PRED KONGRESOM BORCEV Trajen steber, čvrst branik stran 6 NASLOV Leto XXXIV Št. 23 Murska Sobota 17. junij 1982 CENA 10 DIN VESTNIK OB 20. JUNIJU - DNEVU CIVILNE ZAŠČITE Praznik občine Lendava Letošnji praznik poteka tudi v počastitev 90. letnice rojstva velikana sdcialistične revolucije, državnika, borca za mir v svetu, za neuvrščenost in sožitje med narodi — našega tovariša Tita, Prazniki so običajni mejniki, s katerimi merimo prehojeno pot v naši socialistični izgradnji, zato se za trenutek ozrimo nazaj: — 2. julija bomo — povezano z letošnjim občinskim praznikom — odprli in predali v proizvodnjo nov, pomemben gospodarski objekt — tovarno higienskih proizvodov LEK v Lendavi. kjer bo zaposleno do konca leta okrog 100 delavcev in de-lavk. kar je z ozirom na Problem nezaposlenosti ma-vendar ta gospodarski objekt predstavlja veliko pridobitev za občino Lendava. & posebno v tem težkem trenutku zaostrenih pogojev gospodarjenja. Zgrajen je bil v rekordno kratkem času. Ob prazniku bomo predali namenu tudi pošto v Veliki Polani in novo ambulanto v Turnišču, ki bo delovnemu kolektivu Planika in občanom krajevne skupnosti Turnišče približala zdravstveno varstvo. Vse to lahko štejemo za nove pridobitve pri razvoju našega gospodarstva in družbenega standarda. Toda ob letošnjem prazniku ugotavljamo, da imajo zaostreni pogoji gospodarjenja velik vpliv na slabše rezultate gospodarjenja in čeprav smo se izrekli za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, večjih premikov na boljše' še ni opaziti. Boj za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije zahteva nove napore delovnih ljudi in občanov. Zaos- KJE Sl DOMOVIH A - Palestina? stran i-B trene gospodarske razmere zahtevajo polno mero odgovornosti pri uresničevanju planskih nalog, in zato je potrebno toliko bolj odgovorno pristopiti k objektivizaciji vseh srednjeročnih in letnih planskih aktov. Prej ko bomo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitični skupnosti, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah pregledali svoje planske dokumente, jih postavili na realno podlago in si prizadevali za boljše gospodarjenje, tem prej bomo lahko računali na pozitivne premike in boljše rezultate gospodarjenja in tem prej bomo lahko te sadove uživali. Krepitev gospodarskega položaja Jugoslavije v svetu — na področju zunanje likvidnosti — zahteva nove napore delovnih ljudi, da bodo s povečanim izvozom na konvertibilno področje prispevali k hitrejšijikvidno-sti Jugoslavije. Predpisi o koriščenju deviz bodo povzročili v nekaterih delovnih organizacijah nove težave. Zato pa vse težave lahko obvladujemo le s tem. da bomo v slehernem delovnem okolju temeljito ocenili perspektivnost proizvodnih progra- mov. ocenili, kako izkoriščamo delovni čas in proizvodne zmogljivosti, in na podlagi ocen sprejeli ustrezne ukrepe. Enako velja za vse neproizvodne TOZD, samoupravne interesne skupnosti m delovne skupnosti, da racionalno varčujejo z vsakim dinarjem, ki so ga dobile na podlagi svobodne menjave dela, da s svojim delom prispevajo k rasti družbenega standarda z razpoložljivimi sredstvi. Manjša osebna, skupna in splošna poraba ni samo parola, ampak nuja, če hočemo, da bomo čez nekaj časa, ko premagamo trenutne gospodarske težave, lahko ubrali daljše korake na poti našega gospodarskega razvoja. . Čas je. da se streznijo vsi tisti, ki še niso doumeli težavnosti časa in ki še vedno mislijo, da se jih uresničevanje politike gospodarske stabilizacije ne tiče. Na koncu izrekam ob prazniku čestitke vsem občanom občine Lendava z iskreno željo, da bo XXVII. občinski praznik obeležen z boljšimi gospodarskimi rezultati. Predsednik skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak REGRES IN LETNI POPUSTI OB 20. JUNIJU - DNEVU CIVILNE ZAŠČITE V Lendavi medrepubliška Civilna zaščita je sestavni del družbene samozaščite, I katere poglavitna naloga so zaščita in reševanje ljudi, materialnih, kulturnih in drugih dobrin ob naravnih in I drugih nesrečah, izrednih razmerah in v vojni. V miru štabi " Iza civilno zaščito sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami, enote civilne zaščite pa se, kadar je to | potrebno, lahko uporabijo tudi za opravljanje nalog narodne zaščite in nekaterih drugih nalog družbene sa- mozaščite. V pripravah in delovanju civilne zaščite morajo I sodelovati vse organizirane družbene sile in sredstva, ki se H lahko uporabijo za zaščito in reševanje. Še posebno si- stematično in organizirano se mora v načrte in aktivnosti civilne zaščite vključevati dejavnost družbenih organiza- I cij, raznih društev in organizacij združenega dela, ki se v I svoji redni dejavnosti ukvarjajo z zaščito, reševanjem ljudi in imetja. Najbolj množična in nenadomestljiva oblika zaščite in reševanja prebivalstva, materialnih in drugih I dobrin so osebna zaščita, samopomoč in vzajemna pomoč, organizirane na najširših osnovah in pobudi delovnih ljudi Iin občanov. Ta oblika zaščite in reševanja se ob vsakršni nesreči najprej uveljavi, zlasti takrat, ko še ne delujejo I drugi organizirani deli civilne zaščite. I V vseh štirih pomurskih občinah imamo primerno v 9 skladu z zakonom organizirane štabe in enote civilne zaščite. V zadnjem obdobju so dosegli pomemben napre- 9 dek tudi pri usposabljanju in opremljanju enot civilne zaščite. Samo v soboški občini je v razne štabe in enote 9 civilne zaščite vključenih nad 10.000 občanov. Te dni so I tudi končali pouk ekip prve pomoči, katerega se je ude- 9 ležilo okrog 1.300 obveznikov. Dopolnilni pouk je bil dvodnevni ob sobotah in nedeljah in je trajal 14 ur. Namen I je bil predvsem seznanitev ekip z novostmi na področju 9 nudenja prve pomoči in ponovitev že osvojenih znanj. V soboto, 19. junija, pa bo v domu Partizan v Murski Soboti tudi občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, katerega se bo udeležilo 36 ekip iz krajevnih skupnosti soboške občine. Zmagovalna ekipa pa se bo potem udeležila republiškega I tekmovanja, ki bo 25. septembra v Novi Gorici. Občinski | štab civilne zaščite v Murski Soboti razpolaga z odredom, ki je sestavljen tako, da lahko v primeru nesreče hitro in gg strokovno posreduje. Pomemben napredek predsta- vljajo v mestu Murska Sobota zgrajena zaklonišča za 9 primer zračnega napada, ki pa jih nameravajo zgraditi tudi v ostalih krajih. Prav tako v Murski Soboti imajo 30 metrov visoko lestev za reševanje ljudi in premoženja v primeru I požarov ter blazino za skoke z višine do desetih metrov. I imajo pa tudi reševalno opremo, kot so spustnica, drsal- _ I niča in drugo. Občinski štab civilne zaščite tesno sodeluje 9 z občinsko gasilsko zvezo in občinskim odborom Rdečega I " križa, kakor tudi z nekaterimi drugimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z zaščito, reševanjem ljudi in pre- — možen ja. Ob letošnjem 20. juniju — dnevu civilne zaščite bo v _ nedeljo, 20. junija 1982, dopoldne v Lendavi medrepu- _ 9 bliska vaja enot civilne zaščite, na kateri bodo sodelovale 9 I enote civilne zaščite in desetih občin: Čakovec, Murska g * Sobota, Koprivnica, Varaždin, Maribor, Ormož, Ptuj, I Krapina, Slovenska Bistrica in Lendava. Vaja bo potekala H pod geslom BRATSTVO-ENOTNOST— SOL1DAR- I NOST—LENDAVA 82. V tem času pa bodo enote ci- 9 vilne zaščite preizkusili tudi v nekaterih drugih krajih. L Feri Maučec aktualno po svetu Ko so v nedeljo popoldne na velikem barcelonskem stadionu Nou camp izzveneli takti pašo dobla, koridskega ritma in so mladi Španci napravili s svojimi telesi živo sliko, Picassovega goloba miru, simbola dvanajstega svetovnega prvenstva v nogometu, je kralj Juan Carlos odprl te velike športne igre. Največji mirovni pohod v zgodovini ZDA Petar Stambolič v OZN Protijedrsko gibanje se je preselilo iz Evrope čez Atlantik. Potem koje dva dni poprej več deset tisoč mladih Berlinčanov v silovitih demonstracijah izžvižgalo Reaganov obisk in sočasno izrazilo ogorčenost in zaskrbljenost spričo nezajezljive oboroževalne tekme velesil, je bil sobotni mirovni pohod ob palači Združenih narodov v New Yorku. kjer pravkar poteka drugo posebno zasedanje OZN o razorožitvi, po splošni sodbi največja demonstracija v več kot dvestoletni zgodovini ZDA. »Zaslužimo življenje — ne smrt«, »Hočemo doživeti starost« in »Uničite vse bombe«. To je le nekaj napisov s transparentov, ki jih je na čelu večkilometrskega in nepreglednega sprevoda nosilo 30 tisoč otrok. Mladi in stari v množici, kije štela od 700 tisoč žarišču dogodkov do skoraj milijon ljudi, so prepevali nekdanjo uspešnico Beatlov »Dajte priložnost miru«, na mitingu v Centralnem parku pa so govorili besede za mir in razorožitev tako ugledni možje in žene, kot so Orson Welles, igralka Lina Ronstandt, Loreta King in številni drugi. V mirovnem sprevodu niso korakali samo Američani, temveč pripadniki več kot trideset narodov vsega sveta. V koloni niso bili samo mladi, ampak cele generacije: dedje, očetje, sinovi. Cilj mirovnih demontracij je bil vnovič kar najglasneje opozoriti na naraščajočo nevarnost nuklearnega orožja in povedati diplomatom, ki v palači ob Vzhodni reki prav sedaj razpravljajo o razorožitvi. da človeštvo, ki živi v senci bomb in nenehne vojne nevarnosti, noče več samo besed, ampak dejanja. Skoraj milijonska množica tega veličastnega mirovnega pohoda je z besedami in transparenti zahtevala konec oboroževalne tekme med velesilami, konec kopičenja jedrskih bojnih glav v vojaških arzenalih, zmanjšanje izdatkov za oboroževanje in preusmeritev tega denarja v miroljubne namene, prenehanje vojaških intervencij v drugih državah in naposled sklenitev sporazuma o omejevanju jedrskega orožja med ZDA in SZ. Glasu skoraj milijonske množice prav zato naj ne bi slišali samo v Beli hiši, ampak tudi v Kremlju. Mirovni pohod ob palači Združenih narodov je bil obtožujoče sporočilo tako Reaganu kot BrežnjeVu. naj velesili vendarle storite nekaj otipljivega za prenehanje nuklearne nevarnosti. Sesanja kriza v mednarodnih odnosih skriva v sebi vse nevarnosti, ki jih poraja blokoVska delitev sveta oziroma sistem varnosti. zasnovan na voja-škopolitičnih blokih velikih sil. Neuvrščene dežele so ponudile nov načrt mednarodnih odnosov, katerih vsebina so aktivno miroljubno sožitje, enaka varnost držav in narodov. Kot je znano, so prav te dežele dale tudi pobudo za sklic prvega posebnega zasedanja in niz predlogov za začetek razorožitev enega procesa. Poseben pomen pa dajejo neuvrščene dežele nadaljnjemu procesu demokratizacije mednarodnih mehanizmov dogovarjanja o razorožitvi, zlasti pa krepitvi vloge OZN na tem področju. Tragedija medarabskih trenj Izraelski napad na Libanon je ponovno osvežil rane arabskih nesoglasij. V mnogih arabskih državah potrjujejo in priznavajo, da so Izraelci ta napad dolgo pripravljali in bilo je dovolj časa tudi za Arabce, da se po diplomatski poti in tudi z vojaškimi akcijami pripravijo na ta predvideni dogodek. Bilo pa je drugače. Arabci so ves ta čas porabili ža medsebojna obtoževanja. Kot je bilo pričakovati, so arabske države ob tem napadu ponovno na zatožno klop posadile Egipt. To zaradi separatnega miru, sklenjenega z Izraelom. Ta mir, kot zatrjujejo v drugih arabskih državah, je Izraelu omogočil da do podrobnosti pripravi napad na Libanon, saj sije z mirom z Egiptom zavaroval sicer najbolj nevarno mejo. Kairu tudi zamerijo, da nikoli ni dojel »strategije židovskega sovražnika«, v katero je vkalkuliran mir z Egiptom, da bi tako lažje razbil Libanon, oslabil moč Sirije in »omehčal« Jordanijo. Po tem — kakor trdijo Arabci — pride na vrsto »velika Izraelska država« in z njo zahteva po Sinajskem polotoku. Egipt arabske obtožbe zavrača s trditvijo, da Arabci »pojejo patriotične pesmi«, namesto da bi prispevali konkretno pomoč Libanonu in Palestincem. V Kairu se tudi sprašujejo, kje so tisti vojaški odredi, ki sojih oborožili z arabskim naftnim denarjem in ki naj bi bili formirani za obrambo Libanona. Kairski dnevnik »Al ahram« je pred dnevi zapisal: »Zakaj iz tolikih raketnih ramp, ki so v dolini reke Beka, niso izstrelili proti izraelskim letalom niti ene rakete«. ** Obtožbe in zavračanja, dolga trideset let, ki jih je Izrael znal doslej vedno izkoristiti sebi v prid. Sodimo, da morajo regionalni napori za razorožitev odigrati najpomembnejšo vlogo v mednarodni akciji razoroži tvenega procesa. Polno podporo si zaslužijo vsi poskusi, katerih cilje spremenitev posameznih delov sveta v cone miru in sodelovanja oziroma v neatomska področja, kot so to sedaj Indijski ocean, severna Evropa, Sredozemlje in druga. VARŠAVA - Po sporočilu, ki ga je objavila agencija PAP, so poljske oblasti posredno sporočile, da papež konec avgusta letos še ne bo obiskal Poljske. RIO DE JANEIRO -Tanjugov dopisnik je v ponedeljek pozno zvečer sporočil, da so se argentinske enote na Falklandskih otokih vdale. To vest je potrdilo tudi argentinsko vojaško poveljstvo. DUNAJ — V Avstriji pripisujejo velik pomen obisku francoskega predsednika Mit-terranda, ki bo prispel na Dunaj sredi prihodnjega tedna. Domnevajo, da se bodo ob tem obisku pogovarjali o nakupu francoskih vojaških letal tipa mirage. Prevladuje mnenje, da bi nakup 24 lovcev močno obremenilo državni proračun. COLOMBO — V Šri Lan-ki so povodnji ogrozile blizu 200 tisoč ljudi. DUNAJ — Neznanci so nastavili bombo pred vrati znanega »lovca na naciste« Simona VViesenthala. Eskplo-zija je hišo poškodovala, človeških žrtev ni bilo. Wiesent-hal sodi, da so to storili nacisti ali neonacisti. VARŠAVA - V letih 1982—85 naj bi v tem mestu zgradili prvih 23 kilometrov podzemeljske železnice. RIO DE JANEIRO 7- v nesreči brazilskega potniškega letala, ki je strmoglavilo blizu Fortaleze, na skrajnem severovzhodu države, je zgubilo življenje 137 potnikov m članov posadke. DUNAJ - Delež držav v razvoju se je v celotni svetovni industrijski proizvodnji o" leta 1975 do 1981 povečal le za 0,1 odst. BUDIMPEŠTA - Podpredsednik ZIS Zvone Dragan, ki je vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju sveta SEV, se je srečal tudi s podpredsednikom madžarske vlade Lajošem Faluvegijem-Pogovarjala sta se o aktualnih vprašanjih v zvezi z jug0' slovansko-madžarskimi goS' podarskimi odnosi. »Izrael je edina dežela na svetu, kjer se mati uči materinega jezika od svojih otrok!« Trditev, ki nazorno slika razmere v državi, stari nekaj več kot štirideset let: Židje so se v povojnih letih priseljevali od vseh koncev sveta, govorili so prav tako vse jezike tega sveta, toda njihove otroke so v izraelskih šolah pričeli intenzivno učiti hebrejščino. KJE SI DOMOVINA, Najnovejši dogodki na Bližnjem vzhodu imajo svoje korenine. Zgodba o Izraelu je ena najbolj presenetljivih dram našega časa. Zidovska država Izrael je nastala pravzaprav nasilno, v povojnih letih, ko se je človeštvo do kraja zavedlo posledic druge svetovne vojne in strašnega hitlerjevskega uničevanja Židov. Blizu šest milijonov jih je ostalo v koncentracijskih taboriščih. Vest človeštva je narekovala ustanovitev Izraela, toda naj je bil namen še tako dober, nova državna tvorba je razrešila problem Židov, ustvarila pa kopico drugih, predvsem pa do danes še nerazrešeno vprašanje Palestincev. Palestina, to je del današnjega Izraela in del sosedne Jordanije, je bila poseljena že v davnini. Okoli 300 pred n. š. so deželo poselili semitski Amoriti, kasneje Kaananci in za njimi Židje, ki so pod kraljem Davidom zagospodovali nad Palestino. Kasneje je bila Palestina med drugim v okviru rimskega imperija. vladali so ji Arabci, zadnjih nekaj stoletij Turki, vse do leta 1920, koje Palestina postala britansko mandatno področje. Novembra 1947 so Palestino Združeni narodi razdelili na izraelski in na arabski del. Arabci se s to delitvijo niso strinjali. Maja 1948 je prenehalo britansko varuštvo nad Palestino. Židovski del Palestine je 14. maja 1948 razglasil svojo republiko Izrael. Že naslednji dan je prišlo do oboroženega spopada. Novo državo so napadli Egipt, Jordanija, Libanon in Sirija. V Združenih narodih so leta 1949 dosegli premirje: 900 tisoč Palestincev (Arabcev) je iz židovskega dela Palestine zbežalo v sosedne države in Izrael jim nikoli več ni dovolil povratka. S tem seje pričel še danes trajajoči problem palestinskih beguncev. Židovsko vprašanje je bilo tako nekako urejeno, odprlo se je palestinsko. Že v tem prvem spopadu s sosedi je Izraelu uspelo svoj teritorij nekoliko razširiti. Izraelci imajo skupno zgodovino in ideologijo, ki segata tisočletja nazaj v »Izraelovo deželo«, kot je to znano iz biblije. Židje so to svojo tradicijo nosili v sebi po vseh delih sveta, koder so se od 2. stoletja naprej naseljevali. Preganjanje Zidovje staro skoraj toliko kot Židje sami. V 19. stol, je svoj vrhunec doseglo to preganjanje v carski Rusiji. Evropski nacionalizem je 'spodbujal tudi židovskega, katerega cilj je bil povrnitev v Sveto deželo — Palestino. Cionistično_ gibanje je po letu 1882 Žide spodbujalo, da so se začeli naseljevati v Palestini. Največji zagon pa je židovsko preseljevanje dobilo s koncem svoje »evropske tragedije«, druge svetovne vojne. Odločitev o delitvi Palestine je vznemirjala Arabce in nikoli po ustanovitvi Izraela ni prenehala napetost med sosedi. Leta 1956 je Izrael v sodelovanju s Francijo in Veliko Britanijo v bliskovitem napadu razbil arabsko vojsko na Sinaju, zahodnem bregu Jordana in na Golanskem višavju. Sest let pozneje so Egipčani in Sirci poskušali z vojno to ozemlje osvoboditi; posreči- lo se jim je le deloma. Končni rezultat vseh teh spopadov je bilo premirje med Izraelom in Egiptom v smi- slu campdavidskih rov, v katerih so ig , odločilno vlogo ZDA- • za ta sporazum, ki je in1.6 posledico vrnitev Sinaja tos aprila -Egiptu, je arabski svet. Skoraj arabske države so °bs. ke Egipt zaradi »izdaje ara stvari«. . • V splet vseh teh dog^p sodi tudi ustanovitev _ (Palestinskega °?vob®?aVilo ga gibanja, ki sije po za cilj ustanovitev »n fj, nega palestinskega e ja«. Gibanje je 1Z lepoto dobivalo vse večjo ppa po vsem svetu, pre djuovih so se za ostvantev J^e, ciljev potegovale n -jsk1 ne države. Camp^1 [eta sporazum, sklenjl n nekaj 1978 je vseboval tua elementov za reše aVlja- blema, toda z ustana njem židovskih ju z desnem bregu Beginovo PollUk° tinceI11’ nega boja proti Pa^« brez je omenjeni sP°r Sestinsko vrednosti za P tudi111 vprašanje. Spo™2^ b0 d?' predvideval, i^pirat^ končni položaj ^daj arabskih ozemelj- Izrael očitno, da si Jih prisvojil. STRAN 2 VESTNIK, aktualno doma PRED ZVEZNIM KONGRESOM I SE POČUTIJO OBČANI Iluzija, imenovana 15 odstotkov, se je razpočila .1 milni mehur — je zapisala pred dnevi Borba v 0Ipentarju o letošnjih Podražitvah oziroma in-ac'T- Mejaje dosežena in Ponekod tudi presežena, še Preden je minilo pol tega dolgega leta. mnoge, ki razumno mislijo, to ni niti presenečenje, niti nepričakovano. °goji gospodarjenja se glede gospodarnosti, v odnosu na preteklo leto, niso •prernenili. Z novimi za-Konskimi določili o višji *n obrestnih o,™n smo jugoslovansko g spodarstvo obremenili d^narje°V'm' mmjardami Še enkrat je grobo po-rjeno pravilo ekonomike, na 8e odnosi in bistveni problemi ne dajo razrešiti z dekreti in načrti, ki so sicer značeni kot cilji razvoja, in za to ustvarjene vse n realne predpostavke, ko^n še tak° dolgo, ob ja’ marca' . februarja m še državni °funvnaŠ1 “ POlitiki n nkC1OnarJ1 ln Vm^1^ to famo-tošnjegap^^ zaciji.ffi naslovov J ne ln desetine mani iziaV -casoP‘sih in nič rično od V^e trd°' katego- Danes ni bistveno — trdi Borba — kako se počutijo R ljudje, ki so govorili, obljubljali. da bo osnovna komponenta stabilizacije H zaščitena, veliko bolj po- membno je. kako se poču- m tijo stotisoči in milijoni R občanov, ki so sedaj dojeli, | da vse tisto ne drži. S tem se lahko vzbuja nezaupanje m tudi v vse druge programe, R za katere se sedaj (in se še R bomo) opredeljevali, za tiste programe, ki pome- m nijo naš razvoj in ki jim R popularno pravimo »sta- | bilizacijski programi.« Vse omenjeno naj bo za R povod, da glasno povemo: I bodimo bolj oprezni v ob- “ etih. Izmerimo tisto, kar si _ postavljamo za cilj oziro- 1 ma program. K temu povzetju iz Borbinega komentarja naj B dodamo — brez namena. R da bi trdili, kako je morda R pred meseci trdil drugače — besede predsednika re- B publ iškega izvršnega sveta I Janeza Zemljariča na ne- R davnem posvetovanju predsednikov skupščine I občin, sekretarjev občin- I skih komitejev in medob- R činskih svetov ZK ter drugih: »Motnje na tržišču in R pritiski na cene se poveču- R ’jejo in je skorajda nemo- R goče računati več na nižjo inflacijo kol med 25 in 30 I odstotno ...« Res, kako se ob vsem tem počutijo občani! Palestina? kriza -spletu kriz celotnemu kaže, da em delu sveta " v °kv'r ?aradi iraškoV^h°d>n° krizo ’"^adi desubT eV°jne ga obmot^ b zaciJe vse-zijske^ z a tJa do Per-ših dogodkih3 n ^novej-tibanon in "egre sam« za čet v tn d ^dor ‘zraelskih Vsem temd»rŽd^°’ Gre Pri “ted arahtv Udl za odnose 0180 bili nik ? d^žavami, ki * in nevaS1 zaPlete-arni kot danes. Ne ozira se pri tem na mnenje svetovne javnosti, prav tako malo pa tudi na stališče svojega velikega zaveznika ZDA. Naj je zgodovina še tako polna židovskih pogromov, maščevalnost in agresivnost ne more biti odraz identitete neke narodnosti in države. Zato tudi jugoslovanska vlada najostreje (kot tudi že prej) obsoja zadnji napad na Libanon s katerim je Izrael najbolj grobo kršil suverenost in ozemeljsko nedotakljivost neuvrščene miroljubne države. »Jugoslavija meni, da je resnično že skrajni čas, da bi mednarodna skupnost sprejela naj-odločnejše ukrepe, s katerimi bi končno ustavili izraelsko agresijo. Zagotovili umik izraelskih čet iz Libanona in preprečili razvoj položaja, ki bi utegnil razplamteti velik vojni požar z neugotovljivimi posledicami«, je rečeno v izjavi zveznega izvršnega sveta ob najnovejšem napadu Izraela na Libanon. Palestinci, že desetletja pregnani s svoje zemlje, upravičeno postavljajo vprašanje: »Kje si domovina, Palestina?« Čez dva tedna se bo v Beogradu začel 12. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V pripravah nanj je bila seja CK ZKJ. na kateri so proučili osnutke dokumentov. to je poročilo o delu med dvema kongresoma ter osnutka dveh resolucij. Prva resolucija je namenjena notranjepolitičnim problemom, predvsem samoupravljanju, druga pa govori o boju zveze komunistov za mir. za enakopravno mednarodno sodelovanje in o socializmu v svetu. Posebno druga, tako imenovana zunanjepolitična resolucija bo pomembna, ker bomo še enkrat poudarili vse tiste posebnosti v mednarodnem delavskem gibanju, ki nas ločujejo v socialističnem gibanju. Že s temi obravnavanimi gradivi so dobili mnogi opa- Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri predsedstvu RK SZDL Slovenije najostreje obsoja napad Izraela na neodvisno, neuvrščeno in suvereno državo Libanon, s katerim so bile kot že tolikokrat ponovno poteptane norme mednarodnega obnašanja in načela ustanovne listine organizacije Združenih narodov. Izrael je brezobzirno napadel taborišča palestinskih beguncev in oporišča borcev ELO z Željo zlomiti Palestinsko osvoboditi) organizacijo. . Koordinacijski odbor izraža popolno solidarnost/ bojem palestinskega ljudstva in njegovega predstavnika PLO v boju za neodtujljive pravice do integritete in lastne svobodne države. Koordinacijski odbor bo še v prihodnje, v .skladu s politiko ki jo naša država izvaja v gibanju neuvrščenih in v skladu z usmeritvami Socialistične zveze delovnega ljudstva, nudil vso materialno, politično in moralno podporo pravičnemu boju palestinskega ljudstva pod vodstvom PLO. Koordinacijski odbor poziva delovne ljudi in občane, da se vključijo v humanitarno solidarnostno akcijo zbiranja pomoči žrtvam najnovejše agresije ria jugu Libanona. Koordinacijski odbor za pomoč narmlmoisvohedilnim gibanjem žrtvam imperialistične agresije pri P RK SZDL Slovenije Slabo sodelovanje med gospodarstvom in JLA Jugoslovanska ljudska armada v sedanjem trenutku uporablja 70 odstotkov domačega orožja in vojaške opreme, do leta 1985 pa se bo uporaba povzpela na 80 odstotkov. Glede na rezultate, ki jih ima v zadnjem času, vojaška industrija veliko prispeva ne samo k osamosvojitvi naše armade, temveč je tudi pomemben dejavnik gospodarske stabilizacije. To je na tiskovni konferenci navedel pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnik Veljko Kadijevič. ki je tudi poudaril, da ima Jugoslavija na tem področju aranžmaje z 48 državami. Investicijska dela so dogovorjena pri 40 projetkih. njih skupna vrednost je 6.2 milijarde dolarjev. Poleg tega naši strokovnjaki proučujejo še približno 70 projektov.od katerih jih bodo (po realnih ocenah) v naslednjih dveh letih uresničili vsaj četrtino, njihova vrednost pa znaša približno 2.5 milijarde dolarjev. Od celotne vsote bo. po besedah generala Kadijeviča. približno 65 odstotkov prišlo v domačo blagajno. Pri uresničevanju dogovorjenih poslov sodeluje 40 delovnih organizacij, ki- imajo približno 100 kooperantov. Tolikšne uspehe dosega vojaška industrija predvsem zaradi zelo dobre organizacije proizvodnje in dela nasploh. Precejšnjo zaslugo za uspešno poslovanje ima tudi politika cen — lani na primer zovalci po svetu dokončen odgovor, da na tokratnem kongresu ne morejo pričakovali nekakšnih spektakularnih sprememb, kot so to napovedovali v mnogih člankih in komentarjih. Znano je namreč, da se v tujini že več mesecev sprašujejo, ali ne bo 12. kongres nekakšna prelomnica dosedanje Titove poti. Odgovor na tako zastavljeno vprašanje so v bistvu dali že republiški kongresi in pokrajinski konferenci. Iz obsežnega gradiva, za katerega so v javni razpravi povedali, da je resnično preobsežen. lahko razberemo tri osrednje teme, oziroma usmeritve. ki bodo v ospredju tokratnega kongresa. Gospodarska vprašanja oziroma uresničevanje gospodarske stabilizacije bo vsekakor osrednja točka Ker pa je so se cene na tem področju povečale v primerjavi z letom 1980 za 24.6 odstotka, kar je dvakrat manj od skupnega povečanja cen v državi. Podatka že sama po sebi pričata, da je sodelovanje med vojaško industrijo in gospodarstvom nasploh zelo majhno, skorajda nepomembno. Zakaj je tako, je vprašanje, ki bi ga morali zastaviti našim gospodarstvenikom. Zakaj se delovne organizacije bolj ne povežejo z vojaškimi strokovnjaki? Jugoslovanska ljudska armada ima tri velike inštitute — za kopensko vojsko, letalstvo in mornarico — v katerih je zaposlenih več kot 3.000 strokovnjakov, med njimi 50 doktorjev znanosti. Vsi trije inštituti vzdržujejo stike s podobnimi ustanovami v petnajstih državah sveta, v vsej državi pa ni niti ene pomembnejše znanstvene ustanove, ki ne bi česa delala za armado. Zanimivo pa je. da vojaški inštituti za gospodarstvo ne delajo skoraj nič. in sicer samo zaradi tega, ker gospodarstvo za tako obliko sodelovanja ne kaže nikakršnega zanimanja. Sodelovanje verjetno ovira stopnja organiziranosti našega gospodarstva. Zato bi industrija, ki dela za jugoslovansko ljudsko armado in ki se ji niti v najmanjši meri ni treba ravnati po vojaških predpisih, organizirana pa je na samoupravni osnovi, lahko ostali industriji ponudila nekatere izkušnje. vprašanje, kako izvajati stabilizacijo. bo poudarek na razvijanju samoupravnih odnosov in na uresničevanju ustavnih načel ter določil zakona o združenem delu. V tej zvezi je Miloš Minič dejal, da je bilo v javni razpravi manj kritik na dosedanje spodrsljaje, zato pa več predlogov za zboljšanje stanja. Tretja osrednja tema bo enotnost in akcijska sposobnost ZKJ. To je pomembna tema, kajti sedanji republikanizmi, oziroma zapiranje v republiške meje, so se nujna_odrazili tudi na delovanju Zveze komunistov. V ospredje je prišlo vprašanje, ali naj postane jugoslovanska zveza komunistov nekakšna federacija osmih zvez ali pa naj še naprej velja načelo enotnosti. V kongresnem gradivu jasno zastopajo stališče, da mora zveza ostati enotna organiza Ravnanje z družbenimi sredstvi Med razpravami o izhodiščih dolgoročnega stabilizacijskegaprograma, kijih je naredila tako imeno vana Kraigherjeva komisija, in katerim sledijo podrobnejši programi za konkretna področja delovanja, je tudi vprašanje, kako ravnamo s sredstvi. Veliko učenih besed slišimo na primer o obrestih, o vrednosti kapitala in o tem. kako se organizacijam združenega dela ne splača imeti denarja na žiro računih, ker se jim bolj splača dajati blago na kredit itd. To so vprašanja pojmovanja družbenih sredstev v vsakdanji rabi. V Gospodarski zbornici Jugoslavije smo lahko o tem slišali tudi mnenje, da bi vsak poslovni človek zelo dobro premislil, kadar bi dajal denar za reprezentanco iz svojega žepa, nič pa ne premišlja, kadar podpisuje milijonske račune, ki bodo plačani z družbenim denarjem. Nekateri teoretiki celo razlagajo, da so družbena sredstva kot nikogaršnja, navadni ljudje pa jemljejo družbena sredst va preprosto kot državna, torej tuja, in zato se cesto dogaja, da mislimo, da poraba družbenih sredstev ni v našo škodo, češ da to tako ali tako niso naša sredstva, kar je seveda velika zabloda. Zaradi legaso tudi odprta vprašanja združevanja dela in sredstev, način sodelovanja, ki naj bi učinkovito zamenjal dosedanje oblike in načine rabe kapitala pri nas. s težiščem na delu ne pa na sredstvih, za kar je potrebna dobro izpeljana organizacija v skladu z zakonom o združenem delu oziroma po zakonitostih dohodka, kakor bi sicer temu rekli. Dogaja pase, da je do dohodka lažje priti s kreditom, s pomočjo večanja cen kot pa z dobrim gospodarjenjem, saj smo navajeni na povečevanje cen vsakokrat, ko neka panoga začne proizvajati z izgubo in potem tako nastale spremembe v cenah verižno negativno delujejo na kakovost gospodarjenja nasploh. Taka igra družbenoekonomskih odnosov, ki so še vedno preveč hibridni, je z vsakega stališča-za vse nas zelo neugodna, in zato ni nič čudnega, če tem vprašanjem namenjamo vse več pozornosti. PISmO IZ BEOGRADA Tudi svet ZSJ bo na svoji prihodnji seji razpravljal o združevanju dela in sredstev, se pravi o oblikovanju ustreznejših samoupravnih odnosov od tozdov navzgor do federacije, prek financiranja republik in pokrajine Kosovo kot premalo razvitih. kjer prepogosto več govorimo o zbiranju sredstev kot pa o načinu gospodarjenja z njimi, čeprav se načeloma strinjamo, da je osnova delo, novo ustvarjanje rezultatov dela, omogočanje skupnega dela s tako ustvarjenimi vrednostmi. .. Problem je gotovo v tem, da smo prezadolženi, čeprav ne tako da dolgov nebi mogli poravnavati in da nam torej bremena zaradi prejšnjegagospodarjenja narekujejo večjo smotrnost tudi za ceno slabšanja trenutnega življenjskega standarda. Pre-magoyanje teh ovir je prvi pogoj za vzpostavljanje kvalitetnih samoupravnih odnosov gospodarjenja, ker samoupravljanja brez ustreznejše materialne osnove ne moremo razvijati popolnoma ustavno in je takšno stanje preveč pogodu administracijam. ki si želijo čim več ne pa čim manj posredovanja v gospodarjenje. Gradiva, ki so zdaj na voljo za ugotavljanje dohodkovnih odnosov, so na žalost še preveč statistično knjigovodska, kajti nihče se še ni povsem resno lotil takih vprašanj, kot je vpliv kursnih razlik na rezultate izvoza, na izvozno gospodarjenje, ki je denarno bolje izraženo kot pa je ekonomsko izrazito in učinkovito. O tem govorijo podatki, da so pri nas sredstva proizvodnje preveč neizkoriščena, da je zato produktivnost prenizka, da je potem normalno, da je konkurenčnost premajhna in da je cena izvoza previsoka, oziroma da je naša izvozna sposobnost premajhna, a jo preveč politično propagiramo. namesto da bi jo ekonomsko uveljavljali z boljšim utemeljevanjem odnosov na tržišču. Nasploh lahko veliko kritičnega slišimo v razpravah v vseh zveznih in drugih forumih, najmanj pa iz tega izvemo, katere organizacije in skupnosti pri nas najbolje uveljavljajo samoupravljanje kot prednost gospodarjenja in življenja, čeprav bi bilo naravno, da pri obveščanju izhajamo predvsem iz_ najboljših izkušenj. ’ Viktor Širec cija. saj gre za organizacijo z idejno politično vsebino, ne pa za državni federalizem in za organizacijo z nekakšnim samoupravnim dohodkovnim povezovanjem. Poskus avtomatičnega prenašanja decentralizacije tudi na zvezo komunistov, je nesmisel, kajti osnovna načela zveze so vendar enotna. Recimo, idejni pristop k razvijanju samouprave je enoten in nimamo osem različnih pristopov. Tudi razredni značaj delovanja zveze je enoten. To navajam le za primer. Ob koncu še zanimiv podatek. V javni razpravi o osnutku resolucij je prispelo 300 predlogov, dopolnitev in sprememb, tako da so dosedanje besedilo spremenili za tretjino. Med drugim je tudi to dokaz zavzetosti članov ZK za razvijanje samoupravljanja. JUNIJA 1982 STRAN 3 od tedna MURSKA SOBOTA — Na minulem posvetu predsednikov izvršnih odborov in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov soboške občine so bili le-ti seznanjeni z rokovnikom vsebinskih in or-ganizacijsko-tehničnih priprav na X. kongres zveze sindikatov Slovenije. Prav tako pa so bile izpostavljene priprave na obravnavo rezultatov gospodarjenja v prvem polletju tekočega leta in izvajanju programa gospodarske stabilizacije. O posledicah gospodarjenja združenega dela v prvem tromesečju je govoril predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Stefan Pintarič, predsednik izvršnega svega skupščine občine Murska Sobota pa je ob tej priliki poleg gospodarske situacije v občini načel tudi širše vprašanje gospodarjenja v republiki v sedanjih nič kaj ugodnih pogojih. bb GORNJA RADGONA — V tem obmejnem mestu so se prejšnji teden mudili na obisku pionirji iz pobratene občine Mladenovac iz SR Srbije. Bili so gostje domačinov, s katerimi so tudi odšli na zbor pionirjev Jugoslavije, ki je bil v Črnomlju. 102 pionirja iz Mladenovca sta se vrnila domov z lepimi vtisi, saj so jih gostitelji prisrčno sprejeli, prav tako kot tudi vsi delovni ljudje in občani gornjeradgonske občine. vp AVTORADGONA — Delavsko športno rekreacijsko društvo Avtoradgona sodi med najaktivnejše v regiji. Je organizator vsakoletnega turnirja v rokometu za pokal Avtoradgone, praV sedaj pa poteka pod njegovim pokroviteljstvom, v Radencih odprto tekmovanje kegljačev. Za 26. in 27. junij pa pripravljajo pri LD Negova še odprto dvodnevno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Pomagali so namreč tudi s sredstvi, da so negovski lovci kupili stroj, ki glinaste golobe meče v zrak. vp MURSKA SOBOTA — Tu se je sestalo predsedstvo občinske konference socialistične zveze, ki je uvodoma obravnavalo in sprejelo operativni načrt dela za obdobje junij-december 1982. V bistvu gre za konkretizacijo usmeritev in nalog OK SZDL, njenega predsedstva ter svetov, koordinacijskih odborov in komisij v drugem polletju letošnjega leta, neposredno po konstituiranju delegatskih skupščin in delegacij, kjer mora biti frontna organizacija še posebej angažirana. Zato bo osrednja pozornost, kot so poudarili v razpravi, namenjena mobilizaciji delovnih ljudi in občanov ter organiziranih socialističnih sil pri razreševanju najaktualnejših vprašanj družbenopolitičnega trenutka, predvsem pa v krajevnih skupnostih, kot temeljnih oblikah organiziranja. Po potrebi pa bodo omenjeni operativni načrt dopolnjevali z aktualno problematiko. do tedna NAŠI PEVCI POJO Pevci sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote so konec preteklega tedna gostovali v primorskem turističnem središču Portorož. Zapeli so v Kristalni dvorani hotela Palace in tako vrnili obisk primorskim pevcem iz Pirana, ki so bili pri nas v gosteh lani. Koncert so imeli v galeriji soboškega kulturnega centra, obiskali pa so tudi Porabje in zapeli Slovencem na Madžarskem. Pri povratnem obisku so gostitelji načrtovali obisk v beneški Sloveniji, vendar je gostovanje v sosednji Italiji zaradi časovne nevsklajenosti odpadlo. Pevci sindikalnega pevskega zbora Štefan Kovač pa so zapeli upokojencem lepega novega doma v Izoli, kjer so prenočili. To soboto pa bodo pevci domačega zbora, ki ga vodi Tomaž Kuhar, na predvečer najbolj množične zborovske manifestacije na Slovenskem — tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični na kateri tudi letos sodelujejo, zapeli še v Doljnjem Logatcu, bb Pomanjkanje dolgoročnih programov Pogrešajo se dolgoročni razvojni programi zaposlovanja v organizacijah združenega dela murskosoboške občine, zato se mladina marsikdaj neustrezno šola in ne more dobiti ustrezne zaposlitve. Mladino je zato treba usmerjati v najbolj deficitarne poklice, saj je npr. prodajalcev in medicinskih sester že preveč, pri čemer se morajo v razreševanje te problematike, ki postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoča, angažirano vključevati tudi vse izobraževalne ustanove. Generacijski priliv okrog 700 mladih in približno 900 nezaposlenih, kolikor jih imajo evidentiranih na skupnosti za zaposlovanje, jasno opozarjajo na nujnost konkretnih ukrepov, ki jim v organizacijah združenega dela morajo posvetiti znatno več pozornosti kot doslej. To je povzetek iz dokaj temeljite razprave na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so obravnavali analizo izvajanja plana zaposlovanja v prvem tromesečju letošnjega leta. Na prvi pogled se sicer zdi, da ne bi kazalo biti plat zvona, ker so statistični podatki o gibanju zaposlovanja v murskosoboški občini v tem obdobju še kar ugodni, saj je zaposlenost porasla za 148 delavcev ali 0,8 odstotka. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se namreč odpirajo znatno manjše možnosti zaposlovanja, kar dokazuje tudi porast števila brezposelnih oseb, zlasti mlajših strokovno usposobljenih kadrov, ki prihajajo iz šol. Zato bo nadvse težko doseči 2-odstotno stopnjo zaposlovanja, kar je zapisano v občinski resoluciji — je bilo še posebej opozorjeno v razpravi. M. Jerše /O ljubljanska banka Pomurska banka Komisija za delovna razmerja pri LB Pomurski banki Murska Sobota OBJAVLJA za potrebe PE Ljutomer prosta dela in naloge vodja odseka splošnih poslov v PE Ljutomer. Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov: — srednjo šolo ekonomske ali upravno-administrativne smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — znanje strojepisja — zanesljivost, komunikativnost, točnost. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas z 2-mesečno poskusno dobo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: LB Pomurska banka M. Sobota, Trg zmage 7. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Kot smo že poročali, je del sladkorne pese, zasejane na poljih Kmetijskega gospodarstva Rakičan in na njivah nekaterih zasebnih kmetov sicer lepo vzklil, vendar je pesa pozneje začela hirati. Kmetijcem ni preostalo nič drugega, kot da so take njive preorali. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je posejalo nadomestno kulturo (koruzo) na 158 hektarjih, kmetje soboške občine pa na površini 41 hektarjev. Izgube pestijo tudi pomursko komunalo V sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja so se znašla v dokaj kočljivem položaju organizacije združenega dela s področja komunalnega gospodarstva v Pomurju. V treh od skupno petih organizacijah beležijo v letošnjem prvem četrtletju nekaj čez 6,8 milijona dinarjev izgube, ki je dejansko še višja, ker je del primanjkljaja pokrit s pozitivnim poslovanjem drugih enot. Spričo medsebojnega notranjega prelivanja sredstev pa se seveda zmanjšuje rentabilnost, ekonomičnost in dohodkovna sposobnost komunalnih dejavnosti v posameznih pomurskih občinah. To je ena od poglavitnih, a nič kaj spodbudnih ugotovitev s seje odbora za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi predstavniki izvršnih svetov skupščin občin in direktorji delovnih organizacij komunalnega gospodarstva. Na njej so podrobneje analizirali gospodarske rezultate v prvem četrtletju letošnjega leta, ko so stroški poslovanja, zlasti pa še amortizacije, investicijskega vzdrževanja in porabljene električne energije naraščali znatno nad predvidevanji. V strukturi porabljenih sredstev predstavljajo ti stroški že več kot 47 odstotkov, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so se povečali celo za 95 odstotkov. Če imamo pred očmi dejstvo, da štejemo komunalne dejavnosti med dejavnosti splošnega družbenega pomena, potem se zdi podatek, da cene komunalnih storitev ne pokrivajo niti enostavne reprodukcije, skorajda nevarje-ten. Čeprav so resda cene komunalnih storitev v pomurski regiji za vodo, kanalščino in odvoz smeti različne, pa so cene vendarle neekonomske in z njimi ni mogoče ustvarjati akumulacije, kaj šele razširjeno reprodukcijo. Ne gre pa prezreti številnih ukrepov za boljšo organizacijo dela, povezovanje in razširitev komunalnih uslug, kjer je na prvem mestu prizadevanje za kvalitetnejšo vodoskrbo. Predvsem pa je ta sestanek bil dobra priložnost za dogovor o oblikah in načinu skupnega in enotnega pristopa k razreševanju komunalne problematike v Pomurju med nosilci te dejavnosti, izvkršnimi sveti pomurskih občin in medobčinsko gospodarsko zbornico. Milan Jerše O težavah kmetijcev je v torek razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Murska Sobota. Na sicer zelo ugodno oceno realizacije setve pa se je zgrnila črna senca, torej neusepeh pri sladkorni pesi. V času našega poročanja Kmetijski inštitut Slovenije še ni izdal analiznega izvida, iz katerega bi bilo moč videti dejanski vzrok, ki je vplival na hiranje sladkorne pese, na Kmetijskem gospodarstvu Novo iz DO: Avtoradgona s pestrejšo proizvodnjo BE Kontejnerji za turizem, oddih in rekreacijo 1300-članski delovni kolektiv, SOZD Integral, DO Avtoradgona si je s svojo proizvodnjo bivalnih enot (kontejnerjev) že krepko utrl pot na . domači pa tudi tuji trg. Leta 1980 so delavci TOZD Proizvodnja bivalnih enot proizvedli in prodali 3.024, lani pa 3.224 kontejnerjev. Ta začasna bivališča, ki zadovoljuje najsodobnejše bivalne potrebe, je moč videti že skoraj na vseh kontinentih in večjih gradbiščih, že drugo leto pa tudi v turističnih naseljih, camp naseljih, pa tudi tam, kjer so na zasluženem zasluženem oddihu in rekreaciji delovni ljudje in občani. Aleksander Mekicar je direktor marketinga v A vtorad-goni. — Kaj vas je vodilo, da ste se v proizvodnji kontejnerjev, s katero ste zadovoljevali potre: be gradbincev, podali še na turistično področje? »Mi smo vse do lani skoraj 80-odstotno izdelovali kontejnerje za izvajalce investicijskih del doma in v tujini. Skratka, za gradbince. Ker pa_ so v zaostrenih pogojih gospo-' darjenja te dejavnosti omejene. je padlo v zvezi s tem tudi povpraševanje po naših proizvodih. In tako smo se odločili za poskus prodora na novo tržišče, na področje turizma, rekreacije in oddiha. Želim poudariti, da nas je vodila predvsem želja, da ustrežemo potrebi po bivanju, ki ga organizirajo sindikalne organizacije.« — Lani ste izdelali prve kontejnerje za potrebe turiz-. ma... »Tako je. Gostje, turisti in izletniki so že nasičeni s hotelskimi storitvami, ponudili smo jim cenejšo in novo obliko za bivanje. Tako smo lansko leto izdelali 29 ton kontejnerjev, ki jih je odkupil naš SOZD integral za oddih delavcev v Lanterni pri Poreču. Ti so bili klasično opremljeni. DO Toko n. sol. o., Domžale TOZD ..DROBNA GALANTERIJ*" ŽIŽKI Pretežno mlad kolektiv domžalskega TOKA v Žižkih * luje predvsem ženske torbic -katerih je 80 odstotkov nan* nih za izvoz. V trgovini T jZ Lendavi so na izbiro vsi izo® proizvodnega programa TO ’ z se po kvaliteti lahko pritn® enakimi izdelki na zahodne žišču. Najiskreneje čestitamo ob prazniku občine Lendaca- j VESTNIK, ČRNA SENCA Rakičan pa so prepričani, da ne more biti nič drugega kot nepravilna zapovrstna setev, torej kmetijski kolobar. Pravijo (tudi na seji izvršnega sveta je predstavnik KG to posebej poudaril), da so pristojne agitatorje pravočasno opozorili, da to pomlad ne morejo posejati toliko pese, ampak kvačjemu 300 hektarjev, vendar so jih v tovarni sladkorja v Ormožu »pri-Isilili« in so setvi na- zaradi ugodnega odmeva in povpraševanja pa smo se že letos lotili in izdelali nov tip, ki se je po opremi približal camp prikolicam. Razstavili smo ga na več sejmih in prodali že 82 Novi tip v proizvodnji bivalnih enot: bungalov za turizem. Aleksander Mekicar: „Prvi rezultati so vzpodbudni.” kosov. Kljub začetnim težavam s prilagoditvijo urbanističnim zahtevam lahko trdim, da smo ubrali pravilno pot. - — Delavci A vtoradgone pa izdelujejo že tudi prvi bungalov? »Ker smo uvideli možnosti, ki jih ponuja trg, smo se odločili še za proizvodnjo lastnega bungalova. Prikazan je že bil na letošnjem aprilskem sejmu v Parizu in lahko trdim, da osvaja zahodno tržišče. Bungalov ni klasičnih dimenzij (od 3 x 10 m, do menili 480 hektarjev ter | tako izpolnili plan. Peso so bili prisiljeni posejati tudi na tako imenovanih »rizič- nih njivah«. To so površine, | ki po normalni tehnologiji pridelovanja še niso bile godne za sladkorno peso, saj I so imeli na njih lansko jesen koruzo. To so seveda škropili s herbicidi, ki pa so zdaj, kot vse kaže, delovali tudi I na peso. Š. SOBOČAN 3 x 12 m), zunaj ima leseno oblogo in je opremljen dvokapno streho. Je prof1 popestritev in. s francosko firmo ERP smo že sk^nt'1 pogodbo za prodajo 50 p^0^' vodov za letos in 500 za p^ hodnje leto. Zanimanje za J pa je tudi doma, zato upravi« no pričakujemo, da se nas uveljavil že prihodnj leto.« .. — N prodajo na tuje, Pf tudi povečan devizni kupce vaše DO? . 0 skratka, da zadovoljimo la vse potrebe. hnSte — Torej ste oziroma uspeli nadoknaditi vrzel, nastala z zmanjšanjem m cijskih gradenj? »Nedvomno. Novapm prej nja pa pomeni še korak f in dolgoročnejšo persp na tem področju.« STRAN 4 POMLADANSKA SETEV 20. junija bo v počastitev 12. kongresa ZKJ in 26. občinskega Praznika v Lendavi 6. medrepubliška združena vaja, na kateri bodo nastopili specializirane enote civilne zaščite, štabi civilne zaščite iz Pobratenih občin Čakovec, M. Sobota, Koprivnica, Krapina, Varaždin, Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lendava. Na vaji bodo odelovali še: enota teritorialne obrambe občine Lendava, aero Kluba aKovec m M. Sobota, zdravstveni dom Lendava, center za zveze občine endava, komunalno podjetje in osnovna šola Drago Lugarič Lendava, aja bo potekala pod geslom Bratstvo — enotnost — solidarnost 82, Pripravil pa jo bo občinski štab za civilno zaščito. Te pomembne združene kalo namenjen problematiki zaposlovanja, zlasti mladih in zdomcev. Tudi rezultate aktivnosti na področju inovacijske dejavnosti kanijo dati na dnevni red. Poleg tega bodo pripravili v novembru regijski posvet o možnostih za vključevanje združenih kmetov v sindikat. Medregijsko sodelovanje — dosedanji stiki z Gorenjsko — in mednarodno sodelovanje (posebej z Madžarsko) ter vezi z zdomci (obisk sindikalne delegacije oktobra v tovarni Audi v Ingolstadtu) je troje, nič manj pomembnih aktivnosti. Kot bo zanesljivo koristna in zanimiva no-vemberska ocena uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju Pomurja, zlasti z vidika ugotavljanja stvarnih možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu, ter ocena o uveljavljanju kvalitetnejšega nagrajevanja delavcev po delu in rezultatih dela, ki bo nared v decembru. Seveda bodo v sindikatih predložen operativni delovni program sproti dopolnjevali in ažurirali. mala anketa Letni dopusti in regres Smo tik pred letnimi dopusti. V ta namen se vsako leto izplačuje regres, žal pa ga velika večina zaposlenih ne koristi namensko. Mnogi izkoristijo letni dopust, a namesto počitka, za gradnjo hiše, delo na polju ali kako drugače. Malo pa je takih, ki se odločijo preživeti letni dopust na morju ali v planinah. Tudi višina regresa in način delitve je v posameznih delovnih okoljih različen. V večini primerov je višina regresa za letni dopust odvisna od osebnega dohodka, števila otrok zavarovanih po nosilcu zavarovanja, ponekod pa je višina regresa enaka za vse zaposlene. O tem, kako izplačujejo regres za letni dopust in kako ga bodo izkoristili, smo se pogovarjali z nekaterimi anketiranci. Dome^0VC*^ °b znanem stadionu je lendavska mladina dobila s ° AMD Gorenje-Varstroj svoj center za obrambno in samo-terit . usP°sabljanje. Ta center bo namenjen tudi za urjenje enot s. torialne obrambe. Trenutno je v njem kakih 60 mladih iz krajevnih ima^^ri1’ k’ ne obiskujejo šol usmerjenega izobraževanja. Le£ps . nevno uijenje, na katerem se bodo spoznali z vojaškimi zab’I^Q1'’ P? ?u na družbenopolitično izobraževanje ne bodo po-mua-’ . ?2v*jajo kulturno in športno aktivnost, sodelujejo pa tudi z mladimi iz Petošovec. Jani D. sestavi — bila je prejšnji petek — izbral prav tovarno oblačil in perila Mura v Murski Soboti. Ta delovni kolektiv sodi namreč že dalj časa med največje izvoznike v regiji in hkrati v sam vrh izvoznikov tekstilne industrije v republiki in državi. Temu je v največji meri pripomogla 20-letna izvozna tradicija, ustrezna organizacija dela in zavidljiva raven delovne storilnosti. Bolj kot se že, se Mura skorajda ne more več usmerjati v izvoz na konvertibilna tržišča, posebej pa se BELA HORVAT — Agrotehnika—Gruda Murska Sobota: »Regres za letni dopust . imamo v naši delovni organizaciji urejen tako, da je višina odvisna od osebnega dohodka posameznika. Najvišji znesek regresa znaša 3.800 dinarjev, najnižji pa 3.100 dinarjev. Letujemo lahko v petih počitniških naseljih na morju, žal pa to možnost premalo izkoriščamo. Mislim, da bi si vsak delavec moral privoščiti primeren oddih v času letnega dopusta, ne da večkrat varčujemo prav, na ta račun. Odločil sem se, da botn letni dopust preživel skupaj z ženo v Malem Lošinju. Tega s® zelo veselim in tudi nestrpno pričakujem. Upam pa, da bom tudi v prihodnje letni dopust izkoristil za počitek.« Letos za lokalno MDA Negova MDA^N^de'3 za 'eto^njo lokalno da bi se v8,°^a je preskromen, Slovenskih 3 ne5azv«i KS na robu mudili brio 5°-c sPet dalJ £asa Radgona vi! *z občine Gornja Janko Jurk„°..viru občinske MDB Zato b k 1S Jovo. °nalna sicer tradici- morala 1. julija Pri^et> bi se 3 odpadla. Tako premalo dela je sklenilo predsedstvo OK ZSMS Gornja Radgona na svoji zadnji seji. Zaradi tega pa brigadirsko življenje na Negovi ne bo zamrlo. Pripravili bodo namreč več enodnevnih in dvodnevnih akcij, na katerih bodo brigadirji izkopavali zemljo za razširitev vodovodnega in električnega omrežja. J" Prejšnji teden pa so v okviru izmenjave brigadirjev s pobrateno občino Mladenovac iz SR Srbije odpotovali trije brigadirji, mladinci iz OO ZSMS Mineralna voda iz Radenske, na zvezno MDA Katla-novo v SR Makedonijo. Do 13. julija bodo delali skupno z brigadirji iz Mladenovca v njihovi MDB Kosmaj. GD ŽIŽKI VAS VABI v nedeljo 20. junija 1982 ob 13. uri pa se odpirati navzven, da bi s perspektivnimi programi in naložbami ujeli korak z razvitimi. Ppleg tega bo veljalo veliko bolje vnovčiti pridnost in delavnost kakih 37 tisoč zaposlenih, tako v združenem delu kot družbenih dejavnostih. Da kajpak ne pozabimo na smelejši razmah vsega agroživilskega kompleksa, drobnega gospodarstva in gostinsko-turi-stične dejavnosti. Pa seveda saniranje največjih zgubarjev, kamor sodijo: soboška Mesna industrija, tozda Rafinerija in Petrokemija lendavske INA-Nafte, Gorenje-Varstroj, Elma in tako naprej. S tega vidika je treba razumeti sila ugodne rezultate letošnjih volitev v združenem delu — dobili smo namreč veliko mladih, strokovno podkovanih kadrov — uspešno izpeljane skupščine sindikalnih svetov po občinah in nenazadnje na seji razgrnjen operativni delovni program pomurskega sindikalnega sveta do konca tega leta. Bitka delavske organizacije se mora začeti pri delavcu, za strojem, v združenem delu, nikakor pa ne v pisarni, je misel, ki kot rdeča nit povezuje — ali bi vsaj morala povezovati — delovanje sindikalnih aktivistov. b. Žunec DRAGA FORJAN - Beltin-ka iz Beltinec: »V delovni organizaciji Rašica imamo dobro urejeno letovanje delavcev, saj imamo letovišča v Umagu, na Bledu in Novem Gradu, vendar naši delavci premalo zahajajo vanje. Enotno imamo tudi urejene kriterije za višino regresa za letni dopust. Imamo sedem skupin, v katere smo razvrščeni po višini osebnega dohodka, od tega pa je tudi odvisna višina regresa. Tako znaša najvišji znesek regresa za letni dopust 4.025 in najnižji 2.275 dinarjev. Večina zaposlenih pa je dobila 2.800 dinarjev regresa za letni dopust. Moram reči, da sem se letos prvič odločila preživeti svoj letni dopust s štiričlansko družino v počitniških naseljih Rašice, sicer pa skoraj vsako leto preživim dopust na morju.« Na veliko tradicionalno TOMBOLO osebni avto osebni avto ' osebni avto : moped hladilnik moško kolo žensko kolo varilni aparat glavni dobitki JUGO 45 ZASTAVA 850 ZASTAVA 750 ročna ura električna pečica sod za vino 18. prešita odeja 19. vrtni senčnik 20. fotoaparat •n še nad 500 manjših dobitkov v vrednosti 50.000 din. CENA TOMBOLSKE KARTE 80 DIN V slučaju slabega vremena bo tombola naslednjo lepo nedeljo Za pijačo in jedačo preskrbljeno! Vabljeni! LB POMURSKA BANKA Nove ugodnosti pri kreditih občanom Izvršilni odbor LB Pomurske banke je na svoji zadnji seji sprejel nekaj ugodnosti, ki se nanašajo na kredite občanom na podlagi prodaje konvertibilnih deviz (1:2). Teh ugodnosti se lahko poslužijo tisti, ki so takšen kredit že najeli. Gre za to, da lahko občani koristijo depozit za delno odplačilo kredita. Pri tem se lahko občani odločijo za eno od dveh možnosti. Ena od možnosti koriščenja depozita pri odplačevanju kredita je v tem, da ostane koristniku kredita obrok isti kot prej, vendar bo kredit odplačal prej, s tem pa bodo manjše obresti od kredita. Ker ostane obrestna mera nespremenjena t. j. 8 %. Bistvo druge možnosti pa je v tem, da uporabi občan svoj depozit za odplačilo kredita tako, da se mu zmanjša mesečni obrok. Na tak način ostane odplačilna doba nespremenjena (po pogodbi), vendar pa postane občan zaradi manjšega obroka kreditno sposobnejši. Pri tem pa mora upoštevati, da se obresti za ostanek kredita povečajo na 16 %. Občani, ki bodo odslej najeli kredit na podlagi prodaje deviz (0:1) pa imajo to ugodnost, da se jim dinarska protivrednost prodanih deviz izplača v gotovini s tem, da še dobijo kredit v višini vrednosti prodanih deviz. Najdaljša doba za odplačevanje tega kredita je 5 let, obrestna mera pa znaša 16 % letno. ALOJZ ANTOLIN — Panonija, Murska Sobota: »Kriterije za regres za letni dopust imamo v delovni organizaciji IMP enotno urejene. Pri tem upoštevamo višino osebnega dohodka in pa zavarovane družinske člane. Tako znaša regres za tiste delavce, ki imajo osebni dohodek do 8.000 dinarjev 4.900 dinarjev, s tem da se priznava za družinskega člana, ki je zavarovan po nosilcu zavarovanja še 1.000 dinarjev. Srednja kategorija regresa je 4350 in dodatek 750 dinarjev. Za tiste, ki imajo najvišje osebne dohodke pa znaša regres 3.800 dinarjev in dodatek za družinskega člana 500 dinarjev. Poleg tega pa priznavamo tistim, ki koristijo letni dopust na morju, še tretjino prispevka letovanja. Svoj letni dopust bom izkoristil za delo pri hiši.« ANICA JENEŠ — CERTUS — AP Murska Sobota: »Regres za letni dopust smo v naši delovni organizaciji že prejeli, višina pa je odvisna od povprečnega osebnega dohodka posameznika. Najvišji regres znaša 3.100 dinarjev in najnižji 2300 dinarjev. Poleg tega priznamo še 400 dinarjev regresa za zavarovanega družinskega člana in samohranilca. Počitniško naselje imamo urejeno v Novem Gradu, kjer so pogoji zelo ugodni in lahko letuje sleherni zaposleni. Dnevni penzion znaša 350 dinarjev, kar ni preveč. Kje bom sama preživela letni dopust, se še nisem odločila, kar pa ni odvisno samo od mene. Verjetno bom šla na Korčulo.«. JOŽE ČASAR — zaposlen pri obrtniku Jožetu Silaku, Murska Sobota: »Regres za letni dopust dobivamo vsako leto, in to dokaj visok. Lani smo dobili vsi enako 5.000 dinarjev, letos pa bomo prav gotovo dobili tudi toliko. Poleg regresa pa nam delodajalec nudi možnost koriščenja letnih dopustov v svoji hišici v Lovrečiči, žal pa se večina zaposlenih za to ne odloči, temveč izkoristi letni dopust za delo na kmetiji. Moram reči, da vsako leto preživim letni dopust skupaj z družino na morju. Tako sem bil že v Lovrečiči, na Pagu, v Novalji, letos pa nameravamo v Pakoštan pri Biogradu na moru. Drugo leto pa bomo verjetno zopet šli v Lovreči- če.« Feri Maučec JUNIJA 1982 STRAN S । Trajen steber, čvrst branik ! I„Pri nas, celo v zvezi komunistov, podcenjujejo družbeno vlogo te organizacije, podobno ka-Ikor podcenjujejo družbeno vlogo socialistične zveze, sindikatov in zveze socialistične mladine. Proti tem podcenjevanjem se moramo bojevati enako kakor proti ten- dencam — ki sicer danes niso več Zamislili smo si, da najprej doženemo, s čim vse so se v zadnjih nekaj letih ukvarjale občinske organizacije zveze združenj borcev NOV v Pomurju, kaj govore številčni podatki, da bi nato vse povedano soočili ~z nekaterimi vprašanji borcev. V podružbljanju skrbi zanje gre osrednje -mesto samoupravnim interesnim skupnostim, zlasti za področji zdravstva in socialnega varstva, kakor tudi občinskim odborom in komisijam za borce in vojaške invalide v okolju, kjer le-ti živijo. V socialno skrbstvo sodi predvsem organiziranje patronažne službe in sosedske pomoči, nega in oskrba na domu in vključevanje v domove za starejše občane. Izjemnega pomena je zdravstveno varstvo, kjer so posredi naslednja vprašanja: ali je uveljavljeno popolno zdravstveno varstvo borcev NOV s pravico do sistematičnih pre- Milan Balantič Marjanca Gorenjšek Marija Horvat gledov, zdraviliškega zdravljenja in oprostitve plačila participacije? Koliko premoremo dispanzerjev in ambulant za borce in kolikšne so kapacitete? Pokojninsko in invalidsko zavarovanje teh ljudi je urejeno z zveznimi in republiškimi predpisi. Med najpomembnejše pravice borcev NOV pred 9. septembrom 1 M3 (kapitulacijo Italije) se uvršča pravica do zajamčene pokojninske osnove. V tem letu znaša zvezna osnova 10.437 dinarjev, dinarjev, temeljnih skega in republiška pa 13.411 V novem zakonu o pravicah iz pok oj ni n-invalidskega zavarOva nja, sprejetem 21. aprila letos, se pravice borcev ohranjajo na sedanji ravni. Poglavje zase je starostno zavarovanje kmetov-borcev. Glede stanovanjske problematike velja omeniti sprejeto rešitev, ki omogoča dodelitev posojila za adaptacijo ali graditev stanovanj in stanovanjskih hiš za kmete-borce NOV, kjer doslej ni šlo vse gladko. Za to, da se službe za varstvo borcev in vojaških invalidov po občinah še niso dovolj uveljavile, je več razlogov. Poglavitvi bi bili naslednji: pomanjkljiva strokovna pogosta izobrazbena in usposobljenost. menjava kadrov, zapletenost zakonodaje, premajhna osebna zavzetost in odgovornost pri delu, kot tudi nezadostno zanimanje in pozor- V ljutomerski občini so borci organizirani v desetih krajevnih organizacijah. Vseh je 494 — prav toliko torej kot v Lendavi — od tega jih je 105, ki so vstopili v NOB pred 9. septembrom 1943, torej kapitulacijo Italije, 146 jih je vstopilo po tem, kot nekakSna sekcija pa v okviru občinske organizacije ZZB NOV Ljutomer deluje tudi 23-članska organizacija borcev za severno mejo. Med ljutomerskimi borci je tudi precej kmetov, menda kakih 120, ki so si Sele v zadnjem času pričeli urejati svoj status. Nekaj nad polovico članov ZZB NOV v Ljutomeru je Se dokaj aktivnih, pa naj gre za družbenopolitično, samoupravno ali delegatsko delovanje. Na tem območju imajo precej spomenikov in spominskih obeležij, saj je znano, da seje tod sorazmerno zgodaj razvilo narodnoosvobodilno gibanje. Za vzdrževanje teh nemih prič iz preteklosti imajo z organizacijami združenega dela sklenjen poseben sporazum, po katerem jim redno odrinejo določen delež. aktualne, so pa bile včasih prisotne — o nekakšnem avantgardizmu zveze združenj borcev. Takšne tendence so izšle iz teze, da ima zveza združenj borcev nekakšen monopol na avtentično pojasnjeva--nje ciljev in interesov naše revolucije. Čeprav ta nost pristojnost pri delu, kot tudi nezadostno zanimanje in pozornost pristojnih upravnih organov v občinah do teh služb. V prihodnje bi kazalo zelo še okrepiti inštruktažo, pomoč in kontrolo dela teh služb s strani republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. Scenarij, po kakršnem naj bi izvedli pomenek v uredništvu Vestnika pred 9. kongresom ZZB NOV Jugoslavije — ta bo 19. in 20. tega meseca v Beogradu — zaokroža kajpada vprašanje, sicer preprosto zastavljeno: kaj naj bi dal kongres? Borci — realna politična sila Vendar pa na pogovor nismo vabili zgolj predstavnikov borcev, marveč tudi predstavnike samoupravnih interesnih skupnosti. Slo nam je pač za to, da se oni sami pogovarjajo, mi pa bi ostali bolj v ozadju in po potrebi zgolj usmerjali pomenek. Vedeli bomo, če se nam bo to obneslo. Iz občinskih organizacij so prišli: Stefan Sabjan, predsednik v Murski Soboti, Milan Balantič, predsednik v Lendavi in hkrati predsednik medobčinskega sveta ZZB NOV za Pomurje z enoletnim mandatom, Slavko Ivanjšič, podpredsednik iz Ljutomera in Tone Jež, podpredsednik iz Gornje Radgone. Poleg njih so za Vestnikovo okroglo mizo sodelovali dr. Anton Camplin, strokovni pomočnik direktorja zdravstvenega doma v Murski Soboti, Marija Horvat, socialna delavka, Greta Praček, predstavnica občinske stanovanjske skupnosti v Murski Soboti in Marjanca Gorenjšek, upokojena udeleženka NOB, sicer pa predsednica koordinacijskega odbora za izvajanje socialne varnosti borcev in invalidov pri skupnosti socialnega varstva Murska Sobota. Uvodoma postavljen ,.izziv” je med navzočimi naletel na živahne in tvorne odmeve. Strniti bi se jih dalo v kar nekaj ugotovitev. Omenjeno razmišljanje bi držalo kvečjemu za vso jugoslovansko raven, ne pa posamična okolja. V Pomurju je najti borce domala povsod: od krajevne skupnosti do občine. V Lendavi so skorajda bolj angažirani v krajevnih skupnostih kot organizacijah združenega dela, saj jih je večina upokojenih oziroma se ukvarjajo s kmetijstvom. Posebej dejavni so v družbenopolitičnem življenju vprašanja nikoli niso bila prevladujoča, pa so skupaj z nekaterimi okoliščinami vplivala, da zveza združenj borcev ni mogla vedno popolnoma uresničevati svoje pomembne vloge v našem družbenem in političnem življenju”. (Kardelj: Smeri razvoja .. .) pod okriljem socialistične zveze. Deležu aktivnosti borcev v denimo predvolilnih pripravah je ustrezna kadrovvska zastopanost članov v delegacijah in skupščinskih telesih. Tudi na tedenskih občinskih koordinacijah se sprotno dobivajo s predstavniki družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Lahko bi celo trdili, da imajo borci v določenem pogledu prestiž. Ce se namreč oglasi prekaljen revolucionar, borec, njegova beseda običajno tudi nekaj zaleže. Spričo tega jih cesto vabijo na najrazličnejše shode, zborovanja, na šole in manifestacije, kakršni sta recimo štefafeta mladosti in kurirčkova pošta. V lendavski občini so predlani v Bukovnici pripravili veliko zborovanje, skupaj z občinsko organizacijo ZZB NOV iz Murske Sobote, ob obletnici Prekmurske čete, lani pa podelili okrog 40 posebnih priznanj in pohval posameznikom in delovnim kolektivom. Vredno je omeniti prizadevno pobudo stoji v Lendavskih goricah plošča v spomin Stefana Kovača. Letos so Stefan Sabjan lendavski borci predlagali, da prevzamejo pokroviteljstvo nad novo karavlo v Pincah, ki se bo imenovala po 22. juniju, dnevu, ko je bilo pred 40 leti interniranih v taborišče Šarvar na Madžarskem kakih 180 domačinov. V tem kraju je tudi večje grobišče naših ljudi, ki jih je Tone Jež pred štirimi desetletji pogoltnil ,,lager”. Da bi lahko kar najbolj čuvali spominske plošče, obeležja in spomenike, je borčevska organizacija že pred štirimi leti sklenila temu primeren družbeni dogovor s skupščino občine, po katerem ji ta zagotavlja določen finančni delež. Borcem ni moč zanikati izkušenj, ki so si jih pridobili med NOB in ljudsko revolucijo. Kdor bi to poskušal, je v hudi zmoti. Seveda pa je treba zdaj te izkušnje, to bogato revolucionarno tradicijo prenašati in presajati v mladi rod, posebej plodno pa v sistem SLO in družbene samozaščite, ki ohranja, razvija in dograjuje partizanski način bojevanja. Naša aktivnost ni prav v ničemer omejena, primerov podcenjevanja ali zapostavljanja ni ali zanemarljivo malo, kar jasno ne kaže posploševati. V občinski organizaciji ZK so resda zvečine mladi ljudje, vendar nas cenijo in računajo na nas kot na realno in resno politično silo. Tako je v Murski Soboti, podobno pa tudi v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Sicer pa bo poslej delo te borbene organizacije, ki izraža specifičen, a pomemben družbeni-interes in je s svojim vplivom prisotna zlasti v delegatskem sistemu in socialistični zvezi, v Pomurju očitno še zavzetejše, saj je bil na ravni regije pred nedavnim ustanovljen medobčinski svet ZZB NOV za Pomurje. Prevladujejo intimne, ne gmotne stiske Izjava borca: „Nerodno mi je, ko pridem v čakalnico zdravstvenega doma in me zdravnik, navkljub 30 in več čakajočih, pokliče najprej.” Da prihaja do tega v zadnjem času v Murski Soboti, ne čudi, saj je specialist internist za splošno zdravstveno varstvo v tukajšnjem dispanzerju za borce hudo zbolel in je zato tovrstno varstvo prenešeno v zdravstveni dom. Besedo so — kot lahko sklepate — zdaj povzeli predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti. Soočanja, ki so sledila, prostorsko presegajo okvire pričujočega pisanja, zato le nekaj krajših povzetkov. Po štiriletnem uspešnem delo vanju borčevskega dispanzerja v Murski Soboti so zdaj, zaradi bolezni zdravnika, postavljeni pred dejstvo. Na razpis se doslej še nihče ni oglasil, borci pa — kot smo slišali — ne bi bili zadovoljni z zdravnikom-začetnikom. Ob vseh pravicah, ki so jih deležni (popolno zdravstveno var- Greta Pradček stvo, sistematični pregledi, zdraviliško zdravljenje, oprostitev plačila participacije), jim največ pomeni razumevanje in topla človeška spodbuda. Medtem ko v Ljutomeru tovrstnih zagat ne poznajo, kličejo v Gornji Radgoni na pomoč medobčinski svet ZZB NOV za Pomurje, naj posreduje pri Pomurskem zdravstvenem centru, da bi v tamkajšnjem zdravstvenem domu orga- Občinska organizacija ZZB NOV Murska Sobota združuje kar 1105 članov. Tistih, ki so vstopili v NOB pred kapitulacijo Italije, je 87, po kapitulaciji Italije do konca leta 1943 le Se 22, v letu 1944 Se 94 in tistih, ki so se pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju v letu 1945 do osvoboditve, kar 630. Takih, ki imajo priznano enojno pokojninsko dobo, je 57, vojaSko vojnih invalidov NOV je 32, starSev in vojnih vdov iz NOV 26, borcev iz tako imenovanega mirnodobnega obdobja (JLA) je 65, vojnih invalidov iz L svetovne vojne je le Se 14 in vojnih vdov po vojni umrlih invalidov iz časov A vstroogrske je 53. Vse do pred dvema letoma, ko je bil spremenjen statut borčevske organizacije in se je z novo zakonodajo uredilo zdravstveno varstvo, se je Število borcev s konca vojne bistveno povečalo. Na območju tega dela Pomurja je namreč priSlo do osvoboditve že pred 15. majem 1945, saj so že aprila oziroma maja naSe enote zasedle tukajSnje kraje, takoj po odhodu rdečearmejcev. Organizacija ZZB NOV v Gornji Radgoni je spričo večjega Števila priseljencev v ApaSki dolini v nekoliko specifičnem položaju. Šteje 504 člane, od tega je 282 moSkih in 222 žensk. Kar 131 je takih, ki so se pridružili narodnoosvobodilnemu gibanju pred kapitulacijo Italije, 143 v letu 1944 in v letu 1945 le 12. VojaSkih vojnih invalidov imajo 67, 208 se jih uvrSča med ostale udeležence NO V, ki si niso uredili svojega statusa (tako imenovani sodelavci), 28 je članov zveze komunistov, trije so nosilci Partizanske spomenice 1941, 256 je upokojencev, 60 pa je Se zaposlenih. Gornjerad-gonski borci so organizirani v Šestih krajevnih organizacijah ZZB NOV. Najbolj aktivni in delovni so prav gotovo tisti, ki jih Se niso zapustile življenjske moči. V tem delu Pomurja imajo tudi nekaj nekdanjih borcev prostovoljcev za severno mejo. Kot drugje je tod veliko spomenikov in spominskih obeležij iz naSe revolucije preteklosti . nizirali ambulanto za borce. To bi navsezadnje tudi morali storiti na podlagi obstoječe zakonodaje. V zdravstvenem domu v Lendavi imajo dispanzer za borce, ki poleg rednih sistematičnih pregledov opravlja vse ostale zdravstvene storitve. Uspešno je vpeljano termalno-kopališko zdravljenje, čeprav bi kazalo zaostriti merila, saj je bilo nekaj primerov izkoriščanja. Znano pa je, da taka zdravljenja niso ravno poceni. Kot ugotavljajo na skupnostih socialnega skrbstva imajo vojaški invalidi in borci dokaj solidno urejena gmotna vprašanja, zato pa vse bolj — posebej z višjo starostjo — prihaja do intimnih, osebnostnih stisk in stresov. S tega vidika je zlasti organiziranje patronažne službe — ta se deli na strokovno, ki jo opravljajo patronažne medicinske sestre in laično, ki še šepa — in soseske pomoči borcem, nege in oskrbe na domu (priprava prehrane, čiščenje stanovanja, pranje perila) ter vključevanje borcev v domove za starejše občane,, takorekoč neogibno potrebno. Tu bi se naj veliko bolj kot do- V lendavsko občinsko organizacijo ZZB jV vključenih 494 bor^ cev, od tega 88 žensk, 41 vojaSkih in družinskih invalidov, 234 je kmetov-borcev, zaposlenih je Se 73, upokojenih pa 149. Po zveznem zakonu o temeljnih pravicah vojaSkih invalidov in družin padlih borcev uživa pruvice 41 članov, dopolnilnega varstva po ustreznem republiškem zakonu in pravice do invalidskega dodatka je deležnih 40 upravičencev, občinsko priznavalnino pa uživa 95 borcev NOV s priznano posebno dobo. Poprečna stalna mesečna priznavalnina znaSa letos na posameznika 1600 dinarjev. Zdravstvenenega varstva se poslužuje 41 vojaSkih invalidov, s statusom borca NOV pa 325 članov. Ostali, večidel interniranci, po so deležni zdravstvenih storitev po zakonu o starostnem zavarovanje kmetov. Ortopedske pripomočke redno priskrbujejo desetim vojaSkim invalidom, medtem ko trije prejemajo ortopedski dodatek. KopaliSko-klimatsko zdravljenje se letno omogoča kakim desetim članom, stroSke pa nosi skupnost za zdravstvo. J Slavko Ivanjšič slej uveljavljale socialno-zdrav-stvene komisije v krajevnih skupnostih, kakor tudi ostale službe in delovna telesa po občinah. Tem bolj, ker je leto 1982 proglašeno za mednarodno leto starostnikov, kar ob zajetni in zapleteni problematiki ni nobeno naključje. Sicer pa o tem v Murski Soboti načrtujejo poglobljene razprave v okviru občinske skupščine, na družbenopolitičnem zboru in pod okriljem občinske konference SZDL. Ko bo dograjena tretja faza doma starostnikov v Rakičanu in bo ponovno začel z delom dispanzer za borce, obenem pa bo utečena tako imenovana servisna služba za tiste, ki niso vključeni v domsko, organizirano varstvo, bo zanesljivo veliko lažje. Tako menijo tudi na koordinacijskem odboru za vprašanje borcev in vojaških invalidov kot stalnem organu skupščine socialnega varstva v Murski Soboti, kamor so vključeni delegati ostalih skupnosti. Doslej jim je delo — v splošnem rečeno — šlo dobro od rok. Med drugim naj zapišemo, da ta odbor sedaj pelje širšo akcijo ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka za upokojene kmete-borce. Doslej takih primerov niso zasledili, bo pa treba to reševati, nemara kar z občinskimi priznavalninami. Po občinskem odloku pa so priznavalnine lahko stalne, občasne ali enkratne. Naj dodamo, da so v skupnosti socialnega skrbstva doslej reševali ta vprašanja vzporedno z ostalimi, dr. Anton Camplin največ preko sveta za varstvo odraslih, preko socialnih komisu in Rdečega križa v krajevni skupnostih. Kar zadeva stanovanjsko problematiko borcev J največje povpraševanje po P°s° jilih za dograditev, obnovo au S1 ceršnjo izboljšavo stanovanjsk ga standarda. Sporočila kongresu Veliko je ostalo nezapisan^®’ sodimo pa, da dovolj, da bi ko izluščili nekaj sporov! bližnji borčevski kongres-prej, da pravic borcev nebo goče več širiti, marveč ubir lektiven pristop, jih P°e^ tra-nadalje ohranjati in razVl^e|dp-dicije iz revolucionarne pr yj'u-sti in polpreteklosti ter «bene čevati v sistem SLO in dr . samozaščite, krepiti vse vr vsa ge borcev in skrbi zawnJ.’reše-vprašanja pa najprej zace vo|ju, vati-če se le dd-^/fX kjer ti ljudje živijo in del'9 BRANKO Foto: A- A* STRAN 6 VESTNIK, kulturna obzorja ZA KULTURO — TAKŠNO ALI DRUGAČNO kulturni koledar Da bi vsaj nekoliko omilili stalno pomanjkanje kadrov za “do z ljubitelji na različnih umetnostnih področjih (kajti z izobraževanjem mentorjev se pri nas posebej ne ukvarja nobena kadrovska ustanova!) Zveza kulturnih organizacij Slovenije iz leta v leto bolj sistematično pripravlja svoje izobraževalne programe ter jih usklaja v zadnjem času tudi s potrebami umetnostne Vzgoje v usmerjenem izobraževanju. POLETNA PLESNA ŠOLA 1982, ki bo od 27. junija “° H. julija 1982 v prostorih Vzgojiteljske šole in Krajevne skupnosti Poljane v Ljublja-je namenjena plesnim Mentorjem, oziroma pedagogom, članom plesnih skupin m vsem, ki se tako ali drugače, ukvarjajo s plesom oziroma gibom. Posebno zanimivi na PPŠ-»2 bodo predmeti »Analiza giba« pod vodstvom Sandre Mladenovič, ki prihaja k nam 'z znamenite šole JACQUE-bA LECOQUE-a iz Pariza 'Priprava telesa za gibno tzražanje ter delo skožnimi maskami), »Sodobna plesna tehnika« pod vodstvom Silve Ko?' ki prihaja iz plesnega oddelka Karin Waehner iz Panske Scolae Cantorum, ’ Graham tehnika« pod vod-SuOm. KseniJe Hribar iz ’London Contemparary ance School«, »Pantomi-a« pod vodstvom Andresa a desa itd. V »Koreograf- em studiu« Jasne Knez do tečajniki ustvarjali last-plesne študije, pod vod-talnP1 sPecialistke za orien-a ske plese Kate Me Gowen vam^ ,do seznanili z osno-Vuhoda eSa deŽe' bližnje^a T& ZKOS do 1^ tiste v na z^ša 2.000 din, za je PoskJbl? 'Z LjublJane' Pa Y Dijaškem din dnevno ankarJaza 300 ^MSKl SE- Dijaškem h ° ljulija 1982 v na Polianci-OHin ^van Cankar profesinn/i • KO vsem ne-^ovalceiS ril[ParJem’ ra’ •jubitel em £ mske8aJez*a. filma kiC Poznavalcem delovno izn e ?trokovno in janiu ; ‘zpopolniti v ustvar-2r'\m,šlJenjn filma. Se-Praktičn ° ,nudil možnost Z normal 8 praktična P101 tehniko, animacije de ° Jz montaže, tično X"LP°d<)bno- Prak^ Predavan° b° sPremljano s filmskeS* 'Z ieorije fdma' dramtn? Jezika> montaže, nja mod8de’ scenarija mišlje-ga teoa terne umetnosti, vse-kar je v nepo-ga film?' S temlji sodobne- semmar ( LA-Zvez^T0*13 SPREJEMA Slovenije o^anizacij va 5 ?Ljubljana, Kidriče-d? 24. junija 1982. ki niso iz in se abko Prenočujejo domu v Dijaškem ZA FILMSKO 5 jNE delavce - od Diiškemdd 9- julija 1982 v je nam m domu Ivan Cankar ske v?enjen mentorjem film-g°gom8°Jv V *5r°žkih in peda-$°lah b°d° vodili na ^eri ™etnostno vzg°j° v $emina ntm izobraževanju. •Zvira^- bo obsegal teme,' ki filmske 1Z neP°sredne prakse Možnosti?8?36 šolah’ iz Za film? de a s Priročnikom ^ogiie ri vz8oj° iz metodo-- prija-Zvezo kulturnih orga V, JUNIJA 1982 nizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5. do 24. junija Vsi, ki niso iz Ljubljane imajo zagotovljeno prenočišče in prehrano v Dijaškem domu Ivan Cankar po enotni ceni 300 din dnevno. LETNA LITERARNA ŠOLA 1982, ki bo v dijaškem domu Hoeroj Tito v Kopru od 5. julija do 10. juhja 1982, je namenjene posameznikom in manjšim skupinam, ki aktivno sodelujejo pri urejanju šolskih in drugih glasil, delu literarnih krožkov ah skupin na šolah, v društvih, klubih, delovnih organizacijah ali so tako drugače spodbujevalci in mentorji literarnega ustvarjanja in poustvarjanja v najrazličnejših oblikah, metodah in zvrsteh pisanja in posredovanja literature. Letošnji program Letne literarne šole je sestavljen na dveh izhodiščih: seznanitev s slovensko in svetovno literaturo zadnjih let in z oblikami dela v literarnem krožku. Teme pa bodo: Oblike podajanja . literature, Pogovor o Načrtu pravil za slovenski jezik, Slovenska poezija, proza in drmatika zadnjih let, Osnove dramaturgije, Sociologija literature — socialoška razlika literarno umetniškega fenomena, Estetika — kako se je spreminjalo pojmovanje lepega. Oblikovanje oddaj, za šolski radio, Knjižnica kot prostor za literarno, izobraževalno in mentorsko dejavnost, Novinarske zvrsti, Literarna rubrika v šolskem glasilu, Značilnosti nebesednega medialnega jezika in drugo. Prijave sprejema ŽKOS do 25. junija 1982. OSREDNJI SEMINAR ZA GLEDALIŠČE bo v Radencih od 5. do 10. julija 1982 in bo vključeval seminarje za vodje lutkarskih krožkov in režiserje — mentorje lutkovnih skupin, za vodje gledaliških krožkov in režiserje — mentorje gledaliških skupin, nadaljevalni seminar za vodje in strokovne usmerjevalce amaterske gledališke dejavnosti. Prijave sprejema ZKOS do 19. junija 1982. Za udeležence je glede prenočišča in prehrane poskrbljeno s penzionom 355 din. ZAČETNA IZOBRAŽEVALNA SLIKARSKA KOLONIJA bo v Novem mestu od 20. do 29. avgusta 1982. Združenje likovnih skupin Slovenije organizira vsako leto začetno izobraževalno slikarsko kolonijo. V koloniji se zberejo mlajši likovniki ljubitelji, ki imajo veselje do slikanja, a jim primanjkuje osnovno znanje. V desetih dneh, kolikor traja kolonija, udeleženci slikajo pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja, poslušajo predavanja s področja umetnostne zgodovine in tehnologije, skupaj z mentorjem analizirajo likovna dela. Ob koncu kolonije je organizirana razstava v koloniji nastalih del. Udeleženci imajo v času trajanja kolonije rezervirana prenočišča in prehrano v hotelu KANDIJA. Tu bo tudi prostor za delo in predavanja. Prijave sprejema ZKOS do 25. junija 1982. Spodbujanje kulturne dejavnosti v združenem delu je bila tema pogovora za okroglo mizo v soboški galeriji, ki sta ga pretekli četrtek pripravila klub samoupravljalcev občine Murska Sobota in Komisija za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. V iztočnico pogovora so organizatorji na vabilo zapisali: Da bi sindikati uresničevali poslanstvo svoje organizacije, utrjevali samoupravni položaj delavcev, učinkoviteje in trajno prispevali h gospodarski stabilizaciji, je potrebno ustvarjati take pogoje, ki bodo sproščali, spodbujali in razvijali vsestranske ustvarjalne sposobnosti delavcev, razvijali kulturno raven in s tem vpliv na kulturno življenje družbe kot celote. Zavedajoč se takega poslanstva moramo vložiti več naporov, da bo v naš vsakdanjik vpletena kultura v širšem smislu besede, začenši s humanizacijo odnosov med delavci, skrbjo za prijetno okolje, odnosom do delovnih sredstev in družbene lastnine. Namen razgovora — izmenjava izkušenj — je bil dosežen, jasno izpostavljena pa tudi težnja po skupnih izhodiščih za hitrejši razmah kulturnega življenja delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih glede na: potrebe in zainteresiranosti delavcev po kulturnem udejstvovanju, opredelitev kulturne dejavnosti v samoupravnih sploš- IVAN ŠKAFAR praznoval 70-letnico Tiho, skromno in neopazno, brez poudarjenega zunanjega blišča, je 6. maja 1982 praznoval svojo sedemdesetletnico življenja prekmurski zgodovinar Ivan Škafar, ki živi v Radljah ob Dravi. Življenjska pot gaje že kot otročička zanesla iz rodnih Beltincev v Ameriko, kjer je tudi začel osnovno šolanje, a ga je dokončal v domačih Beltincih leta 1922. kamor se je s starši vrnil. To so bili časi, ko so se naši Prekmurci v večjem številu selili v Ameriko. a so se mnogi radi vrnili, ko so si zaslužili sredstva za ureditev boljših življenjskih razmer doma. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani, teologijo pa končal leta 1936 v Mariboru. Že iz dijaških in študentskih let ga je nepremagljivo zanimala in neustavljivo pritegovala zgodovina, predvsem domača prekmurska, ki je ostala njegova velika ljubezen vse do danes. V letih pred vojno je posvetil precej pozornosti tudi vprašanju izseljevanja Prekmurcev in njihovemu sezonskemu delu, na katerega so odhajali predvsem v Slavonijo in Vojvodino. O tem je veliko pisal, a je večji del tega gradiva preminil nih aktih delovnih sredin, naloge organizatorjev kulturnega življenja, uveljavljanje svobodne menjave dela in delovanja delovnih organizacij v kulturi. Povedanega je bilo v treh urah veliko in čeprav je temnejšo plat ugotovitev znani kulturni delavec Jože Ternar pravilno označil za 25-letno žalostinko, kaže pridati, da ima žalostinka na temo vnašanja kulture v delovne organizacije že tudi nekatere svetle tone. Prevladujejo sicer res tisti, ki dajejo telesni še vedno prednost pred kulturo in je tako v osprednju zanimanja zaposlenih predvsem šport, toda zanemariti ne gre, da se vsaj v posameznih okoljih kažejo spodbudni premiki na bolje. Vedno več ljudi (v Muri naprimer po akciji) posega po knjigi, v združeno delo se vrinjajo razstave, ponekod pa že organizirajo take sindikalne izlete,' ki jih postanki v operi ali drami slovenskih središč kulturno obarvajo. Seveda se vprašanju komu kakšno kulturo ne kaže izogniti in je bilo za okroglo mizo indirektno tudi izpostavljeno: Da pač ni vsak za vse in da tistemu, ki ga Mozartova glasba ne navdušuje pač omogočimo, da posluša tisto kar mu je všeč in da zapoje tudi v zboru, če ga njegova delovna organizacija, krajevna skupnost ali kulturno društvo ima. Da tistemu, ki se sam ne zavije v galerijo na in se izgubil v vojni vihri. Na začetku druge svetovne vojne so ga Nemci zaprli. V dolgih letih delovanja na zgodovinskem področju je zbral ogromno gradiva o politični. kulturni in cerkveni zgodovini Prekmurja in mejnih pokrajin. Znanje več jezikov muje bilo v veliko korist pri pisanju strokovnih in znanstvenih razprav, ki jih je do zdaj objavil v sedmih strokovnih glasilih. Največ jih je izšlo v Časopisu za zgodovino in narodopisje, ki izhaja v Mariboru. Njegove raziskave o življenju, krajih, politični in verski situaciji v 16. in 17. stoletju so ne samo potrebna korektura nekaterih netočnosti v našem poznavanju tedanje dobe, ampak tudi potrebna osvetlitev in neobhodna pomoč pri obravnavanju posebnih področij življenja tiste dobe. Vendar se njegove raziskave ne omejujejo samo na omenjeni stoletji, ampak se časovno raztezajo vse do naših dni. Posebej moramo omeniti njegovo Bibliografijo prekmurskih tiskov od 1715 do 1919 ki jo je leta 1978 izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, v kateri so zbrani in bibliograf kdo ve kako zahtevno razstavo, omogočimo ogled likovnih del v jedilnici njegove delovne organizacije, da se na slike najprej navadi in se potem, morda kasneje tudi sam odpravi na ogled kakšne razstave. Podobno je tudi z gledališčem. Kot poskus je lahko umetnik z monodramo v delovni ali kakšni drugi sredini, kjer je zbranih veliko ljudi, kasneje pa se nekateri med tistimi, ki so umetniškemu izvajanju sledili, lahko sami odpravijo v domačo prireditveno dvorano ali celo v kakšen Talijin hram. Posebej kaže pri tem izpostaviti pomen in status kulturnih animatorjev oziroma organizatorjev kulture, ki se velikokrat sami težko znajdejo in je tudi odvisno kak odnos imajo do njih v delovnih okoljih kot na institucijah, ki bi jim morale biti v pomoč pri delu. Kajti kulturni animatorji so v dvojni vlogi: tako poslanikov kulturne ponudbe o kateri bi morali biti programsko — datumsko -točno obveščeni, da lahko informacijo posredujejo dalje, kot organizatorjev lastne kulturne ustvarjalnosti v sredini kjer delujejo. Kakorkoli, pri tem je v ospredju gotovo vprašanje njihove lastne kultiviranosti in nenazadnje vzgoje (ki je še kako pomembna, kadar je beseda o kulturi) kot tudi kultiviranosti oziroma nekultiviranosti okolja. Več o tem v odgovorih na anketo o načrtovanju in uresničevanju kulturnih potreb delavcev v soboški občini, ki jo je v obliki dveh listov po delovnih organizacijah poslala Komisija za kulturo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Murska Sobota. Čeprav je nekoliko zastarela (anketa je bila izvedena v prvi polovici preteklega leta) bomo dobljene rezultate objavili v naslednji številki Vestnika, saj so pokazatelji (odzvalo se je le 5 odstotkov zaposlenih) zgovorni. Brigita Bavčar sko obdelani vsi (z redkimi izjemami) prekmurski tiski v omenjenem obdobju, ki so čvrst dokaz o neomajni ljubezni do materinske besede in silne, eruptivne literarne ustvarjalnosti slovenskih prebivalcev »med Muro in Rabo«, čeprav jim okoliščine za to v največ primerih niso bile naklonjene. Upamo lahko. da bo jubilant pripravil tudi bibliografijo prekmurskih tiskov od leta 1920 do danes, za katero ima v glavnem zbrane podatke, bibliografskih enot bo gotovo nekaj več kot v prvi. Kratek in strnjen in zato seveda nepopoln pregled njegovega dosedanjega dela nam vsekakor daje pravico, da ga uvrstimo mea najpomembnejše zgodovinarje in razsiko-valče preteklosti Prekmurja in mejnih pokrajin. V knjižni zbirki tiskan in izdan izbor njegovih razprav, ki so bile objavljene v Sloveniji in zunaj njenih meja, bi bila ne samo pogumna poteza ustrezne založbe. ampak tudi obogatitev »panonike« in razširitev zgodovinskega obzorja današnjega. predvsem mlajšega prebivalstva. M. Kuzmič ČETRTEK, 17. JUNIJA MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra bo ob 19. uri otvoritev razstave Vlada Sagadina in LIKOS. PETEK, 18. JUNIJA RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 19. uri otvoritev razstave pod naslovom: Prazgodovinske naselbine in kmečka hiša v Pomurju. Razstavo posreduje pokrajinski muzej kulturnega centra iz Murske Sobote. Pred otvoritvijo pa bo v kongresni dvorani krajši kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci soboške glasbe-ne šole. MURSKA SOBOTA — V okviru tretjih poletnih kulturnih večerov bo na grajskem dvorišču (če bo vreme slabo pa v prenovljeni dvorani kina Park) Rock veselica. Nastopili bodo ansambli: Carski rez, Spray iz Maribora, Kobre iz Lendave, romska skupina Inspiracija, Vodoravno 17 in Špirit band iz Murske Sobote. Pričetek prireditve bo ob 20. uri. NEDELJA, 20. JUNIJA MURSKA SOBOTA -Prav tako v znamenju tretjih soboških kulturnih prireditev bo ob 9.30 pred Ljubljansko — Temeljno pomursko banko promenadni koncert pihalnega orkestra iz Bakovec. Če bo vreme slabo koncerta ne bo. PONEDELJEK, 21. JUNIJA MURSKA SOBOTA -Ob 20. uri bo na grajskem dvorišču (če bo dež pa v grajski dvorani) slovesna otvoritev tretjih poletnih kulturnih prireditev. Slavnostna govornica bo predsednica občinske zveze kulturnih organizacij Erna Brumen, nastopili pa bodo: mladinski pevski zbor osnovne šole Dane Šumenjak, sindikalni pevski zbor Štefan Kovač in plesni skupini Brez besed ter skupina srednje družboslovne ekonomske šole. Razstave LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela likovnih pedagogov iz ljutomerske občine. Prav tako pa je odprta tudi muzejska zbirka Taborska gibanja na Slovenskem. LENDAVA — V galeriji Lendava je le še do jutri, 18. tega meseca, na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 81. V poletnih dneh pa bosta razstavljeni le stalna in muzejska zbirka, prav tako pa je zanimiv tudi slikovni prikaz zgodovine mesta ob meji. Knjitfe USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: SVETOVLJANI avtorja Jeana Biota, ki jih je izdala založba Lipa Koper; Danila Lokarja BURJA PRED TIŠINO je izšla pri isti založbi, Ernesta Sabate pa je knjiga GROBOVI IN JUNAKI, ki jo je založila Mladinska knjiga. STRAN 7 LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE POŠTA TUDI V VELIKI POLANI POŠTNA ŠTEVILKA: 69225 Se morda spominjate dogodka, da bi v katerem kraju v Pomurju dobili pošto? Prav gotovo se ne! Se bo pa to zgodilo 18. junija v Veliki Polani. Ta dan bodo namreč v tem krajevnem središču lendavske občine dobili poštni urad. Želja po pošti v Veliki Polani ni bila le želja po prestižu (da tudi o tem se je govorilo), ampak gre za resnično potrebo. Pošta Črenšovci, na katero so prihajale tudi pošiljke za Veliko in Malo Polano, je bila preobremenjena. Velika Polana je eden izmed poli- VELIKA POLANA — Kraj je eno izmed pomembnejših krajevnih središč lendavske občine; ima najsodobnejšo osnovnošolsko poslopje, tozd Konfekcija, v petek pa bodo predali svojemu namenu tudi poštni urad. Torej je ustanovljena tudi pošta Velika Polana, ki ima poštno številko 69225. Foto: Š. S. Ob letošnjem 26. občinskem prazniku plakete in priznanja občanom za prispevek pri razvoju občine Zaslužnim plakete in priznanja Občina Lendava vsako leto 22. junija praznuje svoj praznik in ob tej priliki prejmejo plakete in pismena priznanja najbolj zaslužni občani in delovne organizacije. Letos bodo podelili 3 plakete in 8 pismenih priznanj. Na kratko predstavljamo dobitnike. PLAKETE BODO PREJELI: JOŽE GORNJEC: Dolgoletni družbenopolitični delavec je ustvarjalno prispeval k oblikovanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, še posebej pri uveljavljanju delegatskega sistema in krepitvi položaja delovnega človeka v občini. V svoji dolgoletni družbenopolitični aktivnosti je opravljal številne odgovorne naloge od predsednika delavskega sveta INA Nafte, sekretarja osnovne organizacije INA Nafta, leta 1973 pa je bil izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZKS Lendava. Bil je tudi predsednik medobčinskega sveta SZDL, 1978 pa je bil izvoljen za predsednika občinske skupščine Lendava; to funkcijo je opravljal do nedavnega, ko je odšel nazaj v gospodarstvo v Gorenje — Varstroj Lendava. LADISLAV IVANEC: Za časa službovanja na veterinarski postaji, ki jo je uspešno vodil, si je pridobil velik ugled med občani, zato je bil tudi prvi predsednik izvršnega sveta skupščine občine. S svojim neumornim delom je v sedmih letih ustvaril pravo delovno vzdušje med člani izvršnega sveta in vidno prispeval k razvoju lendavske občine. Bil je tudi član številnih odborov in komisij tako v občini kot v regiji in republiki. Velik prispevek pa je dal tudi pri razvoju lovskih organizacij v občini. Omeniti velja tudi njegovo družbenopolitično aktivnost v drugih družbenopolitičnih organizacijah. KARAVLA MURSKA SUMA: Vojaki in starešine te karavle na severovzhodnem delu naše ožje domovine so si ves čas prizadevali za tesno sodelovanje z delovnimi ljudmi in občani tega obmejnega območja. organizirali veliko skupnih družbenopolitičnih akcij ter dali velik prispevek pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samoza centrov in le kakšno središče bi naj bila brez pošte? Tu je tovarna Deloza, občani z dinarji, zdomci z devizami. Poštni urad v Veliki Polani torej ne bo koristil zgolj klasičnim poštnim storitvam, ampak pričakujejo, da bo imel pomembno vlogo tudi v denarnem prometu. Na pošto Velika Polana se bo priključila tudi sosednja vas Brezovica, ki sicer spada v krajevno skupnost Polana, vendar je doslej matično vezana na pošto Turnišče. Če bi Polančani samo moledovali, češ uredite nam pošto, je prav gotovo ščite. Ogromen je njihov prispevek pri pogljabljanju vezi in krepitvi tovarištva, bratstva in enotnosti med vojaki in občarti. Kljub temu da delujejo v dokaj težavnih razmerah, pa so bili vedno izredno budni kot čuvarji naših meja. DOBITNIKI PISMENIH PRIZNANJ SO: VINKO ABŠNER: Svetovalec generalnega direktorja delovne organizacije LEK Ljubljana si je vrsto let prizadeval za prenos proizvodnega programa higienskih proizvodov v Lendavo. Z odločitvijo o prenosu programa je postal vodja projektne ekipe in kot tak skrbel za zagotovitev sredstev. Veliko zaslug pa ima pri celotni organizaciji izgradnje objekta in za začetek proizvodnje po predvidenem programu brez podražitev. DO LEK LJUBLJANA: Obrat LEK v Lendavi bo omogočal razvoj novih programov, ki bodo lahko prispevali k pre-struktuiranju gospodarstva občine. Delovna organizacija ima seveda pri tem posebne zasluge, saj je bila med redkimi, ki so v zadnjih letih investirale na manj razvita področja. Občinska skupščina zaradi tega izreka priznanje samoupravnim organom, vodstvu in delavcem delovne organizacije. TOZD GRADBENIK: Temeljna organizacija letos praznuje 35-letnico obstoja. V zadnjih dveh srednjeročnih obdobjih je podvojila število zaposlenih, dohodek na delavca se je potrojil, vlaganja v osnovna sredstva in tehnično opremljenost pa so porasla za šestkrat. Lendavski gradbenik je tako ali drugače bil prisotem domala pri vsaki gradnji v povojnem obdobju. MDB LJUDSKA PRAVICA: Brigada je bila ustanovljena 1977 in od takrat uspešno ne bi dobili. Do tega spoznanja so prišli pravočasno, pa so tako za poštni urad pripravili prostor v zadružnem domu. Adaptacija je krajevno skupnost veljala okrog 200 tisoč dinarjev. Sicer pa so v polanski krajevni skupnosti že zdavnaj spoznali, da je treba sodelovati z organizacijami združenega dela. Dogovarjanje in sporazumevanje z združenim delom vasi ni prineslo le pošte, ampak še mnogo prej telefonsko omrežje. Pred časom so namreč dobili nekaj telefonov, ki so stali 1 milijon 500 tisoč dinarjev, od katerih opravlja svojo dolžnost. Je nosilec številnih republiških in zveznih priznanj, postala pa je prava kovačnica bratstva in enotnosti in novih kadrov v ZSMS. DELAVSKA UNIVERZA: Že vrsto let opravlja družbeno izobraževanje delovnih ljudi in občanov pa tudi delegatsko usposabljanje. Kot organizatorji izobraževanja so delavci delavske univerze veliko prispevali k učinkovitejšemu delovanju delegatskega sistema. Poseben prispevek pa so dali organiziranju in izvajanju različnih oblik idejnopolitičnega izobraževanja v sindikatih, ZK in SZDL JOŽE TIVADAR: Napreden kmetovalec in dolgoletni kooperant KZ dosega vrhunske rezultate v poljedelski in živinorejski proizvodnji, aktivven pa je tudi v organih samoupravljanja. Jože Tivadar je aktiven tudi v družbenopolitičnem življenju v krajevni skupnosti V. Polana in nenehno skrbi za razvoj kraja in kmetijstva v njem. LUDVIK KIRAL: Njegovo dolgoletno vztrajno delo na področju uvajanja sodobne tehnologije v delovni proces, predvsem na področju pri dobivanju gradbenih materija-lov, je veliko prispevalo k napredku lendavskega Gradbenika. Za delo in prizadevanje na področju razvoja sistema gradnje objektov z elementi, ki zmanjšujejo porabo toplotne energije, je prejel srebrno plaketo na razstavi RAST YU 81 in Reki. PETER GAL: Orodni ključavničar in poklicni gasilec opravlja pomembne naloge v Gorenju-Varstroj. Pod njegovim vodstvom je gasilsko društvo doseglo lepe rezultate, aktiven pa je tudi v KS Dolga vas zlasti na kulturnem področju. Jani D. pa je 40 odstotkov prispeval TOZD Konfekcija Deloza Velika Polana. Ker so takrat potegnili večžilni kabel, bo le-ta omogočil, da se bodo na centralo, ki sicer ostaja še naprej v Črenšovcih, priključilo na-daljnih 20 naročnikov iz tamkajšnjih treh vasi. Sicer pa je novoustanovljen poštni urad v Veliki Polani pomemben tudi zaradi telefonije, saj bo moč s pošte seveda direktno telefonirati kamorsibodi. Ce smo že v Veliki Polani, pa poglejmo na kratko seveda, še nekaj drugih uspehov! Asfaltiranje cest so že zdavnaj zaključili, pač pa jim še povzročajo nekaj težav poljske poti, vendar so jih letos dobro utrdili. V Veliki Polani imajo najsodobnejšo osnovnošolsko poslopje, ki pa žal še nima uporabnega dovoljenja. To pa ni šala, saj se lahko kaj zgodi, le kdo bo nosil posledice? To je tudi eno izmed vprašanj na zadnjem roditeljskem sestanku. Če je stavba v redu, ni pa ure- Iz Žižkov v Sovjetsko zvezo Ko so pred leti Zižkarji odstopili Toku Domžale z žulji lastnih rok zgrajeni kulturni dom, ki ga je prevzemnik uredil v manjši proizvodni obrat, so to storili v prepričanju, da bo ta zametek industrije na vasi marsikomu pomagal do zaposlitve. Živeli so celo v upanju, da se bodo lahko zaposlili vsi, ki bi to želeli. Eno so upi, drugo pa je realnost. Ce se velike tovarne s tradicijo srečujejo s težavami, je povsem razumljivo, da se je z njimi spoprijel tudi obrat Toka v Žižkih. Naj se sliši še tako nesamoupravno, dejstvo je, daje še najbolj zaškripalo, ko je tovarnica dobila status temeljne organizacije združenega dela z vsemi pravicami in obveznostmi. Ni jih bilo malo, ki so menili, da bo tozd propadel. K sreči se ni zgodilo tako. Lansko leto je bilo prelomno- za TOZD Drobna galanterija Žižki, saj so prvič v času poslovanja sklenili poslovno leto pozitivno. Enako dobro je bilanca pokazala za prvo letošnje četrtletje, dobri rezultati bodo ugotovljeni s polletnim obračunom. Kako so vse to dosegli? Delovna disciplina se je medtem precej izboljšala, z njo pa seveda tudi storilnost in kvaliteta. Nadalje: opustili so množico prejšnjih galanterijskih izdelkov in se specializirali za izdelavo ženskih torbic. Teh bodo letos izdelali kar 110 tisoč in jih s posredovanjem izvozne organizacije Centrotek-stil Beograd izvozili v Sovjetsko zvezo. Res je sicer, da izvoz v to državo ne prinaša konvertibilnih deviz, toda že to, da izdelke, ki jih narede pridne roke deklet iz Žižkov, Crenšovec, Odranec . . . kupujejo tujci, dokazuje, da gre za kolektiv, na katerega je treba Novi hotel LIPA v Lendavi bo, kot kaže, letos dokončno zgrajen. Bivalni del itf restavracija sta odprta le dve leti, ker pa' ni bil dograjen kopališki del z bazenom, kabinami in drugimi objekti, je hotel seveda posloval v zelo težkih pogojih. Pred nedavnim so uspeli zagotoviti sredstva za dograditev hotela, kar bo seveda gostinskim delavcem omogočilo boljše poslovanje, še zlasti pa bo zanimiv v zimskih in jesenskih mesecih. Tretja faza izgradnje lendavskega rekreacijskega centra pa predvideva še gradnjo letnega kopališča, olimpijskega bazena, za katerega zbirajo sredstva tudi občani krajevne skupnosti Lendava, ter graditev drugih igrišč. Po nekaterih novicah naj bi v bližino hotela postavili tudi edini rečni mlin, ki sedaj propada na rokavu Mure pri Murskem Središču. Ta mlin bi seveda restavrirali. Jani D. jena okolica, ker ni denarja, potem upravni organ občine ne bi smel zavlačevati z izdajo uporabnega dovoljenja! Pomembnejša pridobitev za živinorejce Velike in Male Polane ter Brezovice je osemenjevalna postaja, katere izgradnjo je financirala krajevna skupnost in v ta namen odrinila 350 tisočakov. O vodovodu, ki so ga pred nekaj tedni napeljali v Malo Polano, smo pisali nedavnotega. Ne nazadnje naj ne izostane tudi sporočilo o udejstvovanju na kulturnem področju. Kmečki oktet iz Velike Polane poje še naprej. Ne bo pel le na otvoritvi poštnega urada, ampak tudi 20. junija v Šentvidu pri Stični. Tudi mešani 40-članski zbor ubrano prepeva. V Veliki Polani pa uspešno deluje tudi športno društvo, iz katerega naj posebej izpostavimo simpatične rokometašice, ki tekmujejo celo v republiški ligi. Dobro se držijo! Š. SOBOČAN računati. Za to, da je proizvodnja naposled kljub težkim gospodarskim razmeram ustrezno stekla in da so se Žižki končno ujeli z Domžalami, ima veliko zaslug tudi nov direktor tozda v Žižkih. Sicer pa je v tej temeljni organizaciji trenutno zaposlenih 64 delavcev. Le par jih je režijcev, vsi ostali pa delajo v proizvodnji, kjer je delo normirano. Kakšen je osebni dohodek? Poprečna plača znaša 9.400 dinarjev. To pomeni, da nekateri dobe več, drugi pa manj. Šivilja, ki se potrudi, mesečno zasluži tudi 12 tisočakov! Žal pa je tudi v tem kolektivu še nekaj delavcev; ki še niso uvideli, da s tem, če slabo delajo, ne škodijo le sebi (nizek osebni dohodek), ampak tudi podjetju, saj tako onemogočajo pravočasno realizacijo načrtovanih obveznosti. Taki delavci pa tudi pozabljajo, da so pravzaprav lahko srečni, da delajo v družbeni proizvodnji. Nobena skrivnost namreč ni, da imajo v Toku okrog 20 prošenj delavcev, ki bi radi dobili zaposlitev in dobro delali. Oči družbenopolitičnih delavcev Žižkov in tudi navadnih občanov so bile uprte v Toko. Tudi zdaj, ko se stanje končno normalizira, domačini pogleda še niso odvrnili. Zdaj jim je pri srcu lažje, saj vse bolj spoznavajo, da odločitev o odstopu kulturnega doma za proizvodni obrat, ni bila nepremišljena, ampak povsem zavestno dejanje, ki naj pripomore k boljšemu gmotnemu položaju domače in sosednjih vasi. To, da v Toku mesečno odrinejo 600 tisoč dinarjev za osebne dohodke domačinov, pa ni slabo, mar ne? Le pogumno naprej! S. SOBOČAN Skupščina občine Len- I dava in družbenopolitjč- R ne organizacije vas vabijo na prireditve v počastitev 26. občinskega praznika, I 90. obletnice rojstva to- I varila Tita in spomin na 40. obletnico začetka I množičnih internacij z I območja občine. Prazno- vanje se bo začelo 20. in končalo 26. junija. I 20. junija bo ob 10. uri I 6. medrepubliška združb g na vaja civilne zaščite, | 21. junija popoldan bo na igrišču šole Drago I Lugarič rokometni turnir g ženskih ekip, . 22. junija ob 10. uri*bo g slovesna seja občinske g skupščine, skupščin SIS R in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo I podelili letošnje plakete g in priznanja, R V popoldanskih urah g pa bo AMD pred žgradbo g občinske skupščine prl' R pravilo spretnostno vožnjo z avtomobili, g 23. junija bodo poteka- I le delavske športne igre, zvečer pa bo domače g filatelistično društvo pri- I pravilo v lendavski knjiz* g niči razstavo, 24. junija bodo odprli g tradicionalno razstavo »n g pokušnjo vin lendavskega P vinogradniškega okoliša, lovci pa bodo odprli raz- g stavo lovskih trofej. Zve- g čer bodo gojenci glasbe -ne šole pokazali svoje g znanje v prostorih knjiz- g nice. * 25. junija bodo podelil’ g srebrne značke sindtka- g tov, zvečer pa bo literara R večer — srečanje s štiri-mi prekmurskimi | jaki. Lendavski Šport g delavci pa bodo ob 20. “ i odprli teniško igrišče P osnovni šoli Drago Lug g riž. g 26. junija, zadnji dan praznovanja, no«0 g 830 uri v Turnišču odpri’ g zdravstveno ambulant . g potem pa se bodo za športne I skupnosti. VI tudi memorialni P metni tumir bralo dak. Letošnje praz««*r. | nje pa bo obzy- g sklenila gledališka R pina iz Ljutomera z zoritvijo | man Celjski. Pre g bo na prostem. pred S R stavbo občinske sk'^ ne. g Praznični Pf^^Xza torej pester, saj P° • vsakogar nekaj. g Jani P’ ' Ikrajevna SKUPNOST SADOVI SAMOPRISPEVKA r dneh, natančno: v soboto, 19. junija, praznuje tudi urnišče. Pripravljajo bogat kulturni program, podelili bodo Poznanja krajevne konference SZDL, na praznični dan pa bo tudi nogometni turnir za Vidakov pokal. čakajo na trgovino 7 skupnost Turnišče občane štirih vasi: urnišča. Renkovec, Nedelice Gomilice. Turnišče je bilo Ze °o nekdaj »varoš« (zato tudi vorošanci), pa je tudi sedaj Pomembnejše krajevno sredi-ce v lendavski občini. Kako Pl nf ko pa so v vasi tovarna onika, popolna osemletka, mjevni in matični urad, po-' o. ambulanta, temeljna za-^ozna organizacija, ban-."Kamenoma pa smo v m naštevanju izpustili trgovi-o- Res je. Turniščani niso ez lrgovine, celo dve imajo, tako t, nobena od nRju ni ff kot si jo želijo; radi bi en neke vrste blagovnico. UJ so se sicer sprijaznili, da tem srednjeročnem obdob-ido dobili, saj se zave-z}°:. ,^tem trenutku stabili-tje Univerza! ne more zgra-' večjega objekta, so pa Dritl^"1"’ da bo tedaj, ko bo re^°^na vrst0 Turnišče, v vasi objekt10inaual ieČji trS°vski moti ,n kaJ dotlej? Kar je ^ba^?'" dpma’ b°do pač Tu™:" u' cesar Pa ni v kunn Pa bodo ze naprej Lendavi in ^,delavci zanjo združujejo” sredstva na zarkčunava dne menjave, istočasno pa pravna služba svoje stroške dohodek nikako& 3° ?dstotk°v znižani odvetniški tarifi. Tako zbran slednja mora|a r ne bi Smel ostati službi pravne pomoči, temveč biga ^anjšati OZD ali za sredstva ustvarjenega dohodka pe pa kot se tod organizacijam, namenjen financiranju teh služb, in si na ta nač' da si pravniki ves dohodek lastijo zase, Pravna funkci'*n • naj višje OD v celi SOZD, čeprav je znano, da gostinskega a P1 naiPomembnejša naloga proizvodno, trgovskega in VPrašljivo na “j® ABC POMURKA. Pravnikov v M tudh tako s0 menili na republiškem posvetu POMURKA Soboti, ali in zakaj — morajo delavci ABC Pomoči, če iih sredstev svojega dohodka financirajo službo pravne odvetniški ta^'f ^a zastopa pred sodiščem, plačati še stroške po Pomoči nrei 'u Slednje kaže na ugotovitev, da je služba pravne Pravice delay KUpnost odvetnikov kot pa služba, ki naj bi ščitila zastopa OZD zakar ie bila ustanovljena. Ker v pretežni meri dela> ob tem d k-mora'a 'met> urejeno z OZD svobodno menjavo Vsi delavci v žd » mora'a Prevzeti za spodrsljaje tudi del rizika, kot Prisotna. ruženem delu in ne kot je to tačas, da možnost rizika ni združeni v Sri7rP\nP P°m°či s sedežem v Murski Soboti pa delavci koristi, razen v • “C POMURKA širom Slovenije praktično nimajo ~—------ Primeru, ko zastopa njihovo OZD. Boris Hegeduš SUROVINA, n. sol. o., TOZD za zbiranje in predelavo odpadkov Maribor, n. sub. o., PE Murska Sobota, Nemčevci št. 1 Komisija za DR objavlja dela let in naloge za nedoločen čas, * ' popolni delovni čas ^ogo? «°y°DJA PE BURSKA SOBOTA 1 šol k k en'teV DR: £ 5' ^srcialni tehnik a"VKV poslovodja' zakona^blaotwnpm3 S katerim PE posluje, poznavanje d n°st, splošna tprornetu- moralno-politična neoporeč-P°skusnoS Bi StVena sposobnost. Kandidat i h 1 ™esec' Surovina Tozn Pr°šnie za sklenitev DR na naslov: ? r°ku 15 Maribor, Lahova ulica 40, 62000 Maribor, Upoštevali h P objavi' 1 Pjovanju pogojev Sam° Pro^nie s priloženimi dokazili o izpol- v roku 15 dni po poteku LJUBLJAnTop^ ,D°MA NA BOKALCAH _ ^on <0611 261-908 bolniških ^2n,cnegovaik *>9oji: st'n ne9° Starejših občanov- Delovno ra™81 'et poskusno delo tri mesece. '°vnim časo17161^ sk'epamo za nedoločen čas s polnim de-kornisija Do™ Plsmene Prijave pošljite na naslov: Kadrovska v ^5 dneh ma 2a pokalcah, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, Vse k h P0 obJavi- na razgovor. ^kandidat« ' atom lahko nudimo skupinska stanovanja. ^L^gobvestili v 15 dneh po izbiri. ~ 1------------------*-------------- JUNIJA 1982 Zadovoljen s tem, Lepo sončno vreme je bilo, ko sem se napotil na obisk k 42-letnemu Martinu Puhanu iz Bogojine, ki sodi med ugledne kmetijske proizvajalce. Zato ni čudno, da ga nisem našel na lepo urejeni domačiji, temveč sta me mati in hčerka napotili na travnik, kjer je spravljal seno. Ko sem ga ze in sena. Največ namreč prideluje koruze in ječmena, ki ju potrebuje v živinorejski proizvodnji. Nekaj malega pa prideluje tudi sladkorne pese in krompirja. Tržni višek v celoti proda kmetijski zadrugi Panonka, s katero ves čas tesno sodeluje in je tudi zadovoljen, saj mu je prav kmetij- IZKUŠNJE KMETOVALCEV Martin Puhan iz Bogojine pri spravilu sena. naposled našel in mu razodel namen mojega obiska, je malce razmislil, potem pa dejal: »Ne vem. če je dobro pisati o mojem delu v časopisu, kajti nekateri ljudje si to po svoje razlagajo.« Pa vendar je pogovor kmalu stekel in v nekaj minutah mi je sogovornik povedal veliko zanimivega. Martin Puhan iz Bogojine skupaj s štiričlansko družino obdeluje osem hektarjev zemlje, od tega ima tri hektarje v najemu. Pri njegovem delu mu pomagajo mati Marija, žena Ana, ki je sicer zaposlena v tovarni Mura v Murski Soboti, ih hčerka Štefka, ki obiskuje zadnji razred osnovne šole. Zaupal mi je, da bo hčerka nadaljevala šolanje na srednji kmetijski šoli, in če ne dobi zaposlitve, bo prevzela kmetijo- V začetku je bilo težko, zato se je leta 1964 Martin Puhan napotil na sezonsko delo v sosednjo A vstrijo. da bi prislužil potreben denar za dograditev stanovanjske hiše. Ko mu je to uspelo, je začel razmišljati o gradnji hlevov in živinorejski proizvodnji. S pomočjo kmetijske zadruge Panonka Murska Sobota, kjer je dobil 200.000 dinarjev posojila, si je zgradil hleve za 15 glav živine. Toda ti so kmalu postali pretesni, saj ima trenutno v hlevu 20 glav živine. Lani pa se je zopet odločil za gradnjo svinjskih hlevov, v katerih ima 30 svinj. Tudi pri gradnji svinjskih hlevov je dobil posojilo pri kmetijski zadrugi Panonka Murska Sobota, in sicer 200.000 dinarjev. Poleg tega pa je zgradil garaže in kupil razno kmetijsko mehanizacijo. Tako razpolaga z dvema traktorjema in z vsemi priključki za pospravilo koru- TURNIŠČE: cene pujskov Zaradi deževnega jutra in cerkvenega praznika na tumL škem sejmišču pretekli Četrtek junija) ni bilo običajnega vrveža. Rejci so pripeljali samo 31 pujskov in jih kmalu vse prodali, saj je bilo povpraševanje precej večje od ponudbe. Najnižja cena je bila 3.000,0Q najvišja pa 4.000,00 dinarjev za par. ska zadruga pomagala s posojilom, da si je zgradil hleve. Zato je tudi dolžan, da svoje tržne viške odda kmetijski zadrugi. Moti ga le to, da so cene pri živini različne, kar se v naši družbi ne bi smelo dogajati. Pri tem pa so najbolj prikrajšani kmetovalci, ki vestno sodelujejo z domačo kmetijsko zadrugo. Poleg živine pa Martin Puhan letno odda še 15.000 do 17.000 litrov mleka. Meni, da bi cena mleka lahko bila višja glede na ceno slatine. Pravi tudi, da se izplača kupovati umetna gnojila, čeprav so draga, in da pri tem ni imel težav, niti ne z nafto, katere je nekaj časa primanjkovalo. Martin Puhan iz Bogojine je zadovoljen s tem, kar si je skupaj z družino ustvaril. Zaveda se, da to ni bilo kar tako, brez trdega dela, in da si je vse to ustvaril z vztrajnim delom. Tudi pri gradnji hlevov je veliko sam postoril, pa tudi pri asfaltiranju dvorišča, s čimer se je otresel blata ob večjih nalivih, je razen izkopa gramoza in asfaltne prevleke, vse sam opravil. Res pa je tudi, da doslej še ni bil na morju. Ne zaradi denarja, temveč zato, ker ne more kar tako pustiti živine. Upa, da si bo v naslednjih letih privoščil tudi kaj takega. Sicer pa si želi, da bi tudi v prihodnje bilo tako kot je bilo doslej in bo zelo zadovoljen. Feri Maučec odkupili 20.000 ton pšenice Pšenico bodo odkupovali že na njivi. KZ Panonka združila 1,5 milijona z Mlinopekom za povečanje sušilnih zmogljivosti in ureditev novih tehtnic, vse za nemoten odkup pšenice v času žetve. V Kmetijski zadrugi Panonka so že sklenili pogodbe za odkup 4.800 ton pšenice. Računajo, da je bodo od pridelanih 28.000 odkupili 6.000 ton. Tržni proizvajalci pšenice so semensko pšenico dobili po regresirani ceni, ki je enaka ceni merkantilne pšenice. Za kombajne le 40 odstotkov rezervnih delov. — Zdaj, ko so ozimine kljub temu, da so mnogi s setvijo preveč pohiteli, aooro prezimile je pred kmetijci pomembna naloga, priprava na žetev. Čeprav so zadnje obilne padavine in visoke temperature prispevale k tako hitri rasti pšenice, kot razvoju plesni na visokih bilkah, pa vse kaže, da bo letošnja žetev ena boljših v zadnjih letih, če že ne celo rekordna, zato se velja nanjo dobro pripraviti. V Pomurju, kjer naj bi letos odkupili več kot 10.000 ton zrnja pšenice, od tega samo v KZ Panonka 5.700 ton, kar je za trikrat več kot preteklo leto, ne stojijo s prekrižanimi rokami. Tako so se uspeli dogovoriti, da bo KZ Panonka še pred žetvijo dobila 5 novih kombajnov, pri čemer ne gre prezreti, da bo devizno udeležbo 10 tisoč dolarjev po kombajnu pokrila republika iz združenih deviznih sredstev. Uspešno so se končali tudi dogovori s strojnimi skupnostmi, ki so se obvezale, da bodo požele tudi polja nečlanom, pač vsem, ki so sejali pšenico. V Panonki pa so na račun sklenjenih pogodb o odkupu pšenice kmetom izdobavili že preko 4.000, ton koruze v razmerju kilogram pšenice za kilogram koruze s tem, da bo vsak kmet, ki bo oddal pšenico prejel poleg koruze še 30 odstotkov oziroma 30 dkg koruze nad kilogramom pšenice izplačane v denarju, kar pomeni, da dobi vsak proizvajalec za kilogram oddane pšenice 1,3 kg koruze, kar po izračunih strokovnjakov ustreza enaki beljakovinski in škrobni vrednosti kilogramu pšenice. Respemu pristopu in pripravam na žetev navkljub pa ne gre prezreti, da je tudi to pot na voljo le 40 odstotkov potrebnih rezervnih delov za kombanje, med katerimi bo tudi letos največ težav s klinastimi jermeni. Samo v enem kombanju je okoli 20 različrtih jermenov. V Panonki, ki je zadolžena za oskrbo SV Slovenije in dela sosednje Hrvatske, so izračunali, da bi jih rabili okoli 20.000. na zalogi pa jih imajo le nekaj deset. V tej zvezi so se dogovarjali s KRANJSKO SAVO in zagrebškim Tigrom vendar vse kaže, daje za osvojitev proizvodnje jermenov v Savi že prepozno, pa tudi potrebnih deviz tačas ni na voljo. Nekatere vrste klinastih jermenov tačas proizvaja Tigar, ki pa jih zaradi znanih potreb po devizah izvaža. Velja pa se zamisliti nad podatkom, da so samo v KZ Panonka s pšenico zasejali od 7.500—8.000 hektarjev in je bodo ob poprečnem pridelku 35 stotov po hektarju pridelali 28.000 ton. sklenjenih pogodb za odkup pa tudi v idealnih okoliščinah ne bo več kot za 6.000 ton. Vzrok za to je iskati v mali zainteresiranosti slovenskih »ži tarjev« za doma pridelano pšenico v preteklih letih. Slednje je res pogojevala slabša kvaliteta, trdota in pecivnost slovenske pšenice v primerjavi s tisto, ki zraste na poljih Vojvodine. Slovenski kmet v minulih letih tudi ni bil stimuliran za setev pšenice, temveč jo je sejal zaradi potrebe po kolobarjenju in zato, daje jedel svoj kruh. Tako so pomurski kmetje 40 odstotkov pšenice zamenjali v mlinih za moko, ostalo pa pokrmili živini. Letos so vsi, ki so sklenili pogodbe za oddajo pšenice, seme za setev dobili po regresirani ceni, tako da jih je semenska pšenica veljala enako kot kilogram merkantilne. Seme je kmetom regresirala s tremi dinarji po kilogramu republika iz svojega proračuna, ostalo pa bi »morala« združiti mlevska industrija. Kot je to že ustaljena praksa, bodo največji davek spet morale plačati organizacije na kmetijskem območju. V tem primeru TOZD Mlinopek — mariborskega Intesa, ki bo v Pomurju odkupil čez 20.000 ton pšenice. Slednje predstavlja veliko obremenitev za to OZD, zato bodo raje pšenico dokupili v Vojvodini in ponovilo se bo znano — da bodo kmetje pšenico polagali živini. Seveda vse le ne gre jemati črnogledo, saj se žitarji oziroma mlevska industrija trudi po svojih močeh. Tako je zagotovila več tisoč ton koruze za zamenjavo za oddano pšenico skupaj z zadrugo, razširila zmogljivosti sušilnice in montirala nove tehtnice na prevzemnem prostoru tako, da bo odkup tekel nemoteno in bodo pšenico direktno s polj vozili v silose. Mlinopek pa ima na voljo tudi koruzo za v zameno za pšenico. Letos bodo od združenih kmetov v Pomurju odkupili 10.000 ton pšenice, več kot 9.800 ton pa je bodo pridelali v družbenem sektorju, ki bo vso pšenico oddal Intesovemu Mlinopeku. V družbenem sektorju in TOZD Semena KZ Panonka pa bodo pridelali še 1.435 ton semenske pšenice, od tega 800 ton v KG Rakičan. Boris Hegeduš STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Življenje na vratih pekla Starka brez Galapaško otočje se je enkrat že vpisalo z zlatimi črkami v zgodovino znanosti. Vsak šolar ve, da je na teh otokih v Tihem oceanu slavni Charles Darwin zasnoval revolucionarno teorijo o razvoju vrst, ki je silovito pospešila razvoj naravoslovnih znanosti. Leta 1977 pa seje Galapaško otočje še enkrat vpisalo v zgodovino; tega leta so raziskovalci velikih globin v tem delu oceana prišli do presenetljivih odkritij. Z malo podmornico Alvin, ki se lahko potopi zelo globoko, so raziskovali morsko dno, kjer poteka podmorska prelomnica, ki loči pacifiško in južnoameriško kontinentalno ploščo. Raziskovalci so pričakovali, da bodo več kot 2.400 metrov globoko pod morsko površino videli pusto dno brez znamenj življenja, vendar jih je čakalo veliko presenečenje. V globinah, kamor ne prodre niti žarek svetlobe, so odkrili prave oaze življenja. Odkrili so živa bitja, o katerih znanost ni niti sanjala, da žive: bledo rumene školjke, velikanske črve, bele rakovice in gigantske dagnje. Vse od takrat je presenečenje med strokovnjaki raslo. Ugotovili so, da odkriti organizmi niso odvisni tako kot ostala bitja na zemlji od sončne energije, pa naj jo črpajo naravnost iz sonca kot rastline ali pa posredno z uživanjem rastlin, marveč da so ta globokomorska bitja odvisna izključno od notranje energije Zemlje. »Če bi sonce nenadoma ugasnilo, bi ta bitja še vedno uspevala, medtem ko bi mi in vse ostalo življenje zamrlo,« pravi morski mikrobiolog Holger Jannasch. Da bi natančneje spoznali, kako mati Zemlja omogoča življenje tem redkim in nenavadnim skupinam življenja, so se znanstveniki odpravili na novo raziskovalno odpravo, tokrat na Tihi ocean ob Kaliforniji, kjer so prav tako odkrili globoko morsko vulkansko aktivnost. Podmornica Alvin seje potopila na različnih mestih, ponekod tudi do 2.600 metrov globoko, in žarometi so razkrili, da ob malih vulkanskih žrelih žive podobna bitja kot pri Galapagosih. Poleg velikih školjk, rakovic in metrskih črvov so našli tudi svojevrstne polže, nove vrste črvov m meduz. Posebno presenečenje pa je za biologe pripravila riba, ki je nikakor niso mogli uvrstiti v obstoječi sistem. Gre za jegulji podobno globokomorsko žival. Najverjetneje gre za prvega vretenčarja, čigar življenje ni odvisno od sončne energije, torej je riba, ki zaenkrat še nima imena ne svojega prostorčka v živalskem sistemu, zares čuden in enkraten stvor. Na raziskovalni ladji Melville, od koder spuščajo malo podmornico Alvin v skrivnostne globine, je najsodobneje opremljen laboratorij za sistematiziranje organizmov in biološke analize. V njem strokovnjaki neutrudno iščejo ključe do zagonetnih življenjskih procesov, ki omogočajo, da nenavadna globokomorska bitja žive. Doslej so ugotovili že nekaj presenetljivihdejstev. Vse življenje na zemlji je odvisno od sonca, razen zares redkih izjem. Zelene rastline tvorijo sladkor in druge oglji-. kovodike iz vode in ogljikovega dvokisa, gorivo za ta proces pa jim daje sonce. Rastlinstvo je hkrati osnova za V Murski Soboti Haladšs, madžarski prvoligaš, Ljutomer igral z Olimpijo, v Beltincih je bilo napovedano nogometno srečanje med državnim prvakom Dinamo in Beltinko — vse v velikem stilu, kot na pravkar začetem svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji, od koder je naš posnetek. vse ostale oblike življenja. Iz te veličastne verige se vključuje le nekaj anaerobnih bakterij in pa globokomorske živali, ki sojih odkrili pri Galapagosih in ob kalifornijski obali. Njihova srčika ni sonce, marveč zemlja s svojo notranjo energijo. zato lahko živijo le v omejenih podvodnih oazah ob vulkanskih žrelih in kaminih. V tem okolju morska voda kroži skozi razpoke v dnu in se ogreva do 800 stopinj Celzija, tako vroča voda raztaplja minerale z okoliških kamenin in postane nasičena s spojinami. ki so bogate z žveplom. V vročini in velikem pritisku, ki vlada v teh globinah, se tvorijo ogljikovi sulfidi, v tej strupeni juhi pa žive bakterije, ki so prehrana za ostale živali in rastlinice. Velikanski črvi se hranijo z njimi; s celim telesom jih vsrkavajo, kajti le tako lahko nalove milijarde mikroskopskih živalic. V krvi črvov velikanov steče kemični proces med sulfidi, ki jih je žival zaužila z bakterijami, in kisikom ter ogljikovim dvokisom, kiju dobiva iz morske vode; v tem procesu se sprošča za življenje potrebna energija. Na podoben način si zagotavljajo življenje tudi velike dagnje in školjke. Posebnost školjk je, da se v primerjavi z drugimi podobnimi živalmi zelo hitro premikajo. Tako lahko zasledujejo z bakterijami bogate vroče vode. Tudi rakovice imajo izjemne sposobnosti. Biologi si nikakor ne znajo razložiti, kako morejo planiti za koščkom hrane v nekaj sto stopinj vročo vodo in takoj nato nazaj v hladno brez vsake škode. Tudi na vprašanje. kako te živali sploh preživijo v sicer strupenih žveplenih razstopinah. ne vedo odgovora. Iskanje odgovorov na ta vprašanja ni važno le za biologijo in druge naravoslovne znanosti. Odkritja naravoslovcev bodo morda koristila konstruktorjem sodobnih morskih gojišč. »Morda bomo nekega dne tudi mi gojili žveplene bakterije in iz te biomase stvorili osnovo za velike komplekse akvakulture,« pravi mikrobiolog Jannasch, V omenjenem televizijskem intervjuju je Cita obrazložila svojo verzijo izgnanstva. Govorila je p prvem prisilnem bivanju v Švici leta 1921. Karl je poskušal obnoviti kraljevino na Madžarskem. Ko je prišel v Budimpešto so ga Angleži in Francozi preko Črnega morja odpeljali na španski otok Madeiro, kjer je leta 1922 umrl. Cita je bila potem z otroki nekaj časa na španskem dvoru, po padcu kralja Alfonza je odšla v Belgijo, kjer je bila v dvorcu Sternockerzel gost belgijskega kralja. Ko se je začela druga svetovna vojna je Cita z otroki preko Francije in Španije pobegnila v ZDA. Najstarejši sin Otto, absolvent nekaj fakultet, je v ZDA zaigral pomembno politično vlogo. Sam ameriški predsednik Roosevelt se je nekaj časa ukvarjal z mislijo o »Podonavski konfederaciji«. Tisti čas je bil Otto predsednikov svetovalec za Podonavje. V litru mleka je gram in pol kuhinjske soli. XXX _ M Glyn de Moss iz Kalifornije (72 let) se pripravlja na 22. poroko. Večinam dosedanjih žena gaje zapustila in le s tremi se je ločil sporazumno. Sedaj se je zagledal v neko 17-ietno Edith. J; XXX , Neki Italo B. iz Milana si je zaželel mir. Svojim pri" jateljem je trdil, da je kupil pet hektarjev zemlje na — Mesecu. Nikakor pa ni hotel izdati, kdo mu je to »zemljo« prodal. drugje smo prebrali Za ženitev nikoli ni prepozno, pravijo. Takšnega mnenja sta najbrž bila tudi Octavio Guillen in Andrian8 Martinez iz Ciudad Mexica. Zaročila sta se leta 1902, poročila pa šele leta 1969, ko jima je bilo 82 let. XXX ' _ S Saudski prestolonaslednik Fahd si je v bližini Ženeve zgradil »vikend«; 25 sob, skupni stroški gradnje 25 milijonov dolarjev! XXX Le nekoliko dni pred svojim 16. rojstnim dnevom je na kalifornijski univerzi diplomirala neka Mariel Aragon-Mlada zdravnica seje na univerzo vpisala, ko ji je bilo enajst let. Z osmimi meseci je že znala govoriti, pri dveh letih pa j znala brati in reševati enostavne matematične naloge. XXX Strela je udarila v Sindbada, konja, ki ga je ameriški preti' sednik Ronald Reagan jahal, ko je bil še filmski zvezdnik- Sčasoma je Roosevelt moral opustiti misel na »konfederacijo«, ni pa na to preneha misliti Otto. Po vojni seje vrnil v Evropo. Kot bivališče si je izbral Pocking ob starnber-škem jezeru na Bavarskem. Leta 1951 seje poročil s prim ceso Regino Sachsen-Mei-ningen. ki mu je rodila šestero otrok. Bivša avstrijska cesarica in madžarska kraljica je z devetdesetimi leti starka, ki jo zanima le še kup vnukov m pravnukov. Ne razmišlja več o svojem mnenju iz leta 1961, ko je sin Otto dobil dovoljenje za povratek v Avstrijo. Takrat Je Otto rekel: »Imam vse pravice avstrijskega državljana in P® ustavi mi nihče ne more pre povedati, da branim svoj politične ideje. Čeme izvolijo-sem lahko predsednik avstrijske republike.« Seveda se to nikoli ne bo zgodilo, čeprav je Otto dane na čelu avstrijskega monarhističnega gibanja. stare koprive najbolj pečejo Poznate tisto čudovito pravljico Mizica pogrni se? Tudi dandanes se lahko čudovito in brezplačno naješ, pa čeprav nimaš tiste mizice. Moraš pa imeti naročilnico z žigom kakšnega podjetja. Naročilnica dela po skoraj istem principu kot tista mizica. Razlika je samo v tem, da moraš s sabo pripeljati poslovnega partnerja in pozvati natakarja. MIZICA POGRNI SE — Z NAROČILNICO! za razvedrilo SPREVODNIK »ULOVIL« AVTOBUS Lahko si mislite, kako se je moralo oni dan muditi šoferju avtobusa v Mursko Soboto. Ko je sprevodnik avtobusa v Gornji Radgoni povedal, da imajo šest minut postanka in odšel v bife na »okrepčilo«, je po treh minutah avtobus odpeljal s potniki — brez sprevodnika. Le-taje ujel avtobus z nekim osebnim avtomobilom šele pred Sratovci. P. s.: To še ni tako hudo. V današnjih časovnih stiskah in dirkah bi ga zanesljivo šele v Petanjcih, če ne na Tišini. ODPOVED INVESTICIJAM! Ivan (brusač na oglu preko Blagovnice v Murski Soboti) je baje izjavil, da se bo v smislu stabilizacijskega programa do nadaljnjega odpovedal vsem investicijam in da bo skrbel le za tekoče vzdrževanje svojega osnovnega sredstva (brusa). Ne bi bilo slabo, če bi tudi nekatere gospodarske organizacije ukrepale na podoben način. PribI ižno takega »kal i bra« so biI i Dodojevi cvetoberi v Vestniku pred nekaj manj kot desetimi leti. Našlo pa seje še vse kaj drugega. Med drugim takele domislice: — Jezik politikov in diplomatov bodi človeščina. — Petoliznika spoznaš, ko si liže ranjeno prepričanje. — Kdor si pridobiva ugled tako, da ga jemlje drugim, je tat brez plena. Za poslastico pa vam nudimo še eno prigodo, ki jo je ob neki priliki pravil danes pokojni Štef-Arnold Tovornik, v svoji reportaži pa jo je »na svetlo spravil« >naš zdajšnji »odgovorni« L. K. Bila je nedelja in kmet se je odločil, da bo šel kostanje nabirat. Ustavil se je ob cesti in začel nabirati kostanje. Pa saj to sploh ni greh, če kmet nabira kostanje, pa tudi protidržavna dejavnost to ni. Ko jih je tako nekaj časa nabiral, se je pripeljala po cesti s kolesom Jula. Jula dela v tovarni in si je kupila kolo na kredit. Pa to niti ni važno, saj danes vsi kupujemo na kredit. Ustavila sejeJula pri kmetu in pogovor je nanesel na to in ono. Ko je prišlo že tako daleč, je rekla Jula kmetu, da si lahko vzame pri njej, kar želi. Kmet ni dolgo premišljeval in si je vzel, kar je želel. Pa ne, da bi pomislili sedaj na grešne stvari. Sploh ne, saj kmet nima časa premišljevati o grešnih stvareh. Vzel si je torej kmet, pa veste kaj? Kolo si je vzel in se odpeljal. - brž- K3HS SE ZGODI — V lokalnem časopisu sem prebral, da v vaši delovni organizaciji iščete novega blagajnika ... — Res. Razpis še velja, vendar moramo prej najti prejšnjega. Pri iskanju nam precej pomaga policija ... DVOM V DNEVNI SOBI — Jurko, zbudi se vendar, ker mi je tega smrčanja ob televizorju dovolj! — Gledam televizijo, ne spim, ne smrčim, ampak tega tvojega volčnjaka, ki leži na preprogi, bom končno vrgel čez balkon STRAN 12 VESTNIK, V KLEPARSKA DELA Med kleparska dela prištevamo opremo stavbe z vsemi izdelki iz tanjše pločevine in mehke kovinske litine. Ta dela obsegajo običajno Pri vseh stavbah namestitev strešnih žlebov in odtočnih cevi, raznih obrob, strešnih oken iz pločevine in strešnih krovov ter včasih Pokritje zunanjih okenskih polic in zidov. Viseči strešni žlep napravimo pri strešnih napuščih, da ujame vso strešno vodo. Žlebovi so potrebni, da veter ne zanaša odkapljajoče vode po fasadi in da ne bi dežni curki, ki padajo s strehe na tla. škropili podzidka. Odtočne cevi odvajajo vodo po najkrajši poti v kanal ali v kapnico. Zunanji rob žleba mora biti za 1 do 2 centimetra nižji od notranjega (da iz prepolnega žleba ne teče voda po fasadi!). Žleb ojačamo spredaj z zavojem v obliki črke G, na zadnji strani pa naredimo zagib. Žleb mora imeti proti odtočni strani padec 0,5 do 1 centimeter na vsak meter. Pritrjen mora biti tako nizko pod kap, da ga pozimi sneg ne stisne, ko drči s strehe. Žleb nosijo železne pocinkane ali minizirane in dvakrat z oljnato barvo opleskane kljuke. Pritrdimo jih na vrhnjo stran roženice. Na kljukah žleb držijo peresa, ki so debela 1 do 1,5 । milimetra, široka pa 20 do 25 milimetrov in so prikovičena na kljuke. Pri žlebu, ki je daljši kot 20 metrov, naredimo dilatacijo. Namesto odtočnih cevi uporabljamo Pri manjših strehah tudi viseče verige. Dekleta sc hnmn _ MED UPOKOJENCEMA — Spet bomo šli navzgor’ — Pri pokojninah? — Ne, pri cenah. BILO JE NEKOČ ” Ob železniški postaji v Murski Soboti srno imeli pred leti javno telefonsko govorilnico, 2daj pa je ni več. Tja so namestili »upokojeno« lokomotivo. — Ne sekiraj se, Feri, tudi lokomotivo bodo, tako vsaj kaže, počasi *fazmontirali«... logika Zakaj potrošniki kreditirajo banko? To je povsem jasno. Zato, da lahko banka z njihovi-vlogami kreditira potrošnike! 21^ 0 PROZI IN POE- nekai si P°stati pesnik, pa 1 Poskušal, potem končal sem na začetku, STREŠNE IN ZIDNE OBROBE Skoraj vse strešne odprtine in robove strešine moramo obrobiti s pločevino. Obrobe polagamo na opaž iz desk ali na gosteje pribite letve. Priporočamo, da uporabite čim manj pločevine, ker preveč pločevine na strehi skazi enotnost in lepoto objekta. Za čelno obrobo moramo robni za graditelje pas strešine opažiti tako, da leži opaž prek dveh parov roženic. Na zadnji par roženic pribijemo čelno desko, ki sega do opaža ali pa gleda prek strešine. Obroba je sestavljena iz odkapnika in visokega pokončnega zgiba ob robnih strešnikih. Zgib zavaruje pred vetrom stik med strešniki in opažem. Obenem zakrije tudi stopnjasti rob strešnikov. Obrobo izdelamo iz cinkove ali iz pocinkane železne pločevine. POKRIVANJE POŽARNEGA ZIDU Požarni zid gleda pri dolgem zidu 15 centimetrov nad strešino. Strešino pokrijemo s pločevino 40 centimetrov razvite širine. Pločevina ima ob strešnikih pokončni zgib, zgoraj je obešena z zagibom na krovno pločevino, ki ima 20 centimetrov razvite širine. v belem čila, bi bilo dobro pregledati garderobo in jo pripraviti. Letošnje modno poletje je eksplozija barv. V vsem tem pa se močno blešči bela, v vseh materialih, ki jih ljubi poletje. Na prvem mestu sta bombaž in zelo tanko platno, irsko imenovano. Da ne bi bila preveč pusta, sta največkrat bogato okrašena z različnimi vezenji. Najbolj pogosta je sangalska čipka, ki je bila pred davnimi leti naprodaj tudi v naših trgovinah. In ker je del letošnjih modnih tendenc zelo romantično usmerjen, je sangalska čipka kot nalašč za lahke poletne obleke in bluze z obilico Urokih naborkov okrog ramen, na rokavih in krilih, ki so za mlada leta in lepe noge letos tik pod koleni. Zelo lepe in*uporabne so eno ali dvodelne obleke iz tankega bombaža z vstavljenimi čipkastimi vložki, včasih pa le z velikimi, položenimi čipkastimi ovratniki. Ker ima moda vedno posebne muhe, sodijo k takim romantičnim oblekam le beli modni dodatki. da ne bi končal kot večina drugih. Brez kozarca baje ni proze in poezije . .. GOBARSKA — S soprogo sva strastna nabiralca gob. Včasih vstaneva že ob štirih. — Jih doma vse pojeste? — Ne, prodajava jih in denar zbirava za gradnjo bolnišnice. Tam sva bila zaradi zastrupitve z gobami vsak po štirinajst dni. PO DRUŽINSKEM PIKNIKU — Odhajate, kaj! Takoj pogasite ogenj in pospravite svinjarijo okrog njega. — Kakšen odnos: mar naj bomo izletniki še gasilci in smetarji? RACIONALNOST »Naš šef je izredno racionalen. Razni sestanki so se mu priskutili, zato raje samoupravlja DIMNIŠKA OBROBA Dimniško obrobo delamo podobno kot strešno obrobo, le da sega pri položnih strehah na vseh straneh dimnika malo visoko, pri strmih strehah pa napravimo na desni in levi strani dimnika stopnjo na ta način, da je vrhnji rob vedno, vzporeden z opečnimi stiki. Pri nas je običajna obloga, ki teče vzporedno s strešino, pri čemer pa rob poševno reže opeko dimniškega zidovja. Za širokimi dimniki naredimo obrobo v obliki sedlaste strehice, da voda ne zastaja v globeli. SNEŽNI DRŽAJI Strešine z naklonom nad 25 stopinj in pod 55 stopinjami morajo imeti snežne držaje, da zadržujejo na strehi sneg. Držaj je običajno sestavljen in pocinkanega ploščatega železa 5 x 25 milimetrov. Iz 70 centimetrov dolgih palic naredimo kljuke in jih privijemo v razmikih po približno 90 centimetrov do 1 metra (odvisno od razmika roženic) na roženice in na letve. Med kljuke napnemo močno železno mrežo ali lopatast pločevinasti držaj. ŽLEBOVI IN ODTOČNE CEVI Žlebove oziroma cevi naredimo iz cinkove ali železne pocinkane pločevine. Še boljši pa so seveda bakreni. Pri bakrenih žlebovih in odtočnih ceveh morajo biti bakrene tudi kljuke in objemke. Bakrene cevi in žlebovi so trajnejši in ne potrebujejo nobenega vzdrževanja in premazovanje z zaščitnimi sredstvi kot je to potrebno pri pocinkanih. xa dom in dtužino Ureditev balkona Veliko nas je, ki nimamo svoje hiše in vrta. Utesnjeni smo v majhnih stanovanjih sredi mesta, do pravega parka pa je kar 15 minut hoje . . . Naši otroci se igrajo na betonskih in asfaltnih ploščadih v senci blokov. V glavnem pri načrtovanju sosesk še vedno prevladuje le en cilj doseči čim večje število stanovanj na rovaš zelenih površin. Tako nam ne prostane nič drugega kot da si sami ustvarimo majhno oazo sredi betona, kjer se bomo v toplih dneh po delu spočili, naši otroci pa se bodo lahko igrali, ne da bi jim pretila nevarnost od drvečih avtomobilov. Seveda to ni idealna rešitev, temveč izhod v sili. Ta mala oaza je lahko naš balkon. Slovenci imamo grdo navado, da nepopisno radi razkazujemo svoje za razvedrilo sam, namesto nas petdesetih članov kolekti- va.« SINČEK BOLNI MATERI — Mami, jaz te bom za pol ure zamenjal v postelji. — Zakaj? — Rad bi jedel praženec z marmelado. PO DRUŽINSKEM PREPIRU »Nesramnež, a nisi mogel pred najinimi gosti odkrito povedati, da sva poročena že petindvajset let? S tako žalostnim pogledom si povedal, da sva skupaj že četrt stoletja ...« ODVRNITE TATOVE Avtomobilske tatvine iz leta v leto naraščajo. Kljub temu da mnoge tatove odkrijejo, pa je število teh kaznivih dejanj še vedno visoko in ptpcej ostane'tudi še neodkritih. Zato ne bo odveč nekaj nasvetov, kako odvrniti tatove od svojega jeklenega konjička. Vedno glejte, da se-volan zaskoči, ko vzamete ključ iz ključavnice. Če nimate ključavnice na volanu, potem veriga na volanu ponavadi odganja tatoVe. Vedno dobro zaprite vrata, okna, premično streho, če jo seveda imate, in pokrov prtljažnika. Najmanjša špranja zadostuje spretnemu tatu, da avto odpre.' Nikoli ne pustite, niti ne za kratek čas na bencinski črpalki, ključa v avtomobilu brez nadzorstva. Rezervnih ključev in dokumentov nikoli ne hranite v avtomobilu. Obstoje tudi različne alarmne naprave, ki jih je moč vgraditi v avto. Vrednejših stvari nikoli ne pustile ležati v avtomobilu. Tudi ‘pokrivanje ali skrivanje takih predmetov v avtu je nesmiselno. Jasno pokažite, da pri vas v avtomobilu ni kaj krasti. Prtljažnik ni blagajna, zato ga ponoči izpraznite, če imate v njem najvrednejšega. SPODNJE Spodnje perilo (za otroke in odrasle) naj bo bombažno, ker le bombaž, ne pa sintetika, vpija vlago (potenje) in kožo zrači. Sintetično perilo kožo draži in lahko povzroči vnetje, še posebno pri ljudeh, ki se močno potijo. Spodnje hlačke in' nogavice, tudi pri otrocih, je treba menjavati vsak dan! Nedrčke, majice ter kombineže pa lahko vsak drugi dan. Pa še nekaj zapišimo, čeprav bo morda zvenelo neprijetno in neverjetno! Mnogi ljudje, starejši in tudi mlajši, ne vedo, da si je treba vsak dan umiti tudi spolovilo, noge in pazduhe. Zelo pomembno je torej, da si vsak dan umijemo celo telo. Kogar navadimo na čistočo od malih nog, bo celo življenje ljubil čisto telo. Čistoča pa je mati zdravja, mar ne? Čisti bomo, če se bomo vsaj na dan temeljito umili, in to' zvečer, sveže oprano perilo, ki visi na balkonu ali pred njim. Zato se ne smemo čuditi opazki turista, ki je ob pogledu na naše balkone presenečeno vzkliknil: ,,Saj to je prava razstava opranega perila. Pri nas imamo na balkonih cvetje.” Marsikdo se bo nad tem zamislil in dejal: ,,Res je, in le čemu je namenjena sušilnica v bloku.” Otroci nam uidejo na balkon. Kakšna groza! S svojimi drobnimi In umazanimi prstki nam bodo popackali belo perilo! Torej odločimo se: ali bomo pripomogli k lepši podobi mesta in obogatili balkone s cvetjem, ali pa bomo še naprej obešali perilo kar na balkon, ker je pač par korakov bliže kot sušilnica. Če se bomo odločili za prvo, nam ne bo težko' ustvariti še enega prijetnega kotička v stanovanju. Z malo domišljije lahko enostavno in lepo opremimo balkon, kjer bomo marsikatero sončno uro uživali mi in ne naše perilo. Nikar pa ne spreminjajmo zunanje strani balkona, kajti videz stavbe bi s tem skazili, nikakor pa ga ne bi polepšali. Dovolj dela bo že z notranjostjo balkona. Betonsko korito lahko pobarvamo z barvo za beton ali ga obložimo z lesom. Vanj posadimo nizko ali padajoče cvetje (le-to naj ne bo višje od 30 centimetrov). Primerne so viseče pelargonije, pe-tunije, viseče begonije, tagetes in portulak. Kadar pa bi radi z malo dela imeli vedno zeleno korito, se odločimo za eriko. Cvetela nam bo od aprila do decembra, sicer pa nam bo krasila balkon s svojimi vedno zelenimi lističi. Navajamo nekaj primernih vrst. Erika car-nea: ,,rubra” (karmin), ,,winter beauty” (temno rožnata), ,,eilleen porter” (temno rdeča), ..spring wood” (bela). Malce nenavadno, a zelo učinkovito bo, če posejemo travo. Ta potrebuje le nekaj vode in striženja, ko dosežemo zaželeno višino (okrog 15 do 20 centimetrov). Morda se nam bo zdela ta varianta predolgočasna. Tedaj lahko vmes posadimo krokus, hijacinte, zvončke ali kakšno drugo cvetje, ki cveti dalj časa. Malo dela bomo imeli, če bomo posadili bršljan. Hitro se bo razrasel in je nasploh zelo nezahtevna rastlina. Odločimo se torej, kakšen balkon bomo imeli: balkon, poln perila ali pa balkon kot se spodobi — poln cvetja. Seveda vam svetujemo, da se odločite za cvetje. PERILO da speremo s telesa prah in pot, ki sta se nabrala čez dan. Priporočljivo pa se je umiti dvakrat na dan, torej tudi zjutraj. Jutranje prhanje (umivanje) namreč telo okrepi, osveži in pospeši kroženje krvi po telesu. Vedeti pa je treba, da se umazanija spere s telesa le z vodo skrb za higieno in milom, nikakor pa ne le z uporabo dezodoransov in kolonj-skih vodic. Kože ni treba vsak dan temeljito militi, ker bi iz nje sprali naravno maščobo. Dovolj je, če jo speremo s toplo vodo. K splošni higieni sodi še vsakodnevno umivanje zob, vsaj enkrat na teden pa si je treba oprati tudi lase! SESTAVIL MARKO NAPAST KORUPCIJA MARELICA TRAVNIŠKI JELEN RAVNINA MOTENJE PRI DELU. SABOTIRANJE KRLEŽEVA DRAMA GORSKA REŠEVALNA NAPRAVA OBHODNA STRAŽA POSEL OELO ETNIČNA IN JEZIKOVNA SKUPINA V INDIJI GLASBILO IZ DRUŽINE BRENKAL FILMSKI IGRALEC WELLES SVETINOVA TRILOGIJA KISIK DAVNA PRETEKLOST POVRTNINA ZA JUHE IN PRIKUHE VZHODNA NEMČIJA REDKO IME ZA AJDO OZIROMA JUNAK PRED TROJO ŠVEDSKO ' M. IME - MESTO V SRBIJI OB REKI KOLUBARI AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE ANTON DERMOTA REKA V ŠVICI OZNAKA ZA NEZNANCA POTOMEC VRSTE PROJEKCIJ IGRALNA KARTA NEBESNA MODRINA ERBIJ INDIJSKI DROBIŽ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: poskok, oktober, narcisa, Iri, San, kič, TNT, anemija, laki, eh, N, vrt, Ika, ro, Cankova, Aljehin, Kanada. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA recept Gerbeau-dove rezine SESTAVINE: 600 gramov ostre moke, 250 gramov masla ali margarine, 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorne moke, ščepec soli, 200 gramov kvasa. NADEV: 200 gramov orehovih jedrc, 200 gramov sladkorne moke, 2 rebri čokolade, marelična mezga. ČOKOLADNI NAMAZ: 3 rebra čokolade, 100 gramov kristalnega sladkorja, 100 gramov masla. PRIPRAVA: V moki zdrobimo maslo in kvas, dodamo rumenjake, sladkor, sol in zgnetemo. Zgneteno testo razdelimo na tri dele in pustimo malo počivati. Razvaljamo na deski, posipani z moko. Prvo ploskev damo v ne prevelik pekač. Na tanko namažemo z marelično mezgo, potresemo polovico zmletih orehov, katerim smo primešali sladkorno moko in nastrgano čokolado. Pokrijemo z drugo ploskvijo testa. To namažemo z mezgo in posipljemo z ostankom nadeva. Na to položimo tretjo ploskev testa. Z vilicami nabodemo na več mestih in v pregreti pečici spečemo. Ko se ohladi, namažemo po vrhu namaz, ki smo ga na šibkem ognju zmešali iz raztopljene čokolade, 100 gramov masla in 100 gramov sladkorja. Narežemo šele naslednji dan. Gerbeaudove rezine so zelo kalorično pecivo. Če jih boste povsem pripravili po našem receptu, ki smo si ga izposodili iz Kuharice, ki jo je izdala Pomurska založba, naj vam povemo, da je v njih kar 8.300 kalorij, 115 gramov beljakovin, 535 gramov maščob in 1012 gramov ogljikovih hidratov. Odločite se! JUNIJA 1982 STRAN 13 TITO Tiho žvi;golijo ptički, mirno se igrajo otročički; tiho veje zdaj šumijo, da te ne prebudijo. Hvala ti, tovariš Tito, tvoje srce bilo je plemenito. Dve leti ni te več med nami, vendar še živiš z nami. Robert Lorenčič, 6. raz. OS Veržej Prvi koraki v svobodi UREJA JOŽE GRAJ Osvobodilni boji potekajo tudi danes v mnogih državah. Vsi miroljubni ljudje si želijo, da bi po svetu vladala svoboda in spoštovanje med narodi. Nekatere države so še zelo mlade, saj so si svojo svobodo priborile pred leti. K tem spadajo tudi južnoafriške države Mozambik, Zambija in Angola. Dolgo so trpele kolonialni jarem nekaterih kolonialnih držav. V Južnoafriški republiki pa črna rasa trpi strašno zlo, kjer manjšina belcev vlada nad domačim prebivalstvom. To je sramota 20. stoletja. Vsi svobodoljubni ljudje želijo prebivalcem Južne Afrike, da bi bili srečni in svobodni ter skupaj z nami graditelji miru, lepšega in pravičnejšega sveta. . Narodi Indokine so izbojevali eno izmed najbolj veličastnih zmag nad imperialističnimi silami. Njihova neizmerna želja do svobode in neodvisnost, ki jo je toliko let spremljala krvava vojna. v kateri je izgubilo življenje milijone ljudi, je danes uresničena. Toda svet še zdaleč ni urejen tako, da ne bi v njem bilo izkoriščanja človeka po človeku. Zato je na nas, mladih, da gradimo lepši in pravičnejši jutri. Olga Kerčmar, 6. razred COŠ Gornji Petrovci Nenavaden obisk V torek smo hodili v gozd. Naenkrat smo zagledali mravljišče. Tam smo se ustavili in se pogovarjali o mravljah. Na mravljišče smo vrgli bonbon. Mravlje so se posladkale. Olga Kajdič OŠ Sp. Ščavnica Dobili smo priznanje Naša krajevna skupnost sije za svoj krajevni praznik izbrala 9. maj, danzmage. Pionirji smo ob krajevnem prazniku pripravili pester kulturni program. Nastopili sta recitacijski skupini iz 4. in 5. razreda, mlajši mladinski pevski zbor in folklorna skupina. V proslavo smo vključili predajo novega prapora. Izročil nam gaje predstavnik krajevne skupnosti. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so nam dale vsaka svoj trak, prav tako pa tudi mladinska organizacija na naši šoli. Obljubili smo, da bomo prapor skrbno varovali kot dragocen simbol pionirjev. Vodil nas bo po naši skupni poti bratstva in enotnosti. Naš pionirski odred se imenuje po mladincu in aktivistu Janku Ribiču, kije padel v Cezanjevcih. Kolektiv OŠ Ivan Cankar je dobil bronasti znak OF kot priznanje za dolgoletno sodelovanje s krajevno skupnostjo. Pionirska organizacija pa je dobila denarno nagrado in priznanje za neumorno in nenehno sodelovanje. Helena Smolko, 6. c OŠ Ivan Cankar Ljutomer Prijetno okolje in čistoča — to je naša skrb Človek s svojim ravnanjem močno posega v naravo, zato moramo paziti, da ohranimo naravno okolje. Vendar tega ravnotežja velikokrat ni, ker človek, ko načrtuje tovarno, ne pomisli na naravo. Zato so mnoge naše reke onesnažene, zrak v nekaterih mestih je zdravju škodljiv, gozdovi so izkrčeni... Tudi v našem bloku in njegovi okolici smo imeli akcijo čiščenja. Pobrali smo smeti, požagali suhe veje in pometli dvorišče pred blokom. V tej akciji smo predvsem otroci bili najbolj aktivni. Za čisto okolje bi morali skrbeti vsi. Predvsem bi se morali vzgajati mi, mladi, tako da ne bomo odmetavali odadkov kamorkoli, da se bomo v čim večjem številu vključevali v organizacije, kot so zveza tabornikov in Rdeči križ. Te organizacije še posebej skrbijo za človekovo okolje. Darko Horvat, 4. a OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota MUCA MACA Mi imamo muco Maco, ki lenari dan na dan, lepa je in bela, vedno je vesela. Za pečjo poseda, me veselo gleda in zamijavka mi veselo, ko prinesem mleko belo. Borut Horvat, 3. raz. OŠ Stročja vas Na našem dvorišču Na našem dvorišču je zelo živahno. Tu se sprehaja vse polno kokoši, ki ponosno hodijo gor in dol ter kokodakajo, kot bi bile plačane za to. Če pa se kateri približaš, se petelin tako nasrši in zakikirika, da te je kar strah. Če so kokoši na eni strani dvorišča, on pa na drugi, se jim ne sme nihče približati, ker se petelin takoj zakadi vate. Včasih se mu moraš kar nasmejati, ko pri kikirikanju iztegne svoj dolgi, goli rdeči vrat. Tudi muc ne manjka, saj imamo kar štiri. So pa povsod, kjer jih ni treba. Takoj najdejo nepokrit lonec, miši' pa nobene. Če se po dvorišču sprehaja koklja s piščanci, je Pero — naš muc — takoj pri njih in jih peha s svojo šapico z namenom, da bi se igral z njimi. Vendar je koklja vedno hitrejša in jih dobi po nosu. Zelo rad se igra z žogico in jo kotali P° dvorišču, pa se mu dostikrat pridružjjo tudi drugi. Na dvorišču tudi zajcev ne manjka. Teh imam šest starejših in enajst mladih. Z njimi se v prostem času zelo rada poigram. Toliko so že zrasli, da niso vedno v gnezdu. Pod^o se po zaboju, da jih že od daleč slišiš. Če katerega požgečkaš po nosu, ta zapiha, se zakadi vate In te hoče popraskati (tako se igrajo vsi mladi zajci), če ob pravem času ne odmakneš rok. Vedno, ko sem prosta, se rada poigram z domačimi živalmi, ker je igra z njimi zanimiva. Življenje na našem dvorišču je torej zelo pestro in zanimivo. Olga Ajlec, 6. a OS Videm ob Ščavnici Helena mi je priskrbela celo otroški voziček. Pri eni izmed ilegalk v Šiški, Marti, bo kmalu prost, ker njen otrok odrašča. Voziček bo pripeljala Marta sama, ko bo moj otrok na svetu, saj bi ga rada videla in spoznala mene, ki doživljava v Ljubljani isto usodo. Vse je bilo pripravljeno, le otrok ni hotel na svet. Šalile smo se, da se je ustrašil vsega, kar smo pripravile. Teden dni je minilo po pobegu iz porodnišnice, pa otrok ni dajal nobenega znaka, da je voljan priti. Tudi zdravnico sta Katja in Helena našli, ki bi pomagala pri porodu. To je bila dr. Cirila, ki je komaj končala medicino in sta jo staknili po liniji OF. Biia je mlada, visoka in ko me je prišla prvič obiskat, se je pojavila s črnim klobukom s strašansko širokimi krajci. Napravila je vtis primadone. Pri pregledu ni našla ničesar, kar bi se ji zdelo narobe. Mnenja je bila, da bo treba pač počakati. In smo čakale. Minil je drugi teden, a nobenega znaka. Imela sem apetit, hrana je bila dobra, zelenjave z vrta dosti, a kaj, ko je vsak dan prinesel večjo skrb. Dr. Cirila, ki me je prišla spet pogledat, ni vedela drugega, kakor da je priporočala čakanje. Zaskrbljene so se zbrale pri meni Helena, Katja in Biba ter smo pretresle strokovno trdnost dr. Cirile, ker smo začele vanjo dvomiti. Odločile so, da bom šla k specialistu, ki ordinira nekje na Tavčarjevi ulici. Helena bo uredila, da me bo sprejel. Pripravila sem se na dolgo in seveda nevarno pot. Bilo je treba potovati s tramvajem v središče mesta in se med množico ljudi preriniti na Tavčarjevo ulico. Potovanje je potekalo v redu. Katja me je spremljala. Ob pregledu je zdravnik zmajal z glavo in vzkliknil: ,,Kaj hodite po mestu, vsak čas boste rodili. Hitro domov!" S Katjo hitiva, da naju porod res ne bi presenetil na ulici, kar bi povzročilo pravo katastrofo. Niti pomislili nisva, da naju lahko kdo prepozna; samb čimprej na tramvaj. Med potjo sva se pogovarjali. Nezaupanje v strokovno znanje mlade dr. Cirile se je umaknilo zaupanju. Ni bilo prav, da smo tako ravnale. Vendar tudi ugotovitev specialista ni držala, ker otrok še vedno ni hote! na svet. Napočil je že tretji teden mojega čakanja. Komaj sem se gibala, a vendar nobenih znakov. Lotevala se me je negotovost, nemir in čudna, globoka otožnost. V tem času mi je Katja prinesla Darkovo pismo, ki mi je je poslal iz brigade po Marjinem fantu. Pravi sončni žarek v moje čakanje, v vzdušje, ko sem zaman iskala sprostitve. BHomije, kakor da so rešeni vsi problemi, kakor da se je pojavi! ob meni Darko. Katja me je pustila samo. Skušala je napraviti vtis, da • se ji mudi, ko je videla, kako sem se vznemirila in kako sem se zatopila v svoj svet, kije bil sicer zame vedno ozek, zaprt. Zdaj se je razširil, postal je svetal in nobena sila mi ni mogla postaviti mej. Legla sem na posteljo. Počasi, kakor da bi hotela ustaviti čas, v katerem sem ujela toliko sreče. Nikoli nisem mogla Darka bolj ljubiti, kakor sem ga ljubila v tem trenutku, ko sem obračala tolikokrat zganjen papir in si ogledovala njegovo oisavo. ,, Draga Ana! Pišem ti, čeprav ne vem, kdaj boš pismo prejela. Ko si s Krima odšla v Ljubljano, so kmalu pritisnili na nas Italijani z velikimi silami. Morali smo se umakniti na Dolenjsko. — Kako živiš? Zelo pričakuješ otroka? Mislim, da preživljaš težke ure. Hrane imaš zadosti? Bojim se, da stradaš. Oddahnil sem si malo, ker smo dobili danes sporočilo, da v Ljubljani ni več tako hudo. Baje so odprli prehod skozi dva obroča. Zadnjič sem ti svetoval, da ne smeš na ulico. To ti tudi zdaj odsvetujem. — AH so Prežihovega Voranca res ujeli? Pazi se. Piši mnogo. Zadnjič sem se zelo razveselil Tvojih dveh pisem. Če boš medtem rodila, Ana, Ti želim, da bi zlahka prenesla bolečine. Tolaži naj Te misel, da sem vedno pri Tebi. — Drugače sem zdrav in poln volje do življenja. Pri nas so nastale velike spremembe. Po pohodih se naselimo v hiše, ne kot prej, ko nismo šli v vasi. Topla peč, okna, vrata, vse sprejema človek s posebnimi občutki. Morala je odlična, akcije uspešne. Sicer pa v Ljubljani gotovo kaj veste o tem. Pozdravljam te, vedno sem pri Tebi in Te poljubljam! Darko.’" Čutila sem y tej pisavi posebno moč, ki premaguje vse zapreke, saj je kljub vsemu zdaj tu Darko, tu je najin otrok, ki bo prišel, ki bo moral priti enkrat na svet; mi trije smo tu ob odprtem oknu, ki gleda na vrtove, gospodarska poslopja, kmečke hiše, kozolce. To odprto okno rahlo zastirajo veje marelice, polne svetov. Na tisoče jih je natrpanih na vejah, na tisoče teh drobnih belih obrazčkov, ki zrejo v sobo na nas tri, ki zrejo posebno name, na najsrečnejšega človeka, ki ga zaposlujejo prav v teh samotnih trenutkih njegove vrstice. Darkova roka jih je napisala, njegove misli in čustva so pustila sledove na tem zganjenem listu s črtami, iztrganem iz šolskega zvezka. Nazadnje se je potem le začelo. Po treh tednih čakanja. V torek. Tudi tega ne bom pozabila. Tisti torek pomnim: bilo je popoldne. Začutila sem rahle bolečine v trebuhu. Nesporni znak, da se začenja. Alarm za pomoč je sprožila Biba, kakor je _____________ HgWiiMIMIIlWIIIIIMiWI bilo dogovorjeno. Odhitela je v mesto in kmalu je prišla dr. Cirila, tokrat skromno in nevpadljivo oblečena. A otrok je bil trdovraten. Spet se je premislil. Preveč zla bi našel na svetu in zdelo se mu je bolje, da ga zagleda čim pozneje. Tako sva se dogovorili z dr. Cirilo in čakali na njegovo milostno voljo, da se odloči. Pa se ni. Približevala se je noč s policijsko uro in dr. Cirila se je odločila, da prespi pri meni. Biba je šla spat k materi in Veri. Odkar so se začeli popadki, so skrbi in strah še najbolj prevzeli mater, ki je edina vedela, kaj je porod. Dolgo zavlačevanje jo je vznemirilo. Ko se je začelo, ni mogla najti miru. Prihajala je pred vrata sobe, da bi videla, kako poteka moj čas, a vstopiti ni upala. Noč od torka na sredo smo vsi v hiši prebili nemirno-Pravo trpljenje pa mi je prinesla sreda. To je bi! dan pogostih popadkov, bolečin, napetega pričakovanja. BiH so trenutki, ko sem bila prepričana, da dalje ni več poti, da moram umreti-Opazila sem, kako je dr. Cirila zbegana, posebno ko injekcije za pospeševanje popadkov niso pomagale. Otrok v meni se m premaknil, kar jo je spravljalo v še večjo negotovost Obvladovala se je, me bodrila in kar pogosto pritiskala slušalk •na moj razboleli trebuh. Nisem slutila, da zgublja zaupanj vase. Pojemale so mi moči. Izčrpana sem bila in nisem ve intenzivno sodelovala, zato sta bila prigovarjanje in trud menoj zaman. Njene posege sem spremljala odsotno in tudi bolečine skoraj nisem bila več občutljiva. V tem trpljenju nisem predstavljala, kaj se bo zgodilo z menoj in kaj otrokom. Tako smo preživeli strašno noč od srede na četrt Pomirjevalna sredstva so mi prinesla nekoliko počitka. Ope sem, da dr. Cirila neprestano prisluškuje otrokovemu utnp Slutila sem najstrašnejšo nevarnost, da se bo otrok zed Nisem si upala ničesar vprašati. Čeprav sem bila brez moc, rada trpela, samo da ostane živ. Biba in mati sta bili ves čas pred vrati sobe, da bi če bo potrebno. Samo Vera je hodila v službo. Biba m S šolo. Vsa prestrašena ni vedela, kaj naj stori, ko jo dr. nenadoma pokliče v sobo. . ,,Š!a boš po mojega očeta," ji reče, vzame iz to vizitko, napiše nekaj vrstic, zalepi ovojnico in jo da Bi -viharno zapusti sobo. - ndetav- Potem se nekaj pogovarja zunaj z materjo in obe odio , kuhinjo. Zadremljem. > r ih 'r* Medtem v kuhinji grejeta vodo v velikih tone prekuhavata instrumente. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 14 VESTNIK, 17- JUNIJ^J^- co so cvetele marelice dopisniki so zabeležili ZLATA POROKA Zakonca Jože in Marija Pušenjak iz Spodnjega Kamenščaka v ljutomerski občini sta v maju slavila dato poroko. Zlatoporočno listino jima je izročil v imenu občinske skupščine Emil Kuhar. Rado Gnezda — GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH--------- Srečanje starejših občanov Krajevna organizacija Rdečega križa v Gradišču v Slovenskih goricah js v maju priredila proslavo in obdaritev občanov, ki so stari nad 75 let. Proslava, ki so jo pripravili učenci Oš Boris Kraigher in OO ZSM, je potekala v kulturnem domu. Udeležilo se je je nad 60 starejših občanov. Po proslavi so najstarejše povabili na zakusko, ko jo je pripravilak krajevna organizacija RK Gradišče. Janez Lorber —LENDAVSKE GORICE —------------ Novi telefoni Pred kratkim so delavci Podjetja za PTT promet iz Murske Sobote končali dela pri napeljavi telefonov v četrtem rajonu v lendavskih goricah. Telefo-ne> ki so dvojčki, je dobilo šestnajst krajanov. Reči je treba, da je krajevna skupnost prispevala za Posamezni telefon 400 dinarjev,, ostalo pa krajani “EL_______________________ J. Žerdin Niti hektarja neobdelane Člani lovske družine na Cankovi — kar 51 jih je — so vsestransko aktivni. To potrjuje tudi dejstvo, da ob lovu skrbijo za divjad, tekmovanja, imajo lovski dom, pa tudi njihov oktet, ki ga vodi Ervin Žnidarič, nastopa na raznih prireditvah. Zanimivo je tudi to, da so letos zasadili tri tisoč jelk. F. K. — GRADIŠČE V SLOV. GORICAH-------- Občni zbor upokojencev Društvo upokojencev v Gradišču v Slovenskih goricah je na letni konferenci posvetilo največ pozornosti naporom naše družbe za stabilizacijo in nekaterim notranjepolitičnim razmeram; skratka, na konferenci je bilo prav živahno in zanimivo. Člani društva so sprejeli tudi program dela za letošnje leto. Predsednik društva je ob 35. obletnici združenja društev upokojencev Slovenije nekaterim najbolj delavnim in'najstarejšim članom podelil 3 zlate, 5 srebrnih in 30 bronastih značk, ob tem pa še 40 pismenih priznanaj. Janez Lorber — ŠVEDSKA------------------------- z rezbarskimi vložki, je bil pred objekti-našega dopisnika Ludvika Krambergerja Koliko časa je vložil v to delo in aov rttCeno b* j'm Posodil, o tem ni hotel za M'2dimo na s,ikL Je “delal Pomaaa nri Ton.eka Slaniča, ki mu pogosto j p raznih kmečkih opravilih. L. K. MOSTJE Rojstvo slovenskega dopolnilnega pouka v Malmeju Dve avtobusni postaji Se letos nameravajo v Mostju v lendavski občini zgraditi dve avtobusni postaji in sicer v z zgornjem ln spodnjem delu vasi. Krajevni skupnosti Mostje Nanuta sta že zagotovili finančna sredstva, navozili so gramoz, zdaj pa čakajo na preostali material. Obe gradnji bodo pocenili s prostovoljnim delom. V Rankovcih so pridni. Pravijo, da nimajo niti hektarja neobdelane zemlje, radi povedo, da so s samoprispevkom in prostovoljnim delom poskrbeli za marsikaj v vasi, ki ima komaj 57 hiš in 259 prebivalcev. Vsi seveda niso na kmetijah, vendar se po končanem delu v službi, skoraj kot mravlje, zavzeto lotijo kmečkih opravil in skrbijo za domačije. Spodbudne besede, kajne? Junijsko popoldne: vrišč otrok, tu in tam kdo, ki se ubada z opravili na dvorišču ali v hlevu, med žvrgolenjem ptic in brnenjem avtomobilskih motorjev kakšen pasji lajež. .. Kje pa so ostali? Delajo, na travnikih, na njivah. Počakati je treba skoraj do večera, ko v sproščenem pogovoru izveš, da v Rankovcih mladi in starejši ne bodo odpovedali, saj ljubijo svoje domačije in zemljo, ki je ob pridnem delu dokaj darežljiva. Saj ni treba vsega narediti s krampom in motiko, traktorjev je več kot dovolj. Nekateri imajo tudi dva. ker niso sebični in vase zaprti, dogovarjajo se za razne strojne usluge, tudi za kombajne, ko jih rabijo. To niso strojne skupnosti, ampak dogovori med vaščani, ki tudi — ob medsebojnem zaupanju — za papir ne zapravljajo denarja. Dovolj je, če se dogovorijo. Kar precej denarja bodo v tej sorazmerno majhni vasi do leta 1984 odštevali za vse. kar imajo in je dotrajano, pa tudi za nove pridobitve seveda. Ko bodo imeli referendum, bodo v program zagotovo uvrstili naloge, ki so najpomembnejše za razvoj kraja in okolice in se dogovorili za razne delovne akcije. Tu ne odpovedo, če ob muhastem vremenu ni kakšnega nujnega dela na poljih. Ob živinoreji so njive najbolj donosne, čeprav namenjajo največ pozornosti koruzi, pšenici in ječmenu, v zadnjem času pa tudi sladkorni pesi. Predsednik vaške skupnosti Štefan Maj c an je povedal, da zemlje so kmetje letos odmerili za sladkorno peso nekaj nad šest hektarov. Mogoče jih bodo prihodnje leto še več. Računi-co imajo v rokah, zato dobro vedo, kaj se jim izplača in kaj ne. Ugovorov okrog prodaje mleka zdaj več nimajo, saj so z združenimi močmi uredili so- jejo, ob dobrih in pravočasnih dogovorih seveda. Ni redek primer, ko si vasi na tem območju za najnujnejše naloge začasno posojajo sredstva iz krajevnega samoprispevka. Tako bodo delali tudi v prihodnjem obdobju, ker vaške zaprtosti v svojem kraju ne marajo. Traktorjev in drugih strojev je v Rankovcih čedalje več, domačih in obdelovalnih površin ne zanemarjajo, včasih pa domačim in drugim naredi kakšno „uslugo” poslednji konj v vasi, na katerega je lastnik Leopold Ulen izredno ponosen. Štefan Majcan, predsednik vaškega odbora Rankovci. dobno zbiralnico za zbiranje mleka od jutranje in večerne molže. Tudi do 750 litrov nanosijo tja vsak dan. S krajevno skupnostjo Tišina Rankovčani dobro sodelu- drugje pa so veseli, če so vrata odprta. Še malo o uspehih, ki so jih v zadnjih letih dosegli z združevanjem dela in sredstev. Modernizirali so skoraj dva in pol kilometra vaških cest, asfalt je speljan domala do vsake domačije, poskrbeli so za novo transformatorsko postajo, zgradili most čez Dobel, pa tudi za urejanje zbiralnice mleka in urejanje poljskih poti so namenili denar in še delali so. Ob koncu še to: v Rankovcih imajo dosti strojev, predvsem traktorjev, ob tem pa samo enega konja, za katerega je lastnik Leopold Ulen dejal, da je star okrog 25 let. Morda, vendar mu je porednež pogledal zobe in . .. Nič, toliko za konec, Rankovčanom pa zaželimo še veliko uspehov in skupnega dela. Janko Stolnik F. Feher FRANC KOLARIČ — —_ 80 letnik Srečala sva se na proslavi v Okoslavcih, ko so tamkajšnji prizadevni gasilci prevzemali novo motorno brizgalno in gasilski avtomobil. Dejal je, da so se mu s tem, kot dolgoletnemu gasilcu in krajanu, uresničile davne sanje. Franc Kolarič se je rodil 1. 4. 1902. v zaselku Ko- -- koriči v ljutomerski obči- ni, v družini malega kmeta, ki se je občano ukvarjal tudi s čevljarstvom. Osnovno šolo je končal v Križevcih pri Ljutomeru, nato obiskoval trgovsko šolo {P bil vajenec pri trgovcu Farkašu pri Vidmu ob Ščavnici ter se pozneje zaposlil v trgovini Korošec v gornji Radgoni. Vojaški rok je služil v Beli Crkvi in Novem Sadu. Po vrnitvi domov je stopil v finančno službo v Ceršaku, kjer je bil tri leta in nato vse do Pričetka druge svetovne vojne v Gornji Radgoni ter yates tudi v kraju Ljubuški v Bosni in Hercegovini. Delo carinika je opravljal tudi med vojno. Najprej 8a je okupator premestil v Lenart, nato v Maribor in Pazadnje v avstrijski Leoben. Ker je zaradi posebnosti dela, ki ga je opravljal, imel možnost neomejene-gibanja in ga sovražnik ni posebej nadzoroval, je večkrat prihajal domov k družini. Na eni teh poti je Ptišel tudi v stik s pohorskimi partizani, ki jih je Poslej redno oskrboval z raznim blagom in jih obve-cal o položaju onkraj meje. Vendar Franček v svoji romnosti o tem zelo nerad govori. , Po vojni je bil imenovan za prvega predsednika rajevnega ljudskega odbora pri Vidmu ob Ščavnici, Jer je zlasti skrbel za odkup kmetijskih pridelkov, , ato je tri mesece prostovoljno drvaril v pohorskih gozdovih, potem je delal v kmetijski zadrugi pri Vid-"lu ob Ščavnici, v trgovini na Kapeli in nazadnje vse o upokojitve na radgonskem kmetijskem kombina- Ljubezen do slovenske besede in bojazen, da bi mladi rod slovensko besedo pozabil, sta zbudili idejo o organizaciji sloenskega dopolnilnega pouka. Nekega septemberskega večera pred desetimi leti je na vrata Ivana Pucka potrkal Anton Krašovec in izrazil željo za ustanovitev slovenske šole. Prosil je za pomoč pri iskanju zainteresiranih staršev, ki bi dali svoje otroke v slovensko šolo. Imel je že tudi učitelja, ki je obljubil, da bo uredil vse potrebno za pouk s švedskimi oblastmi. Trudili so se vsak po svoje. Čez mesec dni je prvi slovenski učitelj Boro Penko pozdravil prvih deset slovenskih učencev v materinem jeziku. Pouk je bil ob sobotah od desetih do dvanajstih na Rosengardu v šoli Verne Ryden. Boro Penko je poučeval otroke do leta 1973, nato pa se je vrnil v Ljubljano. Njegovo delovno mesto je prevzel Franc Šprah. Število otrok je raslo, bili so pa taki, ki več niso prihajali k pouku. Veliko problemov, še več pa radosti smo srečevali na poti. Vsak po svoje smo se borili za obstanek naše, slovenske šole. Danes je v slovenski dopolnilni pouk v fMalmeju in okolici vključenih 53 otrok v starosti od šestega do sedemnajstega leta, ki jih poučujejo štiri učite-U>cet Borimo se za še večjo udeležbo, saj imamo Slovenci v Malmeju in okolici kar 19 otrok v starosti do šest let, 73 otrok v starosti od sedem do šestnajst let. To poročilo je kratek izvleček iz popotne beležke Ivana Pucka, ki je priložil tudi posnetek učencev slovenske šole, ki so na enem od nastopov najprej zapeli pesem — JUGOSLAVIJA. Delovna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav, Pomurska območna skupnost objavlja dela in naloge ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v zastopu 8-103 Černelavci. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še pogoj, da imajo najmanj končano osemletno šolo. Za objavljena dela in naloge se združuje delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela, ki bo trajalo tri mesece. Osebni dohodek po,Samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke, ter sredstev sklada skupne porabe. Kandidati naj vložijo prošnje z kratkim življenjepisom na odbor za medsebojna delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri Pomurski območni skupnosti v roku 15-tih dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30-tih dneh od zaključka objavnega roka. TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE . . Ye'ike zasluge ima Franček pri razvoju gasilstva, J je v njegove vrste stopil že leta 1926, član GD DKoslayci pa je od leta 1936. Še vedno vestno oprav-Ja knjigovodska in blagajniška dela. Je gasilski s,nik in med drugim dobitnik diplome in prizna-Ja 2. stopnje Gasilske zveze Slovenije. Marjan Pirc Razvili bodo gasilski prapor Prostovoljno gasilsko društvo je pod vodstvom Vegi Julija in Condor Štefana napravilo velik korak naprej. Še lansko leto je bilo društvo neopremljeno, letos pa so dali popraviti gasilski avto in malo motorno brizgalno ter nabavili najnujnejšo opremo za gašenje. Prostovoljno gasilsko društvo Radmožanci namerava letos razviti tudi gasilski prapor in to ob 50-lobletnici. V načrtu imajo tudi nakup ene nove motorne brizgalne. S prostovoljnim delom pa bodo uredili tudi vaške hidrante in izkopali nekaj vodnjakov za gašenje. Vsako gospodinjstvo je za novo brizgalno primaknilo od 300 do 500 dinarjev. F. Feher »Planika«, združena v skupne moči in prizadevanja v KS Turnišče, je tudi v letošnjem letu, ob občinskem prazniku soudeležena pri vseh pomembnih delovnih uspehih v krajevni skupnosti. Predvsem je sodelovala pri sofinanciranju gradnje sodobne zdravstvene ambulante v Turnišču, ki bo odprta 26. junija. To bo pomemben prispevek ob zaključku praznovanj letošnjega občinskega praznika. iskrene čestitke ob njihovem prazniku! Vsem občanom lendavske občine W. JUNIJA 1982 STRAN 15 gorenjewsW©[ Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta b. b. tovarna kovinske opreme 62000 MARIBOR TOZD skladiščna oprema LENDAVA Razvoju sodobne skladiščne tehnike je pri nas sledilo podjetje PRIMAT, ki s svojo specializirano proizvodnjo uspešno rešuje najbolj zahtevne naloge. Modernizirana tovarna v Lendavi proizvaja skladiščno opremo po najnovejšem tehnološkem postopku in viličarje za potrebe notranjega transporta, na baterijski pogon. SE PRIPOROČAMO S SVOJIM PROIZVODNIM PROGRAMOM IN ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE LENDAVA! SKLADIŠČNA OPREMA Iskrene čestitke vsem občanom lendavske občine ob njihovem prazniku! STRAN 16 VESTNIK, 17- kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Izsiljevanje v križišču umrli 6. junija ob 17. uri se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Prosečki vasi. Kolesarka Marija Kerec iz Pesnice pri Mariboru seje Peljala iz Mačkovec proti Pozna-novcem. Med vožnjo po klancu navzdol v Prosečki vasi jo je na makadamski cesti začelo zanašati in je napolsed padla ter se hudo Poškodovala. 7< junija se je pripetila prometna nezgoda na magistralni cesti v Rakičanu. iz Beltinec proti Murski Soboti se je peljal z osebnim avtom Mirko Hajdinjak iz Odranec. V Rakičanu ga je na mokrem vozišču, ko je vozil v blagi ovinek, za- čelo zanašati, zapeljal je na bankino, nato pa v jarek, kjer se je avto prevrnil na bok. Voznik se je lažje poškodoval, gmotna škoda pa znaša 40 tisoč dinarjev. Naslednja prometna nesreča se je zgodila 9. junija ob 22. uri. Iz Apač se je pripeljal v Podgrad do križišča z magistralno cesto Branko Miljanovič iz Bosanske Gradiške. V križišču je spregledal znak stop in s svojim avtom izsilil prednost pred tovornim avtom s priklopnikom, s katerim se je peljal Vilibald Toplak iz Maribora. Le-ta je pripeljal iz radgonske smeri. Prišlo je do trčenja. Telesno se je poškodoval Miljanovičev sopotnik Jovo Vukaslovovič. Materialna škoda znaša 120 tisočakov. Johan Reich iz Avstrije se je 13. junija ob 13.45 peljal iz Ljutomera proti Radencem. Zunaj Nor-šinec je na ravnem delu ceste prehiteval osebni avto, čeprav je nasproti peljal pravilno po svoji desni strani ceste Matija Goričanec iz Ljubljane. Ko je Reich opazil, da je zapeljal v škarje, je naglo zavrl, zaneslo ga je na levo stran, zato sta vozili trčili. Materialna škoda znaša 60 tisoč dinarjev, Go-ričančeva sopotnica Sonja Sever iz Podgradja pa se je lažje poškodovala. S. S. GRADBENA IN INSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE LENDAVA 9 qidosLE.o.vA PARTIZANSKA 93, PP 64, TEL. h. c. 75-055, 75-150, Direktor 75-420, TELEGRAM: GIDOS LENDAVA, TEK. RAC. 51920-601-10680 LENDAVA Dandanes se kmetijci ne morejo zgolj zanašati na ugodne vremenske razmere, ampak morajo tudi sami kaj storiti, da bi bil pridelek obilnejši, predvsem pa, da ga ne bi uničila toča. V severovzhodni Sloveniji smo v ta namen ustanovili . samoupravno interesno skupnost za varstvo pred točo, katere sedež je na Kmetijskem zavodu v Mariboru. Sredstva za varstvo pred točo zbirajo iž različnih virov; organizacije združenega dela primarne proizvodnje prispevaju 0,32 odstotka od dohodka, druga podjetja 0,16 odstotka od dohodka, kmetje 1,3 odstotka od katastrskega dohodka, lovske družine prav tako 1,3 odstotka od dohodka iz lovišč in zavarovalna skupnost 0,5 odstotka od premij, ki so vplačane za zavarovanje pred točo. IZDELUJE IN OPRAVLJA gradbena dela strojnozemeljska dela projektiranje mizarska dela eiektroinstalacijska dela vodoinstalacijska dela montaža ogrevalnih naprav pleskarska in soboslikarska dela kamnoseška in cementninarska dela komunalna dela eksploatacija in prodaja mivke in gramoza Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem prisrčno praznovanje ob prazniku občine Lendava! A IGM GRADNJA Žalec dimniki in kamini TER GREZNICE PToizvajafo 6 c S' aa”CS SP'°^ ne morejo zamisliti svojega dela brez izdelkov Žalske Gradnje. In kaj sploh YU etažni d' • Proizvodni programje izredno pester: Schiedel YU montažni dimniki, Schiedel greznice Schiedel YU ventilacije, Schiedel YU odprti kamini, montažne troprekatne DanJ« 'resni Hdani-vogalniki, termoizolacijski bloki Stibo. ___ vam Predstavljamo nekaj najbolj znanih izdelkov. SCHIEDEL DIMNIK To je troslojni montažni dimnik z gibljivo, ki-sloodporno in ognjestalno Samotno cevjo. Ta dimnik je industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kakovosti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja Samotna cev in večslojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema. Schiedel dimniki se uporabljajo za vse vrste goriv in za razne moči kotlov od 5 do 10.000 kilovatov. Dimniki 0 13,5,0,16 in 0 20 se uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti. V Gradnji pa proizvajajo tudi etažne dimnike, ki so najbolj primerni pri gradnji stano-vanjskih blokov in stolpnic. izdelujejo kamine Antika in Smreka. Car odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj še podžiga želje po estetskem videzu. Dopolnjevanje centralnega ogrevanja z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako ozračje in ugodje, ki si ga želimo, primerno vremenu in času. V Gradnji v Latkovi vasi pasopričeli proizvajati tudi vrtne kamine. Dva tipa proizvajajo: Vrba in Breza. Poleg lepote in praktičnosti se odlikujeta tudi po tem, da lahko elemente stikate brez uporabe malte, kar omogoča postavitev, oziroma prestavitev kamina na poljubno mesto atrija, vrta, terase ... Kamina imata možnost izvedbe kot grill kamin ali grill mizica. Na območju Pomurja imamo 30 izstrelišč, in sicer 8 na območju radgonske, 12 na območju-murskosoboške, 4 na območju lendavske in 6 na območju ljutomerske občine. Ker sta se soboška in lendavska občina pozneje vključili v radarski sistem obrambe pred točo in ker radar v centru v Žikercah pri Ptuju ni imel pregleda nad oblaki nad celotnim Pomurjem, so lani začasno postavili radarsko postajo v Petrovcih. Medtem so v Žikercah dobili nov meteorološki radar, ki nadzoruje večje območje, zato so v Petrovcih naprave demontirali. Kot nam je povedal inženir Dvoršak s Kmetijskega zavoda v Mariboru, so letos že osemkrat izstreljevali rakete proti nevihtnim oblakom, iz katerih je bilo moč sklepati, da bodo nad severovzhodno Slovenijo natresli točo. V ta namen so skupaj izstrelili kar 414 raket, od tega 270 novejših, ki so tudi močnejše in učinkovitejše. Pomembno je tudi to, da od slednjih le dve nista bili učinkoviti, torej sta padli na tla in tam eksplodirali (Filovci in Dobrovnik). Raketna izstrelišča za rakete novejšega tipa imamo v "soboški in lendavski občini, medtem ko na območju ljutomerske in radgonske občine še prevladujejo stara izstrelišča. Interesna skupnost za varstvo pred točo si prizadeva čimprej zamenjati stara izstrelišča. Iz njih namreč ni moč streljati novih in uspešnejših raket. Da je treba ta izstrelišča čimprej posodobiti, dokazuje tudi tale podatek: od 144 raket starejšega tipa se jih kar 18 ni prebilo v nevihtne' oblake, ampak so eksplodirale ali v rampah ali pa so kmalu po eksploziji padle na tla. Skoda je velika. Potem ko bodo na območju celotnega Pomurja in severo- vzhodne Slovenije posodobili montažna troprekatna greznica Individualna gradnja je lahko še cenejša. Če uporabljate pri gradnji pravilne materiale. Če se boste odločili za montažno troprekatno greznico, boste prihranili denar in čas. Izdelana je iz armiranega betona MB 250. Sestoji iz treh pretočnih prekatov, ki so po volumnu različni, glede na lunkcijo prekata. Povezava med prekati je izvedena z odprtinami, pred katerimi so nameščene zaščitne plošče. Montažna troprekatna greznica je Pokrita s pokrovom iz petih armirno-betonskih Plošč velikosti 1.20 x 0.456 m. Vsak prekat ima odprtino za čiščenje, pokrito s pokrovom. Sporo-cite svoje želje v Gradnjo v Latkovo vaš pri Preboldu ali pa trgovini z gradbenim materialom v vašem kraju. Telefonska številka Gradnje v Lat-Kovi vasi je 722-144. Zahtevajte prodajno službo! kamini iz gradnje ---— ________________ ————— V dnevni sobi je prijetneje, bolj domače in bolj omantično. če je v njej tudi kamin. V Gradnji Vrtni kamin VRBA izstrelišča, bo varstvo pred točo še uspešnejše. Da gre za pomembno pridobitev, smo se lahko prepričali minule dni, ko so se nad pokrajino ob Muri zgrinjali zlovešči oblaki. Bili smo v strahu za pridelek, zlasti vinogradniki. Rakete, ki so jih izstrelili, so razbile oblake in strah pred točo je bil odveč. Sicer pa naj povemo, da se tudi z raketami ne moremo popolnoma obvarovati pred točo, ampak le 80-odstotno. To pa je kar precejšnje poroštvo, da rezultatov našega dela toča ne bo uničila. S. SOBOČAN NEDELIČA POPRAVLJAJO MOST Te dni so začeli v Nedelici popravljati leseni most; ki je bil v dokaj slabem stanju, saj za težka vozila sploh ni bil primeren. Most bo popravljen, ostaja pa vprašanje, kdaj bodo asfaltirali del makadama. Upajmo, da tudi to ne bo ostao neasfaltirano. če bo most gotov. F. F. Karol Vučak, 66 let, Beznovci; Ana Bussone, 60 let, Pertoča; Rok Kouler. 3 ure. Vučja Gomila 51; Franc Šnepf, 39 let. Gorica 52; Franc Abraham. 45 let, Krplivnik 36; Ernest H ari, 49 let, Murska Sobota, Šercerjevo naselje 3; Franc Slavic, 52 let, Dokležovje 162; Franc Zver, 57 let. Ižakovci 69; Geza Kokaš,' 60 let. Domajinci 62; Janez Domjan, 67 let. Beltinci, Gregorčičeva 34; Štefan Vogrinčič, 68 lett Tešanovci 100/c; Matija Arvaj, 69 let. Beltinci. Cankarjeva 7; Franc Čurman, 70 : let Serdica 67; Ivan Smolko, 71 let, Beltinci, Gubčeva 14; Ludvik Rožman. 73 let. Bogojina 45; Jože Semler. 74 let, Moščanci 60;Štefan Bagaroš. 74 let. Petanjci 53; Jože Toth. 74 let, Prosenjakovci 51; Franc Šoštarec. 75 let. Gorica 8; Iva n Šeruga, 75 let, Beltinci, Pot ob Črncu 1; Aleksander FFbldvari, 75 let, Selo 27; Jože Gomboc, 76 let, Pertoča 12; Dezso Edry, 76 let. Hodoš 62; Ludvik Kerčmar, 76, let, Moravci, 78; Alojz Zorjan. 79 let. Sotina 4; Marjan Lebar, 79 let, Murska Sobota, Ar. Novaka 2; Jože Grah. 77 let, Grad 127; Anton Zrim. 79 let, Moto-vilci 48; Ivan Melin.80_let. Bodonci 80; Pavel Magdič, 80 let. Bakovci. Partizanska 18; Štefan Šadl. 81 let. Vadarci 84; Janez Rituper, 83 let, Bokrači 1; Štefan Perkič. 83 let, Dokležovje 139; Aleksander Kerčmar, 85 let. Peskovci 41; Jože Horvat. 84 let, Murska Sobota, Gregorčičeva 9; Vilma Lovenjak. 58 let, Poznanovci 8; Ana Pozderec. 60 let, Melinci 170; Ema Škrilec. 66 let, Lemerje 44; Hedvika Glavač, 68 let, Murska sobota. Finžgarjeva .8; Irma Gujtman, 70 let. Gradišče 30; Verona Jerebic, 71 let. Gančani 178; Terezija Celec, 72 Ift, Poznanovci 64; Ida Sečko . 74 let, Vaneča 79; Marija Prem, 75 let. Gornji Slaveči 67; Ana Gomboc, 75 let. Ropoča 11; Marija Temlin, 75 let, Mlajtinci 25/a; Ana Lepoši, 76 let, Krog 60; Marija Meolic,,831et, Krog 8; Frančiška Kalamar. 83 let, Prosenjakovci 50; Julijana Horvat, 84 let, Moravci 95; Frančiška Gumilar. 84 let. Radovci 41; Marija Vučak, 86 let, Strukovci 19; Ana Buček. 87 let. Šalovci 218; Marija Vezer, 89 let, Murska -Sobota. Cankarjeva 64; Marija Kuzma, 91 let. Tišina 30/b; Marija Žbul. 92 let. Gradišče 71; Marija Žalodec, 94 let. Tišina 68; Ciril Markovič, 51 let. Boreči 25; Ignac Pučko, 52 let, Gresovščak 7; Jože Krajnc, 60 let, Mota 12, Ljutomer; Matija.Rizman, 81 let. Stročja vas 34; Albina Copot, 52 let. Pristava 17; Julijana Pintarič, 75 let, Gibina 27; Marija Rudolf, 78 let, Bučkovci 21; Frančiška Geder, 80 let, Nor-šinci 39;_ Marija Cimerman, 82 let, Ljutomer, ul. Ivana Kaučiča 6; Albina Žižek, 85 let. Ljutomer. Razlagova 8; Alojzija Megla, 87 let, Drakovci 8; Alojzija Marinič, 88 let, Stara Nova vas 51; Devit Kozlovič, 55 minut, Apače 36; Karel Strgar, 26 let, Gornja Radgona, Simoničev breg 11; Jakob Kolarič, 50 let, Spodnja Ščavnica 37; Jože Flandja, 65 let, Segovci 53; Štefan Maršič. 69 let. Stogovci 16; Janez Hamler, 71 let, Črešnjevci 21; Jože Čuš, 75 let, Sovjak 53 ; Ludvik Kolbl, 87 let. Gornja Radgona, Partizanska 20/a; Jože Lopamik , 87 let, Gornja Radgona. Partizanska 20/a; Jože Loparnik. 87 let. Spodnja Ščavnica 71; Julijana Klemenčič, 51 let, Iljaševski vrh 24; Antonija Vurcer, 61 let. Spodnja Ščavnica 78; Marija Vrbančič, 63 let, Negova 7; Marija Repolusk, 69 'let. Spodnja Ščavnica, 96; Ana Sušeč, 72 let, Novi vrh 11; Angela Kur, 73 let, Radvenci 13; Jožefa Filipič, 77 let, Kraijevci 27; Marija Paluc, 85 let, Lomanoše 18; Frančiška Žabot, 86 let, Sovjak 84; Alojzija Ropoša. 88 let. Police 87; Marija Brumen, 78 let, Čakovec, Podturen; Anton Balažič. 32 let. Gornja Bistrica 159 Jože -Kuprivec, 47 let. Gornji Lakoš 135; Štefan Soboča 61 let, Lendava, Kidričeva 18; Andrej Tivadar. 62 let. Odranci 45; Anton Horvat, 62 let. Gornja Bistrica 22; Ivan Bobovec, 71 let,. Lendava, Partizanska 20; Ludvik Balažič, 72 let, Čentiba 39; Ivan Kolenc,- 73 let, Hotiza 11; Matija Prša, 73 let, Lendava, Mlinska 9; Franc Ritter, 73 let, Dolgovaške gorice 27/a; Franc Horvat, 75 let, Turnišče 4; Ludvik Seršen , 75 let, Kobilje 141; Pavel Feher. 76 let, Čentiba 75; Jože Žalik, 76 let, Črenšovci 126; Štefan Hozjan, 77 let, Velika Polana 218; Viljem Lebar, 72 let, Gornja Bistrica 152; Jože Varga, 84 let, Kapca 61; Marjeta Magdič, 66 let, Renkovci 26; Ana Feher, 71 let. Gornji Lakoš 44/a; Barbara Zver, 75 let, Nedeliča 74; Katalin Horvat, 76 let, Gaberje 112; Ana Utroša, 80 let. Črenšovci 128; Katarina Kuprivec, 81 let, Gornji Lakoš 135; Katalin Kulcsar, 81 let. Dolina 93; Ana Peterec, 83 let, Trnje 87; Marija Zadravec, 88 let, Odranci 53. poroke Jožef CIFER, dipl. str. inž.. Ivanovci 50 in Erika FUJS, študentka, Sodišinci 11, Miroslav GERENČER, fotograf, Murska Sobota, Grajska 13 in Brigita PODVORNIK, konfekcijska tehnica, Murska Sobota. Čopova 20, Martin KRANJC, kutjač, Polana 20/a in Kamila KOLOŠA, konfekcijska šivilja, Polana 20/a, Jože GOMBOC, dipl, gradb. inž.. Murski Črnci 22 in Majda KOSEDNAR, absolventka filozofske fakultete, Murska Sobota, Ob kanalu 10, Bela BOLDIŽAR, natakar, Vaneča 6 in Tatjana NOVAK, študentka. Murska Sobota, Staneta Rozmana 30, Ivan ŠTRALIS, carinski delavec, Puconci 23 in Jasna ZELKO, krojačka, Murska Sobota, Ciril Metodova 15, Boris KOČIŠ. miličnik, Fokovci 18 in Brigita VLAJ, natakarica, Šalamenci 3, Stanko KRANJEC, geometer, Gradišče 1 in Danica RADUHA, farmacevtska tehnica, Murska Sobota, Gregorčičeva 18, Milan PRKIČ, gradbeni tehnik, Bakovci, Ob Muri 1 in Olga BRODER, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Poljska 28. krvodajalci KRAJEVNA SKUPNOST PARK MURSKA SOBOTA — Anton Režonja (9), Franc Planinc (11), Šarika Hiršl (1), Drago Hiršl (16), Ladislav Lipič (5), Štefan Žekš (5), Gabriela Avguštin (1), Majda Erjavec (2), Metka Pivar (2), Mirko Pivar (7), Jože Graj (3), Karel Kovač (9), Bojan Gorčan (5), Karel Antolič (3), Vesna Frajzman (3), Anica Šabjan (6), Dragica Perdigal (8), Marjeta Donša (2), Slavica Sinic (3), Janez Kučan (4), Jože Emri (1), Anica Vergan (1), Vera Miholič (1), Marjan Suhadolnik (5), Ladislav Pok (1), Franc Fujs (6), Roman Vergan (8), Dragica Rumež (12), Nada Titan-Pitz (7). FOKOVCI — Dragica Počič (5), Jože Počič (3), Irena Šeruga (8), Milica Malačič (1), Eva Lanšček (1), Karel Kučan (2), Ernest Eory (6), Irena Eory (8), Dragica Jakiša (6), Helena Horvat (2), Ernest Kijanec (4), Irena Vrečič (9), Koloman Malačič (2), Franc Vrečič (1), Ludvik Lanščak (1). Marija Balajc (5), Marija Kodila (8). Miki Balajc (5), Koloman Kranjec (5), Koloman Lazar (8), Olga Horvat (2), Jože Zadravec (8). Jolanka Zadravec (4), Vlasta Zadravec (5), Koloman Hari (6). Oskar Makari (3). KRVODAJALCI OD DRUGOD - Erika Novak (5), Drago Novak.(6). Marija Hari (1), vsi iz Sela; Mirko Kociper (12), Gradbeništvo Pomurje; Milan Vidmar (12), Radenci; Janez Drvarič (36), Mlinopek M. Sobota; Cvetka Kuhar (1), Vera Ciglar (1), obe Panonija M. Sobota; Ludvik Franko (6), ABC Pomurka M. Sobota; Janez Lutar (5), Janko Križan (4), Mura M. Sobota; Ana Matjašec (47), Lipa; Herman Šticl (13), OS Edvarda'Kardelja M. Sobota; Helena Krojs (7), Potrošnik M. Sobota; Štefan Berden (4); Jeklotehna M. Sobota; Janez Farič (36), Pomurski tisk M. Sobota. —PL ANINCI | PD Matica M. Sobota vas vabi, da poravnate članarino Planinske zveze Slovenije za leto 1982. Člani upravnega odbora dežurajo v društvenih prostorih na Titovi 18/1. (vhod z dvorišča — zraven Blagovnice), vsako sredo od 17. do 18. ure. Upravni odbor ^MIK, v. junija 1982 STRAN 17 spod NAMIZNI TENIS — I. ZVEZNA LIGA SOBOTA IZPADLA V zadnjih dveh obračunih prve zvezne lige, ki so jih imeli Sobočani doma proti ekipama Bosne inlndustrogradnje so doživeli pričakovana poraza, vendar je treba povedati, da so spet nastopili s precej spremenjeno ekipo. Zaradi mednarodnega gostovanja nista nastopila Kovač in Šercer, nekaterim igralcem se ni zdelo vredno nastopiti na zadnjih dveh srečanjih in so bili tako prisiljeni vključiti v ekipo dva trenutno najboljša iz perspektivne garde Benkoviča in Kuzmo, ki sta ob vedno boljšem Močanu popolnoma zadovoljila. Proti Bosni ni dosti manjkalo, da bi Močan osvojil tri točke, saj je edino partijo izgubil v tretjem setu na razliko, premagal pa je najboljšega igralca gostov Stevanoviča in Crkvenjaša ter tako dosegel skupaj pet zmag v zvezni ligi, kar je zanj izredno dober dosežek, posebno še, ker je igral samo v drugem delu. Proti Industrogradnji so Sobočani osvojili le tri sete, blizu zmage je bil Močan v srečanju s Krizmančičem, set pa je presenetljivo osvojil najmlajši Robi Benkovič, ki je dokazal, da je izreden talent. Sobočani so tako brez zmage pristali na zadnjem mestu in izpadli iz lige. Rezultati: SOBOTA—BOSNA 2:7 (Zadravec—Stevanovič 0:2, Močan—Jakirliš 1:2, Benkovič—Crkvenjaš 0:2, Močan—Stevanovič 2:1, Zadravec—Crkvenjaš 0:2, Benkovič—Jakirlič 0:2, Močan—Crkvenjaš 2:0, Kuzma—Stevanovič 0:2, Zadravec—Jakirlič 0:2); SOBOTA—IN-DUSTROGRADNJA 0:9 (Zadravec-Nišavič 0:2, Močan—Skorič 1:2, Kuzma—Krizmančič 0:2, Močan—Nišavič 0:2, Zadravec—Krizmančič 0:2, Kuzma—škorič 0:2, Močan—Krizmančič 1:2, Benkovič—Nišavič 1:2, Zadravec—Skorič 0:2) M.U SNL Mura tretja. Nafta deseta V slovenski nogometni ligi je bilo odigrano zadnje kolo. Mura je doma z dobro igro prepričljivo premagala Šmartno z rezultatom 3:0. Gole sta dosegla: Savel 2 in Sebjan. Lendavska Nafta pa je gostovala v Izoli in izgubila z 0:4. III. MNL M. SOBOTA Prvak Bratonci V zadnjem kolu tekmovanja v III. MNL M. Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: Selo : Tro-mejnik 1:2, Serdica : Križevci 0:8, Bratonci : Slaveči 4:3, Filovci : Prosenjakovci 2:2. LENDAVA ŠAHISTI DOBILI SVOJ PROSTOR Maribor 26 Izola 26 MURA 26 Šmartno 26 Slovan 26 Triglav 26 Železničar 26 Stol 26 Rudar 26 NAFTA 26 Koper 26 Primorje 26 Ilirija 26 Ptuj 26 18 6 2 52:13 42 13 10 3 40:22 36 12 10 4 50:30 34 12 7 7 63:35 31 9 12 4 36:22 30 7 11 8 38:44 25 7 10 9 31:37 24 8 8 10 41:53 24 6 10 10 32:38 22 7 8 10 34:41 22 4 12 10 28:33 20 5 10 11 40:62 20 3 11 12 22:40 17 6 3 16 37:64 15 Bratonci Filovci Selo Tromejnik Prošenj ak. Cankova Serdica Križevci Slaveči 16 11 2 3 16 10 1 5 16 9 1 6 16 8 2 6 16 7 4 6 16 4 6 6 16 7 0 9 16 4 4 8 16 1 2 13 41:28 24 54:30 21 43:28 19 49:26 18 30:29 18 42:35 14 30:35 14 31:47 12 21:83 4 SRL SOBOČANI ZMAGOVALCI V Darmstadtu je bilo 10. mednarodno srečanje pionirjev — mala olimpiada — na katerem so po nekajletnem premoru spet nastopili Sobočani, in sicer v namiznem tenisu ter atletiki. Izredno uspešni so bili igralci namiznega tenisa, ki so v konkurenci 10 ekip osvojili prvo mesto. V predtekmovalni skupini so premagali Alkmaar (Nizozemska) s 5:0, Genf’ (Švica) s 5:0 ter v boju za prvo mesto v skupini Gradec (Avstrija) po veliki borbi s 53. V finalni skupini so najprej premagali Coventry (Anglija) s 5:0 in v borbi za prvo mesto ravenskega Fužinarja s 5:2. Med posamezniki je zmagal Kovač na presenetljivo dobro 3. mesto seje uvrstil Benko, Veren pa je pristal med osmerico. m. (j. POLET IZPADEL V zadnjem kolu tekmovanja v slovenski moški rokometni ligi je Polet premagal Partizan iz Slovenj Gradca z rezultatom 32:13. Gole za Polet so dosegli: Katona 11, Titan 5, Bransberger 5, Merčnik 4, Benko 3 itd. Polet je z 18 točkami zasedel predzadnje mesto in izpadel iz slovenske lige. I. ONL Lendava Rezultati — predzanje kolo Nafta : Nedelica 1:1 Turnišče : Olimpija 7:1 Borba : Panonija 1:3 Mladost : Dobrovnik 1:3 Petišovci: Crenšovci 5:2 Hotiza je bila prosta. Šah ima v Lendavi dolgoletno tradicijo. V preteklem obdobju so šahisti dolga leta nastopali v republiški ligi. To mesto pa so obiskali tudi številni velikani jugoslovanskega šaha, ki so igrali priljubljene simultanke. Brez dvoma pa bi dosedanji uspehi lendavskih šahistov bili še večji, če bi imeli boljše pogoje za delo. Sicer pa so v zadnjem obdobju pešno tekmovala v regiji, kjer je osvojila drugo mesto. Šahovsko društvo tesno sodeluje s šolami, kjer je veliko obetavnih šahistov. z njimi je treba sistematično delati. Šahisti Lendave pa so seveda najbolj veseli prostorov, ki so jih pred kratkim odprli in ki so si jih tako dolgo želeli. Svoj prostor so si ob velikem razumevanju OSVOJILI ČETRTO MESTO V zadnjem krogu republiške lige, ki je bilo v Hrastniku, so Sobočani nastopili s pionirsko ekipo, ki pa seveda ni imela možnosti za kakršenkoli uspeh. Kljub temu so igralci Kuzma, Benko, Benkovič in M. Unger prikazali dobro in borbeno igro. Sobočani so s 4 točkami pristali na četrtem mestu, kar je enako kot v lanski sezoni. Rezultati — SOBOTA—ILIRIJA 1:5, KEMlCAR 0:5, TRIGLAV 0:5. M. U. _ KOLESARSTVO___________________________ V NOVEM MESTU PRVI MIHOLIČ V organizaciji KK Novo mesto je bila etapna kolesarska dirka starejših pionirjev »Gorjanski bataljon82«. Nastopilo je32 kolesarjev iz 7 slovenskih klubov. Progo, ki je bila dolga 58 km, so v deževnem vremenu vozili v treh etapah. Najbolje seje izkazal Edvard Miholič, kije v skupni uvrstitvi osvojil prvo mesto. Miholič je bil najuspešnejši v prvi etapi, katere cilj je bil v 600 metrov visoki gorski vasici Oštrc. Cigut je bil 10, Rojnik 17. in Donša 21. V drugi etapi so vsi pomurski kolesarji prišli na cilj v času zmagovalca. Miholič je bil drugi, Cigut šesti, Rojnik osmi in Donša šestnajsti. V tretji etapi pa je imel smolo vodeči Miholič, ki je padel in si močno poškodoval kolo. Lepo gesto pa je naredil Donša, ki mu je odstopil svoje kolo, tako daje Miholič privozil na cilj tretji. Cigut je bil 12, Rojnik 20. in Donša 22. V skupni uvrstitvi je zmagal Miholič, Cigut je bil deveti, Rojnik devetnajsti in Donša dvaindvajseti. V ekipni konkurenci pa je Pomurje osvojilo četrto mesto. BADMINTON PRVO MESTO INGOLSTADTU Šolsko športno društvo Mladost iz Lendave je bilo organizator 4. mednarodnega turnirja v badmintonu za člane, na katerem so sodelovale štiri ekipe: Ingolstadt iz ZR Nemčije, Feldbach in Gleisdorf iz Avstrije ter domača Mladost. Največ uspeha so imeli predstavnik Ingolstadta, ki so osvojili prvo mesto pred Mladostjo Lendava, Feldbachom in Gleisdorfom. Drugi dan tekmovanja pa je bilo na sporedu 6. odprto prvenstvo Lendave za pionirje in mladince, na katerem je sodelovalo 60 tekmovalcev iz slovenskih klubov in Ingolstadta. Pri pionirjih je zmagal Vogrinec iz Lendave, Horvatič pa je bil tretji. Pri pionirkah je bila prva Korenova, četrta pa Kranjčeva. Pri mladih pa je Sekereš zasedel drugo mesto. DRUGI TURNIR INVALIDOV V Murski Soboti je bil drugi turnir invalidov v sedeči odbojki za republiško prvenstvo, na katerem so sodelovale ekipe Kamnika, Olimpije, Raven, Titovega Velenja in Murske Sobote. Ekipa DRSI Murska Sobota je igrala z Ravnami in Olimpijo ter obe izgubila z rezultatom 0:2. Zmagal je Kamnik pred Olimpijo, Ravnami, Titovim Velenjem in Mursko ; Soboto. — KOŠARKA --------------—— --------------I POMURJE PRVO NA MADŽARSKEM ‘ V Nady Kanizsi je bil tradicionalni košarkarski turnir veteranov, na I katerem je sodelovala tudi ekipa Pomurja iz Murske Sobote in se lepo odrezala. Sobočani so namreč osvojili prvo mesto. Rezultati: Nagy Kanizsa: Pomurje 35:83, Weiz: Pomurje 48:57. Najboljši igralec pri Pomurju je bil Hladen. Vrstni red: 1. Pomurje, 2. Weiz, 3. Zalaegerszeg, 4. Nagy Kanizsa. HOKEJ NA TRAVI POMURJE-JEDINSTVO 2:1 V zadnjem kolu tekmovanja v medrepubliški ligi v hokeju na travi je Pomurje premagalo Jedinstvo iz Zagreba. f)ba gola za Pomurje je dosegel Mesarič. Sodil# sta Galunič iz Zagreba in Glavač iz Murske Sobote. Turnišče 19 Dobrovnik 19 Crenšovci 20 Hotiza 18 Panonija 19 Borba 19 Petišovci 19 Olimpija 19 Nafta 19 Nedelica 18 Mladost 19 13 4 2 66:27 30 13 4 2 57:22 30 8 5 7 47:42 21 7 5 6 30:34 19 667 23:26 18 6 5 8 30:33 17 6 4 9 47:50 16 5 6 8 29:43 16 6 4 9 39:54 16 6 1 11 33:44 13 6 0 13 30:56 12 Lipa 22 19 3 0 648:525 41 Mokerc 22 13 2 7 536:466 27 Rudar 22 10 6 6 607:562 26 Usnjar 22 11 2 9 510:491 24 Minerva 22 10 3 9 566:533 23 V. Nedelja 22 10 3 9 549:553 23 Krško 22 10 1 11 572:582 21 Celje 22 9 2 11 581:611 20 Branik 22 9 1 12 527:545 19 Peko 22 8 3 11 557:579 19 POLET 22 7 4 11 479:501 18 Partizan 22 0 2 20 490:674 2 II. ONL Lendava REZULTATI — PREDZADNJE KOLO Zvezda: Mostje 0:5 Lakoš : Renkovci 1:3 Žitkovci: Kapca 1:0 Pince : Polana 6:3 POLANA DEVETA V zadnjem kolu slovenske ženske rokometne lige je Polana gostovala v Ptuju, kjer jo je premagala Drava 10:20. Gole so dosegle: Hozjanova 6, Kociperjeva 2, Kaveševa in Toplakova po 1. Bistrica 18 Mostje 17 Kapca 17 Lakoš, 17 Odranci 17 Renkovci 17 Polana 17 Žitkovci 17 Pince 18 Zvezda 17 13 2 3 55:22 28 10 4 3 69:23 24 9 4 4 47:33 22 8 5 4 34:32 21 9 1 7 56:36 19 8 3 6 41:27 19 5 5 7 39:39 15 4 3 10 23:62 11 3 4 11 30:54 10 1 1 15 12:78 3 izredno aktivni. V giesecu decembru je v Lendavi gostoval mednarodni mojster Mišo Cebalo in odigral simultanko na 23 deskah. V zimskem času je bilo odigrano prvenstvo Lendave, na katerem je sodelovalo 12 delovne organizacije Integral TOZD Gostinstvo Lendava uredili sami, s tem pa si ustvarili boljše pogoje za delo. Na slavnostni otvoritvi so poleg šahistov bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja. Pričakuje-šahistov. Vsak mesec igrajo jo pa tudi, da bodo v prihodnje deležni večje podpore. Da si jo zaslužijo, so dokazali z dosedanjim delom. ODBOJKA hitropotezne turnirje. Izvedeno je bilo tekmovanje za pokal maršala Tita, kjer je sodelovalo 7 ekip iz lendavske občine. Zmagovalna ekipa INA-Nafta pa je us- Tekst in foto: F. Bobovec Polana j tekmo z 1 Branik Iskra Burja Kočevje Fužinar Drava Šmartno Eta POLANA Duplje Olimpija Savinjska bo igrala še zaostalo 22 17 2 3 22 14 6 2 22 16 0 6 22 14 3 5 22 9 3 10 22 9 1 12 22 9 1 12 21 9 1 11 21 8 2 11 22 8 1 13 22 7 0 15 22 1 0 21 514:392 36 449:360 34 453:388 32 510:424 31 400:380 21 386:406 19 408:431 19 360:404 19 402:416 18 349:406 17 389:441 14 304:477 2 I. MNL M. SOBOTA Beltinka prvak V zadnjem kolu tekmovanja v L MNL M. Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: Radgona : Lipa 2:2, Bakovci : Veržej 2:0, Dokle-žovje : Rogašovci 1:3, Rakičan : Garda 2:6, Beltinka: Tišina 2:0, in Tešanovci : Puconci 4:3. Zaostala tekma Puconci : Radgona 7:2. Beltinka 22 18 1 3 86:27 37 Tešanovci 22 13 3 6 62:46 29 Bakovci 22 11 3 8 50:38 25 Lipa 22 9 6 7 50:44 24 Rakičan 22 10 3 9 45:48 23 Garda 22 9 4 9 48:47 22 Rogašovci 22 8 4 10 39:40 20 Radgona 22 8 4 10 44:62 20 Veržej 22 8 3 11 45:51 19 Puconci 22 7 5 10 54:64 19 Tišina 22 6 6 10 27:39 18 Dokležovje 22 0 8 14 26:70 8 II. MNL M. SOBOTA Prvi Šalovci V zadnjem kolu II. MNL M. Sobota so igrali: Bogojina : Melinci 1:3, Apače : Romah 3:0, prek., Salovci : Pušča 6:2, Grad : Vrelec 5:1 in Ižakovci : Gančani 1:2. Zaostala tekma: Pušča : Grad 4:1. Salovci 18 11 6 1 46:20 28 Ižakovci 18 13 1 4 34:17 27 Grad 18 8 4 6 51:42 20 Apače 18 7 6 5 39:32 20 Romah 18 7 4 7 44:46 18 Gančani 18 8 2 8 40:44 18 Bogojina 18 7 3 8 49:37 17 Pušča 18 5 4 9 30:41 14 Melinci 18 6 1 11 33:41 13 Vrelec 18 2 1 15 25:71 5 KADETI POMURJA ČETRTI Končan je bil prvi del tekmovanja v severovzhodni Sloveniji za kadete in kadetinje, kjer sta sodelovali tudi ekipi Pomurja. Izkazali so se kadeti, ki so osvojili ATLETIKA s četrto mesto. Kadetinje Branik Fužinar Golovec Rogoza Ruše Pragersko Šempeter POMURJE Kadeti Stavbar II. Fužinar Topolšica POMURJE Sl. Bistrica Stavbar L Šempeter Stavbar III. 8 7 1 15:3 15 8 7 1 14:4 15 8 6 2 12:5 14 8 5 3 12:6 13 8 3 5 6:10 11 835 7:11 11 8 1 7 2:14 7 8 0 8 0:16 0 8 7 1 15:4 15 8 7 l 15:5 15 862 13:6 14 853 13:8 13 8 4 4 9:10 12 8 2 6 5:12 10 8 1 7 5:14 9 808 0:14 7 ŠIFTAR DRŽAVNI PRVAK Na Reki je bilo državno prvenstvo v atletiki za mladince, katerega se je udeležil tudi Vito Šiftar, član AK Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezal. V teku ng 100 m je s časom 11.0 osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka. V skoku v daljavo pa je Šiftar z rezultatom 6,34 m zasedel četrto mesto. ŠPORTNO SREČANJE MLADINCEV POMURCI USPEŠNEJŠI Mladi iz soboške občine so gostovali v Paračinu. pobratenem mestu z M ursko Soboto in se pomerili z vrstniki, domačin*-Tekmovali so v malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Uspešnejši so bili Pomurci, ki so v skupni uvrstitv1 osvojili prvo mesto. — Prijateljski nogomet ----------------------------------------------------- LJUTOMER- OLIMPUA 2:6 V prijateljski nogometni tekmi je ljubljanska Olimpija v Ljutomeru premagala domačo ekipo, Gola za Ljutomer sta dosegla Lukman in Feguš. Sodil je zvezni sodnik Šoštarič iz Maribora. MURA-HALADAS 2:3 V Murski Soboti je gostoval madžarski prvoligaš Haladas iz Szombathelya in v prijateljski tekmi premagal domačo Muro. Gola za Muro sta dosegla: Šavel in Friedreich. Sodil je Botjak iz Murske Sobote. STRELSTVO Robnik in Špindler na prvenstvo SRS Občinska strelska zveza mer je izvedla občinsko prven v streljanju z malokah b puško. Sodelovalo je 16 strel > ki so dosegli nekaj dobrih r?ga. tov. Rezultati: člani — gtcr-pun (Lju) 454 krogov, 2. J- ’ iu) man (Rudar) 445, 3. F. Belec t 442 krogdv; Mladinci -7 .j. Robnik (Rudar) 467, 2. Lj- bP ler (Lju) 459, 3. F. Rubin * gU. 420 krogov, Mladinke — 1 17’ub-dolf 328 krogov. Normo za r lisko prvenstvo, ki bo 20. 6. Ljubljani sta izpolnila Robn Spindler ter mladinska ekipa-g MOTOKROS Slaček tretji ki, V Tržišču je bilo prvenstvo v motokrosu v so-do 50 ccm. Na tekmovanjaj^ deloval tudi član AMD x^jp Kovač iz Murske Sobote ^je-pripravil prijetno prese Osvojil je tretje mesto. --------------- VESTNIK, 17. JUNlJ^L- ' STRAN 18 URADNE OB JA VE 9F j LJUTOMER IN MUR- g MmhKM«M S SK A SOBOTA f »4 i «s . „ , ... .. - Odgovorni urednik: g Murska Sobota, dne 17. junija!982 Št. 18 I Martin Vinčec g 176. Odlok o poslovnih prostorih za mesto Lendava ranje razvojnih programov KS za obdobje 1981—1985 177. Odlok o spremembi najemnin v občini Lendava 179. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo- 178. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financi- prispevka za območje krajevne skupnosti Radoslavci 176. 7. člen Na podlagi 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74) in 265. člena statuta Občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. 6. 1982 sprejela ODLOK o poslovnih prostorih za mesto Lendava. L člen Skupščina občine Lendava s tem odlokom določa: — kateri poslovni prostori v stavbah, ki so v ožjem območju poslovne dejavnosti v določenih ulicah, ali delih ulic, se smejo uporabljati samo za določene vrste poslovnihdejavnosti ali pa se ne smejo uporabljati za določene vrste poslovne dejavnosti in — da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posameznem območju poslovne prostore za določene poslovne dejavnosti v skladu z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom. 2. člen V ožjem poslovnem območju mesta Lendava se lahko opravlja le poslovna dejavnost našteta v 3. členu tega odloka. Ožje poslovno območje predstavlja predel, ki obšega:del Kranjčeve ulice od hišne št. 1 do hišne št. 35, v celoti Trg ljudske pravice, v ‘celoti Mlinska ulica, del Župančičeve ulice od hišne št. 1 do hišne št. 7, v celoti Spodnja ulica, del Prešernove ulice; hišni številki 4 in 2, del Partizanske ulice od hišne št. 50 do hišne št. 1 in del Kovačeve ulice od hišne št. 2 do hišne št. 13. Kovačičeve ulice od hišne št. 2 dohišne št. 13. ' Opisano območje je prikazano v uradnem katastrskem načrtu v njerilu 1:1000 in je meja tega območja začrtana z rdečo barvo. Karta se hrani pri Oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 3. člen V ožjem poslovnem območju se sme poslovne prostore uporabljati za naslednje dejavnosti: — trgovina široke potrošnje — specializirane trgovine — trgovine za osnovno oskrbo — blagovnice — predstavništva — upravni prostori — obrtne dejavnosti: izdelava in popravilo predmetov iz kovin in nekovin, ki je vezano na prodajo v poslovnem prostoru, izdelava in popravilo električnih izdelkov; izdelava in popravilo lesenih predmetov, ki ne zahtevajo večjo dostavo z večjimi tovornimi vozili; izdelava in popravilo tekstilnih in usnjenih predmetov; izdelava in popravilo raznovrstnih proizvodov, ki niso vezani na dostavo z večjimi tovornimi vozili; osebne storitve in storitve gospodinjstvom. 4. člen Stanovanjski prostori se smejo spreminjati v poslovne prostore le v skladu z dejavnostmi naštetimi v 3. členu tega odloka. Imetniki pravice uporabe in lastniki poslovnih prostorov so dolžni v roku enega leta odstraniti skladiščenje blaga ter te prostore prilagoditi dejavnostim kot jih določa ta odlok. IS SO Lendava lahko enoletni rok podaljša, v kolikor imetnik pravice uporabe ali lastnik poslovnih prostorov dokaže, da iz objektivnih razlogov ni mogel odstraniti skladiščenja blaga; Po preteku tega odloka.se sme skladiščenje blaga izjemoma uporabljati še toliko časa, dokler se za ta poslovni prostor ne najde uporabnik, ki bo opravljal dejavnost predpisano s tem odlokom. 8. člen j Vse zadeve, ki do uveljavitve tega odloka še niso pravnomočno končane, se bodo reševale v skladu z določili tega odloka. 9. člen Obstoječe poslovne dejavnosti se ne smejo spreminjati brez soglasja krajevne skupnosti in sveta potrošnikov. S preureditvijo poslovnih prostorov ne sme biti spremenjen zunanji videz že obstoječih stavb. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin. Številka: 36-2/82-7 Datum: 7. 6. 1982 Predsednik Skupščine Občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r. 177 Na podlagi 18. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74) in 277. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 7. junija 1982 sprejela ODLOK s spremembi najemnin v občini Lendava L Najemnine poslovnih prostorov v občini Lendava se skladno z Resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Lendava za obdobje-1981 —1985 v letu 19'82 povečajo, kakor določa ta odlok. 2. Najemnine poslovnih prostorov se s l.julijem 1982povečajoza 15 %. Osnova za povečanje najemnin po 1. odstavku tega člena je vrednost poslovnega prostora, ugotovljena na osnovi pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Ur. list SRS, št. 25/81). 5. člen Poslovnih dejavnosti, ki niso našteti v 3. členu tega odloka, v ožjem poslovnem območju, ni dovoljeno na novo uvajati. Poslovne dejavnosti, ki niso naštete v 3. členu je dovoljeno opravljati v ožjem poslovnem območju le v poslovnih prostorih v katerih se je ista poslovna dejavnost opravljala pred uveljavitvijo tega odloka. 6. člen Poslovni prostori, ki imajo glavni vhod z ulične strani ni mogoče uporabljati za skladiščenje blaaga. Smejo se pa za te namene uporabljati dvoriščni deli teh stavb. 3. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od L julija 1982 dalje. Številka: 36-3/82-2 Datum: 7. 6. 1982 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak, 1. r. ns Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave St. 37/80) in 61. člena Dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—85 sklenejo: — skupščina občine Lendava — organizacije združenega dela in delovne skupnosti — krajevne skupnosti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju sredstev za financiranje razvojnih programov KS za obdobje 1981-85 1. člen Ta samoupravni sporazum temelji na dogovoru o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981—85, s katerim smo se dogovorili, da bomo za sofinanciranje razvojnih programov krajevnih skupnosti združevali sredstva od bruto osebnih dohodkov delavcev. 2. člen S tem samoupravnim sporazumom določamo vire, osnovo in stopnjo združevanja ter način delitve sredstev krajevnim skupnostim. 3. člen v Podpisniki smo se sporazumeli, da bomo za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti v obdobju 1981—85 združevali sredstva v višini 0,40 % iz čistega dohodka od osnove bruto osebni dohodki. Sredstva bomo zagotovili v zaključnih računih za preteklo koledarsko leto. Obveznosti po tem sporazumu bomo poravnali po zaključnih računih za preteklo leto, tako da bomo do 30. marca vsako leto nakazali 40 % obveznosti, preostali del obveznosti pa najkasneje do 31. maja istega leta, na zbirni račun, št. 51920-842-021-82224. 4. člen Podpisniki smo se sporazumeli, da se 50 % obveznosti razdeli krajevnim skupnostim po sedežu stalnega prebivališča. Zaradi zagotavljanja skladnejšega razvoja posameznih območij občine, oziroma enakomernejših pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih se 50 % razdeli solidarnostno. 5. ' člen Solidarnostni način razdelitve sredstev bomo zagotovili na ta način, da bomo upoštevali naslednje kriterije: — delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev, — skupni prihodek na prebivalca, ki se ugotovi: a) na osnovi števila zaposlenih in povprečnega osebnega dohodka v občini, b) na osnovi katastrskega dohodka kmetov, povečanega s faktorjem 4, c) na osnovi dohodka delovnih ljudi, ki z lastnim delom in sredstvi Samostojno opravljajo obrtno dejavnost oziroma intelektualne storitve, — gostoto naseljenosti prebivalstva, — razvitost družbenega standarda in gospodarske infrastrukture v posamezni krajevni skupnosti. 6. člen Predlog razdelitve sredstev sprejemata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na podlagi predloga izvršnega sveta. Predlog razdelitve sredstev pripravi komisija za spremljanje izvajanja tega samoupravnega sporazuma na podlagi podatkov, ki jih predloži Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Občine Lendava. 7. člen Podpisniki se sporazumemo, da bomo na osnovi kriterijev iz prejšnjega člena določili tudi manjrazvite krajevne skupnosti, ki bodo imele pri razdelitvi sredstev prioriteto. 8. člen Sklep o določitvi seznama manj razvitihkrajevnihskupnosti sprejme vsako leto zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti do 30. marca, v letu 1982 pa do 30. aprila. 9. člen Komisijo za spremljanje izvajanja tega sporazuma imenuje izvršni svet. Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: — daje predloge izvršnemu svetu glede določitve manjrazvitih krajevnih skupnosti, — daje predloge zborom glede razporeditve sredstev, — opravlja nadzor nad uporabo sredstev in o tem poroča izvršnemu svetu. Poročilo daje zborom občinske skupščine izvršni svet. 10. člen Krajevne skupnosti so dolžne, da vsako leto najkasneje do konca februarja predložijo izvršnemu svetu program razvoja za tekoče leto. ^Krajevne skupnosti so dolžne izvršnemu svetu do tega roka predložiti tudi poročilo o realizaciji sredstev, ki so jih prejele po tem samoupravnem sporazumu. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Radoslavci se razpisuje referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za obdobje od 1. 8. 1982 do 30. 7. 1986, ki bo uporabljen za: — gradnjo vodovoda Godemarci—Radoslavci breg — razširitev že obstoječih vodnih zajetij v Precetincih — dograditev doma občanov v Radoslavcih — pripravo dokumentacije za modernizacijo ceste Radoslavci —Godemarci, Sitarovci—Kokoriči — gramoziranje in vzdrževanje vseh krajevnih cest S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1.900.000.00 dinarjev. 2. člen Referendum bovnedeljo 11.7. 1982 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi odbor za izvedbo referenduma pri svetu KS Radoslavci. Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določila Zakona o volitvah delegacij in delegiranja delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 3. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik, ter občani, ki še nimajo volilne pravice pa so v delovnem razmeiju. Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki vsebuje naslednje besedilo. KRAJEVNA SKUPNOST RADOSLAVCI Datum: 11. julij 1982 GLASOVNICA Referendum dne 11. julija 1982 o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda, doma občanov, priprave na modernizacijo občinskih cest in vzdrževanje krajevnih v KS Radoslavci. 1. Samoprispevek bi znašal: — 3 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih občanov — 4 % od čistega dohodka obrtnikov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti. — 3 % od pokojnin upokojencev s pokojnino, ki dosega višino 60 % povprečja OD od zaposlenega v gospodarstvu v SRS v letu 1981. Samoprispevka so oproščeni upravičenci, ki so našteti v 10. členu Zakona o samoprispevku (Ur. 1. SRS 3/73).. — 15 % iz katastrskega dohodka, iz kmetijstva, delovnih ljudi in občanov. — enkratni letni prispevek od začasno zaposlenega delavca v tujini v višini 3.500.00 dinarjev. Glasujem »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedico ZA, če se strinja z izvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo PROTI, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 5. člen Nadzor nad sredstvi njihovi namenski uporabi ter nad izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti, ki najmanj enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zboru občanov o poteku del in porabi sredstev. 6. člen Ta sklep prične veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Radoslavci: 2. junija 1982 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Radoslavci Franc Tomanič PETEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev os-rednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 1600 Poročila. 16.05 SNP Vigo: ltalija:Peru, prenos * odmoru propagandna od-aJa- _ 18.00 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška serija. 18.30-Obzornik. 19.45 °* v prihodnost, izobraže-valna oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 Tv 'n radio nocoj, 19.26 Zrno 19-30 Tv dnevnik. ia.55 Vreme. 19.57 Propa-gandna oddaja. 20.00 Vče- • • 2a jutri: Novice, dokumentarna serija. 20.40 Propagandna oddaja. 20.45 e prezrite. 21.00 Gospod poro nadaljevanje in ko-oe2',2.1-50 Spremljajmo — m?1?' šPorroa oddaja, let XA?neva: Košarka (50 iBA) ZDA:Evropa v odmoru .. . 23.30 Poročila. ©ddajniki II. TV mreže: ntr -;15 Tedenski zabavnik, o,roska oddaja. 19.00 TV ljubljanska banka __ Pomurska banka nu K a 9 30 na ekra-donai??4 Dexterja Gor-te?9' 19.50 SNP J Alican-prenOs ,9entina:Madžarska, tar) v ,'s'°venski komen-°ddaja oTk? Propagandna ter TedI in 'n Carrol f'lm (do 23.20) 'Ce' ameriški Zagreb ife3 SP vnogo-ja-Peru, ItaH- 18.05 TV v„i j09 Poročila, denski 1815 Te- sanka, 19 ™ n ’ 18 45 Ri' N°gomet a nevnik’ 19-50 barska, ^rgentma-Mad-ZDA—pvr_ '°5 Košarka: čila Evropa' 23-3O Poro- Radijski in televizijski spored od 1 8. do 2 4. junija SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK 4 RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA i 8.00 Pdročila. 8.05 Pede-nježep: Harfa na obisku. »8.25 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška serija TV Beograd. 8.55 Beograd: Kongres zveze združenj borcev Jugoslavije — prenos 11.30 Pisani svet: Kako je Kusov Tone stopil, na mrak. 12.00 Človekovo telo: Kaj človeka drži pokonci. 12.25 Poročila (do 12.30). 15.25 Poročila. 15.30 Račja juha, ameriški mladinski film. 16.40 SNP — Brazili-ja:Škotska, posnetek iz Seville. 18.20 Naš kraj. 18.35 Kronika Kongresa ZZBJ. 19.05 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Dunaj — Ljubljana (za JRT II). 21.30 Zrcalo tedna. 21.45 Na poti domov (delovni naslov), ameriško-japonski film. 23.25 Poročila. Oddajniki II. TV mreže 1 7.00 Razigrana mladost. 18.00 človek in pol — humoristična serija. 19.00 Tv dnevnik. 19.30 Narodna glasba. 20.00 Dunaj — Ljubljana. 21.35 Poročila. 21.40 Športna sobota. 22.40 Dokumentarna oddaja (do 23.40). TV ZAGREB 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega šlo-venskega sporeda. DEŽURSTVO: OD 9.00 do 13.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 9.40 Poročila. 9.45 Ziv žav, otroška matineja. 10.35 J. London: italijanska Martin Eden, nadaljevanka. 11.30 Tv kažipot. 11.50 Domači ansambli: Ansambel Vilija Petriča., 12.20 Pevski tabor v Šentvidu, prenos (do približno. 13.30). 14.30 Poročila. 14.35 Dra-kula, angleški film. 16.05 Bilbao: SNP — Angli-ja:ČSSR, prenos, v odmoru Propagandna oddaja. 18.05 Športna poročila. 18.10 625. 18.45 Ribič, reportaža TV Novi Sad. 19.05 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 19.58 Valencia: SNP — Jugoslavi-ja:Španija, prenos, v odmoru Propagandna oddaja. 21.50 S. Zaninovič: Vojaki, nadaljevanka TV Beograd. 22.40 Kronika kongresa ZZBJ in Poročila. RADIO ! RADIO j RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ► MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA . 16.00 Poročila. 16.05 Oviedo: SNP — Alžiri-ja:Avstrija, prenos, v odmoru propagandna oddaja. T 8.05 Znanstveno tehnični film: Aparat Ilizarova, Spremembe v gozdnih življenjskih skupnostih. 18.35 Obzornik. 18.45 Jazz na ekranu: Rainbow. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Slavko Milanovič: Skupaj: drama TV Sarajevo. 21.00 Ali /© ljubljanska banka Pomurska banka se med seboj dovolj poznamo. 22.00 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Lutkarski pogovori, lutkovna serija. 18.30 Ljudske pripovedke. 19.00 TV dnevnik. 19.30 Matematika in umetnost. 19.50 Ali ste vedeli. 20.00 Znanost in mi. 21.00 Poročila. 21.10 Zabava vas skupina »Taj Mahal«, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.10). 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 —Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 Poročila. 16.05 La Coruna; SNP — Peru: Poljska, prenos' v odmoru Propagandna oddaja 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb. 18.35 Obzornik. 18.45 Mostovi — Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 19.58 Elche: SNP — Belgija—Madžarska, prenos, v odmoru propagandna oddaja. 21.45 R. Wolff-hardt: Franziska Revent-low, 1. del zahodnonemške nadaljevanke. 22.55 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 19.00 TV dnevnik. 19.30 Odprta knjiga. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja. 21.35 Poročila. 21.40 Resna glasba. 22.25 SNP — ŠZ:Škotska, reportaža (slov, kom.) / do 23.10/. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ...., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vklučitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slo; venskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban, dober dan: Na počitnice. 17.55 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka. 18.20 Pozdravljena, Makedonija. 18.35 Obzornik. 18.45 Republiška revija MPZ — Zagorje ’82, reportaža. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Reka, iraški film. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Aktualna oddaja. 22.10 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Zgodbe iz gozda, otroška risana serija. 19.00 TV dnevnik. 19.30 Narodna glasba. 20.00 Športna sreda: ŠNP — Italija : Kamerun, 16.00 Poročila. 16.05 Valladolid: SNP — Franci-jaCSSR, prenos, v odmoru propagandna oddaja. 18.05 Lolek in Bolek, poljska risana serija. 18.15 Zbis — V. T. Arhar: Hej, konjiček hija — hi. 18.35 Obzornik. 18.45 Zaroka, reportaža TV Skopje. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Vreme. 19.52 Propagandna oddaja. 19.58 Zaragoza: SNP — Honduras: Jugoslavija, prenos, v od- ljubljanska banka Pomurska banka Brazilija: , : Nova Zelandija (skrajšana posnetka) (do 21.45). moru propagandna odda-ja.21.45 Naši baletni umetniki: Iko Otrin. 22.15 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Tito o bratstvu in enotnosti, dokumentarna oddaja. 19.00 TV dnevnik. 19.30 O kibernetiki, izobraževalna serija. 20.00 Filmski večer: Zgodbe brez besed, italijanski film. 21.00 Zimski dopust, sovjetski film (do 22.10). TV ZAGREB Prvi program 8.55 Kongres Zveze borcev Jugoslavije, 15.30 Poročila, 15.35 TV koledar, 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Brazilija—škotska, 17.50 Mali koncert, 18.00 Nekaj čisto osebnega, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.45 Mali koncert, 20.00 Poljub smrti (film), 21.45 Dnevnik, 22.00 Kronika kongresa Zveze borcev Jugoslavije, 22.20 Nočni žep Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Topla leta, jugoslovanski film. 18.00 Šplit: PJ v vaterpolu POŠKJUG. 19.00 TV dnevnik. 19.30 Obnovljeni energetski viri, poljudnoznanstveni film. 20.00 Velikani jazza. 20.45 Poročila. 20.55 Na pragu smrti, ameriška nadaljevanka. 21.50 Iz sporeda TV Skopje:. Vas, ki umira, dok. oddaja (do 22.20). TV ZAGREB TVZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV AVSTRIJA Prvi program 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Alžirija—Avstrija, 18.05 TV koledar, 18.15 Lutke, 18.30 Pravljice narodov in narodnosti, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Hit meseca, 20.00 Krležin portret Tita, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Paralele, 22.05 Dnevnik. Prvi program 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Peru—Poljska, 18.00 Poročita, 18.05 TV koledar, 18.15 Palčki nimajo pojma, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Operni trenutki, 19.50 Nogomet: 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zgodba iz gozda, 18.45 Risanka, 19.00 Dnevnik, 19.30 Pesem, ki jo imam rad, 20.00 Športna sreda: Mundial 82, 21.45 Velike spletke (serija), 22.15 Dnevnik. TV AVSTRIJA P™i Program Mladini redakc‘ia> 16.00 H m SPWed’ 17'30 D™-nslki magacin, 18.00 Avstri- 19 A ‘8'3° Cas v sliki, 20 20 nkt' ~ nerešeno, Polhih?1*™™ coctail> 21.15 01Jub' me, tepček (film). Drugi program le.ofŠp *°gOmet vJeraJ. ja—p* , no8°metu: Itali- vi I R A8 00 Kremenčko- CaS V sliki’ 19->5 ° «'ka v petek, 19.55 Nogo-8e?lna~Madžarska, Draahja—Škotska.n Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 10.25 Arheologija biblije, 10.55 Nočni studio, 12.00 Opoldanska redakcija, 13.05 Nogomet včeraj, 13.35 Ljubezenska komedija (film), 15.00 Iz parlamenta, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Tedenski spored, 17.25 Dober večer v soboto, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Zgodbe Georga Thomallasa, 20.00 Dunaj—Ljubljana, 21.40 Religija, 21.45 Mrtve oči Londona (film). Prvi program 16.05 Nogomet: Anglija—ČSSR, 18.00 Narodna glasba, 18.25 Risanka, 19.00 Dnevnik, 20.00 Nogomet: Jugoslavija—Španija, 21.55 Manj strašna noč (dramska nadaljevanka), 22.45 Športni pregled. TV AVSTRIJA ljubljanska banka ____ Pomursk« tanka Drugi program 18.00 Za prijatelje filma, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dokumentarni film, 19.55 Nogomet: SSSR—Nova Zelandija, Belgija—El Salvador. Prvi program 10.00 Pogovor z novinarji, 14.00 Hišna ladja (film), 15.45 Mladinski spored, 16.45 Klub seniorjev, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Moj prijatelj, šejk' (film), 20.45 Religija, 20.50 Glasbena oddaja. Drugi program 15.00 Okay, 15.50 Nogomet včeraj, 16.10 Nogomet: Nemčija—Čile, Anglija— ČSSR, 19.30 Nogometni studio, 19.50 Nogomet: Španija—Jugoslavija, 21.45 Šerif iz Cimarona(film). Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Ljubezenska komedija (film), 10.55 Veselje z zabavo, 11.00 Iz parlamenta, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kot je bogu všeč, 20.20 Profesionalci (film), 21.10 Nočni studio. Drugi program 15.30 Nogomet včeraj, 16.00 Nogomet: Avstrija— Alžirija, Francija—Kuvait, 19.30 šport, 19.55 Nogomet: Irska, Honduras—Severna £ * 21.45 Minnesang in pop-glas-ba. ^MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA PedSjolska TV- 14-50 15 4b L . Posvetovanje. metna , ,sanke- 15.55 Pro-Prodllo2\OSt' 16'05 Poštni 16 3o Maria Takacs. ’a 7 n??ca G- Dimitro-18.3o°t^0’ reportaže. Delta V dnevnik. 19.00 19.20 Anans*veni magazin. 19.50 ep PQ| ni res, kviz. 9entina ./oogometu; Ar-TV dnevnih arSka’ 21 45 7.05 Ža otroke. 8.55 TV reprize. 12.45 Za otroke. 14.05 Zabavna glasba. 14.20 Zidajmo! 15.00 Godba na pihala. 16.20 Družinski magazin. 17.00 Odvaditi! 17.30 Kuhajmo! 18.30 TV nik. 19.00 Umazani nadaljevanka. 19.50 nogometu, prenos Belgija—Salvador iz dnev-denar, SP v tekme Elche- ja. 21.45 TV dnevnik. 21.55 A. Gades show. 7.55 Za otroke. 10.15 Košarka. 13.55 Zabavna glasba. 14.20 Graščina brez imena, nadaljevanka. 15.30 Nedeljska glasba. 16.30 Priporočamo naše sporede. 16.55 Kviz. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 18.55 Umazani denar, 3. del avstralske nadaljevanke. 19.50 SP v nogometu, prenos tekme Španija—Jugoslavija. 21.55 Poročila. 14.45 Poročila. 14.50 TV borza. 15.00 TV srečanje Veszprem; Nova obleka kralja Pomada, TV variacija opere. 16.15 Pod pepelom, TV film. 17.25 Ženske, TV igra. 18.30 Pismo od daleč, TV igra. 19.55 Pozdrav iz Veszprema; gala ob otvoritvi TV srečanja. 20.45 SP v nogometu, reportaža s tekem Poljska—-Kamerun in SZ— Nova Zelandija. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 15.10 Poročila, 15.15 TV koledar, 15.25 40 zelenih slonov, 15.45 Nogometna kronika, 16.05 Nogomet: Francija— ČSSR, 18.00 Tito o bratstvu in enotnosti, 18.30 Risanka, 19.00 Dnevnik, 20.00 Nogomet: Honduras—Jugoslavija, 21.50 TV kiosk, 22.50 Dnevnik. TV AVSTRIJA Belgija—Madžarska, 21.50 Ljubljena mati (film), 23.30 Dnevnik. Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Nekateri so za skrivnostno (film), 11,05 Možje brez živcev, 11.15 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Nogomet včeraj, 16.00 Mladinski spored, 17.00 Nečak iz Afrike, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Nogometni studio, 19.50 Nogomet: Belgija—Madžarska, SSSR—Škotska. Drugi program 15.55 Šolska TV, 16.10 Nogomet: Peru—Poljska, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Glasba iz Dunaja, 20.03 Dallas, 20.50 10 pred 10, 21.20 Klub 2. Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Grad Hubertus (film), 11.05 Kontakti, 11.15 Dokumentarni film, 12.00 Opoldanska redakcija, 16,00 Mladinski spored, 17.30 Družinski .magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Videti Benetke in — podedovati (film). Prvi program 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Šolska TV, 9.30 Dokumentarni film, 11.10 Avtobus za New Orleans (film), 12.00 Opoldanska redakcija, 15.30 Nogomet včeraj, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Panorama, 19.55 Nogomet: Honduras—Jugoslavija. Drugi program 15.55 šolska TV, 16.10 Nogomet: Alžirija—Čile, Francija—ČSSR, 19.30 Nogometni studio, 20.00 Glasbena stojnica, 21.30 10 pred 10, 22.00 Umetnine: 35. Festivala v Cannesu. Drugi program 15.40 Nogomet včeraj, 16.10 Nogomet: Italija—Kamerun, 18.00 Krmenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kulturna sreda, 19.55 Nogomet: Argentina—El Salvador, Brazilija—Nova Zelandija. VAŠ TEDNIK VESTNIK TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA ] TV MADŽARSKA i 15.25 Spored studia Szeged. 16.05 SP v nogometu, prenos tekme Peru—Poljska. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Spored Tamasa Vi-trayja. 19.35 Umetnina tedna; Fragmenti kipa iz Budi-ma: Apostoli, profeti in Bela Madona. 19.40 Bartok: Skladbe za otroke. 19.50 SP v nogometu; prenos tekme Madžarska —Belgija. 22.25 TV dnevnik. 8.05 Za otroke. 8.55 TV reprize, vmes film. 15.20 Zdravniki *polj in rastlin. 16.15 Telešport; svetovno prvenstvo v nogometu, pregled, 18.30 TV dnevnik. 19.00 Zgodovina plovbe, francoska nadaljevanka;' 1. Odkritje morja. 19.50 SP v nogometu; prenos tekme Argentina—Salvador iz Ali-canteja, o odmoru reklame. 21.45 TV dnevnik. 15.05 Zdravstvena vzgoja, kratek film. 15.15 Za najstnike. 16.05 SP v nogometu, prenos tekme Francija—ČSSR. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Ulice San Francisca, serijska kriminalka. 19.45 Živa ljudska pesem. 19.50 Po madžarsko na petih kontinentih. 20.35 Telešport; SP v nogometu, pregled. 21.50 TV dnevnik. 22.00 TV ogledalo, dr. T. Szecsko. 17. JUNIJA 1982 STRAN 21 tedenski koledar - PETEK, 18. junij — Marko SOBOTA, 19. junij — Julijana NEDELJA, 20. jun(j — Silverij PONEDELJEK, 21. junij — Alojzij TOREK, 22. junij — Ahacij SREDA, 23. junjj — Kresnica ČETRTEK, 24. junij — Janez kino SALOVCI 19. junija ameriški film: ,,PAJEK”. CRENŠOVCI 18. , 19. in 20. junija ameriški barvni film: „DOKLER NE UBIJEM SE TEBE”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 19. in 20. junija film: ,,DRAM POSLEDNJI MANDINGO”. GORNJA RADGONA 18. junija ob 18. in 20. uri hong-konški film: „VELIKI GOSPODAR”; 19. junija ob 20. uri hongkonški film: „ VELIKI GOSPODAR”; 20. junija ob 18. in20. ter 23. junija ob 20. uri ameriški film: ,,LEDENI PEKEL”; 24. junija ob 18. in 20. uri ameriški film: ,,BARRACUDA”. LJUTOMER 19. junija ob 20. uri ter 20. junija ob 17.45, in 20. uri italijanski film: ..PLAČANI LJUBIMEC”. prodam KOSILNICO BCS PRODAM. Grad 46. M-2147 SPACEK letnik 1973, in šotor za 4 osebe s kompletno opremo prodam. Informacije po telefonu 23-936 — popoldne. M-2148 SPAČEK letnik 1973, prodam za 17.000 din. Križevci 141 v Prekmurju, telefon 77-805. M-2150 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in stajico prodam. Elica Fridrih, Kidričeva 47. M-2151 NOVOGRAJENO STANOVANJSKO HlSO v Gornji Radgoni, primemo za vselitev, z delno urejeno okolico, prodam. Naslov v upravi lista. M-2152 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 v dobrem stanju prodam. Ivan Raj, Draženci 24, Ptuj. M-2153 ZIDANE HLEVE z ostrešjem (22 x 6 m), zidano z navadno opeko, za rušenje, po ugodni ceni prodam. Oglasite se pri Barbariču, Peskovci 23. M-2154 DOBRO KRAVO, staro tri leta, prodam. K6rin, Dobrovnik 82. M-2155 KOŠNJO TRAVE PRODAM. Panovci 6, p. Križevci v Prekmurju. M-2157 DVE KRAVI s teleti — prodam. Krog 24. M-2158 PUJSKE PRODAM. Pečarovci 10. M-2160 ROČNO RADIJSKO POSTAJO (1 par), tip TOKAI 512 D prodam za 10.000 din. Franc Pelcar, Kapelska cesta 12, p. Radenci. M-2161 OPfL REKORD, letnik 1974, registriran do 4. 6. 1983, prodam. Telefon 21-810 od 6.—14. ure. M-2163 PRENOSNI TELEVIZOR LR NIŠ z garancijo, reztegljivo mizo za 10 oseb in sesalec za prah prodam. Naslov v upravi lista. M-2076 GOLF JGL, nov, prodam. Ponudbe na upravo lista pod: ,,RUMENE BARVE”. M-2163 POMIVALNO KORITO Z ODCEJALNIKOM, otroško posteljico z jogijem in kombinirani štedilnik (2 plin + 2 elektrika), prodam. Hošpel, Gregorčičeva 24, Radenci, telefon 73-003. M-2168 OSEBNI AVTOMOBIL LADA, letnik 1973, ugodno naprodaj. Sobočan, Žižki 74. M-2169 MALE PUJSKE PRODAM. Andrejci 7. M-2171 NOVE GUME ZA PRIKOLICO, dimenzije 7,50-16, in nove prevleke za škodo prodam. Stefan Flisar, Murski vrh 5, p. Radenci. M-2173 LESENO SUPO ugodno prodam. Informacije popoldne: Marjan Svetec, Cemelavci n. h. M-2174 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednik^), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbu^ Dušan LonarrtikJFeri Maučec (šnort). Vlado Paveo,Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gomja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din; Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK STEYR, tip 190, 36 KS, skoraj nov, in stiskalnico za seno BAUTZ, niskotlačno, prodam. Džuro Culifaj, Adamovec 142, p. Bjelovar, Moravče. M-2175 NSU PRINC 1200 C, letnik 1972, registriran do decembra, ugodno prodam. Odranci 146. M-2176 BARVNI TELEVIZOR TELE-FUNKEN PRODAM. Veržej 148. M-2177 • POMIVALNO KORITO — DVOJNO, nerjaveče, z odcejalnikom in omarico, belo, skoraj novo, prodam. Vučkič, Talanjijeva 4 — pri novem vrtcu. M-2178 ZASTAVO 750 prodam. Murski Petrovci 23. M-2179 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2130 KMETIJO S HlSO in pridelkom, zaradi bolezni lastnikpv, po ugodni ceni prodam. Vučja gomila 146, p. Fokovci. M-2132 DVE MLADI KRAVI (ena s teletom, druga breja), prodam. Odranci 2. M-2133 ELEKTROMOTOR SEVER, novi, 4 KW, z garancijo, 2830 obratov, prodam. Ivan Marinič, Radenski vrh 33, p. Radenci. M-2134 SNOPOVEZALKO ZA BCS PRODAM. Dolnja Bistrica 11, p. Crenšovci. M-2136 ELEKTRIČNE ORGLE UGODNO PRODAM. Perkič, Soboška 47, Bakovci. M-2137 ŠKODO 100 S, letnik 1974, po delih, prodam. Telefon 77-616. M-2138 MALE PUJSKE PRODAM. Per-toci. Krog 72. M-2139 MLADO KRAVO S TELETOM — po izbiri, prodam. Krog št. 82. M-2142 STRESNO OPEKO FOLC PRODAM. Polana 8, p. Puconci, telefon 23-778. M-2143 OPEL REKORD, obnovljen, prodam ali zamenjam za traktor. Vzamem tudi ček. Naslov v upravi lista. M-2144 VRTALNI STROJ S PRIMEŽEM (težji), kovaško ognjišče in drobilec za zrnje, št. 14, prodam. Stefan Kovač, Mačkovci 42. M-2145 KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Lipovci 140, p. Beltinci. M-2146 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 44, p. Tišina. M-2147 AVTO SKODA, neregistrirana, poceni naprodaj — tudi po delih. Lipovci 140, p. Beltinci. M-2146/A TRAKTOR STEYR, 30 KS, in plug za ferguson prodam. Alojz Rakuša, Plitvice 25, p. Apače. M-2115 KRAVO, staro 12 let, brejo, vozno, prodam. Greta Rogač, Serdica 46, p. Rogašovci. M-2116 NOVI MOPED APN 4 N prodam. Anton Tudjan, Krog 31, p. M. Sobota. M-2117 MALE PUJSKE PRODAM. Vešči-ca 64, p. M. Sobota. M-2120 . ZASTAVO 750, avto prikolico in moped APN 4 prodam. Lendavska 59. M-2122 GUMIJASTI COLN LAHOR prodam. Kroška 26, Murska Sobota. M-2123 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Anton Gombof, Petanjci 108, pri Muri. M-2125. Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota Po 61. členu statuta in 8. členu Pravilnika o delovnih razmerjih strokovne službe ter sklepa zbora delavcev delovne skupnosti z dne 9. 6. 1982 razpisujemo prosta dela in naloge vodje strokovne službe Za razpisana dela in naloge je lahko izbran kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne oziroma druge ustrezne družboslovne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah da ima organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi — da je družbenopolitično aktiven — izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili pošljejo na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, Arhitekta Novaka 3 z oznako ,,za delovno skupnost" v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu bomo kandidate obvestili v roku 15 dni. KRAVO, staro sedem let, vozno, brejo devet mesecev, in telico, brejo devet mesecev, prodam. Trnje 42, p. Crenšovci.-M-2126 KAVČ GARNITURO s taburetom prodam. Gregorčičeva 55, stanovanje št. 5 — po 19. uri. M-2127 ENOOSNO PRIKOLICO, nosilnost do 4 t, malo rabljeno, poceni prodam. Rudi Potočnik, Vadarci 31, p. Bodonci. M-2128 REZAN LES RAZLIČNIH DIMENZIJ PRODAM: Naslov v upravi lista. M-2129 ZEMLJO (60 arov) in gospodarsko poslopje prodam. Ivana Kovačec, Sovjak 83, p. Videm. M-2065 KRAVO, brejo osem mesecev in 4-letnega žrepca prodam. Stefan Cuka, Trimlini 57. Le-182 RENAULT TL 6 prodam za 25.000 din. Žerdin, telefon 81-850 ali 81-829, od 6. — 14. ure. In-195 KOMPLETNO SKLOPKO ZA MOSKVlC, letnik 78; in bencinsko črpalko prodam. Franc Kolmanko, Krog 25/A. M—2181 RENAULT 4, 137.000 km, poceni prodam. Vrečič, Petanjci 119/B. M—2182 NSU 1000, na novo registriran do konca aprila 1983, poceni prodam. Ogled popoldne. Alojz Jeneš, Tišina 20. M—2184 PUJSKE PRODAM. Salamenci 64. M—2185 FORD CONSUL 1700, letnik 1973, ugodno prodam. Kidričeva 27, Murska Sobota. M—2186 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Okt. revolucije 40, Murska Sobota. M—2187 ZASTAVO 101 PRODAM. Cvetna 7, Bakovci. M—2188 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO in prvesnico, brejo devet mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M—2189 AVTO R—4 PRODAM. Cer- nelovci 19, p. Murska Sobota. M—2190 OPEL ASCONA 19 AVTOMA-TIK NARPODAJ. Naslov v upravi lista. M—2191 LESLI ZA ORGLE ROLING SOUND 150 W prodam. Drago Kornhausler, Matjaševci 11, p. Kuzma. M—2192 KOŠNJO SENA IN KABINO ZA IMT 558 prodam. Moteno žago STIHL 050 AV za rezervne dele kupim. Kuronja, Neradnovci 9. M—2191 a GRADITELJI — LASTNIKI HIŠ! Opravljam raznovrstna kleparska dela po zelo ugodnih cenah. Za obisk se priporočamo. Kleparstvo Kodba Veščica 3 p. Ljutomer KOMPLETNI MOTOR ZA FERGUSON 35, v zelo dobrem brezhibnem stanju, 3801 ur, prodam. Ogled v petek po 16. uri. Stefan Petek, Velika Polana 170, p. Crenšovci. M—2198 MALE PUJSKE PRODAM. Gorica 14, p. Puconci. M—2199 ŠKODO 1000 MB — po delih — in LADO 1200, letnik 1976, prodam. Stefan Hari, Cankova 6. M—2200 ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do maja 1983, prodam. Milena Vršič, Pristava 14, p. Ljutomer. In—198 SILAŽNI . KOMBAJN „PUTI-GER”, skoraj nov, po ugodni ceni prodam. Informacije: Banovci št. 7, p. Veržej. In—197 MLADE OVCJAKE, stare šest mesecev, prodam. Lutverci 20, p. Apače. M—2201 Športno kolo in kolo z motorjem zaradi odhoda k vojakom prodam. Borut Lipič, Martjanci n. h. M—22012 KOMBAJN ZMAJ 810 PRODAM. Veščica 54, p. Murska Sobota. M—2193 MALE PUJSKE, PASME IHAN, prodam. Vrtna 8, Bakovci. M—2194 OPEL REKORD 1900 D MODEL, letnik 1972, rumene barve, s premično streho, lahko tudi z originalno plinsko napravo, prodam. Karel Kučan, Moravci 52/C. M—2196 PA VLU LONČA RJU iz Nominee, ki služi vojaški rok v Somboru. želijo za 20. rojstni dan vse lepo, prijetne trenutke v novem okolju in srečen povratek v domači kraj — oče. mama, bral Stefan, sestra Marta, sestra Marija z možem, sestra Irena z možem. Bernardka, Barbara. Roman in Melita pa mu pošiljajo poljubčke z željo, da bi se kmalu vrnil. kupim NOVEJŠI GOLF, lahko karam-boliran, kupim. Naslov v upravi lista. M—2123 BAT (75 mm) za kosilnico BCS diesel, kupim. Stefan Kološa, Vučja gomila 65, p. Fokovci. M—2124 JERMENICO ZA TRAKTOR URSUS C 335 ali 355 kupim. Kerčmar, Adrijanci62, p. Petrovci. M—2135 PARCELO ZA POČITNIŠKO HlSlCO v Pomurju, možnost priklopa elektrike, kupim. Naslov v upravi lista, telefon 21-439, 23-190. M—2156 KOMBINIRANO KOMBI PEČ za kopalnico, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi lista. M—2159 STAREJŠO HIŠO, nedograjeno, ali novo hišo v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista. M—2162 8-COLNE PLUGE KUPIM. Krpič, Beznovci 39 ali telefon 21-064, interna 4. M—1K sobe VEČJO SOBO s souporabo kopalnice oddam. Naslov v upravi lista. M—2121 OPREMLJENO SOBO v Murski Soboti iščem. Ponudbe na upravo lista. M—2149 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam fantoma ali dekletoma, lahko tudi eni osebi. Partizanska 50, telefon 22-037. M—2170 OPREMLJENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno išče mati s sedemletnim otrokom v Murski Soboti. Ponudbe pod nujno: telefon 21-535, interna 327 — dopdldne. M—2180 GASILSKO DRUŠTVO ŽIŽKI AKCIJA ZA VASKO-GASILSKI Potem ko so Žižkarji odstopili vaški dom tovarni Toko, so ostali brez prostora za društveno in družbenopolitično dejavnost. Vendar so kmalu sklenili, da si zgrade nov, še lepši objekt. Začeli so zbirati denar. Nobena skrivnost ni. da so še največ sredstev zbrali s tombolami. Trenutno stanje je naslednje: gasilci, ki so uradni nosilec akcije, imajo na žiro računu 600 tisoč dinarjev, kupili so parcelo, za katero so odšteli 150 tisočakov, na gradbišče pa so že pripeljali tudi 12 tisoč zidakov, za katere so odšteli 300 tisoč dinarjev. Do konca leta nameravajo dobiti še nekaj sto tisočakov, da bi OBRTNA DELAVNICA „KROJ” IZOLA sprejme v delovno razmerje krojače in Šivilje zaposlitve KOMBAJNISTA ZA KOMBAJN ZMAJ 780 IŠČEM. Naslov v upravi lista. M—2166 DELAVCA ZA DELO V STEKLARSTVU, po možnosti z vozniškim dovoljenjem B kategorije; zaposlim. Steklarstvo Beltinci. M—2195 Za nego starejše ženske iščemo dobrosrčno, pošteno dekle ali mlajšo upokojenko. Vsa oskrba v hiši. Mesečni prejemki 10.000,00 din ali vse po dogovoru in socialno zavarovanje. Javite se na naslov: Vidic, pekarna na Gorenjskem, telefon 064-81-317. M—OP Delavski svet ABC POMURKA — Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA delovne organizacije (reelekcija) Kandidat, ki želi opravljati navedena dela in naloge, mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. visoka ali višja izobrazba gozdarske ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu 2. srednja izobrazba gozdarske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu 3. moralno-politična neoporečnost Kandidati morajo poslati svoje prošnje z dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev na naslov: ABC POMURKA — GLG, Murska Sobota, Trubarjev drevored 4 z oznako ,,za razpisno komisijo", najpozneje v 15 dneh od dneva objave. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni najpozneje v 30 dneh po preteku razpisa. Komisija za delovna razmerja TTG TOZD GOSTINSTVO MARIBOR, Maribor - Kopitarjeva 5 objavlja prosta dela in naloge: 1. prodajalke v bifeju Ljutomer, za nedoločen čas (na železniški postaji Ljutomer) Pogoji: KV natakar-ica, 1 leto delovnih izkušenj Prijave z dokazili pošljejo kandidati na naslov: TTG TOZD GOSTINSTVO MARIBOR, Kopitarjeva 5, komisiji za delovna razmerja. Razpis velja 15 dni od objave, o izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku objave. OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS - Ljutomer razpisujemo dela in naloge — učitelja v PB na razredni stopnji, U ali PRU — učitelja zemljepisa in zgodovine PRU Prosta dela in naloge razpisujemo za določen čas (1 leto). Rok prijave je 15 dni po objavi! DOM se potem »finančno pokriti« lotili gradnje vaško-gasilske-ga doma. Medtem so že, dobili lokacijsko dovoljenje, v izdelavi pa je tudi načrt. V objektu, ki bo meril 20 x 15 metrov, bo večnamenska dvorana, prostori za gasilsko vozilo in opremo, manjša dvorana za sestanke, sanitarije ... V novem objektu pa se bo našel tudi prostor za zbiralnico mleka. Akoravno VIDONCI ~ Usposabljanje prostovoljcev V času od 1. 7. do 7. 7. 1982 bo v Vidoncih na Goričkem bljanje mladink in mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe ške občine. Vsi tisti, ki se želijo udeležiti tega usposabljanja, se naj časno prijavijo na Občinski konferenci ZSMS Murska Sobota. ' --------------- VESTNIK, 17. JUNIJ*^- razno Cenjene stranke prosimo, da prevzamejo motorna vozila in razne kovinske izdelke, prinešene na popravilo v letu 1981. V 15 dneh po prvi objavi (10. V. 1982) izgubijo lastniki pravico do popravljenega vozila ali izdelka. Geza Kranjec, mehanik, Martjanci. M—2049 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Puconci, za leto 1974/1975. Edvard Kuzma, Puževci 8, p. Bodonci. M—2167 _ OTROKA SPREJMEM V VARSTVO. Partizanska 50, telefon 22-037. M—2170 HlSO ZA RUŠENJE ODDAM. Vaneča 80. M—2197 je nosilec projekta gas’ društvo, pa gre vendarle prizadevanje ..vseh t Žižkov, ki so že nič koliko* doslej dokazali, da so ^yi-in torej lahko povsem dP'Zgj-čeno upamo, da bodo usP no pripeljali h koncu tu gradnjo. Močno si prizad• jo, da bi vaško-gasilski [0 postavili pod streho 5 jesen. §. S- STRAN 22 Ni več tvojega smehljaja, pozdrava ne, ne toplega pogleda ... V SPOMIN 17. junija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra Dragica Mrgole z Gorice Čas beži, bolečina v naših srcih pa ostaja z nami še vedno. Živita tvoj glas in nasmeh, kot smo ga bili vajeni, in težka je resnica, da te ne bo nikoli več med nami. Nemo zremo iz dneva v dan, toda tebe dragica ni več doma. Tolažimo se samo z vsakodnevnim obiskom pri tvojem grobu, pa čeprav ti tega ne vidiš in ne čutiš bolečine naših src. Ne mine dan, da te ne omenimo v našem pogovoru, z nami živiš in boš živela do konca naših dni. Hvala vsem, ki seje spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI TVOJI Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, tebe ljubi mož in oče ni, da bi skupaj srečni še bili. ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je za vedno zapustil naš preljubi mož in oče Mihael Cigan iz Lendave cem^0 Se zabvalj ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znan-- ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter p „ k Sa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lend n° Zi?al° izrekamo sodelavcem DSSSINE-N AFTA Lendava in Skupščine občine ava. Iskrena hvala č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke ter govorniku za iskrene poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena in prisrčna hvala! Lendava, 12. 6. 1982 Žalujoči: žena Marija, hčerka Silvica in vsi ostali njegovi ; V S P O M I N 10. junija mineva 15 let, odkar je prenehalo biti mlado srce dobrega sina, brata in strička Ferija Sapača iz Sodišinec H t si nas zaruKt 'ztr8a'a izmed nas v času, ko si služil vojaški rok. Zelo te pogrešamo, mnogo prerano 1 ’ žalost in praznina, ki sta ostali za teboj, sta nepopisni, vendar spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Vsem, ki se ga še spominjate, iskrena hvala! Žalujoči neutolažljivi: mama, oče, ter sestri Gizela in Irena z družinama ZAHVALA 0 kratki bolezni nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta Terezija Škrilec roj. Škerlak Prisrčna h iz Sebeborec in znancem Vi mT* soseci°m’ sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem prijateljem Iskrena zahvala d ^SP-I^kojnico pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje, unovmku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku K-b in zdravniškemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Sebeborci, 25. 5. 1982 ____ Žalujoči: VSI NJENI Oh. ti nesrečna cesta kaj si storila, da brez slovesa najdražje si nam vzela ... ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata Alojza Gomboca gostilničaija iz Fikšinec 23/a ki oddelka6 'etU starost' tragično zapustil se zahvaljujemo med. osebju kirurškega Poniae-p ° - bolnišnice, posebno med. sestri Šariki Benko, ki nam je vsestransko odpete - i” s.°^ustvovala z nami. Zahvala tudi g. župniku za opravljeni obred, pevcem za žalostinke. GD Fikšinci, sosedom in vsem, ki so mu prinašali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Fikšinci, 9. junija 1982 ^a|ujoči: žena Marija, sin Silvo, hčerka Renata z zaročencem Stankom, oče, sestri Helena in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Prezgodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih. tebe ljubi mož in oče ni. da bi skupaj še bili. V SPOMIN 22. junija minevajo tri boleča leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka Jože Vamberger iz Murščaka Težko nam je pri srcu, kose te spominjamo. Spoznanje, da te nikoli večne bo med nami, je še vedno boleče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spomini, ki ne bodo nikoli ugasnili. Cvetje in prižgane sveče so dokaz naše ljubezni do tebe. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče. Žalujoči: žena Milika, hčerka Majda ter hčerki Olga in Vida z družinama Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam solnce sreče ti ne vgasne, resnice solnce ne stemni. V SPOMIN na našega dragega (S. G.) Marjana Kuharja iz Veržeja Mineva tretje poletje, odkar te ni več med nami ali spomin na tebe bo ostal vedno v naših srcih. Hvala vsem, ki te niso pozabili. TVOJI DRAGI Kar smo najbolj ljubili, smo za vselej izgubili... ZAHVALA Nepričakovano nas je v komaj 5 L letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat Leopold Gjerek iz Bogojine Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem kolektiva SGP Konstruktor, Zdravstveni šoli Rakičan, IMP »Blisk« M. Sobota, učencem 4. in L razreda OŠ Bogojina ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvala g. duhovniku za pogrebni-obred, pevcem za odpete žalostnike in govornikoma SGP Konstruktor in KS Bogojina. Posebna zahvala družinam Čemela, Ivanič in Horvat, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Bogojina, 4. 6. 1982 Žalujoči: žena Bariča, hčerke Terezija, Jožica, in Gabrijela, sin Leopold, brat in sestre z družinami ter svak Alojz ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega Iva Pejnoviča dipl. ing. agr. se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih dneh žalovali z nami, darovali cvetje, nam pismeno ali ustno izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala KS in krajanov Veržeja, veržejskim pevcem in šolskemu pevskemu zboru. Iskrena hvala dobrim sosedom, SOZD Pomurka, godbi in med. osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Prisrčna hvala vsem govornikom za tople besede ob slovesu. VSI NJEGOVI Luč in sonce vzel si ti s seboj, v strašni temi tavamo in jokamo za teboj. . . V SPOMIN 24. junija minevajo štiri boleča leta, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragega sina, ateka, brata, strica in ujca Antona Režonja iz Renkovec Odšel si tja. kjer ni trpljenja, le mir. večni mir. Bolečina je še vedno enaka, kot tedaj, ko si se za vedno poslovil od nas in spomin na tvoj dragi lik bo ostal vedno med nami. Žalujoči: VSI TVOJI V. JUNIJA 1982 STRAN 23 OREHOVCI v besedi in sliki po pomurju Stoletnica gasilskega društva V nedeljo, 20. junija, bo orehov-sko gasilsko društvo proslavilo stoletnico. Pobudo za ustanovitev sta takrat dala Franc Vračko (bil je okrajni poveljnik) in Jože Lipič iz Črešnjevec. Lipiču v spomin naj omenimo, da je dočakal kar 104 leta. Društvo je imelo na začetku malo članov. To so bili predvsem kmetje, obrtniki in viničarji, vendar so z združenimi močmi zgradili gasilski dom, bili pa so tudi med prvimi na tem območju, ki so kupili motorno brizgalno. S tradicionalno prizadevnostjo nadaljujejo, zato hočejo čimprej dograditi novi gasilski dom. Precej dela imajo za sabo, malo pa se je zataknilo pri denarju. V nedeljo, ob jubileju, bo v Orehovcih občinsko tekmovanje članskih, mladinskih in pionirskih desetin ter civilne zaščite iz radgonske občine. Anton Domanjko ŠPORTNO SREČANJE ČLANOV DPRD AVTO-RADGONA IN DELAVCEV PMM KORISTNO IN IZVIRNO Prejšni teden so se že drugo leto srečali na športnem polju člani delavsko-športnega rekreacijskega društva Avtoradgona in delavci postaje mejne milice Gornja Radgona. Tokrat so srečanje, ki je potekalo ves teden, posvetili minulemu dnevu varnosti, mesecu mladosti, 90-letnici rojstva tovariša Tita in dnevu samoupra-vljalcev. Pokal — znak Avtoradgo-ne, ki so ga prejeli športniki PMM. V prijetnem vzdušju, spoznavanju in poglabljanju tovariških vezi so se med sabo pomerili v šahu, kegljanju, nogometu, odbojki, streljanju z zračno puško, rokometu, vlečenju vrvi in ribolovu. Tudi tokrat nista bila važna rezultat in zmagovalec. Posebej izvirna sta bila pokala, ki sta jih druga drugi podelili obe ekipi. Le ta nazorno prikazujeta dejavnost obeh delovnih kolektivov in s tem namenom teh športnih srečanj. V. Paveo V NEDELJO, 20. JUNUA, PRIDITE V KROG NA VELIKO TOMBOLO Prireditev se bo začela ob 14.00 uri, kot gost pa bo nastopil tudi humorist Dodo. Glavni dobitki so: zastava 750, zastava 126 P, traktorska kabina, jadralna deska, varilni aparat in še veliko drugih lepih nagrad. Kopalna sezona v petišovskih Termah se je že začela. Gostincem je naklonjeno vreme, kopalcem pa voda, ki sicer ne privablja veliko mladih, ker je pač termalna in topla, toda mladi radi obiskujejo številne zabavne prireditve, ki jih nrinravliaio snretni gostinski delavci. V letošnji sezoni, če bo vreme ugodno, bi želeli potolči vse dosedanje rekorde, in če vemo, da je ob sobotah in nedeljah tod tudi po 3 do 4 tisoč kopalcev, bo letos gneča še večja. Foto Jani D. Ena izmed pomembnih nalog komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu novinarjev Slovenije je tudi razvijanje stikov z zamejskimi Slovenci, oziroma seznanjanje z njihovim življenjem in delom. S tem namenom seje preteklo soboto podala na strokovno ekskurzijo y Porabje skupina 50slovenskih novinarjev. Pot jih je najprej vodila k znanemu slovenskemu lončarju Karlu Doncecu na Virici, nato pa so se podali še na Gornji Senik — v kraj, ki ga nekateri imenujejo tudi trdnjava slovenstva v Porabju. Seveda ne brez razloga, kajti tukaj je slovenska govorica najbolj živa. Zelo razširjena in priljubljena pa je med Gornjeseničani tudi slovenska pesem. Po ogledu kulturnega doma Avgust Pavel na Gornjem Seniku so domačini povabili goste iz Slovenije v vaško gd-stilno, kjer so se vsi skupaj ob glasbi, petju in plesu zadiTan Kar precej časa. Novinarsko delegacijo je pozdravil vodja kulturnega (loma Marfin Ropoš, za veselo razpoloženje pa sta poskrbela vaška muzikanta Geček in Sulič. Konec tedna so bili na izletu v sosednji Ljudski republik1 Madžarski tudi učenci srednjih šol iz Pomurja, ki obiskujejo pouk madžarskega jezika, in pripadniki madžarske narodnosu oziroma narodnostni funkcionarji iz lendavske ter soboške o čine. To je bil tradicionalni izlet, ki ga vsako leto skuDai OJS®' nizirata samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kultur Pozivu koordinacijskega odbora za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri P RK SZDL Slovenije z dne 11. junija 1982 se je odzval Rdeči •križ Slovenije, ki bo organiziral posebno KRVODAJALSKO AKCIJO in odpremil večjo pošiljko OBLAČIL IN ZDRAVIL. V to akcijo se vključuje tudi Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Koordinacijski odbor je iz svojih sredstev namenil din 250.000,00 za nakup humanitarne pomoči. Hkrati pozivamo delovne ljudi in občane, da na žiro račun koordinacijskega odbora št. 50101—789—93102 nakažejo denarna sredstva z oznako »za pomoč žrtvam agresije v Libanonu«. Vse informacije v zvezi s to akcijo solidarnosti daje Rdeči križ Slovenije in Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije pri P RK SZDL Slovenije. GORNJA RADGONA PREVERJANJE ZNANJA IN NUDENJE PRVE POMOČI Oddelek za ljudsko obrambo SO Gornja Radgona in občinska organizacija RK sta v soboto organizirala občinsko tekmovanje v poznavanju nudenja prve pomoči. Na stadionu bratstva in enotnosti se je zbralo več kot 110 tekmovalcev, ki so bili razvrščeni v 14 ekip civilne zaščite iz DO in KS ter občinskega štaba CZ, sodelovalo pa je tudi pet ekip, ki so jih sesta SODOBNO KMETIJSTVO — Čeprav je v lendavski občini še vedno večina zemlje v zasebni lasti, pa s tem ni rečeno, da kmetijstvo ne napreduje. Vsak trenutek smo priča umnejšemu kmetovanju, s tem pa tudi višjim hektarskim donosom. Te dni. torej v času košnje, niso redki tudi taki prizori: namesto ročnega obračanja sena narede to s traktorskimi obračalniki. Veliko kmetov pa ima tudi stroj za baliranje sena. Foto: Š. S. vljali učenci višjih razredov osnovnih šol. Na preizkušnji, ki v občini poteka vsaki dve leti in je bila letos posvečena vsem jubilejem in bližnjemu dnevu civilne zaščite, sodi pa tudi v okvir letošnjih aktivnosti NNNP, so vsi udeleženci pokazali obilico znanja. Zmagala pa je druga ekipa občinskega štaba za CZ pred ekipo , iz KS Negova in KS Gornja V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo Radgona ter prvo ekipo občinskega štaba za CZ. Med osnovnošolci pa so zmagali učenci OŠ Apače. Prvouvrščena ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo predvidoma 25. septembra v Novi Gorici. PRVIČ VELIKA TOMBOLA V KROGU Brodarsko društvo »Mura« iz Kroga, katerega člani so v zadnjih letih dosegli na raznih tekmovanjih kajakašev na divjih vodah doma in v tujini več zelo dobrih rezultatov, želi nadaljevati uspešno tradicijo in načrtuje tudi razširitev GORNJA RADGONA Letovalo bo 350 Zveza prijateljev mladine občine Gornja Radgona seje tudi letos potrudila in omogočila letovanje na morju otrokom, ki imajo manj premožne starše. V sodelovanju z občinsko skupnostjo otroškega varstva, ki bo v glavnem poskrbela za finančno plat otroških počitnic na morju, je zagotovila gornje- bo pripadnikov madžarske narodnosti. J. G VSE TEČE! To, kar so ugotovili že stari Grki, ni obšlo tudi _ gornjeradgončanov, ki so si že leta želeli, če je bilo vroče, g I potešiti žejo in spočiti telo na prostem. Ali je novost (beri m glej: po letih skromnega posluha gostincev spet posta- | * vitev miz in dežnikov, proti soncu seveda) pred hotelom le I modna muha, oziroma odraz kadrovskih sprememb v g TOZD Grozd ali začetek dolgoročnejše in privlačnejše gostinske ponudbe v našem obmejnem mestu, nam ni p znano. Bržkone pa dobrodošla novost za domačine in tujce. Pa še pivo bolj teče! ne, za kar pa je treba nabaviti nov kalup. Potrebujejo tudi več nove opreme, zlasti boljše tekmovalo# čolne. Vse to pa je seveda povezano s finančni- radgonskim osnovnošolcem okrog 350 mest v domti v Baški na otoku Krku. Otroci bodo letovali v dveh izmenah v mesecu juliju in avgustu. V prvi od 18. — 29. naslednjega meseca se bosta naužila morja in sonca 102 otroka, v drugi izmeni od 9. — 20. avgusta pa približno 235 otrok. Med njimi petdeset iz pobratene občine Mla-denovac. Kot smo že uvodoma omenili, je organizatorica zveza prijateljev mladine, poleg otroškega varstva pa bo prispevala sredstva za 25 otrok občinska zdravstvena skupnost, del — za socialno ogrožene — pa tudi občinska skupnost socialnega skrbstva, za približno 40 otrok pa bo prispevala Radenska. Tudi tokrat bodo tisti, ki izhajajo iz najmanj premož- nih družin, letovali zast.vIn sicer vsi otroci iz dr ga katerih dohodek ne P 2.000 dinarjev na dru ga člana. Ostali, oz. -G od starši, pa bodo PrlsP\.niikor 700 do 2950 dinarjev, ko znaša polna cena pre oskrbe za dvanajst dn vp