KA.TOLJŠK CERKVEN UST. „Danica" izbaja vsak petek na celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za i-eteit leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za V« leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 7. vel. serpana 1891. List 32. Zveiičani Peter Marija Alojzij Šanel (Chanel), duhoven Marijinega društva, misijonar in pervi mučenec v Oceaniji, Avstraliji. (Dalje.) Tega zveličanca mladost, pervo delovanje in službovanje v malem Bellejskem semenišču in odhod v misijon v Oceanijo prinesla je že lansko leto „Zgodnja Danica" v številkah 4G in 49; sedaj naj sledi njegovo misijonsko delovanje in njegova smert. 2. apostoljsko darežljivo življenje. Glavni vir tihega življenja, ktero je zveličani Sanel preživel štiri leta na Futuni, na samotnem in majhnem morskem otoku, in ktero je bilo konečno venčano z mučenstvom, so razun priseg katoliških otočanov in spričeval njegovih tovarišev, br. Marije Nizier-a. o. Chevrousa in dr. posebno tudi dragoceni listi dnevnika, kterega je zveličanec na prošnjo svojega predstojnika spi-soval, popisal z veliko natančnostjo, in čegar drugi del je še s kervjo mučencevo okropljen. Kralj Niuliki skazal se je novincem posebno prijaznega; sprejel jih je namreč kot goste v svoje stanovanje ter jih javno razglasil kot „tapu". Tapu pomeni od bogov posebno blagoslovljeno in zatorej nedotakljivo stvar ali osebo. Gorje Funtuncu, ki bi položil roko na kakega „tapu!" Kot gostje bili so misijonarji prisiljeni privaditi se življenja domačincev, tako n. pr. sedeti na podtaknjenih nogah, ležati na tleh na plahti itd: sploh morali so se odreči vsem vgod-nostim olikanega življenja. Kraljeva pojedina pričela se je še le ob treh ali štirih popoldne. Za novince bilo je zelo hudo to dolgo čakanje in prenašanje lakote. Verhu tega je pa bila hrana še za Evropejca popolnoma nezadostljiva in malo vabljiva. Zraven sinokev, drugih sadov in korenin jedli so včasih majhne ribice, ktere so do-mačinci požirali surove, še celo žive. Mnogo so se morali premagovati, da so v vsem posnemali divjake. Druga preslastna jed bili so jim velikanski červi, ktere so dobivali v votlih in gnji-lih drevesih in ktere so tudi žive jedli. V teh jedilih premagoval se je o. Sanel, kolikor je bilo le mogoče, br. Nizier bil je pa rajši lačen. Stanovanje v kraljevi hiši imelo je pa seboj marsiktero sitnost in pritergovanje. Tako se je vsedel nekega dne o. Sanel, nič hudega ne sluteč, z brevirjem v rokah na četerovoglat kamen, ki je ležal pred kraljevim stanovanjem. Kar neutegoma ga pa preplaši od molitve jezni klic vladarjev in žugajoč migljej princev, ki mu ukaže, kamen takoj zapustiti. Dotaknil se je prederzno „svetega kamena" strašnega Fakavelikele. ki so ga častili za boga, ki prinaša nesreče, kar je veljalo po futunskem mnenji toliko, kakor dražiti božjo jezo. Le kralj sam sme na tem kamenu sedeti brez kazni. Taki kameni nahajajo se povsod po zbirališčih. Bilo jih je brez števila. — Ce se je bližala kaka slovesnost, razglasili so se vsi prešiči in psi kot „tapu" (nedotakljive) zato. da bi se shajalo z zalogo pri pojedini. Z veseljem sprejel je o. Sanel ponudbo kralja, da mu bode dal zidati stanovanje. „Koča," tako pripoveduje, „ktero so nam domačinei pomagali zidati, ni bila iz druzega, ko iz nekaterih opletenih kolov, ki so imeli streho iz listja". Bila je resnično tako revna in priprosta, da so si morali njeni prebivalci ob dežju kakega suhega kotička še le iskati. V tej koči, ki je bila na južni strani otoka^S^"^ oddaljena kacih 200 do 300 korakov od morske/a obrežja, stanovala sta dva misijonarja ter se tiho pripravljala na težavno nalogo. V praznik »brezmadežnega Spočetja", mesec dni po svojem prihodu, opravljal je o. Sanei pcrvikrat zopet sv. maso. pervo na tem samotnem otoku tihega morja. Približal se je božič in misijonarja sta sklenila, ta dan pervikrat očitno opravljati službo božjo. Kralju sta dala spoznati, da se tiče za veliko versko slovesnost Kvropejcev. ter sta njega in bližnje sosede povabila k kristi-janski službi Božji. „V predvečer," tako pripoveduje lir. Nizicr, ,,smo vse z marljivostjo pripravljali. Naša revščina nam pa ni dovolila vse okusno okinčati. Na obeh straneh oltarja stali so v tla zabiti koli, na kterih gornjem koncu so bile pribite deske: to so bili naši svetilniki. Oltar olepšala sva z marmoriranim (pisanim) papirjem. Napravila sva tudi nekaj svetilnic. visele so namreč od strehe preklane, z oljem napolnjene kokosove lupine. Na vsak način imela je naša kapelica veliko podobnost s hlevcem v Betlehemu. Kralj skoraj ni mogel dočakati začetka te slovesnosti. „Ali bodeta kmalu pričela?u je večkrat poprašal. Naposled prišel je zaželjeni trenutek. Štiri sveče gorele so na oltarji: tudi svetilnice so svetlo gorele. < >. Sancl. v najlepšo obleko oblečen, je pristopil ter zapel „Te I)eum,u kte-rega sva nato skupno do konca pela. Nato pričela se je maša. pri kteri sva pela „kirje, glo-rijou in sploh vse, kar se ima pri veliki maši peti. Kakih dvanajst domačincev zbralo se je v naši kapelici: obnašali so se vsi tiho ter pobožno, čeravno jim je bilo vse to novo : le sem ter tje slišal se je kak tih pogovor med njimi. Se ve, da se je razširil glas o slovesnosti belih dveh mož po vsem otoku, in že drugo jutro prihajali so od vseh strani radovedni, da vidijo „olepšano hišo". Pozneje je vedno kak otočan bival pri sv. masi, ktero je od zdaj naprej opravljal o. Sanel. kolikorkrat mu je le bilo mogoče. ..Danes sem maševal za uboge otočane," beremo tu pa tam v dnevniku. Najpervo je bilo treba priučiti se jezika te dežele. To ni bilo nikakor lahko opravilo, ker ni bilo niti slovnice niti kacega dru-zega pripomočka pri rokah. Mr. Tomaž Boog, tolmač in zvest prijatelj misijonarjev, govoril je sicer dobro futunski jezik: zveličani pa je razumel le malo angleški, kar mu je težilo učenje.*) Ko je Sanel začel nekoliko futunski govoriti, je takoj pričel svoja apostoljska popotvanja po otoku. „Pred vsem moral sem na to misliti," » Za z«_'le«J futunskt-ga jezika naj nam služi »Češčena si Marija« Al«>la. Malia. fkefonu ite kalasia. eiate koe te aliki. eke manuia k<*: ito faline fuape. pea e manuia ia Jesu. ko te fua o t«»n alo. Magala Malia. kot»' fae a te atua. keke hufia matoii a ¡»a hala i t»' alionei pea mote a ho o tomatoii mate. Amen. tako piše, „različne gospodarje obiskati, učiti se jezika in navad dežele, da bi mogel kmalu sv. evangelij oznanjevati". Njegova ljubeznjiva prijaznost, mali darovi, posebno pa zdravila, ktere je z vspehom rabil pri ljudeh, pridobila so mu hitro zaupanje otočanov, ki so ga že kot posebnega kraljevega prijatelja močno častili. Toda mir. ki je vladal v tem času na otoku, bil je le navidezen in kratek. „Vojska je povsod šiba," tako piše o. Sanel, „ali gotovo brez primera najstrašnejša, ktera obiskuje moj revni otok Futuno. Otočanov ni veliko, vendar so neprenehoma razdeljeni v sovražne si stranke. Tu ( v Poi-u) je stranka zmagalcev, kterih vladar je Niuliki, tam (v Sigavi) stranka zmaganih, ktera je pokorna drugemu kralju. Kmalu po našem prihodu usmertila je ta stranka enega zmagalcev. To se je cenilo kot naznanilo vojske. Bojni klic razglasil se je čez celi otok: vsak je takoj zapustil svojo kočo in svoje opravilo, da se poda k svoji četi. Te čete se silno hitro zbirajo iz strahu pred nepričakovanim ponočnim napadom: ker mnogokrat bile so že v eni sami noči cele doline opustošene in vsi prebivalci pomorjeni. Obe stranki opazovali ste se med seboj ter pazile na se. Ker pa ta pot ni hotlo priti do odločne bitke, in ker sem mislil, da se bode vojska s tem žu-ganjem končala, porabil sem vgodno priliko, ter se peljal v Wallis". Le nerad mu je dal kralj dovoljenje za to popotvanje. Med Sanelovo ne-pričujočnostjo dal je kralj vse premakljivo blago misijonarjevo prenesti v svoje stanovanje v Poi, najberž, ker je bil Alo preblizo pri Sigavi, ter je Niuliki sumil, da bi misijonar utegnil prestopiti naposled k sovražni stranki. (Dalje nasl.) Marijino svetiš6e na Tersatu. (Dnlje.) 19. Papež pošlje sliko. Na Italijanskem in Francoskem je bilo v 14. stoletju z verskim življenjem prav ž dostno. Papeži, večidel sami Francozi so prebivali 70 let, ne v Rimu, ampak v Avinjonu. Papež Urban V., tudi po rojstvu Francoz, je prišel 1. 1362 v Rim stanovat za nekaj časa. Sliši tudi o Marijini hiši, pa se napoti v Loreto, on pervi izmed papežev. Tukaj vidi papež naše Ilirce, njih žive prošnje, njih britko tugovanje, njih obilne solze. Smilijo se mu v serce. Sklene, dobremu narodu dati kako odškodbo za toliko zgubo.*) Ko tako premišljuje, s čim bi jih osrečil, dobi tudi prošnje Fran-kopanov,**) ki ga lepo prosijo, naj vendar kaj stori, *) Marot. Dissert. 18. Regionis tactus miseratione. afflictaeque Lyburniae merorem ex parte levaturus tanti beneficii jacturam pretioso munere studuit reparare. **) Listina v pismarni sam. T.... supplicantibus Francopa- nibus. naj se usmili tega ljudstva, ki se utolažiti ne da, in naj ga oveseli s kako svetinjo. Imeli pa so takrat v Kimu silno staro sliko, ki je bila zavoljo čudodelnosti v največem češčenju. in ktero je izgotovil sv. evangelist Luka. Bili so. ki so papeža pregovarjali od tolikega darila, a drugi so prepričevali, da bi utegnili sami še veči dar zgubiti, namreč sv. hišo, ako se nič ne stori v polajšanje opravičene žalosti pobožnega ljudstva. Izmed vseh dragocenih izbere papež imenovano podobo, ter jo podari Tersatu 1. 1367. Sliko prinese o. Bonifacij, Napoljec, pobožen mož, sloveč govornik, pridigar apostoljski. iz reda sv. Frančiška. Postavi jo v altar. naj jo verni časte. nebeška Gospa pa naj njim potrebnih milosti deli. To se je tudi godilo v obilni meri. V kratkem je dobila pridevek: Mati milosti j (Mater gratiarum). Papeži so tako-rekoč hiteli z duhovnimi dobrotami bogatit svetišče na Tersatu. nekaj, da bi se širilo češčenje Marijino, nekaj da bi Ilirce zaderževali doma. ker bali so se morebitne selitve s. hiše. Vsled tega se je tok romanja res zastavljal na Tersatu. in ščasoma ustavil. Kakšna je ta podoba Marijina, ki jo je naslikala roka sv. Lukeža? Podoba je na deski, 24" dolgi. 18" visoki. 2'm" debeli; deska je iz cedrovine-i Slika ne predočuje Device do tal. le do sredine. Glavo ima ljubko nagnjeno, izraz materinske nežnosti. Svojega Sina in Boga ima pri persih. To kaže skrivnost včlo-večenja. t. j., da je Kristus pravi človek in Bog. Sv. Devica ima nadpis z greškimi kraticami: Meter.Theua, Dete. Jisus Hristos. po naše: Mati Božja, in Jezu Kristus. Obraz je Materi Božji devični. ne dekliški, kakor odrasle device. Jezuščekovega obraza oči pa milo a resno gledajo gledalce. Ob desni in levi strani Matere Božje so še po dve podobici. Na desni zgorenja kaže angelov pozdrav Devici, dolenja sv. Andreja, razkoženega med dijakonoma. Na levi zgorenja predstavlja Kristusa na križu med Materjo in učencem, dolenja sv. Pavla z mečem, a. kaj sta druga dva, treba je ugibati. Podoba ni umotvorina po današnjih zahtevah, pač pa je „čudotvorina" vsim. ki jo v veri in zaupanju prosijo pomoči. O tem bomo pozneje spregovorili. (Dalje nasl. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Zlato mašo je pretekli ponedeljek natihoma obhajal prečast. častni kanonik in profesor dr. Jan. Semen. Pri slovesni zlati maši prečast. gosp. župn. Jan. Potočnik-a prihodnjo nedeljo bode pridigal zlatomašnikov prijatelj iz mladih let. prečast. kustos in bivši provincijal P. Evstahij Ozimek. Odpustkov za Porcijunkulo preteklo soboto in nedeljo se je vdeležilo veliko včrnega naroda iz premnozih krajev. Mora se poterditi, da letos se je sploh vdeležilo nenavadno veliko možkih. tudi iz mesta. Ljudje menda čutijo, da so časi hudi; torej *) Cedra je izmed najplemenitiših. najveličastniših. najslo-vitiših dreves. Libansko gorovje je bilo slavno s cedrami Cedrovi gozdi so ga lepšali kakor krona. Zdaj je ceder malo. ^edra pomeni moč Božjo, visokost, lepoto, bogastvo. Vedno je bila zelo v fislih. Kader so hoteli napraviti kaj vzvišenega, vel i ča v nega. svetega. jemali so cedro. Les je bel. čverst. blagodišeč. grenkega okusa. Cervi se ga ne lotevajo, da je skoro nestrohljiv. Cederno olje. cederna mast varuje merliče truhnobe. Zato ima na sebi nekaj božanstvenega. se taki, ki imajo še vero, toliko bolj obračajo k Bogu in sv. Cerkvi, kolikor nemarniše drugi zapuščajo pot zveličanja. Molimo za take, kterih ni ganila ne Alojzije va oOOletnica in ne „Poroijunkula," da bi o šmarnih mašah nadomestili, kar so opustili o teh dvt-h prelepih prilikah, ali morebiti celo še velikonočno dolžnost zanemarili. Kako moreš ven ler živeti br<-z Boga in ss. zakramentov'-' Z Brezovea pri Ljubljani. — (Zlata maša in zasluge z lat om a š n i k o ve n Dali-i L. l^To. slikal je pokojni g. Janez Šubic iz Poljan kor ali prezbiterij. in sicer slikal na presno. Delal j«- 3 mesece. — Prav v tem času naslikala je gospodičina Henrika Langusova iz Ljubljane nov križev p«»t. Okvirje naredil je g. Gotzel iz Ljubljane. Mimogrede naj omenim, da je ravno tega leta •« 1*70» g. Janez Subic na presno slikal tudi v podružnici v Vnanjih Goricah; dve leti pozneje pa je na „fresko" slikal vaško kapelico v Notranjih Goricah. Leta li?71 napravili so novo kamenito obhajilno mizo. Zveršil jo je kamnosek Janez Poterbuješ z Lesnega Berda pri Verhniki. Kavno ta mojster naredil je že prej — leta lM;r> kamnati tlak za farno cerkev. — Tudi so dali obnoviti stranske oltarja. Razun tega so napravili prav lepe in drage para-mente; stare in obrabljene so pa poslali v Bosno za tamošnje cerkve. In še več drugih potrebnih ter koristnih stvari se je za farno cerkev preskrbelo v teku teh 43 let. — Vse to. se vč. storilo se je le za Boga. čigar čast edino prečast. gospod iščejo, in za blagor in zveličanje faranov. še marsikaj lepega in mikavnega bi rad pri t*-j priliki svetu odkril. Pa je morda bolje, da molčim. Naj ve za vse to ljubi Bog in ne toliko ljudj«'*! Iz ravno tega namena so trikrat obhajali sv. misijon (dvakrat namreč ponovljenje sv. misijona i Koliko pa so sami delali, kdo bo to popisal, zlasti ker bili so večkrat brez duhovnega pomočnika in je bilo vse delo obširne fare na njih ramah. Toliko hujše je še bilo. ker je bila tudi večkrat v teh letih huda bolezen v fari. Gospod zlatomašnikovo delo je tudi šola na Brezovcu. kteri bili so do današnjega dn<* najboljši podpornik Zidali sojol. l v.">r» — In domača občinska brizgalnica (obeh občin: Brezove«*. Logi —na čigavo prigovarjanje se je napravila? Gospod Potočnik so občinske može vnemah za tako napravo Nje korist, se je že večkrat očitno pokazala, zadnjič pri p« go-rišču pri Kopaču. Zahvala tedaj budilnim besedam g. župnika ! — Tako so visokoč. g. Potočnik ztniraj bili in so duša vsemu življenju v fari Brezovški Ilog ohrani gospoda zlatomašnika Janeza Potočnika še mnogo let. Slava ! * Km««- nad i V Ribnem. podružnici Grajske fare. ki pa ima svojega duhovna č. g. Ignacija Mali-ja je bila v nedeljo po sv. Jakobu (patronu te eerkve» prav l«*pa slovesnost. Grajski dekan in župnik preč. g Jožef Razbor-šek, blagoslovil je novi veliki oltar in ponovljena stranska oltarja. (Naredil in prenovil jih je znani po-dobar Vurnik.) Pri blagoslovu in potem pri slovesni maši stregli so mu sosednja župnika iz G«>rjan in Boh. Bele, ter domači Grajski kapelan. Že popred lična cerkev je zdaj še bolj ljubeznjiva in nekako praznična, ter prekosi po svoji notranji opravi mar- siktero farno cerkev. — Da je bilo pa mogoče take in tako drage poprave zveršiti, je pripomogla blago rodna gospa Jozefina Hočevar iz Kerškega. ki je stroške za vse *ri altarje ičez 11 sto gld.) sama plačala. Domači farani pa. kar jih namreč spada pod Ribniški zvon iz Ribnega, Bodešič. Koritnega in Sela, niso hotli zaostati in so na prigovarjanje dekanovo in domačega gospoda zložili okoli 200 gld. za napravo vlitih svečnikov, nove kadilnice, novih mašnih bukev in prenovljenje svetilnice. — Nekaj posebnega v Ribniški podružnici pa je t-» da so na al'arjih skoraj samo podobe aposteljnov. V velikem altarji so sv. Jakoba Vel., ss. Simona in Juda: na stranskih altarjih pa sv. štirih evangelistov. In k»-r je e l»*n stranskih altarjev posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. apostolu Indijanov. (na drugem sta ss. Jane/, in Pavel», ima pobožen obiskovalec te e.-rkv skoraj saino oznanovalce sv. evangelija pred sab-». Zato je bilo prav primerno, ko je g. dekan v sv"j"»'i g-»v«ril pričujoče opomnil kako velik dar je *v. vera in kako velika dolžnost je za nas. prave vere 1-ržati se in po nji živeti. Razkladal je priljubljeni govornik, kako napačno je poslušati take, ki /oper vero govor»'*, ali brati bukve in časnike, ki /••p. r ««Tkev pis-jo. in duhovščino zaničujejo in g-rd*- «¡l »!>. k vtis so napravile besede, ko je govornik rekel. da taki. ki duhovne zaničujejo, tudi dosti vre nimajo. Te klo duhovna zaničuje, mu potem tudi ne veruje, kadar kot oznanovalec sv. evangelija • znanuje resni-k zveličanju potrebne. Urez vere s- pač še iv kak » prerije skozi življenje le ravno >labo *». ali umorje se silno bridko in ža-lo-tno bre/ vere* — Da bi si pač bili te besede za-P< .nnili p"Se|»no tisti, ki so se. kakor je bilo slišati, n»r«n « n -k čas«»pis novega mladoslovenskega evangelija * Naj s-* •pomnim, da je bilo tudi zunaj cerkve znati. kak-, vs '1 praznik se v Ribnem obhaja. Visoki mlaji z velikimi zastavami: lepi venci iz povezanih • •vetlic. milo priterkovanje /.zvonovi; glasno pokanje iz topičev. V'-sel.. petje cerkvenih pevcev, krasno vreme — vse r, .se je strinjal«», b'ibnjanom in vsim pričujočim -*- riTi ta dan nepozabljiv! i'ri obejij kterega je domač gospod svojim stoui pripravil ir- veljala p«»rva napitnica gospej 11 čevarjv-vi Naj b » bla;_fa dobrotnika prepričana. da ni íii 'gl.i sk- raj 1 >*.ri bolezni: serčn». v 1« nično, pljučno, in pa terjanje p«« vviii životu. Na to se ji je pa še bula napravila na p- r-ih. Zdravnik njen še živi in lahko priča, da je zar«-s imela vse te bolezni in da je sedaj zdrava. D-set mescev je bila gospodična vtem žalostnem stanu. Le >.«m ter tje so bolečine pojenjale, pravega zboljšanja pa nikdar ni bilo. kar p«) natornem potu rudi ni bil » ino:_fo«y. Ves čas je grozno veliko t«*r-pela. Spati ni mogla, zlasti perve mesce skorej nikdar ni oči zatisnila. Težko je sopla, in če je le poskušala stopati po sobi. jo je kar hotlo zadušiti. Po zdravnikovem svetovanji se je v petem mescu svoje bolezni po dvakrat ali trikrat na sprehod peljala. Sem ter tje je šla pač v cerkev, pa vsakih pet stopinj je morala počivati, dasiravno jo je pri hoji vedno kdo podpiral. Večkrat ji je bilo tudi slabo in je bljevala. Telesna bolezen ji je tudi duha slabila, da je komaj še svoje misli zbirala. Enkrat reče zdravniku, da bi rada šla v Marijine toplice na Češkem, pa ji zdravnik odgovori, da se čudi, kako more kaj tacega misliti, sej bi na potu umerla. Veliko zaupanje je pa imela bolna v Mater Božjo, v čemur jo je še poterjevala njena strežnica, redovnica. Mnogo je že tudi slišala o čudežih Lurških. Kar ji pride na misel: Tudi ti pojdi v Lurd. in Marija ti bo pomagala, kakor je že tolikim drugim pomagala. Meseca julija lš>8 se res poda s strežnico v Lurd. poprej pa še hoče iti na sveto Goro pri Gorici. Pelje se torej s strežnico redovnico v Gorico, potem v Solkano ki stoji na podnožji svete Gore. Od tod gredo romarji večidel peš na Goro, kamor dospejo v poldrugi uri. Tudi bolna gospodična hoče peš iti na Goro. dasiravno se je to pri njenem stanu dozdevalo nemogoče, pa se ni dala pregovoriti. V zaupanji na Boga in na varstvo Marijino nastopi zares božjo pot in pride na Goro v 10 urah: se ve, da so jo milovali vsi romarji, ki so jo srečevali. V kakošnem stanu je prišla na Goro. si je lahko misliti, in le čuditi se je. da je vendar prišla. Ko je na sv. Gori ene dni počivala in je sveti zakrament prejela, se zopet verne v Gorico, se ve, da v nar hujših bolečinah. Iz Gorice popotva v Lurd. Na tem popotvanji je le dvakrat počivala, v Milanu in v Parizu. Ko dospe v Lurd, izv«'. da so prišli francoski romarji, in da bo še tisti dan sprevod k lurški jami, kjer se je Marija prikazovala. Zdajci sklene vdeležiti se sprevoda, da še tisti dan Marijo pozdravi, sej je imela toliko zaupanje v Marijo, in bila je prepričana da ji bode obilno povernjeno. ker iz ljubezni do Marije še počitka noče imeti. Bila je tedaj pri sprevodu in drugi dan je prejela svete zakramente. Nato gre k jami in se pervikrat koplje v vodi čudodelnega studenca. V kopeli je čutila nar hujše bolečine. Ko pa stopi iz vode. jenjajo vse bolečine. Čez dan se sicer bolečine povernejo, pa ne več tako hudo. kakor druge krati. Še trikrat se je kopala, pa vselej jo je po kopanju močno glava bolela in ji je slabo prihajalo. potem je pa kašljala in hudo iz sebe metala. Nar hujši bolečine je pa čutila popotvaje iz Lurda v 1'ariz Pa Bogu bodi čast in hvala in prečisti Devici Mariji, bile so poslednje, vsaj poslednje hude bolečine. Sedaj se je začelo boljšanje od dne do dne. dokler ni o Božiču popolnoma okrevala. Odslej je vsa zdrava, lahko spi. lahko dela. in je vsa prepričana, tla je Lurška Mati Božja nad njo čudež storila, za kar hoče biti Bogu hvaležna vse svoje žive dni in hoče čast Božjo in slavo Marijino vedno in povsod razširjati. Iz Amerike. Joliet. 111,(1. S., juli. 21. lsin. Jo-li«iški Slovenci ne bodo tako berzo pozabili nedelje z dne lil. julija t. 1. Lep dan je bil to zares za naš tukajšni narod in za vse katoliške someščane naše. Blagoslovili smo vogelni kamen bodoče naše slovenske cerkve sv. Jožefa. „Chicago Street", zove se najlepša in največja ulica v Jolietu. Xa severni strani te ulice kupili so pred dvema letoma Slovenci velik prostor za cerkev, župnijski dvor in šolo. Župnijski dvor je dodelan in lepo opravljen, z zidanjem cerkve pričeli smo pred tremi tedni in na dan slavnosti se je že dvigal od tal 5 čevljev visok zid iz lepega, rezanega kamna. V okolici Jolieški nahajajo se najlepši kamnolomi, kar jih premore deržava Illinois in eden teh pripada rojaku našemu g. Marku Krakarju, že nad 30 let bivajočemu pod zmagonosno zastavo zedinjenih deržav. Ta gospod nam je podaril ves kamen za cerkev zastonj, ter je pripravil tudi krasen vogelni kamen. G. Kapš, kamnoseški mojster, tudi Slovenec, je udolbel napis na kamen. Prostor okrog cerkvenega zidu smo za slavnost primerno ozaljšali z mlaji, vejami, zelenjem, venci in zastavami. Tik voglja postavljen je bil velik oder za duhovščino, pevce in znamenitejše povabljene goste. Vogelni kamen je visel na nalašč zato prirejenem stroju, nad njim krasen križ iz samih duhtečih cvetic, ki so ga spletle na predvečer naše dekleta, visoko gori ob obeh straneh pa sti plapolali na visocih mlajih slovenska trobojnica in zvezdnata zastava ame-rikanska Le en glas čul se je od vseh, ki so si ugledavali slavnostni prostor: that's nice, that's nice, to je krasno, to je krasno! Popoldne ob poli 3 pričela se je slavnost. Slovensko društvo sv. Jožefa v društveni opravi z rezati in zastavo šlo je z godbo (Slovenci imajo svojo lastno godbo) naproti drugim katoliškim društvom, ki so obljubila vdeležiti se svečanosti, društvo sv. Janeza, društvo sv. Alojzija in Forester society. Vsa ta društva so se zbrala naposled pred rezidenco Rev. Father C. Bansheid-ovo Ker so bili namreč naš nad škof P. A. Feehan v Chicagi vsled binnovanja za-deržani, delegirali so omenjenega gospoda za blago-slovljenje vogelnega kamna. Društva napravijo špalir. ki obuki zavihte v zraku, gospod se vsede v voz in dalje se je pomikal ves dolgi sprevod z vihrajočimi zastavami med sviranjem godbe na slavnostni prostor. Ljudstva se je med tem nabralo vse polno, na dolgo in široko so stali celo po cesti. Vse narodovnosti so bile zastopane; videl si Irca in Angleža. Nemca in Laha. Poljaka, Ceha. Slovaka poleg rojenega Ame-rikanca. celo černih < zamorcev i' se ni pogrešalo. Izmed Slovencev, pravijo, ta dan ni nihče ostal doma. (Ig. duhovniki so došli iz vseh četverih katoliških cerkva. Kev. T. F. Mangan. Rev. E. J. Dunne, Rev. C. P. Foster iz irskih in Rev. C. Bausheid in Kev. D. Ko-zolek (Poljaki iz nemške cerkve Izmed svetnih dostojanstvenikov naj le omenim, da nas je počastil tudi per vi vradnik iz mesta, naš citymayor Mr. Hal-ley. Po dokončanih obredih, med katerimi so odpe-vali najboljši pevci iz mesta pod vodstvom Mr. V. Rolf-a, vzidal je zidarski mojster A. G. Wenner kainen. V ploščo srno vložili poleg amerikanskih denarjev Vašo cenjeno r Danico" in nekaj drugih amerikanskih katoliških časnikov. Na to sledile so tri pridige; v angleščini je propo vedo val Rev. E. J. Dunne, v nemščini Rev. C. Bausheid in v slovenščini pisatelj teh verstic. Ce tudi je slavnost dolgo terpela in je popoldansko sulnee na moč pripekalo, je vendar ljudstvo do konca vstrajalo v najlepšem redu in miru. Po odpeti zahvalni pesmi bila je svečanost končana. Godba je zasvirala nekaj priljubljenih domačih pesmi „Naprej." „Oj banovci," „Hej Slovani*1 — in polagoma smo se razšli z nado, da se v 3 mescih zopet snidemo na tem prostoru še k lepši slavnosti, k blagoslovljenju lastne hiše Božje, postavljene v čast trojedinemu Bogu in redniku Jezusovemu, sv. Jožefu. F. S. Šušteršič. Iz Amerike. Red Lake, Minn. 12. julija, 1891- iPervo sv. Obhajilo med Indijani.» Prečnstiti gospod kanonik! Kar sem tukaj pri Indijanih, nisem imel vese-lejšega dneva, kakor je bila nedelja, 28. junija. Take slovesnosti pa tudi Red Lake dozdaj še ni videl; bilo je to namreč pervo sv. obhajilo 12 Indijanskih otrok i z naše šole. Ta dan je bil zares dan splošnega veselja za naše katoliške Indijane in posebno za stariše tih otrok. Dolgo časa sem jih podučeval v šoli. in učili so se bili mali katekizem (v indijanskem jeziku» s takim veseljem, da je bilo čuda. Ne morem Vam povedati, kako me je to veselilo: ti otroci niso tako zarobljeni, kakor bi kdo mislil, nekteri so zares prav talentirani. Ko sem jih n. pr. začel podučevati v Indijanskem jeziku brati, so v 4 tednih skoraj vsi že v katekizmu in v zgodbah sv. pisma lahko brali. In kako lepo so se ti otroci pripravljali na pervo sv. obhajilo! Prav lahko bi bili v zgled belim otrokom. — Dasiravno imamo prav majhno, iz ubtesanih hlodov sostavljeno cerkvico, skušali smo vendar, kar se je dalo. jo nekoliko okinčati za to slovesnost. Dve tretini lju li je bilo zunaj cerkve, ker niso mogli notri; v cerkvici je namreč prostora le z:» kakih 120 oseb. Našim benediktinskim sestram gre zlasti hvala za trud in delo. ki so ga imele pri olepšanju cerkve in sploh z otroci v šoli. Pri takih otrobih čl«.vek zares lahko vidi, kakošno moč da ima sv. katoliška vera in milost Božja do človeškega ser«-a. °h. koliko dobrega bi se pač lahko storilo za našo Indijansko mladino, ko bi imeli malo več pomoči, kaj več katoliških šol in cerkva, več duhovnih pastirjev itd Protestantje imajo tukaj pri Kudečcm Jezeru dve cerkvi, pa nikoli niste polni. -- ste preveliki. Kato liške cerkve so navadno kmalo premajhno. prote stantiške pa skoraj ziniraj prevelike, posebno ne-d Indijani! — To je bilo toraj pervo slovesno >v. obhajilo za otroke v Red-Laku. Veliko jih j«- bilo do s-.lz ginjenih pri svetem opravilu in reči moram, da sam poprej še nisem bil tako ginjen. In kdo bi ne bil: Videti vse v belo oblečene deklice in dečke, vse dobro po-dučevane v kerščanskem nauku, v pervič : ristopiti k mizi Gospodovi, prejeti Onega. po katerem so že tako dolgo bili hrepeneli! — Bog daj. da bi r n slovesnost imela dober vspeh na ves misijon in da bi Vam prihodnjič mogel še kaj bolj veselega p vedat« iz našega kraja. Oh. kako je vendar res. kar so nas ranjki škof Baraga n-kli. da namreč vse težave in neprijetnosti, ki jih ima indij anski misjonar. se nikakor ne dajo primerjati z duhovnim veseljem, ki ga zato vživa in ktero mu tako rekoč več i pogum daje. - Naša šola seje nehala zadnjega junija, in imamo počitnice do 1. septembra. Dne 3. avgusta imam.» doli v samostanu v St. Johns nek., slovesnost, t. j petindvajsetletnic«'. kar je naša opatija vstanovljena Takoj potem pa imajo vsi čč. gg. oo. benediktinci naše opatije duhovne vaje ali eksercicije. — Priporočam nas in vse indijanske misijone v gorečo molitev. Z Bogom' P. Simon Lampe O. S. B. Iz Amerike. Red Lake. Minn. June 17. 1891. Kratek obris zgodovine Red Lčka. (Lovr. Lavti-ž a r ) i Dalj»* i Tem divjakom je torej Lovrenc Lavtižar pervi luč sv. v^re prinesel leta 1857. Vsi starejši indijani so še kaj dobro spominjajo, kako je takrat z g. Piroem priromal iz Cro\v-Winga čez Leech- in Cass Lake simo k Rudečemu Jezeru. Popisujejo mi Indijani gospoda kakor prav gorečega, častitljivega misijonarja, ki skuša v vsem posnemati svojega nebeškega Učenika. Bilo je ob tistem času samo 8 ali O katoliških družin tukaj. — zdaj jih je blizo 'JO. Lavtižar je stanoval v borni bajti nekega pol Indijana. .los. Jourdain po imenu, eno milo od sedanje agen-ture proti vzhodu: njegov brat. Peter, je pred dvema letoma tukaj umeri v visoki starosti, kerstili so ga bili še ranjki škct Baraga pri Gornjem Jezeru, tako tudi njegovo žen«». Tukaj je toraj naš misijonar razlagal divjakom večne resnice naše sv. vere, zraven pa tudi obiskoval bolnike in druge Indijane v okolici. Tu biva sam. edini beli daleč daleč okrog, ne briga s»» za novice po svetu, pa mu tudi ni mogoče kaj zvedeti — ni pota. ni pismonoše. — pri sercu mu je le pridobi4? za Kristusa prav veliko tih ubogih, zapuščenih divjakov; dobro v»*, koliko da je ena sama duša vredna in da je naš Božji Zveličar tudi za nje svojo drago kri prelil — Pn-dno se g Pire od njega ločijo, mu še dobro naroče. naj se v hudi zimi nikamor ne poda. temveč naj doma v svoji misijonski hiši Indijane podučuje Bilo je na dan 3. dee 185S, v god velikega Japonskega misijonarja sv. Frančiška Ksaverija. ko se poda na ono stran jezera. 12 milj. obiskat Indijane. ki žive ob severnem obrežju perviga jezera I.Vče domačim, da pride zvečer domu: revež takrat pr.tovo ni vedel, da bode to njegovo zadnje misijonsko potovanje. Solnce se je bilo že precej nagnilo, ko • »pravi svoje delo tam na oni strani in se nameni /o]»et domu se verniti Indijani rnu branijo, češ. da je prepozno, da bo kmalo tema. da je premraz na širnem jezeru : naj rajši čez noč pri njih ostane in še I.» drugi dan domu gre; kajti utegnil«» bi se mu kaj pripetiti. On jim pa pravi: Rekel sem bil domačim, da pridem še drevi dr mu. torej je najboljše, da se koj na pot podam. Indijani ga še prosijo, naj vsaj kaj vžije. ali pa naj vzame kak koe saboj. — bil je namreč prav merzli dan. — toda zastonj. Vsi Indijani dobro vedo. pa sem tudi žt- sam skusil, kaj se oravi v hudem mrazu sam tu na jezeru biti: ni čuda toraj. da so mu Indijani tako branili. — poina ga pričakujejo in pričakujejo, pa ga le ni Že je temna noč. gredo tedaj in narede ogenj na bregu jezera, da bi tim ložje naravnost dospel • 1«. hiše Čakajo in kličejo — ali našega Lovrenca ni videti, in ne slišati. Nek Indijan. ki je ta večer bil v oni hiši. kjer je Lavtižar stanoval, mi je oni dan pravil: Vernili smo se torej zopet v hišo; vsi smo ira tisti večer za g«»tovo domu pričakovali, ker nam je rekel, da pride zvečer nazaj. Jaz bi se mu bil naproti podal, pa ona žena v hiši mi je djala: Saj bo prišel, saj je vendar rekel, da pride še nazaj to n č — Tako smo ga toraj v hiši še dalje pričakoval!. Bilo je že pozno v noči. Jaz sede nekoliko za- dremljem, tako tudi žena, ki je stanovala v tej hiši. Kar naenkrat slišim zunaj tulenje psov (Indijani imajo kakor je znano, veliko psov), zaganjajo se z vso močjo proti oknu; to se ponavlja dvakrat, trikrat, štirikrat — rečem ženi: rKaj vendar to pomeni? tega psi poprej nikoli niso počeli!" — Nato še dobro zakurim in se podam k počitku. — Drugo jutro se zbudim na vse zgodaj in vprašam ženo: „Ali rKossinanu (Naš Oče) še ni prišel domu V „Ni ga bilo še v hiši," pravi. Grem koj ven. doli k jezeru, pa kako se vstrašim. ko vidim, morebiti eno miljo daleč od brega nekaj černega tam v snegu na ledu ležati. Zdihnem nehotč: Oh. to je „Kossman/ zmerznil je revež! In res — prežalostna novica za ves Red Lake — naš predragi Lovrenc je tukaj na ledu v noči med 3. in 4. dec. 1858 domu grede od prehudega mraza omagal in tako svojo blago dušo izdihnil. Vidili so stopinje v snegu, kako je tu pa tam pokleknil, molil ter se pripravljal za bližnjo zadnjo uro. Zopet vstane, skuša dalje iti, pa moči ga bolj in bolj zapuščajo; lačen in le slabo oblečen ne more biti kos tej burji in temu mrazu, zopet poklekne in izroča Bogu svojo čisto dušo. Dasiravno ima le malo še do brega, ne more več dalje. — gorkote nima skoraj nič več v sebi ; nazadnje popolnoma omaga in — v Gospodu zaspi. — Oh ! kdo bi zamogel popisati nezmerno žalost g Pirca. ko zvejo doli v Crow-Wingu, kaj se je pripetilo ljubemu Lovrencu pri Rudečem Jezeru ! Saj je bil on tedaj njihov edini, zvesti pomočnik v tem kraji, na kterega so stavili vse svoje upanje za prihodnje misijone med Indijani v Minnesota Življenje mladenča. ki so ga ljubili, kakor le oče zamore ljubiti svojega sina. je k< nčano v najboljših letih! — Lov. Lavtižarja ni več med živimi! Ta žalostna novica se raznese kot veter po vsej deželi. Ves Red Lake žaluje, — pa ne le samo Red Lake, - ali ga niso poznali Indijani pri Leech-Laku. Cass-Laku. pri Crow-Wingu. pri Mille Lase, da, rekel bi. skoraj vsi Očipvani tu v Minnesoti ? Ali se mar nirna marsikteri Indijan še danes njemu zahvaliti za milost prerojenja s sv. kerstom? Km ko lepo se pač na njega obračajo besede bukev Modrosti: „Consummatus in brevi, explevit tempora multa." (Sap. IV. 13.) Malo je živel, vendar veliko časa izpolnil. Upamo, da je že zdavno prejel večno plačilo za svoj trud tukaj na zemlji; saj se je popolnoma daroval svojemu Bogu in Učeniku: goreča želja mu je bila. delati le za zveličanje neumerjočih duš: toda nebeški Oče ga je k sebi poklical, ker ta svet ga ni bil vreden — P. Simon O. S. B. Dalje nasi.) Kako čudno je ozdravela mlada Poljakinja na priprošnjo Lnrške Marije D. Našo ljubo Gospo Lurško ljubijo in časte tudi na Poljskem in kljubu velikim težavam obiskujejo poljski romarji čudežni kraj brezmadežne Device. — Listi objavili so ozdravitev neke mlade deklice, nad ktero so bili obupali že zdravniki, in dominikanka, kteri je bila mlada, šestnajstletna Poljakinja dobro znana, nam pripoveduje, da je bila ta deklica med drugim tudi božjastna in so naj imenitniši zdravniki zastonj skušali jo ozdraviti. Tu naj sledi pismo, ktero je pobožna mati čudežno ozdravljene pisala preč. lurškemu g. župniku: Prečastiti! Pred nekterimi mesci slišali smo o sloveči lurški jami in o mnogih čudežih, ki se zveršujejo tukaj na pri prošnjo ljube Matere Bož|e. Neki duhoven nago voril nas je. da naj čudežno vodo porabimo pri naši hčerki, ktera je bila že osemnajst mescev hudo bolna na živcih in ni več mogla hoditi. V soboto. 27. vel. travna 18**, pričeli smo devetdnevnico s tem. da smo hodili k sv. maši, ktera se je zategadel brala devet dni pred podobo najsvetejše Device. Ono soboto. 27. vel. travna, bolnica ni mogla s pomočjo dveh oseb skoraj ne eno sekundo stati na nogah, in še manj korak storiti. Pervi dan proti večeru rabila je naša hči pervikrat lurško vodo. Drugo jutro poskušala je vstati, ker je pa čutila veliko slabost, se je zopet vlegla v posteljo in ko je devetdnevniške molitve opravila, prosila je za steklenico lurške vode. Dali smo jo ji, in ko je nje nekaj kapljic spila, zmočila je perst. naredila s takim zaupanjem in tako vero, kakoršno zamore le Bog dati ter zbuditi, znamnje svetega križa čez herbet. je vstala ter prekoračila brez vsake pomoči sobo. Nobeden ni mogel dvomiti, da je ozdravljena, in zdravniki, aleopati kakor tudi homeopati, kteri so našo hčer veliko mescev zdravili, so enoglasno rekli, da nimajo nobenega deleža na tem ozdravljenji in da se mora to ceniti kot posebna Božja milost — Tisti dan. ko je skazala presv. Devica svojo moč tako veličastno, šla je naša hči z nami sprehajat se na veri, med tem, ko so jo dan poprej morali na vožičku ležečo peljati. — O začetku devetdnevnice smo obljubili naznaniti ozdravitev, če bi se dodelila, in sedaj spolnujemo obljubo. — Izro-čevaje sebe, svojega moža in svoje štiri otroke v vaši molitvi bivam, Prečastiti Vam udana Emilija Skrzny'ska, roj. plem. Jablono\vska (Echo der Annalen unserer lieben Frau v. Lour- -des. štev. 7. str. 105.) Mariji za veliki Šmaren. „Vsa lepa, rajska si Devica, In madeža na Tebi ni!" Tako. izvoljena Kraljica, Nebo in zemlja Te časti. Gospod Te hčerko je nazival, Še predno bil je stvarjen sveč, In mrak je zemljo še pokrival, Cvetela si, o rajski cvet. Še predno bil je kak studenec, Dolin ni bilo, ne gora, Prejela si za prihod venec Iz rok neskončnega Boga. V temini stvarstvo še je bilo, Določen bil ni zemlji tek, To davno solnce že svetilo, V namenu Božjem v vekov vek. Živela v njem si sT°^t-o žitje Ti, stvarstva božjega oko. Vetrovom vkazal je pihljati. Vodovju je odmeril pot: Si v duhu bla mu. slavna Mati, Ko stvarjal to je tvoj Gospod. Pri njem si vedno prebivala. Nebes kraljica in sveta: V naročju božjem si igrala Ti. radost večnega Boga — O Adam. kje je raj in sreča. Ki vlast ti dal g;« j** g<>s|)*d v Zgubljen je raj* Zavist moreča Te spremlja zdaj. Adam« »v rl. (Poterdilo in zahvala.) Preserčna zahvalo za 248 lir poslanih darov za Bo-skove misijone in za dobrohotnost do nas in prav posebno za naklonjenost do našega prečastitega pokojnega Don-Boska, kterega iz celega serca prosimo, da bi sprosil pri Bogu vsih blagrov za to posebno dobrotnost Vašo in ljubezen do nas. Kar tiče „Letture cattoliche" in časnik „Bollettino,a smo mi dolžniki Vaši in ne Vi naši. Z naj večjo hvaležnostjo (do vsih dobrotnikov) brat v Kristusu Duhoven Mihael Rua (naslednik Boskov). Na Trati (pri sv. Antonu) nad Poljanami imajo dva nova zvona; veliki tehta 32 stoto v (drugi stari veliki) 17, tretji (nov) 12, in četerti (stari mali) 5 stotov. Kakor se sliši, bo slovesno opravilo za novo zvonilo ondi 9. avgusta, kakor pri sv. Lenartu nova maša (č. g. Keržišnika, iz Mariborski škofije.) Rakitovcu.*) Kot straža terdna mi stojiš, Ne gane te ne grom, ne piš, Rakitovec, gora orjak, Doline selške korenjak! Kako sem srečen, ko oko Skalovje tvoje zre stermo, Serce veselja se topi, Otožnost vsa me zapusti. Zatorej sprejmi mi pozdrav, Iz serca dna prihaja prav; Le čuvaj zvesto našo stran, In bodi nji mogočna bran! V Železnikih. 4. 8. 91. F. & Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Blaž Petrič 4 gld. Za sv. Detinstvo: (\ g. Ed. Kosobud, kapelan na Bledu, 4 gld. 20 kr. Za Boskov misijon: A. M. 1 gld. Za n a j pot reb ni ši misijon M. B. 4 gld. Za a tri k. misijon. Neimenovan 5 gld. —Neimen. 40 kr. Za sv. očeta: Horjul po č. g. župn. 7 gld. •) Rakitovec. gora v ozadji selške doline. Raz njega krasen razgled. Visok 1700 ni.