118
Domače stvari.
Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili,
ko so v mestnem zboru gospodovali.
Man sage uns doch, was die nationale Partei wahrend der Zeitdauer ihrer Herr-sehaft fur Laibaeh getlian bat?
Desehmann et Comp. „Tagblatt" 74» Nečastno bi bilo, ukvarjati se z oinetavanjem vseh onih laži, perfidij in kar je sicer onega blata, ki ga je „Tagblatt" nakupičil o teku mestnih volitev noter do zadnje surovosti njegove, kjer se v spisku „Danksa-gung" celo „den zugereisten Wahlern" kakor berač za darovani krajcar zahvaluje. Vse to blato v nemar pustivši, odgovarjamo na edino, gori navedeno interpelacijo in to po poročilu, v slovenskem in nemškem jeziku leta 1867. na svitlo danem od župana dr. Coste, katero popisuje triletno mestno gospodarstvo (od leta 1864. do maja 1867.), ko je narodna veČina mestno krmilo v svojih rokah imela. Naj to poročilo bero meščani naši, katerim liberalizem ni še možganov zmešal in src ostrupil, in potem sodijo, kedaj je mesto srečnejše bilo: ali pod gospodarstvom domačinov ali pa „der Zugereisten"!
119
Poročilo se tako glasi:
„Ne di se tajiti, da je bila pretečena triletna doba v vsakem obziru za naše mesto silno važna, in da se je marsikaj zgodilo, kar bo večno živelo v mestni po-vestnici.
S tem, da se je grad Podturn kupil, prišlo je mesto v posest veselišča, ki ga na enakem kraji nima kmalu katero mesto. Odsek izvoljen od mestnega zbora za gospodarstvo skrbi, da bo grad zmerom prijetniši za mestne prebivalce, pa tudi, da daje zmerom več dohodkov mestni blagajnici. V ta namen se je napravila kavarna v švicarski hiši, naredila plinova svečava skoz Latermanov drevored, pognojile njive in travniki itd.
Česar je mestni zbor večkrat prosil in je slednjič Njegovo Veličanstvo popolno dovolilo, izročitev lokalne policije mestu, je še le zagotovila mestu cel6 naravno področje avtonomij e. Le po tem, dase je prostor mestne hiše po moči porabil, in da so se opravila primerno razdelila med nove in stareje uradnike, je bilo mogoče stroške, ki so občino zadeli, znižati na celih 4500 gold, na leto, kateri stroški so pa bogato povrnjeni po pridobitvi avtonomije in srenjske samostojnosti.
Od mojega sprednika (Ambroža) tako srečno začeto prenavljanje tlaka po celem mestu se je energično in tako nadaljevalo, da je doseglo pohvalo celega mesta. Na mesto nehodnega tlaka iz okroglih kamnov stopi makadam, ki se je povsod prav dobro izkazal, in kateri je ob hišah obrobljen s potom za pešce, narejenim iz kraških plošč ali saj iz odbitih okrogiic. Na ta način se je napravil veliki trg oji mestne hiše naprej z vsemi stranskimi ulicami (ki so Škofove in Lingerjeve ulice in obrežje za kresijo), šolski trg, Sentpeter-sko predmestje z mnogimi stranskimi ulicami in Poljane, katere so se po odpravi griča pred otročjo bolnišnico bistveno popravile, dalje kongresni in nemški trg in ravno zdaj se dokoncavajo gosposke ulice po napravi hodnega tlaka. Za tem pridejo na vrsto novi trg, Saleodrove in križanske ulice, kakor tudi Gradiše; a Breg mora čakati, <la se obrežje dodela.
Na dunajski cesti se je dodelal hodni tlak; ob Gruberjevem kanalu pri novem mostu napravila se je složna vozna pot k vodi; cesta za gradom in krakovska velika cesta popravili ste se do dobrega Ravno tako so se druge ulice, ceste in trgi dobri držali ali popravili.
Tudi razen tega se je skrbelo za olepšanje prostorov, da se je kupila in podrla se ni ca (šupa) pri Gra-dašici; da se je odkupila Rosmanova hišica pri čevljarskem mostu; da se je sklenilo kupiti magacin na bregu od c. k. državne blagajne, za katerega pogodba še ni dognana, a upati je, da po želji steče. V enakem smislu se je Ferd. Bi lin u in Ferd. Mahru, da bi lepše sezidala svoje hiše, nekoliko mestnega sveta prepustilo, in pripomoglo se je, da se je vendar enkrat neprijetna Bučarjeva prodajalnica odpravila.
Za zdravje mesta in snažnost sploh tako važna naprava cestnih kanalov se je nadaljevala in so bili v Rožnih ulicah in na Poljanah novi kanali sezidani, v k rižanskih ulicah pa s kamnit-nimi ploščami pokriti. Tudi ob cesti za gradom so bili enaki kanali napravljeni.
Najimenitnisa stavba pa, ki bi bila imela po pogodbi uže 18G6. leta dokončnna biti — kar je pa vojska zadržala — je novi most, kateri se bo po sklepu mestnega zbora po zaslužnem in nepozabljivem žapanu imenoval Hradeckov most. Misel, napraviti ta most, je uže tako stara kot potreba njegova, pa čudno, da se
je to delo zmerom odlašalo! Pred desetimi leti so se uže darila za najboljše načrte izpisala, pa poslani so ležali zaprti v omari. V zadnji triletni dobi jih je še le mestni odbor pregledal in jim darila določil. Naprava mosta pa ni bila po nobenem teh načrtov sklenjena, ampak po enem pozneje od c. k. nadinženirja Hermana poslanem, za katerega je poleg dopadljivosti, ki jo ima oko ca zunanjo podobo, in poleg njegovih v primera zel6 ugodnih plačilnih pogojev (splošni stavbeni stroški znašajo 29.500 gold.) posebno to odločilo, da se je ho-telo domači obrtniji prednost dati (železo izdeluje fabrika v Dvoru, in mostne trdnjave zida gosp. Gustav Tonnies). Tako bo v malo mesecih mogoče železni most, ki bo gotovo znamenit kine našega mesta, blagosloviti in odpreti.
Ker se bo ob enem z delom za osušenje močvirja tudi struga in obrežje Ljubljanično v red devalo, zato je mestni odbor premišljeval, ali bi se dalo napraviti zidano obrežje (Quais) na obeh bregovih od novega do mesarskega mosta. Dotični načrti in prevdarki stroškov so izdelani. Ker so pa stroški na več ko 253.000 gold, prevdarjeni, zato se mora pač misel, da bi se to obrežje na enkrat dodelalo, opustiti. Nasproti se pa znajo polagoma, kakor bodo mestni dohodki dopuščali, posebno kedar bo grad Podturn popolno izplačan, izdelovati ravno tako, kakor tudi mestni tlak ni enega, ampak mnogih let delo. Že zdaj bi se pa dalo na tri male oddelke pomisliti, in te precej izdelati, namreč obrežje pri Hradeckovem mostu do gledišča, in uže pričeta obrežja med frančiškanskim in Hradeckovim — dalje med tem in med mostom na bregu. S to uredbo bregov je v zvezi postavljenje lepe podobe sv. Janeza, ki je bila poprej na črnuškem mostu, in so jo deželni stanovi brez plačila prepustili mestu.
O druzih popravkih hočemo omeniti le veča pri mestni hiši (nove stopnice, novo malarijo v veži).
Kaj se je zidanja v teh treh letih zgodilo, kažejo najbolj naslednje številke:
Za stavbino z drža van je (Conservationen) se je v teh treh letih izplačalo 40.551 gold. 10 kr. (med temi za zdržavanja mestnih poslopij z večimi popravami v gradu Podturn 9980 gold., za zdržavanje cest in ulic 16.476 gold., za mostove in držaje 10.370 gold., za novo zidanje 30.595 gold., za kanale 6742 gold., skupaj 77.888 gold.
Zastran mestne svečave omenjamo vpeljavo sve* cave po predmestjih s petrolejem, pomnoženje plinove svečave po mestu in razsvetljenje Later-manovega drevoreda.                               (Dal. prih.)
127
Domače stvari.
Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili,
ko so v mestnem zboru gospodovali.
Man sage uns doch, was die nationale Partei wahrend der Zeitdauer ihrer Herr-seliaft fiir Laibach getkan hat?
Desekmann et Comp. „Tagblatt" 74.
(Dalje.)
Sole. — Na šolske zadeve gleda mestni zbor s tisto pazljivostjo , ki jo po pravici zaslužujejo. Ne majhen pripomoček je bil dovoljen za vzdržavanje liceja, v zgornji realki se je napravil potrebni kemični laboratorij, za šolo pri sv. Petru imenoval se je nov učitelj, in stari je s spoznanja vredno radodarnostjo v pokoj djan, za učenje slovenskega jezika v evangeliški šoli plačal se je letni donesek od 100 gold, in znamenite remuneraeije za učenje v nedeljskih ia obrtniških šolahvso bile dovoljene.
Zalibog, da vprašanje o napravi pravilnih obrtniških šol, ki so živa potreba našega obrtništva in za katerih posvetovanje je pri c. kr. vladi poseben odsek postavljen, še zmerom ni koneČno rešeno , kakor tudi drugo vprašanje ne zastran sozidanja poslopja za gornjo realko. Upati je, da se zdanji deželni odbor teh reči prav živo poprime.
Zasluga mestnega zbora je, da je on prvi vprašanje o sirotnici vzbudil in poglavitna načela prihodnje si-rotniee kot deželne naprave določil. V kratkem času bo ona stala, ker se dotični zalog kmalu sprejme po deželnem odboru, in jej je en del prve državne loterije za dobrodelne naprave obljubljen.
Mestni odbor je na dalje 4 Zaloharjeve ustanove za dijake, katere ima župan pravico oddajati, v svojo oskrbo prevzel, in v peticiji do deželnega zbora zato govoril, da se vsaj uže enkrat vpelje ravnopravnost slovenskega jezika v ljudske in v srednje šole. Ta stvar uže dvakrat od (nemškutar-ske večine) deželnega zbora zavržena, gotovo v prihodnji sesiji zaželeno in potrebno rešitev najde.
Gasilna naprava. — Akoravno je večkrat gorelo, smo bili v pretekli dobi vendar od veče nesreče obvarovani, če tudi pripravam za ogenj gasiti še marsikaj manjka. Posvetovanje o gasilni postavi, izdelani po mojem spredniku, se zato ni nadaljevalo in dokončalo, ker se je priznalo, da najboljše postave nič ne pomagajo, dokler se redna požarna straža ne ustanovi. Naprava požarne straže se je pa dozdaj razbila na stroških, akoravno se njena potreba nikdar m pozabila.   Mogoče,   da  nasvet,  naj   bi se napravila
lastna mestna vzajemna zavarovalnica za ogenj, tudi v tem obziru kake pripomočke pokaže. — Pri gasilnih napravah so se k brizgalnicam nove cevke naredile.
Zdravstvene naprave. — Zdravje je bilo v preteklem leta zarad kolere v nevarnosti, katera je pa v najožjih mejah ostala, kar se imamo posebno zahvaliti energičnim naredbam, da so mestne zdravstvene komisije pridno prehajate in pregledovale vse hiše, da so se po sili razkuževala vsa stranišča v mestu in predmestjih , da so se postavile posebne perice za okuženo perilo, da so se odločili revni bolniki v posebno mestno bolnišnico za bolne na koleri itd. Te obširne naredbe so bile brez škode za njihovo dobroto tako varčno uravnane, da je imela mestna blagajnica le 1285 goldinarjev stroškov.
Drugi za zdravstvo našega mesta silno važni sklep mestnega zbora je vpeljava tako imenovane „sisteme se sodček i". Taisto se pri vsakem novem in prenovljenem poslopji tirja in vpeljava, in še to poletje bodo lokalne komisije določile , kako bi se dala ta sistema povsod vpeljati, kako bi se tako grdi pogled zdravju škodljivega iztoka sekretnih kanalov v Ljubljanico odpravil. Izpeljava te sisteme bo toliko lože, ker se je cikorna fabrika bratov Tchinkelnov ponudila, da bo brez plačila polne sodce odpeljavala in praznila.
Imenitna in od toliko strani zaželena naprava očitnih kopeli v tekoči vodi bi se bila leta 1866. skorej dovršila, ker so se bile v tej zadevi s c. k. vojaškimi uradi prav ugodne obravnave začele, le škoda, da so po nesrečni vojski prenehale, in se dozdaj še ne ponovile.
Nasproti se je pa fijakarija (leta 1864. iz Trsta vpeljana) popolno udomačila in uravnana po redu za fijakarje od mestnega zbora sklenjenem ustreza vsem potrebam. Da so ti vozniki res potrebni, vidi se iz tega, da je do zdaj uže 41 s številkami zaznamovanih in skoraj sploh prav čednih voz pri magistratu vpisanih*
Ker naprava v6z za prepeljavanj e mrličev skoraj v vseh in še manjših mestih obstoji, in se je koristno skazala, se je namenjena vpeljava tukaj na nepričakovanem ugovoru knezo - škof. ordinarijata razbila. Vendar utegnejo daljne obravnave tudi to reč ugodno rešiti.
Slabi časi so krivi, da revščina zmerom bolj in bolj narašča, in da oskrbovanje ubogih teži. Ves trud mestnih uradov, da bi beračenje po ulicah in hišah popolno ustavili, bo toliko časa zastonj, dokler občinstvo samo ne bo krepko pomagalo in ne bo darov svojih raje ubožnici dajalo, iz katere se vsaki resnično potreben podpira, kolikor zaloga premore. Malo mest ima tako bogate in gotove prihodke, ko Ljubljana. Zato vživa brez ozira na mestjanske in druge ustanove čez 400 oseb uboško preskrbo, in zunaj tega se je v treh letih še 3850 gold, v začasno podporo izplačalo.
Skupaj pa je komisija za uboge v tej dobi ubogim naklonila 45.836 gld., če se temu prištejejo druge ustanove z 11.432 gold, in posebni dar mestnega odbora 400 gold., daje skupaj znameniti znesek 57.668 gold., kateremu pa ni prišteti dohodek mestjanske zaloge in stroški za zdravila ubogih v bolnišnici.
Mesto je napravo otročje bolnišnice stem, da jej je naklonilo stanoviten leten prinesek, izdatno podpiralo 5 ona je tudi v njenem gospodarskem odboru po enem mestnem odborniku zastopana, in je ustanovitelja dr. Kovača za njegov trud s brezplačnim podeljenjem meščanstva postavila.
Magistratu v oskrbo je prišla ustanova gospe Koz-lerjeve za 500 gold, za kopel ubogih, dalje ustanova za  uboge Marije Pavšekove za 2944 gold.,  in  v
kratkem času pridejo v njegovo oskrbo znamenite ustanove Kalistrove (2000 gold, za uboge vdove, 3000 gold, za uboge sploh) po končanih pravdah med dediči. Za ubožnico se je nov, potrebam časa primerjen poduk izdelal, in se je tako njena de'avnost za trdno uredila.                                                         (Kon. prih.)
128
142
Domače stvari.
Kaj so narodnjaki za Ljubljano storili,
ko so v mestnem zboru gospodovali.
Man sage uns doeh, was die nationale Partei wahrend der Zeitdauer ihrer Herr-scliaft fiir Laibach getkan hat?
Deselimann et Conip. „Tagblatt" 74.
(Konee.)
Na tržne zadeve se je zmerom gledalo z naj-večo pazljivostjo. Novi tržni red, ki stopi na mesto zastarelih pravil, ne zadostuje le silni potrebi, ampak razdeljuje tudi bolj pripravno tržne kraje na posamezne prostore. Posebno je bilo preloženje trga s starinsko robo na breg, in sv. Miklavža trga na kongresni trg živa potreba. V novi tržni red se prepoved predkupa ni vzela, ker je bila ta prepoved uže poprej po sklepu mestnega odbora preklicana ter je tako prav nepotrebno zadrževanje proste prodaje odpadlo.
H koncu je treba še denarstvene zadeve v kratek prevdarek vzeti.
To se je bilo kmalu previdelo, da mali dohodki nikakor ne zadostujejo zel6 povišanim tirjatvam sedanjosti. Gledati se je moralo, kako bi se povišali. Mestni odbor se je pri tem držal načela, da pri visokosti državnih davkov in deželnih priklad se je, dokler je mogoče, ogibati mestnih doklad. Misliti se je moralo na povikšanje drugih prihodkov, in res se je posrečilo mestne prihodke po naslednji poti zdatno pov ksati:
a) t lako vi na se je od 1 kr. za vozno živino, in '/2 kr. za gnano živino povikšala na 3 in 2 kr.; b) na vedro v Ljubljani popitega piva se je naložilo 40 kr., in ti dve reči ste povišali mestne dohodke za 19.200 gld.; c) od gostaščine se je vpeljala priklada (l°/0 Pr* g0-staščini od 50 do 100 gold, in 2% pri viših), katera je znesla prvih 16 mesecev 8840 gold , in utegne znesti na leto 6000 gold.; d) za porabo mestne klavnice se je za vsako živino vpeljala klavnina 60 kraje, z letnim zneskom 1400 gld.; e) vpeljava takse pri stavbenih ogledih vsled deželne postave 14. avgusta 1866. leta, štev. 13 na leto 200 gold.; d) povikšali so se prihodki od zemljišč po kupljenem gradu Podturnom na 3660 gold., skupaj tedaj za 30.460 gold.
To povikšanje dohodkov je znamenito, in vendar nobenega plačevalea davkov posebej ni zadelo.
Drugo zdatno povikšanje mestnih dohodkov se pa pričakuje od začetka leta 1869. iz povikšan j a dohodkov od priklade na vžitnino. Ta reč stoji takole: Mesto ljubljansko je imelo pred letom 1830. svoj lastni oktroa s stanovitnimi prikladami po določenem tarifu. Po letu 1830., ko je splošna vžitnina nastopila, je pa bilo mesto nekaj časa samo najemnik združenih prihodkov in si je pomagalo s podnajemniki, kateri so morali za državne dohodke en del najemščine v državno blagajnico in za mestne priklade drugi del najemščine v mestno blagajnico plačevati. Del najemščine, ki se je državi plačeval, je znesel 1834. leta 50.000 gold. Al ta znesek se je moral tadanjemu kameralnemu uradu premajhen zdeti, ker prišel je dopis dvorne komore, ki je tirjala od mesta ljubljanskega,   da naj plača znesek
60.000 gold., tedaj 10.000 gold. več, s pristavkom, da če mesto noče vstreči tej tirjatvi, se bode v ž i t ni na po očitni dražbi v najem dala, pri tem za fiskalno ceno 108.000 gold, vzame, od kterega zneska se je za državo 60.000 gld., za mesto pa 48.000 gold, odločilo. Ker se mesto nikakor ni hotelo udati tej tirjatvi dvorne komore , zato se je vžitnina po očitni dražbi v najem dala, in mesto je dobivalo po 48.000 gld. Od tega časa, akoravno seje vžitnina pri vedno večem povžitku za več ko dvakrat povišala, ostalo je zmerom pri stari plači, pa nikdo ni na to mislil, kaka neprimerna je ta plača, pri kateri le mesto ljubljansko škodo trpi. Me3to ima pa tudi popolno pravico, da priklade, ki mu po tarifi pripadajo, samo z a-se v najem odda, ker se tej pravici nikdar ni odpovedalo, in se mu ne da dokazati, da se je kdaj zavezalo, da bo dozdanji namestek 48.000 star. den. ali 50.400 gold. avst. velj., kateri je bil le okoliščinam leta 1831. primeren, za zmerom jemalo. Mestni odbor je toraj sklenil, da se konec leta 1868, namestku vžitnine, ki ga je dozdaj prejemal, odpove pod tem pogojem, da se mu pobiranje mestnih priklad k vžitnini po tarifi leta 1834. v lastno oskrbo ali pa na oddajo v najem prepusti, in je dotično prošnjo finančnemu ministerstvu predložil. Ni dvomiti, da bo izdatno povikšanje mestnih dohodkov zadostovalo vsem pravičnim in ne prenapetim tirjatvara. To je posnetek iz tiskanega poročila županovega, ki kaže, kako so gospodarili narodni možje v mestnem odboru, koliko so za mesto storili in kako velik stuienec novih dohodkov so mestu odprli s tem, da so vžitnino v svoje lastne roke vzeli. — I kaj pa so liberalni nemškutarji v primeri s tem storili, kar pričujoče poročilo kaže? Prodali so, kar se je dalo, zemljišče prodali na mahu, — šolo na ,,grabnu" so zidali, al z denarjem, ki je v mestno kaso padel, kakor kamen po naključbi s strehe pade.