VESTNIK
f "jr
/-'CBRCSKES'-'^'
:. , ,#
a
Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt
Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov j
P. b. b.
H
a
HHHaamHanHaMHaMaaaaMHtmaaHMB*
LETN!K XL.
CELOVEC, PETEK, 13. DECEMBER 1985
ŠTEV. 50 (2255)
Dobergtasskupnešolejetreba spet
vzpostaviti
Hitro in popotno rehabiiitacijo skupne šote in dvojezičnega pouka so zahtevati na skupnem zborovanju v ponedeijek 9. 12. 1985 v Cetovcu predstavniki obeh osrednjih stovenskih organizacij, Nadstrankarskega komiteja za obrambo dvojezičnega šoistva, učitetji iz dvoje-jezičnih šot in odborniki raznih prosvetnih društev. Sprejeti so to izjavo:
Deiegacija Zveze sindikatov Siovenije pri koroških Siovencih
V sredo in četrtek 11. in 12. 12. 1985 se je mudita na Koroškem na uradnem obisku pri Avstrijskem sindikatu (OGB) dete-gacija Zveze sindikatov Stovenije pod vodstvom njenega predsednika tov. Marjana Orožna.
Delegacija Zveze sindikatov Slovenije je obiskala tudi predstavnike koroških Slovencev. Na sedežu ZSO se je srečala s predsednikoma ter tajnikoma NSKS in ZSO ter tajnikom KKZ.
Predstavniki koroških Slovencev so goste iz Slovenije seznanili z najnovejšim razvojem na področju dvojezičnega šolstva na Koroškem še prav posebej pa so spregovorili o vlogi avstrijskega sindikata pri uveljavljanju socialnih, gospodarskih in tudi narodnostnih pravic delovnega človeka na južnem Koroškem. Predstavniki koroških Slovencev
so pozitivno omenili, da se je avstrijski sindikat pred letom dni izrekel proti zahtevam nemško-nacionalističnih sil po ločevanju šolarjev in učiteljev po jezikovni pripadnosti, kritično pa so omenili, da sindikat v lastnih vrstah ne upošteva dejstvo, da na Koroškem živijo tudi delavci-pripad-niki slovenske narodne skupnosti in bi potemtakem sidikat moral tudi upoštevati dvojezičnost.
Z delegacijo Zveze sindikatov Slovenije so se predstavniki koroških Slovencev domenili za nadaljnje stike in razgovore.
..Udeleženci zborovanja pozivajo koroško deželno vlado, naj se zoperstavi neresnični in obrekovalni negativni propagandi v zvezi s skupnim šolstvom, ker le ta že predolgo škoduje ugledu Koroške in avstrijskemu manjšinskemu šolstvu. Ni namreč prepoceni zahtevati od deželne vlade in deželnih šolskih oblasti, da se brezpogojno priznajo k pedagoško primernemu delovanju učiteljic in učiteljev, ki pod najtežjimi pogoji poučujejo v popolno zadovoljstvo večine staršev.
Navzoči na zborovanju pričaku-
„Trenutna razprava o manjšinskem šoistvu ima tudi nekaj pozitivnega", to je biia ena izmed ugotovitev na ponedeijkovem posvetu o obrambi dvojezičnega šoistva (giej tudi izjavo na tej strani). „Pozitivno je to, da si ne stojijo več nasproti zgoij zagovorniki ,šoie za manjšino' in ,šo!e za večino", temveč, da se jasno izobiikuje osnovno nasprotje med zagovorniki šote za večino in zagovorniki šoie, ki ustreza potrebam južnokoroškega prebivaistva."
Vedno boij jasno postaja, da imajo nasprotniki sedanje ureditve manjšinskega šoistva pred očmi ie interese večinskega naroda (izboij-šati hočejo ie pouk ,nemških šo-iarjev). Na drugi strani pa se krepi sodeiovanje zagovornikov takšne šoie, ki obvaruje pripadnike
jejo, da bo koroška deželna vlada dala ob začetku leta 1986 pozitivne poudarke.
- s tem da bo vzpodbudila starše, naj prijavijo svoje otroke — v polnem zaupanju v pedagoško usposobljenost učiteljic in učiteljev — k dvojezičnemu pouku, — s tem da bo proglasila obisk dvojezične šole za cilj, ki naj bi ga vsak skušal doseči, saj je za vsakogar prednost.
Soglasno so udeleženci srečanja ugotovili, da občutljivo manjšinsko šolstvo ne prenese politično moti-
manjšine pred getoizacijo (pred porivanjem v kot) hkrati pa se trudi za dejansko zbiiževanje med pripadniki obeh narodnosti. Čeprav je ta demokratična fronta po števiiu pripadnikov seveda v primerjavi s tristrankarsko poiitično večino še precej šibka, so vsi strokovni argumenti na njeni strani. To ne sme ostati brez poiitičnega učinka.
Vsi modeii, ki so jih prediožiii nasprotniki sedanje ureditve so boij aii manj zahrbtno usmerjeni v ioče-vanje šoiarjev, ki je nujno povezano z usodnim posiabšanjem poio-žaja pripadnikov siovenske narodne skupnosti.
Nasprotno pa bi biio v interesu prebivaistva južne Koroške, da odgovorni poiitiki priznajo, da ima dvojezično šotstvo poseben status, ki zahteva posebno previdno deio!
viranih uradniških posegov. Vsem dosedaj znanim ..modelom — od načrtovane nastavitve dodatnih učiteljev do delitve razredov v posameznih predmetih - manjkajo kakršne koli pedagoško utemeljene zasnove. S tem ogrožajo cilje učnih načrtov avstrijskih šol kot tudi učenje, ki je usmerjeno v sporazumevanje in mirno sožitje.
POTREBNA JE KONSTRUKTtVNA REŠiTEV
V trenutku zavožene politične situacije je konstruktivna rešitev po-trebnejša kot kdaj prej. Zato opozarjajo navzoči s poudarkom, da je edina pot, ki jo je mogoče ubrati: začeti s šolskimi poizkusi. S tem bi bilo zagotovljeno,
1.	da se prizadeti učitelji in starši lahko postopoma vključijo v razpravo o izboljšanju skupnega dvojezičnega pouka,
2.	da bi v ospredju stala razvoj novih didaktičnih sredstev in ukrepi za dodatno izobraževanje učiteljev,
3.	da bi morebitni sistem dveh učiteljev, pri katerem bi oba učitelja imela znanje v obeh jezikih, previdno uvedli in najprej preizkusili zgolj v nekaterih poizkusnih razredih,
4.	da bi imeli ob koncu večletnega obdobja šolskih poizkusov urejene in pedagoško utemeljene modele za izboljšanje dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Takšno ukrepanje izključuje prenagljene politične odločitve, ki bi ne koristile skupni šoli in skupni bodočnosti."
Za Zvezo slovenskih organizacij: dr. Marjan Sturm
Za Narodni svet koroških Slovencev: mag. Franc VVedenig
Za Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva: dr. Vladimir VVakounig.
Ko!iko vetja odtočitev vrhovnega sodišča ?
Kogar osumijo, da deluje v smislu nacionalsocializma, tisti nima pravice kandidirati pri volitvah. To je spoznalo prejšnji teden avstrijsko ustavno sodišče in s tem naknadno potrdilo tudi pravilnost odločitve, ki je prepovedala kandidaturo neonacistične skupine „Aktion Neue Rech-te" pri zadnjih visokošolskih volitvah.
Medtem ko antifašistični tabor upa, da npr. neonacistični NDP in njenemu predsedniku Burgerju ne bo več mogoče izrabljati volitev za rušenje obstoj čega političnega sistema, se ob tej odločitvi ustavnega sodišča pojavljajo nova vprašanja: kdo bo namreč odločal o tem kaj je udejstvovanje v smislu neonacizma? Neodvisno od tega, da ravno pravosodni minister dr. Harald Ofner do sedaj ni videl potrebe odločno ukrepati proti desnoekstremnim skupinam, je sedaj notranji minister Blecha izjavil, da spoznanje sodišča ničesar ne bo spremenilo. Spoznanje predpisuje namreč samo ukrepanje v smislu očitnega „NS-delovanja". Kdor še naprej ščuva proti tujim delavcem, ali razširjuje protimanjšinsko misel-
Občn! zbor novinarjev
Na rednem občnem zboru sindi-katnega združenja koroških novinarjev je bi) v sredo ponovno izvoijen za predsednika sekcije novinarjev ku!-turni urednik KTZ Manfred Posch. V poročilu o minulem deiovnem obdobju je poudaril, da se je v številnih koroških uredništvih že uveljevi-la moderna tehnologija obdelovanja besedil, s pomočjo monitorjev. V nasprotju s pričakovanji pa se je izkazalo, da so se s tem delovni pogoji novinarjev poslabšali, ker se je delo v resnici podaljšalo. V tej zvezi sekcija novinarjev pri izdajateljih časopisov vztrajala med drugim na zahtevi po razširitvi uredništev, kar je tudi posledica številnejših dogodkov, o katerih je treba poročati.
V predsedstvu novinarske sekcije nasleduje Petra Wieserja kot zastopnik slovenskih novinarjev urednik Našega tednika Franc Wakounig.
nost — temu se ni treba bati. Saj bo za takšne ljudi še vedno veljalo formalistično razlaganje avstrijskih zakonov ...
Gre za šoto vsega južnokoroškega prebivaistva
PREBERiTE
na
strani
2	Kje so ^evropske dimenzije" trenutnih šoiskih modeiov?
3	Uspešna uprizoritev Cankarjevega Kurenta v Ceiovcu
4	Pianinska fotografija se uveijavija
5	Pestra kuiturna dejavnost v Ločah
8 Razgovor s smučarjem Rokom Petrovičem
8 Pred izidom zbirke pesmi Hanzija Artača
Učimo se na siabih izkušnjah
ki jih imajo s poiitiko iočevanja na Južnem Tiroiskem
Podijska diskusija stovenskih in južnotirotskih študentov na Dunaju
V koliko so možne primerjave med Koroško in Južno Tirolsko, če gre za manjšinsko vprašanje? Mnogo odgovorov na to vprašanje je bilo slišati na podijski diskusiji Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju ter dunajske sekcije Južnotirolske visokošolske zveze prejšnji četrtek na dunajski
univerzi.
Predavainica I Novega univerzitetnega inštituta je bila nabito poina. Nad 400 ljudi je prišlo, da prisluhne razpravi o „dveh narodnih manjšinah v primerjavi", kot se je glasila glavna tema večera. Diskutirati so dežeini poslanec Hubert Frasnelli (član vodstva Južnotirolske ljudske stranke SVP), dir. Reginald Vospernik (predsednik FUENS), prof. Peter Gstettner (predstavnik Komiteja za obrambo dvojezične šole na Koroškem) ter doc. Karl Stuhlpfarrer (Inštitut za sodobno zgodovino, Dunaj). Moderator diskusije je bil bivši televizijski intendant Wo!f in der Maur.
Kaj je biio torej slišati zanimivega?
Vospernik: Primerjati je mogoče stopnjo zadovotjstva ...
Kot prvi je spregovori! ravnatelj Vospernik. Prirediteljem se je zahvalil za pobudo, ki je (prvič v Avtriji) privedla do oficialnega srečanja predstavnikov koroških Slovencev in nemške manjšine z Južne Tirolske. Ce govorimo o primerjavah, tako Vospernik, potem že takoj srečamo osnovno koroško dilemo. Saj je na Koroškem čestokrat mogoče z različnih strani slišati, da je primerjava dmačega manjšinskega vprašanja z južnotirolskim nemogoča. Toda kadar gre za uveljavljanje protimanj-šinskih tendenc, si ravno KHD skuša pomagati s primerjavami od Schles-
wig-Holsteina pa do Južne Tirolske. Tudi uradna Koroška se brani konkretnih primerjav, a tem bolj glasno poudarja, kako vzorno ureditev manjšinskega vprašanja da ima na-pram drugim ...
Vospernik dalje: ..Vsekakor ni mogoče postavljali na popolnoma enako raven dve različni narodni skupnosti, toda primerjati je mogoče stopnjo zadovoljstva, na kateri posamezne narodne manjšine živijo. Pri tem velja kot načeio — to ugotavlja tudi FUENS —, da zna vsaka manjšina sama zase oceniti, kateri kulturno politični ukrepi ji zagotavljajo oz. pospešujejo obstoj in razvoj." V tem oziru da je za mnoge manjšine postala dvojezičnost neka samoumevnost, druge jo pa po svoji etnični in ekonomski situaciji zopet odktanjajo. Osnovno načeio manjšinske politike mora biti in ostati, da manjšina sama lahko odloča, kaj je zanjo važno in pravilno in po kateri poti bo zagotovljen nadaljnji obstoj narodne skupnosti. To načeio različnih poti pri reševanju manjšinskih problemov pogojuje tudi tesno solidarnost
med posameznimi manjšinami v Evropi.
Stuhlpfarrer: širša primerjava
ponazoruje raziična izhodišča
Zgodovinar Stuhlpfarrer je na uvod postavil izjavo pokojnega novinarja Clausa Gattererja, ki je položaj koroških Slovencev rad primerjal s položajem ladinske narodne skupnosti na Južnem Tirolskem. Nato se je posvetil nekoliko širšemu okviru možnih primerjav: Razlike v števiiu pripadnikov, načinu naselitve (pri južnih Tirolcih boij strnjen kot pri koroških Siovencih) in intenzivnosti kontaktov do večinskega naroda v državi (pri južnih Tirolcih manjša kot pri Slovencih v Avstriji) dajo osnovne podatke za konkretne primerjave in skiepe. Osnovno vprašanje so vsekakor tudi ekonomske razmere. Je manjšina v lasti produkcijskih sredstev (na Koroškem ni!), ima preko lastnega gospodarstva tudi dostop do politične moči in oblasti v svoji regiji. Nemško prebivalstvo Južne Tirolske je imeio močno izgrajeno gospodarsko infrastrukturo že za časa Habsburžanov, medtem ko je na južnem Koroškem še do danes ni. Ravno take okoliščine pa so odločilne pri razvoju kulturnega standarda vsake manjšine (šola, mediji...). Taka primerjava vsekakor na-(Dalje na 2. strani)
,Dobro sosedstvo zagotavlja mir'
30 let Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem
Učimo se
na slabih izkušnjah...
V znamenju 30-letnega delovanja je bil prejšnji teden občni zbor Avstrijsko-jugoslovanskega društva na Koroškem, na katerem se je zbralo Jubilejno" število članov, ki so se jim pridružili še številni častni gostje z obeh strani meje. Skupaj so manifestirali tisto, čemur društvo že tri desetletja namenja svojo pestro dejavnost — namreč utrjevanju dobrososedskih odnosov in medsebojnemu spoznavanju med Avstrijo in Jugoslavijo v širšem ter med Koroško in Slovenijo v ožjem okviru.
Kako to praktično poteka, je bilo razvidno iz delovnega poročila, v katerem je dolgoletni tajnik društva VVerner Pressl našteval najrazličnejše oblike društvene dejavnosti: od kulturnih in folklornih prireditev, koncertov, razstav preko predavanj, ekskurzij in filmskih večerov do počitniške izmenjave otrok, obiskov in
izletov ter raznih drugih oblik, kar vse služi namenu, da bi se ljudje čim bolje spoznali in medsebojno razumeli, ker le po tej poti je mogoče graditi iskreno prijateljstvo med narodi in dobro sosedstvo med državami. Avstrijsko-jugoslo-vansko društvo na Koroškem je tudi v zadnji delovni dobi napravilo na tej poti pomemben korak naprej, ne nazadnje po zaslugi vodilnih funkcionarjev, ki jim je članstvo zato ponovno izreklo zaupanje: spet so bili izvoljeni za predsednika Willi Sereinig ter za podpredsednika ing. Thomas Truppe in Josef Schantl, tajnica je postala dr. Ingeborg Rau-ber-Zimmer, medtem ko je dosedanji dolgoletni tajnik VVerner Press) prevzel funkcijo organizacijskega referenta.
Priznanja in spominska darila so
bila zunanji izraz zahvale za dosedanje delo v društvu. Sicer pa je bilo temu delu izrečeno priznanje zlasti tudi v okviru jubilejne svečanosti, kjer so o namenu društva in o pomenu njegove tridesetletne dejavnosti spregovorili predsednik deželnega zbora Josef Schantl, generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, namestnik republiškega sekretarja za medsebojne odnose SR Slovenije Marcel Kaprol ter župani Celovca Leopold Guggenber-ger, Murske Sobote Martin Horvat in Opatije Marija Petrovič. O geslu večera „ Dobro sosedstvo zagotavlja mir" je v slavnostnem govoru razpravljal bivši predsednik deželnega zbora Josef Guttenbrunner, kulturno-umetniško pa sta prireditev popestrila tamburaški zbor Bisernica iz škofje Loke in Trio Korotan s pevci iz Podjune.
(Nadaljevanje s 1. strani) kaže najprej različna izhodišča dveh prebivalstev dveh regij.
FrasneHi: Slovence pojmujemo kot rojake ...
„Moji dragi slovenski rojaki" so bile pozdravne besede južnotirolske-ga deželnega poslanca Huberta Fras-nellija navzočim Slovencem v dvorani. Kot rojake pojmuje vse Avstrijce in tako tudi koroške Slovence, je obrazložil. Obžaloval je, da do zdaj ni imel mnogo priložnosti, baviti se z narodnostnim vprašanjem na južnem Koroškem, zato se je v svojih izvajanjih posvetil v glavnem problemom Južne Tirolske. Le-ti povzročajo trenutno dovolj skrbi za mimo bodočnost. Navedel je med drugim pomanjkljivosti in težave pri konkretnem izvajanju zakonskih določil avtonomnega statuta dežele (uporaba nemškega jezika pred sodišči in eksekutivo), nesorazmerno visok delež (37 "/o) od rimske vlade zavrnjenih zakonskih osnutkov južnotirolske deželne vlade, negativno prikazovanje Južne Tirolske v italijanskih medijih ter s tem v zvezi na novo porajajočimi se na-oionailstičnimi težnjami (Blut-und-Boden-tendence; Frasnelli:	„Brez
skrbi, tudi na strani nemških južnih Tirolcev ni vse v redu!") in neodločnost demokratičnih strank, zagovarjati „južnotirolski paket" ali zavračati novo nastajajoče fašistične zahteve in izjave.
Pozabili graditi mostove ...
„Toda ob vsem tem," tako Frasnelli, „ne gre pozabiti da obstoja tudi še italijanska narodna skupnost, za katero se do zdaj nihče ni potrudil graditi psihološke mostove, ne nazadnje tudi z namenom, da bo po uvedbi avtonomije lažje prebolela izgubo nekaterih prejšnjih svojih pri-vilegov. Saj je ravno to privedlo do mnogih neposrednih in psiholoških težav. In do precejšnje mere smo tega tudi sami krivi..." Avtonomni statut je dal mnogo prednosti, a tudi dovolj negativnih stvari. Južnoti-rolska ljudska stranka je v preteklosti zamudila itahjanski narodni skupnosti ponazoriti te prednosti in mnogi krivi preroki, tako Frasnelli, so tako na eni kot na drugi strani lahko sejali nestrpnost. Zato bo za bodoče tem bolj važno graditi mostove na osnovi znanja jezika sodežela-nov ter medsebojne izmenjave mnenj. Tako bo manj nesporazumov in več varnosti. Graditi mostove torej ne pomeni popuščati. Frasnelli je to orisal takole: „Gre za ustvaritev širše mreže ukrepov za zagotovitev splošne varnosti in proti vsebolj pojavljajočim se občutkom nesigumosti in zapostavljenosti. Sele potem bo mogoče Južno Tirolsko pojmovati kot vzoren evropski model, ki bi lahko podal nekatera splošna pravila za sožitje dveh ali več narodnih skupnosti."
O odnosu do slovenske manjšine:
Frasnelli izhaja iz dejstva, da more ležati vsakemu zastopstvu manjšine pri srcu ile dobrobit lastne narodne skupnosti. „Ce to vemo in priznamo, potem se moramo južni Tirolci npr. v šolskem vprašanju brez pridržkov solidarizirati s pozicijo slovenske manjšine na Koroškem, tudi če sistem in model kot tak za Južno Tirolsko nista [izvedljiva. Za svojo osebno se torej solidariziram pred vso javnostjo — in to predvem tudi v Avstriji — s pozicijo koroških Slovencev v tem vprašanju. Gotove naše funkcionarje na Južnem Tirolskem, ki gojijo tesne stike s koroškim Heimatdienstom ter pri njem. iščejo informacije o koroškem manjšinskem problemu, bo prav gotovo treba malo brzdati za to nesolidarno ravnanje. Nikakor ne morem razumeti, da se pustijo tako zlorabljati za zadeve, ki so zgodovinsko tako očitno determinirajoče in brutalne napram majhni manjšini, kot je to slovenska na Koroškem. Tega ne poudarjam samo pred vami, isto 9em pred nedavnim povedal tudi že na Južnem Tirolskem.."
Poslanec Frasnelli je ob koncu diskusije izrazil željo in potrebo po rednih stikih s predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem.
Gstettner:
Dvoličnost nemškonacionatne
propagande na Koroškem ...
Prof. Gstettner je nakazal nekatere paralele med Južno Tirolsko in Koroško, ki pod različnimi predznaki segajo nazaj do III. rajha, ter se nato
zelo precizno spoprijel s protislovno propagandistično dejavnostjo Hei-matdiensta. Le-ta vneto zagovarja ločeno šolo na Južnem Tirolskem, ker jo smatra primerno tudi za Koroško. Potem pa zopet svari pred vsako primerjavo koroških razmer z južno-tirolskimi z argumentom, češ, manjšina ni enaka manjšini. Južni Tirolci potemtakem lahko zahtevajo svoje pravice po dvojezičnosti šole in krajevnih napisov, Slovenci pa ne. Tako je torej odločilno stališče, s katerim nekdo ocenjuje dva različna izobraževalna sistema: kdor lahko s svoje dominirajoče pozicije moči zagovarja etnično diskrimnacijo in ločitev, ta bo dal prednost ideologiji ločenega razvoja. Južna Tirolska ima etnično deljeno šolsko ureditev in na Koroškem so nemškonacionalne sile na tem, da ustvarijo tako ločeno šolstvo. ,,S tem pa so paralele že izčrpane," je dejal Gstettner, „v ostalem prevladujejo le še razlike." Nekaj protislovij je nato še naštel:
H Južni Tirolci so sami odločili, kakšno šolsko ureditev želijo — namreč ločeno, čeprav je le-to družbeni razvoj morda že prehitel. Slovenci na Koroškem želijo skupno šolo, ki je sicer že omejena s predpisom o prijavi, pa še to ji hočejo vzeti, saj jo ogrožata novi zakonski predlog svobodnjakov in referendumska zahteva Heimatdiensta.
H Južna Tirolska ima na področju ladinske šole paritetičen večjezični osnovnošolski pouk, v čigar smiselnost in uspešnost nihče ne dvomi — na Koroškem pa protimanjšinke sile stalno napadajo dvojezični pouk, čeprav so njegove prednosti izkazane.
H) Južnotirolska realnost pozna gotovo dvojezičnost, na Koroškem pa jo skušajo sistematično odpraviti; domovini zvesti Korošec je ponosen na to, da je enojezičen ...
H) Južna Tirolska ima že svoje prve probleme in socialne posledice zaradi načela etnične ločitve, proporca in priznavalnega načela — Koroška pa se ravno zdaj spet podaja v zaostreni narodnostni boj, ki ga Južna Tirolska deloma že ima.
H) Na Južnem Tirolskem osveščeni politiki (tudi v SVP) začenjajo uvide-vati, da z okorelo etnocentrično narodnostno politiko zapravljajo možnost medsebojnega sporazumevanja — na Koroškem pa še noben deželni politik ni uvidel, da ločevalna politika in germanizacijski pritisk nista sredstvi za dosego mirnega sožitja v deželi.
H Na Južnem Tirolkem je zmaga neofašistov pri zadnjih volitvah sprožila razmišljanje o boljši manjšinski politiki — na Koroškem pa je razprava o šolstvu le podpihovala strankarske politike v špekulaciji na glasove iz nemškonacionalnega tabora. Potrebe slovenske manjšine ostanejo neupoštevane, izostane pa tudi nadvse potrebna omejitev nemškonacio-nalnih in desnoekstremističnih sremljenj.
Dilema ločevanja
Ločevalna politika SVP je nemško govoreče južne Tirolce močno uročila. Politika, ki je zasledovala vedno močno distanco do Italijanov, je morda bila zgodovinsko upravičena in strateško pravilna. Dejstvo pa je, tako Gstettner, da je danes predvsem velik del mladih — ne samo takih, ki izhajajo iz mešanih zakonov — prepričanih, da se lahko uspeh segre-gacijske politike včasih spremeni tudi v nasprotje. Kako se naj nekaj spremeni, je dalje spraševal Gstettner, kar je sicer že preživeto, toda do velike mere navzoče v življenju in zaznavanju prebivalstva? Kdo si bo upal odpraviti etnični proporc na Južnem Tirolskem, ko ne bo več potreben? Gstettner dalje: „Strokovnja-ki socialnih ved so, izhajajoč iz takih dejstev, v zvezi s koroško ločevalno politiko vedno poudarjali, da etnična segregacija ne ostane same organizacijski ukrep. Zakonsko in prostorsko določena ločitev otrok v šoli bi vsekakor segala daleč v vsakdanjost in bi se uveljavila tudi izven šolske ustanove."
Ravno to pa bi protimanjšinske sile na Koroškem očitno rade videle. Razprava se je nato še nadaljevala, in zlasti južnotirolska publika je s svojimi pripombami k domačim razmeram posredno potrdila Gstettner-jeve ugotovitve glede problematičnosti in škodljivosti ločevalne pob' tike.
I. Sch.
SmoHe, Domej, Kargl in Pipp
pri dr. Waldheimu in dr. Steyrerju
Kandidata za avstrijskega državnega predsednika, dr. Kurta Wa!dheima in dr. Kurta Steyrerja, je obiskala delegacija, ki jo je vodil predsednik KEL Karel Smolle. V delegaciji so bili tudi ekonomski in zbornični svetnik Ignac Domej, občinski odbornik EL Bekštanj Folti Kargl ter Marija Pipp kot ..zastopnik mladih".
Delegacija je opozorila predsedniška kandidata na pozitivno stališče sedanjega zveznega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlagerja do narodnih skupnosti ter ju seznanila s potrebo po ohranitvi skupne šole, z odprtim vprašanjem otroških vrtcev. VValdheim je poudaril, da se bo v primeru izvolitve zavzel z vso svojo moralično avtoriteto za te zadeve,, Steyrer pa je obljubil, da bi nadaljeval Kirchschlagerjevo politiko. V zvezi s šolstvom je Steyrer izrazil prepričanje, da je za manjšinsko šolstvo pristojna zvezna vlada in da je dosedanje dvojezično skupno šolstvo dobro funkcioniralo. Če bi postal zvezni predsednik, bi vabil zastopnike koroških Slovencev na redne pogovore.
Poročila o teh dveh obiskih govorijo o ..delegaciji koroških Slovencev" (tako v slovenskem in nemškem jeziku), tak da marsikdo dobi vtis, da imamo tukaj opravka z ..zastopniki koroških Slovencev". Iz zgoraj navedenega sestava delegacije je razvidno, da ta vtis ni pravilen.
Delovna skupnost Alpe-Jadran
bo izvedi anketo o stanju manjšin
Konec minulega tedna je zasedala v Zagrebu delovna skupnost Atpe-Jadran, v kateri je zastopanih sedaj enajst članic-dežel. Delovna skupnost ni razpravljala samo o izboljšanju sodelovanja med gospodarstvi članic prek skupnih investicij, o turizmu in zaščiti okolja, v okviru delovne skupnosti se je tudi razvil interes glede manjšin. Vsi so mnenja — je dejal predsednik izvršnega sveta SR Hrvatske Ante Markovič — da so manjšine tisti faktor, ki bogatijo sodelovanje v Evropi in da jih je zato treba negovati in čuvati. Ker smo ta njihov pomen razumeli, je dodal, smo sklenili, da bomo glede manjšin sestavili vprašalnik; pripravljen naj bi bil že prihodnje leto, na njegovi osnovi pa bo moč izvesti anketiranje o stanju manjšin; iz njega bo nato delovna skupnost povzela ustrezne sklepe, ki bi se nato morali odražati na politični ravni. Predlog o sestavi vprašalnika so soglasno sprejele vse članice. Po besedah Markoviča bo na enem od prihodnjih zasedanj temu vprašanju manjšin posvečeno več prostora.
Po mnenju nekaterih sodelujočih je to plenarno zasedanje (naslednje bo meseca aprila prihodnje leto v Dubrovniku) pomenilo pravi preobrat za prihodnost Alpe-Jadrana. Zgleda, da je po letih priprav sedaj napočil čas za markantnejšo konkretizacijo ciljev te delovne skupnosti.
„Rešitev evropskih dimenzij"?
Prejšnji teden se je vodja slovenskega oddelka pri koroškem radiu Mirko Bogataj pogovarjal z okrajnim nadzornikom za dvojezično osnovno šolstvo Francem VViegeletom o trenutni razpravi okoli dvojezičnega šolstva. V tem pogovoru je nadzornik VViegete napovedal ..rešitev" manjšinskošotskega vprašanja s pomočjo uvedbe sistema tako imenovanih asistenč-nih ali pomožnih učiteljev. In ta napoved je g. Bogataja očitno tako prevzela, da je omenjeno ureditev vidno navdušen pozdravit kot ..rešitev evropskih dimenzij".
Ne vemo, kje si je g. Bogataj osvojil to v „evrop-ske dimenzije" usmerjeno mnenje o reševanju manj-šinskošolskega vprašanja. Morda pri branju tistega nemškega tiska, ki ga v slovenskih oddajah tako rad citira - čeprav bi bilo pričakovati, da bi v oddajah, ki so v prvi vrsti namenjene slovenskim poslušalcem, nekoliko bolj prišla do veljave mnenja in stališča
Slovencev ter njihovih organizacij in njihovega tiska (ne nazadnje tudi v smislu izravnanosti, ki jo mora ORF menda upoštevati).
Sicer pa v razpravi o omenjeni ..rešitvi" manjšin-skošolskega vprašanja vedno bolj prihaja do izraza, da pri tem ena stran vidi samo interese večinskega naroda, medtem ko druga stran stremi za takšno rešitvijo, ki bi upoštevala potrebe in težnje vseh prizadetih. Zato je na račun ..reševanja" po zamisli prve skupine tudi čedalje pogosteje slišati kritična stališča tako s strani manjšine kot tudi iz vrst večinskega naroda — kajti polagoma si utira pot spoznanje, da more biti koristna samo takšna rešitev, ki bo zagotavljala v deželi enakopravno sožitje obeh narodov v duhu medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Na zgodovinsko ozadje vprašanja dvojezičnega šolstva pa opozarja naslednji dopis, ki smo ga prejeli iz vrst nemškogovorečih sodeželanov.
Der zweisprachige Unterricht und seine RoHe bei den Staatsvertragsverhandhmgen
Wieder einmai wird um die zwei-sprachige Schuie gefeiischt; eigentiich um den Rest, der noch gebiieben ist. Jedoch bat der zweisprachige Unterricht auch einen Zusammenhang mit dem Staatsvertrag. Dr. Karisch, der damals bei den Staatsvertragsverhand-iungen dabei war, betonte uniangst die RoHe, die dabei gerade der zwei-sprachige Unterricht gespieit hat. „Die osterreichischen Unterhandier haben," wie Dr. Karisch sagte, „auf die vor-biidiiche Durchfuhrung des zweispra-chigen Unterrichts besonders hinge-wiesen, was dazu beigetragen hat, die westtichen AHiierten giinstig (tir Usterreich zu stimmen."
Zehn Jahre iang war dieser Unterricht unbestritten. Dann wurde der Staatsvertrag unterzeichnet und die
zweisprachige Schuie hat ihre Schui-digkeit getan. Der KHD begann mit einer groBangeiegten Kampagne, es wurde auf das Eiternrecht gepocht, Schuierstreiks wurden organisiert usw. — und vom zweisprachigen Schuiwe-sen biieb nur noch ein Torso iibrig. Eigentiich war und ist es eine Ver-ietzung des Staatsvertrages, denn die AHiierten haben den vorbiidiichen zweisprachigen Unterricht berucksich-tigt, wie er damais bestand. Nun wiii der KHD gemeinsam mit der FPd auch noch den Rest zeriegen.
Wir sind aus dem Krieg unverhofft giinstig ausgestiegen, ohne unser be-sonderes Zutun, und wenn man der Nationai-Zeitung glauben darf, waren sogar reiativ die meisten Ritterkreuz-trager .Ostmarker". Demgegeniiber
hat Deutschiand ein Viertei seines Tcrritoriums verloren und wurde noch geteiit.
Schon deswegen sotiten wir unseren Siowenen etwas mehr entgegenkom-men, sie haben Niemanden, der ihre interessen vertreten wilrde. Es kommt woh! vor, daB ein Poiitiker sich der S!owenen manchmai annimmt, doch ich mochte sagen, eher nur privat, denn die beiden groBen Parteien ats soiche haben Angst, sie wtirden „na-tionaie" Stimmen bei den Wah!en ver-iieren. Deswegen wo)ien sie keine ei-gene Meinung zum zweisprachigen Unterricht haben und bteiben im Schiepptau der FPd bzw. des KHD. Und die S)owenen bieiben auf der Strecke.
F. C.
Gledati smo dramatizacijo Cankarjevega Kurenta
meril kritike profesionalnega gledališča. Vseeno so mladi igralci prijetno presenetili, zlasti glavni igralec Sigi Kolter, na katerem je slonelo glavno breme Kuisntovega besedila. Že samo to zbuja občudovanje in opravičuje tiste šibke točke, ko bi besedilo moralo biti najbolj močno in čisto. To bolj velja za stranske vloge, ko govor igralcev ni segel v dvorano, ko je razumljivost teksta postala problematična. Prav v tem je pač naj-večji riziko, če amater stopa na profesionalni oder.
Kljub zapisanemu, da smo videli odlično predstavo. Končan je kot režiser iz mladih igralcev stisnil vse, kar je bilo možno. Da je predstava uspela, pa je gotovo tudi velika zasluga asistenta režije Marjana Stickra, ki je bil odgovoren tudi za odrski gib. Ta pa je bil za uprizoritev bistvenega pomena, saj z besedilom igri ni moč dati prave dinamike. Sticker se je tega lotil s sodobnimi prijemi, ki so gledalčevo pozornost osvojili od začetka do konca predstave. Tudi scena Štefa Potočnika, kakor glasbena oprema, zvočni in svetlobni efekti, za katere sta odgovarjala Miha Dolinšek in Tone Starman, so prispevali svoje. Tu lahko rečemo, da ni bilo opaziti nikakršnega amaterizma, bilo je odlično, čeprav se bi o izbiri glasbenih vložkov dalo diskutirati. Pri kostumih so motile ..kavbojke", kar se gotovo da opravičiti s tem, da je režiser delo hotel postaviti v sodobnost; to opravičuje tudi sodobne glasbene inter-mezze.
Foltej Certov, Marija Feinig, Milka Hudobnik, Branko in Sigi Kolter, France Merkač, lija Messner, Miha Pastork, Miro Polzer, Tonči Rosen-zopf, Rozka Tratar, Magda Wernig in Pavle Zablatnik so dobro odigrali svoje vloge. Zato smo z zanimanjem sledili poti Kurenta, ki je skušal najti pravičnejši svet, boljše življenje malega hlapčevskega naroda, katerega Cankarjev Kurent skuša pripeljati v zavest svobodnega naroda, ki sam kroji svojo usodo. Kurent v teatru ni potegnil za seboj množice, da bi kr snila za njim na novo pot, da bi našli resnico in melodije, ki sežejo v srce, prišel pa je mladi Kurent in se z njim podal na dolgo pot, da bi našla tisto, česar sam ni našel. To pa je bila Izpoved igre, ki daje misliti, ki zbuja novo upanje.
Valentin Oman -50 letnik
Jubilej SSG v Trstu
Osrednja gledališka predstava Krščanske kulturne zveze preteklo nedeljo v celovškem Mestnem gledališču je tokrat bila namenjena 110-let-nici rojstva Ivana Cankarja. Toda tokrat KKZ rni povabila v goste eno izmed slovenskih poklicnih gledališč, ampak je prireditev zaupala domačim koroškim gledališčnikom. To sicer ni bilo prvič, moramo pa priznati, da je to bila najboljša predstava naših amaterjev, kar smo jih videli na odru celovškega Mestnega gledališča.
Nedeljska predstava pa ni bila le drzen gledališki poizkus, marveč je pomenila tudi prelomnico slovenske gledališke dejavnosti na Koroškem, saj so se javnosti prvič predstavili mladi gledališčniki, ki so se zbrali v novi skupini, ki si je dala naziv Oder
OBACE, torej po besedilu našega bu-kovnika Drabosnjaka, ki je pisal igre za amaterje. Toda za amaterstvom mladih igralcev se skriva resna gledališka ambicija: spoprijeli so se z zahtevnim delom Kurent, ki ga je po Cankarjevi povesti dramatiziral Marjan Belina. To pa je hkrati bila tudi krstna izvedba, saj te dramatizacije še ni uprizorilo nobeno slovensko gledališče, torej tveganje tudi v tej smeri, ali izkazalo se je, da so stopili na pravo pot.
Za tako zahtevno delo je seveda potrebna gledališka izkušnja, to pa so mladi igralci nabrali že ob svojih nastopih pri odru Mladje skupno z režuerjem Francijem Končanom. S predstavo Kur enta je Končan ponovno potrdil svojo sposobnost dela z amaterji, kar pa seveda ne dopušča
I KULTURMO PISMO !Z SLOVENIJE I_
Velika odmevnost zamejskih
založb
Proti koncu novembra se je v avli Cankarjevega doma v Ljubljani končal 7. slovenski knjižni sejem (trajal teden dni). Bil je eden najzanimivejših kulturnih dogodkov te jeseni, sodeč po številu obiskovalcev, ki so si ogledali veliko knjižno razstavo, pa je bit tudi zelo mikaven: obiskalo ga je nad 43.000 ljudi, kar je za okoli 15.000 več kot pred dvema letoma, ko je šesti sejem obiskalo okoli 28.000 obiskovalcev.
Sicer pa je bil letošnji sejem tudi največji, kar zadeva razstavljalce: s svojimi knjigami se je predstavilo 21 založb, 10 organizacij, ki jim založništvo ni glavna dejavnost, 6 časopisnih hiš in 7 tiskarn. K temu je treba prišteti založbi iz Trsta (ZTT) in Celova (Drava), pa tudi Mohorjevo družbo iz Celovca in Gorice. Ti dve sta na sejmu sodelovali prvič. Skupaj so si obiskovalci lahko ogledali nad 2.000 del, ki so jih vse te založbe in organizacije izdale v zadnjih dveh letih.
Poseben sestavni del sejma so
bila srečanja s pisatelji in deli, ki so izšla v zadnjih dveh letih, se pravi od leta 1983, ko je bil zadnji sejem. Veliko zanimanje sta v tem okviru doživeli zlasti založbi Drava in Založništvo tržaškega tiska: obe sta pred mnogo poslušalci lahko orisali svoje knjižne programe in posamezne knjige. Posebej je bila predstavljena nedavno izšla dvojezična antologija slovenskega pi-semstva na Koroškem. Literarni večer, na katerem je bilo — za ljubljanske razmere — veliko občinstva pa je imel tudi Florjan Lipuš, ki je bral iz svoje zadnje knjige lalov pelin, o avtorju pa je govorila S. Borovnik. Lipuš je odgovarjal na več vprašanj, nanašajočih se na nejgovo literaturo.
Po izjavah nekaterih založnikov je bil sejem uspešen. Ob tej skopi .inventuri" je mogoče dodati samo to, da je pokazal kako literatura ne odmeva v prazen prostor, ampak da ima svoje občinstvo, za mnoge pisce to verjetno ne more biti nepomembno.	Jože Horvat
Stalno slovensko gledališče v Trstu letos slavi 40-ietnico obstoja. Ustanovili so ga decembra 1946, s tem pa se začenja burna zgodovina te slovenske zamejske kulturne ustanove. Vse do izgradnje kulturnega doma v Trstu SSG ni imelo svojega stalnega sedeža in je po sili razmer bilo potujoče gledališče. Kljub temu je ansambel opravljal svoje kulturno poslanstvo med Slovenci na Primorskem, tudi v matični Sloveniji In pr) nas na Koroškem, kjer je večkrat gostovalo v Celovcu ter drugih dvojezičnih krajih dvojezičnega ozemlja.
SSG v Trstu se je v teku svoje 40-letne zgodovine uveljavilo tudi v širšem jugoslovanskem in italijanskem kulturnem prostoru. Kljub temu pa s strani uradnih forumov ni bilo deležno tiste finančne podpore, ki bi jo moraio imeti kot gledališče manjšine. Zato se je vodstvo teatra moralo stalno boriti za ustrezno podporo, večkrat je situacija bila zelo kritična, saj je gledališču grozila celo ukinitev, vendar je vedno znova uspelo najti rešitev iz kritičnega položaja.
Tržaški giedailščniki so svoj jubiiej - 40-tetnico obstoja - počastili s posebno akademijo, namenjeno srečanju med igralci In publiko, igraici jubilejnega gledališča in prvaki slovenskih gledališč Iz Slovenjie so Izvedli recita), na katerem so izvajali dela Cankarja, Mateja Bora, Cirila Zlobca in drugih.
Ob tej priioinosti sta predsednik in ravnatelj Bogo Samsa in Miro-siav Košuta zaslužnim članom SSG podelita posebne piakete in posebna priznanja za dolgoietno delovanje na področju gledaiišča. SSG v Trstu je za svoj 40-ietni jubifej prejeta številne čestitke, katerim se pridružujemo tudi koroški Siovenc) z željo, da bi siovenska giedallška dejavnost s svojim pokticnim ansambiom na čelu žela še mnogo uspehov.
Koroški slikar, naš rojak Valentin Oman bo jutri, 14. decembra, obhajal svoj 50. življenjski jubilej. K njegovemu življenjskemu prazniku mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo uspeha na njegovi ustvarjalni poti.
Valentin Oman se je rodil v Stebnu pri Beljaku, tam je preživel zgodnjo mladost, gimnazijo je obiskoval na Plešivcu, kjer je maturirat leta 1958. Študiral je na Dunaju in na Akademiji za upodabljajočo umetnost diplomiral leta 1962.
2e pred zaključkom študija na Dunaju se je Oman uveljavi) kot umetnik. Danes Valentin Oman sodi med vodilne likovne umetnike na Koroškem oz. Avstriji, in tudi v mednarodni javnosti je Oman znano in priznano ime. To potrjujejo tudi številne domače in mednarodne nagrade, ki jih je Oman prejel v teku zadnjih desetletij.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
jubilejni koncert
ob 60-letnici Učiteljskega pevskega zbora Slovenije „EMIL ADAMIČ"
v petek, 13. 12.1985 ob 20. uri v velikem javnem studiu Koroškega radia (ORF-Theater) v Celovcu.
Zborovodja: Mirko Slosar Pozdravne pesmi bo zapel zbor Radiški fantje.
Izšel je knjižni dar SPZ
V	okviru tiskovne konference, ki je bila v torek v gostilni Pri Joklnu, je Založba Drava zastopnikom tiska predstavila vrsto novih knjižnih izdaj.
V	glavnem pa je šlo za predstavitev knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 1986, ki je izšel v založbi Drave. Kot znano, knjižna zbirka vsebuje Koroški koledar, roman Sla po svobodi (Valentin Polan-šek), Pel je za vse — Pavle Kernjak (Bogdan Pogačnik), Ati veš? Ali znaš? V lunini senci (Herman Germ) in Vprašanja koroškega otroka (Janko Messner).
Knjižna zbirka torej obsega pet knjig, ki bodo vsaka zase zanimivo branje, predvsem pa bo brez dvoma nudila za vsakega nekaj, saj so vsebinsko zelo različne. Celotna zbirka pa je dejansko knjižni dar, ker cena za vse skupaj znaša smo 298 šilingov. Zato je tudi primerna za praznično darilo za vsakogar, ki ceni slovensko pisano besedo.
Knjižni dar lahko kupite, ali naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, pri Slovenski prosvetni zvezi, na voljo pa bo tudi pri zastopnikih krajevnih prosvetnih društev na podeželju. O knjižnem daru SPZ bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega lista.
Razen knjižnega daru je Založba Drava predstavila tudi pesniška prvenca Jožice Certov Pesmi iz listja in Janija Oswalda Zaseka.
17. Koroški kulturni dnevi
V MOHORJEVEM DiJAŠKEM DOMU 10.-OKTOBER-STRASSE 25
SPORED Petek, 27. decembra 1985
9.00 Otvoritev 17. Koroških kulturnih dni 9.30 Erik Prunč: Problemi zgodnje otroške večjezičnosti (predavanje in video-film)
11.30	Janez Dular: Problemi dvojezičnega dvogovora
14.30	Gero Fischer: Jezik in denunciacija — retorika in klišeji propagande za nemško Koroško
16.00 Vladimir Klemenčič: Avstrijski popis prebivalstva 1981 in Slovenci na Koroškem
19.30	Gledališka predstava v Mladinskem domu SšD v Celovcu, Mikschallee 4
Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z igro Petra Turrinija
JOŽEF IN MARIJA
Sobota, 28. decembra 1985
9.00 France Bučar: Bodočnost majhnih narodov — pomen številčnosti za obstoj in razvoj
10.30	Marjan Krisper: Informacijska družba
14.30	France Križaj: Stanje computerske tehnike
15.30	Pavel Apovnik: Varstvo osebnih podatkov
Vsa predavanja se bodo prevajala simultano v oba deželna jezika.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na tradicionalni
FF-
v soboto 4. januarja 1986 ob 19.30 uri v Domu sindikatov (bivši Deiavski zbornici) v Ceiovcu, BahnhofstraBe 44.
Za pies bosta igrala:
#	BiG-BAND - VELiKi PLESNi ORKESTER RTV LJUBLJANA pod vodstvom Jožeta Privška
soiista: Oto Pestner, Meta Močnik napovedovalec: Viti Vodopivec Mopedshow: Janez Hočevar-Rifle, Maja Boh
*	PLANiNSKi SEKSTET
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni SPZ in v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu.
Tudi tokrat je možna rezervacija miz in sicer za društva in organizacije. Rezervacije sprejema tajništvo SPZ tei. (0 42 22) 32 5 94. Ljubite!)) veseie družabnosti prisrčno vabijeni!
Odbor
Planinska fotografija se uveljavlja med našimi planinci
Že v prejšnji številki Slovenskega vestnika smo poročali o razstavi slik v okviru 85-letnice organiziranega slovenskega planinstva na Koroškem. Ob tej priložnosti smo tudi opozorili, da bomo rezultate nagradnega tekmovanja objavili prihodnjič. No, in sedaj je nastopil tisti trenutek.
Kot že omenjeno so razstavljene slike ocejevali priznani fotografi — Hanzi Reichmann, Mirko Kunčič in Hanzi Rehsmann ter ocenili kot najboljša fotografska dela sledečih planinskih fotografov. Prvo nagrado s sliko, pod geslom „Kaj je?" je prejel šimej Lepuschitz iz Pod-gorij. Drugo mesto sta si delila
Franci Kropivnik iz Sel in Hanzi Oman z Dunaja. Tretje mesto oz. tretjo nagrado pa je prav tako prejel Franci Kropivnik. Nagrada za najboljšo fotografijo, ki jo je prejel Hanzi Lepuschitz, je bilo umetniško delo v obliki gamsove glave.
Kot visoki gost, se je jubilejne prireditve z razstavo slik udeležil tudi dolgoletni predsednik Koroških planinskih sekcij Avstrijskega Al-penvereina dr. Kurt Dellisch, ki je ob tej priložnosti prejel za veliko naklonjenost našemu planinskemu društvu darilo v obliki kovinskega krožnika z napisom „Dem Bergka-meraden und Menschenfreund dr Kurt Dellisch".
Kot nadaljnja prijetna ugotovitev minule razstave planinskih sklik je dejstvo, da je bil končno prebit led, da je fotosekcija Slovenskega planinskega društva Celovec, ki obstoja že 32 let, začela migati, za kar gre glavna zasluga vodji te sekcije Hanziju Rehsmannu. Tudi on je odličen fotoamater, vendar kot član žirije samoumevno ni bil upravičen razstaviti svojih slik. Minula razstava planinske slike je bila vsekakor mejnik za uspešen prehod v novo aktivnejšo obdobje planinske fotografije med slovenskimi planinci na koroškem. Čestitamo.
KSŠŠD SE ZAHVALJUJE
Pilot kriv za letalsko nesrečo
Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju se iskreno zahva-tjuje vsem podjetjem in organizacijam, ki so prispevale za tombolo pri klubskem mlklavževanju.
Odbor
Predsednik združenja staršev Andrej Sturm, strok. nadz.
Pred pičlim letom in pol se je v južnem ostenju Zahodnih Gur/ Sattnitz zgodila strašna letalska nesreča, v kateri je zgubilo življenje sedem ljudi. Letalo zvezne vojske se je zaletelo v skale in se popol-
na vnatelj
dr. Reginaid Vospernik
noma razbilo. Naslednjega dne pa se je pri reševanju še smrtno ponesrečil gasilec Herbert Pusch-mann.
Komisija je ugotovila, da je nesrečo povzročil pilot kopetan Jo-sef Pichler, ker je napačno presodil višino nesrečnega letala in tako ni več mogel preleteti skalni rob Zahodnih Gur nad Rožem.
VABILO
na predavanje ROBERTA KNiGHTA, o temi BRITANSKA ZASEDBENA OBLAST tN ODREDBA PROViZO-RtČNE KOROŠKE DEŽELNE VLADE Z DNE 3. OKTOBRA 1945 O NOVEM OBLIKOVANJU DVOJEZIČNIH LJUDSKIH ŠOL NA JUŽNEM OZEMLJU KOROŠKE.
Predavanje bo v poned. 16. 12. 1985 ob 19. uri v Mladinskem domu. Mikschallee 4 .Celovec.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli
vabita na
DAN STARŠEV IN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, dne 14. decembra 1985.
Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji.
Dnevni red občnega zbora:
1.	Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti
2.	Poročilo predsednika in ravnatelja šole
3.	Poročilo blagajnika in preglednikov računov
4.	Prof. Mirko Oraže: Naloge svetovalca učencev
5.	Debata in razrešnica staremu odboru
6.	Volitev novega odbora
7.	Razno
Slovenska prosvetna zveza ter Slovenski prosvetni društvi „Bi!ka" in ^Gorjanci"
vabijo
na
MLADINSKO
REVIJO
v nedeljo 15. decembra 1985 ob 14. uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Otroci se bodo predstavili z glasbo, petjem ter se pomerili v kvizu.
V soboto 14. decembra 1985 ob 15. uri šahovski turnir mladine iz Kotmare vasi in Bilčovsa v gostilni Koren v Kajzazah.
Rojaki in prijatelji v Ljubljani podprli glabeno šolo na Koroškem
Glasbena šola na Koroškem, ki se je pred enim letom formirala v društvo ..Glasbena šola", je kmalu po svoji pravni osamosvojitvi ustanovila sklad ..Folteja Hartmana", s pomočjo- katerega bi društvo dobilo sredstva za nabavo novih inštrumentov.
Tej akciji, ki je poimenovana po zelo zaslužnem glasbeno-kulturnem delavcu, se je že v začetku tega leta priključil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki združuje naše rojake, njihove potomce ter prijatelje Koroške in ki je po svoji dejavnosti znan marsikateremu društvu na Koroškem.
Z veseljem lahko poročamo, da je Klub koroških Slovencev v Ljubljani, z gonilno silo Stanetom Uršičem na čelu, zbral že toliko sredstev, da je Glasbeni šoli na Koroškem še pred začetkom novega šolskega leta podaril dva klavirja, ki služita potrebam glasbene šole v Globasnici in na Radišah.
Denar za nakup so prispevala naslednja podjetja in ustanove:
Elektrogospodarska podjetja Slovenije — Delovna skupnost za počitniško in rekreacijsko dejavnost; UNITEX; Jugotekstil — !mpex DO; Intertrade DO s TOZD-i Trgovina, Zastopstva tujih firm in Obdelava podatkov; SCT DO in TOZD Industrija betonskih konstrukcij; SMELT; Sindikalni pihalni orkester Litostroja; SZDL Celje; Koto - Ko-teks Tobus; Slovenijales Trgovina -TOZD Stanovanjska oprema; KO-NIM Inoz. ind. zastopstva; Živilski kombinat ŽITO; Beograjska banka Ljubljana; Fructal Ajdovščina; Zveza sindikatov - Občinski svet Ljubljana Center; Petrol ter Izolirka Ljubljana.
Člani Kiuba koroških Slovencev v Ljubljani pa so sami prispevati preko 30.000 din.
Društvo ..Glasbena šola" se želi po tej poti iskreno zahvaliti vsem darovalcem, ter Klubu koroških Slovencev v Ljubljani predvsem tajniku Stanetu Uršiču, ki se z veliko vnemo trudi in bori za Glasbeno šolo na Koroškem.
INFORMATIVNI CENTER AVSTRIJSKIH NARODNOSTI razpisuje
delovno mesto tajnice
Pogoji: ustrezna izobrazba ter obvladanje strojepisja (obvladanje stenografije zaželeno). Obvladanje slovenščine ali srbohrvaščine zaželeno, ni pa predpogoj.
Nastop službe: 2. januarja 1986, oz. po dogovoru.
Plača po dogovoru.
Prednost imajo kandidatke z ustrezno prakso in ki so že aktivno vključene v delo manjšinskih organizacij in ustanov.
Interesentke naj vložijo pismeno prošnjo na naslov: Informationszentrum der osterreichichen Volksgruppen, Teinfalt-straBe 4, 1010 Wien/Dunaj.
PtnREDtTVE
SILVESTROVANJE V BOROVLJAH
v torek 31. decembra 1985 ob 20. uri v občinski hiši v Borovljah.
Igra? Planinski sekstet
Srečolov z mnogimi dobitki Prireditelji: Slovenska prosvetna društva Borovlje, Slovenji Plajberk, Šentjanž in Sele-Kot.
PLIBERK
O REJI KRAV DOJILJ
(Muterkuhhaltung) - strok, predavanje v petek 13. 12. 1985 ob 19.30 uri v gostilni Broman, po domače pri Ju-rSju v Smarjeti nad Pliberkom. Predavatelj: prof. dr. Jože Osterc iz Ljubljane
Prireditelj: Slovenska kmečka zveza
CELOVEC
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Jožeta Peternelja (Žiri)
od 13. decembra 1985 do 11. januarja 1986 v Mohorjevi knjigarni v Celovcu. Na odprtju razstave v petek 13. dec. 1985 ob 19. uri bo umetnika predstavil dr. Ivan Sedej, ki bo predstavil tudi svojo pomembno knjigo o ljudski umetnosti na Slovenskem
Slovenko planinsko društvo Celovec obvešča, da bo
TURNI SMUK
ZA KARAVANSKEGA MEDVEDA
v nedeljo 5. januarja 1985
DUNAJSKI KROŽEK
vabi na predavanje z diskusijo
„VSE BLAGOSLOVE TEBI LJUBLJANA
(Ivan Cankar) - Pogled v preteklost. Ob izidu zbornika ..Zgodovina Ljubljane"
#	v petek 13. 12. 1985 ob 19. uri v gostilni Weidinger, Wien/Dunaj IV, Danhausergasse 3
*	v petek 24. 1. 1986
Večer narodne pesmi — poje MPZ Dunajskega krožka, pod vodstvom Aleša Schusterja.
PLES IN IZBOR POPEVK — SLO VENSKA POPEVKA USPEŠNICA MESECA DECEMBRA
v petek 20. 12. 1985 ob 19. uri v gostilni Cimžar v Dvorcu.
Prireditelji: ORF - slovenski oddelek Slovensko prosvetno društvo „Zvezda" Hodiše Slovenska prosvetna zveza
Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" Šentvid v P. vabi na
NOVOLETNI KONCERT v ponedeljek, 6. 1. 1986 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Sodelujejo: mlajši mladinski zbor SPD ..Danica"
MPZ SPD „Kočna" Sveče Smrtnikovi fantje MePZ SPD ..Danica"
VOGRCE
SILVESTROVANJE
v torek 31. 12. 1985 ob 20. uri v gostilni pri Florijanu v Vogrčah.
Igra ansambel ..Veseli hmeljarji" Prireditelj: MePZ ..Podjuna" iz Pliberka
HODIŠE
ADVENTNO PETJE
v nedeljo 22. 12. 1985 ob 15. uri v Hodiškem gradu.
Nastopajo: vokalni kvintet Sentlipš MGV WurzenpaB MePZ ..Zvezda"
Prireditelj: SPD ..Zvezda" v Hodišah
SELE
KURENT
v četrtek 26. 12. 1985 ob 14. uri v farni dvorani v Selah.
CELOVEC
ADVENTNI KONCERT
v torek 17. 12. 1985 ob 19.30 uri v Cerkvi Kristusa kralja.
Prireditelj: MePZ Jakob P. Gallus
DOBRLA VAS
V nedeljo 15. 12. 1985 je v Dobrli vasi od 10. do 12. ure v prostorih kulturnega doma predsednik NSKS dr. Matevž Grilc na razpolago v vseh pravnih vprašanjih.
PLIBERK
ADVENTNO SREČANJE
v nedeljo 15. 12. 1985 ob 14.30 uri v farni dvorani v Pliberku.
Prireditelji: .Katoliška mladina Pliberk - Žvabek - Suha - Vogrče.
PLIBERK
SKAVTSKA TOMBOLA
v četrtek 26. 12. 1985 ob 14.30 uri v farni dvorani v Pliberku.
Prireditelj: Slovenski koroški skavtje iz Pliberka.
OPOZORILO GLEDE OBJAVE VABIL
Društva in organizacije, ki želijo za praznike vabiti na razne prireditve (21. decembra izidemo kot praznična številka), naj to storijo najkasneje do ponedeljka 16. decembra 1985. Nadaljnja številka našega lista izide 3. januarja 1985.
----Gostišče „Juena" vabi
Iz jesenskega spanja se je zbudilo gostišče „Juena" v Ce-pičah pri Globasnici.
Od 13. decembra naprej Vas vse vabimo na izbrana jedila, pijačo in kegljanje.
Odprto je vsak petek, soboto in nedeljo ter ob praznikih. V soboto 14. decembra bo izplačilo hranilnih vlog hranilnega društva „Juena" s tekmo za naslov najboljšega kegljača hranilnega društva. Na zmagovalca že nestrpno čaka „kegelj Juena".
Šahovsko društvo Slovenske športne zveze vabi na
BOŽIČNICO ŠAH1STOV ki bo v soboto, 14. decembra 1985 ob 19.30 uri pri Korenu v Kajzazah pri Bilčovsu.
Prisrčno vabljeni!
MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 12. decembra 1985
Za 100	dinarjev dobite	4.75	šil-
Za 100	dinarjev plačate	5.75	šil-
Za 100	tir dobite	1.00	ši'.
Za 100	iir plačate	1.08	šil-
Za 100 mark dobite	693.70 šil,
Za 100 mark plačate	710 00 šil-
Loče-pestra kulturna dejavnost
Prav na sam Miklavžev večer je le-tos obiska) Miklavž naše najmlajše. Kot vsako leto je domače društvo priredilo tudi [etos Miklavževanje pri Pušniku v Ločah. Dobrotljivega gosta so sprejeli šolarji, posebno pa še mlajši, deloma z mešanimi občutki, toda ko so videli, da nima s seboj hudobnih spremljevalcev, so se kmalu razživeli in led je bil prebit. Zapeli so mu v pozdrav v obeh deželnih jezikih, saj so bili navzoči tudi nemško govoreči sovaščani. Nekateri mladi umetniki so igrali na flavto ali se predstavili tudi kot pevci, solisti. Spet drugi so Miklavžu deklamirali naučene pesmice. Prvič se je predstavil tudi mladi naraščaj tamburašev, ki je, kot .stari" ansambel pred leti tudi za Miklavževanje imel svojo premiero. Zaigrali so korajžno in videti
je, da imajo veselje z godenjem. Tako dopolnjevanje je vedno spet potrebno, ker mladina dorašča, se posveča drugim nalogam ali sploh odide iz domačega kraja. Vidno zadovoljen je Miklavž poslušal mlade, jih pohvalil ter jih bodril, da še naprej s tako vnemo prepevajo in igrajo. Bogato je nato obdaril otroke, vsakemu se je posvetil z dobro besedo ali tudi malo pokaral tega in onega, češ, da se premalo uči, morda tudi ne preveč rad uboga. Za mlade je bil večer prijeten doživljaj in tudi odraslim je nedvomno zbudil lepe, mladostne spomine.
Ker že dalj časa nismo več kaj poročali bi bilo treba še omeniti, da je beležil tudi moški pevski zbor društva v zadnjem času živahno dejavnost. Pretekli mesec je sodeloval na koncertu SPZ v počastitev Švikaršičeve stote obletnice v Mladinskem domu
v Celovcu. Uspešno je nastopil tudi na družabnem večeru 22. nov. v podjetju Elan na Brnci, ki ga je priredilo SPD .Dobrač". Prijetna sproščenost in prijateljsko vzdušje tamkaj, bo ostalo pevcem v lepem spominu. Že 24. novembra pa je zbor sooblikoval farni praznik v kulturni dvorani v Ledincah, kjer je nastopalo nad deset slovensko in nemško govorečih skupin. In prav taka skupna srečanja, sodelovanje vseh kulturnih dejavnikov, brez ozira na jezik, narodno pripadnost, zbližuje ljudi in pomaga postopoma odpravljati nesporazume in predsodke med sosedi. Zares bi bilo potrebno iskati še druge slične poti, izrabiti to in ono priliko za zbliža-nje, predpogoj je edinole obojestranska iskrenost in dobra volja.
F. Č.
Predor pod predelom
Pred kratkim so v Kobaridu predstavniki trbiške občine na tradicionalnem srečanju obmejnih organov in občinskih predstavnikov obmejnih občin predstavili idejni projekt predora, ki bi povezoval italijanski Rabelj z jugoslovanskim Logom pod Mangartom. Zračna linija med obema krajema znaša komaj tri kilometre. Po predračunih naj bi stroški gradnje znašali okrog 800 milijonov šilingov. Podrobnejše podatke bodo Tolminci prejeli v kratkem. Nadvse pomembno turistično povezavo med Bovcem tn Trbižem, ki bo imela velik turisti-
čen pomen za kranjski zimskošportni center, naj bi začeli uresničevati že prihodnje leto, ko bo dokončana nova avtocesta med Trbižem in Vidmom. Italijani kažejo neverjeten elan gradnje cest in predorov, tako da mislijo še mimogrede ko že končujejo avtocesto s številnimi predori v Kanalski dolini, prevrtati še predor pod Predelom.
Nehote se ob tem novem projektu vprašamo, kako pa je s karavanškim predorom. Bilo je že celo vrsto terminov za začetek gradnje, vendar do sedaj še vse počiva.
Njihov ciij je Cerro Torre
6. decembra so iz Ljubljane v Patagonijo v Južni Ameriki odpotovali člani slovenske alpinistične odprave, z namenom da se spoprimejo s 1300 metrov visoko deviško vzhodno steno 3128 metrov visoke gore Cerro Torre. Ko je bila leta 1983 slovenska alpinistična odprava v Patagoniji je dosegla fantastičen uspeh s tem, da je v vzhodni steni Fitz Roya preplezala novo slovensko smer.
V tem patagonskem gorovju pa je še en vrh, sicer nekoliko nižji, zato pa še težji — Cerro Torre. Na njegov vrh vodijo tri smeri. Letošnja odprava pa načrtuje četrto slovensko smer v najtežji vzhodni steni, ki je vse do danes ostala ne-preplezana.
Cerro Torre leži na skrajnem jugu Andov, v Pagatoniji. V stenah te težke gore so se preizkušali mnogi najboljši svetovni alpinisti, vendar le malo jih je doseglo vrh, tako da so se morali vrniti praznih rok. Prva sta osvojila vrh Avstrijec Toni Egger in Italijan Cesare Mae-stri leta 1959 po severozahodnem razu.
Devetčlansko slovensko alpinistično odpravo tvorijo: Pavle Kozjak, Slavko Svetličič, Peter Podgornik, Franček Knez, Janez Jeglič, Silvo Karo, snemalec Matjaž Fistro-vec, zdravnik Borut Belehar ter vodja odprave Stane Klemenc.. Odpravi želimo srečno vrnitev.
125-!etnica rojstva in 50-letnica smrti ljudskega tribuna Franca Grafenauerja
V mesecu decembru letošnjega leta obhajamo koroški Slovenci 125-letni-oo rojstva dn 50-letnico smrti znanega slovenskega voditelja, ljudskega "tribuna Franca Grafenauerja.
Franc Grafenauer je bil rojen 2. decembra 1860 v Mostah pri Šmohorju in umrl 13. decembra 1935 v svojem rojstnem kraju v Mostah. Z 28 l&ti je postal občinski odbornik domače občine, leta 1890 pa je bil zastopnik ..Katoliškega političnega in gospodarskega društva zia Slovence na Koroškem" izvoljen za koroškega deželnega poslanca, leta 1907 pa še za državnega poslanca. Zaradti svojih Panslavističnih idej je bil leta 1916 aretiran in zaprt ter leto navrh am-nestiran. Po plebiscitu leta 1920 je moral zbežati iz Avstrije in je živel do leta 1926 v Sloveniji.
Franc Grafenauer je bil odločen m priljubljen voditelj koroških Slovencev. Po poklicu je bii izdelovalec orgel. Ta poklic je le kratko opravljal, ker je bil politično zelo angažiran. Po povratku iz eksila v Sloveniji leta 1926 se ni več politično udejstvoval in spet opravljal poklic izdelovalca orgel ter leta 1935 umrl.
Naši planinci so letos obhajali 85-letnico rojstva slovenskega organizi-
ranenga planinstva na Koroškem. Ta jubilej je tesno povezan z osebnostjo Franca Grafenauerja, ki je bil ustanovitelj tega društva. Razumljivo je, da ga imajo še posebno v časti naši planinci in se ga na svojih letošnjih jubilejnih prireditvah stalno spominjajo kot planinskega pionirja na Koroškem. Franc Grafenauer je bil najvidnejši slovenski politik v zgodovini koroških Slovencev in s tem pravi ljudski tribun.
PISMO BRALCA
KHD: Besteht auf Trennung!
Der sogenannte ..Heimatdienst" (KHD), ein Verein von vielen im Lande, fuhlt sich (laut Zeitungsbe-richten) wleder einmal „berufen" (?) den Parteien und ihren Abge-ordneten zu zeigen, (nur jene zei-gen ihm nie, wer die gewah!te Volksvertretung ist), daB er sich scheinbar fur „ungemein vvichtig" (?) in und fur Karnten halt. Der KHD lehnte die nun getroffene Neuregelung fur die zvveisprachig gefuhrten Schulen Karnten ab! Ken-ner der Karntner Situation und die-ses Vereines wird die Ablehnung weder enttauschen noch verwun-dern! Zur Erinnerung: Der KHD fiihrte 1984 ein Begehren an, wel-ches an der Neun-Prozent-Marke verhungerte! Satte 91 % der vom KHD eindringlichst zur Beteiligung auf gerufenen VVahlberechtigten (Teilnahme sei Karntner „Ehren-pflicht" a la KHD) lehnten es ab, die Trennungsbestrebungen die-ser deutsch-nationalen Organisa-tion im diesbezuglichen Begehren zu unterstiitzen. Bei 9:91 "/o kann es auch kaum als ein „Begehren des Volkes" bezeichnet werden!
Wohl aber war es ein solches die-ses Vereines. Trotz jenem recht durftigen „Volks"-begehren wurde die Losung der Schulfrage in An-griff genommen. Denn knapp 34.000 (von 385.000) muhsamst mobilisier-ten Begehrensunterzeichner haben in unserem Lande noch allemal mehr Gewicht als rund 350.000 Stimmburger, we!che den drama-tisch-beschworenden Aufrufen des Vereins zur Begehrensbeteilgung ganz eindeutig etwas gepfiffen haben! Nun steht die Neuregelung an unseren zvveisprachigen Schulen bevor. Wie, wurde bereits angekun-digt. Ich bin der Auffassung, daB man die Abanderungsvodschlage erst in die Praxis gehen lassen solite, also nicht gleich ablehnen, da-mit man ersehen kann, ob sie im Unterricht gut oder nicht gut an-schlagen werden. Ein ganz wichti-ger Punkt soli ja bekannttich unver-andert bleiben, namlich die bishe-rige Beibehaltung der Klassenge-meinschaften. Also keinie Abson-derung (Trennung) jener Kinder von ihren Mitschulern, we!che auch das Slowenisch erlernen! Der KHD lehnte bereits ab! So konnte man
dazu u. a. den Zeitungen entneh-men:
„Die Schiller seien beim zwei-sprachigent Unterricht raumlich z u t r e n n e n ! Ober die genaue Or-ganisation des Unterrichts (Anm. ist keinesfalls Sache del KHD!) sei der KHD durchaus gesprachsbe-reit." Und vveiter tragt dieser Verein recht dick auf! „Auf jeden Fali ver-langte Feldner (Anm. Vereinsob-mann), daB der KHD auch beim vveiteren Fortgang der Entschei-dungen entsprechend gehort und berucksichtigt werde. Feldner lieB auch offen, was der KHD tun wiir-de, wenn eine Regelung beschlos-sen wiirde, die seinen W u n -schen nicht entspre-c h e ..."
Und in einer vveiteren Tageszei-tung Karntens stellte man nun die Frage: ..Sollen alle Hearings im Karntner Landtag, alle Schulbesu-che von Mandataren, alle Politi-kerberatungen und KompromiBbe-milhungen also umsonst gevvesen sein"? Antvvort darauf: „Durchaus nicht!" Wenn in diesem Lande die Parteien, ihre vom Volk gevvahlten Abgeordneten endlich einmal klipp und klar feststellen vvurden, daB es einerseits zahlreiche Vereine im ein KHD einzureihen, andererseits Lande gibt, und nur da ist auch aber eine gevvahlte Volksvertretung. Wenn einmal ebenso klipp und klar gesagt vvurde, daB nicht irgendein Verein (und nichts sonst ist ein KHD!) quasi „das Sagen hat", was nach seinen VVunschen zu geschehen „habe", daB also so-mit auch nicht irgendein Verein quasi die .Interessen" des Landes und seiner Bevolkerung zu bestim-me nund zu vertreten hat, s o n -dem nur das Abgeordneten h a u s ! So hat z. B. ein KHD auch nicht „zu bestimmen", ob sich der Bund (also das .bose" Wien) mit dieser Materie zu befassen hat (Anm. er hat!) oder nicht!
Solange man in diesem Lande nicht bereit sein wird, einem KHD unmiBverstandlich seine Grenzen aufzuzeigen, wird sich an der Art seines VVirkens und Auftretens auch todsicher nichts andern!
Guttenbrunner Herbert, Kottmannsdorf
Franc Petek
SPOMINI
40
Nastopil sem proti temu, taktično pa sem to stališče takole opredelil: Zbiranje glasov za števne kondidate je res samo 'zhod v sili, saj je to splošna parlamentarna slabost, če glasove samo šteješ. To je skoraj isto, kot če ostaneš doma. Konec koncev bi se tudi lahko odločil, da damo glasove za nemške krščanske socialce, če že nimamo druge izbire. Ampak, če to storimo, moramo ravnati kot politična stranka — in to vendar j srno, ne pa cerkvena organizacija! Takšna stranka mora za svoje glasove tudi nekaj realnega zahtevati. Glasove moramo dati krščanskim socialcem samo n apodlagi pogajanj, postaviti tioramo pogoje, ker navsezadnje bodo oni s tem pridobili en tnandat, kar je zanje vendar politični kapital. Doslej pa še ni-snto ničesar ne zahtevali niti nismo dobili kake obljube. Pred-'3gal sem, naj bi v popoldanskem odmoru, zborovanje je namreč trajalo cel dan, deputacija naše stranke odšla k voditelju koroških krščanskih socialcev msgr. Paulitschu, da bi od njega Pozvedela, kaj so nemški krščanski socialci prtpravljeni Slovencem dati za njihovo politično podporo.
Ze takšen moj predlog je bil koncesija, vendar, da bi nastopil naravnost proti temu, da bi sploh dali glasove krščanskim socialcem, tega ni bilo mogoče storiti, ker bi to bilo že ^naprej odklonjeno. V tistem položaju je bilo nemogoče vztra-lati pri tem, da bi glasove spet dajali samo števnim kandidatom.
Pri sebi sem bil prepričan, da iz tega pogovora ne bo nič Pozitivnega, saj je bilo znano, da je Paulitsch izredno zagrizen nemški nacionalist, čeprav slovenskega rodu, in da so Slovenci ža njega absolutno nesprejemljivi. Moje stališče, katero je podpiral tudi stari Prušrtik in še nekaj drugih, je imelo mo- j *ean vpliv med navzočimi. Zdelo se je že, da bom dobil večino
na svojo stran. Že to, da je bil moj predlog za pogovor z Paulitschem sprejet, je to naznanjalo.
Res sva v opoldanskem odmoru stopila s Starcem do Pau-litscha in mu razložila, kako in kaj. Paulitsch je seveda vedel, da je škof stvar že odločil in se ne bo nič spremenilo, naj nama odgovori karkoli. Ampak ta svojega odklonilnega odgovora niti ni znal zaviti v lepšo obliko, morda pa tudi ni hotel. Odpravil naju je: „Če nas volite, vam tega ne moremo prepovedati, ampak: mi z vami nimamo nobenega opravka!" To je bil čisto kratek in jasen odgovor. Saj mi pravzaprav nismo od njega ničesar konkretnega zahtevali, šlo je le za to, ali so nemški krščanski socialci pripravljeni politično priznati slovensko stranko kot partnerja in z njo sodelovati.
Tudi nasprotniki mojega stališča so kajpada vedeli, kakšen bo izid pogovora s Paulitschem in zato so se pripravili za odločilen nastop v popoldanskem delu zborovanja. Enotno so prišli in nastopili nasprotni kanoni: msgr. Podgorc, Sekol, Bitimi. Nič niso govorili o tem, kaj bomo kot Slovenci pridobili, če glasujemo za nemške krščanske socialce, ampak so grozili le s tem, da lahko pričakujemo boljševiško Rusijo in komuniste, če katoliška linija propade. Moj argument je bil v glavnem odgovor Paulitscha. Najino poročilo je na zborovalce, saj ljudje realno mislijo, vplivalo tako, da so jako močno podprli moje stališče, češ navsezadnje mi smo politična stranka in mi hočemo realno nekaj imeti za svoje glasove. Tukaj je kmečka narava čisto jasno prišla do izraza. Treba je barantati. Ljudje faktično že tedaj niso hoteli uvideti, da naj iz katoliških ali pa cerkvenih — verskih razlogov svoje glasove dajo kaj tako a)i pa da bi o tej stvari odločal škof. No, ko je položaj bil tako zaostren so začeli korakati na govorniški oder težki kanoni: dr. Bitimi, ki dopoldan ni govoril, Podgorc, Sekol. — Mtmogrede naj povem, da je Sekol pozneje nekoč bil pri meni doma in ker me ni našel, je mojo ženo nagovarjal, naj vpliva name, da bi odstopil od kandidature. — Ta Sekol je na zborovanju govoril takole: .Pomislite, ljudje, če bodo krščanski socialci propadli, tedaj bodo prišli sem boljševiki in
bodo vse duhovnike pregnali in vi boste tukaj brez duhovnikov." Tudi Podgorc in pa Bitimi sta udarjala na vso moč. Blumlovo geslo je bilo: .Dati moramo glasove krščanskim socialcem iz višjih vidikov!" Tudt Starc je v debati zastopal to stališče.
Konec koncev je bilo bojno glasovanje in nasprotna stran je zmagala: večina je odločila, da je treba slovenske koristi podrediti interesom katoliške politike. Kako neradi so ljudje taksno odločitev sprejeli, je videti iz tega, da sem kljub vsem naporom svojih nasprotnikov propadel samo za nekaj glasov.
Pri tej priložnosti je bilo tudi sklenjeno, da kandidira Starc na prvem vodilnem mestu, medtem ko je meni bilo določeno drugo mesto. Pa to je zame bilo mišljeno le pogojno, namreč, če sprejmem na znanje, da nimam pravice do vodilne besede v slovenski stranki. Kar naravnost mi je to povedal dr. Bitimi, s katerim sva po končanem zborovanju govorila še i dve uri.
V tem pogovoru je on stvar navsezadnje takole formuliral: .Za deželni zbor, prosim, tu smo mi kontentni, da eventualno samostojno nastopimo, v državni zbor pa je treba glasove iz višjih vidikov dati na vsak način krščanskim socialcem." Ultimativno je pristavil: .Voditelji koroških Slovencev smo mi, duhovniki, in nam pripada vodilno mesto in kdor ni , z nami, je proti nam! Če to sprejmete, gremo skupaj, če ne sprejmete, smo ločeni ljudje!"
Jaz sem bil s tem postavljen pred težko politično odločitev. Največ pomislekov mi je vzbujalo dejstvo, da ni bilo nikogar, kamor bi se dalo nasloniti, saj s socialno demokracijo ni bilo nič. Posvetoval sem se tudi z dr. Josipom Vilfanom, s katerim sva se srečala na manjšinskih kongresih. On mi je pri-; poročil, naj obdržim mandat že zato, da bi lahko še naprej bil predstavnik na manjšinskih kongresih. Veliko mu je bilo na j tem, da me obdrži tam, čeprav je s Koroškega bil še Starc, ozi-, roma pozneje Tischler. Priporočilo dr. Vilfana mi je bilo vodilno.
(^ffiddd/jMje)
Ne morem, nočem, ne bom
2ive]jc neviden škrat, ki je bit tako bogat, da je imet kar tri imena. NE MOREM je podedovat po očetu. NOČEM po mami, NE BOM je bilo njegovo lastno ime.
Ta škrat je bit vetik potepuh. Za družbo si je najraje izbirat otroke. Tudi Nino.
Ko sem Nini ukazata, naj zjutraj vstane, ji je nagajivec najbrž sptezat za uho in se ji predstavi): „NE MOREM". Nina je bita omamtjena od šepetanja in je vztrajno ponavtjata z njim: „Ne morem, ne morem."
Ko so se na mizi ponujate slastne zapečene žemljice z maslom in skodela mleka, jo je škrat še vedno spremljat. Zdaj ji je najbrž sedet za drugo uho in ji prigovarjal: „NOČEM".
Ko so bite igrače v Ninini sobi tako razmetane, da nisem mogla napraviti niti koraka, ne da bi stopita nanje, sem ukazala: „Nina, pospravi!"
.NE BOM."
Ukaz sem nekajkrat ponovila, a ni pomagalo. Nina ni ubogala, ker še sama ni vedela za hudobnega škrata.
Pa je potepinu pri Nini postalo dotgčas in zavleket se je kdove kam.
Nina je tedaj brez upiranja vstala, z velikim tekom pospravila hrustljave žemtjice v trebušček in me celo prišla povabit, naj si ogledam, kako je pospravita igrače.
Že sem se razvesetita, da takih hudobnih besed, kot so: NE MOREM, NOČEM. NE BOM, ne bom nikoti več stišala. Prehitro sem sevesetita.
Zmanjkato je kruha, zmanjkalo je žemljic za Nino. Peči bi morala. Morda spečem pogačo? Tudi moke ni bilo več. Stari lončeni pisker, v katerem sem hranita jajca, ki jih je nesta naša edina kokoška, je ves teman in prazen bolščal vame.
Do mlinarja stopim, da mi proda moko, in kokoško poiščem, da mi znese jajca. Potlej zamesim za Nino: kruh, žemljice, rumeno pogačo ali kaj slajšega.
Mlinar je bil prijazen možak, oprašen z moko po črnih skodranih laseh in poredno zavihanih brkih, bel še po čevljih, moke pa mi le ni dal. „Ne morem," je rekel.
Naš zanimivi svet
H Prvi skok s padalom je izvedel Francoz Sebastien Lenormand leta 1783 v Montpellieru; vrgel se je z vrha drevesa in prispel na tla nepoškodovan. Vendar takrat za padala še ni bilo praktične uporabe, ker še niso poznali letal.
H V prazgodovinskih časih so bili ljudje prepričani, da povzročajo bolezni zli duhovi. Vsako pleme je imelo čarovnike, ki naj bi te zle duhove izganjali. Nadevali so si razne grozotne maske in skušali z divjimi plesi, rjovenjem in magičnimi formulami prestrašiti zle duhove in jih prisiliti, da zapustijo telo bolnika. Na „duhove" seveda ta postopek ni imel nobenega vpliva, na bolnika pa je z avtosuge-stijo učinkoval tako močno da je mnogokrat res ozdravel.
H Pravega briljanta ni težko razlikovati od steklenega ponaredka. Zadostuje ga oblizniti: pri pravem briljantu je občutek na jeziku hladen, pri ponaredku pa topel.
H Od vseh rastlin s steblom raste najhitreje bambus. Pri preizkuih na otoku Cejlonu so ugotovili, da so nekatere vrste zrasle tudi do 40 centimetrov na dan in doegle 40 metrov višine.
H V turčiji za voznike, ki prekoračijo največjo dovoljeno hitrost, niso predvidene denarne kazni marveč jih naložijo na policijski avto, odpeljejo kakih 30 kilometrov daleč in pustijo kje sredi polja.
H Od vseh živali so najbolj ..delavni" ptiči. Drozg je na primer 19 ur dnevno na nogah. Med tem časom opravi kakih 500 poletov, da preskrbi hrano za mladiče. Vrabec „dela" 18 ur, kos pa 16 ker je eden naj večjih zaspancev med ptiči. Kljub temu poleti okoli 400-krat naokoli po hrano.
)) Leta 1801 sta se srečali v Gibraltarski ožini španski ladji „Carlos III" in „San Her-menegildo". Oba kapitana sta mislila da je druga ladja angleška, in sta ukazala, naj jo začnejo obstreljevati s topovi. Ko sta opazila pomoto, je bilo že prepozno; obe ladji sta se potopili.
H Na njegovem legendarnem potovanju na Kitajsko sta Marca Pola spremljala oče in stric. Vseh sedemnajst let, ko je Polo opravljal za cesarja mnoge važne misije po vsem imperiju, sta sorodnika udobno živela v Pekingu.
H Leta 1296 so indijsko mesto Delhi oblegale muslimanke čete pod vodtvom Ala-ud-dina. Indijci o se upirali tako dolgo, da je oblegovaloem zmanjkalo kamnov, ki so jih z metalnimi stroji lučali na sovražne utrdbe. Da ne bi prekinili bambardiranja, je ukazal Ala-ud-din ves dan metati na sovražnikove utrdbe vreče zlata. Zaradi velike teže so povzročile te „bombe" veliko škode.
.Mlinar, zakaj mi ne prodaš moke?" sem ga spraševala.
.Ne morem," je ponovil. .Njiva mi ni dala zrnja!"
.Otresi svojo obleko, pa mi jo daj!"
.Iz tega ne boš mogla zamesiti."
Za menoj je pritekla kokoška, potresavala z ognjeno rdečo rožo in prepevala svoj večni: „Ko-ko-ko . . .koooo."
.Kur ca, najboljša kokoška, daj mi jajce, da zamesim za svojo deklico!"
,,Ko-koo, kokodak, nočem," je rekla najboljša kokoška. .Tudi meni polje ni dalo zrnja . . . Kako naj ti znesem jajce?"
Ko sva šli na polje, sva bili obe z deklico žalostni.
.Polje, zorano in posejano . . . zakaj nisi dalo mlinarju zrnja, da bi ga zmlel v moko in še za
Pametne misli
#	Uspeh je, ko človek v svojem delu pride do vrha, a neuspeh, kadar isti človek pozabi, kje je začel.
#	Če ste našli v življenju pot brez zaprek, potem videte, da ta gotovo nikamor ne vodi.
$ Človek ima želje, dokler živi, zato se nikomur ne morejo vse izpolniti.
#	Kjer ni ljubezni, tudi zvestoba ni potrebna.
#	Resnica včasih potone, a se nikoli ne potopi.
$ Človek se nikoli ne spametuje s svojo glavo.
#	Lažni prijatelj je kakor senca; sledi ti samo, dokler ti sije sonce.
#	Mnogo lažje je izpolnjevati dolžnosti, ki so se že spremenile v navado.
#	Najlepša leta življenja pridejo, ko so dobra že minila.
#	Za prikrivanje svojih napak porabimo toliko truda, da bi se jih medtem lahko že odvadili.
#	Kdor nima slabih navad, verjetno tudi dobrih nima.
#	Človek ni nikoli popolnoma zadovoljen In tudi njegov uspeh ne more biti nikoli popoln.
#	V mladosti je vsakdo prepričan, da se je svet z njim začel in da je vse ustvarjeno prav zanj.
menom, da namolzem toplega mleka!"
Kravica je potresla z glavo, da sem se zbala njenih rogov, in zamukala: „Ne morem. Nočem. Ne bom."
.Kaj ti je naenkrat, prijateljica? Napasi se, saj imaš travico . . ."
„Fej, pa taka travica! Saj je je sam osat in plevel..."
.Zemljica, dobra moja zemljica . . . Zakaj si rodila tako travo, da je kravica noče jesti in mi ne more dati mleka?"
.Ker rojevam drugače, kakor vi, ljudje," je zadrhtela zemlja. .Roditi moram milijone dobrin, drugo zraven druge, vse v vseh trenutkih, da si nimam časa odpočiti. Ne morem roditi dobrega klasja, ker nimam ne sonca ne dežja, ne morem dati dobre trave za tvojo kravico. Ko me bo prijazno sonce ogrelo in blagi dežek napojil, bo zraslo tudi klasje in bo dozorelo, mehka travica bo spodrinila bodeči osat in nepotrebni plevel."
Zemljica je imela prav. Hotela sem s pogledom predreti sivi megleni pajčolan nad travnikom in poljem. Klicala sem sonce, čeprav sem se bala, da se bo upiralo.
Upiral pa se je nekdo drug. Z Nino sva prisluhnili in ga slišali, kako se brani: „Ne, ne bom. Ne bom več. Pusti me živeti, saj bom še zgorel. Ne morem prenašati tvoje svetlobe in vročine. Nikdar več te ne bom ščuval. Tebe žene."
Še vedno nisem videla nikogar. Nina pa me je napeto pogledala in rekla: „To je on . . . Zdaj ga tudi vidim."
.Pa kdo vendar?"
.Škrat, ki je za odrasle neviden, ta strašni hujskač! Sonce ga ne mara poslušati. Kakšna sreča!" je zaploskala Nina.
..Ali mu je ime NE MOREM, NOČEM, NE BOM?" sem vprašala Nino, ki je z občutkom slabe vesti prikimala.
Ko je sonce obsijalo njivo in travnik, je Nina zavriskala od veselja. Žito je dozorelo in dalo mlinarju in kokoški zrnja. Mehka travica je božala kravico po gobcu, ko jo je mulila. Kravica mi je dala polno golido mleka. Stope v mlinu so zaropotale in mlinar mi je prodal veliko vrečo moke. Zamesila bom pogačo, ki jo ima Nina najraje. Ali pridete tudi vi, ko bo pečena?
Če se vam po naključju ne bo prikradel v bližino hudobni nevidni škrat, da bi vam zašepetal: „NE MOREM, NOČEM, NE BOM!"
Živali pozimi
Phč/cfWd/f,
ste z^ežd/c? Vdd/jnctKjtue, štjer m' zt?nc.
/.e sittič^d pre/e/?d ottdHe pri nds in poje MdTTt ves td do/gi čds.
S
Vrd^ci rjdui prindssoostd/i, črni/sosi zdo/gifTtinosi.
.Srnice p/dj?e pri ^rrnišČK so stdie in pid^o nd s/dd^o /?rdno čd^d/e.
Na blatni cesti
Cesta je bila blatna. Velike luže so v siju luči postajale kot srebrna ogledala iz pravljice. Veter je potegoval deževno zaveso za sabo in jo razbil ob kamniti ograji. Nebo je bilo temno grozeče in ljudje, kot da so se poskrili.
Jana in Miro sta stopila na blatno cesto in preden sta uspela odpreti dežnik, ju je dež po-šteno namočil. Čeprav je bil dežnik velik (prej se jima je zdel smešen!), je bil zdaj še premajhen za oba. Stisnila sta se drug k drugemu in si obrisala mokra lica.
„Jana, poglej to cesto. Kaj ni podobna življenju?"
,,Je, po svoje. Tudi življenje je včasih blatno. Midva stopava in stopava, blatna sva in umazana in na sonce čakava."
„Ti moja mala. Sploh verjameš v sonce? V najino sonce? In kdo ve kam naju vodi pot?"
„Jaz vem, kam! V prihodnost, saj tudi midva morava imeti prihodnost. Veš, Miro, vsaka stvar ima nekaj, kar mu vliva voljo do življenja. Midva imava drug drugega, in to je dovolj."
Njuni čevlji so bili že premočeni in ob vsakem koraku je iz njih brizgala voda. ..Miro, prosim, trdneje me objemi. Zebe me. Misliš, da te doma čakajo?")
mojo kokoško bi ga ostalo, da bi lahko znesla jajce?"
„Ne bom," je zavalovalo nizko nedozorelo klasje.
„Pa zakaj?"
„Črni oblaki so stresli name točo, namesto da bi me namočil blagi dežek in siva megla je razgrinjala svoje pajčolane nad mano, da me sonce ni moglo obsijati. Ne bom dalo zrnja ne mlinarju niti kokoški."
Na zeleni travi sem zagledala kravico, ki se je nemirno prestopala in vohala, kot bi kaj iskala.
„Kravica, moja dobra molznica . . . tudi tebe potrebujem. Golida je prazna. Spusti me k vi-
Kurir Marko
Mrzel zimski dan se je nagibal v večer, ko se je med grmovjem neslišno plazila človeška postava; bil je fant, star kakih štirinajst let. Njegova drobna postava se je vila po gozdni stezi in njegove oči so oprezno opazovale na vse strani. Vsak grm je pregledal in ugotavljal, če se v njem ne skriva sovražnik. S strahom se je premikal; noge je imet že ozeble in jih je premikal po visokem snegu. Omahoval je in ob vsakem koraku se je spotaknil.
„Samo minuto posedem," si je mislil. ..Odpočijem si, ker sem utrujen." V notranjosti pa je v njem tlela misel, ki ga je spodbujala, hrabrila: ..Naprej, Marko, niti trenutka ne smeš zamuditi, kajti tvoji tovariši so v nevarnosti!" Premražen in
utrujen se je pognal naprej — mora opozoriti tovariše, da so v nevarnosti, da jim grozi smrt.
Upiral se je snegu in lakoti in prišel je docilja. Izročil je poročilo. Našel je tovariše, videl je njihove poglede in voljo, da se borijo do zmage. Rešil jih je smrti.
Marko je večkrat hodi) po takih napornih kurirskih poteh. Tudi ujeli so ga, a tovarišev ni izdal, čeprav so ga mučili in mugrozilissmrtjo.
Marko in njegovi tovariši so bili prepričani v zmago in so se bojevali do zadnje kaplje krvi. Zmagali so. Ponosni so. Ponosni smo nanje in hvaležni smo jim, da lahko uživamo svobodo.
,.Ne! Sicer mi je pa vseeno. Verjetno spet praznujejo kakšen rojstni dan. Rekli so mi, naj izbiram med tabo in domom. Izbral sem en^ in 'izgubil drugo. Takšno je pač življenje. A-brez tebe res ne bi mogel živeti."
..Kako te imam rada. Vem, tvoj oče je pri* čakoval vse kaj drugega kot revno študentko? ki se preživlja s štipendijo in podporo sorodni* kov. Ko bi imela starše, bi bilo vse drugače."
..Nikdar več ne govori! Drug drugega imava in to je dovolj."
Četa se je že zdavnaj končala in stopala sta po ozki stezi; vzpenjala se je vedno više-Drevje ob njej je bilo kot črni spomeniki pre* tekiosti. Ni bilo več svetilk in luže so izginilo? stekle so med koreninami dreves.
„Miiliš, da je doma?"
..Prepričan sem da je. Babica je stara in o& takem vremenu ne more nikamor."
..Zavidam ti optimizem. Jaz sem ga izgubit ko sem spoznaval, kako hudobni so lahk^ ijudje. Si videla tistega alkoholika, kako ^ je repenčil, ko sem hotel sobo za nekaj tiso* čakov manj? In kako naju je gledala petični stara dama v stolpnici? Veselil bi se lahko 1^ sam. Da ne mara packarije v svojem stanova* nju, je modrovala."
..Preveč si vse ženeš k srcu. Boš videl, čo^ nekaj minut bo vse dobro."
Prišla sta na vrh. Mesto pod njima se h* kopalo v tisočerih obledelih lučeh. Pozvonn sta. Cez nekaj trenutkov se je prižgala v ve^ luč. v ključavnici je zaškrtalo in vrata so s odprla. Drobna in zgrbljena ženička si je P"J mencala oči, potem pa objela Jano. Njen P" gled pa je obvisel na Miru.
„To je moj fant. Midva ..."
Besede so se izgubile nekje v grlu. A babRj* je razumela. Objela je še njega in oba pelR*' v toplo sobo. Kot otroka ju je posadila ob k*, min, jima skuhala vroč čaj ter rekla: ,.Zd'. pa na dan z besedo, otroka! Vem da je nek narobe."
..Babica, samo ti si nama še ostala. Vsi dr" gi so naju zapustili. Ko narediva zadnje izP" ' se bova poročila. In rodil se nama bo otro Midva pa nimava kam ..."
„Otroka, otroka!" Zakaj nista že prej P''^p k meni? Vedno sem bila tako osamljena, komaj že čakam vnučka."
Jana in Miro sta se nasmehnila in polju" babico.	^
Za dežjem vendar mora priti sonce in "g, slednje jutro je posijalo. Osušilo je blatno sto. Dva človeka pa sta bila neskončno sre da so na svetu še babice.
Posebne božične ponudbe
DRAVE - NASE KNJIGE
cene ve! ja jo do 24. decembra 1985, 14.00
1. 3 knjige koroških avtorjev Jožica Čertov: Pesmi iz iistja Fiorjan Lipuš: Jaiov petin Jani Oswatd: Zaseka
namesto 285.- skupaj
2.	Stovenski oktet poje božične pesmi ( kaseta)
Stare cerkvene božične pesmi (velika plošča)
namesto 140.- skupaj
3.	Na zeteni strehi vetra - Auf dem grunen Dach des Windes,
(dvojezična antologija sodobne slovenske lirike) namesto 245.-
4. Koroški zbornik:
Koroški Stovenci včeraj — danes — jutri 5 Attas Stovenije
namesto 272. namesto 350.
6.	Fran Milčinski: TotovajMataj (knjiga in kaseta) namesto 109.-
7.	Prežihov Voranc:DieBranda!m Prežihov Voranc: Witdwuchstinge
D. Druškovič/J. Pleterski: Der ungteicheGrenzstreit
namesto 476.- skupaj
namesto 850.
samo 250.-
samo 90.-
samo 135.-
samo 150.-samo 270.-samo 90.-
samo 250.-samo 425.-
8.	Prežihov Voranc: izbrano deto t—V
9.	C.E.D.R.I.: Gemeinsamodergetrennt
P. Gstettner/D. Larcher: Zwei Kutturen, zwei Sprachen, eine Schute
K. Prušnik Gašper: Gemsen auf der Lawine namesto 340.-skupaj S3MI0
PREDNAROČILO:
ŠEST KNJIG PO CENI ŠIL.
Knjižni dar
Slovenske prosvetne zveze v Založbi Drava za leto 1986
298.-
Valentin Polanšek Bogdan Pogačnik Herman Germ
Janko Messner
Koroški kotedar 1986 Sta po svobodi
Pet je za vse — Pavte Kernjak Ati veš? Ati znaš?
Uganke in dopolnejvankeza najmlajše
V tunini senci
Koroško pesniško branje po izboru Cvetke Lipuš in Fabjana Hafner
Vprašanja koroškega otroka
Naročite še danes!
PREDNAROČtLNtCA
(izpolnite, izrežite in še danes pošljite na naslov: Drava - Naša knjiga, Paulitschgasse 5-7, 9020 Celovec)
Sporočam vam, da nepreklicno po povzetju naročam Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze v Založbi Drava (šest knjig) po ugodni ceni šil. 298,-
*me in priimek Naslov
Kraj in datum	Podpis
RAD!0 — TELEV!Z!JA
		AVSTRtJA 1
A		PETEK, 13. 12.: 9.00 Poročita — 9.05 Mupet-šov — 9.30 Ru-
ščina - 10.00 šolska TV -
10.30	Mikaven paglavec — 12.10 Poročila in ozadja — 13.10 Poročila — 16.30 Za predšolske otroke — 16.55 Mini-CVS — 17.05 Aliče v čudežni deželi — 17.30 Vragova babica — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.20 Moda — 22.05 Lepi novi video-svet — 23.05 The holy Grail of jazz and jou - 0.35 Poročila.
SOBOTA, 14. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina
—	10.35 Jožefova zadnja ljubezen — 12.00 Nemoč rabljev - 13.05 Poročila - 14.10 Ameri-kanenc v Parizu — 16.00 Madita — 16.30 Mu-mini - 16.55 Mini-CVS - 17.05 Kdo rokodelči z nami? - 17.30 Potovalni cilj južno morje -17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 18.50 2upnik Josef Toriser odgovarja - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Cas v sliki in šport — 20.15 Stavim, da . . . — 22.05 Rdeče-belo-rdeča voščila — 23.05 Solid Gold — 23.50 Poročila.
NEDELJA, 15. 12.: 11.00 UNO in mir - 12.00 Orientacija — 14.50 No, no. gospodična mati
—	16.25 Pastirska pesem — 16.30 Pika nogavička — 17.00 Nadaljevanja ni! — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Zgornje Avstrije — 19.20 Adventni pogovori — 19.30 Cas v sliki in šport — 20.15 Argumenti — 21.45 Bilo je precej glasno — 23.00 Jour fixe
—	0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 16. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Mupet-šov — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 šolska TV - 10.30 Argumenti - 12.00 Iz parlamenta — 13.00 Poročila — 16.30 Za predšolske otroke — 16.55 Mini-CVS — 17.05 Mumini
—	17.30 Kiwi - pustolovščine v Novi Zelandiji
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Cas v sliki — 20.15 Ponedeljski šport
—	21.08 Kuharski mojstri — 21.15 Policijska Staniča Hill Street — 22.00 Takrat — 22.05 Doctora - kot zdravnica pri Indijancih v Boliviji - 22.50 Poročila.
TOREK, 17. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Mupet šov — 9.30 Angleščina — 10.00 šolska TV —
10.30	Amerikanec v Parizu — 12.20 Ponedeljski šport - 13.15 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke — 16.55 Mini-CVS — 17.05 Don Kihot - 17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slike iz Avstrije —
18.30	Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki — 20.15 Inozemski magazin - 21.15 Dallas - 22.00 Lothar Rubelt, fotoreporter — 22.25 Blue Danube jazzsummit '85 — 23.35 Poročila.
SREDA, 18. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Mupet-šov — 9.30 Francoščina — 10.00 šolska TV —
10.30	No, no, gospodična mati — 12.05 Inozemski magazin — 13.00 Poročila — 16.30 Zlati instrument — 16.55 Mini CVS — 17.05 Aliče v čudežni deželi - 17.30 Moja mater, tvoja mater
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 19.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske — 19.30 Cas v sliki - 20.15 Palača vetrov - 22.00 TV film Sternsteinhof - 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 19. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Mupet-šov — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV - 10.30 Ce te zopet srečam - 11.55 Sneženi mož za Afriko — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke
—	16.55 Mini CVS - 17.05 Don Kihot - 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.15 Poročil se bom z družino — 21.50 Molzna krava — 22.50 Dunajsko srce — 23.50 Poročila.
H		LJUBLJANA
K		PETEK, 13. 12.: 8 50 TV v šoti — 12.30 Poročita — 17.35
Poročila — 17.40 Prigode skupine ..Pet petelinčkov" — 17.55 Sokoli — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja —	18.40
Vzpodbujanje ustvarjalnosti — 19.10 Risanka -1924 TV in radio nocoj - 19.30 Dnevnik -20.05 Nastanek človeške vrste - 21.00 Ne prezrite - 21.15 Pesem ptic trnovk — 22.00 Dnevnik — 22.10 Dobre novice, italijanski film.
SOBOTA, 14. 12.: 8.15 Poročila - 8.20 Prgišče priljubljenih pravljic - 8.35 Prigode skupine ..Pet petelinčkov" - 8.50 Podstrešje, po-učnozabavna oddaja — 9.05 Vsak petek nov začetek - 9.35 Miti in legende — 9.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - 11.05 Naočnik in Očalnik — 11.35 Ščepec širnega sveta — 12.00 Nastanek Človeške vrste - 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - 15.55 Vrt otrok — 16.55 Poročila - 17.00 Košarka — 18.30 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije Pomorski muzej Sergeja Mašere. Piran — 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20 00 Večer v Radencih, prenos - 22.05 Zrcalo tedna - 22.30 Kraljičine pustolovščine, ameriški film.
NEDELJA, 15. 12.: 8 20 Poročila - 8.25 Ziv žav - 9.20 Sokoli, angleška nadaljevanka — 9.55 La Vlila: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (m), prenos 1. teka — 11.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (ž). posnetek 1. teka iz Leysina — 12.00 Slo-vensiki ljudski plesi - Vzhodna štajerska -12.30 625, oddaja za stik z gledalci — 12.55 La Villa: Svetovni pokal v alpskem smučanju -veleslalom (m), prenos 2. teka - 14.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (ž). posnetek 2. teka iz Leysina - 14.55 Poročila -
15.05	Pesem ptic trnovk, avstralska nadaljevanka — 15.55 Alpe Jadran, informativni magazin — 16.25 Kamor pozno prihaja pomlad, japonski film - 18.05 Kviz — 19.15 Cik cak —
19.24	TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna
-	19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Stefica Cvek v žrelu življenja, nadaljevanka - 21.00 športni pregled — 21.30 Portret: France Mihelič - 22.15 Propagandna oddaja - 22.20 Poročila.
PONEDELJEK, 16. 12.: 8 50 TV v šoli - 12.30 Poročila - 17.25 Poročila - 17.30 Zima pleše
-	17.45 Črke in besede - 17.50 Vsak petek nov začetek — 18.25 Podravski obzornik —
18.45	Slovenska ljudska pesem (poje Koroški akademski oktet) - Primorska - 19.15 Risanka
-	19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme — 20.10 Neuničljiva Marija, francoska nanizanka —
21.05	Spoznano-neznano, oddaja o znanosti —
21.45	Vrtnica in slavček, izvirna TV baletna oddaja — 22.05 Dnevnik.
TOREK, 17. 12.: 9.45 Propagandna oddaja — Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 1. teka
-	12.45 Propagandna oddaja - 12.55 Madonna di Campiglio: Svetovni poka! v alpskem smučanju - slalom (m), prenos 2. teka - 15.10 Solkka TV — 16.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (m), posnetek iz Madonna di Campiglio - 17.30 Poročila - 17.35 Pedenj-žep — 18.05 Miti in legende - Biblijski miti: Babilonsko suženjstvo in preroki, nanizanka —
18.25	Notranjski obzornik — 18.40 Kje sonce vzhaja? dokumentarno igran) film za mlade -19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme — 20.05 Provinca v zaledju, drama TV Sarajevo — 21.05 Omizje - 23.05 Poročila.
SREDA, 18. 12.: 9.00 Test - 9.15 TV v šoli
-	12.30 Poročila - 17.25 Poročila - 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.50 Naočnik in Očalnik - Dedove dragocenosti, nadaljevanka - 18.25 Koroški obzornik — 18.40 ščepec širnega sveta — 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.05 Dokumentarec meseca: Slovenija — 20.50 šampion, ameriški film — 22.55 Dnevnik.
ČETRTEK, 19. 12.: 8.45 Test - 9.00 TV v šoli
-	12.00 Poročila - 16.30 Šolska TV - 17.30 Poročila - 17.35 Cenčarija II - pesmi za najmlajše — 17.45 Pohorski steklar, pravljica —
18.05	Več kot 12 stolov, oddaja iz niza Miniature — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Plavalni maraton (42 km od Lignana do Portoroža, reportaža) — 19.15 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.10 Tednik — 21.15 Tujci in bratje. 8. de! angleške nadaljevanke
-	22.10 Dnevnik.
RAD!0 LJUBLJANA (). program)
V petek 13. 12. 1985 ob 17. uri bo enourna oddaja v živo ..Studio ob 17-ih"
O VPRAŠANJIH DVOJEZiČNEGA ŠOLSTVA NA KOROŠKEM Sodelovali bodo: dv. sv. dr. Valentin Inzko dipl. inž. Feliks VVieser dr. Matevž Grilc dr. Marjan Sturm VVedenig Franc dr. Mirko VVakounig dr. Avguštin Malle
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRtJSKEGA RADIA vsak dan od 18.10 do 19.00 ure
Sobota, 14.12.: Duhovni nagovor
Petek, 13. 12.: Narodopisna oddaja: Podgorje v Rožu (A. Feinig).
(žpk. Simej VVutte, Zvabek) Voščila (M. Hartmann).
Nedelja, 15.12.: Advent na Koroškem.
Ponedeljek, 16. 12.: Loče — oddaja v živo: Večer z loškimi domačini.
Torek, 17.12.: Zenski magacin.
Sreda, 18.12.: Pihalni kvintet RTV Ljubljana: W. A. Mozart,
P. Hindemith, P. Mihelčič.
Četrtek, 19. 12.: Rož - Podjuna -Žila,
Petek, 20.12.: ORF - akademija.
VESTNIK
tkdajakat) h< založnik: Zvara stovanakU)
organizacij na koroškam,
W20 Calovac, Gosomatargasaa IS. UradnUtva: 9020 Calovac, StRvprochtor StraSa 19/tV, tat. (0 42 22) M 0 5. talaks 42 20 M sndtt a Uprava: 9020 Calovac, Gasomatarg K. tal. (0 42 22) !2 5 !0
Tlak: Za)o2n)ska In tlskarvka drv2ba z o.). Drava, Calovac Saravtja
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
„Zakaj bi me bolela glava od teh kolov,
ceni treba?"
Rok Petrovič o čeladi, ciljih in pripravah
Mati stovenski narod ima vedno več vetikih smučarjev. Prva zmaga devetnajsttetnega Roka Petroviča v tekmovanju za svetovni pokat, dobre uvrstitve Bojana Križaja, Borisa Streta in Grega Benetika, presenettjivo tretje mesto Mateje Svet in dobri rezuttati Katre Zajc, Barbare Kuhar ter drugih tek-movatcev in tekmovatk potrjujejo, da so se stovenski oz. jugostovan-ski zimski športniki tetos pripraviti še botj načrtno in temetjito. Roku Petroviču, ki je z zmago v Se-striersu najbotj presenetit, smo postaviti nekaj vprašanj.
Stovenski vestnik: Na Koroškem smo z veseljem spremljati tvoj tek in tvojo zmago v Sestriersu. Čestitamo! V čem vidiš glavne vzroke za stanovitno napredovanje slovenskega zimskega športa?
Rok Petrovič: Zelo pomembna je individualizacija treninga. Vsak tekmovalec ima svoje potrebe, zato je treba za vsakega posameznika narediti poseben program in z njim sodelovati. Imamo pa tudi zelo racionalno razporejena trenerje in dokaj kvalitetno pirpravljene treninge.
SV: Kdo so vaši trenerji?
Petrovič: Trenirajo nas Filip Gartner, Jože Šparovec, Danilo Vodovnik in kondicijski trener Marko Klemenčič. Eden je glavni trener, drugi je pristojen za slalom, tretji pa za veleslalom.
SV: Kakšne cilje imaš za to
sezono?
Petrovič: Strokovni svet je po pogovoru z menoj postavil ta cilj: v slalomu za svetovni pokal naj pridem 3-krat med prve 15, enako v veleslalomu. Osebno si ne postavljam ciljev v zvezi z uvrstitvami, ampak samo glede tehničnega in celotnega lastnega napredka. V letošnjem pripravljalnem obdobju zaradi poškodbe ni-
sem vsega naredil, kot sem si zamišljal. Zato cilji tudi niso tako visoki. V hrbtnem delu sem imel bolečine, dokaj močne. Sele zadnji mesec sem se čisto normalno pripravljal, prej dva meseca pa ne.
SV: Za Sestriers torej nisi pričakoval tako dobre uvrstitve?
Petrovič: Ne. Ampak, ko sem v veleslalomu v svetovni seriji dosegel že dokaj dober uspeh, sem vedel, (— ker sm v slalomu nekoliko boljši —), da to pač pomeni, da sem lahko še nekoliko boljši.
SV: Kakšno vlogo igra zate čelada, ki sta jo z Bojanom Križajem predstavila javnosti?
Petrovič: Za nekatere je kvalitetno. ksr ne premika očal. Ampak jaz sem imel že lansko leto lepljiva očala, ki so se prilepila na obraz, zato
tu nisem imel problemov. Predvsem je pri meni to: zakaj bi me bolela glava od teh kolov, če ni treba! To je bistveno. Toliko in toliko udarcev je in seveda se na to navadiš. Zakaj bi imel buške na glavi, če ni treba. Tako se bolje počutim.
SV: Kako to, da se voziš s smučkami Rossignol?
Petrovič: Rossignol skupaj z ELAN-om podpira naš ski-pool, zato nekateri vozimo na teh smučeh. Tudi Grega Benetik (ki je sedaj zmagal v evropskem pokalu) in Bergant vozita na teh smučeh.
SV: Ali tudi v smučarskem športu čutite sledove nacionalizma?
Petrovič: ... v zadnjem času se pojavlja. Moram pa povedati, da se ne pojavlja med tekmovalci. Tekmovalci smo skoraj ves čas kupa j. Skoraj ne vemo, kdaj ne bi bili skupaj. Zato nacionalizem med nami ne igra vloge. To se bolj pojavlja med novinarji, med ljudmi okoli nas. Za nas je zdrava konkurenca nekaj normalnega. To je tako pri otrocih kot tudi pri vrhunskih športnikih. Nekateri pač spretno izkoriščajo emocionalni moment naših navijačev!
SV: Ali predstaviš našim bralcem še svojo športno pot?
Petrovič: Z desetimi leti sem bit cicibanski Slovenki prvak. Nalednje leto sem tekmoval na naj večjem mednarodnem tekmovanju za 11- do 14-letne, za trofejo „Topolino". Tekma je bila na italijanskem Monte Bon-done navzoči so bili tudi Amerikan-ci in Kanadčani; zmagal sem. Petkrat sem dobil to trofejo. Nato sem tekmoval na mladinskem evropkem prvenstvu, bil sem šesti v veleslalomu. Leto navrh sem bil četrti v veleslalomu, v slalomu pa diskvalificiran, tako da sem izgubil prvo mesto. Leta 1983, pri svetovnem mladinskem prvenstvu, tudi v Sestriersu, pa sem zmagal v slalomu in bil tretji v veleslalomu.
SV: Hvala za pogovor.
100 let Gorjanci — 100 let Gorjanci
Slovensko prosvetno društvo „Gor-janci" Kotmara vas in Slovenska športna zveza Celovec vabita na
1 SLOVENSKI HITROPOTEZNI ŠAHOVSKI TURNIR
Šah: Drugo moštvo SŠZ na tretjem mestu
Cas: nedelja, 22. december 1985 ob 9.30 uri
Kraj: gostilna Puschnig v Šentkan-dolfu pri Kotmari vasi Vabljeni so vsi ljubitelji šahovske igre, čakajo vas lepe nagrade!
100 let Gorjanci — 100 let Gorjanci
W!ESER IN ORAŽE ZMAGALA BOKSANJE:
Tudi na mednarodnih turnirjih zmagujeta Franci Wieser in Marjan Oraže. Zadnjo nedeljo sta v Innsbrucku postala mladinska zmagovalca v srednji in lahki kategoriji. Wieser je najprej premagal Nemca Braunsteina (rsc. v 2. kolu), nato pa še v finalu Labecka (Worgl) v drugem kolu. Oraže pa je v prvem boju s k. o. premagal jugoslovanskega nasprotnika, v finalni tekmi pa Turka Durguta, ki je nastopil za moštvo iz Innsbrucka.
Se pred začetkom prvenstva v vzhod-i skupini tretjega razreda sta dva klu-a odstopila: Podrožca II in Lands-ron II. Za napredovanje v drugi raz-ed tekmuje torej le osem moštev, med jimi tudi druga ekipa Slovenske šport-e zveze. Že v prvem kolu so morali lovenski šahisti počivati (tekma proti odrošci), v drugem kolu pa je sledil ok: z najmočnejšo postavo katastro-alen poraz proti znatno šibkejši eki-liAlthofna! Sledile so sicer tri zaslu-ene zmage (Gtanegg, Tanner, Deutsch-žriften), ki so potrdile ambicije sloven-kega moštva začetkom prvenstva: isvojitev prvega mesta. A nesrečni po-az v Althofnu — po katerem so igral-i SSZ dobili od drugih klubov vzde-ek .levi z Althofna" — je verjetno logubil vsa tozadevna prizadevanja. !adnje upanje drugega moštva je pa e, da ima vodeči eno igro več in se h dal s primerno disciplino igralcev e dohiteti. Luksusa, da bi nastopili le štirimi igralci (kot zadnjič v Deutsch-
Šmučarski tečaj
Smučarski tečaj Slovenske športne zveze 1986 bo v času od sobote 8. februarja do 15. 2. 1986 v Aprici v severnoitalijanski pokrajini Lom-bordiji.
Udeleženci bodo bivali v hotelu Gi-nepro v Aprici, v neposredni bližini žičnice.
ca za vlečnice, prevoz z avtobusom iz Celovca v Aprico in nazaj in prispevek za šolo v smučanju pod strokovnim vodstvom. Udeležba v šoli smučanja (v dopoldanskih urah) je prostovoljna. Otroci do 10 let imajo popust na ceno.
Prijave sprejema z naplačilom šil. 1000,— POSOJILNICA CELOVEC,
Griftenu), si slovenski šahisti ne smejo več privoščiti! V novem letu pa bodo morali igrati tudi šahisti, ki se doslej še niso vključili v prvenstvo (kot npr. Sitter, Waldhauser in Koren). Potem je še vse možno...
Lestvica tretjega razreda - vzhod
(zaključek leta 1985)
I.PSVAithofenil		54 1 029,5
2. ASKO Bodensdort II		4 2 2 0 23
3. SŠZ Celovec U		4 3 0 1 M
4. WSV Union Passering		411216
5. SG Tanner Celovec il		4202 15,5
6. PSV/HSVPSK Celovec It		312014
7. SC Raika Deutsch-Griffen		4004 5,5
8. FKG Glanegg		4004 3,5
Kako $o igra!) v drugem moštvu		
Dr. Joži Amrusch	3	3 0 0	3
Herbert Ruiitz	3	3 0 0	3
Franci Rutitz	4	2 2 0	3
tvkoFerm	3	2 0 1 2
Mirko LauBegger	1	10 0 1
Gorazd Živkovič	2	10 1 1
ivan Lukan	2	10 1 1
Joško Pack	2	10 1 1
Lojze Gaiiob	1	0 0 1 0
Tončka Einspieter	1	0 0 1 0
Naslednja šahovska tekma
v nedeljo, 15. decembra ob 15. uri v Wietersdorfu
WSG Wietersdorf I — SSK .Obir*
SAMKARSKA TEKMA ZA OBIR POKAL
bo v nedelo 15 12. ob 10. uri v Lobniku. Organizator SŠK Obir
PISMO BRALCA:
Kmalu izide zbirka Artačevih pesmi
V teh dneh dotiskujejo prvo zbirko pesmi koroškega skladatelja Hanzija Artača. Za konec leta bo v založbi Drava izšla zbirka „Ob reki Dravci" s 25 pesmimi, ki jih je Obirčan Hanzi Artač uglasbil na besedilo Milke Hartmanove.
S pesmimi, ki so vse napisane za mešani zbor in jih koroški zbori deloma tudi že pojejo, nadaljujqe Artač „v najboljšem pomenu besede tradicijo koroške slovenske zborovske glasbe", ugotavlja v uvodu zbirke docent Akademije za glasbo v Ljubljani Samo Vrem-šak. Dr. Pavle Za-blatnik pa ljubiteljem koroških pesmi razlaga ustvarjalnost Hanzija Artača in Milke Hartmanove.
..Ustvarjalni ljudje slovenske narodne skupnosti potrebujejo možnost stopiti v javnost, kjer jih naj preizkusijo", pravijo v založbi Drava, ko sprašujemo po mestu, ki ga dajejo nad sto strani obsegajoči zbirki Artačevih kompozicij "'-s	"'mi
znotraj založniškega programa. Še posebej pomembna je takšna objava z ljudi, ki imajo za seboj tisto samorastniško pot, ki ima med koroškimi Slovenci že mnogo zgledov. Razvoj Hanzija Artača v zadnjih dvajsetih letih seže namreč od nekvalificiranega cestnega in gozdnega delavca z ljudskošolsko izobrazbo do samostojnega komponista zborovskih pesmi, ki - kot pravi Samo Vremšak - izrazno ... nadaijuia tisto tradicijo koroške slovenske zborovske glasbe, „ki so ji pred njim postavili temeije bardi slovenskega koroškega zborovstva Dev, Švi-karšič, Horvat in Kernjak."
Že v ljudski šoti na Obirskem, ko ga je poučeval učitelj Valentin Poianšek, so Hanzija Artača navduševale melodije in pesmi. Ko je po ljudski šoli dela! kot cestni in gozdni delavec pri grofu Thurnu in deželnem agrarnem uradu, se je začel glasbeno izobraževati. V okviru deželne glasbene šole ga je tri leta doigo enkrat na teden poučevl Vtadimif Prušnik, pri katerem se je Artač učil pisati in spoznavati note ter igrati na harmoniko in klavir. Njegovi kolegi na delu tedaj res niso razumeli,-kaj Hanzi ..zapravlja" svoj denar z nakupovanjem instrumentov!
Da je od leta 1977 do 1979 nastopal z lastnim ansamblom in žel na področju narodnozabavne glasbe tudi razna priznanja, že skoraj ni več treba omeniti. V tej dobi pa se je zbudilo še večje veselje do skladanja lastnih melodij. Ko je leta 1981 dobil od dežele Koroške podeljeno delovno štipendijo za glasbo, se je odločil za zasebni študij v Ljubljani,-kjer se je učil harmonije in kompozicije pri Maksu Jurcu, Samu Vrem-šaku ter Urošu Kreku. S tem strokovnim izpopolnjevanjem se je Hanzi Artač oddaljil od popolnega samouka, tako da se je lotil zborovskih kompozicij.
Poleg besedil Milke Hartmanove je v zadnjem času uglasbil tudi besedila Andreja Kokota, Valentina Polanška, Kuchlinga, najbolj ga pa veseli, da se bo posnetkom na samostojni mali plošči in posnetkom v celovškem ter ljubljanskem radiu pridružila kmalu še velika plošča. V aranžmaju Bojana Adamiča, bomo lahko kmalu poslušali dvanajst pesmi v izvedbi Oto Pestnerja, Meri Avsenikove in žensk, terceta ..Strune"-
	*&!*
	
Tudi Hribernikova kajža - rojstna hiša Hanzija Artača -se je morala umaknili napredku
Šmihel — zdraha na vasi
Aprica je zaslovela skupaj z Bor-miom kot prizorišče svetovnega prvenstva v alpskem smučanju za ženske 1985.
V ceni ašil. 4000.— je zajetih 6 polnih penzionov, 6 dnevna vozovnl-
Vabimo Vas na srečanje udeležencev smučarskih tečajev Slovenske športne zveze, ki bo
v torek, 17 dec. 1985 s pričetkom ob 19.00 uri v Mladinskem domu SSD Mlkschallee 4, v Celovcu
Na srečanje prinesite s seboj filme, slike in diapozitive smučarskih tečajev, katerih ste se udeležili. 8 mm- filmski projektor In
BahnhofstraBe 1, (konto štev. SŠZ 2911).
število udeležencev je omejeno.
Rok za prijave je 13. januar 1986.
Prijave se bodo upoštevale po vrstnem redu.
diaprojektor sta na razpolago. Ogledali sl bomo med drugim serijo diapozitivov sarajevskega smučarskega tečaja.
Na srečanje so vabljeni udeleženci smučarskih tečajev in ljubitelji zimskega športa.
Na svidenje!
Danilo Prušnik 1. r.
predsednik
Kakor v igr' .Zdraha na vasi* je bilo na seji, sklicani po tajništvu KPD Šmihel,dne7. 12. tega leta.
Včasih so se društveniki v predbožičnem času pripravljali za kako igro. Saj je bila stara tradicija Smihelskega društva, pripraviti za Stefanovo kako večjo kulturno prireditev. V zadnjih letih se je ta tradicija opustila. Skoda! Zato pa so si nekateri odborniki nadeli drugo nalogo: sejati nemir in razprtijo med miroljubne vaščane. Povod temu je bila kajpada Smihelska godba na pihala, katera že štiri leta pridno deluje. V teh letih so se društveniki bore mto zanimali zanjo. Drži, da so ji dali v farni dvorani prostor za vaje in da so vsako leto priredili zaključni koncert glasbene šole. A to je bilo že skoraj vse. Vse breme in žrtve, ki jih zahteva ustanovitev take godbe, so nositi:
1.	) Profesor, ki je skozi vsa leta marljivo učil in z čudovitim optimizmom navduševal mlade fante, ter jih bodril k učenju, da je v razmeroma kratkem času napravil iz njih to, kar so danes.
2.	) Starši, ki so se dostikrat morali odpovedati marsičemu, da so mogli nabaviti svojim otrokom drage inštrumente, jih vozili na vaje in na neštete prireditve, na katerih je godba sodelovala. In končno fantje sami, ki so se vsa leta marljivo učili in žrtvovali vsako nedeljsko dopoldne in nešteto večerov za skupne vaje. Vrhu tega so sami zbirali sredstva, s ktaerimi so si nabaviti noše, kupovali notni material in krili vse druge izdatke. Izvrstno so starši, fantje in profesor sodelovali pri organiziranju izleta v Loče (Brežice), kamor jih je povabila tamošnja godba. Brezhibno so organizirali tudi protiobisk
Ločanov, da naštejem le nekaj last*]' prireditev Smihelske godbe na piho .
In vse to v najlepši slogi, z dobro voh in brez sodelovanja KPD.
Zalo ne vidim vzroka, da bi zdoj^ ko se snuje vodstvo tej naši godbi, ralo KPD postati iniciativno in vsiij^ vati fantom predstojništvo, katere9 odklanjajo. Da taki razgovori, koi i bil v soboto 7. decembra, kjer se P samezniki tako spozabijo, da celo P"^ tesorju podtikavajo nepoštenost, ^ stvari samo škoduje, leži na dlani.
Pustimo našim mladim godbenik"^ da si sami izberejo in izvolijo predstojništvo in svoj način delovcH ^
ker sami najbolje vedo, kaj in kako
čejo. Mi pa jih podpirajmo kot zdaj in ne dajmo se razdvajati!
SREČAJO SE UDELEŽENCI SMUČARSKIH TEČAJEV