—    327    —
Drobtinca iz slovenske slovnice.
Ker slovenski jezik na vse strani napreduje, je treba, da se ravnamo v vsih rečeh po pravilih, duha narodskemu vg-odnih.
Sledeči nemški izrek :
^^AVenn man im Herbst die falben Baume ansieht, die vor Kurzem noch so herrlich ffrunten, so wird man ^eivuhnlich von einer g:ewi88en Wehmuth befallen , ohne sich deren Grund erklaren zu konnen; — denkt man jedoch dariiber nach, so wird man sich bald uberzeu;^en, class sie aus der Erinnerun^ an die eigene Vergang-lichkeit entspringt", —
bi marsikteri slovenski pisatelj na priliko (tu ne gre za posamne besede, timoč za red, po kterem sledi ena za drugo) prestavil takole:
„Kadar človek na jesen rumenkasto drevje pogleda, ktero je malo popred se tako čversto zelenelo, ga navadno neka otožnost obhaja, brez da bi za njen vzrok vedel; — ako pa o tem pomisli, se bode kmalo prepričal, da ta otožnost odtod izvira, ker se svoje lastne minljivosti spomni".
Ali če, prosti vsake prevzetnosti, hočemo večini podvreči se, našli ^bomo, da tako ni vse prav; zakaj Hervat ali Serb, Ceh, Poljak in Kus bi v omenjenem odstavka besede drugače postavili.
Za dokaz in izgled naj sledi tu dotična prestava v hervaškem in češkem narečji. Prejel sem jo od zvedenih mož.
Po hervasko: „Kad čoviek u jesen pogleda po-žutiela derva, koja su se jos prie mala tako krasno zelenila: obuzima ga navadno nieka tuga, o kojoj si nežna dat razloga; nu razmišljajuči o tom, osviedočit če se do mala, da mu tuga ta izvira odtuia, sto se sietja vla-etite svoje prosastnosti".
Po češko: ^^Kdjž pohledneme na podzimna sež-loutle 6tromy, kterež nedavno jeste pekne se zelenaly, poda na nas obyčej«e tesknota, jejiž pričiDy neumime sobe vysvetliti; — vsak když o tom premy8lime, pre-evedčime se brzo, že tesknota tato pochazi jedine z pri-pomenuti, že jsme sami pomijejici". (Ravno po tem redu slede besede v poljski in ruski prestavi).
Po slovensko bode   torej najberžeje bolje  tako:
jjKadar človek na jesen pogleda rumenkasto drevje, ktero je malo popred se tako čversto zelenelo, obhaja ga navadno neka otožnost, in on sam si ne ve povedati, zakaj; — ali če nekoliko pomisli, uveril se bode kmalo, da ta otožnost njegova izvira odcod, ker se spomni, da je tudi on minljiv".
Pravila iz tega posnete (da ne omenim čisto ne-slavjanskega „brez da", kterega se je večidel lahko ogniti) so sledeče:
1)   samostavno ime, ali kar ime namestuje, in pa oziravno zaime morate neposrednje skupaj stati, da sme razun vejice (coma) samo kak predlog, kak od imena zavisen rodivnik, in k večjemu za imenom postavljeni prilog vmes biti, nikdar pa ne glagol. (To pravilo velja razun vseh slavjanskih tudi v taljanskem in francoskem jeziku, in povišuje zelo razumljivost stavka).
2)   Okrajšane osebno zaimenar me, te, ne, ga itd. ne smejo nobenega stavka začeti. Ravno tako sevdruzih slavjanskih narečjih nikjer ne najde, da bi se kak stavek začel s pomočnim glagolom: sim, si, je, — na priliko ne: sim ga vidil, temoč vidil sim ga. (Tega pravila se je tudi rajni Ver-tovec deržal, samo da ne dosledno).
Prevdarite vse, dobrega poprimite sel        Cigaie.