Uredništvo in tiprav-ništvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 S. Crawford Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
*
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
GLASILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post|office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3,1879.
V združenju je moč!
rr -............. —^
"Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
Jt
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Jt
Nefrankirana ali premalo irankirana pisma se ne sprejemajo.
..............
LETO—YEAR VI.
Chicago, III., 24. oktobra (October) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 43.
GLAVNIM ODBOROM PODPORNIH JEDNOT IN ZVEZ.
Glavni odbori podpornih jed-not in zvez (oziroma gl, tajniki teh podpornih organizacij), ki so se izrekle, da pošljejo svoje delegate na konferenco za združitev, ki se bo vršila v januarju 1914 naj blagovolijo sporočiti svoj sklep gl. tajniku S. N. P. J., Johnu Verderbarju, 2708 So. Lawn-dai Ave., Chicago, 111., da bo mog če gl. tajniku doposlati prizadet m podpornim organizacijam olicielno pavabilo z vsem potrebnim: začetek zborovanja, zbo-rovalnt dvorana itd.
Gl. v i ravni in pomožni odbor.
TAJNIKOM IN TAJNICAM KRAJEVNIH DRUŠTEV S. N. P. J.
Nakaznici na gl. blagajnika, ki so bile napravljene v prvi polovici t. m., so se izgubile na pošti. Napravili se bodo takoj duplikati. Toliko na znanje vsem prizadetim, da ne bo nepotrebnega vpraševanja, zakaj so izostali čeki za bolniško podporo, ki je bila nakazana v prvi polovici meseca.
J. Verderbar, gl. tajnik.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Delavstvo v Chicagi za štrajkarje
V Chicagi je 250 tisoč strokovno organiziranih delavcev, ki so združeni v “Delavski zvezi.” Zadnjo nedeljo je N. D. Cochran govoril pred delegati tega organiziranega delavstva o' položaju štrajka v Michiganu. Cochran je živo očrtal, kako se 16 tisoč mož v Michiganu bori za zboljšanje svojega položaja. Vsi državni u-radniki”, je rekel govornik,” so proti štrajkujočiin rudarjem, ki nevstrašeno vztrajajo v boju proti krivičnim razmeram. Mesto da bi varovali pravice ljudstva, so dovolili, da se oboroži 1200 pro-fesionelnih pretepačev, da teptajo in zasmehujejo zakon.”
Govornik je potem bičal nasil-stva teh oboroženih pridaničev. Povedal je, kako je šest oboroženih tolovajev streljalo skozi okno v sobo ob času večerje in vbilo nekega fanta, dasiravno niso rudarji na tolovajski napad odgovorili niti z enim strelom. Ko so bili ti vbijalei kasneje obtoženi umora druge vrste, so lastniki rudnikov položili $10,000 varščine za vsakega teh morilcev. Vbi-jalci so svobodni in uživajo privilegij, da smejo še nadalje moriti in vbijati. Razložil je, da „so med najetimi pretepači penzioni-rani njujorški policaji, ki po 20-letni službi dobivajo 50 dolarjev mesečne penzije, da sedaj pobijajo mirne in neoborožene delavce, ki se nimajo s čim braniti surovih napadov.
“Zapomnite si,” je povdarjal govornik, “da stavkokaz ne bo delal. Ljudje, ki jih pošiljajo v Calumet, niso rudarji in se tudi ne zahteva od njih, da bi delali v rudnikih. Dali so jim moč biričev, oborožili jih s strelnim orožjem in jih pridružili drugim biričem, katere so že najeli multimi-ljonarji.”
“Ali si lahko predočite, kakšen krik bi nastal, ako bi rudarji zahtevali, da se jim dovoli oborožiti sc, da bi tako branili svoje domove, svoje žene in družine pred temi najetimi pretepači?”
Potem je govornik svaril kapitaliste, naj nikar ne napenjajo preveč strune, ker bi se lahko dogodilo, da bi si delavci vzeli, ne da bi koga vprašali, pravico do samoobrambe.
Najete barabe so zvršile še druge zločine. Ustrelile so mlado dekle in večkrat napadle in preteple mlade žene in dekleta, neko šestmesečno dete je bilo opaljeno
od strela, ki ga je izstrelila neka najeta baraba.
Delegatje so bili silno razburjeni, ko je govornik pripovedoval, kako je soldateska naskočila A-nico Klemenčevo, ko je na čelu štrajkarjev korakala z veliko a-meriško zastavo. Govornik jo je primerjal z Ivanko Orleansko (Joan of Are), mitičnim dekletom iz vojne med Anglijo in Francijo v srednjem veku.
Po dvorani so zadoneli klici o-gorčenja proti podivjani soldate-ski in najetimi biriči. Ko je govornik končal s svojim govorom je po dvorani zagrmel aplavz in od vseh strani so častitali govorniku. Neki delegat je takoj prosil za besedo in stavil predlog, da vsak strokovno organizirani delavec v Chicagi prispeva lOc mesečno v pomoč štrajkujočim rudarjem. Predlog je bil med ploskanjem in navdušenjem soglasno sprejet.
Zastopniki strokovno organiziranega čikaškega delavstva so dokumentirali s tem činom, da razumejo, da je treba proti organizirani sili kapitalistov postaviti bratsko solidarnost vsega delavstva, ako se hoče zmagovati v gospodarskih bojih.
Stavkovne straže prepovedane.
Minoli teden je imela v hough-tonskem bakrenem okrožju sodrga, ki dela za kapitaliste, da bi se vrnili štrajkujoči rudarji brezpogojno na delo, posla čez glavo. Kakor obsedeni so švigali pomožni biriči od hiše do hiše, v katerih prebivajo štrajkujoči riida-rji, da bi jih seznanili z dejstvom, da je višje državno sodišče izdalo sodnijsko prepoved, katera prepoveduje stavkovne straže.
Kapitalistični listi poročajo, da se mnogo štrajkarjev ni oziralo na sodnijsko prepoved in je mirno vršilo svojo dolžnost kot stavkovne straže. Ako je to res, je to samoposebica. Nekje v ustavi stoji zapisano, da smo pred zakonom vsi enaki. Ako so stavkovne straže neoboroženih štrajkarjev prepovedane, morajo logično biti prepovedane tudi oborožene stavkovne straže v službi baronov bakra. Sodnik, ki ne rešpekt,’” ustavno zajamčenih pravic, ki krši namenoma ali nenamenoma ustavo, je puntar. Ali ni to res? Ali ne priseže vsak naturaliziran državljan, da ne bo kršil ustave in se bo ravnal po obstoječih zakonih ?
Temeljni zakon vsake ustavne države je ustava. Nobenega zakona in nobene sodnijske odredbe se ne more izdati, ako ni v soglasju z ustavo. Kršenje ustavno zajamčenih pravic enega dela državljanov v korist drugemu delu državljanov je protiustavno. In kdor kaj takega zvrši je puntar! Če je pa slučajno dotični javni uradnik, ki je kršil ustavo, zasluži, da se ga kaznuje mnogo strožje kakor navadnega državljana, ker je njegova sveta dolžnost, da brani ustavno zajamčene pravice.
Seveda se v kapitalistični družbi ne bo kaj takega zgodilo. Današnja kapitalistična država je razredna, v kateri se uravnajo vsi posli večinoma po znanem reku: Vrana vrani . . .
Ako delavci hočejo, da bodo ustavno zajamčene pravice res u-veljavljene, da bo ustava zaščit-niea vsakega državljana ne glede na njegov stan, potem morajo pomesti v prvi vrsti s kapitalističnimi političarji in izvoliti v vse postavodajne zastope in javne u-rade može iz svoje srede!
— Za otroke. Učimo otroke, da naj nikar ne drgnejo s prsti oči-ker jih lahko okužijo; centev ni-kljev in prstov naj ne vtikajo v usta. Kadar so zunaj sobe, naj imajo usta zaprta. Tako se navadijo dihati skozi nos in preprečijo, da ne zaidejo v usta bacili, ki povzročajo nahod.
Inozemstvo.
— Nemčija. Nemške aviatike v Nemčiji je zadela strašna nezgoda. Ko je zrakoplovna ladja Zeppelinovega sistema, L. 2. ponosno plavala 900 čevljev nad zemeljsko površino, je nabrat eksplodiral nabiralnik za gazolin in zazvil petsto čevljev dolgo zračno ladjo v gost dim in ogenj. Ladja je kakor smrtno zadeta ptica padla na* zemljo. Osem in dvajset zrakoplovcev je izgubilo svoje življenje, med njimi tudi nekateri osebni prijatelji nemškega cesarja.
Kaj je povzročilo nezgodo v zračnih višavah, še ni dognano. Sodi se, da so se nabrali plini, ki se lahko vnamejo v ceveh, ki so vezale tri gondole in da je iskra, ki je odskočila od motorja, vnela te pline. Zrakoplovna ladija je imela s seboj dve toni gazolina.
Nekaj ur kasneje po nezgodi se je dvignila v zrak zrakoplovna ladja Hansa in poletela preko Berlina. Dasiravno je bila strašna nezgoda še vsem gledalcem v Spominu, je občinstvo z navdušenjem pozdravljalo polet “Hanse” preko Berlina.
Nemški cesar je poslal v svet naslednjo depešo:	“Prepričan
sem, da bo žalovanje o tem, kar se je zgodilo, primopomoglo, da se napravijo novi poizkusi za spopolnitev tega orožja v zraku.”
Vzlic strašni nezgodi ne misli kronani bedak na drugo, da se zračno ladjo spopolni kot moril-no orožje. Lep dokaz, da je cesar človekoljub!
Mehiko. V nemškem poslaništvu so zborovali diplomatieni zastopniki inozemskih vlad. Nekateri zastopniki so povdarjali, da naj Združene države napravijo konec neznosnemu stanju v republiki, ker ni noben človek varen svojega življenja in imetka. Konference so se udeležili zastopniki Nemčije, Anglije, Francije,’ Španije, Avstro-Ogrske in Norve-gi.ie.
Štiri in sedemdeset liberalnih poslancev so minoli teden prignali pred zveznega sodnika.Obtoženi; so punta -in “žaljenja” višjih u-radnikov. Sodnik je deset poslancev izpustil, druge so pa zopet odgnali v ječo. -— Kakor v avtokra-tični Rusiji. Čedna republika je Mehiko!
— Anglija. Margareta Morrison in dr. Ana Smith, dve bojeviti sufražetki sta bili v Glasgowii obsojeni na osem mesecev ječe, ker so ju zasačili, ko sta hoteli zapaliti hišo umrlega glasgovske-ga župana sira Johna Muira.
Po razglašeni razsodbi je nastal v dvorani silen trušč. Sufra-žetke so metale v sodnika gnila jabolka in jajca in pele so marze-ljezo. Tri sufražetke so biriči prijeli in odvedli v ječo.
Gdč. Myriam Prait, sufražetka in učiteljica v Norvichu, je bila v Cambridgu obsojena na 18 mesecev ječe, ker je hotela zapaliti neki prizidek pri vseučeliščnem laboratoriju.	1
Uradno se poroča, da je pri nezgodi v premogovnikih “Univer-sal”, o kateri smo poročali v zadnji izdaji lista, izgubilo 388 rudarjev svoje življenje.
—Japonsko. Iz Toki ja poročajo, da na Japonskem pričakujejo, da bo otvoritev panamskega prekopa oživela trgovino v južnih in vzhodnih delih ameriške republike ,ker ne bo treba plačevati visokih voznih cen za tovore železniškim družbam. Japonska vlada računi, da bo imela lep dobiček pri uivozu strojev, lokomotiv in bombaževine iz Združenih držav. Panamski prekop ima za Japonsko tudi to ugodnost, da bodo japonski izseljenci imeli direktno zvezo z Brazilijo in drugimi južnoameriškimi republikami. Naj-
brž bodo ustanovili nove parobro-dne črte, ki bodo imele zvezo s panamskim prekopom.
— Kitaj. Četa kitajskih vsta-šev je pod poveljstvom generala Hvanglianga pomorila v provin-ciji Tokien 300 prebivalcev in razdejala dve cerkvi ameriških misijonarjev.
Misijonarji so bežali v Fučau. Vladne čete sedaj zasledujejo vstaše.
— Francija. V Parizu je umrl Karol Tellier, izumitelj elevator-jev i,žitnic), v katerih se hrani lahko žito, ne da bi se spridilo., Bil je star 83 let in živel je v največji revščini pred svojo smrtjo.
Lastniki elevatorjev so postali miljonarji, njih izumitelj je umrl v revščini. Dokaz, da v kapitalistični človeški družbi spoštujejo izvanredno talente, ki so koristili vsemu človeštvu.
— Balkan. Avstrija je poslala Srbiji noto, v kateri zahteva, da morajo srbske čete v osmih dneh zapustiti albansko ozemlje. Noto se smatra za ultimatom, s katerim bi Avstrija rada povzročila vojno s Srbijo.
Polkovnik Petov je bil v Zofiji obsojen na štiri leta ječe, ker je v zadnji vojni z Grki strahopetno zapustil svoje mesto.
Ameriške vesti.
— Iz Pittsburgh, Pa. poročajo, da bo volileem v državi Pennsylvania v novembru predložena zakonska predloga, ki daje moč le-gisíaturi, da. lahko določi* delovne ure za vsa državna1 in občinska dela. Do sedaj ni imela legislatura pravice, da bi postavno določila delavnik. Ako bo zakonska predlog® sprejeta potom splošnega glasovanja, bo legislatura lahko določila osemurni delavnik za vsa državna in občinska dela.
—Sulzer odstavljen. William Sulzer je prenehal biti governer države New York. Zadnji petek ga je odstavilo disciplinarno sodišče s 43 glasovi proti 12.
Sulzer trdi, da je žrtev poli-1 tičnega “bosa” Murphyja.
— Humphries smeši sam sebe.
Iz Seattla, Wash, poročajo, dia je sodnik Humpries razveljavil sodnijsko prepoved, ki jo je izdal, proti uličnim shodom, ravnotako ,je tudi razveljavil kazen, ki jo je diktiral socialistu dr. H. M. Titusu. Sodnik Humpries se bo dne 31. oktobra moral zagovarjati v Olympiji pred najvišjim državnim sodiščem radi nepravilnega postopanja. Že nekaj dni so obdržavali socialisti javne shode na West Lake Square in brili norce iz sodnijske prepovedi Humpriesa, dasiravno takat še ni razveljavil sodnijske prepovedi.
— Iz Trinidada ,Colo. poročajo, da so aretirali 49 premogar-jev, ki so opravljali službo stavkovnih straž pri Mc Laughlin rovu, ki je lastnina Santa Fe Coal družbe. Gnalo jih je trideset biričev, ki so bili oboroženi s puškami, v okrajno ječo, ki se nahaja v tri milje oddaljenem Tri-nidadu. Na vsaki strani je korakalo petnajst biričev, zadaj za eskorto so pa imeli na avtomobilu montiran strojni top.
Tako se je zgodilo dne 18. oktobra leta 1913 po rojstvu Odrešenika v deželi svobode!
— Stara policaj ska metoda. Policija v Chicagi in drugih ameriških mestih noče postati moderna, ampak se še vedno ravna po stari metodi, posebno če ima opraviti s proletarci.
Louis Schultze je pred nekaj dnevi zapustil državno ječo y Co-lumbusu. O., kot svoboden mož, v kateri je presedel leto in pol. Komaj so se jetnišVa vrata odprla in je Schultze' stopil na ulico, ga je aretiral policajski saržent I. I. Ellis iz San Francisca, Cal. in ga odgnal na vlak. Saržent trdi, da je Schultze pred dvema letoma ukradel prazno listnico v San Franciscu.
Early in, njegov jetnik sta se na svojem potu proti zapadli u-stavila v Chicagi. Saržent si je hotel ogledati mesto in dal je jetnika zapreti v zapor detektivskega oddelka. O tem je izvedel advokat Chas. E. Erbstein, ki je takaj uložil prošnjo na podlagi “babeas eorpus” in o tem obvestil Halpina, kapitana detektivov. Policija bi bila morala sedaj čakati, da sodišče odloči o jetniku. Ali zgodilo se ni tako, marveč je dala saržentu Earlyju jetniški voz na razpolago, da z njim odvede jetnika na železniško postajo. Odvetnik Erbstein je vprav prišel na policijo, ko je voz z jetnikom oddrdral proti železniškemu kolodvoru. Erbstein je seveda tekel za vozom, kolikor so ga nesle noge in je še pravočasno dospel na kolodvor, da je ustavil sarženta z njegovim, jetnikom.
Advokat Erbstein grozi, da bo zahteval preiskavo glede t'e afere.
— Žalostna rodbinska tragedija, ki obtožuje današnjo človeško družbo, se je odigrala v najvišjem nadstropju stanovanjske kasarne v Bostonu, Mass. Ko je policija udrla v sobo, iz katere je prihajal smrad po plinu, je našla F. J. Johnsonovo mrtvo poleg svojih dveh malih otrok, iz katerih je že tudi izginilo življenje.
Johnsonova je bila, tako medla, da je bila podobna človeški senci: bila je kost in,koža, oči so bile globoko udrte, bolehala je za tuberkolozo. Na mizi je ležal listek, na katerem je bila spisana pesmica in na katerem se je poznalo, da je žena bridko jokala, predno j« zvršila samomor. Pesmica se glasi v prozi: Z ognjem, eksplozijami, sleparijo oropajo nas —, nas, ki smo zadnji na družabni lestvici * * * Država 'položi na nas eno cvetko in potoči eno solzo. — Božja volja je; zakaj? Kdo naj bo odgovoren ,za to ? . . .
Pred mesecem dni je soprog Johnsonove odpotoval v državo Maine zdravit se za tuberkolozo. Ona je poskušala preživeti sebe in otroka. Ko je videla, da ne gre, je vrgla zadnji četrtek v plinomer, in čakala mirno na svojo smrt in smrt svojih otrok.
— John H. Walker socialist in predsednik rudarjev, organiziranih v državi Illinois, je bil izvoljen predsednikom “Delavske zveze” za državo Illinois. Zanj so glasovali vsi delegatje naprednega mišljenja. Proti njemu je kandidiral Edwin R. Wright, ki je bil predsednik sedem let. Podpirali so ga vsi konzervativci, nasprotniki modernega delavskega gibanja. Izvolitev Johna H. Wal-kerja predsednikom “Delavske zveze” za državo Illinois potrdi, da se napredka ne more zajeziti, da kar je starega izumira, ali se pa umika novim, naprednim idejam.
— Iz Forbesa, Colo. poročajo, da so najemniki v službi premogovniških baronov1 zopet napadli štrajkujoče rudarje. Najemniki — nekdanji tatovi, roparji in morilci, sedaj varuhi privatne lastnine, so si izmislili, da je nekdo iz taborja rudarjev ustrelil na straže premogovniških baronov. Seveda ni iz taborja rudarjev nihče streljal. Najemniki so poslali enega svojih, da je stre-
ljal na nje. Komaj je počil strel, so najemniki pričeli streljati s strojno puško na tabor rudarjev. Na tabor se je vsula toča kro-gelj kakor v bitki. Ko so rudarji uvideli, da jih najemniki hočejo pomoriti, so se postavili v bran, da varujejjo sebe, svoje žene in deco. Rezultat napada s strani najemnikov je bil, da je en rudar mrtev, dva smrtnone-vairno ranjena in dva najemnika pa rajena.
Rudarji v Coloradu imajo o-praviti z najbolj brezsrčnimi podjetniki. Kakor so bili ti ljudje brezsrčni pri izkoriščanju svojih rudarjev, ravnotako brutalno nastopajo sedaj proti njim, ko so zaštrajkali.
— Franklin Spencer Spalding,
škof v Utah in delegat na konvenciji episkopalne cerkve v New Y orlop je priporočal na konvenciji, da naj cerkev vstopi za indu-strijelno demokracijo, škof je rekel, da sedanja kovencija episkopalne cerkve ni nič druzega kot konvencija kapitalistov.
“Jaz črtim sistem, ki dobro redi oderuhe in jemlje siromakom”, je povdaril škof. “To je nekrščan sko in protibožje. Ta sistem mora pasti. Cerkev se mora vzbuditi in se združiti z gibanjem, ki ima za cilj industrijelno demokracijo.” “Ljudje, ki so se zbrali na tej konvenciji, so obogateli od profita, obresti in najemnine. Ne brigajo se kako so prišli do bo-bogatstva: in nimajo najmanjšega spčutstvovanja z delavci. Bogat-stvo te dežele je ustvaril delavski razred, ki strašno trpi vsled revščine. 74 odstotkov prebivalstva v Uniji las tu j e komaj 4 odstotke narodnega bogatstva. To dokazuje, kam se steka bogastvo.” “Ako se cerkev redi od profita, potem delavec ve, da je bil izčrpan iz njega. On si vstvarja svoje verstvo, ki je popolnoma različne od kapitalističnega, on gradi svojo politično stranko, ki se razlikuje od kapitalistične.” “Mi moramo sprejeti resnico, ki jo uči gibanje za industrielno demokracijo. Delavcu gre, kar je delavec proizvedel.”
Škof je govoril resnico in ker je govoril pesnico, je mnogo ljudi, ki so bili enaki svetopisemskim farizejem, ki so javno molili, da so tem ložje odirali ljudstvo, zapustilo dvorano. Resnica jih je klala v oči!
— Čikaška policija je bila ponovno prisiljena od nevidne vlade, da hrani dolodajalce, ki sovražijo unijske delavce, da tako dokumentira, da je svoboda govora v “deželi svobodnih m vrlih mož” le na papirju.
G. V. Koop in še dva druga delavca so govorili javno proti Schweizer Baking družbi na u-lici, ki ima svojo pekarno baje v kleti in obratuje svojo pekarno z neorganiziranimi delavci. Opozarjali so občinstvo, da mestna odredba prepoveduje obratovanje pekarn v kleteh iz zdravstvenih vzrokov. Povedali so, da je mestni zdravstveni svet proglasil pekarno za zdravju nevarno. Razpečavali so tudi listke, ki so pripovedovali, kakšne vrste je Schweizerjeva pekarna. Nakrat je prišla na lice mesta policija in aretirala vse tri. Pred sodnikom Fakejem so zahtevali obravnavo pred porotniki, ki se ho vršil« v kratkem in pri kateri bodo gotovo oproščeni vsake krivde.
Danes smo tako daleč, da morajo tisti v ječo, ki zagovarjajo zakone, naobratno pa ljudje, ki se posmehujejo zakonom, vživa-jo spoštovanje in vgled.
— M. M. Riley, 61 let star, nekdaj vodja prohibicionistov—pra vih prijateljev vode v Milwaukee, je umrl v bolnici za kroničnim alkoholizmom.
		
I	DOPISI.	i
Na potu.
Ne bom opisaval malenkosti držav Ohio in Pennsylvania, ki nimajo za slovensko javnost nobenega pomena. Seznaniti hočem svoji rojake z zanimivostmi, ki so vplivale name in ki zaslužijo, da jih pozna vsa slovenska ameriška javnost.
Kar se tiče podporne organizacije in unije, zavzemajo Slovenci v obeh državah gotovo odlično in častno mesto. Ni je naselbine, v kateri živi le 25 Slovencev, da ne bi imeli podpornega društva, ki je krajevno društvo ene ali druge slovenske podporne organizacije. Tudi socialističnih' klubov imajo lepo število, kar dokazuje, da se zanimajo za politiko in se borijo proti današnji ko-rumpirani kapitalistični družbi. Kakor v političnem, tako tudi v društvenem oziru stremijo Slovenci na iztoku za napredkom in slogo, ker do malega skoraj vsi nestrpno čakajo mesec januar 1914, ko bo pričela zborovati konferenca raznih zastopnikov podpornih organiz. za združitev jednot in zvez v Chicagu. Radovedni so na zaključke te konference, ki ima izvršiti prva in resna dela za združitev. Iz tega je razvideti, da hoče slovensko delavstvo v Ameriki danes zgraditi trden temelj, 'kar se tiče politike in podpornih organizacij.
Veliko je zanimanje tudi za ‘Slovenske domove”, ker imajo Slovenci že skoraj v vseh večjih naselbinah svoje izobraževalne domove, v katerih zborujejo, se izobražujejo in razpravljajo stvareh, ki naj dvignejo slivenski narod v Ameriki še na višjo stopinjo kulturnega napredka. Najbolj ostudna beseda med 'iztočnimi Slovenci je skeb. Pri taki besedi se naš rojak obrne na stran in iz ust mu ne pride zelo laskava beseda za te vrste ljudi, kateri sledi v tistem trenotku sok tobaka v pljuvalnik, tobak pa stisne trdno z zobni, kakor da bi hotel pokazati svoje globoko zaničevanje, ki ga vživajo skebje med organiziranim delavstvom Ako bi kateri tistih človeških izmečkov iz bakrenega okrožja v Michiganu prišel sem med naše rojake, bi poginil sramu in zani čevanja v kakšnem jarku, kakor svojemu gospodarju nezvesti kužek. Z venci pa1 obkladajo tiste naše rojake na iztoku, ki se pu , gumno, z levovo srčnostjo bojujejo za boljše delavske razmere, boljše varnostne naprave v rudnikih itd. Le tako naprej! Saj končno mora zmagati delavstvo na celi črti!
•Kar se tiče pa moje osebe, pa še vedno samotarim po stari navadi. Kedar mi postaja dolgčas v enem kraju, se poklonim svoji gdč. “Škatlji’ v znamenje, da bo treba zopet naprej, v drug kraj Ker nikdar ne pravi “da ali ne”, sem siguren, da gre vedno rada tje, kamor grem jaz.
Z nežnim spolom imam pa tako srečo, kakor pes v kuhinji. Zastonj trkam na srca, zaman so moje sladke besede in lepi pogledi. Vse ne izda nič, ker odgovor se navadno glasi “ne.” Za to sem zaprisegel pri vseh pensilvanjskih gorah in rekah, da jih ne bom pogledal in snubil več. Da mi ne bo treba vleči sramotnega “ploha”, sem se namenil na zapad, upajoč, da mi bo sreča mogoče bolj mila in mi ne bo treba pomivati tistih nesrečnih košaric kakor na iztoku.
Do vidova vse cvetke na zapa du! Božič je pred vratmi in bliža se tisti čas, ki je najbolj prilago-den, da se odpro vrata vrta večne sreče, ki vodijo v zakonski stan, po katerem koprnimo vsi, ki smo osamljeni v tej dolini solz.
Vaš	Frank Stonich.
Aguilar, Colo.
Pred štrajkom smo delali s polno paro. Ali vzlic temu je bil delavski položaj neznosen. Kapitalisti so goljufali premogarje pri tehtnici, da je bilo groza. Vsi protesti posameznikov ni ¡jo izdali nič. Kdor je protestiral, je bil takoj na cesti in štel se je lahko še srečnim, ako ni dobil po glavi. Delavci so spoznali, da se morajo združiti, ako hočejo odpraviti to vnebovpijoče krivice. Posameznik ni opravil nič * proti organizirani sili kapitalistov. To je privedlo premogarje, da so se organizirali v uniji in dne 23.
septembra zaštrajkali. Zahteve oktobra, da priredi dne prvega delavcev so lOc povišanja pri toni novembra veselico, katere prebi-nakopanega premoga, 25c povi- tek je namenjen v korist štrajku-šanja pri mezdi od šihta in pri- jočim rudarjem v Michiganu, znanje unije.	Vsak član, ki se ne udeleži vese-
Slovenskim in hrvatskim delav- lice, plača 25c v društveno bla-cem svetujem, da naj ne sedejo gajno.
na limanice kapitalističnim agen- Bratje našega društva! Dne tom, ki sedaj nabirajo skebe po prvega novembra pokažimo, da je raznih naselbinah za premogov- v naših srcih prava bratska lju-nike v Coloradu. Takim agentom bežen do trpinov, ki v gornjem pokažite vrata in recite jim, da Michiganu pogumno vztrajajo v pošten Slovenec ali Hrvat ni bil stavki vzlic šikanam in izzivanju in ne bo nikdar skeb.	| najemnikov v službi kraljev
Premogovniški kralji so pova- bakra. Bojujejo se za boljši kobili avstro-ogrskega konzula v šček kruha, za boljšo bodočnost našo kempo. Dne 20. septembra je vsega delavstva. Vsak rojak, ki res nekdo prišel v Delaguo, ne- čita “Proletarca”, lahko uvidi, vem ali je bil konzul ali kateri kako kruto ravnajo s štrajkujo-njegovih uslužbencev, ali kdo čimi delavci v Michiganu. Mesto drugi, ki se j«,-predstavil za kon- kruha jim dajejo svinec, zula, in nagovarjal je slovenske! Bratje vpoštevajte zaključek delavce, da naj nikar ne zaštraj- društvene seje! Vsi na veselico in kajo, ako imajo pritožbe, da naj nihče naj ne izostane. Na veselico se obrnejo z njimi do njega. Po- vabimo tudi sosedna društva, vdarjal je tudi, da naj se nič ne Vsako društvo, ki se bo udeležilo boje, ako bodo delali kot skebje, veselice in prispevalo za strajku-ker bo prišla milica, da varuje joče brate, bo objavljeno v “Gla-skebe. Kot navaden delavec sicer šilu”. Posnemajmo v tem oziru nevem natančno, kakšne so dolž-, druga društva SNPJ. in socia-nosti konzula, vem le toliko, da listične klube, ko vidimo, kako nobena država ne vzdržuje kon- prispevajo za štrajkijjoče ru-zulov za to, da bi delavcem svoje darje.
države priporočali, da naj skeba-rijo za tuje kapitaliste. Dobro lpi bilo, da bi se za stvar zavzeli zastopniki delavcev v avstrijskem
Veselica bi se bila vršila že preje, ali bilo je nemogoče dobiti dvorano.
Štrajkujočim bratom želimo
parlamentu in interpelirali vlado, obilo vspeha v tem krutem boju. ako avstrijska vlada radi tega vzdržuje konzule v inozemstvu, da priporočajo delavcem — avstrijskim državljanom, da naj postanejo skebje ob času stavke.
Bodite složni v stavki! Ne dajte se pregovoriti z lepimi obljubami in ne vrnite se na delo, ¡dokler zmaga ne bo vaša. Težko izhaja danes organiziran delavec, ki do-
Govor človeka, ki je trdil, da biva mezdo po pogodbi, storjeni
govori v imenu konzula, je imel zelo slab vpliv. Od vseh Slovencev sta postala le dva Judeža, člana SNPJ. Oba sedaj vabita tudi druge Slovence, da naj postane jo izdajice svojega stanu. Slovenski premogarji! Ne poslušajmo izdajalcev. Zmaga bo v kratkem naša!
Štrajkar v južnem Coloradu. Opomba uredništva. Člane naše jednote prosimo, da naj natančno poizvedo, če je bil res konzul ali kateri njegovih uradnikov dne 20. septembra v Delagui. Ako je mogoče, naj poizvedo tudi za ime dotičnega, ki je govoril v imenu konzulata. Poskrbeli bomo, da se bode o stvari razpravljalo na pravem mestu.
Glencoe, Ohio.
Jesen je tu. Trava in cvetlice so zvenele, listje pada z drevja, slana v jutro pokriva hrib in ravan . . . Ledeni sunki mrzlega severja že oznanujejo prihod prvih snežink in zime. Kmalu bo narava spala pod belo odejo svoje zimsko spanje. Sedeli bomo zopet pri gorki peči, razgovarjali se o prebranem in koristnem čtivu. Poleti tudi proletarec rad pohiti v prosto naravo, se zabava na en ali drug način, da mu tako ne preostaja mnogo časa za korist-
med delodajalci in organiziranim delavstvom. Neorganiziranemu delavcu pa sploh ni živeti z njegovim pičlim zaslužkom. Vse bogastvo producira delavec, nima pa toliko, da bi živel pošteno. Seve da marsikdo, ki spi duševno spanje, pravi: “Kaj mi hoče socializem, zakaj neki delavci štrajkajo, mar bi delali itd.” Prijatelj, vzemi v roke socialistične knjige in spise in čitaj jih pazno, pa boš spoznal, dasi človek, kaj bo socializem prinesel človeštvu vsega sveta in zakaj delavci štrajkajo.
John Hribar.
njev v osebi skeba. A mnogo se jih pošlje nazaj, odkoder so prišli. Tako se vozijo skebje v vozovih za živino in tovorno blago, zaprti kakor hudodelci. S strahom pričakujejo, kedaj se odpro vrata in se jih spodi na tlako v premogovnik. Mnogi ne vedo po kaj in zakaj prihajajo, ker večina njih ne razume angleščine. Delavci ogibajte se agentov, ki vas hočejo z lažnjiviini obljubljami izvabiti v Colorado. Ako vas ujamejo s takimi obljubami, ste izgubljeni. Zaprejo vas v tovorni voz kakor živino ali hudodelce. Vrata se vam ne odpro, dokler niste na mestu, da greste opravljat izdajalsko delo v premogo-kop.
Pošten in zaveden delavec se vozi z osebnim vlakom, ker se zaveda, da je človek in ima pravico voziti se v vozovih, ki so pripravljeni za ljudi. Le za skeba — za človeka, ki krade poštenim de-avcem kruh od ust, je “baks-kara all right!”
Med skebi je tudi človeče, ki ne zasluži, da mu je bila mati poštena Slovenka, ki gotovo ni sanjala, ko mu je ob zibeli pela uspavanke, da njen sin nekoč postane izdajalec svojega naroda in svojih tovarišev. To človeče, po imenu Joe Krainc opravlja suženjsko delo na Oak View za Oakdale Coal Co., ali pa za J. D. Rockefelerja.
To je skeb, ki dela nam Slovencem sramoto, ki klečeplazi in liže čevlje kapitalistom, da lahko pobira drobtinice, ki padajo z njih bogato obložene mize, in nastopa kot izdajalec proti svojim rojakom, ki so se združili v naši rešiteljici — organizaciji TJ. M. W. of A.
Kot član društva “V slogi je moč,” štev. 124, zahtevam v imenu' društva, da se J. Krainc izključi iz naše jednote. Za skebe ni prostora v naši podporni organizaciji, tako se glase naša pravila.
Kedar se bo obrnilo na boljše, se zopet oglasim v listu. Upam, da za nas kmalu napočijo boljši dnovi.	M. J. B—k.
Barberton, O.
Novice. — Tukaj se je mudil pretečeni teden zastopnik “Narodnega Vestnika”, Frank Žnidar. Dobil je lepo število naročnikov in zadovoljen je lahko z vspehom. Gospodje v Jolietu se iz navedenega lahko prepričajo, da se napredni duh širi in da strelice v A. S. nimajo najmanšega vspeha. Najboljše priporočilo za vsaki list, so napadi v A. S. List, katerega napada A. S., se gotovo bori za napredek in boljšo bodočnost slovenskega delavstva v Ameriki.
Zadnje čase dobivam pisma iz raznih slovenskih naselbin, v ka-no in resno delo. Ali sedaj, ko je jterih me rojaki povprašujejo radi
zima pred durni, bo dosti časa, da* se pogovorimo in razpravljamo o vsem, kar lahko koristi slovenskemu delavstvu v Ameriki. N. pr. za združenje slovenskih jednot in zvez se je mnogo pisalo v javnosti, dokler smo bili prikovani vsled slabega vremena v sobo. Poleti je to navdušenje vsahnilo, ki se pa mora znova oživeti, ker se bliža z naglico čas skupne konference. Nekatere jednote niso storile za združenje jednot in zvez, druzega, kakor da so kopirale pravila “Slovenske narodne podporne jednote.” Zdaj, ko prihaja zima, je čas, da se popravi, kar se je zamudilo in
tukajšnjih delavskih razmer. Nemogoče mi je, da bi odgovarjal vsakemu posebej, za to naj dotič ni rojaki vzamejo sledeče na znanje: Nobenemu rojaku' ne svetujem, da bi sem prišel za delom, ker imamo dosti brezposelnih delavcev. Nekatere tovarne tudi odpuščajo še vedno delavce. Poleti v hudi vročini so jih natezali in črpali jim zadnje delavne sile, zdaj na zimo jih pa pehajo na cesto, ravnajoč se po kapitalističnem principu:	Pojdi, kamor
hočeš, ali pa pogini gladu na cesti. Tako delajo kapitalisti z vbo-go delavsko paro. Ali ni sramota za vsakega, ki v takih žalostnih
grešilo poleti: oživeti mora zopet družabnih razmerah, v kakoršnih
razprava za združenje jednot in zvez. Razprava naj bo stvarna. Ne /ozirajmo se na koristi posameznika, ampak imejmo pred očmi edino le skujmo korist slovenskega delavstva v Ameriki. Še se najdejo danes ljudje med nami, ki padejo s kolom po človeku, ki se stvarno buri za zboljšanje delavskega položaja. To je žalostno dejstvo, ki je pa vendar resnično.
Le od pravega, resnega in stvarnega dela je odvisno, da čim preje zasije jutranja zora, ki nam prinese pravo ljubezen, slogo in bratstvo. Zato pa vabim vse člane društva “Jutranja Zora”, št. 54, da se dne devetega novembra udeleže redne mesečne seje, ker so na dnevnem redu važne zadeve in da se sloga tem bolj ukorenini.
Ignatz Žlemberger, tajnik.
živi dandanes delavstvo, napada socializem?
Tukajšni amerikanski dnevnik “The Akron Press” je prinese sliko iz Londona, ki predočuje pokopališče za pse in mačke Ion donskih bogatašev^ Pokopališče je povsem moderno urejeno: vsa. ki pes ali mačka ima svoj nagrob ni spominek. Na spominku je s pozlačenimi črkami zapisano, ke daj je pes ali maček poginil, nje govo ime in druge banalnosti. Grobovi so vedno okinčani s sve žimi cvetlicami! Fe j! Pametnemu človeku se obrača želodec. In vendar se dobijo še tepci, ki zagovarjajo današnji družabni red Martin Železnikar
Johnstown, Pa.
Društvo “Adrija”, štev. 3, je sklenilo na redni seji dne 12.’po javi, kateri kapitalističnih suž
Rockland, Ohio
Stavka še vedno traja in je ne bode konec, dokler ne konča zmago premogarjev. Včasi se še
njim strogo po pravilih. Kateremu ni uprava S. N. P. J. po volji, ima prosto pot za odhod, ni pa potreba delati zgage pri društvu iz zgolj samih slabih namenov škoditi društvu in jednoti.
Anton S. Pozarelli, .odgovorni tajnik za leto 1913.
Naznanila in vabila.
Chicago, 111.
Društvo “Slovenski Dom”, št. 86, priredi dne pet in dvajsetega oktobra t. 1. mednarodno jesensko veselico v Wostovi dvorani, na voglu Lake in Desplaines ulici. Začetek točno ob sedmih zvečer. Veselica bo združena z vinsko trgatvijo na Bizeljskem in v ljutomerskih goricah.
Na veselico vabimo vse slovensko občinstvo v Chicagi, posebno pa sosedna bratska društva. Gostom se bo postreglo z izvrstno vinsko kapljico in okusnim prigrizkom, kot je v navadi pri bi-zelskih in ljutomerskih vaščanih. Gostom bodo stregle kranjska Micka, štajerska Mimika in ogrska Marica. Vsak gost bo gotovo zadovoljen s postrežbo naših krasotic.
Ob enajstih pridejo v vinograd oče župan in viničarji s svojimi brhkimi dekleti, na kar se z dobro večerjo pripravijo za truda-polno delo v vinogradu. Pr^m se nrečitajo vinogradniške postave, viničarji in viničabke pa zapojejo “Tam gori za hramom.” — Na harmoniko bo igrala gdč. Pajkova, oče in mati županja, viničarji in viničarice se parkrat veselo začujejo in vinska trgatev se potem začne.
Na svidenje dne 25. oktobra v bizeljskih in ljutomerskih goricah.	Tajnik.
pijač in veselica bi mogoče končala z deficitom.
Vsled teh dejstev se pozivlje člane društva “Triglav”, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne druzega novembra v navadnem zborovalnem prostoru. Začetek točno ob dveh popoldne. Na dnevnem redu je več važnih zadev, kakor tudi posebni prispevek v znesku 50c za bolniški sklad. Člani naj blagovolijo vzeti na znanje to obvestilo, da ne bo kasneje nepotrebnih izgovorov.
Odbor.
Linton, Ind.
Pri društvu “Planinski Glas”, štev. 180 je bil izvoljen novim tajnikom br. France Rode. Vse poštne pošiljatve naj se v prihodnje naslove: Franc Rode, Gen. Del. Linton, Ind.
Cleveland, O.
Članom dr. Balkan”, štev. 133 na znanje! Člani, kateri ne plačajo izvanrednega asesmenta v bolniški fond ,to je 25c za mesec oktober in 25c za november, ne morejo plačati rednega asesmenta in kot taki morajo biti suspendirani. Vsi tisti člani, ki ne poravnajo do 25. novembra ves zaostali in drugi mesec naloženi izvanredni asesment morajo biti izobčeni ,ker puste se suspendirati le radi tega, da so delj časa deležni različnih podpor, in njih namen ni plačati in poravnati asesmenta. Komur ne ugajajo pravila S. N. P. J. in sklepi gl. odbora, naj si poišče organizacijo, pri kateri bode delal, kar se mu bo poljubilo in plačal prispevkov tooliko $ $ in kadar se mu bo poljubilo. Pri S. N. P. J. ravna gl. odbor po sklepu zadnje konvencije in mi se ravnamo po sklepu gl. odbora, in bomo skrbeli, da bodo člani iste upoštevali, dokler bomo mi odgovorni za vodstvo društva.
Bratje, ravnajte se po pravilih in vse bode dobro. Kdor citati ne zna, naj bode na društveni seji vsaj miren, da mU uradniki raztolmačijo pravila S. N. P. J., ni pa treba delati nemira pri društvu. Gotovo je, da se nobenega člana ne drži s silo pri društvu: vsakemu je dana prosta volja, pač pa se zahteva, da se spolpu-jejo pravila, katera so merodajna za vsakega člana in članico jedn. kot za uradnike. Radi tega priporočam bratom društva, da se strogo držijo obljube, katero so položili ob pristopu v društvo. Bratje, ne poslušajte hujskačev temveč poprej presodite natanko, kaj je prav ali ni prav, ker le tako vam bo možno priti do pra vega prepričanja glede S. N. P. J Zajedno Vam pa priporočam, da spoštujete društvene uradnike, kateri imajo veliko odgovornost pri društvu. Ako člani nasprotujejo drug drugemu, je gotovo, da društvo ne more napredovati, ter tudi društveni uradniki ne morejo voditi svojega posla. Obenem apeliram na vestne člane jednote da se pri društvu naj ne ozira na prijateljstvo, temveč se^ morajo spolnovati pravila, ter naj se vsa-cega člana, kateri dela brez vsa kega povoda prepir pri društvu, enostavno naznani glavnemu u-pravnemu ali porotnemu odbo ru, kjer se bode postopalo
Indianapolis, Ind.
Društvo “France Prešeren”, štev. 34, priredi dne tretjega novembra v prostorih g. Gačnika veselico s slavnostnim razvitjem svoje društvene zastave.
Na veselico vabi društvo vsa druga tukajšna slovenska društva, posebno pa društvo “Studenček'’, štev. 105. S. N. P. J.
Na svidenje dne tretjega novembra !
T. Radakovič, taj.
Canonsburg, Pa.
Naznanjam članom in članicam društva “Postojnska jama”, št. 138, da se bodo vprihodnje vršile društvene seje vsako drugo nedeljo v mesecu in sicer v lastni dvorani. Začetek točno ob dveh popoldne.
Tukaj se je poročil br. John Cvetan z gdč. Anico Možetovo. Oba sta doma iz fare Prečna pri Novem mestu.
Štorklja obiskala našo naselbino in podarila br. Francetu Kiču krasno hčerko.
John Koklich, tajnik.
Barberton, O.
Članom društva “Triglav” na znanje. Gl. odb. je razpisal v smislu pravil in zaključkov zadnje konvencije 50c izvanrednega asesmenta v bolniški sklad, ker smo imeli letos toliko bolnikov, da je bolniški sklad popolnoma izčrpan, i nsicer se plača 25c v oktobru in 25c v novembru. Vsi, ki niso plačali določene svote v oktobru, morajo plačati celo vsoto, to je 50c, v novembru. Društvo ne more odpustiti nobenemu, izvanrednega asesmenta. Pazi naj se bolj strogo pri vseh društvih na bolnike, pa ne bomo imeli izvan-rednih prispevkov za bolniški sklad. Izvanrednih prispevkov ne razpisuje društveni odbor. To vrši v smislu pravil in zaključkov konvencije glavni odbor. Ako se bo kateri članov upiral plačati izvanredni asesment hi če, ge bo potem z njim ravnalo v smislu pravil, naj se ne huduje nad društvenim odborom. Toliko v pojasnilo.	F. Tonja.
Butte, Mont.
Članom društva “Slovensko-hrvatska Sloga” se naznanja, da se redne mesečne seje vrše vsaki prvi “change day” v mesecu, potem pa naj bode kateri dan že hoče v tednu. Člani, ki še niste prestopili, katerih je še mnogo, storite svoje1 dolžnost, da ne bodete imeli sitnosti, ako vas kaka nesreča zadene. Nadjam se, da se vidimo na drugi mesečni seji, katera se bode vršila 9. novembra, v polnem številu.
Peter M. Barich, tajnik.
Milwaukee, Wis.
Društvo “Sloga”, št. 16. je sklenilo, da se vsi člani uideleže veselice ženskega društva “Venera”, št. 192, ki se vrši 26. oktobra pri Louis Bergantu na 257\ lst ave.
Fr. Perko, tajnik.
Nokomis, 111.
Društvo “Edinost nokomoških Slovencev”, štev. 209. vabi naj-uljudnejše vse tukajšne Slovence in Slovenke na svojo veselico, ki jo priredi dne prvega novembra t. 1. v prostorih Frank Zimerma-na. Veselica prične ob sedmih zvečer in traja do polnoči. Moški plačajo en dolar vstopnine, ženske so vstopnine proste. Pivo oskrbi društvo in na razpolago bo tudi gorak prigrizek.
Na veselico vabimo tudi sosedna društva v Panama in AVitt, 111.
John Plahota, tajnik.
Wenona, 111
Obveščan vse člane društva “Cvetko”, štev. 196, da smo na zadnji seji sklenili, da se vbodo-če vrše društvene seje prvi četrtek v mesecu mesto na prvo nedeljo v mesecu. Začetek točno ob y2 sedmih zvečer v navadnem zborovalnem prostoru.
Ignatz Erchul, tajnik.
Indianapolis, Ind.
Vsem članom društva “Studenček”, št. 105, se naznaja, da se glasom društvenega sklepa z dne 19. oktobra udeležimo korporativno dne 3. novembra razvitja zastave našega bratskega društva “Franc Prešern”, št. 34 S. N. P. J. Člani iz mesta zberemo se skupaj pri Franzu Drmažu, s člani iz Haughville se pa snidemo pri Ant. Hvalicu. Toraj vsi na slavnost bratskega društva dne 3. novembra! Na svidenje!
Andrej Drešček, tajnik.
Barberton, Ohio.
Na redni seji dne 5. oktobra je društvo “Triglav”, štev. 48, sklonilo, da priredi veselico dne 25. oktobra v korist društvu. Žal, da je bil sklep društva zastonj. Od sedaj nadalje se ne dobi dovoljenja za veselice v dvoranih, ako se nahaja v istem poslopju gostilna, ravnotako se tudi ne dobi dovoljenja za točenje opojnih pijač na veselici. Radi teh vzrokov se ne more prirediti veselice. Slovenci niso prijatelji takozv. “mehkih
Mariana, Pa.
Brat urednik! Pošiljam imena darovalcev v pomoč michiganskim štrajkar jem. Svota znaša skupno $17.63, katero pošljemo gl. tajnika SNPJ. Darovali so: J. Mejaš 25c, G. Maureshak 25c, J. Nastran 25c, Fr. Ostmych 20,
J.	Zostič lOc, M. Matko 25c, M. Zorij 50e, g. Kukoviča 50c, P. Overen 25c, J. Obed 15c, F. Noči-lar 50e, J. Filipič 25c, L. Matelko 25c, M. Anderšek 25c, P. Goliš 50c, J. Obed 50c, S. Mavor 25c,
K.	Habe 25c, J. Črven 25c, M. Zolte 25c, F. Korbar lOc, R. Stopar 25c, L. Napotnik 25c, N. Mo-čilar 25, F. Rozman 15c, J. Šetina 25c, A. Hosenbam 25c, J. Lamut 50c, J. Sever 50c, E. Zitela 25c, F. Musen 50c, M. Strniša 25c, J. Stepan 25c, F. Primožič 50, R. Kočhar 50c, J. Šrok 25c, S. Kasa-granda 20, F. Kočhar 30, E. Artar 50.c, M. Tekavec 50, L. Pešut 25c,
L.	Golob 25c, A. Krmienik 25c, F. Horvat 50, J. Zokuli 25c, N. Gatard lOe, F. Luketič 50c, A. Haut 8c, L. Tukošh 25c, F. Ro-dišek 25c, J. Drapela 25c, M. Artač 25c, M. Grigovan $1.00, A.
Tuzkaz 25e, M. Čebašek 25c, J. Milanič 25e, F. Glinšek 25c. Skupaj $17.63.
stavljen in sprejet, da naj ga brat je bil bolan, ter je bila pla-društvo pelje k dvema zdravniko- j čilna nakaznica prekasno predlo-ma, ako je mogoče špecialistoma,! zena. Brat je oddaljen od svojega
Clinton, Ind.
Žensko društvo “Studenček pod Skalo” štev. 21:':, priredi dne 25. oktobra v dvorani Santa Forto veliko veselico z bogatim sporedom. Na veselico vabim uljudno vsa sosedna društva — od prvega do zadnjega člana. — To-raj veselilo bi članice, ako bi nas sedaj prvikrat posetilo precejšnje število, rojakov in rojakinj. V enakem slučaju bode tudi naše društvo drugim vrnilo poset.
Sveže pivo, prigrizek in izvrstno domačo godbo preskrbi tozadevni odbor. Začetek točno ob šestih zvečer. Toraj na svidenje 25. oktobra! Zabave bo obilo.
Tončka Prašnikar, tajnica.
New Duluth, Minn.
Naznanjam bratom in .sestram, da sem se preselil iz Garyja v New Duluth, MeCuen Street No. 9117, zraven br. J. Jerina. Ako me kdo potrebuje, ali ima kaj sporočiti, me lahko dobi na tem naslovu.
Seja se vrši vsako nedeljo po petem petem v mesecu, oziroma po prvi plači v mesecu. Tako se glasi zaključek prve seje, ki je zanesen v zapisnik. Pazite, da ne bo v drugič pomote, kakor zadnjič, ko je bila nedelja 5. v mesecu. Plača je bila na soboto in po zaključku prve seje, se je morala vršiti seja v nedeljo. Zapomnite si to, da ne bo prepira po saloo-nih zaradi tega! Apeliram na brate in sestre, da se bolj redno udeležujejo sej, da ne bo po nepotrebnem jeze, ako se bo ravnalo po pravilih z njimi.
John Kobi, tajnik.
Greenland, Mich
Pri društvu “Novi Dom”, štev. 28, je bil izvoljen predsednikom Miha Gzetich. J. M., tajnik
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila dne 16. septembra v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov in navzoči so vsi.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat tajnik predloži dopis “Ameriean State Banke”. Ker je vsebina dopisa bolj, oglas kot dopis, se po razpravi sprejme predlog, da se ga priobči kot oglas, ako se banka zaveže, da bo plačala zanj.
Brat tajnik predloži prošnjo društev iz Calumetu, Mich., v kateri prosijo, da bi se jim dovolilo prositi pri društvih S. N. P. J. za podporo, ker člani vsled dolgotrajnega štrajka nimajo denarja, da bi plačali asesment. Po razpravi je bil predlog stavljen in spre jet, da se prošnjo priporoča in da se vsi prispevki odpošiljajo glavnemu tajniku, kteri naj razdeli nabran denar percentualno po številu članstva med prizadeta društva.
Brat tajnik predloži zadevo brata J. Vidmarja, člana društ “Svoboda”, štev. 80. Umrli brat je imel zapisano svojo posmrtnino na svojo ženo, katera je preje umrla kot on. Sedaj so otroci dediči njegove posmrtnine. Pre čit.a se ilismo g. Černeta, admini stratorja otrok. Prečita se tudi poročila od društva in priloženimi računi. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se račulni vrnejo, da se jih zapriseže in po trdi pred notarjem predno se iz plačajo. Glede zapuščnine se na roči gl. tajniku, da stori vse, kar je potrebno.
Brat tajnik predloži zadevo društva “Jugoslovani”, štev. 186 Prečita se pritožba brata Starina v kateri navaja, da blagajnik Novak noče oddati pravice jam čujoče listine (charterja) društva Po razpravi je bil predlog stav ljen in sprejet, da se vso zadevo prepusti glavnemu tajniku, kate ri naj dobi podatke od zadnje društvene seje in potem stori vse potrebno v tej zadevi.
Brat tajnik predloži ponovno zadevo brata Benčana, člana društva “Studenček”, štev. 105 Prečita se poročilo omenjenega brata, v katerem naznanja, da ni zadovoljen s zaključkom zadnj seje, ter predloži zdravniški izja ve, ki pa niso v soglasju s prejšni mi. Po razpravi je bil predlog
da ga preiščeta. Po teh izjavah se bo nadalje ukrepalo.
Brat tajnik predloži pismo sestre umrlega brata Kornštika, v katerem poprašuje v zapuščenimi svojega umrlega brata. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ji odgovori in pojasni zadevo.
Brat tajnik predloži prošnjo brata Fr. Lipovška, člana društva ‘Bratstvo Naprej”, štev. 7, v ka-teri prosi, če sme prositi pri kraje vih društvih za podporo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se prošn/jo za sedaj odkloni, ker je še nekaj prejšnih.
Brat tajnik predloži zadevo brata Kočevarja, člana društva “Domovina”, štev., 29. Omenjeni brat je umobolen ter ima za dobiti še nekaj podpore. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača podpora, kolikor je ima še dobiti.
Brat tajnik predloži zadevo srata Ocepeka, člana društva ‘Popotnik”, štev. 30. Omenjeni brat ima zlomljen hrbet, ter želi dobiti odškodnino, oziroma posmrtnino. Priložene so tudi zdravniške izjave. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu na podlagi zdravniških izjav izplača posmrtnina.
Brat tajnik predloži ponovno zade_vo društva “Planinski Raj”, štev. 107. Prečita se poročilo društva, v katerem naznanja, da je br. Kušar pustil takoj delo, ko je izvedel, da so delavci na I. C. železnici izprti. Po razpravi je bil predlog sprejet, da brat Kušar še lahko ostane član S. N. P. J., za br. Ambroža pa stopijo pravila v veljavo.
Brat tajnik predloži ponovno protest društva “Avstrijski Slovenci”, štev. 200. Društvo “Svobodomisleci”, štev. 87. je zanikalo, da prizadeti niso bili stavkokazi. Vsled tega je zadnja seja zaključila, da se zadevo bolj natanko preišče. Na to so člani društva “Avstrijski Slovenci” predložili notarsko zaprisižene izjave, da sta dva člana res bila stavkokaza. Na podlagi zapriseženih izjav je bil sprejet predlog, da za njiju stopijo pravila v veljavo.
Brat tajnik predloži zadevo umrlega brata Mauserja, bivšega člana društva “Balkan”, št. 133. Pokojni brat je dolgoval g. Kastelcu na hrani in stanovanju; posodil mu je tudi nekaj denarja. Prečita se poročilo društvenega tajnika in notarsko zapriseženo izjavo g. Kastelca. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se izplača iz posmrtnine dolg na hrani in stanovanju, dolga, ki je nastal vsled posojila, se pa ne more poravnati v smislu pravil iz posmrtnine
Brat tajnik predloži ponovno zadevo brata Demšarja, člana društva “Naprej”, štev. 5. Prečita se društveno poročilo, v lra terem tudi apelirajo, da bi se omenjenemu bratu izplačala odpravnina. Predložena je tudi izjava zdravnika špecialista. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača odpravnino
Brat tajnik predloži zadevo brata Tomšiča, člana društva “Bratska Ljubezen”, štev. 134. Clmenjeni^brat je bil bolan in se mu je izgubila plačilna nakaznica, kar je povzročilo, da je bila kasno predložena gl. uradu. Iz društvenega poročila je razvideti, da se je nakaznica res izgubila. Na podlagi tega dejstva je bil sprejet predlog, da se mu izplača podpora.
Brat tajnik predloži prošnjo članov društva “Bratje Vsi za enega”, štev. 96. ki živijo Staunton, 111. in želijo ustanoviti novo društvo, a nimajo zadostnega števila novih članov. Po raz pravi predlog stavljen in sprejet, da se jim ne more dovoliti brez zadostnega števila novih članov ustanoviti novega društva.
Brat tajnik predloži zadevo brata Mihalj, člana društva “Mangert”, štev. 113. Predložena je njegova plačilna nakaznica iz katere se razvidi, da ga zdravnik ne pripozna nesposobnim za delo radi njegove bolezeni, ki je le navadni kašelj. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu ne izplača podpore.
Brat tajnik predloži zadevo brata Kastelo, člana društva “Mangert”, štev. 113. Omenjeni
draštva. Prečita se poročilo dnu-štva in zdravnika. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu ne izplača podpore.
Brat tajnik predloži račun pravdnih stroškov društva “Primož Trubar”, štev. 126. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se izplača račun.
Brat tajnik poroča, da brat Turk, elan društva “Ilirija”, št. 38. noče plačati plačilnih knjižic za otroke. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ga 'suspendira za jeden mesec, ker se protivi pravilom in ako še noče plačati, se otroke črta.
Brat tajnik poroča, da je v skladu za bolniške podpore pri-mankljaj ter da je treba razpisati posebni
tnalo, brat Stanislav pa je v tem trenotku udaril in mu odsekal dva prsta na desni roki. Dečka so prepeljali v deželno bolnišnico.
— Vlom v okrajno sodnijo v Kamniku. Neznani zlikovci so vlomili v kamniško okrajno sodnijo in odnesli vse štampilje. O vlomilcih nimaju sledu.
— Vlom v semiško hranilnico in posojilnico. V semiško hranilnico in posojilnico so vlomili neznani malopridneži in so odnesli 1585 K. Prevrtali so močno železno blagajno. Dohod jim je bil lahek, ker morajo biti vežna vrata vedno odprta zaradi orožnikov, ki stanujejd nad hranilnič-nimi prostori. Zaslišala jih je soseda in pričela klicati orožnike. Pa zlikovci so že opravili svoje asesment, da se pokrije ¡delo, pustili luč, poskakali skozi
— Novorojenčka sta našla dva dečka v gozdu med Nadgorico in Sotesko. Otroka, ki je bil še živ in moškega spola, sta odnesla babici v Nadgoriei. Otrok je bil v črni ročni torbici, zavit v staro obleko in pokrit z belim žepnim robcem. Orožniki so izvedili otrokovo mater, 221etno samsko posestnikovo hčer Ivano Tehavčevo iz Prežganja, sodnijski okraj Litija. Dobili so jo na Ježici in jo izročili deželnemu sodišču.
primankljaj v tem skladu. Po razpravi je bil predlog sprejet, da prispeva vsaki član (ica) po 25c v mesecu oktobru in novembru. Skupaj 50c.
Brat tajnik poroča, da mu v uradu primanjkuje omare za jednotine listine ter prosi če se mu dovoli nabaviti potrebno omaro. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu dovoli nabaviti potrebno omaro.
Brat tajnik predloži pismo od društva “Gorenjec”, štev. 120, v katerem apelirajo, da se društvu izplača pogrebne stroške za umrlim bratom Kuzma. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se društvu ne izplača nobenih pogrebnih stroškov, ker jih tudi ni imelo.
Brat tajnik predloži uredniku poslano pismo rojaka,kteri želi biti zastopnik “Glasila”. Po razpravi je bil sprejet predlog, da se ga pooblasti za zastopnika Glasila”, da pobira naročnino in se mu za trud dovoli 30 proč. provizije.
Brat urednik prosi, da bi se mu dovolilo nabaviti omaro za časnike, katero nujno potrebuje. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu dovoli nabati omaro.
Jos. Kuhelj, zapisnikar.
okno in odšli v temno noč.
— Alkohol. Mih. Burger iz Pomišlja je popival z Josipom Cotman om z Iga. Cotman ni prave pameti, česar pa Burger ni vedel. Burger je mislil, da ga ima Cotman preveč v glavi, zato ga je iz gostilne silil domov. Cotman je res šel z Burerjem, zunaj je pa Burgerja napadel z nožem in mu strahovito razmesaril obraz. Burger je moral v bolnišnico. Cotma-na pa prepeljali v blaznico.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Na 100 K globe je bil obsojen pred litijskim okrajnim sodiščem župnik Lovšin s Sv. Gore zaradi razžaljenja časti. Pred tedni je na javnem shodu na Sv. Gori napadal gdč. Theimerjevo tako, kakor se je bil naučil iz “Slovenca”. Pred sodnikom je imel še predrznost, da je tajil vse lažnjive napade, ko je bilo vendar vse polno prič na razpolago, ki so bile slišale čedne izbruhe katoliškega duhovnika. S seboj je pripeljal 30 prič, ki niso “nič slišale”. Ko mu je sodnik povedal, da ne reflektira na izpovedi prič, ki niso ničesar slišale, je Lovšin dejal, da nastopi dokaz resnice, dokaz resnice za žalitve, o katerih je malo prej trdil, da jih ni izrekel. Dokaz resnice je mu je prihranil zagovornik gdč. Theimerjeve, dr. Kokalj, s tem, da je pokazal lastnoročna pisma dr. Krekova, ker je bil župnik na onem shodu trdil, da ni imel Krek nikdar razmerja s Theimerjevo in da si je Theimerjeva vse izmislila. S prisojeno kaznijo je dobil dušni pastir svetOgorskih ovčic neizbrisen pečat obrekovalca, kar je vsekakor priporočljiv “sprejemni izpit”-za dušno pastirstvo na Kranjskem in tudi ponekod v Ameriki.
—	Otrok je zažgal. Ko je pričelo goreti v hiši Antona Perkota v Gernjem Mokronogu je prostovoljko gasilno društvo prihitelo v kratkem času na lice mesta in ogenj omejilo. Rešili so vse. Samo nekaj žita, ki je bilo spravljeno na podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje je bilo zavarovano pri “Slaviji” za 700 kron. Zažgal je osemletni rejenec, sin nekega ogljarja, ki je že čez šest let pri hiši. Deček je jako trmast. Gospodinja ga je tisti dan nekoliko strahovala. Deček je potem, ko so vsi odšli na delo, poiskal v žepu starega očeta žveplenko, šel pod streho in zažgal otavo. Tako je sam priznal prihodnji dan orožniku.
—	Iz Kandije pri Novem mestu
poročajo: Dne 30. septembra je umrl v Kandiji socialist Karl Osterman, glavni uradnik večje bolniške blagajne za novomeški okraj. 46 let star, za jetiko. Bil je socialni demokrat, priznaval to v času, ko se je na Slovenskem redko kdo drugi poleg Železni karja javno priznaval, da je to. Mož je bil, preden je prevzel službo v bolniški blagajni, solicitator v veliki advokatski pisarni. Delal je z vso mogočo natanenostio in vestnostjo. Poverovale so se mu večkrat f elike svote, imel je dosti s tujim denarjem opraviti, nikdar ga ni motilo v zvestobi poželjenje po tujem denarju, dasi je moral skrbeti za sestro in mater s skromnimi denarnimi sredstvi. Osterman ni imel sovražnika, on ni mogel žaliti, bil je predober tovariš. Ljubo se ga bodo spominjali vsi njegovi znanci in prijatelji.
drag Golouh v imenu organizaci-j ein stranke poslovil z iskrenimi besedami od cenjenega tovariša in vrlega sodruga. Ob odprtem grobu ponesrečenega delavca ob grobu, ki je najzgovornejši protest proti kapitalističnemu sistemu izkoriščanja in pobijanja so se zbrali žalujoči člani proletarske dražine, da polože nanj cvetko sočustvovanja in iskrenega spomina. Poslednje slovo tovarišev je bilo za pokojnika iskreno in častno.
— Smrtna nezgoda. Kovač Poženel z Črnega vrha nad Idrijo je pred nekaj dnevi pokrival hišo Rudolfovo na Javorniku. Ko je plezal po lestvi, se je lestev prelomila in Poženel je padel z dvema dragima delavcema tako nesrečno, da je obležal mrtev. Delavca sta dobila tudi težke poškodbe, ki pa k sreči niso smrtno nevarne.
— Alkohol ga je umoril. Pred Kasteličovo trgovino v Kandiji so našli okolo 50 let starega moškega, katerega je vsled preobilo zaužitega alkohola zadela kap.
TRST.
— Grozna nesreča na južnem kolodvoru. Na južnem kolodvoru se je dogodila nesreča, ki je stala življenje nadpremikača Ivana Megliča, zvestega člana železniške organizacije in socialistične stranke. Prišel je pri premikanju pod vozove, ki so ga vsega razmesarili. Vsaka pomoč tovarišev in zdravnika je bila zaman. Bil je takoj mrtev. Meglič zapušča ženo in otroke. Zaradi te nezgode vlada med osobjem južne železnice silno razburjenje. Vzroke nezgode, ki so stali življenje ljubljenega tovariše, je pripisovati službenemu sistemu, ki ga je v zadnjem času uveljavila uprava južne železnice. Znižuje se neprestano pri vseh skupinah uslužbencev potrebno število delavcev. Skupine premikačev štejejo n. pr. namesto petih mož navadno le po tri. Posledica tega je, da mora nadpre-mikač poleg svojega opravljati še drugo delo. Ni se torej čuditi, če narašča neprenehoma število nezgod. V komaj enem letu je Meglič že tretji nadpremikač, ki je ponesrečil na delu, da ne navajamo seveda ponesrečenih premikačev. Blazno varčevanje na škodo osobja zahteva svoje žrtve. Uprava južne železnice pritiska bolj in bolj na osobje. Delavec garaj za požrešne obligacionarje južne železnice in žrtvuj za nje tudi svoje življenje! Tako hoče človekoljubna južno železniška uprava! Srečni kapitalisti, ki monopolizirajo južno železnico, si razdeljujejo leto za letom višje dohodke. Miljoni teko v nenasitne žepe borzijancev in špekulantov. Vse to še ne zadostuje. Treba je še bolj izkoriščati osobje in v še večji meri izrabljati podjetje. Nemara se misli sanirati fi nančni položaj s pobijanjem osobja? Pogreba vrlega sobojevnika se je železniško osobje ude ležilo v mnogobrojnem številu. Že mnogobrojno spremstvo- samo je pričalo o simpatiji in spoštovanju, ki ga je užival pokojni sodrug med svojimi tovariši. So-drugi so položili več lepih vencev z rdečimi trakovi na krsto. Potrtost in razburjenje je obvladalo vse. Koristna energija in krepki značaj je moral v prerani grob. Sodruga so prenesli od mrtvašnice pri sv. Justu na pokopališče; tovariši so ga spremljali do tja peš. Ob odprti gomili se je so-
— Skrivnosten umor. 15. sept. so našli v bližini tržaškega “Nar. doma” mrtvega moža, ki je bil zadavljen z brisačo. V mrtvecu so spoznali Eg. Gadosa. Ker niso našli nobenega sledu o zločincih in sploh o vsej stvari niso dobili od nikoder pojasnila, so sklepali, da je izvršil mož samomor. Čez nekaj dni na to pa pride na policijo oni Eg. Gado% katerega so proglasili za mrtvega, tako da policija končno o tem umora ni prav nič vedela. Pred nekaj dnevi pa se je zglasila na policiji žena finančnega stražnika Vren-čarja in naznanila, da je izginil neznano kam njen mož Alojz. Pokazali so ženi sliko dozdevnega neznanega samomorilca in žena je spoznala v njem svojega izgubljenega moža. Tudi brisača, s katero je bil mož zadavljen, je bila njena. Žena je rekla, da ne veruje, da je izvršil mož samomor, marveč je bil po njenem mnenju umorjen. Živela sta srečno v zakonu. Nekaj dni, preden je izginil, je pisal mož svoji rodbini, ki je bila na počitnicah, naj se vrne v Trst. Obljubil je, da jim pride v Nabrežino nasproti. Od sosedov je izvedela žena, da je bil za časa njene odsotnosti neznanec, precej sumljiv človek na videz, v njenem stanovanju. Sumijo, da je ta morilec in sedaj išče policija tega neznanca.
ŠTAJERSKO.
— Občinski tajnik v Teharjih
pri Celju, Mihael Feguš, je bil poneveril iz občinske blagajne 200 K. Sedaj je bil obsojen na dva meseca težke ječe, na trdo ležišče in post po enkrat na mesec.
— Otroka je odložila dne 3.
septembra v celjski farni cerkvi neznana ženska. Otrok je bil zavit v raztrgan namizen prt. Zdaj so dognali, da je odložila otroka 271etna dekla Antonija Zagorič-nikova. Zaradi tega je bila obsojena na tri tedne ječe.
— J. D. Eldridgeva v Merida-nu, Tex. je izpovedala, da je zastrupila štiri otroke, katerim je bila mačeha. Dva otroka' sta umrla 2. oktobra, druga dva pa koncem junija. Prva dva je zastrupila z lugom, zadnja dva pa z arzeniko. Umor je zvršila, ker je oče ljubil otroke prve žene.
— V Detroitu, Mich. so oficiel-no zaprli 167 hiš greha v rde-čelučnem okraju. Polovica lastnic teh hiš bo ostala v Detroitu, druga polovica se bo najbrž preselila' v Cleveland in Toledo.
Hiše so zaprli oficielno, prostitucije pa s tem činom niso pregnali iz mesta, ker se niso dotaknili vzrokov, ki povzročajo prostitucijo.
VABILO NA VESELICO
—	Ljubljana glavni kolodvor.
Pričenši s prvim oktobrom 1913 se imenuje postaja Ljubljana južni kolodvor Ljubljana glavni kolodvor.
—	Poneverjenje v deželni zadrugi brivcev. Občni zbor deželne zadruge brivcev, ki se je vršil pred kratkem, ni posebno razveseljiv za dobro gospodarstvo v zadrugi, ker se je izkazalo, da je poneveril načelnik Valentič 1424 K 42 vinarjev zadružnega denarja. Valentič je poslal pismeno izjavo, da bo odplačeval poneverjeno vsoto po 10 K na mesec. Občni zbor je izrekel prejšnjemu odboru nezaupnico.
— Dva prsta odsekal. Na Glin-cah sta sekala drva 71etni Stanislav Petelin, čevljarjev sin, in njegov brat Stanko. Med sekanjem je Stanko položil roko na
katero priredi
“Društvo Bratstvo, v slogi je moč!”,
Št. 210, S. N. P. J. v McKees Rocks, Pa.
V	SOBOTO DNE 1. NOVEMBRA 1913 OB SEDMIH ZVEČER
V	“SRBSKI DVORANI»» NA ELLA ST. IN MUNSON AVENUE
Vstopnina za družine 50c, za posamezne moške 35c in za posamezne ženske 15c.
PROGRAM VESELICE:
• 1. Pozdravni govor. Govori predsed. društva br. Radanovič.
2.	Delovanje S. N. P. J. Govori g. predsed. S. N. P. J., br. Jakob Miklavčič. v
3.	Pevski zbor “Proletarec” poje delavske pesmi.
4.	Godba na lok (orkester), ples in prosta zabava do 12 ure ponoči.
Na veselico vabimo vsa sosedna društva iz okolice McKees Rocks, Pa., Allegheny, Pittsburg, Moon Run, Pa. Vabimo tudi vse slavno občinstvo iz naše okolice, da se v naj večjem številu udeleži te veselice. Prosi se, da pridete točno ob času, da lahko vžijemo par veselih ur skupaj. Od čistega prebitka pojde polovica v društveno blagajno, druga polovica pa v pomoč štrajkujočim rudarjem v Michiganu.
Za dobro postrežbo bo skrbel društveni veselični odbor.	„
Na svidenje!	MIHAEL POLOVIC, tajnik.
GLASILO------(
Slovence Narodne j rodoorne Jedrne j
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY,
OFFICE:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.
Križanje dela.
Od pamtiveka sem, odkar je pričel človek delati, se vrši največja tragedija v zgodovini človeštva — križanje dela. Ta tragedija je starejša kakor pisana zgodovina; ustmena poročila in izklesana znamenja v skalo in risbe na nerazbitih kosteh, nam pripovedujejo, da je bilo delo že pribito na križ, ko so človeškemu rodu služili za bivališča še skalnati brlogi, v katerih je iskal zavetja pred elementarnimi silami narave. To je fakt v življenju človeškega rodu. Kdor razume ta zgodovinski fakt, ve, kar je treba znati človeku, ki se bojuje, da se delo sname s križa, pozna in razume socialne boje v človeški družbi.
Cesarji, kralji in drugi parasiti dolgega “plemenitega” imena so razdvojevali svoje sužnje in jih gonili drug proti drugemu v boj, da so sebi osigurali udobno življenje. Nikdar niso imeli njih sužnji, katere so nazivali podanike, tlačane itd. najmanjše koristi od teh bojev. Po končanih bojih so se smeli vrniti na “svoje” domove, da so zopet garali zanje.
Neizpobiten fakt je, da so tisti, ki so delali na polju, ali izvrševali kako obrtno delo, vedno bili slabo oblečeni, so stradali in niso vedeli, kaj jim prinese prihodnji dan, odkar je bila uveljavljena razredna vlada, mejtern ko so tisti, ki so se oblačili v pisane in bleščeče cunje in govorili, da so poklicani vladati ljudstvo, živeli v izobilju od dela izkoriščanega ljudstva.
V egiptovskih in,rimskih kamnolomih so delavci lomili kamen za gradnjo palač, v katerih niso smeli nikdar bivati. Zgradili so občudovanje izzivajoče piramide in svetišča, v katerih se je darovalo egiptovskim, rimskim, grškim, babilonskim in drugim bogovom in se pripovedovalo ljudstvu, da je volja bogov, da so dvoje vrste ljudje na svetu: ljudje, ki ne smejo delati, za katere je delo nekaj nečastnega, ki so za to na svetu, da uživajo in vladajo druge, in ljudje, ki morajo vbogati in delati za tiste, ki jih vladajo.
Komaj so ljudje iztrgali naravi nekaj njenih tajnosti, priučili se obdelavati zemljo in udomačili živali, da bi malo laglje živeli v večne mboju z naravo, so se takoj oglasili tisti, ki so povdarjali, da so za to na svetu, da vladajo drugi, in ukrali so drugim produkt dela njih rok in možganov.
Delavci niso smeli pisati svoje zgodovine. Kako naj se piše zgodovina, so ukazovali tisti, ki so živeli od dela druzih. Zato je zodgo-vina pisana tako, ,da poveličava in kuje v zvezde lenuhe ,ki so o-plenjevali delavno ljudstvo. Največji roparji, ki so oplenili svoj in druge narade, so v zgodovini, ki je bila pisana na ukaz vladajočih, slavni možje. Ljudi, ki so znali spretno razdeliti naropani plen, pa imenujejo v tej zgodovini modre državnike, v kateri zaman iščemo pohvalno besedo za delavce, brez katerih bi bil že zdavnej človeški rod izumrl.
Ko je človek — delavec vpregel v delo paro in elektriciteto, s pomočjo katerih je vstvaril neizmerna bogastva, je pričel tudi resno misliti, da je čas, da se osvobodi in otrese vseh pijavk. Ali suženj, ki misli ni všeč vladajočim!
To ni nič novega! Zgodovina nam pripoveduje, da so so sužnji večkrat dvignili proti svojim
gospodarjem. Ali noben list v zgodovini ni tako krvav in strašen, kakor tisti, ki nam pripoveduje, kako so gospodarji kaznovali v-porne sužnje in jih primorali, da so šli zopet delat zanje. Gospodarji so si izmislili posebne muke zo tiste, ki so so se vprli. Zakon in pravica sta bila v veljavi le za gospodarje, s sužnjem je pa lahko ravnal vsakdo, kakor mu je bilo drago.
Da je to resnica, nam potrdi, dogodek na Golgoti. Križ je bil o-rodje, s katerim so mujčili le sužnje. Nobenega patricija niso nikdar pribili na križ. Le roke, ki so delale, so pribijali na križ.
Ko je veliki agitator za pravice izgoriščanih spodil menjalce denarja iz svetišča in je odprto o-znanjeval punt proti gospodujočim tedanje dobe, so ga gospodujoči dali pribiti na križ, in križ je postal simbol “navadnega ljudstva”, ki je moralo garati za rimske patricije, svoje velike duhovne in svoje odličnjake. Agita-•loi na križu je postal simbol križanega dela.
Ali časi se spreminjajo! Danes ne pribijajo več delavcev na križ, ki oznanjajo punt proti gospodujočim slojem. Križ so danes zamenjali z vislicami, ječo in črno listino, ki izvršujejo za gospodarje isto delo, kakor ga je nekdaj vršil križ. Progoni puntarskih delavcev so danes odvisni od probu-jenja in združenja delavcev in splošne ljudske zavesti.
Kjer je delavstvo nezdruže-no in splošna ljudska zavest še zelo šibka, tam so vislice v veljavi, drugod pa ječa in črne listine. S slednjimi obsojajo gospodarji puntarske delavce, ki se borijo za boljšo bodočnost svojega razreda, na počasno smrt lakote. Slednja kazen se navidezno ne dozdeva tako kruta, v resnici je pa še bolj rafinirana, kot vislice, ker ne zadene le delavca, ampak celo njegovo družino.
Danes so delavci na jasnem, da si lahko izvojnjejo svobodo, ako se organizirajo strokovno in poli-iično. Delavstvo stare vrste, ki je ponižno prenašalo križanje dela—trpljenje in revščine — izumira. Delavske vrste prešinja nov puntarski duh solidarnosti in bratstva. Delavstvo se pripravlja k vstajenju, pravemu vstajenju, ki mora priti, ker tak je zakon narave — trd in neizprosen!
Majhna pogača kapitalizma.
Ako se navaden človek hoče zadolžiti, potem mora, nekaj storiti, da bo pokril svoj dolg. Podpisati mora menjico ali dolžno pismo, ali se pa zavezati na kateri drug način, da bo plačal svoj dolg.
Ali pri kapitaliziranju trustov je to drugače. Pred vsem se ne vpraša ljudstva, ako je zadovoljno s takim kapitaliziranjem. Nekaj premetenih navihancev, ki se znajo izogniti, da ne pridejo radi sleparstva v roko pravici, se snide v bogato meblovani sobi, ne da bi obvestili katerega druzega o svojem početju in kapitalizirajo korporacijo in izdajo sebi cele svežnje delnic in obzveznic z namenom, da jih plača delavno ljudstvo.
Nedavno, v juniju 1912, je Stan lev jev kongresni komite presene-čil amer. javnost, da imajo J. P. Morgan in njegovi tovariši pri organizaciji jeklarskega trusta razrezati majhno pogačo—katero so spekli zase v eni transakciji v vrednosti $636,000,000.
Šest sto šest in trideset miljo-nov! Razmišljajte o tem. Zakaj? Ako bi to vsoto spremenili v denar, potem bi železniški vlak naložili s samimi dolarji.
Kako so prišli do ta ogromne vsote? Ali so mogoče delali zanjo? Ne da bi bil kateri človek videl njih delo! Ako bi 5000 Morganov delalo, odkar je zapel zvon svobode v Philadelphiji, torej skozi 135 let, in bi vsak teh Morganov zaslužil $2.50 na dan in nranil vsak cent, ki ga je zaslužil, l i Morganom še mnogo manjkalo do omenjene vsot:.
Morgan in njegovi prijatelji niše delali, da bi zaslužili omenjeno vsoto. Sešli so se v okusno opremljeni sobi in izdali s- sebi obveznice iz papirja -- seveda večinoma vodo — vodo pi morajo plačati delavci:.za vsako kapljo vode morajo dati znojno kapljo.
Ali ne verjamete? Oglejmo si stvar.
Naša maraščajoča mornarici potrebuje velike bojne >adje. Pravijo, da jih potrebujemo, da nas n: bo napadel sovražnik, Za bojni ladje potn nujejo jeklene plošče in druge izdelke tz jekla. Te plošče in dru'.'o izdelke iz jekli izdeluje jeklarski trust. Temu trustu pa mora vlada plačati za v.-c izdelke iz jekla, ki potreo-oi pri gradnji drednotke. Vlada (to je ministri in kongresniki) ne plačujejo za te izdelke iz jekla iz svojega žepa. Vlada napravi davnem zakon in davke mora plačevati ljudstvo. Vlada pravi plačaj in mi — ljudstvo ■— plačamo!
Železnice rabijo vsako leto mno go železa in jekla. Železniške družbe zopet nalože davek ljudstvu. Trgovci morajo plačati za prevoz blaga, potniki pa voznino. Blago, ki pride v prodajalno, mora konzument plačati toliko dražje, kolikor je trgovec plačal za prevoznino. To je samoposebica! Trgovci morajo podražiti blago za toliko, kolikor so plačali za prevoz, ker drugače jim preti polom.
V mestih imamo ogromne nebotičnike, katerih ogrodje je zgra-deno iz jekla in železa. Lastniki teh nebotičnikov odajo sobe v najem advokatom, zdravnikom in drugim. Jeklarski trust izsevava lastnike nebotičnikov, lastniki svoje najemnike, najemniki pa zopet občinstvo, ki išče pri njih nasvetov ali kupuje blago. Vsi: lastniki nebotičnikov, najemniki in občinstvo, plačuje davnek jeklarskemu trustu.
Pri gradnji velike cerkve se rabi jeklo in železo. In vernik, ki hodi v cerkev, plačuje zopet ha-rač jeklarskemu trustu.
Tako bi lahko nadeljavali in se vedno koncem konca pri analiza-ciji prepričali, da navsezadnje pride vsak dolg, direktno ali indirektno, na delavska pleča, ker so delavci najnižji na družabni lestvici.
Ta igra se ponavlja, odkar so na svetu gospodarji in sužnji,-ljudje, ki živijo od dela druzih in ljudje, ki s svojim delom živijo druge.
Hogarth, znameniti angleški slikar, je pred sto osemdesetimi leti ustvaril umotvor, ki nam predstavlja razne ljudi. Na vrhu je bil kralj, ki je rekel: “Jaz vladam vse.” Pod njim je stal vojak in je rekel: “Jaz se bojujem za vse.” Nekdo drugi je bil škof in je rekel: jaz molim za vse. Zdolaj je bil pa ponižen, sestradan delavec, ki je rekel: “Jaz delam za vse.” Umetnik je naslikal strašno, pa vendar golo resnico.
Danes je na vsako kost in mišico delavcev, njih otrok in vnukov vknjižen dolg. Plačaj, plačaj in plačaj za različne majhne pogače kapitalizma — plačaj, ali pa umri gladu za plotom, je še danes geslo sedanjega po “božji volji” nastalega družabnega reda.
Ali ste že kedaj razmišljali o tem, kaj bi se zgodilo, ako bi se skupina delavcev sešla v sobi in bi sebi nakazala miljone dolarjev vrednih delnic. Ako bi vladna mašinerija kapitalistov razkrila kaj takega, poslala bi jih v blaznico, da bi tam premišljali o svojih sklepih. Te vrste pogače imajo pravico rezati in deliti med seboj le kapitalisti.
Ali zamerite kapitalistom, da ravnajo tako, dokler se jim dovoli tako ravnanje?
Ali ne mislite, da bi bilo pametnejše, ako bi ljudstvo obratovalo zase vse industrije in bi tako preprečilo kapitalistom rezati pogačo in deliti jo med seboj?
Ako ste za to, da ostane pogača ljudstvu, ki vrši vse duševno in ročno delo, ki vzdržuje ves svet s svojim duševnim in ročnim delom, potem je treba, da se borite za strmoglavlenje kapitalizma — sistema, ki daje pravico majhni skupini miljarderjev in miljonar-jev, da odira in izkorišča vse delavno ljudstvo širom sveta.
Majhne iznajdbe -- velika premoženja.
Ni še dolgo tega, kar je zveza evropskih izdelovateljev steklenic izplačala iznaditelju avtomatičnega istroja za izdelovanje steklenic, Amerikancu Owenu 15 m. mark za evropske patente. Veliko- je takih malenkostnih iznajdb, ki so prinesle iznajditeljem miljone nad miljone. Nasprotno je mnogo res velikih iz-
najditeljev, ki so izdatno povzdignili človeško kulturo, utorlo v bedi. Tako n. p-. Ressel, ki je iznašel ladjni vijak. Prehsel, ki je iznašel užigalice in Madersper-ger, ki je konstruiral prvi šivalni stroj. Veliko težje se uveljavijo res pomembne ideje, kakor pa primeroma neznatne iznadjbe, ki so takoj jasne vsakemu povprečnemu človeku.
Ressel, Madersperger in še cela vrsta drugih genialnih iznajditeljev so umrli nepoznani v največjem siromaštvu; ali De Quill-feldt iz Novega Jersey-ja, ki je iznašel vsakomur znam patenmi zamašek za steklenice za pivo, je zaslužil 60 milj. mark. Neki gospod Heaton, ki se je dostikrat jezil, ker se je morala njegova žena toliko mučiti, kadar je zapenjala otrokom čevlje, je iznašel majhno zaponko, ki drži gumb na čevlju. S to iznajdbo si je zaslužil ogromno premoženje. Vrečice, ki se rabijo posebno pri pošiljanju “vzorcev brez vrednosti” se zapirajo z dvoostno spono, katera se porine skoizi papir in 'osti se razpno. Navadno- se je pa papir pretrgal, ko- je šla spona skozi. Papir ostane pa cel, če se zavaruje odprtina s kovina-Stim robom. To je tako enostavno,. da vsak otrok pojmi, ali vendar se dolgo časa ni Spomnil nihr če na to, dokler ni Dennison dal patentirati kovinasti rob in zas-služil denarja v izobilju.
Že prej omenjeni Quillfeldt bi bil zaslužil s svojo iznajdbo lahko še 3-krat 60 miljonov, ako bi ne bil iznašel H. Painter še neki drug patentni zamašek, ki je uspešno konkuriral s Quillfeldto-vim. Steklenice za pivo in mineralne vode so- bile dolgo časa zamašene z zamaškom iz plute. Painter iz Baltimora je pa na zamašek pritisnil kovinasto kapico. Iznajdbo si je -dal seveda patentirati. Šest dolgih let je nosil patent v žepu, preden j? našel bogatega moža, ki mu je posodil potrebni denar, da je iznajdbo praktično izvedel. Ustanovila se je družba za izdelovanje kovina stih kapic in danes plačuje vsakdo, ki v Združenih državah kupi steklenico s tem zamaškom, davek tej družbi in Painter ju. Večkratni miljonar je postal tudi oni mož, ki je opazil, da drže lasniee, ki si jih vtika njegova žena v kite, slabo. Namesto gladkih in ravnih lasnic je iznašel zakrivljene, valovite. Ta iznaditelj ima danes največjo tovarno za igle v Združenih državah.—-Siromak je bil sedanji miljonan A-clams, preden je izumil “Chevv-ing gum”, gumi za žvečenje. A-merikankam se je gumi za žvečenje zelo pribljubil; oslajenega s cukrom valjajo ves dan v ustih, dokler ga ne zamene s svežim. Ni posebno čeden prizor na žene, ki žvečijo; nad dobrim okusom se je v .prvi vrsti pregrešil iznajditelj, ki mu pridobljeni milj oni lajšajo težko pot.
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Mej tem ko so se vršili ti dogodki v dolini Ohio, so tudi drugod pripravljali ekspedicije proti Francozom. Ena ekspedicija je bila namenjena proti Akadiji, Novi Skoti ji, kakor so jo imenovali Angleži, ki je bila še vedno v posesti Francozov. Ta kraj je ležal v zalivu Fundy, na katerem sta bili zgrajeni dve francoski trdnjavi. To je bila najstarejša francoska naselbina v severni Ameriki, ker so se tu naselili Francozi že šestnajst let preje, preden so se izkrcali takozvani romarji. Vzlic temu so Angleži trdili, da je ozemlje njihova last.
V'maju 1755 je odšla pod vodstvom polkovnika Ivana Winslova tri tisoč mož broječa četa iz Bostona, da osvoji trdnjavi in utrdbi gospodstvo Angležev -nad vso Novo Škotijo. Trdnjava je padla in Akadijci so 'bili pri volji pripozna ti novo vlado in ostati nevtralni v vojni med Francijo in Anglijo. Naobratno so Angleži izjavili, da ne zahtevajo, da hi Akadijci prisegli zvestobo, se udeležili bojev proti Francozom, kakor tudi jih n bodo ovirale pri spolnjevanju njih verskih dolžnosti.
Akadijcev je bilo kakih sedemnajst tisoč. Bili so mirni in delavni ljudje. Svoje naselbine so pričeli s trgovino kožuhovine in ribištvom. Ko so si nekoliko opomo-
gli, so se pričeli pečati s poljedelstvom, ki se je hitro razvilo. Bili so ponosni na svoje polje in vrtove, ki so jim prinašali bkigostan. Za javne zadeve se niso brigali in sploh niso vedeli, kaj se godi po svetu. Živeli so kot srečno ljudstvo, ki ne pozna morečih skrbi, ko so prišli pod žalostno gospodstvo Anglije. Hudodelstva so bila nepoznana med njimi, svoje spore so reševali med seboj s posredovanjem starejših naselnikov. Zgodnje poroke so smatrali kot naj-bbljšo sredstvo za vzdržavanje morale. Kadar se je mladi par poročil, so prišli bližnji sosedje na pomoč. Pomagali so mlademu para zgraditi hišo in urediti dom. Francozom so bili v sorodu po jezila; in veri. Dasiravno bi bili raj še pod gospodstvom Francije, so se vseeno točno ravnali po določbah pogodbe, po kateri so priznali vrhovno gospodstvo Anglije.
Angleže je skominalo po lepili posestvih Akadijcev. Angleške oblasti so izdelale načrt, da z njim preženejo te mirne ljudi z njih domov. Pri predaji niso zahtevali Angleži od njih udanostne prisege, ker so vedeli, da kot Francozi in katoliki ne bodo prisegli, da hi se borili proti svojim bratom v Kanadi. Angleške oblasti so sklenile, da bodo sedaj zahtevale od njih prisego, ker se jih na ta način lahko prisili do vstaje. Kdor ne ho prisegel, bo moral zapustiti svoj dom in iti s trebuhom za kruhom. Ko se je izvedelo za načrt vlade, so jim duhovni prepovedali priseči: “Boljše je, da voda zalije travnike in baklja za-pali vaša domov ja, kakor da brit-ski vladi prisežete zvestobo in pogubite svojo dušo.”
Angleški uradniki, ki so prišli,, da jih zaprisežejo, so nastopali zelo ošabno in kruto. Pobrali so jim lastninske listine, konfiscirali so njih imet ek. Ako niso ob pravem času pripeljali drv, so poslali vojake, da razvale njih hiše in se les porabi za kurjavo. Pobrali so jim puške in zaplenili so njih čolne pod pretvezo, da bi jim lahko služili za komunikacijo s Francozi v Kanadi. Ko so bili Akadijci teh preganjanj že siti do gHa, so se odločili, da bodo prisegli zvestobo. To pa hi bilo po volji njih zatiralcem. Zato so jim odgovorili, da po angleškem zakonu ne morejo priseči osebe, ki so že enkrat prise go odklonile, marveč se mora s takimi osebami postopati kot z vpornimi papisti.	®
Ta izjava je pripomogla, da se je kriza približala s hitrimi koraki. Angleži so se odločili, da store odločen korak, Izdali so oklic, da se morajo stari in mladi možje, vsi dečki nad desetim letom zbrati dne 5. septembra 1755 na določenem mestu v svojem okraju, da čujejo želje svojega kralja. Večinoma v vseh naselbinah so se pokorili pozivu. Dogodek v vasi Grand Pe nam najbolj jasno dokumentira ■ nenasitno požrešnost angleških vladnih krogov. V cerkvi se je zbralo štiri sto in osemnajst neoboroženih mož. Poveljnik Winslow je dal cerkev dobro za-stražiti, potem je pa stopil pred nje: “Sklicali smo vas, da vam sporočimo zadnji zaključek njega veličanstva zavoljo francoskih prebivalcev v tej proVinciji. Vaša zemljišča, vaša stanovanja, vaša živina vseh vrst je zapadla kroni, vi pa morate zapustiti provincijo. Dobrosrčnost njega veličanstva me je pooblastila, da naj vam dam svobodo, da smete s seboj vzeti le toliko svojega denarja in orodja, da ne bodete z njim obtežili ladje.” Po tem nagovoru je proglasil vse, z ženami in otroci, devetnajst sto in tri in dvajset oseb za jetnike kralja. Akadijci so bili vsled te izjave silno ogorčeni, a geniti se niso mogli, ker so bili brez orožja. Zaprli so jih v cerkev kot jetnike. Prvi dan jim niso dali sploh nobene hrane, kasneje so ji mdali le tolikoi jesti, da so jih ohranili pri življenju. Dovolili jim niso, da hi se vrnili k svojim bratom v Kanado, ker so smatrali, da bi na ta način pomnožili francosko prebivalstvo v Kanadi, po kateri so Angleži koprneli.
Dne 10. septembra so jetnike postavili v vrsto po šest in šest. Angleži so se poslužili vseh nizkih sredstev, da so jetnike še tem trp-kejše občutili svojo žalostno usodo. Razdvojili so družine. Mladeniče in dečke so vojaki gnali s pobešenimi bajoneti na ladjo. Šli so skozi vrste svojih mater in sester, ki so na kolenih prosile pomoči od zgoraj. Potem so z bajo-
neti gnali očete na drugo ladjo. Ker je bila ladja prenapolnjena, so pustili žene in otroke na suhem, dokler ne pride'druga ladja. Tedne so morale čakati na obrežju in napočil je december, ko so ukreali zadnje. Kdor je skušal pobegniti, so ga vojaki ustrelili. Neki angleški častnik je pisal: “Naši vojaki jih črtijo. AJko se jim nudi ugodna prilika, jih takoj m strele.”
V nekaterih naselniških vaseh so domnevali, da Angleži ne nameravajo nič dobrega in niso se odzvali pozivu. Nekateri prebivalci so bežali v Kanado, dragi so iskali zavetja pri Indijancih, ki so jih gostoljubno sprejeli, zopet nekateri so bežali v gozde, v na-di, da se tam skrijejo, dokler se ne poleže vihar. Angleži so takoj opusfošili njih domove in zemljišča : krasne vrtove in rodovitne poljane so spremenili v pustinje, da bi tako prisilili begune, da bi se podali.
Sedem tisoč Akadijcev so spodili z njih domov in jih raztresli po britskih kolonijah od New Hampshira do Georgije. Družine so razdražili popolnoma in mnogo let so bili časniki polni oklicov, s katerimi s Akadijci iskali svojce. Otroci so iskali stariše, naobratno pa stariši svoje otroke. Taki oklici so imeli malo vspeha, ker so Angleži izdelali takšen načrt, da bi si bolj temnega in strašnega ne mogel izmisliti sam vrag.
Preko sedem tisoč Akadijcev je pobegnilo v Kanado, ki so bili po osvojitvi Kanade izpostavljeni najkrotejšemu preganjanju s stra ni Angležev.
Nekaj Akadijcev, ki so bivali v Pennsylvalndji, so poslali takratnemu angl. poveljniku grofu pl. Londonu prošnjo za olajšavo njih bednega položaja. Ošabni in naduti aristokrat se je tako razsrdil, ker je bila pošnja spisana v francoskem jeziku, da je dal prijeti pet izmed njih: in odvesti jih na Angleško s priporočilom, da se jih uvrsti kot navadne pomorščake na angleške bojne ladje.
Angleški trgovci so izrecno izrekli željo, da se Akadijce popolnoma zatre. Ko je bilo delo dovršeno, so kralju poslali čestitko.
Mejtem ko je Anglija na tak način razdejala srečno in mirno življenje Akadijcev, je operirala tudi drugje proti Francozom. Tam kjer postaja reka Hudson prilagodna za plovbo, se jeV juliju 1755 zbrala 6000 mož močna armada, ki je bila nanovačena v Massachusettsu, Connecticutu in Nev: Hampshira. Zgradili so trdnjavo, katero so po vrhovnem poveljniku prekrstili v Fort Lyman. V avgustu je dospel Johnson s topovi-in proviantom in prevzel je vrhovno poveljstvo. Trdnjavo je takoj prekrstil v Fort Eduard. V trndjavi je pustil kakih 100 mož, z ostalimi četami se je pa napotil proti jezera George, preko katerega je hotel spraviti svojo armado v čolnih.
Francoske predstraže in stezosledci so opazovali gibanje angleških čet, Baron, Dieskau, governor Kanade, je pozval vse moške v montrealskem okraju, ki so bili spozobni nositi puško, pod orožje. Odločil se je, da napade Johnsona, še predno bo dosegel CroWn Point. Z dve sto regularnimi vojaki in dvanajst sto Indijanci je odšel proti fotti Eduard. Ko so Indijanci izvedeli, da imajo v fort.i topove, pred katerimi so i-meli strah,, so se izrekli proti napadu na forto. Dieskau je takoj spremenil svoj načrt in odločil, da napade Johnsona v tabora, ki je bilo brez topov.
Angleški ovaduhi, so obvestili Johnsona, da Dieskau namerava napasti forto Eduard. Ker Johnson ni vedel, da je Dieskau spremenil svoj načrt, je pod poveljstvom polkovnika Ephraima Wil-liamsa poslal tisoč in dve sto Indijancev forti na pomoč. Francoski ogleduhi so kmalu izvohali angleško pomožno kolono in Dies-kau-a pravočasno obvestili o namenih Johnsona. Dieskau je svoje čete razpostavil v zasedi. Ko je bila pomožna kolona od vseh strani obdana, so planili nanjo Indijanci in Francozi. Hendricks, zapovednik Angležom prijaznih Indijancev, je padel med prvimi. Ko so Indijanci videli, da je padel njili vodja, so se spustili v beg, katerim so sledili tudi Angleži.
(Dalje prihodnjič).
ALI NIMATE LEPIH LAS?—LEPI LASJE SO KRAS ČLOVEKA!
Ali je koža na Vašem obrazu starikava? Pomladite jo!
V zalogi imamo veliko množino ženskih kit, v raznih umetniških formah, razne vrste “pofs” v formi krone ali v vrsti.
Dalje imamo v zalogi najboljše vrste dišeča mazila za vzdrža-vanje lepe in mlade kože, Lotol, kožo pomlajujočo tekočino za umivanje.
' _ Katerim izpadajo lasje, naj rabijo naša dobra sredstva za ■ čiščenje glave in proti izpadanju las.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasuljoko obrt spadajoče predmete.
Za odgovor in pošiljatev pošljite poštno znamko za 2c. Pišite slovenski.
M. LENARD, 2202 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
triners
' ELIXIR. "-V
bitter-wine
'itER
t*inerovo
JOSEPH TRINER 616-622 S.Ashland Avr
_ CHICA C* ml
ITI,asilo slovenske narodne podporne jednote
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
f	UPRAVNI ODSEK:
Predsedaik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kana.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111.
Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111.
Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Dl.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šare, Box 131, Evergreen, Alta.. Canada.
'	UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave.,' Chicago, 111.
Marco Visconti.
Egodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi.
Petindvajseto poglavje.
Tvoj soprog pravi, da ne more biti pripravljen na pot v Palestino pred koncem meseca. Tako, moj otrok, ti obetam, da predno mine tisti čas, te posetim še je-denkrat skupaj s tvojim očetom. V Castellettu se poslovimo. Pojdi, Bog naj te spremlja! Najdalje v osmi dneh se bova zopet videli. ’ ’
žen in otrok praznično oblečenih jim je prišla naproti z veselim vpitjem. Med gnječo so bili tudi glumci, nekateri so se skazovali s plešočimi psi, drugi so uganjali način bi bila kaj sporočila
"A sedaj razumem. Šla sta nam naproti,” je zopet poprijela Ermelinda z nasmehom, “pa glejte ! nismo se srečali. Sta že morala iti po kaki drugi poti. Pošljite brž kakega sela, naj ju pokliče nazaj.”
“Kako!” je dejál oskrbnik nemalo osupnjen, “nista bila z vami? Tu sem nista došla. Moj gospodar mi je bil res poslal naznanilo, naj vse priredim za vsprejem že clanes teden, toda ves ta čas ni bilo videti nobenega. Jaz sem mislil, da sta še vedno pri vas v Milanu.”
“Grof, grof!” je zaklicala Ermelinda, skočivši na noge ter hité vsa preplašena proti svojemu možu, veste kaj? Ju ni tu!” “Koga ni?”
“Biee in Ottorina. Mož pravi, da ju še videl ni.” Tako rekoč je kazala oskrbnika, kateri je stal tam ves zbegan, videč gosno tako prestrašeno, ter ni vedel, kaj naj bi storil.
“Kaj? kaj pravite, oskrbnik?” je jecljal grof, “da ju ni tu? da ju niste videli?”
“Seveda ne; jaz sem mislil, da sta v Milanu. ’ ’
“In nista došla v Castelletto preteklo soboto?”
“Oh, moj Bog! nista došla niti v soboto niti kateri drugi dan.” “In niste dobili nikakoršnega poročila, nobenega sela, prav nič?” . . .
“Nič, verujte mi, prav nič.”
‘ ‘ Pač čudno! ... če bi bila morda .. . Toda ni mogoče — na vsak
In
Importirane slovenske grafo fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrši zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo vec & Co., P. O. Box 25, Denver Colo.	(Adver.)
pa sta videla pripraviti toliko rečij za potovanje!”
“Oh, jaz se bojim kake hude nesreče!” je zaklicala Ermelinda; “jih je že napadla kaka razbojniška tolpa!” . ..
“Svitla gospa”, ji je segel v
“Hotel sem vam le pojasniti,” je odgovoril grof, “da se ni tre-
burke, zopet drugi so udarjali na bobne in tamburice, a drugi so godli na piščali in na druga godala, ki so bila tačas v navadi.
Sokolar je skočil s konja in se je bližal gospodinji, da bi pomagal tudi nji doli stopiti. A tedaj
so zagledali kako se je med ljud- besedo oskrbnik, “glede tega vas mi z veliko težavo poganjal na- J morem zagotoviti jaz, da dežela prej neki debeluh z rudečimi lici. je varna; da more vitez potovati Ta je bil grajski oskrbnik, kateri, noč in dan, držeč nogo čez vrat Te so bile zadnje besede, ki jih dospevši do gospe, je namignil svojega konja” (tako so se v ti-je Ermelinda jokaje izgovorila, Ambrožu, naj se oddalji in je še stih časih izražali, če so hoteli po-izvijaje se iz Bicinega objema pravočasno prejel za stremen ter vedati, da ni nobene nevarnosti tisti dan, ko se je poslavljala od pomagal gospej, ko je stopala s niti od sovražnikov niti od ražnje.	konja. Ves zasopljen je ostal za bojnikov).
Ko je prišel določeni čas, je trenotek nem, toliko bolj se je pa1 “In pa,” je posegel vmes grof, skrbljiva mati zajahala konja ter trudil z rokama in se globoko, “je treba pomisliti, koliko jih je s soprogom odšla iz Milana že uklanjal, hote s tem skazati svojo bilo skupaj. Mimo nevestine pred dnem. Spremljala sta ju le udanost in svoje veselje.	j spremljevalke je Ottorino imel
dva služabnika. V nekaterih urah “Dobro došla,” je dejal napo- seboj še svojega oprodo in dva so že došli v Costelletto.	sled, ko je vlovil sapo, “dobro druga oborožena moža, katera
Jeden izmed dveh spremljeval-	došla, svitla	grajska gospa, med	sem jaz	poslal	ž njimi; tako ste
cev je bil sokolar Ambrož. Želel	svoje zveste	služabnike.” Na to	bili dve	ženski	in pa štiri moški,
je še jedenkrat objeti svojo Lau- dvignivši nekoliko glavo, katero in sicer taki moški, ki se upajo retto in svojega Lupa, predno bi je prej iz spoštovanja sklonjeno postaviti dvakrat tolikemu števi-odšla v Palestino.	držal, ter vprši svoje oči v obraz	lu sovražnikov.”
Pred gradom je bil nek	obši-	katero je nagovarjal, je ves osup-j “Toraj kje bi	mogli	biti?”	je
ren trg. Dospevši tja, so naši jez-	nil, in je nekaj potihoma zase re-	vprašala Ermelinda	v	hudih	skr-
deci videli, da so bili stolpi	in zi-	kel. Potem pa je prašal glasno:	beh.
dovi ozaljšani za svatovsko sve- “Nemara mati naše svitle go-čanost. Na stolpih so plapolali spodinje?”
prapori z Ottorinovim grbom. “Da,” je odgovorila Ermelin- ba koj najhujšega bati. Sicer pa Med zobci na zidovju so blišeali	da. Tedaj si	je oskrbnik jel pri-	Bog ve,	kje so	. . . Ali to morate
ščiti različnih oblik in barev, na	zadevati, da	bi spravil ljudi v	priznati	tudi vi, da šest . oseb ne
katerih so bila naslikana njegova stran in tako napravil pot gospej more tako lebko izginiti, kakor podjetja. Od jednega stolpiča do in gospodu. Peljal ju je v prilieno se razprši dim.” drugega so bile spete preproge, bogato opravljeno sobo, kjer staj “Morda so se ponesrečili v Ti-Tik pod grajskim obzidjem so nova gosta našla deklice, dvor ja- činu?” je zopet dejala grofica, bili postavljeni mlaji in drevesa	niče in služabnike,	pripravljene	j “Tega ni misliti, ker sedaj ni
med katerimi so viseli venci	in	na njihova povelja.	povodenj ;a na vsak način, če bi
verige iz zelenja in cvetja. Tu in Ermelinda se je bila vsedla ter se bilo pripetilo kaj takega, bi se tam so bila tudi somerno postav- je ž njej prirojeno prijaznostjo bilo slišalo praviti o tem, kaj ne ljena hodišea in hišice iz zelenja sprejemala neke deklice, ki so se da, vi. oskrbnik?” si peresnimi šopi na vrhih. Ven- ji klanjale. Grof pa je mej tem j “Mogoče,” je dej&l ta z zateg-dar se je moglo lehko spoznati, šel okolo po dvorani, in drže ro- njenim glasom in dviguje rameni: da je morala že miniti slovesnost, ke na hrbtu, se je sedaj pa sedaj in videti je bilo, da nima nič dru-radi katere je bilo vse to priprav- vstavljal ter gledal neke podobe, gega povedati. A ko je obrnil svo-ljeno ;kajti veje mlajev in dre- ki so visele na steni.	je oči v gospejin obraz, ter jo je
ves ter zelenje in cvetje je bilo že “Ali ni to Pieova slika?” je videl vso obupano vsled njegove-jako ovenelo. _	vprašal oskrbnika, ki	mu	je	stal	ga dvoma, je čutil potrebo takoj
Grof Del Balzo je nekoliko	ca-	vedno na strani.	potolažiti jo nekoliko z naslednji-
so ogledoval ta prizor, a na to “Da, slika Pica Viscontija. mi besedami: “O, gotovo, jaz bi _ dejal Ermelindi ves vesel: J‘Glej, očeta mojega plemenitega gospo- rekel tudi, da se niso ponesrečili, Jfi glej! pustili so do sedaj se vse, da,” je odgovoril oskrbnik z glo- sicer bi se moralo kaj slišati.” ¿fi kar je bilo prirejeno, da so slo- bokim poklonom.	[ Med tem je bila nastala pod
vesno vsprejeli nevesto.	, In ta tukaj, je cez trenutek mostevžem velika gnječa. Ljud-
Kakor hitro so iz grada zagle- zopet vprašal grof: “Je Maffeo, stvo se je trlo, da bi prišlo pod IC dali malo družbo, sta ji prihitela kaj ne da?”	okno dvorane, tam pa so stopili UZ
naproti dva dvorjaniča v mičnih | A tisti hip je	neki dvorjanič	jedni na ramena drugih,	da	bi za	u;
oblačilih z belimi in modrimi pro- potegnil debeluha	za rokav in mu	trenotek videli gospodo.	[P
grami in s srebrno paličico v roki. rekel: “Gospa hoče govoriti z Nekateri so pravili, da sta do- j?» Jeden je jako uljudno poprasal vami. ”	šla ženina. Drugi so pa ugovarja-
sokolarja, ki je jezdil nekaj ko-j “Da, Maffeo, gospodarjev li, da ženina sta še na poti, in »O rakov pred gospodo, kdojoi bila stric,” je odgovoril oskrbnik na vsak se je hotel prepričati o res-gospod in gospa, ki sta došla čast grofovo vprašanje, in hitro na to niči na svoje oči. A tudi tako niso delat gradu.	¡je dejal še: “Če dovolite, grem mogli popolnoma dognati resnice,
“Grof in grofica Del Balzo,” na postrežbo vase plemenite go- kajti nekateri, ki so videli prvi-je odgovoril sokolar.	|spe, katera me kliče. ” Tako rek- krat Ermelindo, in pa le tako na
To zaslišavši, je dvorjanič za- ši je stekel k Ermelindi, katera hitrem skozi steklene plošče, ko trobil v rog, a iz grada je prišla ga je vsa vesela vprašala:	I tudi ni bila naravnost proti oknu
četa oboroženih, ki so se prišlece-1 “Kje sta pa novoporočenca? obrnjena, so odločno trdili, da ni ma v čast postavili v vrsto na (Ali jima niste še	naznanili, da je	bila nevestina mati, pač	pa	neye-
obeh straneh mosta. Kmalu na to došel grof Del Balzo?”	sta sama. In tako se je	množica
se je iz nekega stolpa zaslišalo j “Novoporočenca?” je dejal živahno in glasno pričkala, ali bi zvonenje, iz dvorišča v gradu so ¡vrli možak ne vede, ali gospa res- mogla res biti nevesta ali ne; in pa jeli odmevati veseli kriki tako no vpraša, ali se le šali.	j nekateri so vpili: “Živel grof in
glasno, da bi bili skoro prevpili j “Da, kje sta ona dva?” je po- grofica Del Balzo!” drugi pa zvonenje. Ko so naši prišleci do-povila grofica s takim izrazom, ki “živel Ottorino,. živela Biče, zi-šli na dvorišče, so zagledali tam je izključeval vsakoršen dvom. vela ženina!” vse polno ljudstva. Množica mož, “Ali nista bila z vami?”	("Dalje prihodnjič 1
Severn
Gothardsko
Olje
(Severa’s Gothard Oil)
je sedaj naprodaj v vseh lekarnah v dveh velikostih: 25 in 50 centov. Ako imate kake bolečine na životu, ako so vaši sklepi in mišice okorele, ako vas hrbet, prša ali strani bolijo, ako trpite vsled revmatizma, ali pokostnice, bote zadovoljni z njim.
Severovo
Zdravilno
milo
æ FRANK J. PETRU I
m
æ
æ
£
£
S
£
S
S
hfi
m
s
s
æ
iS
bfi
m;
«J A. VINJI INI OTA R
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko ntavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš.
Hrad Rabi stavbinako ”	”
Unijsko stavbinsko ”	*’	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
K
a=s
s
tfi
bfi
Sfi
Ifi
S
s
æ
æ

k*
i
5 EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago, 111.5
Jt Največ ja slovanska tvorni« a za KA-5 STAVB, REG ALIJE, ENAKE, KARE,
5 PEČATE itd. v Ameriki.
K Izdelajo zlate znake za vsa sloven-9 eka, hrvatsko, češka, »lovaSka in srb-v tka druAtva v Ameriki.
A Pilite po nač veliki tonik ki je ti-5 tkan v vsek slovanskih jezikih in ka-5 teremn so priložena zahvalna pisma od J5 poznanih društev.
K Lastnik je rodom Ceh, pile slovenski # in krvatski in je član S. N. P. J., odkar |P «e je ustanovila.
(Severa’s Medicated Skin Soap)
je antiseptično milo, ki ne samo očisti kožo, lobanje, lase in roke, ampak tudi pre-preča zabasan j e znojnic, kar je vzrok ogrc, črnavk, hrapavosti in drugih grdih ne-prilik kože. Je izborno milo britje — neprekašljivo za detetovo kopel j. Cena 25c.
Naprodaj so v lekarnah. Zahtevajte Severova. Ne vzemite drugih. Ako jih lekarnah nima, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A HORVAT, Joltet, 111.
Nerednosti prebave.
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo' pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moei. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge nerednosti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
JOS. TRIIVER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, III.
—	Kongresnik Keating iz Colo-rado bo zahteval, da kongres preišče vzroke, ki so povzročili štrajk premogarjev v Coloradu, pri katerem je prizadeta Coiora-do Puel and Iron Co. v južnem Coloradu. Keating trdi, da ima družba polno moč nad sodniki in drugimi javnimi uradniki. Razmere so bile take, da so premo-garji bili prisiljeni zaštrajkati, da se ubranijo popolnemu zasužen-stvu pod vlado poljtične oligarhije.
—	Požar je v Pottsvillu, Pa. napravil 200 tisoč dolarjev škode. Velik del mesta je upeljen.
— Profesor in zvezdoznanec, T.
J. See v Montgomeryju, Mo., trdi, da na Veneri bivajo razumna bitja.
RAD BI VEDEL,
kje se nahaja Franc Verhovc,ki je visoke, šibke postave, drobnega obraza in brez brk. V Ameriki je približno eno leto, po poklicu je krojač. Prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njegov naslov, da mi ga javi, zakar mu bom hvaležen, ali pa naj se mi sam javi.
Valentin Verb ovc, Briliant, O. Box 2. 2x	Jefferson Co.
Zopet vse dobro.
G. Mihael G. Habursky iz Ma-disona, Me., nam je pisal tako: “Naznaniti vam želim, da sem trpel vsled mučne želodčne nepri-like in užival sem vedno Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino po navodilu. Od začetka je učinkovalo prav močno na moj drob, a sedaj je zopet vse v najlepšem redu. Počutim se zdaj mnogo krepkejšega in lahko uživam mnogo več jedi. Popolnoma zdrav sem, zopet in želim priporočiti to zdravilo vsem, ki se počutijo bolnim v svojem želodcu.” Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino splošno zadovoljuje tiste, ki ga pravilno uživajo. Iz-čišča telo, ureja prebavo, krepi živce. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalni kemik, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Prav zanesljivo zdravilo za bolečine v mišicah in sklepih, pri revmatizmu in nevralgiji, je Trinerjev liniment.	(Advertisiment.)
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lakner, 1595 3rd ave., New York, N. Y.	(Adv.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N. Warman Ave.. Indianapolis, Ind.
NAZNANILO IN VABILO.
S tem ste vabljeni vsi rojaki, ki stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pri dete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in far merjev ter se prepričate na lastne oči, in potem sodite po svojem premisleku, kje»da je bolj za vas? Mučiti se in garati za par borih dolarjev po zaduhlih tovarnah, ru dokopih in drugih življenju in zdravju škodljivih krajih kjer zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen in neodvisen sam svoj gospodar in delodajalec ua zdravem in svežem zraku, v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se vaše delo stotero izplača in kjer v par letih za marljivim delom in dobrem gospodarstvu postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar in premožen farmar, katerega vsakdo ča^ti in mu ni treba poslušati bosov, krvav pot potiti ter z istim drugimi žepe polniti, ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni ali neomoglosti odslove ne oziraje se, kaj bode iz vas potem, ter Vaše mesto nadomeste z mladimi in čvrstimi močmi.
Pomislite nekoliko ter pripravite si boljšo bodočnost ter pot
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
=—	<ADVOKATI	-----
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTcLg 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
---- KRASNI ______
GRAMOFON
§10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
Ako živite izven
pišite pe naš cenik za dobre vino in žganje, na:
JOS. BERNARD,
1903 BLUE ISLAND AVENUF, (DEPT. Z.) CHICAGO, ILLINOIS.
£ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE f
Narodna Tiskarna
f
X
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralije, ako rabijo dr. Richter.jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bole-
cine.
To sredstvo ima za seboj1 431etno zgodovino.
. Uporablja se ga po celem svetu | ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dohiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan pri
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
f
?
f
2146-50 Blu• IslandJtoe., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, CeSketn, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni	::	::
i
i
?
?
t
?
?
?
♦%
i	V
THE BEER”
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Austro-Americana Parobrodna Družba
do uživanja sadu Vašega truda in svojih žuljev, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti, kje bodem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo drnužino, ako delo izgubim, zbolim ali celo u-uirjera? Še je čas se takih skrbi rešiti in si pripraviti boljše življenje.
Kupite si kos dobre dn rodovitne zemlje, v zdravem in prijaznem kraju, kjer imam še precej zemlje na prodaj, po nizkih cenah in ugodnih ter malih obrokih, tako da si lahko vsakdo svet nabavi v tej slovenski naselbini, kjer je zadnje štiri mesece nad 80 rojakov posestva kupilo, kar vam je lahko jasen dokaz, da je svet rodoviten, kraj prijazen, dobra in zdrava voda, ugodno podnebje in klima, vedno dober trg in izvrstna železniška zveza z vsemi večjimi trgi in mesti, in vsakovrstne druge potrebne ugodnosti. Kdor želi natančnejša poročila o tem, mu drage volje na zahteva pošljem. Pišite čim prej, dokler svet ae bode popolnoma razprodan na A. Mantel, L. Box 221.,
Wausaukee, Wis.
V dodatek za naznanilo s tem sporočam vsem rojakom, ki so mi že svoj prihod naznanili, kakor tudi onim ki so že svet ku/pili in se še ne naselili, da sem pisarno v Chieagi preselil sem, kamor sem se tudi za stalno naselil, tako da mi bode mogoče vsakemu v vseh možnih potrebščinah iti na roke in pomagati v vseh ozirih. Ko se odločite sem priti, kupite vožni listek naravnost v Wausaukee, Wis., naznanite mi svoj prihod, da Vas-na postaji pričakam in se 7,i Vas zavzamem.
(Advertisement.)
RAD BI IZVEDEL
za rojaka Anton Homovec Imam mu sporočiti važne dru-števene stvari; prosim ako kedo izmed cenjenih rojakov vc za njegov naslov, da mi ga javi! Zt kar mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se mi sam javi; tem hitreje tem boljše!
‘osip Škerl, Box 208, Dunlo, Pa 3x	Advertismeri*!.
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postfežba, električna svit ljava, dobra kuhinja, viDo brez plačno, kabine 3. razreda na paro brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef I., Martin /ashington, Laura, Alice, Argen tina, Oceania, Poldnia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y
ali na njih pooblaščene zastopni ke v Zjed državah in Kanadi.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroki spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO
Unljske smodke najfinejše ka-kovosti z znakom S. N. P. <1.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržene vsote gre v rezervni fond S. N P. J. ! Pismena naročila se ' zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 amodk po 5c ali 500 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! / Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E Cleveland, 0.
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite-
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj večjega slov.-angl. in angl. slov slovarja. Knjiga je nujno potreb no vsim onim, ki se res želijo na učiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2 ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
FRANCOZKA LINIJAj^
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjn traj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCI (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOII So tudi, drugi in tretji razred moder ni novi parobrodi, odidejo tudi vsake soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAIN1
MAURICE W. KOZMTNSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, El.
DR. ADOLF MAČE
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
VJVažno uprasanje!
llA mi opravi
JMV V najbolje in najceneje
Konzularne
Kite
vojaške Ztltv Hanover St.
zadeve
JO Cigarettes
Kadite samo najbolje
1VIEBO
I V CORK TIP
CIGARETTES
Brez ednakosti najboljši
SPREMEMBE
pri krajevih društvih meseca septembra 1913.
Slavija, štev. 1. Zopet sprejeti: And. Stražar, c. 5089, Karl Baha-rič, e. 15698, Alois Juvan, c. 37. Prvi mesec suspendovani: Mihael Vouk, c. 8186, Joseph Stebernik, c. 12383, Frank Dobravec, cert. 8090, Alois Bahovec, c. 2617. Novo pristopili: Blaž Bartol j, c. 16847, Fanny Ulgar, c. 16848, Mihael Kasic, c. 16849, Joseph Juvan, c. 16860, Frank Woglesh, c. 16851, Frank Primožič, c. 16852.
Triglav, štev. 2. Prvi mesec suspendovani: Ant. Zupančič, cert. 10038, Anton Hartel, c. 12045. Novo pristopli: Frank Bruder, c. 16853, Frank Močnik, c. 16854.
Adrija, štev. 3. Zopet sprejet: Joseph Papeš, c. 14779. Novo pristopil: Ignac Vertačnik, c. 16855.
Bratstvo, št. 4. Zopet sprejeti: Anton Rataicak, c. 4650, Anton Rogožinski, c. 5684, Vlad. Rogo-žinski, c. 5681, Joseph Saj er, c. 8838. Prvi mesec suspendovani: Frank Steiner, c. 13495, John Ridzinski, c. 1109, Ceslava Matu-ška, c. 5981, Joseph Gerzeti, cert. 9179, Julijas Bugajevski, c. 960. Izobčeni: Gotlieb Rilla, c. 6208.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Joseph Gorjup, c. 7554, Frank Rebec, c. 8859, Frank Kolenc, c. 9836, Gas. Urbančič, c. 11903, Filip Eppich, c. 11907, Anton Boldin, c. 12386, Anton Habinc, cert. 13176, John Zdovc, c. 13705. Prvi mesec suspendovani: John Zakrajšek, c. 7838, John Zerman, c. 8872, Joseph Pižem, c. 11107, Ant. Cecelich, c. 12959, John Košir, c. 15263, Joseph Kužnik, c. 1029. Drugi mesec suspendovani: Fr. Razinger, c. 11575, Jak. Bukovec, c. 11904, Joseph Rojer, c. 15009. Izobčeni: Ignac Okorn, c. 12050, John Stopar, c. 15262. Novo pristopli: Andrej Jančigar, c. 16856, Anton Zadnik, c. 16857, Anton Zakrajšek, c. 16858, Frank Palčič, c. 16859, Anton Zadnik, cert. 16860, Steve Perše, c. 16861, Martin Poljane ,c. 16862, Frank Babnik, 'c. 16863, John Novak, cčrt. 16864, John Putrich, c. 16865, Martin Potočnik, c. 16866, (Louis Grilc, c. 16867 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Bratstvo, štev. 6. Zopet sprejeti Frank Lesjak, c. 9403, Marija Lesjak, c. 13711, Rafael Končnik, c. 1770. Prvi mesec suspendovani: Mihael Bambič, c. 13123, Marija Bambič, c. 13125, John Jerman, c. 10302. Novo pristopil: Mike Grubešič, c. 16868.
Delavec, štev. 8. Drugi mesec suspendovan: And. Mihelič, cert. Novo pristopli: Frank Simčič, c. 16869, John Bross, c. 16870, Louis Keber, e. 16871, Jos„ Košič, cert. 17142.
Trdnjava, štev. 10. Prvi mesec suspendovani: Steve Jacob, cert. 12912, Anton Završnik, c. 7835. Izobčeni: Alfred' Rusold, c. 5773, David Knezovich, c. 531. Novo pristople: Erčka Učakar, s. 16872, Marija Jalovčan, c. 16873.
Sokol, štev. 11. Zopet sprejet: Iv. Vukošič, c. 10062. Novo pristopil: And. Bego, c. 16874.
Edinost, štev. 12. Zopet sprejet: Vincenc Padar, c. 14332. Prvi mesec suspendovani: John Erjavec, c. 3401, Frank Eltz, c. 4682. John Straus, c. 7313. Drugi mesec suspendovan: Mat. Terčelj, cert. 8011. Izobčen: John Ribarič, c 7436.
Edinost, štev. 13. Zopet sprejeti: Jacob Kaska, c. 6292, Nick Kusich, c. 9660, Mihael Mihale-vič, c. 3998, Jacob Kenda, cert. 6291, Mihael Pintar, c. 2019, Fr Posedelj, c. 10365. Drugi mesec suspendovani: Dim. Trbovec, c. c. 11581, Nek Vidnevič, c. 13719. Izobčeni: Joseph Lompergar, c. 7827, Anton Gartner, c. 8767, Jos, Perka, c. 12975. Novo pristopli: Peter Mavrič, c. 16875, Emil Pa-tek, c. 16876. Lukas Brozovich, c. 16877, Ignac Sirk, c. 16878, A. Sirk, c. 16879.
Sloga, štev. 14. Zopet sprejeti: Frank Stanovnik, c. 8386, Anton Cendol, c. 7439, Jacob Lešnjak, c. 13139. Prvi mesec suspendovani : Andr. Kaltineger, c. 6960, Mat Maček, c. 761, Martin Brunet, c. 9671, Peter Srmek, c. 10066, John Kladnik, c. 13713, John Šuštar, c. 15719, Valentin Mule, c. 16122 Drugi mesec suspendovani: And. Zalašček, c. 8203, Frank Peletič c. 9409, Mihael Keržišnik, cert
c. 6957. Novo pristopil: John 16138, John Kinkela, c. 16397, Peklenk, c. 16880.	Paskval Saftič, c. 16396. Izobčen:
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: Frank Ružič, c. 11642.
Joseph Bašelj, c. 10314, Frank Ilirija, štev. 38. Prvi mesec su-Bergant, c. 1117, Frank Gasperič, spendovan: Joseph Škufca, cert. 11451, John Gričar, c. 11456, And. 13624. Novo pristopli: Frank Ju-Makarovič, c. 13499, John Jan- retič, c. 16918, Lovrenc Modrijan, čar, c. 13496, Frank Siner, cert. c. 16919, John Jurečič, c. 16920, 15492, Max Koder, c. 16124, Ant. Terezija Nelec, c. 16921.
Kos, c. 16123, Frank Novak, cert. i Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet 16565, John Pintar, c. 12138. Prvi sprejeti: Frank Bahovec, c. 1910, mesec suspendovani: Andr. Go- Jera Bahovec, c. 2554, Mihael lob, c. 7167, Ant. Bohte, c. 9674, Knapič, c. 6978, Frank Penca, c. Mart. Staniska c. 57, John Janko- 1911, Anton Zajc, 3779, Joseph vič, c. 11739, Ant. Mlakar, cert. Stritar ,c. 16399. Prvi mesec su-12981, John Perškun, c. 6370, Ana spendovani: John Križanič, cert. Perškun, c. 13342, Jak. Jovne, c.; 1927, Ignac Šmid, c. 3236, John 1009, Joseph Sega, c. 11154. Izob- Tršelič, c. Drugi mesec suspendo-
čeni: Frank Zajec, c. 9507, John Mestek, c. 12980, Fr. Stiglich, c. 12981, J. Miholich, c. 9607. Novo pristopli: Frank Kovačič, cert. 16881, John Kočevar, c. 16882, Ignac Kosec, c. 16883.
Bled, štev. 17. Prvi mesec suspendovan : Andrej Bombač, cert. 5647. Drugi mesec suspendovan: Gregor Renuž, c. Novo pristopli: John Dugar, c. 16884, Peter Miklavec, c. 16885.
Orel, štev. 19. Prvi mesec suspendovan: Mihael Kremaruš, c. 5820. Izobčeni: Albin Gorenc, c. 10711, Anton Drobne, c. 14799. Novo pristopli > Rudolph Pevc, c. 16886, Anton Črne, c. 16887, John Berlisg, c. 16888, Aloizija Cuder, c. 16889, John Cuder, c.. 16890.
Sokol, štev. 20. Zopet sprejeti: Anton Jenko, c. 6513, Ant. Perme, 2866, Anton Sadar, c. 2496, Anton Zdravlovič, c. 5342. Prvi mesec suspendovani: Matt GruVn, cert. e. 16377, John Marolt, c. 14344, Peter Mikulčič, c. 14342, Anton Sweiger, c. 9073. Novo pristopli: Peter Robnik, c. 16891, Stefan Tkalec, c. 16892, Joseph Adamič, c. 16893, John Rozman, c. 16894, Geoi’ge Verderbar, c. 16895, John Grmek, c. 16896, Joseph Kristjan, c. 16897, Frank Jenko, c. 16898.
Orel, štev. 21. Zopet sprejet: Mihael Rožič, c. 13157. Prvi mesec suspendovan: Ludvik Šporar, c. Drugi mesec suspendovan: Peter Kaušek ,c. 808. Novo pri-topli: John Zupančič, c. 16899, Louis Zupančič, c. 16900, Johana Puntar, c. 16901.
Danica, štev. 22. Zopet sprejet: Frank Mikuličič, c. 13924. ‘Prvi mesec suspendovani: Lovre Krach c. Frank Žitnik, c. 16385, Peter Lukanich, c. 13512, Paul Movrin, c. 7854, Frank Tacher, c. 11750, John Ručgi, e. 7147, Joseph Žitnik, c. 12745, Karl Filipčič, cert. 9678. Drugi mesec suspendovan: Joseph Radenšek, c. 5157. Izobčeni :. JOSEPH JUDNICH, c. 773, Ant. Zigman, c. 14077.
Edinost, štev. 23. Novo pristopil: Martin Gričar ,c. 16902.
Šmarnica, štev. 24. Prvi mesec suspendovani: Joseph Klančnik, c. 15037, Martin Račič, c.
Bratje Svobode, štev. 26. Novo pristopil: Crum Coleff, c. 16903.
Celje, štev. 27. Drugi mesec suspendovan: Ant. Kosmač, c. 9141. Izobčen: John Jouvan, c. 14354.
Novi Dom, štev. 28. Zopet sprejet: J. Krepenc, c. 14142. Prvi mesec suspedovani: Jak. Miloševič, c. 6606, Peter Gerzetič, c. 1183. Drugi mesec suspendovani: Jos. Geskel, c. 4140, Marko Paver, c. 11606, John Obramski, c. 1288, Franca Pintar, c. 12360.
Domovina, štev. 29. Zopet sprejet: Frank Kovačič, c. 4143. Drugi mesec suspendovani: Thomas Plahutnik, c. 9317, Frank Udovič, c. 11123, August Meserko, c 14144. Črtan: Joseph Rajner, c 12262.
Popotnik, štev. 30. črtan: John Ocepek, c. 4291. Novo pristopli Anton Mohor, c. 16904, Edwarc Hodnik, c. 16905, Frank Ocepek c. 1690, Joseph Krašovec, c. 16907 John Simončič, c. 16908.
Slovenski Dom, štev. 31. Novo pristopil: John Jevnikar, c. 16909
Sava, štev. 32. Zopet sprejet Paul Oman, c. 16358. Izobčen Tom Divanko, c. 8576. Novo pri stopli: John Tence, c. 16910, Ant Sopotnik, c. 16911, Frank Obreza c. 16912, John Polc, c. 16913, Jer nej Kisovec, c. 16914,
Naš Dom, štev. 33. Prvi mesec suspendovani: Mato Gecan, cert 1124, George Prebek, c. 14812 Joseph Rendulič, c. 15506. Drugi mesec suspendovani: Martin Par kovic, c. 16136, Andy Plevel, c, 8579. Novo. pristopli: Frank Gač nik, c. 16915, Anton Rosenberger c. 16916.
France Prešeren, štev. 34. No vo pristopil: Matt Radelj, cert, 16917.
Proletarec, štev. 37. Prvi mesec
vani: Frank Čech, c. 3238, Anton Končan, c. 10725, Silv. Rešek, c. 2908. Novo pristopil: Jos. Rada-novič, c. 16922.
Zvon, štev. 40. Drugi mesec suspendovan : Anton Ružič, c. 78^8.
Slovenia, štev. 41. Zopet sprejet: John Podgoršek, c. 14368. Prvi mesec suspendovan: Frank Toniji, c. 14371. Novo pristopila: Marjeta Zajc, c. 16923.
Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti: Frank Gregorčič, c. 15518, Jacob aZjc, c. 14156, Joseph Labernik,
. 7607, Alois Egart, c. 8586, Jos. Erjavec, c. 12437, Lovrenc Ko-stelc, c. 8030, Frank Tomažič, c. 6984, John Novak, c. 5729, Ant. Kostelc, c. 2992. Prvi mesec suspendovani : Thomas Shustar, c. 4850, F. Filanovič, c. 8896, Jacob Krmaurer, c. 9438. Matt Jerkovič,
. 10933, Anton Skrjanc, c. 10934, Frank Zajc, c. 8349, Joseph Ora-zem, c. 12795, J. Božič, c, 13000, John Knap, c. 6981, Martin Nosan, c. 13354, Frank Knaus, cert. 15051, Alois Kostelz, c. 12697, John Skrainer, c. 11242. Drugi mesec suspendovani: John Ro žanc, c. 4022, John Kostelz, cert. 5729. Izobčen: Frank Zalar, cert. 1337. Novo pristopil: Louis Bav dek, c. 16924.
Gorenjec, štev. 46. Izobčen: Joseph Furlan, c. 8898.
Illinois, štev. 47. Novo pristopil: Frank Persch, c. 16925.
Triglav, štev. 48. Zopet sprejet: John Drobnič, c. 5142. Drugi mesec suspendovan: Thomas Pavlič, c. 8900. Novo pristopli: Ljuban Jelich, 16926, Anton Korene, cert. 16927, Nikolaj Kiš, c. 16928, Gregor Adamovič, c. 16929, Jernej Muhič, c. 16930, Steve Trenta, c. 16931.
Ljubljana, štev. 49. Zopet sprejeti: Marija Ban, c. Anton Peter ca, c. 13530. Drugi mesec suspendovani: Frančiška Brajer, cert 15530, Matt Bratkovič, c. 8027. Odstopil: Joseph Strah, c. 14449.
Skala, štev. 50. Zopet sprejeti George Mackoviz, c. 15327, Anton Pirnat, c. 10657. Prvi mesec suspendovani: John Paličic, cert, 15323, Nada Pavličič, c. 15325 Frank Serven, c. 7756, Blaž Lamber. c. 4275. Novo pristopil: Jos Rudzon, c. 16932.
Narodni Dom, štev. 51. Prvi mesec suspendovani: Tony Lipovic c. 10114, Jos. Miklavčič, c. 113 Novo pristopli: A,nton Boltezar c. 16933, Frank Klemenčič, cert 16934.
Zvezda, štev. 52. Drugi mesec suspendovan: Andrej Buda, cert 14635.
V Boj, štev. 53. Zopet sprejeti A. Petelinkar, c. 6881J S. Bevčar, c. 10117, J. Crnovič, c. 11771, J. Bavec, c. 13745, J. Srakar, cert 14382, F. Pavlin, c. 15059, A. Me stek, c. 1.5330, J. Petrovič, cert 15331, J. Cvenkl, c. 13538. Prvi mesec suspendovani: J. Župan, c, 1782, A. Mofko, c. 11045, F, Hitti c. 11074, J. Travnikar, c. 12592 S. Pernuš, c. 15061, J. Ausec, c. 16165, V. Mavko, c. 16415. Izob čeni: M. Intihar, c. 12766, Filip Mohorič, c. 14591, A. Pelan, cert 7884. Novo pristopil: Frank Sra kar, c. 16935
Sloyan, štev. 55. Prvi mesec su spendovani: Frank Bogajtaj, c 4193, Helena Bogotaj c. 11613.
Slovenija, štev. 56. Prvi mesec suspendovan: Bert Lackner, cert 11942.
Planinar, štev. 57. Drugi me sec suspendovan: Frank Slapnik c. 13945. Novo pristopli: Jerne; Burkelca, c. 16936.
Litija, štev. 58. Drugi mesec su spendovan: Frank Medvešek, c 16426. Novo pristopli: Anton Vo kič, c. 16937, Jernej Vidergar, c 16938.
Zavednost, štev. 59. Zopet sprejet: Frank Merčun, c. 11775.
Sparta, štev. 61. Prvi mesec su spendovan: Joseph Spendal, cert 14840. Izobčen: John Jerman, c
15944. Izobčenn: Martin Vidmar, suspendovani: John Stanič, cert. 14171. Novo pristopli: John Gros,
16939, Louis Zupančič, c. 16940, Martin Križaj, c. 16941.
Bratska Sloga, štev. 62. Zopet sprejeti: Frank Merle, c. 14174, Matt Kruljac, c. 14175, Mile Orlič, 12600, John Flego, c. 9250. Prvi mesec suspendovani: Rade Stanič, 9253, Frank Tomac, c. 11778, Mike Žalec, c. 11951, John Malenšek, c. 13750, John Prodan, cert. 13749, Frank Krasta. Drugi mesec suspendovani: John Kasun,
. 7771, Joseph Štiglic, c. 10131, Joseph Ropotar, c. Jacob Banovec, c. 14598, Martin Novak, c. 14S41, Joseph Jenič, c. 16177. Izobčeni: John Lenaršič, c. 10359, Joseph Mikic, c. 11781, GEORGE METEŠ, c. 10558, JACOB BUKOVEC, c. 12782, MIHAEL RUPE, c. 1348, JOHN MEDVED, c. 14599.
Slovenska Zastava, štev. 64. Zopet sprejet: John Pinčelič, cert. 7912. Prvi mesec suspendovani: Frank Sotovšek, c. 16683, Frank Kukoviča, c. 7323. Novo pristopli; Joseph Jerina, c. 16942, Anton Lovše, c. 16943, Johana Mihelič,
. 16944, Frank Capuder, cert. 16945, John Capuder, c. 16946. Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejeti: Jacob Ovijač, c. 12731, John Malli, c. 5515, Frank Jeršin, cert. 10137. Prvi mesec suispendovan: Matt Bernik, c. 5651. Izobčen: Fred Puklavic, c. 15785. Novo pristopil:	Ferdinand Beršnjak, c.
16947.
Prosveta, štev. 66. Zopet sprejet: John Zupančič, c. 1814.
Dolenec, štev. 67. Zopet sprejeti: Matt Tomažič, c. 15349, J. Stančič, c. 15350, John Adam, c. 14393. Novo pristopli: Frank Zupančič, c. 16948, Marija Zajic, c. 16949.
Slovenec, štev. 68. Drugi mesec suspendovan: Frank Perme, c. c. 11736.
Napredek, štev. 69. Drugi me' ec suspendovan: Ignac ZabukO' vec, c. 8668. Novo pristopli: Jos. Zakrajšek, c. 16950, Frank Lon-ger, c. 16951, Stefan Nartnik, c. 16965, Alois Udovič, c. 16952, Fr. Uhan, c. 16953, Frank Kovič, c 16954, Anton Dongar, c. 16955, Paul Kočar, c. 16956, Frank Kralj c. 16957.
Spoznanje, štev. 72. Prvi mesec suspendovana:	Marija Komar,
c. 14185. Novo pristopli: Ignac Spendal, c. 16958, Luka Vavpotič, c. 16959, Frank Per, c. 16960.
Slovenec, štev. 75. Zopet sprejet : Mihael Majnarič, e. 14190.
Delavska Zveza, štev. 78. Zopet sprejeti: Jacob Derling, c. 8911, Matt Derling, c. 13762. Drugi me sec suspendovan: John Prebil, c. 6530.
Dobrodošli, štev. 79. Zopet sprejeti: Joseph Pregelj, c. 7494, Emil Radoševič c. 14615. Prvi mesec suspendovan: Joseph Burger, c. 5403. Izobčeni: Joseph Kočevar, 3722, Gena Petkov,, c. 15079 Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti: Anton Bujan, c. 10158, Geo Cebuhar, c. 5184.
Solnce, štev. 81. Prvi mesec su spendovani: George Čačič, cert 10963, Paul Sigurnjak, c. 10965.
Triglav, štev. 82. Novo pristop li: Martin Jazbinšek, c. 16961 Louis Vavtar, c. 16962, Jacob Raspet, c. 16963.
Planina, štev. 83. Zopet spre jek: Martin Doltar, c. 10486. Dru gi mesec suspendovan: Joseph Tvec, 12619. Novo pristopli: Nick Balieh, c. 16964, Božo Suknaič, c 16966, Mihael Borich ,c. 16967 John Mordus, c. 16968, Fr. Križ man, c. 16969.
Slovenski Delavec, štev. 85 Drugi mesec suspendovan: Joseph Nakšič, c. 13953. Novo pristopil Matt Ozanich, c. 16970.
Slovenski Dom, štev. 86. Novo pristopli: Frank Lang, c. 16971 Andrej Cukale, c. 16972, Martin Kržičnik, c. 16973, Frank Tala bor, 16974.
Prostomisleci, štey. 87. Prvi me sec suspendovani: Joseph Gori nek, c. 11968, Val. Hugut, cert 13956, Frank Stenko, c. 14871 Izobčeni: Joseph Jesih, c. 5892 Antonija Majdič, c. Novo pristo pili: Joseph Gašperšič, c. 16975 Andrej Cesnik, c. 16976, Frank Wultsch, c. 16977, Anton Komatz c. 16978, Valentin Marinšek, cert 16979, Paul Koleša, c. 16980, Fr Kemprle, c. 16981, Joseph Kenda c. 16982, Thomas Mlekuš, cert 16983, Joseph Mlekuš, c. 16984.
Glas Naroda, štev. 89. Prvi mesec suspendovani: Frank Vrho vec ,c.' 15662, Anton Grajšar, cert 1393.
Rdeči Prapor, štev. 90. Zopet sprejeti: John Miklau)čič, cert 15364, Marija Miklaučič, cert.
13197. Novo pristopil: John Urbančič, c. 16985.
Johnston City, štev. 91. Zopet sprejeti: Frank Jerič, c. 10653, Ciril Oblak, c. 15090.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejeti: Blaž Lenič, c. 4565, Jos. Karo, c. 11000. Prvi mesec suspendovan: And. Lenarčič, c. 3666. Izobčen: Karl Šauperl, c. 15344. Novo pristopil: Albert Kos, cert. 16986.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejet: Peter Krajnc, c. 8081. Prvi mesec suspendovani: Andro Petrič, cert. 10176, Karl Perh, c. 79, Anton Kaška, c. 8768. Novo pristopli: John Hotko, c. 16987, Frank Ve-grinc, c. 16988, Louis Omerzu, c. 16989.
Bratje Vsi za enega, štev. 96. Zopet sprejet: Martin Golob, cert. 6449.
Krim, štev. 97. Zopet sprejeti: Joseph Kričaj, c. 1079, Leo Pirnat, 14585. Prvi mesec suspendovani: John Krhin, c. Matt. Ružič, . Novo pristopil: John Susanj, . 16990.
Sokol, štev. 98. Zopet sprejet: John Hribar, c. 11788. Prvi mesec suspendovani: John Bratkovič, . 4581, Joseph Mauser, c. 5166. Novo pristopil: Jos. Simončič, c.
169^1.
Golobček, štev. 100. Zopet sprejet: Louis Hribar, c. 6693. Izobčen: John Ausec, c. 11509.
Trdnjava, štev. 101. Prvi mesec suspendovani: Anton Dovgan, c. 8089, Matt Sedmak, c. 6788, M. Brasinkovič, c. 15100.
Nada, štev. 102. Zopet sprejete: Marija Baskovec, c. 10986, Marija Jerman, c. 8098, Marija Ceh, c. 6801, Kristina Namors, c. 11385.
Jutranja Zora, štev. 103. Zopet sprejeta: Marija Janc, c. 11715.
Zavedne Slovenke, štev. 104. Novo pristopla: Marija Sifler, c. 16992, Jerica Zalar, c. 16993.
Studenček, štev. 105. Zopet sprejeti: Joseph Pušnar, c. 1630, Nikolaj Dugar, c. 3680. Izobčen: Fr. Bencan, c. 4340.
Prostost, štev. 106. Zopet sprejet: Louis Zvonik, c. 11649. Drugi mesec suspendovan : Frank Serek, 6927. Izobčen: Anton Meglič, c. 15101. Novo pristopli: Jacob Guzelli, e. 16994, Andrej Novinc, c. 16995.
Planinski Raj, štev. 107. Zopet sprejet: Louis Muhič, c. 9758. Drugi mesec suspendovani: Fr. Turk, c. 8632, Frank Skubiz, cert. 10411, Valentin Paulič, c. 1496. Novo pristopli: Jacob Blut, cert.
16996,	Rudolph Gabrijan, cert.
16997,	John Blut, c. 16998, Johana Gabrijan, c. 16999, Martin Petrovič, c. 17000.
Jutranja Zora, štev. 108. Novo pristople: Frančiška Žagar, c. 17001, Frančiška Varoga, c.17002.
Orel, štev. 109. Prvi mesec suspendovani:	Nick Kuretič, c
c. 11989, Nick Nikšič, c. 13796, Ed. Fullo, c. 15382. Izobčan: Max Saši, c. 11989.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: Geo. Palčič, c. 16038, Matt Marincelj, c. 15290, Frank Susanj, c. 14222,‘’Karl Kerže, c. 14060, Aloiz Jurdana, c. 13800, Jernej Gornik, c. 14430, Matt Kindela, c. 10565, Fr. Dobrovinc, c. 14650, And. Brajan, c. 13214, Marko Briški, c. 10999, Frank Ri gier, c. 14906, John Bačič, c. 16487, Anton Škerjanc, c. 8941 Prvi mesec suspendovani: Louise Strožnik, c. 16714, Frank Zupan čič, c. 11338, John Vintar, c 15757, John Rus, c. 9114, Anton Perko, c. 14903, Matt Majnarič c. 9511, Anna Majnarič, c. 9575 Valentin Lešnjak, c. 14905, Anton Jelen, c. 15596, Frank Am brozich, c. 14912, Edward Jakše c. 14429, Joseph Ozanič, c. 13973 Joseph Lovšin, c. 115321, Drugi mesec suspendovani: John Ober star, c. 14908, Frank Levstak, c, 13052. Izobčeni: Frank Antončič c. 1089, Jos. Antončič, c. 1101, Zvezda štev. 111. Novo pristo pli : Neža Bavdek, c. 17003, Marija Grebenc, c. 17004,
Slovenski Sinovi, štev. 112 Drugi mesec suspendovani Frank Sterminšek, c. 11819, An ton Papež, c. 8943.
Živila Ilirija, štev. 114. Prvi mesec suspendovani: George Ste fanc, c. 13580, Joseph Krobat, c. 12831, Frank Klanšek, c. 6312. Drugi mesec sutependovan: Peter Stefane, c. 15115.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejeti: Martin Plut, c. 7527, Frank Šmarje, c. 14445. Prvi mesec suspendovan: Jacob Jakša, c. 14446. Drugi mesec suspendovani:	John. Jelača,, c.
12973, Joseph Brenčič, c. 15834.
Nove pristopli: Marija Mance, c. 17005, Franca Juretič, c. 17006.
Slovenski Sokol, štev. 118. I-zobčeni: Anton Regent, c. 6635, John Melisa, c. 2181, Paul Mežnar, c. 12835, Lovrenc Dekleva, c. 15232. Novo pristopil: Joseph Bene, c. 17007.
Moška Jednakopravnost, štev. 119. Izobčena: Jožefa Stefanič, c. 8506. Odstopila: Ana Vidmar, c. 15836.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprelet: Mihael Briški, e. 11529. Prvi mesec suspendovani:	Tomas
Matajčič, c. 10828, Sebastian Tušar, c. 15295, John Gantar, c. 15602. Novo pristopli: Anton Majnarič, c. 17008, Matt Pleše, c. 17009, Anton Škufca, e. 17010.
Zveza Detroitskih Slovencev, "tev. 121. Zopet sprejeti: Joseph Fister, c. 1020, Alois Mantony, c. 6262, Joseph Primoseh, c. 14920, John Kaučič, c. 12834. Prvi mesec suspendovani: Vincenc Černe, c. 11829, Joseph David, c. 13410. Ciril Stular, e. 14233, Anton Trinajsti, c. 12652, Nikolaj Rettič, c. 14178, Jernej Polanc, c. 16227. Drugi mesec suspendovan; John Told, c. 13411. Novo pristopli: John Seme, c. 17011, Ana Cankar, c. 17012, (Valentin Tič, c. 17013 sprejet ko predloži izkaz starosti).
Grozd, štev. 122. Zopet spre-, jeti: Evgen Mikuš, c. 13065, Anton Žagar, c. 12161. Prvi mesec suspendovan: Martin Virant, c. 14229. Drugi mesec suspendovani: Anton Čuž, c. 8178, Frank Turk, c. 12326. Izobčen: Frank Skubic, c. 9769. Novo pristopil: Anton Zupančič, c. 17014.
Vipava, štev. 123. Prvi mesec suspendovan:	Blaž Tadej, c.
8330.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Zopet sprejet: Mafrtin Potokar, e. 144*54. Prvi mesec suspendovani: Paul Zupančič, c. 8340, Matt Kunčič, c. 14451, John Tur-žič, c. 14921. Drugi mesec suspendovani: Ignac Perpar, c. 13697, Steve Drajasinovič, c. 16245.
Hibbing, štev. 125. Zopet sprejeti: Joseph Mihelčič, c. 15132, Joseph Ozanich No. 2, c. 1529. Drugi mesec suspendovan: Frank Pintar, c. 12653. Novo pristopil: John Stimac, c. 17015.
Primož Trubar, štev. 126. Prvi mesec susDendovani:	Ludvik
Blatnik, c. 10218, John Očovnik, c. 12332, Ferd Cankar, c. 13069, Alois Kovačič, c. 14331, Ev. O-belna-r, c. 14005. Novo pristopil: Frank Potočnik, c. 17016.
Narodne Slovenke, štev. 128. Prvi mesec suspendovane: Ana Klemenc, c. 8798, Kate Junko, c.
8794,	Antonija Verderbar, c.
8795,	Rozalija Urih, c. 8796, Marija Cvetkovič, c. 9975, Pepa Rarikar, c. 10616, Frančiška Crnkovič, c. 10617, Kate Musich, c. 12499, Kate Tometz, c. 12846, A-na Stempiher, c. 14007, Barbara Ozanič. c. 14682, Jennie Prišlin, c. 14681, Danica Tometz, c. 15841, Franca Za^ar, c. 15843, Franca Radčki, c. 15840, Franca Briški, c. 15839. Drugi mesec susnendovana: Ana Fajon, c. 12167. Izobčene: Ana Grivec, č. 10615, Margaret Medved, c. 10842.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeti: Anton Tekavčič, c. 8810, Joseph Zupančič, c. 13604. Prvi mesec suspendovana:	Aloizija
Kavšek, g. 11411. Drugi mesec suspendovan:	Joseph Dremšek,
c. 11028. Odstopli: Matt Gorše, c. 9307, John Brodnik, c. 12001. Novo pristopli: John Istenič, c. 17017, Loius Kastelic, c. 17018, Frank Zupančič, c. 17019, Frank Strumblj, c. 17020, Ignac Tomažič, c. 17021.
Eveleth, štev. 130. Zopet sprejete: Frančiška Istenič, c. 12500, Matilda Rek, c. 11709, Marija Bevc, c. 9141, Marija Križman, c. 10845. Prvi mesec suspendovana: Helena Čebul, c. 13422. Novo pristopila:	Ana Luzar, c.
17022.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: Iz. Steiner, c. 10221, Iv. Vrbanec, c. 12345, Fra. Besenič, c. 12344, Anton Vičič, c. 15402. Prvi mesec suspendovani: Fr. Bratkovič, c. 9783, M. Mladič, c. 25, Frank Krže, c. 3094, Fr. Stonič, c. 41, F. Seljak, e. 8972.
Slovenski Napredek, štev. 132. Drugi mesec suspendovani: Frank Kozinc, c. 13613, Thomas Režen, c. 12851. Izobčen: John Rom, c. 13608. Novo pristopila: Kate Vičič, c. 17023.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejet: George Grgurič, c. 9784.
Bratsika Ljubezen, štev. 134. Zopet sprejeti:	Frank Tominc,
c. 4315, Marija Tominc, c. 11115. Prvi mesec suspendovan:	Vic-
tor Krasna, c. 13196.
Brooklyn, štev. 135. Novo pristopila:	Jožefa Stnancer, c.
17024.
Michigan, štev. 136. Zopet sprejeti:	Fred Herlevich, c.
14937, Lukas Cop, c. 9352, Vinko Butkovič, c. 12192. Prvi mesec suspendovani: Peter Stimac, e. 9348, John Pintar, c. 10225, Peter Rozman, c. 8369, Marijan Markanovič, c. 15853, Joseph Tomac, c. 13631, M'att Stimac, c. 12657. Drugi mesec suspendovani: Joseph Mervar, c. 968, Thomas Oberstar, c. 1992, Mihael Maringo, c. 15852, John Markanovič, c. 15615, Joseph Pleše, c. 4687, Matt Briški, c. 14690. I-zobčen: Frank Halovič, c. 14*240.
Napredne Slovenke, štev. 137. Zopet sprejete: Marija Stefančič, c. 10459, Franja Terbežnik, c. 13078. Odstopila:	Gertrude
Klainschek, c. 13429. Novo pri-stople:	Lucija Grabelšek, c.
17025,	Katarina Pipan, c. 17026.
Postojnska Jama, štev. 138.
Prvi mesec suspendovani: Joseph Potočer, c. 9378, Primož Venček, c. 12663, Albert Rozman, e. 12855, John Martinček, c. 12709, Josenh Troha, c. 16516, Matt Jan, c. 12378. Drugi mesec suspendovan: Jacob Smerdel, c. Izobčeni: Marija Bevc, c. 10232, Joseph Ver-ček; c. 13253, Jacob Berčič, c. 14465.
Tabor, štev. 139. Zopet sprejeti :	Anton Kastelic, c. 11043,
Frank Škerl, c. 15857, Matt Arko, c. 15409. Novo pristopli: Joseph Tomšič, c. 17027, Rose Cul-kar, c. 17028, Joseph Škerjanc, c. 17029, Marija' Bavdek, c. 17030, Jos. Dujmovič, c. 17031.
Bratskai Zveza, štev. 140. Prvi mesec suspendovani: Milan Konti, c. 12870. Peter Verderbar, c. 14472. Novo pristopil:	Peter
Brankovič, c. 17032.
Brod na Kolpi, štev. 141. Zopet sprejeti:	John Malnar, c.
15630, Karl Dolnošič, c. 16518. Prvi mesec suspendovani: Joseph Zuteg,, c. 15631, Filip Ožbolt, c. 13439.
Mir, štev. 142. Prvi mesec suspendovani:	John Bregar, c.
15416, Lovrenc Otrin, štev. 142. Prvi mesec suspendovani: John Suban, c. 10004. Novo pristopli: Anton Hlebeš, c. 17033, Valentin Kočar, c. 17034, Cecilija Ja-koš, c. 17035, Pavlina Kapel, c. 17036, Karl Kutnar, c. 17037, Frank Matjašič, c. 17038, Matt Matjan, c. 17039, John Zibert, c. 17041, Mihael Knez, c. 17042.
Slovenski Lovec, štev. 143. Prvi mesec suspendovani:	Joseph
Blaževič, c. 12182. Karl Celarc, c. 9600. Novo pristopli:	Joseph
Babich, c. 1704*3, John Justin, c. 17044, John Filipič, c. 17045.
Kanarček, štev. 146. Odstopil: Alois Dornik, c. 13087. Novo pristopli: Frank Vipotnik, c. 17046, Jacob Sever, c. 17047, Alois Mustar, c. 17048.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti:	Anton Jerina, c.
100019, Henry Lunaček, c. 11420, Joseph Smuk, c. 12020, Matt Logar, c. 12207, Frank Gornik, c. 13268, John Vadnal, c. 14955, Louis Vokač, c. 11257. Prvi mesec suspendovani: Joseph Mestek, c. 8004, Rud. Zupančič, c. 10466, Jos. Zubančič, c. 10021, Frank Sivec, c. 16076. Drugi mesec suspendovan:	Frank Susman, c.
10637. Novo pristopil:	Frank
Česen, c. 17049.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Prvi mesec suspendovana: Amalija Malostini, c. 14490. Novo pristopila : Jožefa Mastnak, c. 17050.
Bratje Edinost, štev. 151. Zopet sprejeti: John Zaverl, c. 6487, Frank Kasca, c. 10270. Prvi mesec suspendovan: August Gril, c. 13843. Drugi mesec suspendovan: Nlaž Taučar, c. 3653. Odstopli: Alois Shumak, c. 12684', Anton Jensac, c. 11552.
Slovenski Narod, štev. 153. Zopet sprejeti: John Logar, c. 11553, Matt Turkovich, c. 16081. Drugi mesec suspendovan: Mihael Car, c. 11859. Izobčen; Matt Wittine, c. 11060.
Gorjanec, štev. 154. Prvi mesec suspendovan: John Stanisha, c. 10487. Izobčen: Vinko Stimac, c. 14717.
Vrtnica, štev. 155. Novo pristopila: Marija Dušak, c. 17051.
Bodočnost, štev. 157. Prvi mesec suspendovani: John Keron, c. 10674, John Oblak, c. 12024,
Andy Gobersk, c. 14720. Novo pristopil:	Nick Glogovšek, c.
17052.
Vseslovani, štev. 161. Prvi mesec suspendovani: John Beber, c. 11078, Anton Kočevar, c. 14721. Novo pristopli:	John Germ, c.
17053,	Joseph Tool, c. 17054, Joseph Kovačič, c. 17055, Gregor Muhič, c. 17056, Andrej Janežič, c. 17057, John Marolt, c. 17058, John Miklič, c. 17059, Peter Haj-dukovič, c. 17060, Louis Podržaj, c. 17061, Louis Gerbič, c. 17062, Frank Zakrajšek, c. 17063, Matt Tekavec, c. 17064, Ludvik Sile, e. 17065.
Valvazor, štev. 163. Prvi mesec suspendovani : Karl Božeta, c. 1103, Nick Klobučar, c. 16083.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Prvi mesec suspendovana: Kristina Jarc, c. 12307. Drugi mesec suspendovana: Aloizija Kremžar, c. 13095. Izobčena: Rozalija Ko^nač, c. 14037.
Lunder Adamič, štev. 165. Odstopil: John Kuten, c. 11866.
Slap Peričnik, štev. 166. Novo pristopli: John Barbich, c. 17066, Anton Klemenčič, c. 17067.
Slovenske Sestre, štev. 167. Prvi mesec suspendovana:	Lucija
Zuzel, c. 12530. Drugi mesec suspendovani: Ivana Zakrajšek, c. 11717, Ana Volič, c. 11703. „Novo pristopila: Marija Jelačič, c. 17068.
Sinovi Slave, štev. 168. Prvi mesec suspendovan:	John Go-
stinčar, c. 15654.
Dolenec, štev. 170. Prvi mesec suspendovan:	Frank Malič, c.
15654.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopila:	Johana Čeba-
šek, c. 17069.
Dobri Prijatelji, št. 172. Drugi mesec suspendovan: John Sto-laš, c. 14054.
Slava. št. 173. Zopet sprejet: Frank Tomažič, c. 12540. Prvi mesec suspedovani: Franlk Zač-nik, c. 14*728; John Bradač, e. 1339 ; Anton Potepan, c. 15170 ; Tgnac Femee, e. ?—1. Drugi mesec suspendovan: Anton Godec, c. 15434. Novo pristopila: Jose-fina Lindič, c. 17070.
Vrtni Raj, št. 17. Novo pristopli: John Peternel, c. 17071; John Žgajner, c. 17072.
McKinley, št. 175. Prvi mesec suspendovian : 'Anton Toniha, c. 13460. Drugi mesec suspendovan: Joseph Kadunc, c. 16095. Izobčen : Joseph Hegler, c. 13857.
Novo Leto, št. 176. Odstopila: Maggie Kos, c. 99.Novo pristopli: Edward Miklenčič, c. 17073; Paul Črnič, cert. 17074; Martin Paulich, e. 17075; John Količ, c. 17076; George Leustek, c. 17077.
Marc, št. 177. rzobčeni: Joseph Krammarc, c. 5488; Jernej Verčič, c. 11470.
Jadranska Vila, št. 178. Zopet sprejeti: Fr. Valenčič, c. 12936; J. Lisjak, c. 14271 ; J. Bergoč, c. 14278; A. Malik, e. 9491; Fr. I-pavec, c. 15663; J. Sernelj, cert. 16562. Prvi mesec suspendovani: Fr. Benčič, c. 12930; Joseph Matko, c. 12927 ; A. Srenšček, cert. 12929; F. Kuret, c. 13463; F. I-vancie, c. 13461 ; A. Novina, c. 14480; R. Bolter, c. 14383 ; F. Ve-likanja, c. 14491. Drugi mesec su* spendov.ani: A. Samsa, c. 12934; J. Milič, c. 12942. Novo pristopil: Hilarij Križnič, c. 17078.
Lavdon, št. 179. Izobčen:	J.
Krašovec, c. 13104.
Planinski Glas, št. 180. Anton Fortuna, e. 13288.
Dom in Svet, št. 181. Prvi mesec suspendovan:	Fr. Cvelbar,
c. 15664*.
Slovenski Rudar, št. 182. Zopet sprejet : Frank Rozman, c. 16097. Drugi mesec suspedovan: Mihael Renčevič, c. 13315. Izobčen: Lovrenc Zadnikar, c. 8909.
Narodni Dom, št. 183. Novo pristopil; John Zieba, c. 17079.
Zmagonosna Krona, štev. 184. Novo pristopila: Marija Brinov-ear. c. 17070.
Palinski Raj, št. 185. Prvi mesec suspendovani: Elizabeth Črnko, c. 14288 ; Fanny Malaršič, c. 15669. Izobčena: Ivana Gregorič, c. 13863. Novo pristopila: I-vana Rojec, c. 17081.
Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejeti: Rok Drolc, c. 13872; A. Ostanik, c. 13182; Julijus Novak, cert. 15672; Matt Zupančič, cert. 10291. Prvi mesec suspendovan: Anton Perše, e. 1270. Drugi mesec suspendovani: Anton Štepec, c. 15183: Louis Luzar, c. 15670: Frank Novak, c. 15885. Odstopil: Anton Turk, c. 13866.
V Boj za Svobodo, št. 189. No-
vo pristopila: Ana Sedminek, c. 17082.
Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Izobčen: Simon Šapek, cert. 16312. Novo pristopli: Frank Be-stelak, c. 17083 ; Mihael Glavan, c. 17084.
Venera, št. 192. Novo pristop-le: Maggie Zorc, c. 17085; Aloizija Jager, c. 17086.
Boginja Svobode, št. 193. Izobčen: Jacob Krasna, c. 14538. Novo pristopil: Anton Slabe, cert. 17087.
Keevatin, št. 194. Prvi mesec suspendovan :	Ludvik Košmerl,
c. ?—?.
Složne Sestre, štev. 195. Prvi mesec suspendovane : Franičiška Klobučar, c. 14753; Margareta O-zanič, e. 16102.
Ironton, št. 197. Drugi mesec suspendovan: SteVe Nikolich, c. 16578. Tzobčen: Tony Purkat, e. 14990. Novo pristopli: Sam Hribar, c. 17088 ; Mihael Tomac, c. 17089; Elija Obradovič, c. 17090; Tona Obradovič, c. 17091.
Složni Slovenci in Slováci, št. 199. Prvi mesec suspendovan: Anton Bujak. c. 16325. Drugi mesec suspendovan: Mihael Perzl, c. 15005.
Austrijski Slovenci, št. 200. Izobčen: Lukas Pirš, c. 10778.
Pivka, št. 201. Prvi mesec suspendovani: Frank Tomšič, cert. 15208 ; Senta Sinice, cert. 15462 ; Ludvik Beniger, c. 10525; Anton Jenko, c. 10523 ; Karl Sinice, c. ,15887. Drugi mesec suspendovan: Jacob Ambrož, c. 14138. Izobčen: John Cesnik, c. 15458.
Narodni Bratje, št. 202. Drugi mesec suspendovani :	Fr. Nože.
c. 15225: Matt Dehlich, c. 15216.
Kamnik, štev. 204. Odstopil: Martin Pavlič, c. 15250.
Zvonček, št. 206. Prvi mesec suspendovan: Frank Romič, cert. 15894. Novo pristopli: Fr. Homar. c. 17092; John Gruden, c. 17093: Frank Šuligoj, c. 17094; Max Ostrelič, c. 17095.
Slovensko Hrvatska Sloga, št. 207. Prvi mesec suspedovani: Joseph Kuffner, c. 16107 ; William Kuffner, c. 16108. Drugi mesec suspendovani: Ant. Cash, c. 9607 ; Ignac Pečjak, c. 10855 ; Anton Ogolin, c. 12177. Novo pristopil: George Puiiek, c. 17096.
Slovanska Zmaga, št. 208. Novo pristopli : luka Udovič, cert. 17097 ; Frank Smole, c. 17098.
Edinost Nokomiskih Slovencev. št. 209. Novo pristooli: Fr. Krefel, c. 17099 ; Anton Kaiser, c. 17100.
Bratstvo v Slogi je Moe, št. 210. Novo pristopli : John Jurkas, c. 17101 ; John Skvarč, c. 17102 ; Frank Crlenčič, c. 17103.
Arizona, št. 212. Novo pristopli: Joseph Malnar, c. 17104; Carolina Bažič, e. 17105; Jacob Tre-ven, c. 17106; Matt Ogulin, cert. 17107; Louis Culjak, c 17108.
Novo društvo: Studenček pod Skalo, št. 213, v Clinton, Ind. — Antonija Prašnikar, c. 17109 ; kar, c. 17109 ; Frančiška Azbe, c. 17110; Ana Sturgl, c. 17111; Marija Sapušek, c. 17112 ; Marija Jarc, e. 17113; Gertrude Zarov-nik, c. 17114; Terezija Starina, e. 17115 ; Terezija Gračner, cert. 17116 ; Marija Rihtar, c. 17117 ; Katarina Prašnikar, e. 17118 ; Victorija Holeva, c. 17119.
Novo društvo: Mullan, št. 214, v Mullan, Idaho.—Pristopili so: Joseph Podlepnik, c. 17120; Anton Bombic, cert. 17121; Marija Skantel, c. 17122; Valentin He-bein, c. 17123; Joseph Skantel, e. 17124; Andy Bujak, cert. 17125; Marija Košir, c. 17126; Ana Rau-nahrib, c. 17127 ; Frank Rauna-hrib, c. 17128; Mike Scinski, c. 17,129.
Novo društvo: Virginia, štev. 215, v Virginia, Minn. — Pristopili so : Joseph Banovetz, cert. 17130; John Terhlen, c. 17131; Louis Gotlib, c. 17132 ; Matt Lakner, c. 17133: Matt Puhek, cert. 17134; Peter Lilek, c. 17135; Jos. Sever, c. 17136; George Fortun, c. 17137; John Fortun, e. 17138; Joseph Kožen cert. 17139; Matt Jakša, c. 17140; Anton Jaitša, c. 17141.
PRESTOPILI SO:
Od dr. št. 5.—John Kraovec, c. 8193; John Zajc, c. 11436 k dr. št, 121; Frank Volk, c. 6103 k dr. št. 138; Lovrenc Sajovic, c. 12554 k dr. št. 208.
Od dr. št. 6.—John Kaučič, c. 1726 k dr. št. 116.
Od dr. št. 7.—Joseph Klemenčič, c. 1831 k dr. št. 176.
Od dr. št. 9.—Alois Gorše, c. 15478 k dr. št. 92.
Od dr. št. 14.—Flran Grabelšek. c. 6074 k dr. št. 38.
Od dr. štt, 19.—Frank Drem-šek, c. 5435 ; Paul Pirnat, c. 715 k dr. št. 72 ; Silvester Stimac, c. 13506; Anton Pintar, c. 4538 k dr. št. 92.
Od dr. št. 21.—Alois Boltezar, c. 14336; Fr. Boltezar, c. 15035 k dr. št. 207 ; Tony Sepič, cert. 4173; Louis Buščaj, c. 12408 k dr. št. 5.
Od dr. št. 22.—John Chopp, e. 10917 k dr. št. 69.
Od dr. št. 27.—Joseph Perhne. c. 3087 k dr. št. 9; Joseph Testen, c. 10090 k dr. št. 72.
Od dr. št. 28.—Vincenc Stova-nja, c. 14357 k dr. št. 16.
Od dr. št. 36.—Frank Slavec, c. 9210 k dr. št. 193.
Od dr. št. 39.—Joseph Kastelic, c. 10923; Joseph Rozman, c. 10924; Marija Kastelic, c. 11475 k dr. št. 208.
Od dr. št. 44.—Matt Golob, c. 3604 k dr. št. 190.
Od dr. št. 47.—Carl Žabkar, p. 14583 k dr. št, 8; John Ovca, c. 12588 k dr. št. 209.
Od dr. št. 51.—Karl Prapotnik, c. 6396 k dr. št. 207.
Od dr. št. 52.—Frank Burja, c. 13346 k dr. št. 32; Jos. Tom-šek. c. 11887 k dr. št. 200.
Od dr. št. 55.—Valentin Brelih, e. 2454; Karl Bogataj, cert, 14594 k dr. št, 176.
Od dr. št. 60.—Joseph Krajnc, c. 16429 k dr. št. 174*.
Od dr. štev. 62.—Mihael Ster-benc, c. 15995 k dr. št. 20.
Od dr. št. 64.—Carl Vizer, c. 16180; Frank Alič, c. 16179 k dr. št, 5 ; Matt Kalan, c. 14040 k dr. št. 145; John Polh, c. 14492 k dr. št. 193; Matt Skrinar, c. 3787 k dr. št. 209.
Od dr. št. 68.—Frank Perme, c. 11736 k dr. št. 16.
Od dr. št. 107.—Fred Vidar, c. 11318 ; Frank Zajc, c. 141209 k dr. št. 207.
Od dr. št. 74.—Martin Lipošek, c. 6640 k dr. št. 42; Anton Golob, c. 11963 k dr. št. 159,
Od dr. št. 78.—Henry Bobnar, c. 6101 k dr. št. 117.
Od dr. št. 79,—William Cmie, c. 8266 k dr. št. 11.
Od dr. št. 83.—Frank Semen, c. 10159; Frank Rozin, c. 11793 k dr. št. 207.
Od dr. št. 85.—Mihael Staudo-har, c. 10624 k dr. št. 140.
Od dr. št. 87.—Frank Šuštaršič, c. 4991 k dr. št. 60; Jacob Krajnc, c. 7117 k dr. št. 181 ; Anton Pastejak, c. 12623 k dr. št. 200.
Od dr. št. 88.—John Cuk, c. 7506 k dr. št. 145.
Od dr. št. 89.—Frank Guzelj, c. 13786 k dr. št, 106.
Od dr. št. 92.—Anton Črnič, c. 13198 k dr. št. 81.
Od dr. št. 94.—Frank Pogorelec, c. 14637 ; Frančiška Pogorelec, c. 14884 k dr. št. 207.
Od dr. št. 95.—Stefan Kamnikar, c. 8079 k dr. št. lt96.
Od dr. št. 110.—George Turek, c. 13983 k dr. št. 83.
Od dr. št. 111.—Alice Barle, c. 9284* k dr. št. 108 ; Francés Za jtz, e. 7270 k dr. št. 205.
Od dr. št. 117.—Ciril Belan, c. 16496; Fr. Cilenšek, c. 1620.1; Fr. Bebar, c. *14624; Anton Jezenik, c. 14623 ; Anton Resnik, c. 7946 ; Jozefina Resnik, c. 8070 k dr. št. 23; Alois Macerl, c. 14626 k dr. št. 87; Joseph Jaklič, c. št. 16492 k dr. št. 64; Joseph Ravnikar, c. 3916; Frank Kvadra, c. 10745 k dr. št, 165; John Settnikar, c. 6084 k dr. št. 52.
Od dr. št. 121.—Frank Krašovec, k dr. št. 126.
Od dr. št. 123.—Frank Zimer-man, c. 440 k dr. št. 209.
Od dr. št. 124.—Anton Kralj, c. 7226 k dr. št. 87; Louis Nagode, c. 15124 k dr. št. 142.
Od dr. št. 129.—Jacob Dežman, c. 12324 k dr. št. 122.
Od dr. št. 137.—Rotija Matičič, c. 13075y Roza Arko, cert. 16063 k dr. št. 208.
Od dr. št. 138.—Frank Japi, c. 14023; Andrej Simčič, c. 14022 k dr. št. 193.
Od dr. št. 140.—Leo Štrukelj, c. 12869 k dr. št. 56.
Od dr. št. 14*3.—Frank Smith, c. 10243 k dr. št. 202.
Od dr. št. 146.—Helena Polo-vich, c. 12406; Mihael Polovich, c. 11419 k dr. št. 210; Frank Ru-dolph, c. 12889 k dr. št. 144.
Od dr. št. 147.—Matt Logar, c. 12207 k dr. št. 1.
Od dr. št. 151.—Nikolaj Kajina, c. 10272 k dr. št. 209.
Od dr. št. 154,—Nikolaj Kočevar, c. 10484 k dr. št. 207.
Od dr. št. 163.—Anton Žurgo, c. 11150: Nikolaj Supica. c. 10935 k dr. št. 91.
Od dr. št. 166.—John Tavčar, c. 16290 k dr. št, 106.
Od dr. štev. 175.—Frank Vidmar, c. 12436 k dr. št. 43.
Od dr. št. 176.—Joseph Perko, c. 14729 k dr. št, 52; Louis Zeitz, c. 12711 k dr. št. 138.
Od dr. štev. 181.—Frank Cvelbar. c. 15667 dr. št. 34.
Od dr. št, 186.—Alois Zupančič, c. 5874 k dr. št. 91.
Od dr. št. 193,—John Blažič, c. 6116 k dr. št. 90.
Od dr. št. 200.—Alois Bric, c. 7024; Frank Seks, c. 15193; Anton Tomažič, c. 15202 k dr. štev. 91.
KDE JE John Petkovšek, doma iz Vrhnike na Kranjskem. Pred dvema letoma je bival v Waukegan, 111. Dne 5. septembra je umrl njegov brat Jack Petkovšek, ki zapušča svojo posmrtnino njemu. Poleg ima tudi loto in majhno hišico.
Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegovo adreso, naj mi jo sporoči, ali naj se pa zglasi sam.
Paul Kolar, b. 337 Cie Elum, Wash.
(Advertisement.)
SLOVENCI IN HRVATI POZOR
Proda se hiša, sezidana iz cementnih blokov. Stavbišče (lota) je 200 čevljev dolgo. Hiša je še skoraj nova in je že nad leto dni “saloon” v nji. Stoji poleg dveh rovov, kateri delajo poletu in pozimi in pole» ste še dve cementni tovarni, v katerih tudi vedno delajo. Tukaj je naseljeno do 500 Slovencev. Cena je $2600. Plača se lahko samo polovica takoj, za drugo se počaka. Pišite po pojasnila lastniku:
Louis Rack, Box 21, (2x)	Deer Park, Ul/
Advertisement,
RAD BI IZVEDEL, kje je Jože Koprivnikar. Kdor iz med rojakov ve zanj, naj mi naznani njegov naslov, ali pa naj se sam javi. Poročati mu imam o društvenih zadevah.
John Kopriva, P. O. Box 64,
Dawson, New Mexico.
(Advertisement.)
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pe» čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE 'NIZKE.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
, fterže Co. 2616 S, LawnM bn Chicago Illinois
K-*x-<-<*<K--x~XK~x*x-<~x-<-*x**x**x*-}'-x~X"X~x-<>+i4**x~x>«<-o<>'‘>o4"
Frank	StorilcSi,
. *	<
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite nami, ker bodete dobili blago prve vrste.
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zve*
::
<
o
I FRANK STONÏCH,
I 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
***	4f
< ► < ►
mm
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40 PESNI
3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.
DEP’T G.
NEW YORK, N. Y.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-—- bolj varno. ■
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najbolfše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrafskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K -$1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, lil