesto. 825.389. * 7 Jugoslavenskih dijakov je bilo preteklo leto na vseučilišču Dunajském okoli 220, v Gradcu blizo 200. ~ v Pragi 15. ni še vseučilišča v Zagrebu?" ; „Obzor" po pravici praša: schaft ; varja „ * deutsche Bildung ginge zum Neue freie Presse". 77 „zakaj Deutsche Wissen- odgo- u Za stroške Dunajské razstave prihodnje leto je dovoljeno 6 milijonov; časnik „Weltausstellungs-Zeitung" pa je preračunil, da bodo razstavni stroški znašali 12 milijonov gold. Saj imamo denarja kakor peská! Zadnja Pariška razstava je stala 10 milijonov AV Ml iwtiDvnyw J v> obmoi xu luuijuuvv , pTed" zadnja pa 5, zadnja Londonska 41/