4, štev._V Kranju, dne 27. januarja 1906._VII. leto. GORENJEC '== Političen in gospodarski list. == ■Mi' ,, i i1..li J1UI..j.1---- . ji iiiL.mmwini< ji—jML-iimimi - uljjb.i i 'i —i ...j....u —■ m m—i j-----■--u bh»j» mko soboto lilfrt, — Stane is celo leto i t, u pel leti Si K, it tetrt Uredništvo in upravnlitvo ie nahaja v hUl M. 106 nasproti fupne leta 1 K. Za druge drlave atane K 5 60. Poeainiine številke po 10 vio. — Na II cerkvi — Upravnittvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, aarodbe bret istedobne vpoliljalve narefaine st ne oiin. — Za •menila se oznanila, sploh vs« upravne ladeve, urednttUu pa dopisi in novice. — Doptei plačuje u petit-vrsto 10 vin., će se tiska enkrat, ia vetkrti prisaeret popust " naj se Itvolijo frankirati.,— Hokoplsi m ne vračajo. sjjjs»j<>s)|%ss1l>^^ Nekoliko pripomenj k shodu zaupnikov, narodno-napredne stranke. m. Narodno-napredna stranka mora imeti v bodočnosti večjo skrb za gospodarska vprašanja. Razvit srednji stan — trgovcev in obrtnikov — mora biti njena briga, skušati pa mora, dobiti na svojo stran tudi čimdalje več kmetov in delavcev. Zato mora stranka podpirati vsa stremljenja, ki merijo na to. da se povzdigne trgovina in obrt, naj se to skuša doseči s šolskim poukom, z raistavami i. t. d., pa tudi z zadružništvom, kolikor to ni le sredstvo kake politične stranke za njene namene, saj je ravno pri obrtnem stanu pogoj za obstanek zadružni kapital, ki omogočuje, da mali obrtnik more konkurirati s tovarnami, zraven pa vendar še ohrani svojo iniiividu-valnost, ali rt cimo svojo ročno spretnost. Da pa pri tem mora narodno-napreden program pobijati zadružništvo, ki je osnovano na političnem koristolovstvu, ume se samoobsebi. Mi moramo delati pošteno, vsako naše gospodarsko podjetje mora bili strogo premišljeno, ne sme nam pa biti za sredstvo političnega boja. Mi moramo pobijati kon-sumna društva na deželi, ki nimajo drugega pomena, kakor pod krinko katoličanstva uničevali trgovski stan, pri tem pa ta društva sama radi nespretnega vodstva, nezadostne PODLISTEK. Naš vladni katolicizem. A. A. tKaj pa potem?* B. «Vrgla bode svoj rameno-belo pobarvani plašč med staro šaro, in vsi njeni podaniki bodo prekrščeni in prenovljeni v pristnem Bismarkovem protestantizmu I* A. «Oj, to se bo takrat lajalo: ««Heil, heil, heill** B. «In pa: cAHheill*> Po kranjskem časopisju se bije v zadnjem času hud boj o jeseniških razmerah, kateri se je posebno sedaj, ko so pred durmi občinske volitve, še bolj poostril. Na Jesenicah si stojijo nasproti tri stranke; dve slovenski in nemška. Sedaj je občina v narodno-naprednih rokah. Naš namen ni, presojevali, kdo je zakrivil sedanje nezdrave in za slovenstvo Jesenic tako nevarne razmere, ker se dosledno nočemo vtikati v kranjsko strankarsko politiko. Rečemo pa toliko, da so Jesenice za nas koroške Slovence velikanske važnosti, kajti, ko bo vezala Koroško s Kranjsko nova železnica, nam pač ne more biti vseeno, ali je občina onstran Karavank v slovenskih ali nemških rokah. Saj že takointako, ako tudi Jesenice še zanaprej ostanejo slovenske, smemo upati, da se bodo koroški, posebno pa celovški Nemci vrgli z vso silo na Jesenice. Izletov bo, da se bo kar kadilo. In da se bo na ta način skušal slovenski značaj Jesenic popolnoma zakriti, je lahko umevno. Pomoč, ki jo bodo imeli jeseniški Nemci s Koroškega, bo morala biti vedna briga slovenske občine. Kaj pa šele, ako Jesenice postanejo nemške! Da je potem največja nevarnost za našo šentjakobsko občino, je jasno kot beli dati. Ne bo dovolj, da se bo ves domači nemški naval vrgel na slovenski Rož, imeli bomo tudi veselje, da bo celo s Kranjskega pihal skozi predor nemški veter v naše kraje. Ako Jesenice postanejo nemške, nam niti naš najhujši napor ne ohrani več Št. Jakoba. Da bi se pa moglo mislili o kakem napredku v narodnem oziru, je pa sploh izključeno. In tako bomo smeli koroški Slovenci zahvaliti svoje kranjske brate, da'so nam s svojim strastnim medsebojnim bojem na najobčutljivejšem kraju zabodli smrtonosni meč v narodno telo. — Ako je torej kranjskim Slovencem, posebno pa jeseniškim obeh strank, količkaj ležeče na tem, da varujejo v svojem medsebojnim boju všfaj koristi najtlačenejšega dela slovenskega naroda, koroških Slovencev, potem vedo, kaj jim je storiti v omenjeni zadevi. Mož ob možu ne glede na strankarsko politično prepričanje, bi moral iti v boj proti skupnemu sovražniku, ki ni slovenski liberalec in ne slovenski klerikalec, temveč — Nemec. To je naše odkritosrčno mnenje! Slovenski jeseniški volilci naj store svojo narodno dolžnost, in mi jim bomo hvaležni. Kdor je ne stori, ne izdaja samo Jesenic Nemcem, temveč celi slovenski narod na Koroškem. In tak ne zasluži drugega kakor — prokletstvo! Mi smo iz cele duše hvaležni tMiru», da je napisal le besede in iskreno želimo, da bi prUle pred oči našega 7/ bukovca, kajti spekle ga bodo, kakor peklenski ogenj in njegova črna vest, če jo ima sploh še kaj, se mu mora vzbuditi. Tam onstran Karavank zdihujejo zatirani Slov3iici in čakajo rešitve od nas, a to->traii Karavank izdaja katoliški /.upnik lastne rojake v roke zagrizenih sovražnikov in ubija lastni narod iz same zlobnosti in užaljene čast!lakomnosti. Nameslrik Kristusov oznanja sovraštvo in medlo blagoslova prosi od Boga prokklslvo onim, ki se brezpogojno ne kla njnjo njego\i \ olj i. Nemška in klerikalna stranka stojita združeni, roko v roki, kakor s šlolo zvezani proti nam, spovednica iu prižnica sta njuni verni zaveznici; papeževa slovenska in nemška trobojnica so se lu ze- dinile v eno zastavo, ki je črna in naj pomeni pogin slovenstva in svobode. Kako težaven je boj proti združenim sovragom, ki imajo na razpolago vsa mogoča sredstva, to lahko presodi slovenska javnost. Mi smo pripravljeni na boj do skrajnosti, napeti hočemo vse sile, da ohranimo Slovencem najvažnejšo občino, od katere je odvisna bodočnost Koroške in Gorenjske. Dopisi. Iz Šentarško gore. Andrej Frantar, vod-njakarski mojster iz Pšate pri Cerkljah, je zgradil pri novi šoli na Senturški gori vrlo dobro in trdno novi vodnjak krajnemu šolskemu svetu kakor učiteljstvu v popolno za-dovoljnost. Omenjeni mojster je med domačim občinstvom obče priljubljen in znan kot strokovnjak v tem delu, Priporoča se tudi drugod. Kdor želi imeti dober vodnjak, bodisi za stalno vodo ali kapnico, obrne naj se do njega, ker bo dobro pos'režen. —■ Eno je še, kar kvari okus pri novi šoli in to jo zelo slaba pot do nje. A tukajšnjim hribovcem, oziroma njihovim zastopnikom to ne gre v glavo, da bi se popravila, še manj, da bi jih mogel kdo siliti, da se popravi. Sedaj je bil za taka dela naj'epši Čas, a hribovec je pil rajše žganje. Iz Tržiča. Odbor društva .Narodni dom» v Tržiču razpošilja po slovenskih pokrajinah rodoljubnim srcem le-te pozive: Vaše blagorodje! Težak je boj, kojega bijemo tržiški Slovenci proti nasilnim tujcem. Narodna zavest Nemcev in stremljenje ter smotri tržiškega Nemštva, pridobiti si poleg nadvlade tudi v vsakem obziru gospodarskih koristi, ako ne postavnim, pa nasilnim potom — vse to je že davno prej obstojalo, predno se je začela svetlikati v Tržiču luč slovenske misli. Napočil je dan preporoda, to je bil dan, ko so tržiški Nemci imenovali šestorico za Tržič malenkostno alt prav nič zaslužnih mož častnim članom tržiške občine, s kojih pomočjo nameravajo obdržati občinske vajeti rokah. Preporod se zamore izvršiti s tem, da se vcepi, oziroma vzbudi v Tržičanih narodni ponos, kar je mogoče doseči z izobraževanjem in narodnimi priredbami. V to svrho potrebnih predpogojev v Tržiču manjka. V tržiški šoli je slovenščina pastorka, slovenska društva v Tržiču pa svojih nalog ne morejo izvrševati, ker jim nedostaja pripravnih prostorov. V Tržiču nimamo niti enega lokala, kjer bi mogli imeti Slovenci predavanja, zabavne večere in druge enake omiko in naobrazbo pospešujoče priredbe, Sokol pogreša telovadnico. Tržiški Nemci, v čigar rokah je kapital, imajo shajališča v svojih privatnih prostorih in ne store ničesar, kar bi pospeševalo občno naobrazbo. In tako ni Čuda, da vidi ljudstvo le nemški kapital, temu se klanja in stori vse, kar kapital zahteva. Da se vsemu temu oilpomore, sklenili smo, postaviti si svojo domačijo «Narodni dom» v Tržiču na podlagi pravil. V zavesti, da Trži-čani sami v doglednem Času ne moremo spraviti skupaj zadostne glavnice, obrača se podpisani odbor na Vaše blagorodje, da nam priskočite v pomoč in nas podpirate v našem narodnem delovanju. Usojamo si priložiti pristopni list, katerega izvolite izpolniti, podpisali in nam vrniti, na kar Vam bodemo poslali deležno knjižico in čeke c. kr. poštne hranilnice. V prjetni uadi na Vašo dobrotno podporo podpišemo z odličnim spoštovanjem Va temu blagorodju udani »Narodni dom» v Tržiču.« Nemška samopašnost sili počasi sicer, a intenzivno na vseh mejah v slovenske dežele. Predvsem je v nevarnosti Tržič, ta najlepši in največji trg na Kranjskem, ki je po ogromni večini slovenski, v katerem pa je zadobil nemški kapital tako premoč, da se j.- res bali. da zatone v morju nemške nasilnosti. Želeti bi bilo, da se zavzame za slovenski Tržič vsa Slovenija. Hitite torej na pomoč! Il Stare Oselice. Stara Oselica je skoro najzadnji kot na Kranjskem. Tu živimo — hvala Bogu — skoro popolnoma mirno, nikakor pa ne popolnoma zadovoljno, kar menda tudi nikjer ne. Tudi se malokaterikrat kdo spomni, da bi podal od tod kak dopis v ta ali oni časnik; niti strankarski nismo, kakor ponekod. To je menda vzrok, da nas ima naš gospod župnik popolnoma v svoji oblasti in' počenja z nami, karkoli se mu ljubi. V dokaz resnice naj naverfom tu le par takih dogodkov, ki so se dogodili v zadnjem Času. Bilo je v adventu, ko oznani župnik izpoved za neke šolske otroke. Ko ti pridejo, izbere nekatere izmed njih in jih pošlje domov. Tu se je naš župnik hotel maščevati nad nekaterimi stariši. kateri se nočejo popolnoma pokoravati njegovi zapovedi, a ker je videl, da prirariih nič ne opravi, hotel je izliti, svojo jezo nad njihovimi otroci. — Bilo je pri nas v navadi, da so fantje v starosti okrog šestnajst let hodili na kor, ker prostora je tam primeroma precej. Kar naenkrat pa hoče naš župnik predrugačiti stvar in gre neko nedeljo fante preganjat s kora v cerkev. Slučajno sta bila samo dva, ki sta ga precej ubogala. Bilo pa je na sv. Miklavža dan. Ta dan gre naš župnik zopet preganjat omenjene fante, pa sedaj se mu je godilo drugače. Prišedši na kor, prime prvega in ga udari, da se je ta malone zvrnil, potem pa ga sune po stop-: njicah, Tako gre po vr>ti naprej. S tako lepo prijaznostjo in z njegovo precej težko roko spravi vse fante s kora, bilo jih je menda šest. A fantje so šli namesto v cerkev domov. A ko pridejo do župnišča, vendar sklenejo' počakati gospoda župnika in ga vprašati, kaj so mu storili zalega, da jih je tako neusmiljeno premetaval. Po sv. maši pride za drugimi ljudmi tudi župnik iz ce kve. Ko pride okrog župnišča, zagleda tam one fante, ki ga tudi hitro vprašajo, kaj so mu storili. Toda župnik zamenja svojo rdečo barvo z belo in jo popiha v varno župnišče. Par dni pozneje že poizveduje orožnik, kateri fantje so napadli gospoda župnika. Vsakdo je vedel povedati, kateri so bili, a da' bi ga bil kdo napadel, tega ni vedel nihče, razen da je neki fant, katerega je prej župnik prekucnil s kora, pobral mali kamenček in ga kolucaje vrgel za župnikom, kateri je menda tuii župnika zadel v čevelj. Omenjeno bodi, da je dolični fant radi tega že tudi prestal dovolj veliko kazen. Kljub njegovemu nedostojnemu ravnanju imamo župnika še vseeno radi in grda rehvaležnost bi bila, da bi ga črti I i. Za sedaj mu le povemo, da to ni lepo in v prihodnjih' takih slučajih bomo nastopili drugo pot. Za sedaj le zihvaljujemo gospoda župnika za' njegovo delovanje, akoravno smo osličanje, «08li» pa le nismo. Sicer bomo pa še kateri-krat kakšno povedali. Il Celovca. (Vabilo družbe sv. Mohorja.) Bliža se čas za vpis v družbo sv. Mohorja. Vljudno zato vabimo in poživljamo številne ude naše družbe širom slovenske domovine in v tujini, naj se zopet in v čim največjem številu vpišejo v družbo dosedanji udje in naj pristopi tudi prav mnogo novih! C. gg. poverjenike pa prosimo, da zopet prevzamejo svoje, dostikrat zelo težavno, ali tako hvalevredno in koristno delo ter nabero Čim več udov! Književni dar za 1. 1906 je sledeči: 1. »Zgodbe sv. pisma,* 13. snopič. — Ali treba «Zgodbe* na novo priporočati? Ne! Priporočajo se same tako po svoji vsebini — saj sv. pismo je knjiga vseh knjig — kakor po lepi razlagi, vnauji obliki in slikah. Zalo le pridno zopet sezile po njih! 2. »Sveta družina,* vzor krščanskim družinam. Nauki in molitve v posnemo in češčenje svete družine nazareške. Izdajo »Cerkvenega molitvenika«, katero je na/.iunil letošnji »Koledar*, smo odložili na kasnejši čas, ker nam je došla želja iz lavanlinske in ljubljanske škofije, naj še toliko časa počakamo, da se bo mogoče skupno posvetovati tudi o tistih stvareh, ki jih po ljudski izdaji »Cerkvenega molitvenika* za večjo privatno po-rahnost treba še dodati. Namesto tega stopi molitvenik »Sveta družina*, ki ga je spisnl g. J. M. Seigerschmied. Prvi del obsega 31 premišljevanj o sv. družini, drugi običajne molitve. Molitvenik se bode dobival tudi vezan, in sicer stane vezninn v platno z rdečo obrezo 60 vin., v usnju z zlato obrezo K 1*20. — Cenjene ude prosimo, da naročujejo samo to in ne drugih veznin, da se delo v knjigoveznici in pri razpošiljanju knjig preveč ne oležkoči. 3. «Pri severnih Slovanih.* Potopi?. Spisal Jcs p Lavtižar. Slovencem že znani potopisec, gosp. župnik Josip Lavtižar, nas v tej knjigi vedi k našim severnim bratom, na Moravsko, Slrzijo, Češko in Galicijo. Opisuje nam lepo tamošnje kraje, vodi nas po znamenitih zgodovinskih mestih, pripoveduje nam mnogokaj iz starodavne slovanske zgodovine. Knjiga, katero bodo krasile mnoge podobe, bo gotovo vsestransko zanimala. 4. »Lešniki.* Knjiga za odras'o mladino. Spisal Jož. Stritar. Profesor Jožef Stritar, znani naš pisatelj, je zopet spisal knjižico za odraslo našo mladež. Obsegala bode knjiga veliko število mičnih pesmic, več igro* kaznih prizorov, nekatere živalske pogovore, povest »Pavle* in spomine iz mladostnega življenja. 5. »Uporniki. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. (»Slovenskih Večemic* 68. zvezek.) Mnogokrat se je že izrekla želja, naj družba izda daljšo povest. Tej želji hočemo ustreči z »Uporniki*. Snov je zajela iz domače slovenske zgodovine v prvi polovici minulega stoletja. 6. Koledar družbe sv. Mohoija za navadno leto 1907. Odbor se hoče potruditi, da bo vsebina koledarju kolikor mo-grče raznovrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa prosimo, da nam čim preje pošljejo svoje prispevke. Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošrjejo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnosti in nepotrebnih treskov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijatno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 K) dodati še 40 vin. za opravilne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolkom, delo i. t. d. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Isto velja za posamezne pošiljatve. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor 1* V Celovcu, dne 15. prosinca 1906. Odbor. Tržiške novice. — Naše gasilno društvo piiredi dne 27. t. m. v hotelu Lontsoherjevem svojo vsakoletno veselico. Proti veselici bi ne imeli ničesar — snj je predpust in gasilno društvo ima kot društvo ravnotako pravico do prirejanja veselic, kakor druga društva. Ali drugo dejstvo nam sili pero v roko, dejstvo, ki je tako kričeče, da je prezreti ne moremo. — Naše gasilno društvo, ki je eno najstarejših gasilnih društev, še danes nima svoje shrani beza gasilno orodje. Brizgama, lestve in cevi so spravljene na Lontscherjevem lesnem skladišču v leseni baraki. Vzemimo samo slučaj, da izbruhne ogenj na skladišču, kjer je zloženega toliko presušenega lesa, da bi bilo vse skladišče v trenutku podobno veliki baklji — kako bi prišli ognjegasci do gasilnega orodja in kako bi gasili, Če orodje pogori? Ali ne glede na to, moramo ožigosati — orodje je menda dobro zavarovano — preveliko malomarnost, s katero je dosedanji edbor že neštetokrat dokazal svojo nezmožnost in nazadnjaštvo. V vsaki vasi, kjer se ustanovi kako gasilno društvo, skrbe člani sami. na čelu jim odbor, da se vsaj v teku dveh let sezida shramba za orodje, In pri tem se pehajo in pehajo, iščejo podpor povsod, kjer jih le upajo dobili in res — tekom kratkega Časa je dragoceno gasilno orodje pod streho. In pri nas? »'s is gut!» pravi župan in načelnik društva »dobri* Mally in društvo roma iz ene lesene barake v drugo. In vendar bi imelo naše gasilno društvo lahko najlepšo shrambo, kajti društvo, ki plača za eno veselico celih 100 (sto) kron samo za prostore, mora bit bogato, mora razpolagati čez precejšnje premoženje. Će pa društvo nima denarja, je to tem slabše izpričevalo za društven odbor. Pripomniti bi imeli samo še, da bi bilo boljše skrbeti za končno zidanje shrambe, kakor pa za veselice. — Vendar pa moramo zabeležiti napredek v tem društvu. Kakor splošno znano sta na Kranjskem menda samo še dve gasilni društvi, ki imata nemški poveljni jezik. To sta kočevsko gasilno društvo, kateremu dela družbo samo naše. No in med člani našega gasilnega društva se je začelo živahno gibanje za slovenski poveljni jezik. In kak odgovor je imel naš . Cisti dohodek jo namenjen, za občinske reveže. r 1 Novice iz medvodske in sorske okolice. — Ker smo zadnjič napisali resnično dejstvo, da je kapelan Brajc deva! mrtvega človeka v Rakovniku v sv. olje, prišla se je kregat Golarjeva žaba nad neko žensko v Rakovniku. Res je to lep podrepnik kapetanov. Koliko mu je pa Brajc že nalil vina, da se tako zvesto poganja zanj? — Vtorek so v preškem župnišču imeli pogovor o občinskih volitvah. Postavili so kandidate, pa le samo take, ki bodo volili Smovca. — Volilci, ali ste slepi, da ne vidite, kako vas vodi za nos pomarančar? Sedaj pravi, da bode Tome Župan, pozneje bode pa zopet tiščal pošvedranega Smovca. — Kapelan Brajc je navaden opravljivec. Posebno rad opravlja župnika Berceta. Pravi, da se Bercetu slabo godi v Ljubljani. O kako se laže ta kapelan! Bercetu ni v Ljubljani nobme sile, le škof mu visi še vedno na vratu in ga preganja, drugače se pa počuti vsaj toliko dobro, kakor kapelan Brajc v Sori, če ne še boljše. — Zaradi pobitih šip v kapelaniji so bili trije sorski fantje v preiskovalnem zaporu. Izkazalo se je pa po pričah, da so bih' po nedolžnem obdolženi, zato so jih že izpustili. Brajc se je že veselil, da bodo zaprti zaradi njega, pa ee je zmotil. --Kdo je pobil šipe, se ne ve. Tako pa je, da Brajc lahko izprevidi, da on ni za soro in Sora ne zanj. Pobere naj šila in kopita, pa naj gre, kamor hoče. Takega vsiljivega človeka bodo kmalu povsod siti. — Kaj paSmovčev voča? Še vedno so župan in na skrivnem še upajo, da bodo še za naprej. Će sliši Smovc, da bode Župan Tome, naredi tako kisel obraz, kakor takrat, ko je dajal krompir, Ej, Smovc, poboljšaj sel Ne bodi tako hudoben in ne Želi samo hudo ljudem. Ne sekaj več smrek v tujih gozdih in ne prestavljaj mejnikov I To je greh in Če ne verjameš, lahko poprašaš Pomarančarja \n Brajca in, če tega ne vesta ta dva, popra saj pa škofa, ta pa že ve. — Kako pa je bilo takrat, ko so Srn ovčev voča bežali pred fanti iz Zg. Srnice, (o so nosili v neko hišo živež svoji ljubici. — Pretečeno nedeljo je bil občni zbor gasilnega društva v Sori. Izvolili so svoj odbor in sicer: Načelnik Ivan Luštrek iz Soro, podnačelnik Florijan Šušteršič iz I brez vsakega stvarnega vzroka, kajti prašiči Svetja, blagajnik Ivan Čnrman iz Sore, tajnik so zdravi. Anton Germek iz Sore, odborniki in namest- Ruski dogodki Iz Varšave poročajo, da niki: Franc Dolinar iz Sore, Janko Kožuh iz nastopa vlada na Poljskem, kjer je progla-Ladije, Jožef Kusar iz Drage, Ivan Jenko iz leno vojno stanje, z vso odločuostjo. Enajst Drage in Lovrenc Brešar iz Svetja. Občnega anarhistov so ustrelili dne 20. t. m. v Var-zbora se je udeležilo nad 40 gasilcev. Dolo- Savi, in sicer je bil med njimi en sam Poljak, čili so tudi člane v tri oddelke in imeli raz* ostali so bili judje, dne 22. t. m. so pa govor o gasilnem orodju in društveni obleki, ustrelili zopet 6 judo v. V Varšavi govore, Odbor bode začel nabirati prostovoljne do- da čaka na smrt še 68 obsojencev. — V neske za gasilno orodje ia gasilno shrambo. Žankaju, tavrijska gubernija, so izvolili Ta-Ker je društvo občekoristno, je upati mnogo tarji 11 zastopnikov za vsemohamedanski podpore. Loške novice. — Na zadnjem občnem zboru slov. bralnega društva v Škofji Loki se je odbor takole sestavil: Franc Primožič, predsednik; Ivan Debelak,predsednikov namestnik; Franc Sušnik, tajnik; Jurij Grohar, blagajnik; Jožef Kalan in Josip Svellič, odbornika. shod, ki bo v Moskvi. Tatari zahtevajo, naj jim povrnejo posestva v Vakupu in naj dobe krimski Tatari pravico voliti člane duhovske gosposke, kakor tudi, da izpremene krimsko divizijo v krimski tatarski polk. — Poročnik Schmidt, voditelj upora na Črnem morju, Še ni ustreljen, ampak pride v kratkem pred vojno sodišč«?. Volitve t angleško zbornico. Doslej je bilo voljenih 359 liberalcev, 41 zastopnikov delavske stranke, 81 nacijonalistov in 145 — Kakor vsako leto, priredilo je tu-. . . " „ ., j , j., , unijomstov. L'beralci so priborih doslej 183 kajšnje prostovoljno gasilno društvo tudi letos mandatoy avoj obisajni plesni ventek. Ukusno dekori- ^TOimA* konferenca je »prejel, na-rut «*M Prostor, so b.l. JHMU 0 zakol,0 g,Bde utihotapye„j, 'moljl , poln, gastev m ubranega otonstva. Našel ^ |)llJmi jj" ' M * meščanstvo ,e nano.o pokazalo, kako gorke 1^ poiio|noma h ^ Novičar. simpatije goji napram temu prekorislnemu in agilno delavnemu društvu. Društvo si je dozidalo sedaj nov lastni dom, ki velja mar sikak tisočak. Podpora je torej vsestransko potrebna in tudi zaslužena. Moralen in gmoten uspeh plesnega venčka sta popolnoma zado-i DanaBnj0 imykQ mQ us( voljiva. Sodeloval jo oddelek vojaške godbe oninii ki nis0 p)aCa|i naroCnine> 27. pešpolka tako precizno in neumorno, da občingU ođbor y m^ .. 80g,asno je žel splošno pohvalo. O polnoči se je vr- gk,enili da ge odpravijo yse ^ šilo srečkanje, katerega se je udeležilo doma- Licno obfiinske m& in ge nadpmegte g aamo lega vse občinstvo. Srečkanje pa je bilo tudi slovenskimi. pnć posnemanja vredno! zelo vabljivo, kajti razstavljenih je bilo nad fruftkj Nemci hočejo imeti enega po sto dobitkov, med temi večina krasnih >n s|anca v državnem zhoru, namreč v kočevskem nekaj tudi prav dragocenih. Po dovršenem okrajUi 0ndi živi okrog n m ^mfi^ srečkanju se je razvila vnovič prav animirana Lp|oh je vsch Nemcey na Kram-8kem !e okrog zabava. Da se je plesalo do ranega jutra, U5.OOO. Je pač zelo smešna zahteva, da bi je samoobsebi umevno. Pri posameznih kva- v0|j|n ppsfjca Nemcev 8VOjega p08lanca> driljah, katere je vodil z znano spretnostjo pod voaBt?oin komisarja Schitnika in in eleganco lekarnar, gospod Ervin Burdich. nasilsivom župnika Zabukovca. Nepričako smo našteli vsakokrat čez 30 parov. Vrlemu van0 s0 se promenile razmere na Jesenicah društvu, osobito pa njega dičnemu načelniku Vsled postopanja vlade in nasilstva fajraoštra gospodu Ivanu Debelaku, ki se ne straši ob Zabukovca se človek nehote spomni na brez sličnih prireditvah ne truda ne stroškov, bodi pravne razmere v tužni Mekedoniji. Ne bomo izrečeno popolno priznanje. preiskavah, iz katerega vzroka je nastopila vlada absolutistično pol ter s tem ugonobil rp j . . \*i!x * f A P" nas vsa^ P°Jera 0 avtonomiji občine leaensKi poiman pregiea. U8lavni državi( ampak konstatiramo samo to K položaja. Misel o preosnovi ministr- ^a Je zacel °d deželne vlade preko radov stva v tem smislu, da bi dobili Cehi in Nemci Pjiškega glavarstva pihati na Jesenice nek svoje zaupnike v njem. je začasno padla, ker poseben veter, ki ima svoj določen cilj niti nemške stranke, niti mladočeški klub niso PrH' klerikalno - m-mškutarski zvezi, zadovoljni z načrtom. A kakor poroča vladno Pečini gre samo en glas: Vsega je kriv po glasilo, misel ni pokopana, ampak bo stopila divjani župnik Zabukovec, ki se je prod v pripravnem in ugodnem trenutku zopet v Lukmnnu. da zagospodari na Jesenicah tujec osredje. - Državni zbor se snide 30. t. m. Nemec. Kletve sd se začele dvigati iz ust Knezonadškofom v Gorici je imenovan najpriprostejših ljudi nad tistim, kojega b dr.Sedej, stolni kanonik v Gorici. goslovljena roka se ni strašila prodati svoje Na Čflškem pomnožujejo še vedno vo- materinske zemlje. Prokletstvo ljudstva mora jastvo, in orožništvo, dasi se je mir povrnil j priti nad tega črnega izdajalca! v deželo. Menda se boje, da ob času volilne Ali nam bodo seda) verjeli oni Jeseni predloge v državni zbornici pride do iz- čani, ki so neverjetno majali z glavo, kadar gredov. smo pisali o zvezi Zabukovčevih ljudi z Luk Carinski boj je nastal med Avstrijo in manom? Ali ga vidite sedaj, kako pohaja Srbijo. Trgovinski dogovori so prekinjeni, s pisačem Pongratzem po Jesenicah ter se srbski delegatje so odpoklicani z Dunaja, vam zaničljivo smeji, ker vam je spravil Avstrija je prepovedala uvoz srbskih prašičevi vladnega komisarja na vrat. Davkoplačevalci morajo sedaj molčati volitvah, ker ima cele Jesenice v rokah komisar Schilnik, ki se ne bo brigal za zahteve in Želje davkoplačevalcev, ampak bo delal, kakor se bo njemu zljubilo. In za vse to se imate zahvaliti fajmoštru Zabukovcu, ki dela za svoj in nemški žep. V obrtnošolski odbor ▼ Kranja je od strani obrtnikov in treovcev izvoljen g. Ivan Wohlgemuth, sedlar v Kranju, kot član in g. Ivan Potočnik, čevljar v Kranju, kot njegov namestnik. Ljudska predavanja. Jutri v nedeljo bode predaval v dvorani narodne čitalnice Kranju ob poldevelih zvečer g. prof. Iv. Jane «0 telovadbi in njenem učinkovanju na telo». Pričakovati je obilne udeležbe, Izžrebani ao naslednji porotniki na Gorenjskem: Franc Chrobath, trgovec v Kranju; osip Cukjati, posestnik in trgovec v St. Got-lartu; Franc Demšar, posestnik v Sestranski vasi; Matevž Dobida, posestnik in gostilničar Lescah; Ivan GraSek, trgovec v Kamniku; Josip Hafner, posestnik in gostilničar na Trati; Franc Kašman, trgovec v Škofji Loki; Pavel Klinar, posestnik in gostilničar na Plavškein Rovtu; Anton Muller, posestnik in gostilničar Slobu; Peter Rozman, pasestnik in gostilničar na Savi; Anton Stare, graščak v Men-g'šu; Lovro Sušnik, posestnik in pek v Škofji Loki; Vinko Vilfan, pek in posestnik v Tržiču; an Zakotuik, posestnik in tesar v Zgornji Šiški in E Ivard Zelenka, tovarnar v Spodnji Šiški. v 1 Občni zbor sloven. bralnega društva v Kranju se je vršil v nedeljo 21. t. m. ob pol 2. uri v društvenih prostorih. Podpredsednik pozdravi navzoče, poroča, da se je društvo v pretočenem letu v vsakem oziru zelo povzdignilo in se zahvali vsi-m, ki so pripomogli k uspehu, posebno društvenim diletantom in režiserju g. Severju. Končno, se spomni umrlega večletnega člana Alojzija Colnarjaa, nakar se zhor moški zbor. 6. «Telegram». Veseloigra v enem dejanju. Češki spisal Moravskf, poslovenil I. Stare. 7. Ples. Sodeluje čitalniški pevski zbor in tukajšnja meščanska godba. Vstopnina za člane narodne Čitalnico prosta, nečlani 1 K. K obilni udeležbi vabi častite člane in po njih upeljane goste odbor. Občni zbor olepševalnega društva za mesto Kranj se vrsi vtorek, dne 80. t. m. ob G, uri zvečer v mestni posvetovalnici. P. n. gg. člane vabi k najobilnejši udeležbi odbor. Velik požar na Jesenicah. V nedeljo zjutraj ob 4. uri je v tovarni Kranjske obrtne družbe na Jesenicah nastal požar, ki je pro-vzročil velikansko škodo. Požar je nastal, ker se je vnel neki valj x v tovarni za žice. Ker so skoro vse stavbe lesene in tla pp'nasičena olja in maščobe, se je ogenj hitro razširil in vnel tudi skladišče in tovarna žebljev. Tovarniški gasilci so v družbi z gasilci z Jesenic, i Javornika, s Koroške Bele, iz Hrušice in z Dovjega napeli vse sile. Pohvale vrednemu prizadevanju združenih gasilcev se je posrečilo ogenj lokalizirati. Gasilci so delali ves dan do noči. Dva izmed teh vrlih mož sta ponesrečila in so ju morali prepeljali v ljubljansko bolnico. Škoda, ki jo je provzročil požar, znaša nad pol milijona kron. Tovarna je pač zavarovana, ali vendar je ta požar zanjo hud udarec, ker ne more izvršiti mnogo naročil. Tovarna na Savi se je prav zadnji čas jako lepo razvijala in je imela več naročil kakor kdaj poprej. Eksportirala je svoje izdelke celo v Indijo in v Ameriko. Pol leta bo gotovo preteklo, predno bo pogoreli del tovarne mogel zopet začeti z delom. Ravnateljstvo upa, da vzlic tej nesreči ne bo treba nobenega delavca odpustiti. Kmetski plei se vrši na svečnico ob sedmih zvečer v salonu Jožefa Wuchererja v Lescah. Maske dobro došle. Koncert napravi tukajšnja meščanska rgodba danes v nedeljo zvečer v gostilni g Mavrila Mavrja. Vstopnina prosta. Umrl je v Kraifju minuli ponedeljek g Jurij Kokalj, p. d. Vrben, oče g. dr. Alojzija Kokalja, v starosti 80 let. N. v m. p.! Vosel'čni odbor tukajšnjih rokodelskih pomočnikov se tem potom najprisrčnejše za hvaljuje vsem p. n. dobrotnikom za veliko •dušne darove. Dohodki znašajo 324*02 K, troski pa 234-04 K, preostane torej 89*98 K, kateri znesek se je razdelil na 16 tukajšnjih ubožcev po 2 K, trem tukajšnjim revežem pa po 8-66 K. Kolodvorsko poslopja v Kranjski gori se razširi. Termin za predložitev ofert je do ločen do 7. februarja opoldne pri direkciji državnih' železnic v Beljaku (odd. 3.) V Kranjski gori je umrl Radeckijev veteran, Simon Mrak. 82 let star. Živega hrošča nam je te dni prinesel -odjemalec našega hNto. Iz Hoienj. Veselico priredi v esc lični odbor v prid mlekarske zadruge v Mošnjah dne 4. febr. t. I. na Brezjah pri Finžgarju. Spored: 1.) Eno uro doktor, burka v enem dejanju. 2.) Šaljiva pošta. 3.) Godba Rovtov. — Mlekarska zadruga ima dne 28. t. m. ob treh popoldne občni zbor v šoli. Od odbora dražbe st. Mohorja. Vsled bolehnosti je iz odbora izstopil gosp. Šimen Janežič. ravnatelj in blagajnik. Skozi 33 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen odvetnik g. dr. Janko Brejc. Za po Ipredsednika je bil izvoljen g. kancelar Jan. Vidovic, za blagajnika pa prof. Jos. Apih. Gasilno društvo t Gorenji vasi nad Škofjo^Loko priredi jutri v nedeljo, dne 28. januarja 1906 v prostorih g. Iv. Frlana pred-pustno veselico. Spored: 1.) Pozdrav gostov. 2.) «V Ljubljano jo dajmo 1» veseloigra v treh dejanjih. 3.) Deklamacija. 4. Srečolov in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedež 1 K, stojišče 50 vin. Preplačila se z ozirom na blagi namen društva hvaležno sprejemajo. Odbor. Iz zadnje seje „Slov. Matice" se nam piše: Zaklad za dr. H, Costovo ustanovo je še toliko časa pustiti nedotaknjen, da se nabere svota 5000 K in potem iz njegovih ob-resti razpisavati nagrade za literarne in umetniške namene. — Knjige za 1. 1905 se razpošiljajo. Društveniki, ki so plačali članarino, prejmo sedem knjig v obsegu 82 tiskanih pol. — Sklene se načelno ponuditi »Hrvatski Matici» knjižno zvezo v tem smislu, da «Slov. Matica* izda vsako leto po eno hrvaško knjigo, če naloži »Hrvatska Malica* vsako leto na svoje troške po eno slovensko. — (Društvenino za lansko leto je plačalo 2846, za predlansko 2752 članov. — Tajnik pojasni delovanje odseka za izdanje tehniškega slovarja in izrazijo se želje za ponatis Erjavčevih spisov in pa za objavo Vrhovčevih še ne objavljenih spisov, i ^ x Petnajst milijonov je potrosil v sedmih mesecih. V Pensilvaniji je umrl pred kratkim neki John Stell, ki je zapravil v mesecih 15 milijonov frankov. Hodil je po ulici okrašen bankovci, iz čevljev so se sipali bankovci. Će mu je kdo očistil Čevlje, mu je plačal 25 frankov, brivcu je dal 50 frankov, ko ga je enkrat obrit, natakarjem je dajal napitnine 25—50 frankov. Nekoč je kupil palačo, pa jo je potem daroval prodajalcu. Kupil je n. pr. kočijo in konja, se enkrat peljal, pa podaril Eotem vse skupaj kočijažu. V neki gostilni je upil celo zalogo Šampanjca, ga dal izliti v kopelj ter se skopal v njem. Tako je delal 7 mesecev ter tako potrošil v tem času vse premoŽenje, 15 milijonov frankov. Potem jo moral delali, da se je preživel. Odpravljena smrtna kasen. Načrt prenovljenega italijanskega vojaškega kazenskega zakonika odpravlja smrtno kazen, ki je bila doslej določena v slučaju vojne za tistega vojaka, ki zanemarja svoje dolžnosti tako, da s tem prizadene občutno škodo vojaškim operacijam in tako provzroči izgube kake postojanke, ter za vojaka, ki na straži zaspi. 750 dolarjev sa eno kokoš. Teodor Vitman v Alentovvnu v Pensilvaniji ima veliko rejo kuretnine. Pred kratkim je prodal več komadov, in med temi kokoš livornske vrste za 750 dolarjev (3600 K). Darila. Za .Narodni đoa* v Tržiču so darovali: Dva gospoda v Trticu prifnino 80 vin, vesela drulha pri otvoritvi «aloDa «prl 8lugi» v Trticu K 1080, Kranjci na železnici Ljubljana-Kranj K 7*74, nabrano v gostilni •Perne* v Trticu K 1008, nabrano v geetilni pri Primožiču v Pristavi i K. - Vsem p. n. darovalcem iskrena hvala I Odbor. Znana |.i;rv ivu*awa * ■< gostilna Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranja dne 22. t. m. Prignalo se je 88 glav goveje živine,, 4 teleta, 48 prašičev, — ko«, 1 ovco, — buš, 50 kg pšenice K 9*—, prosa K 8*—, rž, K 7-50, ovsa K 8-25, ajde K 7-50, fižol, rib-uičan K 12'-, koks K 13'-. pri posevku v tupaličah s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, drvarnico, velikim hlevom, ledenico, kegljiščem ter senčnatim vrtom, se odda v najem. "VS Ponudbe do konca meseca lastniku li—l J. Urbančiču. Ker se mi pri odhodu iz Goričan ni bilo mogoče osebno posloviti od vseh častitih gostov, zvestih prijateljev in znancev, jim kličem tem potom gromoviti „Na zdaif in na veselo snidenje! Loterijska srećka due 20. Januarja t. 1. Trst: 54 87 86 43 7 Kdor ljubi kakao injokolado, lamu bodi priporom Ivana ftoffa -Kateo ki linu najmanj tolic'a v itbl, ju tor.-j iiajlažu prebav, n, n. provaroria n koli z» rtoiti in je ob iiajlmlj i« m 11 k u-, u Uradno pon.nl Prlitan sumo i im«nom Ivan «off n i l.vjo varitvanif anaink". Zavoji po V, kff 00 vinuvjMv i . >/« 60 • Dobiva na povand. Obenem pa naznanjam slav. občinstvu iz mesta in z dežele, da sem s 4. januarjem 1906 prevzel predobro znano restavracijo na S*, petra nasipu it 31 V £jttbljatli (prt} rc5t«Vrac)i Rt5btrqer> poleo- novega jubilejnega mosta. Točil bom samo zajamčeno prirodna dolenjska in različna druga vina, vedno sveže puntigamsko pivo v sodčkih in steklenicah ter skrbel vsak čas za izborno gorko in mrzlo kuhinjo. Se prijazno priporočata za obilen obisk . z velespoštovanjem I. in J. Koleno. 2-8 l»«J!^ij^*»a^»>»»aaa*ay»^ 3 j ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. Ta zavarovalna družba proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avilriji, je najviše kon:esi- 1 ^3 jonirana, je odgovorna avstrijski sodni i>blasti in se kosa z vsako stično domačo zavarovalnico. J Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji j| škoda, povzročena po ognja in streli M} na poslopjih, premakljivem blairu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahk) travni-S k i in poljski pridelki, dalje calo živina, ki je monU na pasi od strele zadeta. Zavaro-a"\ valšcina je taka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno še tako solidno zavarovalnico. 12 Nastala škoda se hitro pregleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsakem večjem okraju obstoječa agentura, ym pred vsem pa 1 generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjeva ulica št. 6. 218-0 1 Učenec ne pod 14 K t star, nekoliko nomščine vešč ter iz poštene hiše. se sprejme v trgovino i mešanim blagom. Ponudbe na J. Raiboriek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko). 10-1 Spretne akviziterje sprejme takoj pod ugodnimi pogoji velika, dobro vpeljana zavarovalna družba proti ognju. Ponudbe naj se vpošljejo na gosp. J. Kocmuta v Kranju. 7-* pni Podpisani se usoja naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da je pr od dne 29. novembra 1905 v svojo hišo pred hotelom „Nova posta* štev. 171 v Kranju. V nadi, da mi slavno občinstvo ohrani tudi še zanaprej svoje zaupanje, beležim 20a—6 z odličnim spoštovanjem Ivan Potočnik čevljarski mojster. Najcenojša in največja domaća eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ar na vse kraje svetal Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- mega, Rofkcpf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares lino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem ?vetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glavnih mest. jSS^^\iS!ai Ravno le i*Sel najnovejši veliki cenik, pravda srrbra gid. 8 95, kateri se pošlje zastonj in poštnine tata z dvojnalim tršim are- DFOStO braim močnim pokrovom „, li,660 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. posamezne Števce .(Jornjci* prodajajo po 10 vin. v Škofji Loki g. M. Ž i gon, trafika, glavna trg; Radovljici g. Oton IIomami, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilni- čar in posestnik; Hmšici g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobotek, trgovec; Kamniku g. Marija A /man, trafika. št. Wi. Nikelnaftta ar ker- Št. MV>. PiavH »rebrna cilitv der-iemontour, trpežno kolesje in moćni pokrovi, gld. 4*86, ista z dobrim anker-koleijem gld. 5'9o in naprej. 114-29 Izvrstna prilika potovanja v je danes čez Hamburg t najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke ob sežnosti novih parnikov, katera se ime nujeta: ■ ImOPlh ^90 Čevljev dolg, 74 širok, Prvi: AillUlInd 53 glob., nosi 22.250 ton, * drugi: " 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes vi liki parniki. ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. - Vožnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Polniki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. - Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg-Amerika Linie Jr. Settnig, tjubljana, Dunaja cesta 31. -MiMantocjvmv hom comcoikM' ZokO- tehnik Oton JcyJl pri g. dr. E. Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne kote-da bi se .odstranile? nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka, kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe iti obturatorjl se izvršujejo po najnovejših, metodah. Plombe v zlatu, poroelanu, amalgama, in oementn kakor tudi vse loboidrav-niike operaolje izvršuje tu apeoijaliit. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojster Radovljica it. 41 Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČnlkl najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila, so-se 3866 OV. »arodna društva, uvedite „Vseslo-venski legttiaacijski list", U se prodala v korist družbe sv. Cirila ln Metoda! Naročila ln Informacije na) se pošiljajo na naslov: Odsek la vseslovenski legltimacijskl Ust, Dunaj VIII./l. Alserstrasse 7. II. 17. Naznanilo, Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran aaradi prevelike hišne najemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zdatno zvijati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi, Pomagati sem si mogel edino le s tem, da ■som se preselil v hišo nakdanjega umetnega mizarja gospoda Ivana Pintarja, poleg stare znane mesarije po dom. «Kodelač» v Grabnu. Nadejaje se, da me bode si. občinstvo še nadalje, z velecenjenimi naročili počastilo, {posebno, ker« bodem cehe še znižal beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Wohlgemuth sedlar, pleskar in tapetnik v Kranju, Kokrško predmestje št. 7. 9-2 Tovarna čokoladnih in orientalskih slaščic priporoča svoje izborno blago. 1 karton (140 kom.) različno lino pecivo a 2 vin., prekupovalci 2 kroni, zasebniki K 2 60. Razpošilja se z obratno pošto. 224—1 J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomlkove ulice St. 4. Stavbeno - umetno n konsfrukctlsko ktjucavafCarstvo.. Žično omrežje na stroj, ograjo na miro-4 v oru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krite, štedilnike itd. Specijaliteta: 108-82 valjični zastori (Rollbajkon). IzSlti je spisala M in ta Vasićeva v založništvu Lavosl. Sohwentner-|a v Ljubljani. Dobiva ae samo vezana; oena 6 K, po pošti 6 K 65 h. Obseza na 676 straneh već nego 1300 receptov za janje najokupripravlsnejMh jedi domaće in tuje kuhe, ima 8 flno koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vae: kuharica s svojega strokovnjaskoga sta-liSća, literarna kritika zaradi lepega, lahko umovnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opremo, in konećno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nić dražja, nego znune ueuižku kuharske knjige. 10—05 104-86 G. Tonnies tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Izubijani priporoča kot posebriost žage in vse stroje ža obdelovanje lesa. Franci s- turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vir., za konjsko silo in uro. Šivalni stroji irr kolesa Tovarniška zaloga 121- W Ivan Jax-a v Ljubljani I)'majska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznana šivalne stroje in kolesa i ceniki ledopoitjejo na zahtovanje zastonj. tfegdlitv Najbolje za zobe Doniva se v lekarni o. K. Sivnlka v Krulo TapetniK in srtprojar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi. vse predmete te stroke lastnega izdelkav Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge, v St. Jjcju na^ldubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in Častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. 186-70 Večkmt premiranol peči štedilnike, banje ta kopeli, kakor tudi kipe, Vase in druge glinaste ls-delke v vseh barvah, trpežne ln cen« priporoča »*-» Avgust Drelse prva in najwe6ja tovara« peči in glinastih izdelkov —.- v LJubljani. - Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s paniki ,Severnonemškega Lloyda/ iz Bremena v ]few-]fork s cesarskimi brzoparniki Kaiaer Wilholm II., Kronprins Wilhelm, Kaisor Wilhelm der Oroaae. — Prekomorska vožnja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kalor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah St 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tišlerju*. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, ćetrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila toćno in brezi>Ućno. Postreihi poAtena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabu, Mexiko, Cdifornija, Arizona, UUh, Wyoining, Nevada, Oregon in W.ishington nudi na«h druitvo posebno ugodno in izvanredno ceno ćez Galdeston. Odhol na tej progi ii Bremena enkrat mesečno. Ta ae dobivajo pa tud. listki proko Hal li moro in na v*e oatale dele svela, kakor Brazilija, Kubu, Uuenos A res, Colombo, Singipore, v Avstralijo itd. itd. 186—18 CS 0691 □ Singerjevi šivalni stroji. Origitial SInger Šivalni StrOJi so vzorni v konstrukciji in izvedbi. OHginal Singer Šivalni StrOJi so neutrpljivi za obrt in domačo rabo. Original Singer Šivalni StrOJi ao najbolj razširjeni v lovami^kih obratoviSčth. Original Singer Šivalni StrOJi so neprekosljivi gledu trpežnosliin zmožnosti. Original Singer Šivalni StrOJi so posebno pripravni za moderno umetno vezenje. Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo. 7-2? Singer Co. šivalni Stroji, deln. družba v LJubljani, sv. Petra cesta št. 4. -— Min (Kotizej) R. IvA^O na JRarijc Terezije cesti Bogata zalo&a pohištva vsake vrste f vseh cenah. Ogle dala, slike r vseh velikostih. Zalagate.) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna opran ia rile. specijalitetu: Gostilniški atoli. 184-82 fohiltvo li želeia, otroike postelje In vozički po vsaki eenl. čudovito poceni ia hotele, vile In ia letovišča 52 tfd. Modrool Iz žična-tet* omrežja, afrl-čantke trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi, Za spalno sobo od 180 gld, naprej. Divan z okraski. oijaiitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. I a sobo; postelja, nočna omarica, o-nihalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. S S _< KI Najboljša vseh znamk Ip^** »CERES"- 228-4 tummnm jedilna mast. Najboljša uporaba pri peki, praženju in kuhi, Izdelovalnlca redilnih sredstev „Ceres", Aussig. Izdelovanje Re vrši s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr. ministrstva za notranji« stvari odobrenega preiskovalnega zavoda za ledilna in jedilna sre.lstva na Dunaju IX., Spitalgasse 81, Kupovalci te «Ceres»-masti so naprošeni. da pošiljajo v preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih. MEalacmana Mi\n kon^oH) «Onrepje»». Odgovorni urednik. Andrej Sever. Lastnina in Usek Iv. i'r. I đ m prota v Kranju