SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 4 de enero - 4. januarja 2001 SPOMINI IZPRED DESET IN VEČ LET Kučanova sloga Končali smo leto 2000 in z njim deseto obletnico poteka od trenutka, ko so Slovenci plebiscitarno odločili, da si hočejo vnaprej sami krojiti bodočnost. Deset let ni veliko časa, je pa tudi zadosti, da nekateri dogodki zbledjjo. In časopis je dobro zdravilo proti pozabljanju... Poiskal sem si vezan letnik 1990 našega tednika in začel brskati. Aprila je na demokratičnih volitvah zmagal Demos, po desetletjih spet demokratično izvoljena vlada. Slovenija se je osvobodila dolgega komunističnega režima. In dela je veliko. Popravljati krivične zakone pa iskati poti v bodočnost. In kje naj bo bodočnost? Naj bo Jugoslavija še naprej taka, kot je? Federacija? Konfederacija? In Slovenija? Krono tega iskanja najdem meseca decembra s plebiscitom, ki je zavezal slovenske oblastnike, da pripravijo samostojno državo Slovenijo. članki in notičke jasnijo spomin na to m ono. Ves potek pa spominja na še oddaljenejše dogodke, stare štirideset in več let, m na ljudi, ki so se v težkih časih trudili -skoraj brez upanja - da bi kdaj prišlo do Pomladi 1990. Slovenski narodni odbor je vsa leta pazil, da je brleča lučka za svobodno Slovenijo ohranila svoj plamen v svetovnem političnem prostoru, čeprav so jo velikokrat drugi dogodki zakrivali. In spet Sem našel v našem tedniku potrdilo o njihovem trudu v besedah ustanovitelja SVOBODNE SLOVENIJE Miloša Stareta: Praznovanje plebiscita V Sloveniji je 26. december državni Praznik - dan samostojnosti. Pred desetimi leti so uradno razglasili rezultate plebiscita ° osamosvojitvi Slovenije. V počastitev Praznika so v cerkvici Sv. Jakoba nad Medvodami pripravili srečanje, na katerem Se je zbrala številna množica ljudi. Mašo za domovino je daroval ljubljanski pomožni ^kof Alojz Uran, ki se je spomnil tedanje edinosti slovenskega naroda, ki je pripeija-do samostojne države. Slavnostni govor-mk Janez Dular pa je poudaril izjemen Pomen takratne plebiscitarne odločitve. Heimatdienst proti slovenščini Koroški Heimatdienst (KHD) je napove-d0!, da bo v letu 2001 okrepil „boj proti kolektivni krivdi in odgovornosti naroda za Nacistične zločine ter s tem povezanimi JNHjjardnimi odškodninskimi zahtevki”. Po-8 lega je napovedal, da bo na avstrijskem °roškem nasprotoval vsem poskusom za fazširitev slovenščine kot uradnega jezika namestitev dvojezičnih krajevnih tabel Na Podlagi ozemeljskega načela. KHD je še sporočil, da ne bo privolil v spreminjanje uredb o uradnem jeziku in c^jevnih tablah brez predhodne veščenosti prebivalstva in dokazov o e.) an s ki potrebi po tem. S temi izjavami je Heimatdienst dokazal ^'Sortiv clom°kratičnost, saj nastopa proti ' glavnega sodišča. „Kakor smo že v domovini postavili zahtevo po slovenski narodni državi, tako danes ugotavljamo, da ni nikogar, ki ne bi želel svobodne slovenske države. Saj to je naravno. Toda kadar mislim na ustvarjanje slovenske države, se mi zdi, da je najbolj verna primerjava z gornikom, ki si je zastavil cilj, da prepleza strmo steno in pride na vrh gore po poti, kamor še ni stopila človeška noga. Previdno se vzpenja v steni in večkrat zabije klin, da se opre in in nato napravi varen korak navzgor. Če ga doleti neurje, se umakne v steno in čaka, da gre vihar naprej. Nato zopet nov klin in se potegne višje, počasi z vso previdnostjo, da ne pade v prepad. Pot do vrha je težka in nevarna. Le z vztrajnostjo in previdnostjo bo zmagal. In tako moramo delati mi pri, ustvarjanju slovenske države. Večkrat moramo zabiti klin varnosti, da nam omogoči nadaljnji vzpon. Umaknemo se v zavetje, kadar prihrumi vihar, nato nadaljujemo pot, strmo in težko, do cilja, do slovenske države. Ko bo cilj dosežen, naj Slovenci v svobodni slovenski državi svobodno odločijo, kako se bodo povezali z narodi Jugoslavije v tako skupnost, da bo temeljila na svobodi, enakopravnosti in suverenosti narodov in držav. Samo skupnost, zgrajena na teh temeljih, more prinesti srečo in mir." (Iz govora na obletnici Doma v Beraza-tegui, Sv. Slov. 22. novembra 1973, štev 47.) Te besede so povzetek dogodkov izpred desetih let. In tako Stare kot mnogi drugi politični delavci v zdomstvu tega trenutka niso dočakali z nami. Mi pa uživamo Slovenijo brez komunističnega režima tudi po njihovi zaslugi. GB BAJUK IN JANŠA NA MEDNARODNI KOFERENCI Druge konference novih demokratičnih strank iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki se je sklenila v Budimpešti, sta se udeležila tudi sopredsednika koalicije Slovenija, Andrej Bajuk in Janez Janša. Slovenska predstavnika sta imela ob konferenci vrsto ločenih pogovorov s predsedniki vlad in parlamentov sodelnjočih držav, osrednjo pozornost pa sta namenila posledicam vrha EU v Nici in sodelovanju novih demokratičnih strank Srednje in Vzhodne Evrope. Konference so se udeležile delegacije iz 14 držav. Dogovor z Vatikanom? Na ugibanja, da naj bi se ZLSD vzdržala pri glasovanju o sporazumu z Vatikanom, je premier Drnovšek 19. decembra zatrdil, da takšnih dogovorov ni in da sta obe stranki pristali na koalcljski sporazum, ki ima jasno določene cilje. Sicer je po njegovih besedah sporazum z Vatikanom morda manj precizno definiran in glede vsebine še nedokončen, saj pogajanja o tem sporazumu še niso zaključena in sporazum še ni v procesu ratifikacije v DZ. Pogajanja se bodo verjetno še nadaljevala, če bo za to interes, (zanimivo, pri bivših komunistih ga gotovo ni!, op. ur.) je Morda si bo kdo iztekajoče leto spomnil po treh vladah. Toda če sem iskren, se mi zdi, da smo to leto imeli le dve vladi. Prva in trelja sta pravzaprav isti. Le vmes je bil premor, tako, da Slovenci sploh lahko se verjamemo v demokracijo. Sicer bi kdo res dobil občutek, da zmorejo vladati samo eni. Naj se zdi se tako poenostavljajoče - toda vprašajte kogarkoli: Nikomur se ne bo zdelo v redu, da v vladni palači in v vladnih stolčkih sedijo samo eni in isti ljudje. Ne samo, da spremembe razveseljujejo življenja ljudi, gre za globlji problem: Vladna garnitura, ki vlada leta in leta, mandat za mandatom, se na vladanje lahko tako navadi, da se ji zdi, da bo vladala večno in torej ne bo nikogar, pred katerim bi morala polagati račune. Nepravilnost lahko sledi nepravilnosti, pa kaj potem, saj tako ali tako ne bo nikogar, ki bi jih odkril, nikogar, ki jim bo po izteku mandata pregledal račune. Ob sedanji veliki koaliciji v Sloveniji ima pozicija lahko res občutek, da ni nikogar, ki bi ji resno pogledal pod prste. Ko bi vsaj mediji opravljali svojo kritično vlogo čuvarja, ki gleda na napake v družbi, ne pa da jih je večina tako hlapčevsko vdanih do sedanje vladne garniture. Včasih se mi zdi, da komentatorji kar tekmujejo, kdo bo več gnojnice zlil po prejšnji vladi in se globlje priklonil sedanji. Oh, ohranimo vsaj enotna merila! Najbrž se bo kdo iztekajoče leto zapomnil tudi po neprestanih pozivih k slogi. Lepo. A verjemite, da me pozivi predsednika republike k narodni slogi in strpnosti res ne prepričajo. Ko gre za Kučanovo stvar, takrat poziva k slogi, in če mu kdo nasprotuje, kaže nanj kot na velikega razbijalca narodove sloge in nekako tarna, da v Sloveniji res ne more iti bolje, ko pa so vedno nekateri, ki mislijo drugače kot misli narod, oziroma on in njegovi somišljeniki. Najbrž si predsednik slogo zamišlja tako, da bi vsi mislili tako kot misli on. Hvala za tako slogo. Je pa premeten, ko si on vzame pravico do drugačnega mner\ja. Takrat poudarja, daje to pač pluralizem in demokracija, kjer ima vsakdo pravico do svojega mnenja. Lepo, le da se bo moral Milan Kučan navaditi, da tudi tisti, ki imajo drugačno mnenje kot on, živijo v demokraciji. Komentar Radia Ognjišče, 29. decembra 2000 SLS+SKD: Spora v vodstvu stranke ni Informacije o domnevnem sporu med Marjanom in Janezom Podobnikom ter predsednikom stranke Francem Zagožnom so se v medijih pojavile po seji izvršilnega odbora SLS+SKD 21. decembra, na kateri naj bi prvoomenjeiia predlagala, da stranka zapusti vladno koalicijo. Tiskovna predstavnica SLS+SKD Barbara Gračner je te izjave zanikala. Vodstvo SLS SKD in r\jene notranje struje imajo velike probleme pri iskanju primernega naslednika. Šlo nuj bi med odsluženim poslancem Francem Potočnikom in enim od bratov Podobnik, demokrščanska struja niha med Ivom Bizjakom in dr. Jožetom Duhovnikom, večinski del baze pa naj bi se čedalje bolj odmikal od Francija Buta, ki je bil med najresnejšimi kandidati za ta položni- Andrej Bajuk o novi vladi in parlamentu Andrej Bnjuk, vocija poslanske skupine NSi: ,,Vladajoča koalicija nosi odgovornost za demokratičnost delovanja državnega zbora. V preteklih dveh mesecih se je pokazalo, da ne upošteva drugačnih pogledov in mnerj- Pri vseh ključnih odločitvah se je obnašala kot valjar, ki pomendra vse, kar mu stoji na poti. Najprej so na nezakonit način sestavili vlado, nato pa so v izredni naglici spremenili še pokojninsko zakonodajo. Pokojninski sistem se ne sme spreminjati brez jasnih sistemskih rešitev po dejal Drnovšek in opozoril, da obstaja načelno strinjanje, da se sporazum (a kakšen? op. ur.) sprejme. Sicer pa je že prejšnja Drnovškova vlada sklenila, da se da sporazum v presojo ustavnemu sodišču, če bi obstajali dvomi v njegovo ustavnost, je dodal. hitrem postopku, ker je to eden najpomembnejših in najobčutljivejših sistemov v vsaki družbi. Njegove spremembe so dopustne zgolj na podlagi splošnega družbenega konsenza, ki je dosežen na podlagi temeljite debate. Bojim se, da bo vladajoča koalicija podobno sprejela spremembe poslovnika, ki bodo močno omejevale pravice opozicije. V Novi Sloveniji menimo, da je potrebno zagotoviti soodvisnost, prek dogovora z državljani. Želimo soustvarjati demokracijo, to pa lahko naredimo le tako, da spremenimo dejanske interese in pobude državljanov v dejanske ukrepe. Kajti delo parlamenta ni presojati in odločati o zadevah, ki so zunaj dosega realnega življenja, zunaj dosega preprostega človeka. Delo parlamenta je zagotoviti rast in življenjsko preskrbljenost ter zaščito interesov vsakega posameznika.” ■■■iiatiiiiOTir'iiiiwwiwuiiHiii umiimii n n 'nr" ~ iwrinnom .mbiiimimji STRAN 4: Komunisti in protestanti Zgodilo se je Iz življenja v Argentini Tone Mizerit DEDEK MRAZ SE VRAČA Dedek Mraz je konec leta s spremstvom obiskal Ljubljano. Naprej je pred Magistratom pozdravil Ljubljančane in predstavil svoje spremstvo, nato pa tudi na Prešernovem trgu, zatem pa se je sprevod nadaljeval po Wolfovi ulici do parka Zvezda. V sprevodu so bili znani junaki iz slovenskih pravljic in pesmic. Sprevod je pripravil KUD France Prešeren, finančno ga je omogočilo mesto Ljubljana. SILVESTROVANJE V večini slovenskih mest so organizirali silvestrske zabave na prostem. Zabava na treh prizoriščih v središču Ljubljane, na Kongresnem, Prešernovem in Mestnem trgu, je na ulice privabila večdesettisočgla-vo množico. Bilo je precej bučno, tudi zaradi uporabe petard, večjih incidentov pa ni bilo. Ob prehodu v novo leto je mesto razsvetlil sedemminutni ognjemet,. Ob polnoči je prebivalce Ljubljane nagovorila županja Viktorja Potočnik, v zrak pa so nato spustili bele balone. SLOVENSKI PARLAMENT IN DAVČNA UTAJA Slovenski poslovni časnik Finance je zaradi suma davčne utaje vse poslance sedar\jega in prejšnjega sklica državnega zbora prijavil davčni upravi. Novinarji Financ so ugotovili, da poslanci uporabljajo službene telefone tudi v zasebne namene, vendar jim pri tem ni potrebno plačevati stroškov, prav tako se od tega zneska ne obračunavajo davki in Dialog je naloga za celotno človeštvo in odlično oroclje za uresničevanje civilizacije ljubezni in miru, je med drugim zapisal papež Janez Pavel II. ob 1. januarju, svetovnem dnevu miru in letu dialoga med kulturami, ki ga je razglasila OZN. Papeževa mirovna poslanica se imenuje Dialog med, kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru. Papež opozarja, da človeštvo vstopa v novo obdobje svoje zgodovine z ranami, ki še niso zaceljene.,,Številne pokrajine trpijo zaradi ostrih in krvavih sporov. Človeštvo doživlja težave pri uresničevanju solidarnosti med ljudmi različnih kultur in civilizacij, ki vedno tesneje sobivajo na istem območju in vplivajo druga na drugo. ” Papež ponuja nekaj napotkov, kako se Predstavniki Civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka so v Ljubljani povedali, da polemika okoli Robbovega spomenika še ni zaključena. Civilna pobuda je 21. in 23. avgusta 2000 ljubljanski županji Viki Potočnik in ministru za kulturo Rudiju Šeligu predala peticijo, v kateri je zahtevala ustavitev premestitve Robbovega vodnjaka izpred Magistrata v prizidek Narodne galerije. Ker odgovora po mesecu dni niso prejeli, so 10. novembra ponovno pisali na oba naslova in zagrozili s tožbo, če odgovora ne bodo prejeli v tednu dni. prispevki. Časnik Finance je davčno upravo pozval, naj ukrepa v skladu z veljavno davčno zakonodajo. Tako bi morala od vseh ugotovljenih zasebnih pogovorov oziroma zneska naložiti delodajalcu plačilo davkov in prispevkov, ki se plačajo tudi od plače. Poslanci bi morali, iz svojega žepa seveda, plačati tudi kazni za tovrstne prekrške. IZOBESIL SLOVENSKO ZASTAVO V ISTRI Hrvaška Istrska policijska uprava je sporočila, da so proti Jošku Jorasu vložili prijavo zaradi prekrška, ker je ob slovenskem dnevu samostojnosti na svoji hiši izobesil slovensko zastavo in zastavo občine Piran. Tiskovna predstavnica uprave je dodala, da so Jorasa prijavili zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru ter da je Joras po opozorilu policije zvečer zastavi umaknil. RUPEL O SLOVENCIH NA KOROŠKEM Zunanji minister Dimitry Rupel je sprejel predstavnike slovenske manjšine v Avstriji. Kot je izyavil po pogovorih, so na srečanju izrazili zadovoljstvo ob nedavni odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča, kije priznalo uradno rabo slovenščine tudi v krajih, kjer živi manjši delež Slovencev kot je doslej določala uredba avstrijske vlade. Minister je napovedal, da se bo v začetku prihodnjega leta na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner, s katero bosta govorila tudi o zaščiti manjšine. izogniti tovrstnim konfliktom: „Ljubezen do domovine je vrednota, ki jo je treba gojiti, vendar brez ozkosrčnosti. To pomeni, da moramo hkrati ljubiti tudi celotno človeško družino. Izogibati se je treba tistim patološkim pojavom, pri katerih čut pripadnosti dobi značaj samopove-ličevanja in izključevanja drugačnosti ter se razvija v nacionalistične, rasistične in do tujcev sovražne (ksenofobične) izrazne oblike. Čeprav je po eni strani pomembno, da cenimo vrednote lastne kulture, se je po drugi strani treba zavedati, da ima vsaka kultura nujno tudi svoje meje, saj je izrazito človeški in zato zgodovinsko določen pojav. ” Mirovno poslanico je v Ljubljani predstavil ljubljanski nadškof dr. Franc Rode s primernim nagovorom. Ponovili so stara stališča, da je Robbov vodiyak kot objekt naravne in kulturne dediščine tako izjemnega pomena, da projekt prestavitve zasluži ponovno preverjanje. Poslali so tudi pobudo na ministrstvo za kulturo, da se vodnjak nemudoma razglasi za spomenik državnega pomena in tako postane bolj nedotakljiv. Čudno se nam zdi, da se nekaj ljudi tako žagarja v premestitev vodrjaka Sij po vsem svetu take spomenike, ki jih načne zob časa ali razpoke, spravijo v muzeje, na njihovo mesto pa postavjo perfektne kopje, kakor misijo narediti tudi s tem vodrjakom. Stopili smo v novo leto. Pišemo že 2001 in ga bomo še naprej pisali pod zvezdo politike. Zakaj? Ker• bo znova, volilno leto s posebnim pomenom. PO POTI DEKRETA Prav volitve zaznannjejo delovanje vlade v zadrjih tednih in ga bodo tudi v bodoče zaznamovale. Dekreti, ki jih je podpisal De la Rua zadnje dni pred koncem leta, so res sad zahteve Mednarodnega denarnega sklada (FMI). A so tudi posledica potrebe, da se „umazano delo“ opravi čim prej, tako da za prihodnje leto ostanejo le boj sladki grižljaji Med snovi teh dekretov spada bistveno reforma ustanov socialnega skrbstva, ki so bile doslej v rokah sindikatov. Nato sprememba pokojninskega sistema, plan javnih del, itd. Kar se tiče socialnega skrbstva za delavce, je prvi korak napravil že Menem. Te organizacje so bile doslej v rokah sindikatov. Ti so prejemali delavske in podjetniške prispevke. Zlasti podjetniške so v zadnjih letih občutno zmanjšali in v nekaterih primerih ukinili. Vendar je ta sektor letno obratoval v višini 4.500 miljonov dolarjev. To je prevelika številka, da ne bi vzbudila poželerja privatnih družb, ki se ukvarjajo z zdravstvom. Menem je z dekretom odprl vrata zamenjavi med raznimi sindikalnimi ustanovami. Dotlej so časnikarji mogli biti vpisani le v časnikarskem zdravstvenem sistemu, tekstilci v tekstilnem, kovinski delavci v svojem itd. Po Menemu se je vsak delavec prosto lahko vpisal v katerokoli sindikalno socialno ustanovo. De la Rua pa je šel še korak naprej, česar se niti Menem ni upal: odprl je možnost, da se lahko delavci in sploh uslužbenci iz sindikalnih ustanov preselijo v katerokoli privatno. O tem smo svojčas že pisali. Sednj je to že podpisano dejstvo ne glede na sindikate, ki napovedujejo nove boje in nove stavke za marec. Prav tako zapletena je pokojninska reforma. Temeljna sprememba je, da država v določenih primerih ne bo več plačevala temeljne pokojninske storitve. Starost upokojitve za ženske se dvigne od 60 do 65 let (lahko se upokojijo tudi pri 60, a pokojnina bo nižja). Te spremembe ne bodo prizadele sedanjih upokojencev, pač pa vse, ki se bodo upokojili po 1. maju. Kar se pokojninske reforme tiče, je sprožila val ogorčenja in tudi nasprotovanja v vladi sami. Radikalna stranka je sicer precej enotno podprla predsednika, Solidarna fronta pa je ta korak osporavala. Zato je bilo tudi jasno, da zakonski osnutek ne bo prodrl niti skozi poslansko zbornico, da o senatu sploh ne govorimo. Enoten nastop peronistov in frentistov je predsednika prepričal, da je edino dekret tista pot, ki ugodi zahtevam FMI. Pohitel pa je s podpisom iz dveh razlogov: da se do prihodnje volilne kampanje stvar pozabi in pa da bi zunarye veleposojilo čimprej sprožilo val rasti v gospodarstvu. SENATORJI IN SODNIKI Te polemike so znova pokazale, kako malo enotna je vlada Povezave in še, kako različno mislijo celo znotraj Solidarne fronte. Tu se je pojavil spor med Patricio Bull-rich, ki vodi ministrstvo za delo, in bivšim podpredsednikom države. Chacho Alvarez se je pritožil, da v vsem tem postopku fronta dejansko ni imela besede. Ob tem pa ni pomislil, daje ni imela tudi zaradi tega, ker je on tako nenadoma in nepremišljeno zapustil mesto podpredsednika države. Sedaj pa bodo kmalu prišle na vrsto izbire kandidatov za liste bodočih volitev. Kar se poslanske zbornice tiče, Kjer bodo zamenjali polovico njenih članov, stvar ni toliko zapletena. Več pozornosti priteguje senat. Po določilih ustavne reforme se bo letošnje leto senat v celoti zamenjal. Prenehali bodo mandati vseh senatorjev in v vsaki provinci bodo direktno volili tri nove. Ne smemo pozabiti, da so doslej senatorje določale provincijske skupščine in sicer dva za večino in enega za manjšino. Senat je danes gotovo ena najbolj des-kreditiranih ustanov v državi. Če je kaj manjkalo, je bil to odlok sodnika Liporacci-ja, ki je 29. decembra razsodil, da nima nobenega vrednega elementa, da bi kakega senatorja obtožil v sklopu afere podkupovanja, čeprav je pred meseci trdil, da ima dovolj dokazov, daje do dejanske korupcije prišlo. Razsodba je sumljiva v več ozirih. Prvič v teh protislovnih izjavah, ki jih je bilo polno v tekn postopka. Dmgič, ker je Liporacci sam predmet raziskave s strani senatorjev, ker je osumnjen nepoštenega obogaterya. Tretjič, ker bi zaradi teh okoliščin Liporacci moral to zadevo prepustiti kakemu drugemu sodniku, in končno, ker je razsodbo objavil zadnji delovni dan v letu, za čemer pride en mesec sodnih počitnic in se katerikoli priziv lahko vloži šele 1. februarja. Državni tožilec je že napovedal, da se bo pritožil na višjo inštanco, a vse kaže, da bo prej zapadel mandat sedanjim senatorjem, predno bo lahko nad njimi izrečena kaka poštena sodba. VSAK IŠČE SVOJE MESTO Vrnimo se k volitvam. Za poslanska kandidatna mesta bo hud boj. Še hujši pa za senatorska. Vendar na splošno peronizem upa na zmago, ki je ni mogel doseči pred dvema letoma. Doslej stvari kažejo ugodno. Ljudje so z vlado nezadovoljni, kriza se pozna in osebnosti, v katere so polagali mnogo upanja, so se izkazale najmanj za neuspešne. V Povezavi pa prav zato skrbno iščejo kandidatov. Mnogo upanja sicer stavijo na napoved, da bo novo veleposojilo (blindaje) povzročilo gospodarsko rast, plan javnih del pa znižal število brezposelnih. Najbolj zanimivo pa je, da se v prestolnem mestu govori o bivšem podpredsedniku Alvarezu kot o najbolj možnem kandidatu za prvega senatorja. Res je, da predstavlja Solidarno fronto, kateri pripada to mesto in da je zanj pač sposoben. Vendar le čudno zgleda, da se bo kot senator vrnil tja, kjer je pogorel kot voclja in predsednik. Če kot podpredsednik države in predsednik senata ni mogel napraviti reda in doseči prozornosti, kaj naj stori kot navaden član. Vendar v stranki smatrajo njegovo kandidaturo kot politično vredno in vztrajajo na njej. Za spremstvo bi mu bila iz radikalnih vrst Cecilija Felgueras, ki je že „drugomestnica za vse“. Bila je fukncionar-ka socialne ustanove za upokojence, podžupanja (mesto, ki bi ga morala zapustiti) in sedaj kandidatka za drugo senatorsko mesto. Res je, da vzbiya simpatije med volilci, a ti se tudi naveličajo videti iste figure na vedno novih volilnih listah. Ko že govorimo o volitvah, omenimo, da bivši minister Cavallo še vedno vztraja na svoji ideji, da bi bilo treba voliti novega podpredsednika. Za mesto bi se seveda potegoval in mu ugaja bolj kot kandidatura za senatorja, mesto ministra ali pa vodje davčne revolucije, ki jo napovediye vlada, pri čemer računajo vsaj s svetovalno, če ne že izvršno funkcijo bivšega ministra. Pri kandidaturah tudi ne kaže spregledati izjavo, ki jo je te dni podal guverner province Buenos Aires Carlos Rackauf. Izrazil je svoje prepričanje da bo bodoči argentinski predsednik. Čeprav do volitev manjka več kot dve leti, je tako prehitel ostale tekmece znotraj stranke, ki so najmanj trije: bivši predsednik Menem ter guvernerja Reu-temann in De la Sola. Z dialogom do ljubezni in miru Zgodba z Robbovim vodnjakom še ni končana? Slovenci Tri ieta že pojejo Zaključne prireditve Slomškove šole Letos smo združili zaključek šole z družinsko nedeljo. 3. decembra se je v Slomškovem domu zbrala vsa šolska družina. Pričeli smo z otroško mašo, ki jo je daroval msgr. Jure Rode, pri kateri so otroci sodelovali s petjem, branjem beril in prošnjami. Nato je sledila kulturna prireditev. Vsak razred je pripravil kakšno točko. Napovedovala je Nani Šušteršič Rezelj. Po Prihodu slovenske zastave je bil kratek Pozdrav voditeljice, nato so naši najmlajši fantki pokazali, kako vozijo svoj avto, deklice pa, kakšne pridne peričice so, vsi skupaj so pa še povedali pesmice o rdeči ^°gi, o naši Maruški ter Jaz sem mala miška Sledila je slovenska folklora naših malih ter Prizorček o potrebi čiščenja zobkov. Četrti razred nas je popeljal v pregled slovničnih besed, naslednji pa nam je prebral črtico Korenina. Sledil je kratek prizor, kako se otroci pripravljajo, da bi razveselili mamico 2a hjen dan, najstarejši pa so zaključili ta del Prireditve s pesmijo Družina (Tone Kuntner) ter zapeli nekaj pesmi: Slišala sem ptičko Pet, Veseli otroci ter Počitnice so tu. Ker smo istočasno še imeli zaključek šole, se je osmi razred poslovil z deklamacijo Prešernove pesmi Orglar. Sledila je Predaja zastave. Najboljša učenca osmega razreda (Marjan Loboda in Martin Pustavrh) sta predala zastavo najboljšim učenkam sedmega razreda (Erika Urbančič, Monika Kinkel in Andrejka Loboda). Od osmošolcev Se je poslovil njihov razrednik Marjan J. Loboda. Spomnil se je pokojnih ravnateljic Anice Šemrov in Helene Zupan Malovrh ter želel hitro okrevanje katehetu msgr. Jožetu Skerbcu. Otroke je navduševal za nadaljnje šolai\je in jim želel, naj ostanejo med seboj Prijatelji in redni obiskovalci Slomškovega doma. Osmošolci so dobili spričevala, fotografko in knjigo v spomin na Slomškovo šolo, nato se je Matija Jakoš zahvalil v imenu osmošolcev vsem učiteljem. Gospa voditeljica se je zahvalila vsem, ki so ji med letom stali ob strani: katehetu, učiteljem, odboru staršev, otrokom pa je priporočala, da izrabijo čas počitnic za poglobitev znanja slovenskega jezika. V imenu odbora staršev se je zahvalila vsem učiteljem Nežka Kastelic Ribnikar ter jim razdelila lepa darila. S pesmijo Zahaja sonce smo se poslovili od zastave in osmošolcev. Sledilo je skupno kosilo, ki so ga pripravili starši, popoldne pa še igre za otroke, ki jih je vodila Alenka Čop Malovrh. Letos je hodilo v Slomškovo šolo 105 otrok. Voditeljica šole je bila Saša Zupan Omahna, verouk je poučeval msgr. Jože Škerbec, učitelji pa so bili Olgi Bohinc, Patricija Mugerli, Lučka Vombergar, Marjana Grabnar, Helena Rode, Nani Šušteršič Rezelj, Mateja Hribar Smole, Mojca Vombergar, Meta Debeljak Vombergar ter Marjan Jože Loboda. Petje sta poučevala Sonja Zorko Snoj in Pavel Erjavec, telovadbo pa Franci Urbančič, Marjana Teraš in Tatjana Javoršek. V odboru staršev so bili Nežka Kastelic Ribnikar, Karla Malovrh Jakoš, Sandra Malovrh Jakoš in Silva Škerlj Zakrajšek. Otroke Slomškove šole je tudi letos obiskal Miklavž. Angelčki so malo zaplesali, seveda pa niso manjkali parklji, ki so kot vedno nagajali. Letos so otroci imeli tudi taborjenje. 16. decembra so se zbrali v Domu. Najmlajši so ostali samo v soboto, večji so pa prespali in zaključili to srečanje z nedeljsko mašo. Veliko so se igrali in imeli so tudi pripravo na božič. To taborjenje so pripravile Alenka Čop Malovrh, Helena Rode, Olgi Bohinc in Patricija Mugerli. Istočasno so osmošolci odšli s svojim razrednikom (Marjan Jože Loboda) in pomočniki ( Matjaž Omahna, Rudi Potočnik in Pavlinka Vombergar) na tridnevno potovanje v Pinamar, da si v prijetnem vzdušju utrdijo svoje prijateljstvo. MV Božič 2000, novo leto 2001 Ko se je prižgala na adventnem venčku četrta sveča, smo se zavedli, da je božič Pred vrati in da se izteka leto tisočletja, za kristjane jubilejno leto našega odrešenja. Na božični dan je bila v domu slovesna služba božja, ki jo je daroval prelat Jože Guštin ob petju mladinskega zbora (Pavel K rjavec) in ljudskega petja (na orgle spregal mojster Jože Omahna). Pri prošnjah smo se še posebej spomnili našega obolelega dušnega pastirja-prelata Jožeta Škerbca 'u prosili za njegovo zdravje. Velike jaslice v dvorani je postavil Marcel Brula Po maši s° bili povabljeni vsi številni udeleženci na Vrt Slomškovega doma, Kjer so otroci iz slovenske šole prisrčno predstavili žive jas-Ice- Sorya Zorko Snoj in Helena Rode sta Pripravili božične prizore z besedili in pet-Jem božičnih pesmi tako otrok kot vseh navzočih ob primerni sceneriji in kostumih. Ze po končani maši je podpredsednica °ma prof. Neda Vesel Dolenc voščila vsem v imenu odbora doživete božične Praznike, v imenu odseka Zveze žena in plater pa Pavla Kovač Škraba, po pesmi Veta noč v zaključnem božičnem prizoru Pa je povabil predsednik Marjan Jože Lobo-a vse navzoče v gostinski salon k božične-u zajtrku. V večernih urah je imela mladi-a v Domu tudi božičnico. Na zadr\ji večer v letu pa je bilo v Domu ruzinsko silvestrovaiye. Bogata večerja in ZASUK V PARLAMENTU Izid javnega glasovanja o predlogu za izvolitev Darje Lavtižar-Bebler (LDS) na mesto varuhinje človekovih pravic je tak, daje med 79 poslanci za izvolitev glasovalo 56, proti pa 23 poslancev, tako da ni bila izvoljena. Proti izvolitvi so glasovali vsi prisotni poslanci opozicijskih SDS, NSi in SMS ter del poslancev SLS+SKD. Kandidatko pa so nasprotno podprli vsi prisotni poslanci LDS, ZLSD, DeSUS, SNS in poslanca narodnosti. SLOVENSKA KNJIGA V RUSIJI V prostorih Ki\jižnice ruske Akademije v St. Petersburgu so odprli veliko razstavo „Slovenska knjiga 1678-1930” in predstavili prvi katalog 950 slovenskih knjig, ki jih hrani knjižnica. Nekaj deset naslovov je izključno v nieni lasti in niso evidentirani drugod po svetu. V torek, 12. decembra je bila zaključna prireditev Otroškega zbora Zedinjene Slovenije. Kot vsako leto so se zbrali starši otrok, prijatelji zbora in sploh ljubitelji petja na srečanju, predno počitniška doba odredi premor v vajah in nastopanju. Prireditev je bila v pritličju Slomškovega doma, kjer je bil gostinski prostor preurejen v malo dvorano. Tam so bile razstavljene fotografije s potovanja zbora v Rosario, medtem ko je bil na televizorju predvajan film posnet na istem potovanju. Ob osmih so pred zbrane goste prišli mali člani zbora, ki so jih navzoči sprejeli z močnim ploskanjem. Zbrane goste je nato pozdravila in napovedala program Nežka Kržišnik. Zbor je najprej pod vodstvom Marte Selan zapel Polževo ženitev v priredbi Slavka Mihelčiča (solisti: Marjana Fantini, Andrejka Loboda, Ceci Malovrh, Mar-janka Oblak, Dafne Ribnikar, Agustina Zakrajšek, Nadja Bedoyan, Marjana Klarei-ch, Natalija Kržišnik, Zofi in Viki Loboda, Erika Malovrh in Ana Klara Zafra). Sledila je Jurjevanje, besedilo Fran Žgur, harmonizacija Emil Adamič, in nato troglasen kanon Klipe klope Slavka Mihelčiča (spremljava na flavte Andrejka, Zofi in Marjan Loboda, Marjanka Oblak, Cintija Seljak, Dafne Ribnikar in Boštjan Montanez). Na vrsto sta prišli argentinski Arroz con le-che - Tengo una inufteca ter za konec božična Huachi torito (spremljava na kitari Sorya Modic in Marjan Godec). Seveda so po navdušenem ploskanju mladi pevčki morali dodati še eno pesem in nato na posebno zahtevo še uspešnico Čarovnica. Kot vedno je zbor spremljala na klavirju prof. Andrejka Selan Vombergar. Nežka Kržišnik se je nato v imenu zbora zahvalila vsem tistim, ki spodbujajo in spremljajo delo zbora: odboru Zedinjene Slovenije, pod katere okriljem deliye zbor, in predsedniku Tonetu Mizeritu, Slomškovemu domu, ki vedno nudi svoje prostore za vaje zbora, vsem staršem, posebno še odboru mamic, ter vsem tistim, ki vedno radi priskočijo na pomoč. V pogovoru s starši je bila izražena želja, da bi se vsakemu članu, ki zapusti zbor, podarila diploma v znak hvaležnosti za sodelovanje. V letu 1998 sta v zboru dopela Marjana Kržišnik in Luka Šuštaršič, v 1999 Veronika Kržišnik, letos pa Erika Malovrh, Marjana Klareich in Marjan Godec. Omexyeni zadnji trije so se po prejemu diplom tudi izrekli pevovodkiryi Marti Selan občutno zahvalo, med katero ni mary-kalo solzic ob slovesu. Zbrane je nato nagovoril še predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit. Zahvalil se je Marti Selan za vse požrtvovalno delo, Andrejki Selan Vombergar in odboru staršev za pomoč, mladim pevčkom pa za navdušenje pri vajah in nastopih. V imenu Slomškovega doma je nato pozdravila podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc in izrazila pričakovanje snideiya prihodnje leto. Po končanem programu in pozdravih je sledil še prigrizek, na katerega so bili povabljeni vsi navzoči. Tako se je zaključilo letošnje delovanje. Otroški zbor Zedinjene Slovenije je tako zaključil že tretje leto neprekinjenega delovanja. Pod vodstvom Marte Selan je letos med drugim delovanjem uspešno nastopil ob prazniku slovenske državnosti v Slovenski hiši, na mladinskem pevsko-glasbenem večeru, pred argentinsko publiko na srečanju otroških zborov v katedrali v San Justo in izvedel potovanje v Rosario, kjer je pel med mašo v katedrali in imel nato koncert v domu Slovenskega društva Triglav. Želimo le, da bi se v prihodnjih letih to delovanje le še stopnjevalo. -e. -t. CARAPACHAY Dve praznovanji šaljivi prizori, ki so jih pripravili mladi, so ustvarili veselo razpoloženje. Ko je udarila ura polnoč in so zažvenketali kozarci ob napitnicah, poletni večer pa je zažarel v svitu umetnih ognjev, so se združila vsa srca v eni sami želji: Naj nam bo srečno leto 2001! J.T. V Carapachayu smo imeli kar dve, sicer krajši, a prisrčni proslavi: dvestoletnico rojstva našega prvega blaženega Slomška in enako obletnico našega največjega pesnika dr. Prešerna. V nedeljo, 26. novembra smo se zbrali okoli oltarčka s Slomškovo sliko, slovenskim šopkom in zastavo. Ob zvokih pesmi „Glasnik prihodnosti” so naši naj mlajši prinesli svečke pred sliko, nekaj spominskih besed je bilo izrečenih in pod vodstvom Ani Klemenove so šolski otroci zapeli pesem ,,Anton Martin Slomšek”. Sorya Kolenc in Andrej Žnidar sta z občutkom podala „Slomškov očenaš”. Še skupna pesem „V nebesih sem doma” in že smo si ogledali razstavo knjig, videokaset, značk, slik rojstnega kraja, celo stekleniči-co Slomškovega vina itd. Vsi smo dobili tudi spominske podobice. 3. decembra pa smo imeli na odru veliko sliko našega Prešerna, skupaj z zas- n f. o S.o'lk«!' tavo. Vseh osem kitic „Zdravljice” je lepo deklamiral Sandi Žnidar. Bil je še kratek povzetek Prešernovega življenja in dela ter njegove dobrote do revežev in otrok. Za spomin srni vsi dobili sličico s sonetom in slovenskimi trakovi, da se bomo vsakokrat, ko odpremo knjigo, srečali z njegovim lepim obrazom in se spomnili nary, ki je sredi nemškega ozračja tako neutrudno in uspešno delal za našo kulturo. Marjana Pirc NMMMNMiaMNM CIRIL TURK Slavje v Stutttgartu Pismo iz Nemčije V novembru lani so Slovenci na Wur-temberškem praznovali 40-letnico obstoja svoje verske skupnosti. Stuttgart je bilo že vseskozi glavno središče njihovega verskega, socialnega, kulturnega in družabnega življenja, zato so praznovali tamkaj. Poleg tega mesta so bile slovenske „župnije” še v Reutlingenu, Ravensburgu in Ulmu. „Bogu otroci, narodu sinovi, nikomur hlapci” so zapisali na svojo izseljensko zastavo, ki jih spremlja ob raznih priložnostih. Ob omenjenem slavju sta prejšnji in sedanji slovenski izseljenski duhovnik Ciril Turk in Janez Sket priredila knjigo pod naslovom „Slovenci na Wurtemberškem -Nova domovina v Cerkvi”, ki obsega 200 strani. V besedi in sliki prikaznje pestrost življenja slovenske skupnosti. Kr\jiga je izšla 450 let po Trubarjevi izdaji prve slovenske knjige, kije zagledala dan prav v tej nemški deželi. Jubilejno praznovanje je obsegalo tri prireditve. V nedeljo, 12. novembra, je bila predstavitev omenjene knjige, povezana s kratkim kulturnim sporedom. Rojake je knjiga navdušila. Nekateri so jo kupili tudi po več izvodov, da jo bodo lahko podarili svojim sorodnikom kot primemo božično darilo. V soboto, 18. novembra, so nekdanji in sedanji ožji sodelavci v slovenski verski skupnosti pozdravili v svoji sredi ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta, ki je prišel v Stuttgart na jubilejno proslavo bir-movat. Ob skupni večerji in sproščenem ozračju so izmenjali marsikatero misel o življenju skupnosti in nadškof Rode je z zanimanjem sledil tovrstnemu prikazu v filmu. Glavna slovesnost je bila v nedeljo, 19. novembra, povezana s slovesno mašo in birmo šestih slovenskih kristjanov ter kulturnim sporedom. Cerkev sv. Konrada, kjer se sicer Slovenci zbirajo k nedeljskim mašam od leta 1974 dalje, je bila to pot seveda polna kot le redko, saj je bilo navzočih nad 500 vernikov. Beseda ljubljanskega nadškofa je segla poslušalcem v srce. S kora so se oglasili pevci Domačega zvona pod vodstvom organista Damjana Jejčiča. Po slovesnosti so odšli udeleženci v župnijsko dvorano, da se poveselijo še naprej ob kozarčku, kavi in domačem pecivu ter zakuski ob večeru narodnih plesov in skupnega petja. * % Komunisti in protestanti Mestna občina Ljubljana in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sta pred ljubljansko mestno hišo pripravila obe-ležitev 400. obletnice požiga protestantskih knjig, ki se je na tem mestu zgodil 23. decembra leta 1600. Dogodek je potekal pod geslom Vrnimo ljudem knjige, saj so organizatorji za to priložnost zbrali več kot 1700 ki\jig, ki so jih razdelili udeležencem. Ob tej priložnosti so otvorili tudi bronasto spominsko ploščo, ki bo spomipjala na dogodek izpred štirih stoletij. Pred mestno hišo so leta 1600 zažgali kar enajst vozov kpjig, zato je na spominski plošči zapis, da so v času protireformacije na tem mestu zažgali več tisoč kr\jig. Med prireditvijo je pred mestno hišo potekalo ročno tiskai\je na starem Guttembergovem tiskarskem stroju in ročna vezava knjig. Do tu novica iz Ljubljane, ki pa potrebuje nekaj komentarjev. Najprej je sicer res, da so v protireformacijski vnemi katoličani -med njimi predvsem škof Hren - uničili veliko protestantskih knjig. A to ni bilo vandalsko dejanje, kakor bi radi prikazali današnji oblastniki v Sloveniji z ljubljansko komunistično materjo županjo vred. Ovrednotiti moramo to dejanje s takratnega stališča, pred 400 leti, ko je bilo tako dejanje običajno, tako z ene kot z druge strani. Za pravšno oceno velja tudi vedeti, daje škof Hren ohranil Dalmatinov protestantski prevod sv. pisma, ki so ga lahko uporabljali tudi katoliški duhovniki. Pa tudi katoličani so po svojih močeh pripomogli, da je izšlo nekaj knjig, pisanih s katoliškega stališča. Pri tem upoštevajmo, daje veliko več protestantskih oblastnikov po Evropi - predvsem v Angliji, dalo pobesiti več katoličanov kot obratno, v Sloveniji pa so protestante samo izgnali. In še to: Govorijo o požigu knjig, ki so ga izvršili katoličani pred štirimi stoletji. Nihče pa se ne spomni uničevanja knjig, ki so ga izvršili pred nekaj desetletji komunistični barbari med revolucijo in po njej. Koliko knjig in važnih arhivov po gradovih in župniščih so zažgali iz verskega in stanovskega sovraštva. Ne samo knjig... Naj navedem še primer, ki sem ga sam doživel. Ko je po zmagi OZNA vrgla našo družino na cesto, so takoj prišli s kamioni, zmetali nanje skozi okno najboljše knjige mojega očeta dr. Tineta Debeljaka - knjižnica je bila najbogatejša slovanska knjižnica v Ljubljani - druge knjige pa požgali - to je bilo leta 1945! - Kar so odpeljali, so neknj knjig poprodali v lastni dobiček, druge porazdelili, nekateri najvišji funkcionarji režima in prefinjeni esteti in kulturniki pa sojih enostavno pokradli za svojo privatno uporabo. Mar ne bi pristojalo na hišo vzidat i spominsko ploščo na ta barbarski dogodek. Mogoče bi ploščo brali še živi požigalci? Pa še neknj nam je padlo na misel. Ali ni bilo pred leti nekaj podobnega, ko so tam blizu pred škofijo postavili steber s prstom, ki je kazal na škofa Rožmana kot zločinca Bila je čista in navadna laž, kot seje izkazalo. Vsaka stvar komunistom in njihovim naslednikom pride prav, samo da blatijo katoliško cerkev. Če je treba, privlečejo na dan stoletja stare stvari. Pri tem jih ne briga, če v komunističnem rnju Trubarja niso ravno cenili, ker je nastopil proti kmečkim upo- Spoštovani svobodni Slovenci, slovenski sosed, kamnosek, ki živi kakor jaz pretežno tukaj sredi Nemčije (poznava se še iz časov, ko je duhovni gospod dr. Franček Prijatelj bil med nami!), mi je posredoval izvod vašega časopisa in tako sem našel prvo medmrežno stran na vašem koncu oceana, mojstra fotografa Marka Vomber-garja. Pravkar sem mu čestital k lepi in pregledni ureditvi! Hvala za vrsto informacij, ki sem jih na ta način dobil. V galeriji Bare Remec sem se vpisal v knjigo gostov (kako da vpisov ni več?). Predlagam, da se povežemo z linkom, če vam ugaja tudi moja prezentaclja, ki mi jo urejuje prijatelj Edo Lukman na Hrvaškem v mecljimurskem Čakovcu, kjer že četrt stoletja vodi delavnico animiranega filma za otroke. To se pravi, da otroci sami delajo filme in to je precej edinstveno, saj so med drugimi tudi disneyevci bili kar dvakrat pri njem na obisku. Njegov naslov: www.members.tripod.com/safcakovec Pripravljamo nove strani z objavami naših projektov. Eden od njih je serija televizijskih oddaj o glasbi za velike in male otroke in strokovnjake, posebej še za take „brez posluha”. Morebiti pridemo do sodelovanja, saj bi naj bila zadeva globalna in s čimmanj besedami, a te v čimveč jezikih. Iz že teh nekaj nakazanih razlogov me zanimajo stiki z vsemi možnimi predstavniki ne samo kulturnega življenja na vašem kontinentu. Ali mi lahko posredujete podatke in naslove? (V sami Sloveniji v zadnjem desetletju le teh začuda nisem mogel dobiti tudi ne od odgovornih združenj za te veze' Kljub medtem siloviti razširjenosti elektronske pošte je učinek prav obraten. Ljudje so pač ostali isti in se deloma zdaj s*