PoStnlna plačana ▼ gotovtaL Leto XI., št. 178 Ljubljana, nedelja 3« avgusta 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer» nova ulica 1 — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Naraščajoče nezadovoljstvo v Italiji Značilne ugotovitve švicarskega lista - Krvave nemire ki se vedno bolj širijo skušajo zatreti z orožjem O If 25trtrtont«!r? lici? »TT\»»iwrt»»i1i fol.'« ? r>n? f7nw f A ar Cnrih, 2. avgusta M. Švicarski tisk se v zadnjem času živahno bavi z razmerami v Italiji in podčrtava naraščajoče nezadovoljstvo proti fašističnemu režimu. Baselska >Nationalzeit'mg« cb javlja poročilo svojega posebnega dopisnika, ki ga je poslal list v Italijo, da prouči razmere. V tem svojem poročilu, poslanem iz Tesina, naglasa poročevalec, da je nezadovoljstvo širokih narodnih slojev doseglo vrhunec. Ne-razpoloženje proti fašističnemu režimu zavzema zlasti v severni Italiji zelo resne oblike. Po umoru fašističnega oficirja Orcasinija je prišlo v okolici Milana, zlasti v občini Tur do velikih izgredov, ki pa jih je italijanski tisk seveda zamolčal. Do sličnih izgredov je prišlo tudi v San Giovanniju, Core-sini in Cremoni. V Cremoni je S00 kmetov zahtevalo od oblasti potne liste, da bi se izselili v Francijo. Italijanske oblasti so izdajo potnih listov odklonile, zaradi česar so se kmetje uprli in vprizorili take incidente, da bo morali poklicati na pomoč karabinjerje, ki so šele z uporabo orožja napravili red. Do težkih neredov in nemirov je prišlo ob priliki stavke delavcev avtomobilske tovarne Fiat v Milanu. Nemiri so trajali tri dni in so zahtevali veliko število žrtev, o čemer pa italijanski tisk ni ^mel poročati. V Piacenci so nemiri in izgredi zavzeli take dimenzije, da so oblasti po brezuspešnem prizadevanju, pomiriti ogorčeno prebivalstvo, proglasile obsedno stanje. Ob^priliki pogreba umorjenega fašističnega oficirja Orcasinija je neki mladenič delil letake, v katerih se zahteva pravica in osvobojenje izpod fašističnega suženjstva. Orožniki so mladeniča takoj aretirali. »Nationalzeitung« zaključuje poročilo o celi seriji drugih incidentov z ugotovitvijo, da je vse to le prvi znak nove dobe, ki bo prinesla italijanskemu narodu osvobojenje izpod fašističnega terorja. Agrarna politika Macdonaldove vlade Vlada namerava pokupiti vso neobdelano zemljo in jo razdeliti med poljedelce - Načrt poljedelskega prodajnega zakona London, 2. avgusta AA. Snoči je podrobno obrazložil poljedelski minister dr. Addi-son cilje vladne poljedelske politike, ki jih je očrtal na včerajšnji seji zakladni minister Snowden. Vladna politika ima namen dvigniti poljedelstvo s prodajnim zakonskim načrtom, z dajanjem znatnih kmečkih kreditov in z gradnjo kmečkih domov. Agrarna politika vlade se opira na dejstvo, da je Anglija najboljše poljedeljsko tržišče na svetu. Addison je nadalje naglasil, da je v Angliji veliko krajev, ki se zalagajo raje z inozemskimi živili kakor, da bi obdelovali domačo grudo. Vlada namerava pooblastiti poljedelsko ministrstvo, da nakupi vsa neobdelana ozemlja, da jih bo potem razdelilo med sposobne poljedelce. Vlada bo med drugim pospeševala specializacijo poljedelstva in omogočila poljedelcem, da se posvetijo priljubljeni stroki. Nadalje bo vlada skušala na primeren način stabilizrati žitne cene. Danes je bila objavljena spomenica o poljedelskem prodajnem zakonskem načrtu, ki pravi, da bodo regulirali cene žitu odbori, ki jih bodo izvolili poljedelci sami. Nadalje določa zakonski načrt da se bo določitev cen omejila .na kraje, kjer so bili pro izvodi producirani. Te cene bodo obvezne za producente dotičnega okraja. Končno obsega zakonski načrt določbo, ki brani poljedelce pred izkoriščanj km. Odbori kon-sumentov bodo pa varovali sploSne Interese prebivalstva. — - SKLEPI SINAJSKE KONFERENCE Sprejeti sklepi, nanašajoči se na osnovanje carinske unije med Ru-munijo in Jugoslavijo bodo po možnosti uveljavljeni še pred 1. septembrom Zrakoplov ,,R 100" ni resno poškodovan Zrakoplov zaenkrat ne bo podvzel daljših poletov. Za redni preko-oceanski polet je še veliko prešibek London, 2. avgusta. AA. Včeraj so zrako- j javk in čestitk. Krilni poveljnik Colmore r\TT T? "1 rU~l lri i o nrJf rJon o no otnlnu to n/llrlonio ttci L»/n »\rofirowon i a fAm> plov >R lOOt, ki je pritrjena na stolpu za pristanje, skrbno preiskali strokovnjaki. Dognali so, da zrakoplov ni bil resno poškodovan. Materijal za popravilo je na razpolago. Je zelo verjetno, da zrakoplov ne bo podvzel daljših poletov. Na vsak način bo pa polet nad Ottawo, ki se je imel vršiti 5. avgusta, odgoden na poznejši čas. Danes so bili častniki in moštvo zrakoplova oficijelno pozdravljeno v Montrealu. Prejeli so izredno mnogo pozdravnih brzo- odklanja vsako pretiravanje važnosti tega poleta. Po njegovem mnenju je zrakoplov dokazal samo svojo sposobnost. Kljub temu pa je z njegovimi častniki mnenja, da zra koplov ne ustreza pogojem rednega preko-atlantskega prometa Ravnatelj tvornice, ki je izdelala ta zrakoplov, meni, da bi moral biti zrakoplov dvakrat večji od »R 100« ln voziti s hitrostjo 85 milj na uro, da bi bil res sigurno sredstvo za zrakoplovni promet med Ameriko in Evropo. Priprave za letalsko tekmo Male antante in Poljske Novisad, 2. avgusta, p. Priprave za letal« sko tekmo med državami Male antante in Poljsko se bližajo koncu. Tekma vojaških letal se bo vršila v začetku septembra. Na« ša ekipa, ki bo sodelovala pri tekmi, je že določena. Jugoslavija se bo udeležila tek« me s petimi letali tipa »Breguett XIX« in enim tipa »Potez«. Cehoslovaki bodo po« stavili v boj šest letal domačega proizvo« da. Število poljskih letal in izbira tekmo« valcev še ni znano. Prav tako tudi Rumuni« ja še ni določila svoje ekipe. Jugosloven« ska letala bodo vodili naslednji letalci, ki veljajo za naše najboljše pilote: kapetan Vazimir Novak (spremljevalec poručnik Vandrovič), kapetan Hinko Hubl (poruč* nik Dragutin Dolanski), kajpetan Zlatko Sdntič (kapetan Lukanovič), kapetan Siniša Nikolič (poručnik Dobrivoje Popovič), na« rednik .Niko Glavora (poručnik Niko Mi« kec) in narednik Ivan Pavlic (poručnik Mi« branovič). Lov za rekordi Newyork, 2. avgusta, s. John Henry Meard, ki je leta 1928. prepotoval svet v rekordnem času 23 dni 15 ur in 21 minut, je danes zjutraj startal z letalom z letali« šča Roosefield ter hoče vreči svoječasno doseženi Zeppelinov rekord za obkrožitev sveta v 21 dneh, 8 urah in 36 minutah. Me« ard upa, da bo z letalom, ki ga vodi pilot Henry Braun, prevalil pot v 15 — 20 dne« vih z enodnevnim pristankom v Novi Fundlandiji. London, 2. avgusta. AA. Znani angleški Pilot, kapetan Rarnard je srečno dovršil nepretrgani polet na Malto in nazaj v manj kot dveh dneh. Institut za zdravljenje zob v Rimu Rim, 2. avgusta. AA. Današnji uradni list objavlja dekret, s katerim se sprejme dar eoega milijona dolarjev, ki ga je poklonil George Whitman ta Newyorka, da se v Rimu mtMMrri institut kot veliki center za proučevanje bi zdravljenje zob. Ladja »Vila Velebita« v Pire ju Atene, 2. avgusta AA. Poročajo iz Pire-ja. da je tja včeraj prispela jugoslovenska šolska ladja »Vila Velebita«. Odkritje spomenika kralja Aleksandra v Sarajevu Sarajevo, 2. avgusta, p. Danes je bila na svečan način proslavljena 501etnica ob« stoja tobačne tovarne v Sarajevu. Pri tej priliki je bil ob ogromni udeležbi naroda odkrit spomenik kralju Aleksandru I., de« lo domače kiparke gospe Despičeve. Kra« Ua je zastopal na slavnosti armijski general Kalafatovič, navzoča sta bila nadalje mini« ster pravde dr. Srskič in ban dr. Popovič. Krivda »Morosinija« sodno ugotovljena Šibenik, 2. avgusta, n. Sodna komisija okrožnega sodišča v Šibeniku je danes uradno ugotovila, da je zakrivil nesrečo na« šega parnika »Karadjordja« italijanski par« nik »Morosini«. Na podlagi predmetov, ki so pri nesreči padli v morje, so natančno ugotovili, na katerem mestu sta trčila par« nika. »Karadjordje« je bil oddaljen 180 m od obale otoka Galešnjaka in je tako do« segel skrajno mejo, do kamor se je sploh mogel umakniti. »Morosini« je imel na« sprotno nad 1000 metrov prostora za sreča« nje. Ugotovitve komisije bodo tvorile pod« lago za nadaljno sodno postopanje. Mednarodni uradniški Beograd, 2. avgusta. V dneh od 6. do 8. avgusta se bo vršil ▼ Ženevi tretji med« narodni kongres državnih uradnikov. Se« dež mednarodne organizacije je v Haagu, kongresi pa se vrše vsako leto v drugi dr« žavi. Jugoslavijo bo zastopala delegacija pod vodstvo mpredšednika Udruženja dr« žavnih uradnikov Mihajla Jovanoviča. V delegaciji bodo nadalje delegati, ki jih do« ločijo pokrajinske organizacije v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju. Sarajevu < in Splitu. Novi grški poslanik na potu v Beograd Atene, 2. avgusta. AA. Novoimenovani poslanik grške republike v Beogradu je snoči odpotoval v Beograd. Sinaja, 2. avgusta. AAp. Včeraj popoldne se je vršila zaključna seja si-najske konference. Na tej seji so bili podpisani protokoli o doseženih sporazumih. Predsednika rumunske in jugoslovenske delegacije sta imela zaključne govore, v katerih sta podčrtala važnost doseženega sporazuma. V imenu rumunske de egacije je govoril finančni minister Popovioi, ki je podčrtaval pomen sporazuma poudarjajoč, da je nov dokaz, iskrenih prija-. teljskih šn zavezniških odnošajev, ki vladajo med Rumunijo in Jugoslavijo. V imenu jugoslovenske delegacije se je zahvaKl za lepe besede in izkazano gostoljubnost minister za poljedelstvo dr. Frangeš z naslednjim govorom: Govor ministra Frangeša Gospoda! V skladu s sklepi, ki so bili sprejeta v Strbskem Plesu na konferenci zunanjih ministrov Ma*e antante, smo se tu sestali, da proučimo možnost tesnejšega gospodarskega- sodelovanja, v prvi vrsti med Rumunijo im Jugoslavijo, dalje pa tudi o sodelovanju z našo zaveznico Češkoslovaško. Zelo mi je prijetno, da mi je danes moči govoriti, da so naši razgovori obrodili uspehe, ki dajejo jamstva, da kar najbolj ustreže-mo gospodarskim interesom naših dveh držav. Ce bi hotel v kratkem razložiti sklepe, ki smo jih tu sprejeli, bi mogli reči, da kulminirajo v želji, da se med našima dvema državama ustvari carinska unija, ki bi bila v početku omejena in ki bi se kasneje pretvorila v splošno carinsko unijo med nami. Ta unija, ki bi v začetku predstavljala prvo etapo, ne bi vsebovala industrije, ki predelava sirovine obeh držav, kakor tudi ne industrij, ki so v zvezi z obrainbo zemlje, dočim bi v pogledu samih sirovdn, a zlasti poljedelskih pridelkov že takoj .Stvarili unijo, tako da bi na tt/iioiiju unije bilo okoli 32 .aiilijonov konsumen-tov. Mi verujemo, da bi na podlagi olajšav za izvoz in uvoz predmetov vršii izmeno dobrin z našo zaveznico Češkoslovaško in z vsemi drugimi državami, ki bi bile voljne stopiti z nami v podobne gospodarske odnošaje. Nadejam se, da bodo vse ostale dr žave razumele in podprle naše napore, ker fci napori zahtevajo, da se poveča kupna moč in konsumna sposobnost na ših poljedelcev, kar bo koristilo tudi industrijskimi državami zaradi povečane možnosti plasiranja njihovih industrijskih proizvodov v naših državah, kakor tudi zaradi plasiranja njihovega kapitala za amelijorizacijo m intenzifi-kacijo našega poljedelstva. Smoter našega truda ni v tem, da dosežemo iz-premembo ukrepov, storjenih v mnogih evropskih industrijskih državah za zaščito njihovega poljedelstva. Mi samo želimo, da glede na protekcijonizem zapadnih evropskih držav tudi našim poljedelskim pridelkom zagotovimo dostojno mesto na trgu. Mi smo sklenili, da poskusimo uresničiti s skupnimi napori svoje smotre in upam, da se bodo tudi ostale poljedelske države, v kolikor bomo mi uspeti, priključile našim naporom. Uverjen sem, da s tem, da gremo po tej poti, povečamo možnost praktičnega uresničenja evropskih gospodarskih sporazumov, in tako smo mi vse dali v službo ideje splošnega napredka vseh narodov. Zato imamo pravico, da z zadovoljstvom cenimo razultate svojega dela. Ti rezultati so bili omogočeni samo zaradi duha iskrenosti in prisrčnega prijateljstva, ki je zvezo držav Male antante vedno prevevalo m v čigar duhu so se tudi tu vršila naša pogajanja. Glede na ta duh in na vašo neomejeno gostoljubje izražamo vam in rumunski vladi v imenu svojih tovarišev in v imenu vse kraljevske jugoslovenske Vade svojo zahvalo iz vsega srca za dragocene rezultate, ki so bili tu doseženi, kakor tudi za tako topli in prisrčni sprejem, ki smo ga pri vas doživeli.« Po končani svečani seji, ki jo je za-iučil predsedujoči minister za poljedelstvo Mihalake, ki je v svojem govoru p.oudaril pacifizem sinajskih sklepov in prijateljstvo Rumunije m Jugoslavije, je bil o dehi konference izdan naslednji Delegaciji obeh držav sta sprejeli sklep, da si bosta prizadevali, da se po-jedelskim pridelkom Rumunije ln Jugoslavije zagotovi prvenstvo proti prodaji na evropskih tržiščih ne samo v bodoče nego že pred potekom tergovln-skih pogodb teh držav z ostalimi državami. Konferenca je sklenila priporočiti obema vladama, da v celoti sprejmeta sklepe bukareške konference rumun- kovnjakov glede dogovora, ki naj se pošlje na vprašanje, zadano po Društvu narodov. Konferenca je sklenila poveriti ministroma za trgovino obeh držav vodstvo pogajanj, ki jim bo svrha sprejetje dogovorjenega programa. Strokovnjaki bodo že zdaj začeli delati za uresničenje tega programa, Izdelali bodo načrt trgovinskega modusa vivendi, ki naj se uveljavi pred prvim septem-bram L 1. Prav tako bodo strokovnjaki prouičli že sprejete predloge glede trgovinske pogodbe, carinske koncencije in veterinarske konvencije, ki naj se sklenejo med Jugoslavijo in Rumunijo. Obe delegaciji bosta zaprosili svoji vladi, da v prvi vrsti In čimprej mogoče obvestita češkoslovaško vlado o delih I nrezultatih konference. čestitke romunskega kralja Po končani seji so de!egati odšli na železniško postajo, kjer so pozdravili kralja Karola II. ob njegovem prihodu v Sinaju. Vladar se je razgovarjal z ju-goslovenskimi delegati in izrazil svoje zadovoljstvo nad velikim uspehom konference ter čestital obema delegacijama. Povratek naše delegacije Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rador poroča: Snoči so jugoslovenski delegati, prihajajoči iz Sinaje, prispeli v Bukarešto ob 23. uri. Op din oči so nadaljevali pot proti Konstanci. Jugoslovenska delegacija poseti danes bojišča v Do-brudži, kjer je minister dr. Kumanudi sodeloval pri bitkah leta 1916. Jutri se vrne v Beograd. Brzojavka ministrskemu predsedniku Sinaja, 2. avgusta. AA. S sklepne seje rumunsko-jugoslovenske delegacije je bila poslana predsedniku jugoslovenske vlade generalu Petru Živkoviču tale brzojavka: Ministri, delegirani po rumunski !n jugoslovenski vadi, zbrani v Sinaji, pošiljamo vam na koncu konference svoje prisrčne pozdrave. ZeHmo vas uveri-ti, da smo bili prežeti tako v diskusiji kakor pri sklepih z duhom popolne solidarnosti, ki je temeljna baza Male antante. Naš smoter je bil vedno, da za vse_ tri države Male antante dobimo možnost skupne akcije na gospodarskem polju, imajoč pred očmi napredek in korist češkoslovaškega, jugoslovenskega in rumunskega naroda. Komentarji rumunskega tiska Sinaja, 2. avgusta AA. Celokupni rumunski tisk zelo obširno komentira rezultate si-najske konference i* trdi, da bodo ti rezultati imeli ugoden vpliv na miroljubno atmosfero v Evropo in na ostale ideje Bri-anda o Panevropi. Zelo pohvalno se izražajo o članih naše delegacije, poudarjajoč njihove velike sposobnosti in razumevanje« Vsi listi so složni glede važnosti sestave delegacije in soglasnosti v mišljenju z romunsko delegacijo. Listi imenujejo snočnji komunike zgodovinski dokument, ki bo imel praktičen pomen pri reševanju gospodar* ske krize ne samo za naši dve državi. Čehi so skeptični Praga, 2. avgusta AA. »Lidove Novfny* nadaljujejo danes članek češkoslovaškega poslanika na Dunaju Vavrečka o gospodarskem zbližanju. Za to zbližanie so se po-goji zboljšali v tehničnem pogledu razen kar se tiče zunanje trgovine. Ni mogoče vo«» diti pogajanja o reciprociteti, razen če velike sile popolnoma spremenijo trgovinska politiko, ki so jo dosedaj vodile. Delna re-ciprociteta ter dejstva, ki so s tem zvezana, kakor monopoli in gospodarski sindikati zavisijo od pristanka ostalih držav. Tudi v Ženevi niso preveč navdušeni Praga, 2. avgusta AA Generalni tajnilt mednarodnega agrarnega urada Metir izjavlja v »Venkovu«, da so akcije kakor konference v Bukarešti, Sinaji in konferenca, ki jo je sklicala Poljska, bile pokre-njene od vlad edino za ublažitev poljedelske krize, a one bi morale upoštevati tudi ostale panoge produkcije. Agrarni urad želi pokazati, kako morejo mednarodne poljedelske korporacije in organizacije doseči postavljeni cilj, namreč ublažitev poljedelske krize. Kralj Karol odpotoval v Sina jo BukareSta, 2. avgusta. AA. Rador javlja, da je rumunski kralj Karol H. danes odpo« toval v Sinajo, kjer ostane na letovanju. Kralj bo še nadalje v zveži s svojimi mi« nistri, vendar do konca avgusta ne bo ni« kogar sprejel v avdijenci. Vatikanski denar Rim, 2. avgusta, s. Danes dopoldne sta fi« načni minister Moscogni in vatikanski gu» verner podpisala konvencijo o novčanicah med Vatikanom in italijansko vlado, po kateri bo rimski urad za novčanice prevzel kovanje vatikanskega denarja, ki bo imel v Italiji legalni tečaj. Konvencija vsebuje posebne določbe glede kakovosti vatikan« skega denarja, ki ga bodo kovali v Italiji 10 let za katero dobo bo ostala konvencija v veljavi. Argentina proglasila bojkot nad Uruguayem Buenos Aires, 2. avgusta. Argentinska nogometna zveza je na svoji današnji seji sklenila, da bo za stalno bojkotirala uru« guayski nogomet, in sicer zaradi dogodkov na svetovni olimpijadi v Montevideu. Ka« kor se zatrjuje, bodo vzgledu Argentine sledile tudi druge države. Pozdrav naše nogometne reprezentance ministrskemu predsedniku Beograd, 2. avgusta, AA. Predsednik vlade general Peter Živkovič je prejel od jugoslovenske nogometne reprezentance to«le brzojavko iz Montevidea: Osvojiva si ▼ svetovnem nogometnem prvenstvu tretje mesto v slavo naših barv pozdrav« Ijamo vašo ekscelenco. Vsi naši so silno oduševljeni nad uspehom jugoslovenske nogometne reprezentance. Gradjanski r Beogradu Beograd, 2. avgusta, p. Po daljšem od« moru, ki je bil posledica spora med zagreb* škim podsavezom in savezom v Beogradu, je včeraj prispelo v Beograd moštvo za« grebškega Gradjanskega, da odigra dve prijateljski tekmi z beograjskimi športni« mi klubi. Ob prihodu zagrebških športni« kov je prišlo pomirjenje v naši športni or« ganizaciji do vidnega izraza v izredno le« pem in presrčnera sprejemu, ki so ga prire* dili beograjski športniki svojim zagrebškim kolegom Danes je nastopil Gradjanski proti beograjski Jugoslaviji, jutri pa od« igra tekmo z BSK. Današnja tekma je kon« čala z zmago Jugoslavije v razmerju 4 • 0 (2 : 0). Praga, 2. avgusta, h. V prijateljski tekmi je danes Slavia porazila Viktorijo iz Žiž« »».epe ouKaresKe Komerence rumun- kova s 4 : 2 (2 : 1). Tekmo je gledalo 4000 skih, jugoslovenskih in madžarskih stro- oeeb. 8 Vpis v I. letnik učiteljišč Ljubljana, 2. avgusta. AA. Kr. banska uprava objavlja: Po odloku ministrstva prosvete SL N. br. 22.141 z dne 17. julija 1930 se morejo vpisati v L razred učiteljske šole učenci (ke). ki v koledarskem letu, v katerem se vpi« šejo, še ne izpolnijo 18 let. Druge starostne meje nt To se objavlja, da ne bo nepo« trebnih prošenj za izpregled starosti Imenovanja in napredovanja r sodni službi Beograd, 2. avgusta p. >Službene co vine« objavljajo večji ukaz o imenovanju in postavljenju v sodni službi. Med drugimi so imenovani: za sodna pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru Maks Aši6 in Fran Logar. _. V višjo skupino sta napredovala Viktor Turinie (?), sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu in Erik Konšek, sodnik sodišča v Ormožu. — Na lastno prošnjo je upokojen sodni pisarniški oficial Ignac Pucko pri sreskem sodišču v Marenbergu. Napredovanja Beograd, 2. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so napredovali: Franjo Trampuž, višji poljedelski svetnik dravske banovine; Viktor Zajec, višji veterinarski svetnik dravske banovine; dr. Janko Rajar, veterinarski inšpektor pri kr. poslaništvu na Dunaju; dr. Andrej Vrvič, višji veterinarski svetnik v jugoslovenski svobodni coni v Solunu; dr. D juro Popovič, svetnik ministrstva za poljedelstvo v 1-4 za inšpektorja, in dr. Vitko Milašie, tajnik ministrstva za poljedelstvo v 1-5, za svetnika. Neznan akrobat Zagreb, 2. avgusta, n. Danes popoldne se je nenadoma pojavil na stolpu kate« drale neznan mladenič, ki je naglo splezal na..vrh stolpa ki sati skor pol ure pod križem ter mahal s klobukom radovedni množici, ki se je zbrala vvseh sosednih ulicah. Policija je šele po daljšem priza« devanju spravila čudaka s stolpa. Kdo je; še ne vejo. Mislijo pa, ad imajo opravka x norcem. Samomor oglednega industrijca Belovar, 2. argusta, n. Davi je izvriSt samoor z zastrupljanjem tušajžnji ugledni industrijalec, ustanovitelj in solastnik mnogih velikih mdustrijakih podjetij, par« nih mltnov, žag itd. Edvard Nothig. Vzrok j® Gasilstvo in gasilci V naše belo mestp se že nekaj dni z vseh strani zgrinjajo silne množice dragih gostov. Ljubljana se je odela v praznično obleko, s hiš plapolajo v pozdrav došlecem naše ponosne trobojni-ce, z Gradu od časa do časa zadone grmeči topovski streli, naznanjajoč prihod novih gostov ali dajajoč poudarek posameznim fazam trodnevnega slavja, po ulicah pa vrve živahne množice meščanov, pestro pomešane s kroji gasilcev iz vseh krajev domovine in iz vseh delov Evrope. Da je ta zunanja slika popolna, se je nad mestom po zadnjih dnevih nalivov in oblačnosti pokazalo soince in ga oblilo s svojim sijajem in bleskom. Vsa ta iskrena in presrčna radost, vsi svečani sprejemi in pozdravi, vse simpatije, ki jih razločno očitu-je naše mesto, veljajo našim junakom-gasilcem, njih gostom in ne v poslednji meri njih tihemu, požrtvovalnemu in občekoristnemu delu. Hvaležnost vseh slojev naroda veje iz Vseh teh slavnosti in svečanosti. Zahvala za doslej storjeno delo in priznanje za vedno pripravljenost v bodoče. Prav je tako! Iz skromnih začetkov priložnostnih gasilcev in reševalcev se je tudi pri nas razrastla mogočna organizacija z mnogimi deset tisoči članov, posegla globoko in široko med narod ter združila plemenito misleče' može in mladeniče pod prapor človekoljubja in vzajemne samopomoči. Ni dvoma, da je la organizacija silno popularna med naiim ljudstvom, ker so nje motivi plemeniti in ker so nje napori koristni in potrebni. Gasilci so strumna vojska na fronti človekoljubja in pomoči bližnjemu. Svojih idej ne širijo z zgovornim pro-povedovanjem ljubezni do bližnjega,; marveč delujejo brez visoko donečih besedi v pravcu izvedljive in plemenite vzajemnosti. Žlahtno misel vzajemne pomoči propovedujejo gasilci s svojim delom, s svojo tiho požrtvovalnostjo in vedno radevoljno pripravljenostjo prihiteti na pomoč vse in vsakomur, kogar ogražajo elementarne sile. Zato jih narod ceni po njih delu in njih zaslugah. Gasilska organizacija je viteški red današnje demokratične dobe, ki se razlikuje od srednjeveških viteških redov predvsem po etični višini stavlje- nega smotra: po izredni nesebičnosti, ki se nikoli ne izprevrže v koristoljubne. Smoter človekoljubja in bratske solidarnosti do trpečega sočloveka izključuje vsako sebičnost in pogon za gmotnim dobičkom. Vojska gasilcev, ki se bojuje, na tej fronti, uživa spoštovanje, naklonjenost in ljubezen vsega naroda. Globoko se je zasidrala ideja pomoči sobrata v nesreči v ljudska srca, kar prepričevalno dokazujejo tisoči mož in mladenieev, korakajočih pod dobrovoljnimi prapori gasilskih organizacij. Pomen gasilstva raste iz dneva v dan. Ne samo, da širi plemenito idejo bratske pomoči, marveč nam ohranja leto za letom stotine dragocenih človeških življenj ter velike vrednosti narodnega premoženja. Se višje, težje in važnejše naloge pa čajcajo gasilstvo v bodočnosti. Njih organizacija se mora še bolj izpopolniti in postati nenadomestljivi del obče narodne organizacije. Srečni smo, da je naše gasilstvo že prebredlo in prestalo začetne težave ter da stoji danes trdno na nogah kot naša prava narodna vojska človekoljubja, trdna zaščita naših mest in vasi, našega kmeta, delavca in meščana. V prirodi stvari same je, da ne moremo želeti, da bi tisoči današnjih elav-Ijencev lahko češče pokazali svojo spretnost in izvežbanost, »dovolj je pogled na strumne vrste krepkih naših zaščitnikov, ki nam vliva v srca srečno zavest varnosti. Zavest, da nad našim imetjem, življenjem ter nad našim nočnim počitkom bde požrtvovalni čuvarji, nam vliva samozavest in zadovoljstvo, ki sta potrebni, da se vsak dan z nova brez skrbi lotevamo uspešnega dnevnega dela. Množice požrtvovalnih dobrovoljnih zaščitnikov, resnih mož in krepkih mladeničev, ki se mude na svojem slavju med nami, so nam trdno jamstvo za varnost. Kakor je bilo doslej, tako bo tudi v bodoče: Kadarkoli se bo oglasil presunljivi klic »Na pomoč«, se mu bodo točno odzvali naši gasilci-junaki, da pomagajo v potrebi, da rešujejo v nevarnosti. To vero so nam vtisnili globoko v dušo tisoči gasilcev, ki praznujejo te dni svoje slavje, in polni te vere jim kličemo; Presrčno pozdravljeni, junaki in borci na fronti plemenitega človekoljubja! Zdravo! Na pomoč! Drugi dan slovanskega gasilskega kongresa Pomembna zborovanja slovanskih gasilcev — V Ljub" Ijani je zbranih že mnogo tisoč gasilcev iz vseh slovanskih pokrajin Tudi danes je vladal na Glavnem kolodvoru ves dan izredno živahen promet. Z vsemi vlaki so prihajale večje in manjše skupine gasilcev iz najrazličnejših krajev naše domovine. Z jutranjimi Vlaki so dospeli gostje iz južnih pokrajin države, predvsem močne čete djakovske gasilske župe; ta je poslala poleg izbor-ne gasilske godbe, ki šteje okoli 90 mož, nad sto gasilcev, 30 dečkov moškega naraščaja in okoli 50 samaritank. Dalje so prispele močne delegacije vojvodinskih in srbijanskih gasilskih žup. Številen je tudi poset varaždinske in osješke župe, ki sta prinesli s seboj tudi prapore. Z domačimi vlaki pa so prihajali predvsem gasilci telovadci, ki bodo nastopili jutri s prostimi vajami s sekiricami. Telovadci so že skoro polnoštevilno zbrani. Z Bleda je prispelo blejsko gasilno društvo s svojo novo zastavo. Zajedno z njimi je dospelo preko Podroščice 16 članov slovenskega gasilsker d. društva iz Št. Jakoba v Rožu, ki so napovedali, da pride jutri in danes zvečer še večje število koroških slovenskih gasilcev. Močnejša skupina koroških Slovencev se pripelje tudi jutri s posebnim vlakom korotanske gasilske župe. Od slovenskih gasilskih žup so doslej dospele v Ljubljano že logaška, cerkniška, ormoška, slovenjgraska, mariborska, ljutomerska, križevska s Prekmurci in novomeška. Vsega skupaj je dospelo s temi skupinami nad 1200 gasilcev, ki bodo prenočevali večinoma po ljubljanskih šolah. Glavni pritok slovenskih gasilcev pa bo dospel jutri z desetimi posebnimi vlaki, ki bodo prihajali na Glavni kolodvor od 4. do 7. ure zjutraj. S temi transporti prispe okoli 9000 gasilcev. Seja češkoslovaške gasilske zveze Včerajšnji drugi dan kongresa se je začel s slavnostno sejo Češkoslovaške gasilske zveze v sejni dvorani ljubljanske mestne hiše. Ob 8. uri so se zbrali v dvorani vsi funkcionarji posameznih deželnih zveze Češke, Moravske, Slovaške in Podkarpatske Rusije. Zborovanju je predsedoval starosta Slovanske gasilske zveze Adolf Seidl v svoji lastnosti kot starosta čsl. gasilske zveze. Seja je obravnavala nekatere nujne društvene zadeve, nakar je med vsesplošnim odobravanjem povzel besedo starosta podkarpatsko-ruske gasilske podzveze g. dr. Konstantin Šimanovski ter poudarjal veliki pomen gasilstva za bodočnost. Omenjal ie, da bo gasilstvo imelo pri obrambi države važen delež in da bo slasti v zaledju nad vse važen čin i tel j v obrambpem delu. Zato aag bi •e povsod sfVorila živa zveza gasilstva z narodno vojsko, kakor je to že izvršeno na Slovaškem in v Podkarpat-ski Rusiji. Zborovanje je sprejelo sklep, ki na- laga zveznemu odboru, da stori vse potrebne korake v to svrho. Po izčrpanem dnevnem redu je starosta g. Seidl v vznesenih besedah na-glasil presrčnost sprejema v Ljubljani, izrazil v imenu čsl. gostov občudovanje kraljevini Jugoslavi ter pozval zborovalce, da vzkliknejo trikratni »Ži-vio« naši kraljevini in našemu narodnemu kralju. Zborovalci so se z navdušenjem odzvali pozivu in živahno klicanje se dolgo ni hotelo poleči. Po zaključku zborovanja so se čsl. predstavniki napotili pred Mestni dom, kjer je starosta slovanskih gasilcev g. Seidl pregledal gasilske čete v stroju in izrazil svojo zahvalo in zadovoljstvo nad disciplino in vzornim redom zbranih domačih in tujih gasilskih čet. Ob 9. dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma slavnostni jubilejni občni zbor Prostovoljnga gasilnega in reševalnega društva. O krasnem zborovanju poročamo na 6. strani. Razvitje novega prapora ljubljanskih gasilcev Ko se je vršilo jubilejno slavnostno zborovanje ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v dvorani, so se na trgu pred Mestnim domom izvršile vse priprave za. slavnostno razvitje prapora. Prostor pred Mestnim domom je nudil nadvse pestro sliko. Ozadje je zapirala čista in bela stavba Mestnega doma, čigar pročelje je bilo okrašeno z gasilskimi grbi in simboli. Na stolpu je vihrala stanovska zastava gasilcev, preko: vsega pročelja pa se je vila ogromna državna zastava v znak, da služi gasilstvo narodu in domovini; Ob ievi in desni strani trga so bil zasajeni mlaji, na katerih so plamtele naše ; narodne barve, v čast gostom iz inozemstva pa se je preko pročelja Mestnega doma vila vrsta zastavic v barvah držav, zastopanih na slavnostih jugoslovenskega gasilstva. Ogromna vrata dvorane za orodje, so bila odprta na stežaj in v dvorani je bilo opaziti orjaške-motorne brizgalne, lestve na visokih kolesih in drugo orodje, v strogi pripravljenosti, da lahko vsak hip krene na mesto potrebe. Pred srednjimi vrati za shrambo za orodje je bil postavljen oder za obred blagoslovitve in razvitja zastave, ki je ležala še na mizi v črnem ovoju. Ob obeh straneh odra sta bili postavljeni delavska godba »Zarja« ter godba gasilnega društva Iz Djakova, ki je bilo posebno častno zastopano po številnem članstvu, močni četi samaritank in gasilskega naraščaja z lastno godbo. Pretežni del gasilskega moštva je v strumnih vrstah zavzel skoro ves prostor pred Mestnim domom, ' okoli in okoli pa. se je nabrala velika množica meščanov, ki je z vidnim zanimanjem opazovala razvoj slavnosti. Trije topovski streli z Grada so naznanili, da je bil v dvorani že izrečen pozdrav vsem na slavnostih udeleženim državam, nakar so v gostih trumah privreli zborovalci iz dvorane, zavzeli svoja mesta pri četah ali na častnem odru. Slika je s tem pridobila na blesku in sijaju. Pestre uniforme so zapolnile prej prazni prostor in v jarkem solncu so zableščali gasilski šlemi, od-znaki in odlikovanja. Na obeh straneh stopnišča na oder .se je postavilo ženstvo v narodnih nošah, ki so kakor pester venec obdale oder s honoraciorji in predstavniki. Ob mizi z zastavo se je pojavila ku~ mica, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva v spremstvu staroste JGZ g. Josipa Turka, ki je v kratkih besedah zaprosil g, stolnega kanonika dr. Mihaela Opeko, gasilskega kurata, naj izvoli opraviti cerkveni obred blagoslovitve novega prapora. Razgrnila se je prekrasna nova zastava in g. kanonik dr. Opeka je najprej v zanosnem govora ori- Možje, bratje gasilci! Razvili in blagoslovili smo danes ta prapor, da pod njim izvršujete naprej svoje zvišene naloge, pomagati bližnjim, ki so v stiski Dolgo je trajalo, da je tudi naše društvo razvilo svojo zastavo, pod katero se bo odslej zbiralo v žalostnih in veselih trenutkih. Bilo je potreba 00 let trdega dela, da slavimo ta slovesen trenutek, ko je prvič zavihral pod našim sinjim nebom naš prapor, ki je predstavnik ideje ljubezni do bližnjega. Pod tem praporom bomo odslej še tesneje strnili naše vrste, ker je le v skupnosti mogoče ustvarjati velike ideje. Pomen razvitja zastave je globok," ker Je zastava tudi sveto znamenje zvestob^ katero prisežejo njeni poborniki na idejo, katero ta zastava predstavlja. Naša zastava predstavlja idej® ljubezni do bližnjega ln tej ideji mora ostati vsakdo, kdor se je enkrat odločil sam za prostovoljno službo gasilskega požrtvovanja, zvest do smrti. Vsako odpadništvo je izdajstvo in najtežje Izdajstvo pa je odpad od zastave. Naj ga ne bo v bodoče, kot ga ni bilo doslej med vami gasilci enega, ki bi za kakršnokoli ceno izdal ljubezen do bližnjega, ki ne pozna razlik in pomišljevanja in ki pozna samo eno načelo, pomagati svojemu trpečemu sočloveku. Ti, zastava, pa zavihraj, čuvaj zvestobo v srcih tvojih zvestih, vlivaj v srca pogum in pripravljenost na vedne žrtve. Na pomoč gasilci, na pomoč vsem bratom Vašim, Vam pa na pomoč Bog! Po teh lepih in v srce segajočih besedah je ga dr. ©peka opravil cerkveni obred, blagoslovil razviti prapor ter izročil prapor: tet Čete, !#bodo služile pod njim v 3foo» čldfofeštva, v varstvo gasilskemu Č«rottu- vojaku in junaku sv. Florijlnfr. * 0rdm topovskih strelov je odjeknil z Gradil, naznanjajoč množica^ da je naše gasilstvo dobilo vidni znak, okoli katerega se bodo zbirali požrtvovalni možje, vneti za pomoč bližnjemu v bedi in potrebi. S prelepimi besedami je nato omenila pomembnost razvitja prapora kumi-ca, dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva. V čast mi je, da ste si zbrali mene za kumico novemu praporu svojega društva, ki slavi z razvitjem prapora tudi 601etnico dela ljubezni za harod in svojega bližnjega. Pri vašem delu vas jo vodil samo en nagib: biti vselej pripravljeh za pomoč bližnje« mu. Od tega niste odstopili niti en hip v dolgi dobi 60letnega delovanja. Ti pa, drago kumče, uvrsti se v vrsto svojih ponosnih, v ognju prekaljenih pra» porov,' vihraj njim pa čelu vedno zvesto ter zbiraj pod svojo senco vse naše prave Jugoslovene, ki ljubijo svojo zemljo, svoj narod, svojega kraljrffn njegov dom. V to ime privežem na te spominski trak, ki naj vihra s teboj na vseh potih, po katerih boš hodil trpečim v pomoč. Tajnik g. Gostiša je kumici na svileni blazinici podnesel kladivce, da je zabila v zastavo prvi zlati žebelj. Enake velike zlate žeblje, kojih glavica ima obliko lipovega lista, so za kumico zabili še: zastopnik dravskega bana Jnž, Dušana Serneca g. banski svetnik Lev Grasselli, ljubljanski župan g. dr. pinko Puc. zastopnik francoskega gasilstva g. Guesnet, starosta Slovanskega gasilskega saveza g. Seidl, podban g. dr. Otmar Pirkmajer, starosta jugoslovenskih gasilcev g. Josip Turk, gospod svetnik Rudolf Tdnnies, zastopnik poljskih gasilcev g. raž. Stanislav Twar-do, zastopnik hrvatskih gasilcev gospod Marijan pl. JHržič-Topuski, zastopnik bosanskih gasilcev g. llija Ptn-tar, tvrdke Fran Medič, Union in Brown-Boveri, odbor ljubljanskega gasilnega društva, zastopnik bolgarskih gasilcev g. inž. Ninčo Petev, Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ter deželni zvezi slovaških in podkarpatsko-ruskih gasilcev. Tem je potem sledilo še 89 gasilnih društev iz vseh krajev naše kraljevine. Vsak zastopnik je pribil po en manjši zlati žebljiček v drog nove zastave. Na glavicah žebljev je povsod vrezano ime darovalca.. Razen tega so poklonili praporu prekrasne trakove s posvetilnimi napisi kumica ga. dr. Tavčarjeva, g. Jos. Turk in zastopnik mariborske gasilske župe. zastopnik Poljske pa je po par krepkih in navdušenih besedah pripel novemu praporu, kot odliko prelep častni znak Poljskega gasilstva. Tako okrašeni prapor je prevzel zastavonoša, zamahnil Ž njim po starem običaju na vse štiri strani neba. Med burnim odobravanjem in navdušenim vzklikanjem se je nato vršilo pobratenje med prapori, vmes pa so grmeli z Gradu pozdravni streli. Prelepa svečanost se je zaključila tik pred 12. uro. Odkritje spomenika Frana Barietu Po zakjučku svečanosti razvitja novega prapora ljubljanskega gasilskega društva so odšli vsi zbrani gasilci z novim praporom na čelu proti pokop. Sv. Križa, kjer se je vršilo odkritje spomenika organizatorju slovenskega gasilstva te prvemu starosti JGZ, Franu Barietu. Na čelu povorke je svirala godba >Zarje«, za njo je stopala četa ljubljanskih ifl djakovskih samaritank, nato pa za odborom ljubljanske gasilske župe več čet gasilcev v kroju. - - Častni gostje so se med tem že odpeljali z avtomobili ter pričakovali povorko pred cerkvijo pri Sv. Križu, odkoder so nato krenili skupno ž njb proti spomeniku. Tu so se razvrstil -na čelu povprke tudi nosilci vencev raznih Jugoslovenskih gasilskih organizacij ter zvez poljskih, češkoslovaških, belgijskih, in francoskih gasilcev. Pod pripekaj očim avgustdvim solncem je prispela povorka v največji tišmj pred krasen spomenik, okoli katerega se 5e zbralo starešinstvo JGZ in slovanske gasilske zveze, župan dr. Dinko Ptic, dvorna-dami dr. Tavčarjeva in drugi častni gostje. Ko so zakrili grob' s prinesenimi venet, je stoln kanonik dr. Mihael Opeka blagoslovil spomenik jh molil za pokoj duše pokojnega staroste. Spomenik nosi z zlatimi črkami vklesani napis: »Barle Fran 1864— 1928., organizator slovenskega gasilstva«. Med molitvami kanonika dr. Opeke je vladala največja tišina. Mrko otožno je stala ob gomili častna straža, sestavljena iz gasilcev vseh na slovanskem kongresu udeleženih gasilskih federacij. Samo visoko izpod neba je bilo čuti pritajeno žvrgolenje šleri atičlc•• i. . . : Slovanska gasilska ifšzi Popoldne ob 15. uri se je vršilo v sejni dvorani mestne hiše zborovanje Vseslovanske gasilske zveze. Vhod in stopnišče ter dvorana so bili relo okusno okrašeni. Zasedanje je otvoril starosta'SGS Seidl, ki je pozdravil zborovalce ter se zahvalil Ljubljani za prelepi sprejem.- Nato je predal pred-: sedstvo g. Turku kot domačinu, s&m pa je izročil odlikovanja Čsl. gasilske zveze naslednjim zaslužnim pašim delavcem na polju gasilstva in funkcionarjem JGZ gg-: Josipu Turku, Ln-gelsbergerju, Vengustu, Museku, Rusu, Pristovšku, Rakoši, dalje zastopnikom hrvatskega, srbskega, bosanskega in bolgarskega gasilstva gg.: Hržiču, inž. Trčki, Goršetiču, Žagarju, Pra-tarju, Begoviču in Petevu. Častni znak je lepa osmerokonična zvezda na belo-rdečem traku-, na konicah zvezde pa so vdelani rdeči granati; z odlikovanjem je združeno tudi častno članstvo Čsl. gasilske zveze. Enako so z raznimi svetinjami odlikovale naše jugoslovenske gasilske prvake Češka, Moravska, Slc-zija in Slovaška deželna gasilska zveza. Tem povodom je slovaški starosta inž. Schmidt naslovil prekrasne besede na naslov slovanskega bratstva in vzajemnosti. Zastopnik mesta Prage predsednik praške trgovske zbornice g. Martinec je izročil pozdrave praškega mesta in se v toplih besedah poklonil Nj. Vel. kralju in kraljevini Jugoslaviji. Zastopnik mesta Pardubic g. Pa-ver je poklonil gg. Turku in Vengustu lepo diplomo častnega članstva pardu-biške gasilske župe. Predstavnik sta-roslavnega husitskega mesta Tabora je izročil spominski album s slikami, odposlanec gasilskega društva v Bene-šovu pa je prečital obširno poslanico vojakov 48. čsl. polka, ki nosi ime jugoslovenski pol. Poljski delegat vojvoda inž. Twardo je izročil predsedstvu po 5 zlatih in srebrnih svetinj za zaslužne jugoslovenske gasilce. G. Turk se je v imenu odlikovancev zahvalil s toplimi besedami ter predlagal vdano-stno brzojavko Nj. Vel. kralju. Predlog je bil z navdušenjem in odobravanjem sprejet. Kot zadnja točka je bilo na sporedu predavanje zdravnika dr. Alfreda Mi-leka o samaritanski službi in o potrebi snovanja ženskih samaritanskih edi-nic v gasilskih društvih, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Poklonitev Prešernovemu geniju Zborovalci so se podali pred Prešernov spomenik. Tu je g. Machaček v zanosnih besedah počastil našega velikega pesnika, poudarjajoč, da je slovansko gasil-stvo tudi eminentno kulturna organizacija. Položil je pred spomenik lep venec s trakom v narodnih barvah* slovanski gasilci pa so zaklicali našemu geniju trikratni gromoviti »slava Prešernu!« Krasne vence so pred spomenik položili tudi Poljaki, hrvatski, bosanski in srbski gasilci ter gasilski župi Maribor in Trbovlje. Vse kamenitO podnožje spomenika je v cvetju in v trakovih slovanskih barv. Kočevska proslava Kočevje, 2. avgusta. Drugi dan kočevskega slavja je potekel že ▼ prav prazničnem razpoloženju. Dopoldne io popoldne je koncerti rala na Glavnem trgu godba dravske divizije pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Čeri-na. Ves dan so bili po prihodu vlakov oti-cijelni sprejemi na kolodvoru. Z dopoldanskim vlakom so prispeli zastopniki vojvodinskih Nemcev, kakih 20 oseb, s popoldanskim vlakom pa je prišlo okrog 100 Nemcev iz Štajerske. Vsega skupaj je došlo danes okoli 150 oseb. Dokaj slab obisk pa bodo vsekakor izravnali z jutrišnjo glavno slavnostjo, ko prispejo v naše mestece Hočevarji iz bližnje in daljne okolice. Pozornost pa vzbuja dejstvo, da so izostali skoraj vsi gosti iz inozemstva s slo-vitejšimi imeni, ki so bili najavljeni Tudi inozemsko časopisje je slabo zastopane. Od večjih -nemških listov so poslale svojega zastopnika samo »Munchener Neueste Nacb-richten«, katere zastopa urednik g. Kraus. Drugače so zastopani samo domači dnevniki. Med odličnimi gosti so ti-le: voditelj vojvodinskih NeUncev bivši poslanec dr. Kraft, načelnik Kulturbunda vojvodinskih Nemcev g. Johann Keks. Nemško ligo za inozemske Nemce zastopa njen predsednik dr. Grothe, iz Beograda je prispel vseučil. profesor dr. Svetozar čorovič. Ljubljansko občino zastopa mag. direktor dr. Zamik. Za jutri je najavljen prihod ministra dr. Švegla in bana inž. Serneca. Glavna proslava bo jutri. Opoldne se vrši svečan hanket, popoldne bo sprevod narodnih noš in velika ljudska veselica na slavnostnem prostoru pred Dijaškim domom. Proti večeru je postalo mesto živahnejše in ob mraku so na okoliških vrhovih za-plamteli veliki kresovi. Izraz zelo posrečenega in intimnega domisleka pa se nam vidi svečana razsvetitev grobov na vseh pokopališčih kočevskih občin. V - prijetnem večernem hladu so zabrlele lučke za počastitev onih prednikov, ki so skozi <500 let s svojim znojem namakali nerodovitna kraška tla kočevske zemlje in ohranili tradicije kočevarskih naseljencev do današnjega dne. Zvečer se je vršil slavnostni pozdravni večer gostom in domačinom. Slavo je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik pripravljalnega odbora odvetnik dr. Arko, nakar so sledili umetniški nastopi dveh odličnih pevcev: dunajskega tenorista gosp. Scbusterja in domačinke, tudi ljubi jansVi kortcertni publiki dobro znane koneertm* pevke ge. dr. Rothlove. Oba pevca sta žela za svoje profinjeno prednašanje topel aplavz. Slavnostni prostor je bil dobro zaseden. Koncertnemu večeru je sledila prijetna zabava v animiranem razpoloženju. Ž nocojšnjim vlakom je prispel tekom dneva najavljeni zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Kilar. Zastopnik kraljeviča Andreja, komandant 15. artilerijskega polka polkovnik Radovan Jovano-vič prjspe jutri, istotako minister dr. Shve-gel kot odposlanec kraljevske vlade, ban ■Sernec. dalje nemški poslanik von Hassel. avstrijski poslanik Ploenies, nemški generalni konzul iz Zagreba dr. Freund in generalni konzul avstrijske republike v Ljubljani dr. Pleinert. Ban dravske banovin« inž. Dušan Sernec je najavljen za jutri ob 15 uri. Dopoldne je bila v poslopju Kočevske branilnice in posojilnice na Glavnem trgu otvorjena umetniška razstava kočevskih umetnikov. G. Mihajlo Ruppe in njegova soproga Luiza sta razstavila več posrečenih krajinskih slik iz Črnomlja in Gorenjske. Gdč. Grauerjeva pa je razstavila umetniška ročna dela. G. Ruppe se odlikuje s fino tehniko. Rodil se je leta 1863. v Ovčnjaku. izšolal se je na dunajski akademiji in nato v Miinchenu. Sedaj živi v Salzburgu. Nesreče Ljubljana, 2. avgusta. Bruno Pirnat, star 18 let, po rodu iz Trsta in po poklicu čevljar, a zadnji čas zaposlen kot delavec pri Živčevi stavbni tvrdki, se je popoldne v zadnji baraki Pred Prulami, kjer stanuje, igral s samokresom. Nenadoma je ta opasna in neprevidna igra postala zanj silno usodna. Samokres se je sprožil in krogla je Pirnatu prodrla v želodec, v žličico O nesreči je bila takoj obveščena" bližnja stražnica, odkoder so pozvali na pomoč rešilno postajo, ki.je ranjenca prepeljala v bolnico. Tu so takoj izvršili operacijo, a Pirnatovo stanje je zaenkrat še skrajno kritično. Pri velikem prometu v teh dneh ni čuda, da sta se danes popoldne primerili tudi dve ulični nezgodi. V Florijanski ulici se je v avto z izletniki zaletel neki otrok. Bila Je sreča v nesreči, da je avto otroka samo odbil. Otrok pa je vendar dobil tolike poškodbe, da se bo moral nekaj časa zdraviti v bolnici. V bližini stražnice v Šiški pa je padel s kolesa stavbinski delavec France Kovač, doma iz Cerkelj. Pri padcu si je močno tz-pahnila ali celo nalomil roko ter ga je reševalna postaja prepeljala v bolnico. Beograjskemu ZeHeisu prepovedano nadaljnje poslovanje Beograd, 2. avgusta, p. Beograjska policija ie danes izdala zdravniku Račkovač-kemu prepoved nadaljnega lečenja po Zei-leisovi metodi. Kakor znano, so naperili beograjski zdravniki proti dr. Rakovačke-nro proces čel da šušmari in zavaja bolnike v zmoto. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V splošnem še lepo vreme; verjetno je, da se bo že tekom dneva pooblačilo in bodo sledile nevihte, vsaj na zapadu. Drugi dan vseslovanskega gasilskega kongresa — Zborovanja gasilcev iz slovanskih držav — Proslava šestdesetletnice ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva — Velika važnost in ogromna korist gasilskih društev Prihod ln sprejem češkoslovaških gasilcev v Ljubljani Prišlo jih je okrog 400, zadnji v petek zvečer z brzovlakom preko Jesenic. V Ljubljani so bili od gasilcev, predstavnikov oblasti, občine in društev ter od mnogoštevilnega občinstva navdušeno sprejeti. Zgoraj: starosta Jugosl. gasilske zveze Josip Turk pozdravlja došle goste; v sredi voditelji češkoslovaških gasilcev v razgovoru z ljubljanskimi gasilci; spodaj: sprevod v mesto. Ljubljana, 2. avgusta Sredi vseslovanskega gasilskega kongresa smo. V izredno svečano okrašeni Ljubljani so se v krasnih poletnih dneh. kakor jih letos skoro nismo vajeni. zbrali gasilski zastopniki iz vseh slovanskih, a tudi iz mnogih drugih prijateljskih evropskih držav. Celo iz daljne Litve in še bolj oddaljene Portugalske so poslali gasilci v Ljubljano svoje zastopnike, v svoji sredi imamo Francoze in Belgijce, jugoslovenski gasilci pa so se zbrali in se še zbirajo iz vseh pokrajin naše lepe domovine. Ljubljanski kongres je tako podal velika in pomembna evropska prireditev. Mestno prebivalstvo pod zaščito dovršenih tehničnih obrambnih sredstev proti požaru in pod budno čuječnostjo tihih, a zato tem bolj požrtvovalnih gasilcev, na nevarnost ognja niti ne misli več in za to pomena gasilstva cesto ne zna dovolj ceniti. Saj na primer sedanji Ljubljančani menda ne pomnijo več kakega požara, pri katerem bi jo več npasnosti kako življenje razen življenja __ gasilcev. A da bi ne bilo teh in njihove dovršene pripravljenosti, bi bile požarne katastrofe lahko še tudi danes enako usodne, kakor so bile v preteklih stoletjih, in bi še sedaj mnogokrat poleg silnih žrtev v premoženju zahtevale tudi človeška življenja. Po deželi se te nevarnosti mnogo bolj zavedajo in znajo zato pomen gasilstva in gasilskih društev tudi mnogo bolj ceniti. Gasilska društva so po naših vaseh in trgih organizacije, v katerih in okrog katerih se zbira vse prebivalstvo in jih po svojih močeh podpira. Prav je, da v teh dneh velikih gasilskih slavnosti izrazimo vse priznanje in vso zahvalo onim požrtvovalnim delavcem, ki so si izbrali za geslo resnično krščanske besede: Na pomoč bližnjemu! Prav je, da obrnemo vso pozornost na njihovo delo in da javno izkažemo vso čast našim vrlim gasilcem in njihovim voditeljem, živečim in umrlim. > Svečanosti slovanskega gasilskega kongresa so se začele v petek, ko je bila slovesno ot.vorjena lepa, poučna in zanimiva gasilska razstava in so v velikem številu prihajali gasilski gostje iz tujine in Jugoslavije: posebno iskreno so bili sprejeti naši bratje-iz Češkoslovaške, ki jih je prišlo iz pokra- jin republike okrog 400. Kako močna in pomembna je gasilska organizacija na Češkoslovaškem, lahko razvidijo čitatelji iz. preglednega članka, ki ga danes objavljamo. Današnji dan je bil ves izpolnjen že s pravimi kongresnimi prireditvami. Obenem so se slovanski gasilci poklonili našemu velikemu Prešernu, jugoslovenski gasilci pa so svojemu umrlemu organizatorju in voditelju Barle-tu odkrili dostojen spomenik na njegovem grobu. Fran Doberlet, oče slovenskih gasilnih društev V ljubljanskem Trnovem mu je tekla zibelka pri Anžonu (zdaj Karunova ulica 7). Rodbinsko ime Doberlet (Do-broleto) je bilo zaneseno semkaj s pri-ženitvijo iz Savelj, kjer so gospodarili Doberleti že v 17. stol. Francetov oče Gašper (r. 1803, u. 1874) je imel kot nakladalec na Bregu dober zaslužek, dokler ni pogorela cukrarna, potem je bil vslužben na kolodvoru, kjer pa je ostal le malo časa. Gašper Doberlet je bil ugledna oseba. Ko je razsajala kolera, je hodil po magistratovem nalogu vsak dan po krakovskih in trnovskih hišah gledat, je li kdo zbolel. An-žonovim je kolera prizanesla. Ko je bil cesar Franc Jožef prvikrat v Ljub-ljani, je bil tudi Gašper Doberlet povabljen na dvorni obed. Udeležil se ga je v novi obleki tedanjega trnovskega kroja, v irhastih hlačah in nogavicah. Sedel je nasproti cesarju; Pravil je, da je imel tedaj vsak las svojo kapljo. Žena Terezija roj. Goršičeva mu je podarila devet otrok. Četrti rojenec je bil Francek (r. 6. IV, 1832), peti Janez (r. 1. VI. 1834, u. 26. I. 1925); poleg njiju sedem hčera, ki so morale po očetovi volji vse ostati neomožene. Večinoma jih je živelo zelenjadarstvo; Anžonova hiša je zalagala sto in petdeset let du-hovsko semenišče z zelenjadjo; bile so izvrstne cerkvene pevke in izdeloval-ke lične miklavževine. Francek je bil živahen deček v polni meri vdan vsem radostim tedanje trnovske mladine. Z Harambaeevim očetom, sosedom, sta bila dobra prijatelja; skupaj sta lovila cipe, ribe, rake in kapeljne. Lep, postaven mož je bil pokojni Fr. Doberlet, a slep na desno oko. Kako je oslepel? Bilo je na kresno soboto popoldne. Pri Anžonovih so imeli mrva Mati je ukazala Francku: »N& štrukelj in pojdi na Kern mrvo sušit.« Francek je vzel štrukelj in popihal od doma, a ne na Kern, ampak na Mirje, kjer so fantje v proslavo trnovskega patroci-nija streljali. Francek se je sukal preblizu možnarjev in bil zadet v desno oko. Druga verzija trdi, da je deček sam streljal z votlim ključem na Mir-ju. Nepokorščina je bila hudo kaznovana. Oče se je hudo razjezil in bilo je konec Franckovega šolanja. Sel se je učit k Naglasu tapetarstva. Po dovršenem uku je Doberlet mnogo let potoval po Nemčiji, Ogrskem, Avstriji, posebno po Štajerskem, kjer so ga Gradčani pozimi občudovali kot spretnega drsalca. Na podlagi po svetu nabranih izkušenj je po vrnitvi v domovino Doberlet s svojo nadarjenostjo, spretnostjo in vztrajnostjo ustvaril v Frančiškanski ulici veliko tapetniško, pohištveno, dekorativno podjetje. Njegovi izdelki so se uspešno kosali z drugimi tvrd-kami in jih celo prekašali. Kot dekora-ter je deloval v novem dramskem gledališču v Ljubljani in v gledališču na Reki (SBL 137). Doberlet je bil junak dela in napredka. Leta 1865. je sprožil misel, da naj bi se mrliči odvažali k Sv. Krištofu, ne pa nosili. Naletel je na odpor pri škofi jstvu<; a mestni magistrat je 1. 1866. odobril njegovo idejo in dovolil fakultativno odvažanje. Doberletov pomp funebre je vzbudil velikansko zanimanje v Ljubljani. Nepregledne vrste gledalcev so spremljale prvi peljani pogreb — krasno drapirani voz in vanj vprežene iskre vrance z gibkimi šopi vrh glav — starokopitneži so zmajevali ob tem pogledu _ okusna oprava pogrebnega moštva in krsta, ki je nalikovala kovinski, a bila spretno ponarejena. Doberletov prvi ljubljanski moderni pogrebni zavod je s pozneje ustanovljenim Turkovim pred nekaj desetletji prešel v last mestne občine. Zimskega drsalnega športa, ako ne začetnik, pa vsaj vnet pospeševatelj je bil Franc Doberlet. Lahkotno kakor nekdaj na ledišču v Gradcu se je sukal na Kernu, nekdanjem ljubljanskem drsališču ob trnovskem župnišču. Doberlet je uvedel veselice na ledu. Pod njegovim spretnim vodstvom se je vršila veselica na novega leta dan 1874 na Kernu, razsvetljenem z lampicami in smolnatimi lonci; drsalci so bili oboroženi z barvastimi lampijončki. Dober-letovo poveljevanje je ob sviranju gledališke godbe izzvalo jako lepe ob- Tako čisti VIM Vaše nože! Krožnike, sklede, ponve in jedilni > pribor, SnažiS z VlM»om se čisti in sveti. Na grobu gasilskega voditelja Barleta Slovenski gasilci so postavili in včeraj odkrili svojemu umrlemu voditelju Franu Barletu lep spomenik na njegovem grobu na ljubljanskem pokopališču. Jugoslovenski in slovanski gasilci so pokrili grob s svežim cvetjem. Poklonitveno darilo češkoslovaških gasil* cev Nj. Vel. kralja. Bronasti kip predstav« lja skupino gasilcev. like. Veselica je prinesla gasilski blagajni 170 gld. 60 kr. Kakor malokomu, je bil Doberletu pri srcu javni blagor, kar je neštetokrat v dejanju dokazal, posebno pa z ustanovitvijo prostovoljnega gasiiske ga društva izprva imenovanega požar na bramba (Feuervvehr) leta 187(X.Požarni krst je prejela 21. julija 1870, ko je gorelo v Zgornji Šiški. Velik del svojega časa in največji del svojih mo či je posvetil Doberlet razvoju gasilnega društva, kateremu je bil do leta 1899. predsednik — Suša njegova. Posrečilo se mu je, da je ustvaril iz ne-izvežbanih poedincev sčasoma krasen zbor junaških gasilcev, ki je bil pripravljen vsak hip izvajati najtežje naloge v prid ogroženim sočlovekom. Pod njegovim vodstvom se je izpopolnjevalo gasilno orodje in se uveljavljali novi v ognjegasno stroko segajoči izumi. Njegova pobuda je vzkrsnila po deželi mnogo gasilnih društev. Ve-po deželi mnogo gasilnih društev, ki so se leta 1888. strnila v Zvezo gasilnih društev. Večina društev si je izbrala Doberleta za svojega častnega člana. Zveza gasilnih društev pa ga je izvolila za častnega predsednika. Enooki, a dalekogledni Doberlet si je vzgojil dična naslednika, že umrlega Štriclja in sedanjega zvezinega načelnika gospoda Josipa Turka. V prid someščanom je deloval Doberlet v mestnem občinskem svetu (1875—1882), v trgovski in obrtni zbornici in v upravnem odboru meščanske imovine (SBL). Lepo priznanje za nesebično, človekoljubno delo je prejel Doberlet od Razvitje prapora ljubljanskega^ Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva Gornja *Iika: češkoslovaški gasilci pripenjajo na novi prapor trak češkoslovaške gasilske zveze. Spodnja slika; zastopnica poljskih gasilskih samaritank pozdravlja no®e zastavo, ljubljanskega mesta, ki ga je vpisalo v v Zlato knjigo med častne meščane in od avstrijske vlade, ki mu je pokloniia dva zlata križca in naslov cesarskega svetnika. Spomin na veselega, prijaznega, dov-tipnega gospoda Doberleta, ljubljenca Ljubljančanov, spoštovanega v vseh krogih, mi nikdar ne ugasne. Ovenčan z resničnimi zaslugami se je preselil v večnost dne 5. maja 1916. Srsl. Bratom gasilcem! Možje in fantje — zdaj ste naSi vsi! Prišli ste v belo, ljubljeno Ljubljano -ko ona vas pozdravlja, zvesti vi poklanjate ji hrabra srca vdano. Prinašate nam svetlo blagovest: bralstva zavest in žrtvovanja vero Ker vi vsakomur, vsak naj vam bo zvest, tako bo plačan trud vaš tisočero. Gasilski prapor, krepko zavihržj, narode v slogi okrog sebe strni — kar je za nami, nikdar se ne vrni! Prisezimo: Mir, mir na vekomaj! Vitezi sv. Florijana Dve zaporedni soboti me je zaneslo domov. Obakrat naletim na pogreb. V zgodnjem jutru se vije mrtvaški sprevod. Gasilec nosi pred njim križ. Za križem koraka zbrana gasilska četa. Na štirih gasilskih ramah plava sredi zorečega polja med zelenimi šumami hmeljnikov preprosta črna krsta. Lagodno nosijo pogrebci. Kaj bi tudi ne, saj jim kar pokajo šivi na bluzah od prožnih mišic. Za krsto spe nekai žensk m par sosedov. Pa vprašam Babikovo Cilko, ki je šla zadnja v vrsti, koga pokopavajo. »Ludvika — Jeretina« mi šepne in vzdione spet glavo v molitev. Prav moj sosed je bil Jeretin. Zadnja leta je stanoval v Napoleonovi hiši, ki so jo hudobni jeziki prekrstili v »vilo — durhcug«. Nekoč je bil Jeretin izvrsten in ročen mizar. Sedaj mu je pa nekaj let silno teklo iz odprtih nog in ga je spilo, da je bil rumen v obraz kakor voščeno lice svetnika pod polzelskim oltarjem. Kakor večina dobrih delavcev je tudi Jeretin rad pogledal v kozarec i nni rmel za starost hranilne knjižice, btanoval je brezplačno v zgodovinski hisi, hrano mu je dajal gospodar pa kar povrhu. Zadnji dve leti je postal občinski revež s stalnim prejemkom 50 dinarjev na mesec in izrednimi dok'a-dami tuinta mpo par kovačev iz f-.-rovza, kadar je pač kdo kaj zapustil za TeYeze- ^eto leto je bil zapisan za hiralnico. Ker pa tam prepočasi mrjeio m praznijo postelje, se je Jeretin nave- • ati in ie umrl ter rešil skrbi svetno in duhovsko gosposko ter radodarnega hišnega gospodarja. .Vse je do sem prav v redu; le to mi m slo v glavo, zakaj pokopava gasilno > 85 > 48 D. kop. obleka jaquard, vzorčasta > > 95 > 65 Damska kop. obl. krilna, volnena > > 110 » 79 Damska kop. obl. krilna, volnena » > 138 » 98 D. kop. obl. voln., tricot, slikana > > 298 > 225 D. kop. obl., kasak, jaquard . . > » 98 » 69 D. kop. čevlji, platneni, črni . . . > > 33 > 27 Damski kopalni čevlji, gumijasti . * ■ ■ • . od Din 39 OtroSki kopalni čevlji . . . , , » 19 Otroške kopalne obleke • • ■ * ■ ■ ■ * * » » 32 » 15 Damski solnčnlki, japonski . , , • * • ■ ■ » » 29 Kopalni pasovi, platneni . t , • « • * ■ • . » 6.50 Kopalni pasovi, gumijasti , , , • ■ ■ • ■ • . » 7— Perilo — pletenine s Damske hlačice, svilen tricot kratke . • * ■ * Din 23— Damske hlačice, svilen tricot, dolge . • • * • > 28.— Damski pulloverji, čista volna, beli . Din 69 is » 39— Damske nogavice, flor > ■ ■ ■ • » • • . > 9— Damske nogavice, svilene ■ , , , , • • . • > 17— Damske obleke: Etamin, Ia, vzorčasta c ■ ■ Etamin, zadnji kroj ■ ■ ■ iz pralne svile • ■ ■ ■ • pralne, iz Ia turinga « . , iz pralne svile, zadnja moda . iz cr«pe georgetta . , , , , iz modnega foularda , , , za tenis, platnene • « ■ « prej Din 180 > » 228 » s> 140 » > 125 » » 260 prej Din 430 » » 360 Imitacija surove svile iz Ia popelina . . , iz Ciste pralne svile „ Bluze: «aa prej Din > » 79 128 290 sedaj 148— » 175.— > 110— > 95— > 195— Din 460— sedaj 350— > 285__ sedaj 69— » 110.— » 250— Svila: Pralna svila, vzorčasta, meter . . 39.— ......Din crepfi de chine v barvah . . . prej Din 95 sedaj 69— foulard svila, vzorčasta ... > » 88 > 65— Lam6 svilen 95 cm Sir. v barvah, meter ... Din 39.— Pri ostalih modnih svilah 15—20 % popusta. Damske rokavice, usnjene, pralne . . Damske rokavice, usnjene, pralne, dolge ■ ■ t Din 69— » P C » 128— Damski robci, barvasti, jiomad.......... 2.30 Damski robci, beli, s širokim robom, komad , , > i^o Pošiljamo proti povzetju la povoda za razburjanje ▼ javnosti. Lani koncem januarja je zgorela Tietzo-va trgovska hiša v Berlinu. Požar jo je iz-lizal do tal. Ogenj ruskega kinematografa v IgoLkinu je lani 22. marca zahteval 114 človeških življenj. 22. avgusta 1929 je gorelo v Pireju. Zgorela je cela mestna četrt. Kroniko lanskih požarov zaključuje katastrofalni ogenj v Paisleyu na Škotskem, kjer je zgorelo 72 otrok, ki so prisostvovali predstavi v bioskopu. Zadnji večji letošnji požar je bil v Parizu. »Nouvelles Galleries« so pri njem utrpele ogromno gmotno škodo. Nekaj spominov L. 1870. se je ustanovilo v Ljubljani prvo Prostovoljno gasilno društvo, ki je štelo takrat 30 članov. Iz skromnih začetkov se je razvila veličastna Zveza jugoslovenskih gasilskih društev, ki šteje 675 društev z 20.000 člani. Minulo leto so imela vsa društva obilo posla Josip Turk, starosta Jugoslov. gasilske zveze in načelnik Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani. pri gašenju 1051 požarov, med temi je bilo 318 velikih, 421 srednjih in 313 malih. Pred 30. leti so imela vsa naša gasilska društva le 32.678 m cevi, danes pa izkazujejo celih 170.875 m. Na gasilski razstavi vidimo mimo najmodernejše avtobrizgalne mesta Maribora, izdelek firme Magirus, tudi nad 200 let staro leseno tržiško brizgalno, ki je sedaj last Prostovoljnega gasilnega društva v Lomu pri Tržiču. S to so gasili enega največjih požarov, ki je upepelil 1. 1811. večji del Tržiča. Tedaj je zgorelo 77 ljudi. Spomin ra ta grozni požar je še danes v živem spominu vsem Tržičanom, tujec pa si lahko ogleda sliko tega ognja v tržiški župnijski cerkvi. Še pri drugem večjem požaru je sodelovala ta preprosta brizgalna, namreč takrat, ko je pogorela 16- maja 1891. predilnica in tkalnica v Tržiču. Ko gledamo častitljive spomine po stenah na gasilski razstavi, se z bridkostjo spominjamo težkih pnžarov, ki so upepelili cele vasi pred ustanovitvijo prostovoljnih gasilskih društev. Pa tudi zadnja leta so prizadejali požari obilo škode narodnemu premoženju. Spominjamo samo skoro vsakodnevnih požigov, ki so vznemirjali pred vojno cele tedne Savinjsko dolino, po vojni pa kranjsko okolico. Vsem je še v prav živem spominu težka nesreča, ki je zadela nedavno belokrajinsko vas Zaluko in vas Podpeč pri Preser-ju. Vendar pa je nevarnost večjega razmaha, odkar delujejo gasilska društva, znatno padla. Za smrtne primere so si ustanovili gasilci »Samopomoč«, ki šteje nad 3000 članov in je izplačala v teku svojega obstoja zadnjih dveh let 122 umrlim članom že več sto tisoč Din posmrtni-ne. Spomin na troje smrtnih žrtev ljubljanskih prostovoljnih gasilcev. Letos na sv. Florijana dan je minulo 10 let od velike požarne katastrofe na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Katastrofa je zahtevala tudi človeške žrtve iz vrst požrtvovalnih gasilcev. Iz neznanih vzrokov se je vnel na večer na tiru številka 16 vagon natovorjen z 31 sodi nafte, došle iz Bohumina. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo je bilo kmalu po izbruhu požara obveščeno ter je pod vodstvom načelnika g. Josipa Turka takoj prihitela na pomoč ter začelo z naporno in težavno gasilno akcijo. Asistenčna stotnija vojaštva je daleč naokrog zasedla postojanke. Goreča nafta je nudila grozne prizore požara in eksplozij. Gosti oblaki težkega dima so se valili proti nebu. Pri vsaki eksploziji so sodi leteli visoko v zrak, goreča razbeljena pločevina pa je padala naokrog. V neposredni okolici je vladala silna vročina in je bila velika nevarnost, da se ne vžgo tam stoječe lesene barake, na katere so metali gasilski hidranti velike množine vode. Tudi v bližini stoječi z vinom napolnjeni sodi so bili v skrajni nevarnosti. Ena izmed silnih eksplozij pa je zahtevala tudi človeške žrtve iz vrst gasilcev, ki so pred ognjem ščitili barake. Ekspoliral je sod z velikanskim pritiskom, ki je nekatere kar na tla podrl. Goreči razbeljeni kosi pločevine in obroči pa so padli med gasilce ter jih hudo poškodovali. Prva žrtev je bil Albert Žargi. Stal je med prehodom dveh barak in se ravnokar hotel umakniti eksploziji. Težak obroč ga je zadel od leve strani in ga grozno razmesaril. Zargi je bil star 36 let. Vršil je tapetniško delo pri tvrdki Naglas. Težko ranjen je bil gasilec Maks Leveč, magistratni cestni nadzornik. Kos pločevine mu je priletel od zadaj na glavo. Ker ni imel čelade, je dobil smrtnonevarno poškodbo, kateri je podlegel čez teden dni. Zapustil je ženo in 7 malih otrok. Znatne poškodbe so dobili še Anton Zgonc, Kalanššek Franc, Perme Ivan in Kosiček Avgust Rihard Engefsberger, predsednik pripravljalnega odbora za slovanski gasilski kongres. Alberta Zargija so slovesno pokopali 6., Maksa Levca pa 10. maja. Ob odprtem grobu je za mestno občino govoril podžupan g. dr. Triller, omenjajoč, da je Leveč tretja žrtev gasilskega poklica, odkar obstoja Ljubljansko prostovoljno gasilsko društvo. Pred 25. leti je padla prva žrtev Indof pri velikem požaru na Barju. Za Prostovoljno gasilno in reševalno društvo se je ob odprtem grobu poslovil z lepim govorom načelnik g. Josip Turk, ki je končal: »Kadar se oglasi rog s svojo žalostno melodijo, tedaj hiti vsak gasilec na pomoč, zapusti ženo in otroke ter se žrtvuje v svojem človekoljubnem poklicu za blagor bližnjega. Smrt 'ovari-šev nam ne jemlje poguma za nadaljnje delovanje. Potrti globoke žalosti izročamo trupla materi zemlji in kličemo iz dna srca: Z bogom! Na pomoč! V naših srcih klije čut ljubezni!« Prihodnjo nedeljo je imelo društvo svečano žalno sejo, na kateri je naklonilo obema družinama začasno podporo po 1000 K in je razdelilo .velikodušen dar neimenovanega dobrotnika tri tisoč kron med osirotele preostale ponesrečencev. Vsa javnost je takrat izdatno priskočila na pomoč z darovi in tako pokazala vso hvaležnost herojskim žrtvam težavnega gasilskega po- Mestni dom v Ljubljani, sedež ljubljanskih pi nih in poklicnih gasilcev klica, katerih imena se bleste ▼ častni kroniki dela za bližnjega in ostanejo zapisana v vseh naših srcih kot vzgled in vzpodbuda poznim rodovom. Gasilstvo na Češkoslovaškem Osrednja organizacija češkoslovaške* g p gasilstva je Zveza čsl. prostovoljnih gasilskih društev. Ustanovljena je bila dne 18. maja 1919, torej še le po pre« vratu; prevzela je nalogo skrbeti za čim popolnejšo strokovno in tehnično pripravljenost češkoslovaškega gasil« stva. Zveza sodeluje pri vseh državnih in samoupravnih akcijah za spopolni« te v gasilstva s tem, da daje nasvete pri sestavi raznih, gasilstva se tičočih zako« nov in uredb. Zveza je tudi reprezen* tančni organ čsl. gasilstva napram ino« zemstvu ter prireja skupne gasilske na« stope. Dalje je njena, večji del že izvr« šena naloga sestaviti enotno povelje« vanje in enotne vaje za vse gasilstvo ter vršiti vrhovno nadzorstvo nad vse« mi samaritanskimi organizacijami, ki so bile ustanovljene s pomočjo in pod« poro gasilcev. Za povzdigo tehničnega in strokovnega znanja izdaja zveza osrednje glasilo za vse čsl. gasilstvo, pa tudi razne gasilske knjige in vež« bovnike. Sedež zveze je v Pragi. V zvezi mo« rejo biti včlanjena vsa čsl. gasil. dru» štva, ki so ustanovljena po pravilih Zveze in po njih poslujejo. Odbor zveze se voli na tri leta; sedanji od« bor je bil izvoljen 25. avgusta 1929 s starosto Adolfom Seidlom na čelu Zveza je razdeljena na pet pokrajin« skih enot (češko, moravsko, šlesko, slovaško in poakarpatsko), ki imajo 294 gasilskih žup z 9515 gasilskih dru štvi in 264.600 člani. 745 gasilskih dru« štev ima že tudi ženske sekcije s 5882 članicami, 202 društvi pa naraščajske drvžine z 2033 naraščajniki. V samaritanskih četah, ki jih je vse« gr. skupaj 6682, je organiziranih 27.875 članov, 19.836 moških in 7123 ženskih, poleg tega pa še 587 naraščajnikov in 329 naraščajnic. Najmočnejša pokrajinska organiza« cija je »češka zemska hasičska jedno= ta«, ki je bila ustanovljena leta 1891, dočim so bili do tedaj organizirani nemški in češki gasilci v skupni osred« nji organizaciji. Češka enota ima danes 143 gasilskih žup s 5019 gasilnimi dru« štvi, s 770 ženskimi sekcijami in 76 na« jaščajskimi družinami. V češki enoti je organiziranih 157.360 članov, 5362 članic in 909 naraščajnikov, skupaj to« rej 163.541. Sedež enote je Praga, kjer je širši in ožji odbor. Obema načelju« jejo starosta Adolf Seidel, ki ima dva namestnika. V širšem odboru je zasto* panih vseh 143 gasilskih žup, vsaka z enim delegatom. Odbor je raizdeljen na šest oododborov: finančni, tehnični, organizacijski, samaritanski, muzejski in tiskovni. »Moravska zemska jednota hasičska«c je bila ustanovljena 27. junija 1883 s sedežem v Brnu. Načeljuje ji starosta Rudolf Ludwig. V teh 57 župah morav* ske enote je organiziranih 1699 gasil« sk;h društev s 47.441 člani, 168 ženski« mi sekcijami, ki štejejo 1113 članic. Po« leg tega je še 141 naraščajskih družin s 1331 naraščajniki. Skupno število vse« ga članstva znaša 49.957. V samaritan* skih četah moravskih društev je orga« niziranih 5616 članov, 2670 članic, med katerimi so tudi članice Rdečega kri« ža in 331 naraščajnikov. »Slezska zemska hasičska Jednota« je bila ustanovljena 1896 s sedežem v OpavL Starosta šleske jednote je Ru» dolf Gudrich. Enota šteje 15 gasilskih žup z 245 gasilskimi društvi; od tega je 194 čeških in 51 poljskih. V vseh ga« silskih društvih je organiziranih 9396 članov. »Zemska hasičska jednota pro Slo* vensko« je bila ustanovljena šele po vojni, dne 6. avgusta 1922. Uradni je« zik te enote je slovaški ter ima sedež v Turč. Sv. Martinu. Starosta je Milo« slav Schmidt; v enoti je organiziranih 78 gasilskih žup z 2560 društvi, ki šte« jejo okrog 42.000 članov. Samaritanskih čet, ki so jih pričeli organizirati šele poslednje čase, šteje ta enota 587 z 1942 člani in 455 članicami. »Zemska hasičska jednota pro Pod* karpatskou Rus« je najmlajša gasilska enota ter je bila ustanovljena 12. ok* tobra 1922. Njen starosta je dr. Petr Petrigal, njen sedež v Mukačevu. V enoti je organiziranih 36 gasilskih dru« štev z 1200 člani. Tu je gasilstvo šele v povojih, a se sedaj živahno razvija. Poklicne gasilske čete Poleg teh prostovoljnih gasilnih dru« štev so včlanjena v Zvezi prositovolj* nih češkoslovaških gasilcev tudi poklic« ne gasilske čete iz Prage, Plzna in Br* na. Najstarejšo organizacijo poklicnih gasilcev ima mesto Praga, ki jo je ustanovilo že leta 1853; ta organizaci* ja je bila prava matica vseh češkoslo« vaških gasilskih društev. Nastanjena je v modernem in naravnost vizorno urejenem gasilskem domu. Načelnik moštva je inž. Oldrich Uher, ki vodi praško poklicno gasilstvo že deset let ter ga je dvignil na višino, da se lahko kosa z vsemi mesti na svetu. G. Uher je osebno navzoč tudi na ljubljanskem kongresu slovanskih gasilcev. Skupno štev. praških poklicnih gasilcev znaša 258; gasilci so poslali močno deputa« cijo na ljubljanski kongres. Vse ga« silno orodje praške čete poklicnih ga« silcev je najmodernejše ter povsem motorizirano. Skupno je v garaži 31 najrazličnejših voz, od tega 14 avto* 'avanje-pravi stenski spori. Malokatere telesne vaje pripomorejo ženi do izpopolnitve njene lepote tako kot plavanje. Dobre plavalke imajo vedno lep stas in ako so previdne tudi zelo lepo polt. Paziti morajo na to, da jim voda in prehudo solnce ne pokvari kože. — Pravilna uporaba obeh krem Elida idealno osigura vsaki ženi lepo in nežno kožo. Pred kopelfo na prostem in zvečer preden se gre k počitku se uporablja nočna krema Elida. Ona povrne koži maščobo, ki ji je bila odvzeta. Po kopelji in vsak čas podnevi, ob solncu in ostrem vetru se poslužujte dnevne kreme Elida. Ta ščiti kožo ter ji da toliko opevano alabastru podobno barvo. \crehe elida mobilskih brizgaln, med njimi specijal« ne brizgalne za gašenje kemičnih ali bencinskih požarov. Na leto prevozijo ta vozila do 130.000 km, za kar potro* šijo 35.740 litrov bencina. V veliko pomoč je praškemu poklic« nemu gasilsfvu iizborno organizirani po« žarni telegraf, ki je izpeljan po vsej veliki Pragi v dolžini 350 km. Požarni avtomati so razdeljeni po vsem mestu in jih je 550. Te avtomate preizkušajo po dvakrat na mesec in po vsaki ne* vihti. Poleg tega ima poklicno gasil* stvo še lastno telefonsko centralo, ki je imela lansko leto 140.000 pogovorov. Slično izvedeno organizacijo ima tu« di plzenska gasilska četa, ki je bila ustanovljena leta 1869 s pomočjo in* struktorjev praških poklicnih gasilcev, Četa šteje 74 članov, ki jim poveljuje Dr. Mavricij Rus, mestni fizik v Ljubljani in neumoren delavec za izpopolnitev gasilstva. Vaclav Drviš. Tudi v Plzrru je že izpeljan požarni telegraf in sicer v dolži* ni 79 km in je nanj priključenih 129 požarnih avtomatov. Najmlajši poklicni požarni zbor ima mesto Brno. Poklicnih gasilcev je 51, vodi pa jih inž. Vladimir Volf. Posled* nja leta so izpeljali tudi v Brnu požar« ni telegraf, ki je dolg skupno 60 km in na katerega je priklopljenih 100 po* žarnih avtomatov. Slavnostni »Gasilec« Slavnostna številka »Gasilca«, glasila Jugoslovenske gasilske zveze, *ki izhaja že 34 leto, je izšla za slovanski gasilski kongres v povečanem obsegu in lepo opremljeni obliki. List ima 44 strani in prinaša poleg številnih slik jugoslovenskih gasilcev tudi celo vrsto fotografij slovanskih gostov, ki se bodo udeležili kongresa. Med prispevki sta tudi avtograma staroste slovanske gasilske zveze g. Adolfa Seidla in g. Mahač-ka, tajnika slovanske gasilske zveze. Poleg tega nudi »Gasilec« v celi vrsti zanimivo pisanih člankov, zanimiv pregled razvoja in delovanja našega gasilstva od njegovih prvih početkov pa do današnjih dni. List ureja g. Ljudevit Musek, IT. podstarosta JGZ, ki je s slavnostno številko znova dokazal, kako ozki stiki vladajo med našim gasilstvom in njegovo vrhovno organizacijo. Dr. Mihael Opeka, stolni kanonik in gasilski kurat v Ljubljani, Kongresna Ljubljana Ljubljana, 2. avgusta Ljubljana je vsa praznična, kongresna, docela prerojena. Že na zunaj se pozna, da je izginila legendarna zaspanost, ki jo pripisujejo slovenski prestolnici, upravičeno ali neupravičeno. Hiše večinoma prenovljene, vse v zastavah in zelenju, ki te prijazno pozdravlja skoro raz sleherno okno, nudijo izredno živo in pestro sliko, ki mora na vsakega napraviti že takoj prvi hip najlepši utis. Praznično razpoloženje pa seveda še najbolj dviga izredno lepo vreme. Po dolgotrajnem deževju in nevihtah se je kakor nalašč za gasilski kongres zopet pokazalo solnce, ki z mehkimi žarki boža priro-do in sipa blagodejno toploto, da le tu pa tam zahrepeniš po hladu v senci parka ali na vrtu restavracije. Ljubljanske ulice, ki so v poletnth mesecih običajno puste in prazne, kažejo izredno živahno lice. Od ranega jutra do pozne noči Tjlada vsepovsod živahno vrvenje. Med pestro množico, v kateri se posebno odražajo okusne in simpatične uniforme gasilcev, švigajo številni avtomobili, ki prevažajo skupine gasilcev z enega konca na drugL Miru si zlasti ne privošči neumorni kongresni odbor, a tudi gostje si hočejo ogledati Ljubljano z vseh strani. Ves dan prihajajo novi gostje iz oddaljenejših krajev dravske banovine, iz južnih pokrajin naše države in iz inozemstva. Gasilska armada, ki se zbira v Ljubljani, je od ure do ure močnejša in jutri, ko bo v svečani povor-ki defilirala skozi Ljubljano, homo imeli priliko, da si natančneje ogledamo veliko in strumno armado hrabrih Florijanovih vojščakov. Posebno zanimanje vzbujajo gasilci c/e čeljša in cenejša je PALMA zdravilna grenka v-o-da. DOBIVA SE POVSOD/ iz inozemstva, čijih uniforme se znatno razlikujejo od uniform naših domačih gasilcev. Ljubljančani z največjim zanimanjem motre po ulicah postavne fante in bradate može, ki se jim gasilski kroj kaj dobro poda. Največ je prišlo iz inozemstva Čehov, ki so v lepem številu pripeljali s seboj tudi svoje soproge ali druge družinske člane. Po večini so višji funkcionarji gasilskih organizacij, zvez in žup. . češki kroj je modre barve s srebrnimi in zlatimi našitki na ramenih. Cepiče so francoskega formata, nizke in ploščate z ravnim senčnikom ter s srebrnimi ali zlatimi našitki. Poljaki, ki so glede na veliko oddaljenost prispeli v prav častnem številu, imajo nekoliko temnejše kroje z mehkimi, četverokotniini čepicami s kotom nad senčnikom. Cepiče jim krasi državni orel in pod njim gasilski znak. Veliko pozornost vzbujajo nadalje Belgijci s svojimi temnomodrimi uniformami in visokimi kapami s širokimi zlatimi našivi. V velikem številu so prihiteli v belo Ljubljano gasilci iz sosednje savske banovine. Hrvatski gasilci nosijo po večini našim podobne gasilske uniforme, z ležečim ovratnikom, na katerem so odznaki društva. Kape so trde z ravnim senčnikom. Za razliko od Hrvatov imajo ponosni Bosanci name^tu čepic večinoma svoje rdeče fese, a gasilci iz Srbije šajkačo, ki pa se prav tako lepo poda k uniformi gasilcev kakor k uniformi postavnih gardistov. Najživahnejše vrvenje vlada *eveda okrog kolodvora in pri gasilskem Mestnem domu, kjer ima svoj urad kongresni odbor. Tu neprestano prihajajo in odhajajo ljudje, zbirajo se gasilci in drugi gostje ter odhajajo ordonanci s poročili in navodili na vse strani. Seveda se Ljubljana tudi ponoči ne umiri. Po napornem dnevnem delu se zvečer svežimo v hladu gostilniških, restavracijskih in kavarniških vrtov ob zvokih koncertnih godb, nad katerimi so Ljubljančani.nedavno nekaj godrnjali, ki pa so tudi tujcem prav všeč. Do zgodnjih jutranjih ur opažaš po uli cah razne ekskurzije, gasilske in druge, ki žele spoznati Ljubljano in njeno življenje tudi ponori. Preženejo jih šele cestni pometači in oblaki prahu, ki jih dviga pometalni voz. Jubilejno zborovanje nega in reševalnega Ob 9. uri je bila v Mestnem domu proslava 60 letnice obstoja delovanja »Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani«. Dvorana je bila slavnostno okrašena in že pred 9. uro so se pričeli zbirati v njej zastopniki raznih gasilskih društev iz Slovenije in ostalih gasilskih organizacij. Novzoči so bili: polnoštevilno člani predsedstva Jugoslov. gasilske zveze ter kongresnega odbora in navzoči so bili tudi številni župni gasilski staroste iz Dravske banovine. Njim so se pridružili zastopniki gasilskih organizacij iz ostalih delov države m. dr. predsednik Hrv. slav. vatrogasne za.iednice g. pl. Her-zič, predsednik gasilskih udruženj iz Srbije inž. Trček, poveljnik beograjske požarne brambe g. Milosavljevič, zastopnik Zveze gasilcev iz Bačke g. Kovadjev, gasilski starosta iz Pančeva dr. Lodz, delegati bosanskih gasilskih društev g. Pintar in mnogo drugih. V častnem predsedstvu so sedeli reprezen-tanti bratskih in prijateljskih gasilskih organizacij iz inozemstva m. dr. starosta Slovanske gasilske zveze gospod Seidl z g. Machačkom, zastopnik poljskega gasilstva varšavski vojvoda g. Tvvardo, delegat francoske gasilske federacije g. Guesnet, člani belgijske delegacije gg. Verdumen, Jamar in Ramlet, zastopnik litvanske gasilske zveze g. Skult, portugalske g. Viller, vodja mo-ravske gas. jednote g. Ludvik, slovaške g. Schmidt, podkarpatske dr. Šimanovski in Merkovski, delegat bolgarskih gasilcev g Petev i. dr. Poleg gasilskih dostojanstvenikov so prišli počastit jubilejni zbor ljubljanskih gasilcev: kumica prapora ga. dr. Tavčarjeva, kot zastopnik bana načelnik dr. Graselli, delegat mesta Prage obč. sv. Martinec, župan dr. Puc s podžupanom prof. Jarcem ter obč. svetnikoma Likozar-jem in Urbasom, bivši ljubljanski nar. poslanec dr. Kramer, avstr. gen. konzul dr. Pleinert, čsl. konzul dr. Resi. belgijski konzul dr. Dular, predstavniki Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Fux, Milko Krapež, Ka.izelj in Flegar, predsednik obl. odbora Rdečega križa dr. Kre.iči in zastopniki skoraj vseh državnih uradov in javnih korpo-racij m. dr. podpredsednik apelac. sodišča dr. Golia, viš. drž. tožilec dr. Graselli upravnik policije dr. Guštin, vseučiliški rektor dr. Dolenc, predsednik notarske zbornice dr. Hudovernik, poslevodeči predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, predsednik zdravniške zbornice dr. Rus, ravnatelj Pokojninskega zavoda dr. Sagadtn itd. Med številnimi novinarji smo opazili tudi zastopnika češkega tiska Mareka in poljskega tiska dr. Kneblewskega. Med topovskimi streli na Gradu je otvoril jubilejni občni zbor starosta go* spod Josip Turk, ki je pozdravil starosto slovanske gasilske zveze Seidla, zastopnU ka poljske gasilske zveze, vojvodo Fvvar« da, predsednika francoske gasilske zveze Guesneta in vse druge delegate, kumico dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo in narodno ženstvo in imel slavnostni govor, V katerem je izvajal m. dr Nagovor staroste Turka 60 let je poteklo, kar je tedanji mestni župan dr. Josip Zupan pozval ljubljansko prebivalstvo, naj "se po zgledu drugih svetovnih mest združi v organizaciji prosto« voljnega gasilstva. Veliko število dobrosrčnih in uvidevnih ljubljanskih meščanov se je odzvalo temu pozivu in kaj kmalu je bilo ustanovljeno prvo gasilno društvo, kateremu je krepko in junaško stopil na čelo naš nepozabljeni meščan, blagopokojni tovariš Doberlet Fran, ki je ustanovil, organiziral in vodil naše društvo dolgih 13 let (od 28. III. 1870 do 7. V. 1889), nakar ga je za dobo 13 let (od 7. V. 1899 do 22. V. 1913) nasledil vele. zaslužni načelnik, istotako že blagopokojni tovariš Štricelj Ludvik, ki je društvo uspe-šno vodil do svoje prerane smrti (22 V 1913). Po njegovi smrti je društvo izbralo me» ne za svojega načelnika in vodil sem dru« štvo do svetovnega prevrata (od 7. VI. 1913 do 20. VI. 1920), nakar so društvu za krat« ko vmesno dobo 4 let (20. VI. 1920 do 18. V. 1924) načelovali pokojni tovariš Dintar Anton (od 20. VI. 1920 do 8. I. 1922) ter že živeča Križnar Ivan (od 8. I. 1922 do 14 V. 1922) in Hojan Janko (od 14. V. 1922 do 18. V 19241 nato na se je društvo po« novno zaupalo meni Tako mi je danes da« na častna naloga, da v imenu šestdesetlet« Prostovoljnega gasil-društva v Ljubljani nega jubilanta pozdravim njegove mile go« ste in se iskreno zahvalim za tako častno in številno udeležbo. Ljubezen do bližnjega, srčna želja po* magati trpečemu v nesreči, je združila pred 6f> leti ljubljanske samaritane v velevažno institucijo: v prostovoljno gasilno in reše« valno društvo. Kaj znači to društvo za mestno občino ljubljansko in njeno prebivalstvo, ve vsakdo ki le malo pozna delovanje, namen in smo« ter prostovoljne gasilske organizacije. Milijone in milijone narodnega premo« ženja je že društvo otelo pogubi v dobi svojega obs.toja. Ni bilo požara, ni bilo povodni, ni bilo potresa, ni bilo katastrofe in nezgode v Ljubljani, kjer bi ne nastopili ljubljanski •gasilci in ne bi krepko ter junaško posegli vmes. Koliko: tisoč in tisoč, da milijon in še več ranjencev in bolnikov pa so neutrudlji« vi ljubljanski gasilci prevezali in prenesli v bolnices in iz bolnic med svetovno vojno! Da težko in naporno je bilo to 601etno delovstnje ljubljanskega gasilstva, vendar pa polno tolažbe in pomoči, polno junaštva in kreposti, polno svetega navdušenja za vzvišeno gasilsko idejo. S krvjo svojih vne« tihj šlan^ti jje društvo dokazalo, da dobro čSiŠaP ifi tirani evangelij, ki ga je prejelo od , svojih ustanoviteljev, da njegovi člani niso paradni gasilci, ampak možje, ki ne žrtvujejo le vsojega zdravja in svojih moči, temveč tudi svoje življenje za srečo in do« brobit svojega bližnjega, svoje okolice in svoje ljubljene domovine. , Ljubljansko gasilno društvo je matica slovenskega dela, pa tudi jugoslovenskega gasilstva sploh, kajti ono je po svojih agil« nih prvoboriteljih razširilo gasilsko misel Sirom cele naše domovine. -Čeprav* živimo v dobi krutega boja za vsakdanji kruh, čeprav brodimo po ogab« nib materijalističnih mlakužah. vendar lah« ko s ponosom trdimo, da vkljub temu ide« ja prostovoljnega gasilstva še vedno uspeva, kajti naše društvo šteje danes po 60 le« tih svojega obstanka še vedno nad vse čast« no število vrlih mož in mliden.čev, ki se hočejo prostovoljno in brezplačno žrtvovati delu iz ljubezni do bližnjega in do svoje ljubljene očetnjave. Zagotavljam vas čestita gispoda da r.o ljubljanski gasilec ostal zvest svojim parrio na Tabor s svojim naslovom. Isto tako prosi za slike nedeljskega izleta v Vrata m odkritja spom. plošče bratu V Živahno gibanje v sokolskih društvih moramo zaznamovati zadnje čase glede snovanja lutkovnih odrov. Ko si je svoje« časno Sokol I. na Taboru pred štirimi le« ti osnoval svoj oder, mu je sledil pred letom Ljubljanski Sokol, sedaj pa b.mo imeli že lutkovne odre tudi v Konjicah, Zagorju ob Savi in sosednih Trbovljah ter Tržiču na Gorenjskem. Prepričani pa smo, da bodo sledila še druga sokolska društva, ki imajo svoj lastni dom in s tem podano možnost, da pripravijo svoji mla. dini mnogo veselja z lutkovnimi predsta« vami. V spomin brata Antona Maleja je ustanovila Češkoslovaška Obec Sokolska v Pragi poseben štipendijski fond za ju« goslovenske vaditelje, ki bodo obiskovali v bodoče vaditeljske tečaje ČOS v Tyr. ševem domu v Pragi. S tem je bratsko če« škoslovasko Sokolstvo postavilo trajni spomenik preminulemu borcu v srcih vseh Sokolov, zlasti pa vaditeljev«gojencev ime. nevanih tečajev, ki jim bo brat Malej ved. no vzor sokolskega telovadca ki tekmo« valca. Prednjaški tečaj za ameriške Sokole se bo vršil v Ljubljani od 5. do 20. avgu« sta^ pod vodstvom saveznega načelništva v. prostorih Ljubljanskega Sokola deloma v telovadnici, deloma na letnem vežbališčem pod Tivoli. Kakor izvemo, se bo tečaja udeležilo okrog 12 borcev, ki prispejo v Ljubljano 5. avgusta. Ideal dobre gospodinje je pravo terpentinovo MILO ker se z njim uspešno pere vse, tudi najfinejše tkanine. 288 Taborenje društva Beograd«matica. Med sokolskimi društvi je Beograd.matica uvedlo taborenje že leta 1921. Od tedaj si je tako izpopolnilo svoj šotorski inven« tar in notranjo opremo, da jo lahko sma« tramo kot vzorno. Letos so si izbrali kot prostor za letovanje Biograd na morju bli« zu Šifcenika. Tabor je poln sokolske dece, ki je glede higijene pod nadzorstvom ta« borskega zdravnika. Dalje imajo tamkaj posebno kuhinjo, sprejemajo goste, prire« jajo javne telovadbe itd. Letos jih je v ta« boru okrog 120 oseb iz vrst članstva, dece in naraščaja, ki ostanejo vsaj 40 dni zu« naj. Najmanjši prispevek je od 400 do 800 dinarjev. Kje tabore letos sokolska društva? Sokolska župa Novi Sad si je kupila v No. vem gradu v Boki dvonadstropno hišo, kjer je prostora za 120 oseb. Članstvo se seveda te dobrote v obilni meri poslužuje. Sokolsko društvo Beograd«matica se je utaborilo blizu Biograda na morju tamkaj pri Šibeniku, Beograd I. pa si je izbral kot taborišče Koviljačo v moravski bano« vini. Sokoli iz Sokola II. v Beogradu pa so odšli taboriti v Jajce v bosanske šume. Zemunoi pa hodijo že več let v Makarsko. Belovarski Sokoli so na letovanju v Šibe« niku, Zagrebčani v Selcah na morju. Med planince pa so šli Užičani, ki so se utabo« rili na Zlatiboru. Dopisi RIMSKE TOPLICE. Vljudno obveščamo prijatelje Sokolstva in ljubitelje do« vršeme telovadbe, da je obljubil svoje so« delovanje na našem javnem nastopu 3. av« gusta tudi svetovni prvak br. Primožič. Kakor nam je sporočeno, se mu bodo pri« družidi tudi še drugi bratje luxembourške tekmovalne vrste. KAPELA—SLATINA RADENCI. Po« daljšami rok za prijavo Vodnikovi družbi poteče 15. avgusta, zato prosim vse za« mudnike, da čim prej poravnajo članarino. Poznejše priglasitve se ne bodo mogle upoštevati. Poverjenik. Popolna razprodaja datnskih oblek svilene vseh vrst od Din 140.— domače perilne od Din 60.— športne bluze in krila od Din 70.— F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si blago v izložbah! 10155 Razstava izdelkov tovarne Rosenbauer & drug Svetovno znana tovarna gasilskih potreb« šoin K. Rosenbauer ir. drug v Celju, ki jo vodi znani gasilski strokovnjak g. Košir, razstavlja na gasilski razstavi na velesej« mišču svoje nove malomotorske brizgaine »Mali Florijan«, srčkano orodje, ki tehta le 50 kg, pa vendar deluje čudovito pri požarih. Dvocilinderski motor s 15 in 20 HP je grajen kot stroj na visoki pritisk in je znan zaradi svoje izredne gasilne zmožnosti po vsej Evropi. Moderna ga« silska tehnika zahteva visok pritisk za gašenje in da premaga dolge cevne linije in večje vspone. Izredna novost je 4 cilin« derski agregat, ki je grajen prav čvrsto in ga .štirje možje prav z lahkoto nosijo ter ima patentirano sesanje potom plin. skega pritska. Ta 4 cHinderski agregat prav lahko odklopimo od priklopnega voza in ga istotako zopet naglo priklopimo. Na. dalje je razstavljena krepka priklopna mo« torka s 30 HP, ki ima prav tako sesalno napravo na plin. Vse te brizgaine lahko črpajo s posebno patentirano .sesalno napravo za globine potrebno vodo iz vodnjakov, globokih do 20 metrov. Posebno zanimiva novost .so Rosen« bauerjevi takovi avtomobili, ki opravljajo sledeče posle: škropijo ceste do4 16 metrov širine, iz. pirajo ceste pod pritiskom, izbrizgava jo vodo iz tanka kot prvo pomoč pri požaru, črpajo vodo vz rek in jo brizgajo pod vi. sokim pritiskom na plamene. ► Razstavljen je tudi voz za gasilsko mo. štvo, ki ga tvrdka dobavlja tudi s spre. daj vdelano črpalko in ki ima pri zadnjih kolesih dvoosni pogon, ki ga usposablja, da more voziti čez drn in strn preko vseh ovir. V celoti nudi razstavljeno orodje prav imponirajočo sliko, obenem pa tudi polno garancijo' za izborno kakovost na podlagi dolgoletnih izkušenj. Ako žel»* imAfJ lepe kuii**, pristopi k Vodnikovi družbi! njene prebivalce. Razdejanje, ki ga je po vzročila vremenska furija je strašno. V ozkem, komaj kilometer širokem pasu je prihrumela nevihta tam izza Blok in piav riad Sodražico in bližnjo okolico, kjer so imeli vaščani svoja lepa polja in skrbDO obdelane njive, se je vsulo izpod neba, da je bilo v par minutah uničeno vse: poljski pridelki, pašniki, sadno drevje. Sedaj je vse le še najotožnejša jesenska slika. Drevje, kar ga ni izruvalo in polomilo, je oklešče« no do zadnjega lista, lubje je razcefrano, da se mlajša drevesa nikdar več ne opo« morejo, po tleh pa leži polno obtolčenega, nedozorelega sadja, vse, kar ni splavila de« roča voda, ki je drla do pol metra globo« ko izpod okoliških hribov skozi Sodražico. Po cestah leže kupi razmetanih desk, po« lomljenih plotov, razbite opeke, sena, od« lomljenega vejevja in slično. Žalostna sli« ka. da jo je težko opisati. Po pripovedovanju Sodražčanov, tudi najstarejših, ne pomnijo, da bi jih kdaj prej doletela taka vremenska nesreča. Pač je prihrumela leta 1897. nad vas nevihta, med katero je padala kot oreh debela toča in uničila vse poljske pridelke, vendar pa ni bilo viharja in so hiše ostale nepoško« dovane. Sedaj pa je prihrumela nevihta s tako silo in tako iznenada, da ji niso utek« li niti tisti, ki so delali na bližnjih poljih. Okoli četrte ure popoldne se je nebo nad Blokami potemnilo in so vsi mislili, da se ho nevihta prav tam izdivjala. V kratkih minutah pa je tudi Sodražico objela tema kot pred nočjo. Pričele so padati težke kaplje, od zapada je završalo in med vihar« jem in tulenjem zračnih vrtincev, ki so se zazrli v Sodražico, je pričela padati toča do debelosti kurjega jajca. Vihar je dvigal deske s tal, jih trgal od slemen in nosil Tiad hišami kot papirne lističe. Opeka se je vsula s streh, v hiše je lila ploha, da je bilo v stanovanjih za ped visoko vode. Toča, ki jo je pošev nosilo nad hiše, je pobila vsa okna, ki so obrnjena proti za« padni strani. Iznenadeni ljudje so tiščali vrata, ki jih je vihar sunkoma odpiral, ma« šili okna, skozi katera je padala toča, toda to vse ni nič zaleglo. Skozi razkrite strehe je padala toča na podstrežja, lilo je kot iz škafa in od stropov je tekla voda kot izpod kapa. Tisti, ki so delali na polju, so se za« tekli pod bližnja drevesa, pa jih je pre* gnalo treskanje in lomljenje dreves. V mraku in gosti toči, da ni bilo videti dva metra pred seboj, so skušali doseči svoje domove. Debela toča jih je pa potolkla do krvi. Nekateri imajo podplutbe po vsem životu in otekline po glavi. Mikuličevega hlapca, ki je delal na polju, je do nezavesti okrestila. Polno podplutb je dobil tudi po« Star iz Loškega potoka, ki ga je nevihta zajela na cesti. Njegovi preplašeni konji so klecali na kolena in tiščali glave med pred« nje noge. Prav ko je hotel s konji pod Mi« kuličev kozolec, je zračni vrtinec pograbil novozgrajeni objekt in ga popolnoma raz« dejal. Bržkone bi poštar ne ušel smrti, če hi ta čas že vedri pod kozolcem. Neka de« klica je dobila živčni napad, vendar jo je takojšnja zdravniška pomoč ubranila huj« ših nosledic. Od 150 hiš, ki jih šteje Sodražica, nI ostala prav nobena nepoškodovana. Z vseh streh je pometalo opeko, nekatere tudi po« polnoma odkrilo, poškodovalo dimnike in pobilo okna. Samo pri Fajdigi je pobitih 112 oken. Prav hudo je poškodovalo ob« činsko hišo. Razkrilo je streho in pobilo okna, da je bilo v hiši na mah ped visoko vode in toče. Kot v drugih hišah, je tudi J potreb že ae fcrfle reč pet nekoliko sekundnih litrov, kar znači zaenkrat dovoljno količino za najmanj de« t let t Že poprej omenjena stanovanjska kriza, ki traja že dolgo vrsto let in ki se vsako« i letno stopnjuje, sili k zidanju novega, mo« dernega hotela, ki bi moral vsebovati okoli 200 sob. Del hotela bi naj bil urejen tako, da zamore služiti i za zimsko sezono z vsem komfortom. Kot edino pripravno me« sto za hotel je južna stran pod Aleksan« drovim domom, ki je solnčna in zdi kar je za bolnike najvažnejše. Raz ven tega jc to mesto v precejšnji bližini centra zebra* — Preureditev dijetetične kuhinje potoka vilišča. Ledenica, ki stoji sedaj na tem me« stu že svojih 80 let, mora izginiti, ker ne spada tja. Cesta, ki teče mimo, bo itak po že izgotovljenem načrtu prestavljena. Kre« nila bo že pri »Solncu« v južno smer in tekla paralelno ob železniški progi, tako, da se bo vozni promet vršil ob periferiji zdra* vilišča. Nameravana asfaltacija sedanje ce« ste od »Solnca« do »Pošte« torej odpade zaradi preložitve. Šele po dograditvi nove* ga hotela in nove ceste se bo odstranil se« danji hotel »Pošta«, ki ne odgovarja več se« danjim porebam. Kopališče Styria II in Hidroterapija sta svojo nalogo že davno izpolnila, zaradi če* sar je v programu tudi novo, prostorno in moderno kopališče, kjer se bodo dobivale vse medicinalne kopeli, kakor ogljikove, solne, smrečne in kisikove kopeli. V isti zgradbi bo hidroterapija z vsemi naprava« mi po prof. Winternitzovi metodi. Tam bo« do tudi vse električne kopeli, gimnastika, inhalatorij ter posebni prostori za masažo. Kopališče bo stalo pred sedanjo Hidrate« rapijo ter bo leva fronta segala skoro do verande sedanjega hotela »■Pošte«, tako da odgovarja sredina kopališča sredini zdra« viliskega parka. Sedanje kabine v Stvria I l?.,11 Pa se Preurede v stanovanjske "svrhe. Zidava novega kopališča je ravno tako nuj« na ko hotel in vodovod, zaradi česar je priporočljivo, da se zida vse istočasno, da se ne moti večkrat sezonskega obrata. Ako se počne z zidanjem letos takoj po sezoni, imamo upanje, da bo Rogaška Slatina do« grajena vsaj v letu 1932. io s tem odstra« njena stanovanjska mizerija. V seji zdraviliške komisije je bilo tudi prerešetano nujno vprašanje preureditve dijetetične prehrane bolnikov. Da bo zamo« gla, dijetetična kuhinja ustreči svoji nalo* gi v popolno zadovoljnost bolnikov in zdravnikov, je zdraviliška komisija skleni« Ia, predlagati banski upravi, da se švicarija strogo loči od dijetetične kuhinje. Stara »švicarija« naj bo v bodoče le švicarija v pravem pomenu besede, kakor je bi'a pred vojno, nova »švicarija« pa se preuredi v strogo dijetetično kuhinjo, kamor ima pri« stop le on h kise izkaže s pismenim dije« tetičnim predpisom kopališkega zdravnik*. Proslava 600-letnice Kočevarjev Za velike svečanosti, Id se vršijo te dni pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja, so zgradili v Kočevja ogromno slavnostno lopo na sveta Dijaškega doma. Mariborski parni valjar kot pri prev matorja. gostilna. Pa tudi drugače fe Anžovčeva hV ša znana daleč preko Poljanske doline. Na dan sv. Ignaca je praznoval sedanji gospodar te hiše, Nace Cadež svojo 701et« niča. Tudi gospodar je znan daleč po de* želi. V visoki starosti vedno čil in duho« vit Se prikupi vsakemu gostu in težko je slovo od njegove hiše. Od očeta, ki je bil tudi Nace, je prevzel pred dobrimi 40. leti gospodarstvo ter je bil ravnotako kakor oče več let poljanski župan, cestni odbor* nik in zaupnik v raznih uradnih funkcijah. Poleg dobrega srca in duhovitosti ga diči kremenit značaj. Svoje napredno mišljenje je vedno potrjeval z dejanji in vsa korist« na društva je požrtvovalno podpiral. Ko smo pred 10. leti zidali sokolski dom, je bil med prvimi podporniki, seveda je tudi vsa njegova družina takoj pristopila k no« , vo ustanovljenemu Sokolu. Vzorna domačija z velikim čebeljnakom priča, kako dobro pozna vse panoge kme« tijstva, koliko koristi drugim s svojimi bo» gatimi izkustvi tn s svojo dobroti j ivostjoi pa kaže veliko število prijateljev in ljudi, ki so mu hvaležni. Tudi pokojni dr. Tav« čar je često zahajal v njegovo hišo in prav rad je imel našega vedno veselega in dov» tipnega Načeta. Jubilantu iskrene čestitke z željo, da H doživel še mnogo srečnih let katere s toploto še spravili k življenja. In vse to divje razdejanje je bilo izvrše« no v pičlih petih minutah. Takoj nato je za hip posijalo soface, da je bilo jasno videti vso grozo, potem pa je pričelo pohlevno deževati. Ljudje so se takoj spravili na strehe, da vsaj za silo za« krijejo odprtine. Nekateri so se do pol« noči trudili s prekrivanjem streh, potem se je pa zopet vlil dež in ni prenehal do drugega dne opoldne. Župan g. Ivane je takoj obvestil sresko poglavarstvo v Kočevju, da bi se ocenila škoda. Le«to pa je javilo, da nima strokov« nih cenilcev in se je obrnilo na bansko upravo. Želeti bi bilo, da uradna komisija hitro preceni škodo in se priskoči na po« moč najbednejšim, ki so ob ves pridelek in jim sedaj grozi beda. Po približni cenitvi je na poljih do 2 mi« lijona dinarjev škode, koliko škode je pa na poslopjih, pa cenitev še ni mogoča. Kjer je voda uhajala tudi v stanovanja skozi podstrešja, bo treba razkopati stro« pe in izmenjati razmočeno trsje. Danes je večina hiš že na novo prekri« tih. Pridno pospravljajo izruvano in po« lomljeno drevje, čistijo ceste in skladajo razmetan les. Pred hišami suše razmočeno opravo, posteljnino in perilo. Z žuljavimi rokami hite, da vsaj v Sodražici izbrišejo sledove besnečega elementa. Sodražčane je nesreča doletela še toliko hujše, ker so se letos vsi veselili dobre le« tine. Sadno drevje, ki lani ni skoro nič ob« rodilo, se je letos šibilo pod težo sadov. Poln je bil fižol, koruza lepa, da že dolgo ne tako. Detelja je najlepše cvetela, prav tako so dobro kazali tudi ostali poljski pri« delki. Veselili so se Sodražčani dela svojih pridnih rok, pa jim je bilo vse v kratkem času uničeno. Naj jim oblasti pomagajo, da jih kolikor mogoče podpro v tej veliki nesreči. Gasilski stolp, ki nra je vihar raztrgal pločevinasto čtreho in dve močni steni, da je videti skozenj Konstrukcija novega ljubljanskega letala Novo letalo je bilo zgrajeno po načrtih inž. Stanka Bloudka, in sicer po principih moderne gradnje: čim manjša teža, tem manjši zračni odpor. Posebnost novega letala ko križani nosilci v krilih. Zaradi tega je tudi konstrukcija vozila drugačna. Bencinski tanki so bili odstranjeni iz letalčeve bližine in Na ciljn. Transformatorska postaja na prostem, ena najmodernejših v Jugoslaviji Nova tehniška zanimivost v Mariboru matorski postaji na presenetljivo enostaven način postavili na tla in od-vedli j,a določena mesta. Ves transport treh transformatorjev je trajal približno tri dni. Falska elektrarna napaja sedaj mesto Maribor z električnim tokom iz stikalne v Radvanju, kamor vodi s Fale daljnovod napetosti 10.000 voltov. Iz te stiskalne vodijo tudd 10.000-voltni odcepi v mariborsko okolico. Omenjeni daljnovod, ki teče vzporedno daljnovoda za Laško, pa sedanjih Grozna slika razdejanja v Sodražici Polja so popolnoma uničena - Niti eno poslopje ni ostalo nepoškodovano - Ljudi je toča stoHda do krvi - Hitra pomoč nujno potrebna kar vedo povedati zlasti radioamaterji, ki v tem oziru poznajo Ljubljano in Maribor. Razpoložjiva moč postaje bo znašala, kot rečeno, skupno 9000 kilovoltamperjev, kar odgovarja približno 10.000 konjskim silam. V postaji je seveda predvideno vse potrebno za četrti, rezervni transformator iste velikosti kot so ostali trije. Nova postaja, lri bo, kakor čajem«, začela obratovati že letos v septembru, je vsekakor lep nspeh moderne tehnike in bo nedvomno znatno prispevala k napredku Maribora. nameščeni v krilih. S tem je nevarnost eventualne eksplozije izključena. Letalo je opremljeno z motorjem Cirrus Mark II., ki je bil naročen v Angliji, in doseže z njim letalo do 200 km hitrosti. Motor razpolaga z 80 HP, letalo se lahko dvigne do 4500 metkov visoko, njegov akcijski radius pa iznaša 600 km. Novi avion, ki je živordeče barvan, s srebrnim pasom na trupa, je bi L razen motorja, popolnoma ves zgrajen doma, gradili so ga okoli leto dni in je veljal nad četrt milijona Din. Danes ob 11. bo škof g. dr. Gregor Rozman letalo blagoslovil, nakar bo slovesno krščeno. Kumovala bo ga. Ksenija Hribarjeva. Proslave, ki je pač zgodovinskega pomena za razvoj naše mlade civilne avijatike, se udeleže tudi gostje iz Zagreba, iz Gradca pa prispe znani letalec Eamor s tri sedežnim letalom. V Radvanju Je postavila Elektrarna Fala novo moderno transformatorsko postajo Maribor, 2. avgusta. »Kaj neki bodo s temi velikimi kotli?«, so se vpraševali Mariborčani, ki so »videli te dni prevažata velike, čudne železne omare s koroškega kolodvora tja ven v Radvanje. »Gotovo so kotH za žganjekuho!«— Ne! - »So pa parni kotli!c — Tudi ne. mehka in razvožena cesta ne bila kos takemu transportu. Sedanje krasne gladke in solidne ceste se ne veseli le avtomobilisr, temveč tudi drugi vozniki in pešoi. Iz Švice prispele transformatorje je 30-tonski železniški žefjav naložil na poseben, v to svrho konstruiran, železen trati športni voz, s katerega so jih v transfor- Na koroškem kolodvoru dviga SOtonski žer-av transformator z vagona na posebni, za prevoz po cesti dobavljeni voz. Težko sopihajočl mestni parni valjar je namreč vlačil velike električne transformatorje elektrarne Fale za novo mariborsko transformatorsko postajo. So pa bili to res tudi pravi orjaški stvori moderne tehnike. S takim transformatorjem naložen voz ni tehtal nič manj nego 22.000 kg, zato pa je transport takega bremena tndi prilično kompliciran. V ta namen so že letos pomladi temeljito popravili Radvanjsko cesto vse do stikalne t Radvanju, ker bi popreje Nace Čadež - 70-Ietnik Poljane, -L ?a*gusta. Dobre četrt ure od Poljan r. v Srednji vasi je ob • cesti velika in grb iz igralnih kart nam Sodražica, 1. avgusta. Že iz prvih poročil o vremenski kata« »trofi, ki je doletela središče industrije su« hs robe Sodražico, se je dalo posneti, da je bila nesreča usodna za vso Sodražico in tu pokvarilo vso pisarniško opremo, pre« močilo strope, da še danes curlja voda od njih. Spise, ki so bili v zaklenjenih preda« lih, je premočilo, da je pisava na njih vsa razmazana. Hudo je prizadet tudi gasilski stolp, ki je prislonjen na občinsko hišo. ka^- ga je ohranilo pred popolnim razdeja« njem. Raztrgalo pa mu je pločevinasto streho in izruvalo dve močni leseni steni, obsežni dobrih 10 kvadratnih metrov in ju neslo čez sedem bližnjih hiš ter treščilo ob tla. Močna drevesa je ruvalo s koreni« nami vred iz tal, druge je prelomilo, vse pa do golega okrestilo listja in sadežev. Na poljih ni poznati, kje je rasel krom« pir, fižol, detelja in drugi pridelki. Kot po« žgana so obširna polja in njive vse tam proti Globeli pod Blokami. Sem pa tam še stoji pošev kaka fižolovka ali visi iz zemlje golo koruzno steblo. O semenski de« telji, s katero je bilo zasejanih več njiv in je bila v najlepšem cvetju, ni nobenega sledu več. Prav tako je z vso zelenjavo. Prašičja krma, repa, korenje, pesa in tudi krompir, je vsa uničena. Tudi tisto, kar je ostalo v zemlji, ni niti na pol dozorelo in je potolčeno, da bo segnilo. Kako orjaški je bil vihar, priča kar iz tal zruvana zemlja, ki jo je razmetavalo naokrog. Še danes zjutraj je ležala v kot« linah in kotanjah debela toča. Preplašena goved je še po nevihti mu« kala do jutra, ves dan se svinje niso upale iz svinjakov niti do korit. Po vrtovih so našli polno mrtvih ln omamljenih tičev, največ lastovk, in so ne« Radvanju veliko moderno transformatorsko postajo na prostem in obenem popolnoma predelava in povezuje sedanjo stikalno. Nova postaja popolnoma sliči transformatorski postaji v Laškem in obstoji iz treh transformatorjev po 3000 kilovoltamperjev, ki bodo transformirali daljnovodu o napetost 80.000 voltov na 10.000 voltov, Kakor jo potrebuje omrežje Maribora in okolice. Ta napetost 10.000 voltov se seveda v mestnih transformatorskih p »stajicah še enkrat transformira navzdol na 380 oziroma 220 voltov, kakor je to pač potrebno za motorje oziroma za razsvetljavo. pv>"eg Le na ta način bo zadeva djjetetične pre« hrane bolnikov pravilno rešena. Delo na pokritju slatinskega potoka, ki nikakor ne odgovarja sanitarnim in higi« jenskim predpisom, se mora letos takoj pričeti. Je to tako nujna stvar, da menda ne bo več treba debate o tem. V posebno poglavje spada sedanji način rezerviranja sob, ki se bo moral temeljito spremeniti, da zamoremo računati na bolj« ši finančni uspeh ter na pritok bolj izbra« ne publike. Na vsak način moramo skrbeti za to, da dobe naši državljani-več prilike za cenejše lečenje v domačem zdravilišču, da ne bodo prisiljeni iskati si svojega zdravja v tujini in tam trošiti težke novce samo zaradi tega, ker zasedejo domače zdravilišče tuji gostje, ponajveč Madžari, ki jim je rezerviral od zdravilišča plačani agent sobe že davno pred pomladjo za po« četek meseca julija! Iskrena želja celega slatinskega okraja jc, razširiti zdravilišče in ga modernizirati po vseh zahtevah moderne balneologije v sre« čo in zadovoljstvo domačega ubožnega pre« bivalstva ter v — zdravje vseh onih, ki si iščejo zdravja v Rogaški Slatini. Dr. F. Kolterer, zdravil, in kopal, zdravnik Največji in najboljši zvočni film! V glavni vlogi govori in poje sloviti Ob 3., 5., 7. in 9. nri zvečer Singing Fool ■■(Sonny Boy)H Predprodaja od 11. do pol IS. ure! Elitni kino »Matica" Telefon 2124 čudne zadeve v Prekmtirju Dolnja Lendava 31. julija Živimo še vedno pod vtisom prebarvanja napisov v Dolnji Lendavi. Še večje razburjenje pa je povzročil članek v Kleklovih »Novinah«, ki govori o tej zadevi. Članek je tako značilen, da ga je treba v celot! podati v presojo nacionalni javnosti. Članek seg lasi: »— Sebe naj bi prefarball! Preminočf tjeden so v D. Lendavi nekši čarni ptički prefarbali table trgovin i tudi napise na grobnih spomenikaj na pokopališči. Večinoma so prefarbali madjarske napise, a tudi nešternoga slovenskoga. Namen toga dela ie jasen. Slovenski napis so zato prefarbali, naj nišče ne bi mislo, ka se je cela akcija vršila proti Madjarom, to je proti madjarskomi napisi. Vsako dete razmi to. S temnordečo farbov so tak samo tisti mogli v noči prefarbati napise i onečastiti posvečeno pokopališče, ki se držijo za stebre slovenske misli i državne ideje tfi na meji ali v državi Ali pitamo, jeli je pa s tem država i slovanska miseo pridobila? Po tem divjem djanji bo vsak človek kakoli narodnosti je. naj je samo pravičen i pošten, sodo, da je ta stopnja tistih liidi, ki so to napravili, štokoli so že to odkrila: velko pomenkanje tiste dužnosti, štero more meti čolvek do svojega naroda Ali povejte odkrito, jeli bo sodba za nas Slovence ugodna, če smo mi to norijo naredili!? Jeli do sodili od nas, da smo kulturni; ka razbijamo tisto, ka naša oblast dovoli? JeK do sodili od nas, da smo pobožni, da niti pokopališči ne damo mira po noči, kda se niti divjačina tu ne pokaže!?, Ali do sodili od nas, da ščemo živeti v miri z našimi sodržavlani, ki neso slovenske ali slovanske narodnosti!? Ta noriia je več škodila narodnoj misli, slovenskomi narodi ! državnoj ideji na meji, kak hasni več letno delo vučitelov za narodno idejo po naših šolaj! Bodimo ednok že plemeniti! Če pa neščemo biti, poberimo svoja šila i kopita se, ki bleste nekako izzivajoče po-liije! Dajte nasilneži mir našoj mirno] SIo-venskoj Krajini!« To je že tretji primer v desetih letih da so bili napisi v Dolnji Lendavi prebarvan! Vsako nasilje je vredno obsodbe. Resni prekmurski nacijonalni krogi niso posegali nikoli po nasilnih sredstvih in teh tudi ne odobravajo. Odkrito pa bodi povedano, da so lendavski spakedrani (slovenski) napisi za nas kulturen škandal. Drugo vprašanje, ki za našo javnost tudi obstoja, pa je, al! so v Prekmurju sploh potrebni dvojezični napisi? Vsak tujec, ki pride v Lendavo, začuden gleda šopirajoče se madžarske napi se, ki bleste nekako nekako izzivajoče poleg v kot stisnjenih slovenskih. Ali je res treba, da dajemo sami svojim pokrajinam in krajem tuje obeležje? Poudarjamo, da se z nasiljem ne strinjamo, ravnotako odločno pa moramo zavrniti pisanje in sumničenja ter namigovanja, ki zvene iz citiranega članka Kleklovih i No vin*. Vzbujajo se nam spomini na one žalostne čase, ko sta »No vin e in »Nepuj-sag« polnila svoje stolpce z najrazličnejšimi napadi na nacionalne delavce, Sokole, »prišleke« in »prekmurske janičarje«. Upal! smo, da se ti časi nikoli več ne povrnejo. 2al pa moramo zopet slišati izbruh sovraštva... »poberite šila in kopita!...« Obsojamo tako pisanje, ki gotovo največ škoduje narodni stvari. Zavračamo pa tudi vsa sumničenja. ki so šla tako daleč, da so bili osumljeni celo ljudje, ki so bili odsotni iz Lendave. Prekmurje je in ostane jugoslovensko. Hočemo pa. da je jugoslovensko tudi po duši in srcu, po mišljenju in čustvovanju. Vsi napori nacionalnih delavcev streme za tem, da se Prekmurje čimprej otrese tuje suženjske miselnosti rn se prepoji z jugo-slovenskhn duhom. Tekom desetih let }e bilo mnogo storjenega, a bilo je tudi mnogo žrtev. Nacionalni pokret je imel nešteto ogromnih ovir, ki še sedaj niso vse odstranjene. Med najtežje spada pač tudi tako pisarenje, kakor smo ga zgoraj citirali. Temu mora biti konec. Zadnji dogodki v Prekmurju odpirajo oči tudi tistim, ki so stali indiferentno ob strani, ali pa so celo zagovarjali metode »Novin«. Močni bomo in uspevali bomo le takrat, ako bo v nas vseh prevladal narodni ponos in nas bo družila skupna nacionalna težnja. Paudar-jali smo in zopet poudarjamo, da je treba v Prekmurju združiti vse dobromisliče, iskrene jugoslovensko čuteče elemente v skupnem nacionalnem' delu. Prihaja čas, ko se bodo razčistile tudi prekmurske nacionalne razmere, kar bo pripomoglo k še močnejšemu poletu jugoslovenskega duha tudi v naši obmejni pokrajini. Sosf/ce in cenj* chcinstce sploh, ki se bo zbralo v dneh kongresa v Ljubljani, opozarjamo na staroznano izbor-no ljubljansko GOSTILNO »MRAK« na Rimski cesti. Prijeten vrt, kjer se more uživati mir, pred vsem pa izborna jedila izvrstne kuhinje. Točijo se fina vina. Priporoča se 10530 vitev občinske hranilnice že s sklepom od 8. junija t. L Da se pa omogoči izvajanje načrtov, ki jih banska uprava morda na« merava izvesti na polju regulativnrh hra« nilnic, je občinski odbor pripravljen svo« jo občinsko hranilnico preosnovati v skup« no regulativno hranilnico občin radovlji* škega sreza, ako bi se za sedež skupne hranilnice določilo mesto Jesenice in če bi se tudi ostale občine radovljiškega sre« za izjavile za tak skupni denarni zavod. — Predlog je bil soglasno sprejet. Pri razpravi glede zdravstvene občine, njene ustanovitve in poslovanja 'se je eno« gCasno osvojil sklep, da se še nadalje ohrani skupna meja zdravstvenega okrožja občin Jesenice in Koroška Bela. G. Kaste« lic je priporočal osnovanje bolnic v važ« nejšdh centrih, ki bi tudi tukajšnjemu ljud« stvu nudile takojšnjo pomoč. Temu mne« nju se je pridružil tudi g. dr. Kogoj, češ, da za operiranje bolnikov doma niso še dani pogoji, ker ni za to potrebnih in pri« mernih prostorov na razpolago, sicer pa bi se z osnovanjem takih bolnic razbremeni« la ljubljanska bolnica. Odbornik in ban« ski svetnik g. dr. Obersnel je pripomnil, da mu je jako ljubo slišati mnenja prebi« valcev, osobito glede cest, bolnic itd., ker se bodo vse take zadeve razpravljale že pri prvem zasedanju banskega sveta. Po rešitvi raznih prošenj se je določilo za zgradbo prizidka pri občinski klavnici 15.000 Din in ko je bilo podamo tudi po« ročilo o gradbi novega vodovoda, je za« ključil g. župan sejo, ki je potekla izred« no mirno in stvarno. Beta Mrak Lovske puške kakor tudi vse drugo orožje in m uniči jo, sa lov, šport in obrambo, v največji Izbiri tn po najnižjih cenah dobite pri tvrdki Frane Ševčik LJUBLJANA, Židovska ulica št. 8 Za veliki cenik 1930 poslati Din 6.— v znamkah. — Zaloga »Parne« pušk s fiksnimi cevmi. 10.392 Priprave za Cankarjev spomenik Vrhnika se pripravlja na svoj dan. Tu in tam vidiš odre in zidarje, ki hite beliti in popravljati stara pročelja. Vidi se, da hoče biti vsa gosposka in prazriiška, ko pridejo gostje, Cankarjevi častilci. Ni dvoma, da be počet velik in da bo nedelja 10. t. m. za Vrhniko lep in slavnosten dan. Pravijo, da pride menda sam pisateljev brat, rasgr. Karol Cankar, ki bo mašo bral. Temelj za spomenik je že postavljen. V ozadju se dviga visoka stena, ki bo dajala celemu spomeniku primeren okvir. Kip je že ulit in je že na Vrhniki. Visok je dva metra. Vsak mora v polni meri pritrditi besedam prof. gantla, ki jih je napisal za »Jutro«, ko si je ogledal dovršeni kip. To je Cankar, resničen, potnik in romar, ki je trenutno sedel ob cesti in se zamislil. Vrhnika bo lahko ponosna na Cankarjev spomenik. Vemo, da se je zaradi spomenika in prostora razvnela svojčas debata, ai je bila precej burna, ker so trčila skupaj različna stališča. Odbor je hodil svojo pot in le njemu se je zahvaliti, da bo imela Vrhnika tako kmalu Cankarjev spomenik. Tudi na ameriškem dnevu so skušali — ne Američani izrabljati Cankarjev spomin in spomenik v nečedne namene, češ, da so se pisatelja »Hlapca Jerneja« polastili tuji gospodarji, nepoklicani etc. Mi pa vemo, da so v odboru zbrani največji Cankarjevi prijatelji in da tudi odkritje nima namena kake gosposke slavnosti, ampak da bo ta dan praznik vseh, ki so imeli v Cankarju svojega prijatelja. Obenem s spomenikom bo na rojstni hiši odkrita spominska plošča, ki jo vzida občina. Stroški za spomenik še niso pokriti. Stal bo okoli 150.000 Din. Lahko se reče, da vsota ni visoka v primeri z velikostjo in lepoto spomenika, ki bo ne le v okras, ampak tudi ponos Vrhnike. Iz seje jeseniškega mestnega zastopa Jesenice, 1. avgusta. Zadmja redna seja mestnega občinskega zastopa je bila jako važna in udeležili so se je vsi odborniki župan g. čufer je otvo« ril sejo ter pozdravil navzoče, posebno pa novoimenovanega odbornika in banskega svetnika g. dr. Obersnela, nakar je po ugotovitvi sklepčnosti in odobrenju zapis« nika zadnje seje otvoril razpravo o na« slednjem dnevnem redu: preosnova okraj« nih hranilnic, zdravstvene občine in razne prošnje. K razpravi o prem osnovi okrajnih hranila nic pojasnjujeta gg. svetnik Kastelic ia dr. Kogoj svoja mnenja v pogledu ustanovitve okrajne hrattKtriee ter izjavljata, d« trna., devni dopis sreskeg« načelstva ni povsem Jmor. V napravo Je posegel tudi d severa proti jugu 15 km širine, Ako računamo zraven obmejne občine in vasi, kjer se je pred vojno udejstvovala nemška šolska politika, dobimo obseg kočevskega jezikovnega otoka malo preko 800 kvadratnih kilometrov, to je dvanajsti del bivše dežele Kranjske. Iz Vočevskega sodnega okraja spada sem J,' občin s 118 naselji, to je vse razen čisto slovenskih občin in vasi, ki ležijo imenovanega po razvalinah pravljičnega gradu (982 m) predzadnjega celjskega grofa. Po tem podolju je v davni preteklosti tekla Riinža kot nepretrgana reka od daljnih Blok do Kolpe. V Kočevskem polju leži celih 23 naselij drugo blizu drugega s preko 7000 prebivalci. V sredi njih je tudi gospodarsko središče Kočevarjev, mesto Kočevje s 3359 prebivalci, majhnim premogovnikom in; dvema tekstilnima tovarnama. Na vzhodu Kočevskega polja se dviga kočevska Mala gora. Ta nizka in ozka gorska vrsta je le podaljšek ribniške Male gore, vleče pa se od kočevske vasi tega imena tja do iznad Kolpe pri belokrajinskih Poljanah. Pod njenim strmim severovzhodnim pobočjem je. spuščena vrsta 400 do 600 metrov visoko ležečih manjših kraških kotlin od Kukovega preko Starega lo- rsss Pogled na Kočevje ob obmejni Kolpi, Banje loke, Fare m Osilnice. V ribniškem sodnem okraju je kočevarskih troje vasi občine Dolenja vas, v žužemberškem ena občina s šestimi vasmi (Smuka,) v novomeškem sta dve kočevski občimi s 37 vasmi (Poljane in Črmošnjice), na gorskem obodu ravnotne Bele krajine pa najdeš raztresenih po par Kočevarjev v petih občinah, kompaktno pa le v osmih vaseh občine Planina pod Mirno goro (1049 m). Vendar vseh 178 vasi Kočevja s kočevskim mestom na čelu ima prav malo slabih medsebojnih zvez. One so namreč raztresene po petih bolj ali manj širokih progah nižjega zemljišča kraških kotlin in podolij, te naseljene proge pa se izmenjavajo z neprimerno širšimi visokimi gorskimi planotami, na katerih raste stotisoče bukev in smrek. Te divje gorske planote, ki jih obiskujejo le iz dneva v dan logarji in lovci pa ogljarji, gorniki in vozniki in naseljena podolja vmes hočemo tu našteti. Na zahodu loči Travljanska gora čisto slovenske Kotarje od mešanih Dra-garjev. Vso to pokrajino tvorita občini Draga in Trava sosedje ju imenujejo »Bajte«. Vzhodno od Bajt se dviga do 1289 m nadmorske višine (Goteniški Snežnik je najvirji vrh Dolenjskega Krasa) vrsta širokih gorskih planot Velike gore, Goteniške in Borovške gore. V_ njihovem znožju leži v višinah 500— 750 m naseljena pokrajina Kočevskega zaledja, ki pa gravitira deloma proti Ribnici in le v južnem delu proti Kočevju. Osrednja, najrodovitnejša in najgoste-je naseljena pokrajina kočevskega jezikovnega otoka je le podaljšek dolgega ravnega Ribniškega polja, vanjo se lahko pripelješ po železnici Grosuplje-Ko-čevje. Ta pokrajina je Kočevsko poilje ali »Dežela« (460-^500 m) Zahodni rob ji dela gladko, strmo odrezano pobočje gorske planote Fridrihštanjskega gozda, ga, Trnovca, Rahnala, Koprivnrka in Nemške loke do Poljan nad Kolpo. Njihovo pokrajinsko lice se v mnogočem približuje sosednji prostrani slovenski Suhi krajini, posebno po svojem milejšem podnebju. Dalje proti vzhodu se razprostira v severnem delu največja visoka gozdna planota Kočevske, Rog (Hornwald, 1100 metrov). Njegov južni odrastek je Poljanska gora, ki dela že zahodni gorski obod ravnotni, nizki Beli krajini. Tod uspeva že vinska trta in breskev in banih daljSh vodnih tokov. Tudi Rinža, najdaljša kočevska voda, ki obteka v velikem otkljuku mesto Kočevje, bi bila komaj ped globoka, da si je ne bi meščani zadržavali z visokim jezom nad zevajočimi požiralniki. Ali ob deževju tudi ona lahko silno naraste in spremeni vso dolino tja proti Mozlju v 8 km dolgo jezro. Sicer trpijo do malega vse kočevske vasi zaradi pomanj kanja vode — kočevsko mesto ima od 1894. izvrsten vodovod iz vodne jame pod Friedrichsteinom — onih par vreč žita, ki ga z velikim trudom pridela kočevski kmet, pa morajo navadno nesti po več ur daleč, da pridejo do izdatnej ših mlinov ob Krki ali Kolpi. Golega Krasa, ki smo ga vajeni z našega Primorja, na Kočevskem sicer ni. Skoro povsod leži preko apnenčevih hribin bolj ali manj plitva plast ilovaka Živo skalno dno je po dnu bolj skrito, a manj po pobočju naseljenih kraških kotlin. Ta dna in njihovi obodi gor do robov visokih gorskih planot so zato edini intenzivneje obdelani prostori ko čevske deželice. V vsaki kotlini najdeš vaško naselje, okoli njega pa v kon cent-rični razporeditvi spodaj v dnu njive, dalje navzgor travnike in še viš je pašnike. Vendar kakor so te kotline primeroma majhnega obsega, tako so tudi površine za obdelavanje godnih tal prav neznatne. Njive, travniki, vrtovi in vinogradi dosežejo komaj 248 kvad. kilometrov ali pa 29.5 odst. vseh kočev skih tal, same njive pa obsegajo samo 76 kvad. km ali 95 odst. vseh tal. Na teh ploskvah plenja sicer vsaka vrsta žita in sadja, pa tudi koruza, vendar za 14 dni pozneje kakor v dolini dolenjske Krke Vali v Bgli krajini, v Bajtah pa celo štiri do pet tednov pozneje. Areal pašnikov ima skoro enako površino kakor njive, travniki, vrtovi in vinogradi skupaj. Ali kočevski pašniki tega imena vobče ne zaslužijo. Po njih raste samo bujno grmičje in trnje brez vsake gospodarske vrednosti. Razum ljivo je torej, da živinoreja tod ne more biti razvita, kakor bi mogli pričakovati. Sicer bi pa bili ti pašniki mnogo koristnejši, ako bi se iz njih trnje in šib je iztrebilo in mesto rijih zasadilo gozdno drevje. Gozdi kočevskega jezikovnega otoka obsegajo po statistiki 342 kv. km ali celih 40.6 odst površine, v resnici pa še več, ker so mnogi pašniki že spremenjeni v gozd. Oni zavzemajo tla, ki so za vsako drugo vrsto kulture neprimerna. Gozd s svojimi medvedi — danes jih sledijo 23 — je za našo deželico poleg ljudstva največja značilnost. Tretjina gozda na vrhu planot je last Auer-spergovih dedičev, ostalo je kmečko. Dokler ni stekla I. 1893. železnica, so velike gozdne plohe ležale skoro brez večje gospodarske koristi. Danes stoji na Kočevskem vrsta velikih parnih žag, ki spravljajo na vagone rezanega lesa na srednjemorski trg. Gozdarstvo in lesna industrija nudita torej danes Ko-čeVarjem mnogo prilike za zaslužek. Vendar domače ljudstvo se ju le ni oprijelo, kakor bi bilo treba, ker je poprej spoznalo neprimerno lažji način pridobivanja? krošnjarstvo po tujem svetu. Že iz srednjega veka imamo dokumente, ki nam pripovedujejo, kako si pomaga ljudstvo Dolenjskega Krasa, to rej Ribničani kakor Kočevarji, s tem, da potujejo z otovornjenim konjem ali pa s krošnjo na plečih iz kraja v kraj in prodajajo izdelke domače industrije Kočevske žene v domači obleki marsikateri Kočevar si je kupil kos prisojnega pobočja in si uredil vinograd, kjer si pridela domačo kapljico »ma-verlenskega vina«. Sam gozdnati Rog se spušča na dolenjsko stran v tesno gosto naseljeno dolomitsko dolino, ki jo pretaka potok alpskega, hudourniškega značaja Crmošnjiščica, normalen pritok kraškega Radešča oziroma Krke. Tudi v bližnjem vzporednem podolju Rožni dol-Šica-Dolenjske Toplice, ki ga porablja belokrajinska železnica od Se-miča do Uršnih sel, je še par kočevskih Nemcev. Z malimi izjemami južno do Kočevske Reke in ob Crmošnjiščici ležijo vsa kočevska tla na skladih apnenčevih hribinskih skladov, ki zaradi svoje vot-likavosti ne dopuščajo na površju no- Kočevarji v svojih nošah suho robo, lonce, sukno, platno, pa tudi morsko sol, vino itd. Ribničanom je krošnja suhe robe še danes prav izdaten vir dohodkov, Kočevarjem pa so domači izdelki, sukno in platno, že davno pošli. Zaradi tega so se začeli v 18. stoletju baviti s prodajanjem južnega sadja in sličnega drobiža. Dotlej so se Kočevarji, kakor Ribničani še danes, kreta-li bolj po deželi, tedaj pa so prišli v velika mesta. Velikomestno življenje je Kočevarje v vsakem oziru pomehkužilo in s tem odtujelo njihovi rodni zemlji. Začelo se je izseljevanje. Vsakoletno izseljevanje s krošnjo na trebuhu se je zdaj spremenilo v toliko, da so se podjetni Kočevarji v mestu svojega kroš-njarenja kar stalno naselili in je marsikdo odprl prav znatno trgovinsko podjetje. Vrste Kočevarjev so se radi tega začele doma vedno bolj krčiti, še bolj pa se je zmanjšalo njihovo število, ko se je okoli 1. 1880. odprlo izseljevanje v Ameriko. Ze ljudska štetja, ki jih je vršila bivša Avstrija vsakih deset let od 1869 do 1910, so pokazala grozeče padanje števila doma živečih Kočevarjev, vkljub temu, da je bil med pripadnike nemškega občevahiega jezika prištet tudi marsikateri Slovenec. L. 1880. je bilo na ta način naštetih še 19.029 Kočevarjev, 1. 1921. pa je jugoslovensko ljudsko štetje, ki se vrši, kakor po vseh državah kulturnega sveta, na podlagi izpraševanja po materinem jeziku, ugotovilo na tleh kočevskega jezikovnega otoka samo še 12568 prisotnih ljudi nemškega materinskega jezika. Glej članek »Statistika kočevskega nem- štva v »Naši dobi«) Ce potuješ po Kočevju, boš videl v vsaki vasi mnogo opuščenih hiš, da, razseljenih je celo nekaj vasi. Tako so se iz vasi Pogorelec, Gače, Golobinjak in Gorenja Bukova gora ljudje popolnoma izselili, svoje domove in zemljo so prodali lastniku bližnjih gozdov, ki je začel nekdanje njive pogozdovati. Mesto tega pa se ecni samo za Brooklyn-Newyork 6000, za Gleveland celo 7500 Kočevarjev, torej že samo v teh dveh ameriških mestih toliko, kolikor jih šteje danes vsa Kočevska. Število prebivalstva raste danes samo tam, kamor se doseljujejo Slovenci, to je v prvi vrsti v kočevskem mestu in okolici; Sem so prihajali Slovenci- pa tudi Hrvatje, ki jih pa Avstrija kot Ne-avstrijce po občevainem jeziku sploh ni izpraševala, in zasedali delavska mesta, ki jih je Kočevar iz zgoraj povedanih vzrokov zanemarjal. Tudi na marsikatero posestvo, ki je na njem Kočevar gospodarsko propadel, se je naselil naš človek iz preobljudene Suhe krajine, Loškega potoka ali Blok. Tako je danes v Jugoslaviji številčno razmerje med Slovenci in Nemci na Kočevskem polju skoro enako. Slovenska beseda vlada poleg nemške tudi na sodniji in glavarstvu. Tudi za slovensko šolstvo je zadostno preskrbljeno. Edino cerkev je še ostala trdo nemška. Dr. Jože Rus Doselitev Kočevarjev pred šeststo leti Doba okoli leta 1200 pomeni v zgodovini važno razdobje, število prebivalstva tedanje Evrope se je začelo naglo dvigati, oživela je bila velika trgovina z inozemstvom in pričel se je prehod od prirodnega gospodarstva na denarno. Predvsem pa se je začelo iskanje nove zemlje za obdelavanje in v širokih slojih ljudstva se je zbudila volja gospodarskih in kulturnih podvigov. Tudi podnebne razmere so se v tem času spremenile prav znatno na bolje, tako da so postale človeškemu bivanju in gospodarstvu prijaznejše in dostopnejše tudi pokrajine, ki se jim je doslej človek po večini ogibal. Na najbolj gorati južni del Dolenjskega Krasa je posegala ekspanzivnost človeka v glavnem od dveh smeri, od Loža in Stične, v manjši meri od Turjaka. Za južnozahodni del prihaja v poštev predvsem Lož. Od tu so oglejski patriarhi gospodovali vsemu dolenjskemu Krasu in ga podeljevali nemškemu plemstvu s Koroške, od tu se je izvršila tudi prva kolonizacija Slovencev in od tu so prihajali še pozneje številni novejši roji doseljencev. O tem nam priča priimek Lo-žar-Loser, ki je med Ribničani kakor Kočevarji precej pogost in tudi ime Loški potok. V tej, blizu 800 m visoko le žeči kraški kotlini živi še danes tradicija, da so prvi ljudje prišli semkaj kot pastirji od Loža, v šegovi vasi, pri izviru stalne vode, pa ti še pokažejo hišo, na katere mestu je zrastlo prvo stalno stanovanje človeka. V više ležečem delu dolgega ribniško-kočevskega podolja najdemo v eni sami stari listini iz leta 1241. poleg Ribnice omenjenih že kar 9 vasi, Veliki in Mali Zapotok, Vince, Sušje, Breg, Gorenjo vas, Hrvačo, Goričo vas in Dolenjo vas. Ves široki prostor, ki leži med Ribnico, Črnomljem, Poljanami in globoko ureza-no Kolpo, pa je bil tedaj še redkeje naseljen. Najstarejša cerkev, ki je obstojala na današnjih kočevskih tleh in nosi ime Stara cerkev, v razliko od mlajše cerkve v Kočevju, nam kaže, da se je naseljevanje vršilo od severa, torej iz Ribnice. Vendar tempo slovenskega naseljevanja je moral biti prepočasen, ker gospodarji so se kmalu ogledali v tujini za drugimi kolonisti. V letih 1336—1374 je gospodaril tem krajem Oton VI. Ortenburg. Ker je grad Ortenburg, njegova domovina, stal na Gornjem Koroškem — nje gove razvaline se vidijo nad Dravo blizu mesta Spittala — je verjetno, da so uslužbenci, pa tudi naseljenci, prihajali najprej iz teh krajev. Ohranjena nam je iz leta 1339. listina oglejskega patrijarha Betranda, ki odgovarja na prošnjo Otona Ortenburga in ustanavlja na Ortenburgovem pose stvu »Mooswald«, pri novo zidani kapeli Sv. Jerneja za tamošnje ljudstvo posebno kaplani jo. Mosvald, danes vas blizu kočevske železniške postaje, take cerkve nikoli ni imela, pač pa je bil sv. Jernej nekdaj v oltarju cerkvice na današnjem pokopališču kočevskega mesta. Kakor vidimo ime Moswald, — močviren gozd, — ni bilo ime ene same vasi, temveč vsega kočevskega dna pod Fri-drihštajnom. Tudi to ime je po svoji obliki koroškega značaja. Mooswald je n. pr. široko raztresena vas v podolju, ki je južnovzhodni podaljšek Millstattskega jezera, vzhodno od "aterniona. Toda tik poleg njega leži msrijša, a gotovo starejša vas slovenskega imena Gschriet, to je Čreta, ki pomeni isto kar Mooswald. Na podlagi koroško zvenečega imena Mooswald sklepajo danes Kočevarji, da so bili tamošnji prebivalci že Nemci, nadalje sklepajo, da so se bili Nemci semkaj doselili vsaj par let poprej in se kmalu toliko namnožili, da jim je bila potrebna posebna kaplanija. Ta listina dvomljive vrebine je torej ona podlaga, ki se nanjo opirajo danes Kočevarji, ko praznujejo 600 let prihoda svojih prednikov. Vendar za malo poznejšo dobo imamo že nedvomno dokazan prihod Nemcev na Kočevsko. Ta dokaz je izpisek, ki nam ga je ohranil naš slavni Valvasor in ki pravi, da je slavni češki kralj Karel IV., ki je vladal 1347—78 tudi nemški državi, po srečni vojni s Franki in Turinžani, poslal iz teh nemških krajev grofu Or-tenburgu na njegovo prošnjo 300 mož z ženami in otroci, da jih je potem ta naselil sredi svojih kočevskih gozdov. To dokumentirano naselitev Nemcev devajo zgodovinarji v dobo 1350 do 1360. In. res leta 1363. omenja druga listina južno od Ribnice že kar pet župnij. Od teh so tri še danes slovenske in stojijo na ugodnejših tleh ob Kolpi, namreč Osil-nica, Kostel in Poljane, ostali dve župniji sta na kočevskih tleh, to sta Gotenica in Kočevje. Zdaj šele nastopi v zgodovini ime Kočevje, v listini »Gotsche«, in sicer nedvomno namesto prejšnjega Mooswalda. Ime pomeni vso dolgo pokrajino ob reki Rinži in ko se 1377 omenja pri župni cerkvi okoli aanašnjega pokopališča že naselje kot trg, tedaj nosi ime »trg v Kočevju«. To starinsko ime, ki je brezdvomno slovensko (glej »Življenje in svet«) in so ga doseljenci spoznali šele sčasoma, je polagoma razširilo svoj pomen, tudi preko vseh krajev, ki so jih bili naselili Nemci. Na njihovo središče se je skrčilo ime le na videz šele 1. 1471., ko je trg v Kočevju dobil mestne pravice. Doseljenci, ki so po dosedanjih razis-kavanjih prišli iz prav različnih nemških krajev, so našli tam že mnogo slovenskih starincev in so od njih prevzeli mnogo slovenskih imen, besedi in duhovnega blaga v obče, kakor tudi njihovo nošo. Doseljevanje bi se morda vršilo še dalje, da niso leta 1418. Ortenburgi izumrli in mesto njih nastopili dediščino celjski grofje, oziroma da ni nenadno prihrumela na Kranjsko turška sila prvič leta 1408., tretjič in četrtič 1469 — tedaj je bil požgan kočevski trg — 1. 149L pa že 24ič in napravila posebno te obmejno ležeče kraje mirnemu življenju nevarne, da ne rečemo neznosne. Zaradi stalne turške nevarnosti je bila odslej deželica skoro nedostopna. Le marsikateri begunec iz srbskohrvatskega juga je še našel v njej zavetja in pomogel do nedavno množiti število nemškega narodiča na Kočevskem. J. R. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 3. avgusta LJUBLJANA 8: Prenos slavnostne služ« be božje s Kongresnega trga. — 8.30: Slav« nostno zborovanje gasilcev v zbornični dvorani univerze. — 10.30: Prenos slav« nostnega gasilskega sprevoda. — 16.30: Pre« nos gasilskega nastopa s športnega prosto« ra Ilirije. — 17.30: Koncert jeseniške god« be. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. 22: Napoved čas in poročila. — 22.15: Pre« nos z Bleda. Ponedeljek, 4. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borza, reproduci« rana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni* kov. — 18.30: Godba na harmoniko. — 19.30: Predavanje o Avguštinu. — 20: Puc« cinijeva opera »La Boheme« na gramofon« skih ploščah. — 22: Napoved časa in po« ročila. BEOGRAD 10:30: Plošče. — 12.45: Koncert radio«kvarteta. — 19.30: Orkester ba« lalajk in pesmi. — 20.30: Pevski koncert. 21: Poročila. — 21.15: Koncert radio«kvar« teta. — 22.30: Narodna glasba. — ZA* GREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.35: Koncertni večer. — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.35: Koncert komornega orkestra ki« tar. — 20.05: Prenos promenadnega kon« certa. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Vio» linski koncert. — 22.15: Lahka godba or« kestra. — BRNO 17: Prenos programa iz Prage. — 21: Plesna godba iz Bratislave. 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 18: Lah* ka godba orkestra. — 20.15: Violinski kon« cert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ: 11: Dopoldanski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 20.05: Koncert Mendelssohno« ve glasbe. — Godba za ples. — BERLIN 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Sluho« igra. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos orkestralnega koncerta lah« ke glasbe. — 21: Lirična kantata »Rudnik«-. 21.45: Spiritistična seansa. — LANGEN« BERG 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert pevskega zbora in orkestra man« dolin. — Nočni koncert in ples. — STUTT« GART 19.30: Prenos koncerta iz Frankfur« ta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Orkestralen koncert. — 19: Reproducirana glasba. — 20.25: Valčkov večer. — Koncert ciganske kapele. — Torek, 5. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu« cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni« kov. — 18.30: Koncert citraškega kvarteta »Vesna«. — 19.30: Radio v službi ekspe* dicij na južni tečaj. — 20: Prenos koncer« ta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in po« ročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. 12.45: Koncert radio«kvarJeta. — 19 30: Ve« černi koncert. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Lahka glasba iz kavarne »Moskva« — ZAGREB 12.30: Koncert radio«orkestra. — 20: Kon« cert radio«kvarteta. — 21: Kabaretni pro« gram. — 22.10: Reproducirana glasba. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.35: Pevski koncert. — 20: Prenos iz gledališča: Schubertova opereta »Pri treh mladenkah«. 22.15: lesna glasba iz Bratislave. — BRNO 17: Prenos koncerta iz Prage. — 19.35: Pre» nos koncerta iz Bratislave. — 20: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 18: Orke« stralen koncert. — 20: Operna glasba na gramofonskih ploščah. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. O.30: Koncert orkestra. — 20.05: Literaren program. — 21.45: Mozartove violinske so« nate. — 22.25: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 18.55: Koncert na ki« taro in flavto. — 19.«): Klavirski koncert. 20.30: Koncert plesne godbe. — FRANK« FURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Ve« cerni koncert — 20: Poljuden koncert sim« ioničnega orkestra. — STUTTGART 19.30 Koncert filharmoničnega orkestra: Schu« bertova simfonija št VII, v C«duru. — 20.15 Mešan glasbeni program. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30: Koncert or« kestra. — 30: Večer solistov. — 21.03: Orkestralen koncert — Ciganska godba. — Fr. ž. t Butalski gasilci Butale, oh Butale! Butale so vas, pa jim pravijo mesto; 3 ure hoda leži onkraj pustne nedelje. Butale so silno zname nite. Butale so kakor Pariz. V Butalah imajo vse in imajo vse imenitnejše ka kor drugod. Pa imajo tudi gasilce in so ti gasilci nezaslišano bolj imenitni od gasilcev drugod in zlasti od onih gasilcev, ki jib. rede Tepančani. Da, Tepančani! S Tepančani se od pamtiveka kosajo Butalci zaradi imenit-nosti in Bog ne daj, da bi Tepančani kaj imeli, Butalci pa ne, in ko so v Te-pancih imeli kolero, niso Butalci prej dali miru, nego da so jo dobili takisto in še črne koze povrhu. To njih slavo . še danes očitno razodeva znamenje ob mlaki sredi vasi, kjer imajo svoje vajeno shajališče gosi in race prestranih Butal, znamenite vasi, imenovane mesto. Pa se je zgodilo in so imeli Tepanski gasilci postajnega načelnika, ki je vedel, kaj se spodobi, in si je nabavil prekrasen gasilski meč s pozlačenim ročajem, da je bil zgled in ponos ne le gasilski četi, nego tudi vesoljni fari tepanski. Holaj, komaj so to zvedeli Butalci, že so dejali: »Mi tudi!« in so sklenili in so nabavili svojemu načelniku takisto meč •— kaj en meč, dva meča — naj ju nosi, ob vsakem bedru svojega! Resnično so ju nabavili in ju je nosil in je bil v sijaju obeh mečev postaven nič koliko — ni dosti manjkalo, pa bi se mu bil pri procesiji še župnik umaknil kar izpod neba. Kajti so gasilci v nemajhen kras tudi vsem butalskim procesijam in ne le procesijam, nego vsemu — lahko bi rekel duhovnemu življenju in napredku in sploh, kar ga je v Butalah. V primeru z njimi so tepanski gasilci prava figa! Na primer gasilska tombola v Butalah, prekrasne je imela dobitke. Tepan-čanom so se kar sline cedile po njih in je bila prva tombola vsakikrat sijajna svinja, tako zavaljena, komaj da so se ji noge poznale iz obilnega špeha. Vsako leto taka svinja niso bile mačje solze! Pa jo je vsako leto za tombolo podaril butalski župan, čast mu in spoštovanje! In je bilo potemtakem le pravično, da je vsakokrat prvo tombolo zadela gospa županja. Pa je bila tombola ne le glede svinje urejena pošteno in pravično, nego je vsako darilo, ki ga je naklonil katerikoli mož, zadela njegova žena, kar je bilo zelo koristno. Drugod so radi umazani pri darilih za tombolo, v Butalah pa * ni nihče skoparil in še tekmovali so, kdo bo več dal, kajti je vsak vedel, da dobi svoje nazaj — postavil se je pa le. Taki so bili butalski gasilci. Pa kadar je počastila Butale s svojo navzočnostjo kaka visoka glava — visokim glavam pravijo v Butalah »fraki« — in je prišel med nje kak cerkveni ali posvetni »frak«, vedno in povsod so bili gasilci prvi: načelnik z mečem ob vsakem bedru, vsi gasilci v zlatih portah. Zlate porte so imeli oni v Tepancah tudi, toda butalski gasilci so se poleg port ponašali vsak tudi še z medaljo. Niso drage te medalje, posebno če jih kupiš tucat vkupe. Učinek teh medalij pa je nezaslišan, ne, kolikor se tiče požarov, s požari se v Butalah sploh niso pečali, pač pa kolikor se tiče »frakov«, ki se niso mogli prečuditi obilnim zaslugam, ki so jih razodevale te medalje. Vrli butalski gasilci so imeli tudi svojega patrona, seveda so ga imeli! Tudi mu ni bilo ime Sv. Florijan — Florijan je jako kmetsko ime, dobro za one v Tepancah. Nego jim je cul na prelepo slovansko ime Cvetislav, kar je pravzaprav isto kakor Florijan, pa je vendar drugače. Temu patronu je bila posvečena lična cerkvica, na gričku je stala nad Butalam, daleč jo je bilo videti na okoli, in je bila ta cerkev hkratu gasilski dom. Zvonik je bil zgrajen tako ,da ni bil le zvonik — namesto zvona so imeli notri obešen koš, tako lepo res ni pel kakor resnični zvon, toda je zato bil cenejši. Služil pa je zvonik tudi še za sušenje cevi, kadar bodo namreč imeli cevi, toda morajo najprej plačati načelnikova dva meča, potem pridejo na vrsto cevi in vse drugo. V oltar pa jim je bila naslikana priznana domača roka sv. Cvetoslava in ni bil oblečen v tisto pogansko vojaško ob- * leko z dragonsko čelado, kakor tepanski sv. Florijan. Krasil mu je namreč telo lični gasilski kroj s portami in z medaljo in ni imel golide v roki, ampak mu je služila brizgalnica. Naslikana ta brizgalnica je hila tačas edina, ki so jo imeli v Butalah; dejali so, da brizgalnica stane, ne mudi se pa ne zanjo, so dejali, saj ne gori. God svojega patrona so praznovali vsako leto jako slavnostno — dopoldne z golažem, popoldne z veselico — ne, s tako veselico se Tepančani niso mogli ponašati. Sploh Tepančani! Tepančani so smešni! Imeli so požar, pa jim je zmanjkalo vode! Vode ni Butalcem zmanjkalo nikoli in je ne bo, prekrasno mlako imajo sredi vasi, imenovane mesto. Ne, vode ne! Take katastroCe so bile Butale dosedaj srečno obvarovane. Pač pa, kar se tiče vina, vina jim je že zmanjkalo, in to baš na lanski veselici sv. Cvetoslava. Take so pač gasilske veselice v Butalah. Pa se je to zaradi vina zgodilo lani, letos se ne bo zgodilo, in ako Bog da' nikoli več. Ko je letos prišel praznik sv! Cvetoslava, so bili pripravljeni, kratko rečeno, na vse — lanska katastrofa jim je bila v živ pouk. Letos so bili pripravljeni, dobro so bili pripravljeni na kakršnokoli, tudi na najelementarnejšo žejo! Letošnja slavnost se je razvijala jako .krasno s šaljivo pošto in korijandoli in ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar šahovski klub v Velikem Bečkereku namerava prirediti jugoslovenski nacionalni turnir. Beograjčani so očividno dali spodbudo. Prosto stanovanje je udeležencem že zasigurano, za nagrade je nabranih 4000 dinarjev. Prireditelji upajo nuditi več, ker nabirajo z vnemo sredstva. Turnir bi se vršil od 7. do 23. avgusta. Lepo bi bilo, če bi z vso silo podprl prireditev obstoječi naš šahovski savez in če bi se turnirja udeležili tudi slovenski igralci. Najlepša bi to bila prilika za sporazum, ki je za naš šahovski svet nujno potreben. Prijave za turnir sprejema g. dr. Aleksič Kamenka, zdravnik v Velikem Bečkereku (Banat). V »Basler Nachrichtenc je lani priobčil Rikard Reti sledečo interesantno študijo: b' c d e 1 g h 8 7 6 5 4 3 2 l ■ ■ ■ ■ UP 11 H m wm. mBmmm 11 11 hI a ilf lii m wm*mm mM HI Beli: Kb2, Ta3, Lh3 (8 figure). Črni: Kdl, e2, f4 (3 figure). Beli na potezi dobi. Zakaj naj beli ne dobi, boste vprašali. Saj ima dve močni figuri, črni pa samo dva kmeta. Toda črni kmet na e2 je jako nevaren in beli kralj je daleč. Če se mora trdnjava žrtvovati za kmeta je brez dvoma partija remis. Kako opasna je pozicija, kaže sledeča varijanta: 1. Lh3-g4? Kdl—d2 2. Lg4Xe2 --- Beli že mora žrtvovati lovca, če ne bo moral dati trdnjavo. 2.------Kd2Xe2 3. Ta3—a8 f4—fB 4. Ta8—e8+ Ke2—d2 5. Te8—f8 Kd2—e2 6. Kb2—c2 f3—f2 7. Tf8-e8 Ke2—f3 in igra je remis. Če beli trajno ne preganja črnega kralja, mora žrtvovati trdnjavo. Prvi ponesrečeni poskus pa ipak kaže pravo smer. Beli mora na vsak način preprečiti potezo Kdl—d2. baaio ena jot mu je torej odprta, namreč: 1. TaS—d3+ — --- Za hip požene trdnjava črnega kralja pred nevarnega kmeta, ki je s tem ustavljen: " 1.--------Kdl—el Črni kralj pa je sedaj še bližje svojim kmetom. Če se mu posreči stopiti na f2, je pohod e-kmeta zasiguran, igra pa prav gotovo remis. _ Tako jasno je, da beli ne sme pustiti črnega kralja na f2. da zopet ni prav nič dvomljivo, kaj bo druga njegova poteza: 2. Td3-f3! — — — Poskus 2. Lb3—g4 se zruši takoj. Črni bi odgovoril 2. ... Kel—f2 in bi na 3. Td3— f3+ šel s kraljem na g2. Po drugi potezi belega pa je črnemu kralju zopet odprta pot na dl in d2. Na dl pa ne bo šel. Sledilo bi 2. ...Kel—dl. 3. Lh3—g4 !!, e2—el postane dama, 4. Tf3— d3+ in mat, ali pa 3 ... Kdl—d2, 4. Tf3— f2 in dobi. Črni bo torej igral: 2. ---" Kel—d2! Dospeli smo do kritične pozicije. Na prvi pogled sploh ne bomo našli druge poteze za belega kot Tf3—«2. Toda črni bi takoj odgovoril Kd2—e3 in trdnjava bi padla. Rčti je zakopal v priprosto pozicijo globoko idejo, ki mora presenetiti. Odločilna poteza je tu namreč: 3. Lh3—fl !! --- Lovec napada kmeta e2, grozi žrtvovati se zanj,zapustiti trdnjavo, ki bo podrla drugega črnega kmeta in potem brez težave zmagala. Črni kmet na e2 se pa ne more preleviti v figuro na el. Trdnjava bi takoj dala mat na d3. Seveda, če črni naredi na el skakača, bi mat bil krit. V tem primeru pa trdnjava mirno vzame kmeta f4. Trdnjavi in lovcu skakač ni kos. Genijalna poteza prisili črnega, da zamenja svojega kmeta na e2 za lovca. Končnica, ki nastane na ta način, pa še ni čisto enostavna. Beli kralj je zelo daleč. Torej: 3.------e2Xfl postane figura t. Tf3Xfl - - - Jasno je, da mora črni kriti drugega svojega kmeta: 4.------Kd2—e3, sss^S I.ili, ..1 ameriškim zaporom in srečolovom in vsesplošnim razpoloženjem. Pa je bilo okoli sedme ure zvečer, ko je gospod načelnik razigrano naročil še en bokal s pristavkom, da tudi po tem bokalu še ne bodo šli. Korajžno si je pomaknil čelado nad desno uho, se udaril po kolenih in zadovoljno vzkliknil: »Hardun, se imamo do...« Pa mu je beseda v sredi nehala in mu je iz grla nepričakovano prikipela druga in drugačna: »Gori, gori!« je zakričal in že mu je bilo v rokah gasilsko trobilo in je zapelo svoj pretresljivi: »Tata, tata!« Kajti je gorelo. Cerkev sv. Cvetoslava na gričku je gorela. Veliki okrogli plamen ji je objemal leseni stolp in cerkveno streho. Tedaj se je spoznalo, kaj je gasilska disciplina in strumnost in neustrašnost v Butalah. Komaj se je oglasil načelnik, že je koj za njim enodušno zatrobila vsa ostala vrla četa: »Tata, tata!« in je kričala, da gori, in so nekateri imeli v ustih še vino in niso imeli časa, da ga požre ali da ga izpoljunejo, nego so zatrobili kar iz polnih ust — to ni bilo v prid zlatim portam in medaljam, enemu se je celo zaletelo in bi se bil skoraj zadušil. Imenitno je bilo, spodbudno, naravnost pretresljivo in vsekako vredno sta- kar beli takoj izrabi Beli kralj mora t boj: • 5. Kb2—c2 --- Poteze črnega kralja bi sedaj ne imele nobenega smisla. Kmet mora naprej! 5.------14—fS Končnica je težja kot bi človek mislil. Tako n. pr. vodi 6. Kc2—dl samo do remija, ker črni odgovori 6.... f3—f2 in na 7. Tfl—hI nadaljuje s 7.... Ke3—f3. Pravilno je le: 6. Tfl—el+ --- Na 6____ Ke3^-f2 sledi namreč 7. Kc2— d2, Kf2—g2, 8. Kd2—e8, f3—f2, 9. Tel—e2 in dobi, na: 6.------Ke3-f4 pa: 7. Kc2-d2 8. Tel—fl 9. Kd2—d3 10. Kd3—e2 in dobi. Z neznatnimi sredstvi globoko zasnovana, jako poučna študija. f3—f2 Kf4-f3 Kf8—g2 Mednardni turnir v Liegeu se bo najbrž ponesrečil. Navidezno jako ugodni pogoji so naenkrat izgubili vso vsebino, ko so udeleženci dobili pravilne informacije. V celi svoji šahovski karijeri še nisem naletel na tako čuden slučaj. Prireditelji so napovedali vse nagrade in odškodnine v belgijskih frankih. Nihče izven belgijskih mej ne ve, kaj je belgijski frank. Vsakdo pogleda v borzna poročila, vidi tam, kako notira Bruselj in misli, da je informiran. Toda borze se brigajo samo za >belgo« in ne za belgijski frank. Belga pa ima 5 frankov. Tako je zelo lahko razumlijvo, da smo vsi, ki smo hoteli igrati v Liegeu, zašli v težko zmoto. Za petino dozdevnih nagrad bodo prireditelji morali vzeti seveda pohlevne mojstre. Stvar zasluži grajo. Kaj bi inozemstvo reklo, če bi mi razpisali turnir z nagradami v jugoslovenskih kronah. Nihče bi ne vedel, da gredo štiri krone na en dinar. Jasno je. da bi vsak udeleženec pričakoval, da dobi dinarje. Kakšni Balkanci bi bili. Če si komite v Liegeu v zadnjem trenutku ne premisli in ne popravi očividne krivice, bo turnir žalostno končal. Na belgijski šahovski svet pa se bo vlegla težka megla nezaupanja, ki bo dosti škodovala. Škoda! Kino Razburljivi prizori v Tempelhofu Neznosna, uprav peklenska vročina vlada v ateljejih Riharda Oswalda v Tempelhofu pri Berlinu. Ni čuda, da se razgrejejo tudi duhovi vseh igralcev, ki sodelujejo pri filmu »Proces stotnika Dreyfusa«. Vsi so glasni in vpijejo drug na drugega. Končno se oglasi režiser: TihO! Tukaj kriči samo eden in to sem jaz!« In v podkrepitev prl-dene še: »Ouod licet jovi, non licet bovi!« Seveda se oglasijo takoj igralci, ki povprašujejo koga je menil s priimkom »bovi« Na najboljšem od vseh so v tej vročini še svetlobrir mojstri, ki so oblečeni samo v kopalne obleke. Snemanje se prične! Porotna dvorana. Polno poslušalcev na galerji, možje in žene v oblekah iz leta 1899: francoske uniforme, na klopeh sede priče, visoki francoski generali in dostojanstveniki. Sodni dvor v rdečih talarjih. Clemenceau (Paul Bildt) stavlja priči Esterhazy (Oskar Ho-mola) ostra vprašanja. Slednji odgovarjaš v dvorani zašumi. Predsednik zvoni m zahteva red na tribunah. General Pellieux (Berhardt Gotzke) stoji kot priča pred sodniki; njegove izjave ponovno prekine odvetnik Zola. V tem prihrumita v dvorano generala Boisdeffre in Mercier. V rokah vihtita važen dokument, ki naj služi v dokaz Dreyfusove krivde! Razburjenje narašča od trenutka do trenutka... Naslednji prizor v kaznilnici. Kosti hi mozeg pretrestijoč klic: »Jaz sem nedolžen!« Ta klic odmeva po pustih hodnkih in se razlega v svojem obupu daleč naokrog. Kortner kot Dreyfus, v izvrstni maski naslonjen na mreže svoje celice je tisti nesrečnik, ki v vedno bolj in bolj obupanih klicih zagotavlja svetu svojo nedolžnost. Pred vratmi francoski vojaki, oficirji, dostojanstveniki. »Jaz sem nedolžen«. Ta klic obupanega in nedolžno obsojenega pretresa in reže v duše in srca vseh navzočih. Filmski drobiž Afera Dreyfus v filmu. Znameniti pro» ces, za katerega se je svoječasno zanimal Ves svet in o katerem govore ljudje še dan» danes, zlasti sedaj ko je dokazana Drey» fusova nedolžnost in je usodna justična zmota ovržena, ta proces bo ovekovečen v zvočnem filmu, ki se baš dela v Berlinu Glavne vloge imajo Fritz Kortner, Heinrich George, Albert Bassermann, Bernhard Go« roslavnih Butal. In so trobili in kričali tako junaško in vztrajno, da so jih slišali notri v Tepance. Tepančani so čuli, kako neusmiljeno kriče v Butalah in trobijo na pomoč. Pa so pozabili na stara nasprotstva. Dejali so: »Butalci imajo ogenj in grlo in trobila tudi, brizgalnice pa nimajo, pojdimo jim na pomoč!« Vpregli so se v svojo brizgalnico in so hiteli v Butale, kje da imajo ogenj. Ognja pa ni bilo. Ampak je le vzhajala luna baš izza cerkve sv. Cvetislava in je bil njen svit od butalskega dima rdečkast in je obdajal stolp in streho. Ko so bili Tepančani pridirjali potni in upehani, je luna mogočno že plavala nad cerkvijo sv. Cvetoslava in njenim stolpom in tako je izgledalo, kakor bi se muzala. Butalci pa so od vraga. Niso bili kaj hvaležni Tepančanom za njih dober namen. Piti so jim sicer dali, toda so se jim zraven posmehovati: »Hoho, Tepančani, ali ste priSli v Butale luno gasit? Hoho, hoho! Ali v Tepancah nimate lune, da bi jo gasili tam, in ste morali nadnjo semkaj? Hoho, Tepančani, hoho!« Pa tudi Tepančani niso sedeli na jezikih in so dejali: »Imamo luno v Tepancah, imamo jo. Ampak je vaša v Butalah dosti imenitnejša — kakor je pri vas sploh imenitnejša vsaka reč.« tzke, Oskar Homolka, Grete Mosheim ln Fritz Rasp- Kakor vidimo, bodo zastopani v tem filmu najboljši igralci umetniki. Kako plača Paramount režiserja Eisen* steina. Sloviti ruski režiser Eisenstein je odpotoval v Ameriko ter sprejel ponudeni kontrakt družbe Paramount. Po najnovej« ših vesteh ima Eisenstein še prve 3 mesece po podpisu kontrakta pravico odstopiti "če mu drago, sicer pa mora za Paramount iz* delati 4 filme. Za vsak film prejme od ame« riške družbe honorar 100.000 dolarjev, od tega zneska odpade en odstotek v prid ru« ski sovjetski državi. Tagore pred mikrofonom. Sloviti indijski pesnik si je te dni ogledal atelje berlinske Ufe v Neubabelsbergu in prisostvoval pred* vanjanju najnovejše filmske operete »Die Drei von der Tankstelle«. Razgovarjal se je prijazno z igralcema glavnih vlog, z Li* liano Harvev in \Villyjem Fritschem. Nato je posetil še kulturni oddelek Ufe ter tam« kaj recitira! pred mikrofonom eno najlep« ših svojih poezij v bengalskem jeziku. Prvi Paramountov govoreči film v nem* škem jeziku »Njegova prijateljica Aneta« z Lissi Arno v glavni vlogi je dovršen. Snemanje se je vršilo v novih Paramouno« vih ateljejih v Joinvilleu blizu Pariza. Fairbanks in Pickford se ločita. Iz Londona smo zvedeli, da sta sloviti Douglas Fairbanks in Mary Pickfordova pristala na ločitev zakona. Gorostasne gaze filmskih igralcev. Iz Berlina prihajajo tožbe o blaznih honorarjih in gažah, ki jih zahtevajo filmski igralci od posameznih filmskih družb zlasti sedaj v najnovejši dobi zvočnega in govorečega filma. Tisoč nemških mark za vsak delavni dan, kar znaša v našem denarju 13.500 Din na dan, je skromna zahteva, so pa igralci in igralke, ki ne sprejmejo angaž-maja izpod 90.000 mark za film in še več. Družbe so prisiljene plačati tudi te vsote, če hočejo dobiti izvrstne moči. Križaljka »Gasilec" Pomen besed. Vodoravno: 2. Zelo koristna organizacija; 4. kraško vino; 6. pritrdilni gagol; 8. reka v Italiji; 10. mesto v Macedoniji (Grčija); 12. umetnost (fr.); 14. športna kratica; 16. spis; 18. kemijski znak kovine; 19. povodna žival; 20. zelo (franco. - fon.), 21. nemški osebni zaimek; 23. vodna žival; 26. veliko število vojakov; 28. francoski pesnik; 32. del konjskega zoba; 34. kemijski znak redke kovine; 35. predlog; 36. rimski pozdrav; 37. bivališče srečnika; 38. francoski simbolist; 39. zver; 41. moško krstno ime; 43. Kersnikov roman; 46. najnovejše sredstvo obrambe tihotapcev; 47. znamenje; 48. kratica; 49. časovna kratica; 51. otok ob dalmatinski obali; 52. ameriški pisatelj; 54. knežja rodbina v Ferrari; 56. ptič; 57. kratica; 58. dva vokala; 59. francoski pisatelj; 61. k (hrv. predlog); 62. vojna akademija in luka v Jugoslaviji; 64. kratica; 66. začimba; 67. oseba v Rey-montovem romanu »Kmetje«; 68. grški filozof; 69. iznajditelj; 77. mesto v Jugoslaviji; 78. mesto v Severni Afriki; 80. izlet (it.); 81. gozd (franc. - fonet.); 83. dva vokala; 84. francoski pesnik; 86. košarica; 88. dva vokala; 89. grški bojni red; 92. igralna karta; 94. važni zgodovinski narod; 96. reka v Italiji (fon.); 97. ribje jajce; 99. nepravi oče; 101. franski pisatelj; 103. ime znanega norveškega pisatelja; 105. igra; 106. zemljepisni pojem; 109. stari denar; 111. tuj izraz; 113. angleški pesnik; 115. kratica; 116. mazilno sredstvo; 117. sveženj žita; 148. vsi (srb. - hrv.); 130. arabski dostojanstvenik; 122. kazalni zaimek; 124. oziralni zaimek; 125. zadetek (srb. - hrv.); 107. bikoborec; 129. akija; 131. de; 132. italijanski predlog; 133. »aspa«; 136. kratica; 136. zrakoplov; 138. naglas; 140. mesto v savski banovini; 142. postava; 144. kazalni zaimek (hrv.); 145. posoda za pridobivanje srebra; 147. Aškerčeva balada; 149. prijatelj (franc.); 150. kratica; 151. mesto v ItaHlf; 153. pritok Rena; 1S4. sorodnik (hrv.); 156. poseda: 157. del roke; 153. predlog; 161. pridevnik (sr. S.); 163. kura; 165. botanik; 167. 3 vo-kali; 168. prvi človek; 170. pritok Volge; 172. vprašalnica; 173. vrtna cvetlica; 175. reka v Jugoslaviji; 176. zaimek; 178. dva vokala; 180. ru; 182. ploskovna mera; 183. kazalni zaimek; 184. lat. kazal, zaimek; 185. grški filozof. Navpično: 1. rimski konzul; 2. odmev; 3. oseba iz romana »Abadon«; 5. predlog; 7. reka v Afriki; 9. moško krstno ime; 10. otok v Tihem oceanu; 11. egiptovsko božanstvo; 13. ruski pisatelj; 14. žensko krstno ime; 15. posoda; 17. slovenski pisatelj; 19. ploskovna mera; 20. avtor opere »Mignon«; 22. konj v Karlu Mayu; 23. nosilec orožja; 24. kemijski znak redkega elementa; 25. »arg«; 27. grški slikar; 29. predlog; 30. cok; 31. oblika samostalnika »tla«; 33. osebni zaimek; 35. pesnik na dvoru Marije Terezije; 38. kralj (it.); 39. botanik; 40. francoski filozof; 42. ik; .44. veznik; 45. začetne črke znanega vojskovodje; 47. glas; 50. francoski spolnik; 53. žuželka; 56. pridevnik; 53. ozvezdje; 60. latinski veznik; 61. otok v Jonskem morju; 61.a govedo; 63. vprašalnica (nem. - franc); 64. predlog; 65. športna kratica; Iraii-coski spolnik; 69. izlet (it); 70. z.ian kraj po izkopinah v Mezopotamiji: 71. opera; 72. oblika franc. pomožnega glagola; 73. kraj v Ukrajini: 74. porodniki v Afriki; 75. kratica; 76. polarna ptica; 77. gorovje v Aziji; 79. franc. pisatelj (fon.); 82. poslopje; 85. zemljepisni pojem; >7. roka (fr.); 88. poljedelski pojem; 90. francoski pisatelj; 91. krstno ime lotinskega pesnika; 93. nemško žensko krstno ime; 95. luka v Jugoslaviji; 98. oziralni zaimek; 100. ime naše filmske igralke; 102. junak v grški mitologiji; 103. mesto v Jugosiaviji; 104. gledanje v bodočnost; 107. avtomobilski znak; 108. papir; 110. sijaj; 112. kun ?e.a; 114. vzklik; 117. član dijaške organizaciie: 119. slov. pesnik; 121. grški otok; 123. star madžarski rod; 120. del stanovanja; 12?. datum; 130. norveški dramatik; 134. hči burgundskega cesarja Rudolfa II.; i3S. »assuj«; 137. mesto v Španiji; 139. nemški pesnik (fon): 141. angl. zdravnik; 143. prijatelj (it); 146. Župančičeva pesem; 148. otok v Tihem oceanu; 151. asirska bajeslovna kraiica; 152. francoski pisatelj; l"i6. domovina znanega grškega junaka; 158. Shakespeareov junak; 160. »Dalavon«; It2. nemški pesnik; 164. zločin; 165. francoski Pisatelj; 166. ug; 169. francoska pisatelja (oče in sin); 171. kratica; 174. karta; !77. glavno mesto evropske države; 179. pro-sinu (lat.); 181. osebni zaimek. < na pro;zvaiaIca: Rojak! v Ameriki! Naznanjam Vam da je prevzela veletvrdka -SHitol Chem cil Products ti." De« Ynk % 286 FtfHi Avenae gen. depot od nas proizvaianega zdravilnega čaja „PlanInka", Ki kakor znano čisti in obnav ja kri ter izborno učinkuje piot slabi preoavi. Interesenti, obrnite se po brezplačne informacije na gon imenovano veledrogerijo, ali pa direktno Apoteka Kr. L. Bahovec, Ljubljana. 10-85 Domače vesti * Naši rodoljubni emigranti v Antofaga- sti so ustanovili odbor Jadranske Straže. Glavna odbora v Splitu sta imenovala ta odbor za glavno podružnico za vso Južno Ameriko. * Šolska vest. Premeščen je iz Št. Jurija ob juž. žel. učitelj g. Simon Gorišek v Dolnjo Lendavo, kjer prevzame upravitelj stvo osnovne šole. G. upravitelju, vnetemu so-kolskemu delavcu, želimo mnogo sreče! ♦ Novi dom pod Ojstrico. Otvoritev novega doma Savinjske podružnice SPD v Celju na Korošici pod Ojstrico bo v nedeljo, 17. t. m. ob 10. s sporedom: blagoslovitev in otvoritev novega doma ter pozdrav gostov; po otvoritvi bo okrog koče preprosta planinska zabava. ♦ Učiteljski Ferljalni Savez. V Velaluki na otoku Korčuli se je vršil te dni I. kongres USFSa, ki je bil ustanovljen lani v Mariboru. Glavni poverjenik in ustanovitelj UFS g. Slavko Mrovlje, učitelj iz Slovenjgradca, je po otvoritvi kongresa predlagal brzojavke kralju in prosvetnemu ministru Maksimoviču, izvršnemu odboru UJU Beograd ter poverjeništvoma UJU Beograd in Ljubljana. Nato je opisal historijat UFS poudarjajoč z veseljem, da se more vršiti prvi kongres v prvi učiteljski koloniji v Velaluki. Jugoslovensko ferijalno učitelj-stvo je priredilo dve ekskurziji po naši državi, manifestacijsko potovanje po CSR, projektirana ekskurzija v Francijo se ni vršila zaradi premalega števila udeležencev, lanska ekskurzija v Bolgarijo pa le odpadla iz teh razlogov, a letošnja kolonija je dolgoletna uresničena želja celokupnega učiteljstva. Po poročilu revizijskega odbora, ki izkazuje 1376 Din dohodkov in 1356 Din izdatkov, je bil sprejet abso-lutorij z zahvalo upravnemu odboru. Po poročilu banskih poverjenikov je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: Slavko Mrovlje, glavni poverjenik in poverjenik za .dravsko banovino, Plasaj Ivo, poverje-nik~za savsko, Atanackovič Drago za du-navsko ga. Banjanin Jelena za drinsko in vrbasko in Vukašinovič Jezdimir za morav-sko in vardarsko banovino. Sprejet je bil predlog generalnega poverjenika, da bo Velaluka stalna učiteljska kolonija, kjer bo letovalo preko 120 učiteljev (ic) in so povab lieni tudi tovariši iz CSR z željo, da tudi oni ustanove slično organizacijo. UFS šteje baš zaključilo 25. letnik svojega »Casopi-sti preko 10.000 Din. Po sprejetju poslovnika je bil kongres zaključen z željo, da bi mlada organizacija našla povsod moralno in finančno pomoč. O]? priliki kongresa UJU v Beogradu bo sporočilo vodstvo UFS želje g. ministru prosvete in g. ministru prometa. ♦ Kongres iugoslovenskih inženjerjev. V Zagrebu se bo vršila danes plenarna seja glavne uprave Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, na kateri se bo definitivno določil program glavne skupščine, ki se bo letos vršila v Splitu na koncu septembra. * Konzul republike Argentine v Zagrebu razglaša, da so, počenši s 1. avgustom, uradne ure tega konzulata dnevno od 9. do 12. in popoldne od 15. do 17. razen nedelj in praznikov, ob sobotah pa samo dopoldne od 9. do 12. Državljani republike Argentine se izjemoma sprejemajo tudi izven uradnih ur. ♦ Razpis pogodbenih polt. Razpisani sta službi pogodbenega poštarja v Št. Vidu pri Stični in v t. Jurju ob Ščavnici. Jamčevina znaša po 1200 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 15. avgusta. Med prilogami mora biti tudi potrdilo županstva, da ima prosilec zagotovljene prostore za pošto. * Pooblastilo za dviganje denarja na hranilne knjižice. Ker so mnogi vlagatelji izrazili željo, skupno s svojimi soprogami vlagati in dvigati denar na hranilne knjižice, je minister za gradbe dopblnil člen 8 pravilnika za izvrševanje poštno - hranilne službe tako-le: »Na stalnih pooblastilih lahko tudi fizične osebe pooblaste svoje najbližje rodbinske člane, na primer moža, soproga, otroke ali starše, da dvigajo denar s hranilnih knjižic«. Pošte so v smislu tega dopolnila pooblaščene, da dajo na zahteve vlagateljev dva izvoda obrazca štev. 11 š, na katerem naj se dosedanji naziv »Stalno pooblastilo za dviganje denarja Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5-smer m brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7 padavine v mm. 8 vrsta oadavm. 2. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 763.5, 13, 80, mirno, megla. Maribor: 7. 762.0, 13, 80, W2, 0. Mostar: 7. 760.7, 22. 60, mimo, 0. Zagreb: 7. 763.1, 15, 80, WSW 2, 0. Beograd: 7. 763.2, 18, 80, mirno, 0. Sarajevo: 7. 763.1, 16, 70, mirno, 0: Skoplje: 7. 762.7, 21, 60. mimo, 7. Kum, bor: 7. 759.8, 23, 80, mimo, 0. Split: 7. 761.2, 24, 50, mirno, 1. Rab: 7. 760.8, 23, 60, N 2, 5. Vis: 7.760.4, 20, 60, N 2, 1. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 24.6, najnižja 11.4, v Mariboru 12, v Mo. staru 19, v Zagrebu 13, v Beogradu 13, v Sarajevu 10, v Skoplju 16, v KumboTu 20, v Splitu 20, v Rabu 20, v Visu 18. Solnce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.24, fana vzhaja ob 16.37, zahaja ob 23.48. po hranilnih knjižicah pravnih oseb« izpremeni v takih primerih na naziv »Stalno rodbinsko pooblastilo za dviganje denarja po hranilnih knjižicah«. Oba izvoda pooblastil je treba opremiti s podpisi vlagateljev in rodbinskega člana, ki t>o pooblaščen dvigati denar. Potem naj se pošljeta obe pooblastili poštni hranilnici v Beogradu, da ju overovi. * Peti pomorsko - propagandni tečaj Jadranske Straže se je pričel v nedeljo v Splitu. Otvoril ga je podpredsednik iz-vrševalnega odbora dr. Ivo Stalio. ker je bil predsednik dr Tartajlia kot ban službeno zadržan. Navzoči so bili vsi zastop-p!k" splitskih oblastev in raznih korpora-c-j. Splitski »Gusar« je odstopil »Jadranski straži« za ves čas ieč.ua svojo kra>no dvorano v domu sredi stare luke. Skcio vsi oblastni odbori so poslali svoje zastopnike in to možje, ki so si pridobili v propagandi za JS mnogo !zkusenj ir. zaslug, da ravno po njih zgrade močno organizacijo in utrdijo predloge, ki naj jih prihodnji mesec sprejme glavni skupščina. 14 kurzistov je došlo, Srbi, Hrvati, Slovenci, vsi že starejši in po poklicu profesorji ali učitelji. Za ljubljanski oblastni odbor JS se mudi v Splitu novomeški učitelj Viktor Pirnat, za mariborski oblastni odbor pa tamošnji vadniški učitelj Aleksander Koprive. Ves teden se vrše predavanja in debate o naši pomorski ideologiji, o stanju organizacije JS, o njeni blagajni in ekonomatu, o njenih edicijah, o mesečnikih »Jadranska Straža«, »Mladi Stražar« itd. Utrdilo se bo tudi vprašanje pomladka JS in ieseni pričelo z vso ofenzivo pri naši mladini Da delo ni prenaporno, poskrbe izleti v Trogir, v Divulje, koder mislijo kurzisti leteti z našimi hidro-avijeni, v Solin in ostalo okolico. Pridno se kopljejo in žgo na vročem dalmatinskem solncu ter sestavljajo vsak svoje propagandno predavanje, ki so ga dolžni pred koncem tečaja oddati. V soboto ali v nedeljo pohite vsi na otok Hvar v Stari grad in polože venec na grob ustanovitelja JS in prvega njenega predsednika Josipa Bi-ankinija. S tem bo peti tečaj, ki je za tri tedne krajši od vseh dosedanjih, končan. Vodil je vse tečaje tajmk izvršilnega odbora JS prof. dr. Ivo Rubič, največji ideolog in propagator »Jadranske Straže«. * Veterinarjem! Vsi veterinarji, ki se nameravajo udeležiti letošnj. zbora JVU v dneh 13., 14. in 15. sept. v Zagrebu se pozi vajo, da. pismeno javijo najkasneje do 1. sept. »Odboru za priredbu Zbora J. V. U.« Zagreb, Veterinarski fakultet, Savska 14, za koliko gospodov potrebujejo stanovanja. Novo! Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Velenapeta in krasna vsebina. Znižane cene! KINO IDEAL * Nove markacije na stenah Komarče. V zadnjem času je oskrbel lastnik bifeja v bajnem miru košatih dreves velika, daleč iz doline vidna markacijska znamenja za sestop na Komarčo. Na podlagi novih markacij je sedaj za vsakega turista prava igrača slediti, pravi poti. Lastnik bifeja, g. Grobotek je s tem učinil prav lepo delo, za kar mu bedo vsi turisti, ki se radi zatekajo v ta divni kotiček pod našimi planinami, da se odpočijejo tam ob dobri postrežbi in se okrepčajo za nadalnjo pot, iskreno hvaležni. * Tragična smrt železniškega uradnika. Na kolodvoru v Novem Sadu se je v petek dopoldne smrtno ponesrečil prometni uradnik Aleksander Subrek. Ko je odpravil vlak, se je preko tira vračal v svooj pisarno. Pri tem pa ga je zgrabila lokomotiva in ga težko poškodovala. Subrek je kmalu nato v bolnici izdihnil. ta potreMRo* oajoeosj* T drogerijab KANC, LJUBLJANA in _ KANC rVoUraml, MARIBOR CENIK GRATISI Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah. * Pomoč novorojenčku ln dojenčku, knjiga o negi, vzgoji, prehrani, higieni otrok, o prvi pomoči otroku v nezgodah in boleznih, se dobi po nizki ceni v vseh knjigarnah. * Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Dne 15. avgusta priredi celjski Sokol tukaj akademijo s prvovrstnim programom, na kar opozarjamo že sedaj vse goste - Sokole in sokolske prijatelje, kakor tudi vse okoličane in sosede. Akademija bo zvečer v letnem kinu, kakor lani. Srečolov, ki ga je priredil tukajšnji Sokol dne 20. julija, se je dobro obnesel in si je nekoliko opomogla sokolska blagajna. Iskrena hvala vsem darovalcem od blizu in daleč, oso-bito trgovcem in industrijalcem iz cele Slovenije, ki so nam pripomogli s svojimi darili h krasnemu uspehu! Srčna hvala pa tudi vsem domačim Sokolom in Sokoli-cam, ki so se tako požrtvovalno izkazali pri delu, osobito sestri Ahtikovi. Med tukajšnjim gosti smo opazili g. nadškofa dr. Bauerja iz Zagreba in' g. Don Buliča iz Splita. — Preteklo nedeljo se je vršila v zdraviliškega šef - zdravnika g. dr. Kol-sije, ki je razmotrivala o važnih predlogih zdraviliškega šef - zdravnika, g. dr. Kol-tererja in jih tudi skoro vse sprejela. * Cvet in sad. Iz Polzele nam je obra-tovodja g. Franc Kalan poslal L*po v3jico, utrgano s cvetoče jablane na Repniko-em vrtu, kjer ie več dreves, ki imajo obenem cvet. To je povzročila letošnja suša, ki je bila nekaj časa že prav občutna in je listje začelo odpadati. Ko pa je nastopita deževje, je drevje vnovič ozelenelo kakor pomladi in se začelo odevati tudi s cvetjem. .. _ ....... KIS 10579 za vlaganje sočivja v zalogi drogerije KANC, Ljubljana, Židovska ulica št. 1 Dr. IVAN PINTAR strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica št. 2/II. od 7. t. m. dalfe ne ordinira do preklica 10575 MED. UNIV. 10589 DR. ED. SUHER se je preselil iz Šiške na Dunajsko cesto 37, v hišo pred lekarno pri Sv. Krištofu. * Prost gasilno društvo v Zg. Šiški proslavlja letos 251etnico obstoja. V skrom« nih razmerah se o-je na pobudo idealnega posestnika in gostilničarja Ivana Pav* šiča društvo ustanovilo. Vsestransko — re» sevalno kot kulturno se je društvo, katere* mu je načeloval g. Pavšič, najlepše razvi* jalo v ponos Zg. Šiški in tudi okolici. Da bi v društvu bilo prijetnejše, je iz članov ustanovil pevski zbor, ki ga je tudi sam vodil Uspešni razvoj je pa prekinila vojna, ki je na žalost ugrabila več članov in tudi idealnega ustanovitelja. Mrtvilo je bilo ne* kaj let v društvu, dokler se niso po vojni zopet sešli agilni možje. Z novimi močmi so se prijeli započetega dela. Z velikimi žrtvami so si zgradili že lansko leto nov Gasilni dom, ki ni v ponos le Zg. Šiški, temveč vsem podeželskim društvom. Da bo ta proslava čim lepša, prirede marljivi ši» šenski gasilci v nedeljo, dne 10. avgusta na dan »žegnanja« veliko vrtno veselico na vr» tu tovariša Jožeta Černeta poleg Gasilnega doma, na katero ste vabljeni vsi — od bli* zu in daleč. * V spomin JnrJu Blanklnilu. V petek dopoldne je prispel v Split g. Jaroslav Urban, predsednik podružnice Jadranske Straže v Pragi, glavni urednik »Narodnih listov« in revije »More Slovanum«. Pridružil se je številni družbi, ki se je včeraj podala v Stari grad ter položila venec na grob pokojnega narodnega borca Jurja Bi-ankinija. Himen. V nedeljo, dne 27. julija 1930 sta se poročila v Kranju v farni cerkvi med. univ. dr. Janko Kalan, okrožni zdravnik v Grosupljem, in gospodična Dragica Kušlan, hčerka trgovca in posestnika v Kranju. — Mlademu paru iskrene čestitke. 10584 • Državna strelska tekma. Slovensko lovsko društvo v Ljubljani priredi v času državne gozdarsko-lovske razstave v dneh 6„ 7. in 8. septembra t 1. tekmovalno streljanje s kroglo in zrnjem na vojaškem strelišču. Sodelujejo lovci iz vse države. Posetniki lovske razstave imajo polovično vožnjo na železnici. * Zakladnica starih vladarjev Sandžaka ln Metohile. V bližini Peči štrle strme Ragov-ske pečine v višino o katerih je šel od roda do roda glas, da so visoko med njimi dupline, kjer so skriti v težkih skrinjah zakladi carja Radovana. Te dni se je po dolgoletnih poskusih posrečilo drznemu ple zalcu, da je prodrl v ta skrivališča. Poleg nekaj kg starega bakrenega novca je našel v stenah duplin vsekane primitivne ris be iz davnih viteških borb. Vse"kakor je najdba prav zanimiva. • Čaruga redivivus. V okolici Vočina v Savski banovini je bil te dni izvršen ros par ski napad, ki močno spominja na zlo« čine zloglasnega Jovana Čaruge. Stari se« Ijak Josip Rekič in njegov sin Stevo sta se s sejma v Vočinu vračala domov. Sta: ri Rekič je imel pri sebi skupilo za pro< dane voie, znesek 9000 Din. V nekem go« zdu sta ju napadla dva maskiran.i moška. Eden je imel v roki puško, drug:1 pa re. volver. Oni s puško je pomeri! r.a stare* ga Rekiča ter ga zadel v desno nogo in zavpil: »Denar ali pa življenje!« Začel mu je stikati v žepih, medtem pa je mlajši ropar z revolverjem v roki napadal Re« kičevega sina. Revolver pa se nikakor ni sprožil. Medtem pa je stari Rekič poteg* nil iz žepa nož in ranil razbojnika, ki se je nato spustil v beg, za njim pa tudi nje* gov roparski tovariš. Žandarmerija zašle« duje drzna roparja, a doslej brez uspeha. * Bogata teta Iz Amerike. Mesto Srem ski Karlovci je doživelo te dni zanimivo senzacijo. Neka ženska iz Novega Sada, ki pri policiji ni neznana, je na premeten način opeharila ženo premožnega mlinarja Opermana. Starejša ženska je prispela v Sremske Karlovce ter se z avtomobilom pripeljala pred. Opermanovo hišo. Pozdravila ie prijazno Opermanovo ženo, jo poljubila ter izjavila, da je prišla iz Amerike, da obišče gospo Opermanovo kot svojo nečakinjo. Veselje v hiši je bilo veliko, ker je bilo znano, da neka teta že dolgo vrsto let živi v Ameriki in si je pridobila lepo premoženje. »Teta« je ostala v hiši in uživala veliko gostoljubnost Par dni pozneje je »teta« iz Amerike izjavila, da bo svoje veliko posestvo v Ameriki prodala ter se stalno naselila v Sremskih Karlovcih. Svojo veliko prtljago je pustila v Novem Sadu in jo bo spravila v hišo svoje nečakinje. Ker še ni vnovčila svojih čekov, je prosila nečakinjo, naj ji posodi 2000 Din, kar je ta z veseljem storila. Nato pa se je teta odpeljala v Novi Sad po prtljago — in ni je bilo več na spregled. Opermanovi so čakali na njo pet dni in naposled sprevideli, da so nasedli premeteni sleparki. Policija je za zvito »tetko« izdala tiralico. * Ugrabljenle lepega dekleta. V selu Bešenovu pri Sremski Mitrovici je bila te dni ugrabljena najlepša devojka v tamkajšnjem kraju. Seljaki so se bili zbrali na neki krstni slavi in ž njimi fantje in dekleta bližnjih vasi. Prišlo je tudi najlepše dekle Saveta Pevčeva, ki se je sestala s fantom Stevanom Nikoličem iz vasi Šašincev. Do mraka se je sprehajala ž njim, potem pa so prišli trije prijatelji s kočijo in ugrabili lepo Saveto. Dekle se je sicer branilo in kričalo, a kočija se je naglo odpeljala. Dekletov oče se je z avtomobilom odpeljal za ugrabljeno hčerko, a je ni našel, četudi jo je dva dni iskal. Orožniki so uvedli iz-sledovanje nasilnih otmičarjev. Radensko vodo piti, pomeni zdrav in mlad ostati. ITO — zobna pasta najboljša ! Autotaksi S M. Jnvan K.oeen«va al. S. TMa 2821 * Kakor se v zvez] s solnčno kopello lahko zabavaš, popisuje knjiga »Solnčenje« (Ivo Zor), ki stane v vseh knjigarnah le 12 Din. * Idealno pranle je mogoče samo z dobrim milom, zato, gospa, perite s pravim terpentinovim milom Gazela. * Tovariši iz svetovne volne! Nai tabor dne 19. avgusta se bo vršil nepreklicno in nas zopet zove k udeležbi. Zvesti tradicijam se udeležimo vsi kakor en mož. Tabor bo ob vsakem vremenu. Za polovično vožnjo smo prosili, rešitve še ni. Tovariši, to naj ne bo ovira in pričakujemo polnošte-vilno udeležbo. Možje in fantje, na svidenje na Brezjah! — Glavni odbor Z. S. V. Ljubljana. * Požar v Cvetkovcih. Včeraj zjutraj kmalu po 1. uri je pri posestniku in kolarju Ivanu Marinu v Cvetkovcih ob državni ce- . sti Ptuj - Ormož na do sedaj nepojasnjen način izbruhnil požar, ki je v kratkem Času upepelil njegovo leseno in s slamo krito stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Prizadet je tudi sosed Ivan Dominko kateremu je zgorelo ostrešje na hlevih in vsa krma. Kljub prav zgodnji jutranji uri so bili domači gasilci takoi na kraju požara in pričeli z reševanjem. Dočim so krave oteli iz objema gorečih zubljev, se žal ni dalo rešiti svinj in perutnine. Kmalu za tem so došli gasilci od Sv. Marjete, Gujeve m Tr-govišča ter z združenimi močmi požar loka-lizirali. Škoda je precejšnja ter le "do četrtine krita z zavarovalnino. * Obleke in klobuke čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Velika sokolska tombola v Bohinjski Bistrici bo danes ob % 16. s krasnimi, nad 20.000 Din vrednimi dobitki. * Darujte Podpornemu društvu slepili, Ljubljana, Pod Trančo 2-IIL! * Christofov učni zavod, Ljubljana, vpisuje ves avgust in september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci popust. Pouk se prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. — Zavod preskrbuje službe. * Volkovi v Bosni. Iz Bania'uke javlia« jo, da je v okolici Gornjega Šehera sedem volkov napadlo kravo nekega tamkajšnje« ga seljaka ter jo grozno razmesarilo. Od« rejen je velik pogon na volkove. Tudi jazbeci povzročajo v tamkajšnjem kraju znatno škodo. * Kolonizacija ciganov. Mestna občina Križevci v Savski banovini je darovala ci« ganskemu plemenu, ki živi na teritorija občine, večji kompleks zemlje, oddaljen kakih sedem kilometrov od mesta, kjer naj bi se cigani naselili. Da«li se bodo ci« gani poslužild te prilike na se oprijeli po« štenega dela, je seveda veliko vprašanje. * Ubila se je na poti v cerkev. Kranjčeva Ivanka, 24-letna mladenka iz Ribč v kresniški okolici, se je domenila že v soboto s svojo prijateljico, da se popeljeta v nedeljo k jutranji maši v Kresnice. Sestali sta se v nedeljo zarana na dogovorjenem mestu, vsaka s svojim kolesom, saj sta bila obe navdušeni kolesarici. Odpeljali sta se proti Verneku, kjer sta nameravali s Cerarjevim brodom preko Save. Na Bab-nikovem klancu v bližini Verneka pa je dohitela Ivanko nesreča. Ali ji je odpovedala zavora ali pa je drvela v prehudem tempu, tega ni mogoče ugotoviti. Njena prijateljica je zgrožena opazila, da je Ivanko spodneslo, z glavo je udarila v rob obcestnega kamna, kjer je nezavestna obležala. Poklicani zdravnik je ugotovil razbitje lobanje in močan notranji pretres. Da jo morebiti le rešijo smrti, so odpeljali domači ponesrečenko v ljubljansko bolnico. A žal jim je bilo v petek sporočeno, da je Ivanka umrla, ne da bi se zavedla. Pokojna Ivanka Kranjčeva je bila v vsej okolici znana kot pridno in pošteno dekle. S prizadeto družino sočustvuje vsa okolica. Iz LJubljane n— Upokojitve pri Mestni hranilnici ljubljanski. Prekoračivši predpisano službeno dobo so stopili v trajni pokoj naslednji uradniki Mestne hranilnice ljubljanske: višji kontrolor osip Kuralt (po 40 dejanskih službenih letih), knjigovodja Fran Abulner in blagajnik Anton Šušteršič. Pri tej priliki jim je mestni zastop izrekel zahvalo in priznanje za njihovo dolgoletno, zvesto in marljivo službovanje. u— Od doma pobegnil. Pred nekaj dnevi se je neznano kam odstranil 14-letni me-haniški vajenec Herman Cizerle, stanujoč pri materi v Študentovski ulici 13. Pobegli dečko je za svojo starost velike, močne postave, kratko pristriženih kostanjevih las, polnega okroglega obraza in rjavih oči. Oblečen je v svetle, kratke hlače in sivkast športni suknjič. Kam se je dečko zatekel je zaenkrat še popolnoma negotovo. ji— Popravek. Včerajšnjo notico o tečaju za rokotvorni pouk popravljamo v toliko, da se tozadevni tečaj ni zaključil v petek, temveč v soboto, 2. avgusta ob pol 12.. uri. Znižali smo cene Ovomaltine! Povečanje prometa nam ie omogočilo, da bomo od 1. avgusta t. I. znižal! cene našemu priznanemu okrepilnemu proizvoda Ovomaltine. Izkoristite zato tudi Vi ta dogodek, da nporabite v svojem domu to koncentrirano, naravno krepilno pijačo, ki v obliki okusnega zajtrka mesto kave ali čaja s povečanjem Vaše telesne odpornosti čuva Vaše zdravje, povečuje Vašo sposobnost za duševno ali telesno delo in miri Vaše živce. Ovomaltine se po želji lahko priredi kot mrzla ali topla pijača. Topla Ovomaltine je najoknsnejši in najbolj zdrav zajtrk za otroke in odrasle. Mrzla Ovomaltine pa je najugodnejša pijača, ld osvežuje in kreni od poletne žeje trudno telo. Ženam, ld doj6, otrokom, bolrikom, Ijndem, Id duševno aH telesno mnogo delajo, vsem, katerim je potrebno jačanje telesne me« brez preobtežttve želodca, pomaga Ovomaltine, Izvor zdravja in močL 10365 DR. A. WANDER D. D., ZAGREB. ¥ ■— Društvo prijateljev Poljske je v petek pozdravilo v svoji sredi v hotelu »Union« odlične goste iz poljske republike, ki se udeležujejo vseslovanskega gasilskega kongresa, predvsem vojevodo (ban ali veliki župan) varšavskega voievodstva g. inž. Stanislava Tuardo. predsednika poljskih galiskih društev, in g. dr. Vaclava Kneblev-skega. predsednika Lige poljsko - jugoslovenskih društev in odličnega žurnalista. Goste je pozdravil predsednik društva prof. dr. Rudolt Mole in izrazil željo, da se obnovi poljski vicekonzulat v Ljubljani. Sestanku sta prisostvovala g- podžupan prof. Evgen Jarc in g prelat dr. Fran Grivec. Gostje so se navdušeno izrazili o svojih vtisih o Ljubljani. Soglasno je dozorel sklep, da je treba po zgledu Lige poljsko-jugoslovenskih društev vsa jugoslovenska društva prijateljev Poljske zvezati v Ligo jugoslovensko - poljskih društev. Obenem so poljski gostie povabili naše društvo k udeležbi na kongresu društev, ki goje poh-sko-jugoslovensko vzajemnost, za letošnjo jesen v Poznanju. n— Počitniška kolonija krajevnega odbora »Rdečega križa« v Liubljani se je včeraj vrnila s svojega letovanja na Trati v Poloianski dolini Ob 10. ie pripeljal avtobus 29 deklic pod nadzorstvom ge. Ane Tomšičeve in gdč Milke Zaplatilove ter se ustavil v Dalmatinovi ulici pred hišo št. 7. Tu so pričakali kolonijo gg dr. Oton Fet-tich, predsednik krajevnega odbora RK, Ivan Malnarič, tajnik RK in vodja kolonije ter starši kolonistk. Presrečno ie bilo slovo od nadzornic, kakor tudi od obeh funkcionarjev RK. Za spomin je dobila vsaka deklica lično brošurico o delovanju RK. povrhu pa še zavojček bonbonov, ki jih je našim kolonistkam podarila tvornica kan-ditov Šumi. Pri odhodu v kolonijo upadli in bledi obrazi so sedai zagoreli in lepo zaokroženi. Saj je pridobilo na teži 29 deklic 60 kg, torej povprečno po dva kg. Solze radosti in hvaležnosti so zaigrale v nedolžnih očeh ob slovesu. u— Breskev so otresli. Akademični slikar Franc Klemenčič je prijavil, da so se predvčerajšnjim ponoči vtihotapili v njegov vrt na Glincah na Cesti II. št. 4 neznani sadni tatovi, ki so mu otresli breskev. Uzmoviči so prizadejali g. Klemenčiču na sadju okrog 100 Din škode, precej pa so poškodovali tudi vrata na vrt, ki so jih vrgli iz tečajev. u— Prijet tat. Stražnik je včeraj zjutraj aretiral 24. letnega Jurija G., ki se je že dalje časa potepal po Liubljani in se spretno ogibal vsem varnostnim organom ker je pač vedel, da je iz Ljubljane izgnan. Slednjič pa ga je stražnik vendarle opazil in ga odvedel na policijsko direkcijo. Tam se je moral G. zagovarjati zaradi neke tatvine, ki jo ie te dni izvršil v Vodmatu. Fant je tatvino tajil in se izgovarjal na nekega svojega tovariša, a mu zagovor ni pomagal. Nevarnega tatu, ki nikoli ni maral delati, so izročili sodišču. u— Dve nesreči. 22 letni monter France Rožič, uslužben v kurilnici na glavnem kolodvoru je včeraj popoldne okrog 13. montiral na drogove žice ob prelazu na Dunajski cesti. Ko je bil skoro vrh droga, pa se je ta nenadoma prelomil in nesrečni Rožič je padel z vso silo na tla z velike višine. Obležal ie nezavesten in morali so ga nemudoma prepeljati v bolnico, kier so ugotovili, da ima težje notranje poškodbe. — Precej huda nesreča se je pripetila okrog 15. tudi v Florjanski ulici, kjer je povozil mestni avto, ki je peljal proti Dolenjski cesti več gasilcev - naraščajni-kov 6 letnega Iva Ruglia stanujočega na Karlovški cesti 6. Fantek je prišel pod avto po nesreči, tekajoč po omenjeni ulici in premalo pazeč na vozila. Avto ga ie podrl na tla in ie dečko pri padcu dobil več ran na čelu. Dečka so gasilci takoi naložili na avto in prepeljali v splošno bolnico. u— Volčji pes z znamko št. 467, se je izgubil najditelja prosimo, da pusti naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. u— Pri podiranju hiše g. Jakoba Sojerja v Mostah 1., ki je bila najstarejša, so v stropu našli zanimive drobne starinske listine, tako oseben odtis pečata šentpeter-ske župnije iz leta 1808 in loterijski listek iz leta 1799. u— Žegnanje v Beričevem. V Beričevem imamo danes in v ponedeljek žegnanie, zato Ljubljančani, — pohitite k nam in pridite v goste. Gostilna Grad razpolaga z vsemogočimi žegnaniskimi dobrotami in najizborneišo kapljico. Vožnjo z avtobusi oskrbuje avtobusno podjetje Pečnikar. Danes popoldne bo vozil avtobus v Beričevo vsako uro. juti i pa bo odhajal avtobus ob 2,30, 3.30 in 5. popoldne. Postajališče na Krekovem trgu. Zdravnik 10462" dr. Viktor ftlaref c ordinira zopet redno od 3. avgusta dalje Vsakovrstno manuSakturno blago F veliki Izberi ln po Izredno nizkih cenah prodaja Teks^H*«?"!* Krekov tr*» H— Trgovine z delikatesnim blagom in mlekarne smejo biti po nalogu g. bana danes v nedeljo zaradi gasilskega kongresa ves dan odprte. — Načelstvo gremija. o— Inventurna prodaja se vrši od 2. do 18. avgusta. A Šinkovic nasl. K. Soss, Ljubljana. Mestni trg. Glej današnji oglas na 4. strani. u— Gasile?! Za žejo pogasiti je najbolj prikladno na Cankarjevem nabrežju št. 5. Vinotoč in delikatesa. CKct Ci kCcrct zobna pasta odstrani že po 14 dnevni upo» rabi zobni kamen in rumeno plast, ki leži na zobeh, kar je posebno pomembno za kadilce. 10454 Zaloga: DROGERIJA GREGORIČ. LJUBLJANA Prešernova ul. 5 Oi*. med. Klopa HuhoteT se je vrnila in ORDINIRA zopet v Krekovi ulici št. 18. 10478 Ako ^ želit* nabaviti posebno močne in velike KUHINJSKE LONCE in KOŽICE iz aluminija, ki pridejo posebno za hotele, gostilne m velike restavracije v poštev. oglejte si bogato izbero pri tvrdki. 14434 STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA, Sv. Petra c. 35 Iz Maribora a— Češki profesor dr. Vybiral v Mari. boru. Danes se je pripeljal v Maribor zna* m prijatelj Slovencev češki pisatelj B. Vy. biral, ravnatelj državne knjižnice v Olo« mucu. Na kolodvoru sta ga pozdravila v imenu JČ lige predsednik dr. Reisman in prot Spendal Popoldne si je dr Vybiral s soprogo v spremstvu dr. Reismana ogle. dal mesto, obiskal je tudi Mariborski otok m ga fotografiral. O svojem celomeseč« nem potovanju po Jugoslaviji bo predaval po raznih krajih Češkoslovaške. Pisatelj je na potovanju mnogo fotografiral in si oskrbel krasne posnetke naših znanih kra« jev od Osijeka preko Beograda, Niša, Skoplja, Bosne m Dalmacije, Ljubljane in Maribora Sinoči se je udeležil še končen ta v proslavo 5 letnice glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev v dvo* rani »Uniona«, opolnoči je pa odpotoval proti domu. a— Odlikovanje policijskih agentov. Včeraj dopoldne je izročil predstojnik mestne policije ob navzočnosti uradništva odlikovanja šesterim uslužbencem na pred« stojništvu policije. Zlato svetinjo za vest« no službo sta prejela okoliška nadzornika I. razreda Ivan Valič in Srečko Saksida, srebrno pa višji stražniki Polde Silič, Ciril Hren, Makso Hlad in zvaničnica Ivanka Fi« strovec«Fabičeva. a— Izredno velik naval na včerajšnji žh vilski trg. S pomočjo »prvega« in tradicijo« nelne Porcijunkule je že v petek in sobo« to poleg številnih prodajalcev poletnih do« brot dospelo v Maribor tudi mnogo ro» marjev k baziliki Matere Milosti. Na vseh štirih tržiščih, tako na Glavnem trgu, pe» rutninarskem tržišču, kakor na Vodniko« vem in Vojašniškem trgu je vladal včeraj pravi sejmarski drenj, nič manj na trgu Svobode, kjer prodajajo seno in slamo. Krompir je spričo velikega dotoka proda« jalcev padel na 5.50 Din merica (7 in pol kg). Na vseh tržiščih je bilo mnogo bla« ga. zlasti sadja, povrtja in poljskih ter gozdnih sadežev vseh mogočih imen. Vče« rajšnji trg je bil živ dokaz, da so seda« nja tržišča za naše mesto premajhna. Kljub vročini je naše tržno nadzorstvo Se v ranih urah začelo s pregledovanjem stoj« nic in blaga in je bil uspeh zelo zadovo« liiv „CROATIA" zavarovalna zadruga ▼ Zagrebu naznanja, da ie s 1. avgustom 1930 prevzel (»LAVNO ZASTOPSTVO V MARIBORU gospod ANTON JARE bančni uradnik v pokoju, ki stanuje začasno na Koroški cesti štev 18, I. nadstr. 10583 "SiSOTŠSŠŠHHHHHB Kari May: Po divjem Kurdistanu 3. zvezek — Izšel. V groznih obrisih nam slika ta zvezek krvno osveto med Kurdi. — Naroča se v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Cena 13.— Din. a— Nezgode. V desno roko se je vseka« b 501etna Amalija Peskova v Košakah. — V službi je popadel hud krč 28Ietnega poštnega uradnika Pavla 2aka. Oba sta morala v bolnico. a— Zaradi davka na parcele, ki ga je z letošnjim proračunom vpeljala maribor« ska občina, je v petek intervenirala pri g. županu deputacija Društva hišnih po« sestnikov G. župan je obljubil, da bo ta davek prihodnje leto odpadel, črtal bi se pa lahko že letos, če bi se dobil nadome« stek z zvišanjem gostaščine za 1 in, pol odst. Društvo bo v tem vprašanju še ta mesec sklicalo zborovanje. a— Dela na okrajni cesti Limbuš-Pekre-Radvanje-Hoče zadovoljivo napredu]e]o. Od Limbuša do Peker je že polovica ceste posute. Zdaj delajo blizu pekerskega križa nov most. pod katerim bodo speljali v potok iz Vrbovega dola v novo strugo naravnost proti Dravi. Na ta način se bo cesta lahko razširila in bo mogoč brezhiben promet v divni mariborski okolici zlasti bo pa tudi skrajšana proga s koroške strani na državno cesto proti jugu. a— Zgodovinsko Hm^vo v Mariboru, ki je baš zaključilo 25. letnik svoiega časopisa za zgodovino in narodopisje«, je prejelo. svojčas od mariborske oblasti 20.00* Din in od države 15.000 Din podpore, ba- rrvina pa mu ie sedaj naklonila 3000 Din. D-uštvr se bo obrnilo na banovinsko upravo s prošnjo, da mu sporoči koliko ^odpore še morg pričakovati za prihodnje leta. a- Zadrga gostilničarjev ln hotelirjev ''am sporoča: Korespondent Herzog poroča v večerni izdaji »Neue Freie Presse« z dne 3. julija, da imajo uslužbenci naših hotelirjev in gostilničarjev nalog občevati tudi z nemškimi gosti samo v našerr državnem jeziku. To poročilo ne odgovarja resnici. Naši uslužbenci imaio pac nalog nagovarjati goste v našem državnem jeziku, kakor je to običaj v vseh drugih državah. toda občevati morajo v jeziku, ki ga govori gost.. a— Novi deložiranci pod Državnim mostom so tokrat na desnem bregu Drave. Iz hiše čevljarskega mojstra Gregorca v Taborski ulici je bil v petek deložiran neki invalidni poštni uslužbenec z ženo in petimi otroki Ker ni mogel dobiti stanovanja, se je zatekel pod oboke državnega mostu na desnem bregu Drave. Na levem bregu pod obok' na vedri dosedai že 18 rodbin. a— Aretacije se množijo. V Mariboru so zasledili 451etnega čevljarskega pomoč« nika Jerneja K., ki je na Ptujski gori za« bodel Ivana Rodoška tako nevarno, da je ranjenec podlegel poškodbam Jerneja, ki je brez posla, so zaprli. Zaradi poškodbe tuje lastnine je moral h Grafu Henrik R.. ki je še v celici tako divjal, da so ga morali privezati na deske. Franjo P. je mo« ral po isti poti zaradi beračenja. Neke vlo« me v št. II j u in pa delikte po zakonu o zaščiti javne varnosti ima na vesti Hugo M., ki so ga vtaknili začasno v policijske zapore Zaradi potepuštva in vojnega be» ffunstva pa ie moral na ričet Ciril P. a— Neznanega obešenca je našel v pe« tek popoldne neki dijak v sadovnjaku ve« lenosestva barona Twickla. Identiteta Se niso moeli ugotoviti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča. Celje e— Tujski promet. Celje je obiskalo v juliju skupno 1309 tujcev in sicer: 1075 Jugoslovanov, 106 Avstrijcev, 40 Cehoslovakov. 35 Italijanov. 21 Nemcev, 13 Madžarov, 5 Rusov, 3 Švicarji, 3 Rumuni, 4 Poljaki, 2 Francoza, 2 Bolgara in 1 Američan. Po poklicu pa odpadejo tujci na* 342 trgovskih potnikov, 219 delavcev, 153 uradnikov, 116 dijakov, 83 obrtnikov, 61 indu-itiijcev, 27 Svetnikov, 19 zdravnikov in 2S9 eseb brez pok'lca e— Umrljivost. Mrtvaška kronika je mogla zabeležiti v Celju v preteklem mesecu najnižje število umrlih v preteklih dveh letih. V juliju ie namreč umrlo v Celju skupno le 17 oseb, od teh 15 v javni bolnici in 2 v mestu. Celje je nedvomno zelo zdrav kraj, e_ PrimariJ dr. I. Raišp ne ordinira do 10. avgusta. e_ Zahvala invalidov. Krade«vni odbor UOI v Celju izreka vsem darovalcem lepih dobitkov za tombolo najlskrenedšo zahvalo. Občinstvo je bilo z res prav lepimi in praktičnimi dobitki zadovoljno, pa tudi denarni efekt tombole je bil zelo lep. e— Oskrbovanje Celjske koče, ene Izmed naših najpriljubljenejših planinskih izletd&č, Je prevzel nedavno primorski rojak g. Doplikar. Ob tej priliki je bila koča popolnoma renovirana, gugalnice so popravljene in tudi pot skozi Hudičev graben je v redu. Koča je oskrbovana z vsem potrebnim in se lahko dobe tudi topla jedila. V nedeljo 10. avgusta bo na Svetini žegnanje in se bodo gotovo vsi obiskovalci ustavili nekaj časa tudi v Celjski koči. Iz spominske knjige je razvidno, da je obisk koče v letošnjem letu močno narastel. e— Nočna tatvina v Liscah. Predsinoč-njim je opazil posestnikov sin K. v Liscah. da je zlezel v njegovo spalnico neznan moški in pričel pobirati s stolov razvešeno obleko. K. je segel na nočno omarico ln zagrozil uzmoviču, da bo streljal. Neznanec je milo prosil, naj nikar ne strelja ln je rekel, da je detektiv, ki je prišel skozi odprto okno gledat, da ne bi kdo kaj od-neseL čim je skočil K. iz postelje, je izginil tat skozi okno v noč. Zjutraj so domači opaz'li, da je odnesel jumper domače dekle iz spalnice. Dekla Je opazila naslednji dan svoj jumper na neki deklici, hčerki nekega celjskega avtolzvoščka. Deklica je povedala, da JI je jumper kupil njen oče že prejšnji dan za 20 Din od neznanega moškega, ki ga pa policija še vedno ne more Izslediti. e_ Preprečena nesreča na magistratu. Včeraj dopoldne se je neki delavec, ki Je zaposlen na novi dvoriščni stavbi mestnega magistrata, nič hudega sluteč oprijel nelzolirane električne žice, ki dovaja tok stroju za mešanje betona V hipu je poble-del in so ga tovariši Ie s težavo iztrgali 'z n učnega položaja. Delavec si je opomogel brez zdravniške pomoči. Iz Kranja r— Važna občinska seja. V petek po« poldne se je ob polni udeležbi vršila važ« na seja pod predsedstvom župana Pirca. Med naznanili je župan omenil, da sta črpalka za vodnjak in škropilni voz s cev« mi iz Dunaja že na potu Občina na želje mesarjev ne namerava letos zgraditi nove ledenice, ker obstoječa za enkrat še zado« stuje. Prof. dr. Žoutar sestavlja knjigo o zgodovini mesta Kranja, knjiga bo lepa »n bo gotovo zanimala širšo javnost. Na predlog dr. Sabothyja je bilo sklenjeno, da se v ta namen stavi vsota 10.000 Din v proračun. K. poročilu kr. banske uprave glede priključitve našega vodovoda k vo« dovodu Kovor—Naklo se sklene, da žara* di male kapacitete »žt gnane vode« in visokih stroškov za položitev cevi ni mo« goče več retloktirati za priključitev. Kranjs ska občina bo napravila pismeno vlogo na železniško direkcijo v Ljubljani, da bi vo--zil jutranji vlak, ki pnde ob 7. v Kranj, do Jesenic in da bi ob 10. od tam odpeljal, da se bo tako nudJa prilika strankam, da morejo v Kranju nakupiti svoje potreb* ščine. G Fok je podal poročilo o davščini na blagovni promet, ki se bo pobirala po železniškem osobju, kateremu naj bi pri« padlo 3 odst. in od poštnega uradništva, Iu mu naj bi pripadlo 5 odst. od celotne vsote za nagrado Iz poročila policijskega odseka posnemamo: Sprejme se nekaj že nad 10 let bivajočih tujcev v domovinsko zvezo, lstotako se zagotovi tudi sprejem v zvezo, če si pridobi naše državljanstvo g. Josipu Vilfanu. Prošnjama g. Cirila Graj* žarja za koncesijo v svrho prevažanja oseb na progi Kranj—Jezersko in podjetju Žu« žek na progi Ljubljana—Kranjska gora, občinski odbor pritrdi, ker je za to kra* jevna potreba. Zadnja točka dnevnega re« da je bila odobritev inventarja občinskega in ubožnega zakiada za 1929. r— V kavarni Narodni dom igra vsak večer izvrstna ciganska godba. Z Jesenic Obnovite srečke 2. razreda SO. kola državne razredne loterije Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da sem preselil svojo avto-stroino delavnico z Matije Gubca ulice v lastno hišo na Mariborski cesti št. 11 nasproti Sokolskega doma in se Driporočam za nadaljnjo naklonjenost 10609 Avto-delavnica R. PERDAN — CELJE Iz Kamnika ka— Naprava napisov. Planinska po« družnica je opremila vsa važnejša pota z novimi napisnimi tablami. Tudi pot na Stari grad je dobila primeren napis. Ostala pota, ka jih še niso opremili s kažipotnimi tablami, a so že markirana, se bodo v do« glednem času prav tako opremila z napis« nimi tablami ka—-»Slovenčeve« kače. Gadje, prah in razne deske so rodile že mnogo nepotreb« nih besedi. Mislili; smo, da bo sedaj Kam« nik brez vseh teh neprijetnosti — petkov »Slovenec« pa zopet načenja to poglavje. Pravi tudi nekaj o »netočnih« vesteh. Mo« goče bi želel »Slovenec«, da jim pošljemo kak živ »corpus delieti«? ka— Poziv staršem! Pogosto se je ta ali oni avtomobdlist ali motociklist, ki je pri« vozil v naše mesto, pritoževal, kako slabo se obnaša mladima po vaseh. Ko privoziš mimo, ti prileti nenadoma pest peska ali kamen v obraz. Mislimo, da bi se tu lahko mnogo storilo že v šoli ter doma, da se taki primeri ne bodo ponavljali. To na« pravi na vsakogar slab vtis. Prav lahko ima pa kamen za posledico tudi nesrečo. Iz Litije i— Javna telovadba »Sokola« Litija— Šmartno se bo vršila na praznik dne 15. avgusta na velikem športnem igrišču po« leg Svarcove hoste. Društvo razpošlje bratskim društvom železniške legitimacije, na podlagi katerih je dovoljena vsem ude« ležnikom četrtinska vožnja. Glede na ve« liko ugodnost se sokolska društva bratsko vabijo. i— Tatvina. Pri poses.tniku Beju na Polšniku je bil uslužben za hlapca Ivan T., doma iz Št. Jurja pod Kumom. Fanta pe je zapeljala skušnjava in je izmaknil gospodarju 2000 Din in pobegnil. Predvče« rajšnjim pa je tatinskega mladeniča na« šel litijski orožnik g. Bučar v Gradiških Lazih pri Šmartnem. Novcev seveda Ivan ni imel več, zapravil jih je, kakor pripo« veduje, v družbi brezposelnih rudarjev in veselih deklet v Zasavju. Ko je potrošil vse, ie odšel naprej za zaslužkom. Zdaj je v zaporih litijskega sodišča. ALFONS GORUP dipl absolvent višje pedagoške šole TINČKA GORUP roj. LAZNIK u& teli ca 10603 poro6ena 2. avgusta 1930. Maribor — Cel e — Dol J MALINOVEC, pristen. Din 18 — kg. Lekarna »Pri orla«, CELJE. 10460 Iz Trbovelj t— Kurji tat. V četrtek ponoči je slišala šolska sluginja Marjana Putrihova, da se nekdo plazi okrog barake, kjer ima hra« njene kokoši in race. Sprva temu ni po. svečala večje pažn;e, ko pa ie p.všal z de« la njen sostanovalec, se je tat prestrašil in zbežal ter pustil ležati zadavljeno raco na dvorišču. Iz Dobove do— Ustanovitev Sokola. Dne 27. julija se je vršila v šolskem poslopju v Dobovi ustanovna skupščina sokolskega društva. Br. Fran Vadnal je po kratkih uvodnih besedah izročil besedo podstarosti breži« škega Sokola br. dr. Drnovšku, ki je z živo besedo orisal pomen Sokola in nje« govo veliko poslanstvo za slovanske na« rode. Govorniku so vsi burno odobravali. Nato je br. Vidmar iz Brežic poljudno raz« ložid ustroj Sokola kot telovadne organi« zacije. Ko je sklicatelj Vadnal v imenu pripravljalnega odbora izrekel nekaj važ« nejših misli lokalnega pomena, se je po petminutnem odmoru ugotovilo, da je ▼ vsem že pristopilo preko 50 članov Dne 30. julija zvečer je že nastopila vrsta te« lovadcev (štirinajst moških), ki jo je po« učeval tu se mudeči narednik br. Rihter. Za bodoče računamo na učitelja Marolta, ki je bil v ta namen imenovan za Dobovo že lani. Sestavlja se tudi vrsta telovad« kinj. Iz Gor. Radgone gr— Premestitev Cd oddel'-* tukaišnje finančot kontrole so premeščeni: pregVd--nik g. Drago Šp ndier k oddelku finančne kontro'e v Orm'>/ prLg|edn'k g. An'on Zcnr.an k oddelku l.n^nčne kontrole v Toplice pri Novem uieitu ter podpregb i-. nik e Maksimilijan Ciel k „.iueiku fi, nančne kontrole v t\jsenjakovce v Prek* murju. K tukajšnj-;a.u oddelku finančne kontrole pa je do kljen g. J >s o Urek preglednik finančne controle in Josedan-i vodja oddelka v Orni' žu. gr— Kam pojdete v nedeljo, 10 avgusta? Gotov ^ V>1 „- sose tnc .-pače. Kier pr red: krajevni o-Pct naro Ji,t odbrane vr;-,( v>, selico z c.r Vinim s.-cedom. Ke: so Vam razi.iere Apačke kj-ine prav d-hr,. . ne, ni t.ctv. posebsj poudarjat; ter opo* >.arjati na tc, da jc vaša dol?-? 3rVO prirelitev te vrste ? Apački -ijtliir p.ij. preti r.r, ta način, Ja jo polnošteviVo ro< setite. Iz Slovenjgradca 9g— Prvi radio na Urški gori je bilo čuti pretekli teden. Sprejem je bil z ozi, rom na veliko višino in oddaljenost elek, tričnih naprav izredno čist in glasen. Iz Mozirja mo— Skavti. Na loški strani tik pred vhodom v Sotesko proti Letušu taborijo ze mesec dni mariborski skavti, med ka« terimi je tudi njih organizator g. Pavel Kunaver. Pravijo, da bi boljšega tabori, sca ne mogli najti in da so jim ljudje t bližini zelo naklonjeni. Vzorno disciplini« ran- skavte bomo po odhodu 1. avousta pogrešali. mo— Stavbno gibanje je pri nas na mrt« vi točki, Ie klobučar Lekše se je letos od. ločil postaviti na svojo pritlično hišo nad. stropje. Z nadzidkom bo gornji del trga pri cerkvi pridobil. Iz Višnje gore vg— Večno popravljanje. Sam Bog ve, bo li kdaj naš vodovod mogel delovati brezhibno mesec dni brez popravila. Sedaj so zopet nad njim s krampi in lopatami že cel teden. Tovarna, kjer so se nabavile izlivke, ie na zahtevo poslala doli celo svojega monterja. Želeti bi bilo, da se vendar že enkrat tudi konča spor med graditeljem vodovoda in lastnico. Mogoče bo potem vsa reč bolie funkciionirala. _ vg— Pogrešani župan. Žena župana občine Leskovca pri Višnji gori je javila naši orožniški stanici, da pogreša že 14 dni svojega moža Matevža Permeta. Odšel je od doma, ne da bi navedel, kam gre. Poizvedovalo se je za niim baje že vsepovsod, vendar brezuspešno. Ker ie mož že prileten, obstoja bojazen, da se mu ie zgodila kaka nesreča. Ce bi kdo slučajno zvedel kaj zanj, se naproša, nai bigavoli to javiti njegovi družini, ki je zaradi njegove odsotnosti v velikih skrbeh. Iz Novega mesta n— Srečke državne razredne loterije za II. razred so dospele ter na to opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. avgusta ter jih prosimo, da srečke v naši podružnici na Ljubljanski cesti 42 pravo, časno obnovijo. n— Nesreča otroka pri mlačvi. V Dečji vasi pri Trebnjem so mlatili v petek do« poldne z mlatilnim strojem pri posestniku Strajnerju pšenico. Ob takih slovesnih pri« lik ah nikjer ne manjka otrok. Hči posest, nika, stara 3 leta, je v otroški radovedno« sti vtaknila v stroj svojo drobno desnico, ki jo je kolesje zdrobilo. Otroka so pre. peljali v novomeško bolnico, kjer je pri. marij dr. Gostiša takoj izvršil operacijo. Nadaljevanje rubrik na 17. strani. Dr MED. UN V. MILAN ROPAŠ ZDRAVNIK NOVO MESTO 10576 SPET REDNO ORDINIRA Zobozdravnik DR. TONE FURLAN dosedanji družabnik dr. Verčona v Ljubljani, se preseli v Novo mesto, kjer pričnr ordinirati koncem tega meseca. 10605 I Advokat 0578 1 Dr. Davorin Gros naznanja, da je otvoril advokatsko pisarno v Novem mestu v hiši g. Štefanovlč Ljubljanska cesta št. 257 Zdravniška KRALJESTVO MODE Platno 144 Ogorelo, zdravo kožo dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z NlVEA-iHElfE tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem ob-CKEME že naprej! To zmanjšuje nevar- sevznju In dobro oterite z N IVEA -------- _ iu ^allJSUje nevar- nost bolečega ožgan ja Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea - Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodelni u<~nek privesti do polne veljave. Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 iMn. Jugoslaviji: .lugosl. P. BEIERSDORF & Co.. d s o. i.. Maribor — Mellska cesta 56. Proizvaja Platno je najnovejši favorit današnje moče in kdor je spoznal gosposkost tega pre-mišljeno-primitivnega materiiala, se bo z lahkoto navdušil zanj. V naši dobi modne pestrosti in bogatih linij deluje blažilno mirni značaj platnenih oblek in podoba ie, da bo baš platno pokazalo novo modno smer. Gotovo pa je, da ustvarja zanimive možnosti, ki jih znajo vodeči modni saloni vešče upoštevati. Tudi v izbiri ni pomanjkanja, ker je moda prinesla platno v najrazličnejših oblikah: medlobarvno, blešče-ne, tenko ali grobo tkano. Zelo priljubljeno je platno v svoji naravni barvi, prilega se tako zlasti brinetkam, največ platnenih oblek pa vidimo v pastelnih barvah, ki so letos najmodernejše. Med njimi so naipriljubljenejše svetlomodra, rožnata in rumena. Platnene obleke se nosijo za šport, kakor tudi za popoldanske priložnosti. Razlika leži vedno v kroju, kajti linija odloči končnoveljavni namen obleke. Dejstvo, da lahko isto blago uporabljamo v različne svrhe, je značilno za novo modo in podoba je, da se bo to stremljenje v bodoče še bolj uveljavilo. Obleka iz grobo tkanega platna je ka) primerna za štfapaciranie, ker je lahka ln zračna, izredno elegantna vsled svoje »stvarnosti« in učinkuje še po svoji barvi. Oblika takega oblačila bodi kar najenostav- Sveže rože k večerni obleki Ali ni to popolen povratek k modi bl-dermajerske dobe? Toda priznati moramo, da se sveže cvetje izvrstno poda k moder- no stilizirani večerni obleki, le brezhibno se mora skladati z barvo dotične obleke. Istotako ne moremo nositi svežih rož k pestro vzorčasti obleki. Lep šopek pa brezpogojno pristoja k enobarvni večerni obleki in predstavlja modnp kaprico, ki je zanimiva že vsled svoje starinske »novosti«. Charlie Chaplin in petero njegovih žena Ko boste brali ta članek, ne mislite na nič hudega! Chaplin ni imel petero žen. imel je vedno samo po eno in vsaka ga je običajno veljala lepo »vsotico« dolarjev. Teh petero žen — to so Chaplinove varo« vanke, ženske, ki jih je, kakor velimo, on sam odkril in pridobil za film. To so igral« ke, ki so postale po njegovi zaslugi slavne in znane. Če je katero teh dam kasneje vzel za ženo je bila to pač njegova smola — a vse imajo prav zanimivo zgodovino. 1. Edna Pruviance je prva. Njo je odkril Chaplin pred mnogimi leti v nekem zaba« višču v San Franciscu. Edna ni bila plesal« ka, temveč stenotipištka v pisarni nekega odvetnika. Chaplinu je izredno ugajala. Predlagal ji je, naj gre z njim v Holly> wood. Sprejela je ponudbo in šla, sedela dan za dnem v nekem kotu Chaplinovega študija in kadila cigarete. Niti ona, niti CHaplin nista nikoli mislila, da bo iz nje nekoč slavna igralka. Minili so trije me« seci. Edna je še vedno sedela na običaj« nem mestu in pušila. Nekoč obišče Cha« plina dober znanec: »Kaj počnjaš s tem dekletom? Takih lepotic dobiš vendar na vsakem cestnem oglu na tisoče,« mu je de« jal prijatelj Chaplin je osupnil pri teh be« sedah: »Takih lenotic najdeš na.stotine na ulici«, si je mislil umetnik sam pri sebi. »zakaj bi jih torej človek ne srečal tudi v filmu?« Naslednjega dne je cV:klico anga« žiral. Par mesecv nato je Edna imela tisoč nejša, da se lahko temeljito očisti. Na našt prvi sliki vidimo krilo, zaključeno z ozkim pasom in po sredi prepeto z gumbi. Bluza je čisto gladka, na rokavih in ob vratu je opremljena z drugobarvnim platnom. K takim oblekam se nosi širokokrajen slamnik, ki ni garniran. K najelegantneišim oblačilom prištevamo različne platnene kostume. Lep model tc vrste vidimo na naši srednji sliki: krilo je spredaj nekoliko zvončasto, jopica pa ima globok revers, deluje bluzasto in je po sredi prepeta. V promenadne svrhe moremo izvrstno uporabiti eleganten kepast paletot iz istega blaga kakor je platnena obleka. Takšen primer vidimo na naši zadnji skici. Za vsak šport odgovarjajoča kravata Tako se glasi zadnja modna zapoved in kravate z jedrilnimi, avtomobilskimi, teniškimi, plavalnimi in telovadnimi znaki. Kemično čisti obleke 1054 ^ Ovratnike pere in sietloiikn Franjo Potočnik Poljanska cesta 5. trgovina pri „K.oro£ici" Celovška cesta trgovina i»ri „Ahlinn-' dolarjev tedenske plače in igrala glavno žensko vlogo v filmu »Kid«. 2. Virginia Cherill Prav za prav se je pisala Valadek Sbvszko. Živela je v Holly« woodu, prav pridno glado-vala, mislila že opetovano na samomor, hrepenela po film« skem poklicu in pogosto posečala prire« ditve boksačev. Nekega večera je sedela s svojo prijateljico v areni. Imele sta dve mesti v zadnji vrsti, kajti skupno premo« ženje obeh je znašalo komaj 80 centov. Tisti vččer je bila borba izredno ljuta. Virginia je zasledoval potek mateha z ži« vim zanimanjem. Njene oči so žarele, tre« sla se je po vsem životu, skratka bila je vsa v ognju. Tedaj je od zadaj pristopil nek gospod, jo vljudno pozdravil in. se predstavil: »Chaplin« »Poznam Vas,« je naglo odvrnila deklica. »Če me poznate. Vas prosim, da me jutri posetite v atelje« ju.« Naslednjega dne je prišla Valadek v atelje. Prekrstili so jo v zveneče ime Vir« ginio in Chaplin jo je angažiral s tedensko plačo 1200 dolarjev. 3. Lita Grey. Bila je stara 15 let, ko je igrala s svojo materjo malo nepomembno vlogo v Chaplinovem filmu »Kid«. Njena mati se je pošteno trudila, da bi Chaplin postal pozoren na njeno hčerko, pa je bilo zaman. Nekoč je prišla Lita prepozno ▼ atelje. Njeno vlogo je prevzela druga igralka. Mati je bila zelo nesrečna, ker je bila prepričana, da je Sedaj vse izgubljeno. Toda baš ta netočnost je bila Liti v sre» čo in je veljala Chaplina kasneje mnogo denarja. Chaplin je slučajno uzrl Litino namestnico, opazil njeno nerodnost, zahteval posvetovalnica Gdč. N. D. v Lj. Če je Vaša razlaga o vzroku bolezenskih pojavov pravilna, je še vprašanje. Malokrvnost povzroča sicer mnoge podobne znake, vendar je težišče bolezenskih simptomov v genitalni sferi. Zaradi tega se boste morali zatekati k špecija-listu za ženske bolezni. Če trajajo motnje že več let, ne pričakujte od prvega zdravila, da bo za vselej pomagalo. Čudežev ne more napraviti niti najboljši' zdravnik in večkrat je treba pri isti bolezni preizkusiti mnoge načine zdravljenja. Po Vašem popisu pridejo v poštev tako zvani organo-prepaiati, ki se dajejo ali v obliki tablet ali injekcij in so napravljeni iz živalskega tkiva, kojega sok nadomesti človeškemu organizmu nedostajajoče substance. Poleg tega se priporoča tudi ev. obsevanje z ront genskimi žarki. Toda eno kot drugo sredstvo Vam bo mogel svetovati, oziroma dajati le strokovnjak. Vse drugo, kar se še pojavlja, je posledica premalo delujočih organov' in stalno boljšanje je pričakovati le po daljši kuri. - G. A. P. v R. na Dol. Pošljite točnejši naslov, da Vam moremo odgovoriti v pismu. — G- C. S. Tro. Ad 1.) Na vprašanje, kakšni so sigurni znaki nastajajočega raka v želodcu ali v črevesju. Vam moramo odgovoriti, da takih Specifičnih znakov ni, pač pa sklepa zdravnik vsakokrat iz cele vrste znakov, ki se pa najdejo tudi posamično pri drugih boleznih, na raka v želodcu. Kdaj bo zdravnik upravičen postaviti tako diagnozo? Kadar mu potoži bolnik, da nima v zadnjem času več pravega apetita, da mu je jezik belkast (obložen), da mu je v ustih nek neprijeten okus. da ga tišči v zgornjem trebuhu v sredi tik pod rebri, da ga sili k bljuvanju in se mu gotove jedi, zlasti meso. gabijo. Bolnik skuša • odpraviti te znake z raznimi sredstvi, toda stanje se polagoma, a stalno slabša. Obstoječim simptomom se pridružijo še bolečine v krajini želodca, bolnik polagoma bujša, pogosto bljuva, telesna teža stalno pada, paciient postane malokrven in hujša čedalje bolj. To so splošni znaki raka v želodcu in pri takih znakih bo zdravnik skušal utrditi svojo domnevo z različnimi preiskavami, ki so za točno ugotovitev neobhodno potrebne. Prefskaval se bo želodčni sok kemijsko in mikroskopsko in pregledal se bo želodec s pomočjo rontgenskih žar-ki>v, tako prazen kot napolnjen s kontrastnim sredstvom, da se pridobi s tem sredstvom pravilna silueta želodca. Nadaije je tudi potrebna preiskava blata, če ne odhaja na skrivaj kri skozi črevesje. Osebna nreiskava bolnika bo morda dognala kakšno bulo želodta, kar seveda z gotovostjo potrdi diagnoza. Zdravniška posvetovalnica ne mara ustvariti z opisovanjem bolezenskih znakov namišljenih bolnikov, pač pa je vsakdo, ki bi take znake opazil na sebi in se mu starost že nagiba k petemu desetletju, dolžan že svojemu zdravju, da se potrudi k zdravniku. Ako je bolezen v začetku, se da še bolniku pomoči, če pa je bojazen neutemeljena, se ne bo skesal dotičnik. da si je z negativnim izidom zdravniške preiskave priskrbel zopetno zavest popolnega zdravja. — Podobna bo preiskava pri rakastem obolenju- črevja, četudi so znaki tedaj nekaj drugačni, ker izpadejo ori s strani želodca in prevladujejo predvsem simptomi utesnitve črevesja. V Vašem slučaju pa bo oni kisli občutek imel morda popolnoma drug vzrok. Sicer pa Vam ne škoduje, ako se daste o priliki preiskati. — Ad 2.) Dovajanje tekočine si regulira telo samo z žejo. Ljudje mnogo preveč pijejo, če že izvzamemo na tem mestu alkoholne pijače in upoštevamo le količino njihove vode. Vi si doma dovajate vodo z juho in je jasno, da morate ta kvantum vode izven doma in pri drugi hrani na kakšen način nadomestiti, mi se tej nadomestitvi prav nič ne čudimo. — Tudi zdravniki zdravimo želodčni čir (ulje) z mlečno dijeto in prepečencem, ker so to jedi, ki ne dražijo želodčne sluznice, tako da se rana v želodcu čim preje zazdravi. Proti občutku skelenja v želodcu, zlasti če je to vezano s kislim okusom, je najboljša mila, ne dražeča diieta, ki prepoveduje vse ostre začimbe, močno slane in kisle jedi. Vendar je treba najpreje dognati osnovno bolezen, povzročujočo skeleč občutek. Ad 3.) Na to vprašanje odgovorimo v prihodnji številki. Ad pripis: Ni običajno, da bi se zobje zaradi anomalij zobovja ali nepravilne oblike spilili, ker jih s tem slabimo, če jim odvzamemo najtršo snov (sklenino ali emajl). Če niso zobje v normalnem loku zobišča, se da to z daljšim lečenjem lepo popraviti in se obrnite tozadevno na špe-cijaliste za zobne bolezni. Efekt bo trajen, ampak to zdravljenje bo precej drago. * Lečenje zaprtja se mbora ozirati, kakor smo to že izvajali, na dotično obliko zapeke. Če je črevesje v mišičju oslabelo, bomo skušali muskulatruo oživeti in jo. vzbujati k intenzivnejšemu delovanju. Bolnika bomo navajali na telesno delo (r^dno šetanje po pol do 1 ure dnevno), hrano bomo tako uredili, da vsebuje mnogo balasta, bomo toiej uvrstili obilo celuloze (sočivja), kt da se odstrani in da zasede vlogo prvotna igralka Začeli so jo iskati, telefonirali po« njo in slednjič se je po dolgem času po« javila Lita v ateljeju. Chaplin si jo je na« tančneje ogledal, deklica mu je ugajala in navdušeno ji je obljubil: »V prihodnjem mojem filmu boš igrala glavno vlogo«. Se« veda je svojo obljubo drža! in čez par mesecev jo je celo vzel za ženo. 4. Georgia Hale. Bila je filmska igralka pri Johnu Sternbergu. Chaplin je bil nekoč navzoč, ko jo je Sternberg baš pošteno ozmerjal: »Ti si najbolj neumna ženska kar sem jih kdaj srečal v življenju, brez najmanjšega talenta!« Chaplin je po teh besedah postal pozoren na deklico, opazo« val njeno igro in po končani sceni pristo« pil k Sternbergu rekoč: »Prav imate, iz te deklice ne bo nikoli nič, dokler boste Vi njen režiser«. Nekaj mesecev nato je do« bila Georgia angažma pri Chaplinu. Pre« vzela je glavno žensko vlogo v filmu »Lov za zlatom« in žela velikanski uspeh. 5. Nerna Kennedv je bila prijateljica Ge» orgie. Živela je v skrajnem uboštvu in ope» tovano prosila Georgio, naj ji preskrbi ica« ko majhno vlogo v Chaplinovih filmih. Georgia je prijateljici ustregla in jo pred« stavila Chaplinu: Charles jo je nekaj časa opazoval, nato pa je vprašal Georgio: »Ali Ti je prav, če dam Nerni glavno vlogo v mojem prihodnjem filmu«. Georgia, vpra« šana vpričo prijateljice, je morala ugrizni« ti v kislo jabolko in s sladkim nasmeškom privoliti. Nerna je res kmalu nato dobila glavno žensko vlogo v filmu »Cirkus«. napravi blato bolj voluminozno in podpira vrenje v širokem črevesju, vsled česar bodo iztrebki rahlejši. Mnogo 9olate, veliko sadja in stročnice bomo priporočali. Nadalje svetujemo vse jedi, vsebujoče mnogo sladkorja in maščobe, dočim bomo priporočali zmernost pri mesu. jajcih, kratkotnalo vseh jedeh, ki napravijo blato bolj koncentrirano. Važno je. da se privadijo bolniki, da hodijo na blato ob določeni uri in često ne bomo mogli pogrešati sugestivnih pripomočkov, da izpije pacijent zjutraj čašo hladne vode. vsled koje pričakuje redno stoli-co V težjih slučajih ne bo pomoči brez masaže in elektrizaciie ter ev. kopeli. V začetku lečenja se bo mogla doseči stolica le z medikan.enti. se p;c . ie 7. n»van vodo kamilčnim Čaipm ali raznimi dodatki. Klizma z olivnim oljem je prav priporočljiva, pri glicerinu pa je treba nekaj opreznosti. Medikamentov za dosego lahke stolice je nebroj. Ni dobro, da jih rabimo del j časa. ker se telo kmalu privadi nanje in so tedaj brez učinka. Zaradi tega jih bomo večkrat menjali in sto-lieo skušali čim prej regulirati z dijeto. — Težja je medikacija pri drugi obliki zaprtja vsled krčevitosti mišičja, ker se v takih slučajih mora ublažiti delovanje črevesja in ga pomiriti, torej ravno nasprotno kakor pri prvi formi. Poleg dijete naročamo le taka sredstva in diieto. ki nikakor ne dražijo sluznice in zapisujemo zdravila — pur-gativa zelo previdno. Sadni sokovi Malinov odc*«**k V čisti posodi zmečkam maline z novo kuhalnico ali lesenim tolkačem. Pripraven je za to velik, emajliran lonec ali skleda. Nato obrnem kuhinjski stolček narobe, navežem ali pribijem na vsako nogo po en vogal čistega, a prepranega gostega prtiča ali druge primerne dovolj velike izprane krpe, katero prej zmočim v čisti vodi in ožmem. Nanj preložim pre-mečkane maline. V dno stola pod prtič, postavim čist lonec ali skledo, da se notri odteka sok. Tako pustim 24 ur, da se čisto odteče, nazadnje še ožmem. Sok denem sedaj v konservne kozarce s širokim vratom, jih zavežem s preprano krpo in pustim dva dni na solncu ali v kuhinji nad štedilnikom, da se sok očisti. Nato ga zopet precedim skozi krpo navežem na stol. Gošče več ne ožemam, nego jo odstranim. Drugič preeejen sok stehtam in dam na vsak kg soka 1' kg kristalne sladkorne sipe. Ko se sladkor raztopi, zavrem na zmernem ogmju in ga pustim vreti 4—8 minut Pene, ki se nabirajo na vrhu, posnamem s srebrno ali novo leseno žlico. Ko dovolj časa vre. ga pustim nekoliko ohladiti, npto ga napolnim v steklenice, za dva prsta manj nego do vrha. Steklenice postavim nezamašene v klet ali shrambo, pač pa jih pokrijem z redko tkanino, da ne pride mečeš do soka. Drugi dan prevrem nove, primerno velike zamaške, jih osušim, pomočim v žganje in dobro zabijem v steklenice. Vrat zamašenih steklenic pomočim nazadnje v žganje v raztopljen pečatni vosek in jih shranim v hladno, suho klet ali shrambo. Tako se pripravi tudi borovnični sok. le da je bolje borovnice zmleti na strojčku za meso, ker se s tolkačem ne morejo dobro zmečkati. Okusen in zdrav le sok od bezgovih jagod. Pripravi se ga ravno tako. Steklenic s sladkimi soki ne položimo v klet, kakor vinske, nego jih postavi pokonci, ker stalni dotik sladkorja s pluto-vino posnešuje in povzroči skisanje. Najbolj primerne za sadne sokove so steklenice od mineralne vode, ker so močne in debele. Matineja mezga Maline zmečkam 'n pretlačim, pretlačene stehtam in dam zraven ravno toliko sladkorne sipe. kolikor tehta sok. Denem v novo. široko kožico, ali tako. ki io rabim samo za mezge, ter pustim čez noč pokrite na hladnem. da se sladkor popolnoma razstopi. Drugi dan jih vkuham med pridnim meša-niem toliko časa. da se sok tako zgosti, da se kapljica ne razlije, če jo kanem na krožnik, še vročo nanolnim v kozarec in postavim na hladno. Drugi dan, ko se napravi povrhu kožica pokritem kozarce s celofanom, zavežem in hranim. Fina češpljeva mezga Zrele in prebrane češplje poparim, olupim, izločim pečke in pretlačim skozi sito. Stehtam sok in vzamem na 1 kg soka 80 dkg sladkorne sipe. Sladkorno sipo kuham v kožici z pel litrom vode toliko časa, da se zgosti, nato pridenem pretlačen sok in kuham toliko časa. da se delajo mehurčki in da se ne razlije, če kanem kapljico na krožnik. Vroče nanolnim v kozarce in jih drugi dan, ko je ohlajeno, s celofanom pokrijem in zavežem. Navadna češplieva mezga češplje operem, prekoljem in odločim pečke, denem jih v široko, plitvo kozieo in kuham v lastnem "soku. Sok od časa do časa odlijem v porcelanasto posodo. Ko so češolje razkuhane. Jih stehtam ln Jim primešam sladkorno sipo ln sicer na 1 kg če-šnelj pol kg sladkorja PremeSam ln pustim čez noč, da se sladkor raztool. Drugi dan kuham dalje, toliko časa, da Je mezga svetla ln poeta. Vročo napolnim v kozarce in drugi dan pokrijem z celofanom in zavežem. Odeedek od čeSneli Precedim skozi prtie. tekočino stehtam. vrsmem ravno toliko sladkorja. kolikor tehta odcedek, ter ga pustim 8 do 10 minut vreti. Pene, ki se nabirajo med ku- hanjem po vrhu, posnemam Vročega napolnim v steklenice, za 2 prsta manj, lego do vrha. Drugi dan zamašim, u, ravnom vse kakor pri malinovcu Ta odcedek porabim za pijačo, kakor malinovee ali za polivanje kuhov in drugih sladic. Važna vloga gasilstva v boju proti suši V hudi suši 1921. leta sem potoval po Bavarski, kjer je gasilstvo prav zelo razvito. Povsod naletiš po vaseh na gasilne domove in gasilske veselice so pravi prazniki veselja na jesen po sprav ijeni letini. Čudno pa se mi je zdelo® ker sepi videl domalega v vsaki vasi. da si dado gasilci opravka z brizgalnami, ter sem si mislil: Šment. menda ja ne gori po vseh krajih vsak dan ali pa, da bi sredi najhujšega dela imeli požarniki vaje. To bi bila pa že malce huda gorečnost! Pa se mvprašal v Mainburgu. kjer so prav pod večer vlekli motorno brizgalno iz doma: »Kje pa je izbruhnil požar, saj ni nikjer dima?« Nasmehnil se mi je stasiti Bavarec: »Gospoda ste že taki, da vidite požar le tam, kjer se kadi. Našega polja naših travnikov pa ne vidite, ko gorijo v suši že drugi mesec«. Malo sram me je bilo. Toda kdo bi bil na mojem mestu uganil, da gredo vrli gasilci gasit svoja polja. da popolnoma ne zgorijo v pripeki. Radevolje so me vzeli s seboj k nočnemu namakanju io-lja. Gasilec mi je razlagal: »Čudno zares, da še niste videli gasilstva v boju proti požaru polja — suši. Kaj pri vas ni nikoli suše? Da imate zelo razvito gasilstvo sem čital v našem gasilskem istu. Kar čudno se mi zdi, da ne namaka z brizgalnami polja. Mi smo že pred vojno, ko smo imeli same ročne briz-galne. kolikor smo pač mogli, namakali polja. Danes, ko imamo motorke. nam gre boj proti suši seveda veliko bolj izpod ro-k. Vsega polia sicer ne moremo oteti, rešimo pa veliko pridelkov. Seveda je omejen naš delokrog na bližino (do 500 m) rek in potokov. Mrzla voda iz vodnjakov namreč več škodi kakor koristi, ker prehladi rastline.« »Pa ne pride predrag tak dež?« sem skuša lugovarjati. »Kako sodite to? Bencin dobimo za gašenje ogrua ;n namakanje polj neobdačen, dela pa vsak sam in pomaga mu kvečjemu sosed za protidelo. Pri nas zna vsak obratovati z motorko in je namakanje polja prav dobra in koristna gasilska -vaja. Ker ie vsak posestnik član društva tudi nihče ne pregovarja drugemu namakanja. Za obrabo motorke in cevi plača pač uporabnik nekaj malega odškodnine.« Tista noč so namakali najprej krompir. V to svrho so imeli na koncu dovodne cevi namesto ustnika 10 m dolgo cev iz pločevine, ki je imela v razdalji posameznih grobov (vrst) krompirja luk nje in se je namakalo hkratu 25 vrst. Ko se je napila zemlja naokrog so prestavili cev naprej in je bila čez en oral velika njiva napojena v po>l uri, .sezonoc na primer spomladi in jeseni. Nič ni naravnejše, kot to, da bo trgovec oskrbel svojo zalogo tega blaga ob začetku pomladi v množini, ki jo bo v tem času rabil in ob začetku jeseni zopet v množini, ki jo bo tedaj potreboval. Teoretično bo torej konec pomladi in koncem jeseni njegova zaloga predmeta A izčrpana. Praktično seveda to ne gre vedno tako lahko, ker se vsega nikdar.ne da predvideti in ni izključeno, da mu bo del kupljenega blaga obležal. Kar pa je praktično vsekakor mogoče doseči, je, da se na podlagi izkušenj iz prešnjih let oceni približna" potreba predmeta A in se predvideni kvantum naroči. strija se nahaja v občutnem zastoju, ki se zrcali v zmanjšani porabi bombaža (v juniju 405.000 bal nasproti 570.000 balam lani). Produkcija avtomobilov je bila letos v juniju za 40% manjša nego lani, število insol-venc pa je v juniju doseglo 13.771 primerov. Za krizo v angleškem gospodarstvu je značilno dejstvo, da je število brezposelnih doseglo 1,940.000 nasproti 1,140.000 sredi lanskega leta. Latentna kriza v angleški tikstilni industriji je zavzela katastroaflen obseg. Nazadovanje produkcije pa je prav tako težko v premogovni in železarski industriji, v ladjedelništvu, v strojni in v elektrotehnični industriji. Tudi v Nemčiji je depresija zavzela naj-ostrejše oblike. Število brezposelnih je sredi julija doseglo 2% milijona, kar je dvakrat toliko brezposelnih kakor lani ob tem času. Tudi v Nemčiji sta v prvi vrsti prizadeti težka industrija in tekstilna industrija. Da v manjših evropskih industrijskih državah ni boliše, je razumljivo. Poslabšanje konjunkture v evropskih agrarnih državah pa je iz nazadovanja konjunkture v naši državi prav dobro razvidno. Edino izjemo v teh težkih časih predstavlja menda Francija,, kjer se je vpliv svetovne gospodarske depresije pokazal le v obliki zastoja v naraščanju produkcije. Francoski produkcijski indeks se je od srede leta 1928. do konca pret leta dvignil od 127 na 144, dočim se letos giblje nespremenjeno na tej višini. Sicer se tudi v Franciji nahaja tek- 8L junija, iz katerega je razvidno, da je naraščanje razpoložljivih denarnih sredstev popustilo. V teku pret. leta so se razpoložljiva denarna sredstva banke (v blagajni ln na žirovnih računih pri Narodni banki in Poštni hranilnici) povečala od 189 na 575 milijonov Din in so ob koncu letošnjega prvega le neradi odločijo za znižanje eene v pričakovanju, da je . sedanje nazadovanja cene pšenici le prehodnega značaja. Od ostalih deželnih pridelkov je trenutno precej zanimanja za fižol, ki obeta slabo letino. Baje tudi zadnji dež ni mogel zbolj-šati izgledov glede količine pridelka. V 5 Din za kg. /aiovJnt^Z*V ienH0C\b in 'e °PtaŽaU na" I P^avnav (7 konkurzov), savska 4 + 6 (4), zadovanje izvoza, vendar ti momenti nimajo vrbaska 1 4- 1 nrimoreir« o j! i m občutnejšega vpliva na splošni položaj, ker drinska 3+3 S' dunTvska 7 + 4 rffi' se v ostalem gospodarska konjunktura ugod- ' ■ 3• 3 - dunavska. 7 + * (17), no razvija. To izjemno stališče, ki ga zavzema Francija v času težke svetovne gospodarske depresije, je mnogim uganka, čeprav je znano, da omogoča obilica kapitala (dolgoročnega) v zvezi z izredno nizko obrestno mero in nizkim življenskim stroškom, rentabilno produkcijo in investicijsko delavnost tudi pri splošnem nazadovanju cen, s čemer se vsaj deloma eliminira neugoden vpliv na konjunkturni razvoj, ki prihaja od zunaj. četrtletja dosegla celo «10 milijonov Din. Iz predprodaji je veliko povpraševanje po be-bilance za prvo polletje pa je razvidno, da lem fižolu, za katerega nudijo že 4.50 do je obilica razpoložljivega denarja dO konca e *x*-junija popustila na 438 milijonov Din. Pri tem pa moramo upoštevati, da so tudi lani ob koncu prvega polletja ta razpoložljiva denarna sredstva padla na 109 milijonov Din in je imela torej navzlic nazadovanju banka letos ob prehodu v drugo četrtletje za skoro 330 milijonov Din več razpoložljivega denarja kakor lani. Nasproti stanju od 3. decembra 1929 so se hipotekama posojila Državne hipotekarne banke povečala od 2098 na 2200 milijonov Din, posojila samoupravam pa od 310 na 373 milijonov Din. = V dravski banovini je bilo v juliju 5 porama v in 2 konkurza. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je v juliju registriralo v dravski banovini 2 konkurza nasproti 7 v juliju pret leta in 5 prisilnih poravnalnih postopanj izven konkurza. Skupno s prisilnimi poravnavami je torej število insolvenc v Sloveniji nasproti lanskemu juliju ostalo nespremenjeno. V vsej državi je bilo v juliju zabeleženih 32 kon kurzov in 24 poravnalnih postopanj nasproti 73 konkurzom v juliju pret leta. V posameznih banovinah je bilo registrirano naslednje število konkurzov in poravnav (v oklepajih število konkurzov v lanskem juliju): dravska banovina 2 konkurza in 5 + Budimpeštanska terminska borza (2. L m.) Tendenca slabša; promet srednji. Pšenica: za oktober 18.58 — 18.59, za marc 20.23 do 20.24; rž: za oktober 12.41 — 12.43, za marc 13.61 — 13.63; koruza: za avgust 16.45 do 16.50, za september 16.55. tranzitna za maj 1931 16.85 — 16.88. -j- Novosadska terminska borza (2. t m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. Šport Jugoslovenska reprezentanca v Argentini Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je v petek prispela jugoslovenska nogometna reprezentanca, ki je tako častno zastopa« la jugoslovenski nogometni šport na sve« tovni olimpijada v Montevideu, v Buenos klasificiranih enako. Kot prvi je rezal cilj Magne, nato Pelissier, dočim je Leducqa s tretjega mesta odrinil Belgijec Taverne. Etapa je bila precej enolična; zaradi vročine je mučila dirkače žeja. Vrstni red skupnih izidov v prvem delu je ostal brez izprememb. Tudi po državah je vrstni red isti (Francija, Belgija, Nemčija, Španija m Italija). Po. zaključeni 13. etapi do Cannesa (207 kilometrov) so cestni junakj prevozili tretji tisoč km vožnje po Franciji. Na tem odseku so v splošnem lenarili, tako da povprečna hitrost na uro ni dosegla niti 30 km. Tudi v Cannes je prispelo 37 vozačev naenkrat Zmagal je. Italijan Guerra pred Francozom Pelissierom in Belgijcem Bon-duelom. 14. etapa od Cannesa do Niče je bila najkrajša, vendar ne najlažja, ker je bilo treba vozačem premagati 385 m visoki Col de Niče in 999 m visoki Col de Braus z 12% vzponom. Kot najboljšega vozača se je izkazal posamezni vozač Peglion iz Marset-Ilea, ki je privozil na cilj pet minut pred drugimi. Za njim se je trudila šestčlanska skupina, iz katere so se uvrstili kot drugi Leducq, kot tretji Belgijec Bonduel itd Guerra je v skupni klasifikaciji odletel na 5. mesto, dočim sta se predenj vsedla še Belgijec Demuysčre in Francoz Pelissier. 18. julij je bil zopet dan počitka v Nict. Naslednja etapa je bila naidaljša (do Grenoblea 333 km) in premalo naporna. u.oravska 2 + 1 (16), vardarska 5 + 0 (17) in Beograd 5+3 (6). Nazadovanje števila insolvenc je opažati torej predvsem v du-navski, moravski in vardarski banovini, dočim se je v nekaterih drugih banovinah število insolvenc občutno dvignilo. ' = Slabi uspehi akcije Narodne banke za znižanje obrestne mere. Iz Beograda poročajo, da akcija Narodne banke za znižanje debetne obrestne mere pri bankah, ki uži- Praksa vedno in Vsekakor n iJZrti' Pr- 18 j P™1" vai° kredit Narodne banke, ni prinesla zavedno kaže, da se tega \*eka]k"P* je ^P™™™1^ da obstoja željenih uspehov. Banke so odgovorile, da mnogi ne zavedajo in delajo brez vsakega preudarka Tako se zgodi, da naroči de-tajlist ono množino blaga, ki bi ga rabil za pomlad, tja okrog septembra — oktobra in mu potem leži preko cele zime. Posledica takih nepremišljenih dispozicij je nezmožnost plačati fakture ob dospelosti ali pa vsaj izguba na obrestih za čas, ko je blago brez koristi ležalo v skladišču. V prvem primeru trpi običajno škodo dobavitelj, ker kupec argumentira svojo zakasnitev s slabo prodajo in odklanja plačilo obresti, v drugem pa kupec. To ni po- sredi držav z milijonskimi brezposelnimi armadami, dežela, ki sploh ne pozna brezpo-selnosti. če je bilo v juniju v vsej Franciji 1IKJ0 podpiranih brezposelnih delavcev, navzlic stalnemu doseljevanju inozemskih delavcev, tedaj gotovo ne more biti govora o brezposelnosti. Diskusija o železniški tarifni politiki Bivši ekspert prometnega mirni s trst va in sedanji profesor tehniške fakultete v Beo- — .------' " -. n -i j- i gradu dr. ščeglavitov ie v 3 in 4 števil, i r, . * . ... ------- --«-----•>- trebno ne enemu ne drugemu! Pravilno di- kj »Saobračajnega pregleda« Zato poziva ministrstvo prizadete gospodar ™ Wtn stra"' kovnimi m I organa prometaegaP miStrstva? ^U Ske na* čim Pfi dosta7}i° tozade*" razpravo o problemu dohodkov to izdat- I eventualne _P.redloge pnstoj kov naših državnih železnic, v kateri do- ~ ...... so odgovorile, da pri današnji obremenitvi ne morejo znižati obrestne mere in zato zahtevajo od Narodne banke, da v svrho omogočenja nižjih de-betnib obresti podvzaine pri finančnem ministrstvu korake za znižanje bremen, ki jih nosijo banke. = Vpliv novih ameriških earin na naše gospodarstvo. Glede na uveljavljen je novih povišanih uvoznih carin v Zedinjenih državah, želi naše trgovinsko ministrstvo vedeti, če in v koliko so zaradi tega nastale težkoče v našem gospodarstvu in kaj bi bilo treba podvzeti, da se težkoče odpravijo. Aires, prestolnico Argentine. Jugosloven« ski nogometaši so se pod firmo BSK od» __________ ________ zvali povabilu mnogih ameriških nogo« I Sreča se je topot zasmejala zopet Italijanu metnih klubov ter bodo priredili večjo j Guerri, ki si je s 6 minutami naskoka osvo-turnejo po vsej Ameriki. V Buenos Airesu jih je pozdravil jugoslovenski poslanik, k sprejemu pa se je zbrala mnogoštevilna jugoslovenska kolonija. Danes bodo Ju. gosloveni igrali proti argentinski reprezen tanci. Tekmo pričakujejo z veliko nape« tostjo. Argentinski listi posvečajo jugo« slovenskim športnikom izredmo pozornost in naglašajo, da so bil Jugosloveni v M on tevideu najboljše moštvo ter da bi bili zaslužili svetovno prvenstvo. Le naključju je pripisovati, da se to ni zgodilo. sponiraj, pa bosta obe strani zadovoljni in boš ostal likviden. Ocena, kakor sem jo gori omenil, je zlasti za manjšega, podeželskega trgovca mnogokrat težko izvedljiva, ker mu primanjkuje podatkov, na katere bi se opiraL Tak trgovec bi si mogel pomagati na ta način, da na osnovi računov preteklih let ugotovi, koliko blaga gotove vrste proda tekom enega leta in v katerih mesecih so po izkušnjah dosegle prodaje svoj višek. Na ta način si bo z nekoliko truda mogel napraviti načrt za svoje nakupe vbodoče, kar mu bo prihranilo mnogo 'denarja, odjemalcem pa jeze, ker se bo potem le redko dogajalo, da bi jim trgovec obesil staro blago. Seveda je pred vsem treba dobro premisliti, katere predmete se sploh rentira imeti na zalogi. Prav gotovo ima vsaka trgovina kak predmet ali pa jih ima še več, ki ji leže preko mrtve sezone, mogoče celo leto in več na zalogi in se jih ne more znebiti. Ravno ta točka je rak-rana detajli-sta, pa tudi veletrgovca. Američani so znani po svojih temeljnih raziskavanjih različnih problemov moderne trgovine in so bili med prvimi, ki so prišli do spoznanja, da tu v trgovini videz vara. Že pred leti smo mogli citati v časopisih o rezultatih opazovanj, ki jih je izvedla neka ameriška vele-tvrdka v pogledu obsega in razdobja prodaj posameznih predmetov. Ugotovila je. da ji zaostaja predmet, o katerem so bili vsi prepričani, da se najbolje prodaja, kvantitativno in časovno za drugimi predmeti, pri katerih so bili prepričani o nasprotnem. Če bi pri nas napravili podobne poizkuse, bi mogoče prišli do sličnih ali še bolj fra-pantnih ugotovitev Pa ni treba, ker je večkrat potrebno samo nekoliko ogledati se po lokalu, pa že vemo, kje nas čevelj žuli. Vsi taki predmeti naj čimprej in za vsako ceno izginejo in devetkrat naj oni, ki jih ima, premisli preden bo vnovič kaj podobnega kupil! V zvezi s tem je potrebno opozoriti tudi na naslednjo okolnost Ne samo pri nas, tudi drugod, je mogoče najti potnike, ki jim je edini cilj prodati čim več blaga, vprašanje če in kdaj bo njihova tvrdka dobila denar, pa je zanje postranska stvar. Tak potnik predstavlja za prodajalca, kakor za kupca veliko nevarnost. Prvi ne more za vsak posel zahtevati informacij, drugi pa i obešenim mu blagom ne ve, kam, ker njegov okoliš konsumfra samo neko določeno količino. Takemu potniku naj šef temeljito stopi na prste, ker je končno, kakor dobro pravi Vogt, tudi za prodajalca dobiček dosežen šele takrat, ko je blago plačano. Rekapitulacija gornjih vrst nas navaja do naslednjega zaključka: vsako podietje, veliko ali majhno, ki se bavi s prodajo določenih predmetov, nabavljaj samo one predmete, ki za nje obstoja možnost prodaje in samo v nni količini, ki jo je mogoče v sc. zoni plasirati. Izogibati se je zalog r mrtvi sezoni, ker predstavljajo take zaloge kanal, po katerem podjetje izgublja mate-rijalna sredstva, ne da bi pri tem kai nri-Hobilo. Izjemo tvorijo le novi predmeti, za katere je šele pripraviti trg in jim najti kupce. To je, kainada, vprašanje zase, ki zahteva svojo rešitev. Janko Lajovic. Svetovna gospodarska depresija Težka depresija, ki je letos nastopila v ameriškem gospodarstvu, je zajela skoro ves svet. Iz velikih industrijskih pa tudi iz agrarnih držav prihajajo skraino neugodna poročila o nazadovanju cen, krčenju produkcije, o milijonski brezposelnosti in težkočah agrarnih producentov. Po najnovejših statističnih podatkih se nazadujoča konjunktur-na tendenca tudi zadnje mesece ni ustavila. Tako je n. pr. znašala v ameriških Zedinjenib državah produkcija železa v juniju le 2.93 milijona ton nasproti 3.23 v juniju pret. leta, produkcija jekla 3.44 milijona ton nasproti 4.90 v lanskem juniju; tekstilna indu- kazuje, da so dohodki železnic od tonskega kilometra padli od L 1924. do 1. 1928. za 39 odstotkov (železnica je izvršila L 1924. 1981 tonskih km, lefta 1928. pa 3183 tonskih kilometrov, - dočim so dohodki mreže znašali L 1924. 1738 milijonov Din, 1. 1928. pa le 1668 milijonov dinarjev). Tudi srednji dohodek od posameznega potnika ta kilometra se je po izvajanjih dr. ščeglavito-va zmanjšal za 25 odstotkov. Ta razprava, ki napravi utis, da se s tem hoče dokazati potrebo po zvišanju tarif, je izzvala javno diskusijo. V 6.-7. številki »Pri-vrede« se je oglasil tujanik zagrebške zbornice dr. Lujo Karmanski, ki dokazuje netočnost računov dr. Sčeglavitova, kajti podatkov za L 1924. zaradi povsem druge vrednosti danarja ni mogoče primerjati s podatki 1. 1928. Gosp. Karmanski tudi pobija naziranje, da je bilo znižanje tarif ob koncu L 1925. neupravičeno. Nedavno se je v beograjski »Politiki« oglasil še tretji pisec pod psevdonimom »Observer«, ki je v glavnem kritiziral metode dr. ščeglavitova, nakar se je v »Politiki« ponovno oglasil dr. ščeglavitov. V tej repliki poudarja, da je s svojo razpravo v Saobra£ajnem pregledu« hotel le opozoriti poklicne strokovnjake na pojav nazadovanja povprečnega dohodka železnic od tonskega kilometra. S svojimi izvajanji skuša nadalje dokazati pravilnost svojih prvotnih trditev. Naši gospodarski krogi bodo gotovo z zanimanjem zasledovali, kako se bo diskusija nadalje razvijala. Mnenja smo, da je treba ta problem čim prej povsem razčistiti, zlasti ker se bo v kratkem zopet sestal tarifni odbor, ki bo razpravljal o važnih tarifnih vprašanjih. Netočni računi in nepravilne primerjave pa nikakor ne smejo postati podlaga za tarifno politiko, ki bi bdla na škodo našemu gospodarstvu. = Kratkoročno posojilo mesta Beograda in njegova obrestna mera Da bi se lahko izvršila, odnosno nadaljevala nujna občinska gradbena dela, se je predsednik beo-graiske občine gosp. Nešič nedavno obrnil na beograjske denarne zavode za kratkoročno posoiilo. Denarni zavodi so se odzvali temu vabilu in so te dni predložili občini ponudbo za posojilo v višini 75 milijonov Din, in sicer al pari z 9% letnimi obrestmi brez vsakih posebnih provizij. Ta ponudba je vsekakor znatno ugodnejša kakor pa zadnje kratkoročno posojilo, ki ga ie najela zagrebška občina pri zagrebških bankah in za katero bo morala plačevati na leto 11.5 % obresti in provizij. Pri tem ie zanimivo, da sodelujejo pri posojilu beograjski občini tudi zagrebški denarni zavodi. Ponudbo so namreč stavili naslednji denarni zavodi: Jadransko - podunavska banka 15 milijonov Din, Izvozna banka 10 miliionov. Beograjska zadruga 10 milijonov, Praštediona 10 milijonov, Jugoslov. udružena banka 5 miliionov. Splošna jugoslov bančna družba 5 milijonov, podružnica Praške kreditne banke 5 milijonov Beograjski kreditni zavod 3 milijone, Založna banka 3 milijone in Tehnička banka 1 milijon. Dejstvo, da ie posojilo beograjske občine znatno cenejše od posojila zagrebške občine. tolmači ^Jugoslovenski Lloyd« tako, da bo beograjska občina izdala ia posojilo akcepte z žirom beograjske Mestne hranilnice, pri čemer nosi taksne stroške beograjska občina. Predvsem pa vpliva na obrestno mero okolnost. da bodo banke te akcepte lahko eskontirale pri Narodni banki, dočim pri zagrebškem 40milijonskem kratkoročnem posojilu ni te možnosti. Če dejansko obstoja neomejena možnost eskomn-tiranja akceptov beograjske občine nri Narodni banki, potem se nam zdi še 9% obrestna mera za to posojilo mnogo previsoka, saj gre tedai le za nosredovanie. nri katerem bodo banke plačale 5.5 %, dobile pa bodo 9 % obresti. = Stanje Državne hipotekarne banke ob koncu prvega polletja. Državna hipotekama banka je te dni objavila svoje stanje od nim zbornicam ali strokovnim udruženjem. = Zastavljeni avstrijski carinski in monopolni dohodki. Te dni se je mudil na Dunaju generalni ravnatelj Banke za mednarodna plačila gosp. Quesnay, ki je uredil izvajanje zaupniške funkcije Banke za mednarodna plačila glede dohodkov, ki jih je Avstrija zastavila za zadnje inozemsko posojilo. Dohodki od carin in ihonopolov, ki so zastavljeni tako za stabilizacijsko posojilo Društva narodov kakor za boso zunanje posojilo, se stekajo pri avstrijski'Narodni banki, kot poslovalnici Banke za mednarodna plačila. .Od došlih dohodkov si avstrijska Narodna banka mesečno pridrži odgovarjajočo vsoto za anuitetsko službo stabilizacijskega posojila, nakar stavi ostanek na razpolago Banki za mednarodna plačila. Ta si nadalje pridrži odgovarjajoči znesek za obresti in amortizacijo novega zunanjega posojila, nakar šele stavi ostanek na razpolago avstrijski vladi. Položaj na naših borzah Ljubljana, 2. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet znatno manjši kakor prejšnje tedne; znašal je komaj 13.3 milijona Din nasproti 22.5, 18.7, 19.9 in 24.8 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Devizni tečaji so se v glavnem ustalili in so bile tekom tedna zabeležene le manjše tečajne fluktuacije. Med efekti se je trgovala le Kranjska industrijska družba po 282. Na zagrebškem efektnem tržišču so državni papirji tekom tedna nekoliko popustili. Vojna škoda, ki je ob koncu zadnjega tedna dosegla tečaj 442, se je v minulem tednu trgovala pri slabšem zanimanju po 436.5 do 439. Tudi Blairova posojila so se deloma trgovala nekoliko nižje, in sicer 7% po 87.5, včeraj pa po 86.875 ; 7% dolarski zastavni listi pa so bili včeraj zaključeni po 85.75. Investicijsko posojilo je ostalo še prilično čvrsto in je notiralo 88 do 88.75, toda brez prometa. Bančne vrednote so ostale zanemarjene. Trgovala se je le Praštediona po 905 in pozneje po 910, Jugobanka po 77.25 — 77.5 in Unionbanka po 190.5 do 191 Med industrijskimi papirji je prišlo do večjega prometa v šečerani, ki se je prvotno trgovala po 315, pozneje pa je popustila na 3i0. V ostalem je bil promet le še v Trboveljski po 405 — 407, v Oceaniji po 210, v Dubrovački po 380 — 390 in v Danici po 107. Brodska tvornica vagonov, ki se je zadnje tedne okrepila na 125 denar, je zopet popustila na 100 — 110. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.48, Budimpešta 9.8905, Curih 1095.9, Dunaj 7.9849, London 274.72, Newvork 56.28, Pariz 221.87. Praga 167.21, Trst 295.35. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.0675, New-vork 514.5, Bruselj 72.05, Milan 26.9475, Madrid 57.6, Amsterdam 207.25, Berlin 123.02, Dunaj 72.765, Sofija 3.74. Praga 15.255, Varšava 57.75, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.06. _ Žitni trg Ljubljana, 2. avgusta. Na žitnem trgu se je po večtedenskem dviganju tečajev zadnje dni pojavila mlač-nejša tendenca. Pod vplivom nižjih ameriških tečajev so tudi cene v Evropi pričele nekoliko nazadovati, vendar so evropska tržišča pokazala še precejšnjo odpornost zlasti pod vplivom še nadalje prilično čvrste tendence za koruzo. Na budimpeštanski ter-minski borzi je pšenica za oktober tekom tedna popustila od 19.96 na 18.58 in tudi pri nas je cena pšenici nazadovala za 7.5 Din pri met. stotu. tako da stane sedaj gornjebaška pšenica 180 Din. potiska pa 182.5 Din fco naklad, postaja. Za koruzo je glede na pričakovano slabšo letino nadalie precej povpraševanja in se giblje cena med 135 — 137.5 fco baška ali sremska nakladalna postaja. Ponudba v koruzi je nadalje zelo slaba. Tudi v trgovini s pšenično moko je nastopil nekak zastoj, ker se mlini Kolesarske dirke „Save" Kolesarsko in motociklistiono društvo »Sa« va« v Ljubljani priredi ob 5 letnem jubileji nem obstoju svojega društva dne 15. avgusta t. L ob 15.30 kolesarske dirke na šport« nem prostoru SK Ilirije. Zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo na prire* ditveni prostor. V slučaju slabega vremena se dirke prelože. Vsi prijatelji kolesarskega športa vljudno vabljeni Po končanih dirkah se vrši razdelitev daril zmagovalcem v hotelu >Bellevue< ob 19.30 uri zvečer. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh sode-lovalcev. 2. Dirka seniorjev. 4 krogi; I. darilo, II. darilo, III. darilo. 3. Damska med-klubska dirka: 3 krogi, L darilo, II. darilo, III. darilo. 4. Dirke za klubova prvenstva kolesarskih društev: »Sora« Št. Vid; »Ljubljanica« Dobrunje; »Zarja« Zg. Kašelj; »Triglav« Zadobrova-Sneberje; 10 krogov. .5. Juniorska dirka »Save« 5 krogov, I. prehodni pokal, darilo in kolajna, II. darilo, III. darilo. 6. Glavna društvena dirka »Save« : 15 krogov, L prehodno dirk. dvokolo »Bilis« in kolajna, II. darilo, III. darilo. 7. Medklubska juniorska dirka: 10 krogov, L darilo, II. darilo, III. darilo. 8. Glavna dirka pododbora Ljubljana: 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo »Trophee de France« in kolajna, II. darilo, UL darilo. 9. Glavna mednarodna kolesarska dirka: 20 krogov, I. dirkalno dvokolo »Styria« in kolajna, II. darilo, IIL darilo, IV. kolajna. Splošna določila. Vse dirke se vršijo na prostoru SK Ilirije ob 15.30 uri. Prijave dirkačev do 11. avgusta do 18. ure v društveni pisarni, Kar-lovška cesta 4 Prijave za vse točke Din 10.—, poznejše prijave Din 20.—. 1. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost 2. Dirka se po pravilih Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. 3. Dirka je odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Saveza kraljevine Jugoslavije. 4. Fovratek na start se označi z daljšim z*onenjem. 5. Vsak dirkač dobi svojo Številko z vplačilom po Din 10.—, ki se pri vrnitvi številke vrnejo. 6. Nalogom vodstva se ima vsak dirkač brezpogojno jokoriti. 7. Protesti se vpoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska Din 50.—, kateri znesek se vrne, ako je proUst odobren. 8.. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. XXIV. Tour de France Zmagovalec Francoz Andre Leducq ▼ skupnem času 172:13:16. 12. julija so vozači ves dan počivali v Luchsonu. Dan pozneje jih je čakalo 322 kilometrov do Perpignana. Italijani so morali še pred ciljem obžalovati odstop Bin-de, kar jim je vzelo skoro vse nade na končno zmago. Proga je bila naporna in deževalo je vmes. Na cilju je bilo. 10 vozačev naenkrat; kot prvi se je izmuznil Pelissier ter pomagal še dvema rojakoma na naslednji mesti. Po 10. etapi vodita v skupni klasifikaciji Leducq in Magne pred Italijanom Guerro. Binda je zvečer odpotoval domov Tudi 11. etapo iz Perpignana do Mont-pelliera ie odočil Pelissier v svojo korist, pri čemer pa se splošna klasifikacija nI spremenila. Francozi so dobili veliko premoč in diktirali tempo 33 km na uro. 40 kilometrov pred ciljem je Pelissier ušel in vzdržal do cilja brez partnerja. Za njim je bilo sem enakih; Guerra ie z dvema dolžinama iztrgal Francozu Magneu drugo mesto. Stanje skupnih časov je ostalo nespremenjeno. Tudi naslednji dan so slavili zmago Francozi. Na 209 km dolgi progi do Mar-seillea ni bilo velikih dogodkov. Guerra je imel 3 km pred ciljem defekt in je zasedel samo 3 mesto. Sicer je bilo 30 vozačev — naskoka osvo-lil prvo mesto in se obenem dvignil na drugo mesto v splošni kvalifikaciji. Leducq Je imel smolo; po defektu je z velikim naporom zasedel tretje mesto in si za dobrih 16 minut ohranil vodstvo v skupnih časih. Tudi 20. julij so prireditelji namenili za počitek. Potek 16. etape dne 21. julija od Genoblea do Eviana ob Ženevskem jezeru je bil precej razburljiv. Na tem odseku so morali prevoziti udeleženci najvišjo točko 2658 m visoki Col du Galibier. Tempo ni bil preveč oster in tudi v Evian je prt-vozilo 30 oseb naenkrat Zmago si je osvojil kljub dvakratnemu padcu po obronku Galibiera prvoplasirani Leducq pred rojakom Pelisierom in Belgijcem Dosschejem. Po enodnevnem odmoru je šla dirka 23. julija dalje do Belforta (2312 km). Vozači so prevozili 4000 in imeli pred seboj Še 670 km. Ceste so bile v zadnjem delu dobre. Zmago si je priboril Belgijec Bonduel pred Pelissierom, Leducquom, Magneom ln Guerro. Proga v splošnem ni bila težka. Po lepi vožnji ob Ženevskem Jezeru se je bilo treba povzpeti na 1332 m visoki Col du Faucille; vozači so se v precejšnjem del proge držali skupaj. Na cilju jih je bilo 10 v skupini. Leducq je vodil še vedno za 16:13. 18. etapa je vodila od Belforta do Metza 223 km daleč. Vožnja je potekla brez senzacij; 30 km pred ciljem je bilo še 50 vozačev na kupu. Polagoma so se raztrgali, toda zopet zbrali, tako da je v zaključnem sprintu zopet sodelovalo 30 enot Za dolžino kolesa je švignil Pelissier pred Guerrc in Leducqom, dočim so ostali v enakem času zasedli četrto mesto. Stanje v glavni listi je nespremenjeno ugodno za Leducqa. Ze naslednji dan se je koncem proge Metz-Charleville ponovila ista slika. Pelissier je odrinil Guerra na tretje mesto, dočim je Belgijec vskočil kot drugi. Vozili so nad 31 km na uro. Boj na dirkališču, kamor je privozilo nad 20 vozačev v skupini, je bil izredno oster. Pelissier je znal dobro zapirati prehode; kakor trdijo Italijani, sta se Pelissier in Guerra po prihodu na cilju obdajala z zaušnicami. Pri vsem tem se je najbolj smejal Leducq, ki ima nespreme-nieno 16:13 prednosti Predzadnja etapa je vodila do Malo les Bains. Zdelo se je, da so se v tem delu že vsi borci udali v svoje usode. Tudi na 20. cilj je privozilo 35 vozačev naenkrat Potek je bil v ostalem miren. Pelissier tn Guerra sta se pomirila; slednji je pripravil celo Pelissieru pot da je z lahkoto zasedel prvo mesto. Njemu se je obesil še Belgijec Bonduel in Francoz Magne, dočim je Guerra spravil 4. mesto. Leducqu se je s tem približal na 13:13. V nedeljo 27. t m. se je vršila zaključna vožnja »Tour de France« na 304 km dolgi 21. etapi od Mala do Pariza. Tudi ta del ni prinesel nobenih presenečenj več. Vrstnf red Pelissier, Guerra in Leducq je že popolnoma v modu Ostalih je bilo istočasno še 16; vsega pa 59. Razlika med Ledu-cqom in Guerro se ni menjala; absolutni zmagovalec je postal Leducq v skupnem času 172:13:16, nakar mu sledijo Guerra (Italija) s 172:26:29, Magne (F) s 172:28:19 itd. Pelissier je na 9, prvi Nemec Schon na 10.. prvi Španec Cardua na 13. mestu itd, Po državah so se plasirale 1.) Francija (prvi trije vozači so vozili 517:135:09) 2.) Belgija (519:22:04), 3.) Nemčija (532:44 :08); 4.) Italija 524:06:22) in 5.) Španija (524:16:59). Francozi so odločili svojo dirko na vsej črti v svojo korist SK Svoboda. Danes v nedeljo igra juniorsko moštvo trening«tekmo s SK Mla* diko. Prosim točno do 15.30 v naši gar« edrobi. Prvo moštvo igra ob 18. z ASK Primarjem I. Prosim do 17. ▼ našd garde* robi. Postavi v garderobi. ASK Primorje (nogometna sekcija.) Danes v nedeljo igra ob 9. proti SK Mars naslednje moštvo: Mirt, Umek, Šinkovec, Caleari, Sinkule, Baumkirchner, Pišek IL Golob, Mlinar, Sasič, Strnad, Peterlio, Klopčtč; ob 17.30 proti SK Svoboda: Jan« čigaj, Bizjak, Hassl, Slamič, Jug II, Jug I, Pišek I, Erman, Šenica, Jež, Čamernik, Terček. SK Ilirija (nogometna sekcija). Kom« binirano moštvo igra danes v Trbovljah s SK Amater. Kervina, Zorman, Molk, Fran« cot, Lombar, Belak, Kos, Žitnik II, Lah I, Rihtar in Sluga naj bodo na kolodvoru točno ob 13.30. 2SK Hermes. Izredna seja uprave igrišča in upravnega odbora se vrši v po> nedeljek 4. t. m. ob 20. pri Štepicu. Prosim vse odbornike, da se iste zanesljivo ude« leže. I). Vargazon: Mesec In hruške Mesec ves vesel potuje s spremstvom zvezdic v nočni hlad, gleda vas v dolini, snuje — kdaj obral bo s hruške sad. O jutranjem svitu sklene: — Noč prešla je, dan bo spet, jutri v mraku hlapec krene z zlatim vozom dol na svet. Mesec leže, sen zasanja: na drevo pastirček mlad lahnih nog se gor poganja in že stresa žlahtni sad. V grozi plane, hlapca kliče: — Brž po hruške na zemljo! — Hlapec zdirja, — joj, vršiče gole v zrak moli drevo! Mesec nad vasjo zdihuje, v boli gine mu obraz: on otožen premišljuje, kaj bo jel, ko pride mraz. Ami: Skopulja Živela je kmetica. Bogata je bila z vsem, kar dajeta les in polje. V hle« vih je bilo govejih repov, v svinjakih zalitih prascevsjesencev, na gredah ko« koši čopoglavih — vsega od sile. Bila pa je kmetica ošabna, prevzetna in sko« pa. Ni privoščila prosjaku drobitinc, ne hlapcu tobaka, ne dekli nedelje. .Vuninvun sta morala opravljati vsa de« la sama, počitka ni bilo, z denarjem se skopulji ni mudilo in čudo res, da sta prestajala vse križe. Najlepša polja in gozdove je imela ona, največ denarja v vasi, a nič za siromaka. Njeno po« sestvo je bilo v prsteni in rodovitni gori. Dolinski kmetje pa so bili revni, a dobri, in berač ni nikoli potrkal za« man na njihove duri. Če je potem na« meril korak v grič, so ga svarili: »Ne hodi. Ženska ima denar, a je v skri« njah, njeno srce pa kakor kamen«. Zgodilo se je nekoč, da se je ven« dar ustavil siromak, pokljukal na vra« ta in poprosil: »Dajte mi mati, prosim vas, kos kru« ha«. Se je pa ženska namrdnila, opasala z rokami in prevzela: »Kako pa, delat pojdi, delat, pošto« pač nemarni! Misliš, da bo moja gora redila take«Ie capine?« Še bolj milo je potožil siromak: »Usmilite se me. Imel sem zemljo — vzela mi jo je povodenj, mi je hiša pogorela, mi je — glejte roka se osu« šila. Dajte, dajte košček revežu«. »Ne dam!« je zarohnela brezsrčnica, »naj se ti posuši jezik lažnjivi. Ni je nesreče brez lastne krivde: zanemaril si zemljo in hišo prodal, da si se, mrcina, opil in roko zničil«. »Pomislite mati, če vam Bog goro vzame, kaj potem!« »Naj jo, kaj te briga«, in zagrabila je burklje pa zapodila siromaka. Tisto noč je zasvetilo tisoč bliskov, tisoč gromov je zaropotalo, se je utrgal Alai Astagson: Tobi in mucka (Konec.) Nenadoma ie prvi kojot plan'1 nanj in napravil, ko da ga hoče popasti za vrat, v resnici pa se je naglo sklonil in ga ugrizni] v nogo. Tobi je zgrešil nasprotnikovo glavo, toda odbil je napad s tem, d_. je zagrabil sovražnika za tikhk in mu raztrgal kožuh. Od bolečine tuleč se je kojot umakn i in s tem omogočil psu, da ie odbil napad drugega. Šele sedaj se je vnel boj, boj, ki ga poizna po divjosti, besnosti in hrupu samo prerija in morda še kanadske gore. Ranjeni kojot ie pozabil na vso pravilnost in je z žarečimi očmi, ves krvav, silovito napadal Tobija. Tovariš ie sle-d >1 njegovemu zgledu. Z zobmi in kremplji sta obdelavala psa, zdaj posamič, zdaj oba v enem, dokler se ni staremu psu od hitrega kretanja kar zmešalo v glavi in je slepo grizel na vse strani, če je že zadel nasprotnika ali ne. * Hrušč je tal naravnost strahoten. Ko-jos. »Le hitro k padarju!« veli oče Matijčku in ga ročno peje tjakaj, pol ure hoda. »Bomo kar napravili!« meni brlht-ni padar. »Hej, nos in palec prispemo nazaj, pa bo vse pri starem. Siva, šiva padar Matijčku nos ln palec — in se zmoti. Palec prišije sredi lica, nos pa na nogo. Oboje trdno preveže s povitkom, zato ni bilo kmalu opaziti hude zmote. Cez teden dni se zacelita hudi rani. Palec je bogme prirasel k licu, nos pa k nogi. Ne, popraviti se ni dalo, kir je bil zamenjal brihtni padar. Kako čudno je odslej moral ravnati Gregcev Matijček! Kadar se je hotel usekniti, je morai sezuti škorenj, vča si pa odškrniti noht, ki je poganjal na palcu sredi lica. Taka je bila Matijčkova strašanska nezgoda in padarjeva nag^ zmota. Česa nas uči ta zgodba? — Nič pomet-nega... Jajčece za shranjevanje dragocenosti Gotovo ima vsak Jutrovček kako dragocenost: zlato verižico, prstan, zapestnico ali kaj podobnega. Mamica ne dovoli, da bi to nosili vsak dan; to je samo za velike praznike, drugače pa je shranjeno v omari in niti ogledovati ne smete venomer svojih zakladov. A takšne dragocenosti morajo biti shranjen v lepi škatlici, da se že na zunaj pozna, da shranjujejo veliko vrednost. Toda niti škatlice niso primerne za to. >Mlado Jutro« vam pove, kako izgoto-vite lepo jajčece, da boste imeli veselje z njim. iz tanke lepenke izrežete štiri enake ovalne oblike, visoke 6 do 10 cm, široke pa 3 do 4 cm. Iz rožnate svile, ki vam jo mamica radevolje podari nekaj ostankov, lahko tudi raznobarvnih, izrežete prav take oblike, ki pa morajo biti krog in krog najmanj 1 do 2 cm večje od lepenke. Vsak kos lepenke ovijte s svilo in šivajte svilo z močno nitjo preko lepenke kakor kaže slika I. Nato vzemite vse štiri dele in jih se-šijte skupaj na notranjem delu, samo obeh skrajnih ovalov ne prišite. Začnite šivati na širokem delu ovala proti konicam, na vrhu sešijte trdno vse štiri dele. Tako ste dobili obliko jajčka, ki se odpre, če pritisnete na obeh vrhovih. Zdaj si izrežite še svilo za podlogo, ki ima tudi ovalno obliko in je 1 cm višja od višine ovalov iz lepenke in 1 cm širša od vseh štirih ovalov skupaj. Upognite podlogo za pol cm, položite jo v jajčece in šivajte z majhnimi vbodi okoli odprtine, ki jo tvorita oba neprišita ovala. Tako dobite zelo srčkano škatlico (slika II.), ki jo lahko napravijo tudi naši najmlajši Ju-trovčki. V navadni legi je jajčece zaprto, odpre se le, če stisnete na vrhovih. Vanj spravite svoje dragocenosti, lahko pa tudi d.enar ali različen drobiž. Vljudnost V malem mestecu so imeli bogatega in izredno prijaznega župana. Nekoč je prišel odličen gost k njemu na poset. Skupaj sta šla na izprehod in govorila o tem in onem in gost si je ogledoval mesto. Ko sta tako hodila svojo pot, ju sreča priprost kmetič. Zupan se mu odkrije in ga pozdravi. Odličen gost ga ves začuden pogleda tn vpraša: »Kako to, vi kot mestni župan se odkrijete preprostemu kmetu?« »Zakaj pa ne?« odvrne župan. »Nočem, da bi bil preprosti kmetič. ki je imel slabšo vzgojo kakor jaz. vljudnej-ši od mene!« Stara lisica in volk Stara lisica sreča volka, ki jo zgrab:, da bi jo požrl. Lisica začne milo prositi, naj jo pusti v miru — starko, ki nima ničesar drugega, kakor kože in kosti. »Ako mi poveš tri resnice,« reče volk, »katerim bom moral verjeti, te bom izpustil.« »Prva resnica je,« odgovori lisica, >da preklinjam trenutek, ko sem te srečala.« »Dobro,« meni volk, »to ti rad verjamem.« »Druga: ako te drugič srečam, želim, da te srečam slepa.« »Tudi to ti moram verjeti. »Tretja: Daj Bog, da pogineš in da ne bom prišla nikdar več s teboj v dotiko.« »Rad ti verjamem,« odvrne volk in smehljaje zapusti lisico. Car in Pavliha Šeta se neki car in sreča Pavliho, ki ga v šali vpraša: »Kam greš?« Pavliha je bil slabe volje, pa mu je drzno odgovoril: »Ne vem.« Car se je razsrdil, dal prijeti Pavliho in ga zapreti v ječo. Po treh dneh je bilo carju žal, da je Pavliho -1 Podal se je k njemu v ječo in ga vprašal: »Zakaj si mi odgovoril zadnjič, da ne veš, kam greš ?« Pavliha odgovori: »Saj vidiš sam, da nisem vedel. Kako sem mogel vedeti, da pridem v ječo!« Bistrim glavicam Vprašanja 1. Katera nebeška telesa imenujemo planete? 2., Kje na svetu je morje najbolj globoko in koliko metrov iznaša doslej dognana globina. 3. Kako se imenuje najsevernejše mesto Evrope? 4. KoUko je v Evropi ognjenikov in kako se imenujejo? 5. Kje je največji alpski ledenik, kako se imenuje in koliko kvadratnih kilometrov obsega? rešitve. Tretja o kmetiču z zeljem, voi-kom in kozo je pa menda malo bolj žaltova. In da boste vsi prav vedeli, kako je kmetič vse troje spravil aa oni breg. povem: Najprej je prepeljal kc-zo, nato zelje, nakar se je vrnili s kozo, natovoril volka in naposled prepeljal še kozo, pa je imel vse *roje ia on; strani. — Tako, danes pa novo ugaa-ko, ki je še bolj zanimiva in nam jo je poslal mlad rojak iz Avstrije: Vrača se mesar s svojim hlapcem domov. Dohiti ga sosed gostilničar, ki je takisto s seboj imel hlapca. Pa crredo vsi štirje proti obali Save. Holaj, kako pa se bodo zdaj vsi prepelja.i, ko čoln ne prenese več kakor 125 kg teže — a že sam dični mesar tehta 103 kg, gostilničar 96 kg, prvi hlapec 60 teg, drugi pa 62 kg. Kako so se torej vsi zdravi s tem čolnom prepeljali na oni breg — to uganite, jaz pa bom v nedeljo povedal! Križaljka cula Pomen besed: Vodoravno: 1. Geometričen pojem. 4. Nerazvit cvet 6. Divja žival, ki živi v Airiki in Indiji. 8. Brisača, 9. Hrana Izraelcev ▼ puščavi. Navpično: 1. Sneg. 2. Potrebna pomoč. 3. Krasno vino. 4. Prostor, določen za hejo-3. Kraško vino. 4. Prostor .določen za hojo. tica. Odgovori na vprašanja pred tednom 1. Beli premog imenujemo vodno moč, ki žene turbine, žage, mline ln slične tehnične naprave ob vodi. 2. Človeško telo vsebuje 7.5 do 8 litrov krvi. 3. Na vsej zemeljski obali prebiva okrog 1600 milijonov ljudi. 4. Sampijona imenujejo prvaka v tej ali oni vrsti športa. 5. Mož, ki se je (po svetem pismu) enkrat rodil in je dvakrat umrl, je b? Lazar. Prvič ga je namreč Jezus obudil od smrti. Kako pa so ti prišli čez Savo? Zastavil sem vam zadnjič tri uganke — prvi dve ste gotovo rešili kar mimogrede, zato menda ni treba priobčiti Rešitev križaljke »Ribolov" Vodoravno: 1. rob; 4. nižava; 7. aligator; 8. Venera; 9. car. Navpično: 1. rilec; 2. ožina; 3. bager; 4. nav; 5. var; 6. ata. šale za male Priden učenec, Jožek: »Veš, Matijček, nocoj je zgorela neka tvornica blizu nas.« Matijček: »No, vidiš, vsaka poštena hiša enkrat zgori, le naša šola noče.. Oboje bi rad. Prišel je ciganček beračit k neki gospodinji, ki ga je vprašala: »Kaj bi rajši, ali juho ali cmoke?« »Ej,« je zajavkal ciganček, »dajte mi, gospa, kakor prešičku: zmešajte vse skupaj, zame bo dobro.« Kaj se je zgodilo Mišku z bolnim zobom Ojej, pregrozne bolečine — in to ne mine, to ne mine!. Naposled šine misel rešna, za Miška rešna in utešna: Ta kames bomo povezali, čez vejo h-, mo ga pognali — izdrt bo zob do korenine, končane bodo bolečine... Pognal je Mišek težki kamen napravil urno križ in amen ■ je kamen težji, zob močneji, obvisel Mišek je na veji... I2S4&6ts Logogrif » 10 IX Iz črk: m, a, a. a, a, a, a, b, e, d, d, -----«. ®»t, t, g, i, 1,1,1, i, k, k, 1,1,1, ______— — — — a, n, n, ji, a, o, o, o, o, o, o, o, o, o, o, — P. P. r, r, t, t, t, t, t, t, v, r, z, ž. . , „ „ ~ -----Sestavi 11 besed, ki pomenijo: od zgoraj navzdol: 1. moško ime 2. brazda, 3. rimski bog, 4. od države postavljen uradnik za potrjevanje listm, 5. delam, storim (lat.), 6. glavna oseba iz romana gornjega pisatelja, 7. nedoločni zaimek, 8. spreten trgovec (shr.), 9. kazen, 10. moško ime, 11 dohodki iz obresti. Prva vodoravna vrsta da ime in priimek slov. pisatelja, zadaja pa njegovo delo. t Dva Slovenca v krvavem metežu Aleksandrija, koncem julija. Prišla sva z Bojanom Tavzesem o.iš v pravem času v Aleksandrijo, da prisostvujeva veliki cirkuški predstav«, ki pa je že precej krvava. Človeku "je žal, da ni poklicni novinar. Marsikaj bi pobasal v svojo malho in nesel domov rojakom. Tako pa se mora najina »ekspedicija« zadovoljiti samo z nekaterimi skromnimi podatki, ki pa so morda še vedno dovolj zanimivi, da človek vzame »Jutro« v roke in bere, kar je napisalo pero daljnega potnika. v Egiptu k piramidam.. BiJa je mesečna noč. Hoteli smo na vrh piramide, pa ni šlo. (Bolje da ne. Nekoč se je tako ubil neki Ceh). Pa smo skušali po domače zapeti... Bogve, kako se je razlegala naša pesem pod zvezdami nad Nilom! Vsekakor pa stoji, da smo z našimi grli hoteli gromko počastiti delo faraonov. Slovo od Kaira je bilo genljivo. Eh, stežka. Ce ne puKa na nBcafi se (jobfnro Slovenci v slovenskih gostilnah. Tako prt Mr. Johnu Werliju ali pa pri Erae-sto Stfiču ali Karlu Simčiču. Pri vseh dobiš naš teran, če pa- je preslab, ti je na razpolago mastika in zibrb, kj ti gotovo vfi»e poguma, da odkrevljaš ponoči raven in ponosen domov. Hej, pa po cesti še kašno zapojemo — da ni dolgčas in pusto življenje- Ljudje pa mislijo, da je zopet revolucija v deželi m strahotna čakajo jutra... ProL Adolf Lapajne. Kmetijski vestnik Pri naših volčičih in skavtih Dan in pol ▼ tabora Sivega Volka pri Modrin Rešilni avto gori pred borzo. Pohajkovanje je končano. Ta konec Je povzročila deloma silna vročina, v glavnem pa prekucuško gibanje, ki tu bohotno žene v klasje. Že ko sva se s tovarišem sopotnikom odpravljala na pohod, so naju svarili, naj ne bova preveč drzna in naj ne siliva po svetu, kjer se bližajo nemiri. Iz Hasuana sva jo mahnila z ladjo po Nilu do Wadi Halfa, Vožnja z ladjo je mnogo prijetnejša kakor z vlakom. V Hasuanu sva bila s tovarišem edina »turista« v Grand-Hotelu. Imeli so tam samo še dva angleška častnika, ulice pa so bile že vse odeščene, da ni moglo skozi planke niti posijati solnce. Na Nilu je bMo krasno. Višek lepote sva doživela pri otoku Elefantine, ki sva ga parkrat obrožila. Potem smo se peljali do prvih splavov. Zdaj je struga Nila precej plitka in krasni otok Phile z divnimi egiptovskimi stavbami štrli popolnoma iz vode. Cujemo pa, da v Abesiniji že dežuje. Nadejati se je torej da se bo tudi Nil kmalu napil, narasel in poplavil ravnino. Spomenik Mohameda Alija Kadar je struga polna, otok Phile skoro izgine v vodi, iz katerih kukajo le vrhovi templjevih pitonov, V Hasuanu sva si ogledala Barrage. Pravcati chef d' oeuvre, velikanska ^cvar, ki se lahko postavi ob bok piramidam. Zaradi bližajočih se poplav delajo na tem jezu z mrzlično naglico in dozidujejo. Da, Angleži, ti znajo take reči. Pri delu in pijači so vedno — prvi! Podnevi resni, ponoči plesni. Na potu do Wadi Halfe sva se večkrat ustavila, v Abu Srmblu pa sva si ogledala impozantna v skalo vsekana templja Ramzesa II. Krasna sta posebno v mesečini. In že so nas Evropce prestrašili glasovi, da se bliža revolucija. Ker sva se že nasitila solnca in tudi pota, sva jo s tovarišem ubrala naravnost v Kairo. Znašla sva se v zelo veselem svidenju z rojaki, ki ga je še povečala domača »fantazija«. S slikarjem Jarom Hubertom in nekim njegovim tovarišem smo se v najlepšem razpoloženju odpeljali da smo pevci kakor nismo, bi bili še cvenka nabral.. Kaj revolucija, kaj, če se postavi na glavo ves svet! V Aleksandriji pa sva res doživela toliko napovedovani krvavi punt. Začelo se je pri Manssouri (Mansurah) kjer je imel prejšnji minister Nahas paša ljudski shod v protest, ker so zaprli parlament. Arabci pripovedujejo, da so hoteli vladni agenti umoriti Nahas pašo, a ranili so namesto njega poleg njega sedečega prijatelja. Tako je bilo, pa je začelo pokati. Pravijo, da je mnogo mrtvih in veliko ranjenih. Kolike ne ve tukaj točno nihče. Zaradi žalosti nad spopadi so sklenili domačini zapreti trgovine od 10. do 12. ure. Za vsakogar, ki je bil tu, pa je jasno, da se je reč kuhala in pripravljala že prejšnji dan, za kar mrgoli dokazov. Arabci so z.a spopade vozili na glavne ulice in trge kamenje na vozičkih kakor pri nas mlekarice mleko. Nu, naslednji dan spopad... Najprej na Plače Mohamed-Ali, kjer se vedno začne krvavi ples. Mohamed Ali sedi na konju in gleda proti Parizu, zadnjo plat pa ima obrnjeno proti Mefci. To dejstvo je že večkrat dalo povod za nemire. Policaji niso bili kos temu divjanju in so le s težavo delali red. In kakšen je bil zaključek? Vse razbito, mnogo mrtvih, mnogo ranjenih. Slednjih je toliko, da se njih število sploh vobče ne da ceniti. Kakšni so bili'ti spopadi ,naj pove dejstvo, da je množica zažgala celo rešilni avto z ranjenci. Med razbitimi trgovinami. sem videl tudi tablo z našim domačim imenom Komar. Bogve, kdo ga je pičil tega komarja? Po imenu bi človek sodil, da je naše krvi. Moj tovariš se je sredi spopadov zatekel v borzno poslopje, kamor je deževalo kamenje. Tudi nekaj Evropcev je obležalo ubitih in ranjenih. Svetovali so mi bili naj ne grem na ulico, naj ostanemo doma, ker človek nikoli ne ve, kaj lahko pride. Ampak kdo bi vzdržal pod streho! Šla sva z doma — in glej! Nemiri so se res ponovili. Bilo je to na dan pogreba padlih žrtev. Vse ulice so bile gosto zasedene z vojaštvom. Eni so bili na konjih, drugi so nosili nekakšne čelade proti kamenju. Tudi avtomobilom z vozaštvom so nasadili nekakšne mreže za obrambo pred kamenjem. Divjale so take borbe, da ni bilo na ulicah nobenega Evropca več. Kajpak tudi tovariš in jaz sva jo s fotografskim aparatom kar urno pobrisala na varno. Jedva pa se je v Aleksandriji malo pomirilo, že je buknil upor v Kairu. Nove vesti o mrličih in ranjencih! Tudi iz Port Saida prihajajo podobne vesti. In pravijo, da najhujše še pride. Evropči seg rožno boje za svo je življenje. Menda so si dobro vtesnili v spomin .leto 1921, ko jih Arabci mnogo poklali ali pa kar podavili. Kar kroži o tedanjih pokoljih, je neverjetno, tako je grozno. Takrat so posredovali Angleži, zdaj nočejo. Zdi se pa, da je to vse samo voda na njih mlin. Vrag razumi »svetovno« politiko! Obiskala sva tukaj z Bojanom pai-krat slovenskega patra frančiškana Adolfa Cadeža, ki je zelo razumen in jako dober mož. Pripovedoval nama je najrazličnejše zanimivosti. Žal je moral baš te dni odpotovati v Palestino, kjer ostane dva meseca. V Kairu pa tudi v Aleksandriji je, kakor znano, precej Slovencev in Slovenk. Večinoma so primorski rojaki. A ker pritiska deželo huda gospodarska kriza, nimajo za- Krompirjeva kriza pri nas • »T v««« in v Nemčiji Zadnja leta opažamo pri nas silno zani-krnost v trgovini s krompirjem. Zanikrnost v tem pravcu, da je našim trgovcem, posebno veletrgovcem, prav deveta briga kakovost krompirja. Da ga dobi le poceni in da je prav debel, to je edina želja in zahteva trgovine. V težkih vojnih letih so zgubili uporabniki — meščani in delavci — tisti prirodni čut za dober krompir, ki je odklanjal mastno in mokro blago iz krajev s težko in humusa bogato zemljo. Ker danes konzument ne zahteva od trgovca močnatega jedilnega krompirja, ki je nekdaj prijetno dišal na mizi, mu pač nudi trgovec cenen industrijski krompir, ki ima duh po pomijah. Ker se pridela v bogatih humoznih zemljah obilo tega krompirja, tlači ta množina že cene žlahtnega krompirja. Danes smo prišli tako daleč, da je zaradi te neupravičene konkurence pridelovalec žlahtnega kormpirja primoran po-krmiti živini svoj pridelek, dočim vživajo uporabniki neokusni industrijski krompir, ki je namenjen živini. Tako so zašli slovenski pridelovalci jedil, krompirja peščene poljanske, Savinjske doline in Posavja v težko krizo zaradi nevednosti konsumentov in dobičkaželjnosti trgoVfcev in opuščajo to nekdaj tako cvetočo panogo kmetijstva. Kam to vodi je jasno: V par letih bo pretežni del države jedel le malovreden industrijski prompir. Ker pa krompir v težkih neprikladnih zemljah hitro opeša, bo treba vedno uvažati iz inozemstva dvomljiv krompir za seme. Naš težko pogrešani narodni irnetek bo romal po nepotrebnem v tujino, namesto, da bi naši peščeni okoliši žlahtnega krompirja oskrbovali pridelovalce industrijskega krompirja s semenskim blagom in jim bogatili pridelek za povzdigo živinoreje. Pa ni ta stvar le pri nas tako narobe. O nemški krompirjevi krizi piše znani rastlinski strokovnjak in vodja postaje za rastlinske bolezni v Bellin-Dahlemu prof. dr. Merkenšthlager: »Zgodovina Vzhodne Pruske je zgodovina obdelovanja peska. Daleč nazaj se moramo ozreti, če hočemo prav umetkpomen zemlje za krompir. Krom pir je doma na lahki sperelici prakamenja srednjih gorskih leg južnoameriške celine. Lahka zemlja ugaja tej rastlini in vzdržava njeno zdravo rast. Nemški vzhod je bil od nekdaj prava krompirjeva dežela. Nemški zapad da sicer višje hektarske donose, rastnost evropejskega zapada pa je podana le če hladne, mokre zračne plasti odbijajo visoke razlike napojenosti rastline. Nemški vzhod ima pa povsem drugačno vodno gospodarstvo zato mora rastlina prav po prusko že od mladosti štediti. Poznamo tudi rastlinsko prusovstvo. Od mladosti je tu vzgojena krompirjeva rastlina tako, da mo ra uravnati oddajo vode le po dotoku vo de. Na nemškem zapadu živi rastlina raz košno in je premehkužna, da bi vzdržala vročino leta. Le tako dolgo je zdrava, dokler še deluje v njej pruska vzgoja. To se pravi, da da prvo leto, ko smo jo dobili iz Prusije zelo obilne pridelke. Ce jo spet drugo in tretje leto sadimo, pa popolnoma odpove. Pred vojno je imel nemški narod še bolj zdrav okus za krompir. Na peščenini zrasel krompir je take sestave, da lepo razku-ha. Nihče ni godrnjal nad razprhnjenim krompirjem. Danes pa se je okus silno spremenil. Milasti, takozvani industrijski tip obvlada trg. To je tip iz težkih mokrih tal. S to spremembo je pa tudi agrikultur-no botanična vrednost Pruske silno padla. Stara krompirjeva dežela zori v smrt, ker nemški narod ne pozna več bistva krompirjevega vonja. Stare kmetske modrosti so zasule nepomembne okolnosti. Gleda se danes le še na olup. Pozabljeno je, da se krompir iz ilovnatih tal prav drugače skuha kakor iz peščenih tal. Pazabljeno je, da ima baš peščeni krompir najlepši duh po zemlji. Povsem navadni poskusi bi lahko pokazali, da so temlji krompirjeve arome iste sorte v obeh legah silno različni. Šele v novejšem času se kažejo stremljenja, ki skušajo to zakopano ljudsko resnico odko-pati. Iz šlezijskih gora in iz Prusije pride spet krompir, ki diši po zemlji. Nemške gospodinje se vračajo spet k »močnatemu« krompirju. Povečana rodnost krompirja ▼ prvem pridelku na zapadu nas ne sme varati, da bi ne spoznali resnice, da je prava krompirjeva dežela na vzhodu. Na kmetijsko ministrstvo sem poslal spomenico, da se mora rastlinsko na dvoje razčlenjena država gospodarsko voditi po železnih zakonih kmetijske botanike le dualistično. Zapad prevzame živinorejo In upreže tudi begat pridelek krompirja v to panogo, vzhod pa naj prideluje krušno žito (rž) in jedilni krompir. Neopravdane modne muhe nemškega naroda so odstranile močnat krompir z miz. AH se vrne nemški narod k dišečemu močnatemu krompirju ali pa propade osiromašena Prusija.« . Vidimo, da je Nemčija na dobri poti k spoznanju silne razlike med jedilnim- in industrijskim krompirjem. Kdaj pa mi najdemo staro krompirjevo resnico in obvarujemo naša najboljša polja' žlahtnega krompirja pred opuščenjem in njene lastnike pred propadom, pa sam Bog ve, Pogled na skupino Šotorov v taboru volčičev (V sredi na levi totem »Risjega očesa«, na desni totem »Bobrov«, bolj v ozadju, manj razločno vidno, totem Sivega Volka) Maribor, koncem julija. Vabilom, naj si letos zopet ogledam taborenje naših mariborskih volčičev in skavtov tam pri Mozirju, kakor sem to storil pred dvema letoma ob Mislinjskem jezeru ni hotelo biti kon« ca. In tako smo jo v soboto popoldne mahnili na prvi vlak proti Ceiju ln naprej po savinjski progi v Šmartno ob Paki. Tam nas je natovoril poštnt avtobus ki vozi sedaj v sezoni tja no« tri v Logarsko dolino. Šoferju je bilo treba samo reči, da hočemo k skav« tom, pa je takoj vedel, kje nas mora izkrcati. Kake pol ure pešhoje pred Moztr« jem tik ob Savinji smo obstali, dva skavta — oba taboreča sinova — sta nas že čakala, močna in od solnca za» gorela, kar v skavtskih hlačah. Sredi med gozdovi, na obsežni jasi, razgled odprt proti severu na Savinjo, proti jugu na Mozirje, je srtalo pred na« mi 8 lepo, okusno urejenih večjih in manjših šotorov v polkrogu, sredi med njimi šotor Sivega Volka, starešine slovenskega skavtizma, kjer tabori z ženo in dvema volčičema. V polkrogu trije veliki šotori za 20 volčičev, to so najmlajši člani skavtske organizacije v starosti od 5 do 10 let, sami otroci uradnikov, železničarjev, delavcev, vsi iz Maribora. Ostali šotori so za funkcionarje, ki jih je 8: taborovodja, namestnik, zdravnik, gospodar itd. Sredi prostora je ognjišče za taborni ogenj ob večernih zabavah, so totemi Sivega Volka, Bobrov, Risjega očesa itd. Tudi šotori so poslikani s totemi in vsak šo» tor volčičev ima svoje ime: jeleni, sokoli, galebi. Pravkar so končali popoldanske igre. Večerjajo. Izboren kakao s kruhom. Tudi nam — gostom —- ponudijo. Vsem sije z obrazov zadovoljstvo. Pripovedujejo, kako izborno hrano imajo in veliko, še celo preveč. V sosednem potočku takoj pomijejo jedilne posode in jih poshranijo v šotorih. Zatrobi rog — kli če k nastopu. Dajejo se povelja za službo drugega dne: Kdo prevzame stražo in vse drugo, dajejo se malčkom pojasnila na razna vprašanja, razdelijo se — če treba — »kazenski listki« itd. Sledi priprava za taborno večerno zabavo: nastopil je že mrak, na nebu so se med oblaki svetlikale zvezde. Ves tabor se zgrne v krogu okrog ognjišča po tleh, Sivi Volk sedi z gospo na klopi, ki si jo je sam napravil. Trenutek mine in že zaplapola ogenj, ki ga mora določeni funkcijonar prižgati samo z eno vžigalico. V krogu zadoni pesem: pozdrav skavtov Sivemu Volku, Mariboru, gostom... Sivi Volk pripoveduje mično pravljico o junaštvu in požrtvovalnosti skavta tam nekje v Kanadi... Mirno in tiho vse posluša... Krog tabornikov se je nabralo domačega ljudstva, sosedov... Pridejo vsak veče.. Tam izza Ojstrice, Korošice in Mo« zirske planine zamolklo bobni in bliska... Skavti že vedo, kaj to pomeni. Imeli so na-žalost že delj časa neprijetne deževne dneve Zopet se pripravlja. Tam od podružnice moizirske cerkve se začuje zvonenje; in še od drugie .. Proti toči zvonijo, p rast? r običaj. Se skavtska himna, še mal šaljiv nastop Branka in šegavega Drageca, ki igrata Bosanca in opico na verigi, še nekaj pesmic — in razhod v šotore. Bliža se dež, treba je v postelje. Še nekoliko cvrčanja po šotorih, a že je vedno bolj mir... Še enkrat zatrobi rog, in kakor bi odrezal, ni čuti več glasu nikjer. Tudi najmanjši volčiči so se navadili vojaške discipline. Kmalu je ves tabor v globokem snu... po šotorih se čuje kapljanje dežja na platno, vedno bolj, vedno bolj... Še zabobni včasi zamolklo tam izza Mozirske planine in odmeva tja čez planine za Nazarjem in Bočno V vsem ozračju je zablestelo zlato, solnčno nedeljsko jutro... Ob šestih je zatrobilo in taborišče je oživelo kakor mravljišče. V samih hlačkah je hitelo vse k potoku, da se umije v sveži pla* ninski vodi. Nato s posodami h kuhinji — ki je nedaleč od tabora v gozdu — po kavo in kruh. Vse to gre hitro, tam na trati ali v šotoru na postelji opraviš zajtrk. Sledi pospravljanje šotorov (vse mora biti točno urejeno, vsaka stvar na svojem mestu!) in čiščenje tabora. Stroga je glede reda disciplina, držati se je mora starešina enako kakor vsak volčič. Ob 9. zopet zatrobi rog. Tabor se zbere, v »slavnostnih oblekah«, to je v hlačah, srajci in z ruto krog vratu: danes bomo službo božjo opravili sami v svobodni božji naravi. Sivi Volk je že napravil križ in ga dal nabiti na smreki pred taborom. Tam se zberemo vsi, tudi iz sosednega tabora pridejo k naši maši. Starešina Sivi Volk prečita sloviti evangelij sv. Petra, ki ga je či-tal lani, ob priliki svetovnega skavt- Šotor Sivega Volka skega taborenja v Arriwe-parku, povodom slavnostne maše v liverpoolski katedrali v navzočnosti 50.000 skavtov liverpoolski nadškof. Evangelij govori o ljubezni do sobratov, o pokorščini do vladarja in o strahu božjem. V lepih besedah je starešina malčkom raztol-mačil smisel evangelija — in ves tabor z gosti vred je odmolil očenaš. Solnce je sipalo bogato svoje jutranje žarke na to prelepo pobožno svečanost sredi svežega planinskega zraka. Slede dopoldanske igre, ena skupina se je šla že tudi kopat. Točno ob 12. opulentno kosilo, dasi preprosto: gu-Ijaš z makaroni, vse s pomočjo gospe starešinove izvrstno pripravljeno. Po obedu molk — do dveh popoldne. Ni glasu se ne sme čuti v taboru. Popoldanske igre — kopanje — in nato zopet igre — žoga — telovadba — skakanje — večerja — taborna zabava.. „ Tako dan za dnem. V igrah in zabavah dnevno novi momenti. Par minut od tabora volč-čev tabori v sedmih šotorih 20 skavtov pod starešinstvom Erčenka. Živijo z volčiči v najboljšem sosedstvu in si vranjo cbi-ske ob tabornih zabavah. Žal se za letos že bliža konec idile taborenja. Ne dvomim, da bi marsikateri oče in mati rade volje dala svoje malčke v skavtsko organizacijo, ko bi videla, kako skavtizem v^gaia in vodi svoje vernike k popolni treznosti, k ljubezni do sočloveka, do domovine, k požrtvovalnosti, k dobroti, pa tudi k jekleni odločnosti in vztrajnosti. Vsak večer se razide tabor ob vzkliku: Daj Bog, da bomo jutri boljši nego smo bili danes! In: Bodite pripravljeni! — Vedno pripravljeni! Zal mi je bilo, da nisem utegnil pogledati tudi še tabora naših mariborskih skavtinj pri Braslovčah. Pa drugič! v. Sp. "S™!?® v veHfcuitvn božje narave xm ffKtaf nm&9i moU« očaraš* AMBURN ESTABLISHEO Nešteti uspehi pri svetovnih konkurencah v letu 1930 v vseh delih sveta so najboljši dokaz nedosegljive kvalitete in konstrukcije svetov-neznanih A* J. S. motociklov. Vsi najnovejši modeli na zalogi! Zahtevajte cenike! Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na skladišču! 10580 Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA 11 ' ( ' . " V •- . ' '-i Iz Slov. Bistrice sb— Malo odgovora. V eni izmed julijskih številk celjskega nemškega glasila je skrbni slovenjebistriški dopisnik priobči] vprašanje, kje da je za spomenik padlih vojakov namenjeni denar, ki ga je bil ge-rentski svet ob prevratu prevzel od zadnjega nemškega župana. To notico je priobčil oziroma ponatisnil celo neki inozemski nemški dnevnik. Pri tem je dovolj prozoren namen dopisnika, ki je že večkrat s pleonazmi hotel preizkusiti skrajno toleranco sloven.iebistriških Slovencev. Za vsako ceno bi namreč hotel kaliti smotreno sodelovanje mestnih občinskih odbornikov, ki se zlasti zadnja leta nesebično in nadstran-karsko trudijo v dobrobit mesta. Pooblaščeni smo, da izjavimo za enkrat naslednje: Od bivše pokrajinske vlade postavljeni gerent v začetku 1919. ni prevzel v na-vodeni namen nobenega denarja. Pač-pa je obstojal neki malenkostni fond v znesku 354 Din, ki je bil deponiran za spomenik padlim vojakom pri nekem zasebnem kreditnem društvu. . Čuvanje dotiene... vložne knjižice je naknadno prevzela, mestna občina, ki pa pri sličnih denarnih zavodih ne f* smela imeti nikakih vlog. Praviloma se je zategadelj v letu 1925 dotični znesek dvignil in je v prvotne namene še vedno razpolago, tako da ni povoda za kakršnokoli razburjanje, še manj pa za zlobno natolcevanje. Ob priliki opozarjamo posamezne prijatelje in informatorje celjskega nemškega glasila, da njihovo početje nikakor-nt v skladu s. proglasom; Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja. To bi si prizadeti lahko v-bodoče zapomnili. sb— Olepšava prostora pred farno cer» k vi jo. Slovenjebistriška farna cerkev je ddloma obdana z razpadajočim obzidjem, ki nikakor ni v čast mestni in cerkveni občina. Razen tega je pot k cerkvi in k po* kopališču dokaj strma in ji perijodična popravila nikdar ne zaležejo, ker.voda ves;, nasuti materijal sproti odnaša: Zato je cerkveni konkurenčni odbor nedavno skle« nil nadomestiti razpadajoče obzidje ~z lič« no železno ograjo na betonskih podstavkih. Dohod k cerkvi in k pokopališču na juž* ni in vzhodni strani pa naj bi se izravnal. z napravo tlakovanih teras, ki bi bile zve* rane s primernimi stopnicami. S tem bi.bil prostor pred cerkvijo dokončno in do= stojno urejen, pot proti pokopališču pa bi z napravo obstranskih žlebov bila. zavaro* vana pred deževnico. Z deli namerava konkurenčni odbor pričeti še v tekočem •letu, potrebuje pa za to okrog 50.000 di* narjev. Ker cerkvena občina nima ražpos ložljivih sredstev, je obljubilo olepševal* no društvo prispevati izdatnejšo podporo. Zato bo priredilo na Jemejevo nedeljo 24. avgusta veliko tombolo na Glavnem trgu. sb— Pasji kontumac, ki je trajal nad 4 mesece in je obsegal ves slovenjebistri* ški sodni okraj, je bil 27. julija ukinjen. Zapor je imel zelo dobre posledice za na* ša borna lovišča, ki so si ravno ob času skotitve zajcev in srnjadi nekoliko oddah* nila pred mnogoštevilno pasjo nadlego. Iz Ptuja j— Za nov društveni dom v Ptuju. Na* rodna čitalnica je v ponedeljek imela iz» redni občni zbor, na katerem se je pretre* salo vprašanje o prezidavi Narodnega do* ma, da bi se dobili primerni prostori za društvene prireditve. Predloženi so trije načrti. Vodila se je obširna debata, v ka« J teri so pojasnjevali dosedanja delo in no* i ve načrte društveni predsednik dr. Josip Komijanec, odbornika Fran jo Jamšek . :n dr. Ivan Fermevc ter stavbenik M. Ma* i cun. Iz teh poročil kakor tudi iz pripomb društvenikov se je razvidelo, da bi večje ali manjše poprave dosedanjih prostorov precej stale, ne bi pa nikaikor primerno zadostile nujnim potrebam. Zato je občni zbor sprejel nasvet odbornika dr. Franja Šalamuna, ki ga je podprl navzoči inž Je* lonc iz Maribora, naj si Slovenci v Ptuju postavijo nov društveni dom, v katerem bodo imela primerne prostore za svoje delovanje in prireditve vsa ptujska narod, na društva. j— Suša v Halozah. Medtem, ko je zad* nje čase v gornjih krajih po Slovenskih goricah, v okolici Maribora in drugod že večkrat deževalo, ponekod kakor n. pr. Krčevini, Mestnem vrhu, Janežovcih in drugod pa celo zadnji petek divjalo hudo neurje z uničujočo točo, koprne še danes po dežju žejne Haloze. Ljudstvo je 'povsem obupano. Gorice so se mu sicer pokazaile lepe in dosedaj večji del brez napada kai ke bolezni, a jih ugonabflja v vroči lapor* ni zemlji neznosna suša. Ponekod so1 tudi že studenci usahnili in • mora ljudstvi, ure daleč po vodo. Edini pridelek, ki fci jfi je obetal Haložan, naj bi mu prinesla vinska trta, zlasti letos, ko so jabolka večji yfc» izostala, a sedaj ga še ta Up zapušča, med* tem ko ga razna bremena vedno huje pri* tiskajo k tlom. j_prvi »Tatra« v našim mestu. Povsem nov, eleganten in najmodernejši šestse* dežni avto »Tatra« si je nabavil in v sredo ž njim prispel v Ptuj izvošček a- Deutsch* hauer. Voz vzbu a zanimanje vseh ljubi* teljev avtomobilizma m športnikov: Iz Murske Sobote mr— Inšpekcija. Dne 29. julija se je mudil v Murski Soboti brigadni general va-raždinskega vojnega okrožja g. Panto Dra-škič. Iaspiciral je komando mesta in zapustil Soboto z najboljšimi vtisi. mr— Neresnične vesti je prinesel »dnevnik dravske banovine« dne 30. julija iz Murske Sobote. Res je, da se v Murski Soboti marsikaj namerava, še več se pa o tem govori. A dopisniki bi morali biti zato skrajno previdni, preden to ali ono notico odpošljejo. Z notico v omenjenem listu prizadeti gospodje izjavljajo: 1.) dr. Vučak ni kupil hiše g. notarja Kodra; 2) tudi ni res, da bi bil trgovec g. Peterka svojo hišo prodal g. notarju Kodru. Ker se v Soboti širijo vesti, da je kupil primarij g. dr. Škrilec parcelo na Algksandrovi cesti od lekarnarja g. dr. Bolcsa (tam kjer naj bi se po prvotnih načrtih zidalo novo glavarstvo) se je obrnil vaš dopisnik po informacije do lastnika samega, ki o tej prodaji seveda nič ne ve, čeprav ne zanika, da se mogoče taka pogodba v doglednem času sklene. mr— Opozorilo. Po konvenciji, ki se je sklenila med kraljevino Jugoslavijo in med Madžarsko glede reguliranja vpira: šanj, ki se nanašajo na pupilarne in skrb* stvene blagajne, se morajo prijaviti vse tozadevne terjatve in zahteve v najkraj* šem času na naslov: »Konjovič N., dele* gat kr. vlade za izvršivanje konvencija o pupilarnim kasarna u Somboru.« Priza* dete osebe, kakor tudi optanti im tutorji mladoletnih naj z najnatančnejšimi podatki prijavijo vse svoje depozite in vred* nosti, ki jih imajo na Madžarskem in za* htevajo vrnitev na podlagi sklenjenih konvencij, ker.;'le na ta način lahko dobe za vsako .madžarsko krono 25 par. mr-'Preprečene nesreče. V Tišini se ie 20. julija - domala pripetila velika nesreča. -G. Slikic je vozil z avtomobilom v Mursko Soboto. Od daleč se mu je približeval voz, ki-ga-.-je,.vlekel plašljiv konj.. Voznik je st-voza, kakor hitro je bil opazil -avtoinobiL. toda ni prijel konja za uzde, ampak -je korakal vštric njega. Ko se je avto približal, se je konj splašil in zaprl cesto Šofer je s svojo prisotnostjo duha do ..segel, .da. nesreča Jji bila velika. Mogoče si bo moral nabaviti le nove blatnike. — Me sar Vukan v Murski Soboti je ob vhodu v mesto skoraj trčil s svojim motornim kolesom v lokomotivo. Voznik zaradi grmovja lokomotive ni mogel opaziti je le še v zadnjem trenutku ustavil. mr—i V pijanosti poškodoval služkinjo. B. Š. se je nekoliko vinjen vrnil iz gostilne na svoj dom. Pridna služkinja Terzija ga je začela zmerjati, češ, čemu toliko pijan cilje. To le gospodarja tako razjarilo, da jo je z roko dvakrat udaril po obrazu. TO' da s tem še ni bil potolažen. Zgrabil je za Stol, ga zavihtel nad glavo služkinje m J! blizu senc prizadejal 3 cm dolgo rano. Služkinja je imela še toliko moči, da Je odhitela v bolnico, kjer si bo ves teden le čila poškodbe. Iz Ljutomera lj— Gasilska slavnost. Dne 10. avgusta bo, kakor smo že poročali, slavijo tukaj* šnje gasilsko društvo znamenit dan. Otvo* rilo bo svoj novi gasilsk idom. Pri tej pri* liki bo svirala godba 36. pp. »Jelaeiča« iz Varaždina, ki dospe že v soboto zvečer, nakar se bodo pri večernih vlakih vršili sprejemi gostov, nato iluminacija mesta, bakljada. in obhod. V nedeljo, dne 10., bo* do zopet sprejemi gostov pri jutranjih vlakih, nato ob 9. uri odhod k sv. maši na Glavnem trgu, ki jo bo daroval prevzvi* šeni g. knezoškof. Pred mašo se bo na Glavnem trgu vršil glavni raport in poča* stlcev staroste Jugoslov. gasilske zveze, po.službi božji pa blagoslovitev in otvo* ritev doma. Po sledečem obhodu po mestu bodo čete defijirale pred svojim načel« stvom. Popoldne ob 14. prično velike ga« silske vaje z orodjem in sekiricami, nato pa bo v senčnatem Seršenovem logu velika ljudska veselica v starem ljutomerskem stilu. Pričakovati je, da bo na ta dan po* setilo Ljutomer veliko število gasilcev, pa tudi drugih gostov, lj_ Tatvine koIes3. Tudi pri nas so »kolesarji« na delu. Tukajšnji tesarski mojster g. Pečar je pustil svoje malo rabljeno kolo pred trgovino usnjarja Sinigoja. ^o se je po, nekaj minutah vrnil, ni bilo več kolesa. — Sedlar Rajh pa je svoje kolo, ki. mu je bilo pred tedni ukradeno iz veže, našel v medžipuirski občini Krče pri nekem prempžnem kmetu. Iz Konjic nj— Dravinjska podružnica SPD je raz* obesila na hiši g. Ogdrevca relijef Pohor* ja, ki ga je mqjstrsko izvršil g. učitelj Ru* dolf Podjogar. Mimoidoči: občudujejo pre* oizno dejo. in lepo zunanjost relijefa, ki res jduži v okras Konjic. nj— "trgovino, z usnjem je otvorila do* mačinka ^ gdč. Katica ftasenbichlcva v hiJ5i svojih stareev, kjer so preuredili sprednje prostore, v trgovske lokale. Po smrti usnjar* ja Baumana: imamo zopet dve trgovini z usnjem. Kdor oglašuje, ta napreduje! h zakonom zaščiteno. Zmaga Sparklet-steklenice! V Jugoslaviji je razpečano: L 1928 8500 kom. 1. 1929 17.000 , 1. 1930 (prvih 6 mesefev) 56.500 . do sedaj skupaj 82.000 kom. Številke, ki govorijo za sebe. V drugih delih sveta stoji več milijonov Spar-klet - steklenic v porabi! Sparklet-steklenica dovoljuje domačo prireditev sodavice, mineralne vode, osvežujočih pijač vsake vrste, šampanjca itd. na najenostavnejši način in najceneje. — Nabavite si torej hitro Sparklet-steklenico v prvi drogeriji, lekarni, trgovini delikates, železnega ali steklenega blaga, ker boste prihranili na času in denarju in koristili Vašemu zdravju! ! Cena Din 150.— ! Centrala: Jugoslavensko Sparklet poduzeče d. d., Zagreb (Marticeva ulica 31). Svetovni patent. Oficirske in lovske škornje izdeluje po meri 10239 Zalokar Gosposvetska cesta 8. Antokaroserije izdeluje in popravlja 0Cunstl*r Ljubljana, Lepi pot pri tobačni tovarni 1 10414 Haglnhi! Novi Siemens JPhonophor 10540 brezplačne po skušnje po našem speci jalistu dunajske tovarne dne 8. avgusta 1930 od 8 -— 12 in 3 — 6, ter dne 9. » » „ 8 — 13 ure. Na željo plačanje v obrokih. Zahtevajte prospekte. Jngosla venska Siemens d. d. Ljubljana oddelek sa slabi tok. Dunajska cesla 1 a Telef 2i02 Palača Ljubljanske kreditne banke Te ef. 3lfc3 1C56S Prodamo razne stroje in orodje kot elektromotorje, motene na suro o olje, stroje za obdelovanje že eza in kamena, strojne opreme za cementne in mozaik plošče, kompresor za razprševanje barv ter razl.čno mehamško in mizarsko orodje. Komoletia oprema za glasiranje hladnim potom itd. — Pismene informacije in osebno razgledovanje pri ..BETOS" d. d. Zagreb, Selška cesta 14? Telefon 23 71. (Autobus „Trešnjevka') Ustanovljeno 1852. Teod. Korn LJUBLJANA Poljanska c. Štev. 8 (prej Henrik Kotn) krovec, stavbni, galanterijski f« okrasit) klepar. — ln«ta-tacBa vodovodov bi central kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke to kk*etne naprave. Potnika išče manufakturna veletrgovina za Gorski Kotar, Liko in Dalmacijo, ki je v teh krajih dobro vpeljan. Mlajše agil* ne moči imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potnik«. Sporočam cenjenemu občinstvu, da gosp. Alojz Lipovž, stanujoč v Mariboru, ni več pri meni in vsled tega nima pravice za mojo tvrdko fotografirati in prevzemati naročila, niti za mene kasirati. 10565 FOTO ATELJE »ELI«, MARIBOR Aleksandrova cesta 1. — Lastnica Eli Plohi Dobroznana izdelovalnica in razpošiijalnica I« Rozman, svupetl?»a'c. s» priporoča prvovrstne pristne kranjske klobase lastnega izdelka na malo in veliko. 10476 10573 NAZNANILO Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem naselil svoje stavbno podjetje v Ljubljano na Celovško cesto št. 41, nasproti Keršiču. IzvTšujem točno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporočam za stavbna naročila v mestu in na deželi. RUDOLF TERČELJ, mest. zidarski mojster Mlekarne pozor! Mlekarski praktik (Slovenec), popolnoma izvežban v sirarstvu in maslarstvu, absolvent kmetijske, zadružne in mlekarske šole, z 20 mesečno specializacijo v inozemstvu, z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in dansKega jezika, zmožen tudi knjigovodstva in pisarniških poslov, želi prevzeti vodstvo večje mlekarne, najraje zadružne. Retlektira Ie na popolnoma samostojno vodilno mesto. Kavcije zmožen; plača po dogovoru. Nastop 1. dec. 1.1. ev. kasneje Prednost kraji, kjer bi si mogel ustanoviti lastno ognjišče. Pismene ponudbe je poslati čimprej na upr. .Jutra" pod označbo »Zmožen*. 10558 Obiskovalcem Jugoslovenskega gasilskega kongresa se priporoča staroznana gostilna HAFNER, sedaj GOSTILNA LORENZ Prisojna ulica 5 Točila se bodo jirvovrstna vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago 10474 prijazen obisk se priporočata Lorenz In Angela Verčnik Pozor! Pozor! Obrtniki pomnite, da se dobi orodje vseh vrst, stavbno okovje ih materijal po najnižjih cenab sapio pri nanovo ustanovljeni tvrdki Jos. Zalta & Co 0572 t L)nbl|ani, Dunajska cesta 9. Prepričajte se! Zahtevajte ponudbe! Proda se: 50 vagonov bukovih drv prvovrstne kvalitete brez okrogijic, SO vagonov kostanjevih drv, IO m hrastovih drv, nadalje 10-30 „ izvrstnega bukovega oglja Interesenti blagovolijo vposlati svoje ponudbe na upravo Jutra" pod šifro »UGODEN NAKUP" ' 10577 TRGOVSKO IZOBRAŽEN URADNIK VINSKE INDUSTRIJE na vodilnem mestu, z dolgoletnim izkustvom v pisarniški in tehnični službi, v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini perfekten, t prvovrstnimi priporočili, si žel! Izboljšati položaj. Cenjene dopise se prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »S. R. 32«. 10531 t Iz življenja in sveta Po veliki snsi preveč dežja Nad berlinsko četrtjo malih vil Hoffnungsthal se je utrgal oblak. Strahovita množina vode je poplavila ceste in pokvarila celo vrsto hišic. Nad 100 ljudi je brez strehe. Po cestah je voda mestoma do 70 cm visoka in parne sesalke gasilskih postaj jo komaj odvajajo drugam. V newyorškem pristanišču iščejo zlato Kapitan Simon Lake je organiziral akcijo, ki ji je namen dvigniti zlat zaklad na dnu newyorškega pristanišča. Ta zaklad cenijo na okroglo 200 milijonov dinarjev in se nahaja v notranjosti angleške plačilne ladje, ki je prispete 1. 1783., med vojno za ameriško neodvisnost, pred Newyork, baš ko so ga zapuščale angleške čete. Odposlali so ladjo proti nekemu mestu v Connec-ticutu, kjer naj bi izplačala četo vojakov, a v longislandskem sundu je zadela ob pečino in se potopila. Že pred 40 leti je zapravil neki George Thomas ogromne vsote, da bi dvignil zaklad iz potopljene ladje, a ni imel sreče in je umrt od žalosti. Lake meni, da bo imel več sreče. Na dnu sunda je odkril na obsegu 8 kvadratnih kilometrov kakšnih 30 potopljenih ladij in misli, da je izsledil tudi ostanke plačilne ladje. V ostalem je Simon Lake precej znana osebnost po raznih izumih za podmornice in ni izključeno, da mu z novimi sredstvi uspe 11-letni morilec ll-letni deček iz Galluccia na Siciliji je šel z nekim tovarišem na ptičji lov. Imela sta s seboj puško. Na povratku se je hotel omenjeni deček polastiti vsega plena in je tovariša usfcrer lil, nakar je vrgel njegovo truplo v neki vodnjak. Njegovim staršem je potem pripovedoval, da ju je na cesti ustavil zakrinkani možakar in da je ta ubil njihovega sina. Policija pa je malo natančneje pretipala njegove izpovedi in kmalu je moral priznati resnico. Spravili so ga v zapor. Izdajalski film Popularnost, ki jo uživa Byrdova odprava na Južni tečaj po vsej Ameriki, se je zelo slabo obnesla nad enim izmed članov te odprave. Razumljivo da so odpravo ob njenem povratku fotografirali in filmali v vseh mogočih položajih in da so te fotografije oz. filmi začeli krožiti potem po vsej Ameriki. A baš to je postalo usodno za mistra Claira Alexandra, drugega častnika na Byrdovi ladji »City of New York«. Nekega večera je videla namreč neka ga. Dietrichova v nekem pennsylvanskem kinu med drugimi tudi sliko tega gospoda baš »ko pozdravlja svojo zaročenko, gdč. Elionor Macdonaldovo s prisrčnim poljubom.« In kako se je Dietrichova začudila, ko je spoznala v njem svojega dolgo pogrešanega — moža. Takoj je stekla k oblastim in je J. Ribičič: Štiri poglavja i. Pred desetimi leti je stanoval v prijaznem dvosobnem stanovanju. Zjutraj, preden je odšel v službo, je zmetal z otroških postelj odeje in se na vse grlo smejal viku in kriku svojega naraščaja. Nato jih je pazno nadzoroval pri umivanju, telovadil z njimi, kakor" se je bil tega naučil pri vojakih, in sedel z vso družino za mizo k zajtrku. Kakor kralj se je sam sebi zdel, ko je tako prešerno sedel med njimi,: zdravimi in rdečeličnimi ___ med ženovin tremi otroki. Res da so drobni kijunč-ki bili nenasitni in je gospodinjstvo potrošilo ves zaslužek — a kaj zato_ »zdravje je največji zaklad,« je navadno zamahnil z roko. . - Ko se je zvečer vračal z dela in sedel za mizo, so bile vse muke dneva pozabljene. Resnega obraza je poslušal poročila svojih malih, prikimaval, delil nauke — napol zares, napol za šalo. Po večerji so sestavljali jedilni list za naslednji dan. Pri tem velevažnem delu sta sodelovala tudi oba najstarejša otroka_ najmanjši je navadno ob tem zaspal v svojem vozičku. Dan se je vrstil za dnem, vsak soln- zvedela, da se je Alexander med tem z Macdonaldovo tudi že poročil. Vložila je proti njemu tožbo zaradi zako-noloma in bigamije, pa so ga takoj prijeli in zaslišali. Doslej še ni hotel priznati, da je mož Dietrichove in da je imel z njo dvojico otrok, preiskava pa je že dognala, da je pravi. Družina čudakov V newyorški Peti ulici, najimenitnejši četrti ameriške metropole, je živela že dalj časa družina čudakov, ki je bila svoji okolici vedno v spotiko. V hiši teh čudakov je prebival nekoč bogati krznar John Wendel, ki je v svoji oporoki ostavil prav tako stroge kakor navadne predpise, kako naj upravljajo njegovo imetje po njegovi smrti in kako morajo živeti njegovi dediči, če hočejo biti tega imetja deležni. Med drugim ne bi smeli nikoli Odpreti oken na tisti strani hiše, ki žleda na ulico, komforta si ne bi smeli rali biti po modi njegove dobe i. t. d. Športne obleke za kolesarje, turisfte, lovce ter Bajaco preobleke v največji izberi pri tvrdki J?r?2P Schwab, Ljubljana. Vseh teh predpisov se je Johnov sin vestno držal in svojih šest sester je prisilil, da so se jih držale takisto. Ko je ena izmed njih, Rebeka, v svojem 50. letu utekla z doma in se poročila z nekim duhovnom, jim je prepovedal še posečanje cerkva. Prešla so desetletja in člani družine so počasi umirali, ne da bi imeli kaj od življenja. Te dni je umrla tudi omenjena Rebeka. Od vseh živi sedaj edino ena sestra, 80 letna Ela, ki je lastnica vsega imetja. To cenijo na 100 milijonov dolarjev. Samo kaj si more še privoščiti z vsem tem denarjem? _ Grob »strica Toma« Iz Toronta v Kanadi poročajo, da so našli v mestu Dresdenu v ontarij-ski krajini že davno pozabljeni grob reverenda Jozija Hendona, ki ni bil nihče drugi nego po romanu Beecher-Stoweove svetovno znani »stic Tom«. Ta roman je, kakor znano, odločilno pripomogel, da so suženjstvo v Ameriki odpravili. Pisateljica je opisala usodo strica Toma natanko po resničnih dogodljajih iz življenja, a te do-godljaje je imel Jozija Hendon, ki je kot zamorski suženj doživel strahote na plantažah v Kentuckyju. S svojo pobožnostjo in zvestobo je delal na mučitelje močan vtis. Samo Hendonov konec je Beecher-Stoweova v romanu opisala drugače. Tu strica Toma mučijo do smrti, Hendon pa je v resnici ubežal v Kanado, kjer je umrl v visoki starosti kot metodistovski pridigar. Med tem je bila izšla »»»Koča strica Toma« in on sam jo je rad čital. Vsi, ski so ga poznali, so mu pravili »stric Tom« in so ga visoko častili — celo na Angleškem, kjer ga je ob nekem njegovem potovanju-^prejela celo kraljica Viktorija. Njegov grob bodo odslej skrbno čuvali. Nenavadna bitka na varšavski glavni postaji Na varšavski glavni postaji je prišlo do hude bitke med organiziranimi nosači prtljage in »divjimi« nosači, ki ne pripadajo nobeni organizaciji. Tekmeci so se spoprijeli s palicami in boksarji. Pretep je bil tako hud, da je na postaji za nekaj časa zastal ves promet. Petdeset oseb je bilo deloma Težje ranjenih, preden je dospela policija in napravila red. Nove žrtve strupenega seruma v Liibecku Kakor poročajo, je v Liibecku unirlo spet nekoliko dojenčkov, ki so jih bili cepili s serumom proti tuberkulozi. Število vseh do sedaj umrlih otrok znaša že 63, a še vedno je pričakovati, da jih bo umrla še cela vrsta, ne da bi jim mogli pomagati." Iflif P - - ma mm - n * Avto proti ekspresnemu vlaku V bližini Elizabetha v državi New Yersey (U. S. A.) je trčil brzovlak t neki avto in iztiril. Nad 100 oseb je bilo težko ranjenih. čen in vesel in sreče poln. In ko je najmanjši shodil, so napravili veselico. Starejša dva sta zbijala po bobnu in trobila na trobento, oče je zažvižgal koračnico, m-tfi je skušal hoditi po taktu iz kot% < kot, mati pa je prinesla na mizo okroglo in vabečo potico. Taki so bili dnevi v dvosobnem stanovanju pred desetimi leti--- II. Pred petimi leti se ga je lotila stavbna mrzlica, ki je razsajala v mestu. Postal je zamišljen, odrival otroke, če so mu silili na kolena in dejal ženi, ki ga je s skrbjo gledala: ,»Cuj, hišo kanim zidati!« Začudila se je žena: »Ali si podedoval ?<• • »Nisem! Ali poučili so me: kupiš stavbišče, se zadolžiš, zidaš, plačuješ amortizacijo in postaneš hišni posestnik, neodvisen in samostojen.« »Ali,« je ugovarjala žena, »s čim si pa kupiš stavbišče?« »Kak or drugi: izposodim si pri znancih potrebno vsoto J« »Pa bomo zmogli?« je zaskrbelo ženo. »Vse sem točno premislil, vse preračunal. Sezidal si bom enonadstropuo hišo z. mansardnirn stanovanjem.« Zeno je vrglo na stol: »Ali za božjo voljo! Zakaj enonadstropno, zakaj mansardno? Zakaj ne enodružinsko, ki bi jo zmogla in za katere dolg bi ne plačevala mesečno več kakor doslej za stanovanje?« »Le poslušaj!« razlaga on. »Troje otrok imava. Vsak naj po najini smrti podeduje svoje stanovanje.« »Nu, čeprav!« se upira ona. »AH s čim naj plačujemo?« »Računaj! Mi se stisnemo v podklet-ju . . .« »Tedaj še podkletje?« »Da! Pozneje, ko odplačamo, bodo to kleti, sami pa se preselimo v prvo nadstropje. Tedaj, računaj: Mi v sute-renu, ostala stanovanja oddamo, pa nam bo lahko plačevati!« Žena je rekla: »Mene je strah".« In ni se več upirala. Ni minilo dolgo, pa se mu je uresničila želja. Z izposojenim denarjem si je kupil stavbišče, z izposojenim postavil temelj novi hiši. Hiša je rastla in rastla. Ali kakor je hiša rastla, tako so se skrbi večale. Nič več ni bilo otroškega krika v starem stanovanju. Za mizo je morala vladati odslej tišina, kajti so otroci že spoznali, da jim v zadnjem času očetova roka rada seže v lase. Še se je zvečer delal jedilni list za bodoči dan. Moderne hiše božje V Berlinu so posvetili novo katoliško cer kev, ki je posvečena sv. Marciju in ki predrta"Ija v svoji značilni preprostosti prav vzor moderne arhitekture. Kako se je Marta prelevila Nemški listi poročajo, da je sodni dvor tarnoviškega okrožja v Gornji Šleziji dovolil 1. 1881. rojeni Marti Slonzakovi, da si sme ime Marta spremeniti v moškega Jana. Slonzakova ie namreč prav za prav moški, kar je ugotovila na svoje začudenje pred krafkhn pri nekem zdravniškem pregledu. - Usoda rekorderke Iz Newyorka poročajo, da je prva ženska, ki je preplavala Rokavski preliv, miss Gertrud Eberle, oglušela. Za to ceno je plačala slavo, ki so jo ji peli po vsem svetu, zlasti pa v Ameriki, ko se ji je posrečilo težko rekordno dejanje. Zdravniki so ugotovili, da je izgubila sluh v prvi vrsti zavadi stalnega pritiska vode na notranje ušesne organe. Zora uodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32." Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove. Sovjetski slavisti Sovjetski Višji vojni svet je določi! poljščino za obvezen predmet na vseh vojnih šolah. Njih absolventi, rdeči častniki, morajo vsi brez izjeme vsaj po eno leto služiti ob poljski meji, da se naučijo poljskega jezika. To slovansko razpoloženje vodstva rdeče vojske ni obudilo nobenega navdušenja x .Varšavi. Od i. avgusta ZNATNO ZNIŽANJE CEN OVOMALTINE velika škatla srednja škatla mala škatla Din 56-— 32'-16-— 99 99 ^Sudi ob velifci vročini rabi organizem popolno hrano. Toda v vročini si želimo samo take hrane, ki obenem tudi osvežuje. V obe svrhi služi hladna Ovomaltine, ki je istočasno osvežujoča pijača in popolna hrana ter zato najbolje odgovarja našemu organizmu, po okusu pa je zelo ugodna. Hladna Ovomaltine se lahko in hitro priredi v Ovomix čaši, ki je za to namenoma ustvarjena in ki ima to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine še mnogo okusnejša Ovomix čaša se dobi povsod lam kjer Ovomaltine in stane 15-— Din. 156 osvježu/e► V vročem poletju se Ovomaltine ne uporablja samo kot zajtrk ali južina, temveč tudi preko dneva, ako se ohladi na ledu, kot osvežujoča pijača. Ali ni bil jedilni list sestavljen zaradi bodočega veselja, ampak zaradi sledenja. Rožnata lička so izgubila barvo in tudi veselic ni bilo več. III. Štiri leta že biva v lastni hiši. Biva v podkletju. S sten sili vlaga v stanovanje, lega v pljuča, lega v srca. Zjutraj in opoldne in zvečer sedi on pri knjigah in dela računske zaključke, jezi se nanje. Zaključki so pravi, a v praksi so se vedno izkazali napačni; jezi se na stranke, ki ne plačujejo redno, ampak zahtevajo nova popravila; jezi se na ženo, ki izdaja preveč za hrano in obleko, jezi se nanjo, ker neprestano vzdihuje in joka; jezi se nase, da se ni rajši lotil skromne enodružinske hiše, ki bi jo zmogel z lastno močjo. Vse ga jezi, kamorkoli pogleda. Najstarejšega bolijo zobje. K zobozdravniku bi moral. Srce se mu trga ob pogledu na srednjega, ki hira in hujša. Na morje bi moral _ vsaj s kolonijo — Pa leži peza enonadstropne hiše z mansardo nad vsem in tlači in tišči in ne dovoli ničesar. Nu da! Mar je on tega kriv? se opravičuje. Potrpe naj! Še enajst let naj potrpe. Čim večje trpljenje sedaj, tem lepša bodočnost! še enajst let, pa bo vse dobro; hrana bo dobra in tečna, stanovanje suho in zdra- vo, ker se presele iz podkletja v prvo nadstropje. Potrpe naj! Saj se je moral tudi on odreči vsemu: tobaku, kavarni, še celo zajtrku! —_ — Tako je mineval dan za dnem. Soince ni nikoli obsijalo ne stanovanja ne srca petčlanskih hišnih gospodarjev. V polmraku so sedeli za mizo, molče, shujšanih obrazov in šteli leta, ki morajo še preteči. IV. Lani je bilo. Lepo nedeljsko popoldne. Trume ljudi beže iz hiš v zeleno naravo. Družba izletnikov ustavi korak in se spoštljivo odkrije črnemu vozu, ki ji prekriža pot. Črn je voz, na vozu rakev. Za vozom pa koraka on. Sam! Leto za letom je hodil enako pot. Leto za letom na pomlad mu je smrt pobrala po enega člana. Zdaj spremila še zadnji ostanek njo — ki mu je bila zvesta družica do konca. Oko mu je mrko, izsušeno, hrbet upognjen. Misel, da bo sedaj lažje prenašal amortizacijo, mu kljuje srce. Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. »2al mi je, če sem vam storila krivico,« je odvrnila tiho. »Ne jezite se name, dragi gospod Jean. Rešili ste me Couthonovih krempljev, dali ste mi jesti, ko sem mislila, da bom morala umreti gladu in kupili ste mi obleke, ko sem hodila že vsa raztrgana okoli.« »O tem ni govora!« je vzkliknil Hektor. »Vem, vem!« Okoli ust ji je zaigral žalostni smehljaj. »Nu, in tako sva zdaj bot in se lahko posloviva!« Spet mu je ponudila roko v slovo. A Hektor se ni zmenil za to. Položil je svoje roke na njena ramena. »Poslušajte me, mala Loison. Nisem prišel k vam zaradi kakega čuta dolžnosti. Tudi ne zaradi Darrasovih besed. Prišel sem, ker ... ker Loison ... ali me ne razumete ...« Pogledal ga je s široko odprtimi očmi. A ni zinila besedice. Hektor je nadaljeval: »Odkar sem vas bil prvikrat videl v Engstromovi hiši, sem moral neprestano misliti na vas. Vse dni in noči je bila sleherna moja misel posvečena vam. Nisem tak, kakršnega si me predstavljate, Loison. En sam nepreviden korak v teku teh tednov, odkar se poznava bi me bil lahko spravil pod giljotino. In kar me je noč in dan mučilo, mala Loison, je bila misel, da bi vas moral potem samo pustiti sredi umazanosti tega življenja in sredi pariške pokvarjenosti. — In jaz potem ne bi moge! več čuvati nad teboj in zate skrbeti. A zdaj, ko sem prost, me ne more ničesar več držati, — tukaj sem! Reci mi. mala Loison, da si slutila, da bom prišel1'* Njen obraz, ki je bil čisto blizu njegovemu, je počasi zardel. »In tista žena... s katero ste se onkrat peljali...« je zajeclja-la,«... ali ste tudi njej govorili take stvari?« Ves začuden jo je pogledal. Plavolaso, nežno Zouzou je bil že popolnoma pozabil! »Glej, Loison,« je vzkliknil, »tisto ženo so bili pripeljali, da me razkrinka kot lažnivca. Ona je prijateljica tistega moža, za katerega se jaz izdajam. Toda namestu da bi me bila izdala, je iz nenadne hudomušnosti izjavila, da sem tisti, za katerega se izdajam. Vzela me je za osem dni s seboj na deželo in nisem ji mogel odreči, ker bi me sicer izdala. Tista žena je bila dobra, toda meni je bila tuja. Povej, mala Loison, mar si mislila, da jo ljubim?« Zdajci se je boječe prikazala drobna ročica in se jela igrati z njegovo kravato. Njene oči so bile polne solz. Tesno se je privila k njemu in zacepetala: »Joj, ljubi, kako nesrečna sem bila...« . Objel jo je. Počasi je položila svoje ročice okoli njegovega vratu. »Loison!« V njegovem vzkliku je zvenela njegova ljubezen in neizmerno veselje. In tudi v njenih očeh je sijala najčistejša ljubezen. »Pa kako se prav za prav imenuješ?« ga je vprašala. XXV. poglavje. V kavarni Conti. Noč se je spustila nalik pajčolanu nad Seino. Onstran Point-Neufa je ležala ogromna stavba Louvra kakor črna lisa v temi, a na mostu so zažarele luči. Ob obali Seine je stala kavarna Conti. Rumena svetilka je obsevala teraso kavarne. Od Seine je prihajal hlad in lipe na bregu so opojno dehtele. Pri mizi na koncu terase sta sedela dva gospoda in šahirala. Eden od obeh gospodov, sivolas možak, je bil oblečen v staro obnošeno uniformo. Iz ust mu je visela dolga pipa. Njegov prijatelj je bil majhen gospod nemirnih kretenj. Očitno je bil ves zatopljen v igro. Nasprotno pa se je sivolasec neprestano oziral po terasi, kakor da nekoga pričakuje. »Artur, vzamem ti kmeta,« je rekel njegov tovariš. »Za vraga, to si moral vendar videti!« »Deveta ura je že minila,« je rekel častnik. Govoril je s pojočim glasom. »Videti je, da ga nocoj ne bo, Rihard!« Njegov tovariš je počasi iztegnil nogo in se odtaknil njegovega kolena. »Cez nekaj trenutkov se malo obrni,« je rekel tiho in premaknil kmeta za dve polji naprej. »Mislim, da je to naš mož.« Častnik je vzel pipo iz ust in se počasi, popolnoma neopazno obrnil. Preden se je spet ozrl na igralno desko, je pogledal po terasi. Dve mizi za njim je sede) zanikamo oblečen človek s črno polno brado. Pred seboj je imel kozarec vina; videti je bilo, da je ves zatopljen v svoj časopis. Obraz mu je bil nekam bolan in črna brada ga je delala še bolj bledega. Gosti črni lasje so mu v kodrih segali do ramen. Nosil je ogoljen siv suknjič in črne, ob koncih nekoliko razcefrane — hlače. Kljub slabi obleki pa je bilo videti njegovo telo gibčno in dobre rasti. Bržkone je bil mlajši, nego je kazalo na oko. Senca je padla na šahovsko desko. Natakar je pobral prazne steklenice z mize. »Prinesite še eno steklenico, Jules,« je rekel častnik. »Prosim, takoj!« je odvrnil natakar in tiho dodal: »To je tisti mladi gospod, ki sedi za vašo mizo in bere časopis.« S temi besedami je vzel prazne steklenice in hitel k drugi mizi. »Odloži že svojo smradljivo pipo, Arthur,« je s poudarkom rekel manjši gospod, »in vzemi rajši malo tobaka!« Hitro je potegnil iz žepa škatlico tobaka in jo ponudil tovarišu. Med tem si je skrivaj ogledal mladega tujca. Ta pa je bil tako zaverovan v svoj časopis, da ni opazil ničesar, kar 'se je godilo okoli njega. Zdajci pa je spustil Richard tobačnico na tla, tako da je ležala med njuno mizo in mizo mladega tujca. »Gospod v grajanski obleki se je sklonil nazaj in zaklical: »Državljan!« — in ko se tujec ni obrnil, je še enkrat viknil: »Državljan!« Tujec je dvignil glavo. Oči je imel globoko vdrte in temno obrobljene. Njegov pogled je bil zastrt in nezaupljiv. »Tobačnica mi je padla na tla,« je vljudno rekel gospod v grajanski obleki. »Prosim vas, bodite tako prijazni in poberite jo. Tam leži, pri vaših nogah.« Tujec je pogledal na tla. Škrlatno rdeča tobačnica je ležala napol odprta pred njim. Po bliskovo se je ozrl na oba gospoda, se sklonil in pobral škatlico. »Ali vam smem ponuditi?« je vprašal gospod v graianski obleki in mu ponudil odprto tobačnico. Tujec se je priklonil. »Zelo hvaležen sem vam, državljan, zakaj svojo rdečo tobačnico sem na žalost izgubil.« Vzel je ščepec tobaka in ga ponesel v nos. Nato se je spet prikloni! in vrnil tobačnico lastniku. »Jules vam bo povedal, kaj vam je storiti!« je rekel ta. »Počakajte nanj!« Govoril je tiho. skozi zobe, ne da bi premikal ustnice. Nato je prijazno pokimal z glavo in spravil tobačnico v žep. »Pridi, Arthur,« je rekel tovarišu. »Pokramljati hočeva še nekoliko s krčmarico, preden greva spat. Jules nama lahko prinese vino v sobo.« Tujec se je spet zatopil v svoj časopis, a onadva sta odšla po terasi. Kavarna se je jela počasi prazniti. V tistih časih so ljudje hodili domov zgodaj, zakaj kdor se je po enajsti uri pokazal na ulici, je moral biti pripravljen, da ga nočna patrulja ustavi z zahtevo, naj pokaže svoje državljanske listine, zaradi česar so se ljudje v skupščini neštetokrat pritoževali. Tako so drug za drugim zapustili kavarno. In ko je tujec čez nekaj časa vzdignil pogled od časopisa, je videl, da ni nikogar več na terasi. A tedaj je prišel Jules k vratom kavarne in mu mignil, naj pride k njemu. 10580 Oglejte si nove šasije IXTERXATIOXAL, katere Vam nudijo vsled svoje najboljše kakovosti sigurnost obrata in Vam jamčijo za največjo prevožnjo kilometrov na najslabših cestah pri najmanjših stroških. — Vsakovrstne šasije za avtobuse, tovorne vozove, škropilnike, brizgalne itd. ter traktorje z nosilnostjo do 30 ton. — Zahtevajte ponudbe! Brezkonkurenčne cene! Plačilne olajšave! — Stalna zaloga rezervnih delov! Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 Lepota očesa i n i SE PRODA! Naprodaj je enonadstropna hiša v Studencih pri Mariboru Na Obrežju štev. 1 oziroma Ciril Metodova ulica št. 17 z enim velikim in šestimi malimi stanovanji. K hiši spada vrt v izmeri približno 5 a in dvoriščno poslopje s pralnico in enim malim stanovanjem. Celo posestvo je cenjeno po sodnih izvedencih na 320.250 Din 65 p. Ponudbe, s katerimi morajo ostati ponudniki do 20. avgusta 1930 v besedi, je staviti podpisanemu do 14. avgusta. Pri podpisanem se dobijo tudi natančnejše informacije. 10536 DR. ST. STOR, odvetnik v Mariboru, Slovenska ulica 11, kot konkurzni upravitelj čez imovino zapuščine pok. dr. Juritscha. Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. SEVB ASlAlitjUB L »porabo tog« I preparata dutnmu itvanmiiui oujOo. go*te ID dolg. ourv IB ir«i|«luice. • • tem dobijo uAi tfeti pikantni dra-»estm io oriviadliivi dosImI Din 46 NOIR U OKlbNI ima »t« svoj>tvu kakor »Sčvt Asiatique« t »mo ta »to 6a*DO barva * temni barvi Din &&-KOPELJ ZA OČI daj!- at-m oni »»mamljivi lepi in Meete&i pogled Odi portaneio bistre »vetle. og njen« • rrteiiU. trulnoet in mutai pogled legi-ne. Din SP ORISOLDfc nam daj* po prefc-ko ene noti naravne ko di i it i la««. Kodri »o dolgotrajni in dmo vsakemn »hram dralerf in iam»mljivo»t — Din 40. Sivi lasje e, zaprte vtrande, šole, društvene domove in bolnice. Hišni posestniki kojim »dna vtaga uničuje vrednost njihovih h3 stavbeniki ia vsi, ki ho6e» vlažno vioratoe pošilja bretplaJao LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleiueisova 18. Vodne turbine za vse razmere, avtom, regulatorje, opre« me za mline in žage izdeluje KRALJEVIČA Prekrasno morsko kopališče tn letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in do oer avtobusni promet s postaje Plase Crikvenica. Izleti v tgličaste gozdove Kopanje in različni športi n; suhem in aa vodi Številni noteh. pensioni tn pnvat aa stanovanja nudijo prijetno oivanje. id to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca rovo«. Restavracije: »Zrinjski«. »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilifcno povjerenstvo, Kraljeviča, in vse pisarne »Putnika«. 135 A. (liolob Jk Kovnp. LJUBLJANA, Puharjeva ulica št 3. Izdelovanje emajhranih PfcCI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE. vseh vrst za eno m večbarvni tisk izdeluje Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23 Premakljiva dela obo estran^ko v kovinastih člen-skih tračnicah tekoča dajeta sigurn >st; popolnega zapaha, la kega teka brez trenja, ker se ie> in barva ne dotikata, po >«>lnega mg'iensktga zračen a in lahkega premikanja, fišč nja brez vsak,j nevarnosti ker se dasta 01 a dela na znotiaj odprti. Oglej si origmaino okio pri proiz >aialtu za Jugoslavijo, spe (ialna miza rs ka tvornica JI. G o g a I s, Bled I, telefon štev. 52. 2^51 Portland cementna tovarna d. d. Telefon št. 1 priporoča svoj prvovrstni ;zde'ek Dovje-Mojstrana ustanovljeno 1. 18»2 Portland-cementa Dobavila se promptnu iz tovarne Zastopnik za Ljub.jano in okol.co: 30S P GfGEL, Ljubliana 10400 Šolski drevored, Tel. 2č47 Tovarna oohištva IVAN HI A T H I AN arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. OTROŠKI VOZIČKI najmodernejših modelov in najsolidnejše izdelave po konkurenčni ceni vedno na zalogi It 58t Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! Vsakovrstno |05AN POHIŠTVO [LUNA za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 G. F. SCHSEITER. Škofja Loka Podjetje za zgradbo vodnih turbin. Proračuni brezplačno. — Zmerne cene. Prvovrstne reference. ffltanjia od maka — pa dvigne junaka! to je bolha in njene tovarišice: stenice, ščurki in druga golazen. Vso golazen, tudi največjo, pokončava najhitreje in najsigur-neje »PIRETRIN«. — Enostavna uporaba. Ni strup, ne škoduje stanovalcem, niti domači živali. Se ne užge in je brez nevarnosti za kuhinjo. Ne maže, je neškodljiv za obleko. Prijetno diši. Dobi se povsod. »PIRETRIN« d. d., Zagreb, Branimlrova štev. 43. 292 II DVOKOLESA — teža od T k* naore« a&jl&žjega ln najmodernejšega tipa aa j boljših svetovnih tovarn. Otro6Jo vozički od najpriprostejšega oo najti aejšega modela. Izdeluje se tudi pt akusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatlka. posamezni deli Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franka TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroftkth vozičkov LJUBLJANA. Karlovčka cesta it t ie 100 % pensilvansko in super-rafinirano in je po izjavah odjemalcev daleko najboljše olje ter zaradi svo.ie kakovosti najceneje Originalne konve od 4.7 litra Din 190.—. od 3.8 iitira Din 160,-franko Doštnina. 150 M. TEŽAK, Zagreb Ounduličeva 13. Cefie tnatSm cjfaccmi Za oglase, ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 da «8 mu pomije po posti namtov aH QaQo drujc ncer ne ho prejel odgovora f /jf/f | f V da m mu po Upe po pomti nami &J%>aC1* ADC€ informacijo Ciccco ^ mo tnalih ogla*ov naj priloži v »nantUah ™ Z^mTM €c«tc tnaKtn oglamotn t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega inačaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11842. 'Jla&tovi tnadft 09tahov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v tSrbevliuh v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. mm Strojnika Bfcetvem brusača za parno iazo iščem. Pogoj izucen ključavničar ali slicno. Predčrtača fForreiser) zmožnega predelavi hra-stovine in bn-fcovine po naročilu. Poj"! večletna izpričevala. Ponudbe pod »1. september 30« na oglasni odor-f-k »Jntra«. 31900 Pekov, pomočnika srednjih let sprejmem proti dobri plači po dozovoru. Poizve se v oglas. oddelku »Jutra«. 31878 Žagmojstra ki trna dolzo prakso v rezanju mehkeza in trdeza tesa na polnojarmenikih. za 1. sept. t. 1. — Prepise izpričeval in zahteve je poslati na Gozdni urad IV. F. Attemsa v fovenski Bistrici. 31903 Natakarico »pretno tn čedno, katera Je vajena vseh hišnih del, sprejmem t boljšo zostilno na deželi. Ponudbe pod »Urna« na ozlasni oddelek »JntTa«. 31915 2 nrarska in zlatar, pomočnika bi bila sposobna nado-mestovati mojstra, kateri je večkrat radi poslov odsoten, sprejmem. Vpo-števam le pridne, zanesljive in trezne delavce. Spričevala s sliko je poslati na naslov: Franc Kovač (Kuri). trgovina z urarskim-i in zlatarskimi potrebščinam!. Črna pri Prevaljah. 31788 Kmečki hlapec iinV slnžbo It dvema ko-ntama. Biti mora zdrav in čil. Zglasiti se je pri »Fmbal«. Celovška cesta 14. 31923 Gospodično Nemko. iščem k dvema deklicama, veščo malo šivanja in ki opravlja tudi lažja hišna dela. Paslov v »glasnem oddelkn »Jutra«. 31927 Krojaške pomočnice in pomočnike tenrjene damske konfekcije. sprejme Rndo Jerin, /titnikova nI. 8 (Rožna dolina). 31868 Pletiljo t*»oo1n<»ma veščo. zmožno hi samostojno vseh vrst pletilstva na enostavni stroj sprejmem takoj za stalno. Ponudbe z zahtevki poslati naravnost na Meh. strojno pletilstvo »Sava« lastnik J. Kocmut, Kranj. • 31881 Služkinjo pridno, zanesljivo, zdravo, katera ima veselje stalno slažiti. sprejmem. Znati mora kuhati meščansko hrano biti pripravna in veselje imeti do dela. Boljša mestna hiša. Starost 20 do 35 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31916 Učenko i n samo dobro izurjeno pomočnico sprejme medni salon Pavline Rozman, Stiska nI. 1. 31956 Vajenko m st-rojino pletenje sprejme t. a k o j Evg. Bo,na?. Stre-liška št. 24. 31955 Pletiljo dv. -rodstvo podružnice in s potrebnimi kvalifikacijami za mešano stroko, na deželi sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Poštena«. 32083 Klobučar, učenca sprejmem. Takojšnji nastop Prednost imajo z dežele, hrana in stanovanje v hiši. Starost od 16 do 17 let. učna doba po dogovoru. Adamlje Fran. klobučar, Trbovlje II. 3206) Potnika z znanjem nemščine in hrvaščine iščemo za milarsko stroko. Potniki, ki so že potovali v milarski. stroki, imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek' »Jutra« v Ljubljani pod šifro »63«. 28642 Vinskega potnika za Slovenijo, vpeljanega, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Zmožen« na Aloma CompanT. Ljubljana. 31717 Uradnico zmožno strojepisja in več jezikov, išče odvetniška pisarna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Natančno«. 31993 Opekarna sprejme stamparja za takoj. Ponudbe potfokom . v Celje ali okolico. Naslov pri podružnici »Jutra« Celju. 31536 Trgovski vajenec želi premeniti mesto, in sicer v Maribor. Dosedanja učna doba znaša 33 mesecev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Marljiv učenec«. 31805 Deklica ki je z odličnim uspehom a-bsolvirala meščansko šolo išče mei-to učenke v mestu ali na deželi, kjer bi imeia oskrbo v hiši. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva 31-x>«. 31903 Gospodična dobra kuharica, zmožna roditi samostojno gospodinjstvo, z daljšimi spričevilj, išče primernega mesta — najraje v kakem penzijo-natn ali pri samostojnem gospod-u. Govori slovensko. n.pmško in ogrsko. Ponudbe na #'a-ni oddelek »Jutra« pod »Nujno rabim«. 31948 Trgovski pomočnik vešč mešane stroke, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober manufakturist«. 31822 Trgovski pomočnik železnine in špecerije, začasno v inozemstvu, išče primerno službo. Gre tudi kot vodeča moč na deželo. Ceni. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Agilen 2000«. 31S38 Službo portirja iščem v večjem hotelu. — Zmožen sem angleškega, francoskega, slovenskega in deloma tudi nemškega ter ruskega jezika. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 31691 Stekleno steno in pult s kamnito ploščo prodam. »Embal«. Celovška ' cesta 14. 31924 Električni ventilator 150 volt proda »Emba!«, Celovška cesta 14. 31925 Pozor, trgovci! Svežo in čisto, zdravo svinjsko mast prodajam in razpošiljam v kantah po 25 kg in več po naročilu s povzetjem. Cena Din 20 za kg. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31622 Vzgojiteljica z znanjem nemščine in srbohrvaščine. želi mesta v dobri hiši Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«. 31730 Prodajalka-šfvilja stara 20 let. izučena mešane stroke, ki govori slov. in nemško, želi mesto trgovini, event. tudi kot blagajničarka ali šivilja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V. B. 97« 31597 Trgovski pomočnik išče mesto v špecerijski trgovini ali kod skladiščnik ali kai sličnega. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pošten«. 32054 Šofer trezen in zanesljiv, išče nameščenja kjerkoli, event. gre tudi en čas sanio za hrano in stanovanje. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamorkoli« 31889 Zobotehnik asistent persekten v zlatn. kavčuku in ^-"rativu. išče službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfekten 65«. 31865 Učenko sprejme modna trgovina A. Turk, P-rešernbv-a trl-i-ca št. 48. 32043 Učenca predipisano šoiako izobrazbo siprejmem v špec. trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 32030 Učenca (ko) zdravega in z zadostno te-obrazbo sprejme t trgovino mešanega blaga Oton Kralj, Rožna dolina. 32021 Snažno služkinjo katera zna tudi kuhati scem k stranki brez otrok. Prednost imajo one, ki so v nemščini' vešče. Ponndbe na oglas, oddelek pod »Pridna 49« 32049 Gospodično ki igra violino, iščem za damsko kamelo. Ponudbe s sliko na naslov: Slavko Raškai. kapelnik — hotel »Central«. Bjelovar. 31738 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za prodajo manufaktumega blaga pri vat strankam v LJubljani in okolici. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« v Ljubljani. 31562 1000 Din tistemu ki posreduje, da prodam v dobrem stanju se naha-iajočo lokomobilo 20 Ks, z dimnikom in pečjo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31651 V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrst. predmetov. Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišiti nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba. Ljubljana, Mestni trg 25-1 118 Delavec star 47 let. z dobrim nastopom. ki je bil zaposlen Pri večjem železarskem podjetju 19 let. še nekaznovan. išče službe sluga, vratarja ali nočnega čuvaja ali kaj sličnega. I. Lan-gerholz, Trnovec 5. Medvode. 31870 Varčen pek star 23 let. želi stalno službo. Sedaj že dela: vajen je vsakega dela tudi pri peči. Vzame v najem tudi pekarijo ali se poroči s premožno gospodično ali vdovo, ki ima hišo pripravno za pekarijo. Ponudbe na pošt. predal 101, Kranj. 31846 Pekovski pomočnik išče službe v mestn ali na deželi, zmožen dela. Nastop takoi ali pozneje. Cenjene ponudbe na poštni predal št. 102. Krani. 31892 Strojnik zmožen popravil pri parnih žagah. Dober brušač, vajen elektrike išče službe. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31896 Absolventinja drž. dvorazr. trgovske šole išče primernega mesta. Gre tudi 1—3 mesece brezplačno. Cenj. ponudbe podružnici »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Praktikan-tinja«. 31901 Dekle z dobrimi sprič.iv^U ne pomagat v kakršnokoli tr zovino. Pod šifro »Lahko tudi kot inkasantinja« na oglasni oddelek »Jutra 32046 Pekovski pomočnik 'žče službo v Ljn/Mjarni. ali kie drugje. La-naine Josip, Koseze 42. 32085 Kočijaž z večletnimi goničeva!?, pa-rantii-rajno pošten in zanesljiv, vajen vsakega, koči-jaškega dela. veič slov. in nemščine, išče službo — najra:e v Mariboru ali Celju. Nastoipi takoj a'ii s 15. avgustom. — Ponndbe pod šifro »Koč.ijaž« na podružnico »Jutra« v Celju. SiCti Absolvent strojne delovodske šole iitt mesto risarja (Tclj-uč a v. ipom.). Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Pridnost«. 32086 Sodavičar treznega značaia. vsestransko verziran » sodavičar-ski stroki, s koncesijo, bi šel k^ družabnik ali poslovodja. Nastop' lahko takoi. Cenj. ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Sodavičar«. 29374 Frizerka dobra ondulerka išče stalno dobro mesto, eventuel no kot poslovodinia. — Vzatne tudi v najem -manjši salon ali ga pa 'kupi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna«. 31574 Izurjena pletilja želi službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31621 Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blaga, vaiena tudi gostilniške obrti, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Prodajalka«. 31650 Mlad gospod išče službo kot inkasant ali kaj primernega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcije zmožen«. 31937 Zobotehnik z daljšo prakso išče mesto. Nastop takoj. Cenlcne ponndbe pod šifro »Zobotehnik« na oglaš. odd. 'Jutra«. 31979 Gospodinja s*a.r«»jša inteligentno. go*ne proda Tribuč. Glince. Tržaška- cesta 6. . 31975 Otroški voziček skord popolnoma .nors naprodaj na Celovški, c. 43-1. 32013 . Več traverz petimeterskih. premer 4S cm zakovanih. viporabnih tndi za mosteve, prodamo Pojasnila daje tvrdka »Ori-ent«. Dunajska cesta. 31674 Indian Scout radi odpotovanja prodam za 15.000 Din oroti takojšnjemu plačilu. Naslov v ozlas. oddelku »Jutra«. 31773 Avto sedemsedežen. dobro ohranjen. z novo pnevmatiko, močne konstrukcije, pripraven za tovorni voz. prodam za 42.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31693 Avto »Opel« štirisedežen. v zelo dobrem stanju proda Rudolf Dergan — Laško. 31737 F. N. motorno kolo 500 cm* ohv. tovarniško novo. s polno garancijo na dolgotrajne obroke prodam — Na ogled pri tvrdki H. Kenda v Ljubljani. 31495 Vsakovrstno zlato knpuje oo najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova al Spalnico prodam po nizki ceni. — Tavčarjeva ulica štev. 3, vrata 7. 31871 Pohištvo pflesbsne spalnic« po 2900, omare po 530, postelje po 260 in kuhinjske kredence po 580 Din (kakor vidite najcenej-e) nudi mizarstvo Sava, Kolodvorska ul. 18 31949 Spalnice lepe po 3000 Din in kuhinje po 1200 Din prodaja Vidmar v Zg. Šiški. 31729 Medeno posteljo lepo in dobro ohranjeno poceni prodam r Sp. Šiški, Knezova ulica 28. 33003 Spalnico svetlo, hrastovo s p»flw proda Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6. 31977 Razno pohištvo proda Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6. 3197-4 Črno kredenco iz hrastovega lesa in novo belo zložllivo posteljo prodam. Komenskega ulica 16-1. 31971 Dosmrtno oskrbo popolno, z lepim stanovanjem dobi starejša oseba, če plača 30.000 Din naprej. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mala družina«. 3174S Odpadke od žage hrastove. Jelkove la bukove nudimo, vezane po Din 1200. nevezane po Din 1000 za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. _ »Zora« 1. z o. z.. Črnomelj. 28006 Hrastove hlode in frize kupujem. Ponudbe t navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov in parne žage. LJubljana. Metelkova ulica 4. 28549 Ugodna prilika Skoraj nov »Opel« avto. takse nrost. za 20.000 Din naprodaj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Auto 2000«. 31555 Auto plašča 740 X 140. skorai nova, rabljena 500 km. po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 31648 Potniki Ugodno Je naprodaj skorai nov avto »Opel« _ takse prost. Ugodni plačilni pogoji tudi na mesečne obroke. Dopise na podružn eo »Jutra« v Mariboru tod šifro »20.000«. 31741 Češplje in hruške namočene afi suhe za žga-nieknho kupim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 5000«. 31882 BS1A motorno kolo s prikolico r»o zelo ugodni ceni proda zastopstvo James — Ljubljana, Vegova ul. 8. 31997 Avto »Renold« »edemsodežni, pripraven »a avtotakso. ra.di odpotovanja zelo ugodmo proda-m. Na oerled v garaži E-tipres-s. Vegova nlica 8.' 31996 Motorno kolo OKV, 6 Ks, malo vož«no »oceni proda šebenik. Sp. Šiška, Knezova ulica. 32006 Motorno kolo »\Vanderer«. zelo dobro ohranjeno prodam, rtasfov oglas. odd. »Jutra«. 31981 Harley-Davidson mofcoirno koo s prikolico, dobro ohranjeno na'Se«d-neje prodam. — Poizve se v Rožni dolini, cesta VI. »t- lo. 33060 m Moško obleko dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 31810 Narodno nošo kompletno, za srednjo* postavo. iS&em proti odškodnini na posodo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31989 Moška oblačila malo nošena (črno obleko. Površnike in dežni plašč) prodam. Dobršek. Florian-ska 21-1. 31965 Maline vsako množino oo nalnfi- iih cenah fco postala Kočevje dobavlja Frane Tschinkel. trgovec. Kočev-le. 29068 Namizna jabolka za inozemstvo, vsako množino proti takojšnjemu plačilu kupi Peteline. Šmartno pri Slov. Gradcu. 31659 Storži! Opozarjam, da bom knpec za vse vrste storžev — smrekove. Jelkove, borove in mecesnove. — Vprašanja na naslov: Saša Stare, Mengeš. 27272 Slamoreznico v dobrem »tanin kupimo. Zamenjamo tudi tritonskl tovorni avto »Fiat« za dva para težkih koni. oziroma dobavimo za iste smrekova drva v kolobarjih 20 X 50. Tozadevne izčrpne ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celja pod šifro »Siamorezmca«. 31561 Vrata z roio afi brez. okno 1.20. 1 m. točilno mizo. hladilno omaro. pult. stelaže. manjše sode. tehtnice, kupim. Ponudbe na ogla.sni odd. »Jutra« pod »Ohranjeno«. 31968 1 ali 2 stari žimnici tudi v slabem stanju, samo čisti, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Zima«. 29423 40.000 Din vložim za stalno mesto skladiščnika ali tem primerno mesto. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Stalna zaposlitev«. 31864 Mlekarno na prometnem krain sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13819 Kateri gospod fc nomagal lepi gospodični i i denarne zadrege. — p< n;dhe če mogoče s sli-k -od šifro »Takoi in h\jiežnost« na osi. odd. »Ju ra«. 31S43 Garažo v Kuatlievi ulici takoi oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31S3) Družabnik Izv c'en organizator, lesni manirmlant. s 70—100.000 Din kapitala, s sodelovanjem pristopim h kakršnemkoli rentabilnem Dod-ietiu — eventuelno sprejmem primerno službo, s položitvijo kavcije. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 31731 Katera plemenita oseba posodi oošten! šivilji od 5—7000 Din za dobo 5 let. proti primernemu nbresto-vanin. Cenj ponudbe rod »Samostojna 99« na ogins. oddelek »Jutra«. 31752 Družabnika (co) t kapitalom 30—50.000 Din i«če dobičkanosDO podjetje Ka razpolago je eventuel-tio tudi služba. Dopise na orla«. oddelek »Jutra« pod »Slgoren dohičekc. 33036 Kdor posodi 10.000 Dni dobi stalno službo, ali na Lshko pristopi kot družab-tr>. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod Šifro »Zlata jama«. 32031 Kateri rarejši usmiljeni gospod bi den.i-no pomaga! nesrečni gospe Cenjene ponudbe na rvv-jružnico ».Jurra« v Celju ■y> j šifro »Usmiljeno srce« 32082 Krojaško delavnico z vsem inventarjem. na najbolj prometnem kraju v LJubljani pod zelo usodni' uri pogoji prodam radii od notovanja. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 32076 Gostilno na prometnem kraju v Ptuju oddam zaradi bolezni takoi v najem. Pogoj: prevzem nekaj inventarja in ca lfino 1 vlita. — L. Krainik. Ptuj. 31911 Pekarno v večjem trgu oddam najem zaradi bolezni za dobo 5 let za Din 15.000. Ponudbe se prosijo na ogl. oddelek »Jutra« Dod »Brez konkurenčna pekarna«. 31883 Pekarno oddam takoj v najem. Naslov se izve v oodružnici Jutra« v Celju. 31S59 Električno-strojna zadruga v Šraarci pri Kamniku želi oddati v najem za daljšo dobo, kakšnemu resnemu obrtnemu ali industr. podjetju svoje prostore z električno ali vodno gonilno silo. do 12 konjskih si' dnevne izrabe, do Drimerni ceni. 31577 2 skladišči v Celiu leni. večii in suhi oddam takoj v naiem v Razla.gov! ulici št. 10. 31690 Gostilno Trgovino ?šanim blagom. 15 mi-rrj' od Maribora, dobro vpe/ano brez konkurence, zaradi družinskih razmer takoj prodam. Ponudbe na indr. »Jutra« v Mariboru ood ^Prometna cesta«. 31856 Velik lokal leo in svetel, na na'ibol prometnem kraju v Kranju z lepim stanovanjem oddam s 1. septembrom t. 1. ime. resentu. ki zamore enoletno najemnino plačati naprej. Vse popolnoma novo preurejeno. Dripravno za bolj šo obrt. oziroma večjo trgovino. za primerno dobo Ceni. oonudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod šifro »Velik promet 22«. ' 31S35 Gostilno in mesarijo na najnrometreiši cesti prodam takoi. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 31339 Trgovino mešanega blaga, z opravo takoj prodam radi službenih razmer. — Je na zelo prometni cesti v Ljubljani in cena zelo nizka. Poleg trgovine se lahko uredi tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31703 Natakarice, pozor! Gostilno v centru mesta Bakar-Sušak oddam proti odkupnini z vsem inven-tarem. Prednost imaio z osebno pravico in kapitalom. Naslov: V. L., gostilna »K pristanišču« — Bakar. 31756 Mesnico v Ljubljani -a želio tudi skladišče oddam Pismene Donudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam naprej 10.000 Din« 3151S Gostilno » Ljubljani, s 3 gost. sobami. kuhinjo. 2 kletmi in 2 sobama za stanovanie takoi oddam za več let tistemu. ki plača nekaj naprej. Pismene poaudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vodnik 19«. 31519 Bu fet v Zagrebu na prometni cesti dobro idoč, radi bolezni prodam. Zagreb. Savska cesta St. 59 31907 Trgovski lokal « stanovanjem sobe in kuhinje, na najbolj prometni cesti oddam v najem. Maribor, Aleksandrova c. 157-a. 31905 s posestvom ali brez dam v naiem. ali na račun natakarico z osebno pravico, zmožni kavcije. Eventuelno tudi prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu ood »Takoi«. 31659 Manjše kmečko posestvo kupim proti odplaJilu t večletnih obrokih. Ponudbe na og'ao in čisto, eventuelno t oskrbo iščeta 2 Dunajčana. Najboljše plačilo. Ponu-ibe na ojrlasni oddelek »Jutra« pod »Nur im Zentrum«. 31931 Lepo sobo s posebnim vhodom iz stop-njišča, z elektriko in parketom takoj poceni oddam solidnemu gospodu ali gospodični v Korvtkovi ulici št. 30. 31942 trična razsvetljava, vodovod in 15.000 kvadrat metrov zemljiča. ori pravno za vsako podjetje. lesno indu«triio. ža go. menjalnico z žitom itd., mesto Maribor. Ce na 320.000 Din. Izvrstno idoče gostilne večja in manjša pose stva. hiše. vile gozd na posestva itd. — Da lje iščem v zaktr* in prodajo gostilne in po sestva za svoje reflek tante. 31909 Gostilno dobro idočo. s kuhinjo in stanovanjem, ali trgovino vzamem takoi v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Gostilna Ljubljana«. 31806 Majhno gostilno z gospodarskim oosloplem vzamem v najem. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod značko »Blizu kolodvora«. 31649 Gostilno kupim ali vzamem v najem na prometnem kraiu v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood šifro »Dober plačnik«. 31936 Umetni mlin kjer se melje za kmete ia iz.menja.va. na prometnem kraju vzamem v najem ali na račun. A. Verhovnik, Slov. Bistrica, Nova v-a?. 32080 Enodružinsko vilo novo zidano z veliko de lavnico in nekaj zemljišča ugodno prodam. — Dalje Chevrolet limusino. skoraj novo in Turin Itala avto v dobrem stanju. Ponudbe Eintalt Fric. Slov. Bistrica. 31894 Hotel, kavarno in restavracijo prvorazredno, s krasno ln veliko enonadstropno hišo. v najmočnejšem in prometnem mestu Savske banovine. kar vse leži na glav-nejn trgu najstrožjega mest-nega centra, radi starosti in osamljenosti prodam. To hotelsko oodietje ie zelo rentabilno, ker ie brez konkurence. ima 25 popolnoma moderno opremlienih sob za tuice s kopalnicami, orostorno stanovanie za lastnika in osobje. krasno restavracijo in kavarno s številnim inventarjem, vse dovršeno komfortno opremljeno. Velike pivnice, av-togaraže za 6 avtomobilov Pred kavarno in restavracijo velika hladna terasa, a poleg n.ie nasproti prekrasno lastno letno kopališče z ogromno plažo, na glavni reki Savske bano vine. s 60 kabinami, čolni in divnimi nasadi. Ta mogočni in rentabilni obrat ie v polnem delovanja, ob železniškem, avtobusnem in družba t o. x. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: HIŠO. Podroinik. novozi-dana. 3 enosobna stanovanja. elektrika, vrt 600 kv. metrov. Din 110.000 Takoj potrebno 60.000 dinarjev. HIŠO. novozidano. Giince 6 enosobnih stanovanj, letni donos 24.000 Din — Din 175.000. VILO blizu Trnovske cerkve, novozidana. enonad-stropna. 600 kv. metrov vrta. 5 sob. kopalnica itd. Balkon elektrika vodovod. Din 275.000— Ugodni plačilni pogoii. HIŠO. novozidano. Jezica, dve sobe. kabinet, dve shrambi, 2 kleti, ku-hi nja. pralnica, elektrika, vodovod, 500 kv. metrov ograjenega vrta. Stara 5 let, davka prosta. Le pa solnčna lega. — 145 tisoč dinarjev. — Takoj potrebno 70.000 Din ladijskem prometu. V mestu vse srednje šole. moč- | na garnizi.ia, veliki dnevni, tedenski n mesečni seimi. I Krasna ooljedelska eksistenca za močnejšo družino. Resni interesenti dobe pojasnila v Savezu gostii-ničarskih zadrug. Zagreb. Ilica 146-1. 31667 Bukovih gozdov " I VILO. novozidano. enonad- stropno. z ograjenim vrtom 600 kv. metrov. Ko delievo. Cela podkletena 3 kom.pl. popolnoma ločena parketirana. dvosobna stanovanja z elek triko in vodovodom, posebej stavba s pralnico, drvarnicami in enosob-nim stanovanjem. — Din 250,000. — Takoi po. trebno Din 150.000. — Letni donos- Din 26.000. samo večje komplekse, od POSESTVO. 20 oralov pri Lepo posestvo rodovitno, z gospodarskim poslopjem prodani v centru trga Mokronog. Poizve se pri Jože Janežič, Skrovnik. oošta Tržišče. 31848 Pozor! Hiša z gostilno, trgovino in mesarijo takoj naprodai blizu kolodvora in farne cerkve. Naslov se izve podružnici »Jutra« v Ce liu. 31858 Gostilno s posestvom prodam v celiskem okraju. 18 oralov njiv. travnikov, gozda in vinograda. ostilna v novi hiši s trafiko, poštno nabiralnico, žago na vodni pogon, avtobusna postaja, vse v prometnem kraju. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na podružnico »Jutra« Mariboru. 31857 Vinograd letošnjim pridelkom, sadovnjak. njiva, ležeče ob cesti, skupno z zidano hi šo takoi naprodai. Naslov oglasnem oddelkn »Ju tra«. 31854 Lokal ? prostora t pritiklinami oiis.no v najem f t. novembrom t. 1. na Kongresnem trgu št. 13. 32008 Lokal s skladiščeni in 1 sobo oddam Aleševčeva št. 30 32027 Lokal pisarniški, ozir. trgovski h zu pošte takoj oddam. Ponudbe na oglas. oddeiek »•Jutra« pod šifro »Lokal«. 32052 Urarsko delavnico * popolnim inventarjem — "rez konkurence, v večjem irajii Slovenije prodam. — Popise na ©»'»sni oddelek »Jutra« pod ,§t. jflOO«. 32066 Zobozdravniki In tehniki, pozor! Moderno opremljen zobo-Jenn.čni atelje s koncesi-*> za mesto Liubliano se Prnda kmonleten zi 45.000 d.nariev. Potrebna praksa ' 'et. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Več aet o^stoieč.« 32070 Družinsko hišo z vrtom in nekaj sadja takoi prodam. Vpraša se v gostilni Stok. Pobrežje. Cesta na Brezje 84. 31S52 Krasno posestvo s prav lepo hišo z veliko obokano kletjo. lepim gospodarskim poslopjem, vse brezhibno, prodam. Posestvo obstoji iz vinograda famerik. nasad), sadono*-nika ••— i„ gozda. Ker v bližsni glavne ceste in avtobusa, zelo pripravno za letovišče. Plačilni pogoji zelo ugodni. Oglasiti se je ori lastniku Ignac Petrovič. Zg. Polskava 47. 31847 Velike prostore na Gorenjskem tik_ farne cerkve, z električno razsvetljavo. pripravne za vsako obrt, po nizki ceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31772 IšSem tovarno za mehaniino izdelavo fn, financiranje patentiranega predmeta (Massenartikel) ld ga rabi vsaka hiša in vsaka gospodinja. — Predmet ima veliko bodočnost. Dopise pod »Bodočnost 31« na oglasni oddelek »Jutra« 3,665 katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. kupujem stalno, tsto-tako kupujem bukove prage za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aprila 1931. Ponudbe na naslov. Anton Petrič. Novo meSlo. 284 Načrte in proračune za zgradbe izvršuje tehnični biro »Tetina«. Ljubljana. Mestni trg št. 25-1. Zahtevajte poset inženjerja-arhitekta. 159 Manjšo hišo ali vilo 1 2 stanovanji ali več, z. —_____ vrtom, v Ljubljani ali naj- PARCELA 2500 kv. metrov ......... - - - 1 pri Mestni klavnici po Medvodah z instalirano donosno obrtjo z vsemi potrebnimi stroji, pogon na turbino 8 HP. vse transmisije. inventar itd. Hiša ima 3 sobe, k-uhinjo. shrambo, skladišča. delavnice, klet, gospodarska poslopja za 12 glav živine, takoi pri hiši 7 oralov njiv in travnikov, nekaj oddaljeno 3 gozdovi In travniki. Posestvo v ravnini, — Din 250.000. TaknJ potrebno le 50.000. Dnevni zaslužek obrti najmanj .300 Din STAVBIŠCE pri šišenski policiii. 600 kv metrov. Din 54.000. bližji okolici kupim. Po na ' — • tajnica., nudbe na nastov: Vugrin, I 15 Din. ___ Kostajnica. Hrvatsko. | STAVBIŠCE 700 kv. met-31992 vas. 1>o Dvostanovanj. hišo rov. Štepanfia 25 Din.. STAVBIŠCE 330 kv. met-trov. Zelena Jama. 12.000 po dve sobi in kuhinje I STAVBIŠCE Kolez-iia. 1300 prodam. Rožna dolina, c. I metrpv po 40 Din. VIII.. št. 1. 3\96b J STAVBIŠČA. manjša ali večia_ ori kolodvoru Enonadstropno hišo I parcela8 mo "kv. metrov nove, z betonirano delavni- ob Dunajski cesti po 30 co, v Mariboru po-d u-god- I dinariev. nimi pogoji prodam. Naslov j STAVBNI KOMPLEKS pro- v oglasnem oddelku Jutra. t! Jezici ob Dnnalski ce- 31906 sti. 6000 W 40 Din. metrov tx> 32000 Posredovalnica Iv. Godina, Maribor | Tattenbacbova nI. 19-1. proda: VELEPOSESTVO 89 ha lepega gozda. 18 ha pr- | hišica«, vovrstnega zemljišča, poleg žaga in mlin. z bo-, gatitn inventarjem, Ce- Pekarija 1.700.000 Din. 1 Majhno hišico s vrtom in malo zemlj. kuip-im blizu želeiniee. Ponudbe s renn in •*'i*om na ocrlas. oddelek »Jutra« do 10. t. m. pod šifro »Maj, 32067 Dijakinji sprejmem v najboljšo oskrbo. Pomoč pri učenju. Na razpolago nov pianino. — Rimska c. 3/1. 31914 Dve dijakinji sprejmem na lepo stanovanje in dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31921 Boljša dijaka (inji) sprejmem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31913 Dijaka prvošolca sprejmem ▼ vso oskrbo ua-eproti n. dež. realn« gimnazije. Na željo pouk v nemščini. Pismene ponudbe ta oglasni oddelek »Jutra« pod »Dijak I«. 31950 Dijaka io dijakinjo v starosti do 16 let. boljše družine sprejmem pri-četkom šole na stanovanje fn hrano, na zračni točki periferije in bližini centra, kopalnica v hiši in vrt na razpolago Ceni. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobra oskrba Mirit«'- — 29334 V okolici Bleda stanovanje z vsem komfor-tom. za penzijonista (zakonca brez otrok) zelo poceni odda Zdraviliški dom. Bled 31679 Mirna stranka (1 oseba) snažna Išče stanovanie sobe In kuhinje — event. sobo s štedilnikom. Naslov z navedbo stanarine na oglas, oddelek Jutra Dod šifro »Dobra stranka«. 29413 Stanovanje v centru mesta s kopalnico. 1 ali 2 sob! In pritiklinami išče zakonski par brez otrok. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 29424 Dve osebi iščeta komfortno trisobno stanovanje z vrtom. Pritličje in podstrešje izključeno. Ponudbe na g. R. Zelezuika. univerza. 29484 Opremljeno sobo lepo in veliko, z električno razsvetljavo ter souporabo kopalnice oddam v bližini vojašnice kralja Aleksandra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31799 Prazno sobo _ _______ . .. Is poseb. vhodom in elek- in elektriko oddam po zelo triko, najraje v pritličju ali nizki ceni Devinska št. 7 L nadstropju, v bližini sv. (Kolerija). 32033 Petra ali na Poljanah išče za delj časa samski gospod Naslov oove oglas, oddelek »Jutra«. 31830 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, parketi Opremljeno sobo udobno, e souporabo kopal niče (po možnosti na plin) iščem za stalno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jnženjer I«. Majhno sobico zračno, za mlajšo eospo-31*18 I dično, s popolno oskrbo in __I hrano iščem — 00 možnosti blizu bolnice — Dri do- Separirano sobo jbrosrčni satnski gospe ali z elektr. razsvetljavo oddam | ™-'h,nl jL™™!: ziJ,°_bo ? v bližini sv. Jakoba dk »Jutra« pod značko »St-a.no-?»njVl«X 32034 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. kabineta. kuhinje in drugih pritiklin, z električno razsvetljavo. v suterenu, oddam za oktober ali no vember. Naslov v ogla? oddelku »Jutra«. 31866 Komiortno stanovanie 2—3 sob išče družina odraslih oseb v sredini mesta. Takojšnja selitev Plača za 1 leto naprej Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 31913 2 sobi in kuhinjo iščejo tri odrasle osebe Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »S petletnim sinčkom«. 31862 Stanovanje dvosobno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31778 , t re- kraju Slovenije na/proda}. Naslov v oglasnem o«'Jdelku Jutra. 32062 na i.ruu.uuu L/in. i ....... GRAŠČINSKO POSESTVO obsega 120 ha za živi-1 !lkem .mduetnjakern noreio. blizu mesta in železniške postaje. Cena 850.000 Din. KRASNO GRAŠČINSKO POSESTVO ob državni cesti. Cena 1.600.000 dinarjev. KMEČKO POSESTVO 35 hektarjev, od tega nad Posestvo in gostilno z dvema lokaloma in vse mi nritiklinami v dobrem . . , , stanja tn četrt ure nad polovico smrekovega go- Trbovljami, prodam. Mar-zda za zago. ostalo pr- tjn Cehitn Sv. Kata- vovrstno polje, 13 glav riM št 3- Trbovlje II. lepe rogate živine, več I 33053 prašičev io 10 ovac. Cena 600.000 Din VZORNO POSESTVO, is i Gostilniško hišo oralov sadovnjaka. 3 ora- le vinograda, lep gozd v sredini mesta, enonad- 17 oralov prvovrstnih | stropno, prodam za 300.000 njiv in travnikov. Cena dinarjev. Ponudbe na ogl. 500.000 Din. oddelek »Jutra« ood »Do- ENONADSTROPNA VTLA bro npeliana«. 32075 in 12 oralov arondlrane- ———————— ga zemljišča pri Man-1 ... boru. poleg železniške Vilo POd KOZnikOm postaje. Cena 280.000 di- , , t , . . . narj^, I takoi prosto, z dvemi sta- HISO Z GOSTILNO. TR- »ovanii 00 2 sobi. eno z GOVINO. TRAFIKO in eno sobo. nrodatn za 190 40 oralov arondiranega t:s?s dinarjev. Ponudbe na vinograd nega posestva, ozlasni oddelek »Jutra« pri farni cerkvi m okraj-P0*1 »Zfravo stanovanje«, ni cesti. Cena 600.000 dinariev. u m ... HIŠO z DOBROIDOČO c.„,rK-_ „„„ . trgovino, prodajo vi- Stavbne parcele na čez ulico. 6 oralov I prodam za Bežigradom hi sadoiKisnika jn vinogra- pod Rožnikom. Sijajna la-da-jCena 200.000 Din. ga. .Ponudb« aa oglasni KMECK6 POSESTVO. 161 oddelek » Jntra« w>d »Ta-oralov 25 min. oddaileno Kojšnje plačilol« 33073 od postaje Slov Bistri- --- ca. Cena 170.000 Din. _ dve stanovanjski m- Raznovrstna SI. centrum Maribora. Cena 250.000 in 200.000 POSCStVg dinarjev. proda mlitttna pisarna TRI MANJŠE STANO- ArrenSek. Celje. Kralia VANJSKE HIŠE. elek-1 Petra eesta 22. 32065 Okoličani Škofje Loke-Reteče Stanovanje sobe in kuhinje ali samostojno hišico išče manjša družina brez otrok ki dobro plača. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna družina«. 31740 Sobo in kuhinjo ilčeta mati m sin ta takoj ali pozne'e. t trnovskem sil šentjakobskem okraja Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod Kfm »Tiha« 28688 Stanovanje sob« in kuhinje išče tričlanska družina v Spodnji Šiški za avgust ali september. Pismene ponudbe na Ekspozituro »Jutra« — LJubljana VII pod značko »Mirna«. 31836 Stanovanje visokopritliino in solnčno, 1 elektriko, obstoječe i* 2 ali 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki za september. Roinu dolina, cesta IV/26. 81958 Solnčno stanovanje s 3 velikimi sobami, kopalnico in vsemi pritiklinami takoi oddam pri svečami J. Kopač & Co.. Celovška cesta 32. 31766 Stanovanje 3 sob. kopalnice, terase in pritiklin, v I. nadstropju ter enosobno s pritiklinami. v prizeralis oddam s 1. novembrom z« Bežigradom. Naslov pove oglas- oddelek »Jutra«. 31770 Komfort. stanovanje 3 maniših sob takoj oddam v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31668 Lepo stanovanje 3 sob in pritiklin, sposobno tudi za pisarno, zdravnika in podobno oddam takoi na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31972 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Hotimirovi ulici 17. 32038 Stanovanje t—t aob iiče majjina družina u seiptember. Pismene iprmud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod »Litija 116 B«. 32031 Stanovanje ?ob« in kuhinje išče trgovec bltoa kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelez-ninar 35«. 32035 za 'stalno mi-ren zakonski | L nadstropje, par e 15. avgustom t. 1. Okolica izključena. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Weps 29«. 31705 Opremljeno sobo z električno lučjo, v bližini gorenjskega kolodvora oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32009 Opremljeno sobo lepo. z dvema posteljama 33029 | iščem samo za mesec avgust proti dobremu plačilu, v bližini Linhartove ulice, oziroma Bežigrada. — Ponudbe na: Jelka Brai^r, Gosposka ulica šttv. 9-II. 31747 Dve lepi sobi oddam, event. opremljeni s posebnim vhodom v najlepšem kraiu sredine mesta. Tudi za zdravnika in rodobno zelo primernj. — Ponudbe pod »November« na oglas. odd. »Jutra« 32053 Opremljeno sobo lepo In solnčno. z balkonom ter elektriko oddam | s 15. avgustom 1 ali 2 solidnima gospodoma. — [ Vprašati na Poljanski cesti št. 13-11 — levo. 28486 Stanovanje 3—3 sob iščem čim bližje mesta. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 32041 Kuhinjo in sobo oddam takoi za 250 Din v Zg. Šiški 158 — Kosoro polje. 32025 Dvoie stanovanj obstoječih iz sobe tn kuhinje takoj, oddam družinama z odraslimi člani, v Sp. Šiški, Kaviškova ul. 32055 Stanovanje solnčno in suho — takoj iprosto, obstoječe i* 8 sob, kabineta, kuhinje in ve rande, v I. nadstropju, mestu oddam. Ponudbe na •las. oddelek »Jutra« pod inoletno predplačilo«. 32071 Mirna stranka vas dan odsotna, išče so bo in kuhinjo v bližini pod Rožnik«,m ali Blaiweisove ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Odsotna«. 31873 Dvosobno stanovanje z rsem komforten), v novi vili oddam. Naslov pove oglaani oddelek »Jutra«. 32060 Solnčno stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam mirni in solidni stranki. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 32073 Skromno sobico eno ali dvema posteljama lahko v kleti ali pod streho vzamem v na;«m. Ponudbe ceno na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Sobica«. 82002 Sobo zelo čadno urejeno, skrajno čisto, parket, elektrika in event. koptlj odd-im bolfc šemu solidnemu trg. naobra-ženemu in reda željnemu gospodu, zraven oper«. Naslov pove oglasni odde'ei; - Jutra«. ---- Sobo z eJelrtr. razsvetljavo in 2 lepo urejeni sobi|$—! »I in porabo kuhinje oddam mlademu solidnemu paru iznajmlinie takoj ali I enL. i.rn: nhrfr po dogovora. Cesta mestni ^ODO Za Kroj. ODri !og i_u ,??045 t električno razsvetljavo, v " pritličju ali I. nadstropju, iščem. Na-slov pove oglas. Opremljeno sobo »Jutra«. 319S8 novo. lepo. solnčno. oddam solidnemu stalnemu gospodu, poleg Reslieve veste. Naslov v odd. »Jutra«. Samostojna gospa lastnim stanovanjem in obrtjo, išče gospoda s stalno službo, v svrho sku-me-Jta gospodinjstva. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srednjih let«. 32007 Gospodično sprejmem z rso oskrbo na stanovanje. Naslov v ogl. Opremlieno sobo oglasnem I solnčno, s posebnim vho-32047 dom in električno razsvetljavo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32001 oddelku Jutra pod Pisarniško sobo 32040 I s souporabo telefona — v strogem centru oddam. Naslov" pove oglasni oddelek Solnčno sobo i »J**™«. 31990 mesečno, s separatnim vhodom, elektriko in parketi tako-j oddam. Vprašat-i^na Vrtači- 3-1. Sobo 32078 | s posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglas. •V«1 Vpokojenec I »Jutra«. 31931 srednjih let želi sobo in Opremljeno sobo domačo hrano pri samostojni premožnejši ženi kjerkoli. Pisma na oglasni zračno in svetlo v bližini oddelek »Jntra« pod »Mi- glavnega kolodvora takoj roIJuben«. 31890 oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 31946 Opremljeno sobo išče starejša upokojenka za 1. ali 15. oktober mestu. Ponudbe na oglas. I in električna razsvetliava. oddelek »Jutra« pod »Šre- oddam. Naslov v ogla.snem ča«. 31918 | odd. »Jutra«. 31980 Opremljeno sobo v I lepo. veliko, parketirano Opremljeno sobo j Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta, po- lepo. oddam takoi. Stari seben vhod. takoj oddani. ] trg lla. 31970 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31920 Opremljeno sobo I solnčno. parketirano. s po-sebnim vhodom oddam. — s posebnim vhodom v sre-1 Naslov v oglas. odd. »Ju-dini mesta išče mirnt gdč. | tra«. 31967 za september. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Soba 72«. 31872 | Gospoda sprejmem na stanovanie. j Krekov trg 4. - 31860 J Gdč. išče sobo bolj preprosto ali boljšo, če mogoče s štedilnikom. Vlrpiri »Biser« Zakai ne odgovorite na pi-I smo? Prom. 31888 Zasebna uradnica s .,Sf ?U ZU~ srednjih let. simpatične zu- na LJubljane Ponudbe na naniost!- absoln!no neoma-oglas. oddelek »Jutrtr- pod deževane preteklosti, varč-šifro »Snažna 90«. 317491 na -m pri(!na gospodinja. želi v svrho poznejše mo- Zračno sobo elektriko in posebnim vhodom takoj oddam na Rimski cesti 3. 31944 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam samo boljšemu gospodu v Hrenovi ulici 12 31949 Opremljeno sobo mestu, s 1, ali 15. ok-tobropi išče starejša upokojenka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Sreča«. 31817 Stanovanje lepo in svetlo, obstoleče i« sobe. kuhinje Ib pritiklin. ki bi bito pripravno ja šiviljo, iščem za takoi. Ponudbe z navedbo cene itd. h oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno in mirno 70«. 31670 Lepo sobico oddani boljšemu lolidctmn go&pod-u. Naslov pove ogl oddelek »Jutr*«. 82019 Opremljeno sobo posebni vhod. p«rket. eltk- trika, takoi oddam. Kode-'jevo, Slomškova 17. 31928 Veliko prazno sobo stofmo" s se parat, vhodom ia elsk-tričeo lučjo e d d a m Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«- 31989 Opremljeno sobo veliko, lepo.'svetlo in či- žitve znania s stare.isim gospodom uradnikom ali boljšim obrtnikom odn. trvovcem. Vdovci niso izključeni. — Ponudbe ood značko »M. H.« na oglas, oddelek »Jutra«. 31891 Seznaniti se želim z gospodično ali vdovo, katera poseduje posestvo ali obrt. Več pismeno. — Dopise event. s sliko na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »Srečna bodočnost«. 31850 Simbol! Si prezrla? Zaman čakam pisma. PfSI niel. svidenje mimogrede mogoče? Prihodu! teden? Kdaj vrnitev? Tvoj molk — moje trpljenje I Poljub. Kuharica srednjih lat, dobrosrčna, u _s»znan-!ft. oziroma poročiti z gospodom v <->ž Znanja želim z inteligentno gospodično, stano 18—24 let, v svrho skupnih izprehodov in razvedrila. Slika zaželjena. ki se diskretno vrne. " — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Inženjer 5«. 3203S Z žensko stareišo. neodvisno išče znanja gospod, razočaran v zakonu. Pogoi: r>l2mr";t. a temperamenten značai Ponudbe na oglasni rčce-■lek »Jutra« pod »rf-?ne-nenje«. 32039 Zahvaljujem se vsem darovalcem, ki so prispevali z denarnimi Prispevki o priliki nesreče^ ki ie doletela moiega moža Hermana Rudolfa. — Žena. * 32059 Boljše dekle osamljeno, simpatično, želi znania v svrho ženitve z železniškim uradnikom, strojevodjem, vlakovodiem itd. Vdovci z enim otrokom niso izključeni. Starost 39—52 let. Prednost imajo državni uslužbenci. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cez trnje do sreče«. 31S99 Gospodična želi poznanstva v svrho ženitve uradnika-knjigovodia, kateremu odstopi svojo dobro službo. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost 98«. 3189S Gdč. obrtnica želi tem potom poznanstva v svrho ženitve z državnim nameščeneem, neoporočene preteklosti od 36 let s Hrvatske ali Srbije. Prednost imaio Štajerci. Slika zaželiena. Samo resne ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Kraniica sem«.' 31844 Mlad podjetnik star 30 let. se želi v svrho ženitve seznaniti s 25 let staro gospodično,lepe zunanjosti. ki se nekaj razutne na trgovino. Dota vsled lastnega premoženja postranska stvar. Prednost imajo Gorenjke. Diskrecija častno zajamčena. — Ponudbe s sliko na oglasni oddeiek »Jutra« ood šiiro »Pridne roke«. * 31644 Inteligentna vdova boljša. 40 let. želi spoznati gospoda, ki ii zamore kot marljivi in spretni go-snodinii, nuditi prijeten dom. Ponudbe prosi pod »Vpokojenka« na podr. »Jutra« v Mariboru. 31*55 Industrijec in posestnik z večjim premoženjem. 45 let star, vdovec brez otrok, želi poročiti preprosto .damo s primer-nipi premoženjem iu starostjo Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Preskrbljen mirni dom« 31910 Radi pomanjkanja znanja iMrci zveze potom oglasi : Poročiti želim gdč. iz boljše hiše (vdove brez otrok niso izključene). Sem t-gnvec. star 34 let. ma-teriialno dobro situiran Iastn k velike trgovske hiše. Resne ponudbe na og'. odd. »Jutra« t>od značko »Akademik«. 31939 Saksofon Alt Es nikelnast. v prav dobrem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31808 Gramofon skoraj nov. brezhiben, r hrastovi omarici. 20 kg težak, s 15 ploščami, moderno izdelan poceni naprodaj na Gosposvetski c. št. 13'39. podpritličje. 31825 Mladenka sredniih let. simpatična in izobražena, boljših staršev, z nekaj premoženja, želi poročiti 40 let starega gospoda. blagega in mirnega značaja — žandarmerijske-ga nastavljenca. v bližini Maribora ali Ptuja. Resne ponudbe s polnim naslovom in sliko na podrttž. »Jutra« v Mariboru pod »V armado poročenih'. 31628 Kovčeg-gramofon s 30 zelo dobro ohranjenimi modernim! r>'oščami in kompleten, štiricevni radio - aparat z mrežno anodo in vsemi pritiklinami. uporaben tuoi kot gramofonski ojačevalec ki bi bil v zvezi z gramofonom, zelo uporaben za gostilniški salon ali vrt, skupaj ali posamezno, zelo ugodno prodam po dogovoru. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 319S7 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kupujte oa obrok« od Din 400.— prve svet?vn< fabriiate: BSsendortar. Steinway, FSr-*ter. HBlil. Stingl original, ti «o nesporno najboljšil 'Lahia. precizna mehanika) Prodaja jih Izključno le eodm izvedenec in bivSi učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestna trg štev. 3. Velikanska .zbira t e e h glasbil in strun Najcenejša izposojevalnica. 193 sto. z elektriko, parketom službi, s posestvom, biage- I« f\Ael>Knlin < • Vi /s.4 ekte! Posestnik ak. •'i k ar Marfiid 25206 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Plečnika za pljučne bolezni (Privat Lunsrenheilansialtl Sečovo. pošta Rog. Slatina. Prospekt 3 Din. 28836 Underwood pisalni stroj, malo rabljen, zaradi opustitve pisarne za izredno nizko ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29439 Vrtalni stro! električni. 220/380 volt. do Ib mm. nov. proda >Em-bal«. Celovška cesta 14. 31926 Pletilni stroj št. 15/70 cm zamenjam za pletilni stroj št. 8 ali fa ugodno prodam. — Mariia Šorli. Javornik. 31895 Čevljar, šival, stroj »Singer« cilinder proda Fr. Seifried. Ruše. 31629 Mizarske stroje 3 tračne žage. skobelni stroj 800. 3 rezkarie (Fra-ser). cirkularno žago, vrtalni stroj. brusilni stroj, modelov Kirchner in Klein & Stiefel. že v obratu, proda zastopstvo Teichert & Sohn. Ljubljana. Stari trg št. 26-111. 31782 Cirkular za drva krogljična ležišča, elektromotor 4.5 Ks 220 V. montiran na pokritem vozu. 80 m kabla, v izvrstnem stanju proda Zdraviliški dom na Bledu. 31678 Pletilni stroj št. HtfSO 100 cm. rabljen, išče Katica Bučar, Glina. 31686 Elektromotor rabljen. 15—16 Ks. 220 V, v dobrem stanju, eu mali dvojni vali. 6 % nj traver-ze 20 cm visoke, rabljene, dva kamna 1 m Široka in okoli 10 palcev debela kupi J. Krajnc. Varaždin — Streljačka ulica 4. 31713 Stroi za brušenje žag latesnilni skobeln! stroi 1» amerikansko krožno žago za letve proda Ivan Sirak. Maribor. Podbrežka c. 15 29153 Brzi prevoz tovora enkratno do 1 % tone z avtom po ugodnih cenah priporoča Camernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36 — telefon 2236. 31683 Najnovejše invalidske stole izdeluje tovarna Pelikan. Ljubljana VII. 31502 Amaterska dela ^razvijanje in kopiranje) in foto-materijal je najcenejii prt foto Joško Smnc. Wol fova 12. podružnica Bled. vila Toniee. 242 Urarska popravila izvršuje najceneje in uaj-precizneje Franc Wolfling urar. Gosoosvetska c. 12. Modno tapetništvo na novo ustanoolieno Kobilca Avgust. Ljubljana, Dunajska cesta 25, Vam nudi. prvovorstno izdelavo, prvovrsten materijal. nizke cene vsakovrstnega modernega tapetniškega pohištva kakor antikvitet Zaloga modrocev itd. Se-priporoča Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater. — Poleg Gospodarske zveze. 32022 Nakup vsakovrstnih oblek najmodernejše fazone, po meri in konfekcijo, nudi Ivan Mohorič. krojaški moister. Rožna ulica 13. Zelo znižane cene. 32058 ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 290 krepi in zdrav) ŽELODEC LOVRO SEBEN1K Ljubljana VII. IZVANREDNA MULUAl Železna »luiinslfa patent postelja zložljiva, s ta-pccira/iom madracom, zelo praktična za vsako hišo. hotel«, nočne alui-be in potujuče • oaobe stane samo Dto 39#. . Razpošiljam po _ poltne-nom povzet)«. TAMO IZ6LEDA SLOŽEN Lesena patent pbatelj«. zložljiva. » tapecirani® madracom. zelo Pr«- tična. Stane samo D 280- Leialka »a sončani« — (Liegcsluhll najnovije vrsti, stane samo Din »»»• Madrad punienj r »ol-oom stanejo samo D L BROZOVlt. ZAGREB ILICA 82. CENIK A. KIFFMANN Maribor 136/a specijallat tam« boljših n> splošna onemoglost, prera-no usahnienie, reumatlzem In druge bolezni uničnieio organizem onih, katerih kri ie polna stropov in izrabljenih snovi, kakor so sečna kislina, orati. oksolati in dr. Zaradi zavarovanja pred boleznijo in tudi zaradi nle zdravljenla ie treba od časa do časa čistiti kri gori navedenih strupov s fiziološkim ekstraktom (kakor »Kalefluid« D. Kaleni-čenko) iz žleze mlade živali. Po končanem zdravljenju s »Kalefluidom« preidejo bolečine, slabosti, de-lanezmožnost fn bivši bolnik zopet uživa vse lepote mladostnega življenja. Brezplačno se pošilja nova metoda »Pomlajevanje in zdravljenje bolezni« — preporod moči in zdravja. Obrnite se na naslov: Miloš M a r k o v i 6. Beograd Kralja Milana 58. — Za Ameriko: A. Tchernoff, 50 East. 137 St. New *ork Cit7. »Kalefluid« lahko dobite v vseh lekarnah in drogerijah. 3G Ležalne stole po 140. oo oovzethi ISO Din Spalne fotelje patent divane. otomane. garniture, modroce. posteljne mreže, železne zložljive postelje In tapetniške Izdelke nudi a a i c e n e I e Rudolf Radovan tapetnik 141 Mestni trg štev. 13. Že pttf o vratnim $abiopni(kom in $abtopnicam ki so vajeni solidnega dela in imajo najboljše zveze s privatnimi odjemalci nudimo dokazano visele zaslužite Interesenti, ki obvladajo srbohrvaščino in nemščino imajo prednost. Pismene ponudbe na General-Vertre-tung fiir Jugoslavien und Griechenland, Zemun, Kosovska ulica 2-a. 10604 Obiskovalcem Jugoslovenskega gasilskega kongresa se priporoča gostilna Miver (sedaj) Marija Hrast Ahaci jeva c. št. 5. Točila se bodo prvovrstna vina. — Goika in mrzla jedila vedno na razpolago. — Za prijazen obisk se priporoča ioso/ Marija Hrast. preselitev! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim s 4. avgustom iz Kolodvorske ulice št. 26 na Miklošičevo cesto št. 15. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ter se bom potrudil, kakor dosedaj, še nadalje svoje cenj. odjemalce v vsakem ozira kar najboljše zadovoljiti. Teodor Rabič STAMBILJE IN GRAFIČNI IZDELKI, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 15. 10592 Okrajno sodišče v Murski Soboti. E 231/30. Dražbeni oklic* Prodaja premičnin v gradu Szapary v Murski Soboti, razpisana na 4. avgusta in naslednje dni 1.1, se vrši — vendar ne z javno dražbo, marveč se prodaja pod roko, na predlog zavezanca v zmislu § 280 odstavek 1. 10610 Okrajno sodišče, odd. IV. dne 2. VIII. 19SO J. Stjepušln, Zagreb Jarjeraka nllca 57 prlporoSa najbolje tamburice — itrune, partiture, šole Is ostale potreb-ičine ta vsa glasbila. Odli kovan na pariški izložbi Ontki franko Pravi 151 go]ser čevlji zajamčeno ročno delo, od Din 290 naprei pri ZALOKAR Gosposvetska cesta 8 Čitajte vedno naše oglase! (pijančevanje odvadi Poleg mnogobrojnih izjav hvaležnosti od ozdravljenih razpolagamo tudi z uradnimi dokumenti, da »Avi-nal« zdravi pijančevanje. Dobiva se v lekarnah in pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo — N. M. Popoviču, Beograd, Kolarče-va ulica 5. 10594 Zastopniki. V vsakem večjem kraju iščemo krajevnega ali okrajnega zastopnika za prodajo pred« meta, potrebnega za industrijo, tvornice, trgovine, pisarne ter za vsako hišo. Provi« zija solidna, zaslužek zadovoljujoč. Samo agilni gospodje s kavcijo 1500 Din naj na» slove ponudbe na ŠMOLKA, oglasni zavod, Novisad pod značko »Zastopniki* 10544 Posestniki avtomobilov! Reparature in na novo lakiranje (Duco) kakor tudi izdelovanje vseh tipov karoserij po ugodnih cenah in prvovrstni iz-gotovitvi TOVARNA KAROSERIJ STRASSER, PUNTIGAM pri GRADCU (GRAZ) Reichsstrasse SI. 170 Predelava notranjih volanov pri omni-busih za vsako vreme. £tio a/t dve dijaGitiji • srednje se spreime v popolno oskrbo pri boljši graški rodbini. Stanovanje v odlični enodružinski vili z velikim vrtom, kopalnice, klavir na razpolago, tudi vpeljava v hišna in gospodinjska dela.. Poizve se: Hotel Union, soba štev. 84. BHBBBBaaMBBM Naznanjam p. n. občinstvu, da otvorim s 4. VIII. delavnico za izdelovanje usnja-tih izdelkov in nahrbtnikov. Celovška cesta 6*7. Se najtopleje priporoča m Kari Zajšek. MOTO »Hf E LOKOMOTIVE za pogon s surovim oljem Uvodni in metodični tečaj za učiteljice in učitelje gospodinjsko- in kmetsko-nadaljevalnih šol Dravske banovine. Banska uprava Dravske banovine priredi za učiteljice in učitelje gospodinjsko in kmetsko nadaljevalnih šol Dravske banovine dvotedenski uvodni in metodični tečaj, ki se bo vršil od 18. avgusta do 29. avgusta 1930, in sicer za učiteljice na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru, za učitelje pa na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj ima namen razgrniti ves problem kmetskega vprašanja, udeležence (ke) uvesti v miselnost in delo kmetskega človeka, v način občevanja s kmetskim ljudstvom, organizacijo gospodinjsko- ozir. kmetsko-nadaljevalnega šolstva ter metodično obdelati vso snov za imenovane šole. V tečaj se bodo v prvi vrsti sprejemali (e) oni gg. učitelji (ce), ki so že poučevali (e) na kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalnih šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učitelji (ce), ki imajo resen namen že v šolskem letu 1930/31 pričeti s poukom na kmetsko-nadaljevalni šoli in ki so službovali najmanj pet let na podeželskih šolah. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5.— in opremljene s službeno razpredelnico, je potom šolskega upravitelja vposlati vsaj do 10. avgusta 1930 neposredno kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Popolna oskrba na imenovanem zavodu stane za osebo Din 240.—■, polovico te vsote bo plačala banska uprava. V smislu § 6, 1. pravilnika, mora imeti vsak(a) voditelj(ica) uvodni in metodični tečaj. 10582 Za bana, pomočnik: Dr. Otmar Pirkmajer L r* Iz uradnih in dragih službenih objav Razpis služb. Kralj, banska uprava zetske banovine na Ceiinju, kmetijski oddelek III. razpisuje naslednja mesta banovinskih kmetijskih uradnikov: 1.) jednog upravnika ba-novinskog imanja u »Topolicic kod Bara; 2.) četiri sreska poljoprivredna referenta u srezu kotorskom, stolačkom, trebinjskom i gačkom. Za upravnika poljoprivrednog imanja traži se poljoprivredni fakultet iii njemu ravna škola i najmanje 10 godina, prevedenih u državnoj ili samoupravnoj službi kao i to, da je dobar poznavalec južne kulture. Za sreske poljoprivredne referente traži se kvalifikacija po § 7. zakona o unapre-djenju poljoprivrede. Propisno taksiranu inolbu, sa svima dokumentiina po čl. 12. zakona o činovnicima poslati do 15. avgusta 1930. Dražbe. Na predlog zahtevajoče stranke Josipa Jagodica, trgovca v Celju, bo 22. avgusta ob 10. pri okrajnem sodišču v Celju, scba št. 4, dražba polovice nepremičnin zem. knj. Zagrad, vi. št. 489, hiša z gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 4300 Din; zemljišča, cenilna vrednost 15.821.06 Din: gozd v kat. obč. Teharje, cenilna vrednost 1912.58 Din; pritikline, cenilna vrednost 800 Din. Skupna vrednost strankine polovice 22.833.66 Din, najmanjši ponudek 15.222.50 Din. Vadij 2283.50 Din. — Dne 10. septembra ob 10. dopoldne bo pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu, soba št. 7, dražba nepremičnin, zemlj. knj. Spodnji Razbor, vL št. 6. Cenilna vrednost 38.922.17 Din; vrednost pritikline 17.740 Din; najmanjši ponudek 25.948.20 Din. — Pri okrajnem sodišču v Šoštanju bo 10. septembra ob 10. dopoldne dražba nepremičnin, zemlj. knj. Bevče, vi. št. 44, 103. Cenilna vrednost 298.765 Din, vrednost pritikline 48.135 Din; najmanjši ponudek 231.275 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru bo 1. oktobra ob 11. dražba nepremičnin, zemlj. knj. kat. obč. Polana, vi. št. 18. Cenilna vrednost 16.047.03 Din; najmanjši ponudek 10.698.20 Din. Potrditev prisilne poravnave. Okrožno dišče v Novem mestu je potrdilo poravnavo ki jo ie sklenil prezadolženec Anton Bule, posestnik in gostilničar v Mokronogu, z upniki r obvezo, da plača upnikom III. razreda 20% kvoto terjatev v dveh obrokih, in sicer polovico v treh mesecih, polovico pa v šestih mesecih. PATENTNE FOTELE divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnlce in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje 1011$ FRANC JAGER Lfnhliana. Sv. Petra nasip štev. 29. STEMCE z zalego vred in vsako drugo golazen pokonča v nekaj urah vsakdo sam s patentiranim lfllLKIM - GHS Brez aparata! Brez posebnega znanja! Kjer so druga sredstva odpovedala, pomaga Vulkan-gas. Predno se preselite v novo stanovanje, očistite ga z Vnlkan-gasom. Dobi se v vseh večjih trgovinah ali neposredno pri »Sanitas«, Zagreb, Hatzova 12. 14440 Zastonj ne — ampak za zelo nizko ceno dobite prvovrstno kolo: »Orkan«, »Diirkopp«, »Gloria« edino le pri »Tehnik" JOSIP BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva e. 20 Prodaja tudi na obroke! Vešči zastopniki se takoj sprejmejo. 10591 IŠČEMO, zmožnega, laboranta z večjo prakso v cementni stroki. Izčrpne ponudbe na »Cementarno Trbovlje«. 10534 St. 1077 10581 Razpis. Županstvo trg Mozirje razpisuje SESTAVO IDEJNIH NAČRTOV ZA ZGRADBO DVONADSTROPNE STANOVANJSKE HIŠE V TRGU MOZIRJE. Obenem se razpisujejo 3 nagrade po 4000 Din, 2500 Din in 1500 Din za tri najboljše načrte . Načrti z aprokrimativnim proračunom naj se vpošljejo na gori omenjeno županstvo do 15. septembra 1930. Podrobne informacije daje županstvo. Mozirje, dne 1. avgusta 1930. SUS^K Veletrgovina vina osnovana 1876. priporoča svoja izbrana is sajam5eoo naravna, dalmatinska v>ina: Belo, opolo in črno. SpeciaEtete t so'■ ' ••. ...j* PRIHODKA RADIOAKTIVNA SISACltA ZDRAVI: onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Rje se z vinom, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje. Original lutz peči zazidane s šamoto in s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi po = i najnižiih cenah samo 293 Inž.Gnzelj, Ljubljana — Šiška Bel jaška ulica 4 vhod Celovška cesta 58 Telefon 3252 Original LtTZ PEČI Telefon 325« »a ■ A-J.'.; ' . ..... posestnika in gostilničarja v Sv. Juriju ob ju ž. Sel« se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g.dist zdravniku dr. Franu Svetini za vso skrb in ljubeznivost v času bolezni, preč. kanoniku Mikušu za verska tolažila, vsej častiti duhovščini šentjurski in č. g. župniku Urlebu z Dobrne za častno spremstvo. Nadalje se zahvaljujemo društvu Sokol, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, požarni hrambi. Celjskemu lovskemu društvu ja zadnjo čast ter g. nadsv. Erhartiču za poslovilni govor. Prav prisrčno se zahvaljujemo g. Drofeniku za odkritosrčne in ganljive besede. Naj prejmejo najtoplejšo zahvalo vsi darovalci prekrasnih vencev in cvetja ter pokojnikovi sorodniki, prijatelji in znanci, ki so od blizu in daleč prihiteli izkazat zadnjo čast svojemu prijatelju. Sv. Jurij ob južni železnici, 31. julija 1930. 10556 GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA. Oglasi v j,JUTRU" Imajo siguren uspeh! Solidna f posti ežba • Sizkef "ene • Prevzem trsouln?. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela staroznano trgovino manufakturnega blaga, po mojem soprogu Fraiic Urchn, ki jo bodem vodila pod isto firmo tudi v naprej. Priporočam se cenj. strankam za nadaljno naklonjenost Z odličnim spoštovanjem soieo Mila Ureh. ^ o mMenaimger LJUBLJANA, vhod s Sv. Petra ceste 43 in Komenskega ulice Štev. 24, priporoča cenjenim gostom prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter gorke in mrzle jedi. — Prostoren senčnat vrt. 10470 O o SI $ C) G a G & K. MSENBAUER & DROG TOVARNA GASILSKEGA ORODJA .o«* Celje - Jugoslavija ■S ® K §-• o 2 T £ * o — S ja n u* •« » P '5 5 « 9 © n g e« ► ® 2 < < m m- £ * t % n ~ - s - -S « - § > f ja ~ S ® 9 n n • « ti s g ® = • O . -o ifl dobavlja: ► a s» i o E .2. s ^ c « os ._• - ao Z _ <*> ^ o 5 o u m ° o I .2. r, o = M -a • 4) N .-■£>«5 "* > B £ .5 »co w _ S O rr > "> £ t- .£ V S .ti © 5 »i H a g o 5 K R {\J 05 9| ~ e v •»rg " e « t" o ~ - •S » - ^ s i « a s T * H O m ? * r< * ^ ® IB < Praktična novost? Gostiloičorji! - Gospodinjil Patentirana 294 plošča za brzo pečenje izpeče vsako meso v nekaj minutah Velik prihranek masti, časa in truda Stane samo Din 25-— Napiolai v vsaki trgovini z želejnino. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, berbarije, cdjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t d. K O O »g. < — ^ O S B "S a 2 • * " - S i r »5 n I 9 N g » x 5C ® »a IV Cn ^J i 3 e sij 3 ° m- ? .< J i i; nudim po skrajno ogcdnih cenab! nn DEBELO---KH OROBnO flnfon Jane žic LJUBLJHIM FlorjanskanI H Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji g LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA i . n i « no« Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Braofavni naslov: BAKKA | Delniška glavnica. Din »0,000 OOO - 7 Brzojavni naslov podružnic : Skupne - rererve cca. Din 10,000.000 — PODKCŽS1CE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor Metkevič, Kori Sad, LJUBLJANSKA BAAKA | Telefonske Stev.: 2861* 841H, »50», JS503 Jfevo mesto. Ptuf, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradee, SpMt, ^lbenlk, Zagreb ge priporoča za vse bančne posle 39a Tovorni voz Najcenejša izvirna Tina iz domačih zidanic Iz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11% Din 12 Iz zidan, žarn Ivan, Vrhulje nad Krškim, rdeče 10.2% Din 12 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, belo 12.2% Din 14 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11.8% Din 14 Vsa gornja vina čez ulico 1 Din ceneje, nad 5 litrov v hišo dostavljeno. Poleg tega točim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, bela in črna, ca. 13 % močna, Din 10. Kot špecijaliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 Din 1.50 in pol I Din 1, katere se jemljejo za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po 20 Din. Za prigrizek po grškem načinu, na žerjavici prirejene špe-cijalitete. Danes janček na ražnjn. Gostilna „Pri belem Kranjcu44, Kajfež Florijanska ulica št. 4. — Telefon 2625. Prodam pod lastno ceno! Elegantni DIRKALNI VOZ za konjski šport, 3tonski tovorni avto (zamenjam tudi za rezan les); ca. 40 ton norm. železniških tračnic obl. XIV a, z drobnim materijalom, v popolnoma voznem stan-nju; ca. 30 ton ravnih stavbnih tirnic; motorno kolo »Wanderer«, avtomotor, pripraven za motorni čoln; mali parni kotel; parno menjalo, zobčasta kolesa, ležišča, ležiščno kovino itd. Snažilna volna, polirne plošče in snaž. cunje vedno v vsaki množini na zalogi. Preselitve in tovorni prevozi z avtomobili. — Zelo solidna in točna postrežba ter izredno nizke cene. Veletrgovina s sirovinami in prevoz tovora. IVAN SLUGA, Maribor, Tržaška cesta št. 5 Telefon 2272. 10450 t Zahvala, Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu ffi£}ud»ka samopomoč" p IHatMotu za kulantno nakazilo pripadajoče podpore po smrti našega s'atega očeta, gospoda Marka Tovornika najlepšo zahvalo in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšnji pristop, ako še ni njega član. Štore, dne 1. avgusta 1930. Hontad ^tovornik Prevozni tri ei ki j i se fodehdejo za trgovce, pek« (a mesarje v različnih modelih. — Ceniki franko. Prodaja aa obro&c. »Tribuna« P. B. LJubljana. L*- Najpopolnejši STOEWER šivalni stroj za šivilje, krojače' ta čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to Izrednost pri tvrdki Lnd. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 Brezplačen pouk. — 15-Ietna garancija. Telefon št 29-80. i- * Udeleženci Vseslovanskega gasilskega kongresa izrabite ugodno priliko! Nabavite si vso svojo potrebo JESENSKEGA in ZIMSKEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA NAOBROKEpo zelo ugodnih cenah pri Oblačilnici ILIRIJA g LJUBLJANA, Mestni trg 17./I. Tel. 2825 Prodaja se v Javnih skladiščih (BALKAN) v LJUBLJANI, dokler traja zaloga: Vino OPOLO Pelješac od 12 gradov po Din 3.50 liter Vino BELO Pelješac od 12 gradov po Din 4.25 liter? vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe bane. — Redka prilika!S Ali se želite iznebiti proti na bolečin v kosteh w In Išiasa ^ brez nevarnosti? Reuma je strašna in ze'o razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako iudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene ro^e in noge, trganje, zbadanje v raznih delih te esa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh. Kakor so različne oblike s katerimi se bole/en pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdra>ila, medicina, miks-ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Več na fteh sredstev ne more popolnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že mnosim bolnikom pomagala I Kaša kura je. izborna in deluje hitro pri zastarelih, kroničnih slučailh Da pridobijemo čim več pristašev smo skle» nili vsakomur, ki nam piše poslati DODOlnoma brezplačno našo interesantno in poučno raspravo. Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti, naj še danes piše na: AUGUST MARZKE Ber»in — U/ilmersdorf, Bruchsale'strasse Nr. 5., flbt. 19 •M.atiufafltura Dotična oseba, ki je najboljše in najmodernejše oblečena, predstavlja v družbi vedno neko posebnost. Ali želite biti Vi dotičnik? Posetite našo tvrdko oziroma zahtevajte potnika. Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Amerikanski sistem konzumnega kredita! IE leta kredita! Sajboljši nemški izdelat Vse vrste posameznih in univerz, strojev za mizarstvo, kolarstvo in žage z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji. Krogljična ležišča. Dobavljajo: WELKER WERKE. J. WACHSTEO UIF,\ X/6, L.axenburgerstrasse 14 Poset jugoslovenskib zastopnikov brezplačen I jt»^x>ija Mmoi Meh*. Kreditni zavod za trgovino in industrijo - LJUBLJANA, Prešernova ulica štev, 50 (v lastnem poslopju) ■ Oltrestoranja »log, nakup is prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis io valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt ia inkaeo menic ter o«ka> lila v ta- ia inozemstvo safe • depoeite itd. itd. itd. Briojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon St 2040. 8457, 2548 Interurban 2706 280P 37.T