VOCABOLARIO
e
Italiano - tedesco - slovenico
compílato e pnbiblicato da
Giuseppe Drobnič.
Eiubiana.
Co' tipi di Giuseppe Blasnik. 1858.
Slovensko - nemško - talianski
in
Taliansko - nemško - slovenski
Slovensko - nemško - talianski del. Parte slovenico - tedesco - italiana.
V Ljubljani.
Natisnil Jožef Blaznik.

Predgovor.
Kakor da bi se med Taliani in Slovenci polovica sveta razlegala, po kteri bi vzajemno občenje med njimi čisto nemogoče bilo, se do zdaj ne da zaslediti nobeden pismen spomenik, kteri bi jim bil vzajemni ključ do njih jezikov. Pogrešanje takega -ključa me je vpotilo, da sem mali besednjak sostavil, kteri bi tima narodima, ki sta si po eni strani mejaša, naj za silo razlagal , kako se njihova jezika razločujeta. — Že zunajna obsega tega besednjaka, in knige, ktere so mi pri njegovem spisovanju ravnilo bile, kažejo da je to delo le tistim namenjeno, kteri se hočejo s besediui in izrazi vsakdanjega govorjenja in pisanja soznaniti; da toraj visim slovstvenim potrebam ni doraslo. V slovenskem delu mi je bil ravnilo „mali besednjak slovenskega in nemškega jezika v Ljubljani natisnjen 1854", kteiega seiu še s nekoliko sto besedmi pomnožil. Talianski del je posnet iz Tauchnitzovega taliansko • nemškega besednjaka. Mnogim slovenskim besedam sem v pervem delu razun kniževno talianskega pomena tudi domač talianski pomen (termine vol-gare) pristavil, kar je s kraticoj „dom." naznamenovano. To se mi je toliko potrebnise dozdevalo, ker sem se med Taliani prepričal, da take nekniževne besede izobraženi Taliani ravno tako dobro umijo in pogosto rabijo, ko neučeno ljudstvo, ktere-mu je premnogo kniževnih besed popolnoma neznano. Ker sem ti besednjak samo Slovencom in Talianom namenil, in toraj le na dva dela razdelil, se nemški jezik v njem naj samo za koristen pridavek šteje. —
Vem dobro, da bi se to delo izverstniše in bolj popolno bilo dalo narediti; pa za zdaj naj bo s tim zadosti. Serčno me bo veselilo, ako bom včakal, da se bodo želje za popolnišim takim besednjakom obilno razodevale.
V Terstu, 12. Septembra 1857.
Spisatelj.
Opomba.
Pismena c, g, Ii, q, s, Z, se v talianskili besedah drugače izgovarjajo ko v slovenskih, kar je na sledeči tablici razloženo.
Talianski	se glasi kakor slovenski	izgledi	beri
C (pred a, o , u, in CC j pred tihnikom	k	cárico, cucchiájo, rocca, crema.	kariko, kukiajo, roka, krema.
®c |pred e, i	j C	cecitá, eccellénte, uccídere	čečita, ečelente učidere.
Cll ) cch)	k	chícchera, cocchi-tíme	kikera, kokiuine.
cia, cio, ciu,	ča, čo, ču	ciabátta, ciótto, ciúffo	čabata, čoto , čufo.
g /pred a, o, u, in ggf pred tihnikom	g	gallo, luógo, guánto, gloria	galo, luogo, guanto, gloria.
® >pred e, i	dž	género, giro, oggi, legge	dženero, džiro, odži, ledže.
gh	S	ghiája, ghiro	giija, giro.
gia, gio, giu*>	dža, džo, «lžu	giállo , giórno, giúdice	džalo, džorno džu-diče.
gli	Iji	egli, tnéglio	elji, meljio.
gu	nj	pugno, gnocco	punjo, njoko.
qu	ku	quánto, quiete	kuanto , kujete.
g od kraja, pred in za tihnikom	8	segno, mosca, falso, pensare	senjo, moška, falso, pensare.
8 med glasnikama	Z	rosa, mese, muso	roza, neze, muzo.
8C pred a, o, u, in pred tihnikom	sk	scarpa, losco, scuro, scrigno	skarpa, loško, skuro, skrinjo.
sc pred e, i	6	scelta, liscíva	šelta, lišiva.
st i a. scio, sciu	ša, so, 6^	sciábola, sciócco, sciugatójo	šabola, šoko.šuga-tojo.
8 Cll	sk	schiáffo	skiafo.
ss	8	próssimo, fossa	prosimo, fosa.
z, zz	dz	matizo, mesaso	mandzo, medzo.
*^Ako ima „i" posebe izreči n.	v tih slovkali naglasek (i), se p. bugia izreči: budžia.		mora vsak glasnik
w"
Awertimento.
Le lettere slovenielie non sono soggette a cambiamento di pronunzia; esse si pronunziano in istessa maniera al principio, in mezzo, o alla fine délia parola ed avanti qualunque vocale o consonante. La pronunzia delle lettere sloveniche: c, c, g, 11, k, lj, lij, s, s, z, à, è différente dalla pronunzia delle nguali lettere italianej eccone la spiegazione.
La lettera slovenica	si pronunzia come 1' italiano	1 esempj	Ifffffi
c	z (forte)	capa, cepec, cvet	zapa, zepex, wel
č	C avanti e, i	čas, črevo, luč	das, cfejrevo, luc(e)
g	g avanti a, o, u	gerba, dragi, gnoj	gherba, draghi, ghnoj
h	aspirando la lettera seguente dell' li	hosta, hud, hram	hosta, hud, hram
k	C avanti a, o, «	kepa, krava, kita	chepa, crava, chita
lj	gl avanti i	ljub, melja, olje	gliub, meglia, oglie
nj	gn	njiva, njega,konji	gniva. gnega, cogni
8	s da principio, o come ss	meso, rosa, sir	messo, rossa, sir
è	se avanti e, i	maša, piše, šiba	mascia, pisce, seiba
z	s fra vocali	miza, koza, zob	misa, cosa, ¡sob
Ž si pronunzia corne il fran-cese j p. e. nella parola jour (giorno).		žena, žaba, mož	jena, jaba, moj, (queste parole oc-core pronunziare alia francese).
Kratice v besednjaku.
Le abbreviature occorrenli nel vocabolario. i. ("lit. cutilnica, inlerjessione.
duin. domače, volgarc.
Rtu. glagol trajivni "neprelazni, verbo durativo intransitivo. g'tlip. glagol trajivni neprelazni ¡11 prelazni, verbo durativo intransitivo e transitivo.
gtp. glagol trajivni prelazni, verbo durativo transitivo. gzii. glagol zaveršen neprelazni, verbo terminativo intransitivo. gznp. glagol zaveršen neprelazni in prelazni, verbo terminativo intransitivo e transitivo. gzp. glagol zaveršen prelazni, verbo terminativo transitivo. k. kakovnica , aggettivo. m. imenica možkega spola, nome maschile. ni 11. mnogobroj, plurale. nac. načinovnica, avverbio. o. osebnica, pronome. pos. posneto, figurativo. r.	razmernica, preposisione,
s.	imenica srednjega spolá, nome neutro.
sp. spolenica, articolo. št. številnica, numeróle. V.	veznica, congiunzione.
ž.	imenica ženskega spola, notna femminile,
*	Zvezdica je pristavljena tistim imenicam in kakovnicam, ki v
drugih sklonih in na mnogem v poslednji slovki svoj „ e " zgubijo, n. p. slepec, slepca, dober, dobri.
Con asterisco sono segnati quei notni ed aggettivi che, smos.fi in un caso obliquo o nel plurale, perdono la „ e" delta loro ultima sillaba, p. e. slepec, slepca, dober, dobri.
A.
Abecéda, z. baá SI®®, l'abbici, m.
Abecédnik, m. bie gifcet, latavolétta dell' abbici.
Abota, i. tic Xfyotfyeit, la stolté%%a.
Aboten,* k. albettt, sciúcco; bitmm, stúpido.
Ábranek, m. bciS .gafeífájcfceu, il fióre d' avellano.
Adra, gl. peca.
Aglar, gl. glidez.
Ajd, m. bet .geibe, il pagano.
Ajda, z. baá ¿Jeibcfont, il seracéno.
Ajdi! ájdinio! auf! »ortoartá! via! ánimo! avánti!
Ak, akl, gl. kavsel.
Ako, v. toettn, oí>, se, qnando— ravno, obcjícícf), sebbéne, benché.
Ala! cut. íioíía! ola!
Al¡, al, v. oter, o, ovvéro; afcer, ma.
Ali, nac. ja W0Í)l, si, si bene.
Aldov, m. baá Cbfer, il sacrificio.
Aldováti, gtp. opfetll, sacrificare, immoldre.
Álniosna, gl. milosna.
Alumnátar, gl. bogoslóvec.
Ama, (dójnica) z. bie 51 turne, la batía, la nutriee.
Ámati, gtp. afmu'lt, tas gaj¡ mitren, staisare.
Ámpak, v. fottbern, ma.
Anati se, gtp. ftcf> í/uteit, auétoeidjett, schifdre.
Andoht, gl. poboznost.
Angeli, m. bet Gltgel, l' angelo. Angeljsk, k. emjítící), angélico. Antla, ž. gl. otirac. Antvcrli, gl. rokodelstvo. Ántverbar, gl. rokodelec. Apnár. m. bet ííalffcremtet, il for-nacidjo della calcina; bet íkalí'-fláubler; colúi che vende calcina. Apnénica, ž. bet jíalfofen, la for-
náce da calcina. Apno, s. bet Jíalf, la calcina. Apósti'lj , m. bet Sluofteí, V apóstolo. Apotéka, gl. lekárna. April, m. bet Slptit, l'aprile. Apfah, m. gl. peča. Ara, zastava, ž. bitč Oteugetb, la
caparra. Aračje, gl. dračje. Arfa, ž. bie Jgatfe, l'arpa. Arh.-ingelj, m. bet Srjettgei, F arc-tingelo.
Armada, ž. bie Slrntee, l' armdta.
Arman, gl. reman.
Arovica, ž. baž SJieíjfmar, il pelo
di mdnsso. Arovnik, m./bie 3J2atra¿e, il ma-Arovnica,ž4 terasso. Artič, m. bet ®ipfeí, la cima, vétta. Aržet, gl. žep.
Aškert, m. eiit Su^aSfáinilet, un
ritáglio di panno. Avgust, m. bet Slttgttft, l'agosto. Avša, ž. ber Xfyor, il matto.
B.
Baba, ž. bie ©rofimutter, la nonna, ávola; alteó 2Bei6, la vecchióna; bie ¿jeíamtne, la levatrice.
Báltica, ž. bie @rofjmutter, la nonna; altea aBeií>d)eit, la vecchierélla; bet ^Stefíbecfel, il tímpano.
2	H « 8
Berd
Bágor, m. ber 3!¡trpitr, la pórpora.
Bahánje, s. ta S $rali(ett, la mil-lanteria, ostentación?.
Bahati se, gtn. traillen, vuntúrsi, millantársi.
Baja, í. baá feo i, la sorte; ber 3au6cr, l'incánto.
Bájkati, gtp. fortjagett, scacciáre.
Bajta, ž. bie .§ütte, la capulina, ca-súpola; tettója.
Baker,* m. baS .Supfer, tírame.
Baklja, i. bie ftafei, la tórcia.
Bakren. k. Fltpferil, di rame.
Bala, ž. fin ©alleit, una pez-cu lunga di tela.
Balj. gl. pies.
Bandera. i. tic gaíme, la bandiéra.
Banger, m. bet Xfjürjlpcí, lo stipile.
Bankovec,* m. bie 93anfnote, la cédala di banco.
Bar. m. bie jícíBen^ttfe, ber gudjé--fdjtoattj, il pánico.
Báranje, s. bie Jftacje, la dománda.
Barantáti, gtn. (janbeítt, trafficare, negociare.
Barantíja. ž. bet #ajtbel, il negocio, tráffico.
Bárati, gtp. frage», domandáre.
Bárhent. m.berSSardjeitt,il fustágno.
Barigla. i. baž Ságel, il burile.
Barka. ž. bie Satfe, la barca.
Barón, m. ber gretfyetr, il barone.
Baróka. gl. vlasúlja.
Bars. m. ber ^atltbet', la pantera.
Barva. (farba) ž. bie gai'fce, il colore.
Baršim, m. ber @ammct, il vellúto.
Bas, m. bie ©afgeige,il basso, con-trabússo.
Básati, gtp. labett, befraájtctt, carieáre.
Basen .* ž. bie gaíel, la fiaba, fávola.
Bat, m. ber .&ammer, il martillo; ber ©tójfel, il pestillo; bie .Keltle, la macca.
Batí se. gtn. fúrd^ten, temére, avér paúra.
Bátina. ž. ber ^ritojH, il bastóne.
Bavarsko, s. Saterit, Baviéra.
Bávdati. nagubati gtp. falten, pie-gáre, increspáre.
Bavta. i. fleilte Slít, mannája píe-cola; bie Streitart, l' acca; macca.
Beba, i. ber lijípeí, il balórdo, goffo, mammo.
Bébast, k. tíUpifcf), goffo.
Bedák, 111. ber Sdnuacfefopf, T imbed lie; ber $ummfopf, 90ff0i mammo.
Bedákast, k. bimtm, sciócco, goffo.
Bedéti, gtn. uničen, vegliáre.
Bedílje. gl. bilje.
Bedrast. k. fcfyenfelig che ha cóscie grosse.
Bedro, s. ber ©djettíel, la cóscia.
Beg, m. bie glitcíit, la faga.
Begljiv, k. fñcfjtig, fuggévole.
Begiin. m. ber glüétliiu], il faggi-tívo, disertare.
Beka, i. bie Saitbtoeibe, la vé trice, il vinco.
Beketáti, gtn. blčfeit, belúre.
Bel, k. toeif, biánco.
Belec," m. ber @d¡mnniel, il cavállo leárdo, biánco.
Belilo, s. bie fflleicf¡t, iaS StUetpen,
l' imbiuneatúra.
Belina, ž. baž SBeige, la bian-chécca; — na očesu, ber Star, la ca ter á t ta.
Beliše. s. ber Sleidjpiaj, il luógo d' imbiancaménto.
Béljti, gtp. toetfeu, imbiancáre ; fdja* len, scoraáre; bie Speifen f^maijen, ingrassáre.
Belják, m. ba« ©iwetf, V albume, m.
Belkast, k. toeifiítcfy, Hanedstro.
Belogláv, k. toeipfčpftg, di testa biánca, di capégli biánchi.
Belóst, belóta, i. bie SBeife, la bi-anchécca.
Ber. m. bie ífoíbenfyirfe, il pánico.
Beráé, m. bet Settler, il mendico, accattóne, pitócco; ber (Sinfammler, il raccoglitóre.
Berači ja. i. bie SSettelei, la men-dicita. I'accátto.
Beračiti, gtp. fcetteln, mendicáre, accattáre.
Bérbati, gtp. nntí;(ett, ftéberit, {rugare, raccoláre.
Berbráti, gtn. ^lajjpern, ciarláre, cicaláre, borbotare.
Béreati, gtp. mit ben Stiffen fdjarrett raccoláre.
Béreati, gtn. fcraitfett, mormoreg-giáre; rajfeltt, strepitáre.
Berdo, s. bet ®eí>evfamm, il péttine
B6rg
de' tessitori; bet .(pitati, il colle, la collina.
Bergla, opernica, ž. bie ¿triicfe, la gruecia; bie ©teije, il trampolo, dom. la crozaola.
Berglez, m. bet ©taufpedjt, ilpicchio.
Berhek,* k. flitif, testo, svelto; bta» bravo, dabbene.
Berič, m. ber ©c^eige, lo sbirro.
Berilo, s. bie fiefmtg, la lettiira; ba« gefc&lldf, libro di lettiira.
Berkati, gtp. iregficffen, spinger via, imiiimsi.
Borki. m. bet @d)mtrtart, i mustdcchi.
Berklje, s. eitt fleittes gag, una botte piccola.
Berkljež. m. etlt Sčipcl, ilbalordo.
Berkončica, ž. bie ©cfjluffel&lume,
il tassobarbasso.
Berlav, k. fdUedit feljeitb, che cede foseo.
Berleti, gtn. fcfitoati) feljelt, vedere come per nebbia; fdjtoad} iettdjtett, far fioco lume.
Berljav, k. hi; le d) t feiietib, cM vede come per nebbia.
Berljiizga, ž. ber ffluiEettftreicf), la guanciala, lo schid/fo.
Berljlizglliti, gzn. oJ)rfeigeil, dar uno schid/fo.
Berlog, m. bie !£f)ieri/oI)ie, la tana.
Berna, ž. bie ®ammerbe, la terra vegetabile.
Bernbice. gl. brenbice.
Berneti, gtn. fc^toitrett, funtfeit, ron-aare.
Berilja, gl. bira.
Bersa, ž. bet .Rafmi, la muffa, il fior del vino.
Bersati, berskati, gtp. luegfcf)tteffen, rastidr via.
Berst, ž. ber 3weig, il ramicello; t M 9žeiftg, le frasehe; bie Utrne, l' olmo;—poganjati, fprofjetl, metter le gernrne.
Berstiti, gtn. fproffeu, germoglidre.
Beršlenj, m. ber (Ipfieu, V edera.
Berv, ž. bet @teg, il ponticello.
Berzda, ž. ber ¿¡jum, il freno, la briglia.
Berzdati, gtp. ja^meu, raffrenare, domdre.
Berzen ,* k. futttig, lesto, svelto.
Bigl	3
Berž, nač. fogletdj, súbito; — ko, fobalb ate, súbito che; — ko ne, ttta^rfc^ítnlíé, probabilménte.
Bes, in. ber ŽBiife, il demonio.
Beséda, ž. ba« ®ort, la paróla-, ba¿ ^íoiijert, il concérto.
Beseden,* k. ttwtreicfy, fecóndo di termini, facóndo.
Besednjak, m. ba« ©írtertitcí), il diziondrio.
líesedoyáti, gtn. tportelu, jaufeti, altercare.
Besen ,* k. rafettb, rabbióso, furioso.
Bósnost, ž. bie Oíafereí, la rábbia, furia.
Beteg, m. betežnost, ž. gl. bolezen.
Betežen,* gl. bolán.
Bévkati, gtn. beíferti, schiattíre, alhajare.
Bezáti, gtp. jiltpfeti, púngere.
Bézden ,* gl. brezen.
Bezeg.* m. bet §oíunber, il sambúcco.
Bézgati, gtn. bapottlaufett, sfuggire, correr vía.
Bezgavka, ž. fcie Artife, la y túndala.
Bézgov, k. pon £o[imber, di sambúcco.
Bezikati, gtp. fprigen, schmzdre.
Bezin. m. bie Suge, la giuntúra.
Bezjáea, gl. bradlja.
Bezják, m. bet Xüípef, il goffo, baló r do.
Bezljáti, gtn. fortreimeit, correr vía.
Bezníea, ž. bie ¡Qoí)U, la spelónca, caverna.
Bežati, gtn. f¡ieí;ett, fuggíre; — kar je mogoče, eiíígft fiíeí;ett, fuggíre a tulte gambe.
Bežisteza, i. podal se je na be-žistezo, er í)at baž getfengeíb ge--Itomnten, ha voltáto le calcdgna.
Biba, i. bie @bbe uitb gíut, il ri-/lússo e flusso.
Biblia, (sveto pismo); ž. bie Sííeí, la biblia.
Bie. rn. bie ^eítfc^e, la scúria, sfer&a.
Bičati. gtp. geifeltt, flaggelldre, dar scuriáte.
Bieje, s. bte ©tufe, il giúnco.
Bíglica, i. ber ©plitter, baá ©páiu-étnr il fuscetlino; bad Sitnb^člj; filen, il fulminante.
4	Bik
Bik. m. bit Stier, il toro.
Bil. bilka, ž. ber §aím„ il gambo.
Bilje, ž. mn. ba3 Sobtenofficmm, l'uffício pei de funti.
Bilo, s. bie ißulgaber, il polso.
fiiluš, 111. bec mitte (Spatgel, lo spa-rdgio selvático.
Binkušti, ž. mn. bie $fingjien, '« pentecdste.
Bira, ž. bte Sammlung, la colletura, l' accdtto.
Birma, ž. bie girmimg, la crésima, confirmazióne.
Birmane«;,* m. bet girmling, coliii ch' e da cresimdre.
Birmati, p t g. firmen, cresimdre, confirmare.
Birsa. gl. bersa.
Bi sage. ž. mn. bet Olterfaif, la bisdccia.
Biser, m. bie $erle, la perla.
Bister,* k. íjeíí, fiar, chiáro, límpido.
Bistránka, gl. posterv.
Bistro vid, m. bet Slláiá, il lince.
Bistroviden,* k. fdjatffi<$tig, di vista acúta; pos. perspicáce.
Bistvo, s, ba$ Sßefetl, l'ente.
Bit, m. bet ©daläget, il battdcchio.
Biti, bijem, gtp. fragen, bdttere; bustónare.
Biti, sem, gtn. feitt, ftdj befútbett, éssere, stare; njemu je dobro, et Beftnbet ftcfj motil, egli se la passa bene; boječ, plahodiišen — , jagen, és s er tímido-, kaj je tebi zato, Waä liegt bit baran ? cosa ti importa ?
Bitje, gl. bistvo.
Bitva ' (	la battdglia.
Bivati, gtn. fein, eriftiren, éssere, esistere; gefdjeljen, accadére, nd-scere.
Bivol, m. bet fflítfel, il búfalo.
Bivši. k. getoefen, fii.
Blag, k. ebet, gut, generoso.
Blagit. s. bet	il tesoro; bet
Oteicfctbum, le ricchéesse; tai SSet= mögen, le facolta; bie SBaate, la roba, mercanzia.
Blagodiišen,* k. grofšmutljig, magnánimo, generoso.
Blágor, m. iaí £eil, la salúte; --tebi, toptyt bit! beato te!
Blfá
Blagoslov, m. bet ©egett, la íe-nedizióne.
Blagosloviti, gtp. fegneit, benedíre.
Blagovoliti, gtp. toofyl wollen, vo-lér bene; getitíiett, degndrsi, com-piacérsi.
Blagva, ž. bet qjfifferlingfcfyttJamm, la peperélla.
Blaten ,* k. fotfyig, fangoso.
Blátiti, gtp. fottjig utajen, spor-cdre, lorddre.
Blato, s. ber ^otí), il fango; la merda.
Blazina, ž. baž gebertett, ilpiumdc-cio; ba3 Míffctt, il cuscino, capez-%dle; bet 3ai>fenfloj einer ©pinbel, il sostégno d'un perno.
Blažen, k. feíig, beato.
Blaženost, ž. bie ®lü<ffeligfeit, la beatitiídine, felicita.
Blebetati, gtn. plcuttern, ciarldre; gl. berbrati.
Blebetávec,* m. ber $lauberer, il ciarlóne.
Bled, k. Meíctt, 6taf, pdllido.
Bledem, gl. blesti.
Bledeti, gtn. Weid) toetbeti, impalli-dire, diveníre pdllido.
Blek, m. (kerpa) bet glecf, la toppa, pesza-, (za škornje) il taccóne; bleki (vampi) bie jíalbaunen, le trippe.
Blesketáti. gtn. fcfcimmera, scin-tilldre, sfavilldre.
Blesti, bledem, gtn. fantajtren, delirare , farneticdre.
Blésiti, gl. bliséti.
Blezo, gl. blizo.
Blisk, m. ber Slij, il lampo; ber ©djimmer, lo splendóre.
Bliskanje, s. baá Slišen, il lam-péggio.
Bliskati se, gtn. fclijett, lampeggidre, folgordre; fdjimmern, scintilldre.
Blisketáti. gtn. funíeln, brillare, scintilldre.
Bliš, m. ber ©lanj, il lustro; ber lo splendóre.
Bliséti, gtn. Nenien, abbaglidre, accecáre.
Blišilo, s. bet ©laftjftoff, la matéria da lustrare; bie SBídjfe, lapdttinu.
Blišiv, k. Wenbenb, abbagliánte.
Bliš
Bliéóba, ž. bet @íattj, U lustro.
Blišomaz, m. tie ©tanjwiáífc, la pdttina.	, , , ,r, '
Blizo, nao. ttalje, vtcmo •, beuau|tg, a d un diprésso; íaft, quási.
Bližati se, gtn. ftá) Híifient, avvici-nársi.
Bližnji, k. ter ttááft?, il pin victno; m. ber Síebeitmenfdj, il próssimo.
Bljeváti, gtn. fpeiett, sputdre; bm
Bljuváti. i djett, vomitare.
Bl'od. m. bet ÍOaímíum, il delirio, la manía.
Bloditi, gtn. irte ceben, farneticdre-, fctoeígeit, crapuldre, lussureggidre.
Bob, m. bte Sodite, la fava.
lió be il ,* m. bte Stomtnel, il tumbtíro.
Bobuénje, b. bai ®rol)iten, il rimbombo.
Bobneti, gtn. brMmett, risonáre, rimbombare.
Bóbov, k. S9of)iten=, di fave.
Bobovnica, i. ba¡8 S3o6tienfirof), la páglia di fave.
Bodálce, s. bet 33 o id), il pugnále.
Bodéé, k. jiedjetlb, pungente.
Bodež, m. bet ®olcf), il pugnále.
Bodič, m. bie ©te^paíme, V agri-fóglio.
Bodljáji, m. mn. bte Jtotlf, la cólica.
Bodočnost, ž. bte 3itfuttft, l'avve-nire, m.
Bog, m. ©ott, Dio, Iddío.
Bogabojéc, k. gottesfurd^tig, pío, divóto.
Bogabojécnost, ž. bte @ottcí?fitrc6t, il timóre di Dio.
Bogaimé", s. baé Sllmofett, la li-rnósina, carita.
Bogastvo, s. ber 9tet(|tfmm, la ric-chéntsa.
Bógat, k. teidj, ricco; fecóndo.
Bogatéti, gtn. reíd) toetben, divenir ricco.
Bógati, gtn. gel^ordjett, obbedíre.
Bogatin, jm icr gieiAe, il ricco.
Bogatinec,!
Bogljiv, k. folgfatn, obbediénte.
Bogme! čat. bet ©ott! a ¡fe di Dio.
Bogoslóvec,* m. ber geolog, il teólogo.
Bogoslovje, s. bie Sfyeologíe, la teología.
Bost	5
Boh. m. ber Speci, il lardone.
Boj, m. bet Jlampf, il combatlimento, la battdglia.
Boja. gl. mastilo.
Bojak, m. bet .Kämpfer, il combat-tente.
Boječ, k. furdjtfam pauroso; attgfi* liti), a/fannöso.
Boječnost, ž. bie gur^tfamfeit, la timideaiza; la pariva.
Bojevavec,* gl. bojäk.
Bojiše, s. bag Sdjladjtfelb, il campo.
Bok, m. bie «Seite, il fidnco, lato.
Bokal, m. bie äTiapfiafcfce, U boccdle.
Bolan, k. ftflttf, ammaldto.
Boleč, k. f^ntetjenb, doglioso.
Bolečina, ž. bet Scbmeq, il dolore.
Bolehati, gtn. frättfein, esser am-malaticcio.
Boleliav, k. frättfitcf), ammalaticcio, infermo.
Bolelinost, ž. bie Jträttfiidjfett, l' in-fermitd.
Bolen, gl. bolan.
Boleti, gtn. fdjttterjen, far male.
Bolezen ,* ž. bie Jtrartfijeit, la malatia.
Bolha, ž. bet glol), la pulce.
Bolhav, k. mit glčfjctt befjaftet, pieno di pulci.
Bolj. nae. tne^r, piü.
Boljši, k. beffer, piü buöno, migliöre.
Bolnik, m. bet Äranfe, l' ammaldto, l' infermo.
Bolnišnica, i. baž Ätattfettfwus, lo speddle, l' infermeria.
Boltek, m. ber ®tmt)el, il fringuello marino.
Bomba, i. bie Sombe, la bomba.
Bor, m. bie göfyte, il pino.
Borov, k. göfyretii, di pino; grob (»on Jtietberjloffett), raub, rüvido.
Borovnica, ž. bie .§eibeibeete, U mirtillo.
Boršt, gl. log.
Borštnar, gl. logar.
Bos, k. barfuß, scalzo.
Bosiljäk. m. bač 33aftltettfraut, il basilico.
Hosti. gtp. flecbeit, püngere; (voli, kozli) jioffelt, eorneggidre, dar cornate.
Bost, nae. leibet, pur troppo; tooljl aud), anmi.
6
Bot
Brest
Bótati. gtn. aitégleidjeit, compensare ridúrre al pari.
Bóter,* m. ber $atl)e, if compare.
Kotiti se , gtn. ftd) blähen (trie ciit Xruthafm) gonfiársi.
Botónika, z.bte fíleme, la bettónica.
Botra, ž. bic *Baífyttt, la comáre.
Botrina. ž. bie ®e»aterfd)aft( il com-parático.
Božanstvo, s. bie ©ottfyeit, la deitii; bie ©čttHdjfeit, la divinit'a.
Božec,* m. ein armer .^afdjer, nn poveréllo, tapiño.
Božiča, ž. eine arme Jpafc^eritt, una poverélla.
Božič, in. Sffifi[)iiaáiten, il natále.
Božični dan, ber (üfyrijítag, il giórno di nutále.
Božičllik. gl. popertník.
Božjast, ž. bie graijj , I'epilessia.
Božjasten ,* k. faílfüdjtíg, epilét-tico.
Božje, s. bie gafífudjt, tepilessia.
Božji, k. göttlich, divino, di Dio; — stolec, berSftegeitbogett, l' arcobaléno.
Brada. i. bet 33art, la barba; ba« Ättttt, il mentó.
Bradač, m. ber ©roßbart, il bar-butáccio.
Bradast. k. Bärtig, barbáto.
Bradlja, i. bas Sartbeil, bie 3int-meravt, l'áscia, sctire.
Bradovica, ž. bie SBarge, il porro.
Bragése, ž. mn. bie .£ofen, le bra-ghésse.
Brálior, m. ber .tropf, il go<&*o.
Brájda. i. bie SSeiitijccfe, il pergo-lato.
Bramba, ž. ber ©djltj, laproteaióne; il ripáro.
Brámbovec,* m. bet Saiibwe^rántann, il militare nationale.
Bránior, m. bie ©erre, la aucca-juóla.
Brámorka. gl. inramorka.
Brana, ž. bie @gge, l'érpice. m.
Bránati. gtp. eggett, erpicáre.
Branitelj. m. ber ®ertljieíbtger, il di fens ore.
Brániti. gtp. ireíjreit, sertfyeibigeit, difé adere.
Bránje. s. baé Sefen, la lettüra ; bie SBeittlefe, la vendémmia.
Branjevec ,* m. ber CebfUer, il frut-tajuólo.
Brat, m. bet SBritbet, il fratéllo.
Bratánec,* bratranec, ni. ber ©rtu berfcíiit, il ñipóte.
Brati, gtp. le fe n, léggere; raecó-gliere; grozdje—, Srattben tefen, vendemmiáre.
Brátiti se, gtp. ftcf) »erbrübern affra-tellársi.
Bratomor, m. ber 58rubermórber, il fratricida.
Bratov, k. bes ©ruberč, di fratéllo.
Bratovsk, k. brüberlíd), di, da fratéllo. fraterno.
Biátovsina. ž. bic ©ruberfdjaft, la fraternit'a.
Bratránka, ž. be« Sruberstodjter, la ñipóte.
Bratva, i. bie 2Betltíefe, la vendémmia.
Bravee,* in. ber 8efer, il lettóre; ber Sdjópí, il mon trine, castráto.
Bravke, ž. mn. baá @d)af»ief|, le pécore.
Brazda, ž. bie ®urd)e, il soleo.
Brazgotina, ž. bte 9tarbe, la cicatrice.
Brebir. m. ber ©djeber, ©cfyutt, la ghitija.
Bredem, gl. bresti.
Breg. m. ber §ttgel, la collina; baé llfer, lariva; v—, bergattf, all'intú.
Brej . k. trád)tig, prégno.
Breme, s.bie Stirbe, ilpeso; lasoma.
Brénbice, ž. bte SKaultrcmtnel, il spassapensiéro.
Bréncelj . m. bte ©remfe, il tafdno.
Brenčati. gtn. fttmfett, roncare.
Itrénkanje, s. baé ©eflimper, la strimpelláta.
Brénkati, gtn. fíimpern, strimpel-liire.
Brnita. ž. bte ©utte, la brenta.
Breskev, gl. breskva.
Bréskov, k. 5pftrfic^=, di pérsico; di pérsiche.
Bréskva, ž. bie ^ftrfid), la pérsica, pesca; ber Spftrftdjbaum, il pérsico, pesco.
Brest. m. bte IKrne, tolmo.
Bresti, bredem gtn. traten, guadáre, passár a guásszo.
Breé
Brešno, s. bet íprosiaiit, la vetto-váglia, i viveri.
Brez. r. o (me, senxa.
Breza. ž. bie 93trFe, la bétula.
Brezbožen," k. jjottlo«, émpio, irreligioso.
Brezdno, s. bet Slígruitb, l'abísso.
Brezdušen,* k. getriffeiiloa irreligioso.
Brézen,* m. gl. brezdno.
Brezje, s. ber ÍSirfentoalb, il hosco di bétule.
Brezmadežen,* k. ntacfcífoá, in-contaminúto, puro.
Breztelesen,* k. férperíoí, incorpórale, incorpóreo.
Brezumje, s. bie Sfiovíicü, l'in-sensatésssa, stoltézza.
Brezumen,* k. »erftaitblož, insensato.
Brezúmnost, ž. bcr SBafmfttut, l'in-sensatággine.
Brezvesten,* gl. brezdušen.
Brežic, m. ente fíeitie ?lnf)č6c, un póggio, una collína.
Bi'ir , gl. berič.
Brijač, m. ber fflarbier, il barbiére.
Brinje, s. ber ©adifjolterftrattd), il ginepritjo.
Brinjev, k. 9Bad)l)o(ber--, di ginépro.
Brinjevee,* m. ber SBadjtjoiberi íralllttloeílt, Vacquavíte di ginépro.
Brínjevka, i. ber tfrnmmetžBogei; il tordo.
Brisati, gtp. Umícíku, forbíre, a-sciugire, nettáre.
Brišt, gl. obrok.
Britek,* k. íútter, amaro; doglióso.
Britev,* gl. britva.
Briti, gtp. íarííerelt, far la barba.
Britkóst, ž. bic 33ítteríeit, V ama-rézza ; V a jfliz ion e.
BritOf, m. gl. pokopališe.
Britva. ž.bač ©atbtermefTer,ilrasójo.
Brjveo,* gl. brijač.
Brizgavnica.iž.bie Sirije, lascirin-
Brizg'lja. iga; dom. schizzétto.
Brod. m. rte gitrt, il gnú do, guázzo ; bie Uefcerfafjrt, il traggétto.
Rroditi. gtp. ntberu, vogiire; mit= ritieren, rimestáre. dimendre.
Brodnár. j m. ber Séijfer, il barca-
Brodnik, $ juólo.
Bút	7
Brodnina. ž. bie Ueí>erful)rgeí>ítfcr, il ndvolo.
Broj, ni. bie	>1 número.
Brójica. i. ba¡? iUcífifádiianjcfiett, il codirósso.
Bron, m. baž (Srj, il bronco.
Bronast, k. eljern, di bronzo.
Bruhati. gtn. ftd) erbrecfyett, vomitare.
Brúmen, gl. pobožen.
Briliunost, gl. pobožnost.
Bruno, s. ber ©alien, la trave.
Brus, m. ber Scbleifftem, il molino tla arrotáre.
Brusár. m. ber Scfiíeifer, V arrotino,
Brusiti, gtp. fdjteifen, arrotáre, nguzssáre.
Búcika. gl. kíjéika.
Buča. ž. ber .Rürtug, la zueca.
Búeanje. s. ta« Smmfett,ilronzo; taž Srüííen, il mugghiaménto.
Búéati, gtn. fummett, ronzare; h'ítííen, mugghiáre.
Bueéla. gl. čebela.
Búdalast, k. tfjčrid)t, matto, stolto.
Búdalo, s: ber Xficr, il matto, minchióne.
Buditi, gtp. unté ntadjrtt, wecfcit, svegliáre, destare, dom. desmis-siáre.
Búkati, gtn. fcrüffetf, ruggtre; — se, (üllftg feiti, éssere in frega.
Bukev,* bnkva, ž., bie 93itd)e, il fdggio.
Bukvárnicá, i. bie 93itáiftmtbtutig, la librería.
Bukve, ž. bas ©ttdj, il libro.
Búkvenice, i. mn. baé S8itd?fiittetaí, la busta.
Búkvenik. 111. bie 53üéerftef(age, lo sea/fule da libri.
Búkvica. ž. bie Sndjetdiel, la fag-giuóla.
Bukvovéz, m. ber ©it<f>btnbet, il ligatóre di libri.
Bula. ž. bie ffleuíe, il tumóre; bet ©tem^eí, il bollo.
Biilati. gtp. ftemvelu, bollare.
Burja, ž. ber 9}orbofhríttb, la bora, torea.
Burke. ž. bie s|?offen, le buffonerie.
Burkle. ž. bie Cfettgabeí, forchétt» del forno.
Bútarn. i. baé ^cljíiuttbeí, il fa-
8
But
stéllo di ligna, dom. fáscio ; Surte, la soma. Butast, k. tčipifd), goffo.
bte
Cimp
Butati, gtp. fdjíagett, bdttere; (vol)
ftoffen, corneggiáre, dar cómate. Bútec ,* m. bet Xôipel, il goffo.
C.
Cágati, gtn. gl. biti boječ, plaho-diišen.
Cagljiv, gl. plahoddšen.
Cagljivost, gl. plahoduštiost.
Canja, ž. ter §antfor6, la športa.
Capa. ž. bet gejett, lo strdccio, il céncio.
Capas!, k. jerfejt, cencióso.
Capin. m. eiit §aub^aien bet fteiiíiefcer, un gáncio; eût .ôaittnfe, un birbdnte; bet Sumpettfatntnler, il cenciajuólo.
Car, m. bet .fi ci t fer, l'imperadóre, m.
Carevina, ž. baž ^atfert^um, l'impero.
Carica, ž. bte ffaifertn, l'impératrice. ž.
Cárovié, m. bet ©cljit bes tfaifers, il principe, figlio dell' imperatóre.
Carsk, k. faifetlidj, imperiále, d'imperio.
Cárstvo, s. gl. carevina.
Cedilo, s. ber ©eiljer, il colatójo.
Cediti, gl. feiljen, colare (pel ta-miso j ; filtrare.
Celita, ž, bet ©djôpfeimet, l'atti-gnitójo, la sécchia.
Cekin, gl. zlat.
Cel, k. ganj, intéro, tutto.
Celina, -ž. baé Oanje, l'infiero; bet Otafen^Iaj, il luógo erbóso.
Céliti, gtn. Ijetíett, saldársi, guariré Cuna feríta) ; gaitj tnacben, compire.
Celó, nac. gattj, «ótííg, affátto; fo; gar, arnsi, di piií, persino.
Cen, k. tvofilfeil, di buón mercáto ; non caro.
Cena, i. bet ®)3rci«, il pressz-o; la tariffa.
Ceniti, gzp. fdjâjett, stimáre; apprendre.
Cenja, gl. canja.
Cent, m. bet 3eutlter, il centinájo.
Cep, cépec, ra. bet ¡Drefdjfiegeí, «7 corregiáto, la trébbia.
Cepa ti, gtp. paiten, spaccáre; anfallen, umfomntett, perire poco a poco.
Cepetati, gtn. ¿appeín, sgambettdre; mit beit güffett fia m t fett, calpestdre.
Cepič, m. baí i(5fropfretž, l'innésto, la marea.
Cépiti, gtp. fpaltett, féndere, spaccáre; pfropfen, innestdre.
Cer, m. bte Betretene, il cerro.
Cerkev,* gl. cerkva.
Cérkniti, gzn. Berrecfen, crepáre.
Ccrkóven ,* k. Äir^ens, di, della chiésa; ecclesidstico; canónico.
Cerkovnik, m. ber äßejmer, l'ón-ssolo; il sagrestáno.
Cerkva, ž. bte Ätrcfye, la chiésa.
Cesar, m. ber .ftaifer, l'imperatóre.
Cesársk, gl. carsk.
Cesarstvo, gl. carstvo.
Césati. gl. čeliati.
Cesta. i. bte Straffe, la strada, via.
Cestnina, ž. ©traffenjofí, la gabélla, il ddzio.
Cestninar, m. 3ofWitneíjmer, ga-belliére.
Cev, ž. bte 9tčt)re, la canna; il tubo; il condótto.
Cevta. gl. celita.
Cibara, ž. eilte ißflaumengattung, una sorta di susína.
Cifra, gl. številka.
Cigán, m. ber ßigeuner, lo ■ninguno.
Cigelj. m. ber Siegel, la tégola, il coppo (za streho); il mattóne (za zid).
Ciglénica, ž. bie Siegeíptte, la tegoldja.
Cilj, m. baS 3tel, la mira, il segno; ber 3toeí, lo scoppo, il fine.
Cima. ž. ber .(tetro, il gérme, ger-móglio.
Cimiti, gtn. íeintett, germogliáre.
Ciinper,* m. baž 3immertoerí, la fabbrica di legno.
Cimp
Cast
9
Címperman, gl. tesar.
Cimprati, gtp. jimment, fabbricár di legno.
Cipa, z. ble £>etbeíetíf)e, V aUódola, mattolina.
Cítrati, gtn. Bitfjcr fpieíeu, sonare la cetra.
Citre, z. bie 3ttf>et, la cetra, chi-tarra.
Cizara, i. bie Biferevbfe, la cicérchia.
Cizek. ro. bet 3etftg, il lucaríno.
Ció, gl. celó.
Cmérkati, gtn. Wtnfeln, gémere.
Cmok, m. bet .Rnobet, il gnocco; ein ©tfymajer, un baciózz-o.
Cinokáti, gtn. fdjmajeit, mangidré con istrépito.
Cok, m. ein $ajen, ©ubeljíecf, una mácchia.
Cokáti, gtn. fubetn, imbrattáre, lor-dare.
Cokla. z. bet §oljf<§ulj, lo zóccolo; bet Oidbftf)«^, la Scarpa da ruóta.
Col, ni. eitt Batí, un dito, gl. palee.
Cólnar, gl. mitar.
Cóperilica, gl. cárnica, véstica.
Coperilija, gl. cararija.
Cóperilik, gl. ¿arar, vestak.
Copotáti, gtn. trampeln, far stré-pito batiendo de' piédi.
Cöprati, gl. čarati.
Cota, gl. cunja.
Cukati. gtp. Jltyfen, tir dre.
Cilker,* gl. sladkor.
Cükrati, gl. posladiti.
Cula, ž. ein Sünbel, un fagötto; baž iPacfet, il gruppo.
Cunja, ž. bet gejen, lo straccio, il cencio.
Cürek ,* m. bet ©affetftrafH, lo «am-pillo; — ledeni, ber Siefen, il ghiacciuölo.
Cureti, gtn. rinnen, mmpilldre; triefen, grondare.
Cvek, m. betöJagei, il chiodo.
Cverčati, gtn. girren, pigoldre.
Cvertje, s. ber ©ietiue§en, la frit-tdta.
Cvesti, gtn. Mü^en, fiorire.
Cvet, m. bie 33iütf)e, il fiore, la ßoritüra.
Cvetlica, ž. bie Slitme, il fiore.
Cviček ,* m. ein fauret 2ßein, un vi-naccio, dom. sbiccia.
Cviliti, gtn. «jinfetn, mugolare, geniere.
Cviren,* gl. sukanec.
Cvreti, gtn. töfien, friggere; ein gett jerlajfen, fondere un grassume.
V
c.
Cackati, gl. čerčkati.
Čad, m. ber Oualm, grosso fumo.
Čaj, m. bet Xliee, il te.
Čaj mati se, gtn. ju ftcfy fommen, v sentirsi, rinvenire.
Čakati, gtn. Watten, aspettare.
Caplja, ž. bet €f?eif»er, Patrone, a-ghiröne.
Carar, m. bet Saufceret, il fattuc-chiere, lo stregöne.
Cararija, i. bie ^eretei, la fatuc-chieria.
Carati, gtn. fjerett, fattuccliiare, usar stregoneria.
Carnica, ž. bie .5 er p, la strega, _ fattucchiera.
Cas, m. bie Bett» il tempo; bet 9iu*
gettbiici, il momento; dolg—, lange ©eite, la noja; za kratek—, 5 it m 3eit»ertrei6, per passatempo.
Časen, k. jeitlicf), temporale, prov-visdrio.
Časnik, m. eine ¿Jeitfdjrift, un gior-ndle, la gaz.%etta.
Casonier, m.bet ^tonometer (U§r) il cronometro, I' orologio.
Časopis, m. bie 3eitfdjrift, 3eitung, il giorndle, gaxssetta; dom. il fdglio.
Čast. ž. bie (Stjre, I' onore; taa ©aft-mafji, il banchetto, trattainento.
Časten,* k. hritrbig, riverilo; a&ji' bar, onordto.
Častit, k. eljrfam, onorifico, onordto.
10	Čast
Častitelj, m. fecr 93ere^rcr, il ve-neratóre.
Častiti, gtp. etjrett, onordre, vene-, ráre; gaftiren,, far bancliélto.
Častitljiv, k. cíirttnirbtg, riveréndo.
Častnik, m. ter äMrbetiträget, il v dignitdrio ; ber Offtcier, l' uffinióle,
Caša, ž. ber Sedier, il bicchiére. dom. il gotto.
Cávelj, gl. žebelj.
Cavžati, gtn. pianbem, ciancidre.
Čavžavec,* m. ber ^tauberer, il . cianciatdre. dom. pettégolo.
Čavžavka, ž. bie &iatf<$erin, la ciarliéra, dom. pettégola.
Ce. v. meint, ob, se; — ravno, ob= . gíeid), se bene, benché, sebbéne.
Čebela, ž. bie ©iene, la pécchia, ape.
Cebélar. m. ber Sieitenjttdjter, il coltivatríre di pécchie.
Čebelarstvo, s. bte Sieneitjudjt, la coltúra di pécchie.
Céber,* m. ber 3uber, il tino.
čebljati, gtn. pjiertt, bisbigliáre, . fd)tt>ájen, ciarláre.
Cebulj, m. bie Stiebet, la cipólta.
Ceda, gl. čreda.
Ceden,* k. rein, netto; fattber, pulito.
Cediti. gtp. reiltigeu, nettdre.
Čednost, ž. bie Sitgcitb, la virtii;
bie Sauberfeit, la pulitézza; tic , Slrtigfeit, la gentiléaza.
Cega? 0. isejfeit? di chi?
Čeh, m. eilt Slawe fflöftmeiiä, uno S tato di Boémia.
Celia ti, gfp. abreißen, spiccdre.
Celada, i. ber Jpelnt, l'elmo.
Čeljust, ž. bie JJinttiabe, ber Äitttt-barfetl, la mascélla.
Cclll, gl. čoln.	r
Celo, S. bie (Sstint, la fronte.
Cemeréti, gtp. groiíett, aver dstio, odio.
Ceinerika, ž. bic meipe Stiejjtmtrj, V elléboro.
Cenca. i. ber Sdjhjäjcr, il ciancia-tóre.
Čenčati, gtn. fdjtoäjen, ciancidre.
Cčp. m. (na sodu) ber 3abfeit, lo szaffo ; (na kakem v re ten u) il perno, stelo.
Cepéti, gtn. botfeit, accoccoldrsi.
Česa
Čepica, ž. bie #auí>e, la ciiffia. Čepinja. gl. črepinja. Čerčkati, gtp. frijein, scricchioldre. Čereil. m. tjervorragettber getá, la rupe.
Čerčslo. gl- čreslo. Ččrka. ž. ber ©itcbftabe, la léttera; ber Strid), il tratto, la striscia dom. la stricca. Ččrkati, gtp. írijeitt scricchioldre;
Strice ntad^en, far strisce. Čerlčnka, i. ber Stadjtfd^atten, il _ solano.
Čern, k. íd)ttarj, ñero, negro. Ceruica. ž. bie Sd)warjbeere, il mirtillo.
Černilo. s. ber Sá>h>at$fárbejloff, v tiilttíra ñera; bie íittte, V inchióstro. Ččrniti, gtp. fc^toárjett, annerdre, „ fingere di ñero.
Cérnkast, k. fdjtoársíúfj, neríccio. Čerstev, gl. čverst. Čert, m. bet Xeufel, il didvolo. Čerta, i. ber Striáf, la striscia; v bie Sittie, la riga. ( črtalo. s. ba« ^fíugeifen, il vó-v mero.
<'črtati, gtp. Sirije madjeit, far
strisce, rigdre. Certéti, gtp. tiaffeit, odiare. í 'erv, m. bet SSittnt, il verme. Červiv, k. untrmig, verminoso;
tourmfticfctg, tarldto. Červojčdina. ž. ber aCurmjiic^, il tarlo.
Česalo, s. ber ,Ranim, il péttine; bet
Strieget, la striglia, strégghia. Česati, gtp. famnten, pettináre; _ flriegein, striglidre. Česen,* m. ber .ftnob(aucf), l'dglio. Česniiga, ž. bet 3Beinfciwblitig, il v bérbero. Cest, g), čast.
Ceéárek,* m. ber gidjtenjabfen, il v pinócchxo.
Češko, s. 33of)nteit, la Boémia. Cešininje, s. ber Saiterborn, il bérbero.
Češnja, gl. črešnja. Cešplja. ž. bie 3*>H'ifdje, la susina, Cešiilja. ž. baá Xráuílein, il grap-polino ; bet Staubettfamm, il raspo.
Čut	11
čet«, bie Sxuttye, la truppa. Četert, ž. ba« SBiertel, il quarto. Četertek, m. ber Donnerjlag, U gio-vedi.
Četerti. k. bet Qíterte, il quarto. Četvero. k. »iereriei, quattro
géneri. Čevelj,* gl. črevelj. Čevkati, gl. bevkati. Čevljar, m. ber 2d)ufter, il calz o -
Idjo, dom. calighér. Čevo, s. ber Darm, il budello. Cez, r. über, sopra, sovra, su, al di sopra; oltre; fru; per, a, di itd. — in čez, über Mtb über, per tutto. Člčati. gtn. fijen, sedére, dom. sen— . tare.
Čičerka, ž. bie Stferertfe, la cicér-chia.
Čigav. o. wefíen, di chi? Čiiliti, gtn. rüntertt, vaglidre; tfmn, , fare.
Cilljálo. gl. rešeto. Činž, m. ber Biné, l'interésse. Čislati, gtp. adjten, »timare. Čislo, s. bie Kummer, Babi, il mi-v mero.
Čist, k. reiit, puro, netto; íritfcfy, casto; fiar, chidro; čista voda, . liares SBaffer, acqua límpida. Čistiti, gtp. reinigen, nettdre; pur-v gdre; íláren, chiaríre. Cisto, nač. gänjlid), ganj mtb gar, _ totalmente, del tutto, affátto. Čistost, ž. bie fRciuigfett, lapuritá. . bie Äcuf<f>^eit, častita. Citátelj. m. ber fiefer, il lettóre. Citátelj ka. ž. bie Seferiit, la leggitríce. Citati, gtp. lefen, léggere. Člen, m. ba« ®eíenf, l' articolo. Človek, m. ber üRenfcf), l'uómo. Clovésk, k. menf$ítc$, um ano. Človeštvo, s. bte 2Renfd)fiett, l'umu-ni tii.
Činerelj ,* m. bte Rummel, il pre-. chióne, calabróne. Cmeri ka, gl. čemerika. Coba, ž. bie Sippe, illabbro; čobe, mu. ba« ©¡attl, il muso; ber . <Sd)raubftoci, la morsa. Cok, m. ber ffiumpf, il tronco. Čoln, m., ber ífatyu, il battéllo.
Čolnek ,* m. ba« ffieberféiffdjen, la
spóla, spuóla. Čop, m. ber @(§opf, il ciiiffo. Čopast, k. mit einem ©djopf uerfefceit,
fornito d' un ciiiffo. Čopič. m. ber ipinfel, ,7 peunéllo. Čoviiik, m. bte .§att«ettle, ber ííauj, v la civétta.
Čreda. ž. bie Jperbe, la gréggia, v mandra.
Créditi se, gl. verstiti se. Črednik, m. ber ®ie^irt, il man-
dridno, pastore. Črepalia, gl. želva. Črepinja, ž. bie Scíierbc, il cóccio. Creslo, s. bie fioiie, la pólvere di concia.
C rešuj a . ž. bie Jttrfd^e, la ciriégia, ciliégia; ber ,Rirfdj6aitnt, il ciriégio. Crešnjevec.*m.ber jiirfdibrantittoein, ^ V umardseo, acquurite di ciriégie. Črevelj,* m. bet	la scarpa.
Č revija r, m. ber ©djujler, il cal-
zolajo, dom. calighér. Črevo, 111. ber ®arm, il budello, _ 1'intestino. Crez, gl. čez.
Čuden ,* k. twtnberlid), strano, stra-v ordinario.
Čudež, m. ba« SBititbcr, il mirdcolo ; v la meraviglia.
Čudili se, gtn. ftrf) toltttbern, me-
ravigliarsi. Čudo. s. ba« Sffiiutber, il mirdcolo. Čudodlistvo. s. bie ©unbertiiat, il _ fatto miracolóso. Čudovit, k. Rnttiberfcar, miracolóso,
tnaraviglióso. Cujem, gl. čuti.
Čuk. m. ber ,Raitj, la nótolla, ci-_ vétta.
Ciiteii.* k. ftmiltdj, entpjtnbfam, sen-v sibile.
Čuti, čnjem, gtn. tvadjett, veglidre; v I)čreit, sentire.
Čutiti, gtn. empjttiben,füfllett, sentire. t litje. s. ba«'0efüM, il sentimčnfo Cutljiv, k. empftnbfam, sensibile. Ciitnica. ž. ber ®efti6(neU', il nervo _ sensitivo.
Ciitura, ž. rine gelbjkfdje, un fiasco da campagna.
12	Čiiv
Čuvati, gtn. toaren, veglidre; ildit . geben, atténdere. Cúvstvo, gl. čutje. C'vekáti, gtn. fâueit, masticare; , fíatfdjen, cicaldre. Cverst, k. jugettbfrtfcfy, gagliárdo; ftafttg, forte.
Déc
Cvetéri, k. meretíet, di quattrogé-
„ neri.
€vetérka, z. ber 33teter, quattro. <5veterospév, m. ba¿ CütaríeU, il quartétto.
D.
Da, v. che, perche, per; bamit, accib, acciocclte, perche, per, a fine, affinch'e.
Daber,* m. ber 93iber, il castöro.
Dac, m. t bte ©teuer, SIbgabe, il
Dacija. z. \ ddssio.
Dahniti, gzn. einen Sltfyemjug tfiitn, trarre un fiato.
Dajati, gtn. geben, dare.
Dajavec, m. ber ®ebet, il datore, largitore.
Dajnšek, m. ein gretljolb, possessore d'una tenüta franca.
Daleč, nač. Weit, lontano, distdnte.
Dalekogled, m. ba« gernroiit, il cannocchiale.
Dalja, ž. bte SBeite, la lontananza.
Dalje, nač. weiter, piu lontano.
Daljen,* k. entlegen, allontanato, distdnte.
Dalj opis, m. ber Seiegraf, il tele-grafo.
Daljozor, m. baa gererofyr, il cannocchiale.
Daljšati, gtp. »erlängern, prolun-gare; länger machen, allungare.
Dan, m. bet üag, il giorno, il d i. la giorndta; postni —, ber ¡Jajttag, il giorno di magro; mesni —, ber gletfdjtag, il giorno di grasso; sodni —, ber jüngfte Xag, il giorno estremo.
Današenj ,* k. Ifetttig, odierno, d' oggi.
Danas, nač. I)eute, oggi.
Danica, ž. bet ÜJiorgeitjlern, la Stella mattutina, il lucifero.
Daniti se, gtn. tagen, spuntur il giorno.
Danka. ž. bet gettbarnt, bie ißlttnje, il salsicciötto.
Dar, m. bte ©abe, il dono; la carita.
Darilo, s. baž ©efdjettf, bie ©elo^ mtttg, il prémio, regalo.
Daritev, daritva ž. is a ž Opfer, il sacrificio, V oblaeióne.
Darivec,* m. ber Oebet, il largitore.
Darovanje, s. ïai Opfern, V obla-xióne; bie Sefdjettfung, la grati-ficaaióne.
Darovati, gtp. fáienfett, regalare; gratificare; opfern, offerire, sacrificare.
Dasirávno, v. obwohl, obgleify Iretttt aitdj, se bene, benchè, sebbéne.
Dati, gzn. geben, ddre; laffett, fare; dal sem ga kazniti, iá) babe tbtt ilra= fen laffett, l'ho falto castigare; dali ste narediti, tljt fjabet machen laffett, avete fatto fare.
Dávek,* m. bte Slbgabe, il ddzio; bie Sluflage, 1'imposta.
Dáve, dávi, nač. l)eute SWorgettí, stamattina.
Daviti, gtp. trútgen, stroxxdre, strangoldre.
Dávkar, m. bet ©teuereinneljnter, il ricevitóre di dazj.	[fà.
Dávno, nač. längji, giagran petsao
De. gl. da.
Debél, k. btcf, grosso; fett, grasso.
Debélkast, k. ¿tentltcí) btcí, grosse t to.
Debelogláv, k. bttffópfig, di grosso capo.
Debelost, i. bte ®icfe, la grossézza.
Déblo, s. bet ®aumfiamm, il fasto d'un álbero.
Dééek,* m. ber Änabe, il ragdzeo, puttéllo.
Deé
Décla. i. baS 2Jíábd)en, la ragássza, putélla.
Déd, m. bet ®rof»ater, il norino, acolo; bet 911 te, il vecchióne.
Dédec, m. bač ®rof»atercí)en, il nonnino; etn alteá SKantllein, un vecchieréllo.
Dedič, m. ber (Me, V eréde.
DédSnaJ	l'er edita.
Dedovati, gtn. et&ett, ereditdre.
Dékla, ž. bie SWagb, la serva, fan-tésca.
Dékle, s. baž 3Jíabd)en, la ragdzza, pulla.
Deklica, ž. era fíeiiteé ajfabcfyen,
la ragasxina, puttélla.
Deklic, m. etn jttttgftáulicfyeé SKáb-cfien, la verginélla.
Deí, m. bet Šljeit, taparte; večidel, meifteitS, per lo piü.
Delapúst, m. bet geietafcetib, la cessations dal lavóro.
Delárnica, ž. bie SBetfftátte, il la-voratojo.
Délati, gtn. artetten, lavordre, tra-vágliare; — se, ftcf) »erjMett,/i«-gersi, far mostra.
Délavec ,* m. bet Slrbeíter, V operájo, il lavoratóre.
Delaven,* k. arteitfam, laborioso; 9trf)eitži, di lavóro.
Delavnik, m. ber SBerftag, ilgiórno di lavóro.
Delavnost, ž. bie SlrÉeitfamfeít, la laboriosita; bie Xí)átigfeit, V attivita.
Delavšnica, i. baž 5lrbeiMtyaitž, la casa di lavóro.
Deleč, gl. daleč.
Delež. m. bet Stntfyeil, la parte.
Deležen,* k. tíieilljaftig, partécipe.
Deležnik, m. bet Síieiltieíimer, il partecipdnte.
Deležu ost, ž. bie Xtjeilfeaftigfeit, la partecipazióne.
Deliti, gtp. tfieilen, spartire, di-videre.
Delitva, delitev, ž. bie S^eiÍMtg, la partiísióne, divisióne.
Delívec ,* m. ber Sfjeiíer, il divisóre, partitóre.
Délo, s. bie Arbeit, il lavóro; baž SBerf, V ópera. -
Derž
13
Den, gl. dan.
Denár, m. baé ©eíbjlücf, la mónita.
Denárji, m. baé ®eíb, i bessi, il dandro.
Denárna, z. bie SBörfe, la borsa.
Denárnica. i. bie .Raffe, la cassa.
Denárnicar, m. ber jtaffter, ilcas-siére.
Denein, gl. djáti.
Denik, gl. danka.
Derca, i. eítte íHutfdjbaím, una mon-tdgna russa.
Dércati, gtn. gleiten, sbrissdre, sdruccioldre.
Derdráti, gtn. taffein, romoreggidre.
Deréc, k. reifenb, rápido (fiúme); rapuce (bestiaJ.
Déreze, z. @djuf)eifen, i ferri da caminare, i tríboli.
Dérgati, gtp. Afilien ^trTíináre
Dérgniti, gzp. <¡	A '
Derliál, i. jufammen gelaufenes ®e* ftnbel, la ciurmáglia.
Dérhavica, i. bie ®¡djt, la gotta, V artrítide.
Derhtáti, gtn. jittent, tremáre.
Dérkati, gtn. laufen, córrere; filéis fen, sbrissdre, sdruccioldre.
Derm, gl. dreta.
KS«,!*-* M
Dersklja, z. bie Sprije, lo schie-ísatójo, dorn, lo schizaíétto.
Derstíti se, gtn. íaidjen, andar in frega.
Derva, gl. dreva.
Dervár, gl. drevár.
Dervámica, z. bie ^oíjfammet, la legnája*
Dervíti, gtp. fortjagen, scaccidre.
Dervníca, i. bie ^olj^aífe, la man-nája.	•
Dérziiti, gtp. í)ed!eín, pettindre (il linoJ ; toagen, ardire.
Dérzen,* k. »ertoegetl, temerario, ardíto.
Derznost, z. bie grecfyfjeit, la te-meritá.
Dérznnti. gzn. ftd) erfüllen, ardire.
Derzáj, ra. bie §anbt)af>e, il titánico, manubrio; baá ©elánber, il pa-rapétto.
14	Derž
Deržati, gin. íjaíteit, tenére; postavo—, hi« ®e[ej lialten, observare la legge; sod nc derži, baé í)ált uiíiit, la botte non i salda ; — se, jufaittmctiljaitgctt, éssere con-nésso.
Deržava, i. ber Staat, lo stalo, V impero.
Désen,* k. rec^t, dentro.
Desét, št. jet)ti, diéei.
Deseteri, št. ¿efyiterlei, di diéei gé-neri.
Deseti, k. bet jefjnte, il décimo.
Desetíea, i. ber 3eí)iier, un da di 'ci.
Desetina, ž. bet 3el)ent, il décimo.
Desetkrat, naé. jeljumal, diéei volte.
Desetnik, m. ber 3e§entfammíer, il decimatóre; ber Corporal, il caporále.
Desirávno, v. oKjleídj, se bene, sebbéne, bench'e.
Deska, ž. bas ¡8rett, la túvola, asse.
Desnica, z. bíe redjte §attb, ladestra.
Désno, naé. recfyté, « destra; na
—, redjtS, a man destra.
Détal. m. ber Í8uut|>ed)t, il picchio di piit colorí.
Déte, s. ba¿ jííttb, il bambino, fan-ciútlo.
De teč j i, k. .(tittbeš.-, fanciullésco ; fmílitf), filiale.
Detelja, ž. bet Alee, il trefóglio.
Detinsk, k. fittblicfy, filiale, fanciullésco.
Detišuica, ž. Jiinberbet»af)rauflalt, l'istitúto d' allevaménto de' fan-ciúlli.
Detogój, m. bet .Rtiibererjteljer, l' educatóre
Dévati, gtn. íegett, íjtttíeijett, metiere.
Devér, in. bes SDiaimeabruber, il cognáto; ber 93rautfití)rer, il paraninfo.
Devét, št. tteutl, nove; deveti, ber neuitte, il nono.
Devétka. ž. bet 9ieuner, un da nove, nove.
Devetkrat, nač. iteunmaí, nove volte.
Devetdeset, št. Iteittljig, novánta ; devetdeseti, ber tieutljújjle, il no-vantésimo.
Devétnájst, št. neuttjefjit, diecinóve,
Divj
devetnajsti, ber iteunjeljttte, il décimo nono.
Devica, i. bie 3ittigfrau, la vérgine.
Devišk, k. jltngfváitlidt, verginále.
Devištvo, s. bte 3itti3frauf$aft, la
verginitá.
Dež . m. ber ÍRegett, la pióggia, doni. pióva.
Dcža. ž. ber ,(íü6el, la tilló fia. il tino.
Dežela, ž. baS fialtb, il paése.
Deželan. m. ber 8attbe¡mamt, il campa trió t lo.
Deželsk. k. fiaubeSs, di paése; 8ánbefí, di paési.
Deželstvo. s. bie gaiibfdjaft, la provincia.
Deževen,* k. teguetifd), piovóso.
Deževje, s. baS íRecjeulvettcr, il tempo piovóso.
Deževnica, ž. baá fflegeiitoaffer, t acqua, piována.
Dcžiti, gtn. regttett, pióvere.
Dežnik, m. ber Wegettfc^trnt, F om-bréllo.
Dicen*, k. rtiílllüié, glorioso.
Dieiti. gtp. preifen, vantáre; jierett, ornare.
Dih, m. ber ílttyemjug, il fiáto.
Diliati. gtn. atonten, respirare.
Dilit, m. ber ®uft, V olézsso V odóre.
Dilitéti, gtn.. bltfteit, olezzúre; sva-porúre.
Diluir, m. bet 3tti«, la faina.
Dilja, gl. deska.
Dim, ni. ber íftattcí}, il fumo.
Dinilje, ž. nin. ber Uuterbaiicfy, il basso ven tre.
Dimast. I k. »olí 9iaitd), fumoso;
Díllinat.) affumáto.
Dimnik. m. ber iRaitdjfatig, il cam-míno.
Din ja. i. bie iDielotte, il melone.
Dirjati, gtn. lattfett, córrere; tra« ben, trottdre.
Dišati, gtn. rtedjen, odoráre; lepo—, gilt rielen, oleszdre; avére buón odóre; tu po medu diši. f)ier riedjt cS liad) §onig, qui si sente t odor di miele.
Dišava, i. ber SBoljlgeritd), V olézzo; il buón odóre ; pro fumo.
Divják, m. ber SBtlbe, il selvággio; goffo.
DivJ
Divjanje, s. tic ÍRaferei, U furúre. la rábbia.
Divjati, gtn. rafett, ésser arrabbidto.
Divji, k. nuit, selvático, selvággio.
Djanje. s. bie J&attbítttig, Vamone, ž.
Djausk. k. tfyatig, altivo.
Djati, gtn. tfmn;, far a; f)ittlegell, metiere; fagett, dtre; žal — , Ver; bríejktl, dar noja, rincrcscere; nič ne dene, fé liegt ttidjt« baratt, non importa niénte, non fa caso.
Dlaka, ž. baž í'eibljaar, il pelo.
Dlákav, k. fyaarig, peloso.
Dlau, m. bie ftftd^c Sanb, la palma.
Dlesk, m. ber Rmúúfycc, il frisóne.
Dléto. s. baS Steinmeifcit, lo scar-péllo.
Dloga. gl. doga-
Dnar, gl. denir.
Dnárnica, ž. bie Jíaffe, la casta.
Dnevnik, ni. ba« Xageébíatt, ilgior-nále.
Dnina, ž. bcc Xageloljn, la giornáta.
Dnó, s. bet Soben, il fondo.
Do, nač. bi«, Í!Í¡3 auf, sino, fino; persino.
Dob, m. bie @id)e, la quércia.
Dóba, ž. bet 3eítraitnt, l'época, il tempo.
Dobéliti, gzn. baá Sffieíjj ett vofíettben, finiré il biancaménto.
Dóber,* k. gut, budno.
Dóberce, ž. bie ©cfyafbíattern, il fudco di sant Antonio; ber Jpaut; aužidiKn), eruaidne cutánea.
Dobiček, m. bet ©eUnnn, il pro-fitto, guaddgno.
Dobiti, gtn. befommen, rieévere-; dom. chiappáre; getoimten, vincere, gtiadagnáre.
Dobitnik, m. ber ©teger, il vin-citdre.
Dobivati, gtn. ofterá befommen, rieévere, chiappáre piíi volte.
Dobra misel, ber SBofyígemutlj, l' origanoj la majorána.
Dobráva, ž. bie Sitie, la pratería; bie SSotbltng, la boscáglia.
Dobriti, gl. begitieit, calmáre, ad-dolcire; rojlelt (.§atlf, Sein) macerare Ct<* can apa o il lino).
Dobrodušje, s. (bie ©ittmíttijíg--Dobrosérénost, ž. ) feit, bie ©ut*
Dokl	15
fierjigfeit, la benignitá, la bontá di cuóre.
Dobrota, ž. bie ©üte, la bontá, bit 5lsel)ltt¡at, il beneficio, favdre.
Dobrótljiv, k. giitig, budno, gracioso.
Dobrotnik, m. ber 3BoI)ltí;áter, il benefattdre.
Dobrovóljen,* k. guttoiííig, volon-tário-, ¡.wgnügt, contento.
Docela. dočista. nač. ganjlidj, to-talmhite, alfdtto.
Dočakati, gzn. ertoartett, aspettáre.
Dodajati. gtn. I;inp gebeil, aggiún-gere.
Dodátek ,* m. bie 3ugab^1' aggiánta, il soprapiú.
Dodelati. gzp. eitte Slrbeit boflettben, compire, finiré il lavdro.
Doga, ž. bie ®attbe, la doga.
Dognati, gzn. ju Sube bringen, finiré, terminare.
Dogoditi se, gzn. fícf) ereignen, ac-cadére, náscere.
Dogodivšina. gl. zgodovina.
Dogovarjati se. gtn. ftefy be(>red)en, abboecársi, deliberáre insiéme.
Dogóvor, ra. bie Serabrebung, V ap-puntaménto, bie Uebereinfitnft V ac-cárdo.
Dohajati, gtp. I ereiíett, eittíiofyien,
Dohiteti, gzp. 1 raggiúngere.
Dohódki, m. mn. bie Sinfímfte, l' entra té, réndite.
Doigráti, gzp. baé ©piel »oiíenbett, finiré il giudco.
Doiíi, doidem. gzp. einí)Ot;len, raggiúngere.
Dojénec,* m. ber ©augíiitg, il fan-ciállo latíanle.
Dojiti, gtp. fáltgett, allattáre, lat-táre\ ttieifen, mágnere.
Dojnica." ž. bie Jlrntne, la lattatrice; bie ÜJietferin, la mugnitrice.
Dojti, gl. doíti.
Dokáz, m. bet ®etreič, la prova, la dimostracidne.
Dokazati, gzp. begreiflid) maceen, far comprendere; betveifeil, procure.
Dokláda, ž. bie 3"gaí>e, 3wtage, l' aggiánta.
Dokládati, gtp. fiinjitlegett, aggiún-gere.
16	Doki
Dokle? nač. tote toeit? fin dove? tiá ju l»el(f>et 3eit? fin quando ?
Dokler, nač. Si«, fo toeit ató, sino, fino; fo tange ató, finche.
Doklícati, gzp. evrttfen, far venire chiamándo.
Dokód? nač. tote toeit? sin dóve?
Dokončati, gzp. »oíleuben, finiré.
Dokórej ? nač. í>íá ivann ? fin quando.
Dol, m. baá Xíiat, la valle.
Dol, nač. ínnab, fjenmtcr, giü, in giu, dom. «ó, inx'o; abbásso; na —, ísetgafc, alVingiü.
Dolbác, m. ber ^oíitmeifel, la sgórbia.
Dólbsti, gtp. metjjeí«, scarpelláre. au«í)óf)íen, scaváre.
Dole, gl. doli.
Dolg, m. bie ®d)ltíb, il débito.
Dolg, k. lattg, lungo.
Dolgo, nač. lattge, lungo, lungo tempo.
Dolgočasen ,* k. tangtoeítig, nojóso.
Dolgočasnost, ž. bie Sangtoeile, la ntija.
Dolgost, ž. bitSánge, la lunghéssa.
Doli. nač. unten, giu, in giu; doin. sso insso ; abbásso.
Dolina, z. baé Xíjaí, la valle.
Dolínar, m. bet 3ájaIÍ>eí»o$tter, il valligiáno.
Dolinast, k. vofi Xíjálet, valleáto.
Doliti, gzp. jugitjjttt, aggiúnger (acqua ecc.); empire.
Dológa, doložba, gl. dokláda.
Določiti, gzn. íeflttntneH, fefifejeit, stabilire, determinare.
Doložiti. gl. dokladati.
Dolžan ,* I k. fd?UÍbig, debitare, ob-
Dolžen,* I bligáto; befd)ulbigt, in-colpáto.
Dolžiti, gtp. fcefdjnlbtgen, incolpáre.
Dolžnik, m. bet Sdjulbner, il de-bitóre.
Dolžnost,, ž. bit ©átulbigfeit, l' óbbligo, il dovére.
Dom. m. tet SBofynort, il domicilio; bie Jpeimat, il corúas o, la patria.
Doma, ju §aufe, a casa; domú, itací) •&aitfe, a casa.
Domač, k. Jjttmifdj, doméstico; £auž=, di casa; — kruh, ^jauž* í>acf«ií>tob, pane casalíngo; po do-
Dopó
mače, nací) ijaužgebraudj, alia ca-salina.
Domačija, ž. ber IBofmít?, il domicilio.
Doilléstiti, gl. nadomestiti.
Domisliti se, gzn. ftdj erittttertt, ri-cordársi; fui; einbitben, immagi-nársi.
Domisljeváti se, gtn. jt(§ tittbil= ben, immaginársi.
Domišljija, ž. bie (SinBitbungáfraft, Vimmaginasióne, ž. la fantasía.
Domorodec,* m. bet patriot, il patriótto.
Doinotožnost, baé í)eim»eí), la nostalgia.
Domóv, domú, nadj ^anfe, a casa.
Domovina, ž. baá S5aterlanb, la patria.
Don, ni. ber £>all, il suóno, rimbombo.
Donásati, gtp. fyerbeibriitgen, ap-portáre, arreccáre.
Dónava, z. bie ®onaU, il Danubio.
Donen je. s. gl. don.
Donésti, gzp. gl. donásati.
Donéti, gtn. liaílett, sonare, rim-bombáre.
Dopadénje, s. baž 2Boíilgefaílen, la compiacénssa; bet Šeifaft, l' aggradiménto.
Dopádljiv, k. toof)lgefa((íg, com-piacévole.
Dopásti, gtn. gefatíen, piacére, ag-gradíre.
Dopernásati, gtp. tbuu, fare; í>e-gefyen, comméttere.
Dopis. m. bie 3ufc£(rift, la léttera; bie ííorrefponbettj, la corrispon-dénza.
Dopisati, gzp. baá ©djreiben Bol= lenbeit, finiré lo scritto; etttrnž t» olje t »erfdjtetben, scritturáre.
Dopisávati, > gtp. fotrefvcnbírett,
Dopisovati, > carteggiáre; ser* fdjmbeit, scritturáre.
Dopisovanje, s. bet SStiefroedjfel, il cartéggio.
Doplačati, gzp. baS noá> ge^lenbt jafllen, pagáre ció che manca.
Dopóldansk, k. »ormtttágig, d' avánti pranso, d'avánti mezzo-giórno.
Dopó
Dopoldne, nač. Sormittagá, avánti franco, avánti meccogiórno.
Dopolniti, gZn. »oKettben, finiré, compire, compiére.
Dopolnjénje, s. bte SBoíienbuttg, la consumaxiáne.
Dopovedati, gtp. begreifltá) ma--cfjelt, persuadiré, far comprendere.
Dopustiti, gzp. juiaffett,permitiere.
Dopiišcnje, 8. bie (Stlaubníp, U permésso.
Dorásti, gzn. fynantvafyfen, créscere.
Doscci, gzp. erteile«, arriváre; erlangen, ottenére.
Dosíhmal, nač. btá ttmt, btá iejt, fin ora, fin adésso.
Dosipati, gzp. baá gefylenbe juf^üt« ten, versáre ció che manca.
Doskočiti, gzn. mit et nem Sprunge erteilen, arrivár con uno sláncio.
Doslé, gl. dosihmal.
Dosliižiti, gzn. attábtetteu, compire il tempo del suo servicio.
Dosoré, dosoréj, nač. btá jit btefer Seit, fin ora.
Dospeti, gzn. anlangen, arriváre, capitáre.
Dostáti, gzn. ñÍH'rftcíiett, durare.
Dostaviti, gzp. tiiiqufe¡m, aggiún-gere; ergangen, supplíre.
Dosti, nač. genug, abbastánca, assái.
Dostikrat, nač. oft, sovénte, spesso, molte volte.
Dota, ž. bte SJiitgift, baá #eiratljá= gut, la dota.
Dotakniti se, gzn. berühren, toccáre.
Dotika, ž. bte Seriiljtung, il con-tátto.
Dotistod, na¿. bis bcrttjin, fin la.
Dotočiti, gzp. fytugttgiejjen, versáre ció che manca.	¿
Dotód, nač. Bis fyer, fin qua.
Dovázanje, s. bte Sufttfyr, ©nfitljr, l' importacióne di derráte.
Dovoliti, gzp. bewilligen, accordáre; erlauben, permitiere.
Dovólj, nač. genug, abbastánca, sujficiénte.
Dovoljen,* k. gufrtebeit, contento.
Dovoljenje, s. bte ©ftttlltgung, l' approvacióne, i. il consenso.
Dovóljnost, ž. bte Sufriebenljeit, la contentécca.
Drev	17
Dozdáj, nač. 6iá iefct, finóra, sin adésso.
Dozdájni, k. biáfietíg, ch' era finóra; attuále.
Dozdevati se, gtn. fd)etnen, parére; afmett, presentíre.
Dozdeven,* k. febetubar, apparénte.
Dozoréti, gzn. retf toerben, divenir maturo; dom. ésser fatto.
Dračje, s. baá Oteijíg, la stipa; le frasche, i cespúgli.
Drag, k. ttjeuer, Iteb, caro; fojlbar, precioso.
Dragina, z. bte Xíieueuutg, la carestía.
Drámiti, gtp. toecfett, svegliáre; dom. desmissiár.
Drava, ž. bte ®tatt, il Dravo.
Drázati, gtp. vertíieuern, incarare ; lijítíren, offeríre alV incánto.
Dražba, ž. bie Síjitajion, l'incánto, Vasta, la véndita all'incánto; baá •§e$en, íReijeu, l' irritacióne.
Dražiti, gtp. ueefett, irritare-, s/Hocicare.
Drégati, gtp. ftodient, stuccicáre.
Dregetáti, gtn. beben, tremare.
Drémati, gtn. fdjlutnntern, sonnac-chiáre.
Dréinek, m. baá Dptum, l'óppio.
Dremóta, ž. ber ©djlumtttet, sonno leggiéro.
Drén, /m. ber jíornelbaum, il cór-
Drénik. S niolo.
Drenósel, gl. cibara.
Drénov, k. »on Jícnielfjoíj, di cór-niolo.
Drenúlja, i. bie ¿íornelftrfdje, la corniola.
Dreta, ž. ber @dju(lerbraljt, lo spago de' calcoláj.
Dreti, gtp. fájíntett, scorticáre.
Dréva, s. baá Srenflljolj, le legne.
Drevár, m. ber Jpoíjfjadet, lo spac-calegne; ber §c(jfiáttbler 'l legua-juólo.
Drevámica, i. bte &olgfatnmer, la legnája.
Drevi, naé. fyeitte Slhenbá, stasséra.
Drevje, s. ©áttme, gli álberi.
Drevó, s. ber Sauut, l'álbero; ber SPjiug, V arátro, arátolo.
Drevored, m. bieSlllee, víale d'álberi.
18	Drev
Drevosék. m. bet Jpoljl)a(fet, il fen-ditór di legna, lo spaccalégne.
Drezati, gtn. erbrechen, vomitare.
Ducati se, gtn. auf beut ©fe gíet; ten, sdruccioldre, sbrissáre.
Dripa, / ž. bet ®urcí)fa((, la diar-
Driska. \ réa, cacherélla.
Drob, m. bas ©ngetoeíbt,levíscere.
Dróben.* k. fleitt, minuto; feilt, i ÜllU, sminusíísáto.
Drobež, m. jetbrijffelte ©ítdjeit, cose stritoldte.
Drobiti, gtn. btíiiíeln, stritoláre; getmaltiten, sbricióláre.	-
Drobiž, m. bie ©d^eibemitnjen, moni te piccole.
Drobnica, ž. bie Strafe itnb Hiegeu, te péccore e le capre; baS .ÄlciitJ 3Íet), il bestiáme minuto.
Drobnják, m. bet ©djntttíaucf;, il porro.
Drobtina, z. bie 33rofante, il mi-nuz-solo di pane.
Dróg. m. bie ©tange, ^ebjiatige, la teca, liéva.
Droplja, ž. bet Xravve, l' ottdrda.
Drózeg,* m. bie Steffel, U tordo.
Drože, ž. mri. bie ÍH'fe, la féccia; -bet ©auerteig, il liévito.
Drúg, m. bet ©efeftfdjafter, il com-pdgno; bet 93tautfüí)ter, ilparaninfo.
Drugače, nač. attberS, fonfi, altri-ménte.
Dt'iigam, nač. attberS toobilt, altróve.
Drugéj . nač. aitberStoo, altróve.
Drugi, št.'bet jtoeite, il secundo, bet anbete, l'altro; — krat, ein an= i eres Dial, un altra volta.
Drugič, nač. toieberttnt, di nuóvo; gweitenS, in secóndo luógo.
Drugód, nač. anber« too, altróve; auf anbereu Sffiegeu, per altre vie-, od —, anberS tooljer, altrónde.
Druhál. gl. derhal.
Družtvo, s. ber Qiereiit, V unióne, ž. la sncietii.
Družba, z. bie (Sefellfc^aft, la1 compagina; bie 3unft, il corpo d' arléfici.
Družica, ž. bie ©efeíífdjafteriit, la com-púgna.
Družina, ž. bie gamilte, la famiglia; bte ®ienerfcfjaft, il famulicio.
Dvan
Družinče, s. ber 2>ienjtbotí>e, il servo; la serva.
Družiti se, gtn. untgeljett mtt 3emanb, pratiedre con uno.
Dude, ž. ber ®ubelfacf, la cornamusa.
Dull, m. bet (Seift, lo spirito; ber (SJetUcí), l'odóre.
Diihán, m. bet SabaF, il tabdcco.
Dilliati, gtp. rieben, annasdre; — gtn. odor dre.
Duhoven,* n. ber ®eiftlicf)e, il sacerdote , prete.
Duhovi, m. bie ißfntgftett, hi pen-lecóste.
Duhóvsk, k. geifiltd), eeolesidstico.
Duhovstvo, s. ba« ißriejtertfjum, il sacerdocio.
Duhovširia. ž. bte ©eiftltc^feit, i
sacerdóti.
Duliovšnica, ž. bas äSriefterfjauS, il seminario di preti.
Dnht. gl. diht.
Dttlltéti, gl. dihteti.
Dillar, m. ber .ftibij, la pavoncélla, fifa.
Dulec.* m. bas älhtnbjlücf att .Kritgen, il beccúccio. bocciuólo.
Otilia j, 111. aBien, Vienna.
Dúnajéan, m. eilt SBiettcr, mi Viennese.
Dillliti, gzp. flojjett, urtáre.
Duplja, i. bie |>öfyie, la spelónca, caverna.
Durgelj, m. ber CDrifíbotirer, il trápana.
Duri, m. bas £(jot, la porta, il portóne.
Duša, ž. bie ©eeíe, l'ánima.
Dusák, m. bet Slfytempg, il pato; 11a eden —, auf eilten @¡|lncf, ad un Iratto.
Dušica, z. ber Xíjímtait, il timo.
Dušen,* k. ©eelen?, d'ánima.
Dušiti. gtp. toittgen, strozñáre.
Duška, ž. baS Sttftfocb, lo spirdglio.
Dliškati, gtp. lüften, dar aria.
Dilti, gtn. blafen, sonare.
Dúvati, gtp. gl. duniti.
Dva, št. jtoei, due; — krat, jtoet TO ai, due volte.
Dvajset, št. jtoattjtg, vend.
Dvanajst, št. jtoölf, dódiei; dva-
Dvan
Flaš
19
najsti, bet' ¿lDoifte, il duodecimo, dodicesimo.
Dvanajsterka, št. bas ®njet, la dozsina.
Dvesto, št. jtoeiljunbett, dueeento.
Dvojčie, m. ber 3h.uiiutg3bruber, il gemello.
Dvoje, št. jtoet il due.
Dvojen,* k. ¿treifad), tloppio duplo.
Dvojica, ž. baS $aar, il pajo.
Dvojka, z. ber 3weier, il da due; bas ipaar, il pajo.
Dvom. m. ber 3i»eiftl, il diibbio. Dvóiniti, gtn. jwetfeítt, dubbitáre. Dvor. m. ber §of, la corte. Dvoran, m. ber §ofmantt, il cor-tijidno.
Dvorana, ž. bie Jpafte, I' atrio, il pórtico ; ber @aat, la sala. Dvoriš«, s. bet .giiiitsljof, il cortile. Dvoriti, gtp. bebicttett, serviré. Dvornik, gl. dvornik. Dvoživka, ž. bie-Jlmftbit, l'anfibio.
E
Éden,* št. (Stitá, Silier, uno, un.
Edin, k. eiltfacfy, sémplice; cinjig, tínico.
{•Miniti. gtp. einigelt, uniré.
Edinorójen, k. eingeboren, unigénito.
Edinost, z. bie Sinigfett, V unióme.
Ednájst, št. elf, úndici.
Edilák, k. gleidj, eguále, doni. com-págno.
lOdnákost, ž. cíe ®leíd;tieit, i'ugua-gliúnza.
lidnoléten, k. einjährig, 4'un anno.
Eduóta, i. bie (Siitfjeit, Funitä.
Eksempelj. gl. izgled.
Enkrat, št. etnmat, una volta.
Ennialo, nač. eiit locnig, un poco.
Erb. gl. dedič.
Erbati, gl. dedovati.
Erja, ž. ber iRoft, la ruggine.
Erjav, k. roftig, ruggindso; irauii, bruno.
Erpa, ž. cm bititttes, (Jabenformiges ©rot, una focaccia.
Evropa, ž. ©nropa, l'Europa.
Evropejec,* m. eiit Gniropaer, itn etiropeo.
V.
Faconételj, gl. ruta, robec. Fadláti, gtn. ftattern, *vola%%dre. Fajfa, gl. lula. Fajmošter, gl. župnik. Kaliti, gl. grešiti, mankati. Faljén, k. iturecfct, gefeblt, falló to,
pervérso. Falót, gl. potepuh. Fant, gl. deček.
Kara, ž. bie Aforre, la parróchin : Farán, m. eiit SPfarrfitib, un par-
rocchiáno.	'
Farba, ž. bie garbe, il colore. Fárbar, m. bet gárber, il tintare. l iii'liati, gtp. farbeti, coloriré, fingere.
Farizej, m. ber garifáer, il fnrinén. Fárinan, m. ber $farter, il párroco.
Farovž, m. ber ^ifarrfiof, la časa
del pdrroco. Fažol, m. bie gftfcle, il fagiudlo. Ferbežen.* gl. prederzen. Ferfrati, gtn. ftattern, svolaa%dre. Feržek, gl. fažol. Feržmagati se, gl. gaditi se; žal
djati. Figa, gl. smokva. Fingret. gl. naperstnik. Firbičen .* gl. radoveden. FirblC, gl. radovednost. Firma, z. bie girmmig, la confir-
musidne. cresima. Firnež, gl. loš. Firšt, gl. knez.
Fižol. 111. bie gafole, il fagiudlo. Flašter .* m. bas ^jlajler, (za rane) 2*
20
Fiel
«lad
il cataplasma, I' impiastro; (na cestah) il lastrico. Pleten ,* k. fjitbfdj, bello, avvenente. Flos, gl. plavnica. Flosar, gl. plavničar. Foglovž, gl. kletka. Frača, ž. bie ©djfettbet, la frdm-bnla.
Fraj, gl. prost, svoboden. Frajh, gl. omet. Frajter, gl. poddesetnik. Frak, m. bet graf, la flaida.
Franeósk, k. frattjčftfcf), francése.
Francosko, s. gmn frété, la Francia.
Francoz, ra. ein grattjofe, un Francése.
Francozinja, ž. eine granjöjttt, una Francése.
Franža, ž. bie grattfe, la frangía.
Friiinentiii, gl. koruza, turšica.
Finit, m. baä sJ!fiüib, la libbra.
Fužina, ž. bie ©cfytnefjptfe, la farina da fóndere; baé Ôamtlter: werf, la ferriéra, magóna.
G.
Ga. o. íí)n, cá, lo; ba»on, ne.
Gaber,* m. bíe äöetpwilje, il carpirte.
Gabez, gavez, m. bte ©djwarättntrj, la consolida.
Gabiti se, gtn. eefeitt, avér natisea.
Gače, ž. nra. bte Unterjie^ofeti, le mutdnde, i sóttocal%oni.
Gad, m. bie ©íper, la vípera.
Gágati, gtn. féltattent, cinguettáre.
Gaj, m. bet .fiai», il boscliétto.
Giijžla. ž. bie $ettfd)e, la sferxa, dom. scúria.
Galéja. ž. bie ©aleere, la galera.
Galge, gl. visle, vislice.
Galón, m. ber 91i(autt, l'allume, m.
Gains, gl. kozel divji.
Ganiti se, gzp. rühren, betoegeti, muóvere; — se, ftdj rül?rejt, muó-versi.
Gáre, ž. bie 9fattfe, la rastrelliéra ; ber Sarre», la carétta.
Garje, ž. bie Äritje, la rogna.
GArtroža, gl. vértnica.
Gasilnica, ž. bte göfdjfprije, lo schit— xsatrijo.
Gasiti, gtp. löfcfyeti, spégnere.
Gâter,* m. ba« (Bitter, l'inferidla, il cancéllo.
Gaz. m. ber ©djtteepfab, la via fatta sulla neve.
Gaziti, gtn. irateit, guaddre, guaz-ssdre, valicdre.
Gerb, m. bas Sffiappett, lo stemma, V arme.
Gerba, ž. bie Sîutljel, la ruga-, ber •Reiter, la gobba.
Gerbast. k. fjocfertg, gobbo-, rtttt-jeltg, rugoso.
Gerča. ž. bet Enoten, ilgroppo-, bte Scufe, il tumore.
Gerčati, gtn. rauftfien, romorreg-giare.
Gerčav, k. fttoftg, gropposo.
Gerd. k. I)a(iltc6, brutto.
Gerdoba. ž. bte §apli^feit, la brut-testssa.
Gergrati, gtn. gttrgefn, gargaria-%drsi.
Gerjača, gl. gorjaca.
Gerkati, gtn. fretfd^en, striUare.
Gerlica, ž. bte Surteftaufce, la tbr-lora.
Gerlo, s. bte ©ttrgel, la gola.
Germ. m. bet SBttfcf), ilcespo; ces-puglio.
Gerniada, ž. ber @d)etfetljaufen, il rogo.
Gerinovje, s. ba« ®eflraucfy, i ces-piigli.
Gertanec ,* m. bet ©c&futtb, il gozeo.
Geslo. s. bet 2BaI)lfp«td), il motto.
Gibati, gtn. betvegen, mudvere-, — se, ftefi beiregett, muoversi.
Gibieen ,* k. geiettftg, arrendevole, pieghevole.
Giniti. gtn. fd)wittbeit, venir meno, svanire.
Gips, gl. sadra.
Gizdav, k. Ijoffartig, superbo.
Gizdavost, ž. bie Jpoffart, la su-perbia.
Glad, m. bet .gmitget, la farne.
r
Glad
Gladek,* k. glatt, liscio.
Gladen ,* k. Ijungetig, affamdto ; che ha fame.
Gladež, m. bet J^au^e^el, ononide spinösa.
Gladiti, gtp. glätten, liscidre-, (fret* dictn, careggidre con mano.
Glagol, m. baž 3eittoort, il verba.
Glas, m. bet Saut, il suono; bie Stimme, la voce-, bet Son, il tuono ; na —, iaut, alto.
Glasen,* k. (aut, sonöro.
Glasiti se, gtn. tauten, tönen, so-ndre, risondre.
, Glasnik, m. ber Seibjliaut, il vocale; bet Stuërufet, il banditore.
Glasno, nač. taut, alto, forte.
Glasovir, m. bač Jtlawer, il for-tepidno.
Glasovit, k. berûfitnt, famàso.
Glava, k. bet .Kopf, il capo, la testa-, iz glave, auë bem Äopfe, a mente.
Glàven,* k. ôaitl't--, capitale.
Glavina, ž. baž .ftopfûûcf, la testa-, bie Slabe, il moxzo d'una ruàta.
Glavnica, ž. ba« iîapttai, il capitale.
Glavnik, m. bet Jtamm, il péttine.
Gledati, gtn. flauen, guarddre.
Gledë, naè. in Oiitcfftdjt, in rigudrdo, in quanta.
Glej, eut. fie i) ! glejte, fefjet! eccol
Glen, m. bet @d)ieim, il muco.
Gléstati, gtn. fyaben, avère-, »et; pjïegen, mantenére5 ctbnen, rego-Idre, governdre.
Gležen,* m. bet Änödjel, la nocca.
Glih, gl. ednak.
Glilia. gl. ednakost.
Glihati, gl. ravnati, pogajati se.
Glina, ž. ber fiefjm, 1'argilla.
Glinast, k. iebmig, argilloso.
Glista, ž. ber ®aud()t»utm, ilverme-, bet fftegentourm, il lombrico.
Gliva, gl. goba.
Globelj, ž. bie 33ertiefung, V affon-ditiira.
Glöbiti, gtp. fyoljt madjeit, auêïjôljfeu, cavdre, seavdre.
Globočina. ž. bie ïtefe, la pro-fondità.
Globok, k. tief, fondo, basso.
Gobe	21
Glodáti, gtp. nagen, rosicáre, rá-dere.
Glog, m. bet 5Beifbotn, il biancos-pino.	v
Glota. ž. Vaš Unhaut, la tsissssdnia, il lóglio, dom. erba matta.
Gluh, k. taitb, sordo.
Gluhoiiéinec, m. ein itaubjiummer, un sordomúto.
Gluhota, ž. bie Xaubíjett, la sorditá.
Glúseé,* ra. ber Xaube, il sordo.
Glušiti, gtp. taub macfjeti, assorddre-, »erfittttmen, scorddre.
Gmajna, gl. občina, soseska.
Gnada, gl. milost.
Gnádljiv, gl. milostiv.
Gnati, gzp. treiben, guiddre, con-diirre.
Gneča, gl. gnječa.
Gnesti, gzp. fneten, impastare-, t rucien, fraccare.
Gnjača, ž. bie Sdjlitdjt, la via stretta fra dúe monti.
Gnjat, ž. ber @d)tnfett, il presciutto.
Gnječa, ž. baá Oebránge, la calca, folla.
Gnjezdo, s. ba¡5 Stefi, il nido.
Gnjida, ž. bie Síiffe, la léndine.
Gnjil, k. fattl, márcio, dom. manso.
Gnjilád, gnjiloba, ž. bie gaulttíj), la putrédine, il marcitíme.
Gnjiti, gtn. faitlett, imputridire, di-ventdr márcio.
Gnjns, m. gnjusoba, ž. ber @fel, la nausea, il disgusto.
Gnjúsiti se, gtn. efeílt, avér nausea.
Gnoj, m. ber Sítjí, ®ünger, il con-címe, letame, fimo-, bet (Siter, la suppurazióne.
Gnojišč. s. ber SDítfífjattfe, il leta-májo.
Gnojiti, gtp. biingen, letamdre, con-cimdre-, — se, eitern suppuráre.
Gnojni, k. SDÍtfi-; gnojne vile, bie SWijlgabel, la forca da letame-, eiterig, suppuráto.
Gnojnica. ž. baé ©íífttoaffer, F acqua di letáme.
Goba, ž. ber ©cfjwamm, il fungo-, berS3aumfc&toatttm, l'esca-, ber Sffiafdj» fdjsjamm, la spugna.
Gobec,* m. bie Sdjttauje, il muso-, bas SKaul, il ceffo.
22
Góbo
<«OSp
Cío hov, k. auífájig, lebbrdso.
God, m. bor 9!amen«tag, lafesta.
Gódba, ž. bíe iRuftf, la música.
Gódec,* m. bet SRuftfant, it sonatóre.
Godem, gl. gosti.
Góden ,* k. reif, mattúro. dom. fatto. taugltd), budno.
Godernjáti. gtn. 6'tumnien, bron-toldre.
Godišče. s. ber 3afir«4tag, 1'anni-versdrio.
Goditi, gtp. (lan.) róften, macerare fil lino)-, reifen, matnrdre-, gtn. \\>ei)ttt)Vin, far bene conferire; —se, ftd) jutrageit, accadére, ndscere; — se komu, ftč& beftltben, stare, passdrsela; dobro se mu godi, f« geljt tl)m gitt, ttp bene, se la passa bene.
Godlja, ž. eitie SCBurfi&rtifie, un brodo fatto di sanguindcce.
Godnjáti, gtp. reifen, maturdre.
Gojiti, gtp. er¿íe()eu, educare.
Gojzd, m. baé ®icficf)t, la boscdglia-, bet SBaíb, la selva, il bosco.
Gojzdnár, gl. logar.
Gol, k. btoj?, igmido, scoperto; íatyl, calvo.
Gotenica, ž. bíe @ttefeíróf/re, la gamba d' uno stivdle; il trombone.
Golicáva. ž. fal)[er ©ergrñcfett, mon-tágna calva.
Goldinar, m. ber Oulbett, il fioríno.
Golida, i. bíe ©ííícfigeUe, il secchio.
Góliti, gtp. íat)i mnt^en, speldre.
Golób. m. bie Xaube, il coldmbo.
Golóbji, k. Xaubeit--, di coldmbo.
Gólobnják, m. ba« Xaubeitfyauei, la colombdja.
Gologláv, k. mit eutbtójitem #au(>te, a capo scopérto.
Golt, m. bet ©d^litub, il gofszo.
Goltánec,* m. bíe @peiferóf)re, la gorga.
Goltati , gtn. fdjtoer oerfcf)lu<feii, in-ghiottire a stento.
Golili', m. ber 33etrüger, V imposláre, dom. V imbroján.
Golufáti, gtp. betrügen, inganndre, dom. imbrojáre; — se. fící) betrú; gen, inganndrsi.
Golufija. i. ber Setrug, l' imjánno, V impostura.
Gol liten,* ) k. betrügerifc^, falldce;
Golufiv, f betrúgtíd?, ingannéeole.
Gomila, ž. ber §ügel, U pdggio. ber Jpaitfe, il múcchio.
Gomilica, i. bie Äamiite, ta cu-momilla.
Gomizéti. gtn. toimmetn, formico-láre, brulicdre.
Gonióljka, i. bie Druffel, il tartufo ñero, tubero.
Gondráti. gtn. brummen, brontolare.
Goniti, gtp. treiben, guidúre, con-dúrre.
Gonjač, m. ber Treiber, ilgiumen-tiére.
Gor, nač, herauf, fiínauf, su, in su-, in alto.
Góra, ž. bet ©erg, il monte-, ba? @ebirge, lu montdgna.
Gorát, k. bergig, montagndso.
Goréé, k. brenuenb, ardente.
Górek,* k. warni, caldo-, bitter, amaro.
Goréti, gtn. brennen, brucidre.
Gori, nač. oben, auf, su, sopra-, tam—, bort oben, lassú-, tu— , ba oben, quassü.
Gorica, ž. bet §üget, il colle.
Gorica, ž. ®ot¡, Gormia.
Gorjáéa, ž. ber Äitoteltflocf, ilbastdne nocchiorúto.
Gorjanec,* m. bet ©ebirgsítetooíiner, il montandro.
Gorje! čut. i»el)e! guai!
Gork. gl. gorek.
Gorjiip, gl. gorúp.
Gorkóta. i. bie Sffiárnte, il calore, caldo.
Gornát, gl. gorát.
Gorili, k. obere, superior».
Górnik. m. ber 93ergmeifter, il maestro delle miniere-, ber ®ín¿er, il vignajuolo.
Gorši. k. »ortreffíícfyer, pin eccel-lénte; miglidre.
Gorúp. k. bitter, amaro; ratijíg, rdncido; gtob, grossoldno.
Gorušica, ž. ber €>euf, la sénapa. mostdrda.
Gos, ž. bíe ®attS, l'oca.
Gosenica, ž. bíe SU a upe, il brúcn.
Gósle, ž. mn. bíe @eige, il violino.
Gospá, i. bie grau, la signóra.
Gospó
Greb
23
Gospod, m. ker §err, il signóre.
Gospoda,, ž. bie §erreii, ber Stbet, i signóri.
Gospodar, m. ber J&m (aiž Seftger ciiiet @«dje), il padróne; ter Jpaue--fyálter, 1'ecónomo, massdjo.
Gospodariti, gtn. toirtfiicfjaftcn, gobernare la casa, economía.
Gospodarstvo, s. ber >§au«í)aít,' bíe 2Birtl)fdjaft, leconomía.
Gospodinja, ž. bíe .üaiiafvau, la padróna; .§auži)iUterin, l'ecónomo, massdja.
Gospódnica velika, SOíartá Jjimmtt faftrt, l' assunsiióne, — mala, SOÍaria ©ebltrt, la nativita di M. Vérgine.
Gospodovati, gtn. fjerrfdjen, dominare , regndre.
Gospodovávec.* m. ber £errfdjer, il sovrdno.
Gospodski, k. ci»it, civile.
Gosposka, ž. bte SBorgefegtcn, isu-perióri, il magistrata.
Gospostvo, s. bíe £errlid)feit, la signoria; la magnifícenla.
Gost, m. bet ®afi, (povabljen) l'in-vitdto; (sploh) l'oste, óspite-, ber ■Suttbe, l' avventóre,
Gost, k. bídjf, denso, folto; trni), tórbido.
Gostili, gl. osebek.
Gosti, ž. m. bet @cfymauž, il festino, convitto.
Gosti, godem gtn. geigeit, sonare il violino-, muftciren, far música.
Gostiti, gtp. betotrtfien, trattdre; bicfcf ntadjeti, condensare.
Gostívnica, ž. baž ©ajiljauž, la lo-cdnda, l' albergo.	[tale.
Gostoljuben, k. gaftfremibiidj ospi-
Gostováti, gtn. SnteOljlter fein, vivere da pigiondle; gtp. gajliren, trattdre.
Gostozévke, ž. mn. baž ©ieben--gejiirti, le gallinélle.
Goša, gošča, ž. baž ®icfidjt, i ce-spúgli; ber 33obeitfa|s, il sedimento, la p osatura.
Gotóv, k. gettjij?, ftd^er, certo, sicitro; baar, contante; fertig, fatto, finim.
Gotovina, ž. bie Sfiaarfdjaft, icon-tdnti.
Gotovost, bie ®e>m()£)eit, la cer-téísza.
Govedina, ž. bas giinbjieifdj, del
manso; ba3 Síitlbttiefj, il bestidme bovino.
Govédo, s. baž 9ítnb, il giovénco, la giovénca.
Govéja živina, baž 0íínb»telj, il bestidme bovino.	[fdggio.
Govnáe . ni. ber SOíififafer, lo scara-
Govor, m. bie Otebe, il discórso, la favélla; bíe'(Srfbigt, la prédica, il sermone.
Govorica, ž. baž ©efprácí), il discórso; bie @age, la fama; bie Stej beltžart, la frase.
Govoriti, gtn. fprecfyctt, rebell, parlare ; discórrere.
Govornik, m. ber ŽJfeblter, il parla-tóre, oratóre.
Gož, gl. grebénica.
Graba, ž. { bet ©raben, la fossa.
Graben, m.*í il fossdto.
Grábiti, gtp. jufammen [garren, remetí, accumuldre, rastrelldre.
Grablje. ž. mn. ber Oíedjen, il rastrillo.
Grad, m. bie Sitrg, il castillo, pa-láztxo.
Graditi, gtp. ¿áitmeit, siepáre, far siépe; bailen, fabbricáre.
Gradivo, s. j baž SBaumateriaí, i
Gradja, ž. ( materiali (pietre,al-beri ecc.J
Gradnik, m. ber ®uvgt;aurataiui,
il castellano.
Grah, m. bie (irbfe, il piséllo.
Gralior. m. bie SSicfe, la viccia.
Grahov, k. dtbfen*, di pisélli.
Graja. ž. bie Setjaitnung, la sie-pdglia; ber Xabeí, il bidsimo-, rim-próvero.
Grajati, gtp. tabeln, biasimdre.
Grajšiik. m. ber (Dutžbeftjer, ilpos-sidinte.
Grajšina, ž. baž £errfd)affžfdjioj3, il castillo, paldssxo.
Grákati, gtn. frádjjen, crociddre.
Granipav. k. fioípertg, itneben, di-Stguále. scabróso.
Grana, ž. ber Slft, il ramo.
Gránica, gl. meja.
Grátati. gl. postati; obnesti se.
Grebén, m. bet .R'amni, la cresta; bíe .§ecí>eí, il péttine da lino.
24	Greb
Grebénica, ž. baž SBeibenbattb, la ritórtola, ritórta.
Gréblica, ž. btc ©chatre, il rastia-tójo.
Gréd, z. bie Setter, la scala-, bie jpü^tterjlattge, il posatójo (per i polli.)
Greda, ž. baá ®artenbeet, l'ajuála; bet fflalíen, la trave.
Gredé, gredoč, nač. im SprbeigeíjeH, strada facéndo, di passággio.
Grédelj, m. bet Stñrfgrat, la spina; bte .gitíinetftange, gl. gréd.
Greh, m. bte ©üttbe, il peccáto.
Grem, gl. iti.
Grének, k. bitter, amaro.
Grenéti,* gtn. bitter feitt, amaress-ssáre.
Greniti, gtp. bitter maiden, inama-ríre.
Grenkóta, ž. bie ®itterfeit, V ama-réssssa.
Grešen,* k. fünbig, peccaminóso.
Grešiti, gtn. fünbtgett, peccáre.
Grešnik, m. bet ©üttfcer,ilpeccatóre.
Greti, gtnp. toatmen, scaldáre, ris-caldáre.
Grévati se, gl. kesati se.
Grévenga, ž. gl. kesánje.
Grezi, m. mn. bet SRoorgtltttb, terreno paludoso.
Grič, m. bet get, il colle.
GriJj, m. bie ®t'il(e, il grillo; dom. baúcolo.
Griljček,* m. bet ©rttnftitf, il ver-dóne.
Grin ta. ž. bie ÍRaube, la tigna-, bie ffllattíaué, il bacherázcolo.
Griva, ž. bte 3Káfme, il crine-, la chióma.
Grívnik, m. bie StingeltauBe, Colombo salvdtieo.
Gríziti, gtnp. íteífen, morsicáre-, (v terbuhu) avér mal di páncia.
Griža, ž. bie ÍRttí)t', la dissenteria.
Grižen,* k. an bet 9iu^r íeibenb, che ha la dissenteria.
Grižljej, m. bet ffliffeit, it boccóne.
Grob, k. grosso; (človek) grosso-láno, rústico.
Grob, m. baž ©tab, la fossa.
Grobje, s. bet griebíjof, il cimitéro, campo santo.
Gviš
Groblja, ž. bet ©teiltfiaufe, la pe-trdja.
Grobnica, ž. bie ®m\t,il sepolcro.
Grod, m. bet glubetbobcn, 2Jitxt)U ntmpf, la tramdggia.
Grof, m. bet @raf, il conte.
Grohotáti, gtn. aus »ofient Jpalfe tachen, sgunasciáre dalle risa.
Grom, m.bet ®omter, iltuono.
Gromáda, ž. bet ©djeiterfjaufen, il rogo.
Groinéti, gtn. bonnern, tuonáre.
Groš, m. bet ®rofd)en, il grosso.
Groza, ž. bet ©i^attber, l'oráre-, ba« ©rftattnen, lo spavénto.
Grozd, m. bie Xrattí'e, il grdppolo, C uva.
Grozdje, s. »tele Xrattben, igrappi.
Grozen,* k. fdjauberijaft, orribile, spaventévole.
Groziti se, gtn. bremen, minacciáre; ftdj entfejen, inorridire, spaventdrsi.
Grozno, nač. fcfjrecilitfj, terribil-ménte-, ttngettteitt, straordinaria-ménte.
Grozovit, ) k. granfant, tiranntfc^,
Grozoviten ,* i crudéle, barbaro.
Grozovitnost, ž. i bie ©raufatnfeit, la
Grozo vitost, ( erudelta.
Gruča, ti. bet .Eiutttben, la man.su;
Gruda, ibie GŠrbfdjoKe, la colla, gleba.
Gruden,* m. bet ®ejember, il di-cémbre.
Gniditi, gtp. ttagen, rosicdre.
Grunt, gl. dno, zemlja, selo.
Gruška, ž. bie 33irn, la pera-, ber SHrnbautn, il pero.
Guba. ž. bet 33 ug, la fiegatúrw, bie Jalte, la piéga.
Guč, gl. govor.
Gtigati, gtp. fdjauíeltt, dondoldre.
Gúgavuica, ž. bie ©djaufel, l'al-taléna, dom. ssittolozottolo.
Giiliti. gtp. teiben, fregare.
Gumb, m. ber .ftttopf, il bottdne.
Gumno, s. bte Setttte, l'aja.
Guncati, gl. gugati.
Guščer, m. bie (Šibedjfe, la lucér-tola, dom. seriándola.
Giizica, ž. ber píntete, il culo.
Gvant, gl. oblačilo.
Gvišen,* gl. gotov.
Gvišnost, gl. gotóvost.
H
Uran
25
H.
H. r- 5«/ 9«9e«< a> da> verso, gl. K.
Habat. m. ber Slttid), V ébbio.
Habiti, gtp. »erberbeit, rovindre.
Hajii! čut. ftltf! mat'fcfj, via! avánti!
Halja, ž. langeč ©etoanb, lungo vestiménto.
Hame, ž. mu. baž leíate fiferbege* fcbtrt', il forniménto d'un cavállo.
Harpa, ž. bie ^arfe, Varpa.
Hasen ,* ž. ber Síugen, il vantággio, pro.
Heasi, nač. fogteidj, súbito.
Hči. ž. bíe Softer, la figlia.
Menjali, gl. jenjati.
Herbet,* m. ber OiMett, il dorso, la schiéna.
Herbétnica, ž. ber 9iücfenrtemeit, la sopraschiénu.
Herbtánec,* m. ber Síütfgrat la spina.
Herga, i. bie ffieitle, il tumóre.
Hérkati, ? gtn. fdjnarcfyeti, russáre,
Hériiti. i ronchizssdre; ránfperil, spurgársi.
Herkelj , m. ber Sltlgftuirf, lo spurgo.
Hert, m. ber SBiitbfjunb, il levriére.
Hérzati, gtn. fdjnauben, sbuffáre.
Ilinávriti se, gtn. tytudjeln, far V ipócrito, fingersi.
Hinavec ,* m. ber §eudjíer, V ipócrito.
Hinavski, k. fyeudjíertfcfy, ipócrito.
Hinavstvo, s. bte ^endjelet, l'ipo-crisía.
Hip, m. ber ?lltgeitbít(f, il momento.
Hirati, gtn, abje^reit, consumársi.
Hiša, i. baá éait», la casa.
Hišen, k. §altž=, di casa.
Hiševati, gtn. fyauáfjatteit, economizare, governár la casa.
Hisevávec,* m. ber §aui3fyälter, V ecónomo.
Hišna, ž. baá ©tubeitmätcfien, la cameriéra.
Hišnik, m. bet ^auémeifler, il gu-ardiáno della casa.
Hiter,* k. eittg, fcfniefí, velóce, svélto.
Hiteti, gtn. eilen, affrettársi-, dom. destrigársi.
Hitrost, ž. bte @d)nefítgfett, la ve-locitä.
Hlače, ž. bie Jdofett, i calsutni, dom. le braghe.
Hlad, m. bie Jíñfile, il fresco, la fresctíra.
Hladen ,* k. fñfyí, fresco, freschétto.
Hladiti, gtn. füftíen, rinfrescáre.
Hláp, m. ber ®ampf, il vapore.
lllápec,* m. bet Jfne^t, il servo.
Hlapeti, gtn. auábíhifteit, svaporáre.
Illapón, m. eilt fdjlecfyter .Biiecíjt, un serváccio-, bte ®atnpfntcifcfyine, la mácchina a vapore, il vapore.
Hlastati, gtn. fdjnnppen, acceffáre.
Hleb. m. ber Saib, il pane intiéro; taž fflret, il pane.
Hlev, m. ber ©taíí, la stalla.
Hlimba, ž. bte SBerfteíiung, la fin-zióne; bte ©djmetdjelet, l' adula-cióne, i.
■ limiti se, gtn. fcfcmeicfielu, lusin-gáre-, ftcf) Perjiefien, fingersi.
Hlod, ni. ber í|if¡ocf, ilpiuólo, palo; ber $rítgel, il batdcchio; ber ípjíltgs balfen, i' álbero d'arátolo.
Hmelj , m. bet Jpcpfen, il lúpolo.
Hóden,* k. rttpfen, di tela grossa.
Iloditi, gtn. geíiett , caminare; andaré.
Hodnik, m. grobe Seintvanb, tela grossa.
Hoja, ž. ber ©cmg, il camino.
Hoja, hojka, ž. bte SBeifjtamie, V abete bidnco.
Iloni, liomec, m. ein í?ñgel, un colle, una collina.
Homatija, ž. ÍBeriw'rritng, la con-
Hoinot, gl. komat.
Hosta, i. ber 215 a It, la selva, il
Hotčti, gtn. toofiett, volere; hoče se mi, id) fjabe Sufi, mi viene la voglia.
Ilotoina, gl. nalaš.
Hraber,* k. tapfer, valoroso.
Hram. m. baž ©ebaube, Vedifizio; ber Sffieinbe^atter, un salvavini-, bie jlammer, la camera.
Hramba, gl. shramba.
Hrana, ž. bte .Roji, Sia^rung, il nu-trimento, vitto.
t
26
Hrani
Ikre
Hranilnica. ž. bie ©parfaffe, la casia di rispdrmio; bte ©parbitdjfe, il salvadandjo.
Ilrániti, gtp. nähren, alimentare, nutriré; gzn. aufbewahren, conservare, salvare.
Hranívnik. m. gl. hranilnica.
Hrast, m. bte @idje, la querría.
Hrastov, k. eicfeeit, di querría.
Hren, m. ber SDJeerretíig, il rdfano, ramoldccio.
Hrepeneti, gtn. ud) feriten, ésser desiderióso, desiderdre.
Hrčšati, gtn. rauften frascheggidre.
Hrib. m. ber SSerg, il monte.
liri pa. ž. bie .geiferíeit, la raucédine.
Hripati, gtn. Reifet fein, avér la gola rauca.
llripav , k. fjeifer, fióco, rauco.
Hrom. k. laímt, z-oppo, stróppio.
Hropót. m. bflá Sicdjflii, ilrdntolo.
Hriini. m. ber Sátm, lo strépito, il romóre.
Hrumeti. gtn. braufett, fdjalleti, ro-moreggiáre, muggire.
Hrúp. m. baž ©etöfe, il romóre, strépito.
llrust, m. eilt flarfet «Kanit, un uómo robusto.
Hrustanec ,* m. ber .Knorpel, la cartilágine.
Hrústati. gtn. fitacíett, scrícchioldre.
Hrustec, in. ber ©tedjapfel, lo stira-mónio.
Hrústiti se. gtn. ftcf) brúfteit, van-társi.
Hrúsati, gtn. fragen, scoppidre.
Brušenje, s. baé SHattfcíjen, il ro-
móre; ta? Gnaden, la scricchio-láta.
Hruška, ž. bie Sire, la pera-, ber ffittttbauttt, il pero.
Hruti. gl. hrumeti.
Hud, k. fdjltnttn, cattivo; bčfe, maligno; fá)arf (äjenb) agro, corrosivo; firettg rigoroso.
Hudič, gl. vrag.
Hudoba, ž. bie ©oáfyeit, la matignUa.
Hudoben,* k. böfe, boe¡í)aft, maligno, cattivo.
Hudobija, bte ©cgfjett, ©Reimerei, la cattivería.
Hudobnež, I m. ber «öfeimdjt, lo
Hudodelec. > scellerdto. il malig-názzo.
Hiidoiirnica, ž. bie SMeerfdjwalbe, il rondóne.
Hudournik, m. ber JÄegenbadj, U torrente.
Hudovótt, gtn. ft^ ereifern, sdeg-nársi, arrabbidrsi.
Húliti se, gtn. fc^nteic^eín, lusingdre, adulare.
Húskati, gl. šuti.
Hvala, ž. ber ®ant, il ringrazia-ménto, la grdzia; hvalo komu vedeti, etttent ®anf toiffen, sapér grado ad uno; baž Sob, la lode.
Hválen, k. gelobt, loddto.
Hvaležen,* k. banfbar, grato, rico-noscénte.
Hvaležnost, ž. bte ®anfbarfeit, la gratitudine.
Hvaliti, gtp. loben, loddre; — se. ftl^ rüfmten, vantársi.
L
I, v. uttb, aud), e, anche.
Igla. ž. ettte Sfabel, un ago; bie Secftiabel, lo spilletto dom. ago da pomola, ber @tift, il puntale.
Iglenik, m. bie Kabeitiicfcfe, V ago-rajo.	| i/ ii-ogo.
Igra. i. bM ©piel, il giuoco. dom.
Igrača, ž. baž Spteljettg,ilgiocdtolo; ber	< passatempo;
otročja—, baž iftttberfpieljettg, il baldcco.
Igrališe, s. ber ©pielptaj, il luógo du giucdre; il teatro.
Igrati. gtn. fpielen , giuocdre, dom. ssogdre.
Igrávec,* m. ber ©ptefer, il gino-catóre.
Igrokáz. m. baä Xfieaterftucf, la comedia.
Ihfjti. gtn. fcf)lucf)jeii, singhiozzáre.
íkrast, k. jtnntg, lebbróso.
Ikre, ž. bte ginnen, la lebbra; bet
Il
gtfd)roggeit, le nova di pesce, il frególa. Il, m. bet XÍ101I, l'ur g illa. . Ilov, ilovčast, ilovnat, k. »on Xfyotl
d' argilla. Í lovca . ž. bie Xf;ottetbe, l'argilla. llovšiea, ž. ba« 9lotljfd)tt>an}ii)en,
il codirósso. Inié, s. ber 9!ame, il nome. Imeniten ,* k. angefeíjeti, betutjmt,
célebre, famoso. Iiueiiitnost, ž. bie Serüímttfyeit, la celebrila.
Imenovati, gtn. tteitltett, nominare. Iinéti. gtn. Jja&en, avère-, koga rad—, Iteíejl, volér bene ad mw, za norca koga—, finen gum be; ftett l)a6fn, burlare-, navado — , pjie; gen, avér per uso, usare. Imetje, s. bte ^abe, l'avéré, i beni. In, v. unb, e. Inače, gl. drugače, luák, k. anberer Sîrt, d'altra sorta. lui, k. aitber, aitgtóárttg, altro. Iiiostrán, k. fremb, forestière, estero. Interés, m. baž 3ttterefï"e, V interésse. írha. z. ta« SBeifleber, Vallada. irliast, k. au¡3 toeifjgaretn 1'eber, d' allúda.
Irt, m. bet sJhtjji)âfi«r, la ghiundája. Iskati, gtp. fueren cercare. Iskra. ž. bet gitttfe, la scintilla. Iskráti se, gtn. funîeitl, scintilldre,
sfavilldre. Ispa. ž. baét jtmrnrf, la stdnssa, odmera.
Istiua, ž. bie SBafirï)eit, la verit'a. Iti, grem gtn. geften, andaré. Iva, ž. bte ©admette, la vétrice, il vinco.
Ivér, m. ber Jpoijfplttter, la schéggia. ivje. s. ber ÏÏaumfroft, la brinage-Idta.
I/,. r. altž, Won, di, del-, da, dal -, iz hiše iti. nus bem ^attfe gefyett, uscir di casa; iz štepilia vleči, allé bent Srttmten jieltett, cavdr dal pozzo. Izba, gl. ispa.	[atrio.
Izbána, ž. bie Jgiaííe, il portico, l' Izháviti, gzp. Sefreten, liberare. Izbčžati, gtn. entfliefyen, sfuggire, dom. scampdre.
Izdó	27
Izbijati, gtp. ieransf^tagen, cavdr bussdndo, sbussdre.
Izbira, ž. bie Slitatvafel, lu sceiia.
Izbirati, gtn. auáfíauben, scégtíére minutamente.
Izbirčen,* k. aučfiaubettfcfi, che vadle la pili buona delle cose offérte.
Izbiti. gl. izbijati.
Izbljuvati, gzn. aitéjVetett, sputdre.
Izbran, k. aužgeifaubt, scelto mi-ñutamente-, erforen, elétto.
Izbrati, gzp. gl. izbirati.
Izbrisati, gzp. auatmfdjen, scuncel-Idre.
Izbrúsiti, gzp. a&fdjletfett, assotti-glidre arrotdndo.
Izbriišen, k. afcgefdjliffett, assotti-glidto-, abgettüjt, usdto. •
■zbuditi, gzp. auftoecfen, svegliare. dom. desmissiare.
Izcediti, gzp. attsfeiljen, scoldre.
Izcépati, gtn. auefalíen, cadére.
Izeesáti, gtp. aitéfámmet!, pettindre.
Izčistiti, gzp. reittigen, nettdre, purgare.
Izdaja, ž. bte ílitágabe, l' edi*iéne, ž. ter SSerratí), il tradiménto.
Izilajávec,* m. ber ^eraitžgeBer, /' editare; ber 3?erratf)er, il traditóre.
Izdajávsk. k. tnrratfierifci), tra-ditorésco.
Izdajstvo . s. bte ífierrátfieret, il tradiménto.
Izdati, gtp. aitžgetiett, spéndere-, knigo, eitt 3ucfy auégeben, pubbli-edi-e un libro, »erraren, tradire.
Izdelati, gzp. aužarbeiten, elaborare-, — se, jtcfy aBnftjen, consumáisi.
Izdelek,* m. baž ©rjeugmjj, il pro-dótto.
Izdeliti, gzp. aučtfjeilen, spartire.
Izderi-ni I i. gzn. aužgleiten, sbris-sdre.
Izdévati, gzp. attčlegett, cavdr tutto.
Izdihati, gtn. aužatiimen, espirare, sfiatdre.
Izdihniti. gzn. ettteti Jltijentjug tfnttt, far un fidto.
Izdivjáti, gzn. nuitfmtt toerben, di-ventdr furioso, altčttmtljen, finir d' ésser furibóndo.
Izdólbsti, gzp. ausmeijjeltt, scar-pelláre-, auápíilen, scavdre.
28	Izdr
(zdrobiti, gzp. jetbrčcfelti, sbricio-láre, sminuzaáre.
Izganjati, gtp. aužtteifcett scaccidre.
Izginil ti, gzn. »erfdjtMnben, sparire.
Izgláditi. gzp. aUSgíiitten, lisciáre-, auahitttflern, affamdre.
Izgled, m. bas SBeiftrieí, 1'esémpio; ilmodéllo; (kake robe) ta« 3)?It; fíer, il campióne, la mostra.
Izglodáti, gzp. ausnagelt, rosec-chidre.
Izgnati, gzp. gl. izganjáti.
Izgodíti se, gl. zgoditi se.
Izgorčti, gzn. »erbremtett, abbru-cidre; spégnersi.
Izgovarjati, gtn. aitsfbred^etl, pronunciare-, — se, fict) etttfdjulbigen, scusarM.
Izgovor, m. bie Slučft>radje, la pronuncia bie Sluafíitcfit, la scusa, il pretésto.
Izhajati, gtn. auSgeljeii, sortire, andar fuóri; (novine) Ijeraužiotntnett, pubblicdrsi; (sv. duh) procédere-, dobro —, f¡4 gut befittbett, passárse-' la bene.
Izllladiti, gzn. altéfüflíett, rinfres-cdre.	[rdre.
Izhlapeli, gzn. altsbamjjfett, svapo-
Izhód, m. ter aužgang, l'úscio, l' uscita; bet Služjlug, la gila.
Izid, m. ber 2iitSgattg, Srfotg, F evento, éxito.
Iziti, gzn. auSge^ett, sortire, uscire, andar fuóri.
Izjasniti se, gzn. ftdj aužiieitettt, russerendrsi, schiardrsi.
Izjasnjčnje, s. bie Sluffíáritttg, lo schiariménto; rasserenaménto.
Izjém, ra. bie Slustiafyute, V ecce-nióne, i.
Izjeináti, gzp. fyeraitsneíittteii, cavar fuori.
Izjemati, gtn. eitte Stitéitafjme tna* cfyetl, fare eccexióne.
Izjéti, gl. izvzéti.
Izkápati, gtp. aitžgrabett, scaváre-, gtn. austrópfeíil, scoláre-, ausfaííeit cadére.
Izkávsati, gtp. auspicien, scavár col becco.
Izkazati, gtn. aitétoeifett, mostrare.
Izkazi ti, gl. skaziti
Izmé
Izkércati, gzp. auafdjtffen, sbar~ edre.
Izkertáciti, gzp. augbütjleti, nettáre colla spázzola.
Izkidati, gzp. aiiëmijïett, cavar il letame dalla stdlla.
Izklícati. gzp. (jeraužrufeu, chia-mdr fuóri.
Izkljúti, l gzp. aitžptcfett, scavár
Izkljuváti,' col becco.
Izkodráti. gzp. jerjaufen, scapi-gliáre.
Izkopati, gzp. aužgtaben, scaváre, dissotterrdre.
Izkopnéti, gzn. jergefyen, strúggersi, liquefársi.
Izkrégati, gzp. altéfcíjeíten, sgridáre.
Izkúpiti, gzp. Detfattfett, véndere, spaccidre.
Izkusiti, gzn. perfudjen, prováre.
Izlága, ž. bie StuSlegung, F esposi-ssióne, ž.
Izlágati, gtp. altslegen, espórre, métter fuóri.
Izlákotvati, gzp. auáfiuttgertt, affamdre.
Izláiliati gl. zlamati.
Izláziti, gzn. auéítidjen, uscír fuór (del gtiscioj.
Izlčči, gzn. (jajca) íegett, far uóva; auébrüten, covdre-, íjetaus jiefyen, trarre fuóra ; — se, jut SBeít fom= men, ndscere.
Izletéti, gzn. auêjîiegen, voldrsene.
Izléziti, gzn. gl. izláziti.
Izlíti, gzn. ausgiefien, spándere.
Izlizan, k. (denar) abgenüfet, liscio, usáto, scriáto. -
Izločiti, gzp. auáfdjeibett, scégliere, separare.
Izlokáti, gzp. aužtrinfen, (nadj Strt bet tumbe), finir di bévere, (a fóggia dei can i).
Izlókati, gzp. auéíeólbeit, fabbricár in volta, inarcáre.
Izložiti, gzp. aitžlegen, espórre, métter fuóra.
Izlúsiti, gzp. attsSfcfjàleit, sgranáre.
Izinehcáti, gtp. enoetd)en, ammol-láre.
Izméniti, (gzp. attítoe($feln,scam-
Izinénjati, ' bidre.
Izmeriti, gzp. aitënteffen, misurdre.
Izmé
Izinésti, gl. pomesti.
(zmetati. gzp. auswerfen, buttár fuóri, gettdr fuóri.
Izinežiti, gzp. jertreteit, pestáre.
Izmisliti, gzn. > erbieten in-
Izinisljeváti, gtn. ) ventare, fingere.
Iziniti, gzp. auStoafd&ett, lavar via.
Izmlátiti, gzp. ausbreite», trebbiáre; aUSprñgeln, bastonáre.
Izmólziti, gzp. ausweiten, múgnere.
Izinúékati, gl. zmučkati.
Izmuzniti se, gl. zmuzniti se.
Iznajdba, ž. bie ©rfitibung, 1'in-venzióne.
Iznajti, gzp. etftnbeit, inventare.
Iznašati, gtnp. gl. iznesti.
Izneniágati, gl. onemag&ti.
Iznenáda, nač. unverhofft, inspe-rataménte.
Iznések,* m. bet ®etrag, la somma, l' importo.	•
Iznesti, gznp. austragen, portar fuóra; betragen, ascéndere, montare.
Izobčiti, gzp. etcomimmtctren, sco-municáre.
Izobraziti, gzp. gefialten, formare; bííbeu, coltivdre •, civilizzáre.
Izobražen, k. gebilbet, coltivato; dotto.
Izobraženost, ž. bie ffiilbuitg, la voltura.
Izobraževati, gtp. ausbtlben, coltivdre istruire.
Izoráti, gzp. ausacfern, cavar coli' arátro.
Izpábati, gzp. toorfeln, ausfód)eln, sventoláre.	[fuóri.
Izpállliiti, gzp. aueftoffeu, spinger
Izpásti, gzn. ausfallen, cadére; sgusciársi (zernje).
Izpeljati, gzp. ausfahren, uscir in vettúra; IjerauSfüfyreu, conddrre fuóri (un carroJ ■, ableite«, derivare, dedurre.
Izperhnétí, gzn. »ermobent, intan-fdrsi, corrómpersi.
Izpérva, nač. anfangs, da principio.
Izpisati, gzp. íjerausfc^retbeit, copiare, trascrivere.
Izpisek ,* m. dt t Slusjug, l' estrdtto, il compendio.
Izra	29
Izpiti, gzp. austrinfeji, bere tutto.
Izplačati, gzp. aitsjablen, pagare.
Izpláhniti, gzp. ansfpnlen, sciac-dqudre.
Izplašiti, gzp. Betfdjeu<$ejt, spaurire.
Izplavati, gzp. tyerausfdjwmmen, nuótar fuóra.
Izpléti, gzp. ausjáten, sarchiáre, sarchielláre.
Izpljuváti, gzp. auSfpeien, sputdre, vomitare.
Izpodóbiti, gzp. gefialten, formare.
Izpolniti, gl. dopolniti.
Izposoditi, gzp. ausletljen, impre-stáre-, — si, ju Seilj neumen, prender in prestito.
Izpotiti, gzn. ausfcf)tuteen, sudare.
Izpoved, gl. spoved.
Izpovedati, gzn. beidjten, confes-sársi.
Izpraskati, gzp. ausfrajen, rastiáre; sgraffiáre.
Izprašati, gzp. ansfrageit, interrogare ; esamináre.
Izpraševanje, s. bie (štfotfdjung, l esámina, interrogazióne.
Izprati, gzp. auStoafcfjen, lavar vía.
Izpráviti. gzp. ^erausbringen, cavare.
Izprazniti, gzp. ausleereit, votare.
Izpreči, gzp. auSí, abfpaitnen, stac-cdre i cavdlli.
Izprešati, gzp. aitspreffen, sprémere.
Izpričati, gzn. betoetfen, dimostráre.
Izpriditi, gzn. uerberben, rovináre.
Izprositi, gzp. erbüten, ottenére pregando, pregare.
Izpuliti, gzp. ausrupfen, strappáre.
Izpustiti, gzn. (iz rok) auSlaffen, molldre; lasciár uscire.
Izpušaj, m. ber 9lužfd)lag, le bolle, l' eruzióne cutánea.
Izrahljáti, gzp. auflocfent. rénder sóffice.
Izrájtati, gzn. berecfynen, computare, far contó.
Izrastek ,* m. ber 9lltStouá)S, escre-scénza, il germóglio.
lzrásti. gzn. Ijett>ortoa<i)fen, germo-g liare.
Izravnati, gzp. gerabe ripien, rad-drizzáre-, jufammenlegen, métter insiéme, piegáre.
Izraz, m. bet SlužbtudE, l'espres-
30	Izré
«ióne, ž. bie SKiene, la ciéra, I' aspétto.
Izréka, ž. bet SJusfpnté, ta deci-sidne; bie SluSfprad^, la pronun-ciaz-idne.
Izrekováti, gtn. auSfpredjen, pronunciare.
Izrézati, gzp. aitsfdjneiben, inta-glidre.
Izrezek ,* m. ber Slusfdjnitt, il táglio.
Izriniti, gzp. herausbringen, spi-gnere fuóri, cavare.
Izriti, gl. izrováti.
Izročiti, gzp. übergeben, ausliefern, consegnáre.
Izród, m. bie Slbart, la varíela-, ber ?(iteantrf, il mostro, la cand-glia.
Izrováti, gzp. anStoufjlen, cavar grufoldndo.
Izrúti. gzp. ausraufen, svéllere, sarchielláre.
Izsékati. gzp. (Iiosto) ausbauen, diradáre-, einfdjneibeit, incidere-, ausmeißeln, scolpire.
Izsérkati, gzp. ausfdjlürfeit, sor-bire.
Izsipati, gzp. anofcfjütten, spándere. spárgere.
Izstopiti, gzn. austreten, farsi inánz.i-, öerlaffen abbandondre.
Izstradati, gzp. aushungern, affa-rnáre.
Izsušiti, gzp. austrocfneti, prosciú-gáre, disseccdre.
Izsúti, gl. izsipati.
Izstrúgati, gzp. aus^ü^len, scaráre.
Izsvérkati, gzn. ausfijríjen, schiz— %áre.
Iztančiti, gzp. büitn litaren, far sottíle.
Iztéci. gzn. ausrínnen, scórrere, scoldr fuóra-, ablaufen, scadére.
Iztegniti, gzn. ausftreefeil, stendere, aushelfen, slargáre.
Iztépsti, gzp. ausfíopfen, batiere.
Iztérgati, gzn. ausreifen, strap-páre.
Iztesáti, gzp. behalten, disgro.isdre. (un (¡Ibero)
Iztis, m. bet Jlbbritcf, la stampa.
Iztisek,* m. baS ©templar, V etemplare, ra. la copia.
♦
Izvoz
Iztisniti, iztiskati, gzn. ausbrfufeit, sprémere.
Iztísati, gzn. l;eransfd;iebeit, spinger fuóra.
Iztlačiti, gzp. auspteffen, sprémere.
Iztočiti, gzn. ausgie(ien, spándere, . effóndere-, auSfcf)enfeil, versare.
Iztók. ra. ter Jlitífíitp, lo sfógo, «borro.
Iztolči. gzp. jerftofen, pesiare.
Iztrebiti. gzp. ausráumeu, attsfegeit, neltdre, votáre.
Iztrésti. gzp. ausfdjütteíu, scudtere.
Iztrolllléti, gl. izpcrhnéti.
Izučiti se, gzn. aitSlernett, finir d' imparár (un mestiére.j
Iziillliti gl. izmisliti.
Izúti. gl. Izzuti.
Izvaliti, gzn. aUSbrñten, finiré di corare-, tyerauSttKiljen, rotoláre fuóri.
Izvéditi, , gl. zvediti.
Izvérsten, k. ausgejeicímet, eccel-lénte.
Izvértati. gzp. ausboljren, bucáre, perforare, dora, sbusáre.
Izvérzek, m. ber Jtusnmrf, il ri-fiúto, lo scarlo.
Izvetriti, gzp. auslüften, sventáre,
Izviniti. gzp. anSifinbeti, perjiauéen, stárcere.
Izvir, izvirek, m. bie CUtelle, /a sorgénte; ber Urfprung l' origine, ž.
Izvirati. gtn. íjenwqueKen, entfprin--gelt, scaturire.
Izvirni, k. uripninglid), originóle-, — greh, bie ©rbfüllbe, i! peccdto originale.
Izviti, gzp. berausiiunben, stárcere.
Izvód. ra. bie ?lusfüfyritng, esecu-cidne; ber ifelifan ter Safnuirjte, il cañe-, ber Jpebel, la liéva.
Izvoditi, gzp. í)erauSfü^ten, condúrre fuóri; fyeraitsíccfen, cavare con árte.
Izvohati, gzn. rieefien, sentire; aitSs fpñren, trovar la trdccia.
Izvoliti, gzp. ertuáfylen, scégliere, • eléggere.
Izvoljen, k. auSerirablt, elétto, scélto.
Izvótliti. gzp. auSf^íen, scaváre, incaráre.
Izvoziti. gzn. fycrattsfüfjren. condúrre fuóri-, — se, fiel) burdj's garren abttñjen, consumársi.
Izvr
Jedi
31
Izvrééi. gzp. auswerfen, buttdr fuóri. Izvzeti, gzp. ausnehmen, eeceltuáre. Izzdráviti se, gzn. jtd) attsfuriren, guarirsi affátto.
Izziiti. gzp. bte gttfibefletbnng auž* jieíjejl, soalzare-, cavare glistivali. Izžeti, gzp. I antreffen, spré-Izzémati. gtp. t mere.
3.
Ja, nač. ja, si; ic^, io.
Jabelko, s. bet 2lpfel, il pomo, la mehi.
Jablana, i. ber Slpfelfeautii, i/meto.
Jiičiti, gtp. ftarfen, erniunterti, con-fortdre, animare.
Jad, m. i a« @ift, il veleno.
Jadern ■ k. ijurtig, pronto, frettoloso.
Jadernik , ni. bet (Šitbote, il corriere.
Jadernost, ž. bte (Silfertigfeit, la fretta.
Jaditi se, gtn. jlarf jitriieit, arrabi-drsi.
Jadro, s. bač @ege(, la vela.
Jaga. ž. gl. lov.
Jagati, gl. loviti.
Jager,* gl. lovec.
Jagnje, s. baž Samm, I' agnello.
Jiignjed, m. bte @d)Watj^a))pel, il pidppo.
Jagoda, ž. bie ŽBeere, f acino-, bie (Srbbeere, la frdgola-, volčja—, bie Xoi(ftrfd)e, la coccola detlu bella-donna.
Jahati, gtn. reiten, cavalcdre.
Jajce, s. b«ž Si, l'udvo.
Jak. k. tapfer, loacfer, bravo, valo-roso.
Jako. nač. fclir, assai, molto.
Jama, ž. bie ©rttbe, la fossa.
Jambor, m. ber 2Jiaftbaum, l' dlbero.
Jamrati, gl. stokati.
Janež, m. ber Stniž, anice.
Janka, ž. ber SSBeiberfittel, la gon-nella, dom. cottola.
Jar, k. grit^iittgč;, di primavera.
Jarec,* m. ber §ammel, »7 castrato, montone.
Jarek,* m. eitt etigeč Xfjal, una vallata.
Jarem,* m. bač	il gidgo, ta
coppia.
Jarica, ž. eine jtuige petine, una
Jasen.* k. Reiter, sereno-, chidro.
Jáskati. gl. kokodakati.
Jásle, ž. nin. bte Ärippe, la man-giatója-, (v Betlehemi) il presepio.
Jasniti se, gtn. ftcfc lUtžfifitern, ras-serendrsi, schiarirsi.
Jasnost, ž. bie ^eiterfeit, la se-renitd.
Jastreb, m. ber ®eier, l'avoltójo.
JAšiti. gl. jahati.
Jávelne. nač. fdjtoerlid), difficil-ménte.
Javkati, gtn. treljfíageii, lamentársi.
Jávor, m. bet ?tf;orn, 1'dcero.
Jaz, o. id), io-, dom. mi.
Jazba, ž. bie .£čijle, la tdna.
Jázbec, m. bet -D a día, il tan no.
Jazbina, ž. baá ®ad)éloc(), la tana del tasso.
Jécati, gtn. jtottern, tartagliáre.
Ječa, ž. ber Äerfer, la prigióne, il cdrcere.
Jééati, gtn. ádjjett, sospirdre, gémere.
Ječmen, m. bte ®erfte, l'orzo.
Ječmenov, k. ©erfteit.; ječmenovo pseno, ©erjiengtöje, orzo filan; ječmenova kaša, polla d'orzo pílalo.
Jed, m. bie ©peife, il cibo.
Jeda. gl: ajda.
Jedek,* k. fljeltb, beifjettb, corrosivo, forte.
Jeden,* št. eitler, eitle, uno; — krat. einmal, una volta.
Jeder,* m. ber SBianbelbaitm, il mdn-dorlo.
Jedert, gl. Jera.
Jedilnica, ž. bet ©peifefaaí, il salone da mangidre; bie Spenefattts ntct, la dispensa.
Jedilo, s. bie Sebenämittel, ivireri, le vettovdglie.
Jedin, k. eingig, único, einfad), sém-plice.
32	Jedi
Jediniti, gtnp. vereinigen, uniré.
Jedinorójen, k. eingeboren, unigénito.
.(edinost, ž. bie Sinigíeít, l'unitir, la concordia.
Jedivnica, gl. jedilnica.
Jedllájst, št. elf, úndici; jednajsti, elfte, undécimo-, — krat, elfmal, úndici volte.
Jed lia k, k. gíetef?, compágno, eguále-, gleichförmig, conforme.
Jednákost, i. bte @leidj§eit, la conformitá, simigliánaa.
Jednoléteii ,* k. einjährig, d'un anno.
Jednostrán, k. einfeitig, che lia un sol lato-, pos. partidle.
Jcdnóta, ž. bie (áiití)eit, V unitá.
Jédro. s. ber Äettt, il núcciolo.
Jegitlja, i. ber 9lalfifcf>, I'anguilla.
Jek, m. baž	ber 3Bteberf;all,
V eco, il rimbombo.
Jeklo. s. ber @taf)l, l' accidjo.
Jela. i. bie Sanne, l'abéte, ra.
Jélen, ra. ber §irfc^, il cerco.
Jéli? naé. ni$t tt>af)t? non e vero?
Jelov, k. »on Xatitienf)oíj, d' abete.
Jelša. i. bie Oírle, l'alno, ontdno.
Jeináti, gtp. neunten, prendere-, tógliere, dom. tiógliere.
Jénjati, gzn. aufhören, cessáre.
Jera, i. ©ertraub, Gertruda.
Jerbas, m. ein ruttber Äorb, una cesta, paniéra.
Jéreb, m. >tag Siebfjulm, la per-
Jerebica, ž.l nice, starna-, gojzdni-, ba¿ •Sjaíellmijtt, il francolino.
Jfcrli, jerhovina, gl. irha.
Jérhar, m. ber SBeifjgárber, il con-ciapélli.
Jerhast, gl. irhast.
Jérnien, mi ber Sftienten, la cor-réggia.
Jérnej , m. ^Bartholomäus, Barto-loméo.
Jert, gl. irt.
Jesén, ž. bet ^erbji, V autdnno.
Jésen, ra. bie ©fdje, il frdssino.
Jeseníca, gl. seníca.
Jesenski, k. £erbjl=, d'autünno.
Jesib, gl. kis.
Jest, o. tá), io-, dom. mi.
Jesti, gtn. ejfen, mangidre, maguare.
Ješ, ješč, k. gefráfftg, vorace, edáce.
Jnnä
Ješprenj , gl. kaša ječmenova.
Ješterlih, gl. tlak.
Jeti, gzn. anfangen, cominciare, dom. scomenaare.
Jetika. gl. suha bolezen.
Jetnik, m. ein (gefangener, un pri-gioniero.
Jetra. s. mn. bie Seber, il fegato.
Jez, ž. ber ®amnt, bte äßajfetwefyte, V argine, m.
Jeza. ž. ber Sortt;la rdbbia, collera.
Jezdarna, z. bte Sfiettfdjitle, ta ca-valleriaa.
Jezdaruik, m. ber ifuttjitetter, il cavallerixeo.	[töre.
Jezdec, m. ber Setter, il cavalca-
Jezditi, gtn. reiten, cavalcdre.
Jezen ,* k. jornig, irdto, dom. rab-biato.
Jezer, št. taufenb, mille.
Jiizero, s. ber @ee, il lago.
Jezičen * k. gcfcfywäjtg, fretjtingig, loquace, rissoso.
Jezik. m. bie ßnnge, bte ©bradje, la lingua.
Jeziti, gtp. jürtiett rabbiare, seccare; —se, ftct) Jörnen, rabbiarsi.
Jezl.jiiti, gtn. točrteln, altercdre, bisliciarsi.
Jež, m. ber 3gel, il riccio.
Ježa, ž. ber Witt, la cavalcata-, ber Olafen, un pezzo di terra erbösa.
Jezica, ž. bte ©djale etttiger Db(t= arten, (kostanjeva) il riccio (orehova) il mallo.
Joger,* gl. ucenec.
Joj ! čut. o toffje! ahi! ahime! — meni! Webe mit! pövero me!
Jok, m. baž fflettten, il pianto.
Jokati, se, gtn. toeinen, piangere.
Jopa, ž. eilte grauettjacfe, bet ©pen* eer, il giubbone.
Jože. m. 3ofef, Giuseppe.
Jud. m. ber 3ube, VEbreo.
Judovsk, k. 3ubett5; jubifd), d' Ebrei.
Jug, m. ber ©üb, il sud, mezxodi-, ber ©übtoinb, lo sciröcco.
Jli»ovice . ž. mn. gl. legotiea.
Juha, ž. bie ©ttpbe, la suppa, ministra. brodo.
Juiiačiti se, gtn. ftd) ermuntern, fid) SDiutl) machen, incorarsi-, ftc^ brü* jlen, gonfidrsi.
Jan
Junák, m. ber Jgielb, l'eróe, il cam-pióne.
Junákost, ž. bet íHlbetimutí), V e-roismo ; bie Xapferfeit, lu bravura.
Junašk. k. fjelbenrnápig, eróico.
Junaštvo, s. bet Jjerotemmé, l'e-roísmo.
Jíiuec ,* m. ein junget Dd)$r il gio-vénco; bet Stier, il toro.
Jiinira, ž. bie Surfe, .ffatbin, la gio-vénca.
Jnri, m- ®eotg, Giórgio.
Jíiterni. k. äßorgeiu, mattutino, delta mattina; morgig, morgenb,
Kamen	33
di domdne; juterne dezele, bai
SKorgentanb, V oriente. Jutre, naé. morgen, domdne, dimdni. Jutro. s. ber SKorgen, la mattina, il mattino; v jutro, beS SKotgenS, di mattina. Jlizen ,* k. fûb(id), méridionale; — sneg, auftfyauenber @d)nee, laneve che si sciôglie. Jùzina, i. baSïlRittagémaïjl, ilpranxo* Jiizinati, gtn. $Wittag«uial)tjeit fyaU
te n, prantsdre. Jùziti se, gtn. auftljauen, sciogliersi il ghidccio.
vr MX»
K. r. jU, gegen, a, da; k redi imeti, bei bet §anb fyaben, avéra mano ; k čemu? tooju? a che? grem k svojemu bratu, id) geije ju meinem Sru= ber, vado da mio fratéllo.
Kàblica, ž. bie SKitdjgette, il ma-stéllo da latte.
Kača, ž. bie Solange, la biscia. serpe.
Kiičiti, gtp. teijen, irritdre.
Kad. ž. bet ®ottid), il tino.
Kadàj, nač. toatm? quando?
Kiidar. v. al«, »antl, qudndo, allôr qudndo.
Kadarkoli, nač. toaittl immer, qudndo che sia ; quandunque.
Kadilnica, ž. ba« Oîauc^faf, l'in-censiére, il turibolo.
Kadilo, s. ba« ffiaudjertocrf, ilpro-fümu ; bet siBei!)raitc6, l'incénso.
Kaditi, gtn. raupen, fumdre; gtp. räuchern, fummicdre; incensdre.
Kadivnica, gl. kadilnica.
Kadvinjc, gl. kodunje.
Kafra, ž. bet Îfamp^er, la cdnfora.
Kahla, ž. (nočna) ba« SJiadjtgefdjirr, l'orindle-, (pečna—), ber C fett tas (fiel, il testo, tambellone.
Kaj? naé. , che, che cosa? Aom. cosa? ettoa«, qualche cosa; — neki, toass ettoa? che dunque?
Kajti, v. betttt, toeil, perche.
Kak, kaki? nač. toa« fût ein? qudle? trgenb ein , qualchedtino, alciino.
Kakó? nač. wie? come? in quai modo? — velik, dolg? toie groj), toie lang? quanto ? — širok , iute breit ? quanto largo? di che lar-ghésusa? — dolgo? toie tange? quanto tempo? — malo, toie toe* toenig, quanto poco; — daleč poj-deš? wie toeit totrfl bu geljen? fin dove anderdi?
Kákor, nač. fo toie, come; fo batb atíi, súbito che, tosto che.
Kakoršen?*) k. »a« fût ein? toie
Kakov? $ befcfeaffen? qudle?
Kakšinost. ž. bie Sefdjaffenfyeit, la qualitù.
Kal, ž. ber Äeim, it germe, ger-moglio.
Kalainit, in. ber ÜJiagnet, la calamita.
Kálati, gtp. [palten, spaccdre. fén-dere.
Kiilen ,* k. trübe, túrbido.
Kalin , m. ber (Simpel, il fringuéllo marino, dom. zufolótto.
Kaliti, gtp. trüben, intorbiddre, far túrbido; — železo, ba« @ifen ()är--ten, temperare il ferro.
Kani ? nač. tropin ? dóve ? in diive ?
Kamela, ž. ba« .Rameel, il cam-mello.
Kamen, m. ber ©têtu, il sasso, la piétra.
Kameni t, k. fteinig, petroso, sas-sóso.
Kamenováti, gtp. (ieintgen, lapidare.
34	Kam
Kamnár, m. bet ©teinfyauer, lo scar-pellino, dom. piccapiétre.
Kumnén, k. »011 Stein, di piétra.
Kamiljáti, gl. kamenovati.
Kamnosek, m. bet Steinmauer, ©teiu* tlie^, lo scarpellino; dom. picca-pietre.
Kamnotís, m. bet Steitlbrucf, la litografía.
Kámor, nač. tootyitt, dove; kamorkoli, wofyitt immer, dovúnque.
Kail, m. bet Äafym , la mu/fa , i/ fióre del vino.
Kanarček, m. ber .ftattartettsogel, il canaríno.
Kanclija, ž. bie Aanjlei, la cancellería.
Kániti, gzn. ein Stopfen fallen, cascar una gócciola.
Kanja, ž. /ber 33ogelgeier, lospar-
Kaujúh. m.\viéro.
Kant, m. ber @ant, la véndita all' incdnlo.
Kap, m. bie Staufe, la gronddja.
Kapa, m. bie .Sappe, SDíüje, la ber-rétta.
Kápati, gtn. tröpfeln, stilldre, goc-cioláre.
Kápéevje, m. ber Sptitbelbaitm, il sílio.
Kapéla. ž. bie .Kapelle, la capilla.
Kapital. m. baS ,Kapital, il capitdle.
Kaplja, ž. ber Stopfen, lu góccia, gócciola.
Kaplór, m. ber Corporal, il capo-rdle.
Ka pus. m. ber iíofyl, eitt Sraittfopf, il cdvolo capúccio.
Kar, nač. baS WaS, ció che, cioc-ché, quello che; bodi si kar hoče, toas es and) fei, checché si sia.
karati, gl. kregati.
Kardélo, s. bie £orbe, la cinrmdglia, turba.
Karkoli, nač. was immer, chec-chessia.
Karljav, k. lotfig, ricciwto, arric-cidto.
Karlje, i. inn. bie Socfen, i ricci.
Karp, karf, m. ber Äarpf, il car-pióne.
Kásen ,* k. langfam, ¿aubernb, tardo.
Kaša, ž. ber Stei, la poltiglia; pro-
Kem
sena —, ber .gitfebrei, la polta di miglio ; ječmenova —, ©erflenbrei, la polta d'orsso, l'orssata.
Kašelj,* m. ber §u(len, la tosse.
Kaši jati, gtn. tjuften, tossire.
Kastaž. bet ©etreibeiajletl, il cas-sone da grani; bie ^erjfatltmer, il ventricolo del cudre.
Kaštrun, m. ber Hammel, il castrato.
Katorna, ž. baS £afell)uijn, il fran-colino.
Kava, ž. ber .Kaffee, il caff'e.
Kavarka, i. bie Äaffeefautte, la caf-fettiera.
Kavarna, ž. bas .Kaffeehaus, il caff'e.
Kavelj, gl. kavselj.
Kavka, ž. bie ®ol)le, la mulacchia. tdccola.
Kavra. gl. pura.
Kavrač, gl. purman.
Kavsati, gtp. picfett, beccdre; fdjtiap--pen, acceffdre.
Kavselj, m. ber Jpacfen , il gdncio, dom. ganio, ganzetto.
Kazalo, s. (na uri), ber 3eiger, la sfera; (v bukvicah), bas Oiegtfler, l' indice.
Kazati, gtn. ¿eigen, mostrare.
Kazavec,* m. ber Seigeftnger, l'tndice.
Kazen ,* m. baS SÄufier, la mostra, il campione; bie Strafe, il castigo.
Kazinee,* gl. kazavec.
Kaziti, gtp. »etberbett, rovindre.
KÜzüolatü'gtp.! fittffU/ castigare.
Kdaj? Wattn? quando?.
Kde? nač. WO, dove?
Kdo? o. wer? chi?
Kdor, o. wer, berjentge welcher, chi, colui che.
Kdorkoli, o. wer, immer, qualünque, chiunque, chicchessia, chi che si sia.
Keber,* m. ber Ääfer, scarafdggio.
Keeka, ž. baS ®enicf, la coppa; ber Schopf, il ciüff'o.
Kečkati, gtp. beim Schopf nehmen, ciuffare.
Kegel j ,* m. ber jtegel, il zono.
Kegljati, gtn. Äegel Rieben, giuo-cdre ai zoni.
Keba, gl. ječa.
Kemija, ž. bie Svetlite, la chimica.
Kéh
Kébel,* m. bet Äropf, il gozzo.
Kekljati, gtn. ftanimeln, balbettdre.
Kelib. m. ber .Seiet), il cálice.
Kelj. b« Seim, la colla; bet ífleifler, la colla di fariña, pasta.
Kéljiti, gtp. leimen, incollare; ífei; flern, impastare.
Kembelj, m. ber @locfeufd?n>eugeí, il battócchio.
Kepa, i. ber Srbflumpeu, la zalla; — snega, ber Schneeball, la palla di neve.
Kér, v. toetl, ba, iubem, perche, giacché, perciocch 'e.
Kerč, m. ber Ärampf, il grdnchio, dom. granfo.
Kerče, ž. «m. bet Síeubrudj, il terreno dissodáto.
Kérciti. gtp. robe», dissoddre; — se, ftdj jttfammeit jíeíietl, ristrin-gersi.
Kércma, ž. bas ffiirtttsfyaus, l' oste-ria, la tavérna.
Kérciiiár, in. ber ©djeuíwirtfj, rostiere, il taverndjo.
Kerčniarica. ž. bie Sffiirtfyin, V o-stéssa.
Kereináriti, gtn. ausbeuten, tener oster ta.
Kérliati, gtp. ftfyariig , ftiimpf ma--dieii, far tacche.
Kérbek,* k. fpróbe, duro, crudo.
Kérhelj,* m. ein SBrudjjtücf, il fram-ménte; jabpléen — , ein Sílpfelfdjnij, lo spicchio di niela.
Kerhkóst, ž. bie ©pröbigfeit, la crudézza, durézza.
Kerhlika. ž. ber Faulbaum, il viburno.	[túgia.
Kerhljáé, m. bas flíeibeífen, lagrat-
Kerm. m. ber £¡uter%'il fes ©djifs feS, la poppa, puppa.
Kerma, i. baS 93ief)futter, il forággio.
Kerinániti, gtn. bas @teuerrut>er führen, governdre il timóne.
Kermezljáv, k. triefäugig, cispóso.
Kériniti, gtp. füttern, ajen, eibdre.
Kerilica, ž. ber äBnffertoirbei, il vórtice, gorgo; bas Äeffelttjai, il val-londccio.
Keriíir, m. bas geíleifen, lavaligia.
Kernjávkati. gtn. múiuen , mia-goláre.
Kíd	35
Kerpa, ž. bet gíecf, la toppa.
Kerpáé, m. bet glicfer. il rappex-zatóre; ber^fufe^er, il ciabattino.
Kerpari.ja, ž. bie glieferei, il rap-pezzaménto 5 bie í|3fufd)eret, il la-vóro strapazzáto.
Kérpati, gtp. jlicfett, rattopáre.
Kerst, m. bie Xaufe, il battésimo.
Kerstíti, gzp. taufen, battezzáre.
kristjan , ni. ber 6í)rift, il cristiáno.
Kerstnik, m. ber Xáufer, il battez-zatóre.
Kersánsk, k. d)riftítdj, cristiáno.
Kersánstyo, s. ba¿ (Sftriftentf>unt, il cristianísimo.
Kersélj. m. bie gil$laus, la pidttola.
Kérscnica. /. eíne ffieibsperfon, una donna; bie SJiagb, la serva.
Kersevávec, gl. kerstnik.
-Kert. m. ber SJaultourf, la talpa.
Kertáéa, gl. šetka.
Kertáciti. gl. šetkati.
Kertina, ž. ber ülíaultturfspgel, il múcchio di térra fatto da una talpa.
Kerv, gl. kri.
Kerváv, k. bíutig, insanguináto.
Kervavica, ž. bie Sülutujurft, il san-guináccio.
Kervaviti, gin. bluten, far sángue.
Kervnica, i. (žila), bie ffllutaber, la vena.
Kervolók, m. ber Sebrücfer, X¡;= ranil, il tirdnno, bárbaro.
Kervosránien, k bíutfdjánberifdj, incestuoso.
Kervosráinnik. m. ber Sluífífián* ber, l' incestuoso.
Kervotók, m. ber ®lutfiuf, il flusso di sángue.
Kerznár. m. ber ^ürfe^ner, il pel-licciájo.
Kérzno, s. ber ¡Balg, la pelle.
Kes. m. /bie 9teue, ilpentimén-
Kesánje, s. (to; la contrizióne.
Kesáti se. gtn. reueit, pentirsi.
Késeit. k. langfam, jaubernb, tardo.
Kétina. i. gl. lanec, veriga.
Kévder.* m. gl. klét.
Ki. o. toeldjer, che, il quále.
Kibla. ž. bet .ftübel, il tino.
Kidati. gtp. ausmiften, cavar il letame dalla stalla.
36	Kíh
Kiiiati, gtn. triefen, starnutdre, stürmt tire.
Ki Ii ra. ž. tic 3iftt«6fe, ta cieérehia.
Kij , m. bet Schlaget, il mdglio.
Kijec,* m. sin Heiner ©cfytägel, un piccolo mdglio.
Kijčika, ž. cíe ©tecfuabeí, lo spil-léto, dom. ago da pomola.
Kiklja, ž. bet íiitiel, la gonélla, dum. cóttola.
Kikov, k. Reifet, rauco.
Kilav, k. bet einen Stud; bat, er-nióso.
Kimati, gtn. nitfen, aceenndre.
Kiinelj, gl. kumina.
Kimovec,* m. bet ©etuentber, il setiembre.
Kinč, m. bet Sdmntcf, l' acconcia-túra, il frigio.
Kinčat i. gtp. ¿ieten, omare, abbellire.
Kip, m. taž iöilb, l'imagine.
Kipar, m. bet 93ilbljaiter, lo scultóre.
Kipéti, gtn. (testo), aufgeben, lie-vitáre; aitftoaflett, bollire in colmo.
Ki popis, m. bie ©ilfcerfdirift, la scrit-tiira ieroglifica.
Kjporčz, , , u
Kipotvorec, j B r
Kiras, m. bet .Suttrup, il negro ftimo.
Kis, m. ber (Sffig, l'aceto; bie ©alte; ruttg, il liévito.
Kisati, gtp. füttern, far 'lievitdr la pasta; gtn. faltet Werben, divenir ácido; gälten, fermentare.
Kisel, k. faltet, ácido, agro, dom. garbo.
Kislíca, ž. bet Sauerampfer, l'acetosa.
Kislina, ž. bie Säure, l' acidézza.
Kit, m. bet 3Baí(fífdj, la baléna.
Kita, ž. bet 3obf, tréccia, coda; bie gleátfe, la téndine; ber 93lit* ntenjfraitfi, il mazzo di fóri.
Kje? pr. »o, dove?
Kjer, oz. bort too, dove, doveclie;— bodi, alt »erfdjiebetteit Drten, in di-vérsi luóghi.
Kjerkoli, na¿. too immer, domin que.
Klada, ž. ber 33toct, il ceppo tronco ; ber Sßtanger, la gogna, berlina.
Kládati, gtn. íegep, méttere, porre.
Kladénec,* kladez, m. betSkmmeit, il pozzo.
Kle
Kladivo, s. bet ^ammet, ilmartéllo.
Kláfati, gtn. árgerltcf) reten, diré delle paróle scandalizzánti.
Klaftra, ž. gl. seženj.
Klágovati, gl- túgovati, stókati.
Klaja, ž. las ©eíjfuttet, il fordggio.
Klaina, i. ber £t)or, lo stolto, matto.
Klánec,* m. bie 8lti(jčbe, bet Slbbattg, il clivo, la declivita.
Klanfa, gl. 2. spona.
Klanfar, gl. klepár.
Klanjati, gtp. iteigeit, beitgett, in-chindre, piegdre; — se, fieÍ! oer= beitgen, inchinársi.
Klapoúli, m. ber ^aílllife, il bir-bánte.
Klas, m. bie Sierre, la spiga, la spica, bet Jfufutujfolben, la pannóchia.
Klasínjek, m. bet «tígefcntte .Rtu fittitjfoíbeu, H torso.
Klasti, gl. klidati.
Klatež, gl. potepuh.
Klati, gtp. fpalteit, spaccáre, fén-dere; fdtladjtetl, scanndre.
Klatiti, gtp. Ijerabfdjlagett (grücbíe porn Sattttte), báttere, sbattere; — se, ftd) IjetuinfdJlagen, girár vaga-bóndo.	[celldjo.
Klavec,* m. ber @djlüc$tet, il ma-
Klavern, k. niebetgefcfylagen, mesto, costernáto.
Klavžar, m. gl. šoja.
Kleéálo, s. ber Setfdjemmít, l'ingi-nocchiatójo.
Klečati, gtn. fnien, éssere ginoc-chióne.
Klej, gl. kelj.
Klikniti, gzn. nieberfnieit, méttersi inginochióne.
Klen. gl. meklen.
Kleniti. gzp. fd)liejjett, serrare.
Klénkati, gtnp. ítingeln , sonar il campanillo.
Klep, m. bet 9tiitg ati bet .Re t te, V a-néllo della caleña.
Klepár, m. ber ©pengíer, illattájo.
Klepáti, gtp. bengeltt, aguzzáre col martillo le falci, martelldre.
Klepetati, gtn. flappertt, strepitáre; dom. scantináre.
Klepétec,* gl. klopótec.
Klepi, m. mu. bas ®engeljeug, gli ordégni da martelldre.
Klést
Klestiti, gtp. ?lc)íe ablacten, dira-máre, taglidr i rami.
Klešar. gl. rogáé.
Kleše, i. mn. bie 3atige, tandglia.
Kleštra, ž. bte Jíuittmetflammer, le coma del conidio de' cavdlli.
Klet, ž. ber ^eíler, la cantina, cá-nova.
Kletár, m. bet .Kefíner, il cantiniére, canovdjo.
Kletev,* gl. kletva.
Kleti, kolnem, gtn. fluyen, male-dire, bestemmidre.
Kletka, ž. baž Sogelljaitč, lagdbbia.
Kletva, ž. ber glud}, la maledimióne.
Klic, 111. ber 9htf, la chiamdta, il grido.
Klicáj, m. ber Sluárttf, l' esclama-zióne, i., il grido; bciž Služrufttngž* jeictieit, il segno d' esclamazióne.
Klicati, gtp. rltfett, chiamdre.
Klin, m. ein Ijólgentet Sfagel, un chiódo; bte Seíterfproffe, il fiuólo di scala portátile; ber ffetl, la z-eppa; ber ffieípítfrf), il ghiósszo.
Klinec,* m. eiit flettter .goíjttagel, la cavicchia, il chodétto.
Klinci mn. bie ©etoütjuetfeit, i chiódi di garófano.
Kliti, gtn. fptofíen, germoglidre.
Kljeváti, gl. kljuvati.
Kljub, m. ber	il dispétto; v
kljub, jura Xtojj, a dispétto.
Kljubovati, gtn. trojjeit, bravdre; fare fronte ad uno.
Ključ, m. ber ©djlújSel, la chidve.
Ključar, m. ber ^aua^áíter, il mas-sajo, l' ecónomo.
Ključarica, ž. bie ©efdjlieperiii, la massdja.
Ključavnica, i. baá @c£)íofj, la serratúra.
Ključavničar, m. ber ©chofer, il magndno; fabbro ferrdjo.
Kljuka, i. bíeXfnhjcfmaíle, il salis-céndi; bte buriel, la manovélla.
Kljuka ti. gtn. fíopfen, bdttere.pic-chidre.
Kljun, m. ber Sdinabel, il becco; bte ©pt^aite, il piccóne.
Kljunač, m. bet ©djnepf, la bec-cdccia.	[stéllo.
Kljupa, ž. ber gaftrieget, il chiavi-
Knigár	37
Kljúse, s. bet (Sauí, fiíepper, un cavdllo magro.
Kljuváti, gtp. tntfett, íjacfett, beccáre.
Klobasa, i. bte SBurji, la salsiccia, dom. la lugdnega.
Klobčič, m. ber fiiiáueí, il gomilolo.
Klobučar, m. ber §ittma^er, ilca-pelldjo.
Klobučina, ž. ber ^tttftíj, il feltro.
Klobúk, m. ber §ut, il capillo.
Klófernica, gl. berljúzga.
Klofuta, ž. eitte lieberlidje ffieífi«* perfott, una donna lussuriósa.
Klofutáti. gtp. ofirfeigen, schiaff'eg-gidre, dar schidjfi.
Klop, ž. bie SSfluf, il banco, lo scanno.
Klóp, m. bte 3ecfe, ©djafíau«, la
¡secca.
Klopotáti, gtn. flappet'tt, furstrépito.
Klopótec,* m. bie jflapper, il ere-pitácolo, dom. la rdcola.
Kloš. gl. klóp.
Klošter,* m. baž Jtlofter, il mona-stéro.
Kložja, ž. ba6 Xróbetoerf, le mas-serízie úsate.
Kmalo, nač. baíb, presto, tosto, or ora; — potem, balb barauf, poco dopo.
Kmet. m. ber SSauer, il contadíno, paesdno.
Kmetija, i. f bie Sattbwirtíjiéaft,
Kmetijstvo , s. \ l' economía rurdle; ein Sauerngut, un podére.
Kmetišk, k. s8auerii Báuerifcfy, con-tadinésco, villeréccio.
Kmétovati. gtn. ganbuurtljfcfjaft trei; Bel!, esercitdr 1' economía rurále.
Kneftra, i. ber jínienetneit, il ca-pistro.
Knéginja, i. bie gütfiin, la prin-cipéssa.
Knez, ni. ber ffúrfí, il principe.
Knezoškof, m. ber gitrjiBifd^of, il príncipe véscovo.
Kneziija. i. bag gürfientfium, il prín-cipdto.
Kniga. ž. baž iültd), il libro.
Knigár. m. ber ¿hiifniutlcr, il li-brdjo.
Knigárnica. i. ber SSüdjemríag, la librería.
38	Kiiig
Kolés
Knigovéz, m. bet Sitdjfnnber, il li-gatóre di lihri.
Knižnica, ž. bie 5Stt>liotf>ef, la biblioteca.
Knižničar, m. ber ©Motf)efar, il bibliotecario.
Kini!', gl. gumb.
Knófliea, gl. kijčika.
Ko, v. toetttt, se; quando/ alg, al-lorche, quando, mentre; nač. alž, che, come; di; bolji ko jaz. bejfer alg id), rnéglio di me; oblečen ko soldat, al« ©olbat gefleipet, vestito da (come) soldáto.
Kobacati, gtn. tuatfcfieln, caminare a modo delte ánitre.
Kóber, m. ber SDBürfef, il dado.
Kobila, ž. bie @tutt, la caválla; ber Jpoljbocf, il cavallétto.
Kobilar, gl. voga.
Kobilica, ž. bie £ettfdjrecie, la ca-vallétta; baž íjártel, il gangheretto, dom. V úsola (femina)•, baS @pe= fletfrSíajieí, il cavallétto.
Kóc, m. bie jfoj}e, la schiavina.
Kocast, k. jottig, peloso.
Kocén, m. ber, @tettgei, il fusto, gambo.
Kocina, ž. bie Sotte, la lana, il vello.
Koča, i. bie Jgütte, baž .pttgdjen, la capánna, casiippola.
Kočar, m. ber §üitgíer, l'abitante d'una capánna.
Kočevar, m. bet ©otfc^eer, e abitante di Cocea.
Kočija, ž. bte ¿Čutfdje, la carroza-a, il cócchio.
Kočijalo. a. bet j?utfcf)erft|s, la serpa.
Kočijaš, m. ber Jfutfdjer, il coc-chiére.
Kočljiv, k. fieiflid), puntiglióso.
Kočnik, gl. kotnik.
Koéóvnice, ž. mn. baž iBerg, il cappécchio, la stoppa.
Kod? nač. too Ijeriim? aitf toelcfyem SBege bltrd)? dove? per qual via?
Kodar, nač. (bort) too, dove.
Kodarkóli, nač. too ititntet fjerunt, dovúnque, per qual si sia strada.
Kódelja, ž. ber ©pittitrotfen, il pen-nécchio.
Kóder,* m. ber $ubeí, il barbóne.
Kodrast, k. gefraufet, ricciúto,crespo ; jottig, peloso.
Kodúnje. ž. mn. ber Satftrog, la mádia; bie ÜWttíbe, la ctínca.
Kote, s. gl. kava.
Kój, nač. foglet<§, súbito; jiemltd), passabilménte.
Kojiti. gtp. erjiefjett, educare.
Kókolj, m. bie 3Bí(fe, la véccia.
Kukali, gl. kvókati.
Koklja, ž. bie ®Iucff)entie, la chióccia.
Kokljáti, gl. kvokati.
Kokodákati, gtn. gaffertt, schia-mazzáre.
Kokoš, ž. bte jetrne, la gallina.
Kokošar, m. ber ^ü^ner|ánbler, il venditóre di polláme.
Kokot, gl. petelin.
Kol, m. ber $faljí, «'< palo.
Kola, s. mn. ber »ffiirt^f^aftžtoagen, il carro.
Kolač, m. bač(rabfčrmige)¡Ojletbm, il pane per le feste di Pasqua.
Kolár, m. ber SBagtter, ilcarradóre.
Kolárnica, ž. ber 2Bagenfd)oppen, la rimessa de' carri.
Kolca, s. mn. baá $flugtoageléett, la carrétta.
Kolcati se, gtn. bett @($ludjjett fja= bett, avér il singhiózzo.
Kolčkaj . nač. ettt Siédjett, un tan-tino.
Koléda, ž. bas Steujo^tégefc^ertf, la strenna.
Koledar, m. bet ^alettb«, il calendario.
Kolédnik. m. bet SBeifynadjtiSfánger, colúi che va cantando certe can-zóne da casa in casa circa ilcapo d'atino per acquistár la máncia.
Kolédovati, gtn. gttm S03eif)iiadjtgfe= fie ftttgen, cantáre certe canzóne del Kolédnik.
Kolek, m. ber ©tempe!, il bollo.
Kolékati, gtp. ftempeln, bollare.
Kolénce, s. ber Slbfaj att ©raáíjalí ntett, il ginocchiéllo, nodo dell' erba.
Koléncati, gtp. Frutnmfdjliejjetl, meter uno ne' ferri.
Kolčno, s. taá .fttite, il ginócchio; ber 33ertoaitbfdjaftSgrab, il grado di parentela.
Koléselj , m. bte ,<?a(efc^e, il calésso.
w
Kol
Kolér, gl. ovratnik.
Kolik ? k. trne grof ? quanto ? di che
quantita ?
Kóliko? naé. wie »tel ? quanto?
Kolikor, nač. fo »tel alä, tanto quanto.
Kolikorkóli, nač. wie »tel immer, quanto si sia, quantiinque.
Kolikošen?* k. Wie grofi? quanto?
Kolina, ž. @d)läcfyterei, loscannáre; baS Scbladnerfen, convito d'amici nel giórno, in cui si sono scannáti i porci.
Kolje. s. baž ißfaljlwetf, i pati.
Koljér, ra. ber fragen, il colldre, collarino.
Koljérec,* gl. zavratek.
Kolk, ž. bte ^üfte, l' anca ; ber ißref < betfeí, il tímpano di stampería, o di tórchio.
Kolkováti, gl. kolékati.
Kölnern, gl. kleti.
Kolo. s. baž 9iab, la ruóta.
Kolobar, m. bet llmfretž, il circolo, cérchio.	[zidne.
Kolodvor, m. ber ©aímbtf, la sta-
Kolomaz, m. bie 2Bagenfd)mtere, il grasso per le assi del carro.
Kolotača, ž. bie Otabfelge, la volga.
Koloteča, ž. baä Oiabgeletfe, l'orbita , la rotdja.
Kotóvóz, m. ber gafjrweg, la strada.
Kolovrat, m. baä ©»imirab, il fila-tójo.
Kólter,* m. bie Söettbecie, ilcoltróne.
Komaj, nač. taum, appéna, ostento.
Komár, m. bte (Seife, la cancura.
Komát, m. baá Jhtntet, il comdto.
Komen, m. bet ^erb, il focoldre.
Komisar, m. bet Äontmipr, il com-missdrio.
Komolec, m. ber (Mbogett, ilgdmito.
Komun, gl. sejmiše.
Konci, m. ran. bte (Suben, i capi, l'estremitä; ber 3wirn, il réfe.
Končaj, m. bie (Snbmtg, il fini-ménto.
Končati, gzn. enbigen, finiré, terminare.
Konči, nač. Wetugftetlé, al meno.
Kónec,* ra. baä ßnbe, il fine, termine; biti po konci, auf beit S3eú neu fein, réggersi in piédi.
Kop	39
Konj, ra. fcae ípfetb, il cavdllo; ru-jav — , branile« $ferb, cavdllo bajo, bel, siv —, ber (¿djtmmel, cavdllo ledrdo; lisast — , Weif gejeid;ueteé $ferb, cavdllo che ha una stella in fronte.
Konjár, m. ber Oioffne^t, il ca-valldro. palafreniére ; Oioffianblet, negociante di cavdlli.
Kónjec,* ni. eiit Fleineé¡ $ferb, un cavallétto; baé Jpaftel (SWámtcben), l' asóla maschio.
Konjedčrec.* ra. ber @d)inter, lo scorticatóre.
Kónjnik. ra. ber Sa»a(íertfi, il sol-dato u cavdllo; il cavaliére.
Konjsk. k. ^ferbes, di cavdllo.
Konóper,* m. bie ífnopber, la gal-lúcca.
Konoplja, i. ber §anf, la cdnapa, canapé.
Konopljen, k. »om §anf, cana-pino , di cdnapa.
Konopnina, i. bie ¿panfwaare, la roba di cdnapa.
Kopa, i. baž ©djocf, la sessantína; ber ©djober, il múcchio.
Kopač, m. bet §auer, il zappatóre.
Kopača, ž. bte §aue, la cappa, marra.
Kopáti, gtp. fcauen, graben, cappdre la térra; vangdre.
Kopati, gntp. baben, bagndre, bag-ndrs't.
Kopča, ž. ba« Jpeftel, l' asóla; bte ©djltade, la fibbia.
Kopel, j, i. i ai ©ab, il bagno.
Kóper,* m. ber gu^«fá)Wanj, il pánico; ber ®if(, l'anéto.
Kopernéti, gln. fcfymadjteit, languire.
Kopica. ž. ber ©cfcober, il mucchio; la catasta.
Kopičiti, gtp. anfyattfen, umrnuc'-cliidre, ammassáre.
Kopina. i. bte ©rombeerftaube, il rovo.
Kopinšilica, ž. bie ©rcmbeere, la mora prugnola.
Kopitar, m. ber geiftenfdjneíber, il formoldjo da scurpe.
Kopito, s. bet Seifteu, la forma da scarpe; ber Jpltf, l'únghia del cavdllo, dom. la clampa.
40	Kop
Kopjé, s. bte Sanje, la lancia.
Koplénik, m. ter SKe^en, una mi-súra da grani, lo stajo.
Kopneti, g t«, jtrge^en, fdjmeljen, sciógliersi, liquefdrsi.
Kopriva, i. bt'e Srettneffeí, l'ortíca.
Kopún, m. bet .Sapami, il cappdne.
Kor, bet gíiot, il coro.
Koracáj, m. bet ®ri)níí, il passo, taa @á)rittmaf!, la lunghéxma d'un passo.
Korájza, gl. serčnost, pogúm.
Korájzen, gl. sércen.
Kórak, m. bet @d)ritt, il passo.
Korba , i. gl. jerbas.
Korbáé, m. bie Jímtíe, lo staffile.
KOrec ,* m. ba« ©cfyópfgefáf, V at-tignitójo.
Koréu, m. bte getíe 9tübe, la carota.
Korenina, ž. bie SButjel, la radíce.
Korenjak, m. ein fiarfer Sfíaim,un uómo robusto.
Korist, ž. bet'9ht¿en, l'titile, ilvan-tággio , pro.
Koristen, k. nüjlídj, titile vantag-gióso.
Korito, s. ber Xrog, il trógolo; ba« fjiujjbeit, il canále del fitíme.
Kórinan, kormilar, m. bet ©tener* tu a mi, il timoniére.
Kormilo, s. bet« ©tenerruber, il timó ne.
Korobác, gl. korbač.
Koróndaea. gl. sternišnica.
Ko run, m. bet (Srbapfeí, il potno di terra, dom. la pattdta.
Koruza, ž. bet Aitfutuj, il formen-tóne, grano turco.
Kos, m. bie Slttifel, il merlo; baá @iü<f, il pessso, locco.
Kos, k. ffiíjíg, ittt ©tanbe, capdce, dbile, a tanto.
Kosa, ž. bie ©ettfe, la falce.
Kosec ,* m. ber Sliatyer, il falciatóre, mietitdre; bie Slnifel, il merlo ; ber ¡Bifien, il boccóne.
Kósem,* m. bte ffíoife, il fidcco.
Kosilce, S. ba« grüíiftücf , la colacione.
Kosilo, s. baá ftrüfmial, il pasto di mattina.
Kosiše, s. bet ©enfeitfttei, il md-nico di falce.
KAtn
Kositar, m. ba« 93Ie$ , la latta; ba« 3imi, lo stagno.
Kositi, gtn. frufijliilJen, far la co-laeidne.
Kositi, gtp. ma^ett , taglidr 1'erba.
Kosifrar, m. ber ¿¡imigiefer, lo stagndjo.
Kosmat, k. tautj, ijaarig, peloso.
Kftsmec, m. ber SBunb, il fascio, massiso, fastello.
Kost, ž. ba« ffleitt ber^ttod^en, 1'osso.
Kostanj. m. bie jiajlame, la ca-stagna; bet ,daftameniaum, il ea-stdgno.
Kosten, k. betneit, d' osso.
Kostenjak. m. ba« Setnljan«, il ri-postiglio d' ossame de' morti.
Kostnjak, m. ba« ©fetett, lo sclie-letro.
Kostiira, ž. bet Xafcfyenfeibet, il col-tello da tasca.
Koš, m. bet SJtitcfenforb, il corbel-tone.
Košara, ž. bet Jiorb, il corbello.
Košat, k. »otjlbeleibt, corpulento; breitajlig, ramoso.
Košatiti se, gtn. ftdj breit mad)en> pavoneggidre.
Košen, gl. kosten.
Košica, ž. ba« ©eitt, 1'osso; bet . .Rent itit ©teinobjt, il ndcciolo.
Košnja, ž. bte Sftafib, la raccolta del fieno.
Košta, ž. bie Soji, il vitto; na kosti biti, itt bet ifofi fettt, stare a dozzina; na košti imeti, in bet jtofl tjafeeu, tenere a doz.zina.
Koštati, gtn. foften, costdre.
Koštati, gtn. uerfojlen, gustdre.
Ko »trim, m. ber Jpammet, il ca- j struto.
Košuta, ž. bte §itfcf|fuij, la cerva. j
Košutiea, ž. ba« .Rijdjeti, il cer- I viatello.
Kot, id. bet SBiitfel, V dngolo interno. dom. il cantone.
Kotel, m. bet Jieffet, la caldaja.
Kotiti, gtn. (mačka), 3unge toerfett, : figliare (de hm ti).
Kotlar. m. ber ^ejfetma^er, cal-derajo.
Kotlovina, ž. ba« Jfrtpfer, il rame. .
Kotnik, m. eiit Stocfjafytt, un dente.
r
Koto
Kotoma, ž. ba« ©tenibufru, la co- I tornice.
Kov, ž. bie @d)miebeart>eit, il lavoro di metallo; baž ©epräge, ilconio, V impronta.
Kovač, m. ber <Sci)mieb , il fabbro ferrdjo ; il maniscalco.
Kovačija, ž. ba« @d)miebel)anbtoerf, l' arte fabbrile.
Kovačnica, ž. bie ©djtniebe, la fu-cina.
Kovären,* k. tücfifct), maligno; doppio.
Kovärstvo, s. bie itiicfe, malicia.
Kovaštvo, s. bie @d)miebe}iuift, il corpo de' ferrdj.
Kovati, gtp. fdntiieten, fabbricdre alla fkcina; bdtter il ferro.
Kovina, ž. baž 2Jietaf(, il metallo.
Koza, ž. bie Biege, la cdpra; bet .goljbod:, il cavalletto; bet ®teifujj, (kuhinska posoda) il trepiede; divja — , bie ©emfe, la camoscia.
Kožar, m. ber 3te$tfltyirt, il caprdjo.
Kozarec ,* m. ber Seefyer, it bic-ehiere, dom. il gotto.
Koze, ž. mn. bie ©iattern, il vajuolo.
Kozel ,* m. bet Bifjjeilbod, il capro, beceo; divji — , ber ©emžbocf, il canioscio.
Kozelc, m. bie ©arbetityatfe, la tettoja.
Kožica, m. bie junge Biege, la ca-pretta; ber äfiooSf^nepfe, la bec-caceina; bie Pfanne, la padella.
Kozlati, gtn. fttii erbreäjen, vomi-tare, dom. gomitdre.
Kozolc, gl. kozelc.
Kozülja, m. bie Äieje, baž ©litti)en= fä^cfcett, la mticia.
Koža, ž. hiermit, bat geii, la p pile.
Koželj, m. ber ©binnrocfftocf, la co-ndcchia.
Koželnica. ž. bie £aarnabel, la forcella.
Kožuh, m. ter šfeij, la pelliecia.
Kožiiliar, m. ter ^eljfiäntler, il pelliciere.
Kožuhati, gtp. teil .Sttfitruj au«* iutiien, scartocciare il formentöne.
Kožuhovina, ž. ta« Sßelgfcteti, il pelliciame; tie ÄufuritjPlfen, i eartocci.
Krača, ž. bet ©djinfett, il presciiitto.
Kra	41
Kradem, gl. krasti.
Kradež, m. ber ®iebf!at)t, il furto.
Kradljiv, k. biebifdj, ladronesco; — človek. ein biebifdier 5Wenfdj>, udmo furdce, rapdce.
Kraj, m. bie ©egeub , la regione, contorno; bai Sltbe, il fine; ber Sfianb , la margine ; ber Šaititi, l' orlo; baž Ufer, la riva.
Kraj, r. neben, vicino, apprésso; iattgž, lungo.
Krajcar, m. ber ^reitjet, il caran-tdno.
Krajec, m. ber ®anb, l'orlo, estre-mita; pervi, zadnji — , et(iež, teá SKerteí, il primo, l' último quarto ; — kruha, bet íTiattft, l' or-líccio di pane.
kraju;«, ž. baž §interbrett itt eiiier Sabe, il fondo d'un cassettino.
Krajna, ž. ta? ©tenjlanb, il confine , la marca.
Krajnec,* m. ber .Rrailter, il Cra-gnolino.
Krajnsko, s. .ftraitt, il Cragno; fratttifá), eragnolino.
Krajšati, gtp. íürjet madjeti, ab-brevidre, scortdre.
Krak. m. ber grofdjíaitfy, il fregolo di rane.
Krákar, m. bet .§aljn ant ©ewefire, il cane.
Kralj, m. bet ^onig, il re.
Kraljestvo, s. baž jtčttigreid», il régno, reame.
Kraljev, k. be« JtónigS, del re.
Kraljevati, gtn. a (ž tfčmg ^errfc^en, regndre.
Kraljevič, m. ber Séiiigsfofyu, fč* niglidjer lirinj, il figlio del re.
Kraljévsk. k. £onig¡?--, (čuiglid), regio, redle, del re.
Kraljic, m. ein flčuigtein, ilrégolo; ber Baunfčnig, lo scricciolo.
Krama. i. ber branim, la mercantsia.
Kramar, m. ber ítrammer, il mer-cidjo.
Kramáriti. gl. teržiti.
Krambižar, m. fcae gupetfeti, i tri-boli, ferri da ghidccio.
Kramljati, gtn. fpredjen, parlare.
Kramp, m. ber ífatfi, la cappa, marra.
42
Kran
Kril
Krancel, gl. venec.
Krancláti, gl. venčati.
Krap, ni. ter Atvrfe H, una specie di paste.
Kras, m. bie ©cfKniljett, $raá)t, la magnifícenla.
Krásen,* k. prácfytig, magnífico, pomposo.
Krasota, ž. bte íkac^t, .derrlicfcfett, la magnificénza.
Krasta, i. bte íHattbe, la crosta delta piaga; kraste, mn. ber ©rittb, la tigna ; (na detečji glavi), illattime.
Krastav, k. ráttbig, lignoso.
Krasti, kradem, gtn. ftef)letl, rubdre.
Krat, nač. tnal, volta; enkrat, dvakrat , itd., eiiinial, ¿wettnaí, una volta, dúe volte.
Kratek, k. fttrj, corto , breve; ob kratkem, ttt Sitrjem, fra poco.
Kratiti, gtn. aWür¿ett, abbrevidre, scortdre; tterttJeigern, ricusdre, non perméttere, non accorddre.
Kratko, nač. flttj, corto, breve; — nikar, platterbiltgS tridjt, niénte af-fdtto.
Kratkoeásen ,* k. fitrjtretlig, pia-cévole; — človek, ein fttrjtfetliger Díenídi, un uómo faceto.
Kratkoeásnost. ž. bte .RurjlBetíe, lo spasso. schenso.
Kratkóst. ž. bte Jtiirje, la brevita.
Krava, ž. bie , la vacca, dom. armenia.
Kravar, m. ber .Kitfifitrt, il vaccdro, bifdlco.
Kravji, k. jtiil;di vacca.
Kre, r. lattgS, tango.
Krebiilica. ž. betč iferbelfrattt, il cerfóglio.
Kreda, ž. bie .ffreibe, la creta.
Kreg, m. ber 3attf, la disputa.
Kregati, gtp. fdjelten, «užjattfeti, cigare, sgriddre; — se, babent, jattfeit, disputare.
Kregúlj. m. ber ©perber, lo spar-viéro.
Kregúlja, ž. i bte ©dtelle, il so-
Kregúíjéek ,* m. (nag lio.
Krehlika, gl. kerhlika.
Krekot, gl. klavžar.
Kremen, m. bet jtiefelftein, la selce; j bet geuerftetit, la piétra focdja. j
Kremenica, ž. bte Aiefelerbe, it terreno sabbionóso.
Kreinljáti. gtn rebett, fpred|ett, parlare.
Kreinpelj .* m. bie .ftrafte, l' ar-tiglte.
Kremžiti se, gtn. bas @eftd?t »er--jerrett, far musdni; pidngere.
Kreniti, gzn. betcegett, muóvere.
Krépati. gtn. »errecfen, crepdre.
Krepeáti, gtp. fiarfen, erguid ett, confortare; perilo — , SBáfée fiátfen, inamiddre; fieif madjett, insaldare.
Krepek,* k. ftarf, forte, robusto; fteif, duro; feft, fermo, saldo.
Krepélj , m. ei» ©titef ^rtigel, il bastóne, batdcchio.
Krepkóst, ž. bie ©tarfe, la forza; il vigore.
Krépiliti, gzn. gl. krépati.
Krepost, ž. bie Sugettb, la virtii.
Kreposten ,* k. titgenbfjaft, virtuoso.
Kres. m. bes gettertoerf, il fuóco ar-tifiziale; bas Sofjannisfetter, il fuóco che si fa alia vigilia di s. Gio-vdnni; bte ©omtenttJenbe, il solsticio.
Kresálo. kresílo. s. ber geuerftafyl, V acciarino.
Kresáti, gtn. getter fcfUaqett, bdtter il fuóco.
Kresáva, i. iai geuerjeug, il bat-tifuóco.
Kresi ja, ž. bas .ftretSatiit, la pode-sta del círcolo.
Kresnica, ž. bas 3of>amiíStoiirm--chen, la lúcciola.
Kresa. ž. bie SBrmtntrejfe, il cres-cióne.
Krevlja, i. bte Dfenfrittfe, il for-chétto del fórno; eitt Srüppel, un uómo storpidto.
Krévljast, k. ftttmm, storto: fritp= pelig, stroppidto.
Krévljati, gtn. íjtnfett, andar %op-picóne, zoppicdre.
Kri. ž. baS SBlut, il sángue.
Krič, in. eitt ©diret, un grido. s trido.
Kričanje, s. bas ©efdsrei, il grido, clamare.
Kričati, gtn. fdjretett, gridare, stril-lare, dom. zigdre.
Krilátec,* gl. angelj.
Kril
Kriliti, gtn. mit teti Jpatiseu fjentrn--fafstert, gesticoldre. gestire.
Krilo, s. bie @d)og , il sen»; ber glügeí, l'ala.
Krimóca, ž. ter ©lutjluf, gli emor-roidi.
Kripa , ž. bie aBagenfletfjte, il ce-stóne d' un carro.
Krístavec,* m. ber @ted)apfei, lo str amonio.
Kristjan, m. ber (Sfytift, il cristiano.
Kristjánsk, k. cfyrijtlié, cristiano.
Kristjánstvo. s. bas (Sljrijietttijum, il cristianísimo.
Kriti, krijem, gtp. betfetl, coprire; »erbergen, ascóndere, nascóndere.
Kriv, k. frum, storto, fc^itlb, fdjuU bíg, colpévole ; — biti, fdjttlb feitl, avér colpa.
Krivájca. gl. kvas.
Krivda, ž. bie ©cfjulb, la colpa, bas Uttredjt, il torto.
Krivec ,* m. ber Cftttrinb, il levante,
Krivica, ž. bie Ungered)tigfeit, V in-giustizia; ta» Ulll'ed)t, il torto.
Krivičen,* k. ungered)t, ingiusto; iniquo.
Krivičnik, m. ber ttngeredite, l'ingiusto , iniquo.
Krivina, ž. bie jtrümmuug, la tor-tuositá, curvita; bas ®ergel)eii, la colpa, il redto.
Kriviti, gtp. biegett, frümmeit, stór-cere, incurvdre; befdjulbigeu, in-colpdre.
Krivóst, ž. bie @d)tllb, la colpa, il reato.
Krivovéra, ž. bet 3rrglattbe, la fede errónea, eresia.
Krivovérec,* krivovérnik, m. ber ííeger, l'erético.
Krivovéren,* k. fejerifdj, erético.
Krivovérnost, ž. bie jfejerei, l' e-resia.
Križ, m. bas .ífmq, la croce.
Križati, gtp. freujigen, crocifiggere ; auítaufdjen, cambiare.
Križem, nač. freujtoeife, in croce.
Križev pot, ber Jtreujweg, la cro-cevia.
Krof, gl. putan.
Krog, nač. um, Ijerum, attórno, in-tórno.
Krož
43
Krog, m. bie fRunbe, ber Jtreiž , il circolo.
Krogel. k. runb, rotando, circolare. dom. tondo.
K rogelj , m. bie "Dititfraiupe, ta cappa
! da letame.
| Krogla, ž. bie .ftugel, la palla; il globo.
Kroglica, ž. ta« .(íügelcíjeti, la pal-lóttola; dom. la schinca.
Kroglina. bie Siunbmtg, la roton-dit'a, tondézca.
Krogulja, ž. bie @d)efle, il sonaglio.
Krohotáti, gtn. laut iaieu , ghia-gnazzdre.
Krojač, m. ber ©djtteiber, il surto, sartóre.
Krojiti, gtp. ¿ufífweiben , tagliure come sarto; »irfen, operiren, operare; jerfejett, scompórre.
Krókar, m. ber {Rabbe, il corvo.
Krókati, gtn. frádjjen , crociddre. grar.chidre.
Króklja, ž. ber ©parren, il travi-céllo.
Króliti. gl. kruliti.
Krompir, m. bet Gžrbapfet, il potno di terra. dom. la patata.
Krona, ž. bie ífrone, la corona; ber .Stronetttijaler, il tálero; sendo.
Kronati, gtp. frónett, coronare.
Krop, m. bas ftebetlbe SBaffer, fao-qua bóllente.
Kropilnica. ž. ber SPeifjfeftel, la pila deli' acqua santa.
Kropilo, s. ber ©pretigtrebel, l'a-spérgolo.
Kropiti, gtp. mit SBaffer befprengen, aspérgere.
Kropiva, ž. bie SSrennnefFel, F ortica.
Krošnja, ž. bie Sradjfelt, il cófano, la športa.
Krotek, k. faitftmütljig, jaíjm, mansueto , mite, dolce.
Krotiti, gtp. já^tttett, domare, sotto-méttere.
Krotkóst, ž. bie ©anftmutb, la man-suetudine.
Krov, m. bas $adj, il tetto; ber ®ecfel, il copérchio.
Króvec,* m. ber ©a^berfet, il concia t étt i.
Krožiti, gtp. abrunbeu, tonddre;
44
Krož
Kuzl
gtn. Ijerumgrfjetl, andar attórno, girare.
Krožnik, m. bet Xelíer, il piátto, tondo.
Krugla, ž. gl. vere.
Kruli, m. baá 33rot, ilfane; čern—. fcfctoarjeá S3rob, pane bigio.
Krulili, gtn. gntnjelt, grugnire.
Kruljev, ^k. [afim, fjtufenC, coppo,
Krumpast,\storpidto.
Krušen,* k. ®rot=, di pane.
Kriišliira, ž. bas Sifdjtutfl, la to-vdglia.
Kteri, oz. toeld)er, che, ilquale ;pr. met, cA».
Kterikóli, oz. toer inmtet, chidnque.
Kli lik ra t. nač. ttjeídjeá 3)?al)t, quál-che volta, talóra; toantt, quando?
Kučma. i. bie $etjfabpe, la ber-rétta di pelliccia.
Kufa, ž. »a« bie gorm eineá Sffiür* felá fyat, il cubo; .Raro tnt jíarteu-fpieí, i quddri.
Knfer,* m. baá Jfubfer, il rame.
Kufrast, k. »on .Rttbfer, di rame.
Kuga, ž. bie ^eft, la feste, pesti-lénca.
Kugla, gl. krogla.
Kuha, ž. baá íJodjeit , il cucindre, la cocitúra.
Kúhalnica, ž. ber .ftocfylóffel, la mistóla.
Kuhar. m. ber .Kod), il cuóco.
Kuharica, ž. bie ,Rocf)tn, la cuóca, dom. coga.
Kuhali, gtn. focfien, cucindre, les-sáre.
Kuhawiica. gl. kúhalnica.
Kuhinja, ž. bie jíitcfje, la cucina.
Kuhinsk, k. Sütfynv, di, da cucína.
Knhlja, gl. kúhalnica.
Kiijaii se, gtn. fcfemolíeti, far il muso.
Kuk, gl. kolk.
Kiikec, m. bie £ar»e (eineá 3nfecteá), il bruco; ber .goljttnmit, il tdrlo.
Kúkovica, ž. ber .fJufuf, il cúculo.
Kuni, m. ber ^atbe, il compare.
Kumara. ž. bie ©itrfe, il cocómero.
Kiiinern ,* gl. medel.
Kúmica , ž. bte ^atímt, la commdre.
Kúmina, ž. ber .ftümmeí, il comino.
Kúmovati, gtn. -Batlie fettt, tener a
battésimo, farsi compare, commdre.
Kuna, ž. bet ©aitmmatber, la mdrtora.
Kuilšt, gl. umetnost.
Kiuišteil, gl- umeten.
Kúp, m. ber §aufe, il cúmulo, múc-chio.
Kúp, m. ber .Sattf, la cómpera.
Kupa, ž. ber íSecijet, il bicchiére, la tassa; gl. kufa.
Klipčati, gtn. fjáltfeítt, accumuldre, ammucchidre.
Kupceváti, gtn. fintttelti, negociare, trajficáre.
Kupčija, ž. ber .§aubel, il negocio, trdffico.
Kíipec,* m. ber .ftaitfer, il compra-tóre.
Kupéti, gtn. fíd) tí)útmen, accumu-lársi, ammuchidrsi.
Kupica, ž. ettt Srinfglaá, il bicchiére, dom. gotto.
Kupiti, gzn. faufett, comperáre, comprare.
Kupíven ,* k. íáuflicfy , vendibile; §attbeíá=, mercantile.
Kupovati, gtp. faufett, comprare, comperáre.
Kura, gl. kokoš.
Kure, s. baá §uljn, il pollo.
Kuretína, i. baá ©ejíüget, il pol-láme.
Kuriti, gtn. iteren, mantenére-, fare il fuóco, v peč —, beit Ofeit i)tv-jen, scalddre la stuffa.
Kurjava, ž. baá ^etjmateriale, le legne necessárie per mantenére il fuóco.
Kurji, k. Ajübnev--, di gallina.
Kurnik, kurnjek, m. bie .pfyiier.' fieige, la capponája, dom. caponera.
Kúsiti, gl. pokusiti.
Kiišer, m. bie (Šibedjfe, la lucértola. dom. seriándola.
Kusec,* gl. poljúbec.
Kilšlliti, kuševati, gl. poljubiti.
Kuštrav, k. jerraitft, scapigliáto.
Kutina, ž. bie Oltitte, la cotógna; ber Dntttenbaum, il cotógno.
Kuzla, ž. bie Jpültbilt, la cagna.
Kuzlica, ž. eilte fleitte .§ihtbtn, una cagnétta; eitt fleitteá Sbimirab, un filatójo piccolo.
Kuz
Kuzek, m. baá £ünbdjett, t( cag-nolíno.
Kiizcn ,* k. »erpefiet, impestáto ; pe» ftileitjtalifd), pestilenziále, pestífero.
Kvákati, gtn. quatfen, gracciddre.
Kvantác, ra. fcer Spoffeixreifer, ilbuf-fóne; fcer Jtíatfdjljelfe, il pettégolo.
Kvantáti, gtn. ífoffen teífiett, buf-foneggidre, far il buffone; fíats fcben, eiarldre, far da pettégolo o pettégola.
Kvanta. z. ba« ©eflatfdj, i pette-goléats J.
Kvar, m. ber@djabe, ®erluft, ildanno. scdpito, disedpito.
Kváriti, gtp. befdjábigelt, danneg-gidre, rovindre.
Kvarta, z. bie ©pielfarte, la carta da giuóco.
Kvartáti, gtn. harten fpielet\, giuo-cdre alie carie.
Lañé	45
Kvártavec ,* kvartopírec, m. ber jíartenfpie(er, il giuocatóre a carte.
Kvartír, gl. stanovánje.
Kvas, m. ber Sauerteig, il liévito ; fermento.
Kvásiti, gtnp. ffiuern, (testo) far lievitár la pasta; (repo) far fermentar le rape.
Kvatern, z. Oitaiember;, di qudttro témpora.
Kvatra, i. bie Duatemberjeit, le qnattro témpora.
Kvintelc, m. bas Clnentc^en, il dramma.
Kvir, gl. sova.
Kviski, kvisko. naé. íit bte .§ülje, in alto, in su.
Kvitenga, gl. pobótnica.
Kvokati, gtn. gíucfett, chioccidre.
Kvoklja, gl. koklja.
I.
Labóda, ž. bie 9J!elbe, l' atrépice, i.
Lablid, m. ber ©djwan, il cigno.
Lačen,* k. fntttgerig, a ff amato; jaz sem —, id) bin Ijnngerig, io ho fame.
Ladeljc, n. bie Sabe, il cassettino.
Ládija, ž. baž glujjfcfytff, ilbattéllo.
Lagati, gtn. lügen, mentire , dir bugie.
Lagoden, k. lüjlertt, ingórdo, bra-móso.
Lall, m. ber 3taltener, l'Italiano.
Láhek,* k. Uíá)t, (za težo) leggiéro, (za opraviti) fdcile; jlittf, snello.
Lalikáti se , gtn. ftcf) trčjiett, consolar si.
Laliko, nač. leící)t, fácilmente.
Lahkost, ž. bie Seicfytigfeit, la leg-geré%t¡a, facilita.
Lahkoveren ,* k. leichtgläubig, crédulo.
Lájati, gtn. befteil, abbajáre.
La j bič, m. bie SBejie, la giubbétta, il gil'e.
Lajne, ž. mu. bie ®retjorgel, Várgano (portátilej.
Lajne ž, m. gl. trobelíka.
Lajšati, gtp. erleídjíettt, allevidre, alleggeríre.
Lajta, ž. eitt Oetreibefajš, il barile.
Lakát, m. ber 5Kagjiab »on 3'/2 ®l= leit, una misitra (di tre e un meszo brdccio).	Ilaménto.
Laknec, in. bte gafer, il filétto, fi-
Lakomček, m. bet Šridjter, /' i intuito, dom. la piria.
Lákomen,' k. gefráftg, (jabuicfmg, ingórdo, ávido , spilórcio.
Lákomnica, ž. bie .£>abfñd?ttge, /' ávida, avara; fcer ©ufeimer, lapé-vera.
Lákomnik, m. ber £abfücf)tige, Fa-varóne.	[rizia.
Lakomnost, ž. bie gabfudjt, l'ava-
Lákota, ž. bie ^ungeránotli, la penuria di viveri.
Lákotnica, ž. bie 9Beíd)e, ilmolláme.
Lákotnik, m. ber §ttngerlcíber, un uffamalúszo.
Lampa, gl. svetílnica.
Lan, m. bet gladjž, il lino.
Lanéec, m. fcati jfettelein, la cate-nélla.
46	Lane
Lanee, m. tie .ffette, ta catena.
Lanen, k. son gladjs, di lino.
Lani, nač. »otigeč 3flt)r, I' anno pas-sato.
Lansk, k. »oridfjrjg, dell anno pas-sato.
Lapavnjek, m. tie ŽSjietjunge, la lingua maledica.
Lapor, m. bet SJietgel, la marga, mama.
Lapuh. m. bie .Rlette, la Idppola.
Larina, ž. ejfetitlidje ©eibfatnmlung 6ei .godjjeitmafyletit, la colletta che si fa al banchetto nueidle; bet' Satnt, il romore, strepito.
Las, bad £>aat, il capello, pelo;
• lasje, i capegli.
Lasast, k. fyaarig, peldso.
Lasati, gtp. iet ben ^»aateit gieijen, ciuffdre.
Lasnat, gl. lasast.
Last, ž.baž ©gentium, la proprieta; possessione.
Lasten ,* k. eigett, prdprio, suo.
Lastina, ž. baž ®igetttl;um, la proprieta; prdprio.
Lastje, s. baž 9laturefl, ilnaturale, I' indole, ž.
Lastnija, ž. bet (Sljarafter, il ca-rattere.
Lastnost, ž. bie (Sigenidjaft, la proprieta, qualita.
Lastovka, ) ž. bie Sdjtoalbe, la ron-
Lastovica, f dinella.
Laško, k. italiemfd), italiano; 3ta= lien, I'Italia; — olje, bač Saitmčl, folio d'ulica; — pšeno, berOieiž, il riso.
Lat, ž. bie Ottfpe, la pannochia.
Laterna, gl. lučerna.
Latine, ž. mn. bie ffiifpett, le pan-nocchie.
Laiki. m. mn. bie SBabe, la polpa delta gumba.
Latvica, ž. bie iKilrfifc^uffel, la pen-tola del latte.
Lavkati, gl. poberkovati.
Laze, ž. mn. bag Oeieut, il terreno dissodato.
Laziti, gl. leziti.
Laž, ž. bie 8uge, la bugia, men-%ogna; — pokaditi, ali spoditi. auf= fdjtieibeti, far scoppiar una bomba.
Lek
Lažljiv, k. lügeníjaft, bugiárdo.
Lažljivec,* / m. bet Sitgtter,ilbu-
Lažnik, \ gidrdo.
Lažniv, gl. lažljiv.
Lažnivost, ž. bie gftgenljaftigfeit,la mendicita.
Le, nač. tiitr, nur JU , solamente, soltánto; pojdi le, gefie tod), vieni pure; povejte mi le, faget mit bod), dilemi di grdzia; le še! mit ¡10 d)! ancora! še le, erft, appéna, or ora; še le preveč, letber! pur trop-po; le naprej! rtltt »orttmrtž, ánimo , vía!
Leca, ž. bte Rundel, il pulpito, pér-gamo.
Lecet, m. bet íebjeltetl, il mar%u-páne.
Lécetar, gl. medicar.
Lécati se, gtn. ftd) (trecfeu, stirac-chiársi.
Leča, ž. bte íinfe, la lente, lentíc-chia.
Leči, gzn. ftd) legett, coricársi.
Lečitelj . m. bet Sírjt, il médico.
Léciti. gtp. Ijeiíett, guariré, sanáre.
Léénik, gl. lečitelj.
Led. m. baž (fié, il ghiáccio.
Ledén, k. tion @t«, di ghiáccio; Üícretfet, ghiácciáto, geláto.
Ledenica, ž. bie @¡égru6e, laghiac-ciája.
Ledenina, ž. baé (Sižfelb, il campo copérto di ghiáccio.
Ledcr, gl. usnje.
Lédernast, gl. usnjat.
Ledina, ž. bet- 9?afettplaj, il luógo erbóso; bie 3Bíefe, il práto.
Ledje, s. bie Cenbeu, il lombo.
Ledrar, gl. usnjar.
Lédrast, gl. usnjat.
Lédvica, ž. bie 9íiere, il rene.
Lega, ž. bie Sage, il sito, la situa-zióne.
Legar, m. bač 9?er»eiifteí>et, il tifo.
Legát, m. bie SOieerfc^tvalBe, il ron-dóne.
Legnar, m. bet 2Bagení>auitt, il so-stégno del carro.
Legótica, ž. bie $rimel, @d)Hifíet--blttme, il tassobarbásso.
Leha, i. baž ©attenSeet, V ajuóla,
Lek, m. bie Slrjenei, la medicina.
Leká
Lév
47
Lekar, m. ter Stpottjefer, il farma-císta; ter 9lr}t, il médico.
Lekárna, ž. tie Stpotljefe, la farmacia.
Lemenát, gl. duhóvsniea.
Leinenátar, gl. bogoslóvec.
Lémez, m. ter ©parren, la pian a, il travicéllo.
Lemež, m. tie $fíugf<fyat, il romero.
Leu, k. tráge, pigro, neghittóso.
Lenoba, ž. tie Xrágfyeit, la pigricia.
Lenuh, m. ter gaulenjer,ilpoltróne.
Lep, k. fdjón, bello; vistoso.
Lepar, ra. ter OitBteí, il xufolótto.
Lepáva, ž. ter ©cfcmucf, V accon-ciaménto ; V ornamento.
Lépek, m. tag SPftajler, V impiástro, il cataplasma.
Lépenec, m. ter §ufíattt<f), V tinghia cavallina.
Lepir, m. tie jttette, la láppola.
Lépiti, gtp. ailííeben, attaccáre con colla; fticfeit, affogdre.
Lepljenje, s. taé SInfíebeti, l'attaccáre con colla, pasta.
Lepó, naé. fdjon, bene, pulilo.
Lepoglásje, s. ter ffioíjlflatig, l' eufonía.
Lepóta, i. tie ©djóntyeit, la bel-lézza.
Lepotica, ž. tie ©djmiitfe, il bellétto ; eine ©d^imljeit, una beltii. bellézza.
Lepotíciti se, gtn. ftcE> f^minlen, imbellettársi; fíd) fáimücfcn, ador-nársi, acconciársi.
Lepotina, ž. ter ©djnutcf, l' accon-ciatúra; il frégio.
Lepšati, gtp. »erfdjónern, abbellíre.
Les, ra. tae Jpoij, il legno; ter SBaít, il bosco-, ter SBerfc^lag, tie jíijit, il cassóne; tie Xottentrufye, la cassa.
Lesa, ž. tie gafíifiñr, la ca ter altóla; traversa; tie gledate, il cestóne spianáto.
Leséni, nač. f)íetíjer, in quá.
Lesén, k. tycljern, di legno.
Lésica, ž. eine fleíne gledate, tina cestélla spianáta.
Leska, i. ter %uá)$, la vólpe; ettie ítlammer, il rampóne.
Lesíejek, m. ter ©átlapp, il licopodio.
Lesičji, k. gitcfcž--, di vólpe.
Lesina, i. eine á?tfie, eitt ^etf^íag, un cassóne.
Lesják, in. ter gnd)á, la vólpe mas-chio; ter Sifentyut, acónito.
Lesk, m. ter ®lanj, ©djimntír, il lustro, lo splendóre.
Lesketati, gtn. gíánjen, fcfjimmern, scintilláre, brillare.
Leskóta, ž. ter ©c^immer, lo splendóre.
Leska, ž. ter §afelftraudj, il noc-ciuólo, r avelláno.
Leskov, k. »on Jpafel^olj, d'avel-lána.
Leskovina, i. tan .f)ii|"eíí;o(j, il legno di nocciuólo, avelláno.
Lesko\je, taé í>afeígeftráit<f>, l'a-velláno.
Lesnika, ž. ter ^oljapfel, la niela selvática; tie Jpoljbítn, la pera selvática.
Lesovina, ž. tie §oljarten, le spé-cie di legnáme.
Lesti, gl. léziti.
Léstva, v. tic Setter, la scala a piuóli.
Leša. gl. leska.
Lešerba, ž. tie Sidjtfdjerte, la lucerna.
Lešnik, lešnjek, ra. tie Jgafeínnp, la nocélla . dora, nosella.
Lčšovje, gl. léskovje.
Létati, gtn. j fíiegen, volare, svo-
Letéti, gzn. I láre; laufen, córrere.
Léten, k. @ommer<, di, da state; let no oblačilo, ¡Sommerfkibung, á-bito da state, letno stanovanje, ©ommertooljmtng, abitaeióne di state; jáfirig, d'un anno.
Letina, i. tie 3afyreébef<í)ajfenfyeit, l'annáta; tic Saíjreéjeít, la sta-gióne.
Léto, s. taé Saíir, l'anno.
Letód, nač. fyieríurd), per di qua.
Letopis, m. taé 3af)tlntcí), la cró-naca, il libro annále.
Létos, naó. fyener, quesf anno, sto anno.
Letošnji, k. fyeurig, di quesf anno.
Lev, m. tie abgejireífte §aut, la spóglia.
Lév, in. tet Sotoe, il leóne.
48
Levá
Ljúb
Leváca, ž. tie linfe §atib, la man sinistra.
Levi, k. linffeitig, sinístro, maneo; na levo, linfž, a sinistra.
Léverica, gl. vévarica.
Levica, ž. tie tinte §anb, la sinistra; tie Storni, la lionéssa.
Levičen,* k. liitifjänbM, sinístro.
Leviti se, gtn. ftdj "anten, spo-glidrsi.
Levnják, m. bie Sowengritbe, la fossa de' leóni.
Lóziti, gtn. frieren, fcf)tei<$en, stris-cidre, caminar pian piano.
Leža, ž. baž Siegen, la situazióne, positura.
Ležati, gtn. íiegett, giacére.
Ležiše, s. bie Sagerftätte, il cavile.
Li, nač. toolji, ettoa, mai.
Libra, i. baž $funb, la libbra.
Lice, s. bie SBatige, la gudncia; bie redjte ©eite, la ritta.
Ličen,* k. nett, netto, pulilo; glatt, líscio; bequem, cómodo.
Ličje, s. bet Sajl, la cortéccia, scórisa.
Ličnost, ž. bie Sequcntticfyfeií, la comoditä; bie ©íattíjeít, la liscézza.
Lili, gl. ravno.
Lij , m. bet ©iejjeinter, Xtidjtet, la pévera; V imbúto.
Lijak, m. bie Služgttfrinite, lo sco-latójo.
Lika, ž. bet 33aft, la córteccia, scorísa.
Likati, gtp. glätten, Siegeln, stirdre col lisciatójo, col ferro scalddto, dom. sopressdre.
Likávnik, m. baž ©lättljol}, il lisciatójo; bas Sügeleifen, il ferro fda stirdre le biancheríe
Likof, m. bet Setfyfauf, la caparra; ber Serfauf6ící)ntau¿, la go%%oviglia.
Lila, i. bie ®ocfe, ^uppe, la bdm-bola, dom. la puppa.
Lilija, gl. limbar.
Lim, m. bet £etm, la colla.
Limati, gl. keljiti.
Limbar, m. bie filie, il giglio.
Limona, ž. bie Simonie, il limóne.
Lina, ž. bač ®ačf)feitflet, la fene-strélla.
Lipa, i. bie Sittbe, il tíglio.
Lípan, m. ber ítefet) (ein gifd)), il témolo.
Lípov, k. íínben;, di tigio.
Lisa, i. ein toeijjet gletf, att bet ©tirite »on ¡Ebierett, la Stella.
Lisast, k. auf bet ©time gejeicfynet, stelldlo.
Lisec,* m. bet ©tieglij, il car-dellino.
Lisk. m. ber ©lilij, lo splendóre.
Liska, ž. baž 2Ba|feriiut)H, la gallf-nélla.
List, m. eilt Saumblatt, la fóglia; bač Statt eine« Sitzes, il t°9lio > ber Settel, la polieza-, ba« btatt, l' asse della túvola; bie Äitttge, la lama-, ber Stíef, la léttera.
Listen,* k. Saub*, di, da fógtíe.
Listič, m. eilt Bettelten, il poliz-ssíno, biglétto; Stiefctyeu, letterina.
Listina, ž. ein grogeá Statt Rapier, il fóglio.
Listje, s. ta« äaub, le fóglie, i frondi.
Listnat, k. blätterig, foglidio; »on Saub, di fóglie.
Listognój, m. bet 9lot>embet, il novembre.
Listonósec, m. ber Stiefttäger, il portaléttere.
Lisáj. m. baá Bittermal, la serpíg-gine.
Lisájast, k. mit gleiten behaftet, piéno di serpíggine.
Lišp, m. ber	©djltiucf, l'or-
namento , acconciaménto.
Lišpati, gtp. fctyntücfen, acconcidre, adornare.
Liti, gtn. gießen, versare; gettdre.
Liv. m. bet (SWetalOguf), il getto; (íKegen)gufj, l'acquajóne.
Liváda, i. bie glttt, la campágna.
Lizati, gtp. tecfeu, leccdre.
Lizún, m. ber ©djmeidjler, l'adula-tóre.
Ljep. m. ber .Rleijiet, la colla.
Ljepljiv, k. fieberig, viscoso.
Ljub, k. lieb, tuertt), caro, amato, dilétto.
Ljúbav, ž. bie Siebe, l'amóre.
Ljúbéek, m. bet ©eliebte, l' amante, amoroso; bet Siebling, il cucco, dom. il cóccolo.
Ljub
ljubeč,* m. ber Ctebfjaber, ©eliebte,
V	amante, amoroso, doni. cóccolo. Ljubelj , m. ber 93etg Sotbel, il monte
Lubel.
Ljubezen,* ž. bie Siebe, l'amóre;
la passióne. Ljubezniv, k. Itebetižlriitbig, amd-bile.
Ljubeznivost, ž. bie Sicbetižtoiitbtg;
fcit, F amabilitu. Ljubica, ž. 4fe iiebljaberm, ©eliebte,
V	amante, amorosa. Ljubitelj, gl. ljubeč.
Ljubiti, gtn. liebett, amare, volér bene.
Ljubljana, ž. fiatbad), Lubiána. Ljud, m. bas Uiolf, il púpolo. Ljíiden,* k. leutfeíig, affábile. Ljudjé, m. mu. bte í'eute, la gente. Ljúdnost, ž. bte Seutfeligfeit, F af-
fabilita.
Ljudsk, k. óffetitíicf), púbblico; i'oífé--di, da pópalo-, ftemb, estero, fo-restiéro.
Ljudstvo, s. baž $otf, il pópolo,
la popolacióne. Ljúlika. ž. bet Soíd), il lóglio. Ljut, k. fájlttttttt, cattivo-, grimntig, . feroce.
Lobóda, ž. bie 3Welbe, Fatrépiee. Lócanj . m. bet ífotbbogett, F arco d'
una cesta. Loé, m. bte SStttfe, il giúnco. Ločba, ž. bte (¿dietcehmft, la chi-mica; bte Xretimtlig, la separacióne. Lócec,* ra. bet gtebelbogen, 1'ar-
chétto. Lócek, gl. loé. Ločitev, gl. locitva. Ločiti, gtp. tramen, abfotiberit, fd^et=
bett, separare. Loéitva, 'i., bie Xvetutuug, la separación e.
Log, m. bet gor ji, SBalb, la foresta, selva. Logar, m. bet gorfiet, il guarda-bóschi.
Lóhek,* lohkota, gl. lahek, lahkost. Loj, m. baá ttnfd?litt, il sego, sevo. Lojén, k. aitž Uufcfctttt, di sego. Lójuat, k. talgíg, rapréso come seco. Lojtra, gl. lestva. Lok, m. bet fflcgen, 1'arco.
Lovn	49
Loka, ž. bie Slue, la prateria.
Lokati, gtn. fdjlabbern, bevere come i cani.
Lom, m. bet SBtudj, la rottüra, frattüra.
Lomiti, gtn. bredjett, rompere.
Lomnik, m. bet Steinbrud), la cava di pietre.
Lon, gl. mezda.
Lomiti, gl. splačati.
Lončar, m. bet §afiter, Xöpfer, il pentoldjo, stovigliajo.
Lončarsk, k. Jgafner-, del pentoldjo; lončarsko posodje, ba6 £0= pfergefdjitr, le stoviglie.
Lončen, k. irben, d' argilla cotta.
Lonec,* m. bet £opf, £afen, la pen-tola, pigndta.
Lopa, gl. veža.
Lopar, m. ber 58rotfci)iei>er, la pata (da mforndre il pane).
Lopata, ž. ber Spaten, il budite; bie Sdjaufel, la pala.
Lopatika, ž. bie "Cčffelganž, il pu-lettone.
Lopiti, gzp. einen Schlag »etfejeu, dar un colpo.
Los, m. gl. srečka.
Losati, gl. srečkati.
Loš, m. bte ©lafur, 1' invetriatüru; ber girttijj, Sacf, la vernice, laccu.
Lošan, k. gtafurt, geftniifjt, laciirt, gelt>id)fet, invetriato, inverniciato, cerdto; lošano platno, bie Icitnoanfc, la tela incerata. *
Lošati, gtp. glafuren, ftrnifen, lacfu teil, invetriare, inverniciare, in-cerare.
Loternija. ž. bte Itnfcufd^^ett, la lussuria.
Lotiti se, gzn. angeben, angreifen, attaccare, por mano; fttfy auf tU Wae »erlegen, applicdrsi, dedicdrsi a qualche Cosa.
Lotrija, ž. baž Sottofpiel, il lotto.
Lov, m. bie 3agb, la cdccia; ber gatig, la presa.
Lovec, m. ber Säget', il cacciatore.
Loviti, gtp. fangen , prendere, ac-chiappdre; jageit, cacciare, anddr alia cdccia.
Lovnja, ž. bet gang, la presa; bet gif<|faug, la pešca.
50	Lovó
Lovor, m. bet Sorbeerbamit, il látiro.
Lovorika, ž. bie gorbeere, la bacca d' allóro, di láuro.
Lovre, m. Sorrlij, Lorenzo.
Lovski, k. 3agb=, di, da cáccia; — pes, ein 3agb|utib, un braceo.
Lózen,* k. abgenüjt, abgetragen, usáto , lógoro.
Lož, m. baž Sager einež Sfiterež, U covo, covile.
Ložnica. ž. baž Scfclaftimntcr, la camera da dormiré.
Luč, ž. baž Sidjt, (ognjena) il turne;i (neognjena) la luce.
Lučaj, m. ber SBttrf, bie 3Burftt>eite, il tiro.
Liičati, gtp. werfen, tirare; bnttáre.
Lucerna, ž. bie latente, la lan-térna.
Liičnik, m. ber Jpintntelbranb, baž iüodfraut, il verbasco.
Luft, gl. zrak.
Lug, m. bte íattge, la lisciva, ce-neráta.
Luk, m. bte 3>»iebel, la cipólla, dom. aivdlla.
Luka. i. ber Seetyafett, il porto.
Lúkati, gtn. btttdjbliden, guardare in segreto.
Lúkav, k. líftíg, astuto, scaltro.
Maje
Lukávstvo, s. bte Slrgítfl, T astdzia.
Luknja, ž. baž Vod), il buco, dom. buso.
Luknjast, k. íoéerig, pierio di buchi.
Lula, ž. bie Sabafžpfeife, la pipa da futnáre.
Luna, ž. ber ÜBonb, la luna.
Lunjek, m. ber Šlc^žnagel, il chidda che tiene la ruóta sull'asse.
Lunta, ž. bte imite, la miccia.
Lup, m. > bte Señale, la scorza,
Lupina , ž. ^ btíccia, il guscio.
Lupiti, gtp. fdjálen, sbuccidre, scor-z are.
Lusk, m. bie Sájete, il baccéUo,iie Sdjttppe, la squáma, sedglia.
Lúskati, gtp. attžlntlfett, fd)áleit, sbaccelláre.
Lušina. ž. bte ©¿hale, il gúscio.
Lilšiti, gtp. fdjálen, aužl)ttlfen, sbaccelláre.
Lušt, gl. vesélje.
Lušten, gl. vesél.
Luterán. m. eitt ílttljeraiier, un Inter án o.
Lutersk. k. (utberifdj, luterano.
Luža. ž. bie ípfüje, la pozza , il guázzo.
Lužiti, gtp. laitgett, bagndr netla lisciva.
INI
Mace, s. baž .Sajelen, il micíno, gattino.
Mačeha. ž. bie Stiefmutter, la ma-trígna.
Máéek ,* m. bet .Rater, il gatto.
Macerad, m. ber Salamanber, la salamandra; bie Serte, il g alione, passamáno.
Macésica. i. ber O-ttettbel, il ser-pillo.
Máéica, gl. mače.
Mačji, k. ,Rabili, di gatto.
Mačka, ž. bie Äaje, la gaita.
Mačkin. k. .Rajen;, di gatta.
Macolla, gl. mačeha.
Madež, m. bie ®iacfel, la mdcchia.
Madežast, k. macfelig", macchidto.
Magnet, m. ber äRagitet, la calamita.
Mali, m. baž 3)ioož, il musehio; ber Sdjtintng, Jbiefc, il Idncio, colpo.
Mahati, gtn. fdjtotngen, vibráre. brandire.
Mahi jej. m. bet £ieb, Stop, il Idncio . colpo.
Mahniti, gzn. ettteti Sireid) fiii/ieu, far un colpo.
Maj, m. ber 2Jiatmonat, il mdggio.
Majáti, gtp. beWegett, muóvere, a-gitdre — se, Waífeltt, scantinár.
Majcen, k. toinjig, picciolino, pic-cinino.
Majer, m. ber SMeier, il massdjo, ecónomo.
Májeriea, ž. bie 2Jieieritt, la mas-saja, tednoma.	[rana.
Maj eró», m. ber'Majoratt, la majo-

Májh
Majhen. k. flein, piccolo.
Májhenost, ž. bie Äletttigfeit, la bagatélla.
Majolika, ž, mi 3Äajolifgef$irr, la majólica.
Mak, m. bet äÄoljtt, il papávero.
Maktáti, gtp. rütteln, scuótere, a-gitáre; gtn. scantinár.
Mal. k. tíeín, piccolo; po malem, fpárlid), scarsaménte; lattgfant, pian piano.
Malar, m. bet ÜJíalet, il pittóre.
Málati, gtp. malen, píngere, dipin-gere.
Malek,* m. baS @djo, l'eco.
Mali, gl. mal.
Málica, ž. bie Sattfe, la merénda.
Malik, m. bet ®čje, l'ídolo.
Malikovánje, s. bte Slbgčtterei, l' idolatría.
Malikováti, gtn. Abgötterei treiben, idolatrare.
Malikovávec,* m. bet ©čjenbiener, l' idolatro.	[trio.
Malikovávsk', k. abgöttifdj, idolá-
Malikovávstvo.s.bet ©č^enbienft, l' idolatría.
Malón ,* ni. bie äUüfiie, il múlino.
Malina, > i. bte §íntbeere, il lam-
Málinca, í pone, dom. il frdmboa.
Malo, nač. wenig, poco; — pred, tur j Borger, poco prima-, — da ne, faft, beinahe, quasi-,— kdaj, krat, feiten, di rado, rare volte; po malem, út geringem 'Di a lie, scarsaménte-, iangfant, pian piano-, ttad) ttttb na¿£), poco a poco.
Malodúsén ,* k. fletnutütfyig , feig, pusilldnimo, pauróso.
Malopriden,* k. nid^toertf), da poco, buón da niénte.
Malopridnež, ni. ein 9?idj)íá!tmrbi< ger, un uómo dappóco.
Malopridnost, ž. bie Soweit, la malignitd.
Malosércen,* k. ííeitimütljig, net' jagt, pusilldnimo, scoraggidto.
Malovéren ,* k. ííeingláttbig, incrédulo.
Malovérnost, ž. bie .Kleingläubig* feit, 1' incredulita.
Malovréden,* k. nid)t piel nitj, da poco-, nidjtétoñrbig, vile, cattívo.
Márt	51
Mámiti, gtp. betäuben , stordíre; torfen, allettdre.
Mancáti, gtp. mit ben gingetn ret= ben, jerbijcín, sminuxxáre.
Mándeíj, m. bie SKanbel, la mdn-dorla; ber SSanbelbaunt, il mdn-dorlo.
Mandráti, gtp. mit güfjen treten, calpestdre.
Manj, naé. toettiger, meno.
Manji, k. Keiner, piu piccolo.
Manjkati, gtn. mattgein, fefyíen, mancare.
Manjšati, gtp. »erminberu, sminu-ire, far piú piccolo.
Mar, nač. meni je malo—, eg lüttt* ntert ntid) tuenig. mi cale poco, mi da poco fastidio-, kaj je tebi—? toas? geljts btdj att ? cosa f importa ?
Mar, naé. ttieíutefjt, lieber, and. pi it tosto-, ettoa, »ielieic&t, for se.
Márati, gtn. acfyteu, -ftc^ befümmern, curársi, préndersi briga.
Marelica, i. bte Slprilofe, falbi-cócca ; bet 5lprifofenbaitni, V albi-cócco.
Maren,* gl. marljiv.
Marjetica, ž. baž @änfeblüntd?en, la pralellína.
Marljiv, k. entjtg, adjtfam, diligente ; atténto.
Marljivost, ž. ber gleifj, bie ädjt* fatiifeit, la diligénssa-, sollecitúdine.
Mam, m. ber Älang bet Stimme, la voce.
Maruja, ž. bas ÜRä^r^ett, la nové/fu. stória, dom. fiaba.
Márnjati. > gtn. tebett, erjagen,
Márnovati, í parlare, contare.
Marof, gl. pristava.
Maróga, ž. ber Streif, Scfymttjjiecf, la mácchia.
Marógast, k. gejireift, fteetig, mac-chidto.
Marsikaj, nač. fo 50c'and)eS, divérse-, vdrie cose.
Marsikdo, ¡ o. ÜDiandjer, tale, ta-
Marsiktéri luno.
Marsiktérikrat, nač. manchmal, qualche volta, alle volte.
Maršnik, i m. ber íjülmergeier, il
Marvšnik,' níbbío, milvo.
Márternik. gl. niučenee.
4*
52
Mart
Med
Martillee,* ra. bie (Stbedjfe, la lu-cértola, dom. seriándola.
Martra. gl. muka.
Mártrati, gl. mučiti.
Marveč, nač. vúelmel;r, im ©egett* tíieiíe, anzi, pin t ost o.
Masa, gl. zmernost.
Másati se, gl. zderževati se.
Másele, m. ein ©eitel, una bóccia, dom. bossssa.
Máseluik, m. ta* žabfrattt, il cardo giállo; ter «Sdjmaljfubel, U mostillo dello strutto.
Máselski. k. feibelf)ältig,.cfte tiene una bóccia, dom. bozza.
Maslén, k. ©d}mals=, fatto con bu-tirro.
Maslo, s. baá ©c^nialj, il burro strutto; siróvo — , bie 'Butter , il butirro, burro.
Masno, nač. fett, gefdjmaíjeti, grasso, unto di burro.
Mast, ž. bot« gett, bie ©djnteer, il grasso, la sugna.
Masten,* k. fett, grasso.
Mastilo, s. bie garfee (ttt bet gär; berei), la tinta.
Hastiii. gtp. fett machen, ingras-sdrt-, färben, fingere-, — se, fett tuerbett, íngrassdre; tooljl ergeben, passársela bene.
Mastuica, ž. bet SOÍaflbarnt, V intestino retto.
Maša, ž. bie SDÍeffe, la messa-, bai gett, il grasso.
Mašek, gl. zatič.
Masevánje, gl. zaméstovanje.
Maševati, gtp. SDfeffe h\n\, liggere, diré la messa.
Maševati se, gl. zamestiti si.
Maševavec, m. bet 9}äct)er, ilven-dicatóre, ultóre.
Mašiti, gtp. ftoffen , stoppdre, ot-turdre,
Mašnik, m. bet ^riefter, il prete, sacerdote.
Mašoba, ž. baž gett, ©^rneet, il grassúme.
Máteren ,* k. mütteríicfy, äBittter*, di, delta madre-, materno-, malernd-le; materna dušica, bet Xí)tymía)t, il timo.
Materinsk, k. äTcutter«, di, della
madre, materno, maternále-,— jezik, bie Sftutterfrracfye, la lingua madre, lingua materna.
Mati, ž. bie 5Jhttter, la madre-, pisana— , bie ©tiefmutter, la ma-trigna-, bie @á)tíHegermutter, la suócera.
Mática, ž. bie 93ieneníóuigin, la regina delte api-, bie ©íatnfcí, la matricola; bie £)riginatfc£)rift, l' o-riginále, m.
Mátika , gl. molika.
Mávec,* m. ber ®ip¡3, il gesso.
Mavlia, ž. bet ©cíjttappfací, la bi-sdccia; ein fflaííen, un coito, una baila.
Mavra, ž. eine fdjwarje Jfití;, una vacca di color ñero-, ber 9?egen= bogetl, V arcobalino.
Mavrica, ž. bet @(§h>arjft>ečl?t, i! picchio ñero-, ber SRegenbogen, 1'arcobalino.
Mávsati se, gl. misiti se.
Mazae, m. ber Etuacffalber, il medicastro , medicastrónmlo,
Mazan, k. gefct)míert, unto-, fdjmitjig, sporco.
Mázati, I gtp. fcomieren, faíbett, ún-
Maziliti, * gere, úgnere.
Maziljenec,* m. ber ©efalbte, l'unto.
Mazilo. s. bie ©albe, l' nnguinto.
Mazínee,* m. ber fteine ginger, il dito mignolo.
Maeésen,* m. bet gárdjenbaum, il lárice.
Meé, m. baž ©d)toert, la spada. il brando.
Meča, ž. bie ©eidje, la tener izza, mollizza-, bie ©totfrume, la mi-dólla del pane-, bie ©abe, lapolpa della gamba.
Mečem, gl. metáti.
Meéíti, gtp. lucid) tttad)eu, ammol-lire -, inteneríre.
Meéiven,* k. et'Weidjenb, ammolli-tivo.
Mečkati, gtp. quetfcfjen, jerbtüifen, schiacciáre, dom. struccáre.
Med, m. ber £oníg, il miele-, baž íKeffing, V ottóne, m.
Méd, r. jtoifd)elt, itnter, fra, tra.
Medel,* k. mager, aužgefogeti, magro , smúnto.
Med
Méri
53
Meden. k. »on .§omg, di miele. Meden. k. »on Sfiefftug, d' ottóne. Medenina, ž. SKcfiTingtoerf, lavóri d' ottóne.
Medgórje, s. tas Sergtljal, la valle. Medica, ž. ber Wetíj, V idroméle,m. Medicar, m. ber SWetfiftebet, STOetfc íjánbler, il brassatóre d'idroméle, venditor d' idroméle. Medléti, gtn. ofinntácfitig toerbeti,
sveníre, venir meno. Medlévica, gl. omedléviea. Medmešati, gtp. nnternieugcn, fram-
mischtdre. Medo, s. fflfejfing, V ottóne, m. baž
@rj, il bronco. Medved, m. bet 33ar, I'or so. Megla, ž. bet Stebel, la nébbia. Megién, k. itebelig, nebbióso. Mcgléfi se, gtn. uebeííg toerben,an-
nebbidrsi. Meh, m. bet Slafebalg, il soffiétto, man tice; bet ©cíjlattd), Voire; mali —, fletnet ©djlaud), l' otréllo-, baž SKoož, il múschio. Mehčati, gtp. eri»eid§en, ammolltre,
intenerire. Méhek,* k. to cid), ténero, mórbido. Mehir, gl. meliúr. Mehkoéúten ,* gl. rahločuten. Mehkosércen,* k. toei<$ber}ig, di
cuór ténero. Mehkóta, ž. bie SBeiáie, la tene-
récaa, mollécca. Mehkiiž, m. bet šffieidjlittg, l'uómo
mol/e. effemindto. Mehkužen,* k. midflid), (Micato,
ténero; to cifri (d), effemindto. Mehkiižnik, gl. mehkuž. Mehúr, m. bie Stafe, la vescica, vesstca; (na koži) la bollicina, vescica; (na vodi) la bolla. Mehú ras t, k. »ofl Siafen, vesci- ] coso, pién di vesciche.	]
Meja, i. bte (Srenje, il confine; la
frontiéra; bte ©durante, il limite. ] Meják, mejaš, m. ber Slngrcnjer, il I
confinante, vicino. Mejašiti, gtn. angrenjett, confinare. I Mejašk. k. (Srenj*, di confine. Mejiti, gl. mejásiti. Mejnik, m. ber ©renjfieitt, piétra terminale, termine.
Meketáti. gtn. nietfern, helare. Mekine, ž. mn. bte §trfeflete, la i sémola, crusca di miglio. Mekiniti, gtp. rütteln, seutitere; (moko) beuteln, burattáre. . Meklén, m. bie SRažerle, V óppio. ■■ Mektiža, ž. ber SBeidjfrebž, ilgátn-I bero di crosta teñera.
Mel, gl. plan. , Mélek, gl. málek. Mehna. ž. bte ©anbbattf, glitgfanb,
V arena, il sabbióne. Melisa, ž. bte ©íeliífc, la melissa. Méliti se, gtn. fié Jermdett, smi-
nucaolarsi. Melja, i. baž 2»ebt, la farina. Melodija, ž. bie äJielobte, 1' aria, melodía.
Memo, nač. »oritber, »orbet, oltre, davdnti-, iti, »orbet gelten, passât- davdnti (un luógo). Mencati, gtp. ¿erretben, sminuc-
zoláre. Ménem, gl. meti. Menili, m. ber ÜKöndj, il frate, moñaco.
Meiiik, m. bte Slalraupe, la moréna. Menilniea. ž. bie SBedjfelbattf, il
cambio valute. Menišk. k. mčudnid), di frati, di
tnónaci; monacdle, monástico. Menitev, ž. ber ïaufd), il cambio. Méniti, gtn. meinen, inténdere, pen-sáre.
Menja, gl. menitev.	[biatóre.
Menjáé, m. ber SBedjžler, il cam-Ménjati, gtp. tattfdjen, toedjfeltt, âtt=
bern, cambiáre, mutáre. Ménkati, gl. manjkati. Menšati, gl. manjšati. Méra, ž. baž SKaf?, la mistira. Merčati. gtn. fnurrett, borbottdre. Merèés, m. baž 3ufeft, Vinsétto. Mérdati, gtn. (s ustmi) gnefen, stór-
cere la bocca. Méren,* k. titáfiig, moderáto. Mergoléti, gtn. trtmmeln , formí-
coláre. ^ Merila, ž. baž ?laž, la carógna. Mérhar, m. ter Slašgeier, l' avoltójo. Mérica, ž. ein fleiuež SKafi, una mistira piccola; baž ©eibel, la boccétta, dom. bocssétta.
54
Méri
Meriti, gtp. tnejfen, misurare.
Merjasec,* m. ber @ber, il porco.
Merjenje, s. bie @terbfaf(e, i časi di Inorte, la mor talita.
Merkač, m. $er 3iegenbocf, il becco, capro.
Merkati, gl. paziti, pomniti.
Merkej , m. bač Ungejiefer,^' insetti.
Merkniti, gzn. fttf) »erfmftern, (sonce, mesec) eclissdre.
Merknjenje, s. bie 4Serftttiieruttg, ginfternifš, Veclissi, ž.
Merkovica. ž. bev Slffe; b« Sfiecr= faje, la scimia; il macdco.
Merleti, gl. berleti. ,
Merlič, m. bie Seidje, il morto, ca-ddvere.
Me nitrati. gtn. brummen, bronto-lare.
Mernik, m. ber Jjalbutejen, una mi-sura da grano, mezeo stajo.
Mernost, ž. bie SKafjtgfeit, la tem-
Mérsiti, gtp. gíeifdjfpeifen geitiefjen, mangiár di grasso.
Mérsav, k. mager, abgejeljrt, magro, scarndto, smunto.
Mérsnik, gl. mársnik.
Mertev, k. tobt, morto.
Mertúd, m. bte Säljmung, ber@djlag= fíltp, l' apoplessia.
Mertúk, m. ber ®ref<í)etlof)n am ®e; treibe, la parte del grano, che si da ai trebbiatóri per loro mercéde.
Mertvásica, i. ber ©djtoarjfpedjí, il picchio ñero.
Mertvásk, k. Stiegen--, Sobteit-, dei morti.
Mertviée, s. ber griebljof, il cimi-téro, campo santo.
Mertvoúden ,* k. »ojn ©djíage be= rüljrt, toccdto d' apoplessia.
Mertvoúdnica, i. ber ©cfelagfíttf, l' apoplessia.
Merva, i. ein 93¡páieti, Srofante, il minúzieolo, briciolo; bai Ócu, il fiéno.
Mérzeé, k. frifd), fáítíidj, fresco, freschétto; fwffetlb, uevabfd)euent>, che odia o detesta.
Merzel,* k. falt, freddo.
Merzéti, gtn. falt fein, far freddo.
Mérziti, gtp. íiaffeti, »etabfdjeuett,
Mes
odiare, abbomináre, detestare; — se, ecfeíit, »erbriejmt, avér nausea.
Mérzlica, i. baž falte gieber, la febbre fredda.
Merzlina, i. bie .talte, il freddo.
Mérzniti, gtn. frieren, geláre.
Mérzost, ž. ber §afj, 9lbfd)eu, l'odio-, abbominai-ióne, ž.
Mesar, m. ber gtcifdjer, il beccdjo, macellájo.
Mesarica, ž. bie gletfáietttt, la bec-cája, la móglie del macellájo.
Mesáriti, gtn. gíeifd) auáfdjrotten, vender carne.
Mesársk, k. gíeifcfyer;, de beccdj.
Mésec,* m. bet 3Ronb, la luna-, ber ©fonctt, il mese; miad —, ber Síen--monb, il novilunio.
Mesečen,* k. Üííettfc;, ©íonat*, di luna, di mese; ntonbfñdjlig , lunático.
Mesečina. ž. ber 2J?onbfdjein, il chiarór di luna.
Mesen, k. doh gíeifd?, ftetf$írn, di carne-, cárneo, carnicino-, meséne jedi, gleifdjfpeifen, cibi di carne-, mesena žnpa, bte gleifdjfuppe, la suppa di brodo.
Méseil,* k. $(eifd}=, di, da carne; mesna barva, bie gleifdjfarbe, il color di carne; mesne vilice, bie gleifdjgabet, la forchétta da carne-, mesna štibra, bie ftleifdjfteuer, la taita della carne delle béstie ma-celia te.
Mésiti, gtp. fnetett, impastare.
Mesnát, k. jleifdjig, carnoso.
Mesnica, ž. bie gleifájbattf, il ma-céllo; la beccheria.
Mesó, s. baž gleifd), la carne.
Mesopúst, m. bte gaftnadjt, último giórno di carnevále.
Mesozéren .* k. fteifdjfreffenb , carnívoro.
Mestece, s. eítt ©tabtdjeit, una píc-cola citta.
Mestéje, s. ta« Dfenlodj, la bocea del forno.
Mesten,* k. ftábtifcf), ©tabb, di, della citta.
Mesti, metem , gtp. ruaren, ftteten, mestdre, impastare, rimescoldre; feljrett, scopáre.
Mest
55
Mesti. menem, gl. meti.
Mestjáll, mestničan, m. bet Stabt* betvofjtler, 1'abitante d'una cittá.
Mesto, s. bet Drt,	il luógo,
posto; bie ©tabt, la citta; na—, alifiatt, in vece, in luógo.
Mesto, r. ftatt, anflatt, invece, in luógo.
Meša, ž. bie SKeffe, la messa.
Mešanica, i. bcié @emifíí>, la mescolanza , mistura. ,
Mešati, gtp. ntifdjeii, mescoláre, mischiáre; — se v kaj, jtcfj in Ú--luaS mengetl, intrigdrsi, impac-ciársi, — se komu, fatttafíreit, far-neticáre.
Meščan, gl. mestján.
Meščtar, m. bev Süáfler, il mez-zdno; sensále.
Mesetáriti, gtn. inácfefit, far il mezzáno.
Mešnice, ž. mn. ber SDuteífací, la cornamusa.
Mešnik, gl. mašnik.
Mešter ,* m. bet SDíetfier, il maestro.
Meštrija, ž. bie iDicifierfcfcafi, il magister o \ bie Jtunjl, l'arte, ž.
Mestráti, gtp. «ercireit, esercitdre, (soldaški) far gli esercizj.
Meta, ž. bie Stihije, la menta.
Metáti, mečem, gtp. toerfeti, buttáre, tirare, gettdre, scaglidre.
Meti, ménem, gtp. jerteibett, smi-nuzzoláre-, bie £irfe anétreten, sgrandre il miglio calcándolo co' piédi.
Metla, ž. ber 33efen, la scopa, dom. scova.
Metlícka, i. ein fletner ¡Befen, la scopetta, dom. scóvoto.
Metlika, ž. ber ÍSetfitf, V artemisia.
Metljáj, m. bie Síterbente, un male delte péccore.
Metulj, m. ber ©djmetterling , la farfdlla.
Metva, i. ba¡3 Stnátreten ber §irfe, Yo sgrandre del miglio calcándolo coi piédi.
Mévkati, gtn. miatten, miagoláre.
Mezda, ž. ber i'ofm, la mercéde; ricompénsa, il prémio.
Mezdéti se, gtn. mñrbe werbeil, divenir tener o.
Mezd ra. i. (telečja) bač (Sefrófe, V animé!la; la membrana.
Mezeg,* m. ber Waulefd, il mulo-
Mezga, ž. ber ©aumfaft, il sugo, súcchio d' dlbero.
Mezgetáti, gtn. .jappeítt, zgambet-táre.
Mezine, i. mn. baé SWor, ber ©itntbf, il terreno paludoso-, pantano.
Mezolján , mezljún , m. bet Siafd^ la ráscia, saja, una sto/fa mezza lana mezza lino.
Mežati, gtn. bie 3htgen Betfd)loffen paiten, tener gli occhi chiiisi.
Mežnar. m. bet SBejjnet, il nónzolo.
Mežnarija, ž. bet« 2Sej»ierf>atti3, l' abitazióne del nónzolo.
Mi. o. luir, noi-, mir, mi.
Mičen,* k. nieblid), einiabenb, insi-nuánte, interessdnte.
Mig, m. ber SngenWtíf, il momenta; bet SSSitlt, il cenno.
Migati, gtn. toillfeil, far cenni-, fdjiieií íelvegetl, muóvere presto, veloceménte.
Migljati, gtn. Ituntnieln, formicoláre.
Migljéj, m. eilt aBíllf, un cenno; ber Í'hígettíitíf, il momento.
Migniti, gzn. gl. migati.
Mijávkati. gl. mévkati.
Mijólika, ž. ein Süiajotifagefdjirr, un vaso di mujólica.
Mik, m. ber íReij, bie Sujt, l'aliet-laménto, la vaghézza, attrattica.
Mikati, gtp. í/eá>eín, frámpeín, pet-tináre, scardassáre-, jupfeil, tirare , vellicáre; gelüftetl, invo-gliársi, venire la vóglia.
Mikávnik, in. bie ¿Jec^el, il péttine da lino-, bie Jír«ml>e(, lo scardásso.
Mil, k. . nábig. lieb, fiolb, grazióso, amábile, caro.
Milar, m. ber ©eifenfteber, il sa-pondjo.
Milina, ž. bie Slnmutfi, ®ra¿ie, l'
amóre, la grázia.
Militi, gtp. liebfofen, acarezzdre-, — se česa komu, einem lint etlras íeib feill, avér compassióne per (¡uatche cosa.
Milja. /.. bie SDJeiif, il miglio (mi-súra geográficaJ.
Milo, nač. íieb, caraménte; meni
56
Milo
Madl
ga je—, c« ifl mit leib itm ifilt, er banert midj, ho compassióne di lui.
Milodár. m. ba« Silmofen, la limó-nina; carita.
Milosércen,* k. barmf)er¿tg, tnitlei* big, misericordioso, pietóso.
Milost, i. bie ©llabe, la gracia, favóre.
Mílostiv. k. gttábig, barmíjerjig, gracioso ; misericordioso, pietóso.
Milošina, i. baž SUmofen, la limó-sina, carita
Milovati, gtp. bemitleíben, compatire.
Mimo. naé. neben, Dorbeí, apprésso, oltre; ühtt, sopra.
Miniti, gzn. »etgefyett, aitfljóren, pas-sáre, cessáre.
Minljiv, k. »ergánglidj, transitorio, passeggiéro.
Minljivost, ž. bie SetgáitgMdjfeit, l' instabilita, l' éssere passegiéro.
Miliúl, k. »ergangen, passáto, scorso.
Minuta, ž. bie 2J?ínnte, il minuto.
Minuten,* k. SDíinuten*, di, a minuti.
Minuti, g), miniti.
Mir, m. bet gtiebe, la pace; bie ©Jauer, il muro; — si daj, fei tU* i)tg, sta fermo!
Mira, i, bie ©ityrrl)e, la mirra.
Miren .* k. ru§ig frieblict), quieto, tranquillo, pacifico.
Miritelj. m. ber griebenžflifter, U pacificatóre.
Miriti, gtp. grieten ftiften, berntyigen, pacificare.
Mirnost, ž. bie griebfertigfeit, la inansuetúdine, tranquillita.
Miroljuben,* k. friebliebenb, amante di pace.
Mirovati, gtn. nttftq fein, éssere o star in pace.
Mirta, ž. bie 2)íirtí;e, la mirta.
Misel,* ž. ber Oebnnfe, bie Sbee, il pensiéro, l'idéa.
Mísiti se, gtn. ftdj maufen, mudare; cangiáre di pelo.
Misliti, gtn. benfen, pensare.
Miš , i. bie SKaitž, il sórcio, topo.
Mišica, ž. ber 9lrm, il brdccio.
Mišina, ž. baes SKáufelodj, il buco di sórcio.
Misnica. i. ber Sltfettif, l' arsénico.
Mita, z. bie ÜKciUtl), la gabélla. il dácio.
Mítar, ib. ber ÍXauttjeinnebimr, il ricevitóre del/a gabélla, il ga-belliére.
Miti, gzp. tónfdien, lavare.
Mitnica. z. b«e¡ 3oí(l)a«é, la do-gana , il luógo dove si riseuóte la gabélla.
Mito, s. ber Sien|líofm, la mercéde. il salario de' servigi; bie ffieftf; (fyttng. il dono che si da per su-bornáre; ber 3oft, bie SDiautf), il dácio, la gabélla.
Mívati, gtp. toafdieit, laváre; — se. ftdj toafdjeit, lavársi.
Miza, z. bet Xifcf), la távola.
Mizár. m. ber Xifiler, il falegnáme.
Mizársk. k. %ifájkxt, di falegnáme.
Mizen,* k. ítifdj«, di, da távola.
Míznica. z. tie Xífcíjíate, la cas-sétta di távola.
Mizáti, gtn. tie Slugen ¡jerfdjlofíen falten, star a occhi chiiisi.
Mjilar, m. ter ©eifenjieter, il sa-ponájo.
Mjilo, s. tie Seífe, il supone.
Mláéen .* k. lalt, tépido, tiépido.
Mlácnost. z. tie Saitigfeit, la tepi-déccu.
Mlacva. z. ta« Srefdjen, il treb-biaménto.
Miad, k. jltng, gióvine. gióvane; lien, novillo, mióvo.
Mladéneé. m. ter 3iingling, il gióvine, gióvane.
Mladenísk. k. jngenbii<§, 3ñngtingá=, di gióvane, giovanile.
Mladenistvo, s. ta« SíittglüigSal» ter, Veta giovanile.
Mladéti. gtn. fíd) »erjüngen, divenir gióvane.
Mladic, m. eiti jungeá £§iet, una bestia gióvine.
Mladika, z. ter 3toeig, ©prófling, il rampollo.
Mladina. z. tie 3ugent, i gióvini, la gioventú.
Mladiti, gtp. »erjüngen, ringiova-nire; beijen, mürbe mad)en, macerare, ammolíre.	[vera.
Mladlétje. s. ter grüíliittg, la prima-
Mlad
Modr
57
Mladost, ž. bie Sitgeitb, la gioventu.
Mladosten .* k. jugenbticf), giova-nile; giovinótto.
Mlaj, m. ter 9leumctú>, il novilunio; ter sDíat)í)awn, il mdggio.
Mlajšati se, gtn. ftcf) »erjüttgettt, di-venir pili gióvine; ringiovanire.
Mlajši. k. ter Süngere, piú gióvine.
Mlaka, ž. bte ípfüje, il fango, pantano.
Mlakiiža, ž. ber ©Utnpf, il, (la) pa-lúde, il paddle.
Mlakužast, k. funtpftg, paludoso.
Mlat. ž. bas Srefd^en, il trebbia-mento.
Mlatič, m. ber ®refd)er, il trebbia-tóre, batligrdno.
Mlatiti, gtp. brefcften, trebbidre, bdt-ter il grano.
Mleč, m. bet 3Mcf)fcf)toamm, un fungo latticinóso.
Mleček ,* m. bie aBolfámilé, (fflattje), il titímalo, V étsula; — riideči, bao Scíieíífraur, la celidonia.
Mlečen,* k. SKilci^, di latte, latticinóso.
Mlečnat, k. mitcflig, Wlttá)=, di latte, latticinóso.
Mléénica, ž. bte ®iiídjfammer, la camera dove si tiene il latte.
Mléden,* k. fd)t»adj, entfraftet, débale. fidcco. frale.
MIékariea, ž. baž ÜRilétoeiít, la donna che vende latte.
Mleko, s. bie	il latte.
MIesti. molzem, gtp. melfeit, mug-nere.
Mleti, gtn. maten, macindre.
Mlezovina, ž. bie erfte 2üitd) nací) bem .Salben, il colóstro.
Mlin, ni. bie SDiñfjle, ilmulino. molino; — na čolnih, eine éttytff* mutile, molino sopra una barca; — na paro, ®ampfmüf)le, molino a vapore.
Mlinar, m. bet STOüfter, il molindro.
Mlínec,* m. etn fefit bñnner S3rot--fíaben, pasta sfogliata.
Mlinsk, k. 5BÍÜ6ÍS, di mulíno; — kamen, ber Síhifllfteín , la mdcina, mola.
Mnénje, s. bie Sietnung, t opinióne, parére.
Mneti, gl. meniti.
Mnogi. k. »tel, molto; mattdje, parece hi, mn.
Mnogo. nač. »iet, molto.
Mnogokrat, nač. čfteret,molte volte, spesso.
Mnogoteri, k. mandjer, tale, talán».
Mnózen. * k. »telfadj, moltiplice.
Množica, ž. bie SKenge, la molti-túdine; folla, calca.
Množiti, gtp. »ernteiiren, moltipli-cdre, aumentare.
Množnost, ž. bie 9Mfad^eit, la moltiplicita.
Moč. ž. bie Jtraft, ©iacH, la fars-u, virtii, potenza.
Moča. ž. bte 9iaffe, t umiditd.
Močen,* k. ftarf, fraftig, forte, robusto.
Močerad, m. ber Sffiolé, la salamandra.
Močeren ,* gl. močviren.
Moči. morem, gtn. fčltnell, potére.
Močiti, gtn. naffen, bagndre.
Močnat, k. mefjtig, farináceo.
Močnik, m. baž 9)?ef)imnfi, lafari-ndta.
Močno, nač. ntadfjtig, fraftig, for-teménte; fet)r, assdi.
Močvir, m. ber ©itmpf, la palúde, il paddle.
Močviren ,* k. futnpftg , palustre, pantanoso; feitcfjt, naj), tímido.
Močvirje, s. ber ©umpf, Srutjl, la palúde, il pantano.
Močvirnost, ž. bie Oláffe, Vumiditd.
Módelj, m. bač 5D?obet(, la forma.
Moder,* k. toetfe, fíitg, sdvio, sapiente. sdggio.
Móder,* k. Malt, celeste, doni. blu.
Modras, in. bie Stper, la vípera.
Módric, m. bne 5É)?íeber, il busto, corpétto di donna.
Modrica, ž. bie 50íufe, la musa.
Modrija, ž. bie jíiinfteíei, l' artificio.
Modrijan, m. ber ©eife, il sdvio, sapiente.
Módrína, i. baé Síatt, il color celeste , turchino, blu.
Modríti, gtn. flügeín, jríofoftreti, filosofare , ésser sdvio.
Modroslóvje, s. bie gííofojte, la filosofía.
58	Modr
Modrost, ž. bie 3Beiéheit, la sa-viézza, sapiénza.
Modrovati, gtn. »erniinfteln, filosofare ; sofislicáre.
Mogila. ž. ter ®rafcbüijel, il tú-molo.
Mogoče, nač. möglich, possibile, possibilménte.
Mogočen,* k. mächtig, potente.
Mogočnost, ž. bie aBöglidjfett, la possibilitá; Sjíactií, la potenza.
Móhot, m. ber @tret<$fäfe, il förmig gio da sténdere sul pane.
Moj, k. mein, il mío.
Mojderc, gl. modric.
Mojster,* m. ber Síeijler, il mastro, maestro; — skaza, bet $fttfdjer, il guastamestiéri; ciabbattíno.
Mojstersk, k. SDžeifier.-, di maestro.
Mojstríja, gl. mestríja.
Mojstríti, gtp. meijieru , criticare, censurare.
Mojškra, ž. bie ^ujmadjran, la modista.
Mok, m. bie 5táfíe, F umidézza.
Moka. ž. taž íKeijl, la fariña; cvetna—, baí SRunbmeljí, il fiór di fariña.
Mokar, m. ber 2JfeíjlWnbler, il fa-rinajuólo, venditór di fariña.
Moker,* k. nafj, bagnáto, úmido.
Mokosévka, gl. pilili.
Mókovec ,* m. ber ©feljíbaum, il viburno.
Mokrota, ž. bie Siäffe, V umidézs.-a.
Mokróten .* n. náffltdj, feuií)t,umi-détto.
Mol. gl. molj.
Molba. ž. ble 33itte, la preghiéra; baž Sittgefutfy, súpplica.
Molčati, gtn. fdjtoeigett, tacére, dom. tdser.
Molče, molčeč, k. fchttetgeub, tácitamente, in silénzio.
Molčečnost, ž. bie ©djtoetgfamfeit, la taciturnita.
Moleč,* m. ber SBetber, ilpregatóre, oratore.
Moledovati, gtn. fielen, supplicdre, scongiurdre.
Mólek. m. ber Otofcttfranj, la corona.
Moleti, gtn. hervorragen, hütjlrecfen, soprastdre, sportdre; pórgere.
Mos t
Molitev, gl. molitva.
Moliti, gtn. betett, anbeten, pregare, adorare; — se komu, bitten, pregare.
Molitva, ž. baž ®ebet, bie Slnbetitug, la preghiéra, adorazióne.
Molitvisk, k. @ebet=, di preghiéra.
Molivec,* m. ber Sether, l'oratore, pregatóre.
Molj, m. bte aSotte, ©c^abe, la tig-nudla, tarma.
Moljav, k. »od SDiotten, tignuoldto.
Moljenje. s. bie Slttbefung, l'adorazióne.
Molkel,* k. bumpf, Reifer, roco, rauco.
Mólknuti, gzn. »etjlumtneit, um-mutire, ammutolire.
Molzem, gl. molziti.
Molzen,* k. metfeitb, SJictf--, che si mugne.
Molziti. gtp. melíen, múgnere.
Molznják, m. bte SDiilchgelte, il sécchio.
Monga, ž. bie SJfattge, il mdngano.
Móngati, gtp. mattgen, mangandre.
Mor, m. bte ©terblidjfeit, la mor-talita.
Mora. ž. bet 9llp, t íncubo.
Morati, gtn. ntttffett. dovére.
Móravec,* m. eilt iOfäftre, Moravdno.
Moravsko, s. baa 3Rahtenlanb, la Mordvia.
Morda, morebiti, nač. »iettetd)t, forse.
More, gl. morje.
Morem, gl. moči.
Moriše, s. bet 9itd)tpíaj, il luógo del supplizio.
Moriti, gtnp. tobten, ntotbett, ucci-dere, ammazzdre, dom. copare.
Morivec, m. ber SKörber, l' ucci-sóre, omicída.
Meríven,* k. töbttidj, mortale.
Morje, s. baž ®?eer, il mare.
Mornar, m. ber ©djiffet, ©eentattit, il marindjo, marindro.
Morsk, k. SKeers, di mare.
Mort. m. ber SRčrtel, lo smalto, la calcina da murare; dom. malta.
Morva, gl. murva.
Most, m. bte Srücfe, il ponte.
Mostež, m. bet ®attg, bte §af(e, /' ándito, andróne, corridójo.
Most
Muhá
59
Mostnica, ž. ein Srücfenlaben, /' asse, túvola di ponte.
Mostnina, ž. bie ©rücfrimiauth, il pedággio.
Mostcivž, gl. mostež.
Mošk, gl- možk.
Mošnja, ž. ber ©eutel, §obenfacf,la borsa, lo scroto.
Mošt, m. ber ©¡oft, il musto.
Moštvo, gl. možtvo.
Motati. gtn. fyafpeltt, Weifen, anna-spáre.
Motavilee,* m. ber SSapunjel, gelb= fatat, il rampónzolo.
Moten,* k. irñí, túrbido.
Motika, ž.bte^attf, latsappa marra.
Motiti, gtp. floren, trüíen, sturbáre, disturbare; intorbidáre; — se, fiel) irrett, ingannársi.
Motiven.* k. fičreub, che *turba, perturbante.
Motka, i. bíe ©tange, la pértica.
Motovilo, s. ber •ípafpeí, bíe SBetfe, l' aspo, naspo.
Motóz, motvóz, m. bie ©djttur, baá Sattb, il legáccio, la legáccia, il cordoncino.
Mózeg,* m. tag .finodienmarf, la mido 11 a.
Mozólj, m. bíe $ijbíaíe, il rossóre, dom. il calore.
Mozóljast, k. »od £íjí>iafen, pimo di calóri.
Mož, m. ber SBíann, l'uómo.
Možgani, m. mi. bač ©eljirtt, il cercillo.
Možiti se, gtn. fieiratljeii, (einen üBatttt nehmen), maritársi.
Možk, k. miimiiíd); ntanní^aft,mas-chile; da utímo.
Možnar, m. ber SJiörfer, il mortajo.
Možno, nač. ntögiicfy, possíbile. pos-sibilménte.
Možnost, ž. bie äJiöglidjf'eit, la pos-sibilita.
Možtvo, s. bie äßannfjaftigfeit, ÜRamt; ijeif, la virilit'a.
Mráéen ,* k. bämtnerig, bttnfel, scu-ro, oscúro.
Mračiti se, gtn. bánmierit, oscurársi, farsi nolte, abbujársi.
Mrácnik, m. ber ginfterlíng, il fuygi-lúme; bíe gíebenuatta, ilpipistréllo.
Mrak, m. bie ®dmnteruttg, il cre-púscolo, le ténebre.
Mrákniti, gzn. ftd) »erfnificrtt, (s»!n-ce) eclissáre.
Mrainor, m. bíe ©erre, la aucca-juóla; ber iUíarntor, il marino.
Mráinorka, ž. ein frebgartigež ®e--fcfjVritr, ber ©eíttfrajj, la carie, pu-trefax-ióne delF ossa.
Mrámornat, k. von SKarmor, di marmo.
Mravlja, ž. /tic ?lmeífe, la for-
Mravljinec,* ni.í mica.
Mravljinji, k. Stoeifen--,di formiche.
Mravljiše, s. ber ?lnteifeiti;aitfen, il formicájo.
Mraz, m. bíe Äälte, il freddo, gelo; ber 9íeif, la brina.	[do.
Mrázen,* k. ft'ofiig, faít, gélido, fred-
Mrela, ž. gl. dežnik.
Mrena, ž. baž ,§ätttcf)eit, la membrana; bie ÍJicjfjaut, la túnica re-ticoláre; ber ©tarr ittt Sluge, lu catarátta; bie fflarfce (S¡fdj), il bárbio.
Mrénica, ž. baá 9lejf)ántdjcn, la túnica reticoldre.
Mréti, gl. vmréti.
Mreža, ž. baá la rete.
Miieika, ž. bas Stäben, ti miccino. gattino; ta» SJlütfyettfájdjen, lamúc-cia, il gattino.
Mncénec,* m. ber SSavtirer, il mar-tire.
Mnčitelj, m. ber Shranit, Reiniger, il tiránno, tormentatóre.
Mučiti, gtp. peinigen, martern, tormentare , martirizare.
Miičkati, gtp. qttetfdjen, schiacciáre, dom. struccáre.
Muden ,* k. fattntfelig, fyinberlidj, ne-gliittóso, impeditivo.
Muditi, gtp. aufhalten, impediré; — se, fältnteit, ftd) aufhalten, tardare, trattenérsi; mudi se mi, id) fjabe (Site, ho gran fretta; nič se ne mudi, ež ftat feilte (Site, non c'¿ premúra.
Muha, ž. bíe Slíege, la mosca; multe, bíe ©riííett, Satinen, i capricci.
Muhast, k. grillenhaft, capriccióso.
Múltalo, s. /ber glíegenwebel, il
Muliávnik, m. $ paramósche.
60	Muhj
Muli j i. k. gltegettí, di mosca.
Mullíe, nač. umfonft, gratuitamente.
Muja, gl. trud.
Muk, 01. baä Oebcütí ber «i tibe o U mugghiaménto.
Muka. ž. bie ißein, harter, il tormento, martirio.
Múkati. gtn. Brüllen (yon Simbent), mugghiáre.
Mula, ž. gl. mezeg.
Mulast, k. Bartloá , fyörtterlog , imberbe-, cornomózzo.
Muliti. gtn. grafen, pascolére, pd-scersi d' erbe.
Míinjav, múnjen, k. tl)örtd)t, buntm, sciócco, stúpido.
Mur, m. eitt fáltoarjeá 'Xftier, bestia ñera.
Murba, murva, ž. ber ü)(aitlBeer= Bannt, il gelso.
Murk, m, bie (Surfe, il cocómero.
Mustáée, ž. mn. ber ©djtiitrr&art, le basétte, i mustdcchi.
Nači
Musétar, gl. mesétar.
Música, ž. eine (letne Stiege, la moschétta.
Muskaten ,* k. SDhtSfat--, di mosca-délla; — orésié. bie SRuííatnuf, la noce moscada.
Míisnica. i. ber glíegenfdjtoamm, la tignósa.
Mastárda, ž. ber ©enf, tamos tarda.
Muštra ,* gl. uzor.
Mnstráti. gtp. nntfierit, rassegnáre i solddti.
Múátrenga, i. bie äRujlerung, la rasségna, rivista, gl. vojnozóv.
Mútast, k. jiunmt, mtítolo.
Mutec,* m. ber ©tumme, il mtítolo.
Múzast, k. of>tte Córner, cornomósszo.
Muzati se, gtn. fcfymunjeín, ládjelit, sorrídere; fdjmeidjeln, far carézze, accarezzdre.
Múzika, ž. bte ÜJíuftf, la música.
Muzáti, gl. mižiti.
m
Ml
Na, r. an, altf, a, sit; na moji strani, an nteiner ©eite, a canto mio; na zidu, an ber SJiaiter, al mur o-, na streho , auf baž ®ad£), sul tetto; na mizi, na mizo, attl Xifc£), altf ben Xtfd), sulla tdvolla.
Na. čut. ba fiaft! eeco! na ti, ba fiaftš, eccoti; nate, na vam! ba IjaBt iift, eccovi!
Nabad, m. bie Slnreignug, Vincita-mento, impiilso.
Nabadati, gtp. anftedjeli, piingere-, anfledett, anfpiejjen , ficcdre, infil-<sare.
Nabasati, gzp. »od aufiabeti, cari-cdre di peso.
Nabijati, gtp. anfdjlageit (Steife), bdtter i cerchi sulle botti; — pu-sku, bie gtinte labeit, caricdre lo schidppo; fiampfen, fd)(agen, cal-cdr battendo.
Nabira, ž. bie .ftodeftur, ta raccolta.
Nabirati, gtp. fanmteln, raccogliere.
Nabiti, gzp. gl. nabijati.
Nabij, m. ber ©inberfdjlägel, il maz-zapicchio.
Nabösti, gzp. anliefen, attfptepen, ptíngere, ficcdre, infilzdre.
Nabráti, gzp. atifammeltt, raccór, raccógliere assdi.
Nabrúsiti, gzp. fdjarf ntadjen, aguz-zdre abbastdnza.
Nabúhiiiti, gzn. aitfbltnfen, gonfiársi.
Nacélnik, m. ber ©orfleljer, il pre-pósto, superióre, capo.
Nacélo, s. ber ©runbfaj, la mdssi-ma, il principio.
Nacénjati, gtp. atigánjeti, comin-cidr, dar principio-, — hieb, bag ©rot anfdjtteiben, comincidr a ta-glidr il pane.	[bózzo.
Naéért, m. berSIBrifj, il diségno, ak-
Nacértati, gzp. linieren, rigáre-, bell Ulttrijj ntadjett, far il diségno.
Naééti, gzp. gl. načenjati. Način, m, bie 9lrt, SBeife, il modo, la maniera.
Nací
Nacíniti. gzn. tí;un ntadjeit, fare, accomoddre-, perattjialteit, accon-ciár, disporre, stabilíre.
liad, r. über, oben, auf, sopra.
Nada, z. Cte §offnttttg, la speránxa.
Nada ti, gzn. barauf geben, aggiún-gere.
Nadávek ,* m. bie Sugabe, la giúnta.
Ñadévan, k. gefüllt, geftopft; ripiéna, stiváto.
¡Madévati, gzp. anfüllen, empiére-, laben, (@ettteí)t), caricáre (lo schióp-poj-, — se, ftct) «oll ftopfen, impin-aársi di cibo.
Nadgróbnica. z. bte ®rabf<$rift V epitafio.
Nadibávati, gtn. eütfléfsen, eingeben, inspirare; suggeríre.
Nádjati se, gtn. hoffen, erwarten, sperdre, aspettáre.
Nadléga., i. bte Sclaftigung, Unge* legentieít, lo scómodo, la molestia.
Nadlégovati, gtn. beliftigen, unge; legen fein , molestare , dar incómodo.
Nadlézen ,* k. íáfltg, ungelegen, incómodo , molesto.
Nadlezeváti, gl. nadlegováti.
Nadléznost, z. bie Ungelegettí)eit, ©eläftigung, lo scómodo, la molestia.
Xadlisek ,* m. ber Sllratttn, la man-drágola.
Xadloga, z. baS Srattgfal, la miseria.
Nadlózen,* k. ntüí;felig, misero.
Nacjloznost, z. bie 2)¡ühfcligfcít, il traváglio, la pena, miseria.
Vado leu ,* k. abfdjüfjíg , erto , ri-pido , scoscéso.
Nadoméstiti, gzn. ergánjen, erfejen, compensare, supplire.
Xadpítje, s. ber ®oppelpittift, dtíe punti.
Nadpis, m. bie Sluffdjríft, bie Heber; fdjríft, V inscricióne, soprascritta.
Nadráziti, gzp. anlegen, irritare.
Xadréti, gzp. prügeln , bastonáre. dar bastonáte.
Nadrobíti, gzp. anbrócfelu, abba-stdnza sminuassáre, sbriciolár assái.
Nadstójnik, ra. ber SBorfiel;et, il propósto, capo.	[véscovo.
Nadskof, ra. ber @t}bif($of, V arci-
Nagn	61
Nadúlia, ž. bas Sienta, bie ©ng= brúfiigfeít, V asma, bolsdggine.
Nadúsen ,* { k. afihntatifá), asmá-
Nadásljiv.( tico, bolso.
Nadvojvoda. ra. bet ©rj^erjog, V arcidiica; Oberbefehlshaber, il generalissimo.
Nadzémeljski, k. überitbífch, so-prumáno.
Nadzornik, m. bet Obetauffeher, Oberittfpector, l'ispettóre.
Nag, k. ttaft, blcji, mido, igntído.
Nagajati, gtn. nedfen, trogen, faril dispétto.
Nagajiv, k. lüjiig, tteciifd), che fa il dispétto.
Nagajive«,* m. bet ^lagegeifi, ilsec-catóre.
Nagánjati, gtp. antreiben, incitare, spignere.
Nágel ,* k. hafttg , fdjnell, precipitoso, freltolóso.
Nagérbati, gznp. falten, tuit^elu, increspáre, far crespe, piéghe.
Nagib, m. ber Slntrieb, bie Sfeigitttg, la propensióne.
Nagibati, gtp. anleiten, dare la di-retióne, avvidre.
Naglás, naé. laut, mit lautet Stimme, alto, ad alta voce.
Naglásje, s. bet Slíjent , l'accénto.
Nag'lédati se, gzn. ftdj fattflatten, sassiársi a vedére.
Naglica, ž. bte (Site, la fretta.
Naglo, naé. eilig, rápidamente, precipitosamente.	,
Nág'lost, ž. bie ©Ifertígíeít, la ra-pidita.
Nagnáti, gzp. antreiben, spignere, cacciáre.
Nagnétíti, gzp. »oll pfropfen, sti-vdre, empiére.
Nágniti, gzp. neigen, beugett, chinare, inchináre.
Nagnjen, k. geneigt, incHnáto.
Nagnjenost, ž. bie ©eneigttyeit, I' inclinas&ióne.
Nagnjiti, gzn. anfattlftt, comincidr a imputridire.
Nagnjiisen, k. f)á$liá), efelbaft, brutto, stomachévole.
Nagnjúsnost, ž. bte ^áflic^feit, la bruttéisza.
62	Xágn
Nágnoj, m. bet ¡Bohnenbaum, cassia aláta.	4
¡Vngóli, m. ber Slntrieb , l' incitamento, impulso-, ber 3nftiitft, l' istinto.
Nagóst, z. bie Síaftfyeit, la nudita.
Xagovárjati, gtp. bercben, jureben, esortáre, persuadére.
\agóvor. m. bte Sltirebe, i apostrofa.
XagOVOriti, gzp. "gl. nagovárjati.
Nagrábiti, gzp. jttfammeitredjen, rac-cógliere con rastrillo; gufatumeití flatten, accumuldre abbastdwsa.
Xagrísti, gzp. anbeifen, mórdere. dar de' morsi.
Xagúbati, gzp. falten, increspáre.
Xahájati, gtn. anfd)t»fíien, gonfiársi.
Xahisje, s. ber ©abhoben, la soffítla.
Xáhod, m. ber Scíntubfett, il reuma, catarro.
Xahóden ,* k. am «Schimpfen leibenb, catarroso.
Xalioditi, gzn. ftd) nritbe geljen, stuf-fársi di caminare.
Xahrániti, gzp. fpeifett, fättigen, ciliare, nutriré.
Xahúskati, gzp. aitíiejen, aisszdre.
Xaigráti se, gzn. ftc| fatt fbieleit, giuocáre abbasldmsu.
X;i j, cut. fei eS! che sia; naj grem, lajíet ntidj gefyen, ch' io vada.
i\aj, nac. eine ©otjtlbe jur Stlbuitg bes @uperlati»S, sitiaba che si prepone ai comparatívi per crearne superlativi; najberz; ant cbeftett, al piti presto.
Xájdenec,* m. baá gtitbelfinb, il fanciúllo espósto.
Najeni, in. bie SOííete, bie ißadjtung, la pigidne, affítto.
Najémati. gtp. mieten, pigliár a pigióne, fermáre (una cosa).
Xajéinavec,* m. ber ífíüéter, ilfil-tajuólo, appaltatóre.
Xajéinnik, m. ber Stietting, preso a soldi, mercenario.
Xajenmíiia, i. bie $adjtgebühr, V affítto, la lassa dell' appálto.
Xajésti se, gzn. ftcfy fatt effen, man-giár a su/ficiéivsa, sazidrsi.
Xajin, k. uttfer beim, di noi dúe.
Xajti, gzn. ftnbeti, trovare.
Xaka , nac. nein, no.
Xakú
Xakaditi, gzn. anräuchern pro fumare, incensare.
Xakápati, gzn. »oft antröpfeln, stil-lúr abbastánssa.
X'akápnica. ž. bie 3tjlertte, la cisterna.
Nakladati, gzn. auflegen , auflabeit, caricdre.
Xaklánjati se. gtn. ftdj neigen, in-chindrsi.
Xaklátiti. gzn. genug (£>bfi) f;erab--fdjlagett, sbáttere , bdttere abbá-stanza di frutta.
Xaklép, m. ber Stnf^lag, bie 9lbfíd?t, il disigno.
.Vaklépati, gzn. einen Jlnfdjíag rna--ctieu, formar diségni-, macchindre.
Xaklji'icba, ž. ber Sufatí, il caso, accidente.
Xakljúciti se, gzn. ftcfj ereignen, accadére.
Xaklo, s. ber Slntbojj, /' ancúdine, incúdine, m.
Xaklómba, ž. bte gitgiutg, ber gafl, l' accidente, caso.
Xaklón, m. bie ¡Berbeugmtg, V inclinas:, ione, ž. il compliménlo.
Xakloníti, gzn. neigen, inchindre-, »erfdjaffen, procurare.
Xaklón,jen, k. geneigt, incurváto-, günfitg, favorivole.
Xaklóiijenost, ž. bte ©uttfi, il favóre, la grama.
Xakomorán, k. ítt Unorbttung, »erlegt, ingombrdto.	>
Xakopáti, gzp. genug ausgraben, sappdr molto, assdi; cavar s¡ap-pando.
Xakopíciti, gzp. anhäufen, accumuldre abbastdnz.a.
Xakosíti. gzp. abmäßen, taglidr fiéno abbastdnxa.
Xakováti, gzp. anfdjntieben, bdtter a sufficiénza-, — dnarjev, @eíb anprägett, coniáre molta mónita.
Xakrásti, gzp. jufantmenfie'hlen, rufo d r molto.
Xakresáti, gzp. genug gelter fdjla« gen, bdtter fuóco abbastdnza.
Xakúhati, gzp. auffodjeit, cucindre abbastdnísa.
Xakúpéati, gzp. aufhäufeln , accumuldre.
Nakú
Nakúpiti, g«p. anlaufen, compe-ráre, comprare.
Vakvisko. nac. aufwärts, in alto.
¡Valágati, gtp. auflabett, carleare.
Xalagáti, gzn. viel »erlügen, dire motte bugie.
Valájati, gzn. anbellen, abbajáre.
Valas, naé. mit gleijj, »orfäjlic^, « posta, a bella posta.
¡Valésti, gzn. erben (eine ífranffjeü), tirársi addósso (una malattia).
Xaletéti. gzn. tn ten ®itrf fommett, rincontráre a caso; ínt faitfeu ans (lepen, urtársi corréndo.
Nalezljiv. k. anftecfettb, contagioso.
Nalezáti se. gzn. ftcE> fatt liegen, giacére abbastánca.
Xalispati, gzp. aufpiljen, abbellíre; fregiáre.
jValiti, gzp. »oí gießen , infóndere.
Naliv. m. ber^lajregen, beröiegenguf, la pióggia dirótta.
Nalomiti, gzp. anbretfyen , romperé assái.
Xaloviti, gzp. fangen, pigliár molto.
Ñalózba, z. bie Sabttng, ©efradj* tung, la carica, il cárico.
Naloziti. gzp. auflaben, caricáre.
Nalúsiti. gzp. tn SOfenge aushülfen, sgranáre, sbaccelláre abbastánca.
Vamákati, gtp. eititeeídjeit, eintutt--fen, ammolláre; intingere.
Naillálati, gzp. aufmalen, dipíngere.
Nainázati, gzp. atifcinttiereit, falben, úgnere, ungere.
Nainéinba, i. bieSejiinmiitng, la de-stinacióne.
Ñamen, m. bie Slbjt^t, bie 33ejiint-muttg, F intencione, z. il diségno.
Nainéniti, gzp. bejiiittmen, bcabftc£i= tigen, destinare, avér V intencione.
Namerávati, gtn. beabjtdutgeu, avér V intencione.
Namériti, gzn. »oll ttteffen, com-piére la misúra; fielen, mirare.
Nainésti, r. jiatt, anjiatt, in vece, in luógo; anciché.
Maméstek,* m. ber Srfaj, la com-pensacióne; baS Surrogat, il sur-rogáto.
¡Vaméstiti, gzp. erfejen, compensare; aufteilen, collocáre, impie-gdre.
Ñapé	63
Namestnik, m. ber ©tellsertreter, il luogotenénte.
Namésto, gl. namesti.
Nametáti. gzp. anwerfen, daré, fare getlándo in abbondánca.
Namigniti, gzn. gitwittfen, far un •cenno.
Nainjíliti, gzn. anfeifett, insaponáre.
Namlátiti, gzp. anbrefdjen , bátter assái grano.
Namléti, gzp. »erutalen , macinár (molto).
Namnožiti, gzp. »er»íelfáltígen, mol-tiplicáre.
Namočiti, gzp. eiltWeidjeu, ammolláre, ammollire.
Namóljica, ž. ber Stínffyrud), il brindisi.
Namotáti, gzp. anítnfyeln , inna-spáre.
Namreč, nač. nämlich, eioe.
Nainúliti, gzp. Saub abftreifen, levar vía le fronde.
Nainúzati se, gzn. fd)mitngeln, sor-ridere.
Nanágloina, naé. jäh, btčjlid), repentinamente , súbito.
Nanašati, gtp. jufammentragen, ac-cumuláre apportándo.
Nanóvo, naé. netterbingS, dinuóvo.
Naopíik. naé. »erfehrt, a rovéscio.
Napad, m. ber Slnfalí, l' attácco, as-sálto.
Napadati, gtp. anfallen, assalire; reichlich herabfallen, cadér copiosamente.
Napajati, gtp. tränten, dar da bé-vere, abbeveráre.
¡Vapák, gl. naopak.
Napáka, ž. ber Sehler, il difétto.
Napasti. gzp. fättigen, pascotár abbastánca.
Ñapeen ,* k. fehlerhaft, unrichtig, di-fetóso. perverso.
Nápéinost, i. bie Unrídhtigfeit, fehrtfjeit, la perversitá.
Napeči, gzp. genug bacten, cuócer abbastánca.
Napeljati, gzp. leiten , condúrre, indúrre; anführen (eine ©teile ans einem Sítele), citáre.
Napenjanje, s. bie Slnfirenguttg, to sforco; bieWinbflt^t, la timpanítide.
64	Nape
Napenjati, gtp. «mfpannen, tende-re; — se, ftcfo anflretigett, forcdrsi.
Naperstnik, m. ter gutgeri)ut, il ditale.
Napeti, gzp. gl- napenjati.
Napelje, s. tte Spamutlig, la ten-sione.
Napev, m. tte SBetfe, ?lrte, l' aria.
Naplian, k. augeftampft, pillato, pe-stato; btdjt gefuilt, gejlopft, stivato.
Nflphati, gzp. getmg ftampfen, pil-lare; attftopfen, stivdre.
Napihniti, gzp. anbtafen, aitffcia(;ett, empier di fidto.
Napihnjenec,* m. ter ©totje, il superbo.
Napis, m. tie 9lnffd)rift, la sovra-scritta.
Napisati, gzp. aitfdjreibeit, scrivere abbastarvsa.
Napitek,* m. ter Sntnf, la bibita, bevuta.
Napiti, gin. ¿ntrinfen, far brindisi.
Napitnica, ž. bas Xriniliet, la can-s&onetta da bere.
Naplesti, gzp. cmfMifeit, trecciare molto.
Napočiti, gzn. aitfprhtgen, aubreciten, cominciar a rompersi.
Napojiti, gzp. gl- napajati.
Napol, nae. i)alb, me t-z-o, a meta.
Napolniti, gzp. attfuflett, empiere.
Napor, m. tte Slttflrettguttg, lo sforsso.
Napota, ž. bas Jpmbermjj, l'ostd-colo, impedimento.
Napoten* biti, k. im 28ege jleljen, hittterli^ fettt, esser d' impedimento.
Napotje, s. bas ijutbernif, l'osta-eolo, impedimento.
Napoved, ž. tte Slttfage, Vannun-sio, avviso.
Napovedati, gzn. attfagen, avvi-sare, aceusdre.
Napo vedo vavec, m. ter Slitfager, colui che avvisa.
Naprava, ž. tte Slnftalt, l' apparato.
Napraviti, gzp. >ueraufialten, ttta-
Napravljati, gtp. i, č^ett, fare, acco-modare, acconcidre-,— se, ftdj alti fletben, vestirsi.
Napreči. gzp. attfpatuten, attaccare.
Napredek, m. ter gortgatig, ilpro-gresso.
Naré
Napredováti, gtn. forífc^reiten, far progrésso.
Napréga, z. tas ©efpanit, il tiro, la muta.
Napréj, nac. »orirärtS, avdnti-, sor; att, d'avdnti, inndnxi.
Naprék, nac. nací) bet Querre, per traverso.
Naprésti, gzp. attfpitutcu, filare abbastdnca.
Naprézen, k. eingefpaunt, attae-ciito; gefpamtt, teso.
Napróten,* k. míbrtg, contrario, avversdrio.
Napróti, nac. entgegen, incóntro.
Napúh, m. bte §offart, lasupérbia.
Napúhniti, gzp. aufbtafeu, empiér di fidto.
Napúhnjenec, m. ter .§ocfymütfytge, il supérbo.
Napustiti, gzp. attlaffen (Sffiafíer auf tte SJÍÚble), aprir la chidsa della gora.
Nar, gl. naj, naé.
Naracúniti, gzn. anrennen , calco-Idre, computare, far conto.
Narásti, gzn. auípadjfen, créscer grande.
Naráva, z. tie Díatllt, la natúra.
Naráven,* k. natürlich, naturale.
iVaravnáti, gzp. anorbneit^íW¿w-stdre, métter in órdine.
Narávnost, nac. gerate attS, a di-rittdra.
Naravopisje, s. bte Staturgefdjidjte, la stória naturale.
Naravoslóvje, s. bte gtjif, la física.
Narázen, nac. attéeínanber, V un dall'altro-, druzba gre_ —, bte @e= feflfcfjaft gefyt attseinanber, la so-ciet'a si separa-, sod gre—, tas gaf ge^t ausetnaber, la botte si scompone.
Narba, i. eine Spange, il fermdglio.
Narberz, nac. am eljejieit, al piú presto.
Narbolj, naé. am utetjien, al piú, sopra tullo.
Nardálje, naé. am tpeitejlett, al piü lontdno.
Narécje, s. bte äftunbart, il dia-létto.
Na red
Naredba, ž. baž SffietF, il lavoro; tie Slnorbnuttg, l' ordindnza, or-dine, m.
Narediti, gzp. mad)en, anorbtten, fare, ordinäre.
JVarejati, gtp. madjett, far molte volte.	\tura.
Nareka, ž. baž ®iflaitbo, la detta-
Narekovati. gtn. biftirett, dettare.
Naris, m. bet (šttlttntrf, il disegno, abbozzo.
Narisati, gun. aufjei^nen , diseg-ndre.
Narobe, nač. »erfeljrt, a rovescio.
Naročilo, s. bet Sluftrag, la commissi one , I' or dine, m.
Naročiti, gzp. auftragen, ordinäre.
Naročje, s. bet @d)ofi, il seno; le braccia.
Narod, m. bte Oiajton, la nazione.
Naroden,* k. tiajioite(i, naziondle.
Narodnost, ž. bie SJtajionalität, la nazionalitd.
Narpred, nač. jttetfi, pimieramente.
Nasad. m. bie Žage junt ©refd^ett, lo strato; bie Slitjafyl ber Sruteier, la quantitä d' nova sotto la chioccia.
Nasaditi, gzp. atipflanjeit, plantare; bejltelelt (eine -featie), metter sul mdnico.
Naseben,* k. edit, genuino, vero; fdiwatiger, incinta.
Nasedeti se, gzn. jtd) fatt ftjen, seder abbastanza.
Nasejiiti, gzp. anfielt, semindre.
Nasekati, gzp. anwarfen, tagliare, fendere abbastanza.
Naselbina, ž. bie Äoloute, la co-lonia.
Naseliti, gzp. anjtebeltt, popolare; — se, ftc£> altfäfig madjett, stabi-lirsi.
Naselnik, m. ber itolomft, ilcolono.
Naserkati se. gzn. jtcfy fatt fcfylür--fen, sazidrsi bevendo.
Nasev, in. bie Slnfaat, la sementa.
Vasi p. m. ber SBall, l'drgine, in.
Nasipati, gzp. aufdlüttett, infondere, versdre.
Xasisati se, gzn. jtcfy attfattgen, sazidrsi poppdndo.
Nasititi, gzp. fälligen, saziare; — se, ftdj fälligen, sazidrsi.
JVásf	65
Naskákati se. gzn. ft$ fatt fprin= gelt, saltar abbastanza.
Naskákovati. gtp. flürnten, assa-lire, gettdrsi adddsso.
Naskok, m. ber Singriff, ber íliifad, l' attdcco, assalto.
Naskrižem, naž. frettjtoeife, a croce.
Naslanjati se, gtn. ftd? anlehnen, appoggidrsi.
Nasledita, ž. bie Síacfyfoíge, la suc-cessióne; iaé ®efolge, il séguito, l' accompagnaménto.
Nasledek, in. bie golge, la con-seguénza.
Nasléden,* k. nadjfolgenb, erblid), ereditdrio.
Naslediti, gzn. nachfolgen , folgen, seguiré; crÍH'tt, er editare.
Naslédje, s. bie (ärbfolge, la suc-cessióne.
Naslednik, m. ber Sía^folger, il successdre.
Nasledovanje, s. bie 9íad»folge, la successióne.
Naslédováti. gtn. nachfolgen, se-guire; uadiaíjmen, imitare.
Nasloniti se, gzn. jtd; anlehnen, appoggidrsi.
Naslov, m.bie Slbreffe, l'indirizzo ; bet Xitel, il titolo.
Nasmejati se, gzn. ¿uládjeltt, sor-rídere.
Nasinetiti, gzp. mit Äeljricfyt wrutt= reinigen, spdrgere scopatúra «lom. scovdzze.
Nasmúkati, gzp. abjireifeit, j. 33. Saub, sfronddre.
Nasmibiti, gzp. aitroer6eit, arralare abbastanza.
Nasoliti. gzp. einfallen, insulare abbastanza.
Naspali se, gzn. ausfdjlafeit, dormiré abbastanza.
Nasproti, nač. entgegen, incdntro.
Nasproten,* k. eutgegengefegt, op-pósto.	[versarlo.
Nasprotnik, m. ber ©egtter, Vav-
Nastáva, ž. bet älttfag, l' aggiünta.
Nastaviti, gzp. attfejjen , (zaderge) tendere insidie; (roko) porgere; (na usta) abboccdre.
Nastavnik. m. baž Slitfa^olg um Oieife aitjufdilagett, il battimdglio.
66
Nast
Navd
Nastérgati, gzp. aufgaben, ras-chidre abbastdnxa.
Naštel, z. bie ©treu, lo strame.
Nastíljati, gtp., einftreuen, métter
Nastláti, gzp. f »trame sotto le bestie.
Nastójnik, m. be t iíorftefyer, il pro-pristo, capo.
Nastop, m. tet SIntritt, l'ingrésso, principio ; íluftrit, scena.
Nastópek, m. bie goíge, l' ésito, la conseguénza ; bet Stuftritt, la scena.
Nastopiti, gzn. antreten, cominciáre, entrare.
Nastópnik, m. ber Oíadjfotger, il suc-cessóre.
Nastránsk. k. Seiten;, laterale, collaterále.
Nastrój, m. baá Snftrument, lo struménto.
Nastrúgati, gzp. aufgaben, ras-chiáre, rastiáre abbastdnaa.
Naslikati, gzp. anbreíwt, tórcere una quantita.
Nasúlicati, gzp. anfpiefen, inßlaare.
Nasuti, gl. nasipati.
Nasušiti, gzp. in _ SDiettge borren, seccdr una quantita.
Nasvétvati, gzp. anraten, consignare.
Naš, k. unfer, il nostro.
Našiti, gzp. aniuiíjett, imbastire; fertig nätyett, terminar a cucire.
Naškropiti, gzp. befprijeit, aspér-gere, sehizzáre.
Našim tati. gzp. anbellt, instigare, inanimíre.
Natákar, m. ber Äettner, il canti-niére, canovájo.
Natákati, gtp. cinfdjettfcn, empiére versando.
Natančen,* k. genau, esdtto. puntadle, accurdto.
Natégoma, nač. UMierjüglid), súbito , senza indúgio.
Nategniti, gzp. anfpattnett,distirár; strignere.
Naték, m. eilt lájtiger fDienfdj, un uómo molesto.
Natépsti se, gzn. jttfy genug burdjprit* getn, bastondrsi abbastámsa.
Natérgati, gzp. «upfiücfett, cóglier molto.
Naterst, m. bie Ajauaurnti, ilsopra-vívolo, sempreviva.
Natése, nao. uücfytem, a stómaco digiúno.
Natié, m. baa ^fropfrei«, V innésto, sórcolo, dom. cálamo.
Natilioina, nao. itn ©tifien, di cheto, segretaménte, di nascósto.
Natik, gl. natic.
Natikati, gtp. attfptefen, infilssdre, impaláre; anftecfen, métter al —.
Natis, m. ber ®ntcf, la stampa.
SaíísiS ^P- irucfen, stampáre.
Natisé, gl. natése.
Natlácen, k. attgejlopft, stivdto. pestdto.
Natláciti, gzp. »iel gufammentreten, abbastdmsa calpestáre; aitjiopfen, riempire, stivár piéno.
Natléci, gl. natolci.
Natociti, gzp. einfd)enfen, versare.
Natólcovati, gtn. argwcfjnen, so-spettáre, avér spospétto.
Natólci, gzp. iit SJiettge jerftopfen (3<iüffe ic.), báttere, pestáre.
Natrósiti, gzp. beftreueit, spdrgere.
Natura, i. bie Siatur, la natura.
Natúren,* k. uatürlicf), naturále.
Natvégoma, gl. natégoma.
Natvésti, gzp. anbinbett, ligare.
Naucíti, gzp. uuterridjten, insegnáre, ammaestráre; — se, erlenteit, im-paráre, appréndere.
Nauk. m. bie Seíjre, dottrina, lo stúdio, insegnaménto.
Naváda, z. bie ©etóo^n^eit, ©itte, il costúme, l'usanza; navado i-mcti, pftegen, usare, avér per costúme.	[usdto.
Navádeu ,* k. getocfinltcft, ordinario,
Naváditi se, gzp. fí<$ angetoófmeit, avvezsíársi, accostumársi; dom. usársi.
Navádno, nac. geteófmlict), di sólito , ordinariaménte.
Navála, z. ber Slnbtang, la folla, calca; ber 9ínfaí(, V attácco , as-sálto.
Navalíti, gzp. in SKenge f)erbeitoül= jen, rotoláre in quantitá.
Navdáriti, gzn. auffdjfagett, bátter sur—.

Navd
Navdárjen, k. aitgefc^Iageit, battiíto; eittfáltig, altero, sempliciótto, ba-lórdo.
Navdáti, gzn. baraitgefmt, aggiún-gere.
Navdihniti , gzn. eiufjaitcfmt, inspirare.
Navdol, nač. fcergafc, all'ingiú (dom. inssb.)
Navdušenje, s. bie 33egeífteruitg, V entusiasmo.
Navdušiti, gzp. tegeíjieru, inspirar entusiasmo.
Naveéérjati se, gzn. ftcfy p 9I6ettb • fatt ejfett, saziársi cenando.
Navéjati, gzp. toorfeltt, sventoldr abbastdnza.
Naveličati se, gzn. überbrufjtg feítt, ésser stufo.
Navértati, gzp. attbofytett, bucheráre col trivéllo ("dom. verígola).
Navezati, gzp. anbmbeu ítt íBíenge, legar abbastdnza.
Navidljiv, j k" neiM!^'invidióso-
Navidljívost, ž. ter Oleíb, l' invídia.
Navijati, gtp. aufttnnbett (3«¡ni), far gomitolqj incanndre; faro) .aufjiefjeu, carteare un orinólo.
Navist, ž. ber 9leib, V incidía.
Naviti, gzp. gl. navijati.
Navižati, gzp. atiwetfett, assegndre.
Navk, gl. nauk.
Navkázati, gzp. an»eifen, assegndre.
Na v križeiu, naé.freujlBeífe, in croce.
Navlaka, ž. bic ipolfterjiei)e, la fó-dera di guancialíno.
Navlééi, gzp. attjteften, attrdrre; vode — , SBaffet anpumpen, cavar acqua.
Navod, m. bie 'Slttleitnng, V instra-daménto.
. Navoj, m. ber ®eí)er6aitm, il súbbio.
Navoljíti se , gzn. cine @adjc fatt í>efUltimen, annojársi, infastidírsi, éssere stucco di qualche cosa.
Navor, m. ber £ef>ebaum, la liéva, leva.
Navozíti, gzp. Boíl aitfiiíjrctt, con-durre molto.
Navpik, naó. fenfredjt, a piómbo, perpendicolarménte.
Neéí	67
Naprécen, k. guetliegettb , a traverso.
Naprék, nac. qtter barü&er, per-, a traverso.
Navrátniea, z. baá ^alétucfc, il faz-zolétlo da eolio. '
Navtégoma, gl. navtegoma.
Navzdól, gl. navdol.
Navzéti se, gzn. erfulít tserben, em-piérsi di qualche cosa; att Hcf> jíe^ett, attrdrre; assorbíre.
Nazáj, nac. gttrücí, diétro, indié-tro, do 111. indrío.
Nazdól, gl. navdol.
Nazidati, gzp. barattftttauerit, fab-bricare, murare di sopra.
Naznámek,* m. bas Slttjeícíien, il segno; la marca.
Naznáninjati, gzp. fcejeidjnen, nter? fett, notare, segndre; marcare.
Naznanilo, s. bie 9litfüttbigitiig, l' annúnzio.
Nazuániti, gzp. ítefatntt madjeit, ««-nunzidre.
Nazobáti se, gzn. ftd) (mit Stór= ttertt) fattígetl, saziársi (d' uva, frd-gole ecc.J
Nazócen,* k. attlBefettb, presente.
Nazócnost, z. bte SlitlBefenljeit, la presénza.
Nazágati, gzp. anfágett, far un tdglio colla sega; tu SJÍeitge attfágen, segar molto.	[náre.
Nazájlati. gzp. etttfeifett, insapo-
Nazeti, gzp. einernten, miéter ab-bastdnza.
Nazgáti, gzp. attjñtlbett, accéndere, dom. impizzdre.
Nazréti se, gzn. ftd) Boíl freffetl, corar abbastánza.
Ne. nac. iteítt, no; tricot, non, mica.
Nébes, in. bag gírmanteitt, il firmamento , cielo.
Nebésa, s. mn. ber Jpímmel, il cielo.
Nebéscan, m. ber §immeí«bf»oíjí tter, l' abitante del cielo.
Nebésk, k. fytmmlifcfy, celeste.
Nebó, s. ber®j@immel, il cielo.
Necást, z. bic Uitelire, il disonare.
Necéden ,* k. itttreínlí^, sporco, sórdido.
Neeimern, k. tiídjtáiBÜrbíg, diniún prégio, fútile.
68
Neči
Nema
Nečimernost, ž. tie Sîi^tigfeit, (SU telfeit, la nanita, futilità.
Nečist, k. unrein, sporco; uiikiifé, incasto.
Nečistost, ž. t>ú Utifeufc^eit, V in-castità.
Nečlovčšk, k. ttmmnifcf)(icf>, inu-rndno.
Nečutljiv, k. ttuempftttblicij, insen-sibile.
Nedelja, ž. bet ©ottntag, la domé-nica; cvetna — , ber ^almfontitag, la doménica detle palme ; velika—, bela—, binkuštna—, Cftet--, il'eís peti, ipftttgftfcmntag , doménica di pasqua, in albis, di pentecóste.
Nedéljen,* k. (Sonntage, di doménica.
Nedéljsk, k. ©omttagžs; fottntägs Itd?, di doménica, dominicale.
Nedolžen ,* k. ltnfcfyulbig, innocente.
Nedolžnost, ž. bte Unfdjulb, F innocenta -, discólpa.
Nedopádljiv, k. mißfällig, dispia-cévole, sgradito.
Nedopadljivost, i. bas äfitpfaflen, il dispiacére.
Nedoráseu, k. muutágetoaéfctt, non fatto, non cresciúto abbastdw&a.
Nédrije, ž. mn. bet ffiltfett, il seno, petto.
Nedro, s. gl. nedrije.
Nedliha, gl. naduha.
Nediišen,* k. getoijfenžlož, spietdto, crudéle.
Negôden,* k. unreif, verde, non maturo, non fatto.
Negotov,k. ungewiß, incérto, dúbbio.
Negotovost, ž. bie Uitgetoißlieit, V incertézsa.
Néliati, gzn. aufhören, cessdre, fer-mdrsi; fd)aitfeltt, cuitare, muóvere.
Nehoté, nač. untoillfüljtlid?, involon-tariaménte, senza volére.
Nehvaležen ,* k. mtbaitfbat, ingrato.
Nehvaležnost, ž. bie Unbanfbatfeit, l' ingratitúdine.
Neizbrisljiv, k. itttaitsiöfcßitä), indélébile.
Neizbrójen,* k. jaíiUoá, innume-revúle, senza número.
Neizgovorljiv, k. nnaitžfpre^itd^, indicibile.
Neizmeren,* k. unermeßlich, im-menso.
Neiznieriiost, ž. bie UnermeßticijFeit,
V immensita.
Neizprosljiv, k. uitetbiitlid?, «««-sorabile.
Neizrečen, k. ttnattžfprecfilich, indicibile , ineffdbile.
Nejevera, ž. bet Unglaube, poca fede.
Nejeveren ,* k. ungläubig, infedele.
Nejevernik, m. ber Ungläubige, l' infedele.
Nejeverstvo, s. ber Unglaube, l'in-fedelta.
Nejevolja, ž. bet Unwille, l'indi- • gnaziöne, i. lo sdegno.
Nejevoljen,* k. nntoitlig, sdegndto.
Nejevoljnost, ž. bie Untoilligfeit, l' indignazidne, ž.
Nekaj , o. etteaž, qualchecosa.
Nekaki, (k.ein gewiffet, jentatib,
Nekakošen ,* 1 alcuno, qualcüno.
Nekam, nač. irgettb Wofiin, in qual-che luogo (dt moto).
Nekdaj, nač. eittjl, itgenb einmal, una volta.
Nekdanji, k. ehemalig, d'una volta.
Nekdo, o. jemaitb, atyüno, qualeüno.
Nekeršansk, k. itnd)rifiltc|, oppö-sto, contrario alla fede cristdna; barbaro.
Nekervav, k. unblutig, incruento. non saguinöso.
Neki, o. trgenb eittet, alcuno, (¡ual-ciino, un tale.
Neki, nač. trgenb too, in qualche luogo; ettva (»ieiietdjO, in caso che; ungefähr, all'incirca.
Nekod, nač. itgenb tto burcfy, per qualche luogo, per qualche strada.
Nekoliko, nač. ettoaž, einige«, al-qudnto, nna quantitä.
Nekölikrat, nač. einige Wal, qualche volta.
Nekoristen,* k. ummfjltcf), imitile.
Nekteri, k. mancher, alctino, qual-cheduno.	[rabile.
Neločljiv, k. untrennbar, insepa-
Nem, k. fittmnt, mulo.
Neinar, m. bie ©orgloftgfeit, Ui tras-curaggine, non curdnza.
Nemaren,* k. forgiPö, trascurdto; träge, pigro.
Nema
Hem.irl.jiv, k. uttfofgfam, disubbi-diénte; faljrláffig, negligente.
Nemarljivost, ž. bie galjrláfíigfeit, la negligénssa, trascurággine.
Nemarnost, ž. bie gaulíjnt, la pigricia ; poltronería.
Nemil, k. unlieb, tnifliebig, non caro, sgradíto ; tyerjloá, spietúto, crudéle.
Nemilost, i. bie Itnguabe, la disgracia , disfavdre.
Nemir, m. bie Unntfje, l'inquietú-dine, i. la discordia.
Nemiren,* k. unrufiíg, inquieto.
Nemogoče, naë. mmôgiiàf, irnpos-sibilménte.
Nemogočen ,* k. mtmčglid), impos-sibile.
Nemogócost, ž. bie Uumóglidjteü, V impossibilité.
Nemudoma, nač. eiietibž, of;tte 3?er= fáfub, senca indugio.
Nenadoma, nač. unberÇofft, itm>er= itnttfjet, inaspettataménte ; improv-visaménte.
Nenavaden ,* k. uttgetočljnUdj, stra-ordinário, non uso, non avvec-cdto.
Nenidoma, nač. umuíjertoeife, inútilmente.
Nenráven ,* i. unnatürlid), innatural«.
Neobčutljiv, k. unetttpftnblidj, in-sensibile.
Neobčutljivost, ž. bie Hnembfinb* licfcfeit, l'insensibilità.
Neobdelan, k. uubearbeitet, incólto.
Neobhoden,* k. itmimgâttglidj, in-evitdbile; ltneutbel)rtidj, indispen-sdbile.
Neobhodno, nač. uneutbeljrlidj, in-dispensabilménte.
Neobličen, k. unbemerfbar, imper-cettibile.
Neobložen, k. ntibelabelt, non caricato , non carico.
Neobrézan, mtbefdjmtten , non rita g lia to.
Neobtesán, gl. neotesan.
Neodpustljiv, k. unetláfilícfj, indispensable.
Neodvezljiv, k. itnauflóebar, in-dissolúbile.
Nepo	69
Neokrajšan, k. unberfürjt, non ac-corciáto, non abbrevidto.
Neokreten, gl. nevkréten.
Neomádezan, k. unbefíecft, incon-tamindto, senca mdcchia.
Neomajáven ,* / k. uueifcfmtterlicf),
Neoiliajliv, \ immobile.
Neomečljiv, k. unettoeidjlid), che non pub éssere inteneríto; in-flessíbile.
Neomozêna, k. uuuetebeltdn, non maritata.
Neopazljív, k. unbemerfbar, im-percettibile.
Neoskrun jen, k. uníefledt, itwio-láto, incontamináto.
Neosoljèn, k. ungefaljen , non sa-Idto, senca sale.
Neosláten,* k. tmbeíafíbar, impal-pábile.
Neotesan, k. mtbeljaiten, nic^t ge= jinimert, non asciáto, non digros-sáto.	[rabile.
Neozdravljiv, k. uttfjeiíbat, incu-
Nepámet, gl. nespamet.
Neplenienit, k. unebel, ignóbile.
Nepoboljšljiv, k. unbefferlidj, in-corrigibile.
Nepogásljiv, k. unauéfofdjíidj, indélébile, che non si puo spégnere.
Nepogrčšljiv, k. unentbeîirHl), in-dispensábile.
Nepojéniljiv, k. itnerfc§t>pfíic£), in-esauríbile.
Nepokoj , m. bie Utitube, V inquie-tiídine, agitacióne, i.
Nepokójen,* k. uuntbig , inquiéto, agitdto.
Nepokójnost, ž. gl. nepokoj.
Nepokóren,* k. ungeíjorfant, dis-ubbidiénte.
Nepokórnost Ai. ber Ungefjorfam, la
Nepokórsina.( disubbidiénca ; bie Jjartnátíigfeít, la pertinacia.
Nepopačen, k. ítnserbcrben, non guastáto, non corrótto.
Nepopisljiv, k. unbefdjreiblidj, in-dicíbile, che non si puo descri-vere.
Nepopólen ,* k. nttvofífommen, im-perfétto.
Nepopólnoma, nač. unbofifommen, imperfettaménte.
70	Nepo
Nespá
Nepopolnost, ž. bie UtiBDfífommeití beit, V imperfecióne, ž. il difétto.
Neporédnost. ž. ber Itnfug, il dis-órdine, l' eccésso.
Nepoterpežliv, k. utigebulbtg, impaciente.
Nepoterpežljivost, ž. bte Unge* bltlb, l' impaciénca.
Nepotreben ,* k. itmtčti;ig, non ne-cessdrio.
Nepozábljiv, k. mi»ergcp(tcf?, da non scorddrsene; indelébile.
Neprebrójni, k. jíibüoa, innume-rdbile.
Neprecenljiv, k. mifdjágbar, in-estimdbile.
Nepremagljiv, k. muiberttmibliá), invincíbile, insuperdbile.
Nepremagljivost, ž. bíe Ititüber; toillblicfjfeit, invincibilitd.
Nepremakljiv, k. utibetoegltd?, im-móbile.
Nepremenljiv, k. ittitteráttbetltd), immutdbile, invaridbile.
Nepremišljenost, ž. bie Uitbebad?t< famfett, la «considera té ¡se a , imprudencia.
Nepremišljoma, nač. imbeteud^ fant, inconsiderataménle.
Nepremožen ,* k. unsermógli^, senca sostdnee.
Nepremožnost, i. bač Uttvernúv gnt, poche sostdnee.
Neprenehoma, nač. tmattfljwrtidj, incessanteménte, senca cessdre.
Neprtnesljiv, k. mmbertragbar, in-trasportdbile.
Neprestrašen, k. uiterf^rocfeti, intrépido.
Neprevídoma, nač. uit»orgefef)eii, improvvisaménte.
Neprezóren ,* í k..unbur^fí^tig, non
Neprezračen, < trasparénte, opaco.
Nepridcn,* k. nujiož, imniíj, inútile.
Neprijátel, m. bec geittb, il nemico.
Neprijazen,* k. unfreiutblidj, poco affdbile, brusco.
Neprijéten,* k. unattgetteíim, spia-cévole.
Neprijetnost, ž. bte Unantte^niíidEjj feít, il dispiacére, disgusto.
Nepriliéen,* k. wtgelegett, uttbcqitetn, molésto, incómodo.
Nepriljúden,* k. uttgefefítg, inso-cidbile, intratldbile.
Nepriročen,* k. uttbequem, incómodo.
Nepristojen ,* k. ungebitljrlidj, scon-venévole, indecente.
Nerád, k. itttgent, malvolentiéri, controvóglia.	[volortdrio.
Neradovóljen,* k. nnfreitoííítg,»«'«-
Nerazdertljiv, k. uttjerjlčrbat, che non puó distrúggersi.
Nerazločen, k. ititbeutlicfy , rindi-stínto.
Nerazuméven ,* k. miocrftanbtíd), inintelligíbile, non da inténdere.
Neréd, m. bte Uitorbmtitg, il disór-dine, la confusióne.	[nato.
Neréden,* k. unorbetltli<$, disordi-
Nerédnost, i. bte Utiorbíntltefefeit, il disórdine; la sregolatéeea.
Neresnica, ž. bte Untoaljtfjett, fe non nerita.
Neroden ,* k. mtgefdjicít, inétto, dap-póco ; doni. str ambo.
Nerodnost, ž.Uugefcímftíieít, la dis-adattdggine, goffería.
Nerodoviten,* k. unfnw^tbar, sté-rile. infecóndo.
Nerodovitnost, ž. bie Uitfntcfytbiir--feit, la slerilita, infeconditd.
Neskérben,* k. itttbeforgt, trascu-rdnte, trascurdto.
Neskérbnost, ž. bte ©orgtofigfeít, la trascurdggine, tras cura t énea.
Ncslán. k. ttltgefaljett, non saldto. insulso; abgefdjmacft, insípido.
Nesloga. ž. bie Utteínigfetí, la discordia.
Neslózen,* k. tmetm'g, discorde.
Nesliišen,* k. itttfolgfatn, disubbi-diénle.
Nesnaga, ž. bet' Uttratf), l' immon-décca, sporchécca.
Nesnažen,* k. lutretnítdj, sporco. sórdido.
Ncsnažnost, ž. bie llitreinlid)fett, la sporchécca, sordidécca.
Nespáéen. k. íttwerborbeit, incor-rótto.
Nespámet, ž. bíe Uttsrrttunft, l'ir-racionalitd; insensatécca.
Nespameten ,* k. unwrrütitftig, ir-ragionévole, insensato.
Nesp
Nespodoben,* k. ungefcüljríiífy, indecente , sconvenévole.
Nespodobnost, i. bie Ungefmfyriid); feit, V indecénfsa, inconveniénaa.
Nespokóren ,* k. itttbitffertig, impenitente.
Nespokórnost, i. líe tlnírnf fertig; feit, l' impeniténssa.
Nespoštljiv, k. miefjrertietig, irreverente.
Nespoštljivost, ž. bie tlne^rerfiíe; tígfeit, í irrerer énea.
Nesprebíten ,* k. unau«jieí)lidj, in-soffríbile, intollerábile.
Nespremenljiv, k. utt»eränberlid), immutdbile, invariábile.
Nespremenljivost, ž. bíe Unser; änberiicfjfeit, l' immutabilita.
Nesramen,* k. unverfefyäntt, sfac-ciáto, svergognáto.
Nesramežljiv, k. imícíiamtiaft, impúdico.
Nesramnost, ž. bíe Un»erfdjámtfjeít, l' impudénssa, sfacciatézsz-a.
Nesreča, ž. baž Unglücf, la dis-grdaiu.
Nešrečen,* k. mtgíñcfííé, in felice.
Nestanoviten ,* k. mtíefiánbig, inconstante, instabile.
Nestanovitnost, ž. bie Unbeftänbig; feit, 1'inconstánxa.
Nesti, gzp. tragen, portare.
Nestroliljiv, k. uitbertoežlidj, in-corruttibile.
Nestrohljivost, ž. bíe ttn»eri»eäs lidjfeít, V incorruttibilit'a.
Neškodljiv, k. unf^ábtid^, che non nuóce, innocuo.
Nešplja, ž. bie Siifpel, la néspola.
Neštevilen ,* k. mtjäljlig , innume-révole.
Netééen,* k. itngebctí)ttcfj, che non fa buon pro.
Netilo, s. ber ßnnber, l'esca, pos. fómite.
Netopir, m. bie glebermaitč, il pi-pistréllo.
Neubogljiv, k. unfoígfant, disub-bidiénte, indócile.
Neubogljivost, ž. bíe Unfoigfamfeit, la disubbidiénza , indocilita.
Neugasljiv, k. unaus(ö(cf)üd), in-estingnibile, indelébile.
Nevo	71
Nenkróten, k. itnbanbig, indómito,
fiéro.
Neunicrjóc, k. unfterMid), immor-tále.
Neumerjóénost, neumerljivost, i.
bie Unjhrítidjfeit, V immortalitá.
Neiiinéten, k. itllíerjiánbig, imprudente; begrifjiüjig, tardo a comprenderq.
Neúmen,* k. bnntnt, stúpido.
Neumit, k. ungetoafdjen, non laváto.
Nenmnost, i. bie ®iuumfjeit, la stupidézza.
Nqusiniljeii, k. uu&armfKT^, apie-tdto, Crudéle.
Neustraliován,' k. unbejtomtgett, non vinto.
NeutnidenJ k. nnermñblíd), imer--
Neutrujen, imübet, indefésso, in-fatigúbile.
Neuvcnljiv, k. uittterweiflid), che non puó appassirsi.
Nevaren,* k. gefátyriid), pericolóso.
Nevárnost, i. bíe ©efafjr, il pe-rícolo.
Nevédoma, naé. ana Untoíffentyeit, senfsa sapúta, sentía sápere.
Nevéden ,* k. uuímffenb , ignorante.
Nevédnost, i. bie Untoiffenfyeit, V ignordnisa.
Nevera, i. ber Ungíaube, pocafede.
Nevéren ,* k. ungwitbig, infedite,
Neverjéten,* k. ungtaublid), incre-dibile.	[fedéle.
Nevérnik, m. ber Ittigláubige, l'in-
Nevésta, /,. bie fflraut, la sposa; bie ©ditoágerin, (93ruber«n>eib), la cognáta.
Nevgnán, k. itngejátymt, indómito, fiéro.
Neviden ,* k. unftdjtbar, invisibile.
Nevidnost, i. bie Uuftcí)tÍHirfeit, V invisibilita.
Nevihta, i. baá Ungetoitter, il temporalea la tempesta.
Nevkréten,* k. ungefdjtcft, plump,
inétto, dappóco.
Nevljúden,* gl. nepriljuden.
Nevólja . i. ber lltmuíle, l'indigna-zióne, i. lo sdegno.
Nevóljen,* k. untoittig, sdegndto.
Nevoéljiv, k. neibifá), nüfgñnftíg, invidióso.
72	Nevo
Nevošljivec,* m. ber Sîeiber, l'in-vidiatore, invididso.
Nevošljivost, ž. bet 9Mb, l'in-vidia.
Nevreden,* mmmrbig, indigno.
Nevrédnost, ž. bie Unftuirbigfeif, l' indegnità.
Nevstrézen,) k. bem man nie recfit
Nevšečen , ftfjun farnt, fdjtwtrig, difficoltdso.
Nezadosten ,* k. Mtjitfängtidj, in-sufficiénte.
Nezadovoljen ,*k. unjltfrteben, malcontento , »contento.
Nezadovoljnost, ž. bie Hnjufrie; benbfit, la scontentésasa.
Nezákonsk, k utieljelid), bastardo; illegittimo.
Nezapopádljiv, k. unbegreiflich in-comprensibile.
Nezasliižen, k. mtöerbient, non me-ritdto, immérito.
Nezaveden ,* k. unbewußt, betmtfjU (ož , sen%a cognisidne , fuór di senno.
Nezavednost, ž. bie Sewußtlofigfeit, l'ésser privo di sentiménti.
Nezaúpen,* k. ntiptrauifdi, difidente, sospettdso.
Nezaúpnost, i. ba« ©iißtranen, la diffidénza.
Nezboljšljiv, k. unijerbeffertid), in-corrigibile.
Nezbrisljiv, k. itnaiialôféliti), indélébile.
Nezbrisljívost, ž. bie Uuaitžlčfdji licfyíeit, l' indelebilità.
Nezbrójen,* k. jafyllo«, innumeré-vole.
Nezderžnost, ž. bie Ititeiit^altfam« feit, l' incontinénea.
Nezdrav, k. uttgefuitb, mal sano, poco sano.
Nezdružljiv,* k. unvereinbar, in-compatíbile.
Nezdtišen,* gefügte«, insensibile.
Nezedinljiv, k. unvereinbar, incompatible.
Nezgoden,* k. mtjeitig, intempestivo; unreif, immatúro.
Nezložen, k. unbequem, incómodo.
Nezmásen, gl. nezmeren.
Nezniásnost. gl. nezmérnost.
No
Nezmeren,* k. unmäßig, intemperante , smoderáto.
Nezmérnost, ž. bie tlnmäfigfeit, l' intemperdnza.
Nezmožen,* k. unfähig, itn»ermč= genb, incapdce, impoténte.
Nezmožnost, ž. ba« Unvermögen, l'impoténza, inabilitd.
Neznabóg, m. ber íjeibe, ilpagano.
Neznan, k. unbefauut, sconoscitito, incógnito.
Nezvenljiv, k. uiiyetti'elflicf), che non puh appassirsi.
Nezvest, k. untreu, infedéle.
Nezvestoba, bie Untreue, l'infe-
delt'a.	[gato.
Nezvézan, k. ungebunben, non le-
Nčža, ž. Sigue«, Agnése.
Nčžke, gl. niške.
Nežlahten ,* k. itnebel, igndbile; plebéo.
Nicój, nač. beute 9!ac6tž, stanótte, questa notte.
Nič, nač. nidjt«, niénte, milla.
Ničemarn, gl. nečimern.
Nieénmrnost. gl. nečimernost.
Ničen ,* k. nid)tig, vano, fútile.
Ničlja, ž. bie Sinile, lo zero.
Nihče, o. ttíemanb, nessúno, niúno.
Nikamor, nač. nirgenbž^in, innes-sún luógo.
Nikárne, nač. bei Setbe uiátt, non per tullo l' oro del mondo !
Nikdar, nač. niemal«, mai no, giam-mdi no, non mai.
Nikjér, nač. uirgenb«, in niún luógo.
Nikoder, nač. nirgenb« fyentm, per niún luógo.	,
Nikóli, nač. nie, mental«, mai no, giammdi no, non mai.
Nimam, gtn. id) fyabe itid)t, non ho.
Niške, ž. mn. ber Sacftrcg, la md-dia; bie SKutbe, la conca; bie 3Biege, la culla, cuna.
Nit, ž. ber gaben, il filo.
Nizek,* k. niebtíg, tüeber, basso.
Njegóv, k. fein, il súo.
Njén, k. il)t, il súo, il di léi.
Njčžen,* k. jart, ténero.
Nježnost, ž. bie Sartfyeit, la tene-réaza.
Njiva, ž. ber Slcfer, il campo ardió.
No! čut. nun, ttlt! ddi; no! no!
Nobé
tfjitet es bod)! i« eč bo^I si fd-temi la ¡/razia.
Nobeden ,* ) k. feiner, nessúno,
Nobén, f niúno.
Nobčnkrat, nač. mental, nessúna volta.
Nocój, nač. fieute Stbettb, stanótte, quésta notte.
Nóé, ž. bie 9tac£)t, la notte.
Nočem. nečem, gtn. id) tot (i jtícfit, non vóglio.
Močiti se, gtn. Stadjt Werben, farsi notte.
Noga, ž. bet guf), il piéde.
Nogovica, ž. bet ©trumpf, la calza.
Nógrad, m. ber SBeinberg, la vigna.
\olit. ni. ber gíitgeritagel, itínghia.
Ñor, k. toahnftnttig , itätrifd), pazzo, matto.
Norčav, k. albern, thčrid)t,pazzésco, da pazzo.
Norčevati, gtn. Reffen treiben, far piacevolézze , burlare.
Nörec, m. bet Starr,»7pazzo,matto.
Noreti, gtn. natrife^ fein, divenir pazzo, impazzire.
Norišnica, ž. ba« Strengt«, l'o-speddle de' pazzi.
Norost, ž. bie Starrheit, la pazzía.
Nós, m. bie Stafe, il naso.
Nósec,* m. berXrágtr, il portatóre; bie 2Bt(fe, la véceia.
Nosiluica, ž. bie ©íínfte, la por-tantina, lettiga.
Nosilo, s. bie Srage, la barra, il ferétro, catalétto.
Nositi, gtp. tragen, portare.
Nosnica, ž. baá Stafetllod?, la ná-rice, nare.
Nosívnica, gl. nosilnica.
Obá
73
Nosljati, gtp. fdjmtpfen, prendere, usare tabdcco.
Noša, ž. bie Xracfjt, il portare, la vestitiíra, fóggia di vestire.
Nóter, nač. fyitteilt, barein , entro, dentro.
Nótranj, k. intoetibig, inner, interno, di dentro.
Nótri, nač. bariit, dentro, entro.
Nóv, k. iteit, ftif4, nudvo, novéllo.
Novák, m. ber Steitling, il novizio.
Novica, ž. bie 9teuigfeit, la nuóva.
Sóvié, nač. tteitetítd), novellaménte, di fresco.
No v i čar, m. bet Steuigíeítéfrámer, il novelliére.
Novína, ž. bie @rjlíiltg3ftu$t, le pri-mizie, novellizie; bie Steuigfeít, la nuóva , novita.
Novíne, ž. mu. bie Seititng, lagaz-zétta, il fóglio.
Novinec,* m. ber 9tenling, il novizio.
Nož, m. baá Steffer, il coltéllo.
Nož;ir, ni. ber SDteffetfchmib, il col-tellindjo.
Nožnica, ž. bie SKefferfdjneibe, la guaina, fódera da coltéllo.
Krav, ž. bie natñtltdje Slntage, l' índole, i. il talénto.
Nraven,* k. fíttlíd), morale.
Nravnost, ž. bie ©ittltdjfeit, la morale, moralita.
Nil, čut. tocljtan, ebbéne! su! su via! orsú!
Nudelj , gl. rézanci.
Nuditi, gtp. anbietfien, offerire; no; tflígen, incitare, sollecitdre.
Nuja, ž. bie Dtotf), la neccessitá.
O.
O. ob, r. lint, JU, an, di, a; o petih , ob osmih, um 5, unt 8 U(jr, alle cinque, alle otlo; o božiču, ju 2Beil}nac|)tetl, di natale; o podne, JU SKittag, a mezzogiomo ; ob kteri uri, JU toetdjet ©tuitbe ? a che ora ? ob potoku hoditi, liings bež glujjež ge§en,passeggiare lungo Uptime;
ob glavo djati, enthaupten, decapitare.
Olla, obadva, k. beibe, ambidúe, tutti e due, ambo, ambe.
Obábiti se, gzn. entbínbeit, parto-ríre; (zaničljivo) fid) betoeiben, am-moglidrsi.
Obád, m. bie ©rentfe, U tafdno.
74	Obad
Obadati, gtp. fledjett, pugnere.
Obadva, gl. oba.
Obadvoje, k. betic, ambidiie, gl. oba.
Obakrat, nač. betbež 9»at, ambe le ■volte.
Obaliti, gzp. ntebertoerfen, uteberf^ta= gett, abbdttere. atterrare ; ceno —, beit 5J5teiž fietabfejen, ubbassdre il prezzo.
Obarek, m. bet Slbfub, il decotto.
Obariti, gzp. abbritl)eu, lessare, bollire.
Obarvati, gzp. fittbeu, tingere.
Obaviti , gzp. < uernci)tt'», essegu-
Ohavljati, gzp. { ire, fare il suo (lavoro).
Občestvo, s. bte ®euicutfcfyaft, la comunita.
Občen,* k. gemeiitfd)aftlicl), eomune.
Obči, k. getitetttfaut, eomune.
Občina, ž. bte ©emetnbe, il eomune.
Občiniti, gzp. bitrč§rflulertt, crivel-lare.
Občinski, k. gemeittfdjaftltdj, eomune , del eomune.
Občinstvo, s. bas ifittbiifum, il pub-blico.
Občiti, gtn. untgeljett, pratiedre.
Občutek,* m. bie ©ntpftitbmtg, baž ©efiti)l, il sentimento; la sensa-zione.	[provare.
Občutiti. gzn. empftltbett, sentire,
Občiitljej, ni. bte (Sntpfitibuttg, il sentimento, la sensazione.
Občutljiv, k. ctttpjiHbli^, sensibile, delicuto.
Občutljivost, ž. bie (Smpftitbltiifeit,. la sensibilitd, delicatezza.
Obdajati, gtp. umgebeu, attorniare, circonddre.
Obdan, k. umgebeu, attornidto, cir-conduto.
Obdariti, gzp. I befdjettfett, pre-
Obdarovati, gtp. i midre, regaldre.
Obdati, gzp. gl. obdajati.
Obdelati, gzp. bearbeitett, attžarbet--tetl, lavorare.
Obderžati, gzp. bel)alteit, ritenere, conservare.
Obdivjati, gzn. pertmtberu, um bett SSerftaitb fomtttett, divenir salvd-tico, perdere l'intelletto
Obglá
Obdolžiti, gzp. befd)tilbigeu, in-colpdre.
Obdrevenéti, gzn. erftarrett, irri-gidire, intirizzare.
Obečati, gl. obetati.
Obéd, m. baž SWittagsmaljl, ilpranzo.
Obéden,* gl. nobeden.
Obédniea, ž. baž ©peifejtttimer, la camera da mangidre.
Obedovati, gtn. ju OTitlag cffen, pranzdre.
Obel,* gl. skobel.
Obel,* k. fltgelnutb, rotóndo.
Obél, k. trccfcn (2Beg, ©trupe), secco, asciutto.
Obeliti, gzp. toeip tttadjett, inbian-cdre; abf^aietl, seorzdre, levar la seorza; nič dobrega ne —, ntcfytá ©Utež jiiftett, non far niénte di budno.
Obérati, gl. obirati.
Oberniti, gzp. mufe^reit, voltdre; befeljreit, convertiré; pertrenbett, spéndere, impiegdre.
Oberočen,* k. beiberljáubtg, avente ambedde le mani.
Obérten,* k. fiiitf, betriebfam, lesto, svelto, industrioso.
Obertnija, ž. Snbttfirie, l'industria.
Obérvi, m. ran. bie Slugeubrautten, la pdlpebra.
Oberzd.iti, gzp. aiifjaumett, métter la bríglia, imbriglidre; befubeltt, sporedre.
Obesiti, gzp. i aitfijangett , appen-
Obešati, gtp.| dere.
Obétanje, s. baž sBetfpredjeu, la proméssa.
Obetati, gtp. »etfpredjett, promét-tere.
Obetaven ,* k. piel perfpred)eitb, che prométte molto.
Obéza, ž. baž ®erbattb, bet Um= fdjlag, la fasciatúra; il fomento.
Obézati, gzp. Perbtubctt, legare, fascidre.
Obezilo, s. baž Serbanb, bet tlm= fc^Iag , la fasciatúra; il fomento.
Obgáziti, gzn. urntóatteu, burdjtoat; tett, guaddre, passdre a guddo.
Obgláviti, gzp. entbanpten, decapitare, decollare.
Obgo
Obgovoriti, gzp. atircbett, vólger ud nno il diseórso.
©bgraditi. gzp. umjautieit, cingere di siépe o di muro.
Obhajati, gtn. (s kom) umgeben, praticáre, conversare; feiern, celebrare, festeggiáre; fomunijitett, ' comunicare; comunicársi.
Obhajilu, s. bíe Jiontmuntcn, la
comunióne.
Obhod . m. gl. obhodnja.
Obhoditi, gzp. umgeben, bereifen, circuiré, andar attórno, girare.
Obhóduja, i. ber Umgang, il giro.
Običaj, m. ber ©eímutcl), il co-stúme, l' usanza.
Obíéi'ii,* k. gebrüitd)lidj, sólito, u-sáto, in uso.
Obilen,* k. reidjlid), abbondánte,
.copioso.
Obilnost, ž. bie SíeitíjíidjÉeit,* gütle, V abbondánza.
Obiráé, m. ber Slbfíauber, ilracco-glitóre.
Obirati, gtp. abfíanbeit, abíefeit, co-gliére, corre; befrilteilt, criticare, censurare.
Obiskati, gzp. Befttdjen, visitare, far visita.
Obist, ž. bie 3ítere, il rene.
Obistje, s. baes Síttgettmbc, gl'inte-stini.
Obiti, obijem, gzn. eiltfaffeit, belegen, (eine 5Banb), coprire, foderáre una párete; umttncíelu, avvólgere.
Obiti, obídem, gzp. bereifen, andar attórno, circuiré; befallen Werben, éssere altaccáto, assalito.
Objádrati, gzp. ítiufegclit, far il giro in nave.
Objáhati, gzp. umreiten, far il giro a cavállo.
Objaviti, gzp. befaunt macfsen, manifestare.
Objédan, k. abgefreffeit, smangiáto.
Objédati, gtp. abftejfen , ródere, mangiáre, páscere ; »erleitiltbcit, ca-lunniáre.
Objéni, ni. bie Umarmung, V ubbrac-ciaménto.
Objéinati, gtp. umarmen, abbrac-cicire.
Objésti, gzp. gl. objédati.
Oblé	75
Objéti, gzp. umfangen, abbracciáre.
ObjezdárHi Jgzp.tyenüim'itett, bureta
Obj ézditi, breiten, circuiré, fur un giro a cavállo.
Objókati. gzp. beweinen, piangére.
Obkladati, gzp. itm tttib unt belej gett, coprire attórno.
Obkinétovati, gzn. ató ©auer ab* Wirllife^aftat, ésser al fondo dell' economía.
Obkóp, m. ber SSM, la trincéa, valláta.
Obkórej, naó. um Weiche ©timbe, a che ora?
Obla, ž. bie .Äuget, la palla.
Oblačilo, s. bte Äletbuug , il ce-stiménto.
Oblačen,* k. iibertočlft, nuvolóso.
Oblačiti se, gtn. ftd) anïteibeir, ve-stirsi; ftdj itltiwölfen, annuvolársi.
Oblagati, gzp. belügen, dir bugie.
Oblagodáriti, gzp. fegnen, glürflicb mallen, prosperare.
Oblagoslóviti, gzp. fegnett, benedire.
Oblájsati, gzp. erleichtern, allege-rire, sollevdre.
Oblák, m. bie äöoife, la nUvolu.
Oblaka, ž. bte $oíjier}tefie, la fédéra di guancialino.
Obláinati, gzp. rtinb Berum abbre= dielt, romper attórno.
Oblánjati, gzp. abhobeln, pialláre.
Oblást, ž. bie ©etóaít, F autorità ; baž Sftedjt, il diritto.
Oblastjč, s. bie ©eridjtsbarfett, ber ©iftrift, la giurisdizióne.
Oblastnica, ž. bie ©igentfyihnerin, la padróna.
Oblastni ja. k. bie ffleiiörbe, ®e-rid)tžbarfeit, la giurisdizióne.
Oblastnik, m. bet SWatfytljaber, chi ha autorità; (äigettti)ümer, ilpro-prietario, padróne.
Óblati. gl. skoblati.
Oblatiti, gzp. mit ífotfy befdjmitjeit, infangáre, imbrattáre di fango; sporcáre.	[attórno.
Obláziti, gzn. untfriedjen, strisciáre
Obláziti, gzp. befeligen, beáre; ht-fältfltgett, tntlberit, calmare, tem-peráre.
Obleči, gzp. anfletben, vestíre, mét-tere (indosso) il vestito.
76
Oblé
Obog
Obleči. gzp. belagern, assediáre.
Obledeli,* k. blaß, pállido; tljörid)t, malto, sciócco.
Obledéti, gzn. erbíaffen, impallidíre.
Oblédnost, i. bie (Mlaffung, l'impallidire-, bie S!)orí;e¡t, la scioc-chézza.
Obléga, i. bie Seíagetung, V assédio.
Oblegati, gtp. belagern, assediáre.
Oblehéáti, gzp. erleichtern, alleviáre, allegerire.
Obléka, ž. bie Äleibung, il vesti-ménto.
Obletavati, gtn. umflattern, voláre attórno; umlaufen, correr attúrno, in giro.
Obléten ,* k. 3aljreéí, anniversário.
Oblétnica, i. bet Saljtežtag, l' anniversário.
Obléziti, gl. obláziti.
Obležati, k. abgelegen, maturdto-, dom. fatto.
Obležati, gzn. liegen bleiben, restare, rimanére, fer mar si.
Oblica, i. bie ältßerfte Jpaitt ber Jtuofc lengewäc^fe, la bucciolina di piante tuberöse; krumpír v oblicah, un* gefeilte ©tbäpfel, patáte non peíate; berSBali, bieÄugel, la palla.
Oblic, gl. skobel.
Obličaj, m. ber ©egettjianb, baž Db-jeft, l' oggétto.
Obličje, s. ba« 9lngeftd)t, il viso, la semblanza.
Obličnost, ž. bet ®egeufianb, bie £>b* jeftioität, V oggétto, l' obbiettivita.
Oblika, ž. bie gorat, la forma; baä @e|td)t, la fáccia.
Oblikati, gzp. abglätten, polire, liscidre.
Oblíti, gzp. í begießen, übergießen,
Oblivati, gtp.) bagndre, inaffidre.
Oblizati, gzp. ablecfen, leccár vía.
Obliž, m. baä (Tafter füt Sffiitttbeu, l'impiástro; eitt Umfcbtag, la ca-taplásma.
Obljuba, ž. baž ®erff>rcdjeit, la pro-móssa; baéS ©elübbe, il voto.
Obljubim! id) gebe e¿ gern gtt, id) glaube es gent, sono d' accórdo.
Obljubiti, gzp. »erfyred)en, promét-tere.
Obljuden, k. bebölfert, popoldto.
Oblóda, ž. baá ©ínftreitmefyl, gut* termetyl, la farina, o crusca che si sparge nel fordggio del bestiáme.
Oblóga. ž. bie eiiifaffmtg, (an gem-flerit, Sí)itrett), la fódera delle fi-néstre ecc.
Obložiti, gzp. belegen, foderáre, coprire; IjetUm legen, métter attórno.
Obmóléati, gzn. Berfiummen, am-mutolire.
Obnaša, ž. I bie ©eberbe, il ge-
Obnašanje, s. \ sto, l' atto, la maniera; bie 9lupl;rung, baá 33etra--geit, la condótta, creánza.
Obnašati se, gtn. ftdj betragen, com-portársi; gl. obiiesti se.
Obnavljati, gtp. erneuern, rinno-váre.
Obnébje, s. baá £mmtelggeto¿lbe, la volta celéste.
Obnemágati, gtn. ohnmächtig Wet* ben, svenire, venir meno.
Obneinéti, gtn. »erfhtmmen, am-mutolíre, ammutíre.
Obnemóéi, gzn. gl. obnemágati.
Obnésti se, gzn. 1. jtch betragen, comportdrsi; 2. gebeten gelingen, prosperare, prováre; — za kaj, ftd) eiltet Sadje annehmen, prénder a cuóre qualche cosa; — za koga, ftd) eiltet $erfon annehmen, prénder le parti di alcúno, interes-sdrsi per uno.
Obnoréti, gzn. toaljnjtimig, trrjttií nig tuerten, divenír puzzo, im-pazzíre.
Obnošen, k. abgetragen, usáto, ló-goro.
Obnova, ž. bie ©rneueritltg, la rin-novazióne.
Oboéítiti, gzp. bereinigen, attestdre, far fede.
Obód, m. bie Sínfaffung, ber ©aunt, V orlo; bie ©itfajfuug eine« ©nut* tten, la sponda del pozzo ; bie Stie* felrófire, il trombone-, ein .leiten» glieb, un anello di catena; ber Um* Ireig, Sieif, il cérchio".
Obogatéti, gzn. reich toetben, ar-ricchire, arricchirsi.
Obogatiti, gzp. betetc|etn, arric-chire.
Oböh
Obobati, gl. obvöhati.
Oboj , št. beibe, ambo, umbidue.
Obojak. m. eilt3t»itter, l'ermafro-dito.
Obok, m. bet Sluabng, bie äöölbttng, la volta, l' inarcamento.
Oboleti, gzn. erftanfen, ammaldrsi.
Oborožati, gzp. bewaffnen, armdre.
Obösti, gzp. um unb um fielen, pugnere attorno.
Obotäva, ž. bie Bögeruttg, l' indügio.
Obotavljati se, gtn. ft<h aufhalten, jaubettt, tarddre, indugiare.
Obožati, gzn. »erarmen, divenir pdvero, impoverire.
Obračanje, s. baS Süettbett, il vol-tdre.
Obračati, gtp. Weubett, umfeijreu, voltare.
Obramba, ž. ber ©c^uj, la difesa, il ripdro.
Obrana, ž. bie ©diu¿toefire, la pro-tecione, difesa.
Obraniti, gzp. »erniunbeit, ferire, piagdre; befdjiijen, difendere.
Obrasti se, gzn. ft<f) bet»adjfen, co-prirsi d' erba o di pelo.
Obrati, gzp. abflauten, ablefen, cö-gliere, raccdrre.
Obravnati, gzp. ausgleiten, acco-modare, aggiustdre.
Obravnava, ž. bie Slusgleiimttg, l' aggiustamento, accomodamento.
Obraz. m. bas ®eftd)t, la faccia.
Obraziti, gtp. formen, bilben, for-mdre, figur dre.
Obraznost, ž. bie äBohlgeflalt, budna figura, bell' aspetto.
Obred, m. bie (Zeremonie, la ceri-mönia, il rito.
Obrediti, gzp. aufjteljea, ntäjien, al-levdre, nudrire (bestidme).
Obrednik, m. ber (Šeremoitienmeijler, il cerimoniario.
Obrek, m. bie ffietleumbung, la ca-lünnia.
Obrekati, gtp. »erleitmben, calun-niare.
Obrekovanje, s. gl. obrek.
Obrekovavec,* m. ber Serleitmber, il ealunniatdre.
Obreslo, s. ein ©trohbanb, il le-gdme di pdglia.
Obsé	77
Obrést, ž. bie 3infeit, Sntereffen, V intéressé, m.; obresti iskati. §än* bel, ©treitfudjen,uttaccdr-, cercar brighe.
Obrézati, gzp. fcefdnteiben, taglidr attorno, circoncidere.
Obrézek,* m. bas Sfbfctymjel, il ri-táglio.
Obrezovanje, s. bie fflefi^neibung, la circoncisióne.
Obrezovati, gtp. bef^neiben, ta-glidre attorno, ritaglidre; — se, toiberftreiten, miberfvre^en, contrad-dire, replicare.
Obribati, gl. odergniti.
Obris, m. bet Slbrijj, bie ©fijje, il diségno, abbdzxo ; bet $lan glt ei; nem (Sebäitbe, la pidnta.
Obrisati, gzp. abtoifdjen, asciugdre, forbire, nettdre; ffijjiten, abboz-¡s are.
Obriti, gzn. barbieren, rafïeren, far la barba, radere.
Obrób, m. ber ©aunt, l'orlo ; bie Sinfapung bon Silbern, la comice, dom. la sodea.
Obróbiti, gzp. einfaumen, orlare.
Obroč, m. bet SHeif, il cérchio.
Obrok, m. bet ïermilt, il termine.
Obrópati, gzp. betauben, assassi-ndre, spoglidre.
Obrositi, gzp. betrauen, irrordre, inrugiaddre.
Obsáda, ž. bie îiebftaiijmig, lu pi-antaaidne d'in torno.
Obsaditi, gzp. bedangen, piantdre d'intdrno.
Obsééi, gzp. umfangen, abbraccidre; (tíh erflteden, esténdersi, sténder-si; in ft<h begreifen, comprendere, contenére.	[dio.
Obséda. ž. bie ^Belagerung, l'assé-
Obsédati, gtp. belagern, assedidre.
Obséden, k. befeffen, indemonidto, invasdto.
Obsedláti, gzp. fatteln, sel/are.
Obség, m. ber Umfang, la circon-ferénza, il circuito.
Obsegati, gtp. gl. obseči.
Obsejáti, gzp. befäett, semindre, sementare.
Obsékati, gzp. behauen, taglidr d' intórno.
78
Obsé
Obsenčiti, gzp. itberfchatteu, inom-
bráre, adombráre. Obsésti, gzp. umlagern, befehlt, a«-sediáre, occupáre.
Obsežek,* gl. obseg.
Obsijali, gzp. befctieiitett, irradiare, illumináre co' raggi.
Obsipati, gzp. ñberfdjütteit, versar attórno, rincalzáre.
Obsodba, ž. bie ®ernrtheilmig, la condánna.	[dannáre.
Obsoditi, gzp. »erttttheileti; con-
Obsój, m. tote aSefd^eiiuutg, gicht* feite, la parte illumináta.
Obsojen, k. »entrlfyeilt, condannátn.
Obsojenec,* m. ber Delinquent, il delinquénte, reo.
Obsojénje, s. bie aSerurtí;eiíuug, ta condánna.
Obstanek ,* m. bet 33eftaitb, bie ®atter, la durdta.
Obstáti, gzn. bejleljeti (attä, in etwa«), consistere; ttoeff »erlauben feilt, esi-stere, sussistere; fieiiett bleiben, fermársi; eingesehen, confessáre; auäbaitern, conservársi; worauf »ethartett, perseverare, insistere.
Obstáviti, gzp. itntftelien, méttere attórno.
Obstój, gl. obstanek.
Obstópiti, gznp. umringen, einf^lte* pen, mettersi attórno, attorniáre.
Obsúti, gzp. überf^ñtten, versare, spándere di sopra.
Obšiti, gzp. itntuáhett, cucire attórno.
Obtéci, gzn. umfliegen, bagnárein-tórno, correr (l' acqua) intórno; umlaufen, far il giro d' un luógo; eine Jítetéba^n maceen, girare in cérchio.
Obték, m. bet Umlauf, il giro.
Obtesáti, gzp. mit ber ßimnterart behauen, asciáre, digrossáre.
Obtešiti se, gzn. ettoaé nüchtern ge; tiufjeit, prendere a stómaco di-gitíno.
Obtežiti, gzp. befdjtterett, belajiett, aggraváre, caricáre.
Obticáti, gzn. #í(fen bleiben, fermársi, ésser fitto , star attaccáto in qualche cosa.
Obtovóriti, gzp. belabeti, befrachten, caricáre.
Obtožiti, gzp. auflagen, accusáre.
Obúd, m. bie (Srwecfttttg, il risveg-liaménto, pos. V eccitatsióne, ž.
Obuditi, gzn.( toeefen, erWecfeit, sve-
Obújati, gtn.i gliáre, destare; be* t»tr£etl, »erurfaájen, cagionáre, pro-dúrre.
Obujénje, s. gl. obud.
Obúp. m. bie Setjtoetfluug, la di-sperazióne.
Obúpati, gzn. öerjlBeifellt, disperáre.
Obupen ,* / k. »erjtoeifcít, hoffnnttgés
Obupljiv , ' lož, disperáto.
Obupovati, gtn. jagen, mancar d' ánimo.
Obútalo. s. ¡ bie ¡Befáubtttut, ilcal-
Obútev, ž. i ssáre, calzaménto.
Obúti, gzp. befcfiitliett, calzare; — se, bie Šefdjithitng attjiehen, cal-ísársi.
Obútva, gl. obútev.
Obuvati, gtp. gl. obúti.
Obuzdáti, gzp. jáuittett, imbrigliáre, métter la bríglia.
Obvárvati, gznp. betoaljren, servare, conservare.
Obveljati, gzn. gelten, valere.
Obveselíti se, gzn. ftch erfreuen, ral-legrársi, avér piacére.
Obvéza, ž. ber žBetbattb, la fascia-túra.
Obvezati, gzp. »erbitiben, (glavo), bendáre, fasciáre il capo; (rane) curare, medicar piághe.
Obvijati, gtp. í untwiubeit, itmwicfeln,
Obviti, gzp. ' avvólgere.
Obvóhati, gl. ovóhati.
Obzidati, gzp. ummauern, circon-dár di muro.
Obzidje, s. bie ütíngmaitet, baž®e; lltäuet, la muráglia, le mura.
Obzir, gl. ozír.
Obzór, m. ber ©eft^tžfreiž, Jg»ori= jont, 1' orizzónte, m.
Obžalovati, gtp. betrauern , deplo-ráre; gtn. bereuen, pentirsi.
Ocean, m. (veliko morje), ber Ojean, l' océano.
Ocedíti.gzp. i abgiejjen, bttrdjfeihen,
Océjati, gtp. ( far scórrer colando, coláre.
Ocigániti, gzp. betrügen, ingannáre. far baratteria.
Ocir
Orirati, gl. ozáljsati.
Ocúkrati. gzp. wrjutfem, inzticche-ráre.
Ocvésti, gzn. abblüíjen, sfioríre, perder il fióre.
Ocvirek ,* m. bxe ©pecffrume, ilgrttt-síno, bríciolo; eilt ©tucfcfyeit gleifdj, fo man citmtaf iit ben SDíttnb jlecft, il bríciolo, la brícia ; bie ífnoper, la galldeza.
Ocvréti, gzp. abröfiett, arrostiré.
Očak. 111. ber $atríard), il patriarca.
Očali, m. mn. bte S3r¡ííe,gli occhidli.
Oče, m. ter Safer, il padre.
Očediti, gzp. reinigen, nettdre.
Očenaš, m. baž Saterunfer, il pa-drendstro.
Očerčkati, gzp. befrijefit, scara-bocchidre, schiccherdre; (zid— sgraffidre il muro.
Oéérstviti, gzn. ju .Straften f o numen, erflarfen, divenir robusto.
Oéesáti, gzp. auäfammen, pettindre.
Očesati, gzp. aBretfen, abtrennen, strappdre, staccdre.
Oéetnjáva, ž. taá Saterlanb, la patria.
Oče viden,* k. attgenfc§einlí<$, manifestó.
Oči, m. mn. bte Sfngett, gli dcchi.
Očibran, m. @c$i(b an einer .Rappe, il frontino.
Očim. m. ber ©ttefPater, ilpatrigno.
Očistiti, gzp. rettttgett, n ettdre, purgare.
Očišenje, s. ba« Steinigen, il net-tdre, il purgare-, bie SJfeinignng, la purificazidne.
Očitati, gtn. oorWerfett, rimprove-rdre.
Očiten,* k. augenícfceínííé, manifestó; öffentlich, pübblico; fdjöu POlt Sltlblicf, vistoso; e<$t, genuino , vero.
Očitno, naé. augenfdjeinlidj, mani-festuménte.
Očitnost, ž. bie £>cffettfltd)fe¡í, la pubblicitu.
Ocóhati, gzp. frajett, s tro finare; dom. grattdre.
Oéúh, gl. ocim.
Ocv'érstiti, gl. oéérstviti.
Od, r. ttPtt di i da j od vsih strani, j
Óde	79
Pon alien ©eíteit, datutte le parti; pridem od doma, id) fotltnte Pom vengo da casa; od zaéetka svetá, pont Segiun bet äßeft, fin dal principio del mondo; od mladih nog; pon Äinb^eit an, fin dali' infdnaia.
Oda ja, ž. ber Serfattf, la véndita; — na bóben, bte Sijitation, la vén-dita all' asta, all' inednto.
Odáti, gzp. perfaufett, véndere.
Odbérati, gl. odbirati.
Odbérek,* ba« Seggeffatibfe, ber 9ltt«fd)ujj, lo scarto, rifiúto.
Odbijati, gtp. abfd;fagen, toegfdjla* geu, levar batténdo ; — neprija-telj
a, bett geinb jtttiicffd}lageu, ri— spigner il nemico.
Odbirek, gl. odbérek.
Odbiti, gzp. gl. odbijati.
Odboj, m. bet s,'Ibflof¡( il ribalti-ménto, ribaldo.
Odbor, m. ber 9ftt«fd)ug, la depu-tazidne.
Odbornik, m. bet 3lu«fdjufmaitu, H deputdto.
Odeediti, gl. ocediti.
Odcepiti, gzp. toegfpaltett, staccdre.
Odčeliniti, gzp. wegreifen, staccdre, distaccdre; vejo — , einen Slft Pom Stamme abreißen, spiccdr un ramo dal fusto.
Oddahniti se, gzn. attžfdjnattfeit, respirare; ftdj erfyoljtra , piglidr fidto.
Oddaljen, k. entfernt, entlegen, distante, lontdno, disedsto.
Oddáljsati se, gtn. jtd) entfernen, allontandrsi.
Oddáti, gzn. weggeben, dar via.
Oddélati, etwa« perfiopfte« öffnen, disturdre, sturdre, levar il za/fo.
Oddelek,* m. bie Slbtfieiiung, ildi-staccaménlo, la divisióne.
Oddévati, gtn. nad; ttnb ttad) Wegs fegen, métter a parte poco a poco.
Oddrobiti, gzp. abbrócfelit, stacedr a brícioli.
Oddrožiti se, gzn. ausgäben, fermentar abbastámsa, depurdrsi.
Odéja, ž. bte Settbcdfe, la copérta da letto.
Oder,* m. ba« Oetüji, il ponte, palco; bet ®ad)fhtljil, la séggiola; ba« Sett,
80
Odér
Odkrit
il letto; mertvečki—, bie Xobtetl--bat;re, la bara, il féretro; kérv-ni —, ba« ©lutgerüjt, il palco.
Odérati, gl. odirati.
Odérgniti, gzp. abreibeti, fregare, nettáre stropiccidndo.
Odertíja, / ž. bte ®eraubitng, 93e*
Odertnija, \ brütfmtg, V oppres-sióne; bet Šhtcfier, l' usura.
Oderuh, m. bet SBebrücfer, V oppres-sóre, t ¡raimo.
Odéti, gzp. t mit bet Settbecfe ju=
Odévati, gtp.i bečfen, coprire di copérta da letto.
Odferfráti, gzn. basonflíegen, volar via.
Odganjati, gtp. toegtteiben, caccidr via; rispígnere.
Odgerníti, gzp. entí)üíítn,scoprire; plajš —, bett -¡Mantel aílegen, levar il mantillo.
Odglásati se, gtn. ttnberíjalíen, ri-sondre, rimbombare, eccheggidre.
Odgnati, gzp. gl. odganjati.
Odgnjíti', gzn. abfattlen, spiccdrsi per fracidécca.
Odgovarjati, gtn. aittocrteti, ri-spóndere; -9ÍedJeufd)aft gebett, rén-der conto.
Odgovor, m. bie Slnttoort, la ri-spósta; bie SBedjettfdjaft, la ra-giúne, il conto.
Odgovoriti, gzn. anttoortetl, rispó adere.
Odgovornost, ž. bte Sftec^enfcljaft, la ragióne, il conto; bte SBerant« Wortlicfyfeit, la risponsabilitU.
Odgrábiti, gzp. wegfc^arren, ras-chidndo rimuóvere.
Odhajati, gtn. ttad? ttttb nadj teeg; gebett, anddrsene, partiré.
Odhod, m. bie Slbreife, la parténea.
Odhódja, i. bet 9lbmarfcí), la par-tinca.
Odirati, gtp. fdjtttben, scorticdre; norce—, 9larreitbojfen ttetben, far paccie.
Oditi, gzn. toeggefiett, anddrsene, partiré.
Odivjáti, gzn. »ertmlbent, divenir salvdtico, rocco.
Odjadrati, gzn. abfegeln, andaré, partiré a vela.
Odjáliati, gzn. toegreiten, partir a cavdllo; ab(ietgett (beut $ferbe), smontdre.
Odjeináti, gzn. toegitefymen, tógliere, torre, dom. ciógliere.
Odjéujati, gzn. «abgeben, desisten- , cidere; aufhören, cessdre, calmdrsi.
Odjenjljiv, k. nachgiebig , arrendé cote . condiscendénte.
Odjésti, gzn. ba$ @jfent>ollettbett, finir il mangidre; abfrejfett, mangiáre.
Odjézditi, gl. odjahati.
Odjtizinati, gzn. baé äRittagiSejfen »oflenbett, finir il pranco.
Odkálati, gzp. toegfpalteit, levar spaccdndo.
Odkásljati se, gzn. fiel} auáfmjleit, spurgdrsi tosséndo.
Odkérhniti, gzp. tt>egbreá>en, stac-
. cdre, troncare.
Odkidati, gzp. beu ÜRift auf bie (Seite fdjaffetl, cavar il letame da un luógo.
Odkimati, gzn. rail bem .Robfe »«« neittett, far cenno negativo colla testa.
Odklad, m. bet Slttffá¡\Ú,l' indúgio, la dilacióne.
Odkládati, gzp. weglegen, méttere. pórre a parte.
Odklej? nac. feittoamt? da qudndo? da qudndo in qua?
Odkleniti, gzp. ) auffcpefjen, aprir
Odklépati, gtp. ( colla chidve.
Odkód, nac. WO^et? da dove? donde ?
Odkójiti. gzp. ergießen, educare.
Odkopáti, gzp. abgraben, levar la terra cappdndo.
Odkopnéti.gzn. jerfd?meljtn(@djnee), strdggersi [la nevej ; far scilócco.
Odkositi, gzp. abmäßen, miétere,
Odkósiti, gzn. ba« grñljftñcf »olíen--bett, finir la colacione.
Odkováti, gzp. loéfdjmíebett, sferrare, liberar dai ferri.
Odkriti, gzp. abbecfeit, entlüden, scoprire-, — se, beu Jjjut, bte SPiüje abnehmen, cavdrsi il cappello, la berrétta.
Odkritosércen,* k. ojfenfjetjig, sin-ciro, schiitto, franco.
Odkri
Odpá	81
Odkritoserčnost, ž. He Slufri^tíg; feit, la sinceritd, franchézza.
Odkrivati, gtp. abbecfen, scopríre.
Odkúp, m. bet SoSfauf, ilriscátto; la redenzióne.
Odkupiti, gzp. íoéfaufen, riscattdre; redímere.
Odkúpsina, ž. baž fiofegetb, il prezzir del riscátto.
Odlagati, gtn. auffdjteben, differíre, procrastindre.
Odlašati, gtn. ntttetlaffett, trala-scidre, mancare.
Odlééi, gzn. itaájtaffen (»ott Sometí ¿en), ¿»ser méglio (un maláttoj.
Odléga, ž. lie ílíactjtapjett, la dila-eióne.
Odletéti, gzn. toegfltegen, voldrsene; Wegfatíen, spiccdrsi.
Odléziti, gzn. toegfá)let<heit, andar via pian piano.
Odležen,* k. entlegen, t»ett, lon-táno, distante.
Odličen,* k. anágejeicfynet, segnaldto.
Odlikovati se, gtn. ftd) ančjetdjmen, segnalársi.
Odiiti. gzn. etnett %í¡eil toeggtefíen, versar via il sovérchio.
Odliv, m. bet Slbgttfj, la parte che si versa via.
Odljúden,* k. unfremtblídj, íeittfctyeu, tímido, che schiva la societa.
Odločba, ž. bie ®titfd)etbuttg, il decreto, la risoluzióne.
Odločiti, gzp. abfonbetn, separare; entfc^eiben, risolvere, decretare.
O (II ó g, m. bet Slnffdjub , la dila-zióne.
Odlok, m. bet Sefdjeib, la rispósta, il decreto.
Odlomiti, gzp. abítedjett, staccdre, spiccáre; levar rompéndo.
Odložen ,* k. entfernt, lontdno, dis-cósto.
Odložiti, gzp. toeglegett, méttere a parte; aitffdMebeit, differire.
Odliišiti, gzp. abfi^álen, sgusciáre; — se, gzn. ftd) abfdjálett, (zid) scrostdrsi.
Odmákati, gtp. ctteetcbett, (tttt 28af* fet), immolláre, ammolldre.
Odmakniti, gzp. toegtücfett, sco-stdre, dom. sbrissár via.
Odmeéíti, gzp. gl. odmikati.
Odméka, ž. baí ?luftfkuten, lo sci-lócco.
Odinékniti, gzn. anft^auen, far scilócco.
Odmélek, m. bet 5ffitbeth«f(, il rimbombo , l' eco.
Odmériti, gzp. abmeffen, misurdre.
Odmertija, ž. bte ©tecí'íicfjfeít, la mortalitá.
Odmérzniti, gzn. abftietett, stac-cársi pel gelo.
Odmetavati, gtp. t»egí»etfen, get-
tár, buttár via.
Odmév, m. bet Siberian, ba« @djo, il rimbombo, eco.
Odmikati, gtp. toegtucfett, scostdre.
Odmočiti, gl. odmečiti.
Odmoliti, gzn. baž ®ebetty »oiieiii belt, finir la preghiéra.
Odmreti, gzn. abfterben, moriré.
Odnagniti, gzp. abgeiietgt nta^ett, disaffezionáre, alienar i cuóri.
Odnágnjen, k. abgenetgt, disaffe-zionáto; alieno.
Odnašati, gtp. nctdj itttb nad) t»eg--tragen, portar via poco a poco.
Odnehati, gl. odjénjati.
Odnékod, nač. irgettb tooljer, da qua-Itinque luógo, da qualúnque parte.
Odnesti, gzp. toegtragen, portar via.
Odnikáven,* k. abfcfylágtg, negativo.
Odnikód, nač. »on ntrgettbS fyn, da nissúna parte.
Odobriti, gzp. beguten, gittfyeif;en, approvdre.
Odondód, nač. »on baitneit, »on bort, di la, di quel luógo.
Odoráti, gzn. abacfettt, levare a-ráñdo coll' arátro.
Odpád, odpadek, m. bet 9í6faf(, tutto ció che si spicca e cade giu da una cosa.
Odpadnik, m. betSlbtrünníge,ilri-bellánte. apóstata.
Odpahniti, gzp. abftogen, spígner via; bett 9ítegel toegfd)tebett, tirar via la sbarra.
Odpárati, gzp. abtretinen, scucire.
Odpásati, gzp. «bgñrten, scíngere, levar la cintola.
Odpásti, gzn. abfaffen, cascare, spiccdndosi cadér giu.
82	Odpe
Odpečatiti, gzp. ettfjtegeln, dissi-gilldre, römpere il sigillo.
Odpeljati, gzp. entführen, mendr via, condürre via ; — se, basotl fahren, anddrsene in vettura.
Odpenjati, gtp. ajtfiltčpfen, sbot-tonare; (strune) molldr (lecordej.
Odperati, gl. odpirati.
Odperlineti. gzn. abmoefäen, spic-carsi per fracidezza.
Odpet. k. ioägefpattnt, abgefnčpft,
allentato, sbottondto.
Odpeti, gzp. auffttöpfen, sbottondre; abfpanttett (eilten Sogelt), mnlldre, ullentare la cor da; las Singen beenbigett, finir a cantare.
Odpevati, gtn. ftitgenb beantworten, rispondere cantando.
Odpihniti, gzp. wegblafen, so/fidr via.
Odpiliti. gzp. abfeilen, recider colla raspa o lima.
Odpirati, gtp. oft aufmalen, a-
prire piii volte, dom. aversser.
Odpis, m. ba« Slntwortfdjreiben, la rispösta in iscritto, il rescritto.
Odpisati, gzp. prtteffdjreiben, re-scrivere, rispondere in iscritto; dolg —, abfdjreiben (eine ©djutb), scontdre; «buttere da una somma.
Od piti. gzn. eitt wenig wegtrinfeu, bever il soverchio.
. Odplašiti, gzp. wegfdjeitdjett, spa-ventare, far fuggire.
Odplavati, gzn. bapott fcfywtmmen, anddrsene nuotando.
Od poldne, nae. sott Sßittag, da meamogiorno, da mezzodi. [stenza.
Ödpor, m. bet iBiberftanb, laresi-
Odpötuvati, gzn. perreifen, partire.
Odpoved, ž. bie Slbfage, la dis-detta, rinünzia.
Odpovedati, gzn. abfagett, rivo-cdre la promessa; — sc, einem 9tedjte eittfageit, rinunzidre.
Odpraskati, gzn. Wegtragen, levdr via raschidndo.
Odpraviti, gzp. abfertigen, spedire, inviare; — se, ftd) Woljin begeben, incamminarsi.
Odpravnik, m. ber ©pebiteitr, lo speditore.
Odpreči, gzp. konje, vole, loSfpatt; iten, staccar, sgiogar.
Odsé
Odpreti, gzp. offnen, aitfinadjen, a-
prire, dom. avérzer.
Odpust, m. ber Slbfdjieb, bie<Snttaf= fung, il congédo, licenaiaménto.
Odpustek,* m. bet 91blap, l'indtil-génza.
Odpustiti, gzn. itadjlaffett, »erjei^en, perdonare.
Odpustljiv, k. »ergeiblidj, laflid), perdondbile, venidle.
Odpiišati, gtn. gl. odpustiti.
Odpušenje. s. bie Serjeifymtg, it perdono.
Odrájtati, gzp. abredjnen, abfcbrei--ben, scontdre, sbdttere da unu somma.
Odraslika, ž. bet ©ptójjlitig, it rampollo.
Odrasti, gzn. anfwadjfeti, euttoatí-fen, créscer grande.
Odrásen, k. erWac^fen, adulto, érese,hit o.
Odreči, gzn. »etfagen, wibetrnfen, rivoedre, disdíre; — se, ftcf) loSs fagen, rinunzidre.
Odreka, ž. bje Slbfagnitg, Sertoeige-rntig, la disdétta, il rifiúto.
Odrešenik, m. ber (Sríóíer, il re-dentóre.
Odrešenje, s. bie Stlófnttg, la re-denzióne.
Odrešiti, gzp. etlófeit, redimere, ris-cattdre.
Odréti, gzp. gl. odirati.
Odrevenél, k. erfkrrt, inrigidíto.
Odrevenéti, gzn. ee\lamn,inrigidíre.
Odrezati, gzp. abfdjtteibetl, taglidre; troncare.
Odrézek ,* m. baž Slbfcfjutjel, il ri-tdglio.
Odriniti, gzn. Wegfcfyiebett, respíg-ner con un urto.
Odróbiti, gzp. abfjatfen, troncare.
Odročen,* k. enttegen, fertt, lon-tdno, discósto.
Odród, m. bie Slbart, la varietii, variazióne.
Odroditi se, gzn. auéarten, degenerare.
Odsedláti, gzp. abfattetn, levdr la sella.
Odsekati, gzp. abíjacfett, taglidre. troncare.
Odsé
Odvr
83
Odseliti se, gzn. auátoanbem, emigrare.
Odscsti, gzn. abfígett, *montare, scénder dafcavdllo ; eitlfehten, fer-mdrsi in una locánda.
Odsílimnl, nač. »on nun on, d'ora inndnzi, di qui aránt/.
Odsijálek,* gl. odsoj.
Odsijávati, gtn. toiberfcheineu, ri-fléttere la luce, lo splendóre.
Odsipati, gzn. ¿tt»a6 ba»on \d)ñu ten, versar via una parte.
Odskakováti, gtn.; abprallen, ri-
Odskocíti, gzn. (baladre; tt>eg= fprútgen, saltar via.
ódsle, nač. BOU itun flll, d' ora in-náns&i, di qui in avdnti.
Odslužiti, gzn. abbtenett, compensare servéndo; auébíeneu, finir di servire.
Odsój. m. bet SBtberfchein, Slbglang, la riflessióne, il rivérbero di luce.
Odsópsti, gzn. auéatlrnteu, spirdre.
Odspréd, nač. »on »orne, per da-vdnti, per dindmsi.
Odstavek/ m. bet Slbfnj, la sesione, (v pesmih) la strofa.
Odstaviti, gzp. »egftelíeu , metiere a parte, da canto-, abfejen, de-pórre, degradare ; abfpántien, slat-tdre, spoppdre.
Odstérgati, gzp. acaben, rádere, nettdre rastiándo.
Odstóp, m. bet Slbfaíf, OíucEtritt, la ritiráta.
Odstopiti, gzn. abtreteit, ritirársi.
Odstráusk, k. abfeitig, in dispdrte.
Odstrásiti, gzp. abfáirerfen, spa-ventdre.
Odsúkati, gzp. abbreben, stórcere, svólgere, disfdr quello che e torto.
Odsilti, gl. odsipati.
Odsvetovati, gzn. abratíiep, seon-siglidre.
Odsčeniti J gzp. abjtoicfeti, abfneipett,
Odsipuiti ,i troncare, spiccdre colla tandglia o colle únghie.
Odékérniti, gl. odkérhniti.
Odškodnina, ž. bie Sntfdjabiguttgž* gebñíjt, ció che si paga per l' in-dennicxuzióne, ž.
Odškodovanje, s. bie @ntfchabi= gung, l'indenniasamóne.
Odškodovati, gtp. entfdjäbigen, com-pensdre, indennicadre.
Odšteti, gzn. tuegjäljlen, scontdre; aufgäben, pugdre in contanti.
Odteči, gzn. abfließen, scörrer via.
Odtegniti, gzp. etitgiehen, sottrdre.
Odtekati, gtn. gl. odteči.
Odtčrgati, gzp. abreißen, «bbredien, strappdre.
Odtesfiti, gzp. mit bet 3tmmetart behauen, digrossare coli' asce.
Odtod, nač. »oit ba, »on ^iec, di qua, di qui, di questo luögo; basier, quindi.
Odtok, m. ber Slbffltf , lo scorri-mento.	[tendo.
Odtölei. gzp. toegtdilagen, levdrbat-
Odüren ,.* k. l;äßltdj>, ecfelbaft, brutto, sporco; abfielt ltd), abbominevole.
Oduška, ž. baž Siiftlocfc, lo spird-glio, spiracolo.	[vezzare.
Odvaditi, gzp. abgewöhnen, disav-
Odvaliti, gzp. wegwälgen, rivölger, rivoltdr (in una volta).
Odveč, nač. gu »iel, troppo.
Odvečerjati, gzn. bas SIbettbejfen beenbett, finir a cendre.
Odverniti, gzp. abtoettben, frastor-nare, distorre.
Odveza, ž. bie Sosbinbung, lo scio-glimento; bi? goSfpteifyung , l'as-soluzidne, ž.
Odvezati, gzp. losbinben, sciorre, sciogliere; losfpredjen, assolvere.
Odvijati, gtp. i abt»inben, abwicteln,
Odviti. gzp. j svolger, sgomito-Idre.
Odvisen,* k. abhängig, dipendente.
Odviseti. gzn. abhängen, dipendere.
Odvod, m. ) (vode), bie Slbleu
Odvodnica . ž.) tltng, la diversione delte acque.
Odvodnik. m. ber Slbieiter, colüi che distorna qualche cosa.
Odvozlati, gzn. bett knoten auftö--fen, sgroppdre.
Odvračati, gzp. j abhalten, fra-
Odvračevati, gtp. i storndre; weg» treiben, cacciar via.
Odvračiti, gzp. entjaitbern, disfdr la fattuchieria.
Odvreči, gzp. »ert»etfen, buttar via, scar tare.
84	Odvz
Odvzétek,* m. ber Slí¿ug, lo sconto, ribásso.
Odvzeti, gzn. etitett Xljeil tBegnelj* men, tógliere, levare, ima parte.
Odzád, nač. »on f)inteit, di diétro, dalla parte di diétro.
Odzájterkovati, gzn. baž gritl)p<f BOÍlenbett, finir la colacione.
Odzdáj , nač. Bon je|t a», d'ora in-ndnai.
Odzgór, nač. oben, di sopra; BOU oben, da!I'alto.
Odznotraj, nač. Bon ittuen, di dentro.
Odzúnaj , nač. bou aupen, di fuóra, di fuóri.
Odzvoniti, gzn. ¿u íáuten auftyóten, finir a suondre.
Odzáliti, gzp. trófleit, consolare.
Odzálnik, m. ber Xrófier, consola-tóre.
Ofer, gl. daritev.
Ofert, gl. gízdavost.
Oferten,* k. fioffartig, aufgepujt,su-pérbo, ornato, pulito, gl. gizdav.
Oficir, m. bct Dfftjter, l'u/ficiúle. gl. častnik.
Ofrati, gl. darovati.
Ogáditi, gzp. ecfelíiaft tiiatfjeit, far súcido, nauseoso.
Ogasiti, gzp. lófdjett, spégnere, smorcdre.
Ogel,* m. bte (S(fe, il cantone,l'dn-golo (esterióre).
Ogelj ,* in. bte jío^le, il carbóne.
Ogenj ,* m. baá fteiter, il fuóco.
Ogérditi, gzp. befditmtjjett, sporcdre.
Ogérniti, gzp. umfjüden, velare, coprire-, ben SDínntel umne^ntett, métter (adóssoj il mantéllo, tabarro.
Ogibati se, gtn. gl. ogniti se.
Oglás, m. bie ©eríautbarmtg, la pub-blicacióne, F atinando.
Oglasiti se, gzn. jtcfj meíben, farsi sentire; farsi vedére, presentdrsi.
Oglasnik, ra. ber SSerfihtbtger, il banditóre-, baá Snteíligenjblatt, il fóglio degli annúncj.
Óglast, k. etfig, angolóso.
Ogláv", m. baS Dberteber ait ©tic* feín, ber 53orfd)ulj, U tomdjo, lo scappino.	[vista.
Ogléd, m. bie 93eftdjtígung, la ri-
Ográ
Ogléda, m. ber 3íitffe(;cr, l'inspet-tóre, intendente.
Ogledalo, s. bet ©piegeí, lo spéc-chio.
Ogledati, gzp. bejtdjtígen, rivedére, esamindre guardando.
Oglednik, m. bet SBefdjaiter, ilris-guardatóre.
Ogledovati, gtp. gl. ogledati.
Ogledali, m. bet ©ptoit, lo spia, spióne.
Ógljar, ra. ber MtyUr, il carbondjo.
Oglje, s. bte .foíjleit, i carbóni.
Oglodati, gzp. abnagen, róder d' intimo.
Ogliišiti, gzn. taub tuerten, divenir sordo; gzp. taub macbcit, far sordo; Betjiimmett (ein SWuftfinjiritntent), scorddre.
Ogniti se, gzn. aitátoet^en, far luógo; — nesreči, bet @efal)t aus= toetcfyen, scansdre il perícolo; inciten, schivdre, sfuggíre alcúno.
Ognjen, k. feuerig, focóso, di fuóco.
Ognjiše, s. bet geuerfyetb, il foco-Idre.
Ognjásiti, gzp. Berunreíntgen, sporcdre. lorddre.
Ogóliti, gzp. entbíófett, snuddre. spoglidre ; abí)áten, speldre.
Ogón. m. baS élrferbeet, la porca.
Ogórek,* m. ein angebrannteé ©tücf •£olj, il liccóne.
Ogoréti, gzn. umbrentten, bruccidr d' attórno.
Ogórje, s. bte Serggegenb, lamon-tdgna.
Ogóvor, m. (prijatelja) bie Slttrebe, V abbórdo; fv zboru), l'arínga-, (v eerkvi), il sermone, la prédica.
Ogovárjati, gtp. oft autebetl, ab-borddre uno piú volte; Berleuuu ben, calunnidre.
Ogovoriti, gzp. antebett, vólger il discórso a una persona, abborddr uno.
Ograda, ž. eiit eingeftiebetet £> rt,il ricinto; bet (Sartén, il giardino.
Ograditi, gzp. einjaitnen , cínger di siépe o di muro, assiepdre.
Ográdje, s. baá Sottoerf, il ricinto.
■
Ográ
Ograja, ž. bte Hmjíutnuug, ilsiépe; il ricínto.
Ogrébati. gtp. (kuruzo), itmfdjau« fehl, behäufeln, rinealssáre; (čbele), einen í-8teitenfdjt»atm eittfattgen, preñar lo sciáme nell' amia.
Ogréblja, i. baS Sdjattcifett, il ra-stiatójo.
Ogréti. gzp. toátmett, riscaldáre.
Ogrinjalo, s. beta Umljángtttdj, un fazzolétto grande da méttersi indosso , lo sciálo.
Ogrizek, m. baž Ueberbieibfel einer abgenagten grudjt, V avanzo rosi-cdto d'un frutto, il torso.
Ogrízfi, gzp. ringsum abbeißen, morderé, ródere attórno, dom. sman-giiire.
Ogromen ,* k. ungeheuer, fe^r grof, imménso.
Obábiti, gzp. »erberbeit, befdjäbtgen, rovináre.
Oliáti, gl. vóhati.
Ohladiti, gzp. abfüllen, rinfres-cáre.
Ohlánca, ž. feines Smmtfiaar, lino fino.
Ohlapen,* k. toeit (»on ÄletbttugS; ftitcfeit), largo (cómmodo) detto d'á-/4 to.
Ohmétje, s. gl. oméla.
Ollól, k. aufgeblafett, supérbo; gónfio.
Ohranilniea, ž. ber 9lufbetoahtungS; ort, un luógo dove si sálvano diverse cose.
Ohraniti, gzn. betoafyren, salvare.
Ohrovt, m. ber Äol)l, il cdvolo.
Oje. gl. voje.
Ojnice, gl. vójnice.
Ojster,* k. fdjatf, tagliénle, acüto.
Oj stróga. ž. bet Spertt, lo spróne.
Ojstróst, ž. bieSdjürfe, l'acutézza; bte Strenge, la severith.
Ojstroíinien,* k. toijig, fdjarfftnttig, spiritóso, perspicáce.
Ojstroiunnost, ž. ber 2Bíj, ®<$arf> fttllt, lo spirito, perspicacia.
Okaditi, gzp. utnritucfjerit, incensare.
Okamnéti, gzn. Stein toerbett, »er» jieinern , divenir piétra , petrifi-cársi.
Okápati, gtp. behauen, (ettteit *Mer), vangdre, zappáre.
Okov	86
Okércen, gl. otel-báven.
Okertáciti. gzp. attsbñrjien, nettdre, cavare colla spdzzola.
Okervavíti, gzp. bíutig madden, in-sanguináre.
Okisati, gzp. fáuetn, inacetire, far ácido.
Oklásiti se. gzn. Sienten befotntnen, far le spighe.
Okleniti se, gzn. ftd; umfíantmem, strignere colle bráccia.
Oklép, m. bet 5?an;er, la corástxa; bte Untfaffuttg, il ricinto.
Oklepati, gtp. einfdjliefeu, inca-stráre, incastonáre.
Oklepnik, m. bet Mraffter, il co-razziere.
Okléstiti, gzp. abáften, diramdre, taglidr i rami.
Oklic, m. bie Serfúnbigitng, bas ?lltfgebot, la proclamazióne di matrimonio.
Oklicati, gzp. aufbieten, proclamare, pubblicáre un matrimonio.
Oklóp, gl. oklep.
Oklópnik, gl. oklepnik.
Okno, s. baS genjier, la finéstra.
Okó , s. baS 9Jttge, V occhio; kurje—, baS Jpühtterauge, il callo.
Okólek. m. bie (St'nfaffttng, ber Staí¡-men, la cornice, dom. la soáza.
Okóli, r. uttt, íientm, attórno, in-tórno; beiíattftg, circa, incirca.
Okolica, ž. bie llntgebung, il contorno, la regióne; bie ©emeinbe, il comúne.
Okoljiti, gzp. umpfáljten, palificáre.
Okóláina, ž. ber tfmftanb, la cir-costánza.
Okóp, m. bie S^attje, la trincéa, valláta.
Okopáti, gzp. ttmgtaben, zappáre intórno.	»
Okóra, ž: bie (línfaffung, ber ¡ñap ntett, la cornice, dom. la soáza.
Okóren ,* k. fteif, bart, duro, rígido.
Okostje, s. baS Sfelett, lo sché-letro.
Okov, m. baS 5Befd)íáge, il guar-niménto; okóvi, mn. bie ge|fe(, le caténe.
Okováti, gzp. befdjkgen, ferrare, guarniré di ferro.
86
Okr¿
Omén
Okraj, m. bie ©egenb, ber fflejirf, il contorno. circtiito.
Okrajna, ž. ber ©egirf, il distretto; baS Oratijlotlb, il paese estremo.
Okrajšati, gzp »erturjen, accor-ciare, abbrevidre , dom. scurtar.
Okrasti. gzp. befiehiett, rubdre.
Okregati, gzp. attfyaitfeu, sgriddre. dom. cigar, (beri cigitr).
Okrepčati, gzp. ftarfen, confortare.
Okreten ,* k. gelenfig, ^urtig, svelto, testo.
Okrog, m. ber ifreiž, il circolo.
Okrog, nač. permit, riiigčunt, at-torno, intorno.
Okrogel,* k. rilllb, tondo, rotondo.
Okroglast, k. runbtidj, tondetto.
Okropiti, gzp. befprengen, asper-gere, bagnarej dom. sbrufdr.
Okrožiti, gzp. jaranbeil, rotonddre.
Okrožje, s. bet Segirf, ičreiž, il distretto , circolo.
Okrožnik, m. ber Xeller. il tondo; piatto.
Okupiti se, gzn. cineit fdjiechtett .faitf mac|ert, pagdr tropo caro.
Okusiti, gzp. »erfofteti, gustare, as-saggidre, provare.
Okužen, k. attgejiecft, infettato d'una mallattia.
Okužiti, gzp. »etfjejieu, infettdre, appestare.
Ol, m. baž Sier, la birra.
Olepšati, gzp. aitžfchmiicfeu, abbel-lire; addobbdre.
Oleviti se, gzn. ft (i) ijanteit, spo-gliarsi.
Olika, ž. bet Delbaitni, l'olivo, ulivo.
Olikati, gzp. glatten, lisciare; pu-lire.
Oliva, ž. bie £>li»e, l' oliva.
Olje, s. fcaž Cel, I' olio.
Oljnat, k. olig, olioso.
Oljska gora, bet Delbetg, l' oliveto.
Olovnik, m. ber ©leiftift, it lapis, ta matita.
Oltar, m. bet Slltat, 1'altare, m.
Olupek,* m. bte etttet grucfjt abge* jogene S d) a le, la scorza.
Olupiti, gzp. abfdjdleit, scorzdre, levdr la scorza.
Olušiti gzp. aSfrajett g. 93. eitte
Sanb, abfcfliefetn, distaccdre in sfóglie-, — se, ftdj abfchälen, di-staccdrsi in sfóglie, sfoglidrsi.
Omadežovati, gtp. beffecfen, be= macfeln, macchidre, sporcdre, lor-ddre.
Omagati. gzn. ^ entfräften, inflar-
O mago vá ti, gtn.i cdre; erltegeit, rn-debolíre, soccónibere.
.Omáli. m. baá HebergeWicht, il so-prapéso, tracóllo.
Omálmiti. gzn. u&erfáííagett, baé Ue6ergetoid)t befoimiiett, traballdre.
Omahovanje, s. ber Xatttnel, il barcollaménto ; trucóllo.
Omahovati, gtn. fétraitfeti, fid) naé einer Seite neiget!, traballdre.
Omajáti, gzp. wanfeitb ntacften, far crolldnte.
Omáka, ž. bieXmife, ©anee, l'in-tíngolo , la salsa.
Omáma, ž. bie SSetättbititg, lo stor-diménto.
Omamiti, gzp. betäuben, stordíre.
Omamljiv, k. betáltbetib, che stor-dtsce, sbalordisce.
Ornara, i. bet ©darauf, Varmddio, dom. armer.
Omastiti. gzp. mit gett befttbelu, ngnere.
Onmšen,* k. beleibt, corpulento.
Omázati, gzp. ttmf^mierett, úgnere.
Omečiti, gl. omehéáti.
Omečljiv. k. erttieidjenb, ammolti-tivo.
Omedléti. gzn. ohnmächtig Werben, cadére in deliquio, venir meno.
Omedlevati, gtn. ohnmächtig Wers bett, venir meno; — za čim, gie* rtg auf etwa« ir arten, atténdere con ingordigia.
Omedléviea, i. bie Dljumacht, lo sveniménto, deliquio.
Omehčati, gzp. erweichen, ammol-lire.
Omehkiižiti, gzp. »erweichlichen, rénder effemindto.
Ornela, ž. bie ÜJÍiflei, il vischio.
Ornelo, s. ber fflorjiwífeh, la scop-
pétta.
Omeniti, gzp. erwähltet!, memsio ndre, mentoráre; »erleiimben, ca-lunnidre, sparláre.
Omén
Omenjati se» gzn' eilten fdjledjten :Jauíd> mad)en, far un cambio cat-tivo.
Oinerzléti, gzn. falt »erben, dwell ir freddo, affreddársi.
Omésiti, gzp. burdjfneten, rimenár ta pasta.
Omésti, gzp. abjMnben, scopáre. puliré.
Óuiet, m. bet äRaiteranwuif, V in-tónaco.
Oinétalo, gl. omélo.
Otiictali, gtn. abjiältben, scopáre, puliré.
Oiuctáli. gzp. > anwerfen, (©for;
©inetávati, gtp.t tel), intonacáre.
Omika t ž. bie ©Übung, ©vilifaiiott, la coltúra, civiliazaz-ióne.
Omikati, gzp. ba« @ptmtí)aar ané» fyefydn, pettinár il lino; civilíftmi, civilizzáre.
Omilodúriti, gzp. befd)cnfrti, far carita.
Ominati. gtp. verleumbrtt, spurláre. calunniáre.
Omisiti se, gzn. fídj gemaufetfyabett, éssersi mudáto.
Omisliti si, gzn. jtdj etwas aufcfyaf* fell, fornirsi, provvedirsi di quutehe cosa.
ssst/rw
Omizje, s. bie íafelritlibe, i comen-sáli.
Omladéti, gzn. ftdj verjüngen, rin-giovanirsi.
Omladiti. gzp. verjüngen, ringio-vanire.
Omlátiti, gzp. abbrefdjen, trebbiáre, bátter il gráno.
Omočit i, gzp. eintaucfjeil, intingere.
Omolkniti, gzn. verftuuimen, am-mutire.
Omóten ,* k. betäubt, stordito. sba-lordito.
Omotica, ž. bie äSetäitbuitg, lo stor-diménto, sbalordiménto; ba« ©e; táubnugámittel, la cosa che fa stor-diménto.
Omožiti se, gzn. eilten ÜJiattti tief)* ntelt, heiraten, maritársi.
Omréla, gl. dežnik.
Omrežiti, gzp. oerfirtrfett, irretíre,
Opés	87
allacciáre; vergittern, ingraticoláre, chiiidere con eancélli.
On, o. er, egli, esso, ei, dorn. lui.
Ona. o. fíe, ella, essa.
Onadva, o. jte jlvei, quéi due.
Olida, na<\ bamaí«, allóra.
Ondi. nač. bort, lit, Ii, in quel luógo.
Ondót, nač. auf beut bortigen SBege, per quella via.
Onégati. ongáviti, gtn. etwa« tiltil, wofür man feinen ?UtSbru<f weif, a gire, far qualche cosa, per quäle non si pao trovar un termine cor-rispondénte.
Onégov, o. eine« geWijfen , d' un tale. dom. di cosso.
Oneiliágati, gtn. bie .ffräfte verlie« reit, indebolíre.
Oneméti. gl. omólkniti.
Oni, a, o, os. jener, qaello.
Onikati, gtn. etttem oni (@ie) fagett, dar ad uno del „oni" (ella).
Opáliati. gzp. aitáfádjeln, sventoláre.
Opak. nao. verfeljtt, a rovéscio.
Opáliti, gzp. anbrennen, abfetigen, bruciáre, abbrustiáre.
Opáriti. gzp. abbt'üíjeit, scottáre. bagnár con ácqua bóllente.
Opárnlca, ž. bie @<$lel)e, ber ©djwarj* borit, la prúgnola. il prúgnolo.
Opásati, gzp. umgürten, eignere, cingere.
Opat. m. ber Slbt, Vabbáte.
Opatija, ž. bie Slbtei, l'abbatsia.
Opaziti, gzn. bemetfen, osserváre. a wer t iré.
Opázka. ž. bie ©emetfung, 1'av-vertiminto.
Opeči. gzp. anbrennen, abbraten,scof-táre, abbrucciáre.
Opéka, ž. ber Siegel, (za zid) il mattóne, dom. piéra cota; (za streho), la tigola, dom. il copo.
Opepeliti. gzp. mit ?(ídie beftreuen, spárger di ciñere.
Opérati, gl. opirati.
Opérnica. ž. bie Ärütfe, la stam-pélla.
Opérsnik. m. ber Sruftlaj, la pet-tiira (delle donne).
Opešati, gzn. ermatten, infiaccáre. stancársi.
88	Ope
Opet, nač. toieber, abermalž, di nuóvo, di bel nuóvo.
Opétnica, ž. bie gerfe an ber ©e* fdiufjmig, il caledgno.
Opevati, gtp. beftngen, decantare.
Opica, ž. bet Slffe, la scimia.
Opijaniti se, gzn. fid) í>erattfd)en, imbriacdrsi.
Opikati. gzp. punfttrett, puntare, punteggiáre ; jledjen, púngere, pun-zecchidre.
Opiliti, gzp. aífetíett, limare, levar colla lima.
Opiljki, m. mn. tie getlfpáitite, la limatdra.
Opipanee,* m. enter, ber im ®efid)t ®d;mu¿flecfe fíat, uno colla fdccia sporca.
Opirati, gtp. mtterjiügen, puntelldre, appoggidre; — se, jtdb flttjett, ftd) anieguen, appoggidrsi.
Opis, m. bie Sefdjtetbung, la des-crizióne.
Opisati, gzp. Befdjretben, descrívere, circonscrivere.
Opitati, gzp. abmftfien, ingrassdre.
Opláhniti, gzp. attáfpüljíett, lavare.
Oplásiti, gzp. fd)eu mad)en, spa-ventdre, spaurire.
Oplaziti, gzp. Irafien, grattdre.
Oplemeniti, gzp. perebeln, nobilitdre.
Oplesnéti, gzn. »erfd)nmneln, am-muffdre.
Oplésti, gzp. i fíectyten, umftedjten,
Opletati, gtp. ( treccidre, intrec-cidre; — se, baá £aat fíedjten, acconcidrsi i capélli.
Opléti, gzp..auájáten, roncare, ar-roncáre, sarchidre.
Opljuváti, gzp. befpucfen, sputdre, sputacchidre addósso.
Opoldne, nač. 2Rittagá, a mezzo-giórno, a mezzodi.
Opolnoči, nač. um SKitternadlit, a mezza notte.
Opomba, ž. bie SDíafjmtng, V av-vertiménto, avviso.
Opominjati, gtp. ermafjnen, avver-tire, ricorddre.
Opomin, m. bie ©ritmeruitg, SWaf)* nung, V avvertiménto, avviso.
Opomniti, gzp. eritmern, atifntetfi tarn tttadjett, avvertire, avvisdre.
Oran
j Opomoči si, gzn. ftd) befjeíft'ii, aju-tdrsi, contentdrsi.
Oponašati, gtp. »ortoerfen, rimpro-verdre; ttacfcafrelt, beffeggidre.
O pora, ž. bte @ítt¿e, il puntillo, appóggio ; sostégno.
Oporoka, ž. baž Serma^tnip, ¡£e= ftament, il testamento.
Opotikati se, gtn. »ertcetiett, trat-tenérsi.
Opotóéen,* k. ruttb, tondo.
Opraskati, gzp. jerfrajen, sgraffi-dre calle unghie.
Opi-iišiti, gzp. iefkuben, imbrattdre di pólvere; — se, itd) beftaubett, impolverarsi.
Opráti, gzp. aužtoaf^eit, lavare.
Opráva, ž. ber Slttjug, il vestimenta.
Oprávdati, gzp. redjtfertigen, giusti-flcdre.
Opravek, m. baé ©efd^aft, bteSer= riditutig, V affare, m.
Opravičiti, gl. oprávilati.
Opravilo, s. bie Šerrichtintg, 1'affd-re, m.; božje —, bet OotteSbieuf}, l'uffizio divino.
Opraviti, gzn. »erridjtett, aggiustdre, eseguire, fare; — se, ji d) anflei--ben, vestirsi.
Opravljati, gtn. »emiten, aggiustdre, eseguire; it bet ttadjreben, s p arlare.
Opravljiv, k. ef)rabfd>rtetbettb, scre-ditdnte, sparldnte.
Opravljivec,* m. ber @i)rabfdjnetber, sparlatóre, calunniatóre.
Opravijívost, ž. bie @fjrabfd)neú bltug, la caldnnia, il discrédito.
Oprávnik, m. ber Slgettt, V agénte.
Oprésen,* k. itngtfáuert, senea lié-vito , dzzimo.
Opréti se , gzn. ftcfy ftüjetl, appoggidrsi.
Oprezováti. gtn. fnabfit, spidre, osservdre.
Opróda. m. ber SBaffeittráger, lo scudiére.
Oprostiti, gzp. beftetetl, liberare; »erjetljen, perdonare. <
Opustiti, gzn. unterlaffen, trala-scidre, far di meno.
Orač. m. ber Sleferžmann, V aratóre.
Orániti, gzp. perwunbeti, feríre.
-
Ora
o ra 11, gtn. atfern, pfiügen , arare.
Oreh, m. Me 9tug, la noce, dom. nose; ter SJÍitgbaum, il noce.
Orel,* m. bet ?Iar, Slbler, l'¿quila; ber 9tabe, il corvo, rijav —, ber ©teiltablet, áquila marina.
Orešič, m. bieOhtjš, la noce, dom. nose; muškatni —, bie SRužfatnufi, la noce moscada.
Orglati, gtn. bie Drgel fptelen, sonar V órgano.
Orgle, i. mn. bie Orgel, Várgano,
Orisati, gzn. aitjei^ltetl, segnáre, disegnáre-, aígranjeti, confinare, limitáre.
Orias, gl. velikán.
Orlic. m. «it jitnget Slbler, áquila piccola.
Orinar, m. bet ©djrattf, ñafien, l'armadlo , dom. armér.
Oródje, s. ba« Sffietfjeug, 3nflrnment, l' ordégno.
Orópati, gzp. beraubeti, privare, rubáre.
Oroslán, gl. lev.
Orožati, gtp. fcetoaffnen, armare.
Orožje, s. bie:®affett, fltüjhmg, le arme.
. Orožnica, ž. ba« 3eugí)aitá, V armamentario.
Orujavéti, gzn. »ertojleit, arruggi-nire, irrugginirsi.
Os, ž. bie Slčfefe, 1'asse, ž.
Osa, ž. bie SBefpe, la vespa.
" Osaméti, gzn. alleitl »erbleibeit, re-stár solo.
Osát, m. bie ®ifteí, il cardo.
Oséba, ž. bie $erfoit, la persona.
Oseben,* k. perfčnlich, personóle.
Osebénec,* m. berSmvotyner, il cam-pagnuólo pigionále; lebige 3JiaiUl6: perfon, lo scápolo.
Osebénka, ž. lebige ffieibéperfott, donna scápola.
Osedláti, gzp. fattelu, métter la ' sella, selláre.	[musso.
Osel,* m. bet Sfel, Vásino, dom.
Osélllik, m. (izgovori osounik), baž aBesfleiitgefág, il vaso da cota (pié-tra d' affildre).
Osem, št. ad)t, otto.
Osemdánsk. k. adjttagig, d'otto giórni.
Osli	89
Osemdeset, št. ad)tjig, ottdnta.
Osemkrat, št. adjtmal, otto volte.
Osemnajst, št. adjtjefyn, dieciótto-, diciótto.
Oséuci, m. mn. bie Slitgetitoimpertt, i cígli.
Oséncati, gzn. befdjiatten, adom-bráre.
Osépnice, ž. mn. bie ©lattern, il vajuólo, le vajuóle.
Oséreje, s. ba« Jpetj fammt Sittige ittib Seber, il cuóre i pulmoni e il fégato insiéme.
Oset, gl. osát.
Osina, ž. bie 9leí)renborjle, V arista, resta.
Osinjek, m. baá äöefpenneft, il ve-spájo.
Osípati se, gzn. ftcty elltbláttern, sfogliársi.
Oskerbéti, gzn. beforgeit, procu-ráre, provvedére.
Oskerbník, m. ber ©eriraltet, l'am-ministratóre, fattóre; ber SSots muilb, il tutóre.
Oskóblati, gzp. aí^obeítt, pialláre, dirosfsáre.
Oskoruš. gl. skorš.
Oskruniti, gzp. befiecfeit, »erititrei--lligeil, contaminare, macchiáre, violáre; entheiligen, profanáre.
Oskúbiti, gzp. abtupfen, pelare, spiumáre.
Osla, ž. ber äöejfiein, la piétra d' a/fi-láre, la cota.
Oslabéti, gzn. fdjtoaá) toerben, ers matten, indebolire, divenir débole.
Oslabiti, gzp. fdjKüdjett, infiacchi-re, indebolire, debilitare.
Oslabljénje, s. bie Sutfráftuttg; V indeboliménto.
Osladiti, gzp. »erfügen, raddolcire.
Oslásten ,* k. füj;licf)t, sdolcináto.
Osláviti. gzp. »erljetrlidjeit, glori-ficáre, magnificare.
Oslec, m. bet fragen, il collarino.
Oslepéti, gzn. erblillben, divenir orbo, ciéco.
Oslepiti, gzp. blenben, accecáre.
Oslepljénje, s. bie Serblenbuttg, accecaménto.
Osliniti, gzn. mit ©petrel benejen, bagnár colla bava,
90
Oslo
Osii
Osloboditi, gzp. befreien, liberare, salvare.
Osméro, št. eitte Mitjafjl »on adjt íPcrfonen-- otto persone.
Osmi. k. ber ad/te, l'ottávo.
Osmina, ž. eiit Sfdjtel, l' ottáva parle; bie Ofta», l'ottáva.
Osmoditi, gzp. abfengen, abbrusti-áre, brustolláre, kruciáre.
Osmolíti, gzp. mit ípet^ beflretdjeu, únger con pególa.
Osmráditi, gzp. mit ©efhittf erfüU leti, appuzzdre; witumiltgett, in-fettdre.
Osmúkati. gzp. ab|iretfett, (listje), sfrondáre.
Osnóv«, ž. bcr SBeberjettet, lo slame ; ber Snüuurf, 1' abbóstso.
Osnovati, gzp. baá @arn atijettelu, ordire-, griinbeit, fondáre, instituiré.
Osníitek ,* in. ber Stajettel, lo sta-me\ bic ©ftjje, l'abbózzo.
Osóda, ž. baá @d?tcffal, la sorte, il destino.
Osój, m. bie ©djattenfeite eiiter ®e; genb, il luógo ombróso d'un contorno . dove non pénetrano i raggi del solé.	[láre.
Osolíti, gzp. fulgen, saldré, insa-
Osónjek, gl. oselnik.
Osoréj, nač. ltnt biefe 3eit, a quest' ora, a questo tempo.
Osóren,* k. barfdj, berb, brusco, aspro.
Ospicc, gl. osépnice.
Osramotiti, gzp. bef<§ánt«t, itt ©cfyattbe bringeit, svergogndre.
Osráti, gzp. befdjeijieti, imbrattáre di merdu.
Osrečiti, gzp. beglücfen, rénder for-tunáto.
Osredek,* m. ber SWittelpttnft; il centro.
Osréden.* k. jentrat, centrale.
Ost, ž. bie @pt|}e, ber ©tadjel, la punta, il púngolo; osti, mn. bie gifdjgabel, ber®ret¿acf, la fiocína, pettinella, il tridente.
Ostajati, gtn. »erbleibeti, ñbrig bhv ben, rimanére.
Ostanek,* m. b«ž Ueberbíeibfel, l'a-vánzo, resto, rimastiglio.
Ostarél. k. jiemlicfl alt, alquánto vécchio.
Ostáti, gzn. gl. ostájati.
Oster,* gl. ojster.
Osterinéti, gzn. erfiarren »or tštit-fejen, irrigidire di spavénto.
Ostérv , ž. bie §iife[|iauge, la pér-tica attórno di cui si ammúcchia il fiéno.
Ostópiti, gl. obstópiti.
Ostrásiti. gzp. ubfdjrecfeu, sbigot-tire, scoraggiáre.
Ostráziti. gzp. ÍH'tiHicíien, custodire, guardáre.
Ostrelíti, gzp. anfdjtefjen, colpíre una pera senea ucciderla.
Ostriči. gzp. abfd)eet»tt, tagliáre. colle fórbici (dom. for fe).
Ostriga, ž. bte Slujier, V óstrica, dom. ostriga.
Ostrina, ž. bie @d)<irfe, l'acutézza. il tdglio.
Ostrinjek, m. bet« ©pijmefíer, il coltello d' appuntdre.
Ostriti, gzp. fpijjeit, appuntdre; fájarfeit, affildre, dar il filo.
Ostroga, ž. ber ©portt, lo sprone-, ber Šrontbeerftraitci) . il rovo, rogo.
Ostroumen ,* k. fcfyarfftuntg, trijig, spiritóso, perspicdce.
Ostrov, m. bte Stufet, l'isola.
Ostrovid, m. ber 8ud)ž, il lince,
Ostroviden .* k. fdjarfftdjtig, di vista acuta.
Ostro/,nica. ž. bie Srombeere, la mora del rovo.
Ostnigati, gzp. abgaben, atuafpeln, raschiáre, raspare.
Ostrúpiti, gzp. »ergiftett, avvele-náre, attossicdre.
Ostnižek.* m. eilt £obelfpatm, il trúciolo.
Ostuden,* k. abfdjettlidj, abbomind-bile.
Ostve, ž. mn. bie gifctigabet, la fiocína, pettinella, il tridente.
Osúkati, gzp. tímbrele«, tórcere.
Osupniti, gzn. erjiauttett, »erbujt feilt, rimanér attónito.
Osušiti, gzp. auátrocfneit, seccdre, asciugdre; — se, bitrr Werben, dis-seccdrsi.
Osíiti, gzp. umfcpttett, (koruzo na
Osvo
Otúp
91
njivi) rincaladre; — se, gzn. ftdj entbtáttern, sfogliársí; fcett SlttS; fcfclag befomnteu, acquistáre V eru-sióne cutánea.	[liberatóre.
Osvoboditelj, m. ber ©efreier, U
Osvoboditi. gzp. befreien, liberare.
Osvojiti si. gzn. fidj jiteignen, ap-propriársi. impadronírsi.
Ošaben, k. ftocfcmtittjig, ftolg, su-pérbo, orgoglióso.
Ošabnost. ž. ber£odjniHtI), la sa-pérbia, l' orgóglio.
Ošarati, gzp. bentalett, dipíngere.
Ošiti, gzp. unttiaí)CH, cueire attórno.
Oškoditi, gzp. befd)abigen, danneg-giáre.
Oškropiti, gzp. befprijett, aspergeré, schixxdre.
Oslátati, gzn. bitrcfy baé Xafteit toaíjr--nefinutt, trovdn las t ando.
Ošterija, gl. keréma.
Oštir, gl. kerčmir.
Oštrinjek, 111. tai ©bigmeffer, il coltéllo d' appuntdre.
Ostriti. gzp. fpijen, appuntdre-, íéár= fen, a/filare, dar il jilo.
Otájati se, gln. auftíjaueu, sciógliersi la neve, il ghidccio.	\peno.
Otáva, ž. baá ©rmnmet, secando
Otééi, gzn. yfdjtoeíleu, auffdjtoelien,
Otékati . gtn. ( gonfiársi, enfiársi.
Otékel ,* k. gefclmiollcii, gónfio. gon-fiáto.
Oteklina, ž. bic ©efcfytoulfl, lagon-fié&za, en/iattíra.
Oteninéti, gzn. buníel werbeit, divenír s curo, os curar si.
Oteinniti, gzp. wrftujiern, oscuráre, ofi'uscáre.
Otép, m. aitggebrofdjette ©arbe, il covóne gid batlúto.
Otepati, gtp. auáfíovfen, báttere, scamatáre.
Otépina, ž. gl. otép.
Otépsti, gzp. gl. otépati.
Oterbáven ,* k. tmfdjmacffyaft, (»on abgeftanbeuen @beifen), insípido.
Otérpniti. gzn. erjiarren, irrigidíre, intirrixxáre.
Otérti, gzp. abtrocftten, abtmfdjett, rasciugáre, nettdre, puliré-, baž ®red?eln »oílenben, finir a gramo-láre, maciulldre.
Otesáti, gl. obtesáti.
Otešati se, gl. obtešiti se.
Otéti. gzp. retten, salvare, liberare.
Otétje, s. bie {Rettung, il salvamento.
Otika. ž. bie ^íflugrente, ilraschía-tójo.
Otip. m. ber Saftftun, il tasto.
Otipati, gzp. betafieu, tastáre.
Otirác. m. bas &aubtit<fy, Slbwiftfc«
turf), lo sciugatójo , sciugamdno.
Otírati, gl. otérti.
Otišati se, gl. obtešiti se.
Otka, gl. ótika.
Otoéán. m. ber Sufulaner, F abitánte d'una isola.
Otók. m. bie ©e|"cí)lmtift, il tumore. la gonfiéxxa-, bie Sltfeí, l'isola.
Otolstéti, gzn. fett Werben, divenír grasso.
Otovóriti. gzp. bewarfen, belaben, caricáre.
Otožen, k. betrübt, mesto, a ff and to.
Otrébek ,* in. ba« 9lbflaubfet, la mondiglia.
Otrébiti, gzp. au«ffiubern, reinigen, mondare.
Otrésati, gtp-|aíRütteln, scuótere.
Otresti, gzp. \
Otréti, gl. otérti.
Otréznttí se, gzn. nitítcru werben, beit Wíiitfcfy verlieren, divenír sobrio.
Otrinjálo. s. bie 8td)tyuje, lo smoc-cólatójo, dom. la mochétta.
Otrinjati. gl. vtrínjati.
Otrobi, ni. mn. bie .tíeie, la crusca, sémola.
Otročarija, ž. bie Äinberet, la bam-binággine, fanciullággine.
Otročji, k. ftnbifd), fanciallésco. puerile-, fmblidj, filíale.
Otrohnéti, gzn. aitntobern, anfait; len, cominciár a imputridíre; dOm. divenir márcio.
Otrok. m. baž .ftiu't, il fanciúllo.
Otrošk, gl. otročji.
Otrov, gl. strup.
Otrúden, .k. matt, fiácco, stanco; dom. str acó.
Otrúditi se, gl. vtruditi se.
OtúnipatMgzp. abjiumbfen, far ot-
Otúpiti, j tuso, rintuxxáre.
92
Otvó
Oživ
Otvóriti, gl. odpreti.
Ov, kaz. tiefer, questo.
Ovače, nao. fottfi, allriménte.
Ováditi, gzp. anzeigen, Betrathen, accusáre.
Ovni j a ti, gzp. austoalfett, (sukno), follare.
Ovárvati, gzp. betoahren, servare, conservare, custodire.
Ovca, ž. bas @d)af, la pécora.
Ovcoréja, ž. bíe Schafzucht, V alle-vaménto di pécore.
Ovéár, m. ber "Schäfer, il pecorájo.
Ovčarski, k. @á)áfer=, di pecoráj, pastordle.
Ovčetina, i. baS ScfeaftÍEifd), la carne di pécora, carne pecorina.
Ovde, nao. hier, ba, qui, qua.
Oven,* m. ber ffiíbber, il montóne.
Ovenčati, gzp. befrán¡en, ornare con ghirldnde.
Ovéniti, gzn. »ertoelfen, appassirsi, seccdrsi.
Ovéra, ž. baá §tnberntp, l'impedi-ménto, ostácolo, intrigo.
Ovérati, gzp. aufhalten, ftubern, impediré.
Oves,* m. bet <&afer, l'avena.
Oveseliti, gzp. erfreuen, rullegráre.
Ovi, gl. ov.
Ovijati, gtp. umtoicfeln, avvólgere, ravvólgere.
Ovink, m. bet ITmfc^toetf, il giro.
Ovirati, gl. ovérati.
Ovitek,* m. ter XImfcE)ía¡j, V invóglio, la copérta.
Ovlažiti, gzp. befeuchten, inumidire, dom. bagndre.	*
Ovohati, gzn. riechen, sentires be tiechen, annasdre.
Ovratnik, m. bie £alsbinbe, Sra= »atte, la cravdtta; ber jtragen, il collarino, colldro.
Ovsén, k. lafeti, Bou £afet, d'a-véna.
Ovsenják, iii. ba« ^aferbrot, ilpane d' avéna.
Ovsiše, s. ba« £aferfelb, il campo d' avena.
Ozádje, s. bet ^intergrunb, il fondo.
Ozalšati, gzp. »erf<hčitern, abbellire.
Ozánkati, gzp. umfdjlingen, am-maglidre, allaccidre.
Ozdraviti, gzn. genefett, gefunb toer.-bett, risandrsi, guariré.
Ozdraviti, gzp. heiíen, guariré, sanare, risandre.
Ozébel, k. erfroreit, geldto.
Ozébsti, gzn. erfrieren, geldre.
Ozek.* k. fchmal, stretto.
Ozelenéti se, gzn. grün toetben, rinverdire, coprirsi di verde.
Ozgóri, naé. oBen, sopraofeerhaíb, al disópra.
Ozidje, s. bas (Semauer, la mu-rdglia.
Ozimiua, ž. bie SBinterfaat, le se-ménte vernerécce.
Oziinka, ž. eine ©rite, nnfručhtbare jtufi, una vacca stérile, che non divénta pregna.
Ozir, m. ber žRMblicf, il riguárdo, rispétto.
Ozirati se, gtn. jurudblicfett, vol-társi, gurdár indiétro.
Ozmerjati, gtp. auSfáielten, befchtm; pfeit, sgridáre, insultare.
Oznanilo, s. bieSSerlautbarung, l' an-nwmsio.
Oznaniti, gzn. >Berlautbaren, »et?
Oznanováti. gtn.> tünítfn, annun-ísiáre, notificare.
Oznanovávec ,* m. ber SBerfünber, il banditóre, annumsidtore.
Oznojiti se, gzn. in ©chtoeifj fom* Uien, sudare.
Ozréti se, gzn. ftcf> umfeheu, guardar indiétro.
Ozvezdje, s. ber ©ternhintmel, il cielo stelláto.
Ožalostiti, gzp. bctrüben, addolo-rdre; attristdre, contristare.
Ozéinati, gtp. auS))reffen, sprémere.
Ozémilica, i. bie $reffe, iltórchio.
Oženiti se, ettt ®eíb ehelicheit, am-mogliársi.
Oženjen, k. uerheítathet, ammo-gliáto.
Ozéti, gzp. gl. ozémati.
Ozgáti, gzp. anpuben, anbremten, accéndere, dom. impioaxáre.
Ožig, m. bie ©elige, V abbronssa-ménto.
Ožina, ž. bie @nge, lo stretto, la strettézxa.
Oživeti, gzn. aufíebert, rivivere;
r
Oživ
postava še ni oživela, bač ®efej ifl nocfy nic^t in 3Birffamfeit getreteu, la legge non e ancora entráta in vigore.
Oživiti, gzp. beleben, etqttiífett, vivificare, rinvigorire; dnarje—,
Pank	93
fcaó ®elb fapitalifírett, métter dati ári a interésse. Ožlahniti, gzp. »erebettt, nobilitdre. Ožiiliti. gzp. eine Schwiele »erurfa* c^eit, bie ^taut aufreiben, incalltre. Ozvékati, gzp. jetfatten, masticare.
P.
Pa, v. aber, ma; unb, e.
Pabirek,* m. Waž mati bei bet 9iad)--tefe ftnbet, quéllo che si trova ri-spigoldndo, o raspolldndo.
Pabirkovati, gtn. eitie Dladjíefe \)S ten, Cv° vinogradu) racitnoldre, raspolláre (po sterniiu) spigo-láre, rispigoláre.
Pač, v. ja, Woljl, sí ben.
Pačiti, gtp. fiorett, l;iiibent, slurbáre, impediré-, — se, gtn. trojen, op-pórsi, ostinársi.
Paéívec,* m. bet ©tórer, il turba-lóre, sturbatóre.
Pad, m. bet gall, la cadúta.
Piular, gl. zdravnik.
Pádati, gtn. oft fallen, cadére, cascare piii volte.
Padavica, ž. bie gatlfud)t, il mal cadúco.
Padec,* m. bet gad, la cadúta.
Piidež, m. ber ffieltgfalí, il caso.
Pádica, gl. padavica.
Paglavec ,* m. ein eigenftnmger 93 ip fctye, uno scapestrdto, capárbio-, ber 3werg, il nano, pigmeo.
Pall, m. ber Sííegel, la sbarra, stunga.
Pabáljica, ž. bet gádjer, il ven-tdglio.
Pábati, gtp. fájete, ventoláre,sven-toldre; ftogen, Wetfett, spígner; scacciáre.
Páhelj ,* m. bie glode, il ftócco, la ciócca.
Paliljáti, gtn. fádjeln, ventoldre.
Pahniti, gzp. gl. pihati.
Páliovka, ž. ba« ÍReigraé, una sorta di erba.
Pájcina, ž. baé¡ ©piitnengewebe, la tela di ragno.
Pajcolán, m. bet ©djleier, glor, il velo.
Pajdaš, gl. tovarš.
Pajdašiti se, gtn. jtd) beigefellen, associarsi.
Pajdaštvo, s. bte ®cfe(lfd)aft, ta so-cieta, compagnia.
Pajek,* m. bie ©pimie, il ragno.
Pajštva, ž. eiu ®ertofen, la for-ndce da disseccare le frutta.
Pak, v. aber, ma.
Paklest, m. ein Prügel, un bastone.
Palača, ž. bet ipalaft, il paldao.
Palčnica, ž. bie Safte, il tasto.
Palčnik, m. bet ®ättmlmg, il di-tale.
Palec,* m. bet ®aumen, U pdllice; bet Soli, il dito (misura); mn. palci-, bie Sä^tte einež Stabež, i denti d'una ruöta-, bie Xafteit, i tasti.
Palica, ž. bet ©tab, ©tocf, la canna; ein ÜRafjftab für SeinWaitb, una mi-siira da tela. .
Paliti, gtp. feitgett, attjünben, bruc-ciare, accendere.
Palivo, s. baž Srennmaterialc, il materiale da brucciare.
Palma, ž. bie Sßalute, la palma.
Paniet, ž. baž ©ebädjtltif, la memoria; bie Sernunft, la ragione; ber ©erfianb, Vintelletto, cervello; bie Ä(ltgf)eit, la prudenza.
Pameten,* k. perniinftig, gefdjeib, prudente.
Pametovati, gtn. eingeben! fein, teuer a memoria, ricordarsi, ram-mentdrsi.
Panati, gtp. bannen, scommunicare.
Panj, m. ber 93locf, Saumflamm, il ceppo, tronco; -ber ¡Bieltenftocf, l'dr-nia, alveare, m.
Pankert, m. uneheliches .Stufe, il ba-stardo.
94	Páno
Panoga, m. ber 3>»eíg, Cíe ©proffe, il ramo, rampollo.
Páperkovati, gl. pabirkovati.
Papež, m. ber $ap(l, il pápa.
Pápiga. ž. bet $apaget, il papa-gdllo.
Papir, m. baé $apir, la caria; — za pisati, ©ctyretbpapier, carta da scrivere; — za natis, jirutfpapier, carta da stampa; — za brisati, Sčfdjpapier, carta sugdnte; — za zavitke, íjSatfpapíer, carta da im-balldre, involtdre ; ene bukve papirja, eitt 33ucf) ííapter, un qua-dérno.
Paprika, ž. bie Setpbeere, túrfifdjer ^ifeffer, il peverdne.
Par, m. baé 5(Jaat, il pujo, ("dom. il perJ; la cóppia.
Para, í. bet ¡Dutijí, il vapore.
Paradiž, m. bas ^arabie«, il pa-radiso.
Párati, gtp. auftrentteii, scucíre, sdrucír; (trebuh), sventrdre.
Pare, ž. mu. bie Sabré, la bara, il ferétro.
Paren ,* k. bltttjiig, vaporoso.
Párliavka, ž. bie Soberafdje, la fa-valesca, cénere calda.
Páriti, gtp. bricen, mit fyetgettt SBafj fer begiepen, scottdre con dcqua bóllente.
Párjen, k. gebriiíjt, scottdto con acqua bóllente.
Parkelj , m. bie .Ríaite, l'únghia; branca.
Pármati, gtn. jidj gut gejialten, farsi pulíto; prosperare.
Parna, ž. ber ^eubobeit, il fenile, fienile.
Parni, k. ®ampf;, ®uuft-, di vapore; parna kópelj, batf ®ampfbab, il bugno a vapore.
Párnik, m. bas ©iipbrot, una sorta di pane dolce.
Parobród, m. baá ®ampffcfyiff, il batéllo a vapore, piroscáfo.
Parovóz, m. bet Šampftoagett, il carro a vapore.
Paroskláda, i. bie ®atnpfma|'d)tue, la machina a vapore.
Parsko, s. Saiertt, Baviéra.
Párst. ž. bte ®atnmerbe, V argilla.
Pavo
Parstén, k. irbett, »en (Srbe, di terra, d'argilla
Parstenina, i. bie Xópfert»aareti, le stoviglie.
Pars tina, i. bie (itbftitcfite, i frutti delta terra.	[brustoldre.
Paržiti, gtp. rófien, brustoldre, ab~
Paržolica. ž. bet SRoflbraten , la carbonata, braciuóla.
Pas, m. bet (Mrtel, la cintura, cinta.
Pásast, k. gejireift, vergdto.
Pasilka, > i. bie Seibbínbe, la fas-
Pasilnica,) cia, cidrpa.
Pasji, gl. pesji.
Past, ž. bie galle, la trdppola.
Pasterica, i. bie §ittíit, la pasto-rélla; bie Sad)|telje, ta coditré-mola.
Pasterk. gl. pastorek.
Pasti, padem, gzn. fallen, cadére, cascare.
Pasti, pascin, gtp. iveibetl, í)ütí)ett, pascoláre, guardare il bestidme; — se, toettien, páscersi.
Pastir, m. ber í)írt, il pastdre.
Pastírsk, k. Jjiirtenó pastorale.
Pastorek.* m. ber ©tieffobn, il fi-glidstro.	[figlidstra.
Pástorkilija, i. tie ©tiefto^ter, la
Pastúh, m. ber Jpenfljt, lo stalldne. cavdtlo da monta.
Paš. pašenog, m. ber ©djtoager, (SUÍattn ber ©i^toefier beS ®eibes), il marito delta sorella delta móglie.
Paša. ž. bte Sffieibr, il pdscolo , la pastura.
Paščiti se, gtn. (t^ beetle«, affret-tdrsi.
Pašnik, m. ber SBeibeplaj, il pdscolo.
Patrólja, m. bie ^atrofie, la pat-tdglia.
Patrón, ni. ber Matron , il protet-tóre; bte ^uíserpatrone, il car-tóccio.
Pav, in. ber s}>fan, i! pavone.
Pavc, gl. palee.
Pavica, ž. bie ^fauettfyemte, la pavo-néssa.
Pav liha. ni. ber Jjarlefítt, l'arlec-chíno.
Póvola, ž. bte Saummoíle, il co-tóne, la bambdgia, dom. il bombas o.
Pávo
pávolnat, k. »ort ©aitmtoolle, di cotóne, di bambágia, «lom. di bombdso.
pazdér, pazdir, m. t te Sige, (»oni gladjfe), la lisca.
Pazduha, pazha, ž. bie Slčtifelf/ötfle, l' ascélla.
pázili, gtn. SI d) t geben, atténdere, star atténto, tener I'óchio adósso ad alcúno.
pázljiv, k. auftttetffaitt, atténto.
Pazljivost, ž. ríe Slufmerlfanifeit, l' attenzióne.
Pá/,lilla. gl. pázduha.
Pažek,* m. itt ßtettg, il nano, pigmeo.
Paziti, gtp. eine SBatlb (j. ©. mit ÜJiooá) auáflopfett , rivestir la párete (di múschio).
Píela, gl. čebela.
Pčeljniik, m. baei SBieneuijaiitS, I' dr-nia, alveario.
Péeelj, m. ter (Stengel, il gambo, štelo.
Peč, ž. bet Ofen, la stufa; bet Söarts ofeit, il form; bie gelfeutoattb, la rupe, rocca, bal%a.
Peča, ž. ein weiße« Äopftitd?, it, fat-zolétto da capo.
Pečar, m. ber ©atfer, il forndjo; bet Ofettfejer, colui che costruisce le stufe.
Pečat, m. bet (Siegel, ilsigillo; ein ©orlabuitgSbillet, un bigliétto di citazióne; bet Stempel, il bollo.
Pečati se, gtn. ftdj befaffen (mit ú--loaS), impaccidrsi di qualche cosa.
Peéátiti, gtp. flegeln , sigilldre; flentpeln, bollare.
Pečatnik, m. baž Siegelflčifei, il sigillo.
Pečenina, ž. gebratene Saditi, cose arrostíte.
Pečenka, ž. bet ©raten, l'arrósto.
Peči, gtp. (kruh), baden, cuócere, fare il pane; (ribo, piše na maslu), einen gtfd), ein ituljn baáen, friggere-, braten, arrostire; ja-belke —, Slepfel braten, cuócere le mele-, — gtn. brennen, bruciáre, scottdre, far gran caldo.
Peéenják, m. bet (šierfttdjen, il mi-gliáccio d'nóva e fariña.
Pelj	95
Pečina, i. ein gelfenrtef, una ca-téna di scogli.
Pečka. ž. ber Obflferu, il granel/o; bač fodj unter beut Ofen, il buco sotto il forno.
Petóvje, s. eine gelfenmenge, gli scogli.	[di rupi.
Peéóvnat, k. fe(fid)t, dirupáto, piéno
Ped, ž. >bie Spanne, il palmo,
Pédenj ,* p. ) la spanna.
Pega, ž. bet Sommerfiecf, la lentig-gine.
Pegast, k. fommerfprojfig, lentig-ginóso.
Peh , m. ber Stößel, Stampfer, il pe-stéllo, pestóne.
Pehár, m. ein ©acfforb, una cesta.
Péhati, gtp. flößen, ftampfen, pilare; — se, eínanber flößen, urtdrsi, spi-gnersi.
Pehníti, gzp. eilten Stoß »erfejen, spignere, ur tare.
Péhota, ž. baá gußuoif, la gente pedestre, fanteria.
Pek. in. ber ©ácfet, il forndjo, pi-stóre.
Peka, ž. baž ©aefen, bie ©arfe, la cuocitúra (del pane).
Pekár. gl. pek.
Pekarski, k. Sacfet*, di fornáj.
Pekel.* m. bie J&člle, F inferno.
Peklénsk. k. höliifd), infernale.
Pekliti. gtn. brauten, bruciáre, scottdre-, peinigen, tormentare.
Pékovsk, gl. pekarski.
Péleati, gl. cepiti, pfropfen, inne-stáre.
Pelin, m. ber SBermutlj, l'asséntio, absintio.
Pelinkovee,* m. ber ffiermutljtoeiu, il vino d' absintio.
Pelinoviea, ž. baž ^efirmuttoaifer, I acqua d' absintio.
Peliskati, gtn. itt bie §änbe fíats fdjett, bátter le mani.
Pelišiti, gznp. plumpfen, piombare, cadére.
Peljati, gzp. fíí^reit, mendre, con-dúrre; (na vozu) condúrre, portare o trasportare con carrétta. a vettúra-, — se, faljtett, (na vozu) andaré o passdre in vettúra ; (po vodi) andar con nave.
96	Pein
Pelnica, ž. tie Söinbel, i panni dei bambini, la fáscia.
Pena, ž. bet ©t^aitm, la »puma, schidma; zlata — , bitu gtittergoib, V arpillo.
Penav, k. fd^itmig, spumóso, schiu-mtiso.
Pénayka, ž. bet @#au«K(fet, la schiumajuála.
Pénez, m. bie Sföüllge, la mónita; pénezi, bag ®etb, H danáro, i bezzi.
Pcneznica, ž. bte Saffe, la cassa.
Péneznik, m. bet Safftet, il cas-siire.
Pánica, ž. bte ®ragtttücfe, la capi-nira.
Peniti se, gtn. fdjältnten, schiumdre, spumdre.
Penj, gl. panj.
Pepél, m. bte 9tfd)e, la ciñere.
Pepeliti, gtp. mit Slfdje beflretten, aspirgere di ciñere.
Pepélast, k. afdjettfärbig, cenerino.
Pepelnica, ž. bie 9lfdjermitt»oche, le cineri.
Per, r. gl. pri.
Perača, ž. bet 9Bafdjí>láitet, il pillo.
Perdéti, gtn. fargett, petezzdre, tirar corrigge.
Perdljivec,* in. bet garjer, il petardo.
Perél, k. motf<$, mdrcio.
Percsce, s. eitt geberc^en, una pen-nitta; eitt Stüttgen (att (Setoacljfejt), una fogliétta, fogliolína.
Peresiiik, m. bag geberitteffer, il temperino.
Peréti, gtn. mobertt, infracidáre, mareire, imputridíre.
Peretnica, ž. bet gtügel, f ala.
Peretnina, i. bag ©ejlúget, il volatile; domača —, bag Jjattggejíü; geí, il polláme.
Pérhavica, gl. pirhavka.
Perlieáti, gtnp. bttrctyg Slbliegett gei* tigett, maturdre.
Pérliek,* k. mürbe, ja v t, tener o.
Perhel,* gl. perél.
Perliládina, ž. morreé Jpoíj, le-gno pútrido, frácido.
Perhnéti, gtn. moberlt, faulen, mareire , ammarcire.
Perliúta, gl. párhavka.

Pern
Perica, i ž. bie 3Bafd)erin, la la-
Perilja,} vandaja.
Perilo, s. bie ffiafcfie, la bianeheria.
Periše, s. bet Drt gttm S®af$en, il luogo da lavare.
Perje, s. bas ©eftebet, le penne, pitime; bie ipjiangeitblatter, il fo-glidme.
Pernat, k. beftebert, piumato, pen-niito.
Pernica, ž. bag geberbett, il piu-maccio.
Pero, s. bie geber, (iz perutnice), la penna; (iz života), piuma; (v uri, klučavnici) la susla; (na rastljinju), bag Slatt an @ett>ad); fen, la foglia.
Perot, m. bet geberfiel, il cannone di penna; bet gliigel, l'ala.
iS,' m j mD- bie ®tU|i' il pett0-
Persketati, gtn. fttifiern, scoppiet-tare, sericchidre, scricchiolare.
Perskiititi se, gtn. gutoiber fein, es-ser contrario.
Persnica, ž. ber SBrtljilag, la pettier a fdelle donnej.
Perst, m. ber Singer, (na nogah) bie tiei)t, il dito.
Perst, ž. gl. parst.
Perstan, m. ber giugerring, Vanilla} čisto gladek—, bet fltetf« ring, la verra.	[tale.
Perstnik, m. bet gingerljut, il di-
Peršeti, gtn. fanft, feitt regtten, far pioggia (piova) fina.
Persona, gl. oseba.
Pert, m. eitt ©turf Seitttoanb, una pez.za di tela; bag Setttudj, il lemsuolo.
Perten, k. letltett, di lino; lino; pertena klobasa, eilte SBeif ttmrjl, una salsiccia bidnea.
Pertenina, ž. bag 1'einengeug, la roba di tela, i pannnlini.
Pertič, m. bag Sehihtd), il lemsuolo; bag Xifcfytucfy, la tovdglia.
Pertlikovec ,* m. bet Stoerg, it nano, pigmio.
Penita, ž. ber gltigel, F ala.
Perutnina, ž. baž ©epgel, il volatile; domača — , bag <§auggeflu= get, it polldme.
Perv
Pévk
97
pervák, m. bet ®orberfte, 2Kagttat,
il primario, grande. pervénec ,* m. ter StjWiug, il primogénito. pervi. k. ter erfle, il primo. pérvié, nač. erfteuč, in primo luógo;
baá erfic 9J¡al, la prima volta. pérvikrat, nač. baí erfte SDíat, la
prima volta. pervína, ž. bet Urftoff, la matéria
primordidle, originaria. pérvlje, nač. ftüfyer, prima. Pervorójen, k. erftgešorctt, primogénito. Pérziti, gl. pražiti. Pes, m. bet.§unb, il cine; lovski—, , ber Sagbfjunb , il braceo-, mesar-ski —, gleifdjerfiunb, cañe da ma-céllo; ovčarski —, Sd)afíjuitb, ma-stino-, kodrast — , ber ípitbel, il barbóne.
Pesa, ž. bie rotlje Oíübe, la barba-biétola.
Pések, m. baé £ünbd)ett, il cagno-líno.
Pések,* m. ber Sanb, aréna, dom.
il sabbióne. Pesem,* ž. caá Síeb, la canz-onétta, canzóna; visoka cerkvena — , bie §t)mtte, il canto , inno. Pesják, m. ber £nnb6jaljn, il dente canino.
Pesji, k. fyütibifcfy, £>imbš~-, canino, cagnésco, di cañe-, po pesje, tmcf) 9trt ber Jpltllbe, da cañe, a guisa di cañe; — stérkavec, eilt gufgeí fdjttmt, un ascésso alia pidnta del piéde.
Pesknat, k. fattbíg, arenoso, sab-bióso.
Pesinar, m. ber Sieberbídjter, ilcom-
positóre di cawsonétte. Pest, ž. bie galiji, il pugno. Pesta, i. bie 9íaée, íííatbüdjfe, il
mozzo d'una ruóta. Pésterna, péstinja, ž. bie Jíinb¿= tttagb, la donna che guarda i bam-bini.
Péstovati, gtn. eitt .Riub toartelt, auf bett timben fjerumtragen, guardare il bambino. Pestvánec,* m. baá ScfyojjFíub, il bimbo, dom. cócolo.
Peš, nač. ju gttjj, a piedi; peš pot, bet gufpfab, il sentiero.
Pešati, gtn. matt werten, infiaccdre, diventar fiacco.
Peščen, k. fanbig, arenöso , pieno di sabbia.
Pešec, m. bet gnjjgefyer, il pedöne-, fante.
Peška, ž. bet Cbfifern, (»on SBiet* tien, Slepfeltl), il granello.
Peški, nač. JU guf, a piedi.
Peškur, m. bet griffen, (ein git<f>), la lampreda.
Pet, št. fünf, cinque-, — bart,— krat, fünfmal, cinque volte.
Peta, ž. bie gerfe, il calcagno; bet Slbfaj am ©tiefei, il tacco.
Petan, m. t>er i v o r f, il gozzo.
Petak, m. bet günfer, il cinque; ein güitffreujerjlucf, un da cinque.
Petdeset, št. füilfjig, cinqudnta.
Petek,* m. ber greitag, il venerdi.
Petelin, m. bet §a()n, il gallo; (na puški) il cane.
Petčljka, ž. ber Stiel (am C6jt), it gambo, štelo.
Petero, nač. fünferlei, di cinque sorte.
Peteržil, m. bie ^etetfilie, il prez-s.emolo, petrosello.
Peti, št. fünfte, il quinto.
Peti. pojem, gtn. fingen, cantare,
Petica, ž. eitt 5 ©roftfyenjiücf, un da quindici (carantdni').
Petič, nač. fünftens, in quinto luogo.
Petina, ž. bas günftei, ber fünfte X£)eü, il quinto , la quinta parte.
Petje, s. ber @efatig, il canto.
Petka, ž. bie güttf, il cinque-, ein 5 Äreujerjiücf, un da cinque.
Petkrat, nač. fünfmal, cinque volte.
Petleten, k. fünfjährig, di cinque anni.
Petij a, ž. ber ©tengel am Dbjle, il gambo, štelo-, bie 3)iaf(fye, ©djlinge, il fiocco.
Petnajst, št. fütifjeljn, quindici.
Petred. gl. petdeset.
Pevati, gtn. fingen, cantare; svete pesme —, inneggidre.
Pevec ,* m. ber ©änger, il cantatore.
Pevkinja, ž. bie Sängerin, la canta-trice. ,
98
Peza
Pisni
Peza, gl. teža.
Pezder, gl. pazder.
Pezdeti. gtn. ftfiett, far una vescia, loffa.	[stare.
Piiati, gtp. ftampfen, pillare, pe-
Piber,* m. bet SStber, il castoro.
Piča, ž. bte Nahrung, bas gutter, il cibo, nutrimento, alimento.
Pičel,* k.	(napi) (»on ®e*
toidjt, SR a ji), scarso. scarsamente misurato.
Pičiti, gzp. ftedjeu, (mit «jitijigen 3nftrumenteit, j. ffl. Nabeln, «.), punzecchidre pungoldre, püngere.
Pili, m. bet £audj, il sojfio , fidto.
Pihati, gtn. blafett, toeften, soffidre, spirare, far vento.
Pihljati, gtn. fädeln , tueljett, spirare, ventolare.
Pihniti, gzn. einmal blafett, far un sojfio.
Pijača, ž. ©etränf, la bibita v be-vanda.
Pijan, k. betntnfen, ubbrideeo, im-bridcco.
Pijance vati, gtn. jed)en, faufen, crapulare, trincdre.
Pijanec ,* m. ber (Säufer, V imbriac-cöne.
Pijanost, ž. bte £rmtfeni)ett, Vub-briacchezza.
Pijävica, ž. ber SMutegel, la san-guisüga. dom. sangueta.
Pika, ž. bet $mtft, il punto.
Pikast, k. punftirt, puntato; fclat--ternarbig, butteroso, vajuolato.
Pikati, gtp. ftcdjeit (ntit toinjtgett ©pijett, j. 53. mit Nabeln ic.), punzecchidre , pungoldre, püngere; punftirett, puiitare, punteggiare.
Pikee,* m. eine Xraub<nfrauH)ett, una malattia detle ime.
Piknja, ž. bet $un!t, il punto.
Pila. ž. bie geile, la Uma.
Piiar, m. ber geilliauer, il taglia-lime.
Pilili, m. ber ©iauerfalf, il falcone.
I*i I ¡kit. ž. bas ©pititblod) ant gafje, il eocehiiime; bet ©pitnb, il tu-rdceiolo, dom. lo stropon.
Piliti, gtp. feilen, limdre.
Piljevina. ž. bet geiljtaub, la li-matüra.
Piljka, gl. pilika.
Pinja, ž. bie giitíjrfübel, bas Sutter.-
fajj, la zangóla.
Pint, m. eine SKaf, SDiapftaf^e, U boccdle, la pinta.
Pipa, ž. bte ißipe (an gáfern), la cannélla.
Pípati, pipljem, gtp. ausraufen, aus* gießen, svéllere, sbarbdre.
Pir, m. bie £od)jeit, le nozz-e; bas SJier, la birra, gl. pivo.
Pira, ž. bet ©pelj, la spelta, spelda.
Pirli, m.baž Ofierei, V uoco ili paspia.
Pirika, ž. ta ž .fjuiibSgraS , la gra-migna.
Pirovati, gtn. ■fpodjjeit hate", celebrar le nozze; fdjntaufeu, ban-chettdre, gozzoviglidre.
Pis, m. tic @d;rift, la scrittúra, iI cardttere,	[lamdjo.
Pisalo, s. bas ©djreibgerätite, il ca-
Pisan, k. gcfdjriebett, scritto; be: ntalt, dipinto; bltllt, variegdto.
Pisánka, ž. baS Dflerei, l'uóvo di pasquu.
Pisar, m. bet ©djreiber, lo scrivdno.
Pisariti, gtn. fcrtbellt, fíecf'fett, fdjntie.-rett, scrivacchiáre.
Pisáraica, ž. bte Äattjlei, la can-cellaria.
Pisatelj, nt. ber ©djreíber, @djrift= fieder, lo scrittóre, autóre.
Pisati, gtn. fdjreibett, scrivere; — se, ftdj nennen, f>eípett, (iit Urfttn--ben), chiamdrsi, nominársi; buttt iltadjeit, colorare.
Pisáva. ž. bie @d)retbart, baS 6ott= cept, lo stile, il caráttere.
Pisávec,* gl. pisar.
Pisek,* m. bet geberfiel, il cannóne dipenna; baS Shtitbflttd: etneS 83laS; illflrumenteS, l'imboccatúra ("dom. bochín} d'uno stroménto da fidto.
Pisk, m. ber Sßfiff mit einem 3n--ftritmeittc, la zufoldta; baS SDíuitb--ftücE eines SlaSiuftruinenteé, Vimboccatúra (dom. bochín) d'uno stroménto da fidto.
Piskati, gtn. blafen (auf einem 3tt-fitumettt), sonare.
Písker,* m. ber Xopf, la pigndta.
Pisiliár, m. etn ©(^riftgelefytter, un letterdto.
r
Pisni
plsine, s. bet SSuč^flabe, la léttera;
baS Sc^riftjeicíietl, il cardttere. pismen, k. fdjtiftlidj, letterário;
gefctyriebeit, scritto. pjsiuo. s. tie ©djrift, lo scritto;
bet Srief, la léttera. pisinoiik, m. ein ©djtiftgeleljrter,
un letterdto. pismovódja, m. bet ©cfmftfñíjrer,
il segreldrio. pisnik, ra. ber SBieijiift, il lupiš. Piš, ra. ein 3Dittb|iop, un colpo di
rento; bet Jpoljttnirm, il tarlo. Pisala, ž. bie .§irteitpfeife, la zam-pógna-, bie glčte, il/lauto-, bie C t; gelpfeife, il tubo d'órgano. pišče,) s. bas Imfjitcheu, Mc^tein, Piše, y il pollo, pollastro. Pišiv, ; k. ttmrmjtidjig, tur lit o, in-Piškov,) tarldlo. Piškiir, m. ber Steunauge, la lam-préda.
Pištola, ž. bie íJJtjlole, la pistóla. Pitan, k. gemajlet, fett, ingrassdto. Pitati, gtp. maften, ingrassdre; fra;
geti, domanddre. Piten,* k. tritifbar, bevibile, potdbile. Piti, gtn. ttinfeti, bévere, bere; ni-mam kaj —. ¡d) babe Iti^tž jlt tri«; fett, non ho niénte da bere-, ta-bak —, Xabaf rattdjett, fumare il tabdcco.	[bibita.
Pitje, s. baS ©etráltf, la ber anda, Pitoni, k. jaf;ttt, addomesticdto, doméstico.
Pitoven, k. n. p. vol, ber SKafi; otila, il bde destindto ad ingrassdre-, pitovna živina, baž ÍWaftiuef), , le béstie che si téngono per in-grassdrle. Piva, gl. pivo.
Pivar, ra. ber SBíerbt'áuer, il brassa-
tór di birra. Pivec ,* m. eitt íErinfgaft, il bevitóre. Pivka, ž. bie JpeiferFeit, la fioccág-
gine, raucédine. Pívkati, gtn. ptpett (»ott ^ütjnern ic.), pigoláre.
Pivnica, ž. eítte ©cfjettfe, una ta-vérna.
Pivo, s. baé Sier, la birra. Plača, ž. bie 53efolbitttg, la paga,il salario.
Plás	99
Plačati, gzn. ¡ r.
Plačevati. gtn. i	WW™-
Plačilo, s. bie Sejaptttg, il pagamento.
Plačivnica, ž. baé Satyíatttt, lacassa.
Plačnik, ra. ber Satyler,ilpugatóre.
Plali, k. furctftfam, f¿^ü(ffteru, pau-róso; — konj, eiit fdjeites Oferto, un cuclillo ombróso.
Plahitáti. gtn. fíattern, svolazzáre.
Pláhniti, gzp. gl. plákati.
Plahodiišen. *(k. jagfyaft, tímido,
Plahoséréen ,*! pusillánimo.
Plahta, ž. bas Ceititud), H lenzuóto.
Plajba. gl. ravnomérnik.
Piajš, m. ber üRaittel, il mantéllo, tabarro.
Plákati, gtp. attsfpüleit, abfdjwent--mett, luváre.
Plani. plamen, in. bie glanune, ta fiánima.
Plailltéti, gtn. (íamnten, fiammeg-giáre. •
Plan, k. ebetl, fiad), piano; na planem, uitter freient §intuteí, a cielo apérto.
Planét, m. ber Slonet, Sffiattbeljiertt, il pianéta.
Planilla, ž. bie Slipe, l'alpe, i. la montdgna.	•
Planinec,* m. ber 9telpler, il mon-tanáro.
Planinsk, k. SMlpett;, alpestre, mon-tanésco.
Plániti, gzn. aufíobettl, infiammársi; na koga, attf jentattb íoSftürjen, as-salíre, attaccdre.
Planjava, ž. eiite gtope (Sbette, una grande pianúra.
Planka. i. eitt 3attttpfaljl, il palo.
Plántati, gtn. (liufftt, zoppiccáre.
Plantav, k. íjitifettb, ítamm, zoppo.
Plast, m. bet £>eufd)o6er, il múcchio di fiéno.
Plastováti, gtn. auffdjobertt, attf; fd)idjtett (§ett, ©trot)), ammucchiáre (il fiéno, la páglia).
Plaš, gl. plajé.
Plašen,* gl. plah.
Plašilo, s. bas ©djretfgefpeuft, lo spaurácchio.
Plašiti, gtp. fd)recfett, fdjett madjett, spaventdre.
f
100	Pias
Plaši vec,* m. ein gurd)tf<jmer, un tímido.
Plat, ž. bic Seite, il lato, fiúnco; ber Xfyeil, la parte.
Plati, poljem, gtn. plätfc£)eru, sgua%-isdre nett'acqua.
Platiše, s. bie Stabfelge, il qudrto d' una ruóta.
Platnár, m. ber Seiittoanbljäubter, il trafficánte di tela.
Platnen, k. (einen, »on Seintocmb, di lino, di tela.
Platnica, ž. eine ®tele, la túvola, asse; eilt Seitenteil, una túvola laterale; ber SBeijjftfcf), il ghiówso.
Platno, s. bie Seitttocutb, la tela.
Plav, k. Blatt, bin, celeste; Blonb, bióndo.
Plav, ž. ber gloj}, la zdttera, il fódero.
Plávati, gtn. fdjttimitteit, nuotáre.
Plavica, ž. bie ÄornBlltittt, il fiara-Uso.
Plavnica, gl. plav.
Ptávnicár, m. ber glöjier, il fode-ratóre.
Plavüta, ž. bie glogfebcr, la pinna (ala) de' pešci.
Plavútje, s. angefcfitoeittinte Sachen, l' alluvióne, ž.
Plavž, m. ber Sdjmeljofen, la for-núce da fóndere.
Plaz, m. bie ®rbaBrittfdjuitg, lafrana; snežni —, bie Sí^lteelaítime, la la-vina.
Plaziti, gtn. frtedjen, strascindrsi; fíettern, arrampiccársi.
Plazka, ž. bie flioiirbomniel, il tar-búso.
Pleče, s. bas SdjnlterBlatt, la spalla.
Plečast, k. treitidiulterig, di spalle larglie.
Pleli, m. bet gafel, la raeza; baé Sledj, la lama, lamiera; železni — , (ŠtfenBledj, piastra di ferro; beli—, toeifteS Slecf), la latta.
Pleine, s. bas ®efdjíei$t, ber Stamm, la prosapia, Stirpe-, bie	la
ra%za.
Plemenit, k. abelig, ebel, nobile, d' illustre famiglia.
Pleinenitaš, m. ein Sbelmaitn, un gentiluomo, cavaliére.	j
Plit
Plemeniti, gtp. verebeht, rénder nobile.
Plemič, m. ein 3ititfer, un gióvine gentiluómo.
Plemstvo, s. ber Slbel, i nabili.
Plenica, ž. bie SBtitbel, il panno-lino , la fáscia.
Plénjati, gtn. ergiebig fein, (»oit grítdjteit), stramoggiúre.
Plenjav, k. fd)iefetíg, scaglióso.
Ples, m. ber Sanj, Sali, il bailo.
Plesati, gtn. tangen, balldre.
Plesávec,* m. ber Sáltjer, il balle-rino.	[lerina.
Plesávka, ž. bie Sanjerin, la bal-
Plesen,* ž. m. ber Sdjimntel, /« mufla.
Plcsiše, s. ber SattjBobeit, la sala da bailo.
Pleskati, gtn. Hatfdjett, bdtter le mani.
Plesnéti, gtn. fdjinimetn, mujfúr.
Plésniv, k. fd)immelig, muffo, muf-fdto.
Plesnóba, ž. bet Sdnmmel, la mufla.
Plésnovati, gtn. gl. plesnéti.
Plcsovódja, in. ber Sortätljer, co-lúi che guída il bailo.
Plesti, pleteni, gtp. (legten , trec-ciúre; ftricfen , lavorúr a mdglia, far calsétte.
Pleša, ž. bie ®laje, la calvézza; ber Äalilfopf, la testa calva.
Plešast, k. faíiífopftg, calvo.
Pletek,* m. ein glccfjtftücf, una delle parti che si trécciano.
Pleteni, gl. plesti.
Pletér, m. ber geflogene 3ami, la siépe intrecciúta di vimini,
Pleti, plejem, gtn. jäten, renten, roncare.
Pletva, ž. baé 3äten, il roncaménto'.
Pleva. k. ber Spreu, la loppa, palla.
Plevel, m. baá Sätgraä, erba mutile (malla) nelle bidde.
Plezati, gtn. fíettern, arrampicdre.
Pležllioll. gl. bergljez.
Pliska, z. bie Sac|f}el¿e, la codi-trémola, squassacóda.
Pliš, m. I ber Stridjregen , U
Plišovina, ž.$ nembo.
Plitev,* k. feidit, non profóndo, dom. non fondo.
Plju
pijače, ž. m i. tie gttugett, i pol-
nióni-
pliučeii,* k. Sungett--, di polmdni. pljučnica, ž. bic Sungenfudjt, la
polmonéa, tissicliézza. pljunek,* m. etu eittjeltlec ¡Speiá/eí--
auswurf, uno sputo, sputdcchio. pljuska, ž. ba« ®eplStfd)er, lo stré-pito che si fa batiendo V acqua colle mani; bíe $Raitíf(f)e(le, lo S chid fío, dom. la schidffa. pljuskati, gtn. platfdjent, far stré-pito batiendo l'acqua colle mani; ofyrfeigen, schiafí'eggidre. pljuvati, gtn. frítete«, auáfpeieti, sputdre.
Pljúvnica, ž. ber Spucfnapf, la
sputacchiéra. Ploča, gl. ploša.
pjod, m. bíe gtncbt, il frutto; bie
©rut, la covdta.	>
plóditi, gtpn. jeugeu , generare; grüdjte brtugen, fruttdre, fruttifi-edre; — se, ftd) pertttefyten, mol-tiplicdrsi. Plodovit, k. ftucfitbar, fruttífero. Ploh, m. bet ©loci, §a(íjioc(, il ceppo. Ploha, ž. ber ^lajtegett, la pióggia dirótta.
Plosk, m. ettt Jtíítft, la palmdta;
sculaccidta. Ploska, ž. bie Platte, la lastra. Ploskati, gtn. flitfájett, dar palmóte, sculaccidte. Ploša, ž. bíe ^latte, la lustra. Plošad, ž. (rusk) ber $laj, bie
glááie, la pidzza, il piano. Plósiti, gtp. abplatteu, far pidtto, piano.
Plot, m. ber 3«»«/ íPfafjíjaim, la
siépe, fratta. Piuca, gl. pljuée. Plug', m. ber $fíug, V ardtro, ardtolo. PlužAr, m. ber Wüger, ^ffugfttbrer, eoldi che govérna l' ardtro quando si ara.
Plužiti, gtn. ppgett, ben Spflttg füf>= rett, governor 1'ardtro quando si ara.
Plužen,* k. 5$ftug=, d'ardtro; plu-žne kolca, bie Spjiugtáber, la car-rétta d'ardtro. Po, r. 1) itjt, attf, tu, a, su, per, in;
Pobér	101
koga po marnu spoznáti, jentítnb au ber Stimme et'fentten, riconóscer uno alia voce; po gorah, aitf ben Sergen, salle montdgne; po pošti priti, auf bet »JSoft fomnten, venir per le poste; po perstih hoditi, auf bett 3t()tlt geí)ett, andar in punta di piédi; po deželi in po mestih, auf betu Sattbe it»b tu bett Sfäbfeit, per i campi e per le cilla; 2) butci), per; po nakluéju, bltrd) Bit-' faff, per caso; 3) uadj, a, dopo, per, secando; po šegi, ttaá) ber SDÍobe, alia moda; po pridigi, nacfe ber ífircbígt, dopo la prédica; po versti, nací) ber Grbttnug, per ór-dine, secóndo fórdine; 4) bet, per; po imeni klicati, beim 31a= lttett rttfett, chiamdr per nome; 5) Um, per; iti, priti, poslati pokaj, um etwa« gefeit, fommen, fefutfen,
andar, venir, mandar per qual-che cosa; 6) jlt, a, per; po 10 krajcarjih prodaváti, JU 10 Äreujer perfattfen, vender a diéci cardn-tani; vojska po suhem in po morji, ■Sríeg ju Saitb unb ju äßajfer, guerra per terra e permare; podné, ponoči, bei Sage, bei Stacht, di giórno, di notte; pozimi, poletu, tut SBínfet, ittt Sommer, d'invernó, di State; po bratovsko , brüberltd), da fra-téllo; po malem, ííetlttóeife, lang* fam , a poco a poco; po meni je, an« ift ež mit mir, eil' e finita con me.
Pobarati, gl. poprašati.
Pobarvati, gzp. färben, fingere.
Pobasati. gzp. alle« jufatnmen faf-fen, prender tutto insiéme.
Pobeči, gl. pobegniti.
Pobeg, m. bie glucfjt, la fuga.
Pobegel,* k. fluchtig, fuggitivo.
Pobéguiti. gzn. entfliegen , fuggir-sene.	[tmbianedre.
Pobeliti, gzp. wetfjett, übertäuben,
Pobérati, gl. pobirati.
l'obérk, m. t»a« matt bei ber 9iac^ tefe ftllbet, quello che si trova ri-spigoldndo, o raspolldndo.
Pobérkovati, gtn. Ofac^lefe galten, (v vinogradu) racimoldre . raspol-Idre; (po sternisu) spigoldre, ri-spigoldre.
1
102	Póbi
Pobič, m. eilt Äuäblein, un pul-tillo.
Pobijati, gtp. einlagert, ficcár dentro-, — se, ftc^ fc^lagen , bát-tersi.
Pobirác, m. ber Sluffammler, ilrac-coglitóre; accattóne.
Pobirati, gtn. anffamitiein, raccó-gliere; te bo pobiralo, ti toirb bit Bteí ju fdjaffen machen, ti dará molto da fare.
Pobirk, gl. pobérk.
Pobit, k. jerfdjíagen, spezzáto ; — človek, ein bitrd) Schläge beftftä^ bigter SJiettfdj, V nomo pestdto, in-fránto (con perdíase) ; pobito serce, ein jettnirfdjte« §erj, uneuórcontrito.
Pobiti, gzp. auf einmal tobten, am-mazzdre, dom. copare ad un colpo-, níeberfc^Iagen, abbáttere; — se, ftd) bmá) einen gall befind« bigeit, farsi male cadéndo j fíd) f<f)lagett, bdttersi.
Poblátiti, gzn. fotfjig madjen, in-fangdre.
Pobledéti, gzn. erblaffen , impalli-dire, divenir pállido.
Pobljuvóti, gzp. befpeieu, atifpeien, infettdre nel vomitare.
Pobój, m. bet Sobtfd)lag , F omici-dio; ber Äampf, il combattiménto.
Pobóljsanje, s. bie SBefferung, il miglior amento.	[rdre.
Poboljšati, gzp. yerbeffern, miglio-
Poboljšljiv, k. uerbefferlicf), emen-dábile, correggévole.
Pobót, m. bie Slltčgleidjmtg, F aggiu-staménto.
Pobotati, gzp. ausgleichen, abquittt; ren, aggiustdre, quitare.
Pobotnica, ž. bie Duíttnng, la quitanda.
Pobožen ,* k. fromm, aitbädjtig, pió, divóto.
Pobožnost, ž. bie grömmigfeit, Sliu bad)t, la piet'a, divozióne.
Pobrati, gzn. attffíaitbett, raccó-gliere ; einpacfen, affardelldre, dom. impacdre; — se, ficf) fortpacfen, levársi, cavársi, anddrsene; po-beri se, pacte Cid), lévati, cdvati, vdtene.
Poéi
Pobrátiti se, gzp. jtd¡> »erbrübern, farsi fratélli.
Pobrežje, s. ber ©tranb, bie jtiifte, la riva, spidggia.
Pobrisati, gzp. abto¡fd)en , forbire, nettdre.
Pobrizgati. gzp. befprtjett, schiz-zdre. bagnáre.
Pocéla, i. bie £aube, la ciiffia, scúffia.
Počepati, (gzn. alies ber Steilje nach
Pocérkati,* umfteben, frepiren, ere-pare tutto.
Pocóprati, gzp. befjereu, a¡fatturare , in cantare.
Pocúkrati, gzp. juefern, zucche-rdre.
Poč, m. bie ©paite, ber 9lif), la cre-patúra, fessúra.
Počakati, gzn. toarten, abtoarten, aspettáre.
Počasen,* k. lattgfam, faitmfelíg, lento, tardo, neghittóso.
Počasi, nač. langfant, allmáhlig, a poco a poco.
Počastiti, gzp. beefireu, onoráre, riverire.
Poééditi, gzp. fáubern, reitiigen, nettdre , mondare.
Počelo, s. ber Urfprititg, F origine.
Poceniti, gzn. nieberljoefeu, accoc-colársi.
Poéerniti, gzp. fcfjtoárgctt, fchtrarj machen, far ñero.
Počesati, gzp. ansfámmen , petti-ndre.
Počesati, gzp. abreifeit, strappáre, staccáre.	\cipio.
Pocétek,* m. ber Slnfang, il prin-
Pocéten,* k. Slufangé--, primo, ini-ziále.
Početi, gzn. anfaitgen, comincidre-, itnternebnten, intrapréndere.
Početje, s. ber 9!nfang, il principio; tae Unterne(;nien , F impresa.
Pocétnik, m, ber SInfánger, il co-minciatóre; V autóre.
Počez, nač. überjiperch, qiter barüber, per traverso.
Počinek,* gl. počitek.
Počiniti, gzn. aitžrubeu , ausrafteu, riposdre-, pausáre.
Počitek ,* m. bie Stulje, fRafl, il ripóso.
Poči
Podk	103
poditi, gzn. berften, aufbringen, cre- j pare, spaccarsi, far fessiire; fva I (f)cu, scoppidre, dom. schiopdre. 1
Počivati. gtn. gl. počiniti.
počohati, gzp. fragen wo ež einen jltft, grattare.
počiitek,* m. bie (šmpftnbung, baž @efüf)l, il sentimento, senso.
Počutiti, gzn. empfmbeu , wabnieb; men, sentire; — se, ftdj beflnben, sentirsi. stare.
Počiitnost, ž. \ baž ©efuljlžvetniii
Počuvstvo, s.1 gen, la sensitiva.
Pod. m. ber ffupboten, il pavimento, la terra; baž ©tocfwerf, il piano-, bie ®refcbtetnte, /' aja; baž parterre im Xljeater, la platea.
Pod. r. unter, sotto-, pod klobuk djati, unter ben Jput legen, metter sotto il capello; pod klobukom, imeti, unter beut Jpute fabelt, aver sotto il capello; pod starost, in alten iEagen, nella vecchidja; pod gotove denarje, gegen barež @etb per da tiari contanli.
Podajač, m. ber §anbtaltger , il manpvale, colüi che porge ¡¡ualche cosa.
Podajati, gtp. an bie ^anb reidjeu, pörgere, dare ; — se, aufteilen, lief) fdjitfeH, stare, cotwenire.
Podaljšati, gtp. verlängern, allun-gare, slungare, prolungdre.
Podaljšek, m. bie Verlängerung, V allungamento; la prolungazione.
Podan. k. untertänig, süddito.
Podanik, m. ber Untwtfyau, il stid-dito.
Podiirek,* gl. dar.
Podariti, gzn. freuten, regalare, donare.
Podati, gzn. retdjen, barreidjen, dare, pörgere; — se, ftd) ergeben, sot-tomettersi; anfielen, fteb fetteten, stare, convenire; gelingen , riu-scire.
Podaviti, gzp. ber ffieifje nacb er* Würgen, strozzdre tutto.
Podbadati, gtp. anfpernen , spro-ndre; incitare.
Podbijati, gtp.J utiterfdjlageu, sbdt-
Podbiti, gzp. ) tere, scuötere via di sotto.
Podboj. m. ber XbürVfeiler, l' '»'-postattira.
Podbrádek .* m. baž Unterfhtn, la polpa sotto il mento.
Podčastnik, m. ein Unteroffizier, sotto - uffizidle.
Poddél. ni. ber 4iorfd)uft, it tomajo. scappino ; pervi — , zadnji — , ber $orbertt)eil, ber Jpintertfyeit (eittež SBageuž), la parte d'avdnti, la parte di diétro d'un carro.
Poddélati, gzp. unterarbeiten, far un lavóro intórno al fondaménto ; vorfdjitfjen, scappindre gli sticdli.
Poddesetnik, m. ber ©efreite, il vicecapordle, sottocapordle.
Poddriižnica, ž. bie gtltalfirdje, la jigliu (chiésa).
Podeliti, gzn. mitteilen, betbeilen, distribuiré, dispensare.
Podérati, gl. podirati.
Podert. k. nicbergeriffeit, demolito, atterruto.
Podertija. ž. eingeftürgtes (Sebäube, edifízjo rovinóso.
Podérzati. gzn. abfragen, wegfras jen, raschidre, rastidre.
Poderzáti. gzn. behalten, riténere.
Podgána. ž. bie Ótage, Statte, il ratio, lopo. dom. pantegdna.
Podglávje. s. baž .Sopffiffen , il guancidle.
Podgorje, s. bie untereSerggegenb, la falda del monte, il pié del monte.
Podlilébilik. m. ber Scfimaroger, lo scrocchíno.
Podíhati, gzn. beriedjeit, annasdre, odorúre.
Podirati. gtp. nieberreijjen, abbdttere, distriiggere, demolire.
Poditi, gtp. fortjagen, scacciáre.
Podjarmiti, gzp. unterjochen, sog-giogdre.
Podjédati. gtp. íiuterfrefíen , corroder di sotto.
Podjémati, gtn. abnehmen , fáUuá» eber werben, indebolire.
Podkadíti. gzp. anräuchern, incensare . profumdre.
Podkápati. gtp. gl. podkopáti.
l'ódkev. gl. podkévn.
Podkláda. i. bie Unterlage, una cosa suppósta.
104	Podk
Podkládati, gtp. unterlegen, sotto-méttere, méttere sotto.
Podkléstiti, gzp. bie unteren Slefte abhatten, taglidre i rami inferióri.
Podkopáti. gzp. untergraben, sca-vár di sotto, minare.
Podkósati, gl. podpisati.
Podkóva, ž. ba« J&ufetfen, il ferro da cavdllo.
Podkovati, gzp. befragen, ferrare.
Podkupiti, gzp. beftfcbet!, corromperé coi doni.
Podkupljiv, k. bejlethlidj, corrut-tibile.
Podkupljen, k. be|}od)en, corrótto.
Pod k Ii rii i, gzp. anfeuern, accén-dere, far fuóco.
Podlaga, ž. bie Unterlage, ber @runb, una cosa che si mette di sotto.
Podlágati, gtp. unterlegen, sotto-méttere, méttere sotto, sottopórre.
Pódlaka, gl. podlóga.
Podlasica, ž. baž SGBtefel, la dón-nola.
Podléci, gzp. ftd) unterlegen, unter* liegen, méttersi sotto ; soccómbere, soggiacére.
Podlések.* m. bte ^erbjijeitlofe, il cólchico.
Podléziti, gtn. unteríriethen, stri-scidre al di sotto.
Podlóga, ž. gl. podkláda, baá gut* ter (tu Äleibern), la fódera; bte Orunblage, la base ; ber Xert, il testo.
Podložen, k. unterlegt, sottopósto.
Podložen,* k. untergeben, untertljá* ltig, soggétto, Stiddito.
Podložiti, gzp. unterlegen , sotto-méttere , sottopórre, dom. métter sotto.
Podložnik, m. ber Untertan, il súddito; einer ber auf ber unteren Seite einež SBalbež tuolint, un abitante alia parte inferiore d' un bosco.
Podložnost, ž. bie Untertljämgfett, la soggecióne, sommissióne.
Podmázati, gzp. unterhalb auftret* djeit, úngere di sotto; beflecken, corrómpere.
Podmekniti, gzp. barunter ritcfett, untergeben, supporre.
Podor
Podniešati, gzp. untermengen, fram-mischidre.	[ndta.
Pödinet, ž. ba« Siefilmup, la fari-
Podniétan, k. mit 9Jiehl oerfegt, mescoldto con fariña.
Podniétati, gzp. mit SDiehl eine ©rüije »erfegett , aggiúnger fariña ad un brodo.
Podinititi, gl. podkupiti.
Podinolj , m. ber Uferbrudj, lo sgor-gamento delV acqua.
Poduašati, gtn. erfragen, soppor-tdre, soffrire.
Podné, nao. Wittag, mexssogiórno, meazodi; o — , SKittag«, a mess-isogiórno.
Podnebje, s. ber ^tmntelafiriÉh, ba« ■Ritma, il clima.
Pódnet, m. ba« Unterheigmatertale, l' attiacaménto.
Podnétiti, gl. podkúriti.
Podnéven,* k. Sag«*, di giórno.
Pódnica, i. ba¡5 ©obenbrett, la lavóla del fondo.
Podnožje, s. ber gufjfihämmel, lo sgabéllo; tas? Jufigefieíl, il piede-stdllo.
Podoba, ž. bie ©ejialt, la forma, figura; laž 93 i Ib , l'immdgine, i. bie 9lehltltchfeit, la sommiglidnza ; — je, bem 9luf<hetne nadj, all' ap-parénssa.
Podóbar, m. ber äSorträtimaler, ri-trattista, colúi che fa ritrdtti.
Podóben,* k. äl)nlt(h, simile, conveniente; fähig, tauglid), capdce, atto, ubile.
Podóbiti, gtp. formen, formare ; — se, ftch gejtemen, convenire , star bene.
Podobnost, i. bte Slehnlidjfeit, la sommiglidmsa.
Podojíti, gzp. aužmelfen, múgnere.
Podólgast. k. länglich, lunghétto, bislungo.
Podólgem, nao. nach ber Sänge, a lungo.
Podomáce, nač. ita<h §au«gebrau(t, alia casalína.
Podoináciti se. gzn. ftd) einheimtfch machen, farsi doméstico.
Podoráti, gzp. unterpflügen, coprire arando.
Podo
Pódv
105
podostríti, gzp. jnftnje», appun-t¿re. _ podkóve, fcie Jpufeifen \á¡ ár; fett, appuntdr i ferri da caválip. podpáliti, gzp. »on unten anjüuben,
accénder di sotto. podpás, m. bie Sauchgurte, la cin-
ghia, sopraccingkia. podpásati, gzp. mit einem ©Artet auffcfmrgen, cinger di sotto , suc-cingere. podpérati, gl. podpirati, podpétnica, ž. bet' Slbfag (am ©tie*
fel), il tacco. Podpihati, gzn. uttierblafett, soffidr di sotto; auflegen, irritare, atezare.
Podpirati, gtp. mtterflügett, pun-
telláre, appoggidre ; sostenére. Podpis, m. bie Unterfdjrift, la so-
scricidne. Podpisati, gzp. itittetfeinreiben, sot-
toserivere. Podplat, m. bie gttffohle, la pidnta de' piedi; bag ©ohlenleber, la suóla, il sitólo della searpa. Podplésti, gzn. uttterfled)ten, in-
treccidr di sotto. Podpora, ti. bie ©preige, ilpun-Podpórnja,we'Mo; bie ©tüge, I' ap-
poggio, sostégno. Podpreti, gzp. gl. podpirati. Podrasti, gzn. unterwarfen, er encere di sotto. Podrávec,* m. bet ®mtatttool)tter, un abitante della riva di Dravo. Podrazdélek .* m. bie Unterabtheú
litng, la suddivisióne. Podrazdeliti, gzp. uivterabtfjeilen,
suddividere. Podražiti, gzp. »erweitern, rinca-r.dre; auflegen, irritare, stimoldre; aiccdre, instigare;— se, tljcurer Werben, divenir piii caro. Podrépnica, ž. bet ©chwcifrieitteit,
la groppiéra, dom. sottocóda. Podrépnik, m. bet ?litl)änget, il
partigidno, segudee. Podréti, gzp. nieberreífien, gerftóren,
abbdttere, distrúggere. Podrézati, gzp. ttnterfdjeibett, taglidr di sotto.
Področen,* k. unterfteíenb (eiltet Sge^ötte), subordindto, dipendénte.
Podrokováti, gtp. über ¡entaitb bie ©berljaiib haben, avér la superio-rità d' alciíno.
Podsék, m. ber ©ritnbbalfeu bei t)öl--gerttftt ©ebâubett, la trave fondamentale d'un edificio di legno.
Podsékati, gzp. unterbauen, taglidr di sotto.
Podstáva, ž. bag gutter, la fddera.
PodstAviti, gzp. unterteilen , untere fegen, supporre; füttern (Äleiber), foderdre. metter la fddera (ad un drappoJ.
Podstópiti, gzn. fidj wo unterteilen, untergehen, méttersi a copérto; — se, fîdj uuterjieheit, osare, accar-ddre.
Podstréti, gzp. unterbreiten, disténder di sotto.
Podšiti, gzp. unternähen , soppati-ndre; škornje —, bie (Stiefel bop= pellt, métier nuóve suóle a g Ii sti-vdli ; »orfdutljen, scappindre gli stivdli.
Podšov, m. bie 93efof)(ung bet ©tie» fei, (ein Soppier) , nuóve suóle agli stivdli-, ber SSorfdjUt), il to-mdjo, scappíno.
Podsúntati, gzp. anlegen, attfreigen, instigare, solleváre.
Podtakniti, gzp. ¿unterfcfjíebett, unters
Podtikati, gtp. ^flecfen, méttersotto ; supporre.
Podilčen. k. unterrichtet, ammae-strdto, in formato.
Podúéen,* k. lehrreich, istruttivo.
Podučiti. gzp. unterrichten, belehren, informare, istruire, insegndre.
Podiičljiv, k. gelehrig, dócile.
Podúliati, gzp. aiiriec|ell, annasare.
Podilk, m. bie Selecting , l'infor-macidne, inslrucidne.
Podvaliti, gzp. unterWálgen, rotoldr, voltoldr sotto.
Podvérzek,* m. ein untergebene« Äillb, un fanciüllo suppósto in vece d'un altro.
Podveržen, k. unterworfen, a.uog-gettdto, soltomésso.
Podveržen.je, s. bie Unterwerfung, V assoggettaménto, sottomessióne.
Podveza, ž. bag Unterbanb, ©trumpf* baitb, la legáccia delle calce.
106	Podv
Pogr
Podvézati, gzp. itttterbiltbett, legare di s otto.
Podviliati, gzp. auffdjürjetl, succig-nere. succíngere.
Podviti, gzp. unterwhtben , unter* binbett, legare di sotto con fásce.
Podvizati so, gzn. fid? beeilen, af-frettdrsi, spiccarsi.
Podvláka, ž. baž Unterfutter, la fódera.
Podvóriti, gzp. behielten, aufwarten, servire.
Podvreči se, gzn. fíá unterwerfen, sométtersi.
Podzemeljsk, k. unterirbifd), sot-terráneo.
Podzidati, gzp. untermauern , murare, fabbricáre di sotto.
Podzid, m. bte ®rmtbmauer, il muro sotterráneo.
Podžgiiti, gzp. / imterjünben , dar
Podžigati, gtp.Sfuóco. accéndere.
Pogača, ž. eitle Šlrt Svet, una sorta di pane; ber Äu^eu, jjlaben, la foccdccia.
Pogajati se, gtn. unterf)anbeln, pafs tiren, pattuire; fttfc vergleichen, con-ventre.
Poganjati, gtp. treiben, antreiben, incitare, sollecitáre; — se, gtn. ftefs annehmen um etwas, ober um jentatib, prender a cuóre una cosa, interessársi per una persona.
Pogasiti, gzp. gänjlidj löfdjett, spég-nere tutto, smonsdre tutto.
Pogásniti, gzn. auslöfdjen, aufhören 51t brennen, spégnere, smorzáre.
Pogáziti, gzp. jertreten, calpestdre, pestdre.
Pogérditi. gzp. befcbtmtjeit, spor-edre, imbrattdre.
Pogerniti, gzp. bebeefen (einen Xifcft), apparecchidr la túvola.
Pogérvati, gl. tirjati.
Pogibelj , ž. bte (befallt, il perico/o.
Pogibljiv, k. gefährlich, pericolóso.
Pogin, m. baž Serberbcn, ta ma-lóra; ber gaulenjer, il poltróne.
Poginiti, gzn. itmfomntett, jtt ©ruttbe j gehen, perire.
Poginjen, k. tobt (vott Xhieren), morto; faul, träge, pigro, neghit-tóso.
Pogláditi, gzp. jkeidjeln , glätten, careggidre, liscidre.
Poglavar, nt. bai Dberfiaiipt, il capo, superióre.
Poglavarstvo, s. bie öbrigfeit, il magistráto, la superiorità.
Poglaviten,* k. .(paupt-, capitale, principale.	[pítolo.
Poglavje, s. bas ^auptiiüdf, il ca-
Pogléd. in. ber »lief, Slnblitf, lo sgudrdo.
Pogledati, gzp. attbliifen , anfefien, daré una occhidta, guardare.
Pogniérati. gl. pomnožiti.
Pognati, gzp. treiben, antretbell, cac-cidre, inseguire, incitare.
Poglijiti, gzn. Verfaulen, imputri-dire, diventdr mdreio.
Pognojiti, gzp. biiugett, concimdre, alletamdre.
Pogodba, ž. ber Vergleich, ©ertrag, bie ©ebinguttg , il patto, accorda, la convenzióne, condicione.
Pogoditi se, gzn. ftdj vergleichen, accordársi, convenire.
Pogój, m. bie fflebingung , la condicione , il patto.
Pogóltati. ) gzn. verfehíttefen , in-
Pogóltniti,* ghiottire.
Pogón, m. ber Xtieb, 3nftinft, V im-púlso. istinto.
Pogorélec ,* m. ber Slbbranbler, l'in-cendidto, colúi a chi è abbruciáta la casa.	[ciare.
Pogoréti, gzn. abbrennen , abbru-
Pogoriše, s, bie iöranbftätte, V área d'una casa bruciáta.
Pogosten ,* k. häufig , copioso.
Pogóstonia. nač. háitftg, spesso, sovénte.
Pogostiti, gzp. bewirten, accógliere, tratláre.
Pogovárjati se, gtn. ftcfy befare* d)eu, abboccársi, avér conferénza.
Pogovor, m. bie Sefprc¿hung, Vab-boccaménto, la conferénaa.
Pogovoriti se. gzn. fídj befpre¿hen, abboccársi.
Pograbiti, gzp. jufainmenfcharren, accumuldre; jiifammenrecljett, ra-strelláre tutto.
Pogréb, m. baS 93egräbttijj, la tu-molazsióne, sepoltúra.
Pogr
pogrébnik, m. ber !£obtengräber, il beccamdrti, becchino.
pogréjati, gtp. gl. pogreti.
Pogrešati, gtp.i »ermifieit, accrír-
pogrešiti, gr.fJ gersi che ci manca una cosa; lahko — , leidjt entbel;; ten, star fácilmente senca.
Pogreška, ž. ber gefyier, aSerftof, l'errore, m.
Pogreti, gzp. aufwärmen, riscaldáre.
Pogrézniti, gzp. »erfenfen , afondare ; — se, »etftnfen, subbissáre.
Pogrílijati, gtp. gl. pogérniti.
Poguba. ž. baž Serberben, ber llit; tergang, la rovína, malóra.
Pogubiti, gzp. I verlieren, pérde-
Pogúbljati, gtp. íre;ju®runberich; ten, rovindre; »erbammen, Imiricf); ten, giustiziáre; — se , »erloren ge; fietl, pérdersi.
Pogubljenje, s. bie äSerbatnmuttg, la condannazióne; Einrichtung, V esecuzióne.
Pogúm, m. ber Wutli, il cor'rággio, ánimo, cuóre.
Pogúmen ,* k. mutíiíg , füfnt, cor-raggióso, animoso, ardito.
Pohabiti, gzp. »erberben, befdjäbi; gen, guastáre, corrómpere.
Pobájati se, gtn. nmber gel)en, girare , vagabondáre.
Pohišje, s. bie §au«einri<htung8jiü(fe, i suppellétili, i móbili di casa.
Pohištvo, s. baá §au«gebáube, la casa; bie Jjaugwirtl)f<haft, ¡'economía.
Pohiteti, gzn. eilen, affrettársi.
Pohladiti, gzp. ein Wenig abfüllen, rinfresedre.
Pohlepen ,* k. begierig, cupido, vo-glióso, ingórdo.
Pohlepnost, ž. bie ©udjt, ®ier, l' aviditá; ingordigia.
Pohléven,* k. gutmütig (»on Xíne; reu), manso, buóno.
Pohlévnost, ž. bie Bahnzeit, ®ut; müthigfeit (»011 ^hieren), dolcézza, mansuetúdine.
Pohoditi, gzp. jertveteu, calpestáre.
Pohoten,* k. begierig, wohllüftig, bramóso.
Pohótnost, ž. bie ŽSegierli^feit, Sßoilufl, la cuf idilä, cupidígia.
Póka	107
Pohujšanje, s. bas Slergernif , lo sedndalo.
Pohujšati, gzp. »erfdHtmmern, peg-, giordre; ärgern, scandalizzáre.
Pohujšljiv, k. ärgerlich, scandalóso.
Pohvala, ž. bas Sob, bie ©elobuitg, la lode.
Pohvaliti, gzp. beloben, loddre.
Pojáta, ž. bie Jpütte, la caparina.
Pójati se, gtn. in bet fflruuft fein, ésser in frega.
Poiskati, gzp. auffuchetl, cercare.
Pojedina, ž. bet ©djntatt«, il festino , stravizzo.
Pojema, ž. bas SIBfchWädjeu, Slbneh* men, F indeboliménto.
Pojemati, gtn. abnehmen, fchwädjet werben, indebolire, gtp. sapo —. nad) 2llft fd) nabelt, acchiappár ária.
Pojemati, gzn. Wegnehmen, lógliere. levare.
Pojénjati, gzn. ettoaž nachgeben, ri-lassáre, cessáre un poco.
Pojesti, gzp. aufeffen, aufjehren, mangiár tutto.
Pojiti, gtp. tränten, abbeveráre.
Pojiiteršen ,*/ k. übermorgtg, di dopo
Pojútern, í dimáni.
Pojútresnjem, naé. übermorgen, dopo dománi.
Pok, m. ber Änall, lo scóppio . la scoppidta.
Poka. i. ber @t>rmtg, Stif, la cre-patúra, rothira, fessúra.
Pokaditi, gzp. beräudjern , incen-sáre, affumicáre.
Pokáj , naé. um toaé, per qual cosa ? perche?
Pokanje, s. bas ÄnaKen , Äraren, lo scoppidre; dom. schiopáre.
Pokápati, gtp. begraben, sepellire; gtn. ua<h einauber abfallen, cadére consecutivamente.
Pokapljati, gzp. anfíeffett, scara-bocchidre, schizzdre.
Pokarati, gzp. mit SEorteit ftrafen, ripréndere.
Pokasljeváti. gtn. räufperti, hü* fieln, spurgársi.
Pókati, gtn. fnaííen, traben, fdwal; jen, scoppidre, dom. schiopár (govori séopar); aufbringen, spaccársi
108	Póka
Pólb
Pókavnica, ž. ein Äiatfdjtoerfjeitg, dom. la schióca (izgovori: sčoka).
Pokazati, gzp. jeigett, mostrare.
Pokiinati, gzn. ¿utúcfm , aecenndr col capo.
Pokládati. gzp. hinlegen, méttere.
Pokláti, gzp. eine Slnjafil (5. Spiere) atfc^íad^íen, macelldre, scan-náre.
Pökle, nao. hernach, dopo, pol.
Poklekniti, gzn. nteberfniett, ingi-nocchidrsi, méttersi a ginocchi.
Poklénkati, gzn. anläuten, sonar il campanéllo.
Poklic, m. ber 93eruf, la vocazióne.
Poklicati, gzp. rufen, berufen, chia-máre.
Poklína, ž. bie 9üje, ber ÍHijj, la crepatdra, fessúra, rottdra.
Poklón, m. bie ffierbeitgittig, bas kompliment, l'inchíno , compli-ménto; baS ®efd)eiif, il regalo, dono.
Pokloniti, gzp. oerehrett (eittent ets toag), fdjetlfen, regalare.
Poklúkati, gzn. anflopfen, picchidre un poco.
Pókoj, m. bie ílhtfie, il ripóso , la quiete.
Pokojen ,* k. ritfiig, tranquillo, quieto; feiig Perftorbeit, defúnto.
Po konci, nač. aufregt, ritto; in piédi.
Pokončati. gzp. pernici)ten, aumentare . anniehildre.
Pokóp, m. bas fflegräbttip, la se-poltxira, tumolazióne.
Pokopališč, s. ber grieb§of, il campo santo, cimiléro.
Pokopati, gzp. begraben, sepellire.
Pokóra, ž. bte ©träfe, il castigo; bie ©ufe, la peniténza.
Pokoren ,* k. geíjorfam, ubbidiénte, gebeim'itíjiget, umilidto.
Pokoriti, gzp. jlrafett, castigare; be 111 ü til igen, umilidre.
Pokoršina, ž. ber ©eborfam, l'ub-bidiénza.
Pokositi, gzp. abmähen, falcare tutto.	[présso.
Pokraj, r. längs, neben, presso, ap-
Pokrájina, ž. bas ©rättglattb, il paése confinante.
Pokrájsati, gl. okrajšati.
Pokrásti, gzp. tpegiîehlen, rubdre; — se, heimlich bapon gehen , an-ddrsene di soppidtto.
Pokrégati, gzp. ausfchelten, Pertoei-feit, sgriddre; dom. cigar (izgovori: cigár).
Pokrepcáti, gzp. fiárfell, confortare.
Pokrepéáven ,* k. fîârfeub, confortante.
Pokriti, gzp. bebedett, coprire; — se, jtcf) bebecfeil, coprirsi.
Pokriváé, gl. krovec.
Pokrivalo, s. ber ®ecfel, il copér-chio, copertójo.
Pokrivati, gtp. gl. pokriti.
Pokrižati se, gzn. ftdj befreujeti, segndrsi con una croce.
Pokropiti, gzp. befpreitgen, asper-gére, sbruffdre.
Pokrov, m. ber Secïel, il copérchio, copertójo.
Pokupiti, gzp. auflaufeU, com))rare tutto.
Pokús, m. ber ©efchmacf, il gusto.
Pokúsiti, gzp. /{ojien, »erfofieit, gu-
Pokiišati, gtp. (stdre, assaggidre; Perfumen, provdre.
Pokvariti, gzp. befdjäbtgfn, Perber* belt, guastdre, corrómpere.
Pokvééitl, gzp. Perfrñppeln, strop-pidre, storpidre.
Pokvéka, i. ber Ärüppel, lo strop-pidto.
Pol, nač. halb, mezzo; bte Hälfte, la meta; vsaki pol, jebertte Jpälfte, mezzo per uómo ; o pol šestih, tint h*1"' lfe<hž ' cinque e mezzo.
Pôla, ž. ber ŽBogeit (papier), il fó-glio.
Polagoma. nač. atimählich, a poco a poco.
Polagati, gtp. hinlegen, porre, méttere; živini—, bas SÇieh futtern, dar da mangidre (agli animdlij.
Polajšati, gzp. erleidjtern, linbern, facilitare, render piii facile.
Polastiti se, gzn. ft¡h juetgtien , a-propridrsi, impadronírsi.
Polbrat, m. ber §albbrttber, ilfra-téllo dalla parte d'uno de' geni-tóri.
Póld
Polš	109
póldan, poldne, m. bet SMittag , il mezzogiórno, mezzodi.
poldánsk, ¿k. mittägig, di mez-
Poldnéven *) zoggiórno, meridio-nále.
' Poldrugi, k. anbertfjal6, uno e mezzo.
Polécí, gzn. fiel) legen, (®etteíbeam g tibe) , cadére, rovesciársi; bet üteil)e nadj fíd) nteberíegen, cori-cársi tutti; — se, jur SBelt foxn= ntetl, núscere.
Póleg, r. bei, nebelt, appresso, presso; mit con.
Polen, gl. poln.
Poleno, s. baž ©cfyeit, il legno spaccáto; — bakalára, eilt @tOCf= ftfd), un baccala.
Polepšati, gzp. Berfc^čttern , abbel-lire.
Poleten,* k. ©onimer*, dislate, estivo.
Poleti, nač. int ©omiltet, di state.
Poletje, s. ber ©omnier, la state.
Poležati, gzn. ein »eilig liegen bleí--beit, star un poco giacéndo.
Polh, m. bte ©ilctiiuauá, il ghiro.
Polica, ž. baž @ej}eíí, la scansía.
Polič, m. eilte fyalbe SDiajj, un mezzo boccále, dom. bozza.
Polikati, gzp. glätten, auábtegeln, stirdre col lisciatójo, col ferro scaldáto; dom. sopressár.
Politi, gzp. i begießen, innaffiáre,
Polivati, gtp. | bagnáre, irrigare.
Polivka, ž. icie Srúfye, il brodo; bie ©auee (izgovori : sos), la salsa, V intingolo.
Polízati. gzp. auflecfen, leccáre lutto.
Polják, m. bet ífole, il Polácco.
Poljana, ž. bie gelbebeite, la pia-núra.
Poljánec,* m. ber gelbbetoofyner, V a-bitánte della pianúra.
Polje," s. baé gelb, il campo, la campágna.
Polj ein, gl. plati.
Poljodélec,* m. ber $l(fet«niattii, l' agricoltóre.
Poljsk, k. gelb *, campestre, di campágna.
Poljsko, m. $olen, la Pologna.
Póljsina, í. bie gelbfrücfjte, i frutli campéstri, le biáde.
Poljnbec.* m. ber .ftitp, il bácio.
Poljubiti, gzp. fñffett, baciáre.
Polk, m. baá Síegimeitt, il reggi-nténfo.
Polkovnik,#m. bet Dberfie, il co-lonnéllo.
Polkrog', m. ber •ipalbFreiá, il se-micérchio.
Polleten, k. fjalbjaljrtg, semestrále, di sei mesi.
Pollétje, s. bte SaljreiSplfte, il semestre.
Poln, k. »od, piéno;— mesec, ber SMlmoitb , il plenilunio; na polnem deržati, ftcaff, gefpannt falten tener teso.
Polniti, gtp. fñllen, empiére, riem-piére.	[notte.
Polnoč, ž. bie íDütteriiadjt, la mezza
Polnočen,* k. mitternácfytíid), di mezza notte.
Polnóénice, i. mn. bie Sfyrijimette, l' u¡finio neila vigilia di natále.
Polnost, ž. bie gitlle, l' abbondánza.
Polokáti, gzp. eine jíñfftge ©adíe fo fdjlabbertt wie bie §nnbe, bévere tutto Calia fóggia de' canij.
Polóui, m. baS SfrÍTf^cn, il rom-piménto.
Polotiti se, gzn. ftd) an ettoaž nta--d)etl, intrapréndere quulche cosa.
Polotok, m. bie ^talbinfel, la pe-nísola.
Polovica, ž. bte §álfte, la meta, mezzo.
Poloviti, gzp. alie« einfangen , pi-gliáre, prendere tutto.
Polovník, m. ber §albmetliitg, una misúra da biáda, mezzo stajo.
Polovnják, m. ber ^albftartin, una misúra di vino.
Položek, m. nnterlegte« (Si in einem 9teft, un uóvo che si melte nel nido, onde invitár le galline a depórvi i proprj.
Položiti, gzp. legen, méttere. porre, posáre.
Polpet, št. fünftljaíB, quattro e mezzo.
Polsko, nač. fdjlübferig, sdruccio-lóso, lúbrico.
Polšest, št. fe d) <5 tí) a tb , chique e mezzo.
110	Pols
Pomo
Polšina, ž. Siíííchloch, la tana tli ghiro.
Polt, ž. baž menf^ltíhe gleifdj, la carne umúna; tic ©ittlidjfeit, la sensualita, carnalita.
Poltrétji, k. trittl)atb, due e meexo.
Polúkati, gzn. burchgucfen, far un sgudrdo per un buco.
Polútnik, m. ein §att)§ñbíer, un possessore d'un me%*o poderótto.
Pólzek,* k. fchlüpfrig, sdrucciolóso, lúbrico.
Pólzel, ž. tie fButf(^ía|a, il luógo da sdruccioldre.
Polž, m. tie ©detecte, la lumacca, dom. cagója.	[tóre.
Pomagač, m. ber Reifer, V ajuta-
Pomágati, gtn. helfen, ajutdre.
Pomákati, gtp. eintauchen, eitttun--fett, imérgere, intíngere.
Pomakniti, gzp. weiter rucien, muó-vere, avdnti dom. sbrissdre.
Poníale ni, naé. fleinweife, laitgfam, a poco a poco; piano.
Poinandráti, gzp. gertreten , cal-pestdre.
Pomanjšati, gzp. verfleinern, ver* míllberit, diminuiré.
Pománkanje, s. ber ©íangel, la mancdtma, il difétto.
Pomanjkljiv, k. mangelhaft, man-chévole, difettóso.
Pomanjklívost, ž. bie Mangelhaft tigteit, la difettosit'a, penuria.
Pomaranča, ž. bie ^onteranje, ta-rdncia, dom. nardncia.
Pomázati, gzp. befchmierett, falben, úngere; auftreiben, inverniciúre.
Poinehéati, gzp. erweichen, far rnolle, ténero ; mollificare.
Pomémba, ti. bie Sebeutung, ber
Pomén, m. í @ínn, la signifi-cazióne, il senso.
Poméniti, gzn. bebente», significare-, — se, ftch befprebheit, abboc-cdrsi; to pomeni, baž Will fageit, questo vuol dire.
Pomenkovati se, gtn. ftch befare* chett, abboccdrsi, avér conferénza.
Pomeriti, gzn. (al(ež) benteffett, mi-surdr tutto.
Pomérzniti, gzn. erfrieren, einfrie« ten, geldrsi, agghiaccidre.
Pomesti, gzp. attžfehren, scopdre, spazzdre.
Pomešati, gzp. vermengen, yermú léetl, mischidre, mescoldre.
Pometati, gtp. ausfegten, fegen, scopdre, spaazdre.
Pometati, gzp. alle« nieberwerfen, abbdttere tutto.
Poinčžiti, gzp. gertreten, einen tre» ten, pestdre.
Pomigati, gzn. eine Bewegung ma= d)eit, far un moviménto; muóversi-, eilten äütttf geben, far un cenno.
Po mí gl jej , m. bet SBiuf, il cenno.
PAinije, ž. mn. baž ©VÜlWajfer, l'ac-qua con cui fii guazzdta qualche cosa.
Pomíjek, m. baž ©pülfchaf, ilma-stéllo da ,,pomije."
PomílAvati, gtp. bentítleiben, aver compassióne d'alcúno, compd-tire; begnabtgen, perdonare.
Pomiriti, gzp. befánftigen, beruhigen, pacificare.
Poiníslik, m. baž Sebeitfeit, la ri-flessióne; brez pomislika, chite ffle--benfetl, senssa scrúpolo.
Pomisliti, gzn. bebenfett, rifléttere, esamindre.
Pomisljeváti, gtn. gl. pomisliti.
Pomiti, gzp. ) abluafchen, lavare
Pomivati, gtp./ guaseare.
Pomízen,* k. gum Xtfch gehörig, appartenénte alia túvola; i£ifch=, di tdvoía.
Pomízje, s. baž Xifchgerätfj, ilser-vigio di túvola.
Pomlád, i. ber gtühlittg, la primavera.
Pomladiti, gzp. verjüngen, ringio-vanire.
Poinlátiti, gzp. gerfchlagetl, romper batiendo.
Pómniti, gtn. ft<h erinnern, ftch ftnnen, ricorddrsi; gebeitfett, mer* feit, tener a mente.
Pomnja, i. bie (Sritittetung, la memoria-, bie Slufmetffantfeít, t atten-í&ióne.
Pomnožiti, gzp. vermehren, aumentare.
Pomoč, ž. bie óílfe, fajvto, conforto.
Poíno
Popi	111
Pomoči, gzn. Reifen, ajutdre.
pomočiti, gzp. benejen, bagndre, eintunkt!, intingere.
pomočnik, m. ber felfee, l'aju-tatóre.
Pomoliti, gzp. lj¡nrei($en,í)tnjlrecíen, pórger la.
Pomoriti, gzp. eine äRenge tobten, ermorbeit, uccídere tutti.
Pomóta, ž. bíe Strang, bet Srrttyum, l'erróre, sbdglio.
pomračiti se, gzn. bitttíeí hierben, bámmeru, oscurdrsi, imbrunire.
Pomréti, gzn. ausjlerbeit, morir una quan tita.
Ponuida, ž. bie Serjögerung, il ri-tardiminto.
Pomúditi se, gzn. »enreden, ftá) aufhalten, trattenérsi.
Pouág'liti se, gzn. ftd? beeilen, af-frettdrsi.
Ponarediti, gzp.) uadjjma$en, nad)*
Ponarejati, gtp.$ bilbett, coniraf-fdre, imitare; bankovce — , íüaiif= noten falftftciren, faisán le cidole di banco.
Ponaša, ž. bas Seiragen, il contiguo , la condotta.
Ponatiiren,* k. natürlich, naturale.
Ponaváden,* k. getröfynlitfy, sólito, ordinario.
Ponavljati, gtp. erneuern, iríeber* (jolett, rinnováre, ripitere.
Pondéljek, ponedeljek, in. ber ©loti; tag, il lunedi.
Ponéliati, gzn. nachgeben, aufhören, cessdre.
Ponemáriti se, gzn. faul, itad^lájjíg Ivetten, divenir pigro, neghittdso.
Pončmčiti, gzp. germatiiftrcit, ger-maniazáre.
Pónev, gl. ponva.
Ponikva, ž. eine (Stube, Äeffeltijal, un vallondccio.
Ponižati, gzp. ertttebrígeu, abbas-sdre; — se, jtd? eritiebrigeit, ab-bassdrsi.
Ponižen, k. etniebrigit, gebcmütfyí; get, abbassdto, umilidto.
Ponižen,* k. bemutljig, dmile.
Ponižnost, ž. bie ®eimttl), l' umiltd.
Ponj, t. j. po njega, um ibn, per lui.
Ponočen,* k. 9tad)t;, itäcfytlid?, not-
turno, di, da notte; ponóéna luč, 9¡acf)t!icbt, il lume da notte-, ponočna slana, ber Stacfytfrofi, labri-ndta nottúrna; pomični vran, bie Otofirbommel, il tarbúso.
Ponoči, nač. bet ber Stacht, di notte.
Ponočnjak, m. bet 9iad?tft§t»ärmer, il nottivdgo.
Ponositi, gtn. abtragen, logordre (le vesti); — se, ftdj flolj gebär* bett, superbire.
Ponosa, ž. bas Setragen, il contiguo, la condótta.
Ponoviti, gzp. gl. ponavljati.
Poimeati, gl. porabiti.
Ponudba, ž. baS Slnbieten, l'o/fčrta.
¡'(míljati i gtp."} ««*». offrire.
Ponva, ž. bie ißfanne, la padilla.
Pooblastiti, gzp. bepollmäifytigen, autoritäre.
Poobráziti, gzp. abbilben, contraf-fdre, ritrdrre.
Poobrázenje, s. bie Slbbilbttttg, il ritrdtto.
l'oosabiti se, gzn. l)0<§mütl)ig trer* beu, divenir superbo, orgoglióso.
Popačen, k. »erborben, corrdtto.
Popáéenost, ž. bas Serberbníjj, la corruxióne.
Popadati, gtn. alies nteberfallett, ca-dir a terra in quantit'a ; anfallen, attaccdre, assalire.
Popáriti, gzp. abbrühen, mit fyeifjem Staffer begießen, scottdre coli' acqua bóllente, dom. brovdr.
Popásti. popásem, gzp. abtreiben, pascoldre.
Popásti, popádem, gzp. anfallen, ergreifen, attaccdre , afferáre.
Pópek,* m. bet 9tabel, V umbilico; bte .ftnofpe, il bottóne del flore.
Póper,* m. ber Pfeffer > la pepe.
Poperilen ,* k. frifdj getrafdjeu, (ron l'eibtuäfdje), bianco.
Popertnik, m. ba« 3Beil)itacf)tsbrpt, il pane che si cuóce di ñútale.
Popévati, gtn. ftttgetl, cantare.
Popevka, ž. baS Sieb, la cun&óna.
Popikati, gzp. anfielen, betiipfeln, appuntdre.
Popipati, gzp. alies ua<$ einanbet ait¿raufeu, sradiedre, sterpdre tutto.
1
112	Pop
Popis, m. t>ie Sefdpibung, coscri-¡sióne; bas äJerjetdjnif, F elenco; bas 3u»eittar, l' inventario.
Popisati, gzpn. ¿befchreibett, cos-
Popisováti, gtpn.\ crívere.
Popisovanje, s. bie Beitreibung, la coscriísióne.
Popiti, gzn. afíeS aitiSíríufcn, bévere tutto-, auffaugelt, sugáre tutto.
Poplačati, gzn. bejahen, abjafjíett, pagare tutto.
Popháliniti, gzn. ausf<$weitfen, aus= fpüleil, lavare, guaszáre.
Poplásiti, gpz. serfc^euc^cu, spa-ventdre.
Popljeváti, gl. popljuviti.
Poplósiti, gzp. mit platten pfíajiern, lastricáre.
Popljuvati, gzp. befpucfen, imbrat-tár di sputi.
Popoldan, m. bet Stadjimttag, il dopoprdnzo.
Popoldánsk, k. na^mittágig, 'di dopo pran%o.
Popoldne, nač. -Jladjmittagá , dopo prantso, di dopo pranso.
Popólen,* k. pollfommett, perfétto.
Popolnoma, nač. »ollfommen, per-fettaménte.
Popólnomost, popolnost, ž. bie 55ollfommenl)eít, la perfemóne.
Popoten,* k. reifenb, viaggidnte, straniéro.
Popotnica, i. bie Cfteife;, Sffiegjeh--tuttg, il viático; ber íHeifemarfc^, la márcia di vidggio ; bie öieifenbe, la viaggiatrice.
Popotnik, m. bet Oieifettbe, SBait; berer, il viaggiatóre.
Popotovanje, s. tas {Reifen, il viaggiáre.
Popótovati, gtn. reifen, viaggiáre, passáre.
Poprásati, gzp. anfragen , doman-ddre. dimanddre, ricchiédere.
Poprava, ž. bie Slusbeffcrttitg, il racconciaménto, raccomodaménto.
Popravek,* m. bie Slusbefferung, V emendazióne, correzióne, i.
Popravilo, s. bie Reparatur, la racconciatúra, il raccomodaménto.
Popraviti, gzn. ( aitsbeffetn, repas
Popravljati, gtn.( tiren, raccon-
Porí
ciare, raccomodáre; corrígiren, cor-réggere, emendare.
Poprečen,* k. fdjräge, traverso, obbliquo.
Popred, nač. »orljer, früher, prima.
Poprejšen,* k. früher, »orig, ch' era prima. di prima; anteriore.
Poprénka, ž. bie <Pfefferbú<hfe, la pepajuóla.
Poprék, nač. quer, übergtoerity, per travérso.
Poprijémati, gtp. eine gegen uns ftd) betuegenbe @ad)e fortwäfirenb entgegen anfajfen, prender succes-s ivamén te.
Poprijéti, gzp. gl. poprijémati; eilte sD!elige einfatigen, prender una quan-tit'a.
Poprodáti, gtp. ttad} itub ttad) »er= fanfeit, véndere a poco a poco.
Poprositi, gzp. erfinden, pregáre, ricchiédere.
Populiti, gzp.anáranfen, ausreißen, svéllere, sterpdre.
Popustiti, gzp.j Perlaffen, abbando-
Popúsati, gtp.) náre; ttacblaffett, nachgeben, rillassdre, rallentáre.
Porabiti, gznp. »erbrausen, consumare, frustdre , dom. frugar.
Porabljati, gzp. auflodern, far sollo, sóffice, smuóvere.
Porájtati, gtn. berechnen, compu-táre; beachten, riguardáre.
Porásti, gzn, nadjtoadjfeu, créscere alquánto.
Poravnati, gzp. ebenen, ausgleiten, spiandre;¿evai( maceen, dirizzáre ; abgleiten, aggiustáre.
Porcjón, m. bie Portion, ber Xljeil, la porzióne.
Poreden,* k. gentein, ausgelafett, cattivo, scapestráto.
Po redi, nač. ttadj bet Drbttung, secando V órdine.
Porédnost, i. bie ©emeinljeit, Sos* Ijeit, la cattiveria.
Poréslo, s. bas ©trobbatib, lo sprocco.
Porézati, gzp. abfd)iteiben, befc^net= teil, tagliár via.
Pórliet, m. ber ffiardjent, il fu-stdgno.
Poriniti, gzp. hitteinfiofeit, ficcdr dentro; nadjftieben, spignere.
Poro
Pósl
IIB
porób, m. bet 9htmpf, bet abge*
haitetie ©tamm, il tronco. poročali, gtnp. berieten, far safere ; traite», sposáre, dar la be-tiedicidne nucidle. poročilo, s. bet Sériât, la relacione , il raff orto. poročiti, gznp. gl. poročati. Poročnik, m. eitt Sertraueužtnann, un deputdto; bet Lieutenant, il luo-gotenénte. Poród, m. bie Oeburt, la ndscita;
bie Sittbinbung, il parto. Poroditi, gzp. gebären, partorire. porodnica, ž. bie ©ebäreritt, la
genitríce. Pôrok, m. bet Surge, il garante, mallevadóre.	¡(icio.
Poroka, ž. bie Stauung, lo sposa-Porópati, gzp. berauben, depredare,
spoglidre, privare. Porositi, gzp. betí/auen, irroráre, inrugiadáre, innaffiáre un poco. Poroštvo, s. bieSürgfd)aft, la gu-
rancia, malleveria. Porta, i. bie Sorte, il galldne, pas-samdno.
Por ángel j, m. betSlocí, il ceppo. Posabljáti, gzp. nieberfäbeln, mét-
ter a fil di spada. Posada, posadka, ž. bie Sefagung,
la guarnigidne. Posaditi, gzp-ifejeit, pjiattjen, pi-Posájati, gtp.í«Mtarej (ejeu, métier a sedére. Posámezen,* k. eiujelit, solo, da
per se, separdto. Posávec,* m. ber ©apeantoohitet, l'
abitante délia riva di Saca. Posébe, naè. befonber«, abgefonbert,
sepa ratamente, da per se. Poseben,* k. befonbet, separdto, da
per se, speciale. Poseči, gzp. iiieberhattett, tag liare, troncare.
Posedati, gtn. ftá) oft niebetfejjeit,
méttersi a sedére qua e la. Posédba, gl. posestvo. Posedeti, gtn. beftgett, possedére;
ein »eilig ftjett, sedére alqudnto. Posejati, gzp. befáeit, seminare. Posekati, gzp. fällen, ausbauen, ta-gliáre, troncare.
Pösel ,* m. ber ®ien|lbote, un servo.
Poserkati, gzn. auöfd^lürfen, sor-bir tutto.
Posesati, gzn. ausfaugen, lattare.
Posesti, gtn. beftjen, possedere.
Posestnik, m. ber Seftjet, il pos-sidente.
Posestvo, s. bet Seftj, baž Sejtj= tf;itm, il possesso.
Posilnnal, nač. ^eut ju Sage, og-gidi.
Posijati, gzn. anfangen ju fc^eitten, eomincidr a far sole.
Posiliti, gzp. jlumgen, sforcdre, costringere.
Posiliživ, m. ber ©chntarojer, lo scrocchino.
Posinek,* m. ber Slboptipfohn, il figlio adottivo.
Posiniti, gzp. jttnt ©ohne annehmen, adottar uno pel figlio.
Posipalo, s. bie ©tteufaitbbüchfe, il polverino, dom. spolverin.
Posipati, gzp. bejlteuen, befcfyüiteit, spdrgere di polvere, dom. spol-verar.
Poskakati. gzn. nad£) bet Olei^e fpriti--gett, saltdre molti successivamenle.
Poskakovati, gtn. öfter« aufhüpfen, saltelldre.
Poskočiti, gzn. aufhüpfen, far un ficciolo salto.
Poskriti, gzp. hin itnb triebet »er* ftert'eti, nascondere qua e lit.
Poskus, m. bie ijSrobe, ber Serfuch, la prova.
Poskusiti, gzn. (»etfuchen, auf bie
Poskušati, gtn. I i}Srobe fleiien, pro-vdre, far una prova.
Posladiti, gzp. »erfüfen, raddol-cire, far dolce.
Poslanec,* m. ber ©efanbte, ®epn= tirte, V ambasciatdre, deputdto.
Poslati, gzp. fd)i<feit, fenben, man-ddre, invidre.
Posleden j ,* k. bet legte, I' ultimo.
Poslednjič, nač. julegt, enblich, in ultimo ludgo, finalmente.
Poslen, k. arbeitfant, tl;atig, labo-rioso, attivo.
Poslopj e, s. ber $«iajl, il palacco; baž ©ebältbe, l' edificio, ta fdbbrica.
Poslovati, gtn. arbeiten, bef^äftu 8

114	Posl
get fein, lavordre. operare; ésser occupálo.
Posloviti sc, gzn. ftd) Beurlauben, congedársi, prendere eongédo.
Posluh, m. baž @e()ör, l'udílo.
Poslušati, gtn. anhören, jitfiöreit, ascoltdre.
Poslusávec,* berßuljörer, l'ascol-tatóre, uditóre.
Poslušavka, ž. bie 3u§ëreriu, l'as-coltatriee.
Poslušen,* k. gehorfam, ubbidiénte.
Poslušnost, ž. ter (Sehorfam, l'vb-bidiénza.
Posliižiti se, gzn. fid) bebienett, servirai.
Posiuéli, m. bas ©elädjter, la risita; ba« 8ädJellt il sorriso.
Posmehovati se, gtn. lädjeltt, sor-ridere.
Posmejáti se, gzn. aufladen, ri-dere, scoppidr in risa.
Posmérten,* k. nad) bem Xobe, postumo.
Posinùkati, gzp. eine SDíettge ab* ftreifeu, (listje) sfronddre tutto.
Posnažiti, gzp. reinigen, fâuberti, nettáre, mondare.
Posnemati, gtn. öfter« abnehmen, cavar, levar più volte; — smetano, abrahmen, levar il fiór di latte; na d) a (mi en, imitare, contraffdre.
Posnét, k. abgenommen, abgezogen, leváto, staccato; abgefäumt, scal-tro; afcfiraft, astrátto.
Posnétek,* m. bie Sopte, la copia.
Posnéti, gzn. abnehmen, levar, cavar; verhnje —, abrafimett, levar il fiór di latte.
Posnežiti, gzp. befdjneieit, copríre un poco di neve.
Posoda, ž. ba« ©efdjirr, il vaso, vaselláme; bie iHttletbe, timpré-stito.
Posódba, ž. baž Slitleíieli, l'impré-stito, imprésto.
Posoditi, gzn. leít;en, imprestáre.
Posodnik, m. ber etwa« leíl)t, co-lúi che imprésta.
Posojilo, s. bai ¡Darlehen, l'im-préstito, imprésto.
Posoliti, gzp. fatjeil, salare, insolare.
Poster
Pospäti, gzn. na^einanber einfdjla= fen, addormentarsi tutti.
Pospeh, m. bie ©efdjlcuttigung, f acceleramento ; bie ©djnelligiett, la fretta, prestezza.
Pospešiti, gzp. befdjleunigen, affret-tare; — sc, ftd) beeilen, spiccidrsi.
Pospraviti, gzp. I aufbewahren, auf
Pospravljati, gtp. {feinen £)rt brin* gen, salvare; eitlparfen, fardelldre; , aufräumen, sgomberare, ussettdre. .
Posrebati, gzp. auäfdjlürfen, sor-bire.
Posrebriti, gzp. »erftlbetn, inar-gentare.
Posrečiti, gzp. beglücfen, render fortundto.
Posred, nač. mitten h'nkw»^ Ver metssso; in ber äfiitte, nel mezzo, tra, frä.
Post, m. bie gafte, il digiüno.
Postaja, ž. bie ©tagion, la sta-ziöne.
Postajališč, s. ber ©tajionžplaj, la staziöne.
Postajati, gtn. öfter« fte^en bleiben, fermdrsi piü volte.
Postarati se, gzn. alt Werben, di-venir vecchio, invecchidrsi.
Pöstaren ,* k. ältlid?, alqudnto vecchio.
Postati, gzn. 1.flehen bleiben, fermdrsi; 2. Werben, divenire, (li-ventdre.
Postava, ž. ba« ®efej, la legge. •
Postaviti, gzp. / fegen, mettere;
Postavljati, gtp. i —koga za dediča, "einen jum färben etnfejen, in-stituir un erede; — se na koga, eitlen anfallen, attaccare, assalire; — si flašter na nogo, aufbengttjj ein ^flafter auflegen, applicar un impiastro al piede.
Postelja, ž. ba« 33ett, il letto.
Posteljnica. ž. bie SBettfiätte, la lettiera.
Posten,* k. gaften*, postni čas, bie gafietljeit, il digiüno; la quare-sima; postna jed, bie gaftenfpeife, il cibo di magro.
Postergati, gzp. abfd)aben, rädere, levdr via rastidndo.
Posterva, i. bie gorelle, la trota.
Postilj
Poteg	115
postil jati, gtp. aufbetteu, far il letto.
postiljén, m. bet ^cfitUon, il po-stiglióne.
Postiti se, gtn. fajteu, digiundre.
postljáti, gzp. gl. postiljati.
Postojna, ž. ber l'lcíev, V dquila.
postopač, m. ber aWtfíiggánget, il perdigiórno; dom. micchelaccio.
Postopati, gtn. múfftg geíieu, girar ocioso.
Postránsk, k. ©eiten*, laterdle.
Postrásiti, gzp. eni toenig eiufd;itd;= teru, spaventár alqudnto.
Postréci, gzp. bebienen, servire.
Postreliti, gzp. ( erfctyiefien, uccí-
Postréljati, gtp. i dere con ispáro di schióppo, fucile, pistóla ecc.
Postrežba, ž. bie íBebieuung, il servicio.
Postrežen,* j k. bienftfertig, o/fi-
Postrézljív, t cióso, obbligánte.
Postrežljivost, ž. bie Sienftfertig= feít, V offiziosita.
Postríéi, gzp. abfdjereu, tagliare colle fórbici, dom. forfe.
Postrúgati, gl. postérgati.
Posušiti, gzp. trotinen, borren, a-sciugdre, seccáre, disseccáre.
Postiti, gzp. überfdjütten, spárgere di qualche cosa.
Posvariti, gzp. »erTOeifett, toattteti, ripréndere, ammonire, avvertire.
Posveéénje, s. bieSeilje, la consecraciones bie <§eiligttttg, la san-tificaeióne.	| ficdre.
Posvečevati, gtp. Ijeiligen, santi-
Posvéten ,* k. toeltlid;, irbifcf;, mon-ddno, terrestre.
Posvetiti, gzn. teudjteu, far lame un poco.
Posvetiti, gzp. ijeiligfn, santificare; TOeiíjen, benedire; Rubmett, dedicare; — se, heilíg toetbett, di venir santo.
Posvetnják, m. ein Süeltmeni'ci;, un uómo troppo sensudle.
Posvetovati se. gzn. ftd) beratljen, consigliársi.
Pošast, ž. baé Oefpennjl, lo spet-tro-, baé Ultgefyetter, il mostro.
Pošasten,* k. fcfyeuflicf)/ spaventé-vole, órrido.
Posegetáti, gzp. fijeín, solleticdre.
Pošet, m. ber ¿oflftab, il passétto.
Pošiljati, gtp. fenben, fdjíáen,mandare.
Poskóden ,* k. fcfyabem>eturfad?enb, dannóso.
Poškodovati, gzp. beftfyâbigen, dan-neggiáre ; rovindre.
Poškropiti, gzp. befprijen, aspér-gere, sbruffdre.
Pošlatati, gzp. betajien, palpare.
Pošta, ž. bie $oft, la posta-, bie 9íctd)tícht, l'avviso.
Poštar, m. ber ípojimeijiet, il postière.
Pošten,* k. jut $e|t geljórig, di posta , postale.	[tiesto.
Pošten, k. tfyxlify, re^tfc^affen, o-
Poštčnje, s. ber gute Oíame, la fama-, bie 9tebtid)feit, la probità, lealtd.
Poštčnost, ž. bie @l;tlid?feít, l o-nestà, la buóna fede.
Postováti, gtp. eí)ten, adjten, añorare, riverire, rispettáre.
PoStráfati, gl. kaznovati, pokoriti.
Pót, m. bet ©djtoeijj, il sudóre.
Pot, m. ž. bet 2Beg, la via, strada ; božja — , bie íffiaítfatjrí, il pelle-grindggio.
Potája, ž. bie ïBerborgenbeit, la se-gretéasa ; bie SerfieHung, la fin-cióne, dissimulacióne.
Potajíti se, gzn. jrcfy tobt fieílen, fingersi morto, far il morto.
Potákati, gtp. fortrollen, voltoldr-, rotoldr via.
Potakniti, gzp. in »erfcfyiebene £)rte fîetien, ficcdre in divérsi luóghi; altes TO oí; t il jiecfeit, ficcdr, metter tutto in qualche luógo.
Potápljavec,* m. ber Xauc^er, il mergo.	[pestdre.
Potaptáti, gzp. gertreten, calpestdre,
Potažiti, gzp. befânftigen, betuljigen, calmare, placare.
Poteči, gzn. fliefen, scórrere, colare; v morje—, inž SDfeet ntün--ben, sboccdre nel mare.
Potegniti, gzn. jie^en, atljie^en, tirare. trarre ; — jo, ftcb auS bem Staube matfyetl, scampdre, fuggir-sene.
116
Potéh
Potr
Potélitati, gzn. auf ter .öant ai: tnägen, pesare sulla mano.
Potéin, naé. bmiacb, bann, (lopo, (lopo ció.
Potepati se, gtn. tiei'umftreícffen, vagabondáre, vagare.
Potepén, k. Dagabunbtretib, vaga-bóndo; potepéno pismo, bev £auf= paß, tí passapórto; odpraviti koga s potepenim pismom, einem bell fiaitf= paß geben, dar ad uno il puléggio, (ífiolei, bólhnik, drobna meta).
Poteptati, gl. potaptáti.
Potepuh, m. ber 8anbftréíd)cr, ilva-gabóndo.
Poterditi, gzp. betätigen, beftärfen, confirmare; befeftigen, fortificare, rassodáre.
Poterdník, m. ber beftätiget, colúi che confirma.
Potérkati, gzn. anflopfcn, batiere, picchiáre.
Poterpéti, gzn. gebuíben, avér paísiéwsa.
Poterpežljiv. k. gebntbig, paziénte.
Poterpežljivost, ž.) tic ©ebiilb, la
Poterpljénje, s. )paziéna,a.
Potérti, gzp. bremen, rompére, ro-vináre.
Potéza, ž. bet 3ug, il tratto.
Potézati, gzn. > atljíeljen, tirare,
Potezováti, gtn.) trarre; —se s kom, fíctj balgen, accapigliársi.
Potica, ž. eine 9lrt jíucfyen, una spé-cie di focáccia.
Potihniti, gzn. ftifl werten, »erftuni--men, ammutire, ammutolire.
Potikati se, gtn. fyeruntjireídjen,andar girando in qua e in la, va-gáre.
Potipati, gzp. berühren, antafieti, toccáre; tastáre.
Potipljiv, k. ^atibgreifEid), palpábale.
Potiš, m. bet SJ¡ a cf) batet, la spin ta; ber Stoß, V urto, dom. sburto.
Potiskati ,?gzn. itacfyfdjiebeii, fortrü=
Potisniti, )cf'en, spingere.
Potiti se, gtn. fd)nrijeu, sudare.
Potláciti, gzp. nieberbrüífen, con-culcáre, dorn, pressáre.
Pótlej, nao. bann, fyerttaffy, dop o. di poi.
Potléjsni, k. itadjljerig, di dopo, posteriore.
Potočen ,* k. Sadi)*, di fiúme.
Potočiti, gzp. rinnen lajfett, far scórrere; vino v drugi sod—, beit Sein in ein anberes gaß abjiei i;en, travasáre il vino; fortrollen laffeit, far rotoláre.
Potóénica, i. Sergißnteiunidjt, tí camedrio.
Pótok, m. ber Sad), il ruscéllo, torrente.
Potolažita, ž. tie Slišne, la pro-piziassióne; tie Sefänftigntig, l'ac-quietaménto.
Potolažiti, gzp. írófieti, consolare; befänftigeu, calmare, placáre.
Potomec,* m. ber 9tad)fomme, il discendénte, póstero.
Potoniti, gzn. untertauchen, unter; ftttfetl, sommérgersi.
Potónka, ž. bie ÍJSáonie, la bettó-nica.
Potóp, m. bie lleberfdjtoentmttng, l'i-nondazióne; občinski —, bieSütib= ftíití), il diluvio.
Potopiti, gzp. erfäufeit, annegáre.
Potovati, gtn. reifen, toanbetn, viag-giáre.
Potovóriti, gzp. bepacfen, caricáre.
Potožiti se, gzp. fíd) beflagen, la-gnársi.
Potrata, ž. tet äSißbraud) einet @a= d)t, lo sciupio; bet Sluftoanb, il consiimo.
Potrátiti, gzn. mit einer Sadje toit--jíett, guastáre; »ettoenben, consu-máre, impiegáre.
Potreba, ž. tie 0tot§, taé Sebñrf.-lliß, il bisógno, la necessitá.
Potreben,* k. bñrftig, bisognóso, indigente; not^toenbig, necessário.
Potrébiti, gzp. alle« ansfäubern, nettáre tutto.
Potrebovati, gtn. bebürfeit, benötig geti, avér bisógno, abbisognáre.
Potrén, k. gerbtodjen, rotto, rovi-náto.
Potrés, m. baé ©rbbeben, il terremoto.
Potrésiti, gzp. fdjütteítt, agitar ul-quánto.
Potreti, gzp. behäbigen, rómpere.
Potr
Povš
117
rovindre (cose dure); jertreten, calpestdre.
potrositi, gzn. bejlreuen, spdrgere.
Potrošek,* m. bie Služgabe, la spe-sa; ber ©erbraudj, il consumo.
potrošiti, gzn. ©elb ausgeben, »er* weuben, spéndere, consumare.
Potroštati, gl. potolažiti.
Potruditi se, gzn. jtd) bemühe«, darsi la pena , l'incómodo; affa-ticdrsi.
Potaba, ž. ter lluterfchleif, la (rode; bie Surfe, la doppiécca.
Potuhniti se, gzn. türfifá) Werten, di reñir malicioso , dóppio.
Potuhnjen, k. türfifdj, falso, malicioso , dóppio.
Potiihnjenec,* m. eítt ®itrfmüufec, un uómo cupo, qaglióffo.
Potúréiti se, gzn. ein Xürfe wet* ben, farsi un turco.
Povabilo, s. bie ©tníabuttg, l'invito.
Povabiti, gzp. etnlabeit, invitare.
Povaljati, gzp. toaígett, voltoldre; beftfcntltjeit, imbrattdre, sporcdre.
Povečati, gzp. »ergröjjern, aggran-díre; Vermehren, aumentare.
Povedati, gtn. fagett, dire, contare; okrogle — , attffdjneibett, >;parar bombe. sPoveliéati, gzp. verherrlichen, glorificare , magnificare.
Povelje, s. bet fflefeljl, Auftrag, (pismeno—) l'órdine; (ustno—) comando.
Povéljnik, m. ber Sefetylsljaber, il comandante.
Povéniti, gzn. verweilen, appassire.
Poverenik , m. bet Vertrauensmann, un deputdto.
Povérhni. k. oberflächlich , superficiale.
Poverhniua. ž. bie Oberfläche, la superficie.
Povérhnja, gl. poverhnína.
Poverníti, gzn. toieber erftattett, restituirá , réndere.
Povérsina, ž.j overhnina.
Poversje , ) r
Povérten ,* k. ©arten*, órlense; povertno rastljinje, bte ©artenge* loach fe, le piante orténsi.
Poveseliti, gzp. erfreuen, ralle-grdre.
Povéslo, s. bas ©arbettbanb, lo sprocco, il legáme di covóni.
Povésnio. s. bie glachsreifle, il fas ció di lino.
Povést, i. bie (frjähluttg, la stória, narracióne.
Povésti se, gzn. gelingen, riuscire.
Povéstnica, ž. bte ©efcfuchte, la stória.
Povézati, gzp. btltbeu , legare.
Povézniti, gzp. mtt eittent ©ef^irr juberfeit , coprir d' un vaso.
Povijati, gtp. eintoicfeín, fascidre.
Povišati, gtp. erhöhen , maleare, elevare.
Poviti, gzp. einwicíeln, invólgere; fascidre.
l'ovlééek,* m. etne lange Selch* Wurfl, una salsiccia.
Poviééi, gzn. eggett, erpiedre.
Povódec,* m. taé Seitfeit, la ré-dina, il freno, dom. la breña.
Povóden,* k. SBajfer*, acqudtico.
Povodnik. m. ber Veranlaget, ttr* lieber, Stifter, l' autor e-, lacagióne.
Povódnja, ž. bie lleberfchwemmitng, l' inundación?.
Povohati, gzp. beriefen, annasare, fiutdre.
Povój , m. baS SSirfelbanb, la fdscia.
Povóljen,* k. angenehm, wiílfom« Uten, aggradévole.
Povošiti, gzp. ant»t<hfeti, mtt SBach« beflreichett, incerdre,
Povózen,* k. jitnt SBagen gehörig, appartenénte al carro.
Povraeeváti. gtn. jurürfftefíeu, restituiré; vergelten, rimunerdre; — se, jltrürffehren, ritorndre.
Povračilo, s. bie (Rücterftattung, la restitueióne; bie Vergeltung, la ri-muneracióne.
Povrééi, gzp. Suttge Werfen, figlidre.
Povréslo, s. tas ©arbettbanb, lo sprocco.
Povsód, nač. überall, daperldtto, per tutto.
Povsóden ,* k. allgemein, per tutto, universale; allgegenwärtig, daper-tútto.	[bliquaménte.
Povšev, nač. fchräge, sghembo, ob-
118	Povz
Požl
Povzdigniti, gzp. ertyeBett, alzare, inalzdre, esaltáre; krié—, eil! ©efdjtet erheben, métter strida; koga na kako čast—, jentaub JU einer @hren|iette erheben, promuó-vere.
Povzdigovanje, s. ta« (Sieben, l' inalzaménto; bie SBanblung, l'e-levazióne.
Povzéti, gzn. afíes Wegnehmen, tó-gliere tutto; besedo — , baS Sßort nehmen, ripréndere la paróla.
Povžiti, gzn. genießen, »erjehren, consumare.
Pozabiti, gzn. »ergeffen, scorddrsi, dimenticdre.
Pozabiti, gzp. eine ©ienge einf^I«-geit, ficcdre, conficcáre una quan-titii.
Pozabljiv, k. »ergeßlieh, obblivióso, smemordto.
Pozabljivost, ž. bie SergefliihFeit, la smemoratdggine.
Pozábnost, ž. bie SBergeffenheit, 1'ob-blivióne, ž. I' obblío, la dimenti-cdnza.
Pozdér, 111. ber glíMhsfblítler, la schéggia del lino.
Pozdrava, ž. ber @rnf, il saliíto, la salutazióne.
Pozdráviti. gzp. grüßen , salutdre.
Pozdravljénje, s. ber ©ritp, il satt luto, la salutazióne.
Podrávljati, gtp. gl. pozdráviti.
Pozébsti, gzn. abfrieren , p er ir di freddo.
Pozelenéti, gzn. einen grünen 31ns fiug befommen, grün Werben, dive-nir verde, inverdíre.
Pozeleniti, gzp. grün färben, colorar di verde.
Pozémeljsk, k. írtifcb, terrestre; monddno.
Pozen,* k. fpät, tardo; tardivo.
Poziv, m. ber Slufruf, la chiamdta.
Pozizáti, gzp. auffangen, succidre, succhidre.
Pozlatiti, gzp. »ergolben, indordre, dorare.
Poznán, k. befamtt, conosciúto.
Poznáti. gzp. fenneti, conóscere.
Poznavati, gtp. nadj unb nadj er= fennen, conóscere a poco a poco.
Poznéje, nac. fpóter, piü tardi.
Poznéji, k. fpäter, piü tardo, piü tardivo.
Pozobáti, gzp. aitfeffeit, (Börner ober Seeren), mangidr tutto (detto del grano, delle fragole, delle ci-riége eccj.
Pozój. m. ber Sradje, il dragóne.
Pozor, m. ber 9lubltcF, lo sgudrdo .* pozor! aufgefdjaut, ócchio!
Pozováti, gzp. herbeirufen (í£h¡err), chiamáre le béstie perché s' avvi-cinino.
Pozvanjati. gtn. nachiáuten, riso-náre la campana; öfter läuten, sonar la campana piü volte.
Pozvéditi, gzn. nachformen, ricer-cdre, informdrsi.
Pozvoniti, gzp. anläuten, sonar ta campana.	[náre.
Pozájfati, gzp. etnfeifen, insapo-
Pozár, m. bie geuer6bruHji,ber58raub, V incéndio.
Požegnati, gzp. fegtteu, Weií;en, be-nedire.
Pozeléti, gzp. begehren, fié feljnen, bramare, desiderdre.
Poželenje, s. bie ©egíerbe, il de-sidério.
Poželjiv, k. begierig, ávido, cupido, brumoso.
Poželjivost, ž. bie öegierbe, il de-sidério. la cupidigia.
Požerati, gl. požirati.
Požčrten,* k. gefräßig, vorace, ghiót-to , goloso.
Poženib, m. ber ffwffer, il divora-tóre, mangióne.
Požeti. gzp. baž ©etreibe mit ber Sichel fdhneiben, miétere.
Požgati, gzp. í »erbrennett, fengen,
Požigati, gtp.f abbruciáre, métter a fuóco.
Pozirák. m. ber ©chlujib* bie ®itr= gel, la gorgtizza, il gorgúzzolo.
Požirati, gtp. f<hlitcfen, inghiottire. ingojáre.
Požirek,* m. ber ©djlitcf, il sorso. la sorsata.
Poživiti, gzp. beleben, vivificare-, erqnicfen, ricreáre, confortare,
Požlahtniti, gzp. »erebeln, nobili-táre.
Požr
Praz
119
požrešen ,* k. gefräßig, vorace, goloso; immäßig, intemperante.
Požrešnost, ž. t>íe ©efräßigfett, ta golositä, voracit'a.
Požreti, gzp. gl. požirati.
Požvekati. gzp. ein Wenig jerfaiten, masticare alqudnto.
Požvižgati, gzn. ein wenig pfeifen, fischidr un poco.
Prača, ž. bie ©(hlettber, la fróm-bola, fromba.
Praded, m. ber Urgroßvater, il bi-sdvolo.
Prag, m. bie Jt)Ürfcf)Wel(e, la sóglia.
Prall, m. bet' ©taub, la pótvere; streljivni — , baS @<hießpul»er, la pótvere da schióppo.
Praha. ž. bie 33rad)e, il maggise, ta maggidtica.
Prálica, ž. bie S8red)ftange, il palo di ferro-, bie 3ütl;acfe, it sdrchio, surchiéllo.
Pralja, gl. perica.
Prápotnica, gl. cíbaru.
Praprot, ž. baä garrenfraiitJafelce.
Prase, s. ) baá @d)ioeinferfel, il
Prasec,* ni. i porcéllo.
Praska, ž. bie ©treifrije, la scalfit-túra; bag ©eprajfel, ©efradje, lo scóppio.
Praskati. gtp. frajen, grattdrej vi; jen , scalfire; fragen, scoppidre,
' scroscidre.
Prašanje, s. bie grage, la domando. di manda, interrogaaióne.
Prfišati, gtp. fragen, domanddre, interrogare, chiédere.
Prašiti, gtp. fiaubeit, ©taub erregen, impolverdre-, zemljo —, bie @rbe auflodern, romperé il terreno.
Prašnik, m. bie Sültbpfaitne, lo sco-dellino (d' archibúgio).
Prata. gl. pecénka.
Prati, gtp. wafdjen, lavare.
Prátika. ž. ber Äalenber, il calendario , lunario.
Prav, k. redjt, edjt, waljr, vero, genuino-, — ti je, eé gefd)ieí;t bir redjt, ben ti sta; o pravem času. }lt rechter ßtit, a tempo, per tempo-, ali je prav tako? ijl'3 fo redjt? va ben cosi? tako je prav, fo ifi'á rei^t, cosi va bene; prav tako!
reét fo! bravo! bravissimo; on ima prav, er bat redjt, egli ha ra-gióne.
Pravda, ž. ber $rojeß, la lite , il procésso.
Právdati se, gtn. projeffiren, litigare.
Pravdoslóvec,* m. ber {Rec^táge.-letjrte, il giurisperito.
Pravdoslóvje. s. bie Stedjtžgeletjr; famteit, la giurisprudénssa.
Pravdosrédnik. m. ber Slbvofat,
V	avvocdto.
Pravi, k. ber redite, edjte, vero, genuino.
Pravica, ž. bae Otedjt, ildiritto,la ragióne; bie ©eredjtigfeit, la giu-stiz.ia; po pravici ti povem, i d? fage eé bit aufrichtig, io telo dico sinceramente.
Pravičen,* k. o¡neájt, giústo-, billig, ¿quo.
Pravičnost, ž. bie ©erecfyttgfeit, la giusiizia.
Pravilen,* k. regelmäßig, regoldre.
Pravilo, s. bie ÍRegel, la regola.
Praviti, gzn. fagen , etjäfileit, diré, raccontdre.
Pravlica, ž. bie ©age, ÜMIjte, il conto, la novilla, fiaba.
Pravnik, m. ber 3urift, il giuritta ; Slbvofat, l' avvocdto.
Pravokoten .* k. red)twinfelig, ret-tdngolo.
Pravopis, m. bie ffied)tfdjreibung, l' ortografía.
Pravoslóvec, gl. pravdoslóvec.
Pravoslóvje, gl. pravdoslovje.
Pravoveren .* k. rechtgläubig , or-todósso, di vera fede.
Pravovérnik, m. ber 9ted)tgläubige,
V	uómo ortodósso.
Prazen,* k. leer, vuóto, vacuo; eú tel, vano.
Prazničen,* k. geiertagí*, feierlid), festivo, da festa , solenne.
Praznik, m. ber geiertag,' il giórno di festa; gerientag, la vacdnza.
Prazniti, gtp. análeereit, votare.
Praznovati, gtn. müßig fein, star oz.iti.io ; feiern , festeggiare , celebrare.
Praznovéren,* k. abergläubifch,««-perstizióso.
120	Praž
Pražen ,* k. fein (»en .Steibitnggftof* fen), fino (detIn delle Stoffe da ventili).
Pražiti, gtp. rčjlctt, friggere , ar-rostire.	[bondta.
Pražola, ž. ber 9iofibraten, la car-
Prebádati, gtp. gl. prebósti.
Prebásati, gl. preložiti.
Prebaviti, gzn. »erbauen, digeriré.
Prebávljati, gtp. toieberfäuett, ru-
mindre, rugumdre.
Prebedéti, gzn. bttrdjt»ad)eu, pas-sdre veglidndo.
Prebéliti, gzp. übertönten, ttod) eilt; mat überweisen, imbianedre ancor una volta.
Prebérati, gl. prebirati
Preberiiiti, gzp. untfefireit, urntoen* bett, v oltar e, vólgere; umflürjett, ribaltdre.
Prebijati, gtp. buntyfdjfagen, burdas brechen , buedre- , pertugidre batiendo ; rómpere da una banda all' altra.
Prebirati, gtp. aitéflauben, burdjfu; dien, frugdre; bukve —, eilt öttei) bltrdjblättertl, dar una passdta ad un libro; überlefett, léggere.
Prebiti, gzp. burd)fd)lagett, burdjbtej dielt, pertugidre batiendo; gzn. aushalten, durare, soffrire; lahko brez cesa — , ettoaá leid)! entbelj; reu, p o ter passdrsela.
Prebiválise, š. ber äöofynort, bie ffioljiutug, Vabitazióne; ber Slufettt--t; a i t, I a dimdra.
Prebivati, gtn. teofjtten, abitare; ftd) aufhalten, dimordre, soggior-ndre.
Prebivávec,* m. ber @ittt»of)tter, 33e= t»ol)ner, 1' abitante, abitatdre.
Preblačiti, gl. preoblačiti.
Prebláten ,* k. ju fotljig, troppo fangoso.
Prebleči, gl. preobleči.
Prebledéti, gzn. erbleidjett, impal-lidire, diventdr pdllido.
Prebósti, gzp. bitrdjfUcf)en , trafig-gere, púngere, passdre da parte a parte (con qualche stroménto appuntdtoj.
Prebrácati, gl. preobračati.
Prebrati, gzp. burc^lefen, léggere.
Pred
Prebrčsti, gzn. burdjtvaten, passdr a gudsa&o.
Prebrisan, k. fing, prudénte; ge= f d) i rit, alto; ingegnóso; Ii eil, fiar, cliidro.
Prebroditi, gzn. überfd^iffen, trn-ghettdre.
Prebuditi se, gzn. erwachen, sve-glidrsi, destdrsi; dom. desrnis-sidrsi.
Prebuti se, gl. preobúti se.
Precediti, gzp. burdjfetfyen, colare, far passdr per un tamíso.
Pl'écej , nač. fogleid), subito, sali' istdnte.
Precéjati, gtp. gl. precediti.
Preceniti, gzp. überfdjägett, tassdr , troppo.
Precep, in. bte ©paite, la fessúra; bet .Kloben, un bastdne spaccdto d'una parte per potérvi tenére qualche cosa nella fessúra.
Precésija, ž. bie $rojeffton, la pro-cessióne.
Preé, nač. )»eg, vía.
Preeiniti, gzp. ncdj einmal bitrd^ rentent, vaglidr-, crivellúr ancora una volta.
Prečislati. gzp. überfragen, stimdre, appresísáre troppo.
Prečka, ž. ber Štridj ¿tinfdjcn ge= fcfyeitelten paaren, la dirisseatúra.
Prečna čerta, bet Ouerjlrid), stri-scia trusversdle.
Prečiiti, gl. prebedéti.
Preéótje, s. bie Slbnuug, il presen-timénto.
Pred. r. por, avdnti.
Pred . nač. früher , prima.
Predáti, gzp. übergeben, consegndre.
Predeútiti. gtn. »oraužfit§len, presentare.
Preddvor, m. ber 93orbof, l'anti-córte, cortíle.
Predel, m. bte ?lbtf)eílung, bas gadi, lo spartiménto.
Predelati, gzp. umarbeiten, rifare, rassettdre.
Prédelnica, ž. bie @d)ubíabe, il cassettíno, tiratdjo.
Preden, nač. be»or, prima.
Prédcnica, ž. bíe glad?0feibe, la cuscuta.
Pred
Preg	121
predérzen,* k. »ertoegen, »ernteffen, temerario.
predérzniti sc, gzn. ftd^ evfrecf>eti, ésser temerario; osare.
predérznost, ž. bie 93ernteff»u()eít, la temeritá.
predévati, gl. predjáti.
Predgorje, s. bag Sorgebirge, il promontorio.
predgovor, m. bie ©orrebe, la pre-fación? , il proemio.
Predgrinjnlo, s. bet Siorfjang, la cortina, tenia; (v gledišili) il sipário.
Predhájati, gtn. íotattgcliett, caminar avánti.
Predi, nač. »oran, »oraitg, avánti, d' avánti.
Predica, ž. bie ©pintieriu, la fila-trice.
Prediga. i. bie ^rebígt, prédica.
Predirati, gtp. gl. predréti.
Predivo , s. bag ©pinu^aar, lino o cánapa da filare.
Predižnica, ž. bie $rebigerfanjel, il pulpito, pérgamo.
Predjáti. gzp. tpofytn aitberg tfimt, überfleílen, métter in altro luógo.
Predkúpiti, gzp. oorfaufen, comprare una roba prima ch' era e-spósta al mercáto.
Predlanskem, nač. »or jtoei 3aS--reu, due anni fá, due anni sono.
Predlog, m. ber ©orfc^lag, la pro-posicióne.
Predložiti, gzp. borlegen, méttere avánti; einen ?lntrag maketi, far una proposicióne.
Predmestje, s. bie fflorfiabt,ilsob-bórgo.
Prednámec,* ra. ber ©orfaljre, V ante cessó re.
Prednik, m. ber ©orbermaitn, l'uó-mo che camina d' avánti.
Prednji, k. »orberer, oorig, d'a-vánti; — konj, baé »orbere ÍJiferb, il cavallo d' avánti.
Prednost. ž. ber ©orjitg, la prero-gativa, preferenca.
Predobiti. gzp. überwiuben, vin-ccrc.
Predólbsti, gzp. burdjmeipeln, trajo-ráre (dom. s b u s á r) scarpelldndo.
Predor, m. bet ®urdjbtuct>, la rot-túra, il ribócco; bie stretta fra due monti.
Predpékel ,* m. bie ©orljčlle, il limbo.
Predpis, m. bie ©orfdjrift, l'esem-pláre, m.
Predpoldánsk, k. »ormittägig, d'a-vanti pranco. antemeridiano.
Predpóldne, nač. ©ormittagg, a-vanti pranco.
Predpréga, ž. bie ©orfpann , ca-valli o manci di rinfórco.
Predrámiti se, gzn. evwacfieu, sve-gliársi, dom. desimissiársi.
Predréti, gzp. burcfybrecf)en, far un' apertura, far la bréccia; butcf)bol)--rett, traforáre, perforare; buret)1 ftccfeeit, trafiggere.
Predsodek. m. bag ©orurtfjeil, il pregiudício.
Predték, ra. ber 'Borbote, il nuncio.
Predúmiti, gtn. mutíjmagen , con-getlúráre.
Predvécer, m. ber ©orabettb, la vigilia.
Predvčerašnjem. nač. »orgeilertt, l'altro jeri, avánti j éri, jeráltro.
Predznámje, s. baá Siorgeic^eji, it segno precedente.
Prégaéa, ž. bie ©djúrje, il grem-biále, dom. la traversa.
Preftánjati, gtp. oerfolgen, perse-guire, perseguitáre.
Pregánjavec,* in. ber ©erfolger, il persecutóre.
Pregaz, i. iie%nü,il guádo, guácco.
Pregáziti, gzn. burd)tóaten, passár guaccándo.
Pregeniti, gzp J umbiegen, ripie-
Pregibati , gtp.S gáre, piegáre.
Pregléd, ra. bie Ueberftá)t, la vedúta. rivistu.
Preglédati, gzp. überfein, übet; fdjaueit, rivedére, guardáre.
Pregledovanje, s. bie ©efídjtiguiig, l'esáme oculáre, m.; vojničko—, bie Wilitárnutiierung , la rasségna militáre, rivista.
Pregledovati, gtp. beftcfytigen, nttu (lern, rivedére, far la rivista.
Preglodáti, gzp. bltrámageit, ró-dere da parte a parte.
Pregnán. k. burc^trieben, furbo

122	Preg
scaltro; na kaj — biti, ttac^ ettvaS lüftern feilt, appetíre vivamente qualche cosa.
Pregnanec,* m. ber SSertriebene, ©erbannte, uno sbandito, proscritto.
Pregnáti, gzp. vertreiben, scacciáre; tibertreiben, (živino), strappazzáre (una bestia).
Pregniti, gzp. umbiegen, ripiegare.
Pregnjiti, gzn. bttrehfattlen, putri-díre affátto.
Pregoréti, gzn. burcfybrennen, ab-bruciáre oltre.
Pregovarjati, gtp. (koga), einen Überreben, persuadiré ad uno; (komu) . einem 9lusfieí(itttgen madjeti, tabeílt, censurare, biasimare.
Pregovor, m. ba« @pri(fy»ort, il provirbio.
Pregovoriti , gzn. bas ©tiíifdjweú gett bremen, rebettb »erben, inter-rómpere il silinzio, cominciár a parlare.
Pregrada, ž. bie Slb jäimtmg, lo spar-timinto, separaménto con siipe fr a mezzo.
Pregraditi, gzp. abheilen, burd) ei* nett Baun f(betten, spartire un terrino frapponindovi una siipe o muro.
Pregréha, ž. bas Vergeben, il mau-, caminto, delitto; baS Saftet, il vizio.
Pregrešen ,* k. laftertyaft, vizióso.
Pregrešiti se, gzn. ftd) verfüubigen, peccdre.
Pregreti, gzp. bttrch»ärmen, scal-dáre, riscaldáre.
Pregrinjalo, s. ber Sortiang, la cortina; ber ©djleier, il velo.
Pregrizti. gzp. burdj*, jerbeif en, rrím-pere coi denti.
Prehiteti, gzp. übereilen, jitvoríont--ntett, prevenire, sorpréndele.
Prehladiti, gzp. überfüllen, rin-fresedre, refrigerare; — se, ftd) »erfühlen, rinfrescársi.
Prehod, m. ber Uebergang, ®ttrch* marfd), il tránsito; passággio di truppe.
Prehváliti, gzp. überleben, lodáre troppo.	[frugáre.
Prciskáti, gzp. bur^fudjen, cercare,
Prek
Preiskava, ž. bie £urd)fud)ung, /« ricirca, frugata.
Preiti, gzn. »ergeben, passdre,sca-dire.
Pre>, nač. früher, prima.
Preja, ž. bas ©efpinnft, ®artt, il filato.
Prejemač, m. bas llttiergefc§irr, bie !£agge, la sottocoppa.
Prejemati, gtp. übernehmen, prin-dere, pigliare.
Prejesti, gzp. burdjfreffeti, corro-dere ajfdtto, traforare rodendo.
Prejeti, gzn. erhalten, empfangen, rieivere, dom. chiapdre.
Prejezditi, gzn. burd^reiten, passare a cavallo.
Prejeziti. gzp. verbämnten, argi-ndre, sviare l' acqua con un' ar-gine, m.
Prejšen,* k. früher, vorhergehend anteriore, precedinte.
Prek. r. quer, bttrd), a travirso; über, jenfeits , oltre.
Preka, ž. eitt Otterjireich, una stri-scia traversdle.
Prekaditi, gzp. bitrd)raitchertt, uf-fumicare da parte a parte.
Prekaniti. gzp. überlijien, soper-chiare, soverchiare.
Prekanjen, k. bitrdjtrieben, lifiig, scaltro.
Prekapati, gtp. gl. prekopati.
Prekast, k. gtter gejireift, strisciato a traverso.
Prekerstiti, gzp. übertaufen, sopra-batezzare; anberS benennen, nomin dr altrimente, dar ad uno un altro notne.
Prekeršiti, gzn. jerbrethen, röm-pere; jtdj vergehen, übertreten (ein ®efe£), trasgredire.
Preklä, ž. eine Querlatte, Otter* fiattge (auf ben ®ädjtrn), la cor-rinte-, s tanga trasversale (sui tetti).
Preklati, gl. razklati.
Prekleti, gzp. verfluchen, maledire.
Prekletstvo, s. bie Serffttchnng, la maledizione; ter Samt, la scomü-nica.
Preklic, m. ber äßiberruf, la dis-detta, rivoeaziöne.
Prek
Pren
123
preklicati, gzp. wiberrufen, rivo-cáre.
preklinjati, gtp. gl. prekleti, prekobáliti, gzp. überfchreiten, trasgrediré; fid) fo fejen bajj bet @ij (j. JB. eine Sanf, ein liegenber Saum) . jwifchen bie güffe ju fielen fontmt, méttersi a sedére p. e. sur uno scanno come a cavállo. prekóp. m. bie ®ur<hgrabitng, ber
gaitfgraben, la trincéa. prekopati, gzp. ) butchgraben.übfr--prekopávati, gtp.} graben, zappare
falto, zappáre di nuóvo. Prekoračiti, gzn. überfchreiten, e¡;
neu Schritt machen, far un passo. prekositi, gzp. burdjmáhen, falcidre da parte a parte; übertreffen, sor-passdre, superare. Prekováti, gzp. überfdjmíeben, co-nidr di nuóvo; — konja, bas SPferb frifd) befdjlagen, ferrare di nuóvo il cavállo. Prekrasen,* k. überaus fd)ön, f)trv
ltc6, magnifico. Prekriti, gzp. neu becfen, überbecfeit,
coprire di nuóvo. Prekrižati, gtp. befreujen, segndr di croci.
Prekrižiti, gzp. befreujelt, segndr di croce.
Prekúcija, ž. bie Umwälzung, la
rivoluzióne. Prekucniti, gzp. umwerfen, umfiür;
jen, ribaltáre. Prekuhati, gtp. übertönen, lessdr troppo-, noch einmal íocben, lessár ancor una volta. Prekúpiti, gl. predkúpiti. Prelaz , m. ber ttebergang, il tránsito ; la traversa. Preletéti, gzn, überfliegen, volar oltre.
Preléziti, gzn. überfteigen, passár
oltre, andar di la. Preležan, k. abgelegen, invecchiáto. Preliti, gzn. / »erfchütten, »ergießen, Prelivati, gtn.í spdndere ; zvon, — eine ®locfe übergießen, gettdr una campana di nuóvo. Prelomiti, gzp. entjtoei brechen, róm-pere.
Preložiti, gzp. überfielleu, metiere-,
collocáre innánzi; überfejeu, ser; fchieben, j. 39. einegrifi, differire; überlabeit, caricáre di nuóvo.
Prema. gl. os.
Premah, m. bas UebergeWicht, la preponderdnza.
Premagati, gzp. überwittben, be; ftegen, vincere, superare.
Premakniti, gzp. »errücfen, scan-sáre, smuóvere.
Preinémba, ž. bie Sletibetung, ber Sffiechfel, la mulazióne, il cam-biaménto.
Premeníti, >gzp. »erwechfeln, »er;
Preménjati ánbern, scambidre. variare.
Premeriti, gzp. burchuteffen, mi.virare da parte a parte.
Premešati, gzp. bunhmifeheit, mes-coláre ben bene.
Premetáti, gzp. > burcheinanber
Premetávati, gtp. > werfen, but-tár-, gettár sossópra.
Premislek, m. bie lleberlegung, la riflessióne.
Premisliti, gzn. £ bebenfen , be;
Premišljevati, gtn.i trachten, ri-fléttere, considerare.
Premlátiti, gzp. übertreffen, bdtter il grano ancor una volta.
Premoči, gzn. »ermögen, possedére, ésser padróne di qualche cosa.
Premočiti, gznp. burchnáffen, intimidare -, bagnáre oltre per oltre.
Premog, m. bie ©teinfohle, il car-bóne fóssile.
Premotiti, gzp. irre machen, con-fóndere, sconcertáre.
Premožen,* k. »ermöglich, begütert, ricco. benestdnte.
Premoženje, s. bas Vermögen, le ricchézze, i beni.
Premráziti se, gl. perehladiti se.
Prenagliti se, gzn. fící) übereilen, precipitare , darsi troppa fretta.
Prenapráviti.(gzp. anberS machen,
Prenaredíti, \übermad)en, far al-triménte, riformáre.
Prenašati, gtp. übertragen, traspor-táre piti volte.
Prenéhati, gzn. ein wenig aufhören, cessáre un pocco; v branju—, im Sefeu abfejen, fermársi, far páusa.
124	Pren
Prenehlej, ra. ber 58eijlr¡t, la oír-gola.
Prenesti, gzp. übertragen, trasportare in una volta; ertragen, sop-portáre, sojfrire.
Prenočiše, s. baž gia^iciuartier, V albergo; ricóvero.
Prenočiti, gzp. beherbergen, albergare, prender in albergo; gtn. bte Statt jitbringeit, passdre la notte.
Preoberniti, gzp. ttmtoenben, vol-tdre, rivoltdre; nmflütjetl, ribal-tdre.
Preobjésti se, gzn. fit übereffen, mangidr troppo, mangidr all' ec-eésso.
Preoblačiti, gtp. oft überleben, itm--fleibeit, travestiré -, vestire piii volte; — se, f¡t oft umfleibeil, vestirsi piif volte.
Preobládati, gzp. ñbertoinbett, be; ftegett, víncere, superare.
Preobleči. gzp. gl. preoblačiti.
Preobložiti, gzp. überlaben, sopra-caricáre.
Preobračati, gtp. gl. preoberniti.
Preobúti, gzp. bie Seftufjung an bett Süßen toetfein, cambiare i cal-zdri sui piédi.
Prepád, ra. bet Slbgrunb, žlbfiurj, l' abísso, precipicio.
Prepáden, k. erftrecft, spaventdto, attérrito.	[eignere.
Prepásati, gzp. umgürten, cingere,
Prepást, ž. ber 91bjlurj, l' abísso, \ precipicio.
Prepééi, gzp. überwarfen, cuócere di nuóvo.
Prepelica, ž. bieäöattel, la quáglia.
Prepeljati, gzp. überfahren , (na vozu) condúrre oltre in carózza; (na ladji), condúrre oltre in barca; — se, gzn. überfahren, (na vozu) far il passéggio in carózza; (na ladji), far il traggétto in barca.
Prepehiiiti, gzp. bnrtfieten, tra-fíggere, passár con punta.
Preperél. k. gaitj morft, márcio affátto.
Prepevati, gtn. fingen, cantare.
Prepíli, gl. prepüh.
Prepiliati, gtn. bltrtbfafeu, soffiár per travérso.
Prer
Prepiliti, gzp. burtfeilen, taglidre colla lima.
Prepir, m. bet ¿jaitf, Streít, la disputa , contésa, rissa.
Prepirati se, gtn. jattfen, ftreiten, dispustdre, altercare.
Prepiravcc,* m. ber ¿linter, un uómo rissóso.
Prepis, m. bte 9lbftrift, la copia.
Prepisati, gzp. ( abftreíben, co-
Prepisávati. gtp. i piare.
Prepisávec,* m. ber Slbftreiber, il copista.
Preplácati, gzp. überjahlen, pagare troppo, strapagdre.
Preplavati, gzn. überftwimmen, passár (a nuótoj.
Prepláziti, gzn. bantbet fletteni, passár un luógo rampicando.
Prepletati, gtp. burtfíetten, in-treccidre.
Preporočati, gl. priporočiti.
Prepoved , ž. baž 33erbot, il diviéto,
prfíihiZ'ióne, i.
Prepovedati, gzp. »erbieten, proi-bire, vietdre.
Prepráti, gzp. not einntal toaften, lavar di nuóvo.
Preprééi, gzp. I uuifpaitnen , über;
Preprégati, gtp. j fpattnen, cambidre i cavdlli, (manzi).
Prepričati, gzp. uberjeugen, con-vincere.
Preproga, ž. ber 'lepptt, H tap-pétto.
Preprositi, gzp. burt »telež 33itten bewegeit, ottenére pregando.
Prepúíi, m. bet Suftburtí»g, U ris-cóntro d' aria, il tiro di vento.
Prrpúhati, gtn. burtblafen, soff'iár per travérso.
Prepustiti, gzp. überíaffeit, cédere.
Prerahijáti. gzp. atifíocfent, smuó-vere, (la térra, la paglia nel pagliericcio
Prerájt, m. cer llebetftlag, bie 33e* retnung, il cálcalo, cómputo.
Prerájtatí, gzp. beretneit, calco-Idre, computare.
Preráinnica. i. eiit^ofentráger, una tirdcca.
Preráno . nač. jtt früh, troppo di buon' ora.
Prcr
Preš
125
prerásti, gznp. ü(>erti>ad)fett, (koga) créscere piü d'un altro; coprirsi d' erba , di peli. prerásiti, gzp. aitfíoífern , smuó-
vere [la térra, il paglieríccioj. prerézati, gzp. bnrc^fc^ttetbeH, ta-
gliár in due pezzi. preribati, gzp. burd^reíteu, consumare fregando. preriti, gzp. turd)ünt(>leit, gruAfolare) (zemljo) sconvólgere il terreno.
Prerodíti se, gzn. toiebet geboreti
Hierben, rináscere. Prerok, m. tet íprofei, il profeta;
ber @el)er, il vate. ■ Prerokovanje, s. tie íprofejeiung,
la profecía. Prerokovati, gtn. tneíffageit, pro-
fetáre, predire. Presaditi, gzp. fñberfejett, trapian-Presájati, gtp.(íaVe, trasplantare. Preseči, gzp. ¿überragen, Ú6ertref= Presegati, gtp. j fen, sorpassdre. Presekáé, m. ein 3üort»ertret)er, uno storciparóle; eilt ©trcitfü^tí-ger, un desiróso di disputare. Presekati, gzp. jertyaueit, tugliár
in due parti. Presekávati, gtp. ófterá bnrd^auen, tagliár piü cose in due parti; besede—, giojfireit, crivelldre le voci.
Preseliti se, gzn. üíerftebeht, can-
giáre d! abitazióne. Preselovánje, s. tie tleberfteteiung,
il cangiaménto d' abitazióne. Presen,* k. roí), frifd), crudo, fresco;
ungefüuert, senza liévito, ázzimo. Preséreen ,* k. atterliefcjter, caris-
simo , dilettissimo. Presíca. i. tie @att, la porca, scrofa.
Presijáti, gzp. titrdjftebeit, crivelldr, vaglidre.
Presiliti, gzp. übertretíen, s forzare,
strapazzdre fuña bestiaj. Presípati, gzp. überfdjütten, trava-sdre.
Preskerbéti, gzp. nerforgeit, for-níre, provvedére di qualche cosa. Preskočiti, gzn. ñberfpringen, saltar ollre.
Preslepiti, gzp. »erbtenteu, bet^o* retí, accecdre, abbaglidre.
Préslica, i. ter ©pinnrocfenjiocf, la rocca, conócchia; tet <&á)ad)tcU tyalm, ta« ¿¡iuilfraut , la raspe-réña.	\cdre.
Presoditi, gzp. beurtfjeileit, giudi-
Prespáti, gzn. bitrd)f(§tafen , pas-sdre il tempo dorméndo.
Presta, ž. tie Srajet, la ciambélla; il bracciatéllo.
Prestati, gzn. auáftefjeit, (terplje-nja) soffrire, sopportáre.
Prestava, i. tie Uebetfepng, la traslaciones na drugi jezik, la versióne.	•
Prestaviti, gzp. Mbetfegen, tras-
Prestávljati, gtp.\locare, métter allróve, in altro luógo;—na drugi jezik, tradúrre.
Presti, gtp. fptnnett, fMre.
Prestí Ijati, gtp./ñberíetten, rifare
Prestláti, gzp. ( il letto.
Prestol, in. ter Siroti, il trono, sóglio.
Prestop, m. tet Uebertrítt, la tras-gressióne.
Prestopati, gtn. / ñbertreten , iiber--
Prestópiti, gzn. ffd?reiten, trasgrediré.
Prestopno leto, taá @^altjaf)t, l' atino bissestile.
Prestrašiti, gzp. erfctjrecfen, spa-ventáre, sbigottire.
Prestreči, gzp. auffangen, accógliere; überrafcfit'it, sorpréndere.
Presúniti, gzp. burd)bot;ren, turé-flechen, trafiggere.
Presušiti, gzp. trotinen, torren, a-sciugáre; disseccdre.
Presvét, k. afíetfyeiltgjl, santissimo.
Preša, ž. bte ^reffe, il tórchio, lo strettójo.
Prešati, gtp. preffen, sprémere.
Presékujen, k. iti ter OTítte bñmt, emgefdjnitten, (tuie tie 3nfeFteu),«»¡-
taccáto.
Prešeren,* k. itbernitttíjtg, leidjtferí tig, orgolióso, malizióso.
Prešestvati, gtn. entechen, adulterare.
Prešič, m. taž ©djiuein (ÜMmtdjen) il porco.
1
126	Preš
Prešiček,* m. ein jungež, ntanitii* d)eS Sdjttjein, il porcéllo.
Prešiniti, gzn. turdjbrittgen, penetrare.
Prestéti, gzn. übetjäljten, ricontdre, contare.	*
Pretakati, gtp. nmgtefett, \Aex\á¡t\v-fett, travasáre.
Pretakniti, gzp. itmftecfeit, pecare in altro luógo.
Pretéci, gzn. verfließen, scórrere, scadére.
Pretéhtati, gzp. ettoägett, turdau'ü--feit, pesare; esamináre, considerare.	[riífl'a.
Pretep, m. ¿te ©djlágetet, la ba-
Pretépati, gtp. f fctttd^rügeín, bttref)--
Pretépsti, gzp. (flopfett, bátter ben bene, bastondre.
Pretérgati, gzp. en 15 tue t reifen, strac-cidr in due partí, dom. sbregdr.
Preterpéti, gzn. erbulbeit, anafres fjett, sopportdre, soffríre, durare.
Pretiliniti, gzn. etn toettig fttfl t»er* ben, ammutolire alqudnto.
Pretikati, gtp. uinftetfen, überfielen, ficcdre in altri ludghi.
Pretisniti, gzp. burdjbrücfett, far passdr preméndo.
Pretočiti, gzp. gl. pretikati.
Pretopiti, gzp. nmfdjnteljen, rifón-dere.
Preudarek,* m. bte Uebetleguttg, ber Sebacfyt, la riflessióne, il rigudrdo.
Preudáriti, gzn. überlegen, rifléttere.
Prevariti, gzp. umfcfytveifen , fer-rumináresaldare di nuóvo.
Prevažati, gl. prepeljati.
Prevééranjeni, naé. »orgefiertt, Val-tro jeri, jeri l' altro, avant' jeri.
Preveč, naé. jitínel, troppo.
Prevedriti se, gzn. ftd; auáfyeitern, schiardrsi, rasserendrsi.
Prevéjati, gzp. (zernje), toorfelu, sventoldre le bidde.
Prevéren,* k. leidjtgláubig, crédulo.
Preveriti, gzp. auf attbere ©eban* fett bringen, far cambiar pensiéro.
Prevértati, gzp. bur^bo^ren, tra-fordre, dom. sbusdr.
Prevetriti, gl. izvetríti^
Prevéza, ž. ber Serbaitb, la fa-sciatúra ; fdscia.
Prež
Previden ,* k. »orftdjtig, cauto, próv-vido.
Previditi, gzn. »orfjerfebeit, prevé-dére. antevedére.
Previdnost, ž. bte 5Borftd)t, SorfJ] l)ttng, la precaucione, provvidénca,
Previti, gzp. umtoitfelw, avvólgere.
Previžati, übertteifen, convíncere.
Prevleči, gzp. iiberjieíjen, coprire; übereggelt, erpicdre.
Prevóza. ž. bte Sittbe, la fdscia; S3orte, il gallóne, passamdno.
Prevpíti, gzn. überfd)retett, superare col suo clamare il grido degli altri.
Prevrata, ž. ber Umjiurj, la rivólta.
Prevréd, naé. gtt fruí;, troppo presto , troppo di buón ora.
Prevréti, gzn. jteben, abjteben, les-sdre, bollíre.
Prevzeten,* k. ubermut^tg, supérbo; amitafeitb, arrogante.
Prevzeti, gzp. übentefytnen, (skerb) assdmere la cura; (opravek) in-caricdrsi d'un affáre; (erbijo) préndere prossessióne d' eredita.
Prevzétnez, m. eitt Uíbermütfjiger,
V	insoléntc, un arrogante.
Prevzetováti, gtn. überntütf)tg feín,
ésser arrogante, insolente.
Prevžitek,* m. ber grudjtgeituf, l'u-sofrxítto ; bie 4fíeufton, lu pensione.
Prezgoda, naé. gu früf), troppo di buón ora.
Preziiniti, gzn. überwinteru, passdr
V	invernó.
Prezirati, gtn. burdjfcbaucti , übet= fe lie 11, esamináre guardando; Uet* adjtett, spreccáre, dispreccáre.
Prezračiti, gzp. bltrcfclüften, sven-táre.
Prezreti, gzn. bitrc^bliden , burdj; fdiaitett, far un sguárdo a tra-vérso.
Preža, ž. bie l'auer, na preži biti, attf ber Sauer jieljen, star alV erta.
Prežfigati, gzp. burdjfágett, segare. -tagliár colla sega.
Prežati, gtn. lauern, spidre.
Preževati, gl. prežvekovati.
Prezgáti, gzn. ( bur^brettnen, ab-
Prežigati, gtn. \bruccidrsi(dauna banda all'altra; Itod) etntnal (j. 93.
Prež
>BrattntWeiu)breimeu, distilldre (l'ac-quavite) ancor una volta. prežilika. ž. ba« í8raftltení)o(g, il
krasile, brasilio. preživeti, gzn. burdjlebett, übetle--
ben, vívere, sopravívere. prežvečiti, gzp. butdjfäueit, masticare.	[minare. prežvekavati, gtp. wiebetfötten, ru-pri, r. bet, att, presso, apprésso, accánto; bil sem pri njemu, id) bilt bei i^m gewefen, io sono «tato da liii; pri mizi biti, bei Xt feile fein, ésser a túvola; pri Rimljanih, bei beri alten Wörnern, presso i Ilo-mdni, pri Ljubljani, bei Saibadj, presso, vicíno di Lubidna; koliko dnarjev iinás pri sebi ? Wie fiel ®elb l)ajl bu bei bir? quanto da-ndro hai in scarsélla, (teco) ? oglási se pri njemu, titelbe bid) att bei il)tn, fati annunziare a lui; misliti sam pri sebi, bei ftd) felbft beuten, pensare fra se stesso; on ni pri sebi, et iji ltid)t bei j?d), egli non si sente. Priba, ž. bet Äibij, la pavoncélla,
il vanéllo. Pribežališe, s. bie Sufludjtáitótte, il rifúgio, asilo.	¡gire.
Pribežati, gzn. l)erbeijliel)eu, rifug-Pribijati, gtp. (annageln, auftragen. Pribiti, gzp. \inchioddre, confic-
care coi chiódi. Približati se, (gtn. itd) niUiertt, Približevati se, I avvicindrsi. Prievilíti, gzn. Winfeínb C>evfcetfout=
tuen, venire guagnoldndo. Priča, ž. ber Beuge, il testimonio. Pričakati, gzp. /erwarten, aspet-Priéakováti, gtp.\tare, atténdere; sperdre.
Pričati, gtp. bejettgeit, attestdre; (v
pismih), far fede, certificare. Pričenjati, gtnJ anfangen, begin* Pričeti, gzn. ^neit, comincidre, ■ incomincidre; dom. scomenzdr. Pričkati se, gtn. Wörteln, janfett, avér contesa di paróle; bael iKtd)= terfpiel fpícíeil, giuocdr al giúdice. Pričujoč, k. gegenwärtig, presente. Priéujóénost, ž. bie ©egenwart, la presénza.
Prig	127
Prid, m. bet 9hl¿en, il vantdggio; on ni nič prida, et ift nid)t«nü$e, non e buóno da niénte.
Pridájati, gtn./ pgeben, baraufge*
Pridati, gzn. ^ ti en, aggiúngere.
Pridava, ž. (bie 3ugabe, bet ®e*
Pridávek, m.> Witttl, l' aggiúnta, il guaddgnoprofitto.
Pridelati, gzn. bntd) Sltbeit erwer* bell, erzeugen, acquistdre, guadag-ndre lavordndo; prodúrre.
Pridelek ,* m. bet ©twetb, l' acquí-sto, guaddgno; ba6 ©tjeugttiß,pro-dótto.
Priden,* k. fleißig, diligente, stu-dióso.
Priderviti, gzp. fjerbeitreibett, cardare , s forzare.
Prideržati, gzp. behalten, ritenére.
Pridévati, gzn. Ijiitjugeben, aggiúngere , aggiúgnere.
Pridiga, ž. bie *ßrebigt, la prédica, condone, il sermone.
Pridigovatl, gtn. ptebigen , predicare.
Pridjáti, gtn. f)injUtf)Un, aggiúgnere.
Prid'ka, i. bie Seranlaffitug, V occa-sióne, i.
Pridnost, ž. bet gleiß, bie Xbátig--teit, la diligénza, lo studio, l'ap-plicazióne, ž.
Pridružiti se, gzn. ftd) jugefellen, associdrsi.
Pridružili k. m. bet 9lnl)änger, F a-derénte, segudee.
Priganjati, gtp. antreiben,incitare, stimoldre.
Prigliha, gl. prispodoba, prilika.
Perglíliati, gl. prispodóbiti. priučiti.
Prignáti, gzn. ijerbeitreiben, cac-cidre-, s forzare-, condúrre (in un luógo).
Prigódba, ž. ( baá ©retgniß, _ 1' av-
Prigódek. m. ( veniménto , incón-tro, caso.
Prigodíti se. gzn. jtd) ereignen, ac-cadére, avvenire.
Prigódljej, m. ber gatl, il caso, incóntro.
Prigospodári ti, gzn. burd) baéSirtl); fd)aftett erwerben, acquistár, gua-dagndr nell- economía.
1
128	Prig
Prigovarjati, gtp. berebett,persua-dére; (Siñtoenbungett madjett, ob-bietláre-, oppórre; tate lit, biasi-máre, censurare.
Prigovor, m. baž Spridjtuott, il proverbio.
Prigréti, gznp. ) teäntten, aufwär*
Prigrévati, gtnp.í men, riscaldáre.
Prihajati, gtn. ^erjníommen, venire piú volte.
Prihitéti, gzn. eilfertig ^erbeífom-meit, venir in fretta.
Prihod, m. tic änfnnft, V arríe o, la giúnta, vénula.
Prihóden,* k. ¿ufuiiftig, venturo.
Prihraniti, gzn. jurü(fbef;alten, attfi betrauten, ritenére, servare.
Priigrati. gzn. burdjá @ptelett ge* IMttneU, guadaguare al giuóco.
Priimek,* m. ter Sentante, il cog-nóme.
Prijadrati, gtn. fegelttb anfomnten, venir a vela.
Prijáhati, gl. prijezditi.
Prijátel,* m. tet gtettnb, l''»mico.
Prijávkati se, gzn. jammernt, iue£)= flagettb «ntoninien, venir geméndo, urldndo.
Prijazen,* k. frettnbltd?, anmutljig, affábile, gracioso, agradévole.
Prijaznost, ž. bie greintblidjfeit, i a¡jabiHta, graziositd.
Prijemati, gtp. angreifen, prendere, pigliúre; empfangen, ricévere.
Prijéinnik, m. ber Smpfánger, ®tn--lieíiuu'v, il ricevitóre.
Prijénjati, g¿n. nachgeben, Ttad^taf-fett, cessdre; calmársi.
Prijenjliv, k. ttad)giebtg, condi-scendénle, indulgente.
Prijenjlivost, ž. bte 5>iadjgtebigfett, la condiscendénza, indulgénza.
Prijeten,* k. angenehm, anmutig, agradévole, piacévole.
Prijeti, gzp. gl. prijemati
Prijetnost, ž. bie Slnneljmlt(§fett, Slnmiltfl, la piacevolézza.
Prijezditi, gzn. reitenb attfomnten, arrivdr a cavdllo.
Prijókatise, gzn. treinenb anfontmen, giiingere, arrivdre piangéndo.
Prikazati se,- gzn. erfdjettten, appa-ríre, comparire, farsi vedére.
Pril
Prikázek.* mrjbtedšrfdjeinung, l'ap.
Prikazen ,* ž. i parizione, visione.
Prikéljiti, gzp. anleimen, «Maceare con colla, incolldre.
Prikláda, ž. bte Seítage, 3ugabe, l'aggidnta; (k pismenim molbam) l' acclúso.	1gere.
Prikládati, gzp. gttlegeit, aggidn-
Prikláden,* k. brauchbar, geeignet,
budno, dbile, atto.
Prikleniti, gzp. altfetten, incate-IIdre; Ijtngltfitgett, aggidgnere; vola, konja—, anfangen , attaccdre. j
Priklicati, gzp. herbeirufen, far ve- ' ñire uno chiamdndolo.
Prikloniti se, gzn. ftcfy perbeugen, inehindrsi.
Prikrajšati, gzp.abfitrjen,scortdre, accorccidre, abbrevidre.
Prikriti, gzp. perbetiett, gitterten, co-prire.
Prikiiha, ž. bie 3ufpetfe, ciocchési mangia colla carne, (cae o Ii ca-púeci, rape ecc.J.
Prikupiti se, gzn. ftd) beliebt nt as dien, farsi amare, gradire nel fa-vóre d' alcúno.
Prilagati, gtp. beilegen, fytiijufejen, aggiúngere; svoj glas —, bett @e--fattg begleiten, accompagndre.
Prilastiti si, gzn. ftd; jttetgnen, ap-propridrsi, impadronirsi.
Priléei se, gzn. attpaffeit, gut atifie-l)ett, star bene, adattdrsi.
Prilegati, gtn. paffen, adattdre,ag-giustdre.
Prileten ,* k. bejahrt, betagt, attem-pdto, avanzdlo in ela.
Prileteti, gzn. ^erbeifiiegen, venir volando.
Priličen ,* k. gelegen, beguetn, cómodo; opportdno.
Priličiti, gzp. pergletdjen, comparare, paragondre; äljnltdj fein, as-somiglidre.
Prilika, ž. bie ffiergleid)mtg, baž @leid;nif, la comparazióne, parábola; bte 9lel)nliéfeit, la somi-gliánza; baS ©betlbilb, l' imagine, ž. ber Slnfcfyetn, baž Slnfefyen, l'ap-parénza, l'aspétto; ba¿ Setfpiel, l'esémpio, modéllo; bie ©eíegetts íjeít, l'occasióne.
Pril
priliii. gzp. hinjttgiefen, aggiúnger versando.
Priliv, m. ter Sugufi, /'aggiunta (d' acqua ecc.J.
Prilivati, gl. priliti.
Prilizovati se, gtn. fdjnietdjelu, fic§ fdjmtegen, lusingdre, adulare.
Prilizovávec ,* m. ber ©djmeichler, t adflatóre, lusingatóre.
Priljuden,* íeutfelig, ^ofii^, «tig aj¡abite, manieróso.
Priljudnost, ž. bi» Seutfeligfeit, 1'af-fabilita.
Priloga, ž. bie 'Beilage, l'aggiunta-, (k pismeni prošnji), il documento accluso, V accliiso.
Priložen, k. hinzugelegt, beigefugt, aggiúnto.
Priložen,* k. gelegen, faffenb, cómodo, a propósito, corrispondénte.
Priložiti, gzp. gulegeit, hinzufügen, aggiúngere; acclúdere.
Priložnost, ž. bie ©elegenheit, l'oe-casióne.
Primek, gl. priimek.
Primera, ž. basSerhältnijj,bie9Äajj' gäbe, la conformitä, proporcione.
Primeren,* k. angemeffen, anpajfenb, conveniente.
Primeriti, gzp. anmeffen, anpaffen, aggiustdre, adattdre; — se, gzn. (teh ereignen, accadére.
Primérzniti, gzn. anfrieren, attac-edrsi in geldndo.
Primešati, gzp. beimifchen, mesco-láre una cosa con uri allra.
Primórati, gzp. nötigen, jttiingen, sforzdre, costringere.
Primorec,* m. ber .ßüfienlänber, un abitante del litar die-, nonio ma-rémmdno.
Priinorje, s. bas jíüjieníanb, lama-rérnma, il litordle.
Primšiiia, ž. bie SlnfnahmStare, 1'in-rollático, i diritti del protocóllo.
Prinoša, m. ber Xräget, l'apporta-tdre.
Prioštriti, gzp. gufpigen, appuntdre.
Pripékati, gtn. hnji brennen (»on bet 'Sonne), brucidre, riscalddre troppo (detto del sole).
Pripeti, gzp. anheften, anbinben, at-taccdre.
Prip	129
Pripéti, gzn, fmgenb anfommen, ar-rivdre cantando.
Pripihljáti, gzn. herbeifänfeln, ceñir soffiándo.
Priplavati, gzn. herteif^toimmen, arrivdr nuotdndo, a nudto.
Pripogibati, gtp./ biegen, beugen,
Pripogniti , gzp. \piegdre, inehi-ndre; — se, fidj biegen, piegársi; ftd) »etbeugen, inehindrsi.
Pripomoček,* m. bas Hilfsmittel, V ajúto, solliévo, mezco.
Pripomoči, gzn, »erhelfen, ajutdre.
Priporočati, gtp. anempfehlen, rac-comandare.
Priporóéba, ž. bie (šmpfehiung, la raccomandazióne,
Priporočilo, s, ber Sluftrag , 1'in-carico; órdine; bie (Smpfehlung, la ruccomandazióne.
Priporočiti, gzp. gl. priporócati.
Pripovedka, ž. bie (Stgählung, il raccdnto, la storiélla, narrazióne.
Pripovédati, ígtn. ergäben, rac-
Pripovedováti, \ contare, dom. contare.
Prípovest, i. bie ©qáí)lutig, il raerán to , la narrazióne, novilla.
Pripráva, ž. bie Subereitung, l'ap-parécchio, preparazióne, ž.; baS äßateriale, i materiali; bie üifo ftuug, l' armamento.
Pripraven ,* k. bereit, geeignet, pronto, adattáto, corrispondénte.
Pripraviti, gzn. Bereiten, (n. p. za odhod) apparecchiáre, allestire ; (pridelati) , etíoetbett, acquistáre, guadagnáre.
Pripravljanje, s. bie Vorbereitung,
la preparazióne.
Priprávljati, gtn. »orbereiten, preparare , apparecchiáre.
Pripravnik, m. ber ißräpatanb, co-liii ch' é da preparare.
Pripréga, gl. predpréga.
Priprost, k. einfältig, sémplice.
Priprošnja, ž. bie gürbitte, V in-tercessidne, ž.
Pripnhtéti, gzn. l)«fceit«fteu, farsi sentire un buon odóre.
Pripustiti, gzp./gulajfen, gejiatten,
Pripušati, gtp. \amméttere,lasciár passdre.

130	;Prir
Prirézati, gzp. guícíntetbeti, tagliáre; fiirjer maketi bitnijž 5i6f(^neit>ett, ta filiando accorciáre.
Prirojen, k. aiigeboreu, ingénito, innato.
Prisad, m. bie (Sntgüiibmig, ber 33ratib, I' infiammazióne.
Prisédati, gtn. j!d) oft {»iigufejen, méttersi a sedére piti volte a lato d' alcuno.
Prisega, ž. ber ®ib, (Sibf^)our, il
giuraménto.
Prisegati, gtn. oftere fdjtooreti,giu-rdre (piú volte).
Priseliti se, gzn. ató Sltiftebler ftdj «teberíaffeil, venir ad alloggidre.
Priserčen ,* gl. preséréen.
Prisesti', gzn. fidj (jiu jufejeu, méttersi a sedére al lato d' alciino.
Prisévek,* in. bie 9tebenfaat, V ag-giúnta di seménte.
Prisiliti, gzp. erjtmitgeti, itotf>igen, s forzare, costringere.
Prisipati, gzn. íj¡ngufd)üttett, ver-sdrvi ancora , aggiúngervi versando.
Priskákati, gzn. l;erbeií)ü))feti, venir saltellándo.
Priskočiti, gzn. ^erbeifpriiigen, Éet= fptingeii , venir in un salto, soc-córrere.
Priskutiti, gzn. fiiteit (Mel »eriirfa--cfjeu, venir (ad unoJ la nausea.
Prisloniti, gzp. anieguen , appog-gidre.
Prislužiti, gzn. burdjž ©ienen ge* Wtmun, guadagnár, acquistdr ser-véndo.
Prismejáti se, gzn. íacfyeub aiitoin--jnett, venir ridéndo.
Prisoditi, gzn. jumuttjen, chiédere di qualche cosa; attribuire.
Prisopihati, gzn. ffnanbenb ait? fommeit, arriváre sbuffándo.
Prispodoba, ž. bet Šergteidj, la
comparazióne.
Prispodóbiti, gzp. »ergleífett, comparare, paragonáre.
Pristava, ž. bas Oícbeiigebattbe, la fdbbrica laterdle e separata dali' edificio-, bex Weierf/of, la villa.
Prlz
Pristávek,* m. bct Slntyang, l'ap-pindice.
Pristaviti, gzp. beifegeit, eitifegen, aggiúngere.
Pristojen,* k. aitftanbig, ffirflíf, conveniente, congruente.
Pristojnost, ž. bet Stnftanb, la con-veniénza , crednza.
Pristopiti, gzn. fjingutreteii♦ avvi-cinársi, accostársi; k maši —, ber SWeffe betiíofjlteu, assistere alia santa messa.
Pristílditi, gzn. ecfelii, aver nausea.
Prisiišiti, gzn. eintrocfiteii, tterftegett, diseccdrsi.	[propriársi.
Prisvojiti si, gzn. fíf jiteiguen, ap-
Priše, gl. períée.
Pritákati, gtn. (jinjugiejiett, aggiún-ger versando.
Pritééi, gzn. V tyerbeiftiepen, sc°r-
Pl'itékati, gtn. ^ rere l'acqua alia volta di...; Ijerbeieüett, accórrere.
Pritérditi, gzp. befejiigen, fermáre; s žeblji—, mit Síágeltt befejtigen, inchiodáre.
Pritérgati, gzn. abbredjett, (plačila kaj —) scemdre il salario; ■— si kaj, ftf ©toas abbred)ett, star senza, astenérsi da alciina cosa.
Priti, gzn. fommen, venire; atifom--meit, arriváre.
Pritiskati, gtp. brücfeu, aitbrücfen, prémere, comprimere, dom. fracár.
Pritvésti, gzn. anbitlben, attaccáre.
Privabiti, gzp. ^erBetíocfen, allet-tdre.
Privaditi, gzp. augttooljtuu, av-vezzdre; — se, jtífy aiigeH>ól)iien, avvezzársi.	[giúnta.
Priveržek, m. bie ©ataitfgabe, l' ag-
Priveslati, gzn. rubernb anfommett, arrivár vogándo.
Privítati, gzn. aiifdjtaubett.fermáre con vite.
Privódnica, ž. bie Sllttaber, la vena.
Privoliti, gzn. emtoiíligen , accon-sentire.	[accorddre.
Privósiti, gzn. »ergómieit, concédere,
Privréti, gzn. rauffenb atifommett, venir con istrépito.
Prizadeti si, gzn. Jftf bemuljeit, ftd)
Prizadévati si, gtn.jbeftsebeti, affati-cársi, applicársi.
Priz
Púnt	131
prizanašanje, s. bie Sía^fEd^t, ®ul* puttg, l' indulgéwsa, tollerdnza.
prizanašati, gtn. perfdjonett, ri-sparmidre, usar indulgéivsa.
Prizanesljiv, k. nadjfícfctíg, íattg= tnütflig, indulgente, sofférénte.
Prizanésti, gzn. »erfdjonen, rispar-miure, usar indulgénza.
prizidafl, gzp. eitte SWauer hútjufü--gen, aggiúngervi un muro.
Priženiti, gzn. erheiraten, acquistár per via di matrimonio.
Prižgati, gzp. anjünben, accéndere, dom. impizssáre.
Prižuica, i. lie Äattjd, il pulpito, peí-gamo.
Prižvižgati, gzn. pfeifenb aitfom* men, venire fischiándo.
Proč, naé. weg, via!
Prod, m. bie Sanbbattf, il banco di rena; podvodni—r la secca.
Proga, ž. bet ©treif, Strid), la stri-scia, dom. strica.
Proguáti, gl. pregnati.
Prosinec,* m. bet 3annat, il gen-najo.
Prositi, gtn. bitten, pregare, chié-dere; betteln, mendicáre; za zamero — , abbitten, chiéder perdono.
Prosó, s. bte ^irfe, il miglio.
Prost, k. frei, lebig, franco, libero; gemein, ordinario.
Prosták, m. ber ©emeitte, un sem-pliciúne, sempliciútto; (v vojni-stvu) il soldáto gregario.
Prostérati, gl. prostirati.
Prostértje, s. bíe SlnSbreitung, V e-stensióne, i.
Prostirati, gtp. ausbreiten, sténdere, slargáre.
Prostor, m. bet Staunt,	lo
spússio, la larghézza.
Prostoren,* k. geräumig, spa-iióso, ampio; weit, breit, largo.
Prostost, ) ž. bie Jreil;eit, la li-
Prostóta, ) berili.
Prostovoljen,* k. freiwillig, volon-tário.
Prošnja, ž. bie Sitte, la preghiéra, richiésta.
Prošt, in. bet Stopft, il prepósto, prevósto.	[verga.
Prot, m. bte Očrte, la bacchétta,
Proti, r. gegen, Wiber, contra.
Protin, m. bie ®ic|t, l'artritide, paralisia.
Protiti, gtn. brolmt, minaccidre.
Protivnik, in. bet äiiiberfadjer, l'av-versdrio.
Pruka, gl. klop.
Psica, ž. bte §ttttbitt, la cagna.
Psovati, gtp. fchimpfett, f^elten, vil-laneggidre, oltraggidre.
Psovka, ž. bet «Schimpf, l' oltrdggio, l' ingiüria.
Pšaj, m. bet Stampfer, Stöpel, il pestéllo.
Pšenica, ž. bet SBeigett, il fruménto.
Pšeno, s. (proseno) gefiantpfte £itfe, •§irfegritje, miglio pilato; (ječmenovo), bie gejtantpfte ©erfle, ®ers jiettgritje, onso pilato.
Pšica, gl. pušica.
Pt!éa'mZ' I m ®°3et' l'uccéUo-
Pticnica, ž. bas Sogelhattž, la gdb-bia, dom. cheba ; bie glitte JUnt Sogelfang, il paretdjo.
Ptuj, k. ftentb, (ne domač) forestière, estrdneo, straniéro; kar je ptujega se pusti pri miru, ftembež @nt läßt matt itt bet Stutye, l'altrüi si ldscia in pace.
Ptujec,* m. eilt grember, un forestière, straniéro, forésto.
Pucav, k. hohl, Weif, (Oinbeu, gichtig), vizao, dorn, fidpo, fofo.
Pull. m. eilt SltftjUg , un riscontro d'aria.
Puhati, gtn. blafen,soffidre; fdjnau* beti, sbuffdre.
Puhel,* k. weif, fcfylapp, floscio, viaso; dom. fidpo; feige, pauroso, coddrdo.
Puhteti, gtn. buftett, svapordre, sfumdre.
Plikati, gtp.tupfen, svéllere; perje—, gebertl fdjleifen, scerre le piüme.
Piiliti, gtn. ausrupfen, ausreifen, svéllere, strup pare.
Punca, gl. dekle.	[pilla.
Pimčica, ž. ber Slttgapfel, la pu-
Punt, m. ber Slitfftanb, bie (Srnpü* rang, la rivôlta, sollevat&ione.
Piintar, m. bet Aufwiegler, Otebefie, il ribélle, sedicioso.
132
Pánt
Púntati se, gtn. fídj emboten , sol-levar si.
Pura, i. tie Xnttíjenne, la gallina d' India.
Purgar, m. bet 33ürger, il cittadino.
Purgarsk, k. fcürgerlidj, citladinésco.
Puruian, m. bct Xnitíiafitt, il gallo d' India.
Púrpela, i. bíe íílatfdjtofe, il pa-pdvero selvático.
Pust, m. ber gafdjíng, il earnevále.
Pustinja, ž. bie ©tiobe, la solitú-dine. l'erémo.
Pustiti, gtn. Iciffen, lasciáre.
Pustováti, gtn. gajfnacfjt Ijaltm,/fe-sleggiáre il earnevále.
Puša, ž. eút »erlaffettež 53anerngnt, una possessióne abbandonata ; bíe giróte, l' archibúgio . dom. archi-búso.
Plišati. gtn. íaffeit, lasciáre; gur 9lbet laffetl, salassár, cavár sángue.
Puša va, ž. bie SBitfie, il deserto, la solitúdine.
Pušavnik, m. bet (Sítlftebler, l'eremita , romito.
Pmšel, k. bas «iifc^el, il eiúffo, ciuffétto; — sena, etri Suttb §en, un fastéllo di peno.
Puška, ž. bie žMdjfe, la scátola, il bóssolo, bossolino.
Puška, ž. bie giróte, l' archibúso.
Pušoba, ž. bie ©iltčbe, la solitúdine-, áCüjle, il deserto.
Puta, ž. bie §entie, la gallina.
Putail. m. bet .ftropf, il go&so.
Puter,* in. gl. maslo siróvo.
Puterh, patrih, m. ni! éanbfáticfiei!, una barilótta portátile.
Puža, gl. lila.
Bi
Raba, ž. bet ©etraudj, l'uso; bie Slrbeit, il lavóro.
Rabelj, m. ber ©tarfridjter, iUboja.
Rábiti, gtn. Braudjen, usare, far uso, servirsi.
Rabota, ž. bie flftobot^, ber grozit« bienji, la servitu.
Raca, ž. bie (Sllte, l' dnitra.
Račilo, s. bie .f tebárettfe, la rete da pescar i gámberi.
Ráciti, gtn. gBnnetl, desideráre al-trdi delbeneo male-, —se komu, Sltfl I)flbell, gelüjiett, avér vóglia, appetito da mangidre.
Ra čim. m. bíe Siedjmng, il conto, cálcalo.
Račji, k. Sienten-, d! dnitra.
Računiti, gtn. redjltett, contáre, con-teggiáre, calcoldre.	[tiéri.
Rá J, k. gern , volontiéri, valen-
Radodaren, k. freigebíg, liberále, generoso; ntílbtljatig, caritatévole.
Radost, ž. bíe greube, la giója, al-le'gré%%a, il giúbilo.
Radováti se, gtn. ftdj frenen, ral-legrdrsi, avér piacére.
Radoveden,* k. »orftrijig, curioso.
Radovednost, ž. bie SBießiegietbe, la vaghétaa di sapére; ber 93or« toíj, la curiasita.
Radovóljen ,* k. freiwillig, volon-tário, spontáneo.
Radovóljnost, i. bie greítoíllígfeít, la spontaneitu, spontánea volontá.
Ragljáti, gtn. quafen, gracidáre.
Rabel,* k. leefer, sollo, sóffice; gart, ténero , delicáto.
Rahljati, gtn. lottern, far sollo, sóffice.
Ráj, m. betá ißatabieS, il paradiso; bet XattJ, il bailo.
Raja, i. eine lange, bitnne ©tange, una pértica lunga.
Rajh, m. bie (Scfe, il cantone.
Raj niš. m. bet ©ulbeit, il fiorino.
Rajnki, k. feíig, »er(ior6en, defúnto.
Rajski, k. parabiftfdj, del paradiso.
Rajši, nač. lieber, piutósto, piú vo-lentiéri.	[teggidre.
Rájtati, gtn. redeten, contare, con-
Riijtenga, i. bie SSe^nung, ti conto.
Rajža. ž. bíe öfeife, il viággio.
Rajžati, gtn. reifen, viaggiáre, far viággio.
Iták
Rák, bft Äte&i, il gdmbero; (bolezen), il canchero.
ftaka, ž. tie ®ruft, F avéllo , se-poltura di piétra ; bíe SBajfetíeú tutig, l'acquidótto.
Ilakar, m. bet Ärebfettfänger, .Krebs fetiíiáiibíer, il pescatóre-, venditóre di gdmberi.
Rakita, i. bíe ©adjtoeibe, il sálice.
Rakov, k. .firebás, di gdmbero.
Ral, ž. tai ítcfertt, l'aratúra, l'a-raménto; — zemlje, ein 3od) Satt* beö, un jiigero.
Rama, ž. tie Steffel, la spalla.
Ramšelj, m. bte jíreitjbíunie, lapo-
lígala.
Ran, k. früh, früljjetttg, (sad) precóce, prímatíccio; (jatern), matutino.
Rana , i. bte SEunbe, la pidga, feríta.
Railárilik, gl. ranocélnik.
Hangar, m. ber SReifjer, l'aghiróne, airóne, m.
Rániti, gzp. »ertmtnbeit, feríre.
Ranjk, k. feiig, »erfiorbett,defúnto.
Rano, nao. früh, jeitlidj, di mattína, a buón ora.
Ranocélnik, m. tet (Sljtrurg, ilchi-rúrgo.	[rente.
Rauta, ž. to Satte, ©tange, il cor-
Rántalia, z. ein grobe« Seintiid), un lenauólo grosso.
Rásoha. ž. ter Bttnefet, uno dei rami biforcúti; bet Scheutet eine« SBinfeíá, la gamba.
Rasol, m. ta« SBaffer bes eingefat jenen Arante«, au¿> ftíeif<hes, bie Saijlacíc, ber ißöcfel, la salamója.
Rast, ž. bet SBltchS, la statúra.
Rasti, gtn. »acfyfen, créscere.
Rastljína, ž. la&®(toÄä)$,lapidnta.
Raša, ž. bet	il cresciménto.
Rašpa, ž. bte Sorfte am S¿hujler-braljt, la sétola ai capi dello spago de' calzoldj.
Rašpati, gtn. bie SBorfie in bett Sdjtt--fterbraht einbre^en, attaccdr la sé-tola ai capi dello spago de' calcoldj.
Katar, m. bet SlcferSmaitti, 1'aratóre.
Rátati, gzn. tperben, divenire, di-ventdre.
Ratiše, s. ber Stiel einer Senfe, ei* tteS Stechen«, il mdnico d' una falce O d'un rastréllo.
Razč	133
Raven,* k. gerabe, diritto . (trillo; eben, fiad), piano.
Ravnalo, s, bte Síegel, la regola; bte SRidjtfdjmtr, norma.
Ravnati, gtp. gerabe madjen, eBtten, piandre; birigirett, dirigere, rego-Idre; — se, ftdj auparen, com-portdrsi.
Ravnilo, s. ba« Siiteat, la régola.
Ravnina, ž. bte Sbene, il piano, la pianúra.
Ravnitelj, m. bet SMrigent, il dirigente, diretlóre.
Ravno, nač. gerate, a dritlúra, di-rettaménte; — zdaj, gerabe jefet, appiinto adésso; ako —, obgleidj, se bene, benehe.
Ravnomérnik, m. bie 53iei»age, 9iic£muage, il livétlo.
Ravnost J ž. bie @bene, il piano,
Kavni» t a, ( la pianúra.
Ravs, m. ber Streit, 3«nf,la*uffa, rissa.
Rávsati se, gtn. jaltfen, arrissdrsi, rissure, zuffdrsi.
Razbéliti, gzp. gtu(ienb ntadjen, far rovénte.
Razbeljen, k. glitljettb, rovénte.
Razbijati, gtp. (jerf^lageit, jerbredjett,
Razbiti, gzp. ¡ rómpere, speezdre.
Razboj, m. ber Strajjeitraub, I'as-sassinio.	[sino.
Razbojnik, m. bet íRSuber, l'assas-
Razbráti, gzn. auSeiitanber ííauíen, scégliere minutamente.
Razcapan, k. jerfejt, jertumbt, cen-cióso, lacero.
Razciikati, gzp. jerjttbfen, arruf-fdre, disciógliere.
Razcvésti, gzn. aitfbíüíien, fiorire.
Razeébniti, gzn. eittjWei reipen, spezzdre in due tocchi.
Razceniériti, gzp. erjürnen, adi-rdre, offéndere.
Razcéniti se. gzn. (kokoš) ftd) níe= berbürfen t»ie bie ,§etttte, accovac-cidrsi, dom. far piazza.
Razcesáti, gzp. aiiSfámnteit, petti-ndre; lan, volno —, ten gíac^S, tie SSMe Erdtttbeltt, scardassáre, carminare.
Razcóhati, gzp. butdjítajen, sgraf-fidre colle tínghie.
134	Razd
Razdájatl, gtp.) »erteilen , spar-
Kazdáti, gzp. S tire, distribuiré, dispensare.
Razdelek, m. bte Slbtfjeilung, il di-partiménto, spartiménto.
Razdeliti, gzp. gertljeitett, spartire.
Razdérti, gl. razdréti.
Razdertija, ž. bte Störung, la distrumióne.
Razdévati, gtp.) attseinanber legen,
Razdjáti, gzp. I disfdre, distriig-gere.
Razdráziti, gzp. aufreigen, stieedre, irritare, far arrabbidr.
Razdréti, gzn. auSetnanber legen, disfdre.	[nuezáre.
Razdrobiti, gzp. jerbröcfelit, smi-
Razdrtižiti. gzp. fáeibett, abfonbertt, seompagnáre, discompagnáre, separare.
Razen.* k. Berfdjiebett, diverso, vdrio.
Razgálen, k. entblößt, snuddto (il petto).
Razganjati, gtp. aitsetuanber treiben , seaeeidre in diverse parti.
Razgerniti, gzp. ausbreiten, distén-dere; aufbetten, entblöfyen, scoprire.
Razgetáti. gtn. wiehern, nitrire.
Razglas, m. bie Äunbntadjitng, la pubblieaxióne, promulgazióne.
Razglasiti, gzn. funb ttiadjeit, di-volgdre, promulgare.
Razgled, m. bie SSejtcfytigung, gíc< uue, la rivista.
Razglédati, gzn. beftctytigen , esa-mindre, visitare.
Razgnáti, gzp. auSeittattber treiben, seaeeidre in diverse parti.
Razgon, m. bie gttrdje giptfc^c« gtoei Slcferbeeten, il soleo fra due porche.
Razgovárjati, gtp. (koga), eitteitt Bon etwas abraten , sconsiglidre, dissuadére. \diálogo ; discórso.
Razgovor, m. ein Stveigefprüá), un
Razgrabiti, gzn. auSetnanber recfyeit, separare-, spartire rastrelldndo; getraffen, rapire.
Razgraditi, gzp. ben 3<tun gerftó--ren, disfdre la siépe.
Razgrinjati, gtp. ausbreiten, distén-dere.	[coi denli.
Razgristi, gzp. gerbeifeit, rompere
Razgubiti, gzn. Berlieren, pérdere.
Razl
Razhajati se, gtn. auSetnanber ges lien, andar in diverse parti.
Razhladiti, gzp. ausFutylen, rinfre-scare.
Razhod, m. bas Slusetnaitbergeljen, 1' andar in diverse parti.
Raziti se. gzn. gl. razliájati se.
Razjédljiv, k. jerfrejfenb, ógenb, corrosivo.
Razjedljivost, i. bie Jleparfeit, la forza corrosiva.
Razjésti. gzp. gerbeijjett, corródere.
Razjeziti, gzn. erjürnen, adiráre, métter in collera.
Razjokati se, gzn. tBeilten , pidn-gere.
Razkáéiti, gzp. erjürnen , adiráre, métter in collera.
Razkázati, gzp. getgett, mostrare.
Razkidati. gzn. ben 2Átfi auseinatt= ber toerfen, dissipáre-, gettáre qua e la il letame.
Razkladati, gzp. auseittanber legen, disfdre, scomprírre ; auslegen, spie-gáre.
Razkláti, gzp. [paiten, spaccáre, féndere.
Razkleniti, gzp.) aitffdjltefen, schiú-
Razklépati, gtp.i dere.
Razkobáliti, gzn. bte güjje anseitu aitber jlrerfeu, allargár le gambe.
Razkopáti, gzp. auseiuatiber gra* ben, burd)iBÜt)len, sconvólgere <sap-pándo, zappár tutto.
Razkosati, gzp. gerfhtcfeln, spartire.
Razkriti. gzp. abbetfett, scoprire.
Razkropiti. gzp. gerfprengett, di-spérgere; — se, ftdj jerflreuen, dissipársi.
Razkuhati. gzp. jerfod)en, stracuó-cere; cucindr troppo.
Razkiištrati. gzp. gerganfen , sca-pigliáre.
Razlaga, i. bte Sluslegung, laspie-
gaaióne.
Razlagati. gtp. aitSlegen, spiegdre.
Razlccen. k. attSeinanber gegogett, stiráto. distéso; Berfdjleppt, disperso.
Razlééi. gzp. auSetnanber gieljen, stiráre, distendere; Berfdfjlebpen, portár via di nascósto, trafugare.
r
Razi
Razlagati se, gtn. wieberljafteit, ri-sondre, rimbombare, echeggidre,
Razléka, ž. cine t»etíláit|ige aitčge* fcefmte Sadje, una cosa distesa, vasta.
Razleteli se, gzn. altžeiitaitbet fitr* qett, volare in diverse parti; jer* fpriugen, rómpersi in pezzi.
Različen, k. tnanitigfaltig, diverso, vario.
Različnost, ž. bie ÜJíatmigfaítigfeit, la diversita, varietd.
Razlika , ž. ber llltterfdjieb, la dif-ferenza.
Razliti, gzn. ) »erfdjiitten, spdn-
Razlivati, gtn. 1 dere.
Razloček,* m. bet Unterfd)teb, la differénza.
Razločen,* k. beittlídj, chidro, distinto; vetfd)iebett, diverso.
Razločiti, gtp. uitterfdjeibett, distinguere.
Razložen,* k. beutlid), chidro, distinto , evidente.
Razložiti, gzp. auéeittanbet tege«, scompórre-, erftaren, spiegdre.
Razmakniti, gzn. auáeittattber rit* cfeit, distorndre, scostdre.
Razmázati, gzp. jerfdjntierett, ún-gere.
Razmehčati, gzp. ntüríie, ¿art ttta-dieti, ammolire, ammoldre.
Razmeliti se, gzn. itt siliolU ¿erfat* teli, sfarindrsi.
Razniéra, ž. bas Serljáítttifí, la proporcione.
Razinériti, ž. gzp.. aučtiteffett, mi-surdre; prender le dimensioni.
Razmesáriti. gzp. jerfleifdjeii, sbra-ndre in pezzi la carne, scarni-ficdre.
Hazmésti, gzp. aužeinattber fefireti, scopdre in diverse parti.
Razmetáti, gzp. auaeittauber irer* felt, buttdr quá e la.
Razméti. gzp. getreifieit, sminuz-zdre, sminuzzolare.
Razmikati, gtp. aitžeiitatiber rittfett, distorndre, scostdre.
Raziniriti, gzp. bett griebeit jerflč* rell, far la discordia (fra dne o piú persone).
Razmíéljen, k. ¿erftreut, distrdtto.
Razp	135
Razmočiti. gzp. erttteidjen, ammoldre, ammolire.
Razinotáti, gzp. abfjafpeíít, inna-spdre , sgomitoldre.
Raznašati, gtp. aitáeítuntber tra* ge», portare in divérsi luóghi; gerftretteit, spdrgere; koga — , úbet ttac&rebett, calunnidre . sparldre d' alciino.
Razno, nač. »erfdjiebenttid), in diverse maniere.
Raznoroden,* k. »erfdjiebettartig, diverso, vario, eterogéneo.
Raziiositi. gl. raznašati.
Razodènje. s. bie Ofeltbnrtllfg , la rivelazióne.
Razodéti, gzp. aittbecfett, riveldre, palesdre.
Razoglàv, k. mit entfclôjjtem éaupte, a capo scopérto.
Razor, m. bie gitrdje, il soleo.
Razozláti, gzp. bett Anoten íofett, s n oda re il gruppo.
Razpàd, m. ber Serfatt, la ruina, distruzióne.
Razpadati, gtn. jetfatíeu, rómpersi, andar in pezzi.
Razpadljiv, k. toa« (eídjt gerfáttt, che si rompe -, che va in pezzi fácilmente.
Razpáljiti, gzp. eittjiinbeit, infiam-mdre.
Razparati, gzp. ¿ertremieu, scucire.
Razpásati. gzp. aufgürteit, levât-la cíntola o fascia, scingere.
Razpasti se, gzn. jerfftííen, spez-zdrsi.
Razpeeáti, gzp. eilte ÎGnare a&fejeit, spaccidre, véndere.
Razpenjati, gtp.f aitsfpamteit, ait«*
Razpeti, gzp. ( Sreiteti, sténdere.
Razpertija, i. bie 3ft'ietrad)t, la discordia.
Razpiliati, gzp. attžeinanbet 6(afe», distaccdr so/fiando.
Razpis, m. baá ÍRmtbfdjreibett, la circoldre.
Razpisati, gzn. etit 9htnbfd)reífcelt eríajfett, emanare una léttera circoldre ; pubblicdre.
Razplatíti, gl. razkláti.
Razplesti, gzp. auffiecfyteit, strec-cidre, dis fare la tréccia.
136	Razp
Razpóoiti. gzn. jerfprittgen, ere- j pare, spaccársi.
Ilazpoditi, gzp. aužeiitanber jagen, scaccidre in divérse parti.
Razpókati, gzn. ¿erffmngen , cre-páre, spaccársi.
Razpór, ra. bie 3tv>ietradjt, la dis-uniáne, discordia.
Razpóriti, gzp. gl. razparati.
Razposaditi, gzp. auéeinanber [ejen,' trapiantdre in divérsi ludghi.
Razposlati. £zp. tterfenten, mandare in diverse parti.
Razposodíti, gzp. aitáleibeit, dar ad impréstito, imprestdre.
Razpostaviti, gzp. auíeinanber ftcí= (en, disgiúngere, separare.
Razpošiljati, gtp. gl. razposUti.
Razpotje, s. bet @djeibeweg, il bivio , la forca.
Razpoznati, gzp. unterfdjeiben, distinguere, discérnere.
Razpráskati, gzp. jerfrajseu, grat-tdre.
Razpráviti se, gzn. ftdj entfíeíben, spoglidrsi.
Razpréckati, gzp. bas Jpaar am •Ropfe fdjeiteín, spartire i capégli sulla testa.	[cáre.
Razprégati, gtp. auéfpannen, stac-
Razprostirati, gtp. auébreiten, »tendere.
Razpustiti, gzp. aitSeinanber geljeit lajfen, licenciare.
Razrasti se, gzn. auseinanber toad)--fett, dilatársi crescendo.
Razred, m. bie .ftlaffe, ?lbtljeííung, la classe , secidne.
Razrezati, gzp. jerfd)neibeit, taglidre.
Razriniti, gzp. aitSeinaitber brSugett, spíguer in divérse parti.
Razriti, > gzp. aufwüljlen, gru-
Razrováti, ( foláre.
Razsajati, gtn. JJuruf)e mad)ett, suscitare risse e discórdie.
Razsájavec,* ra. eiti Unruljejtífter, un uómo intollerdnte.
Razsedláti, gzp. abfatteín, levare la sella.
Razsékati. gzp. jet^aefen , taglidr in pecci (colV áscia, sciábola ecc.J.
Razserditi, gzp. erjürnen, méttere in collera, inasprire.
Razt
! Razsipati, gzp. auSeinattber fJreueit, I spargere qua e la ; — se, (sod) jerfafiett, andar in pecci.
Razsoditi, gzp. entfdjeiben, deci-dere; feeurt^eiten, giudiedre.
Razsol, gl. rasol.
Razstanek ,* m. bie Trennung, ber Slbfdjieb, la separaeiöne, partenca.
Razstava, ž. bie Slbtfjeilung, la secidne; bie ?titS)W(mig, l'esposi-cioiie.
Razstaviti, gzp. auseinanber (leiten, separare; espörre.
Raztergati, gzp. jerreißen, straciare.
Razstopiti. gzn. auSetiiaitbet treten, staccdrsi, separarsi a distatica d'un passo ; škornje—, bie @tie= fei austreten, scalcagnare gli sti-vali.
Razsiikati, gzp. auSetitanbet toiitben, ritdreere, torcere indietro.
Razsušiti se, gzn. bitrd)ž Slustrotf» nen ioefer fein, divenir mal fermo per V essiccacione.	[aar«i.
Razsuti se, jerfafien, rdmpersi, spec-
Razsvetiti, ) gzp. erleuchten, illumi-
Razsvetliti,i nare.
Razsvetljenje, s. bie ©rleuftuitg, l' illuminacidne.
Razširiti, gzp. ausbreiten, dilatare; breiter machen, allargare, slargdre.
Razširjenje, s. bie Slitsbreitutig, lo stendimento; — vere, Verbreitung bes ©laubenS, lapropagacione della fede.
Raz šteti, gzp. abflauen, contare.
Razšteva. ž. tye ©ibtfton, Xljeilung, la divisione.
Raztaliti, gzp. ff metjen, liquefare, striiggere.
Raztegniti, gzp. ausfpamten, sten-dere.
Raztekati se, gtn. auseiitanbet fiie--fjeit, sedrrere in diverse parti-, bivergiren, divergere.
Raztepsti. gzp. aitsetnanber fdjla--geu, dissipare, dispergere battendo.
Raztergati, gzp. jerreipen , strac-cidre, rdmpere.
Raztlačiti. gzp. auseinanber brüefen, schiaccidre.
Raztoeiti, gzp. ausfdjenfett, vender alla minuta (vino, birra ecc.J.
Razt
flaztolinačiti, gzp. üerbolmetfdien, erflären, interpretdre, spiegare.
Raztopiti, gzp. getfdjmeljen, lique-fdre, struggere.
Baztovoriti, gzp. ablaben , scari-care.
Raztožiti se, gzn. ^etjcnlftc be* fontmen, ftc£) betrüben , uffliggersi, attristarsi.
Raztresti, gzp. »erfdjütten, dissipdre.
Raztresen, k. jetfireut, dissipdto; v mislih — , distrdtto.
Raztrositi, gzp. gerflreHen, dissipdre.
Razuditi, gzp. gergliebern, smem-brdre.
Bazujzdan, k. aužgelajfeu, sfre-nato, scapestrato.
Baziun, m. ber ©erfianb , l' intel-letto.
Razumen,* k. »erjiätibig, inteli-gente, prudente.
Razumeti, gzn. »etftehen , inten-dere, capire.
Razumnost, ž. bie ©erflänbigfeit, F intelligenea.
Kazim. r. auger, fuori, fuorche, eccetto.
Razuzdan, k. ¿ügello«, sfrendto.
Razuzdäti, gzp. abjäumen , sfre-nare, levare ta briglia.
Razvada, ž. bie ©ertočhttung, mala usantta, mal costüme.
Bazvaditi, gzp. »ertočhiten, acco-stumare male.
Razvajen, k. »ertoöfynt, mal co-stumato, malavveziso.
Razvalina, ž. bieiRuine, la rovina.
Razvaliti, gzp. jerftören, atterrare, rovinare.
Razvažati, gtp. aučeinanbet fiteren, »erführen, condürre in diverse parti.
Razvedriti se, gzn. ftd) au«hettern, rasserenarsi.
Razvejati, gzp. luorfetn, aniwotfelti, sventare.	[grare.
Razveseliti, gzp. erfreuen , ralle-
Razveseljčnje, s. bie Gsrgöjung, il piaeere, diletto.
Razveseljevati, gtp. ergöjen, er= freuen, dar piaeere, dilettare.
Razvezati, gzp. attflöfen, slegdre.
Razvleči, gzp. auSeinanber jieheti, distirdre in vdrie parti.
Ren	137
Razvoziti. gzp. gl. razvázati.
Razvozlati, gzp. ben knoten auflö« fett, snoddre il groppo.
Razžaliti, gzp. beleibigen, offén-dere; betrüben, fränfen, affliggere, attristdre.
Raženj, I m- *n%™tfrh%lo8Piédo.
Bébro, s. bie (Rippe, la costa; bet ©ergabhang, il declivio.
Béceíj , m. ber öbjijiiet, il picciudlo.
Beč, ž. baé ®tng, bie Sac^e, f« <">*« »' roba.
Reči, gzn. fagelt, dire.
Béd, m. bie ¿Jrbnung, l'órdine. m.; bie ífietíie, 1'órdine, dom. lastiva.
Redek,* k. feiten, raro.
Redeséja, ž. ein gtoget (Reutet, un vdglio grande per i grani.
Rediti, gtp. nafren , nutriré , alimentare.
Redíven ,* k. nahthaft, nutritivo, alimentoso.
Rédkev, gl. retkva.
Redko, nač. feiten, di rado, raramente.	[rita.
Redkost, ž. bie «Seltenheit, la ra-
Redník, m. bet 9tähr»ater, il nu-dritóre ; nodritóre.
Redovnik, m. ber ©rbemsntann, un religioso, moñaco.
Begati. gtn. flaffen, ésser spaccdto, * staccdto; quaefen, graciddre.
Regiment, m. ba« {Regiment, ilreg-giménto.
Régliea, gl. pravilo.
Rcgljáti, gtn. qttacfen toie bie gró; fdje, graciddre.
Régrat, m. bie 3Beg»att, il radic-chio.
Reja, ž. bie Pflege, la cura.
Bejénec,* m. ber ^ftegefohn , F al-liévo.
Réka, ž. bet ging, il fiúme.
Reman, m. bie Schafgarbe, la mil-lefóglie.
Reinen, m. ber {Riemen, la coréggia.
Remenár, m. bet {Rienter, il coreg-gidjo.
Rémenje, s. baá {Riementoetf, (na kočiji) i cignóni, le cinghie.
Réna, ž. ber ^afenbeífel, il copér-chio d'una pignáta.
138	Renč
Renčati, gtn. brummen, Hturrcit, di-grigndre, mormordre.
Rep, m. bet @d)t»anj, la codi■
Ilčpa, ž. bie 9?übe, la rapa.
11 epast. k. gefcfcteältjt, codáto.
Repen,* k. Sitien*, di rape.
Repetniea, ž. ber glügel, 1'ala.
Rčpič, m. bet §änflittg, il fanéllo; ber jílettenfopf, la testa di Idppola.
Hepíneiti se, gtn. ftdj ärgern, ésser adirdto, stizzirsi, dom. rabidrsi.
Répje, s. bet Alettenlopf, la testa di Idppola.
Répniea, i. baá 9tübenbel)ältniji, il ripostíglio di rape.
Res, nac. tualjr, vero; luafyrltdj, veramente.
Résa. ž. bte Síeíjrenborjle, l'arista; baá Jpeibefrattt, l'erica.
Résen, k. tía^r, vero.
Resje, s. baé Jpeibefraut, l'erica.
Resnica, ž. bie íffialjríjeit, la veritd.
Resničen,* k. t»af)rfjaft, vero.
Resnoben,* k. ernfifyaft, serio, grave.
Rešetar, m. ber SReutermadjer, chi fd o vende crivelH, lo staccidjo.
Rešetati, gtp. rentera, vaglidre, cri-velldre.
Rešeto, s. ber »Jteuter, il crivéllo, dom. criél; vdglio.
Rešiti, gzp. befreien, liberare, ri-scattdre.
Rešitva, i. bie Befreiung, la libe-raxióne, il riscdtto.
Retkva, i. ber 9tettig, il ravanéllo.
lleva, ž. baá (Síettb, la miseria.
Reven,* k. elettb, armfeltg, mísero, in felice.
Révez, m. ber -Sjaícber, il pdvero, tapiño.
Révsina, i. baá ©letib, la miseria.
Réz, ž. baá ®¡ertelpfuttb, il quarlo d'una libbra, (¡unto); baá §¡¡cffeí, la pdglia sminuzzdta.
Rezanci, m. bie Stube!, i vermi-célli.
Rézanica, i. ber §äcferling, la pdglia sminuzzdta.
Rezar, in. ber @($ireinfdjneiber, il caslrapórci.
Rézati. gzp. fdjueibett, tagliáre.
Rézen,* k. f^netbig, taglidnte; herbe, acerbo, agro.
Rižk
Rezgetáti, gl. razgetáti.
Rezina, ž. bie ©djneibe, il tdglio, filo d'un coltéllo.
Rezljati, gtp. feÇttijeln, tagliuzzdre.
Rež, ž. bet Stoggeu, la segata.
Režati, gtn. bie ââfllte fietfdjerii,di-grigndre i denti; flaffeit, ésser un poco spaccdto, distaccdto.
Reženj ,* m. eitte 2Ipfelfdjnitte, uno spicchio di mêla.
Riba. ž. ber gifcfy, il pesce.
Ribati, gtp. reibett, grattugidre; liarve —, garbett reibett, macindre i colóri; zelje, repo —, baá ífraut, bte Oîûben mit bettt .Stautmejfer fdjtteiben, tagliáre i capúcci o le rape.
Ribezelj, m. bie Soíjanntábeere, il ribes.
Ribežen,* m. bet jtrauttyobeí, una specíe di pidlla da minuzzdr i cdvoli capúcci.
Ribič, m. ber gifler, il pescatdre.
Ribja mast, ž. ber Serait, l'olio di pesce.
Ribnik, m. ber gifc^áíter, ïeidj, la piscina.
Rigati, gtn. rtiípfett, ruttdre.
Rigla, ž. ber §afenbetfel, il copér-chio di pigndta.
Rigláti, gtp. ntit <Scf)ltugeit jïedjtett, fdjltltgett, treccidr a maglie.
Rihelj, m. bte Jpcd)el, il péttine da lino.
Ribljáti. gtp. i;ed)eln, pettindre il lino.
Rijà, ž. bet SHofl, la rúggine.
Rija v. k. brautt, bruno ; roflig, rug-ginóso; — konj, eitt Staun, un cavdllo bajo.
Rijavéti, gtn. rojiett, arrugginirsi, inrugginirsi.
Rim, m. iHoiit, Roma.
Riniti, gzp. fdjieben, spingere.
Ris, m. bet 8ud)é, il lince.
Risalo, s. baá Steifijeug, gli stru-ménti da dissegndre.
Risar, m. bet Seidjtter, il disseg-n a tore.
Risati, gtp. jeidjttett, dissegndre.
Risba, ž. bie âetcÇttung, ildisségno.
Rištenga, gl. orodje.
.Rižkaša, ž. bet Oíetá, il riso.
Rit
Hit, ž. bet Jpititere, il culo.
Kitati. gtn. mit beit güjjen aiMfcfyta* geti, tirar calci.
Kiti, gtn. ttmfilett, grufoldre.
Ritinsko, nač. ïûcfroârtS, indiétro> a ritróso; — iti, rüííioárts geijelt, rinculdre.
flivec,* m. bet žHitfjel, il grugno ; slonov —, (Siefatttetirilfe(, il probóscide.
Riža, ž. ber ©treifett, la striscia ; (na tkanini) la lista, riga, verga; bte ^oígrtefe, un fossdto sulle montagne per quale si móllano dlberi troncdti dali' alto.
Rižast, k. gejîreift, vergáto, listdto.
Rjuha, ž. bas SSetttltdj, illenzuólo.
Rjuti, gtn. brüílett, ruggíre.
Rób, m. ber ©aitttt, l' orlo.
Roba, ž. bte SBaate, la roba.
Robača, ž. baS §emb, la camícia, camiscia.
Róbec ,* m. bas ©djttupftudj, il faz-zolétto da naso.
Robida, ž. bie ^ageímtíe, la rosa canina.
Robidast, k. ftadjelig, ftedjettb, spi-nóso, pungente.
Róbiti, gtp. fáumeit, orlare.
RóceljJm. bie §attbljabe, ilmanú-
R6Č, ' brio, mdnico.
Róéeii,* k. Ijurtig, pronto, spedíto.
Ročica, ž. "bie SBagettleifle, il mdnico.
Ročka, i. eitt .fttug, la brocea, mezzína.
Ročnik, m. ber $refd)ftieí, il mdnico delta trébbia.
Ročno, nač. íiurtig, presto, súbito.
Ročnost, ž. bie §urtigfeit, la pre-stézza, speditézza.
Ród, m. ber ©tamrn, la stirpe; bie SBertoattbtfdjaji, la parentélla.
Rôd, k. ttttgefd)mací, rol), insípido, scipito ; duro.	[nitóri.
Roditelji, nt. mn. bie Sitem, i ge-
Roditi. gtp. gebátett, partorire; er* jcttgett, generare; gntd}t briltgett, fruttdre.
Rodoslóvje, s. bas ©tammregijter, la genealogía.
Rodovina, i. bas ®efd)ledjt, lage-nerazióne, prosapia.
Ropo	139
Rodoviten .* k. fručfitbar, fruttifero, fčrtite, fecóndo.
Rog. m. baS ^ortt, il corno.
Rogač, m. ber .fjírfdjfáfer, lo scara-fdggio; baS Sofjamtisbrot (fflocfs* í)orn), la carrúba.
Rogát, k. geíjornt, cornúto.
Rogelj. m. ber 3fíe" , il dente, rébbio.
Rogovilež, m. ber SBiifjíer, Utirutje* ftifter , V accattabríghe, turbatóre delta pace.
Rogoviliti, gtn. toüíjíeu, Uurufie fiif--tett, turbare la pace.
Rogóza, ž. baS {Rietgras, <Sdjtelf* graS, la cdrice, dom. pavera.
Rohneti, gzp. grob atifafiten, ab-borddre bruscamente.
Rój, m. bet ©djloatm, lo scidme.
Roják. m. ber l'attbsmatttt, il com-patriótto.
Rojen, k. geborett, nato; gebürtig, nativo.
Rojiti, gtn. íctitoármett, sciamdre.
Rojstvo, s. bie Oebltrt, la ndscita.
Róka, ž. bie §attb, la mano.
Rokáv, m. ber Slermet, la mánica.
Rokávci, m. mn. ettt SEBeiberfyemb, bas fattitt übet bie 93tu(i reidjt, una camiscia da donna.
Rokodélec,* m. ber ^atibluerfer, 1' artigidno, artífice.
Rokodelstvo, s. bas §attbl»erf, il mestiére, arte, i.
Rokopis, m. bas 2)2anitfftíl>t, il ma-noscrítto.
Rokovica, ž. ber éattbfcfmf), ilgudnto.
Rokoviéar, m. ber Íiaitbfílufymadjcr, il guantdjo.
Homar, m. bet Sffiaflfa^rtet, il pel-legrino.
Romati, gtn. pilgettt, andar in pel-legrindggio.	[biétola.
Roña, ž. bie rotfje fflübe, la barba-
Róp, nt. ber ÍRattb, l'assassínio; gerattbte ©adjett, il bottíno.
Rópati, gtp. raubett, rapíre, rubdre.
Hópnica, i ž. bie Siaitbbiette, la péc-
Róparica ,í chia di rapiña.
Ropotánje, s. baS ©epoíter, ilro-móre, strépito.
Ropotati, gtn. poítetn, far romóre, strépito1.
140	Ropo
Ropotija, ž, alteé 3eug, masserixie usáte.
Rór, m. gl. cev.
Rosa, ž. ter Xíntlt, la rugiáda.
Rosen,* k. tljauig, rugiadóso.
Rosíti, gtn. traite», cadér rugiáda.
Rós. m. bet Sioft, la gratélla.
Rošnja, ž. bie SBeile, ti pecco, tratto di tempo.
Róstati, gtn. poltem, taffeln, romo-reggiáre, far strépito.
Rotiti se, gtn. betfieitetn, protestáre, confermdre (con giuramento).
Rov, m. bet ©tabeli, il fosso, fos-sdto.	[tdglio.
Roviiš, m. bas ^erb^olg, la lacca,
Rováti, gtn. tottljlett, grufoldre.
Rovnica, ž. bet jíarfl, bie £aue, la cappa, marra.
Rozólje, s. bet SJtofol, il rosólio.
Roža, ž. bie 9tofe, la rosa.
Roženkranc, m. bet Sofentranj, la corona, il rosario.
Rožič, m. baž fietnkin, il cornétto; baS ÍBocfSljoritdjen, 3of)atiiieSbrot, la carrúba, dom. caróba.
Rožlati, gtn. filtren, sonare, scric-chioldre.
Rožmarin, m. bet {Roftnarin, il rosmarino, ramerino.
Rožnat, k. rojtg , rofenfarbig , ro-sdto, di color di rose.
Rožnik, m.ber9iofennionat,ilgiiigno (mese).
Riibežtvo, s. bie ^fanbtmg, il stag-giménto; sequéstro.
Rúbiti, gzp. ¿fánben, staggiáre; seques tr dre.
Ruée, i. mn. bet Xragriemett .(um »olle @á(fe auf bent ÍRúifen jit tras gen), ilportasácchi; bie íjofeutrá--ger, le tirdcche.
Ruda, ž. baS , la miniéra.
Rudar, m. bet ©ergfnappe, chi la-vóra nelle miniére ; il canápo.
S
Rudarstvo, s. bas 93ergtoefen, tutto ció che concerne le miniére.
Rudéé, k. rotlj, rosso.
Rudečica, ž. bie fltčtlje, il rossóre, rosso.
Rudečiti, gtp. rüttyen, tignere di rosso.
Rudéekast, k. rottylíd), rossiccio, rossigno.
Rudnik, m. bie (Srjgtube, la miniéra.
Hulia. i. baS ffleittudj, il lencuólo.
Ruja, ž. bet Uioji, la rúggine.
Rujáv, k. rofiíg, rugginóso; braun, bruno.
Rujávkast, k. brannliá), brunáczo, brunétto.
Rújuica, ž. bie Steutljaue, il bastóne da nettár l'arátro.
Rujovéti, gtn. |td) btáunett, abbru-n ir si, imbrunirsi.
Rumén, k. gelb, giállo.
Rumenéti, gtn. gelb toetben, dive-nír giállo.
Rumenjak, m. ber ©íerbotter, il tuórlo, rosso d'uóvo.
Rumenkast, k. gelblidj', gialliccio.
Runo, s. baS 93tíejj, il velo di lana; zlato —, bas golbene 93liefi, il to-sóne d'oro.
Rupa, ž. bte 3i(íetne, la cistérna.
Ruse, ž. mn. bie Šartfjaate, bet ©art, la barba.
Ruša, ž. bet SBafen, la pióta.
Ruta, ž. baS Xüd)le»t, il fancolétto.
Rnti, gtn. auSraufett, roncdre, ster-páre.
Ruvánka, ž. bet 3»iji, la dissen-sióne.
Ružen,* k. garftíg, í)áflid), brutto.
Ružiti, gtp.'befttmpfen, »erfpotten, vituperare, rénder infáme; koruzo —, bett Jfttturuj fetalen, sgra-náre il formentóne.
s.
S, r. mit, fammt, con; insieme, in\ compagnia; s meno, s tabo, s sabo, mit mit, mit bir, mit ftdj, con me, I
con te, con se, ali pa, meco. teco seco; s rokami, mit ben £anben eolle mani.
Sabl
Sablja, i. ber ©ibei, la scidbla, scidbola.
gabota, ž. ber ©aiuflag, it sdbbulo.
Sad, m. bie grud)t, bač Objï, le, frutta.
Sadež, ni. bie $ fiait je, la pidntu; bec ©egling, il piantone.
Sadika, ž. ber ©ejlittg, il barbu-téllo; bie ^Sjianje, la piaula.
Sadikati. gtp. pjlanjeii, piantdre.
Saditi, gtp. pfknjeu, fejeit, piantdre.
Sadje, s. baž £>bfl, le frutta.
Sadjoréja, ž. bie Dbfibaumgudit, la coltura delle frutte.
Sadokati, gtp. fiojfen, urtdre, dom. sburtdr.	| ti fer o.
Sadonôsen,* k. frud)ttragenb, frut-
Sadra, ž. ber @ipS, il gesso.
Sàgati, i gtn. gûngellt, guiasdre-,
Sagljàti, ( vibrdre la lingua.
Sahnéti, gtn. »erborreit, disseccdrsi.
Saj , nač. bodj, toenigfienž, pure, al-méno.
Saje, ž. mn. ter Oittfi, il negroftimo.
Sak, m. baa ©aefttej, la rete in forma d'un saceo.
Saksébe, nač. attžeinaitbet ; — iti, attSeinanber gei)en, (kaka reč) di-staecdrsi, dis far si ; (ljudje) se-pardrsi; — letéti, aužeinanber tau« fett, dispergersi , dissipdrsi-, — djati, gerlegen, disfdre; — vleči, aužeinaitber jieijett, stirdre, distén-dere.
Salo, s. ba« ©djtner, il grasso, la sugna.
Sam, k. felbjl, aiietn, solo-, fur ftcfy, da per se stesso.
Samec,* m. ein lebiger, felbjlftattbts ger SKann, un uomo libero, scd-polo; eiit §âftet (SDiâttndjen) l'dsola mdschio.
Samica, ž. eine lebige, felbfiftatibige grattetlSberfon, una donna libéra, sohita.
Samoglasnik, m. ber ©eibfllaut, il vocale.
Samoglàvec,* m. bet SrogFofif, un capdrbio, ostindto.
Samoglàvnost, i. ber Sigetiftnu, il caprtccio. la caparbietà.
Sainogôlten,* k. tuifdjbaft, gcfrâ--gig, ghiotteréllo, golôso.
Scél	141
Samogóltnost, ž. bie Stafc^aftig* Feit, la gliiottornia.
Samokólnica. i. ber ©djiebfarren, la carruóla, dom. carióla.
Samokres, m. bie pifióte, la pistóla.	•
Samomor, m. ber ©eibfimórber, il suicida.
Samopásen ,* k. auígelaffen, sfre-ndto, dissolúto.
Samostálen,* k. felbftjláttbig, sustantivo , sostawsidle.
Samostan, m. ba« Jííofier, il mo-nastéro, convento.
Samóta, ž. bte (Siitíamfeit, la soli-ttidine.
Samoten ,* k. einfam, solitario.
Samotež. nač. aiiein, fttt jté, solo, da per se stesso.
Samouk,, m. etit ©elbilíe^ríing, uno che impura (¡ualche cosa da se stesso.
Samovlada, ž. bie 9l(íeinf)errfdjaft, la monarchia.
Sainovládar, m. ber SWoncttd), il monarca.
Samsk, k. lebig, scdpolo, libero, soluto.
San. m. bet Sraurn, il sogno.
Sanci, gl. senci.
Sané, gl. señé.
Sanjáti se, gtn. tráttmen, sogndre.
Sanje, s. bet Sraum, il sogno.
Sánjkati se, gtn. ©čhlitten falten, andar in traino.
Sapa, i. ber -§aitc&, Sitnem, Falito, fidto, sóffio; ber SBiltb, il vento.
Sapljáti, gtn. fanft Weljeit, spirdre.
Sapnik, m. bie Suftréljte, la trachéa, áspera arteria.
Sat, m. bte J&otiigtafeí, §oiiigf<heibe, il favo.
Satjé. )s. bie £ontgfIaben, ^cnig=
Satóvje,) tafel, i favi di miele.
Sava. ž. bie @aíe, il Savo, (fidme).
Sbrati, gzp. »erfattimcin, raccogliére; na kupe, antyáufett, raggrusasoláre.
Scagáti, gzn. »ergageit, pérdersi d'd-nimo.
Scati, gtn. f)anteit, pisciáre , ori-náre, dom. pissár.
Scedíti, gzp. abgiefen, scoláre.
Scéliti, gzn.setbeilett, sanare, guariré.
142	Scél
Scéloma, nao. gaitj, ganjlíd) intie-raménte, totalmente.
Scúrkoma, naé. jiromtoeife, a tor-rénti, a sgorgo.
Scvesti, gzn. aufblüfyen, sboccidre, schiúdersi,. aprirsi.
Sčasoma, naé. alíutáljlích, nací) nttb liad), a poco a poco.
Scistiti, gzp. teíttígetl, nettáre, mondare ; fiaren, chiarire.
• Seči, gtp. gl. kositi.
Seči, gzn. lattgeit, reinen, »tendere, púrgere.
Sedáj, naó. jejt, nuil, uddésso, ora , or.
Sedanji, k. jegig, moderno, attudle.
Sedéti, gtn. ftjeil, sedére, star sedeado.
Sédem, št. ftebeit, sette.
Sedemdeset, št. ftebenjig,settdnta.
Sedemnajst, št. fiebeitjefjn, dieci-sétte, diciasétte.
Sedež, m. ter @t'j, il sedíle, ség-gio, la sédia.
Sedlar, m. bet ©attler, il selldjo.
Sedláti, gtp. fattellt, inselldre, mét-ler la sella.
Sedlav, k. fattelfórmig, selldto.
Sédlo, s. bet ©attel, ta sella.
Sedmero, št. eitte 9litjgf)l »on fte* beti, sette.
Sedmi, št. bet fiebettie, il séttimo.
Sedmina, ž. ba¿ Xobtenmaljl, convito fúnebre.
Ségati, gtn. tangen, teidjeii, stendere, púrgere.
Sej, gl. saj.
Seja, ž. bíe ©íjung, la sessidne,
Sejáea, gl. sejávnica.
Sejáti, gtn. fóen, seminare.
Sejávec,* m. bet ©aeniamt, il se-minutóre.
Sejávnica, i. bet ©áefotb, la cesta da seminare.
Sejem,* m. bet SDÍarft, il mércalo, la fiera.
Sejniiše, s. bet SOiarftplaj, la pidzza del mércalo.
Sejmsk, k. SKatft», di mercdto.
Sekáé, m. bet ^olj^arfer, il fendi-tór di legna ; dom. lo spaccazocchi.
Sékati, gtp. tjatfeit, Viten, secare.
Sekira, ž. bie Jjade, 9lít, la man-
Sern
naja. dom. manera; Vasee da spaccdr legna.
Sel. in. bet Silbóte, il corriere.
Seliti se, gtn. úbetftebeln, andar ad abitar altróve.
Selo, s. bíe Sffiobnjiátte, il domicilio; bíe ®anjiatte, il sito, luógo per edificar vi sopra-, baá Sotf, il villdggio.
Sem , si, je, gl. biti, sem.
Sem, nao l)íerl)et, (jet, qui, qua.
Seme, s. bet ©ante, il seme, lase-méwsa.	[mindrio.
Seinenise, s. bíe í|3flanjfc^ule, il se-
Seniénj, m. bet SKatft, il mercdto, ta fiera.
Sémcnsk. k. fñt ben Slnbau, («7 seme) per la seminagióne.
Sen, gl. san.
Senagólten,* gl. samogólten.
Seuagóltnost, gl. samogóltnost.
Senca, i. bet ©djatten, l'ombra.
Senci, 111. mn. bíe @d)tafe, le témpie.
Séncen,* k. fdjattíg, ombróso.
Señé, z. mn. bíe @d)litten, la slitta, il traíno.
Senénec,* m. bet @djtítti»eg, lavia sulla nevé per la slitta.
Sénica, z. ber .£enbobeti, il fienile.
Senica , z. bie Síeife, la parússola.
Señó, s. baá J^eu, il fiéno.
Senosék, m. bet i'iáíjber, il falcia-táre-, mietitóre.
Senózet, z. bie Sergtoíefe, il prato.
Serbéti. gtn. jnefen, pizziedre, dom. spiasadr.
Serce, s. ba¿ §etg, il cuore.
Sercen ,* k. ^er^tiaft, coraggidso, animoso,
Sercnóst, z. bíe ^erjbaftígfeít, il corággio ; bie Xapfetfeit, la bravura.
Serd, z. ber ¿Jont, Vira, collera, lo sdégno.
Serden ,* k. jotnig, adirdto.
Serdit. k. erjürnt, adirdto, arrab-bidto.
Sérditi se, gtn. junten, adirdrsi, arrabbidrsi, dom. rabidrsi.
Sérkati. gtn. fdfslürfeu, sorbire.
Serkljej, m. ber Sctilitcí, il sorso, la sorsdta.
Serna, i. baé Otefj, bieffiicfe, la ca-vriudla, capriuála.
Sern
Siró	143
Sernják, m. bet' Steljbocf, il cavriólo, cap ritiólo.
Serp, m. bíe ©ídjel, la falce.
Seršen , m. bte tortita, il calabróne.
gérsenka, ž. bte ©aljburgerbinie, una spécie di pere.
gesáti, gl. sisáti.
Sésternik, m. ber ©cfytoeíierfofm, >1 ñipóte, figlio della sorélla.
Sésti, gzn. |ídi fegen, méttersiase-dére, dom. sentar si.
Séstra, ž. bte ©djwefter, la sorélla.
Sestránec,*/ 8estern¡k.
Sestric,
Seštričina, ž. bie ©e^weftertoc^ter, la ñipóte, jiglia delta sorélla.
Sétev, sétva, ž. bte <Saat, bie 3eit jttm @áett, il tempo da seminare.
Sév, i. bas @áen, la seminagióne, seminazióne.
Sevec, m. bet ©aemaitn, il semina-tóre.
Séver, in. bet Díerbeit, il setten-trióne; bet Stotbímnb, il vento set-tentrionále, la tramontana, hora.
Sevnica, ž. bet ©aeforb, la cesta da seminare.
Sežen.j ,* m. bíe 5ííafter, la tesa, klafter.
Sgručati, gzp. jufammettbaííen, ag-gomitoláre, appalottáre,
Sgriiditi se, gzn.«gtt 93obeu ftñrjen, untfaííen, cadére, cascare.
Shájati, gtn. ftá) beftnbetl, passár-sela; jaz prav slabo shajam, id) befñtbe ut¡(| feljt fd)led)t, io niela passo assái male; — se, jtdj Mr= fammeltt, radunársi, raunársi.
Sliladiti. gzp. erfalteit, abtíifelen, rinfrescáre.
Sliód, m. bíe 3«famnieitfmift, la rau-nánza, adunánza; bet .ftougrefj, il congrésso.
Shodiše, s. /bet 9Str(ammíung¿ott,
Shódnica , ž. \illuógod' adunanza.
Shramba, ž. bctž SSeíj&lttufi, la con-sérva, il ripostiglio.
Shraniti, gzp. aufbetoaí;reu, conservare.
Shruti, gzn. eín ©eraufdj, Carnt er= Beben, far slrépito, romóre.
Shujšati, gzn. aluteíjmeu (am £etbe), smagrdre, dimagráre.
Sicér, v. jtoar, vero — ma; fonft, teibrigenfaííá, altriménte; ti si sicer bogat, pa vender nisi zadovoljen, bu biji jtoat reídj, aber bod) iii^t gufrieben, egli é vero che sei ricco, ma pero non sei contento.
Sičati, gtn. jífdjett, fischidre, sibil-Idre.
Sidro, s. ber Slnfer, l'áncora.
Sijáti, gtn. [peinen, Icitdneu, ri-spléndere, rilúcere; kadar solnce sija, toenttbte Sonnefdjeínt, quando fa sole.
Sila, ž. bie ©etoalt, la forza-, bie SOtadjt, la poténza; — ljudi, eine SMeitge 2ftettfdjen, molta gente.
Silen,* k. getoaltig, madjtig , forte, possénte.
Siliti, gtp. nótljígen, sforzare.
Silno, nač. fel)t beftíg, violenteménte.
Sili, m. ber ©ofjtt, il figlio.
Sinjek, m. ber biatte .ftalffteiit, ta piétra da calcina di color bigio.
Sinji, k. graulid), lidjtblau, bigio, oscuro.
Sinóvec,* m, ber Steffe, il ñipóte, dom. nevódo (figlio del fratello~).
Sir, m ber .Rafe, il formdggio.
Siratka, ž. bie SOiolfen, il siéro.
Sirée, s. baá J?afe¡a6, il gáglio, cá-glio, presdme; (Sffig, l' aceto.
Sirek,* m. bie 3J!eer()írfe, il sorgo.
Siriše, s. baž 8ab, il gáglio, presóme.
Siromak, m. bet Strme, unpóvero.
Siromašk, k. arm, póvero; arm= felig, mísero.
SiromAšnica, ž. baž Slrmenfjauž, l'ospeddle dei poveri.
Sirošina, ž. bie ©ñrftigfeit, la po-vertd.
Sirota, ž. bie SBaife, l'órfano,or-fanéllo.
Siróten,* k. arm, bñrfttg, póvero.
Sirotnišnica. ž. baá ŠSaifenhattž, l' ospeddle degli órfani.
Siróv, k. ungcfocfyt, roí), crudo; grob, grossoláno; sirovo maslo, bie íButter, il burro, butirro; sirove derve, frifdjež §oij, leg ne verdi.
Siróvost, ž. bie ®vcbf)eít, la gros-sézza, rozaézza.
144
Sirš
Skom
Siršek, m- bas5»£a6frattt, il gdglio, presóme.
Sisálnica, ž. bie íPumpe, la tromba. Sisáti, gtp. faugett, súggere , suc-
cidre, lattdre. Sisávka, gl. sisálnica. Sit, k. fiUt, sacio, satállo. Sitar, m. bet ©ieSmafer, lo stac-cidjo.
Siten,* k. lafiig, molesto, t»ibernmr=
tig, avvérso. Sititi, gtp. fattigen, saciare. Sitnost, ž. bie Sffiiberroartigfeit, la
molestia, avversita. Sito, s. baá ©ieS, il erivéllo, dom.
criél¡ stdccio, váglio. Sitost, ž. bte ©atleti, la sacíela. Siv, k. gran, grígio, bigio; po glavi
—, Camilo. Sivček, m. ber ®reté,»7 vecchiréllo. Sivka, ž. ber Sa»ettbe(, lo spigo. Sivkast, k. graulid), bigíccio. Skákati. gtn. Ijftpftjt, saltelláre. Skala, ž. ber	la rupe, lo
scóglio.	[daré.
Skaliti, gtp. trüBe mafett, intorbi-Skápati, gtn. austrópfeltt, scoldre,
sgoccioláre. Skázati, gzp. begeigen, dimostráre, far vedére-, dobroto —, eme ®e; fátíígteit erttmfett, far la gracia, bonta.
Skaziti, gzp. »etberbeit, rovináre. Skazováti, gl. skazati. Skedéla, gl. skudéla. Skedenj ,* m. bte Xettrte, V aja. Skékati, gtn. ádjjett, gémere. Skerb, i. bte ©orgla cura, briga,
V impáccio. Skerbéti, gtn. forgen, avér cura. Skerben,* k. Seforgt, sollécito. Skerbljiv, k. forgfáltig, sollécito,
atténto, diligente. Skerbljivost, i. bte ©orgfalt, la
sollecitúdine, lo studio. Skérciti se, gzn. ftd? gufamntelt gie*
í)e», ristríngersi, contrdrsi. Skérliati, gzp. jtumpf maceen, rin-
tuccáre, spuntáre. Skerl, m. eítte ©teinfJÍatte, una lastra di piétra. Skern, k. hattfeft, geijtg, tendee, spilórcio.
Skernina, ž. bte @icf)t, l'artritide,
i. la paralisía. Skernóba, i. ber ®etj, bie 3áh¡g.-
fett, l'avaricia, tenacita. Skérsiti, gzp. gerSrefen, romperé-,
jertrituimerti, fracassdre. Skervavéti. gzn. ftcf> »erSltifett, pér-
der tutto il sdngue. Skesáti se, gzn. Serenen, pentirsi; ftf atiben? Bejtmteu, mutdr il con-síglio.
Skipek ,* m. bte JTnopper, la gal-lóccola.
Skisati se, gzn. fauet ¡«erben, divenir ácido, inacetíre. Skladati, gzp. jufammen (egen, com-
pórre, métter insiéme. Sklanja, ž. bie SlSünberung, la de-
clinacióne. Sklanjáven,* k. aSanberiif, decli-nábile.
Skleda, ž. bie ©djüjfei, lascodélla. Sklédnik, m. baš ©éüffelgejleli, la scancía.
Sklenila, ž. bie gíaffe, il fiasco, la bottíglia, bóccia, dom. bocca. Skleniti, gzn. Befftiejjen, decídere,
conchiúdere. Sklicati, gzp. jufammen tufen, chia-
már insiéme. Skljúéiti, gzn. serfrüppeltt, strop-pidre, storpiáre.	[gdre.
Skloniti, gzp. Stegen, Seugen , pie-Sklopéiciti se, gzn. 5u .ftnauetn, .RUnupett hierben, aggomitolársi, amassársi. Skóbec,* m. ber SIbíer, táquila. Skóbel ,* m. ber §oSei, la piálla. Skóbelnik, m. bie ÉoSetSanf, il
pancóne da pialláre. Skóblati, gtp. f;oSe(tt, pialláre. Skočiti, gzn. fpringen, saltare, far
un salto, sldncio. Skódla, i. bte ©fittbet, la scdndola,
assicélla, asseréllo. Skók, m. ber ©prung, il salto. Skól. m. ber galfe, il falcóne. Školjka, ž. bie Síujler, V óstrica,
dom. ostriga. Skomina, ž. bie ©íitmpfíjett ber
3afine, i denti allegdti. Skoininast, k. fiumpf, che alléga i denti.
F
Skó
¡jk«P- 9et^tg, avaro, dom. spi-lárcio.
Skoporíja. ž. tie Jfargíjeít, l'avaricia.
Skópec ,* m. tet @ei¿í)al« , l' ava-róne, spilórcio, scroccóne.
Skopernétl, gtn. »etfdjmadi|tett, »venire , languire.
Skopnéti, gzn. jergefyen, strúggersi, liquefdrsi.
Skopóst, i. tet ®ei¿, '.'avaricia.
Skóraj, naé. íalt, presto; — da, fflfi, teitiafje, quasi; »ermutljtidj, pro-babilménte, apparenteménte.
Skórja. ž. tie 9tinte, la scorca; crosta.
Skoro, naé. (talt, presto; gl. skoraj.
Skorš, m. tet @perí>ett>anm, il sorbo; (sad) tie ©yerberíieete, la sorba, sórbola.
Skovik, m. ta« ^áujcheti, la civet-tina.
Skoz, r. turd), per; per mecco; per traverso; skoz gérmovje ¡ti, turdj« ®ebüfch getyen, passdr per mecco alie mdcchie; vse gre skoz njegove roke, aile« geljt turd) fettte pilite, tutte le cose pdssano per le sue mani; podplati so že skoz. lie Serien jint fdjott tur<h, le suóle nono gia consúmate; skoz in skoz, turd) mit tltrdj, oltre per oltre, da parte a parte.
Skrajšati, gzp. oerfñrjen , abbre-viáre , scortdre.
Skrajšba, ž. tie 9lbfür¿uttg, I'abbre-viatúra, aceorciaménto.
Skrak, m. tet ©forpion, il seor-pióne.
Skrinja, ž. tie ítru^e, lo serigno, il forciére, la cassa.
Skriti, gzp. »ertetgett, nascóndere, ascóndere.
Skrivaj, naé. Ijeimtid), di nascósto, segretaménte, furtivamente.
Skrivati, gtp. gl. skriti.
Skriven,* k. geljeitn, segreto, nascósto, occúlto.
Skrivnost, ž. ta« ®e(jeimiiig, il segreto, arcano, mistéro.
Skrobotáti, gl. škrobotati.
Skrójiti, gzp. jufdjneiben, tugliare Ci panni da vestitij.
Slad	145
Skrožiti, gzp. jimmbett, attonddre.
Skubsti. gtp. rupfen, spenndre, spiumdre, pelare.
Skudélica, ž. eiit ©ctyûjjeldjeit, un piattéllo, piatteltíno.
Skudelja. gl. skleda.
Skuhati, gzp. fodjett, cucindre.
Skiijati se, gzn. aíijteíjen »oti feinem SBorfjaien, ritirdrsi; fid) auter« 6e= jUtnen, mutdr il cousiglio.
Skup, skupaj , naé. jufammen, in-sieme, ansíeme; in compagnie; vsi skup. fammt imt jouter«, tutti quanti.
Skupen,* k. jauuutlid), tu/to. tutto quanto.
Skupéti, gzn. auffteten, bollire, far un bollare.	[prdre.
Skupiti, gzp. jltfammen fattfett, coin-
Skiipšina, ž. tie ©erfantntlitng, Va-
dundnea.
Skušnja, ž. tie (Srfafitutig, la spe-riénea; ter Ser fit d), prova.
Skuta, ž. ter Xopfenfâfe, Duart, una sorta di formdggio.
Slà, ž. tie 8ttfi, la vóglia, ï appetito.
Slab, k. fdjteadj, débale, fidcco.
Slabeti, gtn. fditvadj toetteit, inde-bolire.
Slabiti, gtp. ídnoádjen, debilitare.
Slabost, ž. tie	la de-
bolécca.
Slačiti, gtp. entfleiten , spoglidre, svestire.
Slad, slaj, ter ®efd)maef, il gusto, sapóre.
Sladčica, ž. tie ©tijšigfeit, la dol-cécca.
Sladek,* k. fttji, dolce.
Sladiti, gtp. ftifj niadieu, addolcire.
Sladka skorja, ž. tie Bimmetrinte, la cannélla.
Sladkati, gl. sladiti.
Sladkor, m. ter Buríer, lo ciicchero.
Sladkórnica, ž. tie Bitcferfabrif, la fdbbrica dove si fa lo ciicchero.
Sladkost, ž. tie ©itf igfeit, la dol-cécca.	[pidigia.
Sladnost, ž. tie £üftern£;eit, la cu-
Sladóst, ž. tie SBotute, la voluttà, sonnno piacére.

146	Sla
Slaj, m. bet ©efdjntatf, ilgusto, napore; bet Slppetit, l' appetito. Slak, m. bie Slcfertoitibe, ilvilucchio. Slama, ž. baS @trofy, la pdglia. Slamnica, ž. ber ©troljfaif, il pu-
gliericcio. Slaiiuiik. m. ber Strofifjut, il cap-
pello di pdglia. Slamorezec,* m. ber ©iroftfd^neiber,
colui che trita la pdglia. Slan , k. geffltjelt, salso, salato. Slana. ž. ber*9ieif, la brina. Slanik. m. ber •&aruig, V ar ing a. Slanina, ž. ber ©peci, il lardo. Slap. m. bet SBajferfciK, la cascata d' acqua.	[cere.
Slast. ž. bie iuft, la volutld, il pia-Slava, ž. ber Oiiifim, la gloria. Slavec,* m, bie Oiacfmgafi, il ro-
signolo, usignolo. Slaven ,* k. beuitinit, gloridso , ce-
lebre; HSblid), inclito. Slavica, i. bet §pmnua, l' inno, canto.
Slaviti, gtp. ruljmett, glorificare,
celebrdre. Slavje, s. ber Srimupf, il trionfo. Slavnozuan, k. toeltberufmvt; cele-
bre, fainoso. Sleči, gzp. attSjieljeit, svestire, spo-gliare; — se, jtdj entfteibeu, sve-stirsi, spogliarsi. Sled, m. bie ©pur, l' orma, peddta, traccia.
Sledenj, k. jebet, ognuno , ogni,
ciascheduno, ciascuno. Slediti, gtn. fpiireil, andurinlrdc-cia; folgett, ttac^folgett, seguire, seguitare. Slehern, k. jeber, ciascuno, ognuno. Slej, nač. fpater, piii tardi; tia(j;i)er, dopo.
Sleme, s. bet girftbalfett, la trave che forma il comignolo del tetto. Slep. k. blittb, orbo, cieco.	I
Sleparija, ž. bcie ®lettbit>erf, l'in-
gdnno, illusidne, ž.	!
Slepec,* m. ber Slttibe, il cieco,
orbo.-	!
Slepota, ž. bie S31inb§eit, la cecitd. Slezena, ž. bie SJiilj, la milna. ) Slika, ž, ba« 93tlb, la figura, ima- , i gine.
Služ
Slikar, m. bef SWafy(er, il pittdre. Slikati. gtp. maiiteu, dipingere. Slina. ž. ber ©peidjel, la saliiu. bava.
Slišati. 2;zn. ijoreit, udire , sentire. Sliva, ž. bie iPfiaume, (sad) la su-' sina, prugna; (drevo) il susino. prugno.
Slivovec,* m./ber 3h>eif$fettbramife Slivoviea . i. ( lucitl , V acquarite
delle srnine, Slog. m. ber ©ifang, l'ajuola. Sloga. ž. bie (šiiitradjt, la eoncdrdia. Slon, m. ber Siefattf, Velefante, in, Sloneti, gtn. lebttett, esser appog-giato.
Slouokost, ž. bas Slfeitbeiii, l' a-vorio.
Slovar, 111. bas iBorterbit^, il di-■iionurio.
Slovesno t. ž. bie geierltdjfeit, laso-
lennitd. / Sloveti. gtn. beriiljmt feiti, esser ri-
nomdto, celebre. Sloves, m. bet »Ji11 1)lil, la gloria, celebritd.
Slovnica, ž. bie @pra<fyle()re, la
grammdtica. Slovnik, gl. slovar. Slovo, s. bflž 2Bort, la parola-, bet 9lbfii)icb, il congedo; — vzeti, jemati , ftc6 beurlauben, prender congedo.
Slovstvo, s. (¿e fiiieratltr, la lette-ratura.
Složen,* k. eiutrac|tig, eitttg, con-
corde, unito. Služnost. ž. bie @ittira$t, (Sirtig--
feit, la concordia. Slučaj. m. baS (Sreignip, il caso,
accidente, m. Sluga, m. ber ifne^t, SMettet, H
servo, servitore. Sluh, m. ba« ®ei)6r, V udito. Sliišati, gtn. gefyord}ett, obbedire, as-coltare.
Slutnja, ž. bie Slfmung, il presen-timento.
Sluti, gtn. ittt flittfe jic^ett, esser ac-
creditato, in credito. Slutiti, gtn. afmett, presentire. Služabnik, m. ber SMetier, il servitore.
r
Služ
služba. ž. bit Sienft, il servicio.
služiti. gtn. tienen, servir« , star in servicio.
Sinéh. m. baž @elád)ter, il riso.
Smehljati se, gtn. lá^eín , sorri-dere.
Smejati se, gtn. íacfk'lt, ridere.
ginéréati, gtn. fdjnarcÍKH, russáre.
Sinerdéti, gtn. jíinfen, puteare, doin. spuccdre; po čebulu—, nad? 3tvieí>ellt fiinfen, puttár di eipólla.
Smerdljiv, k. jiínfenb, puttolénte. fétido.
Sineréka. ž. bie gidjte, il pino.
Smerkav, k. rojig, moecióso.
Smerkelj. m. ber Sftog, il móeeio.
Smert, ž. ber ¡£ot, la morte.
Smerten,* k. tobtlid), mortále.
Sinééen ,* k. tad^ertie^, ridicolo.
Smét. ž. baž Sluetehrítt, la spac-eatúra, dom. seovdcza.
Smétana, ž. bet ífiaítm , il fiór di latle, la crema, dom. pana.
Smét i. gtn. bñrfen, osare, ardire; potére.
Smetilnica, ž. bie .ftefirídjtfchaufel, dom. la scovaccéra.
Smetiše, s. ber ífeíitidji^aufett, Stefy vid)t»iufe(, il luógo per la spac-zatlira.
Sinétje, s. bač Slu¡sfeí)tiét, la spac-tatúra, dom. scovácce.
Smiliti se, gtn. erbarmen, avér pieta. misericordia.
Smod , m. bie ©eitge , V abbronca-ménto.
Smoditi, gtp. fettgen, abbruciáre ; btattbelti, anbtennen (§aare, gebertt), brucidre (i peli, penne o cose si-mili).
Sniodka. i. bie Sígate, lo cigaro.
Smodnik, m. baS ^Sitiuet, la pól-vere da schióppo.
Smok, m. bie 3t\úo^,ilcompanático.
Smókva, ž. bie geíge, il /ico.
Smola, ž. baS s$et , la pece , pégala.
Smolén. k. son í(5edj, di pególa.
Smoliti, gtp. piten, impegoldre, impecidre.
Sinrád, m. ber Oeftanf, la putea, il puccóre, doin. sputta.
Smráditi. gtn, ©ejíatif »erbreiten,
Snov	147
far putea; fcefcfctitujeii, lorddre, sp oreare.
Smradljivec,* m. bet ©djierling , la cicuta.
Smréka. ž. bie gidjte, il pino.
Smuč, m. ber ©djedjtfá), r asé lio, naséllo.
Smúkati, gtn. ftreifen, (listje) sfron-dáre; »oríei jireicfcen, passáre frettolosaménte di nascosto.
Smukniti, gzn. etitídjliipfeu, scam-pare, scappáre.
Snaga. ž. bie 9teinli$feit, la net-tétza, pulitécca.
Snažen ,* k. reinlid), netto, pulita.
Snažiti, gtp. reíuigett, nettáre, inundare.
Snažnost, gl. snaga.
Snédati. gtp. aufeffett, mangiártutto.
Snég, m. ber @d)itee, la neve.
Suelta, ž. bie ©ttDiegertodjter, la
nuór a.
Snemati, gtp. fyerabuelmteti, cavare, levare, tógliere giú.
Snésti. gzn. anfjeíiren, mangiár-, consumar tutto.
Snét, m. bet SJtanb bež ©etreibe«, la golpe (malattia delle bidde).
Snéti, gzp. abnefyttieH, cavare, levare . tógliere giú.
Snetljív, k. branbig, involpato, gol-páto.
Snčžen,* k. @tnee=, di neve.
Snežiti, gtn. fdjlteíen, nevicáre.
Snežnica, ž. baž ©tneetoaffer, l'ac-
. t¡ua di neve.
Snežnik, m. ber ©íeífctyer, il monte copérto di neve anche di state.
Snidati se, gtn. gufatnmen íomnteii, venir insiéme, raunársi.
Snočešnji. k. »on gefterti Stbenbč, di jéri seru.
Suóei. naé. gejlerti Slben§,jéritera.
Snóp, m. bie ®arbe, il covóne, fdscio.
Snožet. ž. bie SBiefe, il prato.
Snóva. ž. cae SWateriale, il mute-riále.
Snováée, ž. mn. tet 9lnfd)t»eifraty* uten, l'orditójo.
Snoválnica, ž. tie SCBeberfpule, il rocchétto de' tessitóri.
Snováti, gtp. anjettetn, anftweifen, ordire.
148	Snúb
Snubiti, gtp. tuerten, um etn ®?áb--dieit freien, ricercáre in matrimonio. Snutek,* m. ber SSeBerjettel, ta trama , l' ordito. Sllllti, gl. snováti. Snuválniea, ž. bas 3Beberfdjifflettt,
la spuóla de' tessitóri. Sdba, ž. baS ©emadj, la camera. Sočen,* k. faftig, sugóso, piéno di sugo.
Soéivje, s. biejjiilfelftñcfcte, i le-
gütni, la civája. Sočivo, s. bie £ülfenftu<$t, il le-gúme.
Sočnat, k. faftíg, sugóso. Sód, m. baS gají, la botte. Sodar, m. ber gafínnber, il bottájo. Sódba, i. baS ®eri«$t, il giudizio. Soden,* k. ®erid)tS;, di giudímo; sodni dan, ber ¡üngjle Xag, ilgiorno estrémo.
Sóderga, ž. ter 3Jítfcf)ma|cf), un mi-
scúglio fatto confusamente. Soditi, gtp. ridjten, giudicdre. Sodnik, m. ber Sfiidjter, il giúdice. Soglasje, s. bie £annonie, Varmonía; laž ©mjerflánbmjj, la coin-telligénza. Soglásnik. m. ein SJiítíaUt/ il consonante.
Sognáti, gzp. jufammeit tteiíen, cac-
ciár insiéme. Sognjiti, gzn. serfaulen, marcire,
putrefdrsi. Sók, m. ber ©aft, il sugo. Sokol, m. ber galle, il faleone. Sókrovica, ž. bte Gíter, SWaterie,
il sángue corrótto. Sól, ž. baS ®alj, il sale. Soláé, m. bet £ud)en, una sorta di pesce.
Šolanja, ž. baS ©aljwfcfiíeíp, la
véndita di sale. Soldán, m. bet SJÍerget, la marga,
mama. Soldásk, gl. vojask. Soldát, gl. voják. Solina, ž. bie ©aliñe, la salina. Soline, ž. baS ©aljaerf, le satine. Solitar, m. ber ©alpeter, il salni-
tro, nitro. Soliti, gtp. faljen, insaláre, salare. Solnat, k. faljig, salso.
Sosé
Sólnce, s. bie ©onne, il sole.
Solnčeii,* k. ©onnen*, di sote ;-, mrak, bie ©onnenftlifierntjí, V eclissi del sole.	[liera,
Solnica, ž. bas ©aljgefâfi, la sa-
Sóltan, m. ber Dttarj, il quarzo, tarso.
Sôlza. ž. bie Sprane, la lágrima; kam če solza ko pod oko? er faim itidjt atiberS , egli non puo far a meno.
Solziti se, gtn. granen in bie Sl«.-gen befommen, lagrimare.
Sólzen,* k. tíjrátienb, lagrimoso.
Som. m. ber SBelS, il salamóne.
Somén, gl. sejm.
Sončniea. ž. bie ©onttenblume, il girasóle.
Sopar, m. bet ®nnjl, il vapore, l'e-salafsióne, i.
Soparen ,* k. fárnutl, caldo info-cdto.
Sopáriea, ž. bie Slusbünftung, l'e-salazióne, svaporaeióne, i.
Sopet, naè. toiebet, a&ermals , di nuóvo.
Sopéti, sôpsti, gtn. atftmeit, respirare , fiatáre.
Sopihati. gtn. fcfntattbett, f^toer alomen, alitáre, riffiatáre.
Soper, r. ttuber, gegen, contro.
Sopuh, m. »armer ®ttnfl, l'esala-zione calda.
Sóra, ž. bet SSagenjîerj, quel pezzo di legno, che dal centro délia sala di diétro sporge in fuóri.
Soroden,* k. anpertoanbt, parente.
Soródnica, ž. bie Slnserteanbte, la parente.
Sorodnik, m. ber ?ln»et»anbte, il parente.
Sorodstvo, s. bie SlnPertoanbtfcímft, il parentádo, la parentélla.
Sórsiea, ž. gemifdjtes ©etteíbe. il miscúglio di grani.
Sórta, ž. bte ©attung, la sorta.
Sosében,* k. Befonber, specidle, proprio, particoláre.
Sosébnost, i. bie Sorjüglidjfeit, la particolarita, proprietà.
Sósed, m. bet 9Jad?6at, il vicino.
Soséden ,* k. nad)£>arlidj, vicino, vicinale.
Sosé
Soseska, ž. bie SÄa^barf^aft, la vi-cinánxa, il vicindto.
Sosésti se, gzn. jufamrneu fut feu, affonddrsi, cadére in rovina.
Sostéti, gzn. jilfammetl jäljien, computare.
Soteska, ž. ein enger Sßaß, il pas-sággio stretlo fra due montagne.
Souêénec,* m. ber äRitfdjüter , il conscoláro.
Soucénka, ž. bie SDîitf«^ulerin, la conscolára.
Sóva, ž. bie SJlaífyteute, la civètta, nótlala, il gufo.
Sovinjek, m. bie ßeffttuttg, burdj wetejje auf bett $ettboben ba« §eu gereift Wirb, V apertura per quäle si porge il fiéno sul fieiiile.
Sovraštvo, s. bie fteinbfttyaft, l'ini-miciaia.
Sovražen,* k. feinbtid), nemico.
Sovražiti, gtp. f;affeit, odiare.
Sovražnik, m. bet Çeinb, nemico.
Sovremén, k. gíei^jeítíg, coetáneo.
Sozidati, gzp. aufbauen, fabbricáre.
Soznániti se, gzn. ftd) befannt ma< djeit, far conoscénza.
Sožgati, gzp. »erbrenneit, abbru-cidre.
Spačenost, i. ba« ïlerberben, la comisione.
Spáciti, gzp. »erberben , corromperé.
Spadati, gzn. Ijerab faí(eu, cadére giù.
Spahniti, gzp. auébíafett, sventdre.
Spajdašiti, gzp. »ergefettfdjaften, as-socidre.
Spaka, ž. ba« ©efpenfi, lo spettro : ba« Ungeheuer, il mostro.
Spametovati se, gzp. vernünftig werben, ricéver l' uso delta ra-gióne.
Spanje, s. bet ©djlaf, il snnno.
Sparen,* k. fdjtoüt, caldo infocdto.
Spariti, gzp.erwärmen, scalddre;— se, burd? SBârme in ©äljrmtg ge--ratljen, (grüßte, §eu u. f. w.), cor-rómpersi per calore sovérchio (p. e. le biade, i frutti).
Spašnik, m. bet ®eibet>ta¿, il pds-colo.
' Spati, gtn. f^lafen, dormiré.
Splé	149
Spávniea. ž. ba« Sdjlafjiminetil dormitorio , la camera da dormiré.
Spáziti, gzp. benterfen , osserváre, accórgersi.
Specati, gzp. anbringen, spaccidre.
Spéci, gzp. braten, arrostire; kruh —, 58rot bacfett, couócerepane-, — se, fié brennen, scotldrsi.
Spéll. m. guter Srfotg , buón pro-grésso, effétto; bie gltge, la giun-túra.
Speliniti, gzp. jufammen fügen, con-gitíngere, comméttere.
Speljati, gzn. au«fütyten, condúrre fuóri, mendr fuóri.
Spénjati gtp. feffetn, allaccidre, stringere.
Sperhnéti, gzn. »ermobern, divenir mar ció, pútrido.
Spert, k. gegenseitig fié flújetib, so-stenúto a vicénda; fteií, erto.
Spešen,* k. íiurtig, svelto, pronto, spedíto.
Spét, nač. Wieber, di nutívo, di bel nuóvo.
Spet, k. gefejfeít, allaccidto, incep-páto.
Spéti, gzp. fdjlie|jen , feffetn, allaccidre, stringere; attaccdre in-siéme.
Spipati, gzp. au«teifien , au«jíet)en, cavare, tirare fuóra.
Spisati, gzn. jufammen fdjreiben, scrivere.
Spisek ,* m. ba« Setjeidjníjj, l' e-lénco.
Spisi, in. mn. bie Stften, gli atti, le scrittúre.
Spišiti se, gzn. au«fd)tagen (aufbet §aitt), venire bolle sulla pelle.
Spiti, gzn. ait«trinfen, béver tutto.
Splačati. gzp. tofjnen, dar salario, pagare-, ne splača se, eá to^nt bet fflüfje nidjt, la cosa non mérita la pena, non val la pena.
Splašiti. gzp. ft^eit madjett , spa-ventdre.
Splav, m. ber g-tojj, la edttera, chidtta.
Splaziti se, gzn. burdjfriedjett, butdj»* ftettern, arrampiccdrsi.
Splésnovati, gzn. fdjimmetig wer* ten, muff are.
150
Splé
fiepten, jufammen--ftecŽJten, treccidre,
arramptc-
Splésti. gzp Splétati. gtp
téssere, connéttere. ■Splezati, gzn. ílettern,
cursi, aggrappdrsi. Splóh, naé. allgemein, überhaupt,
generale, communeménte. Spldšen ,* k. allgemein, generale,
commtíne. Spočeti, gzn. empfangen (im Witt*
terleibe), concepire. Spočetje, s. bie (Smpfängitiß, la
con centone. Spočitati, gtn. ®ort»ürfe madien,
rinfacciúre, ritnproverdre. Spód, naé. unten, di sotto. Spodbádati, gtp. aufmuntern, animare , incoraggidre. Spod biti. gzp. »ctt unten tregfdjla*
geit, sbdttere via di sotto. Spóden,* k. ber untere, V inferiore.
quello di sotto. Spoditi, gzp. Bertreiben, scaccidre. Spodnji, gl. spodenj. ■Spodoben.* k. fctyirflitft, decente.
covenévole. Spodobiti se, gtn. ftdf) gejiemen,
convenire, ésser convenévole. Spodvézati, gzp. mtterbiubeit(@trñm--pfe), legare di sotto (le calce ecc.). Spokóren .* k. bußfertig, penitente, contrito.
Spokoriti se. gzn. Supe trirfeli, far
penitenta. Spokórnost. ž. bie Sujjfertigfeit,
la peniténca. Spol. ni. baá ($efd)lecí}t, il sesso, genere,
Spolniti. gzn. /erfüllen, adempire. Spolnováti, gtn.y adempiére. Spomin, m. baá Slnbenfen, la me-. nidria.
Spomlad, ž. ber ffrüljlíug, la primavera.
Spomladánsk. k. grú^ling«--, di
primavera. Spomniti se, gzn. ftcty erinnern, W-. corddrsi, ramm en t drsi. Spóna. ž. bte ©pange, il fibbidglio, fermdglio; bie klamm« , il ram-póne; spone, mn. bie geffeln, ile-gacci, le catene; za konje, lapa-stója, pastúrale (del cavdllo). ¡
Sprá
Spoinišanje. s. bte Sortoürfe,
rimpróveri. Sponásati, gtn. JBorlBÜrfe madjen,
rinfaccidre. Spopasti, padem, gzp. anparfen, anfaffen , a/ferrare , piglidre con violénca.
Sporéci se, gzn. ganfen, altercare. Sporédama. naé. nebeneinanber, ft-
anco a fidnco , con. Sporéditi. gzp. Bergleídiett, gegen
eiitanber falten, scontrdre. Sporočilo, s. ber Serid)t, la relacione, il rappórto; ba« Seftament, il testamento. Sposrtben .* k. fáfmt, atto. ahile. Sposoditi, gzp. aUiSleiljen, itnpre-
sldre, dur ad impréstito. Spoštovati. gtp. e^ren , onordre,
venerare; adjten, stimdre. Spotakniti se, gzn. jfalperit, in-
ciampdre. intoppáre. Spotikljej . m. ber Slujiof , l' in-cidmpo.
Spotikljiv. k. anflčgig, scandaldso,
indecente. Spotoma, naé. auf ber ©telle, al*
fogíeidj, súbito. Spóved. i. bie Sei^t, la confes-sióne.
Spovédati se. gzn. beietyten , con-fessdrsi.
Spovednica. ž. ber SBeidjttíuftl, il
confessiondle. Spovednik, m. ber SeidjtBater, il
confessóre. Spovilče. s. unjeitige, tobte íeibe««
filtdjt, Vaborto. Spoviti . gzn. abortirett, abortare, abortíre.
Spozabiti se, gzn. ftdj »ergetfen,
xcorddrsi, dimenticdrsi. Spoznati, gzn. erfettnen, riconó-scere; erfenntlidj fein, ésser grato. Spoznovávec.* m. ber ©efettner, il
confessóre. Sprašati. gzp. befragett, interrogare.
Spraševanje, s. bie $rüfung', l'e-
sdmina, interrogacióne. Sprati, gzp. bur¿b»afd)en , lavare. Správa. ž. bt> ©erfófmmtg , la ri-conciliacióne, espiazióne.	' >
Spra
Spraven,* k. »erföf)itlt<h, placdbile.
¡Spraviti. gzn. aufbewahren, servare. ctistodire; — se, fié fort; pacten, entfernen, atiddrsene; — se B kom, ftefi »etfčfnu-n, rieonciliársi.
Spravljati, gtn. einbringen, fíimmeln, raccógliere.
Spravnost. ž. bie ierföttnliffeit, la flacabilitá.
Sprazniti. gzp. ausleeren , volare, evacuare.
Spráziti, gzp. tifien, brustoldre; braten, arrostire.
gprebráéatl', } s'"'cohelníti'
Spreči, gzp. gl. spregati.
Spred i. nač. »oran, d'avánti, in fronte.
Sprednji, k. »orber, ber »orbere, l'anteriore, quello d'avdnti.
Sprédnik, m. ber äiorbermann, il campióne, capo fila.
Spréganje. s. tas 9litsfpaitnett, lo staccdre.
Spregati, gtp. auéfpaHiten, staccdre.
Spregledati, gzn. fehettb »erben, aprir gli ochi, ecquistdr il riso.
Spregledováti, gtp. befiftigen, esa-mindre guardando.
Sprehajati, gtn. antoanbeln , avér un accésso di qualche cosa.
Sprehajati se, fpajieren, passeg-gidre, spasseggidre.
Sprehod. m. ber Spaziergang, il passéggio.
Sprehoditi se, gzn. einen Spajter; gang madjeti, far una passeggidta, un passéggio.
Sprejem, m. bie aufnähme, l'ac-cogliénca.
Sprejemati. gtp. aufnehmen , ac-cógliere; — se, fieberig fein, és-ser glutinoso, viscoso.
Sprejeti, gzp. gl. sprejémati.
Spreletéti, gzn. befallen, ésser at-taccdto, assalito (da malattia).
Spréinba, i. bas @eleit, l'accom-pagnaménto, la scorta.
Sprememba,I i. bte Seráttberung,
Spreména. S U cambiaménto.
Spremeniti, gzp. ^»eränbern, can-
Spreminjati. gtp. \gidre, cambiare mu tare-, variare.
Sra	151
Spremenljiv, k. »eränberlidj, mu-tdbile, variábile.
Spreniisliti. gzn. überbenfen, über--legett, ri/fléttere; — se, fié an» berS beftnnen, cangidr di parére.
Spremiti. gzp. begleiten, accompa-gndre.
Spremljati. gtp. öfters begleiten, ac-com pugnare.
Spreoberníti. gzp J ítmfebren, be;
Spreobrácati. gtp. (fehren, voltdre-, convertiré.
Spréti se, gzn. in 3»$ geraden, disunirsi.
Sprevoditi. gzp. tjín unb í)tt fñf|; rett, (5. 58. eitt $ferb), condúrre qua e lá (f. e. un cavalloj.
Spriéálo, s. bas 3eugitifj, l' atte-stdto, la testimoniánea.
Sprícati. gzn. bejeugett, erioeifen, dimostrdre , prováre.
Spriceváti, gtn. anfialtenb bezeugen, attestáre, far fede.
Spridenost, i. baS äSerberbnijj, la corrucióne.
Spriditi se, gzn. »erberben, corróm-persi, guastdrsi, andar a male.
Sprijazniti se, gzn. ftdjbefreunben, riconcilidrsi, far amicieia.
Sprijémati se. gtn. fieberig fein, éssere viscoso.
Sprijémljiv, k. fieberig, viscoso, glutinoso.
Spriméra, ž. bie ^Proportion, la proporcione.
Sproaiti. gzn. erbitten , acquistdr pregando.
Sprostírati. gtn. ausbreiten, «tendere . disténdere.
Sprostiti, gzp.befreien, liberare.
Sprostréti, gzn. gl. sprostírati.
Sprožiti, gzn. loSlafiVn, molláre; puško — . (oSbrücfen, abfeuern (eine gltnte), dar fuóco (ad un fucile).
Spúntati se, gzn. fié empören, sol-levdrsi, ribelldre.
Spustiti, gzp.) attSlaffen, luscidre,
Spúsati. gtp. )molldre-, psa —, ben Jpltltb íoslaffett, lascidre-, sció-gliere il cañe; jetnika — , einen JIrreßanten enUaffett, rilascidre, ri-lassdre un prigioniére.
Srab, m. bte Otáltbe, la rogna.
152
Srab
Star
Srabót. gl. srebot.
Sraga, i. ber Sropfen , la gdccia, gdcciola.
Srajca. i. ba« Jpentb , la camíscia.
Sraka, i. bie 9Ielfter, la pica, gazna.
Srákoper, m. ber 35ornbro^er, In smerlo, un uccéllo.
Sram. in. bte Sežani, lavergdgna; mene je —, ícf) 1<f)üme mtcí), io mi vergógno; — te bodi, fdjáttte btcfc, vergdgnati.
Sramežljiv, k. íájarntiaft, verenda do, púdico.
Sramežljivost, ž. bie Sdjanityaftig.-feit, la verecóndia.
Sramota, ž. bte Sc^atibe, la vergógna , il disonare.
Sramovati se, gtn. ftcty flamen, vergogndrsi.
Srati. gtn. fd)etj)en, cacare, andar del corpo.
Srebati, gtn. fdjlürfen, sorbire.
Srebérn, k. ftlbern, d' argento.
Srébernik, m. ber ©ilberling, la monéta d'argento.
Srebernína, i. ©tlbertoaaren, ©il berjeug, 1' argentería.
Srebót. srebrot, m. bíe ©albrebe, la briónia, vitálba.
Srehrár, m. eitt ©ilberarfcetter, 1'argén hijo, argentiére.
Srébro. s. ba« ©ilber, l'argento.
Sreča. i. ba« ®lücf, la fortuna, sorte.
Srečati. gzn. begegtten, incontráre.
Srečen.* k. glücfli<$, felice, fortuna to.
Srécka. i. ba« Soo«, Sottorieloo«, la polizza di lotto.
Sréckanje. s. bifScofnttg, il sor-teggiáre.
Sréekati. gtn. lofiett , sorteggidre, métter alia sorte.
Sréda. ■>.. bie íDiítte, il mezzo ; ba« Bettlrttm, il centro; bie ©iittU'üáe, il mercordi, mercoledi.
Sredenj .* k. mittíer, mezzáno . di mezzo; mittelmájíig, mediocre.
Sredica, ž. bte Srotfrumc, la mi-dólla del pane.
Srédnik. m. ber ÜRíttler, il media-tóre.	[centro.
Sredotócje, s. ba« 3eníritm, il
Sredposten ,* k. nt ber SD?ittfajle, detla meta della quaresima.
Sredstvo, s. ba« SDiittel, il mezzo.
Srenj, m. gefrornet@^ttee,ber9}auh--reif, brina gelata.
Srenja, ž. bte ®orfgemeiitbe', il di-stretto.
Srež. gl. srenj.
Srobot. m. bie SSalbrebe, la brio-nia, vitdlba.
Srov, gl. sirov.
Stajati se, gtn.. f^nteljeit, lique-farsi. struggersi.
Stajica, ž. ber Saltftad, il porcile.
Stan, m. ber ©tcutb, la condizione,
10	stato; bie 2Bo$ttung, F abitazione, (Umora; — kakega oblačila, ber Sžeib,
11	busto d'una veste.
Staniča . ž. ba« SBoljttjmtmer, la cd-mera, stanza.
Stanovanje, s. bie a$3ol)nung, Fa-bilazione.
Stanovati. gtn. hiolmen , abitdre, alloggiare.
Stanoviten.* k. beftanbig, costante, fermo; sad —, fjaltbare« Cbjt, frut-ta che si conservano gran tempo.
Stanovitnost, i. bie Šejianbigfeit, la costdnza.
Star, k. alt, vecchio; attempato.
Star, m. ba« ©etreibemajj, lo stajo.
Starašina, ž. ber Sleltefte, F anzidno; ber Senator, il senatore; ber 58ei--ftanb ber Srautleute bei §odjjeiten, la primdria carica fra gli ospiti detle nozze.
Starati se, gtn. altertt, invecchiarsi.
Starec.* m. ber @rei«, il vecchio.
Starejši, k. alter, piti vecchio; inoj starejši brat, ntetn alterer 58ru= ber, mi o fra teli o maggiore; m. mu. bie (Sitem, i genitori.
Starinar. m. ber Srobler, il rigat-tiere.
Starinsk. k. altsaterifdi, aittif, an-tico.
Stariši. gl. starejši.
Starodavnost. i. bae< Slltertfmm, F antichitd.
Starost, ž. ba« 91 (ter, la vecchidja.
Staroverec.* m. bet Mltglaubige, un uomo della religione antica.
Starši, gl. starejši.
Stat
153
Stati, gtn. fte^en, stare; dober —, glttfleljen, garantiré; ura stoji, bie ttfir (teilt, l' orologio s' e fer-máto.
Statve, i. mu. bet SBebefluljl, il te-tajo.
Stava, ž. bie SBette, ta scomméssa.
gtavba, ž. ber ©au, la fdbbriea.
Stavek,* m. ber @aj, la proposi-stione.
Staviti, gzp. fejett, méttere.
Stavivo, s. ba« Baumaterial, i materiali da fdbbriea.
Steber,* m. bte ©ättle, la eoldnna; ber Pfeiler, il pildstro.
Steblo, s. ber Jjalm , ©tengel, il fusto.
Steči, gzn. jufammett fiieftcu , con-córrere, unirsi (i púmi); — se, ablaufen, seolare.
Stégneee, s. eitt Heiner @(fjeitfel,bie Jfeule eilte« Xfjiete«, la eoseétta.
Stegniti, gzn. auíbelttien, sténdere.
Stégno, s. ber ©djettfel, la edseia.
Stegovati. gtn. (treffen, sténdere piii volte.
Stéje, ž. mn. bie Dfentsaitb, la párete del forno.
Stek, m. ber 3nfamniettfiup, il con-córso.
Stekati, gtn. ¿ufamtnen fliejjen, con-eorrére, unirsi; cottBergiren, ésser convergente.
Stékel ,* k. nu"ltt)enb, rabbióso, idró-fobo.
Steklárniea, ž. bie ©laafabrif, la vet raja, fdbbriea de' vetri.
Steklen, k. gláfent, di vetro.
Steklenica, ž. eilte ®la«fíafdíe, un fiasco.
Steklina, i. bie ^ítnbeírtuttf), la ráb-bia canina , idrofobia.
Steklo, s. ba« ®la«, il vetro. ve-trdme; bie glafcfje, il fiasco.
Stélja, ž. bie ©inftreu, lo strame, la pdglia, il foglidme da méttere sotlo le béstie.
Sténa, ž. bie äßanb, la párete.
Stenica. ž. bie 3Banje, la cimice.
Steničnjek. m. ber ©djierling, la cictita.
Stenj, m. ber Treibt, il lucignolo, dom. pavero.
Stepati.gtp. t a\\itlotf(V,bdttere,sca-Stepsti. gzp. \ matare; — se, (ltbetn,
perdersi, vivere perdutaménte. Sterd, ž. ber §ottig , il miéle. Sterdén. k. ^onig«, uott ^ontg, di miéle.
Sterditi, gzp. Ijárten, indurare, rén-der duro.	[tugia.
Stergálo, s. ba« íReibeifen, la grat-Stergar, m. ber ííamittfeger, lo spans-
aacammino, Stérgati, gtp. fdjaíett, raschidre, rddere; jerreifjen, straccidre ; dom. sbregare.
Stergúlja. ž. bie Xeígfraje, la ra-dimddia.	[scéso.
Sterin, k. (ietl, erto, ripido, sco-Stennéti. gtn. fietl fein, ésser erto, declive; (taimen, s tupiré, ésser at-lónito.
Stern . ž. ba« ®intergetreibe, le bidde. Sternád. m. ber ?lmmerling, il girándolo.
Sterniše, s. ber ©toppejacfet, la stóppia.	[rospo.
Sternišnira , ž. bie geuerftófe, il Sterpéti. gtn. fidj engaiten , aste-
nérsi; gebltlbeit, avér patsiénea. Steržen, m. ba« SDJarf, la middlla, il middllo; ber @iter(loff, la radice dell' apostema. Steržik, m. ber dauttfómg, lo scric-
ciolo, il forasiépe. Stesati, gzp. abjintmern, digrossáre. Steska. gl. jez.
Steti se, gzn. gerinnen , quagliársi. Steza, ž. ber $fab , il sentiéro, vióltolo.
Stézati, gtn. aitsftrecfen, sténdere;
za lase — , fdjopfen, ciuffáre. Stezáj. ni. bte Xfjürangel, il gdn-ghero.	[Snge , ta giuntúra.
Stika. ž. ber ffleint, la rima; bte Stikoma, nac. fttapp, strettámente,
scarsaménte. Stikati, gtp. jufammenfñgen, con-
ginngere, comméttere. Stiska, ž. ber Drttcf, la pressióne; ba« ©ebrátige, la calca; bie Stotlj, ©cbrángnif, Vangustia. Stiskati, gtp.* jitfamnten brürfett. Stisniti, gzp. i strignere. prémere, dom. struccár.
154	Stka
Stre
Stkati, gzp. »eben, tessere.
Stláéiti. gzp. jufammeit briiefeu, comprimere, spràmere', doni. struccdr.
Stlati. gtp. iireuen, métter ströme sotto le bèstie.
Stó, št. fuuibert,-e«»<o.
Stög. m. bic ©etreibeljarfe, i puli per attaccdrvi i covónidellebiáde.
Stok, m. ber 3ttf«tt"nenffuf), la con-fluénza, con corso.
Stók. ni. ber 3ammer, il lamento, gémito.
Stókati, gtn. feufjen , g ¿mere , la-mentársi.
Stóklasa. ž. bie î'refpe, il lóglio, gióglio.
Stol. ni. ter Stuljl, la sédia, dom. caréga; božji —, ber SBegenbogen, V arcobaléno.
Stoletje, s. bas 3aï)rfymtbert, ilsé-colo.
Stólna cérkev, ber î>om, la catte-drdle.
Stôlno mésto, bie iReftbetij, la città di residénxa.
Stùlp. m. ber T fut r m, la torre; (za zvonove), il campanile.
Stopa. ž. bie Stampfe, .Ça tifs, glad)»* breche, la gramola.
Stopalo, s. bie gltffofile; la pidnta de' piédi.
Stopati. gtn. treten, caminare, far de' passi.
Stópe, ž. mn. bie Stampfmübli, il pislrino, molino da pilare.
Stopee.* m. bai Çitjjgefíelí, il pie-di s tallo.
Stopinja, ž. ber gußtritt, ilpiéde; ber Schritt, il passa; baé¡ ®rüb--ttoett in Welchem ftcf> eine ilefjenbe Spinbel breljt, la formé/la in cui si volge un perno verticale.
Stopiti, gzp. fâjnteljen, squaglidre, fóndere.
Stopiti, gzn. treten, far an passo.
Stopnice, ž. mn. bie Stiege, gli scalini.
Stopnja, ž. ber Sdjritt, il passo.
Storiti, gzn. tljnn, fare; operare.
Storivec,* m. ber If) a ter, V autore.
Stoti. št. ber bunbertfte, il centesimo.
Stotnik, m. ber ijattptmaiiit, il ca-pitdno.
Stožir, m. ein langer, aufgerichteter
ïfîorf, mn »eichen man §eu auf* fdjohert, un palo atttírno di cui si ummúcchia il firno.
Stradati, gtn. barben, penare, pa-tíre scarsità detle cose necessdrie.
Stradež. m. bie Jpungerínoth, la carestía, fame.
Stráh. m. bie gurdjt, la pudra , il timóre.
Strahljiv, k. furcíjtl'am, pauróso.
Strahljívost, ž. bie gur¿htfamfeit, la paurosità.
Stráhonia, nač. mit gitrdjt, con paúra.	| pauróso.
Strahopezdljiv. k. feige, coddrdo,
Strahrtta. ž. bie gurcht, il terróre.
Strahováti, gtp. in Çurdjt hatten, teuere sotto . tener in soggesióne.
Strahovit, k. fdjrecftich. entfejlidh, terríbile, formidabile, spaventé-vole.
Stran. ž. bie Seite, il fiánco, lato ; ber tyeil, la parte.
Stranka, ž. bie $artei, il partito.
Stransk. k. Seiten*, laterale-, fretnb, estero, estrdneo, forestier o.
Strast, ž. bie Seibenf^aft, la pas-sióne.	[ribile.
Sti •aščn .* k. fdjrecflidj, terríbile, or-
Strašilo. s. bie Sogelfefiettche, lo spaurdccliio ; tau ©eípciift, lo spet-tro.
Stráziti. gtp. fdjrefeit, spaventdre, impaurire.
Strašno. nač. fcfjrecf(ie6 , terribil-mente, orribilménte.
Straža, ž. bie SBadje, la guardia; sentiné.lla; glavna—, bie Jjaupts Wadje, la capogudrdia ; na straži stali, Schtlbwadje flehen, ésser in sentinélla.
Stražiti. gtn. SBad^e hatten, far la guardia.
Stražinešter,* m. ber gelbwebel, il sergénte.
Stražnik. m. ber 3öäd)ter, ilguar-didno.
Strébiti. gzp. auspugett, mondare, purgare; — zobe, 3ählte auäfW djern, stuemicdre i denti.
Streei. gtp. behielten, aufwarten, ser-vire; k sv. maši — , mimflriun bei
Stre
Sttid	165
fcer f)l. SJleffe, tervire la santa mesta ; vreme nam streže, bte ?ßit* terung ifi un« günflig, il tempo ci favorisée; komu po življenju—, einem nach bem Seben trauten, insidiar la vita allrùi; ta jed mi kar ne streže, biefe ©p ei fe fagt mir gar nicht jtt, questo eibo non mi conferisce punto.
Streha, ž. bas ®ad), il tetto.
Strel, m. bie Sehiefiwaffe, l'arme da tirare; ber Sdjltjî, il colpo, tiro, tparo.
Strela, ž. ber ißfeil, la saéttu, fréc-cia; ber 93lijfirafjl, &onnerfettl, la saétta, il fulmine.
Streláj , m. bie Schußweite, la pórtala d'uti arme da fuóco.
Strelec,* m. ber ©cfiüje, il tiratóre.
Strélica, ž. ber Soljen, il bolcóne.
Stréliti, gzn. fließen, far un tparo, tfro, colpo.
Strelivo, s.bie@djnSmunition,/a»ifí-nieióne da caricdre uno schióppo.
Streljáj . gl. streláj.
Strélni, jttm Schießen gehörig , da fuóco; strelno orodje, bte Schieß* Waffen, le arme da fuóco; — prah, bas Scfiiefjpitlyer, la pólvere da schióppo.
Strelotók, m. ber .Röcher, la farétra. il turedsto.
Strelozvód. m. ber Slijafeleiter, verga metallica, dont, la calamita.
Streiiiti, gzp. jufammen thun, weiter insiéme.
Strepetáti, gzn. erjittern , tremare.
Stresati, gtp. fchütteln, scuótere giù.
Stréti, gzp. jerbritcfen, pestdre, am-macedre, schiaccidre.
Strezniti se, gzn. nüchtern Werben, divenir digiúgno.
Strežac, m. ber Jpanblanger, il ma-novdle.
Strežba. ž. bie Sebiettung , il servicio.
Strčžec,* m. ber 9lufwärter, il ter-vitóre.
Strčžej . m. ber Sebieute, il servo, tervitóre.
Stric, m. ber	, beé Sater«
Srttber, lo cío , fratéllo del padre.
Striček. m. bie <£ausgrtl(e, il grillo.
Striči, gtp. fdjeren, tagliáre capélli colle fórbici, dom. forfe.
Stričina. ž. bte SerWanbte, una paren te.
Stričnik. m. ber ÍTieffe, il ñipóte, dorn, nevódo.
Strina, s. bie Oheimsfrau, Xante, la cía, móglie del fratéllo del padre.
Strinjati se, gtn. Bereinigen, unirti.
Stročje, s. bie hülfen »on Söhnen, (Srtfett u. bgl., i bacelli di fagiuóli, pisélli e simili.
Strohljiv, k. ntorfch, frdeido , pútrido, dom. manso.
Strohljívost. ž. bie SerWeilidjfeit, la fracidécca, putrédme.
Strohnéti, gzn. »ermobern, marcire, ammarcire, putrefdrsi.
Stroj, m. bie Seije, la concia.
Strójar. m. ber ©árter, il concia-pélli.
Strójiti. gtp. gärten, concidr le
pelli.
Strok. in. bie J&üífe ber §ülfenfrü<hte, j. 53. Söhnen, ©rifen u. bgl., il baccéllo.
Stróp, m. bie Sintmerbecfe , la tof-fitta.
Strošek.* m. bie Äojlett, bie Slu«* gafce, la tpesa.
Strug, m. ein Schafcmeffer , il ra-stiatójo; coltéllo da raschidre.
Struga, ž. ber Seitenarm eine« gltt--ße«, il brdccio d' un fitime.
Strugar. m. ber ®re(h«ler, il tor-nitóre.
Strugati, gtp. brechfein, tornidre; fdja&en, raschidre.
Strugla, ž. bie Starre bes Sacfj tröge«, la radimddia.
Struna, ž. bie Seite, la corda.
Strup. m. ba« ©ift, il veléno.
Strupen, k. giftig, velenóto.
Stud, m. ber Slbfchett, l'avvertióne, ž. orróre. m.
Stndénénira. ž. bas Oitellwaffer, l'acqua viva.
Studenec,* m. bie Ottelle, ber Srun« tiett, il fonte, pocco.
Studiti. gtn. »erafrfeheuen, detestare, abborrire.
Stúditi se. ecfeltt, avér naxitea.
156	stuh
Stu Imeti. gzn. erjhcfen (£filfenfritdjU), mitffig tóerbett, intanfársi. divenir
intanfáto, muffdto.
Shllili se, gl. vskočiti se.
Stvár, ž. ba« ®ef<f)čbf, la creatúra.
Stvariti, gzp. erfc^affeit, credre.
Stvarjénje, s. bie <5rf($affimg, la creacidne.
Stvarnik, m. ber ©(^čpfer, il crea-tóre.
Súh, k. bürte, árido; ttocfett, a-scitito; tltager, magro; suha bolezen, bit Slbjefyruiig, la consuma-cióne, tisica; suho zlato, gebiege» ne« ®olb, oro puro.
S u hrt ta, i. bie ®ürre, l' ariditá, sic-citá. »
Suhóten,* k. troefen, asciuto.
Sukanec,* m. ber Btoirn, il refe.
Sukati, gtp. bremen, tdrcere.
Suknár, m. bet Sitdjmadjer, il pan-najudlo.
Suknárnica, ž. bie Suáifabrif, la fábbrica di panni.
Suknén, k. bou xiidj, di panno.
Suknja, ž. ber SRocf, il capdtto.
Sukno, s. baa 'Xudj, *l panno.
Sulec,* m. ber $\\á), sorta di pesce.
Sulica, ž. ber ©bief, la láncia, picea; bie J^efíebarbe, l'allabárda.
Sum. m. ber 9lrgt«o£;tt, il sospétto.
Súmiti, gtn. argwóbuen, sospettáre.
Sunek,* m. bet ©top, ilcolpo,urto, dom. sburto.
Súniti, gzp. fiopeit, urtare, spin-gere.
Suša, i. bie ®ürte, la siccitá, ariditá.
Sušeč,* m. ber ÜKütj, il marco.
Sušira, ž. bie Slusje^rung, la con-suncióne, tisi, tisiehécca.
Sušilnica, ž. bie ®atre, il secca-tdjo. la seccatója.
Sušiti, gtp. trotinen, seccáre; bor» ren, seccáre, disseccáre.
Susivnica, ž. ber ®órtofen, il sec-catójo, la seccatója.
Suti, gtp. fdjütteti, versáre, fóndere.
Suválnica . i. ba¿ 9Beberf<$iff(ein, la spuóla.
Suváti, gtp. jlojjen , urtáre. spi-gnere.
Suvávnica, gl. suválnic».
Svet
Sužnjiki™" >fr®f,aw'
Sužnost, i. bie ©fíaberei, laschia-vilú.
Svada, ž. bet 3«nf, ber 3»íetrad)t, la rissa, conte'sa.
Sváditi se, gtn. ¡anfen, bisliccidrsi.
Svák, m. ber ©djtoaget, il cognáto.
Sválkati, gzp. jufammeiirotíeii, av-vdlgere.
Svariti, gztp. reamen, ammonire, avvertire.
Svarivec,* m. bet SBarner, l'am-monitóre,
Svat, m. bet .goáijeitágaj}, l'óspite delle nocce.
Svatba, i. bie §odjjeit, le nocce.
Svátovsk, k. tyodjjeitíid)/ nucidle.
Svátovéina, ž. bie J&CK^jeit, nocce.
Sveča, i. bie 5?erje, la candela; ta a Siict) t, il lume.
Svečan, m. ber gebruar, il febbrdjo.
Svečanost, i. bie geier, la solen-nitá.
Svečar, m. ber Si&tjieíjer, il can-delájo.
Svecáva, i. beé 8eu<$tmateriaí, tutto cid che ci fornisce lume.
Svččnica, ž. ba« geft ber ÍReini* gung ÜKariá, la candellóra.
Svéder ,* m. bet 93oí)rer, il trivéllo, dom. la verigola.
Svedóéiti, gtn. ¿eugen, contestare, attestáre, far fede.
Svčdok, m. beršeuge, il testimonio.
Sverg. m. ba« SWarf, la midólla.
Sverž, ž. bat SJíarf, la midólla; ber ©djimmel im fflrot, il tanjo nel pane.
Svést, k. behntft, consapévole.
Svet, m. ber ¡Ra tí), il consiglio.
Svét, m. bie ®elt, il mondo.
Svét, k. íetíig, santo.
Svétec,* gl. svetnik.
Svetel ,* k. gíanjenb , spléndido; lidjt, chiáro; svetli cesar, @e. faif. ©íajejiát, Su a Maestá imperiále. j Svetilna, i. bie Sambe, la lampada. j Svetilnik, m. ber Óeudjtttyitrm, n fanále.
¡Svetinja, ž. baá .&etligtíjum, una cosa sacra, bie (Religue, la reliquia; I bie SWebatííe, la medáglia.
Svet
Svetišč. s. fcaí £eiiigttyum, il santuario.
¡gvétiti, gtnp. (eucfjteu , far lame; mesec sveti po noči, bet SUiotib teltdjtet, la luna fa lume dinotte,
Svetkováti, gtn. feiern, ^eitigen, celebrare, santificare.
Svetli, k. bnrcí)ñdjttg, serenissimo.
Svetloba, ž. bíe Jjeíte, il chiaróre.
Svetlost, ž. bie Durcijlattcljt, la »e-renita.
Svetnik, m. ber §eilige, il santo.
Svetost, ž. bie £eitigfeit, la santita.
Svetovati, gtn. rateen, consiglidre.
Svetovávec,* m. ber Stati), il con-sigliére.
Svetoven,* k. cM, civile.
Sviben ,* m. bet ^artriegei, una sorta di frútice.
Svila, ž. bie @eibe, la seta.
Svilnat, k. feibetl, di seta.
Svinčen ,* k. Meiern, di piómbo.
Švinčenik. m. bet fflleiftift, il tapia.
Svinec,* m. tai 33let, il piómbo.
Svinja, ž. ba« ©djioein, il porco, majale.
Ščuk	157
Svinjak, m. bet @<§toemftafi, ilpor-cile.
Svinjár, in. ber ©chtoeinljirt, ilpor-cdjo.
Svisli, ž. rnn. ber ®iebe(, il frontispicio.
Svitati, gtn. tagen, »puntare-, farsi il giórno.
Svitek,* m. ber Xragfrattj, il cér-cine.
Svitice, ž. mu. bie Unterljofe, le mu-tdnde, sottobrdghe.
Sviž, m. bet gíitgfanb, pólvere arenosa.
Svoboda, ž. bie greiljeit, la liberta.
Svobóden,* k. freí, libero.
Svóbodnost, ž. bie greifyeit, la liberta.
Svod, m. batf ©etoólfce, la volta.
Syój , k. meiit, bein, feitt, itnfer, ener, iljr, mió, tuo, suo, nostro, rostro, di loro.
Svojoglávec,* m. bet Xtojfopf, un capdrbio, ostindto.
Svojogláven,* k. eigenftnnig, ea-priccióso, bisbético.
Šajba. gl. šipa.
Šajterga, ž. bet Sdjiebfarreit, la carriuóla, dom. carióla.
Šaka. ž. bie offette .£>anb, la palma della mano-, Jpantocfi, il pugno, la mandta.
Ñákati se, gtn. mit ben gáuften fámtfett, combdttere coi pugni.
Šala. ž. bet ®djerj, lo scherco, la burla.
Sálica, i. bie @d)ale, Xaffe, la chic-chera.
Šaliti se, gtn. fd^erjen, scherssdre.
Šaljiv, k. fdjerjhaft, íbafiíjaft, burlesco.
Šaljivec,* m. bet Spafimadjer, il buffóne, burlóne.
Šantati, gtn. fjittíen, soppicdre.
Šantav. k. íatym, fjinfenb, coppo.
Šapel, m. bie ©tirnbinbe, il fron-tdle.
8.
Šara, ž. bie ®«ttung, il genere, la a specie; eine Seichte, il suolo;
šaro po kom vzeti, einem itadjar* a ten, ritrarre da uno.
Šareč ,* m. bie ©ttecfe, un cavallo vajato.
H Šartelj , m. bie itugelftippe, la pin<sa.
Šator, m. ba« 3elt, la tenda,ilpa-„ dig Höne.
Šatra, ž. eine ÜWarftfjüte, 33aratfe, la bardcca.
Šavba, i. bie äßilbfdjut, la pelliccia d' orso o di lupo. . Ščet. in. bie Surfte, la spaeaola.
Sčinkovec,* m. ber ginf, il frin-:/ guello.
Ščip. m. bet Sollmonb, il plenilünio.
Ščipati. gtp. ftteipen, jtoicfen , pie-a icare.
- Ščit, m. bas ©djiib, lo scudo.
Ščuka, ž. bet £e<§t, il lüccio.
158	Ščuv
¡Ščuvati, gtn. Ijejen (§Uttbe), adi%-s dre.
Še, v. no($, ancora; še le, erji, or ora, non prima d' ora , in (¡neslo momento; on je še le vstal, er ifi erji aufgefianbeu, non si é levólo prima d' ora; jutre se le, erft morgen , non prima di domdni; ti si še le 16 lét star, bu bíft erft 16 3aljre alt, non hai pin di sédici anni.
Šega, ž. ber ©ebrattd), bie Sitte, V usanza.
hegetáti, gtp. figeíit, solleticdre, far sollético.
Šegetec ,* m. ber Äijel, il sollético.
Šekast, k. fdjítáig, pezzdto.
Šema, ž. bte Saroe, iDiažfe, la mds-chera.
Sen, m. ber 9tott;lauf, la risipola.
Šepast, k. Ijiufeub, soppo.
Šepati, gtn. bíilfeil, cop picare.
Šepetati, gtn. taumeln, barcolldre-, flüliern, bisbiglidre.
Šerba, gl. škerba.
Šest, št. fedjč, sei j dom. sie.
Šestdeset, št. fed^ig, sessdnta.
Šesti, št. ber fetfjjíe, il sesto.
Šestica, šestka, ž. bet Sei^fer, (SKüttje), un da sei.
Sestilo, s. bet 3trW/ il cotnpdsso.
Šestnajst, št. fecbgeíiii, sédici.
Šeška, ž. bie ißettfcije, la scüria.
Šeškati, gtp. mit bet ißeitfdje fd?la* geti, dar scuridte.
Šet. m. bte Siitfle, la spdzzola.
Šetičevje, s. bie karbe, 5íarbenbú fiel, il cardo.
Šetina, ž. bie Sorfle, la sétola del porco.
Šetka, ž. bie Surfte, la spdzzola.
Šetkati, gtp. búrjien , spazzoldre, nettdre colla spdzzola.
Šev, m. na —, fdjtef, a sghembo.
Šiba, ž. bie ÍRutlje, la bacchétta;\ verga; skoz šibe iti, ©äffen laufen, passdr per le bacchélte.
Šibati, gtp. mit 5Rutl)ett ftreidjett, bdttere colle bacchétte.
Šibek,* k. biegfatn, pieghévole; biittn , fein , fdjlattf, fdjtoad) , jart, sottile.
Šibiti se, gtn. ftdj biegen, piegdrsi. \
Škerb
Sibra. ž. ein Sdjiefer, la scdglia, it framménto.
Šibrati se, gtn. ftd> fd^iefern, sca-g I idr si. sfoglidrsi.
Šija, ž. ber Dîacîen, la nucca, dom. copa.
Šikuiti. gzp. eliten 3littf;enftreic6 »et--fejett, dar una bacchettdta.
Siliti, gtp. fbijett, appuntdre; ftts djellt, pdngere-, mórdere con detti.
Silo. s. bie Slljle, la lésina, dom. súbia.
Šiiia, ž. bie ©djiette, (za kolesa), il cerchidne ; (za železno cesto),
, il ferro da strada ferrdta, rotaja.
Šiniti, gzn. burdjbringen, passdre, trapassdre.
Šinjak, m. bet Sîarfen, bae ©entcf, la cervice, dom. copa.
Šinkovec ,* m, bet Sudjftnf, il frin-guéllo.
Sip. m. ber Qíollmoub, il plenilunio.
Šipa, ž. bie gettfierf^eibe, la lastr«.
Sipati, gtp. fneipen, pizzicure.
Šipek,* m. bte Jpagebutte, toilbe 'Jiofe, rosa canina.
Širiti, gtn. aučbreiten, slargdre, al-largdre, dilatare.
Širjava. ž. bie Sreite, la larghézza, latitddine.
Širok, k. breit, largo.
Širokost, ž. bie Sreite, la larghézza, latitddine.
Sirokoústen ,* k. tu^ntrebig, loquace, ciarliéro.
Širokoustnik, m. ber ÍWaulljelb, il
_ divoramónti. spaccamónte.
Šiška, ž. ber ©allapfel, la galla.
Šiti. gtn. uitljeu, cucire.
Šiv, ž. bie 91 a lit, la cucitúra.
ŠtvAnka, ž. bie Sîfiljtiabel, l' ayo (da cucire).
Šivati, gl. šiti.
Šivilja, gl. švelja.
Šivilo, gl. švelo.
Škaf, m. bat? @d)aff, il mastéllo.
Skan. m. bie Sattf, lo scanno.
Škarje, ž. mn. bte Sítyeere, le fdr-bici, doni. le forfe.
Škarjevec,* m. ber S8irfi)afjn, il gallo di montdgna.
Škatla, ž. bte ®d)ad)tel, la scdtola.
Škerba. ž, bte ©djerbe, Srudjftücf,
¿ker
il frammento, la scaglia ; bie ¿Jai)11* (tiefe, la breccia della dentatura ; eitt aigebrcK^etter 3itfjn, «« dente rotlo.
Škerbast, k. jai)tiliicfig, sdentato.
Škerbina. ž. gl. škerba.
Škerjanec,* m. bie £erd)e, t ullo-dola.
Škerlat, m. bet ©djarlad), lo scar-latto, scarlattino.
Škertati. gtp. mit einem @eräufd> nagen, (j. S. äßäufe ant Jjoije), rodere con istrepito (come i sorci il leynoj; mit einem fdjartigen 3)ief= fet fdjitetCctl, taglidre con un col-tello inlaccato.
Škiljast. k. fdjieleub, loseo.
Škoda, ž. ber ©(haben, il danno.
Škodljiv, k. fdjablidj, dannoso. dan-nevole, nocevole.
Škodljivost, ž. bie ©djablichfeit, la nocevolezssa; il pregiudMo.
Škodovati, gtn. f$afcen, nuöcere.
Škodoželjnost, ž. bie @d;abetifreube, la malevolenza.
Škof, m. ber Sifc^of, il veseovo.
Škofija, ž. ba« Sietfjuiu, la diocesi.
Školjka. ž. bie ©iufdjel, la con-chiglia.
Skop, m. ba« @ihittteti|lrohi @<J)aui>, un fdscio di pdglia da coprir ca-pdnne.
Škopnik, m. eine 3rrltd)tflamme, il fuoco fdluo.
Škorec,* m. ber Staljr (S3ogel), lo Storno.
Škornica, ž. ber Stiefel, lo stivdle.
Škorpjon, m. ber ©forpioti, lo seor-piöne.
Škrabati, škrabljati. gl. skrobotat-i.
Škrat, m. ba« 58ergmättitd)en, lo spi-rito folletto nelle miniere.
Škrebeljica, ž. ber Älingbeutel, la borsa con sondglio per ricevere la limosina nella chiesa.
Škric, m. ber 3tpf,«i capo, la punta; bet grad, la fldida.
Škricar, m. bet ©tujer, lo aerbino, bellimbusto, dom. scartozno , bulo t to.
Škrinja, gl. skrinja.
Škripati, gtn. fnirrf^en, cigolare, schricchioldre.
špam	159
Škripec,* m. bie ffiitibe, ber gla-fcbeitjltg, V árgano.
Skrobotáti. gtn. fcur<h« 'Jtñttein i)M-ter Börner, Heiner ©tein^eti ¡c„ ein (Meräiifcl) verurfadjen, far strépito con cose dure scuoténdole in un vaso duro; scrosciáre.
Škrop , m. eilt ©efprije, la spru záglia, dom. sbrufdda.
Škropilnica, ¿.bie ©iefifanue,©prig-frug, l'inaffiatójo, dom.sbrufadór.
Škropiti. gtp. fprijen , aspérgere, dom. schiznáre.
Škvarec,* m. eitt SBajferfáttger an oberfdjládjtigen äRüf;lrät>ern, uno de' molti scompartiménti di quelle ruóte di mulino, che hanno la gora di sopra alia ruóta.
Slatati. gtp. fajieit, tastáre , palpare, toccáre.
Šijuka, i. ber ©d)iiípf, lo beccáccia.
Sinárnica, i. bie SWaiblunie, ilmu-ghétto.
Snillcli. gl. diobiiják.
Šnajcar, gl. utrinjálo.
Šnofati. nosljati, gtp. fdjitupfeti, prendere-, usáre tabdcco.
Sohtánje. a. ba« SSanfchen im büt--ren íanbe, il fraschéggio.
Šohtiiti. gtn. rauften (in butcem Saitíe), frasclieggiáre.
Šofa ' j"'	ghiandája.
.Sola, i. bie ©djule, la scuóla.
Šolar, m. ber ©cfyñler, lo scoláro,
scoláre.
Šolarica, ž. bie ©^ñletin, la sco-lára, scoláre.
Šolen. ž. ber ©djuh» scarpa.
Šolsk, k. ©djuleiu, di scuóla; sco-lástico.
Šolska oblastnija, bie ©djulbehótbe, il rettoráto d' una scuóla.
Šopek.* m. ba« Süffel, il cid ff o, ciuffétto; — cvetlic, ein Slumetl-jh&lt«djen, un mazzétto (difori).
Šota, ž. bet Sorf, la torba, torfa.
Šotor, m. ba« 3elt, la tenda, il padiglióne.
Špajka. ž. ber fflalbtian, la vale-riána.
Spala. gl. spilja.
špampet, gl. pošteljiše.
160	6pár
,Šparati. várvati. gtn. fparett , spa-ragndre.
Šparaven. varčen, k. fparfant, parco.
Špegel, gl. ogledalo.
Spéglar, m. bas ©olbauge, l'ora ta (pešce).
Špegli, gl. očali.
Spéh, gl. slanina.
Špekina, ž. ein ffligdjett, ein flein Sffietltg, un tantinétto, tantino.
Špela, ž. (Slifabetí), Elisabétta.
Šperovec,* in. ber ©parren, la piana, il travicéllo.
Špica. ž. bie ©pije, la punta; bie 9tabfpeid)e, il razzo, razzudlo.
Špiiast, k. fpijtg, appuntdto.
Špiciti, ostriti, fpijig madien, ap-puntdre.
Špilja. ž. bie ©pille, ber Sffiiirjiborn,
10	stecchétto da serrar le salsic-cie (lugdneghel.
Špiža, gl. jéd, hrana.
Špižati, gl. hraniti.
Špogati. gtp. 6raud)e», usare, udo-perdre, far uso.
Špo t, gl. sramóta.
Špotati, zasramováti, gtp. fpotten, beffdre, dom. burlare.
Špranja, ž. bie ©paite, la fessiíra,
11	fesso.
Šproncelj , m. bie ©proffe, il piuólo di scala portdtile.
Šrajf, m. gl. vit.
Stacúna, ž. ba« &anbelSgett>i>H>e, la bottéga.
Štacunar, m. bet ^anbelsmaun, il bottegdjo.
Štala, staja, ž. ber ©tafl, la stalla.
Štekelj, m. bie SMtattgel, il ghdn-ghero, arpidne.
Štempelj. m. ber ©tempel, il bollo, gl. kolek, pečat.
Štempljati, kolkováti, gtp. fienu peln, bollare.
Štenge. stopnice, ž. mn. bie ©tiege, la scala.
Štepih, m. ber ©chópfíruttneu, »7 il pozno; fontandne.
Stérka, ž. bie 2Bafc^er|iarfe, l amido.
Stérna. ž. bie Silterne, la cisterna.
Šterti, št. bet pierte, il qudrto.
Štertinjek. m. ein SSetnfaf pott 10
Štap
(Simer Smljait < >""' botte M vino che tiene diéci secchidni austriaci. Šteti, gtp. ¿áf;íen, numerare, nove-rdre.
Steviliti. gtn. redjnen, contare, computare, calcoldre. številka, ž. bte differ, la cifra, it numero.
Število, s. bie 3al)t, il numero. Štivilstvo. s. bte fltcdjenfmifl, 1'aritmética.
Štibra, ž. bie ©tener, la tdglia, il ddzio.
Stimán, k. jiolj, supérbo, bulótto. Stiináti. čislati, gtn. l)od?f<$ájen, stimdre.
Štiri, št. »ier, qudttro; — krat, pier* y ntal, qudttro volte. Štirjak, m. ba« Duabrat, il quadrat o.
Štirjaška milja, bie Oitabratmeile,
Mil miglio quadro. Štirnajst, št. Bterjeínt, quatórdici. Štironog, k. tiierfúpig, quadruped«,
di quattro piédi. Štor, m. ber Stlofa il tronco, ceppo; ber firautfiettgel, jtrautjíruuf, il tor-solo di cávalo capdccio. Stórati, gtn. ftobern, frugdre. Štorek, m. (za strelni prah) bie , ifatrone, il cartdccio. Storglja, ž. ber Sabftorf, la bac-chétta.
Stórija. ž. bie ©infettbecfe, la stuója. Štorklja, ž. ber ©tord), la cigogna. Stožcr. m. eitt 'Pfeiler, un pilastra. Štrafati, gl. kaznovati. Štralinga, kazen, ž. bte ©trafe, il
castigo, gl. kazen. Štrena, ž. bie ©tráne, la matdssa. Štrie. r. tteíseit, presso, apprésso,
allato, accdnto. Širok, m. bte ©d)otte, il baccéllo. Štropot, m. bas ©epolter, il fra-cdsso.
Štruca, ž. ber ©triej, una struma (pane).
Stula, ž. bie ©pije, la punta. Stuliti, gtp. attftitcfen, »erlfingern, at-
taccdndo slongare. Štupa, ž. baž spltlper, la pdlvere y (condiménto o medicina). Štuporama, ž. stuporámo koga no-
éub
sítí, cine SPerfon auf ben ÍRúcfeit tragen, portar una persona salle spalte.
Suba. i. bie ®i(bffur, la pelliccia d'orso o di lupo.
guk¡», i. ber £edjt, U lúccio.
§11111, m. ba« ©eräufdj, il mortuorio-, tai ©ebraitfe, il susurro.
gama, z. bie ©umme, la somtna.
Sliméti, gtn. rauffen, mormoráre, far susurro.
$uniljáti, gtn. fäufetn, mormoreg-gidre.
Sunder,* m. ter Xutiuili, il chiásso, tumulto.
éúntati, gtp. attreijeu, animare, in-coraggidre.
Supa, i. ber £euboben, il fienite.
Supelj ,* k. i)o 1)1, cavo, scaváto.
Supljína, z. bte Jgiöfitnng, la carita.
Tapt	161
Šurek,* m. bie ©ritte, il grillo, dom. baúcolo.
Šurjak, m. ber @djt»ager, SSrubet ber grau, ti cognáto (fratillo detla tnóglie).
Šušinar. m. ber ffufdjer, il gua-stamestiére, dorn, schiapin.
Šuti. >gtp. eittett Enitb aufjentanb
Šuvati,) fjejeit, aizzdre un cañe addósso ad uno.
Svedráti, gtn. frumm gefeit, caminare con gainle störte.
Š velja, ž. bie UMljterin, la cucitrice.
Švelo, s. bie 9iäljarbeit, il lavóro da cucire.
Sverkávnica, ž. bte Sprije, lo sehiz-zetto.
Svigláti, gtn. ftacferu , aggirdrsi, scentoldre (la fidmma).
T.
Ta, o. btefer , tiefe, biefe« , quisto, quista.
TA. nač. borttyín, la; ti deni, ftefíe (ež) ()itt, metti lä.
Tabák, m. ber Xabaf, il tabdcco.
Tabakíra, ž. bie ®ofe, la tabac-chiéra.
Tabla, ž. bie Xafet, la tdvola.
Tablica, ž. ein Xófelfett (»on ^a; pier mit irgenb einer @d;ríft), la cartilla.
Tabor, m. ein befefligteá Sdjlofi, Un-tteá gort, il fortino, castillo.
Taca, ž. bie í)jfote, la zampa.
Tacas, naé. bauialá, allóra.
Tacasen,* k. bantaiig, d'allóra.
Taéka, ž. ber ©djiebfarren, la car-rióla.
Tadel, m. ber Xabel, il bidsimo, rimpróvero, gl. graja.
Tádlati, gl. grájati.
Taisti, gl. tisti.
Taj , gl. ta, nač.
Taja, tajba, ž. bie Slbleuguutig, la negazióne.
Tajati se, gtn. jerfd)mcljeu , striig-gersi, fóndersi.
Tajiti, gtn. leugnen, negare.
Ták, k. fo beffaffeu, ein foifer, tale.
Takó, nač. fo, cosi, si.
Takraj, nač. bíeáfeít, di qua.
Takrájen.* k. bieéfeítig, citerióre.
Takrat, nač. bamalá, allóra; biefeá SWal, questa volta.
Takšen ,* k. fo bcfctyaffett, foldjer, tale.
Tale, k. biefet ba, costui, questo qua, biefe ba, costii, questa qua tiefer ÜRenfdj, questi.
Talen,* k. fifjnteíjbar, fusibile.
Taliti se, gtn. gergeljett (Scfyitee), jet« fdjmeljeit, strdggersi, fóndersi.
Taljer. m. ber Xeller, il tondo, pidtto.
Tain. nač. bort, lä. cosl'i, costa.
Taniošnjl, k. bortig, di quelluógo.
Tanek,* k. bñntt, fein, fctjlanf, sot-tile; fino.
Tanjčica. ž. feilte íeintoaitb, tela fina.
Tanjšati, gtp. »erbüttnen, assotti-glidre, far pili sottile.
Tápanje, s. ber Xautltel, ilbarcol-laminto; taa Xappen, l'andar ten tóne.
Tápati, gtn. taumeln, barcolldre; tappen, andaré al tasto.
Taptáti,gtn. jertreten, calpestáre, 11
162	Taré
dom. pesiare; tappen, bussdr coi piédi.
Tarča, ž. tic	il berságlio,
segno.
Tárnjati, gtn. jamiucrti, lamentársi, sospiráre.
Tást, m. ber ©djnneger»ater, (Sater ber gran), il suócero padre della móglie).
Taša. ž. bie @d)tt>¡egermiitter' ,a suócera.
'fásica, i. baá Olot^fe^íd^en, ilpet-tirósso.
Tát, m. ber ®ieb, il ladro.
Tatinsk, k. biebifdj, ladro.
Tatvina, i. ber ®ie6flafjl, il furto.
Távati, gtn. fierum tappen, tastdre.
Tavžent, št. taufenb, mille; dva—, jtoeitaufenb, due mila.
Táziti, gtp. trójlen, consolare.
Tečaj, m. ber 8auf, il corso; ber 3aí)rgang, V auno; baá 9Wü¡)lrab, la ruóta di mulino.
Teca ti, gtn. jiecten, ésser ficcdto; ftcí) »ertoeilen, trattenérsi, fer-mdrsi.
Tečen,* k. fdimacffjaft, saporito.
Teči. gtn. (aufen, fiiejšen, córrere.
Teda j, nač. folgíid), percib, per conseguéntsa ; bamalá, allóra.
Tedanji. k. bamalig, d'allóra.
Téden, m. bie SBodje, la settimdna ; dañas—, fjellte »or 8 Xagen, otto giórni fd; tyeute iifcet 8 Xage, oggi a otto.
Téliant, m. ber ®ed)attt, il decano.
Télita, ž. baá ®etmd)t, il peso.
Téhtati, gtp. ioiigcn, pesare.
Tehtnica, ž. bie .SOBage, la bildncia.
Ték. m. baá ®ebeif>eit, la benedi-xióne di Dio; ber fiaitf, il corso.
Tékati, gtn. laufett, córrere.
Tekniti, gzn. gebeityeit, prosperare; ta jed mi ne tekne, biefe ©peife gebei(;t mir nídjt, tuesto cibo non mi fa pro.
Tekočina, i. bie glüjjigfeit, laflui-déz.aa.
Tekúta, i. bie Jpüfjiterlauá, il pi-dócchio del polláme.
Tele, s. baá jíalb, il vitéllo.
Telébiti, gzp. fcfjmeipeit, mit ©etvaít falten, piombdre.
Térd
Téleéji, k. jtalbá*, di vitéllo.
Telége, ž. mn. baá Dc^feniod), il giógo.
Telegraf, m. ber Xelegraf, il telégrafo.
Telesen,* k. leifelicty, fórperli<h, cor-pordle, corpóreo.
Telétina, i. baá SMfcjleífd), la-carne di vitéllo.
Telíca, ž. eine garfe, eiue jitnge .Rui], la giovénca, vitélla.
Teló, s. ber 8eií, la vita, il corpo.
Tčloli, ) m. bie fdjwarje gttefe.-
Télovnik, ( tmtrj, l'elléboro.
Tema, i. bie giufternijš, l'oscuritU, il bujo.
Teme, s. ber ©cfjeíteí, il vértice.
Temelj, m. ber (Srunb, il fonda-ménto.
Temen,* k. finjier, bunfel, scuro, bu¿ o.
Temnica, ž. ber Verter, la prigióne.
Temniti se, gtn. jtn|ier toerbeit, o-scurdrsi, farsi scúro.
Temota, ž. bie ®nnfeíf;eit, V oscu-rit'a, le ténebre, il bujo.
Teinóten,* k. fiitfier, scuro; bújler, cupo, tristo.
Téinpelj, m. ber £empeí, il témpio.
Teinuč, v. fonbern, ma.
Tenek,* gl. tanek.
Ténj, m. ber $ocf)t, il lucignolo, dom. il pavero.
Tenkóst, i. bie greiímt, la sotti-gliezosa; finézza.
Tčpec,* m. ber S3agaímnb, il vaga-bóndo.
Tepež, m. bie ©d^tágereí, la barúffa.
Tepézka, i. ein gejíod)teneá Xúdjel junt ©djlageit,' un fazzolétto torto per bátterne.
Tépka, i. bie SJioftturn, una sorta di pere dei quali si fa sidro di pere.
Tépkovec,* ni. ber íKoftbirnWeiu, il sidro di pere.
Tépsti, gzp. fdjlageu, batiere; mit ber 9¡utí;e fiopfen, vergheggidre; — se, íierunrimil, andaré vagabóndo.
Teptáti. gtp. flampfen (mit bett gü* fien), bussdre coi piédi.
Ter. v. utib, e.; tt>ie and), come anche.
Téréiti, gzn. atifiopen, urtdre.
f;
Terd
Terd, k. í;art, duro.
ferden,* k. feji, jlarf, forte.
ferdina, ž. fcíe Harte, la durécca.
Xerdíti, gtp. (jarten, indurare; be* íjaitV ten, sostenére, affermáre.
Xérdnica, i. ein partes ©ef^tvür, un apostema duro.
Terdnjáva, i. bie gefluttg, la for-técca, il castillo.
Xerdnóst, ž. bie gejiigfeit, la fer-
' mécca, solidita.
Terdóba, ž. bte §árte, la durécca.
Terdogláven ,* k. fjartitácítg, osti-ndto, pertindce.
Terdoséréen, k. f)artfyetjig, rígido, inflessibile.
Terdosércnost, ž. bte §artl)er¿ig= feit, l' inflessibilita.
Terdovráten.* k. halžjiattig, osti-ndto, pertindce.
Terg, m. bet íDíarftflecfen, il borgo; bet ípiaj, la pidcca.
Térganje, gl. tergatva.
Térgati, gtp. tetf en, straccidre, dom. sbregdr; toetnlefen, vendem-midre; — se, ft<$ balgen, raufen, aceappiglidrsi, bdttersi.
Tergátva, i. bte SBetnlefe, la ven-démmia.
Tergóvec, m. bet §cmbelžmann, il negociante, mercante.
Tergovina, i. bet £attbeí, il com-mércio, negocio-, bte ^antelSWanre, la mercancía.
Teríca, ž. etne glachžbredjerin, la donna che maciúlla il lino o la cdnapa.
Terjati, gl. tírjati.
Térkati, gtn. ftopfen , poten , batiere, picchidre.
Térlica, i. bte giachžbredje, la gramola , maciúlla.
Terina, i. bet Sigenjtttn, ©tartftmt, il capriccio, V ostinatécca.
Terinast, k. etgenftmttg, capriccióso, capdrbio, bisbético.
Tern. m. bet ®crn, ©tadjet, la spina.
Ternik, m. bte gifcíjangel, l'amo.
Ternólica, gl. ternúlja.
Ternov, k. borjtig, ®otn», di spina, fatto di spine.
Ternúlja, ž. bte ©d^le^e, la Vru~ gnuóla.
Teža	163
Terpek,* k. fjetbe, acerbo.
Terpéti, gtn. íeibett, soffrire, pa-tíre; bauern, durare; ne bo dolgo terpelo, (g tmrb nid)t íaitge bauern, non andera molto ; terpite mi dati, gebet ež mit gefäfiigjt, favorísca-, favorite darmi.
Terpež, m. bie ®auer, la durdta.
Terpinčiti, gtp. martern, maltrat-tdre, tormentare.
Terpljénje, s. baé Seibeit, ilpati-ménto.
Ters, m. bet SBeittjlocf, bie Siebe, la vite.
Terska, gl. treska.
Terst, m. baž ©djítfroíjt, la canna.
Terst, m. Sriejl, Trieste, ž.
Terstika, ž. baž ©cf)üfrofit, ilgitin-co; canna salvdtica.
Terta, ž. bie Sffiiebe, la ritdrtola; vinska —, bet SBeinfloiT, la vite.
Teržec,* m. ber §anbeižmann, il negociante.
Teržiti, gtn. f;anbeítt, negociare, fare (in qualche artícoloj.
Tesár, m. ber Simmetntaun, il fale-gndme-, legnajuolo di grosso leg-name , marangóne.
Tesáti, gtp. besaiten, digrossdre (un dlberoj, ascidre.
Tesen,* k. enge, stretto.
Tesla, ž. / eine Strt 3tmmerart, too*
Teslo, s. (mit j. 58. ein Steg auž» gehölt toirb, una sorta di dscia con cui si scávano i truoghi; bet ¿jo^imeifeí, la sgárbia.
Tesnoba, ž. bie @nge, lo stretto.
Testaniént, m. ba« Xejiament, il testamento.
Testen, k. pon Seig, di pasta.
Testenina, ž. baž SBaeftoerf, @e* báífe, il pastúme.
Testó, s. bet Seig, la pasta.
Tés, k. nüchtern, digiúno.
Teta, ž. bie SSlthme, la cia.
Tetiva. ž. bie ©eljne, la corda.
Téza, ž. bet 93ogeil)erb, ilparetdjo.
Tézati, gtp. ¿¡eíjett, trarre; za lase —, bei ben Jpaaren gießen, ciuffáre.
Téiñ, ž. bie ©djwete, il peso.
Težava, ž. bie 93efcfjíoerbe, il peso; baä Ungemach, l" molestia, l'in-cómmodo.
164	Teža
Tnal
Težaven,* k. fcefdjiverltd), brücfenb, molesto, grave.
Težek ,* k. fitter, (za vago) pesante, grave; (za opraviti) difficile.
Težilo, s. bai ©ftt>id?t, il peso.
Težiti. gzp. Beft$tt>erett, render pesante, caricdre.
Težko, nač. fc^tocr, gravemente ;—-obložen voz, ein fdjtoer Bclabetter SJBagett, un carro gravemente caricato ; — da, fchtoerlid?, difícilmente.
Ti, o. $U, tu, dorn. ti.
Ti, ta, to, kaz. bicfer, questo.
Tiblati. gtp. Bügeln, sténdere i panni con un ferro scaldáto, dom. so-pressár.
Tibio, s. iaá Sügeleifett, il ferro da sténdere i panni.	[cello.
Tica, ž. tič, m. ter Sögel, V uc-
Tiéaíi, gtn. ftcífen, éssere, stáre, fernidrsi; zmiroin doma —. immer ju Jpaufe jierfeu, stársene sempre in casa; ziiiiroin naednemmestu—, immer an einem Orte jlecfen, ésser fit t o in un luogo.
Tif'iitca, i. ter Sogelfdjlag, il tra-bocchétto da pigliáre uccélli.
Tili. k. füll, ru|ig , plácido, tranquillo; na tibe m. ut ter ©tille, tácitamente; di soppiátto.
Tiho. nač. ftííí, fad)te, letfe, tacita-méale. tranquillaménte; otróei tiho! ft til linter! fanciúlli citto ! silencio !	[quiete.
Tillóla, i. tie ©tille, il silencio, ¡a
Tihotapec,* m. ber ©¿hleidjhütlbler, il contrabandiére.
Tikati, gtp. bttjett, dare del „tu1-.
Tikati se česa, gtn. Berühren, ait; ft e He it, toccársi, ésser contiguo; anbelangen, Betreffen , riguardáre, concérnere.
Tüll. m. Slegibiltž, Egidio.
Tilnik, m. baž ©ettief, la nucca, collótola, dorn. copa.
Tinta, ž. bie Xtute, Vinchióstro.
Tipati, gtp. tallen, tastáre, palpáre.
Tir, m. bie Sahn, il sentiéro , la via battúta.
Tiran, m. ber Sitan, il tiránno.
Tirati, gtp. treibe«, caccidre , inseguiré.
Tirjátev, ž. bie Slnforberung, la pre~ temióme; bie Sfürfforberuitg, il chiámo.
Tirjati, gtp. forteilt, pretendere ■ za dolg —, eine ©djulb eitiforbertt' raddomandáre il débito.
Tis, m. ber Sibettbaunt, il tasso fáU bero).
Tisk m. ter 35rttcf (bet @ehrifitit)( /.' impressióne, ž. la stampa.
Tiskár, m. ber Sttehbtucfer, il s ta ni. patóre.
Tiskarna, ž. bie Suá)brucfere¡, (a stamperia.
Tiskati, gtp. brücfen, premere, doin, s trucar; knigo — , ein Sud) bruefett, stampáre un libro.
Tisti, k. berfelBe, lostesso, medésiino.
Tistikrat, nač. tattialž, allóra.
Tisuč, št. tattfeub, mille; pet — ,, fünftaufetib, chique mila.
Tiš, tišč, k. nüchtern, digiiino.
Tišati, gtp. (voz) fdjieBen, spignere, spingere; škornji me tišč, bie ©tie* fel briicfett mich, //'' stiváli mi stringono.
Tje, nač. hin, la, colii.
Tjeden, gl. teden.
Tkati, gtn. tueBett, téssere.
Tkavec,* in. ber Sßeber, il tessitóre.
Tlá, s. mn. bet gupBobett, il puvi-tnéu to; na—vreči, ju Soben tcer--feit, gettdre in terra; na tleh ležati , atti Soben liegen, giacére in Ierra, per terra.
Tlaéán, m. ber grohnatbeiter, uno che traváglia per servitú com-mandáta.
Tlačiti, gtp. brücíeti, níebertreten, pressáre, conculcare.
Tlák, m. tas íffíafler, il lástrico; las &ftridj, il suólo battúto.
Tlaka, ž. ber gto.hutieujl, la servitú commandáta, traváglio per altri.
Tleči, gtp. fcfilagcti, báttere, pestáre; Hopfen, picchiáre.
Tléti, gtn. glimtlteu, ardére senca fiámma, cováre (del fuóco).
Tmá, ž. bie gíltfleruif, V oscuritá, le ténebre; lo scuro.
Tnalo, s. bcr $laj jttnt Jgoljhaifen, il luógo dove si spáccano le legue; ber £oljblo(í, il ceppo.

To
rf0i kaz. ba«, tu ješ, ijuesto.
Tobak, m' t" Xaíafj tabdcco.
Toča, ž. ber §agel, la grdndine.
Toé «ij • m- ter 2Ítiinbfcfjenf, il cap-piére, princema.
Točltf> gtn. giejjcn, versare; vino — , gBcíli alt«fdjenfen, vender vino a minuto.
fóda, v. nier, afíein, ma, se non.
Xódi< nao. ba ^ermti, qui attórno ; ^íet burdj, per di qua.
Togóta, ž. ber Bornntuth, la rdbbia.
Togóten ,* k. jornmútljíg, rabbióso.
Togotiti se, gtn. jftrnen, arrabbidrsi. dom. rabidrsi.
Tok, m. bilá gutteral, la basta.
Tokáva , ž. bie Steinflnft, l'apertura in unmasso; fteútige ©egent, una regióne petrosa.
Tolažba. ž. ber Xroft, la consola-ssióne, U conforto.
Tolažiti, gtp. trójien, consolare.
Tolažnik. m. ber ïrôjier, il con-solatóre.
Tólik, k. fo grof, si grande, tanto.
TÓliko, nač. fo »tel, tanto.
Tóljer, m. ber ïijaler, il tálero.
Toíkljáti, gtn. fanft ílopfen, pic-chiáre piano.
Tolmač, m. ber $oltttetfdjet, l'intérprete; ber 9lu«teger, lo spiegc-táre.
Tolmačiti, gtn. boltttetfdjen, interpretare; erfláren, spiegdre.
Tolovaj, m. ber Sftüuber, Fassas-sino.	¡sin?.
Tolovaj sk, k. ráuberifdj, d'assas-
Tólovnik, m. bie fémarje Çfîtefe-ttltrj, V elléboro.
Tolst, k. fett, grasso ; bief, grosso
Tólsa, tolšča, ž. ba« Çett, il grasso. grassúme.
Tomón, m. bte Sertt'efitng, la pro-fondità.
Tóp. k. flutnpf, ottiiso, spuntdto.
Tóp. m. bte Danone, il cannóne.
Tópel,* k. toarm, caldo.
Topír, m. bie giebermatt«, il pipi-stréllo.
Topiti, gtp. fdjmeíjen, fóndere, sqva-gliáre ; mttertaudjen, sommérgere.
Toplice, ž. mn. bai ©armbab, ba-gno caldo.
Trat	165
Toplóta. ž. bie aParme, il calore, caldo.
Tópol. m. bie SítterpaptJel,H pióppo.
T ó por. in. bie Sitttroerart, l'áscia, scure,
Toporiše, s. ber @tiet (fon ber .jjarfe, §aue, @(ijattfe[ ie.), il mdnico (della scure, cappa, del badile ecc.J.
Topót, m. ba« ©ejlatnpfe, il cal-peslio.
Toraj , v. bafjer, indi é, percio.
Tórba. i. bie Srottafdje, la panat-tiéra; — za puščene štoreke, bie 'Patrontafdje, la tasca da cartócci.
Tórej. gl. toraj.
Tórek. m. ber $tet¡flag, il martedi.
Tórika, ž. bie áítette, la Idppola.
Torilo. s. bie ©djate, la chicchera-, ein plgerne« @d)üffet<í>en, un pidtto di legno.
Toti, kaz. biefer, quésto
Továrs, m. ber (?Vfelífd)after, il compdgno.	[compagnia.
Tovarsija, i. bie ®efef(fdjaft, la
Továrstvo. s. ber llmgang, ilcom-mércio con uno.
Tóvor, m. bie ©auntlajl, Súrbe, il cárico, la soma.
Tovórni konj, ba« Saittnpferb , il cavátlo da soma, somáro.
Tdžba, ž. bie íílage, (za pravico), l'acusa; (žalovanje). il lamento, la doglidnca.
Tožiti, gtp. flagen , accusáre; gtn. — se, ftdj beflagen, lamentdrsi, lagnársi.
Tožljiv, k. »erbriefilidj, fastidioso, molesto; trage, pigro.
Tožnik, m. ber ífláger, P accusa-tóre.
Tožno, nač. flágticfy, teefjttuitbig, do-lenteménte, con cordóglio.
Traca, ž. ba« §anbtnc6. lo sciugatójo.
Tragljív, gl. lén.
Tragljivost, gl. lenoba.
Traillar, gl. lakomček. *
Tr.ik. m. ba« Sanb, il nastro.
Tráni, m. ber Salten, la trave.
Trap. m. ber Man, il matto. pasco.
Trapa, ž. ber Xrappe, Vottdrda.
Trapast. k. alíern, matto . paceo.
Trata, i. ber «Rafenflaj, il hiógo erbóso.
166
Trát
Troh
Tratiti, gtn. »etfd?t»enben, impiegár male-, toüjlen, sprecare, guastáre, gesten, ausgeben, consumare, spén-dere.
Trava, ž. baá @raž, Verba.
Travnik, m. bie SBtefe, il prato.
Tréba, nač. nótl)tg, necessdrio; — biti, »on Stótljen fein ober Ijaben, ésser di bisógno; avér btsógno. ésser di necessitá, d'uópo, necessdrio , occórrere; denarjev mi je treba, tdj braitdje @eíb, ho bisógno di dandro-, ni ti treba, da taj hodiš, es ijl nic$t nótfjtg, bajj buíjm--gefl, non occóre che tu ci nada-, treba je pámetno ravnáti, man muf »ernünftig l)attteín, bisógna usare la ragióne; faget eS, ob eudj etoaS »on 5JÍ c tfjert fci, ditelo, se vi occóre qualche cosa.
Trébiti, gtp. reíntgen, mondare, net-tdre; zobe —, bie Styne ftodjern, stuccicare i denti.
Trébuh, m. bet Saudj, il ventre.
Trének, gl. trenutek.
Treniti, gzn. bie Slugen ¿ufctyliefen, chiúdere, bdttere gli occhi.
Trenutek ,* m. bet Slitgenblicf, il bdt-ter d'ócchio, momento.
Trépati, gtn. bítnjeln, sbircidre, fare gli occhiolini-, serce, žila treplje, baS §er¿, bie Slbet fd^tágt, il cuóre, la vena batte o palpita.
• Trepávnica, ž. bas Slugenlteb, la
palpébra.
Trepet, m. bas 3ittern, il tremare.
Trepetati, gtn. gíttera, beben, tremare, tremolare.
Tres, m. bie (Stfdjittterung, la scossa, il crollo, scotiménto.
Trésk, m. bet žBligf^kg, SDottner--fetílag, il fulmine.
Tresk, m. bie §attžt»ut}, la sem-previva.
Treska, ž. bet £oí¿ft>an, la schég-gia-, treske tešiti, §o!jf»ane nta= djcn, far le schéggie.
Tréskati, gtn. bonitem, einf^íagen, fulminare.	[piano.
Tresljáti, gtn. fcfmtteíti, scuótere.
Trésti, gtn. fepttetn, scuótere, dom. scassár-, — se, ¿íttern, tremare, tremolare.
Tresúlja, ž. bte 3¡tterba»bel, l'al-berélla.
Trésiti, gtn. einfdjiagen, fulminare ¡ nieberfdjtttettetn, fracassdre get-tdndo a térra.
Tréti, gtn. jetbrücfett, gerbrócfeltt, sminuccáre macindndo; teiben, macindre.
Tretji, k. bet britte, il terco.
Tretjičiti, gtn. etne Strbeit jutnbtiu ten SKal tinten, far un lavóro la terca volta.
Tri, št. btei, tre.
Trezen,* k. nüdjtern, ttícfitbetntnfett, sobrio, non ubbridcco, dom. itn-bridgo.
Trideset, št. bretfitg, trenta; trideseti, bet breifitgjle, il trentésimo.
Trinajst, št. bteijeljn, trédici; trinajsti, bet breijefjnte, il tredicesimo, décimo terco, tredécimo.
Trinek ,* m. bet Oinjiet, la ginéstra.
Trinóg, m. bet í^etntger, il tormen-tatóre, tirdnno.
Trinoga, ž. bet SDreifitfš, il trep-piéde.
Trinósk. k. graufant, crudéle, bárbaro.
Trinoštvo, s. bie ©raufamfeit, la crudella, inumanita.
Trobelika, ž. bet 3BajTerf<$terltng, la cicuta.
Trobélka, ž. baS ÍRoljrdjen, ilcan-noncéllo.
Trobenta, ž. bie 5)}ofaune, Stotn* pete, la tromba.
Trobéntati, gtn. »ofamten, Srorn--bete blafen, trombdre, dom. sonáre la tromba.
Tróbiti, gtn. buten, baS £ortt bla* fett, sonare il corno.
Tróha, ž. etn ffltjidjen, fteiit SBentg, un tantinétto, tantíno; bet ©»lit* ter, j. S. tat Sluge, itn SBaffer, la festuca; bas ¡Stáubctyen, una piccola festuca , l' dttomo.
Trohljén, k. morftb, frácido, pútrido ; dom. marco.
Trohljiv, k. »ertoeSlidj, corruttibile.
Trohljívost, i. bte Vertoeslidjfeit, la corruttibilitá.
Trolinél, k. ntorf$, frácido, pútrido, dom. manso.
Troh
f rohneti, gtn. meiern, mareire, ammarcire.
Trohnóba, ž. bie SBeríwefung, la pti-trédine, fracidézza, il marciúme.
Trojica, ž. bie 3>vetc itligfc i t, latri-nit'a.
Tromba, i. bte Trompete, la tromba.
Tröp, m. bte £orbe, Slotte, la brigata, turba.
Tropine, i. mn. bte Xrábet, i gu-sci de' vegetdbili spremúti.
Trositi, gtn. fireuett, spdrgere, spdn-dere.
Trosk, m. ber Sróslittg, bte Ättacf= beere, la frdgola bidnea.
Troskva, ž. bet @aj bett bie SBittter ítetnt @tttf(^meljen madjt, la posa-tura del burro strutto.
Trósek,* m. ber Slttfttsanb , bie íto* fien, la spesa, il dispendio, consumo.
Trósiti, gtn. jeljren, ausgeben, spén-dere.
Tróst, gl. tolažba.
Tróstar, gl. tolažnik.
Tróstati, gl. toUžiti.
Trót, m. bte ©roljtte, il fuco, pec-chidne.
Trtid, m. bie ©íülje, la fatica, il travdglio.
Truden,* k. utübe, stanco, dom. stracco; tttül)fant, difficile , fati-cdso; — biti, fá)(áfrig feitt, aver "sonno.
Truditi se, gtn. ftdj bemüf)ett, af-fatiedrsi, sforzdrsi, darsi la premura.
Triidnost, ž. bie 3JJübígfeit, la stan-chézza.
Truma, i. bas §eer, ber §aufe, la brigata.
Trup, m. bet Otumpf, it tronco.
Ubij	167
Truplo , s. ber .(förper, il corpa.
Tu, tukaj , nae. ijter, qui, qua.
Tudi, v. audj, anche, dom. anca.
Tuga, ž. bet .Summer, bie Srübfal, l' afflizióne, V affdno; bte Sraurig» Feit, la trislézza.
Tugováti, gtn. traurig feitt, ésser afflitto, attristdto; Weltlagen, do-lérsi, lamentdrsi.
Tukaj, nao. Ijier, qui. qua.
Túkajsen,* k. Ijierortíg, di qui, di qua.
Till, m. bet Jtö^er, la farétra, il turedsso.
Túliti, gtn. f)euíetl, url dre, ululare; — se, eittfcfltumpfett, ristringersi, raggrinzdrsi.
Tulje, s. baS ®erg, la stoppa.
Tumpast, k. fhmtpf, otttíso , rin-tuzzdto; blóbftnnig, sciocco , tm-becille.
Túr, m. bet Sluero^a, il bissónto, uro.
Túr, m. taS ©efdjtóüt, Vapostema, ascésso.
Turek, m. bet Xürfe, il turco.
Turén, gl. zvonik.
Türk, gl. Turek.
Túrsica, ž. bet ÜÄais, il formen-tdne, gran turco.
Tutast, k. traurig, ntelandjolifclj, mesto, malincánico.
Tužen,* k. traurig, betrübt, mesto, affanndto; armfetig, mísero.
Tvegati se, gtn. ftčf) enthalten, ftc$ entfdjlagett, scansare, schivdre, ri-tirdrsi.
Tvój, k. bein, tuo.
Tvór, m. baí @efd)tt>ür, l'apostema, ascésso.
Tvorilo, s. bie gorrn, baí SÄobell, la forma, modéllo.
U.
U, r. in, in, nel, a; u knigi, trn ©udje, nel libro; u soli biti, in ber @d)ule feitt, esser in scuola; u šolo iti, hoditi, itt bte Sdjttie geljen, anddr a scuola.
Ubégniti, gzn. entfliegen, sfuggíre. LT b ••liti, gzp. toeip matten, imbianedre. Ubežati, gzn. entfliehen, sfuggíre. Ubijávec,*, m. ber »Wörter, l'ucci-sóre, omicída.
168	Ubit
Ubiti, gzp. tobtftlagen, uccidere, dom. copar; ein ©efdjirr ¿erbrechen, rómpere (un vasoJ.
Ubóg, k. arm, pavero, mísero.
Ubogati, gtn. gefyordjen , obbedíre. ubbidire.
Ubogljiv, k. geljorfam , ubbidiénte.
Ubožec,* m. ber Slrme, il póvero, indigente.	[indigente.
Ubožen,* k. bürftig, arm, póvero,
Ubožnost, ž. bie Slrmutlj, la po-vertà , indigéntsa, miseria.
Učenec,* m. ber ©djüler, lo sco-Idro ; Seíjrtítig, il fattorino.
Učenik, m. ber Serrer, il maestro, precettóre.
Učenka, ž. bie Schülerin, la scoldra.
Učenost, ž. bie ©eleljrfamfeit, V e-rudissióne, dottrína.
Učilnica, ž. ba« 8eljr¿ímmer, la scuóla.
Učitelj, m. ber Serrer, il maestro, precettóre.
Učiti, gtp. Ierren, insegnare — se, gtn. lernen, impardre.
Učnina, i. bas Sef)r=, Sdjulgelb, il diddttro; onordrio del precettóre.
Ud, m. baž ®lieb, il membro.
Udáb. m. ber SBiebetjopf, V upupa.
Udár. udárec, m. ber Streif, Sd?íag, il colpo, la battuta ; — s pestjo po glavi, bie Äopfmtß, dom. lo scopelóto; — s dlanom, Sdjlag mit ber flamen Jpattb , la palmdta ; — s palco, bet Sto<íf¿híag, la basto-nata; — s bičem, mit ber ©eißel, la scuridta.
UdÄrek,* gl. udar.
Udariti, gzp. I fcfylagm, batiere, col-
Udárjati, gtp.(pire; — s glasom, betonen, accentudre.
Udáti se, gzn. ftd) fcl)icfen , conve-nire, starbene; nadjgeben, arrén-dersi, cédere.
Udéti, gzp. nit u šivanko, einfâbeln, in fi! dre, infilsdre.
Udóp. m. ber SSiefcet)opf, l'upupa.
Udiišje, s. ber Sticfl)uflen , il mal di castróne.
Uganiti se, gzn. anátoeídjen, cédere; meifeit, schivdre, sfuggire.
Uganka, ž. baé Oíüthfel, l'indovi-néllo, enimma.
Ukop
Ugasiti, i gzp. aužlčften, spégnere,
Ugasniti,J smonsdre.
Uglédati, gzp. etblicfen, osservdre, scoprire.
Ugnjida, ž. baä ®efd)toür, l'ap0-. stéma, aseésso.
Ugoditi, gzp. komu s čim , rediti,
tool)! tíjuit, ©efatlen ertoeifen, ag-gradire.
Ugrabiti, gzp. entreißen, rapire, strappdre.
Ugrizniti, gzp. beißen , morsicdre, mór dere.
Uhán, m. ber Db"ing / l' orechino.
Uharica, ž. bet Jtauj, la civétta, nóttola.
Uhó, s. bas Cbr, l' orécchio.
Uima, ž. ber SBetterfd^abe am ®e; treibe, il danno cagiondto alle bidde dalla tempesta.
Uiti, gzn. entgegen, entfliegen, sfuggire , scampdre.
Ujásniti se, gzn. ftdj aufheitern, rasserendrsi, rischfararsi.
Újékati, gtn. fcíjaufeln, culldre, muó-vere; hittfdjen, fd)»ingen, agitare.
Ujčkavnica, ž. bie Spaniel, ? al-taléna, dom. %itoloníótolo.
Ujčnik, m. bet Steffe, il ñipóte, dom. nevado.
Ujec,* in. ber £>heim, bet SDhttter S ruber, lo <sío, fratéllo della madre.
Ujédati. gtp. beißen, mórdere, mor-siciire; v trebuhu — , Sait(f)grim= men hoben, avér mal di panda.
Ujésti, gzp. ju tobt beißen, uccidere morsiedndo.
Ujéti. gzp. fangen, prendere, dom. chiapdre.
Ujna. ž. be« £>heiuiá grau, la «ra (móglie del fratéllo della madreJ.
Ujzda, ž. ber 3«um, il freno, dom. la breña.
Uk, m. bie Sefire, l'istrusióne, i.; , baá 3au¿hsen, il giiibilo.
Ukati. gtn. jondeen, giubildre, gon-goldre.
Ukáz. m. bie Serotbnitng, bet 53efehl, V órdine, m. il comando.
Ukázati, gzn. »erotbnen, ordinäre; befehlen, comdnddre.
Ukopáti, gzp. begraben, sepelire.
Ukopnína, i. bie SSegtäbnißfoflen,
Ukrá
ti pagamento-, la tassa per la se-polhira.
Ukrásti, gzn. ftefjlen, rubáre.
Ukrepiti, gzp. ftárfeit, erquicfcrt, rin-forcáre, ristoráre.
Ukrotiti, gzp. bejáhmen, domare.
Ukvarjati se, gtn. ftf bemühen, af-faticársi, travaglidre.
Ule, ž. baé ©efftoür, t apostema, aseésso.
ÍJlica, i. bie ®affe, la strada, con-trdda; tesna —, eine enge ®affe, «7 calle; bet 5Beg jWifdjen jWei Sáutten, »7 calle fra due siépi.
Ulj , m. bet ffliettenfotb, amia, cas-sétta da pécchie.
Uljnják, m. baá 33ienenf)aita, la ca-pánna-, tetója da tenérvi le drnie.
Ulomiti, gzp. abtreten, rómpere.
Um, m. bet šBerftanb, bie ffletmmft, Vintellétto, la ragióne; ba« bäftnijj, la memoria.
Umakniti, gzn. wegräumen, »muévete, scostdre.
Umcrjóé, k. fletbenb, moriente; fterblif, mortdle.
Umerjócnost,¡ i. bie ©terbliffeit,
Umertjivost, ' la mortalitä.
Umetáven,* k. tterfiätibig, intelligente; fi'mfiííó, artificioso, artificióle.
Uméti, gtn. »erjle^en, capire.
Umetnost, i. bie Äunfl, Varte.
Uméven ,* k. »erflänblidj, intelligi-bile , chidro.
Umikati, gtp. abräumen , levare, sgombráre.	[«avio.
Umen ,* k. »erjiänbtg , intelligente.
Umirati, gtn. im Sterben fein, in 3ügen liegen, agonieedre, moriré.
Umivatí,IPgtp.l T**
Umiválo, s. baa ffiafcfibecfeu, la ca-tinélla.
Umnost, ž. bie 93erfiänbigfeit, la prudénca, saviecca.
Umolkniti, gzn. »erftumtnen , am-mutire, ammutolire.
Umoriti, gzp. tobten, morben, ucci-dere, dom. capar.
Umréti, gzn. jterben, moriré.
Unájni, k. auswärtig, esterióre, di fuóra-, — človek, un foresto.
Usmí	169
Undan, nao. jüngfl, neultf , V altro giórno, novellaménte.
Unásti, gzn. bauon tragen , portar via, levare.
Uni. unilè . k. jener, quello , quello là-, ber anbere, l'altro.
Unkraj, nač. jenfeit, di là, oltre,
Unkrat, nac. tieulici), l'altro giorno. novellaménte, avdnti qualche giorno.
Unód. nač. bort herum, là intórno.
Unstran, nač. jenfeit, di là, oltre
Upanje, s. bie Hoffnung, la spe-rdnea.
Upati. gtn. hoffen , sperdre ; — komu . borgen, dar a credénca -, — si, (leb getrauen, osare, avér co-rdggio, ardire-, presumere.
Upeljáti. gzp. einführen, inlrodtírre.
Upis, m. bie (Sinfchreibung, laregi-straeióne, registratúra.
Upisati, gzp. einfchreiben,inscrivere, registrare.
Upíti, gtn. fdjreien, griddre.
Upleniti, gzp. Wegrauben, rapire. rubáre.
Upodobiti. gtp. »ergleichen , comparare , paragonáre.
Ura . i. bie ©timbe, V ora.
Uren,* k. ^urtíg, raff, pronto, seelto.
Urézati, gzp. abffueibeit, tagliáre.
Urb, m. Ulrich, Vírico.
Urnost, ž. bie Eurtigfeit, la pre-stécca , sveltécca.
Urók. m. bie ©eljerung, la fattuc-cheria.
Uržoll, gl. uzrok.	[seccdrsi.
Usahniti, gzn. »erborren, inaridire,
Usejáti. gzn. fäetl, semináre.
Usekati. gzp. abf)a(fen , tagliáre, troncare (un albero) ; einhatten, intagliáre.
Usésti se, gzn. ftch nieberfejett, mette rti, doni. accomoddrsi, sentdrsi.
Uskočiti, gzn. entfpringeit, scam-pdre , sfuggire ; — se, eingehen, ftcfi ¿itfammenjiehen, ristrignersi.
Uskok, m. ein Služreifjer, ®eferteur, il desertóte.
('slišati, gzp. erhören, esaudire.
Usmiliti se, gzn. ftf erbarmen, a-vér pietà, muóversi a pietà.
170
Usmi
Usmiljenje, s. bie Sarmherjigfeit, la misericordia, pieta.
Usnjar, m. ber fieberet, il cuojdjo, concia córame.
Usnjat, k. »on íeber, di cuójo, di pelle.
Usnje, s. baá fiebet, it córame.
Usnjen, gl. usnjat.
Usta, s. mn. bet SKttnb, la bocca.
Ustaviti, gzp. aufhatten, fermdre, , ritenére, trattenére.
Üstineno, nač. münblid), a bocea.
Ustnica, ž. bie fiippe, il labbro.
Ustóp, m. ber SSegtritt, lo scansa-ménto.
Ustópiti, gzn. abtreten, jurücftreten, cédere, ritirdrsi.
Ustrašiti, gzp. erfd)recfett, spaven-tdre, sbigottire
Ustreliti, gzp. erf(f)tefjeit, uccidere (cotí arma da fuóco).
Ususiti se, gzn. »etborrett, dissec-edrsi.
Uš, m. bte Sauá, il pidócchio.
Ušesca, s. mn. ba« 9Inführttng3jei= dH'tt, le virgolétte.
Usibíti, gzp. biegen, beugen, piegdre, inchindre.
Ušiv, k. »oft fiäufe, pidocchióso.
Ušivec ,* m. ber Saufe (lat, un uómo pidocchióso; bie £erbfljeitlofe, il cólchico.
Ušteti se, gzn. jtdj »erjagen, sba-glidre nel contare.
Utajiti, gzn. ablängnen, negare.
Utééi, gzn. toegtanfen, fuggire; h¡tl= einfließen, correr dentro (acqua e sirnili cose).
Utegniti, gzn. 3eit haíen, avér tempo.
Utek, gl. votek.
Vádl
Utékati se, gtn. abfließen , scórrer via.
Utérditi, gzp. befefiigen, fortificare.
Utérgati, gzp. abbrechen, ppefen, stacedre, cógliere.
Utérniti, gl. utreniti.
Uterpéti, gtn. entbehren, star semsa, mancare.
Utérti, gzp. abtrocfiten, asciugdre.
Utihniti, gzn. berfiuntmen, fit ft Wets belt, ammutíre, ammutoláre.
Utkáti, gzp. etttteebett, intimere, in-treccidr tesséndo.
Utoláziti, gzn. beruhigen, quietare, calmare.
Utopiti, gzn. ertróníen, annegáre.
Utreniti, gzp. baé Sicht pujen, smoc-coldre.
Utrinjálo , s. ber fiichfpujer, lo smoc-colatójo, dom. la mocchétta.
Utruditi se, gzn. mñbe hierben, stan-cársi, divenir stanco.
Uvázanje, s. bte Qinfnhr, l'impor-taaióne.
Uvézati, gzp. binben, legare.
Uvézriiti se, gzn. ftdj in einer jtíent* me fangen, imbroglidrsi, impic-ciórsi.
Uvíti, gzp. eitttoiefein, invólgere, in-cartdre.
Uvod, m. bie ©inteitung, í introdu-zióne, ž.
Uzór, m. baS SDhtfler, 3beal, ilmo-déllo, l' ideóle, m.
Uzda, ž. ber Saunt, Sñfleí/ il freno.
Uzrok, m. bie Urfadie, la cagióne, causa.
Uže, v. fchott, gia, di gia.
Uživati, gtn. genießen, godére.
Užugati, gzp. bejtoingen, domare, costringere.
V.
V, r. in, alt, in, nel, a; ona je v cerkvi, jte ifi in bet linije, ella e in chiesa; v knigi, v knigo , int ©udje, ttt baž ffluch, nel libro.
Vaba, ž. vabilo, s. ber iiober, l' esca.
Vabiti, gtp. einiaben, cinvitare; lob fen, allettdre, adescare.
Vabljiv, k. atijiehenb, einlabenb, at-trattivo.
Vaditi, gtp. gettčhnen , avvezssdre;
üben, esercitare. Vadlja, ž. i bie SBette, la scom-Vádljanje, s. í méssa.
Védl
Vádl.jati se, gzn. toettett, scommét-tere, far scomméssa.
Vaga, ž. tic 2Bage, la pesa, bildncia.
Vagan, m. ber SKe Jen, una misúra da biáde, stajo.
Vágati, gtp. toágett, pesare.
Vaja, ž. tie llebung, Vesercizio, la pr ática.	[tico.
Vajen, k. getoobttt, avvezzáto, prá-
Vajer, m. bet Xeitf), la peschiéra,
10	stagno.
Vajet, m. ta« Seitfeií, bet Sñget, la rédine, dom. le brene.
Vájsnica, ž. ba« Jtopffiffen, ilguan-ciále.
Vál, m. bie SBeííe, l' onda; bie SEoge,
11	flutto.
Valička, gl. spomlad, vigred.
Valiti, gtp. toülgen, voltoláre, rolo-láre; b ruten, cováre.
Valja, i. bie ÍWange, il mángano.
Valjar, m. bie SBalge, il rullo, cilindro; — za rezance, bie 9tubel= toalje, il manganéllo.
Váljati, gtp. toálgeit, voltoláre, ro-toláre.
Vamp, m. bie SBampe, la páncia.
Vánati se, gtn. fíc^ Ijüten, au«toet; <$en, schiváre, scansáre.
Várati, gtp. betrúgen, ingannáre; dom. imbrojár.
Vareen ,* k. fparfant, parco , av-vessaáto a sparagnáre.
Varčnost, ž. bie ©patfamfeít, la parsimonia.
Varen,* k. ftctyet, sicúro.
Vnrii, m. bet £ütet, il custéde; guardiáno.
Variti, gzp. gl. varovati.
Variti, gtp. f^toeijjen , lótfjen , fer-rumináre, saldáre; (zelje), briu f)ett, lessáre.
Varljiv, k. betyutfant, cauto, guar-dingo.
Varnost, ž. bie ©tctyerljeit, la sicu-rézza, sicuritá.
Varovati, gtp. pten , custodire; guardáre; befd)ügett, protéggere.
Varstvo, s. bet	, la prote-
ísióne.
Varuška, gl. pésterna.
Vás, ž. ba« $0tf, il villággio.
Vás, k. euet, vostro.
Vdin	171
Vaščan, m. bet ®orfbetooI)net, Ca-bitánle d'un villággio.
Vatel,* m. bie (Site, il bráfeio.
Važa, ž. ber SSafen, Oiafen, la pióta.
Važen,* k. toidjtig, importánte; riguardévole.
Važnost, ž. bie SEic^tigfeit, l'im-portánza.
Vbiti, gzp. (kako posodo), jerfdjla* gen, bredjen, rómpere; (kaj živega) erfcfyíagen, uccidere, dom. copáre.
Vbód, m. ber ©tidj , la puntura; (s šivanko), il punto.
Vbósti, gzp. (lechen, púngere; — si kaj v glavo, jtd) ettoa« in ben .Itopf fegen, cacciársi nel capo.
Vcepiti, gzp. einbfropfen, innestáre.
Včasi, nač. bi«toeilen, mandjmai, qualche volta, tallóra.
Včeraj, včore, nač. geficrit, jeri.
Včiniti, gzn. betoerfjMigen, fare, eseguire.
Včistiti, gzp. fíat madjen, fiaren, risehiarire; — se, fiar, fjeíí toer* ben, rischiarársi.
Včlovččenje, s. tie SKenfc^tterbung, f incarnazióne, i.
Vélovééiti se, SKettfd) toe rt en, in-carnársi.
Vdahniti, gzp. einljaudjen, etttppett, inspiráre.
Vdájati se, gtn.í jtd) fúgen, acco-
Vdati se, gtn. (moddrsi a qualche cosa-, gelingen, riuscire; gut aitjleíjeit, star bene.
Vdelati, gzp. l)ineiu »erarbeiten, mét-tere dentro.
Vdelávati, gtn. toben , infuriáre-, smaniáre; agitársi; zdravilo vdelava hudo v meni, tie Slrgttei toirft ftarf iti mir, la medicina ópera in me assái.
Vdeliti, gzp. eint^etlen , spartire, scompartire.
Vdčlo, s. tie 93efájuf)u!tg, il caladre.
Vderžati, gzn. gitrúcfbeíialten, rite-nére.
Vdeti, gzn. fiineiu t()Ult, métter dentro ; nit v šivanko, einfátetlt, in-filáre, infilzdre.
Vdihniti, gzn. einf)aitd}ett, etnflogen, inspiráre.	[dináre.
Vdinjati, gzn. bingen, befleííen, or-
172	Vdír
Vdirati se, gtn. einftûrjen, precipi-társi ; staccársi.
Vdova,-ž. bie ©itme, la védova.
Vdôvec,* m. ber SBitteet, il védovo.
Vdréti se, gzn. embreten, róm-persi; eitifiüqett, precipitdrsi.
Vdrobíti, gzp. eittbrócíeln, sminuK-edre (il pane in un brodo).
Vdriižiti, gzp. einwríeiben, jitgefel* len, aggregdre.
Véé, nač. mel)r, più.
Večen,* k. etmg, eterno, sempiterno.
Večer, m. ber 9Ibettb, la sera.
Veččren,* k. abenblid), di sera.
Veeérja, ž. tet? 9lbentiueiíi(, la cena.
Večerjati, gtn. ju 9lbeitb fbetfett, cendre.
Večerni, k. îibeitb*, abettblidj, di sera.
Vecérnica, ž. ber Slbenbjieru , V é-spero; večernice , bie Sefper, il véspero, vespro.
Veči, k. grôfier, più grande ; iz ve-ëega, oberjlâdjlidj, obettljin, superficialmente, leggerménte; večega se rájtati, ftcfy er&ebtit, stimdrsi superiore agli altri.
Večina, ž. bie aflefyrljeít, la plura-lit 'a, la parte maggidre.
Večkraten,* k. me^rmalig, di più volte, di spesse volte.
Večnost, ž. bte (Swigfeit, ieternità.
Vedem, gl. vesti.
Veden,* k. immertoâfjreitb, perpétua , continuo.
Vedenje, s. ba« Setragen, la condona, il contégno.
Véder,* k. tyeiter, seréno, chidro.
Vedež. m. ber Steitoijfer, il sapu-téllo-, ber ©abrfager, l'indovino.
Vedežvanje, s. bte SBatyrfagerei, l'in-dovinaménto, ta divinacione.
Vedezváti, gtn. traljrfageit, indovi-ndre.
Véditi, gtn. ttjiffett , sapére-, hvalo komu — , etttem ©attf totffcn , sa-pér grado ad uno.
Vèflno. naë. imniertoáljrftib, in perpetuo , per sempre.
Vednost, ž. bie 38iffenf($aft, la sciéwsa.
Védonia, nač. toiffentlicfj, sciente-ménte, saputaménte.
Veli
Vedrica , i. f er Söaffereimer, il ma-stélto.
Vedrina, ž. bie Jjeiterfeit, la sere-nitá.
Vedriti se, gtn. jtdj atlSljeitern, ra«-» serendrsi.	[da vino.
Védro, s. ber Simer, una misúra
Vega, i. bie ffiinbttng, .ffrítmmnng, lo scontorciménto.
Vegast, k. »erbogen, gefrümmt, storto.
Véha, ž. ta« ©»ttnbíocfi, il coc-chiúme; ber ©pltttb, il tardeciólo, dom. stropdgio; eilt Šfatt eilte« koljí= fopfe«, un foglióne d'un cavolo.
Veja, ž. ber 91)1, il ramo.
Véjaniea, i. bie SBorffcfiatifel, la pala da ventoldre le biade. il ventilabro.
Véjati, gtn. toorfeln, ventoldre, sven-toldre le bidde.
Vék, m. baž ©efdjrei, ilgrido, strido
Vék, m. ta« 3afjrl)unbert, il sécolo.
Vékafi, gtn. fcfjret'en, griddre; totu ttett, pidngere; freife^en, strilldre.
Vekoma, vekomaj, nač. etrig, ettngs (ich, eternamente.
Vél, k. t»e(f, appassito, dom. fidpo.
Velbljúd, m. ba« kamcel, il camello.
Veléti, gzn. i befehlen, Reifen, com-
Velévati, gtn > mandare, oydindre.
Veliéánsk, k. brádjtig, fterrít«^, magnífico.
Veličanstvo , s. bie ©Kijefhit, la -maestí.
Veliéástvo, s. bte ^errlic^feit, la magnifícenla.
Veličasten ,* k. majeftätifd^ , maestoso.
Vélik. k. groß, grande; velika noč, Cjiertl, la pasqua-, velika nedelja, ber Cfteifottllfag, la doménica di pasqua.
Velikán, m. ber {Riefe, il gigante.
Veliko, nač. »tet, molto; eine Wenge, una quantita.
Velikodušen,* k. grofjmütljig, magnánimo , generoso.
Velikodiišje, s. bie ©rojjtmttB, la generosita, magnanimitii.
Velikodušnost, ž. bie ©roßmittbig« feit, la magnanimitä.
Velikost, i. bte ®röße, la grandécasa.
Velj
Veljati, gtn. gelten, valere-, ne dam ti'—, id) laffe e« bit nicht gelten, non tela láscio passáre.
Veljava, ž. taž Sin fe (; en, F autoritä; tie ©eltutig, il valore.
Véncati, gtp. beftžutjetl, inghirlaudare.
Vendar ,)v. teituoch, toe§,per'o,pu-
Veuderre, nientediméno.
Vénec,* m. tet Äranla ghirldnda.
Véniti, gtn. Welten, appassire,lan-guíre.
Vénomer, nač. ununterbrochen, senca interrucióne, di continuo.
Véra, ž. ter ©taube, la fede; ber Jtretit, il crédito.
Verba, i. tie Süeíte, ilsálice, sálelo.
Verbov, k. son äßeite, SBeibeti*, di sdlcio.
Veré, m. ter Ärug, la brocca.
Veren,* k. gläubig, fedéle.
Veril, m. ter ©ipfel, la cima, il colmo.
Veril, r. über, an, sopra.
Vérh, vírh, m. tie £afelhnttj, F á-saro.
Veriga, i. tie .ftette, la caténa ¡ bie Xprfpange, il catendccio.
Verjéti, gzn. glauben, crédere.
Verjéten,* k. glaublich, credibile.
Verl, k. tuaefer, buono; »ortrepdj, eccellénte.
Verniti, gzn. juriief (leiten, réndere, restituiré-, — se, ptücífeíiren, ri-tornáre.
Verolómen,* k. abtrünig, treubrüchig , pérfido.
Verozákon, m. bie ¡Religión, la religióne.
Versta, i. tie ¡Reihe, la fila, serie, dum. la sliva; bte Seile, la riga.
Verstíti se, gtn. abfoechfeltt, scam-bidrsi.
Verstník, m. ber 3eitgeno(fe, un coetáneo, uómo coetáneo.
Verša, i. bie gifd)teufje, la nassa.
Verséti, gtn. braufen, romoreg-giáre, strepitáre.
Versálo, s. baž glugtod?, la buca fatta nelle árnie.
Versiti, gtp. austreten, treffen, treb-biáre.
Vert, m. ber ©arten, (za sočivje)
Vest	173
l'orto; (za drevje, med kterim bo sprenhajališa), il giardino.
Vértati, gtn. bohren, fordre-, dom. sbusdr.
Verten,* k. ©arten*, di giardino-, vertno sočivje, ©artengemítfe, la verzúra, verdura ; civája.
Vertinec,* m. ber ŠBajfertoirbel, il vórtice, gorgo.
Vertíti, vertéti, gtn. tremen, torceré.
Vertnár, m. bet ©ättner, il giar-diniére.
Vértnica, i. bie ©artenrofe, la rosa.
Vertogláv, k. fdjtoítibelig, vertiginoso.
Vertoglávica, i. bet ©ditointel, la vertígine.
Verv, ž. ba« «Seil, bet ®trict, la fuñe, corda, il cdnapo-, napeta-, ein gekannte« (Seil, un cdnapo teso.
Vérvat!, gtn. glauben, crédere.
Verzel, i. bte 3aunóffttung, ¡'apertura fatta nella siépe; bie Vñcfe, uno spácio vuóto.
Ves, gl. vas.
Ves, k. ganj, all, fämmtlich, tut to, intiéro, intéro.
Vesél, k. fref), íuflig, fteubtg, allegro.
Veselica, ž. bie Suflbarfeit, 1'alle-grécca; bie Unterhaltung, il trat-teniménto.
Veseliti, gtn. (koga kaj-) ftd) freuen, avér piacére, provár dilétlo di quálche cosa) — se, jtdj fteueít, rallegrársi.
Veselje, s. bie greitbe, Sujlbatfeit, F allegré&sa; tie SEJotllte, la giója.
Vésiti, gtp. pngeit, appéndere, at-taccdre; na veéale-, an ten ©al* gen hängen, impiccáre alia forca.
Veslár, in. bet ¡Ruberer, un vo-gatóre.
Vesláriti, vesláti, gtn. tubera, vo-gáre.
Véslica, ž. bie Dfeuf^aitfel, la pa-létta del forno.
Véslo, s. tai ¡Ruber, il remo.
Vesólen,* k. fämmtlich, tutto,tutto qudnto, univérso.
Vést, ž. ba« ©etuifi'eit, la cosciénxa.
Vesten,* k. geniilTení|aft, che ha cos-eiénea, scrupolóso.
174	Vest
Vlnó
Vesti, vedem-, gtn. fügten, leiten, condúrre, mendre; ta reč mu dobro vede, tiefe @actye geíjt tljm itadj ffittnfcty, la cosa gli va a secónda ; — se, jtdj aufführen, fíd) benehmen, comportdrsi.
Vestnost, ž. bie ©etoiffenhaftigfett, la cosciénza, scrupolositd.
Veša, ž. bet ítadjtfalter, Dtadjtfdjmet* terling, la farfolla nottúrna.
Veéále, ž. mn. bet ©algett, la forca.
Vesták, m. bet £etenmetflet, áaube* ter, lo stregóne, fattucchiére.
Véstica, ž. bte §ete, la strega.
Véter,* m. ber SBtitb, il vento.
Véternik, m. ber ®tetricfy , il gri-maldéllo.
Vetren, k. tuinbtg, ventoso; leid){■-finnig, volúbile, impetuoso.
Vetrenják, m. ber 3Binbbeutet, gíat* tergeijt, il farfalione (uómo).
Vetríti, gtp. auslüften, sventdre.
Vetroven,* k. toinbig, ventoso.
Veverica, ž. bas @c|f)óra($en, S't1 fájdjen, lo scojdtolo.
Vévnica, gl. véjanica.
Vez, ž. ba« fflattfc, il legdccio; la fdscia.
Vézati, gtp. Emtben, legare.
Vezávec,* m. ber SJíitber, il legatóre.
Vézek,* m. baž Ífiaífet, il pacchétto, gruppo.
Vézniti se, gzn. ftd) fangen (in et* ner ¡Deffnuttg, bie für ben ®urd?gang ju flein iji), ésser preso in uno stretto úscio.
Veža, i. baé SotfiattS, il vestibolo.
Vežiti, gtp. »erbtegen, slórcere.
Vganiti, gzn. auá bem SBege tau* men, smuóvere, scostdre; erraren, indovináre; zastavico-, eilt SHätl); fei auflófen, sciógliere un indovi-nello.
Vgánjati, gtp. hineintreiben, cac-cidr dentro.
Vgasníti, gznp. aužlčfdjen (ein geuer, ein Sidjt), spégnere, smorzdre.
Vgeníti, gzp. Wegräumen , sgombe-rdre, portar via; — se, auž bent 2Bege treten, cédere; nteiben, schi-vdre, sfuggíre.
Vglihati se, gzn. jtt§ bergietdjen, accordársi, convenire.
Vgnjézditi se, gzn. ftdj etnníften, anniddrsi, introdúrsi a poco a poco in casa altrùi.
Vgoditi, gl. vstreči.
Vgonobiti, gzp. umbringen, uccí-dere, ammasuxdre.
Vgrézniti se, gzn. perftltfen, af-fonddrsi, sobbissdre.
Vgrízniti, gzp. beifett, mórdere, morsiedre.
Vhód, m. ber ©ingang, l'ingrésso.
Vice, ž. mn. bas gegefeuer, il purgatorio.
Vid, m. baé ®ejtd)t, ba« @el)en, il viso, la vista; bet Slnf^ein, l'apparenta.
Vid, m. ®eit, Vito.
Videz, m. ber @d)ein, l'apparénza.
Videzén,* k. fdjeinbar, apparente.
Viditi, gtp. feíjett, vedére.
Vidoma, nao. fefjenbs, im Singe; ftdjte, a occhi veggénti.
Vidra, ž. bte Çifd)otter, la lontra.
Vigred, ž. bet gtüf)litig, la primavera.
Vihár, m. ber ©turmtoiub, il turbine , la burdsca.
Vihati, gtp. biegen, $uritcífc$Iagen, (ein .Rletbungsflütf), rimboccare.
Vihrati, gzp. (türmen, toben, tempestare, infuridre.
Vijolica, ž. bo« ®eiídjen, la mam-mola, viola.
Vikati, gtp. iJjrjen, „iljt" fagen, daré del „vi" (voí) ad uno.
Vila, ž. bie Stimfe, la ninfa.
Vilánka , ž. bte SWeife, la parússola.
Vile, ž. mn. bte ®abel, la forca; sénene-, gnojne-, bte Heugabel, aiitiîgabel, la forca da fiéno, da letame.
Vilice, i. mn. ®fjgabei, la forchétta.
Vime, s. baž Suter, la mammélla, tetta Qdelle vacche ed aitre qua-drúpedij.
Vinar, m. ber §ef(et, un bagatín.
Vinjek, m. bai 9Btnjermeffer, ilrón-colo.
Vino, s. bet äBeitt, il vino.
Vinocvét, m. ber SBeingeij!, lo spí-rito di vino.
Vinógrad, m. ber Steingarten, la vigna.
Vins
Vinski, k. 3Bein», di vino, dei vint-, — duh, bet SBeingerudj, l'o-dór di vino.
Vinta, ž. gl. vitlo.
Vir, m. bie Guette, la sorgénte.
Viséti, gtn. pngen, péndere.
Visle, vislice, ž. nin. bet ©atgen, la força.
Visok, k. hod), alto.
Visokost, ž. bie &ôtie, faites««, 1' alto.
Višati, gtp. erfyótjeu, inalzdre, elevare.
Višnja, ž. bie 28eiá)fel (gtuá)t), la vtsciola; bet 2Beid)felbawn, il vi-sciolo, amardsco.
Višnjev, k. ¡»eidjfetfarbeu, di color di visciola.
Vit, ž. bie @cf)raitbe, la vite.
Vitek,* k. filant, svelto di corpo.
Vitez, m. bet £elb, l'eroe; ber SRitter, il cavalière.
Viti, gtn. toinben, flechen, tórcere, avvólgere, intreccidre ; Çafpein, annaspdre.
Vitica, ž. bte 2ocfe, il riccio, an-néllo.
Vitlo, s. bie ©pinbel, il fusdjo; bie Sffiittbe, il verricéllo da alzare carri.
Vitra, ž. bte giedjttuthe, il vimine, la verména.
Vitrih, m. bet SDietrid), il grimal-déllo.
Viža, ž. bie SBeife, il modo; bie Strie, l'aria.
Vižar, m. bet Seiter, il condottiere, la guida.
Vižati, gtp. teiten, guiddre.
Vjémati, gtp. eitifangen, prendere; — se, jufatumenljiangen, éssere connésso.
Vjér, m. bie Sïadjteute, la civétta.
Vjésti, gzn. tobtbeifien, uccidere morsicdndo.
Vjéti, gzp. fangett, prendere, dont. chiapdre.
Vjetnik, m. bet ©efattgeite, il pri-gioniére.
Vjima, ž. bet 2Bettetf$aben, danno cagiondto dalla tempesta.
Vkániti, gzp. über»ottf)ei(en, ingan-ndre.
Vlast	175
Vkládati, gtp. einlegen, metiere dentro.
Vklánjati se, gtn. ftd) »erbeugen, inchindrsi; auêtoeidjen, schiváre, fuggire.
Vkleniti, gzp.»f^ltegeu, (vjetnika),
Vklépati, gtp.) métterein-ferri; (vola v j arm) eiitfyannen, eiitjodjen, .aggiogdre.
Vklómba, ž. bte Verbeugung, l'in-chino.
Vklon' ti, gzp. beugen, piegdre,ab-bassdre-, — se, auátuetchen, auž beut SBege gefeit, andar da parte, schivdre.
Vkljub, nač. juttt ïroj, ad onta, a dispétto.
Vkopáti, gzp. eingraben, softer-rare, sepelire.
Vkoreniniti se, gzn. fidj einnjur» ¿ein, far radici.
Vkrasti, gzp. jieljien, rubdre.
Vkresáti, gzp. geltet fdjlagen, batter il fuáco.
Vkúp, nač. jltfammen, insième,as-siéme.
Vkus, m. bet ©efd^niaci, il sapdre, gusto.
Vkúsen,* k. fc^ntacîf;aft, saporito.
Vkviško, nač. aufwärt«, in bie su, in alto.
Vlačiti, gtp. gießen, fdjiepben, trdrre, strascindre; eggen, erpicdre.
Vlaéúga, ž. eine @d)leife, (Stylit* ten), la tréggia; ein tiebertidje« Sffieibžbitb, una donna dissolúta.
Vlačugar, m. bet Sßagabunb, il vagabundo.
Vlada, ž. bie ¡Regierung, il govérno.
Vladar, m. bet íRegent, ilreggénte, sovráno.
Vladati, gtn. regieren, governdre-, leiten, guiddre.
Vladnik, m. betSenfer, il condottiere, guida.
Vlaga, ž. bie geuctytigfeit, turni-dé%%a, umidità.
Vlagati, gtp. einlegen, beijieuern,
contribuiré.
Vlak, m. bet 3itg, il tiro-, na železni cesti, il conváglio.
Vlastíti, gtp. zueignen, appropridre, attribuire.
17C	Vlást
Vlástovica, ž. iie @djtoalf>e, a rondinélla.
Vlasúlja, i. We ^errútfe, la per-rtícca.
Vlažen,* k. feudjt, tímido.
Vlečeč, k. jähe, fieberig, viscoso.
Vleči- gtp. jieljen, tirare, trarre.
Vlesti se, gzn. íineinfrieten, entrar dentro a poco a poco.
Vliti, gzp. gießen, eingießen, infón-dere, versare; zvonove, sveče—, ®locfett, Äerjen gießen, gettdre cam-pdne, candélle.
Vloga, ž. bie (Sinlage, la posta, messa.
Vloviti, gzp. fangen, prendere.
Vložiti, gzp. einlegen, méttereden-tro; beijieuern, contribuiré.
Vmes, nač. bagtoifdjen, hinein, dentro.
Vmésiti, gzp. einmiften, jframmi-schidre.
Vmisliti si, gzn. ftch einbilbeu, bei* fallen', venire in mente.
Vnanji, k. auswärtig, äußerlich, /0-résto, esterióre, estero.
Vne, nač. braußen, fuóri, fuóra.
Vnebóhod, m. bie Himmelfahrt, V ascensióne.
Vliej, nač. braußen, fuóra, fuóri.
Vueinár, nač. pustiti, außer Sldjt taljen, mancare al proprio dovére; svoje prijatelje — pustiti, feaiegreitn--be »ernachläfigen, trascurdre gli amici.
Vnémati se, gtn. ft<h entjünben, ac-céndersi.
Vnetje, s. bie (Sntjünbutig, 1'accen-sióne, infiammasióne.
Vnovič, nač. neuerbingž, novella-ménte.
Vnuk, m. ber (Sltfel, il ñipóte, dom. nevódo.
Vóda, ž. baá SEBaffer, l' acqua.
Voden ,* k. SBajfer*, acquático.
Vodén, k. toäffertg, acquóso.
Vodenica, ž. bie äßafferfmht, I'i-dropisia.
Vodenice», k. tóafferfüthíig, idró-pico.
Vodenika, ž. bie Söafferfud^t, l'i-dropisia; bie Sßergamotenbirne, una sorta di pere.
Voder,* gl. oder.
Vójv
Vodilo, s. bie (Richtfdjnitt, ber Seit-faben, la regola, norma.
Vodír. m. baá Üßejfleinfutteral, il vaso in cui si porta la piétra d' ajfildre la falce.
Voditelj , m. ber gûijrer, il condottiere, la guida.
Voditi, gtp. fùbren, leiten, guiddre; meso —, gleifdj feldjen, einpöcfeln, métier la carne nel sale.
Vodja, m. ber SireïtOT, il direttôre.
Vodnik, m. ber gitfirer, il condot-tiére, la guida.
Vodnjak, m. baá ©affin, il baccino, dom", la vasca ; bie Si jiertte, la ci-stérna.
Vodotoé, m. ber .(taltal, il candie.
Vodotóp, m. ber Xaudjer, il mergo.
Voga, ž. bie Oolbamfel, ©olbammet, il rigógolo.
Vogel,* m. bie ®(fe, il cantone; bie Jîohle, il carbone.
Vógersko, s. Ungarn, F Ungheria.
Voglar, m. ber ifohlenbrenner, il carbondjo; ber Sltfjier, il civet-tóne.
Vohati, gtp. ríedjen, annasdre, fiu-tdre.
Vohernija, ž. ber SBučficr, Vusura.
Vôhernik, m. ber SBuè/mt, l'usu-rdjo.
Volirovt, m. ber .Sohl, il cdvolo.
Voják, m. ber Ätieget, Solbat, il guerrière, solddto.
Vojárna, ž. bie itaferite, la casérma.
Voje, s. bie ©eidjfel, il timóne.
VTojna, ž. baá tfriegáheer, farmdta.
Vójnice, ž. mn. bie Oabelbeichfel, Je stanghe.
Vojnozór, m. bie ^eerf^au, 9íe»ue, SDhtfterung, la rasségna; rivista militare.
Vojska, ž. ber íftieg, la guérra; baá Âtiegâheer, l'armdta.
Vojskovati se, gtn. Jtrieg führen, guerreggidre.
Vojšak, m. bet Ärieger, il guer-riéro.
Vojvoda, m. ber Jperjog, il duca; ber Heerführer, il condottiéro d'ar-mdta.
Vójvodstvo, s. baá Herjogthum, il ducdto.
Vol
yol, 111 ■ ter Dfé, il maneo, búe.
Vól» ol-
Volčji» k. 5Bo(fá=, di lupo, lupino; — korén, Ser Sifentyut, V acónito.
Volhek,* k. feuft, tímido.
Volbkóta, i. bie geuftigfeit, l'u-midézea, umidit 'a.
Voliti, gtp. toflfylen, scégliere.
Volja, ž. bet SBiíle, la volonta; za božjo voljo, ittn ©otteá 5Bi(ten,/>er amor di Dio; dobre volje biti, gu* tet ®inge feill, ésser allegro.
Voljen,* k. toiltig, spontdneo, vo-lontdrio; gefdjnteibig, toeif, pie-ghécole, flessibile.
Volk, m. bet SBolf, il lupo.
Volna, ž. bie SBoíte, la lana.
Volnat, k. »on 3Bof(e, di lana.
Voluhar, m. bie gelbmauč, il sordo di campagna.
Vonja, ž. bet Šerudj, ®uft, l'odóre.
Vonjati, gtp. rtef en,bttfteti,adorare.
Vosek,* m. baž 2Baf é , la cera.
Vosén, k. loáfgetit, di cera.
Vósiti, gtn. toünff en, desideráre; srečo — ob kakem godovanju, gra* tuliren, augurare.
Votek,* m. bet (šiittrag bet SBebet, la trama, le fila da riempiér la tela.
Votel,* k. fyofy, scaváto, cavo, vuóto.
Votka, gl. otka.
Votlina, ž. bie £6Ijlung, (a Conca-vitii, cavila.
Votliti, gtp. aužphlro- scaváre.
Voz, m. fcet SBagen, il carro.
Vozek,* k. eng, stretto.
Vozel,* m. ber Anoten, il gruppo, nodo.
Vozen ,* k. SBagen *, di carro; gnfjr*, di vettúra, di porto.
Voziti, gtp. fñíjren, falten, condúrre (in carro), vettureggiáre; — fa(); rett, andaré-, passdre in vettúra, in barca.
Voznica, ž. baž ©etreibefaf, una botte da bidde.
Voznína, bie graf t, la vettúra, il porto.
Vozovlak, m. bet aBagonengitg, ti convóglio.
Vož, m. bet «Stritf, il cdnapo, la
Vrag	177
corda-, bie SBajfetfdjíange, la bí-scia, idr a.
Vožnja, ž. bie galjrt, (po suliem) il passéggio-, anddta (in vettúra), (po vodi) il tragétto, tragítto.
Vpádati, gtn. (voda) fatten, calare, scemdre (le acque); lica so u-padle, bie Sartén finb eingefaften, le guanee sono sedrne, affondáte.
Vpéliati, gzp. ertnüben, stanedre.
Vpeljati, gzp. einfüljren, introdúrre.
Vpiliati, gzp. attfaf en, infiammdre.
Vpijániti se, gzn. ftf betanffen, ubbriacdrsi, imbriaedrsi.
Vpiti, gtn. ffreien, griddre, dom. cigdr.
Vpitje, s. bet @frei, le strida, grida-, dom. il cigo.
Vpléniti, gzp. erbeuten, preddre, rubdre.
Vplesti, gzp. /eittfíefter\,intreccid-
Vplétati , gtp.\re; — se v kaj, jtf einmiffen, intriedrsí.
Vprašaj, m. baž gragegetfett, il segno d' interrogazióne.
Vprašanje, bie gtage, la domdnda, interrogazióne.
Vprašati, gzp. fragen, domanddre, chiédere.
Vpreči, gzp. eiltfíannen, attaccdre.
Vprega-? i. baž ©efpann, il tiro (di cavdlli, manzi).
Vprek, naé. quer, übet, a traverso.
Vpreti, gzp. anjiántmen, appuntel-láre, appoggidre.
Vpričo, naé. in Oegetttoart, in presenta.
Vrabec,* m. ber ©perling, il pds-sere.
Vrač, m. bet ©aber, Vlrgt, il médico.
Vračar, m. ber 2Bal)rfaget, l' indo-vino.
Vračati, gtp. untfeljren tnafen, gu* rücftretben, stornáre, far ritor-ndre; jurütfgeben, réndere, restituiré-, — se, jutñ(ffel)ten, ritor-náre.
Vraétvo , s. gl. lek.
Vrad, m. bag Stmt, V uffízio.
Vradnik, m. bet Seamte, l'impie-gáto.
Vrag, m. bet Xeufel, il didvolo, demonio.
178	Vran
Vran, in. tet' SRabe, il corvo.
Vrana, i. bie .Kralje, la corndcchia.
Vranica, ž. tie SDiilj, la milna.
V7 ras ti se, g/». (intoad) fetl, crescere addentro.
Vrat, m. tet ¿šot«, il cnllo.
Vrata, s. mu. tie S^lit, la porta; hišne velike —, ba« J&aitžt^or, il portone.
Vratar, m. tet ^ottoii^tet, il por-tiere, portindjo.
Vratnica, i. eiti Sprjiugel, il bat-tente, battitojo.
Vratovilo, s. tet sffieberbattm, il subbio.
Vravnati, gzp. einricfytett, metter in
ordine, accomodare.
VrAziti, gzp. mei) tijun au eittet niunteu S te (le, far male ad una pidga.
Vraža, ž. tet 9lbetglaube, la super-stizione.
Vreča, ž. bet @arf, il sacco.
Vreči, gzp. tnerfeit, buttdre , get-tdre.
Vred, nač. fantmt, con, insieme.
Vred, ž. tie 3eit, il tempo; Seibe«--fc^tnetjen, un dolore per tutto il corpo.
Vredba, ž. bie Sintidjtung, la di-sposizione, l' assettamento.
Vreden,* k. loertlj, che vale; ni truda—, e« loijnt nid)t tie ®iu£ie, noti vale la pena; toitrbig, degno.
Vrediti, gzp. aitorbnett, ordindre, disporre.
Vredje, s. bie Sittrtdjttmg, la di-sposizione.
Vrednik, in. ber ffiebafteitt, il re-daltore.
Vredništvo, s. tie -Mebciftioii, la redazione.
Vrednost, ž. bet Sik 11 i), il valore, la valuta.
Vredovati, gtp. rebigierett, mettere in ordine, ordindre.
Vrel, k, (tebenb, bollente.
Vreme, s. tie ŽBitternng, il tempo, la tempesta; — ti je, da se jokaš , tu t)itfl Urfadje j it toeinen, liai motivo di piangere.
Vreš, m. ta« ©ef^rei, il grido; dom. cigo.
Vsep
Vrešati, gtn. f^teien, griddre,stri-dere.
Vreténo, s. bie ©ptnbel, il fuso-bie ©pttle, il rocchétto, cannétlo-tie 9l<$fe te« ÜJiñljlrabe«, uri asse della rudta di molino; bet 2De> berbaunt, il súbbio.
Vreti, gtn. fteben, bollire.
Vriniti, gzp. fjmeinfdjieben, ficcdre, caccidr dentro; — se, itd) eitt,-btángett, intrúdersi, ingerirsi a forza.
Vrisk, m. ber 3ube(, il gitibbiio; biitdjbriHgcnber @d)teí, un grido penetrante.
Vriskati, gtn. jaud^eit, giubbildre; bltrdjbringenb fdjteien, griddr for-teménte.
Vroč, k. f;eif, caldo; ftebenb, bóllente.
Vročica, ž. Ijijige« Steber, la feb-bre ardénte.
Vročina, ž. bie ^ije, it calore, caldo, ar dore.
Vsadíti, gzp. einfejett, t)fiaren, pian-tdre.
Vsaj, naé. nmtigjlen«, almeno.
Vsak, k. jeber, ognuno, ogni, cia-scheddno; — človek, jeter SMenfdj, ogni nomo.
Vsakdanji, k. táglid), d' ogni gidrno. cotidiano.
Vsakoléteu ,* k. adjaljrig , d'ogni anno, annudle.
Vsákteri, k. jeber, ognúno, ogni, ciascüno.
Vse, k. afie«, tutto, ogni cosa.
Vsegamogočen,* gl. vsemogoč.
Vsegainogočnost, gl. vsemogo-čost.
Vsekniti, gzp. (djititujeit, so/fiar il naso; luč — , ba« &id)t pttjett, smoc-coldre.
Vselej, nač. imtttet, jeberjeit, sem-pre, ogndra.
Vsemogoč, k. ailntacfetig, onnipo-ténte, onnipossénte.
Vsemogóéost, ž. bie 9líímad?t, l'on-nipoténza.
Vsepriéujóé, k. atlgegentoartig, presente dapertútto.
Vsepriéujóénost, ž. bie i'lllgegen--toatt, la presénza in ogni luágo.
Vses
yseskózi, nač. aitentljatten, dap-pertiitto; jebett Slngenblttf, ogni momento.
Vsesti se, gzn. ftd) fejett, méttersi a sedére, dom. accomodársi, sen-tdrsi; (kalne reči), precipitdrsi, chiarirsi.
Vseučiliše, s. tic Uuiyerfttät, t)"^ ©c^ule, l' universitä.
Vseveden ,* k. afituiffenb, onni-sciénte. che sa tutte le cose.
Vsevednost, ž. bie Slfiteiffenljett, l' onnisciénza.
Vsinoviti. gzp. atotmreii, adottdr uno pel figlio. >
Vsípati, gzp. exnfcfjütten, versar dentro.
Vskočiti se, gzn. eingeben, ein* fcfyrumpfen, ristringersi.
Vslišati. gl. uslišati.
Vspeh, m. bie SBirfung, ber Srfolg, t e/fétto.
Vspored, nač. nebetteinanber , ac-cdnto.
Vsred, nač. mitten, in ber ÜJiitte, in mezzo.
Vstaja, ž. bie ÍRebeflion, la rivólta, rebellióne.
Vstajati, gtn. auffielen, leí:drsi. al-zársi.
Vstanóva. ž. bie Stiftung, la fon-dazióne.
Vstanoviti, gzp. fiiften, fonddre. stabilire-, koga—, einem jum fliíf= fleten bringen, fermáre alcúno ; — se, fié feft fejen, stabilirsi.
Vstati, gzn. auffielen, alzar si, le-vdrsi.
Vstátiti se, gzn. (konj) ftátig fein, ésser restio.
Vstop, m. ber (Sintritt, l ingrésso.
Vstreéi, gzp. jttsorfoainiett, preve-nire; eitten ©efctílen ermeifen, far un piacére.
Vstreliti, gzp. etfd)iefjetl, uccidere con arma da fuáco, archibu-sare.
Vsuti, gzp. citifcbtitteti, versar dentro.
Všeč, k. angette^m , piacévole, a-méno.
Všeniti, gzp. ftteipen, pizzicdre.
Všiti, gzp. einnähen, cucír dentro.
Vživ	179
Vštric, r. neben, an bet Seite, ac-cánto, alldto.
Vtakniti, gzp. einjtecfen, métter dentro, ficcdr dentro.
Vtérniti, gzn. (roka, noga) ein* fcblafett, intormentire, intormen-tirsi; laž Sidjt pitjen, smoccoldre.
V7tikati, gtp. hineinjiecfen, méttere dentro; — se v kaj, ftdj in et* toaž einmenge«, intricdrsi.
Vtiska, ž. ber ©nbtud, Vimpres-sióne, impronta.
Vtiskati, gtp. eittbrúcfen, intrúdere.
Vtkati, gzp. einweben, intéssere, in-Ireccidr tesséndo.
Vtleči, gzp. hineittfchiagen, pestdre.
Vtočiti, gzp. einfdjettfen, infóndere, versare.
V toll iti, gzn. »erfittfen, andar a fondo; ertrinfen, annegdrsi.
Vtopiti, gzp. ertränfen, erfäufen, an-negare.
Vtrinjati, gtp. Sicht pujen, smoccoldre.
Vtrúditi se, gzn. ermüben, stancdrsi, affaticársi.
Vitli. nač. hinaus, fuóra, fuóri.
Vunánji, k. áujjerlidj, esterióre, di fuóra.
Vunder. v. boch, pero, tuttóra.
Vune, nač. btaupen, fuóra, fuóri.
SJiSgíH'
Vzeti, gzn. nehmen, togliére, prendere ; za zlo —, übel nehmen, prender a male.
Vzidati, gzp. einmauern, murare, plantar in muro.
Vzíglliti, gl. vzdigniti.
Vzrok, m. bie UrfacfJe, la cagióne.
Vzrokováti, gtn. »erutfadjen, ca-gionáre.
Vžaliti se, gzn. komu, teib fein, rin-créscere.
Vžgati, gzp. anjiittben, accéndere, inßammdre; dom. impizzare.
Vžigalica, ž. bas Stabhöljchen, il fiammifero, dom. fulminante.
Vžitek.* m. ber @enuf, l'usu-frútto.
VživatKZgtn.I Siefen, godére.

180
Z
Zadé
Z.
Z, r. mit, con, insiéme. gl. s.
Za, r. für, um, per; tuegett, per-vía; hinter, nach, dopo; bet 2eb* Jetten, mentre visse; bet, per; za roko prijeti, bet bet .&anb ttei;* men, piglidr per la mano.
Zábava, ž. bie Unterhaltung, il di-vertiménto.
Zabavljanje, s. bet Reffen, il di-spétto, la burla; bíe 9¡ecfeteí, §er* attéfotberuitg, il provocaménto.
Zabavljati, gtn. tterfen, stuszicdre; fdjimpfen, diré delle ingiúrie.
Zabel, ž. baž-@<hmal$, il grasso, condimento.
Zabeliti, gzp. fchmaljcn, ingrassdre.
Zábelja, i. bas <&d)malfail grasso, condimento.
Zaberci, m. ran. bte SJiafern, la ro-solia, roggióla.
Záberniki, m. ran. bte Stobbeltt, le fildccia, il cerro.
Zabijati, gtp.¡h'neinf¿hlageit, bdt-
Zabiti, gzp. i ter- , ficcdr dentro.
Zábiti, gzn. »ergefett, scorddrsi, dimentiedre.	[gidre.
Zabliskati se, gzn. bltjen, lampeg-
Zablišati, gzn. erglänzen, sfolgo-rdre.
Zablóditi, gzn. ftdj »erirren, sma-rire, svidrsi.
Zabobnéti, gzn. butnpf ertönen, rimbombare.
Zaboléti, gzn. einen plöglid)ett ©djmerj empfttlbeit, sentíre un dolore repentino.	[ficcdre.
Zabósti, gzp. fiedjett, ficcdre, con-
Zabrána, i. ba¿ SBetbot, ildiviéto, la proibixióne.
Zabrésti, gzn. mit bem ©$¡ffe auf* fahren, arrendre, daré in secco; jtch uertrren, smaríre, svidrsi.
Zabstónj, naé. urnfonft, inddrno, invdno; — delati, umfonji atbet* ten , lavorar gratuitamente , per niénte; tvoj trud je zabstonj, bet* tte Slrbeit ijt uttnüj, la tua fatíca e inútile.
Zabuhel,* k. aufgebnnfen, gónfio, túmido.
Zaceliti, gznp. yerfietleit, salddrsj rammargindrsi.
Zacokáti, gzp. befitbeltt, befauen sporedre.
Zacóprati, gl. začarati,
Zacviliti, gzn. gu toittfeln anfattgeti far un gudjo.
Začarati, gzn. bejaubetn, beberen incantdre.
Začasen,* k. ¿eiltoetltg, prpbtforifd) provvisório.
Začenjati, gtn. «tfattgett, comin-cidre, incomincidre, dom. «comentar.
Zaéétek,* ra. bet SInbegtn, Slnfang, il principio.
Začetnik, m. bet Urfjeber, l' autóre.
Zacétva, ž. bet Urfpruttg, V origine, i.
Začimba, gl. zábelja.
Začiniti, gzp. »erf^maljen, toürjen, condire, ingrassdre.
Začuditi se, gzn. ftdj »erltmnbettt, meraviglidrsi.
Začutiti, gzn. toahrttehmett, accór-gersi; attfangen jtt fü^ten, comin-ciár a sentíre.
Zad, nao. húttett, di diétro.
Zadahuiti, gzn. etfiicfen, fánmmetig toerben, intanfársi.
Zadaviti, gzp. ertoütgen,stroszdre.
Zadegáti, gzp. toerfen, abfchíettbertt, lancidre, scaglidre.
Zadegávati, gtn. fdjwelgen, crapu-Idre, straviszdre.
Zadej, nač. hinlett, di diétro.
Zadelati, gzp. »erntad)en, »erjtopfen, otturdre, stoppdre; »ertameltt,sfec-edre, sbarrdre.
Zadérga, ž. bíe @d)ltttge, illdccio.
Zaderžanje, s. bai Sefragen, la condótta; lepo — , bet Stltjlanb, la crednaa.
Zaderzáti, gzn. ptücllmlteu, rite-nére; — se, ftd) benehmen, jtch attführett, comportdrsi.
Zadérzek,* baá £>inbenitfi, l'impedimento , ostdcolo.
Zadéti, gzn. treffett, toccdre , col-pire; errathen, indovindre; na kaj—, anftoffen, inloppáre; v Iot-
■
Zade
trijí —, in ber Cotíerie treffen, vín-cere al lolto; Bog na zadéni, (SiOtt VH'tíiHtíje ti, Dio ce negudrdi.
/adéva, i. bte Angelegenheit, V af-fdre, m.
Zadévati, gtn. betreffen, riguarddre.
yr.,,iii ji. k. lejter, último.
Zadnjič, nač. lefjteit«, eitbltch, últimamente , finalmente, ¿n fine.
Zadobiti, gzn. erhalten, erlangen, rice vere, offenere, doin. chiappdr.
Zadolžiti se, gzn. in Schulben ge* rathen, far débiti, indebifdrsi.
Zadonéti, gzn. erbróhnett, risonáre.
Radosti, nač. genug, abbastdnza;— je. ež tfi genug, basta.
Zadostiti, gzn. genug tljun, sod-disfdre.
Zadovoljen,* k. juftteben, contento di qualche cosa.
Zadovóljnost, ž. bte 3ufríebeitheit, la contenteza, sodisfazidne.
Zadrega, ž. bte Verlegenheit, l'im-bardzzo.
Zadremati, gzn. etnfchlummern, ad-dormentdrsi leggerménte.
Zadréti se, gzn.überlautauffchteíen, far un grido.
Zadrevíti, gzn. abf^leubern, lan-cidre, scaglidre; babón jagen, scac-'■>', ciare.
Zadúsbina, i. bte Stiftung, un legato pió; baS Sllmofen , la lemó-sina.
Zadušiti, gzp. erfiiíen, so/focare.
Zadušijiv, k. erflicfettb, soffocdnte.
Zaganjati, gtp. treiben, caccidre; fthleubern, lancidre, scaglidre.
Zagáten,* k. herbe, aspro, acerbo.
Zagáziti, gzn. hineintoaten, h'ttein* treten (ttt «Scbnee, in Äotlj u. f. to.), entrar nel guddo, métter il piede in neve, fango.
Zagerméti, gzn. anfangen gu bou* Item, far un tuóno, tuondre.
Zagerníti, gzp. Bethitlíen, jubecfett, coprire con panni.
Zagibati, gtp. biegen, piegáre.
Zaglédati, gzp. erbliífen, osservd-re; — se, ftd? Berfdjatten, figger , lo sgudrdo in qualche cosa.
Zaglúsiti, gzp. betäuben, assorddre, introndre.
Zahv	181
Zagnati, gzp. hintteiben, caccidr dentro; í)ineitifd)leubent, buttdr dentro.
Zagnjida, ž. ber gingertourm, un apostema sulla punta d'un dito.
Zágozda, ž. ber Jíeil, la sseppa, il cúneo.
Zagozditi, gzp. »etfeilen, zeppdre.
Zagorel, k. »ott ber Sonne »et* branttt, abbronedto dal sole.
Zagotoviti, gzp. »efficient, assi-curdre.
Zagovarjati, gtp. entfčhulbigen, scti-sdre; oertheibtgen, ntit SEBorten, di-fendere.
Zagovoriti se, gzn. fid) Berfbtedjen, ft(h Berreben, fare sbaglio di lingua , sbaglidre.
Zagovornik, m. bet gürfvredjer, I' avvocdto , il patrocinatdre; ber 2(uaalt, il procuratdre.
Zagrabiti, gzp. ergreifen (erne §anb Boíl), prender una mandta.
Zagráda, ž. bte Itmgáuuung, la siépe.
Zagraditi, gzp. »erjaitneit, assie-pdre.
Zagreb, m. Slgrant, Zagdbria.
Zagrébati, gtp. oerfcfiarren, solter-rdre, coprire di terra.
Zagrenéti, gzn. bitter toerben, ama-reggidre, divenir amaro.
Zagrinjálo, s. ber Vorljang, la cortina , ténda; f v glediših) , il si-pdrio.
Zagrinjati, gtp. Berhüllett, coprire con panni, velare. ,
Zagroinéti, gzn. bottnern, tonare.
Zagvišati, gl. zagotoviti.
Zahajati, gtn. (sonce), Uiltergehen, tramontare; al« @afl etufehrett, andar ad alloggidre, fermdrsi.
Zahod, ra. ber Utttergang ber Somte, il tramontar del sole; ber Slbtritt, il necessdrio, segréto.
Zahódnik. m. ber 3eftr, lozéffiro.
Zaliomotáti se, gzn. ftch »ertotcfeln, impaccidrsi.
Zaliruméti, gzn. ein ©ebraufe ent* ftefieit, ndscere un rumore, stripi to.
Zalivala, ž. bet $attf, il ringra-ssiaménto.
Zahválen,* k. $)ant>, di ringra-
182	Zahv
Zalo
ssiaménto-, zahvalna molitva , ba« ®aitfgebet, la preghiéra di rin-graciaménto.
Zahvalili, gzn. banfetl, ringrazidre.
Zaigrati, gzp. perfpieten, pérdere al giudco.
Zaiti , gzn. trre geljen svidrsi.
Zajec,* m. ber -fjafe, la lepre-, hišni —, baž jîauindjeit, il coniglio.
Zajéin, m. bie 9lltleil)e, l'impré-slito.
Zajemâë, m. baž ©djöpfgefdjirr, la cassa.
Zajemati, gtp. fd)öpfett, attignere-, cavare.
Zajesti, gzp. fur baž (äffen aitžge* ben, spéndere per i virer i ; — se, ftífy ait Sebenžmitteln »erfdjulbeit, far débiti per i viveri.
Zajeziti, gzp. »etbümmen, argindre, métter drgine ail'acqua.
Zajterkováti, gtn. fntfyflûcfen, far colacione.
Zajtre, nač. morgen, domdni.
Zakaditi, gzn. anrauhen , pro fumare.
Zakáj, nač. tóarutn? perche ? dom. per cossa?
Zakérkniti, gzn. »erhärten , indurare.
Zaklad, m. ber @djaj, il tesoro.
Zakládati, gzp. »erlegen, ingom-berdre.
Zakláti, gzp. fdjladjten, macelldre; abfielen, scanndre.
Zakleniti, gzp. f »erfc^ltefen, ser-
Zaklépati, gtp. ( rare.
Zaklep, m. bie ©petre, baž ©djlofi, la serratúra.
Zakléti, gl. kléti. ■
Zaklicati, gzp. gl. klicati.
Zakon, m. bie il matrimonio; j baá ®efej, la legge.
Zakonik, m. baž ©efejbud}, il códice.
Zakonsk, k. (i)eliä), gefegíid^, leg-gitimo.
Zakóp, m. bie ©tnfdjarrutig, 33e= gtäbmß, la sepoltúra.
Zakopati, gzp. »ergraben, sotter-rdre, sepellire.
Zakováti, gzp. »erfc^mieben, affer-rumindre, ferrare; konja — , ein
ífiferb »ernageln, inchioddr un ca-vallo.
Zakrament, m. baž ©aframeut, a sacramento.
Zakričali, gzn. aufiditeieu, far Un grido.
Zakrilje, s. bet ©djuj, bie @idjer= I)eit, il patrocinio, la sicurézza.
Zakriti, gzp. »erbecfett, coprire.
Zakrotiti, gzp. koga, eilten ju reit treiben, méttere uno alle strette.
Zakrožiti, gzp. jutunbett, fare fondo; far cérchio.
Zakúp. m. berífSadjt, V u(filio, fitto.
Zakuriti, gzn. eítttyeijen, far fuóco.
Zal, k. ílübftf), fauber, leggiádro, veczóso.
Zalagati, gtp. koga s čim, »erle.-gen, fornire, provvedére diqual-che cosa.
Zalajati, gzn. anbellen, abbajdre, latrdre.
Žaleči, gzp. »erlegen, smarrire; to malo zaleže, baž gibt ttenig atiž, ció é di poco conto.
Zaléga, ž. bie 83rut, (muhja, čbelja—), i cacchióni; pos. baž @e|tllbel, ta ciurmdglia.
Zalét, m. bet Slnlaitf, lo sldncio, assálto.
Zaletéti se, gzn. anrennen, anlau* fett, slancidrsi, far un sldncio.
Zaléziti, gzp. ertappen, acchiappdre, sorpréndere.
Zalezovati, gtn. nad)(teilen, insidiare.
Zalezáti se, gzn. liegen bleiben, gia-cér molto; liegenb perberbeti, gua-stdrsi giacéndo.
Zaliti, gzp. I begießen, inna ¡fiare.
Zalivati, gtp. i bagndre; »erfüllen, imbottdre.
Zaliv, m. bet 2Äeetbufen, il golfo:
Zaljubiti se, gzn. ftd) »erlieben, in-namordrsi di qualche cosa.
Zaljubljen, k. »etliebt, innamordto.
Zaloga, ž. bet Setlag, baž 5Baatett* läget, il fóndaco, magazcino delle merci.
Zalogaj, m. bet Siffetl, il boccóne.
Založba, gl. zaloga.
Založiti, gzp. »erlegen, (na pot djati), ingombrdre; bukve —, ein S3ttd)
Zuló
Zani
183
vierteilet!, far stampdre un libro a gue spe.te; jttbeigett, prendere un boccdne.
Založnik, m. ber Verleger, il prov-veditóre; (bnkvarski —), il librájo.
Zainálmiti, gl. máhniti.
Zamajati, gzp. erfdjüttern, saldiere, crolláre , dom. seassár.
Zamakniti se, gzn. entjücft werben, divenir estático, csser rapito.
Zamaknjen, k. entjücft, estático, rápita in éstasi.
Zamááek ,* m. ber ©töpfel, il turác-ciolo , dom. stropdn.
Zamašiti, gzp. »erftopfeu, stoppáre, dont. stropdr.
Zamázati, gzp. wrffintereit, úgnere. incrostáre; befchmnjeu, sporcáre.
Zameckáti, gzp. jergitetffen, schiac-ciáre.
Zameniti, gzp. »ertanffen, cam-
_ biáre; stražo—, bie 2ßad)e ablöfett, smontdr la guardia.
Kamera, ž. ber ® erb ruft, il disgusto, fastidio.
SEaméréen ,* k. »erbrtefjlicfi, punti-glidso, fastidioso.
Zameriti, gzn. übel nehmen, avér a male, prender per male; — se, ftd) »ermeffen, cadér in disgrdssia.
Zainérkati, gl. zapáziti.
Zamerkljiv. k. eittfmerffeittt, atténto.
Zainerkljivost, ž. bie Mafmerffant; 4eit, 1' attenz.ióne.
Zainerzniti. gzn. jitfriereit, conge-lársi, agghiacciáre.
Zainésti, gzp. serttefjen, coprire una via colla neve (detto delta bti/fera); mit ftefjrtefit »erbecfett, coprire con spacxatúra.
Zainéstiti, gzp. rädjen, vendicáre; — si, ftcfj rächen, vendicársi, prender vendetta d'alcúno.
Zamestovánje, s. bie íRcidje, la vendetta.
Zamet. ž. bie ®ert»ef)itng, la neve ammucchiáta in qualche luógo dai venti; gl. obloda.
Zametá va ti. gtp. verwerfen, scar-táre. rigettdre.
Zamežati, gzn. bie Singen fdjliepett, chiúdere gli occhi.
Zamisliti se, gzn. in 9hd)benfett
«erfüllen, ésser astrátto, immérso ne' sudi pensiéri.
Zamišljen, k. itt ©ebattfen »erlieft, astrátto , immérso ne' sudi pensiéri.
Zamižati. gl. zamežati.
Zamori, gzn. »erntčgen, po tere; im ©tattbe fein, éssere in istáto, in grado.
Zamoriti, gzp. naß tttafen, begie* pen, b agil are; sod —, eilt ff a p »er= quellen, métter acqua nella hotte, perche si túrino le fessiire.
Zainolráti, gzn. »erff »eigen, tacére.
Zamolkel.* k. tyeifer, rauco, roco.
Zamolčljiv, k. »etfdjtotegen, segreto , che sa tacére.
Zamolčljivost, ž. bie Verfdtwiegett--fieit, il segréto, la segretéxsa.
Zamorec.* m. ber 3Äoi)t, il moro.
Zamotánje, s. bie ©ertoicflmtg, l' impáccio. intrigo.
Zamotati. gzp. eintoicfeln, avvdl-gere, avviluppdre ; — se, jtdj »er; hncfeltt, inlacciársi. avviluppársi.
Za možen .* k. »ermögenb, facoltdso, ricco.
Zamožnost, ž. b«č Vermögen, le facolth, ricchésssse.
Zamuda, ž. bctž 93erfätÄtttip, l' in-dúgio, ritardaménto.
Zamúden,* k. jögernb, aitffialtenb, ritardánte.
Zamuditi, gzn. »erfäumett, venir troppo tardi-, — se, ficf) »erfpäten, ritarddre, trattenérsi.
Zamužati. gl. zamežati.
Zanapréj. nač. fünftig, in« fünftige, in avvenire.
Zanašati. gtp. l»of;in »ertragen, tra-fugáre: fcijonen, »erfdjoitctt, per-doniire, risparmidre; — se na koga. fttb auf jemanb »eriaffen, fi-ddrsi, riméttersi in qualchedüno.
Zanemariti. gzp. »erttadjISffigett, trascuráre.	| pu'o fidáre.
Zanesljiv, k. »erläßlich, in cui si
Zanesti, gl. zanašati.
Zanetiti, gzp. einbeijen, far fudco.
Zaničevati, gtp. »erachten, spress-tsdre, dispree&áre.
Zanicevávec.* m. ber Verächter, lo spresasatdre.
184	Zanič
Zaničljiv, k. setâcfitltcfj, spregévole, dispresz-évole.
Zanikati, gzn. »erneineit, negare, dire di no.
Zanikern, k. liebetltdj, non buóno da niénte, disordindto, sregoláto.
Zanikernost, i. bie Síeberfidjfett, la trascuratézza, negligencia.
Zanikováti, gtp. berfenneit, mal conóscere.
Zanimati, gtn. iitterteffíren, interes-sdre; — se, ftefj Befaffetl, impac-eidrsi di checchessia.
Zanimiv, k. intecreffant, insinuante, intéressante.
Zanj, (za njega), fût i6n, per lui.
Zanka, ž. bie «Šd^ittige, il Idceio; bie SRafdje, la máglia, (na zavi-at-niku), il jiocco.
Zánkati, gtp. fdjlingen, lavordr a mdglie. intreceidre.
Zamirati, gl. porabiti.
Zaobljuba, ž. baé ©eíttbbe, il voto.
Zaobljubiti, gzp. betfpredjen, prometiere.
Zaostajati, gtn. jtttücfbíeiben, ri-manére in diétro.
Zapad, m. (sončni), bet ©omten* Untergang„ il tramontar del sole-, SBeflen, M ponente, occidente.
Zapáh, gl. pah.
Zapáhniti, gzp. betriegeín, serrare a chiavistéllo.
Zapáliti, gzp. anjñnbeu, accéndere.
Zapásti, padem, gzn. fctfíen, ca-dére; t>erfd)eqeit, Beríiereit, pérdere.
Zapaziti, gzn. merfen, bemerfen, osservdre, scorgere.
Zapečatiti, gzp. »erftegefn, sigilldre; flempeln, bollare.
Zapeči, gzp. »erbacfett, abbrustoláre.
Zapécje, s. bet Dfenlmnfeí, l'dn-golo diétro la s tuf a.
Zapeljati, gzp. »etfüfjren, sedúrre.
Zapeljávec,* gl. zapeljivec."
Zapcljáven,* k. »etfüf)retifd) , sedar, énte.	[seduttdre.
Zapeljivec,* m. bet 83erfûf)ret, il
Zapeljivost, ž. bie Serfíiljtung, la seduzióne.
Zapenjati, gtp. jufnópfett, abbotto-ndre.
Zapérati, gl. zapirati.
Zaprá
Zápernica, ž. bie ©djfeufje, ©perte, la chiúsa , caterdtta; (na piéalah), bie ^íappe, la molla.
Zapért, k. »etfpetrt, serrato, chiúso.
Zapeti, pojem, gzn. aufjtltgen, cantare.	[bottondre.
Zapéti, zapnem, gzp. jufnópfen, «6-
Zapirati, gtp. jufperreit, serrare.
Zapisati, gzp. auffd)reíben, scrivere, annotdre; eitifragen, registrare.
Zapisnik, m. baž $rotofo(í, il pro-tocóllo ; baá Serjeidjnifš, l'elenco.
Zapiti, gzp. »erftittfen, spénder in bevdnde.
Zaplata, ž. bet gíecf, Sappett, la toppa, pezza.
Zaplesti, gzp. eínfted}teit, intreceidre, intéssere.
Zapljuváti, gzp. »etfpeien, sputdre.
Zaplóditi, gzp. befntdjfen, fecon-ddre; — se, fiá) erjeugett, ndscere, prodúrsi.
Zapoditi, gzp. toerfett, buttdre; fort= jagen, scaccidre.
Zaplótnik, m. bet Saun^etb, un uomo codárdo, viglidcco.
Zapomniti, gzn. merfen, ricorddrsi, tenére a memoria.
Zapóna, ž. bíe «Sc^naffe, la fíbbia-, bag Jpáftef, l'dsola.
Zapopádek,* m. bet 3nfyaít, ilcon-tenúto; bet Segtiff, V idea.
Zapopádljiv, k. begreijíídj; comprensible.	,
Zapopádljivost, ž. bie Segteiflídjí feit, la comprensibilita.
Zapopásti, gzn. begreifen, comprendere, inténdere.
Zapor, m. bet Sfttejl, Varresto, la prigióne, bie íRabfperte, la caténa per fermdre le ruóte.
Zapored, nač. itad)e¡natibet, consecutivamente.
Zapornica, gl. zápernica.
Zapoved, ž. baá (Šebot, (božja) Ü precétto, comandaménto divino bet Sefeíií, il comando.
Zapovédati, gzp. gebieten, comandare.
Zapovédnik, m. bet íSefe^td^aBer, il comandante.
Zaprásiti, gzp. beflauben, impol-veráre.
Zapr
Zapráva, ž. bie 33erftfjroenfcutig, la prodigalitii.
Zapraviti, gzp. i »erfdjttenbttt,
Zapravljati, gtp. \sprecdre, dissi-pdre.
Zapravljiv, k. »erféwenberifcfi, pródigo.
Zapravljivec,* m. ber Serfttvenber, il dissipatóre.
Zapravljivost, ž. bie Setfdjmeiti bung, la prodigalitii, profusióne.
Zapreči, gzp. (konje, vole) ein-fpannett, attaccdre.
Zaprega, i. baá ©efpattn, il tiro.
Zaprésti,gzn. einfpimten, filare; — se, ficf) »erpltppen, racchiúdersi nel bóz-colo come i bacchi.
Zapreti, gzp. »erfpetrrti, jufyerren, serrare, chiúdere.
Zaprétiti, gzp. einfdjárfeti, minac-cidre.
Zaprisééi, gl. prisegati.
Zapstónj, gl. zastonj.
Zapúnec,* m. baá §áftel, V dsola mdschio.
Zapustiti, gzp. »erlaffen, abbando-ndre; »eruad)íáffigen, trascurdre.
Zapuščina, ž. bt'e Serlaffenfd)aft, i beni lascidti dopo la morte, il re-Idggio.
Zara, i. ber ÍRailt, il ciglióne d'un campo.
Zaračiiniti, gzp. terrecí)tiett, scri-vere in conto.
Zarasti se, gzn. »ertoadjfen, (brada s dlakami) coprírsi di pelo; (zemlja s travo) coprírsi d' erba.
Zarašpati, gzp. bie Sorfie einbre* fjeit, attaccdre la sitóla alio spago de' calcoIdj.
Žareči se, gzn. fid) »errebett, errar parlando, far sbdglio di lingua.
Zarediti, gzp. aufjieljen, allevdre; — se, fit »etniefiten, moltiplicdrsi, aumentar si.
Zares, nač. toírflid), verita.
Záreza, i. bet Sinfdjllitt, la tacca, intácco, intaglio.
Zarézati, gzp. eínfdjneiben, inta-glidre, intaccdre.
Zarézati, gzn. bie 3áf)ne ffetfdjeu unb fnurren, digrigndre mormo-rándo.
Zasl	185
Zarja, i. bie aWorgenróttye, l'aurora.
Zaróbiti, gzp. einfaumen, orlare.
Zaročiti, gzp. »erioben, fidancdre, prometiere gli sposi.
Zaročnik, m. ber SSerlobte, lo sposo promésso.
Zarod, m. bie Síatfommenftaft, la posteritd; bie ©eiteration, lagene-racióne.
Zarohliéti, gzn. aufbtaufen, arrab-bidrsi.
Zároka, ž. baá Seríobnij?, lo spo-salício.
Zarótba, i. bie 5Berfd)toorung , la congiúra, cospirassióne.
Zarotíti, gzp. befttoóren, scongiu-rdre.
Zarudéti, gzn errčt()eu , arrossire, diventdr rosso.
Zasačiti, gzp. gefangen neljmen, prendere, acchiappdre.
Zasaditi, gzp. pflanjen, piantáre.
Zaséda, ž. bet Híuterljalt, V aggudto, imboscdta.
Zasedali, gtp. nacf)fteííen, insidiare.
Zasek, m. bereingeíjaíte ©peif, lardo minutamente taglidto.
Zasip, m. bet ®amnt, SBafí, il ba-ludrdo, bastióne.
Zasipati, gzp. auáfdjütten, versare, spdndere; Berftñtten, (jamo) em-píre di térra.
Zasjáti, gzp. auáfáett, seminare.
Zaskáliti se, gzn. einen ©plittet in bie Jpaut befontmen, caccidrsi un brúscolo nella pelle.
Zaslec, m. bet Sluffdjlag, la mostra.
Zaslediti, gzp. auffpüreti, trovare la trdccia, le orme.
Zaslišati, gzn. Ijóten, »erueí)meit, sentíre, udíre, inténdere.
Zasloniti, gzp. »erbecfen, copríre, diféndere.	[rito.
Zasluga, ž. baá SSetbienji, il mé-
Zasliižck,* m. ber ?oI)n, il gua-ddgno , la paga.
Zasluzéiije, s. baá SSetbienji, il mérito.
Zaslužiti, gzn. íerbtenen, meritdre; (s delom) guadagndre.
Zaslužljiv, k. »erbienftltcf), merité-vole.
186
Zasm
Zaúk
Zasmehovati, gtp. »erl)öt)nen, vider si di alctino.
Zasinejáti se, gzn. ju (ad)eu ait= fangen, prorómpere in riso . ri-dere.
Zasmerdéti, gzn. ju ftinfen anfaiu gen, punzare, dom. spuzzúre.
Zasmráditi, gzn. einen ®eftaní Bers arfaren, appuzzdre. appuzzoldre.
Zasnežiti, gznp. »erfdjtieten, coprire di neve.	[salare.
Zasoliti, gzji. »erfaljeti, saldré, in-
Zasópsti se, gzn. fid) außer Sttfiem taufen, sfiatúrsi corrcndo.
Zaspáll, k. fcfyläfrig, addormentdto, doin. indormenzato.
Zaspati, gzn. eíitfdjlafeti, a rl dorm en-társi, dora, indormenzdrse.
Zasrámba, ž. bie @d)ma<fy, i'ol-trúggio, insulto.
Zasrainováti, gzp. »erfbotten, be= flamen, svergogndre, far arros-sire.
Zasráti, gzn. aufctyeipett, cacare, imbrattáre, di merda.
Zastajati, gtn.) jurüífbleiSen, rinia-
Zastáti, gzn. (nére in diétro; ura zastaja, bie tlljr gef)t jit fpät, l'o-rológio ritárda.
Zastava, ž. ba« $fanb, il pegno; bie íiiafferfperre bei ©íüfften, la ca-terdtta, chiúsa.
Zastaviti, gzp. »erfejeu, impegndre.
Zastávniea, ž. baö SBerfajamt, il monte di piet'a.
Zastonj, nao. umfonft, mwntgeltlid), gratuitamente, gratis; »ergeben«, unnüjertoeife, inútilmente, invdno.
Zastópen,* k. perftñnblicf), intelli-gíbile.
Zastópiti, gzp. vertreten, frappórsi; »erftebcn , capire, inténdere.
Zastópljiv, k. verfiántlidj, intelli-gibile.	[tercessóre.
Zastopnik, ni. ber Vertreter, l'in-
Zastópnost. ž. bie SBerjlónblidjfeit, l' intelligibilita.
Zastrán. r. wegen, per cagióne; be; jüglid), in riguárdo; — mene, tebe. meinet«, beinetwegeu , per me, per te; per causa mía, per causa túa.
Zasukati, gzp. umbrefjeu, ritórcere, attórcere.
Zasuti. gzp. »erfiptten, (s zemljo) coprire di térra.
Zasvetiti se, gzn. erglánjen, rí-spléndere.
Zašiti, gzp. »ernáben , cucire , in-cucíre.
Zaškripati, fuarrett, cigoldre; s zobmi —, mit bett Sainen ínirrfdjen, slrídere coi denti.
Zašimieti. gzn. ju raufdjett aitfan= gen, frascheggidre . far strépito colle foglie.
Zatája. ž. bie Serláugunug, la ne-gazióne.
Zatajiti, gzp. pertáugnett, negare, rinegdre.
Zatakniti. gzp. btneinflecfc'n , mét-ter in-, ficcdr in-.
Zategniti, gzp. jnfammengteben, ri-stríngere, tendere.
Zatérati, gl. zatirati.
Zatié, m. ber ©toppeí, il turáeciolo. dora, lo stropón.
Zátiliiik, m. ba« ®enirf, ber Starfen, la cervíce, collóttola, dom. coppa.
Zatim, ^ernad), dopo, di poi.
Zatirati, gtp. unterbrñifeu, opprí-mere, rovindre.
Zatiskati, gtnp. jubrtitfeti , chiúde-re-, serrare colle mani.
Zatišje, s. bie ©erborgeitlieit, Vtbge= fiiebenbeit, la solitúdine.
Zatlačiti, gzp. »erjlopfeti , turare, intasdre.
Zato, naé. barttm, bejjwegen , per uesto, percio.
Zatócje. s./bie Sitdjt, ber ®olf, il
Zatok, m. \ golfo.
Zátornica . ž. bie SBafferfperre, la caterdtta, cliiúsa.
Zatožba. ž. bie JUtflage, V accúsu, accusazióne.
Zatožiti, gzp. anflagen, acensare.
Zatréti, gzp. unterbriicfeit, opprí-mere; auárotten, estermindre.
Zatrobiti, gzn. inž |iorit ftofjen, dar nel corno, dar fiúlo al corno.
Zatuliti, gzn. jit tjeulen anfangen, urldre.
Zauglédati, gzn. wafjrueíjmfn, os-servdre, scórgere.
Zaúkati. gzn. aufjaud^eu, alzar voce di giiibbilo.
K a lip
Zbár	187
Zaupati. gzn. ttertrcnteti, fidcire, confiddre ; affiddrsi.
Zaupljiv, k. »ertrauenei»c(l, piino di confidenza.
Zališka, ž. bie Dl)rfeige, lo schidffo.
Zavaliti, gzp. baf)tlH»aljett, volto-lare, rotolare.
Zavarvan, k. njfefitrirt, assicttrare; gefdiiigt, mesno a copirto.
Zavarvanje, s. bie Sljfefuranj, l'as-sicurazione.	[vdre.
Zavarvati, gzp. ajfefitriren, assicu-
Zavdati, gzp. »ergeben, »ergiften, avvelenare.
Zavediti se, gzn. fid.; be)»ufit fein, sentirsi.
Zavednost, ž. bas Selonjjtfein, la conoscinza.
Zaverati, gl. zavirati.
Zaverniti, gzp. miifefjreit mad)ett, far ritornare.
Zaverniki, gl. zaberniki.
Zavertati, gzp. eiubot)rrli, forare, bucare.
Zaveržen, k. »ert»orfen, riggettato, scartato, ributtato ; »erbammt, ri-provato.
Zaveržljivo, nač. fcfjnobe, con di-sprizzo.
Zavesa, ž. ber Sorfiattg, la cortina ; (v glediših), il sipario.
Zaveten,* k. ftd)er, siciiro, a coperto.
Zavetje, s. bet ©1^11(3, it riparo, !a difesa.
Zaveza, ž. baS Sunbliip, ta confe-derazione; bie JUiiang, l'alleanza.
Zavezati, gzp. »erbinben, (kaj), le-gare; (koga), obbligare.
Zavezek, gl. zvezek.
Zavid, m. ber 9ifib, l' in vidi a.
Za viden,* k. tieibifdj, invididso.
Zaviditi, gtn. betteibeit, uiijjgčmteu, invidiare.
Zaviiiati, gzp. aufftiilpett, ripiegare; rokave —, bie Slermel umftulpen, rimboccdre. (revolldreJ le ma-niche.
Zavijati, gtp. eitltoicfein, involgere, incartocciare; »erbinben, legare.
Zavist, i. ber 9ieib, 1'invidia.
Zavitati. gzp. gufl^railbeu, fermdr eolla vite.
Zavitek,* m. bie ¡Düte, il cartóc-cio; bas ißatfet, il pacchétto ; ber Uili|d)lag, la copérta. l'invóglio.
Zavkázati, gzp. anerbuett, ordinäre, comandare.
Zavlééi, gzp. eingießen, trar dentro.
Zavod. m. baS 3nftitut, bie Jlttftalt, l' istitúto, stabiliménto.
Zavólj, r. t»cgett, per cagióne; — ntene, tebe, meinet*, beinettoegeii, per me, per te; per causa mía, túa.
Zavor, m. t bie ©perrfette, ta
Závorniea. ž. \ caténa per fermdre le ruóte.
Zavozlati, gzn. ítnotcn mad)ett, »er* fttüpfelt, annoddre, aggroppdre.
Zavpiti, gzn. attffcfireien , alzar un grido.
Zavrátek,* m. ber fragen, il col-larélto, collarino.
Zavrátnik, m. bas .ípalStucfy, bie Sra* »atte, la cravdtta.
Zavreči, gzp. »ertoerfen, riggeltáre, scartáre.
Zavrélka. ž. ber »erfottcite SBeitt, vin gudsto, il cercóne, dom. la versa.
Zavréti. gzp. eilt fltab fperrett, arrestare-, fermdre la ruóta.
Zavréti, gzn. 51t fiebert anfangen , co-mincidr a bollire.
Zavzeti se, gzn. erfiattnett, restare attónito.
Zavžiti, gzn. getrieften, godére.
Zazdévati se, gtn. fiemen, pariré, sembrare.
Zazijati, gzn. bett íWtinb attffperren, apríre la bocea.
Zaznáinnjati, gzp. bejeidjuen, marcare, notare.
Zazvoniti, gzn. attflittgeltt, sonar il campanillo; mit ber ©toefe láu* ten, sonar la campana.
Zazeléti. gzn. »erlangen, desiderdre. avir desidirio.
Zažgati, gzp. aitjñnbeit, uccindere; »erbrenttett, abbruccidre.
Zažniati, gzn. bie Jlugett fdjlíejien, cliiúder gli occhi.
Zažiigati, gzn. anbrol)en, minac-cidre.
Zažvižgati, gzn. einen $ftff tbun, far un fischio, fischidre.
Zbárati, gzp. ausfragen, esamindre.
188
Zbas
Zdrav
Zbasati, gzp. «biaben, scaricáre.
Zbati se, gzn. tn gurdjt geratfjeu, avér paúra, dom. fufa.
Zbegniti, gzn.1 entfliei)en, fuggire,
Zbežati. gzn. ( s fuggire.
Zbežen,* k. flitdljtig, fuggidsco, fug-gitivo ; fd)eu, schifo, pauróso.
Zbil ja. nač. wirílidi, int Gšrnfi, seriamente.
Zbira, ž. bie ©ainntiititg, la raeeólta.
Zbirališč, s. bet Serfammlmtgáert, il luógo d' adundnza.
Zbirati, gtp. fanimeln, raeedgliere ; auétíauben, scégliere minutamente ; — se, ftdj »erfammelit, adundrsi, raundrsi.
Zbirek,* m. ber 9lilsS(c^itp, la scarto.
Zbiti, gzp. Wegfdjiagen, ausfcfjlagett, cavar batiendo.
Zbloden, k. »erWtrrt, confuso.
Zbodljiv, k. ftecfjetlb, pungente.
Zboleli, gzn. erfraníen, ammaldrsi, divenir ammaldto.
Zboljšati, gznp. »etbeffern, miglio-rdre.
* Zbor, m. bie ©erfamntlung, la ra-undnza, il convento; bas (Soneti, il concilio, sinodo; bet ®f;or, il coro.
Zbornica, ž. bet SSereinsfaal, la sala di raundnza.
Zbosti. gzp. ftecbeit, púngere, pú-gnere.
Zbranost, ž. bie OeifleégegenWart, bas SSerfammeitfeilt, la presénza di spirito.
Zbrati, gzp. Betfamnteiit, raundre; auélefen, dar una passdta (ad un libro, foglioj; attžfiauben, scégliere minutaménte.
Zbrihtati se, gzn. wieber gu ftd) fomnten, ju ^tifien fommett, rimét-tersi, rinvigorire.
Zbrisan, k. pos. fein, bfifftá» furbo, scaltro.
Zbroda, ž. baá ©emengfei, il me-sciiglio, guazzdglio.
Zbriisiti, gzp. aitžfcfiieifett, arrotdr abbastdnza.
Zbuditi, gzp. auftoecfen, sveglidre, dom. desmissidr; —se, erWadjett, sveglidrsi.
Zdaj, nač. jetjt, addésso, ora.
Zdaja. ž. bet Sertatf), il tradiménto. Zdajáti, gtn. ausgeben, spéndere; ergiebig fein, giovdr molto, ésser copioso-, gtp. »erraten, tradire, sveldre.
Zdajci, nao. fogíeidj, or ora, subito. Zdajni, k. jejjig, gegenwärtig, moderno, d' oggid'i, presénte. Zdati. gzp. »erraffen, tradire- gzn.
ergiebig fein, far pro, giovdr molto. Zdavna, zdavno, nač. (ängji, da molto tempo, da lungo tempo, gid gran pezzo fa. Zdébati se, gtn. gähnen, sbadigliare. Zdej, gl. zdaj.
Zdelati, gzp. berfertigen, fare, formare.
Zderčati. > gzn. fcrtrutfáien, aus* Zderkniti rntf^en, sdruccioldre,
dorn, sbrissdr. Zderžati se, i ftd) enthalten, aste-Zderzeváti se,\nérsi, contenérsi;
ftcf) ntájjigett, moderdrsi. Zderžen,* k. entíjaltfam, astinénte.
sobrio, casto. Zderžnost, ž. bie @ntl)altfantíeít, la continénza; bie SDÍáfigíeit, la moderazióne. Zdeti se, gtn. fiemen, parére, sembrare.
Zdévati, gzn. jufammettíegen, mét-
tere insiéme, in un luógo. Zdib, gl. zdihljej. Zdibati, gtn. fenfjen, sospirdre. Zdihljej, m. ber ©eufget, il sospiro. Zdírjati, gzn. fortrennen, correr via. Zdivjati, gzn. Wilb Werben, divenir salvdtico; itärrifd^ werben, divenir matto, ammattíre. Zdolej, nac. unterhalb, unten, di
sotto, abbdsso. Zdolen,* k. ber untere, l'inferiore,
piti basso. Zdramiti, gzp. aufwerten, sveglidre,
dom. desmissidr. Zdrapáti, gzp. jerqitetfdjen, ammac-edre, schiaccidre; acciaccdre, jet* jaufett, straccidre ; frugdrefvestiti). Zdrav, k. gefuitb, sano. Zdravica, ž. berXoafl, il bríndisi. Zdravilo, s. bie Slrpei, la medicina. Zdravilstvo, s. bie £e¡lfutibe, la medicina, arte médica.
Zdráv
Zdraviti, gtp. f)eiíett, guariré sandre.
Zdravje, s. bie ©efunbtyeit, la sani là. Salute,
Zdravnik, m. bet 9lrjt, il médico.
Zdravnisk, k. ärgtlid?, di médici.
Zdravo, nač. ®ott befohlen, addio.
Združba, ž. bet Stoift, disunióne, discordia.
Združiti. gzp. aufreijen, disgustare.
Zdréti, gzp. tyetauSretfien, cavare, strappdre.
Zdrevenéti, gzn. erfiatreii, irrigi-dire, intirizzdre.
Zdrobiti, gzp. jerbröcfelii, sminnz-zdre, sbricciolare.
Zdrózgati, gzp. jerquetfc^en, am-maccdre, schiaccidre.
Združiti, gzp. Bereinigen, untre.
Zduhnel, k. bumpftg, fdjimntelid), intanfdto, muffdto.
Zeba, ž. bet gin!, il fringuéllo.
Zebsti, gtn. frieren, fait fein, far freddo.
Zec, gl. zajec.
Zediniti, gzp. Bereinigen, uniré.
Zediiijcnje, s. bie Vereinigung, l' unione. ž.
Zefir. m. bet Sefir, lo zéffiro.
Zehati, gtn. gähnen , sbadiglidre.
Zel, ž. ba« kraut, Unfraut, Verba, gl. plevel.
Zel, zla, zlo, k. bčfe, fd^lintm, cat-tivo.
Zelen, k. grün, verde ; zelena vrana, bieäKanteifrälje, la corndcchia man-telldta.
Zelenec,* m. bet ©rmtfbait, il ver-derdme.
Zeleneti, gtn. grünen, verdeggidre, rinverdire.
Zelenina, ž. ba« ©rünjeug, ver-zúra-, ba« ©emüfe, le verze.
Zeleniti se, gtn. grünen, rinverdire.
Zelenkast, k. griitilid), verddstro.
Zelišar. m. ber kräitterfamniler, l'er-bajudlo, erboldjo.
Zélise, s. bie ^jlatlje, la pi anta ; bie kráutet, Verbe.
Zelje, s. bet koljl, il cavolo; ki-selo —, ba« ©auerfraut, capdcci garbi, cdvoli insaldti.
Zelnik, m. ba« ktautbeet, l'ajudla
Zgod	189
di cdvoli capdcci; bet ktautacfet, il campo di cdvoli capúcci, di cdvoli bidnchi.
Zelo, s. ber @tad)el, il ptingolo.
Zelo, nač. jlarf, redjt fet;t, molto, assdi, forteménte.
Zemlja, ž. bte (Srbe, la terra; bet ©rbbobeit, il terréno; ba« ®tunb« flücf, il fondo.
Zemlják, m. bet 8anb«mattn, il com-patriótto.
Zemljopisje, s. bie ®eogtafte, la geografía.
Zenica, ž. bet Slugapfet, lapupilla. '
Zenof, m. ber <Senf, la mostdrda, sénapa.
Zerkálo, s. ber ©piegeí, lo spécchio.
Zerklo, s. bet Slugapfel, lapupilla.
Zernje, s. bte komer, i grani.
Zcrno, s. ba« korit, il grano.
Zet. in. bet ©djtoiegerfoljli, il género.
Zévati, gtn. gaznen, sbadiglidre-, ledven, spaccdrsi (della gran sic-citaj.
Zézati. gtn. mit ben güffen rüttelit, scuótere, crolldre coi piédi.
Zezáti, gtn. faugen, succidre, pop-pare.
Zgaga, i. ba« ©obbrennen , V in-céndito.
Zgájiti, gzp. íjeílelt, guariré, sanare.
Zgerbánciti, gzp. falten, incre-spdre; runjelig madjelt, far grinze, rughe.
Zgiba. ž. bte Salte, la piéga-, bte Stunjel, la ruga, grinza.
Zgibati, gzp. jufammenlegen, incre-spdre, piegdre.
Zginiti, gzn. »erfdjiBtnben, sparíre.
Zglásiti, gzp. lautbar madjen, an-nunzidre; — se, jtdj melbeit, pre-sentdrsi, farsi annunzidre.
Zglavje, s. ba« kopffijfen, il ca-pezzdle, guancidle.
Zgled, m. ba« ©eifpieí, l' esémpio, modéllo.
Zgnati, gzp. jufammcntreíben , eac-cidr insiéme.
Zgnjiti, gzn. Betfaulen, imputri-dírsi, diventdr mdrcio.
Zgoda, zgodáj, gl. zgodej.
Zgodba, ž. ba« §reigittj), l'avveni-ménto, incóntro.
190	Zgod
Zles
Zgodej, nao. frül), di, a bttihi ora,
di btión mattino. Zgoden,* k. frül^eitig, mattutino,
primaticcio. Zgoditi se, gzn. gefc^etjeil, farsi,
avvenire, ndscere. Zgodovina, ž. bie ©efd^íc£>te, la stória.
Zgolj, naé. bloß, puro, schiétto. Zgora. zgore. zgori, naé. eben, su, sopra.
Zgoren,* k. obig, ober, superióre, di sopra.
* Zgoréti. gzn. »etbreiinen , abbruc-cidre.
Zgostiti se, gzn. jté »erbieten, condensarse.
Zgotóviti, gzp. oollenben, terminare
un lavóro. Zgovoren ,* k. berebt, gefprädng,
affdbile, discorsico. Zgovornost, ž. bie @e|"prädjigfeit,
V affabilita. Zgrabiti, gzp. ergreifen , afferrdre,
acchiappdre. Zgrabljiv, k. riiuberifdj, reifenb, rapdce.
Zgl'ájati, gzp. tabeln , biasimdre;
rinfaccidre. Zgrešiti, gzn. »ermijfeu, accdrgersi
d'una maneánva. Zgríziti, gzp. jerbeijieit, rómpere
coi denti. Zgroinéti, gzn. abbonnern, farsi
sentire il tuóno. Zgruditi se, gzn. ju Soben fallen,
cadére a terra. Zgilba, ž. ber ©erluft, la perdita,
lo sea pito. Zgubiti, gzn. oerlteren, pérdere. Ziba, gl. zibel.
Zibati, gtp. Wiegen, culláre, dime-
nár la culla. Zibel, ž. bíe Siege, la culla. Zid, m. bie äRauer, il muro. Zidanica, ž. ber gemauerte ííeíler,
la cantina. Zidár. ni. ber ÜRaurer, il muratóre. Zidarski, k. SDiaurer*, dei muratóri. Zidati, gtp. maiterit, murare; bauen,
fabbricdre. Zidov je. s. baá ©etttiuer, la mu-rdglia.
Ziják. m. (ber ©iaulaffe, ©ajfer, il
Zijálo s.^ musárdo.
Zijati, gtn. gaffeit, tener la bocea apérta, star ocioso; fíaffett , non serrare bene.
Zima. ž. ber SBittter, l'invernó; bie Äälte, il freddo-, po zimi, tm SBinter, d' invernó.
Zimováti. gtn. überwintern, passár F invernó.
Zímovka, ž. ber Slutjtní, ©tmpel, il monachtno, dom. subbiátto.
Zimsk. k. SBinter--, winterlidj, d' invernó.
Ziniti, gzn. ben ÜJÍmit auffperreit, aprire la bocca.
Zizáti. gtn. faugen, succidre. pop-páre.
Zjedi. ž. mn. bie »ont Sffeti übrig gebliebenen @tülfe, cose smangidte.
Zjediniti, gzp. oereiitigen, uniré.
Zjedinjenje. s.'bie Vereinigung, I' • unión e, i.
Zjutranj , k. früljmorgíg, mattutino
Zjutrej", naé. frütj Worgené, di mat-tina.
Zjutrenj. gl. zjutranj.
Zlágati. gtp. jnfammenlegen, métter in órdine, compórre.
Zlagáti se, gzn. eine Süge fagett, lügen, mentire, dir bugie.
Zlábkoma.'naé. leidet, fácilmente, agevolménte.
Zlájsati, gzp. erleichtern, allegerire-, facilitare.
Zlaináti. gzp. serbredjeit, rómpere.
Zlat. k. golben, d'oro; zlata pena, baé glittergoÍD, I'orpéllo.
Zlat, m. ber ®ttfaíen, lo cecchino.
Zlatár, m. bet ©olbfdmtieb , F ore-fice.
Zlatenica. ž. bíe ©elbfu^t, 1' itte-ríccia.
Zlateničen ,* k. gelbfüdjtig, itlérico.
ZIatiti. gtp. »ergoíben, indoráre, dorare.
Zlatnina, ž. ©olbWaaren, una quan-tita d'opere d'oro ; oreria.
Zlato. s. baž ®olb, Foro.
Zleček,* m. ber Srtraft, 1'estrdtto.
Zleg, m. baž Hebet, il male.
Zlepšati, gzp. »erfdwnern, abbellire.
Zlesti, gzn. idejen, striscidre.
Zlet
Zletéti, gzn. auffliegen, aledrsi a volo. svoláre.
Zlikati, gzp. glatt madjetl, lisciáre.
Zlivati, gtp. gteßen, versare.
Zljúbiti se, gzn. belieben, piacére.
Zlo, s. baá Hebel, ti male.
Zlo, nac. febt, assai, molto, massa.
Zloba, ž. bie Boéfyeit, la malíeid, malvagith.
Zlobiti se, gzn. anbrofyett, minac-ciáre.
Zločest, k. fehlest, befe, eattivo, maligno.
Zlodej , m. ber llebeltliäter, un mal-fattóre; ber Xeufel, il diávolo.
Zlog, m. bie Silbe, la sitiaba.
Zlomiti, gzp. ¿erbrechen , romperé.
Zložen,* k. bequem, cómodo.
Zložiti, gzp. jufammenlegeii, métter in ordine; compontreu, compórre; ablabett, seariedre.
Zložnost. ž. bie ©eqnemlidjFeit," la comodita.
Zlúéati, gzn. werfen, getldr. butldr tutto.
Zmaga, ž. ber Sieg, la vittória.
Zmagati, gtp. überwältigen , fliegen, vincere, trionfare.
Zmagávec,* ra.. ber Ueberunnber, (Sieger, il vincitóre, trionfatóre.
Zináliati. gzp. abprügeln, bastondre, bdttere.
Zmaj, m. ber ®radje, Sinbtotttnt, il dragóme, drago.
Zmajáti, gzp. erfdjüttern, crolldre, scuótsre dom. scassdr.
Zmakniti. gzp. gälje iuegjieljett, strap-pdre.
Zinam, m. Caá Ungeheuer, ilmostro.
Zinama, i. bie Betäubung, lostor-diménto, sbalordiménto.
Zmámiti, gzp. betäuben , stordire, sbalordire.
Zmandráti, gzp. jertreten, calpe-stdre, conculcare.
Zmanjkati, gzn. mangeln, ausgeben, mancare.
Zmanjšati, gzp. »erfleincni, appic-colire, far piú piccolo.
Zinaševati se, gzn. fld) rädjen, ven-diedrsi.
Zmečkati, gzp. jerbrütfeit, ammac-edre, schiaccidre.
Zmis	191
Zmed, r. »ott, aus, unter, aus bet Wenge Ijeräus, fra, dal mezzo.
Zmedki, m. mn. bie SSühtnttlch, »' siéro del burro.
Zmena, ž. bie Bertoetfelung, lo sedmbio.
Zmeniti, gzp. »ertanfe^en, »ertoedj* feltt, scambidre; — se, fl^ be= fprecfjen , deliberare insiéme, conferiré.
Zmérdniti, gzn. Beiden geben, dar un cenno.	\brio.
Zmeren .* k. mäßig, moderdto, só-
Zuiéritt, gzp. ausnteffett, misurdre tutto.
Zmerjati, gtp. fdjimpfen, ausfällten , diré villanie.
Zmernost, ž. bie 3)faß, äJiäßiglett, la temporánea, sobrieta, frugalitá.
Zmerzlina, ž. ber grofl, il gelo.
Zmérzniti. gzn. erfrieren, gelársi, agghiaccidrsi.
Zmes, ž. fca0 ®emifdj, il mesedglio, ta mescolanza.
Zinésiti, gzp. jufamnten mifcbeu, /««'-schiáre.
Zméstiti, gzn. »oit ber Stelle rüefett, smuóvere, rimuóvere.
Zmešati, gzp. »erntifd)eit, mischiáre. mescoláre; umrühren, rimestáre, dimenáre; ttetttnrten, rénder confuso.
Zmešnjava, ž. bie Qíertmrrttng, la confusióne.
Zmcsnjávec,* m. bet Settoitrer, V iinbroglióne, confonditóre.
Zmetati, gzp. alles jufatnmen wer« fett, gettár-, buttár tutto insiéme.
Ztueti, gzp. jerfloßen, sminuzzáre, sbricioláre.
Zméziti. gl. zméstiti.
Z mikati, gtp. gälie wegjielien, strap-pdre.
Zinirjati, gl. zmérjati.
Zmirom, nac.immer, sempre; utt--muerbrodictl, di continuo; pusti ga—, laß ifjn in bet Sftuíje, iásciato in pace.
Zmísliti se, gzn. erbieten, erfüllten, inventare, fingere; fíd) erinnern, ricordársi.
Zmišljeu. k. erbietet, finta, imaginario.
192
i
Zinit
Zora
Ziniti, gzp- abl»afd?en, lavare.
Zmladiti se, gzn. fícf) üerjüttgen, ringiovanire.
Zmoči, gzn. »etmigen, potére.
Zmočiti, gzp. naf itiadjen, bagnáre.
Zmočniti, gzp. »erjlárfen, rénder piú forte.
Zmodriti, gzp. fíug maceen, far sávio, accórto; etftittteli, scopríre meditando; — se , flug, geloí¿íget íoei'tetl, divenir sávio.
Zmota, ž. bet3rrtl;um, lo sbáglio;
gefjler, l' errare, in.
Zmotáti, gzp. abí;afpe!n, inaspáre.
Zmotiti se, gzn. ftd) itreit, sbagliáre, errare.
Zmotnjáva, i. bie ffierttiirrung, la confusióne.
Zmožen,* k. fáfyig, »ermogenb, capuce, atto, ábile.
Zmožnost, ž. bie gátjigfeit, la capacita , abilita.
Zmiičkati, gl. zmečkati.
Zmuzniti se, gzn. entfc^íüpfen, sgu-izzáre, scampdre.
Znabiti, nač. »iefleidjt, fanti fein, forse.
Značaj, m. bet (šljaraftet, il carát-tere.
Znad, r. »on oben tyintoeg, al di
sopra.
Znajdba, ž. bie (Stftnbung, V inven-zióne.
Znajti, gzp. etftnben, inventare.
Znak, nač. riicfumrtž, rittfltngs, ri-tróso, supino.
Znak, m. /bažBeidjett, il segno
Znamenje, s.$ contrassegno.
Znan, k. fjefannt, conosciúto, noto.
Znanec,* m. bet fflefannte, il co-noscénte.
Znanost, ž. bie ííentttnij;, la noticia-, bie 3Biffenfd)aft, la sciénssa.
Znašati, gtp. pfantmentragen, portare piú volte in un luógo.
Znaten,* beteutenb, beadjtenžtoettij, riguardévole, considerdbile.
Znati, gtn. fennen, hnffen, sapére.
Znebiti se, gzn. toá toerben, disfarsi d'una cosa.
Znesek,* m. betSetrag, lasomma, V importo.
Znesti, gzp. jufammentrageit, por-
tar fmolto) in una volta in un luógo; betragen, importáre, mon-táre ad una somma-, kokoš je jajce znesla, bie Jpenne í)at ein (Sí gelegt, la gallina ha fatto un uóvo.
Znikniti, gzn. f)et»crfpriejjen, ger-moglidre.
Znižati, gzp. niebetet mad)en, ren-der piú basso.
Znoj, m. bet ©éioetji, il sudore.
Znojiti se, gl. potiti se.
Znoréti, gzn. ein Starr Hierben, im-paczíre, diventár matto.
Znositi, gzn. jufamrnentragen, portar motte cose in piú volte in un luógo.	[cdrsi.
Znositi se, gzn. ftd) rädjeti, vendi-
Znotra, nač. innerhalb, di dentro.
Znotranj, k. ¡ttuerítcb, interno, di dentro.
Znotrej, gl. znotra.
Znotrejšina, ž. bas Snnete, Vintenio.
Znóvega, nač. »on neuem, di nuóvo.
Zob, m. bet 3aljn, il dente.
Zobáti, gtn. Börner, grüdjte effen, bereu mau menigftenä ein ©tücf auf einmal iu bett ÜJiunb nimmt, man-giár granélli o frutte delte quali si prende almeno uno intiéro in bocca.
Zobnik, m. fd)t»arje« Silfenfraut, giusquíamo.
Zobráziti, gzp. bitben, formare.
Zogibati se, gl. ogibati se.
Zolj , gl. seršen.	»
Zona, ž. bet ©prett, la lopa, pula.
Zoper, r. leitet, entgegen, contro, contra.
Zopern, k. inibrig, contrario; un« angenehm, spiacévole.
Zópernik, m: bet SBiberfadjer, l'av-versário.
Zópernost, ž. bie 2Bibert»artigfeit, V avversitá, contrarietá,
Zoperstáviti se, gzn. ftd) toibetfejeti, oppórsi, resistere.
Zopet, nač. lutebet, di nuóvo, di bel nuóvo.
Zor, m. ter Schein, il lume,splen-dóre.
Zora, ž. bie SKorgenbämmerung, f aurora.
Zoré
Zoreti, gtn. reifen , matur dr si.
Žarnica, ž. bíe Ótoratemeffe iti bet Stmntjeit, ta messa Rorate neti' avvénto.
Zrábiti, gzp. »ertranken, frustdre, dom. fruár.
Zračen,* k. luftig, aéreo, d,'aria.
Zračiti, gtp. lüften, dar dria, sven-toldre.
Zračiiniti, gzp. berechnen, computare, calcoláre, far conto.
Zrahljati, gzp. auflodern, smuóvere, tendere sollo, so/fice.
Zrájtati, gl. zračuniti.
Zrak, m. bte Sltft, Varia.
Zrakoniér, m. bet ^Barometer, il barómetro.
Zrast, ž. bet 2Bud)S, Körperbau, la Statura.
-Zrasti, gzn. auf toad) fett, créscere.
Zraven, r. neben, accdnto, alldto ; babei, presso, apprésso.
Zravnati, gzp. gerabe, eben matten, dirizzdre, appiandre; jufatnmett legen, orbnen, ripiegdre.
Zrčdoma, nač. otbentlidj, ordina-taménte.
Zrediti, gzp. auferstehen, allevdre, educare.
Zrel, k. reif, jeitig, malúro, dom. fatto.
Zrelost, ž. bie Sfíeife, la matur éz-za, maturita.
Zresen ,* k- ernfiljaft, sério.
Zrešiti, gzp. Ičfett, slegdre.
Zrézati, gzp. jerfdjneibeti, taglidr in pezzi.
Zrijavéti, gzn. »errofteit, arruggi-nire, irrugginirsi.
Zrisati, gzp. abgetanen, disegndre.
Zračiti, gzp. einhänbigen, übergeben, consegndre.
/.rojiti se, gzn. auSfchWüttnen, avér rifíglidto (le api).
Zrujavéti, gl. zrijavéti.
Zrušiti, gzp. übereinanber werfen, demolire.
Zunej , nač. außerhalb, braujjen, fuóri, fuóra.
Zvábiti, gzp. »etlocfen, sedúrre; abloífen, ottenére con lusinghe.
Zvaliti, gzp. ausbrüten, avér fatto pulcini.
Zves	193
Zvati, gtp. nennen, nominare, chia-máre; rufen, chiamdre.
Zvečati, gzn. flirren, Hingen, suo-ndre, squilldre.
Zvečer, nač. Slbenbž, di sera.
Zvecéren,* k. abenblidj, di sera, vespertino.
Zvedávati, gtn. nachfotfdjen, fot» fdjeit, indagare, cercare.
Zveden,* k. erfahren, funbig, esperto, destro.
Zvéditi, gzn. erfahren, risapére, a-vér apreso.
Zvedríti se, gzn. fíd) ané^ettern, schiardrsi, rascerenársi.
Zvek, m. bet Jflang , il suóno, lo squillo; baS Oeflitre, lo strépito.
Zvčkšati, gzp. »ergröfern, aggran-díre.
Zveličan, k. felig, beato, felice.
Zveličanje, s. bie ©eligfeít, la bea-titúdine, felicita.
Zveliéánsk, k. befeligenb, beatifico.
Zveličal-, m. bet ©eligmačher, il Salvatóre.
Zveličati, gtp. feltg ntadjen, beatificare.
Zveliéáven,* k, befeligenb, bednte, beatificante.
Zvčnčati. gtn. flirren, suondre, stre-pitdre, squilldre.
Zvéniti, gzn. »ertoelfett, appassire.
Zvér, ž. baS toilbe Zfyia, la fiéra.
Zvérhoma. nač. gekauft, gegupft, colmo.
Zverhan, k. mit ®upf gefüllt, colmo.
Zverina, ž. bas SSilb, il salvag-giúme, la salvaggina.
Zverínjak, m. ber Thiergarten, il parco, serráglio di fiére.
Zverižen, gl. vegast.
Zverižiti se, gzn. ftd) Werfen (»out Jpol} gefagt), contórcersi, stórcersi.
Zveriiiti, gzp. umwerfeit, ribaltdre.
Zverstiti, gzp. reihen, schierdre; in Slietíieti jiellen, méttere in fila.
Zvérstoilia. nač. ttadj ber Steihe, in órdine.
Zvčršiti, gzp. Bollenbett, terminare, finiré.
Zvértati, gzp. ausbohren, bucdre, fordre.
Zveseliti gzp. erfreuen , rallegrdre. 13
194	Zves
Žalb
Zveselovánje, s. bie Unterhaltung, il divertiménto.
Zvest, k. treu, fedéle.
Zvesto, nač. treulich, fedelménte, scrupolosaménte.
Zvestoba, ž. feie íEreue, la fedeltá.
Zvétriti, gzp. auálitften, sventoláre, dar aria.
Zveza, ž. bie Setbinbttng, /' unióne ž.
Zvézati, gzp. jufammenbinben, legare.
Zvezda, ž. ber ©tem, la Stella.
Zvezdoznánec,* in. ein @terttfun= fimtiger, un astrónomo.
Zvezek ,* m. baS SBüntel, il fagótto, fardéllo; — pisem, ein Raffet Šriefe, un plica.
Zvežiti, gzp. perbiegen, stórcere.
Zvijáéa, ž. bie ©¿helmeret, Cift, la furberia, malízia.
Zvijásk, k. pfiffig , fdjeltmf$, fur-bésco.
Zvijati, gtp. ¿ufantmenwtcfeln, vól-gere; Winben, brehen, tórcere.
Zvikšati, gzp. erhöhen, alzare, inri alzare.
Zviniti, gzp. perremfen,slogdre, di-slogáre.
Zvišati, gzp. erhöhen , alzare , in-nalzáre.
Zvit, k. geWunben , storto, attorti-gliáto; liftig, perfdjuiijt, scaltro.
Zvitek,* m. bet Xragfrattj, il cér-cine; bie ®üte, il carlóccio.
Zviti, gzp. jufatnmentoicfeln, awól-gere; breheit, tórcere.
Zvodeniti se, gzn. ju SBaffet wer--ben, diventdre-, farsi acqua.
Zvoditi. gzp. hintergehen, ingannáre, truffáre.
Zvon, m. bie ©lobte, la campana.
Zvonar, m. ber ©locfengiefer, it fonditór di campáne.
Zvonánia, ž. bie ®locíetigíefjerei,/« fonderia di campáne.
Zvonik, m. ber Shurnt, il campa-nile.
Zvoniti, gtp. lauten, suonáre la campána; tönen, suonáre.
Zvoziti, gzp. gitfainmen führen, con-dúrre insiéme.
Zvráéati, gtp. umwerfen , ribaltáre piú volte.
Zvráeiti, gzp. heí'etl< ausfuriren, guariré, sanare.
Zvreči, gzp. perwerfen, rigettáre, rifiutáre.
Zvnk, m. ber ©chalí, Älang, il suono, la risonánza.
Zvnn, nač. auf er ausgenommen, fuorché.
Zvunaj, r. außerhalb, fuóri, fuorché.
Zvunójen,* k. áuperlid), esterióre, estérno.
Z.
Žaba, ž. ber grofih, la rana, ra-nocchia.
Žabica, ž. ein fleiner grofch, una ranuzza; eine geWiffe .Rraufheit bes §otnpieheS , una tal malattia del bestidme bovino ; bas Stiftangfchlof), il lucchetto.
Žabji, k. grofch--, d i rana, delle rane.
Žafran, m. bet ©afrait, lo zaffe-rdno, croco.
Žaga, ž. bie ©iige, la sega.
Žaganje, s. bie ©agefpanne, la sega tur a.
Žagati, gtp. fdgeit, segdre.
Žage, ž. mu. bte ©agemuljle,ilmo-lino da segdre.
Žagovina, ž. bie ©iigefpanne, la segatiira.
Zagrad, m. bie ©afriftei, la sagrestia.
Zajfa. ž. bie ©eife, il sapone.
Žajfar, m. bet ©eifenfteber, il sa-pondjo.
Žajfati, gtp. feifett, insapondre.
Žakelj ,* m. bet ©acf, il sacco.
Žal, nač. n. p. meni je žal, eS i it mir leib, mi rincresce; meni — dene, eS Perbriejjt lltich, mi di-spiace.
Žalbelj, m. bie ©albei, la sdlvia.
Žalec
¿alee,* m. tet ©tadjel, il piitigolo.
¿alibóg, nač. leitet ®ott, disgra-eiataménte, pur troppo.
Žalili, gtp. fránfen, mortificare; \ . beleibigen, offéndere.
Žaloba, ž. tie Setrübniß, V affli-t-inne, ž. uffdnno.
Žalost, ž. tie Xrautígfeít, il cor-dóglio, V afflicióne, ž.
Žalosten,* k. traittig, mesto, af-flitto.
Žalostiti, gtp. betrüben, contristare, attristdre, affliggere.
Žalovati, gtn. trauern , éssere do-lente; betrauern, deplorare.
Žaltov, k. taUjíg, ráncido, rancio.
Žamet, m. ter ©anratet, il velliito.
Žantlavka, zántloga, ž. tie ßim* jr merntauná;, Sartart, Vasee, áscia, scure, i.
Žar, m. tie §tje, il calore.
Žarek,* m. ter ©traljl, il rdggio.
Žarek,* k. ranjig, ráncido, rancio; beiß, brennent, ardénte, caldo.
Zariti, gtp. glüljenb mafeu,farro-vénte; gtn. pifant, ffatf »on ®e= ffmaf feilt, éssere piccánte, frie-cánte; — se, ftd) roteen, rosseg-gidre, diventár rosso.
Zarjávica, gl. žerjavica.
Žark, gl. žarek.
Žatlaka,
gl. bradlja.
Žavba, ž. tie ©albe, l'unguénto, gl. mazilo.
Že, v. fcf)on, giá, di giii.
Žebe,
s. ta« güíiett, il polédro, pu-
lédro.
Žebec,* m. ter Eengji, lo Stallone; í cavallo da monta.
Žebelj,* m. ter Staget, il chiódo.
Žebljički, m. mn. fíente 9iägelcf)eti, le broche.
Zebráti, gl. moliti.
Žegen, gl. blagoslov.
Žegnati. gzp. fegnen, benedire.
Želita, ž. bie Settfe, il bucdto; tie H Sauge, la lisciva.
Želi tar, m. ter SÄelffübel, il ma-stello da latte.
Želi tati, gtp. laugen, beufett, far il bucdto , imbucatdre.
Želitnik, m. ter žSeudjjober, il tino del bucdto.
Žep	195
Žeja, ž. bet ®urft, la sete.
Žejati, gtn. bürfteit, avér sete.
Žejen,* k. bltrfitg, jez sem—, ii) bin burftig, ho sete.
Žela»', m. eitt jfeuffler, Seifajj, un pigiondle, fittajuólo.
Želca, gl. žolča.
Želeti, gtn. ttmnfdjeu, desiderdre.
Železen,* k. eifern, di ferro.
Železnica, ž. bie @ifenba()n, la strada ferrata, ferrovia.
Železnina, ž. bie Sifeutoaareit, i ferraménti.
Železo, s. baž Sifen, il ferro.
Želja, ž. ber Sffiunfd), U desidério-, — me je, e« fommt mir bie 8uft alt, mi viéne la vóglia.
Željen,* k. begierig, desiderióso, brumoso, cupido.
Željno, nač. feljnltdj, con desidério, desiderosaménte.
Željnost. ž. bte ©efynfuft, il desidério intenso, la brama.
Želo. s. ber ©tadjel, il púngolo.
Želod, m. bie (Sifel, la ghidnda.
Želodec ,* m. ber ÜRagen, lo stómaco.
Želtov, k. gelb, giállo ; taitjig, ráncido, rancio.
Želva, ž. bie ©djilbfróte, la tartaruga.
Želve, ž. mn. bie ©frofeln, le scrófole.
Žemlja, ž. bte ©entmel, il pan bi-ánco, dom. la pagnótta.
Žena, ž. bas ®etb, la donna.
Ženili, m. berSJtautigant, lo sposo.
Ženitba, ž. bie §eirat, Éocfjjeit, le nocce-, bie @f)e, il matrimonio.
Žeuiten,* k. jut £eirat geprig, nucidle; ženitno spričalo, ber ítrail* fdjettt, la fede di matrimonio.
Ženiti se, gtn. l;eiratl)en, ammo-gliársi.
Ženitniua, ž. bie Jpodj¿eit, le nocce.
Ženitvanje. s. bie geit, le nocce.
Ženitvavsk, k. tyotfygeítlicí), nucidle.
Ženjica, ž. bie ©fttitterin, la mie-titrice.	[sénapa.
Ženo i', m. ber ©ettf, la mostdrda,
Žensk, k. tteiblid), femíneo, fem-minile, donnésco.
Ženska, ž. baá grattenjimmer, la donna, fémmina.
Žep, m. bie Saffe, la tasca, dom. scarsélla.
196	Žepn
Žepnica, ž. bie Xafd)euul)r, l' oriuólo da tasca.
Že rti. ž. ber äßteSSawtt, una stan-ga grossa per fermdre il fie'no sul carro.
Žerek,* k. rattgig, ráncido, rancio.
Zerjáv, m. bet Ära ni d), la gru, grue.
Zerjávica, ž. bie ©tut, la brdgia, dom. brasa.
Žermlje, ž. m».í bie ^aubruüíiíe, il
Žernik. m. | molino a mano.
Žertje, s. ber grap, il cibo delle béslie, pdscolo.
Žertva, ž. baž Opfer, la vittima, il sacrificio.
Žetev, gl. žetva.
Žeti, gtp. ©etreibe fdjnetben, ernteu, miétere, taglidre le bidde.
Žetva, ž. bie Srote, la messe, mie-titúra.
Žezlo. s. baá Bepfet, lo scettro.
Žgane!, m. mn. bet Äitd^en, @ter¿, la polenta.
Žganjar, m. ber ©raitntweinbremter, il distillatóre d' acquavite.
Žganje, s. ba6 ©reúnen, il brucidre.
Žganjiea, ž. ber ©rannttoein, l'acquavite, ž.
Žgati, gtnp. brennen, brucidre, dom. brusdr.
Žid, m. bet S'tte, l'Ebréo, Giudéo.
Žida, ž. bie ©eibe, la seta.
Židan, k. fetben, di seta.
Židovsk, k. iubtfd), giuddico.
Žila, ž. bie Slbet, la vena; volov-ska—, ber D^fetijtenter, il nervo di bue.
Žilav, k. aberi^t, venoso; iterpig, nervoso.
Žima, ž. baét Otopljaar, il crine, pelo di cavdllo.
Žimnica, ž. bte äfatraje, il materas so.
Žir, m. bie äßalbmäfhtltg, l'ingras-saménto colle frutta d'dlberi sel-vdtici.
Žitar, m. bet ®efreibef|ättbler, il negociante di grani.
Žitniea. ž. ber ©etreibefajlen, <&pev d)er, il grandjo.
Žito, s. baž ©etreibe, (sploh) i grani, le bidde; žito na polji, baž ©etreibe am gelbe, le bidde.
Žlili
Živ, k. lebenbtg, vivo ; lebhaft, vivace.
Živad, ž. bte Jpattátfnete, il besHdtge.
Žival, ž. baâ i£Çier, la bestia, l'animale, m.
Živelj, m. baž (Clement, 1'elemento.
Živeti, gtn. leí en, vivere; na svojih rokah, na plači—, poti feinet ■èattbarbeit, pont ©olbe leben, vi-ver del suo mestiére, di salario.
Živež, m. bte Sebenžuiittel, i viveri.
Živi ca, ž. bte •íjetfe, la stepe, sie-paglia piantdta.
Živina, ž. baé $Bit1), la bestia, l'animale ; il bestidme.
Živinoreja, ž. bte ©ie^tt^t, Val-levaménto del bestidme.
Živinsk, k. Pteljtfch, tljterifd;, ani-malésco, bestiale.
Ziviti, gtp. nähren, nutriré , alimentare.
Življenje, s. baž fiebett, la vita.
Življiv, k. ûpfrig, voluttuóso.
Živost, ž. bie äKunterfetf, la viva-cità, il brio.
Život, m. ber Seib, lavita,ilcorpo.
Životen,* k. IdoI)1 beleibt, corpulento.
Životnina, ž. bie $|}erfottaljieuer, la tdglia personale.
Zižala, ž. etn fleitteá 3nfeft, un in-sétto piccolo.
Žlabor, m. bie »Jtčljre, il cannóne.
/hi brati, gtn. plaubern , ciarldre, cicaldre.
Žlahta, ž. bte ©ertoanbtfdjaft, il pa-rentddo, la parentela.
Žlahten ,* k. ebel, abeftg, nobile.
Žlajdra, ž. eilte .Rette, una catena.
ZIak, m. gl. rana.
Žleb, in. bte íRimte, la gronddja; ber Jtaital, il candle.
Žleza, ž. bie ®rttfe, la glandola.
Žlica, ž. ber Söffet, il cucchidjo, cucchidro.
Žlica tica. ž. bie Hôffeigauê, il p a-lettóne.
Žličica, ž. ein fleiner Éóffel, un cucchidjo piccolo; bte §erjgritbe, la fontanélla dello stomaco.
Žličnik, m. ber Söfelfotb, la cesta da cucchidj.
Žlihta, ž. bte SBeberfdjlidjte, la bočnima.
ŽIlii
Žlindra, ž. bic ©djlatfe, la scória.
žlobudrati, gi. zlabráti.
Žiliali. m. ber ©efdjrttatf, il sapóre.
¿inaben,* k. fc^macffjaft, saporito, gustoso.
Žiliati. gl. mežati.
¿nieten,* gl. težek.
¿mikati, gtp. gitfamtnettbrittfett, que te fcfyen, fraccdre, strucdre.
Žnabel ,* m. bie Sippe, il labbro.
Žnjec, m. bet @d)nitter, il mieti-tdre.
Zli j i ca. ž. bie ©djmtterm, la mie-titrice.
Žnuta, ž. eitt träge«, langfam arbei= tenbe« grauenjttnmer, la ciondolóna.
Žii ti tat i. gtn. träge uttb (aitgfam at-bettelt, ciondoláre.
Žnutavec,* m. eilt träger, langfam arbeitettber Sftattn, il ciondoldne.
Žoga, ž. bet Söaft, la palla.
Žoliar, m. bie Sliete, il rene-, bet (Sd/lvaíenfafer, il grillo, dom. baú-colo.
Žokati. gtp. jiojien, ur t are-, brüefett, fraedre.
Žolča, ž. bie ©Ulje, la gelatina.
Žolč, m. bie ©alie, il fiele.
Žolčnira, ž. ba« ©allenfiebet, la febbre biliaria.
Žolna, ž. ber ©ritnfpedjt, il piechio verde.
Žolnir, m. ber ©olbat, il solddto.
Žolt. k. gelb, gidllo.
Žove, ž. mn. bie@frofeln, lescrofole.
Žoviti, gl. žvečiti.
Žrebe, s. ba« gttflen, il polédro, pulédro.
Žrebec,* m. bet §engfl, un cavdllo intiero, Stallone.
Žrebelj, gl. žebelj.
Žrelo,' s. ber Wachen, Sdjluub, la gola-, ba« Ofeulocf), la bocea del
Žviž	197
forno; ba« ghtglodj, la bocea d'un amia.
Žugati, gtn. broken, minaccidre.
Žuhek,* k. bittet, amaro.
Žiiliti, gtp. btñífen, reiben, (ber ©djufj), stringere; ©djttrielen utajen, far calli, incallire.
Žulj, m. bie @<§tmele, il callo.
Žuljka, ž. ein Satbdjen ®rot, una higa, pagnótta.
Župa, ž. bie ©ttppe, la ssuppa, ministra, il brodo.
Župan, m. bet ®orffd)ulje, il giu-dice di villdggio.
Županec,* m. etn ©djuljftecf, un taccone.
Župnija, ž. bie Sßfarre, laparrdcchia.
Župnik, m. ber Pfarrer, il párroco.
Žužela, ž. ein fletne« Snfelt, un in-sétlo piccolo.
Žvale, ž. mn. ba« ©ebtf) ant 3<tunte, la morsiéra.
Žvečiti, gtn. fatten, masticare.
Žvegla, ž. bie ^irtenbfeife, lasam-pdgna.
Ž véka ti, gl. žvečiti.
Zveličati, gtn. Hingen, suondre.
Žvenkati, gtn. fltngeln , suondre, strepitdre.
Žveplast, k. fd)tt>efeli<f)t, sulfúreo.
Žveplen, k. fdjtoefeltg, di solfo, di zolfo.
Žveplenka, ž. bet ©djtpefelfabett, lo zolfanéllo.
Žveplo, s. bet @d)tt>efel, il solfo, z-olfo.
žvergljati, gtn. jtuitfc^ertt,garriré, canticchidre-, orgeln, sonare Várgano.
Žvina, gl. živina.
Žvižgati,* gtn. pfeifen, fisehidre.
Žvižgavec,* m. bet Pfeifer, il fi-schiatóre.
Taliansko- nemško- slovenski del.


A, r. auf na; bei, pri;gegen, proti; nad), ju, in, mit j; über, ¿es; biž in, <io; a časa, ju >£>aufe, doma , nad) kalife, domii; a mezza-notte, uut ÜRitternadjt, o polnoči; a me, a te, a lui, mir, bir, iljm, meni, tebi, njemu.
Abastanza, gl. abbastänza.
Abäte, m. ter Stbt, opat, duhovnik.
Abbadessa, abbadia, gl. Badčssa, badia.
Abbagliäre, gp. bleitbeit, bleiiti; pos. fäufdjett, vkdniti.
Abbajäre, gn. betten, lajati.
Abbandonäre, gp. »ertajTen, zapustiti; — si, |td) »erlaffen, snubiti se.
Abbarbagliare, gl. abbagliäre.
Abbassäre, gp- erniebrigeit, poni-žiti, snižiti; niebet, tjevuutertaffen, na niže spraviti, dol spustiti.
Abbässo, nač. unten, doli; i)erun* tet, dol.
Abbastanza, nač. genug, dosti.
Abbättere, gp. nieberfdjlagen., podreti, obaliti; — si, Bon ungefähr treffen, slučajno vkuppriti.
Abbelläre, gl. abbigliarc.
Abbeverare, gp. tränte«, napajati.
Abbietto, k. gemein, fdjledjt, zaver-žen, poredni.
Abbigliare, gp. jieten, olepšavati, kinčiti.
Abbisognare. gu. betiötfjigen, treba biti, potrebovati.
Abboccamento, m. bie Uitterrebuitg, pogovor; bie Bufammenfunft, shod.
Abbominabile, k. abfdjeulid), o-stüdni.
Abominare, gp. wrabfd)eueti, studiti, merziti koga.
Abboudare, gn. tleberflufj tjaben, obilno imeti; in Ueberfluj) vor* Rauben fein, obilno biti.
Abborrire, gl. abbominare.
Abbottonare, gp. jttfnopfeu , s«~ peti (gumbe).
Abbozzare, gp. entwerfen, ffijjirett, načertati, načert napraviti, osnovati.
Abbracciare, gp. umarmen, objeti, zagerliti.
Abbreviäre, gp. abtürjen, okrajšati.	[diti.
Abbronzäre, gp. »erfengen, osmo-
Abbrostire, abbrostolire, gp. to* fielt, pražiti, peči.
Abbrnciäre, gp. »etbrettnen, po-žgati; gn. brennen, goreti.
Abbrnnare, abbrunire, gp. fdjtoar* jen, černiti; gn. fdjtoärjltef) inerten, počerneti.
Abbrustolare, gl. abbrostire.
Abbujarsi, gn. jinfter Werten, stemniti se.
AbdicAre, gn. entfagen, odpovedati se, odreči se.
Abete, m. bie Sanne, hoja, jela.
Äbile, k. fätlig, getieft, sposobni; tauglicfy, dobri.
Abilita, ž. bie ®efdjicftid)feit, sposobnost.
Abisso, m. bet 9tbgrunb , brezden, prepad.
Abitare, gn. Wollten, stanovati,
Abito, m. ba« iiteib, ^teibungžflM, oblačilo.
Abituarsi, gn. angetuoljnen, navaditi se.
Abolire, gp. abfd)affett, postavo, navado preklicati, obaliti.
102	Abor
Abortire, gp. ju früh gebäten, spo-
viti.	I
Abrogàre, gl. abolire. Abusâre, gn. tutjibvauten , krivo,
optiko rabiti, na ¡slo obračali. Abùso. m. ber SXdfiiu'auci), razvada,
krivo obračanje. Accadére, gn. ftt ereignen, shoditi se, primeriti se. Accalcârsi, gn. ftt in Wenge }\u famntenbrängen, zbrati se na gosto. Aceampérsi. gn. ftt lagertt, vseliti se, vtaboriti se. Aceanto, r. neben, zračno ; bei,pri;
nafte bet, blizo pri. Accapigliarsi. gn. jtet) raufen, tér-gati se.
Accarezzàre, gp. Itebfofeit, drdgo-
vati, milovati; božati.^ Accasàre, gp. bauen, hiše staviti; »erheiraten, koga kam priženiti; — si, fteh ftâtiêlit nieber; laffen, vdomiti se; fit »erheirate«, oženiti se, (donna) omočiti se. Accattàre, gp. betteln, beračiti. Accàtfo, ni. bie Vettelei, berastvo,
beračenje. Accattone, accattatöne, in. berVetti
1er, berač. Accecâre, gp. blenben, slepiti; —
si, blinb werben, oslepiti. Accelerâre, gp. beftleunigen, pospešiti; — si, eilen, hiteti. Accéndere. gp. attjünben, prižgati, nažgdti.
Accennàre, gp. einen SBinï geben, s migléjem znriminje dati, po-migniti komu. Accénto, m. ber Slccent, glas, na-gldsek*.
Accésso. k. entjünbet, vžgan. Accésso, m. bet ßutritt, pristop. Accessorio, k. beiläufig , tlimo ; als Siebenfa^e pfontmenb, pri-pddni.
Accettàre, gn. annehmen , sprijéti, vzeti.
Acchetare, gl. calmdre. Acchiappàre. gp. erhafteit, vlo-
viti, pristreči. Acchiiidere, gp. Betftliegen, beile»
gen, priložiti, pridati. Acciéjo, in. bet ©tafjl, jeklo.
Acco
Accidente, m. ber ßufaü, naklticje. Accidia, ž. bie Trägheit, nemarnost, lenoba.
Accingersi, accignersi, gn. ftt on.-fcfiicfen , pripraviti se , lotiti se podstopiti se česa. Aceio. accioche, v. baf), bamit, da. Acciafläre, gp. beim ©topf nehmen , lasdti, tezati. Accivire, gl. fornire, provvedere. Aeclainäre, gn. ausrufen, zaklicali,
oglasiti se za koga. Accoccolarsi, gn. fauern , čepati, Accoglienza, ž. freunbltte Slufnaft--
nte, prijazno sprijetje. Accogliere, gp. aufnehmen, em.-
bfangen, sprijeti koga. Accomandare, gp. i it Verwahrung geben, v shrambo izročiti; erntfel); lett, priporočati. Aecommaiidita, ž. bie Verwahrung,
oskerbljenje, izročenje. Accommiare, accommiatäre , gp. beurlauben, odpustiti koga; — si. Slbfchieb nehmen, slovo vzeti. Accomodare, gp. ¿urett ritten, vrediti, napraviti; — si, ftt »ets gleiten, pogoditi-, spraviti se; ftt ju etwas bequemen, vdati se; fit fejen, vsesti se. Acconipagnare, gp. begleiten, spremiti, spremljati; aecompagniren, glas prilagati. A c c o n c i are, gp. juritten, pripraviti;— le pelli, §äute gätben, kože strojiti; — si, ftt »ergleiten, spraviti se.
Acconcio , k. jugerittet, napravljen; gepujt, olišpan, očedjen. A eeon.sen tire. gn. einwilligen, pri-voljiti.
Accoppäre. gp. erftiagen , vbiti,
vsmertiti. Accoppiare, gp. paaren, spariti. Accorciare, gl. abbreviare. Accordäre, gp. flimnten, v brati (struneJ; bewilligen, privoljiti; — si, einig fein, sjediniti se. pogoditi se.
Accördo, m. ber Vertrag, Slccorb, pogodba; essere d'accördo, ettt--»erfianben fein, jednake misli biti, zlagati se.
Accö
Accörgersi. gn. metfeit, flewa^rc«, spoznali, zagledati.
Accörrere, gn. ju Jptlfe eilen, pri-teči, priskočiti (na pomoč).
Accörto, k. fchlau, flug, zvit; »ot= ficbtig, previdni, pozorni.
Accostare, gp. nähern, bližati; — si, fiel) nähern, bližati se.
Accösto, gl. accänto.
Accostuinanza, gl. costume.
Accostumarc, gp. gefittet machen, izobraziti; gn. gewoflttt feitt, navado imeti; — si, jtch gewöhnen, navaditi se.
Accozzäre, gp. Bereinigen, jufarn» inen fügen, sdriižiti, spehniti; — si, ftci> fceftjred^eii, pogovoriti se.
Accreditäre, gp. beglaubigen, po-terditi, poistiniti; .firebit Betraf* fen, zaupati komu.
Accrescere, gp. Betmeljten, pomnožiti; gn. Wadjfeit, rasti.
Accudire , gn. behilflich feilt, pri-pomdgati; bebaut fein auf ettoaa, skerb imeti.
Accuniuläre, gn. aufhäufen, kupi-čiti, vkup grabiti.
Accuratezza, ž. bie ©euauigfeit, natankost; skerbnost.
Accuräto, k. forgfältig, na tanko, skerbni.
Accusare, gp. anflagen, tožiti; anjeigelt, napovedati, odkazati.
Acerbo, k. herbe, grenki*.
Acero, m. bet Slhornbautn, javor.
Acervo, m. bet Jpaufett, kopica, kup.
Aceto, m. ber @ffig, jesih, sirče.
Acetosa, ž. ber Sauerampfer, ki-slica.
Acetoso. k. effigfauer, jesihast, kisel.
Acidire, gn. fattet werben, kisati.
Acido, k. fauet, kisel, hud.
Äcino, 111. bie ißetltbeere, vinska jagoda.
Acqua, i. ba« SEaffer, voda.
Acquätico, k. Sßaffers, povodni.
Acquavite, ž. bet ¡Branntwein, iga-njica.
Acquidötto, m. bie «ffiafferleitung, vodovod, vodotočje.
Acquistarc, gn. erwerben, pridobili, pridelati.
Addo	103
Acre. k. fcharf, äjenb, hud, razje-dni, ojstri*.
Aciileo, m. ber Stapel, žalo, žaleč*.
Acuilie, m. bie Spije, er t. verli; ber Scharfftmt, oštroiimnošt.
Acuminato, k. jngefpijt, zašiljen, zaostren.
Acilto. k. fpijtg, bodeč, šiljast.
Adacqnare. gp. Wäffern, vodo napeljali, (n. p. na travnik).
Adagio . k. gentäcfjltd?, P° lahko< P" malo.	[govor.
Adagio, m. ba« Sprü^Wort, pri-
Adattaliile, k. fc^icflicfe, attwenbbar, primerni, dobri.
Adattare, gp. atipaffen, primeriti, primerjati; — si, ftffi toornacf) ricb: ten, ravnati se po čem.
Adatto. k. Bequem, paffettb, primerni*, lični*.
Addtirsi, gn. ftdj Befieifigen , dati se na kaj; merfeit, gewahren, u-gledati, opaziti.
Addentare. gp. mit beu 3afmen faf= fett, s zobmi zgrabiti, ¡¡ugrizniti.
Addentro, gl. dentro.
Addetto, k. jugethatt, vdan.
Addicazione. ž. bie 9lBbanfitng, odpoved , ž.
Addietro, nač. jlttücf, nazaj; hin« ten, vzadi; per 1' — , Bormal«, nekdaj.
Addimandare, gl. dimandare.
Addimesticare, gp. jahm madjeit, podomačiti, vkrotiti.
Addio, nač. lebe Wohl', s Bogom; ©oti jittu ©ruf;, Bog daj srečo!
Addirizzare, gp. richten, gerabe jiellen , naravnati, po konci postavili; — si, jtdj wohin Wenben, oberniti se kam.
Additare, gp. jetgen, pokazati, kazati (s perstom).
Addizione, ž. ba« §injugeBen, do-ddvanje; ber Sltfaj, pridava.
Addobbäre. gp. jieten, kinčiti, zal-šati.
Addolcire, gl. raddolcire.
Addoiorare, gp. BettüBen, žalo-stiti; Schnterjett Betitrfachen, vrd-žati.
Addormeutäre, gp. einf^läfetn, v

204	Addo
spanje pripravljati, utruditi; — si, cinf^iflfe«, zaspati.
Addossare, gp. aufiabett, nakladati.
Addosso, nač. auf trm Oiiicfeii, na herbtu; t)ei ftd), pri sebi.
Adduco, id) fit^rc fjerbei, pripel jam ; gl. addurre.
Addurre, gp. iiertei fuf)rett, pripeljatii, napeljati.
Adeguare, gp. rtuagfeid^eit, izravnati.
Adenipiere, adempire, gp. erfiifien, dopolniti, izpolniti.
Aderente, m. ber Sln^auger, kdor se koga derži, al po kom ravna, privernik.
Aderire, gn. anijangen, skomder-iati, po kom ravnati se.
Adescare, gp. anlccfeu, privabiti; t'erfiti)rcu, zapeljati.
Adesione, ž. bie 91itpngltcf)feit, der-ždnje s kom.
Adesso, nač. jegt, zdaj.
Adiacente, k. angrettjettb, mejasni, priležni.
Adipe, gl. grassume.
Adirare, gp. gumen, serditi; — si, gortttg loerben, razserditi se.
Adito, m. ber 3ugang, pristop, uhod.
Adiutore, m. ber §e(fet, pomočnik.
Adoccliiare, gp. attBitcfen , pogledali.
Adolescenza, ž. ertoadjfene Sugettb, mladina (dorašena).
Adombrrire, gp. kf$atteit, obsen-čiti; entoerfett, načertati; gn. fdjiidjtern fein, plašiti se.
Adoperare, gn. frauc^en, rabiti, potrebovati; — si, ftcf) J>entuf)ett, truditi se.
Adortibilc, k. anfcetetiStoiirbig, molitve vredni.
Adorare, gn. anbeten, moliti; klanjati se Bogu.
Adoratore, m. Sereijrer, molivec*; štovatelj.
Adorazione, ž. bie Sftibetititg, motenje.
Adornare, gl. ornare.
Adorno, k. gegiert, ozalšan, okincan.
Adottare, gp. au Jiinbež ©tati att--nefjttteti, posiniti; pos. ftcf) attetg--nen, prisvojiti si.
Affa
Adulare, gn. fdjntetcÇeln, laskati «e prilizovati se.
Adulatóre, ra. ber @c()meid)(er, fo. skavee*.
Adulatrice, ž. bie @d)meidj(etiit ldskavka.
Adúltera, ž. bie ®ljebreci)eritt, konoderiea.
Adulterare, gp. e^eferertjen, preza-koniti; gn. yerfdifctjen, ponarejati, ponarediti.
Adultério, m. bet (Sfyebritfy zako-nodérstvo.
Adulto, k. ertoadjfett, dorasen.
Aduuánza, ž. bie Síerfammütitg, shod, sdrtiženje.
Adunare, gp. »ereinigett, sjediniti, sdriiiiti.
Adiinco, k. frumm, slok.
Adungliiáre, gp. mit bett .Riauen faffen, s parklji zgrabiti.
Adúnque, v. alfo, folglidj, potd-kern, dosledno.
Adusto, k. fjalïwrtrennt, prižgan, zasmojen.
Aere, gl. ária.
Aéreo, k. luftig, zračni*.
Aeorostático globo, ber Suftbatl, zrakomeh.
Affábile, k. freunbltd), prijazni*, priljudni *.
Affaccendársi, gn. ftdj fcefcfjáfiií gett, poslovati, opravljati.
Affacceudáto, k. gefdjâftig, posten , pri delu.
Affacciáre, gp. gtatt madjeti, gladiti; — si, erfd^einen, prikazati se.
Airaináto, k. vcrfimigert, lačni, gladili*.
Affangáre. gp. Mcfjmugen, oblatiti.
Affannáre. gp. beángftigett, strašiti, plašiti; — si, ftcf) ©orgett mateen, vbijati se, truditi se.
Afianno, m. bie Slngfi, strah; ©orge, skerb, i.
Affardelláre, gp. eitipatfeit, svoje reči pobrati (za odhodjo).
Aliare, m. baž ®efd)âft, posel*, o-prdvek*.
Affasciuáre, gp. begauiern, očarati; in 33ttttbel (uttbeit, v snopiče vezati.
Affaticáre, gnp. ermñben, vtriiditi.
AfTa
ÄffÄtto, nač. gänjiic^, do kraja, čisto, popolnoma.
Aflkttuchiare Jgp. bezaubern, nare-
AfTatturare • iditi komu, očarati.
Affe, čut. t»ai)tlid)! resnično ! bogine!
Äfferinare, gp. bejahen, potirditi, prikiniti.
Affermazione, ž. bie Behauptung, terdenje.
Afferrare, gp. faffett, popusti (po-padem), zgrabiti.
Affettäre, gn. ft<h feinten nach et-' traž, hrepeneti za čim; affeftiren, delati se, pačiti se.
Affetto, m. bet Sljfeft, zanimanje; bie fieibenfchaft, strast, ž. — k. ge; neigt, prijazni.
Affezionare, gp. einen burd? etwas einnehmen, zanimati koga; — si a, liebgewinnen, zanimati se za koga ali za kaj.
Affezione, i. bie ©ewogenheit, pri-klonost, dobrohotnost.
Affibbiäre, gp. ¿ufd>uaileu, zakop-čdti, pripeti.
Affidare, gp. »er jtehern, zagotoviti; — si, fteh »erlaffen, zanašati se.
Affiggere, gp. anheften , prilepiti, obesiti; — si, unbeweglich ftehcn bleiben, vstaviti se.
Affilare, gp. fcfkirfeu, brusiti; pos. reijeit, dražiti; — si, ftd) in ötei* hen fiellen, zverstiti se.
Affilatiira, ž. bie ©chneibe, rezina.
Affinamento, m. bie Verfeinerung, izboljšanje.
Affinare, gp fein, büun machen, tan j ča ti.
Affinehe, v. bajj, baniit, ttnt, da.
Affine, m. & ž. ber, bie SerWanbte, sorodnik, sorodniea.	[šina.
A Ii i n i ta. ž. bie @<hi»ägerfchaft, svak-
Affiocato, k. heifer, hripav, pivkav.
Affiorato, k. geblümt, rožast, pisan.
Atfisare, gn. atijlarren, bošati, stermo gledati.
Affiftare, gp. »ermietheti, verpachten, v najem dati, ali vzeti.
Affitto, m. ber ipadjt, najem, zakup.
Affliggere, gp. betrüben, žalostiti.
Afflitto, k. betrübt, žalostni*, pobit.
Affluente, k. reiflich , obilno , na debelo.
Aggi	205
Afflüsso, m. ber 3uflup, pritok.
Affognre, gp. erfticfeu, zadušiti.
Affollare. gp. jufammen brätigeit, stiskati, rivati; — sij fj^ trän* gen, rivati se.
Affoltarsi, gn. fjaftig teben, naglo govoriti; poltern, ropotati.
Affondare. gp. »erfenfeu, na dno spustiti; tief htlteittfchlageit, globoko zabiti; — si, »erfüllen, pogrezniti.
Affondere, gp. gugiepeti, dolivati, priliti.
Affondo. k. tief, globok; gttlttbli<h, temeljit.
Affratellarsi, gn. fel;r vertraut thun, brdtiti se.
Affreddare. gp. Palt machen, hladiti; gn. falt Werben, ohladiti se; — si, fteh erfälteu, prehladiti se.
Affrenare. gp. jäumen, berzddti; benähmen, krotiti.
Affrettare, gp. befchleuttigen, pospešiti. hitro opraviti; — si, eilen, hiteti.
Affrontäre, gp. belierjt angreifen hrabro popusti; anrebett, ogovoriti; gn. gegenüber flehen, v lica si gledali, nasproti si biti.
Affionto, m. ber Slngriff, napad; ter Schimpf, osramotenje.
Affnniare, gp. räuchern, kaditi, pokaditi.
Affusare, /gp. f(haften, nasaditi;
Affustare,(— archibugi, iBitcfifen fchäften, puške podkopititi.
Agente, m. ber Slgent, opravnik.
Agenzia, ž. bie 9lgeittte, opravništvo.
Agevolare, gp. erleichtern, lahčati; bett äße g bahnen, pot nadeldvuti.
Agevole, k. leicht, lahki*; flinf, berzni*.
Aggelare, gp. gefrieren machen, pri-merzniti.
Aggentilire, gp. »erebeln, žlahniti, požlahniti.
Aggbiaceiäre, gn. gefrieren, zmer-zniti.
Agghiaeeio. m. bie Hürbe, ograda, grajenik.
Agghiadare, gn. »or ifälte erftar* ren, odreveneti od zime.
Äggio, m. baž Slgio, Slufgelb, pri-davek*, pridava.

106	Aggi
Aggiogare, gp. tu« 3od) fpaurteu, vjdrmiti.
Aggiornäre, gn. bett Sag fejtfejen, dan odkazati.
Aggirare, gn. herum getjeji, pohajati, obhajati; i) et um bremen, stikati.
Aggiratöre, m. eilt Satibftreiiffer, po-tepenec *, pohajač.
Aggiudicare, gp. geriftlidj ¿uer=
feiutcit, södbeno spoznati.
Aggiiignere, Igt- beifügen, prilo-
Aggiungere, \žiti, pridati; errei; d)ftl, doseči, doiti.
Aggiiiiita, ž. bet 3ufa|s, pristavek *.
Aggil'into, k. beigefügt, prikladan;
—	m. bet Slmtsgetyülfe, uradni polnočnih.
Aggiuntoche, v. umfomel;r, s t im več, bolj; Weil, ker.
Agginstare, gp. jittef t uiacbfu, narediti-, poravnati.
Aggoinitolare, gp. in einen finönel Wiltbeu, na klopčič uvijati, klop-čičiti.
Aggradevole, k. angenehm, prijetni *.
Aggrad i in čut«, m. bie ©ettebtni; gung, odobrenje ; ber ¡Beifall, do-padenje.
Aggradire, gp. genehmigen, odobriti; — gn. gefallen, dopdsti.
Aggraffare , gl. aggrappdrsi.
Aggraudire, gp. »ergtöpern, povek-iati; erhöhen, izvüati.
Aggrappare, gp. anhacfen, vsekati-,
—	si, ftd) anflautmern, prijeti se za kaj, okleniti se česa.
Aggra tieeiare, gp. utntoiubett, ovijati, oviti.
Aggra vare, gp. befd)toereit, obtežiti.
Aggravio. m. bie ©efdjtoerbe, pritožba.
Aggraziäre. gp. begnabigen, po-milovati.	[žiti.
Aggregäre, gp. jugefellen, pridrti-
Aggressöre, m. bet Angreifer, na-padnik.
Aggrinzare, gn. runjel«, gerban-čiti, gerbati.
Aggrizzärsi, gn. »or Jtälte erftar; reit, odreveneti od mraza.
Aggrondare, gn. böfe Werben, razjeziti se.
4 ¡ar
Aggrojtpare, gp. jufantnten toitfeln, sklopčičiti, sgručiti.
Aggruninrsi, gn. getiitnen, šteti Se.
Agguagliare, gp. eben mafen, ravl nati, poravnati.
Agguaglio, m. bie Služgleifnng, poravnanje; ber Vergleif, prispodoba.
Agguato, m. bie 9iaf jiellung, bet Einterhall, zaseda.
Aghirone, m. bet ffleihet, caplja.
Agiare, gp. beguern ntafen, lično napraviti; »etfeben, oskerbeti.
Agiatamente, nač. gtmaf lidj, lično, vdobno.
Agiato, k. toolilfjabenb, premožni.
Agile, k. getoanbt, tirni, okretni.
Agio . m. bte Seguemlidhfeit, ličnost, priličnost.
Agire, gn. uurfeti, tbun, vdelava ti-opravljati.
Agitare, gp. fdjuttetn, majati, tresti.
Aglio, m. ber ^noblanf, česen*.
Agnatu, k. »ertoanbt »oit paterlidjer ©eite, v žlahti po očetu.
Agnello, m. baž 8amm, javne.
Ago, m. bie Slabel, iglica, šivanka.
Agognare, gn. fehttlif, »etlangett, hrepeneti za čim.
Agone, m. grofe Slabel, igla; ber ilampf, vojskovanje.
Agonia, ž. bie ItobeSangfl, smertni strah.
Agosto. m. ber Slugnft (2Konat), avgust.
Agreste, k. ttilbtoadjfenb, satnora-šni, poljski, divji.
Agretto, gl. acetosa.
Agrezza, ž. bie ©iinte, kiselina.
Agricoltore, m. ber SlrferSmantt, poljodelec*.
Agrigno, k. fauerlidj , kiselast.
Agro, k. fauer, (;erfce, kisel, terpki*.
Agronomia, ž. bie Sltferbattfunbe, znanje poljodelstva.
Aguzzare, gp. ffletfen, brusiti.
Aguzzino, m. bet Sflapenauffehet, nadzornik stiinikov.
Aja, ž. bie Xettlte, skeden*; bie£of; meifterin, decovodlja-, bie (Sorten; abtheiluttg, greda-, bet Sogelljerb, ptičnica.
Ajare, gl. trcbbiare.
Ajo
jijo, m. bet ^cfmetjiet, decovódnik.
Air A ne, gl. aghirone.
Alta« ž. gl. ajúto.
Ajutáre, gp. Ijelfett, pomagali.
Ajúto, m. bic £ülfe, pomoč.
Aizzáre, gp. reijen, dražiti, šuli.
Ala, ž. ber Slügel, perotnica.
Alabarda, ž. bie £elíebatbe, súlica.
Alabastro, m. bet 9llabafiet, ala-bdsler*, (bela svetla mavčevina).
Alaeritá, i. ble SDíuntcrfeít, berhkost.
Alare, m. bet geuerbocf, konj, kobila , pes, kosa, železo na og-njiši, ktero je dervam za podlogo.
Alare, gp. beflügeln, pospešiti.
Alba, ž. bie TOorgenbiimtttermtg, svitanje.	[oholost.
Albagia, ž. bet (Sigetibfutfel, napuh,
Albeggiánte, k. lueiptict), belkast.
Alberáre, gp. aufridjten, po konci postaviti, vsaditi.
Albergáre, gn. Ijetbetgen, stanovati-, gp. beljerbergen, na stan vzeti.
Albergo, m. bte ^etberge, popót-niško odsedalüe; ter ©aftljof, gosti eni ca.
Álbero, m. bet 93aum, drevo.
Albicócca, ž. bie Slpritofe, mariilica.
Albóre, m. gl. Alba.
Albume, m. ba« ®it»eifi, beldk.
Alce, m. ba« @leuntl)iet, severni jelen.
Alchiinia, ž. bie ®olbma<ijerfunj}, zlatotvórstvo.
Alcióne, m. ber ©tčbogel, plavi povodni ptič.
Alcoráno, m. bit jtotim, koran (turško sv. pismoJ.
Alciiuo, k. jentaitb, nekdo.
Aléna, ž. bet 9ltljem, sapa.
Aleñare, gn. at^mett, dihati.
Alétte, i. mn. bie glcpfeberit, pla-vúte.
Alfabeto, m. 9193®, abeceda.
Alliére, ra. ber gafynrtdj, zastavnih.
Alga, ž. ba« SBfeergtaž, morska trava.
Algére, gl. aggrizzdrsi.
Alice. gl. sardélla.
Alienábile, k. uerauferlic^, pre-ddvni, na oddajo.
Alienare, gp. »ereuiperttt oddati, odddvati-,— si, ftdj abfcmbern, od-
" družiti se.
Allö	107
Alieno, k. ftentb, undjni, vjen.
Aligero, k. geflügelt, perötast.
Alimento, m. bie 9ta$tung, živež,
hrana.
Alitare, gn. fdjnauben, sopihali.
Älito, m. bet .¿andj, sapa.
Allacciare, gp. jubittbett, zavezati-, Perioden, zapeljati.
Allagare, gp. itberfcbtt eni meti, pod vodo spraviti, poplaviti.
Allardäre, gp. fpicfett, poslaniniti, našpehdti.
Allargäre, gl. slargärc.
Ailarin.ire, gp. iti gurdjt fegen, strašiti.
Allato, gl. accdnto.
Allattare, gp. fangen, dojiti.
Alleanza, ž. baž 93itnbmj, zaveza.
Alleccare, gp. betecien, oblizati.
Allegärc, gp. anführen, izgovarjali se na besede čigave, izreko čigavo napeljati-, — i denti, bie 3«bne ftuntpf tnadjen, skomino dobili.
Alleggerire, gp. erleidjtern, polah-čati.
Allegrare, gl. rallegräre.
Allegro, k. frčtjlidj, munter, vesel, radostni *.
Allen Are, gp. nadjlaffen, popušati, pojemati-, gn. anfeuern, spodbddali.
Allentäre, gl. rallentäre.
Allestire, gp. fettig, juredjt utajen, pripraviti, prirediti.
Allettare, gp. locfen, vabiti, noreti koga.
Allevare, gp. erjieften, gojiti, rediti.
Alleviare, gl. alleggevire.
Allievo, m. ber Sögling, gojenec*, učenec *.
Allignare, gn. SBurjel faffen, vko-reniniti se, prijeti se.
Alloccare, gn. auflauern, prežali, zasedati koga.
Allöcco, m. ber Ulju, sova-, bft HU pel, bedak.
Allödio, m. freie« (Erbieten, svobodno zemljiše.
Allodola, ž. bie Serdje, škorjanec*.
Alloggiare, gp. beherbergen, na stan sprijeti; gn. tvoljnen, stanovati.
Alloutanare. gp. entfernen, oddaljiti.
Allöra, nač. bamal«, tadaj, onda.
208	AHö
Allöro, m. ter Setbeer, lovor.
AI Inda. ž. bünneS Schafleber, irha.
Alliidere, gp. auf etwa« aufbieten, natolcavati.
AHumäre, gp. beleihte», osvetliti.
Allimie, m. ¿et Sliattn, galun.
Allnngäre, gp. »erlängertt, poda-Ijiti, nategniti.
Alluviönp, ž. bie 9lnfd)tt>emmung, naplavina.
Alma, ž. (v pesmih), bte Seele, duša.
Alm«, k. göttlich, bokdnsk; wohl* tfjätig, dobrotljiv.
AIiio. m. bie ®rle, jelša, jalia.
AI pari, nač. auf gleite Slrt, jed-nako, na ravnost; cambiilre al pari, ®elb gegen @elb ohne 9iuf* gelb tuecf) feltt, denarje zamenjati brez nadavka.
Alpe, ž. ein feljt Ijo(;ež ®ebirge, bie Sllpe, planina.	[ski.
Alpestre, k. Sfipen*, planinski, gor-
A1 piti, nač. hodjflenž, narveč, k večemu.
AI talina. ž. bte Schaufel, gugav-niea.
Altäre, m. bet Slltat, oltar.
Alterare, gp. ättbent, spremeniti; »erfalfchen, ponarediti; »erberben, pokvariti, spačiti; — si, ftdj ar* gettt, serditi se.
Altereare, gn. jattfett, ftreiteu, prepirati-, kregati se.
Alterigia, ž. ber Jpoc^tmit£), ošab-nost.
Alternare, gp. abt»cd?feln, verstiti-, ¿rediti se.
Altero, k. jielj, ^oct)Utüt^ig, napuh-njen, ošabni*.
Altezza, ž. bte £)öhe, Jpotjeit, visokost.
Alto, k. i)cä), visok.
Altresi, v. and), ebettfo, tudi, rama tako.	,
Altretanto, nač. ebenfopiel, ravno toliko.
Altri, o. jentanb Slttberž, ein anberer älfenicf), nekdo drugi, neki drugi; altri diee, matt faßt, pravijo, govori se.
Altrimente, nač. fenji, hnbttgetts, drugače.
Atiima
Altro, o. anber, ein anbetet, drugi; per —, übrigen«, fonjt, za drugače. drugače; senza—, getmjjf gotovo.
Altroehe, v. auf et, nur, razun sämo.
Altronde, nač. anberS woher, od kod drugod; aus einem anbertt @run= be, iz driigega uzroka.
Altröve, nač. attbersmo, anberstoo* hin, drugej, drugam.
Altriii, o. eitles*, einem*, einen an* bertt, koga drugega, komu drugemu.
Altära, ž. bie §öhe, višina.
Alimiio, m. ein 3ög(tng, gojenec*, rejenec*; bet Schüler, učenec*.
Alveare, m. ein Sienettjiocf, Stenen* torb, panj, ul, koš.
Alzäre, gp. heben, erheben, vzdigniti, povzdigniti; attfhebett, auf* fiaubett, pobrati.
Amabile, k. liebettStoütbig, ljubezniv.
Amčinte, m. & ž. bet, bie ©eiiebte, ljubeč*, ljubica.
Amarasco, m. bet' SEBeichfelbaunt, višnjevo drevo, višnja.
Ainare, gp. lieben, ljubiti, rad imeti.
Amaro, k. bitter, grenki*.
Ainbaseiatore, m. ein ©efanbter, poslanik.
Ambe, ambidde, ambiduo, št. beibe, oba, obe.
Ambiente, k. toaž eilten Äörper gattj ltmgtbi, kar kako reč okoli in o-kdli oblega; bet SltftfreiS, ozračje.
Ambiguo, k. jtoeibcutig, dvalični*, dvastrdn; jtoeifelhaft, negotov, va-gan.
Ambire. gn. ehrgeizig fein, časti željni* biti; mit (šifer ttaefe etwas ftreben, živo se za Itaj poganjati.
Ambizione, ž. bie ®hrbegierbe, ča-stiieljnost, častildkomnost.
Ambra, ž. ber žSernfieitt, jantar.
Ameno, k. angenehm, vgodni*.
Amicizia, ž. bie greunbf^aft, prijateljstvo.
Ainieo, m. ber grettnb, prijatelj.
Ailiido, m. baž Sfarfmehl, krepča, šterka.
Ainista.^l. amicizia.
Aminaccare, gp. jerguetf^en, jerfio--, fett, zmečkati, raztolči.
Amma
Aininaestrare, gp. uitterric^ten, ah* ritteit, učiti, meštrdti.
Ainmagliare, gp. etwaž unifie^ten, vplesti.
Ainagrare, — rire, gn. abntagern, omeršaveti, posušiti se.
Anmiainare, gp. bie Segel firet* teti, jadra stisniti.
Ammalare, gp. ftauf maten, v bolezen spraviti; gn. erftattfen, iz-boleti.
Ammalato, k. ftanf, bolan.
Aoimaliare, gp. bel)erett, očarati; pos. taufteil, »erbleubetl, zmotiti, oslepiti.
Anunantare, gp. beutantelit, um* l)tt(iett, zagerniti, zakriti, zakrivati.
Ammasso, m. ein $aufe, kup, kopica.
Ammazzare, gp. tobteti, ermorben, ubiti, umoriti, zakldti.
Anunenda, ž. bie tfcfjdbtc;«ttij, ber @rfaj, odškodovanje; bie ©elbbltfje, globa, (denarna kazen); bte Str* tenbufje, pokora.
Ammettere, gp. jugeben, dati veljati; julajTett, pripustiti.
Amministrare, gp. »erwalten, o-pravljati, oskerbovati.
Ammiraglio, m. bet Slbrttiral, zaporednih brodovja.
Animirate. gp. bewunbern, občudovati.
Annnollare, gp. eticetc^en, omehčati.
Ammonire, gp. toarnen, svariti, opominati.
Ammontare, gp. an^aufen, nakupi-čiti; gn. jtt belaufen, betrageti,7ia-brati si, nateči (dolga).
Anunorbare, gp. aitftetfeit mit ei= ttet .ftrattfiieit, okužiti koga; er* franfett, izboleti.
Ainmovibile, k. abfejbar, »erbraug* bar, odstavljiv, odpravljiv.
Ammucckiare, gp. auffjattfcit, na-kupičiti, splastiti.
AmmulFare, gn. uctldjutimelti, plesne ti.
Animusarsi, gn. mit bet @tllauSe eittaitber beru^rett, ftt toie bie £uube beriet«tt/ vohati se (psi).
Andi	209
Annnutinársi, gn. f¡t empören, spiintati se.
Ainmutire, aminutoláre , gn. »er>-jlummett, obmolčati, vtihniti.
Amo, m. eilt giftangel, ternek (za ribe loviti).
Amóre, m. bie Siebe, ljubezen*, ž.
Amoroso, k. liebreit, ljubezniv; »eriiebt, zaljubljen; m. ber ®e*
, liebte, ljubeč, ljubljenec*.
Ampio, Ampio, k. geräumig, prostorni.
Amplésso, m. bie Umarmung, Utn--faffung, ogerljénje, objetje, objemanje.
Ainplificáre, gp. erweitern (eine Siebe), raztegniti, razširiti svojo besedo.
Ampolla, ž. ein gläfemes gläfdjdjen, steklenica, flašica.
Ampollóso, k. fétmtlfiig, spúh-njen (govor).
Análisi, ž. bie äufiöfung einet ©a--te in i^re 33eftanbtljeile, ločba.
Análogo, k. gleit,übereinjiimntenb, jedndk, prilični.	[ledje.
Anca, ž. bie §üfte, kolk, kovka,
Anche, v. aut, tudi.
Áncora, ž. ber Slnfer, maček (za brodóve vstaviti).
Ancora, v. not, *e■
Ancoraché, Ancorché, v. obgleit, Wenn aitt. ako ravno, da si ravno , ako tudi.
Ancúde, Aneúdine, m. ber Slmbojj, naklo, nakov.
Andamento, m. bet ®ang, hoja, hodnja, gibanje.
Andante, k. gefjettb, hodeč, gibajoč; uuunterbroten, neprenehdvni.
Andáre, gn. gefeit, iti; — a piedi, JU gufie gelten, peški iti; — aca-vállo, reiten, jezditi; — in car-rózza, faxten, peljati se; andir-sene, ta«on=, Weggehen, oditi, proč iti; andáre a genio , uat SBnnft gelten, po volji iti; 1' dbito non mi va, ba« Äleib pafit mir ni 11, oblačilo se mi ne prileže.
Andiriviéni, m. mn. bie Srtgänge, hodališe na zavoje, idipridi; Um* f t weife im Sieben, ometanje v go-
I vorjénju.
210	Andi
Ändito. m. ein fdjmalejt ©a 113, tesno hodiše.
Alieddofo, m. fine 9liiefbote, kratkočasila, smešna povedka.
Anelar«, gn. teuren, fdjnattbcit, so-pihati.
Anelto, 1». betgingetring. perstan-, Äetteitring, obvod.
An c I o s«, k. eitgbritftig, ki težko diha, nadušljiv.
Anfibio, m. eilte 9ltttfibie,vodokdp-nica, žival ki na kopnem in v vodi lahko živi.
Angelo, m. bet Sngel, angelj.
Angolare, k. tomflicfjt, etfig, oglasi, ko tast.
Angolo, m. ein äBütfel, kot-, — retto , acüto , ottriso , cht realer, fpijiget, ftumpfet äßütfel, pravi, spert, tup kot.
Angare, m. >bte 9itigft, bet Äum*
Allgöscia, ž.^mer, strah, tuga.
Angoilla, ž. bet Slal (giftfy), jegulja (ribaj.
Angiiria. ž. bie SBaffermelotte, di-nja buča, vodenica.
Arigiistia, ž. bie 9lngfi, Vattgigfeit, strah, zadrega.
Angiisto, k. fc^tnal, enge, ozki tesni.
A'uice, m. bet 91 tu>3, janež.
Anientare, gp. »ernteten, vničiti, pokončati.
Aninia. ž. bie ©eele, duša.
Animale, m. ettt i£l;ter, živina, žival, i.
Aniniare, gp. beleben, befeelen, oživiti-, ermuntern, podbddati.
Aniuiella, ž. b«ž ©efröfe potu kalbe, telečja mezdra; baž 93etttil, duška.
Animo, ž. bai ©enttitlj, obdušje, serce-, bie SibftdJt, namera-, dar-, bastär 1' animo, jtd) Mtter)iel)eu, beit SUilttl) ^abett, podstopiti se, tipali se; farsi — , ftd) Wittl) Uta* djett, jačiti se-, perdersi d' animo, jagljaft Werben, pogum, serce zgubiti.
Aniviositä, ž. bie .&ergfyafiigieit, serčnost; bte (Erbitterung, serd, ž.
Aniira. ž. bte @nte, raca.
Annali, m. ran, bie 3afjrbiidjer, le-topisje.
Anti
Annegare, gp. erfditfeit, ertranfeit, potopiti; — si, ertriufeu, vtopitise.
Aunichilare,( , . ,,
Annientarc, ( ftnlcntAre-
Anniversario, ra. bet 3al)rtag, ob-letni dan; obletnica.
Anno, m. baž 3al|r, leto.
Annodare, gp. »erfttupfen, zaozldii, zavezati.
An 110 j are, gp. pcrbrieplici) madjen, razdražiti koga-, — si, uberbritfi fig tperbett, naveličati se; lattge SKietle ^abett, dolgočasno biti(komu).
Annoso, k. bejaljrt, alt, priletni, star.
An no t are, gp. annterfen, zaznd-miti, zapisati.
Annottarsi, gn. Sfa^t toerbett,sho-čiti se.
Annoverare, gp. ^tnjUjaf;len, prištevati, prišteti.
Annuale, k. jalirlici), vsakoletni.
Auiiullare, gl. annichiUre.
Annunziare, gp. auftmbtgeit, naznaniti, oklicati.
Annuo, gl. annuale.
AnuvolArsi, gn. ftdj iibertoolfeH, oblačili se, oblačno biti.
Anomalo, k. ittiregelmafjig, nepravilni.
Anoiiinio, k. ungeuannt, brezimen, brez imena.
Ansare, gn. fend^eit, fdmaubett, so-pihati.
Ansieta, ž. bie9Jitgfl, strah, težava.
Antecedente, k. porljetgeljeub, naprej š ni, prednji.
Anteinurale, m. bie Vormattet, pred-zidje.
Antenat«, m. bet 9ll)n, Vorfaljre, preded, stari.
Anteporre, gp. porjieljen, porfegett, bolj obrajtati, prednost davati.
Anteriore, k. porber,prednji, sprednji.
Aiilieaglia, ž. eitt 9lltertf;untžubeti bletbfel, starinska reč.
Anticipare, gp. ettpa« poraužtljim, za naprej kaj opraviti; — la paga, Poraužbegaljleu, naprej plačati.
Antico, k. aUettt)umiii), starinski.
Antidoto, m. baž ©egeitgift, pro-tistrup.

Antí
Anlíp°de i m- ber ©egeitfüfiler, pro-tinógar.
Antiquário, m. ber 9Ütert()ñiuler, starínar.
Antistite, m,&i. bet 58orjM)et, bíe Üerfteíjertu , nadstójnik , nadstój-nica.
Antología, i. bíe SJlumettíefe, cve-tobéra, rožni venec*.
Antro, m. bíe §čf;le, duplja, berlóg.
Antropófago, m. ber ÜJ?eufd)eitftef= fer, človekožerec*.
Anulare, k. jitut {Ring gehörig, xa perstan; dito —, ber {Rtngjtnger, pérstanec*.
Anzi, r. vor, pred; nač. vielmehr, fogar, veliko več, še le, celi>; anziehe, bevor, el)et até, pred ko.
Anziáno, k. uralt, prestar, starinski.
Apatía, ž. bíe gühíioftgfeit, neob-cútnost.
Ape, ž. bie ffiiene, čbela, bčela.
Apérto, k. offen, geöffnet, offenbat, odpért, odkrit, očitni.
Ápice, m. bet ©t'pfel, verh.
Apología, ž. bíe Éámjrebe, zagovarjanje, zagovorilo pismo.
Apoplessia, ž. bet @<f)lagjiitfj, mer~ tiid. božji žlak.
Apóstata, m. bet Abtrünnige, odpadnik (od vere~).
Apostema, ž. eitt @efcf)ttmt, tovor, tur, ule.
Aposticciáre, gp. naájtnadjeit, falft= ficireit, ponarejati, posnemati.
Appagáre, gp. beliebigen, namiriti; — si, fleh begnügen, zadovoljni biti.	[najem.
Appálto, m. baS Stbfl'adjten, zakup,
Appanággio, m. baS Seibgebitige, izgovorjeni vžitek velikih gospodov.
Appannáre, gp. verbuttfeln, stemniti; trüben, skaliti.
Apparáto, m. bie @erätf)fd)aft, ßw - beteitung, priprava, skladba.
Apparecchiáre, gp. bereiten, »er« aufiatten, pripraviti, napraviti.
Apparénte, k. f^eíttbat, prividni, na okó.
Apparíre, gn. erfdjetnen, prikazati se, na ogled se postaviti.
Appo	211
Appartamento, m. eilte Steide Bit'1 Itter, izbövje, stanovanje.
Appartenere, gn. gugehören, čigav biti; iti komu kaj.
Appassionamento, m. bie Seibeit* fctyaft für ettoa«, hrepenenje.
Appassire, gn. weifen , veniti, o-v eni ti, posušili se.
Appastare, gp. fnetett, mesiti, u-mesiti; — si, aufleben, sprije'ti-, spri jemati se.
Appellare, gp. uetllteit, imenovati; auflagen, tožiti; gn. ¿it einem f)ö--hereit ©eridjte abbeilireit, tožbo višji sodbi prenesti.
Appena. nač. faitttl, koma j, težko da.
Appendice, ž. ter ?M;attg, dostd-vek, rep.
Appeso, k. angehängt, aufgehäugt, pripet, obešen.
Appetito, m. bie fiuft, SSegierbe, za-željenje; bie ®ß(ltft, vžitno za-željeiije, slaj.
Appianare, gp. ebnen, poravnali; bahnen, kerčiti.
Appiecäre, gp. feft anheften, pripeti, pripehniti, prikeljiti; — il fuoco, ailjünben, zakuriti; — la zufTa, eine @d)lägerei beginnen, stepsti se; — si, ftd) anhängen, prijeti se česa; vkoreniti se.
Appie, appiedc, nač. ant gttfe, tin« ten, na podnožju, doli.
Appieno-, nač. wöftig, volfiommett, za vsim, popolnoma.
Appigionarc, gp. verorietheri (ein JpaUS), hišo v najem dati, pod zakup dati.
Appigliarsi, gn. ftd) an ettvaS i)al= teil, derždti se česa.
Applaiiso, ni. taS Slbbiaitbiren, zadovoljno, radostno pleskanje (s rokami).
Applicare, gp. anmenben, rabiti, treba bili; auflegen, postaviti; — si, jteh befieipigen , ftltbireit, marljiv bili.
Appo, r. bet, nahebei, pri, blizo.
Appoggiare, gp. etwas fingen, podpreti, podpirati; aule^ttett, nasloniti; — si, ftif) ftiijen, vpirati se.
Apponimeuto, m. ber Sufag, pri-stavek*.
212	Appö
Appörre, gp. beifügen , pristaviti, — si, ei erraten, vgoniti, zadeti.
Apportare, gp. bringen, heräuira; geti, donesti, prinesti.
Appösito, k. attgemeffen, geeignet, primerni*, dobri*.
Apposizione, ž. gl. apponimento.
Apposticcio, k. nachgemacht, falfcty, ponarejen, nepravi.
Apprendeiite, m. ein Cef/ritiig, u-čenec*, novak.
Apprendere, gn. lernen, učiti se, zapopasti, ümiti; — si, aufleben, prijeti se.
Apprcnsione, ž. bie (Mermtttg, naučenje ; bie gur^t, boječnost, skerb, i.
Appresso, r. nahebei, bei, pri, blizo ; nač. hernadj, po tem; — a poeo, beiua|e, faft, skoro, blizo.
Appressoche, v. beinahe, faji, skoro, blizo.
Apprestäre, gp. jnbereiteit, ¿uredit machen, pripraviti, narediti.
Apprczzare, gp. fdjagen, ceniti; hochachten, čislati.
Approdarc, gn. attlanben, pristati k bregu.
Appropiäre, gp. juetgneit, osvojiti; jich anntaffen, posilem vzeti.
Appropinquarsi, gl. avvicinärsi.
Approposito, nač. eben recht, ravno prav, pač prav.
Appropriäre, gl. appropiäre.
Approssimare, gnp. megliifyf} nal/e fommett ober bringen, dobližati.
Approväre, gp. billigen, odobravati, poterditi.
Appuntamente, nač. pmiftlid), rieh* tig, natanko , upravo.
Appuntainento, m. bet Sertrag, pogdj, pogodba-, gli appuntamenti, bie Sinfünfte, dohodki; bie Sefol* buitg, plača.
Appuntare, gp. jufatnmenheften, spehniti; jnfpijtn, ostriti, prio-štriti; tatetu, grajati; — le mani, (teh mit ben ¿pnbett fiemntett, roke podpirati; — un debito, anf^rei* bett (eilte ©efutlb), dolg zapisati; — si, ftdj befpredjett, pogovoriti se.
Appmitato, m. bie gerabe ©ttmnte, okrogel znesek, okroglo število.
Arco
Apptinto, nač. ridjtig, genatt, pravo, točno; per 1'—, eben, gerabe juft, ravno, ravno prav.
Aprico, k. offen, unter freiem £itn= Ittel, odkrit, pod milim nebom.
Aprile, m. ber Slptil, april, mali traven.	[lati,
Aprire, gp. öffnen, odpreti, odde-
Äquila, ž. ber Slbter, orel, po-slojna.
Aquilone, m. ber Storbioinb, sever.
Ara, gl. al Ure.
Arägno, m. aragna, ž. bie ©pinne, pajek*.
Arancia, ž. bie pometanje, pomaranča.
Arare, gp. atfern, ordti, plužiti.
Aratro, m. bet $fiug, plug, drevo, oralo.
Arbitrio, m. bie SSMführ, samovolja.
Arboscello, m. baž SättmdKn, drev-ce, drevesce.
Ari» ü s to, m. ein ©traud), germ.
Area, ž. eitt Äaftett, skrinja.
Arcano, m, baž ©eheimttif, skrivnost.
Arcäto, k. gebogen, gefrümntt, vslo-čen, sboknjen, lokast.
Arcfivolo, m. ber Urgtof»ater, pred-ded.
Arclietto, m. ein fteinet Sogen, gie= beibogen, ločeč.
Arcliibügio, archibriso, m. eine glin te, puška.
Architetto, m. eitt Sattmeifler, stavbni- , poslopnikar.
Architrave, ž. bet Unterhalten, podse I:, poglaviten tram.
Archivärio, m. eitt 2lrchisar, čuvar pismoshrdne.
Arci, (» sostavljenih besedah pomeni : naj veče, naj gorje, naj-malopridniše itd.J.
Areibugiärdo, m. ein (Srjlügner, lažnivec velike mere.
Arcidiica, m. ber (Srjhetjog, nadvojvoda.
Arciere, m. ein Sogenfdjüj, stre-Ijar, pušicar.
Arco, m. ber Sogen, lok, obok.
Arcobaleno, m. bet ¡Regenbogen, mavra, boži s tole c, doga.
Arco
Arcolájo, m. tic ©ctrntoinbe, gornik, motovilo.
Arcúto, gl. arcáto.
Ardénte, k. feurig, goréc, vnéf.
Ardíre, gn. toagett, ftcf) erfüllten, podstópiti-, predérzniti se.
Ardito, k. !üf)u, »ertoegeit, derzni.
Ardóre, m. bie Jpije, vročina, gor-kóta; heftige Segierbe, hrepenénje.
Arduo, k. ffyvev, befdjtverliá), težavni.
Área, i. bie ©aufteile, gladje, selo, prostor.
Arena, i. bet Sattb, pesek*.
Argano, m. bet Haftet, gamik; ein Hefcejeitg, škripec*.
Argento, m. bag ©Uber, srebro.
Argilla, ž. bet Xfiott, ila, ilovica.
Árgine, ra. bet ®antm, bie SBaffer-tiiíí)te, jets, i. steska.
Argoménto, m. bet ©djlujj, tteiž, sklep, dokaz.
Argüiré, gp. fc^ít'epen, dokazati, skleniti.	[úmni.
Argúto, k. toijig, ftmtteich, oštro-
Ária, ž- bie Suft, zrak, vetrič; bie Sirte, napév; baS Služfefien im Šefi di te, izglédanje.
Árido, k. frocfen, bürr, suh, izsušen.
Ariete, m. bet SBíbber, oven*.
Ariétta, ž. ein Siebten, popévcica.
Arínga, ž. ein Höring, aring; 6f< fentlidje Siebe, slovesno zagovarjanje.
Aringo, m. bet Xummefylaj, terka-liše; bie 9iebnerMf)ne, govorniški oder*.
Arlecchino, m. bet Hatlefin, pav-liha, šaloderec*.
Arma, gl. arme.
Armádio, armário , m. bet Mafien, omara.
Armáre, gp. waffnen, oróiati, — si, f¡t toajfnett, orožati se.
Armáta, i. bie Slrmee, armada, vojska.
Arme, ž. bie SBaffen, orožje; ba« Sßapten, gerb.
Arineggiáre, gn. gitc Suft festen, za kratek čas s orožjem bojevati.
Arinellino, m. bet Hermelin, gor-nostój, ermelin (živina podld-sičnega plemena).
Arro	218
Armento, m. eine H«be »on Hotn-' »iet) obet $ferben, čreda goved ali konj.
Arineria, ž. baž ¿¡eugljauž, orožarna.
Armistizio, m. bet Sffiaffenfttfiflanb, primirje.
Arinonia, ž. bie Harmoitie, Ue6er.-einftintmung , soglasje, skladno-glasje.
Arnese, m.	Stntmetge*
ratl), 2M>eItt, pohištvo, kložja; male in—, ftledj* gefleibet, slabo opravljen.
Arnia, ž. bet Sienenftod, panj, ul, koš.
Aromatico, k. hHtrjfjaft riecfienb, žlahno dišeč.
Arpa, ž. bie Jparfe, arfa.
Arpiacre, gn. flettern, plezati.
Arpione, m. bie XI)urangel/ stežaj.
Arra, ž. baž H^tlbgelb, ara, zastava.
Arrabbiare, gn. tod, toiitheub toer* beli, razkačiti se, pobesniti.
Arrenare, gn. ftranbett, ftecfen_ UtU 6eit, s ladjo na prod naleteti, za-pinjati-, spotikati se.
Arrendatore, m. ber $<t<hter, najemnik.
Arrendersi, gn. ft<h erf\e&en< ddti se; geftmeibig fein, voljni, gibični biti.
Arrestare, gp. anljaiten, vstaviti koga, vjeti; — si, »ettoeilen , u-stdviti se.
Arriccbire, gp. Bereidjern, bogatiti.
Arricciare, gn. bie $aau ju fflerge fte^en, ježiti se (lasje); baž Haar fraufeln, lase obrenkovati.
Arridere, gn. atlladjeln , nasmeh-Ijdti se.
Arrischiare, gnp. toagen, derznili se, poskusiti.
Arrivare, gn. anfommen, dospeti; ficfi ereignett, sgoditi se; erreiefjen, doseči, seči.
Arrogante, k. ftolj, trojig, ošabni*, svojoglavni.
Arrogare. — si, gn. ft<h anntaffen, šiloma si prilastiti, prederzniti se.
Arrogere, gp. jttlegen, doddvati.
Arrolare, gp. ouf bie Stfte fdjteiljen, zapisati (u vojake).
214	Arro
Arroneáre, gp. jatett, p le ti.
Arrossire, gn. errotfjett, porumeniti.
Arrostire, gp. brate», rójten, peri, pražili.
Arrósto, m. ber ©rateu, pečenka.
Arrotáre, gp. fdjietfett, brusiti; — Bi, ficp placfeit, nepolcojiti se. trudili se.
Arruffare, gp. bie §aare bertoirren, lase razkuštrdti.
Arsenáie, gl. armería.
Arsieeiáre, gp. fengett, ¡laliti. .smodili.
Arsieeio, k. angebrannt, »erfengt, zasmójen, opdlen.
Arte, ž. bie íftttlji, umetnost; ba3 ■§attbtoerf, umehiija, rokodelstvo; per-, con-, ad arte, mit gleijj, nalaš.
Artéfice, m. ber .ftunjiler, ^anbtoer* fer, umetnik, rokodelec*.
Arteria, ž. bie ípuíáabet, trepna žila.
Articoláre, gp. mit ©elettfeu »er= fefien , načlenkati, nasklepiti; bie SBorte betúítcf) au«fpre<J)en , besede pravilno izgovarjati.
Artieoláre, k. ©lieber--, udni, sklepni.
Artieolo. m. eiu ®tieb, ud, člen, sklep; baá ©efd)lechtčtoort, spole-nica.
Artifizio, m. bae JtunfitvcrF, umotvor ; bie Siji, zvijača.
Artigiáno, m. brr §attbh)erfer, u-métnik, rokodelec*.
Artiglio. m. bie 5frafle, parkelj, krempelj*.
Artiglierin, ž. bie Slrtiflerie , kanom, topovi; vojništvo ki ka-none opravlja.
Artista, m. gl. artigiáno,
Aríispiec, m. ber SBaijrfager, vč-dežnilc.
Asee, ž. bie ?trt, baž ©etl, bradlja, ždntlavka.
Aseélla, ž. bie ?(d?fell)óhle, pdzuho.
Ascénderc, gn. auflteigen, attfge; ijett, vstajati, izhajati (zvezddvje), ftcfc belattfeit, znesli, nateči.
Ascensióne, ž. bet 9lufgang, vstajenje , izhajanje; bie §imme(faf;rt ©tjriftí, vnebóhod.
A'seia, gl. asee.
Asseg
Asciugárc, gp. trotinen, posušiti, oler ti.
Aseiugatójo, m. ba3 §anbtuch, o-tirdé, (añila).
Aseiiitto, k. troefeu, suh, obél.
Aseoltáre, gp. anhören, poslušati.
Ascóndere, gl. nascóndere.
Aserívere. gp. beittteffen, jiift^reú bett, pripisati.
Asfalto, m. ber SlSpIjait, judovska smola.
Asilo, m. bie 3ttftit^tg(lätte, pribe-ždliše.
Asino. ni. ber @feí, osel*.
Asina, ž. bie (Sugbrüjitgfeit, naduha.
Asóla, ž. baé íjáftel, zapínlea, kobilica.
Aspárago, m. ber Spargel, špargelj.
Aspérgcre, gp. befpreitgett, pokro-píti.
Aspersión«, i. bie ¡Befpreitgung, kropljénje.	[kali.
Aspettáre, gp. toarte», čakati, ved-
Aspétto, m. baá äußere Stafe^ett, obličdj, izglédanje; ber Slttblitf, pogled.
A'spide, m. bie 9íatter, gad, vož.
Aspirare, gn. itatfy ettoa« trauten, čakati na kaj.
Aspo, m. bet Jpafpeí, garnik.
Aspro, k. fjerb, terpki; rattf;, grob, robidast, borov.
Assaggiáre, gp. fojiett, perfumen, koštati, pokúsiti.
Assái. nao. fefjt, zeló, jakó; — volte, piellltal, velikokrat; — bene, feht gut, prav dobro; — por tempo, fei)c früh, prav rano; uómo d'—, etit tüchtiger SJfatttt, mož na cente.
Assalíre, gp. anfallen, angreifen, planiti 11a koga.
Assálto, m. ber Slufaíl, Slngtiff, naskok, napad, navala.
Assassino, m. eilt äJieuchelntörber, ubijdvec*; ber ©traffcnrällber, razbojnik, tolovaj.
Asse, ž. bai ©tet, deska, dilja, žd-gila; bie Sldjfe. os.
Assédio, m. bie ©etagerung , obleganje, obsedan je.
Assegiiáre, gp. antoeifett, nav-kdzati.
T
Asse
Asseguire, gp. erlangen, dobiti, doseči.
Asseinblea, ž. bie «erfatnnilitng, shod, skupšinu.
Assennato, k. verftiittbig, wftdjtig, pametni, previdni.
Assente, k. aOWefeltb, nenazoč, ne-pričujoč.
Assentire, gnp. einwilligen, privo-Ijiti.
Assenza, ž. bie ?lt>Wefetil)eft, nena-zočnost, nepričujočiiost.
Assenzio. m. ber SBermutlj, pelin.
Asserire, gp. bejaijcit, behaupten, terditi; jagen, praviti.
Assettare, gp. gehörig crbueu, u-rediti; — si, fidj fleiben , opraviti se.
Asseveranza, ž. bie »-Berfldjeruttg, terdenje, zagotövljenje.
Assicurare, gp. »erjtdjerit, zagotoviti, zažihrati.
Assiduo, k. fleißig, pridni, marljiv.
Assieme, gl. insieme.
Assiinilare, gp. gleici), &l)nlid) ntas (teil, podobno napraviti.
Assistere, gn. beiwoljueu, biti pri, zravno biti; gp. fyelfell, pomagati.
Associare, gp. beigefelleit, pridružiti; — si, jtd) abohttireit, zado-briti si kaj.
Assodare, gp. befefligeu, priterditi.
Assoggettare, gp. unterwerfen, podjarmiti.
Assolutamente, nač. burdjaus, iti jebent galle, brez ovinkov, pod moraš.
Assolnzione, ž. bie Soifpredjmtg, odveza.
Assolvere, gp. losfyreäjen, odvezali, osvoboditi.
Assomigliare, gp. gleich madjen, podobno napraviti; äljlllid) fein, podobni biti.
Assorbere, assorbire , gp. etttfnIlgen, einfdjlürfert, popiti, poserkati.
Assortire, gp. aužfonberti, prebrati.
Assottigliare, gp. »erbttmieu, raz-tančati , šibko , rahlo , lahko narediti.
AssnefAre, gp. gewöhnen, vaditi-, — si, ftd) angewöhnen,'navaditi se.
Atte	215
Assiimere, gp. annehmett, sprejeti, prevzeti.
Assunzióne, £. bie Slufn^ntung, s prijetje.
Asta, ž. bet ©tiel, ©piejj, topor, súlica-, véndita ali'asta, bie taticil, dražba.
Asíante, k. babei fleljeub, pričujoč.
Astenérsi, gn. fid) engaiten, sder-žati se.
Astio, m. bet @ro((, meržnja.
Astrárre, gp. abjicljett, odšteti, odbiti.	[vzet.
Astrátto, k. abgejogeit, odštet, od-
Astringere. gp. jufatmuenjiefieu, vkup vleči, skerčiti; jWingeu, siliti.
Astrólogo, m. ber «Stertibeuter, zve-zdovedež.
Astrónomo, m. ber Sternfuubige, zvezdozndnec*.
Astrtiso, k. »erWorren, zmešan, zamotati.
Astúcrio, m. baž ©efletf, gittieral, tok, obdtka.
Astuto, k. lijitg, ferian, zvit, prekanjen.
Ateísmo, in. bie ©oiiesleitgnung, bogotajénje.
Atleta, in. ber gedjter, šakoborec*.
Atmosfera, ž. ber Sitftfreiei, ozrdz-bje.
A'tomo. in. baá ©onneitfláubchen, sončni prah.
Atrabile, ž. fchwarje @a((e, bie ®d}Wermñtljigfeit, černožolčnost, kldvernost.	\
A'trio, m. ber Siorf^of, preddvor, veža.
Atróce, k. graufailt, grozoviten, razdivjan.
Attaccáre, gp. anbinben, aitliefteu, pripeti-, anflebeit, prikéljiti; au* fbanneu,-vpreči; anfallen, augreifen, planiti na koga, lotiti se koga-,— si, ftrf) worati falten, prijeti si česa.
Attediáre, gp. lauge SECeile nta<heu, dolgočasiti.
Atteggiáre, gn. geftifulireit, kriliti s rokami, dirkati se kakor kd-kova podoba.
Atteinpáto, k. alt, betagt, prilé-tni, star.
216	Atte
Atteinperare. gp. mafjigeu, vbld-žiti; — si, (¡d) nmfjigen, krotiti se,
Attenijere. gp. tejrten, čakati ^ Sldj t gebeit, paziti; ftdj Bejteifiigen, marljiv biti; — a uno, cs? mit einem l)a(teit, s kom derždti.
Attentare, gp. toageti, »erfndjen, poskusili, derzniti se.
Attento, k. cmfmerffam, parni, pazljiv.
Attenuare, gp. »erbitniten, raztan-
čati.
Atterrare, gp. ju Soben tterfen, obdliti, na tla zapoditi.
Atterrire, gnp. erffrecfen,vstrašiti, r, str as iti se.
Atteso, nač. in iftucfftd^t, glede, s oziram.
Attesoelie, v. toeii, ker.
Attestare, gp. Bejeitgen, pričati.
Attignere, gp. fdjopfen, jteljen, zajematinavleči; pos. erforfdjen, zrediti.
Attiguo, k. anflofjenb, tik česa.
Attillarsi, gn. jidj nieblidj fieiben, čedno oblečen biti.
A'ttimo, m. ber SlugenBitcf, mah, tren.
Attingerc, gl. attignere.
Attirare, gp. jnji^en, k sebi vleči.
Attitiidine, ž. bie Oeffitfiiffeit, vkretnost, ročnost.
Attivo, k. tljatig, emftg, poslen, delavni.
Attizzare, gp. fd)uren, podžigati; anreijelt, dražiti, podbddati.
Atto, m. bie Xi)at, Eanbiung, čin, delo; bet Slft, dejanje.
Atto, k. tauglid), sposobni, dobri.
Attondare, gp. munben, krožiti.
Attonito, k. erjiaunt, zavzet.
Attorniare, gp. umgeBen, umringen, obstopiti, obkrožati.
Attorno, nač. Ijerutn, oholo.
Attossicare, gp. »ergiften, zavddti. ostrupati.
Attrarre, gl. attiriire.
Attrattivo, k. angteijenb, retjenb, vabljiv, zapeljiv.
Attraverso, nač. gueritBer, poprek, počez; bltrdj itnb burf , skoz in skoz.
Attrazione, ž. bie Sltijte^ung, Sln--
Avan
jie^ungaftaft, ksebivlečnost, prité-zanje.
Attribuire, gp. Beimeffen, pripisati.
Attrice, ž. bie aufpieierin, gle-dišniea, glediina igrdvka.
Attristáre, gp. BetrúBen , žalostiti.
Atritto, k. gerrieBen, zdrobljen, zmervljen; jerfnirfdjt, skesan.
Attuále, k. toirflif, pravi; gegen= ¡»ártig, saddjni.
Attutfáre, gp. untertaufen, róniti, pod vodo riniti.
Audáce, k. fttfitt, derzovit.
Augello, gl. uccello.
Augurare, gn. anirünffen, čestitati, srečo željeti.
Augurio, m. bie SotBebeUtuug, pred-pomčna; bet JfBimfcf), čestitanje.
Augusto, k. erf)aBeit, veličastni.
Aula, ž. fóntglifet Éof, kraljevski dvor.
Aumentare, gp- beraeljrett, množiti.
Aureo, k. golben, zlat.
Aurétta, i. ta« Sñftdjítt, vgodna sapica, vetrič.
Aurora, ž. bie SWorgenrčt()e, zarja.
Ausiliáre, k. ^elfenb, £ilft', pomočili.
Aúspice, m. bet Sogelbeuter, vedei.
Austero, k. jireng, fdjarf, strog, terd.
A'ustro, m. bet ©ubtmnb, južni veter.
Auténtico, k. Betoáljrt, verjetni, pravdoprdvni.
Autógrafo, k. utfd)ttftiic6, izvirno-pisni, lastnoročni.
Autóre, m. ber ItrljeBet, začetnik, povodnik; ber Serfaffer, spisátelj.
A ato rita. ž. baá Slnfefien, bie toalt, oblast.
Autorizzáre, gp. Bereftigen, oblast dati, pooblastiti.
Autúnno, m. bet £et6fi, jesen, i.
Ava, gl. ¿vola.
Avanguardia, ž. bet SortraB, prednja straža.
Avánti. nač. v. »or, »orljer, pred; efier, KeBer, rajši.
Avanzare, gp. uBertteffen , prekositi, prehajati; erüBtigen, etfpaten, prihraniti; gn. üBtig fetn, üBrig
Avàn
Î ai en, ostati komu kaj; »ertoârté ommen, abanciren, napredovati; — si, BortoârtS ftreiten^ naprej se pomikati.
Avànzo, m. bet tteberfd)njj, ostanek*, dobiček*; d'avanzo, me h t a(ž rt6-tïjig, čez potrebo.
AvAro, k. geijig, skop; m. tcr@eij* i)aiž, skopec*.
Avellano, m. bet §afelnufbanm, leska.
Avéllo, m. bie Sobtengntfi, raka.
Avana, ž. bet £afer, oves*.
AventAre, gn. gebeiljen, pdrmati, napredovati.
Avère, gp. iiabett, imeti; gn. fein, biti; — a cudre, beforgt feitt, sker-béti; avérla con uno, mit eiltent in Sortt fein, biti si s kom v krezi.
Avère, m. bie §abfelig(eit, imanje.
AversiAne, ž. bie Šlbneigttng, odtir-nost, stud.
Avértere, gp. abtnenben, odvemiti.
Avérzer, gl. aprire.
Avicénda, nač. toeefyfeitoeife, čre-doma.
Àvido, k. gietig , željni lagodni.
Avo, gl. ¿vola.
Avoltojo, in. bet ®eter, jastreb.
Avorio, m. baž Stfenbein, slonokost.
AvvallAre, gp. ^eraiiaffen, na dol spiišati; — si, jtcft f)tua6[affen, na dol iti, dol se spustiti.
AvvainpAre, gp. eittfiammen, vpla-meniti.
AvvantAggio, m. bet fflortfjeil, 9lu* jen, dobiček*.
AvvedArsi, gn. getva^t toetben, o-pdziti, narediti se.
Avvegnacliè, v. obgletc^, «ko ravno; inbent, kér.
AvvelenAre, gp. ttérgiften, ostriipati.
Avvenénte, k. ljubfdj, fletni, lep.
Avveniinénto, m. bie Šegebenljeit, prigodba.
Avvenire, m. bie Sufutlft, bodočnost, prihodnost.
Avvenire, gn. jtd) ereignett, sgo-diti se.
AvventAto , k. getoorfen, veržen ; leidjtfinnig, nespremiselni.
AzzA	217
Avventiccio, k. m a« juf&fltg fmiju* fommt, kar slučajno pride.
Avvento, m. bie Slnfunft, prihod; bie Slbbentjeit, odvent.
Avventore, m. bet jtunbe, kupdvnik, kupujnik.
Avventura, ž. bet Snfatt, naklučje; baž @tu(f, sreča.
Avventnriere, m. bet ©iitcfsritter, srečolovec*.
AvverAre, gp. betoeifen, poresničiti.
Avverbio, m. ba« Slebenttort, na-činovka.
AvversArio, m. bet ©egnet, nasprotnik, protivnik; k. feinbfelig, sovražni.
Avvereita, ž. bie aBiebertoSrtigfeit, nasprotnost, nesreča.
Avvertente, k. befjtttfani, opazni, previdni.
Avvertire, gp. Benad^rit^tigen, naznaniti; etinitern, toatnen, opomniti, svariti.
Avvezzare, gp. getooijneu, vaditi.
Avvicendare, gn. abtoed)feln, ver-stiti, črediti.
Avvicinare, gp. naijern, bližati; — si, fit ttdfiertt, bližati se.
Avvilire, gp. oerad^tltd^ ma^en, zaničevati.
AvvisAre, gp. anjeigen, melben, naznaniti; — si, ftcfj einbilben, misliti se.
Avviso, m. bie 3Keinung, mnenje, misel, i.	[viti.
AvviticchiAre, gp. itmfdjiiiigeit, ob-
Avvocato, m. bet 9lb»ofat, odvetnik.
Avvolgere, gp. nmwitfeltt, obviti; pos. »ettoirren , zmešati; — si, {jerutttfdjweifen, klatiti se okolo.
Avvolto, k. geficchten , zapleten ; »erftirrt, zmešan.
Azienda, ž. bie Serttmltung, oprav-ništvo.
Azione, ž. bie £>anbiung, djanje.
Azzardare, gn. toagen, srečo poskušati.
A'zzimo, k. intgefauert, presni.
Azzurro, k. fttmntelblau, modri, nebes nat.
218	Babb
Bals
B.
Babbáecio, m. ter ítótyeí, bedak.
Babbo, ni. 11' t"	alej.
Babbuásso, k. t mu m, bedast.
Babbuino, m. ter	, pdvian
(opica).
Bacea, ž. bie ©eere, jagoda, cerno.
Baccalà, m. bet Stotfftfcty, bakaldr, jtoki.
Baccéllo, m. bie strok (grahov, bobov itd J.
Bacchétta, ž. bte (Serte, èibika, pro t.
Bacchetátfa, ž. bet §ieb mit bet (Serte, udarec s iibiko.
Bacchettóna, ž. bte «S^eittfjeiiige,
hindvka.
Baciamáno, m. bet §aitbfitf, ro-koljdbec.
Baciáre, gp. Fttffeu, poljubiti.
Bacile, I m. baá ©eefen, torilo,
Hacino, \ skleda.
Bácio, m. ber kttfj, poljdbec*.
Baeo, m. ber SetbeMmtrm, svilo-préjka, svildd.
Baila, nač. stare a —, jauberu, črnita ti.
Bailare, gn. »eriueiieit, muditi se; 9Iéfjt Ijaben, pdciti.
Badéssa, ž. bie SleStiffilt, opdtica.
Badia, ž. bie Slbtet, opatija.
Badile. m. bie Sdjaufei, lopata.
Baffi, m. mn. bet ©djmtvbart, berki.
Bagáglia, ž. Bagúglio, m. bie ©d* gage, kloija.
Bagatella. ž. bte kleinigfett, malenkost, beračija.
Bagattino, m. ber £>efier, vinar.
Baglióre, m. eiu blóglicíjet Sdjeiu, blii, svetloba.
Bagiiajuólo. m. 1er ©aber, kope-Ijiinik.
Itasiiare, gnp. babut, kopati.
Bagnaióre, m. bet ©abegafl, kó-peljnik.
Bagnatúra, ž. bte ©abejeit, kopanje.
Bagno, in. bil« ©ab, kope/j, kopa- j lise.
Bagórdo, m. bie @d)mauferei, po-čretnija.
Baja, ž. bet S)>afi, ¿"t"-
Bailo, 111. ber 9lm(mattit, župan.
Bajo. k. braitlt (»uit $ferben), ridj, rujdv.
Bajonetta , ž. baž ©ajonett, bajonet, bodeč.
Bajulárc, gn. auf bent Oitufeit tra.-gett, na herbtu nositi.
Balbettiire, gn. flottem, jecldti.
Balbo, Balbuzientc, k. fjammehtb, jeclav.
Balcóne, 111. ba8 $eufter, okno.
Baldacchino, m. bet £í;rottí)imme(, nebo (v cerkvah).	[nost.
Baldanza, ž. bie ®reifiigfeit, derc-
Baléna, m. ber SffiaHfffd?, kil (morska riba).
Balenáre, gn. biigett, bliskati.
Baléno, in. ber Sli}, blisk.
Baléstra, ž. bie Slrmbruft, samostrel.
Balestrájo, m. bet Straibrttflfdjtig, samostrélec*.
Balestráre, gp. mit ber 9Irntbrujl Riefen, strelati s samostrelom.
Balia, ž. ber ffiiffe, bie ffiiflhir, svojovólja; bie ©eloalt, oblast, i.
Italia, ž. bie Siiugantme, ddjnica.
Bálio, 111. ber *ßflege»ater, rednik,
Baila, ž. ber ©adelt, bala.
Bailare, gn. tangen, plesali.
Ballerina, m. bie ¿ángeritt, ple-sdvka.
Bailo, in. ber itang, ples.
Balloccáre, gn. bie 3»t »eriänbeln, ras tratiti.
Ballócco, m. ber ©ummfobf, bedak; @bie(erei für Heilte ífíitber, otročja igračka.
Ballone, in. eilt großer ©allen, velika bala.
Ballottáre, gp. bttrd) «Stimmen tväij* (en, voljili s kroglicami.
Ballótta, i. baá ©otitm, odvet.
Balordággiiie, i. bie Tölpelei, be-ddkost.
Balórdo , ž. albertt, bedast.
Balsamare, gp. balfamtrett, maciliti.
Balsamíte, i. !Reittfatr«t, vratié.
Bálsamo, 111. ber ©alfant, balsam, drago macilo, olje.
Bals
219
Balsäna, gl. Balza.
ßalnardo. m. baS'Solfiwtf, nasip, obsip.
Balz», ž. ein fleiler gel«, pečina, peč, ž.
ßalzano, k. Weiß gejeid)net, belili nog (konj).
Bal žare. gn. ipvuigett, odskočiti.
Balzo, na. Slltfprailen, odskok-, [teilet Ört, stermina.
ßambagio , m.,bie Saumwolle, pa-volja.
Bambina, ž. Bambino, m. bas Jtinb, dete.
Bambiiieseo, k. fittbifd), otročji.
Bambola, ž. bie ®ocfe, puža, lila.
Banca, ž. bie San! jitrn Slusjaljlen bet Mljitungen, plačiinica.
Banchettare, gn. ein ©ajlntahl gc; ben, gostiti.
Banchetto, m. bas Säufd}en, klo-piea; bas ®afintnf)l, gostovanje.
Bancliiere, Banchiero, m. bet SBedjS; let, denarjomenjavec.*
Baneo, m. bie Tafel, tabla, miza.
Banda, ž. bie ©eite, stran, ž.
Bandeggiäre, gp. verbannen, pregnati (iz dežele).
Handera jo, m. bet gahttettträgcr, banderai.	[derica.
Banderiiola, ž. bas gatjudjen, ban-
Bandičra, ž. bie galjue, bandera, zastava.
Bandire, gn. vertreiben, »erWeifen, pregnati (iz domovine); öffentlich ausrufen, preklicati.
Baudito, m. Setwiefeuer, pregnanec.
Banditore, m. öffentlicher SluStttfct, preklicdvec.
Band», m. öffentlicher Slttsraf, pre-klicanje.
Bandoliera, ž. bas Sanbofier, ruc-nica na kteri vojaki torbo za ito-reke (patrone) nosijo.
Baract'a, ž. bie Sarafe, bajta.
Barato, m. bet Slbgruub, prepad, brezden*.
Baratt are, gn. taufdjen, menjati.
Barba. m. bet Sari, brada.
Barbabietola, ž. bie rotl;c tfiitbe, pesa, rona.
Barbare, gn. $8urgel faffcn, vkore- \ niniti se.
Barbarieo, k. liittueufchlich/ nečlo-večni, grozovilni.
Barbarie, i. bie llumenfchlichieit, nečlovečnost grozovitnost.
Barbaro, ni. ter Sarbat, grozo-vitnež.
Barbata, ž. bas OeWnrjel, kore-ninje.
Karliato. k. eingewurzelt, vkorenjen; bärtig, brudast.
Barbazzale, ž. bie Äinnfette, pod-brddnik (tančic na uzdi).
Barbieare, gn. ciitwurjcln, vkore-niniti se.
Barbiere, Barbiero, m. ber Sarbiet, brivec*.
Baritone. ni. ber $ttbel, koder* (pes).
Barca, ž. bie Sarfe, mali brodič, barka.
Barcajuolo, m. ber ©djiffer, brodnik.
Barehetta, ž. ber Äal)U, čoln. bar-kica.
Barrollare. gn. Watlfeit, zibati se (kakor barka).
Bardösso, nač. ofjite ©attel, brez sedla.
Barella, ž. bie Trage, nosilnica.
Bariglione, m. ein (JarfeS gap, močni sodi
Barile, m. ©ein* ober Deltonne, vinski-, oljski sod.
Baroccio, m. ein jweiräberiger Äar* reu, rožič na dveh kolesih.
Barometra. m. bet Sare in eter, zra-komer.
Barone, m. ber gmljetr, baron; ein (Schürfe, slepar, potepuh.
Barouessa. ž. bie Saroneffe, baronica.
Barrare. gp. betrugen, goljufati; »errathitteln, pregraditi.
Barrieata, ž. ber Scltlaghntm, prelita (čez cesto pri mitnicah).
Barriera, i. bas ififahlWerf, plan-kdrje, kolje-, ber ©cfiraufeu , prek/a pri mitnicah. iBarrire, gn. fdjmen wie eitt ©le; fant, mukati kakor slon.
BaniHa, ž. bie ifiauferei, tepenje.
Base, ž. ber ©rititb, bie ©tnge, dno, podloga.
j Basette, ž. ntn. ber ©(¡htiurbart, berki.
220	Basi
Basilisco, m. bet 53afllisf, živina mačeradovega plemena.
Bassáre, gp. erntebrigett, znižati.
Bassétto, k. Fletit »oit ©tatur, nitki.
Bassézza, ž. bie Stiebrigfeit, nižina
Basso, k. tltebrtg, nizki.
Bassoriliévo, m. iialberfjabette Sir* beit, na planem kipeči podobarski izdelki.
Bassótto, k. bict uttb futj, debelin kratki.
Basta, nae. eS tji gerntg, dosti.
Bastante, k. hüiíanglit, dosti.
Bastánza, i. bte .§iníáttgl¡djfeit, zadostnost-, éssere a—, getlltg fetii, dosti biti.
Bastardo, m. bas ^utrrenftub, pan-kert.
Bastare, gn. fmtmdjeu, dosti biti.
Bastevolinénte, nač. ^itireidEjent, zadosti.
Bastfa, ž. baS 93of(toerf, zdgrada, obkóp.
Bastimento. m. ettt grojjeá ©djiff, velika ladja na moru.
Bastonáre, gp. brügeltt, tepsti, ši-bati.
Basto na ta. ž. ber <Sto(ffd^iag, udarec* s palico.
Bastóne, m. ber ©tocf, palica.
Batacchiáre, gp. prügetn, tepsti, klatiti.
Batacchio, m. ber Jtnittel, Mod, sklesek*-, bet ©íocfettfétoettgeí, zvonov jezik.
Batóccliio, m. bet ©tocf eines SBIin-bett, slépéeva palica.
Battáglia, ž. bte @cf)iatt, boj.
Battagliáre, gn. eitte ©djlad)t tie-fern, pobiti se, sprijéti se na vojski.
Battáglio, m. bet ©locfenfdjttettgel, zvonov jezik.
Battaglióne, m. baS Sataiííotl, bataljon.
Battánte, gl. battitójo.
Battéllo, m. bet jtaljlt, čoln, barka.
Báttere, k. f^iagen, tepsti, stepati, biti, vddriti.
Batteria, ž. bie Salterie, stanovitno število kationov, baterija.
Battesimále, k. jut Xattfe geljorig, kerstni.
Becc
Battesiino, m. bte Saufe, kerst.
Battezzare, gp. tailfen, kerstiti.
Battezzatore, m. ber Sattfer, kerst-nik.
Batticuore, m. bet« Herjflobfen, čno trepanje.
Battiloro, m. ber ®olbf(f)lager, zla-toklepec*.
Battisegola, ž. bte JTortiblume, pla-vica, škrebotec*.
Battisterio, m. ber £aufileiti, kerstni kamen.
Battitojo, m. ber geitjierpgel, ok-nica; ber £ljurjiitgei, vratnica.
Battitiira. ž. baS ©tfiiageii, bijenje; ba« ®refdjett, mlačva.
Battoechio, m. bet ©locfeufttoett--gel, zvonov jezik.
Bathita, ž. bet Saft, mahanje (mu-zikalnoj.
Battiito. m. bet @|1ricf), tlak.
Battiito, k. gefdjlagett, t ep en, hijen, vddrjen.
Baiilc, m. bas Steifefofer, popotna skrinja.
Bnutta, ž. eine Strt SMaSfettfleib, neko oblačilo za seme.
Bava, ž. ©eifer, glen, sline, ž. mn.
Bavoso, k. geifernb, slina v.
Bazzotto, k. balbgefotteu, polkuhun.
Bcailte, k. befeeligettb, blaživ, oblaživ.
Beare, gp. befeligett, blažiti, vbla-žiti. '
Beatificare, gp. feltg bteifett, zve-ličavati.	[čavni.
Bcatifico, k. feltg macfjeitb, zveli-
Beatitiidine, ž. bte ©eligfeit, zve-ličanje.
Beato, k. felig, zveličan.
Beraccia, ž. bte ©cfcuepfe, sluka, kltinač.
Beccafico. k. bet geigettftnepfe, ptič klunačkega plemena.
Beccajo, m. ber gieifdjet, mesar.
Beccainorti, m. bet Sobtettgraber, pogrebnik.
Beecare, gp. picfett, kljuvati.
Beccata, i. bet Sif mit bettt ©ttia= bet, kljuvdnje.
Becclieria, ž. bie ©<hiad)tbattf, mesnica.
Becco, m. ber ©djttabel, kljun; ber Socf, kozel*.
Becc
ßeccuccio, m. feie @d)uattje an ber ©teffattne, dulec*, kljun.
lic II a . ž. ber $ofíenftreicfy, nasmeha, zasmehovanje.
lícíl'áre, gp. aužfpotten, zasmehovati, za norca imeti.
Belfatóre, m. ber ©pötter, zasme-hovdvec *.
Beifeggiáre, gl. beffare.
Begbinor m. bet 9tnbädjtler, sveto-hlinec*.
Beláre, gn. blöcfen, meketdti.
Bel bello, nač. fadjte, po malem, po časi.
Bellétto, m. bie ©djminfe, barva za lica.
Bellézza, ž. bie ©djóntjeit, lepota.
Bellico, k. friegerifd?, bojni, bojniški.
Bellicónchio, m. bie OiaBelfc^nur, pópkova žila.
Bellino. k. Ijitfefdj, zal, lep.
Bello, k. fdjčtt, lep, krasni.
Bellóne, k. fe^t fff)Sn, prav lep.
Beltá, i. bie @<fyönt)eit, lepota.
Belva, ž. ein tmlbeč %t)in, zver (dereča).
Belvedere, m. Ort mit fdjčtter Stuft» ftCÍ) t, izvišen kraj s lepim obzorjem.
Ben bene, nač. fefjr molji, prav dobro.
Benché, v. obgleidj, ako prav.ako ravno.
Bencreáto, k. ftpljlgejogen, ki se lepo obnaša.
Benda, i. bie Sittbe, vezilo.
Bendáre, gp- »erbinben, zavezati (oči).
Bene, m. baé ®ute, dobro; nač. gut, Wobt, dobro, prav.
Benedétto, k. gefegnet, blagoslovljen.
Benedire, gp. fegiten , blagosloviti.
Benedizióne, ž. ber@egen, blagoslov (žegenj.
Benefátto. k. tooblgemadjt, dobro storjen.
Benefattóre, m. bet Sßofdttyäter, dobrotnik.
Benefatrice, ž. bie Sffioíjíttiáterin, dobrótnica.
Beneflcáre, gn. @uteá etjeigen, dobroto skázati.
Beneflcatóre, gl. benefattóre.
Bétt	221
Beneficénza, i. bie 2Bopf|átígfe¡t, dobrotljivost.
Beneficio, m. bie SBoljltljíit, dobrota; bie $frñnke, duhóvska služba s dohodki; ber Sortfjeil, prid.
Benéfico, k. toofyltíjátig, dobrótljiv.
Benemérito, k. tooljl»erbient, zaslužni.
Benestánte, k. ftd) tooídfcefínbeitb, kteri dobro shaja; nioí)íí;aíieut), premožni.
Benevogliénza, ž. ba« 2Boljtoo(íen, dobrohotnost, naklónost.
Benévolo, k. n)cí>í»c(lenb, dobrohotni.
Benigno, k. güufiig, vgodni; fanft, krotki.
Benino, nač. tuoljl, jtemlid) toobl, podóbro.
Benórie, nač. redjtgitt, prav dobro.
Bensi, nač. luo^l aber, to pa.
Benvemito, k. Wtdfotnmett, dobrodošli.
Henvolentiéri, nač. redjt gern, prav rad.
Bérberi, Bérbero, m. bie Sertia* Beere, češmigovo grozdjiče. •
Bere, gn. trinfen, piti.
Bergamótto, m. bie 23ergantotte, bergamótnica (n. p. hruška).
Berlina, ž. bet iJSranget, sramotni steber*.
Berlinga re, gn. »tel fdjtoajen, čav-ždti, blebetati.
Bernóccliio, Bernóceolo, m. bie SSettle, bula, gerča.
Berrétta. ž. bie ffltüje, kapa.
Berrettájo, m. bet 2ftüjenmad)er, kapar.
Berságlio, m. bie@<$ei6e, tarča, cilj.
Bertovéllo, m. bie gifdjreufe, sak.
Bestémia, ž. bie ©otteSlajlerung, bo-goklétva.
Bestenimiáre, gn. ©ottlaftern, kleti, preklinjati.
Béstia, ž. baSit^ier, žival, i. živina.
Bestiále, k. »ietjifdj, živinski.
Bestiáme, m. baé Štet), živdd, ž. živina.
Béttola, ž. bie ©djettfe, kerčma.
Bettolliére, m. ber @djenfn>irtlj, kerčmdr.
Béttula, Bétula, ž. bie Strte, breza.
222	Beva
Bevacchiáre, gn. oft itnb in llciiten 3Ügeit triltfeli, pipkali.
Reválida, ž. bas ©etriinf, pijača.
Bévero, m. lite giffotter, vidra.
Bevibile, k. triitfbar, pitni, xa piti.
Bevitóre, m. bet Xrtttfer, pivec*.
Bezzo, m. baé ©elb, dnar.
Biácca, ž. bas 33leitoeiS, belilo (svinčeno).
Biáda, ž,bie Saat,sfer», ž. le bidde, bas ©etreibe amgelbe, žito, slerni.
Biadajuólo, m. bet ©etreibehiutbler,
•hilar.
Biancástro. k. ttieijšlidj, belkast.
Biancheggiáre, gn. ittS SBeife fat len, beliti se.
Bianeberia, ž. bie aBafdje, belo robje.
Bianchire, g p. bleidjeit, beliti.
Biánco, k. iBcip, bel.
Biancospiuo, m. bet Sffieijjborn, beli tem.
Biasiniáre, gp. tabel», grajati.
Biásiino. m. bet iEabel, grajanje.
Bibbia, ž. bie Sibel, sveto pismo.
Bibita, ž. bas ©etraiif, pijača.
Bibliógrafo, m. bet Sitdjerfentter, búhvenik, kiiigoendnec *.
Biblioteca, ž. bie ©ií)liott;eF, kni-goshrdna, bukviše.
Biccbiére, m. baé ©las, Jaipica, časa.
Bicípite, k. jtoeifčpftg, dvagldvni, s dvema glavama.
Bicorne, k. ¿toeihortttg, dvaróglat, s dvema rogama.
Biéco. k. fd)ieleni, po stranigledeč.
Biénnio, m. bie 3eit bon jusetSah* rett, dvalétje.
Hiela. Biétola, ž. ÜJíattgolb, pesa.
Bifolchería, ž. bie Sertoaltttng eitteS SanbgutcS, kmetovanje.
Bifolco. m. ber Dthfettbaiter, kmet.
Bilorcáto. Biforcúto, k. gabelfót= mig, rdesohast.
Bigherájo, m. ber ©pijeninafer, čipkar, franjear,
Bígio, k. afchgratt, pepélast.
Bigliárdo. m. baS Sillarb, biljdr.
Bigliétto, m. baS Sillet, písmecé.
Bigóncia. i. bie Sutte; puta, brenta.
Bigottería. ž. bie grónraietei, sve-tohlinenje.	[vaga.
Bilancia, i. bie SBage, tehtnica,
Biso
Bilanciare, gp. Wiegelt, tehtali, vd-gati.
Bile, gl. fiele.
Bilico, m. bas ©leidjgetvtdjt, rav-noteia; ber Slabel, popek*.
Bilingue. m. ber 3t»eijüngler, figa-moi, slepar.
Bilioso, k. gallfitftig, iolčovnat; pos. jitrn 3fnte geneigt, serdit,je-zovit.
Bi m ha. ž. eilt HetiteS SKabfett, dehteče.
Bimbo, m. baS Änäbdjett, dečec*.
Bimesire, k. j»eimonatlif, dvomesečni.
Bindella, ž. Bindello, m. bas Saitb, vezilo.
Biudol.ire, gp. betrügen, slepariti.
Bioccolo, m. bie glocfe, kosem*.
Biografia, i. bie Sebettsbeff reibnttg, življenj opisje.
Biografo, m. ber Sebensbeffreibet, življenjopisec*.
Biondeggiare, gn. blottb feilt, iol-titi se.
Biondo, k. bloitb, kolt.
Bipede, k. jweifüfig, dcdnogat.
Birbante, m. ber Scheint, klapoiih, slepar.
Birra. ž. bas ©iet, piva.
Birrajo, ni. ber Srattet, pivar.
Birro, m. ber Raffer, birič.
Bisaccc, ž. mn. bet SKatttelfacf, besage.
Bisavo, Bisävolo, m. ber Utgtofi»a= ter, preddedec*.
Bisbetico, k. eigenftnttig, svojevoljni.
Bisbigli.ire, gn. flitftern, šepetati.
Bisbiglio, m. baS ©eflüftet, šepetanje.
Bisca, ž. ettt öffentliches Sptelt)aits, igroshodnica.
Biscazza, ž. eilt fflefteS Spiell;aus, poredna igroshodnica.
Biscia, ž. bie Schlange, kača.
Riscotto, m. ber Štoiebai, prepeka.
Bisestile, Bisesto, k. etngeffaltet, vrinjen.
Bisesto, m. ber Schalttag, vrinjen, prestopni dan.
Bislimgo, k. länglich, podölgast.
Bisoguare, gn. nčtljig fein, treba
Biso
biti, potrebovati; bisogna imparire. malt mitfj (crneil, treba je se učiti.
Bisognevole, k. llčtljig, potrebni.
Bisogno, m. bie 9Jotl), potreba.
Bisognoso, k. tiltftig, potrebni, vbogi.
Bisticciare, Bisticcicare, gn. Ijef; fig jatiffit, prepirati se, kregati se serdito.
Bistoiulo, k. ritutlicfi, okroglast.
Bitorzolato. k. fioiferig, gerbast.
Bitllllic, m. firbpet' zemljena smola.
Bitumiiioso, k. f;arjig, smolast.
Bivio, m. ter ©djeitetoeg, razpotje.
Bizzarro, k. lmnttetlidj, eigeu|"tnnig, svojogldvni, čudni.
Blamlire, gn. fcfouuicin-lu, laskati se, sladkati se.
Blando. k. freunblid), fauft, krotki, prijazni.
Blaslemia, gl. Bestemmia.
Blasonare, gp. taS £Bapbeu ans* maletl, gerb naslikali.
Blasone, m. tie SBapltetlfutlte, ger-boslovje.
Bloccare, gp. blofiretl, oblegali (morsko nfestoj.
Bili, k. bltnfelblau, modri.
Boa. ž. bie sRiefenfttauge, kača velikanska.
Bocca, ž. ber iDiuitb, usta, s. mn,
Bocalc, m. ber.Sirug, verč, ročka.
Boccetta, ž. baS ^itoSbdjetl, očesce, popček; ta» gtaft<$en, steklenica, flasica.
Boccheggiare, gn. uacfy Suft icfcuap.-pen, sapo pojemati.
Boccia, ž. bie $uoSbe, popek*; bie gfafdje, steklenica, (lasa.
Boecioloso, k. fnoSbig, popkast.
Boccone, m. ber Sijfett, grižlej,
. zalogaj.
Bogličnte, k. jiebenb, vrel.
Boja, m. ter §enfer, kervnik.
Bojessa , ž. bie £>enfetin, kervnica.
Boldrone, m. bas gefl mit ber ffiofle, kerzen *.
Bollare, gp. ftenibelu, pecatiti, kol-kovati.
Bollato. k. geftembelt, pečaten, kol-kovan.
Bollire, gn. ficbeit, vreti.
Bollo, m. ter ©tenipel, kolek, pečat.
Bovi	223
Bolimo. m. ta* ?IttfWaf(ett, vrenje.
Bolso, k. eugbrüftig, nadusljiv.
Bomba, ž. bie Sotnbe, bomba.
Bombardare, gp. bombatbiren, bombardirati, (s kationi kako mesto obstreljavatij.
Bomiccia, i. bie IDieereSfiiffe, mirnost morja.
Bouarieta, ž. bie @ittf)erjigfeit, do-broserčnost.
Bonificare, gp. »erbefferu, vergüten, popraviti, poverniti.
Bonta, ž. bie Oitte, dobrota.
Borbogliare, Hoibotlare, gn. murmeln , berbrati.
Bordo, m. bie Sorte, porta; bie , Stttfaffuttg, obrob; berSianb, kraj, rob; ber Sort, brod, ladja.
Borca, ž. ber 9!ortl»int, sever.
Boreale, k. tičrtfidj, severni.
Borghetto, m. ein fleinerSföarftfie<feu, teržič.
Borgo, m. baS Saubftäbtifyeil, terg; bie Sorftatt, predmestje.
Borgomastro, m. ber Sürgermeifter, mestni župan.
Boria, ž. tie ^iratiifucfit, bahanje.
Borioso, m. (iolj, napühnjen.
Borsa, ž. ber Seittel, tnosna.
Bosraglia, ž. bie äöalbittig, hosta, log.
Boscajiiolo, m. ber görfter, logar.
Bosehetto, m. baS 5öälbd^eit, gaj, lozič.
Bosco. m. ber 3Mb, hosta, log.
Bosso, m. ter Snrbaum, buspan.
Botanica, ž. tie Äräuterfunte, tra-voznanslvo.
Bottajo, m. ter ©öftrer, sodar.
Botte, ž. bas gag, sod.
Bottega, ž. bie SBerfjiatte, delar-nica; ber jtramfaben, itacuna.
Bottcgajo, m. ber Jlrämer, štacunar.
Bottiglia, ž. bieglaf^e, steklenica.
Bottino, m. bie Seilte, grabeš,rop.
Botto, m. ber ©tog, mah; di —, fogleid), mahoma.
Bottouajo, m. bet Äuobfmadjer,
gumbar.
Bottöne, m. ber .ftnobf, gumba.
Bovile, m. ber Än^ftafl, kravji hlev.
Bo vino. k. jum iRinboiei gehörig, govejski.
224	Bózz
Bncá
Bózzima, i. bie 3Beberfchlid)te, ilihta.
Braceare, Bracchegiáre, gn. übets aíí ttadjfpüren, zasledovati, slediti.
Braccialétto, m. baá Sltmbanb, na-rdkvica.
Bráccio, ra. bet Sirot, roka.
Bracciuólo, m. bie 3Irutiel;ne, ber 3lrntfluí)(, stol s ročicami.
Braceo, m. bet ©púrímnt, lovski pes.
Brace, ž. mn. baS .fohletlfeuer, žerjavica.
Bracíiésse,^' ^ofe„, hlače.
Brácia, ž. bie @iutf), žerjavica.
Braclére, m. bie ©lutfjpfautie, potiva za žerjavico.
Braciuóla, i. bie Jtarbonabe, pra-žolica.
Bragliesse, gl: brachesse.
Brama, ž. bie heftige 83egterbe, hrepenenje.
Bramare, gn. »erlattgen, željeti, hrepeneti za čim.
Bramóso, k. begierig, željni, hrepeneč.
Branca, ž. bie .ftiatte, krempelj*.
Brancáta, ž. ber £ieb tuit ber íflaue, praska s kremplji.
Branco, m. bie .§erbe, čreda, množica.
Brandire, gp. idjlvitigen, mahati.
Brasca, ž. bie ííc(;lpfl«nje, zeljna sadika.	[ljuh.
Braváccio, m. bet SRaufer, zabav-
Braváre, gn. trojen, kljubovati, nasprotovati.
Bravo, k. toacfet, derzni, serčni.
Bravura, ž. bie Šapferfeit, serčnost, pogum.
Bréccia, ž. ber Sffiaiibutcl), vdertina, verzelj, i.
Brenta, ž. eine Slrt ffieinfaf, brenta.
Breve, k. iurj, kratki.
Brevétto, m. ber greiheitžbrief, po-oblaslivno pismo.
Brevitá, ž. bie .ííúrge, kratkost.
Briáco, k. trmifett, pijan.
Briacóne, m. ber Sáufer, pijanec*.
Briccóue, m. ber <2ci)e(m, klapoiih.
Briceia . Bricciola, ž. Bricciolo, m. bie .ftrumtne, meča.
Briga, ž. ber Serbrujj, zamera; bie SSeforgntfi, skerb.
Brigánte, m. ein 9Ittfl»tegler, puntar.
Itrigáta, ž. bet Raufen, druhdl, i,. bie ŽSrigabe , brigata, (dva regimenta pod enim generalomJ.
Briglia, m. ber 3annt, uzda.
Brig'liájo, m. ber SHienier, uzdar, remendr.
Brillare, gn. glanjen, lesketati se, svetiti se.
Brina, Brináta, ž. ber Steif, slana, mraz.
Brindisi, m. baä Sutrinfen, zdra-vica, napitnica.
Brinoso, k. bereift; slanast.
Brío, m. bie SDiuntetfeit, živost.
Brioso, k. boíí @et'(i ttnb getter,ves živ, ognjen.
Brivido, m. bie fc^arfe Äätte, ojstra zima.
Brocea, ž. ber Ätttg, veré, ročka.
Bróccolo, m. ein jarter «Sprößling »on .iiitcbetlpfiaujett, mlado , rahlo, kdhinsko zeleninstvo.
Brodo, m. bie gleifdjbrú(;e, Suppe, govéjska župa, juha.
Bronco , in. bet Äloj, hlod, parún-gelj.
Brontoláre, gn. brummen, mer-mrdti.
ßronzo, m. baä @r¿, me do.
Brucciáre, gnp. brennen , goréti; žgati.
Bruciáto, k. gebrannt, žgan.
Brúciolo, ra. bet J&obelfpatitt, skob-lina.
Bruco, m. bie (Raupe, gosenica.
Brulicúre, gnp. regen, bewegen, gibati; tointmeln, mergoléti.
Briiliehio, m. baa ©ettuttimel, mer-golénje.
Brunire, gp. politen, gladiti, bliiati.
Brunitóre, m. bet $olircr, blisar.
Bruni t lira. ž, tat golite«, blišenje.
Bruno, k. bunfeibraun, rijdv.
Brusco, k. herbe, terpki, rod.
Brustoláre, gp. braun röjien obet barfett, peči, opeči.
Brutale, k. ti;ierifd), nrilb, živinski.
Brutézza, ž. bie §äf lidjfeit, gerddst.
Brutto, k. i)äf!t<h. gerd.
Buco, ž. baS 8o($, luknja.
Bucáto, m. bie ©äfdje, žehta, žeh-tanje.
Unec
Buceia, ž. bte ©djale, lupina.
jjuclierare, gp. butcblccfiern, predirati, prevertati.
jjueo, m. baž Sod), luknja.
Dodeli», m. Budella, ž. bet $atm, črevo.
pue, m. bet Cdj3, vol, junec*.
(jufera, ž. baž ©d)iteegeftobet. mit Stegen, sneženje s dežem in vetrom.
1$iitla, ž. $offe, šala, pavlišina.
Buffone. m. bet iJSofFenreifet, šali-vec*, pavlilia.
Buffoneggiare, gn. beii ^atižtoutR lltac^eii, pavlihati, norce odirati.
Bulfonesco, k- tuflig, kratkočasili, smešni.
Bugia, ž. bie £uge, laž, ž.
Bugiardo, m. bet Siigiter, lažnivec*.
Bujo, m.-bie ®unfell)eit, tema.
Bujo, k. buitfej, temni.
Bnlbo, m. bie itnoiie, darma.
Bulino, m. bet ©rabftidjel, dleto.
Bulletta, i. bet Settel, boleta.
Bulletiino, m. bet Settet, boletica; amtlid)et Sltijeiget in bet 3eitnng, uradni oglasnik.
Buono, k. gut, dobri.
Cagn	225
Burattello, m. bet SKeljlbeutel, mo-kosejnica.
Burattino, m. bie ¡Puppe, možiček iz cunj ali iz lesa za igranje.
Baratfo, gl. buratello.
Bih bero. k. gramifcfc, nevstrežen 5 kisel.
Burla, ž. bet ©pajj, norčija, šala.
Burlare, gp. gum '-Beftett tjaben, sa norca imeli; zasmehovati.
Burlesco, k. f<6et'jf)aft, šaliv, smešni.
Burrasca, i. laž @turmt»etter, nevihta,
Burro, 111. bie ©iltter, sirovo maslo.
Buscare, gp. tiiuitlicfc erfdjnappen, zvijačno dobiti.
Buseccliia. i. Buseccliio , m. bie Oeharme, čreve, vamp, drob.
Bussare, gp. flopfen, klukati, ter-kati.
Busso. m. bet ©utbanm, pušpan.
Bussola, ž. bet ^ompaf), magnetna igla; bie SBuc^fe, pušica.
Butiro, Butiiro, m. bie SButter, sirovo maslo.
Buttare. gp, toerffti, metati, verci.
Butterato, k. biatternarbig, pikast, kozičasl.
C.
Cabala, i. bie Rabate, zvijača.
Cacare, gn. facfen, fcfyeijjen, srdti.
Cacastécclii, m. bet ífittcfer, skopuh.
Caccliióne, m. bie 5J!abe, mol; cac-chiónit ta« gliegeitgefémeif, muhja zalega.
Cacchinóso, k. ttrnž »on ÜJÍabeit, SHSiirmern ttmnmeit, poln živddi.
Cáccia, ž. bie 3agb, lov, lovnja.
Caccianiósclie, m. bet gliegeniue* bel, múltalo.
Cacciáre. gp. jagen, zverino loviti; fprtjagelt, spodili, pognati.
Cacciaíóre, in. ber 3ager, lovec*.
Cacherélla. ž. ber®urd)fali, driska.
Cachinuo, m. lautež ®elad)e, kro-hotdnje, hohotdnje.
Cacofonía, ž. bet SKipflang, zlo-gldsje.
Cacofónico, k. ñbelflingenb, zloglasni.
Cadávere, 111. bet Setdjnam, merlic. < adere, gn. fallen, pasti, padniti. Cadétlo. k. ber 3üngere, mlajši. Cadiinénto, m. ber galt, pad, padec*. Caduco, k. lunfaflig, minljiv. Cadiita. ž. bet gad, pad, padec*. Caffe, m. bet Jtaffee, kava, kofe. Caíretiéra. ž. bie ííaffeelatme, ka-vdnka.
Caffettiére, m. ber jlaffeefcfjení, ka-vdnar.
Cagionáre, gp. »erutfad)en, uzró-
čiti, sprožiti. Cagióne, ž. bie Urfadje, uzrok, / zrok.
Cagltóre, gn. getinneit, šteti se. Cáglio, gl. gáglio. Cagna, ž. bieSeje, £ünbin, kuzla. 15
226	Cagn
Cagnésco, k. íutnbiícf), pesji.
Caglietto, Cagnolétto , -lino, m. fin fieineS §ratbdjen, pesek, psiček, kuželc.
Caicco, m. baS 93oot, čoln na velikih brodócih.
Calabrónc, m. bie Jpuniig, seršen.
Culama jo. m. bas ©djreib.jeitg, pi-silo.
Calamita, i. bet SWagnet, kalamit,
mugué!.
Calamita, i. bie Xrübfal, nesreča, nadlóga.
Cálamo, m. baS ©ifjiifroíit', terst, terstika.
Calare, gp. niebetlaífen, dol spú-¿ati, nižati; en. ñefy »erminbern, fallen (wm íftreife), zmanjšati se.
Calca, ž. baS ©ebrange, stiska, ri-vanje.
Calcágno, m. bie gerfe, peta.
Calcáre, gp. treten, stópati, teptati.
Calcina, i. bett ^faíf, apno.
Calcio, m. ber@tojj, Xrttt mit bent gnj), udarec s nogo, rítanje.
Calculare, gp. Ijuáceétien, izračii-nati.
Calcóle, i. bie Xritte ant 2Beberfiu(;íe, stopnice na statvah.
Cálcolo, m. bas ©teindjen, kamcek; bie ©eredíiniutg, račun.
Calda ja, i. Caidáro, m. ber .feffel, kotel*.	[gorko.
Caídamente, nač. toara, toplo,
Caldarróste, ž. jnn. gerójiete 2)ia* ronen, pečeni maróni (laški kostanj).
Caldeggiáre, gp. »firmen, greti.
Calderájo, m. íer .ÍUit'rWémtcb, kotlár.
Caldo, k. tvarm, topli, gorki.
Calefazióne, i. bie tšrtočirmung, zagrélje, gretje.
Calendario, m. ber .ftaienbet, koledar, prdtika.
Calére, gn. fidj um eticas befñm= mern, skerbéti koga kaj.
Calésse, Calésso, m. bie ,ftalefd)e, koléselj.
Cálice, m. ber ffeídj, kelih, kalež.
Calígine, ž. bie ginjlernip, tema, tama.
Calla, Callája, ž. bie Deffnuttg,
Camé
Xfjitr in ben gelbjâuuen, prelaz, lesa.
Calle, m. ber ÎÇfab, QBeg, steza, pot,
Callido, k. iiftig, filait, zvit, prekanjen.
Calligrafia, ž. bie @<Ç5nf<$reftefutt|i, lepopisje.
Callo. m. bie ©diwiete, žulj ; bas Hiiijnerange, kurje oko.
Calma, ž. bie ©tifie, tiho ta, otišje.
Cal nuire.. gp. ftiiten, vmiriti, vpo-kojili; h'fânftigeu, potolažiti.
Calo, 111. ber Herabgang, nizhdja, dolhoja; bie Sltmafyme, Per SJiatigei am @enuc6te, mankanje na vagi.
Calore, m. bie ©arme, t op Id ta, gor-kota.
Calpestére, gp. treten, teptati, poteptati.	^ [tanje.
Calpestio, m. bas ®etnmipel, tep-
CaUerire, gp. lie Jpaitt ûnfrijen, kožo razprdskati.
CaliHiuia, ž. bie ©ejiâumbwig, obrekovanje . obiranje.
Calimnifire, gp. ïertâumben, obre-kovdti, obirati.
Calvézza, ž. bie ,ffaf)lf;eit, pleša.
Ca Ivo, k. faf)l, plešav.
Calza, i. bet ©tnunpf, nogocica.
Calzajuôlo, m. bet ©trumpftturfer, nogovičar.
Calzaménto. m. bie gnfbefieibung, obutalo.
Calzitre, gp. bie ©djnlje nnb ©triim*. pfe anjiehen, obuti, obuvati.
Calzino, m. ein fnrger ©tritmpf,/ kratka nogovica.
Calzolajo, -laro, m. bet ©d)ui)= rnadjer, škornjar, črevljar, šoštar.
Calzoni, m. mn. bie Seinfleiber, hlače. .
Camamilla, ž. bie Camille, gomi-lica.
Canierlengo, -lingo, m. ber Jiam* meter , komornik ; cehmašter*.
Cambiale, ž. bet SBec^felbrief, menica, menjdvno pismo.
Cainbiainénto, m. bie ©erânbernng, spreména.
Cambiare, gp. Ulecfyfein, menjati.
Càmbio, m. bet 2i>eci)iel, zamena, menitva.
Camédrio, m. bas SBergipmeinnidjt potočnica.

Cime
Camera, i. bie jfammer, soba, izba. Cameräle, k. Otentfammerj, kame-
■	ralni.
■Painerata, ž. bie ®efellf($aft gnter greunbe, družba-, ent Äanterab, to-i vari, pajdaš.
' Canicriera, ž. eilt Äamntermab^e«, hišna.
(Camerinu, m. bas Äabinet, izbica, t' sobica.
. Cailiicia, Camiscia, ž, baS §emb, t srajca. robada.
Caniinčllo, m. baS .Kameet, kamela. Cauiminare, gn. gefeit, mattbertt, hoditi, popotovati. I Canunino, m. beräßeg, pot, steza; ' ber @ang, hoja. Camoinilla, gl. camamilla. Camdscio, m. bet ©entSbocf, divji kozel*.
■	Cainozza, ž. bie ®emfe, divja koza. Campagna. i. bas gelb, polje. Cainpagniiölo, k. ber ianbmann,
poljdnec, poljodelec*. Campana, ž. bie Olocfe, zvon. Cainpanaccio, in. bie Spelle für . baS Sief), zvonec*, kragulja. Campanella, ž. Campanello, m. bas ©lotit^en, zvonec*, zvonček. ' Campaiiile, m. ber ®lo<ietitf>urm, zvonik.
Ca m pa re, gp. retten, o'teti, rešiti; gn. leben, baS Sebett jn bringen, živeti.
Cainpcreccio, k. länbltdj, poljski. Ca in pestre, gl. campereccio. Campione, m. ber -Selb, vitez; etil
^cobemufter, kazanje. Canipo, m. baS gelb, polje; baS
©djladjtfeib, bojno polje. Caimiso, m. bie ¡Stumpfnafe; tu-
ponös, tup nos. Canaglia, ž. baS Snmpengeftttbel, poredna druhdl. ('anale, m. ber jfanal, vodotok, Struga.
> Canapa, ž. ber Jjaitf, konoplja.
■	Canape, m. baS §aitfgarn, konop-
ljena preja; ber ¿Jatlffuirf, ko-nopljenec*. Canape, m. bas ifattape, kanape,
posteljnica za sedeti. Cauapino, k. (uiltfeit, konopljen.
Canta	227
I Cánapo , gl. canapé.
Canarino, m. ber ^anarientJOgel, kanarček (ptič).
Cancelláre, gp. ausjlteidjen, izbrisati.
Cancellería, ž. bie Jtanjeflei, tac-Hja, pisarna.
Cancéllo, m. baS ©itter, omrežje, plelér; bie Jfattjlei, pisarna.
Canchero, m. ber .trebs, rak.
Candela, ž. bie Jlerje, sveča.
Candela jo, m. bet 8id)tgtel)er, svečar.
Candellája, -lára, ž. Sidjtnteg, svečnica.
Candelliére, m. bet Seitdjtet, svečnik.
Candidato, m. ber .itanbibat, kandidat, kdor uradno službo iše.
Cándido, k. feijt toeijj, svetlo bel.
Candiré, gp. in Sucfet fteben, v slddkoru kuhati.
Cane, m. bet Jčutnb, pes.
C'anésfra, ž. Canestro, m. ber,(torb, jerbas, korba, canja.
Cánfora, ž. jtampfer, kanfer.
Cangiáre, gp. »eranbern, spreme-
« niti.
Canino, m. bas .§üiibcf)en, pesek; k. büitítfd?, pesji.
Canna, ž. bas Sftoljr, terstika; bie {Rčfjre, pisala, cev , i.
Cannélla, ž. etit büttneá Sftoljt, tanka terstika; baS Otčljrdjen, cevčica; ber 3tmntet, cimet.
Canuéllo, m. baS 9tóíjtd)en, pišd-lika. cevčica.
Cannibále, m. ber 3Renfá)enfreffet, človekbžčrec*.
Cannocchiále, m. bas gerntoljr,
daljogléd.
Cannonáta, ž. ber Jíanonenf^uf, streldj s kanónom.
Cannóne, m. bie bančne, kanón; —. da eondótti, eiite 3Bajferro-l)tc, cev velika za vodovode; baS ge* betttel, peresna cevka.
Cannoniére, m. ber Maitonier, ka-nonir.
Cánova, ž. bet ífeítec, klet.
Canovájo, m. ber .Rellerntcijter, klet-nar.
Cantáre, gn. fingen, peti, popivati.
Cantatóre, m. bet ©inget, pevec*.
15*

228	Cant
Canterélla. i. ber Cocfvogel, va-bilni ptič.
Cantina, i. bet ífefíer, klet.
Cantiniére, ra. ber .fíeftcrmeijier, kletnar.
Canto, m. ber ®efattg, petje, pesem*, ž.
Cantone, m. bte @cfc, vogel*.
Canuto, k. grait, fe t; r alt, siv be-logláv.
Canzáne, m. Canzóna, baá £teb, pesem*, i.
Canzonétta, i. ba< Siebdjett, pesmica.
Capáce, k. faljig, sposobni.
Capacita, ž. bie giifyigfeit, sposobnost.
Capánna, i. bte §ütte, bajta.
Capárbio, k. l)alSjlárrig, terdovrdtni.
Caparra, i. bas §attbgelb, ara.
Capéccliio, m. ©erg, kocóvnica.
Capellaniénto, m./bas .§aitpthaar,
Capellatúra, ž. ( lasje.
Capéllo, m. bas §aar, las.
Capellúto, k. fiaarig, lasast.
Capéstro, m. ber ©trang, verv za obešenike.
Capezzále, m. ítopfpfü^l, r»j¿M¿ca.
Capinéra, i. bie ®rastttücfe, pénica.
Capire, gn. eittfel)en, »erfleljett, limiti, rasnimi ti.
Capitále, in. ba« kapital, glavnica, kapital; .Qaitptftabt, glavno mesto.
Capitanáto, nt. bie @tabtljaupt= rttattltfcftaft, mestno poglavarstvo.
Capitáno, m. ber ■Ijaitptmamt, stotnik.
CapitAre, gn. eiittreffett, dospeti, priti.
Capitolo, in. Capitel, poglavje.
Capitombolo, m. ber Surjelbattut, kolobénec*.
Capo, m. ba« £aupt, glava.
Capofila, m. bet gíñgeltttattu, krilnih.
Capogirlo, Capogiro, m. ber ©djtoitu bel, vertoglávica.
Capolavóro, m. bas SHeijterjlüdf, izvérstni izdelek*.
Capolino, ra. bas .ífópfcfceu, glavica.
Capopié, naé. Perfeljrt, naópak.
Caporále, m. ber .fíorporal, kapról.
Caporiáne, ra. ber 9lttfúíjter, Díerflc, voditelj, glavár.
Carc
Caposóldo, m, bie 3«lage, plačilna dokldda.
Cappélla. ž. bte ^apelle, kapéla.
Cappellájo. m. bet Jpittitiaí^er, klobučar.
Cappelláno, m. ber ^apelan, ka-
plan.
Cappcllo, ra. ber ¿gut, klobúk.
Cápperi, naé. po&taufertb! í)o fio! da te šercej!
Capponája . ž. bet ,fíapaimetiflaíí, kuriiilc.
Cappóne, m. bet ^fapantt, kopún.
Cappótto, ra. ber ífaplltrcif, suknja.
Cappúccíno. m. ber Jtatutjíner, ka-pucin, kapucinar.
Cappúccio, m. bie tapuje, ogldv-nica; cávolo —, ber .ffrautfopf, zeljna glava.
Capra. ž. bie 3tege, koza.
Caprájo, ra. ber ¿iegentjirt, kozár.
Caprétto, ni. eitt juttgeS SBócídjeii, kozlič.
Capríccio, ra. ber ©djauer, groza; . eitt tmtitberlidjet (Siiifatí, muhe.
Capriccióso, k. eigettftmiig, svojo-glávni.
Caprino, k. Stegen«, kozji.
Capriólo, m. baS 9¡elj, sernják.
Capriuóla, ž. Sítete, serna.
Carabina, ž. bet .Rarabttier, kratka puška.
Caraifina, ž. bas fflafdidjeri, steklenica , fldšica.
Caramente, nac. jártlid), nježno, ljubko.
Carantáno, m. bet .Brettjer, krajcar.
Caráttere, m. bas ©ierfutaljl, znd-minje; ber Sfiarafter, značaj; bet gef<hrieí>ene ffiitd)jiabe, rokopisno pisme.
Carbonája, ž. bie Ji ot)tengnt6e, o-gljévnica.
Carbonájo. m. bet Jioljletibrenncr, ógljar.	[idlica.
Carbonata, i. bet Sioprateii,pra-
Carbóne, ra. bie tfcljle, ogelj.
Cárcere, m. ber .Reríer, ječa, temnica.
Carceriére, ra. ber .terfermeijier, temniedr.
Carciófano, Carciofo, m. bie 9írti¿ facete, artiéóka.
Cari
Cass	229
Carciófoléto, m. batí Slrtifdjoáenbeet, greda za articoke.
(lardare, gp. bie »Bolle fáütntett, volno krempljáti.
furdelléíto, — lino m. ber ©fiegítj, lisec*.
Cárdine, ra. Sfjütangel, itekelj*, steždj.
Careggiáre, gp. liebfofen , drago-vdti, ljubiti.
Carestía, i. bie Sfjenerung, dragina.
Carezzaménto, ra. baá Síebfofen, dragovdnje.
Carica, ž. bie Saft, naloga, breme; bie l'abnng eineíí	getóc^res,
strelivo, kar se ga enkrat v puško nabije; ba« 9ltnt, čast.
Caricáre, gp. Belabett, naložiti; [a.-. ben, puško nabiti.
Carico, m. bie Saft, naloga, breme.
Carico, k. betabeu, obložen, naložen , obvéien.
Carissimo, k. fefjr toettf) , preljti-
bezniv, predragi.
Carita, ž. bie djriftttáK Siebe, ker-idnsku ljubezen*.
Caritatévolc, k. tucuitfatfmintlidr, ntilbifsatig, milostiv, miloddrni.
Carminio, m. ber karmitt, karmin.
Carnngióne, ž. bie gleifi^farbe, žiro t na barva.
Carnále, k. fleif<í)lid?, mesni, telesni.
Carne, ž. ba$ gleifdj , meso.
Carnéflce, m. ber .¿enter, kervnik.
Carnevále, ra. bie gaftttad>t, pust.
Carniére, m. bie 3agbtafd)e, torba.
Carnívoro, k. fteifcbfrejfenb, meso-žertni.
Carnoso, k. fleifci)ig, mesnat.
Carnovále, gl. carneváie.
Caro, k. trener, drag; lieb, ljub.
Carota, ž. bie gelbe SJtübe, korén (kdhinski).
Cárpine. Cárpíno, m. bie ,<jageíutd)e, gaber*.
Carpióne, in. ber karbfett, karp.
Carradóre, m. ber SBagner, kolar.
Carráta, ž. guber, kar voz na enkrat nese.
Carrétta, ž. ber karren, vozič, vozek.
Carrettiére, m. beT guf)rtnamt, voznik.
Carriéra, i. bet Sauf, tek, letenje. |
Carro , m. ber karten, dvakolésni
vozič, kolečka.
Carrózza, ž. bie kutfd)e, kočija.
Carruba . ž. ba« SotjannižBrot, rožic, rožicek* (sad južnih dežel).
Carta, ž. baž ^abier, popir.
Carteggiáre , gp. einen ®riefh)e^fel nnterifnikn, dopisovati si s kom.
Cartéggio, m. ber Stieftoe^fet, dopisovanje.
Cartélla, ž. baž Sáfelcfcen (toorauf ettóaá gefdjrtebeu ift), tablica.
Cartiera, ž. bte $ai>iermüí)le, papirnica.
Cartilágine, ž. knorpet, hrustanec*.
Cartocciére, m. bie i)}atrontafd}e, torba za pdsčene stdreke.
C artóccio, m. bie ®nte, papirnat rožič, zavitek*; bie ^atroné, pii-sčeni štorek.
Carfolíno, m. etn knáuel @eibe, zvitek Žide; cartolini, sladkarije v papircekih.
Car tone, ra. $abbe, debeli, skorast popir.
Casa, ž. baž §auž, hiša.
Casalingo, k. haitžtnajjig, domač.
Cascamórto, m. far, ¡1 — , bižjunt ©terben »erliebt tljltn, omedlevajoči zaljubljenec*.
Cascare, gn. fallen, pasti (padem).
Cascáta, ž. bet gad, pad, padež.
Caseréccio. k, tyaüeliá), domač.
Casérma-, ž. bte kaferne, kosama.
Casino, m. ein artige« A^áusc^ett, čedna hišica.
Caso, m. ber gad, 3ufa(l, prigódek*} far caso di una cosa, eitte @adje füt »idjtig Salten, kako reč veliko obrdjtati.
Cassa, ž. bet kaftén, kišta.
Cassáre, gp. »ernid)ten, vničiti, preklicati.
Cassazióne, i. bie SSernidjtung, u-ničenje, preklic f ukaza, odlóke).
Casseróla. ž. kaftrel, kastrdla.
Cassétta, i. baS kaftdjen, skrinjica; bte ©djttblabe, iziivnica.
Cassettina. r.. Cassettino, m. gl. cassétta.
Cassiére, m. bet kaffier, plačober-nik, kasir.	[šta, les.
Cassóne, m. ettt gropet kaftén, ki-
230	Cast
Castágna, ž. bie Äajtanie, kostanj (sad).
Castágno, m. bet ifajlanienbauut, kostanj (drevo).
Castellano, m. ber .Stafleflan, gradnik,
Castéllo, m. baá ®d)lofí, grad; bas gort, terdnjdva.
Castigare, gp. jitdjtigen, pokoriti, strahovati.
Castigo, castigamento, m. bie Strafe, pokora, kazen*, ž.
Častita, ž. bie Jieufdjtjeit, čistost
Casto, k. feufdj, čist.
Castóro, castóre. m. bet ¡Biber, piber, daher*.
Castraporcélli, castrapórci, m. ber @d)Wemfcf)tleíber, rezar.
Castrare, gp. entmannen , škópiti, rézati.
Castráto, m. ber <&á)Ép$, oven*, kostrún.
Castróne, m. grof er @cf)öps, véliki oven.
Catafalco, m. bas íErguergerüfi, mertvdiki oder*.
Cataplasma, ž. et» ertueiáienbes ípfiafter, plašter, flašter*.
Catarro, m. bet Schnupfen, nahod.
Catasta, ž. bie Ätafter, klaf'tra, seien j.
Catechista, m. bet ífatedjet, učenik keršdnskega nauka.
Caténa, ž. bie .Rette, lanec*, veriga, kétina.
Catenáccio, m. ber Wieget, železni pah; narba.
Caterátta, ž. bte ©djteufe, zapornica, jez, i.
Catinélla, ž. ber Stapf gum ftänte; toafdjett, umivalnica, skleda.
Caträme, m. bet Sijeer, smola.
Cáttedra, ž. ber £ef)rfhi(>t, sedež učeniški-, pridižnica.
Cattedrále, ž. bte ®omft'r$e, stolna cerkva.
Cattivéria, -vézza, ž. bie JBosheit, hudobnost, malopridnost.
Cattivo, k. |c6leci)t, bofe, hudobni, zločest.
Cattólico, k. fatfjolifdj, katoliki,
Caildáto. k. gefcfiiväUjt, repast.
Causa, ž. bie Urfact)e, uzrok; bet ©erit^tö^anbeJy pravda.
Câvo
Causàre, gp. »erurfac^en, uzrôèiti napraviti.
Caustico, k. öjenb, jerfreffetib, raz-jédliv.
Cautério, m. bas Slejtnittet, iBeijmtttet, razjédlivo vraštpo: cjn gontaneft, vraštvo v kožo napeljano.
Càuto. k. ttorjtdjitg, previdni, opazni.
Cauzione, ž. bie žBitrgf^aft, ¡Ber* ftdjerung, poroštvo,
Cava. ž. bie ©rube, ^čfite, jama, duplja.
Cavadénti, m. ber âatjnbredjer, žob-nikar.
C a va Icare, gp. reiten, jezditi, jahati.
Cavalcata, ž. bet Vlttfjug ju ipferCe, jezddrenje.
Cavalcatöre, m. ber {Reiter, jezdec*, jahač.
Cavaleiöne, cavalciôni, nač. ritt,-tings, ritinsko.
Cavalière, m. bet ¡Reiter, ¡Ritter, jezddrnik, vitez.
Cavàlla, ž. bie ©tute, kobila.
Cavallerésco. k. ritterlich, vitežki.
Cavallcria, ž. bie {Reiterei, konja-ništvo.
Cavallerizza. ž. bie ¡Reitbahn, {Reit* fc^ltle, jezdilnica, jezddrnica.
Cavallerizzo, m. bet ¡Bereiter, jezddr.
Cavallétta, ž. bie .^eufchrecfe, kobilica.
Cavallétto, m. eitt îleittes $ferb, konjec; ein ©efieti auf 4 giiiTen ftefienb, kobila, konj, koza.
Cavàllo, m. bas ¡ßferb, konj.
Cavare, gp. i/era»«jtel;en, fterctustiei)* ntett, v un vzeti, izdreti, izkopati.
Cavâta, ž. bie ©tube, Ja»««.
Cavatina. ž. eilte fltine Strie, kratek napév.
Cavérna, ž. bit Qôfyie, duplja, šup-Ijina.
Cavézzo, ž. bie ^alfter, uzda.
Caviàle, m. bet JîaBiar, ribje ikre v razsoli.
Cavicehia, ž. -chio, m. eitt ^öijer? tter Dîagel, klinec*.
Ca vitji. ž. bie £j>h(uttg, šupljina.
Cavo, k. ()ot)t, šuplji, votli.
CAvolo, m. tfci/1, vertno zelje,
Cazz
Che	231
( ítzzuola. ž. Má/U, zidarska klica. ci, uns, namesto nas.
Cecáre, gp. blertbett, slepiti.
( et"*'. m. bie Bifererbfe, čičelc, či-
■	*¿érka.
Ceeitii, ž. bie StliuMjett, slepota.
Cédere, gp. toeicfieu, vgeniti se, na
.. stran stopiti.
Cedévole, k. ttacbgebettb, poddtni, voljni.
Cédala, ž. ber Settef, listič.
Cedro, m. ber Sitronenbattm, cedra,
Ceffáre, gp. beim Stopfe ergreifen, kéckati.
Ceffo, m. bie <Sd)twu;e, gobec*.
Celare, gp. verbergen, verheimlichen, skrivati zatajiti.
Celebrare, gp. greifen, feierlich be*
■	gef)eu, slaviti, svetkovdti;— la messa, bie SWeffe lefen , mašovdti.
Célebre, k. berühmt, slavni.
Célere, k. fchnell , h"rt'3 > berzni, nagli.
Celéste, k. hitimlift, nebeški; blatt, modri.
Célia, ž. bet <Spajj, šala.
Célibe, k. eheloS, neoiénjen.
Celidonia, ž. baS ©djellfrant, ru~ deči mleček.
Celia, ž. bte Seile-, izbica.
Cémbalo, m. bie Gimbel, cimbale.
Ceménto, m. ber äJiörtel, mort.
Cena, ž. baS Sibenbeffen, večerja.
Cenare, gn. ¿it Slbenb ejfett, večerjati.
Ceneiajuólo, m. bet Sumpfltfamm* ler, cunjar.
Céneio, m. ber i'nmpeit, cunja.
Cénere, ž. bie Slfdie, pepel.
Cénerino, k. afd)errfarbig, pepélaste barve.
Cenno, m. baS 3"d?eit, ®i»f/ zndminje, miglej.
Cenobio, m. baS .ftioffer,samostan.
Cenobita, m. berÄlojlermijnch, menili.
Censo, m. bet ©runbjiuž, zemljišna štibra.
Censurare, gp. fabeln, grajati, spondšati.
Centaurea, ž. bas Xaufeutgtjfben--ftattf, grüne roke.
Centenario, k. huiibertjährig, stoletni.
Centesimo, k. ber i;mtberfjle, stoti. Centinájo, m. hunkert/ stotina;
ber Sentner, cent. Cento, št. i)itubcrt,'sto, stotina. Centomila. št. imnterttaufcut, sto-
tavient.
Centro, m. ber Sfiittelpmtft, sredina,
sredotiičje. Céntuplo, k. ijuntcrtKid), stoteri. Ceppo. 111. ber @tamm, porúngel,
hlod; bet Siocf, klada. ' Cera, ž. ©ac^S, vosek*. Cerálácca, ž. ©iegeflaci , pečatni vosek*.
Cercare, gp. fitcffeti, iskati. Cercliiájo. m. bet íBeifenmacher, o-
bročdr.
Cérchio, 111. bet Sttfel, krog; ber
Oteif, obroč. Céreine, m. ein ritnber SBttlfl, svitek*. Ceremonia, i. bieSeremonie, obred. Cero, m. bet aBac^éjiocf, voščenica
Csveča). Cerro, m. bie 58itáie¡cf)e, cer. Certaménte, nac. getoip, gotovo. Certézza, ž. bie ©etoifheit, gotovost.
Certificare, gp. »erftd)ern, zagotoviti.
Certificáto, m. eiti fchriftltcheS Sf«g=
lltfj, spričdlo. Certo, k. geliriji, gotov. 'Certósa, ž. .Rarlftaufe, čertiiza (samostantj. Cerva, ž. bie ^irféfuf), košuta. Cervéllo, m. bas ®if)irn,' možgani. Cervétto, ccrviátto, m. bas <&irfd^
fatt, jelénce. Cervo, ra. ber .óirfrf), jelen. Cesáreo, k. faiferíié, cesarski. Cespo, m. bet ©ufd), germ. Cespiiglio. gl. ceepo. Cessáre, gp. aitfhóreu, nehati, jén-jati.
Cessióiie, ž. bie Slbtrettuiig, odstóp-
Ijenje, Odstop. Cesta. ž. ter .Sorb, jerbas, korba. Cestélla, ž. -lino, -ello, m. baS jtórbdmt, kórbica , cdnjica, košarica.
Cetriuólo, ra. bte @urfe, kumara, murk.
Che, o. toeicfjet, kteri, ki.
232	Chet
Cheto, k. fiift, mirni.
Chi, o. wer, kdo; berjentge »eldjer, kdor.
Chiamare, gp. rufen, klicati, zo-vdti.
Chiamata, ž. ber {Ruf, klic, zo-vanje.
Chiappare, gp. faffen, sgrdbiti, prijeti.
Cbiarainente, naö. beutiid), razumljivo.
Chiarire, gp. fiäreit, čistiti (kalne reči).
Chiäro, k. fiar , Ijell, čist; Reiter, > jasni.
Chiaröre, m. ber ©djitnmer, svetloba.
Chiaroscuro, n>. tyellbunfel, temno-jdsni.
Chiasso, m. ber 8ärm, ropotanje.
Chiavare, gp. annagein, pribiti.
Chiäve, ž. ber ©djlüffel, ključ.
Chiavistello, m. bet Stiegel, puh.
Chicchera, ž. bie Saffe, čašica, sulica.
Chiccliessia, o. »er nur, kdorkoli.
Ghiedere, gp. begehren, zahtevati; fragen, prašati.
Cliiesa, i. bie Jtirdje, cerkva.
Chimica, ž. bie ßfyemie, ločba.
Chinare. gp. neigen, pripogniti. . Chincäglia, ž. bie fnrje ffiaare, roba zvoneča.
Chino, k. gebeugt, pripögnjen.
Chioccia, ž. bie @lucft)euite, kvö-
ktja.
Chiocciäre, gl. glucfett, kvocati.
Cbiocciola, ž. bie ©ftiecfe, potz.
Chiodajuölo , m. ber Slagelfdjmieb, hebljar.
Chiodare, gn. nageln, pribijati.
Cliiodo, m. ber Diagel, iebelj*.
Chiragra, ž. bie @idjt an §änben, protin v rokah.
Chiroinänte, m. ber aus ben Ean* ben »a()tfagt, vedež ki iz dlana prerokuje.
Cbirürgo, m. ber SBunbarjt, padar, ranocelnik.
Cliitärra, ž. bie äitfjer, kitara.
Chiiidere, gp. ffliejjen, zapreti, zakleniti.
Chiiinque, o. jebet ber, kdorkoli.
Cing
Chiúsa, i. ber Serfflttjj, zapor zaklep.
Ci, nač. hier, ba, tu, tukaj; una nam, nas.
Ciabátta, ž. ein alter itb , star
čevelj*.
Ciambélla. ž. bie Sregel, presta.
Ciainberlánto, m. ber Äammerljert, komornih.
Cianciáre, gn. plaubern, čenčati.
Ciarláre, gp. ff »ajett, šepetati, čenčati.
(iarlatnno, m. bet Duacffalber, ma-zač, slepar.
Ciaschedúno, Ciascdno , o. jeber, vsak.
Ciliare, gp. näbren, hraniti, pitati.
Cibo, ra. bie ©peife, hrana, jed, i.
('¡calare, gl. ciarláre.
Cicalóne, m. bet Sßlauberer, bér-bravec*.
Cicatrice, ž. bie Starbe, brazgotina.
Cicafrizzáre, gp. »eruarben, zarasti se.
Cicérchia, ž. bie Jíiéererbfe, čiček*.
Cicisbéo, m. bet ®antenbegleiter, gospínji prijatelj.
Cicágiia, ž. bet ©torcfy, štorklja.
Cicuta, i. ber Schierling, smrad-Ijívec*.
Cidro, m. bet Slepfeltoeiti,jábelcnik.
Ciéco, k. bltnb, slep.
Cielo , ra. ber Gimmel, nebo. nebésa.
Ciéra, ž. bie SWiene, lice, pogled.
Cíglio, m. bie Slngenbraunen, obérv.
Cígnere, gp. umgürten, opásati.
Cigno, m. bet 2 d.) re a ii, labúd.
Cigoláre, gn. fnatren, škripati.
Cilindro, m. (Eilinber, valec*.
Cima. i. ber @ipfel, verh.
Cimentare, gp. »erfitfen, poskusiti, sktišati.
Cimento, m. bet Serfudj, skušnja.
Címice, ž. bie äöanje, stenica.
Cimillo, gl. comino.
Cinábro, ra. ber Sinttober, cinóber* (rude čilo).
Cingallégra, ž. bie Weife, senica.
Cingere, gl. eignere.
Cinghia, ž. bet ®urt, pas.
Cinghiále, m. ein »ilbes ©f»ein, divji prašič.
Cinguettáre, gp. fiammeln, jécati.
Cinq
Cinquánta, k. fünf jig, petdeset.
Cinquantésimo, k. bet fúnfjigjle, petdeseti.
Cinque, k. fünf, pét.
Čini«, m. ber @ürtfl, pas; bte Ser* gättmtng, ograda.
Ciñióla, ž. ber Oürtel, pas, pasivka.
Ció, o. bas, biefes, basjenige, to, tisto; ciocché, baS was, kar.
Ciócca. ž. bas 33üfd)el (»on grü^j ten); sop sadja.
CioccolAta, ž. bie ©(^ofolate, čokolada.
Cioé, o. nähmftd), namreč, naime.
Ciondoláre, gn. Ijerab taumeln, bómbati, viseti; langfam fein, znú-tati.
Ciandolóne, m. ber träge ttttb längs fant iji, znutavec*.
Ciótto, im. ber Ätefeljleitt, kre-
Cióttolo, ( men.
Cipiglio, m. ein ftnjieret Siicf, hoseč pogled.
Cipólla, ž. bie ßwiebei, čebul.
Ciprésso, m. bie Sipreffe, cipresa.
Circa, r. um, gegen, bet, ob, okólo; , ungefähr, blizo, okólo.
Circoláre, i. ein (Síríitlarf^teiben, obtejfopis.
Circoláre, gn. herumgehen, obhajati, obtékati.
Circolo, m. ber Äreis, krog.
Circoncisióne , ž. bie Sefchtteibung,
obreza.
Circondáre, gp. umgeben, obdati, obstópiti, okleniti.
Circonspétto.k. »orftthtig, previdni.
Circonstánza, ž. bet Umjianb, o-kólnost.
Circuiré, gp. umgehen, obhajati obtékati.	[krog.
Circuito, m. ber Umweg, tlmfreis,
Ciriégia, ž. bie Äirf^e, črešnja (sad).
Ciriégio, m. bet Ättfchbaunt, črešnja (drevo).
Cispicóso.) k. triefäugig, kdor ima
Cispóso, j zagnojene oči.
Cisterna, i. bie Siftetne, sterna.
Citare, gp. cttiren, »oriaben, poklicati; anführen, napeljati.
Citriuólo, m. bte ®nxU, mtirk, kumara.
Coet	233
Cittá, ž. bie ©tabt, mesto.
Cittadino, m. ber Sürger, mes t jan.
Ciutfáre. gp. erfdjmappen, sgrábitt.
Ciúffo, m. ber ©djopf, čop.
Civája, ž. bte ^ftlfenfrfl^t», soeitje.
Civétta, ž. bas Jlaujc^eu, čuk.
Civile, k. burgerlicfe, gradjdnski; fjčftich, vljudni.
Civiltá , ž. bie §čfli(hteit, vljudnost.
Ciurmáglia, ž. bas ©ejtnbel, druhdl.
Clamóre, m. bas ©efcfcret, krič.
Clarinétto, m. bte Jííannette, klarinet.
Classe, ž. bte .ffiaffe, razred.
Clemente, k. gnabig, milosti v.
Cleinénza, ž. bie @nabe, milost.
Clero, m. bie .Slerifei, duhóvstvo.
Cliente, m. ber íftient, tisti za kte-rega odvetnik pravdo opravlja.
Clima, m. bet ^immeisftrich , podnebje.
Clivo, m. bet §ügel,klanec*.
Co\ con i, r. mit bett, s, so.
Coabitatóre, m. ber 3Ritbewohner, sostanóvnik.
Coadjutóre, m. ber Jioabjutor, pri-pomočnik.
Coagulare, gp. gerínueit madjett, širiti.
Coágulo, m. Sab, siriše.
Cocchiére, m. bet jiiiifcfjer, kocijdi.
Cócchio, m. ber SBagen, kočija.
Cocchiúine, m. ber ©pttttb, pilka.
Cocciniglia, ž. bie Sodjenilie, žlahno rudečilo.
Cóccio, m. bie ©djerbe, črepnja.
Coccodrillo, m. bas .ftrofobtfl, krokodil.
Coda, ž. ber @<hwang, rep.
Codárdo, k. feig, puhlosércni.
Codázzo, m. bas ©efolge, spremba.
Códice, m. Sober, zakonik.
Codicillo, m. dobictii, sporočilo.
Codirósso, m. ber Sftotitfc^tcanj, ilov-šica.
Codillo, k. gefchWanjt, repast.
Coeréde, m. ber üBiterbe, sodédic, soerb.
Coerénte, k. jtifammenhflngenb, ki se vjema.
Coerénza. i. betSufammenlmng, m-jémanje.	[verstnica.
Coetáneo, k. gleich alt, verstník,
234	Cofa
Come
Cofano, m. ber iforb, jerbas; ber fioffcr, skrinja.
Coffa, ž. ber SDiajiforb, koš najdr-bulu.	\gali.
Cdgliere, gp. bfiutfctt, brati, ter-
Cogiiata, ž. bie ®cfytt>agtritt, svakinja.
Cognato, m. ber ®<ht»aget, svak.
Cognizione, ž. bie Jtentitttig, znanje.
Coglioine, m. ber gunatue > priimek *.
Cojajo, m. bet (Serbet, strojar.
Cojaine, m. atieriei Seber, usje.
Cojaro, gl. cojajo.
Cola, nač. ba, tort, bacili, tam, tje.
Colare. gp. feii)tn, precejati, cedili.
Colassu, colassuso, nač. ba obett, tam gori.
Cola to jo. m. ber ®utd)f($iag, cedilo.
Colazione, gl. colezione.
Colei, o. biejetttge, ona, tista.
Colezione, ž. ba« -gruljftucf, zdjn-trek, kosilo.	[manji ptič).
Colibri, m. Jfolibri, kolibri (naj-
Colica, ž. ba« ®aitchgrimmett, vje-dalica, grizenje.
Colla, ž. bet fieittt, kelj, Um.
Collana, ž. bie .&al«fette, zavrdtni tančic.
Collare, .m, ber jiragen, koljer.
Collatore, m. bet eine ipfritttbe ju »ergebett bat, patron.
Collazionare, gp. »ergleichett, u-sporediti.
Colle, m. ber Jpugel, grič, berdo.
Collega, m. ber ?lmt«geuop, tovdrš v ravno tisti službi.
Collegare, gp. jufannneubiiiten, vkup zvezali.
Collegio, m. ba« Sofiegiunt, učilna sliodnica, učiliše.
Collera, ž. ber Bom, jeza.
Collerico, k. gaftfudjtig, kolčni.
Colletta. ž. bie Sinfantiniitttg, bira; bie Seifteuer, vloga.
Collidere, gn. jHfatnmettftoffen, zadeti na kaj, terčiti se.
Collina, ž. gl. colle.
Collisione. ž. ba« Sitfantmeittiojfen, terčenje, spotika.
Collo. m. ber Jpal«, vrat-, ber fflal; len SBaare, bala. mavha robe.
Colloeare, gp. fteflen, fejen, postaviti; »erforgen, oskerbeti.
CoIIöqiiio, m. ba« Oeftjrädj , raz-govdrjanje.
Colmare, gp. überhäufen, obsipati, ob Sli ti.
Colmo, k. geljKutft, vod, zverhoma poln, zverhan.
Coloioitia, ž. ba« Oeigenbarj, smola za goslen ločeč.
Colombaja, ž. ber Taubenfdhlag, golobinjek.
Colombo, m. bie Tattbe, golob.
Colonia, ž. bie Kolonie, naselba.
Colonna. i. bie ©ältle, steber*.
Colonnello. ž. m. ein Dberfier, za-povednik regimenta.
Colono, m. ber ?Inbauer, poljodelec*.
Colorare, gp. färben, barvati.
Colore. m. bie garbe, barva.
Coiossale, k. foiojfaltfdj, velikanski.
Colpa, ž. bte ©djnlb, ba« Serge^en,
krivnja.
CoJpevole, k. fc^itlb, kriv.
Colpire, gp. fdjiagen, vdariti; tref* fett, zadeti.
Colpo. m. ber ©ehtag, ©treid), mah; ter ©¿http, strelj.
Coltellata, ž. rtu 9)iefferjiich, vbod s nožem.
Coltello, m. ba« Süeffer, nož.
Coltivare, gp. anbauen, obdelati; treiben, pečati se s čim.
Coltivato, m. gebaute« gelb, obdelano polje.
Colto, k. angebaut, obdelan; ge* pfiürft, obran, nabran.
Coltrone, m. eine bttrchgeitähte SBett-berfe, prešita odeja.
Coltura, ž. bie .ftttttltr, izobrdznost.
Coliii, o. berjettige, tisti.
Comandante, m. ber 53efei;l«l)aber, poveljnik.
Comandare, gp. befehlen, zapovedan.
Comando. m. bet 33efei;l, povelje, ukaz.
Comarc, ž. bie ©ebaierttt, kiimica, botra.
Combattere, gp. fämpfeti, jiret'ten, bojevati se.
Coni binare, gp. jitfatnme.ttfejen, »er* etil baten; skladati, primerjati.
Combiistibile. k. brennbar, žgavni.
Come, v. tete, al«, ko, kakor; co-
Come
meché, obgleich, toietool)!, «ko ravno, da si ruvno; naé. Une ? kako ?
Comentario , m. ein Äomcitrar, razlaganje (kakili bukev).
Cometa. ž. ter fiíomet, zvezdorépka.
Cómico. m. fin ©ájauíptfler, igra-lišriik.
Comigitolo. 111. ber girft , verh strehe, sleme.
Cominciáre, gif. anfangen, počeli. začeti.
Comino, m. ber .ftúmel, kumin.
Comitiva, i. b¡<Begleitung, spremba.
Comedia. /.. bie Äomßbie, komedija.
Commediánte, gl. cómico.
Commemorazióne, i. baé Slnbeu--fen, spomin.
Commeudáre, gp. empfehlen, priporočali.
Commcndatizia, ž. eilt Qsntpfeh» luttgáfd)reibeit, priporočilo.
Commensále, m. ber Xifchgettoffe, sóstolnik.
Coinmércio, m. ber £au'bel, tergo-vina ; ber Umgang, drugovdnje; — di léttcrc, ber Sríeflt»echffl, dopisd-vanje.
Cominessúra , ž. feie gitge, Serbin* buiig, speli.
Commestibilei m. bie (äfwaare, živež , jed, i.
Comméttere, gp. auftragen, naročiti; jiifammenfñgen, složiti, speh-niti, sostdviti.
Conuniáto, m. ber Urlaub, dopu-šenje.
Commilitone. m. ber ífriegáge* fahrte, sovójnik.
Comininatoria, ž. ber @trafbefel)l, svarivno pismo.
Comininaziórie, i. bie Sebrohuug, žaganje.	[komisar.
Commfssário, m. ber Äommiffär,
CommisBÍóiie, i. ber Sluftrag, bie Seftelíung, naročilo.
Commósso. k. bewegt, gunjen; ge* reijt, razdražen.
Cominuóvere. gp. bewegen, rubren, ganiti, kreniti.	[meniti.
Commutárc, gp. «emecWelu , za-
Comodaménte, nač. gema^lid), lahko , mehko.
Cómodo, k. bequem, lični, pri-
Comp	235
lični; — m. bie SequentitehMt, Pri~ ličnost.
Compagnia, ž. bie Oefeflfdiaft, Sontpagitie, družba, družtvo.
Compagno, m. ber ©efellfdiafter, ©efäfirte, drug , tovarš.
Comparare, gp. »ergleiten , pri-spodöbiti.
Compare. m. ber @e»ater, kam, boter*.
Comparire . gn, erfreuten, prikazati se.
Coinparizione bie ©rfcheuuuig
Comparsa, i prikazen*, i.
Compassare . gp. abjirfeln , obše-stiliti.
Coinpassiöne, ž. baž SBitleib , usmilenje.
Compasso, m. ber 3irfel, šestih-, kompas.
Compatire, gp. bebaitern , obžalovati, žal biti komu; 9lachft<ht ben, prizanašati.
Compendio, m. ber Sln^ug, fitvjet Begriff, okrajšanje, kratki ssapo-padek*.
Compensare, gp. erfejeit, nadomestiti.
Compcra, ž. ber Äaitf, kup , kupovanje.
Compctente, k. gehörig, rechtmäßig, pravi.
Coiupetere , gn. mitwerben , poganjati se za kaj; jitfomnteit, Hi komu kaj.
Conipetitöre, m. ber SWitwerber, kdor se s drugimi za kaj poganja.
Compiacente, k. gefällig, tmllfäfj* rig, postrežljiv, dober*.
Compiacenza, ž. bie ©efälligfeit, prijaznost.
Compiacersi, gn. belieben, geru= (jen, poljubiti se komu kaj.
Coinpiangere, gp. beweinen, ob-jokati; — si, fttf? beflagen, tožiti.
Compiere, gp. »olleiibett, erfüllen, dopolniti.
Compilare, gp. jufantntentragen (aits Sdniften), nabrati (po pismih); »erfaffett, spisati.
Compimento, m. bie (Srfüllung, dopolnenje.
236	Comp
Coilipíre, gl. compiere.
Coinpitáre, gp. buchftabtreu, čerke pobirati.
Compito, k. »oKettbet, dopolnjen; artig, t)ö|lic6, vljudni.
Compiúto, k. »ollftättbig . popolni.
Coinplessióne, ž. bie 8eibesbef$af* fenbeit, životnost.
Completo, gl. coiupidto.
Complicáto, k. jufammettgelegt, zravnan; pos. verteilte It, zamotan.
Cómplice, k. mitf^tilbig.,- kriv (s drugimi red).
Coinpliménto, m. baS flomblintetit, naklon, priklon.
Coinpónere, gl. compórrc.
Coinponitóre, m. ter Serfajfer, spisatelj; ber (Sdjriftfejer, pismo-sklddar.
Coinpórre. gp. ¿itfamntenfejen, so-stdviti; «erfaffen, spisati.
C omportábile, k. erträglich, pre-bitni.
Comportare, gp. buibett, prestati, prebiti; — si. ftdE> betrage», obnašati se.
Conipositóre, gl. componitóre.
Composizióne, ž. bie 3ufammett; fejmtg, skladba; ter Sluffaj, spisek*.
Compósta, i. eingemachtes Dbfl s sladkorom kúhano sadóvje.
Compósto, k. jiifammengefejt, so-stdvljen.
Compra, ž. ber Äauf, kup, kupovanje.
Comprare, gp. taufen, kupiti.
Comprendere, gp. begreifen, zapo-pdsti, limiti; enthalten, derždti.
Comprensióne, i. ter Segriff, za-popddek*; tie @itlft<ht, um.
Compreso, m. ber Umfang, okólii; k. begriffen, zapopáden.
Compressióne, ž. tae Sitfantinett: brürfett, stiskanje.
Comprimere, gp. jufammettbreffen, stiskati, tlačiti.
Compromisario, m. ter ©chiebS--richtet, sodnijski odkazdtelj.
Coinprováre . gp. bifligeti, odobravati.
Compiinzióne, ž. bie Serfttirfchttttg tež ¿gerjettS, sereno pečdlenje, lsesanje.
Cone
Computare, gp. berechnen, računi ti.
Computista, m. ter {Rethnungéfüíjí rer, računovodnik.
Cómputo. m. tie 33ere¿hnung , račun.
Coimiiie, k. gemeinfchaftiith, ob-činsk; gewöhnlich, navadni; — m. tie Oemetube, občina.
Comunicare, gp. mittheilen, vdelé-žili koga česa; — si, comutticiren, sv. obhajilo prijeli.
Comunitá, ž. tie (Sentetnbt, občina.
Comúnque, Cománche, v. wie alté immer, kakorkoli; fo balb als, beri ko.
Con, r. mit, nebjt, s, s — vred; bei, pri.
Conca, ž. bie äRufdjel, lušinka.
Cóncavo, k. ritttb, ausgehöhlt, jd-mičast.	■ [stiti.
Concédere, gp. jugeftehen, dopu-
Concénto, m. bie Harmonie, so- -gldsje.
Concentrare, gp. concentriren , na enem mestu sbrati, sdrúiiti.
Concepíre, gn. begreifen, umiti, zapopásti; fdjwanger Werben, spočeti; — un dissegno , einen Šot* faj faffeit, vmísliti si kaj.
Concérnere, gn betreffen, zadevati.
Concérto. m. bas ®in»erftánbnífj, ednomišljenje; bas Cšoucert, soglasje.
Concessióne, ž. bie ©erwilligung, privoljenje.
Concétto, m. tie ÜÄeinttng, kar se o kom misli.
Concezióne, ž. tie (Smbfängnifi, spočitje.
Conchiglia. ž. bie Sliufehet, lušinka, žličnica.
Conchiiidere, gp. fehliepen, befdjite* fett, skleniti.
Concia, ž. bie ioífe, stroj, čreslo.
Conciáre, gp. Juristen, napraviti; gärten, strójiti.
Conciapignótte, m. ber ^äfenbin* ber, piskrovéz.
Conciatétti. m. ter ®ad>tetfet, krovec*.
Conciatúra. i. bas Snrechtma^en, naprava.
Cone
L'oneiliáre. gp. »etfčhnett, spraviti, pomiriti.
Concilio, m. bte kíreheitserfamnií Inng, cerkveni zbor.
Couenne. m. ber ©ültger, gnoj.
Cóncio. k. gugeri¿htet, napravljen; hûbfdJ, zal.
Conciossiachè, v. teeil, inbent, baf, ker, bodisi.
Concittadino, m. ber 3)iitbitrger, sogradjdn.
Concordare, gn. iibereiitfttmnten, stdgati se.
Concordia, ž. bie @intra<ht, sloga, sloznost.
Concorrénza, i. bie SDHtbefterbung, natécanje.
Concórrere, gn. gufantmenlaufen, steči se; mittoerbcit, poganjati se za kaj (s mnogimi).
Concorso, ni. ber 3ufammeniauf, steka; baž ©ebrattge, stiska.
Conculcare, gp. jertreien, poteptati, pomežiti, pohoditi.
Coiicupiscénza, ž. bie fttmlidje 93e* gierbe, telesno poxeljénje , polté-nost.
Concuasare, gp. fdjüfteln, trésiti.
Condánna, ž. bie Verbamntung, obséda.
Condannáre. gp. »erurtheilen, obsoditi.	[stiti.
Condensare, gp. »erbidjten, sgo-
Condescéndere, g». 9iachjt<ht hfl-beti, prizanésti, prizanašati.
Condimento, m. bie SBúrje, zabela , začimba.
Condire, gp. toúrjetl, zabéliti, začiniti.
Condiscépolo, m. ber 2)íitf<hüítr, souèénec, suèénec*.
Condizióne, ž. bet ©tanb, stan; a—, mit bet ffiebttigitiig, s pri-deržkom.
Coiidogliénza, ž. baž SJeiieib, so-ialovdnje.
Condótta, ž. baž ®eleit, spremba; baž Setragen, obnašanje.
Condottiere, m. ber gülirer, vodnik.
Condótto, m. bet kanal, odvod,
Condnrre, gp. fiaren, peljati, voditi.
Conesso, v. mit, famnit, s, s-rred; nač. }uglei<h, vkup.
Cong	237
Confacente, k. f<htcftičh, kar se prileze, primerni.
Confederainento, m. baž Söitub* tiij), sveža.
Conferire, gn. nnterhanbeln, posvetovati se; jitträglidj fein, goditi, zdravo biti; gp. »erleben, podeliti-, Dergleichen, prispodabljati.
Conferinare. gp. betätigen, poter-diti.
Confessare, gp. gejieijen, obstati-, bie Vetehte hčten, spovedavati; — si, beizten, spovedati se.
Confessiöne, ž. bie Seicht, spoved, ž.
Confcttiere, m. ber ßneferbätfer, sladkarijar.
Confetto . ni. baž 3ii<feth>erf, sladkarije.
Conticcare, gp. attnageltt, pribiti, zabiti.
Contidare, gn. (in uno), — si (di nno), trauen, üpati, zaupati komu.
Coniidenza, ž. baž Vertrauen, zaupanje.
Confinante, k. attgrenjenb , mejni, ki mejaši.
Confine, m. bie (Srenje, meja.
Confiscäre , gp. conftžciren, sddbeno odvzeti.
Confluente, k. jiifammetifiiepenb, stekajoč.
Confondere, gp. »ermengeit, zmešati, zamotati; — si, trte Werben, zmotiti se.
Conforine. k. gleichförmig, glcid), primerni, po primeri; r. laut, vermöge, po.
Conformita, ž. bie ®lei<hfčrmtgfeit, podoba; in —, nach , po.
Conförto, m. bie Stärfung, bet Iroft, pomoč, tolažba.
Confrontare, gp. »etgletcheit, spo-rediti.
Confüso, k. »ertoitrt, zmešan.
Conlutare, gp. totberlegen, spodbili.
Congedo, m. bet Slbfdjieb, slovo.
Congelare, gp. gefrieren , zmerz-niti; gerinnen, šteti se,
Congettiira, Conghiettura, ž. bie ¿liUtlmiafiintg, dozdevanje.
C'ougiügnere, Congiungere, gp. ju»
I fantmenfügen, sdružiti, spehniti.
238	Cong
Congiúra, ž. bie QJerfftt)érmtg, tirata , fiant.
Congratulare, gp. gratutiren, čestitati.
Congregare, gp. uerfaminein, sbrati, sdružiti.
(Joilgrésso, g). radunanza.
Congruo, k. fficfiid), spodobni, primerni.
Coniáre, gp. íDimijen Vrage«, denarje kovati.
Coníglio, m. bas .Ratundjcn, hišni zajec*.
Coniiésso, k. »etbunbelt, zvezan, pridjdn, zložen.
Coniicttcre, gp. jufamment)ângeu,
ztožiti, napeljati,
Coiinivénza, ?.. bie Oíaffíft, pri-zanesljivost.
Conóecbia, ž. ber ©piunrocten, ko-délja.
Conóscere, gp. feiitiett, poznati.
Conquista, ž. bie (Srobermig, zmaga.
Consacráre, gp. (¡tiliyni, posvetiti, posvečevati.
Consanguíneo, m. ci» SlutéPer* tvanbter, kervoródnik.
ConsapévoleJk. tniibelmipt, ki s
Cónscio, ( drugimi za kako reč ve.
Consecutivamente, nač. nad) etn^ aitbet, zaporedoma.
Consecuzióne, ž. bie (Srlangnng, zadobljénje.
Consegnáre, gp. einljánbigett, izročiti.
Conseguiré, gn. epíaiigen, zado-biti. doseči.
Consenso, m. bie @inhri((igung, privoljenje.
Conserva, ž. bas ©peifegetečlbe, hranilnica; eittgemad)tež ¡06ji, zadelano sadje.
Conservare, gp. ert)atten, ohraniti; — si, bauem, terpéti.
Conservo, m. bet 2)iit!ned)t, so-lilápec*.
Considerare, gp. 6etrad)ten, ogledati; premišljevati.
Consiglio, m. bet 9îatl), svet.
Consisterez gn. (ivorauž) 6ejief;en, biti iz česa.
Consoláre, gp. itčjien, tolažiti,
Cont
Consolidare, gp. befefiígen, vtér-diti; »eti;etien, zaceliti.
Cónsono, k. gleid)iautetib, soglasni.
Consorte, m. & ž. ter ®atte, (zakonski) mož; bie ©attin , (zakonska) žena.
Consuetiidine, ž. bie ©eivuimfmt, navada.
Consultare, gp. um íRatt» fragett, za svet prdšati.
Consumare, gp. »e.rjtfyten,povžiti.
Consunzióne. ž. bie Služjeljrung' suha bolezen*.
Contadmo. m. ber ŽBatter, kmet.
Contagioso, k. onfiecfenb, nalézni.
Contaminare, gp. bejletfen, oskruniti.
Contante, k. baar, gotov.
Contare, gp. jal)len, šteti; refnen, računati.
Conte, m. ber ®raf, grof.
Conteggiáre, gp. redineit, računati.
Coutégno, m. ber Umfang, obsega; bas 58erl)aiieu, obnašanje.
Contemplare, gl. consideráre.
Contemporáneo, k. gteidjjeitig, sovreméni.
Conténdere, gp. jireitig mad) eit, v-pirati se komu ; prepirati se,
Contenére, gp. engaiten, derždti.
Contento, k. jufrieben, zadovoljni.
Contenúto . m. ber 3ni)alt, zaderžaj.
Contésa, ž. bet ©treit, prepir.
Contessa, ž. bie ©rüftit, grofica.
Contiguo, k. attflopeub, tik (česa).
Contingénza, ž. ber 3ufa((, na-klačba.
Continuare, gn. fortfal)ren, podaljšati , daljevdti.
Continuo, k. forttoat)reub, anbau* erub, vedni, neprenehdvni; nač. imntct fort, vedno.
Conto, m. bie 9ied)mmg, račun.
Contorno, m. ber tlmfretei, okolica, olcrdj.
Contra, r. toiber, proti.
Contrabbandiére. m. ber ©d)letd)= pnbiet, tihotapec*.
Contrabásso, m. bet Sap, bas.
Contraecáiubio, m. ber ©egentaufd), zamena, namenilo.
Contráda, ž. bte ©trape, Ulica, cesta.
t
Cont
Contraddire, gp. »tbetfptedjen, pregovarjati.
, Contraddizióne, ž. ber SSiberfprucfy, pregovor, protislovje.
«Coiitralfáre, gp. nadjmadjen, ponarejati.
Coritramtnandárc, gp. ®fgenbes fet)l Qcben,^odpovédati.
Contrappélo, m. ber ©egenftridj
L be« Ajaarca, proti dlaki.
■ Contrappéso, m. bas @egcnget»idjt, p rotitešra.
Contrariare, gp. juwiber'fein, kljubovati.
Contrario, k. jutoiber, nasprotni.
Contrárre, gp. jttfammeiijietKff, vkup vleči.
Contrascgno, m. bas 3etd}eu, znd-
mio.je.
Contrastare, gp. bejireiten, proti-viti se.
' Contratiempo, m. bte Unjett, ne-vréme, nevred. ž. neprtlika.
Conírátto, m. ber Soittraft, vzajemni obvezopis, kontrdht,
Contrattúra, ž. bte Sá^mung, sklu-
}• čenje.
Contrnvvenzióne, ž. bte ®erge= i) mi g, prekaten je, pregrešita.
Contribuiré, gp. beitragen, vlagali; pripomagati.
-Contristare, gp. betrüben, žalostiti.
Contrito, k. jerfitirfdjt, pobil (v scrcu).
Contro, r. totber, proti.
Contumelia, i. bte ©djiliad), sramota.
Conturbare, gp. »erpreu, zmotiti.
Contuttociö, k. mit ailent beut, s vsim tim; befiutgea^tet, vkljub temu.
Convalescénza, ž. bte ©eitejimg, ozdravljenje.
Convalidare, gp. beftärfen, poter-diti.
Convégno, m. dar il —, ein Sten* bej»ouS geben, ročili se s kom.
Convenévole, k. i$icflicfy, spodobni.
Convenire, gn. jttfajnnienfommen, siliti se, vkup priti; ftdj fdjirfett, spodobiti se-, bieulich fet«r goditi, služiti.	[stan.
Convénto, ni. baS .Rlojier, samo-
Core	239
Convenzióne, ž. ber Sergletdj, po-goj, pogodba.
Conversare, gn. mngef)ett, drugo-niti s kom.
Coiiversione, ž. bie Seiefjruttg, spreobernjénje.
Convertiré, gp. fefjren, obernili.
Convésso, k. nutb ertyabeit, sbok-njen.
Convincere, gp- übetjeugen, prepričati.
Canvitáto, m. ber ©ajt, gost, povabljenec *.
Convito, m. baS ©afintaiil, gostija.
Convitto, m, baS (Sotl»ift, konvikt, vkupživljenje.
Conviva, m. bet ®afi, gost.
Convocare, gp. jufammettrufen,sfcii-cati.	> -
Convóglio, m. bie Segleititug, spremba; ber Sttg, vlak.
Convulsione, ž. bte Suíitng, tér-zanje.
Cooperare, gp. mittoirfeit, pripomdgati.
Coperchio, m. ber Sedel, pokrov.
Copérta, ž. bie Sede, odeja.
Copérto, k. bebecft, pokrit.
Copiare, gp. abfdjteibett, prepisati.
Copioso, k. í;áuftg, pogostni.
Copista, m. ber Jíóptjt^repisdvec, posnemdč.
Coppia, ž. baS $aar, par, dvojica.
Coppiére, m. bet 2Xuitbidjettf, nd-točnik.
Coprire, gp. becfett, pokriti, odeti.
Corággio, m. ber SRutlj, serčnost.
Córame, m. bas Sebertoerf, usje.
Corázza, ž. bet jíürajj, oklep.
Corazziére, ni. ber Jiitraffier, oklepnik.	[koga.
Corbelláre, gp. »mre»/, noreti
Corbéllo, m. ettt tiefer, ruttbet .fterb, jerbas, korba.
Čorbo, gl. corvo.
Corda, ž. bas Setl, verv, ž. bie ©etytte, tetiva; bie ©aite, struna.
Cordiále, k. ijerjlid), serčni.
Cordóne, m. bet ©tricf, verv, i. eine bicfe @$tutr, trak.
Coréggia, ž. ber üiientett, remen.
Corcggiáto, m. ber Srefdjflegel, cepec*.
240
, Cori
Crea
Coricarsi, gn. fidj legett, leči (n. p. na posteljo).
Cornacchia, ž. kralje, vrana.
Cornamusa, ž. bie ©acfpfeife, dude, mesnice.
Coruata, ž. bet ©tog mit beu Jpot--tietn, bodenje s rogovi.
Cornice, i. baž ©ejtinž, polica, obrobek* ; bet Siafiiuett, okolek.
Corniola. ž. bie Jiotttelfirfdje, dre-nulja.
Corno, m. §orn, rog.
Corniito, k. geijonit, rogdt.
Corona, ž. bie $rone, krona.
Corpetto, m. ber Srufilaj, napers-nik.
Corpo, m. bet ^orper, telo.
Corporale, k.	, telesni;
m. ber .Rorporal, kaprol.
Corpulento, k. teofilfceleibt, životni.
Corredare, gp. ančjlaffiren, osker-beti s oblačili in pohištvom.
Coreggere, gp. »etbeffem, popraviti.
Corrente, i. ber ?auf einež glngeč, potok; m. —, bie $)ač)lattt,prekla.
Correre, gn. laitfett, teči, leteti.
Corretto, k. ri^tig, izpravljen. '
Corridojo, m. ber ®ang, hodnica.
Corriere, m. ber Soutiet, berzo-javnik.
Corrispondere, gn. entfpredjen, vgajati; zlagati se.
Corroborare, gp. ftarfen, poterditi.
Corrompere, gp. »erbetben, spriditi; beftedjen, podmititi.
Corrosivo, k. gerfrejfenb, razjedni.
Corrotto, k. »erborbeit, spriden, pokvarjen.
Corruscare, gn. bliufen, glanjen, lesketati.
Corruzione, ž. baž Serberbnig, trohlivost.
Corsia, ž. ber ©front eiiieg glugež, potok.
Corso, m. bet 2auf, tek.
Corte, m. bet §of, dvor; dvoriše.
Corteccia, ž. bie OJiiibe, skora.
Corteggiare, gp. auftoarten, dvoriti.
Cortello, gl. coltello.
Cortese. k. f;6fii<ii, dvomi, vljudni.
Cortigiano, m. ber £ofmann,dvor-nik.
Cortile, m. intterer o t, dvoriše.
Cortina, ž. ber SSorfjattg, zagri-njdlo.
Corto, k. furj, kratki. Corvo, m. ber Slabe, vran, krokar. Cosa, i. bie @ad)e, reč, stvar. Cóscia, ž. bet ©djenfel, stegno. Cosciénza, ž. bao @wt>iffeu, vest. Cosellina. Coserélla, ž. eilie getitige
Sadje, malo vredna reč. Cosi, nač. alfo, fo, tako. Coso. m. ber ®ing«ta, onéjle. Cospétto, m. bet Slnblicf, obraz. Cospiráre, gn. fidj »etfd)tt>čren,
puntati se. Costa, ž. bie giibbe, rebro; bie ©eite, stran, ž. bie 5íitjbe, morski breg.
Costa, nač. bo, tu; bort, tam; di—,
»on Ijier, od tod. Costaggiii. nač. ba unten, tu doli. Costante, k. beftanbig, stanovitni. Costare, gn. fojien, koštdti, veljati. Costeggiáre, gp. an ter Mfle 6tn=
fegeln, ob bregu ladjdriti. Costéi, ž. biefe Ijier, ta (žena) le. Costipazióne, i. bie Serfiobfnng,
terdobldtnost. Costituire, gp. etnfejen, postaviti. Costóro. o. biefe, ti le. Costrignere, -ingere, gp. jufam=
menjiel)en, vkup vleči. Costruíre, gp. fcauen, staviti (hiše). Costiii, o. biefet ^ier, ti-le. Costiiine, in. bie ®en>of)ui)eit, šega,
navada. Cotále, k. foldjer, tak. Cotáuto, k. fo grog, tolik. Cote, ž, ber SSejftein, osla. Cotidiano, k. táglidj, vsakddjni. Cotógna, ž. bie Guitte, kutina. Cotóne, m. bie Saumtoolle, pdvola. Cotto, k. gebrannt, žgan. Cováre, ¡gp. Bruten, valiti. Covázzo, m. bie §<imat6, domačija, Covóne, m. bie ®arbe, snop. Cránio, in. bie §itnfdjale, lubdnja. Crapuláre, gn. fdjtoelgen , pijdn-čevati.
Cravátta, i. tie §aíébínbe,zavrdtnik. Creánza, ž. tie Slrt, čedno zader-žanje.
Creatóre, m. bet©d)6pfer, stvarnik.
Creat
! Creatina, ž- bte kreatur, stvar. KCrédere, gn. glauíett, verjéti, vé-[ rovati.
. Crédito, m. bet <Steiit,vera,úp. .' Crédulo, k. teichtglauíug, lahkoverni. Crema, i. bet SM^ta^m, smetana, verhnje.
( Crémor di tártaro, m. bet SBein* fiemrafym, očišena bersa (veštajnJ. ('repare. gn. íerjien, počiti. ). Créscere, gn. lea^feit, rasti. \ Cresciúto, k. ett?a<hfen, odrdšen, velik.
■ Crésima, ž. bte girmuttg, birma.
Crespa, ž. bte Stutljel, gerba. [ Crespo, k. frctitž, zavit; gefaltet, nabran; tUUjelíg, gerbav. Cresta, ž. ber Jpahnettfamm, grebén. I Creta, i. bte ífreibe, kreda.
Criininále, k. peitilich, kervosódni. Crine, m. baž ^Pferbe^aar, zima. Cristállo, m. bet .Srijiaíí, čista f stektenina.
Cristiáno, m. bet Siriji, kerstján. Criticáre, gp. fritijtrett, obirati. ; Crivéllo, m. ©iet), sito. Croce, ž. baS Jlrelt}, križ. Croeiáta, i. ber Jireujgug, križotčk. Crocidáre, gn. tote ettt Sftaíe fdjteiett, krókati.
Croeifisso, m. baá JltUjijt*, razpelo.
, Croco, ra. bet ©afran, žafran. f Crolláre, gp. fdjütteln, tresti, majati.
Cróuaca, Crónica, i. bie ©í)ronif, časopis.
Crosta, i. bie Wittbe, krasta, skora. Crucciáre, gp. erjúrtteit, razdrdžiti. í Crudéle, k. graufant, grozovítni. Crudo, k. toh, sirov.
Daná	241
Cruento, k. Stutig, kervdv. Cruna, i. ba$ Stabetöfjr, uho (ši-
vdnkino). Crusca, i. bie ííleie, otrób. Cúbico, Cubifórme, k. fufctfd), kuf-
nat, kufast. Cubito, m. bet ©íttogeti, laket*
komolec *. Cucchiájo, m. bet Söffet, žlica. Cucilia, ž. bte .filtre, kuhinja. Cucináre, gp. foáett. kuhati. Cucire, gp. náljen, šivati. Cucitríce, i. bie éíahterítt, šivilja. Cucitúra, i. bie Statjt, šiv. Cúeulo, m. bet itucfitf, kúkovica. Cúffia, i. bie §auíe, avba. Cugino, m. bet Setter, bratánec*, bratič,
Culla, ž. bie Sffiiege, zibelja. Culmine, m. ber Oipfel, verh. Cuiníno, m. bet jíúmel, kumin. Cumulare, gp. häufen, nakupiéiti. Cuna, i. bie 3Btege, zibelja. Cuócere, gp. baefett, peči-, tiren*
nett (Siegel), žgati. Cuóca, ž. bie .Köchin, kuharica. Cuojájo, m. bet SeberBeteiter, usjdr. Cuójo, m. bie .£>aitt, usje, koža. Cuóre, m. ba« •éerj, serce. Cupido, k. gierig, pohlepni, željni. Cura, ž. bie ©otge, skerb-, ž. baž
©leiten, bélenje. Curábile, k. heilbar, ozdrdvni. Curáre, gp. fotgen, skerbéti. Curato, m. bet ©eelfotget, farinan,
fdjmoster*. Curia, ž. bet ©erid^tá^of, sodnija. Curioso, k. neugierig, radovedni. Curvo, k. fritmm, slok. I Cuscíno, m. Riffen, zglavnik. ¡Custóde, gl. guardiáno.
B.
Da, r. »oit, od.
Dabbene, da bene, k. gut, dobri, pridni.
Dacche, nač. toeit, ker; feitbem, kar. Dado, m. bet SBurfel, kufica. Daga, ž. bet ®ol<h, bodež.
Daino, m. bet iDantiiicfc^, severni jelen.
Dama, ž. bie ®ante, gospä. Damigélla, ž. baá gräulein, gospodična.
Danáro, m. baä Oelb, denar.
242	Dann
Danneggiáre, gp. befdjábigett, o-gkódovati.
Danilo, m. bet ©djaben, škoda.
Dappié, Dappiéde, nač. ittttett, doli.
Dappóco, k. nttfüdjtig, malovrédni.
Dappói, nač. barnad), po tem.
Dardo, m. bet SEBtttffptefj, lučdjnica.
Dare, gp. gebett, dati.
Darséna, ž. ittneret Xtyeií eine« ©ee* Jjafenč, znotraj ni del luke.
Data, m. ba« ®atttm, dan.
Dáttero, m. bie Battei, datel.
Davánti, nač. »orljier, pred; »oran, spredi.
Dázio, m. bie Slbgabe, davek*; bet Sott, mita.
Dea, ž. bie ©ottin, bóyinja.
Debelláre, gp. bejtoitigett, vkrotiti.
Debilitare, gp. fd)ȟ<|en, slabiti.
Débito, m. bie @d)ulb, dolg.
Debitóre, m. bet ©c^ntíner, dolžnik.
Débole, k. fdj)»ad), slab.
Déca, Décade, ž. bie Slnja^t »on jeí)U, deseterica.
Decadére, gn. »erfaKen, zapusti.
Decálogo, m. bte jet)u ©ebote ®ot* tež, deset božjih zapovedi.
Decanato, m. bie Šedjaittei, de-kanija.
Decano, m. bet ®ed)ant, dekan.
Decapitare, gp. enti;anpten, obgld-vili.
Decémbre, m. SejetnBer, december, gruden*.
Decénnio, m. bte 3eit »on jetytt Salten, desetletje.
Decente, k. geíniíireitb, spodobni.
Decidere, gp. eittfdjeibett, določiti.
Décima, ž. bet Sedente, desetina.
Décimo, m. ber jetyttte, deseti.
Deciso, k. ettifdjteben, določen.
Declamare, gp. betiamiren, dekla-mirati.
Declinare, gn. abtoeidjen, vklanjdnti.
Declive, k. aW;ángig, klančast.
Decollazióne, ž. bie ®nti)auptung, obgldvljénje.
Decorare, gp. ¿teten, lepotíti, zálj-šati.
Decoro, m. bie SBoljlantíánbigfeit, spodobnost.
Decórso, m. bet SSetlaitf, pretélt.
Den t
Decrépito, k. abgeíebt, lomi.
Decréscere, gn. abnefjmen, pojemati.
Decreto, m. bie oBrigfeitličhe Setv orbnuttg, spoznanje (poglavársko),
Décuplo, k. jefmfact), desetórni.
Dedicare, gp. tuibmett, posvetiti.
Dédito, k. ergebett, vdan.
Dedúrre, gp. abíetten, izpeljati.
Defésso, k. ntübe, trudni.
Definitivo, k. eittfčfjetbenb, določni.
Deforme, k. íjáftíd», gerd.
Defraudare, gp. betrügen, golufdti, ocigdniti.
Defúnto, in. ber Setflor&ette, pokojni, ranjki.
Degenerare, gn. auáattett, izverčise.
Degnáre, gp. tvürtigcti, ndostajáti ¡ gn. — si, gerutjeit, udostojáti se.
Degno, k. tettrbig , vredni.
Deli! čut. et! bitte! oh! prosim te !
Deipara, i. bie 2Rutter ©otteá, bo-goródica.
Deitá, ž. bie ©ottfjeit, božanstvo.
Delatóre, m. ber Slngeber, podtikati
Delegare, gp. aborbnett, poslati (svojega namestnika J.
Delfino, m. ber ©elfttt, delfin (ribaj.
Delicáto, k. jart, rahli.
Delineare, gp. abjeidjttett, narisati.
Delinquénte, m. bet ®eliqitent, hu-dodélnik, krivec*.
Deliquio, m. bie £>f;mntacf)t, omed-lévica.
Delirare, gn. fautafíreit, blóditi.
Delitto, m. baž Serbtedjett, zagre-iénje.
Delizia, ž. bie Sffiofluft, SBonne, rdzkoinost, naslada.
Delúdere, gp. taufd)en, vkdniti, Idjhati.
Demente, k. »errittft, navddrjen.
Democrazia, ž. bie Sotfstegietmtg, ljudovidda.
Demolire, gp. abbredjett, podreti, podirati.
Demonio, m. bet Settfel, vrag.
Denigrare, gp. anfdjl»át¿en, počer-niti.
Denso, k. bidjt, gost.
Dentatiira, ž. baž ©ebifi, ozóbje.
Dente, m. bet 3afyt, zob.
Dentro, nač. tttioenbig, znotraj.

Denn
penndáre, gp. entblößen, razgaliti.
Deplorare, gp. beweinen, objókati.
pepórre, gp. ablegen, odložiti-, nte= betlegen, dol položiti.
Depósito, m. ein anvertraute« Out, kar je komu v shrambo izročeno.
pepraváre, gp. »erberben, oškodovati.
pepredáre, gp. »lünbern, pleniti,
obrdpati.
pepresso, k. erniedrigt, potlačen.
pepuráre, gp. reinigen, izčistiti.
peputazióue, ž. bie Slbotbnuttg, odbor.	[vati.
Deridere, gp. »eriadjen, zasmeho-
Periso, k. »erladjt, zasmehovan.
Derivare, gn. |erfemnien, izpeljd-vati.	,
Perogáre, gn. Slbbrttdj tfmit, kratiti.
Perráta, ž. alierlei ffiaare, pridelki, blago.
Deseo, m. bet X'ifcí), miza.
Descrizióne, ž. bte Vefchretbuitg, opis.
Desideráre, gp. toünfdjeti, željeti.
Desiderio, m, ba« Verlangen, želja.
Desidia, ž. bte Trägheit, lenoba.
Desiiifire, gp. ju Wittag effen, jd-
žinati.
Desto, gl. desiderio.
Desistere, gn. abjleljen, odstopiti.
Desolare, gp. »etčbett, opustošiti.
Déspoto, m. ®e«pot, tlačivec, gospod.
Desso, o. er felbji, on sam.
Destare, gp. werfen, buditi.
Destinare, gp. befiinttncit, odločiti.
Destino, m. ba« Verhängniß,osóda.
Destituto, — tuito, k. entblößt, zapasen.
Desto, k. Wacb, budni.
Destra, ž. bie redjte §anb, desnica.
Destriére, m. eitt eblež {Roß, lep konj.
Deteriorare, gl. depravare.
Determinare, gl. destinare.
Detestare, gp. »etabfdjeuen, studiti, gnjúsiti se.
Detriménto, m. bet 9tad?tl)cil, škoda.
Dettágglio, m. eine uutjláubltdje (är* jáíjlttug, obširna povést.
Dettáre, gp. »orfagen, biftiren, napovedovati.
Difiu	243
Detto, m. ba« ©ort, bie {Rebe, beseda; k. gefagt, rečen.
Devastare, gp. »erwüjien, razdirati, pokončati.	[zaiti.
Devjáre, gn. abwetten, (td? »etttren,
Di, r. soit, au«, od, iz; mtt, s.
Di, m. bet Sag, dan.
Diadema, ž. bie fčniglidje £au|)t» billbe, kraljevska čelenka.
Dialétto, m. bte Wunbart, narečje.
Diálogo, m. baä @ef»taty, pogovor.
Diamante, m. bet ®iamattt, demant.
Diámetro, m. ber ®utd)mejTcr, po-lovnica.
Diario, m. ba« Sagebudj, dnevnik.
Diarrea, ž. ber ®urdjfal(, driska.
Diávolo, m. ber Seufel, vrag, hudič.
Dibáttere, gp. fdjutteln, stepati-, btfputiren, prepirati se.
Dicéinbre, m. ©ejeutber, grudni, december*.
Diceria , ž. eilt langweilige« ©efdjwáj, dolgočasno čvekanje.
Dicliiaráre, gp. erflären, izbistriti, naznaniti.
Dicianóve, k. neuttjeljn, devetnajst.
Diciasétte, k. ftebjef)tt, sedemnajst.
Diciotto, k. adftjefjit, osemnajst.
Diéce, Diéei, k. jeljn, deset.
Dieta, ž. bie äi, jedilno pravilo-, bet Sanbtag, derždvni zbor.
Diétro, r. hinter, nad), za-, nač. pinten, vzadi.
Diféndere, gp. »ettlteibigen, braniti.
Difensóre, m. bet Vertheibiger, bra-nivec*.
Ditesa, ž. bie Vertheioigung, hramba.
Difletto. m. ber Wattg'el, geiler, pogreška, spotika.
Difiamáre, gp. in üblen {Ruf brin* gen, ozlogldsili. obrelcovdti.
DiíFerénte, k. »erfdjiebeit, različni.
Differire, gn. untetf^ieben fein, razločiti se-, gp. (Htffbhteben, odložiti.
Difticile, k. fdjwer, müíifcim, težki.
Diiricilinénte, nač. fchwerlíd), težko.
Difficoltá, ž. bte S^wiertgfeit, tež-koča.
Diifídáre, gn. mißtrauen, nezaupati.
Diffóndere, g;p. umher gießen, razlivati; »erbretten, razširiti.
Ditrusióne, ž. bte Verbreitung, razširjenje.
m
244	Diga
Diga, ž. bet ®am,Je«, ž.
Digeriré, gp. »erbauen, povžiti.
Digestióne, ž. bie Setbauuug, po-vžitje.
Digiunáre, gn. faften, postiti se.
Digiimo, m. bas) gaften, post; k. nüchtern, teš, teši; a —, mitnii<h= ternent äßagen, na tešce.
Digui tá, ž. bie SBütbe, udostojdn-stvo.
Digradárc, gn. fhtfentoetfe í;erab|teí; gen, stopama dol iti; gp. entfejen (einer SBürbe), ponižati koga.
Digrassáre, gp. baž gett abfchčpfen, tolšo, mast posneti.
Digressióne, ž. bie Slbfdjtoeifmtg »on bet SJÍaterie, odbéganje, odskok.
Digriguáre, gn. bie 3äl)tie ftetfchen,
režati.
Digrossáre, gp. an« bent ©rčbflen arbeiten, iz večega obdelati.
Digruniáre, gn. wieberfáuen , pre-bdvtjati.
Dilapidare, gp. »erf<ht»enben, zapraviti.
Dilatare, gp. ausbeuten, raztegniti , razširiti.
Dilazióne, ž. bet Sluffchttb, odlóg.
Dileguáre, Dileguársi, gn. ft<h jet* (treuen, jergetyen, razteci se.
Dilettare, gp. ergejett, vergnügen, kratkočasiti, goditi komu.
Dilétto, k. geliebt, toerth, ljubljen, drag.
Diligente, k. fleißig, marljiv , delavni.
Dilucidare, gp. etflären, erläutern, razjasniti, razložiti.
Dilungáre, gp. verlängern, podaljšati.
Diluvio, m. bie ©ünbflutl), polóp; bie ÜJÍenge, mnogost.
Diinagráre, gn. abmagern, omer-šaveti, shúdati, sušiti se.
Dililánda, ž. bie Srage, prašdnje; baž Begehren, zahtévanje.
Dimáni. nač. morgen, jutre, ssajtre; dimán 1' altro, übermorgen, po jú-trešnjem.
Dimenáre, gp. rütteln, tñljreu, majati , tresti.
Dimensióne, ž. bie Službehmmg, éira, raslega.
Diri
Dinientieáre, gn. vergefíen, pozabiti, zabiti.
Diméstico, k. »etttaiti, zaupni; l)áu«li<h, domdčljiv.	\šati.
Diminuiré, gp. »ermtnbetn, zmdnj-
Dimissióne, i. bie (Sntlaffung, odprava, slovó.
Dimóra, ž. bie Serteeilung, pomu-dinje; bet Sufentljalt, prebivanje.
Dimoráre, gn. t»ohttett, jtch aufl;a[5 ten, prebivati.
Dimostráre, gp. betreifett, dokazati.
Dinánzi, r. »or, itt ©egemvart, pred, v pričo; nač. 5U»ot, »orl)et, pred; »otn, predi.
Dinastía, ž. bie ®t)ttaflie, rodovina kraljev, cesarjev itd.
Dintórno, m. bie umliegenbe ©egenb, okolica.
Diltudáre, gl. denudare.
Dinunziáre, gp. anfünbigen, naznaniti; angebett, izdati.
Dio, m. ®ott, Bog.
Diócesi, ž. ber jiirehfprengel, škofija.
Dipéndere, gn. abíjángeit, področni biti.
Dipignere, Dipingere, gp. malett, slikati, rndlati.
Diploma, m. ba3 ®iplom, spričdlo posebnega cesarskega pooblasténja.
Dipórto, m. bie Selufligung, krat-kočasje, šdlenje.
Diradáre, gp. »etbüitnett, anáhauen, iztrebiti.
Diradicáre, gp. mitber2Burselauži reifen, skóroma izdréti.
Diramáre, gp. abaften, okUstiti; gn. — si. ftd; in Slefle, ílrme ti>ei.-len, razrasti se, raztékati se.
Dire, gp. fagen, reči, povedati.
Diretáno, m. bet Hintere, fiejte, zad-nik.
Dirétto, k. gerabe, ravni; tooijitt ge--richtet, naravnan.
Direttóre, m. bet ®ireftor, ravni-telj, vodja.
Dirigere, gp. tinten, naravnati; abrejfiren, navkdzati.
Dirimpétto, nač. gegeitübet, na sproti.
Diritto, k. gerabe, ravni; teájt, ge» hčrig, prav; a man dirítta, -rechtí, na desno; m. bas 9ie<ht, pravica.
Dirit
Pirittñra, ž. bie getabe Sinte, ravnilo; a—, getabeé 2Begež, na rav-[ • nos t.
' DirizzAre, gp. gerabe tidjteit, auf* r rielen, po konci postaviti; baé l ííritmme gerabe tttadjen, izravnati.
Dirotta, ž. bet @uf, bie ffiafferfiutfj,
lijavica.
Dirottaménte, nač. unaufljattfam neprenehoma.
DisadAtto. k. mtgefdjicft, nerodni, štorktjast.
Disagévole, k. fdjtoer, mitfifam, sitni, težavni.
Disaggradévole, k. miangeitef)m, nevgódni.
DisAgio. m. baž Ungemadj, bie Uit* bequemlidjfeit, sitnost, nepriličnost.
DisAmina, ž. bie lltuetfud'ung, preiskava , skušnja.
Disapprováre, gp. mifííilHgen, neo-dobrdvati, grajati.
Disarmáre, gp. enttóaffnen, razo-
rožati.
Disarmonía, ž. ber SWipftang, zlo-g lasje.
DisAstro, m. bet ttngiitcfžfafi, nes-
góda.
Disatténto, k. unaufmerffam, nepazljiv.
DisnvAnzo, m. bet ffiertuji, sguba.
DisavvantAggio, m. ber 9?ad;t(iei(, škoda.
Disavvedúto, k. unBebadjtfant, ne-spremiselni.
Disavvencnte, k. pjiilidj, gerd.
DiscApito, gl. disavinzo.
DiscAro, k. unaugenei;m, neljub, nedrag.
Discéndere, gn. tjeraBjleigen, dol stopili, dol iti, aijtammen, izhajati.
Discépolo, ra. bet ©djiiter, učenec*.
Discéso, k. tjetabgejliegen, Ki je dol prišel.
Disciplina, ž. bie 3»dji, M;re, nauk.
Disco, m. bie @d)eil'e (bet @oime obet bež Sionbež), lice (sonca, mesca).
Díscolo, k. íiebetlícty , razuzdan; jSnfifd), jezični.
Discólpa, ž. bie (šntfdjulbtguttg, ne-krivost.
Disi	245
Discordia, ž. bie ^toietra^t, ne-složnost, razmirica.
Discorrere, gn. (jerumiaufeit, raz-tekati, okolo letati; reben, (ptedjen, govoriti, kremi jati.
Discorso, m. baž ®efpradj, razgovor.
Discosto, nač. toeit, daleč.
Discredenza, ž. bie Itnglauiigfeit, nevernost.
DiscreditAre, gp. in f<$tedjten 9luf Bringeit, ozlogldsiti, raznesti.
Discredito, m. ber 3Wifjtrebit, raz-upnost.
Discretto, k. Befdjeiben, spodobni.
Discussione, ž. genaue Uebetlegutig, natanjčno, prevdarjanje.
Disdetta , ž. bie SertoeigerUttg, kratenje.	[redu ti.
Disdire, gp. aBfagen, odreči, odpo-
DiseccAre, gp. bčrten, sušiti.
DisegnAre, gp. jeidjtten, risati; be--jeidjtien, zaznamiti.
Disegno, m. bie Seidjnung, risanje-, bie 9l6ftdjt, namera.
DisellAre, gp. abfatteln, odsedlati.
DisennAto, k. funt lož, neumni.
Diseredare, - itire, gp. enterten, izdedili, razerbati.
Disertare, gp. »etttmften, opusto-šiti-, gn. bifertiten, uiti, uleči.
Disertore, m. bet ŠluSreiper, begun.
Disfare, gp. jerlegen, razdjati; — si d'una cosa, ftd> etroaž »om §atfe frfiaffetl, snebiti se česa.
DisfAtta, ž. bie Dtiebertage (eine« •§eerež), pobitka (vojske).
Disfavore, m. bie Ungunji, nemilost, nepovoljnost.
Disfida, ž. bie Stužfotbentng, poklic (na prepir, boj).
DisgrAzia, ž. tai Htiglurf, nesreča, nevolja.
DisgustAre, gp. Beleibigen, razdrd-žiti.
Disgiisfo, m. ber ffierbrnf, @cfet, gnjus, stud.	[čatiti.
DisigillAre, gp. entftegeln, razpe-
DisimpegnArc, gp. »on bet Šet* bfiiduutig etltbinben, rešiti koga obveze.
Disingannare, gp. enttauf^en, iz zmote pomagati.
246
Disi
Disinténdere, gn. mtg»erfteí)en, krivo razumeti.
Disinteressáto, k. uneigennüjig,
nekoristoljúbni. Disinvólto, k. fret, ungejtomtgot,
Disobbediénza, gl. disnlrbidienza.
Disobbligàre, gp. »on eitier Ser* Binblidjfeit iefreieti, rešiti koga obveze.
Disonésto, k. utte^tÊar, fdjâttbltcï), sramotni.
Disonore, m. tie Uneljre, nečdst, ž. sramota.
Disorbitànte, k. ûbertnâfiig, čezmerni.
Disordine, m. tie Ultortnuitg, nered.
Disossare, gp. baž gleifdj »ont .Rnoj djett ablčfen, kosti obirati.
Disotterràre, gp. aitžgrabeti, izkopali.
DispAccio, m. bie ©epefdje, der-ždvni dopis.
Dispari, k. ungteid^, različni.
Disparte, (in-), nač. beifeite, na strani.
Dispartire, gl. spartire.
Dispéndio, m. ber Slttfœcmb, ko-štdnje, troški, m. mn.
Dispensa, ž. bie ©ertljeiimtg, de-litva; bte ©petfefctmnier, hrano-shramba; bie Stuggate, izddnje.
Dispensâre, gp. auêtiieitcu, deliti; bispenjtren, koga kake dolžndsti rešiti.
Disperàre, gn. »ergtoeifeltt, izdvojiti, obupati.	[trositi.
Dispérgere, gp. jetflreuen, raz-
Dispersè, nač. befonberž, posébe.
Dispétto, m. ber ©pott, zasramo-vdnje; avère in—, »eradjten, zaničevati; in—, jnnt Xroje, vkljub.
Dispettôso , k. irojig , fiolj, pre-vzétni; ttngefâïïig, neprijazni.
Dispiacére, gl. spiacére.
Dispôrre, gp. einridjten, »erfttgen,
ravnati, obračati.
Disposiziône, ž. bie ©erfitgitng, Sittfiait, naprava, narédba ; bie 9ltb tage, lastnost.
Dispôsto, k. cingeridjtct, napravljen ; aufgetegt, dobre volje; mal —, itnpâfîlici), bolešljiv.
Ditta
Disputo, gl. despoto. Dispregiáre, gl. spregiare. Disprézzo, m. bte S3era(í)tung, zaničevanje. Disputa, ž. bet ffiortfireit, prepir,
Disseccáre, gl. diseccáre.
Dissennáto, gl. disennito.
Dissensióne, ž. bie Uneimgfett, nesloga.
Dissenteria, ž. bie SJÍitfir, griža.
Dissertazióne, ž. gelehrte Stbfwnb.-ílltig, učeno razpravljanje.
Dissetáre, gn. benStttfi(Men, žejo vgdsniti.
Dissiinile, k. ttngieid}, ne tak, ne-jedndk.
Dissimilare, gn. ftd) »erjietlen, poriniti se.
Dissipáre, gl. dispergere.
Dissodáre, gp. urlat maceen, kér-eiti.
Dissolúto, k. jügelíoé, razuzdan.
Dissonante, k. miftautent, zloglasni.
Dissotterráre, gl. disotterráre.
Distaeeáre, gl. staccáre.
Distante, k. entfernt, daleč.
Distéso, k. auágetetjnt, razširjen, različen.
Distillare, gp. befh'lltrett, kúhati (žganjico).	[ločiti.
Distinguere, gp. unterfdjeiben, ras-
Distinto, k. teuttid?, razločni.
Distrárre, gp. aítoeitben, odverniti; flöten, motiti.
Distrétto. ni. ber ®iflrift, okrdj.
Distribuzióne, i. bie éertljetíung, delitva.
Distrútto, k. jerfiört, razdjdn.
Disturbo, m. bie Störung,motenje; bie Uurufie, nepákoj.
Disubbidiénza, ž. bet Unge^crfam, nepolloršina.
Disuggelláre, gl. disigilláre.
Disuguále, k. nngleid), nejedndk.
Disunire, gp. entjtoeien, razdrúziti.
Disúso, m. bie lltigetootynfjeit, nena-vdda.
Ditále, m. ber gingerlmt, napérstnik.
Dito, m. ber ginget, perst.
Ditta, ž. bie £anbelágefe(lf<haft, druž-tvo tergávsko.
Ditt
Dittatore, m. bet ®iftatcr, najvišji poglavar, diktator.
Divano, m. bas 9iuf)ebett, počivdl-nica.
Divari«, m. bie erfcfetebcnfjett, različnost.
Divenire, gn. ivetbeii, postati; ge= fdjeljen, sgoditi se.
Diventare, gn. toetben, postati.
Diversamente, nač. betfd)iebentlidj, različno; piovere—, getoattig reg* iteit, močno deževati.
Diversione, ž. bie Slbtoenbung, odvračanje.
Diverso, k. »etfdjiebeu, različni.
Divertire, gp. abtoenben, odvemiti; belttjiigen, obradovdti, razveseliti; — si, jid) ntlieri)aiten, dobre volje biti. ♦
Dividere, gp. tl;ci(eit, deliti, razdeliti.
Divieto, m. ba« Vetbot, prepoved, i.
Divinazione, ž. bie SBa^ifagetei, vedeževanje.
Divino, k. gčttlidj, božji.
Divisibile, k. tijeilbar, razdelni.
Divolgare, gp. (itnb ntac^cit, raz-znaniti.
Divorhre, gp. freffeit, žreti.
Divorzio, m. bie <šl)efdjeibimg, lo-čitva zakona.
Divoto, k. anbad)tig, pobožni.
Diiirno, k. bei Xage, dnevni.
Dizionario, m. bas 2Borterbitdj, besednjak.
Docciare, gn. ftiepen, teči; bitfdjen škropiti.
Docile, k. gete^rig, učljiv, foigfant, poslušni.
Doriunento. m. bie iltfmibe, pismo.
Dodici, št. j»olf, dvanajst.
Doga, ž. bie gafjbaitbe, doga.
Dogana, ž. bas 3oflf)aitS, mitnica.
Doglia, ž. bet @d)metj, bolečina; bet ihratmet, žalost.
Doglianza, ž. bie SSeijeiiage, bie Seidjmerbe, tuga, toževdnje.
Dolce, k. ju ji, sladki; dolci, mu. ba« Suifertoetf, sladkarije.
Dolcigno, k. jug liti), sladkost.
Dolere, gn. fdjmerjen, boleti; ieib tfjuit, žal biti.
Dolo, m. bie Siji, zvijača.
Drap
247
Dolore, m. bet ©djmetj, bolečina.
Domanda, gl. dimanda.
Domane, gl. dimani. •
Domare, gp. batibigeit, krotiti.
Domattina, nač. tnotgejt ftiii), tre v jutro.
Domenica, ž. bet ©omttag, nedelja.
Domicilio, m. bet 3BotynbIaj, dom.
Dominare, gp. ^errfč^en, gospodovati.
Donare, gl. regalare.
Dondc, nač. too^et, odkodar.
Dondolare, gp. fcfjaufeln, gugati, zibati; tanbeht, igrati se.
Donna, ž. bas gtanettgitnmer, žena, ženska.
Donnola, ž. bas SEBtefel, podlasica.
Dono, gl. regitlo.
Donzella, ž. bie Suttgfer, gospodična.
Dopo, r. nad), ijinter, za; nač. nadjl)er, potem; dopoehe,nadjbetn, feitbent, kar.
Doppiere, m. bie ffafel, baklja.
Doppio, k. bobbelt, dvojni.
Dorare, gp. »etgoiben, pozlatiti.
Doreria,* ž. bas ©olbgefdjirr, zlatnina.
Dorinire, gn. f^lafen, spati.
Dosso'(m' ber 9l"dfen' herbet*-
Dote, ž. bie iDJitgift, dota, juterna.
Dotto, k. geteljrt, učen.
Dottrina, ž. bie Seijte, nauk.
Dove, nač. tet», kje? troflin, kam? doveche, irgenb too, nekje; itgenb tooljin, nekam.
Dovere, gn. foiien, niujfen, morati; fdjttlbig fein, dolžni biti.
Dovunque, nač. too eS attdj fei, kjerkoli.
Dovuto, k. fdjitibig, dolžni.
Dozzina, ž. baž ®njenb, dvanaj-stina; bie ,f?oji, košta.
Dozziuale, k. genteitt, poredni.
Dragonc, m. bet ®tad)e, pozoj; bet ©ragoner, dragon.
Dramina, ž. bas £Utentd)en, kvintete.
Drappello, m. bie galjne, bandera ; bet Jpaufe SDiamifd)aft, druhal; bet gejetl, cunja.
248	Drap
Drappo, m. fetbener 3ettdj, zidana tkanina.
Dritto, gf. diritto.
Drogbcria, ž. btc ©pejereieit, di-šavrta in zdravilna roba.
Dromedario, m. bas ilrantpelthicr, živina kamelnega plemena.
Diibbio, m. bet 3l»eifel, dvojba.
Dubitare, gn. ¡¡toeifelti, dvojiti.
Duca. m. bet Eergog, vojvoda.
Ducato, m. bas §erjogtl;um, vojvo-dovina.	[dinja.
Dncbessa, ž. bie £erjogtn, vojvo-
Due, št. jtvei, dva, dve.
Egli
Duello. m. bet 3tt)eifantpf, razboj, dvoboj.
Duetto, m. ba« ©uett, dvopev.
Dunque, nač. bentnad), alfo, po takem, za to.
Duomo. m. bet ®ont, stolna cerkva.
Duplicato, k. boppelt, dvojni, tia dvojem; m. baS ©ubittat, drugi prepis.
Durante, v. toSljrenb, ob, dokler.
Durare, gu. battertt, terpeti, rabiti.
Dura ta, ž. bte ®atter, čas, raba.
Durezza, ž. bie ^arte, terdost.
Duro, k. Ijart, ierd; fciitoet, težavni
M.
E, v. ttitb, i, in.
Ebanista. m. bet Äunjitiffter, pre-umetni škrinjar.
Ebbrezza, gl. ubbriacliezza.
Ebdomadario, k. möd)entlief), vsak tjeden; m. bet 286ebner, tjednar.
¿bete, k. fdjtoadj, titatt, slab.
Ebreo, m. bet 3»be, žid.
Ebure. m. baS (Stfenbein, slonokost.
Eccedere, gn. überff reiten, prekoračili , prestopili.
Eccellente, k. »ortrefflidj, posebno dobri.
Eccellenza. ž. bie Sortrefflidjfeit, posebna dobrota-, bte Qfrceflenj, uz-viienost.
Eccesso, m. baS lleberntafi, preko-mernost; baS Vergeben, prestop-Ijenje; dare in eccesi, auSfd)tt>et; fen, razuzdan postati.
Eccelera, ttnb fo weiter, i tako dalje.
Eccefto, gl. eecetuito.
Eccettuare, gp. ausnehmen, izje-mati.
Eccettuäto, k. nač. attsgenomtnen, außer, izjemii, razun.
Eccezione, ž. bie 9lusttatynie, iz-jetje.
Eccheggiäre, gn. ttnbertjafiett, razlegati se, oglašati se.
Eccitare, gp. aufmuntern, buditi, podbddati.
Ecclesiastico. k. Äirf ett;, cerkven; m. ein OeijUidjet, duhovnik.
Ecco, nač. fiebe, glej; ba ift, na-, éccoti, ba íjaji tu, na ti; éccovi, ba habt ti)t, na vam.
Eclissársi, gn. jtd) »erftnfietn, mrdk-11 i ti.
Eclisse, Bclissi. m. bte ginfietnif, mraknénje.
Eco . m. (Sebo, jeka, malek*, oglas.
Ecónomo, m. Defonom, gospodar.
Ed, v. ttnb, i, in.
Edácc, k. gefrafiig, požertni.
K d era. ž. ber Spbeu, beršlenj.
Edificio, Edifizio, m. ber Sati, stavba; poslopje.
Editóre, m. ber £erausgeber, izdd-telf.
Editto, m. bas Sbift, ukaz.
Edizióne, m. bie Stufiage, natis.
Educare, gp. erjieben, gojiti.
Effrmináto, k. tiieibifdj, izbdbljen.
Effcttivo, k. Ujirftidj, pravi.
Effčtto, m. bie 5Birfttng, vdeldva-nje; bas Sffierf, delo; bet (Srfolg, poslédek*.
Elfetíuáre, gp. betoirfeit, opraviti.
EfTicace, k. »irffam, močni, sto-rivni.
Effigie, ž. ba« JBilbntfi, podoba.
Eiriorescénza, ž. ber Slttsfflag, osip, spušdj.
Effóndere, gp. aitsgiefjeit, izliti.
Effnsióne, ž. bet Slusgttf, izliv.
Egéntc, k. burftig, potrebni.
Egli, o. et, on-, eS, ono.
Egré
Egregio, k. »ortreffličh, izvirstni.
Ki. o. er, eS, on, ono.
Elaborare, gp. ausarbeiten, izdelati.
Elástico, k. elüftífcf), elastični.
Elee. ž. bie Steineidje, lirast.
Elefante, m. ber ©lepljant, slon.
Elegante, k. jierlid), okinčen.
Eléggere, gp. t»ál)lcn, izvoljíti.
Elemento, ra. bas (Slement,živelj*, elemént.
Elenco, m. baS Serjeidjttifí, popis.
Elétto, k. erteáfjlt, izvoljen.
Eléttrico, k. eleftrifdj, električni.
Eleváto, k. erljaben, vzvišen.
Elezióne, ž. bie SBafjl, izvoljénje.
Eliee, ž. bie ©chrattbe, vit.
Elisio, m. (Šliitum, raj.
Elisire, m. bas Slirir, izliček*.
Ella. o. fíe, ona.
Elléboro, m. bte Stiefetourj, teloh.
Ello, o. et, on.
Elnio, m. ber Jpelm, éapka.
Elogio, m. ber Cobfpntcb, pohvala.
Eloqnénte, k. Berebt, zgovorni.
Emanare, gn. íietausfliefjen, izti-kati.
Emancipare, gp. aus ber »aterlú efeett ©ewalt etltlajfett, iz očitne oblasti spustiti.
Emblema, i. baS ©innbilb, podóba.
Emenda, ž. bie Serbefferttng, po-pravtjénje.
Emergente, m. Emergénza, ž. baS (Sreignifi, prigódba.
Emérgere, gn. ittt fflaffer euipor; fommen, iz vode moliti.
Emético, k. ©rbrecfyeit uerttrfaeficitb, kar bluvdnje, ali drizanje napravi.
Eminente, k. ^erBortageiib, Icviški stoječ.
Emisféro, m. bie .§albfuget, pol-krdgla.
Emolumento, m. ber ffiortheil, dobiček*.
Einorragia, í. ber 93íutftnj¡, ker-votók.
Emorróide, m. bte &amorrf;otben, zlata žila.
Emozióne, ž. bte ®emütf;Sbetoegung, uznositost.
Emplastro, m. baS íPftafter, prilé-pek*, flašter*.
Eqni	249
-Empiére, gp. anfttffen, nalili.
Émpio, k. gottlos, brezbožni.
Empire, gl. empierc.
Emporio, m. ber ¿panbelsplaj, ter-goviše.
Émulo, m. eitt Sta^eiferer, podseddč.
Encomio, m. baS £06, pohvala.
Endémio, m. ettbeutifd), domač.
Endivia, ž. ®nbi»ie (ein Äraut), endivia (solata
Éneo, k. eljern, bronast.
Energía, i. ber Sîachbntcï, krepost.
Enervare, gp. entfräfteit, izmózgati.
Enfláre, gn. f¿h»ef(en, otiči.
Enfiatúra, ž. bie ©efdjtvmlfi, oteklina.
Enigma, i m. baS{Räthfel, uganka,
Eniinma, S zastavica.
Enorme, k. übermäßig groß, čudno velik.
Ente, m. baS äßefett, bitje.
Entrambi, Entrámbo, k. betbe, oba, obddva.
Entrare, gp. eingeben, vstopiti.
Entráta, ž. bet Gšingattg, uhód, u-stóp ; bas ©ttfomnteit, dohodki.
Entro, r.in,u. u; innerhalb, znotra.
Entusiasmo, m. bte (Siitjûcïung, uz-nišenje.
Epidemia, ž. bie @eud)e, mora, morija.
Epifania, ž. ber ®rrifónigStag, praznik sv. treh kraljev.
Epilcssia, ž. ©pilepfte, božjdst.
Epilogo, m. eine fitrge SBieberljo; hing, kratko ponovilo.
Episcopáto, m. baS Sistbum, šlco-fdvstvo.
Epitafio, m. bie ©rabfe^tift, nagrobni napis.
Epoca, ž. bie (Spotie, doba.
Equánimo, k. gíeidjmüttytg, dušo-mirni.	,
Equestre, k. ritterlich, vitežki.
Equilibrio, m. bas ©leidjgeltndjt, ravnotiža.
Equinózio, m. bie Xag* uttb Wa^ts gleite, jedndkost dneva in noči.
Equipággio, m. bte Sguipage, popotna sprava.
Equitá. ž. bie fflifíigíeit, spodobnost.
¡Equivalente, k. am ¿Berthe gleich,
I jedndke vrednosti.
250	Eqni
Equivoco, k. ¿toeibeutig, jednako-gldsni.
Era, ž. bie 3eitrecf)tumg, časoštčva.
Erario, m. ein öffentlicher ©c^aj, der-ždvna blagdjnica.
Erba, i. ba« Jfraut, »élite-, ba« @ra«, trava; la mal'erba, ba« Uttí fraut, plevél.	[zčlišar.
Erbolájo, m. bet JtrJaterfammíer,
Erbó-so, k. graftg, dosti trave.
Eréde, m. bet @rbe, dedié, erb.
Ereditáre, gp. erben, dedovati, e'r«-bati.
Eremita, m. bet ©infiebíer, pušdvnik.
Eremitággio, m. bie (Smjtebeíet, puša.
Eresia, ž. bie iíejerei, krivovéra.
Erético, m. bet Jfejer, krivovérec*.
Erezióne, ž. bie (Errichtung, vteme-lénje, povzdignenje.
Ergástolo, m. bet Äerfet, ječa.
Ermellino. m. ber Hermelin, erme-lin, (žival podldsičnega pleména).
Ermo, k. čbe, pust, zaptišen.
Eriiia, ž. bet SBtuch, kila.
Eróe, m. bet .§eíb, vitez.
Erogare, gp. au«thei(en, razdeliti.
Eroismo, m. ber £elbenmuth, »»'-težnost.
Erpicáre, gp. eggen, brdnati, s brano povléci.
Erpice, m. bie ®gge, brana.
Errare, gn. irren, motiti se-, her* umitren, potépati se.
Erróre, m. ber Smijmii, pomota.
Erta, ž. bie jleile Slnhó^e, stermina.
Erto. k. jäh, sterm.
Erudito, k. gelehrt, učen.
Eruzióiie, ž. ber Ausbruch, izpušdj.
Esacerbáre, gp. erbittern, razkdčiti.
Esageráre, gp. übertreiben, preob-sipdvati (s pohvalo ali s grajanjem), prepoviievdti.
Esaláre, gp. auebitften, izdiihati.
Esaltáre, gp. erhöhen» povišati.
Esáine. m. / ba« ®ranten, skuš-
Esamiiia, ž. \ nja, preiskava.
Esánime, k. hatbtobt, polmértvi.
Esattaménte, nač. genau, na tanko.
Esaudire, gp. erhören, uslišati.
Esauríre. gp. erf^öpfen, izzajéti, izprazniti.	[prdznjen.
Esánsto, k. erfd^öpft, izzajét, iz-
Espö
Esca, ž. bie Socffpeife, vabilo-, bet 3tutbfcf»xiamm, kresna goba.
Esclainazione, ž. bie Ausrufung, zaupitje.
Escluso, k. au«gefdjioffeit, izveržen. .
Esecrare, gp. bertoitnfchen, zakleti.
Esecutivo, k. »oiljiehenb, izpeljdvni, liončavni.
Eseeuzioue ž. bie 9Mi}te(mug, do-veršenje, dokončanje.
Eseguire, gp. »olljiehen, opraviti (kar je za opraviti).
Esempio, ni. ba« ffieijmei, izgled, primera.
Esempläre, m. ba« ffliitfier, izgled, uzor.
Esčnte, k. frei, prost.
Esequiare, gp. jut @rbe bejtatten, pokopati (merliča).
Esercit.ire, gp. üben, vaditi; — la mercatura, Raubet treiben, tergo-vdti.
Esercito. m. ba« Äriegsheet, vojska, vojna.
Esercizio, ni. Esercitazične, ž. bie Uebltng, vadba.
Esibire, gp. barbieten, prikazati; einreiben (bei Sehörbeu), položiti; — si, ftd^ erbieten, ponuditi se.
Esigere, gp. einforbem, terjati.
Esilio, m. bie£aube«»ettt)eifung, pregnanstvo.
Esistere, gn. erijiireu, bivati, prebiti.
Esito, 111. ber Ausgang, iztek, izhod , konec*.
Esorbitante, k. übermäßig, prekomerni.
Esorcizzare. gp. bie Oeiftet be* fc^tuörert, duhove preganjati.
Esortare, gp. ermahnen, opominati, svariti.
Esoso.k. Bethaßt, sovražen, ostudni.
Esotico, k. au«(ältbifch, iz unajnih dežel.
Esperto, k. erfahren, izvedni.
Espiazione, ž. bie S3erföhnung, po-tolaženje.	[vati.
Esplorare, gp. au«forfcheti, zveda-
Esplosione, ž. ber itnalT, pok, raz-poknenje.
Espörre, Espöngo, gp. erflären, razlagati; ausfejen, izpostaviti.
Espo
Esportazione, ž. bie 9litsful)t, ««-
vdžanje.
Esposizione, ž. bie ©rflärung, razlaganje; bie 9tuSflef(ung, razstava.
Espressiöne, ž. ber 91usbrucf, izraz.
Esprimere, gp. auöbrücfen , izraziti.
Essa, o. fie fetbfl, ona.
Essenziale, k. Wefentlidj, bitni.
Essere, gn. fein, biti; — a cuöre, angelegen fein, skerb biti; — in caso, int ©tanbe fein, kos biti; — intesi, eitiverftauceu fein, složni biti; — in procinto, int Segriffe
. fein, nameravati.
Esso, o. et, 011.
Estasi, ž. bie (Sutjürfung, uzne-šenje.
Estensiöne, ž. bie 91nsbel)nung, razlega.
Esteriöre, k. äujjerlii), skrajni, zunanji.
Esterno, k. auStteitbig, zunajni.
Estirpäre, gp. ausrotten, izkerčiti, iztrebiti.
Est! vale, Estivo, k. fommerlidj, poletni.
Estraneo, k. aiteiäubifd;, undjni
Farni
251
Estrarre, gp. tierau^ieiien, izvleci, izpipati, vun potegniti.
Estratto, m. (šrtraft, izleček*.
Estremo, k. lejt, poslednji.
Esule, k. bes 8anbes»ettt>iefen,i<»-e0-nanik.
Esnltare, gn. froljlocfett, radovdtise.
Eta, ž. bas Seitatter, doba; bas 911* tet, starost.
Etere, m. bet 9lett)et, višji, čisti zrak.
Eterno, k. et»ig, večni.
Etiinologia, ž. bie 2Bottforfdjung, besedoslovje.
Eucaristia, ž. baS l^eitigc 9lbcnb5 maf)l, sveto rešno telo.
Enfonia, ž. bet 3Boi)lflang, blago-glasje.
Eunuco, m. etn ©erftuittener, u-
Evacuáre, gp. austeeren, izprazniti. Evangelio, gl. vangelo. Evento, m. bie Segebenheit, pri-gódba; bet 9tusgaug, izid, konec*. Evidénte, k. einleu<hteub, očitni. Evitáre, gp. «ettneibeu, ogibati se,
vgeniti se. Eziandío , nač. auch, tudi.
F.
Fabbrica, ž. bet Salt, stavba; bas Oebdube, poslopje.
Fabbricare, gp. baueit, staviti, zidati.
Fabbro, Ferrajo, m. bet ©cfnnieb, kovač; ber ©djlcffer, klučeničar.
Faccenda, i. bie SSerri^tuug, o-pravek*.
Facchino, m. bet gajttrager, težak.
Faccia, i. bas Stngefid^t, obraz.
Facciata, ž. bie ga^abe, lice.
Face, i. bie gafet, balclja.
Facile, k. leicht, lahki.
Facondo, gl. eloquente.
Faculta, Facolta, ž. bie Jtraft, moč; bie gafiigteit, sposobnost.
Faggio. m. bie Stlrtje, bukva.
Fagiuolo, m. bie gafole, fežol.
Fagotto, m. bas Stinbel, cula, zvezek*.
Faina, ž. ber ÍWarber, kuna. Falbo, k. fatb, žemljast. Falcáto, k. jídjelformig, serpast. Falce, i. bie ©ičhel, serp. Falciájo, m. bet ©enfenfdjmieb,košar. Falcóne, m. bet galfe, sokol. Falda, ž. ber ©d)oof) ani Ototfe, krilo. Falegnáme, m. bet Xifdjíer, mizar. Falláce, k. betriiglich, goljdfni. Fallare, gn. ferien, sgrešiti, falili. Fallo, m. ber ge^ler,pogreška, pomota.
Falsariga, ž. bas Siuieublatt, pod-rižnica.
Falso, k. fatft, ne pravi, goljtifni. Fama, ž. bas ©erücht/ 9las-Farne, ž. bet 4?unger, glad. Famélico, k. hutigrig, lačni. Famiglia, ž. bie gamilie, družina, poródica.
252	Famo
Famöso, k. bexiibmt.glasovit, slavni.
Fanale, m. bte ©djiffžlaterne, morska lanterna.
Fanciullezza, ž. bie Äinbfeit, o-tročnost.
Fanciiillo, m. ber kttabe, deček*, fant.
Fandonia, ž. ber 5ßojfen, norčerija; ^ basna.	[niča.
Fanello, m. ber §ättfling, konop-
Faufaluca, ž. bte Soberafdje, per-havka.
Fango, m. bet Schlamm, blato, glib.
Fantasia, ž. bie Gšttibtlbung, domišljija.
Fantasima, i. Fantasmo, m. ba« ®efpemift, strašilo; ber Slip, mora.
Fante, m. ber Siettjlbote, posel*.
Fanteria, ž. ba« gnjjpolf, pešci.
Fardello, m. bet sf5acf, cula, zvezek*.
Fare, gp. machen, tfimt, delati, storiti; — piccoli, Sunge gebären, mlade poverči; — bel tempo, [ä)ä-ne« Söettet fein, lepo vreme biti; far fare, machen laffen, dati napraviti; gn. geteilten (grüßte), storiti. obnašati .S'e,vftcf) f¿liefen, spodobiti se; farsi giörno, tagen, daniti se; farsi innanzi, portreten, naprej stopiti, naprej iti.
Faretra, ž. bet keiner, tok.
Farfalla, ž. ber Schmetterling, metulj. '
Farina, ž. ba« STOeM, moka, melja.
Farinata, ž. bet ÜM;Ibret, močnik.
Farinacia, ž. bie Slpotfiefe, lekdr-nica.
Farneticiire, gn. irre reben, bloditi.
Faro, m. bet Senci)ttf>itrin, svetilnik (za morjemJ.
Farsa, ž. ba« 9ta<§fpiei, kratka gle-dišna igra.
Fascia, ž. bie ffiinbe, pasivka.
Fascio, I m. ©ttttb, zvezek*, bu-
Fastello, \ tara.
Fastidio, m. ber Uebetbntjj, naveli-čanje; bet (Šfel, gnjus.
Fasto, m. bte $radjt, velilcolepje.
Fata, ž. bie 3«uberin, čarobnica.
Fatale, k. poni Sdjicffale bejlimmt, prisojen.
Fatica, ž. bie üJiühe, trud.
Fato, m. ba« Schicffal, osöda.
Feui
Fattezza, ž. bie ®eft<ht«i>ilbung, o-braz.
Fatto, m. bie Shat, čin, djanje.
Fattore, m. bet ©erfertiger, stori-vec*; ber 33 ertoalter, Slgeut, opravnik.
Fatfncliieria, ž. bte Jpererei, eV-robia.
Fattura, ž. bie Slrbeit, delo; bet 5Uia= dherlohn, plačilo za delo.
Fauci, ž. bet 9Jacf>ett, žrelo.
Faiisto, k. glitcflich, srečni.
Fautore, m. bet ©onner, dobrotiv-nik.
Fava. ž. bte ©oljne, bob.
Favellare, gl. parlare.
Favilla, ž. ber generfunfe, iskra.
Favo, m. ber ^onigfetm, sat.
Favola, ž. bie gabel, basna.
Favore, m. bie @un|i, milost, pri-klonost.
Favoreggiare, gp. Begunfltgen, goditi komu, na roko biti komu.
Favorire, gl. favoreggiare.
Fazioso, k. aitfruijrerifd^, puntarsk.
Fozzoletto, m. ba« Schnnbftuch, robec*, ruta.
Ve, gl. fede.
Febbrajo, m. gebruar, februar, svečan.
Febbre, ž. ba« gteber, merzlica.
Feccia, ž. ^efeit, drože, i. mn. bet ©obenfaj, gošča.	-
Feeondare, gp. befru^ten, rodovitno storiti, vploditi.
Fede, ž. bet ®laube, vera.
Fedele, m. ber glattblge Shtifi, verni.
Fegato, m. bie Seber, jetra.
Felce, ž. ba« garufrant, praprat, ž.
Felice, k. gliicflich, srečni.
Fellonc , m. eitt trenlofer ©čfetpicht, brezdušnik, nezvestnik.
Felpa, i. bet iplttfch, pliš.
Feliro, m. bet gilj, klobučina.
Feluca, ž. gelufe, mala ladja.
Feminina, ž. ba« Sffieibchett bet Xhiere, ona; ba« SBeib, ženska.
Femmineo, k. ireiblich, ženski.
Feinore, m. bte Sette, bok.
Fendente, m. bet 3)egenhieb, udarec* s mečem.
Fendere, gp. fpaltett, razklali.
Fenile, m. bet £euboben, senik, se-novnik.
Feré
Féretro, m. bie Safere, mertvaški oder*.
Ferire, gp. »erwunbeit, raniti.
Ferita, ž. bie SBunbe, rana.
Fermáglio, m. bie Spange, spona.
Ferniáre, gp. anhalten, vstaviti;— si, flehen bleiben, postáti; fí^ auf= galten, prebivati.
Fermentare, gn. gäfjren, kipétiv
Fermento, m. ber Sauerteig, drože, mn. krivdjca.
Fcrmo, k. fefi, terdni.
Feroce, k. Wilb, divji, grozovitni.
Ferrájo, m. bet Sifenarbeiter, kovač.
Ferrare, gp. mit Sifeit bef^Iage«, okovdti, podkovati.
Ferro, m. baS (lifett, železo.
Fernmináre, gp. loteen, variti.
Fértile, k. fruchtbar, rodovitni.
Ferúggine, ž. bet (Roji am ©ifen, erja, ruja.
Fervénte, k. fiebenb, vrel.
Fervore, m. bie Jgíje, ber Šifer, gorečnost.
Fesso, k. gefpalteit, razklan.
Fessúra, ž. bie ©paite, razpoklina.
Festa, ž. bas gefl, praznik, godo-vdnje.
Festeggíáre, gp. feiern, ein ge|ibege* bell, praznovati, svetkovdti, praznik obhajati.
Festino, m. eine Slbenbbeluftigitng, večerna zabava.
Festivita, ž. ein großes gejl, svet-kovdnje.
Festone, m. ba« 53(umengel)äuge, rožni venec*.
Festuca, ž. ein fleiner Splitter, pazdir.
Feténte, k. jiinfenb, smerdljiv.
Fetta, ž. ber Schnitt, reženj*.
Feudo, m. bas Sehengut, gospod-sko imdnje.
Fiaba, ž. -baS SKáljrdjeit, basna.
Fiócca, ž. baá ©epolter,ropotdnje; bie SRattigfeit, vpéianost, trudnost.
Fiácco, k. matt, vpésan, vtruden.
Fiáccola, ž. bie gatfel, baklja.
Fiámina, ž. bie glamme, plam.
Fianclieggiáre, gn. »an bet Seite angreifen, po strani koga zbosti; ftichelti, Uliti.
Fiánco, m. bie Seite, stran, ž. bok.
Finé	253
Fiásca, ž. eine große fladje 5t«f<h<v (lasa, steklenica.
Fiasco, m. bie glafche, /lasa, steklenica.
Fiáta, ž. bas 3)!al, krat.
Fiáto, m. ber Sltfiem, sapa.
Fibbia, ž. bie S^natle, kopča.
Ficája, ž. ber geigenbaum, smokva, figa (drevo).
Ficcáre, gp. f)iiiemftecfen, vtakniti, vsaditi; hinein f<hlagen, noter zabiti.
Fico, m. bie geige, figa, smokva (sad).
Fidánza, ž. baSZutrauen, zaupanje.
Fidáre, gp. anvertrauen, zaupati.
Fidúcia, ž. bie Suvetjtcht, zaupnost.
Fiéle, m. bie (Salte, žolč.
Fienile, gl. fenile.
Fiéno, m. bas Heu, seno, inerva.
Fiéra, ž. «in WilbeS Silier, zver, i.
Fiéro, k. ivilb, divji.
Fifa, ž. bet Äibij, priba, dular.
Figliáre, gp. Sunge werfen, po-verči.
Figliástro, m. bet Stieffohtt, pastorek*.
Figlio, m. bet Sohn, sin.
Figliuóla, ž. bie Xo<hter, hči.
Figura, ž. bie fvtgitr, načert. figura.
Figurare, gp. bilten, vpodóbiti.
Fila, ž. bie (Reihe, versta.
Filare, gp. fpinnen, presti.
Filare, m. eine Steihe »on Säumen, navérstane reči (drevje, stebri itd.).
Filastrócca, ž. ein langes ®etoäf<h, dolgočasno govorjenje.
Filáto, m. baS ©efpinnft, preja.
Filatójo, m. baS Spiimtab, kolovrat.
Filiale, k. finblidj, otročji, detečji.
Filo, m. bet gaben, nit, ž. betßwitn, sukanec*.
Filólogo, m. bet ip^itotog , jezikoslovec*.
Filósofo, m.bet' fJbílofopl), worf/'ya'íi.
Fimo, m. bet Jtctfj, SRiji, blato, gnoj.
Finánze, ž. bie ginanjen, dohodki (deržavni).
Finattantocllé, Finché, nač. bi«, bis baß, dokler.
Fino, m. bas Sube, konec*, kroj.
Finéstra, ž. bas genjiet, okno.
254
Finé
Form
Finezza, ž. bie geinf;eit, tankost; omikanost.
Fingere, gp. erbicfjteu, izmisliti-,— si, ftdj fteften, delati se,
Fintre, gp. enbigen, končati.
Fino, k. fettl, tanki, presijan; o-mikan.
Finocchio, m. gen<hel, sivka.
Finora, nač, bistjer, dozdaj.
Finta, ž. bie Siji, zvijača.
Finto, k. evbictjtet, izmišljen.
Fio , in. baž Setjngut, gospodsko imd-nje-, pagire il —, bie ©trafe Uv beli, pokoro terpeti.
Fiocco, m. bie gtotfe, kosem*.
Fiocco, k. ^etfer, hripav.
Fioraliso, m. bie bfatte ifornbtunte, ptavica.	[žica.
Fiore, m. bie Slutite, cvetlica, ro-
Fiorino, m. bet ©utbeu, goldinar.
Fiorire, gn. fciitijett, cvesti, cveteti.
Fischiare, gp. pfeifett, žvižgati.
Fisica, ž. bie Olaturteljre, naravoslovje.	[toslovje.
Fisiologia, ž. bie ip^tftologitc, živo-
Fisonoinia. ž. bie ¡pt/iftognomie obrazoslovje-, obraz.
Fissare, gp. anftarreit, bošati, ster-mo gledati.
Fisso, k. feji, beftanbig, stanovitni.
Fittajuolo, 111. ber ¡pfidjter, zakupnik, najemnik.
Fitto, m. bie SJiiettje, zakup, najem.
Fiume, m. ein grojšet gtup, reka.
Fiutare, gp. anriedjen, povohati.
Flagellare, gp. geifelit, bičati.
Flatuoso, k. biai;enb, kar napenja.
Flauto, m. bie glote, pišdla, žvegla.
Flebile, k. ftiigitdj, tožni.
Flemma, ž. bcc ©c^teim, žleza.
Flessibile, k. Biegfant, šibki.
Floccido, k. toelf, vel.
Florido, k. btutjenb, cveleč.
Floscio, k. fdjtaff, puhli.
Fluido, k. ftujfig, tekoč.
Fluire, gn. ftiepeit, teči.
Flusso, m. bcc Sttcchfafi, driska; bie giutt;, pritok.
Fluttuare, gn. fdjmanfen, majati se (kakor voda).
Fluviaie, k. jum gtupe geljotig, rečni, potočni.
Foca, ž. baž ©eeiatB, morsko tele.
Focéccia, ž. ein Breiter ¡Btotfudjen, pogača.
Focàja, i. ber getterfiein, kresni kamen.
Focolare, m. ber £erb, ognjiše.
Fodera, ž. bad gutter, podstdva (na oblačilih); bie $oljlet}iel)e, vdjš-nica.
Foga, ž. bie £>ije, gorečnost.
Föggia, ž. bie Strt ititb SBeife, način.
Föglia, ž. bas ¡BaumBiatt, list.
Fôglio, m. bet ¡Bogen papier, pola popirja.
Fogna, ž. bie ©enfgruBe, gnojna jama-, bet tieffle Ort im ©djiffe, naj globji del broda.
Folgore, m. ber aBetterfttatjt, bliskanje.
Folla, ž. baž ©ebränge, stiska.
Folleggiàre, gp. nâtttf^eé Beug fcfyœajeit obet tt;un, noreti.
Follétto, m. ber ißoitergeift, škrat.
Folto, k. bidjt, gost.
Foménto, m. ein toarnter Xlmfd^tag, toplo obezilo.
Fondaco, m. bet îttcfciabett, zaloga suknine in pertenine.
Fondamčnto, 111. ber ®runb, uklada, temelj.
Fondàre, gp. gtitnben, vkldditi, vtemeljiti.
Fôndere, gp. fchnteljen, topiti.
Fondo, m. ber ©rutib, dno.
Fontana, ž. bie Guette, studenec*.
Fonte, m. bie Guette, izvirk.
Foràggio, 111. bač glittet, ker ma, piča, klaja.
Foràre, gp. bofymi, vértati.
Förbici, ž. bie ©djcere, škarje, mn. i.
Forbire, gp. abltnfdjett, brisati.
Força, ž. bie §cugabet, senéne vile-, ber ©aigett, vešdle, mn. ž.
Forchétta, ž. bie (šjjgabel, vilice.
Forciito, k. gabelförmig, viličast.
Forésta, ž. ber Sffiatb, hosta, gojzd.
Forestière, m. ber grembe, undj-nik, ptujec*.
Forésto, k. fremb, unajni, p tuj.
Forma, ž. bie gonit, podoba.
Formâggio, m. ber Ääfe, sir.
Formâre, gp. formen, poddbati.
Formentone, m. tntfifdjer 5Beijen, koruza, tiiršica.
Form
formiea, ž. bte 9lnteife, mravlja, mravljinec."
Formicajo, m. bet 9lmeijetti;aufen, mravljiše.
Forinidabile, k. fttrdj tbat, strahovit.
Fornace, ž. bet Ofett, peč, ž.
Fornajo, m. bet ©ader, pek.
Fornire, gp. »etfeljen, oskerbeti, previditi.
Forno, gl. fornace.
Forse, nač. tuefieidjt, morbiti, snubiti; menda.
Forsennare, gp. fcf)Wdrmen, bloditi.
Forte, k. (tati, jak, močni.
Fortezza, ž. bie geflung, terdjdva.
Fortiticare, gp. befeftigen, vterditi.
Fortbito, k. jufattig, slučajni.
Fortuna, ž. bač ©littf, sreča.
Forza, ž. bie ©tdrfe, jakost, moč.
Forziere, m. bet Naften, baS .Sofj fet, skrinja.
Fosco, k. toarjlicfc, černkast.
Fossa, ž. bie @rube, jama.
Fosso, m. ettt bteitet (Štaben, jarek*, jama.
Fra, r. jtoiff ett, med.
Fra, m. bet Drbeitžbntber, samostd-nec*.
Fracassare, gp. getfdjmettern, raz-trešiti.
Fracido. k. fatti, gnil.
Fragile, k. jetbteflif, kerhki.
Fragola, ž. bie Srbhtm, jagoda.
Frana, ž. ber 91b(iutj, prepad, plaz.
Francare, gp. befreieit, oprostiti.
Franco, k. frei, prost.
Frangibilc, gl. frigile.
Frappatore, m. ber S8ttttyev,slepar.
Frasca, ž. ettt belaubtet §1(1, kosmata veja; bet ŽBufdj an SSettts ffenfett, kerčmarslca veja; teid)t= ftntttgetSSiettff, vetrenjak; frasehe, mn. bie šPcfFett, norčije.
Frascbeggiare, gp. rattffeit, šoh-tati.
Frassino, m. bte (Sffe, jasen.
Frastagliare, gp- aitsjacfen, nazobčati; (iottent, jecati.
Frastornare, gp. abtoenben, zaver-niti.
Frastuono, m. eiit uertoirrte« @e* tčfe, zlogldsje.
Frate, m. bet 2J2oitf, menih.
Frug	255
Fratellânza, ž. bte ©rüberfibaft, pobratimstvo.
Fratéllo, m. bet ©ruber, brat.
Fraternafe, k. Brttbetiif, brdterni, bralo vski.
Fraternité, z. bie ©titberffaft, brd-tovšina.
Fratta, ž. bte ôecfe, živica, brajda.
Frattànto, nač. tnbeffen, med tem.
Frattùra, ž. bet ©ruf, lom.
Fraziöne, ž. baö ©tefett, lomljenje.
Fréccia, ž. bet $feil, pušica, strela.
Freddo, k. iatt, merzli.
Fregàre, gp. reiben, dérgniti.
Fregàtta, ž. bie gregatte, fregata Cvojni brod).
Fregiare, gp. eittfafjen, kinčeno obro-biti; ffnmcfett, kinčiti.
Fregola, ž. baž Saidjeti, dersténje.
Frenàre, gp. jänntett, uzddti, krotiti.
Frenético, m. ein {Rafenber, razdivjan človek.
Freno, m. ©ebtjj ant $fetbejamne, žvale, ž. mn.
Frequentàre, gp. oft befucbeu, obiskovati , hoditi kam.
Fresco, k. frtff, hladni; neu, no», friini.
Fretta, ž. bie (Site, naglost.
Friâbile, k. jetreibtidj, zmencljiv.
Friggere, gp. in bet Pfanne bacfen, pražiti.
Fringuéllo, m. ber ginf, zeba, Šinkovec*.
Frisone, m. bet iîernbeijjer, dlesk.
Frittàta, ž. ber (Sierfufen, cvertje.
Fritto, k. gebacfeu, cvren, pečen.
Frollo, k. ntiitiie, perhki.
Sola, \ ž" i>raca'
Fronda, Fronde, ž. bas Saub,listje; betäubter 91(1, kosmata veja.
Frondöso, k. biti belaubt, gosto-listnat.
Fronte, ž. bie ©tint, čelo.
Frontiéra, ž. bie ©rettje, meja.
Frontispizio, m. bet ©orgiebcl, svi-sle, ž. mn. baä Xitetblatt, naslovni list.
Fronziito, k. taubig, listnat.
Frotta, ž. Frotto, m. bet©ftoatm, druhdl, ž.
Frugale, k. ntâfjtg, zmerni.
256	Frug
Frugáre, gp. burcfjjléren, preštokati,
prebércati. Frugífero, k. fritc^ífiac , rodovitni. Frullo, m. bas Síauf^cn (ber So*
gel), ferfránje. Frumento, m. bet SEeijett, pšenica. Frusta, ž. bie *|3eitfdje, bié, gajžla. Frusto, k. abgetrageit, obnošen. Frutta, ž. baS Obji, sadje. Frutto, m. bie grucijt, sad, plod. Fucile, m. bie glinte, puška. Fucíua, ž. bie ©<hmiebe, kovácnica. Fuga, ž. bie gíudjt, beg. Fuggire, gp. fíieíjen, bežati. Fuma, ž. bet ©tehtmarber, kuna. Fulcíre, k. ftüjen, podpirati. Fúlgere, gn. glánjett, lesketati se. Fuliggine, ž. ber 9Ju(j, saje, i. mn. Fulminare, gp. burd) ben 93li¿ er*
ídjlageti, strela udariti. Fulmine, m. bet 93iij, strela. Fulvo, k. fat)í, žemljast. Fumare, gp. raneen, kaditi; dimití se. Fuino, m. bet íRanch, dim. Funájo, Funajuólo, m. ber ©eiter,
vervdr, halar. Fuñe, m. bas ©eit, verv, i. Funerále, m. bas Seichenbegánguip, mertvaško opravilo.
Gamb
Funesto, k. traurig, žalostni.
Fungo, m. ber ©chtoamm, goba.
Funzióne, ž. bie Slmtswrrichtung, opravilo.
Fuóco, m. baS gelter, ogenj*.
Fuóra, Fuóri, nač. außer, zunaj; íjerauS, hinaus, vun.
Fuorché, nač. ausgenommen, hinaus,
vun, razun (koga).
Furbo, k. fdjetmifdj, zvit, prekanjen.
Furétto, m. bet Sftis, diluir,
Furfánte, m. bet ©¿hurte, klapoúh.
F liria, ž. bie SBlttf), razdivjánost, tegóta.
Furibundo, k. loutljenb, razkačen.
Furtivo, k. »etjiohten, skrivni.
Furto, m. bet ®iebjîaht, kradba, tatbína.
Fuscellíno, Fuscéllo, m. bet ©plit; ter, bíglica.
Fusione, ž. bie ©djuteljung, top-Ijénje.
Fuso, m. bie ©pinbet, vreténo.
Fustágno, m. bet Sarment, por-hent.
Fusto, m. ber ©tenget, steblo, pe-celj.
Fútile, k. nichtig, nicémúrni.
Futuro, k. fünftig, bodoč,prihódni.
e.
Gabbare, gp. betrügen, vkdniti. Gabbia, ž. bet Ääffich, ptičnik. Gabbiere, - ro, m. ber 2Bad)ter auf bent SDiajlforbe, čuvaj na jar-bolu.
Gabella, ž. Boli, mita. Gabeliiere, m. bet 3of(einuehmet,
mitar.
Gabinetto, m. baS .Kabinett, izba. Gagliardo, k. rüjtig, čverst. Gaglio, m. baS fiab , siriše. Gagliötfo, m. ber ©¿hurfe, klapoüh. Gagnolare, gp. minfetn, cviliti. Gajo, k. luftig, vesel. Galante, k. galant, čedni, vljudni. Galantuomo, m. ein teihtfdjaffener 2)£atm, pošten mož.
Galeotto, m. bet @aleettuffia»e, suž-nik na galeji.
Galera, ž. bie ©aleete, galeja (nekdaj bojna ladja J
Galla, i. ber ©ailapfel, šiška, o-virk, skipek*.
Galleggiare, gn. oien fčhtoimmen, verli vode plavati.
Gallina, ž. bie £enne, kokoš, kura.
Gallo, m. bet 6a()ti, petelin, kokot.
Gallone, m. bie Steffe,porta, obrob.
Gallozza, Gallozzola, gl. galla.
Galoppare, gp. gaflopptten, v skok jahati.
Gamba, ž. bas fflein, bet itntere ©chentei, noga (kar je pod kolenom)•, cev, ž.

Gamb
Gambero, m. bet .RrebS, rak.
Gambettare, gp- gappeltt, mezgetati.
Gainbo, m. bet Stengel, steblo.
Gaiieio, m. bet Jpaciett, kavsel.
Gänghero, m. bie Slngel, ¿tekel*, stečaj.
Gangrena, ž. bet 33ranb, černi
prisad.
Gara, ž. bet SBettflreit, poganjanje; fare a—, Hm bte SSette et= toaž tfnut, poganjati se.
Garantire, gn. gmftelien, dobristati; jemčiti.
Garbo, m. bte Slrtigfeit, vljudnost.
Gareggiäre, gn. wetteifern, poganjati se za kaj.
Garofano, m. bte sJtel£e, klinček*, nage/je.
Garosello, m. baS Satouffel, jez-ddrska igra.
Garrnlo, k. gef^Wäjtg, žlabudrav.
Garzöne, m. bet jittabe, deček*.
Gastigazione, ž. Gastigo, m. bte Sättigung, strahovanje, pokora.
Gatta, ž. bte Äaje, mačka.
■ Gäudio. m. bie grettbe, veselje.
Gavazzare, gn. jubeltt, irušati.
Gazza. Gazzera, ž. bte Slfler, sraka.
Gazzella, ž. bte ©ageile, gazela (žival kozjega plemenaJ.
Gazzetta, ž. bie Bettung, novice, novine, ž. mn.
Gelare. gn. frieren, zmerzniti, zebsti.
Gelato, k. gefroren, zmerznjen.
Gelo, m. bet Stoji, zima.
Gclone, m. eitt fiarfcr groß, zmer-zlina; bte gtojlbetlle, ozebljina.
Gelöso, k. eiferfüchtig, /jubomorni.
Gelso, m. ber SKaulbeerbattm, mora.
Gemello, m. 3wii(ittg, dvojčic.
Geniere, Gemirc, gp. itopfett, kapljati, močiti; äd)jen, stokati.
Geinito, m. baS Siethen, stokanje.
Geinina, ž. ber Sbelfieitt, žlahni kamen, biser; Sftebattge, oko.
Genealogia, ž. bas ©efthlechlžregt» jiet, rodoslovje.
Generale, m. bet ©etteral, general.
Generale, k. «((gemein, splošni; in—, überhaupt, sploh.
Generalmente, nae. überhaupt, sploh.
Ghi	257
Generare, gp. geugen, roditi, vpló-
diti.
Genere, m. bas ®ef$(e$t, rod; spol.
Género, ni. bet Šibam, zet. ■
Generoso, k. gropmüthtg, žlahno-ddšni.
Gengiva, ž. bas SflrtjJipif^, zobno meso.
Génio, m. ber ©^Ujgeiji, angelj varh.
Genitóre, m. bet SJater, oče; mn. bie Sitem, stariši, roditelji.
Genitrice, ž. bie Stutler, mati.
Gennajo, Gennáro, m. ¿atinar, januar , prosinec*.
Gente, ž. bie Seute, ljudi.
Gentile, k. artig, vljudni.
Gentilézza, ž. bte Sltligfeti, vljudnost.
Gentiluomo, m. bet Sbeintantt, ple-menitdš, žlahnik.
Genuflessióne, ž. baá ííntebeugen, poklekovdnje.
Genuino, k. ácht, pravi.
Geografía, ž. bte Stbbefčhtetbung, zemljopisje.
Geometría, ž. bie Srbmejjfutiji, zem-Ijomirje.
Gerarehia, ž. bie geiftlidje Jjert--fdjaft, duhovnovlddstvo.
Gerla, ž. bie Sute, puta, brenta.
Germano, m. etn leiblichet Sruber, pravi brat.
Gerine, m. bet .Retín, cima.
Gerinogliáre, gn. Himen, cimitise, kaliti.
Gesso, m. ®ipg, mavec*.
Gesto, m. bie ©eberbe, iivotokré-tanje.
Gettáre, gp. wetfen, metati, verči.
Getto, m. ber SBttrf, 3MaueranWnrf, omet; — d'acqua, baá SprtngWaf* fet, vodomét; lavoro di — , gegof= fette Slrbeit, vlit izdelek.
Glieróne, m. eitt angefejtež Stud oom 5fletbe, štritov.
Ghetto , m. bte Subengaffe, židska úlica.	[nica.
Ghiacciája, ž. bie Siágtube, lede-
Gbiáccio, m. bas Siž, led.
Ghiája, ž. bet .Ktež, kremen; bas ©chotter, posip za cesto.
258
Gliiä
Clor
Ghiända, ž. bie CSid^el, želod. Ghiandaja, ž. bet §ät;er, šoja. Gliiattire, gn. belfern, bevkati. Ghigno, m. baž Säbeln, posmehlej. Ghindäre, gp. aufimnben, namotdti. («Iiiotto, k. gefräßig, požrešni. Ghiottornia, ž. bie ©efräfigfeit,
požrešnost. Gbiribizzo, m. bie ©rillenfängerei,
muhe, i. mn. Gliirlända, ž. ber Slitmenfranj,
rožni venec*. Gliiro, m. bas SDhirmeltljier, polh. Giä, nač. fdjmt, že; einft, nekdaj. Giacehe, v. ineii, ker. Giacere, gp. liegen, ležati. Giallo, k. gelb, žolt, ramen. Giammai, nač. jemal«, Iceddj ; non
— giammai. niemalž, nikdar. Giardiniere, m. bet ©ärttter, vert-ndr.
Giardino, m. bet ©arten, vert. Gibbo, m. bet Surfet, gerba. Giberna, ž. bie ißatrontafdje, torba
za prašnike. Gigantu, m. ber SHiefe, velikan. Giglio, m. bie Silie, limbar, lilija. Ginepra, ž. bie SBadjljotberbeere,
brinjevo tserno. Ginnasio, m. bas ©pmttaftum, gimnazija.
Ginöccbio, m. baS .Stiiie, koleno. Ginocrbione, nač. fitienb, kleče. Giucolo, m. bie ©bielerei, igračka. Giocondo, k. altmutljig, vgodni. Giogo, m. bas 3ocjarem*. Gioja, ž. bie greitbe, veselje, radost. Giojello, m. Slttoel, žlahni kamen. Gioire, gn. ftcb fteitett, veseliti se. Giornale, k. täglidj, vsakdanji; m.
baž Sagebndj, dnevnik. Giornalmente, nač. tiiglid), vsaki dan.
Giornata, ž. bet Sag, dan (od jutra do večera). Giorno, m. bet Sag, dan. Giostrare, gn. t impfen, vojevati. Giovane, m. bet 3üngling, mla-deneč.
Giovare, gp. Reifen, pomagati. Giöve, m. bet Snpitet, jupiter. Giovedi, m. SknmerStag, četertek*. Giovenca, ž. eine junge iiitl;, telica.
Gioventii, i. bie Sugettb, mladost; mladina.
Giovevote, k. fieilfaitt, pripomočni.
Giovialita, ž. bie groljlitleit, dobra volja, židana volja.
Giovine, gl. giovane.
Girare, gp. fid) bremen, krožiti se, verteti se; f)etumlt>anbetn, krožiti.
Girasole, m. bie @onneublume,soi/(c-nica.
Girella, ž. baS Oioflrabdjen, kolesce.
Giro, m. bet tlntfang, Sejirf, krog, okolica; in giro, im ^reife Ijetunt, okolo.
Gita, ž. bet ©ang, hod, razhod; far nna —, fpagieren geljelt, iti na sprehod.
Gittare, gl. gcttare.
Gin, nač. nnten, doli; berab, nieber, dol.
Giiibba, ž. baS ¿farni fo t, oplečnik, kamišola; bie 2Jiat)ue, grive, ž. mn.
Giubilazione, ž. Giubilo, m. 3aitdj< gen, tikanje.
Giudeo, m. ber 3ube, žid.
Giudicare, gp. nrtlietleit, soditi.
Giiidice, m. ber 9ii<f)ter, sodnik.
Giudizio, m. bas ©enijjt, sodba; sodnija.
Giiigero, m. eiti STOorgen Sanbes, ral (ž.) zemlje.
Giagnere, gn. anfonunen, priti, dospeti.
Giiigno , m. Slini, juni, rožnicvet.
Giulivo, k. frolilid), židane volje.
Giuničiito, m. baS Safitf;ter, tovorno živinče (konj, osel).
Giiuiro, m. bie Sinfe, bičje, loček.
Giiuigere, gl. giugnerc.
Giunta, ž. bie Slnfutift, prihod.
Giiinto, k. angefommen, prišli.
Giuoco, m. baS ©piel, igra.
Giuramento, m. bet @ib, prisega.
Giurare, gp. fdjtooren, priseči.
Giiista, r. nad?, po.
Ginstizia, ž. bie ©eredjtigfeit, pravica.
Giusto, k. geredjt, pravični.
Gleba, ž. bie ©djolle, gruda, kepa.
Gli, bie, spolenica možka na mnogem; o. if;m, mu.
Globo, m. bie .Rngel, krogla.
Gloria, ž. bet Otuijni, slava.
Glor
Glorificare, gp. öecf;etr(i^eit, po-veličati.
Glutinoso, k. fieberig, sprijémljiv, vlečeč.
Giiocco, iti', bet Jiloß, cmok.
Gnomóne, m. bet Seiger bet Sott--tlemtfir, kazalo na sončni uri.
Gobba, ž. ber Sucfel, gerba.
Gobbo, k. bucfelig, gerbav.
Góccia, ž. bet Stopfen, kaplja.
Goccioláre, gn. tröpfeln, kapljati.
Godére, gn. fi(f) freiten, veseliti se; .gp. genießen, vživati.
Golfo, k. bmnttt, bedast.
Gola, ž. bie itef;le, gerlo; bet @d)iitttb, goltdnec*.
Golfo, m. bet 2Jieerbufen, zaliv (morski).
Goloso, k. gefräßig,požertni, volčji.
Golpe, ž. bet S3rattb itn ,f?ortte, snet.
Gónicna, gl. gómona.
Góinito, m. bet ©Kenbogen, laket*,
Iaht.
Gomitolo, m. Äiutuel, klopčič.
.Gomma, ž. bet ©itmtttt, goma (neka smola).
Gómona, ž. Siitfertau, v er v na brodnih mačkih.
Góndola, i. bie ©ottbeí, góndola (barka).
Gonfalone, nt. bas panier, bandera.
Gonfiáre, gp. aufbfafett, napuhniti.
Gontiezza, ž. bie ©efchtoulfl, oteklina.	[krilo.
Gonnélla , ž. ber Utiterrocf, janka,
Gonzo, k. bnntm , bedast.
Gora, ž. bet SJJühígrabett, stežka.
Gorga, ž. bie ©nrgel, goltdnec*.
Gorgo, m. bet SBaffertoirbel, ver-tinec*.
Gorgózza, gl. gorga.
Golta, ž. bie ©itit, protin.
Gotto, m. bas ©las, kupica.
Govern.ire, gp. regieren, vladati; jurec^t ntacfien, popraviti; — i ca-valli, $ferbe lenfett, konje rokovati; — si, ftdj betragen, zader-ždti se.
Governatóre, nt. bet «Statthalter, vladni namestnik.
Gozzo, nt. bet .(tropf, petan, krof.
Gozzovigliárc, gn. fc^tnaufeit, gostovati-, mastiti se.
Grat	259
Graccliiáre, gn. wie eine JUälje fdjteten, krókati.
Grácculo, m. bie ®oljle, kavka.
Gracidáre, gn. qttacfett, kvdkati; gacfent, kokodakati.
Grácile, k. fcfmtadjtig, šibki, rahli.
Gradire, gp. genehmigen, povóljno sprijéti; gn. hinauffteigeit, zvišen biti.
Gradito, k. genehmigt, prijazno sprijét, povóljni.
Grado, m. bie Stufe, greda, stopnica.
Gralfiáre, gp. frajen, jetfrajett, o-prdskati.
Gragnnóla, ž. bet §agel, toča, kró-pica.
G ra in matica, ž. bie ©rammatif,
slovnica.
Gramola, ž. bie .ßanfbrccfie, tir lica.
Granájo, m. ber iforoboben, žitnica.
Granajuólo, m. bet ©etreibebatib--fer, iitar.
Grancévola, ž. bet Xaf¿henfrebs, morski pajek*.
Gránchio, m. ber .RrebS, rak.
Grande, k. groß, velik; imenitni.
Grandezza, ž. bie ©röfe, velikost.
Grándine, ž. ber ■Saget, toča.
Grandioso, m. großartig, velik.
Graitéllo, n. bas Äörndjen, zér-nece*.
Granmercé, nač. großen 33auf, lepa hvala!
Grano, m. bas .fíortt, zerno.
Grappa, ž. bet Cbßftiel, petlja.
Gráppolo, m. bie Iraitbe, grozd.
Graspo, m. bet jfamnt bet äi)ein= traube, čeittlja.
Grasso, k. fett, tolst, debel; m. baS gett, tolša, mast, ž.
Grassúme, ž. bas gett, mast, ž. salo.
Gratélla. Graticola, ž. bet €tojt, roš.
Gratis, nač. ttmfonji, brez plačila, zastonj.
Gratitiidine, ž. bie ®aitfbarfeit, hvaležnost.
Grattáre, gp. ftajen, čohati.
Gratiiggia, ž. bas Steibeifett, ker-
hldča.
Gratuitamente, nač. umfottfi, zastonj.
260 Grat
Gratulare, gn. ©lücf S»ünfd)en, čestitati, srečo vošiti.
Grave, k. fc^tber, težki.
Grávido, k. befeuert, obtežen', fdjwanger, noseč.
Gravitárc, gn. íajlett, težiti.
Grázia, ž. bie Slimtutfj, ljubeznivost, milina.
Grazióso, k. anmutljíg, ljubeznjiv milostív.
Greco, m. bet ©ttedje, gerk.
Gregário, k. von gemeinem ©tatibe, prostdčki.	[čreda.
Gregge, Gréggia, ž. bie éeevte,
Greinbiále, m. bte <Sá)üt¡e, pregara.
Greuibo , Grembio, m. bte ©c^oof, krilo.
Greppo, m. í)e«orf$tej3enbet gel«, grebén , éerén.
Greve, gl. grave.
Grida, ž. ein öffentlicher 9lu«tuf, oklic.
Gridáre, gp. fetteten, kričati, vrisati; öffentlich ausrufen, oklicd-vati.
Grido, m. ba« ®efd?tet, krič,vreš-, ba« ©erüd^t, glas.
Grifo, m. bet Oiitjfel, rivee*.
Grigio, k. gtatt, siv.
Grillétto, m. ba« Heimchen, gril.
Grinza, ž. bie Oiunjel, gerba.
Groudája, ž. bte Xraufe, kap.
Grondáre, gn. triefen, kdpati, cu-réti.
Groppa, ž. ba« Ärettj be« ijßfetbe«, križec* na konjskem herbtišu.
Groppo, m. bet kluutb, Sßicfet, kepa, gerča, gruča; bet knoten, vozel *.
Groppóne, m. ba« kteuj ber »tet* fñjjigen Sítete, križec* na herbtu zizne živine.
Groppóso, k. fttoitg, gerčav.
Grosso, k. bií, debél.
Grossoláuo, k. »lumb, uttgefdjlif* fett, siróv, neotesan.
Grotta, ž. bte ^č^le, duplja.
Grú, Grúa, ž. bet kranteh, žerjav.
Griiccia, ž. bte ktitefe, burklja, berglja.
Grufoláre, gp. Iritfileu, rovdti.
Grue, gl. grit.
Guid
Grugnire, gn. grnngen, krotiti.
Gruppo, gl. groppo.
Guadagnáre, gn. getotnnett, dobiti, zaslužiti.
Guadáguo, m. bet ®et»inn, zaslužek*, dobiček*.
Guadárc, gp. bnrd§t»aten, gaziti.
Guaina, ž. bte @d)etbe, sdbljenica, tok.
Guajoláre, gn. §eulett, cviliti.
Gualcbiéra, ž. bie ÍBalfmü^le, valha.
Guáncia, ž. bie ©atfett, lice.
Gtianicále, m. ba« kiffett, blazina, zgldvnik.	[vica.
Guánto , m. ber Jganbfdntf), roko-
Guardabóschi, m. bet górfler, logar.
Guardáre, gp. anfe^en, gledati-, hoten auf ettoa«, varovati.
Guardia, ž. bie 2Bad)e, straža.
Guardaróba, ž. bie ©arbetobe, ob-lačilnica (izbaj.
Guardiáuo, m. bet 2Mdjter, stražnik.
Guardingo, k. »orftcfjtig , oprezni.
Guardo, m. bet ©lici, pogléd.
Guarentire, gp. bte	teifien,
porok biti.
Guári, nao. non—, tticht »iel, ne veliko-, non lia —, nnlángfl, še ni dolgo.
Guariré, gnp. íietlett, zdraviti; ge* fttnb tuerten, ozdraviti.
Guarnigióne, ž. bie ©efajung, posada.
Guarniré, gp. »erfeljett, oskerbéti; befejett, obstdviti-, obšiti-, obróbiti.
Guastáre, gp. »erbetbett, skvdriti.
Guáttcro, m. bet ffiidienjunge, kii-hinski strežec*.
Guazzabúglio, m. ba« @emif$, zmes, i.
Guazzáre, gp. fdiSuáitfett, spldhniti, popldhniti. ,
Guazzétto, m. bte ©ritf;e, podmé-tano meso, n. p. telétina, kure-tina itd.
Guércio, k. fcí)ietettb, križem gledeč.
Guerra, ž. bet krieg, vojska, boj.
Guerreggiáre, gn. jírteg fitfjren, vojskovali se.
Gufo, m. bie @nle, sova.
Guida, m. bet 58egt»eifer, potokdz-, gü^ret, voditelj.
Gnld
Guidnre. gp. führen, peljati; — le redini, bett Sügei lenfen, vajeti rokovati.
Guiderdöne, m. bie Sergeltung, povračilo.
Guisa. ž. bie SBeife, način, viža.
Guizzare, gn. ftcf) fchtteil hin unb her bewegen, ferltati.
Imbo	261
Güscio , m. bie ©djale, lušina.
Gustare, gp. fdjmetfen, foflett, okusiti; gn. gefallen, dopddati.
Gusto. m. bet ©eftmacf, vkus,do-padenje.
Gustoso, k. fdjmacfijaft, sladovni.
Gutturale, k. lettera —, ber jfeh(= laut, goltni glas.
*¡tf A&i
H. se ne izgovára, piše se od kraja samo v besedah: ho, hai, ha, hanno, ich fyaíe, bu et hat/
fíe (jaben, imam, i mas, imd, imajo; v sredi beséd se najde za pismenima „c" in „gu.
I.
Ibi, m. bet 3bié, ibis (ptic).
Iconoclasta, m. bet Silberflürmer, slikobórec*.
Iconología, ž. bie Silberfehre, sli-kosldvje.
Idilio, m. ©Ott, Bog.
Iddéa, ž. bie 3bee, misel* i.
Idéntico, k. ibentifd), ravno tisti.
Idioma, i. bie ÜRunbart, narečje.
Idiota, k. nngelehtt, šupljogldvec*.
Idolatría, ž. bie Stbgčtterei, mali-kovdnje.
Idolo, m. ber Slbgott, matih.
Idóneo, k. gefcfmit, spretni, dobri.
Idrófobo, k. Wafferfcheu, stekli.
Idropisia, ž. bie SCBafferfucht, vodenica, vodenika.
Iguóbile, k. unabelig, nežldhni.
Ignominia, ž. bet	sramota.
Ignorante, k. untoiffeub , nevedni, šuplogldv.
Ignorare, gp. nicht Wiffen, ne véditi.
Igniido, k. nacfeitb, gol, nag.
II, sp. bet, kazdvnica mo&kega spola.
Ilare, k. ftčfjlicf), zidane volje.
Illécito, k. unerlaubt, nedopiišen.
Illegale, k. gefejwibrig, protipo-stdvni.
Illegittimo, k. unre¿htntafi¡g, ne-pravni, nezakonski.
Illibáto, k. unbeflecft, neomadeievdn.
Illimitato. k. unumfchrattft, neomejen.
Illuininare, gp. erleudjten, osvetliti.
Illusione, ž. bie Siiufchung, fi-vidnost; kriva misel*.
Illustrare, gp. ©lanj gebeit, oblišiti.
Ulustre, k. betiihmt, slavni.
Illuvione, ž. bie lleberfchwentmung, poplavica, povodje.
Imagine, gl. immagine.
Imballare, gp. eiiiballireu, baln napraviti.
Imbalsamare, gp. eiubalfamireu, s balsamom pomaziliti.
Imbandire, gp. bie ©betfett aittich* ten, jedi pripraviti za mizo.
Imbarr^zzo, m. bie Serlegenljcit, zadrega.
Imbarcarsi, gn. fich etuf<hijfett, u-kercati se.
Imberille, k. blobjttutig, slaboumni.
Imbellettarsi, gn. fich fchmmfett, lišpati se.
Iinbellire, gp. »erfchonern, olepšati.
Imberbe, k. nnbartig, nebradat.
Imbiaiicarc, gp. toeifen, beliti.
Imboccare. gp. in ben SDhtitb legeit, kermiti.
Iinboccatura, ž. bas aKunbflucfam Saunte, ivale, ž. mn.
Imboscata, ž.ber Hinterljalt, zaseda.
262	Iinbo
Imbottire, gp. burdjnaljen, prebivati, posili.
Imbrattare, gp. fcef^mujeii, befauen, oblatiti, oklabuštruti ; nasrati.
Imbratto, m. ber @$mUj, klubii-štra; iag @pnfyli<|t, pomije, ž. mn.
Imbriacone, m. bet StuttfenMb, pijanec*.
Imbroglio, m. bas 2Birrlt>arr, zmešnjava; sleparija.
Imbranire, gn. butifet, fdjtoarjlidj toerben, stemniti se.
Imbiito, m. bet SrtdHer, lakomček.
Imitare, gp. nadjaljmen, posnemati.
Immaginare, gn. ftd) eiitfulbeit, do-mišlevdti si.
Immaginario, k. eingebiibet, umi-šlen.
Immagine, ž. bas 93iibni|, podob-šina.
Immediato, k. mtmittelbar, nepo-sridni.	[neč.
Iminemore, k. nneingebenf, nepom-
Immenso, k. unetmefii^, neizmerni.
Immobile, k. nn8etoeglt$, neoma-javni, neganljiv.
Immodesto, k. nnbefdjeiben, nespametni.
Iminolare, gp. opfetn, zertvovdti.
Immondezza, Immondizia, ž. bie UnfauberFeit, nesnaga, nesnažnost.
Immortale, k. nnjterbitci), nevmer-Ijiv.
Immune, k. frei, prost; brez.
Iminutabile, k. uttieraitberlidj, nespremenljiv.
Impaccio, m. bie ©ermitfeiuiig, zmotnjdva.
Impadronirsi, gn. (di alcnna co-sa), eiiter ©adje bemadjtigen, posvojiti si kaj.
Iinpalare, gp. (einen fflerbte^er) fpiefiell, natekniti (hudodelnikaj.
Impallidire, gn. erbiaffen, obledeti.
Impalpabile, k. unfttl)lbar, neo-šlatni.
Impaniare, gp. mit ©ogetteim be* ftretdjen, s ptičjim liinom pomd-zati.
Imparare, gp. leriieu, učiti se.
Impareggiabile, k. unsergletd^, neprispoddbljiv.
Impic
Iiuparziále, k. unparteiifch, nepri-strdn.
Impastare, gp. fneten, misiti.
Impastara, ž. bie fteffel (am ißferbe), spona.
Impávido, k. uttetfdjrocfen , nepre-strašiv.
Impauráre, gp. fdkecfen, ostrdšiti.
Impaziénte, k. uttgebulbig, nepo-terpljiv.
Impazzáre, gn. narrift® tnerben, i®-noréti.
Impedimento, m. bie 93ert»nberung, zavira.
Iinpedire, gp. »etfmibern, zavirati, branili.
Impegnáre, gp. »erpfänbcn, zastd-viti.
Impene trábile, k. unburchbrtngíicf!, neprebitni.
Impenitente, k. unbnfifertig, ne-spokórni.
Impepáre, gp. pfeffern, popriti.
Iniperadóre, m. ber Jíaífet, cesar, car.
Imperatrice, ž. bie Äaiferin, cesarica.
Impereettibile, k. unmerflidj, ne-občdtni.
Impertíocelié, v. toetl, beitn, ker.
Imperfétto, k. unsoilfommen, nepopolni.
Imperiále, k. faiferltcf), cesdrsk.
Imperio, m. baž Äaifert^ttm, cesarstvo, carovina.
Tmperoeché, c. tneit, benn, ker.
Iiiiperserutábile, k. unerforfdjlúj), nedoumljiv.
Impertérrito, gl. impávido.
Impertinente, k. uuf^iífli^ , nespodobni.
Imperyersáre, gn. tonteen, razsajati, razbijati.
ímpeto, m. bet Slufafí, bie ^eftig* Feit, silovitost.
Impetrare, gp. erlangen, dobiti, doseči.
Impcttíto. k. getabe, aufregt, po konci.
Impetuoso, k. ungejiiim, silovit.
Impiástro, m. ba« ^fiajier, flašter*, lépenec*.
Impiccáre, gp. aufhängen, obésiti.
Inipi
Impieg.íre, gp. attweubett, ober-niti, obračati.
Impiégo, m. bie SBerrichtuitg, opravek*-, tai Sinti, urad. služba.
Implacábile. k. uumföhnlith, ne-potolaživ.	[pati.
Iinpolveráre, gp. pubetn, poštd-
Impórre, gp. auferlegen, nakladati, položiti.
Importante, k. midjtig, važni.
Importare, gn. bebeuten, pomeniti-, betragen, znesli— molto, »tel bat* an liegen, veliko na čim ležati.
Importo, m. ber Setrag, znesek*.
Importunamente, nač. jur Unjeit, neprilično, nesgódno.
Importuno, k. lil'etläjiig, nepri-lični.
Iinpossessársi, gr. ffieftg neunten, za svoje vzeti.
Impossibile, k. unmöglich, nemogoč.
Imposta, ž. bie Sluflage, vlaganje, štibra.
Iinpostórc, m. ber Setrüger, slepar.
Impreeazióne, ž. bie SBettoünfdjung, kletva.
Impresa, ž. bie Unternehmung, početje , počinjanje.
Impresario, m. ber Unternehmer, ki se česa podstópi, podkiipnik.
Impressióne, ž. ber Qinbritcí, u-tisek*.
Imprestáre, gp. teil)eit, posoditi.
Impréstito, Imprésto, 111. baé ©ar* leben, posojilo.
Imprezzábile, k. uttfiJ)äjbar, neprecenljiv
Imprigionáre, gp. »erfiafteii, v ječo zapreti.
Imprimere, gp. einbrütfen,vtisniti.
Improhábile, k. umt>ahrf<heittlich, neverjetni.
Improbitá, ž. bie ®ottlofigfett,ires-božnost.
Impronta, ž. bač ©eprage, pečat.
Impróvido, k. UHborfidjttg, neopazni.
Iinprovvisáre. gp. aus bem ©te* greife bilten, iz glave pesme snovati.
Iinprovviso, k. unt>crmitthet, neprevidni.
Imprudente, k. unflug, nespametni.
Inca	263
Impiibc, Inipubere, k. uumannbar, nedordšen.
Impudente, k. unverfchümt, nesramni.
Impndico , k. Ull.jüthtig, nesramežljiv , nečist.
Impunemente, nač. uttgeftraft,4rea-kdzno, brezpokdrno.
Impuntire, gp. fielen, drobno šivati.
Impuro, k. unrein, nečist.
Imputare, gp. jitfedjnen, pripisati.
Imputridire, gn. »«faulen, zag-njiti.
In, r. iti, v, u; auf, na.
Inähile, k. ungefehidft, ki je za nič, ki ne velja.
Inabitabile, k. unbewohnbar, kjer ni za stanovati.
Inaccessibile, k. mtjugftnglieh, ne-pristopni.
Inaddietro, nač. pormalž, nekdaj.
Inalienabile, k. nntteraujjerliij, »»« na oddajo, neodddjni.
Inalterabile, gl. immutabile.
Inamare, gp. mit ber Slitgel fangen, na ternele vloviti.
Inanita, ž. bie (Sitelfeit , praznota.
Inarearc, gp. frümmett, vsločiti.
Inargentare, gp. »erjtlbetn, posre-briti.
Inaridare, gp. auStrocineu, izsušiti.
Inarrivabile, k. unerreichbar, ne-dosežni.
Inasperare, Inasprire, gp. erbit* teru, razkdčili.
Inaspettatamente, nač. ttnert»ar= tet, nenadano.
Inattitüdine, i. bie ttugef<hicfitd>feit, neveljdnost, zanikarnost.
Inaudito, unerhört, neznan, ne-čiiven.
Inaugnrazione. ž. bie feierliche @iit= fejnng, slovesno vpeljdnje.
Inavvertenteinente, nač. aitž 33er< fetjeil, iz neopaznosti.
Inaziöne, ž. bie Unthätigfeit, nepoštenost.
Incalcäre, gp. hiueiiibritefen, tlačiti.
Inealcinare, gp. mit ifatf beltjer* fetl, ometati s apnom.
Incallire, gn. git einer ©domete werben, ožuliti se.
264	Inca
Incalzäre, gp. naffejen, biti komu za petami, loviti koga.
Incamuiinare, gp. iit ®aug brin* gen, vpotiti; — si, ftd) auf ben 32 eg ntadjen, vpotiti se.
Incanito, k. wütljenb, razdivjan.
Incamirllare, gp. J^D^tfefiieu ma--eben, izžlebiti.
Incantare, gp. bejatibern, očarati.
Incanto, m. ber 3auber, očaran je-, bie Sijitation, dražba.
Inrapace, k. unfähig, nekos.
lucaparrare, gn. etwa8 barattf ge; ben, zadrati.
lucappiicciare, gp. »erfappett, c-a-hemati se.
Incarcerare, gl. imprigionire.
Incarnazione, ž. bte SJienfftvers buttg, včlovečenje.
Incartare, gp. ttt 5ßal>iet fd) lagen ober tticfeltt, v papir zaviti.
Incartocciäre, gp. itt eine ®üte tljltn, v papirnat štorek djati.
Incassare, gp. itt eine .(tijie tfinn, v kiito spraviti.
Incasto, k. unfeuff, nečist.
Incastonare, gp. einfaffett, vložiti, vdelati.
Incastratftra, ž. bie ©infaffttng, spehnütje, oklep.
Incaüto. k. unbefjutfant, nesmdtren.
Incavare, gp. auiljöljlen, izdölbsti.
Incfiidio. m. ber Šraub, požar.
Incejierare, -rire. gn. einäffern, požgali.
Incensare, gp. räitcbern, pokaditi.
Incčnso, m. ber Sßeibrattdj, kadilo.
Inceppare, gp. feffeln, vkleniti.
Incerare, gp. itudjfett, povošiti.
Ineerto, k. ungetrnji, negotov.
Incessabile, k. unabläffig , nepre-nehavni.
Incliiesta, ž. bie 9laf frage, popra-ievanje.
Inchinare, gp. neigen , pripogniti, vkloniti.
Incliino, m. ber SBücfling , priklon.
Inehiodare, gp. annageln, s žebljem zabiti.
Inchiostro, m. bte Stttle, černilo, tinta.
Inciainpare, gn. ftrauf eltt, spotakniti se.
Iiico
Incinilipo, m. ber getyltritt, spotika.
Incidere, gp. einffneiben, izrezati.
Iiifinto. k. donna incinta, fdjtoan* • ger, noseča žena.
Incisione, i. ber (Šinfcfmitt, zdre%a.
Incisore, m. bet Äupferjledjet, bakrorezec , jeklorezec*.
Incitare, gp. anlteibett, podbadati.
Incivile, k. unljčftid) , nevljudni, sirov.
lncivilire , gn. geftttet Werben , iz-brüsiti se, izobraziti se.
Inclinazione, ž. bie Steigung, nagon , nagnenje.
Inclito, k. berühmt, löblidj, slavni.
Inclüsa , ž. bet ©eifdjluf), doklada.
Iiirognito, k. ttnbefattnt, neznan.
Incollarv. gp. leintett, limati; jiat; fen mit ©tarfemel)!, krepčati.
Incolpare, gp. beffulbtgett, obdolžiti.
Incölto, k. uttgebaut, neobdelan.
lucominciarc, gl. cominiciAre.
Iiiromiiiiitabile, k. unserdnberiicb, nespremenljiv.
Inconiodäre, gp. belöftigen, nadlegovati, nadlego delati.
Incoinparabile, k. unbergleid)lif, neprispodobljiv.
Ineonipatibile, k. uitbeteinbarltf, nesjedinljiv.
Inconipeteiite, k. unbefugt, ki nima pravice.
Iiu-oiiiprrnsibilr, k. ttn6egreijlidj, nezapopadljiv.
Incongriio, k. uttridjtig, ititffiilif, nespretni.
Incoiiscio, k. itnbetoujj t, nevedni, brez vedenja.
Inconsegaenza, ž. bte Sttfonfe; quettj, nedoslednost.
Incoiisidcrato, k. ttnbebadjtfam, nesmdtren.
Inconsolabile, k. ntilrčjilidj, ne-vtolaživ.
Iiicontaminato, k. unbeffecft, neo- ' madeževdn, neoskrunjen.
Incontanentc, nač. fogleidj, mahoma, naenkrat.
Inrontiiienza, i. bte Uitentljaltjami feit, nezderžnost.
Incontra, r. tvtber, nasproti, naproti.
Inco
Incontráre, gp. íegegnen, srečali.
Incóntro, m. baž (Šreigtttjj, prigód-ba; nač. incontro, aH' incóntro, tot; ter, proti; entgegeit, naproti, nasproti; andaré — ad ono, cittctlt enigegett ge^eit, komu naproti iti.
Inconveniente, m. bic UngeMljrs ttc^fett, nespodobnost.
Incoraggiáre, gp. attftttitittent, pod-bddati.
IncorAre, gp. jtt Serjctt itffmiett, obserčiti.
Incorporare, gp. eintterleibett, vdrú-žiti.
Incorrigibile, k. jii$t ju ieffertt, nepoboljšiv.
Incorruttibile, k. mivertweé¡tid^, »c-strohniv.
Incostánte, k. unbefianbtg, nestanovitni.
Increánza, ž. bie Ungejogenfieit, nečednost, siróvost.
Incredibile, k. uitglattblidj, neverjetni.
Incrédulo, k. itngíáttbtg, neverni.
Iiicréscere, gn. uerbriejjen, kal djati; leito ti)ttlt, žal biti.
Increspáre, gp. fr&ltfeln, zaferkd-vati, nagibdvati.
Incrostatúra, i. bie $erf(etbungtnit aftarntor, omramórenje.
íncubo, m. ber 9l(p, mora.
Iitcúde, Incddine, ž. ber Slmbož, nakto, vtisniti.
Inculcare, gp. cinfdjarfeu, v pamet zabijati.
Incumbénza, ž. ber 9Iitftrag, bie fflejleilung, oskerbljénje.
Incurábile, k. «ti^eiitar, neozdravljiv.
Incúrvo, k. frumm, slok, pripóg-njen.
illdaco, m. Snbig, indigo (modra barvaj.
Indagare, gp. etforfcfjett, zveddvati.
Indárno, nač. BergeSlid), zastonj.
Indebolire, gn. fcftfvacfy tuerten, o-slabéti.
Indecente, k. ttuanjtñttbtg , nespodobni.	[cen.
Indeciso, k. uueutfdjicbett, nedoló-
Iudeclinábile, k. unafcwettb&ar, ne-odverniv, neodvritiljiv.
Indo	265
Indégno, k. ttntourbig, nevredni.
Indelébile, k. ttnaužlčfchlid), neiz-brisljiv.
Indeliberáto, k. ttnüíeríegt, nepre-vddrjen.
Indénne, k. fd^abiož, brez škode.
IndenizzAre, gp. entfcf)abigen, od-škodovati.
Independénte, k. itnai^anfltg, sam svoj, nezavisni.
Indi, nač. ballet, od tod, iz tega; indi a poco, furj barflltf, malo po tem.
Indicare, gp. anjeigett, kazati.
índice, m. baž	zndminje;
ber Seigeftttget, kazdvec*; ber 3 tube!, kazalo v bukvah.
Indiétro, nač. jurücf, nazaj.
Indilferénte, k. gleid)gitltig, negan- ■ Ijiv; ttidjt untetfdjiebejt, ravno tak.
Indilieribile, k. imBerjiigliá?, neod-loživ.	[nost.
Iudigénza, ž. bie Sitrftigfeit, rev-
Indigestibile, k. mwerbaitii4, neprebavljiv.
Indirétto, k. tti^t gerabeju, ne na ravnost.
Indirizzáre, gp. tooiitn rt<$ten, naravnati, oberniti; — lettere ad uno, SSriefe att einen abrejftrett, napotiti komu pisme.
Indirizzo, m. bie SRid^tnng, vpot-jénje.
Indiscrétto, k. tniBcfc^etbett, nespametni) ttuuerfcfkittit, brezobrdzni.
Indispensábile, k. ttuerlafš liá), ne-odpustljiv, potrebni.
Iudispósto, k. lntpaplicf;, nekoliko bolán; ni^t attfgelegt, (idj bttt nic^t aufgeiegt, meni se ne ljubi).
Individúale, k. inbi»tbue((,posebni.
Indivisibile, k. untijeittar, nerazdelni.
Indizio, m. bažSittjei^en, zndminje.
índole, ž. bie @entütliéart, svojóst.
Indolénte, k. gefñ^tloá, brezčutni.
Indomábile J k. ttitjft^tnbat, ttttbans
Indómito, ( big, nevkrotljiv.
Indoráre, gp. »ergolbett, pozlatiti.
Indósso, nač. att ft^, na sebi; Bei jtd), pri sebi.
Indótto, k. »erleitet, zapeljan, pregovoren.
266	I"do
Indovinare, gp. erratfjeti, vganiti. Iiidovinčllo, m. baž 9iatljfei, u-
ganka, zastavica. Indovino, m. ber SBaljtfager, vedež. Indubitiito, k. ungejioeifelt, ned-
vdjben. Inducere, gl. fndurre. IndHgiare, gp. jbgern, obotavljati
se, muditi se, Indulgente, k. nachftchtig, •prizanesljiv, ki rad prizanese. Indalgenza, ž. bie aiachjtdji, pri-zanesljivost; ber Slblaf, odpustek*. Indurare, gp. barten, terditi; —
si, (teh »erl)arfen, sterditi se. Indurre, gp. »erleiten, zapeljati,
napeljati. Indiistria, ž. bte Setriebfainfett, o-
bertnost. Inedia, ž. bte (Snthaltung »on
fen, nejeja. Ineffabile, k. itnatfiifpredjltdj, neizrekljiv.
Inerire, gn. ¡»oran fiebett, derždti se česa.
Inerine, k. t»eljrlož, neorožan. Inerte, k. trdge, len. Inesauribile, k. mierfcf)čpfiiif), neiz-prazniv.
Inescare, gp. (oefen, vabiti, mamili. Inesorabile, k. ititerbittli<h, nepre-prosljiv.
Inetto, k. mtgefdjtcft, ki ne valja,
štorkljast. Inevitabile, k. un»ermett>Iich, ne-
vgenljiv, neobhodni. Inezia, i. bie Ungefdhicftt;eit, neveljavnost.	[Ijiv. Ilifallibile, k. untriiglidi) , nezmot-In farna re. gp. »erieumbett, obirati,
razndšali koga. Infamia, ž. bie @c£)attbe, sramota. Infangare, gp. mit koti) befubeln,
oblatiti. Infante, m. baž kinb, dete. Infanzia, ž. bte kinbljett, otročin-
stvo, otročja leta. Infarinare, gp. mtt SMeljl bejireuen,
moko primešati. Infasciare, gp. ntit 33tnben umtoin--
ben, poviti. Infastidiare, gn. uberbruffig toetbett, naveličati se.
Info
Infastidirc, gp. »erbriefjlich utajen,
združiti koga. Infausto, k. nnglMIidj, nesrečni. Infecondo, k. ittifntditbar, nerodovitni.
Infedele, k. uitglaubtg, neverni-
uittreu, nezvest. Infeliee, k. migluiflicb, nesrečni. Inferiore, k. unter, spodnji; niee
brtger, nižji. Infermeria, ž.- baž kranfenhattž,
bolnišnica. Infermiere, m. ber kranfetitoarter,
bolniški strežaj. Infermo, k. fcfjtoad), franf, slab, bolan.
Interno, m. bie >§č(le, pekel*. Inferrare, gp. in ketteniegen,»fco-vdti.
Inferriata, ž. eifernež ©itter, rešetka, mreža. Illfertile, gl. infecondo. Infertilire, gp. fru^tbar madjen,
rodovitno storiti. lnfestare, gp. beiajiigen, nepriliko
delati-, anfeittben, sovražiti. Infettare, gp. attjlecfen, okužiti, skvariti.
Intiammare, gp. anpnben, zapa-liti; — si, ftc§ etttgitnben, vžgati se. Infilare, gp. etnfabeln, v det i (nit u
šivankoj. Iniilzare, gp. anjlecfett, natekniti;
anreii;ett, napeljati. inlinio, k. nnterfie, narzdoljni. Iniinattanto, / v. fo lattge biž, Infinattantocbe , i btž bap , dokler. Infinche, v. fett, kar; biž bajj, dokler.
Iiifine, nač. ettblith, končno. Inlingardo, gl. inerte. Iniinito, k. inientitcfj, neskončni. Inflessibile, k. uttbiegfain, nevkretni. Inflnenza, i.) bet (Sinjiuj?, upliv; Inilusso, m. ( moč, ž. Infocare, gp. entjutiben, vžgati. Iufollire, gn. narrifclj toerben, zno-reti.	[točiti.
Infondere, gp. eingiefjett, vlili; na-Inforniare, gp. bilben , vpodobiti; benachtt<f)ttgen , naznaniti; utttet* ti^ten, podučiti; — si, jtdj erfun* bigen, pozvediti.
Info
Inforine, k. unförmlich, nespodobni.
Infornäre, gp. in ben Dfeit ftie-ben, (kruh) v peč vsaditi.
Infortünio, m. baes Unglücf, nesreča.
Infoscato, k. verbuttfelt, stemnjen.
Infossare, gp. in bie ®rnbe tljun, v jamo djati.
Infra, gl. fra.
Infracidare, gn. faulen, gnjiti.
Infrangibile, k. un$etbrcd;lich, ne~ zlomiv, neokeršiv.
Infratarsi, gn. ein ÜÄöucfj tverben, menih postati.
Infreddatiira, ž. ber ©tunpfen, nahod.
Inl'rondarsi, gn. fit belauben, o-listati se, obzeleneti.
Infiila, ž. bie 58ifd)ofSltm$e, škofovska kapa.
Infuriare, -arsi. gn. in SButf) ge; ratzen, pobesneti, razdivjati.
Infusione, ž. bet 3«!?«? - pritoče-nje; bie (Singebltttg, vdihnenje.
Ingagliardire, gn. gn Gräften fotn* meti, očverstiti, popraviti se.
Ingaiinare, gp. betrügen, golufati.
Inganno, m. ber betrug , golufija, sleparija.
Ingegnarsi, gn. ftdi ©¡ttlje geben, truditi se.
Ingegnere, m. bet Sttgeuiettr, inženir.
Ingčgno, m. baž ®mt, um, gluva; ber 3Bij, mozeg* ; bie Sifi, zvijača.
Ingentilire. gp. »erebelti, požlah-niti.
Ingenuo, k. offenherzig, odlcrito-serčni.
Ingerirsi, gn. ftd) einmengen , vtikati se v kaj.
Ingiiiottire, gp. »erfdjlucfen, požreti.
Inginoccliiarsi, gn. uieberfuicu, poklekniti.
Inginicchione, -ni, nač. fnieitb, kleče.
Ingiiiria . ž. bie Sefdjtmpfiltig, zmerjanje; bie Seleitignng, zamera.
III g i II s to. k. ungerecht, nepravični.
Ingojare, gl. inghiottire.
Ingomberäre, gp. verlegen, Iben 2Seg 3c.), nakomordti, nanositi.
Ingördo, k. heißhungrig, lakotni.
Inqu	267
Ingrandire, gp. vergrößern, povečati.
Ingrassäre, gp. ntäften^ pitati, ma-stiti.
Ingresso, m. ber (Singang, uhöd, uldz.
Inibire, gl. proibirc.
Iniinico, gl. nemico.
Iniquita, ž. bie Ungerechtigleit, kri-vičnost.
Iniziare, gp. anfangen, načeti.
Inizio, m. ber Slufang, začetek*.
InnacquäreJgp. begießen, tväffern,
Iunatfiare, { politi.
Innafliatojo, m. bie ©teßfanne, škropilnica.
Innalzare, gp. erheben, erhöhen, povzdigniti.
Innaniidäre, gp. fiätfen (Sßäfcftt), krepčati (perilo).
Innaniorarsi, gn. ftd? »erlieben, zaljubiti se.
Innanzi, r. »ot, pred; nač. lieber, rajši, pred; vorwärts, predi, naprej; piči—, toeiter, dalje, še bolj naprej.
Innaspare, gp. toinben, uvijati.
Iiinato, k. angeboren, prirojen.
Innestare, gp. pfropfen, intpfen, cepiti Cdrevje, koze).
Inno, m. bas Äinheltlieb, cerkvena pesem*.
Innocente, k. uitftnlbig, nedolžni.
Innolträrsi, gn. ivciter gehen, dalje iti, naprej se pomikati.
Innöltre, nač. ferner, dalje.
Innoväre, gp. erneuern, ponoviti.
Inobbediente, k. ungeljorfam, ne-pokorni.
Inoliare, gp. einölen, poöljiti.
Inondaziöne. ž. bie Iteberfttvem^ nutltg, povödje, povödnja.
Inopia, ž. bie ®ürftigfeit, revšina.
Inopportun«), k. ungelegen, nepri-licni.
Inorpellare, gp. mit glittergolb fchntlicfen, pozlatiti s zlatoj peno.
Inorridire, gp. erfthrecfeu , vstra-šiti; gn. ftch enifejen, prestrašitise.
Inquieto, k. unruhig, nepoköjni, nemirni.
Inquilino, m. ber SKiethmann, go-stdč.
268	Inqa
Inquisizióne, ž. bie Unterfudjitng, preiskava.
Inroinittársi, gn. ein (šittjtebier toet* ben, pušavnik postati.
Inrugiadáre, gp. betijaueit, porositi.
Insaláre, gp. fatjen, osoliti, nasoliti.
insaláta, ž. ber Saiaf, solata.
Insanábile, k. unheilbar, neozdravni.
Insanire, gn. urtjimiig feitt, bloditi, mešati se komu.
Insaponáre, gn. einfeifcit, naždj-fati.
Insaziábile, k. mterfátílidj, nedo-sitljiv.
Insciente, k. mttoiffeitb, nevedni.
Inscrizióne, ž. bie 3nf$rift, lieber* fdjrift, napis.
Insegna, ž. bie gafjne, bandera; baé @d)ilb ait Käufern, zndminje obertnije na hišah.
Insegnáre, gp. legten, učiti, podu-čevati.
Insensato, k. itnftmttg , neumni, brez možgdn.
Insensibile, k. unembftnblidj, neobčutljiv.
Insensibilménte, nač. umiermerft, ne.čutoma, nevidoma.
Inseparabile, k. unjertremtlid), neločljiv.
inseriré, gp. fyneintf/itn, einfd/atíen, vložiti, priložiti.
Inserráre, gp. »erferliefen, zaklenili.
Insétto, m. baá 3nfeFt, žtižela.
Insidiare, gp. nachjlellett, zasedati.
Insiéme, nač. jufammen, vkup.
Insinuare, gp. beibringen, dopovedati; — si, ftd) einftymeiifyeUi, prikupiti se; í?tí) nteiben, oglasiti se.
Insipido, k. njtfdjmacfljaft, neslan.
Insistere, gn. barauf beftefjen, upi-kdvati se na kaj.
Insoffribile, k. unerträglich, ne-sprebitni.
Insógno, gl. sogno.
Insolente, k. ñbermntíjig, prevzetni.
Insolfare, gp. fchwefelu, požvepliti.
Insólito, k. ungetočlmlii),nenavddni.
Insolúbile, k. unauflöslich, neraz-vézljiv.
Insonne, k. ftlaflež, brez spanja.
Inté
Insónte, gl. innocente.
Insoportábile, gl. insoffribile.
Insperáto, k. mrjeríjofft, nenaddn.
Inspessáre, gp. »erbichten, sgostiti.
Inspettóre, m. ber Sttfpeftor, nadzornik.
Inspirare, gnp. einaffenten, vdihati.
Instábile, k. uttbejiünbig , nestalni.
Instancábile, k. unerntübet, ne-vtrúden.
Instante, m. ber Slttgenblicí, tren; k. injiáttbig, stanovitni.
Instigatóre, m. ber Slufljejer, pod-pihdvee*, povodnih.
Instinto, ni. ber Slljiinff, nagón.
Instituiré, gp. etitfejeit, jiiften, postaviti.
Instruzióne, ž. ber Unterridjt, po-duèénje.
Insulso, k. alberit, nesldn.
Insulto, m. bie Sefchimbfmtg,vkdr-janje.
Insuperbire, gn. f)odjmütí)i$ teer--ben, prevzeti se.
Insúso, nač. auftuarts, gor, kviški.
Intaceàre, gp. einfc^iteiben, zarézati.
Intagliáre, gp. eiiifcbueíbett, izrezali; aužljaiten, izdlétiti, izsékati.
Intanfársi, gn. fcbtmitteln, oplésniti.
Iutánto, nač. itt fo fertt, kólikor; inbeffen, med tem, taj čas.
Intantochè, v. inbent, ker; bis, dokler.
Intarsiáre, gp. mit buntern Hotjc cmslegen, vdelati s pisanim lesom.
Intasáre, gp. »er(iopfen, zamašiti, zadelati.
Intavoláre, gp. išfetn, potdblati, s deskami obiti.
Intégro, k. »oflfMttbig, cel, popolni.
Intellétto, m. ber 93erfiant, um ; možgani.
Intelligente, k. »etftanbig, zvedni.
Intelligibile, k. berflanblich, razumljiv.
Intemperante, k. unntápig, nezmerni.
Intempestivo, k. uujeittg, nezgodni, o nepravem času.
Intendénza, i. bie Dberaufjtcht, nad-zirdteljstvo.
Inténdere, gn. »erfie^eit, razumeti; hčren, slišati, čuti; gefonneit fein,
Inte
nakániti; — s!, di qualche cosa, f\á¡ auf etWaS aerficí)en, úmiti kaj; — si con uno, ftd) mit einent w fichen, porazúmiti se, zastópiti se s kom.
Intenerire, gp. etweí^en, ganiti, omehčati.
Intento, m. )bie 9lí>jtdjt, naméra,
Intenzióne, i.) nakána.
Intercédere, gn. fñrtitten, obnašati se za koga.
Intercessóre, m. bet gñtfptedjet, priprošnik.
In tercié (to, m. bet« Serfjot, prepoved, i.
Interessáre, gn. intereffiteit, zadevati; — si per una cosa, ftcfy et= net ©adje anne^men, obnašati se za kaj.
Interésse, m. baa Snteteffe, obrést; dobiček*.
Intermézzo, k. bajtoifcheit fteljenb, posredni; m.baSStüift^etlfVtel, med-igra.
Intermissióne, ž. bie ttnteríaffung, opiišanje.
In termi (ténte, k. aítoedjfetnb, pre-néhoma.
Interno, k. innerí¡$, znotrdjni.
Intéro, k. ganj, cel; cavallo—, bet ¿pengfl, celák.
Intérprete, m. ber SDolmetfd), tol-mác; razlágavec*.
Interráre, gp. beetbigeit, pokopati.
Interrogare, gp. ftagen, prdšati.
Interrómpere, gp. mtterbrecbeit,/ire-mótiti.
Intervállo, m. bet 3l»tf<§entaum, medprostor.
Intéso, k. »etficmben, razumljen.
Intéssere, gp. einwebett, vtkati, v-plésti.
Intestáto, k. fjartttácfig, terdovrátni; oljne SEefiameut, brez oporoke.
Intestino, m. bet ®arnt, črevo.
Intiepidáre, gp. lan madjen, zmlá-citi. -
Intiéro, gl. intéro.
Intimare, gp. gerid^ttíd^ anfñttbigen, sódbeno obzndniti.
íntimo, k. tnnetliáj, znotrdjni; iti= nig, hetjltch, ískerni.
Intíngolo, m. bte Xuttfe, omáka.
Inve	269
Intirrizáre, gn. etflatten , vtérniti, otérpniti, odrevenéti.
Intollerábile, gl. insoffríbile.
Intolleránza, ž. bie Unbulbfamfeit, nesterpljívost.
Intonáre, gp. anflíntment zapéti.
Intonicáre, gp. tñndjen, pobeliti.
Intoppáre, gn. antteffen, «nfioffen, zadéti na kaj.
Intorbidire, gp. ttüben, skaliti.
Intórno, naé. unt, íiermtt, okóli.
Intorpidire, gn. erfdjtaffen, vtérniti.
Intossicáre, gp. »ergiften, zavddti, zastrúpati.
Intra, r. ¿Urifehen, med.
Intransitivo, k. unñbergehettb, ne-preldzni.
Intrapréndere, gp. untetne^men, početi, podstópiti se cesa.
Intráre, gn. Jjinein gefjen, noter iti.
Intrattábile, k. uníettífam, nekrot-Ijiv.
Intrépido, k. unetfdjtocfen, neo-strdšljiv.
Intrigare, gp. »ertmtten, »ettoicfeln, zmešati; — si. ftcfy einmettgen, vtikati se v kaj.
Introdúrre, gp. einfüfjten, vpeljati.
Introduzióne, ž. bie (Sinfñhtung, vpeljdnje; bie ©inteitung, uvúd.
Inubbidiénza, ž. bet Unge^orfant, nepokoršina.
lnudito, k. imerf/črt, neznan.
Innmáno, k. unmenf^ti^, nečloveški.
Inútile, k. minit}, nujtož, prazni, zastonj.
Invagársi, /gn. fidj »etlieben, za-
Invaghirsi, j ljubiti se.
Inválido, k. itngultig, neveljan; m. bet SmOalib, invalid.
Inváno, nač. »ergebená, zastonj.
Invasáto, k. befeffen, obsedan.
Invasióne, ž. bet @itibttt<h, pri-dértje.
Inventare, gp. erftttbett, znajti.
Invenzióne, i. bte@tftnbttitg,®n«/rf-ba.	[zimiti.
Inveniáre, gn. ubertointern, pre-
Invernieiáre, gp. ftrniffett, lošati.
Invérno, m. bet 28inter, zima.
Investigare, gp. fotfc$en, preiskovati, zveddvati.
270
Inve
Jena
Investiré, gp. einfejeu (¡tt eine 22 ñr--be), postaviti; baá ©elb aitf eticaá tterwenbetl , s dnárjami obračati; atlfflfíen, planiti na koga.
Inveteráto, k. serattet, zastaran.
Invetriáta, i. baá ©íaáfetiftcr, bíe ©laátíjúr, oknice, ali vrata na šipe.
Invettíva, ž. baž SluSfcíjelten, zmerjanje.
Inviáre, gp. Voetfen, vpótiti; fdjiicfen, posláti.
Invidia, ž. bet Oieib, zavist, i.
Invidiáre, gp. betteibett, zavíditi komu.
Invigilare, gp. beaufjtdjHgeit, nad-gledávati.
Invilíto, k. ¿agfjaft, plasljiv.
Invilúppo, ra. bet Umfc^tag, zavitek *.
Invincíbile, k. miübeniuutlích, ne-predobitni.
Inviolábile, k. uttwríejítd), neo-skrunljív.
Invisibile, k. iutftcí)t6ar, nevidni.
Invitare, gp. einlabett, povabiti.
Invito, m. bie (Sútlabung, povabilo.
Invitto, gl. invincíbile.
Invocare, gp. attrufen, klicati.
Invogliáre, gp. einbafltren, zaviti; — si, £itft befomnten, izljúbiti se komu česa.
Involáre, gp. (Fefyten, vkrasti.
Involontário, k. uutmlífiiíjrlícf), ne-
hótoma.
Involpáre, gn. bcanbíg hierben, snet-Ijiv biti.
Inzeppáre, gp. jufammenbtán^eit, vkup stišati, stlačiti.	[čiti.
Inzuppáre, gp. eimoetdjen, razmo-
lo, o. teb, jaz, jez.
Ipocrisia, ž. bie @<$etnljeiligfeit, hi-navšina.
Ipócrita, m. bet £eud)ler, hinavec*.
Ippopótanio, m. baá 9Jifyfetb, vodni konj v reki Nil.
Ira, ž. bet Som, jeza, serd, ž.
Ironía, ž. bie Sroiiie, zasmehovanje.
Irragionévole, k. mtuernünfttg, neúmni.
Irreconciliábile, k. nnbetfčljnlidj, ki se ne da spraviti.
¡rregoláre. k. tturegelmaftg, nepravilni.
Irreligioso, k. tttcfjie«, brezvérni.
Irremissíbile, k. mUJerjetljlic^íieorf-pustljiv.
Irreparábile, k. tttterfe^iicf), nenadomestljiv.
Irresoluto, k. »uentf<$IojTen, ki se ne odloči.
Irrevocábile, k. untt>iberntfli$, ne-preklicavni.
Irrigare, gp. betuaffertt, porositi, pomočiti.
Irrigidire. gn. (iatr tverben, odre-venéti.
Irritare, gp. reijett, dražiti.
Irriveréuza, ž. bie Unel;terbietigfeit, nespoštovanje.
Irroráre, gp. betunen, befendjteit,
porositi.	[véti.
Irragginire, gn. »errojlen, zarija-
Irruzione, gl. invasione.
IrsútoJk. berjitg, |itaub%,šetinast,
Irto, ( kosmat.
lsola, ž. bie 3iifei, otok.
Isolárc, gp. freí jteflen, na samo postaviti.	.
Issáre, gp. i;t|Jett, ctttfjief)ett, naviti.
Istánte, gl. instante.
Istesso. gl. stesso.
Istmo. ra. bie Stbjuttge, (Srbettge, medmúrska vožina.
Istorin. ž. bie ©efekte, sgodo-vine, ž. mn.
ístrice, m. ba« ©tacbetKfcmcitt, je-žosvinja.
Istruire, gl. instruiré.
Italiano, in. ber 3taíiener, talijdn; k. tta(iettifd), talijdnski.
Itterizia, ž. bie @elbfttd)t, zlatenica.
Ivi, nač. bort, tam.
3.
Jacinto, gl. giacinto.	I Jena, ž. bie §t)«ne, hiena (huda
Jat tanza, ž. bie ©rafjierei, bahdnje. \ zverJ.
Jeri
Jeri, nač. geilem, viera. Jeiiálti'o, nač. »crgeflerit, predvce-ranjem.
Jermattina, nač. geftertt 9J!otgenž,
viirajulro. Jeroglifico, m. bie Sitbetfdjtift,
Jerséra, nač, gejiertt 9tbenbž, snoii.
Larg	271
Jligero , m. baž 3odj Sanbež, ral
Jurista, m. ein 9ie$tžgetet>rter, prav-
dozndnec*. Jus, m. baž Sftec^t, pravo. Jusquiamo. m. ba« Silfenfraut, zob-njdk.
VT
MX»
K", se v taliinskih besedah ne piše; namesto njega se rabi „c" in „ch".
L
La, sp. bie, kazdvnica
spola; fte, ona ; (v ogovorit) ©te, vi.
Lá, nač. ba, tu, tukje; bort, bort* I)iti, tam, taj; quá e lá, f>tli ttttb t)cr, sem pa taj, sem no taj.
Labbro, m. bie Sippe, ustnica.
Laberinto, m. ba« gabprittth, zmotno hodališe.
Laborioso, k. atbettfant, dilavni.
Lacché, m. bet iaitfet, teklič.
Láccio, m. bie ©djiinge, zadirga, zanka.
Lacerare, gl. stracciáre.
Laddóve, nač. luetm ttur, teoferit, ako; toetl, ker.
Ladro, m. bet ®ieb, tat.
Laggiii, Laggiuso, nač. bort Ultten, tam doli.
Lagnársi, gn. jtdj beftagen, tožiti se.
Lago, m. bet @ee, jizero.
Lágrima, ž. bie Xfjtüite, solza.
Láico, m. bet fiaie, neduhóvnik; eitt Ungetetjrter, netiieni.
Laido, k. Ijafjtid), gerd.
Lama, ž. eilte ÜKetaílplatte, bie jftiuge, list.
Lambrusca, ž. nnlber SBeiuftocf, vi-ničovina.
Lamen tare, gn. jammern, tugovdti, tožiti.
Lámina, i. eilte 5)3iatte, ploša.
Lámpada, ž. bie Sampe, lampa.
Lampeggiáre, gn. blijen, bliskatise.
Lampo, m. bet 33tij, baž Seui^ten' blisk, bliskanje.
Lamponc, m. bie J&imbeete, malina.
Lampreda, ž. baž SJeunauge, pe-škur.
Lana, ž. bie SBofie, volna.
Lancia, ž. bie Sange, sulica; bet ifa^n, čoln.
Lanciarc, gp. fdjteubern, bičati.
Lancio, m. ein großer ©ptung, za-slcok, zaskočaj.
Landa, ž. bie (Stene, ravnina-, bte Jjeibe, nerodovitna ravnica.
Langnire, gn. fdjmadjten, ermatten, koperniti.
Lanoso, k. tooftig, volnat.
Lanterna, ž. bie Satetite, svetilnica.
Laonde, nač. baf)et, zato, za tega voljo.
Lapidare, gp. jleiitigeit, kamenovati.
Lapide, m. bet Seidieuiteiti, nagrobni kamen.
Lapis, m. bet ©teiftift, svinienik, olovnica.
Lappola, ž. bie Ätette, lapuh.
Lardare, gp. fpicfen, našpehati.
Lardo, m. bet ©Perf, špeh. slanina.
Larghezza, ž. bte Skette, sirokost; bie greigebtgfeit, radodarnost.
Largire, gn. fdjenfen, podariti; »ets gönnen, priželjeti.
Largo , k. Breit, širok; freigebig, radodarni; m. bie ©reite, širokost.
272	Lari
Lari; m. mn. bte EauSgotter, domači bogóvi.
Lárice, m. bet 8erf enbaunt, me-césen *.
Larva, ž. bie Satbe, sema.
Laságna, ž. eilte Šlrt Sittbeln, rezanci.
Lasciáre, gp. laffen, pustiti, opustiti; auslaffett, izpustiti.
Lascivo, k. geií, unjüf tig,pohotni, nečist.
Lasso, k. mati, vtrujen; eleub, vbog.
Lassil, Lasstiso, nac. bort OÍett, tam gori.
Lastra, ž. bie ipiatte, ploša; bie gettfierff etbe, šipa.
Lástrico, m. baS ©teiubflafier, plo-šina, tarac.
Latente, k. »etborgen, skrit.
Laterále, k. ©eiteiu, pobočni.
Latibolo, m. betSdjlupfttmtfel, skro-višče.
Latino, k. lateinifd), latinski.
Latitúdine, ž. bte Sreite, širokost.
Lato, m. bie ©eite, bok; bie ©e= gettb, kraj.	[nik.
Latóre, m. bet lleberbringer, prineš-
I,aíralo, m. bas ©ebell, lajanje.
Latta, ž. toeifeS Sled?, kositar.
Lattája, ž. nutrice —, bte @dltg= «tttnte, dojenica, dojénka.
Lattáre, gp. fáttgett, dojiti; gn. fau; gen, zezdti.
Latte, m. bie 9J!ildj, mleko; flor di — , bet Dtaljm, smetana.
Latticinio, m, bie fpeife, mlečna jed.
Lattime, m. bet Jfopfgrtttb, temenice, i. mn.	[lovorika.
Lauro, m. bet Sorbeerbaum, lovor,
Láuto, k. (jetrltch , fčjiltf , dragocen , sladóstni.
Lavágna, i. bie @djíefertafel, la-poma škerla.
Lavandája, ž. bie SBaffetiit, perica, perilja.
Lavare, gp. itmfdjen, (la vita o og-getti duri), vrniti; (—i panni), prati.
Lavativo, m. baS Jtlijiier, čorba za črevobrizglo.
Lavoránte, m. bet Slrbeiter, delavec*; bet ©efetí, délavni pomagác.
Lent
Lavoräre, gn. arbeiten, delati; afs fern, orati.
Lavöro, m. bte Slrbeit, delo.
Lazzeretto, m. bas Sajaretl), bolnišnica za oktižene.
Lazzo. k. berbe, terpki; m. Iädjet= lidj e ©eberbe, šalivo , gibanje.
Leale, k. red)Ifdjaffett, pošten.
Lcärdo, k. (cavallo), bet ©ctjinu-mel, belec* (konj).
Lebbroso, k. ausfäjig, gobov.
Leccare, gp. leiten, lizati.
Leči to. k. erlaubt, dopušen.
Lega, ž. bas 93ttttbnijj, zaveza; eine beutfdje ®ieile, nemška milja; bte Segtetung, srebroali zlatoveza.
Legäccio, m. bas Sattb, podveza.
Legale, k. gefejmäpig, postavni, po postavi; m. ettt OieftSgeleljrter, pravdoslovec*.
Legare, gp. binbett, jttbiitben, vezati, zvezali j bte 3äljne ftumpf tliadiflt, skomino delali.
Legge, ž. baS ®efej, postava, zakon.
Leggere, gp. lefett, brati.
Leggiadro, k. anmittljig, čedni, ljubezniv; m. berSiebljabet, ljubček.
Leggiere, -ro, k. leift, flinf, berhki; leidjtjttittig, nesmdtren.
Leggittöre, gl. lettore.
Legittima, ž. ber $ftid)tlljetl, ded-šina po postavi, postavni del er-bije. s
Legittiino, k. rechtmäßig, po pravici, pravi.
Legua, ž. ein ©tiitfSrettitljolj, derva.
Legnaja, i. ein §ol$hauftn, kopica dervä; bie ijoljfatumer, dervdr-nica.
Legnanie, m. bas Jjjoljtoeti, les.
Leguo, m. eilt ©tuet Eolj, hlod; eine jiutffe, kočija; ettt ©djiff, ladja.
Legume, m. bte Eiilfeuftitfi, sočivje.
Lei, o. ©ie, ttyr, vi.
Lembo, m. ber Otanb, rob.
Leudine, m. & ž. bie Sliffe, gnida.
Lene, k. gelinb, fattft, rahli, mehki.
LeShcchia j žlic le6a-
Lentiggine, ž. bie Sotnnterfprojfen, sončne pike.
Lento, k. lattgfant, počasni.
Lenz
Leuzuolo, m. bit« 33etttu<h, plahta, pertič.
Leone, m. bet Softe, lev.
Leonessa, ž. bie Soitrin, levica.
Leopardo, m. bet Seopatb, leopard.
Lepido, k. poffirltch, šaliv, smešni.
Lepore, m. bet Jlitftanb, čednost.
Lepre, ž. bet £afe, zajec*.
Lesina, ž. bie ©djuflerahle, šilo; bie .Kargheit, skoporitost.
Leso, k. perlejt, befähigt, oškodovan.
Lessare, gp. fieben, kuhati, variti.
Lesso, m. getontes gleifd), kuhano meso; k. gefotten, kuhan, varen.
Le s to, k. fitnf, berhki, urni.
Letame, m. bet ®üttger, gnoj.
Letargia, ž. bie ©cftiaffnc^t, zaspanost.
Letizia, ž. bie gröhlichfett, veselost.
. Lettera, i. bet ©uchftabe, čerka, pisrne; bet ©rief, pismo.
Lettera to, k. gelehrt, učen.
Letteratüra, ž. bie Siteratur, kniž-nost.
Lettiera, ž. bas 93ettgeflet(, poste-Ijiše.
Lettiga, ž. bie Saufte, nosilo.
Letto, m. bas Sett, postelja; k. ge= iefett, bral, bran.
Lettöre, m. bet Sefer, bravec*.
Lettura, ž. bie Cef ture, berilo.
Leva, ž. bet £ebebaum, drog; — di solditi, bie Aushebung uott Solba* fett, nabira vojaška.
Lcvamaccbie, m. bet glecfrettiiger, ki vmazke iz oblačil izpera.
Levante, m. bet Dften, jutro, ju-terna dežela.
Levare, gp. aufheben, vzdigniti; — milizie, Šofbateu toetben, vojake nabirali-, — il capello, bett Öltt ab; nehmen, odkriti se.
Levatojo, m. eilte Sugbtitcfe, most na škripcih.
Levatrice, ž. bie Hebamme, baba, popkarica, primalja.
Levitare, gn. gähtett, kipeti.
Lerriere, m. bet äßinbljunb, her t, (nagli pesJ.
Lezione, ž. bie Sefitttg, branje; bie Sefiion, podučavanje.
Li, nač. bort, bahin, tam, tje.
Ling	273
Libbra, ž. bas ^futtb, funt.
Liberále, k. fteigebig, radodarni.
Liberare, gp. befteien, rešiti, osvoboditi. -
Liberta, ž. bie gtetbeit, svoboda.
Libídine, ž. bie Uttju<hi, pohótnost,
nečistost.
Librájo, m. bet S3ttčhhanbiet, buk-vdr, knigdr.
Librería, ž. bie 93uchh<mbiung,kni-gdrna; 33tbliotf)ef, bukviše.
Libro, m. baS SBttch, bukve, i. ran. kniga.
Licénza, ž. bte (Mattbntp, dopuie-nje; bie íyrecf) i;eit, derznost.
Licenziárc, gp. t>etabf<hieben, slov/i dati; — si, ftdj beurfattbett, slovo vzeti.
Lieenzióso, k. ausgelaffen, razuzdan.
Lido, m. bas Ufet, ©efiabe, morski breg; bie ©egettb, kraj.
Liéto, k. frčljltch, vesel.
Liéva, ž. bie SEDinbe, vitlo.
Liéve, k. ieidjt, lahki; utibebeufenb neznatni.	'
Liévito, m. bet ©auerteig, kvas' krivdjca.
Liga, ž. bet žSunb, zaveza , sdrti-ženje.
Ligare, gl. legare.
Lima, i. bie geile, Stafpel, pila.
Liináccio, gl. limo.
Limare, gp. fetien, piliti.
Limattira, ž. bie geilfpčme, pilovina.
Limbo, m. bie Sorljotle, predpékel*.
Limitazióne, ž. bte Sinfchranfung, omejdšenje, omejilo.
Liinitrofo, k. angrattjenb, mejdšni.
Linio, m. ber ©chlamm, blato.
Limone, m. bet 3¡toneubaum, bie Bifrotte, limúna.
Limusina, ž. baS Slltnofen, milo-šina.
Limoso, k. f^ianttttig, blatni.
Límpido, k. fjell uttb fiar, jasni in čist.
Linee, 111. ber Sitáis, bistrovid.
Línea, ž. bie Sinie, čertica, riža.
Lineaméiito, m. bet ©eftcf/tSjug, obrazokrój.
Língua, ž. bie Sttitge, Sprane, jezik.
Linguággio, m. bie ©pradiie, jes¡7>.
274	Lino
Lino, m. bet glad)«, lan; k. letnett, lanén.
Linséme, m. ber Setnfame, lanéno seme.
Lióne, gl. ieóne.
Lippo, k. ftiefáugt'g, ki ima zagnojene oči.
Liquefáre, gp. fdjtnelgen, topiti.
Líquido, k. flitffig, tekoč.
Liquirízia, gl. regoltzia.
Liquóre, m. eitt Stqueur, žganjina, žganjica.
Lira, ž. bte Stre, lira (dnar); bie Seter, lira (citre).
Lista, ž. bte 91d)cl, pazdir; bte (State, osina.
Lisciáre, gp. glatten, gladiti; fcfjmttt--fett, lepotičiti.
Liscio, m. bte <3 d) miti fe, rumenilo; k. glatt, gladki.
Lisciva, ž. bte Sange, lug.
Lista, ž. ber ©treif, proga, porta; bte Setjle, lašta; bte Sijle, zapisnik.
Listare, gp. oetbramen, obšiti.
Lite, m. bet ©trett, prepir; iprojef, pravda.
Litigare, gn. prpjeffiten, prdvdatise.
Litografía, ž. bet ©teinbrucf, kam-notis.
Litorále, k. Jtüjlen*, pomorski, primorski; m. bte ©eefufle, primor je.
Livélla, ž. bte 2Bajfettoage, ravno-mér.
Livéllo, m. ber Srbjtn«, gospddska štibra; bte 2BajferU>age, ravnomér.
Lívido, k. btatm uttb biau, modro-rujdv.
Livréa, ž. bte Siwee, jedndka o-bléka gospddskih služdvnikov.
Lizza, ž. bet ©djlagbaitm, lesa, pre-kla; bte ©^raíiíen bet {RettnbaJ)», zarantdnje; entrárin — con uno, ftd) mit jemanb itt eiiteit ©treit etn* laffett, prepirati se s kom.
Lo, sp. ber, ba«, kazdvniea mdž-kega spola; ii)tt, e«, ga.
Lócale, k. ortlid), naméstni, okrajni.
Locánda, ž. ettt Oafi^aus, gostil-niea.
Lodáre, gp. ioben, hvaliti, pohvalili.
Lode, ž. ba« Sob, pohvala,
Lódola, ž. bie Serdje, škorjdnec*.
Lami
Lógica, ž. bte aSetnmtfiieI)re, umo-sldvje.
Lóglio, m. ba« Uitfrant, Ijdlika.
Lógoro, k. abgemtjt, abgetragen, obnosen, lozni.
Lolla, gl. loppa.
Lombo, m. bte Senbe, ledje.
Lóinbrico, m. bet iBegetttourm, sta (deževna).
Louganimitá, ž. bie Sangmittfj, po-terpljivost.
Longitúdiiie, gl. lungliézza.
Lontáno, k. tueit, daleč.
Lontra, i. bie gif<$otter, vidra.
Loppa, ž. bet ©preit, pleva.
Loquáce, k. fd)»art«ft, labrav.
Lordáre, gp. befubeln, befauett, omd-zati, oblatiti.
Losco, k. Wóbftdjtig, kratkovíd; einäugig, jednoók.
Lotta, ž. ba« Dííngett, térganje; bet Jíambf, boj.
Lottáre, gn. ringen,térgatiseskom.
Lotto, m. bie Sotterie, loterija.
Lúbrico, k. f^litpftig, polzki. .
Lucarino, m. bet ßeiftg, eizek.
Lucchétto, m. ba« ä}orlegfd?loß, žabica, obešdvnica.
Lúccio, m. ber £)edjt, suka.
Lúeeiola, ž. ba« 3oijamte«i»itrm$en, kresnica.
Luce, ž. ba« £id)t, luč, i. svetloba.
Liicere, gn. teuften, svetiti.
Lucerna, ž. bte Sambe, lampica.
Lucérta, Lucértola, ž. bte (Stbedjfe, kušer.
Luclierino, gl. lucarino.
Lúcido, k. ijefl, leudjteitb, svetli.
Lucífero, m. ber SWorgett|iern, da-nica.
Lucignolo, m. ber Sod^t, duša (v svečah).
Lucro, m. bet ©cltutttt, dobiček*.
Ludibrio, m. ba« ©efpött, rdganje, ruglo.
Lue, ž. bte ©eudje, kuga.
Lúglio, m. Sttlt, juli, mali serpan.
Lugiibre, k. i£raner=, žalobni.
Lumáca, ž. bie ©djttecfe, polž.
Lume, m. baá Sidjt, svetloba, luč.
Luiniéra, ž. ettt grofe« Sic$t, veliki plam; ein SBanbleud)tet, sve-tilnica.
Luna
Luna, ž. bet SJiottb, mesec*, luna.
Lunedi, m. bet SWcntag, ponedeljek*.
Lunge, nač. toett, daleč.
Lunghesso, r. bieijt an, tik (česa); läng«, za (čem).
Lunghezza, ž. bie Sänge, dolgost.
Lungi, nač. toett, daleč-, r. toett »on, daleč od.
Liuigo, k. lang, dolg-, toett entfernt, daleč; m. bie Sänge, dolgost; r. läng«, za (čem).
Luogo, m. bet Ott, bie ©teile, ®e* genb, mesto, kraj; bet Staunt, $laj, prostor.
Luogotenente, m, ber Sicutenant, poročnik, namestnik.
Magg
275
Lupo, m. bet SBolf, volk.
Luppolo, m. bet £opfen, hmel.
Liirido, k. faljl, bled.
Lusingnuolo, gl. rosignučlo.
Lusinga, i. bie @$meidjelei, laskanje ; prilizdvanje.
Lusingare, gp.Jd}meicl;eln, liebfofett, laskati se, prilizovali se,
Lusso, m. bet Sttru«, potrata, tro-ški nepotrebni.
Lussuria, ž. bie ©eiifjett, llnjudst, nečistost.
Lustro, m. bet @laiij, Hiš s bet itiufjm, slava.
Luto, m. bet Seljnt, .ftotl), ila, blato (za zamdzati).
Lutto, m. bie Žtauet, žalovanje.
3ML
Ma, v. aber, allein, pa.
Macacco, m. b»t |k»tait, Sljfe, pavijan, neka rodovina opic.
Maccheroni, m. mn. italieuifdje Sfats beln, talianski rezanci.
Maccliia. i. ©djtimjfiecf, madež; eitt fflufd)»alb, gojzd, hosta.
Macchiare, gp. beflecfett, ocokati. okapljdti.
Macchina, ž. bie SJiafdiiue, stroj.
Macehinare, gn. auf cttoa« Söfe« ftmten, Otdufe fc^mtebeit, na tihem hudobije kovati.
Macchinazione. ž. bie Slänfe, skrivno naklepanje.
Macellajo, m. bet gltifdjer, mesar.
Mactliare, gp. fchladjtett, zaklali.
Macello, m. ba« ©d)lachtt;auč, mesnica.
Macerare, gp. eintoeidjeti, bctjen, odmdkati.
Ma che, v. außer, razun.
Macigno, m. fejiet ©anbjieiit, terd kamen.
Macilente, -to, k. abgeje^rt, l)ager, suh, medli.
Macina, ž. ber äTatljlfietu, mlinski
' kamen.
Macinare, gp. mafilett, mleti.
Macinatöre, ra. bet garbetiteiber, barvomesnik.
Mariulla, ž. bie g£ad)«bre<|e, ter-lica.
Maculare, gp. befleefen, omadeževati.
Madania, ž. bie äSabame, gospa.
Madia, ž. ber SSacttrog, deža.
Madonna, ž. bie heilige Sungfrau, Devica Maria.
Madornale, k. mütterlich, materni.
Madre, ž. bie ©iutter, mati.
Madreperla, ž. ¿Perlmutter, svetla lušinka.
Maesta, ž. bie SDiajefMt, veličanstvo.
Maestra, ž. bie SKeifietm, učiteljica.
Maestro, m. ber £ej)rer, učitelj, u-čenik.
Maga, ž. bie ßauberm, čarobnica.
Magagna, ž. ba« ®ebre$en, ber gebier, pomankanje.
Magagnare, gp. Berberben, pokvariti.
Magazzino, m. ba« Sftagajitt, ma-gazin", zaloga.
Maggesef m. Maggiatica, ž. ba« JBrachfelb, praha.
Maggio, m. bet dJtai, maj, veliki traven*.
Maggiore, k. größer, veči; älter,
slareji.
Maggiormente, nač. liauptfäclitct, veči del, posebno.
276	Mag
Magia, ž. bte Bauberfuttfl, čarobia.
Magistráto, m. tie Dbrigfeit, go-spddska.
Máglia, ž. bte 2Jíaf$e, zanka.
Máglio, m. ber ©djlágel, kij.
Magnaniiuitá, ž. tie ©rejšmutfj, ve-likodiišje.
Maguare, gl. mangüre.
Magnesia, ž. tie ©íaguefta, magi-nézia.
Magnetismo, m. magtieíiftf .ftraft, magnéticna moč.
Magnificare, gp. er^cben, tiiftmeit, slaviti.
Magnificénza, ž. bte ^Sradjt, §crr» licfcfeit, slavje, velikolépje.
Mago, ra. bet Bauberer, čarobnik.
Magóna, ž. baž •ijammerluerf, ber Sifettljaitmtet, plavš.
Magrézza, ž. bte Sftagerfeit, mér-šavost, suhost.
Magro, k. ntager, tjager, suh, medli.
Mai, nač. je, jetnal«, kadaj; nin mali, nikoli, nikdar.
Majfile, m. gefcfttiitteiter (šber, prešič.
Majólica, ž. uuá^tcá SporjeKait, bela lončarina.
Majorána, m. ber SKajoraii, ma-jerón.
Malaccórto, k. imbebadjtfant, ne-smótren.
Maladétto, k. »erfJit<$t, proklet.
Malagévole, k. litiityfam, težavni.
Malagiáto, k. biirftig, revni.
Malamente, nač. boff, malopridno, po nenidoma.
Malandrino, m. ter ©ttajjenrattber, razbojnik.
Malánno, m. gtopeá Ultglitcf, velika nesreča.
Malappropósito, nač. pr Unjett, neprilično, nesgódno.
Malaticcio, k. fránfíid), boléhav.
>laIa(o, k. frattl, bolán.
Malattia, ž. bte .fíranífieit, bolezen* ž.
Malavóglia, -glienza, ž. bte Slbge* iteigtfyeit, nepriklónost.
Malavvedúto, k. ltnbefottnen, ne-smótreni.
Malavventúra, ž. ber Uttfafl, nesreča.
Malcadúco, m. bte fafiente ©itdjt, boijd.it, ž.
Mane
Malcontento, k. uttjufttebett,nezadovoljni.
Malcreáto, k. uttarfig, neotesan.
Maldicénte, k. »etleumbetifdj, °t>e-rajdč, opravljajoč.
Maldicénza, ž. bte Serieutnbuttg, obiranje, oprdvljanje.
Male, m. bas llebel, zlo, hudobija; — di denti, baž Batytltóeh, zobo-bdl, i. nač. übeí, \ájltájt, zlo, malopridno , slabo.
Maledire, gp. »erflucfjett, proklinjati.
Maléfico, k. bofe, f4ábliá}, hudobni, škodljiv.
Malestánte, k. itt fc^te^ten Umftatt= belt, ki slabo shaja.
Malevogliénza, ž. bte Uebeigeftmtt--heit, zloholnost.
Malévole, k. ttbeigeftitnt, mtfgtttt: ftig, zlohotni.
Malevolénza, gl. malevoglienza.
Malfattóre, m. bet ttebeltfyáter, hudo délnik.
Malgrádo, r. tuibet 2Biííeit, vkljub.
Malia, ž. bte 93eí)eritttg, čarobija.
Maliáre, gp. befiemt, očarati.
Maligno, k. božiirtft, hudobni.
Malinconia, ž. bie ©ttoennutij, o-tožnost, pobitost.
Malincónico, k. meíattc^oltf^, ftt»er= tnittljig, otožni, pobit.
Malizia, ž. bie SBoáíjeit, hudobnost.
Malizióso, k. boáfjaft, hudobni.
Malleábile, k. Ijámmerbar, koválni.
Mallevadóre, m. ter 33 tir ge, porok.
Malóra, ž. baž Uttglútf, ŠGetCerbett, uima, nesreča.
Malta, ž. ber ©¿Kam»', glib, blato; ber íWórtel, mort.
Maltrattáre, gp. itrighanbeltt, f<$te$t befwtibeltt, gerdo s kom ravnati.
Malva, i. bie 3M»e, bas ^abbet» Irailt, pdpelj, slezovača.
Malvágio, k. bofe, fd}elmtp$, malopridni.
Malvivénte, k. iteberítd?, potepén.
Malvolentiéri, nač. utigertl, nerad.
Mainma, ž. bie SDiama, mamica.
Máminola, m. bas SBeilcfyen, vid-lica.
Manáta, ž. eiite ^anb »oii, polna pest.	[nje.
Mancánza, ž. ber SWaitgeí, mánka-
Mane
Mancare, gn. ntangeltt, f<f)lmtman-kati.
Mancia, ž. bas Sttttigelb, rokodir.
Mandata, ž. £anbboll, pergiše.
Mancino, k. linf, levi.
Manco, m. bet SOiangel, Abgang mdnkanje; k. mangelhaft, pomank-Ijiv; nač. Weniger, manje; venir —, ausgeben, emdnkati.
Mandate, gp. fdjicfett, poslati.
Mandatario, m. bet ®ef^aft«»et* Waltet, opravnik.
Mandorla, ž. bet SÖJanbelfetn ,mdn-dola (sad).
Mandorlato, m. bet ©iatibctfud)en, pogača iz mandol.
Mäiidorlo, m. ber ÜKanbelbanm, mdndola (drevo).
Mandra, ž. bie §eetbe (Sieh), ¿reda.
Maneggiare, gp. befühlen, ¿Idtati-, hanbhaben, rokovati, obračali.
Maneggio, m. bie ¡Betreibung, rokovanje, obračanje.
Mangiare, gp. effen, Reifen, jesti.
Mangiativo, k. eßbar, pojestni.
Mangiatöja, ž. bet greßtrog, jasle, ž. mn.
Mania, ž. bie ¡Raferet, razdivjanost.
Manien, ž. bet Sletmel, rokav.
Manichino, m. bte SManfcljette, ro-kavni obrob.
Manico, m. baSJ&eft, deržalo, rog-, bet Stiel, ročnih, topor.
Manieotto, m. bet SKuff, rokov-nica.
Maniera, ž. bie ?lrt, način, viša; bas ¡Betragen, obnašanje.
Manieroso, k. manierlid), geftttet, čedni, vljudni.
Manifattüra, i. SDJanufaftut, ro-kotvor.
Manifestere, gp. tmtb tljun, offen» baten, obznaniti, razglasiti.
Manifesto, k. offenbar, futtb, beut* lieh, očit.
Maniglia, ž. -glio, m. bas Slrnt* banb, narokvica.
Manimesso, k. angejapft, angefault* teil, načet.
Manipolare, gp. jufamrnett mengen, pomešati.
Maniscalco, m. ber .iöttffdjmib, kovač (podkövar).
Marc
277
Maunaja, i. bas ¡Beti, bie Strt, sekira.
Mano, z. bie §atib , roka; venire alte mani, hatibgemeiu Wetben, popusti se; dar Ia prima —, §aitb ans ¡ffierf legeit, delo začeti-, dar 1' ultima — , beenbigen, delo dokončati; metter — , »orn Jeter jteheit, sabljo potegniti.
Manoale, m. ber ^anblanger, stre-ždj.
Manomettere, gp. attjafifen, ati* f<hneiben, načeti.
Manoscritto, m. baS SDfanufftM rokopis.
Manovale, gl. manoale.
Manovella, gl. leva.
Manavra, ž. bas i£aun>erf, vervje. na brodovih-, bas ¡Btančoet, voj-ničke skušnje.
Manritta, Marrita, ž. reehte .ganb, desnica.
Mansuefare, gp. befanftigen, potolažiti; jahmeti, vkrotiti.
Mansneto, k. fanftmuthig, krotki.
Manteca, ž. bie Romate, pomata [mazilo za lase).
Mantello, m. bet SKantel, plajš.
Mantenere, gp.aufre^th«iten, zder -ždti; erilahteit, živiti-, — si, ftdj erhalteti, živeti.
Mantice, m. bet ¡BtaSbalg, mth, pihalo.
Mantiglia, i. bet graneitmantel, plajšek.
Manubrio, m. bie £anbhabe, bet ®tiff, roča, rocelj.
Manzo, m. bet Dčhs, vol.
Maomettismo, m. mahomebanifd)er ®taube, mohametova vera.
Marangone, m. bet Siuttnermattns-geftlle, tesarski delavec*.
Maraviglia, ž. bas ffitmber, čudo.
Maravigliare, gn. ftcfc uutubern, čuditi se.
Marca, ž. bie 9J?ari, meja (dveh dežel)bas Sattb, dežela; bas 3ei*
| dieti, zndminje.
Marcare, gp. bejeidjuen, zaznamiti.
Marchese. m. ber Sffhrfis, marke*, (žlahnik).	[niča.
Marcia, ž. bet Warf$,pot, popdt-
Maracire, gu. mat\d)iten, stopati, hoditi, popotovati.
278
Marc
Matr
£££
Marcioso, k. eitertg, gnojni.
Marcire, gn. fcf)1oaren, gnojiti se.
Marciuuie, m. bet (Sitet, bie gani* itip, gnoj, gniloba.
Mare, m. bas STOeer, more.
Marčnima, i. bte @eelanbf$aft, printerje , pomorje.
Maresciallo, m. bet SDiatfcfjall, maršal.
Maretta, ž. bie Iturnf/e bes STOeereS, nemirnost morja.
Marga, ž. bet SSergel, lapor.
Margarita. Margherita, ž. bae (Sati* fefciumdjeu, marjetica; bte iferle, biser.
Margine, m. & ž. bet iRaiib, kraj, okrdjek*.
Marinajo, m. bet SMatrofe, mornar.
Marino, k. šDieer*, morsk.
Mariscalco, gl. maniscalco.
Maritaggio, m. bte .§etratfi, CŠi)e, ženitva.
Maritale, k. eiie(id), ženitni, zakonski.
Maritare, gp. »ertjeiratljen, omočiti, moka vzeti.
Marito, m. bet (Sfjetmutu, mož (zakonski).
Marittiino, k. attt Dieere geiegen, jttt @ee gefjorig, pomorski.
Marmaglia, ž.'bas ©eftmeif, finbet, druhdl, ž.
Marino, m. bet ©farntor, mramor.
Marra, ž. bte Kabine, ber Jtarfi, motika.
Marrocliino, m. bet Jtorbttait, kor-dovdnsko usje (iz ovije koze).
Marrone, m. bte SSaroue, martina (laški kostanj).
Marte, m. bet SMarS, davor.
Martedi, m. bet Stenfiag, torek*.
Martfilliire, gp. ijimimerit, kovati; nabijati.
Martello, m. bet Hammer, kladivo.
Martire, m. bet 'Diartitrer, mttče-nec*.
Martirizzare, gp. martern, mučiti.
Martora, ž. ber SRarbet, kuna.
Marža, ž. bas ^fropfreiž, cepna mladika.
Marziale, k. fttegerifd), bojni.
Maržo , m. ber 9Warj, marc, sušeč*.
Mascella, ž. bie jtitmlabe, čelust, čeluga.
Maschera, ž. bte 2Jiažfe, s emu.
Mascherare, gp. »erlareett, naše-
mati.
Maschile,) k. mamili^; manttfiaft,
Maschio, S možk.
Masnada, ž. bte Xrttpp, oborožana druhdl.
Masnadiere, nt. bet ©olbat, voj-nik; bet ©trafjenraitiiet, razbojnik.
Massa, ž. bte 2Jiajje, kup; nae. afijtt, pre, preveč; — grande, ali; ju grof, prevelik.
Massajo, m. ber £aus»ertoaltcr, hi-ševuvec*; bet 3)ieier, kmetova-vec*.
Masseria, ž. ber SKetcr^of, pristava; aKeriet SBaareit, blago.
Masscrizia, ž. bas Hausgeratf), pohištvo ; bas iKirtljfdjaftSgerath, kme-tovdvsko orodje; bte ©parfamfett, prihranljivost.
Massiccio, k. gebiegett, čverst.
Massiina, ž. bie (Srunbreget, načelo.
Massimamente, nač. fjauptfacijliiii, poglavitno, posebno.
Massinio, k. ber gropte, največi.
Mastiilo, m. ber Sitber, Jiufcei, ve-drica, škaf, kabel*.
Masticare, gp. faiten , žvečiti.
Mastice, m. bet SKaftir, mastilcs (neka smola).
Mastiilo, m. bet ©cfjaffuttib, ovčarski pes*.
Mastro, gl. maestro.
Matassa, ž. bie ©treljtte, štrena.
Mateinatica, ž. bte 3Rati)ematif, ra-čunoslovje.
Matera$sa, ž. £ bie 2]iatrafce, griv-
Matcrasso, m. \ niča, motroc.
Materia, ž. ber ©toff, tvor.
Materiale, k. matetiefi, forperitd), tvorni; ber ©toff, bie SKaterialien, tvorilo, gradivo.
Materno, k. muttcrlidj, materni.
Matricida, in. bet SKuitermorber, materomorec*.
Matricola, ž. bie Srtoet&ifteuer,»«'-varslci davek*; bie SJiatrifet, zapisnik, matica.	[pisati.
Matriccolare, gp. eitt|c£iret6eu, za-
Matr
Matrigna, ž. tie ©ttefmntter, mačeha.
Matrimonio, m. bte ®l)e, ženitba, zakon.
Matrona, ž. lie iífatíOlte, staríca.
Mattinn, ž. -no,m. tet SDiorgeit Jutro.
Matto, k. narriff, nor; tet Starr, norec*.
Mattolina, ž. tie £eibelerd) e, škor-jánec*.
Mattóue, m. ter ©acffteiu, cigel*, opeka (za zid).
Mattutino, m. ter SKorgen , jutro; k. ntotgenblif, júterni.
Matúráre, gp. reifett, zoreti.
Maturo, k. reif, zrel, godni.
Mausuléo, m. práftígeS (Stabntabl, slavno grobje.
Mazza, i. ter ©tab, palica; ter ©dilágel, kijec*, nabijdč.
Mazzapiccliio, m. ter ©f litgel, nabijdč.
Mazzeránga, ž. tet Slauel, kij za zemljo potaptdti.
Mazzétto, m. tet Süfd)el, ta« Stranj djen, šopek*.
Mazzo, m. ter Sunt, ta« $afet, šop.
Me, o. mit, m i d), mi (meni), me.
Meccánica, ž. tie aftedjanif, kre-toslóvje.
Mecca 11 i smo, m. bet aftefanismits, kretostrój.
Meco, r. mit mit, s menó.
Medáglia, ž. tie SJhtltje, medalja.
Medésimo, o. felbjl, eben berfelbe, sam, ravno tisti.
Mediano, k. mittetmáfig, srednji.
Mediante, r. mittels, s, so.
Mediatóre, m. ter SBermittlet, sred-nilt.
Medicábile, k. Jjeiibar, ozdravili.
Medicamentoso, k. ^etíetib, zdravilni.	[zdč.
Medicastro, m. fd)ledj ter Htjt, ma-
Medicina, ž. tie Slrjneifitnjt, zdravilstvo ; tie Sírjnei, zdravilo , v-račtvo, lek.
Médico, m. tet Slrjt, zdravnik, lekdr.
Medio, m. ter STrittelfiitger, srednji perst; mittler, srednji.
Mediocre, k. mitteimafig , srednji.
Meditare, gp. ttadjbenfen,betraften, premišljevati.
Ment	279
Mediterráneo, k, (mare) mitteíián-btff es íKeer, srednjozémno more.
Méglio, nač. beffet, bolj.
Mela, i. bet Slpfel.jábelka (sad).
Melacotógna, i. tie Ctuitft, kútina.
Melegrána, Melagranata, i. ter Oranatapfel, mogranj.
Melífero, k. (jottigreif, medapólni.
Melissa, ž. ta« íKeíiffentrant, melisa.
Meliíicáre, gn. £otttg mafen, med déla ti.
Méllica, gl. saggina.
Mellóne, m. tie STOeíotte, dinja.
Melina, i. tet ©flamm, blato.
Meló, m. ter Apfelbaum, jábelka (drevo).
Melodía, ž. tie äSelobie, napév; ter ©oljlflang, pevoglás.
Membrana, ž. bas £ä»tf en, mrena.
Membro, m. bas ©ilieb, ud, členek.
Memorábile, k. beníttmtbig, póm-nenja vredni.
Meinoráre, gp. gebenteu, erinnern, spomniti.
Memoria. ž. bas (Sebäf Ittif , pamet, ž. spomin; ber ®enfjettel, bas Serjeifllijj, zapisek*.
Mena, ž. bet ¿¿anbei, bie @ad)e, o-néganje, reč, i.
Menageria,,ž. bie SKenagerie, ber Slliergarten, zverinjek.
Meuáre, gp. führen, leiten, voditi, peljdti.
Menarrósto, m. bet Sratenwenber, pečenkovrdt.
Mendicáre, gp. betteln, beračiti.
Mendichitá , Mendicitä, ž. bie S3et= telei, beračija.
Meno, nač. weniger, niinber, manje; il —, baS ©eringfie, naj manje; venir —, oljnmäd)ttg Werben, omed-léti; al —, toenígfteilS, narmánj.
Menomáre, gp. perminbem, zmanjšati.
Ménomo, k. ber gertngfie, nar-mánji.
Mensuále, k. ntoitatlid), mesečni.
Menta, ž. bie SWünje, meta.
Mentále, k. tut Sinne, tu ©eban»
* íen, miselni.
Mente, i. bet Serftatib, ®eift, um, duh.
Mentíre, gn. lügen, lagáti; — al-
280	Men t
Metr
triii, cttteit Sfigen flrafeit, koga na ta i postaviti.
llento, m. tag jfittu, brada, skranja.
Mentovare, gp. erwähnen, gebenfen, omeniti.
Mentre, nač. mittlerweile, iubeffeit, ba, dokler.
Menzione, ž. bie äKelbuttg, (SrWälj* nttltg, omena, spomin.
Menzogna, ž. bie Siige, laž, ž.-
Meravigliare, gl. maraviglidre.
Herciinte, m. bet .Kaufmann , ler-govec *.	[roba.
Mereanzia, ž. bie SBaare, blago,
Mercatante, gl. mercinte.
Mercatäre, gp. battbeln, feilten, tergovdti, teržiti.
Mercato, m. bet SWarft, sejem*; §attbel, tergovanje; a buon —, Wot)lfeil, dober kup, cen.
Merce, ž. bie 28aare, blago, roba.
Merce, ž. bet Mm, bie Šeiofjnung, plačilo; ba« SJJiitleib, bie @tbat« mitng, vsmilenje; nač. sua merce, merce di lui, iljnt ®auf, hvala njemu! merce di Pio, la I)io merce, ©Ott fei ¡Bant, hvala Bogu!
Merceclie, v. Weil, ker.
Mercede, gl. merce.
Mercenario, m. bet Soljuarbeiter, težak, najemnik.
Merceria, m. berÄram, tergovina.
Mercoledi, (mcrcordi), in. bie SJiitt= Wod)e, sreda.
Merciirio. m. bet SRertut, merkür; ba« £Utecfftlber, živo srebro.
Merda, ž. bet Srecf, tlnfiath, blato, govno.
Merenda, ž. ba« Se«perbrob, mala južina, malica.
Meretrice, ž. bie §ute, kurba, kurva.
Mergere, gp. eintauchen, namočiti, podtopiti.
Mergo, m. bet Sauget, podvodnik.
Meridiano, m. ber SKittagžfrei«, poldnevni krog; k. mittägig, pol-dnevni.
Meriggio, m. bie 9»ittag«jeit, poldne.
Meritamente, nač. öerbienter SBeife, po zasluženju.
Meritare, gp. »erbienen, zaslužiti.
Merito, m. ba« ©erbiettjt, zasluga, zasluženje.
Merláre, gp. au«jacten, nazobčati.
Merlétti, m. ran. bie Bwitnfpijen, čipke, špice.
Merlo, m. bie ¿Jtnue, nazobčen obrob (na zidóvju 7.
Merlo, m. bie Stmfet, kos.
Mero, k. (auter, rein, čist.
Mesáta, ž. gaitjer äßonat, mesec dni; ba« 2)?onatgelb, mesečni denar.
Méseere, gp. mifcbeu, mešati.
Mescliiuo, k. armjelig, eletib, fehlest, revni, vbogi.
Mesciróba, ž. bte ©iejjfatme, ročica.
Mescoláre, gp. vermengen, zmešati, pomešati.
Mesciiglio, m. ba« ©entifdj, zmes. i.
Mese, m. bet SDiottat, mesec*.
Messa, ž. bie SKeffe, maša; ber Seis trag, vlaganje; eitle Xracfct Spei: fen, skleda jedil.
Messaggiére, -ero, m. ber Sot--fdjaftet, ©ote, poslanik.
Messále, m. ba« 9Jtejjbu<h, mašne bukve.
Messe, i. bie (frute, žetva.
Messía, m. ber ÜJÍeffia«, izveličar.
Messo , m. ber Sote, poslanec*; k. gefejt, gelegt, postavljen, položen.
Mestáre, gp. umrühren, mésiti; mi= fcf)ctl, mešati.
Mcstatójo, gl. méstola.
Mestiére, m. bie Äuufl, ba« ítanb» Werf, rokodelstvo.
Mestizia, ž. bte Setrübnifi, žalost.
Mesto, k. traurig, žalostni.
Méstola, ž. ber {Rührlöffel, kuhlja, kúhavnica.
Meta, ž. bie £älfte, polovica.
Metállo, m. ba« SOJetall, kovina.
Meta mórlosi, ž. bte Serwanblung, preobrdženje.
Meteóra, ž. bie Snfterf^einung, zračna prikazen *.
Meteorología, i. bie SEitterung«; lehre, vremenoslóvje.
Método, m. bie SPíet^obe, Seljrart, način učenja.
Metro, m. ba« ©htbenmafj, slovko-méra.
Metrópoli, i. bte ^auptfiabt,glavno mesto.
Metropolita, m. bet (Stjbif^of, nadškof.
Me«
Mettere, gp. fejen, ftefien, (egen, postaviti, djati, položiti; — un a-bito, ein Äieib anjiehen, obleči; — si a sedere, ftch nieberfegett, sesti; — si in Camino, ft<$ auf bett 2Beg begeben, se na pot podati.
Mezzanino, m. bil« §«Ibgef^op, ni-zosobje.
Mezzano, m. bte ÜKittelSpcrfon, ber Äuppler, mešetar.
Mezzanotte. ž. bte ©?ittertta<3)t, polnoč.
Mezzina, ž. bet .Strug, vere, ročka.
Mezzo, k. Ijatb, pol; m. bte äRitte, sreda; bie Hälfte, polovica.
Mezzobiisto, m. bas ©rufibitb, poper sje.
Mezzocerehio, m. ber Jjatbfreiž, polkrog.
Mezzodi, Mezzogiorno, m. bet ÜJiit; tag, poldne.
Mi, o. mir, ntidj, mi (meni), me.
Miagolare. gn. ntiatten, mijdvkati.
Mica, non e —, gar nicht, nič ni.
Micante. k. fchtmnteritb, leskeč.
Miceia, ž. bte 8unte, prižigalo.
Miecino. nač. Wenig, majheno, malo.
Micida, m. ber Sföötber, umorivec.
Micidiale, k. ntörberifeh, uböjni.
Micia. ž. bie tieje, mačka.
Microscopio, m. ber üftifroffop, drobnozor.
Midolla. ž. Midöllo, m. bie ifrunte, meča.
Miele, m. bet §ouig, sterd, i. med.
Miatere, gp. einernten, žeti.
Mietitore, m. ber ©cbmtter, ženjec*.
Miga, gl. mica.
Migliajo, m. 3ai)l »on ilattfenb, ti-sučina, tavžentina.
Miglio, m. bte SKetie, mitja; bie •Öirfe, proso.
Migliorare, gp. perbeffern , poboljšati.
Migliorc, k. beffer, bolji.
Mignatta, ž. ber Šiutigel, pijavka.
Mignolare, gn. blühen (»on ČiiPen; bäumen), cveteti (oljke).
MigrÄre, gp. aitSWanbertt, seliti se.
Milione, m. bte DMliott, milijon.
Militare, k. militärifd), vojniški.
Milizia, ž. baž TOiitärWefen, voj-ništvo.
Míop
Millantáre, gn. prahlen, baitdi' se.
Millautatóre, m. ber ^nffdjttetb'r, bahdč.
Mille, št. taufettb, tavžent, jezero, tisuč.
Milleloglie, ž. bie Schafgarbe, er-mdnec, koroncvet.
Millésimo, k. ber taufeubfie, tdv-ženti.
Milza, ž. bie 9Rtlj, vranica, slečena.
Mináccia, ž. bie $rohuttg, grožnja.
Minacciáre, gp. bro^eit, groziti se, zlobiti se, protiti.
Miliare, gp. mintren, pod zemljoj kopdti.
Miuatóre, m. ber TOttirer, zemljo-vcrtnik, kamenovértnik.
Minchióne, m. ber ÍHtmmfopf, brídalo.
Minerále, m. bas SKiiteral, ruda, rudovina.
Mineralogía, ž. bie Sttiinetalogie, rudoslóvje.
Minestra, ž. bie Suppe, župa.
Miniera, ž. bet Schalt, rudna jama.
Mínima, ž. bie 9tote »ott einem bat; bett Silage, nota (muzikdlna).
Miniináre, gp. Perntitibern, zmanjšati.
Mínimo, k. geringft, minbeft, naj-mdnji.
Ministeriále, k. jttr (Regierung ge; hörig, ministerski.
Ministro, m. ber SRtnifler, minister*.
Minoránza, ž. bie äWtubcrjä&rigfeit, nedolétnost.
Minore, k. Heiner, manji.
Minorenne, k. minberjähtig, nedo-létni.
Minúgia, ž. bie Sarmfeite, struna iz črevu.
Miniiire, gp. »errtitgern, manjšati.
Minuto, m. bie Díínute, minuta; k. bütw, feht Hein, drobni; véndcre a—, eingeht »erfaufeit, na drobno proddvati.
Minuzzáre, gp. Hein trafen, drobno zasekati.
Minuzzoláre, gp. jerbröfeltt, drobiti; drobno zasekati.
Mio, o. mein, moj.	[vid.
Miope, m. ein Äurgftdjttget, kratko-
282	Mira
Mira. i- 1«® -Sorn (attf ber glinte),
muha (na puški).
Mirábile, k. tmtnberBar, čudovit. Mi rá col o, m. tas aOuntev, čudo. Mirére, gp. atife^en , Betradjten, o-
gleddvati; jieíen, mériti. Mirra, i. bie SKirríje, mira. Mirtillo, m. bie .§eibeí(>eere, borovnica.
Misantropía, ž. bet 3Kettf<$enl)aji,
ljudomčržnja. Mischiánza, gl. mesciiglio. Miscliiáre, gp. »tvTmfdjen, pomešati. Miscredénte, k. ungláuBtg, nevérni. Miserábile, k. elenb, itnglücfíidj,
vbog, revni. Miseria, i. bas ©letib, révsina. Misericordia, i. bie Sarmljerjigfeit,
vsmílenje. Misero, k. eíettb, revni. Misfátto, m. bie 2)¡í(fct!)at, hudodelstvo.
Missionário, m. bet SMifftOttát, misijonar.
Missióne, i. bie ©enbung, poslánje. Misterio, -ro, ra. bas ©eljetmnif,
skrivnost. Misto, k. »ermifcftt, zmešan. Mistura, ž. bie üRtfcfjung, zmes, i. Misúra, i. baS SSají, mera-, «fuór di —, uBet alie ©¡agen, čez mero; a misúra che, je ltad)bem, kakor. Misuráre, gp. meffeu, mériti. Mite, k. geliiib, miíb, pohlevni, krotki.
Mitigare, gp. linbetii, polahcáti,
vbláiiti. Mitología, ž. bie SWtytfjologie,
Beííefire, basnoslóvje. Mitra, i. bie Sifdjofsmitje, škofovska kapa. Mo, nač. (tomBarbif^) nun, jejt, zdaj,
Móbile, m. bie SMoBiiien, baS £aus.-
geriitíj, pohišje. Mobilitá, i. bie Seh)egii$Jeit, gibljivost.
Moccicóso, k. rojig, smerkav. Móccio, ra. ber 9io$, smerkelj. Móccolo, m. ber ©tumpf, ¿larefc; gu @nbe Breunenbe iferje, košček sveče ; betsoit bet SRafe íjángetibe ffioj, curek iz nosa.
Mona
Moda, ž. bie 3J!obe, nošja, moda. Modellare, gp. aBfornten, vpoddbiti. Modello, m. baS ©¡obeli, SWufter, izgled.
Moderare, gp. mäßigen, vmerjati;
bämpfen, zavirati. Moderazione, ž. bie Mäßigung,
®litf;aitung, zmernost. Moderno, k. neu, neumobifi), jejig,
nov, saddjni. Modestia, ž. bie Sefifyeibenljeit, pd-metnost.
Modificare, gp. milbetn, einfdjtäns fen, vblažiti, vmerjati; ntobiftju reit, spremeniti. Modo, m. bie SBeife, način; bas 9)iaß, mera; ba® Serljaltelt, »ader-ždnje; baS ©Sittel, pot; trovAr—, ©fittel ftttben, pot najti; in che —. line, kako? Möggio, m. bas ©ialtet, žilna mera. Möglie, ž. ba® @Ijei»eiB, žena (o-
moženaj. Mola, ž. ber SDiü^tfietn, mlinski kamen.
Molare, k. dente —, bet Saden;
¿aljn, kotnik (zob). Molare, gl. affiUre. Molestare, gp. Mäjligen, nadlegovati.
Molestia, ž. bie SStage, nadlega. Molla, i. bie ©tafjifeber, pero. Mollare, gn. na<fy(affen, popüsati;
ans bett §äuben laffen, spustiti. Molle, k. toeiä), mehki. Molle, Molli, ž. mn. bie geuerjange,
kleše za ogenj. Mollezza, ž. bie ®fitf)6eit, meh-kost; bie Set'ttietcBlufmtU), mehkiiž-nost.
Mollica, i. bie Stobitume, meča. Mollilicare, gp. erloeidjeit, omehčati. Molo, m. bet ®atmtt, nasip. Moltiplicare, gl. mitltipliciire. Moltitadine, ž. bie ©iettge, množina.
Molto, k. Biel, mnogi; groß, velik. Momento. m. ber SlngenBIitf, tren. Monaca, i. bie 9lotme, nuna. Monachino, m. ber ®intpet, popkar. Monaco, m. ber ©Jönd), menih. Monarca, m. ber ©ionardj, samo-vladar.
Mona
Monasterio, -ro, m. boa .Kíojler, samostan, klošter*.
Moneo, k. einijáubig, jednorók.
Mondáiio, k. toiMíá), svetovni, posvetni.
Mondare, gp. fc§«íeit, lúpiti, hí-šiti; reinígetl, sndžiti, izbirali.
Mondézza, ž. bie 9íeinticfjfeít, snaž-nost.
Mondíglia, ž. bet Slbgang, Unratlj, smetje.
Mondo, m. bíe SBelt, svet; bie Seute, ljudje; dar al — , ¿ur 9Mt bvill; gen, na svet spraviti.
Monéllo, ta, bet Sptjbubí, ©djeím, malopridnež.
Monéta, i. bíe 9Mn$c, dendr.
Moníle, m. baá feaUbatÚi, ovrdtnik.
Moniménto, ra. baž ©rabntal, ®enf* mal, spominek.
Monóeolo, m. eítt <Sittáugíget, jed-noók.
Monólogo, m. bet ÜJíottolog, samo-gdvor.
Monopolio, m. bet Sldeiufjanbel, sa-moteržtvo.
Monótono, k. eíittonig,jednozvé¿ni.
Monsignóre, m. gnábtget .§err, mi-lostivi gospod; íjoéhjürbíge Ona* ben, preuzvišeni milostivi gospod.
Montágna, ž. bet ©erg, pogorje.
Montagniiólo J m. bet ©ergbetuofys
Montanáro, \ tter, goričdn.
Montare, gp. jietgett, fyiitauffleigen, gor iti; betragcn, fidj belaufelt, nabrati se, nateči; — a cavállo, ju Oferte jleígeu, na konja se vsesti.
Monte, m. ber ©erg, gora; — di pieta , baž Seíljljauá , posojilnica; andar a — una faccénda, eítt @es fdjfift attfgeben, opustiti svoje poslovanje; a monti, l)aufeuWetfe, na kupe.
Montóne, m. bet @djafbocf, 5®ib* ber, merkdč.
Montura, ž. bie SDioninr, vdjnička oprava.
Monumento. gl. inoniménto.
Mora, ž. bie ©íattlbeere, mora; — prdgnola, bie ©tombeere, ostrož-nica, kopinšnica.
Morale, k. rttoraltfd), ¿udorédni.
Mórbido, k. tcetcfc, locfer, perhki.
Motó	283
Morbo, m. tie .Sranil)eit, bolezen", ž.
Mordáce, k. beipig, vjedljiv; fájarf, razjédni.
Mórdere, gp. beipen, grixiti, ugriznili.
Moréllo, k. fchtoarjbraun, čemo-rujdv.
Moriré, gn. fietben, vmreti.
Mormorárc, gn. fauft taufdjett, «oblati , šumljati.
Moro , m. bet 3Kol)t, zamorec*.
Moroso, k. fatimfelig, langfam, žnu-tav.
Morsa, i. bet @cf)raub|lotí, klese na vil.
Morsicliiáre ,1 gp. jerbeípen, zgri-
Morsicáre, \ ziti.
Mórso, m. ber Sip, griz, vjédina.
Mortajo, m. ber SRotfer, moiar.
Mortale, k. jierblid), trmerljiv,
vmerjóé.
Morte, ž. ber í£ob, smert, i.
Mortífero, k. tóbtlidj, smertni.
Mortificare, gp. bantpfett, tčbteu, vkrotiti.
Morto, m. eitt Sobter, mer lié; k. tobt, mertvi.
Mosca, ž. bie gítege, muha.
Moschéa, ž. bie SDíofc^ee, mošea (turška cerkva).
Moschétto, m. bie aSuSfette, glinte, puška (vojniška).
Mossa, ž. bie ©etuegmig, gibanje.
Mosso. k. betoegt, giujen. majan.
Mostácchio, m. ber knebelbart, ©djiturbart, berki.
Mostárda, ž. ber @enf, ženof. go-rušica.
Mosto, m. ber SOíoft, mošt.
Mostra, ž. baS Betgen, ©eifen, ka-zanje; bíe $roíe, ba<3 ÜKufier, po-ktišnja, izgled; ta» Sifferblatt, lice; bet ?lttffd)lag (bei Uniformen), zavrdtki.
Mostrare, gp. jeigett, kazati.
Mostro, m. baá Itngetyeuer, pošast, spaka.
Mostruóso, k. mipgeftaltet, spacen.
Motivo, m. ber ©eioeggrttnb, podtika.
Moto, m. bíe ©etoegung, genútje, gibanje.
Motóre, m. bet Slnfiifter, povodnik.
284
Mott
Hatu
Mottegsiáre, gn. fpaffett, »etiren, šaliti se.
Motto, m. eút wijiger (Silifatí, bistroumna misel.
Moviménto, m. bie Setoegung, ga-nútje, gibanje.
Mozióne, gl. moto.
Mozzáre, gp. abí;aitett, abfcfmetbeu, prisekati, (n. p. rep).
Mozzo, k. abgefauen, »ermujt, štu-éast.
Múcchio, m. bet Haitfeu , ©djober, plast, kopica, kup.
Múccia, i. bie fiaje, maéka.
Mucilággine, Muggellágine, in. eiu jáf)er Éaft, ©djleitn, glen, smer-kelj.
MmosíIii, i. bec (Sdjleim, Hez,a.
Mudare, gn. ftd) 'mauferti, miniti se.
Mufla, ž. bet @cf)inuuel, plesnic.
Mu liare, gn. fchimnteln, plesnéti.
Mugghiáre, gn. Mofen, meketáti.
Múggliio, Muggito, m. bag ©ebrüíí, ©eblóf, rjovenje, múkanje, me-ketánje.
Mugnájo, m. bet ©íiiKet, mlinar.
Múgnere, gp.meifeit, moleti, mólziti.
Mugóla re, gp. toinfefo, cviliti.
Mulácehia, ž. bie ífrülj« < $oljíe, vrana, kavka.
Mulináro, gl. mugnájo.
Mulinéllo, m. bie £anbmithle, žerv-nik, žermlje.
Mulíno, ni. bie i*íiif)(e, mlin, maten*.
Mulo , m. bet ÜBaulefel, mezeg*.
Multa, i. bie ©elbbufíe, globa.
Multiplicare, gp. »er&ielfáltigen, »ermebrctt, pomnoževdti.
Multíplice, k. ttielfacf), množiti.
Mu minia, i. bie SWumt'e, múmia (posušen merlič).
Municipále, k. junt íaub - obet @tabtted)te geíjocig, kar mestne pravice zadene.
Municipio, m. bie ©tabtgeredjtfame, mestne pravice; bet ©tabtratfj, mestno svetovdvstvo.
Munificénza, ž. bie SKilbtfjatigfeit, dobroddrnost, miloddrnost.
Munifico, k. milbtbatig, freigebig, radodarni, miloddrni.
Munire, gp. »ertoaljren, befefiigen, okovdriti, vtérditi.
Mttnizióne, i. bie Sefejiigung, e-térdenje; bie SMunitiott, streljivo.
Munto, k. gemolfen, pomólzen.
Muóvcre, gp. bewegen, tegen, ganiti , gibati; pos. antreiben, pod-bddati; — si, ftdj regen, ganiti se, gibali se.
Muráglia, ž. bag ©emáiter, zidóvje.
Murare, gp. mauern, zidati.
Muratóre, m. bet üÄauret, zidar.
Múrice, ž. bie ^iti'pitrfcfiuecfe, šker-latar (polž).
Muro, m. bie SDiauer, zid.
Musar<lo , m. ber ÜJiaulaffe, zijalo.
Muscálo, Muschiilto, k. nadj Sie* , fant tiedjettb, po pižimu dišeč.
Múschio, m. bet SBifam, pižim; bag äßoog, mah.
Miischióso, k. mooftg, mahovit.
Múscolo, m. bet ÜRusfe!, žila.
Museo, m. baS ÄUtijlfabinet, muzéj.
Museruóla, ž. ber fiattlfotb, na-góbcnica.
Música, i. bie SOíuftf, múzika.
Muso, m. bie ©(fmauje, gobec*.
Musoliéra, gl. museruóla.
Mussolino, Miissolo, m. bag Siefs fe(tud), ber SKuffelin, mušolin.
Mustácchi, m. mn. ber ©djtturbart, .finebelbart, berki.
Mustélla. gl. donnola.
Mústio. m. bag ©Í00«, mah, ma-hovina.
Muta, i. bie Slbtoedjfeimig, spre-me'na; bag ©efpamt, zapréga; a muta, WedjfeiWeife, zvérstoma, ¿redoma.
Mutábile, k. »eräuberlidj, spremen-j Ijiv.
Mutánde, i. mn. bie Unterhofen, ' gace.
i Matare, gp. ünbern, Deránbetn, «pre-meniti.
\ Mutazióne, i. bie Serünbetung, spre-ména.
Mutilare, gp. uerilttmmeíu , prisekati, prirézati (kakšni ud).
Moto, Mütolo, k. jiitmrn, fptadjlog, mu t as t.
Mutnainénte, nač. wed^feíweífe, ge* gettfeitig, vzajemno, nasprotno.
Mútuo, k. gegenfettig , Wedjfelfeitig, ■ vzajemni, nasprotni.
Nabi
Neri
285
«ÉAMt
sr.
Nabissarc, gn. Wñtfjen, bésnití.
Nabisso, m. bet 9lbgrunb, brezden*; bofe« tfiltb, nelek, malopridni o-trok.
Nano, m. bet ßwerg, pritlikovec*, pažek *.
Narciso, Narcisso, m. tie Slarjiffe, narcisa.
Narcótico, k. @<$laf mateitb, dre-motivni.
Nárice, ž. ba« 9lafentoct), nosnica.
Narráre, gp. ergäben, povedati, pri-povédati.
Narrazióne, i. bie (Stgáljlung, prí-
povest.
Nasáre, gp. berieten, vohati.
Nasáta, i. bet Slafenjiñber, bercka (pod nos); pos. lange Síafe, dolg nos.
Náscere, gn. geboren werben, roditi se; gefdjefyen, zgoditi se.
Nasciménto, m. Náscita, ž. bie @e= bnrt, rojstvo.
Nascónderc, gp. »erbergen, skriti, skrivati.
Nascond íglio, m. bet ©cfilut'fiviu; fei, skrovišče.
Nascóso, Naseósto, k. betflecFt, skrit.
Naso, m. bie Síafe, nos.
Naspo, m. SBinbe jum ¿Jlvím, sú-kavnik.
Nastro, m. eitt gewobene« Sknb, trak.
Natale, m. bie ®eburt, rojstvo; bie ffiei^nattett, Božič.
Natáre, gn. ftwitnnten, plavati.
Natatóre, m. bet ©t1"'11«11"/ Pla~ vdč.
Nativo, k. gebürtig , po rodu , rojen; angeboren, prirojen.
Nato, k. geboren, rojen.
Natura, i. bie Slatur, narava.
Naturale, m. uaturlicfje Sigetifcfkift, priróda; k. natlirlid) , naravni; eefjt, sam na sebi.
Naufrágio, m. bet ©t'ff^11^' dolóm, brodokérsje.
Náulo, m. bo« gófjrge'lb , brodnina.
Naúsa, Nausea, ž. ber (Scfel, bie Uebelfeit, gdbljenje.
Nauseare, gn. Gcfel fjaben , gabiti se komu.
Nautica, ž. bie ©tifffafjrtisfnnbe, broddrstvo, brodarosldvje.
Navicabile, k. ftiffbat, brodivni.
Navicare', t gn. f^iffett, broditi, bro-
NavigAre, i ddriti.
Naviglio, Navile, m. baž gal^eug auf bem SBoffer, brod.
Navolo, gl. naulo.
Nazione, ž. bie Sfatiott, narod.
Ne, v. unb nid^t, in ne; ne — ne, Webet — not, ne — ne.
Nebbia, ž. ber Oiebel, megla.
Necessario, k. notwetibig, potrebni; — m. bet Slbtritt, zahod.
Neccssita, ž. bie 9totl)Weubigfeit, potreba , sila.
Negare, gp. laugnett, berneinett, zanikati , tajiti.
Ncgativo, k. »emeittenb, zanika mi.
Ncgbittoso, k. trage, »erbropen, len, nemarn.
Negligente, k. natl&ftg, nemarn.
Ncgoziante, m. bet £anbel«niann, tergovec.
Negozio, m. bet §anbel, tergovina.
Ncgro, k. fttoarj, čem.
Negrofumo, m. bet .(tienrug, SUup, saje (i« smolnatega lesa).
NegromAnte, m. bet ©tisarjfunfti let, vedež.
Nembo, m. bet 'piajtegen, ploha.
Nemichevole, k. feinbfelig, nepri-jateljsk, sovražni.
Nemico, m. ber geinb, neprijdtelj, sovražnik.
Nemista, ž. bie gembftaft, *ov-ražtvo.
Neoflto, m. eitt -Jienbefeljtter, spreo-berjenec *.
Ncpote, gl. nipote.
Ncquissimo, k. Ijčtft nngerett, febr bofe, hudobni, krivični.
Nequita, Nequizia, ž. bie 23o«l)eit, ©cttlojtgfeit, hudobnost, krivičnost.
Nereggiare, gn. in« @tWarif fali len, čemeti se.
Nericdo, ik"	ce,M
286
Nero
¡Vero, k. fdjtoatj, ¿ern.
Nervo, m. bie 9ter»e, ©eljne, žila.
Xcseieutc, k. untotffettb, nevedni.
Nespilo, Nespolo, m. bet Siižpel* baura, nešpelj f drevo).
Nespola, ž. bte ¡Diispet, nešpelj (sad).
Nessiino, k. fein , nobedni, nihče, nikdo.	\snaiiti.
Nettare, gp. reinigen, pttjen, čistiti,
Netto, k. nač. rein, fcmber, čist, snažni.
Neutrale, k. neutral, nobenstran.
Neutro, k. feinež »on 33eibett, nobedni.
Neve, ž. bet ©cbuee, sneg.
Nevicare, gn. fchitciett, snežiti.
Nevo, m. bet gled auf ber §aitt, bas "Kal, zndminje na koži.
Nibbio, m. ber §tthitergetet,j«sfrcft.
Niccliia, ž. bie Stifte, čelešnik, votlina v steni za podobe.
Nidilicare, gn. tiiften, brüten, gnezditi, gnezdo delati.
Nido, m. baä SJefl, gnezdo.
\ i en te, m. StidjtS, nič.
Nimboso, k. geioitierljiift, flütntifch, viharni.
Xiinieizia. gl. nemista.
Ninnare, gp. ftiigettb einwiegen, zibaj e popevati.
Nissülio, gl. ncssuno.
Nitido, k. rein, čist.
Nitrito, m. bas @etotei)er, razge-tdnje.
Nitro, ni. bet Salpeter, Salpeter*.
No, nač. nein, ne.
Nobile, k. abetig, žlahni, plemenit.
Nobilita, ž. bet Slbel, žlahnost, plemenitost.
Nocchi», m. ber .Kttotren, 9lft, gerča.
Noeeliioroso, -ruto, k. fnotig, iiftig, gerčav.
Noeeiolo, m. bet ©teilt (int Dbfte), košica.
Nocciuola. m. bie ^afeljiattbe, le-skovina, lešje.
N'oce. m. bet Siupbaum, oreh.
Nocella, ž. bie §afetnnf, lešnik.
Noceuioscada, ž. bie äüuafateit; ttup, moškatni orešič.
Nocivo ,'e | k"	il!0dlJiv-
Nofte
Noderoso, Noderuto, gl. noeeliioroso.
Nodo, m. ber Äncten, ozel*.
Nodrire, gp. ernähren, živiti, rediti.
Nodritore, in. ber 'Pjlegeuater, <Sr.-luiftrer, rednik.
Noi, o. mn. mir, ltltS, mi, nas.
Noja, ž. ber Serbritp, bte tange aßeite, naveličanje, dolgočasje.
Nojevole, Nojöso, k. »erbrieptich, täftig, dolgočasni.
Noleggiare, gp. uiiet(;eu, bitigeu, najeti.
Noleggio, Nolo, m. bie grad)t, SDJie--tl;e, brodarina, najemnina.
Noilie, m. bet Slame, ime.
Noiniua, ž. bie (Srnennuug ju einet äöürbe, imenovanje, izvoljenje za kako službo.
Nominare, gp. nennen, heipeu, imenovati; ernennen, izvoljiti.
Non, nač. nidjt, ne.
Nonagenärio, in. eilt Stenn jigjäh* tiger, devetdesetletnik.
Nondillianco, Nondiineno, nač. nicht« befto weniger, beffen ungeachtet, ven-der ne manje,	[baba.
Noiuia, ž. bie ®ropmuttcr, babica.
Nonno, m. bet ®rop»ater, dedec, ded.
Nouo, k. ber nennte, deveti.
Nonostanche, nač. obgleich, oiifd^on, ajcoravno.
Norma, ž. baä äBüifetutaß, koto-mera; bie Oiicf) tfc^)itttr, pravilo.
Nostralmente, nač. nad) unferer SanbeSart, po naše, po našem.
Nostro, o. ltitfer, naš.
Nota, i. baž SKetlmcrf, znaminje; bie Stote, nota.
Notabile, k. merfwürbig, beträchtlich, znatni.
Notiijo, m. ber Stotar, notar.
Notare, gp. aumerten, emfdjteiben,
Notare, gn. fd)wimincn, plavati. Notaro, gl. notajo. Notilieazione, ž. bie Jlnbeututtg,
poznamek*. Notizia, ž. bie Äeniltuip, znanje. Noto, k. Mannt, znan. Notte, ž. bie Stacht, noč, i. Nottetempo, Nottetempore, nač. bet Stacht, po noči.
JVött
Occi	287
No t to I a , ž. bie gtebermaus , netopir, šišmiš.
Notturno, k. tiadjtlith, nočni.
Novale, k. (campo), bas SSra^fetb, novina.
Novanta, št. netutjig, devetdeset.
Novantesimo, k. bet iteuiijtgjie, devetdeseti.
Novare, gp. etneitertt, ponoviti.
Nove, m. iteuit, devet.
Novella, ž. bas iDiaf)rdjen, pripo-vest.
Novellamente, nač. tteulicfj, un-krat, še ni dolgo.
Novello, k. nett, mlad, nov.
Novembre, m. bcr StoBeuiber, november*, lislopad.
Novena, ž. bie «euntagige 9tnba(fyt, devetnice.
¡Voverare, gn. jahten, šteti.
Novilunio, m. bet 9teitmonb, mlaj, mlad mesec*.
Novita, ž. bie 5)teuigfeit, novica.
Novizio, m. cin atigef;enber aRondj, novinec* ( menih j.
Nozze, i. ran. bie §o^5eit, ženil-vanje.
Nubile, k. mamtbar, za moža, za ženiti.
Nuca, i. bas ©eiiicf, zdtilnik, ši-
njek.
Nudo, k. natt, nag-, Uot, goi. Nügola, gl. ndvola.
Nulla, ž. Stifts, nič. Nulladimeiio, nač. nichts befio W(-
niget, beitnoch, v ender le. Nuuie, m. bie @0ttf)eit, božanstvo. Numerabile, k. jafilbar, številni. \ u mer Are, gp. jiiiileu, šteti. IVnineratore, m. fcerßäiiifr, števec*. Numero, m. bie ßciifl, število. broj. iViinzio, m. bet Sotije, poslanik,
glasonoša. Nuoeere, gn. fdjaben, škoditi. Naera, ž. bie Schnitt, sneha. Nuotare, gn. fchhiintnteti, plavati. Nuoto, m. bas ^ijWimnun, plavanje. Nuova, ž. bie Sieitigfeit, novica. Nuovainente, gl. novellamente. Nuovo, k. neu , nov. Nutrice, ž. bie Stninte, dojka. Nutrimento, ra. bie Staf;rung, živež. Nutrimentoso, k. namhaft, vžitni. Nutrire, gp. nähreit, živiti. Nüvola, i. bie äßolfe, oblak. Nuyolöso, k. umtučlft, tnčltig, oblačni.
Nuziale, k. hoc^eitHdh, ženitvdnsk.
O.
O! čut. o! ach! oj! oh!
Obbedire. gn. gefjorcheit, vbogati, pokorni biti.
Obbiettare, gp. etntoenben, eintuerfen, spondšati, prigovarjati.
Obbietto, m. bet ©egettftanb, predmet, obličdj.
Obbliare, gp. uergeffen, pozabiti.
Obbligare, gp. »erpfiidhten, zavezati koga.
Obbligo, m. bie ©čhuibigfeit, ^jMcht, dolžnost.
Obblio, m. bie 33ergefjenheit, po-zabnost.
Obbliquo, k. fc^tage, \fyitf,vegast, postransk.
Obblivioso, k. »ergepiičh, pozabljiv.
Obbrobrio, m. bie Schattbe, sramota.
Obbumbrare, gp. Befchattenob-senčiti.
Obelisco, m. bet DBelisf, obelisk, (štirvoglat visok steber iz kamena).
Oblongo, k. (anglidj, podolgast.
Oca, ž. bie ®ans, gos, ž.
Oecasione, ž. bie ©etegenheit, priložnost, prilika.
Occhiale, m. bas Slugeugtas, očal-nik; ocehiali, mn. bie Srifte, o-čale.
Occhiata, ž. bet fflticf, pogled.
Occhieggiare, gp. lieiaugetn, zaljubljeno gledati.	[niča.
Ocebičllo, m. baS $noi>f(o$, gurnb-
Occliio, m. baS Slttge, oko.
Oceidente, m. bet SBejten, zapad, zahod.
288	Occo
Occorénza, i. ber 9Iotf)falí, potreba, sila.
Occórrere, gp. begegen, napróti priti; zgoditi se; nötfjig fiabett, treba biti, potrebovati.
Occultáre, gp. »erbergett, skrivati.
Occupáre, gp. toepehmen, fld) be* máftigen, otéti, osvojiti; beffäfi tigeil, opraviti dati.
Occupazióne, ž. bie Sefdjäfttgung, posel*, opravilo; bie Sefljneijmung, posedanje, obsédanje.
Océano, m. ber £>eeatt, veliko morje.
Oculáre, k. jttnt Sluge gehörig, o-česni.
Od, v. obet, al, ali.
Odiare, gp. iwffeit, mérziti.
Odiérno, k. heutig, današnji.
Odio, m. ber meržnja.
Odoráre, gnp. tiefen, dúhati, dišati, vohati.
Odoráto, m. bet @eruf, (@tntt) dúhanje.
Odóre, m. bet ©etltf, duh, vonja.
Odorífero, -rifico, k. toof;triet6enb, dišeč.
Oifendere, gp. beietbigett, razžaliti.
OfFendicoIo, m. bai Jpinbetnip, ber Stltflofi, spotika.
OflenditóreJin. ber SSeleibtger, ža-
Oífensóre, $ liveč*.
Offerire, gp. anbieten, ponuditi.
Ollería, ž. bas Stnerbieteu, ponúda.
Offésa, ž. bte 53eleibiguttg, razža-lehje.
Oficíale, in. ber ¿Bebiente, strežaj.
Oficio, m. bas Slntt, bie Sebienitttg, služba, strežba.
Oficiositá, ž. bie ©ienfifertigfeit, po-služnost.
Ofizio, gl. oficio.
Oggétto, gl. obbietto.
Oggi, nač. íjeute, danes, dañas, dnes.
Oggidi, Oggigiórno, k. heut ju Sage, dan današnji.
Óglio, m. ba« Bil, olje.
Ogni, k. alle, jebet, vsak.
Ognissánti, m. Allerheiligen, vsi-svéti.
Ognóra, nač. jeberjeit, vselej.
Ognoracbé, nač. fo oft als, kóli-korkrat.
Ombr
Ognúno, o. jebet, jegíifer, vsak, vsdkteri.
Ohi, Oi, čut. att, atttoeh, a<h, joj!
Oibó, čut. o betoahre, beí 8eibe tiift, kaj še, ne bo dal.
Olii, čut. f;ola, he, ola I no!
Olezzáre, gn. gitt tiefen, dišati.
Olio, m. bas Del, olje.
Olióso, k. ólig, ólift, oljnat.
Oliva, i. bie £>lt»e, ber Deljtíeig, maslina, óljka.
Olivastro, k. oltoeitfarbig, olivnat.
Olivéto, m. ber Dlisentoalb, ólj-kovje.
Olivo, in. ber Delbaitm, oljka.
Olmo, m. ber Ulmenbaunt, brest.
Oltracció, nač. itberbief, ferttet, razun tega, dalje.
Oltraggiáre, gp. befdjtmpfen, zmerjati.
Oltrággio, m. bte 93effimbfuttg, harte Seleíbiguttg , zmerjanje, o-sramoténje.
Oltrainaríno, k. jeufetts bes üftee* teS, zamorski; l'azzúrro —, t)im¡ tnclblatt, nebésnat.
Oltrapassáre, gp. uberfchreiten, prestopiti , préjti; übertreffen , prekositi.
Oltre, r. über, ttebfi, čez; d'oltre in oltre, butf ttttb bttrf , skoz in skoz.
Oltreclié, nač. überbteji tai?, razun tega da.
Oltrediclié, nao. aitfctbem , razun česa.
Oltrepassáre, gl. oltrapassáre.
Omággio, m. bie Jjulbipng, skd-zanje poddánosti, spostovdnja.
Olliai, gl. oramai.
Oinbclíco, Ombellico, m. bet Sta* bel, popek*. '
Ombra, ž. ber Sfattell, senca.
Onibráre, gp. Befcftattett, obsénciti; gn. Serbaft l;abeu, súmniti; ffeu feitt, plašiti se.
Oinbreggiáre, gn. (Sfatteu geben, senčiti.
Ombrélla, i. ber ©onitenffirm, sonénik.	[nik.
Oinbréllo, m. ber íHegenff irnt, dež-
Ombróso, k. fcbattig, senčni; ffeit, plašljiv; argtsofmtfch, sumljiv.
Omer
Ordi
289
Omero, m. bie ©cfcultcr, pleče.
Omettere, gp. mtterlaffen, opušati, opustiti.
Olllicida, m. betSiötbet, umorivec*.
Omission«, ž. bie Utiterlaffung, o-pušenje.
Ohio, gl. uomo.
Omogeneo, k. gleichartig , jedna-koverstni.
Oneia, ž. bie Unge, unča.
Ouda, ž. bie SÜelle, SBoge, val.
Olidc, nač. woher, Woraus, od ko-dar, iz česa.
Ondeggiäre, gn. ©eilen werfen, Wallen, valove gnati, valjati se.
Ondoso, k. »oll SBelleit, valovit.
Oiidulaziöiie, ž. bas SBogen, WaU len, valoOtiljanje.
Oneröso, k. belimetltch, težavni.
Onesta, ž. bie ©hrbarteit, poštenje.
Onesto, k. ehrbar, pošten.
Onnipossente, Onnipotente, k. all= mächtig, vsemogoč.
Onuipresenza, ž. bie Slllgegenwart, vsepričejočnost.
Onniscieuza, ž. bie Slflwiffenheit, vsevedenje.
Onnivedente, k. ailfehenb, »setn-
dijtic.
O no rabi le. k. ehrwürbig, spošto-vdvni, častivni.
O nor are, gp. ehren, spoštovati, častiti.
Onorärio, m. bas honorar, spoznanje (plačiloJ.
Onoratu, k. geehrt, častit, spoštovan.
Ondre, m. bie @hte, čast.
(Mita, ž. bet Schimpf, bie ©djanbe, sramota; ad—, jUitt Stoj, vkljub.
Ontano, m. bie (Me, jelša, jalša.
Opaco, k. bnnfel, temni.
Opera, ž. baS SEBerf, bie Sirbeit, delo; bie D pet, pevoigra; mettere in—, ins SÜBerf fejen, dela se prijeti.
Operajo, m. bet Slrbeiter , XagWers fer, delavec*, težak.
Opcräre, gp. Wirten, vdelavati; »errichten, arbeiten, opravljati.
Operazionc, ž. bte SBirfittig, vde-Idvanje; bte Verrichtung, opravljanje.
Operöso, k. thätig, delavni.
Opinione, i. bie illieituutg, mnenje, misel*, i.
Oppin. m. bas Opiutn, ber SKohn« faft, dremek*.
Opponent«, m. ber (¡Segnet, pro-tivnik.
Opporre, gp- entgegen fejett, ein-wetlben, nasprotovati, prigovarjati.
Opportunita, ž. bte gelegene Seit, prilika.
Opportüno, k. gelegen, prilični.
Opposiziöne, ž. bie Sttlgegenfejung, nasprotovanje.
Oppresso, k. uiiterbrücft, potlačen.
Oppressbre, m. ber Unterbrüder, tlačitelj.
Opprimere, gp. unietbtucfeit, tlačiti.
Oppugnäre , gp. bejiittmett, napadati.
Opulente, k. wohlh«£>enb,premožni.
Opulenza, ž. bet Uebetfiufj, obilnost.
Ora, ž. bie ©tuttbe, ura; —, nač. jejt, batb, zdaj, lcmalo; or ora, gleich jejt, zdaj zdaj; di buon —, früh, rano; non veder t'—, et? Was nicht erwarten fömtetr, komaj dobiti, težko čakati.
Oraeolo, m. bet ©čtterfpruch , božanska izreka.
Oragano, m. ber Orfan, vihar.
Oramai, nač. jejt, ttunnteht, zdaj.
OrAre, gp. beten, moliti.
Orario, k. ftüttblicb, vsako uro; m. bas @titubeit»erjeichntp, uroslovnik.
Oratore, m. ber SBeter, molivec*.
Oraziöne, ž. bas ®ebet , molitva.
Or bene, nae. Woh'ait beim, es mag feilt, dobro, naj si bo.
Orbicolare, k. fteisfčimtg, okrogli.
Orbita, ž. bas OeletS , kolotečina; bie Planetenbahn, krogotek.
Orbo, k. bltnb, slep.
Orda, i. bie č)orbe, druhal, ž.
Ordegno, Ordigiio, m. baS SSetfi jeug, orodje.
Ordinäre, gp. otblteit, vrediti; an; orblteit, vkazati; bejiellen, naročiti.
Ordinariamente, nač. gewöhnlicher Sffieife, navadno.
Ordinärio, k. gewöhnlich, navadni; gemein, priprost.
290	Órdi
Órdine, m. bie Otbmtng, red.
Ordire, gp. anjeiteltt, nasnovdti.
Ordíto, m. bet Slufjttg junt SffieBett, snova.
Orditójo, m. ter SBtberBanm, vre-téno.
Orditúra. i. ta« Slnjetteln, snovanje.
Orrecchiáre, gn. íjotdjeu, poslú-škati.
Orrecchíno, m. baá Oljtgepnge, uhánek *.
Orréchio, m. Orreclii», ž. baé OI)r, uho.
Oréflce, m. ter ®olbfdjmib, zlatár.
Oreria, ž. ba« ©olbgefdjirr, bíe ©clb;
, arBeit, zlatenina.
Orfano, m. ta« SBaífenfiub, siróta.
Organista, m. ber Orgattiji, órglar.
Órgano, m. bíe Orgel, orgle, ž. ran.
Orgóglio, m. ber Qoíjmntí), napuh, ošabnost.
Oriente, m. bet Oriettt, SJJurgen, izhod, jutro.
Originale, m. baa Original, izvornih.
Originario, k. utfptünglid), izvirni.
Origine, ž. bet Urfprung, izvirek*.
Orina, ž. bet Urin, scava, scatv— nica.
Orinare, gp. Ijatnen, scdti.
Oriuolájo, m. bet Ul;rrttad)er, ur ar.
Orillólo, m. bie lllir, ura.
Orizzontále, k. fioctjontal, toag--rec^t, vodoravni.
Orizzónte, m. bet ©eftc^tafreis, vi-dokrdg, obzorje.
Orlare, gp. fáumcit, rotiti.
Orlo, m. ber ©attnt, rob; ber Otanb, kraj.
Orma, ž. bie gitgjlapfe, ©pitr, stopinja , sled.
Ormái, gl. oramai.
Ormáre, gn. bet ©pur nadjgeljen, po stopinjah slediti.
Ornaménto, m. bie Sietbe, kine, lepota.
Ornare, gp. jieten, kinčati, zdl-šati.
Ornitología, ž. bie SefdjreiButig bet Sogel, pticoslávje.
Oro, ra. baé ©olb, zlato.
Orologiájo, gl. oriuolájo.
Orológio, gl. oriuolo.	|
Ostá
Oróseopo, m. baá Siatioitatfiellen, vedeževanje ob rojstvu deteta.
Orpéllo, m. ba« glittergolb, zlata pena.
Orrendo,^ k. fcfyauberíjaft, graulify
Orribile, > grajilidj, strašni, gro-
Órrido. ' zovitni.
Orso, m. ber Sat, medved.
Orsti, nač. mm loofylan, ftotjlan bettn, dobro.	[povértni.
Orténse, k. in ©arteit »actjfenb,
Ortiea, ž. bie ilteffel, kopriva.
Orto, m. ber Mc^engarlen, vert za zelje.
Ortodósso, k. redjtgláuBig, pravoverni.
Ortografía, i. bie Stedjtfdjreibung, pravopis.	•
Orza, i. bie linfe ©eite bež ©djif; fež, leva stran barke.
Orzajuólo, m. ba« ©erflettiottt (aitt Sluge), ječmen.
Orzáre, gn. mit IjalBett SBittbe fe-gelu , s postranskim vetrom jadrati.
Orzáta, ž. bie Stilne »on ®etjien= gtaupetl, ječmenova kaša.
Orzo, m. bie ©erfle, ječmen.
Osare, gn. (id) unterjtefyen, fidj er= lül;nert, podstópitise, predérzniti se.
Oscuro, k. blinfel, temni.
Ospedále, m. baž Jiranfen^auS, bolnišnica.
Ospitalitfi, ž. bie ©afifreiljeit, go-stoljxibnost.
Ospite, m. ber Sffiirtlj, gostivnik; bet ®ajl, gost.
Ossánie, m. eiue üftetige ©eBeine, kosti, i. ran.
Ossequiáre, gp. »ereljteit, počastiti; Sluftoartiitig madjeit, klanjali se komu, častiti koga.
Osséquio, m. bie (šrgeBettljeit, vdanost, častenje.
Osserváre, gp. BeoBadjtett, zaglé-dati; l)alten, derždti (zapovedi).
Observatorio, ra. bie ©termoatte, zvezdama.
Ossiflcársi, gn. itd) »erfttodjerit, o-kostiti se.
Osso, m. bas Sein, kost.
Ostácolo, m. baž •§inbettiijj, ber 9ln* jtop, napótje, spotika.
Ostá
Pala	291
Ostaggio, m. bie ®eijjel, zastdv-Ijenec*.
Ostante, nač. non —, bejfett unge; flutet, v ender le.
Oste, g). ospite.
Ostensibile, k. jeigbat, kazavni.
Ostentäre, gn. groß tf)ltn, bahatise.
Ostessa, i. bie 3Birti)i]t, gostarica.
Ostia, ž. baž ¡Opfer, žertva, dar.
Ostilita, ž. bie fjeinbfeligFeit, sovražnost.
Ostinarsi, gn. fjartnäciig fein, vpi-rati se terdovratno.
Ostinato, k. imnitütfig, terdovralni.
Ostrica, ž. bie Slufter, ostriga.
Otre, Otro, m. ber ©djlaitdj, meh.
Ottanta , št. ad^tjig, osemdeset.
Ottantesimo, k. bet' actytjigfle, o-semdeseti.
Ottava, i. bie Dftabe, osmina.
Ottävo, k. ber ad)tc, osmi.
Otteuere, gp. erhalten, dobiti.
Otteiiimento, m. bie (Stlangung, za-dobljenje.
Öttica, ž. bie £>pttf, ©eljfunfi, vi-doslövje.
Ottimo, k. feftt gut, prav dobri.
Otto, št. adjt, osem.
Ottobre, m. DFtober, oktober*.
Ottogeuario, m. eitt 2lc^igjal)tiger, osemdesetletnik.
Ottouajo, in. bet SMeffingarbeiter, medeninar.
Ottone, m. beti ffeffing, medo.
Otturare, gp. juftopfen, zamašiti.
Ottuso, k. fiutnpf, tup.
Ovale, k. o»al, liinglidj tunb, podolgovat.
Ovata, ž. bie SfBatte, vata, puvol-nata podstava.
O ve, nač. luo, »oljiu, kamor — clie, tvobiit imuter, kamorkolj.
Ovile, m. bet ©djafftall, ovčji hlev.
Ovvero, nač. cber, al, ali pa.
Ovviare, gp. ftd; iit ben SSJeg fle(= ien, na pot stopiti.
Oviinq«e, nač. atlentl)albeil, povsod, vsikde.
Ozio, m. ber ©hifjiggang, praznovanje , brezposlenost.
Ozioso, k. raufjig, faul, brezpo-slen, len.
P.
Pacato, k. flifi, ritbig,pokojni, tih.
Pacco, m. ber ^af, zvezek*.
Pace. ž. bet griete, bie Oítttye, mir, pokoj.
Paclíétto. m. taá ißafet, zavitek*.
Pacificare, gp. beliebigen, beruht gen, vpokójiti.
Padélla, ž. bie Pfanne, ponva.
Padellájo, m. ber ^famieiifdintíb, ponvar.
Padigliólie, ni. ba« Seit, šator.
Padre, ni. fcer Sater, oča.
Padróna, i. bie ®ebíetcriit, grau, gospodinja, gospa.
Padrone, in. bet §err, ©ebieter,gospodar, gospód.
Padúle, gl. paliídc.
Paesáuo, m. ber Saubežeiiitoofjner, fianbmaitn, dezeldn, kmet.
Paése, m. baá 8aitb, dežela.
Paga, ž. ber ©olb, plača.
Pagauiéuto, ra. bte
Pagano, k. (jeibitifdj, ajdovski.
Pa^are. gp. jaijieu, plačati.
Pagatore, ni. ber 3atylet, plačnik.
Paggio. ra. ber $age, Sbeltnabe, ilahnič.	[stran.
Pagiua, ž. bie Slattfeite, bukvena
Paglia, ž. baž ©trol), slama.
Pagliaccio, in. ba« ©trot;genifi, štetja ; bet ©troljfad1, sldmnjača.
Pagliericcio, m. bet ©ttofjfarf, sldmnjača.
Pagnotta. ž. fleiitež žBrot, žuljka, hlebič , zemlja.
Pagonazzo, m. ba« Setldjeublau, violična barva.
Pajo. in. baž $aar, par, dvoje.
Pajuolo, m. ter jReffel (jum .Kopeli), kotel*.
Pala, ž. bie ©djaufel, lopar, lopata.
Paladino, m. ter Stitter, 5|3alatiu, vitez-, Paladini, mn. bie ©trapeiu raubet, razbojniki.
292	Pala
Palafittáre, gp. 'Pfüfjíe einfdjiagett, kolje zabijati (v vodi).
Palaiittáta. ž. bas qjfa^Itoerf, zabito kolje; ber 9tojl, položeno kolje.
Palafreniére, m. ber {Reitfnecfyt, ko-njdrnik.
Paláre, gp. bfafjlen, koljiti.
Paláta, ž. baS fcfaljitoeif, koljitva.
Paláto, m. bet (Saunten, nebo.
Palázzo, m. bet ißaitafi, grad, palača.
Palcliétto, m. bas (Serujt, oder*; bie Siete, polica.
Palco, m. bie ®iele, polica; bte Sütjtte, glediše; bte Soge int khea--tet, predel v ijledali.ru; bat ®e* tüfi, oder*.
Palesáre, gp. eittbecien, razo deti, razglasiti.
Palése, k. offenbar, odkrit.
Palestra, i. taá {Rtngett, sakobd-renje; ber ißtaj jttnt {Ringen, bo-rišče.
Palétta, ž. bie geuerfdjaufel, lopatica.
Palingenesia, ž. bie SBteberfjeroor; bttngung, prerojénje.
Palizzáta, i. gl. palata.
Palla, ž. bie Äuget, krogla.
Pallidézza, ž. bte S3ídfe, bledóst.
Pallidiccio, k. blaß, bledkast.
Pallino, m. bas @<|tot, strelno zernje.
Pallóne, m. bet ©afton, balón.
Pallótta, ž. ta« Äugelten, kroglica.
Palma, ž. ber $almbaunt, palma (drevo); bie (ladje .§anb, dlan.
Palmáta, ž. ©djlag mit ber fiadjen ■Öatib, pačka.
Palmenta, m. (Sang einet SKñíjte, tečaj.
Palmo, m. bie ©banne, pedenj*, ped, ž.
Palo, m. bet iPfaljt, kol, planka.
Palpárc, gp. Befüllen, šlatati.
Palpébra, ž. bas Slugenlieb, tré-pavnica.
Palpitare, gn. fdjlagen (»ont jen), trépati.
Palúde, m. bet ©itmbf, SKctafi, moč-vir, mlaka.
Pámpana, ž. bte 3Bettiranfe, losa; bas SBeiitblatt, tersov list.
Para
Pampinóso, k. »oft aBeintanfeit,
poln térsovega listja. Panáta, ž. )te ©rotfubb* t krušna župa.
Panattiéra, ž. ber ©rotforb, krušna korba. Panca, ž. bie ©atti, klop, i. Páncia, ž. bet Saud), trebuh. Pancóne, m. bie 33 o (fíe, velika klop;
bie ^obeíban!, skoblarnica. Pane, m. baS Srot, kruh, hleb. Panegírico, k. lobtebnertfdj, hvalo poječ; — m. bie Sobrebe, hvalo-pétje.
Pánico, m. W&lfdje íjirfe, laško
proso, bar, ber. Pánico, k. Timóre —, panifcfeer
@d)rerf, prazni strah. Paniére, m. ter .Rotb, korba, jerbas. Pannajuólo, m. bet Xud)f;üiibler, sukndr.
Panniláni, m. mn. attertei SBottení
jeud), volnena roba. Pannilini, m. mn. bie SCBafc^e, per-tenina.
Panno, m. baS Xudj, sukno; bas 3ett¿§, tkanina; panno lino, bie Seinttanb, platno; i panni, mn. bte .Rleibet, oblačilo. Pannóchia, ž. bet Jíotíen, fflüfdjeí, lat, i.
Pantáno, m. bet ©untbf, bie ^ftije, blato, mlaka.	[téra.
Pantera, ž. bas {JJantert^ier, pan-Panza, gl. pancia. Paoilázzo, gl. pagonázzir. Papa, m. ber $abfl, papež. Papávero, m. bet SKofytt, mak. Pápero, m. -era, ž. bie (Sans, gos, i.
Pappagállo, m. bet ^apagei, pa-
pagdj.
Pappáre, gn. ftejfett, žreli. Parábola, ž. bte ®(ei^nifirebe,pri-lika.
Paradiso, m. bas JSarabieS, paradiž. Paráfrasi, ž. bte Umfd)reibung, opis. Parafúlinine, m. bet SBltjableiter,
strelovod. Paragonáre, gp. »ergleidjett, pri-
spodóbiti. Paragóne, m. bie SBergteicfmttg, prispodoba.
Para
Pass	293
Paraléllo, k. parallel, poležni.
Paralisia, i. bie ®\i)t, Säfjmung, protin, merttid.
Paralitica, k. gid^ttscii^ig, gelähmt, mertüdni.
Paraménto, m. bec Orttat, cerkvene oblačila.
Parainösche, m. bec gliegentuebel, muhdvnik.	[vér.
Paraninfo, m. bet Srautfuhter, de-
Parapétto, m. bie Stujltoehr, per-sobrdn; bie 2ehlte, priloc, priroè.
Partire, gp. gieren, zdlšati; pariren (einen Streif), pristréèi.
Parassito, m. bet ©chmaroger, po-siliživ.
Paràta, i. bie $arabe, lepota na o-glédu.
Paràto, k. angetteibet, opravljen; bereit, pripravljen.
Parco, k. fp ar faut, mäßig, zmerni.
Parécchi, k. inn. »erfdjiebeue, ei* nige, rnaudje, mnogi, marsiktéri, nektéri.
Parcntado, m. ¿bie Sertoanbt*
Parentéla, -teria. i. {fet)aft, ©einoâ--gerf^aft, žlahta.
Parère, gn. fcbeinen, dozdevati —, zdeti — , viditi se.
Paretâjo, m. bet Sogelherb, p tirnica.
Paréte. ž. bie Sffiattb, stena.
Pargolétto, m. ein fleitte« Mirnim* biges Äittb, dete.
Pari, k. gleich, ähnlich, ravno tak, podobni ; un mio —, meine« ®lei* d)en, moj verstnjdk-, al—, g (été, fo wie, kakor ; numéro—, eine ge* rabe 3«h' > številka na pare-, la pari, gletdjen ©elbïoertf), jedndka veljava denarja.
Pariménte, naè. gleichfalls, ravno tako, tudi.
Parlainénto, m. öffentliche Siebe, očitni govor; ba« parlament, der-ždvni sbor.
Parlére, gn. rebeit, fpredjen, govoriti, kramljati.
Paro, gl. pajo.
Pâroco, gl. parroco.
Parola, ž. ba« 5Bort, beseda.
Parricida, m. bet Satermčrbet, oce-tomorec*.
Parróchia, ž. bie «Pfatce, $fattfir--dje, far a, župnija.
Párroco, m. bet $fatter, farman, župnik.
Parriicca, ž. bie $ettücfe, vlasülja.
Parsimonia, ž. bie ©patfamieit, prihranljivost, šparovitost.
Parso, k. gefchietten, dozdeval, zdel.
Parte, ž. bet Xh"'»	©eite,
stran, i. star da —, attf bet ©eite jiehen, na strani stati; — per—, einjeln, vsako posébe; da — a —, bucch uttb burdi, skoz in skoz.
Partécipánte, k. t^eii^aft, deležni, deležnik.
Partícipe, k. t£>eiiftaft, deležni.
Parténza, ž. bie Slbreife, odhódja.
Participáre, gn. tljeilhaftig fein, deležni biti.
Participio, m. bas 8Bittelit>ort, de-ležnica.
Particoláre, k. befonbet«, posebni; m. eiu {ptiscitmann, posébnik.
Particolarménte, nač. befonbers, posebno.
Partigiáno, k. parteiifch, pristran.
Partiré, gn. abreifett, oditi, odpotovati.
Partita, i. bet ttyii, del; bie $at* tie, partija; bie Slbreife, odhod.
Partito, m. bie Strt, Sffieife, način; bet @ntf<$lujj, odločenje; stran, i.
Parto, m. bie ®eburt, porod.
Partorire, gn. gebâten, roditi, poroditi.
Parússola, ž. bie SOÎeife, senica. vi-Idnka.
Parziále, k. parteiifd), pristran.
Páscere, /gpn. abweiben, popdsti;
Pascoláre,( weiben, pasti.
Páscolo, m. bie SBeíbe, paša.
Pasqua, i. bie Djlettt, velika noč, uzma.
Passággio, m. bet Uebetgang, prelaz, prehod.
Passamáno, m. bie Sorte, porta.
Passapórto, m. bet 'Paf, potni list.
Passáre, gn. bitrchgehen, bur^fah* ren, prej ti, skoz iti, preleteli, prebrati-, porbei gehen, mimo iti-, liberfchreiteit, prestopiti-, bie Settju* btingen, prebiti; burchftebeit, bitrch* feihett, presijdti, precediti; pas-
294
Pass
särsella bene, (tdt teci)' befinben, dobro shajati-, poter passarsella, eS entbehren fčlllien, lahko pogrešati.
Passateinpo, m. ber 3eit»ertreib, kratkočasenje.
Passato, k. »ergangen, prešli, minul, pretekli.
Passeggiare, gn. fpajieren geben, sprehajati se.
Passegiere, -ro, m. ein fReifenber, popotnik.
Passeggio, m. bet Spaziergang, sprehod, šetnja.
Passere, m. ber Sperling, vrabec*.
Passione, ž. ba« Seibett, terpljenje; bie Seitenfdjaft, strast; bas iKits leib, tusmiljenje.
Passo, m. bet ©djritt, koračaj, korak; eine ©teile im Sitc^e, besede iz bukvi.
Pasta, ž. ber Seig, testo.
Pasticcičre, m. bet "Paftetenbäcfer, poštetar.
Pasto, m. bie £ofl, košta; bie SDiaf;t-jeit, gostarija, pojedina.
Pastore, m. ber £irt, pastir; ©d)fc fer, ovčar.
PastorčIIo, m. bet junge @cf)äfer, mlad ovčar.	[nina.
Pastiinie, m. bie DMilipeife, teste-
Pasturale, m. bie geffel (am 5)}fer= befnjje), spona.
Patente, k. offenbar, očitni; — i. baS patent, cesarski razglas.
Paterno, k. »äterliiij, očetni, oče-tovsk.
Patibolo, m. bet Oalgett, vešale, i. mn.
Patire, gn. leiben, terpeti; auSftes Ijen, prestati-, — d'una cosa, ali etlraS äliangel leiben, stradati česa.
Pätria, ž. bas SBaterianb, očevina, domovina.
Patriärca, m. ber Patriarch, očak.
Patricida, gl. parrioida.
Patrigno, m. ber @tief»ater, očtih, očim.
Patriinonio, m. bas @tblf;eil, del po očetu.
Patrino, m. ber ^atlje, boter*.
Patriötto, m. bet patriot, domoljub, domorodec*.
Patrocinare, gp. bas SBort fpre* djett, cine ©ad)e »ert()eibigen, z-a-govdrjali.
Pattcggiare, gn. bebiiigen, pogoditi se.
Pattino, ni. bet ©<$littfcf)Uij, dér-čalo.
Patto, m. ber SBunb , Sertrag , pogodba , pogoj.
Pattiiglia, ž. bie ^atrofie, nočna straža, pairóla.
Paúra , ž. bie glttdjt, strah.
Pansa, ž. bie 'jjanfe, počinek*.
Paventáre, gn. ftcf) fürdjten, bati se.
Pavénto, 111. bet ©dieten, groza, strah.
Pavimento, m. bet gitfjbobeti, tla. 6. mn. tlak.
Pavonázzo, k. »iolett, viólénat.
Pavone, m. bet iffau, pav.
Pavonéssa, ž. bie sJ!fauenI)enne, pa-vica.
Paziénza, ž. bie ©ebitlb, poter-pljivost.
Pazzia, ž. bie Sftarrljeit, norost.
Pazzo, 111. bet Start, norec*.
Peccáre, gn. fúnbigeil, grešiti.
Peccáto. m. bie ©nube, greh; — che, ©d)abe bafi. .., škoda da .. .
Peecatóre, m. ber ©iinbet, grešnik.
Péechia, ž. bie 93iene, čbela,muha.
Pecchióne, m. ber immniel, čmerel*.
Pece, ž. baS ^ed), smola.
Pécora, ž. bas ©cf)af, ovca.
Pecorile, m. ber ©djafflaf!, ovčji hlev.
Peculiáre, k. befonber, eigeit, so-sébni.
Pedággio, m. bet mita, cestnina , mostnina.
Pedagogo, m. bet 3ugenbleljter,rfe-cogój.
Pedante, m. bet Jjebaut, dlakocép.
Pedáta, ž. bie gnfjftapfe, stopinja.
Pedéstre, k. ju guji, peški.
Pedina. ž. ber fflauet (irn ©cfjadj), podložnih (na škaku).
Pedóne, m. ber gupgaitger, pešec*.
Pedúle, m. bie ©trumpffof)le, podplat na nogavicah.
Péggio, k. fdjlimmer, átger, hujši.
Peggioráre, gp. »erfdjlimmern, ar* get litaren, pohiijšati.
Pegn
Peri
295
Pegno, m. ta« ifSfaub, zastava, zaloga.
Pególa, ž. bit« 'Ped), smola, pilpoh.
Pelare, gp. abpren, obdrati. skú-biti.
Pelláme, m. aíftrlet getie, kože, ž. mn.
Pelle, i. bie §«ut, baž geti, koža.
Pellegrino, gl. peregrino.
Pelliccia, ž. ber Setj, kožuh.
Pellicciájo, m. ber jfurf^iter, ker-ztidr.
Pelo, m. b<iž §(iar, dlaka.
Peloso, k. fhiattg, kosmat.
Pena, ž. bte ©trafe, kazen*, ž. pokora , štrafinga.
Penare, gn. ftá) piafen, terpéti.
Pendente, k. pttgettb, viseč.
Pendóre, gn. tangen, viseti.
Pendió, m. ber Stbijang, klanec*.
Péndolo, m. ber $enbet, bómbalo, trepetikel.
Penetrare, gp. butdjbriitgeu, pre-dréti.
Penisola, ž. bte ^albittfel, polotok.
Peniténza, ž. bie Sttfie, pokora.
Penna, i. bie geber, pero.
Pennáccliio, m. ber geberbufd), per-čin.
Pennéllo, m. bet "pinfei, slikarsko ornilce.
Pennétta, i. fíeme geber, peresce.
Pennúto, k. geftebert, pernat.
Penoso, k. befd)tt>erlid), težavni.
Pensare, gn. benfett, mislili-, meu nen, meniti.
Pensiére, Pensiéro, k. ber©ebanfe, misel* ž.	- [seč.
Pénsile, k. t)angenb, fdjloebenb, vi-
Pensióne, ž. bie .Soft, košta; baé .ficftgelb, plačilo za košto; ber ©nabengeljalt, prevžitna plača.
Pentecóste, ž. bie $ftitgfieit, bin-kušti, m. mn.
Pentiménto, m. bie Oteue, kesdnje.
Pentirsi, gn. bereiten, žal biti ko-mu, kesdti se.
Péntola, ž. ber .Stod)tobf, pisker*. lonec*.
Penúltimo, k. ber »orlegte, pred-poslédnji.
Penuria, ž. bie Stoti), ber iOiattgel, sila, stradanje.
Penzolo, k. fcfjtuebeitb, viseč.
Peota, ž. Berbebfter iMtt, pokrita barka.
Pepe, ž. ber ^feffet, poper*.
Per, r. burcf), skoz; auž, bei, fiit, za; um, ctltf, po; — cagione, t»e= gen, zavoljo; per poco, faft, balb, skoro.
Pera, ž. bie Sitne, gruška , hruška fsadJ.	[Ijiv.
Pereettibile, k. fafittd), zapopad-
Percke, nač. toctritm, zakaj ? t®ei(, beitn, ker, zakaj.
Percio, v. bafier, beptoegen, zato. zatiraj.
Perciocche, v. roeii, beitn, ker. zakaj.
Percorrere, gp. bttrd)iaitfen , pre-leteti.
Percosso, k. gejioffeit, geft^tageti, suvan. pehdn.
Pereudtere, gp. fdjlagett, floffen, suvati, pehati.
Perdere, gp. »erlieren, zgubiti; jit ©ritnbe rii^ten, pogubiti.
Perdonare, gp. »ergei^en, odpustiti, prizanesli.
Perduto, k. »etloren, zgubljen; zgubil.
Peregrino, m. ber ifSilgrim, romar.
Perfetto, k. »otlfonimen, popolni.
Perfezione, ž. bie Sofifomtnenl)eit, popolnost.
Perfidia,ž. bie Xreu(oftgfeit, nezvist-nosl.
Perforare, gp. bur$Iod)ern, pre-dreti.
Pergamena, -mina, ž. baž 55ergai nteilt, pergamena.
Pergamo, m. bie .ffangel, leče, pri-dižnica.
Pergola, ž. bie Sttitbe, 2Beinicmbe, brajda.
Pergolato, m. bie gattbe, griinet ©ctttg, liodiše med brdjdami.
Pericolo, m. bie ©efafir, nevarnost.
Periferia, ž. bet Umfreiž, obsega.
Perifrasi, ■/.. bie Umfct)reibitng, opis.
Periodo, m. bie 'Pertobe, govorni slog; bet Umtauf, obhod, oblek.
Perire, gn. ¡it ©ntnbe a,ti)m, pogubiti se, poginiti; »erbetbeit, spriditi se.
296	Peri
Perito, k. erfahren, zvedni.
Perla, ž. bie íperle, biser.
Permanente, k. bleibettb, stanovitni.
Perniésso, k. erlaubt, dopdšen; — ra. ber Urlaub, dopuščnje.
Perméttere, gp. erlauben, dopustiti, dovoljiti.
Permissióne, ž. bie ©ríattbttip, dopusénje , dovoljenje.
Pernice, i. baS 9?ebf)wi/w, jereb,jerebica.
Pernizióso, k. »erberblidj, pogibelj-ni, nevarni.
Perno, m. bie ©binbel, vretino; bet 3al'fett, štekelj, stok, čep.
Pernottáre, gn. úberna^tett, prenočiti.
Pero, m. ber Strnbattnt, grušlca (drevo).
Peri», v. bal)et, zato; bočf), vender.
Perpendicoláre, k. feníred)t, na vpik, zernovisni.
Perpetuo, k. imtnerh)äl)renb, večni.
Perplésso, k. »ertoirrt, »erlegen, zmešan, omótni.
Persecutóre, in. ber Verfolger, pre-ganjdvec*.
Perseguire, Perseguitáre, gp. ser* folgen, preganjati.
Perseveránza, ž. bie Vefjattliájfeit, stanovitnost.
Pérsica, gl. pesca.
Persona, i. bie fetfon, oséba, persona.
Perspicáce, ž. fcíarffícbtig, ojstro-úmni.
Persuadére, gp. überrebett, pregovoriti, dopovédati.
Persuáso, k. ñberjeugt, prepričan.
Pértica, ž. bie ©tange, prekla, ranta (zemljomérnica).
Pertinóce, k. fiartuárfíg, terdovrátni.
Pertugiáre, gl. perforare.
Perturbare, gp. »ettoírren, zmešati, zmotiti.
Perveiiíre, gn. gelangen, erretten, priti, dospéti.
Perverso, k. »erfefjrt, spačen, pokvarjen.
Pesante, k. ft^toer, fdjtóerfüílig, težki (na vagi).	[žali.
Pesare, gn. laflen, fc^wet fein, té-
Pián
Pesca, i, bte liftrícfje, breskva (sad).
Pesca, Pescagióne, ž. bie gifcherei, ribolóv.
Pescare, gp. fífcben, ribe loviti.
Pe'sce, ra. ber gif$, riba.
Peso, ra. bie i'aft, ©djtuete, teža.
Péssimo, k. ñberaits f$ledjt, meló hudobni, naj porédnisi.
Pestóre, gp. jerflofen, ophdti, stolči; attf bett gltf) treten, na nogo komu stopiti, pomčžili.
Peste, ž. bie 'Jkft, kuga.
Pestéllo, ra. ber ©topel, pšaj.
Petizióne, ž. bas Sin fueren, bie SSitte, prošnja.
Petrája, ž. bet ©tetnljaufen, grob-Ija, kup kaminja.
Petroséllo, Petrosillo, m. bie terftlie, petiržil.
Petroso, k. fietnig, kamen it.
Pettégola, i. bie ¿Bettel, starka; bte ,ft(atfd)e, blebetdvka, čuvžavka.
Péttine, ž. bet ífantm, glavnik) bie ^edjel, grebeni, m. ran.
Petirósso, ra. baé 9fothíeIá)en, tdšica.
Petto. m. bie Srufl, persa, s. ran. ber Vttfen, nedro.
Petulante, k, ntittljtotíltg, prevzétni.
Pévere, gl. pepe.
Pezza. ž. baá ©tücf (Xud§ ic.), bala sukna; bet glecf, 8ai>pen, peča, a- ■ škerl; una gran —, eitte gttte SBetle, dosti dolgo.
Pezzo, m. bas ©tücf, kos; gl. pezza.
Piacére, gn. gefallett, dopusti; — m. bas Sergttitgen, ber ©efallen, radost, vesélje.
Piacévole, k. freutibltdj, gefáfíig, prijazni, dobri.
Piága, ž. bie OBunbe, rana.
Piágnere, gn. toetnett, jokati.
Piálla, ž. bet §obel, skobel*.
Pialláre, gp. l;obelu, skóblati.
Pianélla, i■ bet Sadjfiein, strešna opéka; bet •JJatttoffel, papuča.
Pianéta, ra. bet planet, planét.
Piángere, gl. piignere.
Piano, ra. bie Sbette, glat^e, ravnina; baS ©toeftoerf,pod, nastrópje, štog; bet ^latt, namera; — k. fiac|, eben, ravni; nač. langfant, po malem; pián piano, ganj facete, prav po malem.
Pian
Pianolorte, m. ba<5 pianoforte, pianoforte, glasovir.
Pianta, ž. bte Pfianje, rastljika; bie gufifohlt, podplat} bev^lan (s« eittem ©ebaube), obris.
PiautArc, gp. pfiaitjeit, fierfen, sadili, zasadili.
Pianterreno, m. bas (£rbgefcf)of), pervi pod.
Pianto, m. bas SBeiitett, jokanje.
Pianiira, ž. bie (Šbene, ravnina.
Piastra, ž. bte ptatte S on Sietall, pleh.
Piatto, nt. bie ©djitjiel, skleda.
Piazza, ž. bet "piaj, terg, plac.
Pica, ž. bte Slfter, sraka.
Picca, i. bie pife, sulica.
Picchiare, gp. podjen, terkati.
Picchio, m. bet ®ritufped)t, žolna, detal.
Pieciol°o,ik- iteW' maJlien' dvobnl
Piccione, ž. bie Saube, golobica.
Picciuolo, m. bet ©tiel, petlja.
Piccolo. k. fleitt, mali.
Pidoccliio, m. bte £aua, uš, i.
Piede, Pie, m. bet gltjj, noga.
Piedestallo, m. ba« gujigejM,sfo-pec*, snožje.
Piega, ž. bte galte, branja, guba.
Piegare, gp. biegett, všibiti, vklo-niti, pripogniti; faltett, pregeniti, nabrati.
Pieghevole, k. btegfant, šibki, voljni.
Pieno, k. poli, poln.
Pietii, ž. bie gromtntgfeii, pobožno.i t.
„Pietanza, ž. etue Portion ©peife, skleda, skleda jedi.
Pietra, ž. bet ©tein, kamen.
Piffero, m. bte Ottetpfeife, žvegla.
Pigione, i. bet TOetfijitt«, najem-šina.
Pigliare, gp. neumen, jemati, vzeti; anfaffen, prijeti; — fiato, Sitnem f^č; pfett, dihati; — si, SBlttjel faffett, prijeti se (sadika).
Pigmeo, gl. nano.
Pignatta, ž. ber £opf, pisker*, lonec*.
Pigolarc, gn. ptpelt, čivkati (pišeta).
Pizz	297
Pigro, k. faul, len.
l'ilástro, m. bet Pfeiler, steber .
Pillare, gp. fiampfett, phati, tolci.
Pillo, m. bet «Steffel, pšaj.
Pillóla, ž. bie $ille, zerno (le-kdrsko).
Pilóla, Piloto, m. bet Steuermann, korman.
Pincerna, ž. bet älhmbfdjeni, ««-točnik.
Pinna, ž. bie glojjfeber, plavut a.
Pino, m. bte git^te, smreka.
Pinzétte, ž. mn. bie íftteipjange, klešice, ž. mn.
Pio, k. fromm, pobožni.
Pióggía, ž. bet Siegelt, dež.
Piombáre, gn. fetiftedit (teilen, zer-novisno postaviti; plontbiren, smučati; werfen, telébniti; lafteti, težiti.
Piombo, m. ba« ölei, svinec*.
Pióppo, m. ber Pappclbauntjairnerf.
Pióla, ž. ein ©tüd «Rafett, važa.
Pióva. gl. pioggia.
Pióvere, gn. regnen, dežiti.
Piovóso, k. tegiterífá?, deževni.
Pipa, ž. bie 3'abaíápfeife, lula, fajfa.
Pipistréllo, m. bie glebermatts, šiš-miš, netopir.
Pirámide, ž. bie pptffmibe, piramida.
Piráta, m. ber «Seeräuber, morski razbojnik.
Piscia, ž. ber §ant, scava.
Pisciáre, gn. feigen, piffen, scati.
Piscina, ž. bet í£et^, gifc^befiálter, ribnik.
Piséllo, m. bie Srbfe, grah.
Pistóla, ž. bie pifióte, pistóla.
Pitócco, m. ber Söettler, berač.
Pittóre, m. ber äftaler, slikar, malar.
Pittnráre, gp. maten, slikati, md-lati.
Pituita, ž. ber ©c^teim, žleza.
Pió, nač. nteljr, bolj, več.
Piúma, ž. bte glaitntfeber, pero.
Piumáccio, m. ber Pfuhl, blazina.
Pillólo, m. bet pftof, klin, klinec*.
Piiitosto, nač. eil er, üielrttefit, rajši.
Pizzicágnolo, m. bet ©pefírámet, špehar, klobasdr.
Pizzicáre, gp. fnetyett, šipati; ju« fett, serbéti.
298	Pizz
Pizzicore, m. ba« Sitien in bet ■&aut, serbljénje, serbež.
Placare, gp. befánftigen, potolažiti.
Plácido, k. fauft, fifí, krotki, tih.
Platea, ž. ber ^(aj eine« ©ebáube«, ■telo, mesto; ba« parterre, pod.
Plausibile, k. beifalí«Würbig, pohvale vredni.
Plebe, i. bet ¿póbet, priproséina.
Plenilunio, m. ber ©oflmoitb, šip.
Plieo, m. ein ¿Pafet ¿Bríefe, šop pisem.
Plurále, m. bet ¿Plural, mnogo.
Pochétto, m. un —, ein ¿ffiettíg, malo, nekoliko.
Poco, k. Wettig, mal-, pochi, l»e= níge, malo jih.
Podágra, ž. bíe ©íájt, protin.
Podére, m. bíe SWadjit, ©etoaít, o-bldst, ž. ba« Caubgütdjeu, zemlja, kmetija.
Podestá, ž. ber ?lmtmattu, župan.
Poesía, i. bíe ®icfjtfnnfi, pesmár-stvo.
Poeta, m. ber ®id)tet, pesnik, pevec*.
Poffáre il ciéllo! ift e¡s moglidj! ni mogoče!
Poggiáre, gn. (jiuaufjieigen, gor iti; mit poílent ¿ffiittbe fegeln, jadrati s polnim vetrom.
Póggio, m. bet ^iigel, humee*, grič*.
Poi, nao. fyerttadj, potém, potlej.
Poiehé, o. ba, toeil, ker.
Poláre, k. an ben ¿Polen beftnbli^, polarni.
Poledriuo, m. ba« gülleit, žrebe.
Polenta, ž. ber ©terj »oni turfi--fdjiem JfornmeSfe, žganci, m. mn.
Poligamia, ž.cie ¿Bieltoeibetei, mno-goženstvo.
Pollizza, i. bet Settel, listič, list.
Pollájo, ra. ba« §ñhnetf)a«S, kurnik.
Polláme, m. ba« ©effügel, perolina.
Polástra, í. ein junge« ¿u^n, piše.
Póllice, m. ber ®aumen, ¿Solí, pave, palee*.
Pollo, m. ba« £uf)n, pišče.
Polmóne, ra. bie Situge, piuca.
Polo, m. ber ¿pol, pol.
Polpa, ž. berbe«gleif<§, meča (mesa); bíe ¿¡Babe, list.
Polso, m. ber ¿Pul«, trépavna žila.
Port
Polta, ž. bet 93tet, ba« 9Rufi, kaša.
Poltiglia. ž. bet Sdjiamm, žlavsa.
Poltrone. m. bet gaitllenjet, lenuh.
Polvere, ž. bet @taub, prah.
Poniata, ž. bie ^omabe, mazilo za lase.
Ponio, m. ber Slpfef, jabelko.
Poni pa. ž. ba« ©epränge, velika lepotija.
Ponderoso, k. wichtig, fdjwer, težki (za vzdigniti).
Ponente, m. ber «Sonnenuntergang, Slbenb, zahod.
Ponte, nt. bie Sriicfe, most-, ba« ©eritjl, mos tež, oder*.
Pontelice, m. ber ¿Papff, papež.
Pontone, ž. bie Sdjiffbtütfe , bro-divni most.
Popolare, gp. bepölferu, naseliti.
Popolare, k. populär, priljudni.
Popolato, k. Polfreicf) , naselen.
Popolo, ra. ba« ¿Bolf, ljudstvo.
Poppa, i. bie SJBeiberbrujl, zizek*.
Poppare, gp. fangen, ziaati.
Porca, ž. bie @au, presica; bie ges ijofeeue gurcfye, brazda.
Porcellana. ž. ba« "porjeHatt, porcelan.
Porco, m. ba« @djl»ein, svinja, pre-šič; Porcospino, ba« ©tadjelfdjtoein, iglasta svinja.
Pörgere, gp. reiben, podati.
Pörpora, ž. bet Purpur, purpur (svetlo rudečilo).
Porre, gp. ftellett, legen , postaviti, djati, položiti.
Porro, m. bet Saudi, por, česen*.
Portalettcrc, in. ber ¿Briefträger, pismonosec*.
Portäre, gp. tragen, nesli, nositi;' bringen , prinesti; — la pena, ftcfy bet ¿JJh'if)e »erlognen, izplačati se; — si in qualolie laogo, ftd) Pooflin begeben, se kam podati.
Portata, ž. bie @d)uf Weite, strelaj; bie £rad)t ©peifett, jedila; bie @djiff«labung, brodivo.
Portento, m. ba« ¿¡Bitnberjeidjen, čudna prikazen*, i.
Portico, m. bie §afle, podmostež.
Portinajo, -aro, m. bet ¿Pförtner, vratar.
Porto, m, bet ©eefjafeit, luka; bie
Posa
gtadjt, nalóga; bas $orto, poštnina.
Posare , gp. «ílegeu, uíebetfejen, dol položiti; gn. loorauf ruleti/ ležati; — si, ittlte paiten, prenehati.
Posáta, ž. baá @ebef, Soubetí, po-gernilo.
Posatúra, i. bet Sobenfaj, goša.
Póscia, nao. na^íier, fyetnad), potem, potle.
Positivo, k. iróííidj, bejlintntí, odločen, vstavljen.
Posizióne, ž. bie ©tellung, lega.
Pospórre, gp. nacbffjeii, zapostavljati.
Possa, Possánza, ž. bie Oetoalt, ÍÍTaft, sila.
Possedére, gn. beftgen, iméti, posesti.
Possésso, m. bet ÍSeftj, iménje, posestvo.
Possíbile, k. móglid), mogoč.
Posta, ž. bie pošta; bie ©ta* tion, postája; a — , »orfejtic^, «a— Idš.
Postíccio, k. falfd), nadjgemacfjt, ponarejen.
Postiére, m. bet $ojimeifiet, poštar.
Posto, ra. bet £)tt, bie ©telle, mesto.
Postumo, k. nací) bes ŽBaterS Sobe geboren, posmértnik.
Potare, gp. aitsáfíen, befdjneiben, obrezali.
Potenza, ž. bie SWadjt, oblast.
Po tere, gn. fóntleu, moči, izmoči.
Póvero, k. atm, revni, vbog.
Pozza, Pozzánghera, ž. bie Sadje, $fnje, mlaka, luža.
Pozzo, m. bet 3iePruttnen, šlepih.
Pranzáre, gp. ju SJiittag effeti, o-bédovati, jtižin a ti.
Prateria, ž. bie Sine, SBiefe, loka.
Prática, ž. bie $raiis, Uebung, zve-dnost, znanost.
Prático, k. (jtaííífdj, zvedni.
Prato, m. bie SBiefe, travnik.
Prebenda, ž. bie tyftiinbe, duhóv-ska služba s dohodki.
Precedénte, k. »otl)ergeI)enb, jurej-šni.
Precétto, m. bie ffiotfdjtífí, zapoved, ž.
Prep	299
Precipitáre, gp. ftnrjeit, berabjlim jen, stermogláviti; übereilen, prenagliti.
Precipizio, m. ber «bftitrj, 9lbgrunb, prepad, brezden*.
Preciso, k. beftiimnt, genait, na tanko.
Precóce, k. frú^teíf, ran, rano zrel.
Preda, ž. bet Sftaub, rop.
Predáre, gn. tanben, blimbern, ropati.
Predeeessóre, ra. bet ®orfa()t, prednik.
Prcdestinazióne, ž. bie ffiorfjerbe--jlimmung, predprisojénje.
Prédica, ž. bie $rebigt, pridiga, prediga.	[vati.
Predire. gp. oorftetfageti, preroko-
Preferénsa, ž. bet Slorjug, prednost.
Preferire, gp. botjiefien, rajši i-méti, ljubši biti, prednost davdti.
Pregare, gp. bilten, prositi; beten, moliti.
Preghiéra, ž. bie SMtte, ®ebet, prošnja, molitva.
Pregiáre, gp. fdjñjen, acaten, spoštovati.
Pregiudicáre, gn. nadjtfieilig fein, f d) abe it, škoditi.
Pregno, k. tra^tig brej.
Prematuro, k. friiiijeitig, prerdn.
Prémere, gp. brücfen, brejfett, stiskati; lajieu, tézati; gn. batan ge; legelt fein, skérbéti koga kaj.
Premiare, gp. beloljneu,namézditi, plačati.
Prémio, m. bie Seloljuiuig, mezda, darilo.
Premuniré, gp. »erloatjren, oko-vdriti.
Premura, ž. bringenbes fflerlangen, sila.
Préndere, gp. neljmen, ^ínne^men, vzeti, jemati; angteifen , prijeti, sprijéti; anfangen, začeti.
Preparare, gp. gnbereiten, pripraviti.
Preposizióne, ž. baS Sortoort, raz-mérniea.
Prepossénte, Prepotente, k. ñbet* máditíg1 premogočni.
300	Prer
Prerogativa, ž. bec ®or¿ug, prednost, predpraviea.
Presa, ž. bte Stnnehmuttg, vzetje, vjelje; bie $rife, prijetje, vzetje; dar —, 9(u(cip geben, »podtakniti.
Presagio, m. bie äSorbebeittuttg, predzndmje.
Presáine, m. baä Sab, siriše.
Presbiterato, m. ba« ißriefierihunt, duhóvstvo.
Presciénte, k. »othetwiffenb, pred-védni.
Prescintto, ib. bet ©djmfeit, gnjat, krača.
Prescrizióne, i. bíe Verjährung, zastaranje.
Presedére, gp. beu Sorftj Ijabett, predsédati.
Presentáre, gp. überreichen, izročiti; — si, fícf) jeigett, izkazati se.
Presentemente, nač. jegt, zdaj.
Presentire. gp. twembftttbett, ahiten, slútiti.
Presénza, ž. bie ©egettWart, priée-j dénos t.
Presepio, m. bíe Ätibbe, jasle , i. mn.
Preserváre, gp. bewahren, behüten, okovdriti, obvarovati.
Presidénte, m. bet ^räftbent, pred-sédtiik.
Presidio, m. bie JBefajltng, posadka.
Preso, k. genommen, vzet, olet.
Pressa, ž. baž ©ebränge, stiska.
Pressapóco, nač. beinahe, skoro, malo da ne.
Pressáre, gp. bringen, ^reffen, rí-vali, stiskati.
Presso, r. bei, an, pri; ungefähr, blizo ; — a poco, beinahe , skoro, blizo.
Prestare, gp. leihen, borgen, posoditi.
Prestigio, m. baá SBtenbWerf, bie ©attfeíeí, blišilo , slepilo.
Presto, k. hurtig, gefcfjtmttb, fčhnefl, beri, kmalo, hitro.
Presumere, gn. ftcft eittbiibett, misliti se —, šteti se velikega ; fteh eríühnen, predérzniti se ; wählten, méniti.
Presuntuoso, k. bertneffeit, pre-vzétni.
Pro
Presuppóre, gp. borattžfejen, predstavljati.
Prete, m. bet ^tieftet, duhovnik.
Pretendere, gp. Slttfbrit¿h machen, térjati; behaupten, térditi.
Preteríre, gp. übergehen, weglaffen, preskočiti koga ali kaj.
Pretest«, m. bet ©ottoanb, izgovor.
Pretúra, ž. bie $tätitt, sodnija.
Prevalere, gn. überwiegen, beit S3oti jltg haben, prehajati; gorši biti-, — si di qualclie cosa, ft¿h etwa« ju SJhtje machen, poshižiti se česa.
Prevedére, gp. oorattéfeftett, pred-viditi.
Prevenire, gp. jusorfonimen, preteči koga; einnehmen, prikupiti.
Prevenzióne, ž. baž ®orilttf)eil, predsodek*.
Previo, k. »otläuftg, predtéeni.
Prezióso, k. fojibar, föfilich , dra-gocén.
Prezzo, m. bet $ret«, cena.
Prigióne, i. baž ©efängntf, ječa.
Prigioniére. -ro, m. ber ©efan» gene, jetnik.
Prima, nač. erfl, jUDor, pred-, come—, fobaíb al«, beri. ko.
Primavera, ž. bet grithlittg, spomlad, i.
Priinieraménte, k. erfilid), pervič, n arpred.
Primiéro, k. ber erfie, pervi (pred vsimi).
Primo, k. bet erfie, pervi.
Primogénito, m. bet ©tfigeborne, pervorojen.
Principále, k. haubtfädjlich, »ot; Itehmfi, pervi, narimenitniši.
Principe, m. ber gürft, knez-, bet $rtnj, cesarevič, kraljevič.
Principiare, gp. anfangen, poeéti.
Principio, m. ber Slnfang, začetek*.
Privare, gp. berauben, odvzeti, spraviti ob kaj; etttjiefjett, kratiti.
Priváto, m. bet $ri»atmann, ose-bénec*.
Privilégio, m. ba« Sorredjt, predpravíca , pooblasténje.
Privo, k. beraubt, entblöft, ob (kaj biti).
Pro, m. bet Alujen, korist, ž. prid, hasen*.
Prob
Probábile, k. n>af)tfciKnüicf), podobni resnici.
Probitá, ž. bie Steblidjfeit, poštenje.
I Probóscide, ž. bet 9titjfel, rivec*.
Procacciáre, gp. »erfcijaffen, pripraviti.
Proccuratóre, m. ber 9lM»alt, zagovornik, branitelj.
Processióne, ž. bet Slufjug, spro-vód, procesija.
Procésso, m. bie golge, poslédek* ; bet ißrojef, pravda.
Proclamáre, gp. ausrufen, oklicati.
Prode, k. tapfer, pogtimni.
Prodigio, m. bas Siöunber, čudo.
Pródigo, k. »etfchwettberifch, zapravljiv.
Proditóre, m. bet 3Serrätf;er, izda-jdvec*.
Prodótto, k. hewotgebradjt, prikazan, pripravljen; — m. baS í|íro? buft, proizvod, pridelek*.
Prodúrre, gp. hervorbringen, eqeit= gen, roditi.
Proemio, m. bie Sortebe, predgovor.
Profanare, gp. entweihen, entfjeitií geti, oskruniti.
Professióne, ž. bet ©tanb, slan;
* bie iprofeffion, meštrija.
Professóre, m. bet SPtofejfot, učitelj.
Profeta, m. ber iptopfjet, prerok.
Profferire, gp. ausstechen, izreči.
Proficuo, k. nitjlieh, koristni.
Profitto, m. bet Siugett, dobiček*.
Profondáre, gn. »etftnfen, unterge* hett, vgrézniti se; — gp. »ettie* fen, na dno spustiti.
Profóndo, k. tief, globok.
Prófugo, k. flüchtig, sbežni, pobegli.
Profúino, m. bas OtaudjerlDerf, kadilo.
Profuso, k. »erfchieettberifch, potratni, zapravljiv; häufig, obilni.
Progenie, ž. bas ©efchlecht, zarod.
Progétto, m. bet (Stttwurf, namera.
Prográinma, ž. bas Programm, osnutek*.
Progrésso, m. ber gortfchritt, napredek*.	[dati.
Proibire, gp. »erbieten, prepové-
Pros	301
Prole, ž. bie ííinber, deca, s. mn.
Prólogo, m. bet prolog, uvodni govor.
Prolungáre, gp. »erlángern, aufs f^ieben, naddljšati; odložiti.
Proinéssa, ž. bas Šetfprechett, obljuba, obétanje.
Prometiere, gp. »erfpre<hen, obljubiti, obetati.
Promontorio, m. bas SJotgebirge, predgorje, nos.
Proinóvere, gp. beforbertt, podpirati; pripomoči.
Promulgare, gp. »ffeuttidj fcefamtt ntachen, oklicati.	[nica.
Pronóme, m. bas gürleort, oséb-
Pronosticóre, gp. ptophejeien,pre-rokovdti.
Pronto, k.ieveit,pripravljen, gotov.
Prominzia, ž. bie Stusfpra^e, iz-govdranje.
Propagare, gp. fortpflattjen, ploditi; ausbreitett, razširiti,
Propínquo, k. nal)e, blizo.
Propio, k. etgeit, lastni; faubet, čedni.
Propiziazióne, ž. bie ©etfčhmtitg, sprava, potolaženje.
Propizio, k. günflig gnábig, mi-lostiv.
Proponiménto, m. ber ®orfaj, bas Siocbabeit, namera, nakana.
Propórre, gp. »otfdjlageit, predložiti, navkdzati.
Proporzióne, ž. bas 93erhaitnif, razmera.
Propósito, ni. baS 93orhaben , nakana, namera; a—, fCÍJ t cf 11 cfí, ge* iegen, prilično.
Proposizióne, ž. bet 33orfeh(ag, Slntrag, predloga; ber Saj, stava, stavek*.
Prora, ž. bas Sotbertheil bes @¿h'f5 feS, prova.
Prorogáre, gp. friflen, »erlángern,
podaljšati.
Prosapia, ž. bas ©efchledjt, rod, rodovina.
Prosciútto, m. bet ©chinfen, gnjal.
Proscritto, k. bes SanbeS »erhriefett, pregnan iz domovine.
Proseguiré, Proseguitáre, gp. fort* fejeti, proprijémati, proprijéti.
302	Pros
Prosperáre, gn.wohlgelittgen, gebet* t;en , lepo obnašati se, dobro rediti se.
Prospétto, ni. tic 9luofíá)t, Slnjtcfyt, tet Slnbliif, razgled, pogled.
Próssimo, k. nac^fl, najbližji; — m. ter 9tad)jte, bližji, iskerni.
Prostróre, gp. ju ®oten »erfen, obdliti.
Protéggere, gp. 6ef¿hüjen, braniti.
Protervo, k. trojig, í;betmüt£)ig, o-sdbni, prevzetni.
Protestare, gp. betheuern, zagotoviti; proteftiren, prigovarjati.
Protettóre, ra. tet Žef^iijer, @on= tttt, branitelj.
Proto, m. tet Dbetmetfler, urednik (delavcevj.
Protocóllo, m. baá íproiotoíí, zapisnik.
Prova, ž. bte 'JJtcbe, poskiišnja; ter 93et»eiž, dokaz.
Prováre, gp. »etfucfeen, poskusiti.
Provegnénte, k. bemilitcnt, izhajajoč.
Provenire, gn. íiertüfjrett, priti, izvirati od kod.
Proverbio, m. baS ©pridjtoort, pregovor.
Provétto, k. bejai)rt, priletni.
Próvido, k. »otfi^ttg, ilug, previdni.
Provincia, ž. bte $mnns, dežela.
Provocare, gp. anteijett, razdrd-žiti.
Provvedére, gp. üerfeíjett,»etfotgett, oskerbéti.
Provveditóre, m. ber Slttfchaffer, oskerbnik.	[loga.
Provvisióne, ž. bet ®orrath, za-
Pro\%isto, k. »erfefjeit, oskérbljen, založen.
Prudente, k. fiug, »orftdjtig, previdni, pametni.
Prugna, ž. bte $fiaume, sliva.
Priignola, ž. bte ©c^lelje, temática.
Pruína, ž. ber fficif au 93aumen, srež.
Prunája, ž. Prunájo, m. ba« 35orti-gcbitfdj, ternje.
Pruno, in. bet ®otnftrau<h, ternov germ.
Pubblicáre, gp. óffentiiá) befatmt
Purg
mac^eu, razglasiti; herausgehen, izdati.
Púbblico, k. öffentlich, allgemein, občinski.
Pubcrtá, i. bie ältannbarfeit, mo-ževnost.
Púdico. k. fettfdh, jñ(¡htig, čist, sramežljiv.
Pudóre, m.'bie ©djamhaftigteit, sramežljivost.
Puérpera, ž. bte Äinbbetterin, porodnica.
Pugnále, m. bet ®clé, bodež.
Piignere, gp. fielen, bosti.
Pugno, m. bie gauji, pest, i.
Pula, ž. bie ©bren, pleva.
Pulce, ž. ber gloh, bolha.
Pulcino, m. bas JUtdjletn, pišče.
Pnlédro, m. baž gohlen, žrebe.
Pllléggio, m. bet 5?olei, poldjka; pigliár —, fortlaufen , pobráti se; dar—, fortjagen, odpraviti.
Púliee, m. ber gloh, bolha.
Puliré, gp. reinigen, pujen, čistiti.
Pulíto, k. fauber, rein, lep , čist, snažni.
Pulpito, m. bte Äanjel, govoriš-nica, učilnica.
Púngere, gl. pdgnere.
Puniré , gp. firafett, kdzniti, pokoriti, xlráfati.
Punta, ž. bie ©pije, ert, bodež.
Puntare, gp. punftiren, pikati; fte= chett, bosti.
Puntata, ž. ter ©tich, vbod, pik.
Puntellárc, gp. fitijeti, podpreti.
Puntiglióso, k. trittlich, eíjrfü¿t(tig, častilakomni, posiliživ.
Punto, 111. bet ißunft, pika; ber Stich tut ytähen, vbod; — nač. gar nicht, kar nič.
Puntuóle, k. píuiftlictl, natdnjčni.
Punzecchiáre, gp. flechen, pikati.
Pupilla, ž. bet áitgapfel, zenica, ptinčica, zerklo,
Purche, v. luenn nur, ako le.
Pure, k. nod), gleidjtoohl, nur, še, vender, le.
Purézza, gl. puritá.
Purga, ž. bie ißutgattj, čistilo.
Purgare, gp. purgiten, čistiti.
Purgatorio, m. bas gegfeuet, vice, ž. mn. čistiliše.
Puri
Purita, ž. bie {Reinheit, čistost. Puro, k. rein, edjt, čist, sam na sebi.
Puriilento, k. eitrig, gnojni. Pusillanimo, k. fletttmitlijig, plah. Piistola, ž. bie Stattet, Slafe,' spušdj. Putente, k. jlintenb , smerdljiv. Putredine,i. bie gäulniß, gniloba. Putridire, gn. »erfaulen, gniti.
Qu et
303
Puttana, ž. bie §ute, kurva. Puttella, ž. ein fleines «IKabdjeu, deklece.
Pllttello. m. bas .finabdjett, deček*. Putto, m. bet ifuabe, deček*. Puzza, i. bet (Siter, gnoj; bet @e*
flanf, smrad. Plizzare, gn. ftiltfen, smerdeti. Piizzo, m. bet ©ejiaitf, smrad.

Qua, nač. Ijier, tu, tukej; ijer, sem; di — , bieSfeitS, na tej strani; qua e la, hin Itnb tjet, sem no taj.
Quaderno. m. bas Siicfy Rapier, bukve fopirja.
Quadragenärio, k. »ieqigjaf;rtg, štirdesetletni.
Quadrangolo, m. ba« Sieretf, štir-kötnik, štirvogelnik.
Qundrato, m. bas Duabrat, po-štirka.
Quadro, m. bas Siereci, poštirka; bas ©entälbe in Oiatjmen, podob-šina v okviru.
Quadrüpede, k. »ierfiijjig, štir-nožni.
Quadruplo, k. üierfa«^, četver ni.
Quaggiü, Quaggidso, nač. l;etitu= ter, tiiet unten, tu dol, tu doli.
Quaglia, ž. bie 9Badjtel, prepelica.
Quagliäre, -si, gn. gerinnen, šteti se.
Qualdie, k. ein, irgenb eiit, neki.
Qualcliediino, k. Setnanb , irgenb ein, nekdo.
Quäle, o. toaS für ein, kakov, kakšni? — nač. tote, fo toie, kakor; atS, za.
Qualita, ž. bie Sefdjaffenljeit, @igeu= fcfjaft, kdkšinost, lastnost.
Qualora, nač. toemt, ako-, fo batb, beri ko.
Qualsisia, ßualsivöglia, k. toaS, welcher, met es and) fei, kdor koli, kdorbodi.
Qualiinque, k. toer ditcfc, kdor koli; toaS and), kar koli; wann immer, kadar koli.
Qualvolta, nač. fo oft als, afteutal toettll, kadar koli.
Quando, nač. wann, kadaj? ba, al« kadar.
Qiiautitn, k. bie Wenge, kolikost, množina.
Quail to. nač. toie »iel, koliko; tote grofi, kolik?
Quantunque, k. fo »iel, toie »iel, kolikor.
Quaranta, št. »terjtg, š tir deset.
Quarantotto, št. adjtunbvietjig, o-sem in štirdeset.
Quarésiina, ž. bie gafieitjeit, štir-desetddnski post.
Quartale, m. »ietteljälitiger @olb obet Sins, četertletno plačilo.
Quartana, i. »iertägiges giebet, mérzlica, ki se vsak šterti dan povérne.
Quartiere, m. bas Stertel, celert, ž. t a 6 ¡Quartier, stanovanje.
Quarto, ni. bas Siertel, četert, ž.
Quasi, nač. faji, toie, skoro, blizo.
Quassù, Quassüso, nač. l)iet oben, tu gori.
Ouattordici, št. »ierjeljn, štirndjst.
Quattriiio, m. bet pfennig, venar.
Quatro, št. »tet, štiri.
Quatroteinpora, ž. mn. bet Gîta* tember, kvatra.
QHegli, Quoi, Ouelli, o. berjeitige, tisti.
Quello, o. berjenige, jettet, tisti.
QuérdaJ*- bi< hratt< dob-
Oiiereliire, gp. ilageti, »erflagen, tožiti-, — si, jtd) beflagen, tožiti se.
Questi, o. biefet, taj, ti.
Quetànza, ž. tie Guittung, nantira, pohotni list.
304	Quet
Queto, k. ftift, rttfjig, mirni.
Qui, nac. f)ier, tu, tukaj; di—, »ett hier, od todi; fra— a otto di, in ad)t Xagett, čez osem dni.
Quiète, i. bie 9tufje, bet griebe, mirnost, pokoj.
Quinci, naé. »en l^tec, odtodi; bar* um, zatâraj ; — e quindi, Ijin Uttb Itieber, lam pa tam.
Quilldi, nac. baljet, OOlt bort, odtodi, od tistodi; bejjtoegen, zatoraj-, da — innanzi. iiiltfûro, za napréj.
Quindici, št. fûnfgehn, petnajst.
Ragg
Quingentésimo, št. fünfhunbertjfc, petstúti.
Quinqnagenário, k. fünfzigjährig, petdeseslétni.
Quíntale, m. ber Sentner, cent.
Quiutérno, ra. baa Sitd? Rainer, bukve, popirja.
Quinto, k. fünfte, peti.
Quintuplo, k. fünffach, petérni.
Quistionáre, gn. gaitfen, ftreíten, prepirati se.
Quitanza, gl. quetónza.
Quívi, ba, tukaj; di —, baher, orf todi; zatóraj.
R«
Rabbia, ž. bie Soweit, §unbewuth, steklast; ber Sora, togöta.
Rabbuirare, gp. gergaufen, razku-š trati, razkodrdti.
Raccapriccio, m. ber Staubet, baž Sntfegen, zavzetje.
Raccattare, gp. triebet befontmen, nazaj dobiti; icä fattfen, odkupiti.
Racehiudere, gp. einfetteten, okleniti, obseči, v sebi imeti.
Raccögliere, gp. aufheben, pobirati; famtneln, nabirati; einem* ten, pftücfett, obirati; beherbergen, sprijeti.
Raecolta, ž.Raccolto, m. bie ©antnt* [ung, nabira; bie (Srnte, šeft>a;bie Slufnahtne, sprijetje.
Raccomandare, gp. empfehlen, priporočiti.
Raccomodäre, gp. loiebet guredjt machen, popraviti.
Racconeio, m. bie Slttäbejferung, 5Biebether|ierinng, popravilo.
Raccontare, gp. ergätjteu r pripo-vedati.
Raccorciare, gp. uerfürgen, okrajšati , prikratiti.
Raeeörre, gl. raccögliere.
Raccozzare, gp. gufammenfügett, spelinili, sdriižiti.
Racimolare, gl. raspolUre.
Radamente, nač. feltett, redkokrut.
Raddirizzare, gp. mietet aufrichten, sopet izravnati.
Raddolcimento, m. bie Serfüftuttg, posladkdnje.	[dvojiti.
Raddoppiare, gp. perboppeln, po-
Radere, gp. fd)ereu, raftren , briti; abgaben, stergati.
Radicchio, m. bie SBegtoart, Simone, regvat.
Radice, ž. bie Sffiurgcl, korenina.
Radimadia, ž. bie Stogfcharte, stru-gla.
Rado, k. bmtn, iotfer, redki.
Radunanza, ž. bie SSerfammlung,
skupščina, sbor.
Radunare, gl. ragunire.
Rafano, nt. bet äJieerrcttig, hren.
Rafiinare, gp. Verfeinern läutern, presijati, prebrati, izboljšati.
Raifredäre, gp. falt machen, pre-hladiti. gn. ftd) erfätten, prehla-diti se.
Ralfreddore, m. bet Schnupfen, nahod.
Ragazza, ž. ba« äJiäbdjett, dekle, deklece.
Ragazzaglia, -zame, m. ein Raufen Sttbett, dečarska druhdl.
Ragazzo, m. bet Sltttge, S3ube, deček*, fant.
Raggkio, m. baž ©efdjteibež (Šfetč, oslovsko riganje.
Rčiggio, m. bet ©traljt, žarek*.
Raggiügnere, gp. tviebet gufammen* fügen, vkup djati, spehniti; einho-' len, dojti, dohajati.
Hagg
Ragguaglio, m. Me Sfo«giei<§ung, poravnanje; Me Otadirid)*, glas, naznanilo.
Ragionare, gn. fpret^ett, fdjliefien, modrovati; misliti.
Ragione, i. Me Sermmft, razum; Me tlrfac^e, uzrok; bet ¡©etpeis, dokaz; aver —, £fiect?t iiafcett, prav imeti.
Ragna, ž, bie ©pintte, pajek*.
Raguatela, ž. Me ®pimtet»ei)e, pdj-čina.
Ragnnare, gp. »erfamntetit, »eretttt= gen, sbrati, sdružiti.
Rai, m. mn. bte ©traljlen, žarki.
Rallargare, gp. erireitern, aitatei;--nctt, razširiti, raztegniti.
Rallegrare, gp. etftenen, »ergnitgen, razveseliti, obveseliti; — si, fid) frenett, veseliti se; rallegrirsi con uno, emem ®lii(f i»itnfc§ett, zrečo komu želeli.
Rallentare, gp.loferit, f^iaf ma«3E»e«, nadjlaffen, popustiti.
Rame, m. bas $upfer, kufer*, kot-lovina.
Ramerino, m. bet SioSmaritt, rožmarin.
Ramingo, k. ftucfittg, nnftat, sbežni.
Rammaricarsi, gn. flagen, ftdj ie* fdjloerett, tožiti se.
Ramarico, m. Me $lage, toga, to-ževanje.
Rammassare, gp. jufantmettfcljar; tett, nagrabiti, nakupičili.
Rammentare. gp. eriuttern, ermafi: Iten, omeniti, opomniti.
Ranunollare, Rammolliie, gp. tx-~ meidjeit, omehčati.
Ramo, m. bet 9lfi, 3u>eig, veja, raso ha ; ber Strni (eineS glujjeS), struga.
Rainolaceio, m. ber šDteerretttg.Anjn.
Rampicarc, gn. flettera, plezati.
Rampollo, m. fleine Ditelle, izvirek*; bie ©proffe, mladika; potomec*.
Rampone, m. bet £afen, kramp.
Rana. ž. ber Rrofc§, žaba.
Rancido,).	. ..
Rancio, J ran^' *arku
Rancore, m. bet ®rol(, serd, i. gnjev.
Rango, m, ber iftang, red, versta.
Rass	305
Raunodáre, gp. toiber jnfatnmett ftmpfen, zavozlali.
Ranócchia, ž. -chio, m. bet grofc§, žaba.
Ranzonáre, gp. ložfaufett, odkupili, izménitj,
Rapa, ž. bie Otübe, repa.
Rapáce, k. rauBerifd?, grabežljiv, dereč.
Rápido, k. fdjttefl, rafcfc, berzni.
Rapire, gp. tanbtn, po silem vzeti; entjücEen, uznésti.
Rappezzáre, gp. ausfítcEen, au«6ef* fertt, zakérpati.
Rappigliáre, gp. »etfdjlagen (»on SPferben), zakovdti; — si, •gerin.-nen, steti se.
Rappórto, m. ber 33erít§t, naznanilo ; bie Sejiefyimg , vjémanje.
Rappréndere, gp. toieber jurtíif= neljtnen, sopet nazaj vzeli; — si, gerintten, steti se.
Rappreságlia, gp. bte 9tepre|Talie, zamestilo.
Rappresentáre, gp. »orjJeHen, bar» fie fíen, prikazati.
Rappréso, k. gerotinett, stet; er* (larri, v ter njen.
Raramente, k. felteit, redko.
Raro, k. felten, redki.
Ráschia, ž. bas 9tei6etfen, MeMaS; pel, pila za les.
Rásente, r. bidjt taran, tik, tikoma.
Raso, k. gefdjorett, ostrižen; gleicfy, glatt, poglajen; — ra. ber Sitias, ot-las (židana tkaninaJ.
Rasójo, m. bas Díaflermeffer, britva.
Raspa, ž. bte Stačpel, pila za les.
Raspo, m. ber aBetntrauíenfamm, češulja.
Raspolláre. gp. ttadjlefett (trn ©ein« garteit), pabérkovati(po vinogradu').
Rasségna, ž. bie iKtifientttg, pregledovanje.
Rassegnáre, gp. gttjiellen, izročiti.
Rassegnáto , k. gelaffett, crgefcett, vdan.	[jdsniti.
Rasserenáre, gp. aužfjeitern, raz-
Rassettáre, gp. toieber etttricfjteu, gitredjl machen, sopet poravnati, pospravili, urediti.
Rassomigliáre, gn. gleidjett, podobni biti.
306	Rast
Rastiáre, gp. _f ¿haben, frajen, stér-gati, praskati.
Rastréllo, m. ber Stechen, grablje, i. mn. ba« gallgitter, mrežaste vrata.
Ratificare, gp. befräftigeit,potérditi.
Rattizzáre, gp. anfdjierreit (Jener), podkúriti.
Hatto, m. ber Staub, rop, otétje.
Rattoppáre, gp. auíjiifen, zakér-pati.
Rattrappáre, gn. fieif, contraft >»er= ben, sklúéiti se; — si, einf^ritm* pfert, vskočiti se.
Rattristáre, gp. tuíeber betrüben, so-pet žalostiti.
Rauco, k. í)«if«' i raut), hripav; pivkav.
Raunáre, gl. ragunáre.
Ravanéllo, Rávanno, m. ber Ütet; tig, retkva.
Ravvcdérsi, gn. in ft<h geben, cáj-mati se.
Ravviáre, gp. guredjt toeífen, na pravo pot naravnati; »ertoicfelte @ad)en (Strähne jc.)juieber in ßtb= ttuttg bringen, vbrati, razrešiti.
Ravvisárc, gp. benachrichtigen, ob-zndniti; «Fennen, spoznati.
Ravviváre, gp. toieber beieben, oživiti.
Ravvólgere, gp. uttttoicfeln, zaviti, obviti.
Razionále, k. »eritünftig, razumni.
Razza, ž. ba« ©efchledjt, bie gamú lie, rodovina, pleh, pleme; bie íftabfpeidje, špica (kolesna).
Razzo, m. bet Strahl,, žarek*; bie Stafette, umetna kresnica ki prižgana v zrak zleti; bie Speiche, špica, prečka (kolesna).
Rázzola, ž. bie SíaSpel, pila za les.
Razzoláre, gp. fdjarrett tote bie Jjühnet, bércati (kakor kokoši).
Razzuólo, m. fleiner Strahl, žar-čič; bie Speiche, špica, prečka (kolesna).
Re, m. bet Äöntg, kralj.
Reále, Regale, k. íüllígíicf), kralj évsk.
Realménte, nač. tottflich, itt bet ít^at, v resnici, po pravici.
Reáiue, gl. regno.
Regí
Recáre, gp. bringen, gerbet [Raffen, prinesti, pripraviti; barreteen, podajati; erregen, »erurfachett, po-činiti, uzróciti; — si ad uno, fiel} ju einem »erfügen, iti h komu; — ad _ onóre, ftdjá jUt S'hte reinen, v čast si prištevati.
Recente, k. neu, neiterlídj, nov, mlad (n. p. sad).
Recidiva, ž. ber OíücffaK, obotavljanje (n. p. bolezni).
Recinto, m. ein eingefriebeter ¡Ort, ograda.
Recipe, m. baS ÍWejept, zdravilni zapis.
Reciproco, k. gegenfeitig, toe<hfel= feittg, vzajemni, nasprotni.
Recita, ž. bte Aufführung eine« Schau--fpieleS, igranje gledališno.
Recitare, gn. recitiren, na pamet povedati.
Recluta, ž. bie SBerbitng, nabira (vojnička); — m. bet Otefrut, nóvale (vojak).
Recóndito, k. »erborgen, skrit.
Redentóre, m. bet Srlčfet, odrešenih.
Redimere, gp. erlčfeit, loSfaufett, odkupiti, odrešiti.
Rédina, ž. Rédine, ž. mn. bet 3ü= gel, vajet.
Redivivo, k. triebet lebenbtg getoots bett, sopet oživljen.
Refe, m. bet Špirit, sukanec*, cvirn.
Refezióne, ž. bie Srfiattung, Ser* gütung, poravnanje (škode); bie Sabitng, okrepljénje.
Regolóre, gp. fchettfen, podariti.
Rególo, m. baS ©efchettf, darilo.
Regátta, ž. bet 3Bettlaitf mit ®on= belit, natécanje s góndulami (v Benetkihf.
Reggénté, k. regiereitb , vladajoč;
—	m. ber ¡Oberauffeljer, nadzornik.
Réggere, gp. hatten, tragen, der-
žati, nositi; toiberfieljen, vpirati se; ft<h erhalten, ohraniti se; — si, fiehett bleiben, obstati, postati;
—	in piedi, fteh auf belt ©einen er= halten, po konci biti.
Reggiménto, m. baS Oiegimellt, regiment.
Regina, ž. bie Königin, kraljica.
Régl
Regio, k. föttigitcf), kraljev. Regióne, ž. bie ©egenb, okólica, svet.
Registrare, gp. eintreiben, zapisati.
Regnáre, gp. regieren, kraljevati-, . vladati.
Regno, m. bas Äöuigreit, kraljestvo.
Régolo, ž. bie íftegeí, pravilo. Regolárc, k. regelmäßig, pravilni. Regoláre, gp. einrichten, Dritten, vravndti; urediti; — si, jtcfj tvor; nadj richten, ravnati se po čem. Regolizia, ž. bas ©ügfjoij, sladki les.
Régolo, m. ein Heiner Äönig,3«mt--fettig, kraljic, baS íineal, ravnilo. Reitá, ž. bie ©djutb, ©trafbarfcit, krivost.
Relativo, k, ftd) bejfetjettb, vjemajóc. Relazióne, i. ber Sericíit, prípo-
vest, naznanilo. Releg.íre, gp. bettocifeit, pregnati
iz dežele. Religióne, i. bie ÍRetigion, vero-zdkon.
Reliquia, ž. bas tleberbleibfel, ostanek*.
Remare, gl. vogáre. Remiuiseénza, ž. bie (Srinnerung, spomin.
Remissióne, i. bie 3?acfilaffuug, od-
puidnje. Réilio, ni. baS {Ruber, veslo. Rena, ž. bet ©cinb, pesek*. Réndere, gp. nnebet geben, pover-niti, nazaj dati; matten , napraviti; — conto, Otetenfdjaft geben, odgovarjati-, — servigio, eilten ©ieitft leífteu, postréci; — grázie, ¡Dauf fagetl, zahvaliti se; réndersi, ftdj ergeben, podáti se komu; — si in on luógo, fifí) toof)in begebet!, se kam napotiti. Réudita, ž. bie (S in fünfte, dohodki, m. niti.
Rene, ra. bte Sítete, abist, ledvica. Rcniténte, k. ¡otberfbenfitg, kljub!jiv. Reusa, ž. feine Seintoanb, tanko platno.
Reo, m. ber Serbredjer, krivec*, zločinec*; — k. fcfmft'tg, kriv.
Rétt	307
Repénte, k. blojítdj, nagli, ná-gloma.
Réplica, ž. bie SBieberljolMtg, po-novljénje, ponovilo.
Réprobo, k. vertoorfett, zavérien.
Repúbblica, ž. bie íRefiublif, Ijudo-vládna deržava.
Repulso, k. »ertoorfett, izvérien.
Réquie, ž. bie Silile, pokoj.
Rescritto, m. bet ®efet)l, povélje, odpis.
Residénte, k. too^nljaft, stanujoč.
Residuo, m. bet Oiefi, ostanek*.
Resina, ž. bas smola, pilpah.
Resístete, gn. lmbetfief;en, vstavljati se, vpirati se.
Reso, k. tviebergebcn, nazaj dan.
Respiro, ra. bits S(t(mtelt, dihanje; bie í)'(u()e, počitek*, oddihmitje.
Resta, ž. bie Jlorofetje, ber Sart an ber Sleljre, resa; ber {Rúcfgrat bes gifdjeS, ribje herbtiše; cine Sícílje 3nnebeilt, versta čebula; bie ©a» bet bie Sanje eitijUlegen, vilice na ktere se sulica nastavi.
Restare, gn. bíeíben, iibrig fein, o-stdti; gp. — ¡1 singue, baS 93lltt fiííleit, kri vstaviti.	[plah.
Restío, k. ftátift, fteu, vstátljiv,
Restituzióne, i. bie @riíaftttng;?'9-vernilo, povračilo.
Resto, m. bet fltefi, ostánek*.
Retággio , ra. bie Šrbfdjaft, bas ®tb= tfieíl, dédsina, erbija.
Rete, ž. baS Sfej, ©arn, mreža.
Retieénza, i. bie Serfcf)toeiguttg, zamolčanje,
Rétore, ra. bet Mebner, govornik. Retribuiré, gp. beíofmen, »ergelfett,
povernili.
Retro, nao. pinten, vzadi,
Retroguárdia, ž. ber 9tatjug, zadnja straža.
Retta, i. ber Sffiiberjianb, soperstd-va; far—, ftcf) toefjren, braniti se; dar — , ©ept gebett, poslušati.
Rettángolo. m. baS JÁettecf, pra-vokót; — k. redjtwittfelíg, pravokotni.
Rettittcazióne, ž. bte 9íeintgitng,
čiščenje.
Réttile, k. friecfjettb, polzeč; — m. eút Díeptií, živina polzeča.
308
Rett
Rice
Rettilinco, k. gerabítittg, ravno-éértni.
Hctto. k. regiert, vklonjen; gcrcibe, ravni; Tec^tfálaffeti, pošten.
Reubárbaro, m. bie 9ií)abarber, ra-bdrba.
Revelazióne, ž. bte Offenbarung, razodetje.
Reverendo, k. ©firtoürbig, častitljiv.
Revisióne, ž. bte ifteuifton, preiskava.
Riabilitáre, gn. wieber iit ben tiot rigen ©tattb fegeit, na prejšni stan postaviti.
Riaceettáre, gp. wieber annefintett, sopet nazaj vzeti.
Riálto, m. bíe ?lut)öf)e, višina.
Rialzáre, gp. erhöben, povzdigniti, izvišati.
Riammalársi, gn. wieber franf Wer* ben, sopet zboléti.
Riapríre, gp. wieber öffnen, sopet odpréti.
Riassicuráre, gp. wieber »erftdjern, sopet zagotoviti.
Ribadire, gp. »ernteten, zanéhtati.
Ribaldo, k. rndjlož, gottlož, brezvestni, brezbožni; bürftig, revni, siromašni.
Ribaltare, gp. umwerfen, ttmfiopen, preoberniti, zverniti.
Ribálzo, m. ber {ftitcfbrali, odboj, odlet.
Ribásso, m. bet Slbjttg, odšteva; ber dtadjlafi, popušenje.
Ribiittere, gp. gurücf fc^tagen, nazaj zabijati, odbijati, zavemiti.
Ribelláre, gp. aufwiegest, «puntati.
Ribes, m. ber So^anmäbeerjiraucb, rudéce grozdjiče.
Ribócco, m. ba«Ueberlaufen, tečenje čez mero; bet Hebetfluß, obilnost.
Ribrezzo, m. bet ©djattber, groza; ber Slbfdjett, stud.
Ribattäre, gp. jittúcífbffen, juritef: Weifen, zavračati, zavemiti; ab-fdjrecfen, ostrdšiti.
Ricaináre, gp. fiifett, vezti.
Ricámbio, m. ber Sfürfwecfífeí, oza-méniea.
Ricámo, m. bie ©tiferei, vezenje.
Ricápito, m. bie Slbteffe, zredilo, up ó ta; bet Slbfaj, prodaja.
Ricapitolare, gp. futj Wteberfjoien' svoje govorjenje kratko ponoviti.
Ricattare, gp. etnlčfett, Wtebet 6e= foiltmett, nazaj dobiti, rešiti.
Rieavare, gp. ^ernusite^men, vun jemati; 9iugen Wotau« jieijen, dobivati iz česa svoj dobiček*.
Richezza, ž. ber Oteicfjtfjum, bogastvo, bogatija.
Riccio, m. bie fiacfjeltge @d)ale ber kafiauieit, je,žica; bte §aariocfe, zarudeni šop lasi; ber 3gel, jež,
Ricco , k. reidj , bogat.
Ricerea, ž. bie 9!a(ijfrage, popraše-vdnje.
Ricereare, gp. itacfjfragen, zveda-vati, popraševati.
Ricetta, ž. ba« S)(c;ebt, lekarski napis.
Ricetto, m. bet Stufetitbalt, @d)litbfi Winfel, zahod.
Ricevere, gp. embfangeit, erljaften, dobiti, prijeti.
Ricevitore, m. ber @m»fattger, @itt= ltefmtet, prijemnik.
Ricevuta, ž. ber @m»faHgfdjetit, pri-jemopis; ber Smufattg, sprijetje.
Ricliiamare, gp. jitritrt rttfen, nazaj klicati; ¿urttcfforbern, nazaj terjali; »erfiageit, tožiti.
Ricliiedere, gp. wieber fragett, bite teti, popraševati; prositi.
Richiesta. ž. bie Stufudjung, prošnja; bie 9?adjfrage, prašanje; bie ffiotlabutig, poklic.
Rieinto, m. ber Htnfattg, Umftet«, okrog, ograda.
Ricognizione, i. bie @rfemttntfj, spoznanje.
Ricolinare, gp. ausftUieit, ubertjaiti fett, preobsuti, napolniti.
Ricolmo, k. »ofl, erfuftt, poln, zverhan.
Ricoinpensa, ž. bte 53e(»f)ttuttg, Setgutung, plačilo, povračilo.
Ricompera, ž. ber SBteberfauf, odkup.
Riconciare, gp. wteber juredjt tna* augbtfferit, popraviti.
Riconciliare, gp. anesfoi)tten, i»ie* ber »etfčhuett, spraviti.
Riceondnrre, gp. ¿utuifbringen, ¿tt* titcffufjten, nazaj peljati.
Rico
Riconiäre, gp. umprägen, prekovati.
Riconoscente, k. erfetiutlic^, tauf* tac, hvaležni.
Riconoscere, gp. erlernten, fetmeti, spoznati; — aleuno, gegen einen erfeitnilid) feilt, hvaležnost komu skazdti.
Riconvenziöne, i. bie (Segenfiage, lleberführimg, protitožba.
Ricoprire, gp. linebet jitbecfeu, so-pet zakriti.
Ricordäre, gp. erinnern,, ermähnen, opomniti, omeniti; — si, ft<h er* inner,«, spomniti se.
Ricordo, m. bie ©rimtermtg, spom-nenje.
Ricörrere, gp. toiebet laufen, sopet leteti-, feine 3itjiucf)t nehmen, pri-bežati.
Ricovero, m. bie ijufiui^t, pribe-žališe; bie Sffiiebereriattguitg, nazaj do bij enje.
Ricreare, gp. erquicfett, laben, krepiti, poživiti.
Ricucitiira, ž. ba« glicfeit, kerpanje.
Riciipenire, gp. totebet erlangen, nazaj dobiti.
Riciisa, ž. bie Verweigerung, odpo-vedanje, kratenje.
Ridda, ž. bet Freistatt i, kolo (ples).
Ridere, gn. lachen, smejati se; — si di alcüno, übet einen fpotten, zasmehovati koga.
Ridestare, gp. Wtebet erloecfen, o-buditi.
Ridicolo, k. lächerlich, smešni.
Ridirc, gp. luiebet fageil, še enkrat povedati ali reči.
Ridolo, m. bie SSageiileiter, vozna lestvica.
Ridoinandäre, gp. toiebet fragen obet bitten, popraševdti, prositi.
Ridondiire, gn. Ueberffufi fjabett, plenjati; folgen, slediti.
Ridotto, m. bet ©ammeiplaj. sbi-rališe; bie ifteboitie, plesalise; — k. uerfegt, postavljen.
Ridücerc, gl. ridurre.
Ridurre, gp. Jltrüeffüi;rpil, nazaj peljati; »ertoanbelit, spremeniti; bejtoiugett, premagati; — si, fteh befchränfelt, zderždvati se.
Riempire, gp. erfüllen, napolniti.
Rigu ' 309
Rientráre, gn. toieber hiiteingeljen, sopet noter stopiti.
Riescire, gl. riuscire.
Rifare, gp. toiebet machen, še enkrat napraviti, popraviti.
Riferire, gp- berichtett, obznaniti; — si, ft<h bejiehen, vjémati se.
RiferrAre, gp. ueit bef^lagen, pre-lioy^cti/t
Rifiutáre, gp. »ertoeigern, anadia* gen, odreči, odpovedati.
Riflessóre, gp. jutücfioetfen (bas Sicht), odsevati.
Riflésso, m. bet SBiebetfchein, odsoj.
Rifléttere, gp. bie ©trafilen jutitcl--toerfett, odsevati; ttberlegett, premisliti si, prevddriti.
Riílússo, m. bie Sbbe, odtok.
Rifomlere, gp. umfehmetjen, preliti.
Riformáre, gp. mttfdjaffeti, prena-rediti, preobraziti.
Rifrigeráre, gp. abfühlen, etfrif^ett, ohladiti.
Rifiigio, m. bie 3«filltht, pribeža-liše.
Rifulgere, gn. kndjten, fájimmm, svetiti se, lesketati.
Rifutáre, gp. toiberlegen, zaverniti kako terdénje.
Riga, i. bie Seite, riža, versta (v bdkvicah).
Rigáre, gp. liitirett, rižati.
Rigátta, gl. regátta.
Rigattiére, m. ber Xróblet, stari-nar, cunjar.
Rigeneráre, gp. toteber gebñren, preporoditi.
Rigettáre, gp. »ertoerfen, auéft^ltef-feil, zavrečioddati.
Rígido, k. jireitge, raith, fdjarf, o-lciirni, ter d, hud.
Rigiro, m. bet Umtoeg, ovink.
Rigógolo, m. bie ©olbamfel, voga.
Rigolétfo, m. ber SReihen, ifreistanj, rajanje, ples.
Rigórc, m. bie Harte, ©trettge, oj-strdst.
Rigoroso, k. fcharf, jirenge, genait, hud.
Riguardáre, gp. anf^aitett, pogledati.
Riguardévole, k. aufefmltci), imenitni.
310 " Bigu
Rigiiärdo , m. ter Sfltbiidf, ©lief, pogled: tie Oiü(fft(f)t, obzir, mar.
Rilasciare, gp. erlaffett, uadjlajfett, odpustiti.
Rilassäre, gp. fdjlaff machen, ttadj; laffen,_ fahren laffen, popustiti, po-pušati.
Rilasso, k. fdjlaff, fdjtvad), träge, puhli, len; cavalli di —, ftifc^e Uferte, nova zaprega.
Rilegare, gp. l»iebet binben, sopet zvezali; »erineifen, pregnati.
Rilcväre, gp. Wteter aufheben, auf« richten, sopet vzdigniti; entnehmen, zvediti.
Rilevo, Rilievo, m. eilte erhabene Slrbeit, skipelo opisanje (v podo-barskem delu); basso rilievo, halb erhabene Slrbeit, na pol skipela podobarija.
Rillicere, gn. glättjeu, svetiti se.
Rima, ž. bet {Reim, prileina beseda.
Rimandare, gp. jnnicf ichicfeu, nazaj poslati.
Rimaiiente, m. tet ffiejt, Ueberf^ufi, ostanek*.
Rimanere, gp. bleiben, ostati.
Rimarcabile, Rimarehevole, k. be-trä<htlidj, Wichtig, znatni, važni.
Rimasto, k. geblieben, »erblieben, ostal.
Himastiglio, m. baž lleberbleibfel, ostanek*.
Rimbälzo, m. ber ißrall, ©top, odboj.
Riinbellire, gp. »erneuern , olepšati.
Riuiboccare. gp. überfdjlagen, um* ftiilpen, zavihati, zaverniti; übet; fliegen, prek iti (tekoče reči).
Rimbömbo, m. ber äBieberfcEiafl, odmev, jeka.
Rimborsäre, gp. toteber befahlen, odplačati.
Rimbrötto, gl. rimprövero.
Riinbruttire, gn. hajšlidj toerben, gerd postali, ogerdeti.
Rimediare, gp. heilen, ozdraviti.
Rimedio. m. ta« ©ilfžniittel, pomoč , zdravilo.
Rimeggiare, gp. reimen, Scrfe nta--cheit, prilagati (podobnogldsne besede) , pesem zlagati.
Rima
I Rimcmbraiiza, ž. tie (Sriitnerung, spomin.
Rimenare, gp. juttfcfführeit, nazaj peljati.
Rimeritare, gp. »ergeltett, belob* iien, poverniti.
Rimesrolare, gp. rühren, mifdjeu, premešati.
Riinessa, ž. tie 3uritrfbnugung, od-rajtanje; ter ©¿hofling , mladika; tet Sffiageitfchopbeu, koldrnica.
Rimcstare, gp. rühren, mengen, me-siti, mešati.
Riinettere, gn. triebet hinlegen, hin* flellett , nazaj postaviti; etlaffett, odpustiti; — si, ficb gufriebett ftel.-letl, zadovoljni biti; mietet 51t .Kräften iommeit, sopet očverstiti. popraviti se.
Rimirare, gn. atifehen, betrauten, pregledovati, gledati.
Rimissione, ž. tie Srlaffitng, od-pušanje.
Rimontare, gn. toiebet hinauf ftei= geti, sopet gor iti; ftdj belaufen, nateči, nabrati se; ftfuiftro , nasaditi , nakopititi.
Rimorchiare, gp. freitnblich ausfei* feit, prijazno pokregali; bugjtteit, brod s brodom dalje vleči.
Rimorso, m. ber ®ei»iffeitsbtp, pečatenje.
Rimoso, k. rijig, špranjast.
Rimostrare, gp. »orfiellen, toamett, sponašati, svariti.
Rimoto, k. entlegen, abgelegen, oddaljen, daleč.
Rimpatriarsi, gn. tuieber in fein 33aterlanb gehen, poverniti se v domovino.
Rimpetto , r. di —, a —, gegen* über, nasproti.
Rimpiazzarc, gp. bie ©teile erfe* jett, namestiti.
Rimpinzäre, gp. »oilfiopfett, anfüllen, natlačiti.
Rimproccio, gl. rimprövero.
Rimproverare, gp. »erhalten, »or* toerfeu, spočitati, sponašati.
Rimprövero, m. bet SBorteurf, £a* bel, ©bott, spondšanje, spočitanje.
Rimunerare. gp. belohnen, »ergel--ten, poverniti.
Rimu
Rinmóvere, gp. toiebet feeluegen, sopet geniti, gibati; toegfdjaffett, odmakniti, prestaviti; abmatten, braniti.
Riinurcliiáre, gl. rimorchiáre.
Rináscere, gn. wteber geboren Wer* ben, preroditi se.
Rincalzáre, gp. befeftigen, pritér-diti; behäufeln, ogrébati (n.p. koruzo); ttadjfegen, hiteli za kom, za petami komu bili.
Rincalzáta, ž. bie Sefefitgmtg, pri-tefdénje, včverstenje, ogrébanje.
Rincaráre, gnp. »ertbeuern, po-drdžati.
Rincliiúdere, gl. racchiúdcre.
Rinrolláre, gp. tüieber leimen, pre-kléjiti, prelimati.
Rincontráre, gp. antreffen, begeg* Iteit, zadéti na koga, srečati.
Rincorárc, gp. aufmuntern, 3JhitIj maceen, jdciti, sérciti koga.
Rincréscere, gn. gum žBerbrnf wer; ben, žaliti; leib tí)Uit, žal djati.
Rincresciinénto, m. bet Serbruf, baž ©iipfallett, ždlenje, zamera.
Rinculárc, gp. gutücft»etc§en, gurítcf* geljen, rilinski iti, nazaj se pomikati.
Rinegáto, m. ein abtrünniger 6^ríji, odpadnik.
Rinfacciáre, gl. rimproverare.
Rinferráre, gp. h)iebet mit (ätfen befdjlagen, preokovdti.
Rinfiammáre, gp. wieber entgün^ bett, sopet zapdliti; pos. anfeuern, podšiintati, podkúriti.
Kili forzare, gp. »erjiátfen, počver-stiti, sopet pomoč dati; — si. ftd) jtärfen, krepiti se.
-Rinfránto, k. gerbrodjen, poldman; — m. bantafieite Slrbett, damdsleno tkanje.
Rinfrescáre, gp. erfrtfdjeit, abftt^ len, ohladiti.
Ringhiáre, gp. bie 3«ijne fleffdjett, murtett, renčdti; Wienern, razge-tdti.	[dižnica.
Ringliiéra, i. bet Oiebncrftitl)!, pri-
Ringiovanire, gn. jtdj verjüngen, omladéti.
Ringorgaménto, m. bas Jlnf^toel* len bes äÜafferS, kipljénje potokov.
Kipa	311
Ringrandire, gp. vergrößern, V°~
veksati.
Ringraziarc, gp. banfen, ft# be* banfett, zahvaliti.
Rinnegare, gp. som c^riftlidjen ®lau* ben abfallen, odpdsti (od keršdn-ske vere).
Rinnovare, gp. erneuern, ponoviti.
Rinocerönte, m. bas Siasijorn, nosorog.
Rinomare, gp. türmen, berühmt ma= cfjett, slaviti.
Rinscrrare, gp. einliefen, »er-fibliepctt, zapreti, zakleniti.
Rintegrare, gp. toiebet gattg nta= djett, ergangen, zadomestiti, dostaviti.
Rintencrire, gp. htieber erweidjett, omehčati.
Rintocco, m. bas Slttfdjlagett ber @lo<fe, udar na zvon.
Rintoppäre, gn. worauf jioffen, att--Irefett, zadeti na kaj.
Rintorno, m. ber Umfattg, UtnfretS, okolica.
Rintracciare, gp. attifpürrett, aitS-forft^ett, zaslediti, oslediti.
Rintronare, gn. erfüllen, ertönen, zadoneti.
Rintiizzare, gp. jiuntpf madjett, o-tüpiti.
Rinunziare, gp. entfagen, Vergibt tljnn, odpovedati se, odreči se.
Rinvenire. gp. ttrieber ftnben, sopet najti.
Rinverdire, gp. wiebet grüttettb nta= (bcu, sopet pozeleniti; gn. triebet grünen , sopet zeleneti.
Riuvolto, m. bas Paft, S3ünbel, zvezek*, cula.
Rinzeppare, gp. »erfeilen, zazago- . zditi.
Rio, m. bet Sad), potok; bas 33er; bredjett, krivnja; — k. böfe, hudobni.
Rione, m. baS Viertel »on ber Stabt, stran mesta.
Riottare, gn. gaufen, jiretten, prepirati se.
Ripararc, gp. »orbauett, odvračati; aUSbeffern, popravljati.
Riparo, m. bie @$Ugt»el)r, branilo; baS ¡Wittel, pomoč.'
312	Bipa
Ripassare, gn. jurutfgefien, sopet mimo iti.
Ripatriare, gn. inž Saterlanb ju= rncffommen, v domovino se po-verniti.
Ripentaglio . m. bie ©cfa^r, nevarnost; ba« SBagnip, poskušnja.
Ripentirsi, gn. Bereiten, žal biti, kesati se.
Ripetere, gp. mieberholeit, ponoviti , ponavljati.
Ripido, -doso. k. fleil, aBfdjufjig, s term, sterman.
Ripiegare, gp. jufammentegen, fa(--ten, pregeniti, zravnati.
Ripiego, m. ber 9lu«toeg, ba« ©Jit* tei, pomoč; bie ¿¡ilfTu&t, pribežališe.
Ripieno, k. »oft, angefullt, poln, napolnjen.
Ripigliare, gp. toieber neumen, poprijeti; toieber anfangett, sopet začeti ; fabellt, grajati.
Ripilogare, gp. fiirjli^ toiebert;olen, kratko ponoviti.
Riporre, gp. toieber hitifejett, i;inle= gen, nazaj postaviti, položiti; ju* tiicfiegen, shraniti, prihraniti.
Riposare, gn. aužruljen, počivati; — si sopra uno, ftdj aitfeinensers lajfett, zanesti - , zanašati se na koga.
Riposo , m. bie Oiitlje, počitek*.
Ripostiglio, m. ba« gach, 23el;alts nif, predel, shramba.
Riposto, k. Ijmgefejt, taj položen; »erBorgen, skrit.
Ripreiidiinento, m. ber Sertoet«, Šabel, grajanje.
Ripresa, ž. bie 2Bieberl)otnng, ponovilo; ber ffiertoeiž, svaritva.
Ripristiuare, gn. toieber in beit »o* rtgen ©tanb fejen, v prejšni stan postaviti, nazaj spraviti.
Riprodurre, gp- toieber ^«"rtrini gen, sopet prikazati.
Ripudiare, gp. aUSf^lagen, zaverči, zametavati.
Ripugnare, gn. toiberjireBen, toibetJ ftreiten, vpirati 'se, nasprotovati.
Ripulire, gp. poliren, glatten, čistiti , gladiti.
Ripiilsa, ž. eiue aBfdjlčigige Slnttocrt, odpoved, i.
Risi
Hipu tare, gp. flatten, meinen, der-zdti, spoznati.
H i saj a. ž. ba« 3?ei«felb, rižopolje.
Risaldare, gp. lotfjeu , variti.
It i sal (are, gn. jurutffpriitgen , prati ten, odskočiti; »orragett, vun stati, vun moleti.
Risanare, gp. heilett, ozdraviti.
Risapere, gp. erfat)ren, zvedeti.
Risarcire, gp. auž&efferu, erganjett, popraviti, poravnati; »erguten, po-verniti.
Risata, ž. ein fpottif^e« ©eladjter, zasmehovanje.
Riscahlare, gp. toarmen, etl)ijen, zagreti; ^etgen, zakiiriti v peč.
Riscatto, m. bie 2Biebereitilofung, odkupljenje, rešitva.
Riscliiarare, gp. fiar mad)en, er^ei; tem, včistiti, razjasniti.
Rischiare, gpn. toagen, poskusiti.
Rischio, m. bie ©efa^r, pogibel, ž. poskušnja.
Riscontare , gl. scontare.
Riscontrare, gp. antrefen, Begeg= neti, srečati, zadeti; »erglei^en, prispodobiti; poravnati; ttaci)jat)teii, doplačati; gn. eilttreffen, dospeti.
Riscontro, m. bie ©egegttuttg, srečanje; bie ffiergleidjuug, prispodab-Ijanje; poravnanje; bie 9tad)ridjt, obznanilo.
Riscossa, ž. bie SBiebereintofnng, Sffiieberertaitgitng, odkup, rešitva.
Riscosso, k. toieber eingelofl, odkupljen; eingeforbert, sterjan.
Riscrivere. gp. fcfjriftlid) anttoorten, odpisati.
Riscuotere, gp. eintreiBen, sterjati; au«lofen, rešiti.
Risecare, gp. aBf^neiben, odsekati, odrezati.
Riseccare, gp. aitžtrocftten, posušiti.
Risegnare, gp. aBtreten, odstopiti; uuterfd^reibeu, podpisati.
Risentimento, m. bet 33erbmp, Un-toille, zamera, nevolja.
Risentire, gp. toieber ^oreit, sopet slišati; fiti)(ett, čutiti; — si, et; toadjen, zbuditi se; toieber ju ftd) fonimen, sčajmati se.
Riserba, Riserbanza, i. ber 9turf; §alt, ScrBehalt, prideržek*.
Rise
Riserbáre, gp. »orbefwtten, prider-iáti.
Riserráre, gp. wiebet Vetf^ítepeu, sopet zapreti.
Riservazióne, i. bte Stuffceljaítutig, ŽBetoaljfUttg, prihranka, pridér&ek*.
Risicáre, gl. rischiáre.
Risipola, i. bet 9totí)(aitf, šen.
Risilla, ž. eílt 9l¡eá íjjcipier, risma (20 bukev papirja).
Riso, m. las iaíjtn, smeh; bet9teis,
rii.
Risólvere, gp. cutftofett, razstaviti, ločiti; befdjíiefjett, skleniti; — si, ftd) etitfdjtiepcn, odločiti.
Kisolúto, k. aufgeloft, razstavljen, ločen; íefdjíopett, določen,
Risoluzióne, ž.bteSlttflčfitttg, ločba; bte ©tltfdjíiepung, odlóka.
Risonáre, gn. erf^afíett, donéti, bobneti, glasiti se.
Risparmiáre, gp. fpatett, slediti, prihraniti.
Rispármio, m. bte Srfparttíp, pri-hrdnba.
Rispettáre, gp. efjten, adjteti, spoštovati.	[vánje.
Rispétto, m. bte Sldjtitttg, spošto-
Rispettóso, k. eíjrerttetfjtg , poln spoštovanje.
Rispignere, gp. jttrücf jtofíen, ju= rúcftteifcett, zaverniti, odbiti, nazaj zagnati.
Rispigoiáre, gp. Sftadjlefe falten, paberkováti (Uto).
Risplcndere. gn. (ettd)teti, fd^mt* merit, svétiti se.
Rispóndere, gp. cmttoorteit, odgovoriti; eiitípreáctt, odgovarjati.
Risponsábile, k. peraiittoottíid?, odgovorni.
Rispósta, ž. bte Slniwort, odgóvor.
Rissa, ž. bet Battf, bctž ©ebalge, kreg, prepir, térganje.
Rissáre, gn. jaitfett, ftdj raufett, kregati, térgati se.
Ristabilire, gp. toiebet íjerfteíiett, na novo ali sopet postaviti; v prej-šni stan postaviti.
Ristoppáre, gp. »erftopfeit, zamašiti.
Ristoráre, gp. tvnebet f)enMett, popraviti; — si, ftch etljoletl, popraviti se, pokrepčciti se.
Riti	313
Ristorazi6ne, ž. Ristdro, m- bi*
Sablttig, okrepčdnje; bet !&rojl, tolažba.
Ristretto, k. jufaitttnetigegogen,»icMf stisnjen; eiitgeicfirduft, omejen, o-klenjen; genatteft (bet $teiS), zadnja (cena); — m. bet §auptiltfja(t, zerno, zapopddek.
Ristiignere, gp. ¿ufammen jiehett, vkup zvleči; ettifd^tepen, okleniti; — si, jt$ jufanttrtett jieijett, vskočiti se, skerčiti se.
Ristringere, gl. ristrignere.
Ristucco, k. uberbriiffig, fat., naveličal, sit.
Risultare, gn. erfotgett, etttfprittgett, izvirati, slediti.
Risultato, m. baS OTefuItat, posle-dek*, konec*.
Risurrezione, ž. bie Sluferfteljimg (pott beti S ob te ti), vstajenje od mertvih.
Risuscitare, gp. aufetipecfett, obuditi; gn. attferjW)ett, vstati od mertvih.
Risvegliare, gp. ctttfujecfett, sbuditi, obuditi.
Ritaccare, gp. ieiebet attfjdttgen, sopet pripeti, poprijeti.
Ritagliare, gp. feefd^neiben, obrezali, izkrojiti.
Ritaglio, ž. ba« Slifdjttijei, kos su-kna ali platna; bet @d)iuttf)<tnbel, tergovina s tkaninami.
Ritardare, gp. aufl)aftett, Ijemmett, Ijitibertt, zavirati, vstavljati, muditi; — si, jtcfj altfljalten, jogertt, glttucfMei6etl, muditi se, zamuditi, zakasniti.
Riteguo, m. bie Surucffjnltttitg, derždnje, prideriek*; senza —, oijtte OtncEijatt, brez priderika; derzno.
Ritenere, gp. juru(f(ialten, zavirati, zaderzavati; auftiatteu, vstaviti . vstavljati; jurtiif Beijaltftt, prideržati; — si, ftcfi etU&aiteil, sderžati se.
Ritenzione, ž. bie 3urucfbeijaituug, prideriavanje.
Ritirare, gp. jttrutfjieiieti, nazaj potegniti ali vleči; — si, jtcf) Jtttucf; jte^ett, odstopiti, ločiti se (družtva).
314	Riti
Ritiräta, ž. bit Otütfjug, izbegnje-nje, beganje.
Hitiro, m. bie Siufamfeit, samota.
Rito, m. bet ©ebraudj, šega, navada (cerkvena
Ritoccare, gp. pos. aitžbeffern, popraviti.
Ritöcco, m. ba« Slitffdjlageit be3 $reii fti, povišanje cene-, — k. mietet beruht!, sopet dotdknjen.
Ritolto, k. luieber genommen, nazaj vzet.
Ritondare, gp. abruubett, krožiti.
Ritöndo, k. runb, okrogli.
Ritörcere, gp. juritcf bremen, odsu-kati-, beugen, vkloniti, pripogniti.
Ritornare, gn. jurücf feieren, }itrM= gehen, verniti se.
Ritörno, m. bie 9türffebr, vernitva, povratek*.
Ritörta, ž. ba« aBetbeitbanb, terta, grebenica.
Ritorto, k. getrefjt, getouttbett, Mvtt, uvijen.
Ritortola, gl. ritorta.
Riträrre, gl. ritirare.
Ritrattista, m. bet ^Porträtmaler, obrazar.
Ritratto, m. baä Porträt, obraz, podoba.
Ritrosire, gn. flörrig werben, ter-dovratni biti, protiviti se.
Ritröso, k. entgegen, protivni; a-, rntfltngž, ritinski.
Ritrovare, gp. ftnben, najti; toie; bet auffmben, sopet najti; — si, jugegen fein, nazdčni biti.
Ritta, i. Ritt o, m. bie redjte Seite, lice.
Ritto, k. gerabe, aufrecht, ravni, po konci.
Rittorovescio, nač. »erfehtt, um= getoanbt, na robe.
Rinscire, gn. wiebet ausgehen, sopet iziti-, gelingen, povesti se; ge* reichen, služiti (n. p. na častJ.
Riva, ž. bas tlfer, breg.
Riväle, m. bet Stebenbuhlet, SDiit= Werber, podrivač.
Rivčdere, gp. mietet fetien, sopet viditi-, tta<hfehen, ogleddvati.
Riveläre, gp. offenbaren, odkriti, razodeti.
Rocli
Rivendere, gp. Wiebet »erfaufett, sopet prodati.
Rivendiigliolo, m. bet Sertanfer, Jjecfer, prekupec, prekiipnik.
Rivcrberiire, gn. jututffdjlagen (»om Sichte), odsevati.
Riverendo, k. eljrtourbig, častitljiv.
Riverire, gp. »etehren, grujjett, počastiti; feine Slufwartung macheit, priti na spoštovanje.
Riversare, gn. uberfliefien, čez-, prek teči; gp. ausfthutten, ttmwer= fett, preverniti, razliti.
Riviera, ž. bet gluf, potok-, bas llfer, breg.
Rivista, i. ba« 35urchfei)en, pregled, pregledanje.
Riunire, gp. toteber »ereintgen, sopet sdriižiti.
Rivo, m. bet fflach, potok.
Rivocare, gp. juriicfrufen, nazaj poklicati.
Rivolgere, gp. umfeljten, oberniti, prevračati-, — si, ftci) toettten, o-berniti se.
Rivolta, ž. ba« Umbrebett, obračanje-, bie (Sntpotitng, prekucija.
Hivolo, m. bas SBacttelc^ett, potočič.
It i vol tare, gp- unttreuben,umbrehen, oberniti, preobernili; emporen, puntati.
Rivoltolare, gp. toalgeit, valjati.
Rivoluzidne, ž. bie {Repolution, prekucija.
Rizzare, gp. aufridjten, po konci postaviti.
Roba, i. bie @a<hen, SBaaten, reči, blago; baS Jtleib, oblačilo.
Robbia, i. bie gatberrotlje, rudečilo.
Robusto, k flatf, tujiig, čverst, čokast.
Rocca, ž. baS ©djlojš, grad-, bet gelS, peč, pečina; bet Spimtroefen, preslica, koželj.
Rocchetta, ž. bas SpittntocEchen, preslička.
Roclietto, m. bie ©pintet, vreteno-, bet Shurm itn @d)ačj, stolp v škaku.
Roccia, i. ber gets, bie .Rlippe, peč, pečina.
Rochezza, i. bie £eiferfeit, hripa-vost, pivka.
Hoco
Hoco, k. fyeifer, pivkav, hripav.
Ródere, gp. nagen, glodati.
Rodomónte, m. ber Sluffdjtteiber, ©rojjfpredicr, širokonstnik.
Rogazióni, i. mn. bie Jtreujtoo^e, kriiev tjeden*.
Rogna, i. bie .ftróje, ÍRaube, srab, garje, i. mn.
Rognóne, m. bie 9tiere, o bis t, ledvica.
Rogo, m. ber @dhettcr^ciufcu, ger-máda.
Romano, k. romift, rimski.
Romanzo, ni. ber Ótomcm, román Ckratkočasili popis izmišljenih dogodb'aJ.
Rombo, m. tai ©efttmfe, brenčdnje.
Romeággio, m. bie qjilgrimftaft, romanje.
Romitággio, m. bie Sinftebeiei, pu-
šoba.
Roinito, m. bet Sinftebler, pušdvnik.
Romóre, m. bet gšrm, bas ®etofe, ropotánje; bas ®erúc6t, pravlica, glas; bet 9iltfrttf>t, punt.
Romoreggiáre, gn. lármen, ropo-táti.
JRómpere, gp. bremen, ¿erftíagett, zlomiti, zlámati; vbiti (posodo), sterti.
Róncoía" ž. \ bie f mMf JReb
Roncóne, m. * n,effer< vmJek-
Ronda, ž. bie ílíunbe, SOSa^e, pairóla, straža.
Rondine, -dinella, ž. bie ©twalbe, ldstavica.
Ronzare, gp. fittnfett, faufen, brenčati, šumeti.
Ronzólo, m. ber .ftiebbet, kljuse.
Ronzio, Ronzo , m. bas ©efumfe, ©efailfe, brencánje, šumenje.
Rosa, ž. bie Siofe, roža.
Rosájo, m. bet SJiofeujtocf, ročno steblo, rožni germ.
Rosario, m. bet OTofeniranj, baS ternofler, čislo.
Rosicáre, Rosiccliiáre, gp. nad) unb nat abnagen, benagen, glodati, o-gloddti.
Rosignuólo. gl. rusignuólo.
Rosmarino, m. bet Oíosmartn, rožmarin.
Rovo	315
RosoIAccio, m. bie Äorntofe, tfiatft'
tofe, divji mak.
Rosolia, ž. bie SDiafern, osipnice, zdberci, mozolji. ,
Rospo, m. bie .Sirote, korondača, sternisnica.
Rosseggiore, gn. ins 3?otf)e faiiett, rudečiti se.
Rossiccio, Rossigno, Roesino, k. rötfifid), rudečkast.
Rosso, k. roti), rudeč.
Rosüra, ž. bit S SlBgenagte, oglodek*, ogrizek*.
Rotiija. ž. baS ©eleife, 8a(;rge(eife, kolotečina.
Rotare, gp. herum brei;en, Ijerunt fdnmttgett, krožiti.
Rotčlla, ž. bas fltabteu, kolesce.
Rotolare, gp. fortrofieu, Wäijett, po-točiti, valjati.
Rotolone, nač. rottenb, ftd) wüt« jettb, valjdje.
Rotondare, gp. abrunben, krožiti, krogliti.
Rotondo, k. rttnb, okrogli.
Rotta, ž. bet Stud), lom; bie 9}te--berfage eines £eereS, poboj.
Rottaine, m. bie fflntc^jlürff, ©ter; ben, šibre, črepnje, i. mn. kosci, odlomki, m. mn.
Rotto, m. bet Srut (attdj im Oied); nett), odlomek*, drobec*.
Rottiira, ž. ber 93ntc£), zlomljenje; spoklina.
Roventare, gp. glitijenb mat^en, razbeliti.
Rovente, k. gittftenb, razbelen.
Rövere, m. bie ©teineidie, hrast.
Rovesciäre, gp. umwerfen, prever-niti; umfefjren, oberniti.
Rovescio, m. bie Oiücffeite, »erfefjrte ©eite, na robe, neprava stran; ber ipiajregett, ploha; a —, »er; !et)tt, na robe, na opak.
Roveto, m. bas ®orngebüft, bie ■¡petfett, germ; živica.
Rovina, i. bet (Stttfhtrj, 'Serfaff, po-dor, razsip; ber Untergang, pogubljenje.
Rovinare, gp. jerfičren, polomiti, sterti, pokvariti; jit ©tltnbe ritten, pokončati.
Rovo, gl. rogo.
316	Bo z z
Rozzezza, ž. bie ®robijeit, neotesanost, surovost.
Rozzo, k. roi), neotesan, surov.
Rubare, gn. ftef)(eu, rattbett, krasti, ropati.
Ruberia, ž. bie ®iebetei, tatbina.
Rubino, m. bet Oiubttt, rubin (žlalini kamen).
Riibo, m. bie Soruhecte, temova živica.
Rubro, k. roti), rudeč.
Rndimento, m. bie «ttfaugžgruttbe, začetek*, početni nauki.
Rufla, ž. bas ®el»irr, pipanje-, terganje za kako reč.
RufHana, ž. bie .fhtppieriu, kurba-rica.
Ruga. i. bie iftunjel, gerba.
Ruggliiare, gn. bruKett, tuliti, rijuti.
Ruggine, ž. bet SKofi, rija, erja.
Rugginoso, k. rofiig, zarijavljen.
Ruggito, m. t a 3 ©ebtuil, rijovenje, tulenje.
Rugiada, ž. bet JE^au, rosa.
Salá
Rugumáre, gp. tpieberfftueit, pre-bdvljati.
Bullo, m. Rulla, i. bie SBalje, valeč*.
Riimiiiazióne, ž. b«3 SBieberfattett, prebdvljanje.
Ruólo, m. bte Sijle, ba« ©etjei^nif, popis (možev).
Ruóla, ž. bas Otab, kolo.
Rupe, ž. bet gels, peč, čeren.
Rurále, k. (ántlieS, poljski, deželski.
Ruscčllo, m. bet Šad), potok.
Rusigiiuólo, m. bte 9tad}tigaH, sld-vič.
Russáre, gn. fdjttardjen, smerčati, hérliti.
Rústico, k. baitrifcfj, grob, kmetisk, surov.
Rúta, ž. bie Oíante (ÍJJjianje), rutica.
Rutilare, gn. funfeltt, fdjimtnem, blisketdti se.
Ruttáre, gp. riilpfeu, rigati.
Riivido, k. ratti), kosmat, borov.
Ruzzoláre, gp. fortroflett, valjati.
S.
Sábalo, Sábbato, m,bet ©omtabenb, sobota.
Sábbia, ž. eitt grober ©attb, pesek*. Sabbióue, m. bet ©anbgrteS, debeli pesek*. Saccénte, k. geteert, učen, zve dni)
feiern, zvit. Saccentóne, m. bet itlügling, mo-
drijdnčič. Saccheggiáre, gp. bíúubettt, »er;
Beeten, rópati. Sacco, m. bet ©atf, vreča-, bie
We/ ««P-Saccóccia, i. bie .Tafite, žep. Sacerdote, m. bet ißrtejlet, mašnik. Sacramento, m. bas ©aframent,
Sakrament. Sacrificáre, gp. opfern , darovati,
žertvovdti. Sacrificio, m. baS Dpfet, daritva. Sacrilegio, m. bet Jtirdjenraub, o-
skrdnenje (cerkve). Saéttá, ž. ber ißfeti, ®iijfha(jf, strela.
Saffiro, m. bet ©abtyir, safir (žlahni kamen).
Sagáce, k. fêtait, fittg, prekanjen, modri.
Sagena, ž. bas ©treid)ite¿, mreža (za ribe).
Saggiáre, gp. brobiten (®otb), skti-sati.
Saggina, ž. baS Jpeibefortt, ajda.
Sággio, m. bte ifJrobe, poskušnja.
Sagittário, m. bet ©ogetifc^itje, strelec*.
Sagrestáno, ž. ber kitjier, kirdjner, cerkvenik.
Sagrestia, i. bie ©airtfiei, žager*.
Sala, i. bet @aa(, dvorana.
Salamandra, ž. ber ©aiamauber, aJiol^, macerad.
Salame, m. bas ^ófeljTeifd), povo-jèna mesenina.
Salamója, ž. bie Safe, razsol.
Saláre, gp. faljett, einfaljen, soliti, nasoliti.
Sala
Salario, m. bíe Sefoíbiittg, plača.
Salce, m. bie SBetbe, verba, meka.
Sáleio, gl. salce.
Saldare, gp. lotljeti, fdjtwijjett, varili, Iota ti.
Saldatúra. ž. bas ©eíóilje, varé-nje; bie 9Íarte, brazgotina.
Saldo, m. bet ©albo , ber Stbfdjlujj bet Síedjltltltg, poraéúnanje, poravnanje račtinov; — k. galij, ttltbe; fdjábigt, cel; fejl, čverst.
Sale, m. bas @alj, sol, ž.
Sálice, gl. salce.
Saliera, i. bas ©aíjfag, sólnica.
Salina, i. baS ©aljiverf, bte ©alj* fotlje, solina.
Salire, gp. fietgetl, v breg iti; ftá) erbeben, vzdigniti se, povišati se.
Saliíscendo, m. bte íííittfe, kljuka.
Šalila, ž. bas ©letgeti, narašaj; bte 9lrtl)člje, višina.
Saliva, ž. ber ©peidjel, sline, ž. mn.
Salina, ž. bte Saji, breme; bieSelite, grabez; bie fterblidje §üfíe, truplo.
Salnitro, m. bet ©alpeter, solniter*.
Salone, m. bet ©aal, ©alon, dvorana.
Salótto, m. eiit fleitter ©aal, dvoranica.
Salpáre, gp. bettSlnier listen, mačke vzdigniti (na brodovih).
Salsa, ž. bte Stiilje, Xlttlfe, umdka.
Salsapariglia, ž. bie ©affavaril* wurjel, sasaparilka.
Salsiccia, ž. bíe fflrathmrjl, JltiaF= ttmrjl, klobasa.
Salso, k. (aljig, gefaljeil, solnat, slan.
Saltare, gp. fpringett, skakati.
Saltelláre, gn. fittpfeii, poskakovati.
Salubre, k. gefittib, Ijeilfant, zdrav.
Salutóre, gp. grüjjen, pozdraviti.
Salóte, ž. bas $ei{, rešenje; bie ©idjerljeit, varnost; bie ©eligfeit, zveličanje.
Salúto, m. ter ©ritjj, pozdravljanje.
Salvadanajo, m. bie ©parbiiítyfe, hranilnica.
Salvaggina, ž. baS fflilbbret, divjačina, zverina.
Salvaggiiune, m. bas JBilb, 2Bilb>-pret, zverinje, divjačina.
Sapu	317
Salvam en to, m. bte Dtettung , rešenje.
Salvare, gp. retten, rešiti, oteti; belBobrett, hraniti; felig niacbeil, zveličati.
Salvatico, k. toilb, divji, hostni5 llttgejcgen, surov, neotesan.
Salvatore, m. bet Oietter, odrešenih.
Salvia, ž. bie ©albei, zajbelj.
Salvietta, ž. bas Setlertudj, mizni robec*.
Salvo, k. utiberlejt, toofjlbetjalten, ft« d^er, cel, zdrav, varni; — r. aits fjer, ausgettommen, razun.
Salvocondotto, m, bet ©eteitsbrief, zavetno pismo.
Sambuco, m. ber §olmibet, bezeg*.
Sanabile. k. i/eitbac, ozdrdvni, za ozdraviti.
Sanare, gp. beileit, zdraviti, vročiti.
Sancire, gp. auSmadjeti, fefifejett, odločiti.
Sangue, m. baS Slltt, kri, kerv, i. baS @efdjled)t, rodovina.
Sanguinaccio, m. bie SlutlDitrjl, hervavica.
Sanguinare, gn. bluten, kervaviti.
Sanguisiiga. ž. ber Sllltigel, pijavka.
Sanie, ž. ber (Hiter, bie STOaierie, gnoj, sokervica.
Sanita, ž. bie ©efunbljeit, zdravje.
Sano. k. gejuttb, zdrav.
Santificare, gp. Ijeiltgeit, posvečevati.
Santita, i. bie Heiligfeit, svetost.
Santo, k. Ijetlig, svet; — m. ber Heilige, svetnik.
Santolo, m. bet datlje, Saufjeitge, boter *.
Sanzione, ž. bie Seflatigutig, po-terdenje.
Sapere, gp. toijjeti, fomiett, erfaljrett, znati, vedeti, zvedeti.
Saponajo, m. ber ©eifenfteber, iaj-far, milar.
Sap6ne,'m. bie ©eife, žajfa, milo.
Saporare, gp. fdjtnerfctt, iojieit, dišati, koštati.
Saporito, k. f$otafl)aft, tečni, vktisni. Saputa, ž. bas Setmtftfeitt, bas Sot« letffeit, vedenje, znanje.
318	Sapu
Scaff
Saputo, k. Kug, erfatjren, zvedni.
Sarchiare, gp. jate«, utuljateu, pleti, trebiti.
Sarcliio, m. tie 3ati;afe, tfrautlsafc, trebežnica, serpača.
Sardella, ž. tie ©arbelle, sardela (ribaj.
Sarto, gl. sartore.
Sartore, m. tet ©djtieiber, krojač, žnider.
Sasso, m. ter ©tein, kamen.
Satira, ž. tie Satire, ©djmaljfcljrift, zabavljica.
Satollare, gp. fattigen, siliti.
Satollo, k. fatt, sit.
SatarAre, gp. fattigen, siliti
Sadro, k. bunfelbrattn (»on $fetben), kostdnjevnat (konj).
Saviezza, ž. tie SBeičtjeit, modrost.
SAvio, k. toeife, ttitg, modri.
Savore, m. ter ®efč|maf, vkus.
Savorra, i. ter Sallafi, pesek na dnu brodov.
SaziAre, gl. satollare.
Sazio, k. fatt, sit.
Sbaecellare, gp. aužlmlfeti, izlušiti.
Sbadacchiare, gn. ta« SRaut auf* fperren, ziniti, zevati.
Sbadigliare, gn. gatjnen, zehati, zevati.
Sbagliare, gn. ftdj »erfei;en, irten, motiti se, zmotiti se.
Sbaglio, m. bas Serfefien, tet 3tr= t f) 11 rit, pomota.
Sballare, gp. auspafen, izlagati, izpraznovati.
Sbalordire, gn. iit SBejlutjintg ge= raifjett, osupniti, prestrašiti se.
Sbalzo, m. ter ©top, ^rail, odskok.
Sbandire, gp. iit bte 2lc§t erflaren, pregnati (iz domovine).
Sbarbazzato, k. feljr frei, fredj, razuzdan.
Sbarcare, gp. aučfdjiffen, ančtaben, izkercati.
Sbarra, ž. ter Otiegel, ta« Oiter* l)0lj, pa/i.
Sbarrare, gp. »errtegeln, »erram« mellt, zapahniti.
Sbassare, gl. abbassare.
Sbattere, gp. itmrufjreti, stepati, stepsti.
Sberleffe, Sberleffo, m. tie Sumatre, tet •§{({(, praska (na licu).
Sbieco, Sbiescio, k. fdjrage, fdjtef, po strani, na šev.
Sbigottire, gp. Befiurjt nta^en, er= fttirefen, prestrašiti.
Sbirciiire, gp. bltnjen, ilinjelit, mešati.
Sbirro, m. ter ■Safdjer, ©djerge, berič.
Sbocciare, gp. attčbrechen, aufblii= (jen, razvezati se (cvet).
Sbocco, in. bie Sittitbnng (einežglufs fe«), bet Slitžfltig, izliv.
Sborsare, gp. aučjatjlen, bat bejalj-' teit, izplačati.
Sbottare, gp. bas gap attčleeren, sod izpraznovati.
Sbottonare, gp. anffnojpfffi, odpeti (knofe).
Sbranare, gp. jerreipen, razkosati, raztergati.	[biti.
Sbriciolare, gp. jerntalmeit, zdro-
Sbrigare, gp. gefctyrotnb »erridjten, bef^leutiigen, hitro opraviti; — si, eilett, hiteti.
Sbrissarc, gn. ausgleiten, zderk-niti, spolzniti, polzati.
Sbruffare , gp. befprubeln, beftmjen, poškropiti.
Sbruffo, m. tet ©pritbel, ta« ®e--ftmtbel, škrop.
Sbucare, gn. fjeraita, f)erttorfriedjen, izleziti; IjetVotbredjen, priderti.
Sbucciare, gp. fdjaten, lupiti.
Sbudcllare, gp. austueiben, drob vun vzeti.
Sbuffare, gn. (»ot Som) fdjttanben, braufett, pihati, sopihati.
Scabro, k. Ijolpetig, robidast.
Scacchiere, m. ta3 ©djadjbrett, škd-kovnica (igračka).
Seacciamosehe, m. ber gliegent»ei bel, muhdvnik.
Scacciapensieri, m. bie Staultroni* met, brunda.
Scacciare, gp. »erjageit, »ertreiben, spoditi, zapoditi, pregnati.
Scadčre, gn. »etfallen, preteči-, ju Sttbe gefjen, dotekati.
Scaifale, m. eitt ©ejMmit gadjent, predelnik (n. p. za bukve).
Scaffo, m. tas ®etipf)e einež ©djtf* feS, stene prazne ladje.
ScAg
Scaglia, ž. bie ©chltppe, luska; bie <Sd^ate, lušina.
Scagliare, gp. fdjuppen, oluskati-, fdjlenbetn, lučati, zagnati , vreči.
Stala, ž. bie !£teppe, ©tiege, stop-niče.
Scalappiare, gn. ftch aus ter ©djlfo« ge Jle^en, izvozlati se, zaderge se rešiti.
Scaldaletlo, m. bie 93ettjtaf$e, o-
grevnica.
Scaldare, gp. toarnten, greti, zagreti , ogreti.	[nik.
Scaldino, m. ter SSarmtopf, ogrev-
Scalfire, gp. «nfttjen, auffragen, kožo opraskati, odreti.
Scalino, m. bie ©tufe, stopnica.
Scalpello, m. bet SReijjet, dleto.
Scalpellino, m. bet ©teinhauer, ka-menosek.
Scalpore, m. baS Jilageu, loževd-nje, jdvkanje.
Scaltro, k. »erfcfjmijt, burchtrteBen, fcfjlait, prekanjen, zvit.
Scalzdre, gp. bie ©djulje nnb ©trum* pfe aitSjieheit, izuti.
Scalzo, k. Batfuf, bos.
Scamatare, gp. bie SBoile fdjtagen, stepati, stepsti.
Scambiare, gp. anStoechfeln, »ertau» fctjen, zameniti, izmeniti; »er; rtmnbeln, spremeniti.
Scambievole, k. it>edjfel»eife, ge; genfeitig, vzajemni, verstivni.
Scambio. m. bet Xaufc$, Sffiechfel, zamena.
Scamiciato, k. oljne £emb , brez srajce.
Scampare, gp. eretten, oteti; gn. entfommen, ftc£> retten , uteči, sbe-žati.
Scampo, m. bie Dtettung, bas ®nt? fommen, sbežanje, beg.
Scampolo, m. ein 9ieft som Sudje, ostanek sukna.
Scanalare, gp. perfefjlen, an«fef;ien, izžlebiti.
Scanalatiira, i. bie ©erteljlung, ber Jjoftljheifeu, izžlebljenje, žleb.
Scancellare, gp. auslofdjeit, aus* fireidjeu, izbrisati.
Scandaglio, m. bas ©enfBlei, glo-bokomera.
Scar	319
Scaiulalo, m. bas Sietgettlip, pohujšanje.	[skodla.
Scandola, i. bie <S$inbel, skobla,
Scannare, gp. bie .Stetjle aBfdjnetben, gerlo prerezati-, fchladjten, zakldti.
Scannellare, gp. Jpofjljiteifen ma: cfjeu, izžlebkati, nažlebkati.
Scauiio, m. bie S3anf, klop.
Scansäre, gp. «Brufen, leegrufen, odmakniti-, ausweichen, zogniti se, umakniti se.
Scansia, ž. bas Sü^etgeflefl, bük-venik, predelnih za bukve.
Scantonare, gp. aBfauten, vogel odvzeti, otüpiti; ausweichen, umakniti se; gn.fortfchteidjen, odkxasti se.
Scapeccliiare, gp. beti gladjs I)e--djeltt, mikati, omikati.
Scapesträto, k. aBgehatftert, liebet» lic§, razuzdan.
Scapezzare, gp. topfen Cbic S »in» me k.), prisekdvati (drevje).
Scapigliare, gp. »etivitren, jerjait» fen, razkuštrati.
Seapito, m. bie (SinBupe, bet Set» lujl, zguba (pri kupčijiJ.
Scapolare, gp. losmachen, Befreien, rešiti; gn. ftd) i)eiuilicl) bason ma» djen, pokrdsti se, izbežati.
Scapolare, m. baS ©eapulier, ska-pulir.
Scapolo, k. frei, tebig, samec*.
Scappare, gn. enttoifdjen, ausreifen, uiti, uteči, pobegniti.
Scapellare, gp. ben Jjut aBnehmen, odkriti se.
Scappellotto, m. bie jtopfnuf, udarec* s dlanom po zatiljaku (šiji).
Scappinare, gp. ©tiefet »orfc|uhen,
podsiti, ogldviti.
Scappino, m. bie ©ofe, oglav; kratka nogavica.
Scapula, i. baS ©djulterBlatf, pleče.
Scarabocchiare, gp. Rapier wr= fchmieren, počerčkdti, ocohati (po-pirj.
Scarafaggio, m. bet Ääfer, keber*.
Scaramuccio, m. bas ©chatmiijel, čarka.
Scarceräre, gp. aus bem ©efäng» ntffe enttaffen, iz ječe spustiti.
Scarco, k. eittlebigt, prost-, nicht ge» laben, nenabit.
320	Scar
ScardassAre, gp. frdntpeln, česati CvolnoJ.
Scaricare, gp. ablabeu, zložiti; aužfcfjiejšen, izstreliti.
Scaricatojo, m. bet ©tapel, Drt Itto ittatl ablabet, zlagališče.
Scarico, m. bie (Sjittabung, zlaganje; bet 9I6fiu(!, odtok; — k. eut= iabeti, oprosten; ffttt, tiar, cist.
Sacrilicare. gp. fchtčpfett, rogove, kupice staviti.
Searlatto, m. bet ©charlach, škerldt.
Searnare, gp. ba« gleifdj abjiteifen, meso odvzeti; abitfcdlft!, olupiti, obeliti, odreti.
Scarno, k. Ijager , biirt, abgejehtt, suh, vpadel*.
Searpa, ž. bet ©djuh, čevelj*, šoln.
Scarpellare, gp. ©teme au«arbei* ten, kamenje obsekavali.
Scarpello, m. bet ©ieifel, dleto.
Scarsamente, nač. fnapp, fpatlid), pičlo, po malem.
Scarsella, ž. bie !£af($e, žep, aržet.
Scarso, k. fnapp, biirftig, pičli.
Scartare, gn. ¡»egtoerfen (Jlarfen im ©piele), zavreči (kartoj; au«* « fdjiejjett, «uSfdjltejiien, odverči.
Scatenare, gp. etttfeffeln , razkleniti; lo«laffen, izpustiti.
Scatola, ž. bie ©$a$tel, Sucfffe, Sofe, škatla.
Scaturigine, ž. bie Duelle, vir, izvirek*.
Scaturire, gn. quellen, izvirati.
Scavalcare, gn. pont 'Pferbe jleigen, abfteigen, odsesti.
Scavare. gp. graben, au«grabeii, au«; fsoijtfn, izkopati, izdolbiti.
Seavo, m. bie §ohluHg, ©tube, votlina , jama.
Seeglimento, m. ba« 9fn«lefen, izbiranje.
Scegliere, gp. auSlefett, izbirati.
Scellerato, k. perrucht, ta|terhaft, božbaft, opak, hudobni.
Scellino, m. bet ©djillittg (SKutije), šelin (denarJ.
Scelta, ž. bie šBa^l, 9lit«toahl, zbira, izbira.	[bran.
Scelto, k. au«gefud)t, zbran, pre-
Scem.ire, gp. pertitigetn, fchmatern, zmanjšati; gn. fdjlvinben, giniti.
Schi
Scempio, k. einfad), albertt, priprost.
Scena, ž. bie ©cctte, ber ©djattplafc, prizor.
Seendere, gn. herunter fleigen, dol iti, odsesti.
Scernimento, m. bie Uittetfdjeibmtg, razločenje.
Scerre, gl. scegliere.
Scesa, i. eilt abhängiger SDeg, hoja na dol, dolhoja.
Sceso, k. herabgejliegen, dol išel*, izišel*.
Scettro, m. ba« 3e)>fet, žezlo.
Sceverare, gp. abfotlbern, ločiti, odbrali.
Scevro, k. abgefonbert, ločen , odbran.
Scheggia, ž. bet Splitter, ©pattn, treska, skodla.
Scheletro, ro. ba« ©erippe, okostje.
Scherifta, ž. bie gechtfuttjl, mečo-borenje, mečovanje.
Schernlire, gn. fedjtett, mečevdti, s mečem se bojevati.
Scherllire, gp. fpotten, Petljöfjiteit, zasmehovati, zasramovati.
Scherzo, m. bet ©c^erj, šala, norčevanje.
Schiacciare, gp. gerqttetfcfyett, aufs fltafcn, stolči, zgriziti (oreh, lešnik).
Scliiäffo, m. bie Dhtfeige, berlüzga, zaušnica.
Scllianiazzo, m. baž ©egafer , kokodakanje; ba« (5>eicij rei, vrešanje, ropotanje.
Sehiantare, gp. jerfdjmettern, raz-trešiti; abbrechen, abreißen, odčeh-niti; — si, jetfpringen, razpdčitise.
Scliianto, m. bet ifiiß, ©ptttttg, raz-poklina; bet .Kitali, pok.
Schiaräre, gp. erleuchten, beleud^ ten, razsvetiti; erfläten, razložiti; gn. ftcTI »erben, izjasniti se, svetlo postati.
Scliiarire, gn. hell werben, ftdj aua« hellen, izjasniti se. zvedriti se.
Schiatta, ž. ba« ©ef^lecht, bie 9lb= fünft, rodovina.
Schiattare, gn. jerplajett, razpd-čiti se.
Schiavina, ž. eilt grobe« Sud), bie Äcje, gunj, koc.
Schi
Schiavo, m. bet SNabe, sužnik. Schiccherare , gp. [ubeitt, fd?utie=
tett, čerčkali, mazali. Schidöne, m. bet Statfpief, ra-
Scoc
821
Schiena, ž. bet ¡Kiicfett, CRütfgrat, herbtiše, herbet*.
Schiern, i. bie Oiet^e, versta vojakov; bte @dkt, druhdl, ž.
Schierare, gp. in SReifjeu (leiten, na-verstati (vojake).
Schietto, k. edjt, rein, pravi, ¿ist, sam na sebi.
Sch i far e, gp. atigtotifyn, vemttixn, ogibati se; efein , gabiti se komu; beradjten, zaničevati.
Scliifo, k. fcfjmnjtg, gatjitg, gerd, gnjusni.
Schiodare, gp. bie SMgel attSjie--iieit, žeblje popipati.
Schioppo, m. bie glinte, puška.
Schiudere, gp. offnen, odpreti, odkleniti.
Schiuma, ž. bet @($aitm, pena.
Scliivare, gl. schifare.
Scliizzare, gn. fptijett, škropiti, brizgati, derskati.
Schizzatojoa, m. bte Sprije, brizgla, deršela.
Schizzeto, m. eitle (leitte ©prtje, brizglica, deršelka.
Sciabla, Sciäbola, ž. bet ©abet, sablja.
Sciagnra, ž. bet Unfall, baž Uns glücf, nesreča, nesgöda.
Scialaequare, gp. birr^^ringen, »er« fcinueltfcett, zapraviti, zapravljati.
Scialare, gn. aitabiiitfleit, attžbufteit, izhlapiti; pos. jtdj erleidjtern, po-lahčati si.
Scialo, m. bet ®uft, bie SXugbftn-fhtttg, para, sopuh.
Sciainärc, gn. fdnwärntett (tule bie SJiettett), rojiti se.
Sciame, m. ber žBiettettf^toarttt, roj.
Sciente, k. gelehrt, učen.
Scienza, ž. bie äßiffeufcfyaft, .Semtt; ttifj, znanost.
Scigucre, gp. abgürteu, aufgürten, odpdsati, razpdsati.
Scilocco, gl. seiröcco.
Scilöppo, gl. sciröppo.
Scimia, ž. bet Slffe, opica, merkevca.
Scimitarra, ž. eitt futjet <Sabe£,
kratka sablja.
Scimunito, k. bitmm, blobjutnig, bedast, obledni.
Sciugere, gl. scignere.
Scilitilla , ž. bet gunfen , iskra
Sciocco, k. gefdjtnafio«, neslan, nevkusni; bttmnt, bedast.
Scioglierc, gp. attflofeit, razvezati; fdjnteljett, raztopiti; befreien , rešiti; ločfpredjen, odveza ti.
Scioglimento, m. bie Slufiofltng, re-šenje, razveza; bte ¿Jerfdjmeljltng, raztopljenje.
Sciolo, k. ttafetoeiž, vedežni.
Scioltezza, ž. bie (Setoanbthett, 8etdj= tigfeit, urnost, berhkost.
Scione, ni. bet SBitbeltmnb, vijavca (veter).
Scioperaggine, ž. bet SKitftggang, Unt§atigfeit, postopanje, praznovanje.
Scioperatezza, ž. bte Untl)fiftgfeit, brezposlenost, praznovanje.
Sciorinare, gp. luften, an bie $nft iiangett, izvetriti, prevetriti.
Sciorre, gl. sciogliere.
Scipare, gp. »erbetben,getteifen, Pers toufien, pokvariti, potrdtiti, razdreti.
Scipido,/k. mfdjmactifaft, fabe, ne-
Scipito, ( slan, nevkusni; blttmit, bedast.
Sciringa, ž. bet .itafljetet, kateter, cevčica za odtakanje scdvnice iz mehura.
Scirocco, m. bet ©ubofftetnb, jug [veter).
Sciroppo, ni. bet Sirup, sir op.
Scisnia, ž. <&r m. bie ^ir^entren--ttuttg, razkolništvo.
Sciugatojo, m. baž £anbtuc$, otirdč.
Sciupare, gl. scipdre.
Scinpinio, Sciupio, m. bte Serljim* juttg, ffiettuujiltng, skvarjenje, raz-dertje.
Scivolare, gn. jifc$ett, šaliti, piškoti.
Scoccare, gn. abfctinappen, loige: (jen, zaleteti se, sprožiti se; gp. ložbrucfclt, sprožiti.
Scoccol.ire, gp. abbeeren, obrati (jagode).
322	Scod
Scodella, ž. bec Stapf, skleda, sko-dela.
Scoglio, in. bie flippe, pečina.
Scojäre, gp. fdjinben, bic .gant ab= jiefieu, iz kože djati, odreti, obeliti.
Scojattolo, m. baä ®id$önt<§en, ve-varica.
Scoläre, m. & ž. bet @d)üler, bie Sdjületitl, šolar, šolarica.
Scolare, gn. abliefen, aitčftiepen, odteči, izteči.
Scolastico, k. fctmlmdpig, šolski.
Scolatöjo, m. bet Sibfiup, bte Ooffe, odtočilo.
Scolo, m. bet glttp, stbflitf, odtok.
Seoloräre, gp. bte gatbe benennten, odbdrvali; blap utacfiett, poblediti.
Scolorire, gn. ftdj entfärben, odbdrvali se, pobledeti.
Scolpäre. gp. rechtfertigen, entf^ul« btgett, odkriviti, opravičiti.
Scombinäre, gp. »erwirren, jerrttf; tett, zmešati, zamotati.
Scomessa, ž. bte SBette, vadlja, okldda, stava.
Scoinmettere, gp. wetten, vadljati se, staviti.
Scommuover$, gp. fiatf bewegen, erfdjnttern, majati, tresti.
Scoinodo, k. läflig, befctywerlidj, ungelegen , neprilični.
Scoinparire, gp. »erf^Wtttbett, sgi-niti.
Sconipartire, gp. einseifen, razdeliti.	[šali.
Scompigliäre, gp. verwirren, zme-
Scompiglio, m. bie Verwirrung, zmešnjava.
Scoinporrc, gp. jerlegeit, »erberbett, razdjdti, poterti; verwirren, zme-
. šati.
Scomünica, ž. bet ©attit, Äir^ett= bann, izobčenje, cerkveno pro-klestvo.
Sconcertare, gp. flötten, verwirren, üt iluorbnuttg bringen, zmešati, zamotati.
Sconciäre, gp. übel Juristen, raz— ravsati; »etWttren, zmešati.
Scöncio, k. nicfjt gefiunnit, tiidjt ge--pujt, ne razčesdn , kuštrav; mu fdjtcflidj, nespodobni; nngejtaltet, gerd.
Scop
Scondito, k. ungetoitrjt, unfdjtnaef* Ijaft, nezabelen, neslan.
Sconficcare, gp. bie Otdgel auSjies i; en, žeblje izdreti.
Sconfiggcre, gp. (bett geittb) anf6 ^aupt fdjlagen, sovražnika pokončati.
Sconfitta, ž. bte gdtijlid)e Stieberlage (beS geittbež), poboj, pokončanje sovražnika.	[rotiti.
Scongiiirare, gp. befdjwčrett, za-
Sconnettere, gnp. otyne 3nfantnten= i)ang fc^reiben obet rebeit, nesložno pisati ali govoriti.
Sconoscere, gp. »etfeniten , vpo-zndti, ne poznati.
Scoiiosciiito, k. unerfaitnt, nepoznan.
Sconquassare, gp. jertrunintem, jer--fcfjuiettern, raztrešiti, razbiti.
Sconsiderato, k. itttbebačljtfam, mt= befonnett, nepremislen, lahkomislen.
Sconsigliare, gp. obraten, Wiebet* raiijeit, odsvetovati, razgovoriti.
Seontare. gp. abredjttett, abjie^en, odšteti, odračunati.
Seontentare, gp. niipbergnugt ma: citetl, vzlovoljiti; (Janfett, žaliti; dražiti.
Scontento, k. ttnptftieben, mtpoer; gtlitgt, nevoljni, zlovoljni.
Sconto, m. bie 91bredjnung, bet Slb= JUg, odpis [od dolgaJ, odšteva.
Scontrare, gp. aittreffen, begegnett, zadeti, nameriti na koga, srečati.
Sconvenevole, k. uttaujianbtg, uit* fdjicflidj, nespodobni, nečedni.
Sconvolgere, gp. umiefjren, jerriit--ten, preverniti, premetati.
Scopa, ž. bet SSefett, metla; ber ©taitbbefen , metlička , otnelo; bie Vitfe, breza.
Scopare, gp. ausfebreu, pometati.
Scoperta, ž. bte (Sittbecfuug, najdba, odkritje.
Scoperto, k. entbecft, najden, odkrit.
Scopetta, ž. bie $ef)rbttrjle, ber Jfe^r; Wifdj, šetka, omelo.
Seopo, m. baž 3iti, namera, cilj.
Scoppiare, gp. betften, plagett, počiti, pokati.
Scoppiata, ž J bet Siiaft, fflip, pok,
Scoppio , m. ( pokec*.
Scop
Scoprire, gp. anftefen, abbefen, razkriti, odkriti; entbeefen, najti; tu Miefen, zagledati.
Scopritöre, m. bet (Snttecfer, naj-šelnik.
Scoraggiäto, k. nuttliloes, »erjagt, plah, preplašen.
Scörbio, m. ber Rief, Xiittenffef, cok (na popirju).
Scorciare, gp. abfütjen, okrajšati.
Scorciatöja, i. ber fürjejte SSSeg, najkrucji pot.	[sanje.
Scörcio, m. bie äkrfittjitng, okraj-
Scordare, gp. »erjiimmen, oglušati; — si, »ergeffen, pozabiti.
Scörgere, gp. etbfifen, zagledati.
Scöria, ž. bie ©d)lafe »cm äRetafi, žlindra.
Scorilicäre, gp. »»n ©Olafen reinigen, odžlindrati, žlindro posneti.
Scornacchiäre, gp. »erfpotten, be* fcfjinipfen, zasramovdti, zasmehovati.
Scornato, k. ber Börner beraubt, brez rogov.
Scorno, in. ber ©cfjtmpf, §of;n, zasmehovanje.
Scoronäre, gp. ber .fttotte heraus ben, krono odvzeti.
Scorpiöne, m. bet ©formen, škorpijon.
Scorporäre, gp. »on beut ©anjen trennen, ločiti, odsekati od trupla.
Scörrcre, gn. fliegen, taufen, teči, leteti; — un libro, eilt 2Su<fy flüc^ tig tltt cfcfefen, bükvice naglo preleteli.
Scorsa, ž. bet ging, Slbffitg, odtok; pos. furje Vleberfitt, kratki pregled.
Scorso, k. »etjlojfett, pretekli, pre-tečen.
Scorta, ž. bet SBegtoeifer, vodnik; bas ©eleite, bie Sebecfitug, popotna straža.
Scortare, gp. geleiten, befen, spremljati, popotnika stražiti.
Scortecciare, gp. abrinbeit, fdjälen, olupiti.
Scortese, k. unhöflid), unartig, nevljudni, nečedni.
Scorticäre, gp. feinten, fetalen, odreti, lupiti.
Scorto, k. erblift, gemerft, zagledan.
Scro ■ 323
Scorza, ž. bie ©tale, ifitnbe, skorja, koža.
Scosceso, k. abgebrodjeu (»onStoet* gen), odčehan; gehalten , razcepljen, razklan; abfdjüflftg, sterm.
Scossa, ž. bet ©tog, bie (Stf^ntte; ruttg, tres, majdnje; bet $lajre; gett, ploha.
Scossire, gp. rütteln, fRütteln, tresti.
Scostäre, gp. entfernen, bei ©eite fd^afelt, odstraniti, odpraviti.
Scostumato, k. ungejtttet , ungejo» gen, nevkrdtni, razuzdan.
Scotimento, m. ta« Oiüttein, ©cfjüt--teln, tres, trešnja.
Scotitojo, m. eilte titrc£)btocf)ene ©djiifc fei, taž ©alatfteb, cedilo, sito.
Scottare, gp. abbrühen, variti; breit; nett, peči; — si, ftety brennen, o-peči se.
Scotto, m. bie SKa^ljeit tm ©aft-ftofe, gostba v gostilnici.
Screditäre, gp. in ©itgfretit briii--gen, ob dobro ime spraviti.
Scredito, m. ber äliigftebit, übler Ofltf, zlo ime, slab glas.
Scriato, k. fc^rttäc^tig, bünn, pičli.
Scriccliiare, Scriecioläre, gn. fnr; jtera, fnatren, škripati.
Scricciolo, m. bet ßattnfönig, kraljic.
Scrigno, m. bet Sucfef, gerba, ger-ča; baž <Sc^uBfäftci)en, mala škri-njica.
Scritta, ž. bie ©djtift, pismo; bie Setfdjteibung, zapis na koga.
Scritto, m. bie £anbfd)tift, pis; in, — fcfjriftiicf), pismen; — k. ge; fdjtieben, pisan.
Scrittüra, ž. bie ©djrift, pisanje; bie Seifige ©djrift, sveto pismo.
Scritturare, gp. itt« ©djulbbucty ein= tragen, zapisati; eilten iooljer »er= fdjreiben, dopisati si koga.
Scrivano, m. ber ©uralter, .fio--piji, računovodnik , pisar.
Scrivere, gn. fdjreiben, pisati.
Scroba, ž. bie ©tube, jama.
Scroccäre, gp. icfematojett, po sili živeti, rakonačiti.
Scrocchino, m. ber ©djmarejer, po-siliziv, rokonač.
Scrofa, ž. bie 3itcf)tfau, prašiča.
824	Sero
Sedi
Serolláre, gp. fcfmtíelli, rütteln, majá ti , tresti,
Scroseiáre, gn. fttar^eln, fitijieai, hrUstali, hrešati.
Scróscio, m. baS ®etáufd), sum, hréianje.
Scrúpolo, m. beí ®etoiffett«ffr«i>ct, strahovést, i. bet 3toetfeí, dvojba.
Srrupolóso, k. fe^f genjiffen^aft, vestni; áttgfllid), bojeé.
Scrutináre, gp. forfefeett, zveddvati.
Scucire, gp. jcrtremieii, párati.
Scudería, ž. bet SWarflaíi, konjušnica (lep hlev za žlahne konje).
Scmliére, m. bet ©afjfentraget, o-rožni strežaj; bet ©tatlmeijier, Iconjárnik, jezdárnik.
Scudiscio, m. bie ®erte, šiba.
Sendo, m. bet @c£)tlb, SBabbenW^ ščit; tomife^er íí^aíer, rimski toler.
Seiifiia, ž. tic £ it it be, ženska kapa, avba.
Sculaceiarc, gp. te» ^intern »of( Úblagett, po riti napdkati.
Still to, k. cmágetyauctt, gefdjtltjt, izrezan.
Scultóre, ra. bet sSílb^aiter, podóbar.
Sellóla, ž. bie ©djitle, šola, učilnica.
Seuófere, gp. rütteíit, fdjüttelit, tresti.
Score, i. ba6 Seií, bie 2írt, sekira.
Scurézza, i. bie ¿ittifeltyeit, tema.
Scuri, m. ran. bie Sítloufteii, stemnice.
Scuriáda, ž. bie tebenie í)5e¡tfdje, úsnata gonjáca, gajžla.
Scurrile, k. ^offenfiaft, jotig, šaliv, kláfarski.
Sonsa, ž. bie Sntfdjitíbigatig, izgovor , izgovárjanje.
Scusáre, gp. entfcí;nítígen,izgovár-jati.
Sdebitársi, gn. ftc§ fdjitibetiftet nta; cí)etl, oddolžiti se, dolgá se znebiti.
Sdegnáre, gp. Bcracbten, zaničevali.
Sdegiio, m. bet Untmífe, Serbntf, nevdljnost, zaméra.
Sdegnóso, k. ummíitg, aufgebrctdjt, nevóljni, razdrdžen.
Sdentáto, k. jaljnloí, brezzóbni. Sdolcináto, k. füp biá jam @feí, fabe, oslástni.
Sdrajársi, gn. ftd) fyitijirecfett, stegniti se leže.
Sdrucciolare, gn. aužgteiteit, rut= fcf) e 11, zderkniti, spolzniti.
Sdrucciolone, k. rutidjenb, polzdje.
Sdrucire, gp. abttennen, odparati.
Sdriicitura, ž. ber fliij, ©djltj, razpara.
Se, v. toetttt, tuofetit, ako.
Se bene, Sebbene, v. obgletdj, ob* toot)l, obfdjolt, ako ravno, da si ravno.
Secca, ž. bie Utitiefe, plitkost.
Seceare, gp. trofneti, sušili; bela* jligett, dražiti.
Seccato, k. gctrofitet, suh, posušen.
Seceatore, m. ein Uifliget £>icitfcl), sitnež.
Seceliezza, ž. bie ®ittre, suša.
Seccliia ž. bet (Sinter, SBajJeretmer, celita, škaf, vedrica.
Seccliio, m. bie ®elte, STOUdjgette, žehtar.	[siišen.
Secco, k. trofeit, bitne, suh, po-
Seco , (eon se), mit ftdl, sebo, seboj.
Secol.ire, k. toeitlid), svetovni.
Secolo, m. bas 3al)tl)itttbert, stoletje; bet n>e(tlicf)e ©taiib, svetdv-nost.
Seconda, ž. bet @atig tiadj bem ©treme, hoja (dol) za potokom; a —, ltctdj ffihttifdj, po volji.
Secondare, gp. folgeit, vbogati, prilagati (svoj glas).
Secondo, k. bet jlreite, drugi; gutt= jiig, povoljni; nač. trne, je lladjbettt, kakor je, kakor pride ; — r. nad), gemap, po.
Secoiidoelie, v. je ttadjbeitt, kakor je, kakor pride.
Sedano, m. bet ©eliette, opih.
Sedare, gp. flifleii, betitl)igeit, potolažiti.
Sede, ž. bet ©tj, ©fitlji, sedež, stolec*.
Sedere, gn. ftgeit, sedeti.
Sedia, ž. bet @tu[;(, ©effet, sedež, stolec*.
Sedieesinio, k. bet fedjjeljtite, šestnajsti.
Sedici, k. fedjjel)tt, šestnajst.
Sediniento, m. bet ©aj, žBobeitfaj, gošča, vsedilo.
Sedizione, ž. bet Slttfjlciitb, Slttfruljr, punt, vzdiga, prevrat.

Sedó
Sedótto, k. verführt, zapeljan.
Sedúcere, gl. sedurre.
Sedúrre, gp. »erführen, »erteiteu, zapeljati.
Seduttóre, m.— trice, bet ffierfüh' rer, bie Verführerin, zapeljivec*, zapeljivka.
Sega, ž. bie ©âge, žaga.
Ségala, Segale, ž. bet ÍRofctt, baS Äorn, rež, i.
Segare, gp- fägen, žagati.
Segatura, ž. bie ©ägefpäne, žago-vina; bet ©ägefchllitt, žaganje.
Seggia, gl. sedia.
Segnacáso, m. ber 9trtife(, bas Sa* fužjeidheit, kdžisklone, razmérniea.
Segnalárc, gp. auszeichnen, slaviti, odlikovati, častiti; — si, fM) aitS* jeichiten, skázati se.
Segiiáre. gp. bezeichnen, zazndmiti; — si, fteh freitjigen, pokrižati se.
Segno, m. tal 3ei¿h«i, äRerfmai, zndminje.
Sego, m. bas Unfdjtitt, Snfeít, loj.
Segregare, gp. abfoubern, odbrdti, odločiti.
Segreta, ž. ein geheimer Ort, skrivni kraj, zahod.
Segretário, m. bet ©efretšr, tajnik.
Segréto, m. baS ©eheinmijš, skrivnost.
Seguáce, k. ber nachfolgt, slednik, ki za kom sledi.
Seguire, gp. nachfolgen, slediti.
Séguito, m. baë ®efotge, bet 3ug, sledba, spremstvo.
Seguito, k. erfolgt, vorgefallen, sledil, zgodil.
Sei, k. fechs, šest.
Selce, ž. ber .Riefet, Jîiefetjlcin, kremen.
Selciáre, gp. Vftaftern, tardeati.
Selciáto, m. bie (Shattffee, cesta.
Sella, ž. ber ©attet, sedlo.
Sellare, gp. fatteln, sedldti.
Selva, ž. bet SBalb, gojzd, hosta.
Selvággio, k. tvalbig , bufdjig , go-šdvni; loi (t, divji, hostni.
Selvático. gl. salvatlco.
Sembiánte, m./bie äRieite, bas ®e=
Semblanza , ž.iitcfet, Vliifefjeii, obraz, lice, izglédanje.
Sembrare, gn. flehten, büttfeti, dozdevati se, víditi se.
Sens	325
Seme, m. bet ©anten, baé ©amen; forn, seme, zerno.
Seménta, ž. tet ©amen, bie ©aat, seme, setva.
Sementare, gp. fáen, sejdti.
Semenza, ž. bet ©amen, seme
Semenzájo, m. fcfe »aitnifcbitie sadnik, glavnica.
Semestre, m. ein falbes 3afjr,polletje.
Semi.(in3nfamntettfejttngen) bat i,pol.
Sem ¡cercillo,^ m. ber §albfreis, pol-
Semicircolo krog.
Sciniciipio, m. baS 93ab bis aitbeti halben Seib, kopelj do pasa.
Seminagióne, ž. bas ©äett, sejanje.
Seminare, gp. fáen, sejdti.
Seminario, m. bie SSanmfchütü, sadnih-, baS ©emtnarium , semenišče.
Seminatóre, m. ber ©äemantt, se-jdvec*.
Semivivo, k. f/aíítobt, polmértvi.
Sémola, ž. bie .Rieten, otrób.
Semovénte, k. ftd) felbfl betoegettb, samokrétni.	[večni.
Seinpitérno, k. imntetlvährenb, einig,
Séinplice, k. einfach, prost, enojni; einfältig, priprost.
Sempliecióne, Semplicciótto, k. al* berit, einfättig, bedast, priprost.
SempUcitn, ž. bie Einfachheit, 8a«= terfeit, prostata, čistita.
Sempre, nač. immer, fiets, zmirom.
Sem previ va, ž. bie £austoitr¿, bas Jgaitslaitb, tresk, naterst.
Séñapa, Sénape, ž. ber ©enf, že-nof, gorušica.
Senáto, m. ber JRath, ®enat, sovet, starašinstvo.
Sene, m. bet ®reis, starec*.
Senno, m. bet äierfiaiib, bte @iuft<ht, um, pamet, ž. bie SReinuug, mnenje; uscir di — , um ben Šerjlanb foramen, znoréti.
Seno, m. ber 33ttfen, bie S3rüf¡e,ne-dro, nédrije.
Seiion, nač. auf er, ausgenommen, razun.
Sensale, m. bet SRäflet, mešetar.
Sensaziónc, ž. bie SmpftBbuttg, ber Siltbruf, čut je . čutnost, utisek*; gibanje.
326	Sens
Senseria, ž. ber ätfäfltrloijn, meše-tarinu.
Sensibile, k. ftttnlich, empftttblt<h, občutni, občutljiv.
Senso, m. tet Sinn, Serjlattb, um, pamet, i. bie JBebeutung, pomen.
Sensorio, m. baž SBerfjeug bet Sin* ne, čutilo.
Sensuále, k. ftntllicfj, čutni.
Senténza, ž. bet 9luift>tudj, ba« Ur* Ujeti, izreka (sódbena).
Sentiéro, m. ber gufjjieig, $fab,pe#-pot.
Sentiménto, m. bie (Smbftnbung,
bfl« ®efiib t,' občutljivost.
Sentinélla, i. bte @thilbtt)ad)e, straža.
Sentire, gp. empftttben, hören, čutiti, slišati.
Sentóre, m. bet ©erttih, duh, di-šanje.
Senza, r. ot)tie, brez.
Separare, gp. abfonbertt, fdjeibeit, ločiti.	'
Separataménte, nač. itisbefottbere, befonbera, posébe.
Separat«, k. abgefoitbert, ločen.
Sepellire, gp. begraben, pokopati.
Sepólero, m. ba« ©rab, grob.
Sepoltúra, ž. bas ®rab, ©rabntal, pokop.
Sequéla, i. bie golge, poslédek*.
Sera, ž. bet Slbettb, večer.
Serbáre, gp. aufbehalten, betoafjren, ohraniti.
Serbatójo, m.baá s-8ef;altnif,sAra»4a.
Serenare, gp. aufheitern, aufheitern, izjasnili, razvedriti.
Serenata. ž. bas ©tánbcheit, bie 9lbentmuftf, večerna mdzika.
Sereno, k. heiter, jasni, vedri.
Sergénte, m. bet gelbtoebel, 2Badjt; ntei|hr, stražmešler*.
Seriamente, nač. emjllich, resnobno , zarésno.
Serie, ž. bie 9?e¡he, ffolge, versta.
Serietá, ž. bie @rn|ll)aftigfeit, resnobnost.
Serio, k. ernjihaft, resnobni.
Serménto, m. bie Sffieinrebe , vsu-šen ters, rožje.
Sermone, m. bie 5)3rebigt, govor,
- prediga.	(sad).
Serótine, Serótino, k. fpát, pozni
Sett
Serpa, ž. ber SBof, .ffutftijerftj, sedež za kočijdša , kočijalo.
Serpe, ž. bie Schlattge, kača.
Serpeggiáre, gn. jtíf f<hláligeln, vijugati se.
Serpénte, m. bie ©thlange, kača.
Sérpere, gl. serpeggiáre.
Serpigine, ž. bie ©¿hnunbe, glejte, lusdj.
Serráglia, ž. j bet Serfthiuf, za-
Serráglio, m. \klep; ber Sffiafl, nasip ; eingefdh<offeitet Drt, ograda; ber Shiergarten, zverinjek.
Serrare, gp. f<hliejjen, jumaren, zapreti.
Serratúra, ž. baS S<h(ofš, kljtičenica.
Serva, ž. bie $?agb, dekla, služkinja , služabnica.	[hraniti.
Servare, gp. behtahren, enalten,
Servigio, m. bet ®ienfl, bie SJebie--nitug, strežba, služba.
Servile, k. fned^tifd^, hlapčevski, služabniški.
Servire, gp. btenen, služiti; bebie-tten, streči.
Servitóre, m. bet ®iener, sluga, hlapec*, streždj.
Servitii, i. bie ®ienftbarfeit, slu-ževnost; bie ®ienetfchaft, služav-niki, družina.
Servizio, gl. servigio.
Servo, m. ber ®iener, Stwtá)\, sluga, hlapec*.
Sessánta, št. fed^ig, šestdeset.
Sessióne, ž. bie Sijung, seja.
Sesso, in. bas ©ef^ie^t, toeiblidhe ©ef^lecht, spol, ženski spol.
Sestáre, gp. abjitfeln, abtuejfen, še-stiliti, premeriti.
Šesto, k. fe$ste, šesti.
Seta, ž. bie ©eibe, žida, svila.
Sete, ž. bet ®urji, žeja.
Seteria, ž. bie ©eibetttoaare, zidana roba.
Sétola, ž. bie Sorfie, šetina; bie SJurfte, šetka.
Settállta, št. ftebjig, seden deset.
Sette, št. fiebett, sedem.
Settémbre, m. bet September, september*, kimovec*.
Settentrióne, m. bet SJorben, sever.
Settiináiia, ž. bie SBod^e, teden*, tjeden*.
Sett
Settuplo, k. ftebenfadji, sedmerni.
Severo, k. ftrettge, fdjatf, hud. oj-ster*.
Sevizia, ž. bie Sffiutfj, razjdrenost, togota.
Sevo, m. ta« Unfc&litt, bet Xatg, loj.
Sezione, ž. ber Šdjuitt, Slbfdjnitt, odsek, predel.
Sfacciato, k. unttetfdjamt, fredj, nesramni , prederzni.
Sfaldarc, gp. jerbiattern, eutfatten, razlušiti, razgernit; gn. flcl^ blat» iertt, fplittern, lušiti se.
Sfardellare, gp. aužpafeit, izde-vali, izprazniti, iztožiti.
Sfarinarc, gp. jermctlmen, zmesti,
zmleti.
Sfarzo, m. bet $tunf, Staat, lišp, velikolepje.
Sfasciare, gp. aužtotfetu, aužuuit; betn, razviti, odpasali.
Sfascinare, gp. bett 3«»6er tofen, odcoprati.
Sfavilliire, gn. funfeltt, fdjintmern, lesketati.
Sfera, ž. bie @f>t)are, Jiugel, krogla-, bet Uijrjeiger, kazalo (na uri).
Sferrare, gp. bie CSifett ctbnefnten, odkovati.
Sferza, ž. bie i|}eitfcf)e, bič, gajžla.
Sfesso, k. gefVattetl, razklan, razcepljen.
Sfetteggiare, gp. in fleitte @iufe, ©djeibdjett fchlteiben, na tenke kosce razrezati.
Sfiancata, i. bet ©eiteujlcji, udarec* po strani.
Sfiatato, k. attpet Sitnem, ntljemio«, zasopihan.
Sfibbiare, gp. ločfdjnailen, odpeti, odkopčati.
Sfidare, gp. Ijerattsfotbero, na boj ali prepir poklicati.
Siiducciato, k. uiigtranifdj, neza-upni.
S figura rt', gp. »etunfiatten, eutflel--(en, pokvečiti, ogerditi.
Sfilacciare, gp. aitžfabein , atieju; pfett, ptilili, populiti.
Sfilare, gn. auž bem (Sliebe geljett, iz verste stopiti; — gp. nbbretjeu, odsukati.
Sflorire, gn. »erbiutiett, ocvesti.
Sghe	327
Sfoderare, gp. bas glittet attStten» ttett, podstdvo odparati.
SfogAre, gn. aitsbunften, »erfliegen, izdühati se, zginiti.
Sföggio, m. bet ©taat, bie fractyt, sjajnost, gizda.
Sfogliare, gp. abbtatten, obrati (listje); — si, ftdj fcfttefertt, lu-siti se.
SfogliAta, ž. bas Stättergebaienes, maslenka, törtica.
Sfogo, m. bet SlUSjiltjj, iztok; bie SluSbmtjlung, sparina.
Sfolgorare, gn. funfeln, lesketati, blisketati.
Sfondare, gp. bett Soben eiuf^ta» gett, bttrdjbredjeH , einbredjett , dno, tla vdreti; — gn. »erftnfen, vgre-zniti se.
Sforinato, k. »erunjlattet,ogerdjen, niltdmu podobni.
Sfortunato,' k. ungittcfličlj, nesrečni.
Sforzare, gn. jtoingett, siliti.
Sforzo, m. bie Stnftteugung, sila, vpiranje.
Sfrangiare, gp. ausfafeitt, austrob* bettt, izpuliti.
Sfregio, m. bie ©Entarte, brazgotina; bie Sefdjitnpfmtg , zasramo-vdnje.
Sfrenat«, k. jauntioS, razuzdan.
Sfrondare, gp. bas Snub «bjiteifen,
osmukati, obrati (listje).
Sfroirtato. k. nnscrfžamt, frccf), prederzni, nesramni.
Sfronzare, gl. sfrondare.
Sfuggire, gp. entfÜetjen, izbežali, pobegniti.
Sfumare, gn. »ertauben, »erfliegen , izkaditi se, izdimiti se,
Sgabello, m. bet <£ü)tmä, podnožje.
Sgainbettare, gn. mit bett Seinen bammeln, mezgetati, cepetati.
Sganasci.ire, Sgangasciäre,gn. beti .Sinnbafett »erretifett, razčelustiti se.
Sganglierato, k. utigeleit!, nev-kretni.
Sgarbato, k. un^öfttc^, unartig, nevljudni , nečedni.
Sgargarizzo, m. ba« ©urgeltt, ger-graiije.
Sglicinbo, m. bie ©djieffjeit, bie Jltümnte, vega, zveriženost.
328	Sghe
Sgherro, m. bet @$taget, 9?aufer, zabavljač.
Sghignare, gp. aitila^ett, zasmehovati.
Sgomberare, gp. aMumett, aui» ramiicn, pospraviti.
Sgomentare, gp. erfc^ccfett, Seflur* gen, prestrašiti.
Sgomento, m. bie Sergagtljeii, 2)hltf)= iofigfeit, plahosercnost.
Sgomitolare, gp. einen Jtn&uel a£t* toinben, klopčič raavijiiti.
Sgonliato, Sgonfio, k. Hit^i aufge= Biafeit, tvelf, puhli, vel.
Sgorbia, ž. ber §of)lmeipel, žleba-sto dleto.
Sgorbio, Scorbio, m. beriilef«, cok,
Sgorgare, gn. ftd) ergiegen, uber« laufeit, razliti se, prek iti.
Sgozzare, gp. erbroffelit, davili.
Sgradire, gn. tnigfaileit, neljub, nemil biti.
Sgraffiare, gp. gerfrageu, opraskati.
Sgranare, gp. aitžtmlfen, ausfčrnen, izliišiti.
Sgranchiare, gn. bie ©liebmafjen aužfitefen, ude iztegniti, raztezati se.
Sgranellare, gp. bie SSeiiitraufceu abieeren, vinske jagode obrati.
Sgravare, gp. entlabeit, erleidjtern, odtežati, teže se znebiti.
Sgricchiolare, gl. scricohiare.
Sgridare, gp. fdjmiilen, aužfifjelteit,. okregati.
Sgrigiolare, gl. sgricchioUre.
Sgrossare, gp. aitž bem @rof>= fieti arieiteit, iz večega obdelati.
SguajAto, k. flegelijaft, ungefcfyift, nerodni.
Sguainare, gp. cm« ber ©djeibe :c. gtel)en, potegniti iz nožnic.
SguArdo, m. ber 93iif, pogled.
Sguazzare, gn. teateit, gaziti.
Sgusciare, v gp. f<fya(eit, cmžfmlfett, hiši ti, olušiti.
Si, nač. j a, da, ja.
Si, o. man, se; si diee, man fagt, pravijo, govori se.
Sibillare, gn. gtfdjen, pfeifen, šaliti, žvizdati.
Sicario, m. ber SKeu^eimorber, mo-rivec*.
Simo
Sicofánte, m. bet ©erieuntber, o-prdvljavec*, oberiih.
Sicoinóro, m. imlber geigeititanm, divja figa (drevo).
Siciiro, k. fidjer, gotov.
Sidro, m. bet Slepfelmcfi, 23ttWt:ofl, jdbelčnik, gntšovec*.
Siepáre, gp. pergáuuen, zagraditi, zaplótiti.
Siépe, ž. bet Sauit, plot.
Siéro, Siére, m. bie SWoífen, su-rútka.
Slffátto, Si fatto, k. fo i>efd?affen, bergieidjeu, takov, takšni.
Sifone, m. ber £ei>er, tčršela, na-tegdča.
Sigillo, m. baž ©iegel, Snjtegel, pečat, pečatnik.
Significare, gp. tebeuten, i>egei$iten, pomeniti.
Signóra, ž. bie grau, ©efcieterin, SKabam, gospa.	[spod.
Signóre, m. bet .¡jetr, ©eBicter, go-
Signoreggiáre, gp. ijierrfdjen, befef); len, gospodovati, zapovedovati.
Signoria, ž. bíe .§etrfd)aft, gospoda, gospódstvo.
Signorino, m. etn junger §err, go-spodič.
Siléuzio, m. ba« ©tiilfdjtoeigen, molčanje , tilló ta.
Sílice, ž. ber Jfiefet, kremen.
Sillaba, ž. bie ©ilbe, zlog, slovka.
Silvestre, -ro, k. toiib, in ffiatbern Woíjiiettb, gojzdni, liostni.
Símbolo, m. ba« SijuiM, ©innbiib, známinje, pomének* ; tais @(ait; 6en«6efenntnijj, izpoved vere.
Siinia, gl. scimia.
Simigliáre, gn. gíeidjett, átynlicty feitt, podobni biti.
Síinile, k. gleid), atjnltc§, podobni; fol^er, tak.
Sinnnetria, ž. bie ©pmmetrie, ba« Sbenmajj, jednakomérnost.
Simpatía, ž. bie ©pmpatf;ie, sočutje.
Simulacro, m. ba« fflilb, SBtlbttijj, podoba.
Simulare, gn. itef) petfleilen, pota-jiti se, pociniti se, delati se.
Simultáneo, k. git glet^er 3eit, ob ednem.
Sina
Sinagoga, ž. bie Subettfdjule, žid-ska šola.
Sineero, k. edjt, unverfälftht, pravi.
Sincopa, ž, bie Ohnmacht, omed-leviea.
Sincrono, k. gleichzeitig, ¡istočasni, jednakočasni.
Sindaco, m. bet Otechnuttgärevifor, preglednik računov; ©etneinbever* tvalter, opravnik občine.
Sinfonia, ž. bie ©tyntphouie, skladno godb a.
Singhiozzo, m. bas @c^(ud)jen, vdihovanje , ihtenje.
Singolare, k. einjeltt, alleinig, po-sdmesni, posebni; — m. bie Šilt* jat)l, ednobröj.
Siugolarmente, nač. befottberž, posebno.
Siiiisealeo, m. bet .Saitžljofmeifier, Otaltmeifter, opravnik gospoščine.
Sinistro, k. Itttf, levi; tvibrig, nasprotni ; unglücflid), nesrečni.
Siuo, r. bi«, do, btž baß, dokler.
Sinodo, m. bte ©tynobe, zbor (du-liovskij.
Sinuöso, k. iutcijtig, izrezan, izje-dan (kakor hrastov list); Bogig, zasločen.
Sipario, m. bet Vorhang eittet 58üh* tte, zavesa, zastor.
Sirene, ž. bie ©irene, morska žena.
Siröppo, m. bet ©trup, (na sldd-koru vktthan sadni ali rožni sok).
Sistema, m. baž ©tjftem, Sei)rge* Bättbe, pravilo učevdnja.
Sito, m. bte Sage, lega; bie ©teile, mesto.
Situazione, ž. bte Sage, lega, položaj.
Siziente, k. bitrflig, žepi.
Slargare, gp. erweitern, ausbreiten, raztegniti, razširiti.
Slattäre, gp. entwöhnen (eitt jttnb !C.), odstaviti.
Slegarev gp- lož Brabett, odvezati, razvezati.
Slitta, ž. bet Schlitten, sani, ž. mn. sanke, ž. mn.
Slogäre, gp. verrftcfen, premakniti; vertettfen, izviniti.
Sloggiäre, gp. (aus ber Sffiohnung) vertreiben, iz prebivališča pregnati.
So áv	329
Slungáre, gl. allungáre.
Smagráre, gn. maget werben, po-susiti se, omeršaveti.
Srnálto, ni. ber ©inieh, loš; baS CSftrict), tlak.	"
Smaniáre, gn. wütheti, toben, nör« rifef) tíliut, divjati, noréti.
Smaíiíglia, i. baS SltmBattb, narok-viea.
Smarríre, gp- «erlegen, verlieren, založiti, zgubiti.
Smascelláre, gn. MW* Äinnlafce auárenlett, razčeliistiti se.
Sinaselieráre, gp. entlarven, benuiS--firett, razšemati, razkriti.
Smembráre, gp. jetgliebern, jerthet* len, razúditi, razkosati.
Sinemoráto, k. unbefontten, nespametni.
Smenticáre, gl. dimenticáre.
Smentire, gp. Sttgett (trafen, na laž staviti.
Smércio, m. bet Vetfauf, SIBfaj, prodaja, razprodaja.
Smilaee, i. bie Sffiinbe, slak.
Sminuire, gl. diminuiré.
Sminuzzáre, gp. jerjioffeu, jerreiben, zdrobiti, zasekati, zmesti.
Smisuráto, k. übermäßig, čezmerni.
Smoccolatójo, m. bie- Ši^tpttje, o-trinjalo.
Smoderáto, k. übermäßig, nezmerni.
Smontáre, gn. abfteigen, odsčsti.
Smórlia, ž. bie ©timaffe, Stererei, sladkdnje , migorčpčenje (zaljubljenih).
Smoritto. Smorto, k. bleich, pre-bledén, bled.
Smorzáre, gp. auslöffelt, vgasniti.
Smóssa, ž. bet 9tuf, bie 93eWeguttg, tres, premaknútje.
Smnnto, k. auSgefogett, abgejehrt, pozezdn, izmúzgan.
Smuóvere, gp. fortbewegen, premakniti , kreniti.
Snatnráto, k. unnatürlich, nenaravni.
Snelio, k. fdjneli, fttnT, urni, berhki.
Snerváre, gp. entnerven, entfräfteit,
slabiti, izmtízgati.
Snodáre, gp. auflöfett, razvozlati.
SoAve, k. lieblich , angenehm, füß, prijetni, sladki.
330	Sobb
Sobbissare, gl. subbissÄre.
Sobborgo, m. bte 93orflabt, predmestje.
Söbrio, k. nüchtern, mäßig, trezni, zmerni.
Soccbiüso, k. halboffen, angelehnt, zastonjen.
Soccörrere, gp. helfen, pomagati, na pomoč priti.
Sociale, k. gefellig, »erträglich, rf»-«-ževni.
Societa, ž. bie ©efelifcijaft, družba, družtvo.
Soda, i. ta« Slfdjenfalj, lugosol, lu-gasta sol; potašel.
Sodare, gp. befefligen, betätigen, u-čverstiti, poterditi.
Soddisfare, gp. genugthttu, befrtebi* gen, zadostovati, namiriti.
Sodo, k. feft, bert, cverst, terdni.
Sofa, m. ba« Sofa, posteljina.
Sofferire, gp. (eibeit, ertragen, terpen, prestati.
SofferinArsi, gp. ein wenig aufjagten, innehalten, nekoliko postati.
Soffiare, gn. blafett, pihati.
Sölfice, k. Weich, f«rt ft, mehki, rahli.
Sotfio, m. ber ¿auch, Sißiub, dih, puh.
Soiftta, ž. bet Cberbobett, nadstropje.
Soffoeare, SofTogare, gp. erjiifett, zadušiti.
Sotfolto, k. gejiüjt, unterjiüjt, pod-pert.
Soifribile, k. »erträglich, leiblich, prebitni, za preterpeti.
SolFrire, gl. soffcrire.
Sofistico, k. fptjftitbig, ojstroümni.
Soggbigno, m. ba« Schntunjeltt, posmeh.
Soggiacere, gn. unterworfen feilt, podložni biti.
Soggiogare, gp. unterjochen, podjarmiti, zmagati.
Soggiornäre, gp. ft<h aufhalten, prebivati
Söglia, ž. bie Schwelle, prag.
Soglio, m. bet Shron, tron.
Sognare, gn. träumen, sanjati.
Sogno, m. ber Stattm, sanje, san.
Solaniente, naö. nur, bloß, le, samo.
Solare, k. »on ber Sonne, Sonnen*, solncni.
Somiii
Solare, gp. befohlen, podplatiti (čev-lje_J.
Solco, m. bte fflttche, brazda.
Soldano, m. ber Sultan, sültan (turški carJ.
Soldäto, m. ber Solbat, vojak.
Solenne, feierlich, fefllich, svetečni, slavni.
Solere, gn. pflegen, navado imeti.
Solerte, k. entftg, achtfam, pridni, poslen.
Soletto, k. galij allein, čisto sam.
Solfo, m, ber Schwefel, žveplo.
Solidare, gp. befejligeit, priterditi, včverstiti.
Sdlido, k. feft, bicht, terd, gost.
Solingo, k. eittfam, ganj allein, sam.
Solitärio, k. ehtfam, samotni.
Solito, k. gelvohttt, navajen, navadni.
Solitiidine, ž. bte (Sinfantfeit, samota.
Sollazzo, m. bie Selujtigitng, bet Beit»ertreib, veselovanje , kratko-čdsenje.
Sollecito, k. forgfättig , skerbni.
Solleticäre, gp. fijeltt, šegetati, žgetdti.
Sollevare, gp. oufrtd^teti, pomagati; aufwiegeln, štintati, dražiti, puntati.
Sollievo, m. bie drleidjlerutig, Xtii filtttg, polahčdnje, tolažba.
Sollo, k. lofet, Weich, rahli, mehki.
Solo, k. allein, sam; nač. nur, ali leitt, le. samo.
Solstizio. m. bte SomtenWenbe, so/n-costdja.
Soltanto, k. nttr, blof, le, samo.
Sdlverc, gp. löfett, attfiöfen, rešiti, razrešiti; jerfdhntetjeu, taliti, topiti.
Sorna, i. bte fflürbe, 8ajl, breme, tovor.
Soniaro, m. ba« Saftt^ier, tovorno živinče.
Somigliare. gn. gleichen, ähnlich fe= hett, podobni biti.
Somraa. ž. bie Sttntme, znesek"; in—, fttrj, fchiieptich, kratko.
Soininergere, gp. untertauchen, er= fäufett, potopiti, zatopiti; — si, unletftnfen, vgrezniti, vtoniti.
Somme
Soinmessainente, nač. leife, fachte, po malo, tiho.
Sommesso, k. untergeben, mttertoor; fen, podložni; betnüthtg, ponižni.
Sommita, ž. bet ®tpfel, verh.
Somino, k. bp<hfte, erljabenjle, najvišji, največji.
Sommössa, ž. bet 9lntrieb, podbd-danje, podpihavanje.
Sonaglio, m. bas ©iöfc^ett, zvonček; bie SBafferblafe, vodni mehur.
Sonare, gn. Hingen, fchallen, lauten, zvoniti, zvenčati, glasiti se, peli; auf einem Snjiruntente fpielett, bla* fen, prebirati (glasovir), piskati (na pisali itd.); trobili.
Sonetto, m. bas <Bonett, sonet (pesem).	[man, zaspan.
Sonnacchiöso, k. fdjläfettg, zadre-
Sonno, m. ber ©¿hlaf, spanje.
Sonoro, m. flitigenb, tčitnenb, glasni.
Sontnoso, k. foftbar, dragocen.
Soperchiare, gp. übertoinben, über; trefen, prekositi; überliften, prekaniti; — gn. übrig bleiben, über; flüffig fein , čez mero, čez število biti ali ostati.
Soperchio, k. üb er flüffig, unnčtljig, čez mero ali število, nepotrebni.
Sopore, m. ber ©djlaf, ter do spanje.
Soppanno, m. bas Unterfutter, pod-stava na oblačilih.
Soppiattato, Soppiätto, k. heimlich, tih; di —, »erftoliienž, krqdoma.
Sopporfäre, gp. ertragen, preter-peti, prestati.
Soppressare, gp- preffeit, stiskati, tlačiti; biegelit, tiglati, likati.
Sopprimere. gp. itnterbritcfeit, tlačiti . potlačiti.
Sopra, r. über, auf, na, nad.
Soprabbondare, gn. überflüffig fei«, preostali, nepotrebni biti.
Sopracciglio. m. bas Slugenbrattn, oberv.
Sopraccitato. k. oben augeführt, gori omenjen, gori napeljan.
Sopraccoperta, ž. bie Dberbefe, gornja odeja.
Sopraffare, gp. übervorteilen,prekaniti; pos. unterbrücfen, tlačiti, spodbijati; übertoinben, prekositi koga.
Sorp	331
Soprafliuo, k. überfein, posebno tenki, pražni, presijdn.
Sopraggiugnere, gn. baju fommen, unoerhofft altfommen, naleteti.
Soprammódo, nač. über bie Sftaf; feit, čez mero.
Soprannaturále, k. übernatürlich, čeznaravni.
Soprano, k. obere, erfie, gornji, višji.	[stdnek.
Soprappiti, m. ber Ueberfd)ujj, o-
Soprarriváre, gn. bajtt fommen, naleteti.
Soprascrifta, ž. -to, m. bie lieber; fdjrift, napis, naslov.
Soprastáre, gn. hervor flehen, če-réti; vun moleti; überlegen fein, jajči, gorši biti; bie Sluffidjt haben, nadgleddvati; bevotftebetl, čakati.
Sopratfiitto. nač. befonbers, nad vsim, posebno.
Sopravvedúto, k. feht beli it t fa m, oprezni, ogledni.
Sopravvenire, gn. baju fcmttten, naleteti.
Sopravvésfa, ž. bet Ueberrocf, gornja suknja.
Sopravvivere, gn. ad alcuno, ei= nen überleben, nadživeti koga.
Soprésso, nač. über ihn', übet baS; felbe, čez njega.
Soprintendénza, ž. bie Oberaitf; ficht, višje nadzorništvo.
Suprumáno, k. übermeitfchlich, nadčloveški.
Sorba, i. bie (šlsbeere, skorš (sad).
Sorbéto, m. baS .Rü&tgeträtife, hla-divna pijača , sladoled.
Sorbo, m. bet ©Isbeerbaitnt, skorš (drevo).
Sórcio, m. bie ©}auS, miš.
Sórcolo, m. bas Pfropfreis, cepič, mladika.
Sordézza, ž. bie Taubheit, gluhost,
Sórdido, k. f^mttjig, ftljig, tmazan, skop.
Sordo, k. taltb, gluh.
SorelIa, .ž. bie ©djlveftet, sestra.
Sorgénte, ž. bie ¡Quelle, bet Ur< fptung, vir, izvirek".
Sormontáre, gp. /überreichen,prejti;
Sorpassáre. gp.i übertreffen, prekositi, gorši biti.
332	Sorp
Sorprendere, gp. uberrafdjen, ubtr-fallett, zateči koga, zaliziti koga.
Sorpresa, ž. bet Ueberfafi, napad; bie Ueberrafc^iutg , zatičenje; bač (Srftaunen, zavzetje.
Sorridere, gn. ladjein, nasmehovdti se, nasmejati se.
Sorriso, m. baž Cdciietit, posmehlej.
Sorsata, ž. Sorso, m. bet ©dEslitf, serklej.
Sorta, ž. bie ©črte, 9lrt, versta, sorta.
Sorte, i. baS @d)iffai, ®cfdjif, osiida.
Sortiere, Sortilego, m. bet ©a^r* fager, vedež.
Sortire, gn. aii0gef)en, i)etimžfommen,
iziti, vun iti.	[pisati.
Soscrivere, gp. ttnterfdjreiben, pod-
Sospendere, gp. aufl)augen , obesiti; pos. einftefiett, vstaviti; bet; fdjieben, odložiti.
Sospcttare, gn. arflltso^neu, tit 33et; bacfjt ijabeit, siimniti.
Sospčtto, m. ber Slrgiwo&it, SSerbaiift, sumnja, sum.
Sospirare, gn. feitfjett, izdihavati, ihtiti.
Sospiro, m. bet ©eufjer, izdihlej.
Sossopra, nač. briiber unb brunter, križem.
Sostegno, m. bie ©tuje, podpira.
Sostenere, gp. Ijalten, flujen, der-žati, podpirati; betjailpten, tirditi; ttaftrett, živiti.
Sostcniniento, m. bie ttnterflujung, podpora.
Sostentare, gp. erplten, ernaljreit, hraniti, živiti.
Sostituto, m. bet ©nbflituh Sinite geljitlfe, namestnik, pomočnik.
Sottano, k. untet, doljni, spodnji.
Sottentrare, gn. ftd) eiufd)leiten, prikrasli se, vleziti se.
Sottčrra, nač. untet bet (Srbe, pod zemljo.
Sotterrare, gp. beerbigen, pokopati.
Sottesso, nač. unter, nnten, pod.
Sottigliare, gp. »erbumten, »erfei; nem, tanjšati, šibkijše napraviti.
Sottile, k. buntt, fein, ¿art, tanki, šibki, rahli.
Sottintendere, gp. barunier berfte» f)eu, podrazumeti.
Span
Sotto, r. uuter, pod.
Sottocalzoni, m. mn. bie llufer^os feu, gače.
Sotointeso, k. baritnter berjlatiben, podrazumljen.
Sottoinettere, gp. ttntertoerfeit, be= jtoingen, podverči, premagati.
Sottonteildere, gl. sottintendere.
Sottoporrc. gp. unterlegen, podstd-viti, podložiti.
Sottoscritta, ž. bie Unterfdjrift, podpis.
Sottostare, gn. nntergeben feitt, podložni biti.
Sottrare, gp. entjleljen, odvzeti; fubtrafnren, odštivati. '
Sovente, nač. oft, gostokrat, velikokrat.
Sovercliio, gl. sopercliio.
Sovra, gl. sopra.
Sovrano, m. ein uiiumfdjranfter gurjl, {Regent, vladar, cesar.
Sovrumano, gl. soprumano.
Sovvenire, gp. beifietyen, tjelfen, pripomoči, pristopiti.
Sovvenzione, ž. bie ©eifleuer, Sei= hulfe, vlaganje, pomoč.
Sovvertere, gp. uiujlojfen, jerrutten, preoberniti, previrči.
Sozzo, k. gatjiig, fdjntttjig, vmd-zan, gerd.
Spacc anion te, m. bet !]3ralj(ijans, širokoustnik.
Spaceare, gp. fpotten, jerfpalten, razklali, razcepiti.
Spacciarc, gp. abfejett, berfaufen, razprodati, spečati; — si, itd) ftir eitoaS «itčgeben, izdajati se za kaj.
Spada, i. ber ®egen, meč.
Spadajo, m. bet ©djmertfeger,mečar.
Spago, m. ber fflinbfabett, špaga, matvoz.
Spalancare, gp. eutffperrett, na široko odpriti.
Spal.ire, gp. abpfdfjietl, odplankati.
Spalla, ž. bie ©djulter, 9Jdjfel, pleče, rama.
Spanipauare, gp. bett aBeinflof abs lattben, abrebeit, vinsko terto osku-biti.
Spandere, gp. »ergieffeit, perfdjittten, razliti, raznesli.	[denj*.
Spauua, ž. bie ©panne, ped, i. pe-
Span
Spanto, k. »ergoffen, »etfdjüttet, razlit , raznesen.
Sparagio, m. bet ©pargel, špargel.
Sparagnäre, gp. fparett, šparati, shranjevati.
Sparare, gp. IcS fcf)ießett, sprožiti.
Sparecchiare, gp. abtragen (bie Speifett), pospremiti.
Spargere, gp. flreiten, trositi; per; breiten, raznisti, razširiti.
Sparire, gn. perfdjibtttben, izginiti.
Sparlare, gn. einem äiofeS nac^re; beti, ogovarjati.
Sparo, m. b«	bas 9tbfeuertt,
strel, sprožaj.
Sparso, k. gerjlreut, raztrošen; »er« breitet, raznošen, razširen.
Spar (imen to, m. bie 3;^etlnng, raz-delenje, delitva.
Spartire, gp. tfjciien, razdeliti; trennen, ločiti.
Spariito, k. i;ager, eienb, medli; Petfdjnntitbeit, minul.
Sparviere, -ro, m. bet (S^erBer, kanja, kanjah.
Späsimo, m. betÄrWibf, kerč; bas Meißen, terganje.
Spasimato, k. perjüft, jlerblidj pet; liebt, zamaknjen, zaljubljen.
Spasmödico, k. främpftg, kerčevit.
Spasso, m. bie Cttji, ber Seitpertreib, šala, kratkočasenje; andar a — , fpajierett gei/ett, sprehajati se.
Spatriare, gp. ans bent iattbe per® treiben, iz domovine pregnati.
Spauracchio,m. bie ©djendje, strašilo.
Spaurare, gp. erfdjrefen, strašiti.
'Spauroso, gl. pauröso.
Spaventäre, gp. f^refen, fd^euc^ett, strašiti, plašiti.
Spavento, m. bet ©djrefeit,- strah, groza.
Spazio, m. bet SHaUttt, $(aj, prostor.
Spazzare, gp. ausfetyren, pomesti, pometati.
Spazzatiira, ž. baž Äeiiridjt, smetje.
Spazzola, ž. bie keijrbitrjie, šetka.
Speceliio, m. ber ©piegel, ogledalo, zercalo.
Speeie, ž. bie Oattung, Strt, ®e--ftalt, pleme, podoba.
Specificärc, gp. eitijein angeben,
Spez	333
etitjein Perjei^ttett, vsako posebe napeljati.
Speeo, m. bie §6((e, ktnft, duplja, berlog.
Speeola, ž. bie ©terntparte, zvezdama.
Spedale, m. bas ©pital, bolnišnica.
Spediente, m. baž 3)!ittel, bie 9lus* luttft, pomoč, pripomoga.
Spedire, gp. beenbtgen , dokončati, zgotoviti; abferttgett, odpraviti.
Spegnere, gp. aitstofdjen, vgasniti.
Spelare, gp. abprctt, oskubiti.
Spelda, Spelta, ž. bet ©pelj, ®in* fet, žitiku.
Spelonca, ž. bie §of;Ie, duplja, šupljina.
Speme, ž. bie .§offnung, upanje.
Spendere, gp. ansgeben, 9lnjwanb mat^en, trošiti.
Spenuare, gp. tttpfen, skubiti.
Spensierato, k. forgloj, brezskerbni.
Spento, k. attSgelofdjt, vgasnjen.
Speranza, ž. bie Jpojfutmg, upanje, nada.
Sperare, gp. f;offeit, ertoarten, upati, pričakovati.
Spergiurare, gp. falfd) f^iporen, krivo priseči.
Sperienza, ž. bie @rfal)rung,«i>erf-nost.
Spcrinientare, gp. Petfudjen, erfai)--reit, poskušati, zvedeti.
Sperone, gl. sprone.
Sperto, k. etfafjrett, Perfu<$t, zvedni, skušen.
Spesa, ž. bet 9Ittft»anb, trošek*, ko-štanje.
Spessare, gp. petbifen, sgostiti.
Spesso, k. bidjt, gost; oft, gosto-krat.
Spettacolo, m. bas @d)aufbtel, i-grokaz.
Spettatore, m. bet 3ufdjatter, gle-davec*.
Spcttro, m. baS ®efpettfl, strašilo, pošast, ž. spaka.
Spezialinente, nač. ittsbefonbere, j>o-sebno.
Spezieria, ž. bie ©pejerei, bakdl-nica (štacuna za barve, dišave itd J.
Spezzare, gp. jerbre^en, zlomiti, razbiti.
334	Spia
Spia, nt. bet ©pion , ogledüh.
Spiacere, gn. mißfallen, nedopdstise.
Spiacevole, k. mißfällig, nedopad-Ijiv.
Spiaggia, i. bie ©eeiiijie, ber ©ttanb, morski breg.
Spianare, gp, abgleiten, poravnati, poplaniti; nieberreißen , podreti.
Spianäta, i. eilt freiliegetiber ebener Sloj, prosta ravnina.
Spiantäre, gp. ju Gütunbe richten, fdjleifen, podreti; pos. verarmen, obožati.
Spiare, gp. aitsfuufcfdjaftett, fpicni--reit, ogledovati.
Spica, i. bie Siebte, klas.
Spiccäre, gp. losmachen, abreißen, odpeti, odtergati, odcihniti; — lc parole, beutlich auSfptedjen, razumljivo izgovarjati (besede); — gn. in bie Singen fallen, oči dražiti.
Spicchio, m. bie ©djelfe, lupina (n. p. čebulova).
Spicciare, gn. l)et»ot quellen , cu-reti, brizgati, izvirati; — si, jtd) beeilen, hiteti.
Spicco, m. bas JjjetPorftechen, Slbjle* c^en, radozor, lepozor.
Spiedo, m. ber Sagbfpieß, sulica (lovska).
Spiegare, gp. entfalten, razgerniti, razviti; etflärett, razlagati, razložiti.
Spietato, k. graltfam, utibarm(;etjig, grozovitni, nevsmilen.
Spiga, ž. bie Sleljre, klas.
Spigionäto, k. leer, un»ermieti;et, nezajet, prazni.
Spignere, gp. jioßen , suvati, dii-vati; fcbiebett, tiiati, rivati.
Spigolare, gp. Siebten lefeti, pdber-kovati (klasje).
Spillare, gp. angapfen, anfielen,«a pipo djati, načeti.
Spilletto, m. bie ©tefnabel,kijčika, kndflica.
Spilörcio, k. fniferig, skop.
Spina . ž. ber ®om , Stapel, ter-nek, bodldj; bie gifcbgräte, resa; bie ^ipe, slavina, pipa.
Spineto, m. ber ®otnbuf$, ternje, ternov germ.
Spor
Spingere, gl. spignere.
Spino, m. ber ®oritjltau<§ , dračje, ternov germ; bas DWcfgrat, herb-tiše.
Spinta, ž. ber Stoß, ©t^ub, dunec*, sunek*.
Spiraglio, m. bas Sugloch, Suftlodj, oduika.
Spirale, k. fcfmefetifčrmtg, zavit.
Spirare, gn. »e^en , pihljati; atl); .men, dihati; ju @ttbe gefjett, do-teči, iztiči.
Spiritato, k. befejfett,nadiihjen, Obsidan; begeifert, nodosen.
Spirito, m. ber ®ei(t, duh; bas ©entiitl;, obdušje; ber 2Bij, oštro-limnost; ber ©piritUS, žganjica.
Spiro, m. bet §ausapa, dih.
Spiumare, gp. rupfen, skiibiti.
Spizzico, Spizzicöne, nač. nach Unb nach, langfam, po malo, po časi.
Splendere, gn. glänzen, leuchten, svetiti, sijati.
Splendido, k. glänjcnb, ptadjtig, svetli, sjajni, krasni.
Splendore, m. bet ©lang, svetloba, blis.	_
Spoglia, i. bie ausgesogene Jilei.-bltng , sleka , slečena obleka; bie Seilte, plen; bie Häutung, sleka; la — mortale, bie ftetbliche Mittle, vmerljivo truplo.
Spogliare, gp. entfleibett, sleči; tait--bett, ausplünbetn, oropati.
Spola, i. bas 3Behetfd)iffd)en, čolnic.
Spol pare. gp. bas gleifčh abmalen, meso obrati.
Spolverare, gp. abjiauben, izprd-šiti.
Sponda, ž. bet Diattb, obrob; ©eis teubret bes SetteS, posteljna stranica.
Spontaneo, k. freiwillig, prostovoljni.
Spoppäre, gp. ein Äiitb entwöhnen, odstaviti (dete.).
Sporcäre, gp. befallen, befchmitjen, ognjüsiti, ocokdli, osrdti.
Sporeo, k. fäuifety, g er d, gnjusni, vmazan.
Spörgere, gn. hetpotragett, moleti, čereti, vun stati; pomoliti.
Športa, ž. bet Äotb, jerbas, korba.
Spos
Sposa, ž. bie ®etlobte, Staut, nevesta; bie ©attin, žena (zakonska.J.
Sposalizio. m. baS Serlčbnif, zaroka.
Sposäre, gp. fieiratljeu , ženiti se, možiti se.
Sposo, m. bet Srautigam , ženih; bet ©atte, mož (zakonskiJ.
Spossäto, k. fc^loacfc, fraftloS, slab, oslabljen.
Spran ga, ž. bet Ofiegel, pah.
Sprecare, gp. »erpraffeu, perfdjtoen; ben, zapraviti.
Spregiare, gp. »era^teti, gering feigen, zaničevati.
Spremere, gp. ^reffen, ausbrüten, ožeti, ožemati, iztlačiti.
Sprocco, m. bet OteiS, odsekana veja; bas Stroljfeil, SBeibenbanb, povreslo.
Sprofondäre, gn. einftttfen, einftüt? gen, vdreti se, vgrezniti se, podreti se.
Spronare, gp. fronten, podbadati.
Sprone, m. bet Storit, ostroga; pos. bet Slntrieb, bodilo.
Spropiäre, gp. einem feines (Sigeit« t^urneS Betäuben, ob lastnino spraviti.
Spropösito, m. ein bimtmer Streif, neumnost, bedakost.
Sprovveduto, Sprovvisto, k. ent* blčft, brez česa.
Sprnzzaglia, ž. bet Sprühregen, peršenje, drobni dež.
Spruzzare, gp. befprigen , škropiti.
Spugna, ž. bet Sdjwamnt, goba.
Spuiezzo, m. bet Reißaus, pobežin.
Spuma, ž. bet Sdjaunt f pena.
Spuntäre, gp. ftitmpf utajen, bie Spige abbre<§ctt , otüpiti; gn. attf» geljen, hetoorfie^en, izhajati.
Spuola, ž. bas SBeBerfdjiffttyen, čolnič.
Spnrgo, m. bet S^eid^el, herkelj, pljunec*.
Sputaccliiera, m. bet Spufnabf, pljuvalniea.
Sputare, gp. fpeieti, auswerfen, pljuvati.
Spilto, gl. spurgo.
Spuzzare, gl. puzzire.
Squadräre, gp. ttadj bem Sßinfet»
Stag	335
mafe bearbeiten, pravokotno obdelati; »ierecfig beflauen, na štir vogle obdelati.
Squadröne, m. bie Sdjtoabron, šva-dron (stanovitno število konjnič-kih kompanij.).
Squagliäre, gp. gerfdjmelgen, ger-laffen, raztopiti.
Sqnallido, k. bteidj, btaf, prebleden.
Squaina, ž. Squamo, m. bie ©c^up» pe, luska.
Sqnarciare, gp. getreten, getfegen, razkosati, raztergati.
Squärcio, m. bet {Rif, Siniti, predor, prerezek*.
Squartäre, gp. »ierteln, razčetve-riti.
SquassAre, gp. erfcfjütteru, rütteln, majati, tresti.
Squillare, gn. ffingen, fcf)a((ett, zven-čdti, brenčati; glasiti se.
Squillo, m. bet Älang, zvuk, brenčanje, glas.
Squisito, k. auSertefen, izbran.
Squittire, gn. tiefen, betten, bevkati.
Sradicare, gp. ausrotten , izkore-niti, izdreti.
Sregolato, k. uttotbentlid), neredni, brezpravilni.
Sta, (qucsta), bicfe, ta, tota, le ta.
Stabile, k. befidutig, feji, stanovitni,' terdni; — m. baS ©ebäube, poslopje.
Stabilimento, m. bie @tti^tung, Stnfiatt, zavod.
Stabilire, gp. fitfteit, errieten, postaviti; ausmalen, befi^tiepett, odločiti, skleniti: crbneit, vrediti.
Staccare, gp. losntadien, obirati, obrati, n. p. sadje iz drevja; ab» fpaunen, izpreči; abnehmen, dol vzeti kar je bilo obešeno; loSbilt= ben, odpeti.
Stacciajo, m. bet Siebmadjer, sitar.
Staccio, m. bas 5Kef)lfteb, sito.
Staila, m. bet «Steigbügel, stremen.
Stalliere, m. bet iReitfuecfit, jezddr-ski sluga.
Staffilare, gp. peitfdjen, bičati.
Staifile, m. bie ißeitfkorbač, bič.
Staggire, gp. Slrreft legen (auf eine Sattle), rabiti.	[leto.
Stagiöne, ž. bie SatyreSgetf, letina,
336	Stag
Stagliare, gp. »erfdjttetben, zrezali.
Stagnare, gn. fteljen bleibett (»out SBaffer), zajeziti se; »erjintten, za-kositrati.
Stagno, m. ber Xeidj, bte Sadje, vodnjak, ribnik; t a-3 Sinn, kositar.
Stajo , m. bet ©djeffel, star, vagan.
Stalagmite, Stalagtite, i. bet Xtopf* jtein, siga, (kipeč kamen.).
Stal la. ž. bet ©tatt, hlev.
Stallone, m. bet ^etigjl, žrebec*, pastuh.
S tannine, Stamattina, ž. biefett SDtor; gen, danas v jutro, to jutro.
Stambecco, m. bet ©teiitbocf, kozorog.
Stampa, ž. bet ®tncf, bte ®rncferei, tisek*, natis, tiskarna.
Stampare, gp. brutfen, tiskati (bukve); attžjacien, nazobčati.
Stainpella, ž. bte iftiiU,.berglja.
Stanco, k. ntube, trudni.
Stanga, ž. bte ©tange, štanga; bet @d)lag6aum, mitna prekla; bet §ebebaum, drog.
Stanotte, ž. tyente CTiad^t, to noč.
Stalite, m. ber Stugenbliif, mah; — k. fiet;eilb, stoječ; nač. batttad), po tem.
. Stantio, k. »erborbett, fant, spriden.
Stanza, ž. baž Simmer, stanica, izba.
Stanziare, gp. anbefetjten, »etorb* tten, ukazati, zapovedati.
Stare, gn. fein, jteljeit, biti, stati; bleibelt, ostati; — per, int Segtiffe fetn, namerjati.
Starnutare, gn. ntefen, kihati.
Stasera, ž. btefen Stbenb, nicoj, nocoj.
State, ž. ber ©ontrnet, poletje, leto.
Stato, m. bet ©tanb, Sujianb, stan.
Statua, i. bie 33tlbfaule, kip, podoba.
Statura, ž. bie ©tatur, geibečgrejje, izrdst.	[stava.
Statuto, m. taž ®e[ej, naprava, po-
Stazare, gp. »ifttett, atleti, amati, meriti (sode).
Stazione, ž. berStiifentt)M, postaja.
Stecca, m. bet ©tefen , kol; klin; bet fflifiatbfiorf, dregalo na biljaru.
Steccaja, i. baž s4Jfat)lWerf, bet ©d)Uj, okolilo, koljenje.
Stir
Steeeato, m. bte 5|Miffabett, poza-bito kolje.
Stella, ž. bet ©tertt, zvezda.
Stellato, k. geftirut, ozvezdan.
Stemnia, ž. bas Sffiapbctt, gerb; zndminje žlahnosti.
Stendardo, m. bie ©tanbarte, ban-dera.
Steiylere, gp. be^tten, aitsbe^tteu, raztegniti, razširiti; aueftrecfen, iztegniti; aužfpattnen, razpeti.
Stentare, gn. tatica, stradati; gatt-, betlt, muditi se, kesnili.
Stento, m. bie Stotfi, stradanje; a—, fauttt, komaj.
Sterile, k. tittfritc^t6ar, nerodovitni.
Sterminare, gp. jerftčren, zatreti, pokončati.
Sterpare, gp. amsrotten, i;eraučreif= fett, iztrebiti, izkerčiti.
Sterpo, m. bet ©djšjjlittg, mladika.
Steso, k. gebeljnt, meitlanjig, steg-njen; raztegnjen.
Stesso, o. felbft, feiber, sam.
Stia, ž. bie i>uijnerfteige, kurjek.
Stile, m. bet ®riffet , risovnik; ber slog; bet @tiff, derzalo.
Stiletto, m. bas ©titett, bet ®ot<f), bodež.
Stilla, ž. bet Srobfen, kaplja.
Stilna, ž. bie Sldjtung, spoštovanje, obrajtanje.
Stiinare, gp. acfiten, jijjajett, obraj-tati; meitten, misliti. raj tati.
Stiinolo, m. bet ©tadjet, dregalo, pikalo.	[cev, i.
Stineo, m. bas ©djiettbein, golenica,
Stipa, ž. baž Steieljoij, dračje.
Stipare, gn. »erbifett, sgostiti; »er-ftobfett, zamašiti.
Stipendio, m. bie S3efolbuitg, ber @ef)alt, plača.
Stipite, m. bet ©tamm, deblo; ber iSfahl, kol.
Stipulare, gp. »erabreben , ait<5ma= d)en, pogoditi se; attgeloben, obvezati se.
Stiracchiare, gp. jetrett, aitsbei;neit, raztegniti.
Stirare, gp. bef)lteit, jieljen, raztezati; bugeitt, likati, tiglati.
Stirpazione, ž. bte Služrottimg. 9tnž* tilguttg, iztrebljenje, pokončanje.
Stirp
Stirpe, gl. scliiitta.
Stitico, k. t)arttei6ig, »erftopft, zadelan, ki ima used.
Stiv.Me, m, ber ©tiefei, škorenj*.
Stivnro, gp. feft (topfen, jufaranten preffett, tlačiti, stlačiti.
Stizza, ž. ber ©rintm, Born, togöta.
Stoifci, ž. ber ©toff, tvorina, stvar ž.
Stoja, ž. bie äRatte, Strohmatte, ro-goznica, stoja.
Stölido, k.bttmnt, bičfcftuutg, bedast, tereljast.
Stolto, k. thöridjt, dbolni.
Stomacale, k. beit SDiageu flärfeitb, kar želodec okrepljiije.
Stomacarc, gn. efelti, gabiti se.
Stomachevole, k. efet(;aft, uubrig, gnusni, nasprotni.
Stomaco, m. ter SRagett, žolodec*.
Stonare, gn. aus betn Soite fommeti, zaglasiti se.
Stoppa, ž. baž ffierg, Icočovnice, i. mn. tal je, pazdirje.
Stoppaccio, m. ber pfropf auf bet Sabuttg, strelivni zatič.
Storcerc, gp. »erbreheu, zasukati; toinbeu, uvijati; »erftau<hen, izvi-niti; »erfrümmeii, zmečkati.
Stordire, gp. betäuben, bejlürjett, prestrašiti.
Storia, ž. bie ®efd)ic§ te, povestnica, pripovest, ž.
Storico , m. ber ©efchiehtfchreiber, po-veslničar, zgodovinar.
Stornarie, gp. jttm 2Bei<$ett bringen, zaverniti.
Stornello, in. ber Staat', škorec*.
Storno, m. bie Slblucllbutig, zavračanje, odvernenje.
Storpialo, k. gelähmt, sključen.
Sto itc , gp. ablvenben, odverniti.
Storto, k. »erbreht, oerreuft, zvit, izrinjen ; perbogeu, skrivljen, zmečkan.
Stovigliäjo, m. ber Xöpfet, lončar.
Stoviglic, ž. mn. bas Xöpferjeitg, perstenina, lončarsko posddje.
Strabalzarc, gp. herum flößen, herum Werfen, premetavati, sem in Ije rivati; hin ttttb l)er fprettgeit, sem in tje skakali.
Straboceärc, gn. überlaufen, prek-čez teči, razteči se.
Strava	837
Straccarieo, k. itbetlabeu, preobložen.	j,
Stracciare, gp. 5 er reifen, razter-gati, ra&capati.
Straecio, m. ber Sttntpeit, gejen, Cunja, capa.
Stracco, k. ntitbe, fraftlož, trudni vpešan.
Stracotto, k. ju »tel gelobt, jer-fcctjt, prekuhan.
Strada, ž. bie ©trape, bet 2Beg, cesta, steza.
Sträge, ž. bie ftieberlage, poboj, poraz.
Stralcio, m. ein gütiger Sergleid), mirna pogodbaj ber 5lttS»erfaitf, razprodaja.
Straiunare, gp. bie Slttgett »erbre* heit, belo gledaje s očmi krožili.
Stramäzzo, gl. strapünto.
Strambo, k. fc^ief obet frummbeintg, krivonög.
Strame, m. bas §en jjbet Stroh, stelja.
Stramoggiare, gn. feht ergiebig fein, (»ottt ©etreibe), plenjati.
Stranezza, ž. bie @tgenftnntgfeit, svojogldvnost; bie SDiiphanbluttg, zatiravanje.
Strangolare, gp. ettoütgett, daviti.
Strangosciato, k. abgemattet, za-sopihan.
Straniere, k. frentb, unajni, ptuj; - m. ber grentbe, undjnik, ptujec*.
Strano, k. fremb, unajni, ptuj; un« befaittlt, neznan.
Štraordinario', k. aufkrorbetttltch, ltngewöhnlith, čezredni, nenavadni.
Strapazzare, gp. serä<htüch bel;an> belit, uttph«nbeln, ne obrdjtati, ger-do imeti (kogaJ.
Strappare, gp. herausreißen, odter-gati, izdreti.
Strapünto, m. bie SKatraje, ®ecfe, motröc, odeja.
Strariceo, k. fhiurei<h, prebdgat.
Strascinare, gp. f<hlebVnt, fdjteifeit, vlačiti.
Stratagema, m. bie Jttiegslift, bojna zvijača.
Strato, m. ber gnjjboben, tla, pod.
Stravagante, k. attsf<ht»eifeitb, razuzdan.
338	Strav
Strarizio, m. bie @df mauferei, toefc gerei, gostovanje, požrešnost.
Stravizzare, gn. iibetmaffig effeu obet tritlfett, mastiti se, gostiti se.
Stravizzo, gl. stravizio.
Stravolgere, gp. »erbtefjett, zavi jati, zasukati, preobračati.
iS (raz i o, m. bte Sii£f;aiibittttg, mučenje, odiranje.
StreeciAre, gp. aitfjTe$tcit,razplesti.
Strega, ž. bte Jjere, cdpernica, veha.
Stregghia, ž. ber ©trtegel, konjsko česalo.	[cdpernica.
Stregona, ž. bie (Srjfjere, velika
Streuna, ž. ettt gejlgefd^ettf, darilo o kakem godovanju; baS SJinijai)l'S--gefd)ettf, novoletno darilo.
Strenuo, k. tvatfer, tapfer, verli, hrabri.
Strepito, m. bet Sarin, bas ®erauftfy, ropotanje, šumenje.
Strettezza, ž. bie (Sttge, tesnoba, ožina.
Stretto, m. bie (Sttge, eitt ettger pajj, tesneč, gnjača.
Strettojo, m. bie Preffe, Jietter, sti-skarnica, ožemnica.
Stridere, gn. gttafett, vekati; trei--fdjett, vrešati.
Striglia, gl. stregghia.
Strignere, gp. jufamntettjteljett, jtean--gen, stiskati, stisniti; attt §erjett liegett, skerbeti koga kaj.
Siril lo, m. eitt iatites ®efc$ret,krič, vreš, tulenje.
Striuipellare, gp. flimpetn (attf eittent Snfltltmettte), brenkati.
Striseia, ž. ber ©treif, štritov, riža.
Stritolare, gp. btčfeltt, jerfrumelit, drobiti.
Strofa, Strofe, ž. bie @tropi)e, štrofa, stava.
Strolinare, gp. itnfdjett, brisati.
Stromento , gl. strumento.
Stropieeiare, gp. retbett, gladiti, brisati.
Stroppiato, gl. storpiito.
Strozzare, gp. ettottrgett, etbroffeltt, daviti, zadaviti.
Strtiggere, gp. ffmeljeit, jerlaffett, topiti, raztopiti.
Strumento, m. basšffierljeug, orodje; baž SPiuftftttftrttntetit, nastroj.
Subl
Struzzo, Struzzolo, m. ber ©trattp (®cgel), noj.
Stuceare, gp. »erfitten, zalošati, zalima ti.
Stuccbevole, k. uetbriefiii($, efelQaft, gnjusui.
Stueeo, m. ber ©tltcf, ®ipS, štuk fzamaza).
Studiare. gn. fiubieren, tertmt, učiti se, študirali.
Studioso, k. fieiptg, pridni, marljiv , skerbni.
Stufa, ž. ber Dfett, peč, ž.
S tu ta to. m. gebiitttpfteS Sleifctj, po-vareno meso.
Stufo, k. itberbritjjig, fatt, sil.
Stuojo, ž. bte SOiatte, rogoznica,
Stuólo, m. bie l)iamif(£aft, druhdl orožnikov.
Stuonáre, gl. stonáre.
Stupetatto, k. erfiamtt, zavzet.
Stupidézza, ž. bie Summl)ett, neumnost.
Stúpido, k. bttmttt, neumni.
Stupire, gn. jiattttett, čuditi se, zavzeti se.
Stupóre, m. baS (Srflautiett, zavzetje.
Sturáre, gp. bas ®erfiopfte attfmadjeit, odmašiti.
Sturbáre, gp. fičtett, ittiterbtedjett, premotiti, zmojtiti.
Stuzzicadénti, m. bet Safjttjlodjet, zobotrébnilc.
Stnzzieáre, gp. ftccftern, pikati, trebiti.
Su, nač. attf, ijittattf, obett, gor; — r. über, auf, na; — čut. attf! po konci!
Suáda, ž. bie fflerebfatttfeit, zgovornost.
Subalterno, k. imtergeorbtiet, pod-driižen.
Siibbio, m. bet SBeberbauttt, vreteno.
Subbissáre, itmftürscn, podreti; l)e* rabflttrjett, doltrešiti; ttetjttlfett, m-tergefjelt, pogrézniti.
Subitáneo, k. plčjjltdj, uubermutljet, nagli, nenaddni.
Súbito, k. fd)tteil, gefdjlmtlb, nagli; nač. fogleidj, navtčgoma, spotoma.
Sublime, k. íiod?, vüok; erf;abett, uzvišen.
Subord
Siibordinarc, gp. unterorbiteit, pod-družiti.
Subornare, gp. anftiftejt, podpihovati, podšuntali.
Succedere, gn. nachfolgen, slediti.
Successivo, k. auf obet nad) etnan* bet- folgeitb, zaporedni.
Successo, m. bet Sorfall, prigodba.
Successöre, m. bet Otadjfolger, naslednik.
Succhiare, gp. fangen, zizdti,ser-Itttti.
Succbiello, m. ber ©tidjicljter, bo-ddlce.
Succiare, gl. succbidre.
Succignere, gp. auffc^iirjcu, podkovati , spodvihati.
Succo, m. bet ®aft tu (Detoädjfen, sok.
Succöinbere ,'gn. unterliegen, omahniti, obnemdgati.
Siicido, k. fdjmufcig, garjJig, vmd-zan, gerd.
Sud, m. bet ©üben, Wittag, jug, poldan.
Sudare, gn. f($toijeu, potiti se, znojiti se.
Šuddclegarc, gp. aitflatt feinet be* flellen, podnamestiti.
Siuldit«. m. bet Untertan, podlož-nik.
Sudicio, gl. siicido.
Sudore, m. ber Schweif}, pot, znoj.
Suificieute, k. hinlänglich, zadostni.
Sutfocäre, gp. erjlifen, zadušiti.
Suifragio, m. ber fflejftanb, bie $ulfe, prtprošnja, pomoč.
Sulluuiicarc, gp. räuchern, podka-diti.
Sufola«!, gn. pfeifen, zviždali.
Sugäre, gp; fangen, zizati, serkati.
Suggel!«, m. ta« Sieget, 5ßetf<$aft,
pečatnik.
Sugettare, gp. unterwerfen,podverči, podjarmiti.
Sughera, ž. ta« ^antofeKjolj, ter ÄorE, zatičnina, les za zdtiče.
Sugna, ž. ba«@d)meet, salo, mast.
Sugo, m. ter ©aft, sok.
Suicidio, m. tet ©elbftmorb, samu-boj.
Sulfureo, k. fd;wefelig, žvepten.
Suo, o. feilt, ihr, njegov, njejin.
Sussist	339
Saócero, m. bet @d)wiegerwater, last.
Suólo, m. bet Soben, bie Srbe, tla, zemlja.
Suóno, m. bet Ätaug, ©djall, 2aitt, glas, zvonénje.
Superare, gp. überwittben, predo-
biti, premagati.
Supérbo, k. hod)müthtg, ošabni, napúhnjen.
Superficie, ž.tieOberfläche, skrajnost, poveršje.
Superfino, k. überjTtiffig, unnötig, čezmerni, nepotrebni.
Supcrióre, m. ein Dbcret, Sorge; fester, višji, predpostdvljenee*.
Superno, k. oberfí, göttlich, višji, božji.
Supérstite, k. tet eilten überlebt, ki je druge preživel.
Superstizióne, ž. bet §lberglaube, vraža.
Supino, k. tücfling«, rücfwárt« lie; geitt, znak.
Suppelléttile, ž. ta« (Seräthe, bet §au«tath, posódje, posdbje.
Súppliea, ž. t te ©upplif, fflittf^rift, prošnja (napisanaJ.
Supplicio, m. tie Clual, Seibesftrafe, pokora.	[namestiti.
Supplire, gp. ergangen, doméstiti,
Supponibile, k. tta« jidj sotau«; fegen läßt, predúmljiv.
Suppórre, gp. unterfegeit, unterlegen, podstdviti, podložiti.
Suppnráre, gn. eitern, fdjwären, gnojiti se.
Supputáre. gp. ausrechnen, preračunati, sošteti.
Supremo, k. h¿tfi, najvišji.
Sur, r. auf, übet, na, čez.
Surrogárc, gp- an feilte ober eine« Slltberit ©teile fejen, podnamestiti.
Suscettibilc, k. empfänglich, fähig, sposobni.
Suscitare, gp. auferwecfen, zbuditi, obuditi.
Susína, ž. bie Rannte, sliva, češplja.
Suso, gl.'BU.
Susseguénte, k. folgeitb, sledeč.
Sussidio, m. bie §ülfe, Seifiener, pomoč, pripomoga.
Sussistere, gn. befielen, ffleflanb h beit, obstati.
840	Susi
Taló
Snsta, ž. bie ©priitgfeber, pero.
Sustánza, ž. bie ©ubjkttj, feífcf%= flättbigeä äBefen, bitnost; ba« Ver; mögen, premoženje; in — tm GSrittl; be, prav za prav.
Sustentazióne, ž. ber Unterhalt, bie 9laf;rutig, viitek*.
Susurro, m. t a «5 ©efuuife, brenčanje, šum.
Suzzo, k. bürr, toelf, suh, vel.
Svanire, gp. »ergeben, zginiti, prejti.
Svaporáre, gn. «uibimflen, izka-diti, izhldpiti.
Svariáre, gn. )uecf)feiti, menjati se.
Svegliáre, gp. (oeeteii, buditi.
Svégliere, gp. ausreißen, izdréti, izpipati.
S velare, gp. entfdjleiern, razodéti.
Svellere, gl. svégliere.
S vel to, k. auágeriffen, izdren; fd)mä<h; tig, šibki; flinf, urni, berhki.
Sveniinénto, m. bie D^nma^t, omedlévica.
Svenire, gn. in Ohnmacht faiteo, omedléti.
Sven tare, gp. lüften, prevetriti, prezračiti.
Sventrare, gp. anstoeibeu, drob vun vzeti, razde/ati (zaklano živinče).
Sventiira, ž. bas Unglucf, nesreča.
Sventito, k. ol)timadjtig, fraftlo«, omedlel.
Svergognato, k. befchimpft, gefdian--bet, zasramoten, zasramovan.
Sverre, gl. svegliere.
Sverza, ž. ber ©plitter, biglica.
Svestire, gp. auifleibcn, sleči.
Sviare, gp. »otit 2Bege ableiten, odvodi ti, zapeljati.
Svignare, gn. (id) attž bem ©taube mac^eit, pobrati se, pete odnesti.
Svillaneggiare, gp. fd)irnf>fen,fchma= Ijen, zmerjati, psovdti.
Sviluppare, gp. anfroicfeln, anfbre* beti, razviti, razodeli.
Sviseerato, k. auigettieibet, raz drobovine.	[voljni.
Svogliato, k. elel, ttberbrufiig, ne-
Svolazzare, gn. flattern, ferfrdti.
Svolgere, gp. aitfbref)en, abtvicfeltt, odvili, razviti.
Svoltare, gp. abbrefeett, odsukati; umtoenben, oberniti; pos. betebett, pregovoriti.
T
Tabacchiéra, bie Sabafabofe, ta-bdčnica.
Tabáeeo, m. bet Xabaf, tabdk.
Tabarro, m. bet ©iantel, plajš.
Taeea, ž. bie Jierbe, ber Šinf^uitt, zareza; baS .fterbfeolj, rovdš; bie ©djarte, šerba; bet glecf, blek, madež.
Tacciáre, gp. tabeln, .grajati.
Tacco, m. bie ©tuje, podpora; bet Slbfafc an ©chufeen, podpétnica.
Taccóiie, m. ter ©c6ut)fíecf, župd-nec*.
Taeeuino, m. bie ©ehreibtafel, baé ©enfbuch, listnica.
Tacére, gn. fcfnveigeu, molčati.
Taláno. m. bie Spferbebreuife, obdd.
Taffetá, ž. ber Sajfet, to/et.
Táglia, i. bie Jlbgabe, ©teuer, novica, štibra; bie Belohnung, pla-
čilo (za vjetje razbojnika itd.); ber ffiudjä, zrast. ž.
Tagliare, gp. fdjnetbetl, rezati; feacfeu, sekati.
Tagliente, k. f^ueibenb, f(^arf, oj-stri.
Taglio, m. bie ©ctyneibe,* rezina, ojstrina.
Talclie, nač. bergeflalt bap, fo baß, tako da.
Tale, k. feiger, tak; eilt getoiffer, neki.
Talento, m. ba« Xalent, talent, glava; a suo —, nadj feinem SffiiU len, po njegovi volji.
Tallo, m. ber Schoß, cima, mladika.
Tallöne, m. bie gerfe, peta.
Talmeute, nač. fo, bergejlalt, tako.
Talora, nač. manchmal, bisweilen, včasih, neki krat.
Talp
Talpa, ž. bet 3Wault»urf, kert.
Talilno, gl. alcüno.
Talvólta, gl. talora.
Tamburino, m. ber Xrommelfdjlä* ger, Sainboitr, bobnar, tambor.
Tambiiro, ra. bieXrommel, boben*.
Tampoco, nač. felbjl, celó ne.
Tana, ž. bie §óf)le, berlóg.
Tanáglia, ž. bie šaitge, klešče, z. ran.
Tanfo, m. ber SKobergerud), ©djini--111 el, plesniv duh.
Tángere, gp. berühren, rühren, dotakniti.
Tánghero, k. uitgefdjtiffeu, grob, neisaróbljen, suróv.
Tantino , m. ein (leiti Sffienig, koli-kokaj.
Tanto, k. fo »tel, fo grofi, tolik.
Tapiño, k. arntfelig, eleitb, revni, vbog.
Tappeto, m. bet Si^bid), pogrin-jdlo (za tla ali za mize).
Tapezzáre, gp. tabejiercti, stene obleči (s pisanim ali malanim po-pirjem).
Tara, ž. bie Xara, ber Slbjitg, odbitek (od vage).
Tarabúso, m. bie Sío^rtotiimel, po-nočni vran.
Tarando, m. bas 9!ciuii()ier, severni jelen.
Tarántola, ž. bje Xarantel, tarantel (živina kušervega plemena).
Tardare, gn. jaubern, jčgern, faii; itieit, muditi se, kesni biti.
Tardi, nač. fpfit, pozno.
Tardo, k. faimifelig, träge, kesni nemarni.
Tarilfa , ž. bet Xariff, bie Xare, cena.
Tarláto, k. nntrmftiihig, piškov, pi-šiv.
Tarlo, m. ber £oijt»itrnt, piš.
Tanna, i. bie ©d)abe, äBotte, molj.
Tarsia, ž. eine ausgelegte ^cljarbeit, miza ali tla iz koscev pisanega lesa sostavljena ; ber .Rniifer, skop-nik.
Tartagliáre, gn. ftottem, jécati.
Tártaro, m. ber Sffieinfleiii, vinski kamen, veštanj.
Tartaruga, ž. bie ©djtlbfrčte, lco-rondača, želva.
Tartufo, m. bie Xrüffel, gomoljika. \
Temp	341'
Tasca, ž. bie Xaf$e, bet ©<hubfacf, žep, torba.
Tassáre, gp. fchäjen, ceniti.
Tasso, m. ber ®a<hS, jazbec.
Tastáre, gp. betafien, befühlen, šla-
tati, tipati.
Tastóne, Tastoni, nač. tabbeitb,<i-pdje, prijemši.
Tavérna, ž. bie @<henfe, bas SBirth«* haus, kerčma.
Távola, ž. berXifd), bieXafel, miza, tabla; baS ffirett, deska.
Tavoliére, m. ein @bieltif<h, miza za igranje; ber 2üed)áíer, menjd-vec*.
Tavolino, m. bas Xif^c^en, mizica.
Tavolóne, ra. bie ©oljle, dilja, žd-
gila.
Tazza, i. bie Xaffe, prijemdčka.
Teátro, m. baS £()eaiet, gledališe.
Teda, ž. bie gafe!, baklja.
Tedésco, k. betttfeh, nemški.
Tedio. m. ber Ueberbruf, naveličanje.
Teggiiia, ž. bie Xorteubfattne, trinoga (iz kotlovine).
Tegnénte, k. fieberig, sprijémljiv.
Tógola, ž. bet Siegel, ®a<h|ietn, strešnik.
Tela, ž. bas ©etoebe, tkanina; bte 8etnu>aub, platno.
Tela j o, ra. ber ffikberfhtffi, stol (tkav-skij.
Teleria, ž. bte Seitteutbaare, perte-nina, plat nina.
Tema, ž. basXhema,ber«Stoff, naloga, reč o kteri se govori.
Temére, gp. ftcf) fürchten, bati se.
Tempera, ž. bas gärten bes Sifens, kalénje; bie ŽSef^affenheit, način, narava, priróda.
Temperánte, k. mäßig, zmerni.
Temperare, gp. (Kiflícti, kaliti; má--fjigen, pokročdti; — una penna, eine gebet ft^neiben, pero vrézati.
Temperie, i. bie ffiitteritng, vreme.
Temperino, m. baS gebermeffer, perésnik.
Tempesta, i. bet ©turni, bas Un« gemitter, nevihta.
Témpia, i. Tempiále, ni. ber ©djlaf ant Raupte, senec*.
Témpio, m. ber Xembel, tempelj.
Tempo, ra. bie 3eit, čas, vred, i.
342	Tempor
bai Sffietter, vreme; bet Saft, mera (v mùziki).
Temporale, m. ba« ©elvitter, Un; gettrittet, nevihta.
Temporeggiàre , gn. jëger'n, muditi se, i.mitati.
Tempra, gl. tempera.
Tenaeità, ž. bie ßä^eit, zatèglost.
Tenda, i. ba« Seit, iator.
Téndere, gp. fpannen, napéti; an«; Breiten, razpeli; — gn. jieien, meriti.
Téndine, ž. bie ©eljite, Çledjfe, žila.
Téncbre, ž. mn. bie ®imfelf)eit, tema.
Tenénte, m. bet Sieutenant, poročnik.
Tenére, gp. galten, derždti; Mafien, Beftjett, imeti; — si, ftcit aufl)al= ten, stanovati.
Ténero, k. jart, toeicf), rahli, mehki.
Tenére, m. berSufwlt,ssapopddek*, obsézek * ; ber Setter, fenor (v peljuj.
Tensione, ž. bie Spannung, napetost, napinjanje.
Tentàre, gp. »erfttdjeit, poskusiti, skiišati.	[tijdvec*.
Tentatôre, m. ber Serfttdjer, skuš-
Tentennàre, gnp. toafeltt, rütteln, tresti, majati.
Ténue, k. büttn, jart, šibki, tanki.
Tenziône, Tenzône, i. ber Streit, prepir.
Teologia , ž. bie Urologie, bogoslovje.
Tepidétto, k. laitli cfj, nekoliko mlačni.
Terédine, ž. ber Jpoljtourm, piš.
Tergo, m. ber {Hüffen, lierbet *.
Terme, ž. mn. eilt Warme« Sab, toplice, ž. mn.
Tcrminàre, gp. Beenbigeu, končati; Begrenjeit, omejdšti, mejnike postaviti; — gn. jîerBett, vmréti.
Termine, m. bie ©retije, ber ©reniflent, meja, mejnik.
Terno, m. bie Sertie, trdjnica.
Terra, z. bie Srbe, zemlja, svet; — cotta, ber Siegel, opélia.
Terrazzo, m. bie ïerrajïe, odkrit mostež.
Terremôto, —muôto, m. ba« (Srb; BcBett, zemljotrés.
Terréno, m. ba« Srbreidj, ber S»; ben, perst, z. ba« ©eBiet, okrdjina.
Tin
Terrestre, Terrestro, k. irbifd), zem-Ijenski, svetni.
Terribile, k. fdjreflidj, strašni.
Territörlo, m. ba« ©eBiet, okrdjina.
Terröre, m. ber ©djrefen, strah, groza.
Terzetto, m. eine ©troplje »Ott brei Serfen, triverstna stavka.
Terzo, k. bet brüte, tretji,
Tesa, ž. bie Spannung, napetost.
Tescliio , m. bie §irtifc|ale, ber @c$ä; bei, lubanja.
Teso, k. gefpannt, napet.
Tesöro, m. ber @($a|}, blago, zaklad.
Tessere, gp- WeBen, wirfett, tkati.
Tessitore, m. ber SBeBer, tkavec*.
Testa, ž. ber .Kopf, glava.
Testamenta, in. ba« Xeflantent, oporoka, testament.
Teste, nač. ttitlättgji, furj»orf;er, malo pred.
Testiera, ž. ein »orbere« @ttbe, zgldv-nica.
Testiinonio, m. ber Senge, priča, svedok.
Testo, m. ber Sert, podstava; ber Slumetttopf, lonec za cvetlice.
Tetto, m. ba« ®adj, streha.
Tettöja, ž. ba« 5ßelterbad), ltozelc, kozovc.
Ti, o, bir, bidj, ti, te.
Tibia . ž. bie pfeife, glöte, pišdla.
Tiepido, k. fatt, mlačni.
Tiglio. m. bie Sinbe, lipa.
Tigna, z. eilt Böfer ©tinb, krasta.
Tignere, Tingere, gp. färben, att-ftreicBett, barvati.
Tignnöla, i. bie 9Jiotte, ©djaBe, molj.
Tigre, ž. ber Siger, tigra.
Tiniido, k. fnrdjtfam, fd)i'td)tertt, boječ, plah.
Timo, m. ber Xlmman, babja dušica.
Tinione, nt. ba« Otuber, ©teuerruber, kormilo.
Timoničrc, m. ber ©teneriuaiin, kor-milar.
Timoroso, k. gotte«fürdjtig, boga-boječ.
Timpano, m. bie ipattfe, ba«£ront> melfell, bobnilo.
Tina, ž. bie 2ßeitifufe, bet JÜitbel, kad, ž.
Tinél
Torrén	343
Titiéllo, m. ber (Spfaaí (füc tic ®e¡ ringen), obédniea (izba).
Tino, m. cine grofe jhtfe, velika kad.
Tinózza, ž. bie Sabetvantie, bana, mala kad.
Tintinnáre, gn. Flingett, frailen, zvoniti.
Tinto, k. gefatbt, barvan.
Tintórc, ni. ber gárber, barvar.
Tipo, m. baá Sotbiíb, SlWuftet, uzor, izgléd.
Tipografía, ž. bie SBit^btuferfuiiji, tiskarstvo.
Tiránno m. ber Xuraun, trinogar, kervolók.
Tirare,, gp. jietjeH, vleči, tézati, potegniti; fdjiegett, vstreljiti, streljati; auéfdjlagen (»ott $ferben), ri-tati; — giú, fáleíteil, zmerjati; — sassi, Steine iuerfen, kamenje lúcati.
Tiro, m. ber 3ug, zapréga-, ber <S<$ufí, streljaj; ber SBurf, lučaj.
Tisi, Tissichézza, ž. bie Sáliunb.-fucfjt, suha bolezen*.
Títolo, m. ber Xitel, naslov.
Titubare, gn. tuatifeti, f^toatifeti, omahovati.
Tizzóne, m. ber geuerbraitb, ogórek*.
Tocealápis, m. ber Síleijlift, ólov-niea.
Toccáre, gp. beritíltetl, dotakniti, dotikati; betreffett, tikati se, zadeti; tocoa a me, bie Oíeitye ¡ft au mir, jaz sem na versti.
Tocco, m. bai SBerúbmt, dotaknútje; eiu étüíf, kos; ber Sdjlag (alt ©loífeit), udarec* (na zvon); — k. berütirt, dotdknjen.
Tógliere, gp. nefymeu, h)egttel)men, vzéti, vgeniti.
Tollétta, i. ber $ujtifdj, lišpdrna.
Tolleráre, gp. bulben, íeibett, ter-péti, poterpéti.
Tolto, k. genommen, vzet, vgenjen.
Tomájo, m. bas Oberteber, urbas.
Toinba, i. baž ©rab, bie ©tltft, grob.
Tombolláre, gn. piirjctn, kolobén-cati.
Tomo, m. ber fflanb, Xt)eit (eíneá 33ud)eé), del bukev.
Tonare, gn. bctittent, grométi.
Tondáre, gp. tlltlb mačf)en, krožiti.
Tóndere, gp. f^erett, strici.
Toiido, m. ber Xefier, krožnik; — k. ruilb, okrógli.
Tonelláta, i. bie Saft (2000 Wunb), toneláta (brodna mera 2000 funtov).
Tonnína, i. eingefallener Xtyunfífdj, slana tunina.
Tonsura, i. bie Xonfur, platte, šiška.
Topo, m. bie Síatte, 3)!allá, podgána.
Topografía, i. bie Drtsbefdjreiímng, kraj opis.
Toppa, ž. ber glifflef (aufbeut Älet» be), kerpa.
Toppé, m. ba3 Xoupet, ©titnljaat, lasjé nazaj razčesdni.
Torba, ž. ber Xorf, šota.
Tórbido, k. trübe, kalni, motni.
Tórcere, gp. tre()eu, umbreljeu, sukati, uvijati.
Tórchio, m. bie treffe, tiskdrnica.
Torcía, ž. bie gafel, baklja.
Toreigliáre, gp. Illingen, toinben, uvijati.
Torcoláre, m. bie treffe, Detter, ožemnica, prisa.
Tordo, m. bie ©roffel^ bet Äram= metsoogel, drozeg*, brinjovka.
Torfa, ž, bet Xorf, šota.
Torma, ž. bet Raufen, Xruw, dru-hdl, truma.
Tormentare, gp. martern, quäten, mučiti.
Tornare, gn. ¿urütffeljreu, ver ni t i se; — il conto, jtcf) íoljnen, splačati se.
Tornasole, m. bie Sonnenblume, solnčna roža.
Torneo, m. baa Xurnier, vitežka igra.
Tornióre, gp. brec^feítt, tociliti, drakslati.
Tórnio, m. bie $re<$fetbanf, točilo.
Tornitóre, m. bet $redjsler, toci-lar, drakslar.
Toro, m. bet Stier, bik.
Tórpcre, gn. erjiarren, odrevenéti, vtérnili.	[venélost.
Torpóre, m. bie (Srftarruitg, odre-
Torre, gí. togliere.
Torre, i. ber Xfíitrm, stolp, tum.
Torrénte, m. bet ©iejjbad?, hudournik.
344	Tórri
Tórrido, k. bútt, »etborrt, posušen, vsahnjen.
Torrigiáno, m. bet Xfiurmíiettotytier, turnar.
Torsióne, i. baí ©rimrnen, £ei6= fdjtleibeu, grižiija, vjéilanje.
Torso, Tórsolo, m. ber* ©trmif, kecén.
Tortiglióso, k. fritmm, zavit, skriv-Ijcn.
Torto, k. gefcreí)t, zasukan; gefrümmt, skrivljen, vsiočen; — tu. baí ttlt= redjt, krivica.
Tórtola, Tortora, i. bie Xurfettauíe, gérlica.
Tortorélla, gl. tórtola.
Tortuoso, k. frunim, geíriimmt, kriv, skrivljen.
Torvo, k. fnrcfetfrticf), razdivjan, strašili (pogled).
Tosa, ž. eiti juttgeí SKábdjeii, deklina.
Tosáre, gp. féeren, strici.
Tosco, m. baí ©ift, strup; — k. tcífaitifcfj, toskánski.
Tosóne, m. baí goíbene SBttejj, zlato runo.
Tosse, Tossc, i. ber £)itfien, kašelj *.
Tóssico, m. baí ©ift, strup.
Tossíre, gn. futftflt, kašljati.
Tostare, gp. roften, írenueit, peči, žgati (kavo).
Tosto, k. Ijurtig, f;aftíg, hitro, naglo, urno-, — che, fo Baíb atí, beri ko.
Totále, k. gáiijtídj, za vsim.
Továglia, i. baí Xtfdjtuíh, poniiz-nica, kriisnica.
Tovagliétta, i. bie ©ersiette, mizni robec.
Tozzo, m. baí @tü(f, kos.
Tra, r. linter, jlBÍfdjen, med, izmed. j
Traballáre, gp. faunieín, toanfen, premahováti.
Trabalzáre, gp. tjiu unb Jjer ftofje» obet Inerfen, sem no ta j suvati ali metati.
Traboceáre, gn. ñíeriaufen, prek teči, čez rob posode teči.
Tracannáre, gp. faufeit, na debelo piti, žlirbati.
Tráccia, i. bie gufjflapfe, stopnja; bie ©pur, sled.
Tral
Tracciare, gp. bet ©pur na^geijen, slediti.
Trachea, ž. bie iuftrčftre, sapnica.
Tracollare, gn. toauteil, fippett, premaknili , zverniti se.
Tracolpire, gn. baruSer hiutoegtoet--fen obet fdjiejjeit, čez verči, nad-streliti.
Tracotato, k. fef, ubermutfig, prevzetni.
Tradimento, m. bie Setrat^erei, izdaja.
Tradire, gp. Betratijen, tjiutergeljen, izdati.
Tradotto, k. uterfcrn<f>i, donešen; iifcerfeijt, prevernjen (na drugi jezik).
Tradnrre, gp. liBerBtingen, prenesti; «Berfejen, preverniti na drugi jezik.
Trafalare, Trafalsare, gp. bett Stuf* trag uberfdjreiten, ukaz prestopiti.
Trafelare, gp. frafttoi toerbeu, opešati, obnemagati.
Traffico, m. bet §aitbel, prodaja.
Trafiggere, gp. burdjjtecfyeu, pre-bosti.
Tratila, ž. bai 3tei;eifeit, železo za kovne strune delati.
Traforarc, gp. burdjBoljren, burnih'cf?e it , prevertali, prebosti.
Tratim), m. tine bitr$6ro(fyette 9Ir--Beit, prediranje, liikničasto delo.
Trafugare, gp. iBegfčfdeppen, Bet; fdjteppen, zanesti, raznositi (skrivaj).
Tragedia, ž. bai Stauetfvuel, žalo-igra.
Tragettare, gp. iibergeljen, ijiiittber gef;cit, preiti; f;iti unb fjet leetfen, mehi ti, premetavati.
Tragetto, m. ber gttjjjieig, etu flei* tler Guerloeg, pešpot.
Tragbettare, gn. ge(;en, preiti.
Tragico, k. tragifdj, žalobni.
Trainarc, gp. fdjleppett, f$(eifeti, vleči, vlačiti.
Traiuo, (Traino), m. bie ©$[etfe, vlačiiga.
Tralasciare, gp. untertaffen, opustiti, opušati.
Tralcc. Trilcio, m. ber ŽMfdjog, ein griiner 3weig, mladika.
Tralic
Tralíccio, m. bet 3hní(idj, evilšna-to platno.
Tralúcere, gn. burdjfdjetnett, skoz svetiti se,
Tralunáre, gn. bit 9litgen »crbrefyeit, belo gledati.	[ulek *•
Trama, ž. bit ©»(rag obet (Smfdjiag,
Tramare, gp. einfließen ober ein; fdjíagen, utkdti.
Trambasciaménto, m. bie ?lngfi, Sattgigfeif, strah, bojécnost.
Tramestáre, gp. unter eitiauber rüfj* rett, zmešati, pomešali.
Traméttere, gp. bajtoifdjeit íegen, bagUnfájen fejen, postaviti,položili med kaj.
Tramézzo, m. ber Bwiftíjeuraum, prostor (med dvemi rečmiJ.
Tramischiáre, m. untermengen, pomešali, vmešali.
Tramóggia, ž. ber SKüJírtímpf, g rod.
Tramontana, ž. ber Siorbtvtub, Dtor; bett, sever.
Tramontare, gn. untergeben (vott ©tetnetl), zaiti.
Trainortirc, gn. ofjittmitfyfig Werben, omedleli.
Trámpoli, m. mn. bie ©teljen, birg-Ije, ž. mn.
Tramutiire, gp. verfejett, Verrüfen, prestavljati.
Trangugiáre., gp. »etfdjfufen, požreti, požirati.
Tranquillo, k. fiiff, rufjtg, tih, mirni.
Tránsito, ro. berltebergang, ©urdj--gang, prehod, prolaz.
Transitorio, k. vergingltd), minljiv.
Trapanáre, gp. frepanirett, vértati.
Trapassáre, gn. übergeben, hinüber ge|ett, preiti; burttyreifen, skoz potovati; übertreffen, prekosili.
Trapeláre, gn. tttrcf) jtfmi, izeeditise.
Trapiantárc, gp. »erpfTanjett, presaditi.
Tráppola , ž. bte SKaltfefafle, past.
Trappuntáre, gp. ffeppen,posivati.
Trapunto, m. eilte geffeppte Slrbeit, pošito delo.
Trarre, gp. jtcfjctt, vleči, potegniti.
Trascéndere, gn. barüber gefyen, übertreffen, preiti, prekositi,
Trascináre, gp. fc^leppen, vleči, vlačiti.
Trat	345
/
Trascorreré, gn. votüber íaufen, mimo teči.	¡pisati.
Trascrivere, gp. abf<$reiben, pre-
Trascurággine, ž. bie gai/rlafftg-feit, nemarnost.
Traseuráre, gp. Peruacfjíáfftgett, ver; Wafirfofen , zanemariti.
Trasferire, gp. aitberž toofnn brin-geu, »erfegett, prenesti, prestaviti.
T ra sii gu raz i ó n e, ž. bie Sertoanb--fung, preobraženje.
Trasiformáre, gp. »ertvanbefn, utit-btlben, spremeniti, preobraziti.
Trasgrediré, gp. überfreten, prestopiti.
Trasgressóre, m. Itebertreter, prestopnik.
Trasméttere, gp. fibcrbrittgeu, über-feltbett, prinesti, poslati.
Trasniissióne, i. bie Ueberbritiguitg, posldnje, izročenje.
Trasparente, k. bttrffttfjftg, prezračiti.
Trasparére, Traspan're, gn. bltrdj--fdjcineu, skoz svetili.
Traspiantáre, gp. »erpjfanjett, presaditi.
Traspirare, gn. attžbtuifien, aué--bltften, izpdhati, izddhati.
Trasportábile, k. fottbringltcfj, pre-nesivni.
Trasportare, gp. fortfd)affen, prenesti, dalje spraviti.
Trasporto, m. bet transport, bie jvortfcflaffimg, prevažanje, prenašanje; bie ^iije, gorečnost, vnetost.
Trastúllo. iji. bie ®e!ttfltgttug, bet 3eit»erfretb, veselje, kratek čas.
Trasversále, k. guerüber gebcnb, poprečni , počez.
Trattábile, k. gefdjnteibtg, voljni, gibični.
Trattáre, gp. tvomit ttmgef)en, pečati se s čem; btfianbeln, rokovati, ravnati s kom.
Trattenčre, gp. unter^aften, bie 3eit »ertreiben, kratek čas delati, v dobri volji koga ohraniti.
Tratteniménto, m. bte Unterljaltung, bet 3eit»ertreib, kratek čas, zabava.
Tratto, m. ber 3ug, potez; bte ©trerfe, SBeite, kos, daljina; — k. gejogen, potegnjen, ad nn —,
346	Trat
auf einmal, mahoma; tratto tratto, »Ott 3«t JU 3ett, tedaj pa tedaj.
Trattone, nač. ausgenommen, razun.
Travagliare, gn. ftd) befümmern, ftcf) plagen, truditi se, težavno delati.
Travaglio, m. bie Stoti, ter Ättm* Uter, težava, trud, sila.
Travalicare, gp. übergeben, über; fahren, preiti, prepeljati.
Trave, ž. bet ©alten, tram.
Travedere, gn. unrecht fef;ett, ft<$ »erfel)en, ne viditi prav.
Traversa, ž. ba&CUterfjolj, prekla; bet Stiegel, pah ; bie ©djürje, krilce, pregača.
Traversale, gl. trasversile.
Traversare, gp.querübergeljeit, bttrd)--freitjett, po čez iti, prekrižiti.
Traverso, k. fdjräg, fcE(ief, po čez, poprečni; da — , per—, querüber, übet« Jfreuj, po prek, po čez, na križ.
Travestire, gp. »erfleiben, preobleči.
Traviare, gp. »erführen, zapeljati; — si, fi($ »erirren, zmotiti se.
Travölgere, gp. itmfebmi, preober-niti.
Tre, št. bret, tri.
Trebbia, ž. ber®refci)ficgel, cepec*.
Trebbiare, gp. brefdjett, mlatiti.
Treccia, ž. bie glejte, £marjiedjte, kita.
Trecciäre, gp. flehten, plesti.
Trecento, št. breil)itttbert, tristo.
Trediei, št. bteijeljn, trinajst.
Tretoglio, gl. triföglio.
Treggia, ž. bet ©dritten, bie @i|leifc, sane, i. mn. vlačuga.
Trčgua, ž. ber SBaffenjiifljlanb, pri-mirje.
Tremare, gn. jtttent, trepetati; [iS) fürchten, bati se.
TremolAre, gp. gittern, trepetati, tresti se.
Tremore, m. bas gittern, bet ©c^au* ber, trepetanje; bie gittert, strah.
Tremuöto, m. bas ©rbbebett, potres.
Trenta, št. bretftg, trideset.
Trepanäre, gp. trepanirett, bohren, prevertati.
Trepidäre, gp. »ot gurdjt beben, tresti se, derhtdti.
Trivi
Trépido, k. furdjtfattt, boječ.
Treppiéde, Treppiè, m. bet ®teifug, trinoga.
Triângolo, m. bet Stiaitgel, bas ®reiecf, trikot, trivogel*.
Tribolazione, ž. bas Sritbfal, ne-volja, žalost.
Tribolo, m. bie ©tembijiel, osat; bas gltfjeifeu, krampih.
Tribunale, m. ber 9tid)terfiitl)i, bas ©crient, sodmja.
Trtbnto, m. ber ïribut, 3ofl, davek*.
Triclinio, m. bet ©peifefaal, obéd-n ica.
Tricolore, k. breifarbig, trojopisan.
Trifoglio, m. ber .ftlee, detelja.
Trigono, m. bas ©teteef, trikot.
Trimestre, in. bas ©ierteljai;r, če-tertlétje.
Trina, ž. bie ©bije, treffe, čipka.
Trincare, gn. jed)en, popivkati, pi-jückati.
Trinciârè, gp. »orfcfjitetbeu, bie @pei* fett jerlegen, razrezati.
Trincone, m. ber ©attfaits, poličkar.
Trinitii, ž. bie Ijeilige Sreifaltigfeit, sveta trojica.
Trionfare, gn. triumpljiren, obhajati veliko veseljevdnje.
Triplice, k. breifad), trojni.
Trippa, ž. ter SPaufi, ©audj, vamp ; mn. bie Jtalbauneit, bleki.
Tripndiare, gp. ftatnpfenb tanjen, jauchen, trüiuti.
Trirème, ž. eine breiritbrige(Saleere, trojovéslena galeja.
Tristaréllo, k. fdjalfljaft, malopridni; — m. lofer ©übe, malopridnež.
Tristo, k. traurig, betrübt, žalostni; fdjiait, prekanjen, zvit; bčfe, hudobni.
Tritare, gp. gerrcibett, jermalnten, zdrobiti, zmleti.
Tri to, k. geftoften, jerljaft, stoičen, zdrobljen.
Tritolo, m. bas ©fücf<$eti, ©ifjetien, drobtinica.
Trituràre, gp. jerteibett, gerntalmett, zmenedti, zmleti.
Trivéllo, m. ber ©oljrer, sveder*.
Triviale, k. genteiit, lttebrig, pri-prost, neslan.
Trof
Trofeo, m. bas ©tegsjeiclett, zná-minje zmage.
Trogliáre, gn. jiottent, jhmmeln, jécati.
Troja, ž. bie ©alt, presica.
Tromba, ž. bie Xrompete, trompeta; bet üíüfíeí bes ©lefatlten, slonov rivee*; bíe SBajfetpunipe, zi-zdlka.
Trombáre, gp. trompeteit, trobiti, trompétati.
Trombone, m. bie ^ofaittte, troblja.
Troncare, gp. abfcfmeiben,ltegfdjtteis bell, prirézati, odróbiti.
Tronco, k. abgefámitten, »ermitjt, prisekan.
Trónfio, k. ailfgebtafen, flolj, na-puhnjen.
Trono, m. bet Xfjrott, iron, pré-stolje.
Troppo, k. jUBiet, ju feljt, preveč, preveliko.
Trota, ž. bie gorefie, postérva.
Trottare, gn. traben, kásati, topotati.
Trotto, m. bet Xrab, Xrott, kas, topót.
Trovare, gp. jiitbeit, najti.
Truce, k. grtmmig, gráfiid),grozo-vitni.
Trucidáre, gp. lmtbritigcn, vmoriti.
Trúciolo, m. ber Hobeifpati, sko-bljina.
Trutráre, gp. betnigeii, v kaniti, oci-gdniti.
TruógO, Truógolo, m. bet Xrog, korito.
Truppa, ž. bet ^aitfeti, Xrupp, družba vojakov.
Tu, o. btt, ti.
Tubercofo, m. bie Seitie, bula.
Tuberoso, k. fitorrig, ftioflig, durmast.
Tubo, m. baS Diof/t, cev, ž. bas ©ebrcljr, daljozór.
Tuffáre, gp. taudjeii, ettitaiubeit, namakati, v topiti.
Tntt	347
Tufo, m. bet Xof, Xoffleiti, lahki kamen.
Tugurio, m. bie 93auerl)üfte, bajta.
Tufipáno, m. bie Xiiibe, tulpa.
Tumefátto, k. gefi^Wclíetl, zabuhli, o tečen.
Túmido, k. gefdjmoiíett, otečen.
Tumore, m. bie ©efdjttjuift, oteklina.
Tumulazióne, ž. bas Seii^eitbegättg; ttíf, mertvački sprevod.
Túmolo, m. bas ©rab, bet ©rab* Ijügel, grob.
Tumúfto, m. bet Xltmuit, Sluffiattb, hrutje, piintanje.
Tno, o. bei», beiitig , tvoj.
Tuóno, m. ber ®otilter, grom, gro-ménje.
Tuórlo, m. baS (Sibotter, žoltak, rumenjak.
Turácciolo, m. ber ©tcpfel, zatič.
Turare, gp. jttflobfett, »ermaßen, zatakniti, zamašiti.
Turbante, m. ber Xurbait, turban (turška kapa).
Turbare, gp. fhireit, beunruhigen, motiti, mešati, dražiti; trüben, kaliti.
Túrbine , m. ber SfBtrbeltoinb, vihar.
Turbo, k. trübe, ni($t ijeíí, kalni, nejasni.
Turbolento, k. vmgeftúm, viharni.
Turcásso, m. ber jWd)er, streljotók.
Turcliino, k. himmelblau, modri, nebésnat.
Turfa, ž. bet Xorf, šota.
Túrgido, k. aitgef^tooiieit, napet.
Turpe, k. fcfiiiuHici), sramotni.
Turpitiidine, ž. bie ©chanblichfeit, sramota.
Tutela, ž. bie Vormimbfdjaft, oskerb-ništvo, varstvo.
Tutore, m. ber Sormunb, vayh, o-skerbnik.
Tuttavia, nač. immer, befiäitbig, zmi-rom, stanovitno.
Tutto, k. afi, galt j, ves, cel.
Tutt ora, nač. immer, zmirom; be--fiällbig, stanovitno, neprenehoma.
348
Ubbi
Urét
ü.
Ubbidiente, k. ge1)orfam, pokorni.
Ubbidire, gn. gehörten, vbögali, pokorni biti.
UbbriAeo, k. beiruitfeu, befoffett, pijan.
Uberti», ž. ber lleberfiit);, obilnost, plenj.
Ubicazione, ž. bet Ort bei Sefttt--bett«, bes ?Iufentfjaiteä, mesto, kraj.
Uccčllo, m. bet Sögel, ptič.
Uccliicllo, gl. oeishiello.
Uccidere, gp. umbringen, tobten, ubiti, umoriti.
Uceisione, ž. bet Sobtftiag, uboj.
Udienza, ž. bie Slubtenj, posluh.
Udire, gn. hören, slišati.
Uditöre, m. bet £örer, poslušdvec*.
Uficiäle, m. bet Seamte, Dffijiaitt, uradnik, oprdvnik; bet ©fficier, oficir; — k. 31t einet Serrittung beftimmt, služben.
Ufieio, m. basSlmt, urad; bieget; tieftmig, opravilo; $f(icfit, Oblie» genljeit, dolžnost; ber ®ienfi, služba.
Uflziale, gl. nficiale.
U'gnere, gp. falben, beftmieren, md-
zati. maziliti.
Ugualiänza, ž. bie ©iciclilieit, jed-ndkost.
Ugnale, k. gleit, jedndlc, ravno tak.
U'lcera, ž. bas ©efcijtoiit, tovor, ule, tur.
Uliva, ž. bie Olibe, Oelbeere, ma-slinka.
Ulivo, m. betOliöenbaum,£)elbaum, oljka.
Ulteriöre, k. Weiter, ferner, dalji.
Ultimainčnte, nač. neitlit, unkrat, undan.
Itiianila, ž. bie Wenftheif, človeštvo.
Umano, k. menftlit, človeški.
Umbiliro, ni. ber 9iabef, popek*.
Umettare, gp. anfeuchten, einweiten, zmočiti, namakati.
U'mido, k. fentt, nag, vlažni, mokri.
U'mile, k. bemtttfjig, befteibeu, ponižni.
Umilitii, Umiltä, ž. bie £>emuth, Se* fteibenijcit, ponižnost.
Umore, m. bie genttigfett, vlažnost; bie Säfte int .Sorber, mokrota v telésu; bie Sanne, voljnost.
Unánime, k. einmütig, einhellig, enodtišni, enoglasni.
Uucinéllo, m. ba« Säften, £eftel, kavselj.
U'ndici, k. eilf, elf, jédenqjst.
U'ngere, gl. úgnere.
U'nghia, ž. bet Síagel an $ättbett ttllb giifien, noht.
Ungüento, ni. bie Salbe, mazilo.
U'uico, k. eittjtg , allein, jedin, sam.
Uniformársi, gn. ftt wornat ritten , ravnali se po čem.
Uniforme, k. einförmig, gleitföt; ntig, ednak, edndke podobe.
Unigénito, k. eingeboren, jedino-rójen.
Unire, gp. bereinigen, »erbinten, sje-diniti, sdružiti.
Unitá, ž. bie (Sinheit, jedinost.
Unito, k. Vereinigt, sjedinjen, sdru-žen.
Universale, k. allgemein, obči, vesoljni.
Universo, m. baž SBeltad, ves svet.
Uno, št. eittž, jeden*, eden*, en; eilt, nedoločna možka spolenica.
Unto, k. beftmiert, namazan.
Untóme, m. allerlei ftmietigeá, fet-tež äöefett, mast. i. salo.
Unzióne, ž. bas Stmierett, Salben, mazilenje.
Uóino, m. ber Wenft, človek; ber Warnt, mož.
Uópo, m. bet Sfltjett, Sortheil, korist, ž. prid; baS Sebiirfttig, potreba ; cssere d' —, far d' — , ttč= thig fettt, treba biti.
Uóvo, m. baž @i, jajce.
Upújja., ž. ber SBiebehobf, udép.
Uracáno, m. ber Drfan, Sturm, vihár.
Urbáno, k. artig, h^'t, ftáMift, vljudni.
Uretra, ž. bie Harnröhre, scavna cev.
Urgén
Urgente, k. btingenb, sitni.
Url are, gn. íjntícit, túliti, vívati.
Urna, i. bie Urtte, ber fíntg, veré, lonec*.
Urtáre. gp. fiofjett, atiftojjeti, dúniti, suniti; — gn. ait ettoaá anjlojjetl, zadéti.
Usanza, i. ber ®ebraitcfy, bie ®e--ttofyitljeít, navada, šega.
Usare, gn. getootyiit feíti, pfíegcii,na-vádo imeti; Itmgpfjeit, obhajali, družiti se s kom; gebrattdjett, rabiti, potrebovati.
Usáto, k. geírau<§t, že služil; al)! genitjt, obnošen.
Usbérgo, m. ber ^anjet, Surap, oklópje, oklep.
U'scio, m. bie Xljítt, vrata.
Uscire, gn. aitágeíjett, iziti, vun iti; — di mente, entfaííeti, »ergeffeti, pozabiti.
Valut
349
Usignuólo, m. bie 9taá)tígaíí, slavié.
Uso, m. ber ©efctattcf), bíe ©etooljit; í)eit, navádai, šega; far —, geírait* d) nt, rabiti, potrebovati.
Ussáro, m. bet £ufat, huzár.
Usufrútto, m. bet 9l¡eprauí§, vži-tek*, prevžitek*.
Usura, ž. bet šffittdjer, ohernija.
Usurpare, gp. ftdj tinberreájtlidj att* ntajjett, po silem si osvojiti.
Utensili, m. mn. tai ©erat^, orodje; ba« jtildjengerátf;, kúhinsko po-sódje.
U'tile, k. niijlidj, mtjfcar, koristni, dobri.
Utilitá, ž. bet Slujeit, korist, i. liasen *.
Uva, ž. bie aCeilttraube, grozd.
U'zzolo, m. bie 8it|iertti)eit, <Se^n-fltcf>:, hrepenenje, željčnje.
V.
Vacante, k. erlebigt, leer, nezajet, prazni.
Vacanza, ž. bie (šriebiguttg eiuež Sllltte«, izpraznjena služba; bie getiett, prazniki (šolskiJ.
Vacca, ž. bie iiitii, krava.
Vacillare, gn. ItMttfett, majati se, gibati se.
Varno, k. ieer, lebig, prazni.
Vado, m. bie gurt, brod.
Vagabondo, k. ^erittnf(^tt>eifenb, po-tepen.
Vagare, gn. (icrumfditteiffn, potepati se, klatiti se.
Vaglieggiare, gn. iieMugeltt, fdjott; rt; nn, sladkati se.
Vaghezza, ž. bie iitjternljeit, SBe* gierbe, poželjenje; ber Steij, mika» je , mičnost.
Vagire, gn. toeineit, jokati, plakati.
Vaglio, m. ba« @ieb, sito.
Vago, m. ber 8ieW)aber, ljubovnik; — k. ^eruitifd^tueifeitb, pohajajoč; teijettb, mični.
Vajuolato,k. pcffettiiarbig; kozičav, koničast.
Vajuolo, m. bie Siattetn, $offett, koze, osepnice, i. mn.
Valente, k. »orttefflid), gef^icft, prav dobri, izverstni.
Valere, gn. geltett, foftett, smlfj feitt, veljati, koštati; vale a dire, ba« Ijeijit, to je, namreč; — sidiuna cosa, ettea« ieitujett, posliižiti se česa.	[žabjek.
Valeriana, i. bet Salbriait (Sjjftati je),
Valicare, gn. hitiuber*, hitibutchgehen, preiti, prepeljati se, preplavati, preleteti.
Validare, gp. gitltig ma^ett, 6eft&t--tigetl, poterditi.
Valigia, ž. ba« gefteifeit, valiž, torba.
iall",8'! ž- ias doL
Valligiano, m. bet iS^atbelBo^iter, dolinar.
Valore, m. bet SBcrtf), vrednost.
Valoroso, k. tapfer, be^erjt, pogumni, hrabri.
Valuta, ž. ber SBerttj, vrednost, cena.
Valutare, gp. f^ajett, talite«, ceniti.
350	Vamp
Vampa, ž. bie »on eitter glant» me, vročina, gorkóta od flama.
Vanagloria, ž. bte $raljtfu<§t, ba-hdnje.
Vaneggiáre, gn. fafeitt, bumutes Settg fcfytoajett, blodili.
Vanga, ž. bet ©paleit, baS ©raí» fi$eít, lopata.
Vangélo, m. bas ©»angeltum, van-gélje.
Vanguardia, ž. bet ©ortraB, ©or» berjttg, prednja straža.
Vanitá, ž. bte ©telfeit, Stidjtigfeit, čaldrnost, praznota.
Vaniii, m. rnn. bte ©djlutugen, penite, ž. inn.
Vano, k. ettel,nt^tig, teei', čalami, prazni.
Vantággio, m. bet $ottí;eil, Síttjen, dobiček*, prid.
Vantáre, gp. rufmteit, hvaliti, povzdigovati.
Vanto, m. bet SKufjm, slava, hva-lénje.
Vapore, m. bet ®unjl, ©ampf, ®uft, sopar, sopuh.
Varare, etn ©d^iff »oni ©topel la|fen, brad v morje spustiti.
Vareare, gl. valicáre.
Vareo, m. bet Sutcíjgang, Slttžgang, prelaz, prohod, verzelj, i.
Variare, gp. »eriinbent, spreminjati.
Varíela, i. bte ©erfdjiebenljeit, SWait* nigfattigfett, različnost.
Vario, k. »erfd)iebeti,mand)etlei, razni.
Vasca, ž. ber Sffiafferíeljatter, vodnjak.
Vasellájo, m. bet Sčpfer, lončar.
Vasclláme, m. bas ©efeijirr, posódje.
Vaso, m. baž ©efafi, posoda.
Vassállo, m. bet ©afatl, vazal.
Vasto, k. toeit, toettlauftg, prostorni, različen.
Vate, m. bet ®i$tet, ^to^et, pesnik, prerok.
Vé (vedi), fíeíie, ttic^t toal;r, glej, jeli ?
Veccliiája, ž. ^otjeS Slíter, starost.
Vecchic'réllo, m. ein gutet Sllter, starček.
Véccliio, k. alt, star.
Véccia, ž. bte SBicte, grahor, grd-iica.
Vendit
Vece, ž. bte ©fatt, ©telle, mesto; in —, anjtatt, namesto.
Vedere, gp. fclieit, viditi.
Vedetta, ž. bie 2>3acfie, straža.
Vedova, ž. bie SBittoe, vdova.
Vedovo, m. ber SBittoer, vdovec*.
Vediita , ž. bas ©eftdjt, pogled, vid; bie Slusftdjt, razgled.
Veduto, k. gefeijen, vidil, vidjen, zagledan.
Veemente, k. Ijefttg, getoaltig, silni, nagli.
Vegetare, gn. alt ${lanje lefcett, po rastlinsko živeti.
Vegcto, k. rttjltg, ftarf, terdni, čverst.
Veggente, k. fe|e)tb, vidijoč; a ocohi veggenti, gufel;eltbs, pred očmi.
Veglia, ž. bas SBadjcti, bdenje, čuvanje; bie 9lt>enbjeit, večer.
Vegliardo, m. bet ©reis, starec*.
Vegliare, gn. teacfjen, bdeti, čuti.
Vegnente, k.fotnmtub, fuitflig, pri-hodni, bodoč.
Vela, ž. bas Segel, jadro.
Velare, gp. »erfdjleietn, »etpllett, zasterti, zagerniti.
Veleggiare, gn. fegeltt Jadrati, bro-ddriti.
Veleno, m. bas ©ift, strup.
Vello, m. bie glefe, kosem*; bie SBotle, volna.
Velliitto, m. ber ©auimet, žamet.
Velo, m. bet ©ctjleier, glot, pajčolan.
Veloce. k. fdjnefl, leidjt, hitri, berhki.
Veltro, m. ber aBitib^imb, bas SBinb» fptet, hert (pes).
Vena, ž. bie 2lber, žila.
Venale, k. feil, na prodajo; fcefted)--bat, podmilljiv.
Vendemmia, i. bie ©eittlefe, ter-gdtva, bratva, bendima.
Vendere, gp. »etfaufeit, prodati; — a minuto, citljcltt »ertaufen, na drobno proddvati; — aH' ingrosso, int ® an jen petfattfett, na debelo proddvati.
Vendetta, ž. bie Stadje, zamestilo, zamestovanje, maševanje.
Vendicare, gp. racfleit, zamestiti si, maievdti se.
Vendita, ž. bet ©erfauf, prodaja.
Venditore, m. ber ©erfaufer, pro-dajdvec *.
*
Veneri
Venerabile, k. ebmmrbig, *>m\)Xt uitggautrbtg-, častitljiv, častit.
Venerare, gp. »ereljrcn, častiti.
Venerdi, m. ber greitag, petek*.
Venere, ž. bte SBettu«, Venera (boginja ljubezni).
Venia, i. bie aiergebmtg, odpušenje.
Venire, gn. fomrnen, attfimgett, priti, dospeti; — alle mani, Ijaubgeutcitt ieerben, popasti se , sprijeti se.
Ventaglio, m. bet gac^cr, 2Bebel, pahdljka.
V c n I are, gp. turdnoefjeit, prevetriti.
Ventesimo., k. bet jtoaiijigfle, dvajseti.
Venti. št. jluaitjig, dvajst.
Ventilabro, m. bie ©djtuinge, ffittrf* ft^rtltfci, vejnica, vejavnifa.
Ventilare, gp. liiften, vetrili, zrd-[dvajsetina.
Ventina, ž. bieStnjalji t>ou jtoattjtg,
Vento, m. berS&ittb, veter; far—, fa^etlt, pahljdti.
Ventolare, gl. ventildre.
Ventosa, ž. ber @d)robffobf, rog, kupica.
Ventoso , k. iuhtbig , vetrovni.
Ventre, m. ber 33 a ud), trebuh.
Ventura, ž. ba« ©liicf, @d)i<ffal, sreča, sodbina; a — , volt ttngefaijr, primerno, slučajno; alla —, attfž ©eratfjetooijl, na srečo, po sreči. Venturiere. m. ber Slbenteuter, gtei* beuter, srečolovec*, zgodovnjak.
Venturo, k. timftig, gttfunftig, prihod ni.
Veniisto, k. fd)on,f)ubfd), lep, krasni.
Venuta, ž. Vemito, m. bie Slnfutift, prihod.
Vcprajo, m. ber Sotnbufifc, bie Sorti* tyecfe, ternjovina, kopinje.
Ver, gl. verso, r.
Verace, k. ituiljt, resnični.
Verbasco, m. bas SBoflfraut, bie SBofiblitme, plačnik.
Verbena, ž. bciž @i)"etifraut, sporiš.
Verbo, m. baž Sffiort, beseda; ba<3 Seitioort, glagol.
Verd.istro, k. gritnUd}, zelenkast.
Verde, k. gtuit, frifd), zelen.
Verdeggifire, gn. greneli, zeleniti se.
Verderame, m. bet ©rimfpan, zelen volk.
Vertig	351
Verd tira, ž. bas (Mute, zelenina, zelenjava.
Verecondo, k. f<$amf)aft, ftttfam, sramežljiv.
Verga, ž. bie üitttlje, šiba.
Vergäto, k. flreiftg, gejlreift, progast.
Vergbetta, ž. baž Dfiit^ett, šibica.
Vergine, ž. bte 3tutgfrait, 3ungfer, devica.
Vergögna, ž. bte ©djant, sramota, sram.
Vergognärsi, gn. ft$ icfnimett, sramovati se, sram biti.
Vergone, m. bte i'eininttfje, limanca.
Veridico, k. toaljtljaftig, luafir, resnični.
VeriflcAre, gp. bemafireu, fcattimtt, befräftigen, poresničiti.
Verisimile, k. twat;rfc^eiuttc^, resnici podobno.
Verita, ž. bte ffiafjrijeit, resnica.
Venne, m. bet 32 urin, čer v.
Vermena, ž. bet Sprößling, ©djčjj* littg, mladika.
Vermicello, m. baž aMtmdjen, čer-vič; mn. bte Stubeln, rezanci.
Vermiglio, k. roti), fotafienfätbt'g, rudeč.
Verininöso, k. tourmig, červiv.
Vernale, k. tijinterltc^, zimsk.
Vernice, ž. bet giraiß, Saf, loš.
Vero, k. ivaijr, recbtttiapig, resnični, pravi.
Verricello, m. bte SBtnbe ju Sajlett,
vitlo, vinta.
Verruca, ž. bie SBarje, bradovica.
Versare, gp. gießen, »ergießen, au8; gießen, natočiti, nalili, izliti.
Verseggiare, gn.SBetfe matten, ieit, pesme zlagati.
Verso, m. betSkrž, versta; trovir il —, baf)ittter fommett, čemu na kraj priti.
Verso, r. gegen, nad), proti.
Vertebra, i. bač Sföirbelbeitt im grabe, sgloba herbtena.
Verteilte, k. anno — , jejtlaufenbe« 3ai)r, tekoče leto.
Verticale, k. fenfred)t, zernovisni, na vpik.
Vertigine, ž. bet ©(^ttnnbel, verto-gldvost.
352	Verán
Venino, k. feiiter, ttiemattb, nihče, nikdo.
Verza, i. ber .Rofyl, olirovt.
Verzúra, ž. baí @rün, zelenina, zelenjava.
Vescica, i. bie 331afe, me luir.
Véscovo, m. bet 83if<|of, škof.
Vespa, i. bie SBeípe, osa.
Vespro, m. bet Slbettb, večer.
Vessíca, gl. vescica.
Vesta, ž. baí ,R(eib, bie JTÍeibttng, bet Stnjltg, obléka, oblačilo.
Vestigia, ž. — gio, m. bie gltpfla* pfe, stopa, sled.
Vestire, gp. fleiben, anjieljrc, obleči.
Veterano, ra. eiu alter@olbat, star solddt.
Veterinario, m. ber 5}ieí;arjt, živinski lekár.
Vetrája, ž. bie ©Íaíliütte, glaiúta, steklina.
Vetriáto, k. gtafurt, losan.
Vétrice, i. bie žffieibe, SBajTerlveibe, verba.
Vetro, m. baí ©Íaí, steklo; baí Xríufgiaé, kupica.
Vetta, ž. bet Oipfel, bie ©pije, verh.
Vettováglia, ž. bte fiebeitimiittel, ber ^SroBíatit, živež.
Vettúra, ž. ein gemiettyeteí Saflttjier, najeto tovorno zivinče; bie 33e* jahlutig füt bie gra<í)t, tovornina.
Vettiirino, m. bet Sofmfutfdjer, vo-zdrnik, voznik.
Vetusto, k. alt, alt»áterifdj,*l«ríntfJí«.
Vezzeggiárc, gp. liebfofeit, jñrtlidj be(;atibclu, milovati, njégovati.
Vezzo, m, bie Sltft, radost, krat-kočasje; bie Siebfofitligcit, drago-vdnje, milovdnje, bie OJeije, dražiš ti , zamamljivosti.
Vi, nač. bort, bafelbfi, tam, ta, laj, tje; — o. eud), vam, vas.
Via, ž. bet 3Beg, bie ©trape, pot, cesta.	[proč.
Via, nač. pieí, veliko, zeli; tneg,
Viaggiáre, gn. reifeit, potovati.
Viaggiatóre, m. eiti Síetfenber, potnik.
Viále, m. bieSlííee, bet ©pajiergaitg, sprehajališče.
Viandante, m. ber SBatiberer, OW* fenber, potnik.
Vilúcch
Viático, m. ber 3ef)rpfetm¡g, baí ilclirgelb, popolni dnar.
Vibrare, gp. fdjtoingen, fcfyleubern, fdjiefelt, maha t i.
Viburno, m. bie SBalbrebe, srobót.
Vicario, m. ber Süifar, ©teííBertre* ter, namestnik.
Vicénda, ž. bie Sffiiebcrerjlattimg, povračilo; bie ffieriittbcrtmg, spremé-na; bie ©teile, mesto; a —, Ivedj* feltóeife, zvérstoma, credoma.
Viceré, m. betSBijefónig, WuterfSnig, naméstni kralj.
Vicinále, k. benachbart, sosedni, bližni.
Vicino, m. ber 9¡adjbar, sosed; — k. mitje, sosedni. bližni; — r. bet, ltatye, an, pri, blizo.
Vie meno, nač. »¡el toentger, veliko manj.
Vie piú, nač. toeil, Btelmel;r, veliko več.
Vietáre, gp. Berbieteu, prepovedati.
Vigésimo, k. bet jtoanjtgjle,<it!ajsefi.
Vigiláre, gp. toaren, bdeti, čuti.
Vigilia, ž. bai aßa^ett, bdenje; bie ®igilie, bile.
Vigliácco, k. nteberträdjtig, feig, preporédni, ki je za nič.
Vigna, ž. bet SBeinberg, vinograd.
Vigore, m. bie ©tärfe, Äraft, äWun--terteit, krepkost, živist.
Vigoroso, k. jtarf, riijiig, čverst, krepek *.
Vile, k. fdjle$t, geringe, poredni, malopridni.
Vilipéndere, gp. gering f^ä|eit, malo obrdjtati.
Villággio, m. baí ®crf, ves, vas, i.
Villaneggiáre, gp. ftfmüben, f dumpf* lid) beí;atlbelll, zmerjati, gerdo iméti.
Villanéllo, ra. ein junger fflauer, kmetški korenjak.
Villanía, í. ber ©djtntpf, bie ©<hmáfj= Ung, zmérjatye, gcrde beside.
Villano, m. ber Satter, kmet, vešdn.
Villaréccio, k. lättbitdj, vešanski.
Villeggiáre, gn. bie Sanblnft gettie* pen, ladanjovdli.
Viltñ, i. bie 9¡¡ebertrací)tigfeit, getg* fieit, porédnost, puhlost.
Vilúcchio, ra, bie 2Bilibe, slak.
Vimin
Vimineo, k. »on SSeiben, verbov.
Vinaccia, ž. bte Srefter, 2Beintrejler, tropine.
Vinaccio, m. etn fc^le^tet SBein, slabo vino.
Vincere, gp. iibettoinben, ftegen, zmagati, premagati.	t
Vincita, i. bet @ett>imt, ©eitmmji, dobiček *.
Vincitore, m. bet ttebertoinber, zmd-gavec*, premaganec*.
Vinco, m. bie SBeibe, Vanbtoeibe, meka, beka.
Vincolo, m. baS Vanb, vez, vezilo.
Vindemmia, gl. vendemmia.
Vindice, m. bet Siadjet, zamesto-vdvec*, maševavec.
Vino, m. bet SfBein, vino.
Vinto, k. iibertounben, zmagan.
Viola, ž. bie Viole, bas Veildjett, violica.
Violare, gp. fcBdnbeu, oskriiniti.
Violente, k. getoaltig, ^eftig, unge; jiunt, silni, divji.
Violetta, ž. baž Veildjeit, violica.
Violino, m. bie Oeige, Violine, gosle, ž. mn.
Viottola, ž. ein fdjmalet SEBeg, bet guf fleig, pešpot.
Vipera, ž. bie Viper, gad, modros.
Virgola, ž. bas .ffomma, bet Vei= ftri(6, prenehlej (v bukvicah).
Virile, k. matmlid), možki.
Virtu, ž. bie Sugenb, krepost, čednost.
Virtuoso, k. tugenbljaft, ftttfam, ftaf* lig , krepostni, čedni.
Visaggio, m. baS@eftdjt, Singeft^t, obraz.	[drobovina.
Viscera, ž. bas (Singetteibe, Snnetjfe,
Vischio, m. ber Vogelleim, ptičji lim.
Visciola, ž. bie SBeidjfel, višnja.
Viscoso, k. flebrig, jafje, f^leimig, sprijemljiv.
Visibile, k. ftdjtkt, ft^tli^, vidljiv.
Visione, ž. bas ©efeeu, vidjenje.
Visire, m. bet Vejier, vezir.
Visitare, gp. befudjen, obiskati, u vas priti, oglasiti se.
Viso, m. bas ©effect, bie 2»iene, obraz, lice.
Vispo, k.munter, lebfjaft, aitfgehjeEi, berhki, živ, goreč.
Vog	353
Vista, ž. bas®efti$t, vid, vidjenje, pogléd; far — , jtd) (Men, delati se; a vista, anf ©dit, na vid.
Vistoso, k. fdjčn ausfetyenb, ftdj 0ut ausnel)menb, lep viditi, na oči lep.
Vita, ž. bas Seben, bie SebenSjeit, Življenje; bet Seib, život; gua-dagnilr la — , fein Vrob »erbienen, kruh služiti.
Vite, i. bet SBeinjiotf, ter s.
Vitélla, ž. eine junge ,fiub, telica.
Vitéllo, m. bas Äalb, tele.
Vitùcchio, m. bie SBinbe ($fïanje),
Slak.
Vittima, ž. bas Opfertet, @<$ladjf;
opfet, žertva.
Vitto, m. bie .Soft, ber tinterait, živež.
Vittore, m. bet Sieget, premaganec*.
Vittoria, ž. bet Sieg, zmaga.
Vituperare, gp. fdjmäfjen, fdjimpfen, grajati, zmerjati.
Viûzza, ž. Viüzzo, m. ein enget SBeg, bas ®äfd)en, ülica.
Viva, es lebe, Vittat, živio!
Vivace, k. lebhaft, munter, živ, goreč.
Vivâgno, m. bie SaljUeijle, krajica.
Vivâjo, m. bet Seid), ribnik.
Vivànda, ž. bie Speife, bas ©erirfjt, jed, ž.
Vivandière, m. ber TOarfeienber, vojaški jedilničar.
Vivere, gn. leben, živeti.
Vivifico, Is. belebenb, oživljiv, okrep-Ijiv.
Vivo, k. lebenbig, živ.
Viziare, gp. »erberben, »erfälf^ett, skvdriti, ponarediti.
Vizio, m. baS Safer, strast, pregreha.
Vizzo, k. toelî, f<$laff, vel, puhli.
Vocabolàrio, m. bas SBörterbu^i, besednjak.
Vocâbolo, m. baS SBort, beseda.
Vocéle, m. bet Vofal, Selbfiiattter, glasnik.	[imenovati.
Vocére, gp. rufen, nennen, klicati,
Voce, i. bie «Stimme, glas; sotto—, fadjte, letfe, tiho.
Voga, ž. bet Sauf, ©ang (etnes gal)t= jeugS), zagon, zalét (kake ladje na vodi) ; esserein—, imScÇtounge fein, zelö v navadi biti.
354
Vogá
VogArc. gn. tubetn, veslati.
Vogatore, m. bet 9tuberet, veslar.
Voglia, ž. betSEBitle, bas SSetlangen, volja, hotenje.
Voglioso, k. begiertg, tafd), kočljiv, nagli.
Voi, o, it)t, vi.
VolAre, gn. jitegen, leteti, zleteli.
VolAta, ž. bet glug, letenje.
Volatile, k. gejliigelt, perotast; vo-latili, mn. baS ©eflitgel, perotina.
VolAto, m. bet Slug, letenje.
Volcano, m. etn feuerfpeienber 33erg, gora ki ogenj meče.
Volentieri, nač. getn, rad.
Volere, gp. wollen, mogen, hoteli, želeti.
VolgAre, k. gernein, prost, domač.
Volgarmente, nač. gemeinigltci), navadno.
Volgere, gp. bremen, sukati; wen« beit, fefjren, obračati; »aljen, um* tealjen, valjati; — si, umfdjlagett (sout SBetne), spreverči se.
Volgo, m. baS gemeitte Solf, bet pobel, prosto ljudstvo.
Volo, m. bet glug, letenje.
VolontA, ž. bet Sffiiile, volja.
Volontario, k. freiwiiltg, prostovoljni.
Volontieri, gl. volentieri.
VolpAcchio, m. eiu altet unb fdjlauet gudjlS, star in zvit lesjak.
Volpe, ž. bet gud)S, lesica.
Volta. ž. bie SBenbuug, ber Itmtauf, obračanje; bie Cti$tung bes 5BegeS, stran; z. baS SJial, krat; baS @e= toelbi, obok; dar—,tamben,ober-
Zan
niti; nna —, etn $?al, enkrat; alle volte, bisweilen, včasih.
Voltáre, gp. teenben, umie^ren, ober-niti; wäljen, valjati; Wölben, bó-líati, izbókali.
VolteggiAre, gn. ftety fdjwenfen, ftdj
, Ijerumbreljen, sukati se, obračati se.
Volto, k. gefeljtt, umgefel)rt, obér-njen; — m. baS ©eWölbe, bok, obok; baž Slngeficfyt, obraz.
VoltoIAre, gp. wälzen, tollen, bte* Ijett, valjati, obračati.
Voltolóne, nač. wáljenb, foflentb, valjdje.
Volúbile, k. unbeftänbtg, nestanovitni.
Volóme, m. bet S3anb, Sfjetl, del.
VoluttA, ž. bie SBolluft, Uepptgfeit, razkošnost, pohótnost.
Vómere , m. bte Pfiugfdj at, lemež.
Vomitare, Vomire, gn. fpeien, ftd? übergeben, pljuvati, kozldti, dré-zali.
Vorace, k. gefräßig, požčrtni.
VorAggine, ž. bet Strubel, žrelo, vertldg; ber Slbgrtinb, brezden*.
Vórtice, m. ber SBitbel, ©ttttbei, vertldg.
Vosignoria, Vossignoria, ž. @ie, ntem £ert, euer í)o^ebeln, gospód, vaša milost.
Votare, gp. austeeren, izprdzniti; geloben, zaobljubili se; feitie @titn= nie geben, glasovati.
Voto, m. bas ©elübbe, zaobljuba.
Voto, k. leer, f>o£)t, prazni, votli.
Vulnerare, gp. »erwuttben, raniti.
Zafferáno, m. bet ©afftan, žafran.
Zaffiro, m. bet ©ap^tc, zafir (žlahni kamen).
Zaffo, m. bet @punb, S*H>f«t, ¿ep, piljka.
Zaino, k. ganjfdjwarjobetganjbun* telbraun (»on pfetbeit), vran, čem (konj).
Zampa, ž. bie pfote, Saje, taca.
ZampAta, ž. bet ©djlag, Jjteb mit bet ípfote, praska a taco.
Zampillare, gn. fjetauSfprijen, brizgati.
Zampillo, m. bet aSaffcrfita^l, curek", brizeg*.
Zampogna, ž. bte Sdjalmeie, Jgtt-tenpfetfe, pisala.
Zana, i. etn obalet .fiorb, podolga-sta korba.
Zanna, ž. bet ©ptjjaljn, postranski veliki zob, čekelj*.
Zanni, m. bet ^ausmufi, pavliha.
Zanz
Zanzara, ž. bte Schnafe, SDiuie, komar.
Zappa, i. bie^afe, §aue, bet Jiatjl, motika, kramp.
Zappare, gp. l;afen, umf;afctl, kopati, prekopati.
Zappatore, m. bet Slrteiter mit bem ■ftarfte, kopač.
Zattera, i. bte gtojje, plav, i.
Zavardare, gp. bef^mujeti,ieflefen, omazati, ocokati.
Zavorra, ž. bet 2Mafl, suvornja.
Zazzera, ž. eitt IflttgcsS .giauptf;aar, dolgi lasje.
Zebro, m. ba0,3ebrct, zebra (žival konjskega plemena).
Zecca, ž. bie SKitttje, denarnica.
Zecchino, m. bie Sečnine (@olb--niuttje), zlat.
Zeffiro, m. bet SepSit, 3Beflttnnb, vetrič.
Zelare , gn. eifettt, gnati se.
Zelo, m. bet (Šifer, gorečnost, gnanje.
Zeppa, ž. bet Jteil, zdgozda.
Zeppare, gp. »ollflopfen, boltpfropfen, natldčiti, naphali.
Zeppo, k. gan$ »oft, gefbpft poli, naphdn, natlačen.
Zerblno, m. bet Stujer, škricar.
Zero, m. bie 9luK, baž Stichtž, ničlja.
Zezzolo, m. bie Sije, ©tujiaatje, bradavica na zizku.
Zia, ž. bie Sante, Safe, aKnljme, teta.
Zibellino, m. bet ¡¡oM, samtir (žival).
Zibibbo, m. eute gtofe fRofitie, ci-beba.
Zurlá	355
Zimárra, ž. ein langet {Hod, dolga
suknja.
Zimbéllo, m. bet Socfbogel, vabilni ptič.
Zingana, Zíngara, ž. bie ätgeunerin, ciganica.	[juckati,
Zinzináre, gn. nipen, fthlürfen, pi-
Zio, m. bet Dheittt> Dnfet, stric.
Zitella, ž. baž sJWäb<hen, dekle.
Zitto, nac. fiifi, fl! pst! tihó!
Zizza, gl. poppa.
Zizzánia, ž. ba« Unfraut, Ijúlika.
Zóccolo, m. bet §ol}f<huh, cokla, lesen čevelj*.
Zodiaco, m. bet ^ietfteiž, zveri-nokróg.
Zolfanéllo, m. bet <Sd?l»efelfaben, žveplenka.
Zolfo, m. bet Sdjtoefel, žveplo.
Zoila, ž. bte @rbf<holle, gruda.
Zona, ž. bet ®üttel, pas.
Zono, m. bet .Regel, kopič, kegelj*.
Zoología, ž. bte Šhterfunbe,«»'«»»-slóvje.
Zoppicáre, gp. t)iníeai, lahm gehen, šepati, hrómaii.
Zoppo, k. lahm, šepav, hrom.
Zucca, ž. bet Jlürbtp, buča.
Zúcchero, m. bet Surfet, cuker*, sladkor.
Zuifa, ž. baž §anbgemenge, bet (Streit, térganje, tepénje.
Znfoláre, gn. pfeifen, Mafen, zviž-dati.
Znppa, i. bte Suppe, zupa, čorba.
Zurláre, gn. Jdjäfetn, naraten, šaliti se, norčevati.
Pogreške.
Pri besedi:
beri:
Za besedoj: Pri besedi:
n
Za besedoj:
Grampav Hrustec Igla
Izplahniti Lažnivost Lipov Podndšati Umoriti Ciondolare Offenditore „ Quinquagenario „ Scarico sledi:
» » » » » » »
disuguale.
stramonio.
©tecfrtabei.
sciacquare.
mendacita.
di tiglio.
crttagcn.
copar.
Ciondolone.
ialivec.
petdesetletni.
Scarificare.