JULIJ 18 Č Kamilij 19 P Vine. Pavi. 35 20 S Jeronim Amel. 21 N 10. pobink. 22 P Marija Magd. 23 T Apolinarfi 24 S Kristina 25 Č Jakob 26 P Ana 35 27 S Krištof, muč. 28 N 11. pobink. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V - CHICAGI; £APADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 144. CHICAGO, ILL., PETEK, 26. JULIJA — FRIDAY, JULY 26, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Tri balkanske države pozvane na konferenco Ta petek se na povabilo nazijske vlade sestanejo v Salz-burgu zastopniki Rumunije, Bolgarije in Ogrske. — Hitler želi spraviti v red njih spore glede zemlje. Bukarešta, Rumury.ja.—Kakor je bilo včeraj por očali o, je »azijska vlada povabila za ta petek na konferenco v Salzburg rumuriskega min. predsednika in zun ministra. Takoj nato pa je sledila druga vest, namreč, da so na to konferenco .pozvani tudi vladni zastopniki Bolgarije in Ogrske. Razvidno je iz tega, da si hoče Hitler, predno se bo spustil v spopad z Anglijo, zasigurati mir za hrbtom, na Balkanu. Med omenjenimi tremi državami jugovzhodne Evrope obstoja vse prej kakor prijateljsko stanje. Besedni spori za ozemlja so takorekoč na dnevnem i*edu in pred kratkim, namreč tedaj, ko je Rusija zasedla rumunsko ozemlje Besarabijo, je bila Ogrska docela pripravljena, da vdere od druge strani v Rumunijo in ji s silo vzame Sedmograško, katero ji je morala odstopiti po zadnji vojni. Le posredovanje iz Berlina in Rima je preprečilo, da ni prišlo do uresničenja te ogrske namere. Na podoben način ima svoje zahteve napram Rumuniji tudi Bolgarska. Tudi od te države je dobila Rumunija po zadnji vojni kos zemlje, namreč Do-brudžo, in na to Izgubo Bolgari niso pozabili, marveč so ravno zdaj, podobno kakor Ogri, posebno visoko dvignili glas. Hitler se očividno boji, da bi si te male države ne skočile medsebojno v lase, ko bi bila Nemčija zaposlena na za-padu. Vsak izbruh kakega nemira na Balkanu pa bi mu bil skrajno neljub. Te države mu namreč služjijo deloma kot žitnica, deloma zalagajo Nemčijo z oljem, in spopad med njimi bi utegnil njih izvoz u-kiniti ali morebiti celo uničiti oljne vrelce. Zato bo zdaj na-zijska vlada brez dvoma z vsem svojim vplivom pritisnila na to, da se balkansko vprašanje "enkrat za vselej" reši. Kako ga bo Nemčija rešila, se bo videlo šele po konferen-• ci. Verjetno je tudi, da želi Hitler spraviti v red to vprašanje tudi iz strahu pred eks-panzivnostjo Rusije. Zelo možno je namreč, da bi šla Rusija "delat mir," ako bi prišlo na Balkanu do spopada, pri čemer bi utegnila te države enostavno zasesti. -o- VOJNA INDUSTRIJA PRIVABLJA MOŠKE Cleveland, O. — Tukajšnji Statler hotel je v torek objavil, da bodo v njem v naprej zaposlena dekleta kot opera-torice dvigal, kar bo prvič v njega obstoju. Prisiljen je k temu, ker so moški odšli delat v tovarne vojne industrije DOKAZ PRINESEL V STEKLENICI • Joliet, 111. — Zasliševanje prič glede pritožb o smradu, ki se razširja iz stoječe vode v kanalu ob Jolietu in v Lock-portu, se je v torek nadaljevalo. Ta dan je nastopil kot priča neki potapljač, ki je zaposlen pri zatvornicah v kanalu. Mož je prinesel s seboj tako tehten dokaz, da je z njim prepričal vse navzoče, da voda res smrdi. S to vodo je namreč napolnil steklenico, katero je nato odprl na sod-niji in dal vsebino poduhati najprej predsedniku in nato raznim advokatom, pri čemer so mnogi nehote nakremžili obraz. Ze prej so bili zaslišani razni jolietski zdravniki, ki so pričevali, da se i?, stoječe vode razširjajo razni bacili,ki povzročajo vnetja v očeh, ušesih, v nosu in v grlu. -o- POMANJKANJE j ŽIVEŽA V EVROPI Jersey City, N. J. ANGLIJA OMILILA KONTROLO NAD GOVOROM London, Anglija. — Min. predsednik Churchill je v parlamentu objavil zadnji torek, da se ne bodo več ovirali svobodni razgovori med ljudmi o vojni in, da se bo odpravila takozvana "t i h a kolona," namreč nekaka špijonaža o tem, kaj ljudje govore. Vlada, je dejal, ni naklonjena temu, da bi smatrala za zločin, ako kdo v razburjenju kaj neumnega blekne, češ, da s tekimi ljudmi lahko bolj- učinkovito obračunajo drugi ljudje iz njih okolice. ŠPANIJA HOČE IMETI BESEDO V AMERIKI Madrid, Španija. — O vse-ameriški konferenci, ki se to-časno vrši na Kubi, se je eden tukajšnjih listov izrazil, da se bo končala s poldmijo, kolikor se tiče Zed. držav. Ljudje latinske Amerike, pravi list, so toliko dozoreli, da "vidijo skozi škodljive cilje Yankee poli-tikarjev." Neki drugi list pa povdarja, da ima Španija pravico, dvigniti "svoj veliki; zgodovinski glas," da se bo slišal v latinski Arrteriki. OSREDNJI ZAPAD SE KUHA V SILNI VROČINI Chicago, ill. — Vročina, o kateri so nekateri letos že dvomili, da jo letos ne bo, je ta teden pritisnila, da je živo srebro segalo po enih krajih do 106 stopinj nad ničlo. V po Spor o evropskih posestih na konferenci Južnoamerišjke republike zahtevajo, da se jim priključijo posesti raznih evropskih držav. —Zed. države nasprotne tej aneksiji ter jo žigosajo kot "ugrabitev." Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Eden zastopnikov Ameriškega Rdečega križa, namreč J. W. Ma- loney, se je v torek, ob svo- Chicagi je doseglo 101, jem povratku iz Evrope, iz- predmestjih par stopinj več. razil, da stoji ' Evropa pred V Tyndall, S. D. celo 113 sto-največjim pomanjkanjem ži- pinj. vil, kar jih je še doživela v modernih časih. Vsak teden postaja položaj bolj strahoten, pravi, in razmere so naravnost kaotične. Francija nudi sliko, kakor bi bile šle kobilice preko njo -o- PRIPRAVLJAJO PROTIVOJ-NO ZBOROVANJE Chicago, 111. — Neka organizacija, ki si je nadela ime "Keep America Out of War," je, v ponedeljek objavila, da pripravlja za 4. avgusta masno zborovanje proti vojni, ki se 'bo vršilo na .Soldiers Field. Vodstvo organizacije je povabilo zastopstva vseh društev in cerkva,ki propagirajo za to, da se mora držlati , Amerika proč od vojne, naj sodelujejo pri tem zborovanju. Glavna govornika na zborovanju bosta Lindbergh in senator Clark iz Mo. KRIŽEM SVETA — Simla, Indija. — Kakor kaže, tudi ta angleška kolonija pričakuje, da bo prizadeta cd vojne. Oblasti so namreč dale po angleškem vzorcu postaviti opazovalnice, s katerih se bodo ljudje obveščali, ako bi grozil zračni napad. — Lisbona, Portugalska. — Windsorski vojvoda je bil, kakor znano, imenovan gover-nerjem in vrhovnim poveljnikom angleškega bahamskega otočja, ki leži blizu ameriške celine. Vojvoda točasno prebiva s svojo ženo tukaj ter bo odpotoval na svoje mesto najbrž,, začetkom avgusta. — Melbourne, Avstralija. — Obrambni minister je v torek objavil, da se bo začasno ukinilo rekrutiranje moštva za avstralsko armado, ker je prej določeno število, namreč 80,000 mož, že doseženo. -o- ČEHI IMAJO SVOJO VLADO V ANGLIJI London, Anglija. — Bivši čehoslovašiki predsedniik, dr. Beneš, je v torek sporočil, da je Anglija priznala začasno čehoslovaško vlado, ustanovljeno v Londonu. V vladi, ki ji on predseduje, je 40 članov, poleg nje pa posluje tudi zakonodajna zbornica. Francoska vlada zapira prejšnje voditelje Havana, Kuba, — Za zaprtimi vrati se je vršila to sredo vroča debata med zastopniki ameriških republik na tukajšnji vseameriški konferenci glede tega, kako stališče naj se zavzame napram kolonijam in posestim, ki jih lastujejo razne evropske države na zapadni polobli. Sile Iz Jugoslav*]* r Dr. Vladko Maček je podal izjavo u ureditvi nove Evrope, kakor tudi o stališču kmetskega stanu v novo urejeni Evropi. — Huda nesreča na kolodvoru v Trbovljah. — Smrtna kosa in drugo. v tej debati so skrajno neenako razdeljene. Na eni strani ropi, ki je na vidiku po bodo- Podpredsednik vlade o novi Evropi Zagreb, 17. julija. — (JK) — Podpredsednik jugoslov. vlade g. dr. Vladko Maček je dal dopisniku beogradskega lista "Politike" interview, v katerem je na kratko predočil cilje hrvaške kmečke politike pa obenem tudi smotre jugoslovanske politike sploh v zvezi z ureditvijo novega gospodarskega življenja v Eiv AMERIKA NE PRIZNAVA ANEKSIJE BALTIKA Washington, D. C. — Do-čim ni Anglija doslej, kakoir že poročano, dvignila nikake-ga protestnega glasu proti priključitvi treh baltskih držav k sovjetski uniji, je pa nasprpt-no vlada Zed. držav podala izjavo, da te aneksije ne odobrava. Pom. državni tajnik Welles je v torek pri konferenci s časnikarji ožigosal ta kQrak Rusije ter povdarjal, da se je izvršil proti volji ljudstva prizadetih držav. Ljudstvo Zed. držav, je dejal, je Vichy, Francija. — Možje, ki so pred nekaj tedni stali še na vrhovnih mestih Francije, so točasno proglašeni zločincem in izdajalcem ter se je v tem smislu tudi pričelo postopanje proti njim. Obdolžba proti njim se glasi, da so zakrivili, da se je Francija spustila v vojno, in, da je bila premagana. Novi vladni režim, kateremu stojita na čelu Petain in Laval, je izdal ukaz, da se v Marseillesu postavi v konfina-cijo bivši min. predsednik Da-ladier, katerega vlada je začetkom »septembra napovedala vojno Nemčiji. Istočasno z Daladierjem so postavljeni v podobni zapor tudi številni drugi bivši vladni voditelji. Vsi ti so se vrnili v Francijo isti dan, namreč v torek, iz Moroko, kamor so odpotovali 20. junija, namreč dva 'dni prej, kakor se je podpisalo premirje. Vršila se bo proti njim preiskava, koliko je kateri od njih kriv, da je Francija prišla v vojno, in, kakor se trdi, bodo tudi kaznovani. Istočasno z ukazom, da se zapro ti prejšnji voditelji, je izdala francoska vlada tudi odredbo, po kateri se .vzame francosko državljanstvo in se zapleni vse premoženje tistim Francozom,' ki so "brez tehtnega vzroka" zapustili državo med 10. majem, ko se je pričela nemška ofenziva, in 30. junijem. V pojasnilo se na vaja, da je ta odredba naperjena zlasti proti tistim, ki so je namreč drž. tajnik Hull, kot zastopnik Zed. držav, takorekoč popolnoma sam, nasproti njemu pa stoji število južnoameriških republik. Stališče, ki ga zavzemajo Zed. države pri tem vprašanju, je, da se imajo te evropske posesti vzeti pod skupen protektoirat vseh ameriških republik, in sicer samo za časa vojne. Ko se bo Evropa zopet pomirila, naj se kolonije vrnejo njih prejšnjim lastnicam. Južnoameriške države pa so povsem nasprotnega mnenja. Pravijo, da je čas, da se ta evropski kolonijalni sistem na ameriški polobli enkrat že neha, ter, da je ravne zdaj posebno ugodna prilika za to. Naravnost nesmiselno je, tako trdijo, da bi se pustilo še nadalje državam, ka.cor je Nizozemska, Danska Francija in povrhu tu"di Anglija, da bi lastovale kake posesti na ameriškem ozemlju, ko jih v slučaju kake krize itak ne morejo braniti, kar se je posebno nazorno pokazalo ravno zdaj. Vse te posesti naj bi enostavno zasedle tiste republike, ki na nje mejijo. Tako naj bi se Aruba, Curacao in Trinidad priključili Venezueli; Brazilija bi dobila Guajano, Belize bi šel Guatemali in Falklandi-ja Argentini. Zed države so nasprotne taki zasedbi, in sicer iz principa. To bi bila navadna ugrabitev, pravijo, in bi tvorila nekak vojni plen. Ostale republike niso tako tenkovestne in je zato pričakovati še vroče borbe, predno se bo zadeva rešila. naj se že izvršijo potom sile, ali pa le potom grožnje s silo, in zato ta vlada aneksije ne bo priznala, marveč bo še v nadalje ohranila diplomatske zveze s poslaniki teh držav, kakor bi te še vedno samostoj-nasprotno takim metodam, pa:no obstojale. čem miru, tako zaželjenem od vseh. "Jasno je, da zre naš kmet z velikimi nadami v bodočnost," je dejal med drugim g. dr. Vladko Maček, ker v svojih plemenitih odličnostih dela in varčnosti čuti in pričakuje, da mu bomo nudili in zagotovili boljše življenje in sigurnost. On ne ve dosti o novih ureditvah in n« vih ekonomskih normah, ali zanj je važno vedeti to, da bo dobil za en metrski cent koruze naših vodnih tokov in rek. Toda v ta namen nam je treba predvsem denarja in normalnih, mirnih razmer. Ali doslej smo morali vsled sile razmer izdajati denar v največji meri v oboroževalne namene, ogromne vsote. Toda mi upamo, da nam bo bodočjj mir omogočil porabiti ta ogromni dohodek v prvi vrsti za podvig blaginje med našim kmečkim prebivalstvom, ki trpi pomanjkanje. Mi vemo nadalje, da celo to stanje, kakršno je sedaj, ne more več tako ostati, čeprav se prizadeva z raznih strani, da se vzdrži še nadalje. Posameznik ne inore ničesar storiti, ali s smotrnim vzajemnim delom, v vzajemnem sodelovanju z državo, se more storiti in doseči mnogokaj. In vsakdo mora po svojih močeh dati svoj prispevek. To velja tako za naše nadaljnje državno delo kakor tudi za Banovino Hrva- ali žita toliko podkev ali plu-|ško samo- Bodočl novi gov ali umetnega gnojila. On|darski red EvroPe dal tu" mora imeti zagotovilo, da mu di nam važno mesto kot delskemu producentu in kupcu industrijskih izdelkov v velikem evropskem gospodarskem prostoru." -o- Nesreča pri nakladanju premoga Ljubljana, 19. junija. —• Zadnji čas so obratne nesreče na železnici izredno pogoste. Skoraj ne mine dan, ne da bi morali listi poročati o večji ali manjši .nezgodi, ki e.e je primerila na kakšnem večjem kolodvoru ali na progi, med njimi pa nikakor niso redki smrtni primeri. Ze večkrat je bilo ugotovljeno v javnosti, da je železniško osebje čez vsako mero preobremenjeno. Danes se je na premogovnem kolodvoru v Trbovljah spet pripetila huda obratna ne bo kakršenkoli posrednji trgovec mogel samopašno menjati njegovih življenjskih razmer, ponekod tudi do brez-upnosti na slabše, dasi ni drugače nobene nevarnosti za njegovo blaginjo. Njemu mora biti zagotovljeno, da dobi v svoji državi vedno pravično zaščito proti vsem skopuškim cenam za svoje pridelke in da ga ne bo nihče mogel izkoriščata zlasti tedaj, kadar mu v sili razmer primanjkuje denarja. Ceneni kmečki krediti so prav tako bistveno potrebni kakor največji krediti za najrazvitejša industrijska podjetja. Naša dolžnost je pobrigati se za to in zajam-čiti našemu kmetu socijalno in gospodarsko sigurnost. Kadar ve kmet, da se država briga zanj v vsakem oziru, kadar se bratsko postopa z nesreča, ki je zahtevala živ-njim tedaj se utira pot za pri- ljenje 52 letnega kurjača Jo-hod i'edu, ki se naslanja na žeta Gufosleitnerja, ki je po odšli tujezemstvo 'ter se tam nastanili. V prvi vrsti bo prizadet general de Gaulle, ki se je umaknil v London in tam načeluje francoskim prostovoljcem, kateri nadaljujejo z vojno na strani Anglije. Razumljivo je seveda, da so bile te odredbe izdane pod vplivom nazijev, pod katerih kontrolo posluje francoska vlada. JAPONSKA HOČE DOBITI ! SVOJ DEL Tokio, Japonska. — V radio govoru, ki ga je imel v torek zvečer, je min. predsednik, princ Konoe, povdaril, da mora zavzeti Japonska vodilno vlogo pri ustvarjanju "novega svetovnega reda." Pri tem sicer ni izrecno« omenil, da bo Japonska "Pcielova-la pri ustvarjanju tega reda z Nemčijo in Italjo, toda lahko se je razvidelo, da je imel to točko v mislih. Nekoliko prej se je eden njegovih ministrov izrazil, da Japonska upa, da bo "delila svet z Nemčijo in Italijo." zemljo in delo. Takšen nov reci in nova norma bosta tvorila takisto povsem naravno osnovo za trgovinski promet med agrarnimi in industrijskimi (deželami, pri 'čemer bo Jugoslavija mislila v prvi vrsti na svojega glavnega kupca in največjega dobavitelja, namreč na velikonemški rajh. Jugoslavija bo morala vsekakor uvaževati potrebe nemške države in novega redu v Evropi, ke:r bo Nemčija prometno središče tudi z vsemi drugimi državami v novih okoliščinah in posebno pa z gospodarskega stališča. Mi vemo na primer, da moramo dobiti še nad 15,000 hektarov plodovi te zemlje s samim izsuševali jem, a da obenem zavarujemo pred poplavami še nadaljnjih 15,000 hektarov rodovitne zemlje, ko nam 'bi le uspelo priti do popolne regulacije rodu iz Stare vasi pri Velenju, stanuje pa na Magdalenski cesti v Mariboru. Ko sta pri-vozila do Trbovelj, sta s strojevodjo ustavila vlak, da v premogovnem skladišču zraven separacije napolnita ten-ler. Odkar delajo naši rudniki s polno paro, je tudi na oremogovnem kolodvoru v Trbovljah noč in dan izrediio živahen promet. Ko je Gub-sleitner imel okrog lokomoti-. ve polne roke dela, je privo-zil mimo premikalni vlak in ga tako nesrečno stisnil, da je dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Brž so ga naložili ga vlak, da ga prepeljejo v Ljubljano, a že med prevozom je izkrvavel. -o--— Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kot katoličan storiš za širil upliv svojega prepričanja?. [ Steam 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 26. julija 1940 ^ mm <>0©00<^^ SRCE V OKOVIH ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK 00Q<>p<>0<^^ --OWOOOOOOOOOOOOOOO Tisto popoldne niso nikamor šli. Vreme se je poslabšalo in ves dan je bilo oblačno, da so vsak čas pričakovali snega, ki jim je že itak dovolj dolgo prizanašal. Vinko, ki mu je dopust tekel h koncu, je tudi prišel in tako so sedeli v jedilnici in se pogovarjali. Zora je poskušala čitati neko knjigo, toda po nekaj straneh jo je zaprla. Ni se ji dalo brati. Vzela je ročno delo in odšla v kuhinjo, kjer je samevala teta. Tako sta ostala Vera in Vinko sama v sobi. Vera je stopila k oknu. Naslonila je glavo na steklo, da si oblacli vroče čelo. Sama ni vedela, odkod je kar naenkrat prišla tista vročica, ki jo je žgala. Gledala je skozi okno, kako so se jeli kupičiti oblaki in se nemirno poditi po nebu. Potem je njeno oko zašlo sanjavo v daljo in nekaj kakor hrepenenje po daljnem, neznanem se je oglasilo v njeni duši. Vinko je sedel na stolu pri mizi in jo skrivaj opazoval. V tistem trenutku se mu je zdela tako lepa, da bi padel pred njo na kolena. Videl je njene lepe oči, ki so se odražale na steklu. Videl je njene nemirne roke, ki so drhtele. In potem se je mahoma obrnila in ga pogledala. "Vinko, ali hočeš, da ti nekaj zaigram?" "Daj, daj!" jo je poprosil. "Saj veš, kako rad te poslušam. Tako dolgo te že nisem čul.. Sedla je za klavir in njeni prsti so jeli brzeti po belih tipkah. Izpod njih se je Oglasila pesem. Sprva je bila tiha, potem pa je postajala čedalje nemirnejša, kakor bi nekaj gorelo v njej in ne bi moglo u-gasniti. In potem se je Vera sklonila še nižje čez bele tipke, in pesem je postala skoraj divja, drhteča kakor klic po . . . .. . kakor klic po tem, kar obide vsakogar vsaj enkrat v življenju. Kakor klic po ljubezni. Vinko je to dobro čutil. Tudi njega je zbudila ta pesem, tudi v njem je zabrnela in udarila kakor struna v srcu ,ki drhti in prisluškuje pesmi večne mladosti, večne lepote. Sam ni vedel, kdaj je primaknil stol k njej, kdaj je prijel njeno roko, kdaj je poljubil te male prstke, ki so znali zapeti to lepo pesem. Šele takrat se je zavedel, ko je pesem utihnila in je začutil, kako se je njena roka stisnila v njegovi. Obšlo ga je kakor mrzlica, divje hotenje, da bi vzel to sladko bitje v naročje in ga stisnil k sebi in zakričal vsemu svetu, da mora biti njegovo, samo njegovo, in mu ga nihče ne sme vzeti. Toda premagal se je. Samo nežno, tako nežno, kakor rožo, ki usahne, če se je človek dotakne, je vzel med dlani njeno glavo in jo približal ustnicam. In potem jo je poljubil, da se je komaj dotaknil njenih ustnic, in s tiho svetostjo je poklical njeno ime. in umaknila "Vera .. Ljubeče ga je pogledala svojo glavico. "Vinko, vedela sem, da pride ta trenutek, in čakala sem ga. In zdaj sem srečna, tako srečna . . Umolknila je. Tako polno je bilo njeno srce, in vendar ni mogla tega povedati z besedami, saj je vedela, da nobena beseda ne more povedati tega, kar hoče srce. Po- besila je glavo in r i roka, ki se je izmuznila iz njegov je jela igrati na njegovem kolenu. "Vera, povej, ali me imaš kaj rada? Pri svetosti tega trenutka mi povej, ali me ljubiš tako, kakor ljubim jaz tebe. Povej, povej," jo je rotil. "Da, ljubim te," je dahnila in skrila glavo na njegovih prsih. Nagnil se je k njej in zakopal svoj obraz v njene lase. Tesneje so se je oklenile njegove roke. In v sobi je bilo tako tiho, da se je čulo samo utripanje dveh src, ki sta peli najlepšo pesem, pesem ljubezni. In potem sta sanjala v pozni večer. Tako zaverovane so bile njune sanje, da nista videla, kako je nekdo odprl vrata in pogledal v gobo. In nista videla, kako so se potem vrata zaprla in se je zunaj na hodniku naslonila na zid na smrt bleda — Zora. Osemnajsto poglavje SNUBAČ Tisto noč Zora spet ni zatisnila očesa. Vse to, kar je podnevi doživela, ji je šlo tako do srca, da je trpela kakor še nikdar, kar je zvedela, da Branka ni več med živimi. Vse se ji je vrtelo pred očmi: izlet, Kregarjevo pismo, odgovor nanj, prizor med Vero in Vinkom . . . Nemirno se je premetavala po postelji in poslušala zavijanje vetra, ki je prihajal od juga in prinašal sneg. In kadar je veter za trenutek pojenjal, je cula enakomerno dihanje Vere. Bolest ji je stisnila srce, kadar je pomislila, kako je Vera zdaj srečna, in nekajkrat se ji je zazdelo, da čuje, kako kliče v sanjah svojega dragega. Ne, ni ji zavidala — a zakaj ona ne bi smela, biti srečna? Proti jutru je šele zatisnila oči v nemiren sen. In kakor v blodni viziji je zagledala pred sabo Kregarjev od strasti spa-?eni obraz. Potem pa se je nenadoma ta obraz izgubil v megli, ostale so samo še roke, ki so se poželjivo iztezale po njej, da je v sanjah vsa v strahu planila pokoncu. Zbudila se je. Ustnice so ji krčevito drhtele in se trgale, toda ni bilo solza, ki bi se vanje sprostila njena bol. Potem je spet zaspala. In,zdaj, kakor bi se sami usodi zasmilila, so se ji prikazale lepe sanje. Zdelo se ji je, da vidi pred se-Hoj Brankov obraz, nežen, in mil, tako dober, kakor je znal biti samo on, in od nekod daleč je prihajal njegov glas: "Zora, saj bo konec vsega. Potem . .." Takrat je njegov obraz izginil, nenadoma kakor je bil prišel. V sanjal je iztegnila roko za njim in kriknila . . . Zagledala se je v postelji. Skozi okno je silil v sobo dan. Veter je že pojenjal in izpod neba so se vsipale goste bele snežinke in pregrinjale prirodo — kakor bi hotele s prtom pokriti vse, kar je že bilo. * Dva dni nato se je pripeljal Kregar. Prišel je s popoldanskim vlakom. Vera in Zora sta imeli z njim kratek pogovor. Zora se je vdala v neizprosno usodo: s težkim srcem je pristala, da postane njegova žena, in mu rekla, naj stopi do očeta in ga prosi za njegovo roko. Sama se vrne drugim dan domov. (Dalje prih.) BEG IZ PLAMENEČE BELGIJE (Dalje) Ob triindvajsetih smo tam. Mesto je v popolni temi. Kako naj se znajdejo otroci, žene, bo-lehni, pa borci in rezervisti, ki so se naglo odzvali poklicu? Kljub zatemnitvi tramvaji še vozijo, tudi taksiji so še na razpolago. Z zatemnitvijo se je že prikradla v bruseljsko prestolnico tista pošast, ki jo je rodila živčna vojna, v sleherno ulico izteza svoj rilec, povsod je napetost, živčna kriza, šušljanje, ugibanje: kaj bo? Ostal sem v Bruslju do 15. maja. Vsak dan so mesto obletavala letala. Vendar je bil Bruselj bombardiran le enkrat, potem v dveh dneh mojega bivanja ne več. Bilo je to 12. maja. Prva bomba je padla tik pred hišo u-radnika našega poslaništva In-diča, ki ima v Bruslju starše svoje žene. Tast Jovanovič, ki je naseljen v Bruslju že 45 let, ima v bližini kololodvora Midi majhno tovarno. Bomba se ni razstrelila in ljudje so jo hodili gledat v procesiji. Druga bomba je po čudnem naključju zadela hišo našega rojaka Pavolviča, ki je poročen z Bruseljčanko in ima blizu Avenue Louise dve svoji hiši. Bomba je treščila v eno izmed njiju in domala ubila Pavlovičevo taščo, ki se je prav tisti čas mudila v kopalnici. Na našem poslaništvu so se zbirali begunci iz Liega, Charle-roisa, iz Namurja in drugih prizadetih krajev. Prišli so poizvedovat, ali se bo mogoče umakniti v Francijo brez listin ,ali pa bo za naše državljane potreben vizum. Francoska oblastva so iz-prva zabranila Jugoslovanom prehod v Francijo, kakor je sicer bil dovoljen pripadnikom onih držav, ki so bile dotlej že zapletene v vojno na strani zaveznikov. Na posredovanje našega poslaništva je bil šele od 14. maja dalje tudi Jugoslovanom dovoljen prost izhod iz Belgije v Francijo. Ta odlok pa je bil že prepozen. V daleko pretežni večini so naši sklenili ostati na svojih mestih. V Francijo jih je odšlo po moji sodbi kvečemu kakih 200 in jim je bila po prizadevanju našega izseljenskega delegata inž. Janka Švajgerja, ki je iz Bruslja takoj stopil v zvezo s Parizom, zagotovljena zaposlitev tudi v Franciji. Osob-je našega poslaništva v Bruslju je že 12. maja krenilo v Ostende, kamor se je sklenila preseliti belgijska vlada. 15. maja sva se s Švajgerjem odločila, da se umakneva v Francijo. Taksija ni bilo mogoče dobiti nobenega več, noben vlak ni več vozil proti francoski meji. Nameraval sem še v naglici kupiti bicikelj za dva moža (tender), toda ker sem izmed naju samo jaz kolesar, se je tudi ta način potovanja izjalovil. Ob 19. uri sva torej sledila zgledu Kristovih apostolov in se podala peš na pot. Ubrala sva smer Ninove—Turnai—Lille. Cesta je bila polna beguncev, ena sama dolga žalostna procesija se je skozi noč vlekla na ju-gozapad. Nasproti pa so hiteli angleški vojaki in motorizirani oddelki. K sreči so belgijske ceste lepe, da ni na njih prahu, sicer bi še bili udušili. V nahrbtniku sem imel poleg skromnih ostankov svojega imetja tudi nekaj provianta: pecivo in čokolado. Popotni tovariš Švajger pa je v roki nesel kov-čeg s perilom. In tako sva v dolgi procesiji pešačila prvo noč petindvajset kilometrov daleč. Po petindvajsetem kilometru naju je dohitela angleška patrulja in pričelo se je dramatično doživljanje, ki sva ga morala nato biti večkrat deležna kot tujca. Parulja naju je gnala v vaško gostilno. Gostje, domačini in begunci, vsi so silili v naju: — Ne za božjo voljo, Jugoslovana sva! — Aha, Čehoslovaka! Pametno rešitev je našel neki belgijski vojak, ki je rekel: Po-kličimo oficirja, naj on odloči, kaj naj storimo z njima. Do kraja so naju pretipali in preiskali. Ne v žepu ne med prtljago niso našli orožja, ničesar sumljivega, to je razsrjene ljudi nekoliko pomirilo. Pozno ponoči naju je patrulja odgnala pred angleškega oficirja. Skrbno je pregledal dokumente. Našel je papirje v redu. Toda četrt ure smo se prerekali, ali so Jugoslovani identični s Čehoslo-vaki. Prečudna je bila ta reč: bogve kakšna propaganda je zanesla med Belgijce prepričanje, da so Čehoslovaki najnevarnejši padalci, ki jih pošilja Nemčija prve v boj. Naposled smo se le sporazumeli, da sva prav za prav Srba, drugega ni bilo mogoče dopovedati — in takoj sva imela prost izhod. Ko sva se vrnila v gostilno, sva celo bila deležna pogostitve s pivom. (Dalje prih.) --o- NOVE SLOVENSKE VIKTOR PLOŠČE, ki jih je rekordiral pred kratkem znani Rudy Dietchman in njegov orkester so že v prodaji in jih lahko naročite od prodajalne Cappotelli v Jo-lietu. Glejte njihov oglas v današnji številki. Pisano polje J. M. Trunk i zdehif« vm vrste llaEovfne, ki društva, organizacije In posameznike, lično In {»oceni. Poskusite In prepričajte se! 1849 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS NOVE SLOVENSKE Victor Plošče rekordirane po RUDY DEITCHMAN & ORCHESTRA V-23035—"Naša noč" polka, ..Kokošji ples" ............75c V-23036—"Igračka" polka, "Rudianna" ..................75c Naročite jih od: CAPPOTELLI 27 West Van Bmen, Joliet, Illinois ''OOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOO^ "IIBIIIi11II1HIMWII il—illllUlIlll III lllilMIII Wll——111—i —■■llilliliiiMi ■ Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga, žepna oblika, TA NOVI SLOVAR ima posebno poplavlja o uneriUd an* gleSčini Slovar ja priredil In aeitavti znani profesor J. Mulaček, U Je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 395 atranl CENA: Trdovezan v platno-« $1.50 Broširan mehko-----------$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois V sosednem Crested Buttu so med gorairii, kakor smo mi v Leadvillu, in hodijo na gore, kakor hodimo tudi mi. Pri tem smo skupaj. Tudi pri ko-lumbijankah, toraj pri rožah smo skupaj. V drugem pa vsaj vsi Leadvilčanje nismo skupaj s Crest Buttčani,upam, da vsaj ne z vsemi. John Sukle piše iz Crested Butta in piše v "Prosveto." Tudi tu nismo vsi skupaj, in prav gotovo nismo vsi skupaj o tem, kakor g. Sukle piše, ko meni: "Ko sem bil otrok, so nas ličili, da se ne sme krasti, in da moramo na miru pustiti, kar ni našega. Rekli so, da kdor krade, ga bo Bog kaznoval in bo šel v pekel. Ko bi bil kje kakšen Bog, bi gotovo Hitler in Mussolini ne preganjala mirno francosko in drugo ljudstvo. Ampak Bog je Hitler in njegovo orožje." Vsaj neki smo tu v Leadvillu še trdno pri tem, "kar so rekli" o kraji in ne krademo, ker 'bo sledila kazen, ampak pustimo, kar ni našega, ker je Bog tako rekel, kakor tudi g. Sukle ne bo kradel, ker bi prišel šerif, dasi na to, kar "so rekli," toraj na to, kar pravi Bog, ne da dosti, kakor izgleda. Tu gremo daleč narazen. Ako Hitler in Mussolini preganjata, in recimo, krade-ta, mi nikakor ne rečemo, "ako bi bil kje kak Bog," key za nas Bog je, in ta Bog bo pokazal Hitleru in Mussolini-ju, iii bo pokazal tudi takim Crested Butčanom, ki bi morda kradli, ker vidijo v "Pro-sveti," da menda ni Boga. Med Francozi je zdaj dosti prepira, kolikor imajo še nekaj neke sape, kdo je zakrivil poraz. Buržoazija, framazon-stvo, kapitalisti, sedeče stavke, Jud Bloom, podpora ali nepodpora v Španiji, manjka le še, da je papež polomije kriv.' Je tudi kje drugje tako. Imaš uspeh, nihče ne vpraša, kako si prišel do uspeha, kakšna sredstva si rabil, vse te hvali, ker imaš uspeh; nimaš uspeha, in če si bil najpošte-nejši poštenjak, vse te bo brcalo, od vseh strani bo podalo. Kdo, kdo? Orožje in število vojakov nikakor še ni vse. Tudi pri mehanizaciji in maši-ni odločuje duh v vojaku. Ha-ziji so znali Nemce brez izjeme naravnost sfanatizirati, ker vsi Nemci, ne le naziji, so komaj čakali na osveto za zadnji poraz, in šli so v borbo, kakor je bilo večkrat o-menjeno, brez ozira na izgu. be. Kako pa francoski vojak? Precej francoskega patriotizma (vive la France), drugače pa so morda mislili, da gre le za Poljake. . .in zanašali so se na Angleže in na Turke, in na Balkance. . . in čakali, da bo kje drugje odločitev. Ko je Nemec pritisnil, so se morda dobro borili, ali duha jim je manjkalo. Srbi se nekoč niso udali, ko so vse izgubili, Francozi pa. .. mrtvega leva vsaj jaz ne bom brcal. * V Evropi je do zadnje svetovne vojne veljalo načelo političnega ravnotežja. Na eni strani Anglija, Francija, Rusija, na drugi Nemčija, Avstrija, Italija. Vojna je razdrla, pa ni napravila ravnotežja. Odtod sedanja borba, ki pa pre- ti uničiti ravnotežje, ako podleže še Anglija. Hitler ostane sam, ne potrebuje ravnotežja. Anglija še ni premagana, in ker bi Hitler imel besedo tudi v Rusiji, oziroma bi Rusija v slučaju zmage Nemcev nad Angleži ne imela besede, pravijo in tuhtajo, da mora Rusija že zdaj potegniti z Anglijo, in v slučaju, da bi Hitler ne prišel do popolne zmage, bi bilo ravnotežje nekako: Anglija, Rusija na eni strani, Nemčija, Italija na d r u g i. Tuhtanje in ugibanje. Jaz bi tuhtal in ugibal bolj na drugo stran. Ravnotežje gor ali dol. To je le nov povod za borbo in popravo ravnotežja. Evropa potrebuje miru, ne ravnotežja. Vsem narodom in plemenom pravična, poštena, ne morda komunistična in nasilna Rusija bi morala priti do črte Gdansko-Trst, in mir je mogoč brez vsakega političnega ravnotežja, stalen mir, ker bi taka Rusija vsakemu ne-mirnežu le zapretila, pa bi bilo dosti. IjZDELOVALNICA OROŽJA POTREBUJE IZVEDENCE Chicago, 111. — Ena vladnih izdelovalnic orožja,, namreč Rock Island arzenal, je v ponedeljek objavila, da potrebuje takoj 50 do 100 mož, iz-vežbanih v raznih strojnih obrtih. V tej tovarni je zdaj zaposlenih okrog 5000 mož, cločim jih je bilo začetkom leta 1938 le približno 2000. -o- KONJI BILI REŠENI VOJNE Chicago, 111. — V tukajšnjih klavniških prostorih je bila v torek zjutraj postavljena na javno dražbo čreda 710 konj. Ti konji so bili nakup-ljeni za francosko armado, toda zaradi hitrega poloma Francije niso bili poslani preko morja. Od teh konj jih je bilo okrog 500 primernih za delo, dočim so bili drugi iz-vežbani za ježo. --o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. I PAY CASH FOR MORTGAGE; PAYING OR DEFAULTER. HIGHEST PRICES PAID. CALL MR. HESS, STAte 7653. FARMA NA PRODAJ Prodam farmo, ki meri 40 akrov; 34 akrov je za orati, 6 jih je še "stompu." Lepo poslopje. Od mesta oddaljeno 3i/2 milj. Zraven šole na glavni cesti. ANNA RETEL, R. 1, Box 33, Phillips, Wis. rOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOO-OOOO^ Sobe za turiste Kdor potuje na PHILLIPS, WIS., lahko dobi pri nas SOBE ZA SPATI. Dosti zabave z RIBOLOVOM, VOŽNJO S ČOLNI, v krasnih gozdovih, ki so vsena-okroR, je pa DOBER LOV. Gostom serviramo FINO DOMAČO HRANO. Se priporočamo 'JOS. LUZAR, GOSTILNA j Phillips, Wis. OOOOOOOOO00000-; Listen to PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST : i .1 Every Saturday, 3 to 4 P. M. STATION WHIP 1480 kilocycles (Kirst; Station| on Your I)ial) Announced in English and Dedicated to all the Serbs, Croats and Slovenes I'en til tiny