Kje naj ustanavljamo taka društva ? Ustanavljali jih bomo predveem tam kjer so zanje ie ustvarjeni najosnovnej-ši poq-oii in sicer ljudska knjižnica n izobraževalni tečaj, ki predstavljata ob-enem tudi najosnovnejši elenjient vsoqa našega izvenšolskega izobraževalnega dela na vasi. Izobraževalni fečajl so v pretežni meri uspeji tam. k|er so šo e " Žato bi se prj uetanavlianju druS»«»v bre? dvoma naslonil! in jih predvsem us a-navljali v kraiih. kier so Sole. gotovo pa je da bodo pri tem tudi gotove \zte-me Osnovna značilnost in odlika aašti društev je demokratični centra!j7,em, 'u se pravi. da so njegovi predotavniki oa demokratičen način voljeni in jdgova • jajo članstvu društva za svoje ielo, n' drugi strani pa izpolnjujejo iruš.va vse direktivne naloge. ki jih spr^jemaio od svojih nadrejenih forumov, d pa -o zopet voljeni po predstavniklh V6eh ir<'-šiev Tega pri dosedanjih KLPS-ih ni bl-lo in zato lahko trdimo da društva pr=;d-S5tavljajo viljo in popolnejžo organ.ra-cijsko obliko oz stopnjo Ljudske ji-ni svet. Nekatere dosedanje izk-^nje so pokazale, da so gotovi s-ovraini »lemann imeli tendenco. se vriniti v odbo*e dm-šJev, ker jirn po zaslugi budno6'i na^io b Ijudskih ronožic ni u*pelo priti na oozi * cije v liudski oblasti ali odborih Op Tudi srdaj ne smemo biti ravnoduiui pri razkrinkovanju takih poizkusov, s^t' je idejnopoHtična smer in v«e de o dru-štva odvisno od pravilnega sesViva r d bora. Za pravilni sestav odbora 60 oi-govornr vei politifni faktorji na vasv, s temet bo onemogofeno tdejno izknv-l]an.ie dela društev. Vsa že ustannvljata društva bodo nato sprejela v zvezo ijuiJ-skoprosvetnih društev, razen tisfih a?1 terd okraini Ijudskoprosvetni sv."t ~ie bo priporočil za spre)era, n. pr. društva, ki zlorabljajo svoj namen in predstavjja.;o neko »divjo bratovščino« na vasi. Za predsednike dru§tev bomo '3i iio-panje delovnih Ijudi na va6i in ki bodo znali pravilno jdejno-politično \JsmeT-pti delo društva. De!o podpredsedmka naj bo usmerjeno predvsern v reševap u drobnejših prob!emov društvensga iiv-ljen^a, tainik pa naj bo gibčen tova.sš ki bo posvefa! dnevno skrb organizaci'-sk"emu delu društva (delovni plani, ^seie kontrota dela v posameznih sekcijah. K.r»-ordinacfja tned n.iimi itd.). V upravni od-bor nai bodo še voljeni tovariši, lci So ?c odgovarjali za vodfitvo dsla v posam;z-nih sekci'ah. Pri nas so navadno razvite sledeče sekcije: knližničarska (knjižnic-i čitalnica, bralni krožek), izobraževama fizobra-ževalni tečaj, predavanja), gleii-\ihka fdrarnatika, lulkarstvo) in .glasbeva (pevski zbor, godba). Z ozirom na pogo-je lahko razvijanio tndi drnge ".ekn)fi: fi!m-ski krožek, literarni, rlsarski m ša-hovski. Mnogokrat se na^a društva ustavlja'o pri vprašanju, ali naj bo društvo s5nd'-kafno, miadinsko ali vaiko izobražev^lno umetniško. Pri tem, pa prvenstveno upo-števamo socialno obeležje kraja satneg-i Če je v kraju pretežna večina člano» sindikata, bo društvo sindikalno Kultu;-roumetnisko (SKUD), če pa )e v krijn večina Ijudi ki niso člani sindik-^ta (kmetfe), bo to društvo vsekakor va.^ko izobraževalnonmetniško (TUD). M'.ad'u-ska kulturnouraetniSka drustva na ae nstanavljajo v večjih šolah (gimnazije, šole učencev v gospodarstvu). Na viso-kih šolah se ustanavljajo študen'5'.a kulturnoiiraetniška društva (SKUD). 1/ tega !ahko notegnemo zakHufek: nazfv društva odlora večira socialnega sesn-va prebivalstva. V član,stvo društva se sprejemajo vsi tisti. ki so člani ene izmed množičnih organizacij, razen pionirske. Vstop v društvo se lahko prepove veem iovn*-nim in protiljudskim elementorn, ^peku-lantom in nepo5tenim ljudem. skralka vsem, ki so se s svojim umazanim dni že sami izlo^ili iz vrst po^tenih ljudi, k gradijo socializem. Društva naj ne pozabijo na svot« im^. ki si ga naj irberejo po znanih borc b za pravice deiovnega liudstva. po n-i-prednib književnikib itd Izberejo si iij ime, ki jih bo vzpodbuialo k doslednemu razvijanju zgodovmskih pridobitev naf"; Ijudske revolucije in obenem iaj Lo 6prejem tega 5mena xnak zvestobe dn. štva velikim ciliem naše sedanje borbe v izgradnji socializma. Sedai še nekaj o bistvu in pomenu !]xidskoprosvetnih društev. Društva se ustanavljajo predvsem zaradi nuinosti po povezovaniu iniciative množifnih or-ja-nizacij na področju kulturnopro^vetneri^ dela. S tem bo likviriirana ketnpanis^a metoda tega ds!a, obenem pa aomuf množičnih organizacii nasi državi veču, prvenstveno v vprašanjy izva^anja on.h državnih kulturnoprosvetnib ukrepov, k.i zabtevajo množično podporo iudstve h vsega tege sledi da so na'oge ^h društev na vasi pretežno in predvsj-m koordinativnega značaja Z ozinm ca splo^ne slabosti našpga rnnožičrjo kultur-nega de!a na vasi, fe prav na podeže.iu potrebno tako onerativno org«5n^acijsku delo Ljudske orosvet.e, da bo to delo • osnovi res koordinirano. S snovaniem KLPS-ov so naloge k '•-turnoprosvetn'h 6ekcii množifnih orgp-nizaci} (OF. LMS. AF2 In sindikat) D*e šle v kompeienco teh svetov, sedaj pa društev Pri tem je treba upoStevati Iv. stvari: Prvič: dplo društev 'e treba u*-meriti tako. da bodo isfa de^ansko p e-vzeis nase vse de!o pre^niih kulturno-pro^vetnih selccij v množirnib organiyA-cijah. koi so organizsciia kulturnonm-svetr.ega deia na raznih -^lovp.h akcrah. v delovnib brigadab \n drtig^d Drucjif: druStva sp moraio tesno iovezah z odbori m^nožirnih orqanizacij na rasi ter se v crotovih vpra?pn'ib tudi nas'c niti ^a niibovo pomoč Ta pomoč se bo odraiaia predvsem pri ponnlariza?i;i Lhidske prosvcte same Stevrčni iin v'' njenega flanstvg in vseb akcij, ki '.\Y> pripravlja Ljudska prosveta Ce bomo vse to upo^tevali, Kbodo m'* Jjudskoprosvetna društva res preds'.av-liala važen faktor pri 6ociaHstičnl or^iv brazbi naSe vasi in razvijanju socialisttr-ne mis.elnosti na?ega delovnega kPitla ter končno vzgojila take patriotične ,jn di. ki bodo polni sociallstičnib olemeni-fosti. R.F.