PROLETAREC JE DELAVSKI LIS T ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2212 Eatcr*d m Mcood-rUu matter. 6. |*)7, M tka ixmi oflic« •( ChirMo. 1U.. rk S, under tke An of CoagraM of Mart i 187$. CHICAGO, ILL., April 2«, 195« Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLV. Predsodki radi vere in polti civilizaciji v največje breme Srd in pretepi med otroci radi vere ali plemenskih razlik največkrat posledica napačne vzgoje — bodisi doma ali v ioli V naši deželi se nezdržno po- Bureau for Intercultural Edu- nasamo, da imamo najpopolnej-, cation posveča tekom svojega so demokracijo nasvetu, največ- sedanjega projekta v ^okraju je blagostanje za vse in da ni Westchester posebno pažnjo vež-nihče preganjan radi vere alijbanju učiteljev. Naglaša potre-radi polti. . bo opazovanja otrok v razredih, V resnici pa slika ni tako lepa kako čutijo drug do drugega, s kot se jo predstavlja v propa-J kom se spoprijateljijo, komu da-gandi. jejo priimke in zakaj. Učitelji Prosvetna časniška ustanova s tem °Paz°vanjem ne spoznajo Common Council pravi o tem: samo naglbov otrok, pač pa tudi Cll.v .: ...... , ; prično boljše spoznavati sami Slučaji diskriminacije in pred- Sebe. Odkrivati prično, da imajo napram onim, ki se raz-1 predsodke tudi oni ter da sod kov likujejo po rasi, veri ali narodnostnem pripadništvu spadajo med zadeve, ki bi morale živo skrbeti in zanimati slehernega Američana. Iz tega zanimanja in iz te bnge vznikajo narodne organizacije. civične, soseske in izobraževalne skupine katerih pogosto utrdijo predsodke otrok s kazanjem razlike in dajanjem prednosti nekaterim otrokom, namesto da bi si prizadevali pridobiti vse Otroke enako in jim s tem priljubiti šolo. Ti nagibi so najčešče podzavestni in prav radi tega je potrebno učitelje program, se sicer razlikujejo j opozoriti na nevarnost favorizi-med seboj, toda njihov skupni, ranja v razredu. cilj je ustvariti med ljudmi spoštovanje do posameznika ozir. do ljudi kot individujev. Ena takih skupin delujoča na tem ve-levažnem polju človeških odnosov je Bureau for Intellectual Četudi je projekt v Westchester County šele leto dni star, so učitelji pripravljeni da uvedejo spremembo načina uvajanja boljših človeških, odnosov med Education v New Yorku. Njena *clskimi otroci. V teku drugega ALI SE SARAJEVO $E KDAJ PONOVI? Kmalu do "zadnji" vojni so v Sloveniji izstrelili na tla dva ameriška letala. Vsi v njima so bili pri padcu ubiti. Napeteži v Zed. drtavah so hoteli takoj vojno s Titom, a zmerneii v ameriškem državnem department u so pomirjevali in končno od Tita iztirjali veliko odškodnino. Prav gotovo Tito ni iskal vojne. A njegovi vojaški ljudje tudi ne vidijo radi, če kdo šine — npr. preko Slovenije Trst, v ameriških bombnikih. Budni jugoslovanski letalci so jih pognali na tla in nastala je dolga diplomatska borba, ki je stala Jugoslavijo zelo veliko denarja. A do vojne le ni prišlo. Koncem druge polovice aprila je radio Moskva oznanil, da ie letel nad sovjetsko Latvo ameriški bojni aeroplan. Sovjetski letalci so se spustili nanj in kot trdi Moskva, so Američani streljali nanje in oni nazaj. Dotičnega letala potem ameriški Iskalci niso mogli najti in naša vlada trdi, da so ga Rusi iztrelili nekje na Baltiku, kjer je pogreznjeno z vsem moštvom — deset po številu. Nekateri kongresniki so hoteli takojšnjo "invazijo", seveda v USSR. Moskva trdi, da je bil tudi ta edini ameriški aeroplan "invazija" v sovjetsko ozemlje. Naš državni tajnik Dean Acheson je obljubil na protest sovjetske vlade poslati protest svoje vlade in tako se je zqodilo. A na obeh straneh so ohranili hladno kri. Vojne ni — ne ie zdaj ko gre ta naša šstevilka Proletarca v tisk. In je tudi ne boše. *A vse se tako zdi, da spet prehajamo v novo Sa- Varčevanje-toda ne ..................................................; S23TS1 LHjjMEXTARJI j V tem fiskalnem letu zvezne # # , vlade (konča se SI. junija) bo . JLUmi til prCSOJti Urednik okrog ti milijard deficita. V pri- v tpctit «• . j hud njem ga predvidevajo se- S™. ™nuh ,leden oklopnih avtnih vožičkih (žips) dem milijard. Kaj je vzrok? ^ k *0™u;iin oborožena 2 *™riško °P'e- ■ » . . nisticnih in antikomumstičmh" mo, ki je nalašč prirejena v ta-I redvsem oboroževanje in pa unij skupno v protest proti te- ke namene - namreč za razbt ogromn. drugi pot reiki v nai rorju 4 j ugoslovanski coni svo- janje demonstracTj ter stavk i ve z i VO,m P J ' b°dnega trŽaŠkegd ozemlJa- Res V-dar P* * to sUuacijo Palmlro • ; se je kominformu ta stavka po- Togliatti ni zadovoljen. Je v za- Cezdalje več dohodkov - srečila, ker bila je pod masko, dregi. Ker ako potegne glede davčnih m drugih - ki jih ima da se gre za Italijane v coni B Trsta z italijanskimi naciono-zvezna vlada, trosimo ne samo (jugoslovanska)—a v resnici je| listi ter klerikalci, se bo zameril izdelovanje atomsk.h b>mb,| bila zoper Tita in za oslabljenje vsem v Jugoslaviji, komunistom njegove vlade m za oblatenje v Italiji pa ne bi s tem nič kori-Jugoslavije. Kominform ima stil. Sedaj pa še ta poteza iz kajpada vzrok za uganjanje te Moskve proti Zed. državam in taktike, toda glede cone B se je Angliji. Nič se še ne ve, kaj bo v nji prenaglil. | lz tet,a __ a SDi0šno mn^nip i* SOVJETSKA VLADA je zu municije ter drugih takih naprav, ki rušijo v vojni, temveč tudi za vzdrževanje veteranov, ki so bili v prvi in v drugi svetovni vojni ter onih, kolikor jih je še ostalo iz prejšnjih vojen. Kadar imaš tega — a splošno mnenje je, da je napetost radi Trsta nepo- Kadar imaš v knjigah mag ari svojj k jk kakor trebna in Pa da vse P^zadete v se tako bogat, dežel. - n na- vreJmo Prerokuje da bfd^KpI države nala^ u™*no vzdržuje- J? podnetujejo lot nima teh darov nobena dru- pcTdl,ta 1 rst na2JJ Ital,J1' a »a' S------- ;a v toliki meri - še vseeno de- J? V svoj, nedavni gos licit, potem ie vsakemu še tako Sevala. naj Amerika, ing kot ga fic preprostnenni knjigovodju no, da nekega čim. Ce delaš deficit kjerkoli, kjer se gre za dobiček in za varovanje vlog, ti vlada stopi na prste. Toda ne sebi. človeških odnosov v šolskih raz- ljem odkrivati kakšne morajo redih in njeno tekoče delovanje; biti spremembe in kako jih je CoZld0iOČ11111» n i i a »«a mivon naAln n: iUI.iUm..«* i_il___-1___ ... . . ..! in na poštnini! on sta izključila vse unije, nad se konipanija na miren način ni večjem "divižnu". Tako je bilo ga skoro nihče v reakciji noče katerimi "vladajo" levičarji. To- hotela pobotati in tako gre ta teliko kurjačev ob službe, Pre- več Imenovati s pravim fcienbm seveda za Prosvetno matico. Ni je bilo. Vzrok — druge, nji tekmujoče ustanove, ki pa so sedaj tudi v zasteju. To priznava tudi urednik Prosvete Anton Garden v svojem četrtem članku v Prosveti, ki je ponatisnjen v tej številki. Jugoslovanska socialistična zveza je bila celica, iz katere se je v prvi svetovni vojni ustanovilo Jugoslovansko republi-čansko združenje (Jugoslav Republican Alliance). Takrat je imela JSZ blizu tri tisoč Članov, ker bila je na višku. Nad tisoč je bilo v nji Hrvatov, nad tisoč Slovencev in pa par dobrih srbskih klubov smo imeli. Z Makedonci je JSZ poskušala nekaj časa »toda njih glavni vodja se ni obnesel in tako je šla njihna sekciia, v kateri je bilo tudi nekaj Bolgarov, prva v zaton. V JSZ so.se začeli v prvi svetovni vojni boji zaradi enakih, oziroma sorodnih vzrokov, kot so sedaj spopadi in intrige pod znamko koniinforma. Na eni strani je bila hrvaška sekcija JSZ, s svojim tednikom "Radn.čka Straža", na drugi slovenska sekcija JSZ, katere glasilo je še vedno res socialistični list Prole-tarec. JSZ je prepustila svoje agitatorje v prvi svetovni vojni za snovanje JRZ pod vodstvom Etbina Kristana — hrvaška sekcija pa se je lotila boja proti "puškarjem"—namreč v nasprotovanje vojni proti kajzerju — zato ker je bil na zavezniški strani ruski car zraven. Je res bilo neprikladno, ker interesi se križajo. Slovanski narodi pod Avstrijo so zahtevali svobodo. Slovani židovskega porekla pa so hoteli padec carizma. Tako enostavno se je to takrat glasilo, a ni bilo enostavno. Trpelo je vse mednarodno delavsko gibanje — in še danes trpi nič koliko — vzlic uspeli boljševiški revoluciji leta 1917. JSZ se je takrat razbila. Toda slovensko sekcijo smo ji tedaj ohranili. In tudi srbsko. V socialistični stranki se je med tem pričela borba med "staro" gardo ter "militanti". Ta je našo JSZ ubila bolj kot karkoli drugega prej. Nisi dobil več ne "starogardistev", še manj pa "militante" v tolikšne aktivnosti, da bi se mogli postaviti z njimi. Zašli smo v mrtvilo. A vseeno, precejšnja skupina se je držala. . Med tem je naš znani newyorftki pisatelj zasnoval novo gibanje, tekal v glavni urad SNPJ, k Janku Roglju, k župniku fare sv. Vida in nastal je SANS. Sedaj Anton Garden predlaga, da se ga naj preosnuje, da se mu naj ime spremeni, ker SANSa kot takega je konec in JSZ je tudi stvar prošlosti. Dobro je, da se v kritičnih dneh dobi med slovenskimi Uredniki vendarle kdo, ki se kaj briga ne samo kako napolniti list temveč tudi kako z našimi ustanovami nadaljevati ljudstvu v korist. Eno pa je: Gardnov predlog, kakorkoli ga je napisal z iskrenim namenom, ne bo nasledil — ne funkcij JRZ, ne SANSa, ne JSZ. Razen ako ima Anton Garden kak boljši načrt, kot pa ga na kratko omenja v članku. Cemu pa ne bi rajše znova pri-čeli z v ognju preiskušenim programom JSZ, pa magari ako i nji damo bolj magnetično ime? PROLETAREC LIST t A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO lidaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna'Druibu, Chicago, III. OIAIIL6 J( (.OSI OVANSKi: SOCIALISTIČNE /\ I /I NAROČNINA v Zcdinjcnih državah za celo leto $3.0«; za pol leta $1 75 za četrt leta $1.00 Inozemstvo: za celo le'k> $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglati morajo biti v našem uradu najpozneje do petka ____popoldne za priobčltev v številki naslednjega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established- 1906. Lai tor: Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries: One Year $3.50; Six Months $2.00. in napredne misli je vprašanje, kaj naj stori prihodnji Sansov kongres; ali se naj poglobi v kakšno reorganizacijo In v za-črtanje novih nalog in perspektiv, ali naj sprejme nekaj resolucij, ohrani organizacijo tako kakršna je, nakar se delegacija vrne domov in gre naprej vse po starih potih. Ce pride do slednjega, potem se mi bojimo, da se bo s Šansoni tako zgodilo, kakor se je z JRZ: par let zna še hirati, nakar bo šel v pozabnost, kakor pravimo. Toda če ima prihodnji zbor San-Business Manager: Anton Udovich j su podaljšati življenje za par let, ne ga pa prenoviti in iz nje- pudobnega. To novo gibanje bi t reje izpod rok seveda slonelo na podružnicah, ki naj bi se organizirale v čim "več naselbinah, kakor tudi na naprednih društvih in kulturnih organizacijah Ta nova organizacija bi morala dobiti ak- PROLETAREC * 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 • Konec s 1. strani.) ka ne bo smela več tlačiti nemškega ljudstva. Tako se je pričela druga svetovna vojna — na povsem drugačen način, namreč po popolnoma zgodovinsko drugače razlaganih vzrokih, kakor prva. Tretja — pravijo, ie sedaj *na pragu, ker je "neizbežna". In res — vsa propaganda ,tako se zdi, sili vanjo, kot kure ali konji siliio v slučaju ognja ponoči v požar. Strašna tragedija bo taka vojna za svet. Ali se je ne bi moglo preprečiti? Seveda! Toda s pametjo, s človečnostjo, ne z militarizmom. In takih svoistev je treba na VSEH straneh. Toda svet ie baš sedai zanie v silnem pomankanju. ga ustvariti bolj živo, prerojeno, politično-prosvetno gibanje, ki se bo po svojih močeh podalo v borbo za svetovni mir, v borbo proti reakciji, klerikalni in kapitalistični, v borbo za napredne ideje — če prihodnji Sansov kongres tega ne bo storil, tedaj bo le demonstriral svojo — ban-krotiranost. * * Skratka, po našem (urednikovem* mnenju je treba Sansa reorganizirati, mu dati novo lice, novo organizacijsko strukturo, poročilo, potem pa napravijo želi. Mi bi svetovali, da «e pre-jku, za pomoč pri zavijanju ko- dishar je obnovil naročnino krsti in organizatorično tudi ledariev ker sta oba ok«»orti u ^ w ' spremeni v novo Slovensko pro- v tem delu sai sta iih že zavela n ° ^ 7 ^wrence, svojo sodbo On bo tudi odgo- svetno zvezo ali Slovensko d*-, na °«nn > J* rnudl1 tu "a ** varJal "a vprašanja. lavsko prosvetno zvezo ali kaj] vsako leto po.Suia da g e h i T o" °b ?nem pla™1 Nil la dan bomo ^^ «PO- T...........J t , lzUod rok clanar.no Prosvetni matici za mine na proslave prvega maja, WalTi r . m "Sloga" št. 14 SNPJ, .vetovnega delavskega praznika Wal.enburg, Colo - Mrs. E znesek $12. Ravno od tam je do dobe ko si ga je Hitler pri- Sarino svojil za nacijsČi praznik c'ud- uradu in prispevala listu v podporo $2. V spremenstvu so bile tivno eksekutivo, ki bi morala H .Jerman, in Dorothy imeti redne mesečne seje. na ka ^fene * """ terih bi planirala delo in aktiv-, 2a, mi j da „, , y nosti ter dala a smernice na a;, -..j u- . .. podlagi konvenčnih sklepov in rL i, u m * MtS Lmrt t " i Tomsic, ker Edwarda ze poznam, smotra organizacije. To pomen., Ce je ona tako dekle kot je on da bi morali biti člani ekseku tive tam, kjer bi bil sedež organizacije. Iz tega razloga bi morala bili eksekutiva tudi relativno majhna — sodem do devet članov bi zadostovalo. Za efektivno delovanje bi organizacija morala imeti stalnega tajnika, ki bi ji posvetil ves svoj čas. Iz tega razloga bi bilo morda bolj umestno, da bi ga izvolila eksekutiva, kakor tudi predsednika. fant, potem je fin par. Chicago, III. — Anna Borštnik je obnovila naročnino in je bila izmed vseh prva, ki je dobila koledarje, ker sem jih ravno v urad ndsil iz automobila, ko je nas obiskala. Za začetek je vzela dva, pozneje pa še pet. Prispevala je tudi listu v podporo $1. Se vedno v Chicagu —• Frank nove naloge in perspektive, no- A.% ^• . . . .. .. _ o i . . . i . i da so mu njegovi dnevi šteti Or-vo ime. Sans se je do zdaj bavil . , u, Lr _____..... __I ganizatoricno ima zelo slabo strukturo, kajti sloni večinoma na eni osebi — na tajniku. Ekse- ~ .. ... ... i Debeljak je tudi prišel po kole- To so nase sugestije bodoče- dar> ko J m se topli. mu zboru Sansa Gotovo je to,1 ako bo Sans ostal tak kakor je, skoro izključno s starim krajem,1 po vojni večinoma z relifnimi Slovenskega Narodnega Doma v cisti in fašisti ne proslavljajo te- Waukeganu, znesek $12. ga dneva, saj je-vse polno Hit- Willow Springs, 111. — Mislili lerjev in Mussolinijev, malih in smo, da je lastnik pikniških pro- velikih, in še kar naprej jih sem štorov Anton Kegel že zdrav od dobivamo, kot da se bojimo, da onega padca, o katerem smo po- jih bo zmanjkalo. Vse, kar je ročali pred časom, zdaj pa ču- gnilega, vzamemo pod našo stre- jemo, da ima še nogo v klavcu ho in v naše varstvo. Torej ne in mora bitJ v postelji. Nismo pohabite datuma 30. aprila ob 3 mislili, da je tako hudo in mu uri popoldne v stari dvorani ponovno želimo skorajšno okre- SND. Na svidenje! VaV*e' » Čitateljem tega lista je znano, Arma, Kans. — Anton Shular da sem bil v naglici odpeljan v je poslal naročilo za petindvaj-i bolnišnico. Vzrok je bil krvotok v želodcu ali ranjeni uljes. Krvi sem toliko izgubil, da sem se set koledarjev s pripombo "ce so že pečeni". O zdaj so pa že in upam, da jih že imate, ko to po- onesvestil. Srečen sem bil, da ročilo pride v jav nost. So me hitro odpeljali v bolnišni-Detroit, Mich. — Joseph Kor- co, kjer sem ležal 10 dni, ne da sic je poslal članarino Prosvetni bi se postavil na noge. Sedaj se matici za društvo št. 121 SNPJ. zdravim doma in upam, da po-Pravzaprav jo je poslala Mrs. prej, ko bodo te vrstice zagleda-Ciril Mrva je pa med prvimi, Korsic, ko je bil on v bolnišnici le beli dan, bom že toliko okre-ki je poslal koledar v staro do- »n ni bilo omenjeno, kam gre ta val, če ne popolnoma, da bom movino. Dejal sem mu, da ne denar — radi tega je to poročilo lahko vršil svoje vsakdanje povem če ga dobe, da se ne bi po- tako dolgo zaostalo, ker denar sle. • tem nad menoj hudoval. Pa mi je bil sprejet 1. aprila znesek $9 akeoami Toda zadnje čase se kut,v; j^ mrtv7,n" To * * *» »*> ***** C«„w.y. Mo. Anton Poto- pr^te em n^toplej^z^v^lim tudi s kako novo rel.fno akcijo koma ^ Njegov ' ši£i od- Če «a dobe a" nc ~ vendar kar * P«W "esek za koledar L obiske v tolniinta in na do- m bavil po čemer je smatrat.. ^ veI k JJmnile£ ja ce se da na kak način poslati, in prispeval 50c listu v podporo nrn kof tudi zT^s ane kartice S vec"l°m.a.^ odbor je bi. od začetka morda ** ^ SJtovo dobili, če- Neu York. NY. - Anna P. v katerih je "l. toa^KS Anton Garden razpravlja kaj s SANSom in navaja načrte zanj kamoanu so fe ltav^dt^. Ve4 ali ma,"j na mestu- to '^'JT s,a"e' bl Pa rad doP,a" Krasna je poslala znesek za ko- za moje hitro okrevanje. Hvala kampanj, so je postav.l tud. na predvsem (,adl ilu2ije da b() ca . Sel sem na pošto in povpra- ]cdar in listu v podporo SOc 1 s,ra" progresivne stranke m £ans „bolj lvla(..on.J. Tt>da ^ < sal. ce b. ga mogel bolj na si- - P ^ — stran podprl Wall«ceovo kandidaturo, I ^ konJv;,lci bl biU bo)je guren način poslati - in odgo kakor so to stor.le tud. posa-! sto«,a ce b, bl/a to s,epo ~^|vor sem dobil, da ako ga po*- ročil. mojemu prijatelju Fr. Česnu za Ravno od tam se je Blagoje njegovo vzpodbudno pismo k hi-Popovski Proletarca na novo na-1 tremu okrevanju in da naj nada- ™™ ^ ^reza'la, kajti kar^gani^! ,jem 8 Prvo razrcdnt) ^ tudi in bil sploh del Ameriškega dj -t . ic aktlvnost priporočeno (registrirano) po- slovanskega kongresa, iz kate- nice aktivnost, so smer- leni je gotovo, da ga dobe. To pa rega pa je zadnjič izstopil iz stane seveda nekaj več. Poštni- ... : : " znanega razloga ker je ASK belimo, da se k tej razpravi na je za prvo unčo pet centov in Koncem prihodnjega meseca naslovi (časti) sedaj nic ne po- postal orodje komunistov, orod- oglasijo tudi drugi, ki se zani- za vsako nadaljno pa tri ker zase bo v Slovenskem delavskem menijo. je Kominforme. majo za Sans in ki uvidevajo po-1 viti koledar tehta od 2V do 22 domu v Clevelandu vršila četrta Nedvomno je imel vse to v lz. Sansa redna konvencija Slovenskega mislih tudi Anton Garden, ki 2clo nov politično ameriškega narodnega sveta, ki je SANSu v svoji razpravi po- gan kot politi ?acetlnical1 označujemo svetil mnogo razglabljanja. zovalec in aktivizator vseh pro-|nika progresivnih Slovencev v SANS. Par kratkih člankov k V svojem četrtem članku o presivnih Slovencev v tej de- tej deželi temu je imel v imenu Sansove- SANSu pravi med drugim (Pro- ______' _ Brooklyn, N.Y. — Frank Pa-dar je naročil deset koledarjev. Milwaukee, Wis.—Louis Bar-borichu so obnovili naročnino Frank Chandek, Frank Jager, Lavrence Kale, Frank Poličnik je treba napraviti tr<*o Po njegovi reorganizaciji unčev; poštnina torej stane 65c in Frank ZaJc so blli že ^Ho^V.Hknnl? t ilitično-prosvetni or- odnosno po ustanoviti nove pro- do 68c in priporočeno pa 25c Ta- prQJ omenJeni Listu v podporo aa vse litični glasnik, pove-1 svetno-politične zveze kot glas- ko bi stala poštnina na ta način P^pevali Frank Primozich !n evoluciji, naj ljujem z oranjem svobodno-pod-jetniške celine, katero že orjem nad 40 let. Zdi se mi, da je ta celina vedno bolj trda, zato bi bilo najbolje, da se ne bi ukvarjal s tem oranjem, ker večina delavcev ni dostopna, da bi mislila sama zase. Zato bi bilo naj- prepustimo ona na- 90c in ga urada Frank Smith, nekaj omemb je bilo v Proletarcu in vrsto člankov o Sansu — o nje- sveta z dne 17. aprila): "Resnica je, ako bi ne imeli take organizacije (kot je SANS», govi prošlosti in bodočnosti pa bi jo morali ustanoviti. V preje napisal urednik Prosvete An- teklosti je to vlogo vršila Jugo-ton Garden. i slovanska socialistična zveza, ki Iaimd članov Sansove ekse- je na polju širjenja zavesti in kutive dosedaj glede prihodnje socialistične misli izvršila pio- konvencije Sansa nismo prejeli nirsko delo in si v zgodovini naše nič drugega kot le oznanila, ga življa v tej deželi sploh zgra-da se bo vršila. dila nevenljive zasluge. Brez V eni prejšnjih številk Pro- JSZ bi na primer naša SNPJ letarca. pod naslovom "Nekaj o idejno ne bila to, kar je. Bila je naših stvareh" je urednik tega JSZ, ki je naši jednoti dajala lista to omenil in dejal, da ako napredne ideje in smernice. Mo-bi sodili po prejšnjih izkustvih, gočno je vplivala na njen razvoj ki smo jih imeli s sličnimi orga-1 s tem, ker se je njen kader ak- Z UPRAVNIK0VE MIZE $150 koledar skunai $I' Frank Pullf,llk $1. Frank I Pravl: kar,ne moremo mi, na- $2.40. Da vse tako obš.rno sam L°uis Ba" ~ Korsic. pisujem je to. ker mogoče kdo °"r'ch 50c °b <-nem P" Barbo- W.WV.V.V.V/.V.V.V.VW, ---1: _____, ricn pripomni, da ni čuda ce vi starem kraju ne dobe koledar-1 Anton Udovich nizacijami (neglede na kateri stranif, bo to zadnja. Nekateri so to razumeli tako, kakor ni bilo rečeno — ker pozabili so na poudarek na PREJŠNJE IZKUŠNJE. Veliko današnjih naših aktivnih ljudi namreč ne ve, ali pa so pezabili. da smo imeli v prošlo- tivnega članstva z vso dušo posvetil tudi jednoti in jo gradil z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo kot napredno, z delavskim in svobodomiselnim duhom prežeto bratsko organizacijo našega delovnega naroda. if Lahko rečemo tudi to, da brez sti *3 vsake sorte organizacije, Jsz bi v svetovni vojni tu. ki so bile močne in prežete z di ne ^ do uslanov|tie Ju. bojevit ost jo. A ko so naloge do- goslovansk 'republičanskega končale, ali ce so se izčrpale, so| združenja> Bil je Etbin Kristan, odnosno bila je "socialistična Čikaga", ki je temu gibanju dala življenje. JRZ je sicer imelo z$tonile V isti notici v Proletarcu je bilo rečeno, da nam je nekaka osrednja organizacija, kakršna SANS, potrebna, ker le na ta način se moremo v nji združevati vsi — neglede h katerim duigim organizacijam pripada-me, ki smo za socialistične ide-ja,j7a demokracijo in za gojitev prflsvete med našim ljudstvom ter za sodelovanje v vseh naprednih akcijah. „ Anton Garden je podrobno o-pisal prvo konvencijo. V tem kratko življenje, toda v tistih Sele 15. aprila smo prejeli iz knjigoveznice toliko pričakovani Ameriški družinski koledar. Dovršil je svojo vsakoletno kri-ževo pot in nato odšel med naše ljudstvo v vse kraje Zed. držav, v Kanado, v staro domovino ter v razne druge kraje sveta. Vseskozi je imel zadržke, tako. da so nekateri domnevali, da ne bo nič z njim. Vendar pa je prišel prav tak kakor bi imel priti pred štirimi meseci. , Spočel se je v mislih raznih sotrudnikov, nekako pred enim letom. Saj veste, da vzame od spočetja do rojstva devet mesecev, v tem slučaju mnogo dalj. nekako sredi septembra je začel pohajati v tiskarno in z vsakim tednom je bilo nekaj dodanega. Tiskarna pa — namesto, da bi ga lepo sproti postavila, je čakala, dokler ni bilo vse skupaj in to prvič v zgodovini koledarja, da so rabili tak sistem. Tako je začel iti čez razne stroje v sredi januarja in nekako sredi februarja je prišel nazaj v urad, da ga nekaj časa in končno je dodelala , za vsak tako P°slani koledar moram izpolniti posebno poštno želi poslati koledar v stari kraj, a se potem jezi če ga tam ne . , dobe. pa tako kot sem opisal, je J.fV< saj ^ v Mllw*ukee niso pri- edini bolj siguren način. Saj za- ^li. četudi je ze april tukaj, i ^ I O me je več dela na ta način ker do,g° SO hodlh - a zdaJ Jih Pa »'»VO Z ta imain in U i J ___-1:1___ Tole mi ne gre ze imate in bi rad naročil vsem odjemalcem koledarja, ne zba-dati razpečevalce racU zapozne- losti, ker oni niso prav nič krivK Odkrito rečeno, vsi bi bili radi videli, da bi bil izšel, kot je bilo obljubljeno in kot je bil priča- tiskarna svoje dek> — kaj sedaj? i.. tj . Bilo je dva sto in štirindvajset lls*™no in i° 4*ti notri s kole- flik in tak ni mogel iti po svetu dariem ln dnjg° « pritrdi zu-saj ne bi nikdo vedel kje je za- naj* Vcndar Pa< da bi ustregel četek ali konec našim odjemalcem, bi rajši še Sel je v knjigoveznico in vpra- to narcdil kot Pa da * kJe na' kov^ker oa to ni hiln mo«^ šal, če bi ga mogli kako urJditi J^ dobimo ~ in obleči tako. da bo komu po- P°d nos ker 80 m°goče v dvo-IJor^.Za to bltl tako kot ^ doben, ter — da bi ga ne bilo mu; dah smo P°slali ^ "e. sram pred svojimi brati, ki jih Chicago, 111. — Ne dolgo te-ima zelo dolgo vrsto, in to bi' £a sem poročal, da ima naš na-rad videl, da bi se kmalu zgo-1 ročnik Leo Kaiser namen iti v dilo. stari kraj, zdaj pa poročam, da V knjigoveznici so se malo po- Je že odrajžal z naročilom, da praskali za ušesi in obljubili, da mu list pošiljamo za njim. Mi bo lepo oblečen že sedmega apri-! storimo svoje — če bodo tudi la, to je bilo na veliki petek, do- dr«Jgi to svoje pa bo Proletarca dali pa so, da ga bo ta obleka redno prejemal. 2elimo mu sreč-in kar je vezano znjo stalo $75 no Pot in da se mu bolj do V EC kot lani. Ponovno je bil ko- Padlo kot se je nekaterim, ki so ledar potrt, premišljal je in si obiskali rojstno domovino. Ka-mislil, obleko moram imeti in dar sc vrne bomo pa spet poro- Za zdaj se ne da nič pomagat, za drugič pa lahko. VABILO NA PREDAVANJE Detroit, Mich. — V nedeljo 30. aprila bo med nami Milan Mcdvešek, ki nam bo poročal, kaj je- videl v novi Jugoslaviji. Milan je bil v Jugoslaviji nad I 2 meseca in je prepotoval pre- če bom tako nov za veliko noč, pa naj bo. Ko pride omenjeni dan, kličemo če je že gotov, pa cejšen del njene površine ter videl dosti dobrega kot tudi slabega. kar ne prikriva v svojem potopisu, kot nekateri mislijo. Milana poznam in mislim, da je par letih je medI našim narodom pregledamo, kako se nam dopa-v tej deželi izvršilo ogromno de- de Ti stroji so nam : zme_ lo narodnega preporoda in širje- šali naš ..vozni recr in bilo . nja napredne misli. Mnogi, ki so treba vse prečitati od prve do se takrat oklenilina^edne misli zadnje črke in še je če kje -idej JRZ, JSZ in SNPJ - so kaj narobe UrednJik inKnjegJa se danes v naprednih vrstah, v|žena sta se ubijala z gradivorTlt čali, kako se mu je dopadlo. Nedolgo tega sem poročal, da je šel Frank Bizjak v Arizono, so nam odgovorili, da zelo ob- j Minuli teden jc prišel nazaj ož-žalujejo, toda ni mogoče, in tako gan od sonca kot Indijanec. je prebil praznike zaprt v pe-j Smo še vedno v Chicagu. — Jugoslavije. Jaz tudi ne verja- Joseph Oblak je izročil naroč- mem, da so na eni strani sami Čemu ni sedaj v Zed. državah nikakšnega res organiziranega resno socialističnega gibanja, a več krika proti socializmu kot upravnik pa z oglasi in to prvič v svojem življenju. Marsikatera ura je bila prečuta pri tem delu, marsikateri naselbini sploh hrb tenica vsega, kar je napredno. Žal, da JSZ danes ni več tisto, fijtu smo opozorilird^ je dobrol kar j* blla nekoč' kakor tudi I ker'le kadar je odpovedal vid, pogledati na vse tri — in ako s(jciahstl^a stranka smo se podali k počitku. Ko je 4, 4....... ' ~ bil dobro pregledan, smo ga po- •slali nazaj, da gre ponovno skozi stroje in ko se je v drugič vrnil v urad čez nekaj tednov je bilo še vedno kaj narobe. Ponovno smo napenjali zaspane oči in tako ponovno popravili kar smo našli narobe, ter ga poslali smo kje storili napake, ne jih j ^A«* ? ponavljati. Bilo je gnusno gle kakem organiziranem socialističnem gibanju v tej deželi da- dafc hinavščino na prvi konven- . . . . cijfr in potem pa umikanje velja- n? sPloh ni s,"ha< ne med Ame' koM skozi naslednja leta druge- [lcan1' ne med nami niti med g^ za drugim, ko ni bilo več I kako drugo narodnostno skupi- "imenitno" biti v Sansu. Kako n gotova klika prizadevala nas^ JSZ ostali le ostanki, ki izriniti iz Sansovega odbora danes le flvotarijo. Ni pa izgi- urOdnika Proletarca z Albino nila socialistična misel ne med Novakovo, o tem je točasno pisal "aml.nltl v dfželi na splošno. v grosveti Frank Česen. ,R<;snica Pa da 80 bile socia" t . , . . .. . nsticne ideje zelo perverzirane. In kako je končno prilezel' r zraven Matija Cvetič, tudi to je mnogim, ki so bili na konvenciji, še lahko v spominu. Nato pa, ko je izgledalo, da čaka naslednike prejšnjih vodij le še delo — pa so se mu umaknili. Zato je bila opazka v Proletarcu. da ako hočemo soditi' po prejšnjih poskusih s takimi or- m sicer reakcija tako, da velebizniška danes še Trumana tem nadstropju knjigoveznice, ter žalosten čakal rešitve. Klicali smo skoraj vsak dan po tem. Enkrat so dejali, da je moker— saj čuditi se ni, gotovo je dobil od dolgega čakanja visok krvni pritisk in so ga morali z mrzlo vodo pohladiti, drugič so dejali, možak Ne verjamem, da pot-1 še kdaj prej, to mi nikakor ne varja resnico, kot mislijo neka- gre v glavo! Morda pa je kapi-ten stodstotni nasprotniki nove talizem Ic v skrbeh? Izgleda tako! Ampak brez socialističnega gibanja, tudi ako ekonomski raz- da ga imajo v preši in tako smo | ko pripravljen pomagati raznim imeli priliko šele 15. aprila vide- organizacijam. V nedeljo 16 ti kako izgleda Ko smo ga do- j aprila smo ga videli, ko je igral bili se je nam dopadel" in upam, I z drugimi vred za društvo "Li-da se tudi vam. Lepo "popeglan" j berty Bell" v igri "Moč Unifor-je sel na vse kraje, in upam da me". Poročano je bilo že minuli mno, ki mu jo je obnovil John; angeljički, na drugi pa sami hu- voj vodi vanj. ne bo socializma Hujan in obenem prispeval listu diči Zato vabimo vse tukajšnje! To si naj voditelji unij zapomni^ v poaporo *2., John je menda 'n okoliške SloVence. da pridejo jo, in za preobrat tudi kaj store edini nas gostilničar, da ga vi- v SND 30. aprila, da bodo na ker ako priložnost zamude bodo dite na vsaki veselici, kakor ^stna usesa slišali Medveškovo | dobili fašizem na grbo tudi na odru, kadar je kaka - igra, ker je dober igralec in ta- bo gostoljubno sprejet danes, kot bi bil pred štirimi meseci. Četudi imate zdaj razna dela —vendar stalno ne morete delati. Kadar se odahnete, pa namesto, da bi mislili koliko imate še dela. pa raje vzemite koledar v nazaj, da gre še enkrat skozi stroje. Ko je prišel v tiskarno, roke in prečitajte nekaj strani, je pa nekoga drugega našel na Na ta način se boste telesno od- istih strojih in to je bil volilni počili in duševno poživili, ter imenik, ki jo gromen v tako ve- ložje nadaljevali in dokončali likem mestu kot je Chicago. Pro- kar ste začeli, sil je na vse pretege, da bi Res je izšel pozno: toda mo- zmerja s socialistom". Razlog hitro spravili skozi, ker ie goče pride čas, ko ga ne boste za to je, ker ga razmere in po- komaj čaka, da bi šel poi mogli dobiti ne o božiču in ne o ganizacijami — težko, da se bo ga stvar. litični oportunizem silijo v obljubljanje socialnih reform, ki so jih nekoč propagirali le socialisti. Kongres? čeprav je kontroliran po Trumanovi stranki, pa o teh reformah seveda ne mara nič slišdti. Toda to je dru- svetu, saj bi imel iti že pred 1 kresu, ne za dolarinpol in ne za božičem, pa. je še /daj tu! Vse prošnje so bile zaman: Žalostno je v kotu stal koledar in gledal kako so se iz onih strojev ponosno ukladali listi volilnega pet, sploh za noben denar, zato sezite po njem zdaj in brez godrnjanja ker s tem bi le uteže-vali delo razpečevalcev. t Zdaj pa s tedenskim poroči- imenika. Tako je moral čakati lom naprej: tri tedne, ves poparjen je kon-1 Pred vsem se želim zahvaliti š«l dobilo ljudi za DELO, ker, Za nas, za vse pristaše Sansa I čno prišel na vrsto. Vzelo je še Franku Sodniku in Johnnie Ra- teden, da je dobro izpadla in vsi so dobro dovršili svoje vloge. Zadnjič Sem pisal o tajniku omenjenega društva Antonu Krapencu in njegovi marljivosti, nisem pa vedel kdo je predsednik tega društva. Na dan priredbe pa vidim, da naš zastopnik Joseph Oblak precej hitro in zaskrbljeno hodi sem in tja kakor je pač bilo treba, pa ga ustavim in vprašam — "kaj pa ti nosiš za eno šaržo pri tem društvu—pa ne da bi bil predsednik?" Pa mi pravi—"da. jaz sem predsednik". Pokaral sem ga. čemu bolj^ ne oglaša svojo šaržo. Tudi on je bil v omenjeni igri in dobro izvršil svojo vlogo, sedaj pa razpečeva tudi koledarje, ki jih je prišel iskat v urad in J Hujan je bil znjim kot "body guard". New Lenox, III. — John Gra- AMERIŠKI DRUŽINSKI K O L E D AII LETNIK 1950 % CENA SAMO $1.50 Naroiila naslovite PROLETAREC 2301 So. Lawndale A v« , Chicago 23, III. BOGASTVO GOZDOV SKORO VSE DEŽELE NAJBOLJ BREZOBZIRNO UNIČUJEJO Ni jih večjih bogastev kot so je bilo za zaščito starih zdaj uni-gozdovi. Ljudje ne vedo, da bi čenih lesov. Pripravlja se pro-brez zlata lahko bili, pa brez gram velikega obsega po kate-lesa — ne brez gozddV, ne brez rem bodo porazdelili gozdovje sence. v predelja obsegajoča do deset- Toda venomer čitamo, kako ^loč akrov. Vsako tako predelje površni so prav ti ljudje poseb- bo obdano z "mejo no v Zed. državah. Nič jim ni dopuščala, da bi se razširil po-mar — turistom — kje puste žar iz enega predelja na dru-ogenj neugašen in nič jih ne Postavljene bodo tudi po- gane, ko čitajo o zgorelih žrtvah staje ali čuvajnice s stolpi iz ka-in o škodi — materijalni škodi, terih bo mogoče takoj opaziti ki je taki ljudje niti dojmiti ne požar in ga nemudoma prijaviti morejo. ter omejiti. Pripravljeno bo Veliko smo čuli npr. o uniče- vsa^ čas vse potrebno za gasitev vanju gozdov v "Titovi Jugoslaviji'. Verjetno, da so mnoge kritike v pravem, ker Titova vlada turnem polju. tel j a vsoh nas je Prešerna še bolj utrditi, da bo podajal leto za letom čim lepše koncerte in sodeloval, kakor dosedaj tudi na drugih priredbah slovenskimi tudi drugih društev, ki so pPj teljska našim stvarem, tiaš radi tega se je ta zbor toliko priljubil našemu narodu. In ta mu ki ne bo|svoJe simPatije vrača že nad 21 let — od kar zbor obstoja. Na vsaki priredbi mu dvorano napolni. u Naravno, da je zbor tej naklonjenosti udeležencev zelo hvaležen in to mu daje tudi še več pobude za gojitev svojih aktivnosti. Prijatelji, le tako naprej! Zbor "Prešeren" bo svoje delo vršil z vašo naklonjenostjo s tolikšno večjo vnemo. V nedeljo 7. maja privedite gozdnih požarov. Ta program pogozdovanja nekaterih gozdnih predelij Orego- rabi valute in za dober les si j/h na bi bil moral izveden že dav- lahko dobi. no, ker človek je poleg požara „ ____r......... Obenem jugoslovanski krogi največji uničevatelj gozdov, teh s sabo v omenjeno dvorano tudi zatrjujejo, da jim je za obvaro- bogatih naravnih virov lest, kur- vse svoje prijatelje in znance, vanje gozdnega gospodarstva, jave, papirja itd. Pol stoletja po Hvaležni vam bodo, ker se bo^ kar mi radi verjamemo. zaključku spora glede kanadske do zabavali z vami vred in rekli Upamo, da bodo v svoji eko- meje (1846) se je na vso moč iz- zvečer ob slovesu — res _ ve- nomiji usepeli. koriščalo gozdove Oregonskega Ampak za malo Jugoslavijo je 'teritorija na katerem so danes pogozdovalni problem relativno države Oregon, Washington, Ida-jako majhen. Ogromen pa je za ho< zapadni del Montane in Wyo-Zedinjene države. ming. Nekoliko je to brezobzir- Dasi naša dežela ni velika v' no izkori^a"je P° lesnih inte- v paketih pa so vrednote, ki jih v prodajalnah niti za denar ne dobiš. Ako bo Vladimir Popovič v \Vashingtonu uspel, je seveda prav taka uganka, kakor je bila glede K&tanoviča. Saj je bil tudi on dober diplomat. Toda se so sedaj obdolženi službovanja nik. — Saj je časa imel več ko |---— Zed.1 državam. Marsikdo izmed preveč; politika mu ga še ni pre-' UpfOVniku in njih je obsojen v smrt, drugi na več odjedala. % dolgoletne zapore, vsi so ob ci- KOQQT SB tlCB vilne svobodsčine in imovina,! Cfarksville, P». — Sicer nerad ako jo kaj1 imajo; jim je zaple- Dva dni je z Mico potoval po kritiziram, razen ako sem pri- njena. Tako se nadaljujejo slič- Mariboru in Ptuju. Ko se je vr- ciljen. Namreč radi družinskih ni mogel znajti, kajti dokler sta ni procesi v Budimpešti, Buka- nil, je imel "jasno podobo" pred I koledarjev. Najprvo se oglasa v bila Stalin in Tito skupaj, je resti in v Sofiji, pa tudi v Tirani očmi." ~~ ~ " moral biti v toku njune politike. Ko sta se sprla, se je skušal znajti v novem toku, a starih zamer tudi z novo taktiko ne izbrišeš. Vladimir Popovič pa bo ali je v Washingtonu nov človek, ki se ni še nikomur v ameriški vladi primeri s Kanado, ali s Sovjetsko zvezo, porabimo in uničimo vsako leto vet- lesa kot obe državi skupaj. Zato je dobro, da vsi varujemo ta naš prirodni zaklad, ki ga sproti ne moremo več nadomeščati. Agencija Common Council piše o tem: Program pogozdovanja več kot 750.000 akrov gozdnega predelja v severno-zahodnem delu države Oregon, se ima izvesti v teku bodočih 15 let. Takozvani Douglas bor bodo sadili, obenem pa bodo s pomočjo letal zaseja-li z borovim semenom požgane ali izsekane dele gozdov v pre-delj u Označenem za pogozdovanje. Governor države Oregon je izjavil, "da je to največji projekt umetnega pogozdovanja, ki je še bil kdaj podvzet na kontinentu Severne Amerike." Predelje, ki ga bodo pogozdili, vključuje 300,000 akrov opusto-šenega in počrnelega gozda Tillamook. Leta 1933 je namreč požar uničil večjidel tega dragocenega gozda in to v teku enajst ani. uaaarjm * i mg in 1945 so dokončali kar je ostalo in nedavni pregled predelja je pokazal, ^da bo treba posaditi najmanj 50 milijonov borovih drevesc in posejati vsaj 40 ton borovega semena samo v' tem delu pogozdovalnega projekta. Letala tipa helicopter obseje-jo 4 akre na minuto. Pred sejanjem pa helikopterji natrosijo po predel ju strupa proti poljskim mišim in drugim škodljivcem, ki bi seme požrli ako bi se jih prej ne uničilo ali vsaj *ome-jilo. Dosedaj so posejali 10,000 akrov. Sajenje gre bolj počasi od rok; izjurjen sadilec more posaditi k večjemu tri četrt akra dnevno. Saditi bodo morali največ na roko, ker mnogo semena bo uničilo vroče solnce, razen po krajih, ki mu niso preveč izpostavljeni. Za zaščito novih gozdov bo boljše poskrbljeno nego resih zaustavil predsednik Teodor Roosevelt, ki je uvedel program ohranitve gozdov. S tem je bilo zaustavljeno nakupovanje ogromnih gozdnatih predelij v svrho privatnega izkoriščanja, pričelo pa se je določati širje in širje predele za narodne parke in gozdove. Uničevanje gozdov pa je navzlic temu šlo svojo pot v privatno lastovanih gozdovih. Tudi zadnja vojna je pomagala opustošiti mnogo našega bogatega gozdov j a — naglica vojne produkcije je zahtevala hitro sečnjo lesa in pri tem se ni vselej gledalo kako se iz-sekuje. Za državo Oregon je pogozdovanje velikega pomena, ker se država vzdržuje z lesno industrijo. Sedanji pogozdovalni program je dalekosežen, toda v nanovo pogozdenih predeljih seli smo bili krasnega sporeda in potem prav tako domače za bave.» — Frank Japich. Varčevanje - toda ne ljudstvu temveč le monopolom v korist »Konec s 1. strani.) lavce ki si jih še obdržiš, in pri tem ljudstvo prikrajšaš na po-službi. za katero plačuje, to pa je vse kaj drugega kot "fair deal", po naj rečeta Truman ter njegov generalni poštar kar hočeta. Ameriška pošta bi si lahko prihranila ogromne vsote, ako bi nehala subvencirati aeroplanske ter parobrodne družbe in pa železnice. Naj jim bi plačevala samo za tisto kar pošte resnično prCvažajo. ne pa na stotisoče na leto pa ako kaj prenesejo pošte ali ne. Dalje naj se BT ukinilo senatorjem in kongre.snikom privilegij pošiljati pisma ne da bi Nemci so povsod samo- Proletarcu in v Pros veti, da bo- v Albaniji. V slednjih deželah zavestno nastopali. Ulice so jih ob ven, kakor spada. šo obtoženci večinoma taki ko- bile polne. Ze po oblekah se je Naročniki plačajo naročila, po- munisti, ki jih vlade dolže "ti- mladina ločila od slovenske mla- tem Pa vse utihne in zaspi. • toizma". A v Jugoslaviji pa so dine, prav tako pa ženske Kon- Sedaj ko to pišem je že skoro obravnave proti špfjonom po- rad še ni nikdar s takim pono- štiri mesece, a knjige še vedno nehale. Namreč proti špijonom som hodil po mariborskih uli- ni ur.—Je že vsa razpo- take sorte, ki so prej morali na cah. Povsod je slišal nemško go- slana in prejemamo zanjo tudi zameril in bo morda že s tega vislice ali pa v zapore zato, ker vorico, po ulicah, po trgovinah nova oziroma ponovna naročila.) vidika laglje posredoval v na-, so vohunili za ameriške in an- in gostilnah. Moj oče je vedno kupil prati- porih Jugoslavije za dobitve, ki gleške agente. Da, vreme se me- Mica bi se za vse to prav nič ko decembra meseca, da smo jih v svoji izgradnji in za vsak- nja in tudi taktika vlad. Kdo ve, ne zmenila, ako bi je Konrad otroci gledali kdaj bo kak praz- danje potrebščine ljudstva tako kaj še vse lahko pride. ves čas ne opominjal Zares, kaj nik in koga god na imenski dan nujno rabi. A prav gladko tudi IKirtnt?K,T____iX1.:_____^ pa je# njej pomenil "novi red", H polti ClVIlIZaCljl American Hali, 1440 W 18th St. v najVečje breme Kakor na vseh svojih prejš- V 1 1 . njih koncertih, bo tudi na tem j . 'Konec s l' stram-> izvajal krasne klasične in na- ima Lrad sedaJ v teku Projekte rodne pesmi. "Prešeren" stori v BattIe Creeku in v Kalamazoo vse v svoji moči, da nastopi na v dr/avi Michigan. Od več kot svojih koncertih najboljše bo- i sto kraJev ima tudi prošnje za disi v petju, v katerem ima pri- i uv^dbo sličnih projektov. Komur je za resničen delavski list, naj naroči in agitlra za "Proletarca". znan sloves, pa tudi s kako eno-dejanko ter z drugimi točkami. Namen zbora je ustreči avdijen-ci in delovati za prospeh naše glasbe. Pomaga, ako le mogoče, tudi Dasi je poglavitna briga omenjenega Sveta za medkulturno vzgojo pomagati učiti otroke kako jc treba živeti v več-kultur-nem svetu, ki je Amerika, se po drugi strani ukvarja tudi z dajanjem nasvetov civičnim in Saj Sušnik razen redkih lju- "Rekel sem mu tudi to." je sploh . . . kakor se mi"zdi. si bo- Pl ,, _ P naročnikom di ni nikogar sovražil in se do- odvrnil Miha, "pa je dejal, da se do boljše službe spet razdelili ,o„ u^nik : slej tudi z nikomer ni ukvarjal bodo angleške odpeljale v Ame- drugi, tebi pa bodo naprtili de- u - ^ ^ m Sele zdaji je to vprašanje po- riko." lo. Naj ti priznajo pokojnino pa ^amude Prav n!f k"v- V«e li- stalo pomembno in je moral pre- "Smešno!" je spet vzkliknil bova že kako živela pri Svetem ?n f j' T'krat P^asnjeno tehtati svojo okolico, koga bo Sušnik in zamahnil z roko. To- *vanu. Kaj imam od tega. če boš I, / !". ® lahko pritegnil in s kom bo tre-! da stvar sama se mu ni zdela ta- imel nekaj časti, pa mi umreš? Pa\ "jV.Ho1 ul ba obračunati. ko smešna, ko jo je malo raz- Mar naj sama ostanem- |ga UreJUJC Sedanjl uredn*-> Tedaj je potrkalo na duri in mislil. Ti prekleti Angleži bi res "Imaš prav, dušica." je pritr-vstopil je Miha, ; znali tako* napraviti: denar in dil Konrad in jo pobožal po obli "Vi ste, Miha?" se ga je Suš- l°rde naložijo na barke in od-! roki. "Bolje pri Svetem Ivanu nik razveselil. "Sedite! Ali pa, | plovejo! Saj so pri Diinkirchenu prvi, kakor v Mariboru deseti, rajši nama dajte vsakemu ko- pokazali, da znajo bežati. Nem- Ko bi bil mlajši, bi se še pognal, zarček žganja. Hudiča vendar, j ci ladU res nimajo. Amerika pa Zdaj pa nima pomena. Das Lied menda me zaradi kančka žganja jih ima in jih še lahko gradi, ist aus . . ." še ne bo konec! Naduha je nadu- j Vendar se ni dolgo ukvarjal s "Das Lied ist noch nicht aus " ha. še konj jo ima, čeprav ne temi mislimi. Rekel je:' je odvrnila, "ampak vse to ni pije žganja." Medtem ko je Mi- Bomo videli. A v Evropi ni vredno truda. Dovolj bo, če se ha nalival, je Konrad vprašal: v<* sovražnika. S tem je naša malo pozanimaš za našo faro " "Povejte, kaj je novega?" usoda. Miha, zapečatena.-No, , the World War came, he decided and pick your statistic.) . 'to become a "counter - espionage agent." u u- ». . ,* .. . .. i A shady character, you say? has shrunk while the population ... ,, ,. I \ . Well, »11 spies are shadv -charac- an A money Beneath the arithmetical confusion lies a clear fact; the audience PEOPLE DO IT By Henry Jones People don't like Liberty so buxom now, says Mr. Kahlenberg, superintendent of a Chicago firm that is horrifying sculptors with the copper models of the Statue of Liberty that it is mass producing at $300 each in co-operation with the Boy Scouts to set the lady up on every court house lawn. She's made hollow in copper, in 47 parts, soldered together, and strengthened with a pipe through her mid-section. Apart from being less buxom, and from being "a fraction of an inch" off here and there, the concern making them insists they are good copies. It doesn't seem however that they carry the famous inscription "Give me your tired, your poor, your huddling masses yearning to be free. . . ." , * * * We're frequently told that folks need relief because they didn't save their money when they had it. At last one case is clearly proven for the people whe like to argue that way. Mrs. Genevieve Gray has been living on a Pennsylvania state old age pension for the last 10 years even though In 1909 she inherited and with the aid of a second husband went through $5,000,000. But to thosv» who argue that reliefers are folks who have been careless with their money, we ask: Even jo, shouldn't Mrs. Gray have eaten anything during these last 10 years of her life? And if you allow it In her' was for people, case, why grudge it in the case of those who produced far more than they will ever consume, Hnd never had $5,000 at one time in their possession? And anyway, h a s it been easier or harder for all the rest of us because Mrs. Gray spent her five million instead of hoarding it?' * * * In contrast there's the story of Simon Klein. He had been sexton of New York's Riverside Synagogue for 10 years, living in premises it furnished. At 67 they decided he was too old for the work and must move. He had no place to move to. When evicted with his wife, the furniture outside on th** sidewalk in the rain, his heart collapsed, and the free ambulance a cop summoned was no longer needed when it came. * * * As you enter Jersey City, there s a big sign redding "Everything for Industry." That's t h e operating guide of our present social order —and incidentally the explanation of what's wrong with it. Production isn't aimed at meeting people's wants, but at making profits for industry. Cities aren't laid out for folks to enjoy life in, but as subsidiary arrangements fpr the existence and expansion of industry. The free time of workers and the uses they are induced to make ot it—even these are made to accommodate the primary purposes of the business management of industry. Hartford, Conn., provides the school kids with a holiday again this year so that the teachers can get a better idea of what sort of human product industry wants from the schools; and even from the pupil's perspective, it is a bitter disappointment if education merely opens his mind to the wonders and beauties of the world and its history, and doesn't give him some advantage in climbing ahead of others in the competition for jobs. Yes — it's "Everything for Industry." What a revolution it would make in almost everything, if everything, including industry, * * * Cheer up U. S. rocket motors are 10 per cent more efficient than those of the German V-2 and New York Hospitals are stockpiling to be ready to treat victims of atomic bombs'. Now if everything was for people. ... — From Industrial Worker. has risen. A distressed 20th Century-Fox vice-president came closer to reality: "The motion picture theater once had a steady patronage almost irrespective of attraction." Neither gentleman seemed to think for a minute that the content of a film had any bearing on the number of people who would pay to see it. A new slogan—"movies are better than ever" — is supposed to fix everything Maybe they could blame television? Unhappily for them, the surveys show that movies do just as badly where there is no television. Lousy pictures are naturally threatened by television elsewhere. just as they are by baseball, whether or a tavern selling 5 cent beer. People aren't crazy: In spite of the hysterical assault by mediocrity on the minds and hearts of movie audiences, they still aren't degraded enough to return a profit on everything. Real audience interest and excitement are expressed in the continuing growth of theaters where good and meaningful films, both U. S. and foreign, are shown The Johnston office recently barred its seal to two outstanding foreign pictures, "Bicycle Theif" and "Devil in the Flesh" (The former was praised by the Motion Picture Assn. itself as "a picture for everyone . . . transcends the barrier of language and speaks directly to the mind and the heart.") One wonders if the success of these films isn't behind Hollywood's annoyance.^ Progressive people should use the failure of cold-war film policies not only in a passive way—by refusing to look at trash and war propaganda. They should let local theater managers know what kinds of pictures they do want, whether or not Hollywood vice-presidents and the Un-American Activities Committee approve. — National Guardian. ters Nationality doesn't count. Lincoln is probably as crooked as the rest, but Sulzberger says he's highly efficient. Let's hope Sulzberger isn't falling for the wiles of a "confidence man." — Raymond Lonegran in "Labor." Look Who's a Socialist! Mister Guy Gubrielson says the one big issue of the 1950 political campaign is ' liberty vs. socialism." Muster Gabrielson, who is serving as chairman of the Republican National Committee, scream* that the American people want to stand on their own feet, that they don't want any such stuff as Government help, that the taxpayers are bent over like a hairpin because Uncle Sam has helped farmers, home-buyers, veterans and small business, and so on and so forth. In his little lectures on how to go back to the Stone Age and how, according to his mind. Government help means socialism. Mister Gab-rielson has neglected to tell the public one thing: In 1945 one of the country'* biggest natural gas • producing companies started with $18 million borrowed from the Reconstruction Finance Corporation. The name of the company is Carthage Hydrocol, Inc. The head of Carthage Hydrocol is Mister Gabrielson —League Reporter. Occupational Therapy A G.I. asking for a loan was ask. ed what his business was and gave the startling answer that he was a psychiatrist in a pottery factory, Further questioning drew out the information that he took care of the cracked pots. BIG Business The electric utility companies had their best year in history in 1949, and the industry was still gaining through the first three months of 1950. But its total revenues of $4.850.000,000 last year were put in the shade by a single corporation in another fieid, the "Wall Street Journal" points out. General Motors topped the whole electric utility industry by nearly a billion dollars. Home Building Climbs Residential building climbed 46 per cent in the first three months of 1950, compared with the same period last year, b u t industrial building was off 11 per cent. Help! Help I The "Daily Worker," Communist newspapeV. whose editor, John Gates, has been convicted of advocating overthrow o f t h e United States government by force, is going broke, it hits warned its readers. It is seeking * contributions to wipe out a $175,000 deficit. LITTLE By JOHN PAINS Beside the Point "Pop," said Little Luther, "I was just browsing through my coIh?e-tion of Famous Sayings by Infamous Americans and look what I found. . Mr. Dilworth grunted. "Listen: Better and yet cheaper homes, finer and less costly automobiles, radios and refrigerators, more nourishing food, superior medicines—a greater abundance of almost everything that adds to the comforts and satisfaction of living —all of these will be waiting the homecoming soldier when the war is won'." i "Hah," snorted Mr. DilwOrth. "that man Roosevelt, no doubt." "Wrong!!!" said Little Luther, "It's from a radio speech old Lam-mot duPont made to the boys overseas back in 1943, while he was home making profits " "Fine, idealistic type, 'that Lam-moht," said Mr. Dilworth dreamily. "A man of real vision, lie wants nothing but the best for our boys." "While they're waiting for all this abundance, some of them would settle for jobs and a place to live, period." "You have no imagination," Mr. Dilworth complained. "Well, duPont had plenty. Listen to what else he promised the boys: Wood that won't burn, glass that won't break, window screens that contain no wire and machine bearings that contain no metal. . "Now. Luther," said Mr. Dilworth, "you can't deny that the post war era has brought astounding innovations." "Sure, Pop, we now have flying saucers. A-bombs. H-bombs, chemical warfare, etc., instead of houses non-burning wood, screens, etc. Hot war or cold war, prewar or postwar, duPont marches on!" "Just what I said." declared Mr. Dilworth, "a man of real vision." Well, Pop." said Little Luther wearily, suppose you, too, think Owen Lattimore is a dangerouc red spy?" "But of course!" said Mr Dilworth "And I suppose you agree with Sen. McCarthy that PhiTip Jessup is nothing but a 'Lattimore front'." "Naturally," said Mr. D "And since Achcson is Jessup'.s boss, that makes him a Jessup-Lat-timore front'" "Why, yes," Mr Dilworth replied. "And since Pres. Truman is sticking tO Acheson, that makes him an Acheson-Jessup-Lattimore front?" "Yes. yes." said Mr. Dilworth. "And since J. Edgar Hoover ha? obeyed Truman and has refused to turn over secret government files to McCarthy, that makes hiffi a Truman-Acheson-Jessup- Lattimore front, yes?" "Well, nobody loves'j. Edgar Hoover more than I do." said Mr. Dilworth, "but it does seem a little suspicious that. . . ." "Naturally, old boy," said Little Luther. "You're right to suspect him. Suspect everybody. And you don't mind if I suspect you. do you Pop? Because if you're n sympathizer of Hoover's, that makes you a Hoover Truman Acheson-Jessup-Lattimore front. Pop, at long last, you're subversive!" "My dear, you can't imagine how exhausting running a house can bel" < Ring Out, Wild Bells By ALFRED TENNYSON Ring out a slowly dying cause, And ancient forms of party strife; Ring in the nobler modes of life, With sweeter manners, purer laws, Ring out false pride in place and blood, The civic slander and the spite; Ring in the love of truth and right, Ring in the common love of good. Ring out old shapes of foul disease; Ring out the narrowing lust of gold; Ring out I the thousand wars ot old. Ring in the thousand years of peace. Ring in the valiant man and free. The larger heart, the kindlier hand; Ring out the darkness of the land, Ring in the Christ that is to be. 34,800 Patents Granted Patents granted in 1949 number, ed 34.800, the largest total since 194T But ther* are still 242,000 applications on file. (From The Nation) The Chase National Bank has been advertising its services by running a series of "workaday stories" about people and their banks. For instance, in one of these ads, headed * Butcher Talks About Bankers," August Bes ted t tells his story, in another Pharmacist Bellis tells his, and so on. What is so impressive about these stories is that they are imbued with an esteem, even an affection, for banks and bankers that we had no idea was so common. Mr. Bestedt's story is typical. We quote: "I make my living selling meat but believe you me, I couldn't run my business if it weren't for my bank." His main point comes toward the end: "If my bank doesn't treat me right I can go to another bank. That all adds, up to competition. I like it and I can't see how any business could get on in this country without the banks. I know I couldn't." 1 In some of the ads, for a change, bankers tell what they think of banking. These are awfully interesting. One of them was headed "$000 or $000,000," and we defy anyone to controvert the first paragraph: Three zeros will change a thousand dollars to a million, or turn a little bank loan into a big one." And vice versa, for our money. The "story" ended on the same note as Mr. Bestedt's: ' That's the beauty of our American system. The average citizen doesn't have to take what he gets and like it. He gc^s what he asks for or goes to another good store or bank." P S.: This morning we got a letter postmarked somewhere in Iowa, inclosing a manuscript. The sender asked us to forward it to the Chase National Bank. They might want to use this story," said our correspondent, "in one of those ads." It reads as follows: I don't have to work for a living any more, and it was my bank that turned the trick I'll never forget the day the bank took over the farm I was mad as hops. I decided then and there that I didn't like the service I w is getting, so I just moved to another farm. It's run by the county. Three meals a day and a dry place to sleep, no responsibilities, no family cares. Believe you me, I'm fixed for life, and I wouldn't be where I am today if it hadn't been for my bank. M M. It isn't the drink itself that so worries the French about Coca-Cola "It is a question," Le Monde explains editorially, "of the style of life of which it is a sign and a symbol. ... It is a question of the whole panorama and morale of French civilization." The Gallic view is that if Jim Farley's Elixer and its competitors should come to replace wine on the tables of France, the sacred grape would wither on the vine, bankruptcy would engulf the country, and French letters would sink to the level obtaining in Eufaula, Alabama To put the worst of these fears to scientific test, we tried removing wine from a few classic passages in our own tongue, substituting the beverages that have made us famous. The French are right. To take the most obvious case, consider the dreamy desire of Omar the Tent Maker: A book of comics underneath the bough, A glass of Coke, a hamburger—and thou Beside me sitting in the rumble-seat— Ah, rumble-seat were Paradise enowt And imagine Ben Jonson singing: Or leave a kiss but in the cup And I'll not ask for 7-Up. Replete with references to the fruit of the vine, the Gospels would suffer grievously. Think of the sound Biblical counsel converted to read, ' Drink no longer water, but use a little Cherry Smash for thy »(bmach's sake." Or of the sweet psalmist extolling "Cream soda that maketh glad the heart of man.'l Then thore ii lha diimiUlMlghfc of Odysseus tossed on the "coke-dark sea." And the King sitting in Dumferling toune. drinking the blude-red V-8." But enough of these horrible examples. To be perfectly fair, one must admit that the reverse process shows wine no better adapted to the purposes of our own culture. How would it sound to have a radio blasting out: Old Madeira sets the pace, Twelve big bottles, that's a case; Get civilized and pickled too— • Old Madeira is the wine for you. R Bi The figures on the dwindling of the New York City water supply remind us of the figures on the dwindling of the British dollar reserves which we watched with so much suspense last summer. And we can hear Colonel Blimp muttering to himself: "Those Americans! Spending water like money." * Are Military Tress Agents' Dangerous In Washington ana elsewhere, the, military agencies maiptain huge and expensive staffs of "press agents." Is this a dangerous development? Judge by one example: Recently just when Congress was considering how much money to appropriate for the Navy, scare stories about "Russian submarines off our Pacific coast" were handed out by the Navy. The New York "Post" points out that similar "Russian submarine" stories have been spread by the Navy every time it asked Congress for more money in recent years. To prove that, the "Post" reprints the headlines it put over such stories year after year in ♦he past. How far can this sort of thing go, without danger of "stampeding" Congress and the country into unnecessary expenditures?—Labor, It's Not the Principle—It's the Money! This is an old story that keeps popping up every 10 years. It seems there was a cotton picker who asked a farmer for a job "I'll pay you a dollar a hundred and your room and board," said the farmer The first day the hired man picked only about one hundred pounds. The second day two hundred. The third day three hundred and fifty. The fourth day five hundred. The fifth day five hundred and fifty and the sixth day he picked six hundred pounds, yet he ate no more food than the rest of the pickers* The farmer came around and said. "I will have to let you go." "What is the trouble?" the man asked. "Isn't my work satisfactory?" "Yes.1 the farmer replied. "It isn't that." • "Do I eat too much?" the man asked. "No," the farmer replied. "It isn't that." "Am I a trouble maker?" the man asked. "No," the farmer replied "It isn't that. As a matter of fact you *rc the best and cheapest man I have working for me because you ^ick more cotton than they do but you don't eat any'more food than the rest." "Then what IS the matter?" he asked "Well, dang it." replied the farmer. "They just ain't no cotton picker worth six dollars a day." You piece workers and premium lads will readily see that any resemblance between the above and real life is strictly not coincidental. —From the Machinist. Inspiring Story of Adolph Sabath America is still the land of opportunity. Consider the career of Congressman Adolph J. Sabath. Democrat from Illinois, who recently celebrated his 84th birthday. In 1|881, Sabath landed in Baltimore as an immigrant boy with $2 65 in his pocket. Today he is chairman of the powerful House Rules Committee, and has been in Congress for 43 years, the longest record of "consecutive service" ever rolled up by anyone in either the House or the Senate. By electing him again and again, Sabath's constituents are paying tribute not only to his hard work and progressive record in Congress, but to America, which opened its arms to millions fleeing from poverty and oppression in the Old World.—Labor.