3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 27. avgusta 2015  Leto XXV, št. 35 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 27. avgusta 2015 Porabje, 27. avgusta 2015 »V PETIH MINUTAH SEM VEČ IZVEDEL O LASTNIH KORENINAH KOT V CELEM ŽIVLJENJU PREJ« STR. 3 Dosta je taši, šteri še ogradca nejmajo STR. 6 30 let folklorne skupine na Gorenjom Seniki »ČE PLEŠEŠ, ŽIVEŠ, ČE ŽIVEŠ, PLEŠEŠ« Med drügim smo tau misel tö leko čüli od mentorice gorenjeseničke folklorne skupine Gyöngyi Bajzek, stera je na zanimivo formo nutpokazala 30-lejtno zgodovino skupine. Folklorna skupina je svojo delo začnila eške pod dolejnjeseničko občino (tanács), zdaj pa že kakši 25 lejt dela pod Zvezo Slovencev na Madžarskem. 22. avgustuša zadvečerek je vejndrik bilau v centri Gorenjoga Senika več lidi v lejpi stari gvantaj, oblekaj pa nošaj, kak tisti, steri so je prišli pogledat v civili. Dapa do štrte vöre se je napuno šator z gledalci, steri so prišli na 30. oblejtnico domanje folklorne skupine. Med njimi so bili direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti mag. Igor Teršar, zagovornica slovenske skupnosti v madžarskom parlamenti Erika Köleš Kiss, predsednik DSS Martin Ropoš, predsednik ZSMS Jože Hirnök, domanji župan Gábor Ropoš pa še drugi. Kak se je folklorna dejavnost začnila na Seniki, smo največ zved-li od Lojzeka Hanžeka, steri je 17 lejt vodo skupino, pa od Andraša Sukiča, steri se zdaj že 13. leto spravla z mladimi. (Z njima je na odri pripovejdala Gyöngyi Bajzek.) Kak je slejdnji tapravo, gda je njegva generacija, stera je na seničkoj šauli plesala v mlašeči folklorni skupini, stero je vodila leranca Margita Mayer, končala šaulo, ji je ples trno faliu. Zatok so se mladi vküpnagučali (najbole Andraš Sukič pa Joži Gyeček) pa so prosili Lalina Hanžeka, če bi vodo mladinsko skupino. Pa kakkoli je Lali prej blejdi grato, delo se je začnilo… pa so na odri naprej prišle takšne pa ovakše zgodbe: gospaud Mirko Ramovš, da ji je za par lejt prišo poglednit, je prej pravo, ka lepau plešejo, samo tau, ka plešejo, so prej nej porabski plesi; v Beltince so prej gnauk prišli brezi muzikaša, dapa Kociprova banda ji je vöpomogla… Največkrat se je pa vendrik čülo menje Beltinci pa böltinški festival, vej je pa tista prva (pa eške druga) generacija pajdaštvo z böltinško folklorno skupino rejsan doživela kak nika trno lejpoga. Če bi Gyöngyi Bajzek pistila, bi dva voditelja (predsednika) Hanžek pa Sukič eške zdaj pripovejdala od skupine, dapa Gyöngyi je flajsno prejkvzela rejč pa strnjeno povedala eške par važni podatkov od skupine: »Od leta do leta bogatejši repertoar mamo, vsigder se na tejm trüdimo, aj lepše pa baukše plešemo. Pri tem so nam na pomauč bili strokovnjaki iz Slovenije, etnokoreolog Mirko Ramovš, naša padaškinja iz Prekmurja Valerija Žalig pa etnologinja Jelka Pšajd iz Destrnika. Kak vejmo, ena folklorna skupina ne more biti brezi fudaša, prvi fudaš je biu naš domačin Tibor Mukič, drügi je biu Ferenc Šulič ali kak ga vsi poznamo »oroszlán«, tretjo paut smo dobili fudaša iz Slovenije, Mateja Smeja. Zdaj pa znauva dva domanja muzikanta mamo, Benjamina Sukiča pa Patrika Bajzeka. Pri tejm, ka aj lejpi pa originalni gvant mamo, je nam na pomauč staupo g. Bojan Knific, skice kostumov je napravila Tadeja Pance, gvant je zašila Rezka Lisec iz Murske Sobote, črejvle pa zašiu Geza Kisilak.« Po predstavitvi so oder rejsan prejkvzeli plesalci, ali kak njim zdaj radi pravijo, folklorniki. Po spleti jubilantne skupine smo leko ploskali veteranski skupini iz Böltinec, folklorni skupini iz Sakalauvec, med tejm je pa zašpilala etno skupina Marko banda. Med igranjom so ništrne prave folklornike tö zasrbele peté, etak je pa pau šatora plesalo. Program so zaklüčili jubilanti, steri so s porabskim spletom poželi velki aplavz. Dapa nej samo tau, zaslüžili so si Priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, steroga njim je prejkdau direktor Igor Teršar. Dobili so priznanje Zveze Slovencev tö iz rauk predsednika Jožeta Hirnöka. Zvün toga so njim gratulejrali eške ostala društva, skupine, organizacije pa posamezniki. Čestitkam se pridružuje naše uredništvo tö. M. Sukič Gnešnji pa nekdanešnji členi folklorne skupine na 30. obletnici na Gorenjom Seniki Pogovori o ustvarjanju med letošnjo likovno kolonijo Pred štirinajstimi leti so sodelavci Zveze Slovencev na Madžarskem s strokovno pomočjo Galerije-Muzeja Lendava prvič priredili mednarodno likovno kolonijo v Monoštru. V preteklih letih so v Slovenskem domu ustvarjali številni vidni in priznani umetniki iz raznih držav, predvsem pa Slovenci in Madžari. Na letošnji likovni koloniji smo med udeleženci (štirimi kiparji in petimi slikarji – z Madžarske, Slovenije in Finske) srečali tudi znane obraze. Slikar György Csuta je redni gost monoštrskih kolonij. »Tudi sam - in sicer v mestu Békés - prirejam likovne kolonije, letos smo se srečali že 25-ič. Zame pa je veliko veselje, da lahko v Monošter zahajam že enajst let. To je oddih po lastni koloniji, kajti utrudljivo je gostiti 35 umetnikov iz desetih držav. Tukaj se vselej srečam z dob-rim kolektivom, nas ni preveč, pogoji so odlični, prenočišče in delovni prostori so izvrstni. In še ta pokrajina mi je zrasla k srcu« - pripoveduje slikar z vzhoda Madžarske in dodaja: »Lani smo pripravili umetnine, povezane s 350. obletnico monoštrske bitke, tokrat pa ni strogo določene tematike. S kolegom Istvánom Vanyúrjem sva se pošalila, naj bo letos motiv erotika. To je seveda le najina zamisel, sam pa sem se lotil nekaj takih del. Moja glavna tematika pa ostajata monoštrska in moja domača likovna kolonija, o njiju pripravljam dve veliki kompoziciji.« Med stare znance lahko prištejemo tudi Endreja Göntérja iz sosednjega Prekmurja, ki pa letos ni ustvarjal v zanj značilnem rdeče-črnem slogu. »Moji toni so res drugačni, saj včasih namerno prekinem svojo dejavnost v domačem ateljeju. Situacija je nanesla tako, da sem zagledal štorklje na travniku, ogromno jih je bilo in naredile so vtis name. Sem začel delati in takoj je prišla ta svetlost. Štorklje so tudi sicer svetle in sem se malo prilagodil. Ostal pa je del pokrajine, ki simbolizira Porabje, ki je malo tudi moje.« Madžarski slikar iz Slovenije je še pristavil: »Jaz sem že dostikrat obiskal Porabje. Ljudje so fantastični, vsepovsod prijazni. S tukajšnjo ekipo pa vselej živimo v lepi simbiozi. Pogoji so odlični, imamo skupni atelje, kiparji delajo na prostem. Pa še malo me veže, da je Porabje le naša pokrajina.« Med slikarji smo naleteli tudi na slikarko, ki je ustvarjala s pastelnimi kredami. Umetnico iz Kecskeméta Zsuzsanno Harsányi so povabili preko kolega Györgya Csute. »Slikam različne motive, ve-činoma pokrajine, ampak tudi figuralne tematike. Poslikala sem obrežje Rabe, ki mi ga je predstavil župan Monoštra, in to najlepše predele« - je razkrila doživetja ustvarjalka in o sami tehniki ter izbrani tematiki povedala: »Ko sem začela ustvarjati, še nisem imela ateljeja. Slikala sem zunaj, plein-air. Iskala sem tehniko, ki je hitra. Sedaj pa upodabljam v glavnem vodo, kajti pripravljam veliko razstavo. Nedavno sem objavila knjigo o tem, kako se s pastelom prikaže voda. Na razstavi bi rada predstavila to publikacijo, zato pa slikam vodo, ne le lokalno, temveč na primer tudi morje.« Ko smo zapustili razstavni prostor, smo po enem od stranskih hodnikov prišli do delavnice madžarskega kiparja iz Lendave Ferenca Királya. Čeprav je iz gline tudi letos pripravil zanj značilno skulpturo, se je na tokratni koloniji spopadel tudi z voskom. »Zadnje čase se veliko ukvarjam z mitološkimi motivi in tudi ta izdelek je dober primer za to, saj predstavlja Vestalko. Mene izredno zanima ogenj in tudi te varuhinje ognja v rimskih časih. Oblikovanje pa seveda opravljam v svojem značilnem, lastnem slogu. To delo je nekoliko bolj figurativno, sicer pa ustvarjam bolj abstrakno, z lastnim oblikovnim svetom« - je razložil starosta prekmurskih kiparjev in o izbrani tehniki še dodal: »Kipec sem naredil iz voska, ki se ga da takoj odliti v bron. Ni ga potrebno odliti v mavec, tako sem rešen tega postopka.« O sami pripravi bronastih skulptur pa nam je podrobnosti razkril oblikovalec in kipar János Lipovics. Umetnik iz Győra je ustvarjal na zadnji terasi Slovenskega doma, kjer nam je predstavil pripravo „orodja” za odlivanje bronastih kipov. »Moramo biti pozorni na vse, kajti vse faze dela so take, da lahko z njimi uni-čimo končni izid. Torej od začetka do konca je vsak postopek enako pomemben. To je način izdelave malih bronastih kipcev, pripravlja se takoimenovano »orodje«. S pomočjo tega orodja iz silikonske gume in mavca nastane dokončni voščeni model, ki ga nato odlijejo v bron. To je tehnična izvedba z več koraki, je kiparsko delo, ki ga ne opravlja vsak ustvarjalec, mnogi ga zaupajo livarjem. Sam pa rad nadzorujem vse delovne faze, in tukaj na monoštrski likovni koloniji imamo možnost – saj smo štirje kiparji -, da na sledeči umetniški koloniji v Lendavi, ki bo 11. po vrsti z namenom odlivanja v bron, dokončali tiste male kipce, ki jih tukaj oblikujemo in pripravljamo iz voska. Umetnine se bodo seveda vrnile v monoštrsko zbirko.« Na travnati površini za hotelom je svojo kamnito skulpturo klesal prav tako redni gost monoštrskih kolonij István Vanyúr. Umetnik iz Szigetvára se je tokrat odločil za upodobitev antičnega mitološkega motiva »ugrabitve Evrope«. »Grška mitologija spada k našemu vsakdanu, je osnova evropske kulture. Že prej sem upodobil nekaj podobnega, torej sem se že dotaknil te problematike. In se celo sklada s pobudo za erotična dela. Ta motivika je značilna zame. Večkrat sem se predstavil s svojimi majhnimi kipi na izrazito erotičnih razstavah, kot naprimer predlani v Marcaliju. To je bil povsem drugačen oblikovni svet. Je pa to del našega vsakdana in predstavlja lepoto. Ikonografija je razum-ljiva, domišljija je prosta. Seveda ne sme biti vulgarno, lahko pa malo tavamo. Najti moramo mejo, od koder je stvar neokusna. Ne sme biti pohujšljivo, saj so svet pohujšali že pred stotimi leti. S tem več dandanes ne moremo požeti uspeha.« Umetnik je začel svoj kip izdelovati na monoštrski koloniji, obljublja pa, da bo do jesenske razstave popolnoma dokončan. Strokovni vodja in eden od pobudnikov kolonije Franc Gerič je povedal o novosti v umetniškem programu. »Štirinajst let smo že praktično tukaj, in nismo še uspeli, da bi eno od najstarejših obrtnih dejavnosti, lončarstvo vplet-li v svoj program. Letos pa so nas gostili v tovarni Keral in nenazadnje smo obiskali tudi dvanajst družin, ki živijo od lončarske dejavnosti. To je bilo zanimivo doživetje za vse nas.« (Udeleženci kolonije so tudi sami pripravili predmete.) »Letošnja kolonija bo obogatila celotno zbirko« - je poudaril nekdanji direktor lendavske galerije in muzeja ter izrazil veselje: »Že tretje leto nas Občina Monošter finančno podpira. Vsi pripravljeni eksponati bodo na razpolago samemu mestu in pa tudi na sedežu Zveze Slovencev. Še zmeraj pa čakamo na veliko obljubo sedanjega župana, ki traja že nekaj let. Dal je besedo, da bomo v bližnji prihodnosti v samem centru mesta odprli galerijo. Tukaj je že vse na tesnem. Škoda, da teh čudovitih kompozicij ne vidi širša javnost. Poleg turistične ponudbe in nivoja življenja bi lahko nova galerija z novimi umetniškimi stvaritvami prispevala k temu, da mesto zaživi.« Razstava s stvaritvami letošnje likovne kolonije bo v Slovenskem domu predvidoma odprta novembra. -dm- foto: Dubravko Baumgartner Ustvarjalci in organizatorji letošnje kolonije: (stojijo z leve) Feri Gerič, strokovni vodja kolonije, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev, slikarka Maria B. Raunio, kiparja István Vanyúr in János Lipovics, (sedijo z leve) slikarja Endre Göntér in Gábor Szerdi, kiparja Nánda Stössel in Ferenc Király ter slikarja Zsuzsanna Harsányi in György Csuta »V PETIH MINUTAH SEM VEČ IZVEDEL O LASTNIH KORENINAH KOT V CELEM ŽIVLJENJU PREJ« Kdo sem jaz, se večkrat sprašujeta moja sogovornika Tibor Horvat in Joël Gerber – oba doma iz Švice – ki že deset let prostovoljno urejata spletno stran www.vendvidek.com v angleškem in nemškem jeziku. Tibor se je rodil v Švici kot jugoslovanski državljan materi, napol Srbkinji, napol Madžarki iz Vojvodine in očetu Porabskemu Slovencu iz Števanovec, ki je po revoluciji na Madžarskem leta 1956 zbežal v Švico. Joël je imel za očeta švicarskega Nemca, mama je napol Španka, napol Francozinja, kajti njen oče (Joëlov dedek), ki je bil pravzaprav Katalonec, je pri svojih 16-ih letih zbežal pred Francovim režimom v Švico, kjer je poročil francosko Švicarko. Tako sta oba odraščala v več jezikih in med vplivi več kultur. Tibor je do desetega leta bil največ pri babici v Vojvodini, ko se je vrnil v Švico, je ob redni šoli – vsako sredo – obiskoval tudi t. i. jugoslovanski razred. Joël – ker sta se mama in oče zgodaj ločila – se je naučil španščino (katalonščine ne govori, le razume jo), z babico se je pa pogovarjal po francosko. Verjetno ni naključje, da so ga jeziki privlačili in je na univerzi študiral anglistiko. Njegova druga študijska smer je bila zgodovina. Tibor se je po končani srednji šoli vpisal na univerzo, študiral je ekonomijo. Dvajset let je delal pri podjetju za raziskovanje trga, nakar se je spet vpisal na univerzo, in sicer v Nemčiji, kjer si je pridobil diplomo profesorja nemškega jezika. Že tri leta se preživlja s poučevanjem nemščine. Tudi Joël je po končanem študiju nekaj časa delal intervjuje za tržno raziskovanje, nakar se je tudi on preusmeril v poučevanje angleškega in nemškega jezika. Na vprašanje, kaj ju je motiviralo, da sta pripravila omenjeno spletno stran, Tibor odgovori, da prav iskanje lastne identitete. »Želel sem bolje spoznati lastne korenine. Vedel sem, da je oče iz Števanovec, da je njegova materinščina slovenščina, da so stari starši ‚slovenski gunčali’, toda to je bilo vse. Kje naj iščem informacije? Na spletu v nemškem ali angleškem jeziku skoraj nič nisem našel o Porabskih Slovencih. V tem času sem te srečal in si mi predlagala knjigo o Slovencih na Madžarskem. Začel sem jo brati, zgodovina, kultura itd. Spomnil sem se, če mene kot potomca Porabskih Slovencev zanimajo moje korenine, je verjetno veliko takih potomcev Porabcev po svetu, ki več ne govorijo ne slovensko ne madžarsko (3. ali 4. generacija izseljencev), bi pa gotovo radi spoznali zgodovino svojih prednikov.« Torej rodila se je ideja za spletni portal www.vendvidek.com, Tibor in Joël sta prevedla poglavitne informacije o Porabskih Slovencih v angleščino in nemščino (seveda sta zmeraj označila vire) in sta mislila, da sta naredila svoje. Toda odziv je bil neverjeten že po nekaj mesecih. »Začela so prihajati pisma iz Združenih držav Amerike, Kanade, Avstralije, vsi so bili zadovoljni, da so dobili informacije o svojih koreninah. »Kako lepo je, da zdaj vemo več o tem, kdo so bili naši predniki, so nama pisali. Da niso bili Madžari, da so bili Slovenci,« pravi Tibor in našteva primere še pa še. To so seveda potomci tistih Porabcev ali Prekmurcev, ki so pred sto leti odšli v Ameriko z Madžarske (madžarskega dela avstro-ogrske monarhije) in so bili madžarski državljani. Po vseh teh pozitivnih povratnih informacijah sta entuziasta Tibor in Joël še naprej delala na spletni strani, obiskala sta vse porabske vasi, jih poslikala, kakor tudi stare nagrobne spomenike na porabskih pokopališčih, in fotografije ter informacije dala na spletno stran. Nekaj časa, 2-3 leta, sta prihajala tudi na slovenske prireditve v Porabje in o njih objavljala članke v nemškem in angleškem jeziku na omenjeni spletni strani. Saj, kot pravita, njun drugi namen je bil, da bi tudi v svetu bolje spoznali zgodovino in kulturo Porabskih Slovencev. Zanimiva izskušnja je to še danes za njiju, kajti obiskovalci spletne strani večinoma ne vedo, da delata spletno stran zgolj »iz dobre volje« in na lastne stroške, da to ni spletna stran katere od porabskih organizacij, zato se večkrat obračajo na njiju z vprašanji in prošnjami. Na vprašanja, na katera poznata (ali poiščeta) odgovor, jim tudi odgovorita v angleščini ali nemščini. Velikokrat ju sprašujejo o tem, kako so nastale meje. Od kod Porabje in Prekmurje, če prej teh poimenovanj ni bilo? Ali je njihov priimek, recimo Dravec, slovenski ali madžarski? Probleme imajo tudi z lastnim poimenovanjem, kajti oni so zmeraj slišali (nemško ali angleško), da so njihovi predniki bili windisch, kako je potem s Slovenci... Tibor in Joël prejmeta mesečno 2-3 e-maile s prošnjami, če se le da, tudi odgovorita. »Pred nekaj meseci sva dobila pismo iz ZDA, da predniki nekega gospoda izvirajo iz Markovec, nima s sorodniki nobenih stikov, toda rad bi prišel na obisk,« pripoveduje Tibor. »Poiskala sva v slovenskem telefonskem imeniku pri Markovcih ljudi z njegovim priimkom, mu poslala podatke in čez dva tedna nama je že pisal, da je našel enega od sorodnikov.« Taki »uspehi« in tudi stiki, ki so jih navezali preko spletne strani, recimo stiki s Slovenci iz Betlehema, ki sta jih tudi obiskala, jima dajejo voljo za nadaljnje delo. Imela sta tudi zamisel, da bi članke iz našega časopisa prevajala v nemščino in angleščino, s tem bi prispevala k temu, da bi potomci Porabcev po svetu, ki več ne govorijo slovensko, dobivali informacije iz domovine svojih prednikov. Tega namreč, da bi prihajala na dogodke, kot sta to delala od leta 2005 do leta 2008, si niti časovno niti finančno ne moreta privoščiti. O tej ideji sta pisala tudi Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, toda ni bilo odgovora. Uradno se nista obrnila na krovni organizaciji v Porabju, saj menita, da bi se njuno prizadevanje moralo opaziti. Ne želita si »plačila«, le moralno priznanje tukajšnje skupnosti. Do takrat pa se morata zadovoljiti s pismi iz Chicaga, Clevelanda, Bethlehema ali Južne Amerike in Avstralije ter se veseliti stavkov: »V pe-tih minutah sem več izvedel o lastnih koreninah kot v celem življenju prej«. Marijana Sukič Entuziasta Tibor Horvat in Joël Gerber že deset let urejata spletno stran OD SLOVENIJE… Obiskali smo bisere Slovenije Tudi Slovensko društvo iz Budimpešte se je udeležilo Porabskega dneva, ki so ga letos organizirali v Andovcih. Dan, ki smo ga preživeli v Porabju, smo »podaljšali« s tridnevnim izletom po Sloveniji. Že ob odhodu smo čutili, da bomo skupaj preživeli lepe dneve. Bili smo dobro razpoloženi in »firbčni«, ko smo se 18. julija napotili v Porabje. V Andovcih so nam domačini po kulturnem programu predstavili, kako se je mlatilo nekoč z mlatilnico. V neizmerni vročini so pridne roke »polagale« snope v »mašino«, skladale oslico, odnašale pleve, seme pa se je vsipavalo v vreče. Videlo se je, da so uigrani. Po končanem delu smo se tudi sami opogumili, šli bliže in se fotografirali skupaj z vilami in grabljami. Moški so preizkusili svoje spretnosti, namreč kdo lahko drži dalj časa vile ali grablje na enem prstu. Spoznali smo tudi razne ljudske obrti in dejavnosti, povezane s kmečkimi opravili. Na peko kruha so nekateri gledali z nostalgijo, drugi pa s spoštovanjem. Tisti, ki se s tem ukvarjajo profesionalno, menda niti ne pomislijo več, koliko dela in truda zahteva naš vsakdanji kruh. Tudi jedi, s katerimi so nas pogostili, so bile okusne. Za večerjo smo razgrabili domači kruh z ocvirkovim namazom ali zaseko. Za našo zabavo je skrbel ansambel Skok, ki je zelo spretno menjal instrumente in s tem tudi melodije od narodno-zabavnih do sodobnih. Vse več nas je plesalo, na našo žalost smo morali pravočasno spat, kajti naslednji dan smo se napotili v Slovenijo. Po okusnem zajtrku smo se napotili do Brezja, Vrbe in Bleda. Naš voznik se je veselil, da mu končno ni bilo potrebno voziti po avtocesti. Menda je bilo njegovo veselje preuranjeno, saj ko se je zvečer soočil s preozkimi potmi, ko nas je peljal do prenočišča, je potreboval vso šofersko spretnost. Toda vrnimo se k dopoldanskim uram in k mestecu Bled, ki si to vsekakor zasluži. Malo takih krajev je na svetu, ki jih je narava tako bogato obdarila z lepotami. Kamorkoli se ozre človeško oko, se komaj naužije vseh teh lepot! Jezero z modro-zeleno čisto vodo, na njem otok s cerkvico, na vrhu hriba grad, katerega podoba se zrcali v jezeru. Kamorkoli smo se obrnili, smo čutili, da je tudi naša duša bogatejša. Če stojiš ob jezeru, ti pogled poleti visoko do gradu, če si na gradu, občuduješ gladino jezera. Človek bi rad ves dan posedal na terasi katere od gostiln, srkal mrzlo pivo ali sok, gledal valove, na njih race in labode, v njih pa ribe. Taki občutki so me prevzemali, ko smo se used-li ob obali, saj takrat še nisem slutila, da se bodo ta doživetja še stopnjevala. Bila sem vsa mrzlična, kdaj se bomo usedli v pletno... Toda splačalo se je čakati. Devetnajst nas je bilo iz skupine, ki smo odpluli na Blejski otok, pletnar je veslal, mi pa le uživali v valovanju jezera. Na otoku smo šli do cerkvice, se sprehodili med ostalimi stavbami in uživali v »filingu«. Preden smo se napotili nazaj na kopno, smo si nekateri malce ohladili noge v hladnih valovih in smo zavidali kopalcem. Tudi naš najmlajši sopotnik Benett si je želel v vodo, kar je bilo tudi razumljivo. Naš pletnar se je nazaj grede boril z vse močnejšim vetrom, verjetno zato nam ni zapel. Namesto njega sem zapela jaz krajšo italijansko pesem. Ko smo se vrnili z otoka, so nas vabili zvoki slovenske glasbe, kajti vrstili so se programi Blejskih dnevov, tako smo se tudi tu veselo zavrteli. Po krajši zabavi in osvežitvi smo se odpeljali do prenočišča. Med vožnjo je moral biti šofer zelo previden, da dela katere od streh ne bi podrli, kajti hiše so bile tik ob ozki cesti. Kljub vsem pripetljajem smo srečno prispeli v Srednjo vas nad Begunjami, kjer smo spali na izletniški kmetiji. Domačini so nas pričakali z aperitivom na terasi, sledila je okusna večerja. Naši gostitelji so bili zelo vljudni. Nameščeni smo bili v apartmajih za 6 ali 7 oseb. Tudi to nam je bilo všeč, kajti tako smo se lahko tudi med sabo bolje spoznali. Orsolya Kovács Zádori Praznik Marijinega vnebovzetja Praznik Marijinega vnebovzetja je tudi letos na Brezje privabil več tisoč ljudi. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je pri osrednji maši gospodarstvenike in politike pozval k delu za skupno dob-ro. V nagovoru se je oprl na evangelijski odlomek, ko se je Marija srečala s prav tako nosečo sorodnico Elizabeto, kar velja za enega najbolj veselih odlomkov Svetega pisma. Zore je Mariji izročil naš narod in družine ter vse odgovorne v gospodarstvu, družbi in politiki s priprošnjo, »da bomo vedno bolj sposobni veselja v naših medsebojnih srečevanjih«. Tako kot vsako leto na praznik Marijinega vnebovzetja je bila tudi tokrat na Brezjah, ki je bilo pred 15. leti razglašeno za Marijino narodno svetišče, obnovljena tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji iz leta 1992. Neslavno vodstvo Slovenije Glede na število prebivalcev je Slovenija po številu ugotovljenih kršitev človekovih pravic prva med 47 državami članicami, kažejo podatki Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Iz pregleda dela sodišča je razvidno, da je to do konca leta 2014 prejelo več kot 8400 tožb iz Slovenije, razsodilo pa je v 323 primerih in v 304 ugotovilo vsaj eno kršitev. Največ ugotovljenih kršitev se nanaša na pravico do sojenja v razumnem roku in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Spletni portal Rights Info v analizi povzetka dokumenta ESČP-ja ugotavlja, da je Slovenija s 148 primeri ugotovljenih kršitev človekovih pravic na milijon prebivalcev prva med evropskimi državami. Sledijo Malta s 102 kršitvama na milijon prebivalcev, Moldavija (76), Bolgarija (68) in Grčija (67). Slovenija, ki je članica ESČP-ja od leta 1993, je izgubila kar v 94 odstotkih vseh primerov, tako kot Rusija. Ukrajina je izgubila v 99 odstotkih primerov, Madžarska in Azerbajdžan pa v 95 odstotkih. V najmanj primerih so izgubile Danska (33 odstotkov), Švedska (41 odstotkov), Velika Britanija (59 odstotkov), Nizozemska (59 odstotkov) in Švica (62 odstotkov). Pred baziliko na Brezjah Pri Prešernovi rojstni hiši v Vrbi V pletni na Blejskem jezeru Na stopnicah Blejskega otoka Športno srečanje v Čepincih Dobro pa lagvo Pismo iz Sobote … DO MADŽARSKE Ništerni znajo prajti, ka je leko nika za nekoga dobro gé, za drugoga pa vcejlak lagvo. Če ovak povejm, ka je za enoga lagvo, drugomi leko dobro vöspadne. Od toga guči ta vcejlak nouva prpovejst, ka vam jo zdaj vöovadim. Ništerni gučijo, ka je vse kak najbole za istino bilou. Bilou pa je tak. Eden naš človek je šou enomi poznanci nika pomagat koulak rama pa po poulaj. Žmetni časi so gé, neje pejnez emo, tak je vert tomi našomi človeki eno malo bole velko živo kokouš dau. S tejm ga je vöplačo. Trno veseli domou pride. Zranja ta z ženov dober obed mejla. Možakar na drugi den že trno rano gor stane. Ojdi po dvouri, gleda kokouš, že vidi sküjano kokošečo župo, vidi pečeno kokouš. Žmaja se tadale, iz kokouši se že paprikaš naredo, že vidi, kak čunte doj bere. Za eden čas žena gor stane, skourdjo krüja za zajtrik mata. »Žena, povej, kak si kokouš narediva, kak jo sküjava,« se možej kuca od süje skourdje. »Pomalek si dej,« se kuca eške ženi. »Najprva jo trbej zarezati, potejm perdje doj oskübsti pa va se leko zgučavala. Če va sploj leko …« »Žena, njaj zdaj perdje,« go mauž dola stavi. »Ge bi paprikaš djo. Takšo sva že dugo nej delala. Tou nama narediš. »Ge bi ti ga z dobre vole sküjala,« si žena eno bridko skuzo briše. Bi ti sküjala pörkölt, paprikaš, ka škeš, depa nemam doj semletoga prpra. Brezi toga nejde. »Dobro! Potejm pa na polonje sküjaš, potejm pa v redlni do kraja spečeš. Tou je tö trno žmano gé,« možej že slina doj po bradej teče. »Kak, dragi moj mauž, kak aj tou naredim,« si drugo bridko skuzo doj briše. »Ne morem ti jo küjati. Vej pa že tri mejsece mamo vodou doj zaprejto. So nam vodou doj zaprli, ka sva nej plačala. Ka, rejsan nika ne pouniš?« »Dobro, žena, nej trbej djoukati! Nika drugo si zbrodiva,« go mouž šké zmiriti. »Leko jo samo pečeva, tak je tö dobra gé.« »Mouž moj, ti si glüpi pa slejpi,« si zdaj že tretjo, štrto pa peto bridko skuzo doj z lica briše. »Ne pouniš, ka so nam letriko tö vözakačnoli. Kak aj ti pečem, če pa ne morem.« Tak si zdaj žena bridke skuze briše, mauž pa brodi, kak aj kokouš sküjata. Brodi, brodi pa si nika čednoga ne more zbroditi. Brezi vode, brezi letrike, brezi gaza, brezi žira pa olaja, brezi souli pa prpra, vcejlak brezi pejnez, brezi vsega toga od žamanoga oböda nika nede. »Ka zdaj aj naredim,« pita ženo. »Ka aj narediš, ka aj narediš?! Tou kokouš tistomi možakari nazaj nesi, bole aj ti s pejnezami plača,« si zdaj žena vnouge bridke skuze briše. Mouž kokouš nazaj nese. Tam kokouš ta pisti. Kak go vö iz rouk deje začne kokouš na cejli glas raščati: »Aj živé naš parlament, aj živé naš kormanj, aj živé naša ekonomska politika, aj živejo vsi tisti prejgnji, ka so naše lüdstvo na nikoj djali!« Lidge vejo prajti, ka je tou najbole za istino bilou. Tou, kak je kokouš dobro obodila, mouž pa žena pa trno lagvo. Pravijo, ka je tou najbole za istino bilou, pa tou tö, ka je mouž domou prišo brezi pejnez pa brezi kokouši. Miki Dolenji Senik in Čepinci že več let majo stike, najbole športni društvi. Vsakšo leto se srečata, gnauk na Seniki, drugo leto pa v Čepincih. Letos je tau srečanje bilau 8. avgustuša, zdaj smo Seničani bili gostje v Čepincih. Tau srečanje je bilau 37. po vrsti. Tisti den je fejst vrauče bilau, zatok smo se samo zadvečerek v 4. vöri napautili z avtobusom v Čepince. Gostitelji so nas čakali na nogometnom igrišči z muzikov in pijačov. Tekme so bile prijateljske, špilali so se mladi pa malo starejši pa trno švicali. Med tekmami je kelnerca ponüjala pijačo, nej ka bi steroma od igracov lagvo gratalo. Mi, steri smo sejdli v sejnci, smo tö nej brez pijače ostali, ka so go nam skauz nosili iz hladilnika. Nogometne tekme so trajale do 8. vöre, potejm so nas pozvali na ve-čerdjo. Te je že malo hladneje bilau. Gospaud Jože Korpič, pobudnik srečanj, je v svojom guči lepau pozdravo nas in se je spominjau na tiste čase, gda so srečanje najprva organizirali. Tisti, steri so začnili s temi srečanji, so na žalost, že skurok vsi pokojni. Zdaj že njina deca pa vnuki špilajo nogomet in oni hodijo na tradicionalna srečanja. Leko smo ponosni na nji, ka cenijo tau prijateljstvo. Če rejsan vsakši ne guči slovenski, dapa se poštüjejo. Vüpamo, ka se kakša beseda zgrabi na nji in volau dobijo za slovenščino ali si pa kakšno slovensko deklino najdejo. Zanimivo je bilau poslüšati, kak težko, dapa z veseljem so v tistom časi organizirali srečanja. Meje so ešče nej bile oprejte, vozili so se kauli na Bajánsenye, duge vöre so čakali na meji, ka bi prišli eden k drugomi. Zavolo toga so tistoga ipa meli dvodnevna srečanja. Pri družinaj so spali in tak so se fanj spoznali. Gnes je tau že ležej, ka smo nej daleč eden od drugoga pa meje so tö oprejte. Naša predsednica slovenske samouprave Ildiko Dončec se je zahvalila za pozvanje pa pogostitev in smo si zamenjali majhna darila. Po večerji smo se pogučavali, poslüšali fajn slovensko glasbo pa je brž gratala trda kmica. Mogli smo se posloviti. Za drugo leto smo se zgučali, ka se srečamo na Seniki. V imeni dolenjeseničke slovenske samouprave bi se rada zahvalila Jožefu Grebenarju, ki že več lejt organizira športnike, brezi njega bi težko bilau. On ma sploj pri srci tau srečanje. Dosti padašov ma med Büdinčari tö, njegvi oče je biu med tistimi, steri so organizirali prva srečanja, so začnili s tom padaštvom. Hvala, ka se briga za tau »erbo« in go da tadale sinej, steri tö špila nogomet. Hvala športnikom, steri so v velkoj vročini brsali labdo, pa gostom, steri so bili z nami. Marija Čato članica slovenske samouprave Graničarske stotnije na južno mejo in izredna seja parlamenta V premoru seje vlade prejšnji torek sta minister János Lázár in tiskovni predstavnik vlade Zoltán Kovács novinarje seznanila s tem, da se bodo na prošnjo premiera Viktorja Orbána fomulirale graničarske stotnije, ki bodo svoje delo opravljale na južni meji, kjer je največji pritisk migrantov. Stotnije ne bodo samostojne, temveč bodo delovale v okviru policije. Minister Lázár je tudi najavil, da vlada namerava sklicati izredno sejo parlamenta, le-ta naj bi spremenil kazenski zakonik, v katerem se šteje ilegalni prestop meje samo kot prekršek. Če bi ga parlament spremenil v kaznivo dejanje, potem bi za le-to sodišča lahko odmerila tudi do 3 ali 4 leta zaporne kazni. Po mnenju ministra Lázárja bo moral parlament poostriti tudi kazni za tihotapce ljudi. Kaznivo bi bilo tudi dejanje, če bo nekdo poškodoval žično ograjo, ki se gradi na srbsko-madžarski meji. Izredna seja parlamenta bo verjetno v prvem tednu septembra, kajti trenutno je še veliko poslancev na dopustu. Po mnenju Madžarske socialistične stranke je Orbánova vlada s tem, da ustanavlja graničarske stotnije, priznala, da je žična ograja ali nova železna zavesa neučinkovita. Sindikati prosijo Državne železnice za varnostnike Sindikati železničarjev so zaprosili Madžarske državne železnice, naj zagotovijo varnostnike za na tiste vlake, s katerimi masovno potujejo migranti. Na teh vlakih je namreč velika gneča in se vse pogosteje dogaja, da so utrujeni, izčrpani ljudje nestrpni, celo agresivni. Velikokrat pride do verbalnega dvoboja med samimi migranti, nekajkrat celo do fizičnega spopada. V nekaj primerih so napadli tudi sprevodnika, zato se osebje, ki opravlja svoje delo na teh vlakih, vse bolj boji za lastno varnost. Predstavniki sindikatov upajo, da bo vodstvo železnic hitreje ugodilo tej njihovi prošnji, kot tisti, ko so za delavce na teh vlakih prosili zaščitne rokavice in maske. Senički in čepinski nogometaši Dosta je taši, šteri še ogradca nejmajo Tašo dugo vročino, kak smo go letos meli, se še starci ne spominjajo. Lani se je cejlo leto dež lejvo, vse ka je posajeno bilau, je zagnililo, letos pa je zavolo vročine vse prvin ozrejlilo, posenilo pa povegnilo, kak bi trbelo. Zavolo tauga so že v več mejstaj na srejdi augustuša vcujstanili krumče kopati, nej ka bi zagnilili v zemlej. V Števanovci pri Pufrni je cejla družina krumče brala, vse štiri generacije so bile na njivi, Vendel Gašpar pa žena tetica Mariška, hči Marika, vnuk Zoli pa pravnuk Balaž. - Vendel, kak ste zadovolni s krumči, ka ste ji letos pripauvali? »Leko bi lepši tü bili, dapa nika ne morem prajti, v tašoj velkoj süči so tak lejpi zrasli, pa zdaj so bar zdravi. Lani je dosta dežgi bilau pa zavolo tauga je dosta zagnililo.« - Zdaj po dežgi bi nej rasli tadala? »Rasli bi več nej, zato ka je nad že cejlak taposenila.« - Tau edno njivo mate ali mate še več tö? »Še dvej njive mamo posajeno, nede tak malo, dapa dosta tö nej, zato ka pri nas krompič ne raste tak, kak gde je pejsačno.« - Vi gvüšno dosta kromčov ponücate, zato ka velko družino mate. »Tau tö, pa te še bujcakom tö dosta taspolagamo. Istino, zdaj že samo hči Marika ma bujceke, mi več nejmamo. Prvin smo še na odajo krmili, dapa zdaj se več ne splača, za silge smo več vöplačali, kak počen smo bujcka leko odali. Zdaj enga tjöjpimo pa kreda, falej vöpridemo, kak če bi ga mi krmili.« - Taši mašin sem še ranč nej vido, s šterim vi kromče vörodjete. »Tau je zato tak napravleno, ka etak traktor nika vküp ne sklači, tam vlečé, gde je že vözorano. Te plüg mi je Šaloski Feri redo, prvin smo enga tašoga vsigdar od Žöjlini na pausado prosili, pa te sem mislo, ka dam enga naprajti, aj mi tö mamo.« - Težko delo je bilau prvin z rokauv kopati kromče? »Težko delo je bilau, dočas si je vöskopo, zato ka kak sem že pravo, tü je trda zemla pa nej pejsečna. Zdaj dosta ležej delamo, gda se krumči vözrogejo, potistim je samo gorapoberemo pa smo že gotovi, nišo mantranja je tau več nej. Dapa prvin je lüstvo bola pomagalo eden drugoma, ranč tak je bilau tau te tö, gda smo krumče brali. Te so še fejst njive delali, zdaj je pa že dosta lüstva tak, ka ranč več sebi ne sadi. Pa tau je zato dobro, če doma maš, zato ka vsigdar si friško leko vzemeš.« - Kama skladete krumče, aj vam tastojijo do drugoga leta? »Mi v zamanico klademo krumče, zato ka tam friški ostanejo. Pri hčeri, gde je centralna pa je toplo, tam so nej dobri, ta k njim bola samo drauvne pelamo, za djesti valaun pa ostanejo pri nas. Gda njim trbej, te pridejo, si vzemejo pa nesejo domau, tej so vsigdar taši friški, kak če bi je te kopali.« - Prvin ste vi tö dosta več njiv delali, ka je zdaj s tejmi njivami? »Te njive smo zasadili z boričami, še dobro, ka smo tak naprajli, sto bi je zdaj obdelo, gda nika aska nejmaš. Prvin smo maro pa bitjé krmili, dapa zdaj že tau tö ne more. Zdaj vsakši v bauto dé, pa tam tjöjpi, ka ma trbej. Dosta je taši, šteri si še krompiče ne pripauvajo, pa nej parpou pa nej paradajs pa na svejta nika nej. Mi, kak vidiš, mamo malo prpla posajenoga pa malo paradajsa, pa tau dojda dvej družini, nej trbej k taumi velko njivo delati. Kukrco nej vrejdno posaditi, zato ka tisto sojke tak nagnauk podjejo, za vraga go ne moreš obraniti, leko‚ š delo, ka ’š sto.« - Kak tau, ka prvin nej bilau telko divjačine kak zdaj? »Te je zato nej bilau telko kvara na ednoj njivi, ka je dosta več njiv bilau nutposajeno kak zdaj. Te je vsepovsedik bilau malo kvara, pa se je tau razdelilo. Zdaj je samo tü pa tam kakša njiva posajena, pa če ta zablaudi divjačina, te cejlo njivo ufonda. Drügo pa tau, ka te je zato telko divjačine nej bilau kak zdaj.« - Kakšni pauv mate letos? »Letos je lejpo vse, lani je paradajs cejlak nanikoj prišo od dosta deža, vse je črni grato pa zagnilo. Letos je lejpo, kak paradajs tak parpou, na, bagaondli (krmna pesa) je letos fejst taposeno, zato ka nej bilau deža.« - Če tak gledamo, te je bauk-ša süča, kak gda dosta deža mamo. »Dostakrat je tak, gda je süča, te zato krompič nanikoj ne pride, kelko je, telko, dapa zdravi so.« - Pri vas tak vögleda, ka baude sto de tau kmetijo tadale pelo, zato ka vi plüg držite, vnuk traktor vozi, pravnuk pa že tö v traktora sedi. »Te mali gvüšno traktoroš baude, zato ka gda traktor vužgem, te je furt paulek.« - Ka mislite, če bi se splačalo doma gazdüvati, te bi več lüstva doma delalo? »Vejš ka je, če njivo škeš delati, te maro tö moraš meti, zato ka če ne gnojiš, te ne pauvaš tö nej.« - Kak vi gnojite njive, gda vi tö nejmate krav? »Tak, ka vsakšo tretjo leto tjöpimo gnoj, ovak nede, pa ovak ranč nika ne moreš pripauvati.« - Ka mislite, s čim bi se vrejdno bilau tü pri nas sparvlati? »Z gauštjov (gozdom) se splača, drügo vejn tak nej. Dapa töj edni še gauštjo ne spucajo. Mi vsakšo leto söjo, betežno pa ka je nej tava-laun, tisto vözrejžemo, zato ka v gauštji tö mora red biti, ovak ne raste tak, kak trbej, pa samo nanikoj pride.« - Vendel bači, vi ste se tridesetdrugoga leta naraudili, dapa dosta lejt bi leko dolazatajili. Vi ste v cejlom življenji fejst delali, pa leko ka vam je tau na hasek bilau, ka tak dobro vögledate? »Če človek dela, te lejta brž taodletijo. Dja sem dosta dobroga v življenji nej emo, furt sem dosta delo, dapa istino, nika ne morem prajti, meli smo zato vsigdar vse. Gda sem se dja oženo, na svejti sva nika nej mela z ženauv, eške edno postelo nej. Vse, ka zdaj mam, tau sem si s svojimi dvömi rokami zaslüžo.« Karči Holec Pufrni Vendel (Vendel Gašpar) Vnuk Zoli pa pravnuk Balaž, steri je trno rad na traktori Če so krumči vözorani, ji je ležej vtjüppobrati. Letos so krumči zdravi Pufrni so si dali napraviti taši plüg, s sterim se da krumpiče lepau vözorati. Na kejpi sta ob verti Vendeli njegva žena Mariška pa hči Marika Zakoj, zakoj? Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Sladko, sladko Mali Peter kakši den trno rad sladko gej. Najde pa se takši den tö, ka njemi sladko ne spadne najbole. Če si malo zbrodimo, je ranč takši, kak smo vsi drugi. Eden den se nam nika vidi, na drugi den nika vcejlak drugoga. Ja, v tejm je mali Peter vcejlak takši kak drugi lidgé. Samo v tejm je nej gnaki, ka niške tak ne vej spitavati, kak tou mali Pe-ter vej. »Ata, zakoj je zrejzancova župa nej sladka gé,« mali Peter pita brž po tistom, gda prvo žlico župe v lampe deje. »Takšo name ne spitavaj. Od župe ti mama leko kaj povej. Una go je küjala,« ata pri obedi nema velke vole gučati. »Mama, zakoj,« se mali Peter na mamo obrne. »Zakoj je zrejzancva župa nej sladka gé?« »Peter, takša župa ne more sladka biti,« mama žlico v talejri pisti. »Mi takšo šego mamo, ka ne gejmo sladke župe. Na vcejlak drugom tali svejta poznajo sladke župe. Mi zvejkšoga solene gejmo.« »Zakoj?« »Peter, leko najprva obed pogejmo pa mo se potejm od toga zgučavali,« mama žlico nazaj v rokou vzeme. Mali Peter tak brž gej, kak je tou eške nigdar nej naredo. Že je pojo, že spitava: »Zakoj? Zakoj bi meni gnes bole sladka župa dobro spadnola? Nej samo župa! Ge bi gnes sladko mesou zo, sladke špagete pa sladko stroušanco ranč tak.« »Leko, ka maš gnes sladki den. Tak se tou pravi, gda so komi sladko lüšta,« ata slejgen gra v lampe deje. »Depa, zakoj,« se mali Peter škraba za vüjo ranč tak, kak tou nejgvi ata dela. »Če eške pouniš, si včera pogače sploj nej škeu poglednoti. Si pravo, ka ti sladko nej žmano bilou. Vidiš, gnes pa je s teuv vcejlak ovak gé,« se še mama skur tö za vüjo začne škrabati. »Skrak mesa je ranč tak gé, kak s tejm tvojim sladkim. Kakši den bi samo mesau, mesau pa li samo mesau djo. Pride pa takši den, ka si na mesou ranč ne zbrodim. Tak tou je,« se eške bole za vüjo škrable. »Depa, zakoj ranč sladko?« »Zatoga volo, ka mlajši radi vse sladko pogejte,« mama šké skončati té guč. Leko bi ga skončala, depa nej s svojim sinom. Mali Peter šké vsigdar nikaj več. Doj s svojga stolca skoči, si na kolena od svojga ate sede. Ata tak ne more gesti, pogučava pa se zato leko. Vej pa mali Peter tou tak šké. »Eške itak bi rad vedo, zakoj? Zakoj ne more vse sladko biti? Ge bi trno veseli biu, če bi tak bilou,« mali Peter šké tejm sladkim pitanjom do kraja priti. Mama nika ne pravi. Gor stane, talejr vzeme. Nej ena nej dva, nut v talejr eno žlico cuk-ra siple. Vse tou na sto deje, mali Peter pa ata go samo gledata. Mama pa nika, vzeme šleferko pa dvej punivi nut v talejr vlegé. Župo z žlicov zmejša. »Na, sin moj, zdaj pa maš sladko župo!« Mali Peter gleda sladko župo, mamo gleda, ato tö. Trno pomalek žlico v rokou vzeme. Eške bole pomalek si puno žlico k lampam nesé. Najbole pomalek jo nut v lampe deje. Tak pomalek, kak jo doj požejra, je tou eške niške nej naredo. »Mama, dobra je ta sladka župa. Depa že sam se nadjo. Ne morem več gesti,« mali Peter ati doj s kolen skouči pa ga nega več. »Dobro! Župa leko zranje za obad ostane,« mama za njim krči. »Zranje več nemo emo sladki den. Zranje mo emo nej sladki den,« se čüje maloga Petra, potejm pa nika več. Miki Roš Fanke 2015 Letos, ko je Sekcija porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov slavila četrto leto delovanja, sem odstopila s funkcije vodje sekcije. Ker mladi Prekmurci niso našli druge osebe za to nalogo, smo se skupno odločili, da bomo od tu naprej sodelovali malce drugače. Tako smo se mladi z obeh strani meje ponovno povezali in sedaj sodelujeta Društvo porabske mladine in Klub prekmurskih študentov. Ne tako dolgo nazaj so naši kolegi iz Prekmurja izvajali prireditev z nazivom »Fanke«, ki je prva prekmurska študentska športna zabava. Fanke so nastale v zgodnjih poletnih mesecih leta 2012, ko so člani Kluba prekmurskih študentov nabirali ideje za poletni športni projekt, ki bi bil lociran v Prekmurju. Koncept novega dogodka so oblikovali skupaj z bazenskim kompleksom Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Letos se je ta dogodek odvijal 8. avgusta in smo se ga prvič udeležili tudi mladi iz Porabja. Nekatere članice našega društva so bile mnenja, da je ta program primeren za druženje s kolegi iz Prekmurja, za krepitev sodelovanja, hkrati pa nudi možnost za oddih. Dogodek se je začel ob 10. uri s turnirjem v odbojki na mivki in nogometu na milnici ter z druženjem na bazenih. Poleg tega so lahko mladi poskusili zorbing (nogomet v napihljivih žogah), ki je sedaj zelo v modi. Organizatorji so za ohladitev pripravili tudi vodne igre, in sicer atraktivne skoke v vodo ter ustvarjalni natečaj »Splavaj ali se potopi«. Program sta s svojimi neverjetnimi akrobacijami popestrila člana F&B Acrobatics. Za animacijski program in celodnevno zabavo pa je poskrbel DJ v sodelovanju s Collegium Mondial Travel. Martina Zakocs predsednica Društva porabske mladine Zorbing ali nogomet v napihljivih žogah Porabska dekleta, članice Društva porabske mladine VABILO PETEK, 28.08.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.10 VEM!, KVIZ, 9.55 DANES DOL, JUTRI GOR, SLOVENSKA NANIZANKA, 10.20 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 12.00 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT, ODDAJA TV MARIBOR, 12.20 10 DOMAČIH, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 PLATFORMA: MEDIJSKA ARHEOLOGIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KDO SI PA TI?, DOK. SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 AVA, RIKO, TEO, RIS., 18.05 OBLAKOV KRUHEK, RIS., 18.20 VRTIČKARJI, SLOVENSKA NAD., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA, 21.25 SLOVENSKI VALČEK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 SLOVENSKI VODNI KROG: BOROVNIŠČICA, DOK. NANIZANKA, 0.45 SLOVENCI V ITALIJI: ZADRUŽNE BANKE, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 ČEZ PLANKE - VIETNAM, 3.20 PLATFORMA: MEDIJSKA ARHEOLOGIJA, 4.00 SAM SEBASTIAN: ŠESTI ČUT: TINA PETELIN - MISS SLOVENIJE 2009, ODDAJA TV MARIBOR, 4.20 SLOVENSKI VALČEK 2015, 4.50 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2015, PETEK, 28.08.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 NAJBOLJŠE JUTRO, 12.35 SVIZEC, DOK. ODDAJA, 13.05 SLOVENCI V ITALIJI: ZADRUŽNE BANKE, 13.50 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 15.40 JUDO - SVETOVNO PRVENSTVO, 16.40 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 17.10 ZAČNIMO ZNOVA: DVOJKA, DVOJČICA, SLOVENSKA NANIZANKA, 17.45 ZVEZDANA, 18.15 POZABLJENI SLOVENCI: SLOVENEC SEM IN KDO JE VEČ - VIKTOR MURNIK, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 MEJE SVETA - VODNIK PO VESOLJU, ANGLEŠKA DOK. ODDAJA, 20.50 STARŠI V MANJŠINI (V.), ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.25 KINOTEKA: INGRID BERGMAN (IN ROBERTO ROSSELLINI) – OB 100-LETNICI ROJSTVA, 21.40 STROMBOLI, ITALIJANSKI FILM, 23.30 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2015, 0.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.25 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 3.20 JUDO - SVETOVNO PRVENSTVO, 4.05 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 29.08.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.10 KULTURNI VRHOVI: ŽEŽELJ NAD VINICO, DOKUMENTARNA SERIJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SLEDILI SO VOLKOVOM, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA O NARAVI, 14.30 GOZDOVI SLOVENIJE: MESTNI GOZD, DOKUMENTARNA SERIJA, 14.55 DOKTOR MARTIN (VI.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.50 AFRIKA – RANLJIVA CELINA, POLJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 18.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: PAVLOS IZ GRŠKE TRAKIJE, 18.35 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O PRESENETLJIVIH SESTRAH, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.05 OBLIKA STVARI, AMERIŠKI FILM, 21.40 VEČER V PALLADIUMU, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 LAIBACH - SPECTRE, KONCERT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.00 SLEDILI SO VOLKOVOM, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA O NARAVI, 2.50 ČEZ PLANKE: KOSOVO, 3.55 10 DOMAČIH, 4.30 ZVEZDANA, 5.10 POLETNA NOČ – PESMI POSVEČENE LJUBLJANI, SOBOTA, 29.08.2015, II. SPORED TVS 6.45 JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI ANSAMBLA FRANCA MIHELIČA, 9.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOVENSKA NANIZANKA, 11.30 SAMOSPEVI Z ANO PUSAR JERIČ (A. LAJOVIC, G. C. MENOTTI, F. LISZT), 12.30 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 15.15 JUDO - SVETOVNO PRVENSTVO, 16.10 KITAJSKA ZGODBA, ARGENTINSKI FILM, 17.50 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SRBIJA : SLOVENIJA, 20.00 POLETNA NOČ – PESMI POSVEČENE LJUBLJANI, 21.35 ZVEZDANA, 22.20 PRESREČNI, NORVEŠKI FILM, 23.45 TOČNO POPOLDNE, 0.40 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 3.25 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SRBIJA : SLOVENIJA, 5.00 JUDO - SVETOVNO PRVENSTVO, 5.45 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 30.08.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 KAPITAN SABLJEZOBI, VLADAR SEDMIH MORIJ, NORVEŠKA OTROŠKA NADALJEVANKA, 10.45 GRADIMO PRIJATELJSTVO, REPORTAŽNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 GRAŠKA GORA POJE IN IGRA 2015, 14.55 ZGODBA O BENNYJU GOODMANU, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.15 LOTSE, DOKUMENTARNI FILM, 18.10 NAŠI VRTOVI: BERTA PLACET, ANICA ROŠKAR, ŠOLASTA ŠTEFANEC, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.40 MUK: ZA SEVERNIM JELENOM, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA: LJUBI NE LJUBI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 20.30 TO NAŠE ŽIVLJENJE (II.), AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 21.30 INTERVJU: JOŠT JAKŠA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.50 OBLAST (III.): 29. DEL: RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, DANSKA NADALJEVANKA, 23.50 NEUKLONLJIVE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.55 MOZARTINE: BRINA NATAŠA ZUPANČIČ IN IRENA ROVTAR, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN ALPASLAN ERTÜNGEALP (G.TARTINI, C.P.E.BACH, F.MENDELSSOHN), 4.20 ORGLAVKA VERONIKA ROŠER IN GODALNI ORKESTER GŠ FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE, 5.25 TRANS KANADA: TORONTO - ST’JOHNS, DOKUMENTARNA SERIJA, NEDELJA, 30.08.2015, II. SPORED TVS 7.00 10 DOMAČIH, 7.30 TV-POROKA, 8.40 GLASBENA MATINEJA: V DUHU LJUDSKEGA IZROČILA ... 34. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL BELTINCI, 9.15 VRTIČKARJI, SLOVENSKA NADALJEVANKA, 12.30 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 14.45 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 15.50 OTO PESTNER - 40 LET, POSNETEK KONCERTA IZ LETA 2008, 18.00 SEDEM LET SKOMIN, AMERIŠKI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NA UTRIP SRCA: VLADIMIR HOROWITZ – ZADNJI ROMANTIK, NEMŠKI GLASBENO DOKUMENTARNI FILM, 21.30 TERRI, AMERIŠKI FILM, 23.10 NE SE HECAT’, 0.35 ARITMIČNI KONCERT - MOVEKNOWLEDGEMENT, 2.10 ATLETIKA - SVETOVNO PRVENSTVO, 4.15 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 31.08.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.25 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.35 VEM!, KVIZ, 12.20 DANES DOL, JUTRI GOR: ŽUPANSKE VOLITVE, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: RELIGIJE IN IDEOLOGIJE, 14.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: MLADI PASTIRJI JELENOV, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 ODPRTA KNJIGA: MILJENKO JERGOVIĆ: OČE, 16.40 DUHOVNI UTRIP: JEHOVOVE PRIČE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN: VSE ZA TISTI NASMEH, 17.55 NOVICE, 18.00 NUKI IN PRIJATELJI, RISANKA, 18.05 ČARLI IN LOLA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 20.55 ČEZ PLANKE – FLAMSKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ: SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.55 INFO-KANAL PONEDELJEK, 31.08.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.10 ČEZ PLANKE – MADŽARSKA, 12.05 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.45 JUTRANJI PROGRAM, 15.10 POLNOČNI KLUB: STRES V ŠOLSKIH KLOPEH, 16.20 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.20 MESTA PO MERI ČLOVEKA, DANSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.35 ZAČNIMO ZNOVA: JOHNNY - NADOMESTNI TONI, SLOVENSKA NANIZANKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 GRZIMEK: ŽIVLJENJE ZA ŽIVALI, NEMŠKA MINI-SERIJA, 21.30 VERA (III.): IZGUBLJENI SIN, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.00 KAJ SE JE ZGODILO Z ROBERTOM MUGABEJEM?, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 VEM!, KVIZ, 1.40 ŠPORT, 3.45 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 01.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 JUTRANJI PROGRAM, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.50 OBZORJA DUHA, 12.30 DANES DOL, JUTRI GOR: IN POTEM SVIZEC ZAVIJE ČOKOLADO, SLOVENSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ČEZ PLANKE - FLAMSKA, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE - KANAPÉ, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 ZDRAVJE SLOVENCEV: PARKINSONOVA BOLEZEN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 MOJ VRT IMA NAČRT: ZAKAJ PA?, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 OBLAKOV KRUHEK: POGREŠANI HLADILNIK, RISANKA, 18.10 KIOKA: PREGLED, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.50 POZABLJENI SLOVENCI: BRANIMIR TUMA, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: FRANČIŠKA PAVLIČ, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 DNEVNIK, 1.25 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFO-KANAL TOREK, 01.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.45 ČEZ PLANKE - BERLIN, LEIPZIG, DRESDEN - 25 LET NEMŠKE ENOTNOSTI, 11.40 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.20 JUTRANJI PROGRAM, 15.35 DOKUMENTARNI FELJTON, 16.00 GOOGLE IN SVETOVNA ENCIKLOPEDIJA, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.40 JUTRANJI PROGRAM - IZBOR KUHANJA, 18.30 ZAČNIMO ZNOVA: TONIJEVA NAJBOGATEJŠA IZKUŠNJA, SLOVENSKA NANIZANKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 BIG FOOT MAMA - TIST’ DAN V TEDNU, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 NAJ MUZIKA IGRA; TOMAŽ DOMICELJ, 22.30 V VSAKI ROKI PIŠTOLA, ŠPANSKI FILM, 0.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 VEM!, KVIZ, 2.10 ŠPORT, 4.10 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 02.09.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 7.00 JUTRANJI PROGRAM, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.50 UMETNI RAJ: SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL, 12.25 SLOVENE’S, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 MALE SIVE CELICE: OŠ BEŽIGRAD IN OŠ ŽELEZNIKI, KVIZ, 16.25 ZDRAVJE SLOVENCEV: OČESNE BOLEZNI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 PUJSEK BIBI: DEŽNIK, RISANKA, 18.10 BACEK JON: OBUJANJE SPOMINOV, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: MODRIS, LATVIJSKO-NEMŠKO-GRŠKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 NOVEMBER, TV-PRIREDBA DRAME V IZVEDBI SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL SREDA, 02.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.45 ČEZ PLANKE - KRIŽARJENJE PO BLIŽNJEM VZHODU, 11.40 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.10 JUTRANJI PROGRAM, 15.30 LOTSE, DOKUMENTARNI FILM, 16.35 SLOVENCI PO SVETU: ZGODBA O DRUŽINI ILAR, KI JE RAZPETA MED BRAZILIJO, NOVO ZELANDIJO IN ŠVICO, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.55 NAŠI VRTOVI: BERTA PLACET, ANICA ROŠKAR, ŠOLASTA ŠTEFANEC, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.40 JUTRANJI PROGRAM - IZBOR KUHANJA, 18.30 ZAČNIMO ZNOVA: TONI TONE, SLOVENSKA NANIZANKA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 15 LET SKUPINE BIG FOOT MAMA, 21.45 SLOVENSKI GLASBENI DNEVI - 30 LET GLASBE, GLASBENO DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.55 KO JE BJÖRK SREČALA ATTENBOROUGHA, ANGLEŠKI GLASBENI DOKUMENTARNI FILM, 22.45 SE ZGODI: OČETJE NA OBISKU, SLOVENSKA NANIZANKA, 23.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 VEM!, KVIZ, 0.30 ŠPORT, 2.30 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 03.09.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 JUTRANJI PROGRAM, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.25 NAFTA, VODA, PLIN, DOKUMENTARNI FELJTON, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.3 POZABLJENI SLOVENCI: BRANIMIR TUMA, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA - HATÁRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 ZDRAVJE SLOVENCEV: BIOLOŠKA ZDRAVILA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 LOJZEK: LOJZEK, NARIŠI MI RAKETO, RISANKA, 18.05 NUKI IN PRIJATELJI: NA LOVU ZA SONCEM, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE POLDI OBISKAL GRAD V OBLAKIH, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 MESTO, KI SE OZIRA V NEBO, IGRANO-DOKUMENTARNI FILM, 20.55 POZABLJENI SLOVENCI: IVAN REGEN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.25 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: 10 LET NOVIH ŠKOFIJ, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFO-KANAL ČETRTEK, 03.09.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.35 ČEZ PLANKE – VIETNAM, 11.30 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 12.15 JUTRANJI PROGRAM, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN: VSE ZA TISTI NASMEH, 16.10 DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 ZAVEDENI - RESNICA O NLP-JIH, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.25 KINO FOKUS, 18.40 ZAČNIMO ZNOVA: MAMINA ŽIVALA, SLOVENSKA NANIZANKA, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.55 ŠPORT, 20.35 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: BELGIJA:BIH, 22.40 15 LET SKUPINE BIG FOOT MAMA, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 VEM!, KVIZ, 1.10 NOGOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP 2016: BELGIJA:BIH, 3.20 ZABAVNI KANAL