BREZ PESIMIZMA VNOVO ŠTUDIJSKO LETO Po Ljubljani, okrog univerze, fakultete in na promenadi po-staja z vsakim dnem živahneje. September je tn. Študentje se vračajo. Na pragu je novo šol-sko leto in seveda z njina de-setine pro-blemov, ki jih pač vsak šttiflent ima. Tudi ZŠJ ¦topa z vsemi tremi tisoči štu-dentov v novo leto delovanja in tudi pred njo je mnogo proble-mov, mnogo novih nalog. ZŠJ se je v preteklem letu, nada-ljujoč delo v preteklosti, pred-stavila naši javnosti kot važen političen in družben činitelj. S svojo vsestransko dejavnostjo je daprinašala in doprinaša ne-malo pri vzgoji naše inteligen-ee, Zahvaljujoe njeni aktivni vlogi, predstavlja večina štu-dentov politično enotno oniver-ko, ki se pozitivno manifestira ob vsakem političnem dogodku. Seveda pa vkljub ogromnim uspehom v preteklosti še vedno ni naredilo vse, niti dovolj. Že pavršna analiza lanskega leta razkriva nekatere slabosti in pomanjkljivosti. Na te moramo biti pozorni, da bi naše delo v bodoče bilo plodnejše in uspcš-nejše. Dosedanja praksa kaže, da če-•to na začetku šolskega leta ni-so takoj vzpostavili živega stika g študenti, ampak šele pozneje, ko so zaživeli novi odbori zdru-ženj. Tako nismo dajali, poseb-no našim najmlajšim kolegom — brucom, opore ob njihovem prvem koraku čez univerzitetni prag. Ze sedaj, takoj ob začet-ku moramo delu z bruci posve-titi najVečjo pažnjo. Pomagati jim moramo na vsakem koraku, jih poučiti o vsem, kar bodo srečali ob vstopn na univerzo, jih tako pravilno, v strokovnem in političnem smislu, usmeriti in pridobiti. To prav gotovo ni na-loga posameznega člana odbora, to je naloga celotnih odborov združenj, okrajnih klubov, vsa-kega starejšega kolege, celotne organizacije ZSj in ZKS na univerzi. To je samo ena od naših pr-vih neposrednib akcij. V novem šolskem leta pa nas čaka po-leg osnovne dolžnosti — študija — še mnogo odgovornih nalog, naša dejavnost bo morala biti zelo aktivna in razgibana, Na-logi — skrb za študenta — mo-ramo posvetiti posebno pažnjo. Vemo, da je bil na koncu lan-skega šoLskega leta sprejet nov zakon o štipendijah, ki je vne-sel ne malo izprememb sedaj. Imamo štipendijsko komisijo prl repa'jliki, pri zvezah komun, v komunah in podjetjih. Štipen-dijskih fondo-v na fakultetah, univer^i, svetu za prosveto v fakern obsegu, kot dosedaj, ne bo veS. Osnovni dajalci štipen-dije so Zveze komun, komnne in podjetja. Princip novega šti-pendiranja so razmsi, konkurzi, pogodbe i" štipendijska discipl^-na. Skratka, precej nova situa-cija. v kateri se tnarkikateri ne-poučeni študent, ki pa ie tu pri-zadet, ne bo znašel. Zdnj?enja (Nadaljevanje na 2. strani) REZULTATI SEMINARJA Splošru razvoj univerzitetnega življenja se je razvil, posebno zaradi uvajanja družbenega upravljanja, kakor tudi obsež-nejše polifcične, socialne in kul-turne dejavnosti Z8j do stopnje, ki zahteva od vsakega člana organizacije, posebno pa še od funkcionarjev, čimbolj podrob-no poznavanje dejanskega sta-nja, organizacijskih in delovnib principov, da bo tako lahko ak-tivno sodeloval pri reševana vseh problemov, ki se pojavlja-jo v vsakdanji praksi. Zato je UO Ijubljanske univerze, kakor lani, tudi letos organiziral v Ankaranu 10-dnevni seminar za študentske funkcionarje. Namen tega seminarja je bil, da se s predavanji in rtiskusijami se-znanijo šiudentski funkcionarji z rezultati dela ZŠJ v pretek- Taborišče v lem letu, kakor tudi da spozna-jo vse aktualne pr&bleme in da se na podlagi diskusij dajo smemice za bodoče delo ter zbere materHl 73 nniverzitetno skupščino ZšJ, kjer se bo o vseh leh vprašanjih podrobneje razpravljalo. Predno bi prešli na obravna-vanje possmeznih predavanj in diskusij, naj povemo nekaj splošnih ugotovitev 0 organiza-ciji seminarja. Z razliko od lanskega leta je na seminarju sodelovalo znatno večje število študentov, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo na bodoče delo organizacije. V glav- nem so to bili slušatelji nižjih le(nikov, ki bodo še dalj časa lahko aktivno sodelovali pri de-lu organizacije. Za boljšo ko-ordinacijo dela pa bi bila po-trebna bolj smotrna izbira ude-ležencev, posebno glede zastop-nikov raznih društev in ckraj-nih klubov, katerih skoraj ni bilo. Vsa predavanja so se raz-vijala v obliki diskusij, tako, da je prišlo do izraza mnenje vsakega posameznika. Na prc-davanjih so s« obravnavala vprašanja internega univerzi- Ankaranu tetnega življeoja, razen tega pa so bila še predavanja o splošnih družbenih problemih, katerih pa bi v bodoče želeli še več. POLITlCNA AKTIVNOST ZSJ Predavanja, ki so se omeje-vala na delo organlzacije v »kviru univerzc, so obravnavala vsa področja, kot politično-ide-ološko, knlturno, socialno-cko-nomsko, družbeno upravljanje in okrajne klube. Kot prvo naj otnenimo diskusijo o politični aktivnosti ZSj, ki jo je vodil predsednik UO, Stane Markič. Analiiza politične situacije je pokazala vse pozitivnosti pa tu- di nekatere slabpsti in pomanj-kliivosii političnega dela ZS.T. Lahko pa tudi rečemo, da danes večina naših študentov predstavlja monolitno politično skupnost, ki s« je manifestirala ob slehernem političnem dogod-ku preteklega leta. Bilo je več predavanj po krožkih, klubih, ki so seznanjala študente s splošno družbenimi problemi. Napaka pa je bila v tem, da so imela prednosl znnanje pcli-tična vpražanja in se notranja problematika, predvsem zaradi vežje zamotanosii, ni dov&lj ob-ravnavala. To je imelo za po-sledico nepoučenost študentov o važnih notranje političnih problemih in je bil tu vpliv ZŠJ vsekakor pomanjkljiv. Se vedno je prerej takih ljudi, ki imajo do organizacije in do na-ših družbenih problemov pasi-ven odnos. Nekatera združenja niso znala najti primernih oblik dela in so svoje politično delo reducirala na nekaj zgolj orga-nizacijskih ukrepov. Tu nikakor ne sme biti preozkih admi-nistrativnih gledanj. Zaradi spe-cifičnosti posameznih fakultet si morajo združenja sama po-iskati primerne oblike dela. Upoštevati je trcba vso dejav-nost članstva na raznih področ-jih, v strokovnih, kulturnih in drugih društvih, kar vse pozi-tivno vpliva na politično in ide&loško mišljenje ljudi, seve-da, če so razmere v teh klubih zdrave. Posebno v strokovnih klubih se lahko uspešno zdru-žujejo strokovni problemi s po-litično vzgojo, kakor se je to že pokazalo na nekaterih fa-kultetah (pravna, medicinska, filozofska). Paziti pa je treba, da se taki klubi ne izrodijo v speulativne postojanke za razne ugodnosti. Ker se, posebno na kultumem podroiju, pojavljaio nejasni in zmedeni pojmi, mo-rajo tako združenja, kakor or-ganizacija v celoti okrepiti svo-je ideotoško delo. Tu lahko po-membno prispeva Tribuna, za kar pa je potrebna vežja pove-eava med Tribuno in organiza-cijami po združenjih. V okviru redakcJiskega odbora Tribune se bo osnoval širši informativni odbor z zasiopniki vseh fakul-te, da bo s tem omogočeno bolj sistematično In Izčrpno seznanja-nje študentov s problemi posa- meznib fakultet. Za uspeino delovanje organi-zacije pa bo treba več misliti na vzgojo novih kadrov, kajti vsako leto je manj tistih, ki so že vrsto let vodili delo v orga-nizaciji. Tako študenti — no-vinci, kakor vodstva ZSj so zelo grešili v tem, da se štu-denti niso zanimali za organi-zacijo, niti organizacija zanje, tako dolgo, d&kler eoi kot dru-gi niso ugotovili, da so odtrga-ni. S tem v zvezi se pojavlja tudi vprašanje kriterija član-stva ZŠJ, kajii tu ni enotnib staližč in je na nekaterih od-delkih kriterij izr&zito preoster, drugod ga pa splob ni. Osnova za kriterij mora biti statut Z§J. S preostrim kriterjjem lahko samo odbijamo ljttdi, ki bi sea-soma postali aktivni in imajo politično pravilno gledanje. Priprave zo plenum COZŠJ V oktobru bo plenum Cen-tralne-ga odbora ZSJ, kjer bodo med drugim razpravljali tudi o S' alno ekonomski problemih jugoslovanskih študentov. Pred-sedstvo CO je pooblastilo tov. Lipič Dragota, da obišče vse univerzitetne centre, ter na licu tnesta analizira probleme vseh študentskih institucij tn izdela elaborat za sejo plenuma. Iz osrednjt študentske menze Glede na veliko število abo-nentov in pomankljivo tehnično opremo Osrednje študentske menze, ki zahteva precejšnjo število delovne sile, sta uprava in upravni odbor odločila, da v kratkem nabavita univerzalni kuhinjski stroj z 11 operacija-mi. Studentje ta ukrep podpira-mo, ker se nam s tem zmarj-šuje režija, kar bo imelo za posledioo izboljšavo hrane. KULTURNOPROSVETNA DEJAVNOST Vedno, kadar govorimo o kul-turni dejavnosti ZŠJ, pridemo do istega zaključka, da je to na}šibkejša točka naše organi-zacije. Tudi v preteklem Ie'11 ni bilo nič boljše in razen na akademijah in titozaliji, ni bilo nobene pomembne kulturiv de-javnosti. Posatnczne centralne kulturne skupine so sicer dose-gle dokaj pomembne kvalitetne uspehe, vendar so v svojem de-lu ostale izolirane, ozko zaprte v svoj krog, brez možnosti za širšo borbo mncnj in splošno kulturno vzgojo. Kot take imajo samo bolj reprezentativno vlogo, lahko vplivajo na študente sa-mo z nastopi in predstavami, nikakor pa ne predstavljajo sredstvo za širše kulturno živ-Ijenje in udejstvovanje študen-tov. Več uspeha so dosegli ne-kateri okrajni klubi, lcjer delo sjcer ni bilo na taki umetniški višini, toda bolj množično in (Nadaljevanje na 4. strani) študentska okrevališča Zdravstveni fond ZSJ je ob polnem razumevanju odgovor-nih forumov poslal v letošnjih počitnicah 177 bolnih študentov na okrevanja. Okrevališča so btla v 2ireh, na Mežaklji ia v Baški. Letos poleti v Zadru Letos poleti je bii v zadar-skem mednarpdnem taborišču seniinar »0 mednarodnem sode-lovanju«, ki se ga je udeležilo nad 200 udeležencev iz Zahod-ne Nemiije, 36 iz Velike Brita-nije, 39 iz Svice, 25 iz Avstrije, 22 iz Dansk«, Norveške in Šved-ske ter še udeleženci iz ZDA, Nizozemske, Indije in nekate-rih predelov Afrike. (Youth Life.) Nekaj vprašanj s področja štipendiranja Politika podjefij, ki štipendirajo prvensfveno df|ak@ sreciBijiSi sfrokovnih šo! je zgr@š@n® tn špekulativna! 2 novim zakonom o hipendi' )ah, ki predpisuje prenos štiperf dij iz republiskib forumov na okraje, to nasta,li nekateri novi prohlemi, s katerimi se bo mo-rxla naša, pa tudi mladinska or-ganizacija resno u>kvar]cvti. Zcuradi teritorialnib sprememh v sistemn okrajev s>o nujno na-stale nekitere ovire, ki se odra-žajo pvedvsem v težavnem pre-nasan-ju kompetenc in poslov iz dosedanjih ahrajev na nove. ktvr zahteva prav gotovo precej čata. Zaradi omenjenih reorgamzicij se tndi vpraianje stipetidiranja mknkor ne more resiti brei te-iav. Zato ?e Svet za prosveto ohljnbil, da zaenkrM do 1. )anu-arja 1956 obdržl svoje dvseda-«(7L Štipendiste, isto bi movali tu-di dosedanfi okraiji, ta>ko, da p-re-bcd ne bi bd taliikgjii. problemA-*. tičen. Klubi ,po okrajih, ki to doslej podcrvaH na abmočju pasamez-nib okrajev (dosedamjib), aii pa celo n-a podrocju manjsib teritom rialnih enot, bodo moralj, na\jti obliko, da vskladijo svoje pro- bleme okoll špup^tdij. Morda. ne bi bila napabia obbhkj)i pohpičnega delo-van,J3 na novib teritoncdnib po-dročfib. Razen navedcnega, problema pa se v zvezi 2 zakonom 0 šti~ pendijab pojavlfa še drug pro-blem. V dnevnem č&sopjisju lahko Ta,-sledimo razpise za štipcndije na osnovi zxkona o štipmdij^h, hi se pa z ogrom.no večino rum&sa.-jo U na dijake srednjih strtbov-nib šol. Ne spe tu sxmo za pod* ~)&P]a z marbn'6 kzfaciteto, kjer ne bi potrsbovali fakultetno hzo-braženih, pač pa bzgleda to ne-ka splosn-a tendenca. Tu se za-sleduj-eta dva momenta — kraj-sa doba stipendiraw]a in tudi k&meje manm izdatki 2 no$\t\m * jevJnjem tskega strck'ovn}ak.z. Na vsak način je taka politlka zgresena, ker ne up-ofaeva pome-na strakovnjako-v, niti ne račn-na s perspektivnivn ra.Tvojjem la-strtega padjetja in našega gotpO' darstva na sploh. Nadaljnn frroblem, k! )e pa honcno ze $ta\r, pa je v ž>e>!'ri po stipendiranju siarejsib letnikov, ka>r je vsekakor za podjetfa boi) ekonomično, v odnosu do splošne kadrovske palitiike, do studentov pa tudi precej zgrešeno. ZŠf se s temi problemi aktiv-no u-kvarja in je 0 tem sklenila obvestiti najvušje forume, ki bo-d p-i»erii>r»e koliCine lahko smotrneje upo-rabile pri organiziranju masov-nejših letovanj. Nekaj hrane pa Bmo odstopili centralrvm štu-dentskim letoviščem v Zadru, Dubrovniku in Crikvenici, kjer je brezplačno leto«»alo 75 naših študentov in nekaj socialno sla-bo situiranih asistentov. V WUS so nanjreč v&lanjeni tudi pro-fesorji in asistenti. Odseka za fiziko na Tehniški fakulteti v Oddelek za nuklear-no inženjerijo in tehniško fiziko. Clčvek se pa iudi ob tem pre-imenovanju zamisli; saj so s preimenovanjcm gotovo pove-zane občutne spreraembe učne-ga načrta. Ali ni to že spet ne-ko nesorazmerno poveličevanje tako razviti, da tnoramo imeti na uulverzi v okviru rednega študija posebno šolo za atomske inženirje, torej inženirje za ne-kaj, česar še nimamo? Ali se ne fv>- /¦ :(¦> , ,--,;.' ¦¦ ;;nkr'^ SJ>e- cialnimi predavanji v višjih let-nikih in s specializacijo po di-plomi? Ljubljanska univerza bo z novo preitnenovanim od-tlelkom, če že ne prva na svetu, pa vsaj prva v Evropi. Prehi- ¦ : ¦ • , •--------------ir> — nsjvečja velemesta. Nič zato, če imajo tam sijajne fizikalne in-štilute, na vsakem iztned njih pa po deset all dvajset profe-sorjev in docentov in še po pct-deset mlajših raziskovalcev! Saj vzgajajo tam samo navadne fi-zikc, tnedtem ko bomo mi z ne mnogo več kot s štirimi preda-vatelji za fiziko vzgajali kar skih« in »tehnfških« zdaj še praktične neuklearne fizike. Ce pa smo že tako zelo opti-mistični, seveda ni treba, da bi se zadovoljili samo z navede-nim oddelkom. Saj so razen v zadnjih desctletjih iznašli še celo vrsto drugih pomembnih reči, za katere bi lahko imeli posebne oddelke na tiaši univer-zi. Lahkc bi ustanovili še od-delek za radar, orjtlclck za te-levizijo, oddelek za uporabo pol-vodnikov, oddelek za 6Jene rakete in oddelek za rvstronav-tiko. Denar in predavateljl naj nas ne skrbijo. I. Kuščer Velik uspeh naše folklore na gostovanjih v tujinl Ah, ta folkoteka... Tretjl mednarodnl folklorni festival v Charolles (Francija), občlnskl praznlk v Furstenfeldu (Avstrija) in še Dunaj, pa Ried ter iu film, teievizijo... Po dolgih pripravah smo 4. avgusta začeli svojo turnejo. Naš prvi cilj je bil Charolles (Francija). Tudi to pot (ah, ta folklora!) smo imeli velikanske denarne težkoče in kot po na-vad; zadnji hip naleteli na ra-zumevanje nekaterih naših predstavnikov. Po 20-urni vožnji smo prispeli v Basel. Izstopili smo, si ogle-dali mesto in čez šest ur na-daljevali vožnjo 'proti Franci-ji. Začela se je naša trnjeva pot. Zakaj? Belfort — presto-pamo! Beganson — prestopamo! Da bi bilo še bolj zabavno, je naš predsednik pozabi) kovček v Belfortu. On čaka, ostali na-prej. Dijon — prestopamo! Mou-lins — prestopamo! Paray le Monial — prestopamo! In konč-no, kljub hitrosti francoskih vlakov, prispemo v Charolles. 48 ur vožnje je za nami. Charolles leži 60 km zahodno od Macona — rojstnega kraja Lamartina. Mesto nas je pova-bilo na III. internacionalni fe-stival. Razen Jugoslovanov so sodelovali še: Svicarji, Nemci, Italijani, Poljaki, Baski in Francozi. V tako številni kon-kurenci so nas imeli za favo-rite. Drugi dan je brila parada vseh nastopajočih po mestu. Koraka-li smo kot zadnja grupa v nošah vseh naših pokrajin in že ta-krat osvojili srca giedalcev. Po paradi je bil sprejem, na kate-rem so nam borci iz prve sve-tovne vojne podarili krasen ve-nec s francosko trobojnico. Naša grupa je popoldne na-stopila zadnja. Zaplesali smo belokranjske, koroške in bunje-vačke plese. Samo dejstvo, da smo edina grupa, katera je po-navljala plese, je zadostno pri-znanje o naši kvaliteti. Ob 21 se je začel drugi del festivala. Ceprav smo prišli na vrsto šele ob 24, noben gledalec ni zapu-stil prireditvenega prostora. Plesali smo prekmurske, go-renjske, šopske in na splošno željo zopet bunjevačke plese. Po nastopu smo imeli skupen družabni večer. Spoznali smo druge grupe in navezali stike. Dobili smo povabilo za drugo leto v Nemčijo in Francijo. Drugi dan smo brali v časo-pisih zavidljivo k^ritiko o izva-janju naših lepih plesov, pe-strosti noš in sproščenosti ple-salcev. Tudi to pot so klerikal-ni časopisi zamolčali naš na-stop. Toda to je samo prvi del na-šega pohoda. Doma smo imeli nastop na Bledu in čez nekaj dni smo že »rajžali« v Avstri-jo. Povabilo nas je mesto Fiir-stenfeld ob občinskem praz-niku na veliki internacio-nalni festival. Mesto šteje 6.000 prebivalcev, bilo pa je 156 fol-klornih skupin in godb na pi-hala. Razen tega še 40.000 obiskovalcev. Vsekakor preveč za tako majhno mesto. Tudi tu-kaj smo veljali za najboljše. Od inozemcev so nastopali še Ita-lijani, Svicarji in Nemci. V soboto zvečer je bila ba-klada po mestu. Spet smo v raznolikih nošah, z zastavo in godbo na čelu korakali v pa-radi. Po bakladi nastop. Bili smo zadnja točka in prišli na oder ob 0.30 (!). Zaplesali smo gorenjske, prekmurske in bu-njevačke ter z zadnjimi doživeli skandiranje in aplavz. Drugi dan je bila parada, pri kateri smo bili dobesedno zasu-ti s cvetjem. Po paradi smo se razpršili med domačine, našli dosti naših rojakov, ki že 50 let živijo tukaj in še danes go-vorijo v lepi slovenščini, Naslednji dan je naša mlajSa skupina odpotovala preko Gra-za domov, »stari gadje« pa na-daljevali pot na Dunaj. Dva dni na Dunaju. To naj bl bil počitek za naslednje nastope. Toda mi smo na Dunaju In tu je Prater, Schonbrunn, muzeji. In ml smo »počivali«. Prvi dan: ogled centra, Rathaus, parla-ment, muze.ii- Kosilo. Ogled me-sta z avtobusom, stadion, ko-pališče in ko smo zvečer mJslili zaključiti pohod, smo imeli priliko videti slovo Rde-če armade z Dunaja. Seveda. ostall smo pred Rathausom. kjer Je bil koncert ln večer rusk< folklore. Ni nam bilo Sal. Večtisofglava množica Je preplavila trg. Na vsakem obrazu smo videli veseije. po- nos. KonČno svobodni! Tudi mi smo skupno z Dunajčani prepe-vali Straussove valčke. Rusi so klicali: Freundschaft furimmer! Mislimo, da bo vedno tako! Po koncertu smo jurišali na tram-vaj, ker smo ob 21 imeli Jugo-slovanski večer v Jugendsga-stenhausu. Tam smo namreč stanovali. To je dom dunajske mladine, kjer se ustavijo gru-pe z vseh koncev sveta. Tako ima vsaka dežela svoje večere. Ta večer so naši godbeniki za-igrali polke in mi smo se vrteli, vrteli... Drugi dan smo si ogledali Schonbrun in Prater. To je bilo divjanja in zapravljanja! Zvečer smo »spočiti« zapustili Dunaj. Naslednja etapa Ried — Gornja Avstrija. Poljedelski se-jem Avstrije. Nastop fdlklornih grup Indonezije, Nemčije, Ita-lije, Avstrije in Jugoslavije. V Riedu je bilo res lepo. Ta-ko kot nikoli. Imeli smo vse, kar smo hoteli. Bilo je pet na-stopov in ko smo prvi dan za-plesali bunjevačke, so ti plesi na zahtevo publike in organi-zatorja bili na vseh nadaljnjih nastopih na sporedu. Ljudje so dlvjali. Bil je to naš veliki uspeh. To pot so razen filmar-jev nastopili še večji »asi«. Te-levizija. Tako smo dva dopol- dneva plesali samo za dunajsko televizijo. Na splošno je v Riedu vladalo res pravo prija-teljstvo med skupinami. Bili smo teh pet dni ena sama ve-lika družina, čeprav z vseh koncev Evrope in Azije. Med našim bivanjem je bil nekakšen folklorni kongres, na katerem je predstavnik Nemčije kot za-stopnik kongresa folkloristov v O&lu podal zaključke tega kon-gresa. Tukajšnji časopisi so nam po-svetili pol strani za našo »bri-ljantno izvedbo«. In rezultat našega izvajanja — povabila v Nemčijo in Avstrijo. Sedaj smo doma. Počivamo. Toda kmalu moramo začeti z vajami. Sedaj, ko imamo reno-me tudi izven meja naše do-movine, kot malokatera grupa, se moramo boriti še za boljšo raven naših nastopov. Pred na-mi je novo študijsko leto — nova sezona. Pred seboj iniamo nove nastope, za katera vabila kar dežujejo. Pred tednom smo morali odbiti ptovabilo v Graz. DobiLi smo vabilo za Ftirsten-feld v novembru, za drugo leto pa imamo vabila za Francijo, Nemčijo, Belgijo in Avstrijo. Nastopov doma sploh ne štejem. In zopet denar... ah, ta fol-klora! —lo Stanovanjski problem Privatniki izrabljajo šiudente. Neupravlčene zahfieve za dom Ivana Moizena lani, je tudi letos stanovanjski problem Ijubljanskih študentov zelo pereč. Posledica tega bo na vsak način precejšnje šte-vilo študentov, ki ne bodo mo-gli začeti s študijem, ali pa ga ne bodo mogli nadaljevati. Doslej je vložilo okoli 680 študentov prošnje za sprejem v študentske domove. Zaradi po-manjkanja prostorov pa je bilo možno sprpjeti samo 424 slu-šateljev. De] teh pa se bo lah-ko vselil šele novembra, ko bodo dograjeni planirani blo-ki. Novembra bo ponovno revi-zija dosedanjih stanovalcev, ki so bili sprejeti pogojno. Pogoj so bili opravljeni predpisani izpiti. Velik del teh pogojno sprejetih nikakor ne bo mogel izpolniti pogoja. Teh stanoval-cev je 154. K tej številki pa je treba prišteti tudi sedanje štu-derrte I. letnika, ki polagajo izpite v jesenskem roku. S »čistko«, ki bo izvršena na ra-čun slabih študentov bo pri-dobljenega še nekaj prostora za nove prosilce. Kriteriji za sprejem v domo-ve so znani in so obsegali na-slednjo prioritetno lestvico: vojne sirote in udeleženci NOB, delavska in kmečka mla-dina, socialno šibki, študijski uspeh in moralno-politično za-držanje. Nova uredba o stanovanjih in z njo predpisi o podnajem-nikih pa so posebno prizadeli študente, ki so doslej stanovali v privatnih stanovanjih. Po tej uredbi namreč podnajemniki ne uživajo več zaščite in so jih stanodajalci odstranjevali iz stanovauj zaradi boljših ponud-nikov ali obljubljenih nagrad. Da je temu dejansko tako, nam kaže dejstvo, da je od vseh vloženih prošenj za sprejem v domove skoraj 50% starejših študentov. To brezobzirno iz-koriščevalsko tendenco nekate-rih Ljubljančanov bi bilo po-trebno ostro obsoditi tudi v javnosti. Vse navedene številke pa ni-ti niso dokončne, kajti še ved-no prihajajo slušatelji, pred-vsem bruci, ki niso vedeli -za rok vložitve prošenj, ter bo končna slika slušateljev brez stano.vanj še bolj porazna. K vsem tem težavam pa a» pridružuje še želja Zavoda za napredek gospodinjstva v Ljub-ljani, ki želi, da bi študentje izpraznili dom Ivana Mojzerja. Zaenkrat želi zavod za na-predek gospodinjstva, da bi iz-praznili I. nadstropje v domu, s čiraer bi izgubili 40 mest. Zavod za gospodinjstvo, ki zaposluje 23 uslužbencev, bi na ta način prišsl do 16 sofo (ra-čunajoč tudi one, s katerimi že razpolagajo). Na vsak način je nemogoče v že tako težki sta-novanjski situaciji pristati na to, da bl izgubili še nadaljnih 40 mest. Zavod za napredek gospo-dinjstva ima sicer važno po-slanstvo, vendar v današnjih prilikah njegova zahteva ni u-pravičena. Zanimivo pa je to, da reflektira stalno ravno na naše študentske inštitucije. Ta-ko so lani zahtevali, da bi do-bili bivši Akademski kolegij v Kolodvorski 22. Na vsak način bi lahko zavod našel zadovoljivejšo rešitev. Sa-mo poglejmo Kolodvorsko ulico, kjer je cela vrsta gostišč. Tako je v bivšem Akademskem ko-legiju restavracija »Partizan«, ki ima izredno majhen promet, tako, da nima niti odprtih vseh prostorov. Brez dvoma bi bili ti prostori za Zavod na-ravnost idealni, saj bi se tam lahko pridružila tudi gospo-dinjska šola. Zvezo študentov torej čakajo v reševanju stanovanjskih pro-blemov študentov precejšnje naloge. Izvršni svet LRS jedal za nadaljnjo gradnjo Student-skega naselja v letošnjem letu 140 milijonov. Za Študentsko naselje in njegovo nadaljnjo gradnjo so tudi v bodoče dobre perspektive. Vendar pa bo moral Rektorat univerze in Univerzitetni svet temu problemu posvetiti vso pozornost. V bodočnosti in ver-jetno zelo bližnji, bo potrebno izprazniti Akademski kolegij zaradi Gospodarskega razstavi-šča in bodo vsi ti problemi v bodočnosti Še zelo težavni. Brez pesimiisna... (Nadaljevanje s 1. strani) ZSJ, posebno pa okrajni klubl ZŠJ, naj takoj seznanijo član-stvo z »ovim zakonorn o štipen-dijah, stopijo v stik z odgovor-niini faktorji, izvolijo študent-ske predstavnike, do katerih imamo po zakonu polno pravi-co v teh komisijah, vodijo ak-tivno politiko, da se v proraču-ne za Ieto 1956 vnesejo dovoljna denarna sred&tva za štipendije in posebno bdijo nad tem, da n»ben študent, ki izpolnjuje po-trebne kriterije kot socijalni, študijski in politični, ne ostane, brez potrebne pomoči in obrat-no, da se jo ljudem, ki je ne zasljižijo, ne daje. Le aktivno in objektivno delova«je na tem področju bo še bolj dvignilo ugled haši organizaciji in ]e ta bo v tem našla svoje mesto. Pred nami so pa še tudi dru-ge nalage. Na univerzi imamo že leto dni d^užbeno upravlja-nje, v katerem imamo tudi mi, študentje, svojo vlogo, saj raz-mere na univerzi, 6e že ne naj-bolj, vsaj zelo dobro poznamo. Pravice, ki nam jih daje zakon o univerzah moramo popolnoma izkoristiti. Ne smemo dovoliti, da se pr«blemi. ki se nanašajo na nas, rešuj»jo b^ez študen-tov. \r.\ inyvf>r?Uetn5 orcani. univerzitetni svet, fakultetni sveti ter vse uprave in cd-delki, oziroma njih seje pa morajo biti mesta, kjer bo-mo pod"jsJi konstruklivae pred-loge in se borili za napredek univerze. Xo je razumljivo, saj so vsi ti organi družbeni orga-ni in sodelovati v njih je naša pravica. Pred leti smo moraii skoraj za vsako izpremembo v programih, načrtih ali režimu študija voditi zelo bume disku-sije, organizirati celo bojkote in štrajfce. Danes nam to ni vefi potrebno, kajli imamo pravico kot enakovreden partner raz-pravljafi r> vseh konstruktivnih spremembah na univerai. V tem !etu stoje pred nami fakultetni in univerzitetni statutj, kakor tud3 republiški zakon o univer-zi. Z diskusijo o njih nam je ilana možnost, spremeniti, kjer |e to potrebno, učne programe, načrte in režim. Z dclom na tem področju moramo priče^ti takoj, voditi pa pas mo^a želja po naprednem in kvalitetnem gtudljn, k! naj bo odraz in za- nega razvoja. Zato morajo štu-tli.iske komisije združenj s sode-lovanjem in ob podpori vseh Stndentov posameznega oddelka, oziroma fakultete, s sodelova-njem profesorskih študi.jskih ko-misij, Društvom visokošolskih profesorjev in vsemi strokovnj. mi društvi po sirokah, mate-rial podrobno proučiti in pri-praviti na osnovi teb analiz od-govarjajoče predloge. Le tako bomo ž« enkrat uspeli ustaliti študij in prepre?iit.i do seda.i večne izpremembe, katerih žrtev Je posta.1 marsikateri štnednt. Vse t0 in še mnogo širša pro-blematika, katere se v nekaj stavkih ne da povedati, stoji v bndočem letu pred nami. Da ob-držimo kontinuiteto v delii, da nas čas in dogodki ne bodc prihitevali, je potrebno že v gk-tobru ali prvih dneh novembn organizirati letne skupščinc združenj, na »jih podrobno se-znaniti članstvo z vso proble-matiko, analizirati situacijo iii sprejeti programe. Vsak študenl mora pri vsem temodigrati ak-tivno vlogo, saj se mora zave-dati, da satno poedinci niso ir ne morejo biti kos tako velikiir in številnim nalogam. Na univerzi imamo mnogo ir dovolj dobro mislečih in na-prednih Ijudi, tako med študen-ti kakor tudi med profesorji, za-to je vsak pesimizem odveč. Treba je le resnega, krepkega skupnega dela in bomo na uni-verzo in našo arganizacijo na nji lahko še bolj ponosni. POČiTNSŠKI ŠTUDIJ APZ Kaj veseli bi ne peli Veselo smo se pozdravili 8. ju-lija opolnoči na ljubljanski že-lezniški postaji, kjer se prične vsaka počitniška zgodba. Kov-čki so bili veliki in majhni in tudi slarrmati klobuki niso manjkali. Ni bilo težko uganiti, da gremo na morje — i, kam pa naj bi drugam šli? In vožnja je minila naglo, ker smo si zelo želeli tja, kamor smo bili na-menjeni in. ker smo imeli s se-boj naše stare in preizkušene strokovnjake za pobijanje vseh pojavov dolgega časa. Zadar. Mednarodno taborišče. To je bila naša »obljubljena de-žela«. Seveda, 6im smo izsto-pili, smo zapeli, pravzaprav v slovo učiteljskemu pevskemu zboru, ki nam je del-al družbo na »Mariboru«. In v svoj prijet-ni hlad nas je sprejel prijazen borov gozdič, pod katerim so bili postavljeni naši šotori. Bilo je precej problemov, toda fantje so imeli vse svoje stvari v re-du, dekleta pa so se takoj tru-dila z likanjem, kajti v Inter-nacionalnem taborišču tudi ne moreš biti kar tako — pomeč-kan. Modro vodstvo tabora scdi na prestolu, sprejema podanike in izreka sodbe ... »Modro vodstvo« pa je med-tem že krojilo načrte o našem delu, ki je bilo pravzaprav glavno obeležje našega taborje-nja in se prav zaradi tega raz-likovalo od drugih »počitnikar-jev«, ki so se zbrali na Ponta-miku. Poleg morja, zraka in sonca je bila pesem — novi program — glavno naše opravi-lo pod zadarskimi bori. Priznati To ni pevska vaja, niti ne »neuraden« nastop, temveč žrtvovanje bogu Neptunu, da bi jim bil naklonjen v vsem kar tnorje lahko nudi je treba. da je bila Aškerc — Tomčeva »Stara pravda« kar precej trd oreh. Čez nekaj me-secev be naš zbor praznoval de-seto obletnico svojega dela in takrat bomo na prosiavi nasto-pili s koncertom, na katerem bomo peli to skladbo. Program je izbran zelo zahtveno, kajti dokazali bi radi, da nismo kar tako. Vadili s o zares neutrud-no, čeprav nas je večkrat vraž-je vleklo v morje in na sonce. Pravzaprav pa smo imeli pre-cej prostega časa, saj smo imeli vaje le zjutraj in proti večeru. Končno se lahko pohvalimo, da smo tudi na oltar »kulture in prosvete« doprinesli svoj de-lež. Priredili smo dva koncerta, enega za prebivalstvo našega mednarodnega taborišča, dru-gega pa za vojake na letališču. Naš kvintet pa je sodeloval na prosiavi dneva vstaje, ves zbor pa je proslavil tudi naš sloven-ski praznik 22. julij. Prehitro je prišel trenutek, ko smo morali pobrati svoje stvari in se napotiti spet v Ljubljano. »Modro vodstvo« je bilo zadovoljno in je ugotovilo, da smo bili pridni in da smo predelalj velik del programa. študentski semfnor v Hamburgu ,Nemčija med vzhodom in zabodom' Kot delegati kluba za medna-rodno sodelovanje na ljubljanski univerzi smo se na povabilo FES (Freundschaftsbund Euro-pSischer Studenten) [z Hambur-ga udeležili študentskegia sreča-Bja, ki je bilo od 24. julija do 8. evgusta v Hamburgu. FES je klub hamburškiih študentov majhnega obsegia, saj šteje le nekaj več kot 50 članov in ima namen vpostavljati stike med študenti evropskih univerz ter omogočati svojim članom poto-varoja v inozemstvo. Tega sre-čanja smo se udeležMi trije de-legati iz Ljubljane, da bi vzpo-stavili stike s študenti ostaldh univerz v Evropi. Na srečanju se je obravnovalo vprašanje »Nemčija medi Vzhodom in Za-hodom«. To emo je FES izbral predvsem zato, da zainteresira razne ustanove in podjetja za serdanje in na ta način preskrbi potrebna denarna sredstva. Se-minarja se je udeležilo rrad 30 ionizemskiih delegatov in to iz lAnglije, Danske, Francije, Ita-lije, Nizozemske, Norveške, Po-sarja, Svediske in Jugoslavšje. Predavanja, ki jih je bilo pre-Cej (vsega 14), smo v prvem tednu poslušali v Evropa Colle-gu. Europ,a CoIIege je moderen študentski dorn, v glavnem nm6ije. Na tej aka-derndji, ki je pretežno propa-gandističnega značaja in je ure-jena v obliki doma, dela stalno 10 profesorjev, ki stanujejo s svojšmi družinami v domu. Za begunce in za druge skup-ine prirejiajo 14-dnevne tečaje s pre-davanji o vzhodnih vprašanjih, aeveda čisto v nemškem nacio-nalnem in zahodnem duhu, Da se ab takih predavanjih s pre-davateljj nismo mogli mnogo pogovoriti, je jasno. Nekateri begunci v taborišču imajo o tej akademiji, kakor tudi v vodstvu taborišča, svoje mnenje, češ oni iimajo od vsega tega svoj dobi-čeik, saj so si našli posel in se jim dobro godi, za begunce pa država bolj malo skrbi. Drugi pa so zapet v taborišču zado-voljni. Inarodne študentske novinske icije Po ogledu taborišča Je bila za delegate radšjska reportaža za Nordwestdeutscher Rundsunk. Prvotno sem bil za reportažo kot predstavnik Jugoslovanov določen tudi jaz. Iimeli smo naj-prej poskusjio snemanje, pri katerem pa je vodja snemanja krog sodelujočih skrčil. Verjetno z odgovori italijanske delegatke in z mojpma ni bil zadovoljen in tako sva pri reportaži odpa-dla>. Najbrž pa tudi z odgovorom francoskega delegata pri glav-nem snemanju ni bil preveč zadovoljen. Na vprašanje: »Kaj misllte. na splošno o zainteresč-ranosti nemškega naroda za ide-jo zedinjene Evrope?« je Fran-coz odgovoril sledeče: »Pri nas ohstaja mnenje, da so Nemcl sedaj zelo navdušeni za zedini-tev Evrope, ker vidijo v tem nekako sredstvo, s katerim bi lahko dosegli čimprejšnjo zdru-žitev Nemčije in pridobitev iz-gubljpnih pokrajin. Ali pa bodo Nemci tudi po zedinitvi Evrope ostali tako dobri Evropejci — tega Pa ne vem.« V prostem času, ki ga tudi v LUneburgu ni bilo mnogo, saj so bila včasih predavanja dopol-dan in popoldan, smo igrali no-gomet. Sestavili smo moštvo Francija - Jugoslavija in srao ostale Evropejce premagali s 3 :2. V tem tednu smo stano-vali vsi skupaj v prostorih aka-dernije In smo se na ta način zelo zbližali. Spoznali smo, da je večina delegatov zelo na^^-ed-nih in smo bili glede večine problemov sličnega mišljenja. Tako smo navezali tesnejše sti-ke z Danci, Francozi, Posarci in Nizozemci. Vsi se zelo zani-majo za našo državo. Tako bo-mo lahko na prihodnje medna-rodno srečanje v Ljubljani po-vabili delega;te tudi iz navede-niih držav. Nemčija: Za kulturno sodelovanje V prvi polovici julija je kul-turna skupina zahodnoberlinskih visokih šol organizirala kultur-no srečanje evropskih študentov, kjer je sodelovalo 50 zastopni-kov iz Avstrije, Italije, Franci-je, Svice in Jugoslavije. Razne umetniške razstave, predavanja in diskusije z berlinskimi štu-denti so imele namen čimbolj poglobiti in razširiti sodelovanje evropskih študentov na vseh kulturnih področjih. Ob konferenci zastopnikov študentskega tlska v Saoru Mednarodna študentska časopisna agencija Vsd, ki berete v Tribuni našo mednairodno stran, se gotovo' sprašujete, kje dobimo toliko rnednarodmih vesti o življenju in problemih študentov. Le del tega, predvsem daljše članke, napišejo naši sodelavci, ki so bili v inozemstvu na praksi, se-minarju ali študijskem potova-nju. Večinio kratkih vesti in ne-katere članke pa nam posreduje časopisna agencija Student Mlr-ror - Studentenspiegel in le manjši del prispevkov za to stran črpamo iz drugih tujih študentskih časopisov. Sedanja agencija ima svoj sedež v Ber-hnu in je pravzaprav del ured-ništva berlinske študentske re-vije »coIIcKjuium«, ki ima velik ugled v študentskih krogih po vsem svetu. Redakcija tega ldsta e« je lotila dzdajanja ciklosti-ranega biltena samoiniciativno, saj je »colloquium« dobival v zameRo skoraj vse šfudentske časopise na svetu. Vseh vesti rriso mogli objaviti in so jih čr-pali, ekscerptirali in spet1 razpo-elali redakcijam. Najprej so se omejili samo na Evropo, pred leti pa je v njih delo posegel odbor COSEC dn z njegovo po-močjo je sedaj agencija razši-rila svojo dejavnost in posredu-Je vesti 12 vsega sveta. Ured-ništvo agencije prejema redno nad 350 študemtskih listov, bil-tenov dn revij. Pri delu sodelu-je veLiko šte^ilo študentov, predvsem pa so važni za najraz-ličnejše tuje jezike. V biltenu agencije so vesti urejene rta sledeč način: vse so kategorizirane v skupine po dr-žavah, ki se vrste po abeced-nem redu. Vsaka vest ima tudi naveden naislov časopisa in kraj, kjer lzhaja. Agencija sprejema deloma vesti tudi od univerziteitnih organpv, od dru-gih časopiisnih agencdj in od priložnostnih dopisnikov. Delo uredništva te agencija ni lahko, predvsem tudi zaradi specifičnosti materiala, zaradi jezikovnih težav in univerzal-nosti, ki je nujna v okviru or-ganizacije, kot je COSEC. Po-sebno je treba poudariti, da ti bilteni izhajajo redno, kar J6 težje za mnoge druge študent-ske liste, ki se bore z denarni-mi težavami. Razen tega pa imajo bilteni na koncu abecede držav v zad-njem času še posebno rubriko, v kateri so sporočila o medna-rodnih seminarjih, konferencah in drugih prireditvah, ne glede na državo, kjer so se vrSilL Ob važnejših mednarodnih konfe-rencah pa je ob.iavljen tudi važnejši del materdala in sklepi. Prav tako so v zadnjih letih uvedli rednd dodatek »Clanki«. Tu so objavljeni v celoti ali v obsežnejšem ekscerptu članki tz posamezndh štiidentskih časo-pisov ali drugih virov, ki imajo poseben značaj in so zanimivi ne samo kot vest, temveč kot celota. V takih dodatkih so na primer članki kot: Visokošolski problemi v Italiji in Franciji, Pregled dela letnih študentskih seminarjev, Moskovski študenti in zahodni "stil, Vzgoja samo-stojnega mišljenja pri študen-fcih itd. Podariti je treba, da je delo uredništva gencije težavno pred vsem pri izbiri vesti in pri pri-zadevanju, da so te čimbolj ne-pristranske ln se drže tendence vira, iz katerega so vzete. Več- krat je v vesteh senzacionalna ambicija in spregledajo člank-j, ki bi bili važnejši. To se po-sebno dobro vidi pri kontroli vesti, ki jih kolegi v uredništvu Studentensipiegla vzamejo iz na-šega lista. Večkrat vidlmo, da imamo mi tu drugačen »važ-nostni« kriterij, kot oni tam. Vendar menim, da se oni le-ne trudijo dovolj, da bi svoje delo najbolje opravili, saj je njihova odgovornost pred ce-lotno svetovno študentsko jav-nostjo precej velika. Je pa ja-sno, da se je kaj 1ežko izogniti pomanjkljivosti in površnosti, kar se kaže že pri sestavljanju kratke vesti na podlagi daljšega članka. Tako na primer v 85. številkj biltena (letos maja) be-remo kratke vesti iz Tribune: Rektoraka konferenca v Zagre-bu, Težave študentskih šport-nih organfeacij, Zdravstvena skrb za študente, v lanski 54. številki beremo vest 0 stavki zagrebških veterinarjev, ki smo jo objavili v naši številki, v 53. številki pa vesti o socialnem sestavu študentov naše univerze in 0 problemih študijskega na-črta na geologiji. Izbira je torej: predvsem stav-ke, ekonomski problemi in spo-ri; manj je seveda govora 0 uspehih itd. To jim nekateri upravičeno zamerijo. O delu te agencije se disku-tira sedaj na mednarodnl kon-ferenci v Saaru, kjer so zbrani številni predstavniki študent-skih listov in tudi drugi funk-cionarji, ki bodo vedeli marsi-kaj povedati 0 svojih pozitivnih in negativnih izkušnjah s to agencijo. Drago Kralj Letos: mali narodi Kvekerski seminar v Kranju Zadnjih osem let je bilo pri-rgjeniih pod pokroviiteiljsitvam American Firien^tis Service Com-miktee, kveikerjev več mednaro-dnlh semikiarjev za študente sta-rejših letnnkov in mlade lju
  • de na raso, vero«zipo-ved, nadionalno priipadnost a;li polhično prepri<5a'n je. Znani so g-lasovi o mj.ihovem zadržanju med drugo svetovno vo>ino, ko je mnogo bilo v zatporih, ker niso hotellii v voij^ko. Nijihova akcirvnost se seveda ne kaže samo v tem, teraturo in religije na- b-o- stonski univerzii, Boston, USA. Tretji reden je predaval go-spod Wiilliadelež'ilo 52 predstaivnikov nactonailnih študentskfh zvez (lani v Istanbu-lu 40 ub temoi lahko rečemo, da je konferenca uspela saj je pripo-mogla k toleranoi in medseboj-nem stpoiraztimevamju na tako valnem področju. O posamezinih pTCfbilemih pirii katerih reževanju smo z.ainteresiirami in aktivni bo-mo v prihotdnijiih ŽtevifHkah še po-ročaili. TELOVADNICE SPET PROBLEM Vse kaže, da bo letos bolje. Nov način zimske vadbe Znano je, da smo imeli vsa leta doslej velike težave s tre-ningi v zimskih dneh. Telovad-nic ni bilo, le z veliko težavo smo naprosili pri posameznih direktorjih srednjih šol, ki so narrt bili nekateri bolj, drugi manj naklonjeni, nekaj uric te-densko za vadbo naših tekmo-valnih vrst. Za vse ostale seve-da ni bilo prostora ... Čeprav sonce še dokaj toplo sije m je igranje na prostem menda prav sedaj največji uži-tek, so se na upravnem odboru Olympie odločili, da bodo že sedaj začeli borbo za telovadni-ce. (Tokrat vendarle v pravem času!) Društvo ima sedaj po-polnoma drugačne cilje, kot so jih imele prejšnje sekcije in za ustvaritev teh ciljev je potreb-no mnogo več prostora, mnogo več telovadnic, mnogo več va-diteljev. Z vsemi temj faktorji so za sedaj še velike težave, saj je znano, da potekajo že dolgo pogajanja za novo igrišče Oiympie v Tivoliju, kajti mali prostor pod Cekinovim gradom ne more zadovoljiti vseh potreb tako velikega društva. S kadrom je nekoliko laže, saj med člam Olympie lahko najdemo nekaj znanih športnih strokovnjakov in trenerjev, najteže pa je se^-veda s telovadnicami. In prav telovadnice so za društvo iz-rednega pomena. Pozimi, ko ni možnosti za drugačno razvedri-lo v naravi, bodo študentje prav gotovo začutili večjo potrebo po telesni vzgoji in razvedrilu. Dolžni smo, da jim to nudimo, saj je to ena naših osnovnih nalog. Zato se letos ne bomo mogli zadovoljiti z eno samo te-lovadnico, ki naj bi služila vsem tekmovalnim oddelkom, pa še drugim študentom. Treba jihr bo več — in tega naj se za-vedajo tisti, ki jih bodo iskali. Kaj so nam o vsem tem ve-deli povedati v pisarni Olym-pie? Borba za telovadnice se je že pričela in lahko govorimo tu-di že o prvih uspehih. Kot vse kaže, bomo imeli letos na raz-polago telovadnico na Ledini, nadalje v gimnaziji v Vegovi ulici, v gimnaziji na Viču, ne-kaj ur tedensko bomo imeli te-lovadnico na Tatooru, v teku pa so pogajanja s klasično gimna-zijo. Morda bo kdo dejal, za- kaj toliko telovadnic? Odgovor je kaj enostaven: letos bomo vpeljali pri Olympii nov način vadbe. Seveda nas je zanimalo, kako in kaj bo s tem novim načinom in izvedeli smo marsikaj zani-mivega. Vse tekmovalne ekipe bodo imele po možnosti dvakrat na teden redne treninge. Za od-bojkarje in košarkarje je dolo-čena telovadnica v Vegovi uli-ci, za košarkarje na Taboru, za odbojkarje na Viču, ta judoiste na Ledini itd. Poleg teh red-nih treningov bo v okviru ce-lotnega društva enkrat teden-sko kondicijski trening v eni izmed večjih telovadnic, ki bo prirejen tako, da bo koristil prav vsem športnikom iz te ali one športne panoge. Ta novost bo prav gotovo koristila našim tekmovalcem, ki so prav zara-di pomanjkanja takega trenin-ga v začetku spomladanske se-zone precej slabši kot običaj-no. Razumljivo je, da bodo te treninge vodili najboljši stro-kovnjaki. To pa še ni vse! 2e zgoraj smo omenili, da je računati z večjim pritokom študentov v telovadnice, ker v mrzlih zim-skih dneh ne bodo imeli mož-nosti, da se razvedre na kopa-nju, na izletih in podobno. Za te bo po klubih in sekcijah or-ganiziran poseben trening, ki ne bo imel namena, da bi iz teh ljudi naredil dobre tekmoval-ce, ampak bo prirejen tako, da bo služil kot razvedrilo. Take treninge bodo imele vse gekci-je Olympie, tako da si bo vsak študent lahko izbral športno panogo, ki mu najbolj ugaja. Včasih pozabljamo, da so tu-di profesorji člani našega šport-nega društva. No, letos bo tudi zanje poskrbljeno. Upravni od-bor Olympie bo vzel v najem kegljišče, kjer bodo tudi pro-fesorji našli svojo zabavo. Kot vidimo iz vsega tega, so priprave za letošnjo zimsko se-zono že sedaj izredno živahne. Za nas študente zima nikakor ni mrtva sezona, saj pri tem ne gre samo za tekmovalne eki-pe, ampak za ljudi, ki morajo biti prav v teh mesecih deležni telesnega razvedrila. In prav to je naloga Olympie! ČEHI NA OBISKU Odbojka prve vrste. Nekaj stavkov o telesni vzgoji na čeških univerzah Prejšnji rnesec smo imeli v svetu. Naj povemo samo to, da Ljubljani pomemben obisk. Pri imajo v svojih vrstah kar 6 dr- nas so gostovali odbojkarji Sla- žavnih reprezentantov, ki so vije iz Prage, ki sodijo med pred nekaj meseci osvojili pr- najboljše odbojkarske ekipe na venstvo Evrope v Bukarešti. Ali je odbojka češki šport številka 1 Morda bi tu kdo poizkušal najti odgovor v zvezi s števil-kami, ki so nam jih povedali češki odbojkarji. Naj jih nave-demo samo nekaj. V Pragi je okoli 250 kvalitetnih odbojkar-skih klubov, ki imajo v svojih vi"stah nekaj nad 25 tisoč od-bojkarjev. Vsi ti klubi tekrnu-jejo med seboj in so si po moči približno enaki. Favoritov ni! Prav lahko se zgodi, da se letos znajde na vrhu klub, ki je bil lanSko leto še prav na dnu. Lahko si mislimo, da iz take množice izenačenih igralcev ni lahko dobiti najbolj&e in zato ni čudno, če dobivajo sestav-ljalci državne reprezentance sive lase. In vendar so rešili svojo nalogo v splošno zadovolj-stvo, saj je reprezentanoi Če-ške pred nedavnim uspelo osvo-jiti naslov evropskega prvaka v odbojki. Igralci so pokazali svoje, tekme pa so dobivali tu-di trenerji, toda o tem kasneje. Ob takem številu igralcev je eeveda igrišče velik problem, ki je za Cehe skoraj nerešljiv. Lahko si mislimo, da ne morejo v Pragi zgraditi toliko odboj-karakih igrišč, da bi tam lahko vadilo kar 25 tisoč odbojkarjev. Morda je prav v tem tajnost njihovega uspeha, saj mora vsak, ki se začne ukvarjati z odbojko, najmanj leto dni va-diti samo z prsti, potem si šele pridobi pravico igranja na mre-ži. Nič čudnega torej, če so nji-hove podaje odlične in če je njihova igra v polju brez na-pake. In vendar kljub temu odboj-ka ni češki šport št. 1. Gledal-ci se mnogo bolj navdušujejo za hokej na ledu, kjer imajo če&ki igralci velike mednarod-ne uspehe, saj so brez dvama najboljši v Evropi. Drugi je na vrsti nogomet, ki kljub temu, da ni posebno kvalit«ten, privab-lja množice gledalcev. Odbojka je torej« le šport množic, ni pa tako priljubljena pri gledalcih, Rezultati seminarja (Nadaljevanje s 1- stromi) so se doslojno predstavili do-ma-čemu prebivalstvu. Na sploš-no je med študenti zanimanje za kultur. vprašanja prejšnje in je samo vprašanje, kako pri-tegniti ljudi, da bi aktivno so-delovali. V di&kusiji, ki jo je vodil tov. Marko Bulc, je prišlo do izraza mnenje, da bi bi]< naj-boljši način ustanovitev štu-dentskega kulturno umetniškega društva, obenem pa zbrati večji krog ljudi, ki bi se ukvarjali v okviru UO izključno s kulturno problematiko. S tem bi se tudi poenostavilo finančno vprašanje, ker bi enotno društvo lažje do-bivalo potrebna denarna sred-stva. Tudi stiki s kulturnimi dclavci izven univerze bi se mo-rali povečati, kar bi vsekakor usrodno vplivalo na delo dru-štva. Za udejstvovanje drugih štn-dentov izven društva, pa se bo ustanovil nekak centralni klub ki bi imel svoje prostore v dvora-ni VO. Tu bi bila knjižnica z raznimi revijami, v njej pa bi bila tudi predavanja iz raznih področij umetnosti, literarni ve-čcri, debate in diskusije. Pri tcm je seveda potrebno sodelo-vanje posameznikov in klubov, ki žc scdaj delujejo na kultur-nih področjrh (slavisti, kompa-rativisti, akademije). Tako bi se delo počasi razšlrilo in bi dobili nekak studium generale, kjer bi vsak našel tisto, kar ga zanima. Za vsako sitematično dclo bi bila taka oblika nujno potrebna in želimo si samo, da bi se vsc to tudi res uresnieilo. Na seminarju so bile razen navedenih še diskusije o social-no ekonomskih problemih, druž-benem upravljanju, mednarodni bih, o čemer bomo poročali v bih o čemer bomo por»čali v prihodnji številki. Razen diskusij o izključno univerzitetnih problemih pa smo na seminarju poslušali še izrcdno kvalitetno predavanje t»v. Vide Tamšič o nekaterih mcdnarodnih političnih proble-mih, nadalje predavanje tov. Hočcvarja o problemih ZK.T s posebnim ozirom na univerzo in pa še vlise s potovanja po SovjetsM zvezi, ki nam jih je prtpovedoval tov. Sergej Voš-njak. Obdelani material, ki je po e-gel v najbolj zanimiva in pcre-ča področ»x našega univer^ilet-nega dcla kaže, da je naša or-ganizacija pričela delati na mnogo širli in p&polnejši bazi. Uspehi tega seminarja so zago-tovilo, da bo lelošnja ak*ivnost ZŠJ usmerjena predv.fem t.ia, kjer je na.jbolj po-tie'"'a, kjer so nredvsem uspehi ntJbolj po-trebni. kar je seveda razumljivo, saj so igre, ki smo jih zgoraj na-šteli, bolj dinamične in nudijo gledalcu mnogo več. Na univerzah so korak pred nami Na vprašanje, koliko mladih ljudi se ukvarja s športom v njihovi domovini, nam češki od-bojkarji niso mogli odgovoriti. Skoraj vsak mlad človek se ukvarja s športom v šoli ali na univerzi. V srednjih šolah ima-jo trikrat tedensko obvezen pouk telesne vzgoje, na univer-zah pa je v prvih dveh letni-kih telesna vzgoja obvezen predmet. V zadnjih letnikih po-stane telesna vzgoja fakultativ-ni predimet, toda kljub temu je udeležba ravno taka, kot tam, kjer je obvezna. Telesna vzgoja sodi med najbolj priljubljene ure tako v šoli, kot na visokih šolah. Morda je prav v tem vzrok, da je med študenti toliko aktivnih športnikov. Vsekakor se velja zamisliti nad uspehi čeških študentov, ki so si uredili svoj študij tako, da je tesno povezan s telesnim razvedrilom. Pri nas že nekaj let zaman čakamo na, to ... Taktika - največje orožje Menda v Ljubljani še nismo videli odbojkarske ekipe, ki bi s tako gotovostjo odločila zma-go v svojo korist. K temu sta pripomogli dve komponenti. Znanje čeških odbojkarjev, ki je seveda na najvišji rayni, in taktična spretnost njihovega strokovnega vodstva, ki je s svojimi taktičnimi potezami navdušilo vse poznavalce od-bojke, medtem ko je pri osta-lem občinstvu našlo nerazume-vanje. Morda boste vprašali za-kaj? Igralci so bili popolnoma izkoriščeni, vsak na svojem me-stu, tam, kjer je najbolj ko-risten. Nekdo ima odličen ser-vis, drugi je spet najboljši na prvem tolkaškem mestu, tretji pa igra brez napake v polju. Iz teh razlogov je trener ne-prestano menjaval igralce ln zaposlil tam, kjer so bili najbol] potrebni. Poleg tega se je po-služeval mennjav tudi takrat, kadar je nasprotnik dobro za-igral in začel ogrožati vodstvo njihove ekipe. Na tak način so zmedli nasprotnika, se pravi ekipo Olympie,.ki v tej tekmi še daleč ni pokazala tistega, kar zna — prav zaradi taktike. Tre-nerji naših vrst so torej dobili dober poduk, seveda pa je vpra-šsnje, če imajo dovolj igralcev za tako manevriranje. Na Češkem samo veiika društva Morda se malo čudno sliši, a vendarle je res, da imajo na Ceškem samo okoli 10 velikih športnih društev, ki zajemajo svoje člane po različnih pokli-cih. Med največja društva na Češkem sodi tudi Slavija iz Prage, ki je gostovala v Ljub-ljani. Slavija je društvo študen-tov in profesorjev in ima svoje podružnice po vseh tistih me- Odbojkarji se dobro držijo O odbojkarjih to pot saino na kratko. Moška vr^ta Olympie je pred nedavnim slavila pomemb-no zmago nad Fužinarjem z re-zultatom 3:1. Trener in igralci so zadovoljni predvsem z lepo in dinamično igro v polju. Si-cer to ni navada našega od-bojkarskega moštva. Lestvica kaže, da sodi Olympia med kan-didate za drugo mesto v Slo-vesko-hrvatski ligi. Tudi ženske jo krepko režejo proti cilju. Pred dnevi so pre-magaie ekipo iz Novega mesta iii si s tem že popolnoma zago-tovile prvo mesto v tablici. Z drugimi besedami, imamo, nove-ga člana zvezne lige. Mladinsfco prvenstvo je pote-kalo brez zastopnikov Olympie. Ob tem se velja razmasliti... stih v ČSR, ki imajo univerze. Razumljivo je, da iz take mno-žice klubov ni težko sestaviti ekipo, ki lekmuje n. pr. na Ka-kem mednarodnem turnrju ali na kaki turneji. Prav tako je tudi z drugimi moštvi. »Iskra« je društvo elektrotehničnih de-lavcev in ima svoje podružnice povsod tam, kjer je razvita ta industrija. »Tatra« je društvo delavcev avtomobilske industri-je, »CSM« združuje mlade če-ške športnike itd. Omenimo naj še Sokol, ki se ukvarja v glavnem z gimnasti-ko in ima sedaj mnogo manj članov, kot nekoč. Največje za-nimanje je pač za športne igre, so nam ob koncu razgovora po-vedali češki odbojkarji, ko so se poslavljali ob dunajskem brzovlaku. Se 10 ur do Dunaja in še 10. ur, pa bomo doma. Turneja je bila dolga in morda je tudi to zanimivo, da so sko-raj vse noči prespali na vlaku. In kljub temu niso doživeli no-benega poraza! Kaj je z nogometaši? V zadnjem času so nogometa-ši preživljali hude dneve. V tekmi proti Tacnu so sicer lepo zaigrali, vendar je precej čla-nov m-oštva manjkailo, tako da so morali igrati oslabljeni. Mor-da je zmaga toiliko več vredna. Vedno ne gre tako g:lad:ko in nogometaši so morali plačati svoj račun v Mengšu, kje.r so pustili dve draigoceni točki. Pravijo, da bo sedaj bolje, ko se bodo vrnili študentje s po-čitnic... V BEOGRADU JE HUDO Košarkarji Olympie so pred nedavnim dvakrat potovali v Beograd. Prvič so se srečali s Partizanom, druga tekma pa je bila med O.lympio in BSK. Prv>o in. drugo so Ljubljančani izgubili za las. Na prvi poraz smo še nekako računali, &aj je Partizan nepremagano moštvo jesenskega deila prvenstva, dru-gi pa nam je prinesel lepo me-rico razočaranja. pričeojamo Spet stopamo v novo šolsko leto, spet se bodo napolnile predavalnice, spet bomo hodili k izpitom. In še mnogo je teh »spet«, ko se začenja novo živ-Ijenje na naši lepi univerzi, ki so jo mimogrede vovedano tako lepo prebelili, da jo je veselje pogledati. Morda ni na zadnjem mestu naloga našega športnega društva, da bi si ob letošnjem vpisu prizadsvalo pridobiti za aktivno in športno delo čimveč novih članov, pa naj bodo to bruci ali stare bajte. Že dolgo govorimo o tem, da bi bilo potrebno in prav, če bi uvedli telesno vzgojo kot ob-vezen ali vsaj fakultativen predmet na vseh fakultetah. 2al iz tega ni nič. Okoli tega vprašanja se samo govori in piše, stori se pa nič. Na dru-gih mestih pišemo, da so Čehi precej na boljšem, da so uvedli telesno vzgojo tudi v drugih državah vzhodne Evrope, zna-no je tudit da že dolga leta telovadijo študentje na Angle-škem in v vseh naprednih dr-žavah. Pri nas tega ni in prav zato ima študentsko športno društvo tem večje in odgovor-nejše naloge. Stare bajte in bruci — po-zorl Pojasnili vam bomo kaj lahko, ali vsaj kaj bi morali dobiti v našem športnem dru-štvu. Če boste uvideli, da so ta dejstva vabljiva, kar ne-dvomno so, potrudite se na Cankarjevo cesto 5a v drugo nadstropje, kjer vam bodo dali prijavnico in formalnost bo opravljena. Morda bo dovolj, če zavrtite telefonsko številko 20-049 ... Menda so najbolj prijetne igre z žogo. Takih je v Olym-pii dovolj. Prepuščeno vam je na izbiro oH se boste odločiii za nogomet, nekaterim pa bo verjetno bolj ugajala odbojka. Tisti, ki imajo radi hitrost se bodo odločili ža košarko, saj je znano% da je mnogo takih, ki bi šli radi po stopinjah košar-karskega kluba. Vsi ti klubi Olympie imajo na razpolago lepa igrišča, športne rekvizile in kar je najvažnejše, radi vam bodo pomagali s strokov-nirai nasveti. Posebno prijet-no je na znanem odbojkarskem in košarkarskem stadionu pod Cekinovim gradom, medtem ko imajo nogometaši več težav s svojim prostorom, a klub te-mu se jim obetajo boljši časi. Morda velja še to pripomn-% da bodo vse te sekcije imeie na razpolago tudi telovadnice, ko bo vreme preprečilo tre-ninge na prostem. Tisti, katerim je všeč bela žogica bodo tudi našli svoje mesto ob zeleni mizi. UO Olympie je obljubil, da bo dal tej sekciji vso pomoč, če se bo prijavilo dosti članov. Pravijo, da ni lepšega v zimskih popol-dnevih, kot igrati ping-pong. Se mnogo bi lahko našteli, od redne vadbe za začetnike, do kondicijskega treninga, ki sodi med letošnje novosti, pa vendar naj bo za danes dovolj. Pojdite na naslov, ki smo vam ga zgoraj navedli ali pokliči-te telefonsko številko xn izve-deli boste še vse podrobnosti, ki vas zanimajo..* Borimo se za vrh Košarkarji 0lympie v jesenskem delu navdušili Ljubljančane Sedaj šele na pol poti. še vedno izgledi za drugo mesto Morda ste tisti, ki se zani mate za košarko, v zadnjem ča-su brali v dnevnem časopisju a!i slifati na cesti v košarkar-skih pogovorih, ki jih ne ma njka, da Olympia rešuje čast slovenske košarke. Morda je to še premalo, kajti lahko rečemo, da je prav Olympia tista, ki je poskrbela za to, da je postala košarka slovenski šport št. 1. Odličen start Menda v Ljubljani že dolgo ni bilo take tekme, kot je bila prva v letošnji sezoni med Proleter-jem iz Zrenjanina in Qlympio. Znano je, da je bil prav takrat Prolet&r še eden izmed najre-snejših kandidatov za državnega prvaka. Bil je na prvem mestu v prvenstveni tablici in zmaga nad Olympio bi pomenila velik velik korak bliže k njihovemu cilju. Toda zgodilo se je dru-gače, kot so pričakovali. Naši študenifcje so zaigrali tehnično in takti&no tako, kot menda še nikoli dotleij. Vedno več je bilo košev v mreži Proleterja, vedno višji je bil rezultat v korist Olym,pie. Na koncu so gostje izgubili živce, kar je še bo«lj za-pečatilo njihov poraz. Ta zmaga je odjeknila po vsej Jugoslaviji, kajti poleg vsega so si bili vsi košarkarski strokovnjaki edini v tem, da je tudi Proleter zaigral odlično in da je torej lepa igra Olvmpie vredna toliko več. Nekaj dni za tem so prišli poizkusit srečo na igrišče pod Cekinovim gradom igralci Loko-motive i7. Zagreba. Tn ^ ekipa, znana po svojih taktifenih igrah, znana po pres&netljivih zma-gah nad najiboljšii^i nasprotnl-ki. Tudi to pot so polzkušali v začetku s počasno igro, ina kon- cu pa so naraeravali napeti vse sile za zmago. Toda to pot se ni obneslo, ker so igralci Olym-pie kljub vsem naporom gostov, vedno bolj često metali žogo v njihov koš. Res, da rezultat ni bil kdovekako visok, vemdar zmaga je bila prepričljiva in zaslužena. Naj še omenimo, da je Lokomotiva v naslednjem kolu premagala Crveno zvezdo! Vedno ne moreš igrati doma in tako je prtišlo na vrsto težko potovanje v Beograd na tekmo proti Partizanu. Dosl&j je Olympia proti temu nasprotni-ku ponavadi zmagovala, vendar to pot se ni posrečilo. V zadnjih sekundah igre so Beograjčani odločili J;ekmo v svojo korist, čeprav so bili Ljubljančani ce-lo tekmo boljši nasprotnik. Lepa je bila tudi tekma proti »moštvu presenečenj«, Montaž-nemu iz Zagreba. Mnogi so so-dili, da so Zagrebčani favoriti, saj so v tekmi proti Proleterju zaigrali odlično in ga celo pre-magali. V Ljubljani ni bilo po-dviga, čeprav je treba priznati, da so se Zagrebčani borili vse-sVozi v p^št""1 in oH-"t' ¦'«--;-Olympia je bila mnogo boljša v drugem polčasu, ko je ztaklju-čila tekroo s 30 koši razlike v svojo korist. Zanimivo je, da je že lzgledal'0, da bo podtvig Mon-taŽKega usipel, kajti v prvem polčasu so stalno vodili in veno-mer povečavali rezultat v svojo korist. No, k sreči se je kmalu obrnilo... In naprej? Morda bo kdo mislil, da je pot že skoraj prehojena. Tem naj povemo sarao to, da ima Oivmpia pred seboj še sreča-nje s Crveno zvezdo v Beogra-du. Tu bo skoraj gotovo rezultat v korist beograjskih študentov. Tudi tekma z Mladostjo ne bo lahka naloga, saj je znano, da imajo študentje iz Zagreba na svojem igrišču mnogo večjo moč, kot na tujem. Preostane še tekma s krajevnim rivalom Ljubljano, ki bo prav gotovo spet velik športni užitek, saj obe moštvi prav v medsebojnih tekmah pokažeta vse, kar zmo-reta in znata. Nič čudiiega, saj gre za lokakti prestiž! Mladi se uveljavljajo Vse kaže, da gre tudi brez Kristančiča. Gotovo je vodstvu Olympie v ponos, da sedaj za-stcpajo klubske barve igralci, ki so bili nedavno še člani mla-dinskih ekip. In še moramo poudariti, da so rasli na doma-čem zeljniku! Med igralce, ki so bili v jesenskem delu maj-usipešnejši, lahko p.rištejemo Kandusa, Miilerja, Bajca, De-bevca, Kralja, Lampiča, Šerbca in morda še kdo. Morda ni bil brez razloga obisk zveznega ka-petana Nikoliča, ki je po tek-mi z Montažnim dal osebno pri-znanje našim košarkarjem. Na to in ono Vižo spomladi sem rvoral v nekem švabskem javnem stranišču pla-čati dvojno tarifo, ker sem se zadržal čez mero. Edini košček papirja, ki mi je bil namreč ma razpolago, je bil fragment nekega bavarskega časopisa in na njem — slika ljubljanske stolne cerkve z delom gradu. Pod sliko je bMo tiskano dobe-sedno: »Laibach (narodno ime Liufoliana) — prijazno provincij-sko mestece v gorah severne Jugoslavije, ki nas je v mno-gočem sporainjalo na naš Salz-burg.H Razen tega sem lahko prebral del reportaže — potopi-sa: »... dež, ko smo se z avto-busom pripeljald v Laibach, našo prvo postoJ!S>nko na potovanju po tej... — ... niso tako pri-jazno in ljubenivo sprejeli kot tu In ne samo v hotelu in re-stavraciji, temveč povsod, kjer smo prišli v stik z domačini ... — ... žrtvovaJi svoj prosti čas in nam razkazovali mesto, teko da nam ni bilo treba gledatl v prospekte ali najemati vodiče...« Ceprav sem ziarveden Ljubljan-čam, čistokrvna »srajca«, sem moral časopis s sliko rodnega mesta le uporabiti. In vleklo me je domov pod okritlje zelenega zmaja, v nočeh se mi je Ljubljana prikazovala kot belo oblečena lepotica, ki ji številni princi dvorijo, a ona se nobenernu ne poda. Ko sein se vozil po cestsh Evrope, je bMa pred menoj vedno ostra silhueta gradu in cerkva in zdelo Se mi je, da vse poti vodijo v Ljub-ljano. In vest, da je doma v Ljubljani od-prta vinska razstia-va, je samo stopnjevada rdtem mojega »domov-prihajanja«. — Custva so me premagala, da sem jokal kot otrok, ko sem v da-ljavo zagledal romaintično raz-svetljeni grad, kf sem ga s to-likim hrepenenjem gledal v temnih nočeh v tujini, in azur-ne lučii na »ddmniku«, fcj so fcako vabeče ... In zelena barva »po-cestnice« me je navdala z ne-prekosljivim upanjem, da se vračam v pomliajeno, prerojeno in prenovljeno mesto, ki me ča-ka z odprtimi rokami šn mi je pripravljeno nuddti maksimum življenjskih užitkov, ki si jih Želi moja mlada in lepot žejna duša. Srečen sem bil, ko sem spet po dolgem 6asu zaspal podi odkriljem zelenega zmaja, ki čuva mojo belo oblečeno deklico iz sanj vseh skušnjav «n hudo-bij sodobnega sveta^ Zaplenjeno pismo Ljubljana, sobota, sept. Dragi moj kulega! Prosu s me nej ti pišm, al se že zdej splača u Lublano pridet. Veš, Lipe, č b jest biu na tvojm mest, že neb pršou. Jest te bom upisu, pa tud za pudpise bom puskrbu, sej mo-ja Muca puzna tm celo rajso punc ka nimajo druzga dela k na predavajne jt; Sej hodjo še k Slodnaku ka je tko zgodi zutri. Veš, tko je douh čs, pa čeptou je subota. Hotu sm jt na trgatu, gor na guspudarsk raztauiše zad za kolegijam, pa so hotl met stu din sam za not jt. Pa tudi placa ni blo pa lde ka so not hudii so bli zame kr prveč nobl. Reku sm figo freško, pa sm šou dam,. Zdej sm pa tle tko žalostn ka se m je radio pukvaru pa lohk sam veseu večer puslušam. Zato sm reku: pejt si žalost hladbt pa Lipet piš, da se ne "bo spuzabu pa prezgodi u Lu-blano pršou. Veš, Muce tud še ni tle, pisala je d.a pride jutr al pa pujutršnm, sej prouza-prou nimia stanuvajna, ka so jo dz nasela vrgl. Sej sm reku zmiraim: punca uč se te boja vn sunl. Pa je rekla: ki pa, sej puznam funkconarje. Na, zdej pa mia>. Jest pa tko mislm, d nej zdej ' kr h nam pride spat, doklr tebe še ni. Tastara tko nebo nč rekla; ka jo pa briga. Zadnč sm j deset dek kave kupu pa ut takrat nč več ne prau, da smo barabe. U kino so sama »jajca«, u teaitr pa še nč. U rio še zm.1-ram špdliaijo tisto ka gre teb tko na žiuce, sej veš: »od tebe moram poči, laiku noč ...« Fra-jerjou je tm zmiram dost, pa ungaujo tiste punce, ka so ble čez pučHnce skuz duma, kr smilja se mi. Usak šraufcigar še zmdram žvižga Džambolajo in sploh je use*pu starem. Slišou sm, da se je neki študentou turn pruftiral, pa kok so zgudvinskih stvari vidl. Ja no, praujo da so bli tud tm na plac Pigal, ka so sam burdeli. Tm so jih za rukave not ule-kl, Jca so slčšal da so z Lubla-ne; un pa niso šli, ka se jm je dnarja škoda zdel. Glih učeri m je pud Skalco en kul-turn delouc muriu, ka je biu tud zravn: »Veš, mladi gu-spud,« je reku, »to ni blo tku, kokr če b vas študente ke spustu.« Jes mislm, da so lde .ka so gor šli, use hvale vredn, sej so precej žrtvuval ka so šli u Pariz s suha hrana, tko k b šli na Smarna gora. Velik so pa le vidl, pa čeprou so blj gor sain tri d>ni in kr je glavn, zdej lahko rečejo, da so tm bli, ka je zdej tko mudem. Veš, od tazga spumina lohk dlouk dl žvi. Vem da te firbc matra kua je na kulturnm pul tle nouga. Zdej se še ne vid prou dost, ampak zgleda da se boja pol, ka se usi dam prguncajo, kr fejst klal. Tist, ka so dum'a že pišejo. Tizga Kusa iz Besede usi zmerjajo, ka jm je trn ene par fajn puvedou. Drug se pa zafrkavajo »srad knih, kašne nej izdajajo, kašne pa ne. En praujo, da pr n« delouci nočjo brt prusta pa Kafko, drug pa trdjo, da je prugram založb krimiinaln in izdajajo take knige, ka so šund. Jest pa praivm, zimiram boja tist ti-skal, ka se bo fejst prudal. Skor b puzabu! Zdej smo Slu-venci dubl eno fejst knigo, to je ta nar ta bi luksus bukla, kr jih je kdaj izšlo u našem jezik. Jest sm mislu, gutou je kšn douhčas, Prešern al pa Cankar. Pa ne! Veš Balzaka, so izdal, pa negou najbuli kni-go, tiste ukrogle puvest. Baje jh je en mužaik 30 let preva-jou, tko je bla mastna fran-cošna. Zdej se je pa že en kritpk zaletu, pa prau, da je use za en drek preveden. Se m zdi, dajekšna reva študent-ska ka dnar nuca. Kniga pa je pasi draga, šiar jurje, moj dragi! Ampak je tko žrnahtria,' da bo useen šla. En učit] -m, je pravu, da ]'e ftst prou, ke'-je draga -^- jo saj utroc-ne'bo-> ja bral, Jest sm ffrebra.u zadnč^ sam ene ,par, zgošb, pa rečel^'.. • da je klasa; ampak vfta. srečali s parimi pavri z nalsciga konca i\n so , naj nmpeilali nta so ze LMarniani se spilij. Ajta $o ss čemerili ka tej vardski nor-ci miisljo ka je vse ka je nej do~ nialc, ,je bogse, Aita pravjo, ka je domaea kapla najbogsa, ges jim dam prav ka so se ga fajn nabraU, to satm o&iiltu tii, kci &aeij vidli. Gde sva ze vse to wdla $o s? a\j.ta spravili n^z-cq cnkat, ges sam pa dobn macKO hlnbai-o pa stadoled. ZadwLie-nx sva }la tiidik v bino. Ajta so za-spali, meni pa je bile treiba preskribeni šcudentom cene-ne in pr.rjetne po&tnfice, zavzema Počitmi^ka »veiza eno prv.iih mes>t. Ceprav še elimaimo zbonih vsefe podatiko\v, saij komčno zveza na univerzii tudi iletos uapešno opira-vila s-vajo nailogo. Knj.a po Panonski niižtini. Rovimij je aprejeil pod šo-tore precej več šcudentov kot la-¦ mi, taiko, da bo •dirugo Jeto treba mis.liiitn na orgainfcaciio lastnega tibora neikje db morju iin bo zato treba maJo več pomoči študent-ske orgamkacLje kot >jo je Toitlo letos. Kot glaivna ob.lika dejav-nosoi, ki med študemtii najboLj u-apeva, pa je biilo tudii letos izpo- LETO USPEtiOV Kulturno-umetniško društvo beograjskih kolegov »Branko Sr&manovič«, je v preteklem feolskem letu doseglo umetndške uspehe. Dramska skupina je z domačim delom (»Soba za štiri«) dosegla povsod, kjer je nastopi-la, priznanje. Ta uspeh je tem večji, če imamo pred seboj sliko današnje repertoarne politike poklicnih gledališč, ki pove, da domač; dela na odrih težko uspevajo. Pevski zbor se je od-likov&l s koncertom glasbenih del, fci pri nas še niso obila iz-vajana. Posebnost je v tem, da je zbor nastopal z originalnimi t-ksti. V zadnjem času so začeli tudi s pripravami za proslavo deset-letnice društva, ki bo v decem-bru letos. Likovna skupina bo za to važno obletnico pripravila 6amostojno razstavo. študenti potujejo z letali Kopenhagen. Študentski list »Studenterbladet« poroča, da je lfctos poleti potovalo nad 9000 skandinavskih študentov z ieta-li v tujino. To je za 3000 več kot lansko leto. Znano je, da je velika letalska družba SAS, ki vzdržuje zvezo z vsem sve-tom, pred leti uvedla praktič-no novost za študente. Kadar ostane kako mesto v letalu slu-čajno prazno, obvestdjo dan pred odhodom letala mednarod-ni odbor študentske organiza-cije, ki posreduje študentom ta sporočila. Na tako nezasedeno mesto lahko pride študent in plača za potovanje vsoto, ki je enaka ceni tretjega razreda za vlak ali ladjo za isto relacijo. Ce gre letalo za Beograd, po-tem plača toliko kot stane tretji razred vlaka do Beogra-da. To je velika ugodnost in študentje jo v polni meri izko-rlščajo, tako da Skandinavijo ne zapuščajo letala z nezase-denimi mesti. Izšla je BESEDA, št. 5-6 V zadnji številki Besede ob-javljajo svoje pesniške prispev-ke naslednji avtorji: Tone Pav-ček, Ciril Zlobec, Dane Zajc, Bojan Pisk, Zdravko Stamnik, Aladin Lanc in A. B. Simič v prevodu H. Griina. Prozo so prispevali Lojze Kovačič in Do-minik Smole. Janko Kos "iše o problemih sodobne slovenske književnosti pod naslovom »O humanizmu in literaturi«, objav-ljeni so odlomki iz Proustovega dela »Violante ali svetskost«, Primož Kozak n^daljuje svoje razmišljanje o referatih na pre-teklem plenumu književnikov. Janko Kos tudi še polemizira o Borovih mislih o sodobnem sta-nju slovenske kritike, Vital Kla-bus ocenjuje Levčevo pesniško zbirko »Zeleni val«, Mirko Zu-pančič piše o novostih jn tradi-crjah v poeziji Janeza Menarta, Miklavž Prosenc govori o gleda-lišk! sezoni ljubljanske drame in končno Lojze Smasp'' piše o de-setletni slovfnski filmski pro-dukciji pod naslovom: »Ob ju-bileju, kj naj bi bil nekrolog«. Počitniška zveza sotjanje SotOTcr za samostojina ta-boirenja. Štiirinaljsit šotorcyv, s ka-tertmii rajzpolaga Uni^rerzi'tern.i odboir PZ, je b-iflo vso sezoino statlno v prometu. Če piregiledaimo vse te usip-ehe, laliko mirno ,po»tavimo trdlitev, da sta od neHcaij nad 300 članoiv naijmanj dve tretjii.nii tabonMi, po-tovaili alli kako drugačfi preživeli počknlice ob ugodnostih PZ, ne upoštevajoč pft tem razna inidli-vidiualna poitovanja in felete, o katenih že nittiamo točnih podat-korv. Zaibo je papalnoma umes-tno o-pO'Zw'do v&em onim, ki se žele vftlarviti in onim, ki zele člcanstvo ahn>owwi, da je letos vpisovanje s-cvmo do 1. decembta.. Po tem ro-ku ho vpis nemagoč in bodo zaho piriUi v pisarno UO PZ zasbonj vsi oni, ki s>e bado šele jnnija &pomnw, da, }e sonce boplo in mor)e vablpvo... kg P0M0Č AFRIČANOM Svedska študeirtska onganiza-cija je pozvala vse študente, da naj po svojih mo<5eh pomagajo afriškim študentom medicine, katerim je vlada že leta 1948 ukinila štipendije. Ceprav je v Alfriki veliko pomanjkanje zdravnikov, ima le malokateri študent možnost, da bi se sam vzdrževal med študijem. Na po-dlagi tega poziva so švedski štu-d«nti pričeli zbirati denarne pri-spevke in drug maiterial- za po-moč afriškim študentom. KAJ BO S KOZLERJEVO HlSO? Medtem, ko se po časnikih na dolgo razpravlja o tem, kako bi prenesli Kozlerjevo hišo, da bl ostala kot dragocen kulturen spomendk in arhitektonski biser, ki predstavlja redek in lep pri-mar poznega baroka pri nas, tu-di v bodoče ohranjena, so sta-novalci naselja ugotovili zani-miv pojav. Fasada njihove men-ze ni kulturni spomenik, pač pa je redka zapuščina stavbarstva pozne kamene dobe. Zato pro-sijo vse arhitekte, predvsem pa novinarje, ki imajo arhitekturo Ljubljane v malem prstu, da najdejo mesto, kamor bi lahko prenesli dosedanjo menzo, ker se ta na Naselju ne počuti več dobro. » KBMOSERVIS LJUBLJANA Trg revolucije št. 15 Telefon št. 21-550 Oskrbujemo znanstvene laboratorije z laboratorijskimi potrebščinami. Študentje imajo pri nakupu 10r/j popusta. Tovarna gumijevih izdelkov KRANJ Vam nudi svoje kvalitetne izdelke: Pnevmatiko za kolesa in avtomobile s pri-borom, gumirano blago za dežne plašče in gotove zaščitne obleke, gumene športne artikle in izdelke iz gobaste gume, gumeno tehnično sanitarno in galanterijsko robo, običajne cevi z in brez tekstilnih vložkov, visokotlačne armirane f leksibilne cevi, tran-sportne trakove, gumene plošče za pod, gumene prevleke valjev in koles