Izhaja vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo. Glasilo koroških Slooenceo Velja za Avstro-Ogrsko . . K 4'— » Nemčijo ..... » 5'— •» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h. Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte in zahvale po 20 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat ; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov: Upravniétvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjska obmestje št. 26. Poštnohranilnični račun št. 96.232. Leto XXXVI. Celovec, 13. aprila 1917. Št. 15. »■K Svetovna demokracija. Umetne razlike, postavljene kot stena med razne sloje, padajo. Svetovna vojna je naložila vsem ljudskim slojem težko breme. Ljudje čutijo, da nosijo enake butare; zato se čutijo tudi sicer enake, in kjer vidijo, da se še naprej vzdržuje umetno napravljena razlika med raznimi sloji in sicer na škodo tistih, ki nosijo velikanske žrtve in na korist tistih, ki se jih izogibajo, tam to umetno zgradbo s silo podirajo. Vojska je težavna, vendar pa dobra šola za tiste, ki so si ohranili še troho pameti. Stranke pa, ki jih vojska ni ničesar izučila, bodo po tej grozni vojni izginile, in noben petelin za njimi ne ho zakukurikal. Tudi ruska revolucija se je izvršila v tem znamenju. Socialni boji na Ruskem niso nič novega. Pa v svetovni vojski se je socialna razlika med vladajočimi mogotci in ljudsko silo posebno ostro pokazala in sicer ne na korist države. Kar bi se v mirovnem času ne bilo zgodilo, je dozorelo v vojnem času. Predolgo so na Ruskem zadrževali pravico ljudstvu, zato si je šlo samo ponjo. Obenem je padla stena med vladajočim ruskim narodom in drugimi, vladanimi narodi v Rusiji. Proglašena je narodna enakopravnost. Tega dejstva se poslužujejo naši sovražniki. Med svet so koj v začetku vojne začeli trobiti, da se borijo za svobodo narodov, za enakopravnost malih narodov. Toda tako so le govorili; Angleži pa na pr. Ircem še dosedaj niso dali svobode, in ruska vlada je Poljakom svobodo in narodno samostojnost le obljubila, dobili so jo pa ruski Poljaki le od naše monarhije in Nemčije. Sedaj pa, ko je ruski prevrat proglasil narodno kulturno in versko enakopravnost, ko se vračajo iz ruskih ječ finski in poljski velmožje, ko je na^ poti v domovino škof Šepticki in so iz ječ izpuščeni politični zločinci, se je stvar nekoliko izpremenila. Sovražniki kažejo na triumf demokratične misli na Ruskem, kakor bi bila to njihova zasluga, pa ni. To je zasluga vojne, ki je podrla trhle, umetne stebre, ki so držali na površju ruske vladne mogotce. V svoj oficielni program so sovražniki sprejeli novo misel, ki bo privlačna, demokratično misel. Opozarjamo na to, da demokracija ni isto kakor socialna demokracija. Demokratična je na pr. Slov. ljudska stranka, k demokraciji spadajo krščanske delavske stranke, demokratični so pa tudi socialni demokratje. Države, v katerih ljudstvo odloča svojo in države usodo, so demokratične. In nihče drugi kakor predsednik ameriških držav, Wilzon, je bil, ki je v svoji poslanici na kongres proglašal: „Nevtraliteta ni več mogoča, če je. v nevarnosti svetovni mir in če ogroža ta mir avtokratična (samosilna) vlada, ki jo vodi njena samovolja, ne pa volja naroda. Z nemškim narodom nimamo nobenega spora, ker ni povzročil te vojne ... Le demokratični narodi morejo izvesti trdno soglasje, ki teži za mirom. Le svobodni narodi morejo svojo čast obvarovati.4' Tega sicer nihče ne more tajiti, da bi v Ameriki ne bila doma demokratična misel, četudi menda nikjer ni večjih mogotcev, kakor so tam; vendar je pa jasno, da Wilzonove omenjene besede niso druzega kakor mameč bojni klic za Ameri-kance, pa tudi za evropske narode. Če je Wilzon kazal na nemško državo, je bilo to čisto nepotrebno. Tudi v Nemčiji in naši monarhiji bo povsod prodrla demokratična misel, pa sama od sebe in naravnim potom, po naravnem razvoju in do prave meje, ne pa iz ekstrema v ekstrem, iz ene napake v drugo nasprotno, kakor na Ruskem. Sam nemški cesar Viljem je to dokazal, kakor dobro enkrat povdarja „Neue Freie Presse". Prusija je imela, kakor smo. že zadnjič omenili, zelo zastarel volivni sistem, in demokratične stranke so zahtevale preosnovo. Stranka pruskih „jun-kerjev" se je vsake volivne preosnove (reforme) branila, in zdelo se je, da se ji nemški kancler v. Bethmann-Hollweg udaja. Za Veliko noč je pa cesar Viljem naslovil na državnega kanclerja in predsednika državnega ministra dr. pl. Bethmann-Hollwega odlok, v katerem naglaša vztrajno voljo nemškega naroda, da zmaga. Ti boji za obstoj države so prinesli novo dobo. Kot odgovorni kancler nemške države in kot prvi minister na Pruskem ima Bethmann-Hollweg dolžnost, da pomaga s pravimi sredstvi in ob pravem času, da se potrebe tega časa izpolnijo. Cesar je odločen, notranje politično, gospodarsko in socialno življenje dograditi. Ker še milijoni stojijo na bojiščih, je treba izravnavo v zaledju neizogibnih nasprotstev mnenj preložiti na pozneje, ko se bojevniki povrnejo na domove. Da se pa more po srečnem koncu vojne, o katerem trdno upa, da ni več daleč, vse potrebno takoj izvršiti, zato želi, da je treba s pripravami takoj končati. Cesarju je pri srcu zlasti preosnova pruskega deželnega zbora in rešitev skupnega notranjepolitičnega življenja od tega vprašanja. Za izpre-membo volivne pravice v poslansko zbornico so se na njegovo povelje že v začetku vojne izvršila prva dela. Cesar nalaga kancelarju, da mu predloži določene predloge, ker po velikanskih prizadevanjih vsega naroda v tej dragoceni vojni po njegovem prepričanju na Pruskem ni več prostora za razredno volivno pravico. Zakonski načrt mora nadalje določiti direktno in tajno volitev poslancev." „Zaslug gosposke zbornice in nje veliki pomen za državo ne bo noben pruski kralj zanikal. Gosposka zbornica bo pa velikanskim nalogam bodočih časov bolj kos, če v širšem in enakomernejšem obsegu kakor sedaj združi v svoji sredi vodilne može iz različnih krogov in poklicov naroda, odlikovane s spoštovanjem someščanov." Pri nas pa že imamo splošno, direktno in tajno volivno pravico, četudi volivni okraji niso tako razdeljeni, da bi odgovarjali večini prebivalstva v monarhiji. Pa tudi tisti narodi, ki vsledtega še niso prišli do veljave, ki jim gre, bodo obhajali svoje vstajenje. Zato jamči beseda našega pri vseh narodih nad vse ljubljenega, modernega vladarja: „Svojim narodom hočem biti pravičen in mil knez. Spoštovati hočem njihove ustavne svobode in druge pravice in skrbno čuvati enakost pravice za vse." Ogrska se bo zanaprej imenovala „dežele ogrske svete krone", tostranska polovica pa ^Avstrija" ali »avstrijske dežele". Tudi to kaže na boljšo bodočnost narodov na Ogrskem. Demokratična misel zmaguje. Upajmo pa, da bo pri nas zmagala krščanska demokratična misel, ki je zdrava, potrebna in je obenem steber vsaki od Boga postavljeni avtoriteti (oblasti). Podlistek. „Dom in Svet." Za tridesetletnico se je „Dom in Svetu" asilo več sto novih naročnikov. Ni čuda. lanji urednik je res lepo praznoval spomin iležnosti ustanovitelja lista. List pa je lep zunanji opravi in bogat po vsebini. Vedno oglašajo še novi naročniki in menda bo treba alu ponatisniti prve številke. Kdor vidi le-nji »Dom in Svet", ga res ne more pogrešati voji hiši. Takoj tukaj bi omenjal, da bi »Dom Svet" lahko imel neprimerno višje število na-nikov ako bi naši ljudje ne imeli nekega ahn pred kratko besedo za dobro stvar. Sicer upam, da bo letošnji »Dom in Svet najboljši tator sam zase. . „ . A Z veseljem vzame človek v roke 3. in 4. ste-Ico zakaj v sebi hranita prave bisere slovenske imi in proze. V začetku sedanje vojne je Franc« ižgar začel piseti o »Prerokovani . ;o je črtal splošno duševno razpoloženje našega istva na deželi. Spominjam se, kako napeto o čakali, kaj prinesejo prihodnje številke, bleje roman »Boji", boji v dušah in srcih naših ž in žen, ki so ostale doma. Vojska Je ao zgrabila ne samo naših ljudi na pak Strelski jarek sejo zarezal tadi v njihove nače. Finžgar nam je povedal, da so se tudi !e žene in matere zmagovito borile za čistost poštenje domačega ognjišča. Ves «as narod otroka do starca, od deklice do matere, je v tej vojni šel skozi veliko trpljenje. Vihar ga je lomil, zlomil ga ni. Vojna je v zadnjih stopnjah »Prerokbe zorè ..Naša starodavna prerokovanja se čudovito izpolnjujejo. Gorje lije v sleherno srce. V sedanji črtici je Finžgar v klenem, kratkem jeziku, ki je bogat primer, narisal začetek italijanske vojne. ^ Kratka slika, a prešla bo kot umetnina v naše izbrane knjige. Ivan Grafenauer je prinesel zanimiv donesek. V stari policijski državi so Valentinu Vodniku očitali, da je njegova »Ilirija oživljena" slavospev Napoleonu. Zanimiva so Grafenauerjeva izvajanja. Vodnikova »Ilirija oživljena" je samo proslava slovenske zgo-# dovine in domovine, pravzaprav v spomin prvega slovenskega zgodovinarja Antona Linharta. V. Vodnik je imel idejo že davno pred Napoleonom. Skromni petdesetletnik dr. Jože Debevec prevaja in razlaga že 15. spev 7,^°“ Dantejeve nebeške komedije. Ob vsakem spevu se moramo čuditi, da ga ne preutrudi ta težka pesem, katere prevod je odličen. Jože Debevec je tih delavec. Upamo, da za spominsko leto 1921. dobimo prevod vseh treh delov. Ali misli tudi na ilustracije? Od srca bi jih želeli imeti. . Ivan Cankar nadaljuje svoje »Podobe iz sanj". Nič se ne motimo, če rečemo, da Ivan Cankar šo nikdar ni tako dobro in slovenskemu narodu tako iz srca pisal kot sedaj. V teh sanjavih črtah se skrivajo važne in žive resnice. »Podobe iz sanj" so klic budnega človeka, ki s polno zavestjo doživlja čas in slovensko usodo. Ksaver Meško nam nudi dve novi legendi. Prav živo nam hoče predočiti rahlo pesniško in vendar v svojem kulturnem pomenn tako veliko prikazen asiškega uboščka-svetnika. Zdi se mi, da je čas pripraven, da Slovenci dobimo obširno delo o tem možu, ki bi prav danes segel zdravilno v mnogo naših src. Dr. Knific nadaljuje svoje potovanje po ruskem Turkestanu, katero dobiva vedno več brav-cev. Zagrebški „Obzor“ je prinesel nekaj odlomkov. Knific ima velik potopisni talent, ne zadovolji se z različnimi anekdotami, ampak skuša prav živahno opisati kulturno ozadje svojih dežel. Profesor Gašper Porenta nas je v tej številki posebno razveselil. Pise namreč o razvoju in značaju »lepe knjige". Kaže nam, kako se je razvijalo to teženje, da se ustvari knjiga, ki bi bila tudi^ kot knjiga umetnostna enota. Pove nam tudi, na čem smo danes, po kakšnih pravilih tiskajo in ilustrirajo svoje knjige Angleži, Francozi in Nemci. Razprava bo zelo zanimiva za naše tiskarje in založnike. Ali bi ne kazalo, da nam strokovnjak pove nekaj tudi o slovenski »leni knjigi" ? Pregljeve stvari pa so nekaj posebnega in prav zanimive. Pregelj raste. Veliko je že napisal, vendar se njegov odličen talent ni še nikdar pokazal v toliki umerjenosti, uglajenosti in formalni popolnosti, kakor v pričujočih »Baladah v prozi". Nekatere so take, da bodo lahko vedno ostale vzor dobrega slovenskega pisanja. In kaj bi rekli o njegovi rapsodiji »Od Brezij do Kranja"? Ves naš čas in vsa naša domovina je v nji. človek bere, bere in uživa to lepo stvar. _ Bevk je s silno strastjo iz najglobljih globočin izmučenega človeka, ki ne more premagati razmer, napisal strašno črtico »Faraon". Vojska! Kako Je z vojsko. Italijanska fronta. Povodom velikonočnih praznikov je generalni polkovnik Svetozar Bo-roevič poročal o položaju. Po deveti soški bitki se sovražnik ni upal več napasti. Pač pa je delal ogromne priprave za bodočo bitko. Samo njegova artiljerija skuša uveljaviti svoje ogromno število in bogato municijo, kar pomeni za naše brezpri-merne čete hudo preizkušnjo tudi „v mirnih dneh“. Pa tudi naši bojevniki so se pripravili z vso močjo na vigred. Po zimi so oživili boj z drznimi, uspešnimi napadi. Naj pride dedni sovražnik danes ali jutri ali naj odlaša prihod, da zadoni za nas rešilni „naprej!“ — nam je prav. Mi bomo bili deseto bitko z božjo pomočjo v skalnotrdnem zaupanju v deseto zmago. Da se poklonijo s to svojemu cesarju in kralju in napravijo pot za mogočno bodočnost monarhije, to je najbolj vroča želja soške armade. Lep uspeh na ruskem bojišču. Pri ruski armadi so se pokazale slabe posledice revolucije. Disciplina vsled iste zelò trpi. Ponekod so se vojaki branili napadati. Seveda je težko presoditi, ali vlada tak duh pri vsem vojaštvu ali le v nekaterih delih armade. Ob srednjem Stohodu pri Tobolu so Rusi doživeli občuten poraz. Nemške čete so s pomočjo naše artiljerije in naših tehniških kompanij zavzele utrjeno postojanko na levem bregu reke in pri tem ujele 130 častnikov in 9500 mož. Vplenile so 15 topov, kakih 150 strojnih pušk in metal min in množine vojnega materiala. Rusi svoj poraz odkritosrčno priznavajo. Miljukov porablja to priložnost, da kliče za mir pripravljene sloje na obrambo ogrožene domovine. Hindenburg se je o svojem položaju nasproti poročevalcu nekega španskega lista zelo ugodno izrazil: „Da dogodki na Ruskem pospešujejo naše načrte, ne more tajiti tudi največji optimist pri sovražnikih. Lansko leto smo potrebovali rezerve proti Brusilovu. Kljubtemu je bil angleško-francoski napad odbit. Danes je popolnoma drugače. Zapadna fronta je postala tako močna, da bo vsak napad vzdržala. Vse fronte so popolnoma zavarovane in imamo danes uporabljivo rezervo take moči in bojne sposobnosti, kakor v nobenem drugem času vojne, pripravljeno za obrambo kakor za sunek na vsakem poljubnem mestu. Danes po dveh mesecih podvodne vojne Vam morem reči, da je bil naš račun pravilen. Pot, ki smo jo nastopili, vodi k cilju.“ Glede Amerike se je izrazil, da so z vsem mogočim računali. Amerika je sovražnike z vojnim materialom že tako podpirala, da tudi sedaj ne more bolj. Armade pol milijona do dveh milijonov pa ne more Amerika oborožiti, ako bo v dosedanji meri z vojnim materialom podpirala čveterosporazum. Pred letom dni ni pričakovati, da bi mogla Amerika postaviti znatno armado na evropsko bojišče, četudi jim sovražniki pošljejo še tako veliko število oficirjev-učiteljev. Francosko bojišče. Francoska poročila postajajo treznejša, videč da je odporna sila Nemcev zelo velika. Obenem so se v Parizu pojavili nemiri. Pridruženje Amerike je Parižane začasno kajpak zopet navdušilo. Na francoskem bojišču se vršijo vroči boji. Nemci so se v novih postojankah dobro ugnezdili, in Francozi in Angleži so v stiku ž njimi. Hudi boji so se 9. t. m. razvili ob obeh straneh mesta Arras, kjer napa- Pridni zgodovinar dr. Mal priobčuje zanimiv donesek k domači zgodovini. Prav času primerna je opomba in navedba zgodovinskega dejstva o „širiteljih kulture" v naših krajih. Bogata sta oddelka z ocenami naše književnosti in glasbe. ,,Drobiž" ima dve odlični nevsakdanji malenkosti. Aktualna pa je Janeza Kalana razprava o anarhiji v slovenski pisavi. Strogi gospod je zelo hud in prav ima. Napako časih odpraviš samo z leskovko. Hvaležni smo Kalanu, ki brani slovenščino pred barbarskim početjem naših časnikarjev. Med pesmimi pa je prelepa Sardenkova: BViae Sion lugent" (Pota na Sion žalujejo). Zadnja ševilka je prinesla same slovenske moderne slike, ta pa zgolj klasične, večinoma italijanske portrete. Slike so izredno dobre. Prav je, da „Dom in Svet" ne zanemarja moderne umetnosti, pa nič manj mu ne bomo hvaležni za dobre stare slike. Tolažba je človeku, da v tej mizeriji tako živahno polje naše duševno življenje. „Dom in Svetova" družina je krepka in številna in nam z rastočim številom svojih naročnikov daje upanje: „Ce smo ta strašni čas preživeli v toliki in taki duševni delavnosti, kdo se bo bal za čas po vojni?" F j. dajo Angleži, ki so udrli v dele nemških postojank. Tudi drugod na fronti se vrše silni artiljerijski boji, zlasti pri Soissons in v Šampanji. V Macedoniji in na romunskem bojišču se vršijo brezpomembni boji in bodo kot taki ostali, ako Rusi ne postavijo na romunsko bojišče velike, za ofenzivo dobro pripravljene armade. Na to pa tokrat ni misliti in bi bilo tudi proti ciljem, ki si jih je postavila nova ruska vlada, da ne bo osvajala. Turško bojišče. Rusi poročajo, da je ruska predstraža južno od Chanikina blizu Kisil-Robata dobila stik z angleškimi četami, ki prodirajo od Bagdada proti severu. Angleži imajo očividno načrt, združiti svojo egiptovsko armado z bagdadsko armado; zato skušajo prodirati iz Egipta proti Sveti deželi. Pri Gazzi se je vršila vroča bitka, v kateri se jim njihov namen ni posrečil, ker so bili od Turkov ustavljeni, pa prizadeli so Turkom — po svojih poročilih — velike izgube. Pričakovati je novih, večjih bojev. Razburjenje v Južni Ameriki. Otok Kuba se je pridružil izjavi Združenih držav. Iz Havane se poroča: Predsednik je podpisal izjavo vojnega stanja z Nemčijo. Zavoljo torpediranja parnika ..Parana" se razburjajo tudi v Južni Ameriki, v Čile in zlasti v Bf azili ji. Časopisje zahteva, da stori vlada takojšnje korake. Predsednik je sklical ministrski svet. Izjavil je, da je odločen, postopati z odločnostjo, ki jo zahteva narodna čast. Čakal bo le tako dolgo, dokler uradna preiskava ne bo dognala dejstva. Zveza z Ameriko prekinjena. Ker je Amerika v vojnem stanju z Nemčijo, je naša država prekinila diplomatične zveze z Ameriko in naročila svojemu zastopniku v Was-hingtonu, da zahteva svoje potne listine in odpotuje. Ameriški zastopnik na Dunaju, Penfield, je odpotoval z Dunaja 6. t. m. Fellerjev dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „EISA-FLUID" odpravi bolečine po udih. Predvojne cene: 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. v-a Dnevne vesti. Cerkvene vesti. Prestavljeni so vlč. gg.: Ludovik Wegmann iz Kotič v Irschen, Štefan Schweifl iz Irschen v Kotarče, Anton Oblak iz Borovelj v St. Lenart pri Sedmih studencih, Jožef Dobernik iz Škocijana v Borovlje. Imenovan je bil vlč. g. Jakob Kalan, administrator na Rudi, za kanonika v Gospa Sveti. — Olje, ki ga škofje blagoslavljajo na Veliki četrtek, ®letos še ni došlo. Vojni minister odstopil. Cesar je ugodil prošnji vojnega ministra generalnega polkovnika barona pl. Krobatina za odpust in ga imenoval za armadnega poveljnika. V. avstrijsko vojno posojilo. Dne 31. marca je potekel rok za podpisovanje tudi za podpisovanja na bojišču in se je moglo vsled zakasne-losti enega dela podpisovanja zaključiti vse delo. Celotni uspeh V. avstr, vojnega posojila znaša K 6.243,610.000, od katerih odpade na državno posojilo na amortizacijo K 3.795,000.000, na 3‘/s, letne zakladne listine K 2.439,610.000. Sv. Oče za naše ujetnike. Sv. Oče je odredil, da se avstrijskim ujetnikom v Italiji pošlje velikonočnih darov. Ob Veliki noči mora dobiti vsak zavojček kot darilo sv. Očeta. V zavojčkih se nahaja tobak, smotke, cigarete, južno sadje, pecivo, meso in steklenica vina itd. Sv. Oče je tudi naročil duhovnikom, naj vse storijo, da bodo mogli ujetniki zadostiti svoji velikonočni verski dolžnosti. Karte za kavo se bodo 16. aprila zopet izdajale. Čeravno se odrezki teh izkaznic glasé le na Vs kg pražene kave, bo konsumentom na prosto dano, namesto bobove kave kupiti 1li kg kavine zmesi po ceni, ki se bo šele določila. Kaj je ka-vina zmes, bo določila odredba o kavini zmesi in kavinih nadomestilih, ki v kratkem izide. C. kr. domobramba je dobila naslov c. kr. strelci. Poznejši vpoklici. Zavoljo slabih vremenskih razmer, ki ovirajo pomladno setev, je armadna uprava odredila, da morajo v letih 1891 do vštevši 1887 rojeni pri prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniški zavezanci 16. aprila 1917 k vojakom, v letih 1886 do vštevši 1872 rojeni pa šele 14. majnika 1917. Pomoč revnejšim slojem za lahkejše pre-življenje. C. kr. urad za ljudsko prehrano je dal za Koroško do konca junija na razpolago 800.000 K, da se pomaga revnejšim slojem. Vsako gospodinjstvo dobi podpore, katere posamezni člani nimajo več kakor 700 K letnih dohodkov, pa z omejitvijo, da vse te osebe skupaj ne smejo imeti več kakor 6000 K letnih dohodkov. Z besedo gospodinjstvo se razumejo vsi člani kakega gospodinjstva brez ozira na njihovo število in nato, kako spadajo skupaj. Izvzetti od te akcije so poljedelci, ki več kot dva orala sveta obdelujejo. G. deželni predsednik koroški je imel namen, začeti s to pomožno akcijo že na Veliko noč, pa mu je obširna predpriprava to onemogočila. Akcija se pa začne najpozneje na Belo nedeljo. V Celovcu se naj podajo tisti, ki žele podpore, na policijsko stražnico po vprašalne pole, ki jih morajo najdalje do 14. apr. izpolnjene tam zopet oddati. Velikodušen dar. Filip Knoch, tovarnar usnja in jermenov v Celovcu, je sporočil g. deželnemu predsedniku, da hoče porabiti iz dobička svojega podjetja med vojno za javni blagor 1,000.000 K. Od te svote določa za svoje delavce 400.000 K, za svoje uradnike 300.000 K, ostali znesek 300.000 K izroča deželnemu predsedniku in sicer 250.000 K za koroške družine, ki so vsled vojne brez lastne krivde obubožale, 60.000 K pa revnim za nakup živil. G. deželni predsednik je g. Knocha obiskal, da se mu je za ta velikodušni dar zahvalil. Trnjavas pri Celovcu. (Prijet dezertér.) Že januarja 1917 je pobegnil od nekega telefonskega oddelka na Nižjem Avstrijskem Franc Oberthaler. Dolgo časa se je klatil po Dunaju, potem se je podal peš v Goričico pri Celovcu. O Veliki noči je užival doma „počitnice“. Na Velikonočni pondeljek pa so ga orožniki izsledili na njegovem stanovanju, skritega — pod posteljo. Šmarjeta pri Velikovcu. Dne 3. t. m. so našli v blatu (močvirju) med Trnjevasjo in Pokrčami moškega mrliča, ki je ležal pod snegom kaka dva meseca dolgo in spoznali v njem Valentina Valentia pd. Begmoharja, kajžarja na Želinjah. Omračil se mu je bil um. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico v Šmihel nad Pokrčami. Št. Vid pod Juno. Dne 28. marca popoldne ob štirih je umrl v Gradcu v bolnišnici mlajši Bajcarjev sin v Rikarjivasi, Marki Bajcar, vsled vročinske bolezni ter bil dne 5. aprila tukaj pokopan. Bil je zelo nadarjen in priden mladenič, kateremu so bili starši, cerkev, delo in knjige edino veselje; zato ga bomo tem težje pogrešali. Bog naj tolaži njegove stariše, sestrici in brata-vojaka, njemu pa podeli obilno plačilo nad zvezdami! Guštanj — Tolsti vrh. (Ustanovitev Marijine družbe.) Krasen je bil praznik sv. Jožefa, krasen tembolj, ker se je ta dan pri nas ustanovila Marijina družba. Čez eno leto smo se pripravljale in veselile, ta dan se je izpolnila naša želja. Vsa čast in hvala č. g. župniku, ki so imeli toliko truda in dela z nami. Ob devetih je bilo skupno sv. obhajilo, potem je sledil nagovor g. župnika o Marijinem otroku. Marsikateremu so pri krasnem govoru stopile solze v oči. Pred slovesno sv. mašo je bil sprejem. Sprejetih je bilo 19 druž-benic. Glavni praznik bomo obhajale na dan Marijinega imena, za drugega patrona smo izvolile sv. Jožefa. Malo nas je sicer, a upajmo, da bo roža, katero smo položili na Marijin oltar, zmiraj bolj cvetela. Le vse z Marijo, po Mariji, vse k Mariji! Črna. (Visok sneg) je v drugi polovici marca zapadel vso črnsko kotlino, v taki množini, da skoro nihče ni mogel izpod lastne strehe. Obstal je za nekaj dni skoro ves promet med posameznimi okraji, pošta je komaj za silo izvrševala svojo dolžnost, vsemogočni avtomobili so na Prevaljah počivali, in težak svinec je čaka v Žerjavu; drevje, posebno sadno, je zelo občutilo težo. Kako je bilo potrto marsikatero srce prepričanih. in dobrih vernikov, ki v nedeljo in praznik oznanjenja Marijinega dne 25. marca vsled meter in črez visokega snega niso mogli zadostiti cerkveni zapovedi! Vrhunec vsemu pa je bil, da je neizmerni sneg za omenjeni dan za celo župnijo Koprivno odpravil drugo cerkveno zapoved. 0. g. župnik je bil namreč dne 24. (v soboto) s črnskimi č. g. župnikom pri vojaškem prebiranju na Prevaljah. Z največjim naporom sta oba dospela do Črne. Proti Koprivni ni bilo več mogoče. Koprivški dušni pastir ni mogel do svojih ovčic, te pa naslednji dan zopet nikamor k božji službi. In tako se je dogodil redek slučaj, da se iz cele župnije niti eden župljan ni mogel vdeležiti božje službe. V nedeljo popoldne se junaški g. župnik napoti proti Koprivni, toda zgodilo se mu je, kakor prvemu Noetovemu golobu, moral se je vrniti nazaj v črnsko zavetišče in čakati, da snežena voda vpade Vse hvale vredni, vrli in dobri Koprivci so si bili zelo v skrbi za svojega skrbnega pastirja in so takoj začeli z vsestranskimi poizvedbami zlasti proti Črni. V skrbeh, da ne bi č. g. župnika pod-sul kak plaz, ali da bi ne obtičal in zaspal do zadnjega dne pod belo sneženo odejo, so se nekateri ohrabrili in č. g. župniku v svoji znani nevstrašenosti pogumno in neustrašeno gazili v eden do dva metra visokem snegu proti Črni nasproti. In mislimo si veselje, ko so ti korenjaki v torek popoldne našli svojega priljubljenega dušnega pastirja dobro ohranjenega pri dobrem črnskem patrijarhu. Koroški gospodar. Kmetovalci, obdelujte svojo zemljo! Kakor podpira dobra gospodinja tri vogle hiše, tako podpira čvrst kmetijski stau obstanek države. Resničnost tega nazora potrjujejo zlasti izkušnje današnjega časa. Brez pridnosti in delavnosti našega kmetovalca in naših marljivih gospodinj, kojim pripada po večini težka naloga, da vodijo celo gospodarstvo, bi bil ves uspeh na bojnem polju zamanj. Zato je delo v brazdi enakovredna silnemu naporu bojnih čet na bojišču. Kmetovalci! Nam pripada naloga, da zastavimo vse svoje moči v to, da svojo zemljo kar najboljše obdelamo. Ne ena ped zemlje ne sme ostati neobdelana in neobsejana, ako hočemo za-sigurati obstanek sebi, svojcem in našim bližnjim, zlasti pa našim, proti nadmočnemu sovražniku se z levovo silo borečim četam. S tem, da skrbimo zato, da pridelamo zadostno množino hrane za hrabro armado, ščitimo tudi sami sebe. Te naloge si mora biti svest vsak slovenski kmetovalec in vsaka slovenska gospodinja tembolj, ker se vrši boj na slovenski zemlji in v naši bližini. Naloga je težka, a z združenimi močmi in z božjo pomočjo se da in se mora dati izvršiti. Čeprav so nastale težave radi vprežne živine, radi pomanjkanja delavnih sil, mnogokrat i radi pomanjkanja semena, ne smemo obupati, ne rok križem držati. Obrnimo se z vsem zaupanjem na pomoč k sosedu, iščimo jo, če treba, pri gosposki, danes je in mora biti vsak dober državljan pripravljen pomagati kmetu-pridelovalcu, ker pomaga s tem državi, domovini, samemu sebi. S pametno, svojim močem in potrebi primerno ureditvijo gospodarstva, se da mnogo, da vse doseči. Gotovo pa bode treba gospodarstvo v marsičem prikrojiti sedanjim razmeram. Treba bo pred vsem pridelovati veliko živil in krme. Na polju pridelujmo veliko takih pridelkov, ki kaj zaležejo, predvsem prstenine. Sem spada v prvi vrsti krompir, dalje korenje, pesa in repa. Jako važno zimsko hrano daje podzemeljska in nadzemeljska koleraba, zelje itd. Od žitnih rastlin pride sedaj spomladi v prvi vrsti v poštev setev koruze, ki nam seme najbolj obilno povrne. Za krmo prašičem in za dobavo olja pridelujmo veliko buč. V vinogradih izkoriščajmo prostor zlasti z zasajanjem fižola, ki trtam najmanj škoduje, v vinogradu dobro uspeva in daje tečno in redilno hrano. Če bomo pridno zagrabili za delo, potem bo naše delo blagoslovljeno in naš obstanek zasiguran. Kmetovalci! Vsi na delo za svoj in domovine blagor! B. Skalicky. Ljubljanska kreditna banka. Pri obilni udeležbi se je vršil 29. m. m. v Ljubljani občni zbor Ljubljanske kreditne banke, v katerem so bili predloženi in soglasno odobreni sklepni računi o 16. poslovnem letu. Delovanje tega zavoda je bilo v preteklem letu zelo uspešno, kar dokazujejo visoke prometne številke in doseženi čisti dobiček per K 1,071.862-65, ki je najvišji odkar obstoja banka. Izvzemši eskonta menic in kupčije z valutami in devizami, ki se pri vladajočih razmerah nista mogla razviti, izkazujejo vse panoge bankinega poslovanja velik napredek. Vloge pri banki so v letu 1916 narasle za K 5,826.617-90 in so znašale koncem leta 1916 K 25,821.833-50. Promet v vrednostnih papirjih je dosegel številko K 78,455.147-63 in se je v primeri z letom 1915 več kot podvojil, pri čemur je seveda vplivala udeležba banke pri IV. in V. avstrijskem vojnem posojilu. Zaloga vrednostnih papirjev je narasla za K 1,722.812'56 in znaša 31. decembra 1916 K 5,965.637-31. Iz tozadevnega izkaza je razvidno, da ima banka v zalogi vseskozi prvovrstne efekte, kar ji zasigura v vsakem slučaju mobilnost. Dolžniki znašajo K 25,492.313-68, med tem naložen denar pri drugih bankah K 4,398.319-70 in računi podružnic K 4,243.581-54; pravih dolžnikov je torej K 16,850.412-43, katera številka se more označiti z ozirom na visoke vloge banke kot ugodna. Na predlog upravnega sveta je sklenil občni zbor izplačati 7 % dividendo na kupon št. 16 z zneskom K 28"— za vsako delnico. Rednemu rezervnemu fondu pripade statut, dotacija K 53.593-13 in izrednemu rezervnemu fondu se je dodelilo K 320.000-—. S tem so dosegli rezervni fondi banke znesek K 1,439.682-91, kar odgovarja K 72'— za vsako delnico. Nadalje je bil tudi soglasno sprejet predlog upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice za K 2,00o.000-—. Natančni pogoji te emisije so razvidni iz današnjega inserata. Z ozirom na važno stališče, ki je zavzema Ljubljanska kreditna banka v narodo-gospodarskem življenju našega naroda, bi bilo le želeti, da si domači kapitalisti zagotovijo čim večje število delnic tega cvetočega zavoda. Za odstranitev bolečin v hrbta se zelo pripo-roča in spričnje to tndi nad 100.000 zahvalnih pisem, Fel-lerjev bol lajšajo6i fluid iz rastlinskih esenc zn. „Elsa-fluid“. — Vtiranja in krepke masaže s tem izbornim vtiralnim sredstvom navadno takoj učinkujejo in se izkažejo kot jako dobre. Velika priljubljenost tega izbornega sredstva ima za posledico, da so nastale razne ponaredbe. Radi tega nikar ne delajte poizkusov z drugimi sredstvi, temveč naročite edino pristen „Elsa-fluid“ pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatska). Predvojne cene: 12 steklenic stane na vse kraje poštnine prosto samo 6 kron. Ni tedaj samo najbolje, temveč tudi najcenejše bol lajšajoče vtiralno sredstvo. Kar je že tolikim ljudem pomagalo, mora biti dobro in se radi tega lahko uporablja. — Tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice zn. „Elsa-krogljice“ 6 škat-Ijic poštnine prosto za samo 4 K 40 h, se lahko istočasno naroče. To je preizkušeno, želodec krepčujoče odvajilo nenavadno točnega učinka, kateremu gre prednost pred drugimi dražečimi odvajilnimi sredstvi. — Je jako priljubljeno. (—va—) Ljubljanska kreditna banka. Zvišanje delniške glavnice od K 8,000.000*— na K 10,000.000*— z izdajo 5000 komadov novih delnic em. 1917 Ljubljanske kreditne banke à K 400*— nominale v skupnem znesku K 2,000.000’—. PovaUbilo k subskripciji. Izvršujč sklep XVII. rednega občnega zbora z dne 29. marca 1917 vabimo p. n. gospode delničarje kakor tudi vse druge interesente k vpisovanju pod sledečimi pogoji. 1 Vpisovanje traja od 1. do 30. aprila 1917 ' pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju; , x . , » Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah; » Češki prumyslovi banki v Pragi in njenih podružnicah; » Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah; » Zemski prumyslovi banki d. d. v Budimpešti; » Hrvatski deželni banki v Osijeku in njenih podružnicah. 2 Pravico do subskripcije novih delnic imajo pred vsem imejitelji starih delnic po kurzu K 430*— za komad, v razmerju na 4 stare deincCoij^^^ ^ iste dosedanji delničarji ne izvršijo dobavne pravice, nudimo novim subskri- w x ^ a v 455*— za komad in si pridrži upravni svet pravico do reparticije teh delnic; bentom P° klJr^ ,, : noložiti pri prijavi K 230*—, oziroma K 255*— za vsako novo delnico, ostanek K 200*— • mala 1917 Vplača se pa lahko tudi polni znesek na enkrat, najpozneje do l5. ni j £upon 1917 in so deležne na dobičku poslovnega leta 1917, vsled česar morajo gg. sub- , .. ,.5- ^ti 7 določenimi obroki tudi 5% obresti od subsknpcijskega kurza od 1. januarja 1917 naprej do dneva plačila, sknbenti vplačati z dol°o ODCjjs|