cena d.nar^ev	glaSÜO SOCialiStiČne zveze delovnega ljudstva Velenje	titovo velenje, 23 januarja 1986
Občina Velenje
Davek iz OD moramo povečati
Delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine bodo ponovno obravnavali predlog za povečanje davkov iz osebnih dohodkov iz doslej veljavne stopnje 0,35 odstotka na 0,75 odstotka. Ta predlog so sicer obravnavali že dvakrat, vendar je bil očitno premalo utemeljen, saj so ga obakrat zavrnili, pa čeprav si brez tega povečanja ne moremo predstavljati delovanja občinskih upravnih organov in družbeno političnih organizacij ter vseh tistih uporabnikov, ki jih financiramo iz občinskega proračuna.
Že v preteklosti smo se v velenjski občini srečevali pri oblikovanju proračuna z velikimi težavami, saj nikoli nismo mogli pokriti vseh povsem upravičenih zahtevkov. Tako že nekaj časa ne zagotavljamo zadosti denarja za potrebe Postaje milice, za vzdrževanje občinskih stavb, za sofinanciranje dogovorjenih obveznosti ter za delovanje krajevnih skupnosti za kar dajemo iz občinskega proračuna v primerjavi z drugimi občinami zelo nizke zneske. Pa
Predsedstvo 0K SZDL
Na seji prejšniji teden so člani predsedstva OK SZDL Velenje zavzeli za povišanje stopnje ob* činskega davka iz osebnega dohodka od 0,35 nia 0,75 odstotka. Ob tem so dejaili, da mora biti to rešitev le za eno leto, začeti pa je treba tudi učinkovito akcijo za pridobivainje sredstev za proračun predvssem z izboljšanjem dela pri prijavljanju stalnega prebivališča občanov ter obdavčenja širšiega kroga obr-tnikov. Hkrati pia se je treba dogovoriti z republiškim izvršnim svetom glede vrmjenih sredstev.
že za financiramje tako okrnjenega proračuna i nam je v preteklem letu repulblika odstopila prometni davekk v višini nekaj več kot 76 milijijonov dinarjev.
Zaradi poveččanih obveznosti republiškega ] proračuna do zveznega proradčuna pa to v letošnjem letu ne bo več mogoče. Nastali primannjkljaj, tako je predlagano, najij občine nadomestijo s poveččanjem davka iz osebnega dohoodka, republiški proračun pa boo odstopal prometni davek obbčinam le v primeru, ko te tuudi s povečano stopnjo davka iz osebnih dohodkov (0,75 oodstotka) ne bodo sofinanciralile proračunske
porabe. Takšnih občin je v Sloveniji približno pol, vse pa so povišanje sprejele. To pa velja tudi za našo občino, saj tudi s stopnjo 0,75 odstotka iz osebnih dohodkov ne bomo sofinancirali proračunske porabe in bomo torej še naprej odvisni od odstopljenega prometnega davka republiškega proračuna, torej je nujno, da omenjeno povečanje sprejmemo. V nasprotnem primeru bo ostal občinski proračun v letu 1986 brez okoli 100 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo onemogočena dejavnsot organov in organizacij, ki se financirajo iz proračuna (upravni organi, temeljno sodišče, temeljno javno tožilstvo, Javno pravobranilstvo, Sodišče združenega dela, Svet osmih občin. Sodnik za prekrške, Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Občinski štab TO, Občinska konferenca SZDL, Občinski odbor ZZB NOV, Občinski odbor ZRVS, Zveza društev prijateljev mladine, Občinska konferenca ZSMS, Postaja milice, domicil brigadam, socialne pomoči.)
Povejmo še to, da je opredeljeno le 50 odstotno povečanje proračuna v letošnjem letu. Glede na to, da povišanja davka delegati na decembrski skupščini niso potrdili, da proračunska poraba v januarju že beleži okoli 8 milijonov dinarjev primanjkljaja, kar pomeni seveda za vse uporabnike velike probleme. Zato je prav, da o tem predlogu povečanja delegati vseh treh zborov velenjske skupščine temeljito spregovorijo še enkrat (delegati družbenopolitičnega zbora bodo govorili že jutri, ostalih dveh zborov pa v torek) in spoznajo upravičenost tega zahtevka ter ga tudi potrdijo. Naj povemo še to, da to ne pomeni dodatno obremenitev, saj je republika zmanjšala prispevek za solidarnost za Črno goro od 0,6 na 0,2 odstotka.
Pravi plesni praznik
Plesni klub Velenje je na dobri poti, da si povrne nekdanjo veljavo. In ne le to; da postane eden najboljših klubov pri nas, tako po kakovosti kot množičnosti.
Po nekaj letih životarjenja so lani ustanovili plesno šolo za učence do sedmih razredov velenjskih in šoštanjskih osnovnih šol ter osnovne šole v Mislinji. Za učence osmih razredov pa so pripravili plesni tečaj. Ob polletju so se vsi predstavili staršem, učiteljem in vsem, ki so v soboto popol
dne prišli v Rdečo dvorano v Titovem Velenju. Približno 500 jih je zaplesalo in pokazalo gledalcem, da so se v prvem polletju veliko naučili. Hkrati so v soboto zaplesali tudi plesalci — od pionirjev do najstarejših iz drugih slovenskih klubov, ker je bila ta plesna prireditev z naslovom Slovenija pleše za njih tudi kvalifikacijski turnir. Skorajda sedem ur je trajala, prireditev in lahko rečemo, da je bil v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju pravi plesni praznik, (vos)
Hitra rast
osebnih
dohodkov
Osebni dohodki so gotovo eno najbolj občutljivih področij, v vseh okoljih pa jim namenjamo veliko pozornosti. Pri tem smo v lanskem letu pogosto pozabljali, da morajo biti plače odvisne od dobrega oziroma slabega gospodarjenja in smo se ozirali predvsem za rastjo življenjskih stroškov, ki nam jih je uspelo po dosedanjih podatkih celo prehiteti.
Življenjski stroški so v lanskem letu, kot ocenjujejo, porasli za 80 odstotkov, osebni dohodki v občini Velenje pa za več kot 95 odstotkov, realno pa -z.a okoli 9 odstotkov.
Še posebej beležimo hitro rast v zadnjih mesecih lanskega leta.
Tako je doseglo gospodarstvo občine Velenje v decembru poprečni osebni dohodek okoli 8' tisoč dinarjev, letni poprečni osebni dohodek gospodarstva pa znaša 57 tisoč dinarjev.
V vseh delovnih okoljih niso uresničili resolucijskih usmeritev, 10-odstotnega zaostajanja rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka. Povsod tam, kjer so neupravičeno delili preveč, bodo morali preveč izplačane zneske poračunati v letošnjem letu. To pa bo izvršni svet ugotavljal, ko bodo znani dejanski rezultati, (mz)
Gorenje Gospodinjski aparati
Letos 2.629.541 izdelkov bele tehnike
Lani so, kot je znano, prenesli iz Titovega Velenja v Bihač proizvodnjo hladilnikov. Kljub temu pa bodo v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati v tem letu zadržali lanskoletni obseg proizvodnje gospodinjskih aparatov. Ta cilj bodo dosegli s povečevanjem proizvodnje štedilnikov, kuhalnikov, pralnih strojev in zamrzovalnikov.
Z letnim delovnim načrtom so za 1986. leto predvideli proizvodnjo 2,629.541 gospodinjskih aparatov, od tega 1,461.000 za prodajo na tuje. Tako bodo proizvedli nad 522.000 štedilnikov in vgradnih aparatov, blizu 331.000 pralnih strojev, blizu 815.500 hladilnikov in skoraj 959.500 malih gospodinjskih aparatov.
Pomembno je, da bodo v letošnjem letu občutno povečali proizvodnjo tozdi polfinalisti, da bi lahko v celoti zadovoljili potrebe Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenje Bira po sestavnih delih.
V tozdu Kompresorji Črnomelj, na primer, bodo proizvedli 680.000 kompresorjev. Osvajajo pa tudi proizvodnjo novega kompresorja, ki bo manj občutljiv na nihanja napetosti električnega toka, bo pa tudi manjši porabnik električne energije.
Omeniti je treba, da pošilja Gorenje Gospodinjski aparati na domače in tuja tržišča oblikovno novo generacijo gospodinjskih aparatov, tako imenovano »belo linijo« ; značilnost le te pa je tudi manjša poraba električne energije. Ob tem pa bodo začeli še s proizvodnjo nove vgradne pečice in novega električnega ročnega mešalnika. Pospešeno razvijajo tudi proizvodnjo več novih gospodinjskih aparatov, med drugim avtomata za pripravo kave in čaja, pralnega stroja s polnjenjem od zgoraj ter večnamenskega sesekljalnika. Nova generacija oziroma novi Gorenjevi gospodinjski aparati bodo še bolj zanesljivi in funkcionalni. Sicer pa si bodo tudi letos v Gorenju Gospodinjski aparati prizadevali, da bi proizvodnjo kar najbolj
prilagodili potrebam tržišča oziroma kupcem.
Ne bo odveč, če navedemo še nekaj številk o lanskoletni proizvodnji v Gorenju Gospodinjski aparati. Izdelali so 2,628.727 gospodinjskih aparatov, od tega 1,448.688 za izvoz. V primerjavi z letom 1984 so proizvodnjo za izvoz povečali za 4 %, sicer pa so v povprečju na dan izdelali 10.150 gospodinjskih aparatov. Po prenosu proizvodnje hladilnikov iz Titovega Velenja v Bihač so začeli povečevati proizvodnjo drugih velikih gospodinjskih aparatov, pri čemer so najbolj povečali proizvodnjo zamrzovalnih skrinj.
Po preselitvi proizvodnje hladilnikov v Bihač so v Titovem Velenju v poprečju izdelali na dan po 200 hladilnikov širine 600 mm oziroma vgradnih hladilnikov.
Smelo
Hura, počitnice!
Le še jutrišnji dan in naši šolarji, sedaj že malo neučakani, bodo odšli na težko pričakovane, za večino tudi nujno potrebne in težko »prislužene« zimske počitnice.
Vreme jim sicer zaenkrat ni najbolj naklonjeno, pa saj bodo poleg snega našli še druge oblike zabave. In če ob programu, ki so ga pripravila društva (objavljamo ga na drugi strani), tudi starši pokažejo kanček dobre volje, bodo počitnice zelo vesele.
in odgovorno ocenimo
stanje
Tudi v velenjski občini želimo kar najbolj skrbno izvesti javno razpravo o »Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« pa čeprav sovpada s časom aktivnih priprav na volitve, kongrese, obravnavo planskih dokumentov ... S pripravo kritične analize bomo smelo in odgovorno ocenili stanje ter osvetlili vzroke neučinkovitosti delovanja političnega sistema, da bi — kot so poudarili na zadnji seji predsedstva OK SZDL Velenje -presegli mnoge razlike in nesoglasja ter se poenotili o ključnih vprašanjih funkcioniranja sistema in smereh razreševanja teh vprašanj. Na seji so imenovali posebne skupine, ki bodo izdelale zaključke iz javne razprave, te pa bomo nato obravnavali v temeljnih okoljih in nazadnje tudi na predsedstvu OK SZDL ter jih nato sprejeli na prvi občinski kandidacijski konferenci, (vos)
Na celjskem obromočju je vsako leto v drugem kraju srečanje glasbenih šol, na katerih šoltle predstavijo del svoje dejavnosti. Takšno srečanje je bilo v soboto dopipoldne pod pokroviteljstvom izobraževalne skupnosti Velenje v prostoririh nove glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju.
Predstavili so stse učenci iz sedmih občin, razen mozirske, kjer poteka glasbeno izobraževevanje pod okriljem velenjske glasbene šole. Nastopilo Je skoraj 300 mladdih glasbenikov, ki so poka/ali na tem že sedmem srečanju visoko popre-ečno raven znanja kar je gotovo sad potrpežljivega dela učiteljev ozironima njihovih mentorjev, pa njih samih, kot tudi staršev. NS'jIiki simfoničnini orkester velenjske glasbene šole. (vos)
-^s» ____
V Elkroju so prepričani, da bo letošnje leto uspešnejše od lanskega.
2. stran ★ flOS C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje *	23. januar 1986
Občina Velenje
Deficitarne obrtne dejavnosti
Na pobudo obrtnega združenja občine Velenje ter Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Velenje je izdelal Komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, izvršni svet pa tudi potrdil, predlog obrtnih deficitarnih dejavnosti v občini Velenje. Ugodnosti pri pridobitvi kreditov in pri odmeri davkov bodo odslej lahko uveljavljali vsi tisti obrtniki, ki se bodo odločili za opravljanje naslednjih dejavnosti: Čevljarstvo, šiviljstvo, klobučarstvo, tapetništvo, sedlarstvo, kolarstvo, sodarstvo, kovaštvo, teracerstvo, kamnoseštvo, strojenje kož, pekarstvo, ostrenje nožev in škarij, popravilo dežnikov, popravilo motornih in ostalih koles, popravilo gospodinjskih aparatov in pripomočkov, popravilo nogavic, popravilo vodovodnih, toplovodnih, plinskih in elektro instalacij, pranje, likanje in krpanje perila, čiščenje talnih in stenskih oblog ter steklenih površin, avtoelektrikar-stvo, precizna mehanika, optika, urarstvo, črkoslikarstvo, slikople-skarske storitve za občane, keramičarske storitve za občane ter mizarske storitve.	(mz)
Gorenje Bira
Na dan 1000 hladilnikov
V	novi Gorenjevi delovni organizaciji v Bihaču, Gorenje Bira, so lani izdelali 22.500 hladilnikov. Prvi hladilnik iz nove tovarne je prišel, kot je znano, 12. septembra 1985, 4. novembra, ob prazniku občine Bi-hač, pa so novo tovarno svečano predali svojemu namenu.
V	Gorenju Bira v Bihaču, ki zdaj že zaposluje 640 delavcev, izdelajo v povprečju na dan 1.000 hladilnikov. Za letos je predvidena proizvodnja 416.000 hladilnikov in zamrzovalnikov, od tega 270.000 za prodajo na tuje. Prve hladilnike naj bi, kot računajo, poslali iz Gorenje Bira na tuje že v mesecu februarju.
Gorenje Gospodinjski aparati — Tozd MGA Nazarje
Nov rezalni stroj
V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so decembra lani začeli s proizvodnjo novega rezalnega stroja. V primerjavi s prejšnjimi je novi rezalni stroj funkcionalnejši in zanesljivejši.
Lani decembra so izdelali v Nazarjah prvih 3.000 novih rezalnih strojev in vse izvozili v Zvezno republiko Nemčijo. Letos jih bodo, kot predvidevajo, izdelali 70.000, pri čemer jih bodo izvozili 50.000. Optimalno proizvodnjo novega rezalnega stroja pa naj bi dosegli v letu 1987^ Skupaj jih želijo izdelati 220.000, kar 200.000 pa jih bodo prodali na tuje.
Zveza društev upokojencev
Nova številka biltena
Kot že nekaj let nazaj je zveza društev upokojencev Velenje tudi v letošnjem letu izdala bilten za leto 1986. Oblikovno in vsebinsko je zelo bogat, v njem pa je moč prebrati vrsto zanimivih prispevkov in razmišljanj. Med drugim je predstavljeno delo zveze, vseh društev in ostale aktivnosti, ne manjka pa tudi programov rekreativnih dejavnosti, izletov, piknikov in podobno. Med upokojenci je za bilten iz leta v leto večje zanimanje.
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu
Poživiti delo v KS
Jugobanka v Titovem Velenju
Delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje so dali na zadnjem zasedanju Samoupravni stanovanjski skupnosti zeleno luč za sklepanje pogodbe z Jugobanko o odkupu prostorov na Kersnikovi 1 v Titovem Velenju.
Te prostore sedaj zaseda delovna organizacija Era, ki pa jih bo že letos izpraznila, računajo, da do 4. julija letos. Jugobanka bi tako od samoupravne stanovanjske skupnosti, ki je lastnik teh prostorov odkupila približno 250 m'. Tako bi ob Ljubljanski banki imeli v Titovem Velenju tudi Jugobanko. „
Ob tem pa je delegat krajevne skupnosti Desni breg tudi vprašal, ali ne bo teh prostorov po izpraznitvi F.re zasedala krajevna skupnost. Vendar pa so mu pojasnili, da pri tem ne gre za odkup vseh prostorov, ampak samo za polovico, in da je o tem krajevna skupnost tudi seznanjena.
mkp
Za projekt Dva topola
Samoupravne stanovanjske skupnosti Slovenije bodo del sredstev solidarnosti namenile za uresničitev projekta »Dva topola« v Izoli. Sklep o tem so sprejeli tudi delegati skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine "Velenje.
V opuščenih prostorih izolske bolnišnice bodo z zbranimi sredstvi zagotovili bivalne prostore in tako omogočili delovne pogoje, razvoj .delovnih sposobnosti, medicinsko rehabilitacijo in seveda socialno varnost težje invalidno prizadetih delovnih ljudi in občanov, članov Društva mišično in mišično—živčno obolelih Slovenije.
Samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Sloveniji so že do sedaj razrešile precejšnje število stanovanjskih vprašanj invalidnih oseb. Projekt Dva topola pa predstavlja specifičen način skupnega reševanja stanovanjskih vprašanj mišično in živčno mišično obolelih.
Po razdelilniku prispevka za uresničitev tega projekta bomo v občini Velenje iz sredstev solidarnosti Samoupravne stanp-vanjske skupnosti namenili 4 milijone 308 tisoč dinarjev, kar je samo toliko, kot stane danes približno eno enosobno stanovanje.
mkp
Nekatere aktivnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje se iz leta v leto ponavljajo, sevedff pa jih sproti tudi dopolnjujejo. Precej je tudi takšnih, ki jih svet izvaja po potrebi, pa tudi v skladu s programsko usmeritvijo republiškega sveta za preventivo in vzgojo. Lani so pri svetu v velenjski občini uresničili vse zastavljene naloge, le nekatere so bile okrnjene zaradi neaktivnosti nekaterih članov sveta in zaradi pomanjkanja denarja.
Med uspešno izvedenimi akcijami so bili kolesarski izpiti na večini osnovnih šol, prav tako pregledi koles, ki so jih pregledali preko tisoč. Zgledno so izvedli občinsko in republiško tekmovanje »Kaj veš o prometu«, nada-
Občinska konferenca ZSMS Mozirje
Dvodnevna politična šola
Temeljna naloga mladih mo-zirske občine v tem mesecu je javna razprava o osnutku gradiva za 12. kongres zveze socialistične mladine Slovenije. Razpravo seveda morajo opraviti v vseh 41 osnovnih organizacijah, tako v krajevnih skupnostih, kot v organizacijah združenega dela, v aktivih mladih zadružnikov in na osnovnih šolah. Ob tem bodo seveda izbrali tudi delegate za kongresa slovenske in jugoslovanske mladine.
Do konca meseca bodo pripravili tudi politično šolo. Trajala bo dva dni, izbrali pa so si področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite s poudarkom na teritorialni obrambi in vojaških poklicih, verska vprašanja, vlogo in organiziranost družbeno-političnih organizacij, nacionalizem, položaj delavcev iz drugih republik v Sloveniji, samoupravno urejanje in delitev dohodka ter nagrajevanje po de-i lu, na koncu pa bodo obravnavali še pripombe, ki jih bo navrgla javna razprava o osnutku kongresnega gradiva.
Pred mladimi so tudi priprave na pohod »Po poteh 14. divizije.« Vse te naloge vodijo komisije za idejno-politično delo, splošno ljudsko obrambo in družbe-no-samozaščito, za ohranjanje in razvijanje revolucionarnega izročila, center za obveščanje in propagando, predvsem na pohodu pa tudi komisija za kulturo pri občinski konferenci ZSMS Mozirje.
lje so v sodelovanju z drugimi dejavniki uspešno organizirali akcijo »varnostni pas«, v sicer nekoliko skromnejšem obsegu, pa vendar. Pomembno pri tem je tudi, da so se v vse akcije, katerih nosilec je bil svet, aktivno vključili tudi drugi dejavniki, kot so člani avto-moto društva, združenja šoferjev in avtomehanikov, miličniki in drugi.
»Nekaj naših članov se je udeležilo tudi strokovnega usposabljanja o alkoholizmu, za mentorje prometne vzgoje in za druge naloge. Zelo dobro sodelujemo z Našim časom in radiom Velenje, ki sta veliko prispevala k uspešnosti naše dejavnosti. Prav ob zaključku lanskega leta smo izvedli tudi preventivno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozi-
Šaleška dolina
to«, je med drugim povedal predsednik sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Velenje Jože Miklavc. In kakšni so načrti za letošnje leto?
»Zal ugotavljamo, da je bila druga polovica lanskega leta bolj črna, kot razveseljiva, saj je v prometnih nezgodah umrlo nekaj ljudi. Zato bo naša prvenstvena naloga, zlasti v zimskem času, da temu vprašanju posvetimo kar največ svojega časa. Predvsem bomo morali vse udeležence v prometu še naprej opozarjati na še bolj varno in strpno vožnjo. O tem pomembnem vprašanju bomo razpravljali tudi na prihodnji problemski konferenci, želimo pa si, da bi v njej sodelovalo kar največ dejavnikov, ki se ukvarjajo s prometno problematiko. V mesecu aprilu bomo med drugim izvedli vsakoletno tekmovanje »kaj veš o prometu«. Precej pozornosti pa bomo letos namenili imenovanju novih članov sveta, ki jim man-
dat poteče v mesecu maju, z željo, da bi načrtovano delo prav tako uspešno uspešno nadaljevali kot sedanji. Ob tem je potrebno poudariti, da bo v bodoče potrebno vnesti več našega dela v krajevne skupnosti in v delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prevozi. Zlasti pa bo potrebno okrepiti dosedanjo dejavnost s preventivne in tehnične prometne dejavnosti.
Vse to pa bo možno uresničiti le, če bo na voljo dovolj denarja. Tega pa, kot vemo, tudi pri tako pomembni dejavnosti vedno primanjkuje. Zato menim, da bi o tem vprašanju morali razmisliti tudi tisti, ki odločajo o delitvi in višini sredstev za to dejavnost. Lahko se namreč zgodi, kar si seveda najmanj želimo, da bodo nekatere preventivne aktivnosti ostale zgolj na papirju,« je sklenil pogovor predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje Jože Mi-klavc-	B. Mugerle
»NAS ČAS«, glasiloSociali-stične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 60 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 2.700 dinarjev (na mesec 240 dinarjev), za tujino 4.950 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Program dejavnosti za počitnice
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je zbrala program dejavnosti, ki ga bodo v času zimskih počitnic izvajali v občini Velenje številni izvajalci. Program je zares pester in bogat in prav gotovo bo lahko našel vsak šolar nekaj zase, nekaj kar ga bo veselilo, s čimer bo izpolnil svoj prosti čas. Povemo naj še to, da bodo poleg tega, programe izvajala tudi društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih. Teh aktivnostih v tem pregledu ne omenjamo.
Datum
Ura
Dejavnost
Kraj
Izvajalec
27.-31.1.
3.-7. 2.
27.-31.1. 27.-31. 1. 27.-31. I.
27.-31.1. 3.-5. 2.
27.1.-7. 2.
27.-31.1. ali 3.-7. 2. 27.-31.1. 27.-31.1. 27.-31. 1.
27.-31.1. 27.-31. 1. 27.-31. 1.
27.-31.1.
8. 2.
27.	1.
28.	1. 29. 1. 29. 1. 3«. 1. 4.2.
29.1. in 5. 2. 1.2.
27. in 28. 1 29.1.
10 JO—13.
10.30-13.
8.30-11.30 8.30—11.30 9.-16.
8.30-13.
9.-16.
9.-11.
8.-11.30
9.-11. 9.-11.
8.-10.
9.-11.
10.-11.30
9.-13.	* 6.-16.
10. 16. 10. 15.30
10.	in 15 JO 10.
16.
11.
10.-11.30 8.-12.
Plavanje v zimskem bazenu
Plavanje v zimskem bazenu
Zimska rokometna šola Zimska rokometna šola £lpska šola smučanja
Smučarski tečaj Smučanje (vlečnica)
Smučanje (vlečnica)
Topolšica — odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane Topolšica — odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane Telovadnica RŠC Rdeča dvorana Zavodnje — odhod avtobusa izpred Rdeče dvorane Velenje Skale
Zavodnje — odhod avt. izpred Rdeče dvorane Velenje Hrib Pergl
Drsanje na jezeru (če bo led) Jezero pri restav. Jezero
Rokomet
Splošna telesna vadba
Splošna telesna vadba
Splošna telesna vadba Splošna telesna vadba Ritmika, košarka, ples, atletika, športna gim. Počitniško varstvo
Pohod na Urši jo goro
Film o živalih Risani filmi Film: Poslednja oaza Film: Poslednja oaza Film: Poslednja oaza Igra: Plešoči osliček Ura pravljic
Lut. igra: Kaj mora sova opraviti pozimi Likovno ustvarjanje Intervju s kurirji
Telovadnica OŠ Anton Aškerc Telovadnica 0$ Gustav Šilih Telov. COŠ Biba Rück Šoštanj
Telov. OŠ MPT Telov. OŠ KDK Telovadnica COŠ bratov Mravljakov
Telovadnica COŠ bratov Mravljakov
Odhod z avtobusom izpred Rdeč. dvorane COŠ bratov Mravljakov OŠ MP Toledo Kulturni dom Šoštanj Rudarski dom Rudarski dom Kult. dom Šoštanj Knjižnica T. Velenje Kult. dom Šoštanj
Plavalni klub OIS, OZPM
Plavalni klub OIS, OZPM
RK Šoštanj, ŽRK Velenje ZTKO Velenje
Smučarski klub ZTKO Velenje
Smučarski klub OZPM Velenje
Smuč. klub, DPM Šalek, Gorica
Kotalkarsko drsalni klub
OŠ Anton Aškerc OŠ Gustav Šilih COŠ B. Rock
OŠ M. P. Toledo
OŠ KD Kajuh
COŠ Bratov Mravljakov
COŠ bratov Mravljakov (če bo dovolj prijav)
PD Velenje, prijave zbirajo v pisarni PD
Lovska družina Velenje Kino klub Gorenje Lov. druž. Vel., Kino Velenje Lov. druž. Vel., Kino Velenjg Lov. druž. Vel., Kino Velenje KUD Ivan Cankar - ZKO KC »I. Napotnik« Velenje KC »1. Napotnik« Velenje
COŠ Bratov Mravljakov COŠ Bratov Mravljakov
SEJE 0 SEJE 0 SEJE 0 SEJE
Občinski svet ZSS Mozirje
Skupščina občinske organizacije
Jutri, v petek, bo v nazarskem delavskem domu skupščina občinske organizacije zveze sindikatov Mozirje. Na skupščini bodo najprej ocenili delo sindikalne organizacije v preteklem obdobju, veliko pozornosti pa bodo seveda namenili oceni samoupravnih družbeno-eko-nomskih razmer v mozirski občini.
V nadaljevanju skupščine bodo izvolili člane občinskega sveta in nadzornega odbora, člane za medobčinski svet in delegate za 11. kongres zveze sindikatov Slovenije in 10. kongres zveze sindikatov Jugoslavije. Sprejeli bodo še programske usmeritve občinske organizacije za prihodnje obdobje in na koncu podelili plakete najboljšim osnovnim organizacijam na področju športa in rekreacije.
Občinski svet ZSS Velenje
Poročilo o delu občinske organizacije
V ponedeljek, bo v sejni sobi Občinskega sindikalnega sveta Velenje, 10. seja OS ZSS Velenje.
Na njej bodo obravnavali predlog poročila o delu občinske organizacije ZSS Velenje za obdobje med 10. in 11. kongresom, predlog programskih usmeritev delovanja Občinskega sveta in njegovih organov za naslednje štiriletno obdobje, predlog možnih kandidatov za člane organov občinske organizacije in nosilce odgovornih funkcij, predlog finančnega načrta za letošnje leto in osnutek poslovnika o delu skupščine občinske organizacije ZSS Velenje.
Zbor članic Ljubljanske banke
Jutri bo ob 10. uri v skupščinski dvorani občine Velenje šesti zbor članic Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje. Med drugim imajo na dnevnem redu predlog samoupravnega sporazuma o skupnih nalogah temeljnih in združene banke za to srednjeročno obdobje ter predlog dogovora o skupnih ciljih in nalogah poslovne politike za letošnje leto. Sklepali pa bodo tudi o odpisu ostanka terjatev, (mz)
Komunalna skupnost
Danes bo seja skupščine komunalne skupnosti občine Velenje. Delegati bodo spregovorili o oblikovanju planskih dokumentov te skupnosti za, sedanje srednjeročno obdobje, obravnavali bodo predlog začasnega plana za letošnje prvo četrtletje, obravnavali pa bodo tudi predlog družbenega dogovora o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letošnjem letu. Na dnevnem redu pa je še predlog cen komunalnih storitev za letošnje prvo polletje.
Kmetijska zemljiška skupnost
V	prostorih temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo Šoštanj bo jutri, prva seja skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. Delegati bodo najprej obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje, osnutek srednjeročnega načrta skupnosti in osnutek finančnega načrta za letošnje leto.
V	nadaljevanju bodo spregovorili o izvajanju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in na koncu še o usklajenosti razvrstitve kmetijskih zemljišč s prostorskim delom družbenega plana občine Velenje do leta 2.000.
23. januar 1986
* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
* stran 3
Gorenje gospodinjski aparati
Še več akcijskega povezovanja
Akcijska konferenca osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati je na zadnji seji pregledala delo, opravljeno v času od njene ustanovitve avgusta 1984. Akcijsko konferenco osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati sestavljajo delegati 11 osnovnih organizacij ZK, ki delujejo v 8 temeljnih organizacijah združenega dela in v DSSS.
Ob ocenjevanju družbenopolitičnih, samoupravnih in ekonomskih razmer v tozdih, delovni skupnosti skupnih služb in delovni organizaciji so delegati poudarili nujnost akcijskega povezovanja vseh komunistov Gorenja Gospodinjski aparati. Doslej je namenjala akcijska konferenca ZK vso pozornost prizadevanjem za boljše delo in gospodarjenje. V prihodnje pa bo treba nameniti večjo pozornost krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter idej-nopolitični in kadrovski krepitvi vseh 11 osnovnih organizacij ZK. Iskati pa bo treba možnosti tudi za druge oblike akcijskega povezovanja komunistov Gorenja Gospodinjski aparati oziroma za takšne metode dela, da bi bilo delo članov ZK v prihodnje še učinkovitejše. Nadaljevati bo treba tudi s tedenskimi posvetovanji sekretarjev osnovnih organizacij ZK, ki zagotavljajo sprotno dogovarjanje o konkretnih nalogah in enoten pristop do najaktualnejših vprašanj v delovni organizaciji. Tedenski sestanki sekretarjev OO ZK so, mimo drugega, namenjeni tudi seznanjanju sekretarjev z aktualnimi dogajanji v delovni organizaciji in sozdu Gorenje.
Delegati akcijske konference OO ZK Gorenjje Gospodinjski aparati so na zatdnji seji ocenili tudi uresničevanje programa nalog za nadaljnje spreminjanje družbenoekonomskih in samou-
pravnih razmer v delovni organizaciji in v Gorenju nasploh. Pri tem so ugotovili, da bodo potrebni v prihodnje novi napori prav vseh zaposlenih za novo fazo sanacije, to je za razvojno sanacijo. Na seji so se seznanili še s smernicami plana Gorenja Gospodinjski aparati za naslednje srednjeročno obdobje, posebej pa tudi z izhodišči plana delovne organizacije za leto 1986. Soglašali so s pobudo, da bi delavci v Gorenju Gospodinjski aparati, podobno kot delavci v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju, opravili v letu 1986 po 3 udarniške delavnike kot njihov prispevek za razvojno sanacijo Gorenja.
Ob ustanovitvi akcijske konference osnovnih organizacij ZK Gorenja Gospodinjski aparati 10. avgusta 1984 so, med drugim, opredelili tudi naloge komunistov pri uresničevanju sanacijskega programa. Sicer so se člani akcijske konference dogovorili za enoten pristop za aktivnosti pri sprejemanju vseh pomembnejših samoupravnih aktov, o spremljanju razprav o poslovnih poročilih in o reševanju problematike v posameznih okoljih. Komunisti Gorenja Gospodinjski aparati pa so se aktivno vključili tudi v priprave za ljudsko glasovanje za uvedbo krajevnega samoprispevka, evidentirali so možne kandidate za najodgovornejše dolžnosti v občini in šir-
še ter vodili solidarnostno akcijo za odstop enodnevnega osebnega dohodka za posodobitev bolnišnice v Celju.
Zapisati velja, da je bila v zadnjem obdobju v okviru Gorenja Gospodinjski aparati najdelav-nejša osnovna organizacija ZK tozda Štedilniki, dejavnost pa so komunisti okrepili tudi v tozdih Pralno pomivalna tehnika in Galvana, prav tako pa tudi v obeh osnovnih organizacijah ZK tozda Zamrzovalno hladilna tehnika. Akcijsko pa bo treba, kot ugotavljajo, bolje povezati osnovne organizacije ZK iz tozdov Mali gospodinjski aparati Nazarje, Kondenzatorji Rogatec in Kompresorji Črnomelj.
Komunisti v osnovnih organizacijah ZK Gorenja Gospodinjski aparati so namenili v zadnjem poldrugem letu dni posebno pozornost spreminjanju družbenoekonomskih in samoupravnih razmer ter aktivnostim za preseganje slabosti. Osnovne organizacije ZK so postale nosilke aktivnosti za sprejem tovrstnih ocen in ukrepov. V Gorenju Gospodinjski aparati ugotavljajo, da je večja motiviranost komunistov in delavcev zagotovila v zadnjih mesecih preteklega leta med drugim, tudi dosledno izpopolnjevanje proizvodnih in drugih nalog.
Na zadnjih programsko volilnih sejah osnovnih organizacij ZK v Gorenju Gospodinjski aparati so člani ocenili opravljeno delo v zadnjem času, posebej tudi družbenopolitične in samoupravne družbenoekonomske razmere v okoljih, kjer delujejo. Na osnovi ugotovitev bodo izoblikovali akcijske programe za delo v prihodnje.
Ugodna rast industrijske proizvodnje
Uspehi nas naj ne uspavajo
Industrijska proizvodnja se je v občini Velenje lani gibala zelo različno. V prvih mesecih smo bili lahko z njeno rastjo zadovoljni, potem pa je v drugi polovici leta močno upadla, tako da ob koneu de-vetmesečja skorajda nismo več mogli upati, da bi še lahko dosegli triodstotno resolucijsko začrtano rast. Vendar pa nismo obupali, v vseh okoljih smo sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarjenja in za dosego planskih usmeritev in sedaj lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo uspeli.
V mesecu novembru smo v občini Velenje povečali industrijsko proizvodnjo kar za dobrih 17 odstotkov, decembra pa nato še za dodatne štiri odstotke. Tako smo dosegli v mesecu decembru zares rekordno rast industrijske proizvodnje. Ta mesec je že tako in tako znan kot eden najuspešnejših, decembra lani pa smo proizvedli kar za 14 odstotkov (realno) več kot leto poprej.
Zadnja dva meseca smo to-
rej v občini dokazali, da lahko, če to hočemo, uresničimo še tako zahtevne cilje, saj nam je uspelo z visoko dvomesečno proizvodnjo pokriti primanjkljaj polovice leta. Vsekakor bi bilo prav, da bi takšno raven proizvodnje prenesli v letošnje leto. Trenutni uspehi nas sedaj ne bi smeli uspavati, saj so nam dobri rezultati za nadaljnji razvoj še kako potrebni in v letu 1986 jih moramo dosegati, če želimo, da bo to leto, leto
utrditve našega gospodarstva. Naše organizacije združenega dela se sedaj morajo okrepiti in usposobiti za hitrejši razvoj.To pa ne bo lahko, saj vemo, da je tehnologija zastarela, da je potrebno proizvodnjo posodobiti,
marsikje pa tudi preusmeriti.
Zato naj nam bo štiriodstot-. na rast industrijske proizvodnje, ki smo jo v občini Velenje dosegli v preteklem letu, spodbuda za delo v tem letu! Prenesimo takšno rast in nikakor ne dovolimo, da bi ta med letom upadla. Le tako bomo dosegli tudi rast dohodka, s katero bomo lahko zadovoljivo zadostili družbene in osebne potrebe, dovolj pa nam bo ostalo še za amortizacijo.
Mira Zakošek
Modna konfekcija Elkroj
Hlače za ameriške kupce
Leto 1985 je bilo za Modno konfekcijo Elkroj eno težjih doslej. To seveda velja za prodajo in za probleme, ki so se ob tem pojavljali. Čuti se razumljivo padec kupne moči na jugoslovanskem tržišču, vendar so to nadomestili s precejšnjim povečanjem izvoza, zlasti na zahodnonemško tržišče, saj so fizični obseg izvoza povečali za 30 odstotkov, letošnji načrti pa predvidevajo 13-odstotno povečanje. S finančnimi rezultati na domačem tržišču se ne morejo pohvaliti, vendar fizično niso nazadovali.
V minulem letu so v delovni organizaciji reševali dokaj velik problem. Nakopičile so se namreč zaloge materialov, ki niso bili več v modi, kar kakšnih 300.000 metrov jih je bilo, kljub temu pa so se jih do konca leta skoraj v celoti znebili. To seveda
Modni salon
Letos tudi vrhunska kozmetika
V Modnem ssalonu ocenjujejo, da so v preteklem letu uspešno gospodarili. Lansko i leto pomeni tudi veliko pripravo na poslovanje v letošnjem. Velike spreemembe na področju organizacije artiklov in širjenje programa so pogcojevale, da so lani veliko pozornosti in dela namenjali prav letu 1986, zai katerega seveda pričakujejo, da bo še težje, kot je bilo lansko. Kljub temau delavci Modnega salona pričakujejo, da bo za njihov kolektiv to leto šče uspešnejše. Lani so za več kot 10 odstotkov presegli letni načrt, najbollj razveseljiv pa je podatek, da so kar 35 odstotkov celotnega prihodka i ustvarili z izvozom, kar je veliko več, kot so načrtovali.
Dosegli so ttudi načrtovani ostanek, dohodkaa, vendar s tem niso zadovoljni. ' Vzrok zato je v tem, da so bila >vsa resolucijska načela, tako repoubliška kot občinska, porušena i in so morali tudi v Modnem saklonu izplačevati višje osebne dohhodke. Njihova rast je bila višja i od rasti dohodka, ker je sevecda vplivalo na ostanek dohodkaa.
Načrte za letošišnje leto so sprejeli z veliko pomnisleki, saj nikomur ni znano pood kakšnimi pogoji bodo gosoddarili, kakšna bo stopnja inflacijeje, kakšni bodo vplivi na rast dolohodka, na ostanek dohodka in n osebne dohod-
ke, skratka, načrte so sprejeli z rahlim občutkom negotovosti. Seveda jih ti občutki ne navdajajo z malodušjem, saj zelo optimistično zrejo v letošnje leto in pričakujejo, da ga bodo sklenili vsaj tako uspešno, kot so lanskega.
»Močno smo povečali izvoz. Lani smo namreč prešli v višji cenovni razred in smo na to še posebej ponosni. Ob rednem kupcu v Zvezni republiki Nemčiji se nam izredne možnosti odpirajo zlasti v Italiji, kamor vse več izvažamo. Na račun kupcev v ZRN in v Italiji bo tudi letos zaostajal izvoz na klirinško področje. Največje je še vedno povpra-
ševanje po izdelkih iz športnega programa, za vse skratka, kar ljudje radi nosijo v prostem času. Lani smo tudi prodali blagovno znamko, ki ima licenco »M club«, tako, da se bomo v letošnjem letu pričeli na tržišču pojavljati tudi z vrhunsko kozmetiko, in sicer od marca dalje. Gre med drugim za žensko dekorativno kozmetiko, parfume in moško kozmetiko, kar seveda pomeni pomembno prestrukturiranje naše proizvodnje. Izredno veliko si obetamo tudi od sodelovanja s »Coca colo«. Na sejmu v Ljubljani smo te dni predstavili kolekcijo, ki jo bomo ponudili ameriškemu kupcu. Računamo namreč, da bo znak »Coca cole« ob »M clubu« še posebej popestril naše izdelke in povečal prodajo,« je med drugim povedal direktor Modnega salona Marjan Gaberšek.
Lani so bili uspešni tudi na naložbenem področju. Zgradili in posodobili so krojilnico, skladiš-
če reprodukcijskega materiala, predvsem za potrebe izvoza in novo industrijsko prodajalno. S tem je podoba tovarne v Titovem Velenju zaključena. Nadaljnji program temelji n^ širjenju lastne prodajne mreže. Marca bodo odprli novo prodajalno v Mariboru, v aprilu prodajalni v Zagrebu in Kopru, za letos pa načrtujejo še trgovino v Novi Gorici. Te trgovine so zgradili ob naši državni meji, z jasnim namenom seveda. S svojimi izdelki so namreč dosegli takšno kakovostno raven, da lahko resno računajo na tuje kupce, pa tudi cene so pri nas veliko nižje, kot onstran meje. Tudi odpiralni časi v teh trgovinah bodo prilagojeni kupcem, ki vsekakor ne bodo ostajali pred zaklenjenimi vrati njihovih trgovin. S širjenjem lastne prodajne mreže načrtujejo, da bodo preko nje prodali približno 40 odstotkov vseh svojih izdelkov, kar seveda pomeni znatno večji dohodek, (vos)
pomeni, da so proizvodne zmogljivosti zaposlili s poceni izdelki, posledica tega pa je razumljivo slabši zaslužek.
Zadovoljni so torej predvsem z izvoznimi dosežki, pa tudi z dvema novima delovnima zmagama. Gre za tovarno v krajevni skupnosti Luče in za tovarno v Šoštanju. Zmogljivosti za izvoz so namreč praktično že izčrpali in izvoza brez teh dveh tovarn ne bi mogli več povečevati. Tudi sicer so bili na naložbenem področju v lanskem letu zelo uspešni. Poleg omenjenih dveh tovarn so odprli še novo trgovino v Tržiču, tik pred zdajci pa je še otvoritev nove tovarne v Odžaku v Bosni in Hercegovini ter tovarne v Alibunarju v Vojvodini. Pri teh dveh naložbah so v veliki meri izkoristili lokalne vire financiranja, kar pomeni, da ta dva projekta delovne organizacije same finančno ne obremenjujeta. Prav nasprotno, saj pričakujejo, da bodo z novimi lastnimi tovarnami po Jugoslaviji bistveno povečali hitrost obračanja sredstev,
kar pomeni znatno manjše obresti na obratna sredstva, ki so bile v minulem letu še kako hud problem.
Ko je govoril o tem, je direktor' Modne konfekcije Elkroj Ivan Kramer na koncu poudaril: »V lanskem letu smo v glavnem razrešili osnovne probleme, ki so nas pestili, v letošnjem letu pa zato pričakujem, da bomo znova dosegali takšne rezultate, kot v preteklosti. To seveda pomeni, da se bomo z najpomembnejšimi kazalci uspešnega gospodarjenja znova povzpeli v sam vrh slovenskih in jugoslovanskih konfek-cionarjev.«
V	Zvezno republiko Nemčijo so izvozili v letu 1985 523.000 hlač. Tik pred koncem leta so prvo pošiljko hlač, 7.180 jih je bilo, poslali tudi v Združene države Amerike, firmi Rafael iz San Francisca. Upajo, da jim bo prodor na ameriški trg uspel in si od tega seveda veliko obetajo.
V	letu 1986 bodo v Elkroju izdelali 1.400.000 hlač, za kar se bodo morali seveda močno potruditi. Jasno je, da bo tudi letos izvoz igral zelo pomembno vlogo in upajo, da bo še naprej ekonomsko zanimiv. Za doseganje teh načrtov so jasno velikega pomena lanske in letošnje pridobitve. ,
Občina Vefelenje — Novi zazidalni načrti
Najprcej moramo zgraditi čistilno napravo
Člani izvršilnega sveta Skupščine občine Velenje so na zadnji seji med drugigim obravnavali tri zazidalne načrte, ki jih bodo dali v sprejem ddelegatom občinske skupščine. Vsi so že bili razgrnjeni po krajewvnih skupnostih, v njih pa so tudi upoštevane vse možne pripombeie krajanov.
INDIVIDUALNAA GRADNJA V ŠMARTNEM OBB PAKI
Tretje središče : Šaleške doline je že sedaj Šmartrtno ob Paki. do leta 2000 pa najij bi se njegova vloga kot centra a upravnega, trgovsko gostinskejega in kulturnega življenja v spoodnjem porečju Pake še poglobilala. Zato tudi ni čudno, da se je tu u močno povečalo zanimanje za gigradnjo, še posebej individualnino. Intenzivno gradnjo so sicer t tu predvideli že z zazidalnim načičrtom leta 1977, vendar pa so se tutakrat omejili na področje 7 ha. Nov zazidalni načrt obsega obnmočje v bližini osnovne šole, kjeier že stoji 30 stanovanjskih hiš irin 16 gospodarskih objektov. Tuu je mogoče pozidati še 38 -enoodružinskih hiš, pred tem pa seviveda urediti vso potrebno kómunnalno infrastrukturo. 34 stanovunnjskih bodo kot predvideva zaziddalni načrt zgra-
dili severno od železnice ter vzhodno od ceste proti Malemu vrhu, 4 hiše pa so predvidene za zapolnitev obstoječega naselja severno od nogometnega igrišča. Poprečna velikost novih gradbenih parcel znaša 713 kvadratnih metrov.
Povedati pa je treba žal še to, da s sprejetjem zazidalnega načrta v Smartnem ob Paki na tem področju še ne bodo mogli graditi, saj t>o najprej potrebno zagotoviti vo3ovodne zmogljivosti.
63 STANOVANJSKIH HIŠ /.A GRADOM
občinske skupščine eni prihodnjih sej
Delegati bodo na obravnavali še zazidalni načrt za sehne stanovanjske - gradnje za velenjskim gradom, v krajevni skupnosti Staro Velenje. Tam bo mogoče zgraditi 63 enodružinskih stanovanjskih objektov.
predvideni pa so tudi objekti centra naselja, ki jih na tem področju še ni. Glavni dostop v to novo naselje bo cesta, ki je v gradnji. To bo velika pridobitev, saj bo dosedanja cesta iz Starega Velenja proti Kavčam močno razbremenjena. Zazidalni načrt opredeljuje tudi dopolnitev komunalnega omrežja, vodovoda, kanalizacije, toplovoda, telefona, javne razsvetljave in elektrike. Žal pa s sprejetjem zazidalnega načrta gradnja še ne bo mogoča, saj je treba v Titovem Velenju najprej zgraditi centralno čistilno napravo ter razširiti primerne vodne objekte.
V naselju Za gradom živi sedaj 255 prebivalcev, ko bo gradnja zaključena pa jih bo nekaj več kot 500.
NADOMESTNA STANOVANJA GRADNJA MED AŠKERČEVO IN KERSNIKOVO CESIO
Glede na to, da v občini Velenje že primanjkuje prostora za stanovanjsko gradnjo, seveda pa tudi zaradi tega, ker nekatera v preteklosti zgrajena stanovanja
ne ustrezajo več pogojem bivanja, je pred nami tudi zazidalni načrt nadomestne blokovne, niz-koetažne, strnjene gradnje za območje med Aškerčevo in Kersnikovo cesto v krajevni skupnosti Titovo Velenje Desni breg.
Zazidalni načrt predvideva ru-šitev dotrajanih objektov — pro-vizorijev ter izgradnjo novih stanovanj. S to gradnjo ne bomo samo izboljšali bivalnih pogojev, temveč bomo zgradili približno dvakrat toliko stanovanj kot jih je tam danes. Zazidalni načrt pa tudi opredeljuje izboljšanje komunalne in cestne infrastrukture.
Kot predvideva zazidalni načrt bo tu zgrajenih 139 stanovanj v treh blokih, pred njimi bo 110 parkirišč, zgradili pa naj hi še garažno hišo z 42. parkirišči.
Vendar pa bo tudi tu pred pri-četkom gradnje potrebno razširiti toplovodno omrežje, predpogoj vseh gradenj \ Titovem Vele nju pa je že omenjena čistilna —naprava, saj je reka 1'aka onesnažena že do takšne mere, da si dodatnih onesnaževanj resnično ne smemo več privoščiti.
M. Zakošek
Ivan Kramer: »Po lanskem letu težav, se moramo znova zavihteti med najboljše konfekcionarje«
Iz statistike zaposlovanja
Občina Velenje, ki po površini zavzema le 0,9 odstotkov celotne površine SR Slovenije, je v skiipiiem^štev ilu pre5 bivaleev udeležene z 2,2 odstotka, v skupni zaposlenosti pa kar s 3 odstotki. Visoko je tudi število zaposlenih na 100 prebivalcev — kar 63, (v SR Sloveniji 43).
Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo \ občini Velenje 38.041 prebivalcev, od tega 50,5 aktivnih, kar je tudi nad republiškem poprečjem.
Prebližno petina vseh zapoaivutii tu-
rna stalnega bivališča v občini Velenje, ampak se na delo vozi iz. sosednjih občin. Izredno izrazita je dnevna delovna migracija iz občin Žalec, Mozirje, Celje in Slovenj (iradec. Na Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje, kjer se ukvarjajo tudi z migracijskimi tokovi ocenjujejo, da bodo ta gibanja do leta 1990 še v rahlem porastu, medtem ko Se bo intenzivnejše priseljevanje prebivalstva iz drugih krajev Jugoslavije ustavilo.
(mkp)
'u^TTnas cas
REPORTAŽA
Titovo Velenje *	23. ianuar 1986
Nasilne vselitve — vedno več novih oblik
Takšnih prizorov v krajevni skupnosti Staro Velenje v preteklosti ni bilo malo. Ce je bilo treba, so delali tudi pozno v noč. (Foto: L. O.)
KS Staro Velenje bo praznovala
cije, ki so se je v tej krajevni skupnosti lotili pred tremi leti in v katero so bili vključeni vsi krajani.
Osrednja proslava ob prazniku Krajevne skupnosti Staro Velenje bo v soboto, 25. januarja, ob 17. uri v Gasilskem domu. Seveda so nanjo povabljeni vsi krajani in ni bojazni, da se vabilu ne bodo odzvali. Iz pretekosti vemo, da je ob takšnih in podobnih priložnostih dvorana gasilskega doma v Starem Velenju skoraj premajhna za vse. V programu bo sodelovalo Kulturno umetniško društvo Lipa in moški pevski zbor Kajuh.
M. Krstič-Planinc
Tokrat posebej slovesno
Krajevna skupnost Staro Velenje, v kateri živi približno 1700 krajanov, bo letos praznovala že tretjič. V spomin na dogodek iz narodnoosvobodilne vojne, ko so Nemci pred 42. leti v Starem Velenju — na nekdanjem sejmišču, ustrelili 15 talcev, sodelavcev in organizatorjev narodnoosvobodil-
nega gibanja, ki so zaradi izdajstva padli v roke gestapu.
Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno, saj sodi vanj tudi svečan zaključek toplifikaci-je tega predela mesta, rezultat triletnega trdega dela vseh krajanov, uresničitev dolgoletnih upov in nad. Gre za sklenitev ak-
Vendar pa dela v krajevni skupnosti s to akcijo še ni konec. Tudi v prihodnje jih čaka veliko nalog. »Uresničiti moramo referendumski program, gre za ureditev krajevnih cest za gradom, ureditev okolice ob glavni obvoznici, v programu imamo tudi gradnjo igrišča, ki ga bomo kasneje namenili za parkirišče in kjer bodo lahko svoja vozila pustili obiskovalci gradu, želimo urediti razsvetljavo in še veliko drobnih stvari nas čaka. Tudi te programe bomo uresničili z udarniškim delom, saj je sredstev za vse to veliko premalo,« pravi Ivo Kadliček, predsednik krajevne konference SZDL v
Ni naključje
Ni naključje, da bodo v kulturnem programu ob prazniku sodelovali prav Konovčani, njihovo kulturno umetniško društvo Lipa za to priložnost pripravlja prav poseben program.
Konovčani so Starim Velenj-čanom pomagali s svojimi izkušnjami pri toplifikaciji in to začeto sodelovanje bodo sedaj, ko je dela konec, nadaljevali na drugih področjih. r
Gotovo se velikokrat peljete po cesti Simona Blatnika v Titovem Velenju, mimo carinskega skladišča. Ta cesta je pogostokrat velika past za voznike. Že sama po sebi je ozka, še bolj pa jo ožijo dolgi tovornjaki, ki pripeljejo blago na carinjenje. Pogosto stoje tam tudi nekaj dni ali pa vsaj čez noč. Ne samo, da tako ogrožajo promet, v zimskem času tudi onesnažujejo okolje, saj se vozniki tovornjakov s kurjenjem grejejo, brnenje motorjev pa moti tudi bližnje stanovalce.
Tisti, ki to dovoljuje in tisti, ki tega ni uredil drugače, si gotovo zasluži najmanj črno piko.	(vos)
bilo več tu, ker se je prej odselil. Tudi ta ni imel odločbe. Tudi on je pohištvo odkupil od nekoga prej. Zaposlena sem v Veplasu, z možem namensko varčujeva in maja bova dobila stanovanje,« nam je pripovedovala. Kasneje smo se hoteli prepričati, če je res in poklicali smo rudnik, vendar pa na žalost njen mož v svojem tozdu nima niti prošnje za stanovanje.
Seveda smo Hazemino vprašali tudi, če je vedela, da bodo tega dne prišli s tovornjakom in jo izselili. »Seveda sem vedela, da bodo prišli. Pa nimam kara. Nihče nam noče dati nobene sobe,« je rekla mati dveh otrok.
Kljub temu si jo bodo morali do konca februarja poiskati, kajti takrat ne bo milosti. Zakon je zakon in naj bo za vse enak. Že res, da se ti ljudje, ko ti pripovedujejo, v kakšni stiski so, zasmilijo, vseeno pa ne moremo mimo vprašanja: kaj bi bilo, če bi delali vsi tako?
Ob primeru, ki smo ga opisali, ^ zamislite tudi v Rajko, Refija, Janez, pa Desma, Ivan pa Djedo. Ne gre tako! Tudi Marija, Slobodan, Zvone, Ivänka pa Drago čakajo. Čakajo in upajo. Vi pa kar takole, po »francosko«, mimo vrste. Tako pa res ne gre.
Milena Krstič-Planinc Stane Vovk
Cesta ne sme
prostor — ali
biti parkirni pa!?
Starem Velenju. »Na samoupravnem področju pa bi radi še pospešili delo delegacij. Samouprava je imela ob toplifikaciji veliko dela. Zdaj pa bomo našli čas še za kaj drugega. Za kulturo in šport. Udarniško delo nas je povezalo. In ta stik moramo obdržati tudi naprej,je še povedal.
V še tako dobro organizirani družbi, »opremljeni« z vsemi mogočimi predpisi, zakoni . .., ki nam določajo obnašanje, ravnanje, se najdejo izjeme. Za njih pravila ne veljajo.
Nasilne vselitve. Tema, ki smo jo želeli obdelati že pred časom, pa za to ni bilo nikoli prave priložnosti, zato smo se je lotili v prvih poprazničnih dneh.
Najprej smo se namenili na Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pri Skupščini občine Velenje. Naša sogovornika sta bila predsednik komiteja Jože Mraz in Majda Turnšek, ki se ukvarja z nasilnimi vselitvami. Verjeli smo ji, ko nam je pripovedovala, da se ne zgodi tako redko, da ji kdo grozi in si ne da reči, da je to njeno delo. Na vlogo organizacij, v katerih stanovanja se je kdo nasilno vselil, izdaja namreč sklepe izpraznitve tako zasedenih stanovanj. Če do tega ne pride, je treba pač izdati tudi odločbo oziroma sklep o dovolitvi deložacije, prisilne izselitve.
Vedno več je nezakonitih, nasilnih vselitev, je bila prva ugotovitev. Druga, da je »klasičnih« nasilnih vselitev manj, da pa se v zadnjem času v Titovem Velenju pojavlja njihova nova razlika: ljudje stanovanje enostavno zamenjajo, kupijo pohištvo od nekoga, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, pa se je odselil drugam. »Te primere pa je tudi najtežje odkriti,« je povedal Jože Mraz, kar pa seveda ne pomeni, da jih ne. »Malo je primerov, kjer bi stanovalci budno pazili na vsako tako spremembo in nanjo tudi reagirali. So pa tudi primeri, ko stanovalci sami prijavijo nasilno vselitev. Takrat se lahko tudi takoj ukrepa. Drugače pa je potreben postopek,« je za uvod povedal predsednik komiteja.
Majda Turnšek pa nam je postregla z nekaterimi številčnimi podatki: »Seveda tudi mi aa komiteju ne vemo za vse primere nasilnih vselitev. Zvemo samo za tiste, ko delovne organizacije od nas zahtevajo sklep o izselitvi«.
In prav je tako. Zakaj bi lahko eni ljudje reševali svojo stanovanjsko stisko nasilno, mimo družbe, ki s temi stanovanji razpolaga in katerih lastnik je, eni, tisti bolj potrpežljivi, pa bi lahko čakali lepo in mirno v vrsti dve, pet, tudi deset let? In ko le pridejo na vrsto, je nekdo drug že v njihovem stanovanju.
Morda pa je vzrok, da je takšnih primerov v zadnjem času vedno več, tudi v tem, da pri ukrepanju nismo vedno dosledni. Se vedno se komu tu in tam zgodi, da uspe dobiti, bolje bi bilo reči izsiliti, odločbo za stanovanje v času, ko je postopek v teku.
Na komiteju pojavom nasilnih vselitev posvečajo veliko
Ko smo se o nasilnih vselitvah v petek pogovarjali na komiteju, si nismo mislili, da bomo tako hitro, lahko priča izselitvi. Deložacijo opravi delovna organizacija, ki je lastnik stanovanja, lahko pa za to pooblasti tudi Vekosov tozd Stanovanjska oskrba. O izselitvi je treba obvestiti Postajo milice, in Center za socialno delo, ko imajo nasilni vseljitelji otroke. Če ni druge možnosti, dajo otroke v rejo.
Pa smo pri primeru, ki smo mu bili priča. Ko smo se pripeljali, je pred vhodom čakal tovornjak in službeno vozilo po-
68 stanovanj čaka na izselitev
Deset stanovanj Rudnika lignita Velenje, 18 Gorenja, 25 sisa gospodarskih dejavnosti, 7 Vegrada, 2 Ere, 2 Vekosa, po eno pa Steklarskega podjetja Celje, Gostinstva in turizma, VIZ-a in Stavbno zemljiške skupnosti, čaka na izvršbo.
J Tudi Marija, Slobo-
idanr Zvone,... čakajo i
L
pozornosti. »Lani smo imeli v zvezi s to problematiko več sestankov. Vedno smo zraven povabili predstavnike organizacij združenega dela in se zmenili, da bomo te pojave hitreje in učinkoviteje odpravljali. Najbolj vabljiva so prazna stanovanja, tudi tako imenovana kadrovska,« je povedal Jože Mraz, ki je dejal tudi, da se največ nasilnih vselitev zgodi v času »velikih preseljevanj«. Saj veste, nekdo dobi drugo stanovanje in še preden prvega dobro izprazni, je v njem že nov stanovalec. »Tudi zato bi morale organizacije združenega dela bolj budno paziti na prazna stanovanja, saj so predraga, da bi lahko z njimi delali kar tako. Najlaže bomo te pojave odpravili, če se bomo dobro povezali lastniki stanovanj, skupnosti stanovalcev ter upravni organ in te pojave predvsem preprečevali,« je še povedal.
Zanimalo nas je tudi, koliko vlog so na komite podale za izpraznitev stanovanj organizacije združenega dela v nekaj zadnjih letih. »Leta 1983 smo dobili 43 vlog, razrešili 24, leta 1984 je bilo vlog 27, uspešno smo jih razrešili 13, lani je bilo teh vlog 40, rešili smo jih pet,« je povedala Majda Turnšek. Ostale vloge čakajo na razrešitev.
staje milice. Stanovanje je Ve-kosovo, nanj čaka njihov delavec in ta delovna organizacija ga bo tudi izpraznila. Že, ko smo se pripeljali, smo dobili z enega od oken prve »napotke« : »Šverc. Veliko ljudi pa čaka na stanovanje 5, 6 let. Nekdo
pa ga enostavno proda, pa ne veš, ali je v njem brat ali oče.«
Tako smo izvedeli, da v tem primeru ni šlo za »klasiko«, ki si jo predstavljamo s svedrom, sekiro, novo ključavnico in novim napisom na vratih. Šlo je za primer, ko je nekdo odšel in prepustil stanovanje drugemu. Oprostite, za primer, ki je še bolj zapleten, kajti tudi tisti, ki je prepustil stanovanje drugemu, ni imel odločbe, tudi on je dobil stanovanje od nekoga pred njim. Menda je tisti imel odločbo? To ne vemo.
Stanovanje je povsem na vrhu. Že ko smo se vzpenjali po stopnicah, smo slišali jok in stok. V takšnih primerih najmočnejše orožje, še posebno, če je doma samo ženska, pa še s kakšnim otrokom. Zunaj so čakali delavci, da naložijo pohištvo in ga odpeljejo v skladišče. Na mrazu so se spraševali, bo, ne bo?
Predstavnik Vekosa je pisal zapisnik, kar je treba v takšnih primerih vedno narediti. Postopoma je prišel eden od stanovalcev in jezno vprašal : »A sredi zime jih boste selili? Celo leto ste vedeli, zdaj pa sredi zime. Tretji je že v tem stanovanju. Zakaj delovne organizacije ne dajo stanovanj, če vzamejo delavca?«
Splet okoliščin je tokrat pripomogel, da tega stanovanja niso izpraznili. Pa ne za dolgo. Izselitev so izjemoma preložili. Toda konec februarja ne bo milosti. Do takrat si bo morala družina najti sobo.l
Po preložitvi postopka smo stopili do Hazemine Bečarevič. Zanimalo nas je, kaj ljudje mislijo, ko se odločajo za takšen nezakoniti korak. Takole nam je pripovedovala: »Mož dela na rudniku, v tozdu Transport že šest let. V tem stanovanju smo od novembra lani. Že prej
Zapisnik je tokrat ostal prazen pa sem bila v njem jaz in dva otroka kot podnajemnik. Mož je stanoval v samskem domu. Ko
se je prejšnji stanovalec (tudi nezakonito vseljen) odselil, žena je šla nazaj v Bosno, njen mož pa v samski dom, se je sem preselil še mož in ostali smo v stanovanju. Nisem se nasilno vselila! Za pohištvo smo plačali 18 milijonov (starih). Tega človeka, pri katerem sem bila prej podnajemnik, ne vidim več. Med tem so ga prišli izselit, pa ga ni
Delavci tozda Stanovanjska oskrba imajo včasih tudi zelo neprijetno delo.
23. januar 1986	* Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas * s,ran 5
ANKETA 0 ANK
Počitnice so tu!
Hura, počitnice so tu! No, niso še prav zares. Pred učenci je še pouk, danes in jutri, potem pa zares. Le kdo se jih ne veseli? Le kdo tudi ne pričakuje, da bo takrat snega toliko, da se ga bodo dodobra naužili, se sankali, smučali, drsali? Prav bi že bilo tako. Saj so se morali celo polletje truditi, se učiti, zgodaj vstajati, zgodaj odhajati spat... Če pa snega ne bo, se bodo naši šolarji že kako znašli. Samo kaj, ko so vse njihove želje vezane prav na te zimske padavine !
Poglejmo, kaj so nam v ponedeljek dopoldan povedali, ko smo jih povprašali: kako boste preživeli počitnice?
Damjan Kajha,
6. razred, OS Antona Aškerca: »Samo ta teden še, potem pa počitnice! Nekaj časa bom pri stari mami v Pesju, kjer je vlečnica in kjer se bom tudi smučal. Malo pa bom šel tudi na Golte. Samo, da bo sneg! Ker z uspehom v prvem polletju nisem najbolj zadovoljen, bom moral tudi malo pogledati matematiko in zemljepis, da bo ob koncu l eta bolje. Če pa bo led, pozabil sem povedati, bom igral tudi hcokej. Pa kakšno knjigo bom prebral.«
Suvada Mujka-novič, 5. razred, OŠ bratov Mra-vljakov: »Med
počitnicami bom šla k stari imami v Bosno, Ikamor grem ve-llikokrat in pri
_______injej bom ostala
tudi ves čas počiitnic. Seveda se bom tudi učila. Kakšen pa bo moj uspeh, še nne vem. Danes sem bila pri zdrravniku, ker me boli roka, pa monram priti še enkrat, morda borrii morala celo v bolnišnico. Upamn pa, da mi tega ne bo treba.«
! Mirko Prapro-itnik, 3. letnik 'CSS, rudarska
usmeritev: »Doma sem v Vuzenici, čez teden pa živim v Titovem Velenju, v internatu. Med počitnicami bom odišel domov. Na Kopah se bom srmučal. Za drugo pa še ne vem. Nii pa mi všeč, da nimamo z Maritborčani in Ljubljančani enakeg;a termina počitnic. Veliko mojihh prijateljev obiskuje šolo v teü (dveh mestih, pa tako med počitnhicami ne bomo skupaj. No, poveedati moram tudi to, da bom z : uspehom v prvem polletju kar ; zadovoljen.«
«
Boštjan Peče-čnik, 3. razred, 05 bratov Mra-vljakov: »Počitnice bom pre-■ živel pri stari 1 mami v Plešiv-( cu. Tam se 1 bom igral s se-s stričem. Tudi sankala se bova, , če bo sneg. Pa učil se bom malo 3 in prebral knjigo. Rad imam ppr;.vljice. Doma pa se bom igral ss [ rijatelji. Počitnic se že zelo vestseiim. Na televiziji bom gledal f filme, ki jih bo veliko; 14 dri počičitnic je kar precej. Imel jih bomn dovolj.«
mkp, M. Z.
KS Franca Leskoška-Luke Pesje
Ohraniti čisto okolje
Največ pozornosti pa so posvetili stavbnozemljiški in komunalni ureditvi kraja ter gradnji novih nadomestnih objektov Rudnika lignita Velenje v Pesju in Prelogah, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj te krajevne skupnosti.
Uspešno so zaključili izgradnjo telefonskega omrežja, kjer je približno 160 hiš dobilo telefonske priključke. Ob lastni udeležbi je vsaka posamezna hiša prispevala enak delež sredstev.
Skupaj z Vekosom in Samoupravno cestno skupnostjo so lani tudi zgradili, oziroma dokončali cesto Pohorskega bataljona, graditi pa so pričeli tudi prepotreb-"•ni novi gasilski dom in dom družbenopolitičnih organizacij.
Velik problem predstavlja obcestna kanalizacija ob Partizanski ulici, v samem ožjem naselju. Tega lani niso uspeli razrešiti, zato ta problem prenašajo v letošnje leto, saj jim voda ob močnejših nalivih vdira tudi v kletne prostore hiš, ki so ob tej cesti. S to težavo so seznanili tudi cestno skupnost in Izvršni svet .Skupščine občine Velenje in upajo, da bodo to v najkrajšem času tudi zadovoljivo rešili. Tudi želja
krajanov je, da bi letos najprej uredili to kanalizacijo, potem pa še preplastili vso Partizansko cesto.
»Sicer pa so naloge, ki nas čakajo letos, prav tako zahtevne in odgovorne, kot so bile lani. Aktivno bomo sodelovali pri gradnji nadomestnih objektov RLV. Komisija, ki jo je imenoval svet kra-
jevne skupnosti, skupščina in krajani bo sproti spremljala uresničevanje dvajsetih zahtev, ki smo jih ob tem postavili in začrtali že pred gradnjo klasirnice in deponije. Pričakujemo, da bi se v naša tvorna prizadevanja vključil tudi inšpektorat Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja. Letos pa nas čaka tudi ureditev nekaterih cest ter iskanje nove lokacije otroškega igrišča, ki bo zaradi novogradnje gasilskega doma in DPO prestavljeno,« je povedal Pavel Planine, predsednik sveta te krajevne skupnosti.
B.M.
Gasilski dom in dom DPO v Pesju je že pod streho.
Informacijski sistem v mozirski občini
Zaostanek bodo morali nadoknaditi
O izjemni vlogi informacijskega sistema v celovitem poslovnem sistemu seveda ne kaže razpravljati, te vloge pa se v zadnjem času vse bolj zavedajo tudi v mozirski občini. V sodobne informacijske tokove so se pričeli vključevati leta 1970 s prvimi računalniki manjše zmogljivosti. Te so kasneje nadomestili z vključitvijo v republiški računski center, v zadnjem času pa so kupili še računalnik Iskra — Delta.
Sodobna sredstva so seveda zelo draga, zato je tudi informacija razmeroma draga dobrina, brez dobre informacije pa seveda ni dobre poslovne odločitve. Draga delovna sredstva in opremo je treba izkoristiti v kar največji meri, zato so se večje delovne organizacije v mozirski občini odločile za skupen razvoj informacijskega sistema. Leta 1982 so Gozdno gospodarstvo, ki je nosilec tega razvoja, Lesna industrija Gorenje-Glin, Modna konfekcija Elkroj in Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga kupile računalnik Iskra-Delta, vendar bodo njegove zmogljivosti zadoščale le do prihodnjega leta, potem pa bo treba kupiti večji in primernejši računalniški sistem.
O načrtih za prihodnja leta je vodja službe avtomatske obdelave podatkov na nazarskem Gozdnem gospodarstvu Jože Mutec povedal naslednje: »Po letošnjem letu bi morale biti večje delovne organizacije, predvsem Gozdno gospodarstvo, Gorenje-Glin in Elkroj, opremljene s samostojnimi računalniki, ki bi bili povezani v skupni sistem. Skladno z razvojem opreme moramo seveda v veliko večji meri kot doslej poskrbeti za izobraževanje delavcev, ki bodo neposredno upravljali z računalniškim sistemom, pa tudi za izobraževanje vseh koristnikov informacij. Brez skladnega razvoja opreme in celovitega izobraževanja bo razvoj informacijskega si-
stema v naši občini še bolj zaostal, saj že sedaj zaostaja za sosednjimi občinami. Seveda ob razvoju informacijskega sistema v združenem delu ne smemo zanemariti razvoja družbenega sistema informiranja za potrebe občine in krajevnih skupnosti, ki ima v petletnem razvojnem načrtu svoje mesto. Naša temeljna naloga v tem obdobju je torej razvoj informacijskega sistema za potrebe družbeno-politične skupnosti in združenega dela, saj si nadaljnjega zaostajanja na tem izjemno pomembnem področju ne smemo več dovoliti.«
Jože Mutec: »Edina pravilna pot je skupen razvoj v vseh večjih organizacijah združenega dela«
Milan Hladin je imel dober pogled in mirno roko
Kar dn a ščetinarja
Milan Hladirin Pesja pri Titovem Velenju, sicer član lovske družine Velenje, je irim te dni zares veliko lovske sreče. Pred dnevi ga je namreč lovski- to»v„. iš iz Kočevskega roga povabil v tamkajšnje lovišče. Že prvi dan s&e mu je nasmehnila lovska sreča, saj je uplenil divje ga prašiča oziram težkega približno 30 kilogramov. Naslednji dan pa mu je pred ppi. ko prilomastil ščetinar lanščak, dvakrat težji od prejšnjega. Zapišišii • še, da lovci lovske družine Velenje v svojem lovišču bolj poredHk' idijo divje prašiče, razen kadar kateri od njih »pomotoma« prec i mejo njihovega lovišča.	H. Mugerle
Manj kupujemo, več popravljamo
Ivan Koren: »Moj moto — kar najhitrejše popravilo.«
Ni dvoma, da imajo čevljarji v tem času polne roke dela. Zlasti popravil je vsak dan več, saj je življenjska doba čevljev zaradi nekaterih nekakovost-nih materialov občutno krajša, cene novih pa so že tako visoke, da si jih je pogosto težko privoščiti. Seveda tudi popra-vljalci čevljev niso brez težav. Na domačem trgu je težko dobiti ustrezna lepila, gume za podplate in podobno. Kljub temu čevljarji vztrajajo in si prizadevajo stvari razrešiti na najbolj ustrezen način, z željo, da bi bile stranke zadovoljne. Je pa tudi res, da se danes vse manj mladih odloča za ta ponovno iskan poklic. Nekateri zasebniki se celo bojijo, da dela ne bodo mogli nadaljevati, ker za ta poklic ni zanimanja.
Eden tistih, ki ta poklic uspešno opravlja, je zasebnik Ivan Koren, ki ima popravljal-nico čevljev v ljubljanski Nami v Titovem Velenju. V mladosti seje želel vpisati v rudarsko šolo, vendar šefe kasneje, tudi na pobudo sorodnikov, odločil za
čevljarski poklic in se je leta 1968 izučil v takratni krajevni čevljarski delavnici. V glavnem so delali in popravljali zaščitna obuvala za rudnik. Delo je bilo povsem ročno. Nekaj časa po odsluženju vojaškega roka je še opravljal čevljarski poklic, zatem pa se je zaradi premajhnega zaslužka podal na delo v Gorenje. Po približno letu in pol se je Ivanu ponudila prilika, da je lahko ponovno sedel za čevljarski stol v novozgrajeni prodajalni ljubljanske Name. Od leta 1971 pa do lani je bil v tej veleblagovnici vodja expres čevljarstva, imel pa je tudi popoldansko obrt. Ker je bilo dela čedalje več in ga je sproti težko zmogel, se je novembra lani odločil, da postane zasebnik čevljarske obrti. Z vodstvom Name se je dogovoril, da še naprej koristi njihove prostore, le preselil se je iz pritličja v prvo nadstropje.
»Nadvse se bom trudil in si prizadeval, da bodo sedanji in bodoči iskalci teh uslug zadovoljni. Vsa dela, tudi zahtevnejša, bova s sodelavcem skušala kar najhitreje opraviti, da bo čakanja čim manj. Seveda pa se zaradi pomanjkanja tega ali onega materiala večkrat tudi zatakne. Upam in želim, da bi stranke to razumele. Kadar gre za manjša popravila lahko ljudje pustijo čevlje pri meni, gredo po nujnih nakupih v oddelke in ko se vrnejo, lahko popravljeno obuvalo dvignejo. Še naprej se priporočam za obisk Expres čevljarstva,« je sklenil pogovor zasebni čevljar Ivan Koren.	B. Mugerle
iščemo najstarejšo fotografijo
Franc Topolšek iz Šoštanja nam je poslal tole zanimivo fotografijo, ki je bila posneta leta 1929. Takole piše o njej tovariš Topolšek: »Slika je bila posneta v Šoštanju ob nekdanjem »Slomškovem domu«, kasnejšem Domu Svobode. Predstavlja igralce amaterje, ki pa so bili ti vsi
cerkveni pevci. Čeprav se nekaj oseb spominjam, žal ne morem povedati, za katero igro je šlo. Morda bo to lahko povedal kdo izmed starejših, še živečih Šoštanjčanov, ko bodo sliko videli.«
Res bi bilo zanimivo izvedeti tudi to.
PRIREDITVE # PRIREDITVE
Knjižnica v Titovem Velenju
bo v času šolskih počitnic odprta vsak dan od 9.00 do 14.00, v sredo od 9.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00
Knjižnica v Šoštanju
bo v času šolskih počitnic odprta v ponedeljek od 13.00 do 18.00, v petek od 10.00 do 13.00
Knjižnica v Šmartnem ob Paki
bo v času šolskih počitnic odprta v četrtek od 13.00 do 16.00 Ob sredah ob 16.00 je v knjižnici v Titovem Velenju URA PRAVLJIC za predšolske otroke.
Občinski svetnik Josef Švejk
v predelani in popravljeni izvedbi
V sredo, 29. januarja 1986, v domu kulture v Titovem Velenju Nadmjuzikelj za eno fino osebo in pol godbe je napisal Tone For-nezzi - Tof. Ena oseba je JANEZ HOČEVAR-RIFLE, pol godbe pa Ivo Umek. Vse skupaj je zlimal TOF.
Režija: prima; scena: še boljša, klima: delno ugodna; glasba: Ma-lotumalotam; Švejkov kostum: za silo; kostumi godbe: Modni salon Titovo Velenje (če že fusata, sta pa vsaj lepa!); lektorja: ni; direktoija ni in dotacij tudi ne! Kulturnemu centru Ivan Napotnik se zahvaljujejo za razumevanje in občinstvu tudi.
Vstopnice po 300 din lahko dobite v knjižnici v Titovem Velenju ter eno uro pred pričetkom cirkusa.
KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 23. 1. ob 18. in 20. uri OBRAČUN NA ZLATI GALEJI
—	italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer
Petek, 24. 1. ob 10. uri STARFAIGHTER - ZVEZDNI BOREC
—	ameriški, znanstveno-fantastični.
Petek, 24. 1. ob 18. in 20. uri JERRY IŠČE DELO - ameriška, komedija. V gl. vi.: Jerry Lewis.
Sobota, 25. 1. ob 18. in 20. uri in nedelja, 26. 1. ob 18. in 20. uri STARFIGHTER - ZVEZDNI BOREC - ameriški, znanstveno-fantastični.
Nedelja, 26. 1. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBINSO-NOVE PUSTOLOVŠČINE - češki, lutkovni. Vstopnine ni. Brezplačen ogled je omogočil: KINO VELENJE
Ponedeljek, 27. I. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 28. 1. ob 18. in 20. uri KRADLJIVEC SRC - ameriški, triler.
Sreda, 29. 1. ob 10., 18. in 20. uri in četrtek, 30. 1. ob 18. in 20. uri 1001 EROTSKA NOČ - ameriški, erotski.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 23. 1. ob 20. uri JERRY IŠČE DELO - ameriški, komedija. V gl. v.: Jerry Lewis
Nedelja, 26. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - ROBINSO-NOVE PUSTOLOVŠČINE - češki, lutkovni.
FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE
Ponedeljek, 27. 1. ob 20. uri KASKADER — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Peter O'Toole
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 26. 1. ob 18. uri JERRY IŠČE DELO - ameriški, komedija.
Sreda, 29. 1. ob 19. uri KRADLJIVEC SRC - ameriški, triler.
VEGRAD TOZD MEHANIZACIJA Titovo Velenje
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD mehanizacija. objavljamo prosta dela in naloge
SAMOSTOJNA IZDELAVA TEHNOLOGIJE
Pogoj: strojni tehnik, 2 leti delovnih izkušenj. Delo |e za nedoločen čas. Obvezno poizkusno dele Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po ,avi na naslov: GIP Vegrad. Prešernova 9 a. Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.
6. stran ★ fìBS C9S
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje *
23. januar 1986
Tekaška šola za vse
Zveza telesno-kulturnih organizacij obCine Velenje in tekaška sekcija pri velenjskem smučarskem klubu bosta v zimskih počitnicah pripravila tekaško šolo za vse, od najmlajših do starejših, ki bi se radi naučili osnov smučarskih tekov. Šola bo na tekaških stezah v Šentilju, ob ugodnih snežnih razmerah bodo proge dobro pripravljene. avtobus pa bo izpred Rdeče dvorane vozil vsak dan ob 9. uri in se vračal ob 13. Pričela se bo 28. januarja in bo trajala do vključno 8. februarja. Tekaško opremo si lahko tudi izposodite. Prijavite se lahko na sedežu ZTKO na Foitovi 10 do petka, 24. januarja, ža šolo pa se mora prijaviti najmanj 20 kandidatov.
Sklenjena je letošnja občinska liga v odbojki za ženske, ki jo je organizirala zveza tek no-kulturnih organizacij občine Velenje. Nastopilo je sedem ekip, po zanimivih srečanjih pa so se ekipe zvrstile takole: TE§, REK, KDK, VVZ, krajevna skupnost Skale, Veplas in Gorenje.
Po treh kolih občinske lige v namiznem tenisu v prvi skupini vodi prva ekipa Gorenja PPP, v drugi skupini pa druga ekipa iz te delovne organizacije.
CENTER SREDNJIH ŠOL TITOVO VELENJE
razpisuje naslednje jezikovne tečaje s pričetkom v februarju:
ANGLEŠČINA I in III, priče-tek 14. 2. ob 17.00 uri
NEMŠČINA I, II in III, priče-tek 13. 2. ob 17.00 uri.
Prijave in informacije po telefonu 853-181.
Obrtno združenje
TITOVO VELENJE
Da bi zadovoljili potrebe po servisnih storitvah odnosno popravilu radijskih in Tv sprejemnikov, kot tudi drugih akustičnih aparatov in naprav na področju Šoštanja in okolice
VABIMO
zainteresirane občane, ki imajo poklic za navedeno smer, da se odločijo in ustanovijo samostojno obrtno obratovalnico s sedežem v Šoštanju, kjer so na voljo tudi primerni delovni prostori.
Vse podrobnejše informacije dobite pri nas ali pa na sedežu krajevne skupnosti Šoštanj.
Nadalje vabimo, vse zainteresirane obrtnike in pri njih zaposlene delavce, občane, ki opravljajo postranski poklic kot tudi štipendiste v obrti, da se prijavijo v smučarsko sekcijo, ki deluje pri našem združenju. 22. februarja 1986 bo namreč republiško tekmovanje v veleslalomu in zato bomo se pred tem organizirali izbirno tekmovanje v okviru našega združenja, ki bo dne 8. februarja 1986.
Koristimo to priliko in vabi-tato na ogled svetovno znanega mednarodnega obrtnega sejma v MUnc-henu, ki bo v času od 8. do 16. marca 1986. Izletnik Celje — Turistična agencija odnosno poslovalnica Titovo Velenje namerava v četrtek dne 13. in v petek 14. marca organizirati avtobusni prevoz za ogled te prireditve.
Zainteresirani obrtniki se lahko prijavijo neposredno v sami turistični agenciji Izletnik na avtobusni postaji v Titovem Velenju pri tov. Sme Vidi, kjer bodo vplačali stroške potovanja in dobili, ustrezno potrdilo za vpis v poslovne knjige.
////
SILVESTER - CO
CENTRALNO OGREVANJE
SILVESTER DESTOVNIK
Primorska 1 63325 Šoštanj
gozdno gospodarstvo nazarje - tok gozdarstvo Šoštanj
Na podlagi sklepaJDelavskega sveta TOK Gozdarstvo Šoštanj razpisujemo
javno licitacijo
za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750 CE 125-122, št. šasije 655799 in št. motorja 683609 — leto izdelave 1979.
Javna licitacija bo dne 29. 1. 1986 v prostorih TOK Gozdarstvo Šoštanj, Trg svobode 12 ob 9. uri.
Ogled avtomobila bo od 7. ure naprej pred upravno stavbo TOK Gozdarstvo Šoštanj, Trg svobode 12 v Šoštanju.
Interesenti za licitacijo morajo vložiti 10 % vrednosti avtomobila pred licitacijo.
Izklicna cena znaša 60,000, — din.
U MZkAL
DO VEKOS n. sub. o. DSSS, Koroška 37 b, Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, DSSS objavlja prosta dela in naloge:
—	ZAHTEVNA STROJEPISNA DELA - 1 DELAVKA
Pogoj:
—	2—letna administrativna šola ali delavka z dokončanim strojepisnim tečajem
—	6 mesecev ali eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklenemo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu).
Za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Vekos Titovo Velenje, Kadrovska služba, Koroška 37 b..,
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
gorenje
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo
Velenje
Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SPLOŠNI
POSLI Gorenje SOZD, o. o., Titovo Velenje
oglaša prosta dela in naloge:
1.	ORGANIZATOR IZOBRAŽEVANJA (Izobraževalni center)
2.	VIŠJI STANDARDIZER (Sektor standardizacije in ši-fracije)
3.	STANDARDIZER ASISTENT (Sektor standardizacije in šrfracije)
4.	SAMOSTOJNI REFERENT SLUŽBE VARSTVA PRI DELU (Sektor splošnih zadev)
5.	VODJA ODDELKA ZA RAZVOJ SISTEMA DELITVE PO DELU (Kadrovski sektor)
6. 7.
DOKUMENTALIST (INDOK center) SAMOSTOJNI PREVAJALEC NEMŠKEGA JEZIKA (INDOK center)
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1. — inž. tehnične smeri
—	2 leti delovnih izkušenj na področju izobraževanja pod 2. — dipl. inž. ali inženir tehnične smeri
—	4 leta delovnih izkušenj na področju standardizacije, konstrukcije, tehnologije, AOP
pod 3. — dipl. inž. ali inženir elektrotehnike — smer elektronika
—	zaključeno pripravništvo
pod 4. — visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	strokovni izpit iz varstva pri delu
—	vozniški izpit B kategorije
—	4 leta delovnih izkušenj
pod 5. — dipl. organizator dela ali dipl. ekonomist oz. druga sorodna družboslovna usmeritev
—	4 leta delovnih izkušenj na zahtevnejših delih na kadrovskem področju ali organizaciji dela
pod 6. — dipl. inženir tehnične smeri
—	4 leta delovnih izkušenj v INDOK dejavnosti ali na področju knjižničarstva
pod 7. — prof. nemškega jezika
—	3 leta delovnih izkušenj na področju prevajanja zahtevnejših tekstov
Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za prijavo.
Za leto 1986 sprejemam naročila za izdelavo in montažo centralnega ogrevanja.
Informacije po ffonu 882-203.
teie-
Radio Velenje
Oddajamo vsak ponedeljek, sredo in petek od 16. ure ter v nedeljo od 11. do 12.30. Odslej čestitke tudi ob ponedeljkih in sredah ob 18. uri, ob petkih ob 17. uri, ob nedeljah pa kot doslej od 14. ure in 45 minut dalje.
Poiščite nas* na ultrakratkovalovnem območju, na frekven-cah 88,9 ali 97,2 megaherza.
CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja TOZD Srednja elektro, kovinarska in računalniška šola razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
—	UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V KOVINARSKI USMERITVI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom
Pogoj: diplomirani inženir
strojništva
Nastop dela takoj.
Na razpolago bo družinsko
stanovanje.
—	VODJO TISKARNE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom
Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri Nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: DO Center srednjih šol, Trg mladosti 3, Titovo Velenje.
Za dodatne informacije lahko zainteresirani kandidati kličejo na tel. št. 853—181.
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
nssnnm
w
RADNA ORGANIZACIJA ZA SPOUNU I UNUTRASNJU TRGOVINU
Interkomerc, DO za zunanjo In notranjo trgovino,
Beograd, Terazije 27/III OGLAŠA
PROSTA DELA IN NALOGE ZA NEDOLOČEN ČAS V TOZDU Informatika
—	SODELAVCA INŽENIRJA,
za dela pri vzdrževanju sistema BURROUGHS za enoto s sedežem v Titovem Velenju.
Pogoji:
—	srednja strokovna izobrazba — šibki tok ali smer elektronik;
—	znanje angleškega jezika
—	vozniški izpit B kategorije
—	odslužen vojaški rok
Osebni dohodek je določen s Pravilnikom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavljenem razpisu na naslov: Interkomerc, RO za spolnju i unutrašnju trgovinu, Beograd, Terazije 27/III.
O izbiri kandidata bomo odločili v 30 dneh po poteku roka za prijavo.
Prijavljene kandidate pa bomo o izidu obvestili v 40 dneh po končanem zbiranju prijav.
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Izvršilni odbor skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
TAJNIKA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI ZA NEDOLOČEN ČAS.
POGOJI:
—	diplomiran inženir agronomije
—	1 leto delovnih izkušenj.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave pošljite na: Kmetijsko zemljiško skupnost občine Velenje, Titov trg 1.
Kandidate bomo o odločitvi ó izbiri obvestili v. 15 dneh po opravljeni izbiri.
MERX
RESTAVRACIJA GORICA
Titovo Velenje
MERX RESTAVRACIJA GORICA TITOVO VELENJE VAS VABI:
24. JANUARJA OB 20. URI NA
PRVI ZIMSKI PLES
—	igral bo ansambel »NOČNA IZMENA«
—	gost večera Vinko Šimek — »JAKA ŠRAUFCIGER«
—	presenečenje večera
—	pogostitev s koktajlom »AMERICANO« družabne igre
8. FEBRUARJA - NA PUSTNO SOBOTO OB 20. URI NA
VELIKO PUST0VANJE
—	igral bo ansambel »HAPPY END«
—	izvirne maske imajo vstop prost
—	najboljše maske bodo nagrajene
—	vstopnina 2.200, — din (v ceno je vključena večerja in aperitiv). 11. FEBRUARJA NA PUSTNI TOREK NA
PUSTNO ZABAVO
—	igral bo ansambel »HAPPY END«
—	izvirne maske imajo vstop prost
—	najbolj drzne maske bodo nagrajene
OD 4. FEBRUARJA DO 12. FEBRUARJA NA
PUSTNI TEDEN
—	Kjer vas bodo postregli s pustnimi jedrni
—	pečenico s kislim zeljem
—	mrežno pečenko
—	krvavico s kislo repo
—	svinjsko kračo s hrenom
—	domačo zaseko s prekajeno šunko in pustnim krofom
Rezervacije in informacije po telefonu 853-745. VLJUDNO VABLJENI!

23. januar 1986
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas čas * stran 7
Četrtek, 23. januarja — ALFONZ
Petek, 24. januarja — FRAN-ČEK
Sobota, 25. januarja — TRP1-MIR
Nedelja, 26. januarja — TIT
Ponedeljek, 27. januarja — ANGELA
Torek, 28. januarja' — TOMAŽ
Sreda, 29. januarja — VALE>, RIJ
M ALi OGLAS!
KUPIM ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE ALI STAREJŠO HIŠO v Šaleški ali Savinjski dolini. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »SONČNA LEGA«. V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dekle za strežbo v Karaka baru. Oglasite se osebno na naslov KARAKA BAR. Šmarška 24 a, Titovo Velenje, telefon 857-114.
PRODAM OMARO za dnevno sobo (nizko), predsobno omaro in pisalno mizo. Telefon 858-804. ELEKTRIČNO KITARO KOPIJO — FENDER prodam. Telefon 857-224 po 20. uri.
PRODAM MOPEDJOMOS APN-4
odlično ohranjen, malo vožen, z dvema novima plaščema za kolesa. Telefon 831-925 od 15. ure dalje. PRODAM TECHNICH STEREO RECIVER 2 x 60 W. Telefon 857-378.
UGODNO PRODAM ležeči otroški voziček, trosed, kavč, črno-beli televizor in radio Ideal C 4. Informàcije na naslov: Esad Husejnovič, Prešernova 9/b št. 79.
PRODAM PO ZELO UGODNI CENI en kavč in francosko posteljo. Fra-njo Ovčar, Prešernova 14, Titovo Velenje.
PRODAM TOMOS MOTOR 15 SLC. Ing. Igor Zaluberšek, Koroška 17, Šoštanj.
PRODAM akumulator nov 12 V in 110 A. Franc Štrukelj, iz Rovt 11, Šmartno ob Dreti. Telefon 845-126. PRODAM VIKEND V VELUNJI. Šifro pošljite na upravo NČ »UGODNA LEGA«.
ZA VARSTVO OTROKA na mojem domu iščemo mlajšo upokojenko. ŽEMVA, Podkraj 16c, Titovo Vele-nie, telefon 858-476.
Živeti-umreti je usoda naša a cilj nam je visoko posajen Glej to drevo, za usodo nič ne vpraša a večno se bori za svoj namen . . .
(Župančič)
ZAHVALA
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi drage in skrbne
žene
Olge Slatinšek
iz Šmartnega ob Paki
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, prav tako Mariji Železnik, Ivanki Napotnik in Stanetu Prašnikarju za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja in
darovano cvetje. Hvala sodelavcem Merx Šoštanj, pevcem za odpete žalostinke, g. duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. V neizmerni žalosti mož Alojz
PRODAM KRZNENO JAKNO ŠT.
40 ruski volk. Telefon 858-044. PRODAM HI-FI SHARP STOLP.
Telefon 857-897.
PRODAM HI-FI KASETOFONA Ja
maha K-600 in JVC KD-XI, Tjuner digitalni QUARTZ SANSUI T 910 L in gramofon TECHNICS SL-DL 5, vse novo in deklarirano, telefon 857-698.
PRODAM ŠTEDILNIK IN TRAJ-NOGOREČO PEČ na trdo gorivo. Stari trg 32, Titovo Velenje. PRODAM črno-beli TV GORENJE 106. Jože Novak (pri Podgoršek), Tomšičeva 29, Titovo Velenje PRODAM motorna kolesa TOMOS APN 4 in V 15. Damjan Brunšek, Rečica ob Paki 42 a.
V LIBO J AH PRODAM MANJŠE POSESTVO z 2 ha zemlje (polovica je gozd) in staro hišo. Cena je 100 SM. Informacije po telefonu 856-409 — po 20. uri.
PRODAM ZASTAVO 101 GTL 55,
letnik 1984, telefon dopoldne 831-311, popoldne 831-083. PRODAM kovaški primež, kovan. Maks Glušič, Varpolje 30, Rečica ob Savinji.
KUPIM zadnje blatnike za AMI 8. Telefon 854-719 — od 16. do 17. ure.
DEŽURSTVA
Dežurni veterinar na veterinarski postaji Šoštanj od 24. do 31. januarja 1986 Milan Matko, Topolšica 15, telefon 891-166.
ZAHVALA
Vsem, ki ste ob smrti našega dragega moža, tatija, dedka in tasta
Maksa Oštirja
sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, mu darovali toliko cvetja in ga tako številno pospremili na zadnji poti. iskrena hvala.
Posebej se zahvaljujemo Ivu Gorograncu, Karlu Zlodeju in predstavniku KS Stara vas za poslovilne besede, rudarjem — upokojencem za izkazano čast, rudarski godbi, pevskemu zboru Kajuh in duhovniku za opravljen obred.
Iskrena hvala delavcem kolektivov DO RLV — TOZD Zunanja dejavnost, DO ESO — DSSS, DO APS, DO SIPAK in Modni salon. Še prav posebna hvala dr. Ivanu Kralju iz ZC Titovo Velenje za vso skrb in trud v času zdravljenja ter medicinskemu osebju kirurgije — Oddelek za intenzivno nego bolnišnice Slovenj Gradec za lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja.
Žalujoči: žena Slavka, hčerki Metka in Anica z družinama
I
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja razpisuje
prosta dela in naloge
KNJIŽNIČAR - SVETOVALEC
lahko je tudi pripravnik Pogoj — višji knjižničar
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh po objavi na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik, Titovo Velenje, Titov trg 5, 63320 Titovo Velenje, z oznako: razpis
ZAHVALA
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi, dragega moža, očeta in dedka
Viktorja Skorniška
iz Lokovice
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, vsem, ki so z nami sočustvovali in mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja družini Mačkovi iz Raven pri Šoštanju, družini Stropnik, govorniku Antonu Ledineku, bratu Francu z družino, kolektivoma RLV in Merx Šoštanj ter duhovnikom
za opravljen pogrebni obred.
Vsa zahvala velja tudi zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica za dolgotrajno zdravljenje.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Viktorija in Marta z družino
ZAHVALA
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega
očeta
Jožeta Skale
pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni rudarjem, rudarski godbi, društvu upokojencev, društvu invalidov, društvu ribičev, župniku za opravljen cerkveni obred in vsem, ki so izrekli tople besede tolažbe ob grobu našega najdražjega..
V globoki žalosti vsi njegovi
	Nešteto solz ne more oblažiti žalosti in bolečine v naših srcih spomin in hrepenenje za teboj bo večno kot je večna zemlja, ki te je pokrila *
: ; . ...	
i g ' /J^	V SPOMIN
	Mineva leto od kar nas je zapustil
	
	Stane Drev
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.	
	Žalujoči: žena Milena in hčerka Mateja
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 56. letu starosti zapustil dragi mož, oče in brat
Jože Koželj
iz Lajš pri Šoštanju
Iskrena hvaläa vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam v teh tako težkih trenutkih stali oob strani, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala dr. Mdenihu, osebju internega oddelka bolnišnice Topolšica in Onkološkega oddelka v Ljubljani za nesebično pomoč v času bolezni.
Posebna zaahvala velja sosedom, govornikom ter duhovniku za opravljen-pogrebni obred.
Žaluujoči : žena Ljudmila, sin Florjan, hčerki Darinka in Jožica ter vsi njegovi
ZAHVALA Ob boleči' izgubi moža, očeta in starega očeta
Rafaela Šuštarja>
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali v času njegove bolezni in v trenutkih poslavljanja., vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti.
Posebna zahvala velja družinama Čepelnik in Košar za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, govornikoma in g. župniku za tople besede slovesa.
Šoštanj, Ajdovščina
Žalujoči: Vsi njegovi

Halo, 855-756
-v I - 855-151
inšpektor! 855 963
Ali bo in kdaj porušena nedovoljena gradnja stanovanjske hiše investitorja J. S. ob Partizanski cesti, Titovo Velenje?
Urbanistična inšpekcija:
Urbanistična inšpekcija je začela postopek proti investitorju nedovoljene gradnje Sefiku Ju-supoviču, meseca avgusta 1984. 17/8-1984 mu je bila izdana odločba o ustavitvi gradnje in od tega časa gradnja miruje.
V mesecu aprilu 1985 mu je pristojni občinski upravni organ izdal sklep o ustavitvi reševanja njegove vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja. Iz tega sklepa je izhajalo, da investitor ne more graditi na tej lokaciji stanovanjske hiše.
Na podlagi tega sklepa je urbanistična inšpekcija izdala
(17/4-1985) odločbo o odstranitvi objekta.
Investitor se je v tem času pritožil na izdano odločbo in sklep na drugo stopenjski republiški pristojni upravni organ.
Pritožbi investitorja je bilo ugodeno, odpravljena sta bila sklep in odločba ter vrnjena zadeva v ponovni postopek občinskemu pravnemu organu.
V kolikr bo vloga investitorja za pridobitev lokacijskega dovoljenja rešena negativno oz. če bo investitor v tem času nadaljeval gradnjo, bo urbanistična inšpekcija naredila vse, da se nedovoljeni objekt odstrani (poruši).
Ali je dopustno, da so stanovalci bloka Cankarjeva 1 v Titovem Velenju fizično zaprli javni parkirni prostor?
Komunalna inšpekcija:
Parkirišče za osebna vozila pri stanovanjskem bloku Cankarjeva I je funkcionalno zemljišče te
stanovanjske hiše, ki spada v njihovo upravljanje.
To parkirišče ims specifičen položaj saj službi tudi za dostavo na tržnico.
Zaradi nediscipline voznikov osebnih vozil je bilo to parkirišče dostikrat tako polno, da je bila onemogočena dostava na tržnico in v druge lokale ter odvoz smeti.
Ker niso pomagali nobeni drugi ukrepi, je hišni svet v soglasju s pristojnim upravnim organom namestil pred dovozom na parkirišče premično verigo in s tem preprečil parkiranje občanom, ki
ne stanujejo v tem stanovanjskem bloku. Javno parkirišče za občane, ki prihajajo na tržnico, je med tržnico in Elektrotehno.
Dostavnim in urgentnim vozilom pa je omogočeno, da pripeljejo do tržnice oz. do stanovanjskega bloka.
To je le začasna rešitev tega problema, saj je nedopustno, da bi imeli v našem mestu fizično zaprta parkirišča, saj so vsa parkirišča v bistvu javna parkirišča.
Komunalna inšpekcija bo ukrepala v vseh primerih, če bodo občani nameščali fizične zapore parkirišč in ne bo potrebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.
:
MLADE KOŠARKARICE SOLE »BIBA RÖCK« ŠOŠTANJ PRVE - V Šoštanju po nekaj letih spet raste dober ženski košarkaški rod, ki bo prav gotovo tudi v regijskem in republiškem tekmovanju Šolskih športnih društev igral vidno vlogo. Ze lani so mlajše pionirke pod vodstvom Podgorškove zasedle prvo mesto v republiki. Letos pa so v konkurenci starejših pionirk dosegle presenetljivo dobre rezultate. Tako so na občinskem prvenstvu premagale svoje nasprotnice z 40 oz. 90 koši razlike ter zasedle prvo mesto praktično brez konkurence. Vse igralke so odličnjakinje, tako da trener nima težav pri obisku treningov. Igralke: Krajnc Mazej, Kočivnik, Smon, Alenka in Vesna Toplak, Goršek, Hudobreznik, Hliš, Lo-čičnik, Rajšter, Lah, Kolenc, Kanduti in Polko pa bodo kaj kmalu morale pokazati svojo vrednost v nadaljnjih tekmovanjih.
Brezhibna organizacija castinga
V Šoštanju so se te dni še enkrat sestali člani organizacijskega odbora za organizacijo evropskega ribiškega športnega tekmovanja v castingu, ki je bilo od 7. do 9. septembra lani. Predsednik organizacijskega komiteja in član predsedstva Zveze športnih ribičev Jugoslavije Vlado Majorinc je izrekel priznanje vsem za brezhibno izvedeno prireditev. Poudarili pa so, da je bilo za to evropsko prvenstvo premalo zani-
manja vodstev ribiških družin in ostalega članstva, da bi si ogledali to prireditev. Kajti v to zvrst ribiško-športne rekreacije je treba pritegniti čimveč članstva, še zlasti mladine, saj bo morala nadomestiti športni ribolov v zelo umazanih vodah, ki grozijo, da bodo ostale brez življenja, če ne bomo poskrbeli za njihovo čistočo in za čistočo okolja.
M. Volk
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
PLAČILNI DNEVI V ZNAMENJU DRUŽINSKIH PREPIROV
V	zadnjih dneh so morali velenjski miličniki posredovati pri številnih družinskih prepirih oziroma pretepih. Tako je vinjeni Milan H. okoli 23. ure 15. januarja z likalnikom hudo telesno
Kikodoval svojo žero. Naslednji večer je v svojem stanovanju razgrajal Franc K., ki so ga mili-Iki prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Naslednji večer pa se je vinjen vrnil domov Edvard (J. Tudi on je pretepal ženo in ji grozil, da jo bo ubil. Kmalu za tem so morali miličniki še v stanovanje Franca K., ki je prišel prav tako vinjen domov in je razgrajal ter grozil, lako da so vsi domači zbežali od doma. Vsi bodo seveda morali še k sodniku za prekrške. Morda jim bo lo pomagalo, da bodo pustili svoje družinske člane v bodoče »pri miru.«
ALKOHOL IN NEPRIMERNA HITROST
V	času plačilnih dni zabeležijo miličniki tudi več prometnih nesreč. 15. januarja so bile na območju Titovega Velenja kar štiri, vendar pa vse lažje. Telesnih poškodb na srečo ni bilo.
VEČ KRAJ I/. AVTOMOBILOV IN ENA KRAJA AVTOMOBILA
Kraje iz avtomobilov so postale v naši občini že povsem običajne. Tudi zadnji teden jih je bilo precej. Med drugim je neznani storilec ukradel 16. januarja predno masko / avtomobila parkiranega na Stanetovi 42, v naslednji noči je nekdo odnesel akumulator iz avtomobila parkiranega ■» Tomšičevi 3. V nedeljo zvečer pa je doslej še neznani storilec ukradel osebni avtomobil Zastava 750 CE 163 918, v času od 2«. do 21. ure izpred Kinodvorane.
KRSlI l SO JAVNI RED IN MIR
-	^»'i-'»^'' »o'P«>™ Šaleška IH so se 15. januarja malo pred polnočjo pretepali Viljem Kizah IL, Jože R. in Simon G. Miličniki so pridržali do iztreznitve le Simona, ki ita niso ■apeli pomiriti.	s
-	Pred gostiščem Frakelj na Kardeljevem trgu 7 so s? 17. januarja okoli polnoči pretepali acuaacl in seveda krilil nočni mir. Odšli so pred prihodom miličnikov.
ZABODEL CA JE Z NOŽEM
V	četrtek, 16 januarja je nekaj pred 19. uro med pretepom Saban Z. zabodel Braneta V. in ga bado teleano poškodoval. S kraja je pred prihodom miličnikov pobegnil, vendar pa se je nekaj po polnoči prijavil »a Postaji milice.
Današnja mladina — jutrišnji delavec
Tisoč osemsto mladih src živahno utripa v Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Vodstvo tu je že doslej opravilo zanje dve pomembni nalogi. Skoraj tisoč učencem je omogočilo dnevni topli obrok. Raziskovalni tabor vsako leto zvabi nove mlade učenjake.
Dekliški pevski zbor je požel že ne vem koliko zlatih priznanj doma in drugje. Igralska skupina družboslovne usmeritve je tudi za letošnjega dedka Mraza pripravila Plešočega oslička. Delujejo literarni in recitacijski krožek. Torej, kar precej interesnih dejavnosti, ki pa vendar ne morejo zajeti vseh, ki so pripravljeni sodelovati.
Zato so pred dnevi na pobudo Kulturne skupnosti in odraslih pevskih zborov občine sklicali z vodstvom Centra posvet, kako na kulturnoumetniškem področju mladih ustvariti še več. Bogata razprava je tekla o predmetu umetnostna vzgoja in kulturnih dnevih, ki so v srednjem usmerjenem izobraževanju hrbtenica
kulturne animacije. Koncept tega dela je potem jasen. Vodstvo centra se zaveda, da je njegova mladina generacija, ki bo bogata z vsem, kar ji bo šola dala, nadaljevala v združenem delu in v kulturnih organizacijah tudi potem, ko bo popolnoma odrasla. Kdo bo v prihodnosti ustvarjal kulturnoumetnostno dejavnost! Kdo se bo prav z njo plemenitil in tako skrbel za lepoto ljudi, nas vseh! Odgovor je jasen in zato tudi pogovor, v katerem so sprejeli nekaj sklepov.
Do začetka drugega polletja bo vodstvo Centra izdelalo tak načrt dela, ki bo mlade bolj množično vključeval v vse oblike kul-turnoumetniškega dela. Že tretjič tokrat bodo v Centru »postavl ja-
Stelski šport
Občinsko prvenstvo
Strelska družina Mrož je na svojem strelišču pripravila občinsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za vse kategorije. Ekipno so v vseh kategorijah zmagali strelci Mroža, posamezno pa so bili najboljši: pri članih Jože Miklav, pri članicah Mir-jana Žučko, pri mladincih Borut Trebše, pri mladinkah Mirjana Per-hač, pri pionirjih Franc Cesar in pri pionirkah Urška Bandaio.
Alpsko smučanje
Nadaljuje se tudi tekmovanje v republiški strelski ligi s standardnim zračnim orožjem. V 3. kolu so bili najboljši velenjski strelci s pištolo, ki tudi vodijo v skupni uvrstitvi po tem kolu pred Olimpijo in Kranjem, pa tudi med posamezniki je v vodstvu Trstenjak. Na tretjih mestih so trenutno ženske ekipno, Denis Boia med posameznicami in moška ekipa v streljanju s puško.
Dobri dosežki najmlajših
Mladi tekmovalci smučarskega kluba Velenje so se konec tedna udeležili kar treh tekmovanj. V soboto je bila na Arehu tekma v veleslalomu za pokal Coca cole za mlajše pionirje. Najboljša velenjska predstavnika sta bila Jani Živko in Tomo Gorišek, ki sta osvojila 4. in 5. mesto.
V nedeljo je bila prav tako na Arehu tekma vzhodne regije v veleslalo-
mu za cicibane in cicibanke. Suzana Zupane in Tatjana Cevzar sta osvojili 7. in 8. mesto, Jurij Srebotnik in Boštjan Anderlič pa 10. in 11.
Prav tako v nedeljo je bil na Golteh še veleslalom za pokal Coca cole za starejše pionirje in pionirke. Najboljši je bil Miran Rauter, ki je osvojil 6. mesto in s tem potrdil 5. mesto, ki ga je pred dnevi zasedel v Kranjski gori.
Kegljanje
Fide] podrl 944 kegljev
Odlična igra S. Fideja in slaba predstava Glaviča so značilnosti srečanja 5. kola prve medobčinske ke-gljaške lige med ekipama Šoštanja in Obnove iz Celja. Soštanjčani so brez težav visoko premagali novinca v ligi. Rezultat srečanja je bil 5126:4933.
Za ekipo Šoštanja so nastopili: S. Fidej 944, Komljenovič 879, Križov-
nik 863, L. Fidej 835, Kramer 816 in Glavič 789 podrtih kegljev.
Tudi po 5. kolu vodijo Soštanjčani z 10 točkami pred Kovinarjem, Ingra-dom in Šentjurjem, vsi po 8 točk. Že v naslednjem kolu se bodo v derbiju Soštanjčani v Šentjurju pomerili z domačim Šentjurjem, lanskim prvakom, ki jim v kvalifikacijah žal ni uspel vstop v drugo republiško ligo.
Košarka
Elektra :Brežice 106:62
Tokratni nasprotnik ni bil dorasel domačinom, ki so srečanje pričeli z zelo ostro igro v obrambi, kar jim je takoj prineslo uspeh. Z dobrimi skoki in hitrimi nasprotnimi napadi so Breznik, Cajner, Rotovnik, Janič in Lipnik že v 8. minuti povedli z 28:8. Zatem je domači trener izkušena Breznika in Cajnerja zamenjal z mlajšima centroma Pečovnikom in Pleše-jem. Ne glede na to je Elektra še naprej igrala zelo dobro in na koncu visoko zmagala s 44 točkami razlike.
V prvenstvu je sedaj na vrsti odmor do 8. februarja, ki ga bodo igralci Elektre izkoristili za še bolj zagrizen trening. Med zimskimi počitnicami bodo trenirali dvakrat dnevno in odigrali šest prijateljskih srečanj, vse v želji, da bi bili kar najbolje pripralje-ni za zadnje štiri tekme prvega dela prvenstva in razigravanje.
Proti Brežicam so igrali: Sevšek 12, Gaberšek 6, Lipnik 18, Pečovnik 10, Dumbuya 21, Janič 15, Cajner 4, Breznik 7, Rotovnik 13 in Plešej 4. *
MLADINKE V MOSTARJU - Od jutri, 24. januarja, do nedelje bo v Mostarju finale državnega prvenstva v rokometu za mladinke. Na prvenstvu bo sodelovalo osem ekip, ki so zmagale na prvenstvih republik in pokrajin, velenjske mladinke pa so slovenske prvakinje.
Od leve proti desni stojijo: Vlasta Pavlica, Zorica Delič, Sevala Durakovič, Biserka Hrast, Milica Budjinski, Selima Misalievič, Jožica Kričej in Klavdija Petek; čepijo z leve proti desni: Marica Cosič, Alenka Plaskan, Andreja Kralj, Velinka Ilič, Sonja Felle, Sonja Zidar in Brigita Pevnik.
(VOS)
li na noge« fantovski pevski zbor. S Kulturnim centrom se bodo dogovorili za abonma prireditev. Samo dva predloga, ki bi že razširila dejavnost mladih. Ob njih pa je še toliko oblik dela. Nekatere že uresničujejo. Tako na področju plesa in literature.
Prepričani pa so, da ne bo uspehov, če v to področje lepega dne ne bo segel vsak učitelj Centra. Aktivni odnos vsakega teh je aktivni odnos učencev do občutljivega področja, ki barva dušo mladih. Kultura je tudi vzgoja1 Ce bomo polnili samo glave, srca pa bodo ostala prazna, potem se v medčloveških odnosih danes in jutri ne bo dosti premaknilo ...
Veseli smo, da se tokrat zuna-nii Hi»iavniki še kako zanimajo za
dejavnost mladih v Centru. V vsakodnevnem hitenju pač kaj radi pozabljamo na tisto, kar bi moralo biti na prvem mestu. Sedaj naj bi postalo drugače.
V Centru bodo izbrali učitelja, mentorja, ki bo za to področje posebej skrbel.
Optimisti smo! Vemo, da ni lahko delati na tem področiu, čeprav vemo, da se mladi želijo uveljavljati, da želijo biti ustvarjalni.
Zdaj se vsi skupno, mladi in "starejši, zavedamo, kako pomembno je področje kreativnega ustvarjanja mladih. Odslej bomo vsi bdeli nad nadaljnjim delom mladih v Centru in prepričani smo, da bomo uspeli.
Smučarski skoki
Velenjski mladinci državni prvaki
Lepim dosežkom v letošnji sezoni so velenjski skakalci v soboto in nedeljo dodali še nove uspehe. V nedeljo je bilo namreč v Braslovčah ekipno državno prvenstvo za starejše mia dince. Velenjski skakalci Golob, Puš-nik, Mihelič in Tamše so izpolnili pričakovanja in z velikim naskokom os-

Roman Pušnik je v soboto osvojil naslov republiškega prvaka, skupaj s tovariši pa v nedeljo še državnega
vojili naslov državnih prvakov. Drugo in tretjeuvrščeni ekipi Ilirije in Žiri so namreč prehiteli kar za 58 točk. Med 12 ekipami je nastopila tudi druga ekipa velenjskih skakalcev in osvojila 8. mesto, čeprav so zanjo nastopili samo trije skakalci.
Že v soboto je bilo v Titovem Velenju republiško prvenstvo za mlajše mladince. Lep uspeh je dosegel Pušnik, ki je zmagal in osvojil naslov republiškega prvaka, Tamše je bil .6., Dolar 13. in Pogorelčnik 19.
V	Doliču je bilo v soboto prvenstvo štajersko-koroške regije za mlajše pionirje. Peti, sedmi in deveti so bili Cepelnik, Vodončnik in Boštjan Rednjak. Dan kasneje je bilo na isti skakalnici še tekmovanje za pokal Cock-te, prav tako za mlajše pionirje. Med velenjskimi skakalci sta bila najboljša Cepelnik in Vodončnik, ki sta bila med 88 skakalci deveti in enajsti. V vseekipni razvrstitvi za pokal Cockte vodijo skakalci iz Titovega Velenja, ki imajo 325 točk, druga pa je ljubljanska Elektrotehna — Ilirija, ki je zbrala 301 točko.
V	nedeljo so na 10-metrski skakalnici v Titovem Velenju pripravili klubsko tekmovanje za mljaše pionirje, cicibane in začetnike. Številna udeležba, dobri skoki in predvsem veliko veselje mladih nadebudnežev do smučarskih skokov zagotavljajo, da se velenjskim smučarskim sVakalcem obetajo še lepši časi.
Niso nas pozabili
Novo leto! Ob tem velikem prazniku si stiskamo roke, pišemo voščilnice in s tem želimo vsakemu le najlepše. Marsikdo se vpraša, kaj nam bo prineslo novo leto. Kaj si lahko želimo mi upokojenci? Mir na svetu, zdravja, pa ničesar več. Morda pa le!
Moje pismo je namenjeno kolektivu Rudnika lignita Velenje. Pred sedemnajstimi leti sta v črnem rovu ugasnili življenji dveh rudarjev. Eden je bil moj mož. Od takrat je preteklo že veliko časa. Kljub temu pa ta kolektiv še vedno pomisli na svojce teh nesrečnih ljudi. Kot vsako leto, sem bila tudi letos prijetno pre-
senečena ob čestitki za Novo leto. Iskrica sreče in veselja hkrati me je prevzela ob misli, da so nekje le ljudje, ki ne mislijo samo nase, ampak se spomnijo tudi drugih, pa čeprav le z nekaj lepimi besedami. Mislim, da mi, upokojenci potrebujemo prav to. Upanje, da na nas družba še ni pozabila. Kako toplo je ob- tej prijetni misli! Prav zato bi se rada zahvalila temu kolektivu. Ne najdem pravih besed, zato jim želim le sreče pri delu in še veliko delovnih uspehov.
Jelka Malovšek Foitova 10 TITOVO VELENJE
nas cas
'esi ca
radio velenje
23. 1. 1986
naslov — izvajalcev
1.	TOUCH BY TOUCH - Joy
2.	CHARLENE - Roxanne
3.	ATTENCIONE GO GO RADIO - Bernie Paul
4.	DIABOLO - Via Verdi
5.	PAPA CHICO - Tony Esposito
6.	SAY YOU NEVER - Lian Ross
7.	BOLERO — Fancy
8.	LAST NIGHT - Ivone Koumen
9.	MARR CRISTMAS —: Sandy Marion 10. WHACHA GONNA DO - Mark Joy
Na vstop v lestvico čakajo:
ARABI AN NIGHT - The Parallel lines
DANGER FOR LOVE - Deborah Haisam

Moj predlog
Moj naslov
ÉÉKÉSKsg


à