1965
k*gi*f/0<3 *r m« S-P.O.. Sydfi*y, for trartsmiuion by por
at 0 pmriodicst
MISLI
K NAPOVEDANEMU “BARAGOVANJU” MED NAMI V TEH i«j DVEH MESECIH SPADA TUDI NABAVA V AVSTRALIJI $ NEZNANE KNJIGE Z NASLOVOM:
A
A
A
A
A
$
A
$
A
>;
'M
>:
>;
A
A
A
A
A
♦
A
A
A
A
A
A
A
A
A
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
★
Ustanovljen leta 1952 ★
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St., Point Piper.
Tel.: FM 1525
★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej
★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094.
B R E N
O
BARAGU
Sestavil dr. Filip Žakelj v Argentini Vsebuje opis življenja P' H ugona, frančiškana
$ IN NJEGOVO VELIKO DELO ZA SPOZNAVANJE ŠKOFA >; BARAGA IN NJEGOVEGA SVETNIŠKEGA ŽIVLJENJA.
>]	V	si izvodi za avstralski knjižni trg imajo avtogram zlaton*a*
J nika p. Bernarda.
CENA EN FUNT Naročajte pri MISLIH
NADALJE PRIPOROČAMO:
NARTE VELIKONJA:	LJUDJE Zbirka krajših povesi'
Založila Sl. Kult. Akcija v Argentini. — Vezana 30 šil, neveZ&nS 20. Poštnina 2 šil.
ANTON TRSTENJAK:	ČLOVEK V STISKI-"
Polna primerov, kako si lahko iz stiske, predvsem, duševne, s8iS pomagaš. Nevezana 10 šil, poštnina 1 šil.
MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1'®" (2 šil. poštnina).
A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knji#1 je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo zgodovinska knjiga stane £ 1-0-0.
IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W.
Krsti
Andrej Gerard Konda, North Strathfield. Oče Anton, mati Anica r. Redek. Botra: Martina in Martino Konda sta zastopala Stanko Šušteršič in Elizabeta Bevedge — 2. maja 1965.
Marijan Mencigar, Cronulla. Oče Jožef, mati Vilma r. Novak. Botrovala Anton Mencigar in Marija Bokan — 16. maja 1965.
Poroke
Otilio Siavle, Grgar pri Novi Gorici, in Marija Negulič, Vlašiči, Opatija. Priči sta bila Štefan in Silva Savle — 9. maja 1965.
Alojz Grželj ml., Hrušica, in Jerica Žakelj, Godovič. Priči sta bila Dušan Grželj in Marta čuk — 15. maja 1965.
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
£4-0-0:	Dušan Lajovic;	£3-0-0:	Vinko
Jakob Kuhar;
£2-0-0: Frank Hribar, Anton Bme;
£1-0-0: Jože Ficko, Marija Urbas, Jožef pančič, Matija Merlak, Danila Pavič, Ferdo S#® har, Stanko	Fabiančič, Jože	Wonk,	Stane Pla«n’ ’
£0-10-0	Angela Brala,	Anton	Šajn,	1A>^
Tušek, Franc Danev, Jože Kordiš, Janez Zust«
£0-6-0: Neimenovan.
ZA P.	PODER2AJA: £5-0-0:	Anton	P0^
Ivan Kobal; £2-0-0: Jože Grilj, Marija Habor, j rija Stok; £0-10-0: Ivanka Zuodar, Ivanka
Prisrčna hvala vsem in Bog povrni. pa v opomin: Odprta noč in dan so SKLAD vrata!
lET0 XIV.
JUNE 1965
ŠTEV. 6
VSAKA MAŠA JE ZLATA - IN ŠE VEČ
P. Bernard Ambrožič, zlatomašnik.
tn Naj bo MAŠA še TAKO PREPROSTA, sanj a> skrita, neznana, njena notranja vrednost
i,.	^ manjša kot jo ima najslovesnejša in daleč tria'ej. naP°vedovana papeževa. Resnična vrednost sj . v tem, da prikliče na oltar živega Kristu-tav!n daje človeku v dušno hrano. Naj jo op-ipf' kdorkoli, ki je v duhovnika posvečen, naj jo i^.^* v takih ali drugačnih okoliščinah, maša je
^ veliko resnico žal preradi pozabljamo. Za-Postanemo pozorni, če se kje napoveduje no-(j/ srebrna, zlata, biserna maša. Takim mašam
10	bleščeče naslove, kakor da se ne zavedava? niti za najbolj “preprosto” mašo v člo-bj je,n jeziku nimamo dovolj lepega prilastka, ki nJim izrazili njeno notranjo vrednost.
Po a Je vendar kljub temu — ali prav zato — n^^ljivo, da se nam zde nove, srebrne, zlate itd. ■>% ^0sebne pozornosti vredne. Smo pač ljudje, tj vsakovrstne človečnosti, ne prav nazadnje le j nam vsakdanje stvari postanejo nezanimive, 24| “v°lj cenjene, kar naravnost neupoštevane, i^. a se le prepogosto tako vedemo tudi napram Id^1' kakšna izredna maša z nenavadnim prila3t-W."~ na primer “zlata” — nam spet pokliče v H^ln Msti intimen občutek, ki bi ga misel na morala zbuditi v nas vedno in povsod.
Pričo tega spoznanja sem se odločil, da list *!ate ne	tiho	mimo	letošnje in tukajšnje
maše, čeprav bi pod uredništvom samega
zlatomašnika to lahko napravil. Nič ne dvomim, da bo veliki večini bralcev in bralk ustreženo. Tisti ki so vam MISLI že brez tega vse “prepo-božne” boste pa že tudi brez posebne škode prelistali pričujočo številko, saj se zdite sami sebi dovolj utrjeni zoper nalezljivost “pobožnosti.”
Da sem se za to odločil, je prav posebno vplivala razvijajoča se zadeva okoli našega oltarnega kandidata škofa Baraga. Prav letos se je povzpela do uraiinega škofijskega priznanja v Ameriki, prav letos jo je nadškof dr. Pogačnik doma spet poklical v novo življenje po zelo lahko razumljivem zastanku v preteklih 25 letih. Kot ustanovitelj Baragove Zveze, ki je pred 35 leti prva sprožila resno gibanje za Baragovo beatifikacijo, si ne morem kaj, da ne bi jemal teh dejstev za prav res nebeški zlatomašniški dar.
Zato naj se vrši vse “slavje” v zvezi z mojo zlato mašo v znamenju BARAGOVANJA. Po ustanovitvi Baragove Zveze smo v Ameriki kar naprej “baragovali”, dokler nam druga svetovna ni vzela sape. Pa dajmo letos nekoliko “pobaragova-ti” tudi v Avstraliji — in morda na našo pobudo še kje.
Več na nadaljnjih straneh pričujoče številke MISLI. Da bo vse tako, kot je uredniku prav, daje oblastni možakar o vsem tem besedo edinole
—	sebi. Občudujte njegovo širokogrudnost! Par-don! “Pravopis” to besedo obsoja. Zapisati je treba: širokosrčnost!
L
PA JE KAR MINILO PETDESET LET
P. Bernard OFM
PRAV TAKO KOT LETOS so bili razvrščeni dnevi v tednih leta 1915. God sv. Pavlina je padel na torek 22. junija. Znameniti ljubljanskih škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je v svoji stolnici posvečeval nove duhovnike. Med njimi sem klečal in prejel posvečenje tudi jaz. Bili smo trije frančiškani med lepim številom škofijskih.
Škof dr. Anton B. Jeglič
Naslednjo nedeljo, 27. dan v mesecu, sem na Dobrovi blizu Ljubljane zapel svojo novo mašo. Bila je ob desetih namesto redne “druge” farne maše, torej vse kot po navadi, le mašnik in pridigar sta bila nenavadna. Nekaj nenavadnega je bilo tudi to, da smo slišali grmenje topov od ne preveč oddaljenega zahoda. Dejali so, da Italijani obstreljujejo Sveto Goro, Ne morem reči, da je bilo to za tisti čas popolnoma točno. Seveda pa vemo, da so kak mesec prej Italijani napovedali Avstriji vojno in kaj kmalu začeli užigati svoje kanone. Ne morem reči, koliko dni ali tednov poprej se je že slišalo grmenje kanonov prav na Dobrovo, vsekako so se pa ljudje tudi temu privadili in jih jo to grmenje pretresalo skozi več let.
Zaradi vojnih časov in težav v tej zvezi ni moje nove maše spremljala nikaka zunanja slovesnost. Ljudstvo je po maši odšlo domov, jaz pa v spremstvu najbližjih sorodnikov v župnišče na obed. Bila sta z mano oče in mati, od bratov in sester — šest vseh skupaj — pa niti niso bili vsi. Popoldne smo še opravili litanije in blagoslov, pa je bilo končano.
Novomašni pridigar
Bil je moj bivši profesor v bogoslovju, fr®B čiškan p. Hugo Bren, doma s Svete Gore nad LiW°' Kot splošno priznan odličen govoi’nik je svojo 118 logo sijajno opravil. Govoril je o pomenu duh0’' niškega poklica. Še vem, kako so mi pozneje D° rovčani pravili, da se jim je med pridigo “in^V storilo”. Do takrat nisem vedel, da je ta izra* našem kraju znan. Jaz sem ga poznal samo knjig. Kar ponosen sem bil na Dobrovčane, da sf znali mojega novomašnega pridigarja tako ževno” pohvaliti .
P. Hugo Bren je bil v raznih pogledih izteiet človek. Pet let po moji novi maši je odšel V A®6" riko med ondotne Slovence in je poleg obilni drugega dela svojim rojakom na novo odkril ye likega rojaka škofa Friderika Baraga, ZIlunH‘ri: ga misijonarja med Indijanci in neugnanega * ,a turnega delavca. Potekalo je šele šesto desetih' od Baragove smrti, pa je bil v domovini in *zS5 ljenstvu že prilično pozabljen. Dokaj drobna ga o njem je izšla v domovini kmalu po nje#°. smrti, a je bila že redka. Enako druga, ki Je sovala njega in z njim drugega velikega naselP moža, Ignacija Knobleharja, pionirja vere in clV* lizacije v današnjem Sudanu v Afriki. Med &rtl* riškimi Slovenci se je pojavljalo Baragove 'nie -naslovih raznih društev in podobno, kaj pa ta nl *
■
Cerkev Marije Vnebovzete na Dobrot*
P 'fty
prav pomeni Slovencem, Amerikancem svetu sploh, tega se je malokdo živo zavedal. 'P. Hugo je začel orati ledino na polju Bara-atlJa. Raziskoval je zgodovinske vire in pošiljal ‘sk odkritje za odkritjem. Po njegovi smrti je stl zaP*sa^: “Kdor bi hoteel vedeti, kaj vse je P. Hugo za povzdigo Baraga na oltar, bo sap,a' ^reb*®kati vse liste, kamor je p. Hugo pi-
•	— Vemo pa, da je p. Hugo pisal skoraj v rat ^0Venske liste v domovini in tujini, ki so tak-k	Danes že pozabljamo, da je tega tis-
v tistih časih — nič koliko! hil	sem>	da Je P- Hugo Baraga na novo od-
,, ®*ovencem. Posredno ga je prav tako na novo r" Amerikancem Pridobil je namreč za Bara-i 0 stvar amerikanskega Slovenca inženirja Jo-Gregoriča, ki se je ves posvetil Baragovi za-j 1 >n v angleškem jeziku pisal o Baragu. Gle-^ ^merikancev lahko namreč rečem skoraj isto, veljajo o Slovencih. Imeli so v svojem je-j vsaj dve kar veliki knjigi o Baragu — eno sPisal Nemec Vervviest, frančiškan, drugo Slo-ee župnik Režek. Pa sta bili obe že precej farani ”, novega študija se ni nihče loteval. ,teag°ričevo delo v tej smeri je tudi med Ame-nci vzbudilo novo zanimanje za Baraga. Po-še, ko se je ustanovila BARAGOVA ZVE-ln nam je uspelo, da jo je po nekaj letili no prevzela od nas ameriška škofija v Mar-C ’ ki jo je prav Baraga ustanovil in bil njen ^ škof.
Za p Hugonom v Ameriko
2a let pozneje — 1925 — je prišel čas tudi t^°j° selitev v Ameriko. Kar kmalu sem bil po-Jeri v Hugonovo zanimanje za Barago. Prižig 1 da sem do takrat tako malo vedel o njem, Pr>bližno vsak drug poprečen Slovenec. Bral bral sem Hugonove članke o Baragu in po-s«in Za^e^ tuc^ sam' S. p. Hugonom in drugimi u£ibal, kaj bi bilo treba storiti, da se ta reč let ne*cak° organizira. Pa je poteklo zopet pet Spr ( nezavedna “petletka” nas je kar zvesto jvernljala!) in prišlo je do ustanovitve Baragove ^2e (leta 1930.) S tem je bilo kljub številnim oviram nadaljevanje dela za Baragovo 6Vo zagotovljeno.
P. Hugo je umrl v Rimu
Ameriki ni ostal do smrti. Vrnil se je bil v °yin°J podrobnosti nas na tem mestu ne za-Druga svetovna vojna ga je nekako za ^a v Rim in tam je kaj kmalu zablestel $tv nova zvezda v frančiškanskem znan-6tlem in redovniškem svetu. Izvolili so ga za V   _______________ N
svetovalca pri centralnem vodstvu franščiškan-skega reda in je bil nekaj let našemu redu to, kar je bil — toda skozi neprimerno daljšo dobo — za jezuite drug znamenit Slovenec: P. Anton Prešeren. Bila sta tudi velika osebna prijatelja in neugnana sodelavca za pomoč sloveenskim beguncem, ki so med vojno in po vojni polnili Rim. Pač jih ni malo še danes med izseljenci, ki se poleg p. Antona Prešerna z iskreno hvaležnostjo spomin-njajo tudi p. Hugona Brena.
P. Hugo Bren malo pred smrtjo
Umrl pa je p. Hugo — vse življenje bolehen
—	celih 12 let pred p. Prešernom. Življenje se mu je izteklo na praznik Brezmadežne leta 1953. Dočakal je kljub vsemu svojih 72 let in tri dni.
Moja “»rebrna” maša
Ko že govorim o svoji novi in zlati maši, naj povem še zanimivost o srebrni. Seveda je bilo to leta 1940.
Spet je bila vojska, vsaj v Evropi. Amerika še ni bila vanjo zapletena vojaško, idejno in diplomatsko pa že. Poročila z evropskih bojišč in ugibanje, kdaj bo tudi Ameriko zadela njena naloga v tej vojni, so bila v ospredju vsega našega zanimanja. Grozote Dunkirka so nam bile v kosteh. Prav nič čudno ni, da se — skoraj bi rekel: z mano vred — nihče ni spomnil mojega majhnega “jubileja”.
Prav V juniju sem bil na misijonu v San Franciscu in v drugi polovici meseca sem se vračal nazaj proti Lemontu. Med potjo sem napravljal postaje v večjih naselbinah z namenom, da obiščem nekaj zvestih naročnikov na naš list Ave Maria.
MOJA
ZLATA
MASA
P. Bernard Ambrožič
V	TRETJE GRE RADO, trdi vsem znana slovenska rečenica. Ne da bi hotel kakšno prazno vero pripisovati temu “pregovoru”, mi vendar ne-hode prihaja na misel. Tudi letos je svetovni položaj čudno napet. Naprej in naprej slišimo o nevarnosti, da se zapletemo v “tretjo”. ... In prav na “tretjem” kontinentu se bliža v takem vojnem vzdušju moj tretji mašniški “jubilej” . . . Toda pustimo to in ne natikajmo si preveč črnih očal. Upajmo, da se iz sedanje “mrzle” ne bo izcimilo kaj — vročega. . .
Hotel sem pač naglasiti, da tudi za mojo zlato mašo ne bo nič posebne slovesnosti. Glavni vzrok ni to, kar sem pravkar omenil. Nekaj drugega mi je v glavi in srcu.
Vem vsaj o mojih duhovnih sobratih, da so pričakovali, menda celo že snovali, nekako izredno slovesnost v neki cerkvi in potem v dvorani. To sem hvaležno odklonil. Lahko bi se zgodilo,
da prav tisti — zlasti od daleč — ne bi mogli pn°’ ki najbolj žellim skupaj z njimi opraviti zahval110 službo božjo in jim podeliti zlatomašniški blag05 lov. To so tisti, ki se redno ali vsaj po možn°s večkrat udeležujejo slovenske službe božje na_° ločenih krajih. Zaslužijo, da jim gre zlatomaš11'-naproti, ne da jih vabi nekam v centralo in j'^_ tem posebej obremenjuje. Morda bo s to S1 pridobil še druge, da se bodo zavedeli važn' slovenske službe božje, ki se na določene nedelj vrši v njihovi bližini. . .
Torej ves program za zlati mašniški jubi^ naj bo tak:
Na cian petdesete obletnice mašniškega P0*’ večenja v ljubljanski stolnici, to je v torek * '
>**
*
junija, bo prava “zlata maša” v sestrski kap'
icli
na Point Piperju. Ob navadni jutranji uri
kot
vsak dan. Je tudi sicer najbolj primerno, da Je čim manj raztreseenosti tak dan.
Bernard na novi maši nečaka Lojza v Torontu leta 1955
Ponovitev — večkrat
Naslednje nedelje bo zlata maša ponovljeIj* z nekolikšno slovesnostjo za rojake v več kr®J in v sledečem redu:
Nedelja 27. junija (točna obletnica nove n':i še četrta v mesecu):
Sydney, St. Patrick ob 10:30.
Villawood, cerkev Srca Jezusovega, Car»v,> tha St., ob 3:00 POPOLDNE
♦	T
”	Dopoldne to nedeljo v Villawoodu ^
• * Gurney Rd. ne bo naše maše. Ne more biti ” dveh krajih istočasno. Poleg tega bo lepše,
" bomo za spremembo v mični farni cerkvi.
« ►
::	CARAWATHA Road je v kotu blizu
l	žišča Liverpool (Hume Hmay) in WooHv»lJe
•• cest. (Gregory mapa št. 52, G 16) Od postaje| .. Villawood je bliže kot na Gumey Rd. S " H\vay je treba zaviti na Derinbong in poten1 •• na Belar ulico, z Woodvilla pa na Binna Burr® in Belar, pa ste tam.
Nedelja 4. julija (prva v mesecui:
f
Croydon Park, sv. Janez, ob 10:30 Blacktown, St. Patrick, ob 3:00 POPOLD-
DNE
**++++<++++++++. ♦♦♦♦♦♦♦
« .	* ►
Tudi v Blacktownu dopoldne ne bo maše za •• ., nas> zato bo pa popoldne v farni cerkvi, ne v ..
stari, kot po navadi. Ker tudi to nedeljo ” ;ne morem biti istočasno v Croydon Parku in ••
•	®lacktownu, je bilo treba napraviti to spre- i ' | ®embo, ali pa odlložiti na prvo nedeljo v av-' pstu, pa takrat bo zlata maša že preveč •;
• Grabljena” ...
’ . * ■> -
Območje Blacktovvna za udeležbo rojakov ‘ ‘ '■Pri slovenski službi božji je dokaj obširno — "
• Vsai do polovice cerkev sv. Patricka lahko • • .^Polnimo. In popoldne ob 3.00 je kaj pri-” ’ Praven čas.	* ’
   "
Nedelja 11. julija (druga v mesecu):
VVollongong (katedrala) ob 5. zvečer kot po navadi
Nedelja 18. julija:
Leichhardt, sv. Jožef, ob 10:30, kot DO navadi.
HAMILTON — NEWCASTLE
* ►	, ,
» >	, ,
Ker želim obdržati za svoj zlatomašniški .. ” obisk povsod nedelje, ki so določene za redno ” "slovensko službo božjo, pri vas je pa za to • • ■ • določena vsaka peta v mesecu, se bomo videli, .. '! če Bog da, šele 29. avgusta. Seveda zvečer. Bo ", ’ ” ‘ takrat se bo dan že nekoliko podaljšal, lahko • •
-	• boste prišli skupaj brez bakel, ki so nam ne- ■ -.. koč v domovini svetile na poti k polnočnici. ] ’ ' [ Vrh tega bo tisto nedeljo ravno devet let, *■ ” odkar sva vas s p. Bazilijem prvič obiskala in «►
•	> je bila za vas prva slovenska služba božja —
11	pač pa takrat v Mayfieldu, saj nekateri še [ y niste pozabili. Pridite vsi!
Rebrna	(s str. 163)
Na dan 25letnice posvečenja v ljubljanski n|ci sem šel maševat v slovensko cerkev sv. ^žine v Kansas City-ju Kansas. Župnik Gni-j a me je lepo sprejel in me peljal v cerkev. Bila p0VSa v črno oblečena, ker se je imel vršiti kmalu
2	*'sti uri zelo slovesen pogreb z veliko mašo rajnega. Župnik mi je rekel, naj kar hitro vza-l ^e pripravljen črni plašč in opravim mašo
*	obotavljanja, da ne bom delal napotja polnim slovenostim . . v v Mal0 čudna bi bila taka moja “srebrna” maša ^cniem plašču, sem si mislil, in ni kazalo druge-
I	’ ^ot župniku (danes župnikuje v Pueblu, Co-■) zaupati, zakaj si želim belo mašno opravo. Dal Pregovoriti, poiskal mi je bel plašč, pa sem šel ^.sevat k stranskemu oltarju. Tudi ministranta va|Je nekje ujel, pa je bilo. Komaj sem odmaše-^ ’ ,Se je začela cerkev polniti za pogrebno ma-Jaz sem pa na tihem odšel, de] 25Ietn'c0 nove maše — 27. junija, bil je 8oti°Vn'k — sem ^ pr’ ®v- Štefanu v Minne-CTa™ je župnikoval moj bratranec Janez Tro-’ nečak četrtega slovenskega škofa v Ameri-ro’ a^oba Trobca. Povedal mi je, da bo tisto jut-i8n?naseval za škofa in me prosil, naj tudi jaz J Mašujem, ko sem ravno spet enkrat tako blizn
njegovega groba. Še dolar mi je ponujal za mašo.
Spet sem bil v zadregi. Mislil sem si, da na tak dan vendar moram maševati po svojem namenu — v zahvalo — bratrančevo prošnjo sem odklonil. Bil je zelo nezadovoljen in me je kar čedno ozmerjal. Zakaj sem se mu uprl, nisem hotel povedati. Bil sem pri njegovi maši in on je ostal pri moji. Po maši sem se mu zahvalil, da je bil za “svata” pri moji srebrni — vzelo mu je sapo, jaz sem se pa smejal. Brž je začel delati načrte, kako bomo naslednjo nedeljo slovesno praznovali, toda jaz sem moral oditi še tisti dan in vse je padlo
v vodo. Bratranec je bil hud, maščeval se je nad mano s tem, da je o mojem “jubileju” lepo molčal.
Prav tako lepo smo molčali vsi drugi — če se je sploh še kdo poleg mene in omenjenih dveh župnikov obletnice zavedal. Smejal sem se pa spet naslednje leto 1941. Dobil sem v roke list “CVETJE” iz domovine, ki mu je bil takrat urednik p. Hugo Bren. Zdi se mi, da je bila prav zadnja številka, preden so Nemci listu zavili vrat. Tam mi je p. Hugo napisal čestitke za srebrno mašo, češ da jo bom praznoval tisto leto v juniju!' Lep dokaz, koliko zmešnjav je ustvarilo vojno in predvojno vzdušje, da je tako briljanten mož pozabil, kdaj je bil na moji novi maši za pridigarja. . .
*	NO, ZDAJ SMO SE PA PRI ZIDAVI dvorane in cerkvice že premaknili z mrtve točke. ZAČELI SMO. V soboto dne 29. maja so pripeljali stroj, ki je kopal in oral in porival zemljo ter jo naklladal na tovorne avtomobile. Prijetno je bilo slišati njegovo ropotanje (če so tega mnenja bili tudi sosedi, ne bom rekel. . .), ki se je razlegalo okrog Baragovega doma vso nedeljo, po nedeljek in torek, končalo pa se je v sredo 2. junija okrog poldne. Odpeljali so preko 2000 kvadratnih jardov zemlje. Vozili so jo na golf-igrišče v North Kew, kjer so nam jo odkupili ter bomo s tem denarjem — kot je podobno — pokrili večino stroškov izkopavanja.
Prisrčna zahvala g. Karlu Čolniku, ki je vodil vsa začetna dela, kakor tudi vsem rojakom-voz-nikom, ki so vso nedeljo pridno vozili. Posebna knjiga beleži vse, kar kdo za našo bodočo cerkvico napravi. Tako bodo vsi podatki in računi v Spominski knjigi, ki jo bomo izdali ob otvoritvi.
Pred izidom te številke bosta glavna gradbenika A. Markič in R. Koločni premerila prostor in začeli bomo kopati temelje. Naš stric Toni in Franc Vrabec (moj adelaidski ministrant in mež-nar, ki se je nedavno premestil v Melbourne,) pa že urejata bivši kokošnjak v barako za orodje ter delavnico. Tudi Škrabov oča, ki je pred nekaj tedni prišel iz Argentine k svojemu sinu in hčerki, naš novi sosed, je kar sleherni dan pri nas. Zdaj bo dela vedno dovolj.
★	Denarja imamo za našo cerkvico danes £6,130-15-9. V tej vsoti so vštete bančne obresti zadnjega leta, ki so nam prinesle kar lepo številko £123-1-9. Nisem pa še prištel čistega dobička igre “Prisegam”, ker še ne vemo točno, koliko je bilo stroškov.
Zdaj bomo začeli nabavljati gradbeni material in bo zbrani denar kar hitro kopnel. Bog daj, da ne prehitro! Zato se ponovno obračam na vse rojake, ki se še niso pridružili darovalcem: še je
čas, da pokažete svojo krščansko zavest. Za s' herni dar se že vnaprej iskreno zahvaljujem!
+ Omenil sem že igro “Prisegam”. zahvala učiteljici Anici Srnec in vsem igr®"® ter pomagačem, da je predstava tako lepo usp^. la. Zahvala ne samo zaradi tega, ker je bil c dobiček po nesebičnih željah prirediteljev usnjen naši cerkvici (za Marijin oltar), ampak zato, ker smo melbournski Slovenci spet d°z'
li	tako lep kulturni večer. O, kako nam te duhovne hrane! šele ob takihle večerih se pet resno zavemo, kako pogrešamo kulturnih P reditev. Predstava je doživela velik uspeh 11	|
topajoče so nas vse prijetno presenetile. N'1* , namena pisati kritike, pa tudi ne laskavih P° posameznim igralkam, eno pa iz srca pri&n , Bilo je lepo in vsem še enkrat iskrena zahv Vsi gledalci so odhajali na svoje domove zelo * zadovoljni! Še več takih prireditev! Hvala “	j
društvu za posojene zavese!1	,	[
Prav je imel p. Odilo, ki je spregovoril 11 besed za začetek in konec predstave, ko je ^ šal: “Kje pa so fantje? Kje so moški? SPet nas ženske pognale v kozji i'og. . .”
*	Naj že kar zdaj povem, ko ravno £°v<^, o igri, da so igralke sklenile iti gostovat *• j Geelong. Hočejo dati tudi geelongskim Slovenc priliko, da vidijo igro “Prisegam”.
če bo vse prav z rezervacijo dvorane, ra v Geelongu v St. Andrew’s Hall (tam igrali tudi Kekca in Mojco) drugo nedeljo ^ .. liju (dne 11. julija) obtreh popoldne.	.jjj
čani boste še posebej obveščeni, zlasti v slo f kake spremembe v datumu. Pridite pa goto'10 čim večjem številu!
+ Dne 13. maja sta si pred Marijo *°J\. j« obljubila zakonsko zvestobo Janez Petkovi
‘Vana Kovačič, ki je nedavno dospela iz domovi ne- ženin je iz Godoviča (župnija Srednja Ka-H°9*lja), nevesta pa iz Spodnje Idrije. — V naši Pelici je bila poroka tudi dne 29. maja: Ivan ar*č je dobil za ženko Irmo Pozvek. Ivan je do-1114 >z Mršeče vasi, župnija Škocjan pri Novem mestu, Irma pa od Sv. Jurija v Prekmurju, žup-ni^a Rogaševci. — Dne 5. junija je bila poroka v j*rkvi sv. Janeza v East Melbournu: Ludvik Ster-> doma iz Kozarišča (župnija Stari trg) je rekel a svoji izbranki, Rozini Žižek, doma iz Velike . ane v Prekmurju. Ludvik in Rozina, oba po-na plošči, ki jo je izdal pevski zbor “Triglav”. °2ina je tudi naša cerkvena pevka, rada je poma-učiteljici Anici pri Slomškovi šoli, zlasti pri rskih nastopih, pri igri “Prisegam” je pa tudi nastopila. — Poroko smo imeli v maju tudi Adelaidi. George, edinec znane Kvedrove dru-v Woodville, je stopil v zakonski jarem. Za |..nko je dobil Eddo Citti, rojeno v Lucci v Ita-, George je bil rojen v Idriji. Poročila sta se ”e 22. maja v Lockleys.
*	V Adelaidi smo imeli tudi srebrno poroko. Zn ali srno j° v Royal Parku v soboto 22. maja.
Naila Šajnova očka in mama Anton in Julijana r ^ , iz Knežaka sta se zableščala v srebru.. Veli
0	^ spominov, ko danes gledata nazaj, zlasti na
i,,e?ana vojnih grozot. Pa se je vse lepo rešilo , °°g daj našima srebrnima poročencema doča-a ’ tudi zlato poroko!!
. * Med krsti najprej omenim Friderika Draga, 5va Viktorja Kolmaniča in Katarine r. Mulej, je bil 7. marca v Norlane, Geelong. — iti j e'aidi se je povečala družnica Ignaca Ahlina l^.ti r. Plautz v Rosewater: Rose Marie je bila ri5.C(^'a 9. maja. — Dne 15. maja sta bila pri Ma-niagaj dva krsta: Tanja je hčerka Rudija
Jak	uv“	,allJ“ jc	‘“"‘j”
pa !etiča in Emilije r. Iskra, North Altona, Edo
p Je sinko Ivana Hrvatina in Slavice r. Ladovac, otgcray pa tudi vsi ostali krsti so bili na avs-[f 'h Brezjah: 16. maja je oblila krstna voda f Ano, hčerko Antona Ludvika in Frančiške jo atur> Moonee Ponds, 22 maja pa Mileno Mariji hčerko Martina Recek in Katarine r. Zver, y ’ ^Ibans. — Dne 23. maja so prinesli h krstu ^nico, hčerko Alojza Zorka in Štefanije r. Sfj *s°Vec, North Fitzroy. — Dne 29. maja je bil jrv na vrsti fantek: Ivo Jožef bodo klicali sinka p. v Peršiča in Zorice r. Ušaj, Thombury. —
★	V maju smo imeli večkrat šmarnice. Kapelica se kar napolni in petje doni, da se stekla stresejo v oknih. Res lepo domače je na avstralskih Brezjah. Kdor pride enkrat ali dvakrat, bo še prišel. Povejte še drugim o našem centru in pripeljite s seboj tudi take, ki še niso poromali k Mariji Pomagaj! — Je še kaj pevcev med rojaki po Melbournu? Pevski zbor vadi pod vodstvom p. Ociila vsako sredo zvečer v Baragovem domu. Vsi z dobrimi glasovi vabljeni!
*	Zadnjič sem omenil smrtno nesrečo, ki je na velikonočni ponedeljek zahtevala življenje slovenske žene in matere Stane Čušin iz Bell Parka. Pokojna Stana r. Forčič je bila rojena 20. marca 1932 v vasi Preserje, župnija Komen. Iz Trsta se je odravila v Avstralijo, kamor je dospela z ladjo dne 15. decembra 1953. Leta 1954 se je poročila s Fr. čišinom iz Kobarida. Po treh letih sta si kupila domek v Bell Parku (Geelong), kjer sta živela mirno in srečno življenje ob svojih otrocih Aleksandru in Kristini, čušinovi družini še enkrat iskreno sožalje!
★	Eno stvar bi še rad pojasnil: glede nedeljskega dela pri cerkvici. Že srečujemo rojake, ki se spotikajo če kdo obljubi nekaj svojih prostih nedeljskih ur za gradnjo naše cerkve. Treba je razumeti, da je velika razlika med nedeljskim delom za dobiček in med brezplačno pomočjo bližnjemu v potrebi. Prvo je proti božji postavi, drugo pa je dobro delo in ima v božjih očeh svojo vrednost, še toliko večjo, če gre delo naravnost Bogu v čast, kot je gradnja cerkve, hiše božje. Tako uči Cerkev od vsega početka in ni še nikoli branila pomagati bližnjemu. Pa tudi sto in sto cerkva in dobrodelnih ustanov po širnem svetu je zraslo s prostovoljnim in brezplačnim delom ob prostih dneh, vključno nedelje.
Toliko v razlago. Ne rečem, da bomo gradili vse nedelje, ker vem, da je človek potreben počitka. če bo pa kdaj treba zagrabiti za delo tudi na nedeljo, ker drugače ne bo mogoče, naj nihče ne poskuša biti bolj svet in pobožen kot Cerkev sama in njeno vodstvo, ki božje zakone uči in razlaga že dolga stoletja.
je zaključila krste 30. maja in sicer Mi-\v' ^erka Franja Vadnjala in Drage r. Hrvatin, °ndale Heights.
V	ŠKALAH PRI VELENJU so izkopali ostanke ogromnih živali, ki so živele v slovenskih krajih pred dvema milijonoma leti. Imena teh živali niso znana, ker takrat ljudi tam še ni bilo, tudi Slovencev ne. . .
JURIJ KOZJAK
Josip Jurčič
PETNAJSTO POGLAVJE (Zaključek)
KAZEN VELIKIH VRAT DRŽALA SO V KLOŠTER še majhna podzemeljska z velikega vrta, pa v skriven kotič v kloštru. Toda nihče ni vedel za ta vhod razen opata in nekaterih menihov. Zdaj opata ni bilo, menihov večidel tudi ne, zato je bila rešilna lina neznana vsemu kloštru. AUi cigan je bil izvedel od opata, kako bi se prišlo v klošter po tem dolgem hodniku, zidanem globoko pod zemljo z vrta. Ker je bilo opatu veeliko do tega, da se rešijo ljudje in bogastvo kloš-trsko, zato je bil naročil ciganu, naj se umaknejo vsi, ako ne bi bilo mogoče braniti zidova. Da pa je poročal ravno po takem človeku, bilo je vzrok, da bi se nihče drug ne bil upal posla prevzeti, skozi sreedo Turkov vkrasti se v klošter; samo zviti in neustrahljivi cigan je bil za to reč.
Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan Kozjaku in drugim kloštrskim bratom. Dvomiti niso mogli več, da jim misli dobro in tako, kakor jim govori, zakaj lahko bi bil po podzemeljski poti pripeljal celo krdelo Turkov v ozidje, ko bi bil namenjal izdati kloštrske sovražnikom.
Kozjak, spoznavši, da se dolgo braniti ne more, sklene zapustiti še to noč zidovje, tembolj, ker se je bil mesec na srečo skril za goste oblake in ker se ni moglo vedeti, da bi bila še kdaj taka lepa prilika, odnesti sebe in zlatnino kloštrsko, in pa ker je bilo pričakovati, da bodo Turki planili na ozidje, brž ko se pokaže mesec.
Preden je torej minilo pol ure, bilo je vse pokonci. Vsak posamezni je imel svojo butaro. Po vsem zapuščenem poslopju so bile luči razstavljene, da bi prevarile sovražnika, kakor da bi se čulo in bedelo v kloštru.
Ravno so hoteli odpreti težka železna vratca, v kamnu nasajena in umetno zakrita, ko se pretrga oblak na nebu in luna posije jasno in svetlo, žalostno so pogledali eni proti nebu bledo luno, kakor bi ji hoteli očitati:	“Glej, kako si na
hudobiji, luna, le še	pol	ure	bi	bila skrita,	in rešeni bi bili mi.” Eni	pa	so godrnjali: “Bog	hoče,
da bomo pogubljeni,	rešitve	ni	nobene.”
Zdajci se skaže,	da	jih	je	ravno luna	smrti
rešila.
168
Nekdo zagleda v tem hipu, da je veliko ** delo Turkov na vrtu. Bili so tako blizu, da b' J bili lahko s puščicami dosegli. Ko bi ne bil ^ zase zamišljen, gotovo bi bili zdaj menili za dno, da jih je hotel cigan izdati, kajti Turki _ se plazili tik okoli luknje, po kateri je on v K1 ter prišel.
Cigan pa, vajen zvijače in naglosti v pre®^ Ijevanju, hitro razume, kaj to pomenja. Got« ga je moral kdo izmed turških stražnikov žiti, ko je lezel skozi turški tabor in potem odp skrita vratca pod zidom na vrtu. In zdaj *e Turki ravno po tej poti v klošteer na skrivne priti. “Lisjak gre prvi v past”, pravi cigan, ^
tovo pojde glavar napreej, kaj ko bi —y .
brž pomigne navzočim, naj se tiho razmaknejo razstavijo po obzidju, zakaj vedel je, da, ako ki pridejo po jami, napadejo jih gotovo tudi druge strani. Drugokrat ne bi bil nihče PoS'u? ciganovih povelj, ali zdaj se je že slišalo nje od zunaj tudi z druge strani in preplašen • vsak letel na odmenjeno mesto.
Večji trop je ostal na mestu s ciganom 'J Kozjakom. Kmalu se odrinejo železna vratca J® kloštru stoji velikanski glavar janičarski. Za so se tlačili njegovi vojaki, glava pri glavi netene, po ozki kamniti podzemeljski cevi s sV limi baklami. Ali komaj je stal janičar velik011 tremi pajdaši znotraj, ko cigan in nekateri ^ ci, skriti v temi, s silo zaloputnejo železna vr* da see dvema, ravno v hodišču stoječima ma glave razbijejo. Vname se boj med hlape' štirimi Turki, ujetimi na dvorišču. Dasi je hlapcev veliko, vendar niso mogli blizu str«11 vitemu janičarju, ki je bil toliko bolj divji, k® videl, da je od svojih odločen med sovražnik1'
Wishing the most sincere congratulationS to
Fr. BERNARD AMBROŽIČ on his
GOLDEN ANNIVERSARY
Mav the future be even more fruitful than the past.
The proprietors,
MINTIS PTT. LTD
Misli, June,
Strašen krik se je raalegal po kloštru. Tur-
1	so razbijali mala vratca, katera so hlapci držali
Gonjena, glavar pa je zopet vpil s svojimi tre-
Pajdaši, da osrči vojake od zunaj, naznanjaje
da je še živ. Cigan je šele končal boj odznot-
Pnplazivši se janičarju pod noge, da ga je
spodnesel. Veliko telo pade po tleh in zdajci je
0 mnogo krepih rok, ki mu niso dale vstati.
e dolgo in tudi oni trije so ležali. Dasi je že
i?ri cigan imel moči kakor medved, potrebno je
jo veliko truda, preden so vklenili silovitega ja-
. ^ja, ki je bil, kakor je cigan vedel — Jurij Kozjak.
Ni bilo težko braniti Turkom vhod pri podzemeljskem žlebu. Tukaj bi mogli le na skrivnem noter priti; težko pa je bilo braniti se Turkom drugod z zida. Ko so namreč Turki zaslišali, da jim je siloviti glavar v sovražnikovih rokah, zaletovali so se še z večjim uporom proti trdnjavi. Vendar hlapci, dasi jih je bilo malo, branili so se to noč hrabro, in ko se je žarila danica v jutru, bili so Turki za to noč srečno odbiti. Potok, ki teče pod kloštrom proti jugu, bil je ta dan ves rdeče pobarvan s turško krvjo.
(Zadnje poglavje prihodnjič)
jzpod Triglava
k RAZMERJE MED LAŠKO LIRO in dinarjem tako: V Belgradu si po uradnem kurzu letos v I?*.)« dobil 120 din za 100 lir. Istočasno so ti dali za 100 din samo 46 lir. Zakaj?
y TiH GLAS IZ SLOVENIJE je tak: “Naš dinar ^ a nobene veljave, cene rastejo. Vsak jih lah-Postavi, kakor se mu zljubi, ni nobenega nad-(, s va, nobene kontrole. Vrti se vse pod roko. g aJ zvrtaš in preplačaš, dobiš. Slovenija je v njih letih izgubila 45,000 delavcev. Vse beži v Uj n° s trebuhom za kruhom. Tudi pošteni in ideal-°>nunisti kritizirajo in se več ne spoznajo.”
EDVARD KARDELJ je izjavil in je bilo potem tudi zapisano, da je gospodarstvo na slabih nogah v deželi, kjer hočejo več konsumirati kot morejo producirati. V mislih je imel seveda Jugoslavijo. Pa zakaj so ljudje v Jugoslaviji tako požrešni? Ali bolje, morda: zakaj so tako leni in neproduktivni?
LA STAMPA v Milanu je letos v maju zapisala, da je v zahodni Nemčiji 100,000 delavcev iz Jugoslavije. Njen dopisnik iz Belgrada zmajuje nad gospodarstvom komunistov v Jugoslaviji in se sprašuje, kako kmalu mora priti do poloma. Eksperiment sledi eksperimentu, načrt za načrtom prihaja na dan, vse skupaj pa nikamor ne vodi. Ko je bil Hruščov na obisku, je skušal dognati, na kakšne principe je postavljeno Titovo gospodarstvo. Razlagali so mu na dolgo in široko in mož je poslušal. Ob koncu je dejal: Od vsega tgea nič ne razumem. Sicer je pa dovolj, da vi razumete. Po mnenju dopisnika Stampe pa tudi komunisti sami nič bolj ne razumejo kot Hruščov.
^>8|j T
’ June, 1966
Ambrožiči leta 1925 pred patrovim odhodom v Ameriko
SPOMENIK ŠKOFU ROZMANU V BARILOCAH
Jožejka Debeljak, Argentina
TUDI JAZ SEM BILA NA BLAGOSLOVIT-
VI	spomenika škofu dr. Rožmanu. To je prvi javno postavljen spomenik našemu velikemu škofu. Naj vam malo opišem, kje ta spomenik stoji.
Kraj se imenuje Bariloče, pravilno po argentinsko se piše Bariloche. Oddaljen je od Buenos Airesa 1700 km proti jugu. Z avionom traja vožnja 5 ur, mi mladi smo se pa vozili z vlakom dve noči in en dan, skupaj 49 ur. Vlak je vozil po sami “pampi”. Pampa je gola ravnina, le tu pa tam je videti šop suhega grmičja ali trave.
Bariloče so pa argentinska Švica: venec jezer, obdanih z gorami. Lahko bi tudi rekli: Slovenija v velikem. Kakor nalašč kraj za odpočitek po enoletnem trdem delu v šoli — na univerzi — in bivanju v velemestu, ki mu pravimo “cementno pokopališče”.
V	Bariločah imamo argentinski Slovenci svoj planinski dom. V njem dobi prenočišče vsak rojak, pa naj bo član ali nečlan. Plačaš samo nekaj pesov. Dom je naše središče, odkoder delamo izlete po gorah. Kako zanimivo!' V Buenos Airesu so se kopali v lastnem potu pri 38 stopinjah Celzija, mi smo pa doživeli veliko presenečenje: snežilo je sredi januarja, ki je znan pri nas kot najbolj vroč mesec v letu.
Naši rojaki, ki žive v Bariločah, se že vsa ^ ta, odkar so tam, pridno udeejstvujejo v plezanj®' raziskovanju in smučanju. Saj sta Jerman ^ Bertoncelj prvaka v plezanju in smučanju. T* Slovenci so se združili v “šumo” in se vneto spra" vili na delo. Pogorja in gorske špice, ki so b^e še brez imen, so kar po svoje poimenovali. Posebno so see zavzeli za pogorje Katedrala (Cate^' ral.). V tem pogorju se zdaj drugi najviši vrb imenuje “Campanile Esloveno” — slovnski zV0' nik. Krasno jezero se imenuje Lago Tonček kar s č pisano tudi v argentinščini. Tam je tud1 Slovenska steza in zanimiva koča, ki se imenuje “Skalca”. Skalca je ogromna skala, ki se je Pn' kotalila z gore Bara — gora je dobila ime po ©O' ji teti Bari Remec, ki je to ogromno skalo posl1' kala. Skalo so na dveh straneh ogradili in tak° je zdaj skala strop in dve steni. Trideseet metrov od Skalce je potok Van Titter in ne morete 31 predstavljati, kako idiličen je ta kraj v goli'1 “leng”.
Prav tu, v slovenskem delu tega idiličneg* kraja, stoji spomenik škofu Rožmanu. Kraj }e dostopen samo gornikom. Spomenik je iz lesa in kamna. Je kakor nekako znamenje ob potu navzgor. Postavili so ga slovenski gorniki, organih'
j
!&ni v Slovenskem planinskem društvu. Rajni škof bil tudi njihov član. Spomenik je na takem kra-Ju> da ga nihče ne more prezreti, ko pride tara m'm°- Je nekak nov zvonček slovenskih želja, ki 0111 ni treba utihniti, kot je moral utihniti oni na °^oku blejskega jezera. Napis je sestavil moj oče &r' Tine Debeljak.
Proslavili smo blagoslovitev s sv. mašo in po-m smo jedli “assado”, to je na ražnju pečeno ?®s°> kar je argentinska priljubljena posebnost. 110 nas je 60 gostov in vse pobočje je odmevalo °venskega petja. Največje zasluge za spomenik »na g. Petriček, predsednik Planinskega društva.
Blagoslovil je pa spomenik župnik g. Avguštin.
Pošiljam tudi sliko. Kakor lahko vidite, so bile tudi tri narodne noše. Dekle v narodni noši je moja sestra Meta Debeljak, zraven nje pa jaz berem poročila. Na moji levi stoji sin rajnega dr. Janka Kralja. Tisti ki nismo v narodnih nošah, smo oblečeni po gorniško: Blue jeans, pulover, gojzar-
je.
Letošnje počitnice so bile zame res nekaj posebnega, ko sem mogla prisostvovati temu lepemu slavju v argentinskih planinah. Pošiljam najlepše pozdrave avstralskim Slovencem in vsem bralcem MISLI.
STRAŠEM NA SRCE
UMIRAJOČEMU OČETU
^avel VI. je udeležencem “katoliškega dne” emčiji položil na srce; “Ustvarjajte ozračje, v ^ ®**em se bo slišal božji klic V duhovski in rejniški stan. Ustvarjajte tako ozračje, da bodo j.^ a srca božjemu klicu tudi mogla slediti. Mis-lo ^ 8Voje redovne družbe! Njim stavljene na* Se so vedno Večje, mlade moči pa vedno manjše. °^l>ii*ajte božji klic!”
Bog kliče tudi slovenske otroke. Pred današ-. .* Velikanskimi nalogami Cerkve in potrebami ^ ^Jonstva morajo utihniti vsi egoizmi, glasovi ei**alizma in samoveličanje. Starši in otroci l»i k*4* srečni in hvaležni, če Bog koga izmed Pokliče v duhovniški ali redovniški stan.
še dvoma, da je eno od velikih poslanstev na-UŠeemigracije prav tu. Nikar naj nihče ne zatiska ^ s’ bi ne mogel do njih božji klic! Bog nas V *1 v svet, da v njem utonemo in se predamo J materialnim skrbem. Ne imejmo v mislih
J. Burnik
**»1 le ko •
je r,*tolovje in uživanje! Zavedajmo se, da nam tudi v tujini treba iskati najprej božjega kra-
)e«tv.
a >n njegovih koruti.
^rnih
ateri gubančijo čelo zaradi težkih in ne-razmer, v katerih odrašča naša mladina.
'°Jte se, maloverni, odprite mladini obzorja,
N, _
Poltaiji .....
„	lte	JI na j vis je in najbolj bleščeče	ideale,
ji okolje, kjer ne hrešči muzika živčnih
v k	6SOV *" ^utneSa opoja, ampak zveni	tišina,
duša spoznava samo sebe, se krepi	in ve-
*	t ]V. “Vrivanju in sprejemanju božje volje in
ke ^ ’m *luhom dojema božje klice ter tajne kri-
l"ugih duš po odrešenju!
<p° odstavku v KATOLIŠKIH MISIJONIH, Argentina.)
Ko vsemogočni Bog izreče, ko se dopolni — vse izteče:
krohotaje padala bo prst na krsto in na srebrni opaž.
Počival boš poslej pod cesto, malo niže večnega zalenja borov, za c ipresno vrsto.
Vem, da materi bo stokrat huje osameli, kot je kraška rešelika na preseki. O vseh Svetih starka tožna bo hitela skozi burjo, mraz, da te poišče.
Sključena, vsa tiha, vdaim poklenila bo kraj križa, srce ji bo silna rana, ko bo šepetala “Oče naš”
Pokopališče —- trajen dom počitka —
za obzidjem, malo višje po obrežju,
kjer se morje iznenada v mislih mi približa.
Iz apnenih školjev v nedogled razrašča se črnika in s temotnim Ustjem opominja tudi nas: minljiv, kako minljiv je zemski čas!
O VINOGRADIH NA VIPALIKU
NA VIPAVSKEM
Poroča Brat Nardžič
Kje je gora Vipalik in če »o še vinogradi na njej, bodo pač vedeli Vipavci in bližnji okoličani. Poročevalec niti ne ve, kje je vipavska fara Goče. Vipavci pa najbrž ne vedo, kje je fara Dobrova pri Ljubljani, še manj pa, kje je njena podružnica sv. Neže v Brezju. Da je pa bila vsaj nekoč neka vez med temi kraji, bo povedal ta zanimivi spis. — Ur.
JAZ SEM ZAGLEDAL LUČ SVETA in odraščal na Dobrovi pri Ljubljani. Sem menda že hodil v šolo, ko sem prvič slišal o Vipavi. Pa pri nas niso rekli Vipava, za nas je bila samo Ipava. Mislim, da sem najprej slišal o “ipavskih” češnjah, ki so jih “Ipavci” pošiljali na trg tudi v naše kraje. Potem sem nekoč zvedel, kako lahko Ipavca zapišeš z eno samo črko. Zapišeš veliki I, na roki na pokažeš “pave”, pa je delo končano.
Pri vsem tem še ne morem reči, da sem o Vipavi ali Ipavi že kaj dosti vedel. Mislil sem si jo daleč, daleč, nekje za devetemi gorami, za devetimi vodami. Saj menda niti nisem bil preveč v zmoti, le tiste gore in vode so bili po mojih mislih veliko bolj narazen, kot se je pozneje izkazalo.
Ko sem že znal brati, sem dobil v roke knjigo ZGODOVINA DOBROVSKE FARE. Napisal jo je bil naš kaplan Anton Lesjak in je izšla, ko sem bil jaz leto dni star. Pa glejte čudo, v tej knjigi se je bralo tudi o Vipavi, posebej o vinogradih na gori Vipaliku v župniji Goče na Vipavskem. In še kar precej zanimivo je tisto pisanje.
V	naši fari je ob poti z Dobrove v Horjulj majhna vas Brezje. Ima svojo cerkev, dobrovsko podružnico, ki ji je patrona sv. Neža. Ta cerkvica je dolga desetletja pobirala desetino od vinogradnikov na Vipaliku — dokler se grdobe vipavske niso uprle sv. Neži in dobrovskemu župniku, pa desetino odpovedale. Knjiga piše, da je celih 80 let trajala majhna vojska med Dobrovo in Vipavo — kdo bi si kaj takega mislil! Potem se je sklenil mir, ne preveč prijateljski, in še tista vez, ki jo je napravljal prepir, se je močno zrahjala
—	do danes. Sele zdaj, ko bo ta zgodovina opisana v MISLIH, bo tista vez za spoznanje oživljena.
Sveta Neža z grozdom
V	starih zapisnikih se prvič bere, da so Vi pavci pošteno odrajtali vinsko desetino sv.
v	Brezju leta 1714. Odrajtali so jo tako, da je vl pavski graščak Jožef pl. Schimitzhoffern (pa za piši to strašno ime z eno črko, če moreš!) desetino v zakupu, pobiral vino, ga prodal, obdrz nekaj “za stroške”, ostale vsoto pa poslal žup niku na Dobrovo. Tiste čase je menda posel te kel lepo gladko, nič ni v zapisnikih, da bi se 0 kdo upiral.
Počasi je nastalo vprašanje, kdaj in zakaj je stvar začela. Kdo in kako je Vipavce obvez* k odrajtovanju te desetine? V starih dokument1 ni bilo najti najmanjšega sledu o tem. Dobro7 ski župnik je imel samo eno majhno oporo. V ceI kvi sv. Neže v Brezju je visela ob oltarju star* slika sv. Neže, ki je držala poleg jagenjčka v v*' ročju v roki grozd. To je bil “dokaz”: Vipavcl’ Gočani, so nekoč v starih časih prejeli od sv. -N"e že kako posebno dobroto, pa so ji obljubili vsa koletno desetino, v znak svoje obveznosti pa P0^ lali cerkvi sliko svetnice z grozdom v roki. Tak° je župnik zaključil v imenu sv. Neže in leto letom prejemal denar iz Vipave za svojo podruz nico. Človek bi se vprašal: Ali ni bilo sv. Ne^ nikjer bližje, da je bilo treba segati tako dalec' Le kako so Vipavci sploh zvedeli za cerkev Neže v naši zakotni vasi Brezje? Pa kar je, to Je'
Vipavci so se uprli
Od leta 1714 do leta 1759 je menda v Go^ na Vipavskem zrasel nov rod, ki se ni hotel nati po lepih zgledih svojih prednikov. Bere1®® namreč, da to leto desetina ni hotela priti. LJU. je niso dali, graščak se tudi ni dosti brigal. rovski župnik Jernej Zupanc se pa ni dal kar taB
u?nati v kozji rog. Odpravil se je osebno v Vipavo v upanju, da bo odnesel od tam 28 goldinarjev.
bi lepo pokrilo zaostalo desetino minulih treh kt. Ker pa ni imel s seboj kakšnih soldatov s kanoni in tanki, se ga Vipavci niso kar nič ustraši-Najbrž so mu kazali, naj se pod nosom obriše.
Kaj je hotel? §el je k graščaku in iz njegovih ukev prepisal imena posestnikov na gori Vipa-
vi	ki so bili nekako zavezani za desetino. Našel je 16. Skoda, da nimamo imen! S temi imeni °borožen se je ustavil pri okrožnem sodišču (ne Vei»o, kje je bilo) in dvignil tožbo. Sodišče je ,es Prisililo vinogradnike, da so morali z deseti-r,° nadaljevati. Graščak je pa ni maral več izter-iavatl> nalogo je prevzel goški vikar Adolf Wolf.
'•"omak se pa s tem svojim faranom ni ravno Pokupil, pa je prepustil “službo” učitelju.
Spet je nekako šlo tja do leta 1822. To leto Pa učitelj ni poslal cele predpisane vsote, le ne-aJ majhnega. Na Dobrovi je bil seveda že čisto ru£ župnik, Simon Hladnik, Idrijčan. Ne sme se mu očitati, da se ni hotel potegovati za pra-v'Ce sv. Neže, toda bil je bolehen. Namesto njega . šla v Vipavo cerkvena ključarja iz vasi Brezni seveda enako neoborožena kot pred njima nekdanji župnik Zupanc. Vendar, bila sta dva in m°rda sta
vsaj kakšne gorjače vihtela nad grdi-y vipavskimi uporniki. Nikjer ni zapisano, koliko Je bilo zaostale desetine, to pa stoji črno na be-ein> da sta 8 goldinarjev le dobila. Ker je imel ste čase denar visoko vrednost, je bilo gotovo VeČ kot za pot in je tudi za sv. Nežo kakšna kron-
Ca ostala.
^ Potem je bilo vse tiho tja do leta 1842. Tis-c leto je pa sam okrožni sodni urad pisal žup-
niku
1 ■
žef Poklukar — naj poroča, kako Vipavci vršijo svojo desetinsko dolžnost. Kdo je pritisnil na sodišče, da je to vprašanje znova načelo, ni znano.
Župnik Poklukar je bil sicer trd Gorenjec, doma iz Gorij nad Bledom, pa je nekaj časa kap-lanoval v Idriji in je morda Vipavce od blizu poznal. Kdo bi vedel, zakaj si jih je vzel k srcu? Le to vemo, da se ni hotel ropkati z njimi. Pisal je okrožnemu uradu, naj kar sam iztrjava deseti — no za sv. Nežo, on je ne bo. . . saj niti ne ve, kdaj in kako je prišla v veljavo.
Na okrožnem uradu so dopis lepo prebrali, pa vse kaže, da tudi ti gospodje niso želeli kakšne vojske z Vipavci. Župnikov dopis so vtaknili med “akta” in sv. Neža v Brezju je bila gotovo s svojim župnikom vred zadovoljna, da je 80 letna vojska med Vipavo in Dobrovo brez vseh mirovnih pogodb — končana, če je sv. Neža svoj grozd obdržala, ali pa ga zamenjala s palmo kot na drugih svojih podobicah, se ne da dognati, ker slika ni ohranjena.
PRIPOMBA UREDN. — V tem spisu je rečeno o Brezju “zakotna vas”. Protestiram! Turistična avtokarta Slovenije ima Brezje razločno označeno, Goče pa na njej zastonj iščem. . .
Slika sv. Neže v Brezju je torej izgubljena. Za nas jo je pa oživila ga. Agata Logar iz Condell Parka, če je bila prva slika tako lepa, kdo bi mogel vedeti? Naši umetnici lepa hvala!
na Dobrovo — takrat je bil za župnika Jo-
Vm Grujiiu pri Vipavi
***•!», Jun*, 19ft6
JESENSKO OBČUTJE I. Burnik
Danes zjutraj moral bi na delo. Nisem Sel. Čez peščeno trato uprl sem oči
in zrl v jato podivjanih vranov.
Jesensko sh’i dan, v ognju mavričnih je sap razgrnil sled žarečega telesa.
Rumeno sonce z vzhajajočo silo je osvajajoče zlilo skrivne mi prikazni v dušo.
Zhal sem se nečesa.
ZA SPODBUDO IN TOLAŽBO POGLED NAZAJ
ZNANO JE, DA JE NA SVETU več očetov
nego vzgojiteljev Jaz .vpadam med prve čeprav mi poklic nalaga tudi vzgojo otrok. Ali o šolskem vzgajanju naj govori kdo drug . . . sposobnejši, strokovno bolj podkovan. Napisati želim nekaj misli o svoji družini, ki jo je Bog blagoslovil z več ko enim otrokom. Moje besfde bodo iz spominov in skušenj; močno osebne bodo, vendar utegne kdo v njih najti kakšno zdravo, spodbudno, tolažilno jedro.
Ko se človek čiste preteklosti poroči, ne ve, ali bo njegov zakon rodil človeštvu kaj naraščaja ali ne Če sta mož in žena nravno zdrava, si želita otrok, in kar nestrpna, zaskrbljena sta, če dolgo ni nič. Ko se rodi prvi otrok, je veselje nepopisno — zlasti če je fantič. Oče hodi ponosno, naslednika ima, sam ga pestuje, drugim rokam ga kar ne zaupa: prvi otrok je zaklad, zakonska zveza je rodila prvi sad.
Mnogi .starši napravijo po prvem otroku za-pik. “Dovolj je en otrok, a tisti zdrav, čvrst in dobro vzgojen,pravijo. Začno ga malikovati in razvajati. Nič mu ne manjka, vse je samo zanj: najdražje igrače, najfinejše jedi, najlepše obleke, najbolj izbrane zabave. Otrok je središče, vsi mu strežejo, počasi rastr v sebičneža, misli, da je vse na svetu zaradi njega, v njegov prid in užitek. Družbi se neredko obeta nov človek ki bo samo terjel in jo izkoriščal.
OTROCI PRIHAJAJO
Ko se mi je rodil prvi otrok, je užival položaj in pravice edinca; bil je, kot pravimo, punčica v očesu svojih staršev. “Zdaj pa deklico!” so naju spodbujali sorodniki in prijatelji. A midva nisva nič molila za deklico, nič nisva mislila na polizano meščansko simetrijo. Tudi drugi otorok je bil fantič — in je, kot se spobodi lahko zasenčil starejšega brata. Za oba je bilo treba skrbeti z isto ljubeznijo in z istim potrpljenjem. Vsak je imel pol najinega srca. In sta rasla.
Ko so znanci opazili da ne bosta dolgo sama, so jima nekateri po ne vem kakšnem navdihu napovedovali sestrico, nama pa drugi izražali skrbi, kako bova “v teh časih9* preživljala tolikšno dru-
žino. Ni se izpolnila napoved prvih in neute«fle ljena se je izkazala skrb drugih:	tudi tretji
rok je bi! fantič — in če ni trojica imela v izobilju, ji ni manjkalo nič, kar je potrebno ** življenje. Plenice, oblačila in igrače so se ded° vale, in manjšima ni nobena krona padla z gl**e‘ Otroške bollezni, ki jih ni malo in terjajo od *tar šev mnogo trpljenja in vsakovrstnih žrtev, 80 & vrstile ena za drugo. Že je bilo nama kdaj *rce v grlu — kako more biti, me je obhajala šele staršem, ki trepečejo za edinca! In če bi na1*1* Bog od treh vzel enega otroka, bi se srce kar moglo zaceliti. Kaj pa čutijo šele starši, ki bijo “preračunanega” edinca ali edinko — P0$e^ no če so že priletni in ostanejo kot okleščen0 drevo-
Ljudje so naju blagrovali.
“Kako srčkani so vaši trije fantje- Lahko srečni! Ampak, gospa, če bo še kaj, mora biti hc*r' ka, da vam bo pomagala gospodinjiti!”
Vedeli so, da nimamo ne dedka ne babice, stricev ne tet, ki bi naju (a zlasti njo) kdaj 1,1 a lo razbremenili.
SKRBI OB ČETRTEM
Ko se je napovedal prirastek, sva se zafl®^ lila. Že dotlej je gospodar sitno pogledoval tri fantiče: niso namreč rasli kot tri tihe roz*^» ampak je s cementnih stopnic odmevalo zabijaj žebljev v deščice, iz sobe učenje na harmoniko* 1,1 manjkalo vpitja, pretepanja s pištolicami, P*3^3. nja na pokvarjene orglice. . _ o, niso rasli kot tihe rožice na vrtni gredi! In gospodar je ***** povoda, da bi nam odpovedal stanovanje.
Nov človek prihaja v našo stisnejnost: pride, tudi zanj po prostor, Bog nas ne more ^ pustiti! Nismo prižigali sveč, da bi se nam deklica, in nikomur se ni»mo priporočali, naj jo izmoli.
Rodil se je četrti otrok — četrti fantič. novica je odmevala daleč naokrog; postali ,Jt> za ene nori, za druge občudovanja vredni, w ^ pa interesantni. In vsi so čakali, kako pojde to
Ije.
Kaj so videli? Da otroci hodijo v šolo, d* l°
^mnu oblečeni, nerazvajeni, dovolj pridni, n«-k*ko obruieni — da so, skratka, normalni otroci.
sola, cerkev, počitniške kolonije, mladinska društva, izleti. . . Ko danes gledam nazaj, se zdi, ^ J® bilo to zapovrstje nepretrgano in brez kon-c*- In vendar je minilo tako naglo, ker ni bilo v hiši nikdar dolgčas.
IJa tudi starši so imeli kaj malo oddiha! Oče Je uporabljal prosti čas za postranski zaslužek. ^*ti je Vse moči in sposobnosti posvetila družini; V*e Modrosti in zkušenosti je bilo treba, da se voz 111 ustavil. Kuhanje, pranje, krpanje, pomoč pri Uce*ju, skrb za zdravje otrok, strežba v bolezni ~~~~ v*e to je bilo na njenih ramah Starša sta požela en sam oddih: tista dva poletna tedna, ko ®° bili otroci zdoma. Pospravila in uredila sta dom |n odpočila ušesa. Ob večerih kratki sprehodi. . .
Nabiranje moči za bližnji čas, ko se bodo otroci *Pet zgrnili v hišo in se jim bo treba posvetiti — V,a^emu po svoje. Nič letovanj za njiju, nič pokanj z lastnim avtom, nič veselih zabav. Mogo-Ce kdaj kasneje — ali pa tudi ne: vsakdo si priuči jcar sj more.
OTOROCI SE OBRUSIJO
^ tesnem .stanovanju so se otroci naučili, da ni*Ua nihče pravice do vsega: človek se mora ozi-na sočloveka, in kakor so drugi potrpežljivi z £j«n, tako mora tudi on potrpeti z drugimi. V ta-ein Samozatajevanju se otrok obrusi in mimo-usposobi za življenje v družbi. Ne gre vse težav, brez odpora, brez ugovora, brez žali-in samo Bog ve — koliko potrpljenja in °*k*osti je staršem treba, da peljelo voz po hra-Poti, ko je vsako kolo drugačno in sili v svo-j0 »mer!
j Iz otrok zrastejo fantje in dekleta: pripravki0 se, da zletijo iz družinskega okolja v samos-I JUo življenje. Ako jim je doma premehko post-*tl°’ 8e jim ne bo nikamor mudilo; vedo, da jih Svetu čaka hlad. Kakor pa nekatere ptice zbe-mladiče iz gnezda, ko vidijo, da so godni, ta-Je tudi pri pametnih starših: vedo, da človek dozori in se utrdi za življenje šele v življenju ko mora plavati z lastnimi zamahi in se ft!Tl °bdržati nad vodo.
^ Razposajeni otroški kriki in smehi počasi utih-glasovi se začno nižati, besede in kretnje aJajo resnejše, iz oči odseva zamišljenost, ki tJ.	spremlja	skrb. Nov rod se odmika nd
^ cnega detinstva in stopa v življenje, starši pa » a zadovoljni stoje ob strani in voščijo ° 8v^jim otorokom na poti, katero so si sami Kar je čilega, ko obvelja!
DOZOREVAJO
Prvorojenec, ki je bil dve leti zlati edinec, ie več let študira v daljnem tujem mestu in piše pisma, ob katerih je .staršema milo pri srcu. Drugi, ki je ob prihodu na svet prvega zasenčil na prestolu, se v svet odpravlja letos, da se v njem prekali in učvrsti. Tretji, ki je ob napovedi svojega prihoda izzval karajoče poglede v naših prijateljih, se že brije in raste po poti svojih starejših bratov in nas kratkočasi s svojim humorjem. Četrti pa, najmanjši, “srček” — glejte ga, po večerji sedi pri starem klavirju, ki smo ga plačali z njegovimi prihranki, in igra — in mi se vprašujemo, kdaj in kje se je naučil te pesmi, ki nas osrečujejo s svojo žametno harmonijo.
Kdaj je vse to zraslo? se spogledujeva z ženo. A njen obraz, njene roke, moje oči, moje srce kažejo, da so za nama nelahka leta. Nelahka leta — in vendar tako blagoslovljena! Upava, da sva po svojih močeh v danih okoliščinah izpolnila nalogo, ki nama jo je določil Stvarnik — tisti Stvarnik, ki nama je dajal moč, da nisva podlegla skušnjavam posvetne udobnosti. Vedela sva — in še zdaj veva, da ne moreva nobenemu svojih oporok postiljati pot za vse življenje — saj je vsak človek svoje sreče kovač. Z besedo in zgledom skušava svoj zarod utrditi, da se ne bo bal življenja in da bo vedel ne le, kakšne so njegove pravice, marveč tudi dolžnosti do sveta in družbe.
Nobenemu svojih otrok ne bova mogla zapustiti ne hiše ne lastnega stanovanja ne parcele ne bančnih knjižic ne bogatih sorodnikov. Mogoče pa jim bo, ko dozorijo, bolj ko vse to pomagal živeti spomin na skromni dom, kjer so preživeli najlepši del življenja.
DOSTAVEK UREDNIŠTVA
Dr. Beličič je priznan in visoko cenjen slo-
venski pisatelj, po rojstvu Belokranjec. Od vojne
sem živi s svojo družino na Opčinah pri Trstu.
Poklic mu je profesura. Ker ne more dobiti italijanskega državljanstva, ga oblasti zapostavljajo
v službi in plača je nizka.
Gornji njegov spis je izšel v eni od “KNJIŽIC”, ki jih izdajajo slovenski salezijanci v Mari-janišču (Trst). Pripomniti bi bilo to:	V	svoji
skromnosti pisatelj ni povedal, da njegov prvorojenec študira v Rimu za duhovnika. Morda se na tihem boji, da bi dobri fant le ne vztrajal, pa je rajši to omembo izpustil. Mi bomo pa molili, da bi prišel čas, ko bo staršema prav posebno “milo pri srcu”, ko bosta zaslišala sinovo — prvo Glorijo. . . Bogr daj!
KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU ?
ČIGAV SIN JE?
(Mat. 22,42)
/i .
'PhiUpr*
K	\S^CnJ.C*™
< š	GNaI°'’*h~r
r-1 /1	rabo:
£ /f <.	%	•**«
Scythopn/is Aenent J
•Mia
JmuiiKU
»Joppa.	%	PhmotUi
Arina***g	4^.
l.ya^J m	ig	•Ephrm’
NtCOpoilS •	B*0*J	Jprictjf
_	t}ua	r-QritC
Emmous* Jv
•Hebron
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laze razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evangelije zv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi moramo Kristusa kar najbolje poznati!
JEZUS OZDRAVI SLEPEGA OD ROJSTVA
Mimo gredoč je videl (Jezus ( človeka, ki je bil slep od rojstva. In vprašali so ga njegovi učenci: Učenik, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je slep rodil? Jezus je odgovoril: “Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak da se razodenejo na njem božja dela. Delati moram dela tistega, ki me je poslal, dokler je dan; pride noč, v kateri nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč zveta.”
Ko je bil to izgovori), je pljunil na tla, naredil blata s slino, pomazal z blatom njegove oči in mu rekel: “Pojdi, umij se v Siloi” — kar po meni Poslani. Šel je torej in se umil, in ko se jo vrnil, je videl.
Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: Ali ni ta tisti, ki je posedal in prosjačil? Eni so trdili: On je, drugi: Nikakor, ampak podoben mu j«. On pa j« rekel: Ja*
SOBOTNI DAN V TEMPLJU
Ne vemo, koliko časa je poteklo od tak?0l! ko je Jezus odšel iz templja in se skril pred ' ki so ga hoteli kamenjati. Jasno pa je, da se >' medtem množica pomirila in Jezus se je s s voj1 mi učenci spet lahko vmiL Pridejo mimo berO* pred tempeljskimi vrati. Med njimi sedi slepeC' ki iz enega ali dru-gegu razloga posebej priteff1' nase Jezusovo pozornost. Morda obstoji in 9a 'j , da. To opazijo učenci in takoj jim vstane zakaj je fant slep.	Da je slep od rojst‘l°’
gotovo še ne vedo, sicer ne bi vprašali če je s jimi grehi zaslužil slepoto. Da pred rojstvom c vek ne more rtarediti osebnega greha, je jas1’0' Šele pozneje so zvedeli, da. je že na svet prišel Čudno se nam zdi obnašanje Jezusovo, je slepcu dal vid. Lahko bi bil seveda vse d<n'ft le z besedo, bolje rečeno: samo s svojo božjo Izbral si je drugo pot. PoslvJnl se je simboli
»♦'m. Vpraševali so ga torej: Kako »o se ti odprle °«i? Odgovoril je: Tisti človek, ki se imenuje Je-je napravil blata, mi z njim pomazal oči in ^i rekel: Pojdi v Siloe in se umij. Šel sem, se umil in sem spregledal. In rekli so mu: Kje je tis-ll? Odgovoril je: Ne vem>
Peljali so ga, poprej slepega, k farizejem. Bi-Pa je sobota, ko je Jezu,«? blato naredil in mu °^Prl oči. Izpraševali so ga pa tudi farizeji, kako Je spregledal. (Hi pa jim je rekel: Blata mi je del na °či in sem se umil in vidim. Govorili so torej ^kateri izmed farizejev: Ni od Boga ta človek, ^er ne spoštuje sobote. Drugi so govorili: Kako bi mogel grešen človek delati taka znamenja? In je razpor med njimi. Tedaj zopet reko slepe-ln,,: Kaj praviš ti o njem, ker ti je oči odprl? On j® »“ekel: Prerok je.
Judje tedaj niso o njem verjeli, da je bil slep da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tistega, ki je spregledal. In vprašali so jih: Ali Je to vaš sin, ki o njem pravite, da se je slep ro-Kako da zdaj vidi?
Njegovi starši so jim odgovorili: Vemo, da je to naš »in in da se je rodil slep kako pa, da zdaj Vl<li,	ne vemo; njega	vprašajte,	dovolj	je star;
*an* naj govori o sebi. — To so njegovi starši ker so se bali	Judov; kajti Judje so bili	že
*klenili, da bo vsak	izobčen iz	shodnice, kdor	ga
Pr,zna za Kristusa. Zato so njegovi starši rekli: v°lj je star, njega vpraša j te.
Poklicali so torej v drugo človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: Daj čut Bogu! Mi vemo, Je ta človek grešnik. — On	je tedaj rekel:	Če
■*e	grešnik, ne vem.	Eno vem,	da ja*, ki sem	bil
s'eP. zdaj vidim. — Rekli so mu torej: Kaj ti je “°ril7 Kako ti je odprl oči?
Odgovoril jim je: Povedal sem vam že in »te *lišali_ Čemu hočete iznova slišati? Ali hočete *Udi	vi postati njegovi učenci? — Ti pa so ga
°*merjali in rekli: Ti	si njegov	učenec,	mi pa
51,10	Mojzesovi učenci.	Mi vemo,	da je	Mojzesu
*"v»ril Bog, o tem pa ne vemo, odkod je. — Od-*°v°ril jim je oni človek:	To je vendar čudno,
ne veste, od kod je, pa je meni oči odprl. Ve-J^0’ grešnikov Bog	ne usliši	marveč	ako je
° bogaboječ in spolnjuje njegovo voljo, takega Odkar svet stoji, se ni slišalo, da bi kdo ^Porojenemu oči odprl. Ko bi ta ne bil od Boga, n,c ne mogel storiti. — Odgovorili so mu: Ves l"°Jen v grehih, pa nas boš ti učil? — In pah-1,1 ' *° ga ven.
Jezus je slišal, da so ga Ven pahnili, in ko je etel nanj, mu je rekel: "Veruješ v Sina člove-ov*8»?” Odgovoril je: Gospod, kdo je, da bi vanj
v*ri
postopka. in s tem je vzbudil v slepcu vero, ki jo je zahteval tudi za druge svoje čudeže. Poznamo njegovo ponovno izjavo: Tvoja vena te je ozdravila.
Pomenljivo je tudi to, da slepec ni spregledal, dokler se ni umil v vodnjaku SUoe. V ta. vodnjak je bila pitna voda “poslana” v mesto Jeruzalem po podzemeljskih rovih. Evangelist vidi v tem pomen Jezusovega božjega poslanstva, ki odpira ljudem luč duhovnih oči, da spoznajo v njem obljubljenega Masija. Evangelist takorekoč bere Jezusove misli in jih mimogrede razloži. Umivanje v vodnjaki'. Siloe je lahko tudi simbol krstne vode, ki z živo vero vred krščencu odpre bogate mre milosti božje.
Draanatični prizori ob ozdravljenem slepcu so mul vse “človeški’. Razlagajo se sami. Ob podobnem dogodku bi tudi danes vse nekako tako potekalo. Zaključek pripovedovanja o dogodku pa razodene ves njegov pomen. Zakaj se je Jezus odločil za ta čudež prtiv tam in prav takrat? Hotel je dati judovskim množicam — posebej njihovim voditeljem farizejem — nazoren in lahko otipljiv nauk: Preveč ste zaljubljeni in zaverovani v svojo zemeljsko modrost, zato mojim naukom ne morete slediti. Preveč ste prepričani, da vse veste — “vidite” — v resnici vas je pa napuh tako oslepil, da ne vidite, ker videti — nočete ... Ni treba da vas jaz sodim, sami sebe obsojate.
“Kolikokrat ljudje Kristusa odklanjajo in ga
i
ne marajo imeti na svojih potih, ker ga ne poznajo ali kvečjemu se ga bolj boje kot poznajo in ljubijo. Nočejo, da bi Gospod kraljeval nad njimi. Na vse načine ga skušajo oddaljiti od sebe. Prizade-
t
vajo si, da bi izbrisali njegovo ime in njegovo navzočnost. Taka je vsebina tistega razbzrdanega laicizma, ki se včasih pribilža celo vratom naših cerkva.” — Pavel VI.
ov«J? Jezus mu je rekel: 41 Videl »i ga in s teboj
govori: on je.” — In odgovoril je: Verujem, Gospod! — In se je vrgel predenj.
In Jezus je rekel: “Za sodbo sem prišel na svet, da spregledajo, kateri ne vidijo, in da osle-pe, kateri vidijo.” — To so slišali nekateri izmed farizejev, ki so bili z njim, in so mu rekli: Smo mar tudi mi slepi? Jezus jim je odgovoril: “Če bi bili slepi, bi ne imeli greha: tako pa pravite: Vidimo; vaš gr*h ostane.”
KAKO BOMO “BARAGOVALI”
P. B. A.
PREDVSEM SE NE SMEMO VDATI “ŠKRATU”, ki je v majski številki MISLI nad člankom na strani 132 grdo zmaličil napis. Namesto 10,000 je napravil 1,000 — kar za 9,000 nas je ofrtačil. Pa nič za to, mi vemo svoje in bomo delali po svoje, Škrat naj se gre solit!’
Cilj,	ki	je bil “postavljen”, ostane.	Prav	nič
ga	ne bomo	premikali. V dveh mesecih	— od	15.
junija do 15. avgusta — bomo spravili skupaj 10,000 podpisov pod pismo škofu v Marquette, če le	nismo	iz	blata skupaj zmazani.
Zdaj	je	napočil čas, da povem, kako	bomo to
napravili.
Posebna pošta
Nekako istočasno kot junijska številka MISLI pojdejo na pošto na vse naročnike našega lista ( v Avstraliji) posebna pisma z naslednjo vsebino:
1. spominska podobica od zlate maše;
2. kratko navodilo za pobiranje podpisov;
3. angleško pismo na škofa v Marquettu, pod katero naj pride vsaj deset lastnoročnih podpisov — toliko jih z majhnim trudom lahko zbere vsak prejemnik MTSLI;
4. povratna kuverta z že natisnjenim naslovom in dodano poštno znamko — v tej kuverti vrnite pismo na škofa s podpisi na moj naslov, v Marquette odpošljem sam. ko bo dovolj zbranega.
Pripombe
1. Najprej naj vsak podpiše sebe, nato naj podpišejo vsi člani družine (majhne otroke naj podpišejo starši), nato drugi rojaki in rojakinje v vaši hiši ali v sosedstvu, ki sami ne bodo dobili te posebne pošte.
2. Kar bo še manjkalo do števila 10. zberite med neslovenskimi znanci katerekoli narodnosti. Če imate otroke, ki hodijo v katoliško šolo, bodo z lahkoto nabrali podpisov v šoli. Lahko tudi dajo v podpis obratno stran pisma, saj tu ne gre za lepo obliko, gre edino za število podpisov. Teh je pa seveda na vsakem pismu lahko dosti več kot zaželenih deset.
Da ne boste v zadregi, kako stvar dopovedati neslovancem, imate v pričujoči številki na strani 187 prepis letaka o Baragu v angleščini, kot ga je izdal škof v Marquettu. Dajte jim prebrati!
3. Čas za vračanje podpisov na moj naslov je do 15. avgusta. Vmes pa — kadarkoli. C« kdo
res ne more zbrati 10 podpisov, naj vseeno vrt*.' kolikor jih pač bo. Bom jaz sam zbral dodatne v
Sydneyu.
4. V isti kuverti seveda lahko pošljete še drugega — zlasti naročnino na list MISLI — v prvi vrsti tisti, ki ste zaostali z njo morda za vež
let. Naj se vendar vsaj ob tej priliki isltue, hočete ostati naročniki ali ne . . .
5. Osebnih darov za zlatomašnika — nika* •
Prav zares nič takega ne potrebujem, hvala Bogo! Sem v svoji službici kot “nunski oče” z vseM lepo preskrbljen. Močno bom pa hvaležen, če tej priliki podprete eno ali drugo zadevo, o kateri veste, da v MISLIH zanjo zbiram. Ali naj naš' tejem te zadeve, da si lahko po mili volji eno izberete?
6. SKLAD v podporo listu . . . Slomškova zadeva . . . misijonar p. Poderžaj . . . KOROTAN na Dunaju . . . Slovenska cerkev v Melbournu. • • Slovenski Dom v Sydneyu . . . Kulturna Akcij8 v Argentini . . . svete maše . . . zaželene knji'
Prof. dr. Filip Žakelj v Argentini je že pred vema ali tremi leti izdal v zalložbi “Baragove njižnice” zelo lepo knjigo v naslovom: BREN O ARAGU. V knjigi je zbral dolgo vrsto spisov
0	Baragu, ki so prišli izpod peresa p. Hugona Bre-n», mojega novomašnega pridigarja. Mislim, da je na vsem svetu samo dr. Filip Žakelj, ki ima rajnega P- Hugona rajši kot jaz. Zato je v knjigi tudi Zlvljenje p. Hugona prav zanimivo popisano.
Jaz sem že ob izidu knjige naročil zalogo izvodov in jih imam tu. Nisem pa hotel že tedaj
0	njej spregovoriti, ker smo imeli tako živo pred °cmi .— Slomška. S tem ni rečeno, da ga zdaj n,niamo, vendar je nekako čas, da mu spet enkrat £ Polno zavestjo postavimo ob stran — Baraga! ato sem odložil ponujanje knjige o Baragu na Poznejši čas — če doživim zlato mašo G. dr. Ža-e|J ni mogel razumeti moje “hladnosti” napram aragu (in p. Hugonu), jo bo pa zdaj . . .
Torej: zdaj “ponujam” knjigo BREN O BA-GU v prodajo in sicer po funti izvod. Zadnjič Se*n zapisal, da za Baragovo zadevo (v Ameriki) ne bomo zbirali, s kupovanjem te knjige pa pod-j‘emo “Južnoameriško Baragovo Zvezo” v Argen-’> ki se med Slovenci zelo žene za Baragovo P°veličanje. Njena duša je dr. Filip Žakelj, pro-s°r Rozmanovega semenišča V Buenos Airesu. retekle mesece sem potrdilnicam za poravnano aročnino MISLI mnogim med vami priložil argentinski BARAGOV VESTNIK _ tistim med va-1 Je torej zadeva znana, j Da bi knjiga BREN O BARAGU bolj “vleK-1( » sem — domišljav človek! — zadržane izvode avtografiral” kot “zl ”
ZLATOMASNIKU
P. BERNARDU AMBROŽIČU OFM
»skrene čestitke z željo, da bi dočakal beati-•kacijo božjega služabnika A. M. Slomška, 2a ®araga pa vsaj prenos njegovega procesa lz Marquetta v Rim.
Duhovniški sobratje: f' ^v,n Mikula	P.	Bazilij Valentin
h
0dilo Hajnšek	P.	Valerijan Jenko
Tako torej bomo letos “pobaragovali” v Avstraliji v naslednjih dveh mesecih. Zaključili bomo baragovanje na praznik Vnebovzetja Marijinega dne 15. avgusta. Praznik pade letos na nedeljo
—	cerkev na Dobrovi ima takrat “proščenje” in dober mesec dni potem trajajo “šmarne maše”.
Mi bomo imeli tisto nedeljo ROMANJE' in se bomo še enkrat pomudili tudi pri Baragu. Kje bo to romanje in kakšen bo program, bo povedalla julijska številka MISLT.
Kaj pa drugod?
Nekaj izvodov MISLI gre vsak mesec tudi preko morja v razne kraje, kjer so Slovensi. (Namerno ne iščem naročnikov med njimi, le če se kdo sam od sebe oglasi — saj izhaja drugod toliko lepih periodikov, da jim ne kaže delati konkurence. MISLI prav lahko vzdržujemo v Avstraliji sami, če smo le “za kej”. .. ) Morda bi kdo od prejemnikov lista onstran morja organiziral zbiranje podpisov istočasno z nami, da bo škof v Marquettu še od drugod kaj dobil.
Zato naj bo tu objavljeno tudi naše pismo škofu v angleščini. Drugod ga lahko nekoliko prikrojijo, prav za prav samo namesto Avstralije zapišejo. . . Ne bom nič predlagal, saj vem, da nikjer ne bodo zapisali — Antarktika. .
Somewhere in Australia June — August 1965
Most Rev. Thomas L. Noa Bishop of Marquette, Mich.
U.S. America
On the occasion of the Golden Sacerdotal Jubillee of Rev. Bernard Ambrožič OFM (Syd-ney, June 1965), rhe founder of Bishop Baraga Association (Lemont, lil., 1930), which first launched the work for the Beatification of your illustrious predecessor, we the undersigned pro-moters of the Bishop Baraga cause in Australia, wish to express our sincere gralitude for ali you have thus far done in furthering the Bishop Baraga cause; most especially for having canonically appointed a Diocesan Tribunal to carrv on the worthy endeavors.
We humbly appeal to your Lordship to do ali in your power to speedily bring the Diocesan process to a happy end, so that the cause of Bishop Baraga may be presented to His Holiness as soon as possible.
HUDOURNIKOV LISKO
Fr. Sal. Finžgar
(Nadaljevanje)
Ilustriral Evgen Braidot
Hudournikov« ta mlada
LISKO JE BEVSKNIL, a na gospodarjevo zapoved takoj utihnil. Hudournik je vstal in si ogledal imenitno gospo. Začudil se je, da je /razprostrl roke, zaploskal, dvignil posvaljkani klobuk in zavpil: Živio Francka! Kar stekel ji je naproti, zakaj spoznal je v gosposki ženi svojo sestrično, vdovo in posestnico, prej učiteljico.
“Pozdravljena! Le kam naj si zapišem, da me je doletela taka čast?”
“Voščit sem ti prišla. Na mnoga leta, gospod svetnik!” Segla mu je v roko in jo rahlo stisnila.
“Prisrčna hvala! Ne vem, koga bi prej pričakoval kakor tebe. In celo takole. Kakor iz škatlice si,” jo je ogledoval Hudournik, “Ubogi salonarč-ki.” je miloval njene laksate čeveljčke, ker so bili vsi odrti od kamenja.
“Saj veš, da sovražim to neumno plezanje in štorkljanje po gorah. Brr — ali je to pot? Toliko da si nisem izpahnila ali izvila obeh nog.”
“Taka obutev res ni za v gore. Verjamem, da si težko hodila, Francka.”
“Pusti že to kmečko Franco! Ne maram. Fani mi reci, kakor se spodobi za olikanca. — Pokaži mi svojo vilo.”
Hudournik jo je vedel do bajte. Še prej pa je odvzel nahrbtnik kmečkemu dečku, ki je bil ženi za nosača — kar bos!1
“No, deček, koliko sem to dolžna?” ga je vprašala, kot bi stala v šoli za katedrom in izpraševala otroke poštevanko.
“Kolikor sami hočejo”, ji je nekam plašno odgovoril fant.
“Kaj se to pravi? Število hočem, povej!”
“če nočete, pa nič”, se je nosač z rokavom obrisal po potnem čelu.
“Kako se pa brišeš? Kakšna bo srajca? Kje imaš robček?”
“Ga nimam. Za v cerkev imam enega in za v šolo.”
“To je strašno! Le kaj bo iz teh neolikanih ljudi?”
Hudournik, ki ni bil kar nič prijatelj te PJe' gosposke žlahtnice, jo je ustavil; “Saj nisi v š° li. Nehaj! — Na, fant tu imaš za nošo in z man® pojdi, da ti dam še malico.”
Hudournik mu je odrezal pol klobase in ^09 kruha. Fant je prijel z desnico klobaso, z levico kruh in kar takoj poštene zagriznil. HudourniK ga je potrepljal po razmršenih laseh in ga pohva lil: “Si že priden ” Fant je skokoma zbežal,, D* trati še poskočil in zavriskal.
“Kakšna surovost Kar vpričo je začel jes*3 in nič se ni	zahvalil.”	.
“Saj mu	ga nisem	dal vbogajme.	Zaslužil	Je
ga je zagovarjal bratranec. Sestrična je bila rali'
lo	užaljena, rekla pa ni nič. Stopila je v bajto in jo ogledovala.
“Torej to je tvoj brlog. Ni čuda, da si že sa® kakor kak planšar.”
“Po vijolicah res ne diši v moji bajti. Danes pa bo, ko si	ti tukaj”,	jo je podražil, ker	je	Pub'
tel iz njene	obleke po	vijolicah.
“Hvala Bogu, da sem se dodobra odišavila saj bi me sicer prizadelo v tej luknji.”
“Nikar, ljuba sestrična! Tako hudo tudi Sicer pa nič ne oponašajva drug drugemu. Kar kakor moreva, tako sva. — Čaja ti skuham, P1"1-legel se ti bo, ko si vsa razgreta.”
“Prosim! Toda najprej mi daj zrcalo, da * uredim lase. Moj Bog, taka pot! In veter in veje-Strašna moram biti.”
“Taka, da si v vsej planini ne dobiš dovolj lepega para. žal, zrcala ti ne morem dati, ker nimam.”
“Za božjo voljo, zrcala nimaš!”
“Na tla mi je padlo in see razletelo na s^° koscev.”
Sestrična jee odvezala nahrbtnik. Tako hen je bil, da jo je Hudournik vprašal, če ga ji *ie morda kakšen šolarček posodil.	.
“Menda nisi slep. Nov je. Prav pravi da ms* nahrbtnik. Ta trošek sem žrtvovala zate; a vs<! kaže, da ga nisi vreden.”
Gospa je potegnila iz nahrbtnika lepo pisal10 vrečico na najnovejšo zadrgo. Iz nje se je pr&®, zalo polno drobnega orodja, ki mu Hudournik vedelel ne rabe ne imena. Med njim tudi zrcali’ tako majceno, da bi se komaj božja žabica og^e dala v njem.
Voda za čaj je že davno zavrela, preden^ • je gospa sestrična spravila vse kodre in kodrčke v red. Hudournik je molčal. Vedel je, da bi sporekla, kakor sta se v Ljubljani vselej, kad*-sta se sešla, ako ji je ponagajal zaradi teh Pra!! nih skrbi.	^
Po čaju mu je sestrična razodela: “Danes bom jaz gospodinjila. Kaj si si namenil za obed'
‘'Dopust mi poteka, zaloga v shrambi tudi. žgance sem mislil skuhati.”
“Saj sem vedela. Ne boš jih! Zato sem prines-8 najboljši del teletine, da ti napravim imeniten rezek. Pred zrezkom pa skuham francosko ze-enJadno juho: rumeni korenček, karfijolico, ko-maJ za dober oreh debelo kolerabo, peteršiljček, e in še. Ko je bilo vse zunaj, je zahtevala nož. hudournik ji je ponudil nož, nasajen na srnja-kov rogelj.
“Kaj? S to rogovilo naj delam?”
“Nimam drugega. Poskusi z mojim žepnim.” “Bog ve, kaj si že vse rezal in drl z njim. °°br0 mi ga umij.”
Hudournik je mož umil v čisti vodi. Da ji pa ne izroči mokrega, ga je obrisal ob hlače. Gospa Fani jee kar zavpila: “Ali si teslo ali kaj? S tem nožem naj režem zelenjavo? Sedaj, ko si <?a obdrgnil ob tiste oguljene pumparice, kjer so gotovo kakšni bacili — uh, cela gnezda bacilov.” “Ljuba Fani, v gorah bacilov sploh ni. Če jih nisi v tistih škatlicah, mazilih in dišavah prinesla s seboj, bodi kar brez skrbi. Kolikokrat sem bil premočen do kože, pa še nahoda nisem dobil.” “Dobro, saj vem, da pred teboj nobena moja ne velja. Rada bi vedela, ali si učil otroke higiene ti ali jaz?”
(ie.)
AVSTRALSKI FEDERALNI MINISTER JE BIL V TRSTU
minister za imigracijo, h. opper-
,	> je ob svojem obisku Trsta pred nekaj tedni
Kril tam nekaj novega in o tem odkritju napi-
li	Qolg članek v listu GEELONG ADVERTISER dne 18. maja. Izvlečke iz Oppermanovega član-8 Je ponatisnil melbournski tednik THE ADVO-."-TE. Ker je v tisti begunski hiši — Villa Cha-ap — gotovo tudi kaj slovenskih deklet, je stvar ai>imiva *-udi za nas. Naslednje vrstice posne-
lo	Po izvvlečkih v listu THE ADVOCATE v s ovenskem prevodu. —
Villa Charitas” v Trstu ima pod svojo streho
i	. 60 deklet, ki so se uprle pritisku komunis-in zbežale čez mejo. Ni čudno, saj ima mlad °vek že po svoji naravi v sebi skrito željo po 8vobodi.
, Ta dekleta po večini nimajo pravega pojma, kšno življenje jih čaka v tujini. Vendar na-v°nsko čutijo, da naj bo tako ali tako, boljše bo ndar kot pod pritiskom in v vednem strahu. ,° se odločijo za pobeg, ne meneč se za žviž-^ |*Je krogel okoli njih. Tvegajo pri tem morda leta zapora, če bi jih obmejne straže zajele. _ -Prihajajo še in še. Čeprav so za pogled dosti ^fteniarjene 'n se v novem svetu slabo spoznajo, ^ Polne odpora napram režimu, ki jim ni znal j .1 Sreče. če se jim posreči, da so v Trstu spre-
i	jih sprejme Villa Charitas in jih začne šolati n°vo življenje.
^ H'šo ima na skrbi živahni, idealni in zastavni ati ?ynvik monsinjor Bottiger. Govori angleško in čudno veliko besed v eno minuto, zakaj ve-
liko ima povedati, časa pa malo. Pripoveduje na primer:
Dekleta so pod prebožnim komunizmom imele malo verskega pouka in zato jim je potrebna verske vzgoja in obenem uvajanje v demokratično življenje. Hiša, kjer so nastanjene, je velika, zračna, trinadstropna, zidana. Znotraj je nalašč v svoj namen preurejena. V poedinih splanicah je kvečjemu po 12 deklet, za telesno snago in higienske stavi je dobro prekrbljeno. Okoli hiše je dosti prostora za razvedrilo.
Ker je pričakovati, da bodo mnoge nekoč šle v Avstralijo, jih poučujejo v angleščini. Kažejo jim slike avstralskih mest, podeželja in poljskih pridelkov. Uvajajo jih v način avstralskega življenja, razlagajo naš denar in podobno. Na dvorišču je poseben vrtič, kot jih je videti ob domovih v Avstraliji.
Matrona v hiši Villa Chahritas je Amerikanka. Vse v hiši je čisto in snažno, dekleta so vesela. Ena od njih z imenom Marija, bistrooka blondinka z nasmeškom prav za slikanje, nam je spregovorila prav ljubko dobrodošlico.
Ustanova Villa Charitas je s svojim delom odličen doprinos k lepšemu življenju človeške družbe. Obenem nas opozarja na to, koliko je na svetu dela, če se kdo hoče posvetiti službi v prid svojega bližnjega. Ni dvoma, da bodo ta dekleta, poučena in uvedena kakor so, dragocena pridobitev povsod, kamor jih sreča zanese. Vsem naj velja: Če se odločite za prihod v Avstralijo — dobrodošle!
^	tek	etrov
BORŠČ IN ŠČI sta dve besedi, ki bi človek ne mislil, da ju bo naletel v avstralskem tisku. Pa se je zgodilo. Seveda avstralski tisk piše “borsch” in “shchy”. Obe besedi pomenita juho, gre pa za to, katera je ruska in katera ukrajinska. Rusi in Ukrajinci so se oglasili v avstralskem tisku in obe plati se potegujeta za svoje pravice. Zanimivo je, da ima tudi Slovenski pravopis obe besedi v svojem seznamu. Za “boršč” ima pripisano, da je ruska juha. Če so Ukrajinci za to zvedeli, so gotovo že poslali v Ljubljano popravek. Bolj posrečen ie naš pravopis pri besedi “šči”. Dostavlja namreč, da je to “kisla juha”, in s tem ostaja na gladkih neutralnih tleh.
IZ HONG KONGA na našem sosednem kontinentu se je oglasil slovenski misijonar salezijanec Stanko Pavlin. Omenja, da se mora tam vse misijonsko' delo stiskati v tesnobo velikega mesta, da pa dela prav nič ne manjka. Dostavlja, da ga zanima, če je med Slovenci v Avstraliji kaj Grgar-cev izpod Svete gore. Grgar je namreč njegov rojstni kraj. Zdi se mu, da je že slišal o Grgarcih v Avstraliji, kaj natančnega pa ne ve. Nazadnje sporoča pozdrave vsem Slovencem v Avstraliji, Grgarcem pa še prav posebej.
MLADOSTNI ZLOČINCI so vedno večja nadloga vseh velikih mest po širnem svetu. Povsod odrasli na dolgo in široko razpravljajo, kako mladostnike ukrotiti, če jih že poboljšati ni mogoče. Imajo zanje posebne poboljševalnice, napol ječe, napol prisilne delavnice. Izkazuje se, da pobolj-šanja v njih ni kaj prida. Ko je zločinsko usmerjen mladostnik dostal kazen in prišel na svobodo, največkrat začne od kraja in prejšnjim nerodnostim še nove doda. V velemestu New Yorku so se zavzeli za te nesrečneže upokojenci, ki nimajo lastnih otrok. Preden mladostniki doslužijo v pobolj-ševalnicah, jih upokojenci “posvojijo” in jim ponudijo vzdrževanje v svojih hišah. Uradniki socialnega skrbstva jim pri tem po svoje pomagajo. Uspeh je baje odličen, čemur se ni čuditi, če se bo dovolj bogatih samotarcev zavedelo, da so tudi oni “varuhi svojih bratov”, dasi mnogo mlajših, morda čez čas javnih “poboljševalnic” niti treba ne bo. Mladostne lumpace bodo kar s ceste pobrali V privatne hiše novih “staršev”.
V	LET OS N J EM ZBORNIKU stoji na strani 145 pod nadpisom Upanje v bodočnost naslednji
stavek: “Ni predrzno upati z Maritainom (francoskim katoliškim filozofom) na čas, ko bodo komunisti prisiljeni priznati, da je tudi ateizem buržujske navlake, ki se je bo treba otresti, pre' den se uveljavi resnična socialna pravica in enakost.” — Naivno upanje, bi kdo vzkliknil. Ali ni je' dro komunizma v tem, da je brezbožen in borben napram vsaki veri? Pa se vendar pojavljaj0 znaki, da se “dialog” med kristjani in komunisti že pričenja. O tem vedo povedati na primer gl*" sovi iz Francije, zaenkrat še nekam nejasni. P°' dobno od drugod. Dosti jasno je pa poročilo v reviji TIME, ki opisuje zborovanje marksistov H* kristjanov v glavnem katoličanov, v Salzburgu-Sešli so se v lepem številu in z izrecnim namenom, da uveljavijo medsebojni “dialog”, načelni razgO' vor. Stvar utegne ostati še dolgo pri prvih korakih, ki so nujno šibki. Čas, ki upa nanj Maritain, pa gnete in mesi svet in glave ljudi po svoje — pod vodstvom Previdnosti od zgoraj.
DK. JANEZ ZDEŠAR, izseljenski duhovnik v Nemčiji, piše v letošnjem ZBORNIKU: “Dr. Stanko Cajnkar se zavzema (v domovini) za dialog brezverci in komunisti. Pravi, da nas do tega obvezuje krščanska ljubezen. Pri tem pa pozabljai da je — če sploh je — pameten razgovor s komunističnim ateistom možen le, če komunist in k*' toličan stojita na isti ravni, to se pravi, da nobeden nima nad drugim kakršnekoli oblasti. Kadar pa ima komunizem v rokah oblast, potem je raz* merje med komunistom in katoliškim duhovnikom podobno razmerju med krvnikom in žrtvijo. Krščanska ljubezen nas ne obvezuje, da pred smrtno obsobdo iščemo dialog s krvnikom. Kristus Je pred Pilatom molčal in se v dialog ni spuščal-Molk je lahko najvišje pričevanje.”
MATO RADULOVIČ je podpredsednik komisije za verske zadeve pri vladi v Belgradu. Nje£°’ vo ime je bilo v letošnjem februarju in mai’Cy morda stotisičkrat tiskano v časopisju širom ?° svetu. Napovedal je namreč — v imenu svoje vla' de — da se bodo kmalu normalizirali odnosi m«11 Belgradom in Vatikanom. Izjavil je, da obe str«1' ni želita zbližanja in znosnega sporazuma. Dej®1 je, da ni pooblaščen kaj več povedati, kako potekajo dogovori v Rimu in Belgradu, vsekako pa g1* za to, da se tudi Cerkvi v Jugoslaviji omo?0*1
v*c »vobode. Baje pa pj i teh dogovorih jugoslovanski škofje nič ne sodelujejo, vse je samo med Titovo vlado in papežem v Rimu. Te Radulovi-ceVe izjave so šle okoli sveta in povsod so lahko 0 njih brali. Minili so od tedaj meseci, pa o vsem ^ni ni kar nič več slišati.
DOPISNIK agencije ncwc je tiste čase vprašal Raduloviča, če v razgovorih med Bellgra-dom in Vatikanom tudi opozicija od strani jugoslovanskih duhovnikov v izseljenstvu igra vlogo, nano je namreč, da vlada v Belgradu postaja "lervozna zaradi delovanja teh duhovnikov. Radu-ov*č je rekel na to, da bo po normalizaciji odno-med Belgradom in Vatikanom odpor teh du-°vnikov polagoma sam od sebe prenehal. Vlada
0	Prepuščala škofom v Jugoslaviji, da po svoji Uvidevnosti ostanke odpora zaduše. — Tudi to adulovičevo modrovanje je ostalo le pri besedah, VsaJ tako je po preteku mesecev podobno.
Kaj JE SLOVENSTVO? — Na to vprašanje Je v nekem govoru odgovoril dr. M. Krek: “Slovenstvo je naša v božje-naravnem redu nam dana
lasti
Stvi
nost — dar, ki smo ga dolžni uporabljati
arnikovo hvalo in našo srečo. Kdor skuša rivati to svojo lastnost, ta svoj naravni dar, Pred vsem sam sebi najbolj škoduje. Pohabljen ja „ svojem duhu in kot invalid gre skoz nadaljnje Oljenje.”
MORALNA ODGOVORNOST
(I* govora Karla Mauterja)
Kaj je pravzaprav moralna odgovornost? Odgovorimo si na to vprašanje jasno in točno.
Moralna odgovornost je zavest, da smo dolžni po vesti vsako misel, vsak načrt in vsako delo tako oblikovati in tako izraziti, da je v soglasju z moralnimi načeli in z ljubeznijo do bližnjega. V tem je vrh in bistvo moralne odgovornosti.
Če govoriš drugače kot misliš, če delaš drugače kot govoriš, se ne zavedaš moralne odgovornosti. Taka dejanja so —ivajanja, ki se prej ali slej maščujejo nad posamezniki in nad skupnostjo. Mnogo je tega med nami. Da se je naša emigracija ubila v komaj 20 letih, je prav v pomanjkanju moralne odgovornosti med nami iskati glavni vzrok.
V	bučečih zunanjih geslih, ki jih mnogi kriče, ni skladja z mislimi, ki jih imajo v sebi tisti, ki kriče. Mnogokrat so ta gesla samo zunanji ovoj, ki je morda za ljudi vabljiv, tako vabljiv, da postane glavr.i namen. To niso pota, ki naj bi bila v skladu z moralno odgovornjostjo. še tako dober in svet namen se s takim načinom mora spriditi.
Vsak izmed nas, zlasti pa vsi funkcionarji društev, predstavniki političnih struj, kulturni in prosvetni delavci, bi se morali zavedati, da brez čuta moralne odgovornosti ni resnega dela, še manj pa trajnih uspehov, po katerih bi vsaka emigracija morala stremeti.
S.D.S. “AKCIJA ZA DOM”
SE VAM PREDSTAVLJA Z NOVO SENZACIJO
VELIKA VINSKA TRGATEV
::
v
::
::
♦>
::
IN SPLOSNO RAJANJE
Z BOGATIM SREČOLOVOM. ŠALJIVO POŠTO IN “CELJSKIM.STARIM PISKROM”
v soboto
10. JULIJA OB 8h ZVEČER V ST. PATRICK HALL OXFORD ST., PADD1NGTON.
Odlična godba, ki si je ime pridobila se slasti na VESELEM večeru na ladji
8
8
8
8
8
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Pismo Kogovškove Aurore Dragi Kotička/ji:,
Jaz sem še nova v Avstraliji, vendar se želim oglasiti v Kotičku. Komaj tiri mesece je, od kar sem prišla iz Chileja v Sydney z mamico, sestro in bratcem. Od tam smo odpotovali malo pred božičem. Do Paname z avionim, potem pa z ladjo do Sydneya. Vožnjo smo imeli zelo lepo. Na ladji smo praznovali vse božične praznike. V pristanišču Sydney so nas čakali naša nona, tete in strici. Vzeli so nas na dom v Burvvood, zdaj pa živimo v Crows Nestu.
Teta Julka nas je kmalu po prihodu peljala v avstralsko šolo. Bilo je zelo čudno. Debelo so nas gledali, ker nismo znali angleško in nismo ime-
li	šolsko obleke. Pa zdaj smo se že privadili vsemu. Bili smo tudi na slovenski materinski proslavi. S sestro sva nastopili s španjolsko pesmijo v spremstvu kitare. Drugo leto ali še prej bomo pa nastopili po slovensko, če Bog da. Zdaj pa prav lep pozdrav vsem, ki boste to brali. — Aurora Kogovšek, 4. razred.
Iz Melbourna
Dragi p. Bernard:— Prav lepo se Vam zahvalim za poslano knjigo o Dominiku Savio. Bolj me niste mogli razveseliti. Ima tako lepe slike. Takoj sem jo prečitala. Tudi sestri sta jo hoteli takoj čitati. Ali rekla sem jima, da bom jaz prva čitala, potem pa oni dve. Tako je tudi bilo. Zdaj pa jaz čitam Kuzamurnika,, ki je zelo smešen in ga imam tudi rada. Bog plačaj in lepo pozdravljam. — Jožica Uršič.
Otroci Slomškove šole na materinski pro»l»vi v Sydneyu 1965
Moje počitnice
Ko hodim v šolo, imam veliko domačih nalogi pa se veselim počitnic. Potem so pa počitnice Pr®' dolge in vidim, da je lepše v šoli. 0 počitnicah ostanem dolgo v postelji, ker je mraz. Imam ptic-ka kanarčka. Ime mu je Jakec. Ko atek in mamica odideta na delo, je še temno in Jakec spi. Ko se pa prične svetiti skozi okna, ni več miru. Skače in žvižga tako glasno, da ne morem nič več spati Potem pride trkat na vrata moj mucek Špeli. Vetn> da ga zebe in moram skočiti iz postelje in nMJ odpreti . S tem je vsa moja druščina zbrana.
Pripravim zajtrk za sebe in Špelija, za Jakca poskrbi atek, preden odide od doma. Moja zajčica je pa Marjetica. Nje ne morem imeti v hisi Natrgam ji trave in radiča, izmenjam vodo, &a 'priboljšek dobi liste zelja ali korenček. Tudi kruh ji je všeč in keksi. Potem čitam in kaj prepisujem Napisala sem dve pismi stari mami in atu na Prl' morsko. Tudi šivam in pletem obleko mojim punčkam. Potem se vadim v klavirju in ko je zunaj toplo, se sončim.
Pri vsem tem so dnevi dolgi. Hvala Bogu, da bo kmalu konec počitnic. Spet bom v šoli s prija-teljicami. Lep pozdrav vsem iz Slomškove šole! — Edita Logar, Condell Park, NSW, 4. razred.
UGANKA Grem in vendar nimam nog, bijem, kažem, pa brez rok.
Nimam glave, a budim, štejem, kličem in svarim.
Ni mi treba priti k vam, dom svoj že pri vas imam.
PREGOVORI
Učitelj: “Peter, povej mi kak pregovor.” Peter: “En norec lahko več vpraša kot mor6 deset pametnih odgovori i.”
Učitelj, jezen in razburjen, zavpije: “Kaj ne veš nobenega drugega kot tega?”
Peter: “0 pač. Če psu na rep stopiš, zacvili-Učitelju je bilo sedaj zadosti, ves besneč Je odšel k šolskemu vidji, češ naj bi nesramneža kaznoval. Ko sta skupaj z učiteljem vstopila, pravl vodja: “No, Peter, ali res ne veš boljših preg0' vorov ?”
Peter: “O, vem gospod vodja, nesreča pride redkokdaj sama.”
“RAZVALINA ŽIVLJENJA” na odru v Sydneyu
Tončka Vodopivec
TA IGRA JE GOTOVO najboljša in psihološko najbolje zadeta Finžgarjeva drama. Ljubljanski akademiki so mu očitali, da je igro prestavil iz podobne češke. Ne verjamem. Finžgar •)e bil predober opazovalec lastnega naroda, da k’ ne mogel igre sam narediti. Posebno ko ve-m°> da se mu je ta rodila v ljubljanskem Trnovem.
Trnovo je največja topilnica slovenskega naroda. Po prvi svetovni vojni so se v Trnovem na-Selili vsi mogoči po vojni oškodovani Slovenci.
Timorci so si tam napravili lepe zelenjadne Vrtove. Ižanci so jim zavidali, ljubljanski okoli-(an> so jim rekli “solatarji”. S Štajerskega in Koroškega so prišli trgovci in obrtniki, pa tudi kramarji. Dolenjci so prinesli svoje žganjarske kotle. Kuhali so “preljubo tekočino” ne iz najboljšega sadja, pač pa iz vseh mogočih ostankov sadja in zelenjave. Pobirali so jih na Vodnikovem tr<?u. Nekaj prav posebnega so bili trnovski pos-toPači, ki so bili Finžgarju, poštenemu Gorenjcu, trn v peti. Trnovo se je po prvi svetovni raztezalo P° vsem Barju skoraj do Iga.
Ni čuda,da je Finžgar lahko dobil značaje igro v lastni fari. Zgodba v igri je resniča, e nekaj zaobrnjena. Hči bogatega trnovskega lesarja se je zagledala v pomočnika v očetovi Mesariji. Doma ji niso pustili, da bi se z njim po-rocila, zato si je vzela življenje. Vse ostalo je irizgarjeva domišljija. Zgodbo je prenesel na Orenjsko med kmete, ki se bore za vsako krtino Posebej. Zemlja jim je vse.
Urh Kante je žganjar in posestnik. V njem Upodobljena dva značaja. Zelo dober in vča-sila nežen primorski ali dolenjski oče se v anem trenutku hipno sprevrže v grobega gorenjskega grabeža, ki nadere lastno hčer in jo s pa-Co spodi od hiše. — Ta značaj je odlično podal Vai> Koželj.
Lenčka, Kantetova hči, je tip dobrega meš-v®nskega dekleta. Njene besede so izbrane. Sku-	y	Š
^ °ceta pregovoriti zavoljo poroke, pa ne more. >•	S	O B E	Z A S A M C E	H
radi ljubega miru se vda očetu, pa si s tem	———-———	J
°Plje silno trpljenje. Nekaj časa se bori sama	J	*	vso oskrbo ali brez nje
v s®boj delj se ne more. Vda se pijači, da ima	J	:♦{
g v ne^aj zadoščenja. — Lenčko je igrala ga.	dobite	fantje	pri slovenski družini	>i
fian	in	t0	tako	dobro’	da j’ vse Priz- i JAKOB ROBAR, blizu postaje PARRAMATTA J
in zaslužene čestitke.	*	Poštni	naslov:	112	Alfred	St.,	Rosehill,	NSW.	°
*ona je Urhova rejenka. Revna in zapostav-n^na> kot so pač bile rejenke. Ker ni bogata, se	*	]meli	boste Prijetno domačnost.
rn°re poročiti. Izgovor, da pač zato ne, ker so
starši nepoznani, je samo pretveza. — Vlogo je odigrala gdč. Kučanova kar dobro, le nekoliko bolj razločno naj bi izgovarjala besede.
Martin je kmet, v resnici mešetar in prekupčevalec. Rad bi ženil Tono, rejenko, pa kaj boš, ko nič nima. Bolja kupčija bo z Lenčko, hčerjo bogatega žganjarja. Nič za to, če stari prodaja na kredo. Če pijanci nimajo denarja, imajo pa njive in gozde. — Lojze Košorok je Martina dobro prikazal, le nekaj več trebuha imajo taki ljudje, Lojze ga ni imel.
Ferjan, kmet, resnično zaljubljen v Lenčko in ona vanj, je postopač in zapravljivec. Pa se ne moreta dobiti. Je pa ta Ferjan precej neverjetno podan v igri. Težko si je misliti, da bi gorenjski kmet tako zapravljal posestvo in se potikal s puško po gozdovih. Zdi se mi, da je njegov značaj privlečen v igro za lase. — Podal ga je pa Billy žižek dobro in govoril je zelo lepo. čestitke!
Sirk je tudi kmet. Že ime pove, odkod je. Oženjen je s Katro in imata kup otrok. Govori zelo hitro, pa malo, rajši prazni kupice. Pri hiši nosi hlače Katra. Tudi Sirk si izposoja denar pri Urhu. Doma je najbolj v žganjami. — Zelo dobro ga je prikazal Ferdo Matuš.
Mica je potovka pol beračica, pol trgovka. Dobro poznana osebnost v vsaki nekdanji slovenski vasi. — Igrala jo je prav originalno ga. Ma-tuševa.
Prav lepa hvala režiserju I. Koželju in vsem igralcem. Imeli smo lep večer in si želimo skorajšnje ponovitve.
Tudi občinstvo naj dobi svojo pohvalo. Pokazali so, da imamo vendar še med seboj “pismene” ljudi, ki ne zijajo samo v televizijo, ampak si vzamejo čas tudi za branje “MISLI” in tam najdejo vabila na igre. Pa se vabilom tudi odzovejo. Ne dvomim, da jih bo prihodnjič še več.
Iz Slovenske
Duhovniške
Pisarne n.s.w.
Tel. za p. Valerijana: FA 7044 Službe božje
Nedelja 20. junija (tretja V mesecu) : Lechhardt,
sv. Jožef, ob 10:30;
Nedelja 27. junija (četrta v mesecu);
Sydney (St. Patrick), ob 10:30 (ponovitev zlate maše)
Villawood (CARAWATHA St.) ob 3:00 pop. (ponovitev zlate maše)
Nedelja 4. julija (prva v mesecu):
Croydon Park (SV. Janez) ob 10:30 (ponovitev zlate maše)
Blacktown (St. Patrick) ob 3:00 pop. (ponovitev zlate maše)
Nedelja 11. julija (druga v mesecu:
Sydney (St. Patrick) ob 10:30 WOLLONGONG (katedrala) ob 5. popoldne (ponovitev zlate maše)
NAŠE NOVE ORGLE
V	nedeljo 30 maja je pred slovensko mašo v Leichhardtu p. Bernard blagoslovil nove orgl®' Takoj nato so slovesno zadonele pod spretnim1 prsti Ludvika Klakočerja, ko je z njimi spremlja ljudsko petje mašnih pesmi. Po sv. maši so bil* pete litanije Matere božje. Izkazalo se je, da so orgle kot nalašč v naš namen. Saj smo v Leichhardtu dalj časa pogrešali petje, posebno okoli božiča in velike noči. Upamo, da je sedaj ta nedostatek odpravljen. Da bodo le vsi navzoči sodelovali Prl petju.
Inštrument je bil kupljen s pomočjo razn*'1 cerkvenih nabirk pri slovenskih službah božjih >n vstopninskih darov prireditev KARITAS. Zato n* tem mestu iskrena zahvala in prisrčen BOG PLAČAJ vsem.
Orgle so znamke LOWREY, izdelane v Chica-gi. Zgornji manual ima 37. spodnji pa 36 tipk. oba skupaj 18 registrov; spodaj imajo 13 pedalov vzvod za kontrolo jakosti glasu. Posebej v offl®' rici je 12 inčen zvočnik in 30vatni transistorni ojačevalec. Kogar zanima, si orgle lahko podrobneje ogleda pred slovensko mašo v Leichhardtu' Cena je bila £365.
Prednost orgel je v tem, da so zložljive in se lahko prevažajo iz kraja v kraj.
P. Valerian
n
HIMNA NA NOVE ORGLE
France Preveren
Je premišljal pater Jenko:
Oh, kako je trpko, grenko, ko pri maši petja ni, glas v razpadlih orglah spi.
Hej, pogum mu v dušo plane, trden sklep mu v srcu vstane: Nove orgle v čast Bogu, pa v veselje narodu!
Zdaj so orgle že zapele, koliko so funtov vzele? Kdor ne ve, naj šteje dni, ki jih leto vkup drži.
Leto dni možak je skladal, s funteki se je ubadal: tristo petinšestdeset — vsak dan eden v sklad prištet.
Slava možu, ki spozna se, kje kak funt za orgle rase!
Res naš pater Valerjan v letu tem ni bil zaspan.
Orglar Ludvik nam bo sviral, mojo himno skomponiral.
Zbor “Škrjanček” jo bo pel, narod ve« nas bo vesel.
BISHOP FREDERIC BARAGA
(FROM A FOLDER ISSUED BY THE DIOCESE OF MARQUETTE, U.S.A.)
BISHOP FREDERIC BARAGA, a great m>ssionary figure in the history of the American Church, was born in S 1 o v e n i a, now Part of Yugoslavia, on June 29, 1797. Nine. years a priest, he came to the United States in 1830 to devote his life to the Indians of the Up-Ppr Great Lakes. He is truly called the Apostle °* the Lakelands.
Baraga’s labors began among the Ottowa Lower Michigan near Little Traverse Bay.
*	wo years later he moved to the pioneer site of ^rand Rapids where he established another suc-®e*sful mission. The Great missionary left the.re La Point, an island village in Lake Superior, 9J* the coast of Northern Wisconsin, in 1835. Jhere he began his monumental labors among Chippe.wa tribes. His last major mission was °unded in 1843 at L’Anse, on Upper Michi-j=an Keweenaw Bay, where he remained until s appointment as bishop a decade. later.
. Baraga was consecrated first Bishop of PPer Michigan and its adjacent islands on November 1, 1853 . For 37 years Baraga moved about in a vast ,r|angular territory of over 80,000 square miles lncluding areas of Michigan, Wisconsin, Min-pes°ta and Canada. His only goal was to make °d known and loved by dl men. Totally de-°ted to his Indians, he learned to speak their j^guages with amazing fluency and went to ern where.ver they were. No forest, no island
in his vast territory was unknown to him. Shoot-ing perilous rapids in a fragile canoe, entering dreary swamps, and trudging the frozen wilder-ness, this sensitive and cultured priest went from viJlage to village seeking the souls of this abandoned people.
Bishop Baraga died on January 19, 1868 after a life filled with exalted heroism and undi-minished	zeal for souls.	Today	the	remains	of
the great	missionary rest	in the	crypt of St.	Pe-
terk Cathedral, Marquette, Michigan. Revered in his own day, his reputation of sanctity has increased since his death. A canonical investi-gation is now being made into his life and labors to promote his beatification. Pray that the cause of Bishop Baraga may find favor with God.
P R A Y E R
O God, for Your honor and glory and for the good of souls, grant Your servant Frederic Baraga the honor	of sainthood. It	was he	who	planted	the
Cross of Christ in our penin.s-ula	and	became	our
first shrpherd. Mercifully grant us the blessings we ask through his intercession. (Here mention your request.) * Our Father. . . Hail Mary. . . Glory Be . .
IV	hi le puhlic prayer is directed only to ca-nonized saints and to the beatified under cer-tain conditions, we may offer our own priv ate prayers to those whom we piouslv hope to be in heaven. The lije oj Bishop Baraga, his heroic virtue, and saintliness, justijies this hope. There-jore we may properly direct our priv at e prayers to him to intercede jor us with God.
Please report any favour* rec«fi-»ed to the
BISHOP BARAGA ASSOCIATION MARQITETTE, MICHIGAN, U.S.A.
Nihl obstat Edmund C. Szoka Censor Librorum June 10, 1963
Imprimatur Thomas L. Noa Bishop of Marquette June 10, 1963
NEW SOUTH WALES
Horsley Park. — Sem med tistimi v tujem svetu, ki imajo srčno željo, da bi še enkrat videli domovino in v njej pozdravili mater in očeta ali vsaj tistega od obeh, ki je še živ. Mati mi je umrla že pred 8 leti, oče je pa živel še do letošnjega 24. aprila in oba sva želela, da bi se še enkrat videla. Žal, ni nama bilo dano. Zadnja tri leta je oče bolehal na srcu, ure življenja so se mu stekle v bolnišnici v Brežicah. Njegovo ime je Jože Pregl. Ob smrti sta mu stala ob strani sin Pepi in hčerka Darka. Jaz pa ne morem drugega, iz daljave mislim na njegov grob in molim za pokoj njegove duše. Pa še tisti, ki boste to brali, vključite mojega blagega očeta v svoje molitve, za kar se vam vsem prav lepo zahvaljujem. Naročnica Dragica Babič z družino.
Five Dock, Sydney. — V svojem imenu ter v imenu brata in sestre, ki smo v Avstraliji, sporočam žalostno novico, da nam je v Trstu umrla naša zlata mati. Imela je osem otrok, štiri fante in štiri dekleta. Njena bolezen, rak, je trajala dve leti in pol ter ji povzročila silno trpljenje, ki ga je vdana v voljo božjo brez tožbe prenašala. Moj brat Lucijan z ženo in sinčkom je bil ob njeni mrliški postelji, jaz sem jo pa zadnjič videl pred nekako tremi leti. Pokopali so jo v kraju Sv. Križ pri Trstu. Za pogreb je prišel domov moj brat, ki se uči za duhovnika, in drug brat, ki ie pri vojakih. Naročam sv. mašo in sporočam to vest vsem, ki nas poznate. Naj se je še kdo spomni v molitvi. — Rihard Bogateč.
Albury. — Jaz imam rada uganke in križanke za nedeljsko razvedrilo. Verjetno tudi mnogi drugi. Zato pošiljam majhno računsko uganko, ki je taka: Sodček je bil dve tretjini poln. Krčmar iztoči en liter manj kot polovico. Nato en liter manj kot tretjino. V sodčku je ostalo 15 litrov. Koliko litrov je bilo v sodčku, ko je bil poln? — Ivanka
Študnet.
Queenbeyan. — Jako sem zadovoljna z obema listoma, ki jih tako redno prejemam, MISLI in AVE MARIA. V obeh najdem veliko koristnega
branja, pa tudi zanimivega. MISLI so mi blizje’ ker izhajajo tu med nami, in nas seznanjajo ^ Avstralijo in rojaki po raznih njenih krajih. skoraj prav tako imeniten se mi zdi list Ave M* ria, ki nas spodbuja k lepemu krščanskemu z’v' ljenju in nas seznanja z dogodki po katoliške® svetu. Nikakor ne morem razumeti tistih rojakov in rojakinj, ki jim ni nič mar slovensko branj? Le kako so se mogli tako odtujiti domačim zadevam, da še ne pogledajo ne naših listov, kaj šele» da bi se nanje naročili? Jaz pa ne odneham Pre^’ da preberem vse od prve do zadnje strani. pozdrav vsem tistim, ki enako ravnajo, saj venl‘ da jih je še dosti, in to nam daje pogum. Pri^8" gam dar za p. Poderžaja in lepo pozdravljam. ■" Marija Habor.
Concord. — Po dal !šem času sem spet dobi| v roke številko izseljenskega lista NAŠA LTJč, *■ izhaja v Celovcu. Moram reči, da je odlična s^° venska publikacija, naravnost sijajno urejevan8 in bogato opremljena. Iz te številke sem si zapo® nil zlasti dvoje. Iz Nemčije poroča, da ima slovenska družina v Augsburgu dva šolarja, g11” nazijca, če sem si dobro zapomnil. Ime sem P° zabil. Doma ju starši učijo lepo negovano sloveos čino in nikoli ne pade nemška beseda pod doifl8 čo streho. V šoli sta pa oba fanta prekosila nemške sošolce v znanju nemščine. Edina v svoj razredih sta dobila odlične rede. Iz tega zakljUcU je poročevalec, kako nespametno ravnajo slov«5 ski starši v tujem svetu, ki se boje učiti otro* slovenščino, češ da jim bo to škodovalo v tujih s° lah. —Rad tudi vedno berem smešnice, kjer koli P dobim Ni vsaka dobra, ampak v NAŠI LUCI S«1® eno bral, ki je vredna, da se ponovi. Dogodilo je baje v Ljubljani. Ponočnjak se je ustavil PT. svojo hišo okoli polnoči in skušal vtakniti kU v ključavnico, pa se mu nikakor ni posrečilo. šel je mimo policaj in mu ponudil pomoč. W nec je pa rekel: Ni treba, gospod policaj, že sam. Vi pa rajši mojo hišo malo zadržita ne bo tako neumno plesala. — Pepe Metulj.
Dapto. — Pošiljam rešitev Zemljepisne ke. Dveh krajev nisem mogla najti, kakšna bo " morda napačna. To pa rečem, da me je ugap
SMiimalii. Tudi urednikov “žvužič” je pritegnil m°jo pozornost. Zdi se mi, da je to zadnja beseda na uganko Marije N. iz Melbourna. Staniče-Va Milka, ki je predlagala ime Žuluj, pa ne ve, da so v fari Sora pri Škofji Loki imena Žum in žumelj. v Loki pa žužek, ki je bil med vojno žu-Pan. Vsi ti in še drugi bi morali biti v kartoteki '■a Žulujem. Radovedna sem, če bo Marija N. Potrdila rešitev p. urednika. — Albina Konrad.
HCTORIA
Pascoe Vale. — Prav lepa hvala p. uredniku 2a poslano lepo čtivo v obliki časopisov in verij. ^osebno pozornost mi je vzbudil mesečnik KATO-USKI MISIJONI, ki ga izdajajo slovenski lazaristi v Argentini, čudovito lepo podaja ta list sli-*° življenja vesoljne Cerkve v današnjem svetu, 'eliko izvemo tudi o delovanju slovenskih misijonarjev po mnogih deželah. Tudi mesečnik VERA N DOM je prav prijetna slovenska publikacija. Z(taja ga Mohorjeva družba v Celovcu. Premalo P°znamo mi v Avstraliji velike napore slovenskih u*turnih delavcev po raznih kontinentih, koder Sm° raztreseni, če prav vem, urednik MISLI sko-raJ vsaki potrdilnici, ki jo pošlje naročniku za p0l;avnano naročnino, priloži kaj čtiva, ki bi dru-našemu človeku v Avstraliji ne prišlo v ro-e- Lahko smo mu za to hvaležni. — S temi vrsticami pošiljam tudi rešitev — ali vsaj delno reši-yV — “zemljepisne uganke” v majski številki.
erjetno nisem vsega prav zadel, ker premalo *j°znam vasi in mesta po slovenskih krajih. (Za-. J"e “skoraj” vse — Ur.) Pošiljam tudi dar za sijone v Indiji. Sprejmite prisrčne pozdrave! — Joi* Grilj.
Melbourne. — Lepo se zahvaljujem za objavo edavanja dr. Ukmarja o Materi božji. Je bilo
res rv *
Primerno, da ste objavo prihranili za mesec ^aj. Brala sem zelo pozorno, pa moram reči, da vsa razlaga odlična, kaj posebno novega se pa
Meni °čmi da bi
ni zdelo. Vidim, da je imel predavatelj pred “ločene brate”, pa jaz sem premalo učena,
razločevala, kaj se njim zdi narobe v našem j. *u o Mariji. Jaz bi mislila, če nočejo prizna-je res Mati božja, jim bo težko kaj dopo-
da
y	~	l/C	JVC*	J
aW- Naslov: “Kriza” v češčenju Matere božje torej namenjen onim, ne nam katoličanom.
Se bala, da je kdo hotel spodbijati katoliški
Sem
nauk •
se In Je za^° ta^ naslov. Zdaj vidim, da sem ni,m°tila. — Zdaj pa še malo na naslov Milke Sta-s . eve> ki je edina od vseh bralcev “Misli” sku-fav	m°j° “uganko”. Zahvaljujem se ji, čep-
ni zadela. P. urednik je prišel mnogo bliže,
skoraj do kraja. Vendar bi se kdo lahko piaal žvužik ali žvužin — urednikov žvužič bi moral biti v kartoteki pred njima. Da bi bil res vedno zadnji, mislim, da bi se moral pisati žvuživ. Tega menda ne bi nihče posekal. Ime je sicer malo čudno, pa koliko še drugih čudnih imen je med ljudmi! — Marija N.
Bentleigh. — Zemljepisna uganka v majski številki je nekaj posebnega. Ob njej si bo marsikdo osvežil spomin na kraje v domovini. Tako se je godilo tudi meni. Nekaj krajev sem našla, nekaj ne. Zanimanje mi je pa uganka zbudila, to moram reči, zato tudi upam, da bo prihodnja številka prinesla rešitev in bo moja radovednost ute-šena. Morda bo tudi kaj novih? — Da je Trnovo dobilo zadoščenje, je tudi meni všeč. Tamkajšnji samostan in šola v njem sta bila znana daleč naokoli. Šolske sestre so poučevale 8 razredov in gospodinjsko šolo. Ni mi znano, kako je zdaj tam. Ali so še nune v Trnovem? Če kdo ve, naj pove, bom hvaležna. Leta 1929 je imel novo mašo v trnovski cerkvi sedanji župnik MilanGrlj. V okolici Trnovega se razteza rodovitno polje in tudi sadnega drevja je mnogo. — Frančiška štibilj.
Pripomba. — Tudi vam je šla uganka kar dobro od rok. Nič slabše kot Jožetu Grilju. V enem Vas je pa posekal: Našel je — Babno goro! Pa gotovo poprej še nikoli ni slišal o njej, Je presneto daleč od njegove domovine. Je pa znamenita v dvojnem pogledu. Prvič zato, ker se ne rečs na Babni gori, kot bi človek pričakoval, ampak v Babni gori. Drugič pa zato, ker so bili v Babni gori (fara Polhov Gradec) doma — moj oče.—Ur.
Glenroy. — Z veseljem smo se udeležili tukajšnje kulturne prireditve dne 29. maja, lepe igre PRISEGAM. Nastopile so v njej naša dekleta in matere šolskih otrok. Velilko delo so si naložile, ko so “prisegle”, da se bodo naučile to igro. Igra v treh dejanjih nudi občinstvu dovolj užitka. Ima zdravo domačo vsebino, pa tudi vzgojna je. To pomeni veliko za nas na tem tako oddaljenem kontinentu. Igrale so zares dobro. Da ne bom predolg, naj omenim le režiserko Anico Smeče-vo, ki je kljub svojemu izvoru z zelenega Štajerja odlično podala gorenjsko Špelco. Tako so se torej opogumile naše žene in dekleta, da smo vendar spet enkrat prišli do gledanja igre. Morda bodo zdaj le pritegnili tudi moški in bomo imeli močno igralsko družino. Ko bo dvoranica pod novo cerkvijo odprta, bo to nujno potrebno. Naj še pripomnim, da je bilo v igri tudi precej petja in med odmori prav tako, za kar je v veliko zadovolj pričujočih poskrbel p. Odilo. Toliko zaenkrat. — Mirko Cuderman.
DRUŠTVO
SYDNEY
AKCIJA ZA DOM SPET POROČA
V PRETEKLEM MESECU se je sklad za DOM le za dobro spoznanje dvignil. Na drugi strani je pa bilo polno prireditev, ki so bile vsaj posredno vse usmerjene v isti cilj: da bi kmalu imeli svoj DOM. Bil je eden najbolj razgibanih mesecev v našem društvenem udejstvovanju.
V soboto 8. maja so v Redfern Town Hall-u naši malčki proslavili dan svojih mamic. Njihov nast je bil prisrčen: deklamirali, so prepavalili in muzicirali. Po besedah društvenega predsednika Jožeta Čuješa se je to pot bolje obnesla domača šola kot Slomškova: matere so otroke same učile za nastop. Pa je bil Slomšek tega vesel, saj je vedno poudarjal, da mora biti prva otrokova šola — doma.
Druga prireditev je bila 22. maja v Padding-tonu. Igralska družina je nastopila z igro RAZVALINA ŽIVLJENJA. Da je bil trud igralcev pod vodstvom režiserja I. Koželja hvaležno sprejet, je pričalo navdušeno ploskanje zbranega občinstva. Vendar je težko reči, da je bil obisk pri igri za trud igralcev primeren. Taka zares kulturna prireditev bi že zaslužila več pozornosti od strani rojakov. Končno pa že sam trud prirediteljev zasluži še kaj več kot — kolekcijo praznih stolov v ozadju dvorane.
Teden pozneje, 29. maja, je AKCIJA ZA DOM vabila na “Veseli večer” na ladji. Udeležencem se je nudil krasen prizor po razsvetljenem sydneyskem pristanišču. Vožnja je bila gladka in je trajala štiri ure. Vsi so se izvrstno razvedrili, k čemur je pripomogla slovenska godba, ki se je za ta večer posebej pripravila. Ko bo malo topleje, bo Akcija verjetno spet povabila rojake na tako vožnjo.
Nadaljnji program
Igralska družina bo s svojo RAZVALINO ŽIVLJENJA gostovala dne 10. julija v Canberri, avstralski prestolnici. V soboto 31. julija bo pa
igro ponovila v Sydneyu: St. Francis Hall, P*&~ dington.
Za soboto 19. junija vabi Slovensko društvo na KRESOVANJE v Redfern Town Hall, Pitt St. Ta zabava nas bo spominjala na naše stare navade v domovini. Na predvečer godu sv. Janeza Krstnika smo smo po vrhovih zažigali kresove, “verjeli” v skrivne moči praproti in lovili blesteča kresnice.
AKCIJA ZA DOM nam bo priredila tradicij' nalno VINSKO TRGATEV dne 10. julija v St. Francis Hall, Paddington. Večer bo namenjen P°' večanju, povišanju, pomnožitvi itd. vsote, ki se zbira za DOM. K temu bo pripomogel mogočen “Vinograd” v dvorani, ves obložen s sladkim grozdjem. Seveda bo moral vsakdo sodelovati in pridno obirati vabeče sadove — na veliko veselje “žandarjev”, ki bodo prežali na vas. Ne bojte $e’ vsi imate dovolj prijateljev, ki vas bodo brž kupili, če bodo žandarji na vas prehudo navalil1’
PRISPEVKI ZA DOM so bili od zadnjega P°' ročila naslednji. Igralska družina £10, Vinko K°' bal in eden neimenovan vsak po £6, Bogdan Bavčar in Miriam Bavčar vsak po £3, Herman šal' kan £1.
Vsem lepa hvala in priporočamo se vsem r°' jakom.
Za AKCIJO: P. Valerian.
SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY vabi na
KRESOVANJE
v soboto dne 19. jinija 9165
REDFERN TOWN HALL, 73 Pitt St. Redfern Dvorana bo odprta ob 7:30 P.M.
Na svidenje	A.	Vodopivec tajnic®
IZ POPOTNE TORBE
Dr. I. Mikula
IZ COOME KAR NAPREJ _ NA R1VERI-Po izvrstnih, sedaj tlakovanih cestah, smo drveli navkreber, potem po ovinkih, ob prepadih-Preko grap mimo Kiandre, pod Cabramurro, sko-21 Tumut Pond. . . Kadar se mi je zdelo nevar-j|°> sem obmolknil in zatisnil oči, voznik je misli. da dremljem. . . Mislil sem pa na “katekizem” tistega počasnega šolarčka, ki je povedal kate-etu: Angeli so čisti duhovi, ki imajo glavo in pe-ruti, telesa pa ne. če bi bilo to res, bi se še an-Selom lasje dvigali in lica potila. Seveda sem 3e ?a jaz priporočal tistim angelom, ki tudi glave Peruti nimajo. Zdelo se mi je, da je tudi sv. iištof že pobegnil od našega vozila in se stisnil ^kam ob mogočno skalo, koder so ga stari Slovenci radi slikali.
Tako smo skozi nevarne Snowy gore, ki v zaseženi zimi ovirajo ves promet, zdrknili preko me-Je v Victorijo. Pa se nismo nič ustavili v Corry-°nSu, mimo lete smo videli jezero Hume Weir, ^Sli pogled na taborišče v Bonegilli, ki se vedno 01J krči, pohiteli skozi Wodongo, pa smo bili na-2aJ v NSW, v gosposkem Albury-ju. Bil je ravno JVetni petek in sem ostal za večerno mašo, ka-r° So ondotni l-ojaki prvič v življenju opravili uPno z duhovnikom v slovenščini.
_ V lepem Albury-ju sem tudi doživel edino le-v°®nj° trgatev, pa še takorekoč pod Snežniki. Po-le so študentovi vso slovensko srenjo in prav Po srno se imeli. Razgovora, petja, jedače, pija-te m cele “
m grozdja nič koliko. Pa saj bi ne bilo treba Val* <0-’ceti”> P^prosta čajanka bi kar zadosto-da po službi božji gojimo prijateljsko skup-in prijetno domačo družabnost.
Naslednja postaja je bila topla Wagga. Sko-Polnoštevilno smo se zbrali okoli božjega ol-ja..k nedeljski službi božji. Lepo sodelovanje s uži pohvalo. Naša “blejska Angela” nadaljuje s °ljubno navado Mežnarjevih na blejskem je-u ln Pri njej se je čajanka razvila v gostijo pa-Vfe’ ki radi pridejo, pa neradi odidejo. Smo c kot otroci, ki jih je lahko razvaditi.
že ^e^ern° službo božjo smo imeli tisto nedeljo pr V Tumutu, kamor me je odpeljal avstrijski Saf*? ^Jan’ se Je “za vedno” vrnil v svoj rojstni sPet Urg’ Pa je vzc*rza' samo tri mesece in je bil pj, v Avstraliji. Samo eno slovensko besedo zna Pa h0 izgovarJati: SV0J’ priimek Pečounik. Kaj ra-v. eseda pomeni, sproti pozabi. Vendar se naj-
1	druži s Slovenci, zlasti z bivšim “dvomim
vrtnarjem” Lukom, ki kot pravi Korošec drobi tudi nemško.
Tudi v Tumutu je bila kaj lepa naša slovenska služba božja v častitljivi stari cerkvi. Pri Težakovih pa tako gostoljubna postrežba, da bi človek kar tam ostal še za veliko noč — če bi se ne mudilo drugam.
Še kratek izlet v Blowering Dam! Tam bodo zajezili jezno deroči Tumut River, da bo dovolj vode za postrvi, elektriko in namakanje rodovitne zemlje. Zaradi teh načrtov prebivalstvo Tumuta stalno narašča. Tam preko se bo gradila nova Highway cesta na Canberro in dalje v svet. Razvija se velika lesna industrija. Ne tista domača, ki bi spominjala na ribniške rešetarje, namenjena je za svetovni trg. Zasnovana je tudi obsežna papirnica in naši delavci bodo dobivali papir po znižanih cenah, zlasti kuverte in pisemski papir, da bodo lažje bolj pogosto pisali svojcem doma, ki jih mnogi grdo zanemarjajo. . .
Finančniki, ki se zavedajo, da imajo svoja zadolžnice — morda za več let — zamrznjene v bajnem skladu našega lista MISLI, celo pretresajo načrt, da bi listu svetovali preselitev v Tumut. Spričo cenejšega papirja, pravijo, bi MISLI tam lažje izhajale in zastonjkarji bi tako po ovinkih odplačali svoje obveznosti do lista. . .
PRIPOMBA: Prav, verjetno bo tudi tiskarna dosti cenejša, saj jo bo lahko gnala voda iz tistega “dama” zastonj. Le še uredniku poiščite dosti gosposko rezidenco, na “košto” bo pa kar k Težakovim hodil, saj je zapisano, da dr. Mikula ni mogel vsega pojesti. Kdaj podpišemo konrakt? — Ur.
SV. JAKOB, APOSTOL, ZLATOMAŠNIKU (Jak. 3,13 — 17)
‘No, vi, ki pravite: Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto. . . ki pa niti ne veste, kaj bo jutri — kakšno je vendar Vase življenje? Dim ste namreč, ki se za malo časa pokaže in nato izgine — namesto da bi rekli: “Če bo Gospod hotel, bomo živeli in to in to delali.’’
Tako pa se ponašate v svoji behavosti. Vsako tako ponašanje je zlo.
OB ZIBELKI “SEDME VELESILE”
Janez Primožič, Brisbane
DANDANES SO VSE KNJIŽNE POLICE in vse knjigarne polne knjig, na vsakem mestnem vogalu lahko kupimo časopis. Tiskana beseda ali tako imenovana “sedma sila” se nam zdi nekaj tako vsakdanjega, da si brez nje ne moremo misliti življenja in dela.
Gotovo smo že vsi videli stare knjige, z roko pisane na pergament, z lepimi ilustracijami in zlatimi umetniško okrašenimi črkami. Lepota je to in dragocenost obenem. Komaj si moremo misliti, koliko truda in napora so vložili v to delo. Kak izvežban pisač je morda pisal in pisal vse življenje, ta ali ona stara knjiga je morda izdelek več ljudi in celo več generacij. Najpomembnejši vmesni člen med nekdanjim načinom pisanja in današnjim tiskom, ki poplavlja svet, je iznajditelj Gut-tenberg.
Res je, da so tudi pred Guttenbergom skušali tiskati namesto pisati. Prav za prav le posamezne črke, ki so jih vrezovali v koščke lesa, jih pobarvali in z njimi tiskali. Toda Guttenbergu se je zdel ta način tiskanja prepočasen, nepraktičen. Ni mu zadoščala le poedina črka — a b c itd — hotel je imeti dovolj črk za celo stran, da, za vso knjigo naenkrat. Iz česa naj bi jih izdelal? Lesene se prehitro izrabijo in izdelava posameznih vzame preveč časa. Tako je prišel na misel, da bi črke vrezal v kovino, bile bi trajnejše. Tako je Guttenberg — s pravim imenom Gensfleisch Johann — okrog leta 1435 izumil tisk.
Delal je tako: v nepretrdo kovino je vrezal črko. Tršo kovino je raztopil in raztopnino vlil
v prvo črko, ki mu je služila za model. Ko se J« strdila, jo je odluščil. Nadaljeval je še z nadaljnjimi črkami, tako dolgo, da je imel lepo zalogo za sestavljanje besed in stavkov. Vrste je pritrdil v lesen okvir, obarval in odtisnil na papir. Okrog leta 1450 je v svojem rojstnem kraju Mainzu z dvema pomočnikoma odprl prvo tiskarno. Tu j* bilo tiskano prvič sv. pismo. Kaj hitro so iznajdbo sprejele še druge dežele in postopno si je tiskarska obrt osvojila svet. Počasi je prišlo do današnjih tiskarskih strojev, ki v eni minuti natisnejo tisoče izvodov.
Komaj sto let po izumu tiskarstva smo tudi Slovenci dobili prvo natisnjeno knjigo v domačem jeziku. To je bilo po zaslugi “očeta naše književnosti” Primoža Trubarja. Leto 1551 pomen1 rojstno leto slovenske književnosti. Nič za to, ce so bile prve naše knjige tiskane v tujini, med njimi Dalmatinovo sveto pismo, ki je prava grafična umetnina. Guttenbergova doba je doba protestantizma in tudi prve slovenske knjige so to občutile. Skrivaj so jih morali spravljati v domovino, da so prišle v roke tistim, ki so jim bile namenjene. Ko se je razvnela proti-reformacija, ie bilo mnogo teh knjig barbarsko uničenih.
Ljubljana je dobila lastno tiskarno leta 157& Ustanovil jo je Janez Mandelc, tudi protestant, pa je moral po osmih letih v pregnanstvo. Nedvomno je velika zasluga tedanjih reformatorje7,
da so tudi Slovenci kmalu stopili v krog tistih narodov, ki so spoznali pomembno kulturno dobrino tiska in se začeli z njo okoriščati.
D H. FRANC HOČEVAR, prosluli državni tožilec, ki ima na vesti brez števila krutih obsodb nad nasprotniki komunizma, je dobil najvišje odlikovanje. Državni tožilci so namreč praznovali 20 letnico svojega “blagonosnega” delovanja. Ko je sam Tito izročil Hočevarju odlikovanje, je dejal, da ima Hočevar velike zasluge za “graditev socialistične družbe, zaščito svobode in krepitev bratstva ter enotnosti med narodi Jugoslavije. .
V	MAVČIČAH PRI KRANJU je prišel na svet pred 101 letom Ivan Kurale, lastnik gradiča Ulo-viče pod Tolstim vrhom v župniji Šent Jernej na Dolenjskem. Lani v decembru je živ in zdrav slavil svojo stoletnico, pa tudi pozneje ni bilo sli-
šati, da bi bil umrl. Še do svojega 95. leta je vs*' ko nedeljo hodil k maši peš v Šent Jernej, 5 k®1 daleč. Tudi nazaj domov se je vračal peš.
V	ŠT. JAKOBU OB SAVI, blizu Ljubljane, ie v marcu od kapi zadet umrl ondotni župnik dr-Franc Ambrožič. Rajni je bil domžalski rojafo pred vojno gimnazijski katehet, po vojni dolg0 zaprt, končno je postal župnik v Št. Jakobu. Pole? tega je hodil tudi v Ljubljano pomagat k upi'aV' ljanju nadškoffijskih zadev. Pokopali so ga v K1-3 nju. Ni bil nič v sorodu z urednikom MISLI, ven dar je naneslo, da mu je ta pridigal na novi J*1® ši v Mekinjah pri Kamniku leta 1920. Naj po2*v9 v božjem miru!
TO PA UREDNIK ŽE LA2JE PREBAVI
V APRILKI ŠTEVILKI je kolona “Z vseh ''etrov” nekoliko okrcala prof. Janeza Severja v •evelandu. še preden je “fest fant” mogel bra-1 okrcanje, je napisal nekaj drugega in sicer v toeriški Domovini:
Tako se je Janez Sever pri MISLIH — “odkupil.” Sprejeto!
Naročnikom v Ameriki in Kanadi, sedanjim in bodočim, naj pa bo ob tej priložnosti povedano, da je sprejel poverjeništvo za MISLI tam — njemu pošiljajte naročnino 3 dolarje na leto — :
“Ne vem, koliko izvodov MISLI prihaja v
Fr. Julij £lapšak 6019 Glass Ave
ZDA jr, J J ‘Z- j	,’	Cleveland,	O. 44103, USA.
in Kanado, rad bi pa, da bi jih kar se da
Ve‘iko ter da bi jih vsi rojaki radi brali. P. Ber-nard zna namreč vse tako privlačno napisati in se
stavi j a samo pri za nas najbolj važnih vpraša-	.......................
r»Jih. Naslovna stran letošnjih platnic je pa takš- 'f.	................................
,8'^e- Vsa je posejana s slovenskimi knežjimi	jJ
^m. Iz vsakega žari večja ali manjša zvezda.	'p	SLOVENKA	SREDNIH	LET	4.
j„Se ,skuPa0 Pa predstavljajo slovensko domovino	J	>;
nJene drobce, raztresene po svetu. Osredje oz-	J
e2dja je skupina treh manjših zvezd nad pol-	®	sama,	bi	se	rada	zaposlila	kam	za	gospodinjo.
tnesecem, kar naj predstavlja slovenski narodni	H	dolgčas.	Rada bi imela kaj slovenska
‘Škrat je iz grba napravil — grob. . . Lepa	!♦!	družbe.
tS Se,uredniku MISLI le dobro zdi’ da škrat I Ponudbe na naslov: Mrs. Kovač,	*
arugod nagaja. . .) Vsekakor zelo globoka vse-
v’na- O, da bi bili tudi mi vsi skupaj in posebej	!♦{	® Robinson St.,	£
15 izmed nas živa močna zvezda z močno živo	Subiaco, W.A.	y
., sko in narodno zavestjo ter tako živ, močan del £
uPnega našega narodnega telesa! S.J.”	V. ...          ...  ................................V
Rešitev zemljepisne uganke (v maju)
R k ^enSeš — Radomlje — Litija — Želimlje — Jj nica — Postojna — Žirovnica — Poljane — pribor — Moravče — Ljubljana — Gaberje — "— Košana — Devin — Babna gora — Ra-115 — Vrhnika — Logatec — Tomaj — Bistrica Trata.
NOVE UGANKE — PODOBNE
2a
\t v°do boš moral kopati jako globoko.
Ves mar, Tinka, da lepota in vse? lir! ^u^°- Mera je tudi v jezi potrebna, jj .1 smo zelo vetrno vožnjo.
ostrmi in umolkne. Žakelj mu zdrsne z ramen. Vr v. Se zelene gore svetijo v soncu! j^.cilla Pa taka! Ves dan žgoč pot lica namaka Vjj. na3 ime pomeni? Šijanec se piše ta fant.
T0 ltn veliko sveta, goratega in nižinskega q bil hud naskok. Ranjencev brez števila 0(j je jako jako. Menda je vsa vas v pepelu Sto Pa — kam? Nikar kar na slepo srečo!1 ^še* *”°	Kos! M. Lednik naj ti pomaga.
'u . Se Vinko Mav. čičerija nam ga je dala ^ odgovor je: Nak! Loti se dela sam!
Peroer so živele, so vodile petje v naši cerkvi. Pa zate ne bo. Rovnica bo komaj dobra.
;DARILNE POŠILJKE
živil in tehničnih predmetov (bicikle, motocikle, mopede, radijske in televizijske aparats, frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY. S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO
—	BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
Dr. J. KOCE |
i	G.P.O.	BOX	670.	PERTH.	W.	A.
J	1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH
*	POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI,
MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.)
$	2.	ČE	HOČETE	DOBITI	SEMKAJ	SVOJO	ZAROČENKO,	SORODNIKA	ITD.	POVDAR-
JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO
DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.
3.	ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, PO->; OBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANG-£ LESKEGA JEZIKA.
i
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. %	Tel. 32-4806
^Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. Kapušin, 103 Fifth Ave., North Altona, 'i	Tel. 391-4737
♦	PHOTO	STUDIO
\ N I K O L I T C H
108 Gertrudo Street Fitzroy, N. 6, Melbourne, Vic.
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst:
DRUŽINSKE ALBUME — POROKE — OTROKE — PORTRETE — ŠPORTNE SKUPINE — FOTOKOPIJE.
Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni
Telefon JA 5978