Solarska knjižnica. VII. 35. Najdenček, ali pravični se tudi žirine usmili. Iz nemške^a. V Ljubljani, 1SGO. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontini-tu. Ceua 1* kr., za premije 25 kr. Knjižica obsega na 75 straneh v 8° prav mično in našej mladini popolnoma primerno povest, ki je razdelena na osem poglavij. Če bi pri tej knjižici treba bilo kedaj druzega natisa, želeli bi pri njej boljšega slovenskega jezika, posebno kar se pisave in oblikoslovja tiče, in pa tudi lepšega papirja. Dokler kaj boljšega nemamo, priporočamo jo radi za šolarske knjižnice. 36. Vjetnik na galeji. Lepa in podnčeuja polna povest s pristavkom življenja sv. Vincenta Pavlana. Tretji uatis. V Ljubljani. V založbi in na prodaj pri Janezu Giontini-tu. Cena 10 kr. Ta 34 strani debela knjižica v 8° nema nič tacega v sebi, da bi je ne smeli z dobro vestjo priporočati šolarskim knjižnicam. Da jo našo slovensko ljudstvo rado čita, vidi se iz tega, da je prišla uže v tretjem natisu na svetlo, kar je redka prikazen v našem domačem slovstvu. Pri novem natisu želeli bi tudi pri tej knjižici lepšega papirja, boljšega tiska in pravilnejšega jezika. Sicer pa smemo reči, da je borih 10 soldov vredna; zatorej le v knjižnico ž njo! 37. Cesar Maks in Melrika. Za prosto Ijudstvo spisal J. Alčšovec. Založil Jauez Giontini v Ljubljani. Vatisnil Jožef Pock v Gradcn 1868. Cena 20 kr. Uže večkrat se je povdarjala po različnih naših domačih časopisih velika potreba takih knjižic, ki bi popisovale zgodovinske stvari. Dokler takih knjižic ne bodemo imeli, nij upanja, da bi se naša mladina in tudi naše prosto ljudstvo izobraževalo onako, kakor to vidimo pri druzih izobraženih narodih. Zgodovinskih knjižic nara je v našem domačem slovstvu silno potreba, zatorej bi prosili naše slovenske pisatelje, naj bi se, kolikor mogoče, tudi na to polje podali in nam spisali nekoliko našej slovenskej mladini primernih knjižic. — Zgoraj omenjena knjižica opisuje žalostno osodo cesarja Maksa, brata našega presvitlega cesarja. Resnica je, da zgodovina za časom Ludovika XVI., kralja fraucozkega, ne pozna dogodbe, katera bi bila ves svet tako osupnila, kakor krvava smrt cesarja Maksa. Pač žalostno bi bilo, ako bi naša mladina ostala popolnoma nevedna o tej prežalostni katastrofi najnovejše dobe. Zatorej dajte jej omenjeno knjižico v roke, da se poduči, kdo je bil cesar Maks, ki se po vsej pravici sme imenovati stvarnik avstrijske moči na morji. Kolikokrat se slišijo in po raznih časopisih čitajo besede: Miramare, Mehika, Mebikanci, Kveretara, — francozki general Bazain, dalje Juarec, Miramon, Meija i. t. d., o katerih naša mladina nič povedati ne v& Ako čfta zgo- raj omenjeno knjižico jej bodo vsa ta imena kmalu popolnora znana in to je uže nekaj glede najnovejše zgodovine. — Knjižica obsega na 50 straneh v 8° naslednjo razvrstitev: Vvod; Mehika in njeni prebivalci; Maks v Mehiki; izdajalec v Kveretari; zadnje ure cesarja Maksa; konec. Knjižica je ozaljšana z dvema podobama. Škoda je samo to, da se v njej malo preveč tiskarskih pogreškov nahaja. Upamo, da knjižica kraalu doživi drugi natis, pa da se tudi to popravi. Priporočarao jo tedaj gorko šolarskim in farnim knjižnicam. 38. Medeni križ, kateremu je pridjano popisovanje Palestine ali svete dežele in hoje Jezusove po sveti deželi. Tretji natis. V Gorici, na prod.ij pri Janezu Pateruolli. 1861. Cena 15 kr. 0 tej knjižici, ki je razdeljena na dva dela, prvi obsega mično povest medenikriž, a drugi popisovanje Palestine, ne moremo druzega omeniti nego to, da jo živo priporočamo našej slovenskej mladini. Da nihče ne kupi mačke v žaklji, porok je uže to, da je knjižica uže tretji natis doživela. Učitelji, podvizajte se, da jo spravite v šolarsko knjižico, ako je še nemate! 39. Rerški raki za kratek čas. Pervi košček. (Snadke ali anekdote.) V Ljubljani. V založbi in ua prodaj pri Jan. Giontini-tn, bukvarji. 1873. Cena 8 kr. Te knjižice našej mladini ne moremo nikakor priporočati, a to zaradi tega ne, ker kratkočasnice nijso dobro izbrane, mnogo je tacih, ki merijo le na oženjene Ijudi. Tudi druzih nespodobnosti je mnogo. — Pri tej priložnosti naj omenimo, da bi bilo vsega priporočila vredno, ako bi kdo nabiral primerne kratkočasnice iz otročjega in šolskega življenja in bi je časoma dal na svetlo. Takih otrokom v kratek čas nabranih anekdot knajo Nemci na izbirko in tudi pri nas bi se primerna knjižica kmalu lahko spravila na dan. A pomneti je treba, da anekdote morajo biti vselej kratke invčistem, pravilnemjeziku pisane, drugače nemajo nobene vrednosti za učečo se mladino. Potrebovali bi tudi zbirke primernih uganek, pregovorov itd. Učitelji, ki ste zmožni slovenske pisave, tukaj imate obširno polje, vsak naj nekoliko dela prevzame in kmalu bode ledina preorana I (Vse danes imenovane knjige se dobodo pri Janezu Giontini-tu, bukvarji v Ljubljani.)