vsak petek izide 1^__F(
OKNO
DOGOVOR, KI DRŽI!
Gorenjska y Banka
Banka ,* posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
HOGLAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 45 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Foto: Gorazd Kavčič
________Kranj, torek, 10. junija 2003
Mlečna odplaka
Slovenski kmetje se soočajo z dvema katastrofama. Prva, okužba sadnega drevja s hruševim ožigom, je naravna, druga, poplava mleka, je sistemske narave. Zakaj Ljubljanske mlekarne pred tednom dni niso odkupile 800 tisoč litrov mleka, so hiteli razlagati vsi vpleteni. Za mlekarje so bili razlogi tehnične narave: praznik v Italiji, stavka v Avstriji, slabša prodaja slovenskega mleka na južnih trgih. Polne so bile cisterne, polni so bili zunanji obrati, proizvodne kapacitete so bili zasedene, z mlekom so napolnili celo avtomobilske cisterne. Kmetje in njihova zbornica so po drugi strani podvomili, da je odkup mleka ustavila višja sila. Po njihovem je mlekarna špekulirala, saj se nezadržno bliža 1. julij, ko bo država priprla svojo subvencijsko pipo in občutno znižala izvozne spodbude, s tem pa pričakujejo tudi znižanje odkupne cene mleka, s katero kmetje že sedaj niso zadovoljni. Glavno breme krivde za nastale razmere pa najbrž pade kar na državo in njeno desetletno kmetijsko politiko, skozi katero je v glavnem spodbujala le pridelavo mleka. Ta se je v zadnjih letih občutno povišala, slovenske mlekarne vsako leto odkupijo vedno več mleka. Z vstopom v Evropsko unijo bo Slovenija zavezana še upoštevanju mlečne kvote, ki je ne bo smela presegati, sicer bo morala Bruslju plačevati še penale. Ker bi morala kvote razdeliti tudi država sama, pa jih še ni, v čakanju nanje zdaj vsi še pospešujejo pridelavo. Pomanjkanje strategije v prireji mleka je tako pripeljalo do tako kritične točke, da mlekarne ne spoštujejo več pogodbene obveze, da od kmetov sprejmejo vse mleko, in hkrati niti ne pomislijo, da bi škodo povrnile. In medtem ko se kmetje in mlekarji, ki so med seboj za povrh še soodvisni, vedno bolj mrko gledajo, so se snovalci kmetijske politike skrili v kot. Z mlekom pa medtem ravnamo kot z odplakami: zlivamo ga v greznice...       Simon Šubic
Naši vaterpolisti vse boljši
Z današnjimi tekmami se bo na evropskem prvenstvu
v vaterpolu v Kranju končalo predtekmovanje, naše vaterpoliste pa zvečer čaka obračun z Nemci.
W     v 9 » *
Naši vaterpolisti, med njimi tudi Aleksander Mertelj, so navdušili na nedeljski tekmi, ko so bili proti Italiji že blizu zmage.
Kranj - Minuli petek se je s prvimi tekmami in slavnostnim odprtjem v Kranju začelo 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu. Zal se naši vaterpolisti v treh uvodnih tekmah še niso veselili zmage, še najbližje pa so ji bili v nedeljo, ko so v razburljivem srečanju šele po podaljških izgubili proti ekipi Italije. Sicer Pa so jih najprej premagali svetovni prvaki Španci, nato pa še sosedje Hrvati. Včeraj so naši igrali z Grki, a se tekma do zaključka naše redakcije še ni začela. Naše danes čaka pomembna tekma z Nemci. "Zadnji tekmi predtekmovanja sta tisti, za katere smo se najbolj pripravljali in upam, da nam bo ob podpori glasnih gledalcev, kakršni so nas spodbujali na tekmi z Italijo uspelo zmagati," je Povedal strelec kar treh zadetkov proti Italiji Aleksander Mertelj.
V soboto pa so z nastopi začela tudi dekleta na ženskem
delu prvenstva v Ljubljani. Naše vaterpolistke so vse tekme pričakovano izgubile, danes pa se bodo pomerile za uvrstitev na 7. mesto. Jutri je tako v Ljubljani kot Kranju prost dan, nato pa se bodo nadaljevale tekme četrtfinala, konec tedna pa bodo na sporedu finalni obračuni.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Hrušev ožig se še vedno širi
Fitosanitarna inšpekcija poziva lastnike drevja, da ob očitnih znamenjih ožiga ne čakajo na inšpektorje in sami
odstranijo ter zažgejo okuženo drevje.
Širitvi ognjevke zaenkrat še ni videti konca. Na Gorenjskem je že več kot 50 žarišč, iz izvornega žarišča (občine) Škofje Loke pa so sedaj okužena območja Zabnica, Posavc, Brezje, Naklo, Strahinj', Podvin, Podbrezje, Kamnik, Suha pri Predosljah, Cerklje na Gorenjskem, Podreča ter Visoko v Poljanski dolini in Selce v Selški dolini.
Na uradno določenih okuženih območjih in združenem prvem nevtralnem območju Skorja Loka - Kranj - Naklo - Podvin * Dolenja vas morajo vsi občani izvajati ukrepe za preprečevanje
Danes otvoritev Podjetniškega centra v Kranju
Kranj - Danes ob 12. uri bodo slovesno odprli novo poslovno stavbo Območne obrtne zbornice Kranj, ki pa ne bo služila le potrebam omenjene zbornice, pač pa še številnim drugim: SKB banka PE Kranj, Razvojna agencija Kranj, BSC -Poslovno podporni center Kranj, Slad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Gorenjske, Stanovanjska ustanova delavcev v obrti. Lekarna, zlatarna in kavarna. Zbornica bo imela v stavbi, ki meri skupaj skoraj 3000 kvadratnih metrov, celo drugo nadstropje, poleg
pisarn pa bodo tu tudi prostori za svetovanje, učilnice za različne, zelo razvite oblike izobraževanj in sejna dvorana s stotimi sedeži. Uresničil se ni le namen, da bi se v ta center preselila tudi Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica za Gorenjsko, saj so se v slednji premislili. V Območni obrtni zbornici Kranj so prepričani, da bodo lahko nove prostore zelo koristno uporabili, saj bo bližnja vključitev Slovenije v Evropsko unijo zahtevala še veliko svetovanj in izobraževanja.
Štefan Žargi
širjenja oziroma za zatiranje hruševega ožiga. "Edina rešitev je radikalno izrezovanje okuženih poganjkov in vej 50 centimetrov pod vidnim odmrlim tkivom ter sežiganje na mestu samem. Dostop do okuženega mesta je potrebno zavarovati ter razkužiti mesto, orodje in vse, kar je prišlo v stik z bakterijo," nam je povedala Joži Jerman Cvelbar, glavna fitosanitarna inšpektorica. Samo čimprejšnja odstranitev obolelih delov rastlin in sežig preprečuje širitev.
Fitosanitarni inšpektorji še opozarjajo, da naj ne čakajo na njih, ampak ukrepajo, vsekakor pa obvestijo uradno službo na 041/ 354 405. Zlasti hudo je bolezen prizadela vse, ki se s ' sadjarstvom in gojenjem dreves ukvarjajo poklicno. Poročali smo že o popolnem zaprtju drevesnic na škofjeloškem območju, sedaj pa je nevarna bakterija napadla tudi sadovnjak Resje v Podvinu. Na sliki: V sadovnjaku Resje so morali do včeraj odstraniti več kot 800 dreves. Več na 17. strani.
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
KttO. * * * « Cf «
<* * «*
■"■ w* w~
o o o
o*«
9770352666018
Ohranjanje narave za prihodnje rodove
Pristojna ministrstva morajo do konca aprila prihodnje leto pripraviti seznam območij, ki naj bi jih vključili v evropsko ekološko omrežje Natura 2000.
Kranj - Velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost na razmeroma majhni površini je tisto, kar odlikuje naravo v Sloveniji. Pri nas živi najmanj 15 tisoč živalskih in šest tisoč rastlinskih vrst ter pet tisoč vrst gliv, za njihovo ohranitev pa naj bi poskrbeli tudi z vključitvijo v evropsko mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Predlog teh območij mora določiti okoljsko ministrstvo v sodelovanju s kmetijskim in gozdarskim ministrstvom, kar je tudi naša pridružitvena obveznost. "Na dan pridružitve Evropski uniji moramo tako predlagati seznam nacionalnih območij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni, in opredeliti predvidene ukrepe, ki jih bomo izvajali za njihovo upravljanje oziroma ohranjanje," pravijo pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
Natura 2000, so pojasnili pri omenjenem ministrstvu, je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih v državah članicah ELJ razglasili s ciljem, da bi ohranili biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. "EU je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje direktiv o habitatih in
pticah. Posebna naravovarstvena območja so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka.'. Osnutek prvih slovenskih območij so pripravili aprila letos. Obsega 48 območij, ki ustrezajo kriterijem direktive o habitatih, in 24 ob-
močij, ki ustrezajo kriterijem direktive o pticah. Dopolnjeni seznam bodo pripravili do konca letošnjega leta, dokončnega pa v začetku prihodnjega leta. V Sloveniji bodo v skladu z zakonom o ohranjanju narave ta območja z uredbo dobila status posebnih varstvenih območij. "Slovenija ima v primerjavi z državami srednje Evrope še veliko območij z ohranjeno biotsko raznovrstnostjo, vendar raziskave kažejo upadanje rastlinskih in živalskih vrst. Ogroženih je kar 56 odstotkov vretenčarjev in deset odstotkov vseh višjih rastlin." Med najbolj ogrožene habitatne tipe oziroma združbe vrst pa sodijo mokrišča, kraške vode, suha travišča ter obalni, morski, rečni in gorski ekosistemi.
Med 48 območji, ki so jih predlagali za uvrstitev v Naturo
Železnica s tremi družbami
Ljubljana - Vlada je pretekli teden sprejela izhodišča za poslovno in kadrovsko sanacijo javnega podjetja Slovenske železnice. Vlada je sprejela odlok o preoblikovanju javnega podjetja v Holding Slovenske železnice, ki bo imel tri odvisne družbe: družbo za vzdrževanje železniške infrastrukture in vodenje železniškega prometa, družbo za opravljanje prevoza potnikov in družbo za prevoz blaga. Vlada je zagotovila kratkoročno kapitalsko ustreznost železnic s tem,.da je 4,3 milijarde tolarjev neporavnanih davkov in prispevkov od plač iz preteklih let spremenila v kapitalski delež in da bo s 5 milijardami tolarjev dokapitalizirala železnice in s tem omogočila izvrševanje sanacijskega programa. J.K.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Mesečna naročnina
V zadnjem času dobivamo vse več vaših pisem, da težko plačujete naročnino. Časi res postajajo težki, vsega je dovolj, le denarja nam primanjkuje.
Pri srcu me zaboli, ko berem pismo zveste bralke, ki pravi, da se boji položnice, ki pride vsake tri mesece. Takrat si ne more privoščiti ničesar. Vendar ji Gorenjski glas krajša čas. Tako rada ga bere in tako je navezana na 'Gorenjca', da se raje odpove nedeljskemu priboljšku. Gorenjski glas je ljudski časopis, zato je med našimi naročnicami in naročniki veliko takšnih, ki težko plačujete naročnino. Zlasti tisti, ki živite sami in najbolj potrebujete prijatelja, ki prihaja v hišo vsak torek in petek. Zato smo se odločili, da uvedemo mesečno naročnino. Naročnina za mesece april, maj in junij je znaša 4.744 tolarjev. Mesečna naročnina bi torej znašala 1.581 tolarjev. Verjetno bi lažje plačali vsak mesec tisočaka in pol kot slabih pet tisočakov na tri mesece. Odločite se sami. Premislite, kaj vam bolj ustreza. Če se boste odločili za mesečno naročnino, vas prosimo, da nam to sporočite. Pokličite naš naročniški oddelek po telefonu številka 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo na številko 04/201-42-00. Povedati nam morate seveda vašo naročniško številko, ki je zapisana ob Vašem naslovu na prvi strani. Še bolj bomo veseli, če nam boste pisali. Izpolnite izjavo, izrežite jo iz časopisa in na hrbtni strani bo vaša naročniška številka. Pošljite nam ga na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Državni zbor na televiziji
Ljubljana - V državnem zboru so se po večmesečnem prepiranju, ko so poslanci Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije občasno zapuščali seje državnega zbora, dogovorili, da bo junijsko in julijsko sejo prenašala TV 3, deloma pa tudi TV Slovenija, Teve Pika in Telius. TV 3 ponuja brezplačne prenose tudi kasneje, na zimo pa preko satelita. Na Televiziji Slovenija so povedali, da so začeli pripravljati neodvisen parlamentarni kanal, preko katerega bi prenašali tudi zasedanja evropskega parlamenta. Dolgoročna rešitev je prenos po posebnem kanalu preko satelita, ki bi bil dostopen tudi drugim gledalcem po Evropi. Za poseben neodvisen parlamentarni kanal bi moral po predlogu Televizije Slovenije državni zbor prispevati okrog 40 milijonov tolarjev. Vodstvo državnega zbora upa, da se bodo zaradi te rešitve poslanci Koalicije Slovenije udeležili sej državnega zbora. J.K.
2000, je 63 odstotkov tega ozemlja že zavarovanega v okviru narodnih in krajinskih parkov, pravi komunikatorka za Naturo pri kranjski območni enoti zavoda za varstvo narave Tadeja Su-bic, pokrivajo pa dobrih sedem odstotkov celotnega .ozemlja Slovenije. Precej teh območij je tudi na Gorenjskem, kjer so v prvi skupini območij predlagali visoka barja na Jelovici, izvir Save Dolinke (Zelenci) in Triglavski narodni park. Dopolnjeni seznam območij bo vlada potrjevala konec oktobra. "Gre za območja, ki so že znana, a še nimamo zadosti podatkov, da bi jih ustrezno utemeljili," je pojasnila članica strokovne skupine za Naturo pri kranjski območni enoti zavoda za varstvo narave Nataša Gorjanc. Sem sodi območje zahodnih Karavank, po-virna barja na Bledu, Sobec,
Kamniško - Savinjske Alpe, kjer naj bi ustanovili regijski park, vzhodne Karavanke in Cešeni-ška gmajna pri Domžalah. "V Češeniški gmajni so šele v začetku devetdesetih let odkrili prehodna barja, saj so skrita v borovem gozdu." Predloge za zadnjo skupino območij bodo morali oblikovati do konca aprila prihodnje leto, pri čemer je Nataša Gorjanc opozorila, da bodo morali za ta območja zbrati še precej podatkov. "Vendar to ne pomeni, da bo po vstopu v Evropsko unijo ta proces zaključen, mrežo bo mogoče nadgrajevati in dopolnjevati." Določili so tudi posebna območja varstva po kriterijih iz direktive o pticah, pri čemer se ta območja večinoma pokrivajo z območji, ki so jih določili po habitatni direktivi. Določitev teh območij ne pomeni, da jih bodo zavarovali s
posebnimi varstvenimi režimi in znotraj njih prepovedali vsakršno dejavnost. Območja bo potrdila vlada s posebno uredbo v prvi polovici prihodnjega leta. S tem bodo podali usmeritve za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. "Večina kmetov in gozdarjev na območju Jelovice na primer že zdaj gospodari tako, kot zahteva Natura, sporna je le paša v gozdu, ki jo želimo preusmeriti na pašna območja," je razložila Tadeja Subic. Gospodarjenje naj bi bilo v še večji meri usmerjeno v trajnostni razvoj in sonaravnost. "Pripravljen bo usmerjevalni program, naravi prijazno kmetovanje bo podprto s subvencijami." Ukrepe za posamezna območja bodo določili zelo natančno na podlagi njihovih značilnosti. Tadeja Subic je pojasnila, daje nabor varstvenih ciljev in usmeritev pripravljen, ukrepi se bodo začeli uvajati, ko bo neko območje potrjeno. Postopoma jih bodo začeli izvajati od l. maja prihodnje leto. Pred tem jih čaka še veliko dela pri ozaveščanju ljudi. Med drugim bodo izdali posebno zloženko, cilje in usmeritve Nature bodo predstavljali tudi preko osebnih stikov. "Pri ljudeh želimo vzbuditi notranji čut do narave in zavest, da je naša narava ohranjena in naj taka ostane tudi za prihajajoče rodove," je še dodala Nataša Gorjanc. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Zahteve tržiške opozicije
Tržič - Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Tržič je v izjavi za javnost protestiral zoper ravnanje župana Pavla Ruparja na seji občinskega sveta. Zupan je po nepotrebnem odvzel besedo predsedniku občinskega odbora Liberalne demokracije Tržič Borutu Sajovicu in s tem preprečil glasovanje o uvrstitvi dodatnih točk na dnevni red seje. S tem bi se izognili dodatnim stroškom za sklic izredne seje. Svetniki Liberalne demokracije se sprašujejo, zakaj se župan boji poročati o finančnem stanju in o položaju v šolstvu in športu. To vedno bolj potrjuje domnevo, da Tržič tekoče ne poravnava obveznosti, zaradi česar propadajo podjetja, šole so nevarne za otroke, vrtci pa pred odklopom električne energije. Nova šola je prevelika in je zato pobrala veliko denarja tudi na račun bistriških in kriških otrok. Edini svetli primer je po dolgotrajnih naporih znižanje cen uporabe športne dvorane, ki bo sedaj lahko služila svojemu namenu.
Peter Belhar v imenu liste tr-žiških upokojencev, Ivan Kapel v imenu Združene liste socialnih demokratov in Borut Sajo-vic v imenu Liberalne demokracije Slovenije so podpisali za-
htevo za napredek tržiške občine. Občinski svet namreč ne deluje nepolitično in v korist vseh ljudi, kar je obljubil župan, ampak ovira razvoj in vnaša po nepotrebnem napetost med ljudi. Zato opozicija zahteva, da se uvrstijo na dnevni red sej občinskega sveta vsebinska vprašanja (ekologija, gradnja čistilne naprave, uporaba praznih lokalov v mestu, uvajanje devetletke, problematika športa, vizija prostorskega in gospodarskega razvoja, cene komunalnih stori tev). Štiri do pet sej letno je občutno premalo. Prav tako zahteva ustanovitev stalnih delovnih teles občinskega sveta, kot predvideva statut, tretjino strokovnih
članov pa mora predlagati opozicija. Opozicija mora dobiti svoj prostor in čas v Radiu Go-renc in časopisu Tržičan, položaj obeh pa mora urediti poseben odlok. Radio mora znova prenašati seje občinskega sveta, opozicija pa mora dobiti v nadzornem svetu občine najmanj dva člana, saj mora biti nad uporabo občinskega denarja zagotovljen demokratični nadzor. Pripraviti je treba tudi nov predlog poslovnika o delu občinskega sveta. Predlogi so dobronamerni in skladni z demokratično prakso v drugih občinah in državi, so zapisali v sporočilo za javnost predlagatelji.
Jože Košnjek
Srečanje v Ševljah
Ime in priimek Naslov
Za vas beležimo čas!
Podpis
\(MM
(GLAS
Jutri seja državnega sveta
Ljubljana - Predsednik Janez Sušnik je sklical za jutri, 11. junija, sejo državnega sveta. Za dnevni red je razen pobud in vprašanj svetnikov predlagal poročilo o delu odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov 2003, informacijo o poteku razprav o Evropski konvenciji, razpravo o ukrepih za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti ter obravnavo dopolnjenega zakona o državnem svetu. Svetniki naj hi sklepali tudi o merilih za izplačevanje sejnin in o plačah za poklicno opravljanje funkcij predsednika in sekretarja državnega sveta. Janez Sušnik je na sejo povabil ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla, ministrico za gospodarstvo dr. Teo Petrin in ministra za finance dr. Dušana Mramorja. Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski pa bo svoje delo predstavil na jesenski seji državnega sveta. J.K.
Ševlje - Na pobudo Radovana Hrasta, ki se je rodil v Bukovščici, so se v soboto zbrali na 24. srečanju še živi borci minerskega voda in kasnejše čete Gorenjskega odreda, kije leta 1943 in deloma Še leta 1944 taborili na Krbuli v Hrastniku v Selški dolini. Tokratno srečanje je bilo na Lebnovi žagi v Ševljah, kjer sta jih pozdravila stari in mladi gospodar Janez Leben in Janez Jelene, ki seje v Ševlje priženil iz Dražgoš. Srečanja so se udeležili tudi borke in borci drugih partizanskih enot. Minerci so leta 1989 na Nastranovi hiši nasproti šole v Bukovščici odkrili spominsko ploščo v zahvalo krajanom, kar je redek primer take hvaležnosti domačinom. Ker so staro hišo podrli in so nasledniki Nastranovih zgradili novo, jih je Radovan Hrast prosil, naj spominsko ploščo vgradijo tudi na novo hišo. J.K.
V dveh letih brez izgube
Od začetka aprila Bolnišnico Jesenice zastopa Igor Horvat, univerzitetni diplomirani inženir strojništva, doma iz Lesc. Pred tem je bil zaposlen kot vodja tehničnih služb Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice na Golniku. Med najpomembnejše naloge šteje ureditev financ, predvsem obvladovanje denarnih tokov, obrat likvidnosti in skrb za obseg stroškov, s čimer je tesno povezana odločitev o količini in vrsti storitev, ki jih bo v prihodnje opravljala bolnišnica.
V sporočilu za javnost ste zapisali, da vam je prevzem vodstvene funkcije v bolnišnici poseben izziv. Zakaj/
"Predvsem zato, ker se že več let govori, da se zaradi množice težav bolnišnice ne da dobro voditi. Problemi so res, vendar menim, da so rešljivi in da je možno to ustanovo voditi ravno tako dobro kot vsako drugo podjetje."
Katere so poglavitne točke vašega programa ?
"Štiri področja so v ospredju: sanacija tekočega stanja, ureditev notranjih razmer, uskladitev pogojev z dobavitelji in standardizacija. Sanacijo dolgov za nazaj bo potrebno reševati z ustanoviteljem, predstavitev ob kandidaturi na mesto direktorja pa je temeljila na sanaciji tekočega poslovanja."
Kdo bo potem pravi sogovornik pri urejanju preteklega dolga?
"Težko je v tem trenutku reči, katera je prava rešitev tega gor-dijskega vozla. Zavarovalnica priznava del obveznosti po programu, ki ga napiše, in nanj prav veliko ne moremo vplivati. Na Ministrstvo za zdravje ne gre računati. Dejansko bolnišnici ostane ves dolg, reševanje pa je odvisno od njenega vodenja in upravljanja."
Kako si bolnišnica sploh lahko pridela dolg?
"Predvsem, če dela stvari, ki niso plačane. S strani zdravstvene zavarovalnice je določeno, katere storjtve pokriva. Dogovor o financiranju drugih, zunaj tega okvira, je zelo težko doseči. Uspejo bolnišnice v Ljubljani, Mariboru in Valdoltri."
Kam bo torej usmerjena vaša pozornost oziroma katere storitve boste nudili in katerih ne?
"En del stroškov smo zmanjšali že na začetku, sedaj pa pripravljamo analizo poslovanja zadnjih treh let s predlogi za izboljšave. V naslednjih treh letih bomo morali nekoliko zategniti pas in se znotraj hiše dogovoriti, kaj in koliko delati. Nisem za to, da bi ukinjali storitve, vendar jih bo treba omejiti v skladu z dogovorom znotraj hiše. Obseg storitev nam določi zavarovalnica. Presežek opravljenega dela ostane neplačan, premalo opravljenih storitev pomeni manjši obseg za naslednje leto. Usklajevanje ni enostavno, saj si omejen še s stroški. Če delaš
Lipniška cesta smrtno nevarna
Cesta je zelo nevarna za šolarje, stanovalci ob kamnolomu pa požirajo prah in poslušajo hrup tudi ob nedeljah.
še stvari, ki jih sploh ne dobiš plačane, denimo na področju ortopedije ali pri načrtovanih težkih operacijah, ki jih načeloma opravljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, potem je to za bolnišnico zavestna izguba. To hkrati pomeni, da denar iz amortizacije, ki bi ga morali namenjati za nove aparature, obnovo objektov, izobraževanje in podobno, porabimo za pokrivanje izgube."
Ali se bodo morali bolniki za storitve, za katere niste upravičeni do plačila, usmerjati na druge bolnišnice ali morda sa-moplačniško celo v tujino ?
"Prav pri načrtovanih težkih operacijah je tako, da sodijo v obseg dela, recimo, Kliničnega centra v Ljubljani. Taje upravičen do plačila, mi ne. Zato se bomo morali v hiši dogovoriti, kako bomo uskladili tekoče poslovanje. Izgubo se da odpraviti v dveh do treh letih. Če želimo pridobiti 600 milijonov tolarjev, ki jih sedaj potrebujemo za te-
koče poslovanje, pomeni, da moramo v obdobju dveh let na mesec prihraniti 30 milijonov. Če bi opravljali samo obseg storitev, ki jih prizna zavarovalnica, pri poslovanju bolnišnice sploh ne bi bilo težav. Pri stroških moramo doseči nižje cene zdravil in sanitetnega materiala. Da bi sedaj poplačali dolgove in vzpostavili primeren likvidnostni tok, bi potrebovali 500 do 600 milijonov tolarjev."
Glede na to, da se slišijo posamezni podatki o prestavljeni operaciji ali pomanjkanju lokalnih anestetikov, je bolnišnica v zadnjem času uvedla kakšne posebne varčevalne ukrepe ?
"Kar se tiče opravljanja storitev za bolnike in zagotavljanja zdravil, bolnišnica povsem normalno posluje. Strokovna vprašanja pa so v pristojnosti strokovnega direktorja. Vsekakor pa sprejemam vsakršne pobude, predloge, kritike."
Mendi Kokot
Podnart - Dvorana Doma kulture v Podnartu je bila minuli petek zvečer nabito polna. Več kot 160 krajanov lipniške doline se je udeležilo protestnega shoda. Proti ignoranci Direkcije RS za ceste. Krajani so ogorčeni, saj je lipniška cesta v tako slabem stanju, da je vožnja po njej zelo nevarna, hoja pa veliko tveganje.
Težave niso od včeraj, saj predsedniki krajevnih skupnosti (KS) lipniške doline in radovljiška občina že dobro desetletje in pol opozarjajo Direkcijo RS za ceste na nevzdržne razmere lipniške ceste. Skoraj dve stotni-ji krajanov je svoje razočaranje nad pasivnostjo direkcije jasno izrazilo tudi na petkovem protestnem zboru, ki so se ga poleg predsednikov krajevnih skupnosti Podnart, Srednja Dobrava, Kropa, Kamna Gorica in Lan-covo udeležili tudi predstavniki radovljiške občine, policije, Cestnega podjetja Kranj in Direkcije RS za ceste, na shodu pa ni bilo predstavnikov Družbe za avtoceste RS (DARS). Predsednik KS Podnart Rajko Fister je dejal, da želijo s protestnim shodom opozoriti upravljavca ceste in javnost na težave, saj so vse dosedanje pobude in zahteve naletele na gluha ušesa. Tovornjaki, ki vozijo material iz kamnoloma, so cesto že povsem uničili, z gradnjo gorenjske avtoceste pa se je tovorni promet na lipniški cesti zelo povečal.
"Krajani Podnarta smo vsak dan priče prometnemu infarktu pred železniškimi zapornicami. Skozi labirint vozil se prebijajo tudi šolarji, ki izstopajo iz avtobusa, ob dežju pa se cesta spremeni v jezera. Ne zahtevamo zaprtja kamnoloma, ampak zagotovilo pristojnih, da bodo poskrbeli za prometno 'varnost skozi Podnart," je dejal Fister. Z njim sta se strinjala tudi predsednika KS Srednja Dobrava in Kropa Uroš Delalut in Stanko Habjan. "Naši otroci del poti v šolo hodijo po cesti, kar je ob srečevanju tovornjakov in vozil zelo nevarno. KS in šola se trudimo, le država pa lahko z rekonstrukcijo ceste uredi sedanje stanje," je pojasnil Delalut, Habjan pa je dodal, daje dovolj ignorance države in da bo slednja morala ukrepati, če ne bo šlo drugače, bodo cesto zaprli.
Del lipniške ceste je bil rekonstruiran pred osmimi leti, za preostalo pa se radovljiška občina dogovarja z Direkcijo RS za ceste že od leta 1988. "Sodu sta izbila dno sedanja preobreme-
Rebalans v Škofji Loki
Škofja Loka - Svetniki občinskega sveta Škofja Loka so na zadnji seji sprejeli rebalans občinskega proračuna, ki je bil sprejet že pred letom dni. Kljub tokratnemu rebalansu pa občinska uprava napoveduje ponovni rebalans septembra letos. Takrat bodo podatki o predvidenih odhodkih in prihodkih bolj jasni.
"Dovolj nam je ignorance države, zahtevamo takojšnje ukrepanje," je menilo več kot 160 krajanov protestnega shoda.
njenost ceste zaradi gradnje avtoceste in odgovor direkcije, da ceste sedaj ni rentabilno popravljati. Kot kaže psi lajajo, karavana pa gre dalje," je dejal radovljiški župan Janko S. Stu-šek. Odgovor pomočnika direktorja Direkcije RS za ceste Silva Droleta je bil zelo kratek in ni obljubljal skorajšnjih rešitev, saj obnove ceste ni v načrtu, niti v državnem proračunskem planu. "Predlagam nadaljevanje dialoga, konkretnih rešitev pa danes (minuli petek, op.p.) ne bomo našli. Pozivam občino in krajevne skupnosti, da skupaj prevzamemo svoj del odgovornosti in poskušamo najti rešitve," je de-
jal Drole in dodal, daje direkcija od DARS zahtevala, naj po zaključku gradnje avtoceste popravijo državne ceste, ki jih sedaj uporabljajo. Iz kamnoloma dnevno odpelje od 100 do 200 tovornjakov. Na shodu krajanov so določili iniciativni odbor, ki bo Direkciji RS za ceste poslal pismo z zahtevami. V njem bodo zahtevali izdelavo študije varnosti Lipniške ceste, časovno določeno rekonstrukcijo ceste, omejitev hitrosti tovornjakov in teže naloženega materiala, izgradnjo pločnikov na kritičnih mestih in asfaltiranje roba vozišča. Renata Škrjanc, foto:R. Š.
Na prihodkovni strani je več prihodkov po zaslugi dohodnine, zamudnih obresti od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in takse za obremenjevanje okolja. Za še nekoliko večje prihodke naj bi poskrbel sklep o odsvojitvi nepremičnin občine. Gre predvsem za manjša zemljišča, na podlagi zbranega denarja pa bo občina skušala zapolniti nekaj proračunskih lukenj.
Sredstva evropskega sklada SAPARD pa naj bi bila že potrjena. Precej manj od načrtovanega denarja bo občina dobila od vodarine, odvajanje vode in njenega čiščenja.
Nove odhodke so svetniki potrdili za obnovo sanitarij Doma na Lubniku, Športne dvorane Poden, za razvoj taborniške dejavnosti, za odsek ceste na Suhi pa so namenili 11 milijonov tolarjev.
Vlado Vastl je bil pri rebalansu kritičen predvsem zaradi
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(VIL del)
Nedvomno torej mož, ki bi bil spričo svojega posluha in ekonomskega znanja, neposrednega poznavanja gospodarske prakse ter demokratičnega prepričanja in obnašanja, prav primeren za kandidata v predsedstvo federacije. Po telefonu sva se domenila za popoldansko srečanje pri meni doma v Domžalah. Popoldne sem se vračal domov in memoriranje pogovora z Bajtom in §e zlasti z Beštrovo me je v mislih zapeljalo na "cestno afero", na eno tistih "zloglasnih" akcij, v kateri sva oba, ne vedoč drug za drugega, sodelovala.
Akcija okoli izgradnje hitre avtoceste od Maribora preko Postojne do Razdrtega se je z
nastopom Kavčiča kar najbolj intenzivirala. Povsem jasno je bilo že aprila 1968, da bo to tudi prvi primer financiranja takega infrastrukturnega objekta v celoti z lastnimi sredstvi republike. Od ZIS smo torej pričakovali le, da nas vključi v seznam koristnikov mednarodnega kredita. To se je pod vlado Hrvata Špiljka res zgodilo, nato pa seje nenadoma nenapovedano in brez sleherne utemeljitve niti kakršnekoli konzultacije dne 14. julija 1968 najprej vsebinsko, dva dni kasneje pa še formalno preklicalo pod vlado Slovenca Ribičiča. Vse to smo zvedeli iz skope Tanjugove vesti dne 22. julija in povsem naravno se je
po Sloveniji takoj sprožil plaz ogorčenja in nasprotovanja, vsa zadeva pa se je prelevila v znamenito "cestno afero" in se čisto naravno uperila proti Ribičiču.
Bil je čas parlamentarnih počitnic in splošnih dopustov, torej čas "kislih kumaric", ko ljudi, ki bi morali ukrepati, enostavno sploh ni. Protestno so se sestajale občinske skupščine, časopisni stolpci polnili s protesti, napovedovale pa so se tudi javne demonstracije.
Sestavil sem oster protest, v katerem sem pod motom: "Ali se ZIS zaveda, da vodi njegov odlok v osamitev Slovenije in s tem tudi v osamitev Jugoslavije
od zahodnega sveta?", ostro napadel ZJS in predsednika Ribičiča. Skoraj istočasno je Beštro-va objavila temeljito zasnovano analizo s trditvijo, da je s tem zavržen celoten smisel gospodarske reforme iz leta 1965. Analiza je (po neznani poti) prišla v roke dr. Cirila Žebota in preko njega najprej do g. Burke Knappa, podpredsednika in nato še do McNamare predsednika Mednarodne banke za obnovo in razvoj, s čimer se je zadeva internacionalizirala.
Naš slovenski parlament, ki je zakon sprejel, bi se moral sklepu ZIS odločno upreti, a kazalo je, da bo spričo dopustov popolnoma nemočen. Tudi zaradi tega, ker se je slovenski vrh, še do nedavna enoten glede ceste, razcepil v dva tabora, od katerih je "staro železno jedro" obrnilo svoja jadra.
V tej situaciji sva z Ivanom Kreftom prišla na idejo, da bi preko  telefonskih kontaktov
zbrala vsaj toliko poslancev, kolikor je potrebno za zahtevo po izjemnem sklicu republiškega zbora, kije ta zakon sprejel. Začela sva na predvideni trasi hitre ceste in akcija, ki sva jo sprožila v jutranjih urah 4. avgusta, nama je tja do Celja kar zadovoljivo uspevala. Zataknilo se je v samem Mariboru, kjer je večina telefonov zvonila v prazno in vztrajno molčala. In ko se je oglasil tamkajšnji župan Mirko Zlender, sem mu to tudi potožil.
"Zapiši vse, kolikor nas je...!" mi je odrezavo odgovoril in dodal, da on osebno in kot župan Maribora garantira za vse poslance mariborskega območja.
Najin spisek se je tako v hipu povzpel daleč preko potrebnega števila tridesetih,   se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
znižanja postavke za Knjižnico Ivana Tavčarja, njegov kolega Andrej Novak pa pravi, da odbori toliko pripomb kot tokrat še niso imeli na rebalans proračuna.
Boštjan Bogataj
mmmMGLAB
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 16.30 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Prvi priključek jeseni
V Občini Žirovnica, točneje na Bregu, so 5. junija zabrneli stroji in zakopali v traso plinovodnega omrežja. V celotnem projektu plinifikacije nastopata dva koncesionarja - na razpisu občine je za gradnjo razvodov uspel Plinstal z Jesenic, medtem ko bo merilno reducirno postajo v bližini priključka obvozne ceste za Breg gradil Geoplin iz Ljubljane.
Z ministrom o devetletki
Breg - Po načrtih Plinstala bodo na Bregu, v Mostah in delu Žirovnice do sredine novembra letos v prvi fazi zgradili 10 kilometrov plinovoda, ostala dela pa bodo opravili, če bo vreme dopuščalo, do konca novembra. Drugo fazo bodo nadaljevali prihodnje leto ob glavni cesti proti Zabreznici. Ocenjena vrednost prve faze je 165 milijonov tolarjev.
Zvone Hrastar, vodja projekta pri Plinstalu, pravi, da imajo sedaj 180 prijav za priključitev letos in prihodnje leto. "Po izkušnjah v drugih delih Slovenije in naših na območju Jesenic in Blejske Dobrave se v prvi fazi priključi okoli 30 odstotkov gospodinjstev, potem pa delež narašča. Zemeljski plin je nedvomno gorivo tega stoletja, saj je pričakovati, da bodo ljudje trda goriva, zlasti premog, počasi opuščali. Seveda pa so pri določanju cen teh goriv v veliki meri prisotni pritiski naftnih lobijev." Gospodinjstva, ki so se ali se bodo odločila za
priključek na plinovodno omrežje, posebnega stroška za sam priključek ne bodo imela. "To bo zajeto v ceni zemeljskega plina glede na celotno dobo trajanja koncesijske pogodbe. Stranka se sama odloči, kdaj želi priključek, in tedaj ga bomo tudi izvedli. Možno je tudi, da plin pa začnejo uporabljati čez nekaj let, sam priključek pa izvedemo sedaj, če ga želijo imeti za rezervo ali če urejajo okolico hiše. V tem primeru predvidevamo, da bo potrebno plačati manjši pavšalni znesek mesečno ali da sami izvedejo gradbena dela," razlaga Hrastar.
Po besedah župana Franca Pfajfarja ideja o plinifikaciji v sedanji žirovniški občini, prej krajevni skupnosti, sega šest do sedem let nazaj, ko so zbirali podatke o interesu. Odziv občanov je bil sorazmerno velik in je kazal na 400 do 500 priključkov. Tedaj je ostalo pri ideji, po ustanovitvi občine leta 1999 pa so se ponovno pojavile
pobude za ta projekt. Leta 2001 so sprejeli vse potrebne občinske dokumente in z javnim razpisom izbrali koncesionarja.
"Kljub oddanim prijavam se še vedno pojavlja vprašanje, ali bo tovrstno ogrevanje cenejše. Vemo, da se kurilno olje ne draži, končna cena plina pa še ni znana. Plinstal se bo po prijavah z vsakim gospodinjstvom dogovarjal, kdaj in kaj je potrebno storiti. Mislim, da bo to
ugodno vplivalo na več odločitev in oceno, da" je naložba in priključitev na plinovod dobra odločitev," pravi župan, ki je hkrati zadovoljen tudi z dogovorom med občino, koncesio-narjem in komunalnim podjetjem, da poleg plinovoda v isti kanal vgradijo še ostale komunalne vode, ki jih sedaj na nekaterih odsekih ni.
Mendi Kokot
Kranj - V petek popoldne je bil pri kranjskem županu minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber. Govorili so o številnih žgočih problemih, ki trenutno pestijo mestno občino tako na področju osnovnega šolstva, kjer občina na prihod deve-tletke prostorsko še ni pripravljena, srednjega šolstva, kjer na eni strani izginjajo tradicionalni poklicni programi, na drugi pa Kranj ne dobi zelene luči za nekatere višješolske programe, na področju športa pa so problematične zlasti tri velike naložbe; ob letnem kopališču še skakalnica in ledena dvorana.
Pri devetletki je župan Mohor Bogataj izpostavil predvsem nujno dograditev šole v Predosljah in Stražišču in zaželel, da ministrstvo pri gradnjah izdatneje po-
maga, ter šole Staneta Žagarja na Planini, kjer Kranjčani iščejo pravne podlage za fleksibilno oblikovanje šolskih okolišev. Poseben primer pa je šola Simona Jenka Center, v kateri gostuje srednja ekonomska šola. Stavba je bila občinska, zdaj pa država zahteva, dajo občina odkupi. Pri osnovnih šolah se pojavlja tudi vprašanje, kako kranjske šole "zapreti" za učence iz sosednjih občin, ki v kranjski proračun ne prispevajo ničesar, še bolj pereče pa je to vprašanje pri posebni in glasbeni šoli. Za ti dve vrsti šol je minister dr. Slavko Gaber obljubil rešitev na nivoju države, medtem ko za druge kranjske želje ni imel pretiranega posluha. Svetoval je, naj se Kranjčani glede šolskih okolišev zgledujejo po mariborskih rešitvah. H.J.
Gradili bodo čistilno napravo
Jezersko - Potem ko so naslednice nekdanje kranjske občine razdelile premoženje, je občina Jezersko postala tudi lastnica Češke koče. Na zadnji seji občinskega sveta so se dogovorili, da bodo sklenili pogodbo o upravljanju z domačim planinskim društyom, seznanili pa tudi z načrti za gradnjo čistilne naprave za to planinsko postojanko, ki se bo v kratkem začela. Izvajalca so že izbrali, pripravljeni so tudi profili in gradnja se lahko začne. V občini ocenjujejo, da bodo v čistilno napravo vložili okoli šest milijonov tolarjev, računali pa so tudi na pomoč države in se prijavili na razpis za državna sredstva. D.Z.
Grobeljski festival so "izobčili"
Zaradi zapleta z župnikom bodo vsi koncerti v kulturnem domu Franca Bernika.
Domžale - Festival komorne glasbe Groblje 2003 bodo letos namesto v baročni cerkvi v Grobljah v celoti izvedli v kulturnem domu Franca Bernika. Predstavniki občine namreč niso uspeli doseči dogovora z župnikom Janezom Kvaternikom, ki se ni strinjal z vsemi vsebinami koncertov v objektu gro-beljske cerkve. Po mnenju občine je tako kršil osnovno pogodbo z njimi, zato ne izključujejo možnosti, da bodo svojo pravico iskali celo na sodišču.
Z župnikom Janezom Kvaternikom so se predstavniki občine sestali na njegovo pobudo, da bi uskladili sodelovanje pri organizaciji prireditve tradicionalnih koncertov v Grobljah. Kvaternik je predlagal dve rešitvi, in sicer da cerkev občini izplača sredstva, ki jih je vlagala objekt, ali da bi podpisali novo pogodbo med občino in župnijo. Nova pogodba predvideva, da se v objektu cerkve lahko izvajajo le tiste koncertne vsebine, ki ustrezajo
svetosti kraja, o čemer naj bi presodila posebna mešana komisija. Nič od tega za občino ni bilo sprejemljivo. "Občina je z župnijo sklenila dogovor, da ji po zakonu o denacionalizaciji objekt vrne, če bodo v njem omogočili nadaljnje izvajanje tradicionalnih grobeljskih koncertov. V takratni pogodbi ni bilo nobenih pogojevanj glede vsebine koncertov," je poudaril direktor občinske uprave Edvard Ješelnik. Kljub temu so poskušali doseči
kompromis, in sicer da bi program pred sprejemom dali v potrditev župniji, ki bi izločila vsebine, omalovažujoče do cerkve. "Ob potrditvi programa je župnik ponovno vztrajal le na cerkvenih vsebinah," je pojasnil Jel-šenik.
Pri občini so zato prepričani, da je s tem kršil osnovno pogodbo med župnijo Jarše in občino, v kateri se je občina odrekla vlogi upravičene stranke v denacio-nalizacijskem postopku in vlaganjem v cerkev v zameno za nemoteno organizacijo in izvedbo koncertov v Grobljah. Županja Cveta Zalokar Oražem je ob tem poudarila, da bodo najprej poskušali izposlovati izvajanje pogodbe, če ne bo šlo drugače, pa bodo šli tudi na sodišče.
Mateja Rant
Sprejeli zaključni račun
Cerklje - Nadzorni odbor je dal pozitivno mnenje k zaključnemu računu proračuna občine Cerklje za leto 2002. Nekateri porabniki proračuna niso oddali svojega poročila.
Na 5. redni seji je občinski svet sprejel zaključni račun občinskega proračuna za leto 2002. V njem je razvidno, da je bilo lani realiziranih 847 milijonov tolarjev ali 99 odstotkov načrtovanih prihodkov ter nekaj čez 706 milijonov tolarjev oziroma 82 odstotkov načrtovanih odhodkov. Večja odstopanja so nastala zaradi investicij, ki so se sicer začele že v letu 2002, vendar pa plačilne obveznosti lani še niso zapadle. 141-milijonski presežek so tako prenesli v splošni sklad proračuna 2003.
Zaključni račun je na svoji prvi seji pregledal tudi novoustanovljeni nadzorni odbor. Predsednik odbora Janez Pet-rič je pojasnil, da nekateri porabniki občinskega proračuna odboru niso posredovali finančnega poročila za leto 2002, zato vsega niso uspeli pregledati, kar pa so, pa niso našli nepravilnosti. "Tiste, ki nam poročila niso posredovali, smo dali na poseben seznam in bomo preverili, zakaj svoje obveze niso izpolnili," je še pojasnil Petrič.
Občinski svetnik Bogomir Bi-zilj ni bil zadovoljen z mnenjem nadzornega odbora, ki daje pre-skopo. "Ne verjamem, da ni bilo nič denarja zapravljenega v nič. In kjer ni prave kontrole, priložnost dela tatu," je komentiral svoje nezadovoljstvo. Petrič mu je odvrnil, da nadzorni odbor ni revizor, da pa se bo odbor kmalu znova sestal in bodo preverili vsako konkretno stvar, o kateri bi imel kakšen od svetnikov pomisleke, le sporočiti je treba, kje naj bi občina sporno poslovala. "Ne želim poskušati očitkov, da svojega dela nismo opravili pošteno in korektno," je zaključil Petrič.
Župan Franc Čebulj je na svetnikove očitke, odvrnil, da ima namigovanj brez primernih argumentacij dovolj. "Z vaše strani je v času volilne kampanje prišlo pet ovadb, katere je javni tožilec vse po vrsti ovrgel. Gre za politična podtikanja, na katera bom reagiral. Sicer pa je revizijska hiša v "hiši" in dela kontrolo," je dejal župan.
Simon Šubic
Graščina v denacionalizaciji
Preddvor - Ni še dolgo tega, odkar se je v Preddvoru mudil minister za šolstvo, znanost in Šport dr. Slavko Gaber, saj so predstavniki občine želeli razjasniti, kakšna bo prihodnost sedaj propadajočega objekta. Razmišljali so o možnosti, da bi država grad prenesla v občinsko last, ta pa bi s sovlagatelji poskrbela za njegovo obnovo in oživitev.
V zemljiški knjigi je kot imetnik pravice uporabe še vedno vpisan Prehodni mladinski dom, pravni naslednik pa je šolsko ministrstvo. Potem ko smo mediji poročali o dogovorih občine in šolskih oblasti, se je izvedelo, da za preddvorsko graščino, nekdaj sanatorij dr. Otmarja Majeriča, poteka postopek denacionalizacije. Oglasila se je namreč zastopnica edinega potomca dr. Majeriča, ki opozarja, da še čakajo na pravnomočnost odločbe o državljanstvu za pokojnega upravičenca in ko bo ta pravnomočno bodisi potrjena bodisi zavrnjena, se bodo lahko postopki v zvezi z lastništvom nekdanjega sanatorija nadaljevali.
D.Ž.
Obnova ceste
Križe - Občina Tržič se je že jeseni lotila posodobitve ceste in komunalnih napeljav med Pristavo in Krizami. Med prvo etapo od naselja Podvasca do trgovine Grašca so položili na dolžini 260 metrov glavni vod kanalizacije, obnovili vodovod in posodobili druge napeljave. Tam so zgradili tudi pločnik in uredili cesto. Letos nadaljujejo z enakimi deli na 200-metrski trasi do križišča pri trgovini Jazbec. Glavni problem pri gradnji je bližina hiš ob cesti, vseeno pa so našli prostor za pločnik brez rušenja objektov. Zaključek del - komunalno omrežje gradi Komunalno podjetje Tržič, cesto pa SCT Ljubljana -načrtujejo konec julija oziroma začetek septembra. Kot je povedal Izidor Jerala iz urada za urejanje prostora, jih bo stala obnova vodovoda in kanalizacije okrog 40, cesta 45 in javna razsvetljava 5 milijonov tolarjev. Zaenkrat se bodo lahko priključile na kanalizacije le hiše ob glavni cesti, pozneje pa bodo poskrbeli še za ločeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naselju. V tem delu Križev in Pristave bo jeseni možna tudi priključitev na plinovod. S.S.
Država bo dala manj kot tretjino
Preddvor - Te dni so v občini Preddvor dobili sklep Ministrstva za šolstvo, znanost in šport o upravičeni višini dodatnih sredstev iz državnega proračuna za sofinanciranje naložbe v adaptacijo in dozidavo osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru. Gre za okoli 3300 kvadratnih metrov zazidanih površin, kar bo po izračunih veljalo okoli 550 milijonov tolarjev, država pa k investiciji prispevala 30 odstotkov. Letos bodo tako za šolo od države dobili 35 milijonov, naslednje leto 32, v letu 2005 pa nekaj manj kot 98 milijonov, vsega skupaj torej v treh letih nekaj manj kot 165 milijonov tolarjev. D.Z.
Podpisali sporazuma
Cerklje - Tudi občina Cerklje je sprejela in podpisala Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij v zvezi z delitvijo premoženja javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske (OZG) med 17 gorenjskimi občinami ter Odlok o preoblikovanju OZG. Na podlagi sporazuma se lastnina OZG deli po legi, obratna sredstva pa po številu prebivalcev. Podoben sporazum in odlok so sprejeli tudi za javni zavod Gorenjske lekarne.
S.Š.
Novi občinski svetnik
Cerklje - V občini Cerklje so dobili novega občinskega svetnika. Na četrtkovi redni seji je namreč občinski svet potrdil mandat Janeza Korbarja z Liste za razvoj vasi pod Krvavcem, ki je kot nadomestni član prevzel mesto dosedanjega svetnika Franca Ker-na, ki je bil v občinski svet na zadnjih volitvah izvoljen pod isto listo. Kern je namreč sprejel delovno mesto upravnika cerkljanske športne dvorane in je tako zaposlitev v občinski upravi postala nezdružljiva z opravljanjem funkcije občinskega svetnika. S.Š.
Do konca meseca grobi asfalt
/1h \
Rekonstrukcija ceste v Virmašah poteka z delno zaporo cestišča. Vozniki in tukajšnji krajani bodo ob semaforjih potrpežljivo čakali še največ tri mesece.
Škofja Loka - Dela na cestnem odseku Žabnica - Grenc potekajo nemoteno in naj bi bila končana do septembra letos. Rekonstrukcija ceste v
Virmašah, v skupni dolžini dobrih 750 metrov, izvaja Cestno podjetje Kranj, naročnik je Direkcija Republike Slovenije za ceste. Iz Občine
Škofja Loka so nam sporočili, da bo na cestišču do njihovega praznika, 29. junija, že položen grob asfalt.
Rekonstrukcija obsega ureditev vozišča ter vseh pripadajočih priključkov, avtobusnih postajališč, pločnikov za pešce, javne razsvetljave ter celotne komunalne infrastrukture. Kolesarski promet se bo odvijal na vozišču, enako kot na celotnem odseku ceste Kranj - Škofja Loka. Občina vzporedno ureja tudi vodovod ter plinovod. Kot so nam sporočili iz Direkcije RS za ceste so na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca Cestno podjetje Kranj, vrednost pogodbe pa znaša 205 milijonov tolarjev, od tega je delež občine Škofja Loka 56 milijonov tolarjev.
Boštjan Bogataj, foto Gorazd Kavčič
Stalna razstava knjižnih ilustracij v Šivčevi hiši
Te čudovite podobe naše mladosti
Edinstvena zbirka originalnih knjižnih ilustracij v Šivčevi hiši ima odslej tudi stalno postavitev.
Radovljica - S svečanim odprtjem v petek zvečer smo ne le v Radovljici in na Gorenjskem, ampak tudi v Sloveniji dobili prvo stalno razstavo knjižnih ilustracij; V edinstveni zbirki Galerije Šivčeva hiša so v več kot dvajsetih letih zbrali 121 originalnih ilustracij 34 avtorjev. Del zbirke je po temeljiti obnovi Sivčeve hiše pred dvema letoma tokrat dobil priložnost za predstavitev širši javnosti. Z razstavami in zbiranjem ilustracij je začela umetnostna zgodovinarka, kasneje direktorica Muzejev radovljiške občine Maruša Avguštin, zadnja leta pa za popularizacijo zbirke skrbi kustosinja Barbara Boltar.
Galerija Šivčeva hiša je bila ena redkih, če ne kar edina, ki je že pred dvajset in več leti v svoj program redno uvrščala tudi razstave ilustracij. Prva je bila že leta 1970, takrat še v dvorani radovljiške graščine, predstavljena Marlenka Stupica. "Največ zaslug za to ima nedvomno Maruša Avguštin, ki je najprej z razstavami, od leta 1982 naprej pa tudi z načrtnimi odkupi, začela ustvarjati našo lastno zbirko ilustracij. Nekateri avtorji so ob razstavah ilustracije podarili, vsaj petino vseh smo pridobili na ta način, ostala dela pa smo s pomočjo Občine Radovljica, ki nam vsa leta trdno stoji ob strani, kasneje od umetnikov
Le kdo ne pozna ilustracij Rože Piščanec za knjigo Kdo je napravil Vidku srajčico?
tudi odkupovali," je povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja Galerije Šivčeva hiša, Barbara Boltar. Odtlej so skoraj vsako leto v zbirko pridobili vsaj eno, največ pa leta 1993 kar 49 ilustracij.
Ko so zbirko kot celoto na obsežni razstavi prvič predstavili leta 2000, je ta vzbudila tudi veliko zanimanje in v galerijo privabila številne obiskovalce, med njimi tudi tujce. "Ob natančnem pregledu Marušinega dolgoletnega dela smo vedno bolj spoznavali, da imamo tako po številu kot kvaliteti del v lasti zares dragoceno zbirko. Izdelali smo razglednice z reprodukcijami, zbirko in ilustratorje smo v sodelovanju s knjižnicami A.T. Linharta v Radovljici, Blaža Ku-merdeja na Bledu in v Knjižnici Bohinjska Bistrica uspešno predstavljali tudi izven galerije...," o svojem angažmaju k popularizaciji zbirke pripoveduje Boltarjeva.
Z obnovo Šivčeve hiše je zbirka, ki je mogoče sprva začela nastajati v idealu in nenačrtno, dobila priložnost, da postane reprezentančni pregled slovenske ilustracije zadnjih petdesetih let. V simpatičnem podstrešnem prostoru nad dvoriščem smo tako v petek na pot pospremili lepo oblikovano stalno razstavo, na kateri so na ogled dela 34 avtorjev. Med njimi so dela mno-
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
FRANCE MIHELIČ (im-im)
V zavetju gozda počiva skupina ljudi, nad njimi lebdi fantastika dogodka. Osrednji motiv so partizani, ki v soju svetlobe nemo sedijo ob ognju, druga skupina pa oskrbuje konje. Litografije s partizansko motiviko, nastale med letoma 1945 in 1946, se navezujejo na motive s socialno tematiko iz predvojnega obdobja za katere je značilna mehka risba, sklenjena v obrisu z. močno plastično sugestijo. Serija litografij, ki so neposredno vezane na risarske zapise med vojno, so M Hudičevi dokumentarni zapisi, kurje še bolj poudarjeno s prostorom, v katerem se gibljejo figure. Za Miheliča značilen prostor so gozd, vasi in hiše. . *
Rodil se je v Virmašah pri Škofji Loki. Na ALU v Zagrebu je študiral slikarstvo v letih 1927-1931 pri profesorjih Jožu Kljakoviču, Tomislavu Krizmanu, Vladimirju Beciču in Ljubu Babicu.
Prešernove nagro'
de je prejel leta 1949 za deli Kolona v snegu in Vaška ječa, leta 1955 za grafični opus in Ida 1965 za umetniško dovršeno idejno zasnovo fig-uraličnega in scenskega inventarja, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice.
P II, F
Partizansko taborišče
5/46 litografija, 55 x 45 cm
Galerija Prešernovih nagrajencev
Pavšiarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine
Umetnostna zgodovinarka in kustosinja zbirke in stalne razstave izvirnih ilustracij Barbara Boltar te dni ne skriva zadovoljstva.
gih znanih avtorjev, katerih ilustracije so spremljale našo mladost, nam vtisnile nepozabne podobe iz domačih in svetovno znanih pravljic, zgodb in pesmic... Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Božič, Ančka Gošnik Godec,
Marjan Manček, Jelka Godec Schmidt, Matjaž Schmidt, Gorazd Vahen, Melita Vovk, Mojca Cerjak, Lidija Osterc ... so le nekatera izmed znanih imen, ki jih spoznamo skozi razstavljene ilustracije v Šivčevi hiši. Najstarejše med njimi so ilustracije
Navdušili z duhovnimi
Kranj - Preteklo soboto je v dvorani Gimnazije Kranj uspešno sezono z letnim koncertom zaključil Akademski pevski zbor France Prešeren. Pod vodstvom dirigenta Primoža Kerštanja so zapeli zelo raznolik program.
Svoji zvesti publiki so se pevke in pevci APZ France Prešeren tokrat predstavili z zelo raznolikim programom, od priredb slovenskih ljudskih pesmi v začetku koncerta preko del novejše zborovske literature, ljudskih pesmi drugih narodov do sklopa črnskih duhovnih pesmi, ki so pri občinstvu naletele na še posebej dober odziv. "Prešernovei" so z letošnjo sezono lahko zelo zadovoljni, saj so nanizali nekaj odličnih koncertov, že na začetku sezone gostovali v Španiji, se na Naši pesmi 2003 odrezali s srebrno plaketo mesta Maribor in 86,6 točke strokovne komisije, izdali pa so tudi ploščo z jubilejnim koncertom ob 30-letnici
zbora, ko so izvajali Mašo v C-duru, Ludviga Van Beethovena. Spodbudni so tudi njihovi načrti za prihodnjo sezono, v aprilu 2004 se bodo udeležili tekmovalnega festivala v Vezspremu na Madžarskem, kamor so bili uvrščeni na podlagi poslanih posnetkov. Božični koncert bodo oblikovali s popularno latinsko-ameriško sakralno glasbo, sodelovali pa bodo z jeseniškim zborom Vox Carniolus, ki ga prav tako vodi dirigent Primož Ker-štanj, v nastope pa bodo vključili tudi instrumentalno zasedbo. Najprej pa jih čaka nekaj kratkih koncertov na Češkem, ki jfh bodo združili tudi z intenzivnimi vajami.    I.K., foto: Tina Doki
Maksima Sedeja iz leta 1947 iz knjige Maksima Gorkega De-tinstvo. Sicer pa je natančen popis vseh del iz zbirke opravljen v katalogu k razstavi, v katerem o zbirki piše Barbara Boltar, o ilustracijah in ilustratorjih pa Maruša Avguštin. "Z vsaj enim delom smo želeli predstaviti prav vse avtorje iz naše zbir-
lerije, ki bo privabil različne generacije obiskovalcev, naj bodo to ure pravljic, likovne delavnice, razgovori z ilustratorji... "Zbirka mora živeti tudi naprej, potrebno bo tudi v prihodnje spremljati nove avtorje, nova dela, ter z njimi dopolnjevati našo zbirko in razstavo. Mislim, da tudi v Slove-
Melita Vovk je daljnega leta 1965 naslikala Puhka v Benetkah.
ke, nekaterim pa smo namenili tudi nekaj več prostora," o
izboru razmišlja Boltarjeva in kljub velikem opravljenem delu skromno dodaja, daje stalna postavitev s tem šele na začetku. V nadaljevanju jo namreč čaka oblikovanje pravega programa ga-
niji ilustracija v zadnjem času spet dobiva mesto, ki si ga zasluži," razmišlja Boltarjeva, ki je prepričana, da ima razstava velik pomen za Radovljico, ki je ob Čebelarskem muzeju tako pridobila še en unikat.
Igor Kavčič
Že devetič v spomin Ažbetu
Gorenja vas - Tudi letos je prvi konec tedna v juniju Galerija Krv-ina organizirala likovno kolonijo v spomin slovenskemu slikarju in pedagogu, poljanskemu rojaku Antonu Ažbetu.
Takole so se v petek popoldan pred Galerijo Krvi na v Gorenji vasi na fotografiranje postavili udeleženci letošnje že 9. po vrsti slikarsko - kiparske kolonije v spomin Antonu Ažbetu. Rekordno število udeležencev, organizatorju Zdravku Krvini seje tokrat odzvalo kar štirideset predvsem ljubiteljskih likovnikov, letos tudi kiparjev, je v prelepem okolju Poljanske doline ustvarjalo v soboto in nedeljo. Zbrali so se že v petek, si v Galeriji Krvina ogledali razstavo Marjana Zaletela - Janča, nadaljevali pot do obeležja Antonu Ažbetu v Dolenčicah, tudi tokrat pa so ustvarjalce sprejeli na turističnih kmetijah Pr' Tavčarju in Pr' Ožbet. Kolonijo je kot vsa leta tudi letos strokovno spremljal umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Dela, nastala na koloniji, bodo v jeseni predstavljena v domači galeriji v Gorenji vasi. [.K.
Razstave FRANCE SLANA
jnii, Pavšlarjeva h
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Eno življenje je premalo, spomini in nasveti železnega zdravnika, France Cokan, spremna beseda Branko Gradišnik, Debora, Ljubljana 2000, 325 str.
Za epikurejce je ugodje naravno stanje, stremljenje k njemu umevno samo po sebi; višje od telesnega je duhovno ugodje, boljše od trenutnega je trajno ugodje, vrednejše od tistega ob vznemirjenju je tisto, ki prinaša notranji mir. Za zdravnika Franceta Cokana, večkratnega zmagovalca svetovnega prvenstva v triatlonu na Havajih IronMan, je pojem uspeha prav zadovoljstvo z življenjem
samim. "To načelo uide mnogim enotirnim genijem, " piše, "neutrudnim lovcem na denar in iskalcem slave... Zadovoljstvo v življenju je treba iskati spotoma, kajti konec potovanja je bodisi predaleč bodisi že preblizu, predvsem pa neznan. " Davinsedemdesetlet-ni 'uživač' vedro razpoloženje duha, ki vodi v trajno ugodje, dosega z dokaj strogimi omejitvami v prehranjevanju, kar pomeni odsotnost dodajanja maščobe, uživanje presnih kombinacij zelenjave in sadja z žitaricami, nič alkohola, po nepotrebnem šoli ali sladkorja, vse ob počasnem okušanju, v užit-karjenju ob vsakem grižljaju. Triatlon se mu je prikazal kot "nenadna rešitev problema, kako racionalno izbrati telesno vadbo in slog življenja, ki bi mi naklonil zdravo telo, užitek ob obvladovanju novih spretnosti in veselje nad rastočo estetiko in hitrostjo gibanja. " Kombinacija treh aerobnih športov (3900 m plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka je havajska tekma
železnih mož), pri kateri ni skakanja, nenadnih sprememb v smeri in hitrosti in karambo-lov z močnimi telesi ("pogosto pod kontrolo šibkih umov"), pomeni zanesljivo in varno pot do izjemne fizične kondicije. Leta 1959je kot emigrant prispel v Ameriko - komunistov je imel "poln kufer". Pa ni šlo le za mopede, ki jih je njegova generacija lahko le občudovala v izložbah v tujini - in mu je zato še danes nerodno. Tudi Amerika je imela mnogo tega, kar je bilo treba postaviti pod drobnogled. Pehanje za materialnimi cilji in posedovanjem, česarkoli in čimveč, je običajno vzrok 'skladiščenja v trebuhih' za slabe čase. Zamaščenost srčnih žil je morilec številka ena - v zasebni praksi zdravnika internista se je s tem srečeval dnevno. Slovenijo obiskuje redno, svoje obiske pa ponavadi izkoristi tudi za predavanja: starost je lahko druga mladost, 'ironmanci' pa ne poznajo srčnih infarktov. V knjigi na duhovit in hu-moren način posreduje svoje spomine.
Mobiliziranci na Brezjah
Prazniki in godovi
Brezje - Več tisoč mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko leta 1942 in 1943, njihovih svojcev in vdov seje v petek, 6. junija, zbralo na tradicionalnem romanju k Mariji Pomagaj na Brezje. Mobiliziranci, nad 15.000 jih je umrlo na bojiščih Evrope in Afrike za interese tujega gospodarja, so izbrali Marijo z Brezij za svojo zavetnico. Mnogi slovenski fantje in možje so trpeli in umirali z mislijo na Marijo ali so imeli njeno podobo pri sebi. Letos mineva 60 let od mobilizacije na Gorenjskem. Na Brezjah je maševal stolni kanonik in prelat dr. Borut Košir. V petek, 20. junija, pa se bodo mobiliziranci zbrali na vseslovenskem srečanju na Rogli. Pojasnila o srečanju in organiziranih prevozih dajejo predstavniki organizacije mobilizirancev. J.K., foto: Gorazd Kavčič
Tabor Slovencev po svetu
Ljubljana - Izseljensko društvo Slovenija v svetu bo priredilo v soboto, 14. junija, v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani deseti jubilejni tabor Slovencev po svetu. Ob devetih dopoldne bo maša, ki jo bo skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski škof msgr. Alojzij Uran, ki je pri Slovenski ško-
Oratorij na Koroški Beli
Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela bo tudi junija in julija organiziralo številne prireditve. Med 9. in 13. julijem bodo že tretjič priredili oratorij. Ker utegne število prijav preseči možnosti, prosi farno društvo k1 čim prejšnji prijavi. Prijave je treba oddati Meliti Čušin, Stanki Zupančič ali Metki Avsenik.
V petek, 13. junija, bo gledališka skupina društva sodelovala v Dobu pri Domžalah na srečanju gorenjskih komedijantov. V soboto, 14. junija, bo izlet na Pršivec, v soboto, 21. junija, pa bo v cerkvi na Koroški Beli koncert komornega zbora Vox Carniolus pod vodstvom Primoža Kerštajna. V torek, 24. junija, ob pol devetih zvečer pa bo v počastitev državnega praznika pri kulturnem hramu na Koroški Beli kresni večer. J.K.
lovski konferenci odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, nato pa bosta o problematiki Slovencev po svetu govorila predsednik društva Slovenija v svetu Boštjan Kocmur in državni sekretar za Slovence po svetu Črtomir Špacapan.
Na pogovoru o izzivih za Slovenijo po vstopu v Evropsko unijo pa bodo sodelovali Andrej Engelman, državni sekretar pri službi vlade za evropske zadeve, Zdravko Inzko, koroški Slovenec in veleposlanik v avstrijskem zunanjem ministrstvu, Ivo Jevni-kar, novinar in publicist iz Trsta, Jože Hirnoek, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, in Jurij Paljk, novinar Novega glasu iz Gorice.
J.K.
Anton za srečen zakon, Vid pa za živce
Ta teden praznujeta med Slovenci zelo spoštovana svetnika: Anton Padovanski in Vid in tovariši. Na Vidovo
je začetek kmečkega poletja.
V nedeljo, 8. junija, je bila binkoštna nedelja in konec velikonočnega časa. Po Sloveniji je bil misijonski dan bolnikov. Danes, 10. junija, so med svetimi ali blaženimi zapisani škof Bogumil Poljski, delavec Henrik, dubrovniški škof Janez Dominici in redovnica Diana. Jutri, 11. junija, bo godoval znameniti apostol Barnaba. Bil je Jezusov učenec, doma z otoka Cipra in mu je bilo ime Jožef. Ukvarjal se je s kmetijstvom. Gnalo ga je v Palestino, kjer je srečal Jezusa in se je pridružil njegovim učencem. Apostoli so mu dali ime Barnaba, kar pomeni "sin tolažbe". Barnaba je dolgo oznanjal evangelij skupaj s Pavlom v Antiohiji in Siriji. Barnaba naj bi umrl muče-niške smrti okoli leta 62 na rodnem Cipru.
V četrtek, 12. junija, se ljubljanska nadškofija spominja posvetitve pomožnega škofa Andreja Glavana leta 2000 in pomožnega škofa Jožefa Kvasa leta 1983. Katoliška cerkev se na ta dan spominja svetnikov mučenca Eskila Švedskega, duhovnika Odulfa, puščavnika Onufrija, redovnika Janeza Fakundskega, device Alejde in redovnice Jolente.
V petek, 13. junija, bosta praznika redovnika in cerkvenega Antona Padovanskega in škofa Trifila. Med Slovenci je posebej čaščen Anton Padovanski, ki seje rodil okrog leta 1190 v Lizboni na Portugalskem. Ko je srečal Frančiška Asiškega, je šel z njim in se pridružil frančiš-
Pastoralni svet proti delovni nedelji
Radovljica - Na sestanku dekanijskega pastoralnega sveta v Radovljici so člani sveta in predstavniki župnij obravnavali tudi aktualno nedeljsko delo. Sprejeli so izjavo, ki nam jo je posredoval dr. Avgust Mencinger in v katero so med drugim zapisali: "Samo po sebi se razume, da se bomo katoličani, slovenski državljani, udeležili referenduma o nedeljskem delu. Kot kristjani bomo glasovali proti, saj posvečujemo gospodov dan. Pa tudi kot državljani Slovenije bomo zaščitili sodržavljane pred sramotnim izkoriščanjem. Slabo plačano nedeljsko delo onemogoča staršem, da bi vsaj tisti čas, ki ga imajo konec tedna, posvetili družini. Tako trpi dom in šola, narod in tudi država. Upamo, da se nam bodo v tej odločitvi pridružili vsi državljani Slovenije s socialnim čutom, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično pripadnost." J.K.
kanom. Postal je izreden profesor teologije in odličen pridigar. Njegova beseda je imela silno moč. Nastanil se je Padovi, kjer je leta 1231 umrl. Anton in Antonija sta četrto najbolj pogosto ime na Slovenskem. V petek praznujejo vsi, ki jim je ime Anton, Tone, Tonček, Ante, Tonej, Tonač, Tunek, Nine, Tončka, Tonka in Tonči. Padovanski je zavetnik zaročenih, poročenih in zaljubljenih. Priporočajo se mu tudi pri iskanju izgubljenih stvari, ter prosijo za pomoč v različnih stiskah. Antona padovanskega večkrat zamenjujejo z Antonom Puščavnikom, za katerega je značilen prašiček in ima god 17. januarja.
V soboto, 14. junija, katoliška cerkev časti mučenca Valerija Rufina, škofa Metodija Cari-grajskega, preroka Elizeja in redovnika Gerarda. Sobota bo tudi tako imenovana kvatrna sobota.
V nedeljo, 15. junija, bo najbolj slavni godovnik mučenec
Farna cerkev v S[ posvečenih sv. Vidu
jpljah je ena od 38 farnih cerkva,
Vid ali Vitomir. V nedeljo bo tudi praznik Svete trojice. Po Vidu se v Sloveniji imenujejo številni kraji, temu svetniku, ki so ga po julijanskem koledarju častili 5. junija, pa je v Sloveniji posvečenih 76 cerkva, od katerih jih je 38 župnijskih. To so najstarejše cerkve. Njihova grad-
Pevec in organist navdušila Davčane
Davča - Organizatorji nedavnega Terčeljevega dneva v Davči, ko so proslavili tudi 80-letnico domačega pevskega zbora, so bili presenečeni zaradi izredne naklonjenosti svetovno znanega tenorista Janeza Lotriča iz Železnikov in odličnega organista profesor Vinka Potočnika, tudi domačina iz Selške doline, ki sta prišla nastopat v odmaknjeno in marsikomu neznano Davčo. Davčani so jima hvaležni. Janez Lotrič je pel litanije skupaj s Francijem Tuškom in Železnikov in Marjanom Peterneljem iz Sorice, Vinko Potočnik pa je iz obnovljenih davških orgel vlekel izredne akorde. Na sliki pevski trio z Janezom Lotričem (levo) med petjem litanij v davški cerkvi. J.K.
nja sega v začetek krščanstva. Sklepajo, da so jih postavili tam, kjer so prej častili poganskega boga Svetovita. Sveti Vidje eden od 14 pomočnikov v sili. Priporočajo se mu za zdravje živcev in oči, zoper božjast, ob nevarnostih strele in ognja in proti kačjemu piku, Za nebeškega zavetnika so ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji, rudarji in gledsališki igralci ter plesalci. Upodabljajo ga kot mladeniča s palmo, simbolom mučeništva, ali pa s kotli čem v roku. O Vidu govorijo v glavnem legende, ki naj bi imele tudi nekaj osnove. Doma naj bi bil s Sicilije. Skupaj z zakoncema, ki sta vzgajala Vida, naj bi jih umorili v vrelem svincu, vendar jih je rešil angel. Zato jih je dal cesar do smrti mučiti na natezalnici.
Na Antona Padovanskega in svetega Vida so vezani številni običaji. Na Vidovo se začenja "kmečko poletje" in zorenje češenj. Pesem pravi: "Prišel bo sveti Vid, češnje zorijo, fantje po travnikih travco kosijo." Ali "Sveti Vid je češenj sit". O Antonu pa pesem pravi: "Sveti Vid žito seje, sveti Vid ga pa gledat tretji dan, da li gre žito van." Okrog svetega Vida je najkrajša noč in najdaljši dan. Pesem pravi: "O svetem Vid se noč in dan vid. Če se skrčiš, vanj trčiš, če se stegneš, vanj dregneš."
Jože Košnjek
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Seznam loških luteranov
Freišinško komisijo, ki je bila v Loko poslana leta 1585, so njeni loški zaupniki oskrbeli s seznamom, na katerem je bilo 38 imen - najbrž tistih loških luteranov, ki so bili po mnenju svojih nasprotnikov najbolj nevarni, To so bili zlasti prvi trije, vsi bogati meščani: Jurij Kunstl, Boštjan Križaj in Gregor Lukančič. Jurij Kunstl je bil že 1573 zaslišan kot član notranjega sveta, 1585 odstavljen kot mestni sodnik. Bil je bogat trgovec in lastnik več hiš in zemljišč. Dve hiši sta stali druga poleg druge na Placu pri vodnjaku, tretja je bila tudi na Placu in sicer blizu Poljanskih vrat, četrta z vrtom je stala v Karlovcu, peta z vrtom in skednjem pa v loškem "pomirju" (Lusen). To je zanimiva beseda, kije ne poznajo ne slovenski ne nemški sodobni slovarji; Blazniku pomeni nekakšno "obgradje", celotno zemljiško območje, ki pripada mestu. Razen naštetega so bile Kunst-love še njiva v Viršku in dve na Ošterfeldu. Veljal
je za kolovodjo loških luteranov in bil sam sebi predikant, zadnje leto se je predikantskega posla lotila tudi njegova žena. Drugi, Boštjan Križaj, je bil prav tako bogat meščan in posestnik več hiš, ene na Placu, druge v Peklu, tretje v loškem pomirju; v bližini Krevsovega mlina je imel skedenj in vrt, na tleh loškega pomirja še štiri njive, dva vrtova in brajdo; že 1573 je bil zaslišan kot član notranjega sveta. Tretji, Gregor Lukančič, je bil bogat meščan, ki je imel hišo na Placu, dve fužini z lepim skednjem in vrtom ob Poljanščici, fužino s štirimi cajnaricami ter dve hiši in njivo na Sovodnju; pripadal mu je vrt ob Grabnu, dve njivici v Viršku, travnik in brajda.
Sledijo: Boštjan Lukančič, lastnik nove hiše in vrta na Placu in njive v Viršku, z.aslišan že 1573 kot član notranjega sveta; Nikolaj Weinzierl, hišni posestnik, dolga leta živel v nemških deželah; Matija Kunstl, bratranec Jurija, nenaseljen trgovec; Janž Kos, luteranski kolovodja, posestnik nove hiše na Placu, hiše na vogalu Karlovca, dveh skednjev - na Grabnu in v Zgornjem Karlovcu, dveh vrtov ob Grabnu pod gradom, vrta na Štemarjih, dveh lepih njiv - na Ošterfeldu in v Viršku, kjer je bila tudi lepa drevesnica, ter travnika v Sopotnici; Martin Kunstl, bogat meščan, nekoč mestni pisar, imel hišo na Placu poleg kapel sv. Trojice ter skedenj in vrt ob poti proti Trati; Bernard Eržen, imel hišo na Placu,
veljal z.a kolovodjo, ki se je 1573 komisiji izmuznil; Lenart Kunstl, znan kot pridigar, lastnik več hiš - dve sta stali druga poleg druge na Placu pri grajski ulici, tretja v zgornji ulici pod gradom, četrta s skednjem v Spodnjem Karlovcu, razen tega sta mu pripadala še dva vrtova in dve njivici v Viršku; Andrej Gompa, lastnik hiše v Loki in fužine v Železnikih, 1573 odstavljen kot mestni sodnik, veljal za kolovodjo; Matija Križaj, kot član notranjega sveta zaslišan že 1573, sina je dal študirati v Wittenberg; Matija Rottenmanner, imel hišo v Loki ter skedenj in vrt ob Krevsovem mlinu in v Železnikih fužino, veljal za kolovodjo, 1573 se je zaslišanju "znal izmakniti". To je prvih 13 imen. In še naslednjih 25: Mihael Leitgeb, hišni lastnik, otroke dal katoliško krstiti; Jožef Oberhueber, posestnik hiše na Placu, druge zunaj mesta ter hube Oberšnik v Hrastnici, odstavljen kot mestni pisar, veljal za kolovodjo, njegova žena Doroteja je bila pridigarica; Gašper Arnold, svoj čas odstavljen kot loški kaščar, opravljal posel deželnega vinskega dacarja v Loki; Tomaž Rennger,
Baročni samostan v Velesovem.
reven krojač; Gregor Sraker, imenovan tudi Pepel; Tomaž Schneid, reven meščan; Jakob Legat; imenovan tudi Eržen, krojač in hišni posestnik; Matija Jugovec, nenaseljen in reven krojač, otroke dal katoliško krstiti; Jakob Weinzierl; Mihael Wagn-er, ribič; Mihael Weinzierl; Gregor Hafner, krojač, ki je tudi maševal; Krištof Pušar; Ožbalt Šefertnik, reven meščan, otroke dal katoliško krstiti; Matevž Poznik, pek; Matevž Tanner, nenaseljen jermenar, opravljal posle luteranskega cerkovnika; Mihael Herbst, nenaseljen jermenar; Nikolaj Lanner; Matevž Korošec, kovač; Gregor Forma-cher, krojač; Pavel Junaver, nenaseljen prokurator; Gregor Hunger, nenaseljen; Jožef Jamnik, sluga pri Juriju Kunstlu; Valentin Serafiner, bivši sel, opravljal posle brivca in padarja; Štefan Wagner, ribič. - In še Blaznikov komentar: "Iz seznama je razbrati, da so veljali za voditelje luteranstva v Loki predvsem bogati loški trgovci in fužinarji, Razen teh so se pa uvrščali med protestante posebno loški obrtniki, med katerimi so bili številni zlasti krojači."
Mojstranški upokojenci so praznovali
Društvo upokojencev Dovje
Mojstrana je praznovalo lep jubilej: 50-letnico društva. Med najbolj aktivnimi društvi v občini Kranjska Gora.
Mojstrana - Ob 50-letnici ustanovitve društva upokojencev Dovje - Mojstrana je bila minulo soboto v kulturnem domu na Dovjem svečana prireditev, na kateri so po lepem kulturnem programu podelili 23 priznanj, republiško priznanje Zveze upokojencev Slovenije pa je ob tem lepem jubileju prejelo tudi društvo. Društvo je ustanovil Janez Tarman, ki je bil nato petnajst let predsednik, od marca letos pa ga vodi Mirko Rabič. Šteje 450 članov in velja za eno najbolj aktivnih društev v kranjskogorski občini. Od leta 1983 se upokojenci zbirajo v svojih prostorih, društveni prapor pa so razvili leta 1967.
"Člani so zelo aktivni na športnem področju, kjer dosegajo odlične rezultate v tekmovanju z nihajno kroglo in pripravljajo tekmovanja," pravi predsednik
Mirko Rabič. "Dobro deluje pohodniška sekcija, saj imajo vsak mesec en pohod na bližnje vrhove, obiskani so izleti, kijih pripravlja izletniška sekcija. Upokojenci iz Mojstrane in z Dovjega dobro sodelujemo z upokojenci onstran meje, iz Pli-berka, deluje kulturna skupina z ženskim pevskim zborom, nekaj članov se ukvarja s pesništvom. S pesmimi obogatijo naše proslave, objavljajo pa tudi v literarni reviji LIKUS. Socialno zdravstvena komisija skrbi za najstarejše člane društva, obiskujemo vse 90-letnike, 80-letnikov pa se spomnimo s čestitkami. Veliko je predavanj, od srede naprej pa vsako prvo sredo v mesecu v naših prostorih organiziramo merjenje krvnega tlaka.
Tam, kjer so naši prostori, imamo urejen prostor za rekre-
v krajevno skupnost Dovje -Mojstrana in sodelujemo v vseh društvih v kraju. Ob 50-letnici smo izdali kroniko, ki sta jo napisala Vera Gartner in Srečko Zima, ki je častni predsednik društva. Se naprej bomo sodelovali v okviru Zveze društev upokojencev Jesenice -Žirovnica - Kranjska Gora, z zvezo društev upokojencev Gorenjske. Tudi v športnih tekmovanjih, kjer dosegamo res lepe rezultate." Darinka Sedej
Pomoč pri obnovi koč
Ljubljana - Predstavniki Planinske zveze Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in poslovnega sistema Helios so pred dnevi podpisali pogodbo o sodelovanju pri obnovi slovenskih planinskih koč. Gre za nadaljevanje lani začetega skupnega dela pri projektu "Markiramo Slovenijo". Kot je povedal predsednik PZS Franc Ekar, so lani obnovili čez 50.000 markacij in uredili številne planinske poti. Letos bodo z ekološkimi barvami, ki so vredne več kot tri milijone tolarjev, polepšali koče v več krajih. Kot so ugotovili, so obnov najbolj potrebni Triglavski dom na Kredarici, Doma na Peci, Koča na Loki pod Raduho, Kranjska koča na Ledinah in Mozirska koča. Za športnike bo pomembna obnova Doma v Planici, ki jo bo omogočil podpis te pogodbe. S.S.
Obvestilo planincem
Kranj - Komisija za pota pri Planinski zvezi Slovenije in Gorska reševalna služba Slovenije sta posredovala pomembno sporočilo za obiskovalce gora. Na poti Kokrsko sedlo - Skuta (na slemenu med Velikimi in Malimi podi) je velik skalni podor, ki je uničil vsa varovala. Zato je ta pot začasno neprehodna. Na Hanzovi poti v Mojstrovki se je podrl večji macesen, ki je uničil del varoval in ovira varen prehod na tej poti. Planincem priporočajo, naj se izogibajo obeh poti do končanega popravila. Obenem prosijo, da o morebitnih poškodbah na poteh v gorah obvestijo PZS po telefonu 01/43-45-680. S.S.
Mirko Rabič
acijo in če potrebujemo kakšno pomoč, so nam domači podjetniki vedno pripravljeni zastonj pomagati. Upokojenci smo vpeti v družbeno življenje, tudi
Blestel Zgornji Brnik
Na tekmovanju Gasilske zveze Kranj se je pomerilo 57 ekip iz petih občin. Člani PGD Zgornji Brnik so osvojili kar sedem pokalov.
Kar dve veliki tekmovanji
Kamnik - Na stadionu v Mekinjah pri Kamniku sta bili v soboto kar dve veliki gasilski tekmovanji. Dopoldne so se najprej pomerile ekipe iz Gasilskih zvez Kamnika in Komende. Tekmovali so člani in članice, starejši gasilci in gasilke, popoldne pa je bilo na stadionu pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije in tekmovanje za pokal Kamnika. Na dopoldanskem tekmovanju se je pomerilo skupaj 57, popoldne pa 68 ekip. Na tekmovanju gasil-
ske zveze Kamnik so bili pri članih A najboljši: Srednja vas III, Srednja vas II in Šmartno; pri članicah A: Sela, Kamnik in Zgornji Tuhinj; pri članih B: Srednja vas, Kamnik II in Zgornji Tuhinj; pri članicah B: Kamnik I in Kamnik II; pri starejših gasilcih pa so bili najboljši: Nevlje, Tunjice in Kamniška Bistrica.
Na tekmovanju gasilske zveze Komenda pa so bili pri članih A najboljši: Križ, Moste, Komenda; pri članicah A: Križ;
pri članih B: Komenda, Križ in Moste; pri članicah B: Komenda; pri starejših gasilcih: Križ, Komenda, Moste; pri starejših gasilkah: Komenda. Pokale najboljšim sta podelila poveljnik gasilske zveze Kamnik Janez Repanšek in poveljnik gasilske zveze Komenda Marjan Konci-lija. Pokal občine Komenda za najuspešnejše ekipe iz društva pa je podelil direktor občinske uprave občine Komenda Slavko Poglajen. Pokal je prejelo PGD Moste.
Na popoldanske pokalnem tekmovanju za pokal GZ Slovenije in pokal Kamnika
pa so bili pri članih A najboljši: Rova, Steklarna Rogaška Slatina in Krka Novo mesto, ekipa Mengeš 5, Sinkov Turn 13, Vodice 14, Mavčiče 19, Kamnik 22.; pri članicah A: Hajdoše, Sinkov Turn in Škofja vas, ekipa Kamnik 4, Sela 7 in ekipa Cerklje 10.; pri članih B: Šmartno na Pohorju, Štrek-ljevec, Ravne na Koroškem in Srednja vas (Kamnik) 4. Pokale Kamnika je podelil poveljnik Gasilske zveze Kamnik Janez Repanšek. Andrej Žalar
,   Cerklje na Gorenjskem -
Člani gasilskih društev iz občin Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur se vsako leto zberejo v drugem kraju na tekmovanju Gasilske zveze Kranj. Letos so imeli tekmovanje 7. junija v Cerkljah, kamor je prišlo 57 od 65 prijavljenih ekip. Kot je povedal poveljnik zveze Ivo Cernilec, so tekmovanja z večjo udeležbo pomembna tako zaradi izmenjave izkušenj kot zaradi druženja. Ker je za denar povsod težko, je organizacija skupne tekme smiselna tudi zaradi varčevanja. Za nemoten potek tekmovanja potrebujejo vsaj 25 sodnikov. Razen tega zveza priskrbi pokale za tekmovalce na prvih treh mestih, za kar namenijo najmanj sto tisočakov. Vložen denar ni zaman, saj s tekmovanji vzdržujejo kondicijo gasilcev ter obnavljajo znanje o orodju in opremi. Tekmovalne vaje so različne glede na starost. Pionirji zbijajo tarčo s curkom iz vedrovke, mladinci tekmujejo na ovirah, člani imajo tridelni napad z motorno brizgalno, veterani pa vajo s hidrantom. Slednji opravijo še vajo v raznoterostih, vsi drugi pa se pomerijo v gasilski štafeti. Po oceni poveljnika se je večina ekip dobro pripravila na tekmovanje, saj uvrstitev do tretjega mesta zagotavlja tudi udeležbo na gorenjskem tekmovanju. Sam je
Župana Franc Čebulj (levo) in Miro Koželj (desno) z dobitniki pokalov.
napovedal, da pričakuje najboljše rezultate od članov PGD Zgornji Brnik, ki nastopajo tudi na pokalnih tekmovanjih GZS. Ta napoved se je povsem uresničila.
REZULTATI tekmovanja: pionirke - 1. Prebačevo - Hrastje; pionirji - 1. Zg. Brnik, 2. Duplje, 3. Zalog; mladinke - 1. Prebačevo - Hrastje, 2. Zg. Brnik, 3. Tr-boje; mladinci - 1. Zg. Brnik, 2. Duplje, 3. Podbrezje; članice A -1. Cerklje, 2. Zg. Brnik; člani A - Zg. Brnik, 2. Sr. Vas pri Šenčurju, 3. Voklo; članice B -
1. Šenčur, 2. Prebačevo - Hrastje, 3. Sr. Vas pri Šenčurju; člani B - 1. Zg. Brnik, 2. Prebačevo -Hrastje, 3. Naklo; veterani - I Prebačevo - Hrastje, 2. Naklo, 3. Zg. Brnik. Pokale sta podelila cerkljanski župan Franc Čebulj in šenčurski župan Miro Koželj, ki sta gasilcem zaželela dobro delo tudi v prihodnje. Prvi je še izrazil zadovoljstvo, da so lahko gostili člane zveze, ki bo dobila novo ime. Imenovala naj bi se Gasilska zveza Kokra, kar bo potrdil prihodnji občni zbor.
Stojan Saje
Delavni tudi v jubilejnem letu
Planinska zveza slavi letos 55-letnico delovanja in 110-letnico ustanovitve SPD.
Mladi tekmovali v Polju
Polje pri Vodicah - Gasilski zvezi Medvode in Vodice sta pripravili skupno tekmovanje za pionirke in mladince na tekmovalnem prostoru pri gasilskem domu v Polju pri Vodicah. Pomerilo seje 18 ekip iz Gasilske zveze Medvode in 17 ekip iz Gasilske zveze Vodice. V imenu občine Medvode je tekmovalcem čestital Leopold Knez, tekmovalcem iz občine Vodice pa župan Brane Podboršek.
Ljubljana - Obema jubilejema so posvetili del dejavnosti, med katerimi je ob skupnih prireditvah v ospredju priprava Almanaha slovenskega planinstva. Kot so povedali na novinarski konferenci minuli teden, si je vodstvo zastavilo veliko načrtov tudi pri obnovi koč in planinskih poti. Cen ne bodo povečevali.
Ustanovna skupščina Planinske zveze Slovenije je bila 6. junija 1948 v dvorani Tabor v Ljubljani, kjer so delegati iz 28 društev potrdili novo organiziranost. Po 55 letih ima zveza 242 društev z okrog 72.000 člani. Njim in drugim gornikom je na voljo več kot 7000 kilometrov dobro označenih planinskih poti in več kot 6000 ležišč v 165 kočah. Na tak razvoj bi bili gotovo ponosni predniki, ki so že Pred 110 leti ustanovili Slovensko planinsko društvo. Glavne mejnike v tem razvoju bodo Predstavili v Almanahu slovenskega planinstva. Razen tega
bodo nadaljevali priprave na gradnjo osrednjega planinskega muzeja, načrtujejo razvitje novega prapora PZS, imeli pa bodo tudi več svečanosti.
Kljub praznovanjem se tudi letos intenzivno pripravljajo na bližnjo planinsko sezono. Planinska društva in Komisija za planinska pota so prijavili 28 projektov za ekološko sanacijo in obnovo koč ter visokogorskih poti v skupni vrednosti 236 milijonov tolarjev. Od tega bodo društva prispevala 84,9 milijona tolarjev, od občin in sponzorjev ter s posojili naj bi zbrali 63,6 milijona tolarjev, iz proračun-
skih virov pa pričakujejo 87,5 milijona tolarjev. Ker je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport letos namenilo za sanacijo koč le 15 milijonov tolarjev - to je četrtino manj kot lani, bo to vplivalo tudi na razdelitev sredstev in uresničevanje investicij v 47 kočah. Bolj uspešno so PZS in društva kandidirali za sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij, kjer so uspeli pridobiti 38 milijonov tolarjev. Od tega bo dobilo PD Tržič 5 milijonov tolarjev za dom na Zelenici in PD Škofja Loka 7 milijonov tolarjev za kočo na Ble-gošu. Prvič doslej je ministrstvo za okolje, prostor in energijo prispevalo 10 milijonov tolarjev, kar bodo porabili za gradnjo čistilnih naprav ob kočah. Komisija za planinska pota ima v načrtu obnove desetih poti, od katerih
so tri že uredili. Radovljiški planinci bodo poskrbeli za obnovo poti nad Kriškimi podi, člani PD Javornik Koroška Bela obnovo poti Pekel - Rjavina in PD Jesenice obnovo poti Zapotok -Kanja sedlo.
1 Vodstvo PZS se zavzema, da bi tokove obiskovalcev visokogorja zaradi hudih obremenitev nekaterih koč preusmerili tudi v nižje in manj obiskane predele. Zlasti Notranjsko in Primorsko planinci premalo obiskujejo. Za vse ljubitelje gora bo gotovo najbolj razveseljiv podatek, da so cene nočitev v kočah ostale nespremenjene. Za člane PZS še vedno velja 30-odstotni popust za nočitve, gospodarska komisija pa je upravljavcem koč priporočila tudi višino cen za osnovno prehrano in napitke.
Stojan Saje
Najboljši iz Gasilske zveze Medvode - pionirke: Sora, Zbilje, Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh; pionirji: Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh, Zbilje, Zgornje Pirniče; mladinke: Zbilje, Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh, Sora; mladinci: Zbilje, Sora, Preska. Iz Gasilske zveze Vodice so bili najboljši - pionirke: Bukovica Utik, Polje, Sinkov Turn; pionirji: Zapoge, Polje, Bukovica Utik; mladinke: Sinkov Turn, Polje, Bukovica Utik; mladinci: Sinkov Turn, Polje, Zapoge. A.Z.
Bela palica ni več dovolj
Ob slovenskem tednu slepih so predstavniki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije na okrogli mizi skušali utemeljiti potrebo po sodobnih tehničnih pripomočkih.
Ljubljana - V Sloveniji je danes 3579 slepih in slabovidnih, ki jim danes sodobna tehnologija odpira pot do enakovrednega vključevanja v izobraževanje, delo in življenje nasploh. Toda zdravstveno zavarovanje zagotavlja tem ljudem brezplačno zgolj belo palico za slepe, ultrazvočno palico slepi osebi, ki je hkrati tudi gluha, kasetofon za poslušanje zvočnih zapisov in Braillov pisalni stroj tistim, ki obvladajo brajevo pisavo, slabo-vodnim pa različna očala (vključno s teleskopskimi in temnimi očali), različne leče, povečevalna stekla in očesne proteze. Pod določenimi pogoji
zavod za zdravstveno zavarovanje doslej tem ljudem ni priznal, smo slišali na okrogli mizi, kjer so o pravicah do sodobnih elektronskih pripomočkov govorili Brane But, predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, dr. Jože Možgan, podpredsednik, Ljubo Daničič, slepi informatik, in še nekateri strokovni sodelavci zveze. Omenjena trojica ima različne težave: Brane But sodi med ljudi s tolikšnim ostankom vida, da lahko bere močno povečan tisk in zahvaljujoč uporabi sodobnih elektronskih povečeval lahko dobro opravlja svoje delo. Dr. Jože Možgan je 58 let videl, nato pa
Bogdan Saksida z zveze slepih kaže pripomočke, s katerimi si v vsakdanjem življenju pomagajo slepi in slabovidni.
in merili pa slepa oseba lahko dobi tudi psa vodnika. Pravice do sodobnih elektronskih pripomočkov za slepe, kot je Braillova vrstica k računalniku ali za slabovidne elektronska lupa, pa
pred petimi leti oslepel in se znašel v popolnoma novem življenju, saj seje moral tako rekoč vsega naučiti od začetka. Ker je bil star že nad 50 let, mu ni pripadala brezplačna rehabilitacija
Ljubo Daničič z Braillovim pisalnim strojem: z njim lahko komunicira le s slepimi.
in tako je moral na rehabilitacijo na lastne stroške (ura rehabilitacije stane 4500 tolarjev), da je "postal spet funkcionalno pismen". Dr. Možgan ugotavlja, da si celo človek, ki je materialno razmeroma dobro preskrbljen, težko privošči drago rehabilitacijo in opremo (računalnik z Braillovo vrstico stane od milijon do 2,5 milijona tolarjev), zato bi bilo vsaj za mlajši rod neobhodno potrebno, da država zagotovi dostopnejšo opremo in možnosti, da bodo slepi in slabovidni lažje komunicirali s svetom videčih. Ljubo Daničič, ki je oslepel po nesreči pred 14 leti, po zaslugi računalnika z brajevo vrstico normalno opravlja svoj poklic informatika v kmetijski zadrugi. Po nesreči pa so mu ponudili upokojitev, ki jo
je zavrnil, se udeležil rehabilitacije v Skofji Loki in z novo opremo (ima pa tudi psa vodnika) začel novo življenje. Če bi imel zgolj Braillov pisalni stroj, ki brezplačno pripada slepim, bi lahko komuniciral le z ostalimi slepimi ljudmi, v svetu videčih pa si ne bi »niogel veliko pomagati. Današnji čas ni naklonjen širitvi pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar slepi in slabovidni menijo, da je naša družba vendarle toliko bogata, da lahko zagotovi vsaj tolikšne pravice, kot jih uživajo invalidi te vrste v drugih evropskih državah. Ko so primerjali pravice v enajstih evropskih državah, so dognali, da imajo sistemsko pravico do Braillove vrstice s programsko opremo in računalnikom zagotovljeno v osmih državah (Anglija, Češka, Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška), na Švedskem imajo pravico do Braillove vrstice in govornega programskega vmesnika, v Italiji do Braillove vrstice, le Slovenija in Hrvaška nimata ničesar od tega. Slabovidni imajo pravico do elektronske lupe in programske opreme v desetih državah, izjemi sta spet Hrvaška in Slovenija. Da imajo slepi in slabovidni pri nas kljub vsemu že precej tovrstnih pripomočkov, gre zahvala donatorjem (predvsem lions klubom), ki pa lahko pokrijejo le majhen delček potreb.
Sogovorniki, ki so jih predstavniki slepih in slabovidnih povabili za okroglo mizo in jim
Novi prostori za študente invalide
Društvo študentov invalidov Slovenije je konec maja dobilo svoje prostore v pritličju Fakultete za družbene vede na Kardeljevi ploščadi 5. Svojim članom bo pomagalo z informiranjem o študiju, organizacijo prevozov, iskanjem bivanja, nege in oskrbe, prostori za študij in iskanjem priložnostnih del.
Ljubljana - Midhet Huskič,
sekretar Društva študentov invalidov Slovenije (DŠIS) in Barbara Verbič, strokovna sodelavka, sta pojasnila, da imajo prostori dvojni namen: "Tu so sedež društva, pisarna in strokovne službe, ki informirajo in svetujejo glede študija, dostopnosti k fakultetam, prilagoditev, obveznosti in napredovanja, urejajo vse formalne stvari na fakulteti in se dogovarjajo za prilagoditve, pomagajo pri iskanju bivanja in nastanitvi, organizirajo nego in prevoze, izvajajo pravno pomoč, se zavzemajo za pravice invalidov..."
Prostori društva so namenjeni tudi izobraževanju in izvajanju različnih dejavnosti, saj imajo na voljo pet računalnikov z in-ternetnim dostopom, od katere-
ga sta dva prilagojena slepim in slabovidnim študentom. Uporabijo jih lahko za pisanje seminarskih in diplomskih nalog, iskanje potrebnih podatkov, komunikacijo po elektronski pošti in podobno, kar dopolnjuje njihov študij na fakulteti. "V prihodnjem Šolskem letu bodo v prostorih za njih potekali tudi različni tečaji in delavnice kot so tuji jeziki, računalništvo, retorika, gledališka delavnica in podobno," sta povedala Barbara in Midhet. Pri opravljanju priložnostnega dela sodelujejo s Študentskim servisom, Borštnikov trg 2, Ljubljana, ki ima podružnico v sosednjih prostorih. Z njimi se dogovarjajo, da bodo dela, ki bi jih lahko opravljali tudi študentje z invalidnostjo, najprej posredovali društvu. Po-
leg prostorov DŠIS se nahaja ŠOU center Bežigrad, kjer študentje na enem mestu že lahko kupijo študentske bone, urejajo zadeve glede Študentskega servisa Borštnikov trg, kupujejo v knjigarni Podmornica Študentske založbe, izbirajo med tečaji in izobraževanji zavoda ŠOU Šport in izbirajo med aranžmaji Zavoda za mladinski turizem. Študentje invalidi imajo tako skoraj vse na enem mestu.
Prostori, ki so jih dobili v brezplačen najem, potrebam društva trenutno popolnoma ustrezajo. Do njih je urejen dostop za invalide, v bližini je avtobusna postaja. Še vedno pa je veliko fakultet, drugih izobraževalnih ustanov in ostalih objektov, ki so študentom invalidom arhitekturno nedostopni: "Naše
društvo se trudi te stvari urediti," pravi Midhet. "V ta namen smo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družine in socialne zadeve v okviru Evropskega leta invalidov 2003 začeli s projektom Prijazna univerza, katerega končni cilj je prilagoditev vseh fakultet in obštudijskih objektov za vse kategorije invalidnosti: gibalno ovirani, slabovidni in slepi, naglušni in gluhi. Ugotavljamo, da se čedalje več mladih z invalidnostjo odloča za študij, presenetljivo malo pa je članov iz Gorenjske, le 6 od 128, čeprav je študentov z invalidnostjo z Gorenjskega verjetno več. Morda pa jih bodo novi prostori spodbudili, da se bodo včlanili v društvo, kjer jim bomo pomagali v času študijskega življenja". Katja Dolenc
Invalidi naj sami vodijo svoje življenje
Prejšnji teden je bil v Ljubljani festival ob Evropskem letu invalidov 2003.
Ljubljana - Potekal je pod geslom Živimo, delajmo, ustvarjajmo skupaj, odprl pa ga je predsednik odbora za pripravo in izvedbo evropskega leta invalidov, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Slednji je ob otvoritvi poudaril, da smo v Sloveniji naredili velik korak v odnosu do invalidov. Od nekdanjega zaščitniškega odnosa, ki je invalide osamil od dejavne družbe in tako ohromil veliko skupino posameznikov, se ta odnos premika k ustvarjanju
priložnosti, da bi invalidi lahko sami vodili svoje življenje in prevzemali odgovornost za svoje odločitve. Invalidi pa so zelo raznolika skupina ljudi in te razlike je treba upoštevati, med drugim tudi pri snovanju zakonov, ki bodo omogočili neodvisno življenje. Kako je s tem v resničnem življenju, so za okroglo mizo predstavili ljudje, ki se kljub invalidnosti niso dali in so uresničili svoje cilje: Brane But, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Marjan Kranjc, predsednik
Zveze društev delovnih invalidov, Petra Rezar, predstavnica Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ljubljana, Danijela Sorc, predstavnica Društva študentov invalidov, in Marjan Benkovič, predstavnik invalidskega podjetja Birografika Bori. Dejali so, da se morajo truditi bolj kot drugi ljudje, le želijo biti enakovredni in živeti polno življenje. Zavedajo se tudi dejstva, da so ravno oni tisti, ki ostale ljudi učijo sprejemati invalide. Na festivalu so si obiskovalci lahko ogledali razstave iz
ustvarjalnih delavnic invalidov, inovacij s področja invalidskega varstva, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za gluhe in naglušne in še marsikaj. Prisluhnili pa so tudi kulturnemu programu, ki so ga skupaj z ostalimi ustvarjalci oblikovali invalidi, med njimi slepi kitarist Rok Janežič, člani gledališke skupine gluhih Tihe stopinje, odrasli z motnjo v duševnem razvoju Centra Dolfke BoŠtjan-čič, varovanci VDC Novo mesto in VDC Kranj.
D.Ž.
predstavili potrebo za sistemsko ureditev tega vprašanja, so se načelno strinjali, naj bi v naši državi po načelu solidarnosti zagotavljali sodobnejše medicinske in tehnične pripomočke invalidom. Minister za zdravje dr. Dušan Keber je razmišljal o tem, da najbrž ne bo mogoče zagotoviti vsega vsem, pa se bo treba dogovoriti, komu in koliko. Napovedal je, da bo narejena nacionalna klasifikacija invalidnosti (sodelovale bodo tudi invalidske organizacije), zatem bodo izdelana merila, ki bodo vključevala tudi slepe in slabovidne, v kolikšni meri naj jim družba pomaga pri pridobitvi njihovim pripomočkov. Viri še niso znani, a treba jih bo najti, je bil prepričan Stanislav Brenčič, predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko državnega zbora. Slednji je namreč pred leti sprejel nacionalni program invalidskega varstva s ciljem, da bi bilo življenje invalidov čimbolj neodvisno. Zgolj z belo palico za slepe in slabovid-
ne ne more biti, svet gre namreč naprej. Borut Miklavčič, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (sicer pa tudi zavzet lionist, kije slepim pomagal že do mnogih sodobnih pripomočkov), je povedal, da slepim in slabovidnim ta čas brezplačno pripada 11 pripomočkov, lani je zavarovalnica zanje porabila 509 milijonov tolarjev. Tudi on se zavzema za obnovitev meril za dodeljevanje pripomočkov invalidom, da bodo skladna s razvojem tehnologije, seveda pa so vprašanje denarni viri. Najbrž bo treba znotraj sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja prerazporejati sredstva. Stanka Tutta, državna podsekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pa je govorila o možnostih, ki jih daje nova delovna zakonodaja zaposlitvi vseh vrst invalidov (delo na daljavo, učenje na daljavo), a pogoj za dostopnost do teh oblik je kajpada tudi sodobna tehnologija.
Danica Zavrl Zlebir
Tilnu so zgradili klančino
V družini Polanc iz Bohinja so nadvse hvaležni donatorjem, ki so jim omogočili izgradnjo klančine za invalidski voziček.
Tilen z mamico in sestrico Judito.
Ribčev Laz - Njihov sin Tilen, ki je marca letos dopolnil šest let, je namreč od rojstva hudo motorično in duševno prizadet. Zaradi cerebralne paralize ne hodi, niti ne sedi samostojno, ne kontrolira drže glave, njegovo invalidnost pa spremljajo še druge zdravstvene težave, zaradi katerih je veliko po bolnišnicah. Tilna vozijo v razvojni vrtec na Bledu, kar je vsak dan 30 kilometrov vožnje v eno smer. Po-lančevi živijo v novi hiši, ki so jo že vnaprej gradili brez stopnic in z dovolj širokimi vrati za invalidski voziček. Hiša še vedno ni povsem dograjena, zanjo so najeli dolgoročno posojilo, tako da so finančno precej obremenjeni. Lani so začeli k hiši graditi tudi klančino pred vhodom, s čimer so prilagodili dostop za invalidski voziček. Za pomoč pri tem so zaprosili Humanitarni zavod Vid iz Kranja, pomagalo pa je še nekaj dona-torjev. Letos je bila klančina narejena in zavod Vid z donatorji je od Polančevih prejel takšnole zahvalno pismo:
"Šele sedaj se zavedamo, koliko nam ta klančina pomeni. Ve-
liko lažji je namreč dostop v hišo, saj je Tilen vedno večji in težji. Sedaj se precej lažje odpravimo ven na sveži zrak in na vsakodnevno pot v vrtec, saj nam klančina omogoča neoviran dostop z invalidskim vozičkom v pritličje hiše. To nam res veliko pomeni. Hvaležni smo vam, da ste pripravljeni prisluhniti in pomagati tolikim družinam z otroki s posebnimi potrebami, hkrati se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so še prispevali za klančino. Res je lep občutek, ko vidiš, daje v Sloveniji še veliko ljudi, ki radi pomagajo."
Poleg zavoda Vid so za Tilno-vo klančino darovali še: Sonček Zgornje Gorje - Društvo za cerebralno paralizo Jesenice (50.000), Sožitje, medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Radovljica (50.000), Društvo invalidov Bohinj (50.000), Občina Bohinj (50.000), Borut Rusjan, Solkan (20.000), Mojca Odar, Kranj (10.640), Anastazija Samardžija, Ljubljana (5000) in Marjana Dobrina', Kranj (5000).
Danica Zavrl Žlebir
Dobrodelni koncert društva Hospic
Slovensko društvo Hospic, ki lajša trpljenje umirajočim in sledi načelu "Ne moremo dodati dni življenju, lahko pa dajemo življenje dnem", v petek, 13. junija, prireja dobrodelni koncert v ljubljanskih Križankah. Začel se bo ob 20. uri, nastopili pa bodo: New Svving Quartet, Oto Pestner, Pinocchio, Alenka Godec, Andraž Hribar, Manca Urbane, ansambel Nordunk in Sašo Hribar. Vstopnice so na voljo v Križankah, poslovalnicah Kompas in na območnih odborih društva Hospic. »
Spor med prejšnjim direktorjem kranjske policijske uprave in "njegovimi" inšpektorji še ni končan
Jaka Demšar tožil inšpektorje
Jaka Demšarja, ki je bil na čelu kranjske policijske uprave od srede februarja 1998 do konca leta 1999, so spodnesli trije inšpektorji iz njegovega urada: Jasmin Suljanovič, Janez Lukančič in Egon Cokan.
Kranj - Afera ali bolje rečeno javno pranje umazanega policijskega perila se je začelo v začetku poleta 1999, ko so v javnost pricurljali namigi o domnevnih nepravilnostih pri vodenju policijske uprave, ki so jih direktorju uprave Jaku Demšarju očitali trije inšpektorji iz njegovega urada. Po tistem je takratni generalni direktor Slovenske policije Andrej Podvršič v dogovoru z Demšarjem odredil izredni nadzor nad delom Policijske uprave Kranj. Večino kritik na Demšarjev račun je preiskava sicer ovrgla, kljub temu pa je Podvršič predlagal zamenjavo na čelu kranjske uprave.
Že nekaj mesecev pred Dem-šarjevim odhodom, v začetku oktobra 1999, so Jasmin Suljanovič, Janez Lukančič in Egon Cokan svojega direktorja Jaka Demšarja na okrožno državno tožilstvo v Kranju ovadili kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic. Februarja 2000, torej dobra dva meseca po tem, ko Demšar ni bil več direktor, je tožilstvo njihovo ovadbo zavrglo z obrazložitvijo, da v nobeni od dvajsetih točk niso podani zakonski znaki kaznivih dejanj. V javnosti najbolj razvpit je bil Demšarjev "greh", ko je stornira! plačilni nalog za 70-letno Radovljičanko, ki je po kolesarski stezi peljala v nasprotni smeri. Podobnih "stor-nacij" naj bi bilo po prepričanju trojice inšpektorjev še nekaj.
Jaka Demšarje svojim nekdanjem inšpektorjem vrnil s "pro-tiovadbo", in sicer jih je ovadil kaznivega dejanja krive ovadbe. Ovadba je na tožilstvu doživela podobno usodo kot prva, v začetku oktobra 2001 je bila zavržena. Jaka Demšar je zato na okrajnem sodišču v Kranju vložil zasebno tožbo, v kateri je Suljanoviču, Lukančiču in Co-kanu očital isto kaznivo dejanje, torej krivo ovadbo. Trojica inšpektorjev gaje namreč ovadila, čeprav naj bi vedeli, da očitanih kaznivih dejanj ni storil. O tem naj bi jih še pred vložitvijo njihove ovadbe seznanilo vodstvo generalne policijske uprave. Jaka Demšar jim je v tožbi tudi očital, da so ga kljub dobremu poznavanju delovanja policije in s tem povezanim kazenskim
Jaka Demšar
pravom ter dokazovanjem in obstojem kaznivih dejanj ovadili namenoma, iz maščevalnosti, da bi škodili njegovemu imenu in službenemu položaju. Prestopili naj bi pristojnosti inšpektorjev na notranjo zaščito pri Policijski upravi Kranju in ovadbo vložili v nasprotju z začasnim navodilom ministra za notranje zadeve o notranji zaščiti in v nasprotju z izrecnim navodilom generalnega direktorja policije, po katerem je bila za vlaganje
morebitnih ovadb pristojna kriminalistična služba. (Ta je zaradi stornacije plačilnega naloga 70-letni kolesarki Demšarja ovadila, vendar je bila ovadba zavržena.)
Kranjska okrajna sodnica Mateja Lužovec je po šestih obravnavnih dneh (od decembra 2002 do letošnjega maja) obtožene Jasmina Suljanoviča, Janeza Lukančiča in Egona Cokana (prvi je že upokojen, drugi zaposlen v uradu za varnost in zaščito pri generalni policijski upravi, tretji v upravi uniformirane policije generalne policijske uprave) oprostila obtožbe. Sodišče je verjelo njihovemu zagovoru, da so Demšarja ovadili, ker so utemeljeno sumili v obstoj kaznivih dejanj, verjelo je tudi, da o rezultatih preiskave proti Demšarju niso bili seznanjeni, kar naj bi potrdile tudi priče iz vrst preiskovalcev.
Kranjska oprostilna sodba še ni pravnomočna. Jaka Demšar, ki ga zastopa odvetnica Anka Kozamernik, je javno ni želel komentirati, napovedal pa je pritožbo na višje sodišče v Ljubljani.
Helena Jelovčan
Pregon proti "Tonetu Hacu" ustavljen
Radovljica - Prejšnji teden seje na okrajnem sodišču v Radovljici končal kazenski postopek proti 50-letnemu Tadeju M. iz okolice Naklega, obtoženemu, da naj bi 22. januarja 2001 iz muzeja Sončna pesem frančiškanskega samostana na Brezjah odnesel bronasti kipec Svete družine. Kipec je tat kasneje sicer po pošti vrnil in se podpisal kot "Tone Hac", Tadej M., obtožen kaznivega dejanja velike tatvine, pa je kljub temu moral stopiti pred radovljiško okrajno sodnico.
Na sojenju je bilo kaznivo dejanje velike tatvine prekvalificirano v navadno tatvino, saj je avtor kipca Stane Kolman vrednost svojega dela ocenil na 60.000 tolarjev, medtem ko je bilo prej govora o 100.000 tolarjih. Navadna tatvina se preganja na predlog oškodovanca. Brezjanski gvardijan je dejal, da samostan ni zainteresiran za pregon, zato je zadeva za sodišče in obtoženca končana, saj pritožbe na tak sklep ni napovedal nihče. H.J.
KRIMINAL
Naključje razkrilo tatu
Kranj - Policisti, ki so zaradi cestnoprometnih kršitev ustavili 52-letnega voznika osebnega avta, so pri pregledu obvezne opreme opazili tudi ročno kosilnico in ga, sicer starega znanca, povprašali, od kod mu. Ker ni znal pojasniti, so se policisti pozanimali drugje in posumili, da je kosilnica iz počitniške hiše v Strahinju, v katero je nekdo vlomil med 4. in 6. junijem. Razen kosilnice je tat odnesel še motokultivator, plinsko jeklenko in alkoholno pijačo, lastnika je prikrajšal za skupaj 250.000 tolarjev.
Mopedi izginjajo
Šenčur - Daje sezona dvokolcsnikov res v polnem zamahu, pričajo tudi vse pogostejše tatvine, zlasti mopedov in koles, od katerih lumpov ne odvrnejo niti ključavnice. Neznanec je v noči s petka na soboto s parkirišča na Kranjski cesti v Šenčurju odpeljal zaklenjen moped peugeot speedfight LC, rumene barve, z registrsko tablico KR A1-382. Moped je vreden okrog 400.000 tolarjev.
Velesovo - Precej manj, le okrog deset tisočakov, pa je vreden rdeč tomosov APN 6S z registrsko oznako KR F2-247, ki je v petek izginil z dvorišča stanovanjske hiše na Trati pri Velesovem. H.J.
Letos prišlo le pet ekip     v Planici se je podrla tribuna
Petčlanske ekipe so na 2. peteroboju gasilskih poklicnih enot morale premagati 23 kilometrov dolgo traso in dobrih dva tisoč metrov višinske razlike. Najboljši so bili ljubljanski gasilci.
Struževo - Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je minulo soboto pripravilo drugo tekmovanje poklicnih gasilcev v peteroboju. Tako kot lani je tekmovanje potekalo v Kranju, le daje letos sodelovalo le pet ekip iz štirih poklicnih enot (v Sloveniji je 15 poklicnih enot). V zahtevni preizkušnji je zmagala ekipa Gasilske brigade Ljubljana, za njo pa sta se uvrstili druga in prva ekipa kranjskih poklicnih gasilcev.
Majhno število sodelujočih ekip po mnenju predsednika združenja Jožeta Ložnarja Kranjca dokazuje, da je gasilski peteroboj izredno zahtevna preizkušnja fizičnih sposobnosti, uigranosti, nepopustljivosti in treznega razmišljanja, na katero nepripravljene ekipe ne upajo priti. "Na tem tekmovanju se pokaže, v katerih enotah
se dobro dela," je dejal Ložnar Kranjc. Sodeč po njegovih besedah dobro delajo v Gasilsko reševalni službi Kranj (sodelovali dve ekipi), Industrijsko gasilski enoti Sava Kranj, Gasilski brigadi Ljubljana in Gasilsko reševalni službi Sežana.
Tekmovanje se je odvijalo v petih etapah. Najprej se je moral prvi član ekipe, oprtan s 15-
Zmagovalci (od leve): vodja ekipe Janez Orhini, tekmovalci Tone Vode, Aleš Finžgar, Klemen Zupančič, Marko Kajfež in Jure Dolinarter predsednik Združenja slovenskih poklicnih gasilcev Jože Ložnar Kranjc.
NESREČE
Prehiter zasuk volana
Bohinjska Bistrica - 26-letna Ljubljančanka N.O. je v soboto 7. Junija ob 15 20 z osebnim avtom peljala po regionalni cesti od Jezera proti Savici. Ker seje nepričakovano znašla preveč na desnem robu ceste, je sunkovito obrnila volan v levo, to pa seje, kot v številnih podobnih primerih, pokazalo za veliko napako. Na levem smernem vozišči, je namreč N.O. trčila v avto, k. gaje nasproti pravilno pripeljal 49-letni Kranjčan J.K.. V trčenju so se ranih trije; voznik J.K huje, lažje pa njegova 43-letna sopotnica m voznica N.O Vse tri so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. H.J.
kilogramskim n a h r b t n i ko m, povzpeti iz Stražišča na vrh Sv. Jošta, od tam se je drugi član z gorskim kolesom podal na Sv. Mohor in nazaj do sedla pod Bezoviškim vrhom. Tretji član je nato pretekel s sedla do ribogojnice v Spodnji Besnici, četrti od ribogojnice mimo rekreacijskega centra Vogu do reke Save v Pešenci, kjer je skupaj s petim članom v mini raftu pri-veslal do nogometnega igrišča v Struževem. Skupna dolžina proge je bila 23 kilometrov, tekmovalci pa so v vročem soncu premagali nekaj čez dva tisoč metrov višinske razlike. Ljubljančani so progo premagali v uri in 57 minut, druga ekipa kranjskih poklicnih gasilcev je potrebovala devet minut več, prva kranjska ekipa pa še minuto več.
"Zmagala je ekipa z največ samomorilske nagnjenosti," je po zaključku tekmovanja ugotovil direktor G RS Kranj Janez Osojnik, ki je že pred startom udeležence prepričeval, da lahko zaradi zahtevnosti proge marsikdo pride v zdravstvene težave in tedaj naj se raje odloči biti dsugi kot pa umreti. Alfa in ornega tekmovanja in postav ljalec proge Matej Kejžar iz GRS Kranj pač tudi tokrat ni mogel iz svoje kože, zato je Osojnik nemočno ugotovil, da dokler se ga ne bodo "znebili", lahko sodelujočim ekipam le obljubi, da naslednje leto ne bo nič lažje. Simon Šubic
Betu/
Kranj    9B.S MHx
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Rado Befoi. d M. Šmarjetna 6.4000 Kiani
Območno združenje Rdečega križa Jesenice, občina Kranjska Gora in Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Kranj so minulo soboto pod skakalnicami v Planici pripravili regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa.
Rateče - Po zaključku preverjanja so gorski reševalci iz Rateč prikazali reševanje ponesrečencev v nastali improvizirani nesreči. "Regijsko tekmovanje poteka ob predpostavki, da seje podrla največja tribuna v Planici, pod njo pa so ponesrečenci, ki jim je treba pomagati," je dejal tehnični vodja tekmovanja Zvonko Horvat. "Ekipe, ki štejejo po šest članov, so na preverjanje znanja prišle z Jesenic, iz Radovljice, Kranjske Gore, Škofje Loke, Tržiča in Kranja -skupaj je 54 tekmovalcev." Vodja tekmovanja Vili Knez pa je dejal: "Vsako leto je preverjanje znanja v drugi občini in vsako leto organizira tekmovanje druga območna organizacija Rdečega križa in civilne zaščite. Pred vsakim regijskim tekmovanjem imajo ekipe vsaj deset ur dopolnilnega pouka. Včasih so bila taka tekmovanja bolj množična, danes so malo manj. Po zakonu je vsak državljan dolžan sodelovati v ekipah civilne zaščite, vendar v praksi sodelujejo
V Planici je pri preverjanju znanja iz prve pomoči sodelovalo osem ekip civilne zaščite in Rdečega križa.
tisti, ki imajo veselje do takega usposabljanje in znanja. Usposobljenost ekip na regijskem tekmovanju ocenjujejo zdravniki, zmagovalna ekipa pa se bo udeležila državnega prvenstva na sejmu civilne zaščite v Celju." V Celje bo potovala kranjskogorska ekipa, ki ji je priznanje za prvo mesto podelil kranj-
skogorski župan Jure Žerjav. Druga je bila ekipa Jesenic, tretja ekipa Škofje Loke. Četrta je bila ekipa območnega združenja Rdečega križa Kranj, peta ekipa Radovljice 1, šesta ekipa iz Tržiča, sedma druga radovljiška ekipa in osma ekipa Mestne občine Kranj.
Darinka Sedej
Goreli čebelnjak, motor in avtomobili
V nedeljskih požarih je bilo skupaj za okrog 4,6 milijona tolarjev škode.
Kranj - Najprej je zagorelo pred avtohišo Kadivec v Šenčurju. Voznik, ki je peljal mimo in opazil ogenj, je okrog pol štirih zjutraj dvignil na noge gasilce. Policisti so z ogledom ugotovili, da so zgoreli štirje parkirani avtomobili, poškodovani pa so trije. Gre za vozila, ki jih je policija začasno zasegla večkratnim prekrškarjem in so do vrnitve voznikom shranjena pred avtohišo Kadivec. Škodo so ocenili
za približno tri milijone tolarjev, vzrok za požar pa še ugotavljajo. Ni izključeno, daje bil nameren.
Jesenice - Okrog treh popoldne pa so gasilci pohiteli na Cesto pod Golico, kjer je gorel čebelnjak. Čebelnjak z 21 panji, polnimi čebel, je zgorel, škodo pa cenijo na okrog milijon tolarjev. Povod za požar je pojasnjen; v kotu čebelnjaka je bil akumulator, ob njem pa naslonjene kovinske matične
plošče za panje. Plošče so iz neugotovljenega razloga padle na akumulator ter povzročile stik.
Petrovo Brdo - Pol ure kasneje pa je 52-letnemu A.B. iz Solkana med vožnjo po cesti od Petrovega Brda proti Podroštu zagorel motor BMW K75SC. Ogenj, ki je izbruhnil zaradi napake na motorju, so pogasili gasilci, škoda pa po nestrokovni oceni znaša 600.000 tolarjev. H.J.
Naši vaterpolisti za začetek
trikrat poraženi
Evropsko prvenstvo v vaterpolu v Kranju se za slovensko reprezentanco ni začelo obetavno, vendar pa so fantje že v nedeljo zvečer na tekmi proti Italiji dokazali, da igrajo vse bolje in da lahko na današnji odločilni tekmi proti ekipi
Nemčije - ob podpori gledalcev - pričakujejo želeno zmago.
Kranj - 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu se je v petek popoldne začelo s tekmo med ekipama Srbije in Črne gore ter Romunijo, evropski prvaki pa so dokazali, da res igrajo odličen vaterpolo in slavili 11:2. Bolj zanimiva tekma je bila med Nizozemsko in Slovaško, saj so Nizozemci, šele po zlatem golu, zmagali tesno 12:11.
Na prvo presenečenje na tekmovanju je kazalo v tekmi med Hrvaško in Nemčijo v naši skupini, ko so Hrvati šele tik pred koncem uspeli zmagati 12:11. Tudi sicer je na prvenstvu v prvih treh dneh bilo že kar nekaj presenečenj, žal pa zanje do včeraj še niso poskrbeli naši vaterpolisti. Najprej so na prvi petkovi večerni tekmi pričakovano izgubili s svetovnimi prvaki Španci. Ti so bili boljši od naših in slavili z rezultatom 3:7 (0:2, 1:1, 1:2, 1:2). Naši so sicer v obrambi igrali dobro, saj so prejeli le sedem zadetkov, zato pa so se preslabo znašli v napadu, saj so Špance prelisičili le Erik Bukovac, Žiga Balderman
in Jure Nastran. Na sobotni tekmi proti ekipi Hrvaške so naši nato zabeležili še drug (pričakovan) poraz. Hrvatje so bili boljši 4:9 (1:1, 1:4, 1:1, 1:3), gole za Slovenijo pa so dosegli Krištof Štromajer, Tadej Peranovič, Aleksander Mertelj in s štirime-trovke Žiga Balderman.
Kot da bi slutili prvo možnost za zmago (naši fantje sojo napovedali že na turnirju Tristar), so naši vaterpolisti v nedeljo zvečer na tekmi proti Italiji končno na tribunah imeli tudi pomoč glasnih navijačev. Okoli dva tisoč se jih je zbralo in imeli so kaj videti. Italijani so sicer povedi i, toda ob koncu prvega dela srečanja je bil rezultat že 4:4, po rednem delu pa 9:9. Žal je s tremi izključitvami malo pred koncem tekme ob bazenu ostal razpoloženi Aleksander Mertelj, njemu pa se je na začetku prvega podaljška pridružil še izkušeni Tadej Peranovič. Italijani so povedli in na koncu zmagali 13:10, 9:9 ( 4:4, 3:1, 1:2, 1:2). Gole za Slovenijo so dosegli: Aleksander Mertelj tri, Boban Antonijevič in Primož
V tekmi proti Italiji so bile še kako pomembne tudi izkušnje. Kranjčan Tadej Peranovič jih ima že precej.
Naše vaterpoliste je v nedeljo glasno spodbujalo dva tisoč gledalcev.
Troppan dva, Matej Nastran, Vladimir Pajič in Jure Nastran pa po enega.
"Danes smo sicer izgubili, smo pa zato imeli na svoji strani glasne navijače, ki upam, da nas bodo podpirali še naprej," je po koncu tekme dejal Tadej Peranovič, ki je prav tako kot najboljši slovenski strelec Aleksander Mertelj vse upe stavil na včerajšnjo tekmo poti ekipi Grčije (do zaključka naše redakcije se še ni začela), ter seveda proti današnji z ekipo Nemčije, ki bi našim odprla vrata do želenega mesta med deveterico najboljših evropskih ekip. "Bili smo blizu zmage, res je bilo užitek igrati pred tako številnim občinstvom. Če se bomo še borili tako kot danes, se bomo zagotovo z nekaj sreče lahko veselili tudi kakšne zmage,"je v nedeljo zvečer povedal Aleksander Mertelj, prav tako optimističen pa je bil kapetan Krištof Štromajer: "Proti Italiji smo res zaigrali dobro in to je pač obetavna na-
poved za preostale tekme. Igramo le na zmago."
Tudi trener naše reprezentance Igor Štirn je bil po tekmam z Italijo in pred zadnjimi tekmi naših dobro razpoložen. "Res so Nemci na prvenstvu prikazali boljšo igro kot smo pričakovali, vendar pa mislim, da mi "rastemo", oni pa "padajo" in da bo to tekma, ko bo pomemben vsak gol. Ostali rezultati me ne zanimajo, zanima me le igra naše ekipe in upam, da bodo fantje zbrali vse moči za zmago," je pred današnjim srečanjem z Nemci povedal Igor Štirn.
Naši vaterpolisti se bodo z Nemci pomerili danes ob 20.15 uri, nato pa bo ob 20.30 uri na sporedu še zadnja tekma pred-tekmovanja med ekipama Italije in Španije. Jutri bo na prvenstvu prost dan, v četrtek bodo tekme Četrtfinala, nato pa bodo v petek, soboto in nedeljo sledile odločilne tekme za uvrstitve na posamezna mesta in v nedeljo tudi za kolajne. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
ATLETIKA_
Prezelj z rekordom do B norme
Kranj - Minuli konec tedna je bilo Velenje prizorišče finala atletskega prvenstva Slovenije za člane in članice, na katerem so nastopili tudi atleti in atletinje kranjskega Triglava. Rožletu Prezlju je uspelo v skoku v višino doseči nov osebni rekord (227 centimetrov) in s tem ni le zmagal, temveč dosegel tudi B normo za nastop na svetovnem prvenstvu za člane in članice v Parizu. Zmago je dosegla Tina Čarman v skoku v daljino (643 centimetrov). Med trojico najboljših se je uvrstila še Petra Sink v teku na 5000 metrov, Eva Prezelj je dosegla v skoku v daljino četrto mesto, Edi Okič v metu diska peto, Tomaž Janežič šesto, Tomaž Satler pa sedmo. Ravno tako je bila Špela Kovač šesta v troskoku, štafeta pri članih (4-krat po 100 metrov), v sestavi Kovač, Jovanovič, Šetina in Celar, pa seje uvrstila na sedmo mesto. Ostali, Matjaž Pangerc v metu kopja, Vojko Korošec v metu kladiva, David Celar v skoku v daljino, Miloš Strle (AK Škofja Loka) v teku na 800 metrov ter Anja Ažman v teku na 100 in 200 metrov, so tudi uspeli ujeti veliki finale.  A. B.
GORSKO KOLESARSTVO
Klemenčičeva in Šolar
Kranj - Gorenjski gorski kolesarji so prevladovali tudi na tretji tekmi slovenskega pokala v Hrastniku. Poleg zmage Blaže Kle-menčič, ki je dan prej osvojila 13. mesto na italijanskem pokalu Liquigas in skupno 5. mesto, ter drugega mesta mladinke Ane Zupan (Završnica), je bila med člani v absolutni konkurenci v ospredju kar četverica z gorenjskega konca. Z lepo prednostjo dveh minut in pol je na težki progi slavil Radovljičan Miha Šolar, pred Grego Mikličem, Leščanom Rokom Grilcem (vsi Svvatch) in Jeseničanom Lenartom Nočem (Uni). Kamničan Primož Grkman je bil deveti. Med starejšimi mladinci je Žiga Trampuž iz Naklega, tekmuje za kamniški Calcit, osvojil tretje mesto. Njegov klubski kolega Mohor Vrhovnik pa je bil tretji med mlajšimi mladinci. Jure Prešeren (Završnica) je bil četrti. Med mastersi je bil tretji Tine Zupan (Scott), med amaterji pa prvi Mitja Muhvič (Calcit). M.M.
KOLESARSTVO_
Župana ni nihče prehitel
Mengeš - Kar 195 kolesarjev seje pomerilo na kolesarskem krono-metru Mengeš - Dobeno, dirke, ki za amaterske kategorije velja za slovenski pokal. Miran Cvet (Hrastnik) je po dolgih letih izboljšal rekord proge (4,5 km, 250 m višinske razlike) na 9:36 minute. Predlani bronasti na absolutnem prvenstvu v vožnji v klanec je drugega Simona Aliča iz Selške doline premagal kar za 41 sekund. V absolutni konkurenci je slavila vsestranska triatlonka Anja Cerut, aktualna ženska kolesarska prvakinja v kronometru, z zelo dobrim časom 12:29. Abrahamova jubilantka Vida Uršič je bila četrta. Zanimivo pa je, da nihče ni prehitel župana Tomaža Štefeta (16:34). Ker je pač štartal kot zadnji. Izidi, kronometer 4,5 km, ženske absolutno: moški abs: I. Cvet'(Hrastnik) 9:36, 2. Alič (Sokol Tivoli) + 41, 3. Vinčec (B point Koper) + 46, 4. Premrn (Izvir Vipava) + 50, 5. Vračič (Sokol Tivoli) + 1:00, 6. Legat (Završnica) + 1:01,7. Čibej (Kamnik) + 1:02, ženske abs:, 1. Cerut (MTB Črni vrh) 12:29, 2. Sklep + 33, 3. Verbič (obe Mengeš) + 1:55, 4. Uršič (Sokol Tivoli) + 1:57, 5. Vodnik (Hrast Dob) + 2:43, po kategorijah: Cerut, Uršič, Mohar, Vinčec, Cvet, Bo-kalič, Car, Zaje, Cigoj, Kotnik, Rejec, Križnar. M.M.
ALPINIZEM
Intenzivne priprave na vzpon
Kranj - V ponedeljek, 16. junija 2003, bo odpotoval alpinist Tomaž Humar v Pakistan. Tam načrtuje prvenstveni vzpon v 5-kilometrski Rupalski steni na 8126 m visoko goro Nanga Parbat. Prvič si jo je ogledal avgusta lani, ko se še ni povsem odločil za podvig. Sedaj je zanj pripravljen. Kot pravi, gre za "ljubezen na drugi pogled". Z intenzivnimi pripravami na vzpon je začel januarja letos, koje bila za njim zadnja operacija po nesrečnem padcu pri domačem opravilu. Že oktobra lani se je vzpel na osemtisočak Šiša Pangma, letos pa je preplezal več kot 350 smeri in slapov v domačih gorah, hrvaški Paklenici in Centralnih Alpah. Njegove priprave prvič spremlja trener Uroš Velepec, ki je pohvalil nadpovprečne rezultate alpinista. Vzpon se bo začel predvidoma 10. julija, ključni pa bodo prvi štirje dnevi v dvotedenskem plezanju. S.S.
ROKOMET
Mladi tekmovalci v Predosljah
Predoslje - Rokometni klub Planina Kranj je organiziral rokometni turnir za starejše deklice in dečke in mlajše deklice. V vsaki kategorii so nastopile tri ekipe. Rezultati: st. deklice: Planina Kr. - Sava 12-5, Planina Kr. - Naklo 4-2; Naklo - Sava 9 - 4; Najboljša strelka: A. Bobnar, naj vratarka: T. Planinšek (obe Pl. Kr.); najboljša igralka: M. Šadič; st. dečki: Tržič - Preddvor 11-12, Predoslje - Tržič 7-11, Preddvor - Predoslje 14-8, Naj-igralec: T. Polajnar, naj - strelec: A. Simkovič (oba Preddvor); naj vratar: D. Bogdanovič (Pred.); ml. deklice: Naklo - Sava 6-4; Planina Kr. -Naklo 3-8; Sava - Planina Kr. 5 - 3; naj igralka: E. Bajec (Čla.Kr.) in U. Voglar (Naklo); naj-strelka. U. Voglar (Naklo). Turnir naj bi bil odslej tradicionalen.
Močno pomlajena rokometna reprezentanca Slovenije je sodelovala na turnirju v Belgiji. Na turnirju štirih reprezentanc, nastopile so še: Islandija, Srbija in Črna gora in Islandija, so zasedli zadnje mesto. Prvi dan so igrali z Islandijo 26-26, Danska je bila boljša od naših, saj so Danci zmagali 26-22. Zadnji dan so se naši pomerili s Srbijo in Črno goro. Na koncu so tesno, s 23-24, zmagali naši nasprotniki.
Naslednji nastop bo naša reprezentanca imela konec meseca v Kopru, na Pokalu Slovenije. Od 27. do 29. junija bodo ob Sloveniji igrali še: Španija, Švedska in SČG. M.Ti.
Mreža slovenskih vaterpolistk
polna do vrha
V uvodni tekmi slovenske ženske vaterpolske reprezentance na EP proti Špankam so naše predstavnice pričakovano klonile z rezultatom 22:1. Tudi v nedeljo visok poraz, s 27:1 so Slovenke klonile proti Madžarkam.
Ljubljana - Pričakovanje slovenskih vaterpolistk nikakor ni bila zmaga, z intenzivnimi trimesečnimi pripravami želijo na tem prvenstvu izgubljati le s čim manjšo razliko v golih. "Do 20 golov razlike bo kar v redu," nam je pred evropskim prvenstvom, ki za ženske poteka na Kodeljevem v Ljubljani, povedala Eva Potočnik. Svojo moč so Španke pokazale že po 22 sekundah igre, ko so zadele prvi gol in jih v treh četrtinah nasule po pet v slovensko mrežo. Le v tretji četrtini, koje edini gol za Slovenijo dosegla Petra Grahovac, so Španke povprečje "skvarile" in dosegle sedem golov.
Razen gola Grahovčeve je roke in grla gledalcev ogrela še slovenska vratarka Selma Če-rič, ki je nekajkrat izvrstno obranila svoja vrata in tako preprečila še višji poraz. V igri Slovenk je bilo čutiti veliko nervozo na tekmi, saj so proti bojevitim nasprotnicam zelo težko prišle celo do strela. Kljub vsemu je potrebno poudariti, da reprezentantke skupaj intenzivno trenirajo komaj nekaj mesecev in čudežev ni pričako-
Naše vaterpolistke so bile proti Špankam nemočne.
vati. Vojko Podvršček z igro varovank ni bil zadovoljen: "Naše vaterpolistke so delale preveč napak. Pred tekmo smo želeli, da bi bil končni izid nižji, a smo v obrambi naredili preveč napak. Razlika je sicer povsem realna, a si želimo izgubljati s čim nižjo razliko."
V nasprotju s selektorjem pa je bila bolj vesela prva strelka za slovensko reprezentanco na evropskih prvenstvih Petra Grahovac. "Kljub veliki razliki med ekipama so naše igralke
dale vse od sebe. V nadaljevanju si želim še boljših iger in vsaj polfinale," je po tekmi povedal španski selektor Gaspar Ventura.
Branilke naslova, Madžarke so v nedeljski popoldanski tekmi premagale slovensko reprezentanco s 27:1, že v prvi četrtini so našim vaterpolistkam nasule 10 golov. Enkrat samkrat je za naše zadela Špela Potočnik v tretji četrtini, kmalu za tem pa je bila že v tretje izključena. Špela Potočnik je po tekmi po-
vedala, da je bil pomemben le zadetek, zasluge zanj pa gredo vsej ekipi. "Učna ura ženskega vaterpola. Madžarke so fizično močnejše in bolj uigrane. Mislim, da bi lahko igrale tudi proti nekaterim našim moškim ekipam.
Madžarski selektor Tamas Fa-rago je povedal, da jim je tekma služila za trening: "Gol razlika za nas niti ni bila pomembna. Še vedno moramo odpraviti nekaj napak, če želimo ubraniti naslov." Najboljši strelki v madžarski ekipi sta bili Agnes Pri-masz in Dora Kisteleki s po petimi zadetki. Slovenke so včeraj odigrale še zadnjo tekmo v skupini, tokrat proti močni Nizozemski. Tekma je bila odigrana ob 17.30 uri, zato do zaključka redakcije nismo izvedeli rezultata. Danes se bodo naše reprezentantke po pričakovanjih pomerile za sedmo mesto, jutri bo na prvenstvu prost dan. Najza-. nimivejše boje ženskega dela evropskega prvenstva lahko pričakujemo v četrtek, polfinale, in v soboto, ko bo na sporedu finale in tekma za 3. mesto.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Nogometaši Triglava so se poslovili z zmago
V zadnji tekmi na domačem igrišču so Kranjčani v nedeljo premagali ekipo Železničarja -
V 1. gorenjski ligi prvaki Jeseničani.
BALINANJE
Kranj - Minuli konec tedna je bil res nogometni. V kvalifikacijskih tekmah za nastop na evropskem prvenstvu 2004 na Portugalskem so igrali tudi naši nogometaši. Na gostovanju v Turčiji se v tekmi proti Izraelu z učinkovitostjo sicer niso izkazali, z rezultatom 0:0 pa so dosegli zastavljen cilj, to je točko. Tako so sedaj na lestvici na drugem mestu za ekipo Francije. Francija ima 15 točk, Slovenija 10 točk, Izrael 8 točk, Ciper 7 točk, Malta pa je še brez točke. Naslednja tekma naše reprezen-tante čaka 6. septembra, ko se bodo z Izraelom pomerili doma.
Potem ko se je tekmovanje v ligi Si.mobil končalo z osvojitvijo naslova državnih prvakov za Mariborčane, pa je vse bliže zaključku tudi tekmovanje v 2. slovenski nogometni ligi. Že nekaj časa je naslov najboljših v drugi ligi oddan nogometašem Domžal, tudi nogometaši Triglava pa že nekaj časa ne trepetajo več za obstanek v drugo-ligaški druščini. Minulo nedeljo so doma gostili ekipo zad-njeuvrščenega Železničarja ter z dvema goloma Jereta in golom Božičiča zmagali 3:0 (2:0). Tako so na lestvici krog pred koncem na 7. mestu z 38. točkami, v nedeljo pa na zadnji tekmi sezone gostujejo pri Zagorju.
V 3. SNL - center je v zadnjem kolu ekipa Slaščičarne
Nogometaši Triglava so se v nedeljo proti Železničarju slavili 3:0.
Šmon 1:3 izgubila s prvakom lige in novim drugoligašem, Svobodo. Zarica je 3:1 izgubila z ekipo AvtoDebevca Dob, Šenčur Protect GL je 6:0 premagal Britof, Alpina pa je 1:() izgubila pri Elanu 1922. Najbolje od gorenjskih ekip je na končni lestvici uvrščena ekipa Šenčurja ProtectGL, ki je osvojila tretje mesto.
Končano je tudi gorenjsko nogometno prvenstvo v 1. in 2. ligi. 26. krog so prvoligaši
odigrali med tednom, 27. krog pa konec tedna. Rezultati: Jesenice - Polet 6:2, Naklo - Železniki 0:3, Velesovo - Ločan 3:2, Lesce - Bitnje 2:1, Sava - Visoko 8:1, Polet - Sava 1:0, Ločan - Naklo 4:2, Visoko - Lesce 0:1, Bitnje - Velesovo 3:1, Železniki Domel - Jesenice 0:3. Tako so Jeseničani z 62 točkami osvojili prvi mesto in se uvrstili v 3.SNL - center. Na lestvici sledijo: Železniki 58, Velesovo 44, Lesce 41, Naklo 37, Polet 29,
Bitnje, Visoko in Ločan po 28, Sava, ki je izpadla iz 1. lige, pa ima na zadnjem mestu 26 točk. V 1. ligo se je uvrstilo zmagovalno moštvo 2. gorenjske lige, Hrastje, ki je zbralo 50 točk. V zadnjem krogu 2. gorenjske lige so se tekme končale z rezultati: Podbrezje - Preddvor 3:0, Kondor - Podgorje 6:2, Hrastje -Bohinj 1:3, Kranjska Gora - Tr-bbje 0:3.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Superligaši uspešni
Kranj - Gorenjski klubi so bili v 6. krogu superlige zelo uspešni. Vodilna Lokateks Trata je v gosteh premagala Slogo (8:16), Center Pekarna Vrhnika je doma brez težav odpravil Skalo Casino K bar (20:4), tudi Hujanci so se z gostovanja pri Jadranu Hrpelje Kozina vrnili s tremi točkami (9:15). Bistrica in Jesenice sta igrala med seboj in se razšla "prijateljsko" - neodločeno po rednem delu, v dodatnem krogu pa so si drugo točko priborili Jeseničani (12:13). Vrstni red: Lokateks Trata 18, Huje in Center Pekarna Vrhnika po 15, Krim Špica 12, Sloga 9, Jesenice 8, Bistrica 7, Skala Casino K bar 6, Jadran H.K. in Mlinar Padna brez točk.
V 1. ligi se je v 6. krogu Planina zmago proti Hrastu Kobjeglavi (15:9) prebila na tretje mesto, Primskovljani pa so tokrat morali v gosteh priznati premoč Jadrana Izole (16:8). Vrstni red: Antena 15, Luka in Planina po 12, Brdo 11, Zabiče in Hrast Kobjeglava po 10, Primskovo 9, Jadran Izola 6, Planine Kozlek 5 in Orlek Javor brez točk.
V 2. ligi - vzhod je v šestem krogu Radovljica Alpetour zmagala v gosteh pri Mirni (10:14), Partizan Mengeš pa je doma premagal Tržič (19:5). Vrstni red: Zarja 17, Radovljica Alpetour 15, Velenje Premogovnik 13, EIS Budničar 10, Partizan Mengeš 9, Tržič 8, Dobrova 6, Fužine 5, LUS Duplica 4, Mirna 3 točke. Rezultati 1. gorenjske lige (7. krog): Visoko Rana : Adrijan Črnivec 10:6. Jesenice Gradiš : Bratov Smuk 11.5, Čirče VAN-DEN : Trata Vedrialp 12:4, Center : Rogovila TELE-TV 4:12, Lesce : Jurč Blejska Dobrava 8:9. 2. gorenjske lige (7. krog): Zarica : Loka 1000 6:10, Huje Kokra : Podnart 12:4, Kres Javornik : Žiri Magušar 6:10, Milje : Sava 10:6, Žirovnica prosta. S.Š.
GORSKI TEK
Gorski tekači znova na Krvavec
Cerklje - Športno društvo Krvavec bo v nedeljo, 15. junija, organizator gorskega teka na Krvavec, ki v šesti ponovitvi šteje za državno prvenstvo v teku navkreber in je hkrati izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu v Trentu. Poleg tega je tekmovanje tudi eden od tekov za Pokal Slovenije in je zato ena naših najpomembnejših letošnjih prireditev v gorskih tekih.
Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v enajst različnih kategorij, od najmlajših dečkov in deklic (letniki 1990 in mlajši), ki bodo nastopili na 1 kilometer dolgi progi med zgornjo postajo gondolske žičnice na Krvavcu do Tihe doline, do članov in veteranov, ki bodo tekli na najdaljši, 9-kilometrski progi med spodnjo postajo žičnice na Krvavcu so cilja na Zvohu. Prijave bodo organizatorji sprejemali med 7. in 9. uro na štartnem prostoru pri spodnji postaji žičnice, kjer bo ob 10. uri start na najdaljši progi. Tudi nastopajoči v ostalih kategorijah bodo startali ob 10. uri, le najmlajši bodo imeli start ob 12. uri. Razglasitev rezultatov bo ob 14. uri pri hotelu A&S v Tihi dolini. Vse dodatne informacije na spletni strani www.cerklje.si/gt.html ali pri Juretu Bobnarju po telefonu 25 26 610. V.S.
KEGLJANJE
PLEZANJE
Iskraemeco ostaja pokrovitelj
Kranj - Minuli četrtek so kegljače kJuba Triglav Kranj sprejeli v podjetju Iskraemeco, kjer je predsednik uprave Nikolaj Bevk spregovoril o njihovem podjetju, kegljači pa o načrtih kluba, ki deluje pod novim vodstvom in v novih razmerah, saj so aprila letos v Kranju odprli novo osemstezno kegljišče. Ob tej priložnosti so tudi podaljšali pogodbo o pokroviteljstvu podjetja nad kegljaško ekipo. V preteklem letu so kranjski kegljači dosegli nekaj vidnejših uvrstitev. Nastopili so na svetovnem ekipnem pokalu v Romuniji, kjer so
Predsednik uprave Iskraemeca Nikolaj Bevk in novi predsednik keg-Ijaškega kluba Triglav Kranj Vanek Oman sta podaljšala pogodbo o pokroviteljstvu podjetja nad kranjskim moštvom.
dosegli tretje mesto. Na državnem prvenstvu ligaških tekmovanj so bili že osmič državni prvaki, posamezno je postal prvak Boris Benedik, v kombinaciji pa sta osvojila drugo mesto Uroš Stoklas in tretje Boris Benedik. Za člani pa s svojimi rezultati tudi ne zaostajajo mladinci in kadeti. Novi predsednik kegljaškega kluba Vanek Omanje povedal, da se zaveda svoje predsedniške odgovornosti. Med prvimi je verjetno ta, da ostanejo njegovi fantje v vrhu slovenskega kegljanja. Za cilj pa so si zastavili tudi dobre uvrstitve na kegljaških tekmovanjih evropskega in svetovnega nivoja.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
ODBOJKA NA MIVKI
Ana in Mihela, Jure in Andrej
Kranj - Prejšnji teden so v študentskem naselju Mestni log v Ljubljani pripravili državno univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivki. Naslov prvakinj med študentkami sta osvojili Ana Oblak in Mihela Sirk (Univerza v Ljubljani), ki sta nastopali pod imenom Čebela &Zajlič, najboljša med študenti pa sta bila Jure Lakota in Andrej Flajs (Univerza v Ljubljani), ki sta nosila ime FE in FŠ. V.S.
Finale brez naših
Ekaterinburg - Po tekmi v balvanskem plezanju so v daljnem mestu pod Uralom organizatorji pripravili še letošnjo drugo tekmo svetovnega pokala v težavnosti. Slovenska ekipa je bila precej bolj skromna kot običajno. Nekateri so ostali doma zaradi šolskih obveznosti, nekateri pa so jo nameravali izpustiti. V letošnjem skupnem seštevku se namreč ne bodo štele prav vse tekme. Tako so v Rusijo odšli le Maja Vidmar, Matej Sova in Klemen Bečan. Prva dva sta se uvrstila v polfinale, slednji pa je žal ostal zunaj le-tega.
Pri ženskah, kjer npr. v kvalifikacijah še nikoli doslej ni bila tako kratka smer (samo 17 gibov!), je v finalu prvič v karieri slavila Francozinja Chloe Mi-nuret, sicer aktualna evropska prvakinja, pred rojakinjo Po-uget, ki na prvi tekmi v Imstu npr. ni videla finala. Naši Maji Vidmar ni uspela uvrstitev med osmerico najboljših in je na koncu zasedla 10. mesto. Pri moških je spet slavil Francoz Alex Chabot pred Čehom Mra-zekom, osmoljencem iz Imsta. Naš najboljši pa je bil Matej Sova na 17. mestu.
Zdaj je za najbolje tekmovalce na sporedu še tekma v italijanskem Leccu, ki bp na sporedu konec meseca, potem pa se bodo vsi v prvi polovici julija zbrali pod streho Evrope v Cha-monixu na svetovnem prvenstvu.
Rezultati Ekaterinburg:
Ženske: 1. C. Minoret, 2. E. Pouget (obe FRA), 3. O. Bibik (RUS), 10. M. Vidmar (SLO). Moški: 1. A. Chabot (FRA), 2. T. Mrazek (CZE), 3. G. Pouvre-au (FRA), 17. M. Sova, 29. K. Bečan (oba SLO). T.Č.
Smučarji bodo še varčevali
Alpski smučarji in smučarke naj bi za letošnji progam porabili okoli milijona in sedemsto tisoč evrov, sklenili pa so, da bo več pozornosti znova namenjeno mladim.
Kranj - Prejšnji teden so se v Ljubljani zbrali predstavniki zbora alpskih smučarskih klubov in sprejeli načrte dela v novi sezoni ter cilje v posameznih reprezentancah. V novi sezoni namreč ne bo velikih tekmovanj, zato bodo vse moči najboljših smučarjev in smučark namenjene tekmah svetovnega pokala, posebno domači ženski tekmi v Mariboru in moški v Kranjski Gori. Tako pri ženskah kot pri moških je cilj ekip, da v končni razvrstitvi discipline po en smučar in smučarka prideta med najboljšo sedmerico, po dva med prvih petnajst in da imamo čim močnejše zastopstvo na finalu svetovnega pokala.
Sicer pa v moški ekipi svetovnega pokala za veleslalom, ki jo vodi trener Urban Planinšek
BIATLON
trenirajo: Uroš Pavlovčič (SK Dovje Mojstrana), Mitja Dragšič (SK Branik), Aleš Gorza (SK Črna TAB), Andrej Šporn (ASK Kranjska Gora), Bernard Vajdič (SK Unior Celje), Mitja Valenčič (ASK Triglav) in Miha Malus (SD Dolomiti). V moški ekipi za slalom, ki jo vodi trener Pavle Grašič, so: Jure Košir (ASK Kranjska Gora), Mitja Kune (SK Crna TAB), Drago Grubelnik (SK Branik) in Rene Mlekuž (SK Branik). V ekipi za hitre discipline pod vodstvom trenerja Jožeta Gazvode so: Gregor Sparovec (SK Jesenice), Andrej Jerman (SK Tržič), Jernej Reberšak (SK Radovljica), Peter Pen (SK Branik) in Primož Skerbinek (SK Branik), ki pa je še vedno v postopku pro-tidopinške komisije SZS. Moško B ekipo bo vodil trener Sto-
Grašičeva bo trenirala sama
Tržič - Naša najboljša biatlonka preteklih sezon Andreja Grašič se bo za prihodnjo sezono pripravljala sama, po svojem programu. Potem koje po novem ločeni del reprezentance najboljših A 1 (Marko Dolenc, Janez Maric, Janez Ožbolt, Tadeja Brankovič, Andreja Mali) z glavnim trenerjem Tomašem Kosem že opravila prvi enotedenski trening na Pokljuki, podoben ciklus pa je na visokogorski planoti opravila tudi reprezentanca A 2 strenerjem Matejem Kordežem (Lar-isi, Grudiček, Kodela...), seje Tržičanka po resnem pogovoru z vodstvom reprezentance odloČila, da do nadaljnjega trenira po svoje, na s#>je stroške. Vodstvo reprezentance meni, daje dovolj izkušena, da bi se lahko dobro pripravila na sezono in se bo preko kontrolnih tekem jeseni uvrstila v reprezentanco za tekme svetovnega pokala. Slovenski biatlon tekmovalko njenega kova seveda potrebuje. Grašičeva, ki je bila po pretekli sezoni razočarana z dosežki, je (formalno) članica reprezentance A 2. Član A 1 reprezentance Tomas Globočnik, 5. na svetovnem prvenstvu, se bo reprezentanci priključil jeseni, dotlej pa bo poskušal sanirati poškodbo roke. M.M.
jan Puhalj, moško C pa trener Jani Hladnik.
Vodja ženske ekipe Rasto Anžoh bo skupaj s trenerjema Janezom Slivnikom in Toma žem Kostanjevcem skrbel za žensko ekipo za svetovni pokal. V ekipi so: Lea Dabič (SK Bled), Alenka Dovžan (SK Jesenice), Ana Kobal (SK Radovljica), Urška Rabič (SK Kranjska Gora), Mojca Suha-dolc (SK Vrhnika), Tina Maze (SK Črna TAB) in Ana Drev (Velenje). Žensko ekipo za svetovni pokal v novi sezoni vodita trenerja Dejan Poljanšek in Marko Jurjec, žensko C ekipo pa trener Miha Murovec.
V tej sezoni pomembno tekmovanje na domačih tleh Čaka mladince in mladinke, katerih naloga je med drugim, da uspešno nastopijo na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo pri nas v Mariboru. Cilj je namreč, da se vsaj po eno dekle in fant uvrstita med šest najboljših in da prismučata vsaj eno medaljo. Poleg tega naj bi na otroških tekmovanjih mladi smučarji ekipno dosegli uvrstitev do 4. mesta, na domačem Pokalu Loka pa celo do 2. mesta, oziroma tri medalje.
Kot načrtujejo pri Smučarski zvezi Slovenije, bodo omejena finančna sredstva v njihovi blagajni še naprej vzrok za varčevanje, program za novo sezono pa so ovrednotili na nekaj več kot milijon sedemsto tisoč evrov. Poudarek bo na delu z mladimi, saj so mladi tekmovalci tako v medregijskih ekipah kot ekipah v evropski pokal in obeh ekipah C. V.S.
74. Glasova preja: Tisoč let Bleda
Ko je prišla na Bled (gospa
ministrica)
Tisočletnica prve nam ohranjene omembe Bleda v pisnih virih je že sama po sebi nekaj imenitnega. Vrh tega je to odlična priložnost za postavitev nekaterih vprašanj in odpiranje poti do dejanj, ki lahko sledijo pravim odgovorom. Prav v tem duhu je bila zastavljena tudi Glasova preja ob blejskem jubileju. Iskali smo odgovore na vprašanja, kaj lahko za blišč svoje podobe storijo Blejci sami in v čem jim lahko pomaga država. Bled namreč ni le gorenjska, je tudi najvidnejša od slovenskih ikon.
"Pred desetletji, za časa Rikli-ja, je Bled služil kot zdravilišče in okrevališče. Pozneje, v poslednjih letih, se je Bled spremenil v zdravilišče, kamor so bogati aristokrati hodili izživljat svoje presito življenje. Bled naj bi zaživel novo dobo. Služi naj ljudski množici za prijetno okrevališče." Tako je kmalu po koncu 2. svetovne vojne zatrdil Mestni. odbor OF Bled. Od takrat se je v pol stoletja zgodilo marsikaj.
Je Bled res lep?
Bled je res postal bolj dostopen tudi množičnemu turizmu, kar pa ni imelo samo dobrih posledic. Največje je utrpela krajinska, urbanistična in arhitekturna podoba tega kraja, Prešernova "podoba raja". Pravijo, da je Bled lep, že po svoji naravi. Vendar nekateri filozofi trdijo tudi,, da lepote narave ne smemo presojati po naših estetskih merilih. Naravno je, kakršno je. "Das ist so", pravi Hegel. O tem, ali je nekaj lepo ali grdo, se lahko sprašujemo šele ob pogledu na človekove posege v naravo. Ti pa so res lahko lepi in sona-ravni, ali pa grdi in nasilni. Presojamo jih po merilih, ki so strokovna in povsod priznana.
Henrika II., da je to izbrano lokacijo podaril briksenškemu škofu Albuinu. S tem pa se mnogi med našimi grešnimi predniki niso mogli sprijazniti in blejske zemeljske dobrine so v zadnjih tisoč letih dobile na tisoče novih posestnikov. Tako ni Čudno, da 1000 let pozneje ni soglasja o tem, zlasti na Otoku, kaj naj bi bilo od božjih služabnikov in Cerkve in kaj od laičnih bitij in njihove države.
Božanskega navdiha je bil deležen tudi France Prešeren, ko je v Krstu pri Savici zatrdil: "Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja ..." Tudi če smo brez njegovega navdiha, bi se morali zavedati, da nas Stvarnik morda še vedno preizkuša, kako s to podobo ravnamo. To velja najprej za domorodne Blejce in Blejke ter za "pritepene" Blej-čane in Blejčanke, a tudi drugi Slovenci te odgovornosti nismo odvezani. Če bo ministrica Andreja Rihter res ravnala tako, kot je obljubila na Glasovi preji, ne bo deležna le blejskega, temveč tudi tistega raja, ki nam je obljubljen po smrti, ako vanj verjamemo. Bog ji bo nemara spričo blejskih dejanj spregledal celo članstvo v Združeni listi oziroma dejstvo, daje 29. maja, ko bi se preja morala zgoditi,
novodobnega urbanizma in arhitekture ne vidijo preveč. Res so pri nas, tako na Gorenjskem kot povsod po Slovenskem še druge ikone, svete krajinske podobe, a vse so v svetu manj prepoznavne od blejske. Vzemimo od gorenjskih severno steno Triglava ali Aljažev stolp na njegovem vrhu; pogled na Jalovec s Slemena ali na Špikovo skupino iz Martuljka; podobo Bohinjskega jezera s cerkvijo sv. Janeza; baziliko Marije Pomagaj na Brezjah ali Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ... Vse to so "svete" podobe za nas, za Gorenjce in vse Slovence, za ljudi iz drugih dežel in celin pa najbrž ne.
Prednost blejske podobe je v tem, da združuje dvoje in da je oboje enako močno. Eno je narava sama, drugo način, kako je vanjo posegal človek. Do sredine 20. stoletja je imel pri tem kar srečno roko, v drugi polovici istega pa ne zmeraj in to se pozna, a k sreči še ne preveč. Najprej je bilo tu le jezero z otokom in "skalnim osamel-cem" nad severnim obrežjem. To predlogo je oblikovala narava sama. Človek je pozneje dodal svetišče na otoku in utrdbo na vrhu skale, in sčasoma še vse ostalo. Oboje, od narave narejeno in po človeku dodano, je
Pravijo, da ima vsak kraj na tem svetu že po naravi svoj čar. Najbrž res. A res je tudi, da ga imajo eni bistveno več kot drugi. Deus sive natura - bog ali narava, kakor že temu rečemo -je ene kraje obdaril bolj kot druge. Če bi Blejsko jezero z otokom in utrjeno pečino nad njim ustvarili grški ali rimski bogovi, bi jih človek imel na sumu, da so imeli pri tem čisto določen namen: da bi na ta kraj hodili letovat in prešuštvovat, zapeljevat zemljanke in se sladkat. Ce bi bil blejski eden delo Stvarnika, ki ga poznamo iz Stare zaveze, bi lahko pomislili, da je to ena od lokacij rajskega vrta, v katerem Bog preizkuša človeka, kako bo z vrtom ravnal. Ker pa je v teh krajih že dolgo v veljavi Sveta trojica iz Nove zaveze, ni čudno, da je na otoku svetišče, Sveti duh pa je že leta 1004 navdahnil cesarja
dala prednost proslavi ob 10. obletnici svoje stranke pred čaščenjem "podobe raja" ob njeni 1000-letnici. Tisti, ki smo ji to nekoliko zamerili, smo ji na preji, ki se je 5. junija naposled zgodila, odpustili. Ko je le prišla na Bled. Ob nastopu simpatične Celjanke in zgodovinarke na ministrskem položaju smo začutili, da ne razpreda praznih obljub.
Slovenska ikona
Prešernovi podobi raja bi lahko rekli tudi slovenska ikona. Saj Slovenija po nobeni drugi krajinski podobi ni v svetu tako prepoznavna kot ravno po blejski. Po podobi jezera z otokom na sredi, cerkvijo na njem, pečino in gradom nad vsem in gorsko kuliso v ozadju. Fotografirano s tolikšne razdalje, da se nekateri v nebo vpijoči grehi
vidno in očara oko, slovensko in vsako drugo. Tretjo dimenzijo tvorijo zgodbe, ki so se .tu dogajale in so zapisane, od cesarske darovnice iz leta 1004 prek številnih drugih dokumentov in knjig do zbornika, ki ima iziti v jubilejnem letu.
Vse druge med slovenskimi ikonami so šibkejše: ali je narava manj izrazita ali je človek manj dodal ali manjka močna zgodba. Triglav je sam po sebi imeniten, stolp vrh njega pa ni kaka posebna arhitektura, je zgolj simbol z močnim pomenom in zgodbo. Bohinjsko jezero je večje in čistejše od Blejskega, a kaj, ko nima ne otoka ne gradu. Bledu primerljiva ikona bi lahko bil Piran; namesto jezera morje, namesto otoka polotok, na njem staro mesto ter markantna cerkev in utrdba nad njim. Piranu podobne atribute imata Koper in Izola
Jože Antonič, Slavko Avsenik, Andrej Žalar, Gregor in Brigita Avsenik
(nekdanja otoka) a tu je sicer še dobro ohranjena ikona obdana in prepojena s premočno urbanizacijo v drugi polovici prejšnjega stoletja. Lepi sta stari mestni jedri Ptuja in Škofje Loke, vendar je pri obeh vodni element manj izrazit. "Voda seveda koristi, še več zrak in največ svetloba", je zatrdil pred 180 leti rojeni švicarski zdravnik Arnold Rikli (1823-1906), ko je zasnoval svoj program klimatskega tdrizma na Bledu, utemeljenega na zdravilnih učinkih sončnih, zračnih in vodnih kopeli ter gibanja na zraku. Bo že držalo, a brez jezera bi bil Bled le eno od manjših gorenjskih mest.
Svetovne ikone so tisti kraji izjemne naravne in kulturne dediščine, ki se jim je uspelo uvrstiti na znameniti Unescov seznam. Od slovenskih se je to doslej primerilo le Škocjanskim jamam. Še vedno je mogoče, da se bo letos jeseni posrečilo tudi Partizanski bolnici Franji, ustanovljeni 1943. A kaj so Škocjanske jame in Franja v primerjavi z Bledom? Prve imajo, podobno kot Postojnska jama in hvala bogu, le eno razsežnost, svojo naravno enkratnost in lepoto, "manjka" jim Človeški po-
naročali njihove usluge, uspeli že preveč poškodovati.
Podoba ima tudi svojo zgodbo
Ostane nam še blejska zgodba. Kdo so bili akterji, ki so ga uspeli povzdigniti v ikono? Bog sam je bil arhitekt, narava izvajalka njegovih načrtov. Zlasti narava v obdobju zadnjih ledenih dob, ki so izoblikovale današnji relief Blejskega kota. Šele za njima so nastopili graditelji v človeški podobi, božji kloni. Najbrž ne bomo nikoli izvedeli imen tistih, ki so bili
Božo Benedik
seg in močna zgodba. Pasice bi bile brez bolnice Franje le ena od divjih grap na Cerkljanskem, tudi lesene barake ne bi bile nič posebnega, če ne bi bilo te enkratne humane zgodbe, ki obe, sotesko in v njej skrito arhitekturo, poveliča v svetovno posebnost. Po drugi strani pa bi Bled verjetno ne mogel na Unescov seznam, ker so ga kljub temu, da je še vedno enkratni spomenik naravne in kulturne dediščine, urbanisti in arhitekti ter podjetniki in politiki, ki so
Eva Jensterle in Špela Odar tretje leto obiskujeta pouk flavte v bohinjskem oddelku Glasbene šole Radovljica. Njuna učiteljica je prav tako flavtistka Maja Gogala Dvoršak. Eva in Špela sta tokrat poskrbeli za glasbeni uvod v prejo z naslovom Tisoč let Bleda.
Sponzor: Park hotel Bled je v sestavi Hotelskega podjetja G&P hoteli Bled, ki obsega Park, Hotel Golf in Apartmaje Golf. S 87,4 odstotka je večinski lastnik podjetja G&P Sava, d.d.; področje turizma. Hotel Golf ima 150 sob, Park hotel pa 217. Oba hotela s kategorizacijo štirih zvezdic imata skupaj še štiri restavracije, dva pokrita bazena in en zunanji bazen, eno veliko seminarsko dvorano ter več manjših dvoran za seminarsko delo ter več lokalov z izven penzionsko ponudbo. 74. Glasovo prejo pa je tokrat podprla tudi občina Bled z županom Jožefom Antoničem.
Organizator Glasove preje Andrej Žalar
avtorji nekdanjih podob svetišč na Otoku in gradu nad jezerom. Poznamo pa imena tistih, ki so uspeli Bled v zadnjih dveh stoletjih povzdigniti v svetovno znani letoviški kraj. Že imenovani Rikli je bil eden prvih in najbolj drznih. Sledili so mu številni hotelirji našega in tujega rodu. Bled ne bi bil, kar je, če si ga ne bi za svojo občasno rezidenco omislila najvidnejša jugoslovanska državnika 20. stoletja, kralj Aleksander in maršal Tito. Razvoj Bleda so seveda omogočili tudi tisti, ki so ga s svojim obiskovanjem plačevali - turisti, tako nekdanji iz višjih kot sedanji iz nižjih cenovnih razredov.
In kateri so bili v minulem stoletju najbolj prestižni dogodki, ki so vsakokrat ponesli ime Bleda po svetu? Če prelistamo Slovensko kroniko XX. stoletja, ki jo je v dveh velikih zvezkih izdala Nova revija, jih najdemo kar nekaj. Navedimo samo dovolj zgovorne naslove: Plem-ljeve formule in Riemannov problem, 1908; Blejski sporazum, 1927; Podpis Blejskega sporazuma, 1947; Podpis Balkanskega pakta na Bledu, 1954; Tito in Keita na Bledu ali začetki neuvrščenosti, 1961; Slovenska popevka je bila rojena na Bledu, 1962; Svetovni kongres PEN na Bledu, 1965; Grupa 69, 1969; Dolgo vroče arheološko poletje na Bledu, 1985. Bled je bil vrh tega večkrat v središču pozornosti mednarodne športne javnosti, zlasti v dveh disciplinah: šahu in veslanju. Upamo, da se bo na Bledu tudi ob njegovi tisočletnici zgodilo kaj takega, kar bo vredno omembe in trajnega spomina v slovenskih in svetovnih kronikah.
Miha Naglic
Milijarda za Blejski grad
Bled je minuli četrtek gostil 74. Glasovo prejo. Kraj ni bil naključno izbran, saj je bil naslov tokratne preje Tisoč let Bleda. Odličen obisk je potrdil aktualnost vsebine, ministrica za kulturo Andreja Rihter, blejski župan Jože Antonič in odličen poznavalec blejske zgodovine, Božo Benedik, pa niso govorili le o prazničnem letu, ampak
tudi o odprtih vprašanjih, ki so za prihodnost Bleda in Blejcev zelo pomembna.
Bled, slovenski turistični biser in ikona Slovenije, bo prihodnje leto praznoval 1000-letnico prve pisne omembe kraja. V preteklosti je bil eno najbolj mondenih evropskih mest. Samozavestno se je lahko postavljal ob bok Monte Carla. Danes Bled, na veliko žalost številnih Blejcev, postaja vse bolj izletniški kraj, avtobusno mesto. Za razvoj turizma je obvoznica nujna. Blejci se ne morejo sprijazniti z izgubo gradu in še vedno čakajo na razplet zgodbe o Blejskem otoku. Kdo bo novi lastnik? Kako dober gospodar gradu je država? Kolikšen je prispevek Bleda k prepoznavnosti Slovenije v svetu? Publicist Miha Naglic je odgovore poiskal pri tokratnih gostih Glasove preje ministrici Za kulturo in zgodovinarki Andreji Rihter, prvem možu blejske občine županu Jožetu An-toniču in pravniku, organizatorju številnih veslaških prireditev ter izvrstnemu poznavalcu zgodovine Bleda Božu Benediku. V začetku pomladi sta cerkev in država dosegli soglasje, da bo slednja, kljub nedorečenemu lastništvu, poskrbela za obnovo stopnic na Blejskem otoku. Bo ostalo le pri lepih besedah, ali se že kaj dogaja?
Andreja Rihter: "Vesela sem, da nocoj govorimo tudi o tem, kako bo Bled prihodnje leto praznoval svojo tisočletnico.
grad je eden od štirih projektov, za katere bomo poskušali pridobiti evropska sredstva in s tem denarjem ga bomo obnovili. Za obnovo potrebujemo nekaj več kot milijardo tolarjev, ki jo bo država pridobila z mednarodnimi sredstvi. Grad mora zaživeti, saj sedaj počasi hira. Zato mu moramo dati novo vsebino. Gospod župan (Jože Antonič, op.p.), prav je, da letos to zgodbo dorečemo. Z naše strani je zelo jasna. Blejski grad bo zaživel. Predvsem pa moram poudariti, da boste z njim živeli vi, Blejci, ki mu morate dati pravi program, država pa mora biti dober gospodar."
Jože Antonič: "Od leta 2001 je upravljavec Blejskega gradu Narodni muzej Slovenije in Blejci, povedano v narekovajih, z gradom nimamo nič. Na njem se že sedaj marsikaj dogaja, tudi zelo zanimivi programi. V prihodnje pa bo treba urediti tako grad, kot dostop do njega. Dvigalo, o katerem se pogovarjamo že dalj časa, bi omogočil dostop tudi starejšim in invalidom, poleg tega pa bi z njim povečali obisk."
Kaj si Bled obeta od države, ne le od ministrstva za kulturo? Od koga je odvisen njegov razvoj?
Jože Antonič: "Vsekakor smo zanj odgovorni Blejci. Vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da ni vse v naši lasti. Pristava, kije
Ministrica za kulturo Andreja Rihter
Prijetno sta me presenetila Nika Leben in Vladimir Knific s kranjskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki sta mi pred nocojšnjim pogovorom izročila program prenove stopnic in kapelice na Blejskem otoku. Zelo težko je dajati obljube. Moja velika obveza izhaja tudi iz dejstva, da sem zgodovinarka in da mi ni vseeno za kulturne spomenike, za katere je treba skrbeti in jih obnavljati. Ob vstopu v Evropsko unijo nam bosta ostala slovenski jezik in slovenska dediščina, ki sta pomembna za našo identiteto. Ko sem nastopila mesto ministrice, sem si zelo želela, da bi urejanje otoka premaknili z mrtve točke. To kažejo tudi naši dogovori z nadškofom (dr. Francem Rodetom, op.p.) in blejskim župnikom Janezom Am-brožičem. Vsi trije mislimo zelo resno, da je otok treba začeti obnavljati. Naš plan bomo z de-montažo stopnic začeli udejanjati septembra, po koncu turistične sezone, na otok pa jih bomo vrnili prihodnje praznično leto."
Z otoka poglejmo še na Blejski grad. Ali obstaja jasen program, kaj se bo na gradu v prihodnje dodajalo?
Andreja Rihter: "Tudi tu mislimo zelo resno. Leta 2001 je država postala lastnica gradu in zanj tudi odgovarja. Blejski
v lasti države, je v žalostnem stanju. Premisliti moramo, kakšne programe, vsebine bomo vnesli vanjo in kako jo bomo oživili. V njeni bližini je Vila Bled, ki je tudi v državni lasti, pa vili Petrol in Istrabenz in seveda Omanova vila, ki nam ni v ponos. Danes (minuli četrtek, op.p.) sem se spet pogovarjal z Markom Omanom in mislim, da bo zdaj le začel z delom. Vendar ostajam skeptičen, dokler ne bo zasadil prve lopate. Potem sta tu še vili Rog in Zlatorog, slednja na žalost sameva. In na Mežakli so trije propadajoči objekti. Tudi za te objekte, ki so pomembni za Bled, bi morali poskrbeti in zavarovati arhitekturo preteklega časa."
Dr. Janez Ambrožič, Dušan Jovanovič in Milena Zupančič
Ena od blejskih težav je velik promet iz ljubljanske in bohinjske smeri?
Jože Antonič: "Pred štirinajstimi dnevi smo na Bledu gostili ministra za promet Jakoba Pre-sečnika. Pokazal sem mu vse črne prometne točke Bleda, ki jih ni malo in za katere upam, da jih bo država pomagala urediti. Kmalu pričakujem novo srečanje, kjer bomo morali doreči in zapisati, kaj bomo postorili do 1000-letnice. Tujcem in visokim državnikom tako radi razkazujemo Bled, zato si takega prometa v turističnem kraju in slovenskem biseru ne smemo privoščiti. Misliti pa moramo tudi na ureditev ceste proti Pokljuki in ceste Koprivnik - Gorjuše." Prav bi bilo, da bi na nocojšnjem srečanju, ki smo ga naslovili Tisoč let Bleda, predstavili tudi program praznovanj. Katere so glavne točke praznovanja?
Jože Antonič: "Program praznovanja še pripravljamo, smo v fazi zbiranja zamisli. Pobud in zamisli je veliko, dejaven je tudi prireditveni svet, ki ga vodi Dominik Lavrič, pa Zgodovinsko društvo Bled, svoje zamisli sta nam posredovala tudi Dušan Jovanovič in Boris A. Novak, ki predlagata nekoliko modernizirano opero o blejski legendi. V tej fazi sodelujejo tudi blejski šolarji in različna blejska društva, zavedati pa se moramo, da bomo program morali prilagoditi sredstvom, ki bodo za to na voljo. Nekaj denarja bomo poskušali dobiti tudi od ministrstva za kulturo. Praznovanje se bo začelo 1. januarja 2004 in bo potekalo vse leto. Prihodnje leto bodo vse prireditve nosile oznako 1000-letnice Bleda. Vrhunec naj bi
bila povorka, ki bi prikazala Bled skozi različna zgodovinska obdobja. Dobro bi bilo premisliti tudi o predlogu, da bi v prihodnje na Bledu podeljevali nagrade Blaža Kumerdeja. Še bolj bi morali izkoristiti verski turizem in okrepiti sodelovanje s sosednjimi občinami. Pri prav -
svetu. Blejski otok najdemo skoraj na vseh turističnih prospektih. Bled je s svojo zgodovino zelo povezan z zgodovino nas vseh. Imam pa občutek, da Blejci včasih mislite, da vam je ta zapuščina v breme. Naše ministrstvo se čuti dolžno ohranjati to dediščino. Načrtujemo
Vinko Gole: "Bled je Blejski grad po vojni, ko je pogorel, sam obnovil. Od leta 1956 do 1961 je delalo devet primorskih zidarjev in so bili plačani le z občinskim denarjem. Zelo mi je žal, da je le Blejski grad državni, saj na primer Ljubljanski in Loški nista. To je velika škoda! Blejski grad ima več obiska kot vsi ljubljanski muzeji. Vesel pa sem, da ste se uspeli dogovoriti za dvigalo."
Milena Zupančič: "Sem nekoliko bolj konzervativna in imam pomisleke o dvigalu. Ali ste pomislili tudi na druge načine? Upam, da ne boste čez čas rekli, da boste zaradi tistih, ki jim je v čolnu slabo, naredili most do otoka?! Za 1000-letnico Bleda pa imam predlog: sramota je, da Bled nima kina, zato bi kazalo premisliti o odprtju art kina."
Janez Ambrožič: "Tisočletnice Bleda si ne znam predstavljati brez spomina na briksenške škofe, zato predlagam, da v program prireditev vključite tudi slovesno mašo, ki naj bi bila 27. junija 2004, in nanjo povabimo tudi briksenške škofe."
Peter Florjančič: "Sem Blejec in me je sram, da nocoj ni nihče omenil blejskih hotelirjev: Kendo, Molnarja, Peternela, Petrana, Janežiča, ki so naredili Bled in je bil tedaj najbolj mondeno mesto v Evropi. Bled, Opatija, Monte Carlo. Izginil je tudi blejski dialekt, najlepši dialekt Slovenije. In nihče se ne vpraša zakaj. Bled je postal izletniško mesto, mesto avtobusov. Naredite ob 1000-letni-ci spomenik tem ljudem, ki so naredili Bled! Sram me je, da tega še ni nihče storil."
Peter Florjančič in Srečo Kunčič
Vinko Gole
ljamo prospekt o čebelarstvu in zbornik o Bledu, upam pa, da bo tudi Televizija Slovenija ob obletnici mislila na nas." Bled je ikona Slovenstva in po njem je prepoznavna naša država. Alije Bled pri promociji Slovenije dovolj izkoriščen?
Andreja Rihter: "Slovenija je skozi Bled zelo prepoznavna v
tudi dvigalo za lažjo dostopnost do gradu, ki ga moramo ponuditi vsem ljudem. Pripravljeni smo vlagati denar, ne moremo pa mimo vas (Blejcev, op.p.), ki živite z gradom. Res je, da smo za Pristavo zelo slabo skrbeli, vendar smo sedaj uredili papirje o lastništvu in zbiramo programe, ki bi jih ponudili v Pristavi. Tudi vas gospod župan (Jože Antonič, op.p.) smo povprašali zanje. Zanima nas predvsem vsebina. Bled je zelo prepoznaven. Hvala za zaupano pokroviteljstvo nad prireditvami ob 1000-letnici. Septembra bo naše ministrstvo objavilo razpise in nanje se lahko prijavite, sicer sredstev ne bo mogoče dobiti."
Za prepoznavnost Bleda sta pomembna tudi preteklost in njegova zgodovina.
Božo Benedik: "Bled je bil že v času Avstro-Ogrske eden najpomembnejših krajev. Dobil je svoje lepe vile, ki so zelo dobro locirane. S prvo fazo blejskega turizma je zagotovo povezan
tudi Rikli, kljub temu pa je bil Bled v tistem obdobju še vedno majhno naselje. Sledila je druga, modernistična, faza, to je faza preporoda Bleda, ko je bil slednji razglašen za kraljevo rezidenco. Bled je bil tudi center diplomatskega zbora in tedaj so se vsi pomembni dogodki prenesli iz Beograda na Bled. Množični turizem pa je Bledu prinesel več škode kot koristi. Poleg tega smo na Bledu zamudili veliko priložnost, ko so se delila diplomatska predstavništva. Minister Dimitrij Rupel je tedaj rekel, da to ni pomembno, ni zanimivo, da bi Bled imel taka predstavništva. Na Blejskem gradu je lastništvo znano, na otoku še ne, oba pa sta potrebna prenove. Veliko je govora o obnovi stopnic, mnenja so različna. Posebno zahvalo pa Bled in Blejci dolgujemo profesorju Kastelicu, ki je med drugim poskrbel za začetek izkopanin na otoku in s tem .oživitev otoka. Vseh težav, ki ste jih našteli, ne bo mogoče rešiti naenkrat, zato bo treba narediti koncept razvoja letovišča, kajti doslej smo gradili vse na črno."
Ali bi bilo mogoče prihodnje leto Prešernovo proslavo in podelitev Prešernovih nagrad pripraviti na Bledu?
Andreja Rihter: "Z veseljem, če bi imela kaj besede pri tem. Bom pa vašo pobudo prenesla predsednici Prešernovega odbora Meti Hočevar. In moram reči, da je predlog zanimiv. O 1000-letnici pa bi še rekla, da smo se letos uspeli dogovoriti in pripraviti dokumentacijo za preureditev Blejskega gradu, prihodnje leto pa bomo začeli zbirati sredstva in uresničevati projekte. Menim, da je tudi to lahko dober delovni uvod v praznovanje obletnice. Naše ministrstvo tako ponuja konkretno sodelovanje ob obletnici."
Jože Antonič: "Mi ne smemo imeti občutka, da nam država nekaj odnaša. Vstopnina od gradu gre državi, propadajoča Pristava pa naj bi bila skupni problem!? Ne smemo imeti občutka, da z vstopnino izgubljamo sredstva, ki jih potrebujemo za obnovo objektov, na primer Ledene dvorane, kopališča, Straže,... S to vstopnino smo si pomagali, če pa boste vso vložili nazaj v grad, bomo morali najti nov vir dohodkov. "
Božo Benedik. "Po Bledu se širijo govorice, da Bled nima urejenih papirjev in da ne moremo računati na pomoč. Ali je to res?"
Andreja Rihter: "Papirje za otok še čakamo, imamo pa zemljiško knjižne izpise. In seveda čakamo na odločitev sodišča o lastništvu otoka, da to zgodbo končno dorečemo. Glede Blejskega gradu pa država ponuja partnerstvo, milijardo tolarjev za obnovo. Država je podržavila 45 slovenskih spomenikov zato, da bi jih obnavljala in vanje vlagala ter jih rešila pred propadom. Gradu ne bomo nikamor odpeljali. Zdaj ima letno 150.000 obiskovalcev, želimo pa si, da bi jih bilo vsaj 200.000 in da bi program potekal 365 dni v letu. Blejski grad je v prvi vrsti vaš, mi pa se moramo vesti kot dobri gospodarji. In za Pristavo je zdaj jasno, da je država v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica."
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
Razpeta med arhitekturo
in oblikovanjem
Banka Slovenije je 2. junija ob Evropskem letu invalidov izdala priložnostne kovance v nominalnih vrednostih 25.000, 2.500 in 500 tolarjev.
Avtorica preprosto zasnovanih kovancev je 24-letna Kranjčanka Katarina Čehovin.
Absolventka arhitekture se je tokrat prvič preizkusila v oblikovanju kovancev in takoj uspela na javnem natečaju. V prihodnosti bo mogoče še kdaj ponovila izlet v oblikovalske vode, toda pravi izziv in veselje ji vendarle predstavlja arhitektura in znotraj nje projektiranje javnih zgradb.
2. junija so izšli priložnostni kovanci ob Evropskem letu invalidov. Ste kaj ponosni, ker gre za vaše kovance?
"Zagotovo je poseben občutek, predvsem zato, ker se je na ta način realizirala neka ideja, kar se ne zgodi vedno. Pri arhitekturi se pogosto zgodi, da projekti ostanejo na papirju." To je bilo vaše prvo sodelovanje na javnem natečaju Banke Slovenije. Zakaj ste poskusili?
"Zanimivo se mi je zdelo, da se preizkusim še v neki drugi veji umetnosti kot le v arhitekturi. Postopek procesa oblikovanja pa je ne glede na velikost predmeta enak; ne gre za velikost predmeta in prostora, ampak za prenos uporabne vrednosti in simbolike v oblikovani predmet. Vedno se upoštevajo ista kompozicijska načela, pri projektiranju arhitekture v večjem, pri oblikovanju kovanca pa v manjšem merilu. Pomembna je sporočilnost, ki mora biti enostavna in razumljiva najširšemu krogu uporabnikov. Medtem ko so individualne hiše oblikovane za omejen krog uporabnikov, se javni predmeti navezujejo na veliko širšo populacijo, zato morajo biti oblikovani s pravo mero simbolike in prepoznavnosti za množične okuse, vrednote in kulture. In prav to me vedno pritegne." Kako je nastala ideja, da na kovancu upodobite stilizirani invalidski voziček/Kakšna je sporočilna vrednost kovanca?
"Moja osnovna ideja oblikovanja kovancev je temeljila na upodobitvi invalidskega vozička, ker predstavlja prvo aso-
ciacijo invalidnosti. Na prednji strani kovanca je poleg nominalne vrednosti in izdajatelja upodobljen klicaj, ki opozarja na diskriminacijo invalidov in spodbuja k odgovornosti za enakopraven pristop zdravih ljudi do vseh skupin invalidov. Motiv klicaja se nadaljuje tudi na hrbtni strani kovanca, kjer kot podaljšek stiliziranega vozička predstavlja zgornji del in-validovega telesa. Upodobitev invalidskega vozička kot prve predstave, ki spomni na invalidnost, napeljuje k razmišljanju o fizično prizadetih ljudeh in posledično k vzpostavitvi take socialne politike, ki raznolikost invalidov upošteva v čim večji meri. Krog, ki kot zemeljska obla objema osrednji motiv, pa opozarja na mednarodno razsežnost invalidnosti.
Pri oblikovanju teh kovancev sem stremela k čistosti, enostavnosti in razumljivosti zasnove. S tem sem želela pokazati, da problem invalidnosti vendarle ni tako kompliciran, da se ga ne bi dalo preseči. Želela sem opozoriti, da invalidi obsta-
jajo, in s tem seznaniti javnost o odnosih do njih." V tem primeru gre za 16. izdajo priložnostnih kovancev Banke Slovenije. Verjetno ste preverili, kakšni so bili kovanci v prejšnjih izdajah?
"Že pred začrtano smerjo razmišljanja sem preverila doslej izdane kovance. Predvsem me je zanimalo, kakšni so trendi oziroma koliko svobode si pri oblikovanju kovancev lahko dovolim. Koliko lahko vneseni simbolike in stvari poenostavim, da bo kovanec še vedno imel sporočilno vrednost. Omejitev prostora, ki ga pogojuje naravna oblika kovanca, od oblikovalca zahteva še več estetske in sporočilne energije. Gre za zapleten proces, saj moraš pri oblikovanju predmet približati precej večjemu krogu uporabnikov kot v arhitekturi."
To me zanima zato, ker so bili na dosedanjih izdajah priložnostnih kovancev na hrbtni strani upodobljeni, kako bi rekel, bolj bogati motivi. Ti kovanci pa so precej bolj asketsko oblikovani. Ste glede na zgo-
dovino pričakovali, da bo strokovno komisijo vaš minima-lizem sploh pritegnil?Po drugi strani so na natečaju sodelovali tudi tisti oblikovalci, ki so z Banko Slovenije že sodelovali, ki imajo torej več izkušenj na tem področju?
"Poskusila sem z minimalis-tičnim pristopom, če jim bo všeč, pa potem ni odvisno več od mene. Na osnovi prve ideje se odločiš, kaj hočeš z določenim načinom oblikovanja povedati, in če je ideja jasna, ji je nadaljnji postopek oblikovanja popolnoma podvržen." Kot absolventka arhitekture že pripravljate diplomsko nalogo, v kateri obdelujete lokacijo, na katerem stoji hotel Jelen v Kranju. Kaj ste si zamislili, da bi moral ponujati ta prostor?
"Arhitektura vedno deluje v dveh dimenzijah, v prostoru in času, ki pa sta omejeni dobrini. Kot je pomembno usklajevanje volumnov v prostoru, tako je potrebno tudi prilagajanje programa primernega času. To je osnovno načelo projektiranja, ki je uporabljen tudi pri zasnovi
diplomske naloge, kjer je bilo potrebno lokaciji hotela Jelen dodati novo časovno komponento s primernim in potrebnim programom splošne knjižnice s parkirno hišo za potrebe mestnega jedra ter novo prostorsko zasnovo, ki s svojim volumnom povezuje drobljeno grajeno tkivo mestnega jedra in večje strukture poslovno trgovskega centra. Ob upoštevanju projektne naloge Osrednje knjižnice Kranj naj bi imel objekt štiri kletne etaže, namenjene parkiranju, pritličje in tri nadstropja pa so namenjena knjižnici in spremljevalnemu programu. S funkcionalno zasnovo pa se objekt navezuje na srednjeveški obrambni zid, ki zamejuje lokacijo z južne strani. . Pri diplomski nalogi gre za neke vrste raziskavo, ki ni pogojena z realnimi možnostmi, finančnimi okviri investicije. Ne oziraš se na lastniška razmerja parcel, ampak se ukvarjaš zgolj z mislijo, kaj bi bilo na. nekem prostoru družbeno koristno." Se tudi v prihodnosti kot arhitektka vidite v vlogi sno-valke javnih zgradb?
"Verjetno res. Lažje razmišljam v vlogi uporabnika javnega, oblikovanje javne arhitekture se tudi zdi bolj kompleksno, saj moraš biti pozoren na druge stvari kot pri zasebnih hišah, kjer se več ukvarjaš z notranjim funkcioniranjem hiše in ' njenimi zunanjimi površinami. Povezovanja in komunikacije javnih objektov so bolj kompleksna, tako navznoter kot navzven, njihova izpostavljenost javnemu mnenju pa je večja. Prioriteto dajem korektnemu in umirjenemu vključevanju v okolje, ki pušča možnosti tudi kasnejšim posegom, da se okolica lahko samostojno razvija. Ne maram arhitektur, ki brez pravega vzroka dominirajo nad prostorom in si lastijo težnjo po preseganju nad ostalimi. Posledice takega projektiranja so
trajne in težko popravljive. Vrednosti dobrega objekta se po mojem pokažejo šele potem, ko budno opazuješ njegovo funkcioniranje, objekt mora biti do okolja korekten, poti uporabnika pa jasno začrtane." Se zgledujete pri svojem delu po katerem od slovenskih arhitektov?
"Pri samem oblikovanju ne, sledim pa novim smernicam in jih pregledujem, vendar jih ne povzemam kar tako, do njih sem kritična."
Kaj pa veliki možje slovenske arhitekture? Se lahko še danes kaj naučiš npr. od Jožeta Plečnika?
"Ravno od tako imenovanih mojstrov arhitekture se lahko naučiš največ. Zavedali so se tradicionalne vezanosti arhitekture na lokacijo, torej dejstva, da bo tam stala več desetletij, dobra še dalj. Pri projektiranju so prevzemali veliko družbeno odgovornost in v krajino posegali z občutkom za estetiko in
sonaravno, hkrati pa puščali jasno začrtane smernice za projektiranje okolice. Danes morajo arhitekturni biroji v vse večji meri upoštevati ekonomske težnje. Mimo tega sicer ne moreš, vendar ne bi smele imeti dominantne funkcije." Simon Subic, foto: Gorazd Kavčič
Piše Ahmed Pašič
Islam in muslimani v Sloveniji x.
Ker je bil odgovor pozitiven, je Mu-hammed a.s. počakal, daje iz Meke odšel še zadnji musliman, šele nato seje s svojim prijateljem Ebu Bekrom odpravil tudi sam. Potovala sta dolgo in ko sta naposled le prišla v Medino, sta doživela Čudovit sprejem, saj so ju prebivalci Medine že dalj časa pričakovali. Prva stvar, ki jo je naredil ob prihodu v Medino, je bila gradnja mošeje (džamije), ki ni bila le prostor za molitev. Bila je tudi šola, prostor, kjer so se zbirala različna plemena in reševala medsebojne probleme. Bila je tudi posvetovalnica. Ker so bila v Medini različna plemena, je bilo treba nujno vzpostaviti med njimi mir, ljubezen in iskreno prijateljstvo. Tako je Muham-med a.s. postavil temelje prvi islamski državi v zgodovini, ki je temeljila na veri v Enega Boga in enakopravnosti; vsa tista predislamska tradicija, ki je nasprotovala tako zdravemu razumu kot Človeški naravi, je bila ukinjena. Muhammed a.s. je bil duhovni vodja, politik, sodnik, vojak in poveljnik. Živel je zelo skromno. Velikokrat je
govoril: "Jaz sem samo človek!" Vladavina muslimanov v Medini je bila uspešna. V tem času je imela Medina, kot trgovsko mesto svoje padce in vzpone. Muhammed a.s. je vzpostavil enakopravnost in spoštovanje. Ženske niso bile več podrejene, dodeljen jim je bil visok status v družbi. Postavil je meje, preko katerih ni šel nihče. Pred smrtjo je velikokrat imel govore in usmerjal ljudi. Tako je nekega dne prisotnim razlagal: "Najboljši med ljudmi je tisti, ki se počasi razjezi in hitro oprosti, najhujši med njimi pa je tisti, ki se hitro razjezi in počasi oprosti, oziroma, če se hitro razjezi in hitro oprosti, to je potem eno za drugo ... Jeza je žerjavica v telesu človeka. Ali ne vidite rdečila v njegovih očeh in nabrekle vratne žile? Če se to zgodi komu od vas, naj ostane na svojem mestu. Ljudje so ustvarjeni v različnih svojih lastnostih."
Z njegovim naslednjim govorom tudi končujem zelo strnjeno biografijo zadnjega Božjega odposlanca. Govori o stvareh, ki so temelj vsakega muslimana in njegov vodič skozi celotno življe-
nje. Nekega dne je Muhammed a.s. govoril prisotnim: "O ljudje, jaz sem samo človek. Kmalu bo prišel sel mojega Gospodarja in jaz se bom odzval Njegovemu klicu. Zapuščam vam dve veliki stvari: ena je Božja Knjiga, v kateri je navodilo in luč. Kdor se bo tega držal, bo na pravi poti, kdor pa to zapusti, bo v zablodi. Druga je moja družina, za njo se vedno spominjajte Boga!"
Muhammed a.s. je umrl v 63. letu starosti in za seboj pustil uspešno državo, enakopravno ureditev ter čvrsto vero v Enega Boga, v katero so verovali vsi. Pokopan je v Medini, zraven njega pa sta pokopana še Ebu Bekr in Omer.
3. ZGODOVINA ISLAMA * IN MUSLIMANOV V SLOVENIJI
3.1. Naravne in geografske determinante povezanosti južnoslovanskih narodov z islamskimi deželami
Da bi čim bolje razumeli zgodovinski razvoj dogodkov, si moramo bolj podrobno pogledati nekatera dejstva. Islama in muslimanov v Sloveniji nikakor ne moremo obravnavati brez vzporedne analize razvoja dogodkov na Balkanu, zlasti v Bosni in Hercegovini ter Sandžaku in ozemlja, ki je poseljeno
predvsem z Albanci (Kosovo, Albanija in Makedonija). Preden bom nekaj napisal o prvih stikih Balkana z islamom in samih turških vpadih, bom najprej definiral naravne in geografske determinante povezanosti južnoslovanskih narodov z islamskimi deželami.
Balkan je bil skupaj z Bosno in Hercegovino kot osrednjim območjem že od nekdaj povezan z islamskimi deželami, zlasti z Bližnjim vzhodom. K temu področju je bil usmerjen naravno, politično in ekonomsko ter obratno. Najkrajša kopenska pot od zahodnoevropskih in baltskih držav je vodila preko Balkana. Na isti način je bila to najkrajša pot do morja za Avstrijo, Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko. Na Balkanu so se že od neolitika dalje razvijale intenzivne kulturne in poslovne zveze z Bližnjim vzhodom. To dokazuje arheološki material v Anatoliji. Z njim so strokovnjaki ugotovili, daje sodelovanje med Evropo in Bližnjim vzhodom obstajalo že pred štiri tisoč leti. V zvezi s tem poznamo izraz BALKANSKO-ANATOLSKI KOMPLEKS v obdobju neolitika. Od antike naprej je postala pomembna morska pot preko Jadranskega morja na relaciji Evropa - Bližnji vzhod, ki je izgubila pomen šele v začetku 16. stoletja z odkritjem Amerike. Svoje interese na vzhodni jadranski obali so imeli v zgo-
dovini tako Benetke, kot tudi Dubrovnik. Bosna oz. Hum (kasneje Hercegovina) je imela izhod na morje že v začetku 10. stoletja, saj bizantinski cesar Konstantin Porfirogenit omenja kraj Ston na Pelješcu, kot del zahumske zemlje. V času vladavine bosanskega kralja Tvrtka so se pod bosansko oblastjo znašli Split, Šibenik, Trogir ter otoka Brač in Hvar. Tvrtko je v tem času zgradil mesti Novi (kasneje Herceg-Novi) in Brštenik na ustju reke Neretve. Z mirom, ki je bil podpisan 21. julija 1718 v Požarevcu, sta Bosni ostala samo dva izhoda na morje: Klek-Neum in Sutorina pred Boko Kotorsko. Živahnim trgovskim, kulturnim in političnim odnosom v tistih časih sta kasneje sledila dva udarca. Najprej je Krištof Kolumb leta 1492 odkril Ameriko in tako preusmeril center svetovnega trgovskega prometa, zatem pa je leta 1797 propadla beneška država. Sredozemlje, in s tem tudi južnoslovanski narodi, je ponovno postal pomemben šele z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869. Od pristanišča Solun v Egejskeni morju je vodila kopenska trgovska pot skozi dolino Vardarja preko Skopja do Sarajeva in dalje. V drugi polovici 19-stoletja se je pojavila ideja o izgradnji železniške proge od Pariza (preko slovenskega ozemlja in Bosne) do Soluna.
(Se nadaljuje)
Termo snuje evropski
koncern
V Termu ugotavljajo, da so za Slovenijo preveliki, v Evropi pa majhni, zato želijo potrebno kritično maso doseči v sodelovanju s Skandinavci. V Škofji Loki bodo razvijali obdelavo.
Tgospodarski KOMENTAR
Škofja Loka - Vzrokov za to, da smo se napotili v škofjeloški Termo, je več. Od govoric o tem, da poslovanje ni več teko dobro, kot nekoč, da nekateri lastniki Terma, ki so hkrati lastniki konkurentskih tovarn v tujini, zavirajo njegov razvoj, pa do problema takse na C02, ki je za Termo, ki je za okolje storil precej, razumljen kot neupravičena kazen. V pogovoru z direktorjem Janezom Deželakom smo izvedeli, da marsikaj iz omenjenih govoric ne drži in da se pripravljajo na povezave, ki jih bodo utrdile na evropskem trgu in omogočile odločnejši prodor na Vzhod. Pri taksah na C02 so prepričani, da bo država našla bolj razumno rešitev, po kateri se bo cena onesnaževanja porazdelila na vse povzročitelje.
O poslovanju Terma je slišati različne informacije. Kakšno je bilo poslovanje v lanskem letu?
"Termo je tradicionalno dobro podjetje. Vse bolj pa se kaže, da smo za Slovenijo preveliki, za Evropo pa majhni. S poslovanjem v preteklem letu smo zelo zadovoljni. V številkah to pomeni, da smo v prodaji dosegli 12,3 milijarde tolarjev prihodkov, ali 10,4 odstotke več kot 2001, in skoraj 614 milijonov tolarjev čistega dobička. V Termu je zaposlenih skoraj 470 delavcev, smo tudi popolni lastniki hčerinske družbe v Nemčiji ter večinski lastniki tovarn na Hrvaškem in Slovaškem. Skupaj nas je približno 1.300 zaposlenih." Rekli ste preveliki za Slovenijo, majhni za Evropo. Kolikšen je delež izvoza?
"Doma prodamo četrtino proizvodnje, izvozimo pa tri četrtine. Doma, kar je razumljivo, skrbimo za to, da ostajamo 'gospodar' v panogi, kot zelo pameten se je izkazal nakup tovarne na Hrvaškem v Novem Marofu, s katero imenitno delamo, ugodno je poslovanje naše tovarne na Slovaškem. Žal smo bili pri privatizaciji nekoliko nerodni, saj je vse, kar je bilo paradržavnega, danes v tujih rokah, in ne vemo, kako se bodo pri naših načrtih ti lastniki obnašali. Tudi sami imajo namreč podobne tovarne in pri prodoru na vzhodne trge niso najbolj uspešni." In kakšni so ti načrti?
"Ugotavljamo, da moramo svojo kritično maso povečati in se usmeriti proti Vzhodu. Tam je prihodnost, tam scf^urovine, tam je cenejši transport, tam so ogromne potrebe in tudi rast našega produkta je tam enorm-na. Veliko se pogovarjamo s Skandinavci, ki imajo veliko znanja in izkušenj za Vzhod in bi bili z nami izjemno kompatibilni. Pripravljamo veliki projekt, s katerim se sedaj trudi uprava, končno besedo pa bodo imeli seveda lastniki. Naša prednost je, da smo se že kmalu preusmerili iz izdelave izolacij za gradbeništvo na izolacijske polizdelke za industrijo. Intenzivno dobavljamo Gorenju, Trimu, in podjetjem po Evropi in le ena tretjina naše proizvodnje je materialov za gradbeništvo. Konkurence je vedno več, vendar je ta sposobna le pri materialih za gradbeništvo. Sicer pa velja, da znanost še ni odkrila bolj primernih in prijaznejših materialov za gradbeništvo, kot sta kamen in les, naši produkti pa so iz kamna." Pravite, da nekateri vaši tuji lastniki pri prodoru na Vzhod niso najbolj uspešni. V čem vidite svojo konkurenčno prednost?
"Najpomembnejša sta znanje in cena delovne sile. Če danes
stane v razviti Evropi (Avstriji in Nemčiji) delovno mesto letno 40 tisoč evrov, v Sloveniji približno H tisoč, na Hrvaškem okoli 7 tisoč, na Slovaškem okoli 5 tisoč evrov, smo v povprečju vseh pod 10 tisoč evri. Hkrati imamo sposobne ljudi, ki znajo pripravljati proizvodnjo materialov, ki jih sprejme zahodni trg, je to seveda precejšnja prednost. Kupna moč na Zahodu je močna, na Vzhodu pa šibka, so pa tam cenene surovine in transport, vendar se kljub temu v povprečju odpira ogromen trg. To nenazadnje ni le naše spoznanje, pač pa ekonomsko bistvo širitve Evropske unije. Naš namen je oblikovanje koncema, v katerem bi sodelovale tovarne Terma, vključno s Hrvati in Slovaki, poleg tega še Švedi, Finci, Poljaki in Latvijci, in ki bo imel dovolj veliko kritično maso za evropski trg. Če ima Termo danes okoli 120 milijonov evrov prometa, bi koncem začel s 600 do 700 milijoni in v nekaj letih presegel milijardo."
Janez Deželak
"Kar zadeva takse, vam lahko povem, da razmišljam o naročilu velikih plakatov z napisom: 'C02 - veliki biznis!'. Kiotski protokol je bil sprejet kot globalni zakon, ki predpisuje zmanjševanje emisij toplo-grednih plinov. Sredstva za to naj bi prispevali onesnaževalci. In kaj je napravila naša država? Predpisala je takso le 15 odstotkom onesnaževalcev, ostali: promet, termoelektrarne, gospodinjstva, ki predstavljajo 85 odstotkov onesnaževanja, pa ne plačajo nič. Pristojni na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ne upoštevajo, da smo mednarodno podjetje, katerega konkurenca v Avstriji, Nemčiji, Italiji ne plača nič. Ker bo mogoče s kvotami C02 celo trgovati, se nekateri poslužujejo
Kar 70 tovornjakov dnevno, ki ne pridejo "just in tirne", je precejšen prometni problem Terma in okolja.
Omenili ste znanje. Ali uspete slediti nadvse burnemu razvoju, ki je značilnost današnjega časa?
"Tega se v Termu dobro zavedamo. Ne samo intenzivno sodelovanje z našimi vrhunskimi inštituti, kot sta Inštitut Jožef Štefan in Kemijski inštitut, ter drugimi, Termo je že več kot desetletjem napravil odločilni razvojni korak s sodelovanjem strojegradnjo iz Evroveka iz Ajdovščine, ki nas oskrbuje z levjim deležem naše specialne tehnologije. Mi v tehnologiji sodelujemo s Francozi, Nemci, Španci, Čehi, Hrvati, Slovaki, vendar pioramo skrbeti tudi za to, da smo korak pred drugimi. Prav sedaj pripravljamo gradnjo treh tovarn v Rusiji, saj nas samo delo, iskanje novih rešitev in vlaganja poganjajo naprej." Vašo proizvodnjo pa je že od vsega začetka spremljajo okolj-ski problemi, država pa vam je z letošnjim letom predpisala tudi precej visoke takse zaradi onesnaževanja oz. emisije C02.
tega, da za bagatelo kupujejo proizvodne enote v Rusiji in bodo s preprodajami celo zaslužili. Mi smo se sedanjim predpisom ostro uprli, in pričakujemo, da bo v jeseni uredba o taksah spremenjena. Da bi bilo še huje, smo v Sloveniji vzeli za izhodišče leto 2001 in ne 1986, kot to določa Kiotski protokol, Termu, ki je ogromno vlagal v čistilne naprave, pa se tako vsa ta vlaganja ne priznajo. Tisti, ki smo reševali okoljske probleme smo sedaj kaznovani. Letna obveznost Terma je po sedanji uredbi določena v višini 300 milijonov tolarjev. Če bi to obveljalo, bi bila to oblika nove nacionalizacije." Proizvajate materiale, ki prispevajo k varčevanju z energijo in s tem tudi zmanjševanju izpustov C02. Ali s tega naslova nimate olajšav?
"Prav imate. Vsi danes govorijo o proizvodnjah visokih tehnologij, življenje pa kaže, da smo še daleč od tega. Samo iz obrata v Škofji Loki odpelje v
svet letno 12 tisoč vlačilcev izolacijskih materialov, ki bodo tudi okolju marsikaj prihranili, svojo proizvodnjo pa smo s precejšnjimi vlaganji dodobra očistili. Pred desetimi leti ne bi verjel, kaj nam je uspelo. Pa nas še vedno zmerjajo z umazanim onesnaževalcem, ki mora plačevati kazen. Pa ne le prihranki pri energiji, pomembna sta tudi zmanjševanje hrupa in večja ognjevarnost, kar vse so nujni pogoji za prijaznejše okolje, da ne govorim o več kot 40 kooperantih oz. 5000 zaposlenih, ki jim naša proizvodnja posredno daje kruh." Letošnji načrti?
"Strnili bi jih lahko v slogan: ostati v Evropi, pritisniti na Vzhod! Zahod je nasičen in utrujen, moramo pritisniti proti vzhodu. Prav sedaj smo kupili firmo Termika v Zrenjaninu v Srbiji, saj ocenjujemo, da bo prav Srbija, v razmerju evropskih in svetovnih sil napredovala hitreje, kot se na splošno misli. V Škofji Loki želimo zlasti povečati predelavo. Temeljno produkcijo imamo priložnost razvijati na Hrvaškem, Slovaškem in kot sem že omenil, v tovarnah, ki jih gradimo v Rusiji."
Kakšni so sedaj vaši odnosi z neposredno okolico tovarne na Trati, ki so bili v preteklosti precej burni?
"Mislim, da z okolico nimamo nerešenih vprašanj. Odprto je seveda vprašanje podhoda pod železnico, ki ni samo naš problem, podobno velja tudi za cesto skozi vas Trata. Rešitve se pripravljajo, mi nismo nosilci, bomo pa vsekakor sodelovali. Dokupili smo tudi zemljišča za krožno pot okoli tovarne, kar je prispevalo k pomiritvi z okoliškimi kmeti, problem je ogromen transport s kamioni, pri čemer upamo, da se bo železnica kmalu usposobila, da bi prevzela večji delež."
Štefan Zargi
99.5 MHz   100.2 MHz   104.8 MHz
Hajto na glae
www.rgl.si
radio glas ljubljane
Podnebje in turizem
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Medtem ko se nezadržno približuje glavna poletna turistična sezona in si turistična dejavnost spet obeta velike zaslužke od dolgega in vročega poletja, se nekateri že sprašujejo, kako dolgo še. Nekateri že zdaj opozarjajo, da se bo morala turistična industrija zelo pripraviti na podnebne spremembe, ki že potekajo po vsem planetu. Vsako leto se v poletnih mesecih v Sredozemlje zgrinja približno sto milijonov ljudi, ki tamkaj iščejo zabavo, morje ln sonce. A to utegne kmalu postati zgodovina, saj naj bi območje Sredozemskega morja kmalu postalo prevroče za poletni turizem. Že lansko leto je vročinski val prizadel Grčijo, južna Francija pa se je dušila v dimu gozdnih požarov in tudi letošnje vreme je v teh predelih že sedaj nenavadno vroče in suho.
Turizem je ena največjih svetovnih gospodarskih dejavnosti, saj ustvari okrog 500 milijard evrov letnih prihodkov. Veliko držav v razvoju je popolnoma odvisnih od dohodkov v turizmu, ki pa jih lahko segrevanje podnebja in s tem povezanimi posledicami popolnoma uniči. In nekatera zdaj cvetoča turistična področja, kot so to na primer Maldivski otoki v Indijskem oceanu, bi ob porastu morske gladine zaradi topljenja polarnega ledu popolnoma izginila pod gladino, pa tudi nam bližje Benetke so že zdaj zelo ogrožene. Turistična dejavnost pa je bolj ali manj kratkovidna in število turistov na posameznih območjih je pač odvisno od kratkoročnih trendov, modnih smernic in politične stabilnosti. Ravno zaradi tega je hudo pomembno pravilno dolgoročno sprejemanje odločitev v turistične naložbe. Vsaka naložba pa potrebuje določen čas, preden postane dobičkonosna, tako se veliki turistični kompleksi, ki se trenutno gradijo po Sredozemlju, lahko zelo kmalu izkažejo za izgubonosne. Turistično panogo zato zelo zanima, na katerih področjih se klimatske spremembe že dogajajo in želijo natančne lokalne napovedi, kakšne spremembe se bodo zgodile in kje. A meteorologi in klimatologi verjetno nikoli ne bodo mogli izdelati dolgoročnih klimatskih sprememb na lokalni osnovi, obstajajo pa že napovedi za širša območja. Tako naj bi se v severni Evropi v v prihodnosti močno povečalo število viharjev in neurij.
Podnebne spremembe pa že zdaj čutijo zimskoturistična območja v Alpah, saj se snežna meja segrevanjem podnebja pomika v visokogorje in vsak dvig povprečne temperature za eno stopinjo potisne sneg za 150 metrov višje. Naravna snežna odeja je v spremenjenem podnebju tudi manj zanesljiva in traja manj časa. Kaj- bi moralo začeti skrbeti tudi slovenske, predvsem gorenjske smučarske delavce na nizkoležečih smučiščih in se na dolgi rok začeti preusmerjati v alternativne dejavnosti. Ni še popolnoma jasno, kako bodo turisti, tako poletni kot zimski, zadovoljni s spremembami svojih destinacij, vsekakor pa obstaja dovolj velika verjetnost, da se bomo že v ne tako oddaljeni prihodnosti zaradi svojega nemarnega ravnanja z naravo namesto na hrvaško, grško ali špansko obalo hodili namakat na obale morja, ki se vsaj zaenkrat še imenuje Severno ledeno.
Priznanja za projekt Čista proizvodnja
Ljubljana, Bled - V petek so na Gospodarski zbornici Slovenije podelili priznanja 11 sodelujočim podjetjem v projektu Čista proizvodnja 2002 med katerimi so bila kar štiri podjetja iz širše Gorenjske: LIP Bled, Polvcom Škofja Loka, Svilanit Kamnik in Tosama Domžale. Namen projekta je bil, da podjetja po posebnem programu razvijejo koncept čiste proizvodnje. Kot nam je povedal Srečko Magister, pooblaščenec za okolje in kakovost v direkciji delniške družbe LIP Bled, je projekt obsegal tri module: delavnice, svetovanje in uvajanje elementov čiste proizvodnje, pomeni pa nadaljevanje prizadevanj, ki so jih v LIP Bled začeli v letu 2001 za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001, ki so ga lani tudi prejeli. S pripravo projekta Čista proizvodnja so začeli lani jeseni, ob začetku letošnjega leta na podlagi pregleda okoljskih vidikov poslovanja določili cilje in nato izbrali kot posebni izziv ločeno zbiranje odpadkov v tovarni te družbe v Bohinjski Bistrici. Poleg tega, da so v prenovljenem strateškem poslovnem načrtu kot poslanstvo družbe zapisali cilj: "Dvigniti nivo kulture bivanja kupcev", ali kot pravi bolj znan reklamni slogan: "Pesem gozda v vašem domu!", so v bohinjski tovarni že v preteklih dveh letih precej vložili v zmanjšanje porabe čiste vode in reševali probleme odpadnih voda, s projektom Čista proizvodnja pa nameravajo uvesti pet skupin ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Kdaj bo sistem zaživel, je odvisno od dogovorov s lokalnim komunalnim podjetjem in z odjemalci surovin. Š.Ž.
Nudimo ugodna
KRATKOROČNA POSOJILA
od 200.000 do 1 mio tolarjev do 2,5 let
zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3
realizacija in izplačilo v teku delovnega dne.
DOLGOROČNA POSOJILA
na 5,5 in 10 let na nepremičnino
jKta.
ORIOIVtd
Telefon: 01/56 34 840
Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo
Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 840 faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si
GORENJSKI GLAS • 16. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 10. junija 2003
Promet Ljubljanske borze pada
V dvajsetih trgovainih dneh je bilo maja sklenjenih 22.546 poslov ali povprečno 1.127 poslov na dan, kar je dnevno kar 706 poslov manj, kot je lansko povprečje.
Ljubljana - Vrednostni promet na vseh trgih Ljubljanske borze je v maju 2002 dosegel 18,6 milijarde tolarjev, kar je za 11,8 odstotka manj kot v aprilu in za 21,4 milijarde manj od lanskoletnega mesečnega povprečja. Glede na maj 2002 se je vrednostni obseg prometa zmanjšal za polovico oziroma za 17,4 milijarde tolarjev, poroča Ljubljanska borza.
V maju so imele obveznice 51,8-odstotni delež v strukturi vrednostnega obsega prometa, delnice 35,5-odstotni, delnice investicijskih skladov pa 12,7-odstotni delež. S kratkoročnimi vrednostnimi papirji ni bil sklenjen noben posel. V prvih petih mesecih je bilo največ vrednostnega prometa opravljenega z obveznicami (44 odstotkov).
V dvajsetih trgovainih dneh je bilo sklenjenih 22.546 poslov
ali povprečno 1.127 poslov na dan, kar je dnevno kar 706 poslov manj, kot je lansko povprečje. Povprečna vrednost kapitala je znašala 0,9 milijarde tolarjev in je tako, prvič po aprilu 2001 padla pod milijardo tolarjev.
V maju so po vrednostnem obsegu največ poslovali z delnicami Pivovarne Laško (666 milijonov tolarjev), Kreke (638 milijonov tolarjev), dela prodaje (570 milijonov tolarjev), Dela (458 milijonov tolarjev) in Mer-catorja (429 milijonov tolarjev). Maja so bile sicer najprometnej-še obveznice Republike Slovenije 48. izdaje (1,7 milijarde tolarjev) in Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje (1,4 milijarde tolarjev).
Od skupno 33 delnic, ki kotirajo na borzi, se je maja vrednost povišala štirinajstim delnicam. Že drugi mesec zapored so
najbolj zrasle delnice GPG (za 8,5 odstotka), sledijo delnice Tehnouniona (za 4,2 odstotka), ter Pivovarne Union in Banke Koper (po 4 odstotke). Dvanajstim delnicam je vrednost padla. Najbolj delnicam Geodetskega zavoda Slovenije (za 7,8 odstotka), Dela Prodaje (za 5,6 odstotka), Živil (za 5,5 odstotka) in Dela (za 4,9 odstotka).
V zadnjih dvanajstih mesecih so najvišjo rast v kotaciji borze dosegle delnice Tehnouniona (za 50,6 odstotka), sledile so delnice Droge Portorož (za 42,1 odstotka) in Dela (za 31,6 odstotka). Najslabše pa so se v zadnjih dvanajstih mesecih odrezale delnice Emone obale Koper (padec za 37,1 odstotka), precej so padle še delnice Kompasa MTS (za 26,7 odstotka) in Živil (za 22,7 odstotka).
S.Š.
Evropska banka ima drugačen predlog
Uprava Merkurja predlaga skupščini delničarjev za izplačilo dividende (650 tolarjev) presečni datum 2. julij, delničar Evropska banka za obnovo in razvoj pa 30. junij.
Naklo - Uprava družbe Merkur je sporočila, da je delničar Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) vložila nasprotni predlog za skupščino delničarjev, ki bo 30. junija. EBRD se namreč ne strinja s presečnim datumom. Po predlogu banke naj bi bili do dividend upravičeni tisti delničarji, ki bodo vpisani v delniško družbo na dan 30. junija in ne 2. julija, kakor predlagata uprava in nadzorni svet. Po tem predlogu do dividend v višini 650 tolarjev
na delnico ne bi bili upravičeni novi delničarji, ki so sodelovali pri letošnji dokapitalizaciji.
"Pravila Ljubljanske borze določajo, daje zadnji dan upravičenosti do dividende najprej dva delovna dneva po dnevu skupščine, ki določa o delitvi bilančnega dobička, zato nasprotni predlog ni v skladu s pravili Ljubljanske borze. Statut družbe po veljavni zakonodaji določa, da o delitvi bilančnega dobička določa skupščina družbe na predlog uprave in
nadzornega sveta. Uprava je izplačilo dividend za nove delnice v skladu s sklepom o izdaji novih delnic obrazložila nadzornemu svetu, ki je na svoji seji 19. maja predlog o delitvi bilančnega dobička v celoti potrdil. Zato se uprava družbe ne strinja z nasprotnim predlogom in vztraja pri svojem predlogu o delitvi dobička," se glasi stališče uprave Merkurja do nasprotnega predloga.
S.Š.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADB. DELAVEC
GRADB. DELA; d. č. 3 mes.; do 10.06.03; MURANOVIĆ ASIM S.P, C. ALOJZA TRAVNA 17, JESENICE
DEL. BREZ POKLICA
DELO NA KRIVILNEM STROJU; d. č. 24 mes.; do 10.06.03; NOVAK PRIMOŽ S.P., SM0KUČ 10, ŽIROVNICA
ŽIVIL. DELAVEC V PEKARSTVU
PEK; ned. č.; do 13.06.03; 0GREX D.0.0., PO-DREČA 5, MAVČIČE
OBDEL. KOVIN
POMOČ. MONTERJA 06REV. NAPR.; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED
POMOČ. MONTERJA PREZRAČ. SISI; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED
PLESKAR
ANTIK0R0ZIST, PLESKAR; d. č. 6 mes.; do 15.06.03; ŠEBJANIČ GABER S.P., BL. DOBRAVA 85L. BL. DOBRAVA
ZIDAR ZA ZID. IN OMET.
PU ZIDAR; d. č. 3 mes.; do 11.06.03; DŽAMBIĆ Zl-JAD S.P, UL. BR. RUPAR 5, JESENICE; št. del. mest; 2
VARNOSTNIK
VARNOSTNIK; d. č. 3 mes.; do 10.06.03; VARNOST D.D., BLEIWEIS0VA C. 20, KRANJ; št. del. mest: 2
BOLNIŠKI STREŽNIK
STREŽNICA - ČISTILKA; d. č. 6 mes.; do 17.06.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, P0T0ČE 2, PREDDVOR
MASER
MASER; d. č. 12 mes.; do 17.06.03; HTP G0RENJKA, B0R0VŠKA C. 86, KR. GORA
SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR; d. č. 12 mes.; do 14.06.03; MARTA D.0.0., G0DEŠIČ 33/A, ŠK. LOKA
SLAŠČIČAR; d. č. 12 mes.; do 10.06.03; TRAVEN TATJANA S.P., ZG.BITNJE 291, ŽABNICA
MESAR - SEKAČ
MESAR SEKAČ - PRODAJALEC; d. č. 6 mes.; do 24.06.03; ČADEŽ ANTON S.P., VISOKO 7G, VISOKO
MESAR PREDELOVALEC; d. č. 6 mes.; do 24.06.03; ČADEŽ ANTON S.P., VISOKO 7G, VISOKO
MIZAR
MONTER SUH0M0NT. SISI; d. č. 6 mes.; do 12.06.03; SUM0NT D.0.0., SAVSKA C. 22, KRANJ; št. del. mest: 2
IZDEL. POLIESTERSKIH IZD.; d. č. 6 mes.; do 17.06.03; TERMO D.D., TRATA 32, ŠK. LOKA
KLJUČAVNIČAR
POMOČ. KLJUČAVNIČARJA; ned. č.; do-15.06.03; KALTAK SADMIR S.P., SAVSKA C. 34, KRANJ
OBUK. KOVIN
VZDRŽEVALEC; d. č. 6 mes.; do 13.06.03; AERODROM D.D U, ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM
MONTER OGREVAL. NAPR.
MONTER 0GR. NAPR.; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED
MONTER KLIMAT. NAPR.
MONTER PREZRAČ. SISI; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED
STROJNI MEHANIK
UREJ. ORODJA V 0DD. PLASTIKE (KAMNIK); d. č. 3 mes.; do 14.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
ELEKTRIKAR ENERGETIK
PRIPRAVNIK; ned. č.; do 21.06.03; POTOČNIK RUDOLF - ELEKTROMEHANIKA, H0TEMAŽE, PREDDVOR
SLIKOPLESKAR
SLIK0PLESKAR; ned. č.; do 05.07.03; B0LIĆ BORKA S.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ
VOZNIK AVTOMEHANiK
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; do 02.07.03; SANDI D.0.0., DOVJE 12H, MOJSTRANA
VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 6 mes.; do 16.06.03; K0LEŽNIK ANTON S.P., BRIT0F 44, KRANJ
PRODAJALEC
TRANSPORT, PRODAJA; ned. č.; do 13.06.03; 0GREX D.0.0., P0DREČA 5, MAVČIČE
PRODAJALEC TEKST. - USNJ. ARI
PRODAJALEC; d. č. 3 mes.; do 13.06.03; METRO TRGOVSKA DRUŽBA D.D. CELJE, METR0 PE KOKRICA, C. NA BRDO 5, KRANJ; št. del. mest: 3
KUHAR
KUHAR; ned. č.; do 25.06.03; ERŽEN ANDREJA S.P., SP. LUŠA 16, SELCA
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RUPERT S.P., LOŠKA 78, ŽIRI
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 13.06.03; ALPETOUR THP D.0.0., KAPUCINSKI TRG 9, ŠK. LOKA
KUHAR; d. Ć. 3 mes.; do 17.06.03; HTP GORENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 2 za d.č. 3 mes. in 4 za ned. č.
NATAKAR
NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 25.06.03; LIBUŠKA RUPERT S.P., LOŠKA 78, ŽIRI
NATAKARICA; d. č. 3 mes.; do 10.06.03; JAN SILVANA S.P., PREŠERNOVA C. 20, BLED
NATAKAR; d. f, 6 mes.; do 13.06.03; ALPETOUR THP D.0.0., KAPUCINSKI TRG 9, ŠK. LOKA
NATAKAR; d. č. 3 mes.; do 17.06.03; HTP GORENJKA, BOROVŠKA C. 86, KR. GORA; št. del. mest: 2 za d.č. 3 mes. in 5 za ned. č.
STROJNI TEHNIK
ORODJAR; d. č. 12 mes.; do 18.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA; št. del. mest: 2
ORODJAR SPEC. V OBRATU KAMNIK; d. č. 6 mes.; do 21.06.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA
KOMERCIALIST; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8 BLED
VODJA PE; d. č. 6 mes.; do 09.07.03; ELAS SERVIS D.0.0., V0P0VLJE 33, CERKLJE
ELEKTROTEH. ELEKTR0NIK
SERVISER KLIMAT. NAPR.; ned. č.; do 10.06.03; PMT KLIMA C0MMERCE D.0.0., POT NA LISICE 8, BLED
Aprila nižja brezposelnost
Kranj - Aprila so po podatkih zavoda za zaposlovanje delodajalci v Sloveniji povišali potrebo po delovni sili za 1,9 odstotka v primerjavi z marcem. V primerjavi z lanskim aprilom je število potreb po delavcih upadlo za 2,2 odstotka. Konec aprila je bilo tako na zavodu prijavljenih 97.053 brezposelnih oseb, medtem ko so delodajalci aprila prijavili 12.327 potreb, od tega 96 odstotkov po delavcih in zgolj 3,2 odstotka po pripravnikih. Brezposelnost je aprila v primerjavi z marcem upadla za 1,8 odstotka, v primerjavi z aprilom lani pa za 5,5 odstotka. S.Š.
V Avtotehni dividende
Ljubljana - Nadzorni svet Av-totehne je potrdil predlog generalnega direktorja družbe za izplačilo dividende v bruto znesku tisoč tolarjev na delnico. Avto-tehna je lani poslovala dobro in poslovno leto zaključila s čistim dobičkom v višini 706 milijonov tolarjev, kar je 60-odstotni skok v primerjavi z letom 2001. Nadzorni svet je tudi potrdil vizijo razvoja koncema, predvsem pa odločitev za nosilni steber družbe - informacijsko tehnologijo.
S.Š.
V Krekovi banki brez dividend
Kranj - V Raiffeisen Krekovi banki letos ne bo dividend. Večinski lastnik Raiffeisen International Beteligungs AG se je namreč odločil, da bo dodatno prispeval k razvoju bank na slovenskem trgu. Skupščina delničarjev, na kateri je bilo prisotnega 98 odstotkov kapitala, je tako odločila, da se lanski bilančni dobiček v višini 2,45 milijarde tolarjev razporedi v druge rezerve dobička. Lanski obseg poslovanja je znašal 15,4 milijarde tolarjev oziroma skoraj petino več kot v letu 2001. Zanimivo je, da so se prihodki od prodaje naložb v tržne vrednostne papirje s 114 milijonov tolarjev povzpeli na 757 milijonov tolarjev, kar pomeni porast za 664 odstotkov. S.Š.
SKB banka že uvedla nove osebne račune
Ljubljana - V SKB banki so 1. junija uspešno izvedli množično preoblikovanje tekočih, deviznih in žiro računov občanov v nove transakcijske račune, kar je mesec dni pred zakonsko določenim rokom. V nove osebne račune so preoblikovali 106.500 starih računov, medtem ko so devet tisoč transakcijskih računov odprli že predhodno, tako daje trenutno v banki odprtih 115.500 transakcijskih računov. Preoblikovati morajo še 1.500 starih računov, ki jih do sedaj zaradi pomanjkljivih podatkov ali določene posebnosti niso uspeli samodejno preoblikovati. Novi računi imajo drugačne številke od starih računov, a v SKB banki zagotavljajo, da stranke ne bodo imele težav, saj poseben program samodejno povezuje številko starega in novega računa. Vsi zneski, ki bodo nakazani še na stare račune, bodo samodejno preusmerjeni na nove osebne račune. S.Š.
Si.mobil povečal promet
Ljubljana - Si.mobil je v prvem četrtletju povečal promet za 16,6 odstotka na 19 milijonov evrov. Podjetje s 313 zaposlenimi in 351 tisoč uporabniki, kar predstavlja 23,1 -odstotni tržni delež, ima od I. junija le enočlansko upravo, ki jo vodi dosedanji predsednik uprave mag. Bojan Dremelj. S.Š.
Nižje obresti
Kranj - V Poštni banki Slovenije so s prvim junijem znižali obrestne mere pri potrošniških kreditih; pri kratkoročnih za 0,25 do 0,45 odstotne točke, pri dolgoročnih pa za 0,3 do 0,4 odstotne točke. Komitenti lahko najamejo kredit do 84 mesecev, stanovanjski kredit pa do 180 mesecev, s tem da so obrestne mere pri stanovanjskih kreditih za komitente za pol odstotka nižje kot za nekomitente banke. Da bi komitentom olajšali najemanje kratkoročnih kreditov, Poštna banka ponuja tudi t.i. hitre kredite za dobo 12 mesecev in do višine 500 tisoč tolarjev. Za najem kredita ni potrebno predložiti plačilnih list.
S.Š.
Za polovico več kreditov
Ljubljana - V Hypo Alpe-Adria-Bank so z junijem začeli ponujati dolgoročne gotovinske kredite brez obračunavanja temeljne obrestne mere, svojo ponudbo pa so razširili z gotovinskimi krediti z odplačilno dobo do pet let. Nominalni dolgoročni gotovinski kredit je nenamenski. V Hypo banki, ki bo svojo poslovalnico kmalu odprla tudi v Kranju, seje obseg kreditov prebivalstvu v prvih petih mesecih leta 2003 povečal za več kot polovico v primerjavi z enakim lanskim obdobjem in je konec maja znašal že sedem milijard tolarjev. Najbolj se je okrepilo zanimanje za stanovanjske kredite in gotovinske kredite. S.S.
Najem kredita tudi v manjših krajih
Kranj - V Gorenjski banki so z junijem začeli z odobravanjem potrošniških in stanovanjskih kreditov občanom tudi v njenih ekspoziturah v manjših krajih, tako da komitentom iz oddaljenih krajev sedaj ne bo več treba hoditi v osrednje enote. V prvi fazi so možnost najetja kredita omogočili v ekspoziturah Bled, Kranjska Gora, Žiri in Železniki, jeseni pa tudi v ostalih manjših ekspoziturah.
Komitenti bodo lahko najeli potrošniški kredit z odplačilno dobo največ do 84 mesecev in stanovanjski kredit z odplačilno dobo do 240 mesecev. Kredite lahko najamejo tudi nekomitenti banke, vendar je pri njih višja obrestna mera za 0,6 odstotne točke in tudi stroški zavarovanja so nekoliko višji. S.Š.
Kazalniki poslovanja podjetij
V zadnjih nekaj člankih sem na kratko predstavil ključne kazalnike temeljne analize poslovanja podjetij, na podlagi katerih v praksi sprejemamo investicijske odločitve. V tem članku pa sem pripravil tabelo, v kateri so zbrani ti kazalniki za podjetja iz borzne kotacije Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Samo za osvežitev spomina, bom za vsakega izmed kazalnikov v enem stavku povzel bistvo.
V prvi vrsti je pri nakupu pomembna likvidnost vrednostnega papirja. Na likvidnost kaže kazalnik promet brez aplikacij in svežnjev (promet BAS). Višja ko je vrednost kazalnika, bolje je. V tabeli je prikazan promet na določen dan, še bolje bi bilo sicer ugotoviti povprečni promet v zadnjem mesecu, kvarta-
lu, letu. Donos na kapital (ROE) prikazuje, kako so lastniki - investitorji oplemenitili vložena sredstva. Večji ko je ROE, bolje je. Kazalnik tečaj delnice glede na dobiček na delnico (P/E) pove, koliko je trg pripravljen plačati za dobiček podjetja. Nižji ko je kazalnik, bolje je. Primerjava tržne cene delnice s knjigovodsko vrednostjo (P/B) je naslednji kazalnik. O njegovih omejitvah pri interpretaciji sem že pisal, praviloma pa je nižja vrednost kazalnika pri nakupu bolj dobrodošla. Kazalec tečaj delnice glede na prihodke na delnico (P/S) pove, koliko investitorji vrednotijo vsak tolar prihodkov posameznega podjetja. Nižja kot je vrednost kazalca, bolj ugoden je nakup te delnice ob podobnih drugih kazalcih. Trž-
na kapitalizacija (kap.) govori o velikom, moči podjetja in v določeni meri tudi vpliva na likvidnost. Večja ko je tržna kapitalizacija, bolje je. Pri zadolženosti (zad.) o absolutno najprimernejši vrednosti ni mogoče govoriti. Tu pač tehtamo med iz-koriščenjem finančnega vzvoda in finančno stabilnostjo podjetja.
Pri ugotavljanju najprimernejše naložbe je ob vseh teh kazalnikih potrebno upoštevati še druge dejavnike, kot so npr. lastniška Struktura, sposobnost vodstva podjetja, idr. So pa ti kaz.alniki dovolj za prvo oceno, pri čemer so primerjave v večini primerov smiselne le med podobnimi podjetji, največkrat je to iz iste panoge.
Goran Dolenc GBD, d.d. info@gbd.si
podjetje	P-cena	promet BAS	ROE	P/E	P/B	P/S	• ^ : kap.	zad.
AERODROM	4.730	0	9,3%	11,6	107%	3,95	17.957.572.710	12%
BANKA KOPER	55.153	0	22,0%	5,0	110%	1,43	29.306.042.927	91%
COMET	3.000	0	9,3%	10,2	95%	0,56	5.102.064.000	42%
DELO	23.000	805.000	13,8%	19,7	272%	1,40	15.351.672.000	22%
DELO PRODAJA	5.399	7.650.000	12,5%	7,9	99%	0,28	3.204.327.696	32%
DROGA	87.000	2.958.000	11,0%	13,8	152%	1,41	24.600.816.000	_32%__ 34%
EMONA OBALA KP.	1.600	10.000	-2,9%	N.S.	26%	0,16	2.786.329.600	
* Pri izračunu kazalnikov so bili upoštevani borzni tečaji vrednostnih papirj					ev na 5.6.20C	)3.		
Okužen tudi sadovnjak Resje
Hrušev ožig se nezadržno širi iz Škofje Loke v Kamnik in proti Radovljici. Mnogi sadjarji kot tudi zasebniki so na robu obupa. Fitosanitarna inšpekcija poziva,
da lastniki sami uničijo okuženo drevje.
Prejšnji teden so prve znake okuženosti s hruševim ožigom opazili tudi v največjem gorenjskem sadovnjaku Resje. Do včeraj so požagali in uničili več kot 800 dreves, a so inšpektorji v sadovnjaku vsakodnevno in sistematično pregledujejo 30 hektarski sadovnjak, ki sicer na leto da do 750 ton sadja. Bakterija Er-winia amvlovo-ra je najbolj prizadela štiri sorte jablan: jona-tan, red jona-tan, majda in gloster, ki cvetijo kasneje in tudi dalj časa. Hruške so v Resjah zaenkrat še zdrave. Kot nam je povedala vodja sadovnjaka Tatjana Zupan, sedaj ne morejo opravljati tekočega dela, zeleni rez oziroma redčenje plodov, saj vsaka rana prinaša večjo možnost okužbe.
"Poleg rednega dela izvajamo vse higienske ukrepe, kot je razkuževanje vozil, delovnih strojev in orodja, seveda tudi naših oblek, rok, obutve. Zelo pazimo, ko gremo iz okuženega v neokužen del, tudi traktor in druge stroje razkužimo s paro,"
Tatjana Zupan
je o previdnostnih ukrepih povedala Zupanova, ki je obiskovalcem tudi prepovedala vstop v sadovnjak. Obsega škode zaenkrat ni mogoče oceniti, saj gre za dolgotrajen proces obnove. Tatjana Zupan meni, da je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo hrušev ožig razširil tudi k nam, saj ga poznamo v Evropi že desetletja. "Pomembno je, da okužbo sedaj obvladamo. To bo možno le s čim večjim upoštevanjem navodil fitosanitarne inšpekcije," je razložila Zupanova. Okužba z ognjevko ali hruševim ožigom je nesreča za vsak sadovnjak, saj jo je težko ustaviti. Kdaj bi lahko*govorili o katastrofi v Resjah? "Trenutno je okužen komaj dober odstotek dreves, ob 30-odstotnem okuže-nju pa bi morali uničiti celoten sadovnjak. Tri leta ne bomo smeli več na teh zemljiščih saditi. To bi bila katastrofa tudi za štiri zaposlene v Resjah in več kot osemdeset honorarcev," je zaključila Tatjana Zupan.
Fitosanitarna inšpekcija opozarja
Okužba sadnih dreves s hruševim ožigom, zanesljivo najbolj
V največjem gorenjskem sadovnjaku Resje so do včeraj morali poža-gati in uničiti več kot 800 dreves. Čeprav delajo s polno močjo cele dneve, pa delavci sadovnjaka ne morejo opravljati tekočih del. Na prvem mestu je spopad z ognjevko.
nevarna bolezen sadnega drevja ter samoniklih in okrasnih gr-movnic, pridobiva oznako katastrofe. Zaenkrat le na Gorenjskem in upati je, da se bo širitev umirila. Včeraj je bilo že več kot 50 žarišč, med najbolj ogroženimi je še vedno Škofja Loka z okolico, bakterija se približuje Poljanam V Poljanski dolini, pohod nadaljuje v Selce v Selški dolini, opazili so jo tudi v kamniškem območju, v radovljiški občini pa so ogrožena
vsa sadna drevja v Posavcu, Oto-čah in Brezjah, v kranjski občini sb bakterijo opazili na drevesih v Suhi pri Predosljah in Podreči. Okužena drevesa so inšpektorji prepoznali tudi v Št. Joštu nad Horjulom, kar pa je le še streljaj do odprtega terena in s tem še lažje širitve.
"Proti Štajerski in Dolenjski se bolezen Še ne širi," nam je zatrdila glavna fitosanitarna inšpektorica Joži Jerman Cvelbar, ki
Jelenjad povzroča trajno škodo
Jelenjad je v Kokri po ugotovitvah gozdarjev ob aprilskem snegu povzročila škodo v tamkajšnjem gozdu,
ko je objedla mlado drevje.
Kokra - Že sredi maja smo poročali o škodi, ki jo je jelenjad napravila na območju Kokre. Občina Preddvor se je takrat odzvala s pobudo Zavodu za gozdove Slovenije, da oceni škodo, kar so predstavniki kranjske enote kmalu zatem tudi storili. Gre pa za to, daje treba stvari tudi trajno sistemsko urediti in najti pravo razmerje usklajenosti divjadi z okoljem, da to ne bo vselej na škodo kmeta. Pogoji kmetovanja in življenja na visokogorskih kmetijah so že tako zelo trdi, na kar so ob letošnji škodi znova opozorili prebivalci Kokre.
"Krajani Kokre na probleme škode zaradi divjadi na različne
načine opozarjamo že vrsto let," pravijo člani krajevnega odbora Kokra, ki ga vodi Slane Ber-gant. "Največja škodo povzroča jelenjad, ki na tem območju ni avtohtona divjad. Zaradi jele-njadi se je poljedelstvo na kmetijskih površinah popolnoma opustilo. Zaradi skrčenja travniških in pašniških površin je pritisk jelenjadi na te površine posebno v dobi prvega zelenja tako hud, da so površine spomladi popasene in je prva (v gorskih območjih pa tudi edina košnja) močno zmanjšana in zamaknjena v poletje. Ne gre le za materialne posledice škode, veliko bolj je nevaren vpliv na de-
mografijo kraja, saj se postavlja vprašanje smiselnosti bivanja in kmetovanja na gorskih kmetijah nasploh. Posledice bodo v opuščanju gorskih kmetij in zaraščanju še preostalih površin, ki še predstavljajo stoletno narodovo dediščino v obliki kulturne krajine."
Poleg škode na kmetijskih površinah so se letos v Kokri srečali še z občutno škodo v gozdu zaradi objedanja lubja in mladja. Ta škoda ima dolgoročne posledice, saj je gozd večdesetlet-na kultura in je gospodarska škoda na mladem drevju primerljiva z vrednostjo zrelega gozda. Pritisk na nekatere gozdne vrste je tolikšne, da je ogro-
žen njihov obstoj. Ogrožanje gozda pa je tudi zadnji napad na eksistenco gorskega kmeta, trdijo krajani Kokre. Dvanajst podpisnikov, ki so se jim pridružile še lastnice gozda v Kokri, sicer doma iz Preddvora, je od občine zahtevalo, da poskrbi za oblikovanje neodvisne strokovne komisije, ki bo ocenila, nastalo škodo in poskrbi, da se škoda lastnikom gozda pošteno poravna. Lokalna skupnost se je odzvala že na prva opozorila iz Kokre, junija pa je o tem odločal tudi občinski odbor za kmetijstvo, ki zahteve za povrnitev škode v celoti podpira in hkrati zahteva trajne sistemske rešitve.
Danica Zavrl Žlebir
GP JESENICE d.d.
Cesta Franceta Prešerna 5, 4270 Jesenice
Zaradi povečanja obsega del vabimo k sodelovanju nove sodelavce
ZA DELO V OPERATIVI
UNIVERZITETNEGA DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA INŽENIRJA GRADBENIŠTVA GRADBENEGA TEHNIKA
Kandidati morajo poleg ustrezne izobrazbe imeti delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih ter organizacijske sposobnosti. Prednost za zaposlitev bodo imeli kandidati z opravljenim strokovnim izpitom.
Nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo ter možnosti dodatnega izobraževanja.
Uspelo nam bo.
Vabimo vas, da pošljete svojo prijavo na naš naslov do 20. junija 2003.
Svoji prijavi priložite dokumente o izpolnjevanju pogojev in življenjepis. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 04 586 38 30.
Radgonski sejem bo avgusta
Gornja Radgona - Letošnji 41. kmetijski in živilski sejem v Gornji Radgoni bo med 23. in 30. avgustom. Tudi letos bo sejem osrednja strokovna predstavitev kmetijstva in živilske predelovalne industrije v Sloveniji in ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi. Posebnosti sejma bodo predstavitev odnosa med geografskim poreklom blaga in blagovnimi znamkami, razstave kmetijstva in živilske industrije Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Italije, velika razstava živali in novost, predstavitev sadjarstva. Sejem bo vrhunski poslovni, strokovni, družabni in etnografski dogodek. J.K.
Kmečka tržnica v Žireh
Žiri - Razvojna agencija Sora vabi na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov iz škofjeloškega območja, ki bo v soboto, 14. junija, med 8. in 12. uro pred Zadružnim domom v Žireh. Ob tej priložnosti bodo v Žireh odprli turistično informacijsko točko in začeli Loško kolesarsko pot. Predstavila se bosta tudi Društvo kmečkih žena Žiri in Društvo za razvoj podeželja Resje. J.K.
Izjava Ljubljanskih mlekarn
Ljubljana - Iz Ljubljanskih mlekarn so sporočili, da znova redno prevzemajo in odkupujejo mleko. Generalni direktor Matjaž Ve-hovec je povedal, da je bil ukrep enodnevne prekinitve prevzema mleka enkraten in nujen ukrep zaradi tehničnih razlogov in dogodkov v okolju. Ne glede na to, da so Ljubljanske mlekarne že mesec dni delovale na robu svojih zmogljivosti, zaradi tehničnih razlogov niso mogle sprejeti vsega mleka. V Ljubljanskih mlekarnah zagotavljajo, da odločitev ni bila povezana z že znanimi ukrepi države oziroma odkupnimi cenami mleka. J.K.
poudarja, da se največja žarišča delajo v malih in večjih nasadih sadnega drevja. Tu drastično ukrepajo in požagajo ter uničijo drevesa tudi v 10-metrskem pasu okoli okuženega drevesa. Bakterija je zelo agresivna in nepredvidljiva, saj lahko le s tem preprečimo ožig, še pravi inšpektorica. Bakterija Ervvinia amvlovora se širi s čebelami, pticami, vetrom in podobno, predvsem tudi prek ljudi.
"Lastniki naj ob prepoznanju okužbe sami požagajo in zažge-jo drevesa. Nikakor ne smejo okuženih vej metati v smeti! Okuženih vej tudi ne kažite sosedom, zaradi vse več žarišč pa tudi ni več treba čakati na nas. Po delu naj se lastniki dreves
dobro razkužijo," opozarja Joži Jerman Cvelbar. Borcem proti nevarni bakteriji ne gre na roko niti vreme, saj bi potrebovali nižjo vlago in sušno obdobje, v nedeljo pa so Gorenjsko zajele plohe. Glavna inšpektorica nam je še povedala, da je to prvi izbruh bolezni v Sloveniji, zato je bakterija še toliko bolj agresivna, naše drevje pa neodporno. Do sedaj Slovenije na zemljevidu okuženih držav Evrope ni bilo, od letos naprej pa se bodo vsi lastniki morali spoprijemati z boleznijo in se tudi naučiti živeti z njo. Pred dnevi je hrušev ožig začel svoj uničevalski pohod tudi na Južnem Tirolskem.
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Za zdaj uničili 800 dreves
Kamnik - Vele Domžale (nekdanja Kočna) ima pod gradom Zaprice nasad z okrog 33 tisoč dreves hrušk in jablan. Potem ko so inšpektorji po obvestilu o verjetnosti okužbe konec minulega tedna pregledali celotni nasad, so ugotovili okužbo s hruševim ožigom na okrog 800 drevesih. Akcije so se potem takoj v petek in soboto popoldne lotili gasilci PGD Kamnika v posebnih zaščitnih oblekah. Podirali, ožigali in sežigali so obolela drevesa. Jože Oblak iz operativne enote je povedal, da je bilo sežiganje dokaj težavno, ker sveže drevje nerado gori. Pri ožiganju posameznih debel so le-ta ožigali s tako imenovanimi plinskimi vžigalci. V soboto, do poznega poldneva so prvi del akcije sklenili. S pregledom nasada bodo inšpektorji nadaljevali in vsa morebitna okužena drevesa takoj odstranili in sežgali. V Komunalnem podjetju v Kamniku pa so že pripravljeni tudi na morebitne ukrepe na zasebnih vrtovih in v sadovnjakih. Za takšne primere bodo, če bo potrebno, pripravili zabojnike za sežiganje drevja. V občini je poseben odbor, ki ga vodi Lojze Kolar, z operativno ekipo pod vodstvom Vlada Šerbela v stalni pripravljenosti. V petek in soboto je v akciji sodelovalo 29 kamniških gasilcev. Andrej Žalar
Izdelki s podeželja
V soboto, se je začel prvi teden podeželja na Loškem.
Škofja Loka - Vsi proizvajalci so dobili v soboto priznanja, nato pa so se v okviru Tedna podeželja predstavili na Mestnem trgu v Škofji Loki. V imenu Francke Ržek iz Gorenjega Brda nad Gorenjo vasjo je priznanje prevzel njen sin Matej, ki seje predstavil tudi na Mestnem trgu. Kupcem je ponujal pecivo ter kruh in bil zelo zadovoljen s sobotnim obiskom.
T
Marko Ivartnik iz koroške Alp Peca, vodja enota za razvoj in trženje produktov: "V okviru projekta Phare smo oblikovali posebne pravilnike in pogoje za vključevanje kakovostnih izdelkov in izpeljevali vrsto delavnic, senzorično in strokovno ocenjevanje. V Škofji Loki sedaj že predstavljamo našo blagovno znamko, nekaj z de-gustacijo, nekaj pa tudi prodamo."
Marko Ivartnik je še povedal, da so organizatorji Teden podeželja odlično začeli, ambient je čudovit, tu je veliko stojnic. Z njihovo blagovno znamko bi se radi vključili tudi na širše območje in ne le v koroško regijo.
Alenka Korpnik iz Ljubnega je predsednica društva Komen - Flo-sarski vrh, ki seje na Mestnem trgu predstavil z dvema blagovnima znamkama: "Smo mlado društvo iz podeželja, kjer ni velikih mest, za razvoj se bomo morali pobrigati sami. Izdelke naših kmetij želimo prodati čim širše, kmalu pa bomo odprli tudi prodajalno naših izdelkov. Čaka naš še ogromno dela, upam pa na še trajnejše sodelovanje s Škofjo Loko." Njena kolegica Bernarda Brodnik prihaja iz Solčave. Skupaj so se predstavljali, a s Solčavskega ni registriranih kmetij za predelavo, zato so se na Mestnem trgu predstavili s turističnimi kmetijami in izdelki, ki ohranjajo tradicijo. Na svoj račun so prišli tudi otroci. Za njih je organizator pripravil dve delavnici: izdelavo strašila in slik iz semen. Dogajanje je močno popestrila Joškova banda, ki prihaja iz Turistično kulturnega društva Globoče Dedni Vrh, občina Vojnik. V soboto so preizkus vodništva dobro opravile tudi vodičke po Škofji Loki. Saša Jereb, direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Blegoš: "Prišlo je devet avtobusov iz Prekmurja, prav tako pa še iz Kopra, Dolenjske in Koroške." Boštjan Bogataj
vsiop pv&pmr&de®
"Šole junija zaprimo, da si glave ohladimo," je delček otroške pesmice o mesecih v letu. No, moram priznati, daje bil to vedno moj najljubši del. Na srečo so zadnji tedni pred počitnicami čas šol v naravi, ekskurzij, izletov, športnih dni - torej tisti boljši del. Če komaj čakate, da boste ob koncu leta naredili pravi kres iz starih učbenikov, pa raje poslušajte nasvet učencev iz projekta PAPIR in jih odnesite na najbližjo zbiralno akcijo starega papirja.
I^HHBHSnBsBBBiBIB
Ana Cergolj
AHA
Čarobni tempelj
Zasledovalec
Tarejo jo naraščanje prebivalstva, imela naj bi jih čez sedemnajst milijonov, verska in narodnostna trenja ter gospodarska zaostalost, tišči pa jo tudi velika zadolženost. Šrilanka leži v tropskem pasu le malo severno od ravnika. Narava Šrilanke je zelo bogata in raznolika. Narodni park Tala zajema trnjevo goščavo v njej pa živijo črede divjih slonov. Narodni park Vilpatu na zahodni obali ima bolj bujen gozd z naravnimi skalnimi vodnimi kotanjami, ki privabljajo jate ptic in različnih živali, v njih pa živijo tudi krokodili. Mogoče je videti tudi leoparde in šobastega medveda. "Bi hoteli, da vas peljem v narodne parke?" jih je nagovoril Primož. "Ja seveda," so mu odvrnili, nato pa so prispeli v glavno mesto Kolombo. Nakupili so si nekaj stvari in jedli sladoled.
Poletna akcija
otroških risbic in spisov
Podjetje Perftech, d.o.o., je z današnjim dnem začelo akcijo, namenjeno predšolskim in šolskim otrokom z naslovom Moj sanjski računalnik. Z njo želimo popestriti "čas kislih kumaric", ki prihaja. Risbice in spise bomo zbirali do 15. avgusta 2003 in najbolj izvirne in prikupne tudi razstavili v naših poslovnih prostorih. In nagrade? Seveda bodo! Nagradili bomo 15 najbolj izvirnih risbic in spisov, in sicer z vstopnicami za radovljiški kino, kopališče, majicami, kapami in še s čim. Slike bodo objavljene tudi na naših internet-nih straneh: www.galerija.s5.net. Risbice s svojim naslovom pošljite na naslov: PERFTECH, d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled, ga. Vesna Tušek. Želimo uspešen zaključek šolskega leta!
PerftechG
PERFTECH, d.o.o. Pot na Lisice 4 4260 Bled info@perftech.si Tel.: 04 57 90 000 Fax: 04 57 90 200
Računalniška oprema Programska oprema ERGO, LARGO
Internet omrežje s5.net Velika akcije računalnikov ob zaključku šolskega leta.
NOVO, NOVO, NOVO
MALOPRODAJNA TRGOVINA V KRANJU
Bleivveisova 14, 4000 Kranj Tel.: 04 2021 317 Fax: 04 2027 272
Kje je nastal, kaj je in kam gre - papir?
Toaletni, pisemski, tiskarski, časopisni, bel, barvast, krep, recikliran ... papirje danes na vsakem koraku. Brez njega si včasih življenja ne bi znali predstavljati (kaj bi bilo brez toaletnega?!), včasih pa bi nam prišlo kar prav, da bi izginil - ko dobimo na papirju kontrolno nalogo, na primer.
Kaj vse lahko počnemo s papirjem in se o njem naučimo, so tri mesece v projektu PAPIR
raziskovali tudi otroci iz podaljšanih bivanj OŠ Stražišče, PŠ Žabnica in PŠ Besnica. Učence so skozi projekt vodile mentorice: vodja projekta Nuša Koželj, za končno razstavo Mateja Mrežar, za kulturni program ob zaključku projekta pa Nataša Gros. Zabavno in poučno delo so zaključili z dnevom odprtih vrat, razstavo in kulturnim programom, ki so ga oblikovali učenci. Rdeča nit vsega je bil seveda papir.
O tem, kako se izdeluje papir, boste več izvedeli prihodnjič. Učenci, ki so sodelovali pri projektu PAPIR, pa so povedali, kaj vse so počeli:
"Čez pol ure se gremo vozit s terenskim vozilom, ob dvanajstih bomo jedli kosilo, nato gremo v narodne parke, zvečer pa gremo v Bengalski zaliv, od tam pa gremo v Indijo," jim je razlagal Aljaž. "Koliko je ura?" je vprašala Nina. "Kmalu bo pol osmih," ji je odvrnil Jakob. "O ne zamudili bomo ob pol smo zmenjeni!" je skoraj zavpila Ana. "Hitro! Pojdimo!" stekli so in na srečo še pravočasno prispeli. Ko so zagledali Primoža, je Aljaž vprašal: "Nas boš ti peljal?" "Ja, seveda," je odvrnil Primož. Usedli so se in odpeljali. Drveli so mimo Kotte, Kegalla, Nuware, Ratnapura, Opanake, Deni-yaya, Matare, Galle, Ambalangode, Kalautare, Gampole in prispeli v Kandy. Tam so se razgledali in si kupili nekaj pijače. Ko so odšli, je bila ura pol desetih. Zopet so se usedli in se peljali mimo Badulle, Kenelula, Matale, Polon-. naruwa, Kantala, Vavuniya, Slonji prelaz, Kankesanturai in nato prišli v Jaffno. Nekaj časa so imeli prosto, nato so jedli kosilo in potem imeli spet prosto. V prostem času so se razgledali po mestu ter odšli plavat, potem jih je Primož peljal v narodne parke, kjer so videli divje slone, leoparde, ptice, šobastega medveda in še mnogo živali ter rastlin. Popoldne so odšli obiskat vasico Mannar in vaščani so jim pripravili dobrodošlico, jih pogostili ter jim poklonili nekaj stvari. V Chilawu so plavali vse do večera, nakar so se morali odpraviti v Kblombo, kjer jih je pričakala ladja. Pustolovci so sklenili, da se bodo vozili zgoraj na odprtem. Sedli so za mizo in naročili pijačo, zraven pa so dobili večerjo.
Nina Bečan, OŠ Jakoba Aljaža
Lutka iz steklenice
Nina: V steklenico smo dali pesek, da je bila obtežena. Potem smo jo začeli povijati s časopisom in lepilom iz moke in vode. Potem smo steklenico obvili še z barvnim krep papirjem in s tem-perami narisali obraz.
In koga je predstavljala tvoja steklenica?
Neko damo.
Plakat: ohranimo gozdove
Neja: risale smo piktograme, napisali, da moramo pametno porabljati zvezke in toaletni papir. Pa tudi, da moramo imeti veliko zbiralnih akcij papirja.
Kaj pa je to piktogram?
To je tako - najprej narišeš sliko. In če je na njej nekaj, česar ne smeš početi, jo prečrtaš, če pa je tisto v redu, zraven napišeš, daje v redu.
Kako pa pametno porabiš zvezek? Tako, da v šoli nič ne pišeš?
Ne, ampak ne smeš ga popisati samo pol in ga potem odvreči; treba je popisati celega.
H/ pa mislimo ia&o
Še enkrat bodo, kako je, ČE SI JEZEN,
povedali učenci 3.b. iz OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas.
Ves dan sem bila v pričakovanju, da si bom po televiziji ogledala risani film. Ravno sem se pripravila, pa v sobo vstopi sestra in mi preklopi program. Razjezila sem se. Prijela sem jo za majico in jo tako močno povlekla, da se ji je strgala. Ta dogodek
pa je razžalostil tudi mamico.
Urša Peternelj
Lutke iz gline
Kaja: iz gline smo izdelovali različne lutke. Iz gline pa zato, ker so, preden so izumili papir, ljudje pisali na glinaste plošče.
Glasbeni nastop
Manca, Eva, Ajda, Manca: Na flavte in kitaro smo štiriglasno zaigrale pesem Čarobni zvončki.
Kdo pa vas je pripravljal na nastop?
Same, pa tudi učiteljica je pomagala.
Plesni nastop - fantje
Simon, Jure, Jan: Zaplesali smo na glasbi Igra za dva od Game Over. Koreografijo smo si malo izmislili sami, večinoma pa je bila ista, kot jo plešejo Game Over.
Ste bili tudi oblečeni kot oni?
Ne, navadno.
Povezovanje programa
Zala, Neja: Govorili sva o tem, na kaj so pisali včasih, ko še ni bilo papirja. Pa tudi to, iz česa je prišel papir.
Iz česa pa?
Iz papirusa. To je rastlina podobna trstiki. Liste rastline so nato posušili in na njo pisali.
Fantje - papir nekoliko drugače
Dekleta so risala, pisala, igrala ... fantje pa so se projekta lotili nekoliko bolj praktično: Izdelovali smo Pokemon karte. Pokemon karte smo obrisali na papir, potem smo nanj narisali sličico. Zadaj smo prilepili še eno kart, da so bolj trde.
Se sedaj s temi kartami igrate?
Ne, menjali jih bomo za nalepke. Ali pa za prave karte.
Otrosfco pvvvsa
Opis muflona
Ožbicov ata je v gozdu našel mu-flonjega mladička. Če ga ne bi ujel, bi ne preživel. Zato se mu je zasmili in gaje odnesel k sebi domov. Na glavi smo mu potipali, če mu že rastejo rogovi. Njegova domovina je Korzika. Samica skoti dva mladiča enkrat na leto, največkrat meseca marca ali v začetku aprila, breja pa je štiri mesece. Živi v gozdu. Pri Ožbicovih ga imajo v hlevu. Ima dva para nog, na koncu nog ima parklje. Ima tudi gosto dlako. Je bele, črne in rjave barve. Prehranjuje s z mlekom, vodo in koruzo. V kr-milnico mu pozimi dajo sol. Odrasel muflon ima grivo in večje rogovje. Mi smo muflona tudi pestovali. Pestoval se je zelo nerad. Spuščal je drekce, ki so bili kot kavna zrna.
Tina Jelene, 4.r, OŠ Dnažgoše
Pomlad - čudoviti svet
Pomlad je polna: ptičev in gričev, petja, zorenja in cvetenja, sreče in radosti, mladosti in norosti, medvedov in sladoledov.
Pomlad je rožnat cvet,
ki nam pokaže čudoviti svet.
Medina Burnič, 5.b, OŠ Simona Jenka
Naša družina
Naša družina je velika množina: hlačman Anže, velik zaspane, sestrica Zala ima rada ogledala, jaz Lucija pa bi se rada učila. Ati in mami se s krožniki igrata, morski prašiček gleda, kje je solata. Šest je članov te naše družine, vedno vesela sem njene bližine.
Lucija Krašovec, 5.b, OŠ Simona Jenka
Življenje v nedoločnikih
Je treba pri materi mleko sesati in se z otroki igrati. Nato je treba shoditi in za tem spregovoriti.
Potem je treba začeti v šolo hoditi in domače naloge narediti. Če se nehaš učiti
se zgodi, daje treba razred ponoviti.
Pa je treba odrasti, se poročiti in otroke dobiti. Otroke je treba vzgojiti in jih veselo poročiti.
Pri šestdesetih bolezen dobiš in zaradi nje obležiš.
Haris Dindič, 4.b, OŠ Cvetka Golarja
Lubnik
Zjutraj sončece posije, z okna vabi nas Lubnik. Hitro se oblečemo, devet je že, si rečemo.
Ko do vznožja se pripeljemo, zapodimo se v breg. Po poti sončece nas greje in se nam veselo smeje.
Na vrhu pa nas čaka
druščina vesela, ki po poti je glasno pela. Z njimi malo poklepetamo, in se skupaj v dolino podamo.
Andreja Ajdovec, 4.b, OŠ Cvetka Golarja
Teorijo prenašajo v prakso
V okviru učnih podjetij se dijaki neposredno seznanjajo z delom v podjetjih.
Kranj - "Dokaz, da so dijaki z izkustvenim učenjem, ki poteka v okviru učnih podjetij, izredno zadovoljni, je tudi to, da nikoli ne 'špricajo'," je poudarila ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Kranj Lidija Grmek Zupane. Na njihovi šoli so učna podjetja ustanovili lanskega septembra, in sicer v okviru programa ekonomski tehnik v tretjem letniku. V učilnici, ki so jo razdelili na posamezne oddelke podjetja, dijaki teorijo neposredno prenašajo v prakso.
Profesorica ekonomskih predmetov in vodja aktiva učno podjetje na srednji poklicni in strokovni šoli Anka Bergant je razložila, da gre pri učnih podjetjih za "učenje z delom", kar se je izkazalo za zelo učinkovito, razen tega pa dijake zelo pritegne. "Na tak način osvojeno znanje si je veliko laže zapomniti," je razložil Rok Urbane iz podjetja Jose. "V začetku je bilo sicer težko, zdaj pa vsak ve, kaj je njegovo delo." Damjan Zupan je prepričan, da so učna podjetja velika pridobitev za dijake, saj dobijo ogromno izkušenj in praktičnega znanja. "Povsem se vživimo v podjetje," je poudaril in dodal, da jim bo to v veliko pomoč tudi pri iskanju službe po končanem šolanju. Anka Bergant je še opozorila, da med dijaki v učnem podjetju vlada povsem drugačen odnos, kot je običajen pri pouku, vedejo se veliko bolj poslovno in bolj sodelujejo.
"V učnem podjetju dijaki simulirajo poslovanje normalnega podjetja. Učilnico smo razdelili na pet oddelkov, in sicer tajništvo, kadrovski oddelek, nabavo, prodajo in oglaševanje
ter računovodsko-finančni oddelek, za sejno mizo pa sedi direktor." Vsak dijak na posameznem oddelku ima svojo specifično nalogo, ki se ne konča, ko stopi iz razreda, saj mora naslednjič nadaljevati tam, kjer je nazadnje končal. V tajništvu morajo tako med drugim skrbeti za urejeno dokumentacijo, na kadrovskem oddelku sprejemajo in odpuščajo delovno silo, v prodaji sklepajo posle, v računovodstvu pa recimo obračunavajo plače zaposlenim. "Učna podjetja po Sloveniji so povezana tudi med sabo, tako da drug drugemu pošiljajo ponudbe in sklepajo posle." Vsako učno podjetje si zato izbere svoje ime ter s katero dejavnostjo se bo ukvarjalo. "Z uvedbo teh podjetij se približujemo Evropi," je prepričana Anka Bergant, ki meni, da bo z ustanovitvijo učne centrale v Celju poslovanje v prihodnosti še lažje. "Potem bomo verjetno začeli poslovati tudi z učnimi podjetji v tujini, saj je Slovenija članica evropskega združenja učnih podjetij."
Učna podjetja so oblika praktičnega pouka, ki se izvaja v okviru programa ekonomski teh-
nik na 32 slovenskih šolah. "Osnove je treba iskati v kuri-kularni prenovi, ki se je začela leta 1996. V ospredje je postavila določene cilje - okrepili naj bi aktivno vlogo učencev in povezali različna disciplinarna znanja med seboj," je razložila vodja področne skupine za ekonomsko, trgovsko in upravno administrativno dejavnost pri Centru RS za poklicno izobraževanje Jana Ravbar. Program ekonomskega tehnika so prenovili leta 1999 in v tem letu so začeli učna podjetja poskusno uvajati na štirih šolah, na ostalih pa večinoma leto kasneje. "S
kurikularno prenovo smo želeli pripraviti učence na kakovostno življenje in vseživljenjsko učenje, oblikovati delovne navade ter povečati kakovost in trajnost pridobljenega znanja. Do tega smo želeli priti z različnimi metodami, idealna oblika je učno podjetje." Na vsaki šoli s programom ekonomskega tehnika deluje več učnih podjetij, vseh skupaj pa je po oceni okoli 240. V učnem podjetju se učni proces poosebi, cilj pa je razvijati sposobnost abstraktnega in celotnega mišljenja, kreativnost, sposobnost samostojnega reševanja težav in komuniciranja.
Na počitnice s polno obremenjenim avtomobilom
Nic naj nas ne preseneti
Načrtovane prijetne počitnice se lahko spremenijo v pravo moro, če se nanje dobro na pripravimo. Največ počitnikarjev še vedno na pot s svojim avtomobilom, ki ga je "za daljšo in naporno vožnjo potrebno
nekoliko bolj pripraviti.
Kako bomo potovali na štirih kolesih, je veliko odvisno od tega, ali smo svojemu prevoznemu sredstvu posvetili dovolj pozornosti, predvsem pa odpravili napake ali pomanjkljivosti, ki sicer niso vplivale na vsakdanjo vožnjo, lahko pa nam zakuhajo neprijetnosti pri daljšem potovanju. Pravzaprav bi si lahko sposodili pregovor "kakor si boš postlal, tako boš spal", ki velja tudi za prijetno in varno vožnjo na počitnice.
- Pred daljšo vožnjo je potrebno pregledati ali ima avtomobil dovolj vseh maziv in tekočin, pomemben je predvsem nivo motornega olja in nikar ne pozabimo na zadostno zalogo sredstva oziroma tekočine za čiščenje vetrobranskega stekla. Tlak v pnevmatikah preverimo, ko so te še hladne, običajno imajo avtomobili pri voznikovih vratih ali vratcih posode za gorivo tabelo, za koliko naj bo pritisk višji, če je vozilo obremenjeno. Načelno velja, da naj bo pritisk za desetinko ali dve bara višji od običajnega. Tudi rezervno kolo, na katerega smo morda pozabili, pregledamo in preverimo, če ima pnevmatika dovolj pritiska. Pravilno delujoča svetlobna telesa so eden temeljev brezhibnosti avtomobila; če na nas na poti ujame poletna nevihta, je dobra vidnost še kako pomembna. . - Če smo na streho namestili prtljažnik, upoštevajmo, kolikšno dovoljeno obremenitev strehe je predvidel proizvajalec, vsekakor pa naj strešni tovor ne
bo previsok in predolg. Vse, kar je na strehi, namreč nekoliko poruši stabilnost in aerodnami-ko avtomobila.
- Primerna razporeditev teže olajša vožnjo. Če smo vso težko prtljago stlačili v prtljažnik, se lahko zgodi, da bo avtomobil visel precej nazaj, kar neugodno vpliva na lego na cesti, kolesa pa se pri speljevanju pogosteje vrtijo v prazno. Zato skušamo prtljago razporediti po avtomobilu, vendar mora biti založena ali pritrjena tako, da v primeru naglega zaviranja ne ogroža varnosti.
- Če ima avtomobil priključeno tovorno ali počitniško prikolico, je pozornost pri razporedit-
vi teže še pomembnejša; načelno naj bi bila teža na priključni kljuki 75 kilogramov, a kljub temu pazimo, da najtežjih kosov prtljage ne zložimo v zadnji del priklopnega vozila.
- Obvezno privezovanje z varnostnimi pasovi velja za vse, tudi za potnike na zadnjih sedežih in tudi za otroke, ki so že prerasli otroške varnostne sedeže. V nekaterih sosednjih državah so policisti zelo striktni in na nepripete sopotnike opozorijo že na mejnem prehodu.
- Pred začetom poti pomaga, če vozilo temeljito prezračimo, tudi če ima vgrajeno klimatsko napravo. Za nekaj minut odpremo vsa okna in prižgemo venti-
lator, oziroma pri zaprtih steklih klimatsko napravo. Toda pozor, prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo lahko hitro povzroči prehlad, razlike naj bo le od 3 do 4 stopinje. Med vožnjo je primerno naredi ti postanek na približno vsaki dve uri oziroma od 200 do 250 kilometrov.
- Pri odpravi na počitnice je še toliko bolj pomembno, da se nam ne mudi in da vozimo defenzivno; z nervozo v kolonah ne bomo pridobli nič, lahko pa si prihranimo precej sitnosti, zaradi manjšega trka ali celo prometne nesreče s hujšimi posledicami.
M.G.
Hkrati naj bi izboljšali dijakove osebnostne lastnosti, ga usposobili za skupinsko delo, opravljanje delovnih nalog in navezovanje osnovnih stikov. Ob tem di-
jaki spoznavajo tudi organizacijo dela in postopke ustanavljanja in vključevanja družb v tržni sistem.
"Večina mentorjev je učna podjetja zelo pohvalila, saj so skupaj z dijaki aktivno vključeni v učni proces, ta pa poteka zelo naravno. Vse ključne spretnosti pridobijo s prakso, poudarili so tudi sposobnost za delo v skupini," je odzive mentorjev strnila Jana Ravbar. Omenjali pa so tudi nekatere slabosti, predvsem to, da je potrebno veliko predhodnih priprav. Na to je opozorila tudi Anka Bergant, ki sicer učno podjetje ocenjuje zelo pozitivno, a hkrati meni, da je to precejšnja obremenitev za mentorja. Prepričana je, da bi za izvajanje pouka v okviru učnih podjetij potrebovali dva mentorja na skupino 17 dijakov. Jana Ravbar odgovarja, da je tako tudi pri drugih oblikah praktičnega pouka, kjer gre za drugačne metode dela.
Mateja Rant, foto: Tina Dok!
National Geographic v slovenščini
Jeseni bo začela izhajati revija National Geographic v slovenskem jeziku. Podnaslov Junior nam razkriva, da gre za izdajo za otroke.
Ljubljana - Otroška izdaja te, po vsem svetu znane ameriške revije National Geographic, bo v sodelovanju z založbo Rokus začela to jesen izhajati tudi v slovenskem jeziku. V šolskem letu, od septembra do junija, bo izšlo deset številk National Geographic Junior, ki bo po besedah urednice Smilje Stravs namenjena predvsem osnovnošolski mladini. Vsebino slovenske izdaje bodo večinoma povzemali iz ameriške, posebno pozornost pa bodo namenili slovenskemu delu revije, saj bodo sodelovali domači strokovnjaki z različnih področij, ki bodo skrbeli za verodostojnost^vsebine. Revija je izobraževalnega značaja, saj jo sestavljajo poljudne naravoslovne in družboslovne vsebine, ki so otrokom predstavljene na zabaven in zanimiv način. Poudarek bo na popularnih vsebinah in kvalitetnih fotografijah, ki jih za revijo posnamejo najboljši fotografi
sveta. Slovenska izdaja bo po japonski in španski tretja tujeje-zična izdaja, v prvi septembrski številki pa mlade bralce čaka reportaža o koalah, spraševali se bomo ali bomo res lahko potovali v prfhodnost, slovenski temi pa bosta zgodba o potopljeni prekooceanki Rex med Koprom in Izolo, o možaku, ki je obrnil 25 tisoč ton soli...
I.K.
Novinec v policijskih vrstah
Slovenski prometni policisti se bodo vozili s stilom. To ne pomeni, da imajo nov stil uniforme, ampak so na šestmesečno preizkušnjo prevzeli Fiatov stilo multi vvagon s turbodizelskim motorjem. Patruljno vozilo z vsemi potrebnimi oznakami, dodatnimi lučmi v prtljažnih vratih ter nalepkami telefonskih številk 113, 080 1200 in internetnim naslovom policije, bodo temeljito preizkusili, nato pa se bodo odločili, ali bodo v svoj vozni park vključili več teh avtomobilov. Stilo multi vvagon se bo vozil po vsej Sloveniji, pri vsaki policijski upravi bo gostoval nekaj tednov. M.G.
Lovci vijugali na krpi snega
Na desetem lovskem veleslalomu Kristalni gams je bilo prijavljenih okoli sto dvajset tekmovalcev, kjer so bile
kategorije različne: od mladih do modrostnih kozlov.
Ledine - Ker imam z Ledinami "krasne" izkušnje, sem se tokrat odločila za Lovsko pot. Mislila sem, da je morda kaj manj zapletena, kot tista čez Žrelo na Češko kočo. Morda ni zapletena za mladeniče, ki tečejo v hrib in nazaj, ostalim pa vsem ob spustu "stokajo" kolena.
Vajena sem dolgih sprehodov, kjer deset kilometrov hoje po ravnem ne pomeni nič. Za kak romantični sprehod okoli blejskega jezera sploh nisem, saj fantje radi potožijo, da "fur-jam". Hoja v hribe po lepih potkah pa je nekaj popolnoma drugega, kot klini in jeklene vrvi. Sploh ko se spuščaš. Za pot navzdol sem pa porabila dvakrat več energije. Tina pa je uživala. Jaz sem že tako pred časom ugotovila, da se zaple-zam, zapletem že samo ob pogledu na klin. Da o prestopanju sploh ne govorim. Bolj ko je enostaven korak, z bolj prekri -žanimi nogami se znajdem sredi razpok na poti.
Na majhni krpi pod Jezerskim vrhom se je zbrala lovska množica ljubiteljev smučanja. Dr. Franc Bučar je na veleslalomu za Kristalnega gamsa nastopil ko predtekmovalec.
Lovci se niso ustrašili strmine.
ZANIMIVI * REKREATIVNI * ŠPORTNI * EKSTREMNI
Judoisti preizkusili nogometno znanje
Dan poprej je tu deževalo. Pot je bila mastna, mokra in nič kaj prijeten občutek, saj bom enkrat prišla na vrh, in nato morala še navzdol. Pod vrhom naju je ujela "četica", kjer je zadnji v vrsti izzvenel kot "priganjač sužnjev": "No, dajmo, dajmo. Hitreje. No, dajmo." Seveda, si je vzel tudi pet minut za naju. Vljudno sem mu pojasnila, da vse lepo in prav, a midve bova sebe že "pokomandirali".
Od koče na Ledinah je bilo do ledenika, kjer je bil v nedeljo veleslalom, še kakih petnajst minut hoje. Pogled je bil veličasten. Sredi sten in peska krpa snega in tekmovalci, ki so po najboljših močeh poskušali vijugati med kar 22. 23. vraticami. Smuči so
jim s tovorno žičnico dostavili do Ledin, kaj več pa razvajanja pri tovrstnem smučanju ni bilo. Kot predtekmovalec je nastopil celo dr. Franc Bučar. Preddvorski župan Franc Ekar pa je bolj v šali kot zares pojasnil, da gre za preizkušnjo "zdrav duh v močnem telesu", sneg pa da je tudi kvaliteten. Tekmovalo je celo šest, sedem deklet in trije Avstrijci iz Beljaka ter Pliberka. Na končuje bil najhitrejši pri moških Rozman Milan iz tržiškega konca, pri dekletih pa Urška Tavčar s Sorskega polja. Med 33 ekipami pa se je najboljše odrezala ekipa Jezerskega, sledili pa staji ekipa Soče in Tržiča.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Velesovo - V sobotno popoldne je bilo na nogometnem igrišču v Velesovem precej veselo. Okrnjena ženska nogometna ekipa Velesovo se je pomerila s člani Policijskega judo kluba Triglav iz Kranja. Šest deklet v rumeno rdečih dresih se je podilo za žogo, ki v prvem polčasu nikakor ni hotela v nasprotnikov gol, vendar so drugi polčas dekleta bolje izkoristila in fante nadigrala. Obe ekipi sta igrali bolj za šalo kot zares, pa vseeno je bilo prisotnega precej tekmovalnega duha. A.B., foto: Tina Doki
Olimpijski teki
Ljubljana - Na pobudo in pod pokroviteljstvom Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) bodo junija v več kot 160 državah sveta potekali 17. olimpijski teki. Seznam Olimpijskih tekov 2003: 11. junij - Olimpijski tek Velenje (ŠD RS. premogovnika Velenje, ob 18.30 uri), 12. junij - Olimpijski tek Mežica (Tekaški klub "Grča" Mežica, ob 18.00 uri pri Narodnem domu), 13. junij - Olimpijski tek Brežice (ŠZ Brežice, ob 19.00 uri v centru Brežic), 14. junij - Olimpijski tek Ljubljana - (ŠZ Ljubljane, ob 17.00 uri pred Halo Tivoli), 14. junij - Olimpijski Šentjur (AK Šentjur, ob 9.00 uri v športnem parku), 20. junij - Olimpijski tek Maribor (AK Poljane Maribor, ob 17.00 pred Staro trto na Lentu), 20. junij - Olimpijski tek Domžale (AK Domžale, ob 19.00 uri Jamarski dom na Gorjuši), 21. junij - Olimpijski tek Moravske Toplice (OŠZ Moravske Toplice ob 17.00 uri) in 25. junij - Olimpijski tek Kranj (AK Triglav Kranj, ob 10.00 uri v športnem parku). Alenka Brun
Nagradna igra TELEKOMPLETNI!
x paket x telefonski x majica
ISDN.50I+ aparat
Panasonic
KX-TS3
\
Kolikokrat se pojavi priimek "DOLINAR" v področnokodnem telefonskem imeniku 04 - Kranj? Odgovor poiščite v novem Telefonskem imeniku Slovenije 2003 in sodelujte v nagradni igri TELEKOMPLETNI. Kupon za sodelovanje boste prejeli z junijskim telefonskim računom.
Novi Telefonski imenik Slovenije 2003
Vse številke od A do Ž na enem mestu!
Telekom V)
Slovenije *"\\
Matic najhitreje okrog Blejskega jezera
Bled - Kljub hudi sobotni popoldanski vročini se je najpopularnejše tekme Roces turneje udeležilo več kot dvesto mladih in starih - Okoli jezera tudi z vozički.
Marsikomu od ljubiteljev rolanja, ki so se odločili, da v vročem sobotnem popoldnevu v tekmovalnem ritmu prerolajo 6,5 kilometra dolgo progo okoli Blejskega jezera, je bila tekma precejšen izziv, seveda pa to ni veljalo za najhitrejše tekmovalce, ki so za vso pot porabili celo manj kot dvajset minut. Najhitrejši med njimi je bil 18-letni Matic Kogovšek iz Naklega, ki je prišel v cilj s časom natanko 12 minut. Matic je bil tako tudi zmagovalec v kategoriji mladincev. Med mlajšimi dečki je bil najhitrejši Žan Šunde iz Ljubljane, med deklicami Tanja Brejc s Hotavelj, med mladinkami Tea Piškur iz Kranja, med člani Jan Dragan iz Nove Gorice, med članicami Nuša Ropret iz Cerkelj, med starejšimi člani Avgust Simončič iz Ljubljane, med starejšimi članicami Boža Torkar z Bohinjske Bele, med veterani Borut Torkar z Bohinjske Bele, med veterankami pa Ana Sovine iz Ljubljane.
Nastopilo je tudi kar štirinajst družin, med njimi so bili najštevilnejši člani družine Jelovčan iz Naklega, saj so okoli Blejskega jezera rolali oče Igor in mami Karmen, poleg njiju pa še sinovi Jure, Nace, Nejc in hčerka Lena in osvojili drugo mesto. Najhitrejša v kategoriji družin sta bila oče in sin Boris in Rok Sukalo.
Organizatorja prireditve sta bila Direkcija za turizem Bled in ASA Naklo, kot je povedal Janez Ažman, pa bo naslednja (zadnja) tekma Roces turneje že to nedeljo, 15. junij, v ljubljanskem BTC-ju.
Vilma Stanovnik
Na Bledu so rolali stari in mladi, proge pa se niso ustrašile niti mamice in očki z otroškimi vozički. Foto: Vilma Stanovnik
Memorialni tek Boštjana Kekca
Bohinjska Bela - Pred časom so se pripadniki in pripadnice stalne sestave Slovenske vojske in vojaki na služenju vojaškega roka že enajstič podali na memorialni tek. Svojo vzdržljivost so tekači in tekačice preizkusili v spomin na sodelavca in alpinista Boštjana Kekca. Start je bil na strelišču Mačkovec na Bohinjski Beli, potem pa je proga tekla ob Savi Bohinjki do Lancovega ter pod Taležem nazaj do strelišča. Tekli so v različnih kategorijah. V kategoriji do 35 let za ženske je bila med petimi najboljša Nataša Zorman (CVS) ; v kategoriji nad 35 let pa je med osmimi zmagala Nataša Janžekovič (16.BNZP). Pri moških pa je v kategoriji do 35 let zmagal Matej Beke (107 LOGBA). Njegov čas je bil 55 minut. V kategoriji nad 35 let pa je zmagal Tadej Drobnič (17. BVP), katerega čas je bil okoli 52 minut. Dekleta so potrebovala za isto pot uro petnajst, uro trideset, tja do ure štirideset. Ekipno pa so pri moških zmagali pripadniki 107. logistične baze (107. LOGBA), pri ženskah pa pripadnice 16. bataljona za nadzor zračnega prostora (16.BNZP). A.B.
KAM V NASLEDNJIH DNEH? _.
Cooperjev test
Agencija za Šport Ljubljana vabi vse, ki želijo preveriti telesne sposobnosti s tekom, da se udeležijo Cooperjevega testa. Test je primeren za vse, ki so stari nad 16 let in redno vzdržujejo telesno pripravljenost. Preverjanje s Cooperjevim testom v teku na 2400 metrov za moške in 1600 metrov za ženske bo v Športnem parku Ko-deljevo, Gortanova 21 v sredo, 11. junija, od 17. do 20. ure. Preverjanje je brezplačno, udeležba na lastno odgovornost. Prijavite se na mestu preverjanja. Istočasno si boste lahko izmerili še srčni tlak, srčni utrip, telesno težo in višino z elektronskimi merilniki. Test je prestavljen na drug termin le v primeru hudega naliva. Informacije lahko dobite na telefonskih številkah 01/ 300 82 33 in 01/ 300 82 12.
Množični rekreativni tek in kolesarski kros po Udinborštu in 4. kolesarski vzpon na Ambrož
Tek in kros bosta 14. junija. Tekmuje se po kategorijah. Start teka je ob 9.30 uri in start krosa ob 11.00 uri. Start in cilj teka in kolesarjenja v neposredni bližini izhoda iz avtoceste Kranj - Jesenice (zahodna i/stopnica - rolkarska steza). Prijave z vplačilom sprejemajo na dan prireditve od 8.30 ure do starta v gostišču Dežman. Kolesarski vzpon na Ambroža pa bo 22. junija, s startom ob 10.00 uri izpred pizzerije Pod Jenkovo lipo in ciljem na Ambrožu pod Krvavcem (odcep za kmečki turizem Slatnar). Prijave z vplačilom sprejemajo na dan prireditve od 8.30 do 9.45 ure na mestu starta. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vse ostale informacije na telefonski številki 041 679 432 (Lojze Dežman).
Mednarodni maraton Železna Kapla - Preddvor
Start bo 22. junija ob 10. uri v Železni Kapli, cilj pa pred občino v Preddvoru do 16. ure. Pravico do udeležbe na maratonu imajo tekači in tekačice letnikov 1985 in starejši z uradno štartno številko, ki ni prenosljiva. Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: KlubTrmastih, Belska 46, 4205 Preddvor ali po elektronski pošti: klubtrmastih@email.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 041 624 158 ali 031 840 290.
Na Zemlji naj bi bili   Proti tegobam z masažo točk
prizemljeni
Svet duhovnosti, svet izrazitega čutenja in zaznavanja različnih vrst energij številne 'duhovneže" na začetku "odnese" v višje sfere. Če pa želimo skozi življenje uspešno, je potrebno biti prizemljen in povezan z virom življenja.
Odpiramo novo rubriko, v kateri bodo opisane in predstavljene posamezne točke na telesu, ki, aktivirane z masiranjem, pomagajo premagovati bolečine, slabosti in druge
zdravstvene težave.
Številne ljudi, ki se začno ukvarjati z različnimi meditativnimi tehnikami, metodami, zdravljenji ter vzhodnimi ali zahodnimi tradicijami za spodbujanje duhovnega razvoja, pogosto v začetku "odnese" v višje sfere, v svet misli in lepih občutkov (podobno kakor tisti čas, ko smo zaljubljeni), katerih v življenju nismo čutili pogostokrat in bi zato hoteli biti v njih stalno. A živeti je potrebno naprej, saj je v življenju potrebno izpolnjevati svoje obveznosti, dolžnosti in poskrbeti za eksistenco, ob tem pa želimo še kaj ustvariti. Zato je v času intenzivnega ukvarjanja z duhovnim razvojem potrebno negovati prizemljenost povezanost /. višjimi sferami.
Najbolje je, da se nam zaradi izvajanja duhovnih praks življenjski ritem ne poruši, če se pa to zgodi, gaje potrebno sestaviti na novo, vanj vključiti novo duhovno prakso, delo, študij in ostale vsakdanje obveznosti ter jih tudi izvajati. Če se zalotite, da ste "odsotni" se zberite in delajte naprej. Potrebno je biti tukaj in sedaj, poizkusiti živeti trenutek. Zelo preproste in vsakdanje tehnike za prizemlji-tev so hoja z bosimi nogami po jutranji rosi. hoja v naravi, hoja v hrib, delo na vrtu, polju, objemanje dreves, izvajanje različ-
Zelo hitro se prizemljimo, če se za kratek čas uležemo na zemljo.
nih fizičnih aktivnosti. Predvsem je potrebno začutiti tla pod nogami, začutiti Zemljo.
Preprosta tehnika, ki jo je ob zdravljenju mesta Kranja pred dvema letoma povedal domačin Marko Pogačnik, je tudi naslednja: postavimo se na zemljo ali travnik, stopala razširimo v višini ramen, zapremo oči in si /predstavljamo, da smo drevo. Predstavljamo si, daje naše telo deblo, iz stopal pa, da nam poganjajo korenine, ki se razpredajo globoko v zemljo. Iz nje črpamo v sebe vse potrebne snovi. Nato dvignemo roke in si predstavljamo, da nam od predela
srca navzgor rastejo veje, ki se širijo proti nebu in od zgoraj prejemajo vse, kar potrebujejo. Tako stojimo nekaj časa in vajo zaključimo, ko to začutimo.
Jaz sem tukaj in sedaj Prizemljeni ne boste ničesar zamudili. Duhovni svet boste zaznavali intenzivno in prisebno, spoznali boste, da je prisoten tudi na Zemlji in ne le v višjih sferah ter da ga lahko doživljate vsak dan v lepotah narave in osebnih spoznanjih. Polno življenje na Zemlji je možno le v spoju materialnega in duhovnega. Katja Dolenc, foto: Miro Mohorič
Ob krvnem sistemu poteka v našem telesu tudi energetski sistem, ki ga sestavljajo posamezne energijske poti, po katerih teče življenjska energija. V Ajurvedi, indijski tradicionalni medicini, ki že skoraj tri tisočletja ohranja svoje znanje sistema diagnoz in zdravljenja, rečejo tej življenjski energiji prana. V kitajski tradicionalni medicini ji rečejo qi, chi oziroma či, v japonski ki. Vse tri vzhodne tradicije navajamo zato, ker so s prenašanjem znanja iz roda v rod ohranile znanja akupresure in akupunkture, dveh naravnih načinov zdravljenj z masažo točk, ki temeljita na ohranjanju notranjega ravnovesja med telesom (mikrokozmos) in stvarstvom (makrokozmos). V zahodnem svetu za qi ali ki uporabljamo kar izraz življenjska energija, kar je pravzaprav prevod te besede.
Po starem izročilu vseh treh vzhodnih tradicij, se življenjska energija pretaka po meridianih. ki povezujejo po telesu posa mezne točke, ki so povezane s točno določenimi organi, kožo in vsem, kar sestavlja naše fizično telo. Duh in telo naj bi delovala povezana. Po fizičnem telesu se pretakajo kri, telesne tekočine in vse, kar je snovnega, po energetskem pa energija. Če bi imeli popolnoma zdravo telo, ki bi delovalo brezhibno, če bi življenje sprejemali v popolnosti ter bi živeli popolnoma brez stresa in z absolutno razčiščeni-S
mi donosi do vsega, česar se v življenju srečujemo, potem bi življenjska energija po energijskih poteh tekla nemoteno. Temu pa navadno ni tako. Že z rojstvom prinesemo na svet podedovane bolezni, kakšno pa si z napačnim odnosom, nizkimi čustvi, "bolanimi" ter neresničnimi miselnimi vzorci, ki so plod naših nerazumljenih izkušenj v življenju, pridelamo še sami. Ob tem imamo dnevno opraviti še s čustvi in psihičnimi stanji, kot so jeza, strah, nespre-jemanjc, upor in odpor do stvari, situacij in ljudi, obsojanje, obtoževanje, slabo in neresnično razmišljanje, domišljanje, sa-mopomilovanje, napadalnost, evforija in še bi jih lahko našli. Pa da ne pozabimo vsakdanjega stresa, ki nas dnevno postavlja pred preizkušnjo.
No, po vsem takem bi težko rekli, da naša življenjska energija teče v telesu nemoteno. Ravno zaradi omenjenih stanj ali kakšnih hujših fizičnih poškodb, se na energetskih poteh ustvarijo blokade in tam energija ne teče več dobro ali pa sploh ne. Energija začne zastajati, nas
pa začno sčasoma boleti posamezni organi ali pa se začno pojavljati kakšne druge zdravstvene težave. Pri vsem tem tenkočutnem "mehanizmu" pa imata pomembno vlogo tudi prehrana, gibanje in naša dedna zasnova.
Akupunktura in akupresura sta zdravilni tehniki, ki s pritiskom na določene točke na telesu ponovno omogočita nemoten pretok življenjske energije. Kako hitro se to naredi, je odvisno od velikosti blokade oziroma zastoja. Pri lažjih zdravstvenih težavah, kot so glavobol, bolečine v vratu in ramenih se učinki pokažejo kmalu, pri bolj trdovratnih pa kasneje. Če se boste odločili, da si boste pomagali s pritiski na točke, potem je pomembno vztrajati in vedeti, da boste čutili tudi fizično bolečino. Pravzaprav je prav fizična bolečin ob pritisku na točko pokazatelj, da sejo našli. Z jagodo palca jo masirajte globoko in močno v nasprotni smeri urnega kazalca, od 15 do 20 sekund. Najprej na eni strani telesa, nato na drugi. Telo se bo počasi osvobodilo napetosti, katerih se še zavedamo ne. Katja Dolenc
Točka za lajšanje številnih težav
l
tanovanjski kredit a klic
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper:
01 53-07-590, 23-06-368
02 23-80-342
03 42-87-802
04 20-13-884
05 66-34-862
Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše; stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas.
i
www.volksbank.si
e-mail: stanovanje@volksbank.si
Volksbank Ljudska hanka d d , Dunajska 128 a. Ljubljana
ZAPOSLITEV V SPARU?
Za palec in pol nad najvišjim grebenom ročnega sklepa v liniji z nohtom palca se nahaja ena od najbolj univerzalnih točk. Najlažje jo najdete, če skrčite ročni sklep kakor na sliki in ga primete z drugo roko. Točka se nahaja pod kazalcem globoko v majhni vdolbini-ci. Močno pritisnite in kjer vas malo zaboli, začnite masirati v nasprotni smeri urinega kazalca. Z masiranjem te točke si lahko pomagate v naslednjih primerih: glavobol, gnojni čiri, težave v grlu. prsnem košu, kašelj, prehlad in gripa, zamašen nos, krvavenje iz nosa. migrena, bolečine na obrazu, očeh. v ramenih, sklepu roke, vnetje sinusov, otežen dihalni sistem, vrat. Masiranje točke pa pomaga tudi pri astmi, bronhitisu, žolčni kislini, težavah s pljuči, centru za kontrolo bolečine.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
9l #
DOLENJSKE TOPLICE (5* KRKkZDRAVILIŠČK
Enkratne promocijske ugodnosti od junija do avgusta
Intoimaciio.
07 / 39 I? 400. 39 19 500 o-poMa. bookirg c*:«nj5ko«*i<ri<o z<*av*sca s
*ww irti i irti i>iKKiii
PRAVA STVAR!
Iščete razgibano okolje, kjer ne bo noben dan enak prejšnjemu? Uživate v dinamičnem delu z ljudmi? Želite spoznati mlad kolektiv, kjer se boste dobro počutili? Hočete dan preživeti z nasmehom? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res prava stvar!
Za delo v novi trgovini Spar JESENICE
iscemo:
- vodjo trgovine
- namestnika vodje trgovine
Pogoji:
- zaključena najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe
- usposobljenost za trgovinskega poslovodjo
- dve leti izkušenj pri vodenju trgovine
- poznavanje dela na osebnem računalniku
- vozniški izpit B kategorije
Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za določen čas z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljana. Telefonskih informacij ne dajemo.
PRIDRUŽITE SE NAM!
S PAR
® SLOVENIJA
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / matjaz.gregoric@g-glas.si
Torek, 10. junija 2003
Test: Audi A8 3,7 Ouattro
Aluminijasta doba se spet začenja
Tri prestižne nemške avtomobilske znamke BMVV, Mercedes-Benz in Audi se že nekaj let borijo za prevlado v najimenitnejšem razredu in čeprav med avtomobilske zvezde silijo tudi nekateri drugi, se stopničkam za zmagovalce še očitno ne nameravajo odpovedati. To sporoča tudi novi audi A8, naslednik aluminijastega
limuzinskega prvenca iz leta 1993.
*★*★/★ Zunanjost: Druga generacija aluminijaste limuzine je oblečena v povsem novo konfekcijo. Morda se na prvi pogled zdi, da nova Audijeva admiralska ladja niti ne nakazuje kakšnih večjih oblikovnih preobratov, toda treba je pogledati dvakrat in nato se izkaže, da izžareva neprimerno več dinamike in športnosti, kot jo je premogel njegov predhodnik.
AUDI A8 in bližnji tekmeci model
BMVV 735 iA
MERCEDES-BENZ S 350
maloprodajna cena
17.949.919 SIT 18.472.432 SIT
To so oblikovalci dosegli z nižjim in bolj k tlom približanim nosom, z navidezno vitikimi bočnimi linijami in z zadkom, ki ni na silo privzdignjen, ampak ravno prav zaobljen, krasita
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ........................limuzina, 4 vrata, 5 sedežev
mere: ......................d. 5,051, š. 1,894, v. 1,444 m
medosna razdalja:...............................2,944
prostornina prtljažnika: ...... .....................500 I
teža praznega vozila: ............................1770 kg
dovoljena skupna teža: ..........................2370 kg
motor: ........................osemvaljni, bencinski, 32 V
gibna prostornina: ............................3697 ccm
moč: ....................206 kW/280 KM pri 6000 v/min
navor:...........................360 Nm pri 3750 v/min
najvišja hitrost:............................ . .250 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: .......................7,3s
poraba EU norm.: ..................17,1/8,6/11,7 1/100 km
maloprodajna cena: .......................17.337.000 SIT
zastopnik:.....................Porsche Slovenija, Ljubljana
pa ga dobro vidna zaključka izpušnih cevi.
★ ★★★/* Notranjost: Športni duh se nadaljuje tudi v potniški kabini, ki je sicer v prvi vrsti prostorna, kot se spodobi za razkošno potovalno limuzino. Toda vozniku se niti ne dozdeva, da sedi v velikem avtomobilu, saj so mu pred oči postavili instrumentno ploščo z dvema osrednjima okroglima merilnikoma in trikraki volanski obroč, ki bolj spominja na kakšen športni kupe kot na razkošno limuzino. Z razporeditvijo stikal, ki uravnavajo vso mogočo elektronsko navlako in osnovne funkcije delovanja avtomobila, so imeli snovalci več sreče kot na primer pri BMW-jevi sedmici, kjer so zadevo zapletli skoraj do neuporabnosti, ali pri volks-vvagnu phaetonu, kjer je stikal preveč za razumno in dovolj hitro dojemanje delovanja avtomobilskih sistemov. Pri audiju A8 je voznikova pozornost usmerjena na spodnji del sredinske konzole, kjer je ob prestavni ročici okrogel vrtljivi in ob njem štirje "področni" in še osem nastavitvenih gumbov. Z njimi si voznik nastavi radijski sprejemnik, štirikanalno klimatsko napravo, morebitni navigacijski sistem, zračno vzmetenje ali celo televizijski sprejemnik, kajpak za mastno doplačilo. ***** Motor: Pogonski stroj razvije že na papirju pre-
Volksvvagen Touran med zadnjimi kompaktnimi enoprostorci
Pripadnost družini ima v krvi
Nemški Volksvvagen in njihov novinec touran sta med zadnjimi, sistem vbrizga goriva po siste-ki vstopata v dobro zaseden razred kompaktnih enoprostorcev. mu črpalka-šoba in dva bencin-V tovarni zamude ne štetejo kot posebno slabost, saj so mnenja, ska motorja z neposrednim daje bolje biti dober kot hiter, kako bodo to razumeli kupci, pa vbrizgom, ki imata oznako FSi, bo pokazal čas. šibkejši 1,6 litra gibne prosto-
rnine (85 kW/115 KM) in moč-neši 2-litrski (110 kW/150 KM). Pri vseh, razen pri najbolj osnovnem motorju, se moč prenaša na pogonski kolesi s pomočjo 6-stopenjskega ročnega menjalnika, pri obeh turbodizlih je na voljo tudi šeststopenjski samodejni neposredni menjalnik DSG, ki združuje udobje samodejnega in odzivno hitrost ročnega menjalnika.
Avtomobil ima tri različne pakete opreme, ki v vsakem primeru vsebujejo protiblokirni zavorni sistem z elektronsko asistenco, elektronski sistem stabilnosti, elektronsko zaporo diferenciala in šest varnostnih vreč. Med opremo za udobje je pomembno poudariti, da klimatska naprava, ki je v takšnem avtomobilu skoraj nepogrešljiva, pride v serijsko izvedbo šele pri najbolje založenih različicah.
Touranova cena se na slovenskem trgu začne s 4,01 milijona (v Nemčiji za 19.500 evrov), nato pa se cenovni vzpon ustavi pri 6,34 milijona tolarjev. In če-1 prav je touran prišel pozno, imajo pri zastopniku Porsche Slovenija z njim kar ambiciozne načrte; želijo si desetino v razredu, oziroma letos 250 in prihodnje leto 350 avtomobilov.
Matjaž Gregorič
Mnogo bolj kot s precej zadržano zunanjostjo bo skušal touran s sebi podobnimi tekmovati s prostorno in prilagodljivo notranjostjo. Pri Volksvvagnu so namreč na osnovi skrbnih raziskav prišli do zaključka, da kupce v tem avtomobilskem razredu zanimata predvsem funkcionalnost in prilagodljivost, na drugem mestu je prostornost in šele na tretjem oblika.
Touran, ki cilja predvsem na družine mlajše in srednje generacije, namreč ponuja predvsem veliko notranjega prostora, saj je z zunanjo dolžino 4,39 metra med največjimi v svojem razredu in eden redkih, ki ima lahko
"na krovu" skupaj z voznikovim sedem sedežev. Pri osnovni izvedbi jih je pet, zadnjo vrsto je mogoče zlagati ali odstraniti, za doplačilna dodatna dva se je potrebno odločiti že ob naročilu, saj naknadna vgradnja ni mogoča. Med pomembnimi enopro-storskimi aduti je tudi veliko število odlagalnih predalov, polic in vdolbin, skupaj so jih v tovarni našteli 39. Tourana v začetku poganjata 1,6-litrski bencinski motor (75 kW/105 KM) in znani 1,9-litrs-ki turbodizel TDI (74 kW/105 KM). Kmalu se bo paleti pridružil še 2,0-litrski TDI (100 kW/136 KM), ki ima dodelan
pričljivih 280 konjskih moči. Dvojni zaključek izpušne cevi ni samo lepotni dodatek ampak služi tudi bolje uglašenemu motornemu zvoku, ki se pri priga-njanju sprevrže v zverinsko rjovenje. Motorna moč se na kole-
sa prenaša s pomočjo samodejnega menjalnika titronic, ki je v A8 premierno v šeststopenjski izvedbi, medtem ko za športno vzdušje poskrbita gumba zaV pretikanje na volanu. Menjalnik ni nič manj uglajen kot motor in
Dvanajst valjev v BMW-jevi sedmici
Bavarski BMW je pred kratkim v svojo največjo hišno limuzino serije 7 začel vgrajevati nov bencinski dvanajstvaljni motor, ki predstavlja vrh ponudbe tega avtomobila. Novi 6-litrski dvanajstvaljnik je naslednik največjega pogonskega stroja iz prejšnje generacije modela 7, vendar je zaradi številnih tehnoloških inovacij občutno močnejši in ima boljši navor. Krivulja se povzpne kar do 600 Nm pri 3950 vrtljajih, največja zmogljivost pa je kar 327 kilovatov oziroma 445 konjskih moči. To skoraj 2,2 tone težki limuzini zagotavlja elektronsko omejeno najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro iri' pospešek z mesta do 100 kilometrov na uro v skoraj dirkaških 5,5 sekunde. Dvanajstvaljnik v obliki črke V se ponaša z visoko -tehnologijo, med drugim za njegovo preskrbo z gorivom skrbi neposredni vbrizgovalni sistem, ima sistem za spreminjanje kota vžiga in še vrsto drugih sistemov za miren in lahkoten tek. BMW-jev zastopnik Avto Aktiv je serijo 7 z bencinskim dvanajstvaljnikom že pripeljal na slovenski trg, kjer se cena giblje od 31,1 milijona za običajno različico 760i do 32,6 milijona tolarjev za podaljšano 760Li. Letošnji prodajni načrt predvideva, da bodo našli okoli 20 kupcev za sedmice, a trenutno s prodajo nekoliko zaostajajo. M.G.
natančno ter brez neprijetno silovitih sunkov opravlja svoje delo, ne glede na tO, ali Voznik pretikanje prepušča avtomatiki ali sam pomika ročico naprej in nazaj.
*****   Vozne lastnosti:
Tudi pri najvišjih hitrostih je A8 skoraj presenetljivo lahko vodljiva limuzina, zvesto drži določeno smer in tudi bočni veter ne povzroča občutnejših karoserij-skih nihanj. To dokazuje, da so konstruktorji s filigransko natančnostjo nastavili podvozje, vozniku pa prepustili, da si trdoto zračnega vzmetenja nastavi sam ali tudi to prepusti skoraj vsemogočni elektroniki. Audi-jev pogon quattro skupaj s številnimi elektronskimi pomagali je že stalnica in tudi pri novem A8 prispeva k boljšemu stiku avtomobila s cesto ne glede na oprijemljivost podlage, predvsem pa vozniku dovoljuje, da v športnem stilu vozi tudi skozi ostrejše ovinke.
***** Končna ocena: Po nekaj letih prevlade tekmecev iz Miinchna in Stuttgarta se je bitka v prestižnem avtomobilskem razredu spet začela. Iz Ingol-stadta pošiljajo nad konkurenco novinca z vcepljeno športnostjo in dinamičnimi voznimi lastnostmi, vsekakor pa je novi A8 povsem nekaj drugega, kot je bil predhodnik.
Matjaž Gregorič
Legenda: ★★★★★odlično
★ ★★★i^dobro
* ★ * t< & povprečno ★★^^"m-zadovoljivo ★-fr-fr-fr-frslabo
/ vmesna ocena
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja i/bira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit
Audi 100 2,8 1991 bela 590.000,00
Audi 100 2,8 2001 rdeča 599.000,00
Lancia Dedra 1,8 1994 zelena 620.000,00
VW Polo 1,6 sv,cz,air 1996 rdeča 899.000,00
Renault Laguna 1,8 RT sv,cz,es 1994 bela 920.000,00
KiaSephia 1,5 Is cz,el.paket,2xair 1998 rdeča 1.080.000,00
Renault Megane 1,6 RN sv,cz,2xair 1998 met.rdeča 1.160.000,00
BMW 3181,8 k,abs,air,cz 1993 zelena 1.280.000,00
Thalia 1,4 expression 2002 modra 1.790.000,00
RenaultTvvingo 1,2 16v dynamic 2002 modra 1.890.000^00
Fiat Punto 1,8 k,abs,sv,cz... 2000 modra 1.990.00o!oo
Ren.Laguna break 1,6 16v k,abs,2xair 1999 modra 2.199.000^00
RENAULT
www.alpolnur-reinonl.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ brezplačen preizkus
♦ 45 točk kontrole na vozilu
♦ tehnično kontrolo vozila po 2000 prevoženih kilometrih
♦ pomoč na cesti, vleko ali popravilo
♦ 3 mesečno tehnično garancijo
LEGENDA;
- li. V0ZII.O Z (iAKAM:II0
- K: KLIMA
-SV: SI-KV0 VOLAN ■CZ CliMKM \[] ZAKIJil'ANIK K: KAIIIO
ES: I MM |( umi, STEKEL AIK: AIHIIAli
Vse za vag avto na enem mestu:
SERVISNO 1'RODA.lNI C ENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
KRANJ
♦ Pfodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vlekli vozil
♦ Zavarovanje iti registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
Tenis za najmlajše na Bledu
Dan odprtih vrat Alp penziona in teniška šola za najmlajše, je bilo vabilo na Bled k Slavici Sršen, minuli konec tedna.
Letošnji najboljši gorenjski godec
Besnica - Na prireditvah Bes-nica 2003 so se z Romano Krajn-čan minulo soboto zabavali najmlajši, na svoj račun so prišli ljubitelji narodnih viž, v nedeljo pa sta za najboljšega gorenjskega harmonikarja tekmovala 102 harmonikarja. Turistično društvo Besnica je tako začelo letošnje praznovanje 50-letnice društva, tradicionalna harmonikarska prireditev pa je že dvanajstič zapored izbrala najboljšega harmoni-
karja in gorenjskega prvaka za letos ter polfinaliste za letošnjo zlato harmoniko Ljubečne. Tako Romana Krajnčan kot 4. revija ansamblov in glasbe so razvedrili vroče soboto popoldne in zvečer v Besnici. Obe prireditvi sta potrdili, da Besnica lahko z njima računa tudi v prihodnje. Nedelja pa je bila v znamenju stot-nije godcev vseh starosti z vse Gorenjske in tudi precej gostov iz drugih delov Slovenije, ki so si pridobili na ta način pravico do nastopa v Ljubečni, je prišlo.
Po dobrih pet ur dolgem tekmovanju je potem strokovna komisija, ki ji je predsedoval Slavko Avsenik, mlajši odločila, daje letošnji gorenjski prvak oziroma godec leta 2003 Nejc Štalec, 13-letni učenec osnovne šole Železniki, iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki ga pet let uči harmoniko Janez Fabijan. Za najboljšega ga je izbralo tudi občinstvo in mu prisodilo letošnjo zlato voščenko Besnice. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Boštjan Pir-nat iz Domžal in Ciril Spruk iz Kamnika. Andrej Žalar
Teptanje smeti z lastnim strojem
Tržič - Tržiški svetniki so podprli nakup teptalca smeti. O spremembi strukture cene ravnanja z odpadki niso odločali. Za vse predloge Komunalnega podjetja Tržič, ki je v večinski lasti občine, svetniki nimajo enakega posluha. Zlasti za podražitve neradi dvignejo roke. Spremembo strukture cene ravnanja i odpadki za gospodinjstva in hkratno 14-odstotno povišanje cen so na prejšnji seji zavrnili, tokrat pa niso želeli odločati niti o prvem delu predloga.
Na seji občinskega sveta Občine Tržič 4. junija je ostalo v klopeh komaj toliko svetnikov, da so lahko veljavno sklepali. Soglašali so tudi s predlogom za sofinanciranje nakupa teptalca smeti iz takse za obremenjevanje okolja. Kot je ugotovilo Komunalno podjetje Tržič, jih je namreč stal najem stroja 6,5 milijona tolarjev na leto. Star stroj ni ustrezal standardom varovanja okolja, razen tega pa seje pogosto kvaril. Zato so se odločili za nakup lastnega stroja, ki stane blizu 56,6 milijona tolarjev. Za 27,5 milijona tolarjev so pridobili kredit Ekološko razvojnega sklada RS, 16 milijonov tolarjev bodo odplačali s finančnim najemom, dobrih 13 milijonov tolarjev pa bodo po odločitvi občinskega sveta lahko črpali iz takse Za obremenjevanje okolja. Ponovno se je zataknilo pri predlogu, ki se nanaša na cene ravnanja z odpadki. Že na marčni seji so svetniki zavrnili namero, da bi ob spremembi strukture cene ravnanja z odpadki za gospodinjstva povišali cene za 14 odstotkov. Takrat je Komunalno podjetje Tržič predlagalo, da bi znašalo plačilo 524,41 tolarja na osebo mesečno brez davka; od
tega 314,26 tolarja za odvoz odpadkov in 210,15 tolarja za odlaganje. Sedaj je želelo le potrditev ločenega obračuna cen, ki bi ostale nespremenjene (314,26 tolarja za odvoz in 145,75 tolarja za odlaganje, skupaj 460 tolarjev na osebo mesečno brez davka). Ob preverjanju navzočnosti v dvorani niso našteli dovolj dvignjenih rok, da bi lahko to točko sploh obravnavali. Pomagal ni niti ponoven poskus ob koncu seje, koje bil rezultat preštevanja še slabši. Na seji so sprejeli predlog pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini. Potrdili so tudi spremembe v odloku o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in predlog, da bodo člani v svetu tega zavoda Nataša Slapar, Zorko Be-nedičič in Edvard Polajnar. Popravili so sklep o uporabnikih občinskega proračuna zaradi sprememb bančnih računov in se odločali o dveh prodajah občinskega premoženja. Dvosobno stanovanje v Tržiču bodo prodali za nekaj več kot 5,7 milijona tolarjev, ostanke vlečnice Hraste pa za milijon tolarjev.
Stojan Saje
Slavica Sršen je že dobrih osemnajst let s svojim družinskim1 penzionom na Bledu dober in uspešen turistični zgled. Penzionsko in gostinsko dejavnost so pred šestimi leti dopolnili še s kozmetično ponudbo ter sodobno opremljeno savno. Letos so se odločili, da pripravijo strokovno vodeno teniško šolo za najmlajše in izven penzionske goste. Danijel Katrašnik, idejni pobudnik in vodja šole pravi, da na žalost Bled ne premore več sodobne in strokovne teniške
šole, ter da kljub vsemu organizacija šole ni enostavna, še posebno za najmlajše. K sodelovanju so povabili družbo Eurosport Trade, zastopnika teniških loparjev Volkel, tako da se lahko najmlajši srečajo s teniško igro in prvimi urami neopremljeni, brez svojega loparja, starši pa v počitniškem času prihranijo strošek opreme. Šola bo v počitniškem času potekala v tedenskih tečajnih terminih, dogovorno pa se učenje tenisa lahko pripravi tudi individualno, tako za odrasle kot
otroke. Srečanje s teniško igro v lepem okolju, praktično brez svoje opreme, z najmanjšimi stroški, zahteva le voljo in željo po športu. Hkrati pa je to dobra reklama za teniško igro ter zanimiva ponudba staršem, kako otrokom v počitniškem času omogočiti športno aktivnost. Informacijo o vodeni teniški šoli so posredovali tudi ostalim blejskim hotelom in v Alp penzionu pričakujejo več zanimanja v turistični sezoni. Teniško šolo sta prvi dan, ob Dnevu odprtih vrat
Alp penziona, obiskala župan Bleda Jože Antonič in direktorica LTO Bled, Eva Štravs Podlo-gar. S prvi teniškimi zamahi so se poizkusili Mark, Jan in Rok, mladi hokejisti ljubljanske Olim-pije. Na poti iz Ljubljane proti Jesenicam so se za dobro uro "ogreli", pred sobotnim popoldanski "in line" srečanjem hokeju na rolarjih, z mladimi Jeseničani. Predstavitveni dan seje končal v senci prijetno prenovljene terase in kamina.
Gorazd Šinik
\M \W \W I
#%#%#% L
OTVORITEV
V CELOVCU 12-21.06.03
na razpolago različne barve
OTVORITVENA CENA
Skodelica za kavo,
"x 3 različne barve
"\ (57240011)
€ 0,33 neto (SIT 78 nato)
SKODELICA ZA KAVO
OTVORITVENA CENA
Zelo lepa sedežna garnitura iz pravega usnja, različne barve in izvedbe, € 999/€ 832,50 neto (SIT 194.195 neto), Lg vrtljiv fotelj € 499/€ 415,38 neto (SIT 97.000 neto), stolec € 199/€ 165,83 neto (SIT 38.683 neto) - (O690011/01) 1
^bruto
€ 832,50 neto (SIT 194.195 neto)
OTVORITVENA CENA
Sušilnik las
2 stopnji jakosti možnost nastavitve do
360° (67340005)
OTVORITVENE NAGRADNE IGRE
Zadenite avtomobil Kia Rio
Žrebanje v živo bo 14.06. ob 16. uri v Celovcu
.MA;
NAGRADNA IGRA V POSLOVALNICI
Zadenite lepe nagrade in vrednostne bone XXXLutz!
Nagradne kupone dobite v celovški poslovalnici!
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS
Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249,
9
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, 4000 Kranj
Trst 13.6., Lenti 5.7., Madžarske toplice od 19.7. do 22.7.; Peljašac od 26.9 do 2.10. (ekskluzive); Gardaland: 25.6.; Lidl 12.6.; Banovci od 8.7. do 11.7.; Šenčur: 251-18-87
TOREK, 10. junija, 21.00 - J. Radrigan: HRIBOVKE (koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj), PREDPREMIERA v Šempetru pri Novi Gorici, za IZVEN PRESTAVLJENO. ČETRTEK, 12. junija, 18.00 -Valeta, prireditev OŠ Staneta Žagarja, Kranj, zaključeno, 21.00 - J. Radrigan: HRIBOVKE, (koprodukcija PDG Nova Gorica in PG Kranj) PREMIERA, v Šempetru pri Novi Gorici, za IZVEN-PRESTAVUENO. PETEK, 13. junija, 20.30 - J. Accame: BENETKE, gostovanje na XVIII International Hispanic Theatre Festival v Miamiju, Florida.
UGODNO - UGODNO v hotelu Diana*** - Murska Sobota, 5 dni že od 35.500,00 SIT po osebi, 7 dni že od 49.500,00 SIT po osebi. Če pa rezervirate do 13. 6. 2003, za čas od 15. 6. 2003 - 30. 6. 2003, Vam priznavamo še 10 % popusta. Posebne ugodnosti za otroke. Povprašajte! Veseli bomo vašega klica!
GLASOV KAŽIPOT ■»
DOBER IZLET   DOBER IZLET
JEREB, D.O.O., TURISTIČNA AGENCIJA & AVTOBUSNI PREVOZI 04 51 57 110, GSM: 041 833 088, e-pošta: jereb@jereb.si
- ŠE SE LAHKO ODLOČITE ZA NEPOZABNO POTOVANJE V SKANDINAVIJO DO NORDKAPA, Z LOFOTSKIMI OTOKI -7.-21. 7. 2003, POKLIČITE - NUDIMO VAM UGODNE PLAČILNE POGOJE!!!
ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA POSEBNA PONUDBA! -GARDALAND, 25. 6. 2003 - odhodi iz Kranja - Škofje Loke - Ljubljane
HOTEL DIANA - RADENSKA Murska Sobota
tel.: 02 5141 200, 02 5141 240 fax: 02 5321 097
Prireditve
Škofja Loka - Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na pogovor z arhitektom Juretom Kobetom o življenju in delu svojega očeta prof. Borisa Kobeta, ki seje ustvarjalno vpisal v prostor in čas škofjeloškega območja. Blaznikov večer bo danes, v torek, 10. junija, ob 19. uri v Kašči na Spodnjem trgu.
Kranj - Turistično društvo Kranj vabi goste in udeležence 26. EP v vaterpolu na turistični ogled kulturne dediščine starega Kranja in to: jutri, v sredo, 11. junija, in v petek, 13. junija, ob 10. uri. Ogled traja uro in pol. Vodenje je lahko v angleščini, nemščini in slovenščini. Zbirališče vodenja je v Prešernovem gaju. Dodatne informacije po tel.: 236-30-30.
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija vabi na izlet Po Prežihovi poti - Ravne na Koroškem. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 19. junija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva.
Javornik - Planinsko društvo Ja-vornik - Koroška Bela organizira v nedeljo, 15. junija, izlet na Jezersko Kočno. Odhod bo ob 6. uri izpred restavracije Turist na Ja-vorniku. Obvezna je čelada, pot je zahtevna in traja približno 8 ur. Prijave do petka, 13. junija, pri vodniku Branetu Dobar, tel.: 040/730-000.
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na planinski izlet
na Kukovo špico, ki bo v soboto, 14. junija. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 5. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo 7 do 8 ur. K planinski opremi obvezno sodi tudi čelada, plezalni pas, pomožna vrvica z vponko. Prijavite se v društveni pisarni do jutri, srede, 11. junija.
KRČNE ŽILE? 05 628 53 39
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice in organizacijski odbor železarskih pohodov Acroni - Železarna Jesenice bosta v soboto, 14. junija, vodila pohod slovenskih železarjev na Mozirsko kočo. Organizatorji pohoda so planinski vodniki Železarne Štore. Odhod avtobusa bo ob 5. uri zjutraj z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Zbor vseh pohodnikov bo ob 8. uri v Žekovcu - pri spodnji postaji žičnice Golte, od koder se boste skupaj podali na Mozirsko kočo. Skupne hoje bo 5 ur. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi PD Jesenice do četrtka, 12. junija, do 12. ure.
Šenčur - Pohodniška sekcija vabi člane v sredo, 18. junija, na planinski pohod od Rogle do Ribniške koče. Skupne hoje bo 3 do 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 6. uri iz avtobusne postaje pred Pošto v Šenčurju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, do vključno 16. junija, vsak ponedeljek in sredo od 17. do 18. ure. V primeru slabega vremena pohod odpade. Dodatne informacije po tel.: 25-31-591.
Kranj - Planinsko društvo Kranj načrtuje za svoje člane obisk Bernskih Alp, ki je namenjen predvsem vzponu na znana štiri tisočaka Jungfrau in Monch. Na pot se bodo podali 18. julija in vrnili 25. julija. Število udeležencev je omejeno (kombi). Prijavite se lahko na PD Kranj do 13. junija ali pri vodniku Branku Jakiču, tel.: 041/350-470, ki vam bo na voljo tudi za dodatne informacije.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinici bodo v četrtek, 12. junija, organizirali pohod na Peč. Odhod izrednega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 6 ur, priporočajo pa planinsko opremo, ter obleko vremenu primerno. S seboj imejte turi veljavni osebni dokument. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, Tomšičeva 4.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira kopalni izlet jutri, v sredo, 11. junija, v Terme Lendava. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobusu.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi 14. in 15. junija (in ne 15. in 16. junija, kot so prvotno zapisali) na planinski izlet na Srenji Velebit. Prijave in informacije po tel.: 041/367-036 ali 041/822-088.
Gorenja vas - ŠD Partizan v nedeljo, 15. junija, organizira obisk adrenalinskega parka na Ljubelju. Zahtevnost programa je primerna za otroke od 10. leta starosti dalje in za odrasle. Prevoz je organiziran. Prijave zbirajo do četrtka, 12. junija, po tel.: (041) 375-447 (Katjuša).
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se popeljete z njimi skozi Suho krajino v Belo krajino, in sicer v sredo, 18. junija. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Prijave zbirajo do zasedbe avtobusa.
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na planino Preval (1309 m) pod Begunjščico. Izlet bo organiziran v sredo, 18. junija, z odhodom avtobusa ob 7. uri od Sv. Duha s postanki na vseh postajališčih do Kranja. Hoje bo za dobre 4 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemamo po tel.: 231 22 88 do zasedbe mest v avtobusu.
Obvestila
Medvode - SABS, Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije, Sindikalna skupina Medvode, vabi na razgovor Izpostavljenost azbestu in pravice prizadetih, ki se bo jutri, v sredo, 11. junija, ob 19. uri začel v sejni dvorani Občine Medvode.
Železniki - V Železnikih organizira Društvo bolnikov z osteoporo-zo Kranj meritve mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnico. Meritve bodo potekale v četrtek, 12. junija, od 8. ure dalje v prostorih nove športne dvorane v
MALI OGLASI
»201-42-47__
»201-42-48 «201-42-49 fax:201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
OTOK PAG - Zuboviči, oddam SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. ff 00-385-53-66-
40-49 7279
Hrvaška ČERVAR - PORAT ODDAM APARTMA od junija do septembra. W 031/375-299_7301
Na Krku oddam opremljene APARTMAJE. « 2511 -808 ali 041 /390-422 7336
Oddamo APARTMA 48 m2, v Termah Čatež, vzidanem objektu. H 041/633-195
Marina blizu Trogirja oddamo apartmaje. V 00385-21/889-361, 00385-91/560-02-09, Edi 7410
TERME ČATEŽ - oddam počitniško hišico od 22.6. do 11.7., ostalo po dogovoru. tt 040/846-244 7449
VRSAR - oddam dva APARTMAJA, lahko tudi za daljše obdobje. 7T 040/840-290
7478
Portorož - novi dvo sobni apartmaji, pogled na morje, prosto do 19.7. in po 22.8.. TS 041-75-75-50, WWW.ANANINA.COM
BOHINJSKA BISTRICA, 36,85 m2, prodamo leta 2000 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Železnikih, v mali telovadnici. Prijave sprejema DU Železniki po telefonu: 5146-982, g. Andrej Rant.
Predavanja
Kranj - V sejni dvorani Zavarovalnice Triglav bo v okviru niza avdi-ovizualnih predavanj Osupljive najdbe v torek, 10. junija, ob 19. uri predavanje z naslovom Posve-čevanje sobote kot občestvo z bogom - Kako biti v izravni povezavi z Bogom sredi življenjskega vrveža XXI. stoletja. Predaval bo Davor Miškovič.
Radovljica - Oj ta sovdaški boben je naslov letnega koncerta moškega komornega zbora Podnart, pod vodstvom zborovodje Egija Gašperšiča. Koncert bo v četrtek, 12. junija, ob 20. uri v radovljiški Graščini.
Kranj - Jutri, v sredo, 11. junija, ob 20. uri bo v Cafe galeriji Pun-gert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, odprtje razstave del Roberta Juraka, člana likovne sekcije Silvo Prelog iz Ljutomera. Avtor se bo predstavil z razstavo
VVRSARJU oddam HIŠO - večji družini, 4 sobe, v času junij-julij. W 204-30-38 7496
APARATI STROJI
OLJNI GORILNIK Thvssen in cisterni 2000 I poceni prodam. V 23-11-354 74?5
ŠTEDILNIK 2 elektrika, 4 plin in kiperbuš rabljen, prodam. V 040/502-765 7433
Zelo ugodno prodam ionizator - čistilec zraka T.E.N.S. E2.H 594-62-09 745/
Prodam rabljeno bočno KOSILNICO Olt za traktor. V 25-22-489 746/
Prodam PEČ, centralna, z gorilcem, cisterna 2800 I, kombinirana z bojlerjem. "B 231-17-91 7471
PRALNI STROJ Gorenje in HLADILNIK Gorenje, starejši, prodam. V 041/878-
494 7478
ptodam TV GRUNDIK z daljincem. H 23-
28-286 7515
Prevozni hladini BAZEN 200 I prodam in kupim večjega 300 I. 17 01/36-11-531
Prodam 300 I poljedelsko ŠKROPILNICO. V 031/311-417 - 7528
Lepo in praktično bakreno NAPO, dolžina 1 m, prodam. V 53-10-211 7533
REZILKO za razrez te profilov na podstavku, prodam. TT 51-20-253 7536
Ugodno prodam strojček VAKSI za pakiranje živil, orig. masažno blazino in abtoner. V 252-30-31 7538
BIODISPOZITIV - 2 blazini proti sevanju po polovični ceni, prodam. Tt 041/315-382_ 7539
Prodam SESALEC nov Gorenje, ugodno. tP 57-44-550 7546
Prodam HLADILNIK in ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje. V 53-38-419 7548
GR. MATERIAL
Prodam nov svetlobni JAŠEK za kletno okno 1x1 m. V 59-49-161, 041/281-590
Prodam 500 kg hidriranega APNA, cena 10.000 SIT. V 041/536-182 7445
Prodam TRAMOVE za ostrešje, špirovce in lege. TT 041/686-713_w
SKODLE prodam in pokrijem z njimi. IT 531-83-40 7472
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Zeleni val - na ogled bodo slike, skulpture in stoli. Razstavo si lahko ogledate do 8. julija.
Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bo v četrtek, 12. junija, ob 19. uri otvoritev kiparske razstave Metoda Frlica. Razstava bo na ogled do 6. julija.
Bled - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - območna enota Kranj vas vabi jutri, v sredo, 11. junija, ob 19. uri na razstavo z naslovom Revitalizacija mlina Grabčah pri Bledu, ki bo v razstavišču ZVKDS, OE Kranj: Sava - Kokra, Tomšičeva 7, Kranj. Razstavo, ki si jo lahko ogledate do 23. junija, bo odprl France Zupan, upokojeni kulturni delavec iz Ljubljane.
Predstave
Jesenice - V kinodvorani Železar se bo jutri, v sredo, ob 20. uri začela predstava, komedija režiserja Branka Đurića - Dura, z naslovom Butelj za večerjo.
Prodam suhe boorove PLOHE. W 031/566-312,252-55-60 /480
GARAŽE
Kranj - Šorlijeva ulica; 1.70, prodamo triplex garažo v kleti. CENA: 1,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, najemnina je 10.000,00 SIT/mesečno. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.870.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
HIŠE KUPIMO
Kupim stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, smer Tržič - Golnik. V 041 /647-257
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
ŠKOFJA LOKA: kupimo samostojno hišo, do 30 mio. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198
HIŠE PRODAMO
SMOKUČ - prodam staro HIŠO z gospodarskim poslopjem in garažo, na parceli 700 m2. Informacije na V 5338-252 od 17. do 20. ure 7198
Prodam STAREJŠO HIŠO s sadovnjakom v bližini Radovljice. V 040/623-416 7251
Šk. Loka - prodam POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO, stara 8 let, na 1800 m2. Cena 56 mio SIT. V 512-20-22 7283
STRAŽIŠČE - večstanovanjska hiša, stanovanja, pritličje in nadstropje, ugodno prodam. V 23-15-600, 041/774-101 PIANO-VA NEPREMIČNINE_«01
KRANJ - Drulovka; 250 m2, letnik 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,4 m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KOMUNALA!
JAVNO PODJETJE, d.o.o.
Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj
NUJNO OBVESTILO
Komunala Kranj, javno podjetje, d.0.0., obvešča vse porabnike pitne vode na območjih Mestne občine Kranj, občine Naklo, občine Šenčur, občine Preddvor in občine Cerklje, da je zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja in s tem hudega pomanjkanja pitne vode do preklica prepovedano vsakršno zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.
Porabnike prosimo za dosledno upoštevanje prepovedi!
Isto velja tudi za naselja Smlednik, Valburga in Hraše v občini Medvode.
ČUDOVITI GORSKI IZLETI!
AVSTRIJSKA JEZERA - Salzkammergut 21.6. 7.200 SIT
REISSECK - z vlakom v hribe 5.7. 8.600 SIT
GORSKI SVET OKROG KAPRUNA - novo! 12.7. 6.500 SIT
MOGOČNE GORE IN DOLINE SEVERNE ITALIJE 23.8. 7.200 SIT
SPREHOD PO ZELENEM DUNAJU 28.6. 7.300 SIT VEČNE BENETKE Z OTOKI - križarjenje po Beneški laguni 21.6.  5.200 SIT
NOČNA ZABAVA V GARDALANDU 21.6., 25.6. 5.500 SIT
Z NAMI V VROČIH DNEH! PRISRČNO VABLJENI!!!
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust.
ALPETOUR
■k potovalna agencija
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjski. Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič - 04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420.
'GOSTILNA i^STAVKAClIA GALERIJA
"Pri Jožovcu" Begunje
Glasbeni program:
SREDA, 11.6. 2003 - glasbeni večer z "IGORJEM IN ZLATIMI ZVOKI"
PETEK, 13. 6. 2003 - glasbeni večer s "HIŠNIM ANSAMBLOM JOŽOVC"
SOBOTA, 14. 6. 2003
z ansamblom
glasbeni večer "DORI"
Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
flružba m cparthoruAtvo. uiteiunng, trgovino Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka
Gradbeno podjetje SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Vas ob uspešnem zaključku gradnje Poslovno stanovanjskega objekta Blok Šenčur v Saiovčevem naselju vabi na otvoritev objekta in dan odprtih vrat, ki bo dne 13. iuniia 2003 ob 13. uri. Po otvoritvi si boste lahko do 17. ure ogledali objekt in prosta stanovanja ter se skupaj poveselili z nami.
STANOVANJSKI BLOK ATELJE V ŠKOFJI LOKI
Obenem Vam sporočamo, da imamo še vedno na voljo nekaj prostih stanovanj v Stanovanjskem bloku Atelje na Poljanski cesti v Škofji Loki, kjer je možen ogled stanovanj po dogovoru.
INFORMACIJE PO TELEFONU: 04 51 12 600
ZBIUE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije . CENA: 68 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 52,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŽELEZNIKI; 100 m2, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
JESENICE - Cesta 1, maja; vrstna z atrijem, 107 m2, parcela 200 m2, stara 85 let, pritlična, obnovljena leta 2001. CENA: 16,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
' LV\HOVČE; ravna parcela 1589 m2 s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KOKRICA; 250 m2, nova hiša v 4. gr. fazi, lahko dvostanovanjska, parcela 520 m2. CENA: 43,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, za razne dejavnosti. Možna je prodaja po posameznih etažah. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BLED - Mladinska; 160 m2, 100 let stara vila, potrebna obnove. CENA: 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica; vrstna, 250 m2, stara 22 let, parcela 350 m2, nova streha. CENA: 38 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Olševek; 200. m2, starejša hiša, pred 14 leti deloma adaptirana, lahko večstanovanjska, parcela 1600 m2, zraven tudi gospodarsko poslopje, odlična lokacija. CENA: 40,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo, 5. gr. Faza, parcela 754 m2, mirna lokacija ob gozdu. CENA: 53,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Škofja Loka - Podlubnik; vrstna, 169 m2, letnik 1975, parcela 310 m2, ob zelenem pasu. CENA: 45,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
GORENJA VAS - Reteče; 150 m2, enodružinska, podkletena, pritlična montažna hiša, letnik 1977, na lepo urejeni parceli 2161 m2, možen nakup samo z delom zemljišča za nižjo ceno. CENA: 51,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
SP. BRNIK; dvojček, 150 m2, star eno leto, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, urejena okolica. CENA: 27 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, lahko za PP ali stanovanja. CENA: 32,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
NAKLO; 150 m2, stara 50 let, parcela 800 m2, delno adaptirana. CENA: 28,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 28 let, parcela 700 m2, ob zelenem pasu. CENA: 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Kranj prodam starejšo meščansko hišo 100 m2 + klet, parcela 470 m2, hiša je delno prenovljena, cena: 29.500.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, prodam nadstandardno enodružinsko hišo, 300 m2, cena: 81.000.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90_
VISOKO, Luže -1/2 dvostanovanjske hiše v I.nad. (3 ss), 85 m2, obnovljena, delno opremljena, pripadajoča pare. 413 m2, l.i. cca 1985, cca 19,8 mio. Mike & CO. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - stan. hiša v sklopu dvojčka, možno dvostanovanjska, 116 m2 in 127 m2 kleti, pare. 214 m2, l.i. 1975, cca 35 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, delno obnovljena, 98 m2, pare. 416 m2, l.i. cca 1800, cca 19 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2,Informativna cena: 19.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22._
ŽIRI, cca 200 m2, III gradbena faza, starost 1 leto, prodamo polovico ali celo hišo. Informativna cena: 14.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22._
BLED- prodamo hišo, 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 041 626 581, 04/ 23 44 080
KRANJ- 3 KM IZVEN: prodamo dvodružin-sko hišo, 3 x 90 m2, idealna za oddajo, parcela 500m2, 45 mio FRAST-nepremič-nine 041/ 734 198 _'
CERKLJE: prodamo večjo stanovanjsko hišo, 20 let, parcela 1200 m2, cena 58 mio FRAST d.o.o. 041 626 581
ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581
VODICE: prodamo hišo 12x10 m, 15 let, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581
PREDDVOR: prodamo hišo z objekti, adaptirana 1985, zemljišče 1800 m2, cena 46 mio. FRAST d.o.o. 041/ 626 581 04/ 23 44 080
KRANJ- IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, botanično bogato zasajena parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično'hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10 let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2, velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno podkleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA: 96.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I, 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, leto izdelave 2001, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2, cena je 40 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), leto izdelave 1973, bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče, cena je 28 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
SELŠKA DOLINA pod Blegošem, prodamo stanovanjsko hišo oz. vikend, bivalne površine cca 110 m2, s pomožnim objektom, na zemljišču 1019 m2, leto izdelave 1930, popolnoma obnovljeno 1997, cena je 17,7 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
Podbrezje-dvodružinska, 202m2 stan. površine, parcela 1300m2, vsi priključki, primerna tudi za obrtno dejavnost,18 let, vsi priključki, sončna lokacija, cena 35 mio Škofja Loka: 157m2 stan. površine,1 leto, parcela 202m2, čudovita sončna lokacija,Cena: 32 mib SIT
Tržič-okolica,30 let, lahko dvostanovanjska, zelo lepo urejena, 800 m2 pascele -razgled. Cena: cca 55 mio. SIT. ITD + NEPREMIČNINE tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Škofja Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena - 44,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena ■ 33,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj, Mlaka - stan. hiša v lll.gr.fazi (425 m2 stan.površine), moderen tloris, parcela 1.020 m2, cena - 52,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena ■ 25,6 mio SIT, KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
Kranj - stan.hiša stara 3 leta, dvodružinska hiša, pritličje 116 m2 in mansarda 105 m2, ločen vhod, parcela 500 m2, bližina mesta, cena = 39,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,_
Cerklje - na parceli 1.063 m2, krajna lega, stan.hiša 9x13 m, sedaj dvodružinska, klet, pritličje, nadstropje in podstrešje, stara 35 let, cena = 40,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,_
Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi vel. 9x11 m na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, cena = 46,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
ŽIRI - prodamo enodružinsko podkleteno HIŠO, 146 m2 stan. površine, velikost zemljišča 467 m2, CK ogrevanje, mirno, urejeno okolje, cena 13.5 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300 7507
IZOBRAŽEVANJE
Instruiram MATEMATIKO za OŠ in SŠ. BS &BB Bitežnik in partner d.n.o., Za jezom 14, Tržič tt 031 /498-500 6602
LOKAL ODDAM
V okolici Kranja oddam GOSPODARSKO POSLOPJE za skladišče oz. obrt. tt 041 /44-88-23 7423
V Kranju - Primskovo, na dobri lokaciji, ob glavni cesti oddamoopremljen poslovni prostor 77 m2 in skladišče. TT 23-24-304
KRANJ, komunalna cona - nov posl. prostor, vsa dovoljenja, skladišče 108 m2, pisarne 193 m2, dve mansardi (150 m2 nedokončana, 80 m2 izdelana), 20 park. mest, l.i. 2002, 1.980 sit/m2 za skladišče in 2.100 sit/m2 za pisarne. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114. www.mike-co.si
KRANJ, mestno jedro - trgovina 80 m2, skladišče, sanitarije, pritličje, l.i. cca 1900, 93.400 sit/mes. Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
Kranj, Primskovo - poslovne prostore več pisarn s skupnim vhodom, staro 13 let in odpsro skladišče 300 m2, cena ■ 1,165,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
Oddamo dnovno - nočni BAR in prostor za pripravo in razvoz hrane. Lahko ločeno ali v celoti. TT 041/634-913 7532
LOKAL PRODAMO
PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, 17 let, 35 m2 -12,8 mio in 26 m2 - 10,7 mio FRAST. d.0.0. 041/ 626 581
Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, staro 8 let, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, cena - 186.400.00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje posamezno, cena = 35,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13^53,__
Kropa - gostišče z letnim šankom, vel. 230 m2, staro 50 let, obnovljeno, lastna parkirišča, cena ■ 58,2 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53
MOTORNA KOLESA
Prodam MOTORNO KOLODEALIM DAY-STAR 125 cem, 1.00, kovčki, z novimi pnevmatikami, cena 40.000 SIT. Tt 031/677-
557 7487
OTR. OPREMA
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK Peg perego, hojico, avtosedež in gugalnik. Tt 031/219-673 74?7
VOZIČEK Graco vovager v kompletu z av-tosedežem - lupinico, dobro ohranjen, prodam,     041/210-871 74/3
Ugodno prodam zložljiv športni VOZIČEK Peg Perego. Tt 041 /665-662 jam
PRIDELKI
Sladke domače JAGODE že zorijo pri Markuti v Čadovljah pri Trsteniku. Tt 256-00-48_7103
Prodam 1000 kg OVSA. Tt 51-35-805 popoldan 74 69
Prodam KROMPIR ZA KRMO. Tt 25-11-044,031/460-060 7490
Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. Tt 041/515-687 7522
Sladke domače JAGODE lahko dobite pri Markuti v Čadovljah pri Trsteniku. Tt 256-
00-4 8 7526
Prodam zgodnji KROMPIR. Kmetija jera-la, Podbrezje 218, Tt 530-66-44 7527
Prodam hruševo ŽGANJE bAŠEU 5, Tt 255-66-31 7537
Prodam javorjev, cvetlični MED, kupim čebelje roje. Tt 25-22-423, 031/813-389
PODARIM
ODDAM ljubke MLADIČKE, mešančke nemški ovčar - bernski planšar. Tt 040/260-088 724?
Podarim moško in žensko KOLO znamke Rog. Tt 051/302-021 7446
Ljubiteljem živali podarim 2 meseca stara MUCKA - tigrasti in oranžne barve. Tt 051/307-343_7486
Podarim PSIČKO staro 6 tednov. Tt 234-10-30 po 12. uri 7529
POSESTI
KUPIM
Kupim ŠIVALNI STROJ v omarici Bagat Slavica. Tt 533-13-82_ 7434
Kupim TRIPLEX GARAŽO v pritličju. tt 031/486-557_ 7441
Kupim ZAMRZOVALNO SKRINJO 100 I, v okvari. P 041/597-933 "58
Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, PAJEK SIP, NAKLADALEC hlevskega gnoja SIP ter SAMONAKLADALKO SIP, hribovsko,    041/987-582 75,0
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, tt 031/54-88-41 1314
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 967 m2, ob glavni cesti v Zg. Bitnjah, izredna lokacija, cena ugodna, tt 041/404-960 6367
V Kokri oddam prostor, primeren za PIKNIK, tt 040/747-801 7440
ZMINEC PRI ŠK. LOKI - prodamo ZAZDI-UIVO PARCELO, 861 m2, z vsemi projekti za gradnjo stanovanjske hiše. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-60-300 7505
POLJANSKA DOLINA - TREBIJA, prodam 2500 m2 zazidljivo, sončno parcelo, tt 041/682-741 /543
LAHOVČE; 1589 m2, ravna parcela s 100 let staro hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo dveh hiš. CENA: 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 10,7 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
CERKLJE - Apno; 486 m2, parcela za vikend, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, elektrika, voda na parceli. CENA: 5,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanjskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 t1 000
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Vodice zazid. pare. 950 m2 za stan.posl. namembn., ravna, priključki so, cena 28.562.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Zbilje, zazidlj. pare. na robu naselja, priključki ob parceli, 502 m2, cena: 12.800.00,00 SIT TRIDA 041 860 938,
04 513 75 90
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2351 000, 041 331 886.
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje, cena je 22.250,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena je 9,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 24,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2, cena je 23.400,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
GOLNIK - LETENCE, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
Bled, Koritno - zazidljiva parcela 598 m2, primerna za stan.hišo, cena = 16.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, okvirna cena 45,00 EUR/m2. BLOK
5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
POLJANE- okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend, okvirna cena 40,00 EUR/m2 . BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠENTURŠKA GORA. prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO, prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
VODICE, prodamo delno zazidljivo parcelo, velikosti 1617 m2, CENA: 34.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT.AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V okolici Bohinj Bistrica : prodamo kmetijsko zemljišče (gozd 3,3 ha v enem kosu in pašnika 2,2 ha v enem kosu), cena za vse - 233,50 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Gorenjska, prodam vzdrževano in delno prenovljeno kmetijo z 20 ha. kmetijskih površin na lepi lokaciji, cca.100 let,cena: 58.000.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela za hišo, cena = 14.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
Britof: stavbna parcela 498 m2 za stan. hišo, cena = 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53,
Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, cena = 25.630,00 SIT/m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53
POSLOVNI STIKI
Iščemo POSLOVNE TRGOVINE na ob-močju Gorenjske za posredovanje pri servisiranju GSM aparatov. Ugodni pogoji, tt 040/834-691 7092
POZNANSTVA
Glas o uspešnem posredovanju stikov posredovalnice v Zdravilnem dotiku je segel že zelo daleč. Posredujemo izključno samo za nevezane, tt 02/52-11-828. Ženitna posredovalnica v "Zdravilnem dotiku", Majda Šiftar s.p., Gederovska ul.14, 9000 Murska Sobota. 7,38
RAZNO PRODAM
DRVA meterska, razžagana in rezan les, prodam. Možnost dostave, tt 041 /718-019
Prodam smrekov FABJON in ŠKORNJE t za narodno nošo, tt 518-81-66 7424
ČB BIKCA starega 1 teden prodam in kupim PLASTIČNO CISTERNO za vodo tt 041/820-487__74g6
Prodam BUTARE, tt 031/741-534 7443
Prodam plemenske ZAJCE IN ZAJKLE stare štiri mesece in avtomobilsko prikolico brez A testa, tt 25-22-369 7447
Ugodno prodam najnovijšo KONZOLO GAME BOY, NOVO, NERABLJENO tt
031/33-99-72 '7455
Ugodno prodam JEDILNI KOT 120 x 80 in dekliško   OBHAJILNO   OBLEKO Tt
031/88-30-19, 514-66-30 ' 7463
Prodam 50 m2 STIROPORJA, 30 mm in MLADINSKO KOLO, ugodno! tt 2330-165___^
BAZEN 300 I, stabilen, prodam tt 01/362-17-36__ 7479
Prodam pisalno in računalniško MIZI tt 513-62-67 7540
Prodam 2 kamiona ZEMLJE v tržiču. tt 041 /863-887 7544
STANOVANJA ODDAMO
Oddam opremljeno ENOSOBNO STANO-VANJE, tel., CATV, Planina II, od 1.7.2003. « 2311-6 1 7 7290
V Ljubnem oddam v najem opremljeno eno sobno STANOVANJE z enoletnim predplačilom, tt 040/389-518 /&24
PLANINA I - 2 sobno. 55 m2, Vil/7, sprotno plačilo, 1 mes. varščina, opremljeno, l.i. cca 1978, 70.000 sit/mes. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvostanovanjske hiše, 93 m2, obnovljeno v celoti in opremljeno, samostojen vhod, terasa, del vrta, l.i. cca 1945, 93.000 sit/mes., 1 mes. varščina, 3 mes. predplačila. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6. Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
ODDAMO: Stražišče- etažo hiše s teraso, PU\NNINA- dvosobno, 64 m2, RADOVLJICA- DVOSOBNO STANOVANJE- 52 M2, 22 let. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
STANOVANJA KUPIMO
Kupim STANOVANJE ali starejšo HIŠO potrebno obnove v Kranju z bližnjo okolico, tt 041/681-510 6881
Če morate nujno prodati STANOVANJE -kupim za gotovino (1, 2 ali 3 sobno), brez posrednika, tt 041/882-415 7268
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK: nujno kupimo za znano stranko 2 ss, nižje nadstropje, za gotovino. LOKA NEPREMIČNINE tt 50-
60-300 7509
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠORLIJEVO NASELJE: kupimo dvosobno stanovanje. FRAST, d.o.o 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: kupimo dvosobno stanovanje + kabinet, plačilo v 7 dneh. ŠORLIJEVO NASELJE: kupimo dvosobno stanovanje. FRAST
KRANJ - OKOLICA, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena do 10.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OKOLICA, kupimo več enosob-nih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRZIC, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
Najamem opremljeno GARSONJERO v Kranju, tt 051/308-938 7239
Kranj - Zlato polje, Šorlijevo nas. v najem vzamem GARSONJERO ali 1 ss. tt 233-
21-58 7448
KRANJ: najamemo ENOSOBNO STANOVANJE. FRAST - nepremičnine 041/ 734 198
STAN. OPREMA
Poleg vsestranske ponudbe kvalitetnega italijanskega pohištva vam nudimo STOLE visoke kategorije za dom in gostinstvo že za 13.200,00 SIT/kos. Velika ponudba stolov in miz za zunanjo uporabo. Orbitron, 4273 Blejska Dobrava 152, tel., fax: 04/587 44 02, 041/688-836_7291
Prodam novo oglato MIZO. tt 202-83-73
Prodam žensko samsko SPALNICO, cena 40.000 SIT. tt 23-26-790 7550
UGODNO PRODAM RABLJENO KOPALNIŠKO OPREMO (lijak, pipe, omarice, ipd.) Inf. na tt 595-57-00 ali 041/378-617 7555
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7,-Križe, tt 5955-170, 041/733-709. ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, tt 031 /508-168_38io
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, predelnih sten v Knauf izvedbi, polaganje vseh vrst oblog in parketov. 23-30-825, 031/50-46-42, Planinšek Vilma, s.p., Prebačevo 34, Kranj_5863
PREVZAMEM VSA ZIDARSKA DEU\ - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni, tt 041 /593-492 BYTYQI OČE IN SIN d.n.o., Cegelnica 48 b. Naklo ei96
Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, tt 01/5683-894, 041/630-
7 0 0 6273
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. tt 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica
ŽALUZIJE, LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLETE, IZDELUJEMO i'n MONTIRAMO Nograšek Ladislav s.p . Mavsarjeva c.46, 1357 Notr. Gorice tt 01/365-12-47, 041 /334-247 6846
Izdelujemo FASADE Termo puc, Demit, Teranova, notranje omete, imamo oder, delamo z vašim ali našim materialom, tt 041/414-038, Radovan Anđelićinoski, s.p., Paradiž 7, Tržič 7174
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE GELD d.0.0., Ul. Janeza Šmida 15, Jesenice tt 580-60-26 7213
ELEKTROINSTALACIJE Janez Valter s.p., Nova vas 15 a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje?! Nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. tt 041/760-616 7285
Asfaltiranje, tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih ploščic, izdelovanje betonskih škarp ter izkopi in nasipi, tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 7408
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; pro-dam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, na lepi lokaciji, sončno, lep razgled. Cena zelo ugodna - 12,3 mio 6IT. Informacije na tt 031/782-386 18!
1 sobno STANOVANJE, s kabinetom, 39 m2, v nizkem bloku, BISTRICA PRI TRŽIČU, lepo, mirna okolica, prodam. Zadnja -ugodna cena je 9 mio SIT!!! Kličite resni tt 040/831-251 6304
Na Planini I, v mirnem okolišu, nizek blok, prodam 1 ss, predelano v 2 ss, v pritličju, z atrijem, telefon, KTV. toplovod, individualni števec za vodo... Vredno ogleda, tt 040/573-316 6764
GOLNIK - prodam GARSONJERO 31,5 m2. tt 041/385-913, od 16.-17. ure sms
Kranj - okolica, 3 SOBNO STANOVANJE, obnovljeno, vseljivo takoj, pritličje, menjava, odlična mirna lokacija, vrt, parkirišče, bližina šole, pošte, avtoceste, vredno ogleda, ZELO UGODNO tt 041/570-605 7199
ŽELEZNIKI - Na kresu, prodamo 2 ss, 60 m2, v pritličju nizkega bloka, vsi priključki, primerno za starejše, tt 510-22-90 /260
RADOVLJICA - ISOSPAN prodam 2.5 sobno STANOVANJE v pritličju, obnovljeno, takoj vseljivo. tt 041 /735-832 7450
V Železnikih - Racovnik, prodam 2ss, pritlično STANOVANJE z vso opremo, tt 041/917-102 74/0
NA JESENICAH - Titiva 71, prodam dvo sobno stanovanje, tt 58-63-418 po 20.uri
TRŽIČ- Bistrica; enoinpolsobno STANOVANJE, 40 m2, 2. nadstr./4, priključki, cena 9 mio SIT, prodam, tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE
KRANJ - Planina; 83 m2, 4,5 ss, mansard-no, staro 17 let. UGODNA CENA: 15,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Šorlijeva; 76 m2, 3 ss, obnovljeno leta 1999, 4. nad., nizek blok, balkon. CENA: 18,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0 , Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
VODOVODNI STOLP; 58 m2, 2,5 ss, obnovljeno leta 1999, pritličje, zahod, balkon. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nad., leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 12,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0.. Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; garsonjera, 30 m2, v 7. nad., stara 26 let, lega Z, po sobi Rarket CENA: 8,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica, 44 m2, 1 ss, v 1. nad., okoli 100 let stare hiše CENA: 5,5 mio SIT.m SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nad., adaptirana kopalnica, lega J, balkon. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 51 m2, 2 ss, adaptirano pred enim letom, 1 nad., CK na olje, odlična lokacija. CENA: 13,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000
BLED - Cesta v Megre; 88 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, z garažo, takoj vseljivo CENA: 27,3 mio SIT. www.svet-nepremicnine.si SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000_
KRANJ - Planina I; 89 m2, 2 + 2 ss, 4. nad., dvigalo, staro 25 let, balkon, lep razgled, adaptirana kopalnica. CENA: 19,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
STRAŽIŠČE; 62 m2, 2 ss, pritličje večsta-novanjskega objekta, na novo (leta 2002) delno adaptirano, klasično ogrevanje. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000_
TRŽIČ - Cankarjeva; 81 m2, 3 ss, 1. nad., obnovljeno pred 10 leti, CK na olje, dva balkona. CENA: 12,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000
KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA; 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2 ss, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK-plin, staro 39 let. CENA: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ 04/28 11 000_
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2 ss, staro 30 let, 4. nad., nova kuhinja, dobra razporeditev. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000_
Kranj bližina, 2,5 ss v hiši, 90 m2 + klet 15 m2, prenovljeno 99, 100 m2 vrta, 2 parkirišči, cena: 15.145.000,00 SIT TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
IZREDNA PONUDBA: Tržič - novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni' spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 040/204-661
DOMŽALE, center - 2 SS 64 m2, l.nad., 2 balkona, letnik 77, cena ■ 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, cena = 14,0 mio SIT, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., letnik 85, cena ■ 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Vodovodni stolp - 3 SS 95 m2 v
3. nad. z veliko teraso, letnik 76. dvigalo, cena = 21,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 53 m2 v
4. nad., nova okna in CK na plin, letnik 64, cena - 14,0 mio SIT K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - popolnoma obnovljeno 2 SS + 2 K 88,7 m2 v l.nad., letnik 75, vseljivo po dogovoru, cena = 20,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Preddvor - novogradnja 4 stanovanja v 1nad. v dveh etažah, cena = 250.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 90 m2 v
5. nad., takoj vseljivo, letnik 75, cena = 19,8 mio SIT, 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., letnik 75, cena - 18,4 mio SIT; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., letnik 75, takoj vseljivo, cena - 18,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
član NI
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na internem
GSM: 041-331-886
Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo - Planina 3, Poslovni center
(bivši samski dom Iskre), Kranj.
KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7nad., letnik 85, cena ■ 15,1 mio SIT, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS+K 54 m2 v 3.nad., letnik 74, cena - 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53,
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,30 v 10.nad., letnik 74, nova kop., cena - 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
TRŽIČ, Koroška c- 2 SS 45 m2 v l.nad., letnik 1950, obnovljeno pred 15 leti, cena = 6,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJ bližina, prodam prenovljeno stanovanje v hiši, I. 2001, 80 m2 biv. pov. 150 m2 vrta, cena: 16.000.000,00 SIT ZBIUE prodam stanovanje v hiši, 100 m2 biv. pov.,100 m2 kleti, garaža, cca. 600 m2 ■ vrta, I. 1986, cena 51.260.000,00 SIT PLANINA - gars., 27,18 m2, IN/3, prazna, balkon, l.i. cca 1973, cca 8,8 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VAUAVČEVA - mans gars., 19,90 m2, V/5, prazna, l.i. cca 1963, cca 8,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, l.i. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, prazno, l.i. cca 1978, 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, H/7, l.i. cca 1985, cca 15,2 mio. Mike & Co. d.o.o , Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2. I/2, l.i. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VALJAVČEVA - 3 sobno. 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.i. cca 1963, cca 19,5 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www mike-co.si
PLANINA I - 2+2 sobno, 88,70 m2, l/7,v celoti obnovljeno, 2 balkona, l.i. cca 1978, cca 21 mio. Mike & Co. đ.o.o., Bleiweiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
ŠKOFJA LOKA-Mesto, dvosobno stanovanje, 60 m2, v starejši v celoti obnovljeni meščanski hiši. Informativna cena 60 000.00 EUR. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22._
ŠKOFJA LOKA-Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom, 57 m2, 7. nadstropje, lepo ohranjeno. Informativna cena 66 000 00 EUR. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958,04 512 51 22._
ŠKOFJA LOKA-Mesto, večje stanovanje v starejši meščanski hiši, 168 m2 stan. površine 1 nad , centralno ogrevanje olje, garaža in klet 32m2. Informativna cena: 30 000 000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22._
PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2.nad, 15,5 mio, 17 let. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 M2, adaptirano 1998, 14 mio FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041 /734 198
PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 91 m2, adaptirano 1998, 18,7 mio FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198__
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE , 88 m2, 2.nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, ta trenutek 17,5 mio FRAST, d.o.o. 041/ 734 198___
PLANINA 2: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 89 m2, 17,5 mio in ŠTIRISOBNO STANOVANJE . 95 m2, 20,5 mio., 22 let FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198_
KRANJ- prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE, 88 m2, 30 let, 19 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 04/ 23 44 080
PREDDVOR prodamo novo stanovanje, ni-vojsko, 92 m2 , 23 mio. FRAST, d..o.o. 041/ 626 581__
PREDDVOR: prodamo NOVO DVOSOBNO STANOVANJE, 56 M2, 15 mio. FRAST, D.O.O. 041/ 626 581__
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeš-čanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 30,20 m2, 2.nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva julij 2003, CENA: 9mio.SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - KAMNITNIK, prodamo enosobno stanovanje, 34,34 m2, 3. nadstropje/nizek blok, staro 20.let,brez balkona, vsi priključki + klima, vseljivost po dogovoru, CENA: 10.mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12 leti, 48,20 m2, CK, TEL., obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.150.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 42 let, v celoti prenovljeno, 46,60 m2, 2.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, nova PVC - okna, vseljivo po dogovoru.CENA: 14.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KARANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremleno enosobno stanovanje, 39,90 m2, staro 16 let. 2. nadstropje/nizek blok, balkon, večja klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, 52 m2, staro 40 let, 1. nadstropje/ nizkek blok, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje 47,80 m2, staro cca 40 let, pritličje, brez balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430. 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 68,30 m2, staro 25 let, 4. nadstropje, balkon, kuhinja s štedilnikom, vsi. priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvo sobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, staro cca 40 let, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, CK, TEL., vseljivo po dogovoru, CENA: 17.500 000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 40 let, 3. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo novembra 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25 let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 24.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 88,70 m2, staro 20 let, 1. nadstropje, 2><balkon, kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.950.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ- PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,50 m2, 2. nadstropje/ nizek blok, staro 20 let, balkon, CK, TEL. priključek, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PORTOROŽ - okolica, prodamo luksuzni apartma (3ss stanovanje), 94 m2, leto izdelave 1999, z garažo, cena je 23,4 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, leto izdelave 1980, delno opremljeno, cena 10,6 mio. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886_
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1968, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, cena je 18,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886.
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1972, dva balkona, cena je 16,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., leto izdelave 1981, 2 balkona. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je 18,7 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščansKi hiši, obnovljeno 1987, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena 7,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1992, v 3. nad., cena 10 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT. IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886_
ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje prodamo. 1 ss, 34 m2, z atrijem 18 m2, letnik 1981, cena 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2351/000, 041 331 886
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
n|domplan I družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700:1ax: 04/20-68-701
Tržič-Bistrica: enoipolsobno,14 let, 40 m2, 5. nads., cena: 10.5 mio. SIT Tržič-mestno jedro: Garsonjera, 2 leti, 54m2, I. nad,obnovljeno,cena: 8,4 mio. Šk.Loka-Podlubnik: 2SS, 62m2, 25 let, IX. nad, zelo lepo vzdrževana, lep razgled, cena: 15 mio. SIT Kranj-Planina III: 2SS, 62m2, 14 let, II. nad, lepo vzdrževano, dobra lokacija, cena: 15.5 mio SIT. Lesce: 3SS ,30 let,74 m2, delno obnovljeno, mirna lokacija, cena: 13.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj-Planina II: 3SS.20 let, 88m2, VI. nad, vsi priključki, 2x balkon, lepo vzdrževano, Cena: 17.5 mio. SIT. Radovljica-Gradnikova: 4SS,25 let, 74m2, I. nad, dobra lokacija, nadstrešek, cena: 18 mio. SIT Kranj-Planina I: 3SS.1 leto, 77m2, IV.nad, renovirano - res lepo, v račun tudi 1SS, cena: 18.7 mio.SIT. Kranj - Planina I: 2SS+2, 1 leto, renovirano, l.nad, 88m2, dva balkona, vedno ogleda. Cena: 21.9 mio. SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj-Planina III: 3SS atrijsko, 1 leto, čudovito popolnoma renovirano stanovanje, 90,77 m2, izredna lokacija, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena 25.6 mio SIT. Hrastje: 2SS, 60m2, 30 let, l.nad, vsi priključki, kopalnica renovirana, balkon, parkirno mesto, mirna sončna lokacija, Cena: 13. mio. SIT. Tržič-Bistrica: 3SS, 10 let, pritlična etaža starejše vile, cc 100m2, stan. površine, cca 500m2 vrta, garaža, mirna sončna lokacija, cena: 18.000.000,00 SIT ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70,040/204-661
PLANINA III, enoinpolsobno STANOVANJE, 51 m2, 1.nadstr./7, priključki, balkon, ugodno prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7500
KRANJ - bližina, 3 ss v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena 13 mio SIT, prodam. Tt 23-15-600 , 041/774-101 PIANOVA NEPREMIČNINE 7502
ŠKOFJA LOKA - Partizanska c : stari del, prodamo GARSONJERO, 20.41 m2, CK, ogrevanje, 9. nadstr., vsi priključki, cena 8.6 mio SIT LOKA NEPREMIČNINE Ti 50-
60-300 7603
ŽELEZNIKI - prodamo GARSONJERO, 24 m2, visoko pritličje z balkonom, zgrajeno 1964, leta, ČK ogrevanje, cena 4.5 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300
ŠK. LOKA - Podlubnik; prodamo 2 ss, 61 m2, visoko pritličje, delno obnovljeno, staro 26 let, vsi priključki, cena 15 mio SIT. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300
KRANJ - VODOVODNI STOLP: prodamo 3 sobno STANOVANJE, visoko pritličje, 75 m2, v celoti obnovljeno, kuhinja opremljena, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300_7508
Škofja Loka , Frankovo naselje, 40m2, 1S, letnik 1983, 2. nadstropje, sončna lega, prodamo za 10.900.000 SIT. Tt Prvi graden d.0.0., Celovška 291, Lj., Tt 01/510-74-30,041/739-786 7511
Kranj, Zlato polje 37 m2 + atrij, 1S, letnik 1989, pritličje, sončna lega, prodamo za 10.500.000 SIT. Prvi graden d.0.0., Celovška 291, Lj., V 01/510-74-30, 041/739-786.
Škofja Loka, Novi svet, 54 m2, 3S, letnik* 1968, 2.nadstropje, adaptirano, prodamo za 14.900.000 SIT. Prvi graden d.0.0., Celovška 291, Lj., W 01/510-74-30, 041/739-786
VOZILA DELI
Prodam novo KUUKO ZA CLIO, A test in prikolico 150x85x30, lepo ohranjeno. Tt 580-21-54_7436
Prodam novo KLJUČAVNICO za FIAT TIPO. Tt 070/917-794 7444
Prodam ŠKODO FAVORIT, 1.93 za rezerv-ne dele. Tt 510-23-80_7542
SUZUKI SVVIFT, 1.91, po delih prodam. Tt 533-80-18 7547
VOZILO KUPIM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.o.o., Savska c. 34, Kranj 6887
TAL N
d.0.0.
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VUUDNO VABUENI!
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt
031/770-833 7246
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577_28
ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL. Tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.o.o, Kranj 5919
MARK MOBIL, d.0.0., ODKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL TER PRENOS LAST-NIŠTVA. Tt 2353-500 IN 041/668-283
OPEL KADETT 1.4 LS, 1.90, ohranjen, ugodno prodam. Tt 041/446-213 7420
Prodam PEUGEOT 106, 1.99, srebrne barve, prevoženih 86.000 km, 1.lastnik. Tt 533-16-45 7422
Prodam FORD ESCORT 1.6 D, 1.81, r«g. 10/03. Tt 041/283-461 7432
Prodam NISSAN MIKRO, 1.86 še v voznem stanju ali za rezervne dele. Tt 031/270-652 7451
Prodam DAEVVOO MATIZ l.sept./99, redno servisiran, lepo ohranjen, modre barve. Tt 040/627-901, 040/627-902 7462
Prodam R 5 CAMPUS, 1.1997. Tt 040/786-187, po 15. uri_7477
Prodam MZ 250 letnik 1984, odlično ohranjen in reg. še celo leto. Cena 130 000 SIT. Tt 031/878-241_7w
NEXIA 1,5 GTX 1.95, 5 V, 195 000 km, v dobrem stanju, el. oprema, 360 000 SIT. « 031/429-939 7495
[•^GANTAR
■ C] Biatov Praprotnik 10,4202 Naklo ^■te** Tel./Fax: 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER a^«^ AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥MOHROE
XSARA BREAK 1.6, LET 2000, MET SREBRNA,AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, 1.470.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118_
ATOS 1.0, LET 98, MET MODER, EL OPREMA, AR, SERVISNA, 840.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000,MET SREBRN, ALU, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL S STREHA, EL OPREMA, SERVISNA, ROLO, SANI, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ROVER ,45 2.0 DTI, LET 2001, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, 4V, SERVISNA, ZELO OHRANJEN, 2.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
NUBIRA VVAGON 1.6, LET 98, MET SREBRNA KLIMA, 2X AIR BAG, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT. LET 2000, 117.000 KM, MET SREBRN, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4XAIR BAG, EL OPREMA, AR, ZELO OHRANJEN, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NISSAN, TERRANO II 2.4 SGX 4X4, LET 94, MET SIV, KLIMA, 7 SEDEŽEV, NOVE GUME ALU, LOKI + PRAGOVI, MEGL, OHRANJEN, 1.580.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MEGANE 1.9 DTI, LET 2001, MET SREBRN, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, KOT NOV, 2.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL: 04-5319-118
VECTRA 2.0 Dl KARAVAN, LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, SERVISNA, ZELO OHRANJENA, 1.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
BMW, 320 I, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, SERVISNA, 6X AIR BAG, KOT NOV, 3.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FOCUS 1.8 TDI, LET 99, 99.000 KM, MET SREBRN, 5V, 1.LASTNIK, SERVISNA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
MAREA VVEEKEND 1.9 JTD.LET 2000, RDEČA, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, MEGL, SERVISNA, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.. 04-5319-118
BRAVO 1.6 SX, LET 96, 99.000 KM, MET TEMNO ZELEN, ABS, AIR BAG, S STREHA, EL OPREMA, AR, 950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ASTRA 2.0 DTI COMFORT, LET 2001, 60.000 KM, MET TEMNO SIVA, 5V, KLIMA, ABS, S STREHA, ALU, MEGL, AR CD, POTOVALNI RAČ, SERVISNA, KOT NOVA, 2.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP RABUENIH VOZIL NA POLOŽNICE, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
AXTRE, 1.94, odlično ohranjen, cena 395 000 SIT. Tt 040/75-20-24 7498
Poceni prodam HYUNDAY PONI , 1.90, dodatna oprema, malo km. Tt 041/391-185
ZAPOSLIM
Zaposlimo samostojnega PARKETARJA ali samostojnega MONTERJA POHIŠTVA, lahko tudi priučenega. MIŠO BUNIČ s.p., St. Žagarja 44, Kranj Tt 041/681-510
SPIN ZAVAROVANJA, d.0.0., Išče se sodelavce na področju Gorenjske za posredovanje zavarovalniških storitev. Naziv delovnega mesta: svetovalec osebnih zavarovanj znanim strankam. NADPOVPREČNO PLAČILO. POGOJI: Polnoletnost, vsaj srednja šola, lasten prevoz, dobrodošla je samoiniciativnost in motiviranost na dolgi rok. Vsa potrebna znanja pridobi posameznik na naših brezplačnih izobraževalnih seminarjih in z delom v praksi. Pismene prošnje na Robi Pičulin, Tekstilna ulica 8, 4000 KRANJ_ '_^6465
Podjetje ADRIA EVENT d.o.o. (del poslovnega sistema Adria mobil in eno od vodilnih podjetij v navtični industriji) s proizvodnjo v Kropi, zaradi širjenja proizvodnje redno zaposli več MIZARJEV, STROJNIH MEHANIKOV, AVTOLIČARJEV IN ELEKTRIČARJEV za delo na plovilih. Obenem zaposlimo tudi AVTOMEHANIKA. Pisne ponudbe pošljite na naslov: ADRIA EVENT d.0.0., Kropa 1, 4245 Kropa. Od kandidatov pričakujemo vestnost in delavnost ter delovne izkušnje na podobnih delih. 6617
VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. Tt 041/614-722, Vrba,d.o.o., Stru-ževo 4, Kranj 7004
Redno zaposlitev nudimo OFFSET TISKARJU za delo na strojih Heidelberg in Roland.Peg d.0.0., Zg.Bitnje 34, Žabnica
Zaposlimo KV MESARJA - KUHARJA. Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 7188
Iščemo NATAKARICO in KUHARJA, zaže-Ijene izkušnje. Tt 041/75-11-66, Avto-bit.d.o.o., Zg. Bitnje 191, Žabnica 7243
Zaposlimo VEČJE ŠTEVILO PROIZVODNIH DELAVCEV. Izbor, Koroška c. 53 C (poleg Big banga) med 9. in 13. uro, I.S.S.,Savska c. 34, Kranj 7249
Redno zaposlimo MIZARJA za delo v lakirnici in mizarja za sestavo pohištva. Tt 01/3611-211, 3613-522, Pohištvo Iskra,d.o.o., Barletova c. 3, Medovde 7265
Zaposlimo OBDELOVALCA KOVIN - montaža, strojn a obdelava - za nedoločen čas, poiz-kusna doba 3 mesece, starost do 35 let, zaže-Ijene delovne izkušnje na podobnih delih, nastop dela takoj. Tt 20-41 -479, 041 /33-80-22, Vreček Agro d.0.0., M. Vadnova 22, Kranj
KAVA BAR v centru Kranja takoj zaposli dekle za strežbo pijače. Tt 202-56-90,' MBM d.0.0., Prešernova 16, Kranj 7397
Zaposlimo STROJNIKA - ŠOFERJA za težko gradbeno mehanizacijo v Poljanski dolini. Tt 041/652-138, Vehar Marjan s.p., Žirovski vrh Sv Urbana 2, Gorenja vas 7414
Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v domačem transportu. Tt 031/628-455, Bernik Anton s.p., Sp. Luša 19, Selca 7438
NOVO d.0.0., Cesta 24. junija 23, 1231 Lj. - Črnuče. Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo već TRGOVCEV-K v trgovini v Kranju. Pogoj: končana trgovska šola, predhodni preizkus znanja sposobnosti. Kandidati naj oddajo svoje prošnje na zgoraj navedeni naslov v roku 8. dni 7459
Iščemo prijetno dekle za strežbo ob vikendih v KAVA BARU. Tt 031 /764-399, Jakelj in ostali d.n.o., Benedikova 1, Kranj /4i>o
K SODELOVANJU VABIMO AVTOMEHANIKA
Pogoji:
- ustrezna izobrazba
- vozniški izpit B kategorije
- pridnost in vestnost pri delu
Prošnje pošljite na naslov: JERALA DUŠAN, s.p., PROFIL Virmaše 190, 4220 Škofja Loka tel.: 04 51 31 240.
STAVBNEGA KLEPARJA - krovca, zaposlimo. Tt 041 /628-292, Spartak d.0.0., Sve-teljeva 4, Šenčur 7481
Zaposlimo simpatično dekle za delo v strežbi. Tt 041/773-107, Kozjek Gorazd s.p., Dvor 2, Zg.Besnica 7494
Iščemo mlajšo UPOKOJENKO - TOČAJ-KO, gostinko ali trgovko. Inf. na Tt 236-18-70 Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, Kranj 7497
V Mercatorjevi franšizni prodajalni na Bledu in v Kranju zaposlimo prodajalko ali pripravnico, zaposlimo tudi prodajalko obutve v Kranju. Prošnje pričakujemo na naslov: MAK, Praprotnik Bojan s.p., Škofjleoška 20, Kranj 7530
Simpatično dekle dobi delo v dnevnem baru v času počitnic.Lasten prevoz, Tt 040/651-605, Gordan Kržans.p., Podnart 42 b, Podnart 7531
Objavljamo prosta delovna mesta za delo v telefonskem studiu v Kranju Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. Inf. na It 201-48-16 ali 031/891-247 - Ivica, CZ d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana 7553
V mizarski delavnici zaposlimo delavca pri površinski obdelavi pohištva (lakiranje, brušenje...).Delovne izkušnje v stroki zaželje-ne. SMOLEJ d.0.0., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič Tt 595-88-02 ali 041/619-302
Zaposlim delavca na področju izdelave manjših plovil. Zaželjeno mizarsko in ličar-sko znanje. Tt 040/652-572, Jože Kokalj, s.p., Britof 103, Kranj 7569
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem kakeršnokoli delo. Tt 512-42-87
Iščem delo in nudim pomoč na turistični kmetiji na Gorenjskem. Doma sem iz Kopra (51 let). Imam izkušnje z delom v trgovini, gostinstvu in turizmu. Aktivno obvladam italijanski, srbohrvaški in pasivno angleški jezik. Ne pijem in ne kadim. Tt 041 /627-550 Ljubo. 7454
ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ išče zaposlitev primerno izobrazbi, instrukcije, prevajanje angleščine. Tt 20-45-275, Igor /464
Urejeni gospe iščeva delo - nudiva pomoč na domu vsem, ki so pomoči potrebni. Ostalo dogovor. Inf. Tt 041/290-656 po 19. uri 7468
Iščem zaposlitev - enkrat tedensko vam pospravim hišo ali stanovanje. Tt 23-26-
741 7482
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 59. letu starosti umrl naš dragi
DRAGOMIR BAJC
s Kokrice, Kuratova ulica 40
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 10. junija 2003, ob 12. uri na pokopališču na Kokrici. Žara bo do pogreba v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: sinova Martin in Daniel z družinama, vnuka Melisa in Žan ter ostalo sorodstvo in prijatelji Kokrica, 6. junija 2003
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Sava Medical in storitve
- Splošne dejavnosti
DRAGO BAJC
rojen 1945
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 10. junija 2003, ob 12. uri na pokopališču Kokrici. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
Upokojenka, SŠI gren pogodbeno delat v pisarno, trgovino, lokal, kočo.... Tt 04/303-405 /525
Iščem delo - šivanje, likanje ali delo v proizvodnji. Tt 031/679-530 /54S
Iščem delo - instruiram angleščino , uspešne priprave na popravne izpite. Tt 031/352-606 7551
ŽIVALI
KOKOSI ZA ZAKOL ALI ZA NADAUNO REJO ODDAM BREZPLAČNO. Oman, Zminec 12 Tt 512-78-78 7364
Rjave KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo, ugodno, po 900 SIT. Lanišek, Bele-harjeva 49, Šenčur Tt 25-11-875 7366
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. Tt 041/724-144 7417
Prodam TELICO simentalko, brejo 4 mesece. Tt 57-22-570 7421
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 031 /498-461 7428
Prodam TELIČKO simentalko težko 100 kg in dva KOZLIČKA. Tt 041/87-76-52
Prodam JAGENČKA in divje purane, cena po dogovoru, g 041/711-532_7431
Prodam TELICO brejo v 9 mesecu. Tt 531-40-67_7435
Prodam 16 mesečno ČB TELICO. Tt 041/900-581 7439
Prodam ODOJKE za nadaljno rejo ali zakol. Jovanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj
7461 ,
Prodam TELICO simentalko. brejo 4 me-sece. Tt 51-46-808, 041/772-647 7475
Prodam OVCO za meso, ugodno. Tt 255-11-71, popoldan 7485
Prodam 10 dni stare ČB BIKCE. Podbrez-je 55, Tt 533-00-95 7488
Ugodno prodam štiriletno visoko brejo KOBILO. Tt 031/690-958 7514
Prodam BIKCA križanca simentalec-ČB, starega 7 dni. Tt 51-46-958 7516
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. Tt 031/738-506 7620
Prodam BELE PIŠČANCE za dopitanje . it 041 /515-867 7523
Prodam BIKCA simentalca, težkega 230 kg. Tt 252-33-01 7552
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado pitano GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Tt 041 /650-975 5828
Kupim poškodovano vozilo, prepis in odvoz na moje stroške. Tt 031/629-504
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. Tt 259-12-69 7388
Kupim BIKCA simentalca, šarole, odstavljenega, kapital za rejo, cca 160-180kg. Tt 59-61-089 7437
Kupim BIKCA mesne pasme, starega 7 -10 dni. tt 53-38-106 /453
Kupim BIKCA simentalca starega do 10 dni Tt 533-07-55 7534
Kupim BIKCA simentalca starega do 14 dni. Tt 518-80-62 7535
mlm
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON LAVTAR
1927
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo dr. Za-manovi, Kliničnemu centru Ljubljana in medicinskemu osebju Centra slepih Škofja Loka.
Hvala tudi gospodu župniku Vindišarju za pogrebni obred in pevcem.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Luša, Železniki, 30. maja 2003
V SPOMIN
Jutri, 11. junija, bo minilo 20 let, odkar je tragično in nepričakovano odšel od nas nadvse ljubljeni in nepozabni
MILANČEK GLOBOČNIK
Vsem, ki se ga radi spominjate, mu prinašate sveče in cvetje, naša prisrčna zahvala.
VSI NJEGOVI Voglje, 10. junija 2003
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustil dragi oče, ded, praded, brat, stric in tast
MIHAEL JEČNIK st.
rojen 1913
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 11. junija 2003, ob 17. uri izpred domače hiše na pokopališče v Otoče.
VSI NJEGOVI Zaloše, 8. junija 2003
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata, tasta, zeta, strica in deda
JANEZA JESENKA
roj. 4. 3. 1945
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu OŠ Stražišče in vsem ostalim za izrečena sožalja podarjeno cvetje in sveče. Za dolgoletno zdravljenje se zahvaljujemo dr. Zrimšku, dr. Demšarjevi in sestri Idi iz ZD Škofja Loka ter osebju KC za trud v času bolezni. Zahvaljujemo se pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino.
Hvala gospodu župniku Janezu Zupanu za opravljen pogreb. Zahvala gre tudi pogrebni službi Komunale Škofja Loka za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI Zg. Bitnje, 5. junija 2003
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete
ANTONIJE ROPRET
iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Cirilu Isteniču za lepe besede o naši mami. Lepo se zahvaljujemo gasilcem iz Šenčurja, pevcem Zupan iz Kovorja in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala, ker ste imeli našo mamo radi in vsem, ki ste jo obiskovali v času bolezni.
Žalujoči njeni domači Šenčur, 2. junija 2003
ZAHVALA
Ob smrti dragega
ANTONA PFAJFARJA
se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem žalujočih za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala tudi dr. Habjanu, nevrološkemu oddelku KC v Ljubljani, gospodu župniku in pogrebnemu podjetju Akris za iskreno pomoč.
v VSI NJEGOVI Železniki, maj 2003
OSMRTNICA
Zakaj v tisti sončni sobi, . prej polni bajk, smeha in igrač, naenkrat v tišini miruje prazen dedkov naslanjač?
Zapustil nas je naš dragi
FRANCE POKLUKAR
Kaconov Francek
Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 10. junija, ob 17. uri na pokopališču v Gorjah.
Žena Minka, Uroš, Borut, Helena in Ljuba z družinami
V SPOMIN
V prebujajočem se junijskem jutru, pred desetimi leti, nas je za vedno zapustil 30-letni sin, brat, mož in oči
DUŠAN DANILOVIČ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, posebno ženi Tatjani, ki lepo skrbi za prerani grob.
Mami v imenu vseh domačih Zg. Brnik, 10. junija 2003
Utihnil je tvoj glas,
obstalo je tvoje srce,
ostala je globoka bolečina in praznina
in kruto spoznanje
da se ne vrneš več.
V SPOMIN
Včeraj, 9. junija, je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš drag mož, oče, brat, stric
JANEZ JOST
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
VSI NJEGOVI Kranj, 9. junija 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
JO v "ten OM^H V€t*Kb
TOREK	SREDA	ČETRTEK
* od 15 "C	od 15 °C	od 16 "C
do 29 °C	do 30 °C	do 31 °C
Danes, v torek, bo dopoldne povečini sončno, popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi nevihtami. V sredo in četrtek bo sončno, vroče in soparno. Proti večeru lahko predvsem v gorah nastane kakšna vročinska nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 28 do 32 stopinj C.
Domači domov, gojenci "v dom"
Ko sem bil majhen, sem bil Preddvorčan, pravijo ljudje, ki so otroška leta preživljali kot gojenci
Vzgojnega zavoda v Preddvoru.
Anton Zorman
Preddvor - Usoda jih je razte-pla daleč naokoli in doslej se še ni zgodilo, da bi se srečala katera od generacij ljudi, ki so zaradi družinskih socialnih okoliščin okušali domsko življenje. V soboto pa se je to vendarle zgodilo: tiste, ki so v domu živeli med leti 1953 in 1963, je zbral bivši gojenec Anton Zorman. Zamisel se mu je rodila, ko so se nekdanji sošolci srečali ob 40-letnici osnovne šole v Preddvoru in je bilo vmes tudi ducat domovcev. Ideja je dozorela, skupaj s sedanjo ravnateljico Vzgojnega zavoda Preddvor Stašo Sitarje začel brskati za imeni nekdanjih gojencev. V omenjenem desetletju jih je našel 324,226 je poslal obvestila, 110 jih je nanje odgovorilo, naposled pa se jih je sobotnega spominskega srečanja udeležilo manj kot sto. Na dvorišču preddvorske graščine, ki je bila pred pol stoletja njihov nadomestni dom, smo bili priča ganljivim snidenjem. Mnoge stvari so ostale takšne kot tedaj, le stavba je precej propadla in velik del parka so posekali, je dejal Stanislav Jalen, ki je bil v domu
Stanislav Jalen
med letoma 1957 in 1963. Mama ju z bratom ni mogla vzdrževati, šla sta v rejo in pozneje v mladinski dom. Tu so nas navadili na delo in disciplino, je dejal, pozneje pa nam priskrbeli službe. V šolo so hodili skupaj z vaškimi otroki in ti so nanje velikokrat gledali zviška in jim dajali razne vzdevke. Bili so trpki, časi, a bilo je tudi lepo, šli smo denimo na morje, se spominja Stanislav svojega otroštva v Preddvoru. Usod, kakršna je njegova, bi lahko našteli še celo vrsto. Pisateljica Berta Golob, ki je v Preddvoru svoj čas poučevala slovenščino in je bila domskim otrokom vselej razredničarka, je o njih napisala pretresljivo knjižico Sovražim vas. Udeležila seje tudi sobotnega srečanja in priznala, da je imela te otroke na skrivnem rada, da jih je doživljala s srcem in se z njimi dobro počutila. Zoprna sem bila in tako mi je uspelo vzdrževati red, je
V spomin na srečanje ob 50-letnici bivanja v preddvorskem domu.
Berta Golob
razložila skrivnost svoje avtoritete med "domovci", ki jih je poučevala med leti 1957 in 1971. Drugi otroci so odhajali po šoli domov, ti otroci pa "v dom", kar jih je razlikovalo od drugih, čeprav so bili v šoli tedaj prvi "integrirani" zavodski otroci, kakor rečemo danes. Verjela je, da bodo v življenju marsikaj dosegli. In tudi so. Anton Zorman med prvimi prebivalci prehodnega doma s ponosom omenja dr. Srd-jana Bavdka, za uspešne v življenju pa šteje tudi vse tiste, ki jih življenje ni zlomilo. Če so tako kot oreh v terilcu zdržali pritisk okolja na eni in vzgojnega doma
na drugi strani, so preživeli. Simbolni spominek na sobotno srečanje je bil zato ravno oreh v terilcu. Na srečanju pa so bili poleg domovcev tudi nekateri nekdanji vzgojitelji, učitelji, nekdanji ravnatelj preddvorske šole Anton Logar in eden od upravnikov doma Marjan Trtnik. Tudi zanje je bilo srečanje z nekdanjimi gojenci lep dogodek, vreden spomina. Nekdanjih sošolcev iz doma pa se je v pozdravnem nagovoru spomnil tudi podžupan občine Preddvor Stanislav Bergant.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki
Kovnica denarja Kamniku
Kamnik se je dva dni minuli konec tedna že sedmič zapored odel v srednjeveško podobno mesta.
Kamnik - Kamnik se je v petek in soboto spet odel v srednjeveško podobo mesta. Tradicija srednjeveških dnevov in prireditev z nekdanjimi oblačili je podobo prepričljivo predstavila številnim obiskovalcem, ki so si prišli ogledat prireditve in dogajanja iz raznih krajev in tudi iz zamejstva. V petek so prireditve in dogajanja začeli za najmlajše. Tako so pripravili delavnice in iskanje
Danes izšla
Kranjčanka
Brezplačno za občanke in občane Mestne občine Kranj
Veronikinega zaklada. Na Malem gradu pa je bila potem zvečer gledališka predstava Celjski grofje v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja.
V soboto je srednjeveški Kamnik in Kamničane najprej nagovoril župan Anton Tone Smolnikar. Na Glavnem trgu so
se predstavili razstavljavci z
-L-
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 30 rojstev, in sicer v Kranju 24 in na Jesenicah 6. ^
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 24, od tega 16 deklic in 8 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.250 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.020 grami.
V jeseniški porodnišnici pa
je prvič na ves glas zajokalo 6 dojenčkov, in sicer sami dečki. Kazalec na tehtnici je 4.770 gramov pokazal najtežjemu, 2.800 gramov pa najlažjemu dečku. f
najrazličnejšimi izdelki. Stojnice in nekdanja opravila pa so pripravili tudi na Trgu Svobode in na Malem gradu, kjer so bile tudi viteške igre in druge prireditve. Poleg lončarjev, cunjar-jev, izdelovalcev glasbil, krojača, zeliščarja, tkalca in tiskarja je bila še posebno zanimiva kovnica denarja. Kamnik si jo je pridobil za kovanje svojega denarja minula dva dneva konec tedna. (Če bi jo lahko imel dlje, bi bil župan zaradi nenehnega pomanjkanja denarja v občinski blagajni nedvomno zelo zadovoljen). Kovnico so tokrat obudili v spomin na čase v srednjem veku, ko se je Kamnik ponašal z njo.
Na Malem gradu so bile ves dan v soboto različne ceremonije: mečevanje, ples, nastop z ognjem, ples pa je bil tudi na vrtu kavarne Veronika. S hoduljami so se sprehajali po starem mestu, Kamničane in obiskovalce* so zabavali bruhalci ognja, pod gradom pa je bil rov strahov. Pripravili so tudi srednjeveško pojedino, sojenje pred prangarjem in različne delavnice.
Že sedmi sprehod v oddaljeno srednjeveško zgodovino je letos pripravila Agencija za turizem ob sponzorski podpori glavnega pokrovitelja občine Kamnik.
Andrej Žalar
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
-J Spletna stran, http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Prekmurci in Prleki z vlakom na Gorenjsko
Jubilejni 30. Vestnikov vlak je v soboto znova pripeljal na Gorenjsko. Tokrat 420 Prekmurcev in Prlekov.
Irma Benko
Bled - "Vest-nikove vlake smo začeli organizirati zato, da bi Prekmurci in Prleki spoznavali Slovenijo. Vožnja z vlakom je bila takrat /.a marsikoga še nekaj posebnega. Čeprav so se razmere spremenile in skoraj ni več območja Slovenije, ki ga nismo obiskali, bomo Vestnikove vlake, ki se jih udeleži od 400 do 600 ljudi, organizirali tudi v prihodnje," je v soboto povedala Irma Benko, direktorica podjetja za informiranje Vestnik Murska Sobota. "Letos nas je bilo 420. Obiskali smo Škof j o Loko, Brdo in Bled. Izletniki so bili posebej navdušeni nad Škofjo Loko in sejmom kmetijskih pridelkov in domače obrti.
Vestnika iz Murske Sobote. Dva soseda sta imela pri sobotnem izletu pomembno besedo. Ludvik Kerčmar je leta 1958 prišel na Bled, kjer se je izučil za natakarja, nato pa je napredoval do dolgoletnega uspešnega direktorja hotela. V soboto je žarel od veselja, saj v kratkem času postreči nad 400 gostom ni enostavno. Srečal je tudi številne znance in prijatelje. Vendar je osebje hotela odlično opravilo nalogo. "Hvaležen sem vsakemu sodelavcu posebej. Moji rojaki so zadovoljni zapuščali Bled, kar nam veliko pomeni. Priporočili smo jim, naj se še vračajo k nam," je povedal Ludvik Kerčmar. "Kosilo je bilo po okusu
Ludvik Kerčmar
Ker ima precej Prekmurcev in Prlekov na Gorenjskem znance in sorodnike, je naš izlet tudi priložnost za srečanje z njimi."
Izvrstno razpoloženi izletniki so imeli kosilo v Hotelu Park na Bledu, kjer je za zabavo poskrbel znani ansambel Veseli Plan-šarji. Hotel Park ni bil izbran kar tako. Že 26 let ga vodi Ludvik Kerčmar, Prekmurec od glave do pete, rojen v Zgornjih Križevcih na Goričkem, kjer je doma tudi Milan Kučan. V sosednjih Šalovcih pa je bila rojena  Irma Benko, direktorica
LOTO
Rezultati žrebanja 23. kroga igre na srečo
Izžrebane številke: 1, 10, 11, 12, 16, 22, 38 in dodatna 03
Izžrebana Lotko številka pa je: 687853
V 24. krogu za sedmico 88.000.000 SIT
dobitek Lotko predvidoma 14.000.000 SIT
Prekmurcev in Prlekov. Postregli smo jim z govejo juho z rezanci, s svinjsko pečenko in ocvrtim puranovim filejem, dušenim ri-žem in dušeno zelenjavo na maslu, ki jo zna šefica naše kuhinje pripraviti na poseben način. Na koncu smo seveda postregli z našo in blejsko znamenitostjo, s kremno rezino. Ker ni dobrega kosila brez dobre pijače, smo jo prodajali po nižji ceni." Jože Košnjek,
foto: Tina Poki
Danes izšle
Bohinjske novice
Brezplačno za občanke in občane Občine Bohinj
Izžrebane številke
09.06.2003 12:00 07.06.2003 12:00 06.06.2003 12:00
f lil
1304
388
dobitek    1.436.700 SIT