List 38.
K jesenski setvi.
Poletje je minulo; dnevi postajajo krajši in čas jesenske setve je uže skoraj tukaj. Pri tej priliki hočem govoriti o zadevi, za kmetovalca zelo važni; a pri nas vendar še malo veljavni. Jaz mislim prav izbrano in prirejeno seme.
Ne da se zanikavati, da kolikor čistejši, težje in enakomernejše je seme, toliko boljše in enakomernejše žetve se je nadejati. Čeravno bi se nihče naših kmetov ne upal oporekati tej izkušnji, vendar se oni iz tega ali unega ničevega vzroka ne držijo tega pravila.
Gori navedene lastnosti dobrega semena naj ima vsak kmetovalec brez razločka vedno pred očmi. Seme mora biti čisto, to je, brez vsacega plevelnega semena, drugače se ni treba čuditi, ako se v svojem času več plevela kot žita nažanje. Dalje naj bode seme obstoječe iz  samih  velikih, težkih  zrn.    Le na  ta način
zamoremo zopet pričakovati krepkih, močnih rastlin, katere naredijo veliko težkega zrnja. Konečno mora biti seme tudi enakomerno, to je, iz zrnja enake velikosti obstoječe, ker le po tem potu je mogoče si pridobiti enakomernih rastlin, katere v svojem razvitku enakomerno napredujejo in katere v enem in istem času zorijo.
Da se seme s tacimi lastnosti dobi,  treba je,  da
se na žitočistilnih  strojih dobro  očisti  in po potrebi
tudi skoz take  stroje spusti, kateri seme izbirajo.    O
1 takih  neobhodno  potrebnih  strojih  hočem  prihodnjič
enkrat pisati ter tudi razjasnilne podobe pridjati.
Res je, da si vsak majhen gospodar sam za-se ne more takih strojev omisliti, kajti cena je precej visoka. Ako si pa več gospodarjev v družbi kak tak stroj kupi, zamore vsak posebej biti za majhen denar deležen koristi stroja. Kmetovalci enega kraja bi sploh morali delati bolj se združenimi močmi kot je sedaj običajno. O tej zadevi zamogle bi veliko storiti podružnice c. kr. kmetijske družbe, ki bi ravno tukaj morale služiti v izgled V družbi spoznavajo se posamezni društveniki med seboj; s tem se odstranijo največe zapreke, ki so stavljene proti skupnem nakupu strojev. Ako se iz prvega začetka skusi le z nakupom majhnih strojev, kakor na pr. ravno žitočistilnih strojev, kmalu udeleženci spoznajo korist tacega skupnega delovanja in nasledek je, da se kmalu kupi na splošne stroške kak veči stroj.